P. 1
11 Drami Od Vilijam Shekspir

11 Drami Od Vilijam Shekspir

|Views: 791|Likes:
Published by decobt

More info:

Published by: decobt on Nov 24, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/07/2011

pdf

text

original

Sections

  • Scena 2
  • Scena 4
  • Scena 5
  • Scena 2
  • PREDIGRA
  • Scena 22
  • Sce na 1
  • Sce na 3
  • Sce na 4
  • Sce na 5
  • Sce na 2
  • Scena 7
  • P R O L O G
  • Scena 1
  • Scena 3
  • Scena 6
  • Scena 4
  • Scena 11
  • Scena 37
  • Scena 69
  • Scena 710
  • Scena 811
  • Scena 914
  • Scena 1015
  • Scena 116
  • Scena 218
  • Scena 321
  • Scena 123
  • Scena 226
  • Scena 328
  • Scena 129
  • Scena 230
  • Scena 331
  • Scena 432
  • Scena 533
  • Scena 634
  • Scena 735
  • Scena 136
  • Scena 237
  • Scena 339
  • Scena 440
  • Scena 541
  • Scena 642

11 Drami od Vilijam [ekspir
Дигиталните верзии на овие книги се објавени според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи изворНекомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија Можете: • да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото Под следните услови: • Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело). • Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели. • Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело. • Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-страница. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk • Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права. • Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

Prevodite se raboteni spored angliskoto ARDEN izdanie na delata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina
1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni

95

3. Kroteweto na opakata

149

4.So sila ubavina ne biduva

221

5. Od vlakno ortoma

305

6. Sekoe zlo za arno

383

7. Tante za kukurigu

469

8. Romeo i Julija

549

9. Ri~ard Treti

633

10. Koriolan

727

11. Timon od Atina

827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vilijam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za `al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata nacionalna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, talentirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesiraweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to. Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e prenesen “na~inot na namera” ili “na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i” na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina “Zada~ata na preveduva~ot.” Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dvajcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grabnuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata). Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i najdobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostatokot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avtomatiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idninata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel. [ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu osobini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edinstveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formalisti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drugite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na originalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka prevodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a – obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najcelosno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel. Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadr`ime samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na [ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina, nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka, tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne mo`e da se izgradi po primerot na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Bla`e Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni naporite da go ka`ete ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go ka`uva na svojot jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednoslo`en zbor a ~estopati, osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva `enski lika, istiot toj posleden ednoslo`en zbor i da go rimuvate so drug ednoslo`en zbor, ste se na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja va{iot duh ne mo`e, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva

svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata, re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmo`i pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadr`uvawe na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno, detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa {to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, slo`enkite, kovankite, zaemkite vo leksikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonancite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata. Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo, niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo} no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osve`en, obnoven, podgotven za opstanok vo novata jazi~na sredina, tekst. Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto neka sudi publikata i vremeto.

Naslov na originalot: The Merry Wives of Windsor

LICA:
Ser Xon Falstaf Fenton [upelko, okru`en sudija Su{ko, rodnina na [upelko Gospodin Plitkavoda, blagorodnik od Vindzor Gospodin Rabu{, blagorodnik od Vinzor Vilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{ Ser Hju Evans, vel{ki pop Doktor Kajus, francuski lekar Gostilni~ar Nam}or, pridru`nik na Falstaf Pi{tol, pridru`nik na Falstaf Nemtur, pridru`nik na Falstaf Robin, pa` na Falstaf Naivko, sluga na Su{ko Ragbi, sluga na doktor Kajus Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo Fenton Gospo|a Brzofatka, sluginka na doktor Kajus Slugi na Rabu{, Plitkavoda itn..

Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo preveduva~ot koj{to e zadol`en da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka mnogu retko dosega, publikata se smeela i u`ivala vo prevedena komedija na [ekspir vo Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli od repertoarite na na{ite teatri ili problemot le`i vo na~inot na koj preveduva~ite go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite `eni od Vindzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go doka`e tokmu vtoroto. [ekspir, i samiot “krpa~” i “kreativen preveduva~” na postari tekstovi i poznati prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek “{to se kiti so tu|o perje” a za kogo, od dene{en aspekt gledano, mo`e da se ka`e deka e avtor koj{to primenuval tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e potvrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri ^etvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina. Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobronamernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e ka`ano na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet – Falstafovoto la`no dodvoruvawe na `enite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe – napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703 redovi), dodeka sporedniot – romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite dodvoruva~i i ma`a~kata so Fenton – vo stih (296 stihovi). Ova e prviot makedonski “prevod” na Veselite `eni od Vindzor. Ova prevod e staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktualizira za da mo`e gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven `ivot, se qubat, qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e optovareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se

razbira, re`iserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi mnogu ponatamu vo “preveduvaweto” i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira “duploto dno” na dramata i nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.

1

Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite `eni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.

Su{ko Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster. o~e Hju. drugo vo{ka po grbot. pre~esniot sudija Robert [upelko. ba{ taka pravam. Ako {er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il. preku brak. . [imi {ivko. Stopati neka se vika Xon Falstaf ne mo`e so mene. Evans Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi. rodnino. [upelko Edno e {tuka na grbot. ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na ra{polagawe da ve {miram `a da nema kavga me|u va{. po moja pro{ta {metka. [upelko Mo`e{. Evans Nema {ivko. a pop~e? I se potpi{uva so “xelat” pod sekoja smetka. Su{ko Site negovi potomci pred nego taka se potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site negovi pretci po nego. [upelko Ba{ taka Su{ko. priznanica i obvrznica: so “xelat”. Ako ima ~etvrt krpa od tvojot partal. potvrda.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat sudijata [upelko. ima {amo tri {ukwi tebe da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. [upelko Tokmu taka. Su{ko i popot Hju Evans) [upelko Nemojte taka. {imi bogorojca. Su{ko Mo`am i jas da si skrpam grb. brate. Otli~no. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka do ma{ot i `na~i qubov. Vi velam od ova }e ispadne golemata. kako {to sum pravel poslednive trista godini. Su{ko More i glavi gme~i. [upelko Grbot e epten star. Jata beli {tuki mo`at da poka`at na grbot. ama i se~i i pe~i. a blagorodnik e po krv. [upelko Evans Bleber vo{ki pola`at po grbot {tane{ partal. da si igra majtap.

a i od tatka {i dobra para }e lapne. Nema {trav od Poga vo be``akonieto. }erka na ga`da Toma Rabu{. koe na arno mo{e da i`le`e. Evans Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a be``akonie. Evans [edum{totini funti plu{ drugo {e dobri darovi. . }e {aka da {lu{ne ne{to `a {travot Po{ji. Vite`ot Xon e tamu i {ega {o Go{pod napred }e tropnam na vratata od ga`da Rabu{.Veselite `eni od Vindzor 19 Evans Su{ko More do Parlamentot }e ja teram rabotata. @atoa velam da gi o{tavime {ite na{i {itni `aka~ki maka~ki i da pravime rabota da {e `emat mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{. `dravje. go{podine. (Vleguva gazda Rabu{. da. A i dedo & . Ama i ne{to drugo mi {e vrti v glava.) Rabu{ Milo mi e {to ve gledam na arno. Evans [mirete {e. Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{. Su{ko Navistina dedoto & ostavil sedumstotini funti? (Odvnatre) Koj e? Da. go{podine. Tamu e Falstaf? Evans Vi li~am na la{go? Mra`am la{kovci kako {to gi mra`am tie {to la{at ili kako {to gi mra`am tie {to ne ja ka{uvaat vi{tinata.{edum{totini funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i `lato kilnici `a da {tanat nej`ini ko }e napolni {edumnae{et. gazda Su{ko. da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{. (Tropa na vratata. glavi za ova }e letaa. i {udijata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko {to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto vi godi na u{ite. poarna prilika od nea. ova e bezzakonie. kaj e Go{pod nikoj ne e! Rabu{ Evans Go{pod {ladok i tvojot prijatel. `imi s#.go{pod du{ata da mu ja pro{ti . [upelko Arno.) @a arno `a dobro. Ima dobri darovi. [upelko Ah! Da sum pak mlad. Vi blagodaram za srne~koto. [upelko Ja poznavam mladata gospojca. Prijatel{tvoto e lek `a me~ot. Parlamentot. a ne `a be``akonieto. pred da umre . Berete um. {lu{nete me. Su{ko Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i so usta stokmena ko `ena? Evans Ba{ taa.

Rabu{ [upelko Vi blagodaram. golema rabota. Toj mnogu me navredi. Su{ko Vitezot Xon Falstaf Priznajte. [upelko Rabu{ Jas vam vi blagodaram. gospodine? Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kotsvold. pesot e i ubav. Nemtur i Pi{tol) . Jas. . vi velam. Doa|a vitezot Xon. priznajte. Ama pesot e aren. gospodine. Nam}or. gazda Rabu{. i mene mi e milo. mi gi tepavte lu|eto. Su{ko Kako e va{ata ‘rtka. gazda Rabu{? Toj me navredi. da. (Na Rabu{). gospodine. Rabu{ Rabu{ Pa ne mo`e ba{ taka da se ka`e.20 [upelko Vilijam [EKSPIR Rabu{ Vnatre e. Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf? Zna~i. blagorodniot Robert [upelko velam: navreden sum od nego! (Vleguvaat vitezot Xon Falstaf.. od srce.Kako vi e gazdaricata? . ubivte moj elen. [to u{te mo`e da se ka`e? Dobar e i ubav. i mnogu sakam da posreduvam pome|u vas dvajca. Falstaf Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar. gospodine. Zarem ne e taka. nekako kilavo be{e zastrelana. toj toa donekade i go priznava. gospodine. navistina me navredi. va{a gre{ka. Na zdravje neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna. [upelko Ih. veruvajte mi oti me navredi. dobar gospodine Su{ko. [upelko E nema! Va{a gre{ka. navistina }e me tu`ite pred kralot? [upelko Vitezu. gazda [upelko. Gospodine. mi provalivte vo love~kata ku}a. Rabu{ Ko kompir varen. gospodine. Evans Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko. Gazda Rabu{. [upelko Gospodine. pesot e dobar. Rabu{ [upelko Milo mi e {to ve gledam. zagarot. Spolaj mu. Ama za ova }e mi odgovEdno e da priznae{ a drugo da se opravda{.I jas sekoga{ od srce vi zablagodaruvam.

Falstaf Za vas e poarno da ne ~ujat. po{lem ja{. Na zdravje odgovorot. pauca. ama ne velam. . {ivi Go{pod. Da {e ra`bereme. . toe{t ja{. slugata moj kaj mi e? Znaete. Rabu{ Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime sporot me|u niv. Falstaf Pi{tol Ti. Evans Taka e. Falstaf Zborovi asol? Tikvi so rasol! . Po moemu ima tri {udii vo {lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{. . [upelko Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e ~ujat vo Sovetot. i kone~no i najpo{le {topanot na mojata go{tilnica “Kaj [prinkite”. `borovi asol. ami taka {e veli.Su{ko. a po{le na mira i na dolgo }e pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe. Nam}or. velam pauca. boc. vite`u Xon. Evans Pauca verba. Pi{tol Zevzek eden zerzevulski! Su{ko Da. Falstaf Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam. ama ne velam. Na ku{o }e `api{am vo bele{nikov. gadu nizaeden! Pretvoren sum vo uvo. Pi{tol! Nam}or Boc.Veselite `eni od Vindzor 21 Nemtur arate. “Pre{toren {um vo u{o!” ^i{ta gluma! Falstaf Pi{tol. Nemtur i Pi{tol. kriv sum. jas vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv mene? Su{ko Imam vitezu. Su{ko Evans Da. Su{ko (Na [upelko) Kaj e Naivko. Vo krvta mi e da bockam. ti mu go drpna }eseto na gazda Su{ko? . . Polna mi e glavata so raboti protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka ko`a. Rezil }e ve storat. toe{t ga`da Rabu{. \avol da te `eme. rodnino? Evans [mirete {e.

vi velam. nabo`no dru{tvo. }e pieme vnatre. Ako treba da se napijam. toj mi drpna sedum gro{a vo novoiskovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e. Rabu{ Nemoj }erko. Za{to iako ne pametam dobro {to pravev koga gospodinov me opi. vrati go vinoto. toga{ sigurno bil ovoj so crvenovo lice. povle~i go: crvu. Posle ovaa mestenka duri sum `iv pove}e nikoga{ nema da se napijam osven vo ~estito. gospodine. deka obvinenijata ne dr`at. Pi{tol? Evans Krivo. ako e drpni-ke{e.22 Su{ko Vilijam [EKSPIR Nam}or [to se odnesuva do mene. na megdan go vikam nadrkaniov vo{lo. Falstaf (Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot Xon? ^uvme. {aka da ka{e. Su{ko Da. eve ja gospojcata Ana Rabu{! (Od drugata strana vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) . kako {to se veli. Pi{tol [to? Ti mene jabanxio gorska! Gospodaru. Falstaf Pravo veli. gospodaru. }e se napijam so lu|e {to imaat strav od Boga. prijatno. i {egite na strana. toga{. so vino. la`e{! Su{ko (Poka`uva na Nemtura) @imi rakavicive. Evans [imi go{pod. i vidovme. pa kako takov prebrzal vo zaklu~ocite. Nemtur Poslu{ajte me. gopodo. @imi rakavicive. ama {to e tuka e. gadu. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne vi dojde umot so vreme. bil. Vleguva Ana Rabu{. Evans Ko {toka. pametna odluka. `imi rakavicive ili da dade Bog pove}e nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna spalna. {e ra`bira. onoj be{e. Su{ko Ej. Bog da n# vardi od neuko{t! Nam}or I natreskan. i toga{ govorevte latinski. sepak tolkavo magare ne sum. Povle~i go zborot lajprdski {to go izblu. So mene trte-mrte nema! Su{ko @imi palarijava. (Ana izleguva). a ne so pijani bagabonti. velam deka gospodinov se na~ukal do stotka. olesnet. gospodaru. Falstaf Da.

gospoda. iskreno se raduvam na ovaa sredba. So va{a dozvola.) Za ova se raboti.(Vleguva Naivko. site na vas ~ekame. ubava gospo|o. `a toa. tokmu za toa stanuva zbor. od ~etirieset {ilinzi bi se otka`al.) O-paa Naivko. (Na strana samo nemu). Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmivte na Alisa Kek lani za Petrovden dve nedeli pred sveti Arangel? (Vleguvaat [upelko i Evans) [upelko Evans @a toa. da bideme na ~i{to. posakaj im dobredojde na gospodava. [e raboti `a va{ata {ena~ka. Prostete. Su{ko A ne. Samo ne{to da vi ka`am. [upelko Da. ama me razbirate. (Ja baknuva. rode: se gotvi. }e se o`enam so nea ama pod razumni uslovi. ne{to kako stroj {to odokolu go navesti pop~evo ovde.) Su{ko Ah da ja imam ovde knigata so pesni i soneti. ako taka stojat rabotite. Su{ko (Na Su{ko) [to ~ekate. ako jas vaka vi izgledam.) Rabu{ @eno. da gi natopime site nedorazbirawa so dobro vince. ve molam. rode.oti ra`ni filo{ofi mi{lat deka u{nite {e del od u{tata. mo{ete da go `a{akate devoj~eto? . (Go trga Su{ka na strana. Toj e sudija na celava okolija. gospodine.Veselite `eni od Vindzor 23 [upelko Rabu{ Kako ste. @atoa. }e storam s# vo granicite na razumot. Evans A dali mo{ete da go {akate momi~evo? [akame od va{a u{ta da ~ueme. ami {to drugo . ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene {lu{a{. Ako taka stoi rabotata. -Povelete. a? Sigurno ja nemate so sebe knigata gatanki. gospodine. ajde idete.{o go{pojcata Ana Rabu{. }e storam kako {to }e ka`e mojot rodnina [upelko. Su{ko Ve razbiram. Ga`da [u{ko. Aha. gospodine. tukure~i. rode. Evans Ama ne {e raboti `a toa. Evans Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. kade ste do sega? Da ne treba sam na sebe da si sluguvam. ili od va{i u{ni . }e vidite deka sum ~ovek na mesto. imame topol srne~ki kotlet za ve~era. a? Naivko Dobro. (Izleguvaat site osven Su{ko. Povelete. rode. gospo|o Plitkavoda? Falstaf Gospo|o Plitkavoda. Me razbirate? Su{ko Ve razbiram.

[upelko ]e povelime. go{pode i {ite {veti ma~enici. navistina. i`ra`ot “{o {traf pred Boga” treba da gla{i “po{rav pred Boga”. Mo`ete da ja qubite devojkata? Su{ko Ana ]e se o`enam so nea. spolaj vi. ka{ete ja{no i gla{no dali mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete? [upelko Toa mora. S# }e pravam kako {to mu dolikuva na eden razumen ~ovek. Evans Ama ne toa. sakam pak da sum mlad. Dali mo`ete da ja zemite za `ena sose ~eizot? Su{ko Mo`am i mnogu pove}e da storam ako vie barate. Ako nema golema qubov na po~etokot. Avrame Su{ko. na va{e barawe. }e se o`enam. Inaku. sfatete me. gospodine? Su{ko Ne. gospojce. Ana Ve~erata e postavena. inaku na. Samo zaradi vas. rode moj najmil. mi{lata (Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da vleze. Su{ko Ne. ne sum gladen. rode. gospodine. blagodaram. (Na Naivko) Odi mom~e. iako si moj sluga. [upelko I jas mislam deka mojot rodnina dobro misle{e. Ana Ve ~ekaat. o{ven {to gre{i vo i`ra`ot.24 [upelko Vilijam [EKSPIR mu e dobra. [upelko Evans Ama sfatete me.) [upelko Eve ja ubavata gospojca Rabu{. gospodine. ami kako. spolaj vi. pro{ti ako ja propu{tam molitvata. rodnino. ami kako. Veruvam deka so zbli`uvaweto }e porasne i prezirot. koga }e bideme vo brak i }e imame mo`nost da se zbli`ime. bog }e dade da se smali koga podobro }e se zapoznaeme. No ako vie velite “o`eni se so nea”. Evans Taka {e odgovara. gospodine. za ve~era. obesete me! (Vleguva Ana Rabu{. (Izleguvaat [upelko i Evans. Po na{e mi{lewe. i ako e razumno. eptem sum dobar. ubava gospojce.) . Ova sam go re{iv i so strav pred Boga. mo`ete da ja qubite? Su{ko Se nadevam. odi Go{podi. Su{ko Dobro. Ova go pravam za va{e dobro. rode. Tatko mi ve moli da povelite.

gospodine. Zo{to tolku vi lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov? Ana Mislam deka ima. Su{ko Navistina nema prv da vlezam. gospojce Ana. Su{ko Ne. samo posle vas. Minatiot pat se udriv po piska koga so me~ i kama se tepav so eden majstor za me~uvawe tri udari v meta za ~am~e vareni slivi .Veselite `eni od Vindzor 25 da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko. vi blagodaram. Su{ko Ni{to ne mi se jade. ni{to ne mi se klava v usta. Samo na vas se ~eka. veruvajte mi begam od mirisot na pe~eno meso kako poparen. (Vleguva Rabu{. isto kako da sum jadel. vlezete vnatre. spolaj vi. gazda Su{ko. }e {etam nadvor. gospodine. gospodine. ne sakam do tolku da ve navredam. gospodine. taka velat. s# u{te dr`am tri slugi i edno slugin~e. ve molam samo napred. Ana Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto gospodstvo. Ama vi tvrdam. (Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`) Su{ko Ne. ne? Ana A mene ba{ toa me rani. I sudijata mo`e nekoga{ da ti dol`i zaradi pozajmen sluga. Vi fufka od odvrzana me~ka. barem duri e `iva majka mi. Rabu{ Vi se jade ne vi se jade. Me~kite se mnogu nam}ori. Vsu{nost. Su{ko Sakam koga }e dojdat me~ki v grad . `enite tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana. povelete. Ana Ve molam gospodine. Su{ko . Sega za sega. Su{ko Veruvajte mi. ne. mora da vlezete. Ajde. Su{ko Ama jas ve molam. nema pa nema.) Rabu{ Vlezete. Ana Da. vlezete. epten. ve molam. A {to fajde? Pak `iveam kako roden siromav od blagoroden soj. (Izleguva Naivko). Ne sednuvaat bez vas.ama gi pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec. jas nikako. Ana A ne. Stopati sum go videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go dr`el za sinxir. Su{ko Povelete prvin vie. `enite ne sakaat me~ki. gospodine. gospodine. Vi blagodaram.i ottoga{. Rabu{ Vleguvajte. mnogu grubi ti}iwa.

(Izleguva Naivko). Vo nea {e vrtka nekoja {i go{po|a Br`ofatka. Daj & go pi{movo.toj n# navredi! (Izleguvaat) (Prv Su{ko. mija~ka. ama ima i podobro.) . doilka.26 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era)) Evans Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e `a ku}ata na doktor Kaju{. {ti{ka~ka. Trgni vedna{. Naivko Dobro. Evans Dobro. koja e ne{to kako negova manuka. Ama posle da ne re~ete vaka-taka: . oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata Ana Rabu{. Vo pi{moto od nea {e moli i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. Ja{ da {i go dovr{am jadeweto. gospodine. drugite po nego. kuvarka. doprva }e {tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva) Poarno nedodelkan otkolku dosaden. pera~ka.

po nego. Nemtur Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie.Veselite `eni od Vindzor 27 Scena 3 (Vleguvaat Falstaf. zar so ~epot sega }e povela{? Nemtur Za~nat e vo vino. Pi{tol Vnimavajte da ne posinite od stud. zbogum. meanxio. Falstaf Zna~i. Odi. kajzer i vezir. Pi{tol i Robin. Arno velam. delio moj fidanbojlio! Zboruvaj u~eno i umno! Falstaf Velam. neka to~i. Pi{tol Umnite velat “da privatizira{“. (Izleguva). ]e go vpregnam Nam}or. Meanxijata Rekov. Epten nema{e usul.) Falstaf Meanxio na [prinkite! (Vleguva Meanxijata od “Kaj {prinkite”) Meanxijata Na zapoved. krvta voda ne stanuva. ]e prokopsam. (Na Nam}or) Da vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda. Nam}or Cel `ivot ova go sakav. da ja skusam malku dru`inava. Pi{tol I carot negde mora pe{ki. gospoda. neka trgne po mene. Falstaf Nam}or. (Izleguva) Pi{tol O podol Ungarine. Nam}or. Meanxijata ^kartiraj. Krade{e bez namuz. Falstaf Drugo ~are nema: }e moram malku leva rakadesen xeb. Toj malku neka crpi. Od drtav izme}ar. i{. “Da ukrade{“? Mo`e{ zborot da si go pikne{ znae{ kade. malku mi`i da ti bajam. Hektor-delio? Falstaf Stori taka dobar moj meanxio. Edna{ velam: po mene. silen pivni~ar. Drpa{e ko nekoja neve{ta kelnerka. Falstaf Stignav do ar~ od deset funti nedelno. Neka kva~at malku na drugo mesto. . Meanxijata Ti si car: Cezar. re~isi sum gol i bos. Nemtur. Falstaf Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija. otpu{taj. I{. Herkul-delio. Pivni~ar e dobar zanaet. Od edno staro dve novi pravi.

(mu dava pismo na Nemtur). Epten ja sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. Ili. Ednata Isto~na. a jas me|u niv. pak ja prekarda{i. Dvete }e mi bidat rizni~arki. toj ima buluk zlatni an|el~iwa. znae da te {trekne. nastrven sum da ja osvojam `enata na Plitkavoda. mom~e!” velam. ]e procvetame momci.a ovde imam u{te edno za `enata na Rabu{. Pi{tol . Falstaf Slu{ajte sega vamu. Nemtur Ujdurmava se kova. a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda. Taa e El Dorado. tikvari. a jas niven naredbodavec. so tolku “gladna” strast taa me “soblekuva{e” {to mi se stori deka pohotata vo nejzinite o~i }e me spr`i kako slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea. da vi ka`am na {to sum nastrven. velat. E. gledam nekoe fajde da imam. Na kratko. (Mu dava pismo na Pi{tol. Pi{tol. Falstaf O. Navistina ne sum nekoj maneken. Ujdurmete me angeli! Falstaf Koj od vas go poznava ovde{niov Plitkavoda? Pi{tol Jas go znam ~ovekot. sonceto od o~i de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e. ova nejzino odnesuvawe. Pi{tol Falstaf Toga{ sonceto na buni{te bolskalo. taa epten vladee so }eseto na ma`ot & .) Eve & napi{av pismo . de mojov .” Pi{tol Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i merodavno! Nemtur Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e projde ujdurmava? Falstaf Potoa.“seksi” mev. zemja na zlato i izobilstva. dobro e. zatoa “Navali. Ne e nemtur. koja isto taka zavodlivo me pogledna. Pi{tol Na ne{to debelo i mrsno. so dvete }e trguvam. me “soble~e” od glava do petici. ^uvstvuvam deka kaj nea imam {ansi. (Poka`uva pisma. Pi{tol Nemtur (Go vra}a pismoto) Zarem Pandar Trojanski da stanam. ama sega za drugo mi e nadrven. I taa e gazda na }eseto. Dobro nafatiran gazda.) Nosi go pismovo kaj gospo|a Rabu{. prevedeno na prost angliski zna~i “Vitezot Xon Falstaf e mojot princ od soni{tata. prosto si go bara so borin~e. }e procvetame. drugata Zapadna Indija }e mi bide. jas {to za ma` ~etvoren va`am? Poarno |avolot crn da me zeme! Nemtur Dobra “kontrastivna analiza”.28 Falstaf Vilijam [EKSPIR A vie buluk itri |avol~iwa.

da ve nema! Isparete ko magla! Fevga! Skitajte. Sakam da si go so~uvam obrazot. Stegni gi pismava cvrsto. (Mu gi dava pismata na Robin. Nemtur (Na Robin) Ajde ti. Falstaf A jas na Rabu{. mavnete mi se. ]e go na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov. no ve}e utre mo`e{ da si dolu. sose partali kaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee druga: francuska.) Li{ki. So tebe sum. Pi{tol So um ili me~? Nemtur I so edno i so drugo.Ama skala e svetot: denes si gore. Pi{tol Ti si Mars na ligu{ite. Pari }e imam v }ese koga ti. Vodi me! (Izleguvaat. Pi{tol ]e mu vrati{? Nemtur @imi nebovo sose yvezdi.) Pi{tol Orli mevot da ti go jadat! . Eve. }e nema{ Nemtur V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda. deka Falstaf gadot saka grlicata da mu ja losti. Na Plitkavoda }e mu ka`am za vakvata qubov. Ni mojot gnev nema da stivne. slepci -samo jas i samo eden sluga! (Izleguvaat Falstaf i Robin. oti a zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten lo{.Veselite `eni od Vindzor 29 Pi{tol (Go vra}a pismoto) Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti. ‘rmbajte. zlatoto gosti a du{ekot pre~ist valka. da mi prosti{. mar{. mom~e. gadu.) . i ko gulab letni kon zlatnive pesci. zemete si go |avolskovo pismo. }e go stegnam vo men|eme od qubomora.

Najlo{a mana mu e {to visi mnogu po crkvite. Brzofatka (Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko) Brzofatka O-paa. mom~e. Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go nema da si dojdi doma. (Izleguva Ragbi). zatoa ponekoga{ e ko udren so voden ~orap . dobar momok. `ivi gospod.30 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Naivko Ne. Od ovde do nego nikoj ne mu ja mo`i. ama jak na race. Brzofatka Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da mu kva~i Parlamentot so site pratenici? Site }e go jademe brutot. toj ima sitno licence so bradi~e `olto ko na Evrein. Brzofatka Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Ka`ete mu na gospodinot paroh Evans deka }e storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. i mo`e da bide sluga {to ti e v ku}i. Begajte vamu. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi. ne e nekoj {to {iri muabeti. Toj nema da ostane dolgo. drug mi e zborot. ne e ni tutule-bale. Oti ako dojde i najde nekogo doma. }e pieme vareno vince so karanfil~e. xanam.) Te molam. Brzofatka Navistina? . uneri }e stanat i poroj navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i kralskiot angliski.ama ka`ete mi `iv ~ovek bez mana. Xon. samo takov. Brzofatka Zna~i mlak ~ovek. Edna{ se turka{e i so ~uvar na lovi{te. poslu{en. ne go birav jas nunkoto. Petre Naivko rekovte se vikata. Brzofatka Odi. ne? Naivko Da. taka? Naivko To~no taka. gospodarot doktor Kajus. (Naivko vleguva vo sop~eto) Ej. me slu{a{? (Vleguva Ragbi) (Na glas) Odi. odi na penxere i vidi da vidi{ dali doa|a mojot gospodar. mora da go znam: ne e toj onoj {to odi so ispravena glava ko da goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot? Naivko Da. ^esen.Toga{. a posle koga }e se sno}i i koga ognot dobro }e se zgori. Ana e dobra devojka i bi sakala (Vleguva Ragbi) Ragbi Begajte vedna{! Doa|a gospodarot! (Izleguva) Brzofatka I gazda Su{ko vi e gospodar? Naivko To~no taka. vi velam. i. Xon! Xon Ragbi! Ej. Ragbi Odam. odi raspra{aj se za gospodarot. ni slu~ajno. tokmu taka pravi. No. vlezete vo sop~evo. (Izleguva Ragbi) .

brso!Kate onaj gat Ragpi? Brzofatka Ej. fe.fe! Ma foi. Sfakas sto namera kasuvam? Edno selena kutija. Brzofatka Gospote. Mets-le a ma pochette. Brzofatka Ko gospod ve molam. il fait fort chaud! Je m’en vais a la cour.) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Spremen e. Dojde kaj mene so nekakva poraka od parohot Evans. vedna{ }e vi ja donesam. }e skoka{e ko kosten na ogan. Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier vert . Ajte. Kajus Ti si Xon Ragpi.Veselite `eni od Vindzor 31 Ragbi (pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav (itn. smirete se! Ovaa ja baravte. La grande affaire. Kajus Pa? . ^eka vo hodnikot! (Odi i go nosi me~ot) Kajus Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota. ne bidete tolku flegmati~ni. sapaen sum baagi. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi) Ragbi Povelete. diable! Sto ofa fo mojata sopa? Gatu. gospodine? Kajus Kajus Qui. A sosto da se smiram? Brzofatka Mom~evo e ~esen ~ovek. Kajus A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen ~ovek ne flegufa fo moja sopa. Xon. Da go najde{e mom~eto. i ti si \on Ragpi. Depeche. ]e vi objasnam. fe. sekako. semaj mecot i sleti moi stapki to tforot. etno selena kutija. gospodine. (Za sebe) Dobro e {to sam ne otide. gospodine. qu’ai-j’ oublie! Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi saboravam sa nisto zivo na sfetot. Kajus (Go otkriva Naivko) O diable. Ete. }e go najde mom~eto i }e zbesni. aramijo! Ragpi. Brzofatka (za sebe) Te{ko mene. Brzofatka Se razbira. me~ot! (Go zema me~ot) Brzofatka Dobar gospodaru.kutija. (Odi da ja donese kutijata) Kajus Fe.

}e go upijam toa gatno popiste. A ti oti. Druga rabota nema. ]e mu go presecam grklanot ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan pop ta ne tura piper fo tu|a manza. Putala. da ja zamolam Brzofatka Ne otvorajte usta. devojkata ve saka i s# }e bide kako {to treba. Ama seedno. mojot gospodar . oti. (Kajus pi{uva) Brzofatka (Na strana na Naivko). Brzofatka Taka be{e. Kajus Bas mi e gajle. }e gledam da storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. Brzofatka Ete. golema. Kajus Popot Hju te pratil? . A vamu francuskiov doktor. (Ragbi nosi hartija) (Na Naivko) Ti ne mrtaj. Kajus (Mu dava pismo na Naivko) Ti. gotvam. jas ja poznavam du{ata na Ana: a taa vi e. od kaj }e duvne vetrot. Ama seedno. a docna da legnuva{. Brzofatka Gospode. da vi {epnam ne{to na uvo -ova me|u nas neka ostane . ve molam. Putala. da cujam.gospodar moj navistina. (Na Naivko) Prodolzete. -Putala. Putala. va{ata slu{ka. Naivko Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a. Kajus A fie satvorete ja. spremam za piewe. ama mene u{te ~avkite ne mi go ispile umot. gi mestam postelite.32 Naivko Vilijam [EKSPIR Naivko (Na samo na gospo|a Brzofatka) Golema te`ina za edna du{a. putala. jajcata }e mu gi isecam. navistina. baile mua malku hartija. pe~am.Ragpi. Ana Rapus }e bite samo moja! Brzofatka Gospodine. se smiri. Ne e topro ta si ofte. Koj e budala da si stava trn vo zdrava noga. I go samoliv mojot meanar od “Kaj sprinkite” ta ni gi meri mecevite.@iv bil Gospod. cekaj tuka. prijatele. }e nema sto ta vapca sa Velikten. jas mu ja vodam ku}ata. . ami kako? Ne e malku rano da stanuva{. vidi. s# e objasneto.i mojot gospodar e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{. varam. ribam. peram. A rajata si e raja. saka tfoboj so mene. tepilu. toj samo saka da mu pomogne na prijatelot. (Izleguva Naivko). Tuku blaboti. i toa s# sama - (na samo na Naivko) Golema. Sarem ti ne rece mene teka Ana Rapus }e pite moja? Putala. Da se izvade{e od pamet. cedam. }e videvte kako od yver stanuva buba~ka. taj mu go pismovo na popot Hju. da frli nekoj dobar zbor kaj gospojcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi sklopuvawe brak. Ama seedno.

So pravo velat: Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas tvrdam. A za bemkata i za drugite {to & go frlile merakot . -Ama kako za vas-ptu. navistina imam. Ragpi! Brzofatka ]e ja dobiete Ana(Izleguvaat Kajus i Ragbi) -koga }e se bri~at komarcite! Znam jas dobro {to misli Ana. gospodine. (Na gospo|a Brzofatka) Putala. i srceto ja trga kon vas.Lele. (Vleguva gazda Fenton) Fenton [to e pravo. gospodaru Fenton. Ako ja vidi{.drugpat. Eve. raka se~am deka ve saka.Veselite `eni od Vindzor 33 Brzofatka Kajus Ragpi. A i. od ~esna po~esna. }e ja vidam deneska. pozdravi ja. -Cel ~as zboruvavme za taa bemka. brzam. ova se pari za tebe. Zarem vie nemate bemka nad oko? Fenton Imam. majko! [to sum zaboravena! (Izleguva) ]e ja pozdravam kako ne. ej? Brzofatka A koj misli{ deka e? Ela. a patem da vi spomnam. spolaj mu na gospoda. gospodine. Samo vo nejzino dru{tvo tolku mnogu se smeam. ~esna e. dobra `eno! Kako mi si denes? Brzofatka Mnogu dobro koga vie me pra{uvate. samo mojot zbor vrvi kaj nea. A ti po mene. Nema `ena vo cel Vindzor {to gi znae poarno od mene mislite na Ana. Fenton [to misli{.da ne~ue zloto! Fenton Zna~i. ~esna i mila. spolaj mu na gospoda. ako ne ja topijam Ana Rapus. glavecki }e te xitnam ot toma. . otime fo dforot. koga }e se vidam so Ana na samo. ~estit gospodin. ama Ana ne go saka. (Izleguva Fenton) Navistina. No s#edno. dali }e uspeam? Da ne mi dade korpa? So zdravje. Fenton Fenton Sega ostani so zdravje. sam vidi. Fenton (Od nadvor) Koj e tamu. A zo{to? Brzofatka Le`i tuka nekoj zajak. ptu . taa e ubava. Ka`i & nekoj ubav zbor za mene. Brzofatka A ti si. Samo jas znam kaj ja trga srceto . s# e vo racete na Gorniot. gospodine. Navistina malku si potpivnuva i se zanesuva. [to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana? Brzofatka Brzofatka Navistina.

^in VTORI Scena 1 (Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race. Ima li pogolema srodnost od ovaa? No neka ve zadovoli. a }e mu vratam makar vo volov rog da se skrie. taa od nego ne prima soveti. Gospo|a Rabu{ I jas do kaj vas idev.a qubovta na eden vojnik sigurno mo`e da zadovoli. O gospo|o Rabu{. . Izgledate lo{o. a ne sum ni jas. zna~i edna srodnost. Gospo|a Rabu{ Ne sum. . Ha. (^ita) “Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam. barem mene taka mi se ~ini. Nema da re~am “So`ali se nad mene” . Vie ste veseli.samo toa {to ve sakam. {to te najde! Gospo|a Plitkavoda O `eno. {to imam re~eno. grabni ja ~esta. lo{ svet! Zarem smee edno staro drtalo so edna noga v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu se snevidi. za ova Flamansko pijani~i{te vaka da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se nemame videno. Bo`e ka`i mi {to da mu napravam? Mora da mu vratam.ova ne mu li~i na eden vojnik . Vie ne ste mladi.) Gospo|a Rabu{ [to? Ne primav qubovni pisma koga treba{e tuku sega. [to mu imam re~eno? Gospode prosti mi ako toga{ go predizvikav so ne{to. ba{ na kaj vas sum trgnata. ha. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Gospo|a Plitkavoda Gospo|o Rabu{. . vince sakam i jas. Gospo|a Plitkavoda Ba{ sum dobra. Eve. {to imam storeno.tuku velam “sakaj me”. da ne mi e na pat edna sitna pre~ka {to se vika obzir. Vo {to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana. Ama mo`am da vi potvrdam deka e obratno. Gospo|a Plitkavoda Toga{. Xon Falstaf” Irodi{te edno evrejsko! Rasipan. Mnogu nasekirana mi se gledate. zna~i eve i vtora srodnost. Vie sakate vince. `eno. mo`am da stignam do golema ~est! Gospo|a Rabu{ Batali go obzirot. `eno. Da vidam. dajte mi um {to da pravam! Gospo|a Rabu{ Ka`uvaj. za{to iako qubovta razumot ja uto~nuva. ]e podnesam barawe do Parlamentot da n# za{titi od vakvite. tvojot vitez veren denono}no vperen so pogledot vo tebe i postojano spremen so me~ da izleze za tebe na teren. gospo|o Rabu{. vesel sum i jas. neka e po va{e. Svoera~no. Ne{to ste vo gre{ka.

blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se kqofnati. No tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na psalmite i notite na “Tri neveste tikve brale”. (& dava pismo na gospo|a Rabu{) (Eve gledajte kako mo`am da stanam blagorodni~ka). Gospo|a Rabu{ Ni jas. nema bel den da vidi. sigurna sum . ]e se prepravam deka samata sebesi ne se poznavam. bi stanala `ena na vitez. Tvrdam deka gadov ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta za imiwata -more i pove}e. a ovie mu se od vtoroto.Veselite `eni od Vindzor 35 Za {to se raboti? Gospo|a Plitkavoda Koga bi se odelo v pekol samo za vikend. veli{? Jas ne bi mu “dala” ni na paluba da mi stapne. da ne videl ne{to vo mene za koe samata ne sum svesna. pa so svilen konec }e go vle~eme za nos s# duri ne gi zalo`i kowite kaj meanxijata od “Kaj {prinkite”. prifa}am sekakva ujdurma protiv nego koja nema da ni gi izvalka dostoinstvoto i ~esta. O kamo ma` mi da go vidi pismovo. Ako mi go “pikne” nosot pod paluba. s# duri poro~niot ogan na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo. Da mu zaka`eme sostanok. dopolneto izdanie. ]e crkne od qubomora! (Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i gazda Rabu{ so Nemtur) . polesno e da najde{ dvaeset pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`! Gospo|a Plitkavoda Gledaj. pa saka i nam dvete da ni go zape~ati. ja fali smernosta kaj `enite. nikoga{ nema{e da mi se “ka~i” na brodot. pove}e nikoga{ nema da isplovam. drugoto do Plitkavoda. istite zborovi. Gospo|a Plitkavoda Va`i. [to n# misli toj nas? Gospo|a Rabu{ Navistina ne znam. Eve: ~itajte. ti go predavam bratot bliznak na tvoeto pismo.ama ba{ mu e gajle {to stava vo pe~at. Ajde da mu vratime. [to luwa }e da be{e ta go isfrli na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu ja kotkam nade`ta. Gospo|a Plitkavoda Da ne ar~ime vreme.Gi pe~ati. Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to? Gospo|a Rabu{ Pismava se isti od zbor do zbor. Sakam da ka`am. ~itajte. No prvin tvojot neka se “omrsi”. (Gospo|a Rabu{ ~ita) S# duri imam o~i da gi dvojam ma`ite po likot. Mi idi duri da si poigram so svojata ~esnost. (& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto pismo) Za vedna{ da se smiri{ vo bo`emniov rezil {to n# snajde. Gospo|a Plitkavoda Da ti “se ka~i”. i tolku ubavo i smisleno ja kudi sekoja nepristojnost {to ~ovek mo`e da se zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se poklopuvaat so iskrenosta na zborovite. za{to mojov. gospo|o. kako jajce na jajce: istiot rakopis. Gospo|a Rabu{ [to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda. A sepak ovoj ne pcue. neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoruvaweto. zatoa poarno e da si ostane{ vo svojot stale`. debelite }e gi smetam za najdolni. Poprvo }e stanam `ena-xin i } e legnam pod planinata Pelion. samo {to ednoto glasi do Rabu{. sigurna sum. oti. ti velam.

i ima{ni i skudni.Veruvajte Rabu{. re~e? Koga nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva. otvori o~i. Velam. Vardi se. i znam ma{ki da zastanam koga treba. Spre~i.36 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR O. Pi{tol Toj saka i blagorodni i prosti. Vardi pred leto da dojde. toj umno govori. Za rogovi. {to }e padne. Plitkavoda Za {to zboruvate. Plitkavoda Ama. Se vikam kaplar Nemtur. (Se povlekuvaat) Plitkavoda Sepak se nadevam. Ne sum od onie {to la`at bez vrska. dale~ina i pol. . Toj ja qubi va{ata `ena. Plitkavoda Plitkavoda Ja qubi `ena mi? (Za sebe) ]e go pobaram Falstaf. Toj jade tur{ija so {e}er. (Za sebe) Smrde`! Ama tegni. gospodine kaplare Nemtur! . Nam}or Pi{tol Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto prase. veruvam. deka nema da bide taka. Zbogum. Gospo|a Rabu{ Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. A sega zbogum. Se vikam Nemtur. pred gugutka da gugne. a toa e. Toj e. trpenie! Rabotava mora da se ispita. grdi se. ustava mi fa}a pena. Toj me ~epna so vrska. govoram. Vitezot Xon ja qubi va{ata `ena. daleku od qubomorata kolku {to sum jas od pomislata da mu dadam povod za nea. aramii {etaat no}e. kutri~kiot. zbogum! Ne sakam samo leb i voda. Ela vamu. Gospo|a Plitkavoda Tuka me {iete. Ova e celata prikazna. gospodine? Pi{tol Ej. spre~i go ili ko Akteon i ti odi zad ~ii petici Hilaktor mu lae. Odime. a so nego i ma` mi. `ena mi ne e mlada. ama jas sum ma`. a Falstaf ja qubi va{ata `ena. Pi{tol Rabu{ So siot `ar na xigerot svoj. gospodine. eve go doa|a. i mladi i stari. Plitkavoda. Vardi. nadenati se grdi. Drugo sega e vo moda! (Izleguva) Rabu{ (Za sebe) Drugo bilo vo moda. Treba{e da mu bidam vrska i da & go odnesam pismoto. lorde. I to~ka. su~i vo zborot! (Na Rabu{) Ova e vistinata. Plitkavoda (Za sebe) Trpenie. znam deka se mrdnal.

Plitkavoda Rabotea za nego? Rabu{ . (Izleguvaat gospo|a Rabu{. (Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda). ^uvte. Xorx? (Vleguva gospo|a Brzofatka) (Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi. .. Gospo|a Plitkavoda [to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat? Plitkavoda Jas skisnat? Ne sum skisnat. Malku }e si napravime muabet. gospo|a Plitkavoda i gospo|a Brzofatka) Rabu{ Ej. pameten ~ovek. Meg. pa makar gospod da slezi od nebo. ne. ne. Ne mu li~i na vitez vakva podlost. Ne znam. Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakanion. Mislam deka obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri kon na{ite `eni se zavera na tikvari otpu{teni od rabota {to sega gorat od `elba da mu vratat. Gospo|a Plitkavoda (Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea. Rabu{ Gospo|a Rabu{ (Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka mi Ana? Brzofatka (Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar. [to sega. degenive. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ Idam.Veselite `eni od Vindzor 37 Plitkavoda (Za sebe) Ako ne{to otkrijam . Plitkavoda (Za sebe) Dobar. {to mi re~e gadov? Rabu{ A vie {to mi re~e drugiot.. (Zboruvaat na strana). Gospo|a Plitkavoda Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime. gazda Plitkavoda? Gospo|a Rabu{ Plitkavoda Kaj si trgnal. Ami kako. Odi doma. Plitkavoda Mislite deka ne n# la`at? Rabu{ More la`at su{at.]e si dojde{ za ve~era. Xorx? ^ekaj da ti ka`am.toga{. i kako mi e ubavata gospojca Ana? Gospo|a Rabu{ Vlezete so nas i }e vidite. Ni dojde ko pora~ana. Rabu{ Ba{ taka. odi.

se raboti za {ega. A i nikoga{ ne se znae. ova drugoto neka se isturi na moja glava. delijo. Ako mu teknalo da zaplovi kon `ena mi.38 Plitkavoda Vilijam [EKSPIR Hju. }e ima dvoboj pome|u pre~esniot & (Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov? Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im dogovori razli~ni mesta. mojot najovarda mu{terija? Plitkavoda Taman rabota. ide naduen meanxijata od “Kaj {prinkite”. izleguvaj kolku ti du{a saka . Kako si. ka`i mu. Gazda Rabu{. sakate so nas? Golem seir }e gledame. (Zboruvaat na strana) Meanxijata (Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv mojot vitez. sve{tenik od Vels i Kajus. meanxijo. ej! [upelko Eve me. delijo. (Vleguva meanxijata od “Kaj {prinkite”) Rabu{ Eve go. Plukni mu se na takvoto zadovolstvo.~esno? -I }e se vika{ Rezil? Car e vitezot. Vleguvaj. gospodin sudija. vie treba da mu ka`ete deka se vikam Rezil . delijo. Plitkavoda Meanxijo. }e go pu{tam da & go vidi bregot. (Zboruvaat na strana) [upelko Ova ne mi mirisa na arno. ja bo~vite mu se preturaat so vino ja }eseto so pari.Dobra ve~er sekoja ve~er. (Na [upelko i Rabu{) Da odime. gazda Rabu{. Oti slu{am deka pop~eto ne znae za majtap. sultani{ta! [upelko Odime! Rabu{ Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot. Meanxijata Ka`i. blagosloven! Ti si gospodin so tapija. fidanbojlio. Ve ~estam {i{e {ampawsko samo i samo da dojdam do nego. meanxijo? Meanxijata Blagosloven da si. Plitkavoda veruvam na `ena mi. delijo. ne? Rabu{ Ami kade. Koga e vaka vesel. [upelko Gospodine. . Meanxijata Eve raka. ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to drugo. Toj no}eva “Kaj {prinkite”. ama nikako ne mi fa}a okoto da gi vidam zaedno. (Vleguva [upelko) Gospodin sudija. doktor od Francija. idam. samo malku. Znam samo deka ne sakam ni{to da mi porasne na glava. Slu{nete sega {to spremame za seirov. Meanxijata Ka`i mu. .

timbata. mamam. ama da znae{. [upelko i Rabu{) Plitkavoda i so me~ moram da go otvoram! Falstaf Ni petpare. a ba{ srce treba. prepraven }e vidam {to mati ovoj Falstaf. se govori za pasadi. Najdi si druga besilka. deka duri i jas odvaj se pridr`uvam do propisite na ~esta. Da. Da te nema. Denes e poinaku . |avol znae. Ama jas ne sum lekoveren. Im se ka~iv na glava na moite dobri prijateli da vi prostat tri dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur. A {to s# ne storiv za vas. Razmrdaj ja malku. Pi{tol A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnaeset pari~iwa? Falstaf Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka cvrsto veruva vo slabosta na `ena si.Veselite `eni od Vindzor 39 [upelko Drapate kol~i{ta. nikoj i ni{to. a vamu ti. mrdame! Poarno mi e na du{a koga se karaat a ne koga se tepaat. nema! Pi{tol Falstaf Ni petpare. matam. so moeto dobro ime. Pi{tol Toga{ svetot za mene e {kolka (Go stava me~ot v kanija) Jas popu{tam. Mo`e li ~ovek pove}e da stori? (Vleguva Robin) . inaku deneska }e se yverevte ko dva majmunabliznaci preku re{etki. Ne mi otvorajte usta. duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo zort. gospodine. gazda Rabu{. Pi{tol ]e vi vratam s# toptan. V pekol }e goram {to se kolnev pred moite blagorodni prijateli deka ste dobri vojnici i re{itelni fraeri. se zakolnav vo ~esta deka ne e kaj tebe. ako ne ispadne. ajvan. Zna~i. saka{ da gi skrie{ partalite. xabe sum se ma~el. smrde`u bes~esen. Ako ispadne ~esna. Bila vo negovo dru{tvo doma kaj Rabu{a. “seqa~kiot” re~nik i pis ustata pod branikot na ~esta? E. A koga gospo|a Brigita ja zagubi dr{kata od pavkaloto. maftam. ma~kiniot pogled. si igravte sajkal. potkradnuvam. go ostavam stravot od Boga na strana i `rtvuvaj}i ja ~esta. (Izleguvaat Meanxijata. mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{. Dosta gospodine. be. (Izleguva) (Vleguvaat Falstaf i Pi{tol) Falstaf More ni petpare ne ti davam. mrdnete malku! Rabu{ Mrdame. po ~etiri ma`i{ta mi igraa piperevka! Meanxijata Ajde. }e ja ispitam dobro rabotava. o~ite v race i me|u rajata na ulica Temnica broj ne se gleda. trgni mi se od vratot. ne? E. makata ne mi bila xabe. a {to pravele tamu. Porano samo {to }e zamavnev so me~ot. a? Pod ~est ti e.se ~uva otstojanie. da. Misli{ tolku evtino go davam gazot pod kirija? So eden zbor. ne teorii. na. stokadi cela teorija: na srceto se zaborava.

A doa|aa vitezi. Koga kralskata svita dojde vo Vindzor. Neka dojde vamu. taa e krasno su{testvo. moi lu|e. Falstaf Falstaf Dobra devojko. vo svila i brokat. a jas }e bidam poslu{niot. velite. podarok na podarok. `imi s#. `eno. gospodine. Ve molam dojdete malku poblisku. ubava `eno. s# pajton do pajton. Brzofatka Ima edna gospo|a Plitkavoda. (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka Dobro utro. ~ista miskojna. dobra `eno. Ne ste svesni na kolkava maka ja kladovte. Bo`e. bo`e. i celi krckaa. gospoda na pajtoni. toga{. pismo do pismo. Brzofatka Toa ne. Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. najarniot od site ma`i ne ja frli vo takvo isku{enie. Zna~i. molam Falstaf Gospo|a Plitkavoda.40 Robin Vilijam [EKSPIR Jas samata `iveam kaj gospodinot doktor Kajus Falstaf Gospodine. dobro. gospodine. Ova se moi lu|e. . Gospo|a Plitkavoda. Falstaf Im veruvam na tie {to se kolnat. [to saka{? Brzofatka Dali }e me slu{nete da vi ka`am zbor-dva? Brzofatka Falstaf Mo`e i dve iljadi. lordovi. `imi o~ive. Ni{to. gospo|a Plitkavoda: {to e so nea? Brzofatka Brzofatka Se kolnam: ko majka mi {to bila prviot ~as koga me rodila. da mi prosti va{eto gospodstvo. Brzofatka Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i svoi slugi da gi napravi! Brzofatka To~no kako {to rekovte. gospo|a Plitkavoda. i govorea kralski. Falstaf Falstaf Dobro utro. edna `ena saka da zboruva so vas. zalevaa. Falstaf Dobro. ama ste vie nevnimatelen! No Gospod neka vi prosti i vam i na site nas. i mirisaa. gospodine Ve molam dojdete malku poblisku do mene. (Go trga Falstafa na strana) Ova e nakuso celata prikazna.

a taa. ova i go zaslu`uva. Qubomoren e od umot nadvor. Mora da & go pratite slugata. Pravi {to saka. po nego mo`ete da razmenuvate poraki. zboruva {to saka. na~alnici na policija.Veselite `eni od Vindzor 41 vinoto i {e}erot od najdobri sorti.i ba{ taa mi naredi da vi ka`am deka ma` & retko koga ne e doma. I gospo|a Rabu{ najsrde~no ve pozdravuva. re~e. Falstaf Deset i edinaeset! Brzofatka To~no vo tolku. Niedna `ena vo Vindzor ne `ivee poubavo od nejze. zema s#. trte-mrte so nejze nema. sekoja `ena tuka bi padnala. Te{ko nejze! Falstaf Me|u deset i edinaeset. Prvpat gledam `ena tolku spulaena po ma`. takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva! Drugi arnini nemam! Brzofatka Ama {to mi pora~uva mene? Skrati. i vi pora~uva deka ma` & nema da bide doma me|u deset i edinaeset. va{iot najmal sluga. @eno. toga{ taa e edinstvenata. ma` &. ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor Brzofatka Toga{ vedna{ pratete go.ama da vi se pluknam na takvite angel~iwa. za koe iljadapati vi blagodari. mislam. I samata utrovo dobiv dvaeset zlatni angel~iwa . Tuf. koga ne se ~esno zaraboteni. A ima{e tuka i grofovi i {to e pova`no. {to velat. No imam u{te edna poraka za vas. vo znak na qubov. stanuva koga }e & tekne. pozdravi ja. znaete koja. ne uspeaa da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od ~a{ata na najdoblesniot me|u niv. Za sekoj slu~aj imajte . Nema da ja razo~aram. Falstaf ako voop{to takva ima . aberxike moja dobra. oti ako voop{to ima ~esna `ena vo Vindzor. kutri~kata! Ima s# samo nema `ivot so nego. no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da izleze. ]e go pratam! Ubavo zboruvavte. i da ja vidite onaa slika.sekoj den se moli i nautro i nave~er . go primi va{eto pismo. A. Brzofatka Od arno da ne kurtulite! Falstaf A sega ka`i mi iskreno: dali `enata na Plitkavoda i `enata na Rabu{ si ka`ale edna na druga deka me sakaat? Brzofatka Taman rabota. Nema den a da ne se potkaraat. ne se tie od v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale. nikogo ne klade na maslat. skrati. `imi vas. legnuva koga }e & se prisaka. ~esna i skromna `ena. pla}a s#. sekoga{ e po nejzino. I. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna po vas! Falstaf E. ni da trepne. vi velam. tuf. Ma` & e ~udno zagudan vo maliot. I dozvolete mi na uvo da vi {epnam: taa e dobra. nema da bide doma. da & go ispratite na rabu{. Toga{ mo`ete da dojdete. `imi majka. a gazda Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a Rabu{ bi sakala. gospodine. Brzofatka Zna~i. Ama. Falstaf Nema ni da ima. raka na srce. Gazda Plitkavoda.

jas sum gospodin ~ovek {to propiskal mnogu pari. toa i go sakam . a? Taka stojat rabotite? Toga{ napred! ]e izvle~am pogolema polza od starovo telo! Gleda{.ne za da vi bidam tovar. gospodine. gospodine! Sakam podobro da se zapoznaeme. tuka e nekoj gospodin Rezil koj{to saka da pozboruva so vas i da se zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so vince malku da gucnete sabajle~ki. Pozdravi gi dvete od mene. vitezu. Falstaf Neka dojde vamu. toa i me ohrabri vaka. smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija od vas. da vi se natrapam. za{to. Falstaf Toga{ zbogum. A s# blagodarenie na dobrovo telo. kako {to se veli. Eve ti go }eseto. a? (Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto! (Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plitkavoda) Plitkavoda Za arno za dobro. gospodine.42 Vilijam [EKSPIR si nekakva javka za da si znaete {to misli sekoj od vas. kako zajmodavec. Falstaf Amin. Falstaf Rezile. i znaat {to pravat. Pi{tol (Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e kurve{tijava. i jas }e imam nekakvo fajde. Vozrasnite. Falstaf Veli{ Rezil se vika? Nam}or Da.oti ne e dobro da gi rasipuvame decata od mali. imaat obyiri. pojdi so `enava. a deteto da ne seti za {to se raboti . Sakavte da zboruvate so mene? Plitkavoda Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam. va`no da mi si ubavo spoeno! (Vleguva Nam}or so me{ina) Nam}or Vitezu Xon. Se vikam Rezil. po tolkav ar~. Plitkavoda Xone. -Dete. (Izleguvaat Brzofatka i Robin) (Za sebe) Me raspameti vesta. kr~mar~e. oti velat: parata i `elezna porta otvora. vo nevreme. ve v~opiv. Falstaf Povelete. u{te ti dol`am. Telo moe. (Izleguva Nam}or) Aha! Gospo|i moi. . (Trgnuva od vinoto) Od Rezil e. spolaj ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno. znaete. Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta! Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam! (Izleguva) Falstaf Veli{ taka. gospodine. `enive u{te se ludi po nego! Izgleda najposle. (Izleguva Nam}or) Plitkavoda Gospodine. ama ne e za rezil. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj si rabota.

sakal ili ne. slu{am deka ste u~en ~ovek zatoa }e bidam kratok . bez ogled {to zaslu`iv. gospodine? Plitkavoda Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogatstvo poarxiv na nea. pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skivnam. gospodine. tuku i so ra{ireni race davav za da doznaam {to saka da bide daruvana. ja sledev kako ma|epsan. osven ako iskustvoto ne e bescenet kamen. a toa bega od onoj {to go bara. so {to zaslu`iv da vi bidam amal. ne samo {to & kupuvav podaroci. a toa me nau~i da go re~am ova: “Qubovta ko senka bega {tom qubov prava bara{. Ponosete mi go malku. znam deka nikakvo fajde nema{e. Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o zemji{te.” Falstaf Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`? Gospodine. vitezu. po ona {to go imav na um ili ona {to go potro{iv.a i odamna ste mi poznat. No. ako me soslu{ate. Na kratko. za{to samite najdobro znaete kolku lesno se stanuva takov prestapnik. gospodine viteze. Plitkavoda Pa. gospodine.Veselite `eni od Vindzor 43 Falstaf Falstaf Para na raka. Ama i nego go kupiv po basnoslovna cena. za `al. ne najdov na~in i li~no da imam ~est. tr~av po nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i za s# mi dava{e krila. gospodine. Plitkavoda ]e vi ka`am. Prodol`ete. pa zemete polovina. i edna moja slabost. Mara za raka! Plitkavoda Taka e. Falstaf A dali ja brkavte vo onaa smisla? Plitkavoda Nikoga{. dobar gospodine Rezil. ]e vi otkrijam edna tajna i pritoa. Falstaf Ne znam. iako dosega. gospodine. za da bide va{iot prekor pomal. moite ludosti. no. ve molam. Falstaf Zboruvajte. ja koristev sekoja prilika da & prijdam. a jas imam ovde celo }ese pari {to mnogu mi te`i. kako nagrada za trudot. go bara{ ona {to bega. ma` & se vika Plitkavoda. koja ja zagubiv za{to go zgre{iv mestoto na gradba. Za kakva qubov toga{ govorite? Plitkavoda Plitkavoda Ima edna gospo|a vo gradov. a drugoto na~ulete go kon va{ite. So radost }e vi slu`am. slu{ajte gi so ednoto uvo. . Falstaf Vo red. Falstaf Plitkavoda So ni{to i nigde. ili celo.

Eve vi pari. vitezu Xon? Falstaf Gospodine Rezil. ne se iznau`ivate vo `enata na Plitkavoda. neka vi se dade. Plitkavoda O. Tolku e sjajna {to ~ovek ne smee ni da ja pogledne. za vozvrat. Ve~erva dojdete kaj mene. Upotrebete ja seta va{a dodvoruva~ka ve{tina. `elbive bi imale primer i dokaz vrz koj{to bi mo`ele da se zasnovaat. dobar gospodine! Falstaf Vi velam. Toga{ bi mo`el da ja isteram od tvrdinata na nejzinata ~istota. kako da sum vi ka`al s#. dvorskite i akademskite ve{tini. vi se molam. imate odnos so lu|eto i ste duhovit. A dali go znaete Plitkavoda. vitezu. site ve falat zaradi vojni~kite. [to velite na ova. }e se iznau`ivate! Plitkavoda Ne berete gajle za pari. Taa cvrsto se potpira vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa zatoa ludosta {to mi le`i na srce ne smee da izleze na videlo. sfatete me to~no. Taman vie idevte. Vie ste gospodin ubavo vospitan. vie ste najdobriot. bra~nata zakletva i iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni na pat. Iako gospo|ata izgleda ~esno. Zna~i. od vas da odvoite malku vreme za da kreneme qubovna opsada okolu ~esnosta na `enava na Plitkavoda. (Se rakuvaat) I kako posledno. }e gi imate preku glava. (Gi zema parite) Kako vtoro.44 Falstaf Vilijam [EKSPIR A zo{to ova mene mi go ka`uvate? Plitkavoda Koga ve}e tolku vi ka`av. Plitkavoda O. Falstaf Dali ova dobro }e se slo`uva so `estinata na va{ata strast. vi velam. osvoete ja. ugleden i po~ituvan. od kaj mene zamina `enata {to taa ja prati. na sostanokot {to samata mi go zaka`a. ako vie. nejziniot ma`. ]e bidam so nea. gospodine! Plitkavoda Ne bidete skromen. od visokoto op{testvo ste. Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edinaeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj qubomoren serko. ugledot. }e doznaete kako mi odi. Ako nekoj voop{to mo`e. jas da go dobijam ona vo koe vie bi u`ivale? Mi se ~ini deka lekot ne vi e pogoden! Plitkavoda race. tro{ete. gospodine? . dokolku sakate. potro{ete s# {to imam. }e vi dojde preku glava. (Mu dava pari) Tro{ete. eve za {to se raboti. gospodine Rezil. gospod da me razvitezi. se govori deka na drugi mesta “mrda so opa{kata” pa lu|eto toa poinaku go sfa}aat. Zna~i koga bi mo`el da & pristapam so nekakov adut v Sre}en sum {to ve zapoznav. vitezu. kako prvo }e bidam sloboden da vi gi zemam parite. eve vi raka. Falstaf Nemojte. kolku {to du{a vi saka a i pove}e. Falstaf Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda.

Spolaj mu na gospoda za qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edinaeset. mojot kow na nekoj aramija da mi go {eta. ]e go spre~am ova. ugledot izgloda. Mamon” zvu~at dobro. A sega na rabota. ]e ja upotrebam kako klu~ za da go otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz. Dojdi kolku {to mo`e{ pobrzo. ovoj qubomoren ajvan le`el na pari. Bose moj. toj mrtov ve}e ako dojden. tuku }e treba da gi trpam i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni ajvanov {to seto ova mi go mesti. A i zo{to siromav.Veselite `eni od Vindzor 45 Falstaf Besilka znam deka treba za toj siromav akmak. znael deka }e go ubiete ako dojde. gospodine. “Moloh. Xek? Ragbi Pomina ~asot.ni |avolot nema takvo ime. taa duma. a mene nema da me snajde samo ova. moeto pagur~e so rakija na Irec. Gazot rende }e mu go napravam. Poarno tri ~asa porano odo{to minuta predocna. imiwa na vragovi! Ama “rogle”. Rabu{ e magare. a vie }e legnete so `ena mu. a }e vidite gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu nadenam i rogovi. rogle! (Izleguva) (Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so me~evi) Kajus Yek Rakpi! Ragbi Gospodine? Kajus Kolku ~asot. Poprvo bi mu go doveril mojot puter na nekoj Flamanec. “nadenat”! “Rogle” . nadenat. a posle kolaj rabota. Koj ma` mo`e ova da go predvidi? Ete ti pekol od neverna `ena! Postelata }e mi se izvalka. satot se znae. Ragbi Itar e gospodine. Velat. (Izleguva) Plitkavoda Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od maka! I nekoj }e mi ka`e deka od ni{to qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo. koga pre~esniot Hju treba{e da dojde. pusti {turi. Vel{aninot. Plitkavoda e prostak. toa i }e go ostvari pa Jana majka da mu e. . kova. Toj & veruva na `ena si. si ja spasil dusata sto ne dojden. Kajus Bose moj. za toj roglest ajvan! Ne go znam. {esta. i ona {to }e go skova v srce. }e go isu{am! ]e go udram }e go alosam!. Rakpi. Imiwa! Mimiwa! “Velzevut” zvu~i dobro. Gospod neka mi e na pomo{: roglest. za da go odbegnuvate koga }e go vidite. Plitkavoda Sepak poarno e da go znaete. }e mu vratam na Falstafa i }e go ismejam Rabu{a. sostanokot e dogovoren. @ena mi mu zaka`ala. moeto sirewe na popot Hju. Tri metra v zemja }e go nabijam! Gospodine Rezil. }e vidite deka }e mu go spopikam na `ivarov. topro molel svoja Piblija sto ne dojden. Pu{tena. magare bez um. od kolku `ena mi da ja pu{tam taka. zatoa i `en~eto negovo mi e milo. Ne saka ~ovekot da bide qubomoren. gospodine. ~ekmexeto opqa~ka. Falstaf Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to `ivee od ma{tenica! ]e go duvnam. }e ja fatam `iva ovaa mojata. iako se |avoli. “Lucifer” zvu~i dobro. Dojdete {to pobrzo ve~erva.

ama i den denes a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i gazot za beqa. mrtovec ne tolku mrtov kako sto jas ubijam. a toj ne tojten. sudijata [upelko. Etiopjanine? Dali e mrtov. (Kajus go stava me~ot v kanija) (Vleguvaat Meanxijata. dete moe! Kajus Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav sest. delijo gornomalska? Dali e mrtov? Kajus Nemojte. gospodine. Toj e popameten od vas gospodine doktore. tvojot reverso. Jas kasam tebe kako nego ubijam. semaj mecot! Ragbi Prestanete: nekoj ide. . a vie tela. gospodine. a? Dali e mrtov. gazda Rabu{ i gazda Su{ko) Meanxijata [upelko Zdrav da si mi. Ragbi ja vidime tvojata distanca. a sega stanavte miraxija. gospodine Rabu{. I nie sme od majka rodeni. tva. toj najgolemata popska kukavica na svetot. Yek. gospodin doktore. ~etiri dojdeni? Meanxijata Da te vidime kako se bori{. tvojata stokata. doktori i sve{tenici. da vidime kako go zadava{ tvojot punto. Rabu{ Pravo govorite. Hektore gr~ki. moeto srce blagorodni~ko. da te vidime kako napa|a{.46 Kajus Vilijam [EKSPIR (Go vadi me~ot) Bose moj. delijo? [to veli mojot Eskulapij. u{te vo nas gori plamenot na mladosta. tvojot udar ozgora. gospodine Rabu{? Rabu{ Gospodine [upelko. da te vidime ovde. gospodine Rabu{. mojot Galen. Meanxijata Pisoaru na kralot od Kastilja. Dali e mrtov. Semi mecot. gospodine [upelko.sedum. [upelko So Gospod napred. Iako sme sudii. Fran~esko? A. da Navistina gospodine Rabu{ sega sum star i na strana na mirot. da te vidime kako proboduva{. tli. Toj le~i du{i. da te vidime onde.tli casa. Kajus Sosto site vie eden. Zarem ne sum vo pravo. doktore? Su{ko [upelko Dobro utro. Ne saka suratot vitam. ne znam da se me~uvam! Kajus Nikakvec. vie porano bevte golem megdanxija. tva. Rabu{ Kako ste. Ako se tepavte }e gi skusevte i doktorite i popovite. doktor delijo. Simi boka.

Kajus Bose. usite }e mu gi isecam! Meanxijata Kajus Toj ima da te izede za doru~ek. [upelko i Su{ko) Tamu e ami kade. Sudijo. Razbravme. Meanxijata Prostete. Kajus Mnogu vi sum plagodaren.Razbravte? [upelko . Videte vo kakvo raspolo`enie e toj. jas vam za ova blagodaren. Da odime preku trupa do Frogmor niz pole. Rabu{. delijo. Va`i? Kajus (Go stava me~ot v kanija) Zimi boka. ne? Meanxijata Ebiveter? Sto e toa? Meanxijata Na na{iot angliski jazik. gospodine doktore. a ti }e & se dodvoruva{. dojdov da ve odvedam doma. Meanxijata I u{te.Veselite `eni od Vindzor 47 Kajus [upelko A i krivo ne sudam. jas. bose.(Na strana na drugite) Ama prvin gospodine sudijo i gospodine Rabu{ i vie gospodine Su{ko. (Na Kajus) Samo zbor. i jas donesam kaj vas dopri gosti: (Go vadi me~ot) Zimi boka. (Izleguvaat Rabu{. Kajus Isete sa dorucek? Sto e toa? Meanxijata Meanxijata Mislev }e ti plati obe{tetuvawe. i jas mislam toj mene isede sa dorucek. [upelko i Su{ko Zbogum gospodine doktore. Morate so mene. Popiste edno krastavo! Zimi boka. si go baram! Meanxijata A i }e si go najde{! Ako ne. Rabu{ Tamu e popot Hju. ]e te odnesam kaj gospojcata Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a. snaci jas sum ebiveter kako Anglicanite. a pre~esniot otec Hju se poka`a kako mudar i trpeliv sve{tenik. zimi boka. ebiveter zna~i hrabar. Kajus Zimi boka.Gospodine doktore Kajus. a jas }e go dovedam doktorot preku trupa niz pole. pominete niz grad do Frogmor. . Zimi boka. gospodine Rabu{. aj so zdravje! Neka umre. delijo. Se poka`avte kako mudar lekar. m’sje Ebiveter. V kanija so tvoeto netrpenie. oladi malku. Jas sum zakolnat za mir. ubijam jas popiste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj tikvar. jas ve sakam. delijo .

moi pacienti Meanxijata A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana Rabu{. Rakpi. gospota. vites. Dobro rekov? Kajus Zimi boka topro.48 Vilijam [EKSPIR grof. (Izleguvaat) . Meanxijata Toga{ da odime. lortovi. Kajus Idi po mene. Otlicno receno.

Kraj vodite na Vaviloni iljadnici miri`livi mimo`i. . (Pee) “Kraj plitki reki kraj ~ii vali -” Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje ima? Naivko Naivko Vedna{. kade {e go baravte go{podinot Kaju{. Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka. Doa|a mojot gospodar. gospodine. ve molam. kon parkot. kon stariot del na Vindzor. Kraj plitki. . ama mi {e place! (Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali. Evans Ve molam. Kraj plitki Boze. Od onde. onoj {to {e narekuva doktor po medicina? Naivko Sekade. Ve}e go pominuvaat prelezot i idat na vamu.ili drzi ja v race. (Izleguva) Evans Evans (Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi me. Tazen {um.) [upelko Kako ste. kraj ~ii vali ra{peani ptici pejat madrigali. Evans Neka poveli. milo{t. pobarajte i natamu. (Vleguva Naivko) Naivko Eve go doa|a. o~e. Kon crkvata. Te molam. gospodine. pro{ti! (Pee) Kraj plitki reki. daj mi ja nametkata . gospodinot [upelko so u{te eden gospodin od Frogmor. nau~nik bez kniga! Nikakvo. samo kon gradot ne otidov. . gospodine pope? Dobro utro.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga) i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans)) Evans Ve molam. gazda Su{ko i gazda Rabu{. Tuka }e kurdi{ame po{tela od ro`i i iljadnici miri`livi mimo`i. {lugo dobar na ga`da [u{ko i prijatele moj po imeto Naivko. (^ita) (Vleguvaat sudijata [upelko. o~e. tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po ~rpkata koga }e go vidam! Boze. poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat! ]e mi bide milo ako me izlazal.

o~e. Rabu{ Dojdovme kaj vas. {ite va{. da vi napravime edno dobro. @a {to {e raboti? Rabu{ Ima onde eden ugleden gospodin. so ovoj ~ovek treba{e da izlezat na dvoboj. Rabu{ (Na [upelko) Vi velam. o~e.50 Su{ko (Za sebe) Ah. doktore! Toj ni{to ne `nae `a Hipokrat i Galen. (Evans i Kajus se mestat za borba) Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da mi `boruvate `a tikvi {o ra{ol! Rabu{ . ubava Ano! [upelko Oru`jeto ka`uva s#! (Vleguvaat Meanxijata. ugled i so tolkava u~enost vaka da se zaboravi. [upelko [to. pcue. Evans Vilijam [EKSPIR Evans [to e toj? Rabu{ Mislam deka go poznavate: gospodin doktor Kajus. pa sega vrni. ubava Ano! Rabu{ Bog da ve vardi. Evans Mnogu topro. o~e. grmi.eve go ide doktor Kajus. poznat francuski doktor.) Dr`ete gi na otstojanie . revmati~en den! Evans Imam pri~ini i povodi. me~ot v kanija! [upelko Isto i vie.kukavi~a i ajvan kakov {to go nema na vekot. Su{ko (Za sebe) Of. [upelko Rabu{ Sum ostarel duri od merata nadvor. A ne. Nekoj mu stapnal na ganglija. ama prvpat gledam ~ovek od negov rang. ne znae koj pat da fati. a i golem ajvan e . Evans Bog da ve vardi i ~uva. doktor Kajus i Xon Ragbi. o~e? Zo{to? Rabu{ Evans I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov studen. me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i obete.

fie magare. me|u Francuzinot i Vel{aninot. (Izleguvaat [upelko i Rabu{) Su{ko (Za sebe) Of. bez negovite pogovorki. me|u du{ole~itelot i telole~itelot. madlacite }e vi gi obe{am na kikiritka. tali jas topro gletam? Ta ne naprafifte lutak ot mene? Evans @na~i taka: epten n# napravi majmuni. presuduvam. . da ne im {luzime `a {eir na lu|evo.taka.Veselite `eni od Vindzor 51 Kajus Meanxijata Da gi razoru`ame pa neka ras~istat. (Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska . ~eda na mirot. Poarno neka strada na{iot sirot angliski odo{to ko`ite da im gi vidime na plot! ([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite na Kajus i Evans) Kajus (Na Evans) Fe molam. meanyio. po mene. varenoto vino neka bide ishod. Dali sum iter? Dali sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem mojot doktor da go zagubam? Nikako. otli~no. ko`ite na mesto. Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego. Meanxijata Mir. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka zemska . da pomo`game `aedno i da mu vratime na ovoj ajvan. fie kukafica. jas ve upativ na pogre{ni mesta. (Glasno) [e vo {voe vreme! Kajus Zimi boka.taka. ofa e `aka`anoto me{to. ubava Ana! (Izleguva) Kajus Ha. bez lekovite da mu gi goltam. po mene. Neka pre{udi meanxijata od “Kaj [prinkite”. fir majmun. Slu{nete go Meanxijata od “Kaj [prinkite”. ^eda moi u~eni. na ovoj lajno ga`da od “Kaj [prinkite”. Meanxijata Mir presuduvam me|u Galija i Gelija. Sosto ne tojte na sostanok? Evans (Na strana na Kajus) Ve molam `a trpenie. mocko.te -lae. etno sbor fo fase ufo. gospodo. Srcata vi se mo}ni. Kajus Djafol! Rakpi. }e si umram na polpat. po mene. Evans Topro receno. po nego. [akam da bideme prijateli. na ovoj rani-ku~e -da. mojot otec Hju? Nikako. jas ve izmamiv obajcata. [akam da {me prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam obe{tetuvawe. }e staneme verni povorki. (Glasno) [imi I{u{. kazete jas cekaf nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto? Evans [imi du{ava ri{jan{ka. (Na Kajus i Evans) Po mene. Zarem mojot paroh da go zagubam. mojot pop. (Izleguva) [upelko (Na strana na Kajus) Ve molam. (Na [upelko i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar.

Evans ]e vidi toj. Plitkavoda Od kade vi e ubavovo petle? Gospo|a Rabu{ Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to Zimi boka.za drugi dva ma`a. xentelemen~e. Ne znae {to da pravi so sebe. ama sega treba da vodi{. ni Ana ni diable fidof. Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot gospodar? Robin Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego da go sledam ko xuxe. Zimi boka. gospo|o Rabu{. Si naviknalo da odi{ pozadi. [ledete me. Da vi umrat ma`ite mislam deka i dvete vedna{ }e se prema`ite. Gospo|a Rabu{ Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{ dvorjanin i pol. Toj mene feti kaj Ana Rabus odnesi. (Vleguva gazda Plitkavoda) Plitkavoda Vo prav ~as. Xrckite }e mu gi i`vadam. Doma e? Plitkavoda Doma. Kade ste trgnale? Gospo|a Rabu{ Da se vidam so `ena vi. Gospo|a Rabu{ Normalno .52 Kajus Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Gospo|a Rabu{ Samo napred. (Izleguvaat) . od s# srce. & fali dru{tvo. ve molam. gospodine.

. Gospo|a Rabu{ Dozvolete mi. . Kako {to e opak svetot. Kajus Ta. gazda Plitkavoda. Plitkavoda Vitez Xon Falstaf? Gospo|a Rabu{ Tokmu taka.Ubeden sum sto posto. Ujdurmi! Podli ujdurmi! A na{ite neverni `eni vjasaat zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Falstafa na delo. . Ne me dr`i mesto.ovaj. Plitkavoda (Za sebe) @imi krstov.pa ve molam da povelite. a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako pluknat Akteon. vi rekov. & dava zdiv i polet na nejzinata bludnost. gospodine. a i tevojkata mene saka. gazda Plitkavoda. [upelko Ne }e mo`am. potoa nejze gr~manikot }e & go izvadam .Mom~e. Ma` mi e edno so nego! Doma e `ena vi ili ne? Plitkavoda Doma e. Budala! Mom~evo ne e ovde da slu`i za drven advokat! Rabu{ ja kotka sklonosta na `ena si. Taka parem feli Brsopatka. sigurno i Falstaf e tamu. Odam. a tokmu deneska treba da go dobieme odgovorot. moja domakinka. sudijata [upelko. gospodine Rabu{. otec Hju Evans. Su{ko Se nadevam deka go imam va{iot blagoslov. gospodine. odi kaj `ena mi i toa so mom~eto na Falstafa. taa smeta deka vie ste podobra prilika. A sega eve ja. xabe mu se. (Udira ~asovnikot) Vreme e. }e go trgnam pozajmeniot dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{. }e umram ako ne ja vidam. gazda Su{ko. gazda Su{ko. Rabu{ Go imate od mene. Zaka`avme ve~era so gospojcata Ana. Gledam vetrevo }e donese luwa. kako ti se vika{e vitezot? Robin Vitez Xon Falstaf. I toa so mom~eto na Falstafa. Rabu{ i Drugite Vo prav ~as. Meanxijata. Postojano mu go zaboravam imeto. a so nea ne sakam da imam davawe zemawe pa makar i vekot da mi go dadat. doktor Kajus i Xon Ragbi) [upelko.Veselite `eni od Vindzor 53 mu go dade na ma` mi. zimi boka. site kom{ii do eden. Su{ko Nitu jas. dru{tvence i pol! (Na site) Kaj mene doma e gozba. }e bidat na moja strana. Gospodine doktore. (Na Kajus) Ama ne i od `ena mi. (Vleguvaat gazda Rabu{. [upelko Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed Su{ko. (Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Plitkavoda Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i? Misli malku? Izgleda zatapil i site setila mu spijat. dedo.

jas fednas itam. vo negovi race e i velam toj }e ja lapne. (Izleguva Meanxijata) Plitkavoda (Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po . Kajus i Evans) Odime. [upelko E pa. Ima da mi zaigra. Pokraj dobroto jadewe. mu igraat o~iwata. du{i~ki. Ako ja zeme. tancuva. neka ja zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam ~eka na mojot blagoslov. Saka da bide petel na tu|o buni{te. Gospodine doktore. Rabu{ Bez moj blagoslov. pi{uva stihovi. Se dru`e{e so ona zbesnato Krale i so Poins. (Izleguvaat [upelko i Su{ko) Kajus Toma oti. ostanete so zdravje! (Na strana na Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame devojkata od gazda Rabu{.54 Meanxijata Vilijam [EKSPIR gajdi{teto. mirisa na prolet. a mojot blagoslov go davam na drug. (Izleguva Ragbi) Meanxijata So zdravje. Plitkavoda Dobro ama barem nekolkumina dojdete so mene doma. Kajus i Evans Odime! Ajde da ja vidime a`dajata! (Izleguvaat) (Na Rabu{) A {to mislite za mladiot gospodin Fenton? Duhovit e. ni vie o~e Hju. Ni vie. Gospodinot e gol i bos. narode! Rabu{. Rakpi. gazda Rabu{. govori svetski. }e ima i posebna to~ka:nastap na a`daja. vie sekako nema da me odbiete. toj }e ja lapne. Jas odam kaj mojot vitez Falstaf. (Na Rabu{. Toj }e ja lapne. da drmneme malku kanarsko vince. toj puka na golemo.

Gospo|a Plitkavoda Zdravo. Mi se zakani deka }e me kazni so do`ivotna sloboda. . vleze od drugata vrata i bara da go primite. vedna{ idite i bez dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa. pilence moe ga}esto. Mojot gospodar ne znae deka i vie ste tuka. Potoa. Gospo|a Plitkavoda Ti si dobro mom~e. Ako ne odglumam dobro. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ka`ete im na lu|evo {to treba da pravat. i tamu ja praznite vo batakot kraj bregot na Temza. {to ima novo? Robin Mojot gospodar.Odam da se skrijam. (Izleguvaat Xon i Robert. (Na Robin) A ti odi i ka`i mu na tvojot gospodar deka sum sama. Mora da brzneme! Gospo|a Plitkavoda Zna~i. se kolnam. klukajdrv~e. Gospo|a Rabu{ Robin Ni zbor. najbrzo {to mo`ete ja nosite kaj pera~kite na livadata Da~et. Celo vreme ste na {trek tuka kraj pivarnicata. Ne se sekiraj. ne mo`at da zgre{at. vitezot Xon Falstaf. (Izleguva Robin) Gospo|o Rabu{. Toga{ ajde. ne go zaboravajte va{iot znak. koga }e me slu{nete deka ve vikam. Gospo|a Rabu{ (Na Xon i Robert) Zapametivte? Gospo|a Plitkavoda Stopati im ka`av. da ne mu ka`a? Ajde! Ajde! Ajde! (Vleguvaat Xon i Robert.Veselite `eni od Vindzor 55 Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! Gospo|a Rabu{ Brzo. Gospo|a Plitkavoda Odi. . . a toa ti e kroja~ {to }e ti skroi nov elek i yivri. brzo! Dali ko{nicata za ali{ta Gospo|a Plitkavoda Bez gajle. kako {to vi rekov. Vleguva Robin) Gospo|a Rabu{ Doa|a maliot Robin. Znae{ da ~uva{ tajni. spu{tete ja. se zakolna deka }e me otera vo maj~inata. so ko{nica za ali{ta) Gospo|a Plitkavoda Ovde. isvirkaj me. i dojdete koga }e ve viknam. ako ne{to vi zucnam.Robert! Me slu{a{? -Odete. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Slu{aj vamu.

da ka`am vakva si takva si. Gospo|a Plitkavoda Bri{ka. Ti bi bila sovr{ena dvorjanka. I pred kralot ova bi go ka`al. Ete. surova tiranka si kon sebe koga taka zboruva{. samo tebe te sakam. Tvoeto ~elo ima vajana ubavina na koja & prilega prevez od gondola. a tvojot cvrst ~ekor bi mu daval odli~en zamav na tvojot ód vo zdolni{te so poluobra~i. Na vrvot sum od sre}ata. ~asu nepovtorliv! Gospo|a Plitkavoda Falstaf @imi Gospod. Gospo|a Plitkavoda Veruvaj mi. na toa gnilo ~kembi{te. gospo|o Plitkavoda. Gospo|a Plitkavoda Neboto mi e svedok kako ve sakam. dijamantu moj nebesen? Da. Ne umeam. Falstaf Samo taka prodol`i. prevez od vojvotka. sega mo`am da umram oti dovolno `iveev. vitezu? Toga{ duri }e bidam za `alewe. Gledam {to bi bila da ne ti e sre}ata du{manka kako {to ti e prirodata prijatelka. Falstaf Neka poka`e francuskiot dvor podobra. toa ne mo`e{ da go sokrie{. gospodine. ne znam da mamam. A vo {to toga{ se zaqubiv? Neka ova te ubedi deka ima ne{to nesekojdnevno vo tebe.a ti toa go zaslu`uva{. Gospo|a Plitkavoda Ne maftajte me. O. Falstaf O ne`en moj vitezu Xon! Falstaf Gospo|o Plitkavoda. vitezu Xon . Sega }e zgre{am vo `elbata: Sakam ma` ti da e mrtov. Mislam deka ja sakate gospo|a Rabu{. Bi te napravil moja gospo|a. (Vleguva Falstaf) Falstaf Te dofativ li. nema kaj mene {to da se skrie. ne znam da pqampam. Gledam tvoeto oko e posjajno od dijamant. kako mnogute ligavi peder~iwa {to doa|aat ko `eni vo ma{ki pantaloni i mirisaat kako lanski rasol na prolet. a eden den i sami }e doznaete. ili koj bilo prevez {ien po venecijanski terk. .na moeto ~elo ve}e ne mu prilega ama ba{ ni{to. Ti velam. Ama te sakam. S# }e zaslu`am. ne umeam da te veli~am. Falstaf Poarno da re~evte deka sakam da se {etam pokraj portata od Zatvorot a od nea mi se gadi kako od smrdeata na prde` od rasipan stomak. ]e mu go vterame umot v glava da znae {to e bri~eno a {to stri`eno. Gospo|a Plitkavoda Jas va{a gospo|a.56 Vilijam [EKSPIR (Izleguva gospo|a Rabu{) ]e mu poka`eme na toa nezdravo me{i{te. duri ni obi~na bri{ka.

Ako ne e nekoj od merata nadvor. Gospo|a Rabu{ Ma` vi doa|a vamu. `eno. Gospo|a Plitkavoda [to da pravam? Imam tuka eden gospodin. (Vleguva Robin) Robin Gospo|o Plitkavoda! Gospo|o Plitkavoda! Na porti e gospo|a Rabu{. i nafrlete valkani ali{ta na nego kako da odi na perewe. eve edna ko{nica. ako imate nekoj prijatel ovde. ama se izla`av vo vas! Eve. vedna{! Ne stojte ko zdrvena! Mislete. celata e izlezena od mente{iwa i bara vedna{ da zboruva so vas. “bi se otka`ala”. Gotova ste! Gospo|a Plitkavoda Ne ba{. moram da vi ka`am. da go najde doti~niot. se nadevam. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ O crna gospo|o Plitkavoda! Kolku ~esen ma` imate za soprug. milo }e mi bide. vo potraga po nekoj gospodin za kogo veli deka. {to ste storile? Za `iv rezil ste. ama ako ne ste. vedna{ neka se ~isti. tokmu sega e kaj vas doma za da go iskoristi negovoto otsustvo vo valkani celi. Falstaf Taa ne smee da me vidi. Ako ste ~isti. (Falstaf se skriva zad tapiserijata). Gospo|a Plitkavoda Ve molam. propadnavte za na vek! Gospo|a Plitkavoda Oti? [to se slu~ilo. Ili . vo red. Smislete vedna{ kako da go snema prijatelot: doma ne mo`ete da go skriete. se poti. Bo`e. Branete si go ugledot ili zboguvajte se za navek so udobniot `ivot. za nego se pla{am.bidej}i ba{ sega gi belat platnata . lesno }e go sobere vnatre. ]e se skrijam zad tapiserijava.neka dvajca va{i . taa drdori ko naviena. Komu mu e sega va`no od {to bi se otka`ale? Ma` vi samo {to ne stignal. gotovi ste.Veselite `eni od Vindzor 57 Gospo|a Plitkavoda Ne. (Vleguva gospo|a Rabu{) [to e so vas? [to se slu~ilo? Gospo|a Rabu{ O gospo|o Plitkavoda. ve}e zaslu`ivte. mnogu mil prijatel. Gospo|a Rabu{ Daj bo`e ovde da go nemate baraniot gospodin! Ama dal gospod i ma` vi doa|a so polovina Vindzor po sebe. a kolku ne~esen povod za somne` ste mu dale! Gospo|a Plitkavoda Kakov povod za somne`? Gospo|a Rabu{ Kakov povod za somne`? Sram da vi e! Ama se izla`av vo vas! Gospo|a Plitkavoda Lele majko! Ka`ete ve}e edna{ za {to se raboti. Dojdov malku porano da vi ka`am. a ne za sramot {to }e pukne. inaku zo{to vaka bi se odnesuvala. so site “faci” od Vindzor. Od iljada funti bi se otka`ala samo da ne e sega tuka! Gospo|a Rabu{ “Bi se otka`ala”. fr~i. po va{a volja. gospodine.

doktor Kajus i popot Evans). Gospo|a Rabu{ [to. Zarem do tuka dojdovte? Plitkavoda Dojdov. gazda Rabu{. Eve. Vi tvrdam }e go isterame lisecot na videlo!Prvin da mu zaklu~am ovde. Kaj pera~kite. Me sobira. gospoda! (Izleguva) Evans [e pome{til go{podinov od qubomora! . {to da ~inam! Falstaf Plitkavoda (Na Rabu{. ]e vi go ka`am poposle. vie vitezu? (Na strana nemu) Dali se ova va{i pisma. gospodine Rabu{! Gore. (Na Xon i Robert) A vie? Kade ja nosite? Xon (Se pojavuva) Da vidam. da vidam! Me sobira. gospodine. vitezu? Falstaf (Na strana na gospo|a Rabu{) Te sakam. Pomogni da zbri{am. (Ja zaklu~uva vratata) A sega. {to da pravam. mom~e .nema da se lutam. soniv son no}eska. gospoda! Tamu }e bide {to }e bide. Kajus i Evans) Ve molam. toga{ zemete me na ududu. azer e za parewe. (Na strana na Falstaf) Ugursuz eden vite{ki! Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! (Vleguvaat Xon i Robert) Vedna{ nosete gi od ovde ali{tava. elen so rogovi. terajte si majtap so mene .58 Vilijam [EKSPIR slugi go odnesat na livadata Da~et. ^ekaj da se napikam ovde.Povikajte gi slugite.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. mori. Gospo|a Plitkavoda [to e sega? Gajle vi e i za ko{nicava? Od koga po~na da ve boli glava i za pereweto? Da ne vi rastat rogovi? Plitkavoda Perewe? Kamo da mo`am glavata da si ja isperam pa da mi gi snema! Elen! Elen! Elen? Da. barajte. dojdete povamu. {turete. tuka. tvrdam. Lele. po nego! Rabu{ Poleka malku. elen so rogovi. Poslu{ajte ja va{ata prijatelka. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospoda. Po mene. gospodine Plitkavoda. gospo|o Plitkavoda. (Vleguva vo ko{nicata) Pove}e nikoga{ Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda frlaat valkani ali{ta vrz nego Gospo|a Rabu{ (Na Robin) Pomagaj da ti go pokrieme gospodarot. pustete. eve vi gi klu~evite. Ako se somnevam bez pri~ina. A i zrel e. da vidam. dojdov. me sobira. Gospo|a Plitkavoda Kaj go sobira. Kade e naramnikot? (Xon i Robert go pikaat naramnikot) [to stoite ko zdrveni? Nosete ja ko{nicava kaj pera~kite na livadata Da~et! Vedna{! (Tie ja krevaat ko{nicata i trgnuvaat. Odete gore niz odaite. eve.

gospodine Plitkavoda. Plitkavoda Taka e. ]e ni bide blagodaren {to }e go frlat vo voda.Veselite `eni od Vindzor 59 Kajus Zimi boka. gospodine Plitkavoda. Amin! Gospo|a Rabu{ Sami rezil se pravite. ami kako! Gospo|a Plitkavoda Da dade gospod Finska da fatite! Plitkavoda Dosega ne sum go videla ma` mi vaka spoulaven. Gospo|a Rabu{ Odli~no. A so Falstafa u{te ne sme zavr{ile. slatka dvojna ubavino! Gospo|a Plitkavoda Ne znam koja pove}e me rani: dali {to se zafrkna ma` mi ili {to se zezna vitezot. Evans i Rabu{) Gospo|a Rabu{ Ubava. Da mu pora~ame da dojde utre vo osum sabajle za da mu se izvinime. qupomora ne fo Frans. Ko da znae{e deka Falstaf e tuka. vaka ne fo Frans. Rabu{ i Evans) Plitkavoda Go nema nikade. Gospo|a Rabu{ ]e postavam stapica za da otkrieme. Pezevenk! Rabotava mi li~i na onaa narodnata: koj se fali ne pali. Gospo|a Rabu{ (Na strana na gospo|a Plitkavoda) Slu{navte {to re~e? Gospo|a Plitkavoda Ama fino se odnesuvate so mene. sega treba da se izdr`i. Gospo|a Rabu{ Ama mu be{e fufka koga ma` vi pra{a {to ima vo ko{nicata! Gospo|a Plitkavoda Posle ova sigurno mu treba kapewe. (Izleguvaat Kajus. Rabu{ Odime po nego. . (Vleguvaat Plitkavoda. Plitkavoda Fino. Da go vidime cirkusov do kraj. a toga{ e lesno da go namamime vo nova klopka. gospoda. Gospo|a Plitkavoda Na besilka so majmunov ne~esen! Kamo site kako nego vakvo kapewe da do~ekaat! Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Plitkavoda A da ja pratime onaa guska Brzofatka kaj nego i da mu se izvinime za frlaweto vo voda? Taka }e dobie nova nade`. Negovata razvratna bolest te{ko se le~i so edna doza.

ne vi e sram? \avolot da ne ve dup~i? Cacko da ne vi go mati umot? Za seto azno vindzorsko nema vaka da se nasamaram. vo kov~e`ite. Plitkavoda Vi vetiv gozba. Podocna }e vi objasnam zo{to go storiv ova. Va{ata {opruga e naj~e{na vo ~ela Anglija. Ve molam povelete. i mene. da ne go `aboravite utre onoj vosliv ajvan. Kajus Maka te{ka od {ove{t {e{ka.60 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda Biva. Biva taka? Nikako. moja maka te{ka. (Na Plitkavoda. Od srce ve molam. }e lovime ptici. Potoa. go{podine. gledam taa cesna zena. More ne! Vo ~el Vind`or. Rabu{ (Na Kajus i Evans) Da pojdeme. gospodo. zimi boka. . Nema nikoj! Rabu{ Da mu se snevidi.Ajde `eno. (Na strana Nemtur) . Ve molam prostete. Kajus A jas tretiot. pak }e imaa lakrdii. Plitkavoda Moja gre{ka. povelete gospo|o Rabu{. Prostete mi. na{iot go{tilni~ar. Evans Ot {ega ve molam. Plitkavoda Ve molam povelete. Kajus Zimi boka. Kajus i Evans) Ve kanam utre sabajle kaj mene na doru~ek. bog neka mi {udi na {udniot den! Kajus Zimi boka. ve molam. samo na toa }e mislam! Evans Ajvan ajvano{an! Toj na{ taka }e n# dupi! (Izleguvaat) . Evans Togas ja{ {um vtoriot. dolapite. Ama vi tvrdam. gospodine Rabu{. pro{etajte se malku na vozduh. gospodine Plitkavoda. vo odaite. gospodine Rabu{. (Izleguvaat site osven Evans i Kajus) Evans Ako ima nekogo vo ku}ata. Imam stra{no sokle za letawe.

mnogu bedna od rasipni{tvo. Samo po malku mi e fufka. imam ne{to da vi ka`am. rode! Mom~e. mila Ano. Ana [upelko Gospodine mil. O. Brzofatka (Na Ana) Slu{nete. Veli deka sostojbata svoja. Mojot rodnina ima usta sam da zboruva. ka`ete & na gospojca Ana kako tatko mi ukral dve guski od koko{arnik i Eve vedna{. toga{ . e. gospo|o Brzofatka. no. (Go trga Fentona na strana) Me~ka strav mene nestrav.gazda Su{ko (doteran) i gospo|a Brzofatka) Eve ja ide. Tuka sum na ~isto. Ne mu e pravo {to sum od previsok rod. Su{ko ]e pu{tam strela pa kaj }e udri neka udri. nego prvin gospodine.. gazda Su{ko saka so vas da zboruva.(Zboruvaat na strana) (Vleguvaat sudijata [upelko. prosej}i te. i samo rasko{ot tvoj li~en sega go qubam. Fenton Su{ko ]e mora da re{i{ sama. sepak prvin treba tatko mi da go pridobiete. gospojce Ana. (Na Fenton) Ova e izborot na tatko.Veselite `eni od Vindzor 61 [upelko Scena 4 (Vleguvaat gazda Fenton i Ana Rabu{) Fenton Gledam na tatko ti drug mu e planot zatoa ne pra}aj me ve}e kaj nego. Ana. kolku edno more nakazanija grdi go razubavuvaat prihodot od trista funti! Brzofatka Kako ste gospodine Fenton? Ve molam. A ako poniznata molba ne pomogne. Ana Neka prekinat so razgovorot. Napred. [upelko [to da se pravi? Ne sramete se. vidov deka vredi{ pove}e od torbi polni zlato. dru`bite bludni. -Ve molam vuj~e.za veselbite stari. so negovi pari sakam da ja zakrpam. vujko mi so denovi mo`e za nego da vi prika`uva. Ana Ana Mo`ebi vistinata ja ka`uva tatko! Fenton Toga{ Bog da ne mi dade bel den da vidam! Iako priznavam aznoto na tvojot tatko mi be{e povod da te pobaram. ama tatko ~etvoren ima{e! Su{ko ^etvoren tatko imav. i mi veli deka vo tebe gledam samo na~in da dojdam povtorno do pari.}e storime vaka . . A mi prefrla i za drugo .

]e ve ostavam. [upelko Toa i go pravam. Rabu{ Gospojce Ana. [upelko Pokraj nego }e `iveete na visoka noga.62 pak `iv ostanal? [upelko Vilijam [EKSPIR Su{ko Amanetot? Ama ste bile vie majtapxika. smirete se. (Vleguvaat gazda Rabu{ i gopo|a Rabu{) Pra{ajte go tatko vi: eve go doa|a. Su{ko Da. ponastrana od }erka mi. gospojce Ana. ne mi potrebalo da go sostavam. Su{ko Zna~i. gospodine Su{ko. Vi blagodaram za pomo{ta. Ana Gospodine Su{ko. rode. Spolaj mu na boga. -Vas ve bara. jas sum debelo “nafatiran” velmo`a. gospodine! [to vi e amanetot? Rabu{ Nema {to da ve slu{am. gospodine Rabu{. to~no. }erka mi e dadena na drug. Rabu{ Taa ne e za vas! Fenton Slu{nete me. Gospo|a Rabu{ Gospodine Fenton. ostavete go. [to e ova? [to pravi gazda Fenton ovde? Navreden sum. -Sakaj go. Fenton Poleka. Ana Gospodine [upelko. zdravje bo`e. ve molam. mojot rodnina ve saka. {to u{te se matkate kaj nas. Ako mi bila sre}a. arno. Ako ne. sam da me prosi. }erko Ana. {to sakate od mene? Su{ko [to se odnesuva do mene. U{te ne sum grobu na vrata! Ana Mislev. Su{ko Tokmu taka. gospojce. gospodine. navistina ne sakam re~isi ni{to od vas. Tie mo`at podobro da vi ka`at {to matele. Vi rekov. Povelete sega . [upelko ]e prenese na vas sto i pedeset funti prihod. Tatko vi i vujko mi ne{to tuka matea. (Zastanuva na strana) Ana Zna~i. gospodine Su{ko. ba{ kako {to go sakam koe bilo `ensko vo Gloster.

Taa mora doma. @enite skokaat v ogan i vo voda po takvo srce. Zbogum Ana.” Ete. Zborot nazad ne go vra}am! (Izleguvaat Rabu{. gospodine Fenton. Jas ka`av {to ka`av. Sredete se. Ana Poarno `iva da me zakopate v zemja i repi na glava da mi rastat! Gospo|a Rabu{ Poleka. ne davaj me za onoj {utrak. Fenton. ]e storam {to mo`am za site trojca. (& dava prsten) i te molam ve~erva u{te daj & go prstenov na Ana. zbogum. Gospo|a Rabu{ Ne te davam. ]e vidam prvin kolku }erka mi ve saka. (& dava pari) Eve za trudot. zatoa {to }erka vi ja qubam na najispraven i najiskren mo`en na~in. Brzofatka (Na strana na Ana) A toa e mojot gospodar. gospodine. oti taka vetiv. Tatko & }e se luti. Bidete na moja strana.osobeno koga }e mu vetam na gazda Fenton. poveli sinko Su{ko vnatre.Veselite `eni od Vindzor 63 Fenton gospodine [upelko. ili navistina gazda Fenton. Fenton Dobra gospo|o Rabu{. Jas ne vi sum ni prijatel ni du{man. i pokraj tradicijata. ili gazda Su{ko. Fenton Blagodaram. prekorite i site brani moram da go razveam barjakot na mojata qubov i da ne se povle~am. A sega moram po druga rabota do vitezot Xon Falstaf so porakata od dvete gospo|i. kako }e ka`e taa. Sepak sakam gospodarot moj da ja dobie Ana. Do toga{.” & rekov. taka verojatno i }e bide. gospodinot doktor. Zbogum dobra gospo|o. Mrazam koga namerno zaboravam! (Izleguva) . poaren ma` za tebe baram. [upelko i Su{ko) Brzofatka (Na Fenton) Zboruvajte so gospo|a Rabu{. na onoj doktor? Poglednete go malku gospodinot Fenton. Brzofatka Dobra sre}a neka neboto vi prati! (Izleguva Fenton) Dobro srce ima. “}e si go frli{ ~edoto vo ustata na onoj akmak. ba{ taka rabotam. a vetenoto go ispolnuvam . (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i Ana) Brzofatka Gledate kako rabotam? “Ne. Ana Maj~ice mila.

(Pie vino) (Sega mo`e da vleze. Dnoto da e vo pekolot. (Vleguva Nam}or so dva bokala vino) Nam}or Dojde gospo|a Brzofatka. (Izleguva Nam}or) Zna~i? Brzofatka Kaj vas. oti mevot mi e studen kako da sum goltnam grutki sneg mesto ap~iwa za bubrezi. sirotata. a na {to bi li~el jas koga u{te i bi se nadul? Na trup ko planina. Falstaf ^ekaj. mevot mi e poduen od plitka voda. oti vodata due. gre{no ja razbrale. gospodine. e kriva. so pr`eno lep~e vnatre. Saka da zboruva so vas. Falstaf Donesi mi bokal vino. sigurno }e go dopram. (Izleguva Nam}or) Do~ekav da me nosat vo ko{nica kako koski od kasapnica i da me frlat vo Temza!Ako pak nekoj vaka me nasedne. Falstaf Im go drvi? Isto kako i mene. neka mi go izvadat mozokot. . gospodine. Samo da znaete kako gi kastri sega slugite. `eno! (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka (Vleguva Xon Falstaf) Falstaf Nam}or. rekov! (Vleguva Nam}or) Nam}or (Na Falstaf) So va{a dozvola. idiotite. Vi posakuvam dobro utro! Falstaf Povelete. gospodine? Falstaf Bez. Brzofatka Denot da ne me osuni ako. ]e se udavev da ne be{e bregot kamenest i plitok -smrt {to ja mrazam.) (Pie a potoa na Nam}or) Trgaj mi go ova |ubre. me ispra}a gospo|a Plitkavoda. gospodine. Nam}or So jajca. Ne}am pile{ko seme vo pija~kata. neka go zdrop~kaat i neka mu go frlat na nekoe ku~e za Bo`ik. skraja da e. Gi postroi i gi zdrvi. Falstaf Gospo|a Plitkavoda? Preku takvoto mi e od plitka voda: me frlija vo plitka voda. Gadovite me xitnaa v reka bez nikakva gri`a na sovest nebare frlaa slepi ku~enca koga ku~kata petnaeset }e okoti! A lesno na mene se gleda deka sum tip {to brzo tone. Moron! Gradev vrz vetuvaweto na glupa `ena. Donesi mi vino za lu|e. prvin da doleam malku {pansko vince na temzinovo vodi{te. bo`e pomo`i.64 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Nam}or Vlezi.

Moram brzo da & ka`am. nejziniot ma`. Pome|u devet i deset. da ja vidite kako umira sega od maka.a so nego cela surija negovi ~apkuni. odi! ]e bidam tamu! Brzofatka Bidete pozdraveni. }e ja posetam. Falstaf Stori taka. gospodine? Falstaf Mnogu tersene. (Vleguva gospodinot Plitkavoda prepraven kako Rezil) Opaa. Ma` & odi sabajlevo na lov. Ne. a duri potoa neka mi sudi za zaslugite.Veselite `eni od Vindzor 65 Falstaf Brzofatka Srceto }e ve zaboli. gospodine Rezil. ama ona du{kalo so rogovi. }e bidam iskren so vas. gospodine. tokmu zatoa sum dojden. Falstaf Dobro. Izgoren sum po negovite pari. (Izleguva) Falstaf Ne{to mi go nema gospodinot Rezil. Plitkavoda I kako vi ode{e. ete ti go naedna{ ko padnat od nebo to~no vo klu~niot mig na na{ata sredba . gospodine. eve go doa|a. re~e deka ovde }e dojde. gospodine. vitezu Falstaf. so drugi zborovi taman ja zavr{ivme predigrata . gospodine. neka vidi koi mu se slabostite. Bev doma kaj nejze vo zaka`aniot ~as. baknato. gospodine Rezil. re~eno deka se sakame. Plitkavoda Celo. gospodine Rezil. Falstaf Gospodine Rezil. Ka`i & taka i nateraj ja da podrazmisli {to e ~ovekot. vi tvrdam. Plitkavoda A zo{to? Da ne se predomislila? Falstaf Falstaf Dobro. da doznaete {to se slu~i me|u mene i `enata na Plitkavoda? Plitkavoda Taka e. Zna~i dojdovte. Taa vi pora~uva u{te edna{ da otidete kaj nea pome|u osum i devet. dovle~kani za u{i od negovata ~uknatost da ja prevrtat ku}ata naopaku i da go najdat manukot na `ena mu. Brzofatka ]e & ka`am.ve}e se imavme gu{nato. ]e ve obe{teti. celo. gospodine Rezil. {to `ivee vo hroni~na treska na qubomora. veli{? Brzofatka Osum i devet. Plitkavoda [to? Celo vreme bevte tamu? Falstaf . ami kako! Zdravo `ivo.

gospodine Rezil. nema da ja ostavam na rajat. {to me zatnaa. Ma` & sabajlevo otide da lovi ptici. ama sudbinata koja go odredi da si nosi rogovi. zna~i. se pojavuva nekoja si gospo|a Brzofatka. Dojdete koga }e vi odgovara da vidite kako napreduvam. Sredbata e pome|u osum i devet. ^udo e kako ne se zagu{iv. rogovi }e mu nabiete na Plit- . gospodine Rezil. ~ovek {to postojano se topi i se raspa|a. krajot go krasi deloto: }e ja imate.plaaas! Me frlija vo Temza da se izladam onaka v`aren kako kowska potkovica. po nejzina zapoved. gospodine. vo Etna da me frlat kako {to me frlija vo Temza. Zbogum. }e vi ka`am.~ovek graden kako mene. kako jaka prepe~enica so ~ep. dvajca nejzini ajvani. gazot preku glava. `enava na zlo. I koga daveweto ve}e ja prekarda{i. za sre}a. zamisluvam. Falstaf Koga dojde tolku? Vedna{ odam. toj zamina so poterata. Naedna{. se stvori najgnasnata zbir{tina od odvraten bazde` kakov {to ne setile nozdrinkite na najsmrdliviot pita~ vo Anglija! Plitkavoda jas so valkanite ali{ta. Taka.zamislete samo . {to bidna ponatamu.66 Plitkavoda A toj ve pobara i ne ve najde? Falstaf Vilijam [EKSPIR Strpete se. Prvo. I treto. srede smrdenite ali{ta {to se raspa|aa vo sopstvenata ne~istotija.{to mo`am da izgoram ko vlakno. gospodine Rezil! Plitkavoda Zamisluvam. nepodnosliviot strav da ne me fati `iv odvratniot qubomoren pr~. Sega sigurno }e ja ostavite na rajat. za va{e dobro. ka`uva za nenadejnoto pojavuvawe na Plitkavoda i malku zaradi nejzinata snaodlivost. a Gospodine Rezil. Zamislete samo . mrsni krpi{ta taka {to.samo zamislete. vo ko{nica za ali{ta! Me nastegaa vnatre zaedno so valkanite ko{uli{ta. Gi pretrgav makite od tri razli~ni smrti. gospodine Rezil i }e ~uete niz {to s# pominav da ja navedam. {to kako dobar {panski me~ bev svitkan kako nekoj crv. i me zanesoa pravo pred nosi{teto na qubomorniot crv.~vr~kav kako slanina . gospodine Rezil. me pikaat vo edna ko{nica za ali{ta Plitkavoda Vo ko{nica za ali{ta? Falstaf @imi gospod. koga zovrev i po~nav da klokotam . @al mi e za s# {to pretrgavte zaradi mene. dojdoa da me odnesat ko |omiti ne~isti ali{ta na livadata Da~et. a pove}e zaradi smetenosta na `enata od Plitkavoda. gospodine. koga bev pove}e od polovina svaren vo maslo kako nekoe holandsko jadewe. smrdlivi ~orapi{ta. Vtoro. Taa povtorno mi zaka`a. yivri{ta. ugursuzi ugursozani. bal~akot do vrv. mu ja zadr`a rakata. Falstaf I kolku vreme ostanavte vo nea? Falstaf Malku trpenie. gospodine Rezil. piknat vo ko{nicata. Zna~i qubovta mi ojde po petlite. Se stresov od strav da ne poludeniot kalap ne{to buri~ne vnatre. Plitkovoda Sega e osum i pol. Taka. Ama slu{nete. nivniot gospodar koj{to edna{ ili dvapati gi pra{a {to nosat vo ko{nicata. gospodine Rezil. Me krenaa na ramewa. Zamislete samo . ]e ja imate.

Ne mo`e nigde da bega. Pssst! Samo da ne ~ue |avolot. nema kako. ama od ona {to ne sakam da bidam. gazda Plitkavodo. Doma mi e. gazda Plitkavodo! Nekoj ti go spopikal na nevideno. Ne mo`am da izbegam od ona {to sum. toga{ }e bodam do ludilo. pomo{nikot negov. ]e go prebaram sekoe kat~e. ]e go fatam `iv razvratnikov. Taka ti e koga ima{ ali{ta za perewe i ko{nici za perewe! Ama sega mora da bidam ona {to sum. Ako mi nabijat rogovi za bodewe. (Izleguva) Plitkavoda Hm! Ha! Tokmu sum ili ne sum? Sonuvam ili ne? Dali spijam? Plitkavodo.Veselite `eni od Vindzor 67 kavoda. razbudi se! Razbudi se. sekoe nevozmo`no mesto. (Izleguva) . Ne go beri ni v pipernik ni v solarnik. Taka ti e koga si `enet. mir nema da imam. gospodine.

ma` mi veli deka u~eweto i~ ne mu odi od raka na sin mi. Vilijam? . Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ajde sinko. Ama navistina e epten lut zaradi ona frlawe vo voda. Gospo|a Plitkavoda ve moli vedna{ da odite kaj nea. . gospo|a Brzofatka i Vilijam Rabu{) Gospo|a Rabu{ Misli{ deka e ve}e kaj gospo|a Plitkavoda? Gospo|a Brzofatka Sigurno e. kolku broevi ima kaj imenkite? Vilijam Dva. ili sekoj mig }e bide tamu. {miri {e. (Vleguva otec Hju Evans) Eve doa|a negoviot u~itel. . Evans Ti {i mnogu pro{ta {ena. Te molam. ga`da [u{ko {redi decata da poigraat.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat gospo|a Rabu{. Brzofatka Pre-lesna? Bog da n# vardi od prelesni `eni. Vilijam? Vilijam Brzofatka Retki se takvite kako nego! Gospo|a Rabu{ O~e Hju. Evans Pre{tanete da tre{ete glupo{ti! . gore glavata. oti velat: Bog pomaga do tripati. Evans Dojdi vamu. ne rabotite denes? Evans Ne. Odgovori mu na u~itelot.O~e Hju. Gore glavata.Kako {e veli “prele{tna” na latin{ki. A jas mislev deka ima eden broj pove}e. “Pulcher”. Vilijam. Brzofatka Eve odam. ne se srami. Ve molam raspra{ajte go malku latinski. Samo da go odnesam mladiov gospodin na u~ili{te. Denes kako ne{to da se praznuva. Evans Vilijam.[to `na~i “lapis“. Dojdi.

vi tvrdam. hang. zeno! Vilijam Dativus: curvum.vocativo. Evans Gospo|a Rabu{ Odlicno. [ram da ti e. po`ajmuva ~lenovi? Vilijam ^lenovite se pozajmuvaat od zamenki i vaka se menuvaat: Singulariter nominativo: “hic. `eno. Gaden rod! Zaboravi & ja. . curva. Te molam. hoc”. Vilijame. hong kong ili ping-pong na latinski zna~i kremenadla. dete. Brzofatka Evans Ova king-kong. Evans Nominativo: hig. hag. pa`i: genitivo: huius. imenkata ako e kurva. Morkov! Dobar e za o~ite! Vilijam “Lapis”. `na~i “lapis”. Vilijam. Te molam `apameti dobro. O . vokativ e morkovum. A kako e vo aku`ativ? Vilijam Accusativo: hinc Evans Ama te molam `apameti dete. Vilijam? Vilijam A {to `na~i “kamen”. Vilijame? Vilijam Evans @amol~i. curvi.A vokativ. A koj. Vilijam? Vilijam ^akal.Veselite `eni od Vindzor 69 Evans Vilijam Kamen. Evans Brzofatka Ne. Evans Ne drapaj kol~i{ta. O Evans @apomni. `eno! . Accusativo: hing. Vilijam. hog. Brzofatka Kurva sekoga{ “pa|a” vo “dativ”. haec. Dativniot pade`? Evans Da. hog. (Na Brzofatka) Mir! Evans A kako gla{i dativniot pade{ vo mnozina od curvus.

Gospo|a Rabu{ Ubav na majka! Ama znael! Evans @nae. kurva. deteto. quak. sin~e. @bogum gospo|o Rabu{. premnogu se . Evans Quik. kva~i{ i kvo~i{. Ajde dobro. A {ega odi da {i poigra{. Ako `aborava{ da kvi~i{. o~e Hju. (Izleguva Vilijam) (Na Brzofatka) Odime. gospodine. Vilijame. toga{ ga`ot }e ti `apameti. Zaboravate deka tie samite mnogu pobrzo gi u~at. ajde. `nae. quok.70 Brzofatka Vilijam [EKSPIR zadr`avme. Mnogu e {ilen vo pomneweto. “brojot” i “vidot”? Do{ega ne {um {retnal volku kr{tena utka! Gospo|a Rabu{ (Na gospo|a Brzofatka) Dosta mori! Evans A {ega ka{i mi. (Izleguva Evans) Odime doma. da ne {i {e mrdnala? @arem ni{to ne `nae{ `a tvoite “pade`i”. (Izleguvaat) Samo gubite vreme {to gi u~ite decata na takvi zborovi. kako {e menuvaat `amenkite? Vilijam Zaboraviv. Ama zo{to i kurvi? Kako ne vi e sram! Evans Zeno. Gospo|a Rabu{ Zbogum.

Gospoa|a Rabu{ Navistina? Gospo|a Plitkavoda Zo{to. Gospo|a Plitkavoda A kolku e daleku odovde? Gospo|a Rabu{ Ene go na agolot od ulicata. Gledam deka ste mi verni vo qubovta. se ~uka po ~elo i vika “Niknete. No dali sme sega bezbedni od ma` vi? Gospo|a Plitkavoda Na lov e. ej! Gospo|a Plitkavoda Vo spalnata. niknete!”. smireni i trpelivi. vrni. Neka vidi deka sam od sebe se pravi budala. sestro. posledniot pat koga go baral ovde. sestro. pcue. `eno.Veselite `eni od Vindzor 71 Scena 2 (Vleguvaat Falstaf i gospo|a Plitkavoda) Falstaf Gospo|o Plitkavoda. gospo|o Plitkavoda. gi kolne site `eneti i site }erki Evini bez ogled na bojata. Mnogu ludila sum videla ama vo sporedba so rastrojstvoto negovo sega{no. na ma` ti pak mu vlegle mu{i~kite. Gotova sum: vitezot e ovde. sama si? Gospo|a Plitkavoda Sama.) Gospo|a Rabu{ Zdravo `ivo. Vleguva gospo|a Rabu{. vitezu. gi dovle~kal nego i drugite od lov za u{te edna{ da go proveri svojot somne`. site mi se ~inat krotki. . a jas se kolnam deka xentlemenski }e vi vozvratam: ne samo. Gospo|a Plitkavoda (Od nadvor) Ej. Samo {to ne stignal. vitezu sladok. vo ko{nica. Ene go onde so ma` mi. Ama milo mi e {to vitezot ne e ovde. so`albata va{a gi goltna site moi maki. (Falstaf vleguva vo spalnata. go ubeduva ma` mi deka i sega e ovde. i se kolne deka go iznele. Nema nikoj osven doma{nite. da ne go spomenuva nego? Gospo|a Rabu{ Samo nego i nikoj drug. Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Kako zo{to. Gospo|a Rabu{ Zo{to? Gospo|a Rabu{ Navistina mi e milo {to nema{ nikogo doma. naddavki i dol`nosti. vo prostata slu`ba na qubovta tuku so site nejzini dodavki. Gospo|a Plitkavoda Navistina. sestro Plitkavodo. Sre}a {to debeliot vitez ne e tuka. (Na strana) Zboruvaj poglasno.

smislete {to bilo. sladok vitezu. da se zabradi so {amija i taka da se spasi. ]e gi prebara po spisok. . Gospo|a Rabu{ A da se skriete vo furnata? Falstaf Kade e? Gospo|a Plitkavoda Gore imam fustan od tetkata na mojata slu{ka. kolku nego e debela. Dotoga{ natnete go fustanot. Kakva `ena ste vie! Trgajte go. Samo `iva glava da izvle~am. odete. Nema dolap. gospo|a Rabu{ i jas }e vi najdeme i {amija. vitezu. vsu{nost. Gospo|a Plitkavoda A kade? Kaj da go pikam? Pak da go nastegam v ko{nica? (Falstaf izleguva od spalnata) Falstaf A ne. ~ekmexe. vi tvrdam. Doma nema kade da se skriete. Gospo|a Plitkavoda A vo {to da go prepravime? Gospo|a Rabu{ Natemago. {al. Brzo.72 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Toga{ }e odam nadvor. Gospo|a Rabu{ I tamu }e yirne. kov~eg. Gospo|a Plitkavoda Odete. A {to pravite. Falstaf Du{i~ki dobri. Vo nieden `enski fustan ne go sobira. Trojcata bra}a na gospodinot Plitkavoda vardat na vratata so pi{toli. sanduk. Gospo|a Rabu{ Taman }e mu bide. tamu & e i kapelata so prevez i {alot. A nekako da kidnam pred da dojde? Gospo|a Rabu{ Nikako.Tr~ajte gore. brzo! Vedna{ idime da ve preoble~eme. Gospo|a Plitkavoda Tamu sekoga{ gi praznat pu{kite po lovot. (Izleguva Falstaf) . Pile ne mo`e da preleta. ve ~eka smrt. vizba {to ne se od nego zapi{ani za da gi pomni. Gospo|a Plitkavoda Toga{ posramoteni ste za navek. Vo me|uvreme. inaku bi mo`el da si stavi kapela. a toj e mrtov ~ovek. vie tuka? Falstaf A {to da pravam? ]e se skrijam vo oxakot. pove}e ne se pikam v ko{nica. trgajte go! Poarno sram odo{to ubistvo.osven ako ne se prepravite. bunar. vitezu .Inaku bi mo`ele da mu ja zduvnete pred da dojde. Gospo|a Rabu{ Ako otidete nadvor vakvi kakvi {to ste. ne mi teknuva. onaa debelata od Brentford.

Gospo|a Plitkavoda ]e go ispitame i toa.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. & zabrani da ni doa|a v ku}i. si igrame sade no po narodnata: Na krajot sepak . krenete ja pak ko{nicata na ramena. krevaj. doktor Kajus. `eno mori! Doa|aj mori vedna{! Da vidi{ kolku ~esni ali{ta pra}a{ na belewe! Rabu{ Ova gi nadminuva site granici. gospodine Plitkavoda. gospodine Rabu{. Tvrdi deka e ve{tica.) Plitkavoda Da.@eno. . iako ne znam kako do{ikal. taka! Gospo|a Rabu{ Robert Ide ami kako i zboruva za ko{nicata. razbojni~ka dru`ina. dali povtorno }e me proglasite za ludak? (Na Xon i Robert) Spu{tete ja ko{nicata. malku }e mu bide! (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Eve }e doka`eme vo igrava {to se bistri `enite mo`e da se veseli a sepak ~esni i ~isti. Brzo. pa duri & se zakani deka }e ja tepa. Gospo|a Rabu{ Da dade gospod da go obesat. poarno da e polna olovo. Ne daj bo`e pak da e vnatre vitezot. oti }e im naredam na slugite pak da ja nosat ko{nicata za da gi sretne na vrata kako minatiot pat. a potoa |avolot neka go prevzeme stapot! Gospo|a Plitkavoda Lo{o ne pravime. mora da ve . ugursuzi edni rasipani! Ima tuka jato. Ako vi ka`e da ja spu{tite. banda.Veselite `eni od Vindzor 73 Gospo|a Plitkavoda Ba{ bi sakala vakov da mu izleze na ma` mi pred o~i. Da go prepravime sepak Falstafa kako ve{ticata od Brentford. Ne mo`e da ja smisli onaa starica od Brentford. Ti ka~i se gore. poslu{ajte go. gazda Rabu{. Sega }e pukne |avolot. Gospodarot e re~isi na vrata. (Izleguva) (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda so Xon i Robert) Gospo|a Plitkavoda Ajde momci. otec Evans i sudijata [upelko. se {eguvame. Manuk v ko{nica! O. Gospo|a Plitkavoda Prvin }e im ka`am na slugite {to da napravat so ko{nicata. (Ja krevaat ko{nicata. Ve}e ne odi vaka. ajvani (Xon i Robert ja spu{taat ko{nicata) Viknete ja `ena mi.sviwata pomijata ja jade. odete! (Izleguva) Xon Dali navistina ide ma` mi? Krevaj. zavereni~ko duvlo protiv mene. no ako ispadne deka e vistina. Xon Ne daj bo`e. Gospo|a Rabu{ Bog neka go dovle~ka pred stapot na ma` ti. Gospo|a Rabu{ Ama toj samo {to ne do{ol. vedna{ }e najdam i {amija za nego. prase edno nedozgoeno! [to da mu napravime.

(Toj ja otvora ko{nicata i po~nuva da gi vadi ali{tata) Izleguvaj. Evans Vilijam [EKSPIR Evans Ova nera`umno: `arem }e ni gi poka`ete ga}ite na `ena vi? Pre{tanete. skromnata sopruga. Samo se rezilite. morate da {e molite a ne da gi {ledite budal{tinite na va{eto {r~e. Plitkavoda Zna~i. gospodine Plitkavoda. gospo|o. ako se somnevate vo mojata ~esnost. Evans (Na Plitkavoda) Kako ne vi e sram? Ostavete gi ali{tata na rajat. taka? Gospo|a Plitkavoda Bez pri~ina. ova ne }e e na arno. velam! Rabu{ Zo{to. gospodine. `imi gospod. qubomorata zasnovana. ~esnata `ena. Plitkavoda [upelko Ludilo! Ludilo! Pobe{nal kako be{en pe{! Navistina. besramnice. gadu! Go{podine Plitkavodo. Plitkavoda (Na Xon i Robert) Ispraznete ja ko{nicata. apa{u! Rabu{ Ova gi preminuva granicite. Plitkavoda ]e mi izleze{.74 vrzeme. Izvestuvaweto mi e to~no. ~oveku. ova ne e na arno. Zo{to i denes da ne e vnatre? Siguren sum deka e kaj mene doma. sma~kajte go kako bolva! Rabu{ Nema nikoj. gospo|o Plitkavoda! Gospo|a Plitkavoda. (Na Xon i Robert) Istresete mi go siot ve{! (Buri~ka po ali{tata) Gospo|a Plitkavoda Ako najdete nekogo vnatre. prodol`i si. gospodine Plitkavoda. doblesnoto su{testvo {to ima qubomorna budala za ma`! Se somnevam bez pri~ina. ne e ovde toj {to go baram. Plitkavoda Samo taka. Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Gospodine Rabu{. da propadnam vzemi ako v~era ne iznesoa ~ovek od mojata ku}a tokmu vo ovaa ko{nica. . (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Dojdete vamu. Ova e qubomora. [upelko @imi zakonot. zo{to? I jas istoto go velam.

Gospo|a Rabu{ (Na Falstaf) Ajde maj~e. pove}e nikoga{ ne doa|ajte ako zalajam. Plitkavoda Zarem ne vi e sram? Mislam deka ja ubivte kutri~kata. Ne {akam `eni {o dolga brada. raboti za nas nerazbirlivi. Ma` mi doa|a vo spalnata. gangsterko. . Plitkavoda ]e dojdete so mene. pomognete mi u{te samo ovojpat da ja prebarame ku}ata. dojdete. Odime. stara rasipana kurve{tija! & rekov deka ne smee doma da mi stapne. ve{terko. Poleka. ku{a~ki. smrdlo smrdlosana! Nadvor. grdosijo.) Gospo|a Plitkavoda Nemoj. ne Na besilka so nea! Ve{terka! Evans @imi I{u{. gospo|o Rabu{! Slezete so staricata. Plitkavoda Ve{terka. crni ma`u. taka? Nie sme ednostavni lu|e. Gledam deka ima dolga brada pod {alot. Nie ni{to ne znaeme. Ako ne go najdam ona {to go baram. velete “qubomoren kako Plitkavoda {to go bara{e kalapot na `ena si vo volov rog!” Bidete so mene u{te sega. nikade ne e osven vo va{iot mozok.Neka vi slu`i na ~est! Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Tetkata na mojata sluginka. Ishodot da go vidite na mojata qubomora. Ako sum xavkal a nemalo traga. velam! (Vleguvaat gospo|a Rabu{ i Falstaf prepraven kako starica. dr`i se za raka. (Izleguvaat ma`ite) . -Slezi. zemete me na ududu za navek. kurve{tija. Zna~i taa prenesuva poraki. gospodo. eve i za gataweto! (Izleguva Falstaf) Gospo|a Rabu{ Ej.Veselite `eni od Vindzor 75 Rabu{ Ne e. sleguvaj. Taa raboti so baja~ki. Tetkata od Brentford. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospo|a Plitkavoda ostavajte da ja tepa staricata. ne znaeme {to s# se vr{i pod maskata na |omti gata~kiot zanaet. nemoj! Lu|e. gospoda. Rabu{ Da izdr`ime u{te malku. slezi ve{terko. mi{lam oti `enava navi{tina e ve{terka. pretska`uvawa. Plitkavoda Ama lu|e. ne prostuvajte mi za grevot. nadvor! Eve ti za vra`binite.) (Plitkavoda trgnuva kon niv. Plitkavoda Sega jas }e ja maj~osam! (Go tepa Falstafa) Da te nema. priseni kako ovaa. krasto krastava. gospodo? Ve molam. orospijo. Gospo|a Plitkavoda So staricata? Kakva starica? I }e ja ubie. u{te edna{ so mene da ja prebarame ku}ata.

mislam deka pove}e nikoga{ nema da posegne po nas kako da sme selo bez ku~iwa. Gospo|a Plitkavoda Ma{ki i bezmilosno. Gospo|a Plitkavoda [to mislite . Gospo|a Plitkavoda Ubedena sum deka }e go iskamfuzat pred site. Gospo|a Rabu{ ]e go dadam stapov na svetewe i }e go obesam nad oltar. Gospo|a Plitkavoda Dali }e im ka`eme na ma`ite kako go uslu`ivme? Gospo|a Rabu{ Da. Doblesno delo napravi. (Izleguvaat) @imi s#. Ako ne ja prodal du{ata na |avolot za navek. jaden. debel vitez. da go gonime Falstafa do kraj so odmazdata? Gospo|a Rabu{ Duhot na bludnosta sigurno zduvnal od nego i toa posran od strav. sekako. oti mi se ~ini deka {egata nema da ja postigne celta s# duri toj ne bide javno izrezilen. bi rekla.mo`eme li. @elezoto se kova duri e `e{ko. ma{ki mu ja zede merata. Ako imaat srce i ponatamu da go ma~at kutriot. a potoa kovawe. so potvrdenata na{a `enska zrelost i svedo~eweto na ~istata sovest. . toga{ nie sme tuka da pomagame. ako za ni{to drugo barem da mu gi isterame mu{i~kite od glava na ma` ti.76 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Gospo|a Rabu{ Toga{ v kova~nica so nea.

gazda Plitkavoda. ]e gi viknam kaj vas. drugi gosti sum vra}al. a tie treba da mu izlezat na sre{ta. Meanxijata Kakov e toj Vojvoda {to doa|a tajno? Ni{to za nego ne se slu{a na dvorot. dosta. gospo|a Plitkavoda i otec Hju Evans) Evans Do{ega ne {um {retnal popametna `ena. zaradi zabava op{ta. Zboruvaat angliski? Nam}or (Vleguvaat gazda Rabu{. . `eno. a nie `iv }e go fatime i rezil }e go storime pred site. Plitkavoda Najdobar e na~inot {to tie dve go predlo`ija. mu zaka`at sredba na prijatelot nivni debel. nikoga{ nema da dojde. Germancite sakaat da najmat tri va{i kowi. ama ima da platat.Veselite `eni od Vindzor 77 Scena 4 Scena 3 (Vleguvaat Meanxijata i Nam}or) Nam}or Gospodine. dobro. gospo|a Rabu{. Ima debelo da mi platat. Pobrgu sonceto }e go ovbinam za studot odo{to tebe za blud. Sega ~esta tvoja }e stoi vo nego {to krivoklevetnik be{e cvrsta ko vera. Otsega pravi {to saka{. Cela nedela im ~uvam sobi. gospodine. ko vo navredata {to be{e. Da. debelo. Ajde! (Izleguvaat) Prosti mi. Rabu{ Kako? Da mu pratat aber deka }e go sretnat vo parkot na polno}? Te{ko. Krajni~av si vo pokornosta. @enite na{i neka u{te edna{. Rabu{ Zna~i na obete vi pratil pisma istovremeno? Gospo|a Rabu{ Mene samo ~etvrt sat podocna. Li~no Vojvodata }e pristigne utre na dvorot. Neka padne v zamka. Plitkavoda Meanxijata ]e im gi dadam kowite. Rabu{ Dobro. Da porazgovaram so gospodata.

. go kornat i so fitlite go gorat. Rabu{ Istoto go mislam i jas. A gi vidime. Ste ~ule za seni{tevo i znaete dobro deka praznoverenite badijalxii. I? Gospo|a Plitkavoda Klopkata ja smislivme vaka: Falstaf kraj toj dab obete da n# sretne. taka prepraven. Plitakavoda Velite deka bil frlen v reka i pretepan do {mrt kako {tarica? Mi{lam deka {ega fatil takov {traf {to nema da dojde. pa drvjeto se su{i. No. tie ripaat od endek kako popareni peej}i nekoja bu~na pesna. od kravite molzat krv. so obra~i voso~ni sve}i na nivnite glavi. }erka mi. Ana Rabu{. Rabu{ Znaeme. so ogromni rogovi na glava. i so potsmev go ispra}ame doma vo Vindzor. Rabu{ Odli~no.taman Falstaf taa i jas se sre}avame.78 Evans Vilijam [EKSPIR {to toga{? [to so nego? Mislevte na ova? Gospo|a Rabu{ Mislevme ami kako. dobro. da re~eme toj sigurno }e dojde. Dobro. ostavete nie dvete da go dovle~kame tamu. Gospo|a Rabu{ A koga s# }e ka`e. na{ite pretci. a toj samo trese so sinxirot i strav nasekade {iri. sin~eto moe i u{te tri-~etvorica od niven rast. Gospo|a Rabu{ Starata bajka za lovecot Hern veli deka nekoga{niot ~uvar na Vindzorskata {uma zime. Za vomjazite jas }e platam. stokata ja fa}a bolest. ja prifatele i ja prenele vo na{e vreme ovaa bajka za lovecot Hern kako vistinska. kako babari i samovili }e gi oble~eme. prepraven kako Hern. vo gluvo doba. Eve kako }e bide. Odedna{. site se pojavuvame. Plitkavoda Site deca treba dobro da se izve`baat. ima mnogumina {to u{te se pla{at no}e. nie dve |omti prepla{eni fa}ame magla. `a koga }e mi nababri da mu {e i`na`e`am na vite`ot {o mojov fitiq. go {tipat ne~istiot vitez pra{uvaj}i go zo{to. da projdat kraj dabot Hernov. inaku ni{to! Evans Ja{ }e gi i`ve`bam decata a i {amiot }e {tanam babar. vo ~asot za tancot niven se osmelil da gazi po vrvicite im sveti vo oskvernet oblik. soblaznenieto }e svr{i. Potoa tie zaigruvaat oro okolu nego i samovilski. okolu-naokolu eden dab vrvi so ogromni rogovi na glava. vo zeleno i belo. vo gluvo doba. Mi{lam deka teloto mu e ka`neto. Gospo|a Plitkavoda I duri vistinata ne ja ka`e |omti-samovilite go {tipat. i ~egrtala v race. ubiena e pohotata vo nego. No koga }e go namamite tamu. Gospo|a Plitkavoda Mislete {to }e mu pravite koga }e dojde.

N# ~eka {mea. (Na gospo|a Rabu{) Vedna{ pratete mu aber na Falstafa. vie Brzofatka pratete ja kaj Falstaf da znaeme na {to sme. zamokot. Onoj Su{ko. vleze vo negovata soba. ]e viknam. Gospo|a Rabu{ ]e dojde ami kako. Gospode.Vitezu. (Izleguva) (Vleguvaat Meanxijata i Naivko) Meanxijata Po koe dobro. ]e bidam sloboden. ti velam. Vitezu Xon! Provikaj od grloto juna~ko! Tamu si? Jas sum tvojot meanxija. a i na dvorot mo}ni vrski ima. da po~ekam ovde dodeka taa ne izleze. sakam da zboruvam so nea. postelata. da vi ka`am. gospodine. site ne{to matat. Odi tropni i vikni. da go pra{am ne{to vitezot Falstaf. Zo{to? (Vleguva Falstaf) . (Na Rabu{. Neka se simne. gukni. (Izleguvaat Plitkavoda. tvojot Efe`anin. Vsu{nost. Ova e ~esna ku}a. (Za sebe) A vo seta zbrka gazda Su{ko }e ja grabne mojata Ana i }e se o`eni so nea vo Iton. Plitkavoda Ne. Nemu }e mu ja dadam. Meanxijata Onde mu e spalnata. Naivko Gazda Su{ko me pra}a. Falstaf (Od vnatre) [to ima. gospodine. be akmak? Po koe. delijo. debela `ena? ]e mi go ograbat vitezot. Kuso. edna debela `ena. a za zet ba{ nego ma`ot mi najmnogu go saka. ]e razberam {to }e pravi. ]e ja najde{ po sve`o naslikanata prikazna za Bludniot Sin.Veselite `eni od Vindzor 79 Scena 5 Gospo|a Rabu{ Mojata Ani~ka kralica }e bide na site samovili oble~ena vo preubav bel fustan. ku}ata. kratko. ka`i. prav e moron. neka se simne. Evans Na rabota na trud. Tap-tap. igra. . brzo. Samo toj go ima blagoslovot moj da se o`eni so Ana Rabu{. ~e{na ra{ipano{t {o predigra. delijo. Doktorot e poln pari. lejko edna lejkosana? Zboruvaj. krevet~eto. Plitkavoda i Evans). iako bogat. jas te vikam. Rabu{ A svilata za nego jas }e ja platam. Meanxijata Opaa. Rabu{ i Evans) Gospo|a Rabu{ Gospo|o Plitkavodo. pa makar za milion poarni da mo`am da ja ma`am. ]e ti zboruva kako Antropofag. prvin jas }e odam kaj nego kako Rezil. Meanxijo? Meanxijata Eden ~e{ki Tatarin ~eka ovde da sleze tvojata debela `ena. Tropni. Sigurno }e dojde. (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Jas odam kaj doktorot. A sega napred po rekvizitite i ukrasite za samovilite na{i. Naivko Edna starica.

gospodine? Veli. gospodine Nedore~enko. ve molam. koj{to mu go maznal sinxir~eto. Gospodarot mi pora~a da ja pra{am i za nekoi drugi raboti. Naivko Naivko Ba{ sakav da zboruvam li~no so `enata. Prostete vitezu. pej! Brzo! Naivko Be{e edna debela starica kaj mene. Naivko Ne smeam da gi krijam. dali nekojsi Nemtur. Navistina ima{e gata~ka kaj tebe? Falstaf Da. ve{t. i me prati kaj nea da mi ka`e. ama si zamina. Naivko Ama. gospodine? Naivko Falstaf Smeam ova da mu go re~am. go ima kaj sebe sinxir~eto ili ne. Odi i ka`i mu deka vaka mi re~e `enata. Falstaf Jas ve}e zboruvav so staricata za toa. }e ja ima taa sre}a. dali mojot gospodar }e ja ima taa sre}a da ja dobie ili ne. gospodine. zboruvate za gata~kata od Brentford? Falstaf Za nea. gospodarot moj gospodinot Su{ko ja videl na ulica. Falstaf ]e ja ima. Falstaf Na primer? Da ~ueme! Vi blagodaram. gospodine. ili ti se plaka majkata. gospodine. ami za kogo? [to ima{ ti so nea? Naivko Gospodarot moj. gospodine.80 Falstaf Vilijam [EKSPIR Meanxijata Ajde. Meanxijo. (Izleguva) Meanxijata Ve{t si na zborot. site se vo vrska so gospojca Ana Rabu{. koj drug smee? Meanxijata Krij gi. mrsulko. {upoglavecu. Naivko Za {to. gospodine. Naivko I {to veli staricata. deka sinxir~eto go maznal istiot ~ovek {to mu go maznal sinxir~eto na gazda Su{ko. . ]e go izraduvam gospodarot so vesta. gospodine. gospodine? Falstaf Da ja dobie ili ne. vitezu.

Nam}or So aramiite. (izleguva) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Kate moj meanar od Sprinka? Te{ko mene. potoa gi zbodnaa kowite i neviden bist se storija kako tri germanski |avoli. gadu.Bel den ne vidov od onaa partija beqot koga si namestiv tri aduti na son. i so mene }e ma~kaat ribarski ~izmi. Meanxijata Mu otidoa na sre{ta na Vojvodata. Kajus Ne snam sto e. (Vleguva Brzofatka) Opaa. po niv! (Na Falstaf) Pomogni mi. gadu. Orevuar. Ne veli deka pobegnale. me isfrlija od sedloto vo koe javav zaedno so eden od niv. Evans Otvorete dobro o~i. Ofa kazuvam topronamerno. }e me izedat `iv od majtaplaci i }e mi go skinat frfulot ko na petle. I toa xabe: ne samo {to ne plativ za poukata tuku u{te i plata dobiv. Ako stigne do u{ite na onie vo dvorot deka sum se prepravil i deka taka prepraven me iskapile i ispotepale. Eh. aramiluk. Germancite se ~esni lu|e. tr~aj po niv. @bogum. ga`da. ~ist aramiluk! Meanxijata Kade mi se kowite? Ne majtapi se so niv. ova vi go velam dobronamerno. gospodine. oti mene me zaebaa i u{te }otek mi udrija. zbunet i vo nedoumica. pa ne bi bilo ubavo va{ da ve `aebat. i toa kakva: taa mi go dotera pametot kako nikoj drug dosega. so maloto prste nema da mrdnam. (Na Nam}or) Mrdni. (Vleguva Nam}or (kalosan)) Nam}or [lu{nete. masta }e mi ja izvadat. (Izleguvaat Meanxijata i Nam}or) Falstaf More cel svet sega da go zaebat. ubavo }e se pokaev. Eden moj prijatel dojde v grad i ka`uva deka tri Germobagabonti gi pqa~ko{ale {ite go{tilni~ari vo Reding.Veselite `eni od Vindzor 81 Falstaf Ima{e. Mejdenhed i Kolbruk. {# im pqa~ko{ale: kowi. Vie {te umni. vo nekoe bata~i{te. bagabonto. gospodine doktore. Propadnav. kako tri doktorfaustovci. pari. vitezu. ima{e moj Meanxijo. (Izleguva) Meanxijata (Na Nam}or) Po niv. Oti {tom go zaminavme Iton. na tforot ne snaat teka nekoj vojfota trepa ta tojte. kapka po kapka. Meanxijata Eve sum. ama zimi skalpelot. Vi tvrdam. od kade pak sega ti? . (Vleguva otec Evans) Evans Kade e go{tilni~arot? Meanxijata Ka`ete. ama felat prafite golemi potgotofki za vojvotata ot @ermani. {akate da {e `aebavate {o drugi i da gi me{tite. gospodine. Propadnav. barem glasot podolgo da me dr`e{e. apa{u.

Eden od vas lo{o mu slu`i na Gospoda. majka & koja sekoga{ se protivela na ova. Falstaf Dojdi gore kaj mene v soba. Fenton Sum ti ka`uval pove}epati do sega za qubovta {to ja kotkam kon ubavata Ana Rabu{.vo takov vomjaz dodeka drugite {egi s# u{te traat. mi vozvra}a na ist na~in kolku {to ima pravo. sakaj}i da ja dade na doktor Kajus. kaj{to sve{tenik }e gi ~eka. osobeno ne za ednata od niv. [egata vaka glavno }e se odviva. inaku onoj kopuk od pop }e me zapale{e na klada kako ve{terka. {egata vnatre epten se vklopuva so mojot naum. vedna{ da ja ven~a. sama na sebe da si nao|a izbranik. vo site boi na bo`ilakot. Pomogni mi vo zortov. Brzofatka Gospodine. i barem tajnata }e vi ja so~uvam. taa dobra du{a. Falstaf Vilijam [EKSPIR Scena 6 (Vleguvaat gazda Fenton i Meanxijata) Meanxijata Gospodine Fenton. ami mene {to me ispotepaa {areno. taa da pobegne treba so Su{ko i so nego vo Iton vedna{ da se ven~a. slu{aj. seta e sina prpor od }otekot i nema zdravo mesto kaj da ja pipne{. Arno ama. kolkava maka trebalo za da gi spari{. gospodine? Ne znaete. mojata mila Ana samovilskata kralica }e ja igra (Go poka`uva pismoto) a eve ja pri~inata zo{to . Taa soglasnost dade. a jas. mene najde da mi ka`uva za }oteci! Aj taa sina prpor stanala. pa zali~iv na gaz od paun i za malku {to }e me uapsea kako ve{terkata od Brentford? Samo mojata genijalna dosetlivost i moeto fantasti~no snao|awe vo ulogata na starica me spasija. Ovde imam i pismo od nea ~ija sodr`ina za golemo ~udo }e bide. kako xentlemen.82 Brzofatka Od dvete stranki. ]e krenam race od s#. Brzofatka A znaete li {to s# ne pretrgaa tie. Gulap~iwa li~ni. koja. me|u dvanaeset i eden. da porazgovarame vo va{ata soba. slu{ni me. pa zatoa vi trgna vaka tersene. Eve i pismo koe ne{to ka`uva. No}eska kaj dabot hernov. Meanxijo. (Izleguvaat) . Debeliot Falstaf ima uloga mnogu va`na. ako drugata ostane tajna. \avol da ja zeme ednata stranka. po tatkova zapoved. Meanxijata ]e ve soslu{am. Za niv pretrgav pove}e odo{to mo`e da trga apa{kata nepostojanost na ~ovekovata priroda. Fenton Sepak. Falstaf Vidi ja. gospodine. a majkata na |avolot drugata. gospodine Fenton. se razbira. Te{ko mi e. }e ti dadam sto funti vo zlato zgora na zagubata tvoja. So ovaa maj~ina spletka. Taka i na obete ni{to nema da im fali. ]e slu{nete kako stojat rabotite i vi tvrdam deka }e bidete zadovolni. na moja radost. sredi na ist na~in doktorov da ja grabne duri drugite se zajdeni vo zabavi i igri i vo hramot. ne velete mi ni{to. taka {to niedna ne mo`e na videlo sama. Gospo|a Plitkavoda.

Meanxijata Kogo misli da go izla`e. tatkoto ili majkata? Fenton Obajcata. A eve {to treba da stori{: zamoli go popot da ostane za mene v crkva me|u dvanaeset i eden i preku zakonskiot ven~alen obred sve~eno da gi spoi dvete na{i srca. lefteren i ubav. za da pojde za mene. i vo takvo ruvo. navidum poslu{na. (Izleguvaat) . a okolu glava lenti da & se viorat. Meanxijo. doktorot polesno da ja prepoznae Ana. Zna~i sega vakva e rabotata.oti site mora da nosat vomjazi i maski. Majka & pak saka. a na toj znak taa se slo`i so nego da pojde. jasno. da ja fati za raka i na znakot daden da zamine so nego. }e ja dobie{ vedna{. a sve{tenik nema da vi fali. treba za raka da ja {tipne. Odam kaj popot. koga na doktorot mo`nost }e mu se uka`e. Fenton Do`ivoten. }e ti bidam dol`nik a nagradata. Meanxijo. Tatko & misli seta da bide vo belo. Moma vie donesete. Meanxijata Pa toga{ neka e so sre}a.Veselite `eni od Vindzor 83 taa. koga Su{ko }e ja vidi. isto taka se slo`i i mu se veti na doktorot.pa smeta da ja oble~e vo zelen fustan.

se prisenil naj{vrknatiot |avol na qubomorata. do v~era imav zaboraveno {to e }otek. kako sirota starica. s# }e vi ka`am. kakov {to ne se prisenil vo nieden ludak. gospodine Rezil. Gospodine Rezil. da te nema! Velat tek broevie nosat vo sebe nekakvo pretska`uvawe: za ra|awe. begaj. sre}a ili smrt. Pojdete so mene. gospodine Rezil. Po mene. Bidete vo parkot okolu polno} kaj dabot na Hern. gospodine. preku nos mi e od pqampawa. a se vrativ od kaj nea. Ili }e ja bide ili ne. ]e vi ka`uvam ~udni raboti za kopukov Plitkavoda. Plitkavoda Zarem ne bevte v~era kaj nea. ^uda nevideni }e se slu~uvaat. Od vremeto koga tepav guski. rekov! Vremeto se ar~i. gospodine Rezil. rekov i sekov. vakov kakov {to sum. gospodine Rezil. sirot starec. gospodine Rezil. ve~erva }e stane s# jasno. Vo onoj ist podlec Plitkavoda. mi udri stra{en }otek koga bev `ena . nejziniot ma`. ^udni raboti se na povidok. Odi si. (Izleguva Brzofatka) (Vleguva Plitkavoda prepraven kako Rezil) Zdravo `ivo. ne mu se pla{am ni na Golijata so tkaja~koto krosno. Falstaf Begaj. kako {to mi rekovte deka bilo dogovoreno? Falstaf Otidov kaj nea. mo`e sre}a nosat neparnite broevi. (Izleguvaat) . gospodine Rezil. Da te nema! Brzofatka ]e vi najdam sinxir i }e storam s# {to mo`am da vi snabdam ~ift rogovi.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Falstaf i Brzofatka) Falstaf Te molam. oti znam deka `ivotot e i sovalka na razboj. komu ve~erva }e mu vratam i }e ja predadam `ena mu vo va{i race. Brzam.za{to koga sum ma`. gospodine Rezil. Po mene. begav od u~ili{te i frlav fanta. Pojdete so mene. I da vi ka`am. Ova e tretpat. Nozete pod gaz i magla.

vo migot koga Falstaf }e se sostane so nas. }erka mi e vo zeleno. & vikam “kupa”. sudijata [upelko i gazda Su{ko) Rabu{ Taka. gospo|a Plitkavoda i doktor Kajus) Gospo|a Rabu{ Gospodine doktore. raspoznati sme. ne zaboravaj ja }erka mi. Orevuar. gospodine. Sinko Su{ko. Ve}e zboruvav so nea i dogovorivme javka za raspoznavawe. & prio|am. tie naedna{ }e blesnat vo no}ta Gospo|a Plitkavoda ]e se isposeri v ga}i od strav. Gospo|a Rabu{ Ako ne se isposeri od strav. (Izleguvaat) (Vleguvaat gospo|a Rabu{. . Gospo|a Plitkavoda Kade e sega Ana. Kajus Snam sto treba prafam. Neka ni odi od raka rabotava! Nikoj `iv ne misli zlo osven |avolot. [upelko I taka e dobro. Po mene. kade e trupata samovili. Poarno sega da me kara mene. Ama zo{to vi se “kupa” i “~upa”? Po beloto vedna{ }e ja poznae{.Vlezete prvi vo parkot. }e umri od sram. Nie dvete morame zaedno. so zatemneti svetilki. Koga }e vi se uka`e prilika. taka. odo{to cel `ivot srceto da & vene. fatete ja za raka. Rabu{ No}ta e temna.Veselite `eni od Vindzor 85 Scena 3 Scena 2 (Vleguvaat gazda Rabu{. pak }e umri od sram. U{te malku. Ako se isposeri od strav. (Na Rabu{) Ot~uka deset. Su{ko Bez gajle. kade e onoj vel{ki |avol. a nego }e go poznaeme po rogovite. Gospo|a Rabu{ Zbogum. (Izleguva Kajus) Ma` mi nema tolku da se raduva na stradaweto falstafovo kolku {to }e go doboli srceto koga doktorot }e mu ja zeme }erkata. }e se pritaime vo endekov zamo~ki duri ne ni svetnat samovilite. kako stvorena e za svetilki i duhovi. i gotovo. Ama ne e va`no. taa mi vika “~upa”. odvedete ja vo hramot i sekavi~no zavr{ete ja rabotata. taa e vo belo. popot Hju? Gospo|a Rabu{ Site se skrieni vo jamata vedna{ do dabot hernov.

Gospo|a Rabu{ Se bli`i ~asot. op-cap na kalap. ve molam. hrabro.86 Gospo|a Plitkavoda Ubavo }e go izneverime. op-cap! (Izleguvaat) Kon takvi rasipnici i nivnoto sladostrastvo izvr{enoto neverstvo ne e predavstvo. Ajde. ajde. Kon dabot. [o mene v jama a koga }e ka`am “Ujaa” pravete kako }e vi `apovedam. Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat otec Hju Evans prepraven kako satir i Vilijam Rabu{ i drugite deca prepraveni kako samovili) Evans Op-cap {amovili! Ajde! I `apomnete {i gi ulogite. kon dabot! (Izleguvaat) . Hrabro.

Veselite `eni od Vindzor 87 Scena 5 (Vleguva Falstaf prepraven kako Hern so rogovi na glava i sinxir v race) Falstaf Kambanata vo Vindzor ~ukna dvanaeset. Sega neka mi pomognat toplokrvnite bogovi! Seti se Jupiter. {to ostanuva za nas. jas sum elen vo Vindzor i toa najdebeliot. Ana Rabu{ kako samovila i eden glumec maskiran kako \avol~e. vo {umava. Zna~i no}va Kupidon e sovesno mom~e.O Jupiter. Falstaf Podelete me kako ~ornat elen. Jas sum vistinski duh. oti koj }e mo`e potoa da me iskara deka sum ja utnal? (Vleguva gospo|a Plitkavoda a po nea gospo|a Rabu{) Koj doa|a? Mojata srna! Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon! Dali si tamu. mi nadopolnuva dvojno. pti~ji |avol{tilak! Koga bogovite gorat vo sladostrastie. ma`jaku moj mil? Falstaf Srno moja so crno opav~e! Od nebo neka vturat kompiri. za sekoja po but. neka udri grad od {e}er~iwa. .) Brzofatka Samovili crni. kutrite lu|e? [to se odnesuva do mene. qubovta ti gi nabi rogovite. go slu{ate xagorot? Gospo|a Plitkavoda Bo`e prosti ni gi grevovite! Falstaf [to mo`e ova da bide? Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda Da begame! Da begame! (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda tr~aj}i) Falstaf Mislam deka |avolot me ne}i od strav da ne mu go zapalam pekolot so masloto vo mene. yverski |avol{tilak! a potoa drug |avol{tilak vo oblik na ptica . (Vleguvaat otec Evans. zeleni i sivi na no}ta veselnici i senki `ivi. maskirani kako i porano. maskirana kako Samovilskata kralica. Isprati mi sve`ina vo vreme na pareweto. a vo drugi ~ovekot yver! Ti be{e Jupiter. ti {to vo edni priliki go pravi{ yverot ~ovek. elenu moj. Brzofatka. mi se ~ini. Inaku nikoga{ vaka ne bi mi go spopikal. Rebrata }e gi ~uvam za sebe. O semo}na qubov! Kolku blisku eden bog se pribli`i do izgledot na gusan! \avol{tilak storen prvin vo oblik na yver . (Ja pregrnuva) Gospo|a Plitkavoda So mene e gospo|a Rabu{.pomisli na ova Jupiter. dobro mi dojdovte dvete! (Se slu{a xagor odnadvor) Gospo|a Rabu{ Lele. neka zavrne sneg od ir~iwa. beli. O mo}na qubov. za qubov na Leda. neka nadojde bura od strasti. ple{kite za ~uvarot na ovoj del od {umata. jas ovde }e se zasolnam. bli`i ~asot. Jas sum {umski ~ovek! Ha! Zboruvam kako lovecot Hern. neka zgrmi na zvukot od “Libe moe so rakav~iwa zeleni”. a rogovite gi podaruvam na va{ite ma`i. so sve}i. srcule. Vilijam Rabu{ i decata. Jupiter. i lebed. ti be{e bik za qubov na tvojata Evropa.

\avol~e. prstite neka mu gi gori. samovilite prozivaj gi vedna{. mrtov }e bidi{. na oro fatete se vie. }e go igrame nie. daj & soni{ta najubavi da plete. ko safir. dvaeset svetulki feneri }e ni bidat vodilki okolu dabot na ovaa rida. navi. Seto znamewe. biser i zlaten podvez {to go resi kolenoto od li~niot vitez samovilite pi{uvaat so mirisot cveten. livadarki. Opaa! Stoj! ^ove~ki miris nozdrite mi gi rie! Falstaf Od toj vel{ki ve{ter so bo`ja pomo{ }e se branam. ko{mari da im se kotat. imiwata da gi ~ujam. ako e ~ist. ajde! Posetete go. ]e zami`am i }e se skrijam. po ple}i. bolka }e nema. kepci. {tipi gi. donesete sre}a. dostojna na vladarot. vo site odai sveti blagosostojba za navek dvorecot da seti blagosostojba ve~na od radosti i smea.nikoj `iv ne smee da gi vidi. zapejte pesna fateni na oro vo krug. no ako po~ne da krcka toga{ gre{nik si ti beden.) . sekoj tronec stamen so vernost neka bolskaat ko bescenet kamen. srcka! \avol~eto Na sud! Na sud! Evans Dali drvovo }e gori? (Go gorat Falstafa so sve}i. raka za raka. \avol~eto Kepci. bel i rumen. po race. plamenot nema zijan da mu stori. vladarot na nea. Molknete. nadvor i vnatre. Falstaf (Za sebe) Nagaziv na navi. da zaspie cvrsto ko nevino dete. (Legnuva i si go skriva liceto) Evans Kade e Grav~e? Odi i kaj{to }e najde{ moma tripati pred spiewe {to se prekrstila doma. po noze. ajde! . vo domovite vindzorski ti sega yirni i kaj{to ogan nezapretan najde{ i ogni{ta {tirni tamu slu{kite {tipi gi da posinat ko od svrdli Kralicata na{a sjajna gnasotilak mrazi i smrdli. dvorot Vindzorski. mo`e da me uro~i i bieno sirewe da stanam! \avol~eto (Na Falstaf) Crvu dolen. A no}e. sekoj grb. i “Honi soit qui mal y pense” po trevnikot zelen neka pi{uva cvetot sin. Odete. na noga lesna. edna{! [tur~e. od ra|awe ti si uro~en da bide{ vole! Brzofatka (Na samovilite) Ogan prinesete. Evans A sega. rasipnik.no s# do eden ~asot oroto na{e starsko okolu-naokolu dabot na lovecot Hern. No tie {to zaspale bez grevot da go skrotat. Do kaj{to }e stapnete. zelenilo da nikne poplodno i posve`o od sekade da blikne. Brzofatka Ajde. Stolovite na ~lenovite na dvorskiot sovet so balzam svetnete gi od presve`a prolet. A zborne{. na rabota ajde.88 Vilijam [EKSPIR sira~iwa zemski {to zla kob ve snajde spremete se vedna{.

vleguva Fenton i izleguva so ukradenata Ana Rabu{. [tipete go slo`no. sram da vi e. koga kon lo{o nastroen ti e umot! . kako vi se dopa|aat sega `enite od Vindzor? (Poka`uva na rogovite od Falstaf) Gi gleda{. zatoa kowite mu se zemeni reim. Eve mu gi rogovite. Po pesnata od nadvor se slu{a lovxiski xagor. nenadejniot prepad na moite mo}i. Okolu nego. of! Brzofatka Rasipan. gorete go. dosta.) (Vleguvaat gazda Rabu{. i sladostrastie go mori. go kotka{ v srce i ognot mu se {iri od me~tite raspalen ne mo`e da se smiri. pokraj glasot na razumot. vleguva gazda Su{ko od drugata strana i izleguva so ukradenata samovila vo belo. pa. gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda) Rabu{ Ne. Dokazi ima kolku ti du{a saka. ne n# poslu`i sre}ata. poveruvav deka se samovili. Ete kako mo`e so sajkal da ti pobegne kumot. mese~inata ne zgasnat. gospodine Rezil. ama i vol. stapot i dvaesette funti {to }e mora da gi vrati na gospodinot Rezil. \avol~eto i Samovilite. samovili vo nego se vlezeni zli sili! [tipete go. (Za vreme na pesnata. ni{to od Plitkavoda toj ne se omrsi osven negovata ko{nica za ali{ta. Pove}e nikoga{ nema da ve smetam za moj veren. {tipete go. ne begajte. ma`u? Zarem ovoj ubav jarem ne mu li~i pove}e na {umata odo{to na gradot? Plitkavoda (Na Falstaf) E. gazda Plitkavoda. Nikako da se stavime. ama sepak ne~istata sovest. [egava ve}e nema smisla. neka seti {to e kazna. gospodine Rezil. s# duri sve}ite. potsme{liva samovili pojte [tipete go. Evans. zvezdite. navi. (Gi vadi rogovite) Plitkavoda Da. Falstaf Gledam deka od mene napravivte magare. tuku samo za moj najdebel elen. Mislam deka dokusuren ste sega.Veselite `eni od Vindzor 89 Falstaf Of. of. dva-tri pati pomisliv deka ne se samovili. duri umot ne mu dojde! (Tie igraat okolu Falstafa. Koj drug bi ve spasil osven lovecot Hern? Gospo|a Rabu{ Ve molam. Vitezu Xon. gospodine Rezil. Falstaf Zna~i ovie ne bea samovili? Bo`e gospode. rasipan. Izleguvaat tr~aj}i Brzofatka. gospodine. Falstaf e apa{. apa{ so rogovi. Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon. go {tipat i pejat:) Samovilite Gre{ni misli. Falstaf stanuva i saka da bega. koj nosi sega rogovi? Gospodine Rezil. sramna blud i sladostrastvie! Bludot ti e samo `ar vo krvta na porokot ve~na `rtva. go napravija prividot stvarnost i . vleguva doktor Kajus od ednata strana i izleguva so ukradenata samovila vo zeleno. I.

Plitkavoda ]e ve odvedeme. obi~no vino. ama ako. Vo prednost ste. vitezu. Falstaf Plitkavoda ^avkite da ne mi go ispile umot {tom dozvoliv vakvo magare da napravite od mene? Zarem da me vjajvne eden vel{ki jarec? Da ne mi fali u{te magare{ka kruna? Vreme e da se udavam vo kapka mo~! Evans Mo{awe dobro `a va{a `dravje. Plitkavoda Ovoj ofkaxija? Ova dobro go rekovte.90 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda [to? Da ti se dopadne turlitavava? Vre}i{tevo gnoj? Gospo|a Rabu{ Vite`u Xon Fal{taf. Falstaf “Mo{awe” i “`dravje”? Zarem do`iveav da mi se potsmeva ~ovek {to a }e otvori usta na angliski me tera na zdravo mo~awe? Ova e znak deka mu odyvoni na u`ivaweto i no}noto {laewe vo kralstvovo. {pan{ko vino. Ne mo`am duri ni da mu go spu{tam na ovaa vel{ka pa~avra. Rabu{ I siromav kako Jov? Ovoj bes~uvstvitelen. {lu`ete mu na go{poda i `aboravete gi gre{nite mi{li. debel mev mnogu mo{. Iako dosta pretrgavte. o~e Hju. lokawe. Ednostavno sum paraliziran od negovoto neznaewe. zarem ne vi be{e jasno deka |avolot ni toga{ ne bi n# nateral da ni se dopadnete? I zol kako `ena mu? Evans I {o umot `ajden po ra`vrat. gospodine. Rabu{ Evans A va{ ve molam da ja `aboravite qubomorata. medovina. `aka~ki maka~ki? Falstaf Za podbiv me imate. Pravete so mene {to sakate. drt starec so mevi{te kako nilski kow? Plitkavoda . Plitkavoda I podmolen kako Satana? Nema da se posomnevam vo `ena mi s# dodeka ti ne stane{ kadaren da & se dodvoruva{ na dobar angliski. komu na prevara ste mu zele pari pretstavuvaj}i se sebesi kako nekoj makro. pa {amovilite nema da ve {tipat. {eir. sepak mislam deka najmnogu }e ve zdoboli vra}aweto na parite. meani. p{uewe. duri i da mislevte deka mo`eme da ja isfrlime doblesta od na{ite srca i da se predademe bez zbor na pekolot. vo Vindzor kaj eden gospodin po ime Rezil. Gospo|a Rabu{ Vitezu.

a vamu `enskoto . neka me obesat. }e im ka`am. dosega e `ena na doktor Kajus. {to e? [to e. Su{ko I prijdov. momce. cel Vindzor krenam na noze. zete? Su{ko Otidov vo Iton da se ven~am so gospojca Ana Rabu{. Da se ven~av so nego. zimi boka. Da ne be{e v crkva. }e mi poka`e{e toj mene. Razbrav za tvojata namera. Jas vi ka`av deka }e ja prepoznaete }erka mi po bojata na fustanot. Rabu{ Sami ste vinovni. a sepak ne be{e Ana tuku deteto na po{tarot. {to e. iako be{e vo `enski ali{ta. (Vleguva Su{ko) Su{ko Eeej! ej. nemoj da se luti{. zimi boka. zimi boka. Deti{te edno nedokvakano.ma{ko. un paysan. ama e momce. ako ne. Ve~erva }e jade{ i }e pie{ kaj mene doma. (Vleguva Kajus) Kajus Kate madmazel Ana? Zimi boka. Pogre{en ami kako? I jas taka pomisliv koga zedov mom~e mesto devojka. ja oblekov }erka mi vo zeleno i sega sigurno e so doktorot vo hramot kaj{to ve}e se zele. nikoga{ ne bi spiel so nego. zetko? Zavr{ivte? Su{ko Zavr{ivme? More na najdobrite vo okolijava }e im ka`am. eve na! Rabu{ [to }e im ka`e{. Gospo|a Rabu{ (Za sebe) Ne velat taka doktorite! Ako Ana Rabu{ e moja }erka. Xorx. vitezu. koj ja ima toga{ vistinskata Ana Rabu{? (Vleguvaat Fenton i Ana) . a toa da ti bilo deti{teto na po{tarot. Ka`i & deka gazda Su{ko se o`eni so }erka & . zedovte pogre{en ~ovek. taa. }e mu poka`ev jas ubavo. zarem ne ja zedovte onaa vo zeleno? Kajus Da. Plitkavoda ^udno. Viknav “kupa” a taa vikna “~upa” isto kako {to se dogovorivme so Ana. Izlazan sum. islazan sum! Se ozeniv so un garson. dedo Rabu{! Rabu{ [to e sine. Momce! Ne Ana Rabus.Veselite `eni od Vindzor 91 Su{ko Rabu{ Sepak razveseli se. Rabu{ Zna~i. Od mesto da ne se pomrdnam ako ne poveruvav deka e Ana Rabu{. Gospo|a Rabu{ Xorx. Zimi boka. Rabu{ Gospode. ili obratno. Be{e vo belo. kaj{to sakam da & se smee{ na `ena mi kako {to taa sega ti se smee tebe.ej.

amin. Rabu{ Od pi{anoto ne se bega. [to zna~i ova. vitezu. Majko moja. Rabu{ Zna~i gospo|ice. najadeni da ja zalieme {egata kraj ognot. Gospo|a Rabu{ Sr~ka }e me udri: ide gospodin Fenton. Sakavte da ja ma`ite. Falstaf Milo mi e {to va{ata strela proma{i. gospodine Fenton? Ana Prosti mi. kako se slu~i da ne pojde{ za gazda Su{ko? Gospo|a Rabu{ Zo{to ne pojde za gospodinot doktor. Fenton. qubovta vo brakot samo neboto ja ra|a.92 Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Odvrzan pes `ivo pile ne pu{ta. Gospodine Fenton za mnogu godini i so sre}a neka vi e brakot! Ajde ma`u. mo{ne sramno. tatko. neka ti e so sre}a! Dosta so ~am~e muabeti. dete? Fenton Ja zbunivte. povelete site. Plitkavoda Amin. iako fativte dobra pusija da me zastrelate. Lek tuka nema. vrzani sme sega cvrsto i nikoj i ni{to ve}e nema da n# razdeli. sega ne mora{ ni od gospodin Rezil da se krie{. itrina ili nepo~it. tamu kaj{to nema{e vo qubovta skladnost. povelete site kaj nas doma. prosti. ka`i mu. Plitkavoda (Na Rabu{ i gospo|a Rabu{) Ne stojte ko zdrveni. zemjata so pari. `enata po”pisano” ti pa|a. Vistinata e deka taa i jas. Vistinata slu{nete ja sega. za{to preku ~inov taa samo se spasi od mnogute nesveti. Prestapot storen od nejzina strana e svet i za po~it. ve~erva toj so gospo|a Plitkavoda }e spie. . kolnati sati nametnati vrz nejze od prisilniot brak. svr{eni damna. Prevarava nejzina ne krstete ja delo na neposlu{nost. i vie vitezu.

.

.

Naslov na originalot: Comedy of Errors .

nejzina sestra Metresa Temni~ar. prijatel na Antifol od Sirakuza Vtor trgovec. Slu`benici i Svita Mesto na dejstvieto: Efes . trgovec Anxelo. trgovec od Sirakuza Antifol od Efes Antifol od Sirakuza. sinovi na Egeon i Emilija Dromio od Efes Dromio od Sirakuza.Xandar. na kogo mu e dol`en Anxelo Pin~. zlatar Prv trgovec. igumanija vo Efes Adrijana. robovi na dvata Antifola Baltazar. bliznaci. vojvoda od Efes Egeon.LICA: Solin. `ena na Egeon. `ena na Antifol od Efes Lu~ijana. bliznaci. u~itel Emilija.

.

poradi neprepoznavaweto i zamenite na li~nostite. prvpat e igrana na 28 dekemvri 1594 godina. ako ne i prvo teatarsko delo na [ekspir. [ekspir go zgolemuva brojot na zabuni. gi udvojuva bliznacite i voveduva nekolku novi likovi (Egeon.Piesata Zabuni e vesela komedija so lesni dramski elementi. so sve`inata na karakterite i silata na poezijata. Ovde. Zabuni e najkusata komedija na [ekspir. tuku originalno delo koe.03. taa. Spored bele`nikot Gesta. Lu~ijana…) Zabuni ne e prosta adaptacija na Plautovata komedija. . Komedijata Zabuni prvpat e igrana vo Makedonija na 11. No. a malku proza. Deloto prvpat e pe~ateno vo Kvarto izdanieto od 1623 godina. nadrastuvaj}i go izvornikot. ~estopati rimuvani so mnogu igra na zborovi. Emilija. za razlika od Plaut. na najdobar mo`en na~in. a {to prvpat be{e objaven na makedonski vo 1987 godina. Prevodov {to ovde go pe~atime e popravena verzija na tekstot vrz koj se igra{e ovaa pretstava. vo re`ija na Dimitrie Osmanli. gi potvrduva tokmu filosofijata i karakterot na farsata. piesata Zabuni. zasnovana vrz tripati pokusiot latinski original na komedijata Menehmi od rimskiot komediograf Plaut. potvrduvaat stilot i metrikata na deloto: stihovite se ramnomerni. Deka e me|u prvite. go najavuva sigurniot podem na idniot golem dramski pisatel. kako {to veli Kolrix.1989 godina na scenata na MNT. bez nekoja pogolema filosofska podloga iako. nastanuvaat brojni nedorazbirawa i komi~ni situacii vrz koi [ekspir go gradi zapletot na komedijata.

.

) Egeon Brzni Soline. Vojvodata Vojvodata Zna~i. Roden sum vo Sirakuza. po tvoite besedi ve~erva kraj na makite me sledi. trgovecu od Sirakuza nemam niet zakonot da go kr{am. zatoa. do ~asot koga n# navasa zlo.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Solin. red po red. re{i sama kaj mene da dojde. osven ako ne plati nekoj otkup od iljada dukati za nego. da bide ubien a imotot daden na vojvodata. Najte{ko od s# mi pa|a za alot moj maten jasno da zboruvam. siroma{ka edna se porodi sli~no i rodi dve blizni ma{ki. I dojde naskoro `iva i zdrava. da se prekine trgovijata me|u zajadenite gradovi na{i i sekoj roden vo Efes {to }e go vidat na pana|ur vo Sirakuza ili roden Siraku`anin vo zalivot Efes. zedov `ena {to sre}na be{e so mene a so nea i jas. po zakonot na{ osuden si na smrt. sre}na majka stana na li~ni sina dva.gi kupiv toga{ na decata moi da im slu`at. ka`i na kratko {to te natera da trgne{ od doma i zo{to si ba{ deneska vo Efes. i za ~udo isti tie na lika bea i po ime samo gi raspoznavavme. vezden me nagovara{e za vra}awe . i na{iot i va{iot od Sirakuza. bedni bidej}i roditelite bea na doen~iwata . sepak za da re~e svetot deka krajot od pi{ano mi bil a ne od podlost }e raska`am ovde s#. nekako. Siraku`ane. za makite moi smrtta bil lekot. @ena mi. no. I po kratko. Egeon. ni {est meseci ne bevme razdvoeni a taa. vo istata kr~ma. trgovecu. gorda na porodot {tedar. Vo isto vreme. Egeon Ne moli ve}e. Bogatstvoto ni raste{e vo radost po moite ~esti patuvawa do Epidamno. za{to po razdorot lo{ {to stana me|u buntovnite tvoi zemjaci i nas. vrhovnite soveti re{ija. Egeon Ute{no ba{. Kavgata i sporot {to izbija po ~inot krvav na vojvodata va{ nad ~esnite na{i trgovci koi nemaj}i dovolno zlato za otkup so krv propisot mu go zape~atija ja topi milosta vo pogledot tvrd. vojvoda od Efes. iako iscrpena od bremeto slatko. Imotot tvoj. Zatvorni~ar i drugi. skrati mi go vekot. trgovec od Sirakuza. no eden den umre delovoditelot i gri`ata za stokata ostavena na razni mesta. preku mera vredi sto dukati. od nea me trgna.

o. no delot nejzin. Egeon Postariot sin. no isto ime nose{e ko nego. star~e. pa najposle kon tatkovinata go naso~ija. no baven im be{e brodot. Egeon Bogovite takvi da bea so mene sega }e nemav zo{to da gi kolnam. niz sinorite Aziski lunyav sam i na vra}awe. i pod naplivot na snopot svetlina moreto se smiri i vidovme brodovi dva {to itaa kon nas. . prijatelski n# primi nas. tolku e dosta Soline. ili taka ni se stori. Tie sakaa i ribarite od plenot da gi li{at. No ovde skon~anieto mi bilo i sre}en sigurno }e bidat vo smrtta moja bezvremena ako site patuvawa moi potvrdat deka sepak se `ivi. so`alba te ~eka no ne i milost. sonce ogrea nad zemjata i v ~as gi rastera maglite gadni. so pogledite vo niv. brodolomcite.Komedija na zabuni 101 doma. @ena mi go vrza vtororoden~eto za rezervnata katarka {to mornarite ja ~uvaat za neol ~as a so nego i eden od drugite bliznaci. no pred da stignat . vetrot pobrzo go ponese napred. koga napolni osumnaeset po~na za brat mu da se raspra{uva i me mole{e so slugata svoj. Najposle i drugiot stigna brod a posadata. postaroto gajle. Vojvodata Prodol`i. {tom taka gi zgri`ivme decata `ena mi i jas. eden od Korint. Pet dolgi leta vo Grcija minav. koi ne znaeja od {to im e strav. noseni od strujata. bidej}i znae{e koi sme. du{ava polna e so ~emer do ram {to stana posle }e sfati{ i sam. bidej}i pod pomal tovar plove{e. se slo`iv bezvolno no prerano se ka~ivme na brod. bez nade` da go najdam no re{en da go pretresam sekoe mesto vo koe `iveat lu|e. od Epidamno drug. i vidov koga ribarite od Korint gi fatija site trojca. na ist na~in i jas se pogri`iv za drugite dvajca. mu odobriv `ivotot negov rizikuvaj}i go. matnata svetlost {to bolsna od nebo samo ni stana za du{ite plahi garant siguren za brzata smrt {to rado sigurno }e ja primev. po malku radost i po malku taga. Mornarite pobaraa spas so ~amec a brodot {to tone{e ni ostana nam. ne zapiraj tuka. Vojvodata Za ater na tie po koi `ali{ ka`i mi s# {to vi se slu~i ottoga{. sekoga{ pokorno na vetrot bolno go navesti zloto na{e. udrivme vo niv i brodot na{ na dve se rascepi i pri delbata nepravedna sudbinata pravedno ni podeli po isto. Odvaj na milja bevme od Epidamno koga moreto. ete. za{to pred da stignat brodovite na ostri steni nie naidovme i silno. se vrzavme za po eden kraj od katarkata i plovevme napred kon Korint. no pla~ot postojan na `ena mi {to pred kobot pretstoen raste{e i kemkaweto bolno na beb~iwata. Tuka mene mi svr{i sre}ata a nesre}ata na svet me ostavi za lo{ata kob da raska`uvam. koj isto od brat mu be{e li{en. Najposle. me podbodnaa i probav izlez nekakov da najdam od bezizlezot. doploviv do Efes. pomnam. da trgnat vedna{ po onoj za kogo umirav da go vidam. I brzo potoa v beznade` bevme.

eve ti davam u{te eden den pomo{ da pobara{ prijatelska. ba{ deneska eden trgovec od Sirakuza uapsen e a dojde ovde. Sakate zaedno da {etneme niz grad a potoa da jademe kaj mene v kr~ma? Trgovecot Viknat sum. Zatvorni~aru. Egeon Bez nade`. zgradite. eve gi parite {to vi gi ~uvav. protiv ona {to duri ni knezovite i da sakaat. Dromio od Sirakuza Egeone jaden. Prostete mi. ne smeat da go zgaznat. vo sprotivno }e mora da umre{. A sega odam. da ne e ova protiv zakonot protiv krunata. i ~ekaj me tamu. Odi sega. ve molam. Ru~ek }e bide u{te malku. I bidej}i nema pari za otkup. koli. eden trgovec i Dromio od Sirakuza. No. sepak }e ti pomognam kolku {to mo`am. iako si na smrt osuden i presudata ne mo`e da se smeni osven na {teta na ~esta na{a. gospodine. da se sretneme na plo{tadot i mo`eme da bideme zaedno do pred legnuvawe. Mnogumina bi ve dr`ele za zbor i bi zbri{ale ba{ so parite v xeb. dostoinstvoto moe. sigurno sega }e te za{titev no. vo pet ako vi e po volja. po zakonot mora da umre pred zajdisonce. probaj kaj site poznati vo Efes.) Trgovecot Zatoa re~ete deka ste od Epidamno imot da ne vi go konfiskuvaat. gospodaru. veruvaj mi. sumata natokmi ja i `ivej. a potoa legnuvam v kr~ma oti skapan umoren sum od patot. i ~esto koga maki. Antifol od Sirakuza Doverlivo mom~e.102 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Antifol od Sirakuza. . Antifol od Sirakuza Odnesi gi vo Kentaur na konak Dromio. od edni trgovci od koi dobar pazar o~ekuvam. zla me ma~at so dosetki znae da me raspolo`i. a dotoga{ }e se provrtkam malku niz grad. gospodine. Ne. tebe {to sudbinata so najstra`en jad te bele`ila. po pomo{ odam leden malku da go odlo`am krajot svoj beden. da gi vidam trgovcite. moli. vodi go! Zatvorni~arot Dobro. me ~eka rabotata.

Trovecot Dobar pomin.) Eve go. ne mi e do {ega ka`i. Toga{ odam sam vamu-tamu niz gradot da pominam. bez matkawe. dosta gospodine. a ne ste doma oti ne ste gladni ne ste gladni oti ne postite a nie molitva {to znaeme i post za grevot va{ si dobivme po nos. pileto zagorelo. a ladno e oti ne ste doma. Antifol od Sirakuza Dosta. gospodine gadu. mom~e. a gospodarkata edna po lice. I mislam `eludnikot va{ ko mojot. ka`i {to napravi so doverenoto? Dromio od Efes Dovereno edinstveno mi be{e od plo{tad na ru~ek doma da ve dovedam. Antifol od Sirakuza Koj mene dobar pomin mi posakuva mi po`eluva ne{to tu|o za mene. ~oveku. Gospo|ata i sestra & ve ~ekaat.Komedija na zabuni 103 Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Doviduvawe. Kaj se iljadata dukati od mene {to gi primi? . (Vleguva Dromio od Efes. dosta so glupostite. jadnik majka mi baraj}i ja i brat mi pa|am i se gubam. Antifol od Sirakuza Ko na ~ovek odgovori mi na koe sigurno mesto mi se parite ili sega }e ti ja zdrobam crpkata {to se majtapi koga }e & prdne. gospodine. Kaj e zlatoto {to ti go dadov? Dromio od Efes Zlato gospodine? Nikakvo zlato ne sum primil od vas. Na svetot sum ko kapka voda {to druga kapka vo okeanot bara i koga dru{kata ne ja nao|a pa|a i se gubi. Kalendarot na mojot `ivot. ka`i parite kaj ti se {to ti gi dadov? Dromio od Efes [to? Zar onoj sitne` {to minatata sreda go dobiv da mu platam na sara~ot za kuskunot na gospodarkata? Na sara~ot mu gi ostaviv. se kolnam. Taka i jas. Ne maftaj me. praseto e ladno ~asovnikot mi udri dvanaeset. gospodine treba da bide ~asovnik i bez glasnik vedna{ da ve isprati doma. taa e `e{ka. [to e? [to se vrati tolku brzo? Dromio od Efes Se vrativ brzo? Pa jas epten docnam. parite kaj se? Ovde sme stranci a ti si dozvoluva{ tolkavi pari da ostavi{ na drug? Dromio od Efes [egi gospodine teraj na trpeza a mene gospodarkata me prati po vas i ako vedna{ ne dojdete odma po timba }e me fukne. {ega si e {ega no za drugpat ~uvaj ja. Antifol od Sirakuza Slu{aj ti. Antifol od Sirakuza Slu{aj Dromio. jadeweto ladno. se vra}a.

Vo Kenataur odam gadov kaj{to pojde se pla{am zlatoto po petlite ojde! . zborlesti izmamnici. ma|ioni~ari {to te zaslepuvaat. no.104 Dromio od Efes Vilijam [EKSPIR Nekolku modri dukati od vas po timba sum primil i u{te nekolku po ple}i od gospodarkata. site pari mu gi zele na podlecov! Velat gradov prepoln e izmami. nema trpelivo da gi primite. nema! Eve ti gospodine robe! Dromio od Efes [to vi e gospodine? Na strana racete! Ne}ete? Toga{ bri{am! Antifol od Sirakuza @imi boga. brzo zaminuvam. Koga bi vi gi vratil. Ako e taka. vaka ili onaka. mra~ni gleda~ki {to te zbudaluvaat. se pla{am. Antifol od Sirakuza Od gospodarkata? Koja ti e gospodarka. teloto ti go bodat. zaedno nikako ne se iljada. robe? Dromio od Efes @enata na va{eto gospodstvo i moja gospodarka vo Febiks. la`govci prepraveni. taa {to gladuva ~ekaj}i ve za ru~ek i ve moli doma da pobrzate. i mnogu drugi ro`bi na grevot. Antifol od Sirakuza [to zarem v lice mi se potsmeva{? E. ve{terki {to ti ja kinat du{ata.

na ma`jacite svoi im se poslu{ni. v more. sami vladeat so svetot i so temnite okeani imaj}i um pove}e i darba za uka. Bi go podnela li ova so mirna du{a? Adrijana Lu~ijana Taka da pravam sekoj bi me plukal. A so druga ma`ot da ti pojde? Adrijana Lu~ijana Samo magarici za uzda se vodat. ne{to drugo kaj brakot me pla{i. Adrijana Zo{to ma`ite poglema sloboda imaat od nas? Lu~ijana Lu~ijana Zol kam{ik demne nad suetnata sloboda. ni robot {to itno go prativ po gospodarot a ve}e e dva. So svojata sloboda gospodari ma`ot. a so ma`ite vremeto. taka i ti treba ve~no pokorna da im si. Pred da se vqubam }e nau~am da slu{am.) Adrijana Ni ma` mi go ima. . `ena na Antifol od Efes i Lu~ijana. Lu|eto. . toa odreduva koga da dojdat.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Adrijana. Adrijana I poradi ova ne saka{ da se ma`i{? Lu~ijana Ne. ribite. zatoa strpi se. {to nema megi. Lu~ijana Mo`e nekoj trgovec go viknal i od plo{tad oti{le pravo na ru~ek. Lu~ijana Adrijana Uzda e toj tvoja {to te zauzduva. Lu~ijana. Smiri se i da jademe. Adrijana Za{to rabotata ne im e doma. ]e ~ekam mirno doma da si dojde. ribite. Ne postoi ne{to pod nebesnite stegi na zemja. pticite vozdu{ni. vo vozduh. sestra & . iskonski mnogu nad niv.gospodarat tuka so niv i so `enite svoi. Yverovite. od pticite.

“Nemam. ni `ena. mo`e i ma` ti ide. {to ima na um? Dromio od Efes [to mu be{e na um sega mi e na u{i rakata da mu kapne. “]e dojdete?” rekov. nemaj}i ma` da te jade. “Vi se ladi jadeweto. Taka i ti. pra{a za iljada dukati.” rekov “Zlatoto. No ako do~eka{ ma` tvoj da ti mrda i ti od ko`a }e izleze{. “Zlatoto. zboruva{e li so nego. gospodarot moj e ludo rogat! Adrijana Ludo rogat? \ubre edno! Trpenieto e mirno mir {tom mu se dade.” re~e. dovedi go doma. {to ti gi dadov?” “Praseto. `imi u{ive crveni.” re~e. “Zlatoto. doa|a li doma? Se ~ini premnogu se trudi `enata da si ja zadovoli. meki se tie janya {to ne gi jade. Ama nekoj od nas bol sli~en da go snajde vo pla~ ist pogolem }e zajde. Adrijana Odi pak.” re~e. “\avol da ja zeme! Ne ti ja znam.” rekov. gospodarkata. Dromio od Efes Gospo|o. “Gospodarkata. Ne rekov deka e rogonosec no sigurno e lud. tuku povodot mu be{e nejasen i zatoa ne mo`ev da go sfatam. Re~e koj? Dromio od Efes Gospodarot. Lu~ijana Dromio od Efes ]e se ma`am da vidam kako }e mi bide. Du{i~ka nekoja v jad {to kuka sama ja te{ime gri`no da ne pla~e. Koga go vikav doma na ru~ek. Adrijana Zboruva{e li nejasno pa ne mo`e{e smislata da mu ja po~uvstvuva{? Dromio od Efes More udira{e tolku jasno {to predobro mu gi po~uvstvuvav udarite. “Zlatoto. ni gospodarka. mi e gajle za nea…” Lu~ijana . te molam. Adrijana Ka`i. “Kaj se iljadata dukati. ne znam {to mu stana. “ni dom. ti tvrdam.” rekov.106 Adrijana Vilijam [EKSPIR Adrijana Ka`i.” re~e. “Ru~ek e vreme. Dromio od Efes Da odam pak za pak da me tepa? @ivi gospod! Nekoj drug sega pratete. trpenie saka{ za uteha da mi dade{. gadu.” re~e toj.” rekov. Adrijana Blizu li e gospodarot tvoj baven? Dromio od Efes Preblizu mi be{e. Eve go slugata. oti na krajot tamu i me ispotepa. gospodine.” I taka negoviot odgovor na pokanata moja doma go nosam na ple}i.

Adrijana Ne sum ni budala ni maloletna.Komedija na zabuni 107 Lu~ijana Adrijana Nazad. elen raspu{ten. |erdan toj mi veti. robe. ama ti e liceto gnevno. negovi se toa zaslugi. inaku zo{to ne bi bil tuka. prostaku. ili po timba }e te aknam. sestro. Lu~ijana Mnogu budali na ludata qubomora & slu`at. toj e stopan na sostojbata moja. no sepak. I udirate za da vi se mno`at barem duri slu`am druga stavete mi ko`a. Dali sum glupa? ^avka da ne umot mi go ispi? Nequbeznosta od mermerot pove}e duhovitosta ja gnasi. Dali starosta ubavinata druga od obraz mi ja zede? Ne. Zarem ve}e i ali{ta poubavi nosat drugi? No. toj. se hrani nadvor. edinstveniot vinovnik samo e toj. Lu~ijana Uf. na zlatoto sjajot mu go zema ‘r|ata zgorna. Odi dovedi go gospodarot. a jas mu slu`am ko najdolna stoka Otfrli ja qubomorata {tetna. me|u vas dvajca celata glava }e mi stane xumki. i zarem na nego da ne se seti. . i ~ovek na svet nema {to dobriot glas ne }e go zagubi ako ‘r|ata mesto zlatoto ja qubi. Adrijana Kraj metresata ne mu e zdodevno. a jas doma goram po nasmevka blaga. bez `al da me trati. Na ubavinata toj mi na{ol mana zatoa }e pla~am nad ona {to ostana i pla~ej}i so smrtta }e se zdru`am. Znae{. Dromio od Efes A toj udarot so nov udar }e go blagoslovi. No. preku plot skoka. so samo eden son~ev pogled svoj seta ubavina mo`e da mi ja vrati. i da ne mu tekne za postelata bra~na i vrz kamenot bescenet senka mra~na pa|a. Dromio od Efes A tolku li sum trkalezen za kako topka po cel den da me {utkate? Vie udirate tuka a toj tamu. Adrijana Mnogu lomoti{. Ako ~arite mi ostanale bez boja. toj v `al ja svi. Znam sega & se dodvoruva na druga.

mi se potsmeva{? Misli{ se {eguvam? Eve ti. Koga sveti sonceto i komarecot prazen neka se veseli. gospodaru. no {egava na strana.) Antifol od Sirakuza Zlatoto {to mu go dadov na Dromio navistina e vo Kentaur. doa|a. ovde. Ako saka{ so mene da se {eguva{ prvin pogledaj me i po izgledot moj prisposobi se ili so }otek timbata tvrda }e ti ja prisposobam. No. zo{to sum tepan? Antifol od Sirakuza Ne znae{? Dromio od Sirakuza Ne. pol~as nema. odrekna deka zlatoto go primi. no se nadevam deka ~uvstvuva{ i sega kolku toa mi se bendisa. Dromio od Sirakuza Milo mi e {to ste raspolo`en. [to zna~i taa? . no v dupka neka se skrie {tom ova se smra~i. no eve go. gospodine. Gledam |avolot {egata ja odnel. Po moja presmetka i spored kr~marot ne sum mo`el da zboruvam so Dromio vo me|uvreme.108 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza [to? V o~i me la`e{. Dromio od Sirakuza Ne sum ve videl otkako me prativte doma vo Kentaur so zlatoto. gospodine. mi zboruva{e za gospo|ata i ru~ekot. no ve molam. `ivi gospod. pak igraj si so mene. Antifol od Sirakuza Saka{ da ti ka`am zo{to? (Vleguva Antifol od Sirakuza. a verniot moj sluga trgnal nekade da me bara. Kako e mom~e? Ti minaa lunkite? Ako saka{ }otek. zo{to vaka so mene postapuvate? Antifol od Sirakuza Za{to prijatelski koga toga{ ko so {ut so tebe si muabetam ti si dozvoluva{ da se poigra{ so qubovta moja i ~asovite zreli mi gi uni{tuva{ koga }e ti tekne. gospodine? Antifol od Sirakuza Ba{ pred malku. znam samo deka sum tepan. Dromio od Sirakuza Tvrda velite? Sakam da mi bide samo glava ako prestanete so udarite. Ne si ~ul za Kentaur? Ne si primil zlato? Gospodarkata te prati za ru~ek da me vika{? Domot mi e vo Feniks? Da ne be{e lud {to taka ludo mi odgovara{e? Dromio od Sirakuza Odgovarav ludo? Koga i kade. Antifol od Sirakuza \ubre. gospodaru. no ako prodol`ite }e moram da si najdam {lem ili da vi svrtam grb i da fatam magla. eve! Dromio od Sirakuza Stojte.

ru~ek li e vreme? Dromio od Sirakuza Ne. Dromio od Sirakuza Bi vi odreknal da ne ste taka gnevni.Komedija na zabuni 109 Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza I zo{to i za{to. gospodaru. mom~e? Dromio od Sirakuza Pa. Antifol od Sirakuza Mi blagodari{ zo{to? Dromio od Sirakuza Za ne{tovo {to go dobiv za ni{to. ve molam. nau~i da se {eguva{ vo vistinsko vreme. Ni po sudski pat? Onoj {to o}elavil po priroden pat nema vreme da si ja povrati kosata. Antifol od Sirakuza Pa mom~e. Antifol od Sirakuza Sledniot pat. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Mo`e }e se prepe~e. Ako stane takvo. mesoto u{te ne e kako mene. }e ti dadam ni{to za ne{to. vrz osnova na faktot ~ist ko lejkata }elava na samiot tatko na vremeto. Dromio od Sirakuza Izel li nekoj }otek tolku debel bez zo{to i bez za{to? Pa. toga{. gospodaru. mom~e. kako dopolnenie. Kako? Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Smeknato. . gospodaru vi blagodaram. da ne jadete. Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Da ne zbesnete pa da si dobijam novo prepe~eno smeknuvawe. gospodaru. gospodaru. velat sekoe zo{to si ima i za{to. gospodaru. Antifol od Sirakuza Vrz koja osnova. mom~e. Antifol od Sirakuza Zo{to? Prvo za{to mi se potsmeva{ a vtoro {to se obiduva{ pak da mi se potsmeva{. s# vo svoe vreme. No. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Da ~ujam.

Antifol od Sirakuza Celo vreme saka{ da doka`e{ deka nema vreme s# da se stigne. Dromio od Sirakuza Nieden ne e bez tolku pamet za da si ja zagubi kosata. gospodaru. i vremeto e }elavo pa do Dromio od Sirakuza Prvata e da za{tedi pari {to gi tro{i za doteruvawe. doka`av deka nema vreme da se povrati kosata izgubena po priroden pat. mnogu lu|e imaat pove}e kosa od pamet. Antifol od Sirakuza Koja? Dromio od Sirakuza Ima dve i toa dobri. Dromio od Sirakuza Pomalku pamet pobrzo se gubi. Dromio od Sirakuza . a vtorata. ne ti e dobra pri~inata zo{to nema vreme taa da se povrati. Dromio od Sirakuza Toga{. no od drug ~ovek.110 Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza Nemoj dobri. Edinstveno mu ostanuva da si kupi perika i da si ja povrati kosata. Toa i go storiv. te molam. koga taa tolku bujno raste? Dromio od Sirakuza Zatoa {to toj blagodet im go dava na `ivotnite a ona {to im go zelo na lu|eto vo kosata im go dalo vo pametot. sigurni. Antifol od Sirakuza Ka`i gi. No. Antifol od Sirakuza Ne mo`e sigurni vo takva somnitelna rabota. Antifol od Sirakuza Ni sudski. Antifol od Sirakuza No ti zaklu~i deka koj{to ima mnogu kosa im malku pamet. no i za toa ima pri~ina. Antifol od Sirakuza No. Antifol od Sirakuza Zo{to vremeto e tolkava cicija za kosa. Dromio od Sirakuza ]e ja podobram. koga jade da ne mu pa|aat vlakna v ~orba. Dromio od Sirakuza Vidlivi. toga{.

velam. oti e polesno kapka voda v more da frli{ i ottamu nesme{ana da ja vrati{. Taa go prati Dromio da te vikne doma na ru~ek. jas ne sum Adrijana. Antifol od Sirakuza Si zboruval li. pa da vidam. gme~el i ma`ot izmajmuren postojano bi go spomnuval. ne go sfa}am. gospo|o li~na? Ne ve poznavam. se murti{. ni zgolemena ni smalena. da. Znam deka mo`e{. ne me poznava{. i bi go skr{il baraj}i razvod. ko`ata bi mi ja odral od teloto gre{no. a ti odgovor mi donese deka te tepal i tepaj}i ti odreknuval deka domot moj e negov a negova `ena jas. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruvate. ne sum `ena ti. od kade. Ponekoga{ i sam se kolne{e deka nema zborovi {to se muzika za uvoto tvoe. Oh. kolku si se izmenil. Antifol od Sirakuza Dromio? Dromio od Sirakuza Mene? Adrijana Tebe. ajde! Me opfa}a sega prequbni~ki sram. no zna~eweto. Antifol od Sirakuza La`e{. Adrijana Da.Komedija na zabuni 111 propasta na svetot }e ima }elavi sledbenici. Nikoga{ ne si bil so sestra mi vakov. Antifol od Sirakuza Znaev deka i zaklu~okot }e bide }elav: no gledaj. sakan moj. so gospo|ava? So kakva cel zagovor si skoval? Dromio od Sirakuza Jas gospodaru? Prvpat sega ja gledam. za ~ista da ostanam a ti ~estit. ba{ ovie zborovi nejzini ti na plo{tadot mi gi ka`a. oti ako dvajcata sme edno a ti neveren. odo{to da se odzeme{ sebesi od mene bez i mene da me zeme{. ni jadewe vkusno ako li~no ne ti zboruvam. zete. . nekoj ni mafta. ni dopir mil za tvojata raka. ni predmet prijaten za pogledot tvoj. prostete. krvta mi se me{a so besramen razvrat. Zar sr~ka ne }e te udri da ~ue{ deka sum kurva? I deka telovo. I od kade sega. Samo dva ~asa sum vo Efes i gradot va{ kako i govorot va{ mi se tu|i. Zatoa bidi veren na vernata postela tvoja. prstenot bi mi go otsekol od rakata neverna. ne te dopiram ili ne te slu`am jas. oti si ottu|en od mene {to sum neraskinlivo so tebe spoena i podobra ti sum polovina. podlecu. znaj. ma`u moj. ne te gledam. sam od sebe si se ottu|il ti? Da. mom~e. Sekoj va{ zbor bez napor go fa}am. {to tebe ti pripa|a izvalkano e od razvrat besramen? Bi me plukal. ne deli se ma`u moj od mene. sam od sebe. nasmevkata za druga ja ~uva{. Lu~ijana Bo`e. toga{ i jas od tebe otrovot go primam i so dopirot tvoj stanuvam bludnica. Antifole.

}e ru~am so tebe gore. Dromio od Sirakuza To~no. gospodaru? Antifol od Sirakuza Vo mislite da. i slaba bidej}i. {to na son }e te pie. Dromio od Sirakuza Preobrazen sum. Dromio zastani na vrata. Dromio od Sirakuza Ne. ligavec mi dremi{. se fa}am za rakavot tvoj. gu{i. mov. osven. ova e ma|epsana zemja. neka go stavat ru~ekot. troskot e toa. ako ne e vidovita? Adrijana Ne ti dolikuva na dostoinstvoto da se vadi{ so slugata tolku nisko teraj}i go mene da me luti. mesto da odgovori{. ti si dab a jas loza ma`u moj. isto ko i jas. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruva. ako nekoj pra{a za gospodarot. gi pikav prstite v o~i i pla~ev a gospodarot i negoviot sluga prezrivo mi se potsmevaa. }otek na mrtvo ni sledi.112 Dromio od Sirakuza Nikoga{ so nea ne sum zboruval. govorime so ve{tici. Dromio od Sirakuza Ne jas sum majmunolik. jas. Ma`u. odi! Dromio od Sirakuza Brojnicite kaj mi se. Dosta glumev budala. Lu~ijana Dromio. ne gazi me u{te i so svojot prezir. inaku. Otkako zamina. Dromio. tuku i v misli i na lik. ili pirej prgav. so silata ti se pletam i taka uspevam da se poistovetam. bog neka ni se smili. du{ata mi te`i. Adrijana Kako toga{ imiwata ni gi znae. gre{nik sum gospodi. s# duri ti ne se isplevi{ v du{a. eve. bo`e moj. Mom~e. zarem ne. gospodaru. ko taa mene i jas nea bi ja znael. glupavo sum tael. vili treba pokoren pred niv da se sedi inaku propast. |avol da te zeme. taa me java a jas gledam belo. Odime gospodine na ru~ek. a ti site ujdurmi tamu }e mi gi raska`e{. me kori mene. Taka e magare sum. Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Lu~ijana [to tuku drdori{. ko trut. Lu~ijana More magare si stanal celo. i ako ne{to od mene te trga. duhovi. Antifol od Sirakuza Ist ima{ oblik. . zarem na son so nea sum se `enel? Ili mo`e spijam a mislam deka slu{am? Kakva gre{ka setilata ni gi ku{a duri ne go proveram somne`ov siguren go primam prividov od drugi iznuden. pol`av. re~i mu ru~a v grad i nikoj `iv ne pu{taj.

na nebo ili v pekol? Son li e ova ili jave? Zdrav sum ili sum se mrdnal negde? Sam da ne se znam. Antifol od Sirakuza Na zemja li sum. . da zastanam na vrata sega? Adrijana I ne pu{taj ni pile.Komedija na zabuni 113 ajde sestro! Dromio pravi ko {to rekov. Antifol. Lu~ijana Da ru~ame. Umot neka ne te stega. vremeto si bega. a poznat sum segde? ]e zboruvam so niv s# kako {to im godi a samo bog niz maglava neka me vodi! Dromio od Sirakuza Gospodaru.

dobredojde kralsko sigurno vi sledi. Lucio vredna! Dromio od Sirakuza Seriozen ste. zaklu~eno? Odi. mnogu da mi vredi no.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Antifol od Efes. Baltazar Dobrata trpeza prosto e delo. gojdo. Ko`ava da e pergament. {tom sedam da me tepa{ bez pri~ina. Ha. Antifol od Efes No gospodine. trpezata so dobredojde ne vredi ni{to ako nema riba ili mevce fri{ko.) Mamlazu. kowu. jas si znam toa {to go znam. ova e podlecot {to tvrde{e deka sum go sretnal na plo{tad.) Antifol od Efes Prosti za ova. (Od vnatre. Marijana. Ka`i pijanico. udarite mastilo rakopisot ti ka`uva kako s# si bilo. ~isti se ne vredi{ ni za edna . Baltazar Prost obrok i ubav do~ek. sum go tepal baraj}i mu iljada dukati i u{te sum rekol deka nemam ni `ena ni dom. gospodine Anxelo no `ena mi e alergi~na na docnewe. no ovde }e ve nagostime kako da ste doma. zlatarot Anxelo i trgovecot Baltazar. Dromio od Efes. Antifol od Efes Baltazar Od dobredojdeto podobra nema gozba. Antifol od Efes Da. kretenu stoko bedna. Brigita. za stegnat gazda i {tedliv gostin mo`e hranata. Xeni. {to misle{e so toa? Dromio od Efes Ti samo baboti. [to. Antifol od Efes A poprosto dobredojdeto od zborovi celo. Antifol od Efes Magare! Dromio od Efes More magare magarosano sum. Baltazar. ka`i sum se zdr`al kaj tebe v du}an okolu izrabotkata na |erdanot {to utre li~no }e & go donese{. ete ti pomin. da imam pravo barem edna da ti vratam dru{tvoto magare{ko }e ti go skratam. Na plo{tadot me iskr{i i dokaz }e ti dadam. gospodine. neka otvorat vedna{! Dromio od Efes Mod.

Trtore{ke. Antifol od Efes Lucija Koj zboruva od vnatre? Ej. Dromio od Sirakuza Antifol od Efes Vratar gospodine. udrete! Docna e. i rabotata i imeto mi gi ukral. Aha. probaj. Lucija Lucija (Od vnatre. bravo Lucija.) [to e Dromio? Koj nadvor se dere? Ba{ }e se ispoti. ama oti? Dromio od Efes Gospodaru. Antifol od Efes Dromio od Sirakuza Koj si ti {to ne me pu{ta{ doma? A vedna{ ne ~uvte. rekov. a {to imam od niv? Samo beda kutra. . dobro go zezna. pu{ti me! Dromio od Efes Lucija Gad. Lucija Da ne si se mrdnal ~oveku? Zarem gospodarot na ulica da visi so saati? Dromio od Sirakuza Ako e budala mo`e i nastin da fati. Magla. se vikam Dromio. Taka ka`i mu. gospodine? Ako si Lucija. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Prvin ka`ete zo{to. Da be{e denes na moeto mesto sigurno imeto ne }e go ka`uva{e ~esto. Dromio od Sirakuza Lucija Ne mo`e denes. Antifol od Efes Antifol od Efes Zo{to? Za da jadam! Gladen sum ko kutre! Slu{aj devojko. Nego ve}e ni{to ne go pere. otvoraj ve}e edna{. Dromio od Efes Pogovorkata veli: Tropni da ti otvorat pred vratata vlezna. {i{ko! Dromio od Efes Pu{ti go gospodarot. dojdi utre! ^uvte {to treba.Komedija na zabuni 115 Dromio od Efes iako po tolku `eni se dere{ ko da si vo javna ku}a. otvorete! Onaa na kukuvden e popolezna.

~ivija. mora da & vrati{. Nadvor pa nadvor. ]e vlezam na sila. Baltazar Antifol od Efes Raspravavme {to e podobro. Antifol od Efes Donesi ne{to.) Dromio od Efes ‘R{um od zborovi pravi{ no. vnatre kola~iwa topli. Dromio od Sirakuza Vidi go. (Izleguva so Lucija. vratata }e ja skr{am. Adrijana Koj pravi pred vrata tolkava vreva? Dromio od Sirakuza Batak~ii vi e gradov prs i pleva. Komarecu. gospodaru. odrana lija. ponudete im gozba izvonredna. Antifol od Efes Antifol od Efes ^uden nekoj veter ovde mi duva. Lucija Pred toa robija te{ka ne ti gine. Dromio od Efes ]e mi plati{ mo~lo. a vie na stud straden sekoj bi poludel vaka nasamaren i gladen. Anxelo Dromio od Sirakuza Ovde nema ni dobdredojde ni gozba vredna. ete zborovite se samo magla i veter ka`uvaj gi zatoa pravo vo na{ite lica a ne skrien ko nekoja kukavica. a ostanavme bez niedna. Dromio od Efes ^ivija. donesi mi ~ivija! Donesi ~ivija. sakam edna{ vnatre. najdi druga da ja davi{. Dromio od Efes Sega gospodaru. Antifol od Efes Ti si `eno? Kaj si da se javi{? Adrijana Tvoja `ena? Gadu. Mrdni ~oveku.116 Antifol od Efes Vilijam [EKSPIR Dromio od Efes A oblekata ne{to slabo ve ~uva. Dromio od Sirakuza (Od vnatre. samo pragov da se mine.) Samo probaj. na {utki {to ti li~ime so edna ~ivija na suvo }e te izbri~ime! . ko da mu fali {tica. Nadvor! Dromio od Efes Za ova gadu. Koga }e se bri~at komarcite. }e ve storam ‘r{um.

Antifol od Efes Me ubedivte. Da odime mirno vo Tigar i tamu zaedno da ru~ame a prikve~er vratete se sam i doznajte ja pri~inata za postapkava ~udna. Znam edna vo s# odli~na `ena li~na. Ubeden sum gospodine. Zatoa. I taka so {egava skapo }e projdam. sred bel den {to se veli. te molam. glas lo{ {to kotkan podmolno mo`e potoa do grob da ve bie. belki tamu }e me primat. Bidej}i kaj mene klu~ na vrata ima }e ~uknam drugo mesto. }e bidam vesel. ]e zaminam mirno. donesi go.Komedija na zabuni 117 Anxelo Baltazar Za trpenie gospodine ve molam za{to vaka na svojot ugled atakuvate i frlate somne` vrz ~esta neoskverneta na `ena vi. . i pokraj gnevot. `estoka a ne`na. poslu{ajte me. deka opravduvawe ima {to deneska na zaklu~ena vrata naidovte. Brzni. (Na Anxelo) Odi. gospodine. trezvenosta potoa po~itta kon godinite nejzini. `ena mi za ova ~esto nepravedno me kore{e. {to veruvam e gotov. uka`uvaat deka gospo`ata od pri~ina nepoznata za vas ova go napravila. vo Bodlikavo prase. donesi go. Antifol od Efes Da. |erdanot. smernosta. Za eden ~as gospodine }e dojdam. Klevetata kleveti bezbroj si ra|a valkanoto od niv ni{to ne go va|a. Va{eto dolgogodi{no poznavawe na mudrosta nejzina. So sila ako vlezete sega. ]e jademe ba{ tamu. te molam. |erdanot od `ena mi na doma}inkata }e & go dadam. umna. samo za toa cel Efes }e zboruva a prostacite brgu }e vi izvadat glas. }e jademe kaj nea. taka ku}ata se vika za inaet ba{.

A ~uvstvata kon drugata {to te gospodari barem pritaj gi. Zatoa zete. od porokot pravi doblest {to vredi. dlaboko e smerna. vo moreto solzi na tvojata sestra. Lu~ijana Gledaj kaj{to treba pa }e gleda{ ~isto. no po znaeweto. obodri ja. Antifol od Sirakuza Gospo|o slatka. Lu~ijana Lud li si {to zboruva{ vaka? Antifol od Sirakuza Lud ne sum tuku zaluden a ne znam kako. qubi druga no barem eden posto davaj & nea i pak }e ti e verna. Lu~ijana Okoto tvoe te zaslepi zna~i. Antifol od Sirakuza Mi`eweto. ne losti me sireno da se davam. . Ne davaj sestra mi da gleda kako sramot tvoj golem niz zabi ti se cedi. tap i plitok otkrij mu go sega. gre{i tajno: zarem mora taa s# da vidi? Ima li kradec so plenot {to se fali? Dvojno e zlo . slatkore~iv. pej. na postelata nejzina ne & dol`am ni{to po tebe jas sega najmnogu venam. Vistinata ~ista zo{to li ja kori{ po nepoznat megdan vezden da lida? Bo`ica da ne si? Pak li }e me stvori{? Prestori me. i v zanes da sfatam deka dobivka e smrtta za onoj {to vaka umira. ne znam kako se vika{ ni od kade ti imeto mi go znae{.) Lu~ijana Mo`no li e sosem da si zaboravil na dol`nosta bra~na? Zarem ne e sram vo proletta qubovna cutot da e gnil na qubovta {to s# u{te zree? Ako pak sestra mi si ja zel za pari. draga. ~arite. toga{ pokoren }e ti bidam no ako sega vo svojata sum ko`a ti tvrdam deka sestra ti ne mi e `ena. O. Antifol Sestra na sestra ti. A `enata lekoverna. Sestra mi ti e s#. toga{ za parite po~ituvaj ja glavno. Lu~ijana Ne vikaj me draga. na umot moj temen. Nau~i me zatoa da zboruvam i mislam. bidi fin. zborot lo{. Lu~ijana Zna~i sestra mi. Antifol od Sirakuza [tom gleda vo tebe o. kon zborot va{ plitok. sonce {to zra~i{. neveren iako. mila damo od zborovite tvoi zna~eweto skrito. i gledaweto se isto.postelata da ja valka{ a nevinata `ena da go znae grevot? Sramot se {iri so ve{tina mala od lo{oto. ne fali se javno.118 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Lu~ijana i Antifol od Sirakuza. dve zla pravi. u~i go grevot vo svetec da se kali. si ja dal gospod. kaj sestra mi pojdi ute{i ja. da ne se luti svesta e rabota so laski da se slu`i{ koga pravat doma mirot da ti cuti. Na srce gnasen no ~ist na lik bidi. i srcevo srceto }e ti go nosi po talazite raspu{ti gi srebrenite kosi na niv da legnam za da se smiram. mi si slika na na{eto veli~estvo sveto.

no jas te qubam za vek }e te zemam. {to me progonuva. mora da se izvini{. pred da zboruva{. na srcevo srce milo. cela edna nedela }e gori podolgo od svetot. edinstvena moja vilo na okovo oko bistro. jas sum mom~e na edna `ena i ne sum pri sebe. a bi sakala da me ima ba{ kako `ivotno. tuku za{to taa e mnogu `ivotinsko su{testvo. Kakvo pravo polaga na tebe? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Sestra ako saka{ nare~i se mila. Vleguva Dromio od Sirakuza. Tvrdam deka nejzinite partali i lojot vo niv }e gorat cela zima. Antifol od Sirakuza . ve}e nade`. Mnogu po~ituvano `ivotno. Lu~ijana Toa e gospodine. vo rajot yvezda. Lu~ijana Navistina gospodine. sudbina i nade` vo mene {to gnezdat na zemjata raj. Antifol od Sirakuza Mom~e na koja `ena? I zo{to ne si pri sebe? Taka gospodine. {to veli }e me ima.) [to e taa? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza [to e sega Dromio? Kaj brza{ taka? Dromio od Sirakuza Me poznavte li gospodine? Dali sum jas va{eto mom~e? Dali sum jas. Antifol od Sirakuza Sestra mi znam toa bi bila. ti si ti. Taa e slaba partija za mene ama `ena~kata bi mi bila debela. ti si moeto mom~e. onaa {to polaga pravo na mene.Komedija na zabuni 119 Dromio od Sirakuza Antifol od Sirakuza Ne toa si ti. Takvo za koe. ]e ja viknam sestra mi soglasnost da dade. ti nema{ ma` a jas nemam `ena. Antifol od Sirakuza Kako misli{ `ena~kata bi ti bila debela? Dromio od Sirakuza Takvo kakvo {to vie. Ako go do`ivee denot na Stra{niot sud. a pravoto na mene go polaga ne zatoa {to sum `ivotno. Daj mi raka. bi polagale na va{iot kow. Dromio od Sirakuza Jas sum magare. i pripa|am na edna `ena. gospodine. taa e gotva~ka i seta e salo i ne znam za {to bi mi koristela osven da napravam lamba od nea i so pomo{ na nejzinata svetlina da zbri{am. ne sum pri sebe.jas? Antifol od Sirakuza Ti si Dromio. (Zaminuva.

Antifol od Sirakuza A Amerika. Zo{to? Za{to se poti. no ne najdov belina vo niv no mislam deka & stoi na brada sudej}i po solenata voda {to te~e{e me|u nea i Francija. Antifol od Sirakuza A Francija? Toa e mana {to ja ~isti vodata. ne ja vidov. Antifol od Sirakuza Crna ko |on a na lice kako zapr{ka. i u{te e trkalezna ko globus. no ja setiv nejzinata vrelina vo zdivot na gotva~kata. Antifol od Sirakuza A [panija? Dromio od Sirakuza Da bidam iskren. safiri i smaragdi i svrten so Na nejzinoto ~elo. odnosno ni ar{ini i tri~etvrtini ne }e ja izmerat od edniot kolk do drugiot. na nea mo`am da najdam razni zemji. Antifol od Sirakuza . Antifol od Sirakuza Kako se vika? Dromio od Sirakuza Nela. No ni imeto nejzino i tri ~etvrtini. na nejziniot nos ukrasen so rubini. manata e vnatre{na. Indija? Dromio od Sirakuza O. To~no na dlankata od nejzinata raka. Antifol od Sirakuza Zna~i epten e {iroka. na zadnikot. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Ne gospodine. Toa go otkriv po mo~uri{tata. ~ovek mo`e da & se zacapa do kolena v lice. Ni potopot na Noe ne bi ja is~istil. gospodine. Antifol od Sirakuza Na koj del od nejzinoto telo stoi Irska? Dromio od Sirakuza Pa da prostite. tolku e od kolkot do kolkot.120 Antifol od Sirakuza Kakva e na lik? Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza A kade e [kotska? Dromio od Sirakuza Ja najdov po golotijata. A Anglija? Dromio od Sirakuza Gi barav grebenite od varovnik. vo vojna protiv sopstveniot vladetel. gospodine. Dromio od Sirakuza Kolku {to e od glava do petici. vooru`ena i buntovna. gospodine.

Antifol od Sirakuza Poarno sega primete gi oti ni |erdan ni pari }e vidite. Anxelo Znam. da prostite. v~udoviden pobegnav od nea kako od avet. Eve go |erdanot. ne dvapati. (Izleguva). Antifol od Sirakuza Kade se Belgija. pove}e vo gradot ni den ne ostanuvam. Holandija? Dromio od Sirakuza E. tuku stopati. taa {to ma` svoj me vika. da vrtam ra`ni celi. Ovaa prosta~ka ili ve{terka re~e deka sum nejzin. a negde po ve~era }e svratam parite da gi primam za |erdanot. (Izleguva. gospodine. me nare~e Dromio. Antifol od Sirakuza [to sakate da storam so nego? Anxelo Va{a volja. zbogum. ako nikogo ne poznavame a nas n# znae sekoj znak e da begame vo drug pravec nekoj.) Antifol od Sirakuza Edinstveno ve{terki `iveat ovde. zatoa moram da zaminam vedna{. bemkata na vratot. a ako vidi{ brod da isplovuva na plo{tad javi mi vedna{ tamu }e se vrtkam ~ekaj}i te. Antifol od Sirakuza Za mene. I da zavr{am. vo luwite bo`ji nad mene da ne se krenat }e se oglu{am na pesnata od taa sirena. znam. se zakolna deka sme dale zavet eden na drug. srce ~elik pes }e me store{e. .) Anxelo Gospodine Antifol. Anxelo Ba{ ste duhovit gospodine. tolku nisko ne gledav. Anxelo Ne edna{. taka se vikam. golemata bradavica na levata raka. No sestra & li~na {to tolku ne`na ubavina ja krasi i odnos smeren. Za vas go pravev. Dromio od Sirakuza Ko ~ovek od me~ka vo strav {to bega begam pred taa {to za ma` me bara sega.Komedija na zabuni 121 siot sjaj kon vreliot zdiv na [panija koja isprati cela armada trgovski brodovi da se natovarat so bogatstvoto od nejziniot nos. }e me natera{e za malku predavnik svoj da stanam. a jas. gospodine? Ne sum go pora~al. Odete doma. izraduvajte ja `ena vi. od du{a za `ena ja ne}am. I ~inam da nemav gradi tvrdi. gospodine. Antifol od Sirakuza Da. (Vleguva Anxelo so |erdanot. Antifol od Sirakuza Odi brzo do pristani{teto i ako vetrot duva od bregot kon bilo kade. mi gi iznaredi ni{anite {to gi imam kako {to se belegot na ramoto. Mislev da go donesam kaj Bodlikavo prase no ne be{e gotov pa se zadr`av.

da begame od gradot. . ovde za nikogo nema zima {tom darovi zlatni po ulici ima… Po Dromio odam sega na plo{tadot ako na{ol brod.122 Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Ne znam {to da mislam za s# ova no edno sigurno znam: bi bil golema gluperda da odbijam vaka ponuden |erdan.

gospodinot. ba{ preeska pred da te sretnam mu go dadov |erdanot a vo pet satot toj treba da mi plati. zatoa vedna{ isplati mi ili xandarov }e te apsi. ne povelavte da dojdete. kupi ja`e i doma donesi mi go. Sepak trkni. mo`e }e zadocnam. gospodine. Antifol od Efes Ne nosam pari so sebe a i imam rabota v grad. sre}a eve go zlatarot. Anxelo Toga{ |erdanot dajte & go vie. Antifol od Efes Jas odam doma kaj zlatarot. dolgot }e ti go vratam. odnesete go |erdanot.) Antifol od Efes Samo ludak mo`e da se potpre na vas. bidete dobar. a ti kupi ja`e. za finosta na zlatoto i cenata za raka {to zaedno ~inat tri dukati pove}e od dolgot moj kon gospodinot. Gospodine. toa e podarok za `ena mi i nejzinata banda {to mi zatvorija denes vratata pred nos. vetiv deka vie so |erdanot }e dojdete no ni |erdan vidovme ni zlatar. da pojdeme do domot negov kaj{to. mo`ebi i jas }e stignam dotoga{. po priemot vedna{ }e vi plati. doa|a.^in ^ETVRTI Scena 1 (Doa|aat Trgovec. No. toj zaminuva na more i samo ova tuka go zadr`uva. i ne bi ni sega no ete. Antifol od Efes Ne. odnesete go vie.) Trgovecot U{te za Duhovi rokot iste~e. Anxelo Istata suma {to ti ja dol`am ja imam za primawe od Antifol. zatoa. Anxelo i Xandar. eve vi potvrda za te`inata na |erdanot do gram. Dromio od Efes Toa ja`e stopati niv }e gi ja`osa. a `ene mi. Anxelo [egata nastrana. odvedete go tu|inecot kaj mene doma. (Doa|aat Antifol i Dromio od Efes) Xandarot Ne ma~ete se. no jas mnogu ne navaluvav. ^inam pomislivte qubovta n& e so |erdan vrzana pa zatoa. . zaminuvam za Persija a parite mi trebaat za pat. vedna{ da mu isplatite. eve go. Te molam. (Zaminuva. Ve molam. so blagodarnost.

124
Anxelo Dobro, gospodine neka e taka. Go imate li |erdanot kaj vas? Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

kamo |erdanot da go vidam. Trgovecot Vremeto mi e skapo. Ka`ete, gospodine, }e pla}ate ili ne? Ako ne pla}ate toga{ na xandarov go predavam. Antifol od Efes Da vi platam? [to da vi platam? Anxelo Parite {to mi gi dol`ite za |erdanot. Antifol od Efes ]e vi platam ako |erdanot mi go dadete. Anxelo Vi go dadov pred polovina ~as. Antifol od Efes Ni{to ne mi dadovte; velej}i go ova mnogu me navreduvate. Anxelo A vie u{te pove}e, gospodine, odre~uvaj}i. Pomislete samo, kolku ova mi {teti na ugledot. Trgovecot Na moja tu`ba,xandare, apsi go. Xandarot Sekako, vo ime na vojvodata, sledete me. Anxelo

Jas go nemam, no veruvam deka vie go imate inaku bez pari }e se vratite od kaj mene. Anxelo Najseriozno ve molam, gospodine da mi go dadete |erdanot; i vremeto i veterot se povolni za gospodinov kaj{to ne mo`e da isplovi samo zaradi mene. Antifol od Efes Bo`e! Zarem sakate vaka da go opravdate va{eto nedoa|awe vo “Bodlikavo prase”? Mesto jas da ve koram za nedostojnosta vie ovde mi se prepravate kako `ena. Trgovecot Vremeto vrvi. te molam, gospodine, svr{i so ova. Anxelo Gledate deka sum vo maka. \erdanot! Antifol od Efes Dajte & go na `ena mi pa }e vi platam. Anxelo Znaete deka pred malku vi go dadov. Ispratete go ili ispratete me so potvrda nekakva. Antifol od Efes E, sega navistina preteravte;

E, tuka ve}e nema mrdawe; ili platete za mene ili

Komedija na zabuni

125
Dromio od Sirakuza

xandarov, na moja tu`ba, }e ve apsi. Antifol od Efes Da platam za ona {to ne go primiv? Apsi me, glupaku, ako smee{. Anxelo Eve ti pla}a, xandaru. Apsi go! Ni bratot roden ne bi po{tedil vaka bezobrazno da me uni`i. Xandarot Ve apsam, gospodine. Tu`bata ja ~uvte.

Onoj za koj me prativte da go najdam i za plovidba na{a da uplatam. Antifol od Efes Robu pijan, po ja`e te prativ i u{te ti ka`av zo{to mi treba. Dromio od Sirakuza Po ja`e za besewe mo`ebi. Gospodine, me prativte po brod na pristani{te. Antifol od Efes

Antifol od Efes Do pla}aweto na otkupot, se pokoruvam, no za ova ne }e mo`e{, siwore, da plati{ ni so seto zlato od du}anot. Anxelo Ubeden sum gospodine deka `iv rezil }e stane{ vo Efes. Pravdata znam e na moja strana. (Doa|a Dromio od Sirakuza od kaj pristani{teto.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eden brod od Epidamno ~eka samo stopanot da se ka~i pa da otplovi. Na{ite pqa~ki ve}e gi tovariv a kupiv i maslo,balsam i dobra rakija. Brodot e spremen, dobar vetar od kopnoto duva; go ~ekaat u{te gospodarot, kapetanot i vas. Antifol od Sirakuza [to? Lejko luda, ovco glupa! Koj brod od Epidamno mene me ~eka? Ova drugpat }e go ras~istam so tebe i }e gi nau~am u{ite da slu{aat dobro; a sega, gadu, mar{ kaj Adrijana, daj & go klu~ot i ka`i & deka vo kov~egot poslan so turski diftik ima }ese so dukati; neka mi go prati. Ka`i & deka sum uapsen na ulica a so toa otkupot }e se plati. A sega trk, robu! Napred, xandaru, duri ne stigne }eseto, vodime v zatvor. (Zaminuvaat site osven Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Kaj Adrijna, - ba{ tamu ru~avme, a tamu onaa kaca tvrde{e deka sum & ma`! No mislam deka e predebela za pregratkata moja. Tamu moram iako me vle~e du{a, slugata mora gospodarot da go slu{a!

126 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Lu~ijana So zborovi strasni, {to, bo`e me prosti, iskreni da bea }e gi cenev bezmerno. Glavno ubavinata mi ja fale{e, pa re~ta smerna. Adrijana [to? Taka fino pqampavte? Lu~ijana Smiri se, pa }e ti ka`am.

(Doa|a Adrijana i Lu~ijana.) Adrijana [to? Lu~ijana, i te zaveduval? Mu vide li jasno v o~i deka te posakuva? Ka`i mi, re~i da ili ne, be{e li crven ili bled, go misle{e li toa ili seto be{e blef? Zboruvaj za odsjajot na lik {to mu {eta od meteorite v srce {to mu svetat. Lu~ijana

Adrijana Prvin odre~e deka na nego ima{ pravo. Adrijana A koe pravo ne mi odrekol vragot? Lu~ijana Potoa se zakolna deka stranec e vo gradot, Adrijana U{te i ~esno se zakolnal gadot. Adrijana Lu~ijana Potoa mu zboruvav za tebe. Adrijana I? Lu~ijana Qubovta {to ja barav za tebe toj od mene ja bara{e za sebe. Adrijana Dromio od Sirakuza I zboruvaj so {to proba da te losti? Tr~av ludo. Podobro mu mislam od ona {to go velam, pa taka lo{oto od nego se gubi, pticata podaleku od gnezdoto civka, jazikot go kolne, no srceto go qubi. Dromio od Sirakuza Trk, kov~egot, }eseto, brzo, ah ~udo! Lu~ijana Kaj si go zagubil zdivot? Niti sakam niti pak mo`am. Od ovaa vo druga ne se mo`e ko`a, ulogav e toj, star, surov, gaden, zloben, alipen, bezobli~en, jaden; nam}or, {utrak, razvraten do gu{a, nikakov na telo, poinakov na du{a. Lu~ijana Zarem po gadov, toga{, qubomori{ vaka? Po zloto propadnato nikoj ne podal raka.

Komedija na zabuni

127
Adrijana

Adrijana Kaj ti e gospodarot? Dali e aren? Dromio od Siraluza V aps e, zna~i e aren ko kompir varen. \avol vo nametka podmolno go zgrabi, so kameno srce i ~eli~ni zabi, zmev, furija, nafaka lo{a, vrag, ne! Polo{o, ~ovek vo volovska ko`a, du{kalo, kodo{, temni~i{te edno {to lu|eto gi sledi po sokaci bedno, zagar {to te pika vo smrtonosna mamka pred sudot na vrat da ti navre jamka. Adrijana [to, |erdanot?

Dromio od Sirakuza Yvon~eto. Znak da odi slugata veren, be{e dva koga trgnav, sega e eden. Adrijana ^asovite nanazad odat! Neverojatno! Dromio od Sirakuza Ne e, xandar da ve lovi od ~as vo ~as! Adrijana

[to e ~oveku? Vo {to e rabotata? Nebare vremeto e dol`nik; gluposti redi{ Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Vo toa {to ne znam, znam samo deka e v zatvor. Adrijana Zatvor veli{? A po ~ija tu`ba? Dromio od Sirakuza Po ~ija tu`ba, gospo|o. jas ne znam, no deka onoj so ko`ata go apsi, toa znam. ]e mu go platite li otkupot so parite od turskiot kov~eg? Adrijana Odi, donesi gi, sestro. (Izleguva Lu~ijana.) Ba{ slu~ka gadna, a jas ne znam ni koga v dolg padna. Dromio od Sirakuza Padna na dolgot i toj i toj sega go goni a dolgot e |erdan, slu{ate yvoni? Vremeto e bankrot. Dol`i pove}e odo{to vredi. I kradec e; po narodot glas kru`i mo}en vremeto se prikraduva i dewe i no}e. Dol`nik {tom e i kradec i vlasta u{te da e tuka, ete zo{to po ~as nanazad ~uka. Adrijana Eve gi parite! Dromio, odi gospodarot dovedi go kako {to e redno. Sestro, misla sega mi se rodi, misla {to me godi i te{i voedno.

128 Scena 3
Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Nema nikoj da ne pozdravi ko da sum niven poznanik star i sekoj ba{ na ime me vika: pari mi davaat, me kanat doma, nekoi na qubeznosta mi blagodarat, nekoi stoka ko napazar mi nudat; ba{ sega eden terzija me vikna v du}an mi ja poka`a svilata za mene {to ja kupil i vedna{ mi zede merka. Se razbira, s# e ova privid na fantazijata, magioni~ari laponski `iveat ovde. (Vleguva Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eve go zlatoto po koe me prativte. [to, zarem slikata na stariot Adam ja vidoizmenivte? Antifol od Sirakuza Kakvo zlato? Na koj Adam misli{? Dromio od Sirakuza Ne na onoj {to go ~uva{e rajot tuku na onoj {to go ~uva zatvorot; na onaj {to odi vo ko`a od tele zaklano vo ~est na zabludeniot sin; na onoj {to vi se prikrade od zad grb. Kako crn demon, i ve natera od sopstvenata sloboda da se li{ite. Antifol od Sirakuza Ne te razbiram. Dromio od Sirakuza

na “odmor”; na ~ovekot, gospodine, {to se so`aluva nad partalkovcite i partalite im gi zamenuva so zatvoreni~ki ali{ta; na ~ovekot {to po`estoko udira so pendrekot od bilo koj mavarski xelat. Antifol od Sirakuza [to, zarem misli{ na xandar? Dromio od Sirakuza Da, gospodine, na zatvorskiot temni~ar; onoj {to n# vadi pred pravdata {tom gi prekr{ivme obvrskite; onoj gospodine, {to mir im posakuva na nemirnite {to gi vodi v aps. Antifol od Sirakuza Slu{aj, mom~e, ostavi gi lunkite. Ka`i, dali nekoj brod trgnuva ve~erva za edna{ ve}e da zamineme. Dromio od Sirakuza U{te pred eden ~as, gospodine, vi ka`av deka brodot “Nade`” trgnuva ve~erva no toga{ xandarot ve zadr`a i ve natera na brodot “Bakne`” da se ka~ite. Eve gi angelite po koi prativte da ve oslobodat. Antifol od Sirakuza ^ovekot e mrdnat, a mrdnat sum i jas; vo vilaetite na prividot lunyame veruvaj}i deka }e n# spasi od prisenot nekoja blagoslovena sila. Metresata

Ne? A zo{to? Rabotata e mo{ne ednostavna; mislam na onoj {to e kako vas vo ko`nena kutija; na ~ovekot, gospodine, {to umornite gospoda po ramo gi tapka i gi pra}a

Milo mi e {to ve gledam, gospodine Antifol; zna~i ste go na{le zlatarot. Ovoj li |erdan, denes mi go vetivte?

Komedija na zabuni

129
Dromio od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Begaj satano! Ne losti me ve}e! Dromio od Sirakuza Gospodaru, ova li e gospo|a Satana? Antifol od Sirakuza \avol e taa. Dromio od Sirakuza I polo{o, na |avolot |avolica, sega prepravena ko lesna `ena, a koga `ena veli “Prokleta da sum bo`e” se znae deka misli”Bo`e, pretvorime vo lesna `ena.” Nekade e napi{ano deka tie mu se javuvaat na ma`ot ko angeli na svetlosta; svetlosta e od ognot, a ognot pali. Zna~i, lesnite `eni palat, zatoa nastrana od nea. Metresata Gospodine, vie i va{iot ~ovek ste neobi~no veseli. Vi se kasnuva ne{to? Dromio od Sirakuza Ako kasnuvate, gospodaru, barem zemete so dolga la`ica. Antifol od Sirakuza Begaj, satano! So jadewe li me losti{? Ve{terka si ti i site okolu tebe. Ti nareduvam da se trgne{! Metresata Dajte mi go prstenot moj {to za ru~ek mi go zedovte ili |erdanot {to go vetivte za dijamantot moj pa }e si odam.

Nekoi |avoli baraat samo strugotinki od nokot, vlakno, slamka, kapka krv, igli~ka, orev, koska od vi{na; no taa, podr~na, bara |erdan. Gospodaru, bidete mudri; ako & go dadete, |avolot }e go strese |erdanot od |avolicata i }e n# spa{ka. Metresata Ve molam, gospodine, prstenot dajte mi go ili |erdanot; se nadevam, nema da me izmamite. Antifol od Sirakuza Is~ezni ve{terke. Odime Dromio. Dromio od Sirakuza “Odi si sueto”, veli paunot; toa i sami go znaete, gospo`a. Metresata Sega sum sigurna Antifol e lud inaku nikoga{ vaka ne bi postapil. Mi zede prsten od ~etirieset dukati a za nego mi veti |erdan; no sega seto toa go odre~uva. Pokraj ovaa ludost nevidena, luda mu be{e i prikaznata denes za ru~ek deka doma pred nos mu zatvorile; verojatno, `ena mu, znaej}i mu go ujot, namerno vratata ja zaklu~ila. Sega, treba da pobrzam vo domot negov i da & ka`am na `ena mu, deka toj, ko lud, doma mi vleze i na sila mi go zede prstenot, vaka e najdobro da storam ~etiriesette dukati da ne mi izgorat.

130 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Bidete trpeliv, gospodine dobar. Dromio od Efes Trpeliv treba da sum jas. mene me }ofkaat. Temni~arot Zapri go jazikot, mom~e. Dromio od Efes Podobro nego nagovorete go da gi zapre racete. Antifol od Efes

(Doa|aat Antifol od Efes i temni~ar.) Antifol od Efes Ne pla{i, se ~oveku, nema da begam Pred da odam, site pari }e gi dobie{ za koi sum zatvoren. @ena mi, denes, ne e ba{ so site i nema lesno da poveruva deka uapsen sum vo Efes. No, eve go slugata. Mislam ba{ parite gi nosi. Zdravo mom~e. Go nosi{ li ona po koe te prativ? Dromio od Efes So ova na site }e im platime. Antifol od Efes

Kopile edno bes~uvstvitelno. Kade se parite? Dromio od Efes Dromio od Efes Gi dadov gospodaru, za ja`eto. Antifol od Efes Petstotini dukati, gadu, za edno ja`e? Dromio od Efes Dromio od Efes Za nikakvi petstotini dukati ne sum ~ul. Antifol od Efes Pa ka`i, toga{, po {to te prativ doma? Dromio od Efes Po ja`e, gospodine, so taa cel se vra}am. Antifol od Efes Za taa cel i ova dobredojde ti sledi. Navistina sum magare; toa ubavo se gleda po dolgite u{i. Mu slu`am od ~asot koga se rodiv, a za slu`ba do sega ne sum dobil ni{to osven }otek. Koga mi studi so }otek me stopluva, koga mi e `e{ko so }otek me razladuva; ako spijam, so }otek me razbuduva; ako sedam so }otek me stanuva; a izleguvam so }otek me ispra}a a se vra}am so }otek me do~ekuva; }otekot na grb go nosam ko prosja~ka porodot svoj; i mislam koga }e me oskati, so nego }e prosam od porta na porta. (Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i Pin~.) Kamo da bev bes~uvstvitelen gospodine. Sega nema{e da gi ~uvstvuvam udarite va{i. Antifol od Efes ^uvstvitelen si samo na udari, ba{ kako magare.

Komedija na zabuni

131

Antifol od Efes Odime, eve, `ena mi doa|a.

na mrakot da pobrza{. Te zakolnuvam so site nebesni svetci. Antifol od Efes

Dromio od Efes Mol~i ve{teru, jas ne sum lud. Gospo|o rescipe finem, misli na krajot ili kako papagal da pretska`am: “Vardi se od kraj so ja`e.” Antifol od Efes Antifol od Efes U{te }e mele{? (Go tepa Dromio.) Metresata [to velite sega? Lud li e ma`ot vi? Adrijana Negovata surovost toa go potvrduva. Doktore Pin~, vie ste vra~ot; vratete go vo zdrava pamet pa }e vi dadam s# {to }e posakate. Lu~ijana Antifol od Efes Bo`e, kolku mra~no, divja~ki me gleda. Ru~av doma? [to veli{ na ova podlecu? Metresata Dromio od Efes Gledajte kako se trese, kutriot. Raka na srce gospodaru, ne ru~avte doma. Pin~ Antifol od Efes Dajte mi raka, da vi go vidam pulsot. Antifol od Efes Eve vi raka, neka vi go vidi uvoto. (Go udira.) Pin~ Ti nareduvam Satano, vlezena vo ovoj ~ovek, da go ostavi{ vo vlasta na molitvite sveti a ti vedna{ vo vilaetot tvoj Dali mi be{e zaklu~eno doma i i dali ostanav nadvor? Dromio od Efes [to e pravo gospodaru, vi be{e zaklu~eno a vie ostanavte nadvor. Antifol od Efes I neli taa me poni`uva{e? Ova li e bandata? Ovoj li ~ovek so nam}orest surat piruvale vesel vo domot moj denes a jas ostanav zaklu~en nadvor pred vlezot moj roden, besramnice? Adrijana Gospod mi e svedok, ma`u, deka ti ru~a{e doma i deka ako ne izleze{e, ni kletvive ne }e gi do`ivee{e ni javniot sram, Adrijana Kamo da ne e, zavalijata.

132
Dromio od Efes I taa ve poni`uva{e gospodaru. Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Efes Ne be{e li kaj nea po }eseto dukati? Adrijana Be{e, i jas }eseto mu go dadov. Lu~ijana

I neli nejzinata skuginka si igra{e majtap so mene, neli me prezre? Dromio od Efes

A jas sum svedok deka toa i go stori. I nejzinata sluginka si igra{e majtap so vas, i ve napravi majmun. Antifol od Efes I neli besen zaminav od tamu? Pin~ Dromio od Efes I besen zaminavte, `imi krstot. Koskive moi najdobro znaat deka po niv besot go isturivte. Adrijana Antifol od Efes Treba li vaka da mu popu{ta pred navalata negova razmirena. Pin~ Sigurno. Mom~evo mu go znae ujot, i popu{taj}i mu, go smiruva. Antifol od Efes Ti go natera zlatarot da me apsi. Adrijana Se kolnam deka pari za otkupot po Dromio ti prativ. Dromio od Efes Gadu podol, vo dvete raboti la`e{ ti. Pari po mene? Mo`ebi dobra volja pratila no pari gospodaru, sigurno n#. Antifol od Efes A ti vo site, bludnice bolna, Ka`i mi, zo{to mi ja zaklu~i vratata denes? A zo{to ti uporno tvrdi{ deka }eseto so dukati ne si go primil? Adrijana Ne ti ja zaklu~iv vratata, ma`u moj dobar. Dromio od Efes Niti pak jas pari primiv, gospodaru moj dobar. No edno priznavam, vratata be{e sigurno zaklu~ena. Adrijana Gospo|o, i gospodarot i pa`ot se ~uknati. Po blediloto na liceto toa im go gledam. Da gi vrzeme predlagam i vo nekoja prostorija temna da gi zatvorime. Dromio od Efes Gospod i ja`arot mi se svedoci deka samo po ja`e bev praten.

Komedija na zabuni

133

{to zdru`ena sega so prokletava banda na op{t prezir me izlo`i; no so noktive }e gi iskopam o~ite la`ni {to sramot moj golem bezobzirno go gledaat. Adrijana Vrzete go, vrzete go, ne pu{tajte da mi se pribli`i. Pin~

ka`at, s# }e ti bide natokmeno. Gospodine doktore, vodete go pravo doma. O, den baksuzen! Antifol od Efes O bludnica baksuzna! Dromio od Efes Gospodaru, zaradi vas me vrzaa i mene. Antifol od Efes

U{te, u{te lu|e! Jak e |avolot vo nego. Mol~i podlecu, u{te }e me luti{? Lu~ijana Dromio od Efes Kutriot, ba{ izgleda izguben i bled. Antifol od Efes [to, da ne sakata da me ubiete? Temni~aru, zatvorenik sum tvoj, zarem }e dopu{ti{ da me vodat? Temni~arot Adrijana Pu{tete go! Toj e moj zatvorenik i nema da vi dozvolam da go vodite. Pin~ Vrzete go i onoj i toj e lud. Temni~arot Adrijana [to ti e xandarska timbo? Zarem u`iva{ gledaj}i go bolniov kako sam se uni`uva? Temni~arot Toj e zatvorenik moj. Ako go pu{tam, dolgot negov }e treba da go platam jas. Dveste dukati. Adrijana Adrijana ]e ti platam jas. Vodi me kaj doveritelot! [tom sumata mi ja Za {to e dadena? Po tu`ba na nekoj zlatar Anxelo. Go znaete? Adrijana Go znam. Kolkava e sumata? Temni~arot Vodete gi! Sestro ti dojdi so mene. Ka`i mi po ~ija tu`ba e uapsen? (Zaminuvaat Pin~ i pomo{nicite, vodej}i gi Antifol i Dromio od Efes.) A da ve vrzat za xabe? Nema toga{ da vikate |avol da ve zeme! Lu~ijana Bog da ~uva i da brani! Kutrite, kolku besmisleno zboruvaat.

134
Temni~arot

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza Trk do Kentaur! Donesi gi pqa~kite! Znam deka samo na brod }e bideme sigurni. Dromio od Sirakuza [teta {to mora da zamineme. Siguren sum deka lu|eto ovde nikakvo zlo nema da ni storat. Gledate kolku u~tivo ni se obra}aat, zlato ni davaat. Mislam deka se odli~en narod i da ne e onaa kaca meso {to me saka za ma`, bi mo`el, pretvoren vo ve{ter da ostanam ovde za sekoga{. Antifol od Sirakuza Cel grad da mi go dadat ni den pove}e ne ostanuvam ovde ni edna edinstvena no}. Zatoa, brzni, pqa~kite da gi natovarime.

Za nekoj |erdan {to ma` vi od nego go zel. Adrijana To~no e deka |erdan mi veti no nikoga{ ne sum go primila. Metresata Otkako ma` vi deneska, siot besen, dojde kaj mene i prstenot mi go zede, onoj prsten {to sega mu go vidov na raka, vedna{ potoa go sretnav so |erdanot. Adrijana Mo`e da e taka. No jas ne go dobiv. Temni~aru, odvedi me sega kaj zlatarot sakam sama da ja ~ujam vistinata. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza so izvadeni me~ovi.) Lu~ijana Bo`e pomo`i, slobodni se pak! Adrijana So goli me~evi napa|aat! Da vikame za pomo{ povtorno da gi vrzat. Temni~arot Ne, da begame. ]e n# ubijat! (Begaat upla{eni.) Antifol od Sirakuza Ve{terkive gledam od me~ se pla{at. Dromio od Sirakuza Pred malku saka{e da vi bide `ena a sega pobegna od vas.

^in PETTI
Scena 1
(Doa|aat Anxelo i trgovecot.)

Anxelo @al mi e gospodine {to ve zadr`av no, ~esen zbor, |erdanot toj go primi iako najbes~esno potoa odre~e. Trgovecot Kakov glas go bie vo gradov? Anxelo Mnogu visok mu e gospodine ugledot, doverbata vo zborot negov bezgrani~na, sakan od sekogo, site go smetaat za prv gra|anin, Vo mestovo, zborot negov vredi pove}e od celo bogatstvo moe. Trgovecot Potivko ~inam odonde doa|a. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza.) Anxelo Ete, i |erdanot mu e okolu vrat a najbesramno se zakolna deka go nema. Gospodine, dojdete, }e zboruvam so nego. Siwor Antifol, se ~udam so kakva cel me donesovte i s# donesovte na vakvo derexe odre~uvaj}i |erdanot od mene iako sega otvoreno i javno go nosite? Osven tu`bata, sramot i zatvorot na koi {to nepotrebno se izlo`uvate mu nanesovte zlo i na ovoj moj ~estit prijatel, koj, samo zaradi

nedorazbiraweto na{e, ne krena edra i ne otplovi denes na more. Ovoj |erdan od mene go primivte. Go odre~uvate li toa? Antifol od Sirakuza Se razbira deka go primiv i toa nikoga{ ne sum go odrekol. Anxelo Go odrekovte, gospodine, i toa so kletva? Antifol od Sirakuza A koj ~ul deka sum odrekol so kletva? Trgovecot U{ive moi, znae{ oti te ~uja. Sram da ti e! [teta e {to `ivee{ i se dvi`i{ me|u ~esni lu|e. Antifol od Sirakuza Gad si ti {to vaka me kleveti{ vedna{ ovde, ~esta i ugledot moj }e go odbranam ako smee{ pred me~ov da mi izleze{. Trgovecot Smeam oti te smetam za nikakvec. (Gi vadat me~evite. Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i drugi)

136
Adrijana Stojte! Ne povreduvajte go, `ivi boga, toj e lud; poleka nekoj me~ot neka mu go zeme; i Dromio vrzete go! Nosete gi pravo kaj mene doma. Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Igumenijata Da ne mu potonale site gemii na more? Blizok nekoj da ne mu umrel? Da ne okoto ne{to mu go nateralo srceto vo nezakonska vrska, grev poznat kaj pomladite {to o~ite svoi im dozvoluvaat pregolema sloboda? Koja od makive nego go ma~i? Adrijana Niedna, osven poslednata mo`ebi; edna metresa ~estopati od doma go vade{e. Igumenijata Za toa treba{e ~esto da go kori{. Adrijana Toa i go pravev. Igumenijata No, nedovolno strogo. Adrijana Kolku {to skromnosta mi dozvoluva{e. Igumenijata Zna~i tajno. Adrijana I pred dru{tvo, isto taka. Igumenijata Da, no nedovolno. Adrijana Toa be{e na{ postojan predmet na

Begaj, gospodaru, begaj, da vlezeme vo ku}ava, `ivi vera; se ~ini e nekoja opatija; brgu vnatre ili ko`ata na stap n& otide. (Antifol i Dromio od Sirakuza vleguvaat vo opatijata. Doa|a Emilija, igumenijata.) Igumenijata Smirete se , lu|e kaj odite? Adrijana Da go odvedeme mojot jaden, razmiren ma`; da vlezeme nenadno, nabrzina da go vrzeme i pravo doma. Anxelo Znaev deka ne{to mu fali. Trgovecot @al mi e {to izvadiv me~ na nego. Igumenijata Od koga e toj vo vakva sostojba? Adrijana Cela nedela e stemnet, ta`en i lut, poinakov sosem, kako da e drug ~ovek, no, s# do poladnevo negovata voznemirenost go nema{e prejdeno stepenot na ludilo.

Komedija na zabuni

137
Igumenijata

razgovor; ne mo`e{e da zaspie oti za toa mu zboruvav; na jadewe samo mu prefrlav; nasamo, samo za toa pqampav, a ~esto i vo dru{tvo; nieden mig ne pominuva{e a da ne mu re~am na kolkav rezil n# izlo`uva. Igumenijata Zatoa na krajot ~ovekot poludel. Otrovniot prekor na qubomornata `ena poopasno true od pobesneto ku~e. Prekorite tvoi go ostavija bez son i zatoa sega matna mu e glavata; Veli{, so kavgi mu ja za~inuva{ hranata no nemirni obroci go vlo{uvaat varaweto i ottkuka se koti ognot na treskata. A {to e treskata ako ne nastap na ludilo? U{te veli{, so raspraviite tvoi zabavata si mu ja rasipuvala ti; no znaj, bez razonoda, ~ovekot go ~eka poti{tenost samo ma~na, te{ka taga, rodnina bliska na o~ajot neute{liv {to verno go sledat bolestite lo{i, du{mani mo}ni na `ivotot. Bez odmor, zabava i mir vo jadeweto duri i yver nekoj bi poludel. Zna~i, tvoite qubomorni napadi go oteraa ma`ot ti vo ludilo. Lu~ijana Prekorot nejzin sekoga{ bil blag kon odnosot negov grub i surov. [to trpi{ ukori a ne odgovara{? Adrijana Me pottikna da se preispitam. Vlezete lu|e i odvedete go. Igumenijata Stojte, vi zabranuvam, ova e moj dom. Adrijana Toga{ slugite va{i neka go dovedat.

Ne. Svetili{tevo mu e pribe`i{te i toa }e go ~uva od va{ite race s# duri povtorno ne go donesat vo svest ili pak naporot ne se poka`e zaluden: Adrijana Jas }e go neguvam ma`ot moj, }e bdeam nad nego dodeka e bolen, toa mi e dol`nost, a za dol`nosta takva dovolna sum samata jas; zatoa daj mi go da go nosam doma. Igumenijata Bidi trpeliva oti ne go zema{ ma` ti, s# dodeka ne gi upotrebam proverenite sredstva: napivki iscelitelni, lekovi, molitvi sveti i od nego ne napravam povtorno ~ovek prav. Toa e del od zakletvata moja, od dol`nosta milosrdna na mojot red; zatoa odi, ostavi mi go. Adrijana Ne. Ne doa|a vo predvid ovde da go ostavam, a i na va{ata svetlost n# i prili~i ma` od `ena da razdeluvate. Igumenijata Smiri se i odi. Ve}e ti rekov deka ne go dobiva{. (Vleguva vo opatijata.) Lu~ijana ]e mora{ na vojvodata da mu se po`ali{. Adrijana Odime, }e padnam na kolena pred nego i ne stanuvam duri solzite i molitvite moi ne ja podbodnat negovata milost da dojde li~no

138
i so sila da go odzeme ma`ot mi od igumenijata. Trgovecot

Vilijam [EKSPIR

ne veruvam deka ne{to vi zgre{ila. Adrijana

Sega e blizu pet. Naskoro li~no vojvodata }e pomine od ovde na patot svoj kon dolinata na `alta predelot {tur na smrtta i mrakot smesten zad grobjeto na opatijava. Anxelo A zo{to doa|a? Trgovecot Da prisustvuva na javnoto pogubuvawe na eden ugleden trgovec od Sirakuza koj{to, denes, za `al, pristignal vo zalivot kr{ej}i go na toj na~in redot i zakon na ovoj grad. Anxelo Eve doa|aat; }e prisustvuvame na negovata smrt. Lu~ijana Klekni pred vojvodata pred da ja mine opatijata. Vojvodata U{te edna{ objavete javno deka nema da umre ako nekoj ja plati sumata za nego. Ova e posledno {to mo`e da napravime. Adrijana Pravda, vojvodo, baram od igumenijata. Vojvodata Taa e doblesna i sveta `ena

Ve molam, gospodaru, poslu{ajte me: Antifol, mojot ma`, kogo so va{ blagoslov gospodar go storiv na sebe i na s# {to imam jas, na ovoj lo{ den nalet na ludilo go razmiri i toj nasilni~ki izleze na ulica zaedno so slugata svoj, poluden ko nego, i mnogu pakosti po lu|eto storija v ku}i vleguvaj}i im; zemaa prsteni nakit i s# drugo {to na besot negov mu se bendisa. Edna{ uspeav da go vrzam i da go pratam doma, a jas otidov da gi platam {tetite od gnevot negov predizvikani. Vo me|uvreme, ne znam so koja sila toj se oslobodi od tie {to go ~uvaa i zaedno so negoviot ulav sluga n# sretnaa gnevni i so goli me~evi se frlija na nas da ne kolat. Pobegnavme za sre}a, a potoa, koga nova pomo{ prisobravme, se vrativme po niv da gi vrzeme. Toga{ tie vlegoa vo opatijava. Se obidovme po niv da vlezeme no igumenijata ne saka da n# pu{ti ni ja zatvori vratata i ne ostava da go izvle~eme ottamu niti pak & e po volja da n& go predade sama. Zatoa, vojvodo mo}en, naredi da n& go predadat za pomo{ta nu`na da im ja uka`eme. Vojvodata Ma` ti mi slu`el mnogu vojni i toga{ kne`evski zbor dadov koga edna{ }e go zeme{ za gospodar na postelata tvoja }e gi u`iva toj site dobra {to eden vojvoda mo`e da gi pru`i. Nekoj neka, sega, tropne na vratata od opatijata i neka ja vikne igumenijata ovde. Ne mrdam nikade pred da go re{am ova.

Komedija na zabuni

139

(Doa|a eden sluga.) Slugata Gospo|o, gospo|o, spasuvajte se! Gospodarot moj i pa`ot negov se oslobodija; site sluginki po red gi ispotepaa, go vrzaa doktorot i bradata cela mu ja podgorija so glamni; {tom }e se zapale{e vedna{ ja gasea frlaj}i mu kofi valkana voda v lice. Sega gospodarot za trpenie mu zboruva a pa`ot negov so no`ici go stri`e Pin~a ko da e prle; i ako vedna{ ne ispratite pomo{ mislam deka naskoro }e go ispratat na nebo. Adrijana

a sega e onde. Toa razumot ~ove~ki ne mo`e da go sfati. (Vleguvaat Antifol i Dromio od Efes.) Antifol od Efes Pravda, vojvodo velik, pravda dajte mi, za deloto {to go storiv za vas koga vo bojot ve op~ekoriv i gi primiv ranite mesto vas; za krvta barem {to ja zagubiv toga{, sega pravda dajte mi! Egeon Stravot od smrtta ako sosem ne me zaslepi toga{ go gledam sin mi Antifol, a onoj do nego e Dromio. Antifol od Efes

Tikvar! Gospodarot tvoj i pa`ot negov se ovde; seto {to go ka`a najgnasna e laga. Slugata Gospo|o, se kolnam, vistinata ja zboruvam; odvaj edna{ ako sum se izdi{al od migot koga ova go vidov. Toj glasno ve priziva i sve~eno se kolne deka ako ve fati, liceto }e vi go sma~ka i }e ve izobli~i. (Glasovi od nadvor.) Begajte, gospo|o, go slu{am, begajte vi velam! Vojvodata Zastanete do mene i ne pla{ete se, Stra`a! [titete ja so helebardite. Adrijana Lele! Pa toa e ma` mi; `ivi ste svedoci deka nevidliv ottuka projde; samo pred malku vleze vo opatijata

Pravda, mil moj knezu, pravda protiv `enata! Onaa {to ti za sopruga mi ja dade a taa me izrezili stra{no, me poni`i najpogano. Nesfatlivo, nepojmlivo zlo taa denes mi nanese. Vojvodata Ka`i kakvo i pravda }e dobie{. Antifol od Efes Denes, vojvodo, mi ja zaklu~i vratata i taa so nekolku razbojnici blude{e doma. Vojvodata Te`ok grev! Ka`i, go stori li ova? Adrijana Ne, gospodaru. jas, toj i sestra mi denes zaedno ru~avme doma. Se kolnam so lagi te{ki toj sega me tovari.

140
Lu~ijana

Vilijam [EKSPIR

Ni videlo da imam ni son, gospodaru ako vistinata ne vi ja ka`a. Anxelo La`gi! Dvete se kolnat la`no, barem za ova ludakov so pravo gi obvinuva. Antifol od Efes Gospodaru, sosem sum pri sebe i dobro znam {to zboruvam; pijan ne sum, ne sum ni mamuren, niti pak gneven bes podmolno me grize, iako od makive bi se mrdnal i poizdr`liv. Ovaa `ena, denes za ru~ek vratata mi ja zatvori pred nos; zlatarov da ne e vo sojuz so nea mo`e ova da go potvrdi za{to ba{ toga{ be{e so mene a potoa se razdelivme, a toj otide po |erdanot {to treba{e da mi go donese vo “Bodlikavo prase” kaj{to otidov jas da ru~am zaedno so Baltazar. Ru~avme {to ru~avme no ni trag vidovme ni glas ~uvme od zlatarot. Zatoa otidov da go baram. Go sretnav na ulica vo dru{tvo so onoj gospodin. Tuka toj la`no se zakolna deka |erdanot od nego sum go primil a bog mi e svedok deka ne e taka. Zaradi toa, na negova tu`ba eden xandar me uapsi. Se pokoriv i go prati pa`ot doma po dukati potrebni za otkup no toj bez niv se vrati. Potoa go zamoliv temni~arot da dojde so mene doma. Po pat ja sretnav `ena mi, sestra & celava surija podli zagovornici; so niv be{e eden krvopien gad po ime Pin~, xuxe edno nikakvo, nekakov si nadrilekar, magioni~ar, gata~, celiot ispien, partalav, pla{ilo edno suvo, `iv kostur. Ovoj podol rob se nafati da gi tera besovite od mene, mi se vnese v lice

i odedna{ vikna deka |avolot e vo mene. Potoa cela orda se xitna na mene, me vrzaa i me piknaa vo temniot agol od mojata vizba zaedno so pa`ot moj, vrzani eden za drug. Tamu n# ostavija da crkneme se dodeka ne uspeav da go pregrizam ja`eto so zabi i da se oslobodam. Ottamu doa|am i ve molam da mi ovozmo`ite pravo vamu kaj visosta va{a polno zadovoluvawe za sramot i navredite te{ki {to gi jadov. Anxelo Gospodaru, mo`am da potvrdam za nego deka ne ru~a{e doma i deka vratata mu be{e zaklu~ena. Vojvodata A dali primi |erdan od tebe ili ne? Anxelo Primi, gospodaru. Koga vleze ovde mu go vidoa lu|eto obesen na vrat. Trgovecot I jas mo`am da se zakolnam deka u{ive te ~uja koga prizna deka |erdanot si go primil od gospodinov otkako pred toa, na plo{tad, go tvrde{e obratnoto na {to jas ti izvadiv me~. Potoa pobegna vo ovaa opatija od kaj{to, priznavam, po nekoe ~udo nevideno izleze. Antifol od Efes Nikoga{ ne sum vlegol vo opatijava, nikoga{ me~ ne si izvadil na mene nikoga{ |erdanot ne sum go videl. Se kolnam, la`no me tovarite.

[to e. Barem ka`i. prstenot e nejzin. Dromio od Efes Po vas gospodine. gospodaru. mi go poznava{ glasot? Antifol od Efes Ne. Mi se ~ini deka gledam prijatel {to }e ja plati sumata za mene i }e me spasi. Metresata To~no. Antifol od Efes Ko {to ve gledam sega vas. Velite ru~al doma a zlatarot toa go odre~uva. Mom~e. gospodaru. go pregriza ja`eto i sega sum pak Dromio. a ovoj va{ pa` neli e Dromio? Dromio od Efes Do preeska. . ~udno: viknete ja igumenijata. Nikoga{ ne ve imame videno vo `ivotot. A ti Dromio? O. tagata znam me izmenila od na{ata posledna sredba a ~asovite na gri`i so grubata raka na vremeto mi ispi{aa ~udni crti na lice. gospodine. se pomnime samo samite sebe za{to do pred malku bevme vrzani ba{ kako vas. Vojvodata Go vide li nego da vleguva vo opatijata? Metresata Siguren sum deka obajcata me pomnite.) Egeon Najsvetol vojvodo. Vie dobro me poznavate. mu bev samo vrzan pa` no toj. Vojvodata Egeon Ba{. {to veli{ ti na ova? Dromio od Efes Zarem vie ne ste Antifol. spolaj mu. Site ste so lunki. molam za zbor. odvrzan ~ovek. i prstenot toga{ mi go zede. Vojvodata Egeon Slobodno zboruvaj Siraku`anine. Egeon Gospodaru. Da go zatvorevte vo ovaa opatija toj s# u{te vo opatijata }e be{e. toj ru~a{e kaj nea vo “Bodlikavo prase”. nema{e vaka prisebno da zboruva. da ne ste i vie eden od mu{teriite na Pin~? Egeon Ne gledajte me taka ~udno. gospodine. (Eden od stra`ata odi po igumenijata.Komedija na zabuni 141 Egeon Vojvodata Ova e nekoj ma|epsan krug. ka`i {to saka{. Antifol od Efes Taka e. ~inam site ste piele od peharot na Kirk. Da e lud. sosem poludeni.

toa mora da go pomni{. Vojvodata Dvajca od lu|evo se duhovi na drugite dvajca. Gledam starosta i opasnosta pred smrtta sosem te izmestile. Antifol i Dromio od Sirakuza. mi velat ba{ sega deka ti si sinot moj Antifol. Ili mo`ebi sega. Sepak.) Igumenijata . Ve molam. gledaj}i mi ja sostojbata od tatka si se srami{. Vilijam [EKSPIR }e svedo~at deka ne ste vo pravo. ti tvrdam. Antifol od Efes Vojvodata i site ovde {to me znaat O. (Doa|aat Emilija. gospodine. Antifol od Efes Nikoga{ go nemam videno svojot tatko. toj voop{to ne stapnal vo Sirakuza. Drmio od Efes Jas sum gospodaru. Dromio. Dromio od Efes A jas znam deka ne e taka.) Adrijana Dva ma`a gledam ili o~ive me la`at. Vie zatoa ste vrzani za da veruvate vo ona {to drugite vi go odre~uvaat. do tolku jazikot mi go osakati {to i mojot edinec sin ne mi ja poznava neskladnata boja na mojot ra{timan glas. (Site se sobiraat okolu niv. Egeon Antifol od Sirakuza No pred sedum godini vo Sirakuza se razdelivme. naredi mu da si odi. Siraku`anine. Vojvodata Egeon Znam deka go poznava{. navistina ne. koj go vrzal nego vaka? Zarem ne si ti Egeon ili barem duhot negov? Dromio od Sirakuza Vojvodo mo}en.142 Dromio od Efes Ne. a kanalite na krvta smrznati se do negde. iako liceto izbrazdeno od gri`i ne se gleda sega od zimskiot sneg {to sokot `ivoten go cica. Koj e priroden ~ovek a koj duh? Znae li nekoj? Dromio od Sirakuza Jas sum gospodaru. ne terajte me od ovde. Egeon Ni glasot ne mi go poznava{? O. bezmilosno vreme! Vo ovie sedum kratki godini se ~ini. Antifol e moj {titenik ve}e dvaeset godini i za toa vreme. Svedocive stari. Dromio. nevozmo`no e da gre{am. pogledaj go ~ovekot komu tolku zla mu se naneseni. gospodaru moj star. vo `ivotot ne sum bil vo Sirakuza. jas s# u{te imam vo predve~erov na `ivotot pomnewe dobro i u{i verni.

Vojvodata Zastanete na strana. Antifol. Adrijana Koj od vas dvajca denes ru~a{e so mene? Antifol od Sirakuza Jas. gospodaru. ne znam koj e koj. gospodaru moj. Dvava Antifola ko jajce na jajce {to si li~at bra}a se a isto i dvata Dromia. me nare~e zet.Komedija na zabuni 143 Antifol od Efes Igumenijata Koj i da go vrzal. ka`i mi kade e onoj sin {to otplovi so tebe na kobniot splav? Igumenijata Lu|eto od Epidamno. nejzinata sestra. na toa jas velam ne. ne znam a gleda{ i sam kako zavr{iv jas. . Adrijana Zna~i ti ne mi si ma`? Antifol Ne. ako si taa. nego. (Na Lu~ijana. dali prvobitno dojden si od Korint. Prikaznata od utrinava ubavo se raspletuva. ~estita damo. Antifol od Sirakuza I jas isto taka iako me nare~e ma`. Zboruvaj Egeon star. Antifol od Sirakuza Ne. Vojvodata Jas sum dojden od Korint. Anxelo Toa e gospodine |erdanot {to go dobivte od mene. mene i bliznakot Dromio ne zedoa na brod no. Antifol od Efes Ne donese ovde onoj silen voin vojvodata Menafon. Od Sirakuza. Egeon Ako ova ne e son ti si Emilija. jas }e go oslobodam i ma` }e dobijam osloboduvaj}i go. Ova se roditelite na ovie deca {to slu~ajno ovde se sretnaa. [to stana potoa so niv. A ovaa ubava blagorodni~ka. ti li si ~ovekot {to edna{ ima{e `ena po ime Emilija {to dva li~ni sina ti rodi? O. Taa i brodolomot go pomni. surovite ribari od Korint na sila gi zedoa so niv sin mi i Dromio a mene me ostavija so onie od Epidamno. ako si toj ist Egeon zboruvaj & toga{ na istata stara Emilija. va{iot slaven ~i~ko.) Ona {to vi go rekov toga{ se nadevam deka }e go ostvaram ako s# ova {to go gledam i slu{am ne e son. Dromio od Efes A so nego i jas.

po mene ne. Anxelo To~no gospodine. pregrni go brat ti. Antifol od Efes Dukative gi davam za tatko mi.) . Vojvodo. za ovoj |erdan me uapsi. Nie prijatno }e vi se oddol`ime. i duri sega se oslobodiv od te{koto breme. povelete na kr{tevkata i raduvajte se so mene. da ja ~ue{ do kraj prikaznata na{a. Posle tolku dolga taga. ne. Toj e sloboden. I mnogu vi blagodaram za gozbata. Antifol od Sirakuza Od s# srce doa|am na proslavata.144 Antifol od Sirakuza To~no. Dromio od Efes Ne. Dromio od Sirakuza Ova }ese dukati od tebe go primiv a mi go donese Dromio. Adrijana Vilijam [EKSPIR Igumenijata Vojvodo mo}en. Antifol od Sirakuza Metresata Gospodine. no mislam ne ti gi donese toj. Antifol od Efes Eve. Ajde so nas! Za pqa~kite podocna }e se pogri`ime. mora da mi go dadete onoj dijamant. Gospodaru. Zaminuvaat site osven dvata Dromia i dvata Antifola. ne velam ne. vie kalendari na ra|aweto nivno. ma`u moj. Jas sum tvojot gospodar. Vojvodata Nepotrebno. poveli sega vo opatijata. i site ovde {to ste zbrani i {to stradavte na nekoj na~in od zabunive pravete mi dru{tvo. gospodaru {to vi bea ostaveni kaj gazdata vo Kentaur. da odam da vi gi zemam pqa~kite od brodot? Antifol od Efes Dromio. raduvaj se so nego. Gledam deka postojano so drug pa` sme se sre}avale pa taka jas sum bil ti. sega e razbirlivo {to se dojde do site ovie zabuni. takva radost! Vojvodata Ti isprativ pari za otkupot po Dromio. sin~iwa moi. (Si odat dvata Antifola. sinovi moi. kakvi re~e moi pqa~ki si natovaril na brod? Dromio od Sirakuza Onie. a ti si bil jas. Toj mene mi se obra}a. ne velam ne. Trieset i tri godini stradav za vas. Dromio. zemete go. gospodine. mojot pa`. Antifol od Efes A ti gospodine.

zatoa ramo do ramo }e vlezeme sega ve}e nikoj napred nema da bega. Vleguvaj! Da im ja vidime proslavata. taa zna~i. Na svet dojdovme ko brat i brat. Dromio od Efes E. }e mi bide snaa a ne `ena. Dromio od Sirakuza Posle tebe. Dromio od Efes Mi se ~ini deka si mi ogledalo a ne brat. mesto tebe ubavo me nagosti. toa ne se znae. Dromio od Efes A ne! Toga{ vaka. Kako da re{ime? Dromio od Sirakuza ]e frlame ~kurta za toa koj e postar Dotoga{ ti ima{ prednost. ti si postar. .Komedija na zabuni 145 Dromio od Sirakuza Ima edna polni~ka prijatelka vo domot na tvojot gospodar {to denes. po tebe gledam deka ne sum ba{ za frlawe.

.

.

.

Naslov na originalot: The Taming of The Shrew .

pomalata }erka na Batista Gremio. Slugi Glume~ka dru`ina KROTEWETO NA OPAKATA Batista Minola. postara }erka na Batista Petru~io. star gra|anin na Padova. bogat gra|anin od Padova Katerina. gospodin od Piza. prosec na Bjanka Tranio. gospodin od Padova. bogat. glaven sluga na Petru~io vo negovata ku}a na selo Kroja~ Trgovec Bjanka. li~en sluga na Lu~enco Biondelo. tatko na Lu~enco U~itel od Mantova Vdovica Slugi na Batista . prosec na Bjanka Hortenzio. gospodin od Verona. Lovci. opakata. kalajxija Kr~marka Gospodar Lakej. bogat gra|anin na Piza. li~en sluga na Petru~io Kertis.LICA: PREDIGRA Kristofer Slaj. sluga na Lu~enco Vin~enco. prosec na Katerina Grumio. prosec na Bjanka Lu~enco.

.

gruba. divo pe~atena i vo mnogu ne{ta iskasapena. podzapletot vo tekstot. Efektot od me{aweto na ovie tri prikazni vo edna e pove}e od o~igleden: divata. po obi~ajot {to toga{ vladeel. ponatamu s# se ostava na imaginacijata na re`iserot. Postojat mnogu dilemi okolu izvornosta na tekstot. neizdelkana farsa pretvorena e vo bujna komedija vo ~ija sr` le`at razli~nite razmisluvawa za qubovta i brakot prika`ani preku `ivi. najverojatno. pome|u 1592 i 1594 godina. Vtorata. e vrzana so kroteweto na opakata Katerina od strana na krotitelot Petru~io. osobeno {to. Komedijata se sostoi od tri dela. osven edno “upa|awe” na Slaj i toa mo{ne efektno. sestrata na Katerina i nejzinite dodvoruva~i. preku scenata na Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Dimitar Stankovski. od pristojna distanca. Interesno e kako bi se razvivala ovaa prikazna ponatamu. Napi{ana e. klu~na prikazna. vsu{nost. plasti~ni. avtorot imal mo`nost. Ova e vtoro izdanie na prviot prevod na Kroteweto na opakata na makedonski jazik. . Za `al. izmamen. smeta deka se razbudil kako velmo`a pa gleda pretstava za kroteweto na edna opaka `ena. edna ne mnogu izvorna tema. Tretata prikazna. polnokrvni likovi. Nejzinoto prvo pretstavuvawe vo Makedonija be{e na Ohridsko leto 2000. a prvpat pe~atena vo izdanieto od 1623 godina.Kroteweto na opakata ne e najdobrata komedija na [ekspir no sigurno deka e edna od najuspe{nite ako ne i najuspe{na. no mo{ne korisna po odnos na razmisluvawata za brakot i qubovta. razli~ni po sodr`ina koi me|usebno se isprepletuvaat: prviot del e nedovr{enata i zaboravena prikazna za pijanicata Slaj koj{to. a drugi deka i postarata verzija e napi{ana od [ekspir no. Nekoi kriti~ari smetaat deka Kroteweto na opakata e prerabotka na edna postara piesa od nepoznat avtor pod naslov Opakata. e vrzana so Bjanka. koristej}i se so postari dramatur{ki sredstva. postojano da go komentira razvojot na nastanite vo sopstvenoto delo.

.

Od lov doa|a Gospodarot so svojata svita. za mene toj e podobar zagar. i~ ne mi e gajle. gnaso edna! Slaj Gnasa si ti mori a ne jas Slaj. Utre sakam pak da odam na lov. Veruvajte mi. Slaj More vikni ja cela koalicija ako saka{. Ne mrdam ni peda. podolu ne pa|a Toj du{ka i koga sosem }e go snema tragot. Prviot lovxija Ama i Belko. No dobro narani gi i gri`i se za site. Prviot lovxija Sekako.Predigra Scena 1 (Vleguvaat Slaj i Kr~markata. bi go cenel kako cela duzina takvi. ma{ko.) Slaj Sus mori oti te sma~kav! Kr~markata More }otek e za tebe.) Toga{ ne si so site. a Sivko vrzi go so kafeaviot laja~. mori. Begaj da ne ti ja bapnam edna! Kr~markata Fala {to mi ka`a. gospodaru. Zatoa muckos zatnios. Vide mom~e kako se snajde Bemko na krajot od plotot koga tragata ja snema? Takov zagar celo bogatstvo vredi. (Zaspiva. Yirni malku vo istorijata. }e viknam policija. Denes dvapati go izdu{ka i najmaliot miris. blada{? Aj kr{i glava tamu. vardi gi zagarive dobro. pod nego }e mu bide ladno. Da ne e poln toplo pivo. kutriot pes cel se peni. Gospodarot [to e ova ovde? Mrtov e ili pijan? Vidi dali di{e! Vtoriot lovxija Di{e. Samo neka dojdat. gospodaru. ti nareduvam. ku}o edna bez }eramidi.) (Zvuk od love~ki rogovi. gospodaru. Da e tolku brz Am~o. Neka zdivne [arko. . legni si. Moite se dojdeni u{te so Ri{ar Osvojuva~ot. i~ ne beri gajle – mar{! Kr~markata Ne gi pla}a{ ~a{ite {to gi skr{i? Gospodarot Lovxio. go znam jas zakonot. kako e zaspan. Gospodarot Slaj Za koi ~a{i.

Pora~ajte svira~i za koga }e stane da eknat blagoprijatno bo`enstveni zvuci. Ako ka`e ne{to. Gospodarot Neka vlezat. kraj postela vkusno ovo{tie i vino i velelepna posluga koga }e stane. gospodaru. so prstewe na prsti. Gospodarot Krenete go ne`no i nosete go v krevet a potoa podgotvete se za koga }e stane. [to mislite.) I koj e. trkni vidi koj trubi.) Mom~e. ]e bide radost kakva {to ne bila na vekot samo ako s# se izvede so dikat. Prviot lovxija Gospodaru. taka }e odigrame. Ne`no odnesete go vo najubavata soba.) Mo`ebi velmo`a nekoj minuva tuka pa tokmu ovde saka da se odmori. bidete na {trek i so dlaboka. Zvuci na truba. Vtoriot lovxija ]e mu bide malku ~udno koga }e stane. a tret riza pa re~ete ‘Dali gospodaru }e razladete race?’ Nekoj neka spremi ali{ta skapi. ponizna po~it re~ete ‘[to ni nareduva va{ata milost?’ Neka eden mu prinese srebren legen poln trendafil-voda i cve}a razni. Drug neka mu govori za zagarite i kowot deka gospo|ata mu e ta`na {to e tolku bolen. Ovega ovde go pomnam. ka`i! Slugata Glumci. pa neka go pra{a {to saka da nosi. vo svilena ruba da go vovreme. topla voda zapalete temjan da zamirisa stanot. ko pusti sni{ta. Gospodarot Dali no}eska }e ostanete kaj mene? Prviot glumec So zadovolstvo ako uslugite gi primate na{i. Glumcite Vi blagodarime. Izmijte mu ja valkanata glava so ~ista. vi tvrdam {to i samiot zamelu{en od na{ata igra }e misli deka e samo ona {to nie mu velime.) Dobredojdovte. napravete go so usul. Gospodarot Ko ubava me~ta. gospodaru. re~ete mu deka soni. . grozen. drug bokal neka nosi. za{to toj e vsu{nost velmo`a mo}en. Prosevte edna velmo{ka mnogu ve{to. (Izleguva slugata. v krevet da go odneseme sega. so pijani~i{tevo }e poteram {ega. (Go nosat Slaja. gospodaru {to sega pretstava vi nudat.Kroteweto na opakata 155 Gospodarot @ivotno smrdlivo. Ubedete go deka malku se mrdnal a koga }e ka`e koj e. Gospodarot Od s# srce. odvraten ti e likot! Momci. momci. (Vleguvaat glumcite. dro~i ovde kako sviwa! Umira~ko grda. sinot najstar na selanecot go ima igrano. Ova storete go. (Vleguva slugata. vi tvrdam. dali prosjakov }e zaboravi koj e? Prviot lovxija ]e zaboravi. nakitete ja so mnogu raskala{eni sliki. Zemete go i {egata neka bide svetska.

nemojte da se smeete. najqubezen na usta. Sakam da go ~ujam koga “ma`u” }e go vika pijani~i{tevo i da vidam dali }e se smejat momcive koga }e koleni~at pred prostak. A ako mom~eto ja nema taa `enska darba da lee poroj od krokodilski solzi. Gospodarot Odi.) Mom~e. i neka ja spu{ti glavata na negovite gradi pa neka prolee solzi. Odam da im dadam sovet. (Izleguva slugata so glumcite. (Izleguva slugata. ako qubovta moja mu e mila neka se odnesuva najotmeno {to mo`e tokmu kako blagorodni~kite fini koga se vo dru{tvo so svoite ma`i. Pa samo ako ne{to vi izleta od usta mnogu }e go navredite. Obra}aj mu se so “madam”. (Izleguvaat. Gledaj ova da se svr{i najbrzo {to mo`e{ a koga }e se vrati{ }e mi treba{ i za drugo. nebare umira od radost {to gospodarot nejzin ozdravel sosem otkako sedum godini sebesi se smetal za podolen i od najodvratniot prosjak. Sakam da im se dade s# {to imam vo domov. za taa cel dobro }e mu dojde malku kromid koj{to vo {amiv~e potajno skrien bez prestan }e mu tera solzi na o~i. odnesi gi pravo v kujna. ne sakam da zbesne. vodi go kaj pijaniov v soba. Vtoriot glumec Va{eto lordstvo sigurno misli na Soto. A sega ba{ ko pora~ani mi dojdovte. Prviot glumec Ne berete gajle. zatoa vi velam. Ama ne znam dali ne }e prsnete vo smea koga }e go vidite odnosot negov za{to ~udakov nikoga{ ne ~ul za drama. Ka`i mu. odot na edna dama. zavodlivo neka go bakne. neka gi najadat i napijat dobro. oddavaj mu po~it. ti odi kaj mojot lakej Bartol. Kaj mene e eden lord {to ve~erva }e ve gleda. neka se oble~e vedna{ kako dama i {tom se stokmi. ama taa rolja Dobro vi legna i prirodno ja odglumivte. 1 Gospodarot Taka e. najponizen vo likot.) .156 Vilijam [EKSPIR Ne vi go pomnam imeto. i neka go pra{a “[to saka milosta va{a za va{ata dama. najmnogu za{to podgotvuvam edna {ega za koja va{ata ume{nost }e mi treba. Mo`e }e znaat za dosta ako sum tamu i gi zamolam za istrajnost inaku smeava }e im otide vo krajnost. va{ata sopruga smerna dol`nosta si ja ispolni i vi poka`e qubov?” Potoa neka go gu{ne. odli~no izigrana rolja. mom~e. umeeme nie duri i so najotka~enite na svetot. glasot. gospodaru.) Znam deka lakejot }e gi odglumi dobro privle~nosta. ba{ vaka pijanicava neka go dvori.

Ako ne vi re~i deka mi ima udreno recka na rabu{ot za edna obi~na pomo~ana bira. Ne sum ni “milost” ni “lordstvo.Kroteweto na opakata Scena 22 (Vleguva Slaj ka~en pogore so slugi. Gospodarot Bog da ve ~uva i spasi od prisenov te`ok! O. Da ne saka va{ata milost ~a{a {ampawsko? Vtoriot sluga Vtoriot sluga O. ku~iwata ti se brzi ko najsilnite eleni. Tretiot sluga Prviot sluga O. (Eden sluga mu prinesuva krigla pivo. Vidi kako slugite besprekorno te slu`at vo sekoj mig spremni na usluga da ti bidat. sin na stariot Slaj od Pusta Reka. ~evli kolku i stapala – more ne. Saka{ sokliwa? Sokliwata }e ti se vivnat nad utrinskata ~u~urliga. zaradi ova taguva gospo|ata va{a. pobrzi od srna. zaradi ova slugite vi se ta`ni. po ra|awe ala{verxija. tolku mo}en ~ovek so poteklo takvo So bogatstva tolku i tolku visok ugled A nagazen od olku besovi lo{i? Slaj Eeej! Da ne mislite deka sum ~uknat? Deka ne sum Kristofer Slaj. Ili si za lov? Zagarite tvoi do nebesa }e lajat a {uplata zemja potresena }e e~i. Prviot sluga Saka{ vo potera. site da mi mo~ate na glava kako na najla`liviot smrde` vo celoto kralstvo. oti gi tera ludosta va{a ~udna. gadni sni{ta. po napredilok me~kar a sega po zanaet kalajxija? Pra{ajte Gospodarot 157 ja Marija Haket.) Slaj Ebavi tikvarite. Da ne ti se java? Kowite vedna{ }e ti svetnat po grivite monisti od biseri i zlato. seti se na rodot. Apolon sviri i od kafez dvaeset slavej~iwa pejat. od progonstvo vikni gi starite misli i progoni gi niskive. dali ne me znae. nekoi so bokal. dajte edna bira.” Ne sum ispil ni kapka {ampawsko vo `ivotot. ponekoga{ pove}e stapala od ~evli ili ~evli niz koi mi yirkaat palcite. toga{ dajte mi ne{to posoleno i pu{eno. tloto }e go postelime so cve}a. po obrazovanie vla~ar. Ili ti se spie? ]e te odneseme v krevet pomek i pomirizen od postelata bludna namerno pospremena za Semiramida 3 ako ti se {eta. O lorde blagoroden. nekoi so ali{ta. ~orapi kolku i noze. . ]e proba malku va{eto lordstvo od suvovo grozje? Tretiot sluga [to }e saka va{ata milost da nosi denes? Slaj Jas sum Kristofer Slaj.) [to! Ne sum zabegan! Ova e – (Go pie pivoto) Zatoa i rodninite ja odbegnuvaat va{ata ku}a. vleguva i Gospodarot. debelata kr~marka od Vinkot. da. I ne pra{uvajte {to }e oble~am oti xaketa imam kolku i tela. A ako ve}e mi nudite ne{to su{eno. nekoi so legen i drug pribor. Da ne si za muzika? Slu{aj.

a ne kalajxija ili Kristofero Slaj. stariot Xon Neps. Ponekoga{ vikavte po nekoja si Sisilija Haket. devojka koga bila i kako taa iznenadena i zavedena bila `ivo naslikana ko navistina {to bilo. donesete ja na{ata gospo|a da ja vidam. Mirisam vkusovi slatki i se}avam stvari meki. i postojano pcuevte po nekoja kr~marka. nekojsi Stiven Slaj. Vtoriot sluga ]e sakate racete da si gi izmiete sega? Ama ne znaete ni takva kr~ma ni takva `enska. {to pak znaete koj ste to~no! Ovie petnaeset godini vo son bevte. gospodaru. pomo{ni~kata na kelnerkata vo taa kr~ma. i u{te edna krigla od onaa bira.158 Vtoriot sluga Vilijam [EKSPIR Saka{ sliki? ]e go doneseme vedna{ Adonis naslikan kraj `uborliv potok. navistina jas sum lord. i Kitereja cela skriena v rasje. Tretiot sluga I duri solzite {to za tebe gi prolea taa ubavoto lice ne & go preplavija so zavist najubavoto su{testvo be{e na svetot a i vaka niedna ne & e ramna. se zakanuvavte deka na sud }e ja odnesete oti vi to~ela pivo vo zemjeni krigli. slu{am. lorde. grkot. Gledam. Slaj Petnaeset godini! Bo`e ama dremka svetska. Slaj Navistina sum lord i imam gospo|a takva? Ili sonuvam? Ili sonuvav do sega? Ne spijam. Gospodarot ]e ti ja poka`eme Jona. Ti ima{ gospo|a poubava mnogu od sekoja `ena vo ova skudno vreme. kolku sme radosni {to umot vi se vrati! O. Gospodarot Ti si lord i ni{to drugo osven lord. @imi o~ive. koe kako da se ni{a i igra so zdivot nejzin nebare povieno pred naletot na vetrot. I ta`niot Apolon na gletkata kako pla~e tolku majstorski krvta i solzite se fateni. I zarem ni{to ne rekov za seto ova vreme? Prviot sluga Rekovte. Site Amin! (Vleguvaat lakejot kako `ena so pridru`ba. govoram. Toga{. Slaj Da. Eden od slugite mu podava na . Tretiot sluga Ili Dafna kako skita niz trnlivata {uma nozete si gi grebe nebare krvari seta. ama re~enoto be{e mo{ne ludo. ni lu|eto {to gi spomenavte toga{. Prviot sluga O. Slaj Slava mu na gospoda {to me vrati. za{to iako le`evte vo ovaa prekrasna soba. a i koga se budevte ko da ne bevte budni. pa Piter Tarf ili Henri Pimpernel i dvaesetina drugi imiwa i lu|e koi nitu postoele nitu nekoj nekoga{ gi videl. velevte deka ve isfrlile nadvor.

}e slu{am. Ostavete n# sami. a mene nad trieset mi se vide seto vreme proterana od tvojot krevet. gospodaru. zatoa prosti. Lakejot Gospodaru blagoroden. . (Izleguvaat slugite. Ama mrazam povtorno da potonam vo porane{nite soni{ta. od s# se pretura ovde. Lakejot Ma`u moj i gospodaru. {to sakate od nea? Slaj Ti si mi `ena a ne me vika{ ma`u? Slugite treba da me vikaat gospodaru a jas ti sum ma`. Zatoa mislea deka e dobro da ~uete drama i umot da go pothranite so veselost i smea koi `ivotot go prodol`uvaat i go ni{tat zloto. gospodaru moj i ma`u jas sum tvojata `ena {to od srce te qubi. Slaj [to e mnogu mnogu e. Lakejot Lakejot Kako vi odi so te~nata hrana. Gospo|o `eno. pobrzaa da odglumat prijatna komedija. Kako treba da ja vikam? Gospodarot Gospo|o. Slaj Toa odli~no go znam. Zatoa }e ~ekam iako siot vrijam. Vaka stojat rabotite. Neka igraat. sle~i se i legnuvaj v krevet. barem do zajdisonce. Kade e `ena mi? Lakejot Ovde. Taka se vika. gospodaru? Slaj Nema gre{ka. Slaj Dobro.Kroteweto na opakata 159 Slaj Slaja pivo.) Gospo|o. Ne e komendija To~no. najsrde~no te molam izvini me u{te barem za dve-tri no}i. Slaj Gospo|o Alis ili gospo|o Xoan? Gospodarot Samo gospo|o i ni{to drugo. lekarite smetaat deka dobro }e vi dojde za{to pregolema taga krvta vi ja pie a tagata e dadilka na sekoja ludost.) Glasnikot Glumcite. Za{to lekarite tvoi naredija strogo pred opasnosta bolesta da ti se vrati da otsustvuvam u{te malku od tvojot krevet. na vesta deka ste ozdravele.) Slaj Fala ti. sum sonuval i spiel velat edno petnaeset godini i zgora. (Vleguva glasnik. Slaj A mene mi stoi poinaku i zatoa te{ko }e izdr`am. od ova }e nema{ zijan. ili ako ne saka{.

doma{en xumbuz? Lakejot Eden vid skazna. Dojdi gospo|o `eno. ne se vadi s# neka te~e a nie da sme ve~no mladi. Slaj Pa da vidime. . Slaj Kakov.160 Vilijam [EKSPIR bo`ikna gozba ili ne{to kako cirkus? Lakejot Ne gospodaru. mnogu poprijaten xumbuz.

pove}e ne zdodevajte. Tranio. Zatoa. ve molam. gopodaru. poznata po svoite gra|ani umni `ivot mi dade a pred s# mojot tatko trgovec so vrski nadaleku niz svetot. duri iska`uvame voshit na ovaa doblesna i moralna disciplina. mi dava{ dobar sovet.) Lu~enco Tranio. prosec na Bjanka. Ama ~ekaj malku. pa da se dr`ime striktno do Aristotel a Ovidij da go otfrlime ko gre{nik. sega }e ja u~am doblesta i onoj del od filosofijata posebno {to veli deka sre}ata edinstveno se postignuva niz doblest. moj gospodaru velik. u~ete samo so volja. koe e ova dru{tvo? Tranio Kojznae gospodaru. od lozata na Bentivoli. naoru`an so qubovta i blagoslovot na tatko negovata dozvola. mo`e povorka za do~ek. toj li~en raj na velikata Italija. Ka`i {to misli{ ti za{to zaminav od Piza i dojdov vo Padova kako ~ovek {to bega od plitki vodi za vo dlabokoto da se nurne i do sitost da ja zgasne svojata `ed. Se raduvam {to ete ste re{ile cvrsto da gi cicate slastite na slatkata filosofija. So eden zbor. da ne bideme stoici i kladi. vospitan vo Firenca mora da go ispolni o~ekuvanoto od nego i da se zakiti so doblesni dela. Apsolutno se soglasuvam so vas. dobar gospodaru. Vleguvaat Lu~enco i negoviot pridru`nik Tranio. za{to to~no znaete deka sum re{il cvrsto da ne ja ma`am pomalata }erka pred da najdam ma` za postarata. Vin~enco. Piza. pridru`uvan od tebe mojot veren i mo{ne iskusen lakej ovde }e se predadam so siot svoj elan na postojano u~ewe i otkrivawe na svetot.^in PRVI Scena 1 (Trubi. Horetenzio. Samo. (Lu~encio i Tranio se povlekuvaat na strana. Tranio. Nema korist kaj{to zadovolstvo nema. Ako eden od vas dvajca Katerina ja qubi . Logika poka`ete so prijatelite va{i. lulka na zborot4 dojdov vo plodnata Lombardija. molam. Lu~enco Fala ti. Tranio Mi perdonato. Da be{e u{te Biondelo so nas ovde mo`evme vedna{ da po~neme so planot i da najdevme stan~e zgodno za priem na prijatelite {to }e ni gi donese Padova. Sinot na Vin~enco.) Batista Gospoda. od golemata `elba {to ja imav da ja vidam ubavata Padova. krasnore~ivosta ve`bajte ja niz prostiot govor od muzikata i poezijata crpete `ivot a matematikata i metafizikata primajte gi samo onolku kolku {to vi godi.) (Vleguvaat Baptista so dvete }erki Katerina i Bjanka. Gremio arlekinot.

Tatko. Lu~enco Slu{aj Tranio.) I bidej}i znam deka najmnogu saka muzika. ponizno ja prifa}am va{ata volja. Hortenzio. Hortenzio Pekmez ubav na tato! Odvaj ~eka da se rascimoli samo da ima zo{to. mila Bjanka. }e ~itam i ve`bam sosem sama. Minerva govori niz nea. Tranio Ba{ taka. za{to ova ne zna~i deka pomalku te sakam. (Vleguvaj Bjanka. Gremio Pa da stane popara. I ne bidi ta`na zaradi ova. Mol~i Tranio. Katerina Ne pla{ete se gospodine moj krotok takva pomisla skraja mi e od srce. Ako vie Hortenzio ili vie Gremio znaete za takov ]e ja piknete v kafez siwor Batista. Knigite i muzikata }e mi pravat dru{tvo. zadovolna bidi od moeto nezadovolstvo. Bjanka Sestro. vlezi vnatre. ajde. gospoda. ne`na. Lu~enco No vo mol~eweto na drugata se skrila devoj~inska blagost i trezvenost mila.162 Vilijam [EKSPIR a bidej}i dobro ve znam i obajcata ve sakam }e mu dozvolam da ja pobara vedna{. ti treba `ena? Katerina vidot! Batista Gospodo. Ajde. da go ispolnam ona {to go rekov . No ako se ma`am.) (Izleguva Bjanka. gospodaru! Mir! I sitete go Pomirete se so ova. dali po va{a `elba }e me pravite rezil pred ovie prosci? Hortenzio Prosci. Taka re{iv. nasetuvam zabava fina devojkava e ili luda ili drska ko malkumina. instrumenti i poezija. prva gri`a }e mi bide da ve ~e{lam po glava so trono`no stol~e i ukrasen so nokti da ve gledam ko bivol~e. bo`e gospode dobar! Gremio Tranio Opaa.Bjanka. gospodaru. nedol`na da pla}a kazna za ovoj adski |avol so jazi~i{te lo{o? Batista Siwor Batista. devojko? [to blada{? Nema prosci za vas duri ne stanete blaga. Katerina Ve molam tatko. Hortenzio Bo`e spasi n# od |avolici vakvi! Gremio I mene. Pregruba e za mene. zo{to pravite taka? @al mi e {to na{ata qubov taga na Bjanka }e & donese. . doma{ni u~iteli }e najmam doma dobro da & ja ostru~at mladosta.

mene vremeto da mi se odreduva nebare ne znam {to sakam a {to ne? Gluposti! (Izleguva. Ti Katerina. }e ja zeme so site nejzini mani i so edno ~udo pari. da se potrudime i da zavr{ime edna rabota. i jas }e si odam.) Gremio Pustinata fati. Iako prirodata na na{eto soperni{tvo nikoga{ ne dozvoluvala dogovor me|u nas sepak. No. Gremio Ne znam. i ako na vreme ja nabasame. ostani ako saka{ za{to u{te treba da zboruvam so Bjanka. [to veli{. Hortenzio Ma`? Poarno re~i |avol. }e ja legne v krevet i }e ja oslobodi ku}ava od nea.) . Hortenzio Isto i jas. Tolku si dobra {to nikoj ne saka da te zadr`i ovde. Hortenzio. Misli{. Odime. Ako nie nemame trpenie da ja podneseme nejzinata bu~na vreva. ne? [to. Zbogum. Koj poprv nemu nevestata. A sega zbogum. (Izleguva. da najdeme ma` za nejzinata sestra. Nema golem izbor koga site jabolka se rasipani. smeam. Se soglasuvam. @enskata qubov e tolku mala. ako slu~ajno najdam soodveten ~ovek da ja u~i na ona {to najmnogu go saka. Slatka Bjanka! Blaze si mu na onoj {to }e te dobie. Hortenzio Jas velam ma`. (Izleguvaat Gremio i Hortenzio. Hortenzio. siwor Gremio. Gremio Da. zaradi qubovta {to ja kotkam za slatkata Bjanka. Gremio Jas velam |avol. Sepak.) Katerina [to. Gremio? Gremio Koja rabota. najprijatelski }e sorabotuvame dodeka ne & najdeme ma` na najstarata }erka na Batista za da ja oslobodime pomalata za ma`a~ka i pak da staneme sopernici. Obajcata ne go ispekovme lebot. deka }e se najde nekoj {utrak {to }e se o`eni so pekolot samo zatoa {to tatko & e bogat? Hortenzio Nemoj taka Gremio.. Ama po~ekaj malku ne{to da ti ka`am. vo pravo si. }e se o`eni so nea. ti se molam? Hortenzio Ednostavno. i ba{ bi sakal ve}e da mu go dadev najdobriot kow vo Padova za proseweto na onoj {to }e ja isprosi. gospodine. moj sovet e. {to n# ostavija zaedno da klin~ime i da se ispostime do kraj.Kroteweto na opakata 163 Gremio prepora~ajte mi go. bidej}i ni e vo zaedni~ki interes povtorno da dobieme pristap do na{ata ubava sakana i da bideme sre}ni sopernici za qubovta na Bjanka. a. I jas bi go zel vedna{ mirazot no uslovot e da me kam{ikuvaat na raskrsnica sekoe sabajle. so u~enite lu|e }e bidam dare`liv i mnogu u~tiv zaradi dobroto vospituvawe na moite deca. }e go ispratam kaj tatko &. {tom ovaa semejna pre~ka n# sprijateli. }e se najde nekoja dobra du{a bratko.

ramna na onaa od }erkata na Agenor koja so raka velikiot Jupiter go skroti za so kolena pred nea bregot kritski da go qubi.164 Tranio Vilijam [EKSPIR Tranio I samo tolku? Ne zabele`avte kako sestra & svreska i krena takva xeva od koja u{noto tapan~e puka? Lu~enco Tranio. Lu~enco Ama surov tatko. za{to so prekor srceto ne se ~isti. i sega najotvoreno ti priznavam tebe. Tranio i }e umram ako ne ja dobijam ovaa mlada. Drugoto }e me ute{i za{to sovetot ti e dobar.i ve}e s# smisliv. Tranio. Lu~enco O da. ~uv gospodaru . Vaka stojat rabotite: nejzinata postara sestra e tolku zla i kleta {to duri tatko & ne se ottarasi od nea vie samo }e mo`ete da & pluknete pod penxere za{to tatkoto ja zaklu~il doma i ne dava da & zdodevaat nafr~enite prosci. Sovetuvaj me. koj{to mi si mene mil i veren ko Ana na kralicata od Kartagina {to & be{e. dali e mo`no tolku naedna{ qubovta da ve zgrabi? Lu~enco O Tranio. Gospodaru. No ete. se kladam deka obata plana mo`at da napravat eden. dodeka se {laev i gledav od strana. ka`ete mi. gospodaru. Na lice & vidov ubavina slatka. gospodaru. ~arot na qubovta vo bezdelni{tvoto me strefi. Pomagaj Tranio. vidov kako crvenite usni & se dvi`at kako so zdivot go namirisuva siot vozduh sveto i slatko be{e s# {to vidov na nea. . (Od ropstvoto otkupi se najeftino {to mo`e{) Lu~enco Odli~no drugar. ova me te{i. zna~i vreme e da go slezam na zemja. oti znam deka mo`e{. Ako taa moma ja qubite. Prodol`i. taka zjapavte vo onaa moma {to mislam ne sfativte kade le`i zajakot. neli Tranio? No zarem ne ~u deka namera ima u~iteli da & najde za da ja u~at? Tranio Ve molam. Tranio Gospodaru. duri na svoja ko`a ne setiv nikoga{ ne bi pomislil deka e mo`no. Tranio Gospodaru. Ve molam razbudete se. skoncentrirajte se da ja dobiete. deka goram. Tranio. skromna moma. Tranio Opaa. kopneam. Tranio ^uv. za{to znam deka saka{. Lu~enco Isto i jas. ova ne e vreme za prekor. Ako srceto vi e zarobeno toga{ treba Redime te captum quam queas minimo. Lu~enco Da go ~ujam prvin tvojot.

No mom~e. ti nareduvam. mnogu slugi a jas }e bidam nekoj drug. i }e go prezemete obrazuvaweto na momata vrz sebe. da go dr`i domot. mesto mene. dali Tranio ali{tata vi gi ukral ili vie negovite? [to se slu~uva. Tvojot drugar Tranio. osobeno ako uspeam Lu~enco navistina da ja dobie pomalata }erka na Batista. prijatelite da gi prima. Kaj bev jas? Poarno ka`ete kaj bevte vie? Gospodaru. smisleno e. Dali e ostvarliv? Tranio Ne e. mojata pozicija. Tranio sega Lu~enco e stanat. . Tranio oti Lu~enco qubi. zaradi moeto begstvo. dodeka najdam na~in `ivotot da si go spasam. tebe }e te slu`i. Tranio. za da me spasi. }e go dr`i{ domot. (Vleguva Biondelo. Slu`i go ti nego. ne zaradi mene tuku zaradi gospodarot te sovetuvam da ne se otka~uva{ vo koe i da e dru{tvo. Gotovo. Lu~enco I da ne si go brbnal zborot Tranio. Tranio. no prvin }e go nateram da mol~i za ova. Mom~e. nekoj Fiorentinec Napolitanec ili obi~en gra|anin od Piza. Kamo i jas da stanev. Za{to vo kavga koga dojdov na bregot ubiv ~ovek i se pla{am deka ve}e me znaat. me igra mene i moite ali{ta gi zede a jas negovite. Biondelo. Toa e va{iot plan. gospodaru. sega go imam vo celost. takva e va{ata volja. Zatoa slu{aj: Ti }e bide{ gospodarot. Ova ne e vreme za {ega zatoa prisposobi se sosem na nego. Lu~enco Zna~i bidi ova. ve molam? Lu~enco Ela mom~e vamu. zemjacite da gi posetuva ili da gi gosti? Lu~enco Basta. Tranio Potrebno e. Na kratko. vedna{ presle~i se. smiri se. Za{to koj }e go zeme va{eto mesto ovde vo Padova da bide sin na Vin~enco. S# u{te ne n# videle vo niedna ku}a. i sega rob }e stane za taa moma da ja ima koja odedna{ go pleni ranetoto mu oko. Tranio I jas bi sakal navistina da sum toj. kako {to treba. [tom dojde Biondelo.) Eve go apa{ov. Me razbira{ sega? Biondelo Jas. nitu nekoj mo`e da n# razlikuva po likot koj e gospodar a koj sluga.Kroteweto na opakata 165 Lu~enco Tranio Vie }e bidete u~itel. zemi ja mojata zakitena {apka i pla{tot. gospodaru? Ni malku. da u~i. kaj be{e do sega? Biondelo Da. Blaze si mu. A mojata dol`nost e da ve slu{am Za{to u{te tatko vi na odewe mi re~e “Najdi mu se na sin mi” iako mislam ova go re~e vo sosema druga smisla Zadovolstvo mi e Lu~enco da bidam za{to epten mnogu Lu~enco go sakam.

da gi vidam prijatelite vo Padova.166 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Petru~io i negoviot sluga Grumio. Ovde Grumio. }e ti ja svirnam edna ko na vol pa da vidam kako }e ja pee{ do re mi fa sol. {totuku po~na. Sedat i gledaat. vikaj me Tranio. 6 Verono. Slaj Genijalna rabota ti velam. Petru~io Zna~i ne}e{? E koga ne}e{. gospodine? Kogo da udram? Dali nekoj ja navredi va{ata milost? Petru~io Gadu. udri mi edna ovde ma{ki. Ne pra{uvaj oti za{to odgovorot go znae{ “za trista poti!” (Izleguvaat. dobro e. Grumio Gospodarot mi stana kavgaxija. velam.) Petru~io Na samo. Slaj Kimam. udri mi ja ovaa porta. za da vi udram edna. i bapni mi ja silno ili }e te tresnam po apa{kiot surat. udri velam. da odime. gospodine. Ba{ bi sakal da e svr{ena. Grumio Da udram.) Prviot sluga Gospodaru. velam. za kratko zaminav od tebe. gospodine? Petru~io Gadu.) . samo kimate a ba{ vi e gajle za pretstavata. a pred site mojot najmil i najdoka`an prijatel Hortenzio. Ti ostanuva u{te ne{to da zavr{i{. mom~e. (Go tegne za u{i. Grumio Da vi udram edna. kimam `imi sveta Ana.) (Od gore govorat prisutnite na pretstavata. {to sum jas. ]e trae u{te mnogu? Lakejot Gospodaru. da stane{ eden od proscite. ama na drugi mesta za tebe sum tvojot gospodar Lu~enco. Lu~enco Tranio. gospodine. 5Dobro e. Ako ve udram prv na krajot }e platam so skr{en nos i krv. gospodine? Zo{to. ova e sigurno negovata ku}a.

Petru~io A sega tropaj koga ti velam. A dali treba eden sluga taka da postapi kon gospodarot koga ovoj e za eden preku trieset i eden. n# najdovte sred kavga. ili zatni se. neodamna umre. i mojot odli~en prijatel Petru~io? Kako si vrvite vo Verona? Petru~io Siwor Hortenzio. Petru~io Kopile {vrknato. bo`e. vaka rabotite stojat: Antonio.) Hortenzio [to e. udri mi ja ma{ki. da te prepora~am kaj edna zla i opaka `ena? No za sovetov. Hortenzio Smirete se. moj mnogupo~ituvan siwor Petru~io. Dobro dojdovte vo mojot dom. Me natera da go udram i da mu javlepam edna ma{ki. . veren. ne pridavajte va`nost na ona {to go treska na latinski. Petru~io. siwor Hortenzio. ti davam sovet. gospodine. (Vleguva Hortenzio. kaj{to ni{to ne im se slu~uva. va{iot star. da go tepav u{te kako mal. tatko mi. koj sre}en veter ve donese od starata Verona ovde vo Padova? Petru~io Vetrot {to gi raznesuva mladite po svetot da si ja baraat sre}ata podaleku od doma. Hortenzio Alla nostra casa ben venuto. vo aut? 7 Kamo sre}a. Hortenzio Petru~io. i bapni mi ja silno”? A sega mi velite “tropni na porta” ste mi rekle! Petru~io Mom~e. Gledajte. No za prijatel te smetam i ne bi sakal so nea da se pletka{. od merata nadvor. molto honorato signor mio Petruchio. {to se slu~uva? Mojot star prijatel Grumio. A sega ka`ete mi. pomo{! Gospodarot mi se {ekna. “Mom~e. Osven ako ova ne e zakonski na~in da si gi soberam partalite i da me nema od negovata slu`ba. Pari imam vo }esevo a imawe doma pa ete sakam i svetot malku da go vidam. bri{i. dobar sluga Grumio. du{a bi dal. Na kratko. kopile edno apa{ko. mu narediv na gadov da tropne na va{ata porta ama ne mo`ev ni so sila da go nateram. iako. ]e ve smiram vedna{. mil prijatele. Grumio Da tropnam na porta? Gospode bo`e! Zarem doslovno vaka ne rekovte. gospodine. tvrdam. bapni me ovde. udri mi ovde. toga{. izgoren. Hortenzio dobar. od srce se raduvam na ovaa sredba. jas zad Grumio stojam. stani. ova e nedorazbirawe me|u vas i nego. bez zaobikoluvawe. a jas zaakav navamu onaka bez vrska mo`ebi da se `enam i da storam ne{to od sebe.Kroteweto na opakata 167 Grumio Pomagajte lu|e. Stani. velam. Con tutto il cuore ben trovato. sega toj za Grumio. smeam li. veruvaj mi bogata e mnogu. veruvaj mi samo }e me pcue{. Grumio. Grumio Ne. gospodine.

a celta na `ena~kata mi e dobar miraz neka e i grda ko sakanata na Florent. Ka`i kako se vika tatko & i toa mi e dosta. toj dobro go poznava{e pokojniot mi tatko. malku zborovi treba. gospodine. gospodine. Hortenzio ^ekaj Petru~io. bidej}i ve}e zagazivme dosta. bogata mo{ne. dru{tven i u~tiv a nejzinoto ime e Katerina Minola poznata vo Padova po svojot zmiski jazik. drska i lo{a i toa od merata nadvor pa sostojbava da mi e polo{a od {to mi e ti velam ne bi ja o`enil ni za zlaten rudnik. Smetaj}i deka ne doa|a vo predvid zaradi manite {to preeska ti gi spomnav Katerina nekoga{ na vekov da se ma`i zatoa Batista stroga zapoved dade nikoj da nema pristap do Bjanka s# duri opakata Katerina ne dobie ma`. pa i polo{a u{te. so bezzaba baba ako treba pa makar taa da gi ima sobrano site bolesti od pedeset i dve kobili. ako znae{ moma dovolno bogata na Petru~io da mu bide `ena . Mo`ebi pet-{est pati }e mu re~e gadu ama. duri ne ja vidam. Vi tvrdam. odgledana navistina ko velmo{ka prava. stara ko Sibila. Ama koga edna{ toj }e po~ne. toa ne }e me spre~i nitu pak tapa }e mi ja stori o{tricata na moite ~uvstva pa makar pobesna da e od penliviot Jadran Dojdov bogato da se o`enam vo Padova a ako e bogato. koga bi go poznavala kako mene. bi znaela deka opakosta kaj nego ne pali. da ti pomognam da dojde{ do `ena. }e prodol`am so ona {to samo na {ega go spomnav. }e ja napika od kaj{to izlegla i taka }e ja rasturi {to bela ma~ka ne }e mo`e da gleda. ubavata Bjanka i ne mi ja dava ni mene ni na site drugi prosci nejzini i sopernici moi. mora da dojdam so tebe. me|u prijateli kakvi {to sme nie. Toj go ima biljurot na mojot `ivot. za{to Batista e ~uvar na moeto blago. a manata golema e mnogu.168 Petru~io Vilijam [EKSPIR Siwor Hortenzio. i zatoa. Edinstvena mana. ne propu{ta toj ni{to kaj{to ima mandro. zatoa dozvoli mi da bidam so tebe drzok i da te ostavam u{te na prvata sredba osven ako ne saka{ do tamu da me prati{. Vi velam. se podrazbira deka e i sre}no. samo dajte mu dovolno zlato i toj }e se o`eni so {utka. Ti ne ja znae{ od zlatoto mo}ta. ako samo malku mu se opira. Vi velam. najmalata }erka. Petru~io. Grumio Ete. vi velam. Hortenzio Tatko & se vika Batista Minola blagorodnik eden. e taa {to momava e nepodnoslivo ostra. . so najgolemiot akrep na svetot. pu{tete go da odi duri e na svoite. Petru~io Sum ~ul za tatko & iako nejze ne ja poznavam. v lice vi ka`a {to misli. za nego toa ne e ni{to. Vi velam. opaka i lo{a ko Ksantipa na Sokrat. Oko ne sklopuvam Hortenzio. gledate gospodine. Oti }e ja stutkam pa makar pcuela glasno ko grom {to udira od esenski oblak. Mo`am. ubava i mlada. Grumio Ve molam. Ne go znaete vie nego. Hortenzio Petru~io. gospodine. Petru~io Mol~i Hortenzio. mami~eto ima da & go raspla~e.

Gremio O u~enost. Nekoj doa|a. . ti tvrdam. po u~enost i odnos dostoen na nea. na~itan vo poezija i drugi knigi. Gremio Dobar den. u~enost. {irokogradosta na siwor Batista i jas bogato }e te nagradam. Vetiv deka navistina }e mu najdam dobar u~itel za ubavata Bjanka. Bele{kite isto zemi gi i namirisaj gi dobro za{to se nameneti za onaa {to mirisa poubavo od parfem. mnogu dobri. siwor Hortenzio. Ja pregledav listata knigi. osven ako i samiot ne ste u~en. ubavo da gi podvrze{. mom~e. psst! Dobar den.Kroteweto na opakata 169 Lu~enco Grumio Opakata Katerina. Grumio. gospodaru. 8 Gremio Mnogu dobro. Hortenzio Sega Petru~io usluga od tebe baram. polo{ glas na devojka ne mo`e da & izleze. ti velam. glupost. dobro? Me sfa}a{. Gremio I jas ja sakam i toa }e go doka`am na delo. Ete mi se nasmea sre}ata pa go najdov ovoj mlad ~ovek. Se zdru`ile mladite da im podvalat na starite. Toa mi e sopernikot. svrtete se. Grumio [to i da & ~itam. (Vleguvaat prepraveni Gremio i Lu~enco. gledaj. I jas gospodin najdov koj mi veti deka u~itel }e mi najde odli~en muzi~ar za na{ata moma. Pokraj. tolku si namagar~ena! Petru~io Ova ti se vika bezobrazie.) Gospodaru. samo qubovni knigi za sekoj slu~aj i ni{to drugo da ne ~ita. ej? Hortenzio Mol~i. a mo`ebi i so zborovi poubavi mnogu od va{ite. [to }e & ~ita{? Mol~i. Hortenzio Grumio. gospodine. Znae{ kaj odam? Kaj Batista Minola. I taka ne }e ja propu{tam svojata dol`nost kon ubavata Bjanka koja tolku ja sakam. Petru~io. siwor Gremio. vas }e ve veli~am kako moj dobrotvor. pr~ nad pr~ovite. glupost. }e me ponudi{ prepraven vo skromna ruba na stariot Batista kako u~itel ve{t po muzika {to }e ja podu~uva Bjanka Vaka. Hortenzio Dobro e. Grumio Ubav fraer. Slu{aj. da se trgneme malku na strana. tolku verno ko vie samite da ste na lice mesto. so ova lukavstvo }e imam barem dozvola i vreme so nea da bidam i nepre~eno da & se dodvoruvam na samo. tolku si mo}na! Grumio O.

Hortenzio Vilijam [EKSPIR Grumio ]e ja dobie? ]e ja dobie ili }e ja obesam. Gremio I }e gi pokrieme. Ako ova e s#. Gremio Ama gospodine takov `ivot so vakva `ena ne odi. Tatko mi e mrtov. site do eden. Ovde e eden gospodin kogo slu~ajno go sretnav koj{to. fr~ewe na kowi. Petru~io A zo{to sum ovde ako ne tokmu za toa? Misli{ od malku vreva }e mi puknat u{ite? Zarem na vremeto ne sum slu{al rik od lavovi? Zarem moreto ne sum go slu{al. i o~ekuvam dolgo da `iveam i sre}no. i }e ti ka`am vesti za objacata dobri. No ako ti stiska.) Hortenzio. kako besnee ko poten.170 Grumio ]e go doka`e toa negovoto }ese. (Vleguvaat Tranio sve~eno oble~en i Biondelo. Grumio . Kamo vaka da se kladam vo dobar ru~ek. mislam. trube`i na trubi? A vie mi bladate za nekakov `enski jazik ~ij pukot ne e ni polovina silen ko pukotot na kosten vo ogni{te selsko. za negovo i za na{e dobro. Gluposti! Ne sum dete da me pla{ite so baba roga! Grumio Gremio. }e se nafati da ja prosi opakata Katerina i da ja zeme ako mirazot & e bogat. sega ne e vreme da iska`uvame qubov. storeno. sin na stariot Antonio. dobro e. Hortenzio. pod uslov da uspee. opaka pr~la. slu{aj. Gospodinov ni dojde kako pora~an. i toa prijatelski ~uj me. gospodo. Slu{ni me. mu gi ka`a site nejzini mani? Petru~io Znam deka e nezgodna. Hortenzio Mu vetiv deka }e gi pokrieme li~no tro{ocite za proseweto. gospodine? Od kade si? Gremio Petru~io Roden sum vo Verona. ti velam so boga napred! Za s# {to ti treba }e ti bidam pri raka. Navistina }e ja prosi{ ovaa diva ma~ka? Petru~io I }e `iveam. ako uslovite na{i mu se arni. Gremio Ne se pla{i od baba roga! Ne gleda{ pre~ka. bogatstvoto mi e `ivo. pobudalen. razgneveno seto. Gremio Re~eno. ne gledam tuka pre~ka. zapenet vepar? Zarem topovi ne sum slu{al na bojnoto pole i nebesnata artilerija kako po nebo bufta? Zarem ne sum slu{al sred bitkite stra{ni uzbuni glasni.

Batista e velmo`a komu tatko mi ne mu e sosema nepoznat. pravam nekoj zijan? Poleka. da ili ne? Tranio A i da sum do{ol. Dali dojdovte da ja barate momata {to ja spomnavte. Ubavata }erka na Leda iljadnici prosci ima{e pa i ubavata Bjanka mo`e u{te eden pove}e da ima i eve sega Lu~enco ide pa makar i Paris vo trkata za nea da bide. Brgu }e papsa.Kroteweto na opakata 171 Gremio Tranio Gospoda. vrni. Od kaj {to mi dade. gospoda. Tranio Zo{to? Da ne ste vie drumski razbojnici pa patot e samo va{? Gremio Tranio Samo na{ e patot do nea. ajde. Gremio [to. dobar den. Hortenzio Gospodine. Smeam da ve pra{am koj e najkratkiot pat {to vodi do ku}ata na siwor Batista Minola? Biondelo Mislite na onoj {to ima dve ubavi }erki? Ne. Biondelo. gospodine. gospodine. pa negovata }erka da e duri i poubava od {to e. vi se molam? Da ne mislite i na nea. Na nego. Tranio Gremio A od kade. Zo{to vi e gajle? Petru~io Taa e izbrani~kata na siwor Hortenzio. Lu~enco Dobar po~etok. Hortenzio . Tranio. ako bez zbor vedna{ fatete xade. a? Grmeio Tranio I na nego i na nea. zarem gospodinov }e n# nadzboruva site? Lu~enco Samo pu{ta rogovi. gospodine. Vi velam taa e izbrani~kata na siwor Gremio. bi mo`ela da ima pove}e prosci a me|u niv i mene. samo malku. Tranio Tranio Ne gi sakam pcuja~ite. Ako ste velmo`i imajte trpenie ne{to da vi ka`am. Biondelo. gospodine. Ama sigurno ne na onaa {to pcue. gospodine.

dobro govorite i razbirate Gospodine. Bidej}i se izjasnivte i samiot za prosec morate. prijateli. Tranio Ako e s# taka. Petru~io. Ako go skr{ite mrazot i napravite podvig. velam jadi i pij na moja smetka. gospodine. Petru~io Gospodine. i veli nema nikomu da ja dade dodeka postarata sestra ne ja ma`i. Petru~io Gospodine. slu{nete go ova. dozvolete ne{to da ve pra{am. toga{ onoj {to }e ja dobie sigurno }e vi bide blagodaren za navek.172 Petru~io Vilijam [EKSPIR Hortenzio. ve molam. Tranio Gospodine. ne gibajte ja nea. Dali ste ja videle }erkata na Batista? Tranio Ne gospodine. Pote`ok e toj od site negovi juna~ki dela. prvata e za mene. Pomalata }erka za koja kopneete vie tatko & ja ~uva podaleku od site prosci. zo{to tolku zborovi se tro{at? Hortenzio arno. ja osvoite postarata i ja oslobodite pomalata za site nas. ako ste vie ~ovekot {to na site }e im pomogne pa i mene. ednata pro~uena po ostriot jazik ko {to e drugata po ubavata skromnost. predlogot e petka. no dve slu{am deka ima. gospodine. kako i site nas. da go nagradite gospodinov komu site sme mu dol`ni. Grumio i Biondleo Odli~en predlog! Da odime. Hortenzio Predlogot e bez gre{ka. Deka sum od zbor ve kanam da se najdeme nekade ve~erva i da pieme za zdravjeto na na{ata moma ba{ kako protivni~kite advokati {to pravat `estoko se borat no ko prijateli jadat i pijat. Duri toga{ pomalata }e bide slobodna. 9 . Hortenzio Gospodine. Gremio Da. za toa bez gajle. ostavete go toj potfat na silniot Herkul.

) (Vleguva Batista. taa mora da se ma`i. toa }e go storam bidej}i dol`nosta kon postarite ja znam.) Batista [to e pak sega? Od kade taa drskost? Bjanka. Zatoa. Katerina Ako ova e majtap. ne rezili me mene ni sebe. (Izleguva Bjanka. te molam. Odi zemaj ja iglata. eve da umram ako ne storam s# na svetot da go ima{. trgni se. (Ja udira. (Tr~a po Bjanka. velam. zna~i s# drugo bilo majtap. }e ja stol~am. Zarem ne e toa Hortenzio? Bjanka Ako ti se dopa|a. zarem mi branite? Aha. taa vi e bogatstvoto. Bjanka Veruvaj mi. Katerina Ti si al~na. begaj. Bjanka Zarem za nego mi qubomori{ vaka? Toga{ si igra{ majtap i sega mi e jasno deka celo vreme samo si se majtapela. Toa me vadi od pamet. Kutro devoj~e. zarem pred moi o~i? Bjanka. Katerina Od site tvoi prosci. ti nareduvam da mi ka`e{ kogo najmnogu go saka{. pravej}i od mene robinka i plenik. Odvrzi mi gi racete. Da.) Batista [to. naredi {to saka{. zdolni{teto duri. sestro. Gremio e toj {to go saka{. I toa bez gluma. od site `ivi ma`i u{te ne sum go zdogledala ona lice {to }e mi se bendisa pove}e od site drugi. No za dranguliite drugi racete odvrzi mi gi i }e gi frlam sama. .) Bjanka Dobra sestro.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Katerina i Bjanka. sramota. pla~e. a jas treba bosa da & igram na svadba i zaradi vas dvajca da ostanam stara moma. sega gledam. nejze ostavi ja na mira. saka{ da `ivee{ vo rasko{. sestro. Katerina La`e{ su{i{.) Katerina [to. ti skotu od |avolska sorta {to ja ma~i{ kako taa da ti e kriva? Koga ti rekla barem eden lo{ zbor? Katerina Me nervira {to mol~i. sestro. i seta ruba.

ve molam dozvolete ni i nam. gospodine. doblesna i li~na? Batista Imam }erka. siwor Gremio. Petru~io so Hortenzio prepraven kako Licio i Tranio prepraven kako Lu~enco so svojot sluga Biondelo koj nosi lauta i knigi. ~uv za nejzinata ubavina i pamet za nejzinata privle~nost i smerna krotkost. ama kaj mene nema trte-mrte. Dobar den. Petru~io Ne sum. Batista Dobredojden ste mi.) Batista Dali nekoj tatko nekoga{ bil vo moja ko`a? No koj ide? (Vleguvaat Gremio. Dobrodojdeni ste zaradi nego. (Izleguva. [to mislev rekov. Prifatete go ili navreden }e bidam. Katerina {to se vika. siwor Gremio. Lu~enco prepraven kako Kambio vo obi~ni ali{ta. gospodine.174 Vilijam [EKSPIR Ne zboruvajte mi. zarem nemate }erka {to se vika Katerina. mnogu ste naglit! Petru~io Prostete. Gremio So seta po~it. od Verona. . Petru~io Zna~i ne sakate da se razdelite od nea ili mo`ebi ne vi se dopa|am jas. kom{ija Gremio. Od kade ste. odam da sedam i pla~am dodeka za odmazda ne najdam na~in. siguren sum. Batista Dobro go poznavam. pu{tete me samo. Batista Dobro utro. a i toj zaradi vas. Petru~io. za da ja ostru~i dokraj vo ovie uki za koi ve}e. gospodine. Petru~io I vam. dosta znae. Ve molam. vo Mantova e roden.) Gremio Dobro utro. poniznite moliteli da ka`eme ne{to. Jas sum velmo`a. dobar gospodine. Mnogu ste smeli. prekrasnite osobini i blagiot odnos. Se vika Licio. A kako nadopolna za toa {to vi sum gostin vi nosam eve eden moj blizok ~ovek (poka`uva na Hortenzio) mnogu ve{t vo muzika i matematika. pa se drznav da dojdam ko nekanet gostin vo va{iot dom za da se uveram li~no vo glasot za nea nadaleku {to se slu{a. gospodo. No treba edno da znaete za }erka mi Katerina za moja `al. Vi velam. Gremio Pozavieno. taa ednostavno ne e za vas. gospodine? Kako da ve vikam? Petru~io Petru~io se vikam. Vedna{ rabotam. gospodine. sin na Antonio ~ovek poznat {irum cela Italija. kom{ija Batista. Batista Ne sfa}ajte me gre{no.

ve{t za gr~ki i latinski kako {to e drugiot za muzika i matematika. (Na Lu~enco) a vie knigite. mom~e! (Vleguva sluga. Ama za da vi iska`am sli~na qubeznost. mojata rabota ~ekawe ne trpi. S# {to baram e. Site ste mi mili gosti. Mnogu imam slu{ano za nego. gospodine. gospodine. (Izleguvaat slugata. I za va{ata cvrsta odluka sum slu{nal vo prilog {to e na postarata sestra. Ej. Kom{ija. Dobro go znaevte tatko mi. Batista Iljadapati fala. prifatete gi negovite uslugi. vo slu~aj da me nad`ivee ]e & go ostavam siot svoj imot i prihod. Zatoa ka`ete mi. siwor Gremio. (Na Hortenzio. ama se pla{am da ne vi se trtne rabotata . Biondelo. od s# srce vi go davam ovoj mlad u~en ~ovek (poka`uva na Lu~enco) koj{to dolgo vreme studira{e na Rems. edinstveniot naslednik na negoviot imot. gospodine. toga{ mnogu }e vredat. ako ja osvojam qubovta na va{ata }erka kakov miraz }e dobijam pokraj nea? Batista Po mojata smrt. i ve molam ~uvstvuvajte se kako doma. Hortenzio. Batista Se vikavte Lu~enco? Od kade ste. Ve molam. mi izgledate za stranec. otkako mojot koren }e go doznaete. Dobro mi dojdovte. koj{to uspeav da go zgolemam a ne da go smalam. I u{te da gi slu{aat dobro. {to kako stranec vo gradov ovde se osmeluvam da bidam prosec na va{ata }erka ubavata i doblesna Bjanka. A za obrazovanieto na va{ite }erki ja prilo`uvam ovaa lauta prosta i ovoj izbor od gr~ki i latinski knigi. Ako gi prifatite. siguren sum. prifatliv dar. i ne mo`am sekoj den da prosam devojka. a na raka vedna{ dvaeset iljadi kruni. . Se vika Kambio. Petru~io Za takov miraz }e ja osiguram nejze vo vdovi~lukot. da imam ist pristap i sloboda kako i site drugi prosci. Lu~enco. nema {to. dobar Kambio. Dali e neopravdano da znam zo{to ste dojdeni? Tranio Prostete.Kroteweto na opakata 175 Tranio Gremio Se gleda. nema {to. a niz nego i mene. Seto ova podrobno vo dogovorot }e stoi za obete strani do nego da se dr`at. molam? Od Piza.) Mom~e. Dobro mi dojdovte na gosti. sin sum na Vin~enco. Vedna{ odete kaj u~enicite va{i.) Ama dobar gospodine. Petru~io Siwor Batista. polovina od seta zemja.) A sega niz gradina da pro{etame malku pa potoa na ru~ek. gospodava vodi gi kaj moite }erki i ka`i im deka se nivnite u~iteli. Batista Mnogu mo}en vo Piza. posebno {to ste blago nakloneti kon mene a ne kon nekoj drug. (Na Tranio.) Lautata zemete ja. jas treba da se pravdam.

toga{ veruvajte.) ]e ja ~ekam ovde. Petru~io Da. re{itelen sum kolku taa {to e lo{a. }e dojdete so nas ili vedna{ }erka mi Katerina da vi ja pratam? Petru~io Da. Takov so nea }e bidam a taa }e potklekne vedna{ Za{to jas sum surov i ne prosam ko malo dete. Za{to vi velam. zadrogaz i {to u{te ne.176 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Ne ja nau~i da udira vo lauta? Hortenzio Kaj }e ja nau~am koga mi ja udri lautata od glava. Batista Trudi se kolku {to mo`e{ i neka ti e so sre}a. ve molam. dedo.) Batista [to e prijatelu. Samo & rekov deka ne ja dr`i lautata dobro i ja svitkav rakata da vidi kako prstite se dr`at a taa netrpeliva ko |avolska ro`ba mi svika: “Ne ja dr`am dobro. petpare~ki svira~ me nare~e. da. bo`em odnapred se spremala vaka dolno da me grdi. Saka da u~i i blagodarna e na toa. sum od strav Batista ]e stane }erka mi dobar muzi~ar? Hortenzio Pobrgu }e stane dobar vojnik. podu~uvajte ja barem pomalata }erka. Ako po~ne da pcue. samo ako najgolemata podrobnost se sredi a toa e nejzinata qubov: bez toa nema ni{to. toga{ ednostvano }e & re~am deka pee kako slavej. (Vleguva Hortenzio so skr{ena glava. }e bidam ko planinite za vetrot {to ne se tresat iako ovoj postojano duva. (Izleguvaat site osven Petru~io. Petru~io Toa e sitnica. Ako po~ne da se murti. {to si tolku bled? Hortenzio Ako sum bled. No sepak o~ekuvaj po nekoj te`ok zbor. nema {to. }e re~am deka e mila na lik ko utrinski rozi izmieni so rosa. Umiram da vrzam nekoj zbor so nea. Siwor Petru~io. Pratete mi ja. takva mi treba. Ako e nema i ne saka ni zbor da ka`e zborlivosta }e & ja pofalam toga{ . Vetreto go rasplamtuva maloto ogne vo po`ar no uraganot go gasne ognot i s# drugo. Za `elezo e stvorena a ne za lauta. sega ja sakam mnogu pove}e od napred. Batista Dojdete so mene i vedro vi se molam. i kaj{to dva razbesneti ogna se sretnat se tro{i ona {to go hrani nivniot gnev. i revnosno }e ja prosam koga }e dojde. Petru~io Vesela `enska. a? Sega ti }e vidi{!” I vedna{ po timbata me tresna i glavata niz lauta mi izleze nadvor i stoev taka zamelu{en i mrdnat i nebare so alka okolu vratot zjapav a taa mi se dere{e.

Petru~io. prosto nema da veruvate kolku mnogu me saka. Ako nie sme zadovolni. {to vas ve boli? Se dogovorivme me|u nas. Kate. da bide s# u{te zajadliva vo dru{tvo. pokani gosti. Kate. Gospod da te blagoslovi. gospodo. O. vereni ste. I na krajot da vi ka`am deka se dogovorivme slo`no u{te ovaa nedela svadbata da ni bide. ]e dademe prsteni. Ako odbie da se ven~a. Po trpenieto e vtora Grizelda a rimska Lukrecija po svojata ~ednost. Spremaj gozba. samo dajte raka. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. Vi velam. Petru~io Dedo. na eden ~uknat silexija koj{to a }e otvori usta pcue vrni i misli deka so psovki }e mi go najde krajot. (Vleguvaat Batista. poprvo }e te vidi na . }e se zablagodaram nebare me pokanila cela nedela da & bidam gostin. zbogum.Kroteweto na opakata 177 i }e re~am deka zborovite me paraat v srce.) Batista [to napravi. pri}e. opaka e oti e mudra. Katerina Poprvo }e te vidam na besilka! besilka. vaka stojat rabotite: vie i siot narod govorevte za nea i govorevte gre{no. {to drugo? Mo`e{e da ne uspeam? Batista Pa toga{ }erko Katerino? [to se murti{? Katerina Me vikate }erka? A poka`avte vamu tatkovska gri`a sakaj}i da me dadete na eden poluludak. da kupam ruba za denot na svadbata na{a. znam Katerina }e bide nevesta za merak. nabli`uva nedela. Daj mi raka. Zboruvaj Petru~io sega. Petru~io Dedo. zaminav za Venecija. me qube{e ne`no bakne` po bakne` i mi se kolne{e cvrsto {to vedna{ potkleknav pred nejzinata qubov. O. Ako e opaka. vo nedela sme ma` i `ena. `eno. }e ja molam denot da go oglasime na strojot i brakot. Svedoci sme nie. najmila Kate! Mi se obesi na vrat. Petru~io Trpenie. No eve ja ide. Petru~io. dedo. Gremio i Tranio. velime. Ako mi re~e da fa}am magla.) Gremio Gremio Dali nekoj nekoga{ tolku brgu se veril? Slu{a{. jas nejze ja izbrav. Gremio i Tranio Amin. za Venecija odam. siwor Petru~io. ubava promena bakni me. vie ste amateri! Fantasti~no e da se vidi kako eden krotok ~ovek najlo{ata sprija ja skrotuva koga ma` i `ena se sami. na samo. Tranio Vaka uspea? Zna~i i nam denot }e ni se stemne. i ne e drska tuku skromna kako gulab i ne e izbuvliva tuku krotka ko utro. so }erka mi? Petru~io Uspeav. Batista Ne znam {to da re~am. gospodo.

priznavam. Ako ja dobijam }erka vi za `ena }e & ostavam tri ili ~etiri ku}i vo bogatata Piza dobri kako koja bilo ku}a na stariot siwor Gremio vo Padova.178 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Smirete se. ete. gospodo. za pomalata }erka. bide samo moja. Jas sum sin edinec i edinstven naslednik na mojot tatko. Tranio Prvo. draperiite site se original Tirski. jas sum vi sosed i prviot nejzin prosec. turski perni~iwa so biser opto~eni. qubovta tvoja smrznuva. ova e denot {to tolku dolgo go ~ekavme site. takva dobivka sakam. seto e nejzino ako umram. trgni se. so le|eni i bokali za nejzinite ne`ni race. [to. Tranio A jas pove}e ja sakam Bjanka odo{to zborot mo`e da ka`e ili mislata da smisli. Toa taa }e go ima. siwor Gremio? Gremio No mladosta `enskoto oko go pleni. Skakulec eden. Gremio Mirno nekako plenot mu padna v raka. od tu~ i kalaj posatkite mi se site i s# {to eden gazda treba da ima. ka`i ti {to & nudi{? Gremio Navistina. Gremio. No sega. da ne ve zdoboli. a sega mene slu{nete me. baldahinite i ruvo od najdobro platno. Sporot jas }e go re{am. Tranio Ama taa stoka samo gnie{e kaj vas. Malku sum podostaren. plus gemija edna . a vo onie od kiparis pokriva~ite stojat. ja }e }arite. ja po moriwa }e skapi. mojata ku}a vo gradot seta bolskoti vo srebro i zlato. Gremio Ti si golobrad i ne mo`e{ pove}e da ja qubi{. Po delata treba da se sudi. Tranio Ti si belobrad. Dve iljadi dukati godi{no od zemja? (Na strana) Seta moja zemja ne vredi tolku. Batista. Gospodine. Tranio Ova “samo” dobro zvu~i. plus dve iljadi dukati godi{en prihod od plodna zemja. i ako umram utre ova & pripa|a nejze ako dodeka sum `iv. Gremio A tvojata pr`i. vozrasta e taa {to hrani. koj od vas dvajca pogolemo bogatstvo za }erka mi }e dade toj }e ja ima nejzinata qubov. sega trgovec igram {to ludo se vpu{ta vo o~ajni~ki potfat. Na selo v pondila imam sto mlekodajni kravi a v jasli sto dvaeset debeli vola i s# drugo potrebno za vakvata brojka. kako {to znaete. Batista Mir da ima vo brakot. gospodo. zavesi od Venecija so vez od zlato. Kov~ezite od slonova koska polni se pari. skapocenite ali{ta.

Ne mo`e da dobie pove}e od ona {to go imam. Gremio Zarem mladite ne umiraat kako site stari? Batista Zna~i. [to. inaku. Ova & go davam. poznato e deka tatko mi ima tri golemi gemii. vi blagodaram na dvajcata. Drugata nedela po ova Bjanka }e vi bide nevesta. (Izleguva. }e me ima mene i s# moe. drugo nemam.Kroteweto na opakata 179 Gremio sega zakotvena vo pristani{teto Marsej. pa taa e va{a. Naumiv za gospodarot da storam dobro. gospodo.) Sega ne ti se pla{am. no vo ovaa prosidba luda ako ne potfrlam. Ako ti se dopa|am. toga{ Gremio }e ja ima. Neka tatko vi garancija & dade. ako umrete pred tatko vi. sosedu dobar. kako taa nejzinoto }e go dobie? Tranio Zabele{kata ne vi e na mesto. Batista Priznavam deka najdobra e ponudata va{a. re{iv vaka: znaete deka vo nedela mojata }erka Katerina }e se ma`i. Gluposti! Starite italijanski lisci ne se tolku prosti! (Izleguva. Izlez nema osven la`niot Lu~enco da dobie tatko. Obi~no tatkovcite dobivaat deca. A toa e ~udno. Mom~e nedodelkano. i sekoga{ dvojno od ona {to }e go ponudi{ sledno. ako ne. Gremio gubi. (Izleguva Batista. A sega odam. {to }e bide la`en Vin~enco. mo`ni se i takvi ~uda.) . ako garancijata ja donesete. Zbogum. tatko ti bi bil {utrak s# tebe da ti dade i na stari godini da te moli za tro{ka leb. Toj e star. Gremio Sledno? Ve}e ponudiv s#. Tranio Toga{ e jasno deka devojkata e moja spored vetuvaweto va{e. prostete za ova.) Tranio Da ti se pluknam vo drtata. itra ko`a! Sepak igrav ko site aduti da mi se v race. da ne ve potonav so brodot? Tranio Gremio. a jas mlad. dva broda i dvanaeset novi galii.

taa e patron na nebesnata harmonija. vaka prepraven za da ja osvojam va{ata qubov . {timalo edno! Bjanka Kade zastanavme? Lu~enco Ovde. ]e u~am samo kako {to mene mi se saka. Hortenzio i Bjanka. odredeno vreme. koga si ~ital da znae{ zo{to muzikata ni slu`i? Ne si ~ul deka taa go osve`uva umot po napornata rabota i u~eweto te{ko? Zatoa dozvoli filosofija da & ~itam a potoa so tvoeto drndawe po~ni. pimpirlio u~ena. Bjanka Prevedete. Za da nema pove}e kavga. e mojot sluga Tranio .^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Lu~enco. Hortenzio ]e si odite od ~as ako go na{timam? Lu~enco Ti samo odi i {timaj. A vie zemete go instrumentot i svirete malku. Lu~enco Magare edno tvrdoglavo. uvredite nema da gi trpam. Lu~enco Vidi go ti nego. Ne sum prva~e od nekoe zapu{teno selo. Hic steterat Priami regia celsa senis. Hortenzio Gospo|ice. Hortenzio ^asot negov }e svr{i pred da go na{timate.Priami. Bjanka Gospodo. koj{to mene me pretstavuva celsa senis. Tolku brzo zaboravi kakov do~ek ti priredi sestra & Katerina? 10 Hortenzio Ama. ne sakam da me vrzuvaat ~asovi. sin na Vin~enco od Piza . jas sum Lu~enco .Hic steterat. si go na{timav. Ama si drzok. . Zatoa bidi u~tiv i daj mi prvenstvo prvin ~asot po muzika da go odr`ime a potoa ti dr`i go svojot ~as.Sigeia tellus.Simois. hic est Sigeia tellus. gospo|ice: Hic ibat Simois.hic est. od obajcata navredena sum sega za{to se glodate okolu ona {to e moj izbor.regia. Hic ibat.) Lu~enco Dosta so toa }emaneto. kako {to ve}e vi rekov . za da go izmamime stariot degen. a onoj Lu~enco {to doa|a da ve prosi . da sedneme.

gospodine! Moram da ~ekam (na strana) i da vardam oti ako ne sum vo krivo na{iot u~en muzi~ar e zaquben do u{i. temel na sekoja skladnost. za toj somne` bi se raspravala u{te. Lu~enco Fal{ ti e ~ove~e. Uf! Gornite `ici. ne lutete se. Hortenzio Ako.) Gospo|ice. Hortenzio Ama dobro. @imi s#. Hortenzio Dolu ne fal{ira tuku dolniov gad ne mi {tima. sega mi e na{timan. polesno i podobro odo{to so drug nekoj u~itel. Otsega. Sol la eden klu~. apa{ov ja {meka mojata qubov. ne nadevajte se premnogu celsa senis. Hortenzio (Na Lu~enco) A sega {etaj i ostavi n# malku. Sega Licio. do re na Hortenzio podaj raka mi fa Bjanka. .Hic steterat Priami. (Vleguva eden sluga. vnimavajte da ne n# slu{ne . U~itelu dobar. Skala sum jas. tvoj e redot. pak na{timaj go! Bjanka ^ujte go sega mojot prevod: Hic ibat Simois. no se somnevam sega. velam. ne vi veruvam . Lu~enco Ne bidete picajzla. Bjanka Ama jas ja nau~iv skalata u{te lani. Lu~enco Fal{ira dolu.regia. inaku. Lu~enco Nemojte. {to vaka se po{eguvav so vas dvajca. Hortenzio Gospo|ice. ne ve poznavam . Ne sum luda da gi napu{tam dobrite pravila zaradi nekoi izumi novi.hic est Sigeia tellus. Muzikava {to }e ja sviram ne e za tri glasa. Ova e skala? Ne mi se dopa|a ni malku! Stariot na~in mi e pomil. dobro }e te vardam. daskali{te. sega nau~ete ja skalata na Hortenzio. za{to navistina Ajant bil Ekid. Bjanka Bjanka So vreme mo`e }e veruvam. ma`i se za nego so radost fa sol za{to od srce toj te saka. Bjanka Moram na u~itelot da mu veruvam. vi se molam. ve molam. (Na strana) O kolku e ognen i drzok na{iov daskal. po pradedo nare~en taka.Kroteweto na opakata 181 Bjanka Da ~ueme. ne o~ajuvajte. Zatoa vi napi{av s# ubavo ovde. a dve noti dumam si do smiluvaj mi se ili }e umram. pred da go fatite instrumentov i da nau~ite kako prstite se mestat moram osnovnite pravila da vi gi ka`am za da ja sovladate skalata pobrzo.

baven na `enidba. bez ogled {to go spre~uva da ostane na zborot. No Bjanka. gospo|ice. ene ja ludata `ena na Petru~io ako mu e }ef da dojde i so nea da se `eni. Katerina Sepak poarno nikoga{ da ne go videv. prebrz na prosidba. ova e denot koga Katerina i Petru~io treba da se zemat a sepak nema ni traga ni glas od zetot.) . Tranio. ako mislite ti se tolku niski pa frla{ oko na sekoj dolen prostak toga{ drug neka te zeme. protiv mojata volja. (Izleguva. Sega svetot za Katerina }e {u{ka i }e veli “Opaa.) Batista Bjanka Gospo|ice. sepak ~esnost od srce mu blika.” Tranio Trpenie Katerino. Te vidov li na ruga Hortenzio. Se kladam deka Petru~io naumil ne{to dobro.) Lu~enco Toga{ ni jas nema zo{to da bidam ovde. Moram da odam. iako e {egaxija. bi go zaka`al denot svadben. (Izleguva pla~ej}i sledena od Bjanka i slugite. [to }e re~at lu|eto? Kakov rezil }e pukne da ne dojde zetot koga sve{tenikot treba da go izvr{i ~inot na ven~avkata? [to veli Lu~enco na ovoj na{ sram? Katerina Sramot e moj. Zbogum. }e si zeme druga.) Siwor Lu~enco. Moram na sila. Katerina. Iako e grub. Mi se ~ini i toj e zaquben do u{i. znam deka mudrost vo sebe ima. Vi rekov toj e samo naluni~av {utrak {to so grubosta gi pokriva kiselite {egi. na eden lud silexija. Bjanka. svatovite a sepak ne bi do{ol da se `eni. trpenie Batista. (Izleguvaat Bjanka i slugata.) Hortenzio A jas imam zo{to daskalov da go vardam. da ja dadam rakata. gozba bi spremil. u~iteli mili. tatko vi ve moli knigite sega da gi ostavite i da pomognete da se sredi sobata na va{ata sestra. I za da go mislat deka e vesel fraer toj bi isprosil iljada. Lu~enco i drugi so slugite. Svadbata e utre. nastran bandit. (Izleguva. Gremio.182 Slugata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Batista. prijatelite bi gi viknal.

) Biondelo Gospodaru. raskapana i crvjosana. so skr{en bal~ak i so kanija ~ij vrv go nema a remenite se iskinati. niz nozdrite & te~e slina. nepcata podueni i krvavi. ne te obvinuvam za pla~ot. babuwosana. Nekoja ~udna lunka go podbodnala vaka da se oble~e. drugata so vrvca.Kroteweto na opakata 183 Tranio Batista Odi devojko. za’r|an me~ zemen od gradskiot voen otpad. na starata palarija mesto per~e. nozete rahiti~ni. Batista I novi i stari? Kako e toa mo`no? Biondelo Zarem ne e novost da ~ueto za ideweto na Petru~io? Batista Dojde? Biondelo A {to e so tvoite stari novosti? Biondelo Petru~io doa|a so nova palarija i star xaket. Batista Koga }e dojde ovde? Biondelo Tranio Koga }e zastane kaj{to stojam jas i ottuka }e ve gleda. `lezdite pote~eni. novosti! I toa tolku stari novosti {to takvi do sega ne ste ~ule. gospodine. akrep. Batista Ne. remenot na{ien od {est par~iwa. so ralo iskinati ~izmi. zadenal pesnarka od ~etirieset qubovni pesni. Negoviot lakej. Koj doa|a so nego? Batista Biondelo Pa kako toga{? Biondelo Doa|a. prav akrep e vo toa ruvo i ne li~i ni na risjanski pa` ni na lakej od gospodin. kobili{teto is~a{eno .so staro muvlosano sedlo i dve razli~ni uzengii . nosi star. grbot klapnat. takov sram i svetica bi `egnal a ne lo{otija zla kakva {to tebe te dal gospod. . gospodaru. (Vleguva Biondelo. a go podvrzal edniot so crvena. ednata so toka. na ednata noga platnen a na drugata dolg volnen ~orap. so dve bukvi za nejzinoto ime so{ien na nekolku mesta so debel konec. modra xiger od `oltica. gospodine. pripa|a od vrtoglavica. opremen re~isi kako i negovata kobila. a `enskiot kai{ od somot. oglavnikot razlabaven i od ov~a ko`a. ispri{tena.u{te boluva od {ap i ligavka. drugiot so sina krpa. skukulena. uzdite skinati od ~estoto zategawe da ne padne vrzani vo jazli. nafrlena so mozolki. Obi~no e skromno doteran. vo izliteni bri~-pantaloni tripati zasukani.

Biondelo Ne gospodine. Tranio Ka`ete ni. Nemojte vakov nevestata da ve vidi. velam kobilata mu doa|a so nego na grb. `imi sveta Mara se kladam po para kowot i ~ovekot pove}e se od eden iako ne se broj za mnozinstvo vreden. prvin bevme ta`ni. Dosta e deka dojdov da go odr`am zborot iako morav malku i da docnam. No kade e Kate? Predolgo ja ~ekam. Biondelo I ne ste ba{ oble~eni kako {to bi sakal. deka Petru~io doa|a. Utroto vrvi. a sega sme pota`ni {to dojdovte vakvi. Petru~io Batista Neli re~e deka doa|a? Biondelo Koj? Petru~io deka doa|a? Batista Da. Petru~io Ne sum dobredojden. I {to se xarite gospodo moja nebare zjapate vo pametnik ~uden nekakva kometa ili ~udo nevideno? Batista Pa. (Vleguvaat Petru~io i Grumio. Ne e va`no kako e oble~en. Soble~ete go sramot od va{eto telo {to e trn v oko za na{eto slavje. gospodine. gospodine. Tranio Se raduvam {to doa|a.) Petru~io Eeej. vreme e za v crkva. toj ne doa|a. kade se tie gospoda? Koj e doma? Batista Tranio Dobrodojdovte. znaete deka ova vi e denot svadben. Biondelo Ne. mislevme }e ve nema. Batista Pa toa e edno isto. . Zarem ne e podobro {to poitav vaka? Kade e Kate? Nevestata moja li~na? Kako e mojot dedo? Ne{to ste mi namurteni.184 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Va`no ne krivite. Ama gospodine. odete kaj mene i oble~ete ali{ta moi. no vo pogodno vreme }e vi bide jasno i zadovolni sosem }e bidete site. kakva pri~ina va`na tolku dolgo ve trgna od nevestata va{a i ve prati ovde bez da li~ite na sebe? Petru~io Dolgo treba da ka`uvam i zdodevno e da se slu{a.

(Vleguva Gremio. Gremio Ne! Taa e jagne. vragolica. ]e go ubedime nekako. Gremio Toj e |avol. koga popot .) Tranio Do sitnica treba da go razgledame planot postojano mislej}i vo na{a polza.Kroteweto na opakata 185 Lu~enco Petru~io Ni slu~ajno. Tranio Dali idat doma i nevestata i zetot? Gremio Zetot velite? Zevzek e toj. ne veruvam deka }e ve zeme. (Izleguvaat Batista. Biondelo. Petru~io Da ne e onoj moj kolega daskal {to budno go sledi sekoj Bjankin ~ekor dobro bi bilo begalka da ja zemam. Tranio Poopak od nea? Ne mi se veruva. gospodine Lu~enco. gulab.seedno koj {to }e ni poslu`i za celta na{atoj }e izjavi deka e Vin~enco od Piza i }e zagarantira pogolemi sumi ovde vo Padova od onie {to jas gi vetiv. No pokraj nejzinata qubov vi treba i soglasnosta na tatkoto. izbegavte od crkva? Gremio Ko nekoga{ {to begav od u~ili{te. Taka mirno }e u`ivate vo va{ata nade` i }e ja zemete slatkata Bjanka so soglasnost od nejziniot tatko. da se promeni pred da odi v crkva.) Siwor Gremio. Vi velam. a koga }e ja imam. ]e go nadmudrime belobradiot Gremio. zaqubeniot Licio s# zaradi gospodarot moj Lu~enco. a za da uspee ova kako {to ve}e porano vi rekov moram da najdam nekoj ~ovek . No dosta! Za mene }e se ma`i a ne za ali{tata moi. Ama ba{ sum {utrak {to muabetam so vas mesto dobroutro na nevestata da & ka`am i da go zape~atam svoeto pravo so bakne`. Gremio. cel svet ne neka veli }e go ~uvam svoeto pa makar |avolot da se buni. itro vnimatelniot tatko Minola prefriganiot muzi~ar. zevzek neviden a devojkata doprva }e sfati. (Izleguvaat Petru~io i Grumio. slugite.) Tranio Ima toj pri~ina za otka~enoto ruvo. Koga bi mo`el da go obnovam toa {to }e mi go iznosi ko {to bi mo`el da go smenam ova bedno ruvo dobro bi bilo za Kate. da vidam {to }e se slu~i. nevin~e prema nego. ako e mo`no. Tranio More }e me zeme i oro }e igra. zerzevuli{te. a podobro za mene. Batista Odam po nego. lo{otija gorda. Odam vakov da ja vidam. Tranio A taa |avolica. Batista Ama vakov. sotona lo{a.

Takva luda ven~avka do sega ne bila Slu{ajte! Slu{ajte! Svira~ite gi slu{am.) (Vleguvaat Petru~io. Zbogum na site! Tranio Ve molam barem ostanete so nas za ru~ek. vxa{en. no ne ostanuvam. Petru~io Epten mi e milo. Katerina. A koga ceremonijata najposle se svr{i. Koga go vidov toa. Svatovi ~estiti. vi blagodaram na site {to bevte prisutni koga se dadov na ovaa mnogu trpeliva. svika po vino. doblesna `ena. Dali ti e milo da ostane{? Petru~io Milo mi e {to me moli{ da ostanam. makar do utre da me moli{. pobegnav od sram. |avol da ja nosi.186 Vilijam [EKSPIR ja pra{a Katerina dali }e mu bide `ena “Da. nazdravete i za mene. a po mene. Katerina Gospodo. Ru~ajte so dedo mi. knigata ja pu{ti a koga se navedna da ja krene mlado`enecot pobudalen i zbesnat mu ja tresna edna i popot se najde kraj knigata. za goltka vino. bo`em e na paluba i so mornarite loka po pominatata bura. slatka. za{to moram da odam. dolu na podot. Oti udira{e so noga i pcue{e nebare sve{tenikot sakal da go zezne. Bjanka. Potoa grubo ja fati nevestata za vratot i ja {lapna v usta tolku glasno {to seta crkva e~e{e od bakne`ot. “ako vi stiska!” Tranio [to re~e nevestata koga ovoj stana? Gremio Seta se trese{e sirotata. Znam deka sakate da ru~ate so mene i deka spremivte bogata svadbena trpeza no.” re~e toj. za `al. sega celata povorka ide. ko{trava i retka livkala duri piel. Hortenzio so Grumio i drugite slugi. Gremio I jas ve molam. itna rabota me ~eka i zatoa sega moram da se prostam od vas. Petru~io Ne e mo`no. Katerina I jas te molam. Petru~io Ne e mo`no. vi blagodaram na trudot.) Petru~io Batista Mo`no e u{te ve~erva da si odite? Petru~io Moram da si odam u{te pred da se sno}i. prijateli. . Ne ~udete se. (Se slu{a muzika. “Sega krevajte gi. Da znaete {to imam na umot vie i sami }e me podbodnete da odam. Batista.” re~e toj i opcu tolku glasno {to popot. “Na zdrvaje!” se dere{e. potoa vinoto go dopi a talogot mu go isturi na |akonot v lice onaka od naval za{to mu se storilo deka bradata na |akonot.

a ludite ludo i se ma`at. mojot vol. fa}aj xade i akaj duri ti se ~izmite zdravi. }e umrev od smea. Petru~io Grumio. {to mislite vie za va{ata sestra? Biandelo Deka e luda. veselete se. ako me saka{. Petru~io Odete. Gospo|ice. {to ima vrska toa so tebe? Tatko. vie mol~ete. gospodaru. moeto magare. mojata ku}a. Taa e mojot imot. gledate. mojata niva. gospodine. neka zamine ovaa mirna dvojka. Vratata e otvorena. ni nikoga{ ako ne}am. lumpuvajte. Gremio Da ne zaminea brzo. ne udirajte so noze. (Izleguvaat Petru~io. Kato. ako si ~ovek. Neka ja dopre samo koj smee! ]e go branam i od najdrskiot svoeto pravo ako mi zastane na pat ovde vo Padova. ve}e gledam. Te{ko so tebe }e se `ivee. Ne. nevesto slatka. opkoleni sme od kratci. gospoda. Lu~enco Katerina Gospoda. gledam kako od `enata budala pravat ako nema duh da se sprotivstavi. moeto s#. Luduvajte. smiri se. mojata dvi`nina. nema da te gibnat oti }e te branam. ne kokorete se. }e ostane oti jas taka sakam. Grumio. moeto doma}instvo. kowot! Grumio Spremen e. ba{ taa ovde. pa da se i milioni. jas sum gazdata na ona {to e moe. {to ~ekate koga vi veli Kate. Petru~io O Kate. svatovi mili. po utroto se poznava denot.) Batista Neka zaminat. mojot ambar. ne luti se te molam. ve}e se prejade od zobot! Katerina Toga{ pravi {to saka{. ne blabotete. Katerina i Grumio. . Katerina nazdravete & na mominstvoto so polni ~a{i. Jas ostanuvam duri ne mi projde }efot. napred na svadbeniot ru~ek. deneska ne mi se odi a ne odam ni utre. mojot kow. Gremio ]e se lutam. Ete. pijte.Kroteweto na opakata 187 Katerina Ostani. vadi go me~ot. Ne pla{i se. obesete se! No mojata li~na Kate mora so mene. ve}e ~adi. Po~ituvajte ja nevestata. Gostete se. moeto doma}instvo. ne murtete se. Gremio Glava se~am ako Petru~io ne se pokati. spasuvaj ja gospodarkata. Tranio Od site ludi brakovi ovoj e najlud.

Tranio Za nevesta }e ve`ba slatkata Bjanka? Batista Za nevesta. Lu~enco. ajde.) . (Izleguvaat. ti }e sedi{ na mestoto od zetot A Bjanka }e go zazeme nevestinskoto mesto. iako nevestata i zetot ne se tuka za da sedat na po~esnite mesta znaete deka trpezata do ram e polna. Povelete gospodo.188 Batista Vilijam [EKSPIR Kom{ii. Lu~enco. prijateli.

Kertise. Kertis! (Vleguva Kertis. ogan. doa|a . a jas barem tolku sum visok. jazikot za nepca. ne? Rogovite ti se dve pedi. Kertis. Vr{i si ja rabotata za da raboti{ Opaa. Ej. Ogan. vedna{ }e ja oseti{ vrz svojata studena sre}a zatoa {to si baven vo svojata `e{ka slu`ba? Kertis Te molam.) Kertis Kertis Dali e navistina tolku opaka kako {to se govori? Grumio Be{e. Grumio? Grumio Grumio Doa|a. Kakvo e vremeto i mnogu pogolemo ~ove~i{te od mene }e nastine. vo site lo{i pati{ta! Dali nekoj bil vaka modrosan? Dali nekoj bil vaka batakosan? Dali nekoj bil vaka papsan? Me pratija napred da go nalo`am ognot. Kertis Doa|a gospodarot so `ena mu. ka`i mi kako e vo svetot? . a sega koga e pri raka. ve}e go skroti mojot star gospodar. dobar Grumio. jas sum samo peda. mo`e{ da mi se lizne{ od ramoto do peticite a da misli{ deka si mi se spu{til od glavata do vratot. srceto za rebra. vo site ~uknati gospodari.) Grumio Da ti se pluknam vo site papsani kqusiwa. pred ovoj stud. Da ne sum tenxerxe {to brzo se gree. `enata. Kertise. a tie idat po mene da se ogreat.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Grumio. A sega }e go nalo`i{ ognot ili da te ka`am na gospodarkata ~ija raka. vo sekoja rabota osven vo tvojata. Ako ne mi veruva{. mojata nova gospodarka. Studeno e vo svetot. batko Kertis. yverot. Kertis. Grumio Koj vika tolku zasipnat? Grumio Dedo mraz. ]e se ogream duvaj}i vo ognot. Ama ti znae{ deka zimata gi skrotuva ma`ot. mene pa i tebe. lo`i go ognot i ne sipaj voda na nego. Kertis Begaj da te nema. usnite }e mi se zalepat za zabi.zatoa lo`i. oj. budalo edna od peda! Jas ne sum yver. pred da stignam kraj ogan {to }e me odmrzne. zatoa pali koga ti velam.

dali gi poslavte masite. prvo. }e ~ue{e kako kowot & padna. Kertis Gajle mi e za kowot. ka`i mi {to e novo? Grumio Novo. novo. kako taa go Grumio Zatoa i se vika ~uvstvitelna prikazna. dali e s# kako {to treba? Kertis Obajcata na ist kow? S# e kako {to treba. Grumio Ognot e ve}e zapalen.) Ajde ka`uvaj. Grumio Grumio [to ti e toa tebe gajle? Prvin znaj deka kowot mi e crknat od umor a gospodarot i gospodarkata padnaa.190 Vilijam [EKSPIR oti gospodarot i gospodarkata }e ni smrznat od stud. Ne tuku me matkaj! Kertis Grumio Vaka prikaznata se ~uvstvuva a ne se slu{a. }e ~ue{e vo kakov batak padna i kako seta se izvalka. kako me iznatepa {to kowot & se sopnal. rogozinata sprostrena. a ovaa kvrga ti e samo ~ukawe na uvo za podobro da slu{a. novo. Grumio Toga{ ti raska`uvaj. Kertis Kako padnaa? Grumio Od sedlata vo kalta a ova e ve}e cela prikazna. dali se slugite vo novo odelo i beli ~orapi. a slu`benicite vo svadbeno ruvo? Dali gi svetnavte ~a{ite odvnatre. peharite odnadvor. Kade e gotva~ot? Dali e ve~erata gotova. Sega po~nuvam. Imprimis. kako toj ja ostavi so kowot na nea. dobar Grumio. zatoa. Prvin dobro nalo`i go ognot oti smrznav od stud. novosti kolku ti du{a saka! Kertis Daj go uvoto. Kertis Na ti go. te molam. gospodarot java{e zad gospodarkata Kertis . a taa se najde pod kowot. novostite. paja`inite is~isteni. odevme po edna opasna udolnica. ku}ata pospremena. kako toj pcue{e. Grumio Eve mi ti! (Go udira. Da ne me prekine{e. Kertis Kertis Ka`i mi ja dobar Grumio. kako capa{e niz kalta za da go trgne od mene.

[to }e & se? (Vleguvaat ~etiri-pet slugi. eej? Mora da go do~ekate gospodarot i da & napravite poklon na gospodarkata. Grumio. kako & be{e uzdata ispokinata. neka gi is~etkaat sinite palta. drugar~iwa moi nakonteni. vlakno da nema na niv. Grumio. kako kowite pobegnaa. Grumio. Drugar Grumio. Ete se pozdravivme. Kertis Toa i vrap~iwata go znaat.) Nataniel Dobre dojde doma. [e}era{ot i drugite. Dali e blisku gospodarot? Grumio Samo {to ne stignal. Kako mi si.Kroteweto na opakata 191 Grumio mole{e a nikoga{ porano ne molela. dali ne{to fali? Nataniel Ni{to ne fali. Grumio Da. A sega. a toa i ti i site drugi lo{otilaci ovde }e si go setite na ko`a koga }e si dojde doma. Neka se is~e{laat kako lu|e. Kertis Vaka ispa|a deka toj e poopak od nea. so site raboti vredni za pametewe {to sega }e padnat vo zaborav a ti }e zamine{ v grob kako tikvar. Neka se poklonat so podadena leva noga napred i neka ne se drznat da doprat ni edno vlakno od opa{kata na mojot gospodar pred da si gi baknat racete. stara kajlo. Mo`ebi ve}e e vo . Kertis Grumio Slu{ate. Kertis Baram samo da & se poklonat. kako jas kukav. Dobro ve najdov. drugar~e. Josif O. kako si go zagubiv kuskunot. Filip Zdravo. No zo{to ti zboruvam za ova? Vikaj gi vedna{ Nataniel. dali e s# spremno. Nikola. kajlo. zdravo. Grumio [to ima da & poklonuvaat? Ne e taa siroma{na. Grumio A ne sebesi da se poklonat. Valter. Grumio Nataniel Vikaj gi. Nikola Da. Dali se site spremni? Kertis Ama ti izgleda ne znae{ za{to bara{ slugite da & dadat poklon. Filip. Josif. S# e kako pod konec.

gadovi. odi brgu i re~i mu na bratu~ed mi Ferdinand da dojde. drugite bea ispokinati.. Petru~io Mar{. hrana. Ouu! Kreten! Nogata mi ja svitka! Eve ti. sedi. takvi se. da se zapoznae{ dobro.) (Pee) Ah {to `ivot si `iveev libe Kade se tieSedi Kate. a ~evlite na Gavril nemaa polovina |on.) Kaj mi e zagarot Troil? Mom~e. gospodaru. vnimanie.) Katerina Poleka. izmij se. hrana! (Vleguvaat slugi so ve~erata. ]e se pomoli{ Kate ili saka{ jas? [to e ova? Jagne{ko? Prviot sluga Da. hrana. ve~erata ja sakam na masa. idiot. ovde. zo{to go ispu{ti? (Go udira slugata. Kaj mi se vle~kite? ]e donese nekoj voda? Ajde Kate. Nikoj ne be{e spremen osven Adam. drti. ti{ina! Go slu{am gospodarot. ovde gospodaru! Prosta~i{ta edni neizdelkani i glupi! Ne znaete za po~it. vesela bidi. so prosja~ki faci.) Mrzi edni! O. si bev i si ostanav tikvar. (Izleguvaat slugite. (Vleguvaat Petru~io i Katerina. Petru~io Tikvar eden skoftaen. Zatoa nemojte . Skot eden skotosan. slatka Kate. Mora{ da go bakne{ Kato. Voda donesete! Brzo! (Vleguva sluga so voda. me~ot na Valter v kanija se zaglavi sosem. dobro mi dojde. Petru~io Ovde gospodaru.) Bidi vesela. te molam. ne be{e gotov.) Petru~io Kaj se kopiliwava? [to. znam deka si gladna. Gregor. ne saka{e gleda{. Kate. da mi go prifati kowot? Kade se Natanail.192 Vilijam [EKSPIR dvorot. . na drugata da pazi{! (Go udira. {to vi e dol`nost? Kade e tikvarot {to go prativ napred? Grumio Ovde. nikoj na vrata uzengijata da mi ja dr`i. kreten! Ela Kate. Filip? Site slugi. degeni! Sus! Vadi! (Pee) Edno malo mome bez tatko ostana. Petru~io Koj go donese? Petar Jas. velam. Petru~io Seqa~i{te edno! Pi~leme edno rospisko! Ne ti rekov da me do~eka{ vo parkot toptan so site ovie apa{i dolni? Grumio Xaketot na Nataniel. Hrana.da mu se snevidi. Ovde sme gospodaru.. eve se za do~ek. No kakvi se. onde gospodaru. nema{e fakel da se ocrni {apkata na Petar. Ralf i Gregor. gospodarot. dobro mi dojde. Izvadete mi gi ~izmite.

sirotata. Vaka so qubeznost `enata se kroti. (Izleguvaat. (Izleguva.Kroteweto na opakata 193 Petru~io Prepe~eno e kako i jadeweto celo. apa{i{ta edni. da mi nosite ne{to {to ne go sakam? Mar{! Nosete s# nazad. Brznete. Vleguva Petru~io.) Nataniel Petar. Da. Ne jade{e denes. Koj znae podobro opakosta da ja kroti da ~ujam: prijatni }e bidat toa noti. ve}e utre podobro }e bide a no}eska zaedno }e gladuvame site. Se vra}aat slugite. I sred cel toj darmar }e glumam nebare s# pravam od gri`a za nea. propoved za izdr`livosta & dr`i i vika. Kako so jadeweto. ne znae koj pat da go fati. Dojdi. ~a{i. pcue. a mene mi e zabraneto takvo da go jadam. i vaka ujot lo{ i nam}or se zauzduva. i za postelata mana bo`em }e najdam. na krajot. i~ nema da me ferma. nevospitano robje! [to? Mi mr~ite? Mami~eto }e vi go pla~am. Poarno e obajcata da postime malku. za{to sami od sebe nam}ori sme dvata pa ne ~ini na safrata da & davame meso. kaj da gleda. ]e vi ka`am jas vam. i duri ne se pokori nema da ja hranam za{to najadena. Imam i drug na~in divja~kava da ja skrotam da ja nau~am da ide koga ~uvarot ja vika t. si videl do sega vakvo ne{to? Petar So opakost opakosta ja ni{ti. ~ar{afite na druga strana.) Bezxumni gojda. pokriva~ot na edna. pernicata tamu. (Izleguvaat slugite.) Katerina Te molam.e. nitu }e jade. Strpi se. grmi a taa. Petru~io Ti velam Kato. brznete. `iti gospod. eve go ide. {to da veli pa samo sedi i se xari ko nekoj so voden ~orap da ja udril. (Izleguvaat. sno{ti ne spie{e. ma`u. Jastrebicata mi e ostra i mo{ne gladna. be{e izgoreno i suvo. }e grmam. A taa. i so vikawe budna }e ja dr`am. ]e go frlam perni~evo vamu.) . da ja dr`am budna ko divite petli {to gi dr`ime so krilata da bijat oti se neposlu{ni. }e si ostane bez spawe. ako zadremi }e vikam. Mesoto be{e dobro.) Petru~io Mudro go zapo~nav vladeeweto svoe.) Grumio Kade e toj? Kertis Vo nejzinata odaja. i se nadevam deka na krajot }e imam uspeh. pajnci! Na vi! (Ja prevrtuva masata sose ~iniite i jadeweto. (Vleguva Kertis. pezevenci edni! Kaj e gotva~ot? Kako smeete. }e te odnesam vo bra~nata spalna. oti me pravi nam}or i me fa}a safra. smiri se. nitu no}eska }e spie. ama ti be{e nam}or.

Hortenzio Gledajte kako se qubat! Siwor Lu~enco eve vi raka. vie {to se kolnete deka gospo|ica Bjanka ne saka nikogo na svetot kako Lu~enco? Tranio O qubov neverna. i ovde sve~eno se kolnam deka pove}e nema da ja prosam i deka od nejze se otka`uvam kako nedostojna sosem za porane{nata qubov i dodvoruvaweto ludo. Lu~enco Ve u~am na najva`noto.) . za da poveruvate vo ona {to rekov zastanete na strana i videte kako ja u~i. Hortenzio Gospodine. Hortenzio Hortenzio Brzo. zasekoga{ }e se otka`am od nejzinata qubov. o.194 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Hortenzio Ne gre{ete pove}e. No bidej}i so svoi o~i vidov kolku e plitka jas zaedno so vas. Znajte gospodine deka Hortenzio se vikam. gospo|ica Bjanka da saka nekoj drug osven Lu~enco? Imam ~uvstvo deka qubezno me mami. A sega zbogum. ba{ vaka si odam cvrsto re{en na zakletvata da stojam. Kamo cel svet da ja prezre osven nego! A jas.) Tranio Dali e mo`no. jas ne sum Licio. ~estopati sum slu{al za va{ata golema qubov kon Bjanka. la`liv rode `enski! Ti velam Licio. kako da se saka. (Vleguvaat Bjanka i Lu~enco.) Lu~enco Dali imate korist od ona na {to ve u~am? Bjanka Na {to me u~ite? Objasnete go prvin ova. ako se slo`ite vie. za tri dena so bogatata vdovica }e se `enam {to me saka{e celo vreme duri jas bev zacapan vo ova gordo ti}e. nitu pak sum muzi~ar kako {to vi velam tuku ~ovek {to mrazi da `ivee vo ovaa maska zaradi onaa koja od velmo`a eden bega za da saka eden obi~en goltar. siwor Lu~enco. Tranio Siwor Hortenzio. Licio. Bjanka A dali vie samiot znaete kako se saka. (Izleguva. Tranio (Vleguvaat Tranio i Hortenzio. Qubeznosta `enska a ne ubavinata nivna qubovta }e mi ja osvoi. Eve i jas isto najiskreno se kolnam nikoga{ so nea da ne se o`enam pa makar i da me moli. Lu~enco Zasakajte me od srce pa od vas }e u~am. Sram da & e! Kolku yverski mu se pika pod ko`a. ova e mnogu ~udno. navistina brzo! [to velite sega. za sigurno na zakletvata da si stojam.

Bjanka Toj taka veli. Tranio [to e toj. gospodaru. Bjanka [kola za krotewe? Postoi takvo mesto? Tranio Da. no najposle vidov u~en starec kako niz ridot se spu{ta ]e ni poslu`i. Bjanka Tranio. gospodine. Odete so Bjanka i ostavete me sam. nedela-dve. ve fativ na delo. no oble~en e svetski. Dobro dojdovte. Bjanka Bog neka mu dade radost. qubov ne`na. dali obajcata se odrekovte niz kletva? Tranio koj{to sekoj den predava krotewe na opaka i vrzuvawe na pis jazik za zabi. Odite natamu ili ve}e stignavte na celta? U~itelot Ovde }e ostanam. Tranio? Tranio Ako e lekoveren i prikaznata mi ja primi. gospodine. vo odot i izgledot kako prav tatko. ne znam to~no. nabquduvav dolgo ko pes sum crknat. Tranio Veli i pravi za{to vo {kola za krotewe odi. (Vleguva Biondelo. i toj }e ja skroti. . Profa. Biandelo? Da. Tranio Dobar den. pa se odrekov zaedno so Hortenzio. }e uspeam toj da go odglumi Vin~enco i da mu dade garancii na Batista Minola nebare e vistinskiot Vin~enco. vo Rim prvin pa vo Tripoli ako gospod mi dade zdravje. gospodaru. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. Tranio Da.) U~itelot Dobar den. trgovec ili u~itel dobar.) (Vleguva U~itelot. Tranio. gospo|ice a profesor e Petru~io A zo{to ni e. Tranio Lu~enco Sega trgna nekoja bludna vdovica da zeme {to vo ist den }e ja isprosi i }e ja ven~a. Biondelo Lu~enco Zna~i se ottarasivme od Licio. a potoa odam natamu.) Biondelo O. mislam. neka va{ata qubov blagoslov bla`en ja prati i sre}a! Eve. gospo|ice.Kroteweto na opakata 195 Tranio Gospo|ice Bjanka.

Zar ne ste ~ule? Gemiite va{i se sopreni vo Venecija. patem. gospodine? Bog neka ve vardi! Dojdovte od Padova za da umrete ovde? U~itelot Da umram. Za{to imam menici od Firenca {to moram ovde da gi predadam. i u{te ova. Tranio Od Mantova. A vie ulogata glumete ja najdobro {to mo`e. vakva usluga }e vi storam. ste bile vo Piza? U~itelot Da. Ako ova vi e pomo{. gospodine? Zo{to. prifa}am i ve~no }e velam deka `ivotot i slobodata vam vi gi dol`am. . i pravo da vi ka`am vo likot mnogu na vas li~i. (Izleguvaat. A sega dojdete da ve oble~am kako {to vi li~i. ~estopati sum bil vo Piza. gospodine. a vojvodata. Biondelo (Na strana) Ama li~at. Tranio Toga{. trgovec so ogromno azno. ko pirustija so rasol. no sum ~ul za nego. Tranio Toga{ ajde so mene da izvedeme s# kako {to treba. zaradi li~na kavga so va{iot vojvoda go objavi toa i go obnarodi. polo{o e vaka. Tranio Od Mantova. Me razbirate? I }e ostanete taka s# duri rabotata vo gradov ne ja svr{ite. Tranio Dali me|u niv go poznavate Vin~enco? O gospodine.) Za da vi go spasam `ivotot vo zortov zaradi nego. gospodine. ^udo e no vie ste mnogu presno dojden inaku sigurno }e go ~uevte proglasot. gospodine. Za sekoja okolnost upatstva }e vi dadam. za da ne mislite deka najlo{oto ve sna{lo samo za{to ste pluknat siwor Vin~enco: ]e gi prisvoite negovoto ime i ugled a }e ve primam vedna{ kaj mene doma. na tatko mi ovde sekojdnevno se ~eka da dade garancii za brakot ovde me|u mene i edna od }erkite na Batista. sakam da vi go ka`am. ve molam? U~itelot Vilijam [EKSPIR U~itelot Ne go poznavam. U~itelot U~itelot Ama za mene.196 Tranio Od kade ste. Piza e poznata po gra|ani so ugled. Toj mi e tatko. za da vi se najdam }e go storam ova i }e vi dadam sovet: Prvin ka`ete mi. gospodine. prifatete ja. ve molam? Tranio Tranio Smrt go ~eka sekogo od Mantova {to }e dojde vo Padova.

) Petru~io Kako mi si Kato? [to. zarem me zede za da me umri od glad? Prosjak ako tropne na portata od tatko {tom zamoli milostina dobiva vedna{. tolku pove}e me kudi [to. ne. ama senfot najmnogu luti. velam. Ili }e go jadete i senfot ili nema {nicla od Grumio. Grumio Zna~i senf bez {nicla. ili edno. te molam donesi ja samo. Odi te molam donesi mi malku hrana ne mi e gajle kakva. A jas. Katerina 197 Grumio Ne znam dali i toj }e ve drazni. {to me hrani{ samo so imiwa od meso. Katerina Toga{ obete. na drugo mesto par~e leb }e najde. ostavi go senfot. ^uma da te sotre i tebe i seta banda tvoja {to likuvate sega vrz nesre}ata tu|a! Begaj. mila? . da te nema. A {to velite za debelo but~e pe~eno na `ar? Katerina Hortenzio Ve}e ligi mi te~at. Kako ste. nikako. Katerina Grumio Kolku pove}e se ma~am. ako ne. koja ne molela vo svojot `ivot. umiram od glad. ne smeam ni za `iva glava. limje fati. kopile edno gadno. Petru~io nosi ~inija so jadewe. kako saka{. Grumio A. (Vleguvaat Petru~io i Hortenzio. Toa jadewe najmnogu go sakam. Mar{. samo da e zdrava. ne.) Grumio Katerina Ne. gospo|o? Da. Grumio Se pla{am deka go pothranuva gnevot. te molam. Grumio Katerina [to velite za tele{ka noga? Katerina Odli~na e. iznemo{tena. A {to velite za pr`ena {nicla so senf? Toga{ donesi ja {niclata. nitu pak sum morala ne{to da molam. So pcosti me dr`i budna. a od nespawe mi se vrti v glava.Kroteweto na opakata Scena 3 (Vleguvaat Katerina i Grumio. so vikawe me hrani. Grumio. a najmnogu me boli {to celo vreme veli deka s# ova go pravi od naj~ista qubov bo`em saka da ka`e ako jadam i spijam bolest te{ka }e me najde ili smrt na mesto. donesi go.

po moja volja. nemoj. du{o slatka. Kate. gospodine. jadi brzo. vidi kolku sum vreden. [to. Petru~io [to? Da ne ja kalapevte na pajnca? Tenxere od krpi! Uf. Ej.) [to nosite. Katerina Te molam. . vie? Trgovecot Eve ja kapelata {to ja nara~avte. Toa e mizerna kapa. mol~i{? Zna~i. maklici. ako me saka{ Dobro neka ti dojde na tvoeto ne`no srce. Katerina Ti blagodaram. na igra~ka za mali deca. Te qubam mnogu {to ne ja saka{. Siwor Petru~io.uf! Prosta~ki i grdo.) Toa nema brgu da se slu~i. [to. I podobri od tebe trpele da ~ujat {to imam da re~am. veselo gledaj. Ako ne mo`e{ zatni si gi u{ite. so narakvici. mila. so {al~iwa. na platnena diwa. ima{ pravo. gospodine.198 Katarina Polo{o ne mo`e da bide. slatka Kato. Katerina Mislam. Ne sum ni bebule ni dete.ne. du{o. }e vi pravam dru{tvo. glupost. Petru~io I na najmalata usluga velime fala. deka slobodna sum da ka`am i }e ka`am. biseri i site caki. Petru~io Koga }e stane{ otmena i ti }e nosi{. pred toa . da vidime {to ni nosi{. pa taka treba i na mojata pred da kasne{. Ne sakam pogolema. gospodine. so kilibar brazletni. Petru~io Velam. vo svileno ruvo i kapi. na oreova lu{pa. Petru~io Vilijam [EKSPIR Ra{iri go fustanot. i xabe sum se ma~el. site otmeni `eni vakvi denes nosat. ne ti e po volja. Trgaj mi ja od pred o~i! Donesi pogolema. (Vleguva Trgovecot so pomodarska roba. Petru~io (Na strana) Izedi s#. sam ti zgotviv hrana i sam ti ja nosam. teloto da ti go pokrie so {u{kava svila. Mi li~i na lubenica. }e se vratime vo ku}ata na tvojot tatko i }e se gostime onaka kako {to treba. dosta! Vie ste krivi. Ovaa ba{ e vo moda. prsteni zlatni. Jazikov }e go ka`e gnevot na srceto ili srcevo }e mi pukne. (Vleguva Kroja~ot. sloboda }e si zemam da govoram najslobodno. zdolni{ta mnogukatni. nosi go ova. eve. sita si? Toga{ kroja~ot te ~eka. Hortenzio Hortenzio (Na strana. pavkal~iwa. Katerina Razvedri si go duhot. korka od kola~. a za da ne pukne.) Vlezi kroja~u. torta od srma. Za{to sega. Hortenzio. blagodarna treba da bide{. Ajde gospo|a Kate. topli papucaki. Za ova.

partal eden. recka onde. pove{to. bri{ko ili }e te zbri{am so ar{inot pa za navek da ne ti tekne ovde da mi blaboti{. par~e. Petru~io Vo pravo si. Mi rekovte da go so{ijam po najnova moda. poprikladno. pootmeno skroen. Nosi si go na `ena ti doma! Katerina Nikoga{ ne sum videla poubav fustan. Petru~io [to. vo{ko zimska! Zarem vo mojata ku}a mi inati{. gospodine. ne qubi me. vre}o krpi? Da te nema. Grumio Mu dadov materijal. naprsto~e.) O milost gospode! Maskaradava ja vika{ fustan? [to e ova? Rakav? Mene mi li~i na topovska cevka. Zatoa trgaj mi se od pred o~i i drug. terzijo. Ama ako pomni{ ne ti rekov da go uni{ti{ po najnova moda. Ne velam ne.tri fartaq~e. Kroja~ot Se la`ete. Velam go uni{ti nejziniot fustan. Kroja~ot Sum {iel. i so konec. Da ne saka{ kukla da napravi{ od mene. ~ere~e. dup~e tamu. a? Hortenzio (Na strana. gospodine pobaraj si kupec. ili nea. Petru~io [to. ~udovo. . Mi li~i na sito za seewe pesok. Kroja~ot A {to rekovte. Kroja~ot Petru~io No {to rekovte? Kako da se {ie? Ti rekov. kapata ja sakam. ar{in~e. pal~e. mene mi prodava{ basma na kilo? La`e{. la`e{ kon~e edno bedno. gnido.Kroteweto na opakata 199 Kroja~ot Katerina Qubi me. Kroja~u. da. ti najdobro znae{. izbrazden ko burek so spana}. mislam. polojn~e. fustanot e {ien spored pora~kata {to majstorot ja dobi a nalogot Grumio go dade. Kroja~ot Veli vie mislite da napravite kukla od nea. ili nikoja druga. Grumio So igla. navistina. a ne nalog. saka od tebe da napravi kukla.) Gledam deka }e ostane i bez kapela i bez fustan. Siot e istutkan. Mene ne mi treba. Kako go vika{. kako da se skroi? Grumio Ti si {iel i prikrpuval. bolvo. fustanot? Ah. Recka ovde. davaj! (Izleguva Trgovecot. dup~e vamu.

{irok fustan. Petru~io Prodol`i! Kroja~ot “So mala trkalezna kapela. Grumio Gospodaru. Grumio. so{iete me vo fustanot i pretepajte me do smrt so makara od crn konec. So mnozina si inaetel. ama ne i da go isecka. gre{ka vo bele{kata! Narediv rakavite da se prese~at a potoa da se so{ijat. Nitu sakam da mi pri{iva{ gluposti. Hortenzio Gre{ka vo bele{kata. daj mi go ar{inot i nemoj da me {tedi{. Da si na drugo mesto. . Ti velam. tuka le`i izmamata.200 Grumio Vilijam [EKSPIR Grumio Priznavam dva rakavi. Grumio Eve me vedna{ na megdan. Rekov fustan. Vistinata ja govoram. nitu da mi se inati{. la`e{! Kroja~ot Da.” Vo pravo ste gospodaru. Petru~io Daj mu go na majstorot. iako si naoru`an so naprstok na maloto prste. }e ti poka`ev jas ubavo. toga{ nekoj }e ostane bez partali. Kroja~ot “Rakavite ubavo izreckani” Petru~io Nemoj mene da mi pri{iva{. Zemi ja bele{kata. gospodaru. Poleka. mu rekov na majstorot da go skroi fustanot. ama nemoj so mene. Kroja~ot “So {irok rakav. a toa i }e ti go doka`am. Grumio Petru~io ^itaj! Grumio Bele{kata la`e su{i ako sum rekol taka. Petru~io Pa gospodine.” Grumio Grumio Priznavam samo kapela. ^ekaj. ako nekoga{ sum rekol “{irok fustan”. toj e za gospodarkata. ovde e bele{kata za krojot. Ti velam. fustanot ne e za mene. na kratko. Kroja~ot Kroja~ot (^ita) Imprimis.

Hortenzio . Petru~io ]e bide sedum pred da se ka~am na kowot. i pravo kaj Ovoj junak i na sonceto mo`e da mu bide gazda. da te nema. re~i deka ti na kroja~ot }e mu plati{.) Vikni po lu|eto. ne dobra Kate. I kako {to ova sonce niz najtemnite oblaci se probiva taka i ~esta niz prostoto ruvo yirka. ]esiwata }e ni bidat polni. nikako! Petru~io (Na strana) Hortenzio. gajleto e podlaboko od {to vi se ~ini. tuka e nekade okolu sedum ~asot. za{to teloto bogato umot go pravi. lu|e. iako ali{tata siroma{ki. deka e dva poru~ek i samo za ve~era mo`e da stigneme. Odi. velam.Kroteweto na opakata 201 Grumio Gadu. Fustanot od gospodarkata da mu se dade na majstorot? Nikako. da ne si se osmelil! Ni{to od gospodarkata moja ne e za tvojot majstor! Petru~io nego. gospodine. utre za fustanot }e ti platam. (Na Grumio. A ti {to i da re~am. Nemoj da se luti{ na negovite pcosti.. polo{a ni ti ne si zaradi prostovo. Hortenzio (Na strana) Kroja~u. ednostavno ruvo. sigurno }e stigneme to~no za ru~ek.) Petru~io A sega ajde Kato. kaj tatko ti odime ba{ vo ova prosto. ~estito ruvo. Ne odam deneska. Trgnuvame vedna{ na zabava i gozba vo tatkovata ti ku}a. a pred da odam }e bide onolku ~asot kolku {to jas }e re~am. a dotamu odime pe{ki. Da vidam. Izvadi gi kowite do {irokiot sokak tamu }e gi vjavneme.) Te uveruvam. vedna{ se sprotivstavuva{. Katerina [to ti e tebe gajle? Grumio O gospodaru. (Izleguvaat. (Izleguva Kroja~ot. i ni zbor pove}e. A ako ova sram go smeta{. i pozdravi go tvojot majstor. na mene prefrli go. bidi vesela. nikako.Ajde nosi go. Zatoa. namislam ili storam. Odete. Dali od ~u~uligata podragocena e edna sojka samo za{to ima poubavo perje? Ili zmijata od jagulata oti {arenata ko`a na okoto mu godi? O.

seriozno igrajte ja ulogata kako {to mu prilega na eden tatko. gospodine.” Tranio Dobro. Bidete sega kako treba.) Siwor Batista. Mom~e Biandelo odnesuvaj se kako {to treba. Ako ne se la`am siwor Batista mo`e }e se seti na mene za{to pred dvaesetina godini vo \enova zaedno prestojuvavme vo “Pegaz. Tranio Ne pla{ete se od nego. za{to za vas samo dobro slu{am. gospodine. Tranio Vi blagodaram.Gospodine. Eve. Kade toga{ mislite e najdobro da se verime i spogodbata (Vleguvaat Tranio i U~itelot prepraven kako Vin~enco. U~itelot Bez gajle. Ednostavnosta i kratkosta mi se dopadnaa mnogu. Gospodine. pa ako ova e i va{a volja jas sum spremen da se spogodime i da & dadam garancii na }erka vi. ova e gospodinot {to vi go spomnav Ve molam dobar tatko bidete mi sega i pogri`ete se Bjanka da mi stane `ena. a sinot moj Lu~enco me izvesti za golemata qubov pome|u va{ata }erka i nego. prostete {to }e govoram sega. ti velam. Batista Gospodine. sine. Da vikam? U~itelot Da. Sitni~av nema da bidam siwor Batista. .202 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Tranio Ti si fino mom~e. ne sakam na pat da mu stojam tuku kako odgovoren tatko. re{iv da se `eni. Zamisli deka ova e vistinskiot Vin~enco. (Vleguvaat Batista i Lu~enco. se razbira. U~itelot Poleka. Biondelo Terajte rabota. slugata vi ide. Zatoa ako velite deka kako tatko }e postapite so nego i ona nu`no nasledstvo }e & go ostavite na }erka mi spogodbata e gotova.) No eve. soglasnost }e dadam sin vi da ja dobie mojata Bjanka. Tranio Dali ja zavr{i rabotata so Batista? Biondelo Mu ka`av deka tatko vi e vo Venecija i deka deneska go o~ekuvate vo Padova. Doa|a Batista. dobro bi bilo i toj za s# da znae. po~esti se ne{to. . I bidej}i s# najdobro za vas slu{am i za qubovta {to toj ja ~uvstvuva kon va{ata }erka a i taa kon nego. (Vleguva Biondelo. To~no e deka sin vi Lu~enco ja saka }erka mi a deka i taa go saka nego osven ako obajcata ne se prepravaat ve{to. ba{ dojdovte vo zgodno vreme.) Tranio Ova e ku}ata. dozvolete mi da vi ka`am deka dojdov vo Padova da soberam nekoi dolgovi.

Ispratete go slugata da ja vikne Bjanka. Kambio. (Izleguva Biondelo. a imam mnogu slugi i stariot Gremio naslu{nuva ~esto pa verojatno ne }e n# ostavat na rajat. Tranio Toga{ kaj mene vo stanot. i tamu no}va }e ja zavr{ime rabotata spokojno i dobro. Najlo{o e {to zaradi brzawevo celo }e mora da se zadovolite so tenok do~ek. Lu~enco. ne e lo{o.) (Vleguva slugata Petar.) Biondelo I stariot sve{tenik od crkvata sveti Luka ve ~eka vo sekoe vreme. Lu~enco Ne moli go boga tuku mrdni sam. Batista I? Biondelo Vie treba }erka mu da ja odvedete na ve~era. odi ti doma i re~i & na Bjanka da se spremi. Biondelo? Biondelo Vidovte kako mojot gospodar vi namignuva i vi se nasmevnuva? Lu~enco Vidov. Gozbata od edno jadewe }e vi bide no s# ubavo }e nadopolnime vo Piza. Mojot sluga notar }e dovede vedna{. Biondelo Zna~i vaka: Batista e sreden. oti znae{ yidovite imaat u{i. pa {to? Biondelo Pa ni{to. otkako razgovara{e so la`niot tatko na la`niot sin. dali jas da odam napred? Dobrodejdeni ste. Tranio Kambio. Batista Ne e va`no.Kroteweto na opakata 203 Biondelo da se utvrdi povolno za obete strani? Batista Ne kaj mene doma. Ka`i & {to se slu~i: deka tatkoto na Lu~enco pristigna vo Padova i deka taa }e stane `ena na Lu~enco. Lu~enco Te molam objasni mi gi. (Vleguvaat Lu~enco i Biondelo.) Siwor Batista. Tamu prestojuva tatko mi. No me ostavi ovde da vi gi objasnam zna~eweto i naravou~enieto od negovite znaci i namigawa. (Izleguva Lu~enco.) Biondelo Molam boga navistina da stane. Lu~enco I? Odime. . Lu~enco [to ima{ da mi ka`e{.

`iti boga! Pak kaj tvojot tatko. cum privilegio ad imprimendum solum. Gospode bo`e. Katerina. (Na slugite) Ajde. Taka mo`ete i vie. Hortenzio Ka`ete kako {to veli ili ni{to od patot. ni{to drugo ne znae.) Petru~io @imi sinot na majka mi . Lu~enco Pobrzo.) Petru~io I tolku. Znam edna devojka {to se ma`ila za edno popladne koga oti{la v bav~a da nabere magdonos za da napravi zapr{ka.204 Lu~enco I? Biondelo Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguvaat Petru~io. gospodine. mese~ina nema. (Izleguva. so isklu~itelno pravo na pe~atewe.) Lu~enco Sakam. Hortenzio i Slugite. Katerina Mese~inata? Misli{ sonceto.a toa sum jasova e mese~ina. Katerina Napred. ako i taa saka. yvezda ili {to }e re~am inaku ne odam kaj tatko ti. se kolnam otsega }e bide sve}a i za mene. sonce. te molam. koga sme ve}e do ovde. sakam. Petru~io Velam deka e mese~ina. Tie }e se baftaat okolu dogovorot i nasledstvoto. {to ima toga{ da se somnevam? [to i da se slu~i patot sega kaj nea me vodi }e bide mnogu te{ko ako Kambio bez Bjanka si odi. Nemam vreme. Gospodarot mi naredi da odam vo crkvata sveti Luka i da mu ka`am na sve{tenikot da ve ~eka koga }e dojdete so va{eto slepo crevo. . vra}ajte gi kowite nazad Samo mi protivre~i. neka bide mese~ina. Biondelo. (Izleguva. {to }e ka`e{ Ako go nare~e{ sve}a. Ako zelnikov ne vi e po volja pa barate i {tave toga{ re~ete & zbogum na Bjanka za navek. }e & bide milo. protivre~i. Slu{aj. nekolku |akoni i nekolku ~esni svedoci. Za toa vreme. Odete v crkva! Zemete go sve{tenikot. gospodine. kolku jasno mese~inata sveti. A sega zbogum. Petru~io Velam mese~inata tolku jasno gree. Katerina Biondelo Znam deka sonceto tolku jasno gree. dogovorete si ja vie za sebe.

ubava. No gledajte. Petru~io Katerina Toga{. (Vleguva Vin~enco. Petru~io Dobro {to se sretnavme. Kako }e go nare~e{ ti. Se vikam Vin~enco. pobednik si sega. Katerina Prostete. star. papsan. Najdobro za sinot. Prostete & . slatka. No ne e sonce ako ka`e{ deka ne e sonce. pregrni ja {to e tolku divna. gospodine. Blaze si mu na ~ovekot komu yvezdite mu dale so nego vo bra~nata postela da le`i{. doa|am od Piza i odam za Padova. bujna devstvenice. sve`a. Petru~io Kako se vika? Vin~enco Lu~enco. gospodine {to o~ite me la`at {to tolku mi se zaslepeni od sonceto pa s# nekako zeleno gledam.Kroteweto na opakata 205 Katerina Znam deka e mese~ina. progovori pravo. Ova e blagoslovenoto sonce. Slatka Kate. da ne si luda? Ova e ma`. Vin~enco Doblesen gospodine i vie gospo|o li~na {to so ~udniot pozdrav me stapisavte. Sega gledam deka ste ~estit starec. svenat. Hortenzio Petru~io. napred! Taka kuglata treba da odi a ne da skr{nuva od prirodniot pravec. gospodine ~estit i ka`ete ni na kade odite: ako ist ni e patot }e ni bide milo da vi pravime dru{tvo. nekoj ni ide na sre{ta. slatka Kate. vo poseta na sin mi koj odamna ne sum go videl. Petru~io La`e{. kade si trgnala? Od kade si? Blaze si im na roditelite so tolku li~no dete.) Dobro utro. a i zaradi starosta ~esna. teraj si go patot. gospo|o otmena. Petru~io . Ve molam. A mese~inata se menuva po tvoja volja. I sega po zakon. mo`am da te vikam mil tatko. So sestrata na `ena mi. a ne devojka. [to ti e Kate. Dali posve`a gospo|a nekoga{ si videla? Kakov boj me|u beloto i crvenoto na obrazot nejzin! Koi yvezdi neboto go krasat so li~otija vakva ko ovie dve o~i {to go krasat bo`enstvenovo lice? Li~no. kade vaka? Ka`i. krasno mome. br~kosan. Hortenzio ]e go pobudali ~ovekov pravej}i go `ena. prostete {to vaka luda~ki zgre{iv. Katerina Mlada. dobar den u{te edna{. `imi gospod. ovaa gospo|a ovde. taka }e se vika a taka i Katerina }e go vika. Petru~io Napred. ova e blagoslovenoto sonce.) (Na Vin~enco. kako {to ti veli{.

206 Vilijam [EKSPIR do sega sin ti verojatno se o`enil. gi ima za sopruga na eden gospodin ~estit. rodot visok.) Hortenzio Pa Petru~io. }e ti se izraduva mnogu. malku nedoverliv te stori. Petru~io Dojdi so nas i sam uveri se deka vistinata ja ka`uvam.) . i site kvaliteti. (Izleguvaat site osven Hortenzio. tatko. Vin~enco. Kaj vdovicata odam! A ako se prepira ti me nau~i kako strogo da ja smiram. Ne ~udi se i ne `ali. ti tvrdam. (Izleguva. taka e kako {to veli. pa ajde da go vidi{ sinot svoj ~estit koj{to. Vin~enco Dali e ova vistina ili obi~aj imate taka ko patnici da se po{eguvate malku so sekoj na pat {to }e go sretnete? Hortenzio Te uveruvam. Da se pregrneme. od odli~na ku}a e taa. Prvata {ega veruvam. ~inam. ova me ispolni so smelost. mirazot & e bogat.

Lu~enco i Bjanka. a vas ve ostavam ovde. ni za `iva glava. Katerina. Ku}ata na dedo mi e poblisku do pazarot.) Petru~io Ova e portata. so Slugite.) Biondelo Ne. Petru~io Ete. prvin da ve vidam v crkva a posle }e se vratam kaj mojot gospodar najbrgu {to mo`am. Grumio.) Biondelo Tiho i brzo. Izgleda i za kasnuvawe ne{to }e se najde. Jas odam tamu. gospodine? Da ne matkame xabe. gospodine? U~itelot Doma e gospodine. gospodine od domot na Lu~enco. Tropnete posilno. Mislam deka ovde mo`e da ve primam. vi rekov. (Izleguva. Nemu ne mu se potrebni dodeka sum `iv jas. . zatoa odi. za{to sve{tenikot e spremen. Lu~enco Letam.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Biondelo. gospodine.) U~itelot Koj tropa ko da saka da ja skr{i vratata? Vin~enco Dali e doma siwor Lu~enco. Me slu{ata.) Gremio Gremio Izgleda rabotat ne{to. Gremio e ve}e tamu pred niv. Vin~enco Se ~udam {to Kambio u{te go nema. ama so nego ne mo`e da se zboruva.) A {to ako nekoj mu nosi sto-dveste funti da go razveseli? U~itelot ^uvajte si gi parite za vas. (Vleguvaat Petru~io. No mo`e }e im treba{ doma. (^uka na vratata. Vin~enco Ne ve pu{tam pred da se napiete ne{to. (Izleguvaat so Bjanka. ve molam ka`ete mu na siwor Lu~enco deka tatko mu e dojden od Piza i ~eka ovde na vrata da zboruva so nego. (Na prozorecot se pojavuva U~itelot. Biondelo. sin vi e omilen vo Padova. Vin~enco.

Vin~enco La`e{.) Biondelo Fatete go prevarantot. gotovi sme! Vin~enco (Na Biondelo) Doa|aj vamu. Vin~enco Vie ste mu tatko? U~itelot Da. barem taka veli majka mu ako mo`e da & se veruva. a? (Go udira Biondelo. gospodine. gospodine. Vin~enco? Biondelo [to. bog da gi blagoslovi! No koj e ovde? Mojot star gospodar Vin~enco! Sega go jadovme brutot. nikoga{ ne si go videl tatkoto na tvojot gospodar. degenu eden degenosan. gospodine. Tranio. mojot star po~ituvan gospodar? Sum go videl kako ne. koj si ti. Biondelo Pomo{! Pomo{! Ovoj ludak ovde }e me ubie. da se trgneme na strana i da vidime kako }e zavr{i ovaa ujdurma. sinko! Pomo{ siwor Batista! (Se trgnuva od prozorecot. koj si ti {to se osmeluva{ da mi go tepa{ slugata? Vin~enco Koj sum jas.) Petru~io Te molam Kate. gospodine? O besmrtni bogovi! O nakonten gadu! . Sigurno saka da izmami nekogo vo gradov pod moe ime.) Tranio ]e odam kaj{to sakam. Ne sum mo`el da ve zaboravam bidej}i nikoga{ porano ne sum ve ni videl. Vin~enco Zna~i taka. Petru~io (Na Vin~enco. (Izleguva.208 U~itelot Vilijam [EKSPIR Biandelo Da ve zaboravam? Ne. Vin~enco Doa|aj vamu koga ti velam! [to? Da ne me zaboravi? Gospodine. gospodine? ^ekajte. pa toa e ~ist majmunluk da se prisvoi imeto na drug ~ovek.) [to e ova sega. apa{i{te edno nizaedno.) U~itelot Pomo{. U~itelot [to. Batista. ene go na penxere. gospodine? Ne. Tatko mu dojde od Mantova i eve go gleda niz penxere. (Vleguvaat U~itelot so slugite. gospodine. (Vleguva Biondelo.) Biondelo Gi vidov zaedno v crkva.

Bi mo`el da se zakolnam deka ova e vistinskiot Vin~enco. banditu. Vin~enco [to mu e na ~ovekov.) Odnesete go ovoj pobudalen nikakvec v zatvor. vo imeto na ^ekaj malku. da ne e mrdnat? Mene da me odnesat v zatvor? Tranio Gremio Gospodine. Vin~enco Lu~enco? O. Tranio Toga{ najdobro vi e da re~ete deka ne sum Lu~enco. Batista Mol~ete. sinko. vi nareduvam. Dedo Batista. kako se vika? Vin~enco Kako se vika? Pra{uvate kako da ne znam kako se vika! Pa jas go gledav od tri godi{no bebe! Se vika Tranio. Gremio Dobro znam deka ti si siwor Lu~enco. gre{ka ste. (Vleguva Xandar. [to ti e gajle gospodine ako sum oble~en vo biseri i zlato? Blagodaren sum mu na svojot dobar tatko {to mo`am da gi nosam. U~itelot Toga{ zakolnete se. Gremio Sepak ne mo`am da se zakolnam. somotski pantaloni. Vin~enco Na tvojot tatko? O yveru! Toj krpi yivri vo Bergamo. {to mislite. gospodine. sin mi i negoviot sluga rasipni~ki tro{at na univerzitetot! Tranio Kako. Ve molam. trezven gospodin ama po zborovite si ludak. po ali{tata li~i{ na star. kako? [to ti e tebe? Batista vojvodata. magare edno ludo! Se vika Lu~enco i toj mi e sin edinec i naslednik na siot moj imot. sinko! Ka`i. imotot na siwor Vin~enco. toj go ima ubieno svojot gospodar! Fatete go. Toj nema da odi v zatvor. da te nema. crvena nametka i belosvetska {apka! O. . Gremio Vnimavajte siwor Batista da ne izlezete namagar~en vo rabotava. Jas velam deka }e odi v zatvor. kade e sin mi Lu~enco? Tranio Viknete xandar. O. pogri`ete se da izleze na sud.Kroteweto na opakata 209 Svilen xaket. U~itelot Da te nema. gotov sum! Dodeka jas doma r’mbam i sobiram ko mravka. siwor Gremio. gotov sum. Batista Gre{ka ste.

sosema }e ve zadovolime.) Batista No slu{ajte vie. Qubovta kon Bjanka me natera so Tranio da se smenam.) Ne pla{ete se Batista. Vin~enco Ti si `iv. gospodine! Zarem se o`enivte so }erka mi bez moj blagoslov? Vin~enco . Vin~enco More nosot }e mu go skr{am na toj apa{ {to zatvor saka{e da me prati. izmameni sme site. A sega odam vnatre da se odmazdam za bezobrazlukot. moja zapoved be{e. Gremio Ova ti e laga. Batista Batista [to zgre{i? Kade e Lu~enco? Lu~enco Lu~enco e ovde vistinskiot sin na vistinskiot Vin~enco koj{to so ven~avka }erkata ti ja zede duri izmamata dolna te la`e{e na o~i.) Prosti. sinko? (Brzo begaat Biondelo. Lu~enco i Bjanka. Odre~ete se od nego. zarem ova ne e mojot Kambio? Bjanka Kambio Lu~enco stana. propadnavme. podol Tranio {to v lice me ismeva{e i me prave{e ludak? Batista Mi se sma~i od ovoj debil. Toj mene me pretstavuva{e vo gradot a jas najposle sre}no stignav do sakaniot pristan na moeto bla`enstvo. zaradi mene. ene go onde. tatko.210 Batista Vilijam [EKSPIR Vin~enco Kade e onoj proklet. S# Tranio {to stori. A onoj nosete go v zatvor! Vin~enco Zarem vaka se do~ekuvaat i uni{tuvaat stranci? O gadu rasipan! (Vleguvaat Biondelo. Tranio i U~itelot. tatko mil. Lu~enco Qubovta ~udava gi stori.) Bjanka Prosti. (Izleguva. da ja izmeram dlabo~inata na ovoj aramilak. (Izleguva. laga so opa{ka. I jas. O. zakolnete se deka ne go poznavate ili otidovme jabana Lu~enco (Kleknuva na kolena. zatoa tatko. prosti mu.) Biondelo Ka`ete mi.

Bjanka. Slugite. Vdovicata. Tatko ti }e se smiri. Katerina [to. i ti Hortenzio so vdovicata mila. vo Padova e rajot! Toga{ se vra}ame doma. na sred ulica? (Vleguvaat Batista. sram mi e da se baknuvam. da odime i nie. U~itelot. Vdovicata Smetajte me za la`livka ako jas se pla{am.) Gremio Izvisiv sosem. Petru~io Petru~io Zarem ne e ova dobro? Odime Kate moja mila Poarno edna{ od niedna{. Ne. svesko Katerino. sedime. ve molam. Petru~io Petru~io Vo Padova.) Katerina Ma`u. ne daj bo`e. Gremio.) @imi s#. Ostani. gostete se i dobro mi dojdovte doma. Vin~enco. nekoj od nekogo ovde se pla{i. ova mi dava sila. Tranio. da sedime. sakam da go vidime krajot. jademe. }e te baknam.Kroteweto na opakata Scena 2 211 Lu~enco Ne pripa|aj Bjanka. Petru~io Petru~io Samo }e sedime. zete. no so drugite sepak }e bidam nade` pove}e nema. da jademe i da muabetime. (Izleguvaat.) Lu~enco Najposle. Petru~io Se razbira Kate. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. ne. dobredojde na tatko mi ka`i a jas. ama bakni me prvin. so istata qubeznost na tvojot tatko. Katerina. (Izleguva. i }e jademe. . [to. Petru~io. Grumio. Veselbata e za site da staneme vedri po go{tevaweto {to sledi. da ne se srami{ od mene? Batista Katerina Vo Padova samo mo`e da se jade i pie. ne bidi temen. Sednete. fal{ notite ni stanaa skladni i vreme e koga lutata vojna svr{i pa se smeeme na minatite opasnosti i beqi. no barem air od gozbata }e vidam. Ubava moja Bjanka. Grumio postavuvaat gozba. spremen? Hortenzio Katerina Zaradi nas bi sakal ova da e to~no. Hortenzio. Biandelo. Baxanaku Petru~io. Ne. Lu~enco.

Kato! Gospo|o. da ka`ete so ova? Vdovicata Bjanka Ma` vi. Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti. Petru~io Katerina Navali.212 Petru~io Vilijam [EKSPIR Katerina Mnogu lo{o sakavte da ka`ete. gospodine. Odli~no se bodat? Sekoj pameten bi rekol koj se bodi na krajot rogovi mu rastat. ova? Hortenzio Saka da ka`e deka vie ja zavedovte vaka da ka`e. bi rekol deka odli~no se bodat. {to sakate da ka`ete? Hortenzio Vdovicata Navali `eno! Toj vaka me zavede. Ne sum cajkan! Petru~io Ama zboruva{ ko cajkan! Aj na zdravje! Mu nazdravuva na Hortenzio. Baknete go za ova. Petru~io Vrtoglav odgovor. Vdovicata Na lo{otijata i mislev. Hortenzio. Katerina “Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti” . Hortenzio Katerina Vo sporedba so vas jas sum cve}e za mirisawe. Sakav da ka`am Hortenzio od vas se pla{i. mojata Kate }e ja kutne. nema {to. Petru~io Dobar si ti matka~. Vdovicata Bistri ste. Sega znaete {to sakav da ka`am. ve molam. ve molam. Jas ja zavedov? Kako ti se dopa|a. . ama ne me razbravte.[to sakavte. Petru~io Petru~io Po {to saka{. Batista Gremio. kako ti se dopa|aat ovie bistri de~ki? Grmeio Pa. podjarmen od edna zmija ja meri tagata na ma` mi niz svoja dulbija.

bistra sporedba. ~ija `ena e najposlu{na i prva dojde na povikot od svojot ma` go zema oblogot za koj }e se dogovorime.Kroteweto na opakata 213 Lu~enco Vin~enco Da. Tranio Ama gospodine. Petru~io! Tranio te pogodi sega. nevesto. gospodine. ama ne me upla{i. Batista O. Hortenzio . Hortenzio Priznaj. (Izleguvaat Bjanka. No velat. priznaj.O. Petru~io Ne e taka. dobar Tranio. Lu~enco me pu{ta{e ko zagar da tr~am a za svojot gospodar da lovam. Dobro mu go spu{ti. dali ova i vas od zanes ve vrati? Bjanka Da. samo malku me grebna. A za da vidime koj e vo pravo neka sekoj prati `enite da ni gi viknat a toj. Tranio Imate sre}a. Hortenzio Dobro. {to lovevte za sebe. va{ata srna v dupka ve pikna. najseriozno mislam ti ja dobi najopakata od site. te pogodi dobro! Petru~io Priznavam. Dobro mi dojdovte. Petru~io Dobra. Bjanka Da ne vi sum ptica? Toga{ grmu{kata }e ja smenam a vie brkajte me so zategnat lak. Petru~io Dvaeset kruni? Na tolku se kladam vo mojot zagar ili sokol a dvaeset pati pove}e vo svojata `ena. Katerina i Vdovicata.) Petru~io Mi pobegna. Lu~enco Toga{ na sto. no mirisa na ku~e. Va`i. Pijam za site ni{anxii {to proma{ija. Batista Zete Petru~io. siwor Tranio Pticata vo koja strelavte a ne ja pogodivte. Petru~io Te{ko. i bidej}i strelata od mene se odbi se kladam deka vas dvajca ve osakati. Kolkav e oblogot? Lu~enco Dvaeset kruni. No {tom ve}e zapo~navte }e pu{time i na vas po nekoja strela. Pak vo zanes }e si spijam.

Petru~io Toga{ te{ko mene. Cel }e go dobijam. Ne doa|a. odi kaj gospodarkata tvoja i ka`i & deka & nareduvam da dojde. (Izleguva Grumio. Petru~io Od lo{o polo{o.) Petru~io Gluposti. (Vleguva Katerina. Hortenzio Siguren sum. gospodarkata amanet vi pra}a deka e zafatena i ne mo`e da dojde. Go molam boga. (Vleguva Biondelo. I toa qubezen. Veli vie da odite tamu. Petru~io Petru~io [to? Zafatena e i ne mo`e da dojde? Ova e odgovor? Gremio Da. {to da ka`am drugo. Petru~io Se nadevam na podobar. ne doa|a! O kolku gnasno.) I? Biondelo Gospodaru.) I? Kade e `ena mi? Biondelo Taa veli deka o~igledno biete {ega. polovina od oblogot primam. va{ata da ne vi prati polo{. Biondelo Odam. nepodnoslivo. neizdr`livo! Grumio.214 Petru~io Dogovoreno! Hortenzio Koj }e po~ne? Lu~enco Vilijam [EKSPIR Hortenzio Biondelo.) [to? Hortenzio . Bjanka }e dojde. (Izleguva Biondelo. Lu~enco Ne sakam da delam. Odi Biondelo. kaj va{ata nikoga{ ne pomaga molba. Batista Zete. gospodine. odi i zamoli ja mojata `ena vedna{ ovde da dojde. (Vleguva Biondelo. Ne doa|a. Eve jas. Velam. gospodine.) Hortenzio Znam {to }e odgovori. odi zamoli ja! E duri toga{ nema da dojde. ka`i & na gospodarkata da dojde.

qubov i miren `ivot. Vdovicata Sigurno se {eguvate. ti velam. (Katerina go poslu{uva. Petru~io Bi sakal i tvojata poslu{nost da e vaka luda. Ako odbijat. Frli ja i zgazi ja ovde pred site. po~it i znaewe koj e {to vo domot.) Lu~enco Ako postojat ~uda. Petru~io Stori taka. Hortenzio ^udo ami kako! Samo ne znam {to pretska`uva. Bjanka i Vdovicata. Katerina [to povela{. i po~ni so nea. eve ja doa|a Katerina.Kroteweto na opakata 215 Batista Sveta bogorodice. s# slatko i sre}no. toga{ ova e ~udo. Ne sakame nekoj da ni popuva. velam. i dovedi gi vedna{. Petru~io Petru~io Spokoj pretska`uva. nov den da ne do~ekam ako nekoj nekoga{ me natera na vakva glupost! . Petru~io Bjanka Odi donesi gi vedna{. (Izleguva Katerina. Tvojata mudra poslu{nost. ubava Bjanka. dobar Petru~io! Ti go dobi oblogot. Katerina. so kam{ik donesi gi kaj ma`ite nivni.) Vdovicata Katerina Sedat i razgovaraat kraj kaminot. U{te podobro }e go dobijam oblogot Katerina. ve~erva me ~ine{e sto kruni. a jas ti davam u{te dvaeset iljadi kruni kako drug miraz za druga }erka. sega ka`i im na ovie tvrdoglavi `eni kakva im e dol`nosta kon gospodarite nivni i ma`i. nikoga{ ne bila vakva. Bjanka Samo ludak na mojata poslu{nost se kladi. {apkata navistina grdo ti stoi.) Eve ja ide i vi gi nosi tvrdoglavite `eni ko robinki na svojata ubeditelnost `enska. Batista Neka sre}a te prati. Gluposti! Zarem poslu{ nost se vika ovaa ludost? Lu~enco Gospode. Odi. oti taa se smeni. Ili na kuso. gospodaru. (Vleguvaat Katerina. zo{to me vika{? Petru~io Kade e sestra ti i `enata na Hortenzio? so novi znaci za nejzinata poslu{nost za nejzinata novostvorena pokornost i doblest.

Ista poslu{nost ko podanikot na kralot mu dol`i `enata na svojot ma`. i ne pu{taj prezrivi streli od tie o~i. tu! Razvedri go toa namurteno. gnevno ~elo.) Hortenzio Mu vadam kapa. Trojcata se `enivme. od nea nema polza. a denski na studot duri ti vo toplina i spokoj le`i{ doma. tvojot ~uvar. tvojot `ivot. da go rani{ gospodarot svoj. Petru~io Ajde Kate. onoj {to za tebe se gri`i. podla odmetni~ka. (Na Lu~enco. poslu{nost. ne e na mesto. vladetelot. ne~ist. Se sramam {to `enite se tolku prosti pa nudat vojna tamu kaj{to za mir treba da kle~at ili baraat vlast. mala otplata za dolgot golem. tvoja glava. pokornost i nadmo} toga{ i tamu kaj{to treba da slu`at slu{aat i qubat. gaden. srceto isto taka. pogledi topli. ama vam dvajca vi brojam do devet. bakni me Kate! Lu~enco I }e te bakne. surova predavni~ka na svojot gospodar dobar. slabosta nad sekoja merka koga stremime kon ona za {to sigurno ne sme. nepogodni za ‘rmbawe i maki ko ne zatoa na{ite ne`ni ujovi i srca da bidat vo sklad so nadvore{niot izgled? Slu{ajte! Samo slu{ajte vie opaki. duhot mi be{e golem kako va{iot. mrzovolna. Po~ni. dobriot glas si go ni{ti{ ko tajfunot krasnite pupki a toa ne e ubavo. I s# {to od tebe bara za vozvrat e malku qubov. i duri e takov ni naj`edniot v pustina ne }e se navedne kapka od nego da goltne. No sega gledam deka kopjata ni bile samo slamki snagata krevka. nemo}ni zmii. 11 Petru~io Ete. Ma`ot e tvojot gospodar. zna~i. te odr`uva. Petru~io E. toga{ ne e ni{to drugo osven buntovna. a razumot pogolem u{te za borba so zborovi. sepak najopakata ja skroti. Tebe sre}a te prati brate! Vin~enco Ubavo e da slu{a{ koga decata se poslu{ni vaka. ima. Ubavinata taka si ja uni{tuva{ ko mrazot livadata {to ja grize. ova e `ena! Dojdi. Gnevnata `ena e kako zamaten izvor kalliv. tvoj vladetel. a vo znak deka ma` mi go po~ituvam i sakam sekoga{ koga treba }e mu bidam pri raka. Zatoa gordosta na strana. slabi i mazni. nema. A koga e opaka. so nea.216 Vdovicata E. teloto si go izlaga i na more i na kopno na napori ma~ni sred burite bdee no}e. Lu~enco No grdo e da slu{a{ koga `enata e opaka. kralot. tvrda i neposlu{na kon negovata ~esna volja.) Go dobiv oblogot iako ti ja pogodi ubavata Bela 12 pa sega ko pobednik dobra no} vi velam. za vojna so inaet. . Katerina Vilijam [EKSPIR Tu. Zo{to ni se telata meki. ne mislete deka ma`ite postojano n# molzat. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. odime v krevet. kisela. od ubavinata li{en.

.Kroteweto na opakata 217 Lu~enco I toa kako: nikoga{ lo{otilok da ne koti.

11 Ovoj poznat govor na Katerina e tolkuvan na razli~ni na~ini. majkata na Deva Marija iako ne e spomnata vo Biblijata. 12 Bjanka zna~i belo. 4 Vo Padova e osnovan vo 1228 godina eden od najstarite univerziteti vo Italija 5 Sveta Ana. sugerira deka Slaj se nao|a nekade gore i deka dejstvoto se slu~uva na nekoja potkrenata bina ili galerija. Hortenzio ja dr`i rakata na Bjanka za da ja nau~i kako se dr`i instrumentot a ova go provocira Lu~enco. se odnesuva na igrata so karti trieset i eden. 3 Legendarna Asirska kralica poznata po svojata razvratnost. and two other. 9 Kaj [ekspir stoi ben venuto. Enter aloft Sly. 6 Ova uka`uva deka tie ostanuvaat do krajot na pretstavata iako pove}e ne govorat ni{to. na primer. . izgorel {to vo figurativna smisla bi zna~elo deka e napien. Za da ne go optovarime tekstot. pa drugi dvajca so Slaj zaspan na stol. {to e poverojatno. . Zatoa tonot na interpretacijata e klu~en za razbiraweto na dramata. . zna~i 32 godini ili. a Hortenzio kako Licio. koga e eden preku trieset i eden. se pojavuva vo dramata na Fle~er. Spored Arden izdanieto. No.italijanskiot izraz soodvetno go zamenivme so makedonski. 10 Ovde Lu~enco e prepraven kako Kambio. eden preku trieset i eden. [ekspir ja spomenuva ovde i u{te dvapati vo Tit Andronik. 7 Ili e igra na vozrasta na Petru~io. na drugo mesto scenskata bele{ka veli ne{to drugo: Enter two with a table and a banquet on it. 8 Sarkasi~en komentar za Gremio. Ottuka drskiot ton na po~etokot od scenata. Aluzijata na Petru~io e deka Lu~enco e vtoriot dobitnik po nego. . Zadovolni `eni (Women Pleased) ama ne se dodvoruva na edna velmo{ka. najstariot sin na selanecot. 2 Postavuvaweto na ovaa scena e problemati~no. with Slie asleepe in a chaire. Kolneweto vo sveta Ana e mnogu ~esto vo vremeto na [ekspir. . zna~i oti{ol preku dozvolenoto. 1 .(Bele{ki) Soto. Vleguvaat dvajca slugi so masa i bokal na nea.

.

Title page .

Naslov na originalot: Love’s Labour’s Lost .

lordovi. selanka Slu`benici i drugi od svitite na kralot i princezata. pridru`nici na kralot Dimen Bojet Markad. Mesto na slu~uvawe: Navara . dami-pridru`ni~ki na princezata @akeneta. {panski zabavuva~ Pre~esniot Nataniel. pridru`nici na frncuskata princeza Don Adrijano de Armado. sve{tenik Holofern. u~itel Akmak. policiski slu`benik Torlak. lordovi.L I C A: Kralot Ferdinand od Navara Biron Longavil. klovn Molec. pa` na Armado [umar Princezata od Francija Marija Katarina Rozalina.

Ova se dol`i. ili pak. misterija. na primer. Ova e prv prevod na komedijata So sila ubavina ne biduva na makedonski jazik. na primer. Kako potvrda na ova naj~esto se poso~uvaat preusilenite rimuvani kupleti. mnogubrojnite postavuvawa na scena. so svoj poseben {arm. Osobeno se naglasuva va`nosta na stilot {to ja pravi drama so svoj pe~at. da vidat so kakvi napori i maki toj stignal do svoite podocne`ni golemi ostvaruvawa. kako {to e naj~est slu~aj so drugite dela na [ekspir. drama bliska do muzi~ko delo bidej}i. Popravena i zgolemena od Vilijam [ekspir… itn. smetal deka komi~nite sceni se tolku suvoparni i bledi {to re{il da gi isfrli od tekstot stavaj}i gi vo fusnoti za eventualnite istra`uva~i na razvojot na [ekspir. So sila ubavina ne biduva e najpogodnata za toa. iskombinirana od slu~ki vrzani so istoriski li~nosti i slu~ki izmisleni od avtorot za potrebata na dejstvoto. Poup.” Ova pos- lednoto. se ~ini. uka`uva i na mo`niot na~in na nastanuvawe na deloto: zna~i. Istovremeno. [ekspirolozite utvrdile deka ova sepak ne e edna od najranite drami.Ako treba da se otka`eme od nekoja od komediite na [ekspir. Najraniot tekst na dramata e od kvarto izdanieto od 1598 godina na ~ija naslovna strana stoi: “Prijatno sro~ena komedija nare~ena So sila ubavina ne biduva. tuku deka e sozdadena vo periodot koga se napi{ani Ri~ard Vtori. veli pribli`no Hazlit i negovoto mislewe e glavno prifateno od kriti~arite i va`i do deneska. ili nedramskite dela vklu~uvaj}i gi i sonetite. mnogu dolg ~in. . Sepak. poka`aa deka So sila ubavina ne biduva e s# u{te privle~na kako zabavna piesa. Kako {to be{e prika`ana pred nejzinoto veli~estvo ovoj Bo`ik. za ovaa prigoda [ekspir go popravil i pro{iril. toga{. ili postoelo prethodno izdanie na dramata koe. nedovolno `ivite likovi i ~esto prekinuvanoto dejstvo za da mo`e da se izvedat nekakvi eftini {tosevi i bizarni ske~evi koi ne dozvoluvaat doiska`uvawe na zamislenite nameri na avtorot. mo`e da se pretpostavi deka ova e avtenti~na prikazna na [ekspir. posledniot. Romeo i Julija. e kako nekakov bal pod maski postojano sleden od muzika i igri s# do samiot kraj. preteranite i nekoga{ na sila izvedeni igri so zborovi. postoela ista takva drama so istiot naslov od nekoj drug avtor {to [ekspir go doteral i pro{iril. pa i kako drama. na primer. “popravena i zgolemena”. prete`no na stavot deka ova e edno od najranite dela na majstorot od Stratford na koja toj ~irakuval i go u~el zanaetot. Vo najnovo vreme rabotite so ovaa drama stojat ne{to podobro.

.

Biron. osvojuva~i hrabri. Ako ste kadri da pravite ko {to se zakolnavte so pamet potpi{ete se i odnesuvajte se spored va{iot zavet. Dimen Gospodaru sakan. Dimen e uspokoen: . koga i pokraj strvnoto dr~no Vreme trudot na sega{niov `ivot mo`e da ni ja kupi onaa ~est {to tapa }e ja stori ostrata mu kosa i naslednici }e staneme na seta ve~nost. Longavil Jas re{iv. se zakolnavte tri godini da `iveete so mene ko moi drugari {kolski. Zatoa. iako teloto }e trpi: kaj debeliot mev kus e umot a obilniot namet rebrata gi goi no sosem te li{uva od pamet. Dimen i Longavil. samo tri godini postot trae: umot }e praznuva. i da se dr`ite do sekoj propis napi{an na ovaa lista ovde: zakletva dadovte a sega u{te potpis fali so koj sekoj od vas }e si ja rizikuva ~esta ako go prekr{i zapi{anovo i vo najmal detaq. Vie trojca. {to boj biete so sopstvenite ~uvstva i vojskata brojna na zemskite strasti neodamne{niot na{ propis strogo ostanuva vo sila: Navara }e stane ~udo na svetot dvorot na{ }e stane akademija mala vo koja ume{nosta na `iveeweto na mir }e se u~i.Kralot Neka slavata po koja vo `ivotot tr~ame site `ivee vpi{ana vrz tu~nite ni plo~i za potoa da n# krasi vo grdosta na smrtta. za{to vie ste takvi.

a eve i dodavka nova }e u~am so vas za toa go dadov zborot i tri godini }e ostanam ovde na dvorot. Biron. Biron Toga{ e lesno. Ako dobivkata od u~eweto e vakva i kako i da e na krajot se doznava ona {to inaku ne se . bogatstvo. Longavil Za ova i za s# drugo dadovme raka. Koja e celta na u~eweto. Biron [to mo`am drugo osven so niv da se slo`am. {to se nadevam ne e propi{ano strogo: pa edna{ nedelno da ne se jade ni{to. potoa da ne se spie pove]e od tri ~asa no]e a denski da ne te vidat ni edna{ da trepne{ iako sum sviknal no}e da spijam ko jagne i vo temna no} da pretvoram polovina od denot {to se nadevam ne e propi{ano strogo. slava. ili kako da se dograbam do devojka fina koga bludot so devojkite e podlo`en na vina. Biron Mislite skrienoto i branetoto od du{ata volna? Kralot Da. zakolnat tolku te`ok zavet da me vlada da nau~am da go prekr{am bez ~esta da mi strada. da buba{. da ne spie{. Longavil i Dimen. Biron Ne kralu moj. od qubov. da znaeme? Kralot Da go znaeme ona {to inaku ne go znaeme. kralot od Navara.kako mo`am da se nakrkam arno koga na post strog treba da bidam stvarno. da posti{.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Ferdinand. toa e za onoj {to u~i bo`ja nadopolna. Biron I da i ne za{to se zakolnav na {aka. prete`ok da se ~uva. dadovte deka ne ste obvrzani na ova. celo vreme. na primer. a vo drugite denovi po samo eden obrok. Jalov zavet za mene. ka`ete. kralu moj. ili. vi dadov zavet. da ne se gleda{ so `ena. sega sum li{en ko sekoj onoj za mudrost {to di{e. barem za ova. {to se nadevam ne e propi[ano strogo. Kralot Zavet. dozvolete. tri godini da u~am i `iveam ovde. No tuka ima i drugi propisi strogi. Na primer. zna~i. . da ne bide{ so `ena. se kolnam deka }e u~am taka da go nau~am zabranetoto od prva raka.) pogrubiot vid na nasladive ovozemski gi prepu{ta toj na niskoto grubo robje.

znaewe ne e tuku xeva nunkoto krsti i bez da kreva vreva. Kralot Ama darba ima u~enosta so u~eno da ja ru{i! Dimen Dobro voveden. predocna e nekoj na {kolo da ve prati ko ~ovek ste ka~en na krov da otklu~uva vrati. no duri e zad {titot predavni~i taa so slepilo te stiga zrakot {to bara zrak od videlo ti go li{i vidot: Taka. Taka i vie. Kralot Go plevi `itoto a sepak plevel `itoto mu go su{i! Biron Vaka frlate vrz u~eweto bludni petna da ni gi zaveduva umovite vo naslada suetna. Premnogu znaewe. Biron Barem ima rima.So sila ubavina ne biduva 227 Longavil znae se kolnam vedna{ na ova i zavetot ve~no }e mi trae. vovedenosta sosem da ja gu{i! [to ima toa vrska? Biron Mesto i vreme ima. prvovo }e go vardi arno svetlina }e mu dava na ona od koe zaslepeno bilo. Kralot Toga{ odete si Biron. no zo[to vozgordoto leto da se pr~i pred pticite so pri~ina pesna da vedat? Zo{to da se raduvam na nedonosen~e? Na Bo`ik trendafilot go sakam kolku snegot vo maj koga s# odnovo preta. go sakam samo ona {to vo svoe vreme cveta. Ovie zemni nunkovci na nebesnite mo}i {to ime & davaat na sekoja yvezda {to sveti nemaat korist pogolema od svetlite im no}i od {eta~ot {to minuva bez niv da gi seti. ti se zatemnuva zrakot. Izu~ete kako da se zadovoli okoto stvarno vtren~eno vo nekoe drugo oko mnogu pomilo koe zaslepeno taka. Biron Ne e prolet koga }e vrevnat dve-tri glupi du{i! Dimen Site nasladi se suetni no najsuetno kolka taa {to niz maka bolna donesuva bolka. Biron I da sum. pred da sfati{ kade svetlinata le`i vo mrakot o~ite gi gubi{. Kralot Biron e ko mraz zajadliv {to fr~i i gi jade prvorodenite proletni ~eda. Naukata e kako nebesnoto sonce sjajno vo koe ne mo`e so drzok pogled dlaboko da se rie malku u~enite iskopuvaat za trajno osven po ne{to {to vo tu|ite knigi se krie. slobodni ste ko {tuka! . Dimen Ama nema smisla. bolno da se xari{ v kniga baraj}i go zrakot na vistinata. ko na primer.

(~ita) Zna~i: ako nekoj ma` bide viden da zboruva so `ena vo period od tri godini. gospodine? Longavil Da ne im tekne da se priberat pred stra{nava kazna. moma sovr{ena. Vi velam. Biron Biron A zo{to. bolen i nepodvi`en tatko: ottuka zaludno propisov na pokornost n# kani i zaludno e ideweto na ubavata dama. dobien a }arot sjojden. bratko.inaku }e & bide otse~en jazikot. se zakolnav da ostanam tuka: Iako za neukosta pove}e rekov odo{to mo`ete da ka`ete za taa u~enost sveta jas stojam na zborot i ne se odrekov sekojdnevno da pla}am vo ovie tri leta. Biron Vi{ata sila }e n# natera da se zakolneme site tri iljadi pati vo ovie tri godini vreme za{to rodeni sme vo nagonski vitel {to ne se kroti so sila tuku so milozliv remen. }e morate da go prekr{ite sami za{to znaete dobro deka vo poseta vi ide }erkata na francuskiot kral. gospoda? Ova go zaboraviv sosem. Kralot [to velite. a koga najposle do baranoto }e dojde toa e ko spalen grad. Ako zakletvata ja skr{am i prestapnik stanam toga{ so potrebata vo nu`da }e se branam. va`na e sekoja reda pod strogive propisi }e se potpi{am vedna{! Kralot Sega ja trgnavte od vas sramotijava bedna! Biron (^ita) Zna~i: niedna `ena da ne se pojavi na kilometar i pol od mojot dvor. }e bide podlo`en na javen rezil {to }e go smislat drugite od dvorot. Koj ja smisli vakvata kazna? Longavil Jas li~no.Dali e ova objaveno? Pred ~etiri dena. gospodaru dobar. gospodaru. u~eweto sekoga{ e so kratki noze. Duri go bara ona {to navistina mu godi kon la`na cel u~eniot go vodi. .228 Vilijam [EKSPIR Protiv dobroto odnesuvawe opasna sablazna. Biron Longavil Biron Ne. Zatoa stavam potpis vrz site tezi . Biron Da ja vidime kaznata . Ovoj ~len. Kralot Od nu`nost zaboravete deka ovaa propiska bila nejze mora tuka da ja smestime po vi{a sila. Dajte mi go listot. da bi razgovarala so vas ko so gospodar viden za predavaweto na Akvitanija na nejziniot snemo}en.

Ne znam kako vi se dopa|a vam. vitez e na svojata moda. Na dvorov. za{to jas sum malocenitel na negovata visost: no bi sakal li~nosta da mu ja vidam vo krv i meso. . Naokolu vrie od rasipni{tvo. Torlak Gospodaru. Longavil Ova e toj. blagorodni du{i. Kralot Pismo od veli~enstveniot Armado. Ova ~edo na me~tite. Muzikata od sopstveniot prazen govor go voshituva nebare e toa melodija na zborot. Biron Bez ogled kolku nisko vo sodr`inata. [to saka{? Akmak Jas samiot ja pretpostavuvam negovata li~nost. No zarem nema barem malku zabavno da ni bide? Kralot Ovoj ovde. rezilot me ~ini mene odnesuva.) Akmak Koj od vas e li~nosta na vojvodata? Da slu{ame? Ili da ne se kikotime? Longavil Da slu{ame krotko. znaete. Biron Za Armado govorlivosta e luk i voda od nego zborovite izviraat. vo najnovata svetska moda mnogu viden. ~esto ide prefinet eden [panec.ve prepora~uva. Isku{enijata va`at za drugite ko i za mene. (Vleguvaat Akmak so pismo i Torlak. gospodine i da se smeeme umereno. aram i za navek da e rezil. na Boga mu se molam da e visoko vo stilot. Longavil Visoka molba do nisko nebo: Bog neka ni dade trpenie! Biron So nego i so Torlak studiite }e ni bidat slatki a dnite od trive godini mnogu kratki. Akmak Gospodinot Arm-Arm . zadovolstvo da mi pru`i. pojava nova. no veruvam iako posleden na potpis se re{iv posleden }e bidam {to na zavetot }e zgre{i. ~ovek strosan kogo dobroto i zloto go izbrale za sudija glaven vo sporot. ko odmor od u~eweto prikazni mnogubrojni za vitezi }e ni ka`uva dolovuvaj}i ni slika na son~evata [panija za koja zaginale vo vojni. ili da se otka`eme i od ednoto i od drugoto. Armado {to se vika. Pismovo }e vi ka`e pove}e.So sila ubavina ne biduva 229 Biron a onoj {to }e gi prekr{i i vo najmal stepen neka mu e sram. ~ij mozok ko na {aka frazi razni kova. su{i za ko moj bard. Biron Za toa bez gajle. mom~e. no mene me {eknuva koga la`e.

gospodin kakov {to sum. Torlak Prost e ma{kiot svet koga }e mu svetnat Torlak Za tu|ite tajni. raka na srce. zatoa Bog neka ja vardi pravdata! Kralot ]e go soslu{ate vnimatelno pismovo? Biron Ko {to se slu{a proro{tvo. gospodine. se predadov sebesi na pro{etka. . a na~inot. zna~i vkupno ima tri raboti: Mi idea po stapkata i me vidoa kako sedam so nea vo na~inot. . opolnomo{teniku nebesen i du{egri`niku na Navara. Postapkata negova e {to me fatija vo postapka. gospodine. no ako toj veli deka e ba{ taka toga{.toa e postapka na ma` kon `ena.na~inot ti e na~elen. Torlak S# u{te ni zbor za Torlak. Kralot Ba{ e taka. [to se odnesuva do postapkata. malku e onakov. bogu na mojata zemska du{a i hranitelu i za{titniku na moeto telo. gospodine? Torlak Ni zbor! Sledi mojot popraven. Torlak Mo`ebi i e ba{ taka. ja prepora~av svojata crno skislena poti{tenost na iscelitelnata mo} na tvojot zdravjenosen vozduh i. Kralot Toga{ gospodine. Vo koe vreme? Tuka nekade okolu {est poru~ek koga `ivotnite najmnogu grizat. opkolen od samurno temna taga. Biron Vo kakva postapka? Torlak Postapkata i na~inot eden po drug sledat. Biron A {to sledi. neka stilot odredi kolku }e se iska~ime na skalite od veselosta. Torlak Slu~ajot e samo moj. ve molam.230 Biron Vilijam [EKSPIR o~ite po meso. Veziru golem. pticite . a se odnesuva na @akeneta. Kralot (^ita). Kralot Ba{ e taka. me fatija kako eden po drug ja sledam vo parkot {to zaedno pravat postapkata i na~inot eden po drug da sledat. Kralot Mir! Torlak Za mene i za sekoj {to ne mu stiska da se tepa.

sakam da ka`am. Kralot Onoj glau~. posmatra{. da ja seti pofalbata na kaznata. Sega malku za tloto po koe. tvoj Don Adriano de Armado. ja dr`am kako tikva za gnevot na tvojot zakon. Antonio Akmak. No da se vratam na mestoto kade: stoi na sever-severo-istok i toa isto~no od tvojot zapaden agol na tvojata ~udesno spletkana gradina. ti go prativ. ako nemate ni{to protiv. mom~e? [to se odnesuva do @akeneta . Akmak Po mene. No. so. se vika Torlak. Jas sum Antonio Akmak. poznat. Kralot So edna ro`ba na na{ata pramajka Eva. gospodaru. po svojata izve`bana dol`nost.Torlak Koj jas? Kralot Onaa prazna tikva Torlak Biron Pak jas? Kralot [to. Nego.So sila ubavina ne biduva 231 najdobro kolvaat a lu|eto sednuvaat da go primat onoj obed {to se vika ve~era. po koe. ~ovek po~ituvan. po slugata na tvojata slatka milost. cenet i ugleden. i na najmal tvoj sladok mig. ona apa{ko kopile so koe se razveseluva{. tamu go vidov ona rasipni~ko gojdo. za podobro da me razbere{. ama mi e ma~no da go Ne e ba{ ona {to go o~ekuvav ama e najdobroto {to dosega sum go ~ul.Torlak Koj. }e ja odvedam na soslu{uvawe. so . onoj zabegan degen.Torlak Zna~i jas.taka se imenuva onaa poslaba tikva {to ja v~opiv so gore spomenatiot degen. {to veli{ ti na ova. Zdru`en i bagabontiran. mi se ~ini. Kralot Da. sprotivno na tvojot donesen i objaven proglas i zakon za vozdr`uvawe. so edna `enska du{a ili. Torlak Kralot Ja priznavam `enskata. So site izrazi na najdlaboka po~it i na vernost kon dol`nosta koja v srce mi gori kako rasplamten ogan. puli{. jas.o. so edna `ena. jas? Kralot ka`am ona so. Potoa malku za mestoto kaj{to. gleda{. tolku okolu pra{aweto vo koe vreme.Torlak So edna `enska. naletav na onoj gnasen i neprikladen prizor. koj go vle~e od mojata sne`no bela perodr{ka abonosovovo mastilo koe ovde ti go zabele`uva{. mislam. . odev: toa se vika tvojot park. najdobroto od najlo{oto.

Kralot A Don Armado }e ti bide ~uvar. gospodaru. Longavil i Diman. Mrdni. gospodaru: bev faten so devojka. Kralot Be{e objaveno deka sledi godina zatvor za onoj {to }e go fatat so `enska. Kralot I taka tamu e re~eno. Torlak Trpam zaradi vistinata. Torlak ]e se poslu`am odli~no. (Izleguvaat Kralot. Torlak Poarno da bidam mesec dena na `ensko meso i oves. gospodaru.) Biron Glavata ja davam ako zavetive te{ki i zakonov na krajot ne ispadnat majtap. Me fatija so sluginka. be{e devica. sedi madro! Priznavam deka mnogu slu{nav. Kralot Pa objaveno e i so devojka. pogri`ete se da go kaznat. mom~e. da go rabotime strogo ona na koe tolku cvrsto se zavetivme. ama malku zapametiv. tago moja. oti vistina e deka me fatija so @akeneta a @akeneta e vistinski ~esna moma. zatoa velam dobredojde na gorkiot pehar na napredilakot! Eden den mo`e pak }e mi se nasmee makata. Torlak Jas ne bev faten so takva. Vie Biron. gospoda. Nie pak. gospodaru.232 Kralot Dali slu{na za proglasot? Torlak Vilijam [EKSPIR Kralot Gospodine. za{to stoe{e i devica. Kralot Nema da se poslu`i{ so ovaa sluginka. Torlak Ama ovaa ne be{e ni devojka. Torlak Ako stoelo toga{ ja poreknuvam nejzinata devstvenost. a dotoga{. gospodine. sega slu{ni ja kaznata: ima da posti{ nedela dena i da bide{ samo na trici i voda. . gospodine.

pile moe nedokvakano? Molec So prost prikaz na nivnoto dejstvo. Armado Ne. {to misli{. {to mo`e da zna~i koga ~ovek so golem duh go navasa taga? Molec Toa e siguren znak. oti mal. Tagata e edna i ne mo`e{ da ja deli{ tuku-taka. a mladite godini. Ami jas pile nedokvakano? Armado Armado A na mesto oti ti teknuva. Molec Ne. a jas ne sum na mesto? Armado Ti si taman oti si mal. . Armado Gluposti. Jas pr~ `ilav? Jas? Molec Molec Taka se falat magariwata. Molec Gre{ite. se mo{ne nedokvakani. gospodaru? Jas sum taman. Tis. }e se slo`i{. gospodine. a zborot ne mi e na mesto. pr~u moj `ilav. Molec 233 Molec A jas ve narekov pr~ `ilav oti eptem vi li~i na va{ite poodminati godini a kako za ~ovek vo poodminati godini. gospodaru. ne ste vo pravo.) Armado Mom~e. A zo{to na mesto? Saka{ da ka`e{ deka magareto ima um? Te narekov pile nedokvakano oti eptem ti li~i na tvoite mladi godini. Armado [to sakate da ka`ete. ili zborot mi e taman. Molec Malku taman. Armado Armado Kako mo`e{ da ja oddeli{ tagata od poti{tenosta. gospodine. mo{ne ste `ilavi.So sila ubavina ne biduva Scena 2 (Vleguvaat Armado i Molec. Tuku deka ima teknuvalo. Zaslu`eno te falam. }e se slo`ite. deka }e bide poti{ten. Molec Da ne mi udirate ~etki. gospodaru? Armado Taman i na mesto. more apa{.

toa i vrap~iwata go znaat. mom~e. Sakam da ka`am deka ti ima{ teknuvalo: me vadi{ od pamet. rado. Molec (Za sebe) Saka da ka`e majtapot ne saka da si igra so nego. Armado Ne sakam nekoj da si igra majtap so mene. Daj mi nade`. no bidej}i e prostakluk eden vojnik da bide zaquben. gledate. a ne stignavte ni tripati da trepnete. mi se ~ini. bi ja razmenil pohotata za nekoja nova qubovna majstorija so nekoj francuski mangup. Molec Samo koga me vle~at za jazik. Armado Priznavam. ko zatvoreni~ka. Molec Ete. gospodine. A kolku e lesno na zborot tri da mu se zalepi zborot godini. Armado Nevozmo`no. Molec Ama ste blagorodnik i komarxija. koi golemi lu|e na svetot bile zaqubeni? . Armado Vetiv da u~am tri godini so vojvodata. Molec I doka`av deka ste nula. Molec Ili. Ama bez takov {lif. gospodine. Armado Zbirot e eden pove}e od dva. ne si ~ovek. Molec Zo{to. gospodaru. Armado Dobro go ka`a ova.234 Armado Vilijam [EKSPIR Molec Toga{ sigurno znaete kolkav e zbirot od dvojka i kec. Ako so me~ gi ubijam mu{i~kite na strasta i se oslobodam od gre{nata misla. Armado Ba{ taka. za inaet se zacapav vo edna obi~na prosta~ka. Armado Samo sakav da ti ka`am deka sum vquben vo edna. pa tri godini u~ewe da imate vo dva zbora. tri godini koga mo`e s# za eden ~as. kako {to velat prostacite. tri. Mrazam vozdi{ki. Ka`i. so niv go valkam Kupidona. A i ne sum kr~mar da mu se snevidi. gospodine. Molec Kolku se tripati po eden? Armado Ne{to slabo mi odi smetaweto. sum. Be{e te{ko? Nau~ivte kolku e tri.

redi. koga gre{i. Molec Kolku {to znam da ~itam. jaden koga se pla{i koga se srami. ili od tri. crvenee seta koga se pla{i e bledo sme{na. ama gledaj da se odbrani. ne }e doznae{. da: a i najdobra e od site. a. gospodaru. Samson. nema{ nekoja balada za car i pita~ka? . Molec Morsko-zelena. Armado Eve. Armado Slu{aj. gospodaru. Molec Ako od bela pobela e taa ne }e znae{ koga e gre{na. Armado Ka`i zo{to. Samson nemal nekoja posebna pri~ina da se zaleta po `ena so takva boja. na vrat gi istegli gradskite porti. a be{e zaquben. Armado Ama najde kogo da vika{: em {uto em bode. {tom mi se pravi{ tolku u~en. mom~e. Opasna pesni~ka. kako amal. Armado Ka`i ja to~no bojata. ne odi ba{ vo prilog na ona va{e od bela pobela. Samsone stamenit! O. ili od dve. vaka. edna{ duri. ili edna od ~etirite. gramaden Samsone! Vo me~uvaweto mi si ramen kolku {to sum ti jas vo noseweto porti. Armado Dali e edna od ~etirite? Mojata sakana e od bela pobela. toj be{e ~ovek so te`ina. gospodine. gospodine. bila zelena vo umot. nose{e te`ina. Mora da bila umna. mom~e. Armado Slavniot Herkul? Redi u{te junaci. Armado O. Armado So kakva boja na lice? Molec Od site ~etiri. gospodine.So sila ubavina ne biduva 235 Molec Molec Herkul. jaziku maj~in. da imaat te`ina. za{to ve~no na lice }e ja ima prirodnata boja {to te mami. Molec Dojdete mi na pomo{ umu tatkov. Molec Pod belinata namerite se od crni pocrni. Molec Sigurno. gospodaru. A vo {to be{e zaquben Samson. gospodaru. Mol~e? Molec Vo edna `ena. neka jazikot ti se pozlati. I jas sum zaquben.

Pej. ti rekov! Armado Molec Te sakam. Armado Ama ste bister. A gospojcava ja vodam kaj vojskata. Molec (Za sebe) Barem sto kam{ici i da ja saka nekoj sepak poaren od gospodarov. `elba na vojvodata e da go dr`ite Torlakov na oko. mom~e. @akeneta Znam kade si. navistina se zacapav vo onaa selanka {to ja fativ v grmu{ka so ona `ivotno Torlak. Torlak i @akeneta. Armado Armado Ba{ bi sakal povtorno da se sklepa ne{to sli~no za da vidat lu|eto deka i pred mene imalo nekoj vakov. sega ne{to sli~no te{ko se nao|a. Slu{aj devojko! @akeneta Slu{am. ma{ko! Svetot u{te od pred tri veka nosi na du{a edna takva balada: ama siguren sum. Treba da pomaga ne{to. i da se najde ne vredi ni da se zapi{e a kamoli da se pee.) Akmak Gospodine. Zdravje. @akeneta ]e navratam kaj {to }e bide{! @akeneta Tuka sum blisku. Armado . Mom~e. te{ka sevda mi le`i na du{a. veli vojvodata. Strpete se da pominat pijanicive. Te{ka e sevdata koga se qubi lesna `ena. Zbogum. ne smeete. Epten zaslu`uva.236 Molec Vilijam [EKSPIR Armado Crvenilovo me izdava. (Vleguvaat Akmak. Armado Molec ]e ti iznaka`am ~uda. @akeneta Zdravje da ima{. @akeneta Armado So takov surat? Pej. tri dena vo nedelata mora da posti. Armado Odi so zdravje. da go ostavate da gnete i da azdisuva.

da – toj qubi. Ne mu li~i na zatvorenik tolku da zboruva. zatoa i trpam. pero pi{uvaj. zatvori go. mrdni. ama toj bil mnogu silen: i Solomon. Samo qubovta e lo{ duh. Qubovta e |avol. prestapniku. ni{to. Torlak Se nadevam. samo koga mrsi{ nema{ zatvor. Ako mo`e{e Kupidon so strelata da go skr{i bozdoganot na Herkul toga{ kakvi mi se mene {ansite so ovoj obi~en {panski me~? Ne mo`e{ da go pogodi{ ni v grb ni v gradi a kamoli v srce. gospodaru. Poarno da ne otvoram usta. Viknete mi na pomo{ nekoja nebesna muza oti mora da stanam poet. Mu blagodaram na gospoda {to me nau~i da trpam.) Armado Go qubam i tloto gnasno po koe gazi so ~evliwata pognasni i noxiwata najgnasni. Kaj nego pravila nema: sramno e od nego {to se narekuva dete a slavata ja steknuva pobeduvaj}i ma`i. Samo ona {to im e pred nosot.So sila ubavina ne biduva 237 Molec Akmak Ajde @akeneta. Zbogum oru`je! R|osuvaj me~u! Molknete barabani za{to toj {to ve slu{a{e sega e vquben. gospodine. Torlak ]e vi bidam dol`en pove}e od va{ite lu|e koi se slabo plateni. (Izleguvaat Molec i Torlak. Ako qubam. ama toj bil epten umen. Armado Trgaj mi go gadov od pred o~i. ako ja prekr{am zakletvata zna~i sum podlec. I Samson bil vaka isku{uvan. mo`am da postam a da nemam zatvor. Molec Ne. gospodine. 1 Torlak Dobro. [to }e vidat? Ka`i! Torlak Ni{to. dobro }e se isposti{ pred da ti se prosti. }e ja prekr{am zakletvata. Armado ]e bide{ debelo kaznet.) Armado Gadu. napred mar{! Torlak Ne me zatvorajte. Ama koga pak }e gi vidam veselite dni na o~ajot nekoi }e vidat. (Izleguvaat Akmak i @akeneta. A dali qubovta e vistinska ako e za~nata vo podlost? Se znae {to e qubovta. Misli umu. mi trebaat sobrani dela! . gospodaru. Molec Trgnuvaj. Zatoa odi{ v zatvor. ne }e postam so prazen stomak. Ne postojat angeli {to se lo{i dusi.

a nie }e ja so~ekame ovde Princezata Go znaete ~ovekov? Marija Go znam. velmo`i moi mili {to so vojvodata ~estit dadoa ist zavet? Prviot velmo`a Vitezot Longavil e eden. Princezata Sekoja gordost e volna gordost. va{iot tatko go pra}a i kaj kogo i koja e celta na negovata misija. (Izleguva Bojet. madam: na svadbenata gozba koga lordot Perigor se `ene{e so nasledni~kata li~na na @ak Folkonbrix. Bojet. Princezata ko moliteli so temni lica. Bojet Gord na zada~ata. nu`data vakva bara pred da mineme niz zabranetite porti da znaeme {to misli. so voljata nikogo ne {tedi {to vo krugot na negovata mo} }e se najde. i vo toa ime svesni za va{ata vrednost. Neka pobrza. i va{ata e takva. visoko ceneta vo svetot da pregovarate so edinstveniot gazda na site sovr{enosti {to ~ovek mo`e da gi ima. so volja jas odam vakva. nesporedliviot Navara. Princezata Vesel gospodin {to za podbiv go biva. velelepen voin. mi se ~ini. so umot oster se~i. na {to }e se nafati. pri}e dostojno za kralica. sigurno ste ~ule za glasot {to se {iri i nadaleku yuni deka Navara dal zavet duri tri godini ne pominat vo u~ewe te{ko niedna `ena ne smee da mu dojde vo dvorot skrovit: zatoa. Na mojata ubavina. go izvr{uva do kraj. tolku ka`ete mu. znalec na umetnosta. neli? Marija . Bidete sega {tedri vo svoite ~ari ko prirodata {to be{e vo sozdavaweto ~ari koga siot svet go ostavi skuden za {tedro site vam da vi gi dade.238 Bojet Vilijam [EKSPIR Sega. Ka`ete mu deka }erkata na kralot francuski dojdena e po seriozna rabota {to ne trpi bavnost pa saka li~no da razgovara so negovata visost. iako mala. Vas ve pra}a. edinstvena damka vrz sjajot na negovata doblest ako sjajot na doblesta so damki mo`e da se valka e zdru`enosta kaj nego na ostar duh i plaha volja. ve izbravme vas kako na{ najve{t i najpogoden zastapnik. poka`ete ja seta umnost svoja setete se kogo kralot. A sega da go isku{ame isku{itelot: dobar Bojet. i slave{e {tedro vo Normandija. ovoj Longavil go vidov: toj e ~ovek obdaren i na visoka cena. madam. so barawe te{ko za Akvitanija.) Koi se zavetnicite. voljata na kralot. Pomalku se gordeam {to ja falite mojata vrednost odo{to vam vi e va`no da ve smetaat za mudar dodeka umot go tro{ite vo falbi za mene. ne & e potrebno kinxureweto od va{ite falbi ubavinata se kupuva so procenkata na okoto a ne so vikawe po tezgite na onoj {to ja nudi.

u{te pred da dojdam. Koi se drugite? Katarina Mladiot Dimen.) . Katarina. Za `al samo malku slu{nav. najmalku za zlo znae. tolku te~en i sladok mu e govorot. pa toj i drugarite negovi vo onoj zavet bea spremni za do~ekot. ubavina bi imal. Biron so pridru`ba. za{to duh ima najgrdiot lik da go stori ubav a lik koj i bez duh. Edna{ go vidov kaj vojvodata Alanson i ona {to go rekov za dobroto {to go vidov e samo tro{ka od negovata bezmerna vrednost. koja jazikot negov ubav (tolkuva~ na sekoja smisla) vo tolku prikladni i bistri zborovi ja redi {to i starcite rabotata ja batalat da go Gospode bo`e. ko nekoj {to do{ol da mu go opsedne dvorot za{to ne saka da go prekr{i dadeniot zavet pu{taj}i ve vnatre vo nepodgotvenata ku}a. Longavil. zaradi doblesta sakan od site doblesta {to ja qubat: so mo} silna za golemo zlo. {to im e na damive? Zarem site se zaqubile pa sekoja go kiti svojot pulen so vakvi ukrasi na falbata? Prviot velmo`a Se vra}a Bojet. Rozalina. Dimen. velam.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Princezata od Francija. ma|epsani se sosem. blagorodna damo. za{to s# ona {to }e go dofati ova bistrinata go pretvora vo dosetliva {ega. Bojet. Princezata ~ujat a pak mladite. Okoto priliki mu bara za duhot bister. Rozalina U{te eden od ovie studenti vo toa vreme tamu so nego be{e. re~isi sovr{en mlad ~ovek. No eve ide kralot li~no. Velmo`i i druga pridru`ba. toj misli da ve smesti vo poleto tuka. ako setilata ne me la`at po ime Biron.) Glasot od najbliskite ba{ taka za nego veli. so povesel ~ovek koj{to vo veselosta i {egata znae za merka nikoga{ ne sum pomuabetila vo svojot `ivot. }e n# primi? Bojet Navara ve}e znae za va{eto doa|awe svetlo. Princezata Dosetkite brzi brzo zgor~uvaat ko pelin. Marija.) Princezata I {to veli. (Vleguvaat Kralot. (Vleguva Bojet.

Ni za `iva glava. Kralot Rozalina Zo{to toga{ se ma~evte da me pra{ate? Biron Zarem morate vedna{ vo galop? Rozalina Va{eto gospodstvo ne znae {to e toa. madam.240 Kralot Vilijam [EKSPIR Princezata I so vas da e taka. Princezata Ova li~na mo`ete da si go zemete nazad. No prostete. Kralot ]e bidete dobredojdena. Princezata Toga{ . gospo|o mila. ne mi li~i mene u~itelot da go u~am.da. a od dobredojdeto u{te nemam ni{to: pokrivot na va{iot dvorec e previsok za da bide va{ a dobredojdeto vo {irokoto pole prenisko za da bide moe. Kralot Sekako gospo|o. Vodete me tamu. po moja volja. Vie ste toj {to me mamuzi so pra{awa . Kralot Mo`ete oti za moeto zaminuvawe srceto vi ~uka i }e ja prekr{ete zakletvata ako me zadr`ite tuka. prenaglito sum drska. Princezata Princezo li~na. gospo|o li~na. Navarskiot dvor so dobredojde ve prima. Princezata Deva Marija neka vi e na pomo{! ]e se odvrzete. neznaeweto bi vi bilo mudro. }e bidam dobredojdena. vrzan sum so zavet. ^uv deka od gostoprimstvoto ste se otka`ale so zavet smrten grev e zakletvata vakva da se dr`i a grev da se prekr{i. Biron Slu{nete me. Bidete dobri i pro~itajte zo{to sum ovde i vedna{ re{ete okolu baraweto moe. na mojot dvor. tancuvavte. Kralot Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Rozalina Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Biron To~no. ako navistina mo`am. no sega mora neve{tost znaeweto da vi glumi. Princezata Voljata samo volja ja zgaznuva i ni{to drugo.

. se ~ini. Biron Sigurno. negoviot tatko. takva namera nema. sme ja primile taa suma. [to e samo polovina suma od celiot iznos {to tatko mi go dade za negovite vojni. Rozalina Ne duri java~ot ne go frlam vo kalta. Princezata Go navreduvate premnogu kralot. poradi {to ko zalog sme zadr`ale del eden od Akvitanija iako toj del vrednost tolkava nema. Kralot sto iljadi u{te. va{iot tatko. va{iot tatko spomnuva tuka isplata od sto iljadi kruni. Kralot Vi se kolnam deka za ne sum ~ul za takvo ne{to a ako doka`ete celiot iznos }e go vratam ili Akvitanija }e vi ja otstapam. bidej}i eve ovde bara nadopolna ~ista od celi sto iljadi kruni. Biron Itri ste no jurite naglo. Rozalina Poubavo e pod nea liceto na deva. daj gospode vas da ne ve vodam. Biron Ubavo vi stoi vakvata maska. {to ne e to~no. da ne bea negovite barawa tolku nerazumno tvrdi. va{ata ubava stava nerazumno }e go smekne{e tvrdoto mi srce i zadovolni }e se vratevte nazad vo Francija. brgu }e setite zamor. za{to pred toa }e si odam. Biron A koga toa }e se slu~i? Rozalina Samo {utrak so vakvo pra{awe kaska. neplateni ostanuvaat sepak Ve dr`am za zbor: Bojet.So sila ubavina ne biduva 241 takvi. . mojot tatko a go navreduvate i presti`ot na sopstvenoto ime so toa {to neuverlivo go odrekuvate priemot na ona {to naj~esno plateno bilo. ni ja plati taa polovina svota {to ni ja dol`i spremni sme da se otka`eme od Akvitanija i da odr`uvame dobri odnosi so nego. poka`ete gi priznanicite na toj iznos izdadeni od slu`benite lica na [arl. Rozalina Amin. a ne bara so pla}aweto na sto iljadi kruni da ja povrati za sebe vlasta vo Akvitanija od koja nie rado bi se otka`ale sosem za parite {to na zaem vi gi dal mojot tatko otkolku da dr`ime tolku posna i neplodna zemja. Pa ako kralot. Princezata Gospo|o. Princezo mila. Biron I qubovnici da vi namami prs i pleva. No da re~eme deka toj ili jas. No toj.

princezo li~na. primi dobredojde od mojata raka kakvo {to ~esta bez oskvernetost na ~esta na va{ata doblest mo`e da & ja pru`i. mi vrvi vremeto ko na kalem. Bog neka ve vardi ko alem! Rozalina A vas da ne stanete Metuzalem! Biron [teta. mo`e? .) Biron Gospo|o. Zadovolen sum: na taa sredba utre kon pravdata }e se priklonam i doblesta na umot. ba{ bi sakala da go vidam. Rozalina Da ne e ludoto bolno? Biron Prostete. Kralot Bolno od vnatre me pe~e. Rozalina Pozdravete go. (Izleguva kralot so pridru`bata. Biron A da go bocnete so oko. (Biron se povlekuva. Bojet Vilijam [EKSPIR Biron Bi sakal da go ~uete kako grofta. ve molam. Tapo e – zatoa imam no`e. Vo me|uvreme. Kralot Biron Kaj da bidete. ne }e mo`ite. od vas }e go pozdravam srceto moe. vrzopot ne e u{te stignat vo koj se priznanicite so drugi dokumenti: utre site }e gi imate na uvid.242 Kralot Sakam da gi vidam. So misli dobronamerni prostete mi i zbogum: utre povtorno }e ve posetime nie. niz portite moi no ovde pod vedro nebo }e ve primat isto ko da ste se smestile vo moeto srce iako so toa ste li{eni od prestojot v ku}i. Princezata Rozalina Dobro zdravje i ubavi `elbi neka ve pratat. veli~estvo. istite `elbi neka ve sjatat.) Dimen Rozalina Pu{tete malku krv da te~e. Biron Mislite taka bolot se le~e? Rozalina Toj {to znae taka veli bo`em.

Bojet Biron @ena ponekoga{ {to denski bolska pod velot. (Izleguva Longavil. Bojet Dobredojde za vas. Ovoj posledniov e Biron. (Izleguva Dimen. Zbogum sega.So sila ubavina ne biduva 243 Longavil Ve molam gospodine. Longavil Ve molam. ~ija e }erka? Marija Bojet Na majka si kolku i da ja kradat! Longavil Bojet Bog da ja vardi va{ata brada! A {egata mu prili~i na zborot! Bojet Princezata Ne lutete se. zbogum. ve molam. Dimen Prekrasna dama. najverojatno. gospodine. {to e onaa vo belo? A taa? Toa e Rozalina. gospodine. koja e onaa dama? Bojet Katerina. da & go bara{ sramno bi bilo.) Longavil Lutinata vedna{ mi projde. gospodine.) Biron So {apkata koja e gospo|icata fina? Bojet Samo malku. Jas }e begam. (Izleguva Biron. Dobro e {to ubavo mu vlegovte vo zborot. gospodine. gospodine. Taa e navistina momi~e zlatno. na knezot Alenson nasledni~ka sama. na svoja raka. gospodine taka mi dojde. Imeto & go baram milo. goaspodine. Bojet O dobredojde.) Da ne e ma`ena ili ne{to taka? Bojet So svojot narav. Samo edno ima. eden zbor. Longavil Denski lesna mo`ebi. Nasledni~ka e taa na Falkonbrix. Bojet Mo`ebi i e. gospodine. naj{armantniot na dvorot: Sekoj zbor mu e {ega. Biron .

Princezata Kakvi? Bojet Nie qubovxiite bi rekle zarobenik e na strasta. site setila kon ova setilo jurnaa vo trk iten samo za da & se nagleda na najubavata od site. Katerina Vie ve}e go obravte svojot bostan. nudej}i ja svojata vrednost od ramot staklen namamuvaat da gi kupi{ minuvaj}i patem. Bojet vo soni{ta dro~i. Katerina Objasnete! Bidete ovca. usnite ne gi razdavam. a mnogu retko se slu~uva ova vo o~ite na kralot i zanesenosta nova Bojet Seta mo} na izrazot mu se sobrala tamu vo dvorot na okoto i niz pohota yirka{e vamu. no. nestrpliv da govori a ne da gleda besen potfa}a{e vo brzinata s# v zenici da vnese. rudo jagne tuku na usni paseni lovci. Princezata A zo{to ne moreplovci? Ne ovci. velam! Bojet Vilijam [EKSPIR na srceto vidov deka ~udni ~uvstva mu rastat. pa makar svetot fatil xenem. dali e ova dosta? Bojet Bojet Zna~i pasi{teto mi go nudite mene. ko ahat. Princezata Na duhovitosta & nema kraj. no za kogo? Katerina Za sre}ata na srcevo i za mene. so likot va{ snimen i vre`an gordo na ova.244 Bojet Jas nemu srpot toj mene sorot. Bojet Zna~i gi ~uvate. a jas pasi{te. zarobeni mu bea vo o~ite krupni ko alemi vo biljur za nekoj princ da go kupi. jazikot negov. srceto. kolkav bi bil }arot olku duhoviti volci da se nafrlea na kralot i negovite kni{ki molci? Bojet Odime v paviljon. ~inam. Akvitanija vi ja davam i s# po {to toj e vreden ako zaradi mene bakne` mu dadete eden. lu|e. gordeliva niz oko pu{ta{e mre`a. koi. Ako setilata ne me la`at. setilata. Princezata . Na lice voshit mu ree{e po va{ite ~ari i site vidoa kako ma|epsan vo vas se xari. drugo e vreme: pomislete. Katerina Dve divi ovci.

So sila ubavina ne biduva 245 Da go ka`am so zborovi ona {to mu go vidov v o~i samo okoto mu go pretvoriv vo usta dodavaj}i mu i jazik {to znam ne si igra so ~uvstva. Bojet Imate u{i. Bojet Te{ko nekoj lesno da ve zdomi. more devojki ludi? Marija Ne.) . Bojet A o~i more momi? Marija Za patot svoj – da. Katerina Dedo mu e na Kupidon i od nego novosti molzel. Rozalina Toga{ Venera e ko majka & za{to tatko & e grozen. Marija Podvodaxija e golem a i ve{tina ima pusta. (Izleguvaat.

Molec Armado (Pee). ponekoga{ niz grlo nebare qubovta ja goltate peej}i za nea. so racete prekrsteni na ramniot dublet ko zajak na ra`en. ili piknati v xeb ko lu|eto na starite portreti. dovedi go ovde kako znae{ i umee{. da potskoknuvate pritoa na stapalata. zarem so francuska piperevka }e ja osvojuvate sakanata? Armado [to saka{ da ka`e{? Da pravime xumbus po francuski? Molec Armado Ne. Armado Qubovta mi ja narekuva{ drveno kow~e? Molec Ne. zemi go klu~ov. toa pali kaj finite devojki koi se palat i bez ova. drvenoto kow~e e samo `drebe a va{ata qubov mo`ebi javna kobila (na strana). No zarem zaboravivte na va{ata qubov? . Konkolinel. i da ne dol`ite mnogu so edna arija tuku da ~epnete malku i da prodol`ite ponatamu. Gugaj. dete: so strast nato~i mi go setiloto za sluh. da & davate `ivost so kokorewe na o~ite. tuku da vi se lizga pesnata niz vrvot od jazikot. so {apkata nakrivena ko strea preku kepenecot na va{ite o~i. re~isi. fidanko moja mlada. edna nota niz vozdi{ka druga preku glasot da se ~ue. toa se ve{tini. Molec Nemaren u~eniku! Nau~ete ja na pamet. ne?) onie koi najmnogu do ova se pridr`uvaat. izvadi go od zandana onoj kico{. Armado [to }e doka`e{? Drvenoto kow~e e zaboravenooo. gospodaru moj svetski. Armado Molec Sjajno. Armado Na pamet i od pamet. Armado Molec Pa. nebare ja du{kate qubovta mirisaj}i qubov.246 Armado Vilijam [EKSPIR Kako go kupi ova iskustvo? Molec Evtino. ama o. a poznati se (prepoznavate. So gledawe. Ama o. ponekoga{ na nos. mom~e. gospodaru: site tri }e gi doka`am. Toa se majstorii. gospodaru. Molec I von pamet. }e mi treba za pismoto do mojata sakana. Molec Gospodaru. sjajno! Odi.

tap i trom? Molec I u{te tri drugi a sepak ste ni{to. Armado Velam olovoto e tromo. Armado [to saka{ da ka`e{. gospodaru. Na pamet ja sakate. a ovie na pamet. ili vo prevod gospodaru. ni slu~ajno. ako po`iveam. tromo li e olovoto ispaleno od top? Armado O sladok ~adu na govorni{tvoto! Me smeta za top a sebe si za |ule. genijal~e edno nedokvakano? Zarem olovoto ne e metal te`ok. Armado [to?[to? [to veli[? Molec Velam gospodaru. . Ima da te ispalam do kico{ot. za{to pametta vi e daleku od nea. od pamet i von pamet. Armado Site ovie tri raboti sum jas. Molec Nema{ mnogu za odewe. od pamet ja sakate za{to od pametta qubovta kon nea vi izvira i von pamet ja sakate za{to ne mo`ete da se nasladuvate so nea. Molec Molec Soodvetno. Da se nazna~i kow za pratenik na magare. nema {to. (Izleguva.) Minime.) Deka sum ~ovek. da go pratite magareto na kowot za{to e mnogu trom. No odam. gospodaru. Armado Odi i dovedi go onoj kico{. vedna{. ne velete taka. trgnuvaj! Molec ]e brzam kako olovo. Molec Pali toga{ i da me nema. Treba da mi odnese edno pismo.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Armado i Molec. Armado Prebrzi ste.

majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Armado Dotr~a guskata. Kako na primer: lisicata. Torlak Ni zatki. a tvojata glupa misla me {treka pod la`i~ka. i taka gradite mi di{at sme{na smea: Prostete mi yvezdi! Zarem {utrakov smeta deka klu~ot e melem a zborot melem klu~? Molec A zarem umniov misli poinaku? Zarem ne e klu~ot melem? Armado Ne e. brzoumen. klu~ot e masen pa da i guskata e masna. v lice da ti di{am. pa`u. Za dobar pazar ve{tina treba i itrina krasna pa da vidam. Povtorete u{te edna{. ~etvorica gi ima. ni patki. Lisicata. od vratata kima pa sega se parni. nebo slatko. majmunot i smernata p~ela Mo`at li da se sparat a se trojka cela? Ova e zada~ata. ~etvorica gi ima. dobar pazar a guskata masna. A sega jas }e ja postavam zada~ata a vie klu~ot moj dodajte go.248 Vilijam [EKSPIR Armado Mangup eden iter. ka`i go ti klu~ot. Hrabrosta me napu{ta. ti tera{ na smea.) Molec ^udo. Armado [to blaboti{ vo zagatki? Ne vidov klu~ot da go tutna. ni patka. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Molec Dotr~a guskata. ni zatka mi treba! Samo rajska smokva! Armado @imi doblesta. Kako raspravava mi ja butna? . dosta. gospodaru. Tuku dodatok {to dopolnuva i prethodnite praznini gi popolnuva. Armado Dobro. dobro. gospodaru! Torlakov epten ja utna. rajska smokva. zavr{uva so guska: {to sakate pove}e? Torlak Mangupot vo pazarot mu utrapi guska i toa rasna gospodine. Molec ]e go dodadam klu~ot. Molec Dobar klu~. obi~na rajska smokva dajte mi! ni klu~. Armado Lisicata. od vratata kima pa sega se parni. ni klu~. od doblest li{en Dopu{ti mi. tagata surova mi e ni{an! Glasnikot moj se vra}a! (Se vra}a Molec so Torlak.

So sila ubavina ne biduva

249
Armado

Molec Vi rekov deka Torlak epten ja utna. A vie navalivte so klu~ot. Torlak Taka e, a jas so rajskata smokva: pa vie so pri~inite po~navte pa dojde debeliot klu~ na mangupov, odnosno guskata {to ste ja kupile pa zavr{il pazarot. Armado Ama ka`ete mi: kako se slu~i Torlakov da ja utne? Molec ]e vi ka`am so ~uvstvo.

@imi du{ava mila, sakam da ka`am deka }e te oslobodam, li~nosta tvoja }e ja spasam od prangi, ti be{e frlen v zandana, ograni~en, zaroben, zatvoren. Torlak Taka e, taka e a sega vie }e me pro~istite i }e me oslobodite. Armado Ti davam sloboda, ti ja skusuvam kaznata; a za vozvrat ne baram ni{to od tebe osven da & go odnese{ pismovo na selankata @akeneta. Eve ti remuneracija; za{to najdobra za{tita za mojata ~est e nagraduvawe na pot~inetite. Molec, po mene. (Izleguva.) Molec

Torlak Slu{aj Molec, ti nema{ ~uvstvo: jas }e go ka`am klu~ot. Jas, Torlak, na izleguvawe, a ubavo bev vnatre butnat se sopnav od pragot i rabotata ja utnav. Armado Od ova, navistina, ve}e mi e preku glava. Torlak Duri ova ne se pretvori vo druga utka. Armado Mom~e moe Torlak, sloboda }e ti dadam. Biron Torlak O! ]e me o`enite so nekoja Slobodanka – mi smrdi tuka na nekoj klu~, na nekoja guska. Ba{ vo pravo vreme, Torlak! Ko nara~an mi dojde. Ba{ kako prodol`etok. Zbogum, gospodine Torlak. Torlak Mila moja funto ~ove~ko meso, mila, mila, mili~ka! (Izleguva Molec.) Da mu ja vidam malku remuneracijata. Remuneracija! Pa toa e latinski zbor za mangarka od pet pari; pet pari, remuneracija. ‘Kolku ~ini vrvcava?’ ‘I~ pari’; ‘Ne, }e vi dadam cela remuneracija’, pove}e, zdravje. Remuneracija! Zborov mi e poubav od francuskata kruna. Od sega natamu celiot ala{veri{ }e go vikam vaka. (Vleguva Biron.)

250
Torlak

Vilijam [EKSPIR

Biron Vidi go mufquz, prvin treba da ja znae{. Torlak

Ve molam, gospodine, kolku gajtan so boja na meso mo`e da se kupi za edna remuneracija? Biron

]e dojdam kaj vas utre sabajle. [to e remuneracija? Biron Torlak Mangarka od pet pari, gospodine. Biron E pa toga{, svilen gajtan za pet pari. Torlak Vi blagodaram. Bog da ve vardi i ~uva! Biron ^ekaj malku! Treba ne{to za mene da stori{. Ako saka{ blagodaren da ti bidam edna rabota zavr{i mi za koja te molam. Torlak Biron A za koga vi treba, gospodine? Biron Za popladnevo. Torlak Smetajte deka e zavr{ena, gospodine. Zbogum. Biron Ama ne ni znae{ {to e. Torlak ]e znam, gospodine koga }e ja zavr{am. O! A jas zacapan do u{i! Jas {to za qubovta bev kam{ik! Tera~ bezmilosen na vozdi{kite ludi! Laja~, ne, popravo de`uren xandar vadidu{a sitni~arska kon onoj kopiq {to me|u smrtnite e najkrenat, najgord. Kon ovoj kopiq so vrzani o~i, kon ovoj pla~ko, slep~o, tvrdoglavko, staromalo, kon ovoj xin-xuxe, kon donot Kupidon. Toj vladar na stihovite qubovni, gospodar na prekrsteni race, miropomazan suveren na vozdi{kite i pla~ot, vlastodr`ec na site le{peri i bunxii, knez stra{en na sukwite, kral na u~kurite, samodr`ec i vrhoven general na prequbolovcite. O srcence moe malo! Mora da se zavr{i popladnevo. Slu{aj, mom~e, se raboti za ova: princezata doa|a na lov ovde vo parkov, a vo svitata najzina ima edna fina dama; kaj{to se govori slatko, nejzinoto ime se spomenuva a ja vikaat Rozalina: pra{aj za nea i gledaj vo nejzinite beli race da ja stavi{ zape~atenava poraka. Eve ti bak{i{: odi. Torlak Bak{i{, o sladok bak{i{! Podobar od remuneracija; za {est pari~ki podobar. Najsladok bak{i{! Odam gospodine, letam. Bak{i{! Remuneracija! (Izleguva.)

So sila ubavina ne biduva

251

Zarem jas da bidam bajraktar vo bojot negov i znameto da mu go nosam ko sme{en cirkuzant? No jas… Jas qubam, molam, posakuvam `ena! @ena {to na germanski ~asovnik li~i, koj{to popravan stalno, postojano ne{to mu fali, i nikoga{ ne raboti kako {to treba, ~uka ama treba da se pot~uknuva za da raboti pravo! A i zakletvata ja kr{am, {to e najstra{no od s#; i me|u trite, najlo{ata jas ja qubam; bledolikata po`elnica so kadifest obraz i so dve dup~iwa na lice mesto o~i; pa i zemjata da se prevrti, taa ~inot }e go svr{i pa makar Argus da & e evnuh i budna stra`a; i u{te da vozdivnuvam po nea! Da ja vardam! Za nea da se molam! Vidi sega; toa e ~uma so koja Kupidon }e me sotre {to bev nam}or kon negovata mo}na i stra{na sila. No }e sakam, }e pi{uvam, }e vozdivnuvam, }e molam, }e pla~am. Qubovta doa|a i nikoga{ od nea ne e dosta Nekoj dobiva gospodarka, nekoj `ena prosta. (Izleguva.)

252
Princezata

Vilijam [EKSPIR

~esnosta tvoja ubava nagrada za grd zbor e nadle`nost moja. [umarot Samo ubavina li~nosta va{a ja krasi.

Be{e li ona kralot {to silno go bodiwa{e kowot po ugornicata strmna na ridot? [umarot

Princezata Ne znam; ama mislam deka ne be{e toj. Princezata Koj i da be{e poka`a streme` na duhot. Pa, gospoda, rabotata }e ja svr{ime denes; vo sabota se vra}ame vo Francija. Zna~i, {umaru, prijatele, kade e xbunot {to ni e pusija od koja ubijci }e glumime? [umarot Onde, na rabot od onoj ~estak; pusija koja najubava mo`nost nudi. Princezata Blagodarenie na ubavinata moja, ubav lovec i }e me lovi. Zatoa veli{ najubava mo`nost nudi. [umarot Prostete, gospo|o, ama ne mislev taka. Princezata [to?[to? Prvin me fali{ pa odrekuva{ onaka? O kusove~na gordost! S# za vas e {aka! [umarot Ne e, ubava ste. Princezata Nemoj, ne ma~kaj mi v srce `alba ako e neubavo, liceto ne se razubavuva so falba. Eve ti, ogledalce moe dobro, zemi za Ete, ete! [irokogradosta ubavinata }e mi ja spasi. O kolku li~i toj eres vo ubavinata za ova vreme! [irokata raka, iako gre{na, od faleno e pleme. No dajte mi strela: milosta }e ubiva sega, pogodi li dobro, za zlo }e se smeta, taka mojot ugled ko strelec }e go ceni sekoj, Proma{am li, }e re~at srce ima meko, pogodam li, samo }e poka`am kolku sum ve{ta {to od sueta ubila a ne od lo{a me~ta. A ponekoga{, tuka ne se vo pra{awe gre{ki, porivot sueten e vinoven za zlostori te{ki, koga, poradi slava, zaslugi, nadvore{ni mo}i, go pravime ona za koe du{ata ni deni, no}i, ko jas {to sega za ~ista falba sum po{la elenot da go ubijam bez da mu mislam lo{o. Bojet Dali itrite `eni za samovlast se borat ~isto za pofalba, koga vo poriv gorat nad ma`ot da vladeat? Princezata ^isto za pofalba; i treba silno da se slavi sekoja `ena {to ma`ot pod papu~a }e go stavi. (Vleguva Torlak.) Bojet Eve eden od ~lenovite na taa kvazi-dr`ava. Torlak

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina, Rozalina, Bojet, Velmo`i, Pridru`nici i eden [umar.)

Dobrove~er na site! Ve molam, koja e ovde glava Damite? Princezata

O! dajte go, dajte go; toj mi e dobar prijatel. Zastani ovde, donositelu dobar. Bojet, ti kini; stru~wak si za vratovi. Bojet

]e ja prepoznae{, brate, po drugite koi se bez glava. Torlak Koja e najgolema gospo|a, najvisoka?

Dol`en sum da slu`am. No pismovo e gre{ka; nikomu ovde ne e nameneto. Na plikot stoi do @akeneta. Princezata

Princezata Najdebelata i najizdol`enata. Torlak Najdebelata i najizdol`enata! Zna~i taka; gledaj pa sudi. Polovinata, gospo|o, da vi e tenka ko {to mi e umov, eden od pojasite na devojkive }e vi stoi ko za vas da e skroen. Zarem vie ne ste glavnata? Vie mi ste najdebela. Princezata [to sakate, gospodine? [to sakate? Torlak Nosam pismo od gospodinot Biron za nekoja si gospo|a Rozalina. Princezata More ima da se ~ita vo u{i neka se pretvori seta svita. Bojet. (^ita) @imi neboto, deka si ubava, pove} e e od to~no; vistina e deka si prekrasna; samo ~ista vistina e deka si li~na. Podivna i od samovila, poubava od najubavata, poiskrena od iskrenosta, imaj milost za tvojot juna~ki podanik! [irokogradiot i bezmerno slaven kral Kofetua frli oko na zlobnikavata i stopostotna pita~ka Zenelofona, i toj so pravo mo`e{e da ka`e veni, vidi, vici; koe prevedeno na prost jazik (O beden i zatutulen prost jazik) bi bilo videlicet ili toj dojde, vide i pobedi: zna~i prvo dojde, potoa vide i na krajot pobedi. Koj dojde? Kralot: zo{to dojde? Da vidi: zo{to vide? Za da pobedi. Kaj kogo dojde? Kaj pita~kata: {to vide? Pita~kata: kogo go pobedi? Pita~kata. Zaklu~okot e pobeda: koj pobedi? Kralot. Zarobenikot

254

Vilijam [EKSPIR

se zbogati: Koj se zbogati? Pita~kata. Na krajot ima svadba: Vo ~ija korist? Na kralot; ne, na obajcata vo eden ili eden vo obajcata. Jas sum kralot, oti takva e sporedbata; ti si pita~kata, za{to taka veli tvojata niska polo`ba. Dali da ti nalo`am da me saka{? Mo`am. Dali da te prisilam da me saka{? Bi mo`el. Dali da te molam da me saka{? Toa sakam. [to }e dobie{ mesto partalite? Fustani. Mesto rabu{ot? Ime. Mesto tebe? Mene. Taka, vo o~ekuvawe na tvojot odgovor, gi skvernavam usnive na tvoeto stapalo, o~ive na tvojata slika, srcevo na s# drugo tvoe. Tvojot do kraj zagrean sluga, Don Adriano de Armado. Go slu{ne{ li od Nemejskiot lav revot kako te goni, o ti jagne, {to ko plen negov stoi{ vedna{ legni pod kralskite {epi od yverot pa nema da te lapne tuku igri so tebe }e broi. No ako se buni{ {to }e stane{ kutre moe beglo? Hrana za gnevot negov, obed za negovoto leglo. Princezata Koj go sklepa ova, koj znamenosec i pulen? Koj vetrokaz, dali nekoga{ podobro ste ~ule? Bojet Malku sum zaveden no se se}avam na stilot. Princezata Pametite slabo iako pred o~i s# vi bilo. Bojet Ova e Armado, {panec, {to go dr`at ovde na dvorot; zanesenik eden, Monarko, {egaxija so zborot {to go zabavuva kralot.

Princezata Vo vrska so sporot, mom~e, koj ti go dade pismoto? Torlak Vi ka`av: gospodarot. Princezata I komu treba da go dade{? Torlak Od gospodarot e za nekoja dama. Princezata Od koj gospodar za koja dama? Torlak Od mojot gospodar Biron, perjanica moja sina, za nekoja dama od Francija {to ja vika Rozalina. Princezata Si go sme{al pismoto. Odime, mene mi se vjasa, a ti, mila, priberi go, drugpat }e ti pi{e vistinskiot dasa. (Izleguvaat princezata i svitata.) Bojet Koj e strelecot? Koj e strelecot? Rozalina Go saka{ od mene znakot? Bojet Pa da, ubavice.

So sila ubavina ne biduva

255

be{e u{te dej~e. Rozalina Onaa {to go dr`i lakot. Se izvlekov fino! Bojet Gospo|ata moja rogovi lovi; no koga ne }e bide{ deva neka me obesat ako toga{ rogovi nema prs i pleva. Ba{ te srediv fino. Rozalina Sega ga|am jas. Bojet A koj ti e elen? Rozalina Bojet Ako birame po rogovi, ti ne mi si ~elen. Ba{ te srediv fino. Marija Postojano so nea se jadete, Bojet, a taa ga|a pravo v ~elo. Bojet Nejze nikoga{ ne ja godat pravo, ja pogodiv li na delo? Rozalina Dali da ti se nafrlam so edna stara pogovorka {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e vozrasen ~ovek koga kralot francuski Pipin be{e u{te dete? Bojet Torlak Taka mo`am i jas so edna isto tolku stara {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e `ena koga kralicata britanska Gvinever Toga{ ~ivija neka si stavi pa da ne talka. Meta! O! Metni ja ovaa meta; meta, veli gospo`ata. No vo taa meta za poarno da se ga|a i {ilec se stava. Marija Rakata slabo ve slu`i. Pogodokot ne vi e vreden Torlak Treba od poblisku da godi za da pogodi srede. Bojet Ako rakata slabo me slu`i, va{ata mnogu mi alka. Bo`e, bo`e, ama se zabavni: objacata ja pogodija celta! Marija ^udesna meta pogodena sjajno:obajcata ja pogodija celta! Rozalina Ti ne mo`e{ da pogodi{, da pogodi{, da pogodi{ ti ne mo`e{ da pogodi{, ~ove~e, o bo`e. (Izleguva.) Bojet Ako jas ne mo`am, ne mo`am, ne mo`am ako jas ne mo`am, toga{ drug mo`e. Torlak

256

Vilijam [EKSPIR Scena 2
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak.) Nataniel Mnogu dostojna zabava, navistina; i izvedena so dobra sovest. Holofern

Marija Ama valkan jazik imate; sram da vi e. Torlak Ne mo`ete so nea, gospodine; predizvikajte ja na kuglawe, Bojet Trieweto me pla{i. Dobra no}, buv~e. Prijatno dudlawe. (Izleguvaat Bojet, Marija i Katarina.) Torlak [valerxija, nema {to! Zadrogaz prva liga! Ama go ispeglavme, devojkite i jas, u{te ne mu stiga! Smeewe do puknuvawe be{e! Zafrkancija do poser, {to e pravo; i si te~e ko od rakav, mrsno, bratko, ama zdravo. Armado od edna strana, o, kolku fin i tenok boj, pred damata odi, pavkaloto & go nosi toj. I da vidi{ samo kako sam sebesi rakata si ja qubi! I kako najslatko se kolne, pametot mu se gubi! A pa`ot negov od drugata strana zadi{an lida, bo`e, srceto da ti se raspara od takva gnida! (Od nadvor vreva.) (Torlak izleguva.)

Elenot be{e, kako {to znaete, sanguis, vo krvta; zrel ko so~no jabolko, {to vise{e kako skapocen kamen vo uvoto na coelo, neboto, svodot nebesen, siniot {ir; i ottamu padna ko divjak vrz liceto na na{ata terra, zemja, tlo, po~va. Nataniel Navistina, gospodine Holofern, krasno nani`ani epiteti, ko, vo najmala raka, da ste poet; no, gospodine, ve uveruvam, stanuva zbor za vozrasen elen. Holofern Haud credo, ne veruvam, gospodine Nataniel. Akmak Ne be{e haud credo, tuku elen samak. Holofern Mnogu prosta~ka intimacija! Eden vid insinuacija kako vo via, nebare nekakva eksplikacija; facere, bo`em replikacija, ili, poto~no ostentare, da se poka`e negovata inklinacija, - na negoviot nedoteran, neizdelkan, neuk, nesro~en, neopiten, ili u{te pove}e neobrazovan ili najve}e, nepotvrden na~in - za da se pod-

So sila ubavina ne biduva
metne moeto haud credo kako nekakov si elen. Akmak Ne rekov deka elenot e haud credo tuku elen samak. Holofern Ti go krsti{ toj ti prdi, bis coctus! O, monstrume na neznaeweto, zarem samo dotamu umot ti stiga! Nataniel Gospodine, nikoga{ ne kasnal od |akoniite {to se pe~at v kniga. ne jal hartija, se gleda; ne piel mastilo; ni{to ne dotural vo umot; toj e samo obi~no `ivotno, ~uvstvitelen samo vo delovite na gluposta; a takvata nedugava bilka pred nas e stavena, za nie {to imame vkus i ~uvstva, blagodarni da sme za delovite vo nas {to plod nam ni nosat a ne nemu; Za{to kako {to ne mi li~i mene da bidam sueten, ~uknat tupak taka e nedoli~no eden glupak da u~i, da go sednete v klupa; no, omne bene, velam jas; drevnata mudrost sega mi se javi, na slepoto pile gospod sedelo mu pravi. Akmak Vie obajcata ste u~eni lu|e: mo`ete na pamet da mi ka`ete kolku be{e stara mese~inata vo vreme na ra|aweto na Kain koga mese~inata ni pet nedeli nema? Holofern Diktinata, dobar moj Akmak, Diktinata, [to e Diktina? Nataniel

257

Akmak. Akmak

Drugo ime za Feba, Luna, za mese~inata. Holofern Mese~inata ima{e mesec ko na Adam vozrasta seta a ni pet nedeli koga Adam napolni sto leta. Aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka e; polucijava ti e ko mojava. Holofern Bog neka ti e na pomo{: velam, aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka de, polucijava odgovara na tvojata, za{to mese~inata nikoga{ ne e postara od eden mesec; a osven ova velam deka princezata ubi elen samak. Holofern Gospodine Nataniel, sakate da ~uete eden ekstemporalen epitaf za smrtta na elenot? I, za da go razveselam tikvarov, }e go nare~am elenot {to go ubi princezata, elen samak. Nataniel Perge, samo napred, gospodine Holofern, perge, ako vi e po volja da ja sotrete vulgarnosta. Holofern Malku }e se rasfrlam so zvu~ni efekti; no

258

Vilijam [EKSPIR

taka }e ja izbegnam banalnosta, prekrasnata princeza potegna i preubav elen samjak prcna se raznebi neboto nesvesno za nervoznata gu{a; zagnaa zagarite, ko{utata ili elenot krcna; tr~aa trkum trapavite dunsterski do divata du{a; mo`e eden elen edinstven ko Elin ezde{e ejdi; ili stotina leeja lejki pred lovot na li~nata lejdi! Nataniel

{to pika ne treba mnogu da zboruva. N# pozdravuva edna `enska du{a. (Vleguvaat @akeneta i Torlak) @akeneta Bog neka bi posaka dobroutro, gospodine sve{ten! Holofern Gospodine sve{ten! Onoj {to vi sveti. Ako treba na nekoi da im sveti, koi se tie pa da im sveti? Torlak

Retka darba! Gospodine daskale, onie {to bodat. Akmak Holofern Darbata zatoa se dava; da ima {to da te ~e{a! Holofern [to se mo`e tuka, darba si e darba. Imam luda~ki otka~en duh, poln sum formi, stilski figuri, sliki, temi, idei, procenki, bravuri, obrti: site se za~nati vo `eludnikot na moeto pomnewe, kotkani vo utrobata na pia mater, a mi pukaat koga }e se rodi mo`nost. No darbata vredi samo kaj onie kaj koi drasti~no e izostrena, a jas sum krajno blagodaren za toa. Nataniel Gospodine, slava mu na gospoda {to ve donese kaj nas, a vaka treba da velat i site moi vernici; za{to odli~no im gi u~ite sinovite, a }erkite mnogu dobivaat pod vas; vie ste dobar ~len na zaednicata. Holofern Mehercle, `imi Herkul! Ako sinovite im imaat dar, za upatstvoto tuka sum jas; a ako }erkite im se raspolo`eni, moe e da im go piknam. No vir sapit qui pauca loquitur, onoj Zna~i da im sveti na tie {to bodat! Vidi majkata, stokmeno nema {to; ko samiot da ne znae da bodi pa treba nekomu da sveti: da gori ama samo da sveti; fino, ba{ fino! @akeneta Gospodine sve{ten, bidete dobri i pro~itajte mi go pismovo; mi go dade Torlak a prateno mi e od Don Armado: ve molam, pro~itajte mi go. Holofern Facile precor gelida quando pecus omne sub umbra Ruminat, polnonade`no ti se molam duri na~i~kanoto stado pase vo ladot pod drvjata itn. Ah, dobar star Mantov~anecu. Za tebe mo`am da go ka`am ona {to patnikot go veli za Venecija: Venetia, Venetia, Chi non ti vede, non ti pretia. Venecijo, Venecijo koj ne te gleda, ne te ni ceni. Stariot Mantov~anec! Stariot Mantov~anec! Koj{to ne te razbira, ne te ni saka. Ut, re, sol, la, mi, fa. Prostete, gospodine, {to pi{uva vo pismoto? Ili,

So sila ubavina ne biduva

259

podobro, kako {to Vergilij veli vo svojata [to, stihovi? Nataniel Da, gospodine, i toa mnogu ve{ti. Holofern

Nazon ako ne zatoa {to ima{e nos da gi namirisa mirizlivite cve}iwa na voobrazbata i {armot na inventivnosta? Imitacijata, podra`uvaweto ne se ni{to; i zagarot go imitira gospodarot, majmunot ~uvarot, umorniot kow java~ot. No, devojko nevina, dali pesnava vi e posvetena vam? @akeneta

Da ~ujam nekoja strofa, nekoj stih, nekoj red: lege, domine. ^itaj, gospodine. Nataniel

Da, gospodine; od nekoj gospodin Biron, eden od ~udnite pridru`nici na kralicata. Holofern

Ako zakletvata qubovna se kr{i kako da se zakolnam na qubov? Samo na ubavinata dadeni, zakletvite se dr`at; kon sebe neveren, za tebe }e ostanam veren, ubav, dabje za mene se tie, za tebe vrbi `alosni {to se kr{at. Gi zatvoram site knigi, samo knigata ti ja sakam v o~i vo koja radostite zreat {to umetnosta gi la~i znaeweto ima smisla samo za tebe ako se to~i u~en e samo onoj jazik od koj ti bo`estveno zra~i{. Prazna e du{ata {to vo tebe ne gleda ~udo, pa zatoa se gordeam koga tebe {tedro te falam; v o~i molwa Jupiterova, od grloto gromoglasje ludo koe, li{eno od gnevot, v du{a pali simfonija mala. Nebesna ko {to si, o, qubov, prosti {to ti gre{am pa bo`estvenata slava so jazik zemen ti ja me{am. Holofern

]e yirnam u{te edna{ komu e nameneto. Li~no na sne`nobelata raka na najubavata gospo|ica Rozalina. Pak }e vidam koj e avtor na pismoto, za{to sakam da utvrdam koj mu pi{uval na li~nosta na koja & e pi{ano: Vo slu`ba na va{ata milost za {to sakate, Biron. Gospodine Nataniel, ovoj Biron e eden od onie {to se zakolnaa so kralot; a ovde sostavil pismo do edna od pridru`bata na tu|inskata kralica, koe, slu~ajno, ili po logi~niot razvoj na nastanite, stignalo na pogre{na adresa. Trkni i pojdi, devoj~e slatko; predaj go pismoto vo vladarskite race na kralot; mo`e da bide od golema va`nost. Ne zadr`uvaj se mnogu na formalnostite; od taa dol`nost te osloboduvam; zbogum. @akeneta Torlak, pojdi so mene. Gospodine, Bog neka ve blagoslovi! Torlak Tvoj sum, devojko. (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Nataniel

Nema apostrof, fali akcent; dozvolete da ja yirnam pesni~kata. Metrikata izgleda samo e vo red; no elegancijata, dikcijata i zlatnata kadenca na poezijata, caret, gi nema. Tuka be{e car Ovidij Nazon. A zo{to

Gospodine, ova ste go storile pred strav od boga, mnogu nabo`no i kako {to veli eden od svetite oci -

260
Holofern

Vilijam [EKSPIR Scena 3
(Vleguva Biron so pismo v raka.) Biron Kralot lovi elen; a jas se lovam samiot sebe: tie frlaat mre`i; a jas samiot v mre`a pa|am, - pad {to obes~estuva: obes~estuvawe! Grd zbor. No smadri se tago! Taka velat rekol akmakot a taka velam i jas, zna~i jas sum akmak; dobro se poka`a, umu, nema {to! @imi boga, ovaa qubov e luda ko Ajant: ubiva ovci, me ubiva mene, zna~i jas sum ovca: pak dobro se poka`av, nema {to! Nema da sakam; ako sakam, obesete me; navistina, nema. O! Ama o~ite nejzini, - da gi nema tie o~i, o~i da nemam ako ja sakam.; samo da ne se tie o~i. Ni{to ne pravam na svetov, samo la`am, la`am su{am. @imi boga, navistina sakam, a toa ~uvstvo me nau~i da pi{uvam pesni i da bidam ta`en. Kaj nejze e ve}e eden od moj sonet: go napi{a majtapxija, akmak go prati i sega gospo|icata go ima; majtapxio sladok, akmaku posladok, gospo|ice najslatka! I~ ne bi mi bilo gajle ako i drugite trojca se vo ista ka{a. Eve eden od niv so hartija v race; bog neka mu dade sila da vozdivnuva i da ofka! (Zastanuva na strana.) (Vleguva Kralot, so hartija v race.) Kralot Te{ko mene! Biron Pogoden, spolaj ti gospode! Gori, pe~i, Kupidone sladok; si go udril so luta strela pravo v srce. Tajni, a? Tajni! Kralot (^ita) So tolku sladok bakne` zlatniot fener ne kresnal vrz sve`ite utrinski kapki na trendafilot

Ve molam, gospodine, dosta so tie sveti oci; edinstveno se pla{am od la`ni metanii. No da se vratime na pesnata; dali vi se dopadna, gospodine Nataniel? Nataniel Izvonredna za takvo pero. Holofern Deneska }e ru~am kaj tatkoto na edna moja u~eni~ka; kade {to, ako ne vi pre~i da ja blagoslovite trpezata so molitva, li~no }e se pogri`am, vrz osnova na privilegijata {to ja imam kaj roditelite na pogore spomenatoto dete ili u~eni~ka, da bidete ben venuto, dobredojdeni; tamu }e vi doka`am deka stihovive ne se izlezeni od sofisticirana du{a, deka se li{eni od poetski vkus, bistrina i inventivnost. Ve molam da mi pravite dru{tvo. Nataniel Vi blagodaram za{to dru{tvoto, veli Svetoto pismo, e radosta na `ivotot. Holofern A sigurno, Svetoto pismo tuka ne gre{i. (Na Akmak) Gospodine, i vie ste pokaneti; sigurno nema da me odbiete; pauca verba, {to pomalku zborovi. Odime! Velmo`ite si ja teraat svojata igra, a nie samo sakame da se potkrepime. (Izleguvaat.)

So sila ubavina ne biduva

261
Longavil

ko tvoite o~i koga so sve`ina }e blesnat so no} od rosa po obrazite moi, tilot. Nit svetnala mese~inata so svetlina bistra niz dlabinite proyirni {to srebrenost sipa ko ti {to sveti{ niz solzava {to blista dur sekoja solza likot tvoj go lipa. I sekoja kapka ko ko~ija tebe te nosi pa java{ pobedonosno niz mojata bolka, i samo gleda{ kako du{ava mi rosi i sjajot svoj kako niz jadov me kolka. No ne vozgorduvaj se; oti vaka {tom se ma~am ne teraj me u{te pove}e po tebe da pla~am. O kralice kralska! Tolku doblesti te krasat {to ni umot ni jazikot smrten mo`at da gi ka`at. Kako makite }e mi gi znae? Hartijo, smadri se ovde: listovi slatki, ludosta zasenete ja. Nekoj ide! (Se trga na strana.) [to, Longavil! ^ita! slu{aj uvo! (Vleguva Longavil so nekolku listovi.) Biron Opa, ist ludak ide, vo isto luda~ko ruvo! Longavil Te{ko mene! Zavetot go zgaznav. Biron [to, zborot go prekr{i, a hartija nosi! Kralot Zaquben e, mislam: slatko e prijatelstvoto vo sramot. Biron Pijaniot na pijanicata mu go saka {armot.

Dali sum prviot {to ispadnal kukajca? Biron Eve ti uteha; pred tebe znam barem dvajca. So tebe sme trojca, golo sveto trojstvo ko besilkata na Tajbern kaj{to se umira za qubogojstvo. Longavil Se pla{am stihovive ne mo`at da te trognat o Marija, carice, na qubov da te podbodnat! ]e gi iskinam i }e ti pi{am vo proza. Biron O, stihovite gi vardat be~vite na bludniot Kupidon: ne rasipuvaj mu gi. Longavil Neka ostanat sepak. (Go ~ita sonetot.) Zarem ne bea nebesnite slova na o~ite tvoi protiv koi svetot samo la~i zavera prazna pri~ina {to srcevo gre{no krivokletstvo go doi? Zakletvata za tebe prekr{ena ne zaslu`uva kazna. Od `eni se otka`av; no }e doka`am grubo deka od tebe ne se otka`av, bo`ica si, re~i zavetot mi be{e zemski; ti nebesna qubov, milosta vo tebe, nemilosta v du{a mi ja le~i. Zavetite se zdiv a vozduh e zdivot: zatoa sonce li~no na zemja {to gree{ ispari go vozduhov-zavet; zemi go so naplivot i ako toga{ go prekr{at, nemoj mene da mi se smee{. Pa ako sum go prekr{il, ima li {utrak kus vo sjajot {to zavetot bi go dr`el a bi go zagubil rajot?

262
Biron

Vilijam [EKSPIR

Dimen Prava e ko kedar! Biron Olabavi malku, velam. Ramoto & e trudno. Dimen

Suetniot xiger, mesoto ko bo`estvo go slavi, zelenata guska ko bo`ica; ~ista perverzija. Gospod neka ni e na pomo{! Izlegovme od |onija. Longavil Po kogo da go pratam? Stoj! Nekoj ide. (Zastanuva na strana.) Biron Site se krijat, site; mi`itatara e vo moda. Ko polgubog sedam ovde na nebo, i tajnite na budalite gi krijam vo xebot. U{te vre}i vo mlinot! Bo`e! U{te ima {to se krijat: (Vleguva Dimen so pismo.) Dimen prepraven: ~etiri misira v ~inija! Dimen

Ko den sjaen bela. Biron Ko nekoj den: oti sonceto ne }e mora da gree. Dimen O kamo `elbata da mi se ispolni. Longavil I mojata podolu da ne e! Kralot

O preubava Kate! I mojata, gospode bo`e! Biron Biron O nezrela tikvo! Amin, vo svoe ime velam. Taka mo`e. Dimen Dimen @imi boga, za smrtnite o~i ~udo! Biron Ti se molam, pa taa e samo telo! La`e{, ludo! Dimen Kilibarot v kosi ko na pile & stoi. Biron A {to & fali na stra~kata vo kilibar boi? Sakam da ja zaboravam, no taa e treska piknata vo krvta i postojano me pleska. Biron Treska vo krvta! Pa bocni edna vena neka iste~e v pajnca. Ama slatka prisena! Dimen U{te edna{ }e ja pro~itam odata {to ja sklepav.

So sila ubavina ne biduva

263
Kralot

Biron Ete kako od mudrec stanuva{ skepar Dimen (Go ~ita sonetot) Edno mom~e eden den qubovta cuti po veligden vide mnogu li~en cvet zaigran so vetrot klet. Niz lisjeto somotsko, kedro, nevidliv se provira vetrot a qubovnikot smrtno spalen posaka zdiv nebesen da stane. Zdivot, re~e, beskrajno te saka kamo i jas da te qubam taka! No si dadov crna kletva od tebe da ne vidam `etva no kaj se ~ulo mom~e mlado da ne kine cvet~e rado. I ne veli gre{en imav poriv {to za tebe krivokletnik se storiv pa i Zevs za tebe v pekol od Junona bi se odrekol i napu{taj}i go tronot dovek za tebe bi se storil ~ovek. Ova & go pra}am, i u{te ne{to {to }e ja kolka vistinskata qubov niz neiska`liva bolka. O! kamo kralot, Longavil i Biron da li`nale barem malku od qubovnovo miro. Toga{ ~isto od sramot }e bide ova ~elo kaj{to mnozina gre{at, gre{no ne postoi delo. Longavil (Izleguva napred) Diman, qubovniot poriv ti e mo{ne pogan {tom vo bolot quboven i tu| posakuva{ ogan; bledni, no jas bi pocrvenel, bi umrel od maka da me ~ujat kako bludno se zanesuvam vaka.

(Izleguva napred) Pocrvenete, gospodine, ist ste ko nego olo{, samo {to korej}i go, stanuvate dvapati polo{: vie ne ja sakate Marija! Vam vi {teti {to nikoga{ za nea ne ste pi{uvale soneti, i nikoga{ ne ste gi svile racete mladi vrz srceto zaqubeno pod zovrienite gradi. Skrien bev tuka blisku vo xbunot obajcata ve vidov, za obajcata mi pocrvene klunot. Pesnite bludni vi gi ~uv, vidov si ja vadite masta vozdi{kite vi gi setiv, vi ja namirisav strasta: te{ko mene! veli eden: Zevse! drugiot pla~e zlatokosa e, veli eden, ko biljur, vika drugiot smra~en: (Na Longavil) ti zavetot bi go skr{il po cena na rajskoto mesto (Na Dimen) a i Zevs, za nea bi se simnal od prestol. [to }e re~e Biron koga }e ~ue deka nekoj vrz zavetot sve~en bludno blue? Kolkav li prezir, kolku pogrdna rea od zaka~ki }e istura duri }e umira o smea? Za siot rasko{ viden od mene koga i da e ne bi sakal toj takvo ne{to za mene da znae. Biron (Izleguva napred) Istapuvam napred na licemerieto da mu udram kam{ik. Ah! kralu moj dobar, prosti, te molam za mig, ka`i, koj ti dade pravo vaka da gi ru{i{ zaqubenive gluvci koga i samiot si zacapan do u{i? O~ite ko~ii ne ti se; vo tvoite solzi nema princeza {to rasko{no polzi zavetot ne bi go prekr{il, ne daj bo`e, ti i soneti? Samo poet~e nekoe toa go mo`e. Zarem ne vi e sram? Zarem ne ste za rezil {to site trojca stanavte dostojni za

264

Vilijam [EKSPIR

prezir? Ti trn mu najde v oko; kralot kaj tebe najde, a jas greda kaj site, nema tuka fajde. O! [to gluposti se iznaslu{av, suetni lagi, vozdi{ki, ofkawa, treskawe zeleni, tagi; O! Kolku strpliv bev, dopu{tiv nekoj da me davi, pred o~ive moi kralot komarec da mi se pravi, golemiot Herkul bilii da frla, premudriot Solomon vo ni{alka da se krla, umniot Nestor zaspivalki da pee Zlovolniot Timon ko bebe da se smee! Kaj te ma~i bolka? O, ka`i mi dobar moj Dimen, i tebe, Longavil, kaj ti tlee jadot zimen? I tvojot, kralu moj? S# ne{to v gradi ve stega: da mavneme po edna, na zdravje! Kralot Gor~liva pravi{ {ega. Bdeeweto tvoe, zna~i, n# izdade pred tebe? Biron

Biron Spas baram od qubovta; qubovniku, trgni mi se od patot. (Vleguvaat @akeneta i Torlak.) @akeneta Da `ivee kralot! Kralot [to gre{no za mene ima{ ? Torlak Predavstvo gre{no. Kralot Zarem za predavstvo gleda{ klima? Torlak Ni slu~ajno, gospodaru. Kralot

Ne toa, tuku vie me izdadovte mene. Mene {to sum ~esen; mene {to za grev go smetam kr{eweto na ona {to sve~eno }e go vetam; Jas sum izdaden, za mene praviloto va`i go zgre{iv dru{tvoto, nepostojani ste vie ma`i. Ste me videle li nekoga{ da klepam pesni? Vremeto da go tro{am, da tr~am po `eni lesni? Dali ste me ~ule da vospevam race, noze, o~i, lice, stava, ~elo, gradi, odeweto kroce? Kralot Poleka! {to si navalil tolku tvrdo? ^esen li si ili krade{ {to ita{ tolku grdo?

Toga{ sose nego, fa}ajte xade, @akeneta Ve molam, gospodaru, neka se pro~ita ova pismo. Popot na{ se somneva; veli predavstvo tuka le`i. Kralot Biron, pro~itaj go. (Biron go ~ita pismoto.) Od kade ti e? @akeneta Od Torlak.

So sila ubavina ne biduva

265
Dimen

Kralot Od kade ti e? Torlak Od Dun Adramadio, Dun Adramadio. Kralot

Sega sme tokmu na broj. Biron Taka e, tuka e i ~etvrtiot gu{ter. ]e mrdnat `elkive? Kralot

[to e? [to ti stana? Zo{to go kine{? Biron Gluposti, kralu, gluposti; zakana za vas ovde nema. Longavil Ako e taka, toga{ zo{to tolkava trema? ^itaj! Diman (Gi sobira del~iwata) Rakopisot e na Biron, a ovde i imeto mu stoi. Biron (Na Torlak) Kopile edno gadno, roden si rezil da mi skroi{. Vinoven sum, gospodaru, vinoven! Priznavam, zgre{iv! Kralot Biron [to? Biron Deka na vas trojca {utraci vi falev u{te jas, u{te eden {utrak za na masa da ve te{i; toj, toj i vie, i ti, kralu moj pa ijas, kesexii sme vo qubovta i smrt ni sledi nas. O, raspu{tete gi site pa }e vi ka`am u{te. Da ne sakav? Koj u{te koga edna{ }e ja vidi bo`estvenata Rozalina, ko grub indiski divjak pri yastrata prva {to ma|esno ja budi no}ta siva ne bi padnal na zemja, zaslepen od sjajot, navednat so glavata ko da go videl rajot? Koi o~i orloliki mo`at vo neboto sjajno na ~elo da & yirnat bez da oslepat trajno? Nadvor, gospoda, ne terajte me da pukam! Torlak Za verniot ulicata, predavnikot ostanuva tuka! (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Biron Gospoda mili, qubovnici, o, da se pregrneme sega. Postojani sme ko voda me|u dva brega; moreto nadoa|a i si odi, neboto sjae ko |akon no mladata krv vrie, ne se sviva pred stariot zakon. Se ra|ame i tuka popravki ne mo`e da se vr{at dadenite zakletvi prirodno e da se kr{at. Kralot [to! Da ne saka{e niz stihuvanava mina nekakva qubov da iska`e{?

Ubavinata starosta ja mladi nebare bebe novoroden~e pokrieno so li~no }ebe. veli{? O bo`estveno drvo. odvaj svetla. liceto ubavo ne e ako ne e crno sosem. Dimen I oxa~arite.266 Kralot Vilijam [EKSPIR Biron \avolot. a krunata na ubavinata od neboto mu li~i. od strav belilata da ne im gi izma~ka do`dot. Pozajmi mi ja pesnata na site ne`ni du{i no {to }e & e? Re~itost e taa {to gu{i. Biron Ko abonos. na krasnoto lice & ide. sve}i ne treba da gorat. koj ne bi se zaklel? Dajte kniga da se zakolnam deka ubavinata ni{to ne zna~i ako ne nau~i od o~ite da & zra~i. gospodarkata nejzina. Va{ite sakani ne bi smeele da izlezat pred vo`dot. u~ili{te na no}ta. neprirodna boja ima. Kralot Bo`e gospode. da ne e taa. a jas ne sum Biron. bla`enstvo prvo! O. da li~at na nea. pedeset bi smalil. Longavil A jaglenarite ne se pove}e za smea. Dimen Mrakot stanal svetlina. kakva furija ti nadoa|a ko metla? Qubovta moja. ko no}en duh svetot go losti. Od site boi bo`estvena skladnost ko na pana|ur. Biron ]e doka`am deka e ubava pa makar govorel do denot suden! Kralot Toga{ pove}e od nea }e se upla{i{ . Kralot Gluposti! Crnoto e beleg na adot. pogled da & vidi. sonce e taa i od nejze site ne{ta svetat. se borat. e luna prekrasna. denot no} }e bide. Kralot Tvojata smee. da izbegne da go korat. taa samo pratilka yvezda. od nego da ima{ `ena. O. falbi se mali. Tokmu so nea crnoto ubavo stana. pa duri i krvta. nikogo taa nema da pleni za{to mnogu se poubavi i neizmieni. ^arta nejzina modata dene{na ja smena. O. sto godini vo gnidi. o. imitiraj}i ja nea. Stokata za prodavawe prodava~ot neka ja fali. ako so mra~ni taa taguva misli odu{evuvaweto od beliloto i crnite kosi kaj neve{tite qubovnici nejze ja boli. kaj{to nekolkute doblesti dostoinstvo ~inat i kaj{to kopne`ite bez kopne` minat. Kralot A crncite se gordi na licata {to im svetat. taa e nad falbata. Biron Kakva strast. a falbite kusi. boja na duvlata. zatoa crvenoto. vo crno se oboi. ko abonos e crno tvoeto libe. Biron Toga{ slep sum i nemam o~i. Pustinik istro{en.

Ka`ete. potrebno e i toa mnogu. vojni na qubovta. knigite. dokaz najdi deka qubime zakonski. prefina nogata bi & bila da go gazi. Longavil Potporka najdi. od kaj{to vistinski {ika prometejskiot ogan. ko {to dolgotrajnata rabota i oddot muskulnata snaga na patnikot ja cedat. ona {to gore stoi ozdola ulicata }e go gleda pa }e ja mrazi{. Kralot Toga{ kavgata na strana. i tamu kaj{to sme. niz olovnite dosetki na va{ata pamet tolku ogneni stihovi ko {to brzite o~i . i setete se na prviot va{ zavet: da postite. se zakolnavme da u~ime gospodo. rezil! koga }e vrvi. a sepak da se xarite i da se yverite v kniga? Oti kako vie kralu. Taka se otka`avte od upotrebata na o~ite svoi a so toa i od u~eweto zaradi koe dadovte zavet. a so toj zavet se odrekovme od knigite na{i. Dimen Taka. ili ti. a zavetot ne e skr{en. {kolite. dali ste kadri da postite? Stomacite vi se bunat. Biron O. pa koga }e si se vidime vo o~ite na `ena ne go gledame li tamu i znaeweto na{e? O. A tamu kaj{to se zakolnavte da u~ite. tuka predavstvo izvr{i sekoj od vas. plo~nikot poplo~en da e so o~ite tvoi. vidi go |onov! \on-lice taa ima! Mu gi poka`uva ~evlite. itro{tina.So sila ubavina ne biduva 267 Dimen otkolku od \avolot ve~nobuden! Dimen Ne sum videl ~ovek da go pravi grdoto tolku li~no! Longavil Eve. oti postoi li na svetot avtor {to na takva ubavina u~i ko {to u~i `enskoto oko? U~eweto ne e ni{to drugo tuku samo dopolna na{a. ili ti. ujdurma stori. ili ti. ~isto predavstvo na kralskoto mlade{ko doba. Kralot I {to? Zarem ne sme zaqubeni site? Biron Sme i tovarot na krivokletstvoto go delime ko ~in svr{en. }e ja soznaete na u~eweto vistinskata vrednost li{eni od ubavinata na `enskoto lice? Ovoj nauk go izvlekov od `enskite o~i: Tie se temelot. taka! da go razubavime malku zloto. Mo`ete li v misli da bludite. da znaeme ponatamu kako. da u~ite i da ne se gledate so `eni. Birone dobar. Dimen O. a vozdr`uvaweto bolesti nosi. tamu e i toa. oti kade bi na{le moj kralu. Podgotvete se zna~i. ili ti. Univerzalniot napor bezmerno ja true duhovnata mo} vo ~ove~kite veni. samo da kidneme od dnoto. Lek najdi za grevot! Biron O.

a mo`e li nekoj od milosta da la~i qubov? Kralot Toga{ vo imeto na svetiot Kupidon vojnici na megdan! Biron Bajracite razvijte gi udrete po niv! Legnete gi. ve{tinite. ne davaat `etva od te{kata svoja maka. qubovnikot so ostriot pogled zaslepuva orel. ili vo ime na `enite po koi nie ma`ite sme ma`i. i ni{to. ne `ivee sama. Popladne so prekrasna zabava }e gi zabavu- . o. ne bi bilo sjajno. soyidana vo umot. za vkusot na qubovnikot grub e jazikot na Bahus. da ne se tie. Po odnos na smelosta zarem ne e qubovta kako Herkul. Od `enskite o~i go vle~am ovaj nauk: so vistinski prometejski ogan tie iskrat. no bez kitewa. stutkajte gi! No imajte na um prvin za vreme na bojot kon sonceto da gi svrtite. i sekoja mo} ja zgolemuva dvojno bez ogled na namenata. {to s# u{te gi ka~uva drvjata na Hesperidite? suptilna ko sfinga. {kolite {to upat davaat. a so uvoto najtivkiot zvuk }e go ~ue i tamu kaj{to za nego e gluv od kradecot sluhot: Po~uvstvitelno kaj qubovnikot e setiloto za dopir. ili vo sprotivno }e se zagubime sebesi dr`ej}i nekakov zavet. brzo protekuva ko misla niz site na{i mo}i. sozdava~i na sojot `enski. re{ivme zna~i da gi barame francuskive momi.268 Vilijam [EKSPIR na vestalkite na ubavinata vi dadoa na pretek? Ve{tinite drugi bavni sosem go zauzduvaat umot pa zatoa nao|aj}i zanaet~ii jalovi. toga{ stihot smiruva i divja~ki u{i i vsaduva vo tiranite ~ove~nost blaga. Zatoa od `eni koga se otka`avte bevte glupi i glupi }e ostanete ako do zavetot se dr`ite. a koga qubovta }e progovori. polnozvu~na i slatka ko ma|i~nata lira na Apolon {to mava po zategnetite struni od svoite kosi. dajte na zakletvive da zaboravime za edna{ sebesi da se najdeme. {to sodr`at i go hranat svetot. Izvonredna ostrina mu dava taa na vidot. Longavil Na rabota toga{. tuku so dvi`eweto na site elementi. Biron Kako prvo. zbor {to ma`ite na srce go nosat. od gradinata da gi odvedeme pravo tamu. obvrskata. prvin nau~ena vo o~ite na `ena. Da si vaka neveren nabo`nost ~ista zna~i oti i milosta do vakviot zakon se dr`i. od ne`nite rok~iwa na sogoleniot pol`av. no qubovta. Nokoga{ poet ne zel da pi{uva pero pred mastiloto da go natopi vo vozdi{ki od qubov. so glasot toga{ site bogovi go zaspivaat neboto so skladnost. tie se knigite. potoa sekoj za raka ne`no da ja zeme gospo|icata svoja li~na i da ja odvede doma. ili vo ime na ma`ite. toga{ prosto. zbor {to site ma`i go qubat ili vo ime na qubovta. Kralot I da gi osvoime: zatoa najdobro e velam nekakva zabava da smislime vo {atorite nivni. vo ime na mudrosta.

ne smeeme da go propu{time. a melnicata na pravdata mnogu e bavna. onakva kakva {to kratkosta na vremeto }e ni ovozmo`i. maski. ludosti na satot qubovta se najavuva. ne `nee `ito. toga{ razmenava }e bide merodavna. postilaj}i & go so cve} e patot. oti so veselba.So sila ubavina ne biduva 269 vame ve{to. Zatoa vremeto zgodno gospoda. odime! Sekoj mig skapoceno ni nosi ime. allons! Koj korov see. Kralot Odime. Biron Allons. igri. . lesnata `ena mo`e da e ~uma za ma`ot plitok no ako.

et gaudeo. Nataniel Go slavam gospoda zaradi vas. Premnogu e. Nataniel Dobro i precizno go opi{avte. Torlak More predolgo `iveele od kov~egot na milosta poln zborovi. ~ovek mo`e polesno da te goltne od kocka {e}er. gospodine? ^uknatost. sme{no. Priskijan e malku izgreban: ama mo`e da projde.komsija mesto kom{ija. Armado Momce! Holofern Zo{to momce a ne mom~e? Armado Lu|e miroqupci. Holofern Bone? Bon. Nataniel Laus Deo. koi mesto se somnevam velat {e {omnevam. hrabra a so skrupuli. Navistina uzasno kako {to bi rekol toj mesto u`asno . gospodine. dosta e kolku {to e dovolno. (Go vadi bele`nikot. golemo kur~alo e. (Vleguvaat Armado. odot kralski. u~ena a nenametliva i {to e naj~udno bez ereti~ki naplivi. jazikot melem.Fala mu na gospoda. pozdrav! Toj strunata na svojata re~itost ja predi potenko odo{to mu dozvoluva zajreto argumenti. gospodine. okoto slavoqubivo. dug mesto na{eto dolg. Molec i Torlak. sisa mesto {i{a.) Holofern dobro razbiram. prijatna a bez prostakluk. Molec Izgleda bile na nekoja rasko{na jazi~na gozba. bi rekol. oti da se sprostre{ kolku si dolg i {irok }e ispadne{ pokus od honorificabilitudinitatibus. bone intelligo. govorot mu e strog. Se ~udam kako ne te izel do sega gospodarot mesto zbor. nare~en e. zdravo! Holofern Najvojnoqubiv. . so eden zbor.270 Holofern Vilijam [EKSPIR Satis quid sufficit. . a op{toto odnesuvawe suetno. Holofern Novi hominem tanquam te. pateti~en. mnogu e nadmen. epten mirisa na stranec. gledam i u`ivam. ispeglan. od surovite uni{tuva~i na jazikot.mi udira na udrenost. izve{ta~en. Mornici mi idat od takvite fanati~ni otka~enkovci. zabeganost. najdolgiot zbor. go poznavam ~ovekot ba{ kako tebe.) Nataniel Videsne Quis venit? Gledate koj doa|a? Holofern Video. pa gi dobile tro{kite. ne intelligis domine? Me razbira{. ekscentri~en. va{ata rasprava za vreme na ru~ekot be{e ostroumna i lapidarna. Denovive razgovarav so eden od dru{tvoto na kralot koj{to nosi titula. se vika Don Adriano de Armado. duhovita a bez izve{ta~enost. fort bon. od takvite samosvojni tapoglavci {to s# merat na konec.

Ne me terajte da doka`uvam. e u~en.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Holofern. Ne. g vo l i ispa|a vol. Armado (Na Holofern) Gospodine. pa na toa stavime rog. Gi u~i decata na roglesta alfa vita. Armado Molec Pozajmi mi eden rog pa }e ti {etam niz detstvoto do sabajle. Pa }e izleze bog plus rog. Holofern Od kade g vo l? Molec Od sekade. {to }e izleze? Holofern Rogovi. Po Verneroviot zakon b preo|a vo v. zemi ja onaa ista remuneracija {to ja dobiv od gazdata. Mo`ok i pol! Molec Mozok na dete vo lice so br~ki.) Molec Ti{ina! Kanonadata zapo~nuva. Glup vol rogonosec. Torlak Da imam samo edno pare na svetot }e ti go dadam da si kupi{ gurabija. ti denar-}ese od pamet. @imi solenite blanovi na meditelanot. ser Nataniel i Akmak. Holofern Koja e metaforata? Metaforata! Metaforata! Molec . ova ti e udal bas vo ~elta: Mo`ok od usi culi! Umot moj se laduva.pamet od ~avka. Br~kosan mozok. da ne ste slucajno ucen? Molec U~en. Eve ti. Odi {etaj. Holofern Molec Rasuduva{ ko dete. jajce . Ako stavime rog na bukvata o i pred nea i ja tutneme bukvata r. Ete kako u~i.

Holofern Planinaram kako ne. {to se veli. negovata milost ponekogas znae da dade isklucitelni pocesti na Almado. da se potple na moeto kukavicko lamo. prikladno e. Armado Ucen coveku. navistina ve uveruvam. praeambula. ne beri gajle. gospodine ve uveruvam. plet s# i nad s# {latka volja i }ef e na klalot na plincezata vo nejziniot paviqon da & gi izlie svoite cuvstva vo casovite sto pa|aat vo posledniot del na denesniov den. Ona pak sto e vsusnost sve i vsja od s# ova. rid. Dobro de. ^asovite koi pa|aat vo posledniot del na denot. Armado Neka vi bide po va{a volja. vojnikot. se lazbila… no i ova da go ostavime na stlana: Oti molam da ti kazam nekogas na negovata milost mu pa|a na um. [to se odnesuva do ona sto e v dusa me|u nas. pleku toa da pomineme: Te plekolnuvam. Videlceto da mi se zemi ako ti kazuvam bajki. vkusen i soodveten. da ne se pletkame so toa. sme kako gas i ga}i.o kamo neboto da be{e milozlivo pa da mi be{e kopile ba{ }e me naprave{e sre}en tatko. toa e sto klalot saka pled . klalot e gospodin od visok lod i nie dvajcata. pa so svojot klalski plst. tleba da se izdvoime od valvalite. i podu~uvam. ve uveluvam. nepotreben voved. ama ziti gospod dusko neka ova ostane stlogo me|u nas. eve vaka da mi gi pogali ovie moi izlastoci. gole na vlvot od planinata? Holofern Ili mons. plemenit gospodine. Holofern Mi smrdi. toa vi e ime. Vie gi poducuvate mladite. mnogu vazni. mislam plijateli sme mnogu bliski. patnikot koj go videl svetot: Ama i ova da go tlgneme nastlana. mustakite de: No dusko moj.272 Vilijam [EKSPIR Holofern O. Armado Gospodine. Armado Gospodine. da ~uknam {to se veli. i ednostavno skroeno po merka: Zborot e dobro izvagan. nekoj celo vreme blada. umot ti e vo maloto prste. koe to~no se poklopuva so popladne. da oslepam ako lazam. mi smrdi tuka na rasipan latinski. seti se na plistojnosta. znaci rid mesto planina. vleme koe plostata masa glubo go vika popladne. te plekolnuvam. klaj si ja palalijata na glava i sled dlugite taze i seliozni zamisli. izbran.

treba pred nejze da gi predstavite Devette Veli~enstveni. treba da se odigra pred princezata. ovoj torlak bidej}i e graden ko kow. Holofern Gospodine. `ivi gospod. cela negova rolja }e bide davewe na zmija a jas. blagoroden i mnogu u~en gospodin. mo`ete da viknete: “Odli~no Herkul! Sega sma~kaj & ja glavata!” A toa e odli~en na~in navredata da se pretvori vo voodu{evuvawe samo {to malkumina so odu{evenost toa mo`at da go storat. Pa doznavaj}i deka gospodinot paloh i vasata slatka licnost ste doblo potkovani i peceni za takvi glomoglasni izlivi i za takvi neocekuvani plolivi na ladost.veli~enstven veli~enstveniku! Armado . jas velam deka ni{to poprikladno nema od Devette Veli~enstveni. taka da kazam jas ve zapoznav so toa. Holofern Zajte sto? Xo{ua }e bidete vie.So sila ubavina ne biduva Armado plincezata toa pilence slatko. Molec Ama vi teknuva! Alal da vi e! Ako nekoj od gleda~ite zasvirka i s’sne. Armado A sto e so dlugite velicenstveni? Holofern Jas samiot }e igram trojca. koga e vo pra{awe dobar pomin. Nema matelijal ni za palecot na toj velikan. Molec Trojno . ili lakldija. jas ili ovaj galanten gospodin. ili ziva slika. pa`ot . 273 Plostete gospodine gleska toj e siten ko sitni pali. Gospodine Nataniel. da najdeme tolku veli~enstveni lu|e za ova prikazanie. Juda Makavejski. Holofern Smeam da ka`am ne{to? ]e go pretstavuva koga bil mal.HerkulHolofern Ne znaeme. za najzivo da ve zamolam plitoa da mi se najdete pli laka. a koj so na{a pomo{ i po zapoved kralska i voljata na ovoj mnogu galanten. ili ognomet. ili teatal. }e go igra Pompej Veliki. za taa cel }e spremam dobra odbrana. nema ni za jabolkoto na negoviot bozdogan. da izmajmulam nekakvo zanesno plikazanie ili pletstava. Nataniel A kade. nekakov teatar vo posledniot del od denot.

da razmatkuvaat. Rozalina Zarem so ova ne stigna i ne{to drugo? Princezata Ako vdime ova ne odi }e plikazeme lakldija. a mo`e{ i ti. ako porojot darovi prodol`i da tura.) Ne. zamislena. zabavata n# ~eka! (Odat. ura. kako tebe so vesel. Katarina i Rozalina. od obete strani. Katarina Toj ja napravi poti{tena. mo`e{e i baba da stane pred da umre. Aklmak Dajte mi da matkam ne{to okolu oroto. gospo|ica opto~ena so dijamanti! Gledajte {to s# dobiv od zaqubeniot kral. ne si odime siroma{ki od ovde.) Princezata Du{i~ki slatki. Katerina Da. Rozalina So nego nema prijatelstvo. ta`na. Holofern Epten akma~ki. bravo Akmak. i prefrigan majmun zrel za besilka. Akmak! Celo vreme }uti{. . Akmak Nitu pak ne{to razbrav gospodine. sestra vi toj ja ubi. Holofern Allons! ]e ti najdeme ne{to da matka{.274 Armado Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Princezata. za{to lesnoto srce `ivee dolgo. Ve molam. Marija. ili da udiram na baraban za veli~enstvenite a tie da matkaat. po mene. lesnoigriv duh. samo ova! Ah da. podvi`en. da be{e lesna. Holofern Via. na marginite i segde. da brzneme. i taa si umre. I more rimuvana qubov na~i~kana i navezena na par~e hartija. pa odvaj na{ol mesto za pe~atot Kupidonov. Rozalina Taka se najde na~in bogovskata glava so vosok da ja zape~ati i da po~ne da raste za{to pet iljadi godini be{e palavo derle.

podarok dobivte i vie. . Princezata A drugata za periodot zimen? Rozalina Po bukvite verojatno. ni gri`a nema. eve dokaz. s# {to pravite vo te`ok mrak da go pravite. li~na. liceto ko va{eto da mi e li~no. Katarina Ubava ko tekst {to se pi{uva so crno. me naslikal verno vo svoeto pismo. i darot moj bi bil tolku golem. Princezata Katarina Po {to e veren? Borin~eto }e se ugasni od va{eto fr~ewe. zna~i. od kogo e? I {to e? Odli~no! Ko mastilo. No Rozalina. {to vi podari ubaviot Dimen? Katarina Rakavicava. Katarina Samo lesnite na svetlo s# pravat. no koga bi bilo i ona {to e vnatre to~no. Nema tuka {to da se krie. }e nema od mene poubava bo`ica na svetot. na svetliov zbor? Katarina Svetli uslovi vo ubavina temna. A i stihovi dobiv. rumeno i belo. gospo|o. Princezata Dobri ste. kaj{to lek nema. o. blagodarenie na Biron. Rozalina Princezata Gledajte. Rozalina Ne te`am kolku tebe pa polesno mi e na du{a. Princezata [egata e luda! Tolku mnogu mo~ki-lo~ki no Katarina.So sila ubavina ne biduva 275 Rozalina Rozalina Koe e temnoto zna~ewe. Rozalina Smrt za perodr{kite! Ne sakam da vi dol`am. Rozalina Treba borin~e za zna~eweto da go vidime. dobri. Rumeno moe mome. obete ste dosetlivi i itri. po falbite ne. zatoa ona {to go mislam }e go ~uvam vo temno. Rozalina Se razbira. metrikata e to~na. du{o. Katarina Ne te`i{ kolku mene? Zna~i ne se ni gri`i{ za mene. So dvaeset iljadi ubavici sum sporedena. kamo da ne vi napi{ea na liceto tolku to~ki.

ima da go nateram da mi polze. Princezata Princezata [tom razumot pobudali. liceto mu plamti od smea. gospo|o. kamo nekoj edna nedela so nego da mi dade.276 Katarina Vilijam [EKSPIR I taa. O. da bara pogodno vreme. Marija Ludosta kaj ludiot ne e tolku silna ko onaa kaj mudriot koj{to. od qubovta {ilnat od petni `ili zapnuva da doka`e deka e vredno duri i ona {to e prosta~ko i bedno. Sveti Denis protiv Sveti Kupidon! Koi se toa ma`i Bojet Da. najlesno v stapica se pa|a. Mudri sme devojki {tom vaka qubovnicite gi ismevame. Rozalina Mlade{kata krv ne plamti so tolku jarost ko zreliot svet {to gori padnat vo razvratnost. srceto duri me stega. pred da si odam. Toj Biron. golem prevod na dvoobraznosta ve{to sro~en. ne mu teknalo da go skrati. vo s# da me slu{a. Princezata Se soglasuvam. vojnata ne e {uta! Oru`jeto v race.) Princezata Princezata Eve go Bojet. Rozalina Glupi se tie {to potsmevot na{ taka go kupuvaat. Samo srcevo ni dava viza pismoto da e pokratko a podolga taa niza. navamu trgnal na prepad da ve fati. pametot stihoklepstvoto da mu go zeme. dlabok vo ednostavnosta. spremajte odbranbena {ema. ludosta {to od mudrosta se ra|a. ima bezmilosno so maki da go bodam. Kade e princezata? Princezata [to ima novo? Bojet Podgotvete se gospo|o. od mudrosta garancii ima i toga{ e dobra ruda pa ukras stanuva mudar na u~eniot ludak. ima da mi igra piperevka. da ve nema. da bide gord {to gordost mi ra|a v du{a! Tolku bi go zela pod svoe ko klovn bez glas {to sluga toj }e mi stane a sudbina negova jas. Marija Taka e. Marija Ova i nizava biseri Longavil mi gi prati pismoto e predolgo. devojki! Surija edna luta mirot saka da vi go sru{i: Amor majstori platil pa oble`en ~udno. kukavi~ki skrijte se ili begajte. da se vrtka okolu mene. i u{te zgora iljada stihovi {to od qubov gorat. umot v glavi. od raka da mi jade. takvo e `enskoto srce. . da. (Vleguva Bojet.

op! za da me spre~at vo naumot ubav kon ladovinata naedna{ mi buvna kralot so dru`inata: jas na vesta vedna{ se zatskriv vo bliskiot ~estak i go ~uv ona {to sega }e go ~uete i vie deka. drug. pa sekoj dodvoruva~ }e bide sveden na druga da se dodvoruva.” Na toa se nasmeaja site. }e se prepravime site taka. quboven da ostvarat podvig kaj svoite dami {to po darovite }e gi prepoznaat sami. Princezata A zna~i taka? Toga{ }e se najdat na maka. onaka teloto }e go dr`i{. Eve Rozalina. dodvori. vrevna.” Mom~eto re~e. pa Biron mene }e me smeta za Rozalina. “ angel pred sebe }e vidi{. so palecot i prstot be{e viden kako pukna i vikna “Via! ]e bide {to }e bide!. }e se pla{ev navistina da be{e taa |avol. preoble~eni. mora hrabar da bide{.” No s# se somnevaa deka }e ima mnogu trema deka kralskiot pogled }e go izvadi od {ema. ili ne{to sli~no. i kogo go u~ea kako da govori. za{to. vo poseta sega ni idat? Vi idat. dami.” re~e kralot. mila. ti zemi go ovoj a mene daj mi go tvojot. ovoj dar stavi go na sebe pa kralot mesto mene }e ti se dodvoruva tebe. no ne pla{i se. veli{. “Ko podma~kano odi!” ^etvrt na stapalo se svrte i na zemja se sploti.” Tret skokna vo vis. navamu trgnale tie. Katarina So zamenata. go tapkaa po ramo a odobruvawata nikakvecot go bodrea samo. Namerata im e niz igri. kodo{u. Sekoj od niv ona {to na srce mu le`i na druga }e go otkrie ona {to mu te`i pa so nego {ega }e se tera koga }e dojdat bez maski ubavo so nas da si projdat. ka`i! Bojet Pod ladnata senka na edna smokva bev naumil bar pol~as da dremnam krotko koga. “Angelot e ko sveti Savo. Rozalina A dali da igrame so niv ako n# pokanat? . podbivot so podbiv treba da se vrati. {to nieden od niv ne }e ima mo`nost liceto da ni go vidi. vi idat. “Oti. Eden lakotot si go po~e{a i niz smea kletva dade deka takov govor nikoga{ ne bil onaden. kako da se dr`i: “Vaka }e govori{. neka darot ubavo se gleda. od zamenata zaveden. Rozalina Toga{ ajde. da ja ispolni svojata dol`nost. Princezata Zna~i. Glasnik niven eden pa` }e bide siten {to na pamet go nau~i aberot im iten. besedewe li~no. Darovite smenete gi. kakvi nameri sledat? Princezata Namerata e nivnata namera da se spre~i: sekoj {to se podbiva na vreme treba da se le~i. i oble~eni se za da bidat ko Moskovjani ili Rusi.So sila ubavina ne biduva 277 Bojet {to so vozdi{ki ni se zakanuvaat? Ka`i. Potoa site na zemja se spru`ija ko stoka i se kikotea vo nepodnosliva toka taka {to `ol~kata }e im pukne{e od smea da ne po~nea solzi luda~ki da im se leat.

Molec Poglednete n# so svoite sinozra~ni o~i. Bojet Te{ko }e go primat ovoj kompliment. maskiranite idat. zeman. Zna~i ostanuvame. smeknete i ne n# poglednuvajte Biron Poglednete n#.na zemnite dela! [to sakaat tu|incive? Vidi. }e gi napravime rezil. neka nekoj me|u niv edostvano ni ka`e {to sakaat. apa{ nizaeden! (Izleguva Molec.grbovite. Princezata Toa ba{ i go sakam. so podbiv nikoj nema da n# mezi tie }e do`iveat podbiv. Bojet Takviot prezir srcata epten }e im gi kine i nieden so govorot nema da mine.) Bojet Maskirajte se. Molec Svet soboru od najubavi dami. a i tvoeto ne ti bega. Molec [to nekoga{ gi svrtele o~ite na zemnite dela! Nadvor Bojet Taka e. navistina.) Rozalina Ne. go zema{ tu|oto. (Damite mu go vrtat grbot) {to nekoga{ gi svrtele . ni slu~ajno pa makar majmuni da stanat.) Molec Pozdraveni bidete. Nema podobra {ega od {egata so {ega naditrena. Molec so govor. Biron Ova e s# {to mo`e{? Da te nema. somnenie nemam deka govorot }e sopre edna{ prekinat. Bojet. podobro da ka`evte }erkozra~ni o~i. bo`enstveni dusi. (Zvuci na trubi. . gadu. glupaku. Molec Ne mi obrnuvaat vnimanie i toa me vadi od takt. Ako govorat po na{ki. nadvor. Molec Nadvor od stravot.278 Princezata Vilijam [EKSPIR Biron O~ite. ubavini najrasko{ni na svetot! Bojet Ubavini ne porasko{ni od rasko{nite dulaci. A i na govorite nababreni da pisneme nema pa tie neka babotat nie }e sme publika nema. o~ite. (Vleguvaat Crnci so muzika. Kralot i drugite lordovi maskirani kako ruski velmo`i.

I samata slu{a. Trgni go oblakot. Rozalina . pod oblak sega {to pliva. samo mir i poseta blagorodna. Bojet Veli. Bojet Velat. ko divjaci da go obo`uvame. mnogu izmerile milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerat na trevava. ako izmerile mnogu toga{ lesno mo`e da se izmeri edna. Bojet Ako do ovde ste izmerile tolku milji. Toga{ igrata neka go smeni ona {to e trudno O molitelu sueten! Pobaraj drugo ~are. Biron [to barate od princezata? Ka`ete & deka merevme so te`ok ~ekor.So sila ubavina ne biduva 279 doznaj {to baraat. vaka samo sjajot mese~inski vo voda ti e }aren. Rozalina Ne e to~no. Kralot Ka`ete & deka mnogu izmerivme milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerime na trevava. Biron Bojet Ni{to. deka toa i go imate pa saka da si odite. Kralot Kolku zna~i ~ekori te{ki vo mnogute te{ki milji {to gi minavte izmerivte deka gi ima vo edna milja? Biron Ni{to ne broime {to e potro{eno za vas. velat. beskrajna tolku. pa so yvezdite blesni i otkriena vo vodnive o~i plesni. princezata ve pra{uva kolku palci vo edna milja ima. dol`nosta ni e tolku bogata. Otkrijte ni go sjajot na va{eto lice za nie. Rozalina Pa toa i go imaat. samo mir i poseta blagorodna. {to ja izvr{uvame bez nikakva merka. ka`i im da si odat. Rozalina Rozalina [to velat deka baraat? Bojet Ni{to. mese~ino. Bojet tolku mnogu milji. Rozalina Likot mi e mese~ina. Kralot Blaze si mu na oblakot takov lik {to skriva. Neka ka`at kolku palci ima miljata.

zbor sladok bi vi rekol. Biron Dve tabaki toga{. So u{i ja sledam. I jas se vrtam ko mese~inska mena. Rozalina Kralot Bi trebalo so noze. da zboruvame barem. i dvi`ewa treba da sledat. izedina e sega. Ne doa|a predvid. No. Kralot Ne igrate? [to ve tera taka da se bega? Rozalina Na polne` dojdovte. Vo ~etori o~i. no nema da igram.280 Vilijam [EKSPIR Rozalina bara{ da baram a baraweto ne mi e ~udno. ne! Ne igram. (Razgovaraat na strana. A. Rozalina No ne mo`ete ni da n# kupite. Samo pod uslov eden. med i mleko. Muzikata sviri. dva bakne`i za maskata. zbogum sega. brzo neka denat. pa. a ako ste tolku fina kockata neka igra: {erbet. eden za onoj zad nea! Kralot Ka`ete ja novata: kolku dru{tvoto ~ini? Rozalina Kolku otsustvoto va{e. Rozalina Ako ne vi se igra. Rozalina Bidej}i ste stranci i ovde ste slu~ajno eve vi raka. Kralot Zo{to toga{ raka? Rozalina Princezata Za razdelba prijatelska.) Biron Beloraka gospo|ice. pove}e ne mo`e po starata cena. {ira i medovina ve}e {est slatki ne{ta. Eve vi vedna{ tri: {e}er. U~tivost pred s# i zavr{uva sekoja merka. Kralot No pak si e mese~ina. ustata mi fati pena. Kralot . Kralot Pro{irete ja merkata. a jas ona {to si bev. Rozlaina Kralot Toga{ neka svirat! Brzo. Kralot Uslovot e izvonreden. Toa e krjano.

dali }e sme ramo do ramo ako vaka vi vozvratam? Dimen Mo`e li zbor-dva na samo? Vedna{ potoa odam. Ne e fele tele? Longavil Tele e. zbogum. Princezata Vo `ol~kata? Ba{ pelin. a mojata. Biron Longavil Vo `ol~kata me bocka{. nema. [to? Zarem maskata vi e bez jazik? Longavil Ja znam pri~inata.) Dimen Katarina Dali bi sakale da porazgovarame malku? Ne e. Ne sakam polovina da vi bidam. Dimen Katarina Ubava damo. Longavil Ama grdo vi stojat dosetkive.So sila ubavina ne biduva 281 (Razgovaraat na strana. mo`e dogodina vol }e ve vidam. (Razgovaraat na strana. Biron Ne sladok belkim. Ko rogovi da nabivate! Dama ne gazi ni na mrava. Da go podelime zborot. Marija Velite? Ubav gospodine. ubav gospodine tele. ubava damo. Biron Samo zbor na strana. Katarina Ja znaete? Toga{ ka`ete ja! Pretvorena sum vo uvo. Biron Zatoa dojdete. Zadr`ete go celo. Katarina Fele? veli Germanecov. Mene kockar raskala{en ne mo`e da me plene. damo.) Princezata Katarina Sedmo slatko ne{to. . Va{ata maska dvojazi~no nosi ruvo. zo{to velite vaka. Marija Longavil Porazgovarajte. ni polovina od toa ne mele.

gledam vi se smrzna kumot. {to se~e positno vlakno od {to mo`e da se vidi. (Izleguvaat Velmo`ite i muzikata. prosti ste vo umot! Princezata Verojatno mre`a. Zbogum Moskovjani. vetri{ta i misli. mu rekov.) Bojet Jazikot zajadliv na devojkive tolku oster mu idi ko {to e ostro se~iloto nevidlivo na bri~ot. smislata nad smislite im ja fa}a umot. Da pukne{! Zamol~ete.282 Katarina Vilijam [EKSPIR voshit? Toga{ umrete ko tele bez rogovi na glava. dosetkite im nosat itri krila poitri od streli. ni cuvka! Biron Pomo{ gospoda. devojki. da se obesat u{te no}va? Ili ve~no licata pod maski da im bdeat? Ama od |onija izleze Biron siot. Zarem nema. ni zbor pove}e. Princezata . Bojet Longavil Ne pred da razmenam zbor-dva so vas. kasapot poznava po glasot. kur{umi. Rozalina More za `alewe site do eden bea. Princezata Sve}i se tie {to duhot va{ sladok gi zgasna. tolku sila vo nego se krie. {ego kralska bednorasna.) Ova li se umovite na koi gledavme so Marija Dimen vo robovski prangi saka{e da zajde: nema fajde. Katarina Lordot Longavil mi re~e deka na srce mu te`am i znaete kako me nare~e? Princezata O siroma{tijo vo umot. Rozalina Biron se otka`a od site molbi. devojki {vrknati. {to mislite. mrsni no}vi. zar ne gledate n# napravija pufka? Kralot Zbogum. a toj ni zbor da gukne. Kralot te{ko zbor prikladen mo`e{e da najde. (Razgovaraat na strana. Katarina Toga{ mukajte tiho. Rozalina Ko kralot se vo umot: goropadni.

Ko srna po pole {to bega! (Izleguvaat Princezata. ete. Katarinaa i Marija. Princezata Mislite }e se vratat? Bojet Da.) (Vleguvaat Kralot. vo ali{ta bedni. za{to mnogu e bolno da se progolta lesno uni`uvaweto dolno. za{to Bog saka.So sila ubavina ne biduva Katarina Navistina. pod maski.) Kralot Bog neka ve brani. cvetajte ko trendafili ne`ni nabujateni lete. Bojet Ubavite dami. iako likot im e smenet. prosta~ko. na ledinava. No znaete {to? Na qubov mi se zakolna kralot. Katarina A Longavil deka }e mi robuva do veka. vi se molam! Ka`ete kako da se kudat ako se vratat i bez maski qubov ni ponudat? Rozalina Gospo|o dobra. Princezata Nemojte. ba{ taka. Princezata Brzo vo {atorite. i Dimen. gospo|ici li~ni. {to se i {to naumile ludo so plitkite umotvorbi nabubani glupo so nivnoto odnesuvawe. tupo raskqavteni nekontrolirano ko nekoj da im se pla{i ovde. jas sum da prodol`ime so {egata. zatoa darovite smenete gi. {to se odnesuva do mene. i koga }e dojdat. da. da im ka`eme. gospodine! Kade e princezata? . Longavil. Biron. deka {utraci edni oble~eni ko Moskovjani. Princezata 283 Da cvetame? Kako? Zboruvajte bez dupki. idat sakanite sega. pred {atorite na{i. Princezata A umniot Biron na vernost do groba. se samo mili pupki no bez niv. Marija Dimen e moj ko stadoto {to e na nekoj ~oban. {tom licata im zasvetat rujni angeli se od oblaci {to milat ili trendafili bujni. povle~ete se. dojdoa ovde pa sme se pra{uvale vo ~udo koi se. Bojet Gospo|o. Princezata Ne daj bo`e na srce da mu le`am! Rozalina Obi~en kalfa znae mnogu poitro da vra}a. Rozalina. Bojet Gospo|ici. bez maski. na primer. i }e skokaat od radost iako alipni od maka. ko srcevo {to ~uka siguren sum deka naskoro pak }e dojdat tuka i toa ovojpat bez maski.

pazari. prekoruva. i sekoj {to ne saka da umre ko dol`nik na svet }e go vikaat medenore~iviot Bojet. (Izleguva.) Biron Do kade se stigna! Stavo. vo pridru`ba na Bojet. sobiri. V {ator. pa od klun gi spu{ta ko s# da mu e pred nosot. vi delam. Duri i devojkive od rakav mu pasat treva da be{e Adam }e ja izloste{e i Eva. Kralot Skrojte mi go govorov krotok a zdiven! Princezata Posakajte mi podobro. A znae i da kasapi. skalite mu gi qubat negovite tragi. Dali va{eto veli~estvo nekakva poraka da & prenesam tamu? Kralot Deka sakam zbor-dva nejze da & ka`am jas. eve. da zbori. pana|uri. Kralot Dojdovme da ve posetime a imavme niet vo dvorot da ve povedeme. a i glasot sreden znae sredno da go pee oti i za toa e vreden! I nikoj ne mu zabele`uva. Kralot Jazikot meden da mu se ispri{ti. Princezata Ledinava e dobra za mene i za va{iot zavet ni gospod ni jas ne sakame krivokletni ma`i. Majmun na pravilata. so zborovi fini. a znam i taa }e re~e da. velam.) Biron Ovoj ~ovek dosetki kluka. Kralot Ne korete me mene. da se poka`eme kaj i da e. sme{no. bel vo zabite ko bela kitova koska. va`i. samo qubezen da bide. m’sje Finec. Rozalina. samo bog znae zo{to sme skudni so niv. ko gulab proso. Ovoj e cvet {to sekomu nasmevka loska. re~ete samo. a i mu ide sam rakata da si ja bakne. pa duri i koga gubi na tabla. {to be{e edna{ duri zevzekov ne te zezna? A sega si bedna! Kralot Zdravje ko grad. dozvola. za damite e dragi. Car e na dosetkite pa {irokogrado gi dari na sedenki. a nie {to pazarima angro. Bojet Vedna{. princezo slatka i den diven! Princezata Grad i ubav den. gospodaru. Marija.284 Bojet Vilijam [EKSPIR pridru`ba. Katarina i Princezata . sine. za vinata vie bevte prorok: doblesta na va{ite o~i ja skr{ija mojata verba. taka }e mi plati smetka {to pa`ot na Armado se zbuni vo ulogata i se spletka! (Vleguvaat Princezata.

tvrdam. koga gree ognenoto nebesno oko. Koja od maskite ja nosevte vie? Biron Kade? Koga? Koja maska? [to e sega? Rozalina Tamu. gospo|o? Princezata Ruska. Edna ~etvorka ruska ba{ si zamina sega. Kralot Biron . so ~esta devstvena.So sila ubavina ne biduva 285 Gre{ite za doblesta. Rozalina Gospo|o. budalesto poln so beda. kakva. Biron O. Kralot Kakva. Princezata Se la`ete. Gospo|ata moja. cel svet da izdr`am od maki trista no kaj vas v dom ne vleguvam ko gostinka dolna. koj e doblesen ne ja kr{i svojata opredelba. bogatiot ~ista beda za{to riznici mnogu doblestite vi vredat. rezil prav na vekot. blagorodni. so zabaven ~ekor. tolku ~ista ko neizvalkan zambak. ne velam deka {utovi bea. Ne e taka. prekrasno si minavme. Rozalina Dosetkava e nepitka za mene. pa toga{ qoko izgleda mudriot. i za seto vreme. ona prekumerno ne{to {to dobroto go poka`a kriej}i go lo{oto ve{to. ste ja sme{ale so porok. vo pusto{ov prebivavte vie. ruska. od sjajot go gubime vidot. mudro mudrosta ja pravite gnila. jas sum va{ i va{e e s# {to imam. onaa maska. no koga bi bile `edni. gospodaru. Rozalina Zna~i bogati ste i mudri no ko {to gledamBiron Budala sum. vi velam. Ma`i{ta pravi. se kolneme nie. i trpevme cel ~as rea od nedovetni {egi. se kolnam. neposetena. ko {utraci bi se napile. toga{. bo`e gluposti tresea no {to se mo`e. Kralot O. Ubavice mila. ne be{e taka. Tolku mrazam za krivokletstvo da slu{am za skr{en zavet daden cvrsto od du{a. Navistina ~etvorica kaj nas ~etirite bea oble~eni ko Rusi. nenaviknata na `albi od qubeznost deli nezaslu`eni falbi. Rozalina Koga ne bi ste go kradele ona {to mi pripa|a mene bi bila mana zborot od usta da mi se zema. Sega. so nega. gospodine. vi velam gospodaru. ka`ete ja vistinata. cela budala? Biron Drugo nemam {to da se prima. Rozalina [to. nevidena.

vie da izgubite a vlo`ivte neimoverno? Biron Ve molam! So vas ve}e zagubiv prekumerno! Rozalina I jas so vas. nikoga{ ve}e nema da mrmoram sceni da pelte~am ko u~eni~e li~na tvorba lesna ni maska od prijatelot glupo da me pleni ni vo stih qubov da nudam. napi{ete “Gospod neka ni se smili” na onie trojca tie se zarazeni. ne sum za toa skroen. Ima li otporno lice pa makar od bronza? Eve me. trpenie malku. grubo ti velam. zbuni me ko |avol. gospo|o mila. strasta da ja cepam. Zatoa devojko. {to poleka }e mi mine. Dimen Da priznaeme pa {ega od s# neka ~uvka.286 Vilijam [EKSPIR N# fatija. Morska bolest dobi idej}i od Moskva. Biron Vaka pa|aat ~umi za bogohulno delo. Princezata Barem se izvlekoa tie {to beleg ni storija nam. bog znae) deka od sega srceto }e mi nudi ili bara qubov samo so grubo “da” ili so resko “ne”. probodi me so umot bistar vo neznaeweto moe na par~iwa ise~i me so potsmevot ve~en. Biron U{te sum ko molec so star manir. No sega od s# ova se otka`uvam i se kolnam vo rakavicava bela (bela e rakava. bez puknatina ili gre{ka. bez ovie “bez”. a i vie ne ste ~isti za{to bo`jiot beleg od ~elata vi vri{ti. hiperboli vo tri kupa. nitu pak po moskovski }e bidam oble~en. ko vo od slep harfist pesna rimi da redam. qubovta za tebe mi e cvrsta. Rozalina Ne e taka. svileni izrazi krevki. Biron Sekoj za sebe: duhot mi e iscrpen i so lunki doen. ni gospod ne mo`e da n# izvle~e sam. ve molam. za igra ne }e te molam. na srcata im le`i taa crna ~uma {to vo o~ite va{i te`i. kolku {to se znam. za koj i da e. fateni se gospodava. gospo|o. Oti kako mo`e da e verno. figuri stilski da cedam. imam bolest. ovie muvi letni ko larvi od crvja za mene se lepat. sega }e n# storat pufka. @ivi bogorojca. [izna! Biron Samo. Kralot Nau~ete n#. Princezata Zbuneti ste. so prezir `egni me. na ubavo izvinenie za grubiot prestap. O. Princezata . bez sme{ka. Rozalina Propadnavme. strelaj vrz mene pravo. gospodaru? Zo{to ste tolku skisnat? Rozalina Pomo{! [amiv~e vla`no stavete mu na ~elo. ako e po moe.

gospodine. Princezata Poleka! Poleka! U{te e presno. be{e mojot sakan. Kralot Darot i zavetot na princezata & gi dadov: ja poznav po biljurot na rakavot zaka~en rado. ~uvajte go zatoa. dogovor padnal koga ja otkrivte odnapred {egata jadna da ja pretvorite vo lakrdija dolna. se kolnam. gospo|o? Neka stanam avet ako na gospo|ava sum & dal takov zavet. niedno nema da me plene. gospo|o li~na. Princezata A koga ova }e go prifati. se kolne{e deka mnogu sum mu mila ko videlceto skapoceno. i deka sum vredna pove}e od svetov. {to vi {epote{e na uvo onoj Rusin . . edna{ prekr{en. Rozalina. gospo|o. i za potvrda vedna{ ova mi go dadovte. Princezata Sekako. no eve. Gospo|o. i u{te se zakolna taka deka }e se o`eni so mene ili }e umre ko moj sakan. ni{to nema da vi zna~i. Ne bevte li pred malku maskirani ovde? Kralot Bev. Princezata Princezata A dali so umisla bevte? Kralot Kralot Bev. `imi ~esta. no biljurov na nejziniot be{e rakav. Sega sosem mi e jasno. a lordot Biron. nekoj kodo{.sila? Prostete. po vtorpat zavetot se kr{i lesno Kralot Prezrete me ako ovoj zavet go skinam. Toga{ radost so nego neka ve prati! Gospodinov od dvorot se zaveti ~esno deka }e se dr`i do zborot. Rozalina No mi dadovte. da mi prosti. Princezata A koga ovde ja najdovte sama {to & {epotevte na uvoto na va{ata dama? Kralot Deka pove}e od cel svet taa mi zna~i. [to sakate da ka`ete. vi go vra}am. Biljurot si go sakate ili me sakate mene? Biron Ni edno ni drugo. Kralot Princezata Ne. Nekoj glasopletka~.So sila ubavina ne biduva 287 Rozalina Poubavo od priznanie nema. nekoj ligu{.

gospodine smerni ne n# otkrivte pa pak n# storivte neverni? Zarem ne ste maher za sekoja dama? So nasmev da & prijdete koga e sama? Da zastanete me|u ogni{teto i nea i tabakata da & ja prinesete so smea? Vie pa`ot ni go presekovte: o. Biron . ama mislam deka ne se. gospodine. nie znaeme koga treba da se stigne do taa cifra. oti ako po pravo smetame. odnapred namerite ni gi otkril. s# vi e dozvoleno vam. I makata da ni e pote{ka pak zavetot go skr{ivme po svoja volja iako po gre{ka. }e mi prostite. nekoe kopile lo{o.(Na Bojet) Zarem vie. Popreku me gledate. gospodine. Oti koga }e presmetame. velam. gospodine. gospodaru. tvrdam: . na znak na vragot gospo|ite darovite gi smenile. ve uveruvam. Biron Vidi. pra{uvaat tie. gospodine. ne? Toa okoto va{e ranuva ko oloven me~.) Bardu na ostroumieto. iako gre{no. Biron [to. gospodine. nekoj kvazi vitez. zdravo! Ti razdeli dva petla! Torlak O. a potoa nie sledej}i go znakot. deka znaeme {to znaeme. Torlak O gospodaru. gospodine. darovite sme gi prosele. komu ustata mu e rastegnata ve~no a znae kako {ega za gospo|ata da sklepa koga & e drago. mesto sakanata na{a. mislam. tie. Bojet Veselo ova na{e zbidnuvawe be{e. gospodine! Sramota e `ivea~kata da si ja zarabotuvate so smetawe. so sukwa na glava. Biron Eve go.288 Vilijam [EKSPIR nekoj pqampa~. sekoga{ sum smetal deka tripati po tri se devet. sekoja edna pretstavuva po tri. gospodine. gospodine. Biron A tripati po tri se devet. tripati trojno. pak se kostre{i! No rekov! Za govor pove}e nema mesto! (Vleguva Torlak. Vaka be{e. dali trite znamenitosti da dojdat ovde ili ne. smelo.Biron Ne e devet. Torlak Ne ba{. Torlak ]e mi prostite. sam. samo tri se? Torlak Ne. `iti gospod. umrete koga vi e volja. gospodine. gospodine.

koga nekoj so `ar po odli~nost silno zapne toj `ar redovno odli~nosta }e ja lapne. ne pu{tajte gi vamu. jas treba.) Kralot Biron. gospodine! Pa samite ulogi. zbrkata najdobro se voobli~uva vo {ega ne koga e gotova tuku koga se ma~i. te molam da dades vo ra{hod onolku kralski zdiv kolku sto e potreben da se kazat nekolku sbora. gospodaru. neka se podgotvat. Princezata Ne. gospodaru. (Vleguva Armado. }e izigrame. gospodaru. Biron Odi. Biron Armado . zna~i? Torlak O gospodaru. Biron Taka sakaa. }e poka`at kolku }e ispadne. da sredam samo eden tip. }e se potrudime. no jas treba da go pretstavuvam nego. gospodine. gospodine. kako {to velat. dozvolete sega da bide po moe. {to se odnesuva do mene. najdobrata {ega ishodi{teto ne go znae svoe. da me smetaat za dovolno golem da go igram Pumpej Golemiot.) Princezata Torlak Dali ~ovekov mu slu`i na boga? Fino. Biron Ti si eden od veli~enstvenite? Torlak Ve}e sme dovolno posramoteni.So sila ubavina ne biduva 289 Kolku se. odnosno glumcite. (Govori so kralot i mu predava pismo. To~no ko na{ata {ega. gospodine. Pumpej Golemiot. Biron Zo{to pra{uvate? Princezata Zboruva kako da ne e od boga stvoren. Kralot Velam da ne idat. {to se odnesuva do mene. }e n# posramotat. vaka barem imame garancija deka nekoj }e izvede polo{a pretstava od kralot i negovata dru`ba. stega. mislam. da si zamislam samo edno bedno su{testvo.) Armado Miropomazan. gospodine. (Izleguva. ne znam kolkava e veli~inata na ovoj velikan. gospodine.

meden vladaru. sladok. u~itelot Juda Makavejski. mnogu. majtapxijo: mo`e i prijatel da ti stanam. nadri-popot. slu~ajno sum ovde ko lija pa oru`jeto go polagam pred nozete na momevo slatko od Francija. Ako gospodstvoto va{e. toa daskalce e svrknato od merata nadvor. (Vleguva Torlak kako Pompej. Pompeju golem. mom~eto. Biron Biron Dobro sro~eno.) Kralot Pompej sum jas. Bojet Mo`ebi.) Torlak “Veliki” de. Pompej Veliki. na fortuna de la guerra. ubav moj.zajak. falbaxijata. ~etvoricava }e se preoble~at i }e gi igraat drugite petmina. Dimen Veliki. mnogu suetno: ama s# ostavame. Princezata Fala ti mnogu. Kralot Razveani se site edra. Posakuvam spokojstvo na tvoeto. na voenata sre}a. parohiskiot sve{tenik Aleksandar. ama nekoj Pompej . so {tit na du{manot pot mu vadev. i suetno. i patuvaj}i po bregot. Torlak Pompej sum jas. setiki. tolku razli~ni se i svoeglavi. ti ne si toj v kajak. zimi s#. {utot i mom~eto:Se kladam deka po cel svet da gi bara{ vakvi petmina ne }e najde{. Torlak Kralot Ne. gospodine. Biron La`e{. Torlak . (Izleguva. I ako ~etvoricava uspeat vo prvata pojava. suetno. Pompej nare~en Veliki. “fala ti Pompej” ka`e jas bi bil gotov. Petmina se i vo prvata pojava. kako sto se veli. Toj go igra Hektor od Troja. pa`ot na Armado Herkul. Biron Daskalot. nad s# nadkralsko veli~estvo. {to ~esto na megdan. Torlak Jas Pompej sum. se la`e{. i eve go pred nas stiga. Pompej nare~en Golemiot.290 Vilijam [EKSPIR Toa e edno te isto. Izgleda dobro }e bidat pretstaveni veli~enstvenite.

Alisander.) Juda sum jas. pa da te nema. no kako Alisander. grbot moj jasno vi ka`uva deka sum Alisander. e tuka zapna. a i za kuglawe e car. Alisander. ja {irev svojata vlast. Malku napravi se va`en. Nataniel Koga bev na svet. Biron Odvedi go osvojuva~ot. no {tom izleze na scena. Juda! Torlak . Princezata Zastani na strana. na istok. svetski bev komander. Biron Va{iot nos du{ka “ne”. troglaviot canus. a koga be{e mal. (Vleguvaat Holofern kako Juda i Molec kako Herkul.So sila ubavina ne biduva 291 Ne e. Osvojuva~ a se pla{i da govori! Sram da ti e Alisander. vie go sotrevte i go simnavte od prestol golemiot Aleksandar. (Izleguva Molec. }e mu go dadat na Ajant. Bojet Taka e.Bojet Nosot vi ka`uva deka ne ste: prav e po rast. {to dr`i bozdogan sednato vo stol~e. Za ova yrckite }e vi gi izvadat zad zavesa. Princezata (Na Nataniel) O! gospodine.) Nataniel Koga bev na svet. da prostite: {vrknata meka du{a. nozete mu se se~at! Inaku kako kom{ija e prva liga. no se nadevam. malku ulogata mu izleze od {ema. deka bev sovr{en. ti be{e. No idat drugite veli~enstveni i tie }e bidat kako {to treba. ~ija lastagarka go ubi Kerber. svetski bev komander. Va{eto lav~e. od kojznae kakva vrednost. Dimen Pompej Veliki. priznavam. doen~e u{te. nema {to. Torlak ]e si pluknam v kapa ako Pompej ne se poka`e kako najdobriot veli~enstven. dobar Pompej. zapad. dete. Biron Samo slu`beno inaku Torlak. Biron Ova mom~e golemiot Herkul go igra. toj }e bide devettiot veli~enstven. navistina. da te nema! (Nataniel se povlekuva. zmii vaka dave{e so negovata manus. vitezu so isten~en plast. Quoniam sega ko nedonosen~e e ovde ergo prostete za s# {to be{e do ovde. jug. ~esen ~ovek. (Vleguva pre~esniot Nataniel kako Aleksandar.) Ete. sever. gledate. Samo zgre{iv malku vo ona “veliki”. Prodol`i Alisander.) Holofern Osvojuva~ot ne{to se trese.

Judo. . Vam vi e poprvo. ete stigna do samata glava. Holofern Holofern Kako koga epten ostanav bez glava? Glavata nema tuku taka da mi padne. Biron I toa nosen na vrvot od zabarski kle{ti. Longavil Glava na stara rimska para odvaj vidliva. A sega. Juda sum jas. Biron Biron Zarem malku so niv te zaglavivme? Misli{ deka ima{ glava? Holofern Holofern A {to e ova? Prvin me zaglavivte a potoa me obezglavivte. Dimen Toga{ za pogolem ste rezil. Ne Iskariotski. Kako }e stignete do Juda? Holofern Juda sum jas.292 Holofern Vilijam [EKSPIR Bojet Vrat bez glava. od milost zamilen ko Makaveec. gospodine? Bojet [to go nateravte Juda da se obesi. teraj. Biron Profil na Sveti \or|i na nekoj bro{. Predavnik {to baknuva. Holofern [to sakate da ka`ete. Dimen Izgravirano |on-lice na pagur~e. Biron Biron Mrtve~ka glava na prsten. Biron Odli~no. Dimen Dimen Glava na {nola. Dimen Da i toa na oloven bro{. gospodine. Zamileniot Juda Makavejski e praviot Juda. Bojet Ra~ka od me~ot na Cezar. Juda i se obesi na drvo. Holofern Setete se. gospodine.

Bojet A bidej}i e magare. vo sporedba so ova.) Princezata Kutriot Makaveec. Judo slatka! [to stoi{ ko zdrven? Dimen Na vtoriot del od svoeto ime. Ahil. Biron Ova ne mo`e da e Hektor. Bojet Piskite mu se mali. semo}niot. ne e smerno. oti licata gi menuva ko ~orapi. neka go nema. ama go sredija ko nikoj. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. Armado Bojet Ama dali ova e Hektor? Kralot 293 Mislam Hektor ne bil olku dobro izdelkan. (Vleguva Armado kako Hektor. tuku so ciment. Dimen Ovoj e ili bog ili slikar. skrij ja glavata. be{e samo obi~en Trojanec. Bojet Svetlo za gospodinot Juda! Se stemnuva. istoto }e te snajde{e. Kralot Dimen Hektor.) Biron Orev~e kalaisano. Zna~i gubi se.So sila ubavina ne biduva Biron Da si lav. ne e ubavo. mo`e da se sopne. I zgora so cinet. Ne. Biron Magare do Juda? Zna~i pove}e ne Juda Makaveec tuku Juda Magareec. Dimen . sega vesel }e bidam. Dimen Ko da e tele{ka. doa|a vooru`en Hektor. Dimen Iako {egata mo`e da mi se vrati. Longavil Biron Mars. (Izleguva Holofern. Holofern Ova ne e fer. Limon. Longavil Pregolema mu e nogata za eden Hektor.

taa e na pat. crno & se pi{uva na kutrata devojka. va{e e. No jas }e turkam do kaj sto mi stiga umot. ne kolvajte gi koskite na pogrebaniot. nie sme mnogu odu{eveni. drustvoto e na pat Torlak Batka Hektor. trudna e. (Biron istapuva napred. Armado Lorde Longavil.) Princezata Govori. podarete mi go vaseto setilo za sluh. Torlak Toga{ Hektora }e go kam{ikuvaat poradi toa {to @akeneta e trudna od nego. Armado Megdanyijata sladok e mrtov i gnil.294 Armado Vilijam [EKSPIR Armado Ja obozuvam vleckata na tvoeto slatko gospodstvo. hrabar Hektore. Bojet Ja saka na stapala. Longavil Uzdite moram da mu gi pu{tam. na naslednikot Ilionski covek tolku mo}en za neprestajno da se bori od utro do mrak von nastresnikot dvorski. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. za{to odi protiv Hektor. a }e go obesat poradi toa {to Pompej e ubien od nego. dva meseca ve}e. Dimen . jazikot zauzdi si go. a Hektor e zagar. Armado Longavil Taa smrdlivka. - Toa nane. Ovoj Hektor vo s# go nadminuvase Hanibal. Armado Sto sakas da kazes? Torlak S# duri ne ja zemete na sebe ulogata na ~esen Trojanec. duri mu cuka{e srceto. (Na princezata) Velicestvo slatko. bep~eto ve}e kloca vo nejziniot mev. Armado Sakas da me incriminiras pred velmozive? ]e umres. Dimen Dimen Za{to ne mo`e na ar{ini. Tisina! Mars semo}niot. toj bese covek. Dimen Da. piliwa slatki. Toj cvet sum jas.

Torlak ]e se bijam po ko{ula. Bojet Taka e. Markad Dimen Golata vistina e deka nemam kosula. (Vleguva gospodin Markad. golem Pompeju! Pompeju gramaden! Dimen Hektor se trese. Bestra{en Pompeju! Molec Gospodaru. ti nema ramen! Bojet Pompej. Dimen Toa ne mo`ete da go odbiete. ne nosi ni{to osven edna pa~avra od @akeneta i toa pokraj srce ja nosi kako amajlija. a taa mu e izre~ena vo Rim koga snema platno. Dimen Mesto za zapalenite veli~enstveni. i od toga{. Ne sum Nordiec: ima da te sma~kam i toa so me~. Maslo vo ognot! Maslo vo ognot! [ilkajte gi! [ilkajte gi! Dimen Hektor }e go predizvika. glasnik. }e te predizvikam. nema da se bijam po kosula. pa makar i da nema ma{ka krv v stomak dovolna da nadoi edna bolva. srciwa moi slatki. Torlak Nema da se boram so pol. Biron Pompej se raspalil. Ne gledate deka Pompej se soblekuva za bitka? [to vi pa|a na um? ]e vi otide ugledot po petlite. ti si slaven! Biron Pogolem od golemiot. dozvolete da ve smiram i vrazumam. se isvinuvam. Odam vo volneno.) . golem. Ve molam pozajmete mi go ona moe oru`je u{te edna{. Armado Gospoda i vojnici. Biron A od koja pri~ina? Armado Armado @imi severniot pol. mo`am da se zakolnam.So sila ubavina ne biduva 295 Pompej. Pompej vi frli rakavica. Armado I mozam i sakam. po kazna. golem. Biron Da.

srde~no ve molam so mudrosta obilna da ni prostite ili sosem da ja skriete slobodata {to si ja dadovme na duhot. nema korist od taga po zagubenite prijateli kolku {to ima mesto za radost po prijatelite steknati sega. Zbogum. vaka podobro }e go sfatite kralot.296 Bog neka ve {titi.) Kralot Podgotvete. veli~estvo? Ne ve sfativ. Vi blagodaram na site za siot va{ napor. i gre{no si poigravme so dadeniot zavet. bog da go prosti! Markad Tokmu taka. gospo|o. i ~esto. za{to vest jas nosam {to na jazik mi te`i. pa iako na obrazot lipa roditelska taga i go zabranuva qubezniot quboven nasmev. mnogu vreme treba. toa imav da ka`am. koj{to vaka nikako ne bi mo`el da ubedi. Kralot. gospo|o! Princezata Dobro ni dojdovte. Markad Vilijam [EKSPIR @al mi e. Premnogu sum ta`na. razre{ka nosat na ona za koe. Markad. Biron Odete veli~enstveni! Scenata se obla~i. va{iot tatko Princezata Umrel. inaku. Princezata Kako se ~uvstvuvate. {to bevme presmeli vo odnesuvaweto na{e pri razgovorot a za {to vinovna be{e pitomosta va{a. tokmu pri krajot. Kralot Ne odete. jazikot ne e u~tiv. Go vidov denot na nepravdata niz dupceto na razumot. ubavinata va{a. gospo|o. Armado [to se odnesuva do mene. pa }e si dobijam zadovoluvawe kako vojnik. Bojet. za{to. ednostaven zbor najdobro stiga do na`alenoto uvo. sepak qubovnata ponuda {to te~e{e ovde neka ne ja prekine i skr{ne oblakot od taga od namerata prvobitna. Princezata Biron Podgotvete s#. blagoroden lordu! [tom tovar imate na srce. sega disam slobodno. Dami. {totuku o`alostena. velam. Kralot Isklu~itelnite migovi isklu~itelen na~in nalo`uvaat tamu kaj{to ita od ne{tata tekot. ostanete. no zabavata ni ja prekina. a od mojata du{a. Prostete {to blagodarnosta mi e tolku {tura za {tedroto ispolnuvawe na baraweto krupno. Iskreniot. (Izleguvaat veli~enstvenite. Poradi vas. ve molam. vremeto ni be{e devetta gri`a. n# izobli~i i vozbudata ni ja Princezata . patuvam ve~erva.

gospo|o. a i sme{no na nas izgleda{e toa. pustinski predel. tuku taa i niz isku{enijata ostane qubov. oblici. gi ocenivme vedna{ ko dodvoruvawe. pobarajte me zaslu`eno sosem i. Longavil A isto i pogledite na{i. Rozalina Nie ne gi cenevme taka. premnogu vina gorka. sakate ne{to da storite. vo dlankava mominska {to dlankata va{a sega ja qubi. bidej}i qubovta na{a e va{a i gre{kite {to qubovta gi pravi se isto va{i. dami. A dotoga{. vetete ni ja va{ata qubov. Kralot Barem sega. Kako {ega. sekoga{ privle~ena od ne{to drugo ko okoto {to skoka so pogledot od predmet na predmet. Ako ovoj osameni~ki. pustinski `ivot ne ja promeni ponudata dadena so krv vrela. grev samo po sebe. bomasta krasnore~ivost za vremeto da se skrati. palava pa duri luda. prijatna {ega. znajte. pa duri i ova neverstvo. zatoa velam vaka: ako za qubovta moja. vaka se ~isti i se pretvora vo doblest. ko qubovta {to e seta polna neprikladni struni. storete go toga{ ova: bidej}i na zavetot ne vi veruvam. zgre{ivme kon sebe i gre{ej}i edna{ sakame da sme ve~no verni kon onie {to n# navedoa na toa. ubavi dami. toga{ vie na istekot od godinata dojdete i pobarajte me. pa dokolku zemaj}i ja palavosta qubovna ko pla{t od pajak na sebe. vi se kolnam deka }e bidam va{a. prekuso vreme za spogodba da se sklu~i {to za sekoga{ }e va`i. vo poslednata minuta na ~asot. Ne. Princezata Mi se ~ini.So sila ubavina ne biduva 297 svrte duri i kon nesakaniot kraj na namerite na{i. Pogolema va`nost od ovaa {to vi ja ka`av ne im pridadovme. vsu{nost. raskala{ena ko dete. duri dvanaesette znaci nebesni na Zodijakot ne pominat site. iska`uvaa pove}e od {ega. na toa. premnogu grev na du{a vi le`i. }e go zatvoram ova u`aleno telo vo domot na tagata kaj{to solzi . tvrdata postela. n# navedoa nebesnite va{i o~i zagledani vo gre{kite na{i. zaminete vedna{ vo nekoj zafrlen. Zatoa. ako ni mrazot ni postot. nema. gi izvalkavme vo va{ite o~i dostoinstvoto na{e i ~esta. . va{ite darovi. ostanete tamu. ne. seta voobli~ena od okoto pa ko nekoe oko prepolna sliki neobi~ni. Princezata Gi primivme va{ite pisma polni qubov. gospodine. zatoa izlivite qubovni va{i gi sfativme spored izgledot nivni. qubeznost. ne go svenat cutot na va{ata qubov. a pri~ina. Dimen Pismata na{i. oblekata skudna. glasnicite na qubovta. daleku od site zadovolstva na svetot.kon vas. nastroenija ~udni. i na na{iot mominski sobir.

Vo okoto moe. lordu moj Biron. gospodine. {to e so mene? Rozalina I vie niz ~istili{te da minete treba. ako sum qubov polna i vam malku }e vi ^esto za vas sum slu{ala. ako naklonosta moja vi treba edna godina mora da ja minete bez prekin vo poseti ma~ni na bolnite lu|e. dojdete koga i kralot kaj gospo|ata moja mora. Longavil [to veli Marija? Marija [tom dojde krajot na godinata smeren crninata }e ja smenam so prijatel veren. Longavil Trpelivo }e ~ekam. da ne go skr{ite lekoverno. Marija Tolku e posli~no na vas. dobro zdravje i ~esnost. za da se iskoreni pelinot od umot va{ . Dimen Dotoga{ }e vi slu`am iskreno i verno. Ako ova go odbie{. mila so mene. dali da ka`am. prozorecot na srceto moe yirni i vidi kolku krotka molba odgovorot tvoj go ~eka. nenadejno smrtta da me zgrabi sega! Otsega srcevo vo tvoite po~iva gradi. Edna godina i den u{te zgora ne sakam ni zbor da ~ujam od dodvoruva~i bez brada. poln zajadlivost i ostroumni sporedbi koi ne po{teduvaat nikogo {to }e se najde pod milosta na va{iot mnoguzna~en udar. Katerina Ako ova. da se razdelime sega ko lu|e za posle na srcata da n# ni ostani u|e. Kralot dadam. u{te pred da ve vidam i pred dolgiot jazik na svetot da razglasi deka ste ~ovek ve{t za {egi. toga{. za vo laskawe i spokoj gi minam godinite mladi. Dimen A {to mi se pi{uva mene. ti blagodaram `eno moja? Sepak zavet ne davajte. Dimen O. so trojna qubov vi gi posakuvam trive ne{ta. Biron [to umuva gospo|ata moja? Pogledni me mila. {to mene? @ena? Katerina Brada. ili pove}e odbijam od nego. zapovedaj ne{to za qubovta tvoja da storam. zatoa.298 Vilijam [EKSPIR `alosnici }e ronam za pokojniot mi tatko. malkumina visoki se tolku mladi. Rozalina Katerina Ne. no vremeto e dolgo. Biron A {to e. polni ste prestapi i prevari mnogu.

no treba i ne{to i drugo predvid da se zeme. Kralot Dobro de. (Se vra}a Armado.So sila ubavina ne biduva 299 ploden i mene da me dobiete. ne ve pu{tame po pat sama. nikoga{ vo jazikot na onoj {to ja pravi. ~ie vlijanie svoj zarodi{ ima vo ona dopa|awe neodgovorno koe na budalite mu go delat slu{a~ite plitki. za edna drama toa }e bide premnogu vreme. a zada~a }e vi bide so seta mo} i napor na va{iot bistar duh da gi naterate bolnite nemo}nici da se smeat. Biron @iva smea da podbodnam vo grloto na smrtta? Nevozmo`no.) Armado Slatko velicestvo. ako vi e po volja. udostojte me Princezata Ne be{e ona Hektor? Dimen Blagorodniot vitez od Troja. otfrlete go toj manir pa }e ve najdam o~isten od toj porok i }e bidam radosna {to ste se izmenile. }e mora. toa ne mo`e da bide. Biron Ne zavr{uvame ovde ko vo nekoja stara drama. I se sakolnav na Zakeneta deka tri godini }e oram so ralo sa qubov na nejsinata slatka qubov. }e sakate li da go cuete sto onie dvajca uceni lu|e go skrpija ko Princezata . gospo|o. Biron Da. pa. Armado ]e ti gi baknam prstite kralski i }e zaminam. veselosta ne mo`e da prodre do du{ata vo bolka. Biron Godina! Dobro. no ako ne saka. bez {to da me dobie ne mo`e nikoj. prodol`ete toga{ pa }e ve zemam zaedno so ovoj va{ porok. Uspehot na dosetkata vo uvoto le`i na onoj {to ja slu{a. samo godina edna i u{te den zgora pa toga{ }e zavr{i. }e pre`iveam odewe po {tici! Edna godina pravewe {egi po bolnici! (Na kralot) E. Rozalina Toa e na~in podsmeva~ot malku da se svesti. vie vo ovie godina dena kataden po vezden }e gi posetuvate mol~elivite bolni razgovaraj}i so tie {to ofkaat. Xek ne se `eni so Xuli. Dadov na sebe savet. No isvonredno ceneta vosvisenost svetla. ostanete zbogum! Kralot Ne. mil moj kralu. pa ako bolnoto uvo zaglu{eno od lelekawata na sopstvenata bolka saka da gi slu{a rugawata va{i. qubeznive dami mo`ea {egata so komedija da ja svr{at sami.

(Izleguvaat. `olti i fini so radost bojat livadi celi kukavicata toga{. duri Xoan debelata tenxereto go me{a. Torlak i drugite. ~avki se slu{a i devojkite platnoto letno go belat kukavicata toga{. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i`enetite ma`i! Zborovite na Merkur zvu~at grubo po pesnite na Apolon. ut. Molec. od onaa Ver.) Zima . kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i `enetite ma`i! Koga ov~arot v {upelka sviri po du{a i veselite ~u~uligi ora~ot go budat koga skok na potpolo{ki. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. zima. veselinka ve{a duri Xoan debelata tenxereto go me{a. Nataniel. srebreno beli i laliwa ne`ni. Armado Ej!Ej! Vamu! (Se vra}aat Holofern. uuut. 0 Koga glasno veterot duva i razigrano re`i popovata pila i pticite dro~at vo sne`nata ruva i nosot na Mari crven e od sila. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku.) Od ovaa strana e Hiems. Kralot Viknete gi brgu. prolet: Prvoto go prikazuva buvot. ut. ut. koga rak~iwata pr`eni cvr~kaat v pajnca luto toga{ no}e pee okokoren utot. odvaj di{at i mlekoto v dom smrznato stiga v ra~nik koga krvta smrznuva i bespa}e e {uto toga{ no}e pee okokoren utot. PESNA Koga mrazulci na sekoj yid visat i kravarot Diki ~eka da dojde Badnik i Tomevci drva nosat. veselinka ve{a. }e gi soslu{ame. Ver. uut. uut. Armado Prolet Koga margaritki {areni i sinoli~ki sini i zumbuli krevki. vtoroto kukavicata. vrani. uuut-ut. pocni.300 Vilijam [EKSPIR pofalba sa buvot i kukavicata? Toa trebase da bide na krajot od naseto prikasanie.

So sila ubavina ne biduva (Bele{ki) 1 Igrata ovde e na zborot zatvor {to zna~i i zatvor kako temnica. konstipacija. 301 . zandana i zatvor kako zapek.

.

.

.

Naslov na originalot: Much Ado About Nothing .

pridru`ni~ka na Hera Ursula. isto milenik na Don Pedro Leonato. stra`ari. . princ od Aragon Don Huan. vnuka na Leonato Margaret. negov brat Baltazar. ~ovek na Don Huan Konrad. mlad velmo`a od Padova. priglup ~inovnik Talpa. milenik na Don Pedro Benedik. ~ovek na Don Huan Dren. negov polubrat Klaudio. pridru`nici. mlad grof od Firenca.LICA: Don Pedro. }erka na Leonato Beatri~e. isto Pisar Sve{tenik Mom~e Hera. sluga na Don Pedro Bora~io. isto Glasnici. upravnik na Mesina Antonio.

.

nivnata maka i onaka ne treba da se sfa}a seriozno. homonimi na vremeto. kriti~arite ja smetaat za sjajno no neizbalansirano delo. Ovaa romanti~na komedija. se ~ini namerno vmetnata za plasti~no i velelepno da gi prenese inteligentnite dueli pome|u Beatri~e i Benedik. ja otkrivaat i nivnata neizbe`na moralna glupost. Sepak. namerata mu e seriozna. Prozata. koja ja sugerira primarnata tema na [ekspir: sposobnosta da se zabele`i niz nabquduvawe razlikata pome|u pojavnosta i su{tinata zad taa pojavnost. Vo kvarto izdanieto od 1600 godina. nivnata nemo} da ja sfatat su{tinata na sakaweto i brakot. ako na~inot mu e komi~en. nesposobnosta na likovite da ja vidat o~iglednata podlost na Don Huan. . sepak [ekspir najmnogu poka`uva interes za komi~nite implikacii {to proizleguvaat od lo{oto zabele`uvawe a ne od ~istoto gledawe. Upotrebata na proza za gradewe na ostroumen dijalog pome|u aristokratskite likovi e va`en nov element vo {ekspirovata drama. gledame deka celoto op{testvo za koe govori [ekspir e polno so eden vid civilizirana plitkost. Ova e prv prevod na Od vlakno ortoma na makedonski jazik. likovi vneseni vo izvornata prikazna od samiot [ekspir. nivnoto povr{no razbirawe na qubovta. Glavniot zaplet se temeli prete`no vrz edna prikazna od Mateo Bandelo vrz koja se nadogradeni delovi od Besniot Orlando na Ariosto. Postoi edna neprevedliva igra na zborovi vo naslovot na Nothing-Noting. Dren. element {to mnogu kriti~ari go smetaat za mo{ne vlijatelen vo podocne`niot razvoj na visokata drama.Komedijata Od vlakno ortoma prvpat se pojavuva vo 1598 godina. zborlesta Beatri~e i zakoraveniot ergen Benedik. Klaudio i Benedik vo Od vlakno ortoma re~isi doveduvaat do tragi~en kraj. ako odime ponatamu. dominira vo deloto. Glavnata prikazna za Hera i Klaudio blednee pokraj ostroumnite dvoboi pome|u bistrata. Osven ova. Vo prvoto folio izdanie od 1623 godina glavno e prepe~aten istiot tekst od kvarto izdanieto od 1600 godina. Don Pedro. Iako lo{oto zabele`uvawe ili delumnoto slepilo na Leonato. se uka`uva deka deloto e prethodno igrano od grupata na lordot ^emberlen. Kako {to uka`uva i samiot naslov. Ili. svet naiven i nesposoben da se brani pred jasno vidlivite kanxi na zloto. Talpa i drugite sporedni likovi isto taka izmisleni od [ekspir u{te pove}e go odvlekuvaat vnimanieto od glavnite likovi. Dramata izobiluva so nezabele`uvawa na su{tinata (notings) koi vodat do la`ni zaklu~oci.

.

Nema poiskreni lica od onie {to vaka se mijat. Pred ku}ata na Leonato. Leonato Pobedata vredi dvojno koga vojskovodecot ja vra}a vojskata doma `iva i zdrava. Nikoj ne o~ekuva{e tolku od negovata mladost. Beatri~e i drugi so glasnik. Glasnikot Nemu ve}e mu predadov nekolku pisma i ne mo`e{e da ja skrie radosta. Leonato Iskren izliv na iskrenost. Gledam ovde deka Don Pedro so mnogu po~esti go opsipal mladiot fiorentinec Klaudio. Hera. go ostaviv na desetina kilometri od ovde koga trgnav.^in PRVI Scena 1 Mesina. lavovski dela vo ko`a od jagne! Navistina gi nadmina o~ekuvawata i ne o~ekuvajte od mene so zbor da vi gi prenesam! Leonato Za kogo pra{uvate. dali gospodinot Bocka~ se vrati od bojot ili ne? Glasnikot Ne poznavam nikogo so takvo ime.) Leonato Pismovo veli deka Don Pedro od Aragon doa|a ve~erva vo Mesina. Leonato Glasnikot izraduva. vnuko? Toj ima vujko ovde vo Mesina i mnogu }e se Kako malo dete. gospo|o. (Vleguvaat Leonato. Kolku e podobro da pla~e{ od radost otkolku da se raduva{ na pla~! Beatri~e Ve molam. Leonato . Glasnikot Mnogu e blisku. Glasnikot Zaslugite mu se golemi pa takvi se i po~estite od Don Pedro. Leonato Da ne se rasplaka? Kolkumina blagorodnici zagubivte vo bojov? Glasnikot Malkumina od ugled a nieden poznat. takov nema{e vo na{ata vojska. duri za da ne ispadne radosta neskromna toj & udri pe~at na taga.

pred ma`ot ma`. Beatri~e Toj izlepi oglasi niz cela Mesina i go predizvika Kupidona na dvoboj so streli: a {utot na vujko mi. Beatri~e Dobar e vojnik koga pred nego stoi dama. se potpi{a kako Kupidon i go predizvika na dvoboj so bocki od trn. deka gospodinov vi e posleden na listata. gospodine. koga pro~ita. site sme smrtni. Od najpresniot megdan {to go spodelivme. Glasnikot Dobro se poka`a vo vojnava. znam. pa sega na kutri~kiot mu ostana samo u{te eden kolku da se razlikuva od negoviot kow i da si se zanesuva deka s# u{te e su{testvo {to misli. ni toj nema da vi ostane dol`en. . gospo|o. mu e kako |upska torba. koja e razlikata me|u polneta piperka i polnet ma`? Za piperkata se znae. gospo|o. Za jadewe znam deka mu nema ramen Glasnikot Ama i kako vojnik e dobar. No ve molam. Beatri~e Se zemame ama toj sekoga{ ostanuva pokus. Beatri~e Deka e polnet. no kakov e koga }e zastane pred ma`? Beatri~e Navistina ami kako. gospo|o.Od vlakno ortoma 311 Glasnikot Hera Bratu~etka mi misli na gospodinot Benedik od Padova. Glasnikot Toj se vrati dobro raspolo`en kako i sekoga{. Beatri~e Da mi be{e prv. ama kolku {to go znam. ne se somnevam. kolkumina ubi i izede vo vojnava? Dobro. ja menuva so sekoj nov kalap. ~etiri od negovite pet uma mu kidnaa ko popareni. Leonato Ne sfa}ajte ja pogre{no vnuka mi. Koj mu e sega drugar? Sekoj mesec ima nov pobratim. Glasnikot Beatri~e Navistina? Da ne vi muvlosa del od hranata pa nema{e koj da ja smavne? Mevot. kolkumina ubi? Za{to jas vetiv deka }e gi izedam tie {to toj }e gi ubie. Glasnikot Gledam. }e ja zapalev. pome|u nea i gospodinot Benedik postojano se vodi nekakva {egaxiska vojna: A se sretnat vedna{ se zemaat na ududu.Ve molam. koj mu e sega drugar? Zarem nema nekoj mlad . Pred damata gospodin. a so {to e polnet toj? No {to se mo`e tuka. vernosta mu trae kolku i oblikot na palarijata. polnet e so doblesti. Leonato Vnuko. premnogu go imate zemeno na zab gospodinot Benedik.

sepak tvrdam deka ni za seta Mesina. . Don Pedro Ostanete. Nikoj ne ve ferma. taa ne bi sakala da mu ja nosi glavata na ramena. taga me obzema. za{to koga od belja }e se spasite. gospodine Benedik. gospo|ice! Za{to li~ite na tatko dostoen za po~it. dojdovte da si ja pre~ekate beljata. Beatri~e Taka e! Duri ni na kukuvden! Glasnikot Doa|a Don Pedro. sam si go baravte i si go dobivte. a radosta me napu{ta. . (Vleguvaat Don Pedro so Baltazar i drugi.) Don Pedro Gospodine Leonato. Leonato Nikoga{ ne sum go smetal za belja va{eto doa|awe. gospodine. gospodine Benedik. gospo|o.Bidete sre}ni. Benedik. Beatri~e Tokmu taka mi vele{e majka & .Ova mora da e }erka vi. Vsu{nost. Klaudio i Benedik. Gospod neka mu e na pomo{ na blagorodniot Klaudio! Ako fatil Benediktis. Beatri~e . Don Huan. Samo vie drobete si. Vie toga{ u{te bevte dete. dali dobro ~uv? Milata gospo|ica Majtapxika? Ne znaev deka u{te ste `ivi! Opaa. Benedik Da re~eme gospodinot Leonato & e tatko i da re~eme taa li~i na nego. po ova mo`e da se vidi kakov ste sega koga porasnavte. Benedik Da ne se somnevavte {tom ste ja pra{uvale? Leonato Nemav zo{to. Beatri~e Mnogu {irokogrado go sfa}ate sopstveniot tovar. lu|eto obi~no begaat od tro{ok a vie si go navlekuvate na vrat. no koga vie si zaminuvate.312 Vilijam [EKSPIR kavgaxija {to trgnal so nego na pat za pekolot? Glasnikot bi trebalo da vi olesne na du{a. vnuko. Leonato Gospode bo`e! ]e mu vleze pod ko`a kako bolest: pozarazen e i od ~uma. }e potro{i celo azno pred da se izle~i! Glasnikot Sakam da ostaneme prijateli. Don Pedro Naj~esto e vo dru{tvo so blagorodniot Klaudio. nikoga{ nema da ve fati ludilo. Leonato Vas. gospo|icata sama ka`uva koj & e tatko. a zarazeniot vedna{ fa}a ludilo. Benedik Opaa.

gospodaru.Od vlakno ortoma 313 Beatri~e Kaj se ~ulo majtapot da umre koga pred sebe ima tolku lesen zalak kako {to e gospodinot Benedik? Duri i u~tivosta se pretvora vo majtap koga vie }e se pojavite. gospod neka vi e na pomo{. .) Klaudio Benedik. so isklu~ok na vas. Spolaj mu na gospoda i na mojata studena krv. (Izleguvaat site osven Benedik i Klaudio. gospodaru. Mu velam }e ostaneme najmalku mesec dena a toj od srce moli da se slu~i ne{to za da ostaneme pove}e: mo`am da se zakolnam deka ne e licemer i deka molbata mu doa|a od srce. a jas bi sakal srcevo da ne mi e tolku tvrdo za{to. Benedik Zna~i vaka stojat rabotite: Gospodine Klaudio. Beatri~e Sre}a nevidena za `enite. dali ja zabele`a }erkata na gospodinot Leonato? Benedik Ne ja zabele`av. va{iot brat. Don Pedro Toga{ u~tivosta e prevrtliva i nema karakter.Vi posakuvam dobredojde. mojot drag prijatel Leonato n# kani site kaj nego. . Benedik i da ne poka`e{e zamor. nema la`no da se zakolnete. No vie terajte si. Leonato Dali }e sakate. veruvajte mi. Benedik Kamo kowot da mi be{e brz ko va{iot jazik Vi blagodaram: ne sum mnogu ve{t na zborot. Benedik Vakov majstor za papagali u{te ne sum sretnal. ne ve poznavam od v~era. Leonato Ako se zakolnete. vi dol`am celosna po~it. {to vo ova sme isti. pove}e bi slu{ala kako ku~eto mi lae po nekoja ~avka odo{to nekoj ma` da mi se kolne deka me qubi. }e bea na golem zort od eden opasen badijalxija. Jas zavr{iv! Beatri~e Sekoga{ zavr{uvate ko klapnat kow. no sakam da vi se zablagodaram. ama ja poglednav. gospodine Benedik! Leonato. da odite napred? Don Pedro Dajte mi raka. odime zaedno. gospodaru. sirotite. i bidej}i se smirivte so princot. Beatri~e Pile {to govori so mojot jazik e podobro od yver~eto {to govori so va{iot. . inaku. niedna ne sakam.No sigurno e deka site dami umiraat po mene. Don Huan Samo vie ostanete si takva! Taka barem eden od gopodata }e ja izbegne sudbinata da mu go izgrebat liceto! Beatri~e I izgrebano ne bi mu bilo pogrdo od va{eto. Leonato.

ve molam. te molam.314 Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio Vo nejze ja gledam najubavata gospo|ica na svetot. Benedik Zarem ne e skromna mlada gospo|ica? Benedik Dali me pra{uvate kako {to bi trebalo da pra{a ~esen ~ovek. ne bi si rekol sebesi deka sum se zaklel vo sprotivnoto. ja {ie vo ubavina ko {to prvi maj go {ie trieset i prvi dekemvri. na koj dur da ve fatam? Jas s# u{te gledam bez o~ila i takvo ne{to ne mo`am da vidam. Se nadevam nemate niet da stanete soprug. te molam. Bratu~etka &. Klaudio Ti misli{ deka se {eguvam.) Don Pedro Kakva tajna ve zadr`a ovde pa ne dojdovte po nas kaj Leonato? Benedik Bi sakal va{ata svetlost da me prisili da ka`am. govori seriozno i razumski. i presitna za krupni falbi. nosi mu go belegot i ofkaj vo nedelite ko netokmu. Gledaj. Benedik Da ne ja kupuvate {tom vaka policiski se raspra{uvate? Klaudio Zarem ne e svetot presiroma{en da kupi takov biljur? Benedik More bogat e toj da kupi duri i kutiv~e vo koe }e se ~uva. ne mi se dopa|a. za moeto prosto i iskreno mislewe ili sakate da vi odgovoram spored mojot obi~aj kako zakolnat du{man na nivniot pol? Klaudio Ne. da ne e polna besovi. vo nejzin prilog mo`am da ka`am samo edno: da ne e onakva kakva {to e. (Povtorno vleguva Don Pedro. slepo pikni si ja glavata vo tvrdiot jarem. ka`i mi iskreno kako ti se dopa|a. Benedik Zarem do tamu e dojdena rabotata? Zarem ne ostana nieden ma` na svetov {to ne }e ja nosi {apkata na rogovi? Zarem pove}e nema da sretnam nieden {eesetgodi{en ergen? Toga{. na primer. Don Pedro se vra}a po vas. mi se ~ini deka e preniska za visoki falbi. a bidej}i e takva kakva {to si e. precrna za svetli falbi. poveli. seriozno li mi zboruvate? Ili pak si igrate majtap za da mi ka`ete deka Kupidon e dobar du{ka~ na zajaci a Vulkan izvonreden drvodelec? Ka`ete mi. Tuku. Don Pedro Ti nareduvam kako na ~ovek {to mi se zakolnal na vernost. bi bila neubava. Benedik Ne znam. . ne? Klaudio Da saka Hera da mi stane `ena.

. go govoram toa {to go mislam. ^uvstvuvam deka ja sakam. ne daj bo`e. Vo kogo? . gospodaru.Vo Hera. gospodaru.kako ~ovek {to se zakolnal na vernost: . deka `ena me odgledala i toa najponizno go priznavam so golema blagodarnost. znam. od glad. da bide vaka!’ Klaudio Ako strasnava qubov nabrgu ne se promeni. Don Pedro Sekoga{ si bil nepokolebliv eretik vo preziraweto na poubaviot pol. po {to sledi deka ne samo {to poubavo }e se nosam tuku i }e si ostanam ergen za navek. nitu bilo taka.Od vlakno ortoma 315 Klaudio Benedik Slu{ate. Benedik Ko vo prikaznata. gospodaru: ‘ne bilo vaka. no lovci i zagari da mi se sobiraat na ~elo i da ne znam kaj mi e glavata .Toj e zaquben.Ova e ulogata na va{ata svetlost. Benedik Deka nitu ~uvstvuvam kako taa treba da se qubi. . More }e te vidam jas tebe.imajte na um. Don Pedro Deka zaslu`uva. kusata }erka na Leonato. kako mi pripa|a{ od qubov.e. gospodaru. . od bolest. u{te pred da umram. no kako ~ovek {to se zakolnal na vernost. ne daj bo`e da bide poinaku! Don Pedro Amin. Klaudio I nikoga{ ne si mo`el da ja igra{ ulogata do kraj bez tvrdokornosta na svojata volja. ako ja qubite. priznavam so blagodarnost. toa e ubeduvawe koe ni so ogan ne mo`at da go isteraat od mene: spremen sum so nego da umram na klada. Benedik Deka vo `ena sum za~nat. Benedik Mo`e od gnev. za da se ulovam? Don Pedro ^esen zbor. `imi site veri i zakletvi.na ova veruvajte mi. }e si zemam za pravo na niedna da ne & veruvam. za toa malku }e po~ekaat. ama. Klaudio Vaka da bilo (pra{ano). Klaudio Vaka mi govorite. Don Pedro Klaudio Isto i jas. vaka i }e be{e (odgovoreno). ama nikoga{ od qubov: ako mi doka`ete deka . grofe Klaudio? Jas mo`am da ~uvam tajna kako nem ~ovek. Bidej}i ne sakam da storam grev iska`uvaj}i nedoverba kon edna od niv. niti pak znam so {to taa takvo ne{to zaslu`uva. Benedik Isto i jas. Vnimavajte kolku mu e kus odgovorot: . za{to gospo|icava e dostojna za toa.

taa edinstveno . Vo me|uvreme. sega pomo{ od vas mi treba. ja ima samo Hera. Klaudio Ako ova nekoga{ se slu~i. Benedik Ako nekoga{ skr{ne{ od ovaa verba. zaradi ova {to go re~e. potapkajte go po ramo i nare~ete go Robin Hud. so vreme i vie }e se pripitomite. Koga toga{ i diviot bik navlekuva jarem. odete doma kaj Leonato. vedna{ izvadete mi gi o~ite so peroto na nekoj poet i obesete me na portata od nekoja javna ku}a kako tabla so slepiot Kupidon.koga bi ja imalDon Pedro [esti juli. Ne. prepora~ajte me i ka`ete mu deka doa|am na ve~era za{to znam deka nagolemo ja sprema. }e stane{ `ivotin~e. vremeto }e poka`e. Benedik Da.316 Vilijam [EKSPIR nekoga{ }e pripadnam od qubov.) Klaudio Gospodaru. Don Pedro Ne. obesete me kako ma~or i strelajte vo mene. no i tie ukrasi se mnogu labavo pri{ieni. bez da mo`am toa brgu da go nadopolnam so dobra pija~ka. ima da se trese{ pred nego kako prat. Benedik. iskornete gi rogovite od bikot i nasadete mi gi na ~elo: pa neka me zalepat na tabla i so krupni bukvi kako {to pi{uvaat Ovde se iznajmuva dobar kow neka mi napi{at ozdola Ovde mo`e da go vidite o`enetiot Benedik. Don Pedro Qubovta moja od tvojata }e u~i. ve ostavam. naskoro. (Thomas Kyd: Spanish Tragedy) Benedik Diviot bik mo`ebi. (Izleguva Benedik. Iskreno va{. Pred da prodol`ite so verglawe na dobro poznatite izliteni frazi. Benedik So gospod na pomo{: Od doma. em ludo. rezil na vekot }e stane{! Benedik Mislam deka sum sposoben za edna takva misija. a toj {to }e me pogodi. ispitajte si ja sovesta! Zna~i. dobar gospodine Benedik. Klaudio Dali Leonato ima sin. gospodaru? Don Pedro Toga{ pobrgu i zemjata }e se zatrese. Zatoa ostanete Klaudio Ako skr{nam. . Don Pedro Don Pedro Dobro. samo majtapete se. Predmetot na va{iot razgovor na mesta e nakiten so krp~iwa. ka`i & kako i }e vidi{ kolku spremna e da ja sfati i najte{kata zada~a {to dobro }e ti stori. em roglesto. ako Kupidon ne se istresil siot vo Venecija. no ako nekoga{ itriot Benedik go navle~e. Don Pedro Dobro.

pod maska }e ja prezemam ulogata tvoja. Pa neli ba{ poradi ova tolku krasna prikazna mi razvrza? Klaudio Kolku ne`no qubovta ja isceluvate. zaquben si. Znam deka ve~erva }e ima gozba. no imav pogruba zada~a toga{. a zaklu~okot e deka taa }e bide tvoja: Od zborovi vedna{ da prejdeme na delo. sakaj ja! ]e zboruvam so nea i so nejziniot tatko i ti }e ja ima{. i sluhot }e & go zarobam so napad `estok na qubovnata storija moja: Potoa. (Izleguvaat. Don Pedro Ve}e se odnesuva{ ko zaquben ~ovek. a jas soodvetniot lek }e ti go snabdam. jasno e. poznavaj}i & ja ranata po samiot izgled! No za da ne se ~ini deka prebrzo ja dobiv. i }e & re~am na Hera deka jas sum Klaudio. milni strasti {to mi velat kolku ubava e mladata Hera i kolku sum ja sakal pred da zaminam vo bojov. i slu{a~ot go zamoruva{ so more zboroj: Ako ja saka{ ubavata Hera. pa dopa|aweto ne stigna da sozree vo qubov: No sega {tom se vrativ i {tom vojni~kite misli se povlekoa molkum. mi se dopadna. u{te koga pojdovte na zavr{eniov pohod.Od vlakno ortoma 317 }e go nasledi. dali ja saka{. Don Pedro Zo{to mostot da e po{irok od tekot? Najdobar dar e ona {to e trebno. Klaudio? Klaudio Gospodaru.) . }e go raspetlam vo nea moeto srce. na tatko & s# }e mu ka`am. so melem od zborovi probav da ja le~am. ja poglednav nejze so vojni~ko oko. Samo soodvetnoto slu`i. na nivno mesto vo surija naviraat ne`ni.

drugo sakam da vi ka`am. Leonato Da ne ne bil so site ovoj va{ ~ovek koga ova vi go ka`al? Antonio Ni slu~ajno. }e ja izvestam }erka mi za da ne ja fati na spiewe ako ispadne deka ova e navistina to~no. bidete na visina. Od razgovorot pome|u princot i grofot Klaudio koi {etale niz najgustiot del od mojot ovo{tarnik.no. (Izleguvaat. znaete {to treba da se stori vo vakov ~as. sega za sega }e smetame deka rabotava e son. Odete vie i ka`ete & s#. va{ata }erka i deka imal namera toa ve~erva. Leonato Ne. ]e vi go pratam pa sami raspra{ajte go. novosti mnogu ~udni za koi ne ste ni sonuvale deka se mo`ni. dojdete so mene. va{iot sin? Dali se pogri`i za muzikata? Antonio Zafaten e so toa do gu{a. prijatelu. Ama brate. }e mi treba va{ata ve{tina.) Leonato [to e brate? Kade e vnuk mi. (Vleguvaat Leonato i Antonio.O.318 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Soba vo ku}ata na Leonato. na igrankata. eden moj ~ovek volku ~ul: princot mu otkril na Klaudio deka bil zaquben vo vnuka mi. duri ne se poka`e kako jave . ubavo izgleda od nadvor. da & go ka`e. ne. (Pominuvaat nekolkumina preku scenata.) Rodnini moi. Vnu~ko moj dobar. pa ako ovaa prifatela. Obvivkata im e dobra. Leonato Dali se dobri? Antonio Zavisi od pe~atot {to }e im go stavi ishodot. . ve molam. vo sekoj slu~aj. mislel vedna{ da ja iskoristi mo`nosta i da dogovori so vas. da si gi ispolnime obvrskite vo uzbunava.) . Bister e i razumen.

Don Huan Mo`e li da poslu`i za urnek vrz koj }e se izgradi nekakva nesre}a? Koja e taa budala {to saka da se vrze so nemirot? . No koj doa|a? [to ima novo. Ako me pu{tat od sinxir. da jadam koga sum gladen. Poarno da sum {ip vo trwe odo{to trendafil vo negovata milost. a mo`am da vi govoram i za eden skore{en brak. vo me|uvreme pu{ti me da si bidam ona {to sum i ne obiduvaj se da me smeni{. }e kasam. no ne pravete go toa otvoreno tuku so razumna vozdr`anost. sepak nikoj ne mo`e da porekne deka sum otvoren podlec. Konrad Taka e.) Don Huan Konrad Gospodaru! Zo{to ste neraspolo`eni od merata nadvor? Don Huan Zatoa {to nema mera okolnosta od koja ova se ispili.Od vlakno ortoma Scena 3 Druga soba vo ku}ata na Leonato. a ne da se gri`am za ne~ija rabota. a ne da se smejam na se~ii {egi.) Bora~io Doa|am od edna golema gozba. vo znakot na Saturn. da spijam koga sum pospan. {to blagodet }e mi dojde? Konrad Mo`ebi nema da ve izlekuva vedna{. Duri neodamna se smirivte so brat vi i sega ste povtorno vo 319 negovata milost. Don Huan Se ~udam {to ti. a ne da ~ekam dodeka nekomu mu tekne. Da imam dovolno sloboda. roden. samo vo pravoto godi{no vreme }e imate dobra `etva. iako ne mo`e da se ka`e deka sum nekakov laskav namuzlija. Mene mi veruvaat samo koga imam uzda na usta ili jarem na gu{a: zatoa re{iv da ne pejam vo sopstveniot kafez. vo ova. (Vleguvaat Don Huan i Konrad. Konrad Poslu{ajte go razumot. na krvta moja pove}e & li~i da bidam namrazen od site otkolku da go tokmam odnesuvaweto za da mo`am da is~emnam tro{ka qubov od nekogo. princot. kralski go gostat kaj Leonato. Bora~io? (Vleguva Bora~io. ama barem }e ve nau~i na trpelivo podnesuvawe. kako {to veli{. saka{ so moralen lek da ja le~i{ beznade`nata bolka. Konrad Zarem ne mo`ete da imate nekakva polza od va{eto nezadovolstvo? Don Huan Seta polza vo `ivotot ja imam samo od nego. ottuka i neraspolo`enieto mi e bez mera. da se smejam koga sum vesel. }e si go teram }efot bezmilosno. za{to samo nego i go upotrebuvam. nevozmo`no e da fatite vistinski koren ako samite ne sozdadete povolna klima. a ne da ~ekam koga nekomu }e mu bide }ef. Ne mo`am da krijam {to sum: Moram da bidam neraspolo`en koga za toa imam pri~ina. va{iot brat. Don Huan A ako go poslu{am.

da mu ja dade na grofot Klaudio. ne? Konrad Dodeka sme `ivi. gospodaru.) Don Huan Prekrasen gospodin! A na koja. kadev edna mnogu zagu{liva odaja. }erata! Kako go dozna ova? Bora~io Dodeka najmen kako kaditel. naidoa. Tokmu toj. gospodaru. Se mu{nav zad edna draperija i ~uv koga se dogovorija princot da ja izmoli Hera za sebe i otkako }e ja dobie. toj mlad pili{tarec ja sobra seta slava od mojot poraz. raka pod raka. .320 Bora~io Desnata raka na brat vi. na nekoj na~in. Vie ste mi verni i }e mi pomognete. Ako. Don Huan Koj? Doblesniot Klaudio? Vilijam [EKSPIR Don Huan Toga{ da odime vedna{ na gozbata. frlil oko? Bora~io Na Hera. toga{ sekako }e si ~estitam. `iti s#. princot i Klaudio vneseni vo eden mnogu seriozen muabet. nivnoto raspolo`enie se zgolemuva so mojata taga.]e odime li da vidime {to mo`e da se stori? Bora~io Bora~io Vi stoime na raspolagawe. Kamo gotva~ot da misli kako mene! . }erkata i edinstvenata nasledni~ka na Leonato. mu na{tetam. Don Huan Vidi go ti. (Izleguvaat. Don Huan Odime vedna{ tamu! Ovde mo`e da ima hrana za moeto nezadovolstvo.

za vakov blagoslov na kolena go molam Nego sekoe utro i sekoja ve~er! Bo`e! Ne bi mo`ela da podnesam ma` so brada na lice: poarno da si legnam na bodlikavo prase! Leonato Mo`e }e legne{ so ma` {to nema brada! Leonato Tvrdam. Leonato Zna~i polovina od jazikot na gospodinot Benedik vo ustata na grofot Huan i polovina od tagata na grofot Huan na liceto od gospodinot Benedik. nema nikakvi. Beatri~e Sovr{en ~ovek bi bil onoj {to bi stoel nasrede me|u nego i Benedik: prviov e kako trup i ne zboruva ni{to. a vtoriov e kako razgaleno sin~e i samo mele bez prekin. Beatri~e i drugi. se razbira. i so dovolno pari v }ese. Kravata {to bode {uti rogovi ima. Beatri~e Beatri~e Toj gospodin navistina izgleda kiselo! Sekoga{ koga }e go vidam. Antonio.ako uspee da ja pridobie. Beatri~e Beatri~e So dobri noze i so silni stapala. cel ~as potoa mi idi ufunet.) Leonato Zarem ne be{e ovde na ve~era grofot Huan? Antonio Antonio Ne go vidov. no kravata {to premnogu bode. Hera Mnogu ta`na du{a. (Vleguvaat Leonato. Hera. Leonato Zna~i ako premnogu bode{. a Prezajadliva e pove}e od samo zajadliva.^in VTORI Scena 1 Salon vo ku}ata na Leonato. striko. }e nema{ nikakvi rogovi? Beatri~e ]e nemam ako nemam ma`. deka so tolku pis jazik te{ko }e si najde{ ma`. Taka }e go utnam bo`jiot dar: za{to se veli. . . [to }e pravam so takov? Da mu gi natnam moite ali{ta i da go storam {ef na sobarkite? Ma`ot so brada e pove}e od mom~e. Navistina e prezajadliva. takviot ma` bi ja osvoil sekoja `ena na svetot. vnuko.

dodvoruvaweto. Kako {to }e zapovedate. ko nekoj star rogonosec. preostro gledate na rabotite. potoa doa|a kaeweto i so svoite stakleni noze zapa|a vo te`ok {und. Don Huan. ako princot premnogu navali.) Don Pedro Gospo|ice. Beatri~e Ako ne ve pobara vo vistinskiot ~as. s# pobrzo i pobrzo duri ne potone v grob. Tatko. }e sakate malku da se zabavuvate so eden va{ obo`avatel? . Zarem ne bi bilo ta`no za `enata so nea da gospodari edno obi~no kup~e pra{ina? Da podnesuva smetka za svojot `ivot pred edna grutka nepostojana kal? Ne. polno starovremski spokoj i patina. vinata }e padne na muzikata. ven~avaweto i kaeweto se kako zabavna. (Vleguvaat Don Pedro. seriozna i {und muzika: prvoto dodvoruvawe e ogneno i naglo ko strastven pop-rok. gledajte sepak mom~eto da e ubavo inaku poklonete se u{te edna{ i re~ete. vnuko. Za{to. Leonato Se nadevam. polno e zanes i hirovi. bratu~etko. Beatri~e Sigurno ne do denot dodeka Bog ne po~ne da pravi ma`i od nekoja druga gra|a a ne od zemja. so rogovi na glava i }e mi re~e. tatko. Sinovite na Adama se moi bra}a. . ako princot za ona vi govori. Beatri~e. Ursula i drugi pod maski. a onoj {to e pomalku od ma`. ven~avaweto smireno i smerno kako avstriski menuet. toga{ }e mi izleze |avolot na sre{ta. ova ne e mesto za devojki. odi v raj. Bora~io. da se ma`am za najbliskiot rodnina. (na Hera) se nadevam. samo do negovite porti. ne sakam nieden. Hera. Beatri~e Imam oko sokolovo. Beatri~e striko. ka`ete mu deka za s# treba takt. Leonato Vnuko. pa taka istancuvajte mu go odgovorot. brate. pravo kaj sveti Petar vo rajot. eden den }e ve vidam snabdena so ma`. toj }e mi poka`e kade sedat ne`enetite i nema`enite i potoa dolgo i sre}no }e si `iveeme od utro do mrak. zatoa. kako {to mi zapoveda srceto. Baltazar. jas }e mu gi predadam majmunite i trk. Klaudio.No i pokraj seto ova.322 Vilijam [EKSPIR ma`ot bez brada e pomalku od ma`: onoj {to e pove}e od mom~e ne e za mene. Odi v raj. Margaret. i navistina. Ba{ taka. znaete kako da mu odgovorite. striko. slu{nete me. dol`nost na bratu~etka mi e samo da se pokloni i da re~e. Leonato Vleguvaat gozbaxiite. za mene e grev. vnuko. Benedik. zapamtete {to vi rekov. Leonato ]erko. vo s# }e go slu{ate tatko vi. da napravime mesto. } e zemam gro{ od me~karite kako kapar i }e im gi vodam majmunite v pekol! Leonato Zna~i re{ivte da odite v pekol? Beatri~e Ne. Antonio A vie. jas ne sum za nego. gledam crkva na kilometri.

vo ku}ata e Jupiter. Margaret A jas ne. oti imam mnogu lo{i osobini. (Odat na strana.) Baltazar Bi sakal da vi se dopadnam. samo negova i ni~ija druga. ako zboruvate za qubov. spoj me so dobar igra~! Pa i so vas ako mi e po volja. Hera Zo{to toga{ maskata ne vi e od slama? Antonio Don Pedro So eden zbor. Antonio Pravo da vi ka`am. Ursula Nikoga{ ne bi go imitirale tolku odvratno to~no da ne ste samiot toj. vie ste toj. Margaret Hera Gospode. ne sum.Odgovori. za va{e dobro. tie {to }e ve ~ujat }e mo`at da re~at amin. so radost }e pojdam a so poradost }e si sjojdam. Govorete potivko. Don Pedro So mene vo va{e dru{tvo? Na primer glasno se molam.Od vlakno ortoma 323 Margaret Hera Ako odite popoleka i ako gledate qubezno i ako ne ka`ete ni{to. Ursula Dobro ve poznavam. Baltazar Don Pedro Amin! A koga }e vi bide po volja? Margaret Hera Koga }e mi se bendisa va{eto lice. Maskata mi e ko pokrivot na Filemon. popot si go dobi. ne daj bo`e lautata da bide ko nejzinata futrola! Don Pedro Odgovaram so molk. vie ste toj. Baltazar Toga{ u{te pove}e ve sakam. Baltazar Na primer? Ursula Samo vie vaka ja ni{ate glavata. pope! Baltazar . vie ste gospodin Antonio. Eve ja negovata suva raka. samo go imitiram. I trgni mi go od pred o~i koga igrata }e zavr{i! .

Benedik Ako slu~ajno go zapoznam }e mu ka`am {to rekovte za nego. Ursula Vilijam [EKSPIR Beatri~e Nikoga{ ne ve nasmeal? Benedik Ve molam.324 Antonio So eden zbor. Mnogu zdodeven {ut. Beatri~e Deka sum opaka! . koj e toj? Beatri~e Zadrogaz na princot. Benedik Ne go poznavam. ne sum. no nema. pa tie prvin se smeat pa go tepaat. (Se slu{a muzika odvnetre. vie ste toj. vedna{ }e go frli vo taga i poti{tenost. Bora~io i Klaudio.) . no voshitot ne proizleguva od negovata duhovitost tuku od negovata pakost. gi napu{tam na prviot sviok. vi se molam! Mislite deka ne ve prepoznavam po va{ata bleskava duhovitost? Mo`e li da se skrie doblesta? Prestanete. vi se molam. manirite si se maniri i ne se menuvaat! Dosta. ako ostane nezabele`ana. za{to toj i gi zabavuva i gi luti lu|eto. koja. Beatri~e Samo napred. Taka e. Beatri~e I nema da mi ka`ete koj ste vie? Benedik Ne sega. za{to ako n# povedat vo lo{o. Znam deka vedna{ }e me ~epne so nekakva zlobna sporedba. veruvajte mi. Ba{ bi sakala da me ~epne. (Igra. {to }e zna~i za{teda od barem eden kopan za{to {utrakot nema ni{to da kasne taa ve~er.) Treba da gi sledime prvencite. ili ako nikoj ne se nasmee. Sigurna sum deka e tuka nekade. Izleguvaat site osven Don Huan. edinstveno e talentiran da izmisluva nevozmo`ni kleveti: samo rasipiku}ite mu se voshituvaat.I deka seta duhovitost sum ja crpela od edna edinstvena kni{ka? . Benedik Nemojte. Beatri~e Beatri~e Sigurna sum deka dobro go poznavate. vi se molam! Beatri~e Nema da mi ka`ete koj vi go re~e toa? Benedik Prostete mi. Benedik Koj e toj? Vo s# {to e dobro.Ova mora da go rekol gospodinot Benedik. povelete.

zatoa. }e pojdete so mene? Klaudio Kade? Benedik Pa. za va{a rabota stanuva zbor.. toj sum. toj sum. brat mi e zaquben vo Hera i go vikna tatko & na strana ova da mu go ka`e. toj e vquben vo Hera. Don Huan A sega da odime i malku da kasneme. Gospojcite odat po nea a ostana samo edno maskirano lice.princot prosi za sebe. Benedik Ajde. vie tuka mo`e da odigrate uloga na ~esen ~ovek. taa ne mu dolikuva spored potekloto. Taka se prodavaat goveda. za{to ve{terka e ubavinata i so ~inki vernosta vo krv ja topi. Kako }e go nosite venecot? Okolu vratot. samo zbori i sekoe oko samo za sebe pregovara. bez posrednik. Go poznavam po na~inot na koj stoi.) Klaudio Vaka odgovarav vo imeto na Benedik Mu posakuvam radost so nea. do prvata vrba. Ovaa vistina sekojdnevno se potvrduva a samo jas ne veruvav: zatoa zbogum. ko lihvarski sinxir? Ili pod mi{ka ko poru~ni~ki ~in? Nekako }e mora da go nosite za{to princot ve}e ja ima va{ata Hera. brat mi mnogu ve ima pri srce. sekoe srce. Bora~io no zlovestive gi ~uv so u{ite na Klaudio.Od vlakno ortoma 325 Don Huan Navistina. Hero! (Se vra}a Benedik. Sigurno e taka. za qubovta. Benedik Sega zboruvate ko xambaz na pazar. No dali pomislivte deka princot vi pravi usluga? . Don Huan Ne ste vie gospodinot Benedik? Klaudio Dobro me poznavate. (Izleguvaat Don Huan i Bora~io. grofe. Klaudio Isto i jas. Bora~io A toa e Klaudio. Klaudio Od kade znaete deka ja saka? Don Huan ^uv kako se kolne deka ja saka. i u{te se zakolna deka }e ja o`eni ve~erva. ve molam ubedete go da se trgne od nea.) Benedik Grofe Klaudio? Klaudio Da. Prijatelstvoto e verno vo s# drugo osven vo ~uvstvoto {to se vika qubov. Don Huan Gospodine.

bez da pomisli deka sproti nejze sum jas. Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik Najnaiven prestap na edno u~eni~e koe. duri i dab so eden edinstven zelen list bi & vratil.No gospo|icata Beatri~e da me znae a da ne me poznae! [ut na knezot! . `imi krstot. presre}no {to na{lo pti~jo gnezdo. (Izleguva. (Povtorno vleguva Don Pedro. Don Pedro Gospo|icata Beatri~e se `ali na vas. deka va{ata milost gi pridobi simpatiite na mladata dama. taa mene tolku me ocrni {to toa duri ni klada ne bi go izdr`ala. toga{. Don Pedro Zarem doverbata za tebe e prestap? Prestapot e kaj onoj {to ukral. Benedik Pa sepak. kade e grofot? Dali go vidovte? Benedik @imi krstot. taa mi re~e.) Benedik Kutroto pile popareno! Sega }e se mu{ne v grmu{ka. a i venecot. i mu se ponudiv da odime do prvata vrba za da mu napravam venec zatoa {to e napu{ten ili da go vrzam za kol bidej}i zaslu`uva da go kam{ikuvaat. ~esno zboruvate. Benedik Ako i pileto pee kako {to vie zboruvate. Go najdov ovde skisnat ko da mu potonale site gemii. i taka mi frla{e v lice kupi{ta gadosti i podmolnosti so takva ume{nost {to jas samo stoev ko ~ovek kraj metite vo kogo nani{anila i puka cela edna vojska.deka sum bil {ut na knezot. kako {to mi se gleda. . mu rekov. Benedik O. Ama }e se odmazdam vaka ili onaka. za{to venecot bi mo`el da go nosi i sam a kam{ikot bi mo`el da vi go dade vam za{to. otr~alo da mu go poka`e na svoeto drugar~e a ova mu go ukralo. pa mi {iri muabeti. deka sum bil poglup i od vol. opak uj na Beatri~e se zamenuva sebesi so svetot. ostavete me.326 Klaudio Ve molam. no vaka sam sebesi si ~inam nepravda. ne me bie vakov glas: tuku samo lo{iot. Don Pedro Da go kam{ikuvaat? [to napravil? .Do kade doturkav! Mo`e taka me vikaat za{to sum vesel! Da. duri i maskata {to ja nosev mi o`ivea i navali da se kara so nea. deteto vi go ukrade mesoto. i mislam vistinata mu ja ka`av. toga{ jas ve ostavam vas. gospodaru. kam{ikot ne bi bil na odmet. ja odigrav ulogata na gospo|ata Rekla-ka`ala. . Zboro- Opaa! Sega udrivte ba{ ko onoj slepiot. vie mu go ukradovte gnezdoto. . gospodinot {to igral so nea & ka`al deka mnogu ja napa|ate.) Don Pedro Gospodine. Don Pedro Sakav samo pileto da go nau~am da pee a potoa da mu go vratam na sopstvenikot. a vie pravo vo stolbot! Klaudio Ako ne}ete.

nitu vesel. Beatri~e Vsu{nost. da vi donesam vlakno od bradata na Golemiot Kan. vi tvrdam. a edna{ navistina od mene go dobi so la`ni kocki. gospo|ice. Nemate ama ba{ ni{to za mene? Don Pedro (Izleguva. da vi gi donesam dimenziite na stapaloto na sveti Jovan. pa zatoa.s# bi pravel samo da ne progovoram ni tri zbora so ovaa harpija. ne zboruvajte mi za nea. Za{to. ~ovek mo`e da si `ivee v pekol spokojno i mirno ko vo svetili{te. Vi se molam. go zagubivte srceto na gospodinot Benedik. ne mo`am da ja podnesam gospo|icata Alapa~a! Ne sum ni toa. gospodaru. u`asi i zbrki idat po nea. nitu bolen. .dve srca za negovoto edno. ova e jadewe od koe mi se gadi. nitu aren. Na Gospoda se molam da se najde nekoj ve{ter pa da & zabai i da ja vrati. dodeka e ovde. gospodaru. da odnesam poraka do Pigmejcite. tuku samo u~tiv: u~tiv grof ko kisela piperka i qubomorna zolva! .bocka. Don Pedro Eve ja. (Se vra}aat Klaudio i Beatri~e. grofe. navistina site kavgi. a jas na toa mu pla}av lihva.Od vlakno ortoma 327 vite & se trwe i {tom otvori usta . Zdivot da & e stra{en ko {to & se izrazite. gospodaru. gospodaru. doa|a. da. duri i krlukot da si go skr{i i da go frli v ogan. Don Pedro [to e so vas. Don Pedro Da ne ste toga{ bolen? Klaudio Nemam ba{ ni{to osven `elbata da ostanete so mene. Beatri~e Grofot ne e nitu ta`en. Taa duri i Herkula bi go naterala da vrti ra`en. I lu|eto namerno }e gre{at samo za da odat tamu. odo{to toj da me legne{e pa da stanev majka na tikvari! Go dovedov grofot Klaudio po kogo me prativte. ete. gospodaru. gospodaru.) Benedik Ne mo`ete da me pratite na izvr{uvawe na nekakva zada~a na krajot na svetot? Podgotven sum da trgnam po koja bilo rabota {to }e vi tekne: mo`am da vi donesam ~epkalka od najdale~niot }o{ na Azija. {to ste mi ta`en? Klaudio Ne sum ta`en. Beatri~e Poarno vaka. mi go ima{e pozajmeno za malku. go kutnavte na ple}i. Benedik O Bo`e. gospo|ice. mo`ete da ka`ete deka sum go zagubila. Don Pedro More go legnavte. }e vidite deka e pekolnata Ata vo ubavi ali{ta. Leonato i Hera.) Don Pedro Ete. s# `ivo i divo okolu nejze }e crkne i svetot }e opusti s# do yvezdata Severnica! Ne bi se o`enil so nea pa makar vo ~eizot da go nosi siot miraz {to Adam go dobi pred da zgre{i. da. .

gospodaru. brat {to e kako vas? Tatko vi sozdal odli~ni mlado`enci. a praznicite se mnogu retki! No. site se zdru`uvaat! Cel svet taka pravi osven jas zavalijata! Ko da sum krastava. taka jas sum va{: celiot vi se davam i nestrplivo ~ekam za razmena. Beatri~e Ne. Negovata milost brakov go sredi.Bratu~etka mi na uvo mu ka`uva deka & e v srce. treba da si sedam v }o{ i da vikam ‘Najdete mi ma`! Najdete mi ma`!’ Don Pedro Gospo|ice Beatri~e. gospodaru. rodnino. Ba{ bi sakal eden stvoren od tatko vi. grofe. sigurno e. Rodnini. Beatri~e Taka e. osven ako ne mi se dozvoli da imam u{te eden za delnicite. prostete mi. Don Pedro Me sakate mene. jas }e vi najdam ma`. samo e te{ko za devojka da stigne do niv. imate veselo srce. .328 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Beatri~e Gospode bo`e. ili ako ne mo`e{. na vas e redot. . Za{to Klaudio.Gospo|ice. Don Pedro Va{iot molk me navreduva. toga{ pretpostavkata mu e gre{na. Ka`i go denot na ven~avkata i Bog neka ti dade sre}a! Leonato Beatri~e Grofe. ja barav vo tvoe ime i ubavata Hera e dobiena. Beatri~e Zboruvaj. majka mi pi{te{e od bolka. Mislam. rodeni ste vo vesel ~as. gospo|ice? Beatri~e Ne. ako e taka. primete ja od mene }erka mi a so nejze i mojot imot. za{to. vie ste ko praznik. Klaudio Ba{ taka i pravi. spolaj mu. kutri~koto budali{te. a veselosta najmnogu vi li~i. gospodaru. bratu~etke. Mu go ka`av ova na tatko & i toj nema ni{to protiv. sekoga{ e tamu kaj{to duva vetrot na gri`ite. ko {to ste vie moi. }e se pogri`ite za ona {to ve zamoliv? . vi tvrdam deka. gospo|ice. zatni mu ja ustata so bakne` pa neka zamol~i i toj. vi se molam. bi mi bila mala sre}ata koga bi mo`el da ka`am kolkava mi e. a bo`jata neka go blagoslovi! Beatri~e Zboruvajte. Don Pedro Navistina. gospodaru. deka ste blisku do vistinata iako. gospo|ice. no toga{ edna yvezda zaigra i pod taa yvezda se rodiv. Klaudio Molkot e najsovr{eniot glasnik na radosta. jas sum rodena da govoram samo veselo a ne ne{to seriozno. Nemate. Bog neka vi dade radost! Leonato Vnuko.

taka }e go sredam Benedik {to i pokraj seta svoja ostroumnost i seta svoja prebirlivost. neli. vo me|uvreme. koga mislite da zastanete pred oltar? Klaudio Utre. odnosno da gi namamam gospodinot Benedik i gospo|icata Beatri~e da se zaqubat eden vo drug so strast silna kako planina. so doka`ana hrabrost i potvrdena ~esnost. ]e ve nau~am kako da ja naterate va{ata bratu~etka da se zaqubi vo Benedik. no duri i toga{. gospodaru! Edna nedela da se vo brak. }e se zacapa vo Beatri~e. Leonato Gospodaru. nikoga{ ne e ta`na osven koga spie. vi stojam na usluga.a jas. Ni slu~ajno. nema da se {laeme tuku-taka. Kupidon }e treba da ni nosi voda. gospodaru. Don Pedro A i vie. striko. Don Pedro Ne podnesuva da & se govori za ma`. Ba{ bi sakal da gi spojam. Don Pedro Dobro. {to zna~i u{te A Benedik ne e najbeznade`niot ma` {to go znam. Don Pedro Bi bila odli~na `ena za Benedik. . gospodaru. zete. ima za {to da go pofalam: od blagorodno koleno e. da ostvaram Herkulovski podvig. Leonato Ne pred ponedelnik. a bez somnenie mo`am ako vie trojca mi pomognete i go pravite ona {to }e vi re~am.) Don Pedro Mnogu prijatna i duhovita gospo|ica. sedum dena. se budi i umira od smea. dobro. Klaudio Leonato I jas. (Izleguva Beatri~e. se gleda deka ne vi e po }ef tolkavoto odlo`uvawe.So va{a dozvola. so pomo{ na vas dvajca. mi ka`uvala }erka mi. site dodvoruva~i gi zema na ududu. Don Pedro . gospodaru. ubava Hero? Hera Se soglasuvam da pravam s# {to e pristojno. gospodaru. za da & pomognam na bratu~etka mi da dojde do dobar soprug. Leonato Mnogu malku taga ima vo nea. }e si go spu{taat do ludilo! Don Pedro Grofe Klaudio. Imam namera. negovata slava }e stane na{a a nie } e staneme edinstvenite bogovi na qubovta. no vi tvrdam. duri i ova e premalku vreme da go storam s# ona {to sum naumil. Leonato Ne daj bo`e. Ako go storime ova. gospodaru.Od vlakno ortoma 329 Beatri~e Ve molam prostete mi. Klaudio. Vremeto odi na paterici dodeka qubovta ~eka da mine niz obi~aite. makar po cena deset no}i da ne sklopam oko. iako znae da sonuva ne{to neprijatno. .

(Izleguvaat.330 Vilijam [EKSPIR Da vlezeme vnatre. bolen sum od zer na nego. no tolku elegantno {to ni{to ne~esno nema da se vidi na mene. kolku sum & mil na Margaret. . Bora~io Mo`am da ja nagovoram vo koe bilo nezgodno vreme na no}ta da gleda nadvor od odajata na svojata gospodarka. Don Huan Ka`i mi na kratko. Kako mo`e{ brakov da go spre~i{? Bora~io Samo ne~esno. pa }e vi ka`am {to sum zamislil.) Scena 2 Druga soba vo ku}ata na Leonato. i s# {to vo toj pravec deluva. sekoja sopka za mene }e bide lekovita. gospodaru. Don Huan Se se}avam. gospodaru. grofot Klaudio }e se `eni so }erkata na Leonato. (Vleguvaat Don Huan i Bora~io.) Don Huan Taka e navistina. no jas mo`am da im ja rasipam rabotata. Bora~io To~no. prepreka. gospodaru. sluginkata na Hera. Bora~io Mislam deka u{te pred godina vi ka`av. Don Huan Sekoja pre~ka. mene mi slu`i.

vo me|uvreme.~ii doblesti od merata nadvor }e gi istaknuvate . zatoa dajte im mo`nost da me vidat mene pod nejziniot prozorec kako ja vikam Margaret Hera a Margaret mene Bora~io. im go ka`uvate ova. poka`ete deka od ~ist obyir. najdete zgoden ~as da gi odvoite na samo Don Pedro i Klaudio. pa prividnata vistina za neverstvoto na Hera }e izleze taka na videlo {to somne`ot lesno }e stane izvesnost i site podgotovki za ven~avkata }e se otka`at. Hera }e ja posramotat a Leonato ubijat. a mojata prefriganost nema da me zasrami. dovedete gi da go vidat ova to~no vo no}ta pred ven~avkata: za{to. Pojdete kaj princot. Bidete postojan vo optu`bite. ka`ete im deka znaete oti Hera me saka mene. Bidi ve{t i prefrigan vo rabotata i }e dobie{ iljada dukati. Bora~io Toga{ odete. Klaudio }e go stavat na maka.Od vlakno ortoma 331 Don Huan Don Huan I kade tuka gleda{ `ivot {to mo`e da mu donese smrt na ovoj brak? Bora~io ]e go sprovedam ova vo delo. [to drugo sakate? Don Huan ]e storam s# samo da im napakostam. Bora~io Otrovot vo seto ova }e treba da go pu{tite vie. Te{ko }e vi poveruvaat bez da se uverat. brat vi.) . ne snobete se da mu ka`ete deka u`asno zgre{il {to go `eni slavniot Klaudio . Don Huan A kako seto toa }e go doka`am? Bora~io So dokazi {to }e go izla`at princot. bez ogled kolkavo zlo }e proizleze. Don Huan Odam vedna{ da doznaam koga im e ven~avkata. jas }e sredam Hera da bide otsutna. (Izleguvaat.so edna rasipana orospija kakva {to e Hera. a pred s# zatoa {to ja sakate ~esta na brat vi koj{to ovoj brak go ujdisa i od po~it kon negoviot prijatel koj{to na ovoj na~in }e bide izmamen od la`no nevina devojka.

se razne`il pa saka samo gitari i {upel~iwa. vo sekoj slu~aj inaku ne bi ja zel pa duri da e i angel. govori ko v glava da mu se odr`uva simpozium za lingvistika. Slugata Gospodine. gospodaru. Pametam koga ne saka{e da slu{a nikakva druga muzika osven zvucite na barabanot i trubata. blaga. Ha! Idat princot i musje Zacapankovje ! ]e se skrijam vo rasjevo! (Se zatskriva. pesnata povtori ja.Kolku ve~erta e tivka. inaku ne doa|a predvid. ne velam deka qubovta ne mo`e da me pretvori vo piftija. interesna vo muabetot. toa e sigurno. ama velam. donesi mi ja vo gradinava. najprirodno inaku nema ni da mi se pribli`i. Benedik Znam. No s# dodeka ne sretnam `ena so site ovie doblesti vo sebe. a sega. a s# u{te da gledam so ovie o~i? Ne znam. Slugata Ama ve}e sum ovde. nema da dozvolam da me pravi tolkava budala. blagorodna. (Vleguvaat Benedik i negoviot sluga. normalno inaku nema ni da ja poglednam. Treta e doblesna. Pomnam koga znae{e da izodi i petnaeset kilometri pe{ za da vidi dobar oklop. (Vleguva Baltazar so lauta. pla~koto. Druga e pametna. doblesna.332 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vo gradinata na Leonato. a sega se pretvoril vo rasean lingvist. ubava.) Don Pedro Ajde Baltazar. {tom pesnata svr{i }e si dobie lisecot vedna{ po mucka. }e ja ~ueme pesnata? Klaudio Sekako.) Mnogu se ~udam koga eden ~ovek otkako }e vidi kolkava budala stanal drug ~ovek zatoa {to do u{i se zacapal vo nekoja `ena i otkako }e se iznasmee na vakvite plitki ludosti kaj drugite. Nekoga{ zboruva{e prosto i razumno.) Benedik Mom~e. ko namerno zamol~ana za po~est na muzikata da & dade! Don Pedro Vidovte kade Benedik se skri? Klaudio Mnogu dobro. Edna `ena e ubava. s# dodeka ne napravi ~ove~ka piftija od mene. no mislam deka nema {ansi.) (Vleguvaat Don Pedro. edna `ena nikoga{ ne }e me ma|epsa. gospodaru. (Izleguva slugata. Benedik Na prozorecot od mojata soba ima edna kniga. . soglaski i samoglaski mu fr~at na site strani. Bogata mora da bide. mene mi e arno. se razbira. ama sakam da si tamu pa pak tuka. A takov ~ovek e Klaudio. gospodine. Leonato i Klaudio. stanuva predmet na sopstveniot prezir so toa {to i samiot }e se vqubi. mene pak mi e arno.) Don Pedro Ajde. Mo`e li do tolku da se izopa~am. sekako inaku {to }e mi e. mene pak mi e arno. a sega le`i petnaeset no}i buden i vo glavata go kroi noviot gradnik. . pametna. ko ~esen ma` i vojnik. odli~na vo muzikata a bojata na kosata neka bide kako {to Bog saka.

sekako (Na Klaudio. Po~nuvaj. Klaudio Notirajte go ova pred notite moi. Ne pla~ete dami. neverni ra~ki od koga postoi prolet i taa cuti. bo`estvena pesna! Sega du{ata mu e von sebe od voshit! Ne e malku ~udno {to edni ov~i creva imaat mo} od teloto ~ove~ko du{ata da ja vadat? Sepak za moi pari sakam da si slu{am samo rog! (Baltazar pee:) 1 Ne. `imi s#. zatoa ne pla~ete mili duri koga i si odat tie debili ne pla~ete luto. niedna moja nota za notirawe ne e vredna.Od vlakno ortoma 333 Baltazar O. negoviot grd glas da ne iskobi nekakva nesre}a! Poarno da ~uev kako mi graka nekoj no}en gavran. Don Pedro Najdobar dokaz za odli~nosta e koga sovr{enstvoto sopstveno se kudi. Te molam. }e pejam: oti mnogu dodvoruva~i tr~kaat po moma {to ne ja cenat. Baltazar [tom za molba govorite. govori na noti. notirawe! (Muzika.) Da be{e pes i vaka da zaviva{e sigurno }e go obesea: samo go molam gospoda. . no sepak ja molat. Baltazar Baltazar Ama lo{ e peja~ot. Don Pedro ma`ite neverni od sekoga{ bile. gospodaru dobar. krenete glavi gore. neka v radost igra svetot! 2 Dosta so ta`alki. ne! Dobro pee{ ko za vo ihtiza. dosta so pla~ki ne bidete ta`ni i luti. Baltazar Baltazar Najdobrite. pej. se kolnat deka ja qubat.. Don Pedro Toj navistina govori po noti. notiraj noti. la`govci se ma`ite. kleto ne otkrivajte deka srceto vi cvili tuku pejte. pa ako saka{e i ~uma neka donese{e! Don Pedro Da. dvapati muzikata da ja grdi.) Slu{a{ Baltazar? Te molam najdi ni dobri svira~i za{to utreve~er treba da svirat pod prozorecot na gospo|icata Hera. ne ostavaj dolgo da te molam. ajde! Ili ako u{te saka{ da govori{. gospodaru. ne barajte glas tolku lo{. gospodaru.) Benedik Ete. Don Pedro Dobra pesna.. Ne pla~ete zatoa. bilo na kopno ili negde na more verni ne bile ni na edno pile. Benedik (Od strana.

Leonato Nitu pak jas. Klaudio Don Pedro I toa e mo`no. zbogum. barem po s# ona {to do sega go poka`uva{e. taka. Zagriza.idete. . (Izleguva Baltazar so lautata. Benedik (Na strana. nikoga{ la`nata strast. ne bila tolku sli~na na vistinskata. navistina vi ka`a. [to be{e ona {to mi go podrekovte deneska deka vnuka vi Beatri~e se zaqubila vo gospodinot Benedik? Klaudio Taka. kako. zagriza. Don Pedro A kakvi znaci na strast poka`uva? Dali ve}e mu ka`ala na Benedik {to ~uvstvuva za nego? Leonato Ne. pod ovoj dostoinstven lik sigurno ne se krie podlec. gospodaru! Pa taa }e vi sedi. bev ubeden deka duhot nejzin e otporen na site napadi na strasta. idete. Leonato I jas bev gotov da se zakolnam deka e taka. Leonato Da glumi? Gospode. . ako e la`na.) Dojdete. se ~ini go ima zamrazeno za navek. na golema maka e.334 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Klaudio (Na strana) Zaka~ete dobra mamka na jadicata. ne znam {to da mislam. i se kolne deka nema nikoga{ ni da mu ka`e. gospodaru. gospodaru. ovaa riba }e zagrize. tuka nema ni najmal somne`. Leonato Kakvi znaci. pti~kata zasedna (na strana na Don Pedro. Don Pedro Kako.) ]e pomislev deka e mestenka. Klaudio Vi ka`a. osobeno koga Benedik e vo pra{awe. Leonato. Don Pedro Stori taka.) Nikoga{ ne bi pomislil deka taa gospo|ica bi zasakala nekoj ma`. ama deka go saka od dnoto na du{ata. dajte mu u{te. ama naj~udno e {to vaka luduva po gospodinot Benedik kogo. Klaudio Mo`ebi samo glumi. ve molam? Me za~uduvate. da ne go slu{nev ova od ovoj belobrad gospodin. Benedik Mo`no li e? Zarem ottamu duva vetrot? Leonato Pravo da vi ka`am. ja ~uvte }erka mi ve}e kako.

ofkala. }e mu napravi usluga onoj {to }e go obesi. Vaka stojat rabotite. bi go ismeala iako go sakam. krvta pobeduva. pa sednala da go pro~ita. pa gi na{la Benedik i Beatri~e eden vrz drug ko dve stranici vnatre vo listot?Klaudio Ba{ na taa.Od vlakno ortoma 335 Klaudio Taka e.O mil moj Benedik! Samo neka Bog mi dade trpenie! Leonato Toa da go stori. lipala. pa se prekoruvala sebesi {to mu pi{ala na tip za kogo znaela deka }e ja ismee. da. rekla taa.Koga go ispi{ala. spored sebe. Leonato O! Go napravila pismoto parampar~e. . ka`ete mu na Benedik i videte {to }e re~e toj. Klaudio So kakva cel? Toj samo }e si igra majtap so nea i }e & gi udvoi makite. za{to stanuva po dvaeset pati no}e i sedi taka vo no{nicata dodeka ne ispi{e cel list hartija. koga razumot i krvta vojuvaat vo tolku ne`no telo. molela. da mu pi{am sega deka go sakam? Leonato Ova go veli koga po~nuva da mu pi{uva. Klaudio Potoa padnala na kolena. veli }erka mi. vo devet slu~ai od deset. a i pri~ina pravedna imam za toa za{to sum & i striko i staratel. pla~ela. Ja `alam. a zanesot do tolku ja ima sovladano {to pone- . Leonato O gospodaru. Leonato Mislite deka taka }e bide dobro? Taka postojano pravi. taka }erka vi veli: Zarem jas. }erka mi s# mi ka`uva. navistina. Klaudio A i pametna e od merata nadvor. Don Pedro Koga ve}e go spomenavte listot hartija. se prisetiv na edna {ega {to ni ja ka`a }erka vi. Don Pedro Kamo qubovta da ja naso~e{e kon mene: s# drugo }e ostavev na strana i }e ja storev moja vtora polovina. Taa e prekrasna. Sudam za nego. {to tolku ~esto go sre}avav so prezir. za{to i jas bi go ismejala toj da mi pi{e. mo`e duri da krene raka na sebe. Klaudio koga{ }erka mi stravuva deka vo o~aj. Leonato O! . Don Pedro Dobro bi bilo Benedik da doznae preku drug ako ve}e taa ne saka da mu ka`e. kosi kubela. mila gospo|ica a doblesta & e nadvor od sekoj somne`. kolnela. Ve molam. Don Pedro Vo s# osven vo qubovta kon Benedik. rekla taa.

Don Pedro Neka ista vakva mre`a se frli i za nea: ova mora da go storat }erka vi i nejzinata sluginka. za{to veli deka }e umre ako toj ne ja saka. Don Pedro Ni slu~ajno. toga{ da ~ueme pove}e od }erka vi. Don Pedro Dobro pravi. za{to ili mo{ne ve{to gi izbegnuva ili se vpu{ta vo niv so golem risjanski strav.336 Klaudio Vilijam [EKSPIR Don Pedro A toa i go pravi. ]e bide zabavno koga sekoj od niv }e poveruva vo ludata zaqubenost na drugiot bez. mora da vleze vo raspraviite so strav i trepet. Ovaa gletka ba{ bi sakal da ja vidam! ]e bide prvoklasna pantomima! Da ja ispratime da go vikne za ru~ek. sekako. Benedik mi e pri srce i bi sakal malku da se preispita za da sfati kolku e nedostoen za vakva edna dobra gospo|ica. sakate da vlezeme? Ru~ekot e gotov. Klaudio A {to e pravo i pameten e. znae da bide iskri~av. . od vreme na vreme. vsu{nost. ve uveruvam: a vo sreduvaweto na kavgite mo`e da se ka`e deka e duri i mudar. Gospodaru. Leonato Ako ima strav od Boga. toj izgleda dopadlivo. Navistina mi e `al za vnuka vi. gospodaru. za{to toj ~ovek ima strav od Boga iako toa ne mo`e da se ka`e spored nekoi otka~eni {egi {to gi pravi. i deka }e umre pred da mu otkrie deka go saka: i deka }e umre ako toj ja pobara za `ena a taa treba da se otka`e od voobi~aenata nequbeznost. Dali sakate da odime kaj Benedik i da mu ka`eme za nejzinata qubov? Klaudio Hera e sigurna deka taa }e umre. ako go uriva mirot. za{to ako mu ka`e deka go saka. ne e vozmo`no. Leonato Klaudio Jas smetam deka e i hrabar. da ja ostavime niz razmisla seto toa vo nejze da oslabi i ispari. za{to ~ovekot. e prezriv po priroda. pove}e nikoga{ nema da mu veruvam na svoite pret~uvstva. da ima ne{to. Don Pedro Nadvore{no. poprvo srceto }e & oslabe i pukne. Don Pedro Leonato Navistina. mora da go ~uva mirot. Loenato Ne. Don Pedro Kako Hektor. kako {to znaeme site. mnogu e verojatno deka toj }e ja prezre. Klaudio Toj e mo{ne zabele`itelen ~ovek. Pa. Ako po ova ne po~ne da luduva po nea. a dotoga{ i rabotava malku }e se oladi.

ova e isto kako da re~e{e. sekoj napor {to go pravam za vas mi e lesen kako {to e lesno da se zablagodari{.) Benedik Ha! Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek .Ako ne se smiluvam nad nea. Benedik Zna~i porakata vi donese zadovolstvo? Beatri~e Da. Klaudio i Leonato. ^uv so svoi u{i kako me osuduvaat.Jasno mi e deka ne vi e do jadewe.. (Izleguva.Ja doznale vistinata od Hera. vistina e. vi blagodaram za naporot. ova ba{ i ne potvrduva deka e umna ama ne ni doka`uva deka e glupa. .taka e.ova e epten dvosmisleno. velat }e sum se vozgordel ako sum zabele`el deka me saka. (Izleguva. . toga{ sum beter od Evrein. Benedik Ubava Beatri~e. se ~ini strasta nejzina zela golem zamav. . i toa tolkavo {to odvaj mo`e da go sobere na vrvot od no`ot i so nego da se zadavi nekakvo si vrap~e. Koga rekov deka }e umram ergen ne mislev deka }e `iveam do `ena~kata. zemjata mora da se naseluva. ako ne ja zasakam.Od vlakno ortoma 337 Beatri~e (Izleguvaat Don Pedro. toga{ sum gad. gospodine. . prekori i hartieni kur{umi od mozokot mo`at da go upla{at ma`ot i da go skr{nat od negoviot naum? Ne. i umna. i u{te velat deka taa poprvo bi umrela odo{to da mi ja otkrie svojata tajna. osven {to se zacapala vo mene. samiot mo`am da potvrdam: i doblesna . Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost. taa e ubava: zabele`uvam kaj nea znaci na zaqubenost. Izgleda ja `alat gospo|icata. zatoa zbogum.Mo`e }e me {ibnat po ple}i so nekoi bajati {egi i zaka~ki za{to tolku vreme bladav protiv `ena~kata. Razgovaraa seriozno. Odam da nabavam nejzina slika. Zarem majtaplaci.) .No eve ja ide Beatri~e.Ne mislev nikoga{ da se `enam. (Vleguva Beatri~e. Sre}ni se onie {to }e si gi ~ujat manite pa mo`at da se popravat! Velat gospo|icata e ubava. ni ova ne mo`am da go odre~am. Benedik izleguva od zad rasjeto. za{to i jas ludo }e se zatreskam vo nea. Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost . . da mi be{e naporno nema{e da dojdam. @imi videlcevo densko. ama zarem apetitot ne se menuva? Vo mladosta jadete meso {to vo starosta ne mo`ete ni da go pomirisate.) Beatri~e Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek. No ne mo`am da dozvolam da me smetaat za gordeliv.Raka na srce.) Benedik Ova ne mo`e da bide ujdurma. Me saka mene! A toa mora da se vozvrati. .

) Hera Slu{aj. ka`i & deka si n# ~ula. (Izleguva.tamu neka se skrie. tvoja uloga }e bide da go fali{ do nebesa ko nieden ma` {to ne zaslu`il: jas }e ti govoram kolku Benedik e zacapan vo Beatri~e. Beatri~e. (Odnazad vleguva Beatri~e. ne pla{ete se za mojot del od ulogata. skukulena. izvr{i ja so dikat i ostavi n# sami.ko milenik nekoj carski koj po carska volja. Ursula. itro ni se prikraduva razgovorot da ni go slu{ne.^in TRETI Scena 1 . koga Beatri~e }e dojde dodeka niz drvoredov se {etame treba da zboruvame samo za Benedik. za da ~ue {to imame na um.(Prio|aat do senicata. seta sega skriena zad rasjeto gusto. Ursula Prijatno e da lovi{ koga ribata ja gleda{ so zlatni kako vesla srebrenata ja se~e struja za dr~no da ja goltne predavni~kata mamka: taka i nie ja lovime Beatri~e. . }e ja namamam vedna{ da dojde. Margaret i Ursula.) Oti gledaj. do odajata trkni. {epni & na uvo deka jas i Ursula sme vo gradinata i deka celo vreme samo za nea zboruvame. i re~i & kri{um da dojde vo senicava gusta. Ursula No dali ste sigurni deka Benedik ja qubi Beatri~e od srce? Hera Taka velat princot i mojot verenik.) Ne. sonceto go brani. Ursula. Ba{ od ova. i ranuva samo po ~ueno. Zada~a vakva ima{. . taa e polna prezir. kaj{to xbunot orlovi nokti. Margaret Bez gajle. (Vleguvaat Hera. ko pile kalu|er~e. Hera Toga{ da & se dobli`ime. A go spomnam. za s# da ~ue od slatkiot mamec za nea namenet. Po~ni sega. navistina. tamu bratu~etka mi Beatri~e }e ja najde{ kako razgovara so Klaudio i princot. ve{tata streli~ka na Kupidon e napravena. zrel od sonceto. Ursula Dali ve teraat da & go ka`ete ova? . znam deka tabietot & e div i opak ko jastreb zastanat na karpa. stignat do ~esta protiv istata se vozgorduva.) Hera Odi Margaret.Vo gradinata na Leonato.

Od vlakno ortoma 339 Ursula Hera Me molea da ja izvestam no gi ubediv deka ako barem malku go sakaat Benedik. Ursula Navistina ste vo pravo. . najdobro e da go pottiknat ~uvstvata da gi skroti i nikoga{ za ova da ne & ka`at na Beatri~e. . sigurna sum. Toa e podobra smrt odo{to od podbiv da umre{. pobrgu kaj Benedik bi oti{la i bi mu rekla protiv strasta da se bori. mol~eliv. }e me izlo`i na te`ok podbiv }e me raspameti. mojot sakan Klaudio. do smrt }e mi bie {egi. se razbira. Ne veruvam deka do tolku zagubila razum. Da. tolkav prezir ne vodi kon ni{to. Taka na sekoj ma` mu nao|a mana. potcenuvaj}i s# {to }e vidat. ako e nizok. nikoj ne mu e ramen osven. ako e zborliv. videte {to }e re~e. ako e visok. mlad i ubav kogo naopaku ne bi go ~itala. o. Ursula Zo{to taka storivte? Zarem toj gospodin ne zaslu`uva postela polna i sre}na kakva {to Beatri~e mo`e da ja dade? Hera O bo`e quboven! Znam deka zaslu`uva toj s# {to mo`e na eden ma` da mu se dade. zatoa. Hera Ne vodi ami kako. madam. u{te ne sum videla ma` bez ogled kolku da e umen. vo vozdi{ki neka sogoruva. Hera Vo pravo ste.nikoga{ taa ne bi odbila gospodin ko {to e Benedik. prirodata crtaj}i klovn temna fleka napravila. ahat e delnat mnogu grdo. perka vrtena od sekoj veter. blagoroden. da. {to otvoreno govoram: gospodinot Benedik. Zatoa Benedik. neka gasne. Hera Vo Italija. kako mo`elo tolkav prezir nadvor od sekoja mera da vodi kon ne{to? No koj mo`e ova da & go ka`e? Da & ka`am }e me ismee. sukalo goltnal. ne bi bilo dobro da doznae za{to na ududu }e go zeme. i ne & dava ~esnost na doblesta {to na ednostavnosta i zaslugata im pripa|a. Ursula O. a duhot nejzin tolku visoko sam se ceni. Lu|eto ne znaat kolku mo`e da ja zatrujat qubovta zlite jazici. velat. {to za nejze s# drugo e bedno: ne mo`e da saka. niti pak mo`e da zamisli {to e qubov tolku e samozaqubena. veli poarno da & e sestra. Ursula Ve molam. Ursula Sepak ka`ete & . Hera Ne. klada nepodvi`na. Ama prirodata ne sozdala `ensko srce pogordelivo od ona vo Beatri~e {to ~uka: od o~ite & molskaat opakost i prezir. nebare nekoj do smrt te skokotkal. ako e kale{. ako e li~en na lice.So tolku sjajni bistrina i pamet ko {to ja falat deka gi ima. ne pravete & nepravda takva. ko zapretan ogan. Talpa. ne lutete mi se. i u{te bi smislila kleveta ~esna protiv bratu~etka mi.

Don Pedro Ni slu~ajno. ]e go pobaram dru{tvoto na Benedik. toga{ slu~ajot qubovta ja vodi. Benedik Gospoda. }e se fati. Ursula (Na strana. qubi! So qubov tebe }e ti vratam. ako e seriozen . (Vleguvaat Don Pedro.340 Vilijam [EKSPIR po izgled. }e bidete ven~ani? Hera Sekoj den od utre.) Beatri~e (Izleguva napred. i skroteno srce {to divo kon tebe bilo: Ako me saka{. vi tvrdam. drug Kupidon go bodi! (Izleguvaat Hera i Ursula. zbogum! I ti gordost mominska. pa da mi ka`e{ koj od niv utre da go nosam.) Scena 2 Soba vo ku}ata na Leonato. na jazik go ka`uva.) [to mi gorat u{ite? Vistina li e ova? Me korat za gordelivost. Oti drugite velat ti za ova si vreden a jas toa go ~uvstvuvam ko od niv nieden. ne sum ve}e istiot. Benedik i Leonato. madam! Hera Ako e taka. Leonato I jas go velam istoto. {to vo sveta vrska }e n# vrze milo. Klaudio Se nadevam deka se zaqubil. bistrina i hrabrost nesporedliv e velat vo cela Italija. Ursula Slavata si ja zaslu`i so doblesni dela. navistina. Hera Da. Klaudio. dva-tri pati go ima prese~eno lakot na Kupidon i maliot ubiec ne smee pove}e da strela vo nego. (Izleguva. Oti ona {to mu e na srce. sakawe dvojno od mene }e ima{. gospo|ice.) Don Pedro Ostanuvam do va{eto ven~avawe. me korat za prezir? Preziru. Da vlezeme ajde. odnos. nekako mi e poseriozen. Klaudio ]e ve ispratam dotamu. Srceto mu e yvonlivo ko kambana. ko da sum mu poka`al na dete novo palto a ne sum mu dal da go nosi. a potoa odam za Aragon. gospodaru.) Gotova e. Don Pedro Takov pezevenk te{ko se zaqubuva. nasekade e mnogu poznat. eden pa|a v zamka. nema niedna kapka vistinska krv vo nego {to mo`e da se zarazi so qubov. zbogum! So takva doblest ne se gordee ve}e nikoj. a jazikot mu e mandalo. Koga. toa bi bila golema fleka vrz noviot sjaj na va{iot brak. za{to od glava do petici siot e veselost. ako mi dozvolite. sakam da ti poka`am nekoi ukrasi. Benedik.

. bez gradnik. kako {to vi se ~ini. navistina. sekoe sabajle.Od vlakno ortoma 341 Klaudio saka pari. deneska vo Holan|anec. celiot vo dipli. {e{irot. a ponekoga{ vo dvajca odedna{. Klaudio Don Pedro A koga porano si go miel liceto? Ne znam kako gledate zanes kaj nego. a [panec od pojas nagore. {to sega se vovlekol vo tamburata i ~kripi kako skinata `ica? A i se ma~ka so nekakov si miris. na primer. ama berberot e viden kaj nego. Ako ne se zanesuva so ovaa ludost. na primer. Klaudio A {to da se ka`e za negoviot vesel duh. a. na primer Germanec od polovina nadolu. Don Pedro Ne. Benedik Me boli zab. Te{ko toj {to ja ima. Ne mo`e da se namirisa ne{to od ova? Klaudio S# mirisa deka de~kovo e zacapan do u{i. se zanesuva. toga{ ne e lud vo zanesot. [to e. Jas sepak velam deka e zaquben. go ~etka. Don Pedro Ako ne e zaquben vo `ena toga{ treba pove}e da ne veruvame vo proverenite znaci. Leonato Don Pedro Navistina. i nekolku teniski top~iwa ve}e se napolneti so vlaknata od negovata porane{na brada. Klaudio Najo~igleden znak e negovata neveselost. Don Pedro Ili se ma~kal so pudra? A sum ~ul i {to velat za ova. Ne vi e ova somnitelno? Don Pedro Izvadi go! Go videl nekoj na barber? Benedik Klaudio Na besilka so nego! Klaudio Prvin na besilka pa posle vadewe. izgleda pomlad za edna brada. utre vo Francuzin. osven ako ne e zanes po preoblekuvawe vo stranec. vozdivnuvate od edna zabobolka? Don Pedro Leonato Od nekakva si te~nost i crv~e? Benedik Tu|ata bolka brzo pominuva.

Vo me|uvreme. nekoja {to ne go ni znae. tuku i manite mu gi znae a sepak umira za nego. ve molam ka`ete ja. Don Pedro I jas toa bi sakal da go znam. neka ova se poka`e podocna. a vie sudete za mene po ona {to }e go ~uete sega. dojdete so mene. Don Huan Navistina ova ka`uva mnogu za nego: od koja strana da svrti{ . no vi velam. Gospodine. Don Pedro Znaete deka }e se `eni. Klaudio Se soglasuvam. Don Pedro Vo ~etiri o~i? Don Huan Ako taka sakate. bi sakal da porazgovarame. Klaudio Ako ima nekakva pre~ka. Don Huan Ne sum ba{ siguren koga }e ~ue {to imam da ka`am. Bog neka ve ~uva. Hera i Margaret ja zavr{ija rabotata so Beatri~e. Don Pedro Treba da ja zakopaat so liceto svrteno naopaku.no mo`e i grofot Klaudio da slu{a.342 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Don Pedro Dobra ve~er. se oblo`uvam. (Vleguva Don Huan. brate.) Don Pedro Tvrdam po {to sakate.toj e zaquben. mislam deka mnogu ste mu pri srce i zatoa najiskreno vi pomogna brakov da go sklu~ite. a koi zadrogazive ne smeat da gi ~ujat. deka }e mu govori za Beatri~e. Benedik Ako ste slobodni. Don Pedro Za {to stanuva zbor? Don Huan (Na Klaudio) Dali utre }e se `enite? So vakvi baja~ki ne mi se le~i zabobolkata. [to se odnesuva do brat mi. xabe se ma~el i . Klaudio A jas duri i znam koja go saka.) Don Huan Gospodaru i brate. ve molam. oti ona {to }e go ka`am se odnesuva i na nego. pove}e nema da se grizat. Don Huan Mo`ebi mislite deka ne ve sakam. Klaudio More ne samo {to go znae. pa sega koga dvete me~ki }e se sretnat. . smisliv osum ili devet pametni zborovi i sakam da vi gi ka`am. (Izleguvaat Benedik i Leonato.

da. Klaudio Ako vidam ne{to ve~erva zaradi koe nema da ja zemam utre za `ena. (Izleguvaat. Klaudio Koj? Hera? Ako ne smeete da veruvate vo ona {to go gledate. smislete ne{to porasipano od rasipana i jas taka }e ja nare~am. ba{ Hera. A kako {to ja barav za tebe da ti stane `ena. Klaudio Mo`no li e ova? Don Pedro Ne mi se veruva. no podobro bi vi li~elo na ugledot da se premislite. Klaudio Neverna? Don Huan Toj zbor e predobar za da ja zama~ka nejzinata rasipanost. postapete kako {to sakate. toga{ `enete se utre. vo {to e rabotata? Don Huan Toa dojdov da vi ka`am. pa neka se vidi za {to se raboti.gospo|icata e neverna. . }e ja posramotam pred site svatovi na mestoto na koe treba{e da ja zemam. Ne ~udete se dodeka ne dobiete novi dokazi: samo dojdete ve~erva so mene i }e vidite kako nekoj vleguva niz prozorecot na nejzinata soba duri i vo no}ta sproti ven~avkata. za{to predolgo za toa se govori. Ako dojdete so mene. Don Pedro O denu {to naopaku trgna! Klaudio O jadu {to tolku ~udno prsna! Don Huan O ~umo navreme spre~ena! Vaka }e ka`ete koga s# }e se svr{i. bi mo`el da ka`am deka e pove}e od toa. i da ne dol`am. Don Pedro Zo{to. a koga }e vidite pove}e i }e ~uete pove}e.Od vlakno ortoma 343 Don Huan zaludno vlo`il trud. Don Huan Nema ponatamu da ja ocrnuvam duri sami ne se uverite. va{ata Hera. Don Pedro Don Huan Da. dovolno }e vi poka`am. strpete se samo do polno}. Hera na Leonato. ne priznavajte {to znaete. taka }e ti se pridru`am zaedno da ja posramotime.) . ako i toga{ s# u{te ja sakate. se~ijata Hera.

Dren Taka e. oti se odredeni da go ~uvaat princot. oti xagorot i muabeteweto na stra`ata treba najstrogo da se tolerira i nema da se trpi. za dobriot izgled.) Dren Dali ste dobri i verni lu|e? Talpa go ka`e{.Potoa ne krevajte vreva niz ulicite. Ovde smetaat deka ste najbezumniot i najprikladniot ~ovek za zapovednik na stra`ata. ne. kom{ija \eriz. ka`ete im ja zada~ata. gospodine. samo. treba da navratite vo sekoja kr~ma i site pijani da gi naterate da Ako ne zastane koga }e mu se ka`e stoj.toa e darba na sre}ata no da ~ita{ i pi{uva{ .Ponatamu. gospodine narednik. toa bi bila preblaga kazna za niv. Dren Dojdi vamu. i treba sekogo da zapirate vo imeto na princot. Vtoriot stra`ar A dvete raboti. ako imaat barem ronka lojalnost vo sebe. koj mislite deka e najtikvar od site za da vi bide zapovednik? Prviot stra`ar Hju Erebicata. Dren . . zna~i ne e podanik na princot. znaev. inaku bi bilo {teta da ne stignat do spasenie na du{ata i teloto. zatoa nosete go fenerot. vedna{ potoa svikajte gi drugite i zablagodarete mu se na Boga {to ste se ottarasile od gadot. oti ne gledam kako mo`e spieweto da pravi nered. ova saka{e da Taka be brat. Bog ti dal ime za merak: da izgleda{ dobro . Dren [to gi imate vie. mi zboruvate kako dobro izvesten i mnogu smiren stra`ar. tie znaat da ~itaat i da pi{uvaat. treba da gi sfa}ate site skitnici. gledajte da gi koristite koga za takvite suetnosti }e nema potreba. . Talpa A {to ako nekoj ne saka da zapre? Dren Toga{ pravete se na udren i pu{tete go da si odi. Talpa Dobro. Vilijam [EKSPIR (Doa|aat Dren i Talpa so stra`a. Vtoriot stra`ar Poprvo }e spieme odo{to da muabetime.. za pi{uvaweto i ~itaweto.toa doa|a od prirodata. kom{ija Dren. A vie treba da si imate rabota samo so podanici na princot.. Zada~ata vi e vakva.344 Scena 3 Na ulica. znaeme nie {to mu dolikuva na eden stra`ar. gospodine ili \or|i \erizot. ne? Zna~i. vnimavajte da ne vi gi ukradat baltiite. Dren Ne. zablagodarete mu se na Boga i nemojte da se falite so nego. Vtoriot stra`ar Da. Dren Kako prvo.

stra`arot ne smee nikogo da navredi. Taka mo`e. Dren Ova se va{ite zada~i. ako i toga{ ne vi dadat popameten odgovor. tolku podobro za va{iot dobar glas. ka`ete im deka ne se takvi za kakvi ste gi mislele. ne bez volja na princot. toa ne mo`e. da mu dozvolite samiot da vi poka`e koj e i da vi se iskrade od va{eto dru{tvo. a so takvite lu|e {to pomalku si imate rabota i {to pomalku se me{ate. sekoj {to barem malku gi znae propisite. Dren Po kilo krv. `imi bogorojca. Talpa Taka e navistina. Vtoriot stra`ar Ako znaeme deka e kradec. oti ovcata {to ne mo`e da si go ~ue jagnete {to blee. nikoga{ nema da go slu{ne teleto {to muka. mo`ete. ortak. }e vi re~e deka mo`e. gospodine. ova e ve}e drugo dvajse. zapovedniku go pretstavuvate princot li~no. Dren Ako naidete na kradec. vi velam. raka na srce. Vie.Od vlakno ortoma 345 odat na spiewe. ne}at. Vtoriot stra`ar A {to ako ne}at? Dren ~esnost. So pravo za{to po svoja volja ne bi obesil ni pes. po slu`bena dol`nost mo`ete da go obvinite deka ne e ~esen ~ovek. Vo toj slu~aj zaminete si spokojno pa neka deteto ja razbudi so pla~ do nebo. Vtoriot stra`ar Ako ne}at. no jas mislam deka tie {to baraat belja }e si ja najdat: najmiroqubiviot na~in za vas e ako vi se slu~i da fatite kradec. Talpa E ne. ostavete gi toga{ neka se otreznat. Vtoriot stra`ar Dobro. vsu{nost. Ako go sretnete princot no}e mo`e da go zastanete. Talpa E. oti. Talpa Ako ~uete bebe da pla~e vo no}ta mora da ja viknete dadilkata da go smiri. zarem ne treba da go fatime? Dren Po slu`bena dol`nost. no greota bi bilo da ne obesam ~ovek koj{to poka`uva i najmali znaci na . a da zastanete ~ovek protiv negovata volja e navredlivo. Talpa Vie sekoga{ ste va`ele za ~ovek so du{a. Dren A {to ako dadilkata spie i ne mo`e da n# slu{ne? Dren Golema rabota.

zatoa laktot me ~e{a! Vedna{ namirisav deka tuka ima ne{to {ugavo! Konrad (Tiho) Nekakvo predavstvo. gledate! Zna~i. Bora~io Da be. Zbogum. za{to koga bogatite razbojnici imaat potreba od siroma{nite. Stra`arot Ete. ve molam. Konrad Ba{ ~udno. a jas. .Ajde kom{ija. ]e ti vratam za ova. s# podrobno }e ti turam. viknete me. Konrad! Stra`arot (Tiho) Sus. Dren U{te ne{to. od Don Huan zarabotiv iljada dukati. predlagam da podremime ovde na crkovnata klupa do dva po polno} a posle site na spiewe. ~uvme {to ni e zada~a. Konradi{te velam! Konrad Ne se deri ~oveku. ili {e{ir ili palto ne zna~i ni{to za ~ovekot. dremete na {trek. Bora~io Eve ti ka`uvam. ne mrdajte! Bora~io Konrad. siroma{nite razbojnici mo`at da pobaraat kakva sakaat cena. gospoda. vnimavajte na ku}ata od gospodinot Leonato. Vtoriot stra`ar Ete gospoda. tuka ti sum do laktot.346 Dren Vilijam [EKSPIR Bora~io Zastani poblisku pod streava oti do`decov si kapi. ako ne{to golemo se slu~i. Konrad Da. se raboti za ali{ta. Samiot znae{ deka modata na eden gradnik. utre tamu }e navalat svatovi. ko vistinska pijanica. ~esni kom{ii. a sega ka`uvaj {to ima{! . (Izleguvaat Dren i Talpa.) Bora~io Ej. lu|e! Sepak ostanete skrieni. Bora~io Mislam na modata. pa ve~erva }e vrie ko vo ko{nica. ve molam. Konrad Mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku skapo? Bora~io Treba{e da pra{a{ mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku bogato.) (Vleguvaat Bora~io i Konrad. dobra no}. Bora~io ^udno ti e oti si epten zelen. ~uvajte ja slu`benata tajna site zaedno i sekoj za sebe i dobra no}.

princot i Klaudio. koja mo{ne gi izmami. smesteni i izvesteni od mojot gospodar Don Huan. Zarem ne gleda{ kolku gnasen kradec e vakvata moda? Stra`arot |ica Hera. Klaudio i mojot gospodar. Znaj deka no}va & se dodvoruvav na Margaret. Klaudio zamina gneven.Od vlakno ortoma 347 Konrad Modata si e moda. . ovde vlegovme vo tragot na najopasniot razvrat {to se slu~il vo zemjava. Prviot stra`ar Vi nareduvame vo imeto na princot: Stoj! Vtoriot stra`ar Viknete go prviot gospodin narednik. duri imeto mu go pomnam. taa podizleze na prozorecot na nejzinata gospodarka i iljadapati mi posaka dobra no}. ponekoga{ ko sve{tenici na bogot Bel na starite crkovni prozorci. sigurno e vetrokazot na ku}ata. pa delumno zaradi negovite zakletvi. poleka! . Bora~io Ne slu{na ne{to? Konrad Ne. se kolne{e deka }e ja sretne kako {to e dogovoreno utre vo hramot i tamu pred seta svadbena povorka. krade. Ama ne ti zovre i tebe glavata so modata pa mi ja smeni temata so prikazni za modata? Bora~io Ne. od crvja podjadeni tapeti kaj{to negovata amajlija izgleda ogromna ko negoviot stap? Konrad Gledam kako ne gledam. ni malku. na koi najprvo gi v~opi. Bora~io Zarem ne gleda{. no |avolot. Bora~io Gluposti! Isto mo`am da ka`am budalata si e budala. Prviot stra`ar A i Gnasniot e vklu~en. kako da e Hera. gospodarot moj. a mi se {etka ko gospodin. gledam duri deka modata iznosuva pove}e ali{ta od lu|eto.ama ~ekaj. znae{e deka e Margaret. oddaleku vo gradinata ja gledaa ovaa qubovna sredba. . kolku gnasen kradec e modava? Kolku luda~ki ja zovriva vrelata krv na site od ~etirinaeset do trieset i pet? Kako ponekoga{ gi doteruva ko onie faraonovi vojnici od po`oltenite sliki. no najmnogu zaradi mojata podla ujdurma koja gi potvrdi site kleveti izneseni od Don Huan. Konrad I si pomislija deka Margaret e Hera? Onoj Gnasen go znam. a ponekoga{ kako izbri~eniot Herkul na izmastenite. sluginkata na gospo- Bora~io Dvajca od niv sigurno. frfulot mu visi. ti ka`uvam zgora-preku. velam.prvin treba da ti ka`am kako princot. }e ja izrezili so ona {to no}va go vide i }e ja isprati doma bez ma`. go znam. Konrad Aman bre lu|e. delumno zaradi temnata no}. sedum godini ima. postaveni.

(Izleguvaat.348 Vtoriot stra`ar Vilijam [EKSPIR Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. a fustanot vi e po najnova moda. Konrad Hera Lu|ee! Prviot stra`ar Ti{ina! Vi nareduvame: pokorno pred nas napred! Vedna{. Bora~io Hera Ubavo }e si pomineme {tom lu|evo n# sproveduvaat so sekiri! Konrad Somnitelen pomin. (Vleguvaat Hera. navistina. ti tvrdam. mislam deka onoj drugiot okoluvratnik vi stoi podobro. Vi stoime na raspolagawe. Hera Ne. Ursula Draga Ursula. razbudi ja bratu~etka mi Beatri~e i zamoli ja da stane. Odime.) More }e ni go donesete Gnasniot. te molam. Sum go videla fustanot na Vojvotkata od I ka`i & da dojde ovde. gospo|o. (Izleguva Ursula. a budala si i ti. Margaret i Ursula.) Margaret Navistina. }e go nosam ovoj. samo kosata da be{e malku pozatvorena. nema tuka trte-mrte. draga Meg. Ursula . Margaret Ne e tolku dobar. a vi tvrdam deka taka }e re~e i bratu~etka vi. Hera Taa e budala.) Dobro. ovoj }e go nosam i to~ka. Margaret Mnogu mi se dopa|a odvnatre noviot ukras za glava.

no {to se odnesuva do finosta. mila Hera. Beatri~e Naskoro pote{ko }e stane koga }e go pritisne te`inata na eden ma`. rakavi odvnatre i dipli nabrani i postaveni so sin brokat. da. lesna qubov i nozete vo vis! . bratu~etke. Lele. taa mo`e i so zafaten glas. ako lo{ite misli ne go rasipuvaat otvoreniot zbor.) Da.Od vlakno ortoma 349 Hera Milano {to tolku go falat. (Vleguva Betari~e. Margaret Vi velam. Beatri~e Dobro utro. Hera Dobro utro. Margaret Ama naopa~ki zaklu~ok! Toa go frlam pod noze. naskoro }e mu se razmno`i imaweto. so rabovi i tanteli opto~eni so srma. Margaret Toga{ udrete ja Lesna qubov. gospo|o? Od toa {to govoram ~esno? Zarem ne e brakot ~esen i kaj prosjakot? Zarem ne e va{iot gospodin ~esen i bez brak? Vie bi sakale. Hera Opaa. so oprostenie. naxixan so biseri. nikogo nema da navredam. mule ili ma`? Beatri~e Za bukvata so koja site tri po~nuvaat: M. inaku }e se ka`e lesnotijata a ne te`inata.I u{te ako ma` vi ima dovolno pondila. Hera Velat nema takov na svetot. mislam. elegantnosta i izvonrednosta na krojkata. Pra{ajte ja Beatri~e ako ne mi veruvate . vo sporedba so va{iot toj li~i na obi~na no{nica. Margaret Bog neka dade so radost da go nosam za{to na srce mnogu mi e te{ko. ama sum bolna. da re~am.eve ja doa|a. vie pejte ja a jas }e igram. Hera Ogan da te izgori! Ne ti e sram? Margaret Od {to. rakavi odnadvor. . Dali e navredlivo da se ka`e te`inata na eden ma`? Ni slu~ajno. Of. te`inata na va{iot ma`. {to e sega? Ne vi e glasot malku zaripnat? Beatri~e Osven zaripnatosta drugo ni{to ne mi ostana. originalnosta. ako se raboti za vistinski ma` i vistinska `ena. of! Margaret Ofkate za me~ok. Beatri~e Re~isi e pet. Materijalot svetlikav. vreme e da ste podgotveni. va{iot e desetpati povreden. bratu~etke.

i pokraj tvrdosta na svoeto srce. Don Huan i site vidni lu|e od gradov dojdoa da ve odvedat v crkva. i Benedik be{e takov pa sega stanal ~ovek: se ima{e zakolnato deka nema da se `eni.zarem ne mi li~i? Beatri~e Ne vi se gleda dovolno. bolna sum. ve}e gledate kako {to gledaat drugite `eni. Hera Rakavicive mi gi prati grofot. povle~ete se. no sepak. sega ja bocnavte kaj{to ja boli. ama bog sekomu neka dade ona {to mu saka srceto. niti pak mo`am da pomislam pa duri i da crknam od mislewe. sepak. Ne. dobra Ursulo. Beatri~e Vo koj pravec sega ti talka jazikot? Margaret Sigurno ne vo pogre{en. namirisani se! Beatri~e Celata sum zatnata. nema tuka nikakva pouka. Beatri~e O. bratu~etke. grofot. Margaret Zemete si rafinirani oblogi Herbum Benediktus i stavete si gi na srce.) . Hera Pomognete mi da se oble~am. ili deka }e se zaqubite ili deka mo`ete da se zaqubite. toga{ nema pove}e plovewe spored yvezdite. ni{to ne ~uvstvuvam. (Se vra}a Ursula. mislev na obi~en bodlikav trn. (Izleguvaat.Vi velam. draga Meg. Margaret Em devojka em zatnata. bolna. `imi bogorojca. treba da ja nosite na kapa.) Ursula Gospo|o. kaj bivalo vaka da se nastine. samo taka }e vi pomine bolkata. Beatri~e [to saka mrdnatava da ka`e. pra{uvam? Margaret Jas ni{to.350 Margaret Vilijam [EKSPIR Hera E. niti mi pa|a na pamet da mislam {to s# mo`am da pomislam. mi se ~ini. Mo`ebi mislite deka jas mislam deka mo`ebi ste zaqubeni. si go jade mesoto bez prigovor: a kako vie }e se preobratite ne znam no. deka ste zaqubeni. neka mi e bog na pomo{! O neka mi e bog na pomo{! Od koga stanavte tolku bistri? Margaret Od koga vie se zamativte. princot. mila bratu~etke. no sega. ne sum tolku mrdnata da mislam {to }e mi padne na pamet. gospodinot Benedik. . Benediktus? Zo{to Benediktus? Ima nekakva pouka vo toj va{ Benediktus! Margaret Pouka? Ne. vi velam. Beatri~e Ama ako ne ste se potur~ile. .

e ~esen ko ko`ata {to mu e me|u o~i. od s# srce siot deran`man }e vi go prefrlev vam! Leonato Siot tvoj deran`man da stane moj! Ha! Samo na kuso. eve za {to se raboti.) Leonato [to sakate od mene. edniot mora . bi sakal da mu bide no. Dren Da. zboruva malku pod pat nad pat: star e. Leonato I {to e toa. kom- Dobar star ~ovek. Talpa Leonato Bi sakal da znam {to imate da mi ka`ete. i iako sum samo siromav ~ovek. koga dvajca javaat na ist kow. gospodine. no nie sme samo na obi~en princ slu`benici. oti znam deka va{eto gospodstvo u`iva najdobar kako`man vo gradov. pa duri i da e iljadapati pogolem od mojot. so isklu~ok na va{eto prisutno gospodstvo. ne{to se raboti. milo mi e {to toa go slu{am. na{ata stra`a no}eska. prijateli? Dren Ovoj ~esen Talpa. {to se odnesuva do mene. Talpa Vsu{nost gospodine.Dobro rekovte. Talpa Isto i jas. so bo`ja pomo{. vi velam. navistina. vie me deran`irate. pove}e nema vo cela Mesina. Bog e dobar ~ovek. Dren Da. . {to s# nema na svetov! . Dren Sporedbite bazdat. kom{ija Talpa.Druga soba vo ku}ata na Leonato. so Dren i Talpa. kako {to jas. i umot ne mu e tolku zatapen. Dren Va{eto gospodstvo taka veli. gospodine. gospodine. skrati go lafot. i sami gledate kolku sum zafaten. Bo`e gospode. imam ne{to doverlivo vo koe i vie ste sme{ani. spolaj mu na gorniot {to sum ~esen ko sekoj `iv ~ovek na moja vozrast {to ne e po~esen od mene. gospodine. ~esen kom{ija? Dren Pa. saka da si muabeti. fati dvajca prefrigani huligani kakvi. umot } e si pojde!’. gospodine. sepak. gospodine. Leonato 351 {ija Talpa! Leonato Kom{ii. ve molam. Talpa Taka e. da bev deran`iran ko kral. (Vleguvaat Leonato.Od vlakno ortoma Scena 5 . {to velat: ‘A starosta dojde.videte. Dren Znam. no.

) Glasnikot Gospodaru. odete po Franc ]umurot. Leonato Eve idam. Dren ]e bide zabrzano prefektirano. Leonato Sami ispra{ajte gi i dostavete mi zapisnik. po~esna zdravje! Ko koja bilo {to vkusila lebec! No Bog treba da se slavi. .taka si e toa. ovde ima (Se ~uka po glava) um od koj nekomu }e mu se zeme umot. Leonato Navistina. (Vleguva Glasnik. Leonato Sega moram da ve ostavam. i na{ata `elba e u{te utrovo da bidat soslu{ani pred va{eto gospodstvo. . sega sum vo golema brzanica kako {to sami mo`ete da vidite.) . Na site lu|e ne im delile isto. navistina sfatila dve problemati~ni personi.352 Vilijam [EKSPIR da sedi nazad. prijatele. ti tvrdam. Morame da gi ispra{ame lu|eto. gospodine. Dren Bo`ja rabota. navistina. ortak. Dren U{te ne{to. ve ~ekaat da ja predadete }erka vi na nejziniot soprug.^esna du{a. Talpa I toa umno. kom{ija. gospodine.) Dren Odete sega. (Izleguvaat. gospodine! Na{ata stra`a. gospodine. gotov sum. Dren Umot nema da go {tedime. toj mnogu zaostanuva zad vas. ka`ete mu da donese mastilo i perodr{ka vo zatvorot. zbogum. Leonato Napijte se vince pred da odite. samo vie najdete nekoj u~en pisar da ja zapi{e na{ata ekskomunikacija i dojdete v zatvor. (Izleguvaat Loenato i Glasnikot.

Beatri~e i drugi. hi! Klaudio Znaete li vie nekoja. gospodaru. samo ednostavnata forma na ven~avkata. Loenato. Hera? Hera Ne. da ja ka`ete sega. (Vleguvaat Don Pedro. ve povikuvam. gospo|ice. Sve{tenikot Sve{tenikot Vie. dozvolete mi.he! Hi.^in ^ETVRTI Scena 1 .ha! He. Sve{tenik. sinko. dali slobodno i so ~ista du{a mi ja davate momava. Hera. ko Bog {to mi ja dade mene. na primer: Ha. Benedik. Klaudio O. zaradi spasot na va{ite du{i. . Don Huan. {to s# si dozvoluvaat lu|eto! O. gi ima i za smeewe.Vnatre vo crkvata. Klaudio. A vie. Sve{tenikot Vie. Trgnete se o~e. bidete kratki. {to s# lu|eto mo`at da storat! [to s# sekojdnevno pravat! Bez da znaat {to pravat! Benedik Opa. grofe? Leonato Si dozvoluvam da odgovoram mesto nego: Ne. dali ste spremni da se ven~ate so gospodinot grof? Hera Da. . {to e sega ova? Izlivi so izvi~nici? Pa da. ste spremni da ja ven~ate ovaa dama? Klaudio Ne. va{ata }erka? Leonato Slobodno. a podrobnostite i raznite dol`nosti mo`ete i posle. Leonato Da ja ven~a.) Leonato Ajde o~e Fransis.Tatko. gospodaru. o~e? Vie ste tuka da ja ven~ate. Klaudio Sve{tenikot Ako koj bilo od vas znae nekoja skriena pre~ka zaradi koja ne treba da bidete soedineti.

vo kolkav privid na vistinata i pokaz mo`e grevot prefrigan da se skrie! Ne nadojde li krvta ko smeren dokaz. lostej}i ja nejze.Gledajte kako ko devstvenica crvenee ovde! O. ako taa. ili od onie yverovi siti {to vo pohota divja~ka besneat. Leonato. dobro ~uvte. crveniloto ne zna~i smernost tuku vina. Hera Da ne ne{to ne ste vo red {tom vaka bladate? Klaudio Princu. Benedik Ova ne li~i na ven~avka.354 Klaudio Vilijam [EKSPIR A {to dar da vi dadam jas. gospodine. ne davajte mu gnila ovo{ka na prijatel. [to da re~am? Obes~esten sum. ko brat na sestra. da ne ja vrzam du{ava so bludnica pusta. taa samo znak e i privid na ~esta svoja. mi se podala ko na ma` iden pa taka grevot go ubla`ila od prethodnata naglost: Ne. Hera A dali poinakva vi sum se pri~inila? Klaudio Dosta! Mi se pri~inila! Rezil }e pukne za toa pri~inuvawe: mi se pri~inuvavte ko Dijana na nebo {to vrti. i devstvenosta & ja sovladavte. Leonato nikoga{. Leonato Dali dobro ~uv? Ili mo`e sonuvam samo? Don Huan Gospodine. zemete si ja vedna{ nazad. {to sakav da go vrzam prijatelot moj so najobi~na bludnica. a ~uenoto e vistina.Eve. no vie ste bile poneumerena vo krvta od Venera. princu. grofe? Klaudio Da ne se ven~am. Leonato Ama. ~estita ko pupka pred da rascuti divno. & otkrivav srame`liva naklonost i qubov ~ista. site {to ja gledate. bi rekle. go skr{ivte otporot na nejzinata mladost. ako vie. Leonato. svedok na doblesta prosta? Zar ne }e se zakolnete site. deka devstvenica e sveta po ona {to se gleda? Ama ne e.O bo`e! . ~ija vrednost mo`e po bogatstvo i bescenetost so va{iot da se ramni? Don Pedro Ni{to osven ako ne mi ja vratite nazad. Hera Vistina? . zo{to mol~ite? Don Pedro [to sakate. Klaudio Znam {to sakate da ka`ete. Klaudio Na blagodarnost me u~ite. so nieden zbor ne sum ja lostel. ja setila taa strasta na postelata bludna. vi velam. tuku.

ja ~uvme vo toa vreme sno{ti kako zboruva so eden gad na prozorecot nejzin koj{to. gre{nice ~ista. nema dovolno devstvenost vo ovoj na{ jazik bez navreda. Don Huan Podobro princu da ne gi imenuvate. da ne govorite za niv. Hera grofe. i na klepki ve~en somne` }e mi visi da ja pretvora ubavinata vo misli lo{i za nikoga{ pove}e da nema lixba. i so seta tatkovska vlast {to nad nea ja imate. Hera Ne razgovarav so nikogo vo toa vreme. Don Pedro Toga{ devstvena ne ste. . grofe? Klaudio Dajte samo edno pra{awe na }erka vi da & postavam. ko razvratni~ki bandit gi prizna bludnite sredbi {to gi imale tie mnogupati vo tajnost. stojam li ovde? Princot li e ova? Brat mu li e ovoj? Ova li e liceto na Hera? Dali o~ite se ova na{i? Leonato S# si e ova taka. ubava damo. `al mi e za va{eto ne~esno odnesuvawe. Samo Hera mo`e da ja valka Herinata doblest. da se ka`at. Hera Zarem ne se vikam Hera? Koj mo`e imeto da mi go valka so pravi~en nekoj prekor? Klaudio Se znae koj mo`e: Mo`e samo Hera. Leonato Zarem nema nekoj ovde da mi zarie no`? (Hera se onesvestuva. naterajte ja da mi odgovori pravo. brat mi i ovoj stradalni~ki grof. `al mi e {to ova mora da go slu{ate. navistina. `imi ~esta.Leonato. O Hera! Kakva li Hera ti bi bila ako polovina od tvoite nadvore{ni ~ari na slu`ba bi bile na porivot od srceto tvoe! Zbogum najgre{na. odgovori mu ako si mi }erka. ~istoto gre{na! Zaradi tebe }e ja zaklu~am qubovnata porta. rabotite izneseni na videlo. vardi me! Lele {to me snajde! Zo{to vaka me ispra{uvate? Klaudio Za niz odgovor da vi go doznaeme pravoto ime. Leonato Ti nareduvam. Klaudio O bo`e. Zatoa. Koj be{e toj {to razgovara{e so vas sno{ti na prozorecot va{ pome|u dvanaeset i eden? Ako ste devstvena odgovorete na ova. jas. no {to so toa. . ja vidovme.Od vlakno ortoma 355 Klauido Leonato. duhot & go zatemnija.) Beatri~e [to ti stana sestro? Zo{to padna? Don Huan Da odime. najubava! Zbogum.

se gu{e{e vo solzi? Trgajte se od nea! Neka umre! Sve{tenikot Slu{nete me malku. Benedik Leonato Gospo|ice. ili tolku sol mesoto da & go nasoli i da & go so~uva od gnieweto {to sledi! Benedik Gospodine. ne posvoiv {tedro prosja~ko ~edo od pred moite porti za koe. sigurna sum. koga bi se vovleklo vo kal i rezil bi mo`el da ka`am. . . prokolnuvaj}i se sebesi za navek. Beatri~e Kako si. Don Huan i Klaudio. Hera! Hera! . za~uden sum mnogu i ne znam {to da re~am. obvinuvaj}i ja. eve potvrda! O. Hero. moeto {to go sakav. moe tolku mnogu {to pove}e od samiot sebe be{e moe vo sporedba so mene.O. gospodine. zo{to ne bi gledala? Leonato Zo{to? Zarem ne istura sekoja zemna tvorba sram vrz nejze? Mo`e{e li bludot da go porekne vo krvta nejzina vgnezden? Ne `ivej. sramov poteknuva od koleno tu|o? No moeto. moeto so koe se gordeev. samiot. {to go falev.356 Vilijam [EKSPIR (Izleguvaat Don Pedro.) Benedik Kako e damata? Beatri~e Mrtva.Striko! . ne trgaj ja tvojata te{ka raka! Smrtta najdobro }e go pokrie sramot nejzin samo taa treba da se posakuva.pomagajte striko. so milozliva raka. dali so nea spievte sno{ti? Zarem ti u{te gleda{? Beatri~e Sve{tenikot Gleda. zo{to ba{ taa . Beatri~e Sve{tenikot O.Gospodine Benedik! O~e! Leonato Sudbino.ba{ taa da padne vo jama od blato. trpenie. pa ni {irokoto more nema tolku voda pak da ja is~isti sega. no tvrdam deka do sno{ti cela godina ista delime soba. ne otvoraj o~i. So nego nemam vrska. deka duhot tvoj poslab }e bide od sramot. samo se zasili ona {to pred malku vrie{e zad `elezni {ipki! Zarem princovite da la`at? La`e li Klaudio koj ja qube{e tolku {to. ve molam: duri i samiot. da ne veruvam deka mnogu brgu }e umre{. mislam. ne spiev. @alev li {to si mi edna? Ja prekoruvav li za ova prirodata-titiz? O. Leonato Eve potvrda. nekoj na du{a ja zel! Smirete se. gospo|o. veruvajte. Hera? Zo{to. `ivotot bi ti go odzel. premnogu za edna! Zo{to ostanav so edna? Zo{to niz o~ive bo`ica vo tebe gledav? Ne.

a ova }e go `ali. Leonato A {to e celta? Sve{tenikot Se izvede li s# ova dobro. i za ovaa rabota poslu{ajte go mojot sovet. ne veruvajte na mojot ugled. ako znam pove}e za nekoj `iv ~ovek od ona {to devstvenosta moja dopu{ta. kolku sum bogat so prijateli i imot i kako za kleveti se vra}a. ma~ete me do smrt! Sve{tenikot Ne{to ~udno gi izla`alo princovite. ili deka sno{ti sum muabetila so koe bilo `ivo ti}e. nitu pak vozrasta do tolku ne mi go zatapi umot. Sve{tenikot Strpete se malku. klevetite brgu }e se pretvorat vo `alost. i pu{tav rabotite da si te~at po svoe. a na va{ata stara semejna grobnica zaka~ete u`aleni epitafi i site redovi napravete gi {to odat so sekoj pogreb. Vremeto u{te ne ja iscicalo krvta od mene. na iskustvoto. nitu kobta imotot mi go skusi ni bludniot `ivot od prijateli me li{i. neka nieden grev ne mi se prosti! . Leonato O~e. iljadnici sramovi ~edni vo angelsko belo {to niv gi teraa. Neka nejze za nekoe vreme ja sokrijat negde a vie objavete deka navistina e mrtva. zo{to sakate toga{ da go pokriete ona ~ija golotija se gleda i so golo oko? Sve{tenikot Gospo|ice. ne mo`e da bide. kolku sum silen na snaga i bistar na um. so~uvstvuva i pravda .Od vlakno ortoma 357 Benedik za{to predolgo samo stoev i mol~ev. pred svetot poka`ete deka ste vo `alost.O. tuku po makive baram porod mnogu golem. Sami gledate deka seta doblest {to & ostana e vo toa {to nema da dodade na prokletvoto i grev na kleveta. tatko. mrazete me. taa ne poreknuva. i ako ne{to umovite im gi smatilo toa do{lo od ona kopile Huan. zvaweto. koj e toj za kogo ve obvinuvaat? Hera Samo obvinitelite znaat. toa e ve}e ne{to. otfrlete me. mora na ova da ostaneme. jas ne znam nikoj. ako se doka`e deka so ma` sum razgovarala vo nepristojno vreme. ~ij duh postojano sonuva podlost. Deka umrela. na znaeweto moe {to so pe~at ja potvrduva sodr`inata na u~enosta moja. no & zgre{ija li i najgordiot od niv kaznata }e go stigne. Ako vistinata za nea ja ka`aa so ovie race }e ja rastrgnam. Leonato Ne znam za toa. a po niv v o~i plamen & se javi navredite da gi izgorat {to site trojca gi bea frlile protiv nejzinata ~ednost. ]erka vi ovde ja ostavija ko mrtva. no ne za ova ja smisluvam postapkava ~udna. na dostoinstvoto. za da ne vidat. ja gledav gospo|icava i sekako vidov iljadnici aveti crvenilo kako & idat na lice. Dvajca od niv nesomneno se ~esni. razgneven na ovoj na~in. Nare~ete me {utrak. vo migot koga oklevetena bila. ako damava ne le`i nevina ovde kutnata od zabluda kobna. ne veruvajte mi na vozrasta. svetosta moja.

poslu{ajte go ovoj sovet. svadbava mo`e e samo odlo`ena. Beatri~e Bo`e kolku bi me zadol`il ~ovekot {to bi & donel pravda. ~udnite rani gi le~i. Hera i Leonato. Benedik Postoi li na~in da se poka`e takvo prijatelstvo? Beatri~e Ima mnogu prost na~in no nema takov prijatel. Leonato Davej}i se vo maki. sokrijte ja. (Izleguvaat Sve{tenikot. Ako bide vaka. zli jazici. {to najdobro }e & li~i na ranetiot glas. i sekoj ubav del od nejzinata snaga }e se pojavi promenet vo porasko{na ruba poprivle~en i podrag. Taka i so Klaudio }e bide. da. Ajde. i u{te dolgo }e pla~am. . Benedik Sekako. Benedik Ne posakuvam da e taka. veruvam deka na va{ata ubava bratu~etka & e nanesena nepravda.358 Vilijam [EKSPIR sekoj {to }e ~ue. No duri i s# drugo da ne ispadne na arno. i }e posakuva nikoga{ da ne ja obvinil taka. toga{ vrednosta mu ja krevame. ako voop{to nekoga{ qubov mo}na setil. }e postapuvam vo ova najskri{no i najpravi~no ko du{ata va{a kon teloto {to vi postapuva. sepak. bidej}i ispa|a vaka deka ona {to go imame ne go cenime mnogu dodeka e na{e. gospo|ice. Sve{tenikot Odime. kolku i da veruval deka ja naklevetil verno. Benedik Gospodine Leonato. vo nekoj samoten. i za najmalata slamka }e se fatam. i iako gi znaete moite posvetenost i qubov kon Klaudio i kon princot. . samata vest za smrta na gospo|icava }e go zbri{e sramot za nejzinata bludnost: a ako i toa propadne. navredi i misli. Beatri~e Nema zo{to da posakuvate. ja otkrivame toga{ doblesta {to duri sme ja imale v race ne se gledala. dobro e {to prifativte za{to samo ~uden lek. pobo`en `ivot daleku od lo{i o~i. popoln so `ivot vo okoto i vidot na negovata du{a odo{to koga bila `iva. veruvam idninata }e skroi ishod podobar mnogu otkolku {to jas mo`am da go smislam sega. slikata na `ivotot nejzin }e se mu{ne milno vo rabotilnicata na voobrazbata negova. koga }e ~ue deka od zborovite negovi taa umre. pla~am po svoja volja. vo ~esta vi se kolnam. celo vreme pla~evte? Beatri~e Da.toga{ }e ja `ali. no koga }e go zagubime i }e go nema.) Benedik Gospo|ice Beatri~e. umrete za da `iveete. treba samo da se izdr`i. skrit.

Beatri~e E. Benedik @imi me~ov. a }e go nateram da go goltne onoj {to veli deka jas ne te sakam. bog neka mi prosti. Zbogum! Se kolnam vo nego deka me saka{. Ne e ova ~udno? Beatri~e ^udno e ko {to mi e ~udno nepoznatoto. Beatri~e. naredi mi ne{to da storam za tebe. mila Beatri~e. Benedik Najmnogu od s# na svetot ve sakam vas. Isto bi mo`ela i jas da re~am deka najmnogu od s# ve sakam vas. Benedik [to? Ne mi pa|a na pamet. toga{. Benedik Ajde. ni{to ne priznavam. Smetajte deka sum zaminala iako sum tuka. no ne veruvajte mi. mo`e da go goltnete. Benedik Da mi izjavi{ so seto tvoe srce? Beatri~e Ve sakam so seto srce i nemam so {to drugo da vi izjavam. ve molam.Od vlakno ortoma 359 Benedik Benedik Mo`e li ~ovek da go izvr{i? Beatri~e Toa e rabota za ~ovek no ne i za vas. Beatri~e. pu{tete me da odam. ni{to ne poreknuvam . Benedik . vo vas nema qubov. Taman sakav da vi izjavam deka ve sakam. Benedik [to da ti prosti.ne. Beatri~e Nemojte da se kolnete vo nego. Beatri~e Ubijte go Klaudio. Beatri~e I nema da si go goltnete zborot? Benedik Duri ni so najvkusniot za~in {to odi so nego: ti izjavuvam deka te sakam. Beatri~e Odbivaj}i me ubivate mene. mila Beatri~e? Beatri~e [to me presekovte vo ubav ~as. .samo mi e `al za bratu~etka mi. a sepak ne la`am. ti me saka{. Beatri~e Benedik ^ekaj malku.

navredi i posramoti mojata rodnina? . .. gurabija od grof~e.O bo`e. zatoa sakam da umram ko `ena seta vo jad i ~emer..konte. so nevidena svirepost. @imi rakava. Benedik Dali Klaudio ti e neprijatel? Beatri~e Zarem toj ne se poka`a kako najgolem podlec {to ja nakleveti. la`ni obvinenija. se obvrzuvam deka }e go predizvikam na dvoboj. da. . kamo da sum ma`! Tipot ja nose{e na race do tamu kaj{to treba{e racete da im se spojat vo svet brak. Odete. Beatri~e.O. uverena sum ko {to znam deka imam um i du{a.) . Beatri~e Upotrebete ja za moja qubov na drug na~in a ne vo nea da se kolnete. Beatri~e Vilijam [EKSPIR Benedik Beatr. @imi rakava. Jas moram da velam deka e mrtva. Sudete za mene po ona {to za mene }e ~uete.so javni kleveti. zbogum. a tamu . konte i pol. Beatri~e Princovi i grofovi! Da.zlo & e naneseno. ute{ete ja bratu~etka vi. te sakam.Beatri~e Zboruvala so ma` od prozorec! .Ama najde izgovor! Benedik Ama. mila Beatri~e. hrabrosta vo u~tivost i ma`ite stanale obi~ni alapa~i. vi ja baknuvam rakata i ve ostavam. i toa qubezni. Beatri~e. uni{tena. ^ekaj.Ne mo`am da stanam ma` po svoja `elba. nema {to! O kamo da sum ma` zaradi nego! Ili barem da imam prijatel {to }e bide ma` zaradi mene! No ma{kosta se istopila vo klawawe. Benedik Polesno se drznavte da mi bidete prijatel odo{to da se borite protiv mojot neprijatel. Benedik Dali v du{a ste uvereni deka grofot Klaudio & nanese nepravda na Hera? Beatri~e Da. vedna{ e hrabar kako Herkul. naklevetena e. kamo da sum ma`! Srceto }e mu go iskornam i }e mu go izedam nasred plo{tad! Benedik Slu{aj. Benedik Prvin da staneme prijateli. grof~eto .360 Beatri~e Navistina sakam da si odam. Klaudio skapo }e mi plati. svedo~ewe na princ. Beatri~e Milata Hera! . koj deneska samo izla`e a potoa se zakolne vo toa. Benedik Toa mi e dovolno. (Izleguvaat. zna~i.

[to imate da ka`ete vo svoja odbrana? [to e pravo. neka zastanat pred mene. vi velam. pravo e gospodine: nie velime deka ne sme. Dren Neverojatno prefrigan fraer. Stra`ari. i Pisar vo sve~eni ali{ta. da vi {epnam ne{to na uvo. za{to ne daj bo`e bog da ne e pred vakvi edni razbojnici! . ama mnogu brgu }e mu go smenam umot.gospodin gospodin Konrad. mom~e? 361 Konrad Gospodine. i naskoro }e se povede istra`na postapka deka ste takvi. stol~e i perni~e za perodr{karot! Pisarot Koi se prestapnicite? Dren Jas i kolegata. gledam se dogovorile. postoi somnevawe deka ste podli gadovi.Dojdi vamu. Dren Dren Ve molam zapi{ete . (Vleguvaat Dren.Kako se vikate. se nadevame.Bora~io. Bora~io Dobro.) Dren Dali site prisutni ne se otsutni? Talpa O.@imi boga. Dali zapi{avte deka ne se? . gospodine. ve}e e doka`ano deka ste bez malku isto {to i lo{i gadovi.i zapi{ete go prvin bog. dali mu slu`ite na gospoda? Bora~io/Konrad Da. Konrad i Bora~io. na{e e da go ispitame prestapot. .Gospoda.A va{eto.Gospoda. Talpa Konrad Taka e. Pisarot Ama vi velam koi se vinovnicite {to treba da se ispitaat. . . Talpa. .Od vlakno ortoma Scena 2 Zatvor. deka ne sme. prijatele? Bora~io Vi velam.se nadevaat deka mu slu`at na boga. velam. gospodine. zastanete na strana. . Bora~io. gospodine i se vikam Konrad. Dren Zapi{ete . Dren Taka e. Neka zastanat pred gospodinot narednik. mom~e. . Dren Zapi{ete .

Stavete im lisici! Konrad Trgaj gi racete. bratot na princot. ba{ na vakov na~in otfrlena i od golema `al i maka nenadejno umrela. da ja uni`i Hera pred site svadbari i da ne ja zeme za `ena. glup~o! Talpa A i ova e pove}e gospodo od ona {to bi mo`ele da go poreknete. Pisarot Dali re~e u{te ne{to? Dren Vtoriot stra`ar Ajde. okovajte gi vo prangi! Re~e deka primil iljada dukati od Don Huan za la`no da ja obvini gospo|icata Hera. Bora~io Gospodine naredni~e. da `imi sveti Ilija. ne gi ispra{uvate kako {to treba. gadu koga ti velam. vrzete gi lu|evo i odvedete gi kaj Leonato. ~oveku? Prviot stra`ar I deka grofot Klaudio re{il. Pisarot . Jas odam pred vas da im go poka`am zapisnikot od soslu{uvaweto. Dren Sus.Opa. e podlec. re~e deka Don Huan. vo imeto na princot vi nareduvam: Obvinete gi. treba da gi povikate stra`arite {to gi obvinuvaat.) Ni{to drugo.Neka vlezat stra`arite. Dren Podlec neviden! Za ova }e te osudat na ve~no spasenie! Pisarot I {to drugo? Gospodine naredni~e. gospodine. . . Dren Vtoriot stra`ar Zapi{ete .362 Pisarot Vilijam [EKSPIR Pisarot I {to drugo. mora da e toa. . Dren O~igledno razbojni{tvo bez presedan! Talpa Da. Princot Huan utrovo kidnal bez traga. na takvoto negovo obvinenie.Gospodine narednik.Gospoda stra`ari. Dren Navistina. Toa e s#. Hera bila na ovoj na~in naklevetena. Prviot stra`ar Ovoj ~ovek ovde. zapameti. (Izleguva. pa toa e otvoreno krivokletstvo da se nare~e bratot na princot podlec. ne mi se dopa|a{. toa bi bil praviot na~in. .princot Huan e podlec.

{to ne e tuka pisarot pa da zapi{e deka sum magare! Ama vie lu|e. Vodete go! O.O. zapomnete deka sum magare. kamo da be{e zapi{ano deka sum magare! (Izleguva.Hoh{tapler eden nikakov! Konrad Trgajte se od mene! Vie ste magare. i u{te ~ovek sum {to go znae zakonot. Ajde. Dren Zarem ne mi go kopituva{ zvaweto? Zarem ne mi ja kopituva{ vozrasta? . Iako nema da bide zapi{ano sepak zapomnete deka sum magare. poln si pieteti a toa i }e go doka`am so svedoci. .) . i ~ovek sum so dva kostuma i s# na mene e pedantno i ~isto. ne sum jas glup. tuku sum ~inovnik i u{te doma}in i u{te ubavo par~e meso kako koj bilo drug vo Mesina.]e vidi{ ti. ami {to si misli{? I ~ovek {to imal gubitoci.Od vlakno ortoma 363 Dren Mene mi veli{? Kade e pisarot? Neka zapi{e deka ~inovnikot na princot e glup~o. vrzete gi. . gadu. ami {to? I ~ovek sum mo{ne bogat. vie ste magare.

na sekoja maka so druga maka i toa to~no vo sekoja crtka. ne e pametno da ja pothranuvate tagata protiv sebe. dosta. (Vleguvaat Leonato i Antonio. oblik ili forma. no ne postoi ~ove~ka doblest {to tolku revnosna }e bide koga nekoj samiot na maka }e se najde. toa sekako }e go storam. na sekoja bolka da odgovara so bolka. lesno e za trpenie da im se blada na tie {to ofkaat pod tovarot na bolot. bolot so zdiv go terala. i tie {to ve navredija neka stradaat malku. Antonio Vo toa lu|eto ne se razlikuvaat od deca. so zborovi jadot. bolot izmeri mu go po dol`ina i {irina so mojov. bez ogled kolku pi{uvale na bo`ji na~in i se inaetele na slu~ajot i te{kite maki. . zatoa. Najdi tatko {to tolku deteto si go sakal. Antonio Eve gi idat Klaudio i princot. i tagata ja tera od sebe so mrmkawe i {epot toga{ koga treba do nebo da ofka. ne. i so pogovorki jadot go krpi. Leonato Ve molam. }e ve snema. Leonato Ve molam. ne te{ete me so mudrost: Tagata posilno mi vri{ti od sekoj sovet. ako takviot se smee i bradata si ja mazni. oti lu|eto. sovetnici i te{iteli se dobri samo pri bolka {to sami ne ja ~uvstvuvaat. ne. brate.^in PETTI Scena 1 Pred ku}ata na Leonato. A ova neka go znae Klaudio. ~emerot so sve}i go opiva. {to pred toa tolku le~beno i stru~no go skrotuvala gnevot ludiloto go so{ivala so svilen konec. Za{to s# u{te ne se rodil filosof na svetot {to mo`e zabobolkata mirno da ja trpi. neka go znae i princot i site drugi {to ~esta & ja obes~estuvaat. nema da slu{am. Leonato Sega govori{ umno. ako ja vkusat.takviot donesi mi go i od nego sigurno na strplivost }e se nau~am. I jas sum od krv i meso. dosta so soveti. .) Antonio Ako prodol`ite vaka. i ne}am te{itel u{ite da mi gi polni osven ako bolot ne mu e ramen na mojot. no. a ~ija qubov tatkovska zgaznata e tolku i re~i mu da bide strpliv. Antonio Sepak nemojte seta bolka na srce da vi te`i. Du{ava mi veli deka Hera e naklevetena. koi niz u{i mi vrvat bespolezno ko voda niz re{eto. Ama takov nema. del~e. mudrosta nivna vo strast se pretvora.

starecu. klevetata tvoja go raspara nejzinoto srce i sega le`i zakopana so svoite pretci. ~oveku. ne pu{taj ja rakata po me~ot ne ti se pla{am. da se falam {to sum storil kako mlad ili {to }e storam da ne sum star. cutot na mladosta i bludnata sila. podlecu. Leonato.Zo{to naedna{ brzate? . O! Vo grobnicata kaj{to nikoga{ ne spiel sramot osven ovoj nejzin. ti tolku n# navredi mene i moeto nevino dete {to sum prisilen od dostoinstvoto da se otka`am svoe i siot sed. koj drug ako ne ti? Nemoj.toga{. Don Pedro Podlosta moja? Ne karajte se so nas. Klaudio Neka mi se isu{i ovaa raka ako nekoga{ ja zagrozi va{ata starost. dobar den. gospodaru.) Don Pedro Dobar den. gospodaru? . drt od modricite na godinite da te predizvikam na dvoboj kako ~ovek. Don Pedro Gre{ite mnogu. }e doka`am na nego ako smee da se drzne i pokraj ve{tinata negova i aktivnite ve`bi. ~oveku dobar. Leonato ^ujte me. gospodaru. za. . dobro. Klaudio. Da mo`e pravinata da ja dobie so kavga nekoj od nas }e si go dobie. Leonato Brzate. ti mi go nakleveti nevinoto dete.Toga{. Don Pedro Brzame. Loenato Gospodaru. Klaudio Leonato Antonio Tvojata.Od vlakno ortoma 365 Leonato (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio. zbogum. Velam. Klaudio Dobar den na objacata. ne ti govoram ko izvetrean starec ili {utrak. tvojata. so vas nema da bijam megdan. rakata ni{to ne mi saka{e od me~ot. v lice ti velam. bez kle{tewe i {egi. Zamol~i. Klaudio A koj mu ~ini krivda? Leonato Ti. Znaj. Klaudio. gospoda. Klaudio Trgnete se. od podlosta tvoja smislen. pod zakrila na starosta. velam.

(Vleguva Benedik. A taa e mrtva. povtoruvaj}i edni te isti luti zborovi {to }e mu storat na du{manot ako se drzne i tolku. potcenuvaat. trpenieto va{e da go stavame na proba. }e ubie{ barem ma`.) Klaudio No.Ajde. }e se nakinxurat pa samo nadvore{no vlevaat uplav.) Odbivam da ve slu{am. Antonio Don Pedro Smirete se. doa|a ~ovekot kogo trgnavme da go barame. od podleci naklevetena smrtno. prvin neka ubie eden. drski. se kolnam! Leonato Brate. mom~e. podleci. brate Antonio. falbaxii. vi se kolnam so ni{to ne be{e obvineta osven so ~ista vistina potvrdena i doka`ana so fakti. Antonio Nema ama. ajde. ako me ubie{ mene. Voobrazeni. mamat. I }e ve ~ujat ili nekoj }e mora skapo da plati. kolku im ~ini alot. Od srce `alam za smrtta na }erka vi. - Gospodaru.Sakam da me ~ujat. klevetat i pcujat. po mene. bezobrazni pr~lovci. gospodo. . no. {to e novo? Benedik Dobar den. {to smeat na ma` da mu izlezat na megdan kolku {to jas smeam zmija da fatam za jazik. . Antonio Don Pedro Mol~ete. pili{tarci. gospodaru. Leonato Zarem vaka saka{ od mene da se spasi{? Deteto mi go ubi. Leonato Odbivate? Ajde brate. ne me{ajte se. gospodine.366 Leonato Vilijam [EKSPIR Leonato Ama. s# e toa glupost. Don Pedro Nemame namera. (Izleguvaat Leonato i Antonio. gospodine mom~e. prvin mene. gospodaru. Ma`i{ta! Gi znam jas takvite dobro. Gledaj. po mene. v du{a gi znam. Bog znae kolku vnuka mi ja sakav. Antonio . znam kolku te`at. majmuni. {to la`at. Antonio ]e ubie dvajca i toa vistinski ma`i. gnidi! Leonato Brate Antonio. so kam{ik }e vi go isteram toj drzok me~ od race.neka mene mi izleze na dvoboj. da odime. no da po~ekame. jas so ova }e se spravam. mom~e.

. Klaudio Toj pobleduva s# pove}e. ~oveku! Ako sekiracijata ja ubi ma~kata.[to ti e? Da ne si bolen ili lut? Dobro. Ve molam. toga{ to~no znae kako da se odluti. }e dojdam za da ne ispu{tam vakva gozba. za{to crni ni se du{ite od taga i sakame nekoj da ni gi razvedri. Klaudio I nie nasekade te baravme. za malku }e stignevte da razdvoite dve luti strani podgotveni za borba. Klaudio Za malku nosevite }e ni gi odgrizea dvajca {trbi starci. Izvestete me {to ste re{ile.Baram da povle~e{ ko guslarot {to go vle~e gudaloto za da ne razveseli. tebe dovolno ti stiska da ja ubie{ sekiracijata! Benedik Gospodine. Don Pedro Vo neramna borba ni hrabrosta ne e ramna. . Don Pedro Klaudio Bled e ko krpa. Dojdov da ve pobaram i obajcata. Benedik Klaudio Barem mu e zaka~en a ne otka~en kako kaj nekoi drugi. [to misli{? Da se obidevme ne }e bevme dovolno mladi za niv. da go vadam? Klaudio Don Pedro Ne daj bo`e da me vikne na dvoboj! Ne znaev deka duhot ti e zaka~en za pojas. so {to sakate i koga sakate. ovoj mu se skr{i na dve. Vie ste podlec.]e vi doka`am kako sakate. ne? Benedik Toga{ da mu dademe drug me~. gospodine. . . .Zadovolete me ili }e razglasam deka ste kukavica. ]e go izvle~e{ malku duhot? Benedik Ako e. druga e temata. Klaudio Leonato i brat mu. daj si kura`. Benedik Mo`e ne{to da vi {epnam na uvo? V kanija mi e. .Od vlakno ortoma 367 Klaudio Don Pedro Dobro ni dojdovte. Vie ubivte edna prekrasna dama a nejzinata smrt pa|a na va{a du{a.Ne se {eguvam. Don Pedro Ej. }e se sudram so va{ite duhoviti naleti ako gi naso~ite kon mene. mislam deka navistina e lut.

mi se zakolna na ne{to ponedelnikot nave~er a vtornikot sabajle vedna{ go porekna. rekov deka ima{ fin duh. a zgora na s# Bog go vide koga se sokri vo gradinata. i ako ne gi ise~am kako {to treba. i pokraj s# koga tolku stra{no ne bi go mrazela. zaedno so nego ubivte edna blagorodna i nevina dama. vie pravite {egi ko falbaxiite {to gi kr{at svoite me~evi. Sekako. so dva jazika.) Don Pedro Seriozno misli.368 Don Pedro [to? Gozba? Pir? Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio S# ni ka`a. ama mal. [to se odnesuva do gospodinot Pili{tarec ovde. dobar duh. da. Poseriozno zdravje. {to nikogo ne povreduva. no sepak. Klaudio Klaudio Na {to po~na da pla~e i re~e deka isto & se fa}a. . vie znaete {to mislam. so nego doprva }e se sretneme. strasno bi go sakala. Taka taa cel eden ~as ja izvrtuva{e sekoja tvoja doblest. s# ova ni go ka`a }erkata na starecot. rekov. taka e. re~e taa. nikogo ne povreduvaat. spolaj mu na gorniot. sepak. kopileto. mom~e. to~no. ne. re~e taa.Gospodaru. . rekov jas. a do toga{ mir neka ima vo nego. deka poprivle~en ma` od tebe nema vo cela Italija. umen i rumen gospodin. va{iot brat. I te predizvika? Klaudio Mnogu jasno. golem ama nesolen. rekov jas. rekov jas. a i vi tvrdam deka e od qubov kon Beatri~e. Don Pedro Don Pedro Da. Ve ostavam sega vo va{iot ozboruva~ki zanes. No koga }e gi stavime rogovite od diviot bik vrz setenata glava na Benedik? Klaudio Da. duhot dobro vi kaska. ka`ete deka no`ot mi e za nikade. A nema da ima i edna vetru{ka? Benedik Gospodine. s#. Don Pedro O. Samo. lesen vi e. Ne. (Izleguva Benedik. re~e taa. Veruvam. toj vladee so jazici. duhot mu e golem. ba{ taka stori. Vladee toj so dvoen jazik. re~e taa. me pokani na tele{ka glava i petle bez kure. blagodaren sum mu. Ne. re~e taa. od sega natamu ne }e mo`am da bidam so vas. i toa so tekst pod niv: ovde le`i Benedik. a vie. pobegna od Mesina. Zbogum. o`enet ~ovek? Benedik Don Pedro ]e ti ka`am kako onoj den Betari~e ti go fale{e duhot. koi. vi blagodaram za mnogute dobrini {to mi gi imate napraveno. Ne. gospodinot e umen. zaklu~i so vozdi{ka. na krajot.

da. Talpa. me slu{naa kako mu priznavam na ovoj ~ovek kako Don Huan. treba ve~no da se vnimava na vas. no potoa majmunot e doktor na nauki vo sporedba so nego. kako {esto i posledno za {to se obvineti. kako treto. soslu{ajte me a ovoj grof ovde neka me ubie. gospodaru. zastanete. Kako prvo.) Dren Ajde. kako vtoro. ~ekajte malku. gospoda. dozvolete pred vas da zavr{i s#. me navle~e da ja naklevetam gospo|icata Hera. koi. ako pravdata ne mo`e da ve skroti. . [to zgre{ivte? Bora~io Mil princu. ne baram ni{to pove}e otkolku nagradata {to mu sledi na eden podlec. klevetnici se. no}e. i kako posledno za {to se pritvoreni? Klaudio Eve vi pravilno rezonirawe i po negov terk. {to zgre{ile ovie dvajca? Dren Videte gospodine. gospodine.Od vlakno ortoma 369 Don Pedro Don Pedro Navistina e ubavo koga ~ovek izleguva po maica i po yivri a umot go ostava doma! Klaudio Toga{ e xin vo sporedba so majmunot. overija neto~ni sostojbi: i da zaklu~am. te pra{uvam {to zgre{ile. Don Pedro Ne vi te~e li ovoj govor ko `elezo niz va{ata krv? Klaudio Otrov piev duri govore{e. Don Pedro Komu zgre{ivte. go otkrija ovie plitki tikvari ovde. vie. ona {to vie so seta va{a mudrost ne go vidovte. i. seto moe razbojni{tvo tie go piknaa vo zapisnik koj{to poprvo bi go zape~atil so mojata smrt odo{to da go povtoram na moj rezil. kako ja osramotivte na denot na ven~avkata. priberi se srce i bidi seriozno! Neli re~e brat mi pobegnal? (Vleguvaat Dren. niedno opravduvawe ne }e mo`e pove}e da izmeri na svojata terezija. kako treto. `imi boga. va{iot brat. zgora na toa. Don Pedro [to e ova? Dvajca od lu|eto na brat mi vrzani! Edniot Bora~io! Klaudio Raspra{ajte se {to zgre{ile. Damata e mrtva zaradi la`noto obvinuvawe moe i na mojot gospodar. govorea nevistini. ra{irija la`na vest. kako {esto i posledno. tie se la`govci i podleci. pa treba vrzani da odgovarate? Ovoj u~en narednik e preinteligenten da go razberam. Ve izla`av duri i vas li~no. Stra`ata so Bora~io i Konrad. Don Pedro Gospoda ~inovnici. kako vie bevte navedeni da dojdete vo gradinata za da me vidite mene kako & se dodvoruvam na Margaret oble~ena vo ali{tata na Hera. a edna{ se poka`ete kako gaden dvoli~nik. optu`ija la`no edna dama. Don Pedro Ama. da. ili na kratko. te pra{uvam {to napravile. edna misla dobro promeneta.

) Leonato Koj e podlecot? O~ite da mu gi vidam za koga }e zabele`am sli~en na nego da go izbegnam. (Se vra}aat Leonato i Antonio so Pisarot. no i dvajcata ve molam objavete im na lu|eto vo Mesina ovde deka nevina umre. osudete me na kazna {to fantazijata va{a }e ja smisli za grevot moj. podlecu. Klaudio Da. i bidej}i ne mo`ete da mi stanete zet. za da se zadovoli dobriov starec. Dren Ajde. sepak grevot vo zabluda go storiv. i ako qubovta va{a tvore~ki e raspolo`ena vo vremiwa ta`ni stavete napis na grobot nejzin. samo jas. Klaudio Mila Hero! Likot tvoj pred sebe go gledam vo ubavinata zaradi koja vo tebe se vqubiv. gospoda. Vi blagodaram. ovde stojat i dvajca mnogu ~esni ma`i tretiot ja zbri{a . sam sebesi se la`e{. i lu|e. navistina majstorski go izvr{ivte. nejze dajte & go dolgot {to na bratu~etka & & go dolguvavte pa odmazdata }e ja snema.370 Don Pedro Dali brat mi te navle~e na ova? Bora~io Vilijam [EKSPIR Bora~io Da . brat mi ima }erka re~isi ista ko moeto mrtvo ~edo. no mora da zboruvam. i na pepelta pejte & .koi se vme{ani vo toa. . Talpa Eve go ide gospodarot Leonato. deka sum magare. vodete gi tu`itelive. Do sega na{iot pisar go ima reformirano gospodinot Loenato za rabotava. ne zaboravajte da specificirate vo svoe vreme i na svoe mesto. Odmazdata izberete ja sami. a i pisarot. Leonato Ne mo`am da vi naredam }erkata da mi ja o`ivite toa e nevozmo`no. i debelo me plati za izvedbata. za smrtta na }erka mi. jas sum. }e se podvednam pod koja bilo te{ka maka koja toj }e mi ja nametne. koj od ovie e toj? Bora~io Ako sakate da znaete koj vi zgre{il gledajte vo mene. no sepak. Don Pedro Toj e sozdaden i izdelkan od predavstvo. isto i jas. i pobegna tokmu zaradi ovaa podlost. Leonato Ne. pejte & no}va a utre nautro dojdete kaj mene doma. zapi{ete ja ko edno od va{ite slavni dela. bidete mi vnuk. I samo taa e nasledni~ka na obajcata nas. Leonato Ti si robot {to so svojot zdiv go ubi nevinoto moe dete? Ne znam kako da ve izmolam za blagost. Don Pedro Vo boga vi se kolnam.

Ajde. Klaudio No}eska }e taguvam za Hera. gospodo.) Leonato Va{eto blagorodstvo govori kako mnogu blagodaren i smeren mlad ~ovek. ne znae{e taa {to govori koga zboruva{e so mene. }e ja ispitam Margaret kako se zbli`ila so ovoj bluden tokmak. Neka bog go po`ivee va{eto blagorodstvo! Mu posakuvam na va{eto blagorodstvo samo arno! Neka Bog brgu vi go vrati zdravjeto! Pokorno vi davam dozvola da zaminete. navistina me nare~e magare. marifetluk {to tolku dolgo go primenuva {to lu|eto ve}e otvrdnaa na srce pa nikoj ne pozajmuva ni{to vo ime na boga. . Leonato Ti blagodaram za ~esniot trud i gri`a. se kolnam. i ako povtorno mo`e da se posaka novo viduvawe.) .Ovoj podlec ovde treba so Margaret da se soo~i koja. iako. Ve o~ekuvame utre. pa od denes so kutriot Klaudio upravuvajte. . Bora~io Ne. te osloboduvam od zatvorenikot i ti se zablagodaruvam. gospodo. optu`eniot. Vodete gi apa{ive. velam. (Izleguvaat Dren i Talpa so stra`arite. za toa na Boga mu blagodaram. ve o~ekuvam kaj mene. ve molam raspra{ajte go i za ova. qubeznosta pregolema solzi od mene vle~e! Ponudata ja primam.Od vlakno ortoma 371 Leonato Klaudio O gospodine blagoroden. za deneska. toj pozajmuva pari vo ime na boga i nikoga{ ne gi vra}a. kom{ija. ne e ba{ taka crno-belo. Dren Bog neka go ~uva Socijalnoto! Leonato Utre. Dren Vi go ostavam prefriganiov razbojnik i ve molam da se popravite kako primer za drugite. stra`ata gi ~u kako govorat za nekoj Gnasen. neka se zeme i ova vo predvid pri odmeruvaweto na kaznata. velat nosel klu~e v uvo a na nego visel katanec. vme{ana bila vo ova od brat vi potkupena. ve molam. Dren I zgora na s#. go molam boga da go zabrani. zna~i. Don Pedro ]e bideme tamu. sekoga{ bila doblesna i ~esna vo ona {to od nea nesakaj}i go doznav. zbogum. Dren Odi. (Izleguvaat. ovoj tu`itel ovde. A isto taka. veruvam.) Leonato Do utre nautro. gospodine. Leonato Eve ti za trudot. zbogum. (Izleguvaat Don Pedro i Klaudio. Antonio Zbogum.

e bebe . za mala. {to e pravo. gospodine. prviot vrabotuva~ na spletkari i cela edna kniga od izvikani kavalieri od spalnite sobi. s# nekoi ~udni zavr{etoci. Bogot na qubovta od visini {to povta i me znae. Margaret {to nikoj `iv ma` ne }e mo`e da bide nad tebe. budala mnogu xagorliva rima. pogoduva ama ne povreduva. ti toa i go zaslu`uva{. a tie se opasno oru`je za devojki. Margaret. za bog. nieden od niv. Margaret Cel `ivot da ne vidam ma` nad mene? Pa ve~no da ostanam pod skali? Benedik Duhot ti e iter ko mucka na zagar. Margaret A dali potoa }e mi napi{ete sonet so pofalbi za mojata ubavina? Benedik Na tolku visok stil }e te vozvi{am. Ne. ne velam ne. mila gospo|ice Margaret. Benedik Vo gradinata na Leonato. na primer. i }e si odam toga{ koga }e mi re~ete.) Benedik Spored toa }e dojde Pee. Mislam za peewe. rog .) Mila Beatri~e. ama edinstvena rima {to mi teknuva za tebe. Da ti se pluknam.mnogu nevina rima. kaj mo`am jas seto ova da go piknam vo rima? Probav. Margaret More dajte ni gi nam me~evite. ne sum roden pod poetsko nebo nitu pak znam da se dodvoruvam na sve~en na~in. Troil. Margaret A va{iot e tap ko me~ot za ve`bawe na me~uvalecot. Margaret Dobro. zatoa te molam. }e me zadol`i{ ako mi pomogne{ da zboruvam so Beatri~e. velam. i me znae kolku ma~no zaslu`uvam. za{to. fa}a vo let.dobriot pliva~ Leander. zarem se oyviva{ na mojot povik? Beatri~e Da. Benedik Tipi~no ma{ki duh. }e vi ja viknam Beatri~e koja mislam deka ima noze. (Izleguva Margaret. {titovi i samite si imame. ti go predavam {titot. ne bile vaka vrteni i prevrtuvani vo qubovta kako {to sum kutriot jas.mnogu ostra rima. mora da vglavite zapci na vrtewe. (Vleguva Betari~e.372 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Benedik Ako gi upotrebite. vikni ja Beatri~e. ~ii imiwa i sega mazno se lizgaat po ramnite drumovi na beliot stih. no {to se odnesuva do qubovta . (Vleguvaat Benedik i Margaret.) Benedik Te molam. Margaret. Toga{ ostani do toga{! . ne povreduva `ena.

zaradi koi moi lo{i osobini prvpat se zaqubi vo mene? Beatri~e Zaradi site niv zaedno. Beatri~e Lo{ite zborovi se samo lo{ veter. Benedik Staro. Beatri~e. ko jas {to si gi falam svoite. jas }e mu inaetam zaradi vas. Benedik Prepametni sme za da si se dodvoruvame mirno. daj mi da te baknam. ve molam. negovata sovest ne se sprotivstavi .najpametno e sam da si gi fali dobrite osobini. si odam sega. ne? Kutro srce! Ako mu se inaetite zaradi mene. . Mi se slu~i qubov? . staro pravilo. a toa e. A vie? Beatri~e Benedik Beatri~e A za srceto i da ne zboruvame. pred da odam. {to mislite? Benedik U{te pra{uva{: . koi napravija tolku cvrst sojuz na lo{otiloci {to ne dozvoluvaat niedna dobra osobina da se mu{ne me|u niv. }e go pametat samo duri bijat kambanite i duri pla~e vdovicata. da znam {to si ka`avte vie i Klaudio.Od vlakno ortoma 373 Benedik Beatri~e Ve}e rekovte toga{. No ti ka`uvam prosto. u{te od vremeto koga ima{e koj da n# fali. ka`i mi.Dobro ka`ano! Navistina mi se slu~uva qubov za{to te sakam protiv svoja volja. pa. Beatri~e Ti ovoj zbor go prepla{i i istera od vistinskata smisla. sakam da zaminam so ona po koe dojdov. ako ~ovek sam ne si podigne spomenik pred da umre. a vo dene{no vreme. I jas sum mnogu bolna. Benedik Samo lo{i zborovi. tolku ti e `estok duhot. zatoa si odam nebaknata. No zaradi koi moi dobri osobini najnapred vi se slu~i qubov kon mene? Benedik A kolku e toa. ili brgu }e mi odgovori ili }e go proglasam za kukavica.ako gospodinot Crv. no ka`ete mi. Tolku za toa zo{to sam si se falam za{to.eden ~as biewe i ~etvrt ~as {mrkawe i solzi: zatoa za umen ~ovek . go predizvikav Klaudio na dvoboj. Beatri~e Toa ne se gleda od ova priznanie. lo{iot veter e samo lo{ zdiv. eve samiot svedo~am. a lo{iot zdiv lo{o bazdi. .no sepak. kako e bratu~etka vi? Beatri~e Mnogu bolna. zatoa. A sega te molam. ima i {to da falam. za{to nikoga{ nema da go sakam ona {to mojot prijatel go mrazi. od dvaeset umni lu|e nema nieden {to sam }e se fali.

vo la~ot. pomogni vo vozdivot. princot i grofot Klaudio podlo izmameni a klu~ot za s# e Don Huan koj{to pobegna i go nema. Vo ku}ata e haos: s# doka`a deka gospo|icata Hera bila la`no obvineta. za koja ta`nata im lipa muza pa okolu grobot nejzin kru`at. ta`no.) Ursula Madam. i u{te sakam. da dojdam so vas kaj striko vi. pomogni vo pla~ot. PESNA Prosti im. nejze da ja slavi.) Klaudio Dali e ova grobnicata na Leonato? Pridru`nikot Taa e. ta`no e. Klaudio. Polno}. pridru`ba. smrtta sega ovde & nosi slava {to na makite & protivte`i. (Izleguvaat. Tuka ve ostavam za{to nekoj doa|a {to mnogu brza. slava najde. da vi umram v skut. grobovi zinete. (Vleguva Ursula.) Do smrt oklevetena od jazici lo{i be{e Hera {to ovde le`i. da me zakopaat vo va{ite o~i. Sega zasvirete i ta`no zapejte. Klaudio Po~ituvajte go boga. ta`no e. ova doa|awe sveto }e se povtoruva sekoe leto. Klaudio Sega leka no}. mrtvilo gori duri za smrtta se govori.374 Benedik Vilijam [EKSPIR Scena 3 Vo crkovniot dvor. Taka `ivotot {to vo sramota zajde vo smrtta `ivee. gospodaru. . (Vleguvaat Don Pedro. ta`no. Neka ova na grobot sega se stavi za koga }e me nema. ]e dojdete vedna{? Beatri~e Sakate da dojdete i vie. gospodine. sakajte me mene i zakrepnete. da gi ~uete novostite? Benedik Sakam da vi `iveam v srce.) (^ita od svitokot. bo`ice na no}ta na tie {to devstvenicata ja ubija tvoja. morate vedna{ kaj striko vi.

bidej}i ve}e ne sum vrzan od mladiot Klaudio da baram smetka. Leonato Pa.) (Vleguvaat Leonato. gasnete gi fakelite. Benedik. povle~ete se sega vo odajata sami. grivi od ko~iite na Febo koi niz predelite go {arat pospaniot istok so damki sivi.) Sve{tenikot Neli vi rekov deka e nevina? Leonato Isto kako i princot i Klaudio. A sega so zdravje! Klaudio Dobro vi utro.) Antonio ]e go izvedam jas toa bez i najmal problem. dojdete pod maski. a koga }e ve viknam. Antonio Milo mi e {to na krajot s# dobro se svr{i. Benedik I jas. Sekoj patot neka si go gleda. . i predajte mu ja na Klaudio. princot i Klaudio vetija vo ova vreme da me posetat. mora da ste tatko na bratovata }erka. 375 Don Pedro Dobro utro. no Margaret ima mala vina vo ova. Betari~e. Sve{tenikot i Hera. Don Pedro Odime. }erko i vie blagorodni~ki site. kako {to se gleda otkako rabotite si dojdoa na svoe mesto. brate. Ursula. i gledajte so denot.Znaete i vie {to treba. ajde. koi ja nabedija vo zabludata za koja sega ovde ~uvte. Margaret. Klaudio Neka Himen ne ni dade pove}e tolku gruba taga ko ovaa {to ja oplakavme. volcite se siti. iako ne po svoja volja.Od vlakno ortoma Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. druga da oble~eme ruba a potoa odime kaj Leonato na vreme. }e mora malku da ve izma~am. lu|e. mislam. (Izleguvaat damite. Antonio. Benedik O~e. so tolku te{ko breme! (Izleguvaat. . Blagodaram na site.

) Don Pedro Dobro utro na ovoj sobir ubav.) Klaudio Za ova }e vi vratam. no sega druga smetka imam. gospodine dobar deka vnuka vi so milno oko na mene gleda. Koja e damata za koja treba da se ven~am? . {to od mene go dobivte. Benedik A i jas so vqubeno oko & vozvra}am. vistina e. i nekoj takov ~uden bik so tatkovata vi krava za~nal tele a vie mnogu li~ite na nego i vo mukaweto a bi rekol i vo likot. a za {to. od vas pomo{ baram. Vikni ja. [to e? [to ve ma~i pa liceto vi e tolku fevruarsko prepolno oblaci. Dali s# u{te ste re{eni deneska da se o`enite so }erkata na brat mi? Klaudio Od Afrika da e na zborot }e si stojam. No {to vi e po volja? Benedik Nejasen. ama. Sve{tenikot I mojata pomo{. na diviot bik misli. sve{tenikot e spremen. so zlato rogovite }e ti gi pozlatime i cela Evropa na tebe }e se raduva. princu. gospodine. siwak i luwi? Klaudio Mi se ~ini. moja volja e va{ata dobra volja so na{ite da se slo`i pa u{te deneska da se spoime vo ~esen brak. od dvete edno. dobro utro. ~inam. Klaudio. (Izleguva Antonio. Leonato Toa oko od }erka mi go pozajmi. brate. ko edna{ Evropa so bludniot Jupiter koga se pretvori vo zaquben bik. Benedik Bikot Jupiter. Gospodine Leonato. ne pla{i se. dobar o~e. Leonato Pogled. (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio so pridru`ba. (Se vra}a Antonio so maskiranite dami. Leonato Da me ven~ate ili da me zakopate. Benedik. Tokmu taka. Leonato Srcevo moe e so vas. vi e odgovorot: a {to se odnesuva do voljata.) Don Pedro Dobro utro. ~oveku. mukal milno.376 Sve{tenikot A {to treba da storam? Benedik Vilijam [EKSPIR Leonato Dobro utro. Povelete. gospodine.Eve gi idat Klaudio i Princot. od Klaudio i od princot.

. ne smeete. Hera Benedik Duri bev `iva vi bev `ena. Beatri~e Mene taka me vikaat. Klaudio Dajte mi raka pred svetiov otec. ne pred da se zakolnete pred popot deka }e vi stane `ena. Beatri~e A zarem vie ne me sakate? Benedik Ne pove}e od {to e razumno. Klaudio [to? U{te edna Hera? Hera Ba{ taka. dozvoli liceto da ti go vidam. E. Benedik Se kolnea deka ste padnale bolni za mene. za smrtta }e vi raska`am na ubavata Hera. }e vi bidam ma` ako vi e po volja. Beatri~e Toga{ bratu~etka mi. Beatri~e Se kolnea deka umirate bavno za mene. edna Hera umre vo rezil.Od vlakno ortoma 377 Antonio Ovaa ovde a jas vam vi ja davam. . Don Pedro Porane{nata Hera! Mrtvata Hera! Leonato Taa umre. (Ja vadi maskata. Leonato Ne.Koja od vas e Beatri~e? Toga{ e moja. No dotoga{ ~udoto mislete go stvarno pa da trgneme kon kapelata vedna{. Margaret i Ursula se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Du{o. o~e.) Duri sakavte mi bevte ma`. po zavr{uvaweto na svetiot obred.) [to sakate? Benedik Zarem ne me sakate? Beatri~e Ne pove}e od {to e razumno. gospodaru duri klevetata be{e `iva. no jas sum `iva i `imi `ivotot. Klaudio i princot se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Sve{tenikot Seto ~udewe }e vi go objasnam koga. toga{ striko vi. (Ja vadi maskata. Benedik Klaudio Poleka. nevina sum i ~edna.

da zaigrame pred da se o`enime.) Don Pedro Pa kako ti e Benedik. . navistina. ukraden od xebot prepoln qubov za Benedik. Zna~i ne me sakate? Beatri~e Ne. brat vi Huan e faten vo begstvo doveden e pod stra`a nazad vo Mesina. Leonato ]e igrame podocna. samo prijatelstvoto go vra}am. imav namera da te pretepam. Zatoa ne mi se potsmevaj za s# {to sum rekol protiv brakot. ama.) Glasnikot Gospodaru. nemojte. ~ovek {to samo se majtapi nikoga{ ni{to ubavo nema da si privie do sebe. `ivej bez modrinki i sakaj ja mojata rodnina. Klaudio A jas se nadevav deka }e ja odbie{ Beatri~e. zatoa udrete svirki. . o`enet ~oveku? Benedik Porano. bidej}i ~ovekot e nepostojano su{testvo i ova objasnuva s#. Nema da ve odbijam. `ena ti treba. Znam deka go sakate. no toa sigurno }e stane{ ako mojata rodnina strogo ne vnimava na tebe.ama. Leonato Vnuko. velam. popu{tam pred golemiot pritisok. Princu. . pa da dobijam mo`nost so stap da te isteram od tvojot ergenski sefalok i da napravam od tebe nekakvo dvojno su{testvo. princu. ~ist proizvod na negovata glava. ajde. `imi denov ubav. za{to eve {to napi{al so svoja raka mnogu lo{ sonet. bidej}i }e se `enam ne sakam ni zbor da guknam za ona {to svetot mo`e da go ka`e protiv. ta`en si.378 Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik ]e ti ka`am ne{to. Cel fakultet diplomirani filosofi ne mo`at da me isfrlat od takt. [to se odnesuva do tebe Klaudio. da gi olesnime na{ite srca i peticite na na{ite `eni. Klaudio A i jas bi se zakolnal deka i toj ja saka.Ajde. }e te zemam. Benedik Ne e ba{ taka. Na kuso. te zemam od {to mi e `al. ne postoi stap dostoen za pogolema po~it od onoj so rog~e na ra~kata. no bidej}i }e bideme rodnini. Misli{ deka mi e gajle za nekakva satira ili epigram? Ne. najdi si `ena. nie sme prijateli. Benedik ^udo nevideno! So sopstveni race protiv sopstvenite srca! . (Vleguva Glasnik. `imi videlcevo. Hera A eve u{te eden napi{an so nejzina raka. Beatri~e Gluposti. a delumno i za da vi go spasam `ivotot oti slu{am ste zabolele od oftika! Benedik Zamol~i! Ustata }e ti ja zatnam! (Ja baknuva. namenet za Beatri~e.

Od vlakno ortoma 379 Benedik Ne misli na nego do utre: jas }e ti smislam dostojni kazni za nego. Muzika.Svirete koga vi velam! (Igra. .) .

.

.

.

Naslov na originalot: All’s Well That Ends Well .

upravnik na imotot na groficata Parol. vojnici. sluga na groficata Rejnaldo. gra|ani . postar velmo`a Prviot velmo`a Dimen Vtoriot velmo`a Dimen. brat na prethodniot Tolkuva~. sira~ka. majka na Bertram Bertram. grofot od Rusion. nejzina }erka Marijana. pridru`nik na Bertram Francuskiot kral Lafe. pridru`nici. prijatelka na vdovicata Velmo`i.LICA: Groficata od Rusion. {titeni~ka na groficata Lava{. arlekin. francuski vojnik Lakej Vojvodata od Firenca Vdovica od Firenca Dijana. nejzin sin Helena.

.

pred s#. Ottuka. Bertram. koga [ekspir gi napi{al golemite tragedii Hamlet. prikaznata za Bertram i Helena. e izmislen od [ekspir. Makbet i Kral Lir. iako ne bilo prijatno za podocne`nata publika. Ova e prv prevod na Sekoe zlo za arno na makedonski jazik. komedijata vo mnogu nalikuva na edna druga komedija od [ekspir Tante za kukurigu(Measure for Measure). Helena vo podocne`niot del od dramata. se temeli vrz devettata novela od tretiot den vo Boka~oviot Dekameron. poradi razvojot na nastanite koi. se ~ini. izleguva kako sosem neprijaten lik. prikaznata za Parol. neizbe`no navestuvaat tragi~na razvrska. po site svoi karakteristiki. komedijava ne bila dobro so~ineta i nikoga{ ne bila popularna kaj teatarxiite i kriti~arite. sre}no zavr{uvaat. odo{to na onaa prijatna. deloto spa|a vo takanare~enite crni ili gor~livi komedii. Spored satiri~niot ton.n. Komedijava mo`e da prestavuva eden neuspe{en obid na [ekspir da se vklu~i vo ‘novata moda’ na pi{uvawe dramski tekstovi {to se razvila po privatnite teatri od negovoto vreme a ~ij osnoven beleg bil vmetnuvawe vo dramskiot zaplet mnogu seks i satira. Podzapletot. No sepak. pove}e nalikuva na manipulator so ~ove~ki sudbini. . Duri i stihovite se mo{ne neramnomerni iako zrelosta na stilot voop{to ne e sporna. ‘trik so krevetot’ (dramsko sredstvo koe. Sli~no na nea. Znaeme deka ovaa komedija prvpat e pe~atena vo 1623 godina a glavnoto dejstvo. iako mo{ne nasilno. bilo sovr{eno prifatlivo za lu|eto od elizabetanskiot period). podzapletot so Parol.Sekoe zlo za arno e komedija napi{ana vo periodot pome|u 1601-1604 godina. na primer. nedovolno ubedlivo e prika~en za glavnoto dejstvo. Sekoe zlo za arno e problemsko i obrazovno delo za{to na krajot Bertram sfa}a deka ne bil vo pravo a Parol e razobli~en i izlekuvan. Otelo. Iako integralno vrzan. scenite {to se zanimavaat so seks i upotrebata na t. poradi mra~niot ton i tegobnata atmosfera a. no sepak. {armantna mlada dama od prviot del.

.

Groficata Kakvi se nade`ite da zakrepne Kralot? kolku tagi vo zborov ‘ima{e’! . gospodine. Toj {to tolku sevkupno i za site vremiwa e dobar.O. gospodine? Toj krena race od lekarite. negovata majka. da be{e sega `iv. .~ija ve{tina be{e golema re~isi ko negovata ~estitost. toa }e zna~e{e smrt za negovata bolest. Lafe Navistina be{e genijalen. gospo|o. Kralot neodamna govore{e za nego so voshit i so `alewe. velam. Zaradi kralot. groficata. gospodine. gospo|o? Groficata Be{e mnogu poznat. i toa. gospo|o a vie. bogami. Lafe Vo kralot }e najdete soprug. gospodine. Helena i Lafe oble~eni vo crnina.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat mladiot Bertram. Bertram Ne sum ~ul porano za takvo ne{to. povtorno ja oplakuvam smrtta na tatko mi. gospo|o. sosem zaslu`eno: @erar de Narbon. zaminuvaj}i. Bertram A jas. pod ~ij nadzor go ubiva{e vremeto so nade` i smeta deka nema drugo ~are osven postepeno gubewe na nade`ta. gospo|o. Groficata Ovaa mlada velmo{ka ima{e tatko . Bertram Lafe Od {to strada kralot. mora da se dr`i do svojata doblest kon vas za{to va{ata vrednost sigurno }e ja pottiknuva negovata dobrina kaj{to treba iako taa sama po sebe nema da e skudna {tom ve}e ja ima vo izobilstvo. go zakopuvam i vtoriot ma`. grofot od Rusion. no mora da ja po~ituvam zapovedta na negovoto veli~estvo koe sega e moj staratel i ve~en gospodar. }e ja naprave{e prirodata besmrtna a smrtta }e ostane{e bez rabota. tatko. Be{e do tolku izve{ten {to sigurno }e be{e u{te `iv dokolku naukata & mo`e{e ne{to na smrtta. vo svojata fela.) Groficata Pu{taj}i go sin mi od mene. da ja dostigne{e. Lafe Kako rekovte se vika ~ovekot za kogo govorite. Lafe Od `iva rana.

Lafe Va{ite pofalbi. preteranata `al du{man na `ivite. Na du{manot ramen bidi mu po mo} a ne po zli dela. osven ako ne sakate ~ovek da pomisli deka pove}e iska`uvate taga odo{to ja ~uvstvuvate Helena Navistina ja iska`uvam tagata no i silno ja ~uvstvuvam. veruvaj na malcina. tamu pofalbite odat so so`alba. Pomenot na tatko & ne mo`e da & stigne do srce bez tiranijata na nejzinite tagi da & ja odzeme `ivosta od obrazite. posovetuvajte go. Taa samata e izvor na sopstvenata ~esnost koja se usovr{uva so vrodenata dobrina. Groficata Ako `ivite ne se du{mani na `alta. (Na Lafe) Gospodine dobar.No dosta za ova. Groficata Bog neka go blagoslovi! . blagoslov od vas baram. Ona {to Bog smislil zgora da ti dade i {to molitvite moi }e go berat na glava neka ti padne. tie se i doblesti i predavnici. Bertram (Kle~ej}i). . gospodine koe raste i se razviva pod moj nadzor. a dobrinata tvoja ramna da ti e na potekloto. Groficata Tie se najdobrata sol so koja devojkata mo`e da gi so~uva falbite.Zbogum Bertram. gospo|o. Kaj nejze se u{te podobri bidej}i gi krasi ednostavnost. izmamija od nejze solzi.za{to kaj{to ne~istata du{a nosi doblesni osobini. Doblesta i krvta za vlast vo tebe neka se borat. a prijatelot dr`i go pod klu~ot na tvojot `ivot. Lafe Najdobar sovet }e mu dadam {to qubovta negova }e ja kotka. . Helena. Zbogum. Se nadevam deka }e ima sre}a kolku {to vetuva nejzinoto obrazovanie. Bertram (Stanuva) Najdobrite `elbi {to iskovani mo`e da bidat . nikomu ne ~ini zlo. vi se molam. Lafe Negovoto dete edin~e. Neka te korat {to mol~i{ no nikoga{ {to si zborliv. Dosta. Gospodine moj dobar. toj ne e ba{ dvorjanin pe~en. Lafe Umereniot pla~ e pravo na mrtvite. Bertram. i na tatka si sli~en vo odnesuvaweto ko {to si mu vo likot. prete- Kako da go sfatime ova? Groficata Bidi blagosloven.Sekoe zlo za arno 389 Lafe Kamo nikoga{ i da ne se ~ue{e. Ima nasledeno tabiet {to ubavite darovi u{te pove}e gi razubavuva .Dali gospo|icava ovde e }erka na @erar de Narbon? Groficata ranosta vo nea brgu }e gi kutne. Sakaj sekogo. Gospo|o.

dvig. i vardete ja ko zenica v oko. Helena I ne. koga }e klekne pred vas. Lafe {to ostanuvaat silni i koga ~eli~nite koski na doblesta bledneat pred studeniot veter. No. pa i kukavica bi rekla. a mojot razbujaten zanes mora mo{tite da mu gi osveti. sepak popu{ta. gr~ na miloto lice. Srnata {to povti so lav da se zeme od qubov mora da umre. ako go nema Bertram. No toa ti e isto ko da si se zaqubila vo nekoja svetla yvezda so koja saka{ da se ma`i{. a solzive krupni pomenot pove}e mu go krasat od onie {to porano gi leev. (Izleguvaat Bertram i Lafe. Gotova sum. ~esto prefrigan um mu ja slu`i nevidenata ludost.) Onoj {to so nego patuva. Bidete dostojni na glasot na tatko vi. Kako izgleda{e tatko? Go zaboraviv. iako ma~no. . Be{e ubavo. negovite kadri na tablata od srceto . No sega go nema. ve minira i ve kreva vo vozduh. Helena Ama toj navaluva. ubava damo. iako smela vo odbranata.) Helena Zdrava da mi ste. pa da ve pra{am ne{to. Taka ambicijata qubovna sama mi se ni{ti. Parol Dali razmisluvate za devstvenosta? Helena Da. nema. a na{ata devstvenost. ubava kralice! Helena Zdravje da ima{. O kamo da e samo toa! Na tatko mi ne mislam. da sedi{ i da gi crta{ lakot negov na ve|ite. Zaradi toa i go sakam iako znam deka e neviden la`ov. tolku e toj nad mene. Nema `ivot za mene.srceto meko mnogu za sekoja negova crta. sekoj mig da go gleda{. (Izleguva groficata. Parol Ne postoi takva. gospodarkata va{a. ~uknat od merata nedvor. Parol Zbogum. okoto mu sokolovo. Vo svetliot & bolskot i svetlinata zra~na moram da se te{am no ne so nea da se vrtam. kralu. Sepak manive trajni tolku mnogu mu li~at Parol Ne. No koj ide? (Vleguva Parol. Vo vas ima mala fleka od vojnik. Voobrazbata moja za sekogo priodot go zatna osven za Bertram.390 Vilijam [EKSPIR vo mislite va{i neka vi bidat slugi. Ma{koto e du{man na devstvenosta: kako da ja zabarikadirame od nego? Parol Ne pu{tajte go da vleze. Ma{koto. Prepopra~ajte ni nekakva vojni~ka odbrana.) (Na Helena) Bidete & uteha na majka mi.

isto kako sireweto. seta napravena od samoqubie . So samoto toa {to ste sozdadeni. i svojata vera. slatkata propast. so edno ~udo ubavi. Ispora~ajte ja dodeka se bara.ova e eden od najzabranetite grevovi spored Svetoto pismo. vi e kako skapana francuska kru{ka: grda e na vi|a. Bog neka go vardi.Toj {to sam }e se obesi e ist kako devica. pa da ja zagubi po svoe? Parol [tom }e eksplodira devstvenosta. Toa vi e stoka {to so le`eweto go gubi sjajot: {to podolgo ja ~uvate. Devstvenosta ko nekoj star dvorjanin nosi {apka {to izlegla od moda. go gubite gradot. Parol Da vidime: zna~i. Niedna normalna politika ne se stremi da ja za~uva devstvenosta.. neprijatna v usta. [to mo`ete da storite so nea? Helena Mnogu malku mo`e da se ka`e vo prilog na toa. navistina. i feniks i kapetan i du{manin surov. a toj e takov - . nemate izbor osven da ja za~uvate na va{a {teta. More toj }e Ne znam {to }e stori toj. treba ~ovek da postapi. Helena U{te malku }e ja potrpam. i voda~ i bo`ica i svoj vladar. va{ata drta devstvenost. ko sekoja sogniena kru{a . Studen drugar e taa. Protivprirodno e. jazesta skladnost i neskladnost ne`na. Od druga strana. {to e bezgre{na neposlu{nost. gorda poniznost.. i majka i qubovnica i prijatel najmil. preubavi prekari i nazivi blagi {to slepiot Kupidon gi {epti.porano be{e povkusna. navistina. so dupkata {to sami ste si ja napravile. Vremenski gledano. gordeliva. Ne ~uvajte ja. zagubena e za sekoga{. ]e ima gospodarot va{ mnogu qubovi tamu. mrzliva. ma{kite brzo-brzo sami se krevaat. ottarasete se. pogolema preporaka ima va{eto jadewe i piewe odo{to va{iot obraz. ako ve~no se ~uva. dobiena e ruda za pravewe devici. mo`e desetpati povtorno da se najde. gospodine. Spasete se od nea! Za samo edna godina dvojno }e se umno`i. {to e soli- No ne i mojata devstvenost. pa makar i da umram kako devica. devstvenosta sama se ubiva i treba da se zakopa po drumi{tata i xadiwata nadvor od site sveti obredi ko o~ajnica {to mu zgre{ila na prirodata. ba{ kako bro{ot i ~epkalkata za zabi {to pove}e nikoj ne gi nosi kako znak za otmenost. devstvenosta e nam}ora. bogato e nakitena ama e nesoodvetna. Helena A kako.Sekoe zlo za arno 391 Helena Bog neka ja vardi na{ata sirota devstvenost od mineri i kreva~i vo vozduh. tolku pove}e & pa|a cenata. Gubeweto na devstvenosta zna~i namno`uvawe na umnite a dosega nikoj ne dobil devica a da ne nastrada devstvenosta. Devstvenosta edna{ zagubena. Dvorot e mesto kaj{to se u~i. sepak. da mu se dopadne ona {to nikoga{ ne mo`e da mu se dopadne. i sovetnik i predavni~ka i ubavo libe smerno slavoqubie. Da se bide na stranata na devstvenosta zna~i da se obvinat majkite. a va{ata devstvenost. Dajte ja dodeka vredi na pazar. Nema nekoja vojni~ka taktika so koja devicite }e gi krenat vo vozduh ma{kite? Parol den prirast a samata glavnina nema kojznae kolku da se oskverne. samata crvosuva do korka i umira nasituvaj}i go samo sopstveniot mev. Ottarasete se. Devstvenosta kotka crvja. a sega samo obi~na skapana kru{a. Pa ako povtorno gi eksplodirate.

ste se rodile pod milozliva yvezda. Od rabota ne znam kaj mi e glavata inaku ubavo bi ti ka`al. Koga }e ima{ vreme moli se. zbogum. so nivna pomo{. Helena Ba{ pod Mars i jas velam. (Vleguva pa`ot. Parol Taka se dobiva prednost. inaku }e umre{ vo svojata neblagodarnost. siroma{ki rodenite ~ii poniski yvezdi ne zatvoraat samo vo `elbi. Ako mi uspee da se setam na tebe. Helena Parol Gospodine Parol. ]e se vratam kako sovr{en dvorjanin i toga{ moite napatstvija } e poslu`at da te vratam kon prirodata pa taka }e stane{ sposobna da prima{ soveti od dvorjanin i }e sfati{ kako treba niv vo sebe da gi vsadi{. Parol Zo{to mislite taka? Helena Epten mi odite nanazad kako za voin. Helena Helena [to posakuvaweto sre}a nema vo sebe telo {to mo`e da se po~uvstvuva. pa nie.392 Parol Kakov e. Parol Helena~e. Parol [to e {teta? Ama koga bil vo poln nalet. a takvata va{a ode`da li~no mnogu mi se dopa|a. Helena Takvo e i begaweto koga stravot predlaga da se izvle~e `iva glava.) Pa`ot Gospodine Parol. gospodarot moj ve vika. No me{avinata od hrabrost i strav kaj vas pravi doblest so dobri krila. po sakanite na{i za da im go poka`eme ona {to go mislime za niv a koe nikoga{ so blagodarnost ne ni se vra}a. }e mislam na tebe vo dvorot. `ivi gospod? Helena Vilijam [EKSPIR Parol Zo{to ba{ pod Mars? Helena Vojnite tolku ve zgazile {to ne e vozmo`no da ne ste se rodile pod Mars. Zbogum. Parol ^ovek na kogo mu posakuvam sre}a. a neznaeweto }e te zbri{e od liceto na zemjata. . koga bil vo povlekuvawe. Parol Pod Mars sum roden. koga }e nema{ seti se na Naprotiv. da trgneme. [teta.

so predupreda deka Firenca }e nastojuva itna pomo{ od nas da izdejstvuva . velat deka nemu treba da mu veruvate. onie velat {to bolot so setila go merat i melat toa {to ne bilo ne mo`e ni da bide. Koja sila tolku visoko qubovta mi ja kreva pa gledam a okoto mi se hrani so kukol i pleva? Prirodnite sili ~udna sudbina krojat neednakvite da gi zdru`i. od zastaenost bolno da se razmrda malku i da si go pro~isti zdivot. bitkata u{te ne e re{ena i prodol`uva surova i tu~na. Gospod te`i no slobodni ni ostava race i nema da ni gi kupi naumite bavni koga samite sme glupi.plan {to mo`e od race mi bega. no namerite mi se cvrsti i ne se otka`uvam sega. Zarem la`e vo qubovta toj {to doblestite saka da gi ka`e? Bolesta na kralot .) Kralot Lekot na{ ~esto vo nas samite le`i a nie na neboto mu go pripi{uvame. slobodno mo`at na koja sakaat strana da se pridru`at.) Firenca i Siena boj neviden bijat. Sepak. (Izleguva. kralot na Avstrija. Prviot Dimen Negovata qubov i mudrost tolkupati kon vas potvrdeni. Kralot Toj odgovorot ni go naoru`a i Firen~anite se odbieni u{te pred da dojdat. dokolku se so niet na Toskancite da im slu`at. Prviot Dimen Taka glasi izve{tajot. . dvajcata velmo`i Dimen i mnogu pridru`nici. Vleguvaat kralot na Francija so pismo.) Helena (Zvuk na trubi. (Izleguva. zbogum.pri {to prijatelot na{ saka rabotava da ja spre~i i nie da gi odbieme. Nevozmo`ni se ~udata. velmo`ite na{i. Vtoriot Dimen Dobro }e im dojde ova na plemstvoto na{e.Sekoe zlo za arno Scena 2 393 prijatelite. Kralot Najverojatno e i taka: za ova ni pi{uva ovde i rodninata na{. Najdi si dobar ma` i poslu`i se so nego ko {to toj }e se poslu`i so tebe. vo bakne` da se spojat. gospodaru. U{te edna{.

mladiot Bertram. Vtoriot Dimen Vas ve sakaat. gospodaru. Dalekuvid be{e vo procenkata na uslugite na vremeto. Bertram Gospodaru.394 Kralot Vilijam [EKSPIR Koj e tamu? (Vleguvaat Bertram. tinski koga nesoglasuvaweto bara da zeme zbor i toga{ jazikot skazalkata ja slu{a{e. Uspea da izdr`i dolgo. na krajot . na novive }e im poka`e deka nanazad odat. spomenot za nego pobogato po~iva vo va{ite misli odo{to na grobot negov. ni gor~ina ni prezir nema{e vo negovata gordost ili duh. Kralot (Na Bertram) Mom~e. a ako gi ima{e od ramen na nego bea predizvikani. zborovite fini ne gi sipa{e v u{i. Dobrata priroda. Du{ata mi se vra}a koga govoram za va{iot dobar tatko.go znae{e migot visKamo da sum so nego! Vele{e vezden Ko i sega mi se ~ini go slu{am. Tie {to posledni mestovo bi vi go dale nim prvi najmnogu }e im nedostasuvate. ako go sledat. . ~ija ve~nost ne trae ni kolku nivnata moda. vele{e toj.’ Vakva ima{e `elba. Lafe i Parol. a ~esta sopstven budilnik . go ima{ likot na svojot tatko. koj. pa tie mnogu se gordeeja {to taka smerno falbite nivni gi prima. I jas posle nego istata `elba ja imam. za{to ni vosok ni med ne nosam pove}e doma pa sakam od uli{teto {to pobrgu da me snema za da dadam na nekoi rabotni~ki mesto. pa ja sviva{e svojata vozvi{ena glava do nizinite na nivniot nizok red. I doblestite na tvojot tatko daj bo`e da gi nasledi{. Napisot na mogilkata ne e tolku poln voshit ko vo va{iot kralski govor. Takov ~ovek na vremevo na{e novo mo`e da mu e urnek. ‘Koga na fitilot moj gazijata }e mu sekne i stane mirizba za duhovive mladi. veli~estvo. Bertram Mojata blagodarnost i poslu{nost se va{i. ne nabrzina tuku so dikat te sozdala. tuku gi zakopuva{e taka za da niknat i vrzat plod. Na mladost duhot mu be{e ist ko onoj {to sega go gledam kaj mladoto plemstvo. Kralot Kralot Kamo i sega da go imam ona zdravo telo ko toga{ koga so tatko ti ko drugari verni prvpat se u~evme za vojna. Tie pod nego {to bea gi tretira{e ko su{testva od drugo mesto. Dobre dojde vo Pariz.‘Kamo da me snema’. Ko prav dvorjanin. no tie teraat {egi duri sopstveniot prezir tihum vrz niv ne se urne pred da stignat lekoumnosta vo ~est da ja skrijat. no obajcata vremeto-ve{ter poleka n# goltna i od rabotata n# oddale~i. ~ii ~ula plahi s# staro preziraat. ~ii sudovi se samo tatko na novi be~vi.) Prviot Dimen Grofot od Rusion. ‘Kamo da me snema’ vaka tagata negova zapo~nuva{e ~esto koga }e zgasne{e i svr{e{e zabavata na{a. a samo hrabri u~iteli go u~ea.

Bertram Okolu {est meseci. [to velite za gospo|icava? Rejnaldo Gospo|o.) Groficata Da slu{nam sega. za{to znam deka si dovolno lud da gi stori{ i dovolno sposoben site ovie apa{laci da gi izvede{. Bertram (Vleguvaat Groficata. Groficata Blagodaram veli~estvo. Kolku vreme ima. upravnikot Rejnaldo i nejziniot arlekin Lava{. onaa `enska Izabela i jas dobro }e se snajdeme. iako mnozina bogati se prokolnati. Kralot Da be{e `iv }e go isprobav u{te nego. . gospodaru. gospo|o. gospo|o. Groficata Zarem mora da stane{ prosjak? . Prirodata i bolesta neka samite sega re{at. bidej}i ~ovek ja povreduva svojata skromnost i ja mati bistrinata na svoite zaslugi koga samiot za sebe gi obelodenuva.) [to pravi ovde apa{ov? (Na Lava{) Da te nema. Lava{ Mislam deka vi e poznato. ne e vo red {to sum sirot. Ni sin mi ne mi e podrag. No ako va{eto gospodstvo mi dozvoli da zaminam vo svetot. bi sakal da se naredi vo spisokot na moite porane{ni usilbi. od koga lekarot na tatko ti e umren? Be{e mnogu slaven. mom~e. Podajte mi raka. znam.Sekoe zlo za arno Scena 3 395 Kralot Dr`am mesto. Ne sakam da veruvam vo site poplaki {to gi ~uv za tebe. Groficata Vo red gospodine? Lava{ Ne. deka jas sum vi eden sirot |avol.Le`eweto me umori a i mnogute lekarstva. Izleguvaat. grofe. Ne sakam za{to mi e maka. grofe. gri`ata {to ja vodev za da go zadovolam va{eto blagovolie. Dobredojde. (Trubi.

Groficata Ova ti se pri~inite? Lava{ Da vi ka`am pravo. tuku prorok. za{to podlecite }e idat da go svr{uvaat mesto mene ona od koe ve}e mi e preku glava. rasipan. Vo slu~ajov samo ja prosam va{ata dobra volja. gospo|o. toj i gi mazni moite krv i meso. za{to velat decata se blagoslov. Lava{ Ostanav bez prijateli. Groficata Vo koj slu~aj? Lava{ Groficata Vo slu~ajot na Izabela i li~no mojot. Toj {to mi ja ora nivata. mi go {tedi yevgarot i u{te `etvata e moja. Bidej}i mladiot puritanec Karbon i stariot papist Pojzem. bez ogled kolku im se srcata verski podeleni. pa se nadevam so `enidbata da steknam novi. toj {to mi gi mazni krvta i mesoto mi gi saka krvta i mesoto.396 Lava{ Vilijam [EKSPIR Groficata Poprvo zaradi tvojata `enidba a ne zaradi rasipanosta. so glavite se soedinuvaat. toj za mene e argat. Lava{ Moeto siroto telo. gospo|o. gospo|o . mora da odi. Groficata Ka`i mi gi pri~inite zaradi koi }e se `eni{. toj {to ja baknuva `ena mi mi e prijatel. a jas mislam deka nikoga{ nema da go dobijam bo`jiot blagoslov s# duri ne dobijam fidanki od teloto. a vistinata vaka ja objavuvam: Pee Vistina e ova ~ista {to vi ja ka`uvam od ridot po bo`ja volja doa|a brakot Takvite prijateli ti se du{mani. gospo|o. ima i drugi sveti pri~ini. gospo|o. Zarem ve~no }e ostane{ gad so pis usta i zevzek? Lava{ Ne. Mesoto me tera. Mo`at da navaluvaat so rogovite eden na drug ba{ kako i sekoj elen vo stadoto. Toj {to ja ute{uva `ena mi. Lava{ Plitka ste. gadu. kako i sekoj od krv i meso pa sakam da se `enam za da se pokajam. {to zna~i.vo ocenuvaweto na golemite prijateli. nikoj ne bi se pla{el od brakot. toa go bara. Groficata Mo`e svetot da gi znae? Lava{ Bev. kako i vie. toj {to mi gi saka krvta i mesoto mi e prijatel. Koga lu|eto bi bile zadovolni so ona {to se. Sluguvaweto ne e nasledno. takvi kakvi {to si se. a onoj na kogo |avolot mu e vlezen. Ako jas za nego sum rogonosec. Groficata . gospo|o.

A govore{e deka go qubi va{iot sin. da sum paroh. gospodine. nejzinite zborovi bea upateni do nejzinite u{i. apa{. gospodine gadu i storete kako {to vi zapovedav. re~e Noja ‘{to Grcite ja urnaa Troja? Ludo delo. delo ludo. toa e pro~istuvawe na pesnata. ako ja vikne Helena kaj vas? Treba so nea da razgovaram. Edna od deset. Tatko & mene mi ja zaveti a taa samata. Sudbinata. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. ili so sekoj zemjotres. `imi majka. neodamna & prijdov poblisku odo{to taa saka{e. ne e boginka {tom otvorila tolkav jaz od razlika vo bogatstvoto pome|u niv dvajca. si misle{e. Trgnuvam. za ova se kolnam vo nejzino ime. vele{e taa. sepak edna od deset e dobra. ka`ete & na gospo|icata deka sakam da zboruvam so nea. gospo|o. ‘Od devet lo{i samo edna e arna. deka beskrajno ja sakate va{ata gospo|ica. taka bi se podobrile i {ansite na lotarija. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. Groficata Vo pravo ste. Radosna za Prijam boja. Be{e sama i samata so sebesi razgovara{e. Podocna }e razgovarame pove}e. gospo|o.’ Groficata [to? ‘Edna od deset e dobra’? Ja uni{ti pesnata.bi se vikalo. Demek trebalo Helena da ja viknam vamu. mo`e da polaga polno pravo na onolku qubov kolku {to ja dobiva.) Groficata I? Rejnaldo Znam. Kupidon ne e bog {tom svojata mo} ja prostira samo kaj{to postoi ednakvost vo . ne? Pa bi imale ra|awe na edna dobra `ena so sekoja pojava na svetla kometa. Rejnaldo Dali }e vi pre~i gospo|o. Lava{ Na ma`ot `ena da mu zapoveda a sepak site da ostanat `ivi i zdravi!Iako ~esnosta ne e puritanec. deka nikoj drug ne mo`e da ja ~ue. Groficata (Na Lava{) Apa{. Lava{ Edna dobra `ena od deset. od devet lo{i samo edna e arna. Groficata Bri{ete. sepak ne nanesuva {teta. (Izleguva. Kamo bog vaka da mu slu`i na svetot cela godina! Ne bi se lutele na vakva edna `enska desetinka. Na ma{kite polesno }e im bide da si go iskornat srceto odo{to da dobijat bingo. taa ja natnuva belata mantija na poni`uvaweto vrz crnata ode`da na velikoto srce. Nejze ne & se pla}a onolku kolku {to & se dol`i a }e & se plati pove}e odo{to bara. bez kamata.Sekoe zlo za arno 397 a rogovite spored vidot. ja sakam. Rejnaldo Gospo|o. Pa ovoj zaklu~ok go odbra. Lava{ (Pee) ‘Ovoj li ubav lik pri~ina be{e’. Groficata Da ve nema. Mislam na Helena.

a ova e na krvta zrno. Zo{to ne majka? Koga rekov ‘majka’ mi se stori ko da vidovte zmija. Zarem zborot ‘majka’ tolku ve prepla{uva? Velam. a jas vi sum mnogu blagodarna za gri`ata. eve {to e na{e: trnov na ru`ata od mladosta pripa|a so pravo krvta na{a nam. ^uvajte go ova v du{a. dete! Zarem ti se zgrut~uva krvta ako se ka`e deka sum ti majka? [to ima tuka {to toj omacuren predvesnik na do`dot. Nikoga{ ne ste mi vozvratile so vozdiv na }erka iako sum vi iska`uvala maj~inska gri`a. roditelite mi se nikoj i ni{to.398 Vilijam [EKSPIR potekloto. gospodar mi e toj. No sega koga }e se setam na dnite damni i jas istite grevovi gi ~inev . gospode. na {to. raznobojnata daga. U~itel moj. gospo|o? Groficata Znaete Helena jas vi sum majka. Podocna }e zboruvame za ova pove}e. Toj ne smee da mi e brat. Helena [to zapovedate. donekade. Dijana ne e kralica na devicite {tom dozvoluva nekoja sirota nejzina podani~ka da bide fatena vo tesno bez {ansi za spas pri prviot napad ili za osloboduvawe potoa. Toa ne vi sum. ostavete me. tuku majka. (Izleguva upravnikot. jas vi sum majka i vo redot ve stavam na site tie {to pod srce sum gi nosela. Ve molam. Groficata ^esno si ja olesnivte du{ata. vo pokazot i `igot od vistinata daden qubovniot `ar od mladosta e vgraden.) (Vleguva Helena. ^estopati e slu~aj posvojuvaweto so prirodata da se borat pa izborot da iznajde priroden pat koj{to pri srce ni ja stava tu|ata semka.no mislev so nula se ramni. I taa bolna e sega od toa. bidej}i. Groficata Velam jas vi sum majka. negovite klasa. negovoto ceneto mnogu. a jas sluga negov i poslu{nik duri sum `iva.) Groficata Grofica Ne. Ova go ka`a niz naj~emerniot izliv taga {to sum go ~ul od devojka. Ja gledam seta. U{te od poodamna go nasetuvav ova no terezijata mi ode{e de navamu de natamu pa ne znaev dali da veruvam ili ne. okolu o~i vi se vie? Zo{to? Deka ste mi }erka? Helena (Na strana) I so mene be{e isto koga bev su{testvo mlado ako sme od boga. Helena Po~ituvana moja gospo|a. Bo`e. imeto mi e bezna~ajno. madam. Helena Prostete. Groficata Niti jas va{a majka? . e od va`nost za vas da znaete vo slu~aj ne{to nepredvideno da se slu~i. No ne ka`uvajte na drug. smetaj}i deka mi e dol`nost. grofot Rusilion ne mo`e brat da mi bide. pobrzav da ve izvestam za s#.

ako ne e. va{iot sin da ne mi e brat navistina majka! Ili da ni ste dve majki ni{to drugo ne bi molela od boga oti toga{ sestra ne bi mu bila. No. Helena. Helena Priznavam toga{. deka pove}e od vas. Govori. za{to ova ne go povreduva toj {to go sakam. iako ne ni znam kako da go zaslu`am. Ajde. ko Indus. I kamo da mi ste pa gospodarot moj. Zatoa ka`ete mi pravo. re~ete deka toa ve ma~i . Prijatelite mi bea siroma{ki no ~esni. Mo`e ne{to drugo da mu bidam. dali e taka? Ako e taka toga{ priznaj i stori si dobro. sepak baram. a tvoite o~i go gledaat toa tolku iska`ano vo va{iot odnos {to ne mo`at da go skrijat.Sekoe zlo za arno 399 Groficata Helena Vie ste mi majka. ajde da slu{nam kako stojat rabotite so va{eto srce. madam. protiv nade`ta se boram. Ne trgam po nego oti vidov znak deka mo`ebi }e me zeme. madam? Groficata Ne izvrtuvajte. Groficata Go sakate sin mi? Helena A zarem vie ne go sakate. Sega sosem mi e jasno deka vo sin mi ste vqubeni. Sega ja sfa}am tainstvenosta na osamata va{a i izvorot na solenite vi solzi. Helena Gospo|o dobra. na sonceto mu se klawam koe gleda dolu vo svojot obo`uva~ no ni{to drugo za nego ne znae. Sepak vo ova la`no i nerazumno sito u{te gi turam vodite na mojata qubov pa taa istekuva no ne seknuva. a takva mi e i qubovta. obrazite va{i eden na drug si priznavaat. a ne sestra. [to. prostete mi. Ne navreduvajte se. a vedna{ po boga go qubam sin vi. za{to voznemirenosta i premnogu ve ni{ti. blagorodna madam. a bog v srce }e mi se vgnezdi za tvoe dobro vistinata da mi ja ka`e{. pak ste bledi? Stravot moj go razbra zanesot va{. koga bi vi bila }erka? Groficata Da. Taka. vernik vo zabludata. Ne daj bo`e da ne ste mislele na ova! ‘]erka’ i ‘majka’ tolku vi se grdi. Dali go sakate sin mi? Helena Pro{ka. Samo grevot i pekolnata tvrdoglavost jazikot vi go vrzuvaat pa somne` ima vo vistinata. niti pak bi go zela pred da go zaslu`am. ne udirajte vrz qubovta so omrazata svoja . na kolena. Mojata qubov e dol`nost poznata na siot svet. bi mo`ela da mi bide{ mila snaa. Gospo|o mnogu mila. pred vas i pred vi{noto nebo. Znam deka zaludno qubam. porekni.za{to poglednete. Crveniloto vo laga bi te vterala ako protiv strasta {to vi se gleda re~ete deka ne e taka.

sin vi. mi ostavi recepti retki So provereno dejstvo koi na~itanosta negova i dolgoto iskustvo gi sobraa kup~e za posebna upotreba i mi pora~a strogo vo amanetot posleden da gi ~uvam ko bele{ki koi mnogu pove}e se vredni odo{to svetot znae. gospo|o. Groficata Veruva{ deka mo`e{? . no ako i sami. o. toga{ imajte milost za onaa koja izbor nema vo pravoto da qubi tuku mora da zajmi i da dava kaj{to sigurno gubi koja bara da go najde ne ona po koe potragata peka tuku zagado~no `ivee vo strasti kaj{to smrtta ja ~eka. deka ako mu ja ponudite pretpostavenata pomo{ toj }e ja prifati? Toj i negovite lekari mislat vaka: toj deka od niv nema pomo{. postoi lek. ne{to nad ve{tinata tatkova koja najgolema be{e vo rabotata negova. Helena Mojot gospodar. znaete. blagosloven }e bide od najsre}nite yvezdi na nebo. Groficata Dali mislite. Helena. a ako milosta va{a dozvola mi dade sre}ata da si ja probam. Ne{to mi veli. Tatko mi. Groficata Groficata Ova ve natera za Pariz Neli? Govorete. deka ovoj dobar recept bidej}i mene mi e zaveten. Helena ]e ka`am pravo. nemavte li namera naskoro da odite vo Pariz? Helena Imav. }e go stavam zagubeniov moj `ivot vo slu`ba kralot na{ velik da go iscelam. Groficata Ka`ete mi iskreno. Me|u drugite. proveren.400 Vilijam [EKSPIR za{to i taa istoto go saka. so mo}no dejstvo protiv o~ajnata bolka {to go legnala kralot na smrtna postela. Kako da imaat verba vo edna neuka siroma{na moma koga site {koli iscrpuvaj}i ja doktrinata do kraj. me natera da mislam na ova inaku ni Pariz ni lekot ni kralot ne bi mi padnale ni slu~ajno na pamet. tie deka za nego nemaat lek. `imi milosta bo`ja. go prepu{tija bolniot sam na sebe? Helena Zo{to? Ka`ete mi pravo. a ~esnosta va{a dolga za neporo~na govori mladost. so vakov `ar na dopa|aweto svoe veren ste kopneele i ste sakale od srce taka {to Dijana ste bile kolku i Venera.

gospo|o. Groficata Pa Helena. svita i pozdravi mnogu topli do moite na dvorot. dozvola ti davam i qubov sredstva. znam {to pravam. Zamini utre.Sekoe zlo za arno 401 Helena Da. ]e ostanam doma i }e molam gospod na pomo{ da ti bide. a eve ti i zbor od velmo`a: }e ti pomagam {tedro so s# {to mo`am! (Izleguvaat.) .

pili{tar~e! Vtoriot Dimen O ima da bide vojna. gospodo mlada. Velat francuskiot nema zborovi za nivnite barawa da gi odbiete. baranoto najdete go. vojna i pol! Parol Ama vojna! Site sum gi videl! . Kralot Zbogum. Zbogum. ako dvete strani go primat darot }e se zgolemi do veli~inata koga bil primen i dovolen }e bide za site. Kralot Vardete se od italijanskite momi. takva mo`nost nema – a sepak moevo srce nema da priznae deka vo nego ima bolest {to `ivotot mi go zagrozuva. Prviot Dimen Gospodaru. kotkame nade` po polo`eniot vojni~ki ispit. mnozina mladi velmo`i {to do{le kaj kralot pred da pojdat vo Firentiskata vojna.) Kralot Zbogum. gospodo mlada. Do ovie voeni na~ela pridr`uvajte se. neka Italija gorna – zemja smalena {to go nasledi samo padot na poslednoto carstvo – vidi deka ne ste do{le da prosite ~est tuku da ja ven~ate. ^uvajte se da ne ve zarobat pred da stapnete vo slu`ba. Vleguva kralot vo koli~ka so dvajcata Dimeni. Parol Ne e negova vina. bidete sinovi na vrednite Francuzi. Bertram i Parol.^in VTORI Scena 1 (Trubi. zbogum. @iveel jas ili ne. A sega zbogum. gospodine mil. Sovetov spodelete go. Dvajcata Dimeni Od srce gi prifa}ame predupreduvawata va{i.) Prviot Dimen (Na Bertram) [teta. Prviot Dimen Zdravjeto po va{a zapoved neka ve slu`i. za slavata da vikne i da ve proslavi. da se vratime i da ve najdeme vo dobro zdravje. Kralot Ne. Koga najsmelite barateli zbri{at. – Pridr`ete me! (Zaminuva vo pridru`ba od nekolku velmo`i. I vam gospodo. {to ne doa|ate so nas.

) (Na Bertram) [to }e storite? Bertram . Parol kov. Vo polkot vo Spinija }e najdete nekoj kapetan po ime Spurio. Parol Parol Izvr{ete ja. tie }e go sledat. da ~kripam so ~izmite po podot mazen. Parol Blagorodni junaci. ‘slednata godina’. negovite novonajmeni voini. spomen od vojnata. kapetane. duri ~esta drugi ne ja razgrabat. Prviot Dimen Taka }e storam. so luzna. duri i me~ot ne }e go nosam osven za igra. Prviot Dimen Ako te vle~e. Ko rodeni bra}a. velam. Bertram Parol ]e ostanam ovde ko najobi~na bri{ka. pa razdelbata te{ko mi pa|a. ‘rano mu e’. go ve`baat propisniot ~ekor. so eden zbor. Od niv prskaat iskri i bolskotat. grofe. mom~e. Bidete malku poopu{teni kon niv za{to tie se prisposobeni na krojkata od vremeto. me~ov moj so va{iot e bli`en. ]e mu ja kidnam. Sledete gi. blagoroden kapetane. Bertram Privrzani sme mnogu. (Izleguvaat prviot i vtoriot Dimen. Parol Vtoriot Dimen Mil moj gospodine Parol. na leviot obraz. od dobar se Odli~ni se a izgleda }e se poka`at i kako `ilavi megdanxii.Sekoe zlo za arno 403 Bertram Naredeno mi e da dojdam ovde a pusul~eto veli ‘premlad’. Se ograni~ivte na prestudenite propisi pri zemaweto zbogum. (Izleguvaat Bertram i Parol. govorat i se dvi`at pod vlijanieto na najomilenite yvezdi – pa duri i |avolot da go diktira tempoto. Bertram Mars neka se zacapa vo vas. Sekako }e mu re~eme.) (Vleguvaat Lafe so kralot. Prviot Dimen Mol~i! Kralot! Toa e ~esna kra`ba. Vtoriot Dimen So vas sum. velam i zboguvajte se malku porazraboteno. jadat. Tokmu ovoj me~ ovde mu ja izbrazdi.) Lafe (Kleknat pred kralot) Pro{ka baram gosBidete malku po{tedri vo u~tivosta kon ovie plemeniti velmo`i. Zbogum. A sega zbogum. Ka`ete mu deka u{te sum `iv i obrnete vnimanie na ona {to }e vi go re~e za mene. kidni mu ja smelo.

karpata da ja mrdne. }e ve uslu`am kako {to treba oti sekoj den ne e veligden. Kralot Pa dobar Lafe. Lafe (Na Helena) Ajde. mudrost i postojanost me za~udija pove}e od {to mo`am slabosta da si ja koram. vlezete. Kralot Za koja ‘& ‘ govori{? Lafe Za doktor Taa.) Kralot Brzinata navistina ima krila.404 Vilijam [EKSPIR podaru za sebe i za vestite {to gi nosam. gospodaru. Pristigna. ili na velikot Karlo Veliki moliv v raka da mu tutne za nekoe qubovno ret~e da & ~krtne. kako ne bi. Lafe (Stanuvaj}i) Zna~i pred vas stoi ~ovek {to pro{kata si ja otkupil. Sum videl lek {to mo`e `ivot na kamenot da mu vdahne. (Vleguva Helena. i da baravte milost pa na moja zapoved da stanevte ko jas {to stanav. godini. Lafe Ne. Kralot Te zadol`uvam da stane{. ]e ja vidite – oti taa taka bara – da ~uete {to saka? Doznajte. Lafe Ama tersene ispadna! No eve za {to se raboti. i ko magioni~ar da ve zbodne da zaigrate so ogan i plamen. gospodaru: dali vi e po }ef od bolesta da se izle~ite? Kralot Ne. ve molam. (Odi kaj vratata. . Kralot Kamo taka da be{e pa glavata da ti ja skr{ev pa da te zamiolev da mi prosti{. zanimawe. kralskiot liec od blagorodnoto grozje koga samo bi go dofatil.) Kralot Vaka sekoga{ go najavuva svoeto ve~no ni{to. ako bi sakale da ja vidite. zboruvav velam so edna ~ij pol. ako seriozno mo`am da gi piknam moite misli vo sme{niov moj izve{taj. dajte go vamu toa ~udo za da mo`eme so tebe i nie da se izna~udime ili na tvoeto da stavime kraj ~udej}i se {to taka si go primil. a dali bi zobnale malku grozjence. lisico kralska? Bi. gospodaru. lek ~ij dopir mo`e kralot Pipin da go voskresne. a posle smejte mi se do besvest. edna. A sega `imi verata i ~esta. Kamo vie da kle~evte. Lafe O.

Sekoe zlo za arno 405 Lafe (Na Helena) Ajde. Koga ~udata velikanite svetski gi ru{at ~esto nade`ta se gubi i toa naj~esto tamu kaj{to najgolema se ~ini. dojdov da ja izle~am so seta svoja po~it i dol`na smernost. osobeno eden koj{to. Li~ite navistina na predavnik. Samo pokorno molam vo mislite da ostanam kralski i da mi dadete dozvola nazad da se vratam. Ova e kralot. go poznavavte i toa e dovolno. no deka }e n# izle~i ne veruvame mnogu. Kralot Go poznavav. gospodaru dobar. i kako najdrag plod od dolgogodi{nata praksa. @erar de Narbon mi be{e tatko. Velime ne treba taka da se valka na{iot sud ili nade`ta da se crni i bolkata neizle~iva na nadrilekarstvo da ja poverime ili pak da se poni`ime tolku pa na{eto dostoinstvo i ugled da gi precenime so besmislena pomo{. Helena Nema da vi na{teti ako probam. Jas sum strikoto na Kresida {to se drznuva sami da ve ostavi. Onoj pak {to i najgolemi dela vr{i ~esto so pomo{ na najnemo}niot }e gi svr{i. dali zaradi nas ste do{le? Helena Da.) Kralot deka ~ove~kata ve{tina ne e kadra prirodata da ja spasi koga ovaa e vo bespomo{na sostojba. ubavice. Helena Pa. ti lek za nea nema{. Ti saka{e da mi pomogne{ a takva blagodarnost blika od ~ovek blizu smrtta do tie {to sakaat `iv da e. Helena Toga{ nema zo{to pred vas da go falam. No ona {to celosno go znam ti samo malku go znae{ jas seta bolka si ja znam. Ka`ete mu {to imate. vlezete. Vo svojata rabota toj be{e mnogu ve{t. a bliknuva ~esto . Storiv taka. i samo negoviot recept protiv nea e mo}en. Vo svetoto pismo razum gledame kaj deca ko deca koga se sudiite. (Izleguvaat site osven kralot i Helena. mome. koga na{ite najdobri lekari od mene krenaa race i koga stru~niot konzilium zaklu~i to~no Trudot toga{ }e mi se plati so dol`nosta {to si ja vr{am. Zbogum. a }e mi bide milo za{to i taka se li{ivte od lekuvawe kakvo bilo. golemi vodi te~at od izvori {turi. Pred da umre mi dade mnogu recepti. no od predavnici takvi kralot retko se pla{i. Pove}e nema svojata pomo{ da vi ja nudam. kako vrv na negovoto iskustvo. mi nalo`i da go ~uvam kako svoe treto oko pomilo duri i od moite dve. golemi moriwa se su{at. Kralot Ne mo`am pomalku da ti dadam a blagodarnost da se vika. koga pomo{ta e ~ista glupost. pa koga ~uv deka va{eto veli~estvo tokmu od taa opaka bolest obole ~ie le~ewe na mojot mil tatko mu donese priznanie. Kralot Vi blagodarime.

406 Vilijam [EKSPIR kaj{to nade`ta propadnala i o~ajot fatil mesto. niz nea da zbori. ubavina. Za ova da go rizikuva{. Neprifatenata ponuda sekade so blagodarnost se pla}a. mi ide? . Gospodaru mil. veruvajte. bolesta slobodno }e umre. volen sum da ti go probam lekot umram li i tebe ti se skusuva vekot. Helena Zaslugata gorna ~ove~kiot zbor neblagodarno ja vra}a. zdravoto vo vas }e se kurtuli od bolnoto |ubre zdravjeto slobodno }e `ivee. Doktorke mila. vo tebe klokoti i vrie: mladost. mora sigurno da ima{ ve{tina neograni~ena ili o~ajni~ka sila. mo}niot govor negov vo telo krevko gori. imeto neka mi se sotre. @ivotot ti e skap za{to s# {to `ivotot go krie ko doblest za da e `ivot. devojko mila. kaj nas soznanieto pretpostaveno e celo koga pomo{ta od neboto ja smetame ~ove~ko delo. No ako pomognam. za besramnosta podla. ~inam. `ivotot neka vedna{ mi sekne. zapadna vlaga vla`niot Hesper so fenerot pospan go vidite da pa|a. veli~estvo. No onoj {to s# na svetot znae ne pravi taka ne soznava povr{no. ili dvaeset i ~etiri pati ~asovnikot zemen go ozna~i minuvaweto na kradlivoto vreme. i ona {to bi se odbilo po zdrav razum ko nevozmo`nost. me|a {to mladosta i sre}ata ja vikaat sre}a. Ne sum izmamni~ka koja nedovetno vi nudi iscelenie {to samo la`ni nade`i budi. smrtta plata neka mi bide. Helena Ako go pre~ekoram rokot ili prevara mi tekne za ona {to go vetiv. Kralot Ne sakam da te slu{am. pred dvapati kowite na sonceto svojata luta ko~ija ognena niz dnevnata ja pominat ruta. ne ~epka so nesigurna raka. ko {to znam {to ve kolka deka ume{na sum vo ova i deka izle~iva e va{ata bolka. pred dvapati vo temnata. Kralot Zarem tolku si sigurna? Vo koj rok smeta{ da me izle~i{? Helena Ako e volja na onoj {to s# gleda. Ne pomognam li. sram najdolen me najde. tuku znam. stanuva mo`no ama nazadgazum. Za trudot svoj nevlo`en ko platena da si bila. za naporite moi soglasnost dajte mo}ta gospodova tuka }e se isproba znajte. od ni{to da nemam fajde neka xelat – {to ne e i najlo{o – seta me skr{i vo najte{ki maki pa `ivotot da mi svr{i! Kralot Ko duhot bo`ji. mudrost. kakva nagrada. Zbogum. po zasluga svoja. smelost. Kralot Za ubedenosta tvoja i za sigurnosta stava{ li ne{to na kocka? Helena Neka za drskosta.

`imi `ezlovo i nade`ta {to v nebo ja klade. na primer no ne e va`no. vidi. Helena Toga{ baram da mi se dade od kralskata tvoja raka ma`ot {to srcevo moe izbralo da go saka.Sekoe zlo za arno 407 Kralot [to bara{? Helena Dali baranoto }e se dade? Kralot Da. Pomognete mi vie tamu! Go ispolni{ li vetuvaweto celo ko so zbor {to go ka`a. blagoslovena bidi. Zna~i. Kralot Eve ti raka. sama izberi go vremeto. so kogo. ne sum guska da izberam ma` vo srodstvo so krunata francuska pa taka so nekoj {to e velik. i nedopra{ana dobro mi dojde. ne podolu }e bide i kralskoto delo. ovoj {to go baram podanik e tvoj i polna nade` slobodno mo`am da go baram a ti da mi go dade{. na ramni{te tvoe da go vrzam niskoto i skromno ime svoe. Ja odbivam od sebe bezo~nata misla. Mo`e treba u{te da te pra{uvam. . oti jas jaden u{te samo vo tebe ja gledam poslednata nade`. [tom vetenoto na vreme go sredi{ ispolnuvawe na baranoto od mene vedna{ ti sledi. da znam u{te ne{to iako znaeweto pogolemo ne zna~i veruvawe slepo: od kade dojde.

i ne e za dvorot. ko francuska kruna na nekoja gnila orospija. da ja vadi {apkata. odgovor soodveten za sekoe pra{awe? Lava{ Za sekoe pra{awe velam. ni {apka i navistina takviot brat. Onoj {to ne mo`e da kle~i na kolena. Groficata Samo za rabota na dvorot? Zo{to mislite deka ste tolku poseben za takvo edno mesto koga ova go otfrlate so prezir? Samo za rabota na dvorot! Lava{ Vi velam. Imate li. ako bog podaril nekomu kakvo takvo ubavo odnesuvawe. od vojvodata nadolu do pod xandarot. ko usna od kalu|erka na usta od kalu|er. da ka`am poprecizno. Nema zijan od pra{awe a i ne{to }e nau~ite. ve pra{uvam. Lava{ Kako berberski stol {to odgovara za sekoe gaze: {ilesto. Groficata (Vleguvaat groficata i Lava{. a do najnizok u~en. trkalezno. debelko. Lava{ ]e vidite deka sum do najvisok stepen goen. gospodine. slabi~ko. Groficata Navistina {tedar odgovor {to odgovara na sekoe pra{awe. pravo da vi ka`am. ko prsten~eto od slama na Tib na pokazalezot od Tom. ni race.) Groficata Samo napred. gospodine. Lava{ Ama i xuxe.408 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata Dali tvojot odgovor odgovara na sekoe pra{awe? Lava{ Ko deset gro{a na rakata od advokatot. rogonosec na rogovite. ako e mo`no! ]e se napravam na udrena i }e pra{am so nade` deka }e stanam poumna po tvojot odgovor. gospo|o. Sega }e vidime do koj stepen vi e vospitanieto. Ve molam. imam odgovor na koj nikoj ne bi mi fatil kusur. Znam deka sum kako stvoren samo za rabota na dvorot. Groficata Sigurno e odgovor so xinovski razmeri {tom gi zadovoluva site pra{awa. ko drdorliva uli~arka na opak ebiveter. od nego mo`e mnogu lesno da se ottarasi samo na dvorot. ko brut na svojata dupka. [to se odnesuva do mene. rakata da si ja bacuva i ni{to da ne govori. Eve vi go so s# {to odi so nego. ko pala~inka na velipetok. ako u~enite govorat po pravo za nego. toj nema ni noze. ne. sekakvo. selsko oro na Prvi maj. Pra{ajte me dali sum dvorjanin. ko kola~e na svojata korka. Groficata Za povtorno da bideme mladi. dali ste dvorjanin? .

va{eto ‘Gospode bo`e. deka vie ne gi jadete ovie doma{ni jadewa. mi se ~ini. (Mu dava pismo. U{te. gospo|o! – Ne {tedete me! Groficata Dali i koga ve kam{ikuvaa vikavte ‘Gospode bo`e. gospo|o! – Navalete. Ova ne e mnogu.) . gospo|o! – Ama vie mi govorite odokolu. Razbra? Lava{ Neodamna bevte kam{ikuvani. gospodine. Pozdravete mi gi rodninite i sinot.Sekoe zlo za arno 409 Groficata Lava{ Gospode bo`e. Groficata Zavr{ivme. Lava{ Gospode bo`e. Lava{ Nikoga{ ne me biel polo{ baksuz so moeto ‘Gospode bo`e.) i ka`ete & vedna{ odgovor da prati. Lava{ Ve razbrav beri}etno. Lava{ Gospode bo`e. u{te. gospo|o!’ Gledam rabotite mo`at dolgo da slu`at ama ne i ve~no! Pobrzajte nazad. gospodine. gospo|o! – Ne. tuku malku ima rabota za tebe. ne {tedete me! Groficata Mislam. gospodine! Sega na rabota: dajte mu go ova na Helena. samo vie dajte mi mo`nost pa }e vidite. u{te stopati po tolku! Groficata Gospodine. gospo|o! – Ete. jas sum va{ sirot prijatel {to ve saka. Groficata Gospode bo`e. pak dobro mi trgna. Groficata Ba{ doma}inski go koristam vremeto budalej}i se so edna budala. navalete. (Izleguvaat na razli~ni strani. gospo|o!’ i ‘ne {tedete me’? Vsu{nost. Stigam tamu pred nozeve. Lava{ Zna~i malku da gi pozdravam? Groficata Ne. gospo|o!’ odli~no vi odgovara so kam{ikot: bi odgovarale mo{ne soodvetno na kam{ikuvaweto koga bi bile prisileni na toa. Lava{ Gospode bo`e.

410 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Lafe I rekoa deka spas mu nema.) Lafe Velat ~uda pove}e nema. Ova. istoto go velam. kako se vika{e de? . mnogu ~udno. I jas taka bi rekol. obi~ni i sekojdnevni. Lafe i Parol. Lafe Duri ni delfinot ne e tolku `iv. Vakvo ~udo ne pametam koga ni se slu~ilo. Lafe Bertram Ama se slu~i. Parol Taka. treba da pro~itate za toa vo onaa. Parol I e. {to se sveduva na toa deka na ~ovekot mu turija v glava deka mu sledi – Lafe Neizvesen `ivot i izvesna smrt. Lafe Ve}e imaa krenato race od nego stru~wacite.’ Parol Taka de. Parol Parol Taka e. Ako sakate jasno da vi se predo~i. pa taka se predavme na nekakvo bo`emsko znaewe koga treba da mislime na stravot od nepoznatoto. Lafe Koi go proglasija za neizle~iv slu~aj. Ottuka ispa|a deka stravotiite ni se gledaat kako neva`ni. Parol (Vleguvaat Bertram. samo ova mo`e da se ka`e i na kratko i so dave`. Parol Ba{ taka. I jas istoto }e go ka`ev. Lafe Site u~eni i kompetentni lu|e. a samo nekoj te`ok ebiveter ne bi priznal deka tuka se vme{ala ‘Prikazot na bo`joto deluvawe vo zemskiot izveduva~. `imi krstov. istoto i jas go velam. Parol Tokmu taka. ^udno. pravo velite. go velam so polna po~it. Navistina mo`e da govorime za ne{to nevideno i ne~ueno. duri i Galen i Paracelzus. a nie imame svoi filosofi koi gi pravat natprirodnite raboti li{eni od posledi~nost. Parol Lafe Istoto go velam.

ne e ona Helena? Lafe Taa e. a ne mo`at da te odbijat tie. Od ovaa mlada kitka blagorodni ergeni. ubavo gledaj.Sekoe zlo za arno 411 Lafe Bo`jata raka. . Napravi izbor po svoe. po vtorpat primi ja potvrdata za podarokot {to ti go vetiv koj{to samo na imeto ~eka. {to dava nade` i za drugi. (Vleguvaat kralot. Site Vidovme i za vas na boga mu blagodarime. (Kralot i Helena tancuvaat. `iti s#. (Izleguva eden od pridru`nicite. Helena Gospoda. Helena Na sekoj od vas po edna sakana. Lafe Samo veselo {to bi rekle Holan|anite. (Vleguvaat ~etvorica velmo`i. `imi gospod! Kralot Odete i soberete gi site velmo`i na dvo- rot. Lafe (Na strana) Alatot si go davam i opremata seta da imav zabi v usta ko ovie momci i brada tolku retka. Parol Mort du vinaigre. Lafe Vo mnogu krevko Parol I nejako poslu{ni~e golema mo}. Sakaj gi devojkite duri ima{ barem eden zab v usta. sakaniot ti go davam za{to pravo nad niv imam po vlast a i ko tatko niven. pogolemi dostignuvawa a ne samo da ostane na ozdravuvaweto na kralot {to si bara Lafe I soodvetna blagodarnost. spasitelko.) Gledaj. golemo nadminuvawe. vi padne koga qubovta }e posaka. Sekomu osven na eden.) Parol Tokmu na toa mislev pred da ka`ete. li~na i ~esna. No eve go kralot. (Kralot i Helena sednuvaat. Kralot (Na Helena) Pogledaj gi dobro. pokraj spaseniot od tebe. Ti ima{ mo} da izbira{. Nieden od niv nema a da ne e od blagorodni~ka sorta. pa toj duri i ja vodi.) i od ovaa zdrava raka ~ij faten oset ti go povrati. Helena i pridru`nici.) Sedni. I jas istoto go velam. Bog niz mene mu go vrati zdravjeto na kralot. Parol Taka e.) Ubava momo.

ama ako ne si magare toga{ jas sum eden od ~etirinaesetminata mladi. Dijana. Koj tebe }e te odbie. Lafe (Na strana) Pove}e bi sakal da sum vo izborov otkolku da izvle~am kec na banka. Lafe (Na strana) Mom~iwava se studeni ko mraz. Bog zavetite neka vi gi blagoslovi a v krevet da vi dade poubava sre}a ako voop{to se o`enite. gospodine. Helena (Na drug velmo`a) Premlad ste. jas ne mislam taka. a golemiot Amor neka vi ja ispolni. me odbiva i mene. Siguren sum deka tatko ti lokal vino.412 Helena Vilijam [EKSPIR Vtoriot velmo`a Poinakva ne sakam. Helena (Na drug velmo`a) Ne pla{ete se deka va{ata raka }e ja zemam. bogot najvisok na svetot neka vozdi{kite mi gi primi. Ve}e te ~itam. nikoga{ lo{o ne bi vi storila zaradi vas samo. Helena (Na drug velmo`a) ^esta. Tolku. }e ja ~uete mojata molba? Prviot velmo`a Da i }e ja ispolnam. Rumeniloto sega na uvo mi {epti: ‘Crveneam {to mora da izbira{. bleda smrt v obrazi neka ti se vseli a mene pove}e nema da me vidi{. Drugo ni{to nemam. ve}e zavr{iv. ^etvrtiot velmo`a Jas sum ednostavna moma a so toa i pobogata {to mo`am da ka`am deka sum ednostavna. (Se obra}a na eden od velmo`ite. gospodine. {to gori vo va{ite ubavi o~i pred ne{to da ka`am. Lafe (Na strana) Zarem site ja odbivaat? Da mi bea sinovi }e gi dadev da gi iskam{ikuvaat ili }e gi ispratev kaj Turcite da napravat evnusi od niv. nikoj ja ne}e. Helena Blagodaram. so zakana odgovor mi dava. ako vi e po volja. Pa neka qubovta dvaesetpati pogolema sre}a vi dade od onaa {to vi ja posakuvam so skromnata svoja qubov. Lafe (Na strana) Eve u{te eden grozd. a bogot na qubovta. od oltarot tvoj jas begam.’ Kralot Izberi pa vidi. Ako na va{eto veli~estvo mu e milo. . presre}en i predobar mo{ne za sin da si sozdadete od krvta moja. Helena (Stanuva) Sega. no odbiena ako bide{. Sto posto se kopiliwa angliski izrodeni od Francuzi. Helena Primete ja mojata `elba. Ubavice.) Gospodine.

Samo polo`bata op{testvena ja prezira{ kaj nea koja jas mo`am da ja popravam. ‘]erka na siromav lekar’. velam. taa ti e tvoja `ena. gospodaru. Zarem }erka na siromav lekar. moja `ena? Poarno prezrete me za navek. koga }e se sme{a razlikata sosema ja gubi. doblesti {to nasledni~ka na prirodata ja pravat. no se stavam sebesi vo va{a slu`ba i vlast dodeka sum `iva. zemi ja. gospodaru? Ve molam gospodaru. Od najniskoto mesto koga doblesni ne{ta niknat mestoto dostoinstvo dobiva od napravenoto delo. Kralot No jasno ti e deka re~isi od mrtvite taa me krena. takvata ~est e gnila. Kaj{to pak samo golemite zvawa se falat. te`ina i toplina. a istoto i za zloto va`i. li~na. ti doblesta toga{ ja prezira{ zaradi nekakva forma.Sekoe zlo za arno 413 Kralot Helena (Na Bertram) Ne si dozvoluvam da ka`am deka ve zemam. bez doblest. umna. Bertram. [to drugo da se ka`e? Samo zasakaj ja damava kako moma a drugoto ostavi mi go mene. Kralot Zarem ne ti e jasno. ^udno {to krvta na{a razli~na po boja. no nikako ne mi e jasno zo{to treba da ja zemam. Kralot Toga{. za takva rabota da mi dozvolite moite o~i da re{avaat. No ne pravi taka. iako pred toa. kralu. Dobroto samo po sebe e dobro i bez golemo zvawe. i ~esta od niv {ika. Ova e mojot izbor. Zborot e samo valkan plenik {to la`gi sostavuva na sekoj grob. od delata na{i a ne od potekloto. Doblestite i ovaa mlada od nea se pri}e. . ~esta i bogatstvoto jas }e gi dadam. A ~esta si ja valka onoj {to so ~esnoto ra|awe se fa}a a ne e dostoen na velikanite ~esni. Svojstvoto po dobroto vo sebe treba da se ceni a ne po nazivot. Ako taa doblest sekakva ima osven onaa {to kaj tebe budi prezir. na sekoja plo~a zaslugi la`ni a nem ostanuva mnogu ~esto kaj{to pravot i zaboravot grobnica se temna na vistinski ~esnite koski. {to stori taa za mene? Bertram Jasno mi e. gospodaru dobar. Bertram Moja `ena. deka jas treba da legnam zatoa {to vie stanavte? Pa jas ja poznavam dobro: taa porasna na lebot i milosta od mojot tatko. Bertram. ~esta ni cveta koga ja `neeme. Bertram Zarem od ova sledi. tolkava va`nost na razlikata se pridavala. Taa e mlada.

ti ne si svesen deka na{e e da ti ja zasadime ~esta kaj{to ni e volja da raste. za{to vedna{ na vlasta }e vi se povinam. Bertram (Kle~ej}i) Prostete. jasno mi e deka taa. ako ne kolku tvojot imot sigurno i pove}e.414 Bertram Vilijam [EKSPIR vedna{. sega kralski pofalena. vo sprotivno zlo te ~eka. {to vo pobesnetost glupa qubovta moja ja potcenuva{ i zaslugite nejzini. Izleguvaat site osven Parol i Lafe koi{to stojat nazad i ja komentiraat bra~nata spogodba. So qubov ne`na. Helena Va`no vie ozdravevte. Kralot Vo pra{awe mi e ~esta. Kralot Dobra sre}a i milost golema od kralot so nasmev neka go ukrasat dogovorov bra~en koj{to vedna{ }e bide sostaven po na{ nalog a ve~erva sve~eno sklu~en.dva. Ne mo`am da ja sakam. inaku }e te proteram za navek od staratelstvoto na{e i besprizorno }e te frlam vo nesigurniot nemir i rasipni~kata propast na mladosta i neznaeweto pa na odmazdata i gnevot na{ }e se najde{ prepu{ten spored seta pravda bez nikakva milost. [tom pomislam kolku krupni ostvaruvawa. a duri ni na son ne ti pa|a na um deka nie. u{te malku }e po~eka duri stignat otsutnite prijateli. kralu i radosna sum mnogu. Govori. Parol Samo povelete. gospodine. a za da ja branam mora da poka`am sila. izvori na ~esta na va{a zapoved te~at. Sam se uni{tuva{ ako ne ja saka{. Iska`i se ovde . gospodaru blagoroden. polno prezir pili{tar~e. Drugoto ne e va`no.) Lafe Slu{navte. Kralot Gre{i{. Sve~enoto slavje me|utoa. koja do skoro vo mislite blagorodni be{e mnogu nisko. koga }e se stavime sebesi na tasot nejzin lesen vedna{ }e te otfrlime. krenata e mnogu gore nebare tamu i bila rodena. (Trubi. zemaj & ja rakata ti nadueno. Kralot Zemi ja za raka i re~i & deka e tvoja. Bertram (Stanuva) Ja zemam za `ena. gospodine? Samo zbor . Vamu. Otfrli go toj prezir i na voljata na{a pokori se koja za tvoe dobro raboti. a jas vetuvam ovde dar da & dadam. otfrli ja naduenosta pa vedna{ poslu{nostta dol`na poka`i ja kon sre}ata svoja {to i dol`nosta tvoja no i voljata na{a od tebe ja baraat. meka sakaj ja i }e te cenam. nedostojno za vakov dar {tedar. nitu za toa da se trudam.

sedi mi so zdravje. Daj mi raka. Do takvo ime nikoga{ nema da te doteraat godinite. nema da se drznam. i nema i~ fira da ti odbijam. deka za sebe velam deka sum ~ovek. mo`e{e da pomine. koja – Bog neka ti se smiluva kako na koko{ka! Pa. Da ne rekov ne{to {to ne treba? Po dve jadewa te cenev kako mo{ne bistro mom~e. Mojot gazda? Lafe Ne ste vie ~ovek na grofot Rusion? Parol ^ovek na sekoj grof. Parol Gospodine vie mi prilepuvate ne~uena nedostoinstvenost. na site grofovi. mom~e. dobro moe penxere od re{etki. gazda na grof e ve}e ne{to drugo. . na sekoj grof {to e ~ovek. zna~i }e stanam popameten. Parol Otstapi? Mojot gospodar? Mojot gazda? Lafe Da. Sepak epoletite i krpite na tebe mnogustrano me pokolebaa vo veruvaweto deka si nekakva gemija so kojznae kolkav tovar. Ne mi ti gi otvoram panyurite oti i vaka mi si proyiren. Parol Parol Da ja nema{ prednosta na starite koski – Rekovte ne{to mnogu surovo {to ne mo`e da pomine bez krv. Parol Ama ne sum go zaslu`il. Bidete zadovolni {to ste prestar. ba{ zatoa. gospodine. nema da mi e `al. gospodine. i toa od s# srce. da ne si ja zabrza{ presudata. Parol Prestar ste. Ne go odglagoli patuvaweto mnogu lo{o. Parol Na {to mo`am vedna{ da se drznam ama. Lafe Lafe A jas mora da ti re~am. koga povtorno }e se spasam od tebe.Sekoe zlo za arno 415 Lafe Lafe Dobro stori va{iot gospodar i gazda {to otstapi. A sega te ~itnav. More si go zaslu`il i toa sekoj gram. Lafe Da. Oti ti si bil dobar samo za dembelewe a i toa mi e. Lafe Ne vletuvaj tolku brgu vo gnev. Lafe Na sekoj {to e ~ovek na grof. pravo da ti ka`am. Parol Ubavo. somnitelno. a ti na toa i si dostoen.

Ako nekoga{ te vrzat so taa tvoja {amija i te iznatepaat. Imam `elba da go za~uvam poznanstvoto so tebe. da sum samo dva ~asa pomlad. velam. Lafe Nemojte vi se molam. Vo Italija bi vi udrile }otek za edno zrno izvadeno od kalinka. Eve novost za tebe: sega ima{ nova gospodarka. mora da bidam trpeliv. gospodarot na kogo vistinski . Lafe More |avolot e tvoj gospodar i nemu mu slu`i{.’ Parol Gospodine. Lafe Koj? Gospod? Parol Da. (Vleguva Bertram. Skorbosan. Zatoa si odam. gospodine. oti mi pomina trudeweto ko {to sega pokraj tebe }e pominam. ne~ist.) I toa gledaj {to pobrgu. }e go sma~kam samo ako u{te edna{ mi izleze pred o~i. ama ima{ sin {to }e ja ispere lagava od mene. duri toga{ }e nau~i{ {to zna~i da se gordee{ so krpi. Mislam deka te donesle na svet za lu|eto da ve`baat na tebe. da mo`am da ka`am. do sega ne sum ~ul. gospodine. Ne vredite ni zbor pove}e da potro{am na vas inaku bi ve narekol apa{. Vlasta ne mo`e da se frli vo prangi. mnogu ubavo.) Parol Ubavo. [to si gi istoporil taka racete? Da ne pravi{ ga}i od rakavite? Dali i drugite slugi pravat taka? Najdobro bi ti bilo gazot da ti e na mestoto od nosot. skorbosan velmo`o. vie me napravivte od s# podolu. ili. `imi fitilov {to mi sveti. tvojot gospodar i gazda se o`eni. (Izleguva. Nema da mu se smiluvam na godinite. poarno ka`ano. Toj e moj dobar gazda. mnogu ubavo Ama }e go goltneme ova za nekoe vreme. Mislam deka ti si elementarna nepogoda za svetot i sekoj treba da te tepa. vie ne ste nikakov patnik tuku obi~en bagabont. @imi ~esta. vie ste pozajadlivi so velmo`ite i ~esnite gospoda otkolku {to potekloto i doblestite vi davaat pravo na toa. gospodine. ‘Go znam toj ~ovek. bi te ispotepal. (Izleguva. (Se vra}a Lafe. ]e go zdrobam.) Lafe Mom~e. brzo kolku {to godinite }e mi dozvolat. ako nekade na tesno go na~ekam pa ako saka stopati neka bide velmo`a.) Parol Ubavo. Parol Jas najseriozno go molam va{eto lordstvo da gi povle~e va{ite navredi. da te znam podobro za. Ubavo. a bedniov trud ve~no da mi trae. drt. Lafe Bi sakal da te sni`am do ve~nata maka. Mnogu. oti treba da go iskorne{ od sebe vkusot za sprotivnoto. vo slu~aj na nu`da.416 Lafe Vilijam [EKSPIR mu slu`am e onoj nad nas. Parol Za tolku surova i neodmerena kazna.

Parol Taka i }e bide. ostavi ja hrabro. Begam vojska za da ne legnam so nea. Parol Francija e dupka za ku~iwa i ne zaslu`uva so ni{to ~ovek da gazi po nea. bez laga. brgu }e se ~ue. majka mi }e ja izvestam za omrazata kon nea. U{te posabajle. Utre. a kqusiwa vo nea nie. Te`ok e patot: za mlad ~ovek `enata e kamen okolu vratot. vo vojna! ^esta svoja vo kutija skriena ja ~uva onoj {to ovde. vo vojna! Bertram Eve pismo od majka mi. Zatoa da begame.Sekoe zlo za arno 417 Bertram Bertram Zaguben i osuden na ve~ni maki. Zatoa napred. Vo vojna. {to. doma. Darot negov }e mi poslu`i da stignam do italijanskite me|i kaj{to blagorodnite se bijat momci. srce? Bertram Iako sve~eno pred popot dadov zavet ne legnuvam so nea. Parol [to. a na kralot }e mu pi{am za ona {to ne smeam da go ka`am. No {to ima u{te va`no {to treba da go znam? Parol ]e znaeme {to e. kukli~kata si ja gu{ka i vo pregratkite nejzini ma{kosta si ja tro{i mesto da mu se najde tamu kaj{to vo besen skok preku jami bodiwaat ognenite kowi na Mars. srce? Bertram O Parole moj. Vo vojna. Parol [to te ma~i. Kralot te navredi no komu za toa mu e gajle? (Izleguvaat. Nejze }e ja ispratam doma. Parol Polnoto |ule. mom~e. me piknaa v tav~e. Nejze vedna{ ja pra}am doma.) . odam vo vojna a taa vo svojata samotni~ka taga. Vo drugi zemji! Francija e {tala. i zo{to begam. vo vojna! Dali ovie mu{i~ki }e te dr`at? Siguren li si? Bertram Dojdi so mene vo mojata soba i daj mi sovet. Naporot voen }e go snema podaleku od domot mra~en i omrazenata `ena.

Te ~itnav. {to e na zemja. Lava{ (Vleguvaat Helena koja ~ita pismo i Lava{. gospodine. osven vo dve raboti. Parol Ama jas ne velam ni{to. (Vleguva Parol. [to zna~i ne ste mnogu glup. ti velam. plazej}i si gi jazicite vamu-tamu.418 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Parol Vi gi staviv moite molitvi na raspolagawe da gi vodite i upatuvate. deka nemate ni{to protiv da bidam sre}na. Ama fala mu na gospoda mnogu e arna i s# si ima na svetot.) Helena Majka mi srde~no me pozdravuva. da ne se pravi ni{to. dr`ete gi postojano. Helena Koi dve raboti? Lava{ Prvata. {to ne e na nebo kaj{to bog treba {to pobrgu da ja prati. za{to mnogu glupaci. ti si edna itra budala. gospodine. Parol Bri{i. gi oterale gospodarite vo propast. s# }e bide kako {to velite. apa{~e edno moe. ‘Pred eden gad. Ova bi bilo najto~no. od kade gospod {to pobrgu treba da ja ispora~a. Helena Ako e mnogu arna {to ja ma~i pa ne e mnogu arna? Lava{ Navistina e mnogu arna. gospodine ili ve nau~ija da me ~itnete? . Vtorata. Lava{ Treba{e da ka`ete. Da ne se veli ni{to. Mnogu e vesela. Opaa. ti si gad. sre}na gospo|o. Dali e dobro? Lava{ Ne e dobro. kako mi e starata gospo|a? Lava{ Taka vi e: da gi imate nejzinite br~ki a jas nejzinite pari. Parol Da te nema. No sepak ne e arna. Dali me ~itnavte vo sebe.) Parol Bog da ve blagoslovi. da ne se znae ni{to i da se nema ni{to. odnosno ‘Pred mene ti si gad’. Lava{ Helena Se nadevam gospodine. a za da gi zadr`ite. ama sepak ne e arna. ama zdravjeto ja slu`i. zna~i vo golem del da se pokriva va{eto zvawe koe re~isi celo izvira od najsitnoto del~e na ni{toto. ti si gad’. vi velam.

vrodila so plod i mnogu budali ste ~itnale vo sebe na zadovolstvo na svetot i vo interes na porastot na smeata.Sekoe zlo za arno 419 Parol Parol Vo sebe. Mnogu seriozna rabota neizostavno go vika. Ajde mom~e.) . gi priznava sosem. Helena [to drugo zapoveda? Vo s# }e gi sledam negovite `elbi. {to sega vrijat vo kazanot na zauzdenoto vreme za podocna da {iknat so najstrastvena radost i peharot na zadovolstvoto da go preplavat. Parol Taka }e prenesam. Gospo|o. Helena Dali povela u{te ne{to? Parol Bara u{te vedna{ da se zboguvate so kralot i ova brzawe da go pretstavite ko potreba va{a {to }e ja potkrepite so pri~ini koi toj ~ekor najdobro }e go opravdaat. navistina i plus dobro goen. Helena Ve molam. gospodarot moj no}eska zaminuva. gadu. gospodine. (Izleguvaat so Parol na razli~ni strani. vedna{ da po~ekate na slednite negovi zapovedi. Lava{ [tom ova do vas stigne. Golemata prednost na qubovta i slatkata slu`ba na koi vie imate pravo. Helena Potragata. Parol (Na Helena) Dobar apa{. no prisilen e da gi odlo`i na neodredeno vreme: A li{uvaweto od niv i docneweto }e rodi novi slasti.

Bertram I }e si zamine ve~erva? (Na strana na Parol) Otide li taa kaj kralot? Parol . gospodaru. Eve go doa|a. (Na Parol) Gospod neka vi e na pomo{. narediv kowite da ni gi spremat. kapetane. Da. Bertram Gi napi{av pismata. toj. Bertram Ba{ mislam deka e i toa doka`an vo svojata smelost. gospodine. Lafe Toga{ mojot son~ev ~asovnik ne raboti dobro. ‘gospodarot’. gospodaru. Ve molam sprijatelete n#. i no}eska koga treba so nevestata v krevet da spijam }e svr{am pred da po~nam. deka toj e mnogu u~en a i hrabrosta ne mu nedostiga. {to go videle na delo.420 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Lafe (Na Bertram) Ve molam gospodaru. Lafe Toga{ ispadnav gre{nik vo vrska so negovoto iskustvo a prestapnik vo vrska so negovata hrabrost. ]e se trudam da bideme prijateli. Bertram Parol Ve uveruvam. Bertram Sigurno toj samiot ve ubedil. mislev deka ~u~urligava e stra~ka. Bertram I drugi. Da.) Parol (Na Bertram) Ona }e bide napraveno. Ba{ kako {to & zapovedavte. pa taka polo`bata moja e opasna za{to nikako da najdam pokajuvawe vo moeto srce. Lafe (Na strana) Dobriot patnik svr{uva so lezet pri krajot na obedot. no koga vo nekogo tri tretini se laga i koristi op{topoznata vistina za pokraj nea da provne edno ~udo ni{tosti. (Vleguva Parol. mnogu dobar kroja~. bogatstvoto go sokriv. Lafe Gospodaru! Lafe Dobro go poznavam. ‘Gospodarot’ e dobar rabotnik.) Lafe Se nadevam deka ne mislite za nego deka e vojnik. se razbira. takviot treba edna{ da se ~ue a tripati da se tepa. koj mu e kroja~? Parol (Vleguvaat Lafe i Bertram.

Ama bi trebalo na lo{oto so dobro da vra}ame. jas govorev mnogu podobro za vas odo{to vie ste me zadol`ile ili }e me zadol`ite. kako {to mi naredivte vie. Lafe Zarem ne go poznavate? Bertram Mnogu dobro. Helena. Zbogum. koja soglasna ne e so okolnostite. (Toj & dava pismo. Zboruvav. No ne bev podgotven ni malku za takva rabota. (Vleguva Helena. a i op{toto mislewe veli deka e mnogu cenet ~ovek. tuku da pogodite sami zo{to ova go baram.) ]e se vidime po dva dena. Nemojte da mu veruvate tamu kaj{to stanuva zbor za pote{ki posledici. gospodine? Parol Ne znam kako sum padnal vo nemilost kaj negovoto lordsvo. mislite za nego deka e nekoj drug. Bertram Mo`ebi.) Parol Izgleda nema {to drugo da pravi gospodinot. so kralot i od nego dozvola dobiv vedna{ da zaminam. i odi protiv ispolnuvaweto i izvr{uvaweto na mojata dol`nost zakonska. musje. Toa me tera da pobaram od vas da zaminete doma u{te vedna{ bez da me pra{ate. Ova e za majka mi.Sekoe zlo za arno 421 Parol Bertram (Na Parol) Da ne ima nekakva netrpelivost pome|u velmo`ava ovde i vas. bidej}i podobri se mnogu pri~inite odo{to navidum tie se ~inat. pa na umot va{ ve prepu{tam. gospodine i zapomnete {to }e vi re~am: nema leb vo ovaa tolku lesna korupka. No eve prangite mi idat. edinstveno toj saka na samo so vas da porazgovara. samo meli. Lafe Taka i sekoga{ }e mislam. Ne treba da se ~udite. gospodaru. na postapkata moja. i pove}e bi sakale da se izvle~ete ottamu za pak da skoknete odo{to nekoj da ve pra{a zo{to voop{to ste skokale. Zbogum. Vakvi ko nego na kila sum gi skrotuval i dobro im ja znam prirodata. Bertram Ne e taka. Helena Gospodaru.) Helena Sami izmarifetisavte da padnete vo nea. sose ~izmi. zatoa vo nebrano sum faten i mo{ne nepribran. sose mamuzi i sose s# kako onoj {to skokna vo pala~inka. Bertram ]e ja po~ituvam negovata volja. Du{ata na ovoj ~ovek mu e samo vo ali{tata. a postapkite moi sodr`at vo sebe nu`da pogolema otkolku vi izgleda na prv pogled vam {to ne ja znaete. (Izleguva. . pa makar da go najdam kako se moli na boga. nemam {to da ka`am osven deka sum va{ najpokoren sluga. gospodine.

pa sega ko upla{en kradec bi sakala da go kradam ona {to zakonski e moe. dosta za toa. Samo hrabro! Napred! (Izleguvaat na druga strana. (Izleguva Helena so pridru`bata na edna strana. Pobrzajte doma. Helena Vilijam [EKSPIR Helena ]e ja ispolnam zapovedta va{a. No sepak: samo tu|inci i neprijateli se razdeluvaat bez bakne`.) Bertram Odi si doma kaj{to nikoga{ nema da dojdam dodeka raceve mi dr`at me~ a barabanot voen vika. gospodaru. Helena Ve molam. Bertram Ve molam. dobro. Mnogu mi se brza. Bertram [to sakate u{te? Helena Ne{to. iako e moe. Ne bi vi ka`ala {to e.) . vo begstvo! Parol I deka vezden od s# srce }e se trudam da go zaslu`am ona koe mojata priprosta sudbina mi go uskrati i da stanam dostojna na svojata golema sre}a. Napred. gospodaru najmil.422 Bertram Dobro. Kade mi se lu|eto? – Gospodine. Bertram Dosta za toa. vsu{nost ni{to. gospodaru. ne zadr`uvajte me. koe i ne e mnogu. zbogum. Bertram Za {to da vi prostam? Helena Ne sum dostojna na bogatstvoto {to go imam. i ne smeam da ka`am deka e moe. ka~ete se na kowot. Zbogum. prostete mi.

^in TRETI Scena 1 (Trubi. Vojvodata Zatoa ni e ~udno {to rodninata na{. edna po edna. Vie si gi znaete dobro va{ite mesta.) . I dobredojdeni }e bidat i site po~esti {to od nas mo`at da letnat vrz nivnite gradi }e padnat. Izleguvaat. mnogu krv se proli i u{te }e se prolie za{to e `edna. zatoa nema da se drznam da ka`am {to mislam za toa. za ~ie golemo re{avawe. Utre odime vo bitka! (Trubi. Vojvodata Negovo e da pravi kako saka. za{to nejasnite moi pretpostavki sekoga{ mi izleguvale gre{ni bez ogled kolku da mi se ~inele to~ni. Prviot Dimen Prviot Dimen No siguren sum deka mladite od na{iot narod koi mirot odamna gi gu{i. Vleguvaat vojvodata od Firenca i dvajcata velmo`i Dimen so grupa vojnici. toj pa|a za vam mesto da vi otstapi. gi ~uvte najva`nite pri~ini za ovaa vojna. vo tolku pravi~na kauza. kralot na Francija.) Vojvodata Taka podrobno sega. koga pretpostaveniot pa|a. nema razbirawe za molbite na{i za pomo{. pri~inite na dr`avata na{a ne mo`am da gi cenam osven kako obi~en ~ovek. Vtoriot Dimen Gospodaru dobar. crna i stra{na od strana na neprijatelot. Vojvodata Sveta izgleda ovaa borba od strana na va{ata milost. sekojdnevno }e idat vo potraga po lek. nadvor od vlasta koj{to ja zamisluva golemata slika na sovetot so {turite svoi mo}i.

Na{ite stari ribi i na{ite selski Izabeli ne mo`at da se sporedat so ribite i Izabelite od dvorot. Va{iot nesre}en sin Bertram. Se zakolnav nespieweto da bide za navek. ne{to smiruva~ko. [to se odnesuva do mene. Groficata A zo{to bi go ubile? Lava{ Ova go velam. Groficata Da vidam {to pi{uva i koga misli da dojde. Sin vi nema da go ubijat tolku brgu kako {to si mislev. i negovata lutina da ja navle~e{ na svojata glava otfrlaj}i edna devojka doblesna tolku {to nieden kral ne bi ja prezrel.424 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata (Go ~ita pismoto glasno) ‘Vi isprativ snaa. Groficata [to imame ovde? Lava{ Ona {to go ima tamu. Groficata (Vleguvaat groficata so pismo i Lava{. Groficata A vrz osnova na {to. mislam deka mojot mlad gospodar e mo{ne melanholi~en ~ovek. Lava{ @imi s#. nadvor vi stignale ma~ni vesti od dvajca vojnici i mladata gospodarka me|u niv. vi se molam? Lava{ Pa toj gleda vo svoite ~izmi i pee. No eve gi idat pa doznajte pove}e od niv. da pobegne{ od milosta na eden tolku dobar kral. osven {to toj ne doa|a so nea. Taa go spasi kralot no me zakopa mene. vo slu~aj da mu ja zbri{al.’ Ova ne e dobro.) Lava{ O gospo|o.) Groficata S# ispadna onaka kako {to posakuvav. ima i ne{to ute{no vo vestite. S# dodeka svetot e dovolno {irok mene }e me nema. zabite si gi ~epka i pee. Podobro od mene da doznaete odo{to od drugi. ]e slu{nete deka sum pobegnal. (Go otvora pismoto i ~ita. gospo|o. tuka ma`ite gi trebat iako se dobivaat i deca. Poznavam eden tip so takov melanholi~en navik koj{to si go prodade imotot za pesna. si ja doteruva jakata i pee. a slu{am ba{ taka storil. Opasnosta doa|a od izleguvaweto na megdan.) Lava{ (Na strana) Pove}e ne mi e Izabela po }ef otkako se vrativ od dvorot. Na mojot Kupidon mu se smati umot i sega zapnav da sakam ko {to zapnuva da gi saka parite nekoj izvetrean starec kogo stomakot odamna go izdal. Za {to se raboti? Lava{ Dobro. So seta dol`na po~it. (Vleguva Lava{. jas samo ~uv deka . Se o`eniv so nea no ne spievme zaedno. postavuva pra{awa i pee. sinko moj nezrel i naglit.

Sekoe zlo za arno

425
Groficata

sin vi mu ja zduvnal. (Vleguvaat Helena so pismo i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na groficata) Bog da ve vardi i ~uva, gospo|o. Helena Gospo|o, gospodarot moj zamina, zamina za navek. Prviot Dimen Ne velete taka. Groficata (Na Helena) Priberete se. – Ve molam, gospoda, vo `ivotot osetiv tolku naplivi na taga i radost {to nieden od niv koga taka apansas me udri ne mo`e da me natera da reagiram ko `ena. Kade e sin mi, ve molam? Prviot Dimen Zamina gospo|o vo slu`ba na vojvodata od Firenca. Idej}i od tamu go sretnavme popat a otkako }e ja zavr{ime rabotata na dvorot povtorno se vra}ame tamu. Helena Pismoto ~ujte mu go, gospo|o, mojot paso{. (Go ~ita na glas.) ‘Koga }e uspee{ da dojde{ do prstenov na prstot, koj{to nikoga{ nema da go izvadam, i ako mi poka`e{ dete za~nato vo tebe na koe jas mu sum tatko, toga{ mo`e{ da me nare~e{ soprug; no za takvoto ‘koga’ jas dodavam ‘nikoga{‘. Ova e presudata stra{na.

Vie, gospoda, go donesovte pismoto? Prviot Dimen Da, gospo|o, no koga ~uvme {to veli, `alime za trudot. Groficata Te molam, ~edo, obodri se malku. Ako siot strad go prima{ pri srce mojata polovina }e ja sotre{. Sin mi be{e, no imeto }e mu go izmijam od krvta moja i ti }e mi bide{ edinstvenata ro`ba. kon Firenca, rekovte, trgnal? Prviot Dimen Da, gospo|o. Groficata Za da stane vojnik? Prviot Dimen Takva mu e namerata blagorodna, a veruvajte, Vojvodata }e mu gi podari po~estite dol`ni {to redot si gi nosi. Groficata Se vra}ate tamu? Vtoriot Dimen Da, gospo|o, najbrgu {to mo`eme. Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena, nemam ni{to vo Francija.’ Ova e `iv pelin. Groficata Ba{ taka pi{uva tamu?

426
Helena Ba{ taka. Vtoriot Dimen

Vilijam [EKSPIR

Ve molam koga sin mi }e go vidite povtor ka`ete mu deka so me~ot ne }e mo`e da ja vrati zagubenata ~est. A ostanatoto ve molam na pismeno da mu go predadete. Prviot Dimen Nie na usluga vi stoime gospo|o, za ova i za {to bilo drugo va`no. Groficata Blagodaram, no usluga so usluga se vra}a. Prijdete, ve molam. (Izleguvaat site osven Helena.) Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena nemam ni{to vo Francija.’ Ni{to vo Francija dodeka ne sum bez `ena. ]e nema{ niedna, Rusion, niedna vo Francija; a potoa pak s# }e ima{. Gospodaru moj sirot, zarem jas te proterav od zemjava i storiv krevkoto telo tvoe da se izlo`i na vetrot od bezmilosnata vojna? Zarem jas bev taa {to te protera od veseliot dvor kaj{to be{e ga|an od ubavi o~i, da stane{ meta na za~adenite pu{ki? O vie olovni zrnca {to javate besno na brzata sekavica od ognot po kriv pat trgnete, rasparajte go mo}niot vozduh {to pla~e i pak `ivee, no ne udirajte vo nego. Ako nekoj puka vo nego, nego jas sum go pratil. Ako nekoj jurne kon otvorenite mu gradi jas sum predavnikot {to na toa sum go navel, pa iako ne sum go ubila, jas sum pri~inata {to takva smrt go sna{la. Poarno bi mi bilo krvo`eden lav da sretnam kako bolno rika od luta glad ma~en; poarno bi mi bilo site bedi {to prirodata iskonski gi kotka naedna{ da me strefat. Ne, dojdi doma, Rusion,

Toa e samo bezo~nosta na negovata raka, so koja srceto sigurno ne mu bilo soglasno. Groficata Nemal ni{to vo Francija dodeka ne ostanel bez `ena? Ovde nema ni{to podobro za nego od ovaa negova `ena koja zaslu`uva gospodin nekoj kogo dvaeset vakvi prosti momci go slu`at a nejze ja vikaat gospo|o sekoj ~as. Koj be{e so nego? Vtoriot Dimen Slugata samo i eden gospodin kogo povremeno sum go sretnal. Groficata Mo`ebi Parol, ne? Vtoriot Dimen Tokmu taka, gospo|o, toj. Groficata Mnogu rasipan ~ovek, poln zloba. Sin mi si ja rasipuva prirodno dobrata narav zaveden od nego. Vtoriot Dimen Taka e, gospo|o dobra, toj mangup i premnogu ima od toa zaradi koe misli deka ima mnogu. Groficata Gospoda, dobro mi dojdovte.

Sekoe zlo za arno Scena 3

427

od kaj{to ~esta od opasnosta iskam~uva samo luzni, i kaj{to naj~esto se gubi s#. Odovde si odam; toa {to sum ovde te zadr`uva tebe tamu. Zarem da ostanam ovde? Ne, ne, iako ovde vozduhot rajski ku}ata ja pavka i angeli vo nea slu`at. Zaminuvam od ovde za {epotot na so`albata za begstvoto moe da javi uteha za tvoeto uvo. Svetlino zgasni, temnico slezi stradna za ko kradec sirot, so mrakot da begam jadna.

(Trubi. Vleuvaat vojvodata od Firenca, Bertram, Parol, vojnici. Barabani i trubi.) Vojvodata (Na Bertram) Zapovednik na na{ata kowanica si ti, a nie, polni nade`, ja polo`uvame seta qubov i verba vo tvojot uspeh. Bertram Gospodaru, tovar prete`ok e toa za moite ple}i, no sepak }e se trudime da go doterame zaradi kauzata va{a pravi~na do samiot lizgav rab na ambisot. Vojvodata Toga{ trgni, i sre}ata neka zaigra na {lemot tvoj svetol ko bodra za{titni~ka. Bertram Ba{ deneska, golem Marse, stapuvam cvrsto vo redovite tvoi, soni{tata da gi ostvaram ko golem paza~, qubitel na barabanot, a na qubovta mraza~. (Izleguvaat.)

428 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Rejnaldo Prostete mi, gospo|o, da vi go dadev pismoto u{te sno{ti mo`ebi }e ja dovtasavte iako ovde veli deka goneweto ne bi pomognalo. Groficata I koj angel sega }e bdee nad ovoj nedostoen soprug? Za nego nema uspeh osven ako molitvite nejzini koi neboto qubi da gi slu{a i saka da gi ispolni, ne go spasat od gnevot na pravdata bo`ja. Pi{uvaj, pi{uvaj, Rejnaldo, do ovoj nedostoen ma` na negovata `ena. Neka sekoj zbor te`i kolku nejzinata vrednost, koja nemu prelesna mu se ~ini; mojata luta bolka, iako toj malku ja ~uvstvuva, sro~ete ja mo}no i silno. Najpogodniot glasnik ispratete go tamu. koga glasot do nego }e stigne deka zaminala mo`e }e se vrati, a se nadevam isto i taa koga }e doznae za ova, brgu nazad }e se vrati vodena ovde od ~ista qubov. Koj od niv dvajca mi e pomil srcevo moe ne mo`e da ka`e. Zgri`ete go glasnikot. Godnite mi ste`nale, srcevo me boli bez mera, da pla~am jadot, da govoram tagata me tera. (Izleguvaat.)

(Vleguvaat groficata i Rejnaldo, nejziniot upravnik so pismo.) Groficata Bo`e! Zo{to go primivte pismoto od nea? Zarem ne nasetivte deka }e go stori toa {to go stori ispra}aj}i mi pismo? Pro~itajte go u{te edna{. Rejnaldo (Go ~ita pismoto) ‘Axija stanav vo Sen @ak pojdov, jas na qubovta & zgre{iv pa za pokorenie po golata zemja sega bosonoga gazam so zavet svet za grevot da bidam na isku{enie. Pi{ete, pi{ete, za od tekot na krvavata vojna mojot najmil gospodar, sinot va{ drag, da se vrati. Blagoslovete go doma vo mir, a oddaleku jas imeto }e mu go posvetam so molitvi slatki. Makite podneseni neka mi gi prosti mene, negovata prezrena Junona, {to go isprativ da yemne daleku od dvorot na megdan so du{mani luti kaj{to smrtta nad vrednite postojano demne. Predobar e, preubav za smrtta i za mene za sloboda da mu dadam, poarno mene neka me zeme.’ Groficata Ah kolku ostri osila vo zborovite najblagi nejni! Rejnaldo, golema gre{ka storivte, velam, {to dozvolivte da zamine taka. Da zboruvav so nejze }e ja odvratev od namerata nejzina vakva {to vaka taa ja spre~i.

Sekoe zlo za arno Scena 5
(Nadvor od Firenca. Vleguvaat edna stara vdovica, }erka & Dijana, Marijana i drugi gra|ani na Firenca.) Vdovicata Vamu, vamu, oti ako se dobli`at do gradot ni{to nema da vidime. Dijana Velat francuskiot grof site po~esti gi zaslu`il. Vdovicata Velat deka go zarobil nivniot glaven komandant i deka so svoja raka go sosekol bratot na vojvodata. Ama popusto se trudevme; otidoa na drugiot kraj. Slu{ajte! Po trubite }e znaeme. Marijana Da odime nazad, pa da se zadovolime so ona {to }e ni go preka`at. – Pa, Dijana, pri~uvaj se malku od onoj francuski grof. Imeto na devojkata e nejzinata ~est i niedno nasledstvo ne e tolku bogato kako ~esta. Vdovicata (Na Dijana) Na kom{ivkata & ka`av kako ne te ostava na mir eden gospodin od negovata svita. Dali ova e patot? Marijana Vdovicata Go znam toj apa{, besilka zaslu`uva! Nekojsi Parol. Rasipnik koj{to gi izvr{uva podveduvawata za ovoj mlad velmo`a. ^uvaj se od niv, Dijana; nivnite vetuvawa, zaveduvawa, zakletvi, darovi i site sli~ni marifetluci na pohotata sosema se poinakvi odo{to na prv pogled izgledaat. Mnogu devojki nastradale od niv; a najstra{noto e {to primerot {to gi poka`uva

429

stravotiite na uni{tenata nevinost ne mo`e da gi zastra{i i spre~i drugite, tuku i tie, ko muvi bez glava, se fa}aat na istoto lepilo. Mislam deka ne treba u{te da ti solam pamet, tuku deka samata va{a ~esnost }e ve zadr`i da ostanete na ona na {to ste, pa makar pritoa da nema druga opasnost osven gubewe na sopstvenata pristojnost. Dijana Nemojte, vi se molam, da se gri`ite za mene. (Vleguva Helena oble~ena kako pokajni~ka.) Vdovicata Se nadevam deka e taka. No gledajte, doa|a nekakva pokajnica. Znam deka }e prestojuva kaj mene. Site tie se ispra}aat kaj mene doma. ]e ja pra{am. Bo`e, pomo`i pokajnice. Kade ako ne e tajna? Helena Vo Sen @ak le Gran. No ka`ete mi, ve molam, kade axiite na konak gi primaat? Vdovicata Vo ‘Sveti Francisko’ vedna{ tuka do gradskite porti. Helena

Da, toj e. (Oddaleku se slu{aat zvuci od mar{irawe.) ^ujte gi, navamu idat. Ako pri~ekate malku, sveta axike, dodeka trupite ovde minat, samata }e ve odvedam do va{iot konak u{te pove}e {to ja znam doma}inkata va{a ko samata sebe.

430
Helena Vie ste taa? Vdovicata

Vilijam [EKSPIR

Dijana Ima eden gospodin {to slu`i kaj grofot samo lo{o govori za nea. Helena

Ako vi e milo, axike, toa sum jas. Kako se vika? Helena Dijana Vi blagodaram; }e po~ekam kolku {to treba. Gospodin Parol. Vdovicata Helena Doa|ate, mi se ~ini, od Francija? Helena Tokmu taka. Vdovicata Ovde }e vidite eden va{ zemjak koj{to se poka`a golem junak. Helena Kako se vika, ve molam? Dijana Vdovicata Grofot od Rusion. Ste ~ule za nego? Helena Samo sum ~ula, s# najubavo za nego velat no kako izgleda, ne znam. Dijana Ovde se istakna mnogu, bez ogled koj e. Od Francija pobegnal, kako {to velat, za{to kralot go o`enil protiv negovata volja. Mislite deka e ba{ taka? Helena O, da, ba{ e taka. Ja znam negovata `ena. Sigurno, dobra du{o, kade i da e taa sega srceto & se stega. Ovaa moma mlada mo`e ubavi raboti da & iznaprika`e, ako saka. Helena [to sakate da ka`ete? da ne & frlil oko zaqubeniot grof na nezakonski na~in? Vdovicata Tokmu taka i vo toa ne se snobi da koristi sekakov na~in {to mo`e da ja na~ne ne`nata ~est na edna moma. Kutrata taa, mora da e te{ko ropstvo da bide{ `ena na grof {to te prezira. Pa mislam deka e vo pravo. Vo sporedba so glasot i vrednosta na golemiot grof taa e tolku bezna~ajna {to ni imeto ne treba da & se spomenuva. Samo ~esta i skromnosta & vredat a niv barem ne sum ~ula nekoj da gi crni. Dijana

Sekoe zlo za arno

431
Helena

No taa znae da se brani mnogu ~esno, po~esno ne mo`e da bide. Marijana

Mo`ebi e ranet vo vojnive. Partol Bog da ~uva i da brani od drugo. (Vleguvaat so barabani i znamiwa Bertram i Parol zaedno so grupa vojnici.) Vdovicata Eve gi, idat. Onoj e Antonio, najstariot sin na vojvodata; onoj Eskalo. Helena (Na Parol) Besilka e za tebe! Koj e francuzinot? Marijana Dijana Onoj onde so perceto. Mnogu {armanten junak. Kamo da ja saka svojata `ena. Da be{e po~esen }e be{e i podobar. Zarem ne e ubav gospodin? Helena Mnogu mi se dopa|a. Dijana [teta {to ne e ~esen. Ene go i toj podlec {to go vle~ka po razni mesta. Da sum negova gospo|a, bi go otrula toj podol gad. Helena Koj e toj? Vdovicata i Marijana Dijana Onaa majmunska mucka so epoleti. [to se omacuril taka? Qubezno ponudata ja prifa}ame. (Izleguvaat.) (Na Parol) I za tvojata strojni~ka ve{tina! (Izleguvaat Bertram, Parol i vojnicite.) Vdovicata Vojskata pomina. Ajde axike, odime pravo na konak. Od mirosanite isposnici imam ~etvorica ili petmina doma {to odat za Sen @ak. Helena Pokorno vi blagodaram. Ako na gospo|ava i na ova li~no mome im e po volja da ve~eraat so nas, tro{ocite i seta blagodarnost }e bidat moi. A da se oddol`am sosem na ovaa ~ednica nekoi soveti }e & dadam vredni za pomen. (Na strana) Barabanot da go zagubam? Sjajno! Marijana Ne{to e mnogu zbunet i smeten. Gledajte, n# namirisa. Vdovicata

432 Scena 6

Vilijam [EKSPIR

Prviot Dimen Ve}e ja imate: neka go pronajde i neka go donese svojot baraban za koj{to ~uvte kolku samouvereno se fali deka samiot }e go vrati. Vtoriot Dimen Jas, so edna grupa na{i vojnici, nenadejno }e go napadnam. ]e izberam takvi koi, siguren sum, nema da gi raspoznava od neprijatelskite. ]e go zbunime i }e mu gi vrzeme o~ite taka {to celo vreme }e misli deka se nao|a vo logorot na neprijatelot iako }e go doneseme vo na{iot. Vie prisustvuvajte na soslu{uvaweto: ako toj, faten vo nebrano i obzemen od kukavi~ki strav, koga }e mu se veti `ivotot, ne se ponudi da ve predade i da im go ka`e s# ona {to protiv vas go znae i toa stavaj}i ja so zakletva vo zalog svojata besmrtna du{a, toga{ pove}e nikoga{ ne veruvajte vo mojata mo} za rezonirawe. Prviot Dimen

(Vleguvaat Bertram i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na Bertram) Pa, gospodine moj dobar, neka sam gi vadi kostenite od ognot. Kako znae i umee. Prviot Dimen (Na Bertram) Ako ne otkriete deka e obi~en prostak, zagubete ja seta po~it kon mene. Vtoriot Dimen Meur od sapunica, gospodine. Bertram Mislite do tolku me vle~e za nos? Vtoriot Dimen Veruvajte mi, gospodine. Od moe li~no iskustvo vi velam, bez zloba, kako da mi e rodnina, toj e kukavica nad kukavicite, la`go komu ni Minhauzen ne mu e ramen, ~ovek {to sekoj ~as go prekr{uva vetuvaweto, kreten {to nema niedna osobina {to bi mo`ela da go zaslu`i va{eto vnimanie. Prviot Dimen Bi bilo ubavo da mu go vidite pravoto lice, inaku toj, ako premnogu se potprete na negovata ~esnost koja, za `al, ja nema, mo`e vo daden moment, va`en i doverliv, koga ste vo najgolema opasnost, da ve ostavi na cedilo i da vi go svrti grbot. Bertram Kamo da mi se uka`e pogodna prilika pa da go stavam na proba.

O, pu{tete go, za smea barem, da go vrati svojot baraban. Toj veli deka smislil kako. Pa ako vie, i koga }e mu go spoznaete vistinskoto lice i koga }e vidite vo kakva bezvredna smesa se stopil ovoj la`en grumen zlato, ako vie i toga{ ne go smetate za apa{ so kogo treba apa{ki i da se postapuva, toga{ }e re~am, va{ata naklonost kon nego e nepokolebliva. Eve go ide. (Vleguva Parol.) Vtoriot Dimen (Na strana) O, barem za smea (Na glas) ne spre~uvajte go da si ja zaslu`i ~esta {to po deloto mu sledi; dozvolete mu vo sekoj slu~aj da go vrati barabanot. Bertram (Na Parol) Musje! Toj baraban postojano vi ve vrti v glava i ne vi dava mir.

Sekoe zlo za arno

433

Prviot Dimen \avol da go zeme, krenete race od nego. Se raboti samo za eden baraban i ni{to drugo. Parol

kako {to mu dolikuva na negovata veli~ina i toa dosledno do visinata na va{ata zasluga. Parol @imi vojni~kava desnica, }e go storam toa.

Za eden baraban? Baraban i ni{to drugo? Taka da se zagubi barabanot! Ama komanda padna: na{ata kowanica da udri po na{ite krila i da gi par~osa sopstvenite vojnici! Prviot Dimen Nema tuka {to da se prefrli na komandata. Lo{a voena sre}a be{e {to ni samiot Cezar ne bi ja spre~il da be{e tamu i da komanduva{e. Bertram

Bertram Ama nemojte da odolgovle~uvate. Parol U{te ve~erva po~nuvam; vedna{ }e zapi{am u{te nekoi sitnici za koi ne sum siguren, }e si ja obodram samodoverbata i }e po~nam treskavi~no da rabotam. Okolu polno} o~ekuvajte da ~uete u{te od mene. Bertram

Pa nema ba{ pri~ina da se `alime na voenata sre}a. Malku se izrezilivme so gubeweto na toj baraban ama {to e tuka e. Parol [to e tuka tuka e? Bertram

Mo`e da go izvestam vojvodata deka ste se nafatile na ova? Parol Ne znam dali }e uspeam, gospodaru, ama se kolnam deka }e se obidam. Bertram

Mo`e{e da e poinaku, ama ne e. Parol Ne e ama mo`e da bide. Koga zaslugata vo slu`bata ne bi se davala retko na onoj {to ja zarabotil, bi go vratil toj baraban ili drug, ili poarno da me nema. Bertram Ako vi stiska gospodine, ne gledam koj bi ve spre~il. Ako mislite deka so va{iot plan mo`ete da go vratite ovoj simbol na ~esta tamu kaj{to pripa|a, soberete hrabrost i prezemete go potfatot. Vakviot podvig dostojno }e go nagradam. Ako uspeete vo ova, vojvodata }e ve ceni mnogu i }e ve nagradi Znam deka si hrabar. Na pismeno }e garantiram za tvoite vojni~ki ve{tini. Zbogum. Parol Ne sum za zborovi tuku za dela. (Izleguva.) Vtoriot Dimen Kolku {to ribata saka da e na suvo. (Na Bertram) Zarem ne e ~uden, gospodine, {to so tolkava samouverenost se nafa}a da ja zavr{i rabotata za koja samiot znae deka ne e kadaren da ja zavr{i? Samiot se osuduva na ve~na maka v pekol.

434
Prviot Dimen

Vilijam [EKSPIR

vidite dej~eto za koe vi govorev. Vtoriot Dimen No rekovte deka bila ~edna. Bertram Toa i e makata. Samo edna{ zboruvav so nea a taa be{e studena ko mraz, no & pra}av po ovoj ist {utrak komu mu vlegovme vo traga darovi i pisma koi mi gi vra}a{e nazad; toa be{e s# od moja strana. Prekrasna e, vi velam. ]e sakate da ja vidite? Vtoriot Dimen So golemo zadovolstvo, gospodine. (Izleguvaat.)

(Na Bertram) Ne go poznavate gospodine, kako {to go poznavame nie. To~no e deka znae da se pikne nekomu pod ko`a i za edna nedela da izbegne mnogu raboti {to se doznavaat za nego, no koga edna{ go v~opite, nema kade da vi bega. Bertram Mislite deka nema ni{to da napravi od seto ova {to ovde tolku seriozno go veti? Vtoriot Dimen Ni{to vi tvrdam. Samo }e se vrati so nekakva izmislica i }e se obide da ve vrze so dve tri lagi. Ama ve}e mu postavivme stapica. Ve~erva }e mu se vidi vistinskiot lik; toj navistina ne ja zaslu`uva va{ata po~it. Prviot Dimen Prvin malku }e ve zabavuvame so toj lisec a potoa }e go odereme. Prv go nadu{i stariot gospodin Lafe. Koga }e mu se izvadi maskata, }e mi ka`ete kakvo gomce se krie vo nego, a toa u{te ve~erva }e go vidite. Vtoriot Dimen Treba da go proveram lepiloto. Sigurno }e se fati! Bertram Va{iot brat doa|a so mene. Prviot Dimen Kako saka va{eto gospodstvo. Odam. (Izleguva.) Bertram A sega }e ve odvedam vo onaa ku}a, da go

Sekoe zlo za arno Scena 7
(Vleguvaat Helena i vdovicata.) Helena Ako se somnevate deka ne sum ba{ taa ne znam toga{ kako bi mo`ela da ve ubeduvam u{te za{to go gubam tloto vrz koe gradam. Vdovicata Navistina imotnata sostojba mi e vlo{ena, no rodum sum od bogata ku}a i ne se razbiram vo raboti vakvi pa ne bi sakala ni sega ~esta da si ja valkam so ne~esni dela. Helena Vdovicata Niti pak jas go sakam toa. Pred s# poveruvajte mi deka ma` mi e grofot i deka ona {to vi go ka`av otkako se obvrzavte deka nema da go preka`ete, e vistina ~ista, a posle sfatete deka nema da zgre{ite vo nikoj slu~aj {to }e mi pomognete so pomo{ta {to od vas }e ja pozajmam. Vdovicata ]e vi poveruvam, za{to mi poka`avte na delo deka ste gospo|a so mnogu dobra imotna sostojba. Helena Zemete go ova }ese zlato, neka so nego ja zakupam pomo{ta prijatelska va{a, koja i }e ja preplatam, i povtorno }e ja platam koga }e ja dobijam. Grofot po }erka vi zapSega ja sfa}am su{tinata na planot. Helena

435

nal, ubavinata & ja opkolil so opsada bludna i re{il da ja osvoi. Neka najposle se soglasi taa a kako }e go izvede toa jas najdobro }e & ka`am. Toga{ negovata zabludena krv nema da odbie ni{to {to taa }e go pobara. Prsten grofot na prst ima {to vo semejstvoto negovo se prenesuva gordo od sin na sin pove}e od ~etiri ili pet veka u{te od koga prviot tatko go nosel. Toj prsten grofot bezmerno go ceni; sepak vo strast zdiven, nema preskap da mu se vidi pa }e go dade, makar posle da se kae.

Toga{ gledate deka s# e po zakon. Nema ni{to drugo osven }erka vi pred navidum da mu podlegne na strasta prstenot da mu go pobara; potoa sostanok da zaka`e so nego i najposle, jas da ja prezemam ulogata a taa negibnata da si odi. Potoa, velam, za svadbata nejzina }e dodadam u{te tri iljadi kruni na ona {to ve}e go dadov. Vdovicata Se soglasuvam. Vie pak na }erka mi dajte & napatstvie kako da se dr`i za vremeto i mestoto so ovaa zakonska izmama se sovpadnat sosem. Sekoja no} toj ide so muziki i svirki razni i stokmeni pesni za malenkosta nejzina. Ni{to n# pomaga

436

Vilijam [EKSPIR

{to so prekor od prag go terame, za{to toj zapnal ko `ivotot od toa da mu zavisi. Helena Toga{ u{te no}va da go sprovedeme plan~eto: uspee li celo, zol naum }e bide za zakonsko delo, zakonski naum za zlo delo re{en bez grev, no pat izveden gre{en. No, da prejdeme na rabota. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat vtoriot Dimen so pet ili {est vojnici vo zaseda.)

Vtoriot Dimen Ne mo`e da dojde po drug pat osven po ovoj sviok. Koga }e se nafrlite na nego, govorete na nekoj grozen jazik; ne pre~i ako i sami ne go razbirate za{to bi trebalo da se pravime deka nikoj ne go razbira osven eden me|u nas koj{to }e go nazna~ime za tolkuva~. Tolkuva~ot Ve molam jas da bidam tolkuva~, gospodine kapetane. Vtoriot Dimen Ne si se zapoznal so nego? Dali glasot ti go znae? Tolkuva~ot Ne, gospodine, ni slu~ajno. Vtoriot Dimen A kakva toga{ cirkuzijada }e koristi{ koga }e razgovara{ so nas? Tolkuva~ot Ista na koja vie }e govorite so mene. Vtoriot Dimen Mora da misli za nas deka sme nekakva stranska edinica vo slu`ba na neprijatelot. Problem e {to toj znae {at-pat od

site okolni jazici, zatoa sekoj od nas treba da treska {to }e mu padne na pamet. Da ne znaeme {to si govorime eden na drug a da se pravime deka znaeme zna~i da ja znaeme celta: da grakame na ~avkinski jazik, {to pove}e tolku podobro. [to se odnesuva do vas, tolkuva~u, vie treba da bidite vistinski politi~ar. No, le`i! Eve go ide, da otspie dva ~asa za potoa da se vrati i da se kolne vo lagite {to sam gi iskoval. (Se krijat. Vleguva Parol. Udira ~asovnikot) Parol Deset ~asot. Po edno tri ~asa taman }e bide vreme da se vratam doma. [to }e re~am deka sum storil? Mora da bide toa ne{to ubedlivo, ne{to kul. Ve}e po~naa da mi du{kaat po tragite, a vo posledno vreme, nevolite mnogu ~esto mi ~ukaat na vrata. Na jazik sum hrabar od merata nadvor, ama srcevo odnapred mi fa}a strav od Mars i negovite voini pa ne smee da se drzne na ona {to jazikov mi go plapoti. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e prva vistina za koja tvojot jazik e vinoven. Parol Koj |avol me dupna da se nafatam da go vratam prokletiot baraban koga od po~etok bev svesen i znaev deka nemam namera ni{to da storam? Mora da se ranam na nekolku mesta i da ka`am deka ranite sum gi dobil

438

Vilijam [EKSPIR

vo borba. Samo so mali ne mo`am da pominam. ]e re~at: ‘Vaka lesno se izvle~e?’ A za golemi nemam srce. Zna~i {to da im plasiram? ]e moram, jaziku, da te stavam vo ustata na nekoja mlekarka a za sebe da si kupam drug od maskata na Bajazit ako ti so svoite melewa me pika{ vo takvi opasnosti. Vtoriot Dimen

Od koja visina? Parol Pedeset metri. Vtoriot Dimen Nikoj `iv nema da poveruva. Parol

Mo`no li e da znae koj e i kakov e, a pak da bide takov? Parol Eh, koga bi bilo dovolno da si gi ise~am ali{tata ili da si go skr{am {panskiov me~. Vtoriot Dimen Taka ne mo`e ni slu~ajno. Parol Ili pak da si ja ise~am bradata i da re~am deka toa bilo del od strategijata. Vtoriot Dimen Nema da projde. Parol Ili da gi potopam ali{atata i da re~am deka me napadnale i me sogolile do ko`a. Vtoriot Dimen

Da imav barem eden neprijatelski baraban. Bi se zakolnal deka so te{ka borba sum go zel. Vtoriot Dimen Sega eden }e ~ue{. Parol Koga sega eden neprijatelski baraban – (Uzbuna. Vojnicite izleguvaat od zasedata.) Vtoriot Dimen Troka, novuozos, kargo, kargo, kargo. Vojnicite Kargo, kargo, kargo, vilianda par korbo, kargo. (Go fa}aat i mu gi vrzuvaat o~ite.) Parol O, milost, milost! Ne vrzuvajte mi gi o~ite. Tolkuva~ot

Nema {ansi. Parol Ili da se zakolnam deka sum skoknal od prozorecot na tvrdinata. Vtoriot Dimen

Boskos tromuldo boskos. Parol Znam dobro deka ste vie od polkot ruski i glavata }e mi letne oti jazikot va{ ne go govoram. No ako me|u vas ima nekoj Germanec, Danec, Holan|anec, Francuz

Sekoe zlo za arno

439

ili Italijanec neka govori so mene a jas }e im ka`am opasnosta od kade ide za Firentincite. Tolkuva~ot Boskos vauvado. jas te razbiram i go govoram tvojot jazik. Kerelibonto. Gospodine, pomoli se na bogot tvoj za{to sedumnaeset sabji nad glava ti visat. Parol O! Tolkuva~ot Moli, moli, moli! Manka revania dulce? Vtoriot Dimen Oskorbidulcos volivorko. Tolkuva~ot Generalot se soglasuva da te ostavi vo `ivot i so vrzani o~i da te odvedeme vo na{iot logor i da te raspra{ame. Mo`ebi }e ni ka`e{ ne{to {to `ivotot }e ti go spasi. Parol O, ostavete me vo `ivot i }e vi gi otkrijam site tajni na na{iot logor brojnata sostojba, celite; raboti }e vi ka`am od koi }e se {eknete. Tolkuva~ot Bez nikakva laga? Bez.

Parol

Tolkuva~ot Akordo linta. Odime. Sega za sega si u{te `iv. (Izleguvaat site osven vtoriot Dimen i eden vojnik.) Vtoriot Dimen Odi i ka`i im na grofot Rusion i na brat mi deka go fativme divoto petle i deka }e go ~uvame zabuleno dodeka ne dojde zapoved od niv. Vojnikot Razbiram, kapetane. Vtoriot Dimen Site }e n# predade na samite nas. Taka ka`i im. Vojnikot ]e im prenesam, gospodine. Vtoriot Dimen Dotoga{ }e bide ~uvan od temnica i klu~. (Izleguvaat.)

440 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Dijana O vie nam ni slu`ite dodeka nie vi slu`ime. No {tom rozite na{i od nas gi skinete, samo trweto nam ni ostanuva za da se bockame duri vie ja stavete na potsmev na{ata golotija. Bertram

(Vleguvaat Bertram i Dijana) Bertram Mi rekoa deka se vikate Fontibel. Dijana Ne, gospodine, tuku Dijana. Bertram

Zarem xabe se kolnev? Ime na bo`ica, i toa zaslu`eno. No devojko li~na, zarem ne e qubovta sostojka na preubavata stava? Ako `iviot ogan na mladosta od du{a ne vi zra~i ne ste devojka tuku spomenik studen. Koga }e umrete treba da ste vakva, ko {to ste sega, studena, mo{ne stroga mesto da bidete ko majka vi {to bila koga vas preubava ve za~nuvala. Dijana Toga{ bila ~esna. Bertram Takvi treba da ste i vie. Dijana Bertram Ne. Samo dol`nosta majka mi si ja vr{ela; takva kakva {to vie kon `ena vi ja imate. Bertram Dosta za toa. Te molam, ne protivi se ve}e na zakletvite moi. Na sila so nea me vrzaa, no tebe te sakam prinuden slatko od samata qubov i ve~no }e ti slu`am so s# {to dol`am. Premisli se, premisli se. Ne bidi tolku asketski surova. Qubovta e sveta a ispravnosta moja nikoga{ za izmami takvi ne znaela so koi ma`ite gi obvinuvate. Popu{ti edna{, i predaj se slatko na strasta moja bolna, koja taka }e ozdravi. Re~i deka si moja, pa qubovta moja }e ostane zasekoga{ ista. Dijana Mnogute zakletvi znam, vistinata ne ja ~inat, tuku ednostavniot prost zavet iskreno daden. So ona {to ne ni e sveto, ne se kolneme nie tuku Gorniot go prizivame za svedok; oti, ka`ete mi, ve molam, koga bi se zakolnala so site bo`ji mo}i deka mnogu ve sakam, dali bi mi veruvale na mojot zavet ako neiskreno ve sakam? Ova ne fa}a mesto, da se kolnam vo nego za kogo velam deka go sakam deka }e rabotam protiv nego. Zatoa zaklet6vite va{i se zborovi samo, obvrski bedni bez pe~at jas barem taka mislam.

Sekoe zlo za arno

441

Dijana Gledam deka ma{kite ja`eto okolu vrat do tolku ni go zategnuvaat {to mora da se predademe. Dajte mi go prstenot. Bertram Mo`am na zaem da ti go dadam, mila, no mo} nemam od sebe da go ottu|am. Dijana Zna~i me odbivate? Bertram

moja, ostanete tamu samo eden ~as, ne govorete ni{to – pri~ini mnogu seriozni imam a }e gi doznaete vie koga povtorno prstenov }e go dobiete nazada na va{iot prst vo no}ta }e vi stavam drug prsten, rabota {to so vreme vrz na{ite ~ela bi padnala ko spomen na porane{nite dela. Do toga{ zbogum; dojdete. Vi daruvam od sebe quba iako svesno nade`ta sopstvena ja gubam. Bertram Mi go daruva{ rajot zemski, daruvaj}i se sama. Dijana

^est e toj {to pripa|a na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot DA go zagubam. Dijana I mojata ~est e takov eden prsten. Nevinosta moja e biljur na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot da ja zagubam. Taka va{ata li~na mudrost go pridobiva borecot ^est na moja strana protiv zaludnite va{i naleti. Bertram Eve, zemi go prstenov. Domot svoj, ~esta svoja, pa duri i `ivotot svoj ti gi davam, nareduvaj da ti slu`am. Dijana Na polno}, zatropajte na prozorecot od mojata soba. ]e sredam majka mi ni{to da ne slu{ne. A sega ve vrzuvam so obvrska edna ~esna, koga }e se dograbite do postelata mominska

Po`ivej pa blagodari im na Boga i mene. A mo`ebi taka i }e bide. (Izleguva Bertram.) Majka mi mi ka`a to~no kako }e me dvori nebare v srce samata mu be{e. Re~e site ma`i vo isti raboti se kolnat. Se zakolna }e me ven~a koga `ena mu }e umre; zna~i so nego }e legman koga }e me zakopaat. Ako Francuzite vaka prosat drugi neka se ma`at; nevinosta jas v grob }e si ja nosam. A grev ne e mislam, vaka da se nasamari toj {to saka so izmama da }ari. (Izleguva.)

Ima ne{to vnatre {to dobro go `egna za{to ~itaj}i go. bidej}i negovoto prisustvo treba da bide kam{ik za drugiot. Prviot Dimen Ne daj bo`e ~ovek da zalida vo otpadni{tvo! [to sme nie ostaveni sami na sebe? Ka`ete mi dotoga{ do kade e rabotata so vojnava? Vtoriot Dimen Slu{am ve}e pregovaraat za sklu~uvawe mir. . I kako {to se slu~uva so sekoe predavstvo. }e bide isfrlen na bregot od sopstvenata matica. Vtoriot Dimen Posebno ja navle~e na sebe ve~nata nenaklonost na kralot. Prviot Dimen U{te koga rekovte toa e ve}e mrtvo a jas sum pretvoren vo grob.) Prviot Dimen Ne mu go dadovte pismoto od majka mu? Vtoriot Dimen Mu go dadov pred eden ~as. za da mo`e da si ja izmeri to~nosta na svojot sud so koj tolku rasko{no go vramil ovoj falsifikat. koj{to ja ima{e re~isi navieno svojata {tedrost da ra|a niz pesna sre}a za ovega. Prviot Dimen (Vleguvaat dvajcata kapetani Dimen i dvatrojca vojnici. tuku mirot ve}e e sklu~en. Prviot Dimen Toa }e projde dodeka trepne{. Vtoriot Dimen Nema ni{to da zapo~neme pred toj da dojde. se smena vo drug ~ovek. Vtoriot Dimen Ne do posle polno} za{to to~no mu e odreden ~asot na sostanokot. Odvaj ~ekam da vidi kako mu go raspnuvaat drugarot. Prviot Dimen Toj zavede ovde vo Firenca edna devojka od mnogu ~estito semejstvo a no}eska ja gasni `edta na svojata pohota uni{tuvaj}i ja nejzinata nevinost. ]e vi ka`am u{te ne{to ama }e treba da go zakopate dlaboko vo sebe. Ve}e & go dade svojot bescenet prsten i se zamisluva lud od sre}a zaradi ovaa valkana vrska.442 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vtoriot Dimen Samo predavnici sami na sebe. taka i toj {to e predavnik na sopstvenoto blagorodni{tvo. Prviot Dimen Zarem ne e prokletstvo skrieno vo nas {to sami si trubime za sopstvenite nezakonski nameri? Zna~i no}eska nema da bide so nas? Vtoriot Dimen Navle~e na sebe mnogu zaslu`eni prekori {to gi otfrli od sebe svojata mnogu dobra `ena i prekrasnata majka. predavnicite se otkrivaat samite sebesi u{te pred da gi ostvarat svoite grdi celi. Prviot Dimen Ne.

Vojvodata mu ponudi preporaki do kralot. Vtoriot Dimen Skraja da e. doma }e bide do~ekan so u{te pogolem rezil. Ne mo`at da bidat preslatki za gor~inata na kralot. Prviot Dimen Gospodine.) [to ima? Kade vi e gospodarot? Slugata Go sretna vojvodata na ulica.Sekoe zlo za arno 443 Vtoriot Dimen Vtoriot Dimen [to }e pravi toga{ grofot Rusion? Dali }e zamine na drugo mesto ili }e se vrati vo Francija? Prviot Dimen Gledam po pra{awevo deka ne ste vo negoviot sovet. i dobi posebni potvrdi to~ka po to~ka. na krajot. Doblestite bi ni bile gordi koga na{ite gre{ki ne bi gi kam{ikuvale a zlodelata bi padnale vo o~aj koga ne bi bile razbla`eni od na{ite doblesti. Prviot Dimen Kolku mo}no ponekoga{ se te{ime so na{ite zagubi. Vtoriot Dimen Kako e ova utvrdeno? Prviot Dimen Najgolemiot del spored nejzinite pisma koi ja potvrduvaat to~nosta na nejzinata prikazna do pred smrtta. Golemiot ugled {to negovata hrabrost go stekna ovde. normalno. ima ve}e dva meseca otkako `ena mu pobegnata od doma. krevkosta na nejzinata priroda stanala plen na tagata. ja dala du{ata na boga i sega pee na nebo. i od lo{o i od dobro. gospodine. i sve~eno se zboguva so nego. (Vleguva Bertram. Negovoto gospodstvo ima namera utre da zamine za Francija. spored vernata potvrda na parohot od taa oblast. (Vleguva eden sluga. ne mo`ela sama da ja soop{ti. No eve go negovoto lordsvo. Vtoriot Dimen I kolku mo}no ponekoga{ gi gu{ime dobivkite vo solzi. posle }e se misli deka jas sum mu solel vakov um. za potvrduvawe na vistinitosta vo celost. Prviot Dimen Platnoto na na{ite `ivoti e ispredeno od me{ana pre|a. dodeka samata smrt koja. Vtoriot Dimen Tamu }e mu trebaat od merata nadvor pa makar i da go prepora~uvaat pove}e od {to mo`at. Kako e gospodine? Da ne pomina polno}? . Rekla deka odi na axilak vo Sen @ak le Gran i go izvr{ila ovoj svet potfat so najgolema pobo`nost. Vtoriot Dimen Od srce `alam {to toj }e se raduva na ova. gopodine.) Prviot Dimen Dali grofot znae za ova? Prviot Dimen Da. no dodeka prestojuvala tamu.

dovedete go onoj falsifikat od su{testvo koe me mame{e kako nekoj dvosmislen prorok.444 Bertram Vilijam [EKSPIR trofa i pa|aweto vo prangi. Tolkuva~ot Bosko himurho.) Cela no} ja pomina vo prangi. I {to mislite deka ka`a? Bertram Ni{to za mene. [to }e ka`ete bez toa? Parol ]e ka`am s# {to znam bez prisilba. Negovite petici ba{ toa si go baraa zatoa {to tolku vreme bespravno nosea mamuzi. ja oplakav. No zarem nema da go slu{name razgovorot pome|u onaa budala i vojnikot? Ajde. Ili na kratko: se zboguvav so vojvodata. Kako se dr`i? Vtoriot Dimen Ve}e vi ka`av. gad eden nizaeden. a utre sabajle zaminuvate. od vremeto koga mu zapo~nuva pomneweto do ovaa najnova negova katas- . se pogri`iv za svojata svita. Tolkuva~ot (Na Parol) Nareduva ma~ewe. prangite go dr`at. a pome|u ovie glavni raboti. poslednata be{e najgolema. }e mora da imate trpenie da ja islu{ate do kraj. Bertram Sakam da ka`am deka rabotata ne e zavr{ena zatoa {to se pla{am deka }e treba u{te ne{to da ~ujam za nego. Bertram Ne e va`no. ne? Vtoriot Dimen Ispovedta mu e zapi{ana i }e se pro~ita pred nego. Vtoriot Dimen (Na strana na Bertram) Doa|a zakukuleniot. ja zakopav `ena mi. (Glasno) Porto tartarosa. tivko. & pi{av na mojata gospo|a majka deka se vra}am. se pozdraviv so site okolu nego. No}eska zavr{iv {esnaeset raboti koja sekoja za sebe bara mesec dena rabota. Vtoriot Dimen Boblibindo hikurmurko. (Vleguva Parol so vrzani o~i i tolkuva~ot. }e treba da pobrzate. no taa u{te ne sum ja zavr{il.) Bertram ^uma da go sotre! Zakukulen i so zavrzani o~i! Nema toj {to da ka`e za mene! Prviot Dimen (Na strana na Bertram) Tivko. Ako me spleskate ko pitulica ne }e mo`am ni{to da guknam. Mu se ispoveda na Morgan za kogo misli deka e sve{tenik. Vtoriot Dimen Ako rabotata ne e lesna. Ako va{eto lordsvo e vo nea. Vtoriot Dimen Dovedete go! (Izleguvaat nekolkumina. stignav da zadovolam i nekolku positni potrebi. No da vi odgovaram kako {to o~ekuvate: pla~e ko devoj~e {to go isturilo mlekoto. kako {to mislam deka e.

zapi{ete – sakam vistinata da ja ka`am. Prviot Dimen ‘Pet ili {est iljadi kowi’ rekov – sakam vistinata da ja ka`am – ili tuka nekade. Parol ‘Kukavici i bagabonti.’ [to velite na ova? Parol Pet ili {est iljadi ama mnogu slaba i neupotrbliva. gospodine. Parol Ponizno vi blagodaram. gospodine. (Na strana) Nemu mu e seedno. Parol (^ita) ‘Prvo pra{ajte go kolkava e kowicata na vojvodata. Parol Nikoga{ pove}e nema da imam doverba vo nekogo samo zatoa {to go svetnal me~ot ili deka ja sobral mudrosta na svetot samo zatoa {to ali{tata mu se ~isti i uredni. hrabriot vojnik – toa se negovi zborovi – koj{to ja ima{e cela teorija na vojuvaweto vo maloto prste. Tolkuva~ot Toa e ve}e vneseno. Bertram (Na strana) Samo {to ne sum mu blagodaren na prirodata na negoviot iskaz.Sekoe zlo za arno 445 Vtoriot Dimen Tolkuva~ot Vie ste milozliv general. Prviot Dimen (Na strana) Tuka navistina e blizu do vistinata. Na{iot general bara da odgovorite na pra{awata {to }e vi gi postavam od pra{alnikot. ova go vnesov vo zapisnikot. Trupite se ra{trkani a komandatite se kukavici i bagabonti `imi steknatiot ugled i doverba i `imi nade`ta deka }e `iveam. ~udo edno! Tolkuva~ot (^ita) Pra{ajte go kolkava im e pe{adijata. Tolkuva~ot Vistinata }e vi ja ka`am `imi nade`ta vo spas. Bertram Gad eden bezbo`en! Prviot Dimen Se la`ete. Tolkuva~ot (Na Parol) Ete. ]e se zakolnam ako treba i pred boga koga i kako sakate. a praksata vo bal~akot na svojot me~. Ova e musje Parol.’ [to velite na ova? . Tolkuva~ot Dali vaka da zapi{am? Parol Ba{ taka zapi{ete.’ re~ete ve molam. Kukavici i bagabonti nedokvakani. Vistina si e vistina.

Sebastijan isto tolku. (^ita) ‘Pra{ajte go dali vo logorot nivni e nekojsi kapetan Dimen. Tolkuva~ot Fino. I va{eto gospodstvo }e dojde na red. ne dostiga. bolni i zdravi. Da vi ja pro~itam? . Parol Da bidam iskren. Giltijan. Be{e ~irak kaj eden fu{ar od kade so kam{ik go isteraa zatoa {to napumpal edna maloumnica – nekakva gluvonema devica koja ne mo`ela da mu ka`e ne. gospodine. Korambo isto tolku. dozvolete. Edno po edno. Tolkuva~ot Vo kakvi odnosi e so vojvodata? Parol Vojvodata go znae samo kako moe sitno oficer~e. ne sum siguren. Francuzin. ~esen i kolku se razbira vo voenata ve{tina. sitno du{i~e. vozdr`ete se! I taka prvata tula {to }e padne od pokriviot }e mu go sma~ka ~erepot. ako treba }e umram ama vistinata }e ja ka`am. }e prebarame. Ba{ pred nekoj den mi pi{a da go proteram od ~etata. Da vidime. vo{kar eden vo{kosan. Kitofer. i {to misli dali e mo`no so dobra suma zlato istiov da se potkupi i da se natera na bunt. `imi o~ive. Vomon. ni petnaeset iljadi du{i. Tolkuva~ot Dali kapetanov e vo logorot na vojvodata od Firenca? Parol E. (Na tolkuva~ot) Tolkuva~ot I ova e zapi{ano. Bertram (Na strana) [to da se pravi so nego? Prviot Dimen (Na strana) Ni{to osven da mu se zablagodarime. kolku {to znam. Ili mi e v xeb ili pak vo fasciklata v {ator zaedno so drugite pisma na vojvodata. Prviot Dimen (Na strana) Ne gledajte me taka. Ovde e. kako se kotira kaj vojvodata. Tolkuva~ot Dali go poznavate ovoj kapetan Dimen? Parol Go poznavam. Bencio po dveste pedeset. Spurio sto i pedeset. Mislam deka pismoto mi e tuka v xeb. vi se molam. mojata ~eta. eve nekakva hartija. @ak isto tolku. Kozmo i Gratil po dvestepedeset sekoj. Tolkuva~ot @imi gospod. Taka {to spisokot na regruti. od koi polovinata ne smee ni snegot od {inelite da si go istrese za da ne se raspadnat.446 Parol Vilijam [EKSPIR Bertram (Na strana na Prviot Dimen) Nemojte ve molam. kolku e hrabar.’ [to }e ka`ete na ova? [to znaete za ova? Parol Ve molam da odgovoram poedine~no na sekoe od postavenite pra{awa.

Tvojot na tvoeto uvo zakolnat Parol. Parol Tuka znaete. I slu{ni go vojnikot. Parol Samo `ivotot. Ostavete me vo `ivot. prvin }e go pro~itam.Sekoe zlo za arno 447 Parol Ne znam dali e ba{ toa. Bertram Edinstveno {to epten ne sum mo`el da go podnesam vo `ivotot bila ma~kata. koj vaka veli: so ma`i a ne so deca postelata se deli i da grofnam vaka. pa makar bil vo zandana. edno priglupo pili{tar~e koe ne znae {to da pravi so sebe. deka so u`ivawe }e ve obesime. gospodine. gospodine. grofot e {utrak poln zlato. ne dremi. Ova e predupreduvawe do edna fina devojka od Firenca. Tolkuva~ot (^ita) ‘[tom pred tebe klekne. za{to znaev deka mladiot grof e opasno i bludno ti}e. edna Dijana. po izgledot na generalot.’ Bertram (Na strana) Ima da bide kam{ikuvan niz cela vojska i toa so stihovive na ~elo. Tolkuva~ot (Go ~ita pismoto) Dijana. imav mnogu ~esna namera vo polza na devojkata. vo prangi. ama sepak gori od pohota. Zatoa povtorno da Gledam. odnapred misli. gospodine. zlato baraj. da se vardi od navaluvawata na eden grof Rusion. gospodine. grofot e {utrak {to samo zema naplati mu zatoa vedna{. gospodine. Tolkuva~ot Ne. poznava~ot na mnogu jazici i univerzalen vojnik. a sega toj e za mene ma~ka. Ve molam gospodine. tuku deka grevovite mi se tolku mnogubrojni {to bi sakal da gi otkupuvam vo preostanatiot del od `ivotot. Dijana. za{to dolgot otposle toj ne go vra}a. prevrtlivo i podlo. ]e vidime {to mo`e da se stori. vratete go kaj{to go najdovte. za nego veresija nema.’ Parol Toa ne e pismoto od vojvodata. Prviot Dimen Odli~no. Bertram (Na strana) Rasipano edno kopile. Bertram (Na strana) Dobro si ja vr{i rabotata na{iot tolkuva~. ako navistina s# ~esno priznaete. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e va{iot veren prijatel. barem ostavete mi go! Ne deka se pla{am da umram. ako mi dozvolite. Tolkuva~ot . vistinski kit za devstvenosta koj{to golta s# {to }e mu dojde do usta. Tolkuva~ot pari zemi oti ako svr{i za svr{enoto toj ne pla}a dobro pazari. kade bilo samo da sum `iv.

Tolkuva~ot A {to }e ka`ete za negoviot brat. Bertram (Na strana) Za opisot na va{ata ~esnost? ^uma da go udri! Za mene s# pove}e li~i na ma~ka! Tolkuva~ot [to velite za negovite voeni sposobnosti? Parol Vistina e. za `al. Bertram ]e vi ukrade. . ne e ni potrebno da ve pra{uvam dali mo`e da se potkupi so zlato. A kolku e ~esen? Parol Prviot Dimen (Na strana) Tolku go nadapa{i apa{lukot {to isklu~itelnosta go otkupuva. jajce od manastir. koga se napa|a. Pogolem kukavica e od brat mu. no tie {to se okolu nego znaat kolku e ~asot pa go frlaat da dro~i v seno. (Na strana) More ~uma da go sotre! Ma~ka si e ma~ka! Tolkuva~ot Bidej}i kvalitetite mu se tolku skudni. gospodine. postojano go ma~at gr~evi. Prviot Dimen (Na strana) Po~nuvam da go sakam zaradi ova. Parol Dajte mu. Za aramilok i bes~estija kentaurot Nes ne mu e ramen. no sekako pogolem mnogu vo zloto. la`e tolku otrakano i lesno {to vistinata }e vi izgleda kako najgolema glupost.448 Vilijam [EKSPIR se vratime na onoj kapetan Dimen. pet pari~ki i toj }e vi go prodade pravoto za spas na negovata du{a. Na boga mu e zakolnat deka nema da dr`i zakletvi. gospodine. Ka`avte kako stoi kaj vojvodata i kolku e hrabar. sekoe pravo na pobaruvawe i toa za site vremiwa i za site naslednici. nikoj ne mo`e da go stigne. Drugo i nemam {to da dodadam na negovata ~esnost. Mo`ebi ne tolku golem vo dobroto kako prviot. gospodine. drugiot kapetan Dimen? Vtoriot Dimen (Na strana) Zo{to go pra{uva za mene? Tolkuva~ot Kakov e toj? Parol Stra~ka od istoto gnezdo. deka ima udirano na baraban pred angliskite komedijanti. a brat mu go bie glas na najgolem `iv kukavica na svetot. za toa nemam nikakvi dokazi. gospodine. Koga la`e. najgolema doblest mu e pijanstvoto oti }e vi se napie kako sviwa no {tom zaspie ne ~ini nikomu kojznae kakov zijan osven na postelata pod sebe. Ponatamu nema da go falam za{to drugo ni{to ne znam za negovata vojni~ka kariera osven deka imal ~est da bide nekakvo sitno oficer~e na eden plo{tad kaj{to gi u~el gu{terite na stroev mar{. Bi sakal na ~ovekot da mu oddadam ~est i priznanie ama. tuka e podobar duri i od samiot Herkul. pa duri i pravata na svoite naslednici na nego. a s# {to ~esniot treba da go ima. Toj ima s# {to eden ~esen ~ovek ne treba da go ima. Koga se bega. }e go poni{ti duri i na u~esnicite vo toa pravo. toj voop{to go nema.

grofot. Prijdete xelatu. Zbogum! (Izleguvaat site osven Parol i tolkuva~ot. Otse~ete mu ja glavata! Parol O. kapetane Parol. Samo za. gospodine! Ostavete me vo `ivot ili dozvolete mi smrtta da si ja vidam! Tolkuva~ot Toa mo`ete i u{te da se zboguvate od site svoi prijateli. Poznavate nekogo ovde? Gotovi ste. Koj mo`e{e da pretpostavi deka }e me v~opat vo zaseda? Tolkuva~ot Prviot Dimen Bog neka ve spasi. Generalot veli deka tolku predavni~ki gi otkrivte tajnite na va{ata vojska i tolku nisko gi naklevetivte lu|eto {to nasekade gi bie dobar glas. {to nikoj `iv ne mo`e da ima ~esna korist od ona {to go ka`avte. gospodine. grofot Rusion. Parol Pove}e ne mi treba baraban. (Mu gi odvrzuva o~ite na Parol. da si pridobijam zaslugi i da gi zala`am pretpostavkite na ona bludno pili{tar~e. Prviot Dimen Dobar kapetane. Tamu }e vidime {to }e stane so vas. Zbogum. Vtoriot Dimen Bog neka ve blagoslovi. kapetane. (Si odi. Sekako. Kapetan pove}e nema da .Sekoe zlo za arno 449 Bertram Tolkuva~ot Ako vi go po{tedime `ivotot dali }e ja predadete Firenca? Parol Dobro utro. navidum. bi vi ja zel na sila. a i komandatot na kowicata. {to mu pora~uvate na blagorodniot Lafe? Trgnuvam za Francija.) Parol Sepak sum blagodaren. }e mi dadete li kopija od sonetot {to go napi{avte za Dijana vo polza na grofot Rusion? Da ne sum vistinska kukavica. ^uma da gi sotre site barabani na svetot. mora da umrete. gospode bo`e. Da imav golemo srce sega bi mi puknalo. blagoroden kapetane. Parol Koj ne bi bil gotov pred vakov eden zagovor? Tolkuva~ot Koga bi mo`ele da pronajdete nekoja zemja vo koja `iveat u{te samo `eni tolku besramni kako vas.) Pogledajte naokolu. I jas odam za Francija. Vtoriot Dimen Kapetane. bi mo`ele da stanete pratatko na nekoja nova nacija na besramnici. blagoroden kapetane. Tolkuva~ot ]e porazgovaram tivko so generalot pa }e vidime {to }e re~e. vletav vo vakva opasnost.) Tolkuva~ot Vi nema spas. Zatoa mora da umrete. vi ostana u{te maramata. gospodine.

ne ste imale sluginka so pogolema verba vo rabotata va{a. kralot }e stigneme neo~ekuvano nie. a za nea blagodarnosta bi morala i niz kamen yid od gradi tatarski da se probie. Vdovicata Gospo|o dobra. Na toj {to za sebe znae deka e falbaxija. so bo`ja pomo{ i so dozvola na mojot dobar gospodar.450 Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Helena. falbaxijata magare }e bide. Vojskata se raspu{ti pa sega ma` mi brgu ita doma kaj{to. mesto so ona {to ne e bidam. Vo svoe vreme. No ~uden e svetot ma{ki! [tom mo`e polza slatka da izvle~e od toa {to go mrazi. }e pijam i }e spijam ko sekoj kapetan. nemu strav neka mu ide za{to na krajot. Veruvajte deka samo bog mo`e{e da sredi na }erka vi miraz da & stvoram. Ednostavno }e `iveam od ona {to navistina sum. Ostanal li nekoj na zemjava bez pokriv nad glava? Odam po niv. a nejze da ja izberi za moj pomo{nik vo naporite ma`ot da si go pridobijam.) . a za tamu imame soodvetna svita. da kleknam. (Izleguva.) Helena Za da vidite jasno deka ne ve izla`av eden od najgolemite vo svetot risjanski }e mi bide garant. pred ~ij prestol potrebno e pred namerite da gi ispolnam. vdovicata i Dijana. ‘R|osuvaj sabjo! Blednej crvenilo! Ku}arka mala vo sramot Parol }e najde! Me nasamarija! Bev budala od budala{tilok }e `iveam sega. no }e jadam. Za svetot znajte deka sum mrtva. golema re~isi ko negoviot `ivot. Helena Niti gospo|o vie prijatelka ~ii misli poiskreno se trudat qubovta da vi ja vozvratat. Sigurno razbrav deka vo Marsej e negovata milost. usluga edna mu napraviv nemu. taka strasta se nasladuva so ona {to go mrazi. koga drskata verba vo zabludenite misli no}ta crna ja valka.

krin za mirisawe. Lafe A {to si. gospodine. More salati }e treba da isplevime. Na pat sega. sepak krajot deloto go krasi. va{iot sin be{e turnat na stranpatica od eden svilen neranimajko ~ij podmolen {afran mo`e{e da go oboi vo negova boja site nedostasani i nedoispe~eni mladi lu|e od zemjava. pred da najdeme na u{te eden takov emi{. Sekoe zlo za arno. ne. Helena Sepak.) (Vleguvaat Lava{.Sekoe zlo za arno Scena 5 451 tuka. Snaa vi i sega bi bila `iva. Lafe Be{e gospo|ica na mesto. `iti majka. Dijana Neka smrtta i ~esta so va{ite nalozi odat. Lava{ Navistina. a sin vi ovde. ne. sepak so vas }e bidam da pretrpam s# {to }e naredite. (Izleguvaat. samo molam. Groficata Kamo da ne go ni videv. kolata n# ~eka. more tikvar. gospodine. u{te podobro. Duri da izleze{e od moe meso i da me ~ine{e najdlaboki maj~inski ofkawa. groficata i Lafe. Vie Dijana po moite upatstva skudni }e morate u{te da istrpite zaradi mene. velikiot Navuhodonosor pa da bidam cve}e za mirisawe. ne bi ja sakal so posilna qubov. doma. be{e najmilata marulka me|u salatite ili. so arno toj go pokriva ona {to prethodno go gnasi. Toa ja otera vo smrt najdoblesnata devojka koja prirodata za svoja falba ja sozdala. be{e gospo|ica na mesto. No za ova pove}e koga }e dojde vreme. a vremeto prebrzo ni bega. Lafe Krinovite ne se emi{. – So zborot va{ vremeto da donese i leto koga so trweto. tie se cve}iwa.) Lafe Ne. Lava{ Jas ne sum. unapreden od kralot a ne od onoj crvenogaz bumbar za koj vi govorev. ru`ite }e imaat i lisje pa nema samo da dupat tuku i }e mirisaat. podlec ili budala? .

a tie se za cvetnata pateka {to vodi niz {irokite porti vo golemiot ogan. a potoa }e ja vr{am negovata rabota. Lafe Za koj knez govori{? Lava{ Za knezot na temnicata. Gledaj kowite dobro da mi gi ~uvaat. gospodine. gospodine. prodol`i da go slu`i{. gospodine. Lava{ Toa samo vo va{a slu`ba. gospodine. neka negovite velmo`i `iveat na negoviot dvor. ima pove}e anglisko ime ama fizionomijata mu e nekako poza`arena vo Francija otkolku tamu. jas sum za ku}are so tesno porte.452 Lava{ Vilijam [EKSPIR Lava{ Da vi ka`am pravo. gospodine ako ne mo`am vam da vi slu`am bi mo`el da mu slu`am na knez isto taka golem kako vas. koe mislam deka e pretesno za niz nego da se provne rasko{ot. ~edo na {umata. eve ti go }eseto. Malku si mi dojden do nos a ova odnapred ti go velam oti ne sakam posle da se karame. ne. . podlec. Da te nema. no najmnogubrojni se onie smrznatite i mlitavite. budala a koga slu`am na ma`i. Lafe Toga{ navistina bi bile podlec vo negova slu`ba. Lava{ Pa. koe otsekoga{ sakalo golem ogan a gospodarot za kogo vi govoram sekoga{ odr`uva golem ogan. ne. Lava{ Jas sum gospodine. Nekoj {to }e se poni`i mo`e. a tie spored prirodniot zakon. Lafe Ne. bespogovorno im pripa|aat. gospodine. toga{ toa }e bidat kobili. samo bez mangupluci i podmetnuvawa. No bidej}i toj e knez na svetot. Lafe Koga slu`am na `eni. alijas |avolot. Lafe Koj e toj? Nekoj Francuzin? Na. Lafe A sega da te nema. bi & ja dal mojata palka za da & slu`i. Crniot Knez. Ne ti go davam za da se trgne{ od svojot gospodar. Lava{ Ako ne{to im podmetnam. Lafe Potpi{uvam za tebe deka si i podlec i budala. Lafe A koja e razlikata? Lava{ Na ma`ot }e mu gi zama~kam o~ite vo pogled na negovata `ena. Lava{ A na `ena mu.

Pokojniot moj ma` mnogu go saka{e. e ubava ruba za ~esta. e takva. Lava{ Ama toa vi e }umurosano lice. Lafe Luzna blagorodno dobiena. samoto veli~estvo. ili blagorodna luzna. mojot gospodar. da ka`e nekoj zbor vo prilog na }erka mi. a desniot mu e ~ist. no somotniot zavoj e dosta golemi~ok. Dovolno e da se koristite so privilegijata na va{eto ime. Leviot obraz mu e za celi tri ~etvrti nababren. pase kaj }e mu tekne. meki {apki i mnogu qubezni perduv~iwa koi se klawaat i kimaat so glavite na sekogo po red. Lafe Gospo|o. pa misli deka sega mo`e da pravi {to saka. Lafe (Na groficata) Ve molam. a nema podobar na~in da se spre~i zlata volja {to toj ja ima protiv sin vi. so fini. Negovoto veli~evstvo mi veti deka }e pomogne. va{iot sin.) Lava{ O gospo|o. Go molam va{eto gospodstvo da ostane so mene dodeka tie ne se sretnat ovde. pristigna mojot gospodar. (Izleguvaat. deka go pottiknav kralot. Gospo|o. gospodine i bi sakala sre}no da se zavr{i. A ba{ sakav da vi ka`am otkako slu{nav za smrtta na dobrata mlada gospodarka i za vra}aweto na sin vi doma. Taa. bez nikoj ni{to da mu ka`e. Odvaj ~ekam da porazgovaram so toj mlad.) Lafe Podlec eden prefrigan i nepopravliv. (Vleguva Lava{. toa samo somotot go znae. navistina ne znae za merka i ~estopati e ko nezauzden kow. blagoroden vojnik. u{te koga dvajcata bea maloletni. Groficata Groficata Ba{ taka. ne e na gospod beljata. Lafe Mene mi se dopa|a.) . vo sekoj slu~aj. a toj predlog. ba{ razmisluvav kako pristojno da go izdejstvuvam toa. da go pre~ekame sin vi. Kako vi se dopa|a seto ova? Groficata Mnogu sum zadovolna. Izvestena sum deka sin mi pristiga ve~erva. gi ima dvanaesetina. Groficata Mnogu se raduvam {to u{te edna{ }e go vidam pred da umram.Sekoe zlo za arno 453 Lafe (Izleguva. Ovde pristiga utre ako dobro mi ka`a izvestuva~ot koj{to za vakvi raboti re~isi nikoga{ ne gre{i. go dade. Dali pod nego ima rana od sabja ili ne{to drugo. Lafe Negovoto veli~estvo doa|a pravo od Marsej so krepko telo ko povtorno da ima trieset. so somoten zavoj na liceto. zaradi negova ~est ostana ovde. Lava{ Vsu{nost. dosega tolkupati sum ja iskoristil {to ne bev siguren deka s# u{te va`i.

iscrpuva~ki pat i dewe i no}e sigurno ve izmori do kraj. Velmo`ata Sum bil nekolkupati tamu. Velmo`ata Kralot ne e ovde. Helena Gospodine.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Helena. trgna u{te sno{ti i toa so itnost nesvojstvena za nego. pa zatoa. Velmo`ata Neka. ni e. A kade trgnal.) Vo pravo vreme! ^ovekov. gospodine? Velmo`ata Ne e. gospodine. ama se izma~ivme xabe! Pretpostavuvam. Helena Sepak krajot deloto go krasi. Bog da ni e na pomo{ gospodine. vdovicata i Dijana so dvajca pridru`nici. ve molam? . gospo|o. ako saka. mo`e pomo{ da mi pru`i za kralot da me ~ue. navistina. vodena od te{kata maka koja pristojnosta ja prenebregnuva. Vdovicata Helena Bo`e. sokolar. (Vleguva eden velmo`a. Rabotite se takvi. bez ogled kolku vremeto ni e nenakloneto a sredstvata neprikladni. deka s# u{te ve bie dobriot glas {to sekoga{ ve krasel. no {tom ve}e gi spoivte denot i no}ta i ne`nite noze gi izmorivte vo moja polza. znajte dolgot moj kaj vas pu{ti takov koren {to ni{to ve}e ne }e go iskoreni. Helena Ne e ovde. Velmo`ata [to sakate da storam? Helena Da bidete qubezni i da mu ja dostavite smernava molba na kralot i da mi pomognete so vlijanieto golemo va{e da izlezam pred nego. sakam ve{tinata da ja upotrebite va{a. a za toa ve~no }e vi bidam blagodarna.) Helena Ovoj te`ok. sum ve videl vo dvorot na Francija.

gospodine. ili poto~no ma~kata na Fortuna. gospodine. Od sega natamu nema da kasnam niedno rip~e od tav~eto na Fortuna. fa}aj magla. Te molam. vi govorev metafori~ki. Helena A za toa. Jas }e dojdam po vas najbrgu {to mo`am vo zavisnost od dopustot na na{ite sredstva. eve go toj samiot ide. gospodine. i malku posilno bazdam na nejzinata nemilost. se ~ini. predajte go pismovo. pred mene }e go vidite kralot. gospodine. bez ogled {to }e se slu~i. gospodine. koga bev vo pobliski odnosi so ponovi ali{ta. predajte go pismovo vo negovite blagorodni race a znam toa nema da vi donese nikakov prekor. Velmo`ata (Zemaj}i go pismoto) Ova za vas }e go storam. samo {to ne mirisa na mo{us tuku na ma~ka {to padnala vo gnasnoto mrestili{te na nejzinata nemilost i kako {to veli. ako metaforata vi smrdi }e si go zatnam nosot. ama sega. a bi si go zatnal i pred sekoja druga ~ove~ka metafora. Fortuna. Lava{ Navistina. }e vidite. odime! (Izleguvaat. podobro me poznavavte porano. vrvi. Helena Ve molam. ne mora da go zatnuvate nosot. Parol Ve molam. za Rusion kaj{to odam i sam. Lava{ Trgaj mi se. (Vleguva Lafe. A nie morame na kowi povtorno. Lava{ Toga{ nemilosta na Fortuna navistina smrdi.) Ovde ni prede.) Parol Musje Lava{. dajte mu go pismovo na gospodinot Lafe. Vie gospodine. bidej}i. tuku nagrada zaslu`ena za va{ata maka. celata se kalosana . Te molam.) (Vleguvaat Lava{ i Parol so pismo. Zarem pismo od kalta na Fortuna da mu go dadam na eden gospodin? No. Parol ^ekajte.Sekoe zlo za arno Scena 2 455 Velmo`ata Kolku {to sfativ. zacapan sum vo kalta na nejzinoto veli~estvo. korni ako reata & e tolku neprijatna kako {to veli{. Sedlata. nagrada soodvetna vi sledi. Fortuna. gospodine. molam. gospodine.

Parol Gospod da ve blagoslovi.) . Kakva podlost napravivte kon Fortuna pa ve xarnala koga znaeme deka taa e dobra gospo|a i ne saka dolgo podlecite da zbiraat med pod nejzina zakrila? Eve vi pet gro{a. otka~en. poznavam po trubite. e Parol.456 Vilijam [EKSPIR od glava do petici. ~uknat. Sno{ti govorev za vas. Iako ste budala i nikakvec. pravete {to sakate so ovoj {aran. Lafe I {to sakate sega jas da storam? Predocna e da & gi potse~am noktite. dobar gospodaru. (Se slu{aat trubi.) Doa|a kralot. dobar gospodaru.) Parol Gospodaru. Parol Redno e gospodaru. Neka sudiite ve smirat so Fortuna. Ve molam. Ja so`aluvam negovata beda vo ute{nite moi komparaci i go prepu{tam na va{eto lordsvo. Lafe Toga{ molite. zna~i. Parol Ja molam va{ata milost da mi ~ue samo eden zbor. [to e so va{iot baraban? Parol O. Lafe Navistina? Ama jas bev i prviot {to me otru va{iot miris pa ve zagubiv. Parol Imeto moe. Dojdete po mene. (Izleguva. sepak treba da jadete. Lafe. propadnat. vie da me vratite vo nekakva milost za{to vie i me izbrkavte. gospodine. rasipan nikakvec. Lafe Mavni mi se. Zna~i molite za u{te eden gro{. Zborot zadr`ete si go. za{to izgleda kako beden. za pove}e od eden zbor. vie bevte prviot {to me namirisavte i me najdovte. vtoriot te istera. jas sum vi ~ovek kogo Fortuna surovo go xarna. gadu! Zarem vo isto vreme saka{ da mu slu`am i na boga i na |avolot? Prviot te pikna vo milost. Eve vi go. Mom~e. Vidi. (Izleguvaat. Jas imam druga rabota. vidi! Dajte raka. raspra{ajte se u{te za mene.

) Kralot So nejze zagubivme bescenet kamen. Neka dojde. Smireni sme i prvata sredba neka go zbri{e minatoto. Kralot Lafe Gospo|o ~esna. majka si i gospo|ata svoja iako najgolemata navreda od site si ja nanese samiot sebesi. groficata.) Lafe Dobro mu li~i. pa go molam va{eto veli~estvo da go smeta toa za priroden bunt storen vo mlade{ka ludost koga `arta i ognot. Groficata Toa e minato. Se pokoruva sosem na va{ata volja. `ena koja so sovr{enstvoto tera{e gospo|a da ja vika duri i onoj komu mu e nisko nekomu da slu`i. gospodaru. Kralot (Na Lafe) [to ka`a za }erka vi? Zboruvavte so nego? Toga{ }e ima svadba. s# sum zaboravil i sum prostil. veli~estvo. Zagubi `ena ~ija ubavina gi plene{e o~ite i na mnogu poiskusni znalci. go sovladuvaat i go gorat. Zatoa prijdi. . Vleguvaat kralot. Neka prijde kako stranec. Lafe Moram da ka`am – No prvin prostete mi – deka mladiot gospodar mnogu gi navredi kralot. Bertram Neka grevovite moi. presilni za nezrel razum.Sekoe zlo za arno Scena 3 (Trubi. Dobiv pisma vo koi visoko go falat. Negovata krupna navreda e mrtva i podlaboko od zaboravot gi zakopuvame mo{tite {to na navreda mirisaat. Lafe i pridru`nici. No pred najsvetlite zraci oblacite tmurni sega se povlekuvaat. iako odmazdata moja be{e nadvisnala gnevno vrz nego ~ekaj}i da go sotre. I ka`ete mu deka vaka treba da postapi. pa i na{ata vrednost sega e mnogu pomala. Neka ne ja bara na{ata pro{ka. ama va{iot sin zaluden vo gluposta. (Vleguva Bertram i kleknuva pred kralot. Velmo`ata Vedna{. Kralot 457 Kralot Koga zagubeniot se fali spomenot na nego stanuva u{te pomil. ~ij zbor za sekogo magija be{e. Kralot (Na Bertram) Jas ne sum den na sezona edna. za{to od mene i grad bie i sonce gree vo isto vreme. Vremeto povtorno e ubavo. nema{e ~uvstvo vistinski da ja vrednuva. a ne ko prestapnik.

gospodaru. vo koe. a koga na Helena & go dadov. iskriveno gledav na sekoja ubavina druga.’ Gre{kite na{i cenata ja spu{taat na ona na{e Ne be{e nejzin. ako nekoga{ na maka se najde . bo`e mili! Lafe (Na Bertram) Ajde sinko. lavot. (Lafe mu go dava prstenot. ili zemi me na nebo. Prvin na nejze izborot moj padna pred so srceto da se drznam za predrzok glasnik da go nazna~am svojot jazik. za{to sme stari. te molam. do nekade ti go smaluva dolgot kon nea. za ukradena ja smetav. Ja pomnite dobro }erkata na velmo`ava? Bertram na koe cenata mu ja doznavame duri po smrtta. (Bertram mu dava prsten na Lafe. ~esto vo nego be{e vperen. Kralot Ve molam da go vidam. ja zasakav. pozajmen od gordelivosta moja. so voshit. Tuka sega da go zgrap~ime migot za per~in.) @imi bradava bela i sekoe vlakno vo nea.458 Vilijam [EKSPIR za koi bezmerno se kajam. ubavata boja ja kudev. vo moite o~i da bide prav {to vidot go navreduva. so dvogledot na prezirot. ti koj{to imeto na domot moj treba vo sebe da go spoi{. Kralot I pove}e sre}a so nea da ima. go `alime pravot. so taa slika vtisnata vo pogledot. pokajni~ki potoa lelekame po nego. [to ja saka{. vo gor~liva navreda za ispra}a~ot se pretvora koja do nebo vika: ‘Dobra edna du{a ja snema. No qubovta {to doa|a docna. dar podari eden {to vo duhot na }erka mi silno }e bolsne za taa pobrgu da dojde. kralot mi gi prosti. Groficata Da. Ova neka se kambani za milata Helena i bog neka ja prosti. Prsten kako ovoj. [to drugo da storam osven da ja po~ekam i vidam va{ata `ena vtora. Helena koja e mrtva be{e su{testvo milo. ^estopati koga prijatelot go goltne gnevot vo nas. Qubovta ni se budi i za pla~ewe bara ramo duri omrazata spie vo lulkata na sramot. za{to mojot pogled dodeka razgovaravme. Ottuka i dojde taa {to site ja falea a koja i samiot sega otkako ja zagubiv. Kralot S# e dobro. Pove}e ni zbor neka nema za minatoto vreme. Bertram Dobro opravduvawe. na prstot nejzin vidov koga na dvorot od nea za posleden pat se prostiv. ko pokajni~ko pomiluvawe doneseno po smrtta. seta simetri~nost ja stesnuvav. a sega darovi svr{eni~ki na Modlin neka nekoj & nosi. a do na{ite najbrzi odluki ne~ujnite i bes{umni stapki na vremeto itro }e se prikradat i }e gi spre~at.) Prstenov be{e moj. Site merodavni soglasnost dadoa. ja zamoliv. ja tegnev duri ne stane{e opdvratna i grda.

Bertram Taa nikoga{ ne go vide. iako vie smetate deka e taka. be{e moj. toga{ mnogu lesno }e doka`ete deka so nea vo Firenca spiev kaj{to taa nikoga{ ne bila. taa so te{ko srce rabotata ja prese~e iako prstenot vo nikoj slu~aj ne saka{e nazad da go primi. Bertram Ako doka`ete deka prstenov bil nejzin. Ako izleze deka do tolku si ne~ovek – ama nema da e taka. sokolar so pismo. Se zakolna taa vo site svetci deka nikoga{ nema da go izvadi od prstot osven ako vam ne vi go dade vo postelata bra~na vo koja vie nikoga{ ne ste bile. ]e prodol`ime so ispituvaweto. se kolnam. ti la`e{. i na koj nasilen na~in od nejze ste go zele. ovoj prsten nikoga{ ne bil nejzin. priznajte deka bil nejzin. bez ogled kako s# }e se svr{i. velam. Lafe Siguren sum deka sum ja videl da go nosi. stravuvawata }e mi gi prekorat {to premalku bile prazni za{to i premalku sum stravuval za xabe. – Vodete go vedna{. Sepak ne znam. deka tokmu na znakov }e & pomognam. taa nikoga{ ne go vide. Groficata Sine. Vodete go vedna{. . No koga & ka`av kakva mi e situacijata. i somni~avi stravuvawa vo mene budi{ koi sakam rado da gi spre~am. i & objasniv s# do detaq deka ne mo`am da & vratam na toj ~esen na~in kakov od svoja strana navesti. Vo Firenca od prozorec mi be{e frlen zavitkan vo hartija na koja imeto be{e na taa {to go frli.) Kralot Obzemen sum od crni misli. Ja imavte li taa mo} ona da & go zemete koe tolku mnogu & zna~e{e? Bertram Gospodaru velikodu{en.Sekoe zlo za arno 459 i pomo{ & treba. ili mene da mi go prati vo ihtiza golema. a za nejze vreden be{e kolku i `ivotot. a taa e mrtva. gospodine. Bertram Se la`ete. Kralot Ko ~esta {to si ja sakam. Moite prethodni proverki. vo koe ni{to osven samiot o~ite da & gi sklopev ne bi me nateralo da poveruvam pove}e od prstenov {to go gledam. sum ja videl kako go nosi. Kralot Ni na samiot Pluton koj{to gi znae tajnite na rudite i me{aweto nivno ne mu e popoznat prstenov odo{to mi e mene. Ti nejze ja mraze{e smrtno. be{e na Helena bez ogled koj vi go dade.) (Vleguva Velmo`ata. Pa. (Izleguva pod stra`a. Blagorodna be{e taa i misle{e deka ne sum svr{en. ako s# u{te mislite deka vladeete so sebe.

bez da se zboguva. a edna sirota devojka }e bide uni{tena. a u{te mi ka`a so mili. sirota edna Firenti~anka koja poteknuva od drevnoto koleno na Kapilet. Kralot Prijdete. grofe. (Vleguva Bertram pod stra`a. gospodine. Toj pobegna od Firenca. Dajte mi ja. ne znam dali prekor zaslu`uvam ili ne. ne mo`am i ne sakam da re~am deka ne gi poznavam. a jas trgnav po nego vo negovata zemja baraj}i pravda. Sega grofot Rusion e vdovec i dojde vreme da gi ispolni svoite zakletvi {to mene mi gi dade. ovde ja o~ekuvaat. ve}e ja znaete pa zatoa jasno vi e kolku nekoj treba da me `ali. Kralot (Go ~ita pismoto) ‘Po mnogubrojnite sve~eni vetuvawa deka }e se o`eni so mene po smrtta na negovata `ena. Po liceto & vidov deka rabotava e mnogu va`na. Ne mi treba ovoj. ko {to mi ka`a. pa {tom im se zakolnete na brak. Gi znaete ovie `eni? Bertram Gospodaru. So {to me tovarat mene? Dijana [to gledate tolku ~udno vrz va{ata `ena? Gospodaru velik. gospodaru. gospodaru. a plateno mu e so mojata ~est. toj spie{e so mene. za ova na videlo da izleze.) Koja e ovaa `ena? Dijana Jas sum. na Helena na gaden na~in bil grabnat. (Izleguvaat pove}emina.) Se pla{am deka `ivotot. pa obete }e svr{at ako lek ne najdete vie. kratki zborovi. Donesov molba od edna Firenti~anka koja edno ~etiri ili pet konaka e nazad pa ne mo`e{e sama da ja donese. (Vleguvaat Vdovicata i Dijana. gospo|o.) . {to s# u{te sakate da se ven~ate. deka i na vas taa se odnesuva kolku i na nea. Molbata moja.460 Velmo`ata Vilijam [EKSPIR Groficata Toga{ pravda izvr{itelite neka gi stigne! Kralot (Na Bertram) Bidej}i `enite se monstrumi za vas. Dijana Kapilet Lafe ]e si kupam zet na pana|ur a ovoj so kambani }e go proglasam za mrtov. begate od niv. Se nafativ na ova osvoen od ubavinata divna i zborot na kutrata molitelka. koja. kako {to gledam. Vdovicata (Na kralot) Jas & sum majka. Pobrzajte i vratete go grofot nazad. me ~udi. ~ii ~est i vozrast mnogu se pogodeni od podnesenata tu`ba. se crveneam da ka`am. – Najdete gi molitelive. Kralot Gospod bog dobroto ti go mislel. Lafe. o kralu! Taa e vo va{ite race! Inaku na zaveduva~ot }e mu cvetaat ru`i.

Bertram (Na kralot) Gospodaru. mo`no li e toj sepak na edna obi~na zabavuva~ka na siot logor da & go dal? Groficata Toj crvenee {to zna~i ne mu e lesno. Dijana Ako se o`enite ovaa raka ja davate. so koja ponekoga{ se zabavuvav. Dijana (Na kralot) Me navreduva. Se vika Parol. gospodaru. za{to so zakletva del od teloto va{e stanav pa taa {to so vas }e se ma`i. gospodaru. me davate mene. (Nekoj izleguva. Prstenov e najdobar dokaz. a rakata e moja. Lafe (Na Bertram) Glasot va{ e prekus za }erka mi. Ovaa mu e `ena. ako toj voop{to e ~ovek. no mrazam so oru`je tolku ‘r|osano da se poslu`am.Sekoe zlo za arno 461 Bertram Bertram (Na kralot) Ne mi e `ena. Kralot [to veli{ na ova? Go vidov deneska ~ovekot. mi se ~ini. gospodaru. neka se zakolne deka nevinosta moja toj ne mi ja odzede. ne smetajte gi do vas bliski za{to niv treba so dela da gi osvoite. Da bev takva mo`e{e da me kupi po voobi~aena cena. zacapana o~ajnica e taa. be{e obi~na zabavuva~ka vo na{iot logor. Dijana Vidov.) . a tie se moi. Kralot Najdete go i dovedete go ovde. zakletvite sveti gi davate. O videte go ovoj prsten. Ne veruvajte mu. Kralot Gospodine. Lafe Gospodaru dobar. a jas sum isto taka svoja. me ma`i i mene ili so dvajcata ili so nieden. Dijana Besramnica e. Kralot (Na Dijana) Rekovte. gospodaru. Neka visosta va{a. na ~ij visok ugled i rasko{na vrednost retko koj drug mu e ramen. vie ne ste ma` za nea. [est generacii od na{ite pretci toj nakit vo nasledstvo go ostavale so testament na svojot potomok za da go nosi ko negov stopan. ^esta va{a neka izleze podobra od mislite moi za nea. deka vidovte nekogo ovde {to mo`e da bide svedok. mislite moi. poblagorodni kotka misli za ~esta moja za{to jas nikoga{ ne bi ja turnal tolku nisko.

Go dobi toj prsten a jas ona {to i nekoj ponizok od mene po cena pazarna mo`e{e da go dobie. vie {to ja otfrlivte svojata prva. Kralot [to }e vi e toj? Site znaat deka poprefrigan rasipnik od nego izvalkan i prema~kan so seta kal na svetot. mnogu sli~en na onoj {to go nosite vie. . Mi se dopadna. i na krajot itrinata nejzina beskrajna i ubavinata bolna me zavedoa cenata da ja platam. ve molam? Dijana Gospodaru. Se sepnuvate itro. Kralot Zna~i la`no ni ka`a deka mu bil frlen niz prozorec? Dijana Vistinata ja ka`av. velam. Dijana Tokmu toj v postela mu go dadov. Pa toj pa|a bolen koga treba vistinata da ja ka`e. – Ova li e ~ovekot za kogo govorevte? Dijana Da. od raskala{enost.462 Bertram Vilijam [EKSPIR Bertram Go nemam. Kralot Trpeliva mora da bidam. Sepak ve molam – bidej}i od doblest ste li{eni od ma` i jas }e se li{am – ispratete nekogo po prstenot va{. Dijana Go znete prstenov? Do pred malku be{e negov. jas doma }e go vratam. tolku blagorodna `ena so pravo od mene se sramite. Kralot (Na Dijana) Kakov prsten be{e va{iot. a nazad mojot vratete mi go. po nea zbesnav.) Bertram (Na kralot) Gospodaru. priznavam deka prstenot be{e nejzin. gospodaru. Na rastojanie me dr`e{e i me love{e doveduvaj}i ja da ludilo mojata strast so vozdr`anosta svoja ko {to sekoja pre~ka vo tekot na strasta na taa strast pottik & dava. (Vleguva Parol. i vo mlade{ki zanes. Bertram Mislam deka go ima. Zarem da bidam ova ili ona {to toj gad }e go re~e a }e re~e s# {to sakate? Kralot Taa va{iot prsten go ima. sekoe pero ve e`i. nema.

vi se molam? Parol Ja saka{e gospodaru. ama vi nareduvam. pa znam deka spieja eden so drug. oti navistina polude po nea i zboruva{e za Satana. osven {to ne re~e deka se ven~ani. a i u{te mnogu drugo. Samo ti si mnogu prefrigan vo svedo~eweto. Kralot A kako e toa? Parol Ja saka{e gospodaru i ne ja saka{e. ako vo izlagaweto bidete to~ni.Sekoe zlo za arno 463 Parol Kralot Ka`ete. za{to. ako toa vi e po volja. ama kako? Jas sum siromav ~ovek. Kralot Zarem nema da go ka`e{ s# ona {to go znae{? Parol Kralot Pa kako. gospodarot moj be{e mnogu ~esen velmo`a. Jas im bev posrednik. ka`ete mi pravo. bratko. Ama si ti nekakvo matkalo! S# }e ka`am. Kralot Kako {to ti i si i ne si razbojnik. Dijana (Na Parol) Dali znaete deka mi vetuva{e brak? Parol Znam gospo|ice duri i pove}e od {to }e ka`am. kako na primer deka & veti brak i drugi raboti za koi. dr`ete se do temata. Kralot Dobro. a {to e pova`no toj nejze ja saka{e. za rajot na budalite. Dijana Da. Kralot Ve}e istrese s#. jas }e go sotram – {to znaete za nego i za ovaa moma? Parol Dozvolete mi veli~estvo. gospodaru. zatoa nema da ka`uvam {to znam. . gospodaru i na zapoved na va{eto veli~estvo. kako xentlemen {to saka `ena. ako zboruvam }e si navle~am gnev i zlo. zatoa trgni se. gospodaru moj dobar. Ja saka{e li nea? Parol Ja saka{e. Prstenov rekovte deka e va{. dobro. Lafe (Na kralot) Toj e dobar barabanxija. Si ima{e svoi mu{i~ki kakvi {to obi~no si imaat velmo`ite. No vo toa vreme jas ja u`ivav nivnata celosna doverba. bez strav deka }e go navle~ete od gospodarot gnevot. za furiite i za {to u{te ne. kako {to rekov. gospodaru ama lo{ govornik.

ne znam jas ni{to. Ne mi be{e ni pozajmen. niti go kupiv. Kralot (Na Dijana) Prstenov be{e moj. Kralu golem. Kralot Nema nikoga{ da vi ka`am. nekakva uslu`na rakavica. Jas na prvata negova `ena & go dadov. Dijana Mo`ebi e va{. ustava mi fati pena. de se navlekuva. i gotov e da se zakolne vo toa. kako }e & se prisaka. Lafe (Na kralot) Devojkava e. Dijana Kade go kupivte? Ili koj vi go dade? Dijana Ni nekoj mi go dade. Kolku so vas {to sum bila tolku so drugi ma`i sum bila. gospodaru. . Kralot Dijana Ako ne stanal va{ na eden od ovie na~ini kako ste mo`ele da mu go dadete nemu? Dijana Nikoga{ ne sum mu go dala. Sega navistina mislam deka si obi~na pa~avra {to se frcka so sekogo. ako ne sum devojka na starecov toga{ mu sum `ena. V zatvor so nea. de se vadi. mo`ebi nejzin. A trgnete go i nego. Ako ne mi ka`e{ od kade ti e prstenot ima vedna{ da umre{. kralu. Koj vi go pozajmi? Kralot Dijana Vodete ja. Dijana Kralot Nekoj }e garantira za mene. Znae deka devojka ne sum. Jupiter mi e svedok! Kralot Zo{to toga{ celo vreme nego go obvinuva{? Dijana Bidej}i e vinoven a i vinoven ne e.464 Kralot Vilijam [EKSPIR Kralot Odvedete ja. no se kolnam deka sum devojka a toj toa ne go znae. pove}e ne mi se dopa|a taa. bludnica ne sum. Kade toga{ go najdovte? Kralot Dijana Ne go ni najdov.

(Vleguvaat Helena i Vdovicata. gospodin. Toa go storiv. no ba{ toga{ `enata svoja ja daruva so dete. miris na kromid. Kralot (Na Helena) Ajde vo detali prikaznata da ja ~ueme nie. i za mene }e garantira. gospodaru moj dobar. Eve vi go va{iot prsten. stopanot na prstenot. Vaka veli: (Na kralot) Ako. za s# da se u~i. veli~estvo. Dojdi mi doma kaj mene. ]e bidete li moj sega koga dvapati ve dobiv? Bertram Majko dobra. A. (Na Parol) Pozajmi mi {amiv~e. dete taa ~uvstvuva vo nea kako pliva. pogledajte.Sekoe zlo za arno 465 Kralot Taa sluhot ni go navreduva. samiot znae. Postelata moja ja izvalka.’ i taka natamu. i krajot e takov stvarno gor~livoto zlo. go osloboduvam od grevot. Tie vedna{ pravat od tebe podlizurko. so pomo{ta ~esna ti n# plena. majko mila. dali ste u{te `iva? Lafe O~ite mi gi skokotka. Vo slobodno vreme. Dijana ‘Koga od prstov }e go simnete ovoj prsten i od mene za~nete dete. barabanxio. samo ime a ne i predmet. }e ispadne poslatko arno. Taka. Za{to gledam. zagatkava mi ja objasni cela do vek }e ja sakam mojata nevesta bela. Ova e gatankata. i dvete. Ovoj pak. sega e `iva. Helena Ako ispadnat protivre~ni iskazite moi raskin do`ivoten me|u nas neka stoi.) Kralot Zarem magioni~ar nekoj vidot mi go zede pa ne gledam pravo? Dali e vistina toa {to go gledam? Helena Ne. brgu }e dojde. dovedete go garantot. koga ko ovaa bev moma ve mislev ~udesno ne`ni. ovde.) Epilog Kralot pak e prosjak {tom dojde na igrava krajot . iako li~no ne mi na{teti. dobar gospodaru moj. vistinata cela niz zadovolstvo da se razvie. (Trubi. Sakam da isteram nekoja {ega so tebe. Sega s# izgleda dobro. Samo nemoj da mi pravi{ metanii. V zatvor so nea. ova {to go gledate e samo senka od edna `ena. ti blagodaram. o. Iako mrtva. Zlatarot. Bertram I dvete. mrtvata ete. koj{to me obes~esti i toa dobro go znae. prosti! Helena O. (Na Dijana) Ako ti si s# u{te cvet od nikogo ne zbiran odberi si ma` a jas }e ti dadam miraz. – O. }e ~ueme s# po red kako se slu~i. A sega re{enieto pogledajte go. (Izleguva vdovicata. eve go i va{eto pismo. a nejze `ena. samo {to ne zaplakav. se za~uva moma sebesi.) Po~ekajte. gospodaru.

ko {to vi gi davame srcata na{i. a ulogite na{i va{i. Neka na{e bide trpenieto va{e. dajte ni gi blagorodnite race. a }e platime nie so trud te`ok za poubavo da se ~uvstvuvate vie.466 Vilijam [EKSPIR i moli od vas. na pro{tevawe. . dajte ni go rajot iska`uvaj}i zadovolstvo.

.

.

Naslov na originalot: Measure for Measure .

svr{enica na Anxelo Dete. . robija{ Marijana.LICA: Vin~encio. vetrogon Dvajca sli~ni na nego Sapunot. velmo`a. sestra na Klaudio. prijatel na vojvodata Velmo`i. slugi. podveduva~ka Pompej. priprost xandar Sudija Mraza~. star velmo`a i pomo{nik na Anxelo Klaudio. sluga na gospo|a Azdisana Temni~ar Lakt. slu`benici. kalu|erka Varij. svr{enica na Klaudio Izabela. gra|ani. priglup gospodin Gospo|a Azdisana. vojvodata od Viena Anxelo. pridru`nik na Marijana Petar. mlad velmo`a Xuliet. sve{tenik Fran~eska. negov opolnomo{ten zamenik Eskalo. Lu~io. xelat Bernardin.

.

proizvedoa drasti~no poinakvi tolkuvawa. Na krajot.Komedijata Tante za kukurigu prvpat e igrana na dvorot na 26 dekemvri 1604 godina. kako i vo drugite komedii od periodot 1601-04. Ostrata podelba vo strukturata. koi ja podlo`ija dramata na poblisko preispituvawe. tonot. Postavenite problemi se seriozni. deloto e komedija vo klasi~na smisla na zborot. namerni. so vekovi gi odvra}a{e publikata i kriti~arite od ova delo. Nekoi ja gledaat kako religiozna alegorija. e najdobriot kurs za zdravjeto na op{testvoto. Sepak. Ova e prv prevod na Tante za kukurigu na makedonski jazik. Seksot ne se koristi ni za vozbuduvawe na publikata ni. slu`i za ispituvawe na bazata za vospostavuvawe na zdravo op{testvo poka`ano niz odnosot pome|u zakonot i moralnosta i za isku{uvawe na ~ove~koto povedenie vo uslovi na emocionalen stres. vo osnova. Kako izvor poslu`ile pove}e kni`evni i istoriski dela. Dramata se sosredoto~uva na seksot dvi`ej}i se od raskala{enosta na bordelite do ekstremnata ~esnost na kalu|erstvoto. podocna dramatizirana od ^intio pod naslovot Epitia (1583) a prerabotena vo drama so dva ~ina od Xorx Vetstoun kako Slavnata istorija na Promos i Kasandra (1578). . Tante za kukurigu e me{avina od elementi: Tragedija vo prviot del so Anxelo staven na isku{enie koj{to se pojavuva kako potencijalno tragi~en junak i komedija na intrigi vo vtoriot. mra~en. Ponovite kriti~ari nao|aat paraleli. edno od zna~ewata na ‘merka’ vo sedumnaesettiot vek. Strukturno. Mesto toa. Sovremenite kriti~ari. Vo toj pogled ovaa e najmra~nata od site mra~ni komedii na [ekspir. a prvpat pe~atena vo folio izdanieto od 1623 godina. nekoi kako problemska drama a nekoi duri kako satira. pome|u [ekspiroviot portret na vojvodata Vin~encio i `ivotot na kralot Xejms Prvi. za komi~ni efekti. se razbira. mahinaciite na s#prisutniot vojvoda i koristeweto na ‘trikot so krevetot’ na razli~ni stepeni. Osnovno me|u niv sekako deka e edna prikazna od Xiraldi ^intio (1565). sekoj od klu~nite likovi ja dobiva svojata pouka i nau~uva deka umerenosta.

.

da ne gorime samo za nas. Anxelo Sekoga{ pokoren na voljata na va{ata milost dojdov da ~ujam {to zapovedate. instituciite na gradot i propisite pravni za op{to dobro.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat vojvodata. vo qubovta go oblekovme na{a. vi se bliski i nema drug nikoj kogo ume{nosta i iskustvoto vaka {tedro go zbogatile. [to mislite za ova? Eskalo Ako nekoj vo Viena ja ima taa vrednost da bide staven na tolkava ~est so tolkava milost toga{ toa e gospodarot Anxelo. Vojvodata Anxelo. (Mu predava nalog. i namesnik go napravivme na site organi od na{ata sopstvena vlast. a tie da se tro{at vo tebe. (Izleguva eden velmo`a. za{to ako dobles- . velam viknete go Anxelo da dojde.) Vojvodata Eskalo! Eskalo Gospodaru! Vojvodata Na upravuvaweto da gi obrazlo`uvam svojstvata bi bilo kako da se rasfrlam so tekst i govor bidej}i dobro znam deka znaeweto va{e vo toj pogled gi nadminuva site mo`ni soveti {to mo`am da vi gi dadam. po va{e mislewe. ima ne{to posebno vo tvojot `ivot {to na nabquduva~ot cela tvoja povest jasno mu ja otkriva. (Vleguva Anxelo. so posebna gri`a go izbravme da n# zamenuva ovde za vreme na na{eto otsustvo. Na{ite lu|e.) Vojvodata No eve go ide. Zna~i ne ostanuva drugo osven da gi zdru`ite odli~nosta va{a so sposobnosta i da gi stavite vo pogon. Neboto go bara od nas ona {to od fakelite go barame nie. Ni ti ni darovite tvoi ne se do tolku tvoi za samiot sebesi da se tro{i{ vo doblestite.) (Na Eskalo) Kako. Eskalo. na{ite strav i trepet nemu mu gi pozajmivme. toj nas }e n# igra? Za{to nie.) Ova e na{iot nalog. i drugi velmo`i. sakam da znaete.) Viknete go ovde. od koj ne sakame da otstapite ni peda. (Na eden velmo`a.

ama kolkava i kakva toa nikoj ne mi go ka`al. Se nadevam dobro }e ja vr{ite va{ata dol`nost. da ne ja ostavi za sebe slavata na zaemodavecot {to baboti od polza no i od blagodarnost. za{to sakam svojata pozicija da ja sogledam do dnoto. Zbogum. Iako toa godi. prirodata nikoga{ ne zajmi ni tro{ka od svoeto sovr{enstvo divno a pritoa. da se odnesuvate so tolkav obyir. (Izleguva. Anxelo Isto i mene. So golema vnimatelnost i gri`liv prebir do vas dojdovme. Anxelo. vo moja ~est. Anxelo Sepak. Trudi se da bide taka. Dajte mi raka. Va{ata cel so mojata e ista. a ne e neophodno. Blagorodnosta dopira do duhot samo za blagorodni ne{ta. neka dobro se preispita kovinata moja pred tolku blagoroden i ugleden lik vrz nea da se vtisne. dozvola da mi dadete otvoreno so vas da pozboruvam. No sega mu govoram na onoj {to mo`e da me pou~i vo rabotata {to mu ja ostavam. ko bo`ica stegnata. Ova ti e polnomo{tvoto. Gi sakam lu|eto no ne sakam da im defiliram pred o~i. Za vreme na otsustvoto na{e. toga{ toa e isto ko da gi nemame. ]e vi pi{am koga vremeto i okolnostite }e ni dadat mo`nost kako ni e i {to pravime.) Brzinata so koja treba da zamineme od ovde tolku mnogu izbiva vo prv plan.) Eskalo Ve molam. dozvolete gospodaru barem do negde da ve ispratime. Smrtta i milosta vo Viena neka ti cutat i na jazik i v srce.Tante za kukurigu 475 Anxelo tite na{i ne svetat i za drugi. ne se ~uvstvuvam ba{ najdobro koga silno mi rakopleskaat i me pozdravuvaat javno. pomo{nik }e ti bide. U{te edna{. Vi blagodaram. Vojvodata Eskalo So sre}a neka ve isprati. bidi vo s# olicetvorenie na ona {to sme nie. Anxelo Neka neboto vo celta va{a ve sledi! A sega gospodaru moj dobar. zbogum. nitu pak mislam deka na ~ovek {to umot mu e v glava toa na du{a mu godi. ]e se iskradam sam. Zatoa zaedno da se povle~eme. gospodaru. vie pak trudete se da ni javuvate {to se slu~uva ovde. zatoa prifatete ja ~esta! (Anxelo go zema opolnomo{tuvaweto. Vojvodata Brzaweto moe toa ne mi go dozvoluva. Zbogum. sproveduvajte go zakonot silum ili milum onaka kako {to srceto ve u~i. Stariot Eskalo. . so sre}a neka ve vrati! Vojvodata Povlekuvawe nema. Vlast imam. {to ostava mnogu krupni i va`ni pra{awa nerazgledani. iako prv doa|a{e predvid.

toga{ site vojvodi }e go napadnat kralot. (Izleguvaat.476 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Lu~io i dvajca drugi velmo`i. Prviot velmo`a Neboto neka ni podari mir.) . na vzaemno zadovolstvo. vo molitvite pred jadewe. samo ne mirot na ungarskiot kral! Vtoriot velmo`a Amin! Lu~io Ti zaklu~uva{ kako onoj pobo`en gusar {to oti{ol na more so desette bo`ji zapovedi. Eskalo Vi stojam na usluga. pa mo`eme mnogu brgu. Prviot velmo`a Pa taa zapoved bi im zapovedala na kapetanot i negovata posada da ne ja zavr{at rabotata po koja po{le: da kradat. ba{ taa ja izbri{al.) Lu~io Ako vojvodata so drugite vojvodi ne najdat zaedni~ki jazik so kralot na Ungarija. ama edna istru`il od tablicata. treba da se moli za mir. Vtoriot velmo`a ‘Ne kradi’? Lu~io Da. taa rabota da ja re{ime. Vtoriot velmo`a Ne sum ~ul nikoga{ deka nekoj vojnik imal mnogu protiv takva edna molitva. Nema nieden vojnik me|u nas koj{to kojznae kolku u`iva koga.

Ti garantiram! Navistina pove}e bi sakal da bidam fira od nekoj angliski {tof otkolku da me potstri`at ko tebe {to te postri`ile za da stane{ francusko kadife. samo posle tebe.Tante za kukurigu 477 Lu~io Ti veruvam. (Vleguva gospo|a Azdisana) Lu~io Gledajte. Prviot velmo`a Na kakva? Vo stih? Izgleda sam si go spopikav. ne? Lu~io Vtoriot velmo`a Vo site dol`ini. Dobroto kadife. Vtoriot velmo`a Ne sum bil? Najmalku duzina pati. debelini i {irini i toa na site jazici. Si go spopika i toa bez ogled dali pritoa si nalepi ne{to ili samo se nasamari. Prviot velmo`a Ili. `iti majka? Lu~io . sigurno! Ko {to minale me|u firata i kadifeto! Ti si firata! Prviot velmo`a Lu~io A ti kadifeto. kako na primer. Vtoriot velmo`a Na tri iljadi maleri godi{no? Prviot velmo`a Tri iljadi i kusur. gledajte. da. Vrz osnova na tvojata li~na ispoved }e nau~am da dr`am zdravici vo tvoe zdravje. Prviot velmo`a Sekoga{ mi gi broi{ bolestite ama mnogu Pogodi. Prviot velmo`a Ti zboruvam li sega so ~uvstva? Lu~io Mi se ~ini deka mi zboruva{ i toa ~uvstvitelno do bolka. Kusurot e edna francuska kruna. za{to mislam deka nikoga{ ne si bil tamu kaj{to takva se ~itala. Lu~io Pa da. ona {to se dobiva koga tripati }e se potstri`e. vo site religii. doa|a gospo|a Olesnenie! Znaete deka brojot na bolestite {to sum gi kupil pod nejziniot pokriv se iska~i na – Vtoriot velmo`a Na kolku. zo{to da ne? Bo`jata milost si e bo`ja milost bez ogled za koja religija se raboti. ti samiot si eden rasipan nikakvec iako postojano mu se moli{ na boga ko netokmu. dodeka sum `iv. Prviot velmo`a Gluposti! Ko da ne znae{ deka n# razdvoile samo ~iftot no`ici {to pominale me|u nas! Lu~io Da. ama }e pijam. bi rekol.

{to ima novo? . Gospo|a Azdisana Koja proklamacija.) [to ti e. ne{to od siroma{tijata. posigurna ne mo`e da bide. Vtoriot velmo`a Koj e toj. gospodin Klaudio. ne{to od besilkata.pukam od zdravje! Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Toga{ veruvam deka e taka. bogohulieto se gosti vo tebe! Prviot velmo`a (Na gospo|a Azdisana) Zna~i. kako ne. po tolku zafrkancija. Prviot velmo`a Puka{ ama ne od zdravost tuku od {uplost – koskite ti se {uplivi. Prviot velmo`a Klaudio v zatvor? Ne mo`e da bide. Mi veti da se najdeme pred dva ~asa a toj sekoga{ si stoe{e na zborot. (Izleguvaat Lu~io i dvajcata velmo`i. ne{to od vojnite. Lu~io Ama znae{. Gospo|a Azdisana Ete {to me snajde. `iti s#? Pompej Site ku}i za zabava vo predgradijata na Viena mora da se sramnat so zemjata. Dali si sigurna deka e taka? Gospo|a Azdisana A {to }e stane so tie vo gradot? Sigurna. ne{to od ~umata. te molam? No najmnogu od s#. (Vleguva Pompej. vidov kako go vodat a {to e najstra{no vo rok od tri dena }e mu ja se~at glavata. Vtoriot velmo`a Osven toa. Vidov koga go li{ija od sloboda. kako {to znaete.478 gre{i{ . e vo soglasnost so proklamacijata. gospodine. ve molam. taa rabota ne e taka daleku od ona za koe po toj povod sme govorele. Pompej Gospo|a Azdisana Ne ste ~ule za proklamacijata? More biduva. a pri~inata e {to & napravil dete na gospo|ica Xulieta. ne mo`am da sfatam deka ba{ nego go apsat.) Gospo|a Azdisana Gospo|a Azdisana Klaudio. mi se skusija mu{teriite. Lu~io Da odime i da ja doznaeme vistinata. Ene onde go li{ile od sloboda i go vodat v zatvor ~ovekot {to vredi kolku pet iljadi kako vas. koj kolk najmnogu ve kluka? Gospo|a Azdisana Ne sega.

ne ostanuva bez klienti. Lu~io Da ne e ubistvo? . tuku gospodarot Anxelo striktno vaka zapoveda. brat. spored grevot. Vie {to o~ite vi istekoa od rabota. (Izleguvaat gospo|a Azdisana i Pompej. (Se slu{a bu~ava od vnatre. pak arno. toa e navistina ne{to novo vo dr`avava. }e se so`alat nad vas. ne zna~i deka treba da go promenite zanaetot. I tie }e otidea po petlite ama se na{ol nekoj seten gra|anin da gi spasi. od sloboda. ko {to po prenasitenosta dolg post sledi taka i po sekoja sloboda. Jas ostanuvam kaj vas kako prislu`nik. Prirodata po nas tr~a so `ed poro~na. Lu~io. Lu~io i dvajcata velmo`i.) Gospo|a Azdisana Tom~e. Lu~io E. pove}e sakam da mlatam prazna slama na sloboda odo{to da dr`am lekcii v zatvor. A sepak. Klaudio Taka mo`e polubogot. bi pratil po nekoj od moite zaemodavci. za deloto storeno da n# kazni. Temni~arot Ne go pravam ova od zloba. Po zakonot bo`ji: ako te kaznam. temni~arot go nosi v zatvor. Sepak si go barav. Gospo|a Azdisana Nosi me v zatvor kaj{to mi e odredeno. vas }e ve imaat vo predvid. sledi zatvor. Klaudio? Lu~io Ako ka`am bi prestapil po vtorpat. arno. ako ne te kaznam. da fa}ame xade! (Vleguvaat Temni~arot. koga se koristi bez usul.) Klaudio (Na temni~arot) Zo{to. ako nemame druga rabota. me poka`uva{ vaka na svetot? [to e Klaudio? Kako stigna do zatvor? Klaudio Od mnogu sloboda. Samo hrabro. raka na srce. vlasta. Lu~io Koga bi mo`el tolku mudro da zboruvam li{en od sloboda. Gospo|a Azdisana Ama zarem ba{ site na{i ku}i za zabava vo predgradieto da se sramnat so zemjata? Pompej Ba{ site. ko staorec {to dr~no go lapa svojot otrov.Tante za kukurigu 479 Pompej Tie ostanuvaat za priplod. umira. A {to }e stane so mene? Pompej Ne pla{ete se. Za kakov prestap stanuva zbor.) Pompej Eve go gospodin Klaudio. Koj ja gasne. I da go promenite mestoto. Klaudio. Koj dobro do{epnuva. A eve ja i gospo|ica Xulieta. I toa do temel. Xulieta i sudskite slu`benici.

Ja znae{ damata i znae{ deka mi e `ena. Imam nade` samo vo nea. Ama ovoj upravuva~ nov gi voskresnuva sega site zakopani kazni koi. Deneska. kako za’r|ano oru`je. Se svr{iv so Xulieta i vrz osnova na toa stignav do nejziniot krevet. Isprati nekogo kaj vojvodata i baraj kaj nego za{tita.480 Klaudio Ne. ako e zaqubena. Lu~io Blud? Klaudio Taka nekako. Lu~io Mo`e i sto. Lu~io Vilijam [EKSPIR Klaudio Za `al. Temni~arot Odime gospodine. noviot namesnik na vojvodata – dali poradi sjajot i neiskustvoto na samata novost. Lu~io.) Zbor so tebe. mora da odime! Klaudio Eden zbor samo. go primenuva na mene toj zapostaven i mrtov zakon jovo na novo. pa glavata sega tolku ti se klati na ramewa {to nekoja mlekarka. A pak sega.) Zarem bludot stana tolku va`en? Klaudio Vakvi se rabotite so mene. No se slu~i kra`bata na na{ite vzaemni strasti ne~ove~no da ja obele`i Xulieta. Lu~io. Zapoznaj ja so opasnosta {to nad glava mi visi. osven {to na toa ne mu dadovme oblik na javna objava. prijatele dobar! (Temni~arot odobruva. sestra mi v manastir }e stapi za tamu da bide rakopolo`ena. nejzinata mladost i bez zborovi krasnore~iva e mnogu . pa sega. (Klaudio i Lu~io zboruvaat na strana. usluga napravi mi mala. Klaudio Storiv taka. Lu~io So dete ili {to? Mora da e zaradi toa. ama nego ne mo`at da go najdat. ili dali poradi toa {to misli deka so vlasta i nasilni{tvoto odi. Sigurno za da stekne ime. ako se za tvoe dobro. za slava i ime da si stvori. ili poradi toa {to misli deka javnoto telo e kow na koj guvernerot mo`e da java pa. Ne go storivme ova samo za da porasne nejziniot miraz {to ostana pod klu~ot na nejzinite rodnini pred koi qubovta na{a ja za~uvavme tajna do denot koga }e gi pridobieme. Te molam. ne znae ve{to da go vodi pa so mamuzite postojano go dupi. nov vo sedloto. Ako treba neka odi i sama. mo`e so vozdi{ki da ti ja duvne. so dete. mislam. visea na yid celi ~etirinaeset godini bez niedna do sega da se primeni. Vo moe ime moli ja prijatelite da gi prati kaj namesnikot strog. ili dali odli~nosta so koja toj ja ispolnuva polo`bata svoja vinovna e za ova – jas so sigurnost ne znam.

mnogu e ve{ta na zbor. Mu gi predadov na gospodarot Anxelo. Pa sega. Lu~io Vo rok od dva ~asa. Vojvodata Imame zakoni strogi i propisi mnogu cvrsti neophodno |ubre za tvrdokorniot plevel. Lu~io Daj bo`e da znae – kolku za ohrabruvawe na onie {to se vo sli~na situacija i koi bi se na{le vo takva edna grozna zamka. prijatelu moj dobar. gospodaru.) Vojvodata Ne. osven toa. gospodine bo`ji. o~e svet. Klaudio Vi blagodaram. pa taka toj i se prifati.na drugata Klaudio. Vodete me! (Izleguvaat na edna strana Lu~io i dvajcata velmo`i. Otfrlete ja taa misla. razumna i znae da ubedi. Xulieta. Odam kaj nea. Lu~io. koi ~etirinaeset godini gi ostavivme da ~maat ko prestaren lav v pe{tera {to prestanal ve}e da odi vo lov. ~ovek na strogosta i vozdr`anosta vrvna. Klaudio Temni~aru ajde. tolku i za tebe li~no za da mu se iznau`iva{ na `ivotot za koj bi mi bilo `al taka glupavo da go zagubi{ vo samo edna igra do cuf-muf.) (Vleguvaat vojvodata i sve{tenikot. apsolutnata vlast i mestoto moe vo Viena.Tante za kukurigu Scena 3 481 pa lu|eto gi plenuva. [to baram od tebe da mi dade{ tajno skrovi{te. nikoj podobro od vas ne znae kolku povle~eniot `ivot sum go sakal i pet pari ne sum daval da bidam vo dru{tva kaj{to mlade`ot bez duh i rasko{ot oroto go vodat. Temni~arot i slu`benicite. ko roditelite so . cel ima mnogu poseriozna i potemelna od celta na bujnata mladost. va{ata milost. }e me pra{ate zo{to ova go storiv? Sve{tenokot Da. Sega. da ja ka`e? Vojvodata Gospodine svet. Sve{tenikot Mo`e. pa toj sega misli deka sum otpatuval za Polska za{to takov pu{tiv glas me|u siot narod. Ne veruvajte deka ligavata qubovna strela mo`e da probodi iskusni gradi.

(Izleguvaat. i samite umrele i ve}e se mrtvi. no ne sega. pa so vreme decata na pra~kite im se potsmevaat mesto da im se pla{at. na Anxelo mu ja prefrliv vlasta.) . a ne za da gi upotrebat. Bidej}i narodot zbesna po moja vina }e be{e toa tiranija da udram i da gi se~am za ona na {to samiot gi navedov. od glasovi lo{i da se spasam. Zatoa. odvaj mo`e da se vidi deka krv niz nego te~e ili deka poal~en e od kamen. No sega }e se vidi. bidej}i neprimenuvani dolgo. pa bludot i raspojasenosta pravdata za nos ja vle~at. bebeto doilkata ja tepa a pristojnosta sosem naopaku e prevrtena. Vojvodata Strav nad stravovite. od zlobata ve{to se ~uva. nezame{an. i mnogu pogolem strav }e im vleevte sami ova da go sprovedevte a ne gospodarot Anxelo. sakam ko brat od va{iot red narodot i knezot da gi posetam. {to brezovite pra~ki gi vrzale za decata samo da gi pla{at. kakov e navistina onoj {to vo migov nas n# glumi. so mantija da me snabdi{.482 Vilijam [EKSPIR meko srce. se pla{am. taka i zakonite na{i. od zasedata na moeto ime da udri doma. Sve{tenikot Vo racete na va{ata milost be{e da ja odvrzete vrzanata Pravda koga }e treba. a ova se slu~i koga zlite dela pominuvaa ko od {ega bez nikakva kazna. zaradi koi ova go pravam. A za rabotata pod nadzor da mu ja imam. svet moj o~e. te molam. i da me podu~i{ brzo kako vo svetot najdobro da se odnesuvam ko vistinski monah. a jas. Zatoa. ]e vi ka`am i drugi pri~ini. U{te samo ova: Gospodarot Anxelo e tvrd ko kale. koga vlasta drugi nosi dumi. za da mo`e.

sepak so vas epten sum iskren. brat vi ve pozdravuva mnogu. liceto pokrieno treba da ti bide ili. ako vie ste toa. so koe najiskreno da govoram treba ko so svetec.) Izabela Mir i sekoe dobro. Iako vo krvta mi e grevot so devojkite da teram {egi i jazikot da mi lae neskladno so srceto. mo`ete li. Lu~io Bo`e gospode! A zo{to? (Od nadvor) Ej! Mir na mestovo! Lu~io Izabela (Na Fran~eska) Koj vika? Fran~eska Izabela Toa e ma{ki glas.) Gospodine. negovata sestra. ti ne si zakolnata u{te. odi otvori mu i vidi {to saka.) Izabela Zarem vie. Ne govoram za{to pogolemi sakam. za{to na znaewe sakam da vi stavam deka jas sum izabela. Mila Izabela. Izabela Za ona za koe. mora da mol~i{. {tom zakletva dade{. Lu~io 483 Lu~io Devstvenice. osven vo prisustvo na igumanija. jas ne smeam. kaznata vo blagodarnost treba da ja primi. Vistina e. ako ti e otkrieno. kalu|erkite. {egata na strana. te molam. Koj vika? (Ja otvora vratata. Vleguva Lu~io. No da ne dol`am mnogu. da me odvedete pred o~ite na izabela.) Povtorno vika. vozneseno vo ve~nosta so vozdr`uvawe strogo. Ubavice mila. ne smee{ da zboruva{ so ma{ki. ako jas treba da mu sudam. ve molam. . So sakanata svoja za~na dete. a obrazive rumeni tokmu toa mi go velat. a i toga{. (Lu~io vika od nadvor. Odgovori mu. Ve smetam za su{testvo nebesno i sveto. (Se trga na strana.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguvaat Izabela i kalu|erkata Fran~eska. drugi privilegii nemate? Fran~eska Zarem sega{nive ne se dovolno golemi? Izabela Lu~io Tokmu taka. toj e v zatvor. novodojdena vo mestovo i ubava sestra na nesre}niot & brat klaudio? Izabela Zo{to nesre}niot & brat? Go pra{uvam ova. tuku zatoa {to u{te postrog red baram za sestrite posveteni na sveta Klara. Ti smee{.

so promena na imeto ko u~eni~kite {to pravat od ~ista sueta. ko {to vremeto na cutewe po seidbata golata ledina ja plodi so bogat rod. taka utrobata nejzina plodna negoviot trud i zalog gi poka`a. koj{to prirodnata ostrica svoja ubistveno ja tapi so korisnosti od umot. Kratko i jasno. `ivotot negov go bara? Lu~io Ve}e go osudi i slu{am. Nade` ve}e nema. od onie koi dobro gi znaat dr`avnite ni{ki. a kako mo`am jas tuka da mu se najdam? Lu~io Lu~io Tuka le`i zajakot. . Na negovo mesto. rabotata e vakva. osven ako vie. No ba{ ko {to hranetiot se debeli. koi dolgo mu begaa na stra{niot zakon ko glu{ec na lav. vo akcija n# turna. Izabela Kakva mo}? Se somnevam deka voop{to ja imam. ~ovek koj nema ~uvstvo za osilo bludno ili za ~ulen nemir. i nastojuva rigrozno spored aktot da se kazni ko primer za drugite. so site prinadle`nosti {to so vlasta Isprobajte ja mo}ta {to ja imate. Brat vi i sakanata negova `iveeja zaedno. glavata na va{iot brat treba da padne. toj mnogu velmo`i. Izabela Zna~i. Vojvodata mnogu ~udno si zamina od ovde. deka najavuvanoto beskrajno daleku bilo od negovite vistinski namisli.484 Izabela Vilijam [EKSPIR Go hulite dobroto. Toa e ona {to treba{e da go zavr{am me|u vas i sirotiot vi brat. potsmevaj}i mi se mene. Lu~io Ne e taka. taa e. ~ovek niz ~ii veni lapavica te~e mesto krv. Izabela Dete so nego? Da ne e bratu~etka mi Xulieta? Lu~io Taa vi e bratu~etka? Izabela negova odat. Go uapsi zaradi grevot. temni~arot ve}e ima nalog da go pogubi. za da im vlee strav na raskala{enosta i bludot. Toj sega. no doznavame sega. Izabela Po posestrimstvo. Izabela Pa neka ja zeme! Bo`e. vladee gospodarot Anxelo. so milosta bo`ja i so krotka molba srceto na Anxelo ne go smeknete. vklu~uvaj}i me i mene. is~epka nekakov propis pod ~ija ostrica. Lu~io Da. studiraweto i postot.

) . i dajte mu da vidi deka koga devojkite molat ma`ite ko bogovi davaat. a koga tie pla~at i kle~at. Izabela ]e vidam {to mo`am da storam. Vi blagodaram od srce. i n# tera dobroto da go zagubime {to mo`elo da bide na{e ako ne sme se pla{ele da se obideme.Tante za kukurigu 485 Lu~io Somne`ot predavnik e na{. gospodine dobar. samo mi treba igumanijata da ja izvestam za rabotava itna. Lu~io Ama pobrzajte. Izabela ]e po~nam so ova vedna{. Lu~io Zaminuvam vedna{. Izabela Zbogum. (Izleguvaat na edna strana Izabela i Fran~eska. Pozdravete go brat mi. U{te ve~erva }e znae dali sum uspeala. na druga Lu~io. site nivni molbi se ispolnuvaat vedna{ ko od sekoga{ baranoto i da bilo nivno. Odete kaj Anxelo.

mestoto so `elbata. Eskalo.) Temni~arot Tuka sum. dali i vie samite. vo vakva situacija `e{ka ne bi zgre{ile vo istoto ona za koe sega go osuduvate navlekuvaj}i si go zakonot na glava? Anxelo i po nekoj kradec povinoven od onoj komu mu se sudi. no ona {to ne go gledame go gazime bez oset i nikoga{ ne mislime na nego. Eskalo Neka bide kako {to saka va{ata mudrost. ureduvaj}i go pticite grablivki da gi pla{i. gospodinot ovoj {to sakam da go spasam ima{e blagoroden tatko. gospodaru. I neka va{ata milost ka`e. zatoa {to sme go videle. Anxelo Kade e temni~arot? (Vleguva temni~arot. podobro re~ete. Gospodine. Ne poreknuvam deka vo porotata {to na obvinetiot mu sudi me|u dvanaesette pod zakletva mo`e da sedi Anxelo Gledajte Klaudio . a sosema druga zgre{enieto. toa pravdata go se~e.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Anxelo. ne mo`ete da ja smalite negovata vina zatoa {to i jas isto sum gre{el. slu`benici i eden sudija. Ona {to pred sudot se otkriva. Eskalo Da. Eskalo. a vam vi veruvam deka vo doblesta ste mnogu strogi. da bideme posmeli pa da go potkastrime malku mesto da padne i da se sma~ka na mrtvo. koga vremeto bi se pogodilo so mestoto. Zakonot ne znae deka kradci mu sudat na kradci. ili koga krvta va{a bi zovrela ko v kotel. ako jas koj mu sudam vo ista padnam gre{ka presudata i za mene neka bide smrt bez milost. no sepak. dali i vie. Edna rabota e isku{enieto. mora da umre. stignata najposle do posakuvanata cel. pod dejstvo na sopstvenite strasti. zapirame i go zemame.) Anxelo Ne smeeme od zakonot stra{ilo da pravime. Ne e lesno velam: biserot {to go nao|ame. pa taka sme fita – fit. a da go dr`ime ist duri navikot ne napravi od nego svra}ali{te mesto da im vleva strav.

Pompej i slu`benici. Neka se ispoveda i podgotven neka bide. drugi za grev samo eden. vi tvrdam. makro {to raboti na par~e. toga{ ne znam {to e zakon. bez tro{ka ereti~nost {to sekoj dobar risjanin na ovoj svet treba da ja ima.) Eskalo Neboto neka mu prosti. Anxelo Prodol`i. (Vleguvaat Lakt. a druga rabota nemaat osven da teraat besovi po javnite ku}i. gospodaru? Toj e kelner. Se potpiram na pravdata. a sega dr`i nekakov amam za koj mislam deka povtorno e nekakvo mesto za gadotii i rezil. sramneta so zemja vo predgradieto. Raboti kaj edna izvikana `ena ~ija ku}a. ne znam to~no {to se. Se izlakta! Anxelo [to ste vie. koja ja rezilam pred boga i pred va{ata milost – Eskalo [to? Va{ata `ena? Lakt Da. Sapunot. Edni vo zla se davat. begaat i nikomu ni{to. donesete gi ovde.) Lakt (Na Anxelo) Dobro ka`ano. spolaj mu na gospoda. gospodaru. gospodine? Lakt Ajde. gi ~eka krvav pi{tol. Eskalo Od kade znaete? Ako & e po volja na va{ata milost. jas sum sirot xandar na vojvodata. koi se ovie i {to se? Lakt re~e se vika{? Zo{to ne zboruva{ Lakte? Pompej Ne mo`e. i priveduvam ovde pred va{ata dobra milost. dvajca zloglasni zloubiteli. na drugi doblesta im gi krati dnite. Lakt @ena mi. gospodaru. Ova mu e posledniot axilak. be{e. gospodaru. (Izleguva temni~arot. a se vikam Lakt. eve ni najposle eden umen xandar. ama sigurno se pluknati nikakveci. Donesete gi! Anxelo [to e gospodine? Kako se vikate? Vo {to e problemot? Lakt Toj. neka ni prosti na site! Edni grevot gi kreva. Ako ova se lu|e na mesto. gospodaru.Tante za kukurigu 487 Eskalo Do utre vo devet ~asot poguben da bide. Anxelo Zloubiteli? Koe zlo go ubivaat? Da ne se dobroubiteli? Lakt Ako e po volja na va{ata milost. e ~esna `ena – Eskalo Zarem zaradi toa ja rezili{? . kako {to velat. gospodaru. koja.

Pompej (Na Eskalo) Gospodine. gi potamani drugite. kako {to rekov. od `ena mi. Sapunot. za{to. nema zbor. vie ve}e znaete {to. doka`i go! Eskalo Ete gledate. kako {to rekov. No taa mu plukna v lice i mu dade dvojka. i. rabotite ne stojat taka. pa toga{ vi rekov. prodol`ete. so stomakot do usta. ako dobro se se}avate. ~ingeni. samo dve vo pajncata oti majstorov ovde. a bidej}i vie toga{. xandaru? Lakt Pa. ni malku. gledate. bog da ja dade{e nepohotna. ovaa gospo|a Lakt. gospodine. taa vleze kaj nas so stomakot do gu{a i pobara – va{ata milost neka mi prosti – suvi slivi. gi kr{evte koskite od napred re~enite slivi – Sapunot Gi kr{ev. ~esen ~oveku. Nie. Pompej znae koga{no vreme. Pompej (Na Anxelo) Slu{ate li kako obratno govori? Pompej Gospodine. mo`e{e da ja obvinat za kurvawe. ete. stoeja vo edna pajnca. kako {to ve}e vi rekov – .488 Lakt Vilijam [EKSPIR Velam. ama sepak vr{at rabota. za{to ku}ata e poro~ili{te edno dolno. Eskalo Dobro de. ne mo`evte. a imavme. a i zijan za nejze. Zna~i. koi vo toa koj- Pa da. ako dobro se se}avate. ne mo`ev da vi go vratam kusurot. Sapunot Taka e. ako ovaa ku}a ne e `iv ebarnik. tuka sosem ste vo pravo. so posredstvo na gospo|a Azdisana. mnogu trudna bidej}i. koja. gospodine. ~esno pla}aj}i za niv. imavme samo dve vo celata ku}a. Eskalo So posredstvo na onaa `ena? Lakt Da. ako mu e po volja na va{ata milost. umrena za suvi slivi. Va{ata milost ima sigurno videni takvi. prequba i site drugi ne~isti lajnarii. ne odokolu tuku pravo v rebra. gospodine. kako {to znaete. kako {to rekov. prodol`ete! Pompej Ne gospodine. obi~na pajnca od pet pari. ne se porcelanski tuku obi~ni. gospodine. {to se veli. }e ja rezilam i }e se rezilam. Eskalo Od kade znae{. Pa kako {to rekov. ako drasti~no ne gi smali obrocite. deka na onaa i na onaa im nema lek vo vrska so ona. Lakt Doka`i go ti ova pred ovie muvaxii ovde. kako {to velam. majstore Sapun. ne zapnuvajte za pajncata.

Eskalo Se nadevam deka taka }e bide. ba{ taka be{e. vo ‘Kaj grozdot’ kaj{to vie u`ivavte da sedite. gospodine. (Izleguva Anxelo. pogledajte mu ja facata na ~ovekov. gospodine. majstore Sapun? Sapunot Ve molam. a rabotava cela do kraj razgledajte ja vie i najdete na~in da si go dobijat site. Dobro. ~ovek koj vle~e osumdeset funti godi{no a tatko mu umre na Duovden. ne. gledajte vo negovata milost. gospodine.na Duovden umre. ovde samo vistina se zboruva. va{ata milost ne mo`e tukutaka da svr{i. Eskalo Ve~erta sproti Duovden. Eskalo Ne. u{te edna{ ve pra{uvam {to stana so `enata na Lakt? Pompej Edna{. pra{ajte go ~ovekov {to & napravi na `ena mi. Pompej Zna~i. da me pra{a. gospodine? Ni{to nejze ne & se napravi edna{. Ka`ete go glavnoto. So pri~ina ova go velam. Dobar gospodine Sapun. poarno zdravje. gospodine. Toj. ne ni mislev. gospodine. sede{e na edno nisko stol~e. poglednete go ovoj majstor Sapun. Lakt Ama. gospodine. Pompej E pa da.Tante za kukurigu 489 Pompej Sapunot Taka e. Mnogu uspeh utre. gospodine. Ovde. ete gledate – Eskalo Ama ste zdodevna budala. A jas ve molam. ovde. {to & napravi gospodinov? Pompej Ve molam. }e svr{ite. gledam se govori samo vistina. Pompej Gospodine. (Na Eskalo) Zaminuvam sega. Anxelo ]e trae ova kolku edna no} vo Rusija koga no}ite se najdolgi. gledate. ne? Sapunot U`ivav navistina zatoa {to tamu e otvoreno za sekogo i pogodno za zima.) Sega prodol`ete. gospodine. so va{a dozvola. Dali va{ata milost dobro go pogledna? . gospodine. Pompej Ja molam va{ata visost. Pompej Ete. [to & storivte na `enata od Lakt pa toj sega se `ali? Vedna{ sakam odgovor i da svr{am so ova.

ako vi e po volja. mo`evte isto taka da go tu`ite za kleveta. Pompej Dali va{ata milost gleda nekakvo zlo na negoviot surat? Eskalo Ne ba{. Eskalo Dobro. ve molam. gospodine. pravdata ili ugursuzlukot? (Na Lakt) Dali e ova vistina? Lakt (Na Pompej) O. gospodaru. Pompej Vilijam [EKSPIR Lakt Gadu. Eskalo Vo pravo e xandaru. go gledam. ovoj ~ovek ovde e mnogu respektiran i kako treto. rasipniku. ba{ vi blagodaram za ova. pu{tete go neka si go tera svoeto dodeka ne soznaete vo {to se sostojat tie negovi lo{otilaci. o apa{u. [to saka va{ata milost da napravam so ovoj podol razbojnik? Eskalo Pa. Zna~i. . pogledajte go u{te edna{. neka va{ata milost ne me smeta za kutar xandar na vojvodata. ili }e te nosam na sud za tepa~ka. o gaden Hanibale! Sum se respektiral so nejze pred da se zememe? (Na Eskalo) Ako nekoga{ sum se respektiral so nejze ili taa so mene. kako mo`el toga{ majstor Sapun da nanese nekakvo zlo na `enata od ovoj xandar? Toa bi sakal va{ata milost da mi go ka`e. Pompej Rakava da mi se isu{i. negovata gazdarica mnogu respektirana `ena. kako vtoro. mnogu dobro.490 Eskalo Da. bidej}i ima vo sebe razni lo{otilaci {to bi mo`ele da gi otkriete koga bi mo`ele. Koj e popameten ovde. (Na Pompej) Doka`i go toa. gospodine xandar. gospodaru. Pompej Gospodaru taa se respektira{e so nego u{te pred da se zemat. Vi blagodaram mnogu za ova. gospodaru. la`e{! La`e{ apa{u eden rasipan! U{te ne do{lo vreme koga nejze }e ja respektiraat i ma`i i `eni i deca. Eskalo A da ve svirne{e po uvceto. Pompej Na evangelieto bi se zakolnal deka tokmu liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. Eskalo Ne. ku}ata e mnogu respektirana ku}a. rasipan kanibale. Lakt Taka e. ako liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. ako negovata `ena ne e najrespektirana persona od site nas ovde. Lakt E. {to velite vie na ova? Lakt Kako prvo.

nikoga{ ne bi stapnal v kr~ma. ama {to da pravam koga drugi me vle~kaat tamu. svoeto. a vie }e gi nasapunite. Eskalo Navistina vle~ete osumdeset funti godi{no? Sapunot Da. ]e ve kelnerosaat. gospodine. kelner kaj edna sirota vdovica. Sapunot Vi blagodaram. Eskalo (Na Sapun) Kade ste rodeni. majstore kelner. gospodine. Eskalo Kako vi se vika gazdaricata? Pompej Gospo|a Azdisana. ako vi e po volja. (Izleguva Sapunot. apa{u eden rasipan. gospodine. da si go tera{. Pompej Gazlo. bez ogled kolku toa da go ma~kate so nekakvo kelnerstvo. gospodaru. Majstor Sapune. priznajte. bi sakal da ne se pletkate so kelneri. majstore Sapun. [to se odnesuva do mene. gospodine? Pompej Devet? Dojdete ovde. gospodine. Pompej Iskreno. gospodine – Posledniot be{e Azdisan. Eskalo Odli~no. Eskalo Zna~i taka. Eskalo Gotovo e. polovina mo`e }e vi se prosti. ne? Ajde. {to te ~eka: ima da si go tera{ svoeto.) A sega vie. Pompej. gospodine. gospodine? Sapunot Ovde vo Viena. Eskalo Kolku ma`i imala do sega? Pompej Devet. jas sum siroma{en ~ovek {to mora da `ivee od ne{to. . Zbogum. (Na Pompej) [to ste po zanaet. vie ste Pompej Veliki. Da ve nema od ovde i pove}e da ne slu{nam za vas. vo `ivotinska smisla. Pompej Gazlo. majstor Sapune. majstor Sapune. apa{u. gospodine. Kako se vikate majstore kelner? Pompej Pompej. Taka.Tante za kukurigu 491 Eskalo Sega gleda{. za{to gazot i e najgolemoto kaj vas. Eskalo Samo tolku? Kelner. honorarno vie ste i makro Pompej.

Pompej. Pompej. Da me kam{ikuvaat? Ne. ne? Da bidete makro? [to mislite za toj zanaet. Pompej. no zanaetot na hrabrite. Molete se da ne ve donese |avolot povtorno pred mene za kakva gode optu`ba pa duri ni za onaa ku}a vo koja sega se matkate. . re~ete samo deka toa Pompej vi go ka`al. Eskalo Eskalo Se sreduva ve}e i toa na golemo. da. }e naredam da ve kam{ikuvaat. Ako va{ata milost gi sredi orospiite i ~apkunite.492 Eskalo Vilijam [EKSPIR Eskalo Vi blagodaram. Pompej Se zablagodaruvam na va{ata milost za dobriot sovet. Pompej Lakt Ako gi besite i kolite site onie {to vaka gre{at edno deset godini po red. zbogum. Zarem vo va{iot kvart nema dovolno lu|e pogodni za ovaa slu`ba? Mislev. prijdete. Pompej Dali va{ata milost misli seta mladina vo Viena da ja skopi i is~isti? Eskalo Ne. Taka. Velite vkupno sedum godini. majstore xandar. toga{ nema zo{to da se pla{i od makroata. Eskalo Ama zakonot ne go dozvoluva. gospodine. ako ve donese. Pompej. }e prodol`i toa da go tera. Pompej. spored ve{tinata vo slu`bata. Samo {to glavi se se~at i se besi. Pompej? Dali e zakonski? Pompej Ako zakonot go dozvoluva. Pompej Iskreno. navistina. Ako zakonov se primenuva deset godini vo Viena. Eskalo Te`ok napor za vas. gospodine. ima da ve tepam i gonam s# do va{iot {ator pa }e si go vidite praviot Cezar vo mene. a za vozvrat na va{eto proro{tvo. oti. ko~ixijata neka udira so kam{ik po kowot {to ne slu{a. gospodine.) Eskalo A sega vie. toga{ }e go falite boga ako mo`ete da izdadete u{te nekoj nalog. Vi pravat nepravda {to postojano ve tovarat so toa. majstore Lakt. Ako do`iveete da go vidite ova ispolneto. Ili prosto re~eno. slu{nete me. Kolku vreme ste xandar? Lakt Sedum i pol godini. Mora da `iveete od ne{to. niti nekoga{ }e go dozvoli vo Viena. }e ja izdavam jas najubavata ku}a vo Viena za nepoln gro{ po no}. Sedum i pol. (Na strana) ama }e go sledam spored ujot na mesoto i mojata sre}a. deka ste podolgo. gospodine. spored moeto {turo mislewe. so kam{ik ne se vadi od du{a! (Izleguva. a za ovoj pat.

sre}ni se da me izberat mene da gi zamenam. {to mislite? Sudijata Edinaeset. Eskalo @al mi e {to }e umre Klaudio ama lek nema. Koga }e gi izberat. kutriot Klaudio! Nema lek. Eskalo Potrebna ni e strogost. Sudijata Gospodarot Anxelo e mnogu strog. (Izleguvaat. Ne e sekoga{ milost ona {to ni izgleda taka. gospodine? Eskalo Da. Eskalo Ve molam dojdete kaj mene na ru~ek. gospodine.) . gospodine.Tante za kukurigu 493 Lakt Da vi ka`am pravo. (Izleguvaat Lakt so slu`benicite. Pro{tevaweto sekoga{ kotka drugo zlo.) Kolku e ~asot. gospodine. Lakt Doma kaj vas. Sudijata Ponizno vi se zablagodaruvam. Da odime. doma kaj mene. mnogu malku ima takvi {to trezveno }e ja vr{at vakvata slu`ba. Jas ova go pravam za sitni pari a izleguvam na kraj so s# i se{to. Zbogum. No sepak. Eskalo Gledajte da mi gi donesete imiwata na {estemina najsposobni ma`i od va{ata parohija.

Bo`e. {to da pravime so trudnata Xulieta? Samo ofka. vedna{ }e dojde. Dajte & {to e potrebno. koja treba kalu|erka naskoro da stane ako ve}e ne stanala. Anxelo Dobro. ]e mu ka`am za vas. ama sum videl po egzekucijata kako sudot `ali za donesenata odluka. Nema `iv ma` od ovoj porok {to ne li`nal. ^asot & se bli`i.) Temni~arot (Vleguvaat temni~arot i eden sluga. (Vleguva Anxelo.) Slugata Go vr{i isleduvaweto. . Vr{ete si ja rabotata ili dajte otkaz pa taka }e bidete na mir so sebe. Anxelo Ostanete u{te malku. Bog neka ve vardi i ~uva. [to sakate? Izabela Bolna molba do va{eto gospodstvo imam. (Vleguva slugata. (Vleguvaat Lu~io i Izabela. Anxelo Odnesete ja vedna{ na nekoe posoodvetno mesto i toa brzo. pu{tete ja vnatre. Anxelo Ima sestra? Temni~arot Da. (Na Izabela) Dobrodojdovte.) Anxelo [to e rabotata.) ]e vidam {to re{il. mnogu doblesna moma. a samo toj treba da umre.) Bludnicata gledajte da ja premestite. mo`ebi omeknal. gospodaru dobar. Temni~arot Ve molam. toa ostavete mi go mene. Ako gre{am ispravete me. Anxelo Ajde.494 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Temni~arot Neka mi prosti va{ata milost. ama so merka. temni~aru? Temni~arot Dali navistina Klaudio }e umre utre? Anxelo Zarem ne ti rekov da? Zarem naredba nema{? Zo{to pra{uva{ pak? Temni~arot Za da ne se zatr~am. ko na son vinata da ja storil. (Izleguva slugata.) Slugata Ovde e setrata na osudenikot i bara da ja primite. ]e dadam naredba. (Izleguva slugata.

So tolku pitom jazik nema da izmolite ni{to. predocna e. Temni~arot tolku lesno.Tante za kukurigu 495 Ja molam va{ata milost da me soslu{a. Izabela (Na strana) Bog neka ti dade sila da go pleni{! Anxelo Da go osudam ~inot a ne izvr{itelot? No sekoj grev e osuden u{te pred da se stori. velam! Izabela (Na Anxelo) Mora li da umre? Anxelo Devojko. Ve molam. nema pomo{. praveden ama surov zakon! Brat mi toga{ pove}e go nema. Navalete. Ne molite za igla. Lu~io (Na strana na Izabela) Premnogu ste ladni. Izabela No mo`ete bez da mu napakostite na svetot. mojata rabota bi se svela ako gi kaznuvam grevovite {to storeni se ve}e a izvr{itelite gi osloboduvam od vina? Izabela O. {to molite? Izabela Postoi eden porok koj{to od srce go mrazam. Na {to. za poli obesete mu se. kleknete pred nego. toa i ne mo`am. ni lu|eto nema da pla~at zaradi toa. a mislam deka va{ata milost mo`e da mu prosti i ni neboto. Anxelo Dobro. Anxelo Toa ne sakam da go storam. Anxelo Ubavo. i posakuvam pod udarot na pravdata da se najde pa ne bi molela za nego da ne moram i ne bi molela navistina. molete. Navalete. Premnogu ste ladni. da ne se vodi vojna vo mene me|u sakam i ne}am. (Na strana na Izabela) Ne otka`uvajte se . Gospod neka vi e na pomo{! Lu~io No bi mo`ele ako sakate? Anxelo [to ne sakam. zamislete. {to e rabotata? Izabela Brat mi e osuden da umre. grevot osudete go negov no ne i brat mi. Izabela Ima. Kamo `alosta da vi ja para va{ata du{a ko mojata {to se kine za nego. Anxelo Toj e osuden.

496 Izabela Vilijam [EKSPIR Predocna? Ne e taka. koj e toj {to za vakov grev umrel? Kolkumina samo go storile. veruvajte vo ova. ni krunata na kralot. Anxelo Smirete se. ni polovina ne gi veli~at niti krasat ko {to gi krasi milosta. . Izabela Lele bo`e! Pa site nekoga{ni du{i otpi{ani edna{ bile no Toj {to nadmo}ta znael da ja koristi umno na{ol lek. ni `ezloto na vojvodata. Zakonot. Ovie mnogumina ne bi se drznale tolku da gre{at dokolku prviot {to valkanovo go storil delo odgovaral za ~inot. Lu~io (Na strana) Da. ni od namesnikot me~ot. roden brat ili sin. O. na va{e mesto ne }e be{e tolku strog. pomislete. a na negovo vie. ka`ano na mesto. Zarem so pomala gri`a da mu slu`ime na neboto odo{to na valkanite ni tela? O. za nego nema milost. odete si! Izabela Kamo bog da mi ja podari mo}ta va{a a vie da ste Izabela! Dali s# vaka bi bilo? Ne. na ova pomislete i milost toga{ niz usta }e vi {ikne i }e bidete ko preporoden. devojko li~na. koga Toj {to sudija e nad site sudii na svetot re{i da vi sudi za toa {to ste vakvi? O. Izabela U{te utre? Zarem tolku brgu? Po{tedete go! Milost! Toj ne e podgotven da umre. brat vi go osudi. Lu~io (Na strana na Izabela) Taka. V koren treba tie da se sose~at za da gi snema pred da za`iveat. trognete go. ni pompata koja so golemcite odi. duri i zborot ovoj mo`e da se povle~e. Izabela Sepak poka`ete malku so`alba. ni togata na sudijata. No sega toj e buden. i vie }e potkleknevte kako nego. no toj. toa e praviot na~in. dobar. Duri i za v kujna imaweto go kolime koga mu e vreme. a {to zatvorenik. Duri da mi e rodnina. Anxelo Brat vi e otpi{an od samiot zakon i badijala zborovite si gi tro{ite. gleda {to se slu~ilo i kako prorok vo ogledalo gleda kakvi s# zlodela novi bilo sega za~nati ili so prostuvawe obnoveni vo idnina }e se kotat i }e se ra|aat bezbroj. [to bi bilo so vas. bi vi otkrila toga{ {to zna~i sudija da se bide. primer. Anxelo Zakonot ne e mrtov iako dolgo le`i zaspan. dobar gospodaru. Mora da umre u{te utre. Anxelo Ve molam. Da be{e toj na va{e mesto. a ne jas.

O sozdatelu milozliv. no nasilstvo e velam ko xin da ja koristite. Izabela (Na strana na Izabela) Ne mu davaj da di{e. prestapot progledan niz prsti. i od smea bi ispukale da se zlobni kako nas. Temni~arot (Na strana) Na boga mu se molam da go pobedi! Izabela Ne mo`eme nie so bratot svoj da se merime. sitna vlast. gordite lu|e. devojko. potoa bi gi ma~el. Samo napred. Lu~io Koga mo}nicite bi grmele ko {to grmi samiot Jupiter. od `ivot go li{uvam za pove}e zlo da ne pravi. koga malite toa go pravat. nabapkani so kusove~na. siten ~inovnik bi go koristel neboto samo za grmewe.Tante za kukurigu 497 Lu~io Anxelo Najgolema iska`uvam koga pravdata ja vr{am. no bogohulie. mnogu e dobro da imate snaga na xin. Lu~io (Na strana na Izabela) Ima{ pravo. Jupiter bi poludel vo nemir. (Na strana na Izabela) Go znete i toa? Prodol`ete. porado ti so ostrata sulfurna strela go rascepuva{ dabot ~atalest i glu`dest odo{to mirta nekoja pitoma. iako gre{i kako i site. tie. so duhot svoj staklest. Izabela Zna~i vie }e ste prviot {to izrekol vakva kazna a toj prviot {to }e ja plati. Bidete zadovolni. a pravda delam koga onoj. duhovitost e toa. za{to milost izlivam toga{ vrz mnozina nepoznati koi. za vojnikot e ~isto svetogrdie. Anxelo Zo{to seto ova mi go velite? Izabela Zatoa {to vlasta. za{to sekoj mal. mome! Gotov e! Samo napred! Popu{ta. za grmewe samo. Lu~io (Na strana) Mnogu dobro re~eno. gledam. Priznae li grev od boga daden. sepak nekakov lek vo sebe ima {to na porokot do vrv nova ko`a mu navlekuva. Brat vi }e umre utre. ko negoviot {to e prestap. . Izabela Ona {to za komandantot e samo gneven zbor. Golemcite so svetcite teraat {egi. Pra{ajte si go srceto. O. No lu|eto. neznajkovci stra{ni ba{ tamu kaj{to seznajkovci se mislat. ko majmuni besni tolku gluposti izveduvaat pred o~ite na boga {to na angelite od toa solzi im idat. ~uknete tamu i videte dali znae ne{to nalik na grevot od brat mi. vinoven za nekoj zlostor.

Bog neka ve brani i ~uva. Anxelo Ubavo. (Izleguvaat Izabela. Izabela ^ujte kako }e ve potkupam. ko ~ove~ki le{ a ne ko cve}e. (Na strana na Izabela) Inaku s# bi bilo rasipano. Izabela na ve~nosta. se raspa|am od prekrasnoto vreme. a? Ne taa. gospodaru. molitvi od nevinite du{i. Mo`no li e neviVo kolku ~asot utre da dojdam kaj va{eto gospodstvo? Anxelo Koga sakate pred pladne. Izabela Ne so suetni pari od iskovano zlato ili so kamewa besceneti ~ija vrednost de pa|a de se kreva vo zavisnost od ujot na procenitelot. vratete se. Lu~io i Temni~arot. tuku so molitvi iskreni {to do nebo }e se krenat pred zajdisonce. Izabela (Na strana) Amin. za{to vaka trgnuvam po patot na isku{enieto {to so molitvite se sudira. dojdete utre kaj mene. legnat kraj temjanu{kata na sonce.) [to e ova? [to e ova? Nejzina gre{ka ili moja? Isku{uva~ot ili isku{itelot. Lu~io (Na strana na Izabela) Dobro e: da odime sega. Lu~io Bog neka ja ~uva va{ata milost. Anxelo Anxelo ]e razmislam. koj{to. (Na Izabela) Zbogum. pa duri i od tvojata doblest. Anxelo (Na strana) Govori tolku umno {to i umot moj vo zaseda pa|a.498 Vilijam [EKSPIR toga{ nikakva misla vrz jazik neka ne vi padne {to brat mi od `ivotot }e go li{i. od devicite {to postat ~ii misli posveteni se samo Anxelo (Na strana) Od tebe. koj gre{i pove}e. taa ne ni isku{uva. Izabela Gospodaru dobar. Izabela . so takvi darovi {to bi bile i bo`ji i va{i. Anxelo [to? Da me potkupite? Izabela Da. Dojdete utre. tuku toa sum jas. vratete se.

Dajte mi go voobi~aeniot dopust niv da gi vidam za da gi uznaam dobro delata nivni gre{ni pa spored redot soodvetno da postapam. (Vleguva Xulieta.) Eve. ne gi sfa}av i im se smeev. [to. {to si ti. Nikoga{ bludnica ne mogla so seta dvojna mo} – ume{nosta i su{testvoto svoe – Vaka da me vozbudi. (Na Xulieta) S# podgotviv za vas. svetci na jadica stava{! Najopasno isku{enie e ona {to postojano n# {ilka da gre{ime qubej}i ja doblesta. padnata vo kanxite na sopstvenata mladost obrazot si go ispri{ti.) (Vleguvaat. zarem ja qubam {tom posakuvam povtorno mene da mi zbori i na o~ite da & se nasladuvam? Da ne bladam? O du{manine lukav. gre{nica edna moja. ni doa|a `elba svetili{teto da go urneme. Ostanete malku. .Tante za kukurigu Scena 3 499 nosta skromna pozavodliva da bide od lesna `ena? Dali polni pusto{. [to sakate. monahu dobar? Vojvodata Povikan od somilosta i duhot na redot moj svet dojdov da gi posetam gre{nite du{i ovde vo zatvorov. ostavi go brat & v `ivot! I kradcite se ovlasteni kra`bi da vr{at {tom sudiite i samite kradat. a toj {to go za~na. za da fati{ svetec. koj{to. koja. ludost. ne? Temni~arot Jas sum.) Vojvodata Gospod na pomo{. tuku ovaa doblesna moma me pokori sosem. osuden e na smrt iako e ~ovek mnogu mlad i popogoden za u{te eden takov prestap odo{to za istiot da umre. Dete taa nosi. Anxelo? Dali ja posakuva{ na dolen na~in zaradi ona {to doblesna ja pravi? O. ludost. Vojvodata Koga treba da umre? Temni~arot Mislam utre. Temni~arot ]e storam i pove}e od toa ako treba. za tamu na{eto zlo da go vneseme? O. S# do deneska prezir seev kon ma`ite zaqubeni. {to pravi{. doa|a ba{ sega. Temni~aru! – Vie ste toj. (Izleguva. od edna strana Vojvodata prepraven vo monah a od drugata strana Temni~arot.

i da doznaete dali se kaete zdravo ili samo bo`emski. Vojvodata Toga{ grevot va{ e pote`ok od negoviot. (Izleguvaat. za grevot storen? Xulieta Se kaam i sramot najtrpelivo go nosam. Xulieta Se kaam za ~inot kako za zlo no. mora utre da umre. ubavice. kako {to slu{am. Va{iot drugar. No samo ako kaeweto @alno za nego. Vojvodata Taka i treba.) . Vojvodata ]e ve podu~am kako sovesta da si ja ispitate. Xulieta So radost }e u~am. Vojvodata Izgleda deka gre{niot ~in e delo zaedni~ki izvr{eno? Xulieta Zaedni~ki. Vojvodata Vilijam [EKSPIR Dali se kaete. Benedicite! Xulieta Mora da umre utre? O zakon bezdu{en {to `ivotot mi go prodol`uva so uteha bedna od smrten u`as! Temni~arot Da. pa sega odam kaj nego sovet da mu dadam. ne ova nebo i poka`uvame deka od strav samo obzir kon neboto imame a ne od vistinska qubov. ko {to ja sakam `enata {to mu zgre{i.500 pa drugi upatstva }e dobiete. a tuka nie sebesi se `alime. Vojvodata Dali go sakate ~ovekot {to vi zgre{i? Xulieta Ostanete na toa. Bo`jata milost neka e so vas. sramot so radost go nosam. Xulieta Go priznavam o~e i za nego se kaam. Vojvodata va{e proizleguva od grevot {to sram vi nanel. }erko.

da ne ~ue nikoj. No sepak. Izabela 501 Vaka igra glupavata orda so nekoj padnat vo nesvest: mu pritr~uvaat na pomo{ i vozduhot mu go prigu{uvaat koj mu e potreben da se osvesti – a isto pravat i podanicite verni na nekoj mnogupo~ituvan monarh koi. vi se molam? Za vo ova pomestuvawe na rokot. tronu. na krajot. na usnive mi e gospod. Izabela Vie na toa go osuduvate? Anxelo A koga. pretvoraj}i ja taka nepromislena qubov vo navreda. (Izleguva slugata. mora da umre. a muskulite moi drugi ostanaa bez neophodnata `ivost? Da. ne slu{aj}i {to govoram. no nebare tamu samo imeto mu go xvakam. kolkupati ti so ramkata tvoja. dali }e stane |avolska kruna? (Vleguva Izabela. gordost be{e moja. krv si e. Da ispi{eme ‘dobar angel’ vrz rogot od |avolot. pa se zatna seta. strav korne{ od budalite. koe. {to mi se sobra taka krvta v srce. za so ponizna qubov pred nego da kleknat.) Anxelo Koga sakam da se molam i da mislam. Gospodstvoto moe. ubavice? Izabela Dojdov da ja slu{nam va{ata volja. (Vleguva Izabela. Bog neka ve brani i ~uva. kaj Izabela se zakotvuvaat. pa duri kolku i nas. a mudrite gi vrzuva{ du{i za tvojot ~ist privid! Krvta. kalu|erka. Izabela Taka neka bide. saka da ve vidi. Anxelo No nekoe vreme mo`e da po`ivee. za{to v srce nezadr`livo i mo}no bui mojot naum.) [to e? Koj e tamu? Slugata Nekoja Izabela.) O bo`e.) [to ima.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguva Anxelo. Anxelo Dovedete ja. rabotata si ja ostavaat. dodeka umot i duhot. Dr`avata {to ja prou~uvav dolgo sega mi se ~ini ko ne{to ~itano ~esto {to vleva strav i stanuva zdodevno. ode`data svoja. (Na Izabela) Brat vi ne mo`e da ostane vo `ivot. mislam i se molam na nekolku strani: neboto mi gi prima zborovite prazni. bi mo`el so }ar da go trampam za obi~en perduv {to od bes veterot go bie. . O mesto visoko. Anxelo (Na strana) Da ja znaete mnogu pove}e bi mi bilo po volja odo{to za nea da pra{uvate.

za koe znam deka ne sum podobra. Izabela Anxelo Velite taka? Eve. tuku milost. la`en `ivot da se sozdava. {to bi izbrale vie: zakonot. Anxelo O. na nedozvolen na~in. ludost. {tom isto kaj vas te`at milosta i grevot. ili. bo`e. za{to toa voop{to grev ne e. za{to i re~enoto. mu izrekuvam na va{iot brat smrtna kazna. ne garantiram. lesno mo`am da go pobijam. ako e grev. ovie poroci valkani! Dali pravi~no bi bilo da mu se prosti na onoj koj{to od prirodata ve}e sozdadeniot obraz go ukral ko {to treba da mu se prostat bludnite strasti na onoj {to likot bo`ji go vtisnuva vo zabraneti pari? Da se istrebi na sramen na~in pristojno sozdadeniot `ivot isto e tolku lesno ko. i neka sum dobra za ni{to osven vo ona. vas sosem osloboduvaj}i ve. A toa {to vie taa molba mi ja ispolnuvate. Anxelo Ne. Izabela Neka sum i naivna. Anxelo Ve molam storete go toa. deka porado bi go dala teloto od du{ata. za spas negov. Anxelo Ne. ako e grev na du{a neka go nosam. Izabela Taka e na nebo. jas }e go sfatam ko grev storen na moja du{a. gospodine. vo ime na zakonot {to sega e vo sila. teloto svoe da go predadete na slasta valkana so koja i taa. Zarem ne bi govorele za grev od milost ako se stori bratot da se spasi? Izabela Ve molam storete go toa. Toa ne e dobro. sekoe utro }e se molam za da mi se dopi{e na site grevovi moi. podavaj}i & se. no ne i na zemja. se izvalkala? Izabela Ve uveruvam. Odgovorete na ova. Anxelo Vaka mudrosta saka vo najsvetli da se prika`e boi . da se podgotvi dobro i so mirna du{a na nebo da otide. slu{nete me. primete go na du{a.502 Vilijam [EKSPIR podolgo ili pokuso. }e vidime vedna{. Ili ste naivni ili naivnosta ve{to ja glumite. Izgleda ne me razbirate. pravi~en mnogu `ivotot na brat vi da go skrati. Izabela [to rekovte? Toa {to za `ivotot negov molam. Anxelo Ne zboruvam za va{ata du{a. Iznudenite grevovi pove}e na kup se brojat. odo{to na du{a se nosat. Jas.

Anxelo A negoviot prestap. . gledaj}i deka ve posakuva takva edna li~nost koja dobro stoi so sudiite. Anxelo Do pred malku zakonot go smetavte za tiran a pa|aweto na brat vi pove}e za {ega odo{to za porok. Izabela O. No slu{nete me. a deka drug na~in zemski nema za negoviot spas osven bogatstvoto na toa telo va{e pred nego da go raspostelete za bratot da ne strada – [to toga{ bi napravile? Izabela Bi storila s# za brat mi jaden ko za mene {to bi storila. Besramniot otkup i pro{tevaweto po svoja volja ne se od ista sorta. }e zboruvam mo{ne grubo. ako smrtta nad glava mi visi. zakonskata milost nema ni{to zaedni~ko so valkaniot otkup. Izabela Taka. deka nema drug na~in da go spasite – Za ova ne garantiram. Izabela Barem pomalata cena }e se plati. ama teloto svoe nikoga{ na sram ne bi go izlo`ila. Anxelo Zarem ne bi bile vo toj slu~aj surovi isto ko presudata na koja & se potsmevate? Izabela Da re~eme. ni za ne{to drugo. spasuvaj}i go nego. zna~i. velam samo kako pretpostavka – osven vie. Anxelo Site sme slabi. ili visoko mesto dr`i. ona {to ne go mislime da go govorime. cel `ivot da umira. Za jasno da me sfatite. Odnosno. pa brat vi mo`e od te{kite da go izvle~e prangi na mnoguznajniot zakon. Brat vi }e umre. spored na{iot zakon. ko {to niz crnite maski skrienata ubavina desetpati podobro bolska odo{to koga e neskriena. gospodaru. ^estopati se slu~uva za da go dobieme sakanoto. tokmu vaka se kaznuva. Izabela Taka e. prostete mi. Anxelo tragite od kam{ikot lut bi gi nosela ko nakit bi se soblekla i v smrt bi trgnala ko vo meka postela dolgo prisakuvana. Ponekoga{ i na omrazenoto niz prsti mu gledam vo polza na nekoj kogo go sakam.Tante za kukurigu 503 koga sama se ocrnuva. negovata sestra. Anxelo Toga{ brat vi }e mora da umre. Podobro bratot samo edna{ da umre odo{to sestrata.

koi lesno se kr{at ko lesno sliki {to sozdavaat. ne ste `ena. so koj se tera ba{ ona . ve sakam. Bidete ona {to ste. a toa zna~i. Ne. ne rumeni od nepotreben sram. Za zbor ve fa}am. Anxelo Jas isto mislam. strogosta na mojot `ivot. Nema. Anxelo Koj }e ti veruva. Izabela Ha. poka`ete mi sega stavaj}i go na sebe ruvoto dadeno od boga. svedo~eweto moe protiv vas i visokoto moe mesto do tolku }e prete`nat nad obvinenieto va{e {to sopstvenata prijava }e ve zagu{i i na kleveta }e zamirisa. i `enite se isto taka slabi. zborovite go ka`uvaat ona {to go mislam. `imi ~esta. Anxelo Veruvaj mi. i vpe~atokot lesno n# zaveduva. Izabela. Anxelo Ne. @eni? Gospode bo`e! Ma`ite su{testvata nivni gi rasipuvaat }arej}i od niv. ako qubovta mi ja vozvratite. a bidej}i za polot sopstven svedo~ewe vakvo dadovte. sitna ~est {to golema verba bara. Izabela Znam deka doblesta va{a povlastena e vo toa. desetpati nare~ete n# slabi za{to nie sme ne`ni ko licata {to se na{i.504 Izabela Vilijam [EKSPIR Izabela Brat mi ja qube{e Xulieta a vie mi velite deka za toa treba da umre. Gospodaru moj dobar. Ako ste `ena. a nasokata & e |avolska! Privid! Privid! ]e te rasklinkam Anxelo. Ostavi ja finosta. Anxelo @ivotot zemete go na brat mi ako nema drugar i ako toj samo e slab kako tebe i patot tvoj go sledi. bidete `ena. Anxelo Slu{nete otvoreno. Izabela? Imeto moe ~isto. }e vidi{. ve molam govorete ko porano {to govorevte. a pretpostavuvam stvoreni sme nadmo} da nemame nad grevovite koi mo`at da n# stresat. a po s# na vas se gleda deka ste. Izabela Da. Ako ste ne{to pove}e. Ili potpi{i pomiluvawe za brat mi vedna{ ili na cel glas vikaj}i }e razglasam na svetot kakov ~ovek si ti. dozvolete mi da bidam drzok. ko ogledalata vo koi si go gledaat likot. koja povalkana izgleda odo{to e koga drugi isku{uvate. Izabela Ne znam da vrtam vo zborot. Pokori se velam na gladta moja pohotna. Ve}e po~nav pa uzdite sega na strasta zovriena gi prepu{tam.

za smrt }e go podgotvam. bilo za osuda bilo za priznanie. pove}e od bratot ~esta mene mi zna~i. tuku nequbeznosta tvoja }e mu ja prodol`i smrtta so te{ki. Pa Izabelo. Izabela Komu da se `alam? Ako nekade go ka`am ova. so jadicata svoja! Kaj brat mi odam. inaku ne samo {to sigurno }e umre. (Izleguva.) . a brat ti na nebo neka se ka~i. Iako padna od lesno zovrivawe na krvta. opasnonosni usti. koj pravdata ja tera pred }efot va{ da se klawa. `imi strasta {to sega me dr`i i me vodi. ]e mu ka`am kolku baraweto na Anxelo vredi. koj }e mi poveruva? O. site bi gi dal do edna pred da dozvoli sestra mu teloto svoe so bluden pri{t da go zgnasi. sepak vo sebe ima takvo ~uvstvo za ~esnost {to dvaeset glavi za se~ewe da ima na dvaeset grozni kladi.Tante za kukurigu 505 {to so nego se bara. mir na du{a da si obezbedi. }e postapam ko tiran so nego. Odgovori mi utre. Ti mo`e{ svoja da si pee{ pesna: no so laga }e ja pobedam vistinata tvoja. nevideni maki. ili. i po va{a volja pravdata i krivdata da gi lovi. Spasi go brat ti prepu{taj}i mi go mene tvoeto telo. ist jazik. {to vo sebe go imate toj eden. `ivej ~esno.

siroma{en si. a se pla{ime od smrtta koja razlikive gi izramnuva. koja pove}e ne e ni{to. `ol~no go bara{. tuku ko vo nekoj popladneven son obete gi sonuva{. kostobolot i ~irot {to pobrgu da te zemat. Ti ne si ti. oti seta tvoja blagoslovena mladost ti minuva vo stare~ka treska. pa moli milostina od drtata starost. za{to site prinadle`nosti {to gi dava{ zadoeni se so niskost. ne`en jazik na edna bedna zmija. pokoren na site nebesni lunki. Ti ne si sre}en. ni `ar. [to se krie vo ona {to go nosi imeto ‘`ivot’? Tokmu vo toj `ivot le`at skrieni iljadnici smrtti. a koga si star i bogat nema{ ni strast. ni krepkost. Klaudio i Temni~arot. Ni slu~ajno ne si hrabar. Vojvodata Bidi ubeden deka }e umre{. . oti i utrobata tvoja. Prijatel nieden nema{. Ako si bogat.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Vojvodata prepraven kako monah. kaj{to prebiva{. smrtta ja baram. Sakaj}i da `iveam. ni ubavina vo bogatstava da u`iva{. podgotven sum da umram. za{to ko nekoe magare pod te`ok tovar podvednato. I `ivotot i smrtta toga{ pomili }e ti bidat.) Vojvodata Vie zna~i se nadevate na pomiluvawe od gospodarot Anxelo? Klaudio Za nesre}nite edinstveniot lek e nade`ta. gubam ne{to {to samo budalite go ~uvaat. Ne si stamen. Za smrtta ti si samo obi~na {utka {to & ‘rmba begaj}i da se skrie a postojano v pregrat & tr~a. ~ist odlivok na slabinite tvoi. go zaborava{. Blagoroden ne si. a sepak najmnogu od smrtta se pla{i{. koja ‘gospodaru’ te vika. za{to se pla{i{ od mekiot. i ti naj~esto go bara{. Klaudio Ponizno vi blagodaram. oti toa {to go nema{. Na `ivotot. re~i mu: ‘Ako te zagubam. Ti nema{ ni mladost ni starost. jad vrz jad see{. mislam. gi kolne nastinkata. So nade` da `iveam. Ti si samo zdiv. za{to postoi{ vrz iljadnicite zrnca za~nati od prav. za{to ujot go menuva{ na ~uden na~in so menuvaweto na mese~inata. a toa {to go ima{. Najdobriot odmor ti e sonot. gi nosi{ aznata do krajot na patot a smrtta samo te rastovaruva.

(Vleguva Izabela. Temni~arot Kako pora~ano. ne morate da umrete. bidej}i ima davawe zemawe so neboto. pa makar siot svetski prostor da vi e prebivali{te. ropstvo. za kuso pak }e ve posetam. gospodine. Ima vo toj sudija sotonska milost ako polelekate. Klaudio Nema nikakov osven za glavata da se spasi srceto da se raspara.Tante za kukurigu 507 Izabela a baraj}i ja smrtta. Gospodarot Anxelo.) Vojvodata Sakam da gi ~ujam ama da ne me vidat. temnica ve~na. Pa neka dojde. (Obajcata se prikrivaat. Sestra vi e.) Klaudio Pa. (Vojvodata i temni~arot se povlekuvaat na strana. tuka. Klaudio Od kakov vid? Izabela Od takov {to ako go prifatite ~esta }e ja sogolite od stebloto va{e i ugul goli }e ostanete. sestro. vi blagodaram. }e ostanete v `ivot no sinxiri }e nosite do smrtta. Klaudio Klaudio Presvet gospodine. milost od boga. Zatoa pod itno podgotvete se oti trgnuvate utre. . ve ispra}a vedna{ tamu za da mu bidete ambasador ve~en. Vojvodata Temni~aru. kakva uteha mi nosi{? Temnica ve~na? Izabela Ba{ taka. `ivot nao|am. Zna~i sepak ima? Izabela Da brate. Zarem nema lek? Vojvodata Uteha ko uteha. sekoga{ e dobra. Izabela (Od nadvor) Ej. mnogu dobra. mir i dobro dru{tvo! Temni~arot Koj e tamu? Vlezi! @elbata zaslu`uva dobar do~ek. Temni~arot Vi stojam na raspolagawe. samo zbor so vas. Klaudio Izabela (Na Klaudio) Gospodine.) Izabela Samo sakam da razmenam zbor-dva so Klaudio.

na gnil bunar podlabok od adot. Ovoj bo`emski svetec od namesnik. ti mora da umre{. Klaudio Velmo`ata Anxelo? Izabela O. bi te pu{til grevot ist i natamu da go pravi{. potoa. onaka mudar. ovoj namesnik e sotona. Da. Vilijam [EKSPIR jas nemu nevinosta moja da mu ja dadam a toj da te oslobodi! Klaudio Izabela O bo`e. Smee{ li da umre{? Vo pretstavata najmnogu se ~uvstvuva smrtta. od grobot na tatko glasov dojde. od sedumte smrtni e najmal. toa e ode`da lukava na adot smislena da go skrie najsotonskoto telo za da izgleda ko dostoinstvenik. Zo{to me izlo`uvate na sramov? Mislite deka na ne{to bi se re{il otade razumot i ~esta? Ako mora da umram. koga }e ja zgazime. Izabela Taka brat mi govori. mila Izabela. Zamisli Klaudio: Kako najmal? Klaudio Da be{e smrtno stra{en. zarem e mo`no? O. pa i kutrata buba~ka. ko igla bi go frlila mirno za da ve oslobodam. od telesni se gr~i maki od kakvi i xinot se vitka koga umira. se pla{am za tebe. Klaudio i se tresam da ne ovoj treskavi~en `ivot go zgrabi{ i pove}e za {est-sedum zimi da ima{ po~it odo{to za ve~nata ~est. No}va treba da go storam toa {to mrazam da go ka`am inaku utre ti si mrtov. zo{to bi se soglasil da nosi ve~na kazna Izabela O. za smrtta utre. No preblagoroden si `ivotot da go tera{ so niski sredstva. bi li~el. Izabela Izabela Mo`no e. koj{to so zbor izbran i izgled stalo`en. da be{e vo pra{awe samo mojot `ivot. Klaudio . Klaudio. Klaudio Ti blagodaram. ili ako e. go kluka mlade`ot v teme i gre{kite gi dere ko jastrebot pilci. po ~inov gnasen. Klaudio Ne pravi go toa. Klaudio Dobro. I koga seta gnasa du{evna bi mu se videla. na temnicata ko nevesta v presret }e & pojdam i so race }e ja pregrnam. Izabela Podgotven bidi.508 Klaudio Ka`i za {to stanuva zbor. velam. toj. No dali strasta vo nego go {ilna {lakanica na zakonot da mu vlepi i bez usul da go prekr{i? Toa ne e grev.

ne! Grevot ti e zanaet a ne slu~ajnost ~ista. o bedniku dolen! Zarem ~ovek da stane{ preku mojot porok? Zarem ne e rodoskverie da zema{ `ivot od sestriniot rezil? [to treba da mislam? Daj bo`e majka mi na tatko mi da mu bila verna za{to vakov trn. ostavete me vo `ivot. za eden zbor samo ve molam. Izabela [to sakate? Vojvodata Koga bi mo`ele da mi stavite na raspolagawe del od va{eto slobodno vreme. slu{nete me. Izabela Bo`e! Bo`e! Klaudio Sestro mila. Klaudio O. pa neka si te~e. crkni! Koga dovolno bi bilo da kleknam i od kobot da te spasam. ne. Izabela! Izabela [to saka brat mi? Klaudio Smrtta e stra{na rabota. yveru! Ne. Klaudio Da. a ni zbor za da te spasam.) Klaudio O slu{nete me Izabela. bi imal podocna ne{to so vas da porazgovaram. mlada sestro. Izabela A sramniot `ivot odvraten. niz glavite vrtat temni misli polni somne` . Zadovoluvaweto na mojata molba po s# izgleda bi odelo vo va{a polza. so lelek. divo nakalemen.toa e i premnogu stra{no! Najte{kiot i najma~niot svetoven `ivot {to starosta. a duhot zdiven da ti se bawa vo ogneni vodi. Izabela Ne. Iljada molitvi }e ka`am za da umre{. kukavico bezverna. da le`i{ na ledeni maki i da gnie{. prirodata do tolku }e vi go prosti {to toj doblest }e stane. Najdobro e vedna{ da umre{! (Se trga od Klaudio. . ili da ree vo rastreperenite predeli na ve~niot mraz. ropstvoto. Izabela O. nikoga{ od krvta negova ne niknal. ili polo{ od najlo{ite da bide{ koi. Samo u{te nekoja podveduva~ka mo`e milost da ima za tebe. Izabela. da bide{ plenik na vetri{tata nevidlivi i duvan so `estoka sila okolu svetot trkalezen. no da umre{ i da zamine{ kojznae kade. Grevot {to }e go storite za da go spasite bratot. siroma{tijata i bolot mo`at vrz ~ovekot da go svalat e raj vo sporedba so ona so koe n# pla{i smrtta.Tante za kukurigu 509 za kratkotrajno zadovolstvo? O. Od tebe se otka`uvam! Umri. Vojvodata (Koj{to izleguva pred Izabela) Za eden zbor. ~uvstvitelniov topol izvor da ti stane piftiesta grutka.

(Izleguva zaedno so Klaudio. no za kuso vi stojam na raspolagawe.510 Izabela Vilijam [EKSPIR Temni~arot Tokmu na vreme. Sepak. mo`ete da ja zadol`ite so zaslu`enata dobrodetel edna sirota devojka na koja & e nanesena nepravda. Ostavete me malku na samo so devojkava. kako {to sega stojat rabotite. sam lekot mu se dava. iako porokov ima primeri na koi mo`e{e da se u~i pri padot jas sepak mu se ~udam na Anxelo. . toj }e mu se izmolkne na va{eto obvinenie: toj samo vas ve isku{uval. ~uv {to se slu~i me|u vas i sestra vi. o. vi podarila i dobrina. Vojvodata Toa nema da bide neupatno. (Klaudio odi kaj Izabela. Vojvodata (Na strana na Klaudio) Sinko. Zatoa ubavo slu{nete me {to }e vi re~am.) Vojvodata Rakata koja vi podarila ubavina. jas ili }e zboruvam vo veter ili }e go razotkrijam negovoto vladeewe. No. Tolku mi pomina qubovta za `ivotot {to duri }e molam da me spasat od nego. toj samo ja stavi na isku{enie nejzinata doblest za da gi ispituva prirodnite ~ove~ki odnesuvawa. Jas sum ispovednikot na Anxelo i znam deka ova {to go velam e vistina. Taa. Klaudio Dozvolete mi da ja zamolam sestra mi za pro{ka. bidej}i e du{a na ~ovekot. Kako }e postapite za da go zadovolite ovoj zamenik i da go spasite bratot? Izabela Bev trgnata da mu ja soop{tam odlukata. kolku dobriot vojvoda se prela`a vo Anxelo! Ako nekoga{ se vrati i ako mi se dade mo`nost da govoram so nego. sekoga{ }e ja ~uva ubavinata na teloto. bidej}i ~esna. da go spasite brat vi od pobesnetiot zakon. go odbi so krotkost koja mu be{e mnogu po volja. Zatoa podgotvete se za smrt. I jas kako ~ovek. o~e? Vojvodata Ova: kako {to dojdovte taka da si odite. Pove}e sakam brat mi od zakonot da umre odo{to sinot da mi se rodi nezakonski. Na mojata iskrena `elba da pomognam. Anxelo nikoga{ nemal namera da ja zloupotrebi. da ne si nanesete nikakva fleka vrz svojata blagorodna li~nost i mnogu da go zadovolite otsutniot vojvoda ako nekoga{ se vrati i slu{ne za slu~ajov. a i mojata ode`da. Ne zala`uvajte ja va{ata re{enost so la`ni nade`i. Kleknete i podgotvete se. Ubeden sum deka so mirna sovest. Jas nemam mnogu slobodno vreme. ako vo ovaa ne e dovolno ubava dobrinata. a ~istotata na srceto. Kratkotrajna e dobrinata na ubavinata. pa. eden zbor so vas. Vojvodata Na toa i ostanete.) Temni~aru. Zbogum. se dobar zalog deka vo moe dru{tvo nema da ja snajde nikakvo zlo. Navalata na Anxelo na vas slu~ajno stigna do moite u{i. vremeto pominato ovde moram da go ukradam od svoite drugi zada~i. Utre mora da umrete. Temni~arot (Istapuva napred) [to mo`am za vas da storam.

na krajot. plukna na site svoi zakletvi. Izabela Zarem e mo`no? Zarem Anxelo taka nejze ja ostavi? Vojvodata Ja ostavi vo solzi. Imam sili da storam s# {to ne se kosi so vistinata {to ja nosam v du{a. dvojnata korist }e ja brani izmamava od sekakov prekor. ne samo {to }e si go spasite bratot. a vo taa gemija mu be{e i mirazot za negovata sestra. dobar o~e. a so niv. I videte kolku te{ko ja pogodi ova nesre}nata gospo|a. drugoto e lesno. deka za vreme na sostanokot mora da bide mra~no i deka ne smee da se zboruva a mestoto. se razbira mora da bide soodvetno. potoa obrokot i temelot na svojot imot. kutrata Marijana vo }ar a rasipaniot zamenik razobli~en. Spomenatava devojka s# u{te ja dr`i prvobitnata strast. ja ostavi da leleka i `ali po nego s# do sega. a dobrinata nikoga{ ne se pla{i. Prvin go zagubi blagorodniot i slaven brat koj{to neizmerno i iskreno ja saka{e. pritoa brat vi }e bide spasen. velikiot voin {to nastrada na more? Izabela Sum slu{ala za ovaa gospo|a a imeto & se spomenuva{e so najgolema po~it. brat & Frederik do`ivea brodolom na more. sestrata na Frederik.Negovata nepravi~na surovost koja vrz osnova na site pri~ini treba{e da ja zagu{i nejzinata qubov. Izabela Poka`ete mi kako. pod izgovor deka do{ol do otkritie za nejzinata ne~esnost. ni tro{ka sovest ne poka`uva. deka kaj nego nema da ostanete dolgo. ovaa da stane u{te posilna i poneskrotliva. a vie sekako ste. se svr{ija i razmenija prsteni a i svadbata se zaka`a. Ako potoa go priznae sostanokot. toa mo`e da go natera da & se oddol`i. napravi. Vojvodata Kolku mila bi bila smrtta koga ovaa sirota devojka bi ja zela od svetov! Kolku rasipan e `ivotot {tom ostava vakov eden ~ovek da `ivee! No kako mo`e taa od ova da izvle~e korist? Vojvodata Toj raskin vie lesno mo`ete da go iscelite a zale~uvaj}i go. sli~no na nekakva brana koja se ispre~uva pred buicata. va{ata ~est neizvalkana. na kratko. tuku nema voop{to ~esta da si ja izvalkate. [to velite na ova? . soglasete se na ona {to vo toj pogled. zna~i me|u svr{uva~kata i denot na ven~avkata. toj go bara. Ako ova se obezbedi i garantira. ne izbri{uvaj}i & niedna so svojata uteha. Vo me|uvreme.Tante za kukurigu 511 Izabela Izabela Dozvolete mi da slu{nam {to }e re~ete ponatamu. Odete vie kaj Anxelo. Vojvodata Doblesta e smela. a toj. ovoj navidum dobar Anxelo. Dali ~uvte ne{to da se govori za Marijana. Ako mislite deka ste kadri ova da go zemete na sebe. Vojvodata So nejze treba{e da se o`eni ovoj Anxelo. odgovorete na negovoto barawe povinuvaj}i mu se navidum iskreno. Devojkata jas }e ja podgotvam za negovata navala. ]e & pora~ame na onepravdanata devojka da otide na sostanokot mesto vas. svadbeniot miraz. iako iskapen vo nejzinite solzi kon koi e studen kako mermer. i svojot svr{enik. samo trudete se da gi ostavite za sebe ovie prednosti: prvo.

tamu. gospodine. gospodine deka e i kradec. Mo`e{ li da poveruva{ deka `ivee{ `ivot koga zavisi{ od tolku smrdea i blud? Popravi se! Popravi se. me polni so zadovolstvo a veruvam deka sovr{eno dobro s# }e se izvede. i toa postavena so lisi~ja i so jagne{ka ko`a za da se poka`e deka lukavstvoto {to podmetnuva. Re~i si barem edna{. tuku na zakonot. gospodine? Lakt Mene ni{to. a so Anxelo gledajte s# brzo da se zavr{i. gospodine. `ivee ovaa otfrlena Marijana.Blagosloven da ste. [to vi zgre{il ~ovekov. mi smrdi. gospodine. Pompej i slu`benicite. Izabela Vi blagodaram za utehata. velam! Pompej Dali mo`e{e svetot voop{to da bide vesel. a i smetame. . podveduva~. (Izleguva. se oblekuvam. `ivotinski dopir pijam. za{to najdovme kaj nego. {to e sega ova? Pompej I vie. bidej}i pobogato od ~ednosta. Ama sepak. ‘od nivniot odvraten. na eden imot opkolen so dlaboki endeci. toga{ svetot }e stane lulka na apa{i i pijanici.) (Vleguvaat Lakt. Potrebna e tuka i pouka i kazna za i yverov grub da ima fajde. da nosi postavena bunda za da go gree.512 Izabela Vilijam [EKSPIR Lakt Samo vie gledajte si go patot pred vas. na nekoj na~in.Nosete go v zatvor. o~e dobar. Pomisli samo {to zna~i da si go polni{ ~kembeto i da si go oblekuva{ grbot od tolku valkan porok. `iveam carski’. gospodine. mi smrdi. jadam. . mo`am da doka`am Vojvodata Ne. vetete mu deka }e storite po negovata volja. Zbogum. dobar o~e. Brzo pojdete kaj Anxelo. podveduva~ dolen! Od zloto koe so tvoja pomo{ se pravi lebot go vadi{.) Lakt Ama ako tuka nema lek a vie si ja terate rabotata prodavj}i `eni i ma`i kako da se stoka. a na drugiot. dobar brate o~e. poveseliot lihvar. mu dozvolija po naredba na zakonot. otkako na edniot. Vojvodata Bo`e. toga{ }e doka`e{ deka si negov. Vojvodata Samo zamislata kako seto }e izgleda. Tamu pobarajte me. xandaru. mu stavija katanec na vrata. Deka rabotava. Vojvodata (Na Pompej) Sram da ti e. nekakva ~udna naprava za razbivawe bravi koja ja isprativme kaj zamenikot na vojvodata. . ako |avolot dokazi ti dal za grevot. Vojvodata Mnogu zavisi od va{eto odnesuvawe. A jas vedna{ odam do Sveti Luka. Ako pobara u{te ve~erva da mu legnete v postela. mo`e da se kiti. mom~e. polo{iot. gospodine.

toa si e negovo pravo. pa s# pofal{! Lu~io [to pravi moeto milo zal~e. do ja`eto.roden makro. Eve eden gospodin i moj prijatel. taka treba i nikako poinaku. Pompej. ne? Da vi ka`am pravo. Zbogum. Pompej. Blagosloven da ste. posledicite se jasni.Tante za kukurigu 513 Pompej Lakt Mora pred zamenikot. Sega }e stanete dobar doma}in. Odi. dobar Pompeju. ovaa postapka? Zarem ne gi progolta posledniot poroj. Zbogum. gospodine. Lu~io Kako e blagoroden Pompeju? [to. mora taka da bide. Deka e makro tuka nema somne`. Ako ne poka`e{ trpenie. Pompej? Pompej Taka e. deka va{ata milost }e me oslobodi so kaucija. Pompej. zarem nema ve}e nekoj kip na Pigmalion da se pretvori vo taze `ensko pa da ti pikne raka v xeb i da ti izvle~e stisnata {aka? [to vozvra}a{. gospodine. Sekoga{ taze kurva i azdisana podveduva~ka. gospodine. toga{.) Pompej Nadu{iv uteha. ka`i jas tamu sum te pratil. veren Pompej. Pompej. Dolgovi Pompej ili {to? Lakt Zatoa {to e makro. Lu~io Toga{. o~e. . zad dvokolkata na Cezar? Te vodat vo triumf? [to. Vojvodata Kamo site da sme ona vo {to sme navidum isti. toga{. i toa makro so pedigre . a? [to veli{ za ovoj napev. (Vleguva Lu~io. Prepora~aj me na zatvorot. gospodine. prangite }e ti ste`nat a so toa i slavata }e ti porasne. Lu~io Ne. Ako zatvorot mu li~i na eden makro. go obra bostanot i sega se pari i se poti v kada. Lu~io Nema tuka ni{to stra{no. da ti se prodol`i apsot. Lakt Vratot }e mu sleze do va{iot remen. zatvorete go. ovoj go predupredi. Zamenikot ne mo`e da mu go pravi }efot na nekakov si ekspert za kurvi. tvojata gazdarica? U{te podveduva. ovoj predmet. ~oveku? Kade trgnal? Dali e zdodeven i d’tkav? Kakov e? Na koj dur udira? Vojvodata Na ist pa ist. poarno bi mu bilo da mu e glasnik i toa odjavan edno dva kilometri od nego. Odi{ v zatvor. navistina nema. a? [to veli{ ti. Ako e nekakov ispora~uva~ na kurvi i mu izleze pred o~i. Zbogum. ne e pove}e vo moda. Pompej Se nadevam. ili gre{ni a navidum ~isti. Lu~io E pa toa e dobro. }e ja ~uvate ku}ata. vikam spasitel. ~isti od grev. ganyalo? Dali svetot e ona {to be{e. gospodine. zatoa {to e makro. ]e se molam Pompej.

Pompej Lu~io (Na Lu~io) Zna~i nema da mi platite kaucija. a Pompej? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. o~e? Vojvodata Vojvodata Ne sum ~ul ni{to.514 Vojvodata I vie. drugi deka e vo Rim. gospodine. Gospodarot Anxelo dobro si vojvoduva vo negovo otsustvo. Vojvodata Dali Brixit u{te se aka. gospodine? Lu~io Ni potoa Pompeju ni sega. I deka e kukla {to se plodi.) Se slu{a ne{to za vojvodata. no kade i da e mu posakuvam s# najdobro. No edno e sigurno: koga mo~a mo~ta mu se pravi mraz. s# dodeka ne se skrati jadeweto i pieweto. Vojvodata Toj porok mnogu se ra{iri i mora strogo da se le~i. Toa e isto taka sigurno kako {to sum siguren deka eden i eden se dva. o~e. {to mislite? . o~e. (Izleguvaat Lakt. Nema da mu se sroni biserot ako malku na bludni~eweto mu progleda niz prsti. Velat ovoj Anxelo ne go sozdale ma` i `ena. neverojaten poteg od negova strana da zbri{e od zemjava i da ja prezeme ulogata na prosjak za koja nikoga{ ne bil roden. mnogu sojuznici i pomaga~i. Lu~io Odi pod senka. To~no li e ova. Dobro pravi. gi stavi prestapite na zort. Pompej i slu`benicite. {to mislite? Vojvodata Ne znam kade e. porokov ima mnogu rodnini. odi. . toga{? Lu~io Lu~io Nekoi velat deka bil kaj ruskiot car. nekoi pak deka e ro`ba na dva soma. za ova sum siguren. Pompej. gospodine. A vie? A kako e sozdaden. o~e. Ama nevozmo`no e da se sotre sosem. spored voobi~aeniot na~in. Nekoi velat deka morska samovila go donela na svet. {to se govori? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Be{e lud. Vaka nekako s# mi e ne{to mnogu nam}oresto.[to ima novo po svetot. No kade e navistina. Lu~io Navistina.

. Vojvodata Golema nepravda mu pravite. go poznavam i go sakam. kolku se la`ete. A i pijanica si be{e. zatoa nau~i da bide du{even. a nu`no i bez pogovor. ili lud ili ste vo golema zabluda. Ama ova samo mo`am da vi go ka`am. tuku pobrgu bi platil iljada da rastat i da se vospituvaat. Vojvodata Ne e vozmo`no. Lu~io Koj. Vojvodata Umen? Sigurno deka be{e umen ~ovek. Lu~io {mugna. Da se sudi samo po ona {to go napravi. Vie ili zboruvate kuturica ili. mislam deka ne be{e takov. Pove}eto od negovite go smetaa za umen ~ovek. Lu~io Gospodine. gospodine. zamislete za kolkava bezdu{nost stanuva zbor koga toj e vo sostojba zaradi buntot na dolniot da gi pra}a lu|eto kaj gorniot! Dali otsutniot vojvoda bi storil takvo ne{to? Ne bi obesil toj ~ovek zatoa {to napravil sto kopiliwa. izvestenosta vi e pomra~ena so zloba. toa e tajna i mora da se ~uva zaklu~ena me|u zabite i usnite. Vojvodata Qubovta govori so pove}e poznavawe. i s# {to na kormiloto na dr`avata stori. ti se molam. Lu~io A toj e plitok. mu ja {mugnal? Lu~io Ama vi se molam.Tante za kukurigu 515 Vojvodata Mi li~ite na zadrogaz. Toj ima{e ~uvstvo za ovaa rabota. ako ste podobro izvesteni. Lu~io O. ni{to ne znae i prazen e ko lejka. ne mo`at. mene mi ka`uvate? Jas bev gaz i ga}i so nego! Vojvodata si be{e dosta srame`liv a jas mislam deka znam i zo{to mu ja Aa. znae{e kakva polza ima od nea. vojvodata ne bil? @imi takvooto ne bil! Prosjak na pedeset? Obi~no pu{ta{e po dukat~e vo nejzinoto sandu~e! More si mrda{e toj po malku. da ne go prika`at vo podobro svetlo. a poznavaweto so posrde~na qubov. Vojvodata Nikoga{ ne sum ~ul deka otsutniot vojvoda bil mnogu po `enite. gospodine. Vojvodata A zo{to. Celiot tek na negoviot `ivot. Lu~io Ama vi se molam gospodine. toj duri i za zavidlivcite bi bil dobar znalec. Vojvodata Vie ili ste zloben. Lu~io Gospodine. i golem govorxija. jas znam {to znam. dr`avnik i vojnik. siguren sum. da vi ka`am ako ne ste znaele.

kako {to se molime da bide. . }e go li{i ovoj kraj od `iteli so svojata vozdr`anost. klevetite podmolni najdobrata ja napa|aat doblest. Vojvodata O. {to lesno }e go skastri bludot podlo ispilen? (Vleguvaat Eskalo.) No koj ide? Eskalo (Na temni~arot) Ajde. mra~nite dela.) Vojvodata Ni mo}ta ni goleminata kaj smrtnite ne ja izbegnuvaat pokudata. Ama dosta za ova. (Izleguva. o~e. gospodine? Lu~io Zo{to? Zatoa {to bez um si go omrsil. }e imate smelost toa i da go potvrdite. Zbogum. a kako se vikate. ti velam. dobar bidete so mene. Lu~io Poprvo }e se obesam. U{te ne se otka`al od toa. Vie barem va`ite za milozliv ~ovek. bi se cmokal i so prosja~ka pa makar od usta da & bazdat rei od crn leb i kromid. Ima li kral tolku silen. i. ovoj Klaudio e osuden na smrt zatoa {to se razga{til. gospodine. ovoj upravitel koj{to ne e ni ma{ko ni `ensko. Bi sakal vojvodata za kogo govorime da se vrati. ako po`iveam da go izvestam za vas. vie se nadevate deka vojvodata nema nikoga{ da se vrati. Ako govorevte po du{a. Temni~arot i gospo|a Azdisana.516 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Te{ko da vi poveruvam bidej}i ne znaete {to zboruvate. Ama jas navistina mo`am malku i da vi na{tetam. vi se molam? Lu~io Gospodine. Ni vrap~iwata ne smeat da pravat sedela pod negovoto penxere oti se razvratni. pak ti velam. Navistina. Se la`ete za mene. Mo`e{ da mi ka`e{ dali Klaudio }e umre utre? Vojvodata Zo{to bi umrel. ili smetate deka sum bezopasen protivnik. Vojvodata pak. Kamo da se vrati. Vojvodata ]e ve zapoznae toj u{te podobro. ni slu~ajno ne bi gi iznesuval na videlo. Azdisana Dobar gospodaru. Ama ako nekoga{ se vrati vojvodata. Obvrzan sum ova da go pobaram od vas. nosete ja v zatvor. Lu~io Ne se pla{am od vas. se vikam Lu~io. va{e gospodstvo. Eskalo Dva-tri pati ukorena i povtorno istiot prestap? Ova i milozlivosta }e ja natera da pcue i da se odnesuva kako tiranin. Re~i deka jas ova sum ti go ka`al. ne e tip {to ne bi go omrsil mustakot vo petok. Temni~arot Podveduva~ka celi edinaeset godini. dozvolete da iska`am `elba pred nego da polo`ite smetka. Zbogum. dobro poznat na vojvodata. dobar o~e. ova povtorno }e go poreknete. mra~no bi gi sredil. Te molam moli se za mene. Vojvodata.

Pogri`ete se da go posetat sve{tenici za bogougodno da se podgotvi. gospodine. Iznesete go pred mene. mojot sobrat vo vlasta. a mene dozvolete mi da ve pra{am dali i kolku Klaudio e podgotven. ama sre}ata dade ovde vekot da go minuvam. zaveden od slabosta na svojata priroda. Okolu ovaa zagatka mudruva svetot. Vedna{. Ovaa vest e dovolno stara no barem sekoj den e vest. Toj smeta deka ~inot na svojot sudija ne go smeta za zol i sosema dobrovolno se povinuva na re{enieto na zakonot. pove}e ni zbor. Eskalo Od kade ste? [to ima novo po svetot? Vojvodata Ni{to. ja kolnat. ova e po prijava na nekojsi Lu~io. Nejze nosete ja v zatvor. se bara ne{to novo. Odvaj da ima sigurni garanti za da bidat op{testvata bezbedni. Deteto na po~etokot na maj }e mu ima godina i tri meseci. imaj}i dovolno slobodno vreme. Klaudio mora utre da umre.Tante za kukurigu 517 Eskalo Azdisana Gospodaru. koi jas. najmnogu ja vode{e borbata za sebespoznavawe. Temni~arot Ako dozvolite. Me izvestija deka ste go posetile. se prepu{ta{e na nekoi la`ni nade`i za `ivot. Vojvodata Bog neka ve blagoslovi i sekoe dobro. Anxelo. a i garancijata e tolkava {to duri i tie od nea {to zavisat. Jas samata mu go gledav a videte kako so navredi mi vra}a. Opasno e da se bide star vo koj i da e pravec kako {to e doblest da se bide nepostojan vo koj bilo potfat. Ve molam. ovoj monah be{e so nego i go upati kako da se podgotvi za smrt. s# }e be{e poinaku. dobar o~e. Vojvodata Vojvodata Ne od ovaa zemja. No vo svojata fantazija. (Izleguvaat Temni~arot i gospo|a Azdisana. No da go ostavime nego na negovite raboti.) Eskalo Dobra ve~er. So`albata da deluva{e na mojot sobrat kako na mene. Gospo|ata Maca Prevrtuva~kata ostana trudna od nego u{te vo vremeto na vojvodata. ne saka da se premisli. Jas sum eden od milosrdnite bra}a. & veti deka }e ja zeme. Sovr{en gospodin na vozdr`anosta i umerenosta. Temni~aru. nad site borbi. neodamna dojdov od dvorot na biskupot so posebna zada~a za negovata svetost. Eskalo Golema sloboda si zema toj ~ovek. Vojvodata Kakvi zadovolstva saka{e? Eskalo Pove}e se raduva{e da gi vidi drugite radosni odo{to da se raduva na ne{to {to nego bi go razveselilo. osven {to tolku golema treska ja trese ~esnosta {to }e mora da se raspadne za da se izle~i. kakov ~ovek be{e vojvodata? Eskalo Be{e ~ovek koj{to. molej}i go boga da mu pojdat od raka. mu gi razbiv i toj sega e .

toga{ samiot na sebe si izrekol presuda.518 re{en da umre. Eskalo Odam da go posetam zatvorenikot. Vojvodata Mir so vas. du{evnosta da ja bodri. a na zatvorenikot svojot dolg sprema svojata profesija. Taka prepredeniot so prepredenost }e se . urnek vo du{ata sopstvena da plodi. Zbogum. Anxelo treba sto pati da se srami {to mojot porok go trebi.) Mu go plativte na neboto ona na {to ste mu dol`ni. So Anxelo no}eska v postela }e legne svr{enicata negova po osnovi razni. }e ima so {to da se gordee. no ako i toj padne vo grev. (Izleguva. no naidov vo svojot sobrat vo vlasta na tolku stroga pravi~nost {to morav da mu priznaam deka toj samiot e olicetvorenie na pravdata. to~no taka drugite da gi kaznuva ko grevovite svoi {to gi odmeruva. svetost treba da & pridru`i. Eskalo Vilijam [EKSPIR kazni. Aram da mu e na toj {to surovo se~e glavi za grevovite {to samiot nepre~eno gi pravi. doblesta da ja vodi. Se borev za toj sirot mlad gospodin do granicite na svoite skromni mo}i. kako mo`e strasta sklona kon zlostor koga raspalena }e ti zaigra vo dvor da gi spletka vo pajakovata mre`a rabotite veliki. (Izleguva Eskalo. so izmama izmamata da se plati a vo snaga starata obvrska da se vrati. Vojvodata Ako negoviot sopstven `ivot odgovara na ostrinata na negovite postapki. najmnogu {to te`at! So itrina mora porokot da se stegne. na strogosta. a vnatre crn |avol vie! O.) Toj {to so me~ot bo`ji saka da se slu`i. {to s# mo`e ~ovek vo sebe da krie. od nadvor angel. a svojot go hrani! O.

) Marijana Prekini ja pesnata. toj gradina ima. so revnost na golem krivec. Tokmu tamu nemu mu vetiv to~no srede gluvata polno} da mu dadam znak.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Marijana so edno dete. (Vleguva Vojvodata prepraven kako monah. Mo`ebi naskoro pak }e ve viknam zaradi ne{to {to i vam }e vi koristi. za{to sakam da ne me najdevte ovde vo tolkava radost. iako muzikata ~esto takov ~ar ima lo{oto dobro da go pravi. cel den sum ovde. Vojvodata Dobro e. ~ij sovet ~estopati go smiruval bolniot moj ~emer. Marijana Ne ve pobara nikoj. tie usni {to tolku slatki. Vojvodata No dali }e znaete da go najdete patot? Izabela Dobro i vnimatelno zapametiv {to mi ka`a. Tokmu sega e dojdeno vremeto.) Vojvodata Vo dobar ~as i dobro mi dojdovte. Eve ide te{itelot moj. zalog daden no zaluden.) Deteto (Pee) Trgni gi. a od zapadnata strana i edno lozje do koe se minuva niz drvena vrata koja so ovoj. pogolemiot klu~. i tie o~i. se kolnea la`no. o trgni. No bakne`ite vrati mi gi.) Vojvodata Sosema vi veruvam. (Vleguva Izabela. Marijana Ostanuvam so verba vo vas. nazad vrati. (Izleguva.) Ve molam za pro{ka. vodi~i slepi za utroto vla`no. prati. Prostete mi i veruvajte ovde vo ladot radosta mi e temna no dobredojdena e za jadot. gospodine. se otvora. Ve molam. . pa {to pobrgu begaj. prati gi. a dobroto lo{o da prima. ka`ete mi dali nekoj deneska ovde pra{uval za mene? Vetiv deka pribli`no vo ova vreme }e me najde ovde. ]e ve molam za kratko da se povle~ete. Ovoj drugiot e od pomaloto vrate niz koe od lozjeto v gradina se odi. Niz {epot. osuni vkusni. [to vesti nosite od zamenikot dobar? Izabela Ogradena so yid. (Izleguva deteto.

Vojvodata Dali dogovorivte i drugi znaci na koi taa treba da vnimava? Izabela Vilijam [EKSPIR Vojvodata O vlast! O golemino! Milioni zlobni o~i vo tebe se vpereni. (Izleguvaat. Ne e grev na ovoj na~in da se spoite za{to pravdata koja e na va{a strana izmamata }e ja blagoslovi. samo brzo za{to no}ta vla`na nabli`uva. Marijana (Na Izabela) Da odime. o~e dobar. koja ima ne{to mnogu va`no da vi ka`e.) Ve molam zapoznajte se so ovaa dama.520 ne edna{ tuku dvapati toj patot mi go poka`a. Dobro s# ste smislile. Vojvodata Ne e toa sovet. Izabela Marijana I jas istoto go sakam.Ajde! Dojdete! (Vleguva Marijana. ako vie taka ja posovetuvate. i deka siot moj tamo{en prestoj mora da bide mnogu kratok. tuku barawe moe. ]e pri~ekam da zavr{ite. (Se vra}aat Marijana i Izabela. o~e. Tuka e za va{e dobro. Vojvodata Ne.) Izabela (Na Marijana) Treba samo da ka`ete na zaminuvawe od nego. Vojvodata Vojvodata (Na Marijana) Vie sigurno znaete deka ve po~ituvam? Marijana Znam. ako vi e po volja? (Izleguvaat Marijana i Izabela. Vojvodata Toga{ zemete ja dru{kava va{a pod raka. od ni{to. . more mudruvawa glupi te pravat tatko na soni{tata nivni pusti i so lagi te ~ere~at.’ . tolkupati ve}e vidov. tuku samo povlekuvawe vo mrakot. nieden. no prvin seidbata treba da se svr{i. Na Marijana u{te ni{to ne sum & rekol.) Dobro se vrativte! Dali se dogovorivte? Izabela ]e se nafati taa na zada~ata. za{to mu rekov sluginka edna }e me sledi i }e me ~eka ubedena deka zaradi brat mi doa|am. Da odime! ^asot se kr{i! ]e ima `etva. Bez gajle. tivko i so {epot: ‘Sega na brat mi setete se.) Ne pla{ete se. tefteri celi kru`at so la`ni i najprotivre~ni vesti za tvoite postapki. mila }erko. Toj e va{ ma` po dogovorot prven.

) Pompej Ve molam gospodine. e umetnost. neka vi se najde sega. Ako se nafatite da mu pomagate. }e si odle`ite kolku {to vi sledi a pri otpu{taweto }e bidete bezmilosno iskam{ikuvani. Temni~arot Ej. }e se spasite od prangi. ~ovekov ovde utre }e ti pomaga pri izvr{uvaweto na kaznata.) Temni~arot Mraza~ Dojdete vamu. mo`am. ne gledam koj e pote`ok. Makro. brat. toga{ e glava na `enata. gospodine. Me baravte. gospodine. ako ne. Utre nautro treba da umrat Klaudio i Bernardin. dovolen e eden perduv za da prevagne vagata. dogovorete se za edna godina pa Mraza~ 521 neka prestojuva ovde so vas. sum ~ul go vikaat umetnost. No kakva umetnost mo`e da bide beseweto ne mo`am da zamislam pa duri i da me obesite. isto se ma~kaat {to doka`uva deka i mojot zanaet e umetnost. dali navistina profesijata si ja smetate za umetnost? Mraza~ Da. gospodine? Nema tuka leb za nego! ]e ni ja zasrami umetnosta. Mo`ete nekomu da otse~ete glava? Pompej Temni~arot Ako e ergen. Brat~e. a potoa otpu{tete go. Ajde. samo {to pogledot vi e krvni~ki. a nikoga{ ne bi mo`el da otse~am glava na `ena. gospodine? Pompej Temni~arot Doka`ete. ako ne. Toj ne mo`e da bara da go cenat kako vas. gospodine. Bi sakal mojot ortak malku da me podu~i. Slikarskoto ma~kawe. ne mi prodavajte basma na kilo tuku odgovorete mi direktno. ajde.Tante za kukurigu Scena 2 (Vleguvaat Temni~arot i Pompej. gospodine.) Mraza~ E. Ovde vo zatvorov imame xelat na kogo mu treba pomo{nik. gospodine. zatoa {to ste bile zloglasen makro. (Izleguva. Mraza~! Kade e toj Mraza~? (Vleguva Mraza~. za{to toa e blagorodno. Ako vi e prifatlivo. Mraza~ . gospodine. bidej}i se zanimavaat so istiot zanaet kako i jas. jas si bev nezakonski makro od kojznae koga. ama ako e `enet. a kurvite. gospodine. `ivi liceto blagorodno. bez somnenie. Temni~arot Ajde. be{e makro. umetnost ami {to. Pompej Pompej Gospodine. ama sepak }e se zadovolam so toa da bidam zakonski besa~.

gospodine. Sega e polno} gluva a utre vo osum ve}e }e si besmrten.522 Vilijam [EKSPIR Pa nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek {to ne mu ujdisuvaat na tamu nekoj kradec.) Temni~arot Se razbravte? Viknete mi gi ovde Bernardin i Klaudio. }e mu slu`am.) Eve go nalogot. ]e te podu~am vo zanaetot. brat~e. (Vleguva Klaudio. Temni~arot (Na Mraza~) Vie. za{to e ubiec. pa taka nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek koi ne bi mu ujdisuvale na koj bilo tamu nekoj kradec. (Se slu{a troapawe od nadvor. temni~aru dobar! Dali nekoj neodamna za mene pra{uva{e? Koj mo`e da mu go najde krajot? Dobro.) Za edniot mi e `al. Mraza~ (Na Pompej) Ajde. podgotvete si gi pewu{kata i sekirata za utre sabajle vo ~etiri. toj tamu nekoj kradec misli deka se dovolno tesni.) Dobrodojdovte. (Vleguva Vojvodata oble~en kako monah. prviot po~esto moli za pro{ka. podgotvete se. o~e. tolku me zadol`ivte so va{ata qubeznost {to redno e da vi se oddol`am kako {to treba. rabotej}i go svojot zanaet. gospodine. Ako se pre{iroki za tamu nekoj kradec. Kade e Bernardin? Klaudio Potonat dlaboko vo cvrst son ko napor nevin ste`nat vrz koskite na umoren patnik. Ne saka da se razbudi. Za{to navistina. bidej}i gledam deka va{iot xelat. za smrtta tvoja. }e bidam podgotven ko pi{tol na gotovs. a oko nema da mi trepne za drugiot koga smrtta po tikva }e go repne. (Vleguva Temni~arot. Po mene. ako edna{ vi se uka`e prilika da me upotrebite koga vam }e vi dojde redot. treba po~esto da se kae od makroto koj{to go raboti svojot. ~esniot ~ovek misli deka se dovolno {iroki. odete. Temni~arot Pompej Gospodine.) Poleka! Se nadevam deka pomiluvawe e ili odlagawe za blagorodniot Klaudio. se nadevam. gospodine makro. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej. Vojvodta Ni Izabela? Temni~arot Najdobrite i najblagotvorni duhovi no}ni nad glava vi bdeat.) (Povtorno se slu{a tropawe. Vojvodata .) Nekoj tropa! Koj mo`e da bide? Bog neka vi dade uteha! (Izleguva Klaudio. Temni~arot Ni taa. Klaudio. Pompej Ako ali{tata se pretesni za tamu nekoj kradec. Pompej Temni~arot Sakam da u~am. Nikoj od koga bieja kambanite za ve~erna.

Temni~arot Mnogu surov zamenik. no vaka e pravi~en. se razdenuva. Golema e retkost klu~ar eden zatapen. Temni~arot Ne e bez nade`. ni {to se odnesuva do rokot. (Temni~arot odi kaj vratata. Vojvodata Zarem ne pristigna otpovik za Klaudio ili mora da umre utre? (Na strana) Ova e negovata pro{ka. Zna~i prestapot e brz i bez merka ]e mu se povinam. se slo`uva negoviot `ivot so vlasta negova i pravecot na negovata pravda.Tante za kukurigu 523 Vojvodata Zna~i nabrgu }e se pojavi. Vojvodata Nosi pro{ka za Klaudio.) Ova e ~ovek na negovoto gospodstvo. Glasnikot (Mu dava ne{to napi{ano na Temni~arot) Gospodarov vi go pra}a ova napismeno a po mene i nalogot da ne otstapite ni najmalku od nekoja negova odredba. Temni~arot Neka ~eka dodeka slu`benikot ne dojde da go odvede. temni~aru. lu|eto da gi saka. gospodine.) Idat. ni {to se odnesuva do predmetot. Prativ po nego.) (Na Temni~arot) Ama vreva! Nekomu mnogu mu se brza {tom kutrava vrata ja ranuva so tresok. Da e od isto testo kako ona {to go le~i. osven toa od samiot prestol na pravdata. sepak mislam deka otpovikuvawe nema da stigne. (Tropawe od nadvor. Vojvodata Iako mugrite bli`at. ne e. Temni~arot . (Tropawe na vrata. bodiwaj}i ja vlasta. (Vleguva glasnik. gospodarot Anxelo & go veti na javnosta tokmu sprotivnoto. kaj drugite saka da go zauzdi. Neka dobro ve osuni oti kako {to gledam. Temni~arot Ima ne{to ute{no za Klaudio? Vojvodata Temni~arot Ne. tiranin bi bil toga{. sepak }e slu{nete pove}e pred da razdeni denot. nema ni{to. Toj so sveta vozdr`anost go kroti ona vo sebe {to.) Vojvodata Mo`ebi ne{to pove}e znaete. ni {to se odnesuva do drugi okolnosti. Vojvodata Ne e.) Temni~arov e ~ovek. kupena so grevot {to na istiot toj pro{teva~ mu prebiva vo mevot. Takov slu~aj do sega sme nemale. (Izleguva glasnikot.

Vo zatvorot ima{e celosna sloboda. ba{ go boli za s#. Toj duri i samiot prizna. smetaj}i verojatno deka }e bidam le`eren vo slu`bata. Pogri`ete se ova da se izvr{i kako {to treba imaj}i na um deka od ova zavisat mnogu raboti {to ne mo`am da vi gi doveram. no ovde e izrasnat i odgledan. [to ima. Koga porokot prostuva. i~ ne mu e gajle. gospodarot Anxelo. nema ~uvstvo za smrtta. Zna~i izvr{ete si ja dol`nosta. inaku }e vi letne glavata. Na liceto. ni od minatoto. Ako lo{o ~itam. gospodine? Temni~arot Temni~arot Negovite prijateli postojano uspevaa da mu izdejstvuvaat odlagawe. mi se ~ini ~udno za{to porano nema{e takov obi~aj. Vojvodata Dali sega go ima? Temni~arot Da. ni od sega{nosta ni od idninata. temni~aru. ve}e devet godini le`i v zatvor. Vojvodata Vi ka`av. Vojvodata Podocna }e govorime pove}e za nego. Otvorete mu ja vratata. no toj nema da izbega. do pet sakam da ja imam glavata na Klaudio kaj mene.’ [to velite na ova. Temni~arot Ne saka ni da ~ue. Vojvodata Kako se slu~ilo otsutniot vojvoda da ne go oslobodi ili da go pogubi? Sum ~ul deka taka sekoga{ pravel. toga{ mojata . ne se ni najde.524 Vilijam [EKSPIR koga go pravi mnogu krupna yverka. ne se pla{i od ni{to. }e mu poka`evme la`en nalog za toa. Pijan e po vezden i toa po nekolku dena. Za podobro da se uveram. a i vistinski dokaz s# do doa|aweto na vlast na gospodarot Anxelo. da ~ueme. Vojvodata Ve molam. mi ja ostri budnosta so ovoj nevoobi~aen pottik. gospodine? Vojvodata [to e toj Bernardin {to treba da go pogubite popladnevo? Temni~arot Roden e ^eh. Temni~arot ‘Bez ogled dali ne{to sprotivno ste ~ule. vi se ~ita ~estitost i postojanost. ama toa za nego be{e ko da tropnalo tene}e. naredete Klaudio da se pogubi vo ~etiri a popladne Bernardin. ^estopati sme go budele nebare }e go nosime na pogubuvawe. Dali poka`uva{e kaewe vo zatvorot? Dali rabotata ja primi pri srce? Temni~arot Toa e ~ovek {to smrtta ne ja sfa}a postra{no od pijan son. prostuvaweto do tamu odi {to grevot i gre{nikot vo prijatelstvo gi vodi. a za besmrtnosta mu e gajle kolku za lanskiot sneg. Vojvodata Mu treba pouka.

ve molam postapete kako {to vi velam. navle~ete na Gi prepoznavam i toa i toa. pa ni mojata obleka. Klaudio. ve molam da mi ostavite samo ~etiri dena rok. za ~ie pogubuvawe dobivte nalog. Neka utrovo Bernardin bide poguben a negovata glava ispratena pred Anxelo. pa ka`ete deka posledna `elba na osudenikot bila pred smrt da go istri`at. rokot mi e utvrden. gi znaete i negovata raka i negoviot pe~at. a imam jasen nalog pod zakana so smrt glavata da ja ispora~am pred o~ite na Anxelo? Ako otstapam makar i malku }e me snajde sudbinata na Klaudio. Vojvodata Temni~arot Kako mo`am da go storam toa koga vremeto istekuva. }e se potpram drsko na svojata ume{nost pa {to }e bide neka bide. ni moeto uveruvawe ne mo`at lesno da ve omeknat. mrtovecot mnogu go menuva likot. }e otidam podaleku od {to planirav. a dotoga{ vedna{ treba da mi napravite edna opasna usluga. osven blagodarnost i nagrada. ama ova e protiv mojata zakletva. Temni~arot Prostete. Vojvodata Temni~arot O. pa }e ja otkrie izmamata. (Poka`uva pismo) Pogledajte gospodine. No bidej}i gledam deka se pla{ite. ovde se rakopisot i pe~atot na vojvodata.Tante za kukurigu 525 stara ume{nost me mami. . `imi svetecot komu mu slu`am. Temni~arot Anxelo gi ima videno i obajcata. Vojvodata Dali mu se zakolnavte na vojvodata ili na zamenikot? Temni~arot Vojvodata Nemu i na negovite zamenici. vi se molam? sebe i ne{to drugo. za da go otstranam sekoj va{ somne`. a vie mo`ete i da pripomognete. ne se somnevam vo toa. Vojvodata Ovde se najavuva vra}aweto na vojvodata: pro~itajte go toa podocna koga }e imate Dali bi smetale deka ne ste napravile prestap ako vojvodata ja odobri va{ata postapka kako pravi~na? Temni~arot Samo kolku e toa verojatno? Vojvodata Ne deka e verojatno tuku e sigurno. Temni~arot A kako. Istri`ete mu ja glavata i podvrzete mu ja bradata. No. Vie. Ako so ova. ni mojata besprekornost. Odlo`ete go pogubuvaweto. }e se zalo`am protiv toa so mojot `ivot. Vojvodata @imi zakletvata {to sum ja dal na mojot red. dobar o~e. ne e ni malku pove}e vinoven pred zakonot odo{to Anxelo koj{to kaznata mu ja izre~e. gospodine. vie znaete deka ova obi~no se pravi. Za da vi dadam mo`nost ova da go sfatite kako {to treba.

pa diviot Polu-bure {to go probode Kazan i mislam u{te ~etiriesettina drugi. od {to izvlekol }ar pet marki. od toa nema ni{to.) . ]e go ispovedam i }e go razre{am od grevovite vedna{. no za sre}a. megdanxijata. Povikajte go xelatot i neka mu se se~e glavata na Bernardin. ve}e se razdeni. Site te{kotii lesno se re{avaat koga se znaat. s# na s# 197 funti. site golemi ala{verxii vo na{iot zanaet. silexija na me~ i kama. ^ovek bi rekol deka e vo ku}ata na samata gospo|a Azdisana. Pogledajte. Prvin. de deka negde se zamona{il. pa majstor Za-vlakno-zlato i majstor Umrev-od-glad. bidej}i ovde se nao|aat mnogu od nejzinite stari mu{terii. Ova Anxelo ne go znae bidej}i tokmu deneska dobiva pisma so ~udna sodr`ina. a sega stanati ‘Podajte za boga’. (Izleguvaat. na tu`ba od majstor Trino`ici.) Mraza~ Bratko. tuka e mladiot majstor Brzo{ilo. (Vleguva Mraza~. Potoa tuka e eden majstor Fiasko. pa mladiot majstor Bog-da~uva. Raka na srce.) Pompej Taka se odoma}iniv ovde {to se ~uvstvuvam ko da sum vo onaa na{a esnafska ku}a. Pompej Majstore Bernardin! Razbudete se da ve obesat! Majstore Bernardin! Mraza~ Ej! Bernardin! slobodno vreme i }e vidite deka toj vo rok od dva dena }e bide ovde. zatvoren e poradi nakusuruvawe na mu{teriite so temno`olta hartija i star |umbir. pa upatete go na podobro mesto.526 Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguva Pompej. ve~niot patnik. Vo niv de se veli deka vojvodata umrel. pa hrabriot majstor Vrvka-od-~evli. trgovec so tkaenina. Ne ~udete se mnogu kako ova e mo`no. pa tuka vi e i mladiot Lezet-me{e {to go ubi pohotniot Treseno-blago. se pojavi yvezda i mu dade znak na ov~arot. toga{ |umbirot ne se baral mnogu za{to site stari babi izumrele. Potoa tuka ni e i mladiot Kec-na-banka . Odime. zaradi nekoi ~etiri topovi svila vo boja na praska koi sega go raspraskaa do pita~ki stap. dovedi go ovde Bernardin. no ova }e vi vnese apsolutna re{enost. S# u{te ste v~udovideni. pa majstor Se~i-begaj.

Tante za kukurigu

527
Mraza~

Bernardin (Od nadvor) Grlata da vi se krastosaat, da dade bog! Koj se dere taka! Koj ste vie? Pompej

Navistina gospodine, bi sakal {to pobrgu da se nurnete vo molitva za{to, gledajte, nalogot stigna. Bernardin

Va{i prijateli, gospodine; xelati. Treba da bidete dobri gospodine, da stanete i da odite na nebo! Bernardin Mar{ da ve nema, gadovi, sikter! Mi se spie. Mraza~ Re~ete mu deka mora da se rasoni i toa vedna{. Pompej Ve molam, majstore Bernardin, bidete buden dodeka ve obesime a potoa spijte kolku {to sakate. Mraza~ Odi kaj nego i izvle~i go!

Gadu, piev cela no}; ne sum podgotven za toa. Pompej U{te podobro, gospodine; za{to toj {to piel cela no}, pa go obesat rano na sabajle, posle mo`e da spie ko zaklan cel den. (Vleguva vojvodata prepraven na monah.) Mraza~ Eve, gospodine, vi doa|a duhovniot tatko. U{te misli{ deka ni e do {ega? Vojvodata Gospodine, podbodnat od milosrdie, a na vesta kolku brzo treba da go napu{tite svetov, dojdov da ve posovetuvam, da ve ute{am i da se pomolam so vas. Bernardin

Pompej Doa|a, gospodine, doa|a. Slu{am kako {u{ti slamata pod nego. Mraza~ Dali sekirata e na pewu{ka, brat? Pompej Naostrena e gospodine, samo treba da se zamavne. (Vleguva Bernardin.) Bernardin Pa Mraza~, {to sakate od mene? E taka pop~e, ama nema. Piev cela no} ko netokmu i mi treba pove}e vreme da se podgotvam. Ako ne, }e treba mozokot da mi go isturat so cepenica. Deneska ne mi se umira, pa crknete ako sakate. Vojvodata O, gospodine, morate; zatoa, ve molam, naso~ete go pogledot kon patot {to vi pretstoi. Bernardin Se kolnam deka nema da umram deneska, pa ako sakate ubeduvajte me do utre sabajle.

528
Vojvodata Ama vi se molam Bernardin

Vilijam [EKSPIR

nalo`en od Anxelo. Gledajte ova da se stori i da se isprati spored zapovedta, a jas }e probam da go nagovoram jadnikov dobrovolno da umre. Temni~arot Ova, dobar o~e, }e se izvr{i vedna{. No Bernardin mora popladnevo da umre; no {to da pravime so Klaudio za da se spasam od opasnosta {to mo`e da me snajde ako se doznae deka e `iv? Vojvodata Napravete vaka: skrijte gi tajno i Bernardin i Klaudio. Pred dvapati sonceto da ugree jasno nad svetot dolu, }e se najdete vo bezbednost. Temni~arot

Nema {to da mi se molite. Ako imate ne{to da mi ka`ete, dojdete vo mojata }elija, za{to deneska ottamu ne mrdam. (Si zaminuva.) Vojvodata Nepodgotven ni za `ivot ni za smrt. O, du{o so kameno srce! Po nego; donesete go da umre. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.) (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Pa kako vi izgleda zatvorenikot? Vojvodata

Vi se pokoruvam po svoja volja. Su{testvo nepodgotveno, neprikladno za smrt; da se isprati na onoj svet so vakva du{a bi bilo grev. Temni~arot Ovde vo zatvorov, o~e, utrovo umre od smrtonosna treska eden Dubrov~anec, mnogu zloglasen pirat, ~ovek na ista vozrast so Klaudio, so brada i glava sli~ni na negovite. Kako bi bilo da go ostavime nesre}nikov dodeka ne se re{i samiot a zamenikovata volja da ja zadovolime so likot na Dubrov~anecot na Klaudio sli~en? Vojvodata Eve ja glavata; samiot }e ja odnesam. O, neboto tuka vme{alo prsti. Nalog dajte vedna{; istekuva rokot Vojvodata Brgu, dajte nalog i glavata ispratete ja kaj Anxelo. (Izleguva Temni~arot.) Sega }e napi{am do Anxelo pisma temni~arot }e mu gi odnese - od niv }e doznae deka nabli`uvam kon doma, i deka moram so nalozi mnogu krupni javno da vlezam v grad. Od nego }e baram da me do~eka kaj posvetenata ~e{ma kilometar i pol pod gradot, a od tamu ladnokrvno i na dobro odmeren na~in so Anxelo }e postapime. (Vleguva temni~arot so glavata na Dubrov~anecot.) Temni~arot

Tante za kukurigu

529
Vojvodata

Vojvodata Taka e dobro. Vratete se vedna{, bidej}i imam da vi soop{tam ne{ta koi, osven vas, nikoj ne smee da gi slu{ne. Temni~arot

Mo`no e i ba{ e taka. Bidete mudra, }erko, vo trpenieto. Izabela O, odam kaj nego o~ite da mu gi iskopam!

Letam. Vojvodata Izabela Nema da ve primi. (Od nadvor) Ej! Javete se! Izabela Vojvodata Glasot na Izabela. Dojdena e da ~ue dali pomiluvaweto za brat & stigna; no nema da & ka`am zaradi nejzino dobro, za koga najmalku o~ekuva, po te{kiot o~aj ko uteha bo`ja da & dojde. Izabela (Od nadvor) O, so va{ dopust! (Vleguva Izabela.) Vojvodata Dobro utro, ubava i blagorodna }erko. Izabela Poubav e blagoslovot {to od svet ~ovek kako vas doa|a. Dali zamenikot go prati pomiluvaweto za brat mi? Vojvodata Toj go oslobodi, Izabela, od svetot. Glavata mu e otse~ena i ispratena kaj Anxelo. Izabela O, zarem e mo`no? (Pla~e) Jaden Klaudio! Prokleta Izabela! Svetu nepraveden! Proklet da si za na vek Anxelo! Vojvodata Ova ne go boli, nitu vie imate korist. Zatoa, nemojte taka; vo bo`ji race va{ata rabota predajte ja. Vnimavajte {to }e vi re~am, a vo sekoe zbor~e ~ista vistina }e ima. Vojvodata utre si doa|a doma - nemojte, izbri{ete gi solzite - eden sobrat moj i ispovednik negov ova mi go ka`a. Ve}e im javi za istoto na Eskalo i Anxelo koi se podgotvuvaat na porti da go sretnat, za tamu da mu ja predadat vlasta. Ako mo`ete mudrosta da ja naso~ite va{a vo pravecot po koj sakam rabotite da te~at, }e imate mo`nost da go razobli~ite gadot, da go ispolnite vojvodata so voshit, srceto so odmazda da go zadovolite i so op{ta po~it da se zdobiete. Izabela ]e pravam kako {to velite vie. Vojvodata Pismovo, toga{, dajte mu go na monahot Petar, onoj {to me izvesti za doa|aweto na vojvodata.

530

Vilijam [EKSPIR

Ka`ete mu deka ve~erva sakam da dojde vo ku}ata na Marijana. ]e go zapoznaam dobro so va{ata i nejzinata rabota a toj pred vojvodata }e ve izvede, a vie Anxelo toga{ bespo{tedno optu`ete go. [to se odnesuva do mene, edna zakletva me vrzuva sveta pa }e bidam otsuten. (& go dava pismoto) So ova pismo pojdete. Soprete gi ovie {tiplivi vodi so mirno srce. Vo redot moj ne veruvajte ako od patot va{ skr{nam. (Vleguva Lu~io.) Koj e ovde? Lu~io Dobra ve~er. O~e, kade e temni~arot? Vojvodata Ne e tuka, gospodine. Lu~io O ubava Izabela, srceto mi blednee koga gledam deka o~ite ti se crveni. Mora da si trpeliva. Prinuden sum da ru~am i ve~eram voda i trici; ni za `iva glava ne smeam mevot da go polnam; edno hranlivo jadewe pa i jas }e doteram do tamu. No velat vojvodata se vra}a utre. @imi vera, Izabela, go sakav brat ti. Da be{e stariot, nastran liljak, vojvodata, doma, a ne vo nekoi mra~ni sokaci, toj }e be{e `iv. (Izleguva Izabela.) Vojvodata Gospodine, vojvodata ni pet pari ne dava za ona {to go govorite; no dobroto e {to toj voop{to ne `ivee tamu. Lu~io O~e, ti ne go zne{ vojvodata tolku dobro kako jas. Toj e pogolem `enkar od {to

misli{. Vojvodata Za ova eden den }e odgovarate. Zbogum. Lu~io ^ekaj, ~ekaj! ]e dojdam so tebe. ]e ti ka`uvam ubavi bajki za vojvodata. Vojvodata Ve}e za nego mi iznaprika`avte edno ~udo raboti, gospodine, ako se taka kako {to velite; ako ne se, toga{ milion u{te da mi ka`ete nema da bidat dosta. Lu~io Edna{ izlegov pred nego zatoa {to na edna devojka & napraviv dete. Vojvodata Takvo ne{to ste storile? Lu~io Da, navistina storiv; ama morav da odre~am. Inaku }e me o`enea so taa skapanica. Vojvodata Gospodine, va{eto dru{tvo pove}e go zasmejuva ~oveka odo{to mu pri~inuva ~est. Ostanete so zdravje. Lu~io @imi vera, odam so tebe do krajot na ulicata. Ako muabetot za bludot ne ti odgovara, }e nastojuvam da zboruvame {to pomalku za toa. Ne, o~e, jas sum ti ne{to kako krle`: a se zaka~am, ne se otka~uvam. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4
(Vleguvaat Eskalo i Anxelo.) Eskalo Sekoe pismo {to go napi{a go pobiva{e prethodnoto. Anxelo I toa na sovr{eno nesoodveten i smeten na~in. Negovite postapki mnogu li~at na nastap na ludilo. Da se molime na boga razumot da ne mu e pomaten. I zo{to na porti da go ~ekame i tamu da mu ja primopredademe vlasta? Eskalo Ne znam. Anxelo I zo{to toa da go objavime na eden ~as pred negovoto pristignuvawe pa da mo`e sekoj, ako bara da se ispravi nekakva nepravda, da podnese molba na ulica? Eskalo Toj iznesuva svoi pri~ini za toa - da mo`e site `albi da gi razgleda pa da n# oslobodi od podocne`nite optu`bi koi posle toa, }e nemaat zakonska sila protiv nas. Anxelo Pa ubavo, toga{ dajte, ve molam, proglas. Utre izutrina }e dojdam kaj vas da ve viknam. Izvestete gi site lu|e po red i ~in {to treba da go do~ekaat. Eskalo Dobro, gospodine. A sega zbogum.

531
Anxelo

Dobra no}. (Izleguva Eskalo.) ^inov me izrezili do kraj, me napravi jalov i tap za sekoj potfat. Od nevinosta li{ena moma i toa od visok golemec {to sproveduva zakon tokmu protiv toa! Sramot nejzin ne`en da ne ja spre~uva za gubitokot devstven da trubi, bi mo`ela epten da me iskamfuzi! Razumot ja dr`i, sepak, bidej}i steknav takva doverba i tolkav ugled {to niedna poedine~na hula ne mi mo`e ni{to ami samo hula~ot go valka. Treba{e da go ostavam vo `ivot, samo da ne mislev deka divata negova mladost, opasno nastrvena, mo`e edna{ po odmazda da dojde {to so tolku sramotna cena, sramoten `ivot taa otkupi. Pa sepak, kamo `iv da be{e. Bo`e, {tom edna{ du{ata si ja ogre{il ve}e, kolata nadolu ti trgnuva, sakal ti ili ne}el. Izleguva.

532 Scena 5

Vilijam [EKSPIR Scena 6
(Vleguvaat Izabela i Marijana.) Izabela Vojvodata

(Vleguvaat vojvodata, vo svojata obleka i monahot Petar.)

Vra~ete gi pismata koga }e dojde vreme. Temni~arot namerata na{a i planot gi znae koga }e trgne rabotata, dr`ete se do upatstvata {to vi gi dadov, imaj}i go vo vid na{iot naum, iako ponekoga{ }e mora ovde onde da skr{nite vo zavisnost od tekot na ne{tata. Odete do domot na Flavij, i ka`ete mu kade sum. Prenesete isto i do Valentin, Roland i Kras. Neka trubite do portite gi donesat no prvin Flavij neka dojde vamu. Monahot S# }e se sredi najbrzo {to mo`e. (Izleguva.) (Vleguva Varij.) Vojvodata

Mrazam od okolu da zboruvam vistinata ~ista bi ja ka`ala, no, vsu{nost, vie bi trebalo da go obvinite, no sovet primiv vaka da postapam za, kako {to veli, vistinskata namera da se skrie. Marijana Pravete {to toj }e vi ka`e. Izabela Osven toa, veli ne trebalo da se ~udam ako me napadne na smetka na drugata strana, lek bil toj gor~liv za ishodot sladok. (Vleguva monahot Petar.) Marijana Kamo monahot Petar Izabela

Ti blagodaram, Varij; mnogu brzo dojde. Dojdi da pro{etame. U{te prijateli na{i }e n# pozdravat podocna. Blagoroden moj Varij! (Izleguvaat.)

^ekajte, ve molam; monahot eve ide. Monahot Petar Ajde; vi najdov najpogodno mesto na koe tolku }e mu pa|ate na vojvodata v o~i {to ne }e mo`e da ne ve zabele`i. Dvapati ve}e trubite se oglasija. Site blagorodni gra|ani od ugled ve}e stojat na porti a samo {to ne pristignal i vojvodata; zatoa, ajde da odime, ajde.

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat od edna strana Vojvodata, Varij so pridru`ba, a na druga Anxelo, Eskalo, Lu~io, gra|ani i slu`benici.)

Vojvodata (Na Anxelo) Dobar moj rodnino, dobro ve najdovme. (Na Eskalo) Star moj i veren prijatelu, milo ni e {to ve gledame. Anxelo i Eskalo Sre}no ni do{le, va{e veli~estvo. Vojvodata Na obajcata edno golemo i srde~no fala. Za vas se raspra{uvavme i slu{avme tolku dobro za va{ata pravi~nost {to srceto na{e ne mo`e da se vozdr`i pa blagodarnost javno vi oddava, kapar za nagradata {to sledi. Anxelo

morate kraj nas da odite od drugata strana, dva stolba ste mi vie. (Odat napred.) (Vleguvaat monahot Petar i Izabela.) Monahot Petar Sega vi e vreme. Kleknete i govorete glasno. Izabela (Kleknuva) Pravda, o vojvodo kralski! Pogledot vtren~ete go vo edna obespravena - sepak bi rekla, devojka. Blagoroden knezu, ne obes~estvuvajte si go vidot gledaj}i vo ne{to drugo, duri `albata moja pravi~na ne ja slu{nete i dodeka mene ne mi dadete pravda, pravda, pravda, pravda! Vojvodata

Vie s# posilno me obvrzuvate. Vojvodata O, zaslugata va{a nasekade e~i i grev bi storil da ja zaklu~am vo tajnite agli na moeto srce, koga zaslu`uva izlivawe vo bukvi od bronza, utvrden kastel protiv zabot na vremeto i mrakot na zaboravot. Dajte mi raka, za podanicite da vidat i za navek da znaat deka nadvore{nite znaci na qubeznost seta vnatre{na naklonost ja objavuvaat. Prijdete, Eskalo, Vo {to e nepravdata? Koj vi zgre{il? So {to? Bidete kratki. Gospodarot Anxelo }e vi dade pravda. Nemu slu~ajot iznesete mu go. Izabela O knezu mo}en, me terate od sotonata pravda da baram. Slu{nete me li~no oti ona {to }e go ka`am ili na glava }e mi padne ako verba ne mu se dade ili }e ve prinudi seta krivda napravena vrz mene, da ja le~ite. Slu{nete

534
me, o, slu{nete me, slu{nete me! Anxelo

Vilijam [EKSPIR

Gospodaru, se pla{am deka taa ne e so site. Me mole{e mene za `ivotot na brat & poguben po sudot na pravdata. Izabela (Stanuva) Po sudot na pravdata! Anxelo I }e govori sega ~udno i polna pelin. Izabela Mnogu ~udno }e govoram, no i vistinoto mnogu. No ne e li ~udno {to ovoj Anxelo go gazi zborot? Ne e li ~udno {to ubiec e toj? Ne e li ~udno, mnogu ~udno {to ovoj Anxelo e prequbni~ki kradec, dvoli~nik i silexija na mominskata ~ednost? Vojvodata ^udno e, iljadapati ~udno! Izabela I ko {to e vistinoto deka Anxelo e toj s# {to govoram e vistinito no i ~udno. Ne, iljadapati e vistinito, vistinata oti }e si ostane vistina s# do denot suden. Vojvodata Trgnete ja od ovde. Kutrata taa, go govori ova za{to se mrdnala od umot. Izabela

deka od umot sum se mrdnala. Ne go smetaj za nevozmo`no ona {to neverojatno samo izgleda. Ne e nevozmo`no, podlec nekoj najlo{ na svetot, da izgleda krotko, seriozno, pravi~no i besprekorno kako Anxelo; taka i Anxelo mo`e, pokraj site ode`di, tituli, maniri i nakit, da bide arhi-apa{. Veruvaj vo ova, knezu kralski, pomalku, toj toa i ne e; no pove}e e koga bi imala pove}e imiwa za lo{oto i zloto. Vojvodata Vo ~esta se kolnam, ako e luda, a luda e velam, deka ludiloto nejzino e sredeno ~udno, pa takva smisla vrzana pravi kakva {to dosega kaj ludak nikoga{ ne sum ~ul. Izabela O vojvodo blagoroden, ne udirajte na toa, ne brkajte go razumot za qubov na nepravdata; tuku razumot neka vi slu`i vistinata da se pojavi kaj{to skriena se ~ini, a nevistinata da se sokrie kaj{to izgleda to~na. Vojvodata Na mnozina {to ne se ludi, pove}e razum im nedostiga. Ka`ete {to imate! Ve slu{am! Izabela Jas sum sestra na eden Klaudio, osuden zaradi blud na smrt pod sekira. Anxelo kaznata mu ja izre~e. Jas, ba{ koga bev na isku{eni~ki ispit za priem me|u kalu|erkite, bev izvestena od brat mi preku eden Lu~io. Lu~io

O knezu, te prokolnuvam, ako verba ima{ deka i druga ima sre}a osven na{ava zemska, ne me otfrlaj tuku - taka so izgovor lesen

Toa sum jas, ako dozvoluvate, knezu. Od Klaudio otidov kaj nea i ja molev

Tante za kukurigu

535
Izabela

sre}ata da si ja proba kaj gospodarot Anxelo belkim taka za jadnikot }e izmoli pro{ka. Izabela Toa e toj, navistina. Vojvodata (Na Lu~io) Nikoj vas ne ve pra{a. Lu~io To~no, gospodaru, no ne me ni povika da mol~am. Vojvodata Toga{, sega ve povikuvam. Zapomnete go ova, molam; a ako nekoga{ imate rabota nekoja svoja toga{ molete se na boga da bidete bez gre{ka. Lu~io Vi garantiram, gospodaru. Vojvodta Garantirajte si sam na sebe; vnimavajte, velam. Izabela Gospodinov ka`a del~e od prikaznata moja Lu~io To~no. Vojvodata Mo`ebi e to~no, no sigurno gre{ite {to zboruvate preku red. (Na Izabela) I, ve molam?

Otidov kaj ovoj gad bluden, zamenikot Vojvodata Ova malku luda~ki zvu~i. Izabela Prostete, ama prikladno e na rabotata. Vojvodata Da, na rabotata! Prodol`ete! Izabela Na kratko, a neva`noto go ostavam na strana, kako go prekolnuvav, kako go molev, mu kle~ev, kako me odbi i kako mu odgovoriv toga{ za{to mnogu dolgo trae{e - za sega so bolka i sram, sramniot kraj da go ka`am. Ne saka{e brat mi da go pomiluva, osven pod uslov telovo negibnato da mu go dadam na negovata neumerena pohota bludna; po borba dolgotrajna, sestrinskoto vo mene ~esta mi ja skr{i, pa mu se dadov. No utroto u{te, strasta zadovolena, toj isprati nalog glavata na brat mi da mu ja se~at. Vojvodata U{te da e taka! Izabela Ne samo {to e taka, tuku epten e taka! Vojvodata Ti ne znae{ {to zboruva{, jadni~ke luda, ili si podbodnata so smislen omraz protiv ~esta negova. Kako prvo, toj vo ispravnosta e bez gre{ka. Kako vtoro, besmisleno e toj so tolkava `estina

536

Vilijam [EKSPIR

da gi goni grevovite {to samiot gi ima. Da zgre{il taka, toj brat ti so sebesi bi go sporedil i od besilka bi go spasil. Nekoj ve namestil. Vistinata priznaj ja i ka`i po ~ij nagovor si do{la da se `ali{. Izabela Ova e s#? Toga{, o, vie blagosloveni slugi nebesni, trpenie podarete mi, za so vreme zloto da se otkrie {to zavitkano e ovde vo drei na ~esta! Bog da ja ~uva va{ata milost od zlo, a jas si odam obes~estena, bez verba vo nikoj! Vojvodata Znam, bi oti{le sega tuku-taka. Stra`a! Odnesete ja v zatvor. (Eden stra`ar zastanuva zad Izabela.) Zarem da dozvolime tolku besramen vior od navredi da se urne vrz onoj {to ni e tolku blizok? Spletki. Koj znae{e za va{iot naum i za ideweto ovde? Izabela Nekoj koj bi sakala da e ovde: otec Ludovik. (Izleguva pod stra`a.) Vojvodata Otec - duh, verojatno. Go znae li nekoj toj Ludovik? Lu~io Gospodaru, jas go znam. Monah {to segde si go pika nosot. Ne mi se dopa|a. Da ne be{e duhovnik, knezu, za nekoi zborovi {to protiv vas gi ka`a, dodeka ne bevte ovde, }e go yviznev da sviri. Vojvodata Zboruval protiv mene? Ama dobar monah! Pa u{te sirotava devojka zlobno ja {ilkal

protiv zamenikot na{! Najdete go vedna{! (Izleguvaat eden ili nekolkumina.) Lu~io Tokmu no}eska, gospodaru, nea i toj monah vo zatvorot gi vidov. Bezo~en monah, nizok monah. Monahot Petar Blagosloveni da ste knezu! Stoev tuka blisku, gospodaru, i slu{av kako u{ite vi gi polnat so nevistini. Kako prvo, `enava, bez tro{ka sram zamenikot vi go napa|a koj{to ja doprel ili damka nekakva & storil kolku nekoj neroden {to ja doprel ili flekosal. Vojvodata I nie isto tolku veruvame. Go znaete li toj Ludovik za kogo taa govori? Monahot Petar Go znam kako svet, pobo`en ~ovek, ne e nizok, nitu pak nosot sekade go pika kako {to za nego re~e gospodinov ovde; i, `imi verava, toj ~ovek nikoga{ ne rekol kako {to se tvrdi lo{ zbor za va{ata milost. Lu~io Rekol gospodaru, i toa najpodlo. Veruvajte mi! Monahot Petar Ubavo, edna{ }e dojde i }e se opravda; no vo migov toj e bolen, gospodaru, od ~udna treska. Samo po negov nalog bidej}i slu{na deka se podgotvuva tu`ba protiv gospodarot Anxelo, dojdov jas ovde da ka`am, nebare toj zboruva, {to vo seto e laga a {to vistina, za {to mo`e

Tante za kukurigu

537
Vojvodata

da se zakolne, za {to na ispit da se stavi koga i da go viknat. Prvo, za ovaa `ena: za da se opravda ovoj blagorodnik vreden, tolku prosta~ki i javno obvinet, taa }e bide pred vas pobiena i toa otvoreno v lice taka {to, na krajot, sama }e priznae. Vojvodata

Vdovica? Marijana Ni toa, gospodaru. Vojvodata

O~e dobar, da slu{neme. (Izleguva monahot Petar.) Zarem ne se smeete na ova, gospodaru Anxelo? O bo`e, kolkava e suetata na {utracite jadni! Stolovi dajte ni. (Nosat stolovi.) Dojdete, rodnino Anxelo, vo ova }e bidam nepristrasen; bidete sami sudija vo rabotata va{a. (Vojvodata i Anxelo sednuvaat.) (Vleguvaat monahot Petar i Marijana pokriena so prevez.) Ova li e svedokot, o~e? Prvin liceto neka go poka`e, a potoa neka zboruva. Marijana Prostete, gospodaru, liceto ne go poka`uvam duri ma`ot mi ne mi ka`e. Vojvodata [to, vie ste ma`ena? Marijana Ne, gospodaru.

Toga{ ne ste ni{to; ni devojka, ni vdovica ni `ena! Lu~io Gospodaru, mo`e e uli~arka, za{to mnogu od niv ne se ni devojki, ni vdovici ni `eni. Vojvodata Zamol~ete go onoj brat! Kamo sre}a da ima pri~ina da blaboti za sebe. Lu~io Dobro, gospodaru. Marijana Gospodaru, priznavam deka ma`ena ne sum bila, a priznavam, istovremeno, deka ne sum moma. Go poznav ma` mi, a ma` mi sepak ne znae deka nekoga{ i toj me poznal. Lu~io Sigurno bil pijan, gospodaru, ne znam {to drugo. Vojvodata

Vojvodata Dali ste devojka? Marijana Ne, gospodaru. Dobro, gospodaru. Bi sakal, zaradi blagosta na mirot, i ti da si pijan. Lu~io

538
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata (Na Anxelo) Ja poznavate ovaa `ena? Lu~io Telesno, veli taa. Vojvodata Zamol~i, brat! Pove}e da ne si pisnal! Lu~io Gospodaru, mora da priznaam deka `enava ja znam; pet godini ima od denot koga za bra~en sojuz se govore{e me|u mene i nea, koj{to propadna, delumno poradi nejzniot veten miraz {to naedna{ se skrati, no glavno poradi glasot {to & izleze deka bila za nikade; vo pette godini tie nitu sum zboruval so nea, ni sum ja videl, niti sum ~ul za nea; vo ~esta se kolnam. Marijana (Kleknuva pred vojvodata) Blagoroden knezu, ko svetlinata od nebo {to sleguva, od ustata zborot, i ko {to vistinata polna e so smisla, a sekoja doblest so vistina, jas sum so svr{uva~ka `ena na ovoj ~ovek tolku cvrsto ko zborovite {to zakletva pravat; a vtornikot no}ta, knezu, vo letnata svoja ku}a toj me pozna i ko `ena. Ako govoram pravo, toga{ od kolena mirno da se krenam, ako ne, toga{, ko mermeren spomenik, neka ostanam ovde, smramorena za navek. Anxelo Do sega se potsmevav samo.

Ova svedo~ewe so Anxelo nema vrska. Marijana Sega }e dojdam do toa, gospodaru. Taa {to nego za prequba go optu`uva so samoto toa i mojot ma` go tu`i, i na tovar tokmu ona vreme mu go stava vo koe, pod zakletva tvrdam, v pregrat go dr`ev so site posledici od qubovta {to se ra|aat. Anxelo Dali i drug, osven mene, taa tu`i? Marijana Ne, kolku {to znam. Vojvodata Ne? Rekovte ma` vi. Marijana Pa da, gospodaru, a toa e Anxelo, koj misli deka znae deka nikoga{ ova telo ne go poznal, no znae, misli, deka go poznal teloto na Izabela. Anxelo ^udno obvinenie. Poka`i go tvoeto lice. Marijana (Go otkriva liceto) Ma` mi mi nareduva; maskata ja vadam. Ova e toa lice, Anxelo surov, za koe nekoga{, se kolne{e, deka vredi da se gleda. Ova e rakata koja cvrsto vo svojata ja stegna, so zakletva koga go potvrduva{e dogovorot bra~en. Ova e teloto koe Izabela od obrvrskata ja spasi pa tebe ti se dade vo ku}ata letna a si misle{e deka e nejzino.

Tante za kukurigu

539
Eskalo

Sega, gospodaru, dajte cela pravda da ja vidam, trpenieto mi e pred kraj. Navistina gledam deka ovie slabi, kusoumni `eni se samo orudie na nekoja mnogu pomo}na raka koja na ova gi podbodnala. Mo`nost dajte mi knezu, da go najdam {ilka~ot. Vojvodata (Stanuva) Da, od srce i po va{a volja da gi kaznite. - Ti o~e budalest i ti rasipana `eno zdru`ena so taa {to si zamina, misli{ li deka zakletvite tvoi, pa makar vo sekoj svetec po red da si se kolnela, se dovolen dokaz protiv vrednosta negova i ugledot negov koi ve}e bile isku{uvani? Vie, ~esen Eskalo, sednete so rodninata moj; pomognete mu ve{to na videlo da ja istera zaverava i izvorot nejzin. I nekoj drug monah gi podbodnuval. Vedna{ najdete go. (Eskalo sednuva.) Monahot Petar Kamo da e ovde, gospodaru, za{to toj navistina gi podbodna `enive da se `alat. Temni~arot va{ znae kade prebiva to~no, toj mo`e da go dovede. Vojvodata (Na nekolkumina) Odete, storete go toa vedna{. (Izleguvaat nekolkumina.) (na Anxelo) A vie, blagoroden moj rodnino, i imatelu na doverbata na{a, bidej}i vi e va`no rabotava da ja isterate do kraj, so nanesenite navredi vrz vas, po najdobar naum postapete. Mene, za kratko, }e me nema, a vie ne mrdajte od ovde dodeka so klevetnicite ne se presmetate.

Gospodaru, do kraj rabotata }e ja isterame. (Izleguva vojvodata.) Gospodine Lu~io, neli rekovte deka ovoj otec Ludovik bil ne~esen ~ovek? Lu~io Kamilavkata ne go pravi monahot monah; ~esen samo po dreite; ~ovek koj{to mnogu lo{o govore{e za vojvodata. Eskalo ]e ve zamolime da ostanete ovde dodeka toj ne dojde, za potoa so ova da go naterate vo tesno. ]e izleze deka ovoj monah ti e nekoj fin brat! Lu~io Ni pomalku ni pove}e od koj bilo vo Viena, vi tvrdam. Eskalo Viknete ja taa Izabela povtorno ovde; sakam da zboruvam so nea. (Izleguvaat nekolkumina.) (Na Anxelo) Ve molam, gospodaru, dozvolete mi jas da postavuvam pra{awa. ]e vidite kako }e ja sredam. Lu~io Ne poarno od nego, barem kako {to samata veli. Eskalo Mislite? Lu~io Navistina, gospodine, mislam ako privatno ja sredite, vedna{ }e vi priznae; verojatno javno }e & bide sram.

540
Eskalo

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata ^est na va{eto visoko mesto, a ~est ~esto i na sotonata mu se oddava pred tronot negov ognen. Kade e vojvodata? Toj treba da me ~ue. Eskalo Vojvodata sme nie i nie }e ve ~ueme. Govorete po pravo. Vojvodata

Od okolu }e ja napipuvam, da ne znae {to imam na um. Lu~io Taka se pravi toa; za{to `enite se najlesni na polno}. (Vleguva Izabela pod stra`a.) Eskalo Prijdete, ve molam; ovde ima edna dama koja go pobiva s# ona {to go rekovte. (Vleguvaat vojvodata, prepraven na monah, so kamilavka na glava i temni~arot.) Lu~io Gospodaru, eve go nikakvecot za kogo vi govorev, eve go so temni~arot. Eskalo Tokmu na vreme. Ne zboruvajte so nego dodeka ne ve povikame. Lu~io ]e mol~am kako mrtovec. Eskalo (Na vojvodata) Dojdete, gospodine, dali vie gi nateravte `enive da go naklevetat gospodarot Anxelo? Tie priznaa deka ste bile vie. Vojvodata Ne e to~no.

Ili bez strav, barem. (Na Izabela i Marijana) No, o, kutri du{i, zarem od lisica dojdovte da barate jagne? Poarno re~ete dobra no} za va{ata pravda. Vojvodata go nema? I va{ata pravda ja nema. Nepravi~en e vojvodata {to odbil da sudi po javnata va{a tu`ba, a sudeweto pu{til da go vodi podlecot protiv kogo se `alite. Lu~io Ova e podlecot, apa{ot za kogo vi govorev. Eskalo O monahu nepre~esen, monahu nesvet! Malku li ti be{e {to `enive gi natera doblesniov ma` da go rezilat, pa sega u{te so pogana usta i toa pravo nemu v lice podlec go narekuva{ i u{te preku nego i vojvodata go ~epka{, obvinuvaj}i go za nepravi~nost? Vodete go vedna{; na trkalo so nego. Del~e po del~e od vas }e kineme ama }e otkrieme {to ste ponietile. Kako rekovte, ‘nepravi~en’? Vojvodata

Eskalo Kako? Znaete kade ste? Oladete malku. Vojvodata ne smee ni prst da mi otkine kako {to ne smee svoj da si otkorne. Ne sum podanik negov, niti sum od ovde. Rabotata moja e da gledam {to se slu~uva ovde vo Viena, vo koja vidov

Tante za kukurigu

541
Lu~io

kako rasipanosta klokoti i vrie i od umot nadvor pretekuva; zakoni za sekoj prestap ima, no poddr`ani se kolku i propisite strogi {to ko opomenite po berbernicite visat, pove}e za potsmev odo{to za po~it. Eskalo Kleveta kon dr`avata! Vodete go v zatvor!

O, ti prokletio niska! Zarem ne te vle~ev za nos zaradi ona {to go vele{e? Vojvodata Se kolnam deka go sakam vojvodata kako sebesi. Anxelo

Anxelo [to imate vie protiv nego da iznesete, gospodine Lu~io? Neli ova e ~ovekot za kogo govorevte? Lu~io Toj e, gospodaru. - Elate vamu, gospodine ]ela. Me poznavate? Vojvodata Ve pametam, gospodine, po zvukot na va{iot glas.Se sretnavme vo zatvorot za vreme na otsustvoto na vojvodata. Lu~io ^ekajte, gospodine, ~ekajte malku. Aha, taka zna~i? A dali pametite {to govorevte za vojvodata? Vojvodata Kako ne bi pametel, gospodine. Lu~io Zna~i pametite, gospodine, taka? Pa dali vojvodata e `enkar, {utrak i kukavica, kako {to toga{ velevte za nego? Vojvodata Vie bi morale, gospodine, da me zamenite so sebe pred zborovive da mi gi piknete v usta. Vie navistina taka rekovte za nego a i u{te pove}e i u{te polo{o. Anxelo [to, dava otpor? Pomognete mu, Lu~io. Lu~io (Na vojvodata) Ajde, gospodine; ajde, gospodine; gospodine! Poleka malku, gospodine! [to, }elav eden, la`liv apa{, morate da nosite kamilavka, a? Poka`ete go toa va{e podle~ko lice, ~uma da ve sotre! Poka`ete go toa va{e ovco-lapa~ko lice, pa toga{ neka malku ve obesat! [to, ne saka da se izvadi? (Toj ja istrgnuva kamilavkata na monahot pa se otkriva liceto na vojvodata. Anxelo i Eskalo stanuvaat.) So takvi ne treba ni da se razgovara. Vodete go v zatvor. Kade e temni~arot? Nosete go v zatvor. Okovajte go vo prangi. I neka mol~i. Vodete gi i ovie `eni{ta a i site drugi {to {uruvale so ova dru{tvo. (Marijana ja stanuvaat i ja vodat pod stra`a.) (Temni~arot go fa}a vojvodata za ramo.) Vojvodata Sega podlecov poleka se potpiknuva, da ja zata{ka rabotata, otkako predavni~ki se iznalaja. Eskalo

542
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

ovaa `ena? Anxelo Bev, gospodaru. Vojvodata Zemi ja i ven~aj ja vedna{. Monahu, vie ceremonijata napravete ja; a potoa ovde vratete se. Vie, temni~aru, pojdete so nego. (Izleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Eskalo

Ti si prviot apa{ na svetot {to proizvede vojvoda. Temni~aru, kako prvo, za ovie blagorodni trojca garancija davam. (Na Lu~io) Ne begajte, gospodine, monahot ima u{te ne{to so vas da razgovara. Dr`ete go! Lu~io Ova }e ispadne malku polo{o od besewe. Vojvodata (Na Eskalo) Ona {to go rekovte, vi go prostuvam. Sednete. Mestoto }e mu go zememe nemu. (Eskalo sednuva.) (Na Anxelo) Gospodine, so va{a dozvola. (Go zema stolot na Anxelo.) Ima li vo tebe zborovi, duh, drskost da ti se najdat pri raka? Ako ima{, na toa potpri se duri mojot iskaz se slu{a ama nemoj podolgo od toa. Anxelo

Gospodaru, pove}e me ~udi {to toj ~esta si ja urna od {to sum voshiten od ~udava. Vojvodata Dojdete ovde, Izabela. Va{iot monah sega e knez. Ko {to bev toga{ veren i posveten na rabotata va{a, taka i sega, za{to oblekata srceto ne go menuva, s# u{te na usluga vi stojam. Izabela

O gospodaru moj stra{en, treba da bidam zlostornik pogolem od mojot zlostor koga bi smetal deka e mo`no da bidam neotkrien, bidej}i gledam, deka ko bo`ja sila, va{ata milost nadgleduvala s# {to pravam. Zatoa, dobar knezu, neka dolgo ne mu se sudi na mojot sram, tuku priznanieto moe neka bide seta istraga moja. Edinstvenata milost za koja ve molam e presuda brza i ko posledica od nea - smrt. Vojvodata Dojdete ovde, Marijana. (Na Anxelo) Ka`i, dali be{e svr{en so

O prostete mi, {to jas, podanik va{, ne poznavaj}i go va{eto veli~estvo, vi zadadov tolku maki. Vojvodata Prosteno vi e, Izabela. A sega, devojko mila, i vie milost nam dajte ni. Smrtta na brat vi, znam, ukma na srce vi pravi i mo`e se ~udite zo{to tolku tainstven bev nastojuvaj}i `ivotot da mu go spasam a ne ja poka`av vedna{ svojata prikriena vlast tuku go pu{tiv da strada. O devojko najmila, mojot naum negovata brza smrt go spre~i za koja mislev deka pobavno }e odi.

Tante za kukurigu

543

Ama v mir neka po~iva! Poaren e `ivotot koga stravot od smrtta }e se pregrmi, od `ivotot poln strav i trepet. Ute{ete se {to na brat vi vakva sre}a mu e dadena. Izabela Dobro, gospodaru. (Vleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Vojvodata

toj brak go smetav za soodveten; inaku obvinuvaweto za onoj blizok odnos, mo`e `ivotot va{ da go oskverni i lesno da ja goltne idninata {to vi doa|a. Za{to imotot negov, iako po zaplenuvaweto stanuva na{ samo, vam, na ime na vdovi~ka izdr{ka, vi go otstapuvame za podobar da si kupite ma`. Marijana O gospodaru mil, niti drug, niti podobar ma` sakam. Vojvodata

Na ovoj novo`enet ~ovek {to prio|a ovde, ~ii me~ti valkani ~esta va{a, hrabro braneta, ja navredija, mora da mu prostite zaradi Marijana; no bidej}i brat vi go osudi - vr{ej}i na toj na~in dvoen zlostor vrz svetata nevinost i vrz vetuvaweto svoe povrzano so ova, `ivotot na va{iot brat zakonskata pravda na cel glas vika sekade da se ~ue, a vika duri i samiot toj: ‘Anxelo za Klaudio, smrt za smrt’. Izbrzanosta so izbrzanost se vra}a, samovolieto samovolie si bara; za ova tenxer~e, vakvo kapa~e, za tante - kukurigu. Oti, vinata tvoja, Anxelo, tolku na videlo dojde, {to odrekuvaj ja kolku saka{, taa sekoja olesnitelnost, ti ja odrekuva. Te osuduvame na smrt pod sekirata ista pod koja Klaudio pojde i so ista takva itnost. Vodete go. Marijana O, gospodaru moj milozliv, zarem ma` mi dadovte samo za potsmev? Vojvodata Va{iot ma`, ma` za potsmev vi dade. Soglasuvaj}i se ~esta va{a da se spasi,

Ovoj popusto go barate; tuka sme na ~isto. Marijana Gospodaru blagoroden Vojvodata Ne ma~ete se xabe. Pod sekira nosete go. (Na Lu~io) A sega vie, gospodine. Marijana (Kleknuva na kolena) O gospodaru dobar! Izabelo slatka, pridru`ete mi se; kolenata pozajmete mi gi va{i pa vo idninata {to ide, cel preostanat `ivot samo vam }e vi slu`am. Vojvodata Ja nagovarate protiv sekakva smisla. Ako klekne i pobara milost, duhot na brat & od mermerniot grob }e stane i so u`as }e ja odvle~ka. Marijana Izabela, slatka Izabela, kleknete samo so mene.

Odete i dovedete go. gledajte.544 Vilijam [EKSPIR Racete krenete gi. Anxelo @alam {to tolkava predizvikav taga. gospodaru. Vojvodata Imavte li poseben nalog za ~inot? @alam {to ~ovek tolku u~en i umen kako vie. Predajte gi klu~evite. Brat mi so pravo be{e kaznet za deloto {to go stori.) Sega se setiv na u{te eden prestap. Mislata ne e delo.) Prostete. O. S# jas } e ka`am. Izabela. ne velete ni{to. gospodaru golem. dokaz za toa e {to v zatvor eden ~ovek go ostaviv v `ivot koj{to. i jas mislev deka e gre{ka. Delumno mislam so dol`na iskrenost toj ja vr{e{e vlasta duri mene ne me zdogleda. tolku nisko padna. Sakam da go vidam. ne ja postigna opakata namera svoja. ako vi e po volja. prvo od krvta vrela zaveden a potoa li{en od zdrav razum. Tolku dlaboko toa mi gi kine pokajni~kive gradi {to pove}e molam za smrt odo{to za milost. gospodaru {tedar. Anxelo. ^inot na Anxelo pak. vo maska i Xuliet. po nalog nezvani~en treba{e da umre. Velat najdobrite lu|e od grev se sozdadeni a najdobriot mora i malku zlo vo sebe da ima. Izabela (Kleknuva) O. Vojvodata Kamo i so Klaudio da postapevte taka. (Marijana i Izabela stanuvaat. gospodaru. kako se slu~i Klaudio da umre vo nevoobi~aen ~as? Temni~arot Zapoved takva primiv. na osudeniov ~ovek ko brat mi da e `iv. po~nav da se kaam. Mo`ebi i ma` mi e takov. Eskalo Vojvodata Molbite va{i ne vredat. (Vleguvaat Bernardin. no ne znaev. a namerata e samo misla. Temni~arot So smrt }e ja plati smrtta na Klaudio. Stanete. samo poraka po glasnik. Temni~arot. (Izleguva tmeni~arot. Vojvodata Od dol`nosta zatoa ve razre{uvam. a koga podrazmisliv. zarem nema so mene da kleknete? Vojvodata Temni~arot Ne. ostavete go vo `ivot. inaku. Temni~aru. ja zaslu`iv kaznata i sega samo za nea molam. Marijana Samo misla. Bidej}i e taka. Vojvodata Koj e toj? Temni~arot Se vika Bernardin.) . {to ni izgledavte vezden. velam. i treba da se zakopa ko namera samo {to na polpat nastradala. Klaudio.

za negova qubov mu prostuvam.Vodete go v zatvor. pou~ete go. Pred malku va{ata visost re~e deka jas ve proizvedov vo vojvoda. Du{ava sega mi e spremna na site da im prosti ama ovde ima eden {to ne }e dobie pro{ka. magare i ludak ka`ete mi. . grevovite zemski. so {to zaslu`iv tolku visoko da me voskrevate? Lu~io Ovoj. ako ima `ena na koja bludnikov & zgre{il. Osuden si na smrt. Taka i toj brat }e mi stane. Objavete. neka dojde ovde za so nego da ja ven~ame. gospodaru. deka ima{ tvrda du{a. a potoa besewe. brat. i gledajte bukvalno da ispolnite s# {to rekov! Lu~io Brakot so orospija. @ivi gospod. ama sepak pove}e bi sakal da mi udrite sto kam{ici. gospodaru. (Izleguva Lu~io pod stra`a. Klevetite ti gi prostuvam. toa go govorev oti takov govor sega e vo moda.O~e. kam{ikuvawe i besewe. raka dajte mi i re~ete deka }e ste moja. (Na Temni~arot) Koj vi e ovoj zabulen vaka? Temni~arot U{te eden zatvorenik {to go spasiv. zloto od vas poleka si odi. {to ni{to ne priznava osven ovoj svet zemen po koj `ivotot si go tokmi{. vi e isto kako i stavawe na smrtni maki. (Go odbuluva Klaudio.Tante za kukurigu 545 Vojvodata Koj od niv e Bernardin? Temni~arot {utrak. obesete me. gospodaru. ne vra}ajte mi go dolgot so toa {to }e me proizvedete vo rogonosec. }e ja ven~a{. Mislam deka vidov kako pogledot mu `ivna. Ako zaradi toa sakate da me obesite. Lu~io . Anxelo. Vojvodata Vo ~esta se kolnam. a i s# drugo {to ima{ za pla}awe. {to me znaete ko kukavica. gospodaru. . koj treba{e da umre zaedno so Klaudio. a go ~uv samiot kako se kolne deka ima edna {to ja zbogatil so dete. no. a po lik e re~isi ist kako nego. ko raskala{en ~ovek. [tom zavr{i ~inot udrete mu go kam{ikot pa obesete go. nasekade niz gradot. bratko. (Na Lu~io) Vie. (Na Bernardin) Za tebe velat. So ova i gospodarot Anxelo gleda deka e spasen. dobar moj gospodaru.) @imi o~ive. No za toa posle. Vojvodata Eden monah mi govore{e za nego. Pa. Vojvodata Toa go zaslu`uva toj {to go kleveti knezot. ve molam. a zaradi qubovta va{a {tedra. temni~aru. Vojvodata Prvin sto kam{ici. Sakajte ja `ena vi. gospodine.) Vojvodata (Na Izabela) Ako e nalik na bratot va{. ne ven~avajte me so kurva. Vo va{i race go predavam. kolku vas i taa vredi. ti gi prostuvam site i te molam da ja koristi{ ovaa milost za podobrata tvoja idnina.

Raduvajte se. Marijana. Prostete mu. dobar Eskalo. ti blagodaram temni~aru.) . Anxelo. (Izleguvaat. Grevot tuka sam si se opravduva. Sakaj ja Anxelo. s# va{e }e stane moe. Ti blagodaram. {to vi ja donese doma glavata na Dubrov~anecot mesto taa na Klaudio. tamu }e vi ka`eme na site kako po red s# se slu~i i kako ni vrvea dnite. Bev nejzin ispovednik i doblesta & ja znam.546 Vilijam [EKSPIR Vie Klaudio. Za trudot i mol~eweto. ako u{te go priklonite kon nego srceto svoe s# moe }e stane va{e. tebe }e te unapredime na povisoko i poubavo mesto. Izabela mila. ugledot vratete & go na taa {to ja izrezilivte. imam predlog {to se odnesuva na va{ata sre}a. Ima{e i mnogu drugi ne{ta za blagodarnost vredni. (Na site) A sega odime na dvorot. za dobrinata tvoja.

.

.

Naslov na originalot: Romeo and Juliet .

na Pariz Otec Lorenco Otec Jovan Apotekar Komandir na stra`a Drugi stra`ari Gosti. . blagorodni~ki. negoviot tatko Montagi. nejzin tatko Kapuleti. nejzin vnuk Pa` na Tibalt Petru~io Bratu~etka na Kapuleti Neguvatelka na Julija Petar Samson Gregori. knez na Verona Merkucio Pariz. negova sopruga Tibalt. sledbenici na Montagi i na Kapuleti. vnuk na Montagi Avram. blagorodnici Pa`. ~ovek na Romeo Julija Kapuleti. sluga na Montagi Baltazar. negovata sopruga Benvolio. slugi na Kapuleti Slugi. grof. drugi Muzi~ari Eskalo.L I C A: Hor Romeo Montagi.

.

Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata. Bruk opstanuva. sonetna forma. so site nejzini specifiki i osobenosti. dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata. verba vo `ivotot i opstanokot na ubavoto vo svetot. prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie od 1597 godina. Inaku. me|u drugite. preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam. Ne osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod. samo vo eden poprizemjen prevod. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi Bruk. pozajmena od drugi avtori. poetski pametnik na qubovta a preku nego da go obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila do`iveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona. optimisti~ka. ponekoga{. . vo edna postudena varijanta. osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk (Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of Romeus and Juliet) objavena vo 1592 godina. se razbira. banalna prikazna. se spomenuva tokmu zatoa {to imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi. Taka. ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. onaa iznasilenost na tragi~noto. vdahnuvaj}i du{a vo {turata. mo`e da se najde i vo renesansna Anglija. velelepen. spokojna.Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. za eden sre}en kraj i za edna vesela. samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci). S# {to se vika italijanska renesansa. negovata vidliva. ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona. Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev. ovde za prvpat donesuvame prevod na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original. vo ovoj slu~aj. {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna. mi se ~ini. tuku prikaznata sekoga{ e obratna. Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec. ~isto qubovna. preku polnonade`nite govori. ponekoga{ idili~na atmosfera. da go spomeneme grofot Tolstoj. No takva bila `elbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata. legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobli`il na [ekspir i toa na angliski jazik (toj. iskonstruirana priroda koja. Ottuka. na primer. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna. radosno samoobnovuvawe. tragi~niot kraj kako da ne se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam. ja sozdavaat. romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot e vo sostojba na postojano. besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata nare~ena qubov a od druga morni~avosta. zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i. bez mnogu op~ekoruvawe i so ~esti rimi. da stigne do isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir.

.

po dostoinstvo sosem isti vo ubavata Verona.) Horot Dve semejstva. kaj{to dejstvoto se vodi od pamtivek raskarani pak se karaat. trudot na{ }e go popravi. ona {to nedostiga. Ve molime za trpenie. na scenava }e cari. Delot stra{en za so smrt bele`anata qubov i prodol`uvaweto na kavgata od nivnite stari {to samo decata nivni gi ubiva. a ni{to ne menuva drugo dva ~asa sega pred vas. (Izleguva.) . Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka ~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka.PROLOG (Vleguva Horot. nemaat tri ~isti za gu{a se fa}aat. nikoj nema da ve davi. sekoj sekogo bodi.

duri si `iv ne }e ja izvadi{ glavata od oglav. Gregorie Da se stemne{ zna~i da zabega{. da mu se snevidi. Samson Velam. Sekoja devojka i sekoe mom~e od domot na Montagi }e naide na yid. sekoga{ se pritisnati za yid. Samson Koga }e mi se stemni. Samson Gregorie Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa da se stemnam. vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz nos.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi) Samson Gregorie. ]e bidam tiran: koga }e im izlezam na kar{ilak na ma{kite. pak ja vadime kolata od kalta. zatoa ako se stemni{. Gregorie Velam. brate. Gregorie Nikako. glavite na devojkite ili ona {to kaj niv e glavno. a `enskite }e gi pritisnam. a da bide{ hrabar zna~i da ostane{ na mesto. Gregorie Samson Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne mrdnam. re~i zbogum na umot. znam brzo da udram. Seedno.}e im gi se~am glavite. Zatoa `enite kako pomeki i poslabi. nivnite slugi. Gregorie Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas. Samson Toa poka`uva deka si meku{ za{to samo meku{ite se lepat za yid. }e se nafr~am na `enskite . zatoa ma{kite na Montagi }e gi izbrkam od yidot. Samson Gregorie Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{. ne sme yevgar volovi. . sfati me kako saka{. Taka e. Glavite }e im gi se~e{ na devojkite? Samson Da.

Samson Brkaj rabota koga ti velam. tuku kako smeat. Samson Ne. Samson ]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e. Da be{e nikoj nema{e da te ferma. Samson Gledaj zakonot da bide na na{a strana. gospodine. a jas }e ti go {titam grbot. gospodine? Avram Kavga gospodine? Ne. gospodine. (Go poka`uva od trite podolgiot. (Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na Montagi. gospodine. gospodine. Gregorie Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{. gospodine? Samson Samo go poka`uvam od trite podolgiot. vi stojam na raspolagawe. Jas pak }e im go poka`am Ama ako barate. tuku samo go poka`uvam od trite podolgiot. ako premol~at golem sram }e bide toa za niv. gospodine. Samson ]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka me sfatat kako sakaat. Samson Ne. Eve gi apa{ive od domot na Montagi.) Vadi go alatot. Ti po~ni ja kavgata. Avram Dali nam ni go poka`uvate od trite podolgiot.556 Gregorie Vilijam [EKSPIR Tie }e te sfatat onaka kako {to }e po~uvstvuvaat. Gregorie Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat. Gregorie Dobro e {to ne si som. Gregorie (Na Avram) Da ne barate kavga. I jas mu slu`am na isto tolku dobar gospodar kako i vie. Neka po~nat tie. . gospodine? Samson (Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana ako ka`am ‘Da’? Gregorie Ne. Gregorie od trite podolgiot. Samson Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. ne vi go poka`uvam od trite podolgiot vam gospodine.) Avram Nam ni go poka`uvate od trite podolgiot.

. yverovi. Benvolio. Pogledni & v lice na sopstvenata smrt. Stariot Montagi e ovde. lu|e. so me~ v raka govori{ za mir? Go Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{. ne go zaboravaj udarot od nekni.) Kapuleti [to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go. Eve doa|a eden rodnina na gospodarot. kukavico.) Benvoliot (Go vadi me~ot) Razdvojte se. Bori se. osteni.) Vojvodata Rajo buntovna. Paterica. Gregorie. paterica . gospodine.) Gregorie Re~i podobar. brzni! G-|a Kapuleti La`e{. gleda{ se ~epam! . vadi{ me~ na ovie bezdu{ni ‘rtki? Zavrti se. (Gi vadat me~evite i se borat.) Pu{ti me. ako ste ma`i. (Vleguvaat Kapuleti i `ena mu. Samson Dobro. ne dr`i me. site Montagi i tebe. kopja dajte! Udrete! Neka crknat! Dolu Kapuleti. Samson Vadete gi me~evite. hula~i na ~elikov sosedski vkrven Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej.) Gra|anite Stapovi.) Tibalt G-|a Montagi (Go vadi me~ot) [to. Dolu Montagi. Vrati go me~ot ili pomogni lu|evo da gi razdvoime.[to }e ti e me~? (Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i `ena mu. Vratete gi me~evite. (Vleguva Tibalt. Benvolio Samo gi smiruvam. Samson (Na Avram) Da. Vleguvaat trojca ili ~etvorica gra|ani. gospodine.Romeo i Julija 557 Avram Ne podobar.) (Vleguva Vojvodata Eskalo so pridru`bata. Montagi Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go dr`i. du{mani na mirot. Tibalt [to. i so me~ izvaden me pravi majmun.) Kapuleti Me~ot. Avram mrazam zborot ko adot {to go mrazam. podobar. rekov. budali. (Vleguva Benvolio. (Se borat. Ne znaete {to pravite. (Stra`arite se obiduvaat da gi razdvojat dvete strni. stra`ari so stapovi i lastagarki.

Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki se priklu~uvaa lu|e od obete strani duri ne dojde Vojvodata.558 Vilijam [EKSPIR {to go gasnete ognot od otrovniot bes so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika. Jas. G-|a Montagi A kade e Romeo. (Montagi. Go izvadiv me~ot da gi razdvojam. po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go se~e vozduhot koj{to. pod zakana so kazna. eden ~as pred obo`uvanoto sonce da yirne niz pozlateniot prozorec na istok. vnu~ko. tripati go voznemirija spokojot na ulicite na{i i napravija drevnite `iteli na Verona nametkite od ple}i da gi frlat pa gi zaigraat so racete starite jatagani ~irosani od vremeto za da ve razdvojat vo ~irosanata omraza va{a. ne{to voznemiren izlegov malku v pole.) Montagi Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga? Govori. `ena mu i Benvolio. Mra~no i kobno raspolo`enievo mo`e da e kaj ~ovek ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet. Benvolio Striko dobar.dali deneska go vide? Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde. i {mugna vo ~estakot koga me vide. dodavaj}i na oblacite novi oblaci od vozdi{ki te{ki. merej}i gi ~uvstvata negovi po moite {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde. pod eden ~estak sikamori {to raste zapadno od na{iot grad. Mu prijdov. Benvolio Gospo|o. svetlinata ja tera bo`ja i ve{ta~ka no} za sebe pravi. no toj od mene se sokri. od svetlinata bega doma mojot sin ta`en. U{te edna{. so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa. panyurite gi spu{ta. i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se sokri. Toga{ dojde besniot Tibalt so isukana sabja pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot. a samiot na sebe si bev tovar i breme.) Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter od tebe Kapuleti i od tebe Montagi. odete si! (Izleguvaat site osven Montagi. kaj{to. rano izlezen. pod zakana so smrt. a tebe Montagi popladnevo ~ekam da te vidam za da ja doznae{ voljata na{a za ova vo starata Vilafranka kaj{to zasedava javniot sud. Kapuleti i nivnite sledbenici go frlaat oru`jeto. pa vo svojata samotna se povlekuva soba. No vedna{ {tom s#veseloto sonce od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e temnite zavesi od zoriniot krevet. Kapuleti. Montagi Mnogu utra toj tamu e viden. so `ivotot }e go platite ru{eweto na mirot. A sega site drugi neka si odat. Ti. od krvavite race vedna{ da ste go frlile toa oru`je grdo za da ~uete {to ima da vi ka`e raspameteniot va{ Vojvoda. so prezir mu se ruga{e. koj{to n# razdvoi. be{e tuka koga po~na? Benvolio Slugite na va{iot du{man i va{ite ve}e se borea koga stignav. ja znaete pri~inata? . Ako samo u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite na{i. go vidov va{iot sin. so mene vedna{ doa|aj. nepovreden. pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva.

Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo? Benvolio A dali mu go ispipavte pulsot? Da. Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Bo`e. dolgi se ~asovite na taga. omrazo qubena o ne{to od ni{to iskonski za~nato! O svetlino hmurna. Odime. dodu{a ne znam so kolkava iskrenost. Ve molam skrijte se molkum. Te{ko so takva qubov. Haose bezobli~en od navidum oblici skladni. kakov megdan se vodel ovde? Sepak ne ka`uvaj mi za{to za s# ova slu{nav. Te{ko na taa qubov {to navidum mila Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila. sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi. o. na lik ne`na A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi. Srcevo mi ~uka. Benvolio Te{ko mene. Omraza rabotela ovde no pove}e pusta qubov. gi krati.Romeo i Julija 559 Romeo Montagi Nitu ja znam nitu saka da mi ja ka`e. no toj. Da mo`e da doznaeme od kade tagata mu ide. (Vleguva Romeo) Benvolio Eve go ide. sueto trezna. rodnino. Zo{to o. (Izleguvaat Montagi i `ena mu. qubov borbena. Benvolio Zaquben? Romeo Li{en. toga{ i lekot lesno }e go bide. jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku. Romeo Da go nema{ ona {to koga go ima{. [to taga gi dol`i ~asovite na Romeo? Montagi Romeo I jas samiot a i mnozina drugi. Romeo Zarem tolku mlad e denot? Benvolio Odvaj e devet.) Benvolio Dobro utro. i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv pred da mo`e da rascuti so lisjata slatki i ubavinata da mu ja predade na svetoto sonce. Benvolio Od qubov? Romeo Li{en od taa vo koja sum zaquben. . Montagi Benvolio Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka vistinata ja doznae{.

Ti se smee{. Romeo Romeo Dobro srce. edinstveno siroma{na }e stane koga so smrtta i seta ubavina }e & umre. zdravje bolno. ogan plamnuva vo zaqubenite o~i. me navreduva{ mo{ne. Benvolio Romeo Zlostorot quboven e takov. . ne brzaj da me ko{ne{. xvaka~ka bolka i sladok pelin. Qubovta {to kaj tebe ja vidov pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot. Da ofka{? Ne. rodnino. {tom se stu{i. Ova ne e Romeo. No stvarno. ti si na klada. tuku pla~am. Romeo Dobar si strelec. samo stvarno ka`i koja e. ~adu sjaen. Qubovta e ~ad od bazde`ot na vozdi{ki bez po~in. Ne ja godat nejze od Amor strelite. za {to? Benvolio Za toa {to dobro edno srce strada. pobrgu se godi. a i ubava e taa {to ja sakam. Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i. pogodiv u{te vedna{. Benvolio Ubava meta. ne sum tuka. ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto zlato. Jas ne sum ovde. sonu v jave. Benvolio ^ekaj. Zbogum. Romeo Jas? Pa jas sum zaguben. ne? Benvolio Benvolio Ka`i mi bez {ega. {tom brzgne. ne sum ni onde. more se polni od qubovni~ki solzi. Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to lostat ni prifa}a sredbi so pogledi bludni. Romeo Proma{i tuka. Dijanin um ima taa i zbor i za{titena silno so devstvenost skapa Od lakot tenok na deteto si nema maka. No jadovite moi i sami na srce mi te`at a pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe le`at pa me pritiskaat dvojno. sakam edna `ena.560 Vilijam [EKSPIR Perduve oloven. taa vrie od ubavina. koja e taa {to ja qubi{? Romeo [to. Ako zamine{ bez mene. I {to u{te? Ludilo umno {to meli. ognu studen. O. rodnino. rodnino. saka{ da ofkam i da ti ka`am? Benvolio Ne. rodnino. Deka si zaquben zna~i. {to si i ne si! Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno ~uvstvo ne e.

prepametna. ]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram dol`en. Romeo O. Romeo Toa e na~in u{te pove}e nejzinite v spomen da mi se vratat. nau~i me kako da prestanam da mislam! Benvolio Daj im sloboda na sopstvenite o~i. te{ko na zaborav da me nau~i{ mo`e{. Zbogum. prestani na nea da misli{. Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi. Benvolio Slu{aj me mene. Od qubovta se otka`a i vo taa zavetna sprega `iveam umiraj}i i `iv sum za toa da go ka`uvam sega. Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema kolku e besceneto bogatstvoto na vidot.Romeo i Julija 561 Benvolio Benvolio Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja krasi? Romeo Da. Presre}nite maski licata {to gi qubat na ubavite dami onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to ja krijat. ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj di{e potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e. no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja gnasi. Preubava e. Poka`i mi `ena poli~na od site drugi za mene ubavinata nejzina }e mi slu`i ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa najubavata poubava e u{te. . pametno preubava za pokaj Blagoslov da zaslu`i {to me frla v o~aj.

u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta. Paris i slugata Petar) Kapuleti Pa i Montagi obvrzan e ko mene pod zakana so ista kazna. Benvolio Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva. No probajte. slikarot so svoeto sertme. Nova zaraza na o~i neka ti se fati pa stariot lut otrov brgu }e se trati. mislam. {to velite za baraweto moe? Kapuleti Go velam istoto {to go rekov i pred toa. gospodine. neka ne ti e u|e. viorot vrati go. Ve~erva vo domot moj pir starinski se pravi. Da odime sega. I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata prazni koga ubavo promenetiot april na peticata }e zgazne od babuwosanata zima . yvezdenata svita seta ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba svetat. videte gi site. velmo{ki glavi mene mnogu mili.zadovolstvo zna~i takvo me|u sve`ite `enski pupki na gosteweto vakvo vo domot moj }e setite. Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba da se matka so svojata utija. Paris Obajcata ste ~esni. terzijata so svojot kalap. (Mu dava pismo na Petar) Tr~aj mom~e. no ispraten sum da gi najdam onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{ ne mo`am da najdam {to imiwa napi{al pisarot. pa svesta se zavrtuva prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i. na koj sum pokanil gosti mnogu. vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site edna {to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i najvredna. Kapuleti No pobrgu i precvetuvale. najvrednata izberete ja so vas da gi minuva dnite. Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov. ugledni lu|e. . No. blagoroden Paris. (Izleguvaat Kapuleti i Paris. Paris Vo domot moj skromen. U{te dvapati barem krajot na letoto neka e viden pred da mislime deka e zrela nevesta da bide. i {tom taa se soglasi. (Vleguvaat Benvolio i Romeo) Eve mi dvajca ko pora~ani. ~ujte gi site. srceto osvojte & go milo. vo izborot nejzin le`i blagoslovot moj ko pe~at na siot toj ~in. da go ~uvame mirot {to ne e te{ko za starci kako nas.) Petar I pobrgu od nea stanale majki sre}ni. Moram da najdam nekoj u~en. i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi. poradosen da stanam. ma`eni tolku rano. edna bolka so drug ~emer se le~i. voljata moja od soglasnosta nejzina e samo krilo. ribarot so svojata ~etka.562 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaaat Kapuleti. niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e zapi{ani ovde i ka`i im koga zabrzan }e te vidat deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat. pa eve i vas ovde ve kanam pirot da mi go udostoite.

na pehar vino kaj nas. Romeo Romeo Ne sum lud. Kade gore? Petar Na ve~era kaj nas doma. striko mi Kapuleti. koja tolku ja A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate. gospo|ata vdovica od Vitruvio. ti se molam? Romeo Za tvojata skr{ena piska. povelete. mom~e. da ne si lud? Gore. Ostanete so zdravje. gospodin Valencio i negoviot rodnina Tibalt. Benvolio Za {to.Romeo i Julija 563 Romeo Tvojot le~ben list odli~en e za toa. Petar Dobro ve~er. ubavata vnuka Rozalina i Livija. Petar Verojatno ste samouk. Romeo . tuku vrzan polo{o od ludak.’ Ubavo dru{tvo. (Go ~ita pismoto. Romeo Benvolio ^ekaj. ako gi znam bukvite i jazikot. Lucio i nemirnata Helena.) ‘Gospodin Martino i negovata `ena i } Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti }e ve~era ubavata Rozalina. ve molam. Merkucio i negoviot brat Valentin. Ve molam. dr`an bez mojata hrana. zatvoren v zatvor. gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi vnuki. kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro ve~er.) ^ija doma? Petar Domata na mojot gospodar. mom~e. Moj gospodar e velikiot. A kade treba da dojdat? Petar [to ti e Romeo. `ena mu i }erkite. sopstvenata kob vo sopstvenata beda. znaete da ~itate? Romeo Da. grofot Anselme i negovite ubavi sestri. znam da ~itam. dali go ~itate s# ona {to go gledate? Romeo Petar Da. Petar ^esno re~eno. Romeo Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am. bogat Kapuleti a ako ne ste od rodot na Montagi. Benvolio erki. Ostanete so zdravje! (Izleguva. No ve molam.

na kristalnata vaga izmeri ja ti sama ubavicata svoja so nekoja druga dama {to jas }e ti ja poka`am na gozbata kako sveti pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{. – Doilko. sepak ne odi. Julija! (Vleguva Julija.) Julija [to e. (Izleguvat. Mora na samo da zboruvame. kade e }erka mi? Vikni mi ja vedna{. Benvolio Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si ja merel.564 Vilijam [EKSPIR saka{. Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto {to s# gleda od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda. Dadilakata Vo ~etirinaeset zabi se kladam –a s# na s# nemam ni ~etiri. Nema {to tuka od tebe da se krie. jagnence. deka nema ~etirinaeset. kaj e devoj~eto? Ej. do minuta znam kolku e stara. ej. Bog da ~uva. Gospo|a Kapuleti Ne napolnila ~etirinaeset. Jasno ti e deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite Doilkata Taka e. Romeo ]e dojdam. Da odime tamu. koj me vika? Doilkata Majka vi. }e bilo poinaku vo drugi da si yverel. so site bo`estveni ubavici od Verona. pilence. U{te kolku ima do . Ej.) @imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav ve}e ja viknav. no ne za pred takvi ubavici da stojam tuku za da u`ivam vo sjajot na ubavicata moja. pa so nepristrasno oko sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga tivka pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e mivka. izlezi za kratko. Romeo Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata) Gospo|a Kapuleti Doilko. gospo|o. neudaveni do sega i od celo more ko eretici i la`govci neka gorat. Doilkata Koga pravoverieto na o~ite moi takva ka`e eres. Julija Eve me. solzite ogan neka se storat pa tie. – Doilko. [to zapovedate? Gospo|a Kapuleti Eve {to.

detenceto go krena. “sega na nos pa|a{? Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{. ba{ imam akal! No. }erko. tvrdam. dobro pomneweto me slu`i. koga go vkusi pelinot na bradavicata od cickata i seti deka gor~i. Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte. ko {to rekov. Xuli?” Crv~eto prestana da pla~e i re~e “Da”. vrsni~ki bea. No. zdola od site denovi vo godinata ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset. naa. & be{e niknala na ~elo edna xumka. To~no pominaa edinaeset od zemjotresot a jas ja odbiv od cicawe – toa ne se zaborava lesno – Od site denovi vo godinata tokmu na toj den za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so pelin sednata na sonce pod golubarnikot. more tr~ka{e i se klate{e niz soba za{to den pred toa ~elceto si go udri a ma` mi. veselo ma`i{te edno. Xuli?” A. ludoto beble go trgna glav~eto i celo se smurti! “Tras!” tresna golubarnikot! A jas ko poparena. U{te da do~ekam ma`ena da te vidam drugo ni{to ne}am. Zamol~i te molam. ko {to rekov. bog da go prosti. A. Julijo. da.Romeo i Julija 565 Ivanden? Gospo|a Kapuleti Dve nedeli i zgora. gospo|o. Julija Prestani i ti. Doilkata Dobro de. a koga pozrela }e stane{. “Da” re~e ma` mi. eve mol~am. {to bladam. na ple}i }e pa|a{. So bog sega e Suzana. A edinaeset od toga{ pominaa leta. gledaj. Doilkata Zgora. Ka`i mi. Gospod neka te vardi. Taa i Suzana – Bog du{ite risjanski da gi vardi. G-|a Kapuleti Tuka te ~ekav. Doilkata ]e zamol~am. Da. “sega na nos pa|a{. normalno. velam. tokmu za toa sakav da porazgovarame. ne. tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset polni. Ama mi se puka od smea koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i re~e “Da”. “Opaa!” re~e. ba{ taka. te molam. ubavoto crv~e prestana da pla~e i re~e “Da!” A {egata sega. {to misli{ ti za ma`a~kata? Julija Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala. predobra za mene be{e. za{to toga{ na noxiwa stoe{e. ne. skoknav. `imi krstot. vistina stana! Vi velam sto godini da `iveam ova ne }e go zaboravam. “Neli. zamol~i. Doilkata “^est” ami kako! Da ne ti bev edinstvena doilka. dado. ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go doela. Se bapna bogami i pla~e{e gorko. Xuli?” ja pra{a a ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e “Da!” G-|a Kapuleti Dosta so toa. ko jajce od gajgur. Ne. }e re~ev deka od cicka ja iscica i seta mudrost! .

Spored presmetkata moja tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini. tamu toa skrieno te`i. G-|a Kapuleti Eve idime. ve}e se stanati majki. gospo|o. Nema oko {to pred knigata ne se divi takva {to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna s# negovo so ma`ov }e go spodeli{ viden a imaj}i go. (Vleguva Petar. Doilkata Brzni mome.566 G-|a Kapuleti Vilijam [EKSPIR Doilkata Pomala? Nikako. (Izleguva Petar) Julija.) [to veli{? Mo`e{ velmo`ava da go saka{? Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a. . Jas mora da odam da poslu`uvam. po dnite sre}ni. Doilkata Ma`. vas ve vikaat. samo pogolema. ni{to pomala nema da bide{. Ve molam idete vedna{. gospo|ice. da go zeme{ i da bega{. vistinski cvet. posre}ni ~ekaj no}i. No sigurno sloboda pregolema nema da si dadam. ma` i pol mu nema ramen na svetot. Na skapocenava qubovna kniga. G-|a Kapuelti (Na Julija. s# e naopaku i vo haos. i jas velam. za razubavuvawe u{te samo korica im fali. ve~erata e servirana. pa. G-|a Kapuleti (Na Julija). Za s# nejasno {to vo knigava preubava le`i vo o~ite pobaraj go. ako gledaweto kon takvo ra|awe vodi. madam.) Petar Doilkata Taka e. eve.pruga i vidi kako se soglasuvaat edna so druga. pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam. Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za `ena. toj e cvet. G-|a Kapuleti Letoto na Verona nema takov cvet. Gospo|o. Ispitaj ja sekoja crta. mladata gospo|ica ja baraat. ugledni gospo|i. razmisli za ma`a~ka sega. na nepovrzanive ~ari. Pomladi od tebe ovde vo Verona. @enite so ma`ite rastat. Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se zbiva koga ubavinata ubavina vo sebe skriva. gostite dojdoa. grofot te ~eka so svoite mo}i. Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot Paris i najdi gi slastite {to peroto na ubavinata tamu gi napi{a.Na kuso: dali kon Paris qubov mo`e da ti se rodi? Julija E. ]e gledam. doilkata ja pcujat v kujna.

) Romeo Pa dali ko opravduvawe da odr`ime govor ili da buvneme bez izvinuvawe? Benvolio Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda. (Zema fakel. Bidej}i mra~en. Daj mi maska licevo vo nea da go stavam. pa vrzan ne mo`am da se krenam nad jadot moj ta`en. Neka vetrogonite lesni podot bes~uvstvitelen so peticite go stru`at. Merkucio Ti si zaquben. 567 Merkucio Padni nad nea pa qubovta }e stane trudnaPregolem pritisok za rabota tolku ne`na. Merkucio A ne. Obuvkite va{i se lesni. Ba{ mi e gajle ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi! Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni! (Stavaat vomjazi (maski). Ne sum ba{ za ripawe. Benvolio pod maski so u{te nekolkumina maskirani. grub bidi ti so nea. [tom igrata `ivne. A sega napred! Da ne ja tro{ime svetlinata denski! Romeo Ne e taka.) Benvolio Ajde. Romeo Strelata negova predlaboko mi e vnatre za da se vivnam na lekite mu krila. svetlina barem da nosam. a jas do od iskona ka`anoto }e se dr`am. ]e bidam dr`a~ za sve}i i s# }e gledam. taka }e ja skroti{. Neka za nas sudat kako im e drago. Romeo Dajte mi fakel. ako bocka. prenaduena i bocka kako trn. pogodni za igrawe. bockaj ja i ti. pa s# ti e preku nosot. .Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat Romeo. Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta e qubov vo koja do u{i si zacapal. Romeo. pozajmi gi Kupidonovite krila pa vivni se so niv nad visinive niski. Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i {to nosi la`en tatarski lak {aren i damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i ni na pamet nabuban prolog od suflerot nejasno d’tkan za vlez ovde. Merkucio Ako so tebe e gruba. od nea brgu }e te izvadime.) Merkucio Gledam umot te stega. pa fa}ame xade. pod te{koto breme na qubovta sega pa|am. Romeo Daj mi fakel. da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu nozete vedna{ neka po~nat da rabotat. }e pobudalam i }e begam. Romeo Ne doa|a predvid. presurova. mora so nas da igra{. a mene du{ava mi e tu~na kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam. Romeo [to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba. nad maskata maska. Merkucio. na{e e da izigrame.

dimiskii pleni. `il~iwata od prav. pa skoka i se budi. I ba{ vaka katano} taa samo juri niz umot na zaqubenite. Ova vi e taa ista Mab {to grivite na kowite gi zapletkuva no}e na kepcite pletenkite vo samovilski im gi plete . ~estopati. pehari polni pie. pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda. Merkucio A zo{to ako smeam da pra{am? Romeo No}eska son soniv. Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik napraveno od ververi~ka-stolar ili od striko crv~e od iskona praja~i na samovilskite ~ezi. a ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko prase nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano pop~e. od najsitni pajakovi ni{ki. pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu slatki. muv~e edno sitno oble~eno vo sivo. Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj advokat a toj sonuva zarabotuva~ka od merata nadvor. javeto ni izgleda stvarno Merkucio Gledam no}eska kralicata Mab te posetila arno. za{to mislata dobra vo zborot bila pet pati porano odo{to vo site setila. poslu{aj me. Benvolio Babica e taa na samovilite i vo oblik se javuva ne pogolem od ahat-kamen na pokazalezot od nekoj odbornik gradski vle~ena od yevgar atom~iwa sitni preku nosevite na lu|eto legnati da spijat. Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj vojnik pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla. amovite. A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi noze. kolesnikot nejzin. gledaj ~udo. ispala{en od sonot. od skakul~evi krilca uzdite od vodni mese~inski zraci. ko sve}a da gori denski. pa tie za qubov sonuvaat. Romeo Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde ama sepak e glupo da se odi. pokriv~eto. i. pa sonuvaat za klawawe samo. dvoumej}i se vaka bo`emski. ili po kolenata na dvorjanite. a potoa. dvapati positno od zmiulesto crv~e. Barabani v u{i mu bijat.568 Merkucio Vilijam [EKSPIR Mislev gospodine. xabe svetlinata ja tro{ime. ili po usnite damini. pusii fa}a. is~epkano od prsteto na mrzlivo mome. od kov~e na {tur~e. kam{i~eto. pa samo celuvki sonuvaat. Romeo Na sone. Romeo [to sonuva{e? Merkucio Deka sonuva~ite ~esto la`at. forsira reki. opcuva dve-tri molitvi I pak legnuva da spie. Merkucio Pa isto i jas.

a? Tuku samo ne{to menuva. da mu se snevidi. a racete ne se ~isti. Petar Ve baraat. koj{to de smrznatite gi qubi gradi na sever.) Petar Kade e toj Tenxer~ija. nevistinski i prazni ko jalov vozduh. de~ki!Na rabota. pa koj }e pre`ivee neka }ari! Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i stolovi. Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na vreme. gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar da go krepat koga }e stanat `eni. na na~in nekoj lukav so predvremena smrt. pobratimi moi bodri! Benvolio ‘Rzni so barabanot. golema nesre} a nosi. du{i~ke. Ova e taa – Romeo Dosta. Tibalt. Kapuleti (Na maskiranite) Dobro mi dojdovte.) Eve sme. Benvolio (Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi. Romeo Se pla{am pred vreme. odedna{ se premisluva pa likot go vrti kon jugot rosen. vo gradive piknat. de. a ti. Za sonovi govoram. naluten. Benvolio i Merkucio. Petru~io i site gosti a od drugata maskiranite Romeo. tuku samo ne{to potskusuva! Prviot sluga Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe pa|a vo racete na eden ili dvajca. pazete so ~iniite. Prviot sluga Ne mo`eme odedna{ da bideme na site strani. koj{to edna{ odvrzan. Julija. Da `ivneme malku. No toj {to go dr`i kormiloto od mojot `ivot i brodot neka mi go vodi! Napred. `ena mu. Merkucio. ka`i mu na vratarot da gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela. Petar Nadvor so tie stol~iwa na preklop. trgnete mi go i ova kreden~e. Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan. im ste neohodni vo golemata odaja. za ro`bite na bezrabotniot mozok. dosta. ve vikaat. im trebate. taka! (Izleguvaat. de. Doilkata. gospoda! So vas }e . za{to umov koben ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite visi no {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en so urnebesov no}e{en i rokot }e mu go skrati na `ivotov prezren. Anton. ova e taa ve{terka koja koga momite na ple}i le`at. poleka. Tenxer~ijo! Vtoriot sluga I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{.Vleguva muzikata a potoa od ednata strana Kapuleti. Merkucio Taka e. koj }e servira.Romeo i Julija Scena 5 569 kok. molkni! Tuku bambori{ bez vrska. ponepostojani od samiot veter. no od me~ti pusti. za~nati od ni{to. Ej.

Me~ot mom~e donesi mi go. gospodine. srceto na svetot po nea tupka. sedi koga ti velam. Ka`i mi. }e & prijdam kaj{to sedi taka. ete. I jas nekoga{ ko vas sum nosel maska i mo`ev na uvo da im {eptam na ubavicite predivni skazni {to mnogu im godea. ne. rodnino Kapuleti. pove}e. Kapuleti Zarem tolku? ^ekaj. Kolku i da e blisku Duovden. du{mani{te na{e . da go ubijam ko ku~e bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek. koja od vas site }e se drzne da ne igra? Prebirlivite. Dobro mi dojdovte gospoda. {to si se vozbudil gnevno? Pove}e. Mesto. ama samo be{e. a? Taka? Dobrodojdovte. Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat. Kapuleti [to e. vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er. Taka be{e. gospoda. [tom zaprat. od svadbata na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini a toga{ bevme pod maski. pluskavici }e dobijat. Rodninata Kapuleti Kapuleti [to zboruva{? Pred dve godini be{e pili{tarec. Montagi e ovoj. mesto! Napravete mesto i zaigrajte momi! (Na slugite) U{te svetlo. Ve upla{aiv. ovaa nenadejna zabava dobro ispadna. rodnino. Ima trieset.570 Vilijam [EKSPIR igraat dami bez pluskavici na noze. Zasvirete muzi~ari. gostite i damite igraat. taa gi u~i faklite da gorat sjajno! Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno ko bescenet alem na uvoto od E|upka ubavina {to ne se tro{i. Odamna ni pomina vremeto za igrawe. Romeo stoi na strana. Tibalt Striko. Muzikata sviri a maskiranite. Sin mu gospodine. Tibalt Po glasot mislam. ovoj }e da e Montagi. lega~i i sklopete gi masite! Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde. Ha. kolku vreme ima od koga ti i jas Sme bile vo maski? Rodninata Kapuelti @imi bogorojca. Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i. (Izleguva slugata) [to. velam. Romeo O. Romeo (Na slugata) Koja e onaa dama {to rakata ja krasi na onoj vitez? Slugata Ne znam. taka be{e. (Na rodninata) Mom~e. ne? Samo sedi. nema tolku. }e ja dopram da mi se blagoslovi grubava raka. zarem robov se drznal ovde da dojde. damava {to igra me|u druga~kite zbrani. Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani. skrien pod grda maska da ja prezira i pluka sve~enosta na{a? @imi ~esta semejna. edno trieset godini. gospo|i moi.

dvajca axii vcrveni. Julija Axio dobar.) (Na gostite) Taka. koj bi rekol? ]e mi plati{ za ova. Romeo (Na Julija dopiraj}i ja po raka) Ako go skvernavam so bezvrednava raka svetovo mesto. Mene najde inaet da mi tera{. cela Verona go fali kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek. vo mojata ku}a! Tibalt [to? Ti }e mi ka`e{? Ama si bil drzok! Vidi. {to e pravo. axiite sveti? Julija Ama striko. ]e si odam. {to pobo`nost {irat so ~inot niven. silexija pred site da izigruva! I toa ovde. Da ne si gluv? Koj e ovde gazda. od srce! (Na Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. Se odnesuva toj kako gospodin vistinski. deca. ama tie im se za molitva da storat. Kapuleti Mladiot Romeo. i. ne huli po racete {tedro. ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba. no nametnatovo {to se veli koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin. Kapuleti Vozdr`i se. deca! (Muzika povtorno sviri. gostite igraat. Romeo A zarem svetcite se bez usni. Julija se vra}a na svoeto mesto kaj{to ja ~eka Romeo. podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera da n# rezili. Ne se axio. bitki stra{ni vo mene se bijat. jas ili ti? ]e me slu{a{Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na pomo{. Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a. sramota e. veselo. ti velam. siot se tresam. stojat ovde taka da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda. I toa tokmu ovde i sega (Igrata zavr{uva. Ova go baram i ako po~it kon mene ima{. Vidi go ti nego. Kapuleti ]e go podnesuva{ koga ti velam. ostavi go na mira. Nema da go podnesuvam. ne? Tibalt Tokmu toj. vidi. (Na gostite) Veselo.(Na slugite) u{te sve}i. axiski zdiven. da n# srami tokmu na ve~era. bidi qubezen i prestani da se murti{. poblagoroden grev nudam: usnive. rodnino stroen. Smiri se ili . . podlecot Romeo.Romeo i Julija 571 Kapuleti revno. Svetcite so axiite se rakuvaat vedro toa e bakne` svete~ki.) Tibalt [tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre mi vrijat. pravi se ko da ne e tuka. Tibalt Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol. u{te sve}i! (Na Tibalt) Sram da ti e. }e te nau~am jas na red. Zatoa strpi se. Saka gostite da mi gi rastrevo`i. ima da slu{a{.

docna e. tvoite mi go zedoa grevot. vi blagodaram na site. ama e sladok devo! Vrati mi go vedna{. Koj e onoj gospodin? Doilkata Sinot. odime. Romeo (Za sebe) Kapuleti zna~i! Stra{na smetka! Se zalo`iv du{manot da me ma~i! Benvolio Ajde. Julija Sveticata ne mrda. doblesna i umna. (Na bratu~edot) Uf.) Romeo A onoj {to sega izleguva niz vrata? Koja e majka & ? Doilkata Doilkata Toj e. majka & e gospodarka na ovaa ku}a. vidovme {to ima{e da se vidi. O svetice. Romeo Grev od usnive moi zemen? O. majka vi saka so vas da zboruva. toj {to nejze }e ja zeme Julija A onoj zad nego {to ne saka{e da igra? Da ama doprva nemir na srce }e mi idi. Kapuleti ^ekajte. mislam. Si legnuvam. plodot molitven da go zemam. mladiot Petru~io. Dobra no}. ~esni lu|e. Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega. Romeo Romeo Toga{ ne mrdaj. Julija .572 Romeo Vilijam [EKSPIR treba da le`i na pari. gospoda. naslednik na stariot Tiberij. docna. ]erkata so koja govorevte sega jas ja doev. dadilko. ne odete si taka brzo. Vi velam. (Julija odi kaj majka & .) Julija Dojdi vamu. (Ja baknuva. Vi blagodaram. (Ja baknuva. toga{ usnive ko racete neka ~inat slu{ni gi. Ima u{te ne{to za potkasnuvawe.) Vaka od usnive.) A. iako za molitvi ne e nema. Julija Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen. (Mu {epotat na uvo. za spas od o~ajov te molat. Ama ste zelen mom~e. brat~e. taka zna~i? Toga{. odli~na gospo|a.) Julija Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme! Doilkata Gospo|ice. (Izleguva Kapuleti a po nego i gostite.

stravot sotiraj}i go so strastvena lava. (Nekoj od vnatre vika ‘Julija’. Doilkata [to ka`uva{? [to ka`uva{? Julija Stih eden {to od eden igra~ pred malku go nau~iv. a mladata brza nasledni~ka da & bide. zanesen amka. ne mo`e vo {ema pa novo sakaniot zgodno da go sretne. Da odime. Dr`an za du{man.eve. Doilkata (Se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi. No za sredba. pristap takov toj nema zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne a i taa. vremeto sredstva. iako vqubena. Julija Odi i pra{aj kako se vika. ide. ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt te`i. toga{ grobot }e mi bide postela bra~na. strasta mo} im dava. Julija (Na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna! Prerano te spoznav. (Doilkata odi.) Doilkata Eve n#. sin edinec na va{iot golem du{man. ne`nata Julija poubava. toj bo`em du{mankata ne saka da ja gubi a taa se losti po qubovnata mamka. sega. (Izleguvaat.Romeo i Julija 573 Doilkata Ne znam. . od o~i ma|epsan. predocna pri sebe me vikna! ^udovi{na qubov kobno sega mi se ra|a {tom du{manot prezren da go qubam mi se pa|a.) Vleguva Horot Starata strast na umirawe sega le`i. Sega Romeo go qubat i toj qubi.) Ako `ena ima. Posledniot gostin ve}e bega.

na visokoto & ~elo i rumenite usni. se iskral doma v krevet. niti pak preta. koj{to ve{to go pogodi so strela kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa mome. Bi zbesnal da domamam nekoj duh vo krugot na negovata mila duh na nekoj ~udak. – Niti slu{a. se skri toj me|u drvjata samo za da se dru`i so no}ta vla`na. pa tamu da mu stoi duri taa ne go legne i sosem da go sotre. (Vleguvaat Benvolio i Merkucio. `imi krstov.) Romeo Kade da begam koga srcevo mi e ovde? Vrti se zemjo glupa. Prizivawevo moe ~esno e i fino. Pod nekoja mu{mula legnat si e taka pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin {to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na samo . niti se javuva. Na mojata Venera ka`i & nekoj zbor ubav prekar smisli za slepiot naslednik.) Benvolio (Vika) Romeo. Eden stih samo ka`i i }e bidam sre}en. Vo ime na negovata sakana go prizivam samo da voskresne. kolkovite cvrsti i vo ime na siot kom{iluk blizok cel pred nas vedna{ da se stvori{. Toa zlobno bi bilo. Merkucio Da mu e slepa nema celta taka da ja godi.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Romeo. Romeo! Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben! Copnat! Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem. oskata najdi ja svoja. Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina. Romeo! Merkucio Mudar e. so magija }e go mamam. rodnino Romeo. Se vrti i se povlekuva. na noxiwata tenki. Vikaj Merkucio. Benvolio Navamu istr~a i onde skokna preku yidot. Benvolio Ako te slu{ne. Majmunot e mrtov i mora magija da mu storam. Benvolio Da odime. }e pobudali od bes. sin nejzin mladiot Adam Kupidon. Vikni ‘Lele!’ Rimuvaj gi barem ‘krila’ so ‘mila’. Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo temno. Merkucio Ne. Merkucio Ova nema da go zbesne.

eve ja qubovta moja. otfrli go. nejzinite o~i na nebo niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat {to pticite }e propeat mislej}i deka e dewe. Ne sluguvaj & nejze. o~ite & gi molat vo sferite da svetat do vra}aweto nivno. a ti kru{ka {ilesta. zavidlivka e taa. (Izleguvaat Benvolio i Merkucio. neka e. O. zboruvaj samo. Dobra no}. za{to ti bolska{ vo ovaa no} nad mene . Ovoj pole-krevet prestuden e za mene. vidi kako obrazot na raka go spu{ta. stopati od nea poubava. Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen poradi ne{to. O. [to ako o~ite & se na nebo. kamo da bev rakavica na taa raka. pa obrazot da & go dopram! Julija Te{ko mene. {to svetlina niz onoj prozorec bleska? Tamu e istok a sonceto e Julija. angelu svetol. umri ja zavidlivata luna.Romeo i Julija Scena 2 (Romeo istapuva napred) Romeo 575 se kikotat. a yvezdite na lice? Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami ko videloto densko sve}ata. Romeo! Vo svojot asli-krevet odam. }e govoram so nego. Drzok sum premnogu. jasno sonce. No tivko. o neka e taa otvoreno-gaze. {to ve}e e bolna. na luznite im se smee.) Koj ranet ne bil. Odime? Benvolio Odime! Popusto e da go barame onoj {to ne saka da bide najden. O Romeo. a ne veli ni{to. (Vleguva Julija gore) Eve mi ja gospodarkata. Ogrej. bleda i polna taga a ti. sledbeni~ka nejzina. O kamo da znae deka mi e ova! Govori. Ne mi se obra}a mene. Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo samo glupa~ki go nosat. O. [to e va`no? Pogledot nejzin zboruva. Romeo (Na strana) Taa zboruva.

Zarem ne si ti Romeo i Montagi? Romeo Ne sum ni edno ni drugo. a ako ne}e{. Romeo V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi ne sum primila. Da e napi{ano. Julija (Na Julija) Te fa}am za zbor. Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam i pove}e nema da se vikam Romeo. mome li~no. [to e toa Montagi? Ne e ni raka. otfrli go imeto. zakolni se deka me saka{ i jas pove}e nema da sum Kapuleti. svetice mila. otfrli go imeto a mesto imeto . Julija Romeo So kakvo ime ne znam ni sam da ti se pretstavam.koe ne e del od tebe zemi me mene. Romeo Na lekite krila od qubovta preku yid skoknav. sepak zvukot im go znam. Romeo (Za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam? Julija Samo imeto tvoe mi e du{man. parampar~e }e go storam. so ogled koj si. ka`i mi i zo{to? Yidot od gradinava e visok. svrteni nazad. . Taka i Romeo. Imeto moe. ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del od eden ~ovek. ako nekoj rodnina moj ovde te vidi. da ne se vika Romeo. {to si ti Romeo? Otka`i se od tatko ti. i omrazata nivna ne mi mo`e ni{to.576 Vilijam [EKSPIR ko krilest glasnik nebesen {to sveti nad okokorenite. }e te ubijat vedna{. samiot go mrazam za{to neprijatel za tebe e toa. pogolema opasnost demne od o~ite tvoi odo{to od dvaeset nivni me~a. voshiteni o~i na smrtnicite {to. Romeo Nema. ako obete ne ti se po }ef. Julija Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta mi buvna vo mislite moi? Ako te vidat. za{to kamenava brana za qubovta ne e pre~ka. Romeo. Julija Kako dojde ovde. Julija (Ne znae deka ja slu{a Romeo) O Romeo. vo nego se xarat koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva i edri na gradite od vozdu{nite dalgi. ni noga. zo{to drugo nema{ ime! I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod drugo ime isto taka ubavo }e mirisa. Ti si toa {to si i da ne si Montagi. za ka~uvawe te`ok. Gledaj me milo. a mestovo smrt za tebe. }e go zadr`i ona milo sovr{enstvo {to go ima i bez imeto svoe. Romeo. Zatoa rodninite tvoi ne mo`at da me soprat. a qubovta go mo`e ona na {to }e se drzne. O.

inaku za ni{to drugo na svetot. sigurno treba{e da bidam no ti ja slu{na pred da stanam svesna. vo blagoslovenata mese~ina ti se kolnam {to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebroJulija Romeo Qubovta {to prva mi dade pottik. ne go sfa}aj. no}ta }e me {titi. zacapana sum do u{i. Romeo Od pogledite nivni. pa mo`e{ da pomisli{ deka sum mnogu lesna. ko povik na lesna qubov ona {to no}ta crna tebe ti go otkri. Mir neka ti se vsadi . pristojna. neka tuka me najdat.Romeo i Julija 577 Julija Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde. nevernata luna {to mese~no se menuva na patekata kru`na. }e re~am “ne” ako me pobara{. nequben od tebe. pa }e ti veruvam. Vsu{nost. }e bidam opaka. idolot {to beskrajno go obo`uvam. ako me saka{. Romeo Ako qubovta na srce {to mi le`iJulija Nemoj. gospodine. nalik na molwa {to is~eznuva brgu u{te pred da ka`e{ ‘svetka’. Julija Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov. Poarno da umram od omrazata nivna otkolku. da ne ispadne neverna i qubovta tvoja. Taa sovet mi dade. Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten vo ubav cvet mo`e da ja rascuti na slednata sredba. Julija Koj ti go poka`a patot do ovde? od onie {to ve{to vozdr`anost glumat. li~en Montagi. Mil moj. ne kolni se. Zatoa prosti. priznavam. Dali me saka{? Znam }e re~e{ ‘Da’. Pristojna bi sakala da bidam. dobra no}. a jas nejze o~i. Na qubovni~ka iznevera. nenadeen epten. Ako se zakolne{ sepak mo`e da izneveri{. Iako radost bezmerna mi nosi{ dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu. te molam. ama obziri zbogum. Romeo Gospo|ice. a jas }e poveruvam. Romeo Vo {to da ti se zakolnam? Julija Ne kolni se vo ni{to. pa sepak daleku da be{e ko bregot {irok mien od najdale~no more }e zaplovev kon tebe po takvo besceneto blago. Jas ne sum krmar. Jupiter se smee. ka`i navistina deka e taka. Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi }e po~nam da se murtam. ona {to go rekov da go odre~am. iskrenata strast moja. zakolni se vo sebe. Dobra no}. poverna }e bidam O ne kolni se vo mese~inata. no ako ne me saka{. Povozdr`ana. da ja odlagam smrtta. Prebrz e. ili ako ve}e se kolne{. dobra no}. O Romeo ne`en. nerazmislen. velat. No veruvaj mi.

Romeo @imi du{avaJulija Iljadapati dobra no}. zbogum.) .) Romeo Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide. A sepak go sakam ona {to ve}e go imam. prebla`en za da bide jave.Idam. Ako namerite qubovni navistina ti se Idam. Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila ka~en a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en. Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja. kade i vo koe vreme ceremonijata da se svr{i pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam race.) (Se vra}a povtorno Julija. i qubovta isto. javi mi utre po liceto {to }e go ispratam da te sretne.) Romeo O no}. Julija Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam a sega bi sakala pak vo mene da e. Romeo O. Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Idam vedna{. (Na Romeo) No ako ne si iskren te molamDoilkata Saka{ da si go vrati{? Zo{to. Dare`livosta moja bez dno e kako more.) Julija Tri zbora u{te. Sakan moj. }e se vratam. (Trgnuva da si odi. [to pove}e davam pove}e ja imam. mil Romeo. Po~ekaj malku.578 Vilijam [EKSPIR na srce ko spokojot {to go imam v gradi. idam.) Slu{am {um od ku}ata. da ne e ova samo son. (Izleguva. (Doilkata vika odnadvor. a celta brak. mila? (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Julija Za od srce povtorno da ti go dadam. son preubav. pa dobra no} stvarno. (Izleguva. dado dobra! . Utre liceto go pra}am. veren bidi. Romeo ~esni. i }e te sledam ko ma` moj do krajot na svetot. za{to neiscrpni se i dvete.Montagi mil. (Se vra}a Julija. zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka? Julija Kakva uteha ve~erva od mene bara{? Romeo Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{. no} blagoslovena! Se pla{am vo no}ta skrien.

inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to spie za glasot negov vozdu{est pozaripnat od mojov po Romeo bez prestan da vika. Romeo Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka. Sakam da be{e ve}e otiden ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo dete {to ja pu{ta da prvne malku od negovata dlanka ko plenik kutar a potoa so svilen konec nazad ja vra}a slobodata kratej}i & ja za{to ja saka.Romeo i Julija 579 Julija Julija Psst. Razdelbata e tolku slatka taga {to do utre bi ti velela dobra no} bez dostaga. spokoj na gradi. dobra no}. Dvaeset godini ima do toga{. Romeo A za da ne se seti{ }e stojam ovde i }e zaboravam deka drug dom nekade ima. Julija Razdenuva.) Kamo da sum ti son i spokoj na gradite mladi. . Romeo! Psst! O glas na sokolar da imam pa sokolot moj li~en da go domamam nazad. Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i. Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na zaqubenite no}e ko najne`na muzika za izostren sluh! Julija Romeo! Romeo Mila? Julija Vo kolku ~asot utre ~ovekot da go pratam? Romeo Vo devet. (Izleguva Julija. Romeo A da ostanam dodeka ne se seti{? Nema da se setam samo za da sedi{ tuka za da ne zaboravam kolku sakam da sum so tebe. Dobra no}. No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e grlen. Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se slu~i. Julija I jas isto. Zaboraviv zo{to nazad te viknav. Julija ]e bidam to~na. Romeo! Romeo Du{ata moja imeto glasno mi go vika. Sepak bi te ubila od galewa mnogu. Romeo Neka son na klepki ti padne.

go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot. pred sonceto da grejne so sjajnata kosa denot da go pozdravi. toga{. vo smrt sigurna te pra}a. O blagoslovena e divnata lixba {to le`i vo rasjeto. jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma. po~inkata takva mi e mila. kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi. koga verno te`i. bilkite. tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi. Otec Lavrentij Takov te sakam sinko. cicaat od prirodnite gradi. ko pijanica teteravi temnicata sura po patot kaj{to vrvi Titanovata tura. v `ivot te vra}a. . za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo {to na zemjata mo`e da mu dade tolku dobro. dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot se krijat dobriot i lo{iot `estoka bitka bijat. mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa odli~ni duri. Sega. te opiva. Otec Lavrentij Bog neka ti prosti. a kaj{to gri`ata grize. crkalo. tamu son~ec zlaten caruva so pesna. so ko{nica) Otec Lavrentij Sivookoto utro na no}ta murtava & se sme{ka. Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo? Sinko. a tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori (Vleguva otec Lavrentij. neka mi prosti adot. moram do ram da ja napolnam ko{nicava ve}e so zambaci. majka na prirodata. Otec Lavrentij @iv da si mi ~edo. a od grobnicata od sekakvi sorti mladi se dojat. trgne li po lo{i dela a porokot nekoga{ so delo. Doblesta stanuva porok. go mirisne{ li. vreli: a ako ne e taka. samo glavata vo koja nemiri se rojat tolku rano se prostuva od postelata svoja: gri`ata bdee vo o~ite na starcite ~esto. a razli~ni se sosem sepak. ka{a? Romeo ]e ti ka`am o~e pred povtorno da me pra{a{: kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana. da ja isu{i no}nata rosa. da ne si bil so Rozalina? Romeo So Rozalina nikako o~e. (Vleguva Romeo. do doblest se kreva. sonot ne fa}a mesto: no kaj{to mladosta ~ista. blagorodno cve}e. no grobov ovoj i utroba e divna. osvetluvaj}i go istokot po obla~estata ple{ka.) Pod ne`nata kora na cvetov no}en i otrov se krie no i lek mo}en. Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli te krenale od postela nemiri te{ki. Zemjata. no {tom go vkusi{. so misla lesna teloto go spru`i. toga{ nema zo{to da se lomam. kamewata. grobnica e nivna. no vo kakva si. Romeo Vtorovo e to~no.580 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Romeo Zdravo `ivo. o~e. i ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno se izopa~uva stra{no. stanuva zlo~leno.

ne kori me. Otec Lavrentij [to se gubi{ a ne {to qubi{. za razlika od drugata. Otec Lavrentij Gospode bo`e. . Vo sebe omraza nemam. mnogu i se brza na mojata la|a. po milost i qubov vo soodvetna e ruba i. taka i taa me qubi se e sploteno. da ti bidam. more duri i beter. osven ona {to ti treba da go sploti{ so brak svet.Romeo i Julija 581 rana ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i nejzina i moja sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta tvoja. Romeo Te molam. Ako navistina si smenet. Isuse. Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi ~isti pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se bistri: gledaj. kolkava reka solena ti mina niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina! Kolku voda solena potro{ena za xabe za na krajot qubovta blantava da stane. ne~istata ispoved. mo`e brakov da prerasne vo ubost omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov! Romeo Da odime. stoumniku mlad. kako i kade se sretnavme. Romeo Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina. ne~ist oprost nosi. Otec Lavrentij No ne edna da umre za druga da se krene. zarem tolku brgu umot si go smeni? Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to ti go pleni sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj site mladi ne od srceto. Mario sveta. Romeo od solzata stara {to u{te isu{ena ne e. deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo veter: ama ajde. Ako ti be{e ti. nejze sega ja qubam. koga. Otec Lavrentij Prvata znae{e. ne sakam da ja gubam. a sega molbive ~uj gi moi sakam u{te deneska vo svet brak da n# spoi{. jasnost od du{a neka ti rosi. toga{ mislava va`i: i `enite smeat da gre{at {tom slabaci se site ma`i. na obrazot u{te damka ti se lee Saka{e v grob taa qubov da mi svene. pobaravme i zbor se dade }e ti ka`am popat. tuku od o~ite im ~adi. Otec Lavrentij Bidi jasen sinko. za{to na krajot. o~e: srcevo mi e lesno za{to i za du{manot. bez zadr{ka te molam ~esno. na nekoj na~in tvoj pomo{nik. Romeo Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se veti na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti: ko jas {to ja qubam. a makive tvoi od sevte toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte. budaletinko fina. eve so tebe idam.

(Izleguvaat. Benvolio Romeo sigurno }e mu odgovori. Benvolio Da. tvrda na srce devojka. rodnina na stariot Kapuleti. Sigurno }e se {ekne. na predizvikot od pi{uva~ot na pismoto. onaa Rozalina. go ma~i. pa toj ve}e e mrtov. ne mu dava da zdivne. Merkucio Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva mo`e da mu odgovori. zastrelan so qubovna pesna vo uvoto. Benvolio Tibalt. ama toj. pogoden srede v srce so strelata na onoj Poleka. da mu se snevidi? Ne si dojde doma no}eska? Benvolio Doma kaj tatko mu . Merkucio Onaa ista bleda-krpa. {to drugo. Merkucio More te{ko na Romeo. Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a.582 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Benvolio i Merkucio) Merkucio Kade e ovoj Romeo. isprati pismo do domot na negoviot tatko. Merkucio Go vika na dvoboj.) . proboden od crnoto oko na belata devojka.ne. so predizvik }e mu odgovori. Razgovarav so negoviot sluga.

ovie svileni majmun~iwa koi tolku se dr`at do modata {to ne mo`at madro da sednat na starite klupi. Romeo Koj cvet? Dobro utro na dvajcata. Romeo Mnogu u~tivo objasnuvawe. O koskite nivni. Pauzite kaj nego se mnogu kusi. koskite. pa na hai! Benvolio Na {to? Merkucio Merkucio More neka se nosat site tie ~uknati. izvonredno dobra kurva!<< Zarem ne e za `alewe. Se me~uva kako {to ti pee{ po noti. KleopaToa e isto kako da se ka`e. Didona gnasa. a Tizba sivooka ili taka ne{to. dobar Merkucio. mnogu si mi oribeno! Sega e za pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav: Laura vo sporedba so negovata sakana e obi~na sadopera~ka. megdanxija nad megdanxiite. {to tolku ni letkaat pred nos ovie tu|inski mu{i~ki. Merkucio Bez svojata ikra. Gospodine Romeo. kako isu{ena haringa. eden. znalec na besmrtnoto pasado. Pobegna od nas. Romeo Prosti mi. voobrazeni pr~lovci. (Vleguva Romeo. Romeo Merkucio Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e. ete kako ni go spopika. Romeo Misli{ zaradi poklonot? Merkucio Mnogu qubezno pogodi. ovie peder~iwa. {to e toj Tibalt? tra |upka. eve go Romeo. Smel ma` e. izvonredno visok ~ovek. a koga si zafaten. vistinski vitez. izvonreden me~. iako ima{e podobar qubovnik da ja opee. bon `ur. da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: dobro ni go spopika sno{ti. Vistinski kasap e so svileni petlici. intervalite. . imav mnogu rabota. kosko moja stara. blagorodnik prva liga. ama ni{to posebno. ritamot. O meso. deka koga nekoj e zafaten kako tebe. Merkucio Jas sum cvetot na u~tivosta. lesno se zaborava na u~tivosta. mora da se vitka. Elena i Hera prosta~ki i bludnici. dva a na tri me~ot ti go nurnuva v gradi. kako vi go spopikav? Merkuico Ne se pravi na udren.) Benvolio Eve go Romeo. meso. Zarem takov ma` mo`e da mu izleze na Tiblat na kar{ilak? Benvolio Zo{to pak da ne.Romeo i Julija 583 slep pili{tarec. gospodine. pa na punto riverso. Vnimava na taktot. site tie majstori na naglasokot! >>@imi Isus.

nema {to. od eden palec se rastegnuva po cel lakt. i }e si ostane{. {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov! Merkucio Ako treba dvata na{i uma da se trkaat ko vo potera po divi guski. Merkucio Bistar si. dosta e! Merkucio Saka{ da prestanam so prikaznata protiv svoja volja? Benvolio Inaku }e ja izdol`i{ do Rim i nazad. Romeo Prosta {ega. ako prodol`i{ da si vaka bister. dobar Benvolio. toga{ sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati pove}e divi guski otkolku vo mojot.584 Merkucio Rozata. gusane dobar! Merkucio Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo jabolko. prosto re~eno. Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Ne. Benvolio Tolku e dosta. Merkucio Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar cvet. . Dali nekoga{ sum bil so tebe po guski? Romeo A za {to drugo si bil so mene ako ne za guski? Merkucio Za ova bi te griznal za uvo. }e si ja iznosi{ sandalata. Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi leleka{ od qubov? Sega si dru{tven. Romeo Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to zaka~en na gusanot }e doka`e deka ti si nepristoen gusan. ne kasaj. sega si ona {to si i po odnesuvawe i po priroda. poprosta zdravje! Merkucio Zastani me|u nas. sega si Romeo. bos. bidej}i onaa pla~liva qubov e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka na koja }e naide. |onot }e ti se izli`e. Romeo Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok gusan kakov {to si ti? Merkucio Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka ko`a. sok {to podzapira v grlo. nema {to. }e mi crkne duhovitosta! Romeo [ibaj ja i podbodnuvaj ja.

podvodnica! Dr`ete ja! Dobro re~eno. Doilkata . ubava gospo|o. Dobro re~eno. Doilkata Bog da vi dade dobro utro. sakam na samo da razgovaram so vas. Merkucio Najlo{oto dobro. Mo`e nekoj da mi ka`e kade mo`am da go najdam mladiot Romeo? Romeo Bi mo`el da vi ka`am. Petar. (Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik Petar. za{to bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e Podvodnica. da si go skrie liceto za{to liceto na lepezata e poubavo. {to ~ovek ste vie? Romeo ^ovek. podvodnica. ne? Gospoda.Romeo i Julija 585 Merkucio Se la`e{. edro. Sam da se rasipuva. Ve}e e den? Merkucio Merkucio U{te malku }e se stemni. Doilkata Petar! Petar Na usluga! Doilkata Lepezata. to~no na pladnevniot zarezok. gospoda. vi velam. vo nedostig na polo{. dobro sfateno. nema {to! Mudro! Mudro! Doilkata Ako vie ste toj. `imi krstov. Jas sum najmladiot pod toa ime. dve: ko{ula i nametka. gospodine.) Romeo Vidi. ama mladiot Romeo }e bide postar koga }e go najdete odo{to bil koga ste po~nale da go barate. Benvolio Doilkata ]e go vikne na ve~era. blagorodna gospo|o. Edro. Merkucio Bog da ti dade dobar den. rekovte. Merkucio Daj i Petre. Doilkata Merkucio Dve. dobra brodska oprema. {to bog go sozdal sam da se rasipuva. imav namera da ja skusam za{to stignav do samoto dno na prikaznata i navistina ne mislev u{te da ja dlabam. Doilkata Kako ne vi e sram.

tuku na zaja~ica. doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime tamu na ru~ek. ako mislite. dvaeset takvi apa{i gi nosam so malo prste. dadilko? Pa ti ne me ni slu{a{! Doilkata ]e i ka`am.. {to se veli. zbogum gospo|o. dozvolete da vi ka`am. Romeo Eve me vedna{ po vas. koj be{e ovoj so~en bezobraznik poln so ujdurmi? Romeo Gospodin. }e bide golem rezil za{to gospo|icata e mlada. pa makar da e stopati pojak od mene. gospodine. gospo|o. No prvin. sram neviden. Ama zaja~icata stara. Bednik nizaeden. ne mu sum jas edna od negovite kurvi.586 Romeo Na {to nabasa? Merkucio Vilijam [EKSPIR me dupi kako saka. e blagorodna ponuda. . koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade. gospodine. Ona {to mi go naredi da vi go ka`am }e go zadr`am za sebe. Tvrdam deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi dade mo`nost a zakonot e na moja strana. Zaja~icata stara. gospodine. Doilkata @imi gospod. Doilkata Srcence edno! Navistina }e i ka`am. Merkucio Zbogum gospo|o stara. Petar Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. ama }e se izraduva. deka izjavuvate. da ja vle~ete za nos toa. pa zatoa ako bidete dvoli~en so nea. ne vredi ni para ako e rasipana pred da se jade. koj{to saka da se slu{a samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprika`e za edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za mesec dena. Doilkata Samo neka gugne ne{to protiv mene. zaja~icata stara dobra e vo post {tom ti se dade. vedna{ }e go izvle~ev me~ot. dadilko. Romeo Ne na zajak. Ka`i i deka izjavuvam.. A da videv. toa bi bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja i da e mlada gospo|ica. velat. }e mu go doteram umot. prepora~aj me kaj tvojata gospo|ica i gospodarka. Kako {to vi rekov. ako ne mo`am jas. Gad eden krastosan! Ve molam za eden zbor. {to se veli. kolku {to mi fa}a umot. vo posna pita. mojata mlada gospodarka mi naredi da ve najdam.) Doilkata Ve molam. [eta pokraj niv i pee. a toa. edna od negovite glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{ tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da Dadilko. Gospode. (Izleguvaat Merkucio i Benvolio. Romeo [to }e i ka`e{. gospodine. gospodine. gospo|o. Romeo. }e najdam nekoj koj mo`e. tolku sum gnevna {to seta se tresam od lutina.

dadilko mila? Doilkata Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot. Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat. brzo! (Izleguvaat. dobra dado. Zbogum. Doilkata Ni para gospodine vi ne}am. . koi do vrvot na sre}ata }e me donesat vo no}ta tajna. a za toa jas }e ti go nagradam trudot. Romeo Doilkata A ti ~ekaj zad yidot od opatijata. ko najbela krpa stanuva. celata pobleduva. de~ko. ama vi velam. gospode. i velam Paris pove}e i li~i. za vas i za rozmarinot. Zbogum. koga }e mi tekne kolku be{e zborliva kako mala. O. du{i~ka edna mila. ima vo gradot eden blagorodnik.) Povelete. za vistinki kreka~. Doilkata vera ko ~elik. nekojsi Paris. ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r . iljada pati.ama znam. Doilkata Dobro. zemi koga ti velam. bidi verna. Romeo Zemi de. Eve ti za trudot. Zarem rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista bukva? Romeo Deneska popladne. milina da vi e da gi slu{nete. Romeo Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica. slu{nete gospodine. koga }e i re~am taka. Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica. gospodine. u{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e dojde i }e ti donese skali napraveni od ja`e. Romeo [to saka{ da mi ka`e{. Romeo Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na Odime.: Petar! Petar E. gajle i e za nego kolku za nekoj kreka~. }e dojde tamu. Pozdravi ja gospodarkata tvoja.Romeo i Julija 587 Romeo Ka`ete i da najde na~in na ispoved popladnevo da dojde a tamu vo }elijata na otec Lavrentij toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a. gospodine. va{eto ime po~nuva so druga bukva. ne? A taa napi{a prekrasni stihovi za toa. Doilkata Sekako. Ponekoga{ ja lutam. Doilkata Doilkata Gospod na nebo neka ve blagoslovi. koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze.

sekoe kov~e me boli. ne iako liceto mu e poubavo od drugite ma`i. ne mo`e{ malku da se strpi{? Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am? Julija Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{ deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe za docneweto podolgo e od prikaznata so koja se izvinuva{. devojko. ne. na bavnosta `rtvi. {to mi si tolku ta`na? Ako se vestite ta`ni. o. a od devet do dvanaeset tri dolgi ~asa ima. A i grbov od ovaa strana. A ako se ta`ni. koga senkite gi teraat preku temnite gori. zboruvaj! Doilkata Gospode. Julija Sega dadilko dobra. ne. ama me boli glavata.) Julija Vilijam [EKSPIR Julija Kamo koskive moi da gi ima{. .) Eve ja. no ti garantiram deka e krotok kako jagne. (Vleguvaat Doilkata so Petar. Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla ko topka taa bi letala sega. zboruvaj. Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na ova ka`i da ili ne a za detalite }e po~ekam. i zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter. da ne treba da ja smenam? Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne. Romeo! Ne ne. ja srami{ muzikata od slatki vesti svirej}i ja so tolku kiselo lice. a racete. a jas tvoite vesti: ajde. daj mi malku da zdivnam. Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat. [to veli toj za ven~avkata na{a. iako za niv ne treba da se zboruva. te molam. {to ima da mi ka`e{? Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i. za toa {to veli? Doilkata Ot~uka devet koga doilkata ja prativ. te{ki. napravi naiven izbor.588 Scena 5 (Vleguva Julija. Ama seto ova i prethodno go znaev. iako nogata gi nadminuva nozete na drugite ma`i. O bo`e. glasnicite na qubovta se misli {to desetpati se pobrzi od son~evite zraci. gospode. lele. o dadilke slatka. ko olovo se nesmasni. ni slu~ajno. lele grbov. zarem ve}e ru~avte? Julija Ne. veselo ka`i mi gi. dadi~ke moja. mo`e ne go na{la. Doilkata Premorena sum. Doilkata Petre. Tr~av ko luda! Gospode. no starite lu|e nebare su{testva mrtvi. veti za polovina ~as }e se vrati. sega sonceto e na vrvot najvisok od dene{niot svoj pat. Ne e cvet na u~tivosta. slu`i mu na boga. pa taa kuca. a nejze ja nema. ama i se brza. zastani kaj portata. [to. ne znae{ da izbira{ ma`. mu se nesporedlivi. Samo ka`i. zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala a negoviite mene. slatka. dobri se ili lo{i? Doilkata E pa. Odi po svojot pat. stapalata i stasot.

Kade e majka ti? Julija Kade e majka mi? Taa e doma. vidi ja ti nea.mbam za sre}noto tvoe pladne ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e padne. Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra. Sega krvta gre{na v lice ti jurna. jas po drug pat moram. Julija Od du{a mi e `al {to ne ti e arno. Doilkata Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij.) . ka`i {to veli Romeo! Doilkata Smee{ deneska da odi{ na ispoved? Julija Smeam. Crn~am. mila. Julija Visoka sre}a odbrav. r. no na vesta vtora pocrveno }e ti bide. tamu te ~eka ma`ot {to }e te napravi `ena.Romeo i Julija 589 Grev }e nosi{ na du{a {to me prati smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam. {to si tolku lo{a? Ova li e melemot za moite bolni koski? Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite! Julija Dosta mati{. mila dadi~ko. (Izleguvaat. Odi v crkva. Mila. i kako qubezen. Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi odgovara{: tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. Kade e majka ti? Doilkata O majko mori mila bo`ja. i kako pristoen i kako zgoden a ti tvrdam i kako doblesen. da ja zemam skalata po koja tvojot sakan }e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo. {to veli mojot sakan? Doilkata Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. Zbogum dadilko dobra.

Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja. (Izleguvaat. prebrziot ko bavniot stignuvaat docna. zaqubeniot mo`e da vjava na svila {to le`erno ree na letniot vozduh bez da padne. amin. Julija. navrapito se gasat vo triumfot svoj umiraat ko barutot i ognot vo bakne` {to ginat. Ne smeete sami da ostanete zaedno duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno. inaku zo{to da mi blagodari? Romeo (Vleguvaat otecot i Romeo. Otec Lavrentij Romeo. ako merkata na sre}ata tvoja e preminata kako mojata. za obajcata }e ti se zablagodari. Otec Lavrentij Sre}ite navrapiti. Zatoa qubi umereno. }erko. no kakva i da dojde taga.) Eve ja gospo|icata. I najblagiot med ni stanuva gaden zaradi slasta svoja i so vkusot ja ni{ti gladta na{a. Julija Srceto. a ne so zborovi. ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali. Romeo Amin. tolku e lesna suetnosta. i ako so zbor podobro znae{ da ja zakiti{. za dnite idni da ne ne koraat so taga. samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat mo`at a qubovta moja tolku e rasko{na {to ne mo`am ni polovina da soberam od aznoto svoe.590 Scena 6 Vilijam [EKSPIR Julija I nemu dobro ve~er. }e pobrzam so ~inot. Julija Dobro ve~er. pobogato so sodr`ina.) . O tolku lesna noga ne }e go izodi nikoga{ `ivotnoto trwe. taa nema da ja nadomesti razmenata na radost od samo mig eden kus pominat so nea: ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto go pravi. taka qubovta trae dolgo. Ah.) Otec Lavrentij Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in. o~e moj duhoven. Otec Lavrentij Dojdete so mene. (Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva Romeo. toga{ razbla`i go so zdivot vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot glas bla`enstvoto neka go otkrie {to obajcata go primame so ovaa mila sredba.

) Benvolio Te molam. Eve ti. Ne se ima{ ispokarano so eden terzija samo zatoa {to noviot elek go nosel pred Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi popuva{ deka jas sum bil kavgaxija! Benvolio Da bev kavgaxija kako tebe. da si odime. ba{ mi e gajle. Kapuletite nadvor. na primer. vedna{ udiraat so me~ot po masa i velat ‘Ne daj bo`e nekoga{ da mi treba{‘. Benvolio Gluposti ili ne. poludenata krv vrie. denot e `e`ok. Benvolio I toga{? Merkucio I toga{ dovolno e da se najdete dvajca takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to me|usebno }e se ispoubiete. no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat na prviot pred sebe bez nikakva potreba. osven takvite. tolku ti e {a{ardisana {to od jajce stanala smatok. Petru~io. ne ti treba mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{ {to pravi{ i obratno. eve gi Kapuletite. Merkucio Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma. Merkucio Kapuleti. glavata ne }e mi vrede{e ni pet pari.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Merkucio so pa`ot. bi videle vo toa povod za kavga? Glavata ti e polna so kavgi ko jajceto so `ol~ki iako zaradi ujot kavgaxiski. gi sretneme li. dobar Merkucio. . ne li~i{. Koi o~i. i drugi. Benvolio so negovi lu|e. Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce. Mapuleti. ne ni gi gine kavga za{to vo `e{ki dni. Ti bi se karal so nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale le{nikova boja. malku ti treba da ne znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata. Benvolio Ti li~am jas na takov? Merkucio E ne. ti bi fatil kavga so ~ovek samo zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno pomalku vo bradata. I tebe ti vrie krvta ko na sekoj tvoj vrsnik vo Italija. Merkucio Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti! Vleguvaat Tibalt.

pa }e vidite {to e toa megdanxija. nemturska. Merkucio O~ite se za gledawe.) Tibalt Opa! Od vas ne baram ni{to. podla! . ima da zaigra{. Zatoa zbogum. toga{ od dudukot }e slu{a{ samo zavivawe. ako mi dadete mo`nost. Site o~i kon nas se svrteni. va{ata milost mo`e da go vika ‘mom~e’. Merkucio (Go vadi me~ot) O ligavost. Tibalt Mom~e. (Vleguva Romeo. dobro ve~er. pri~inata poradi koja moram da te sakam go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot pri vakov pozdrav. Vo taa smisla samo. ova nema navredite da mi gi trgne {to ti mi gi nanese. Tibalt Romeo. Eve go moeto mom~e. Skokaj sega. Zatoa zapri i vadi go me~ot! Romeo Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam. gospodine. Merkucio A da si najdete mo`nost bez da vi bide dadena? Tibalt Merkucio. ili sporot re{avajte go smireno i ladno ili da si odime. Merkucio (Na Petru~io i drugite) Stojte do mene. qubovta {to kon tebe ja imam ne se iska`uva poinaku osven so zborot: podlec! Romeo Tibalt. boga mi. Merkucio Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i eden udar. tuku te sakam pove}e odo{to si misli{ iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov. Tibalt I na toa sum podgotven. za{to }e im se obratam. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e dudukot.. Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno mesto. Gledam deka ne me pooznava{. Zatoa dobar Kapuleti.592 Tibalt Vilijam [EKSPIR Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda. pa neka se xarat. dudu~i{te edno! Benvolio Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e. Samo zbor so eden od vas. (Na Montagi) Gospoda. ti i Romeo duvate vo ista gajda. Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e va{. Jas ne sum podlec. ime {to ko svoeto go sakam. Ama na kar{ilak izlezete mu. gospodine.. da ne misli{ od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da napravi{. Merkucio ‘Duvame vo ista gajda’? [to. od zvukot negov. ne~esna. zadovoli se so ova {to go rekov.

Benvolio. Tibalt. Plukam na svetot koga pes eden. nitu {iroka ko crkovni porti. Merkucio Vnesi me vo nekoja ku}a. dosta. glu{ec vaka smrtno mo`e da izgrebat ~ovek! Razvratnik. Tibalt! (Izleguvaat Tibalt. vrati go me~ot. staorec. gnaso! (Izleguva Pa`ot. Petru~io Da begame. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov sum. Stojte. Merkucio (Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot pasado. Sramete se. A toj zamina bez vlakno da mu fali? Benvolio Merkucio Samo grebnatina. Petru~io i nivnite drugari. Ranata ne e tolku stra{na. gospoda. Kade mi e pa`ot? Trk po doktor. Benvolio. Tibalt. Merkucio! Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite nadolu i vletuva me|u niv. apa{. ajde. staorsko stra{ilo. Romeo Merkucio Merkucio dobar.) Romeo (Go vadi me~ot) Poveli! Dr`i se. Merkucio.) Ne e dlaboka kako bunar. grebnatina samo. ~oveku.) Romeo (Go vadi me~ot) Vadi go me~ot. Vojvodata zabrani strogo sekakvi kavgi po ulicite na Verona.) . Mi go zbiberija na ovoj svet. ma~ka. da ne ti se najde pobrzo mojot me|u u{i! Tibalt Da ne si ranet? Proboden sum.Romeo i Julija 593 Merkucio Samo ala stakato nejze ja pere. Od mene napravija za crvjata hrana. podlec. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i. dovolna sosem. ^uma vrz va{ite dve ku}i. }e igra{? Tibalt [to bara{ pak ti od mene? Merkucio Ni{to caru na ma~kite. samo eden od tvoite devet `ivoti. ]e poslu`i. Si go dobiv i toa zdravo. `iti s#. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo. Romeo Najdobroto go sakav. {to se tepa so smetka! Zo{to. ili }e padnam. ama. (Se borat. no sepak e dovolna. So nego mislam brgu da zavr{am a ako bide potrebno posle toa od ostanatite osum da napravam suva pastrma. Tibalt. Da gi razdvoime. Va{ite ku}i! (Izleguvaat site osven Romeo. Pra{aj za mene utre i }e me najde{ na grobi{ta. se vme{a me|u nas? Me probode pod tvojata raka. Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni velam. Rezil ste na svetot.

Prviot gra|anin (Na Tibalt) Stanuvaj. da te nema. po ova znam drugo zlo }e dojde.) Vojvodata Kade se bezo~nicite megdanov {to go po~naa? Benvolio Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e pa drugar bidi mu i tamu. ubiecot gnasen? Benvolio Ovoj ovde e Tibalt. – Tibalt. Vo imeto na vojvodata ti velam.) (Vleguvaat gra|ani.) Prviot gra|anin Na kade pobegna ubiecot na Merkucio? Kade pobegnaTibalt. Vojvodata na smrt }e te osudi ako te fatat. (Vleguvaat Vojvodata. napred. Se borat. moj prijatel veren. (Vleguva Tibalt. begaj. da te nema. gospodine. Gradot e na noze. Pa|a i umira. (Vleguva Benvolio.) Benvolio Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt. Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so nego. Romeo. Tibalt mrtov.594 Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Toa ova }e go re{i.nivnite `eni i drugi. Tibalt O.) Benvolio O Romeo. begaj. preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme. hrabriot Merkucio e mrtov! Toj {irokograd duh kon oblacite letna. za{to du{ata na Merkucio u{te nad glavite ni ree ~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo. na vojvodata sojuznik blizok. jas sum {utot na sudbinata! Benvolio [to stoi{ u{te? (Romeo zaminuva. Romeo Crnata kob na denov bez drugi zla nema da projde. stariot Montagi. A sega Tibalt. so smrtna se zdobi rana zaradi mene. Ne stoi ko zdrven. . tvojata ubavina od mene napravi `ena i ~elikot na hrabrosta mi go r’|osa sosem. trgnuvaj po mene. O vojvodo blagoroden. cel }e ti go ka`am nesre}en tek na fatalnava kavga. Kapuleti. nazad zemi si go ona tvoe ‘podlec’ {to preeska v lice mi go frli. Romeo @iv i pobednik a Merkucio mrtov! Begaj na nebo u~tiva blagost neka sega gnev ognen mene me vodi. Romeo Ovoj gospodin. Odi. Tibalt e proboden. navredite na Tibalt mojot go izvalkaa ugled. Benvolio Romeo. {to ~as nepoln mi e rodnina! O Julio slatka.

Neka Romeo zamine vedna{ inaku potoa e mrtov. pa pobegna Tibalt i po edno vreme pak se vrati kaj Romeo koj{to obzemen be{e od stra{na strast za odmazda nadojdena vo nego kako molwa. tuku toj navali so ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot Merkucio koj{to. Toj samo dolgot zakonski go zede. `iti gospod. kogo rakata na Romeo go ubi. tuku so vojni~ki prezir so ednata raka smrtta ladna ja odbiva{e. a so drugata na Tibalt mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa vozvra}a{e.) . vnu~ko! Vojvodata Benvolio. Romeo da umre mora. vojvodo. i me|u niv vleta. G-|a Kapuleti Tibalt. No tolku stroga kazna }e ve kolka {to site }e se kaete za mojata bolka. vozdr`anost smerna ne mo`e{e da ja skroti neskrotlivata `ol~nost na Tibalt. so ubavi zborovi go smiruva{e. smiren pogled. Koj treba sega za smrtta negova da plati? Montagi Ne Romeo. Toj prijatel na Merkucuo be{e. Vojvodata Romeo go ubi nego. zbesnat i samiot. dvaesetmina se nafrlile na edna sirota `rtva. prijateli razdvojte se!’ I pobrzo od jazikot svoj so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu. hrabriot Merkucio. go ubeduva{e vo besmislata na sporot. o ~edo na bratot moj! O vojvodo. Vojvodata A bidej}i za toa se pla}a vedna{ nego vo progonstvo go pra}am. na mo}niot gnev tvoj mu uka`uva{e. Romeo toga{ svika: ‘Stojte. Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli najposle surovo i moja krv proli. za Pravda pred tebe se boram Romeo Tibalta go ubi. {tom go najdat edna{. vistinata ne e takva. neka prestanam da di{am. ne mu ostana dol`en. Ako ne be{e vaka. no pod negovata raka so nepravilen udar Tibalt `ivotot go skrati na stameniot Merkucio. toj Merkucio go skrati. Romeo. O gospodaru. ma`u! O. gluviot za mir. Normalno e da la`e.Romeo i Julija 595 ^ovekov legnat ovde ubien e od Romeo koj{to pak rodninata tvoj go ubi. Pravda baram vojvodo. pred me~ot da go izvadam i da gi razdelam stameniot Tibalt be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a. Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti: milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti. G-|a Kapuleti Toj e rodnina na Montagi. Od toa }e nema ni{to. (Izleguvaat so teloto na Tibalt. Seto ova izrazeno so krotka re~. Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata mrtva. ubieniov ovde. vnu~ko moj. proleana e krvta na mojot mil vnuk! Vojvodo. prijateli. koj ja zapo~na kavgata? Benvolio Tibalt. za krvta na{a Montagi krvnina neka dade! O vnu~ko. ]e bidam gluv za site pravdawa i molbi pa makar pla~ele i vodele razni borbi. `ivotot na Tibalt.

o no}. {to e novo? Zo{to racete gi kr{i{? Doilkata Ama den crn. kon konakot Feba. ne Kusoto da ili ne za propasta re{avaat moja ili za spasot. za da se sklopat denskite o~i. mrtov. crnove|a. Galopirajte brzo. Dali Romeo se ubil? Ka`i da samo i toa {turo da pootrovno }e mi bide od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej. i iako sum prodadena. vo krv zasirena. mi padne.) i nosi vesti. zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali. krvav trup sirot. ide doilkata. (Vleguva Doilkata so skala od ja`e. no}. ama u{te ne sum vselena. propadnavme. i no} temna bi se spu{tila vedna{. Dolg mi e denov ko {to e no}ta pred nekoj praznik za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi ama ne smee da gi nosi. Sekoj jazik {to samo imeto Romeo go govori. da. mrtov. ako neboto ne mo`e. pa neka go razubavi likot nebesen za siot svet vo no}ta da se vqubi i da prestane da go slavi presvetloto sonce. nebesna re~itost go krasi.) Julija Vilijam [EKSPIR {to Romeo te prati da gi zeme{? Doilkata Da. O Romeo. dojdi. dojdi Romeo. Romeo koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo? Julija Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{? Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema. so svoi o~i ja vidov. Julija Te{ko mene. O si kupiv qubovna palata. a koga }e umre. u{te ne sum prevzemena. sirot trup. a ako qubovta e slepa toga{ no}ta najmnogu i prilega. Doilkata Ranata ja vidov. bled ko krpa. Julija Mo`e li neboto da e tolku lo{o? Doilkata Romeo mo`e.596 Scena 2 (Vleguva Julija. (Bo`e sokri ja) ovde. No eve. mrtov. {to e novo? [to ima{ tamu. Ra{iri go perdeto gusto. Skalite od ja`e. sama. na gradite ma{ki. bled. ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat da da re~e{. Toga{ se onesvestiv. o ognono`ni vranci. Jas ne sum jas ako takvo da postoi. Ka`i dado. zaqubena. ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno i nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~ {to se igra za ~ift ~isti devstvenosti. dojdi no}. Obgrli ja krvta nema`ena vo obrazot {to mi blika so pla{tot svoj crn. na qubovta jatak. Dojdi no} li~na. ti denu vo no}ta! Za{to }e le`e{ vrz krilata na no}ta pobel od nov sneg na grbot od gavran: dojdi no} ne`na. Ako e ubien re~i da ako ne e. Qubovnicite obredot quboven go vr{at na svetlinata od ubavinata svoja. toj e mrtov. Gotovi sme. a Romeo v pregrad. O nesre}en den. gospo|ice. ubien e. duri plahata qubov ne se drzne vo ~inot na vistinska qubov smernost da vidi. vo krv oblean siot. daj mi go mojot Romeo. nego go nema. o. neviden i ne~uen. skalite . Kolesni~ar takov ko Faeton bi ve {ibal se do zapad.

po mene neka dojdat. Julija [to luwa duva od sprotivnata strana? Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov? Mojot najmil rodnina. O prirodo. dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli? Doilkata Ja proli. krivokletnici. Me ostarija mnogu `alta. ja proli. siraku. o den nesre}en. po gre{ka. na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam. Nazad. Ah. Neka ti e sram Romeo! Julija Jazikot da ti se isu{i za vakvata `elba! Za sram toj ne e roden. zatoa Romeo e proteran. Julija O bo`e. licemeri. ~esnost vo ma`ite nema. mojot u{te pomil ma`? Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot suden. kade e ~ovekot moj? Voda `ivotna da mi dade. ti go valkam? No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi? Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e ma`ot. nazad vo izvorot prven! Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite kapki {to vie. zloto. nuli. mrtov da te vidam. Doilkata O Tibalt. O. za{to koj ostana `iv ako obajcata se mrtvi? Doilkata Tibalt e mrtov a Romeo proteran. ovaa taga. tvojata tri~asovna `ena. Zla zemjo vzemi vrati se. gospodine ~estit.Romeo i Julija 597 Julija O. apa{u ~estit. Tibalt. kutar moj ma`u. jagne so vol~ja usta! Gnasna jatko vo bo`enstvena lu{pa! Sprotivnost grda na sopstveniot izgled- Svet bogohulniku. . o qubezen Tibalt. Julija O zmisko srce skrieno vo cvetno lice! @iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku li~na? Monstrume ubav! \avole angelski! Gavranu so gulabovi perja. Sramot se srami na ~elo da mu visi za{to toa e tron kaj{to ~esta mo`e da se krunisa edinstveniot monarh na celata zemja. sigurnost. glupavi solzi. koj imeto }e ti go fali koga jas. Romeo nego go ubi. ja proli. Ma` mi e `iv {to Tibalt }e go ubie{e za malku. slobodata nikoga{ pove}e da ne ja vidite. {to me snajde. {to yver bev {to go grdev taka! Doilkata Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot {to ti go ubi? Julija A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e ma`? Ah. vedna{! V temnica o~i. {to prave{e ti vo adot koga na duhot demonski dom mu dade vo smrtniot raj na tolku milo telo? Postoi li kniga so tolku podla sodr`ina a so tolku krasen povez? O zarem izmama da prebiva vo tolku diven dvorec? Doilkata Verba. gi `rtvuvate za radost. najdobriot prijatel {to go imav. site se izmamnici. skr{i se srce! Skr{i se.

Julija Neka ranite so solzi mu gi mijat. Jas Romeo }e go najdam za da te ute{i. ]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam. Znam dobro kade se nao|a. site se mrtvi. i ka`i mu da dojde. kaj{to smrtta. {to me ubi. najdi go! Daj mu go prstenov na verniot moj vitez. Zemi gi ortomive. ‘Romeo proteran’Nema kraj. ej.’ Zborot ‘proteran’. ja`iwa. devstvenica. Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena no jas. tvojot Romeo ve~erva }e ti dojde. poslednoto zbogum da go zeme. merki razni vo smrtta na toj zbor. ili obajcata po {to blago `alewe bi do{lo? Tuku po vesta za smrtta na Tibalt. Sakav da go zaboravam lesno no o. . i vie i jas. Ja`iwa kutri. Smrtta na Tibalt ko da ne be{e dosta da se zatre zloto. Vo }elijata na Lorens e skrien. granica. }e umram devstvenovdovi~ena. me|a. vaka vmetnato ona ‘Romeo proteran’. Slu{ni me. a Romeo proteran. toj edinstven zbor ‘proteran’ deset iljadi Tibalti ubi. Kaj nego odam. No ako zlo pogolemo op{testvoto bara koe }e se naredi vo redot zla te{ki zo{to toga{ po ona ‘Tibalt e mrtov’ ne re~e taa ‘Tatko ti umre’ ili majka ti. Zo{to toga{ pla~am? Toj zbor se ras~u. vo pameteweto toj mi se vgnezdi ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik! ‘Tibalt e mrtov. Kade se majka mi i tatko mi. pocrn od smrtta na Tibalt. izmameni ste vie. Ajde. nevinosta }e mi ja zeme! Doilkata (Gi sobira ja`iwata) Pobrzaj v soba. Dado? Doilkata Pla~at i ta`at nad teloto od Tibalt. za{to Romeo po tu|ini se krie.598 Vilijam [EKSPIR a Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e ma`ot. Zborovite za takvo zlo se prazni. vo bra~nata postela mi se dreme. Ova e uteha. moite }e gi leam koga nivnite }e seknat za progonstvoto na Romeo.toa gi ubi i tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i Julija site. a ne Romeo. Julija (I dava prsten) O. ajde Dadilko.

Za{to progonot pou`asen e na lik. siot si stanal samo tu~na taga. Urlaat so nego. ve~na maka. vestalska smernost pocrvenuvaat. a jas sum proteran. proteran e toj. Proteran ottamu proteran sum od svetot a progonot od svetot zna~i smrt.) Otec Lavrentij Ela vamu. Romeo. tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe ‘proteran’‘Proteran?’ O o~e. I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e smrt? Zarem nema{ gotov otrov. Pove}e vrednost. no gorko dru{tvo pravi. mnogu pou`asen od smrtta. Muvite smeat. Trpeliv bidi. Vikaj}i ja smrtta 599 ‘progon’ mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna i mi se smee{ na udarot {to me ubiva.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo. du{o sveta. pekol. za{to golem e svetot i {irok. Otecot Od Verona si proteran. Tie se slobodni lu|e. Romeo Progon? Imaj milost. Vesti ti nosam za sudot na vojvodata. Otecot O grev smrten. Romeo O~e. Romeo Ne postoi svet bez yidinite na Verona tuku ~istili{te. pove}e ~est ima vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. o neblagodarnost gruba! Zlostorot tvoj po zakon zaslu`uva smrt. Tie mo`at da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija i da kradat besmrten blosov od nejzinite usni koi. na tvoja strana zastanuvaj}i. Neboto e ovde kaj{to Julija `ivee i sekoe ma~e. No Romeo ne smee. ela pla{livecu eden. Romeo Dali od stra{niot sud negoviot e poblag? Otecot Poblag sud od usnite mu letna. no Vojvodata. Ne veli ‘progon’. a so nesre}ata nepovratno si mi ven~an. nebare dopiraj}i se. sinko. duhovniku bo`ji. naostrena kama. Ova se vika milost ama ti ne ja gleda{. pa makar grdo. duri i vo ~edna. ne smrt za teloto tuku progon. a jas od ova mora da begam. sredstvo nekakvo za brza smrt. . razre{uva~u na{ na grevovite i prijatel moj potvrden da me ubiva{ so toj gnasen zbor ‘proteran’? . ku~e gluv~e sitno.Progon’ e pogre{en zbor za smrt. re~i ‘smrt’. sekoe neva`no stvor~e `ivee ovde i mo`e nejze da ja gleda samo Romeo ne smee. zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor ‘smrt’ so progon go zameni. storile grev. kolnatite go koristat toj zbor vo adot. {to e novo? [to presudi vojvodata? Kakva taga poznanstvo so mene bara a jas s# u{te ne ja znam? Otecot Taga poznata. Kako ima{ srce ti. pove}e dostoinstvo. Romeo Toa e ma~ewe a ne milost.

Romeo Ne}am. Tibalt mrtov. (^ukaweto ne prestanuva. (Od nadvor se slu{a tropawe.Stani. barem malku slu{ni me! Romeo O. za da te te{i pa makar da si proteran. (Vleguva doilkata.) Brgu v soba. Ludaku mrdnat. o`enet odvaj eden ~as. stani.^ekajte malku. filosofijata.Ajde. Otecot (Ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena.) . Idam od gospo|ica Julija. idam. Romeo Ne mo`e{ da govori{ koga ne si mi v ko`a. ne pomaga ni{to. Otecot Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja. ne vredi ni{to. Ne zboruvaj mi pove}e. Romeo dobar. (Povtorno ~ukawe. kosata da si ja kubi{ i na zemja da se frla{. zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran toga{ bi mo`el da govori{. Otecot Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov – mleko slatko za makite. Romeo Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i.. nekoj ~uka. odlukata na vojvodata da ja smeni. udaven od sopstvenite solzi. odi! – Bo`e. Otecot Ludacite gledam nemaat u{i. so gospo|icata moja ist slu~aj. pak }e mi govori{ za progonstvo. Da be{e mlad ko mene. Doilkata O.) Doilkata O o~e svet. {to e ova? (^ukaweto prodol`uva.) Otecot Slu{aj. skrij se.600 Otecot Vilijam [EKSPIR Otecot Stani. osven ako zdivot na ofkawata od bolnovo srce ko magla ne me sokrie od pogledite na svetot. ]e te zemat.) Idam. ko jas {to pravam sega (Se frla na zemja) merka da zemam za neiskopaniot svoj grob. Julija sakana tvoja. . pa }e vi ka`am. o ka`i mi svet o~e kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e Romeo? Otecot Onde na podot. Romeo Pak ‘proteran’? Mi e trebna filosofijata! Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi ja stvori gradov da go premesti. koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to saka{? Doilkata (Odnadvor) Pu{tete me vnatre.. ama neodgovornost. tropaat! –Koj e? – Romeo.

ova nebo koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{? Pih! Likot si go srami{. umot {to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{ no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo za celta {to gi krasi likot. ko {to e dogovoreno. a divite postapki tvoi velat deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka. za ~ij ater do preeska umira{e prostum: tuka ima{ sre}a. Vnimavaj ti velam. Romeo Za Julija mi zboruva{? Kako e taa? Dali misli deka sum ubiec prevean sega koga go isprskav detstvoto na na{ata radost so krv tolku bliska do nejzinata? Kade e taa. stani i ma` bidi za ater na Julija.) Otecot Zapri ja o~ajnata raka. Romeo Ko toa ime ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj top da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime rodninata & go ubi. So smrtta s# zavr{uva. brzni kaj sakanata. qubovta i umot. stani. (Saka da se probodi no Doilkata mu go zema no`ot. pa Romeo go bara pa pak v postela se frla. umot. Go ubi li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{ pa sakanata {to vo tvojot `ivee `ivot omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe? [to gi kolne{ potekloto. nesposoben e obata niv da gi vodi ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik {to od sopstvenoto neznaewe plamnuva pa te raznesuva mesto od du{manot da te ~uva. Stanuvaj. No pla~e{ ko `ena. zemjata. Zo{to vo tolkava si zapadnal taga? Romeo (Stanuva) Dadilko! Doilkata Ah gospodaru.Romeo i Julija 601 Ist sosem! O sovpa|awe bolno. kako e i {to veli tajnata moja dama za otka`anata ni qubov? Doilkata O. i tuka ima{ sre}a. Neprili~na `ena so izgled na ma` ili izobli~en yver istovremeno i ma` i `ena! Me ~udi{ mnogu. . vo koj podol agol od telovo moe imeto mi prebiva? Ka`i mi za da go sotram toa odvratno duvlo. za nejzin ater stani. bidi ma`! Tvojata Julija e `iva. qubovta. Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon tebe se svrte i smrtta so progonstvo ja smeni. ko devojka si se raspekmezil zdurlen pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov. Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at ako e li{en od ~ove~kata hrabrost. }e se frli v postela pa }e stane po Tibalt vika. More blagoslovi ti se preleva na grbot sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna a ti. sostojba ta`na! Isto vaka le`i i taa pla~e i lipa. Odi. samo lipa. (Na Romeo) Stani. qubovta na koja se zakolna krivokletstvo {uplo {to qubovta ja ubiva {to treba da ja kotka{. toj ukras na qubovta i likot. lipa. Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si. Mo`e{e da bide{ ubien od Tibalt no ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a. O ka`i mi o~e. za{to takvite umiraat vo beda. ka`i mi. ne veli ni{to. @imi svetiov poziv mislev deka si od poinakov kov. gospodaru. leleka i pla~e.

prstenov re~e da vi go dadam. .602 Vilijam [EKSPIR Izjazi se vo nejzinata soba. Docna e. Romeo Stori taka a sakanata neka se spremi da me kori. Romeo vedna{ trga po tebe. Daj mi raka. (Izleguva doilkata. I pobrzajte. Doilkata O gospode. Smesti se vo Mantova. za{to ve}e e docna. Dobra no}. kaj{to treba da `ivee{ duri vo pogodno vreme brakot ne go objavime . Doilkata (Mu dava prsten) Eve. pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne gi vikneme so iljadapati pogolema radost od tagata so koja zaminuva{ sega. odi da ja te{i{. ]e & ka`am na gospo|icata deka doa|ate. Romeo Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost bolno }e se razdele{e od tebe mojata mladost. Odi napred Dadilko. s# zavisi od ova. Jas }e ti najdam sluga i po nego }e ti javuvam od vreme na vreme s# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde. Ili odi pred stra`ite da se postavat ili koga }e osuni izmolkni se prepraven. {to zna~i u~en ~ovek! Gospodaru. No ne ~ekaj stra`ite da se postavat. ne stojte mnogu. Zbogum. oti nema da projde{ na patot za Mantova. gospo|ata pozdravi ja svoja. prijatelite ne gi pomirime. bi mo`ela cela no} da ostanam ovde poukite da vi gi slu{am! O. gospodine. Zbogum. dobra no}. Romeo Povtorno so ova mi se obodri duhot.) Otecot Odi vedna{. i ka`i & cela ku}a v postela da ja prati vo koja i samite jadot sega gi tera.

a? Mm. @eno. grofe. na lo{o {to nemavme vreme da ja spremime na{ata }erka: taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt. Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za svadbi. Paris 603 Kapuleti Ponedelnik. Kapuleti Dobro. gospodine. No}va so tagata svoja e zatvorena. Dobra no}! . podgotvi ja.) Kapuleti Rabotite tolku trgnaa. negovata `ena i Paris. Zna~i ~etvrtok. da ne sum vo va{e dru{tvo i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as. Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go zadr`uva. }e vikneme dva-trojca prijateli. Dobra no} gospo|o. sreda mi e nekako prebrgu. zatoa bez mnogu vreva }e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku. Pozdravete ja }erka vi od mene. Dobro. deka idnata sreda ama ~ekaj. Vi velam. ~etvrtok da e utre. si zemam za pravo da vi em~am za qubovta od }erka mi: mislam deka vo sekoj slu~aj mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam ni malku. Utre }e znam {to misli. zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris. a go sakav i jas. [to velite za ~etvrtok. neka bide ~etvrtok. za{to Tibalt neodamna zagina pa lu|eto mo`e }e re~at deka ne go `alime a rodnina ni be{e. toga{ odete. Kapuleti Grofe Paris. i re~i i. gospodine. Zbogum. sve}a vo odajata moja. no}eska taa nema da sleze. Docna e. za ovoj svadben den. odi kaj nea pred da si legne{. Odi kaj Julija pred da si legne{. Ej. ]e stignete? Dali brzawevo e vo red? Nema da pravime golem xumbus. vo ~etvrtok ka`i i }e ja ma`ime za ovoj blagoroden grof. ama ova pikni go v glava. Gospo|a Kapuleti ]e ja pozdravam. `eno. Pred mene! Tolku e docna {to naskoro }e ka`eme i rano. koj den e deneska? Paris Ponedelnik. grofe? Paris Bi sakal.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat stariot Kapuleti. ni{to pove}e. site edna{ }e umreme. gospodine.

s# deni. Julija Onaa svetlina. se deni! Romeo Se deni. ma`u? Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so tebe. Gledaj. den e. a ne slavej. na Julija koga taka & godi. se deni no jadot na{ crn se pove}e se no}i! (Vleguva Doilkata. Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi slatki no ne bilo taka za{to sega nas n# deli. `ivotot neka izleze! Romeo Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam. Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski. Pobrzaj. gospodaru. neka smrtta ja do~ekam ovde. Denot obdena. O. slavej toa be{e. tuku no}niot slavej {to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto uvo. Romeo ^u~urliga be{e. mrdni. bidete na {trek! (Izleguva. koga ti velam. Pa du{o? Da si zboruvame. Sega za ostanokot }e se gri`am a ne koga }e se odi. O kamo i glasovite da si gi razmenile oti glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot. ostanam li }e umram. odi! Denot zazoruva.) Julija Niz prozorec denot neka vleze. ne e denska. .604 Scena 5 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Romeo i Julija) Julija Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te. vnimavajte. ne e den. Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i. Zatoa ostani u{te. za{to denot ne nosi minutata {to nosi. vaka ako smetam }e bidam stara koga mojot Romeo povtorno }e go vidam. I eve velam. Velam. zlokobni strii gi opto~ile rascepenite oblaci na istok. Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva. begaj. Ne be{e ~u~urliga. i ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie nad glavite na{i po nebesniot svod. na mugrite glasnik. Ne mora da brza{. Zadovolen sum koga ti saka{ taka. meteor e toa nekoj od sonceto spalen za no}va tebe fakel da ti bide i patot za Mantova da ti go osvetluva. O. Cela no} toj na onaa kalinka pee. sakan moj. Romeo Pa neka me fatat. du{o.) Doilkata Gospo|ice! Julija Dadilko! Doilkata Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba. Odam za da `iveam. dojdi. Veruvaj mi. sivilovo ne e utrinskoto oko tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija. mila. prijatelu. Dojdi smrt. odi. Julija Zarem otide. Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee napevot svoj te`ok so zaripnato grlo. Julija Den e.

Romeo i Julija 605 Kapuleti Romeo Zbogum. majko. zarem ve}e stana. zarem? Dali ne zaspa voop{to za da stane rano? So kakva cel neobi~na ovde mi dojde? (Julija sleguva. Julija Koj podlec. i nemoj dolgo da go dr`i{ tuku nazad vrati mi go. Umerenata taga qubov poka`uva. neverna si. a neumerenata umeren nedostig od pamet. zbogum! Julija (Ja sobira skalata i pla~e) O sudbo. sudbo. kolku mi si vredna. {to }e pravi{ so nego {to poznat e po vernost? Neverna bidi sudbo. zatoa dosta. Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi se gleda{. da ne misli{ v grob da go izmie{ so sopstvenite solzi? Pa duri i da mo`e{. Kapuleti Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{ mrtov? [to. du{a zlokobna }e da imam! Mi se ~ini vo tebe gledam. misli{ deka povtorno }e se vidime? Romeo Sigurno. Julija O bo`e. ne pla~e{ ti za negovata smrt tuku {to e `iv podlecot {to go ubi. . ma`ite velat.) [to e. Ne }e ispu{tam mo`nost niedna da ti doka`am. majko? Kapuleti Podlecot Romeo.) Kapuleti [to. Julija Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da pla~am. Suva taga krvta ni ja ispi. Zbogum. Ako si neverna. Kapuleti Mo`e za tebe e golem no ne i za prijatelot po kogo vaka pla~e{. a toga{ sive jadovi grozni ko slatko meze }e ni bidat. {to ima Julija? Julija Ne sum arna. Julija [to za mene e golem. Nemam drug izbor tuku po prijatelot da pla~am. sakana. Romeo Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. Kapuleti Pa devojko. od mrtvite toj ne se vra}a. vaka simnat dolu mrtovec studen na dnoto od grobot. Julija O. }erko? Julija Koj me vika? Gospo|ata majka.

kogo znaete go mrazam. A kakov e toj praznik. koj{to za tebe. iako nieden ma` taka ne me ranil v srce. Kapuleti Ima{ }erko. toga{ se nadevam zadovolna }e bide{. blagoroden velmo`a Grofot Paris vo crkvata sveti Petar sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a. (Na majka & ) Bog neka mu prosti. ka`ete mu na mojot gospodar i tatko deka ne sakam da se ma`am. }e pojdam odo{to za Paris. nikoga{ zadovolna nema da bidam so Romeo dodeka sama ne go vidam – mrtov. devojko. tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa. O kolku srcevo mi mrazi imeto da mu go ~ue a da ne mo`am kaj nego pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam. Se ~udam na brzinava. Ve molam. Kapuleti Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e najdam. da moram da se ven~am pred ma`ot moj iden da me pobara za `ena. oti ne mi e na dofat od raceve. ne beri gajle. A sega. ako mo`ete da najdete takov ~ovek otrovot da go nosi. Zamisli }erko. Kapuleti Zatoa {to predavnikot podol `ivee u{te. Julija Navistina. podgotvi neo~ekuvan vesel praznik na koj{to ne se nadeva{e. vnimatelen tatko. `imi sveti Petar nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na. koga }e go zeme da zaspie spokojno i cvrsto. Vo Mantova kaj{to ovoj proteran rasipiku}a `ivee imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati {to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu pravi. Majko. Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil smrtta na Tibalt. . od jadot svoj da se trgne{. a koga }e se ma`am se kolnam deka pobrgu za Romeo. bi go sme{ala sama za Romeo. Julija Vo vistinski ~as. a ne se nadevav ni jas. ti velam. majko. majko? Kapuleti ]e ja odmazdime. ka`ete mi ve molam. [to ima. Kapuleti (Za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta. od srce mu sakam. vo ~etvrtok rano nautro doblesniot. Julija @imi crkvata sveti Petar. Julija Da majko. Poarno ka`i mu sama pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa. slu{ni ne{to poveselo. Prestani zatoa da pla~e{.606 Julija Vilijam [EKSPIR Julija Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa skudni. mlad.) Gospo|a Kapuleti Eve go ide tatko ti. Ama vesti! (Vleguvaat Kapuleti i doilkata. za sre}a.

{to re~e. more {to gi vikam. Kapuleti Treba da visi{.[to re~e? ‘Gorda sum’ i ‘fala vi’ i ‘ne fala vi’. so dalgi od solzi branuvaat. sve}o nedogorena! G-|a Kapuleti Poleka. & ka`a li ve}e {to zboruvavme? G-|a Kapuleti Da. a. solzite tvoi drobej}i gi. magodari. Kapuleti Zo{to. tufkaj tuku no`iwata svileni da si gi spremila za ~etvrtok pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti Petar za da ne te odnesam jas na nosilka. dete. No blagodarna i na omraza sum ako rodena e od qubov. {to. da ne se mrdna od umot? Julija (Na kolena) Tatko dobar. deti{te edno nedokvakano. a sepak ‘ne sum gorda’? Slu{aj vamu. bolvo ~uknata! Ti velam. ne tuku mi pufkaj. Teloto tvoe e ~amec {to plovi niz solenive vodi.Romeo i Julija 607 Kapuleti Koga zao|a sonceto. vozdi{kite ti se veter koj{to. [to e sega. Kapuleti Stoj. ni{to`na kakva {to e. Kapuleti [to. muvo edna zelena! Mar{. ne veli ni{to. |ubre edno. Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam. zemjata cedi rosa. {to – vidi ja pipica. No `eno. Da te nema. Da te nema. se zablagodari ve}e. @eno. Kako budalava da e ven~ana so grobot. no sega gledam deka i ova edno premnogu bilo i deka e prokletstvo {to go imame. oti postojano tvoite o~i. ima v ~etvrtok da odi{ v crkva ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i. tolku vreden velmo`a & najdovme da mu bide `ena? Julija Ne gorda no blagodarna na toa. poslu{aj me. {to re~e. gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj si go trtore{ke! Odi drdori so `eni{tata. Mol~i.) Me jade rakava. (Julija stanuva. `eno? Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna? Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka ima sre}a {to. no na zajdisonceto od sinot na brat mi istura do`d. ne ovde! . a tie nego. bri{ko! Doilkata Bog na nebo neka ja blagoslovi! Ne e ubavo gospodaru. devojko? U{te pla~e{? Ve~en poroj? Vo edno telce malo krivotvori{ i ~amec i more i veter. ne tuku mi blagodari. mislevme deka n# kaznil Bog {to samo ova edno dete ni go dade. {to ja karate taka. gospodaru. na kolena ve molam. strplivo ~ujte me samo ne{to da ka`am. }e go zdrobi teloto tvoe od burata bieno. ako nenadejno ne se smiri. no taa ne saka. {to.

{to velat. Dewe. mlad deljan. mislam deka e najdobro da se oma`ite za Dosta. Ako mi si }erka. Ako ne mi si. i na seto toa ti veli ‘Ne se ma`am. lele. G-|a Kapuleti Ne mi govori mene. Srceto ispitaj si go. se gri`i{ ma` da & pogodi{. so site ni{ani. Julija O bo`e. toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava ligaj~arka edna naduena. ubav preubav. napravi mi ja postelata bra~na vo temnata dupka kaj{to le`i Tibalt. besi se. se oblo`uvam vo s# na svetot deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da dojdi. ^etvrtok se bli`i. . sam. Dado. oti. no}e duma{. Kapuleti Odi koga ti velam! Doilkata Zarem ne smee ni da se gugne? Kapuleti Vilijam [EKSPIR na ulica umri. vo dru{tvo. nedela edna. eve {to e: Romeo e proteran. kako ova da se spre~i? Ma` mi e na zemja. ne mo`am da sakam. Vaka }e storam. `imi lep~eto bo`jo. prostete mi ve molam’! ]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se ma`i{ pasi kaj{to znae{. premlada sum.608 Doilkata Ne velam ni{to lo{o. dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka mo`e. koga neboto so takvi zamki se slu`i protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to sum jas! [to veli{? Zarem nema{ nieden zbor vesel? Uteha nekakva. Kako taa verba na zemja da se vrati osven ma` mi od nebo da mi ja prati napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me. ~krapjo edna {trba. prosi. Doilkata Imam.O. od tebe krevam race. {tom rabotite stojat kako {to stojat. }e te otka`am od }erka i ni{to moe ni na son ne }e dobie{. a ako dojdi. verbata moja na nebo. Rekov i ne odrekuvam! Julija Zarem nema milost v oblaci vgnezdena {to dnoto na `alta moja mo`e da go vidi? O mila majko moja. lele. blagoroden. Vnimavaj. G-|a Kapuleti E sega ja pretera. Kapuleti ]e poludam. a ako ne mo`e{. dadilko. Pravi kako {to saka{. Zna~i. `imi du{ava. }e mora da go pravi toa skri{no. za mojot prijatel }e te dadam. a nas ostavi n# na mir. ne me otfrlaj! Odlo`i go brakov barem mesec. Misli. a sega koga si go na{ol velmo`a vistinski po rod i po steblo. umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra. bogat. ama vo mojata ku}a te ne}am. daj mi sovet. . za{to zbor nema da ~ue{. misli. So mene {ega nema. {esta{. poln ~esnost. ~ukni ja glavata. crkni od glad.

barem za umira~ka imam sili. Julija Amin! Doilkata [to? Julija Me ute{i velam. Ako s# propadne. mo`e lek nekoj }e ispili. Julija (Ja gleda kako zaminuva) Ve{terke stara! Pa~avro lo{a. ^uma da me sotre. toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov. ili kako mrtov oti i `iv da e nemate od nego nikakvo fajde. lo{a! Dali pogolem e grev {to me tera zborot da go zgaznam ili ma`ot {to vaka mi go crni so ist onoj jazik so koj pred toa iljadapati go kova{e vo yvezdi? O.Romeo i Julija 609 grofot. nema tolku zeleno. ostro. bistro oko ko {to ima Paris. alal da ti e. mudro postapuvate. odi advokatu drven! Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno. ako ne e taka. Ni sokolot. ako ne mislam deka mnogu posre}na }e bidete vo vtoriov brak odo{to vo prviot. Doilkata Odam. velam. Odam kaj otecot. toj e gospodin prekrasen! Romeo mo`e voda da mu nosi. odi. gospo|ice. Odi i ka`i & na majka mi deka otidov vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam za da mi prosti tatko mi {to go navrediv. O. vedna{. neka mi se prokleti ako la`am. (Izleguva.) . Julija Od srce zboruva{? Doilkata I od du{a.

Julija Toa {to mora sigurno }e bide.) Paris Vo pravo vreme. Otec Lavrentij Velite ne znaete {to misli nevestata? Neramen vi e patot. pa zatoa malku i govorev za qubov. }e mu re~e{ deka mene me saka{. (Vleguva Julija. od svoja strana. Tatko i pak. za{to Venera ne se smee vo domot o`alosten. Otec Lavrentij Tuka nema dilemi. gospo|icata kon }elijava ide. mila. Otec Lavrentij Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi.) Otec Lavrentij ^etvrtok. vo ~etvrtok. Neumereno taa ja `ali smrtta na Tibalt. }e se ispovedam pred tebe. Paris Doa|a{ sega na ispoved kaj popov? Julija Ako ti odgovoram. gospodine. a jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam. Paris Julija Toa mo`e da bide. Paris Ne mu odrekuvaj deka me saka{. Julija ]e ti se ispovedam deka go sakam. gospo|o i `eno moja. Paris Toa mo`e i mora da bide. gospodine? Mnogu kus e rokot. znam.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris. Ne mi e po merak. gospodine. Paris Dedo mi Kapuleti taka saka. za da ja sopre poplavata od nejzini solzi koja premnogu ja gu{i koga e sama a mo`e da se sotre vo soodvetno dru{tvo. opasno go smeta pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga. koga }e bidam `ena. Paris I nemu. Gledajte. . pa mudro brza so na{ata svadba. Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata.

Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi. za{to i pred niv grdo si be{e. ako ne znae{ da mi ka`e{ kako da go spre~am. {estam. Ako mesto da se oma`i{ za grofot Paris ima{ sila i volja da se ubie{ sama.) Zatvori ja vratata. Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi dade{. }e ve zamolam da ne ostavite sami. Zatoa. nema pomo{. Paris Sirota du{o. Ne dol`i. }e ima pogolema vrednost za{to ka`ano vi e zad grb. od dolgoto iskustvo na tvojot `ivot daj mi nekoj sovet vedna{. nikoga{ kleveta ne e. }e saka{ da prevzeme{ ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{ . a ti go nakleveti. Sloboden ste sega svet o~e ili da dojdam kaj vas za ve~ernata? Otec Lavrentij Tokmu sega sum sloboden.Romeo i Julija 611 Julija Julija Ako storam taka. Otec Lavrentij O Julija. vo ~etvrtok da se oma`i{ za ovoj grof. ve}e ja znam tvojata maka i samo dumam. Julija Mala pobeda dobivaat so toa. za{to ne najde{ li bilka kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka. a ne v lice. Paris Ne daj bo`e na bo`jiot ~in da mu pre~am. toga{. sepak nayiram nekakva nade`. toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja mudra pa so no`ov vedna{ da si dadam pomo{. gospodine. no`ov }e gi ubie site. bez odlagawe. ili pred vernovo srce so predavni~ka buna da se svrti kon drugo. Slu{am deka mora{. za{to toa ne mi pripa|a mene. Grofe. izlez da najdam. Paris Tvoeto lice e moe. (Izleguva. ta`na }erko. a toa {to go ka`av. veruvam. Julija Vistinata. Julija. zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam a dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`. Paris Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{. solzite liceto ti go grdat. govori. no o~ajno e i ona {to saka{ da go spre~i{. ti racete. Julija Ne veli mi o~e. a otkako }e go stori{ toa zapla~i so mene: nema nade`. deka si ~ul za ovaa. ili gledaj kako krvni~kiov no` zabien v gradi }e ni presudi i na stradawevo i mene re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja ni ve{tinata ne mo`at ~esno da go re{at. Otec Lavrentij ^ekaj }erko. v lice sebesi si go ka`av. Od o~aj e. Julija Mo`ebi e taka. nema lek. i pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja vrza poslu`i za sklopuvawe na nekoj drug brak.

dodeka ti ne se razbudi{. ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba. Otec Lavrentij Sekoj del telesen od mo}ta za dvi`ewe li{en }e se vko~ani i stvrdni. Otec Lavrentij Toga{ dobro. }e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite pretci. Vo me|uvreme. a koga }e si legne{ ispij go siot ovoj ~ist napitok. pa u{te istata no} da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova. da gledame kako se budi{. Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel dokolku nepostojanosta ili stravot `enski ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na ~inot. }e se sklopat kapacite o~ni ko smrtta koga go zatvora denot na `ivotot. davaj. od obrazite }e svenat pepel }e stanat. za da ostanam neizvalkanaa `ena na mojot sakan. prepolna kosturi {to vezden klopotar~at. Julija O qubov. Koga zetot utredenta }e dojde da te budi. Itno }e ispratam eden monah vo Mantova. ni zdivot ne }e ka`uvaat deka si `iva. poprvo da skoknam od bedemite na koja i da e kula. snagata pomo{ }e mi dade. I bazdlivi koski i ~erepi. Dr`i. so pismo za ma` ti straden. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta vo re{enosta. o ne govori mi za strav. so otkrieno lice. Da akam po drumovite razbojnici kaj{to demnat.612 Vilijam [EKSPIR sramot. soglasi se Paris da go zeme{: Utre e sreda. Zbogum. pa }e storam taka bez strav ili dvojba. me teraa da se stresam.) . Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata i }e dojde ovde za obajcata. Re~i mi da vlezam vo `iv zmijarnik: vrzi me so me~ki razbesneti. ili no}e sokri me vo mrtove~nica. Julija O podobro re~i mi mesto da se ma`am za Paris. Ni toplinata. snaga daj mi. vo onaa zasvodena grobnica stara vo koja le`i siot rod na Kapuleti. Odi doma. toj i jas. utreve~er gledaj da si legne{ sama. vo s# }e izgleda{ kako mrtva. bidi vesela. vo najubava ruba. obezdu{eni i `olti ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan grob pa da legnam so mrtovecot vo negovata pla{tenica. Zemi go ova {i{ence. Ru`ite od usnite tvoi. Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek. ne{ta koi samo od ~ueno. pulsot }e si postoi i natamu no nema da se slu{a. I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt }e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son. dobar o~e. Julija O davaj. (Izleguvaat. Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni studena i prispivliva te~nost. ti v postela }e le`e{ ko mrtva: toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja. na nosila. fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas.

Kapuleti Pobarajte go grofot. odi i najmi dvaeset dobri gotva~i. na ovoj ~estit svet otec siot grad mnogu.) Doilkata Kapuleti Gledajte ni doa|a od ispoved so vesel pogled. Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij? Doilkata Julija Da. Slugata Nema da dobiete nieden lo{. Go sretnav mladiot grof vo }elijata na Lavrentij i mu ja uka`av sekoja dol`na qubov bez da gi preminam granicite na nu`nata smernost. (Vleguva Julija. Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol. Doilkata i dva-trojca slugi. gospodaru. nemojte pred ~etvrtok. odi so nea. stani! Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot? Da. gospodaru. 613 Kapuleti Kaj be{e tvrdoglavke edna. otsega vo s# }e te slu{am. ka`ete mu za ova. mo`e toj dobro da vlijae vrz nea. Kapuleti Milo mi e. da mi pomogne{ da si izberam nakit najprikladno {to }e mi stoi utre? Gospo|a Kapuleti Ne. za{to }e ispitam dali mo`at da si gi li`at prstite. Lekoumna e taa e samovolna koketka. taka treba. (Izleguvaat Julijaaa i Doilkata. za vakva pro{ka: prosti mi. Odi dadilko. nema da go najmam. Ima vreme.) . Mom~e. Raka na srce. gospo|a Kapuleti. mnogu mu dol`i. Kapuleti A zo{to taka da gi ispituva{? Julija Slugata Zatoa {to.) Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme. znam {to be{e: odi i dovedi go vamu. Kapuleti Dobro.) Kapuleti Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti. odi! (Izleguva. kaj skitna? Julija Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot {to neposlu{no ti se protivev tebe i na naredbite tvoi.Romeo i Julija Scena 2 (Vleguvaat Kapuleti. i kaj{to mi re~e svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred tebe i da te zamolam za pro{ka. utre odime v crkva. Dadilko. da. }e dojde{ sega so mene v soba. lo{ e onoj gotva~ {to ne mo`e da si gi li`e sopstvenite prsti: ottuka onoj {to ne mo`e da si gi li`e prstite. Kapuleti Dobro.

te molam da me ostavi{ no}eska sama za{to molitvi mi se potrebni mnogu da go nateram neboto nasmev da mi frli. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata.) Gospo|a Kapuleti So {to ste zafateni? Dali vi trebam? Julija Ne. Ti odi kaj Julija.614 Gospo|a Kapuleti Nema dovolno da se snabdime. Izbravme s# {to ni treba i {to e prikladno za mojot izgled utre. za{to znae{. ne! Ova toa }e go spre~i! Legnuvaj tuka. Dojdi {i{ence! A ako napitokov nema dejstvo? Dali toga{ utre nautro }e se ven~am? Ne. ti tvrdam. jas }e se rastr~am. Edna{ i jas mo`am da bidam doma}inka. Legni si i odmaraj. no mila dado. A {to ako ova e otrov {to samiot otec podlo go podgotvi za da me otera vo smrt i taka da se spasi od rezilot i sramot . Kapuleti Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguvaat Julija i Doilkata. Kamen ko da mi padna pod srce.) Julija Bez gajle. ne~ista sum i gre{na. No te molam sakam no}eska da ostanam sama a doilkata da ja mine no}ta zaedno so tebe za{to sigurna sum }e imate rabota mnogu zaradi brzanicava.) Julija Zbogum! Gospod znae koga pak }e se vidime. da go podgotvam nego za utre{niot den. Ve}e se sno}uva. `eno. i s# }e bide kako {to treba. Gospo|a Kapuleti Dobra no}. ]e gi viknam nazad da me smirat. taka? Site otidoa! Toga{ samiot }e odam po grofot Paris. ovoj fustan e najdobar. Niz venite mi strui strav morni~av. No}eska za mene nema spiewe.) Da. Koj misle{e deka na neposlu{nicava }e & dojde umot? (Izleguva. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. ostavete me sam. dado! Ama {to bi pravela taa tuka? Ulogava mra~na }e si ja odigram sama. pomogni & da se spremi. studen {to toplinata `ivotna re~isi mi ja mrzne. Odmorot mnogu }e ti treba. majko.

brznete. tri e ~asot. zemi gi klu~evite i donesi u{te za~in. Romeo. vo koja stotici godini koskite na site moi zakopani pretci na kup se redat. brznete. toa bi bilo stra{no! Zarem nema toga{ vo grobnicata da se zagu{am vo ~ija grda mucka zdrav ne vleguva vozduh i da umram u{te pred mojot Romeo da dojde? Ili ako sum `iva. (Vleguva Kapuleti. Kapuleti Gluposti. doa|aat du{i. mom~e? . qubomorna. nebare go gledam duhot na pokojniot Tibalt vo potraga po Romeo koj{to teloto mu go dupna so vrvot od me~ot: Zapri. kaj{to. spobudalena. zarem ne e mo`no sosem da se mrdnam i opkolena od site strani so ovie stravotii grozni luda~ki da se zaigram so koskite na moite pretci razobli~eniot Tibalt od pla{tenica da go trgnam i. lele. odi legni si.) (Vleguvaat gospo|ata Kapuleti i Doilkata so bilki. zapri Tibalt! Romeo. A {to ako. drevna katakomba. Doilkata Vi baraat urmi i duwi za blagoto. Kambanata bie za utrena. zarem ne e mnogu mo`no pri u`asnata gletka od smrtta i no}ta zaradi stravi~nosta na samata dupka vo taa zasvodena. vo nekoi saati od no}ta. zarem ne e mo`no taka pred vreme razbudena. velat. Doilkata More begaj `enski Pejo.Romeo i Julija Scena 4 615 {to prethodno so mojot Romeo me ven~a? Mo`e e taka. Gospo|a Kapuleti Da na vremeto postavuva{e stapici za `eni ama sega ne ti davam da ne spie{ zaradi toa. koga vo grobnicata me legnat se razbudam u{te pred Romeo da dojde da me oslobodi? E. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. so koski{teto od rodnina moj nekoj ko so lastegarka.) Kapuleti Qubomorna e. Angelika. Romeo. zaradi gnasniot bazde` i krikovite ko od mandragora koga ja kornat od koi smrtnicite poluduvaat vedna{. ne stiskaj. [to se ova. no sepak ne veruvam vo toa za{to toj sekoga{ bil prav svet ~ovek. kaj{to krvaviot Tibalt u{te sve` v zemja le`i i gnie vo pla{tenicata svoja. oti utre }e ni bide{ bolen {to no}eska ne si spiel. napitokov za tebe go pijam! (Pa|a na postelata zad zavesata. vtorite petli propeaja. lele. za pomali raboti sum bil po cela no} buden pa ne sum se razbolil. pu{ti srce. mozokot o~aen si go isturam? Gledaj. Vleguvaat tri-~etvorica slugi so ra`eni. Gledaj dobro da izlezat pe~enite.) Gospo|a Kapuleti Na. cepenici i ko{nici.) Kapuleti Ajde.

Lele.) Gospo|ice. koga ti velam. Jas odam so Paris da pomuabetam. du{i~ke. Bo`e prosti mi! Amin gospodi! Ama spie cvrsto! Sepak moram da ja razbudam: gospo|ice. pomo{. Proklet da e denot {to na svet me donese. gospo|ice. gospodaru. Kapuleti Brzni. Se izdelkal gadov.) Odi razbudi ja Julija.) Kapuleti Vidi go ti nego. gospo|o! (Vleguva gospo|a Kapuleti. Julija! Ama zaspala! Ej jagnence. toj }e ti poka`e kade ima. brzni. gospo|ice. du{o. eve. nevesto! [to? Ni zbor? Ja koristi{ sega mo`nosta da se naspie{ za cela nedela za{to. Dadilko. vidi. lele. doteraj ja fino. ama {to s# ne znam.) Grofot sega }e stigne so muzikata.616 Prviot sluga Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguva doilkata) Doilkata Raboti za gotva~ot. mom~e. mu fa}a tikvata. gospo|ice. ako grofot te najde vo postela perduvi ima da letaat od tebe. Vtoriot sluga Ne sum trup. taka mi re~e. znam kade ima. gospo|ice. znam. {to vika{? Doilkata O den nesre}en! Gospo|a Kapuleti [to e? Doilkata Gledaj. ej. kaj si? (Vleguva Doilkata. go slu{am. gospodaru. gospo|ice. mrdni! (Izleguvaat. ej! Dadilko velam. slu{a{? [to. grofot Paris mirot svoj }e go `rtvuva za mir tebe da ne ti dade. gledaj! O den te`ok! . bravo. rakija malku daj te. brzni. pomo{. oble~ena? Si se oblekla pa pak si legnala? Mora da te razbudam. gospodaru. gospo|ice. ej. se razdenilo. `eno. sakana. idnata no}. zetot ve}e ni dojde. a ve}e. donesi posuvi cepenici. slu{a{? Gospo|o. Vikni go Petar. (Se slu{a muzika. gospo|icata mi e mrtva. vidi ja ti spanka! Ej. Ne stoj. brzni. [to ima da go vikam Petar za ova? (Izleguva.) Gospo|a Kapuleti [to e.

nikoga{ nemalo tolku crn den ko ovoj. o ta`en denu. mrtva e. razveden. od tebe izla`an. od tebe surova. ah dete moe. pogledaj me. mrtva. podgotvena e momata da pojde v crkva? Podgotvena e da odi no ne i da se vrati. ubien! O vreme nemirno. mrtva. te{ko mene. teloto smramorilo. ta`en. uni`en. prezren.ne`ivot. o namrazen denu. Pomo{. eve ja kaj le`i! Cvet preubav. vo smrtta qubov. pomo{. vikaj pomo{! (Vleguva Kapuleti. Kapuleti Prezren. i nejze }e & ostavam s#. mrtva. ta`en. O qubov. smrtta mi e naslednik. jazikot mi go vrza i ne mi dava ni zbor da ka`am. najta`en denu . O sinko.) Otec Lavrentij Ajde. O denu. da ja ubie{ sve~enosta na{a? O dete. ma~en. uteha moja a surovata smrt od pred o~i mi ja zede.Romeo i Julija 617 Kapuleti Gospo|a Kapuleti Te{ko mene. smrtta }erka mi ja ven~a. umrena. O`ivi. crn. zo{to ne ja dovedete Julija? Ma` & ve}e e tuka. o ta`en denu. . ubien! Najodvratna smrt. Paris Zarem tolku dolgo utrovo go ~ekav za vakva gletka najposle da mi pru`i? Gospo|a Kapuleti Proklet. deteto mi e mrtvo. lele. precvetan od smrtta! Smrtta mi stana zet. najbeden ~asu {to vremeto go videla edna{ na ve~niot axilak ispolnet so maki. ]e umram. dotol~en sosem. stol~en. edinstvena radost moja. gotovo! Studena e! Krvta & se smrznala. no}ta sproti ven~avkata tvoja smrtta legnala so `ena ti. ta`en denu. siroto dete moe. o `ivot. Doilkata Mrtva e. o denu. `ivotot i usnive se razdelile odamna! Smrtta na nea legnala ko predvremena slana vrz najslatkiot cvet od seto pole. S# moe e na smrtta. Kapuleti Da vidam.) Kapuleti Sram da vi e. du{o moja a ne dete moe! Ti si mrtvo. Doilkata O denu koben! Gospo|a Kapuleti O migu bolen! Kapuleti Smrtta {to mi ja zede po nea da taguvam. {to ni dojde sega da ubiva{. Edinice sirota. ili so tebe }e umram. Ah. najjaden denu {to nekoga{ si mi do{ol. jaden. o dete. omrazen. Doilkata O tago. (Vleguvaat otec Lavrentij i Grofot. A so nego se zakopuva i radosta moja. svirepa. O crn den! Gospo|a Kapuleti Crn. odvraten denu. `ivotu moj. o ta`en. o denu. Paris Izla`an.

Sekoj neka se spremi ubaviov trup da go ispratite do grobot. Solzite izbri{ete gi. za{to srcevo mi sviri. Lo{o e ma`ena taa {to dolgo `ivee vo brak a dobro ma`ena taa {to mlada umira v brak. ajde gospo|o i vie. Neboto zaradi ne{to mnogu na vas se srdi. . (Vleguva Petar. ne lutete go. ah. Otec Lavrentij Ajde gospodine. Petar Zna~i ne}ete? Svira~ot Ne.) Gudaxijata Navistina. kako ne vi e sram. za tagata lekot ne e vo tie pla~ki: neboto i vie imavte svoj del vo ubavata moma. ako sakate da vi po`iveam. ne{to veselo da me ute{ite. sega neboto ima s# a toa e mnogu podobro za samata moma. O. odete za{to sami gledate. Va{iot del vo nea. koga gledate napred trgnala nad oblacite. ruzmarin isturete vrz trupot ubav. Site osven doilkata izleguvaat. Svira~ot Zo{to Veselo srce? Petar O svira~i. zo{to toga{ pla~ete sega. ej. Doilkata ^estiti. i vie gospodine Paris. Smirete se.frlaat ruzmarin vrz nea i ja zatvoraat zavesata. ne mo`evte da go spasite od smrtta no neboto svojot del vo ve~nosta go ~uva. Za{to iako prirodata n# turka sega v `alost sepak solzite prirodni za razumot se radost. slu~ajov e ta`en. Svira~ot Ne sme za veselewe. Petar Toga{ od mene }e si dobiete ne{to gadno. Veselo srce. velam. i ko {to obi~ajot bara vo najdobrata ruba odnesete ja v crkva. Svadbenite venci kov~egot }e go krasat i site stvari sprotivni na sebe }e stanat. vozdignuvaweto nejzino va{e vi{no nebo. Veselo srce. odete. svira~i.) Petar Svira~i. slu~ajot sosema se smeni. dobri lu|e. Najmnogu {to sakavte be{e napredokot nejzin. site instrumenti kambani ta`ni }e ni stanat sve~enite pesni ta`alenki za zakop. (Izleguva. ugore do samoto nebo. srcevo mi e polno: svirete mi. lo{o go qubite deteto svoe za{to poluduvate iako nejze & e dobro. svirete mi go Veselo srce. za neposlu{nost da ne ve grdi. O vo qubovta. ne e vreme za svirka.618 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Svira~ot Mo`eme navistina da si gi spastrime instrumentite i da fatime xade. Kapuleti Site raboti {to gi podgotvuvavme za slavje sega }e ni poslu`at za crniot pogreb.

Se veli muzika po srebren zvuk gap~i. koj go {i{a! Da vlezeme vo salata. o`alostenite da gi pri~ekame. na primer. A {to veli{ ti. ima prijaten zvuk. Petar E toga{ }e te pot{ibam so izme}arsko stapi{te po timbata. sfa}a{? Svira~ot Ne tuku re-pnuvaj. Odgovorete mi ko lu|e. (Izleguvaat. Ti si. za{to svira~ite zvu~at za srebro.) . Vtoriot svira~ Dobro. ]emanxio? Vtoriot svira~ Jas velam srebren zvuk. A ti. Koj e ovoj iter drkaxija? Vtoriot svira~ Ostavi go. a potoa na ve~era. }e te mi-fkosam. Srebreniot zvuk na muzikata toga{ so brza uteha ni pomaga. tuku sfati me ti mene. Ne trpam nikoj da me dupi. mi-fkosuvaj. za{to na svira~ite ne im se pla}a so zlato za svireweto. }e te fa-knam. zo{to da gap~i po srebren zvuk? [to }e ka`e{ ti na ova. sol-nam. Koga te{ka bolka srceto go zgrap~i toga{ muzikata po srebren zvuk gap~i. i da ja izvadi{ duhovitosta? Toga{ }e te pot{ibam so duhovitosta. te molam. Svira~ot A da go spastri{ stapi{teto. za mene. zo{to srebren zvuk. ]e te re-pnam. prosti mi. tuku eden podbiv. da be! ]e odgovoram jas mesto tebe. Petar O. obi~no guslar~e. a. gospodine. Svira~ot A ti si pak za mene u{te poobi~no izme}ar~e. so gol um ako treba. Petar I ova e dobro. @ico Skinata? Svira~ot Za{to srebroto. Ti si peja~ot.Romeo i Julija 619 Petar Svira~ot [to }e dobieme? Petar Pari ne. Petar More }e te istepam i bez stap. fa-knuvaj. Tamburo Tvrda? Tretiot svira~ Navistina ne znam {to da ka`am. `imi krstov.

Samo da vidam kako. kolku brzo. teloto & spie vo grobnicata na Kapuleti a besmrtniot del nejzin so angelite se dru`i. mo`ebi. [to ima novo Valtazar? Mi nosi{ pismo.) Romeo Ne e va`no. Vo du}anot skuden mu vise{e `elka. ako taa e arna.) Vesti od Verona. se pla{am. O nesre}o. Romeo Zna~i taka? Toga{. so sobrani ve|i. Jas doa|am vedna{. prepariran krokodil. Bitno e ti da odi{ i kowite da gi najmi{. i stori go toa {to ti go narediv. suv i svitkan. Zarem nema pismo od mojot monah za mene? Valtazar Nema.Romeo i Julija ^in PETTI Scena 1 (Vleguva Romeo. od mojot monah? Kako mi e gospodarkata? Dali tatko mi e dobar? A mojata Julija? Povtorno go pra{uvam ova za{to ni{to ne e lo{o. a neodamna go vidov iskinat sobira{e bilki. beda nevidena samo ko`a i koski. Ja vidov koga ja smestija vo grobnicata na nejzinite pretci i vedna{ trgnav za ova da vi javam. gospodaru dobar. ama vie toa mi go zapi{avte kako dol`nost.) Romeo Ako mo`e da mu veruvam na laskaviot duh na sonot mojot son mi pretska`uva nekakva bliska radost. (^uden son vo koj mrtovecot misli) i so bakne` takva `ivost niz usta mi vdahna {to vedna{ o`ivev i stanav car. a na raftovite . navleguva{ vo mislite na sekoj o~ajnik. Sonuvaav deka `ena mi dojde i me najde mrtov. u{te ve~erva so tebe }e legnam. `ivee tuka eden aptekar. kolku li e slatka samata qubov koga senkite nejzini se tolku polni radost. Valtazar Toga{ arna e i ni{to ne mo`e da e lo{o. Pomnam. puknete yvezdi! Znae{ kade prestojuvam. vo blizina prebiva. Romeo Gluposti! Se la`e{. Prostete {to vakva crna vest vi nosam. Bidete trpeliv! Blediot i div pogled. na `iv kostur li~e{e. Gospodarkata na gradite vesela na tronot mi sedi i po cel den nekakvo vdahnovenie ~udno me vozdignuva gore so veseli misli. Ah. ostavi me. gospodaru. (Vleguva Valtazar. donesi mi hartija i mastilo i najmi brzi kowi! Ve~erva odam! Valtazar Ve prekolnuvam. i drugi ko`i od nekoi izobli~eni ribi. (Izleguva. navestuva zlo. Julija.

prekr{i go i zemi go ova. se pla{i{ od smrt? Na obraz ti e ispi{ana gladta. pa du}anot prosjakov ne raboti. gledam. sepak }e umre{ vedna{. toga{ kaj bednikov sigurno }e go najdam. po nekakov ~uden red. ne daj bo`e. da pojdeme prema grobot na Julija kaj{to mora da te zemam. Kolku {to pametam ova e negovata ku}a. Romeo Eve ti zlato. ako. a ne na voljata tvoja. Aptekarot Takov smrtonosen otrov imam. ne ti mene. nu`da i nevolja od o~ite ti polzat. ni svetot ti e prijatel ni zakonot negov. zbogum. Aptekarot Isturi go ova vo koja i da e te~nost a koga }e go ispie{. prezir i beda na ple}i ti visat. no zakonot vo Mantova propi{uva smrt za sekoj {to nego go prodava. eve ti ~etirieset dukati. ej! (Vleguva aptekarot. mi zatreba vo `ivotot otrov ~ija proda`ba so smrt vo Mantova se kaznuva. Koga ja vidov bedava. a ne voljata moja. Praznik e. gol i napu{ten od vekov. polo{ otrov za ~ove~kata du{a {to vr{i pove}e ubistva vo svetov gnasen od smesava bedna {to ne smee{ da ja prodava{. . Taa pomisla nesre}ava brgu mi ja donese pa ovoj siromav bednik mora da mi go prodade. Romeo Na siroma{tijata tvoja i & pla}am. Zatoa ne bidi siromav. kupi hrana i za{utri se malku. ostatoci od konop. za gram eden od onoj otrov tvoj so brzo dejstvo {to za mig se {iri niz site veni a toj komu `ivotot mu do{ol do nos pa|a vedna{ mrtov.) Aptekarot Koj vika tolku glasno? Romeo Dojdi vamu. meuri i podjadeni semki. presovani lisja od ru`a nekako skladno rasfrlani. po zakonot na svetot bogat nema da bide{. vedna{ si rekov. siromav si. Romeo Zarem ti. aptekaru. snagata da ja ima{ i od dvaeset ma`i. Ej. Dojdi leku a ne otrovu. go ispu{ta zdivot brzo i nasilno ko |ule ispukano naglo {to ita od kobnata utroba na topot. Aptekarot Zema siroma{tijata. ~oveku.Romeo i Julija 621 prosja~ki kup od kutii prazni zeleni zemjeni tenxeriwa. Jas tebe ti prodavam otrov.

a ne najdov ni glasnik tebe da ti go vratam. eve go tuka.622 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Otec Lavrentij Sega moram sam v grobnica da odam. sirot `iv trup vo grobnica so kup mrtvi! (Izleguva. pismoto ne be{e ubavo ama ima{e sodr`ina mnogu va`na i nepristignuvaweto na celta mo`e golema opasnost da predizvika.) (Vleguvaat monasite Jovan i Lavrentij. Monah Jovan Odam i }e ti go donesam. stra`arite gradski. pismoto negovo daj mi go. Za tri ~asa ubavata Julija }e bide budna i mnogu }e me kolne koga }e razbere deka Romeo ne znae ni{to za ova. (Izleguva. Monahot Jovan Trgnav da pobaram eden bosonog brat ovde. ej! Otec Lavrentij Ova sigurno e glasot na otec Jovan. tolku upla{eni od zarazata bea tie. Ama jas povtorno do Mantova }e pi{am. nekoj od redot na{ {to dru`ba }e mi pravi a koj{to vo gradov bolnite gi posetuva. brate. brate moj. somnevaj}i se deka obajcata sme bile vo ku}a vo koja vladee zarazna ~uma gi zape~atija portite i ne ne pu{tija nadvor pa taka go spre~ija patot moj do Mantova. Dobredojde od Mantova. vo }elijata moja neka trpi. pa dur Romeo ne dojde.) Monah Jovan Svet moj o~e. brate Jovane. odi. najdi mi `elezen kopa~ i vo }elijata donesi mi go vedna{. Otec Lavrentij Koj go odnese toga{ pismoto moe na Romeo? Monahot Jovan Ne mo`ev da go pratam. Otec Lavrentij Ama nesre}a! @imi svetiot na{ red. No koga go najdov.) . {to veli Romeo? Ili ako mi pi{al.

Daj mi go fakelot. Valtazar Sepak tuka nekade }e se skrijam! Bog da ~uva.) Romeo Daj mi gi sekir~eto i `elezniot kopa~. {to so slatka voda }e go pojam no}e a nejze {tom ja snema.sekir~e i `elezen kopa~. (Vleguvaat Romeo i Valtazar so fakel. trgni se od ovde. Vo `ivotot te kolnam {to i da vidi{ ili da ~ue{. Paris stava cve}e na mogilkata. Pa`ot sviri i vika. Stori kako {to ti rekov. 623 mojot tatko. Romeo So toa go doka`uva{ prijatelstvoto tvoe. toga{ svirni mi. Koja prokleta noga vamu no}eska lunya ~inot ta`en da mi go oskvernuva i obredot quben? [to? So fakel? Sokrij me no} za kratko. so cve}a go kitam nevestinskiot odar. Zbogum. o jadu.) Paris Daj mi go fakelot. mom~e. {to najli~niot zalak zemski go goltna vaka nasilno }e ti ja otvoram rilkata gnila pa za inaet u{te hrana }e ti vteram. so solzi od pla~ov za po~est kon nea postojano }e itam za da ja opla~am i grobot da & go kitam. ponepopustlivi i pobesni mo{ne od gladnite tigri i spobudalenoto more. Migov i namerite luda~ki mi se i mnogu divi. . Utre rano potrudi se da mu go predade{ na gospodarot. Pod onaa tisa onde spru`i se na tloto a uvoto zalepi go do {uplivata zemja rovka. Paris Krinu. Eve. Odi. ako ~ue{ deka nekoj navamu ide. Zemi go ova. Sepak izgasni go