RABOTNI ODNOSI

Komparativni sogleduvawa za
vremetraeweto na rabotniot odnos i
rabotnite sporovi

Izbor na tekstovi od:

1. Survey on the implementation of the part-time work directive / agreement in the EU

member states and selected applicant countries (Report 73). Author: Stefan Clau-
waert, ETUI Researcher

2. Legal analysis of the implementation of the fixed-term work directive (Report 76).
Authors: Isabelle Schцmann, Stefan Clauwaert , and Wiebke Dьvel, ETUI Re-
seacher Officers

3. Labour dispute settlement (Report 86). Authors: Wiebke Dьvel, Isabelle Schцmann,
Grigor Gradev, and Stefan Clauwaert

3
Izdava~:
Fondacija "Fridrih Ebert" - Kancelarija Skopje
Institut na evropskiot sindikat za istra`uvawe, obrazovanie i
zdravje i za{tita, Brisel

Za izdava~ot:
[tefan Denert

Stru~na redakcija:
Dr. Gzime Starova

Prevod:
Vera Vasiqevska-Angelova

Lektura:
Simona Gruevska-Maxoska

Tehni~ka podgotovka:
Todor Trajkovski

Pe~ati:
Ink-Internacional

Tira`: 300

5
CIP: Katologizacija vo publikacijata
Narodna i univerzitetska biblioteka" SV. Kliment Ohridski"
Skopje

349.22.05(4-15)
349.2.077.2(4-15) (083.77)
349.22.05(4-13)
349.2.077.2(4-13) (083.77)

Rabotni odnosi : komparativni sogleduvawa za vremetraeweto na

rabotniot odnos i rabotnite sporovi/ (prevod Vera Vasiqevska-
Angelova). - Skopje : Fondacija "Fridrih Ebert", Kancelarija
Skopje, 2005. - 280 str. ; 25 cm

Fusnoti kon tekstot. - Bibliografija str. 277-280

ISBN 9989-109-22-2

a) Rabotni odnosi - Zapadna Evropa - Komparativni istra`uvawa

b) Rabotni sporovi - Zapadna Evropa - Komparativni istra`uvawa
v) Rabotni odnosi - Ju`na Evropa - Komparativni istra`uvawa
g) Rabotni sporovi - Ju`na Evropa - Komparativni istra`uvawa

COBISS.MK-ID 62579722

6
 Sodr`ina

Predgovor (angliski).................................................................................. 9
Predgovor ..................................................................................................... 11
Institut na evropskiot sindikat Brisel, 2002 godina
Analiza .......................................................................................................... 13
Pravna analiza na implementacijata na direktivata za rabota na
odredeno vreme
Analiza na kvalitetot na odredbite za implementacija .................. 135
Direktiva na Sovetot 1999/70/EC (Sovetot na Evropa) .................... 149
ETUC prira~nik za ramkovniot dogovor za opredeleno rabotno
vreme ............................................................................................................... 163
Re{avawe na rabotni sporovi
Komparativen zakonski pregled na vonsudski i sudski postapki vo
Evropskata unija, [vajcarija i zemjite na Jugoisto~na Evropa
Del I ................................................................................................................ 179
Alternativno re{avawe na sporovi
Komparativen pregled za pomiruvawe, posreduvawe i arbitra`a
Tabeli ............................................................................................................ 197
Del II
Sistemi na sudovi za rabotni odnosi vo Evropskata unija
i vo Jugoisto~na Evropa; Komparativen pregled .............................. 207
Re{avawe na rabotni sporovi vo Ungarija
Judit Ivány Czugler ........................................................................................ 219
Sudovi za rabotni sporovi vo [vajcarija .......................................... 239
Re{avawe na rabotni sporovi vo zemjite na
Jugoisto~na Evropa ................................................................................... 253
Komparativen pregled na sudovite za rabotni sporovi vo EU
Tabeli ........................................................................................................... 259
Koristena literatura ............................................................................... 277

7
Foreword

This publication compiles three different analysises about European direc-

tives that have been elaborated by the European Trade Union Institute in Brus-
sels. Yet, they have not been available in Macedonian language so far. In 2004,
on a conference on labour courts, that was organized by Friedrich-Ebert-Stiftung
in cooperation with SSM we discussed several topics like those that are repre-
sented inside this compilation. In the then following discussions about publishing
the conference findings, we agreed on a compilation of texts, that deal with some
of the major questions related to labour relations and it’s legal basis as it is exist-
ing inside the European Union.

Thus, the present texts about the labour dispute settlement, the fixed-term
work directive and the part-time work directive / agreement was chosen. All
three texts are dealing with measures that the European Commission took to ei-
ther protect employees, to avoid discrimination or to keep the competition be-
tween EU member states fair and equal.

The study on labour dispute settlement is giving an overview on different

models of dispute settlement; its conduct and specifically, the settlement by la-
bour courts in different countries in Western Europe and as well in South-
Eastern-Europe. A comparative survey on part-time work directive / agreement
between EU-Member states and applicant countries shows in which way the
main issues of the agreement - Safety and health, working conditions, competi-
tion – have been implemented, the legal impact, the de-facto situation, the inte-
gration of trade unions into the process of implementation, and also the protec-
tion of employees. In addition, a comparative analysis is delivered for the fixed-
term work directive.

By publishing this analysis, the Friedrich-Ebert-Stiftung in Skopje is hop-

ing to serve all interested parties that are dealing with labour rights and work

9
relations and who are trying to define the most appropriate way for Macedonia to
conduct the necessary reforms in this field. Reforms that are not just introduced
to fulfill criteria defined by the accession strategy to the European Union, but
more important, to contribute to a development that takes into consideration the
interests and needs of all parties represented in the country, especially the most
vulnerable.

My special thanks go to Mr. Henning JORGENSEN, Director of the Euro-

pean Trade Union Institute for Research, Education and Health and Safety
(ETUI-REHS), who supported our initiative for this publication in Macedonian
language. Without the work of this institution, we could hardly give that kind of
scientific input.

Stefan Dehnert
Skopje, September 2005

10
Predgovor

Ovaa publikacija e sostavena od tri razli~ni analizi na di-

rektivite na Evropskata unija izraboteni od strana na Institutot
na evropskite sindikati vo Brisel. Dosega tie ne bea dostapni na
makedonski jazik. Vo 2004 godina, pri odr`uvaweto na konferenci-
jata za sudovite za rabotni odnosi, koja be{e organizirana od strana
na fondacijata Fridrih Ebert vo sorabotka so SSM, nie diskuti-
ravme za nekolkute temi koi se pretstaveni vo ovoj sostav. Vo na-
rednite diskusii za publikuvawe na zaklu~ocite na konferencijata,
se soglasivme za sostavot na tekstovite vo koi se razgleduvaat nekoi
od glavnite pra{awa {to se odnesuvaat na rabotnite odnosi i na za-
konskata osnova {to postoi vo Evropskata unija.
Na toj na~in bea izbrani dadenite tekstovi za re{avawe na
rabotnite sporovi, direktivata za rabota na opredeleno vreme i di-
rektivata/ dogovorot za rabota so skrateno rabotno vreme. Site tri
tekstovi razgleduvaat merki koi Evropskata komisija gi prezede
kako za da gi za{titi vrabotenite, da se odbegne diskriminacijata,
taka i da se odr`i pravedna i ednakva konkurencija pome|u zemjite
~lenki na Evropskata unija.
Studijata za re{avawe na rabotnite sporovi dava pregled na
razli~ni modeli na re{avawe na rabotnite sporovi, nivnoto vodewe,
a osobeno nivnoto re{avawe od strana na sudovite za rabotni odnosi
vo razli~ni zemji na Zapadna Evropa, kako i vo zemjite na Ju`na Ev-
ropa. Komparativniot pregled na direktivata / dogovorot pome|u
zemjite ~lenki na Evropskata unija i zemjite kandidati za priem,
poka`uva na koj na~in se implementirani glavnite pra{awa na dogo-
vorot - bezbednosnite i zdravstvenite, rabotnite uslovi, konkuren-
cijata, zakonskoto vlijanie, de facto sostojbata, integracijata na
sindikalnite unii vo procesot na implementacijata, a isto taka i

11
za{titata na vrabotenite. Isto taka e dadena analiza na direktivata
za rabota na opredeleno vreme.
So publikuvaweto na ovaa analiza, fondacijata Fridrih Ebert
vo Skopje se nadeva deka }e im poslu`i na site zainteresirani strani
koi se zanimavaat so pravata na trudot i na rabotnite odnosi i koi se
obiduvaat da go opredelat najsoodvetniot naËin za vodewe na neo-
phodnite reformi vo ovaa oblast vo Makedonija. Reformite koi ne
se pretstaveni samo da gi ispolnat kriteriumite definirani so
strategijata za pristapuvawe kon Evropskata unija, tuku, {to e u{te
pova`no, da pridonesat za razvojot koj gi zema predvid interesite i
potrebite na site strani pretstaveni vo zemjata, osobeno na-
jranlivite.
Izrazuvam osobena blagodarnost na g-din Hening JORGENSEN,
direktor na Institutot na evropskite sindikati za istra`uvawe,
obrazovanie i zdravstvo i bezbednost (ETUI-REHS), koj ja poddr`a
na{ata inicijativa za ovaa publikacija na makedonski jazik. Bez
rabotata na ovaa institucija, nie edvaj mo`eme da go dademe toj vid na
nau~en vlog.

[tefan Denert
Vo Skopje,
septemvri 2005 godina

12
 Institut na evropskiot sindikat
Brisel, 2002 godina

Analiza

1. Dali be{e implementiran dogovorot / direktivata od

strana na novoto zakonodavstvo, promenite na postoe~kata
legislativa, nacionalnite ili sektorskite kolektivni
dogovori ili kombinacijata na legislativata i na
kolektivnite dogovori?

Avstriskata vlada smeta{e deka postoe~kata legislativa

(osobeno vo odnos na aktite na nediskriminacija, rabotnoto vreme i
dogovorot za vrabotuvawe) be{e vo celost usoglasena so barawata na
direktivata i deka ne bea neophodni nikakvi promeni.
Vo Belgija implementacijata be{e realizirana - barem za
privatniot sektor - od kolektivniot dogovor za celata nacija broj 35
bis od 09.02.2000 godina, komu mu be{e daden ,,erga omnes"- efekt so
Kralskiot ukaz od 12.03.2000 godina. Osven toa, na 05.05.2002 godina
be{e usvoen zakon vo vrska so principot na nediskriminacija vo
korist na rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Pokraj toa,
postojat nekolku mislewa na Nacionalniot sovet za trud za razli~ni
aspekti na rabotata so skrateno rabotno vreme.1
Vo Danska, dogovorot za skrateno rabotno vreme e implemen-
tiran na tri nivoa: preku kolektivni dogovori na decentralizirano
nivo (stopanski ili sektorski dogovori); preku kolektivni dogovori
na nivo na konfederacija, koi treba da se primenat dokolku stranite
ne sklu~ile dogovori na decentralizirano nivo; spored zakonot koj
se primenuva za rabotnicite so skrateno rabotno vreme koi ne se
pokrieni so kolektiven dogovor bilo na stopansko ili sektorsko
nivo ili na nivo na konfederacija (Zakon 443 i 444 od 07.06.2001
godina i Zakonot za otsustvo poradi otslu`uvawe na voeniot rok).

1
Mo`e da se napravi osvrt na mislewata br. 1302 od 09.02.2000 godina, br. 1317 od
18.07.2000 godina, br. 1334 od 19.12.2000 godina i broj 1367 od 17.07.2001 godina.

13
 Sklu~enite kolektivni dogovori go pokrivaat slednoto:
a) dogovor pome|u FDB i Handelskartellet i Danska [Konfederacija
na sindikatite na trgovija, transport i uslugi vo Danska]:
b) kolektivniot dogovor na vrabotenite koi primaat plata od
tehni~kiot i od administrativniot kadar, sklu~en pome|u
Konfederacijata na danskite industrii (DI) i Centralnata
organizacija na vraboteni vo industrijata vo Danska, 2000-2004
godina;
c) kolektivniot dogovor pome|u HK/Industry i Dansk Smedemester-
forening [Asocijacija na danskite metalski rabotnici] 2000-2004
godina;
d) kolektivniot dogovor pome|u HK/Industry i Dansk Maskinhandlefo-
rening [Asocijacija na danskite trgovci so ma{inerija];
e) kolektivniot dogovor pome|u A.Østergaard/Dansk Automateriel A/S
[Danska firma za oprema na avtomobili] (direkcii, kompanii i
oddelenija) i HK/Industry, 2000-2004 godina;
f) Kelsen, 1999-2001 godina;
g) Nacionalniot kolektiven dogovor na slu`benicite i persona-
lot na magacinite pome|u Benzin-og Oliebranchens Arbejdsgiver-
forening [Danska konfederacija na vrabotenite vo benzinskiot i
nafteniot sektor] i HK/Industry, 2000-2004 godina;
h) kolektivniot dogovor za rabotnicite plateni po ~as so DI vo
oblasta na pakuvaweto, 2000-2004 godina;
i) kolektivniot dogovor za vrabotenite koi primaat plata so DHS
vo poleto na propagandata za ilustratori/grafi~ki umetnici,
2000-2004 godina;
j) kolektivniot dogovor za rabotnicite plateni po ~as i so DHS i
AHTS vo oblasta na propagandata za fotografi, 2000-2004
godina;
k) kolektivniot dogovor za grafi~kite umetnosti pome|u Mini-
sterstvoto za finansii i HK/Industry, 1992-2002 godina;
Deklaracijata za pregovarawe e izdadena za dve oblasti pod
HK/Industry, dodeka vo odnos na implementacijata na Direktivata za

14
vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme ne e postignat dogovor
pome|u drugi 18 strani na kolektivniot dogovor.
Direktivata za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme ne e
implementirana vo kolektivnite dogovori pod HK/Uslugi ili
HK/Trgovija na golemo i malo.
Pokraj toa, sklu~en e dogovor za implementirawe na Direkti-
vata za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme pome|u:
a) Nacionalnata asocijacija na lokalnite vlasti vo Danska,
Asocijacijata na okru`nite soveti vo Danska, Op{tinata
Kopenhagen, Op{tinata Frederiksberg i Asocijacijata na
Organizaciite na vrabotenite vo lokalnata smouprava
(KTO);
b) Asocijacija na organizaciite na danskite dr`avni slu`beni-
ci, Centralnata organizacija na danskite dr`avni slu`beni-
ci, Centralnata organizacija na danskite dr`avni slu`beni-
ci II, Danskata konfederacija na profesionalni asocijacii,
Laerenes Centralorganisation [Centralnata organizacija na dan-
skite nastavnici], Overenskomstansattes Centralorganisation
[Centralnata organizacija na vrabotenite od kolektivniot
dogovor] i Ministerstvoto za finansii;
c) Danskata konfederacija na sindikatite na zanaet~iite i
Danskata konfederacija na rabotodava~ite (LO i DA) od
09.01.2001 godina.
Od juni 2001 godina, Zakonot slu`i glavno da se prodol`i
posledniot kolektiven dogovor pome|u LO i DA. Ova ozna~uva, spored
nekolku izvori, prekinuvawe so dosega{nata tradicija vo Danska
bidej}i toa e za prv pat da se izbere ,,dvojnata" metoda na
implementacija. Implementacijata ne be{e potpolno ostavena na
zakonodavstvoto; namesto toa, izbranata formula be{e dogovorot da
se dopolni so legislativa koja bi ponudila za{tita na grupite koi ne
se pokrieni so dogovorot (taktikata ,,erga omnes"). Glavnata odredba
na legislativata e deka oblastite koi ne se pokrieni so sopstveni
dogovori za implementirawe na Direktivata se pokrieni so
dogovorot za pra{aweto pome|u LO i DA. Ova be{e priod koj be{e
osporuvan od drugiot sindikat (AC i FTF) i organizaciite na
rabotodava~ite (SALA i FA), bidej}i toa zna~e{e deka tie se

15
zaobikoleni, a ovie organizacii baraa pogolema konsultacija koga se
koristi sli~na taktika, barem za vo idnina.
Na krajot, bea dostaveni nacrt-zakoni za implementacija na
Direktivata za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme, so toa
izmenuvaj}i go i dopolnuvaj}i go Aktot za otsustvo pri zadol`itelno
otslu`uvawe na voeniot rok i otsustvoto za slu`ewe na voen rok vo
ON, itn.
Nacrt zakonite }e obezbedat zadovolitelna implementacija
na Direktivata, taka {to na koe bilo lice {to raboti za nadnica,
~ii prava sega ne se obezbedeni spored kolektivniot dogovor, od sega
pa natamu }e mu se dadat prava koi mora barem da odgovaraat na
navodite na Direktivata za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme.
Informaciite od poslednoto vreme otkrivaat deka vladata se
obidela da vovede promeni na nacrt-zakonot za skrateno rabotno
vreme {to naide na silna kritika kako od socijalnite partneri taka
i od nekoi politi~ki partii. Glavnata ideja zad noviot zakon izgleda
e deka skratenoto rabotno vreme treba da bide potpolno dobrovolno
i deka treba da bidat odbieni postoe~kite kolektivni dogovori koi
go zabranuvaat pristapot do rabotata so skrateno rabotno vreme.
Vsu{nost, ova zna~i deka koja bilo odluka za skrateno rabotno vreme
treba celosno da se ostavi na dogovor pome|u poedine~niot rabotoda-
va~ i liceto koe raboti so skrateno rabotno vreme. Izmenite i do-
polnite ponatamu predviduvaat deka ,,dokolku eden vraboten e otpu{-
ten od rabota poradi odbivawe da raboti so skrateno rabotno vreme
ili poradi toa {to vraboteniot podnel barawe da raboti so skrateno
rabotno vreme, vraboteniot ima pravo na nadomest, osven dokolku
pri~inata za negovoto otpu{tawe ne proizleguva od uslovi koi se
odnesuvaat na pretprijatieto".
Vo Finska, implementacijata be{e postignata so promena na
postoe~kata legislativa, glavno preku revizija na Aktot za dogovori
za vrabotuvawe vo 2001 godina, a kako rezultat na toa isto taka bea
pogodeni i spored toa izmeneti i kolektivnite dogovori. Zakonot
sodr`i odredbi koi go pokrivaat slednoto: zabrana na diskriminaci-
jata; pravoto na rabotodava~ot ednostrano da go izmeni dogovorot za
vrabotuvawe vo dogovor za skrateno rabotno vreme vo ramkite na
ekonomskite vi{oci, duri i vo odnos na otkazniot period i obvrska-
ta posledovatelno da im se ponudi na zasegnatite rabotnici zgolemu-

16
vawe na nivnoto rabotno vreme; obvrskata na rabotodava~ot da dade
izvestuvawe za prazni rabotni mesta. Pokraj toa, sudot za rabotni
odnosi neodamna dade va`ni prednosti na predmetot na baraweto za
skratuvawe na klauzulite za rabotno vreme vo kolektivnite dogovo-
ri, a so toa obezbeduvaj}i ednakov tretman pome|u rabotnicite so
polno i rabotnicite so skrateno rabotno vreme, no vodej}i smetka za
principot pro rata temporis, kako {to e naveden vo dogovorot/ Direk-
tivata. Na{iot korespondent od Konfederacijata na finskiot
sindikat naveduva deka implementacijata na Direktivata vo finski-
ot javen sektor s# u{te e nejasna. Dodeka nekoi merki se prezemeni,
drugi merki se s# u{te nere{eni, taka {to e te{ko da se znae dali vo
toj pogled postoi pravilna implementacija.
Pred pojavata na Direktivata, merkite za skrateno rabotno
vreme vo Francija, kako {to e definirano vo Zakonot za rabotni od-
nosi, bea su{tinski vospostaveni vo Naredbata od 26.03.1982 godina i
Petgodi{niot zakon od 20.12.1993 godina. Vo 1995 godina, nacional-
niot me|uprofesionalen kolektiven dogovor za vrabotuvawe dade
ramka za grankovo pregovarawe {to dozvoluva balansiran razvoj na
skratenoto rabotno vreme vklu~uvaj}i ednakov tretman vo odnos na
kolektivno dogovorenite prava, poedine~ni i kolektivni proceduri
za obezbeduvawe na tranzicija od skrateno rabotno vreme kon polno
rabotno vreme, i ograni~uvawe na dopolnitelni ~asovi {to bi
mo`ele da se odrabotat od strana na rabotnikot so skrateno rabotno
vreme. Na toj na~in bea vovedeni odredeni odredbi pred Direktivata
(na primer, principot na nediskriminacija pome|u vraboteni so
skrateno rabotno vreme i polno rabotno vreme). Me|utoa, drugi
merki, osobeno onie koi se odnesuvaat na definiraweto na skrateno-
to rabotno vreme, ne bea vo soglasnost so Direktivata (vidi vo nata-
mo{niot tekst). Ovie bea smeneti od vtoriot zakon za promena i
namaluvawe na rabotnoto vreme od 19.01.2000 godina, poznat kako
,,Aubry Act II”, so koj se namalija zakonski propi{anite ~asovi na
rabotno vreme na 35 ~asa za pretprijatija so preku 20 vraboteni, so
va`nost od 01.02.2000 godina, a za drugite pretprijatija (onie so 20
ili pomalku vraboteni) so va`nost od 01.01.2002 godina. Edna od
navedenite celi na ,,Aubry Act II” be{e da ,,se motiviraat vraboteni-
te so skrateno rabotno vreme" i da se razvie dobrovolnata rabota
so skrateno rabotno vreme. Ova be{e postignato glavno so davawe na
va`na uloga za kolektivnoto pregovarawe vo voveduvaweto - vklu~u-
vaweto na nivo na kompanijata - na dobrovolnata rabota so skrateno

17
rabotno vreme, kako i rabota so skrateno rabotno vreme poradi se-
mejni pri~ini, i so sozdavawe mo`nosti za rabotnici koi rabotat so
skrateno rabotno vreme za da go odr`at, namalat ili zgolemat svoeto
rabotno vreme vo ramkite na procesot na kolektivnoto namaluvawe
na rabotnoto vreme. Vo odnos na odredeni formi na otsustvo ili
rano penzionirawe, postojat nekolku drugi modaliteti ili mo`nosti
za da se raboti so skrateno rabotno vreme, a duri i vo slu~aj na obidi
da se odbegnat ili ograni~at vi{ocite na vrabotenost. Od druga
strana, ukinati se prethodno postoe~kite namaluvawa na pridonesite
za socijalno osiguruvawe koi rabotodava~ot gi dava za anga`irawe
na rabotnici so skrateno rabotno vreme. Pokraj toa, mo`e da se
stavat zakonski ograni~uvawa za koristeweto na skrateno rabotno
vreme vo daden sektor ili profesija, bidej}i praktikata na skrateno
rabotno vreme dovede do seriozna hroni~na neramnote`a vo rabotni-
te uslovi vo sektorot ili profesijata za koja stanuva zbor. Me|utoa,
zakonskite merki za koi stanuva zbor ne mo`at da bidat postaveni
bez konsultacija na socijalnite partneri. Sli~en proces za osiguru-
vawe na pravata na rabotnicite so skrateno rabotno vreme be{e ko-
risten vo javniot sektor.
Direktivata vo Germanskiot zakon be{e implementirana vrz
osnova na takanare~eniot Teilzeit-und Befristungsgesetz, na sila od
01.01.2001 godina. Porane{niot Beschäftigungsförderungsgesetz 1985
vklu~i nekoi propisi za skratenoto rabotno vreme, no voop{to ne se
sovpa|a{e so Direktivata. Najradikalniot i kontroverzniot aspekt
na noviot zakon e voveduvaweto na ednakvo pravo za vrabotenite, so
najmalku {estmese~na slu`ba i rabotewe vo edno pretprijatie so
pove}e od 15 vraboteni, da baraat ili da go namalat svoeto nedelno
rabotno vreme. Vo soglasnost so Direktivata, celta na zakonot e da
go promovira / olesni skratenoto rabotno vreme, vklu~uvaj}i
vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme za menaxerskiot personal, i
za da ja spre~i diskriminacijata protiv rabotnicite so skrateno
rabotno vreme. Treba da se naglasi deka ovaa implementacija ne
promeni dve postoe~ki zakonski odredbi so koi se dava pravo na
rabota so skrateno rabotno vreme za odredeni grupi na rabotnici.
Prviot se odnesuva na del 14 (4) od Aktot za invalidizirani lica
(Schwerbehindertengesetz) kako {to e izmenet i dopolnet vo septemvri
2000 godina. Spored ovaa odredba, te{ko invalidiziranite lica
imaat pravo da baraat namaluvawe na nivnoto poedine~no rabotno
vreme dokolku e potrebno pokratko rabotno vreme spored prirodata

18
ili stepenot na nivniot invaliditet. Me|utoa, nivnoto pravo na
skrateno rabotno vreme se odbiva vo slu~aj koga od rabotodava~ot ne
mo`e razumno da se o~ekuva da gi dade istite, ili onamu kade toa bi
predizvikalo neproporcionalni tro{oci. Od druga strana pak,
odredbata e sprotivna na noviot zakon za implementacija - primen-
liv za site vraboteni od koj bilo stepen (t.e. nema prag za vrabote-
nite) i za te{ko invalidiziranite vraboteni nezavisno od vremetra-
eweto na nivnoto vrabotuvawe. Vtorata zakonska odredba se odnesuva
na del 15 (7) od Aktot za nadomest i otsustvo zaradi gri`a za deca
(Bundeserziehungsgeldgesetz) spored izmenata i dopolnuvaweto od 12.10.
2000 godina. Ova dozvoluva skratuvawe na rabotnoto vreme, pa duri i
pravo dvata roditeli da rabotat so skrateno rabotno vreme za vreme
na porodilnoto otsustvo. Vo ovoj Akt isto taka se dadeni granicite
sodr`ani vo celokupnata implementacija na zakonot (t.e. primenlivi
samo za onie rabotodava~i so najmalku 15 vraboteni i za vraboteni so
najmalku 6 meseci sta`). Ovie razli~ni priodi koi se usvoeni vo
period od nekolku meseci izgledaat kako nedosledni so kodifikator-
skata cel na vladata. Pokraj toa, sklu~eni se nekolku kolektivni
dogovori koi se odnesuvaat na skratenoto rabotno vreme, najgolem
broj od niv vklu~uvaat odredbi za spre~uvawe na diskriminacijata, a
nekoi isto taka i pravo za skratuvawe ili zgolemuvawe na nedelnoto
rabotno vreme, bez ogled na Zakonot ili Direktivata.1
Vo Grcija, legislativata (Akt 2639 od 01.09.1998 godina za
regulirawe na industriskite odnosi, vospostavuvaweto na inspekto-
ratot za trud i drugi pra{awa) be{e usvoena vo septemvri 1998 godi-
na, duri iako ne odredeno da se implementira Direktivata, tuku pove-
}e da se ohrabri voveduvawe na fleksibilnoto vrabotuvawe. Vo odnos
na skratenoto rabotno vreme, ovoj zakon go a`urira zakonot od 1990
godina. Skratenoto rabotno vreme sega mo`e da se presmetuva vrz
dnevna, nedelna, dvonedelna i mese~na osnova. Vremeto na rabota so
skrateno rabotno vreme mora da bide kontinuirano pri presmetuva-
weto na izminatatiot sta`, osum ~asa skrateno rabotno vreme se
ednakvi na eden den sta`. Skratenoto rabotno vreme mora da se
zasnova na poedine~en pismen dogovor za opredeleno vreme ili za
neopredeleno rabotno vreme, koj mora da bide zaveden vo inspektora-
tot za trud vo rok od 15 dena, vo sprotivno rabotniot odnos }e se
smeta kako polno rabotno vreme. Podatocite, ~ie vklu~uvawe vo
1
Najva`nite kolektivni dogovori se navedeni vo Buschmann/Dieball/Stevens-Bartol
(2001).

19
dogovorot e zadol`itelno, vklu~uvaat: identitet na strankata koja go
potpi{uva, mesto na rabota, vremetraewe na dogovorot, vid na
skratenoto rabotno vreme, organizacijata na rabotnoto vreme, na~in
na isplata i na~ini na izmeni i dopolnuvawa na dogovorot.
Inspektoratot mora da bide izvesten za kakva bilo izmena i
dopolnuvawe na dogovorot. Me|utoa, glavnata nova rabota vo ovoj
zakon e toa deka toj go voveduva skratenoto rabotno vreme vo javniot
sektor i komunalnite uslugi na javniot sektor. Na krajot na 2000
godina, otkako socijalniot dijalog pome|u vladata i socijalnite
partneri ne uspea da dovede do dogovor, vladata napravi nacrt na nov
zakon za da se podobri fleksibilnosta na pazarot na trudot i da se
spravi so zgolemenata nevrabotenost. Vo vrska so onie koi rabotat so
skrateno rabotno vreme, nacrt-zakonot predviduva deka dodaten
bonus od 7.5% treba da se plati od strana na rabotodava~ot na site
rabotnici so skrateno rabotno vreme za pomalku od 4 ~asa dnevno. Toj
isto taka odreduva mese~na pomo{ od okolu £51 (ednakvo na edna
tretina od nadomestot za nevrabotenost - za najmnogu 12 meseci - za
dolgoro~no nevraboteni rabotnici koi prifa}aat skrateno rabotno
vreme). Gr~kata organizacija na rabotodava~ite SEV go kritikuva{e
ova naveduvaj}i deka nema realna potreba za ova poka~uvawe i deka od
druga strana nema penziski aran`mani za ovie rabotnici so skrateno
rabotno vreme koi rabotat pomalku od 4 ~asa, fakt koj bi mo`el da
dovede do sostojba kade {to tie ostanuvaat isklu~eni od penziskite
{emi. Konfederacijata na gr~kiot sojuz na sindikatite GSEE, od
druga strana, go smeta{e poka~uvaweto od 7.5% za neprifatlivo
nisko, a isto taka se povika za podobro pokritie na socijalna pomo{
za ovaa odredena grupa na rabotnici so skrateno rabotno vreme.
Vo Irska, zakonot nare~en ,,Akt za za{tita na vrabotenite"
(Rabota so skrateno rabotno vreme) 2001, garantiraj}i im go na
rabotnicite so skrateno rabotno vreme nedvosmisleno istiot
tretman kako i na rabotnicite so polno rabotno vreme, be{e usvoen
vo dekemvri 2001 godina, a so toa ukinuvaj}i go Aktot za za{tita na
rabotnicite (Redovno vraboteni so skrateno rabotno vreme) od 1991
godina. Drugata cel be{e da se soedinat vo eden del od legislativata
pravata i za{titata koi gi u`ivaa rabotnicite so skrateno rabotno
vreme pod razni statuti i spored precedentnoto pravo, no ova ne
be{e celosno postignato bidej}i nekolku drugi delovi od legislati-
vata s# u{te se primenuvaat (na primer, vo odnos na otpu{taweto i
vi{okot na rabotnata sila, pla}aweto na nadnicite, nekolku formi

20
na otsustvo, kako {to e porodilnoto otsustvo i otsustvoto za odgle-
duvawe na deca, nacionalnata minimalna nadnica itn.).
Vo Italija, Direktivata be{e implementirana so odobruva-
weto na zakonskata odluka br. 61 od 25.02.2000 godina (plus posledova-
telnite izmeni i dopolnuvawa i aneksi). Odlukata sodr`i brojni
zabele{ki na kolektivnoto pregovarawe (nacionalno, regionalno i
na nivo na fabrika) vo odnos na usvojuvaweto, pa duri i za dopolnuva-
weto na odredbite od taa odluka. Odlukata go promovira raboteweto
so skrateno rabotno vreme so obezbeduvawe na finansiski pottiknu-
vawa (za vkupno pribli`no € 310 milioni) za period od 3 godini, a
vladata e osobeno zainteresirana da ja poddr`i rabotata so skrateno
rabotno vreme kaj `enite i mladite lu|e. Okolu 7.7% od vkupnata
rabotna sila sega e vrabotena vrz osnova na skrateno rabotno vreme.
Ovie inicijativi }e gi pokrijat i javniot i privatniot sektor i }e
se primenuvaat na dogovori za rabota so skrateno rabotno vreme na
neopredeleno vreme potpi{ani pred krajot na 2000 godina. Dogovori-
te potpi{ani so srednite i malite pretprijatija, se predmet na
pobrza procedura so cel da se ohrabri ovaa forma na rabota vo ovie
pretprijatija. Inicijativite se vo forma na namaluvawe na pridone-
site za socijalna za{tita: poto~no, namaluvawe od 7% za dogovori
koi naveduvaat nedelno rabotno vreme pome|u 20 i 24 ~asa i 10%
namaluvawe za dogovori koi obezbeduvaat nedelno rabotno vreme
pome|u 24 i 28 ~asovi so mo`nost za dostignuvawe na 32 ~asa. Dokolku
se doka`e deka finansiskite sredstva dadeni od vladata se nedovol-
ni, prednost za namaluvawe na pridonesite za socijalna za{tita }e
im se ponudi na onie koi se prvi, a so toa prednost }e se dade na
dogovorite so mladi lu|e na vozrast pod 25 godini i na dogovorite na
onie rabotnici koi imaat rodnini so invaliditet.
Vo Luksemburg, Direktivata be{e implementirana preku
amandmani na postoe~kata legislativa, poto~no, izmenite i dopolni-
te od 1999 godina na Aktot od 26.02.1993 godina, koj se odnesuva na vo-
lonterskata rabota so skrateno rabotno vreme (izmenet i dopolnet
so Aktot od 12.02.1999 godina koj se odnesuva na nacionalniot
akcionen plan za vrabotuvawe od 1998 godina). Aktot od 1993 ve}e ja
sodr`e{e definicijata za vraboten so skrateno rabotno vreme,
principot na nediskriminacijata, odredbite na volonterskiot
karakter na rabotata so skrateno rabotno vreme i poddr`uvaweto na
istoto. Izmenite i dopolnite od 1999 godina glavno dozvoluvaa

21
varijacii vo efektivnoto rabotno vreme za periodot na upatuvawe od
4 nedeli i gi razjasnija detalite koi ja reguliraat prekuvremenata
rabota. Ovie izmeni i dopolni isto taka vovedoa mnogu zna~ajna
uloga za kolektivnoto pregovarawe vo razvojot na raboteweto so
skrateno rabotno vreme vo ramkata na organizacijata na rabotata so
cel pretprijatijata da se napravat pove}e produktivni i
konkurentni, kako i da se napravi ramnote`a na fleksibilnosta i
bezbednosta. Drugata relevantna postoe~ka legislativa be{e
izmenetiot i dopolnet Akt od 09.12.1970 godina vo vrska so regulira-
weto i namaluvaweto na rabotnoto vreme za rabotnici vo javniot i
privatniot sektor na ekonomijata, na koj se odnesuva Aktot od
26.02.1993 godina. Ovoj Akt ponatamu predviduva deka vo dogovorot za
vrabotuvawe mora da bide spomenato: nedelnoto rabotno vreme
dogovoreno pome|u dvete dogovorni strani, raspredelbata na
rabotnoto vreme vo tekot na site denovi od nedelata (kakva bilo
izmena mo`e da bide vovedena edinstveno so soglasnost na dvete
strani) i ograni~uvawata, uslovite i modalitetite koi go reguliraat
prekuvremenoto rabotewe koe go izvr{uva rabotnikot so skrateno
rabotno vreme (ova mo`e da bide izmeneto samo so soglasnost na
dvete strani).
Vo Holandija, legislativata za raboteweto so skrateno
rabotno vreme e na sila od noemvri 1996 godina. Vo konkretni uslovi,
gra|anskiot zakonik sodr`e{e odredba za ednakov tretman od 1996
godina, kade se propi{uva ,,ednakov tretman nezavisno od iznosot na
izrabotenite ~asovi" (Aktot koj zabranuva diskriminacija po
iznos/obem na rabotni ~asovi). Ova zna~i deka razli~niot tretman na
dvajca rabotnici vrz osnova na razlikata vo rabotnite ~asovi - vo
odnos na obemot na rabotata (dogovor) ili rabotnite ~asovi - ne e
dozvolen, osven dokolku ne e opravdan vrz objektivna osnova. Pokraj
toa, postoi Generalen zakon za ednakov tretman od 1994 godina koj
zabranuva kakva bilo diskriminacija za vreme na sklu~uvaweto i
zavr{uvaweto na dogovorot, kako i vo odnos na rabotnite uslovi.
Parlamentot usvoi legislativa vo oktomvri 1999 godina za regu-
lirawe na rabotnoto vreme (Wet aanpassing arbeidsduur - na sila od juli
2000 godina). Toj na kompaniite so pove}e od deset vraboteni im dava
pravo za zgolemuvawe ili namaluvawe na svoeto rabotno vreme.
Rabotodava~ite }e bidat vo sostojba da go odbijat baraweto za
regulirawe na rabotnoto vreme dokolku mo`e da doka`at deka
reguliraweto nema da bide vo interes na kompanijata. Zakonot isto

22
taka naveduva deka kolektivno dogovorenite aran`mani }e imaat
prednost nad pravata propi{ani so zakon, poodredeno, so toa {to
naveduva deka pod kolektivno dogovorenite odredbi na vrabotenite
mo`e da im se dade edinstveno pravoto da go namalat svoeto rabotno
vreme, a ne da go zgolemat.
Vo Portugalija, implementacijata na Direktivata be{e edna
od merkite dadeni vo poglavjeto za vrabotuvawe na Dogovorot za
strate{ko usoglasuvawe, potpi{an vo dekemvri 1996 godina. Ova
najposle dovede do usvojuvawe na noviot Akt broj 103/99, koj stapi na
sila vo juli 1999 godina i be{e prosleden so nekolku kolektivni
dogovori koi treba{e da bidat izmeneti i dopolneti, bidej}i
nekolku od niv sodr`ea delumna zabrana za voveduvawe na skrateno
rabotno vreme.
Direktivata za skrateno rabotno vreme be{e inkorporirana
vo legislativata na [panija so zakonskata odluka 15/98 od 28.11.1998
godina, zakonskata odluka 5/2001 od 02.03.2001 godina i Zakonot
12/2001 od 09.07.2001 godina. Ovie merki izmenuvaat nekoi od ~leno-
vite pronajdeni vo postoe~kite zakoni, osobeno ~lenovite 12 i 64 koi
se odnesuvaat na rabotni~kite statuti i ~lenot 166 i drugite odredbi
koi se odnesuvaat na Op{tiot akt za socijalna za{tita. Vo mnogu
to~ki zakonskata odluka 15/98 se odnesuva na ulogata na kolektivnite
dogovori vo natamo{nata implementacija. Pove}e od poslednite
zakonski razvoi obezbedija podobro koristewe na {emite za
skrateno rabotno vreme vo tekot na porodilnoto otsustvo, kako i za
mo`nostite slabite pretprijatija da mo`e da vovedat skrateno rabo-
tno vreme vo dogovor so javnite upravi. Nivnite rabotnici toga{
dobivaat proporcionalni plati nadopolneti so olesnuvawe za
nevrabotenost.
Vo [vedska, direktivata s# u{te ne e implementirana. Nacrt-
zakonot e pod diskusija zasnovana na diskusii za orientacija pome|u
socijalnite partneri i vladata koi posledovatelno bea zasnovani vrz
memorandum za skrateno rabotno vreme i rabota so odreden termin
izdaden od strana na vladata vo po~etokot na mart 2001 godina.
Memorandumot se obide osobeno izri~ito da ja za{titi nediskrimi-
nacijata na ovie rabotnici vo sporedba so rabotnicite so polno ra-
botno vreme vraboteni na neopredeleno vreme. Principot na nedis-
kriminacija ima za cel da ja pokrie kako direktnata taka i indirekt-
nata diskriminacija. Dosega, rabotnikot so skrateno rabotno vreme

23
se definira kako ,,rabotnik ~ie normalno rabotno vreme, proceneto
vrz osnova na nedelno rabotno vreme, ili kako prose~no rabotno
vreme presmetano za eden period do edna godina, e pod normalnoto
rabotno vreme za eden vraboten, koj, spored zakonot ili kolektivni-
ot dogovor, se smeta deka raboti so polno rabotno vreme". Vladata
smeta deka postoe~kata legislativa efektivno gi pokriva odredbite
na Direktivata koi se odnesuvaat na preodot od skrateno rabotno
vreme na polno rabotno vreme i sprotivno, i deka na toj na~in nema
potreba za kakvi bilo izmeni i dopolnuvawa.
Vo Obedinetoto kralstvo, prviot instrument na implementa-
cija koj treba da se spomene e Nacrt-zakonot za rabotni odnosi od
27.01.1999 godina, koj mu dava na dr`avniot sekretar ovlastuvawe da
izdava propisi so cel da se obezbedi implementacijata na Direktiva-
ta. Spored ovoj nacrt-zakon, Direktivata vsu{nost be{e implement-
irana preku Aktot za skrateno rabotno vreme (Za{tita na ponepo-
volniot tretman), koj e na sila od 01.07.2000 godina i koj dava golem
broj novi prava za rabotnicite i posledovatelni obvrski za raboto-
dava~ite. Vladata isto taka napravi vodi~ za pridr`uvawe i vodi~ so
nekoi od najdobrite praktiki, davaj}i nekoi indikacii kako za tol-
kuvaweto na propisite isto taka i pravej}i nekolku predlozi za toa
kako rabotodava~ite treba da ja organiziraat rabotata so skrateno
rabotno vreme na na~ini koi ne se opfateni so propisite. Na eden
seminar na Evropskata akademija za pravo (Trier - Germanija) na te-
mata (ERA konferencija ,,Direktiva za dogovor za rabota na odredeno
vreme - Postignuvawe podobra ramnote`a pome|u fleksibilnosta vo
rabotnite vremiwa i bezbednosta za rabotnicite" od 26-27. 04.2001
godina), profesorot C.Barnhard (Univerzitet Kembrix - Triniti
kolex) jasno objasni kako implementacijata na modelot na Obedine-
toto kralstvo mo`e da ja ograni~i efektivnosta na Direktivata, bi-
dej}i spored nejzinite brojki samo 7% od 6 milioni rabotnici so
skrateno rabotno vreme koi se zemeni predvid vo Obedinetoto kral-
stvo bi imale korist od za{titata na Direktivata zaradi mnogu ino-
vativnite, no seriozno ograni~uva~kite definicii na rabotnicite
so skrateno rabotno vreme. Posledniot e tipi~en primer na neposto-
ewe na politi~ka volja vo Obedinetoto kralstvo, kade ,,davaweto
lesen priod i odbegnuvaweto na strogata primena na propisite" be{e
vode~ki princip vo implementacijata na Direktivata. Vladata na
Obedinetoto kralstvo isto taka be{e jasno vodena od razlikata
napravena vo Direktivata pome|u obvrzuva~kite odredbi (klauzuli 1-

24
4) i pottiknuva~kite klauzuli (klauzula 5 i ona {to sleduva). I po-
kraj ovaa specifi~na upotreba na Direktivata i nejzinata primena,
pretstavni~kata na TUC na konferencijata na ETUC NETLEX od 15
do 17.11.2001 godina prizna deka vladata navistina se stremi seriozno
da se zafati so skratenoto rabotno vreme. Taa se povika na
vospostavuvaweto na Fondot za predizvik na balansot na rabotniot
vek, progresot na rabotata so skrateno rabotno vreme koj e postignat
vo kolektivnite pregovori za dogovarawe i dogovorite, zgolemenoto
istra`uvawe na tema na skrateno rabotno vreme koj poka`uva
zgolemena volja kako od strana na ma`ite taka i od strana na `enite
da rabotat so skrateno rabotno vreme i vospostavuvaweto na Vladina
operativna grupa za rabotata i roditelite.
Vo Norve{ka, postoe~kata legislativa, pome|u drugoto Aktot
koj se odnesuva na za{tita na vrabotuvaweto i rabotnata sredina i
Aktot koj se odnesuva na ednakvi mo`nosti pome|u ma`ite i `enite,
glavno dava dovolna za{tita vo odnos na nediskriminacijata na
rabotnicite so skrateno rabotno vreme kako {to e propi{ano so Di-
rektivata, iako izmeni i dopolni koi se odnesuvaat na obvrskite za
informacii s# u{te treba da se inkorporiraat (vidi vo natamo{ni-
ot tekst).
Vo Bugarija, Direktivata ne e implementirana direktno so
izmeni i dopolni na postoe~kata legislativa, no del od nejzinite
formulacii i principi se indirektno vklu~eni vo propisite i
kolektivnite dogovori koi se sega na sila.
Vo Republika ^e{ka, Direktivata e implementirana so
izmeni i dopolni na Zakonot za trud (so Akt broj 155/2000 Coll.), so
va`nost od 01.01.2000 godina. Spored Ustavot na ^e{ka, ne e
vozmo`no da se implementira dogovor kakov {to e ovoj preku
nacionalni ili sektorski kolektivni dogovori ili kombinacija na
legislativa i kolektivni dogovori.
Vo Estonija ne e vovedena specijalna legislativa za da se
implementira Direktivata. Aspektite na skrateno rabotno vreme se
regulirani so Aktot za rabotno vreme i odmor (usvoen na 24.01.2001
godina, a koj stapil na sila na 01.01.2002 godina). Ovoj zakon glavno e
formuliran za da se implementira Direktivata na Sovetot 93/104/EC
koja se odnesuva na odredeni aspekti na organizacijata na rabotnoto
vreme. S# u{te nema kolektivni dogovori na nacionalno ili

25
sektorsko nivo za implementirawe na Direktivata. Isto taka, dosega
s# u{te nema nacionalna politika za promovirawe ili unazaduvawe
na skratenoto rabotno vreme, ili pak kakov bilo plan za usvojuvawe
na odredeni odredbi za ova pra{awe.
Vo Polska, Direktivata s# u{te ne e implementirana od stra-
na na novata legislativa. Vo postoe~kiot Zakon za trud ne postoi ba-
riera za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme. Vo op{tiot nacrt
na izmeni i dopolni na Zakonot za trud, koj se podgotvuva, postojat
predlozi za odredbi koi ja promoviraat primenata na skratenoto ra-
botno vreme dokolku dvete strani - vraboteniot i rabotodava~ot - go
sakaat toa, vrz dobrovolna osnova i bez diskriminacija. Nacrt-
zakonot treba{e da se usvoi kon krajot na 2001 godina. Kolektivnite
dogovori koi se sklu~eni dosega ne se odnesuvaat na mo`nostite na
rabota so skrateno rabotno vreme.
Dogovorot/ Direktivata s# u{te ne e implementirana nitu vo
Republika Slova~ka. Nekoi od merkite na dogovorot }e se implemen-
tiraat so noviot predlog na Zakonot za trud i odnosnata legislati-
va. No, se o~ekuva deka duri i skratenoto rabotno vreme nema da ima
va`no zna~ewe vo ramkite na politikata na vrabotuvaweto, {to se
dol`i na toa {to novata legislativa najverojatno nema da posveti
mnogu vnimanie na zakonskata regulativa na taa forma na vra-
botuvawe.
Vo Slovenija sega se podgotvuva noviot Zakon za rabotni
odnosi. Vo nacrt-tekstot postojat odredeni odredbi za rabota so
skrateno rabotno vreme. Toj odreduva {to treba da se tretira kako
,,skrateno rabotno vreme" i koja e pozicijata na rabotnikot so
skrateno rabotno vreme vo sporedba so rabotnikot so polno rabotno
vreme. Nacrt-zakonot isto taka ima namera da gi opfati dogovorite
za skrateno rabotno vreme sklu~eni so pove}e od eden rabotodava~ i
specijalnite formi na rabota so skrateno rabotno vreme.

2. Dali reguliraweto na skratenoto rabotno vreme be{e

prosledeno so drugi odredbi, na primer, rabotata so
skrateno rabotno vreme i prekuvremenata rabota; na
raboteweto so skrateno rabotno vreme i odano~uvaweto/
socijalnata za{tita; ili (kako vo Germanija) na rano i/ili

26
 progresivno penzionirawe za onie koi rabotat so skrateno
rabotno vreme?

Vo Avstrija, ,,Arbeitsvertragsrechtsanpassungsgesetz" (AVRAG)

ve}e obezbedi, osobeno za postarite rabotnici, ,,progresivno penzio-
nirawe", so namaluvawe na rabotnoto vreme. Mora da se spomene deka
ova se primenuva samo za pretprijatija so pove}e od 10 vraboteni.
Vo Finska ne bea vovedeni vakvi posebni odredbi. Na primer,
zakonite za socijalnata za{tita (na primer, zakonite za penzija) i
legislativata za godi{en odmor se ve}e smeneti za da se dade podobra
za{tita na rabotnicite so skrateno rabotno vreme pred da stapi na
sila Direktivata i bez direktna vrska so nejzinite odredbi.
Koga ,,Aubry Act II” vo Francija ja namali so zakon odredenata
rabotna nedela, definiraweto i sistemot na skratenoto rabotno
vreme avtomatski bea smeneti, osobeno vo odnos na prekuvremenoto
rabotno vreme i dopolnitelnite ~asovi na rabota.3 Pokraj toa,
regulirano e raboteweto so skrateno rabotno vreme vo tekot na
celata godina ili pak za del od godinata (koga e utvrdeno kako
zadol`itelno so kolektivniot dogovor), raboteweto so skrateno
rabotno vreme vo forma na slobodni sedmici, odredbite propi{ani
so zakon za aran`manite za skrateno rabotno vreme po barawe na
vraboteniot (onamu kade ne se pokrieni so kakov bilo dogovor) i
raboteweto so skrateno rabotno vreme poradi semejni pri~ini.
Postojat posebni odredbi koi se odnesuvaat na penzionirawe vo
fazi4, {to mu dozvoluva na rabotnikot koj toa go saka da dobiva del
od negovata starosna penzija dodeka prodol`uva so rabotata so
skrateno rabotno vreme. Uslovite koi go reguliraat pravoto na
starosna penzija vo fazi se dadeni vo ~len L.351-15 od Zakonot za
socijalna za{tita. Kandidatot mora:

3
Ovie dopolnitelni ~asovi ne mo`e da so~inuvaat pove}e od 1/10 od osnovnoto
dogovoreno rabotno vreme. Istoto mo`e da bide prodol`eno do 1/3 so kolektivniot
dogovor. Rabotnikot mora da bide informiran tri dena odnapred deka mora da se
rabotat dopolnitelnite ~asovi. Odbivaweto od strana na rabotnikot da raboti
~asovi nad vospostavenite ograni~uvawa ne e pri~ina za negovo otpu{tawe. Ovie
dopolnitelni rabotni ~asovi se pla}aat po normalna stapka na ~asovi za plata.
Dokolku kolektivniot dogovor ja pro{iri mo`nosta na 1/3, toga{ mora da se plati
25% poka~uvawe na platata za sekoj ~as koj se raboti pome|u granicite na 1/10 i 1/3.
4
“retraite progressive”.

27
 • da ima dostignato potrebna vozrast za povlekuvawe na
penzijata, t.e. 60 godini starost (se primenuva za site sektori);
• da pla}al pridonesi za odreden period na vreme (ili za pove}e
periodi koi se priznavaat kako ekvivalent) na edna ili pove}e
{emi na penziskoto osiguruvawe koi gi pokrivaat, poedine~no,
rabotnicite pod univerzalna {ema, zemjodelskite rabotnici i
rabotnicite od zanaet~istvoto koi ne primaat plata, indus-
triskiot i komercijalniot sektor, slobodnite profesii i sek-
torot na zemjodelstvoto;
• da rabotat samo edna rabota;
• da rabotat vrz osnova na skrateno rabotno vreme. Vrabotenite
so polno rabotno vreme na toj na~in moraat da dobijat dogovor
od svojot rabotodava~ za smenuvawe od rabotnoto mesto koe
predviduva polno rabotno vreme so rabotno mesto so skrateno
rabotno vreme. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme mo`e da
dobivaat polna penzija vo fazi bez da go promenat svoeto
rabotno vreme.
Nivoto na polna penzija vo fazi se zasnova vrz vremetraewe-
to na rabotata so skrateno rabotno vreme (~len L.351-15 od Zakonot
za socijalna za{tita). Toa se odreduva kako procent od polnata
penzija:
• vremetraeweto na rabotnoto vreme pome|u 60 i 80% od
ekvivalentot na polnoto rabotno vreme: 30% od polnata
penzija;
• vremetraeweto na rabotnoto vreme pome|u 40 i 60% od
ekvivalentot na polnoto rabotno vreme: 50% od polnata
penzija;
• vremetraeweto na rabotnoto vreme pomalku od 40% od
ekvivalentot na polnoto rabotno vreme: 70% od polnata
penzija.
Odredbite za promeni na ~asovite na skratenoto rabotno vreme
koi se odrazuvaat na primenlivoto nivo se dadeni vo ~len R.351-42 od
Zakonot za socijalna za{tita. Vo ovoj slu~aj, nivoto }e se izmeni po
istekot na edna godina od datumot na dobivaweto na pravoto na polna
penzija. Toa mo`e da se izmeni po sekoj period od edna godina vo
slu~aj na nova promena na rabotnoto vreme. Za da se dobie korist od

28
ovaa odredba, zainteresiranite strani mora sekoja godina da dadat
podatoci za vremetraeweto na nivnata aktivnost so skrateno rabotno
vreme. Dopolnitelnite penziski {emi isto taka obezbeduvaat pro-
porcija na dopolnitelna penzija po istite stapki kako {to se onie za
odreduvawe na dr`avnata penzija. Periodot na pla}aweto za polna
penzija vo fazi te~e s# dodeka korisnikot ja raboti onaa rabota koja
mu dava pravo na dobivawe na ovaa penzija. Taa se ukinuva dokolku
liceto:
• se vra}a na rabota so polno rabotno vreme;
• zapo~nuva druga rabota so skrateno rabotno vreme pokraj onaa
koja mu dava pravo za polna penzija vo fazi.5
,,Aubry Act II” isto taka obezbeduva postepeno ukinuvawe na
30% namaluvawe na pridonesite za socijalna za{tita koi gi dava
rabotodava~ot koga zema rabotnik so skrateno rabotno vreme.
Pokraj ,,celta za kodifikacija" na noviot zakon vo
Germanija, nema odredba za prekuvremena rabota za rabotnicite so
skrateno rabotno vreme. Me|utoa, postoi golem del od precedentnoto

5
Site ovie odredbi poteknuvaat od Aktot od 05.01.1988 godina i poradi toa
prethodat na transpozicijata na Direktivata. Treba isto taka da se naglasi deka
dogovorite za predvremeno penzionirawe vo fazi predviduva transformacija na
rabotno mesto so polno rabotno vreme vo rabotno mesto so skrateno rabotno vreme
nadopolneto so delumna kompenzacija za zaguba na platata (Zakon za rabotni odnosi,
~len L.322-4,3o).
Primenata na ovoj aran`man e predmet na prethodna konsultacija na pretstavnicite
na rabotnicite, sklu~uvawe i potpi{uvawe na dogovor za predvremeno penzionirawe
vo fazi so DDTE i potpi{uvaweto na izmena i dopolna na dogovorot za vrabotuvawe
od strana na rabotnikot za koj stanuva zbor.
Vo istiot duh, a so cel da se odbegne vi{okot na rabotna sila zaradi ekonomski
pri~ini, rabotodava~ot mo`e da sklu~i dogovorr so DDTE poddr`uvaj}i go preodot
kon vrabotuvaweto so skrateno rabotno vreme (spored ~len L.,.322-4,5o od Zakonot za
rabotni odnosi).
Odredbite za predvremeno prestanuvawe na profesionalnite aktivnosti na
vraboteni rabotnici (CPA –“Cessation progressive anticipeé”) isto taka se sodr`ani vo
odlukata od 09.02.2000 godina. Ovde, dr`avata delumno go obezbeduva prihodot na
nadomest koj se pla}a na odredeni vraboteni koi delumno go namaluvaat svoeto
rabotno vreme. So cel da se vospostavi ovoj sistem, treba{e da se sklu~i nacionalen
sektorski dogovor. Me|utoa, toa be{e ignorirano od strana na kompaniite koi
treba{e da preminat na 35-~asovna rabotna nedela. CPA se primenuva za site
vraboteni, ne samo na rabotnicite so skrateno rabotno vreme, no nacionalniot
dogovor treba{e da gi vospostavi uslovite za vra}awe na rabota vo kompanijata na
onie rabotnici za koi stanuva zbor. Rabotnicite mo`e, pokraj toa, da go iskoristat
CPA i merkite za ,,predvremeno penzionirawe vo fazi" koi se zaedni~ki pod
odredeni uslovi.

29
pravo za ovoj predmet.6 Po odlukata na Evropskiot sud od 15.12.1994 -
S - 399/92, Sojuzniot sud za trud gi prifati i gi odobri odredbite na
kolektivniot dogovor, {to dava pravo na nadopolnuvawe na prekuvre-
menata rabota samo pri pre~ekoruvawe na regularnoto polno rabot-
no vreme, a ne od individualnoto skrateno rabotno vreme. Od druga
strana, Sojuzniot sud za trud ja odobruva kodeterminacijata od stra-
na na rabotni~kiot sovet koga rabotnik so skrateno rabotno vreme go
pre~ekoruva svoeto rabotno vreme. Istovremeno, so noviot zakon za
skrateno rabotno vreme, novite odredbi so specijalnoto pravo na
skrateno rabotno vreme za roditeli i invalidi, be{e isto taka
usvoen od strana na Parlamentot. Pokraj toa, zakonot obezbeduva
odredbi za Op{tiot zakon za rabotna sila i Zakonot za socijalna
za{tita za takanare~nite Altersteilzeit (rabota so skrateno rabotno
vreme za penzioneri so starosna penzija), koj treba da bide zavr{en
so kolektivnite dogovori. Idejata e postarite vraboteni postepeno
da go namaluvaat svoeto rabotno vreme kako eden vid lesna tranzicija
kon penzioniraweto. Vo realnosta, najgolemiot broj vraboteni koi
imaat pravo da ja iskoristat ovaa formula koristat specijalna
opcija koja e dadena so zakonot za predvremeno celosno penzionirawe
vo soglasnost so kolektivnite dogovori i dogovorite za raboten
odnos. Na krajot, socijalniot zakon (§ 131 Abs.2 br. 2 SGB III) se
obiduva da gi ograni~i negativnite posledici od rabotata so
skrateno rabotno vreme vo Zakonot za socijalnata za{tita, osobeno
vo zakonot za osiguruvawe pri nevrabotenost.
Vo Irska, zakonot za implementacija ne be{e prosleden so
kakvi bilo drugi odredbi od ovoj vid.
Zakonskata odluka br. 61/2000 vo Italija sodr`i, pome|u
drugoto, merki po predmetot na prekuvremenata rabota, fleksibilni
klauzuli (~len 3) i tretman na socijalna za{tita na rabotnici so
skrateno rabotno vreme (~len 9). Raznite zakonski merki za
predmetot na rano ili ,,progresivno" penzionirawe se vovedeni so
tekot na vremeto (~len 19, Akt 223/91; ~len 7, Akt 451/94; ~len 2 stav
20 od Aktot 549/95; ~len 187 od redovite koi sleduvaat od Akt 608/96),
iako s# u{te ne izgleda deka tie imaat golem uspeh. Pre~kata za
prekuvremenata rabota za rabotnici so skrateno rabotno vreme e
6
Komentarot za raboteweto so skrateno rabotno vreme (Buschmann/Dieball/Stevens –
Bartol; TZA, Das Recht der Teilzeitarbeit, Frankfurt 2001) dava intenziven pregled na
site odredbi i statuti koi se odnesuvaat na rabotata so skrateno rabotno vreme.
Vtorata edicija na ovoj komentar mo`e sega da se najde.

30
otstraneta i be{e ostaveno na kolektivnoto pregovarawe na indus-
trijata da se odlu~i za okolnostite pod koi mo`e da se raboti
prekuvremenata rabota. Me|utoa, ovie kolektivni dogovori mora da
postavat maksimalen broj na prifatlivi ~asovi na prekuvremenata
rabota vo periodot na edna godina i vo eden den, a ovie granici mora
da bidat napraveni vo odnos na ograni~uvawata koi se primenuvaat za
rabotnicite so polno rabotno vreme vo istata industrija. Kako
merka na tranzicija, zakonot predviduva deka ne pove}e od 10% od
dogovornite ~asovi mo`e da se rabotat kako prekuvremena rabota vo
tekot na eden mesec, a vkupniot broj na ~asovi na prekuvremenata
rabota ne mo`e da se izrabotat samo vo tekot na edna nedela. Preku-
vremenata rabota mo`e da se raboti samo so soglasnost na rabot-
nikot, a negovoto odbivawe ne mo`e da pretstavuva disciplinski
prekr{ok. Odlukata 61/2000 isto taka se odnesuva na izvr{nata
odluka (izdadena na 12.04.2000 godina) so koja se ohrabruva skratenoto
rabotno vreme.
Vo Luksemburg, izmenetiot i dopolnetiot zakon od 1993
godina ja definira prekuvremenata rabota i stapkata koja treba da se
plati za istata (125% od normalnata plata). Prekuvremenata rabota,
nad dnevnoto i nedelnoto rabotno vreme e dozvoleno pod uslov da
prose~noto nedelno rabotno vreme vo daden period od ~etiri
konsekutivni nedeli, ne e povisoko od normalnoto nedelno rabotno
vreme navedeno vo dogovorot za rabota. Za rabotnicite so skrateno
rabotno vreme, dnevnoto i nedelnoto rabotno vreme koe vsu{nost se
raboti ne smee da bide pogolemo od 20% od dnevnoto i nedelnoto
rabotno vreme koe e navedeno vo dogovorot za rabota. Vo sekoj slu~aj,
prekuvremenata rabota e predmet na dogovor pome|u rabotnikot i
rabotodava~ot. Ponatamu zakonot naveduva deka odbivaweto od
strana na rabotnik so skrateno rabotno vreme da raboti prekuvre-
meno nad utvrdenite granici, ne pretstavuva povreda na rabotata i na
toj na~in prifatliva pri~ina za otkaz. Ovie odredbi za prekuvre-
menata rabota se primenlivi samo do 31.07.2003 godina, a po toj datum
tie mo`e da se prodol`at so specijalen zakon po procenkata na
nivnoto vlijanie vrz pazarot na trudot. Zakonot od 1993 godina, pre-
ku izmenite i dopolnite vo ramkata na nacionalniot akcionen plan
za 1998 godina i inkorporiran vo zakonot od 1998 godina, ve}e pred-
vide specijalni aran`mani za rabota so skrateno rabotno vreme vo
odnos na progresivnoto predvremeno penzionirawe, rabotnici
postari od 49 godini i penzioneri.

31
 Reguliraweto na rabotata so skrateno rabotno vreme vo
Holandija ne be{e sledeno so drugi odredbi, iako zakonskata pozi-
cija na rabotnicite so skrateno rabotno vreme so neredovno rabotno
vreme (skrateno rabotno vreme), vraboteni koi se na povik i (so
skrateno rabotno vreme) privremeno vraboteni rabotnici, e podo-
breno so Aktot na fleksibilnost i za{tita, koj stapi na sila vo ja-
nuari 1999 godina. Na konferencijata na ETUC NETLEX vo 2001 godi-
na bea spomenati primeri na kolektivni dogovori koi predviduvaat
deka koga na krajot na godinata se zabele`uva deka eden rabotnik so
skrateno rabotno vreme zna~itelno go nadminuva svoeto rabotno
vreme, dogovorot za slednata godina se menuva vo soglasnost so toa.
Vo Portugalija, noviot zakon ne gi sodr`i samo odredbite
od zakonot za rabotni odnosi tuku isto taka i odredbite koi se odne-
suvaat na politikata na pazarot na trudot, {to glavno se sveduva na
privremeno davawe na namaluvawe na pridonesite za socijalna za{-
tita za rabotnici so skrateno rabotno vreme i/ili nivnite rabotoda-
va~i, osobeno koga eden mlad rabotnik koj bara prvo vrabotuvawe ili
nevraboten rabotnik se anga`iraat pod dogovor za rabota so
skrateno rabotno vreme na neopredeleno vreme. Revizijata na
legislativata za nadomest za nevrabotenost dovede do voveduvawe na
delumen nadomest za nevrabotenost za da se ohrabrat nevrabotenite
povtorno da vlezat na pazarot na rabotna sila. (Nadomestot se sostoi
od razlikata pome|u platata koja se prima i nadomestot za nevrabote-
nost zgolemen za 25%.) Zakonot za implementacija isto taka ja regu-
lira prekuvremenata rabota. Godi{niot limit od 200 ~asovi e pro-
porcionalno namalen.
[panskata zakonska Odluka 15/98, koja ja implementira
Direktivata, ne samo {to go razviva vrabotuvaweto so skrateno
rabotno vreme ,,stricto sensu” tuku isto taka vo golem del detalno gi
objasnuva pra{awata za dopolnitelniot broj ~asovi i socijalnata
za{tita. Pokraj toa, toj go razviva ,,modelot na osloboduvawe od
dogovor" (specijalen dogovor koj dozvoluva rano penzionirawe) vo
koj rabotnikot koj rano se penzioniral mo`e da raboti so skrateno
rabotno vreme, a so drug rabotnik mo`e da se sklu~i dogovor za
rabota za onie ~asovi koi ne gi raboti prethodniot rabotnik. Spored
najnovata literatura, prekuvremenata rabota koja ja izvr{uvaat
rabotnici so skrateno rabotno vreme e definirana kako koe bilo
rabotno vreme {to se raboti preku ona {to e dogovoreno, iako se

32
pla}a po normalna stapka po ~asovi. Potrebna e prethodno dadena
pismena soglasnost na vraboteniot dokolku treba da se raboti preku-
vremeno, a odbivaweto od strana na vraboteniot ne smee da se
kaznuva. Vo site slu~ai, vkupniot broj ~asovi na prekuvremenata ra-
bota ne bi mo`el da nadmine 15% od brojot na ~asovite koi normalno
se rabotat, spored {to kolektivnite dogovori mo`e da obezbedat da
ne se nadminat granicite na zakonskoto rabotno vreme za rabota so
skrateno rabotno vreme. Me|utoa, ova e smeneto kako rezultat na
reformite so zakonskata Odluka od 03.03. br.5/2001, koja ja izmeni
definicijata za skrateno rabotno vreme. Sega, dozvoleniot iznos na
normalni i dopolnitelni ~asovi koi se rabotat od rabotnik koj
raboti so skrateno rabotno vreme, treba da odgovara na onaa koja e
dozvolena za rabotnik so polno rabotno vreme. Pretstavnikot na
UGT na Konferencijata na ETUC NETLEX vo 2001 godina isto taka
spomena novi odredbi koi se odnesuvaat na slabi firmi, so {to
pogolema rabota so skrateno rabotno vreme mo`e da bide dozvolena
soglasno dogovorot so javnite vlasti, a pla}aweto na rabotnicite
koi po~nuvaat da rabotat so skrateno rabotno vreme e nadopolneto so
nadomestoci za nevrabotenost.
Vo Obedinetoto kralstvo, ne postoe{e takva pridru`na
regulativa. Treba da se naglasi deka odredbite striktno naveduvaat
deka onamu kade rabotnicite so skrateno rabotno vreme se plateni so
poniski stapki od onie koi rabotat so polno rabotno vreme za
prekuvremenata rabota, ova ne treba da se smeta za ponepovolen
tretman zaradi celta na odredbite, osven dokolku onoj {to raboti so
skrateno rabotno vreme go nadminal brojot na ~asovi vo sporedba so
rabotnikot koj raboti so polno rabotno vreme.7

7
Ova sledi od sudskata Odluka ECJ od 15.12.1994 godina vo zaedni~ki slu~ai S -
399/92, S-409/92, S-425/92, S-34/93, S-50/93 i C78/93 koj gi reguliraat i drugite). So toa
ECJ odlu~i deka ~len 119 od Spogodbata i ~len 1 od Direktivata 75/117 za
pribli`uvaweto na zakonite na dr`avite ~lenki koi se odnesuvaat na primenata na
principot za ednakvo pla}awe na ma`ite i `enite, ne gi spre~uva kolektivnite
dogovori od restrikcija na pla}aweto na dodatocite za prekuvremenata rabota, kako
za vrabotenite so skrateno rabotno vreme taka i za vrabotenite so polno rabotno
vreme, vo slu~ai kade e nadminato normalnoto rabotno vreme koe e odredeno od nivna
strana, isklu~uvaj}i gi ~asovite koi gi nadminuvaat ~asovite odredeni so
poedine~ni dogovori. Vakvite pravila ne rezultiraat vo toa vrabotenite koi
rabotat so skrateno rabotno vreme da bidat tretirani poinaku od onie koi rabotat
so polno rabotno vreme bidej}i prvite primaat ist nadomest za prekuvremenata
rabota, kako i onie koi rabotat so polno rabotno vreme za istiot broj ~asovi {to se
izraboteni, nezavisno od toa dali normalnoto rabotno vreme {to e odredeno so
kolkektivniot dogovor e nadminato, nadomestocite za prekuvremenata rabota se

33
 Aktot koj se odnesuva na za{tita na rabotnikot i na
rabotnata sredina (br.4 od 04.02.1997 godina) vo Norve{ka se
primenuva glavno za rabotnici so skrateno rabotno vreme. Me|utoa,
postojat specifi~ni pravila koi se odnesuvaat na prekuvremenata
rabota. Vo princip, vremetraeweto za dnevnoto rabotno vreme e
sli~no za dogovori za raboten odnos na neopredeleno vreme i za
rabotnici so skrateno rabotno vreme: dnevnoto rabotno vreme ne
smee da nadmine 9 ~asovi na den ili 40 ~asovi nedelno. Kolektivnite
dogovori davaat varijacii za pokratki rabotni nedeli i denovi. Za
vrabotenite koi rabotat so namalen broj ~asovi, vklu~uvaj}i gi onie
koi rabotat so skrateno rabotno vreme, rabotnoto vreme koe go
nadminuva dogovoreniot broj na rabotni ~asovi, no vo domenot na
voobi~aenoto rabotno vreme odredeno so zakonot }e se presmetuva
kako prekuvremena rabota. Ne postoi posebna odredba koja se
odnesuva na pra{awata na progresivnoto penzionirawe za onie koi
rabotat so skrateno rabotno vreme ili za odano~uvaweto. Postojat
zakonski odredbi koi im davaat pravo na vrabotenite na koi im se
potrebni uslugi na socijalna pomo{ poradi zdravstveni pri~ini ili
poradi socijalni ili drugi materijalni pri~ini da go namalat
voobi~aenoto rabotno vreme, dokolku namaluvaweto na rabotnoto
vreme mo`e da se uredi bez odredeni nepogodnosti za rabotodava~ot.
Vo korist na ovie vraboteni, ovie odredbi se nadopolneti so
kolektivni i individualni dogovori vo odredeni granki na
industrijata.
Spored zakonot na Bugarija, reguliraweto na rabotata so
skrateno rabotno vreme e pridru`ena so reguliraweto na prekuvre-
menata rabota, koja vo princip e zabraneta, no dokolku prekuvreme-
nata rabota e izvr{ena, taa vo nikoj slu~aj ne smee da nadmine 150 ~a-
sovi godi{no. Rabotata so skrateno rabotno vreme i nejzinoto odano-
~uvawe e uredena preku specijalni skali i programi, obezbeduvaj}i
poniski danoci zaradi poniskiot nadomest. Bugarskiot zakon ne pre-
dviduva predvremeno penzionirawe za onie koi rabotat so skrateno
rabotno vreme. Ne postojat razliki vo pla}awata na socijalnoto
osiguruvawe, koe se zasnova na iznosot na nominalnata plata.
Vo Republika ^e{ka, reguliraweto na raboteweto so
skrateno rabotno vreme {to be{e opfateno so Zakonot za rabotni

pla}aat na site kategorii vraboteni edinstveno koga e nadminato normalnoto

rabotno vreme."

34
odnosi ne be{e pridru`eno so drugi odredbi za pra{awata koi se
spomenati vo gorenavedenoto pra{awe. Ima samo edna (op{ta)
odredba vo odnos na prekuvremenata rabota kako za onie koi rabotat
so polno rabotno vreme taka i za onie koi rabotat so skrateno
rabotno vreme, koe se presmetuva samo za onie koi rabotat so
skrateno rabotno vreme koga e odraboteno rabotnoto vreme za onie
koi rabotat so polno rabotno vreme odredeno so Zakonot za rabotni
odnosi.
Dvata postoe~ki i noviot nacrt-zakon vo Estonija ne pravat
razlika pome|u rabotnicite koi rabotat so skrateno rabotno vreme i
onie koi rabotat so polno rabotno vreme, kako vo odnos na
odano~uvaweto / socijalnata za{tita (i pridonesite i korista se
proporcionalni na platite na rabotnicite) ili predvremeno-
to/progresivno penzionirawe. Prekuvremenata rabota e definirana
kako rabotno vreme nad iznosot na ~asovite dogovoreni vo dogovorot
za raboten odnos. Taka, dokolku eden rabotnik so skrateno rabotno
vreme isto taka raboti pove}e od toa (na primer, dogovor za 20 ~asovi
nedelno, no rabotnikot raboti 35 ~asovi nedelno), ova se smeta za
prekuvremena rabota i rabotnikot ima pravo na relevantna za{tita,
dobivki i dodatno pla}awe. Prijaveni se problemi so personalot vo
prosvetata na koj mo`e da se dodadat dodatni rabotni ~asovi bez
pla}awe za prekuvremenata rabota.
Vo Polska i Republika Slova~ka, ne e usvoena nikakva
odnosna pridru`na legislativa.
Implementiranata legislativa vo Slovenija vklu~uva
odredba koja kako glaven princip sodr`i zabrana na prekuvremenata
rabota za rabotnicite koi rabotat so skrateno rabotno vreme.

35
 3. Dali socijalnite partneri bea vklu~eni vo podgotovkata
i izrabotkata na novite odredbi? Dali ova be{e
zadovolitelno?

Vo Avstrija se odr`aa nekolku sredbi pome|u vladata i socijalnite

partneri za da se razgleda implementacijata. Kako {to e navedeno,
vladata smeta{e deka nema potreba da se napravat izmeni na
postoe~kata legislativa. Unijata na sindikatot ÖGB ne be{e
potpolno uverena vo ova, imaj}i go predvid faktot deka, na primer,
za rabotnicite koi rabotat vo kancelariite, ~ie{to rabotno vreme
ne odgovara{e na najmalku 20% od zakonskoto ili kolektivno
dogovorenoto rabotno vreme, odredbite za otkaz ne se primenuvaa,
{to ~esto vode{e kon pokratki otkazni periodi osven dokolku ne e
poinaku dogovoreno.
Vo Belgija, povtorno za privatniot sektor, socijalnite partneri
bea zadovolitelno vklu~eni vo implementacijata, osobeno vo
ramkite na Nacionalniot sovet za trud.
LO vo Danska smeta deka socijalnite partneri bea zadovolitelno
vklu~eni. Me|utoa, nie se povikuvame na protestite pokrenati od
sindikatot i organizaciite na rabotodava~ite zaradi toa {to ne bea
konsultirani za legislativata koja go inkrporira dogovorot pome|u
LO i DA. (Vidi Glava 1)
Vo Finska, socijalnite partneri bea isto taka vklu~eni bidej}i
trostranata podgotovka na novite zakoni e normalna metoda na
implementacijata.
Vo Francija socijalnite partneri bea konsultirani za vreme na
izrabotkata na glavniot del od legislativata koja vklu~uva aspekti
od zakonot za skrateno rabotno vreme (,,Aubry Act II”)
Sostojbata be{e sli~na vo Germanija kade socijalnite partneri bea
isto taka vklu~eni vo parlamentarniot proces i bea vo sostojba da
isturkaat nekoi od svoite amandmani i barawa.
Vo Irska bea konsultirani organizacijata na rabotodava~ite (IBEC)
i Kongresot na irskiot sindikat. Bea odr`ani golem broj tristrani
sostanoci vo periodot pome|u juni i dekemvri 1999 godina. Me|utoa,
nacrt-zakonite - t.e. Nacrt-zakonot - ne be{e objaven do dekemvri

36
2000 godina i ne stana operativen do 20.12.2001 godina. Vremenskata
skala za transpozicija be{e premnogu dolga i be{e 11 meseci nad
posledniot datum na transpozicija, koj be{e 20.01.2001 godina. Irska
ja prekr{uva{e Direktivata i ICTU ja kosultira{e Evropskata
komisija i gi zamoli da przemat akcija protiv Irska. Komisijata
pobara od Irska da gi objasni pri~inite za docneweto, no ne prezede
nikakva akcija, glavno bidej}i Nacrt-zakonot be{e objaven eden
mesec pred krajniot rok na implementacijata, no ne stana zakon do
20.12.2001 godina.
Vo Italija, od druga strana, konfederaciite na sindikatot CGIL,
CISL i UIL ne zedoa u~estvo vo sostavuvaweto na nacrtot na
zakonskata odluka koja ja implementira{e Direktivata. Pri~inite
koi gi navede vladata bea po priroda organizaciski (problemi so
komunikaciite i vremeto).
Vo Holandija, na legislativata za raboteweto so skrateno rabotno
vreme $ prethodea Preporakite na Fondacijata za trud vo 1993 godina
do vladata i do decentraliziranite socijalni partneri, vo odnos na
ednakov tretman na rabotnicite koi rabotat so skrateno rabotno
vreme i vo odnos na transferot na rabotni ~asovi od polno rabotno
vreme na rabotewe so skrateno rabotno vreme, i obratno.
Vo Portugalija, sindikatite isto taka smetaa deka tie bea
zadovolitelno vklu~eni.
Socijalnite partneri vo [panija mnogu aktivno u~estvuvaa vo
implementacijata na zakonskata odluka 15/98 do toj stepen deka ovaa
zakonska odluka e plod na dogovorot sklu~en pome|u vladata i
sindikatite na 13.11.1998 godina za vrabotuvawe so skrateno rabotno
vreme i unapreduvawe na stabilnosta na rabotata.
Vo Obedinetoto kralstvo, pretstavni~kata na TUC u~estvuva{e na
edna neformalna grupa na ,,socijalen partner" svikana od vladini
funkcioneri. Glavno TUC smeta deka nema dovolno vreme za
soodvetno javno konsultirawe, a predlo`eniot odobren so zakon
Zakon za praktika za rabota so skrateno rabotno vreme koj be{e
razgledan od strana na grupata na ,,socijalen partner" da bide del od
implementacijata, be{e napu{ten od strana na vladata poradi
politi~ki pri~ini.

37
Vo Norve{ka, za temelnata proverka na postoe~kata legislativa bea
konsultirani socijalnite partneri i istata se smeta{e za
zadovolitelna.
Vo Bugarija, socijalnite partneri isto taka bea aktivno vklu~eni vo
podgotovkata na Zakonot za rabotni odnosi i na zakonskite izmeni i
dopolni; nivoto na nivnata vklu~enost se smeta{e deka e mnogu
dobro.
Sorabotkata na socijalnite partneri vo podgotovkata na izmenite i
dopolnite na Zakonot za rabotni odnosi vo Republika ^e{ka se
odviva{e preku rabotna grupa svikana od strana na Ministerstvoto
za trud i socijalni raboti za vreme na celiot proces, t.e. po~etokot
so izdavaweto na nacrt-tekstovi od razni delovi s# do odobruvaweto
na izmenata i dopolnata od strana na Parlamentot. Na socijalnite
partneri im be{e dadena mo`nost da gi dostavat svoite sopstveni
predlozi. Ministerstvoto gi usvoi tie predlozi, koi bea poddr`ani
od strana na dvata socijalni partneri, i bea vo soglasnost so naporot
da se dostigne harmonizacija so Evropskiot zakon, a ne gi prekr{i
drugite postoe~ki ~e{ki standardi.
Vo Polska, nacionalnite socijalni partneri neformalno zedoa
u~estvo vo podgotovkata na nacrt-zakonot vo ramkite na
Ministerstvoto za trud i socijalna politika, a oficijalno }e bidat
konsultirani {tom }e se podgotvi celiot nacrt-zakon na izmeni i
dopolni na Zakonot za rabotni odnosi.
Socijalnite partneri na Slova~ka bea vklu~eni vo podgotovkata i
izrabotkata na novata legislativa za trud ({to trae{e pove}e od 5
godini). Socijalnite partneri posetija mnogu seminari, diskusii i
konsultacii, a isto taka dadoa mnogu izjavi preku koi tie se obidoa
da gi unapredat svoite barawa i interesi. No, Konfederacijata na
sindikatite ne be{e zadovolna so procesot ili so odgovorot na
Ministerstvoto za trud, socijalni raboti i semejstvo, kako i
voop{to od vladata za svoite barawa.
Vo Slovenija, socijalnite partneri bea konsultirani za noviot Akt
za rabotni odnosi, iako celiot proces be{e popre~uvan od
gledi{tata na socijalnite partneri koi se raziduvaa, no osobeno od
promenite vo vladata, {to rezultira{e vo razli~ni partneri za
diskusija i - u{te pova`no - vo razli~ni vladini pozicii za odredeni
pra{awa.

38
 4. Kako e definirana rabotata so skrateno rabotno vreme?

Vo Avstrija kako op{ta definicija se primenuva, t.e. se smeta

za rabota so skrateno rabotno vreme, koj bilo aran`man za nedelno
rabotno vreme daden za pomalku ~asovi na rabotno vreme otkolku
{to e odredeno so zakon ili so primenliviot kolektiven dogovor.
Belgiskata legislativa vo minatoto ne dava{e nikakva
definicija za rabota so skrateno rabotno vreme. Glavno, be{e
prifatena definicijata {to figurira vo instrumentite na MOT
(ILO), t.e. rabota so skrateno rabotno vreme e rabota izvr{uvana
redovno i dobrovolno za vreme koe e pokratko od ona vo koe se
izvr{uva normalnata rabota. Ovaa definicija se inkorporira vo
Kolektivniot dogovor broj 35. Noviot zakon za nediskriminacija od
2002 godina za definicija na rabotnik so skrateno rabotno vreme i
sporedben rabotnik, e dadena vo soglasnost so definicijata sodr`ana
vo Direktivata. Glavno, toa zna~i deka isto taka za{titeni se
slu~ajnite rabotnici so skrateno rabotno vreme.
Vo Danska, kako rabota so skrateno rabotno vreme se
definira rabota za period od pomalku ~asovi rabotena od strana na
sporedben rabotnik so polno rabotno vreme vo istoto pretprijatie,
ili, onamu kade {to postoi vakviot rabotnik, od sporedben rabotnik
pokrien so istiot kolektiven dogovor, ili onamu kade {to vakviot
dogovor e na sila, toga{ se postaveni vo kolektivniot dogovor koj
normalno gi regulira uslovite za vrabotuvawe vo taa oblast. Vo
nacrt-zakonot za izmena na pravniot odnos pome|u rabotodava~ite i
vrabotenite koi primaat plata i nacrt-zakonot koj go izmenuva i
dopolnuva Aktot za otsustvo zaradi zadol`itelna voena slu`ba i
otsustvoto zaradi slu`ba vo ON itn., granicata vo smisla na ~asovi e
namalena od 15 na 8 ~asa, a na licata koi rabotat pove}e od 8 ~asa
nedelno so toa im se davaat istite prava i obvrski kako i na
vrabotenite so polno rabotno vreme. Vo komentarot na predlo-
`eniot nacrt-zakon za implementacija na Direktivata za vrabotuva-
we so skrateno rabotno vreme, HK/Danska predlo`i da bidat izmene-
ti ,,pove}e od 8 ~asovi". Vo ovoj slu~aj, interpretacijata na odredba-
ta mo`e da bide zasnovana na interpretacijata na prethodnata odred-
ba, a prethodnite sudski odluki s# u{te }e bidat primenlivi. Vo sog-
lasnost so sporot za nekonsultiraweto na odredeni organizacii,
ovie organizacii, osobeno od strana na rabotodava~ite, tvrdea deka i

39
ova pra{awe isto taka bi trebalo da se re{i preku pregovarawe, a ne
preku politi~ko manipulirawe na legislativata za skrateno rabotno
vreme.
Vo Finska, revidiraniot Akt za dogovori za vrabotuvawe
(55/2001) ne ja definira rabotata so skrateno rabotno vreme. Od
druga strana, konceptot e definiran, vo Aktot za rabotno vreme
(605/1996) ili, mnogu po~esto, so kolektiven dogovor. Postoi eden
isklu~ok. Aktot za eksperimentalno otsustvo za promena na rabota
(22.12.1995/1663) se odnesuva na vraboteni so polno rabotno vreme i
vraboteni ~ie rabotno vreme iznesuva 75 procenti od rabotnoto
vreme na vrabotenite so polno rabotno vreme od taa oblast. Taka,
spored ovoj akt, edinstveno vraboteni koi rabotat 75% ili pomalku
od redovnoto rabotno vreme se smetaat za rabotnici so skrateno
rabotno vreme.
S# do ,,Aubry Act II” od 19.01.2000, rabotata so skrateno rabotno
vreme vo Francija be{e definirana so ~len L.212-4-2 od Zakonot za
rabotni odnosi vo pogled na maksimalnata rabotna nedela.
Skratenoto rabotno vreme isto taka se smeta{e deka e ,,najmalku edna
pettina ~asovi na rabota pomalku od so zakonot opredeleni ~asovi
na rabota ili od ~asovite na rabota kako {to se odredeni so
dogovorot za industrijata ili za pretprijatieto".
Kako rezultat na toa, rabotnicite so skrateno rabotno vreme
se smetaa kako vraboteni koga mese~no rabotno vreme be{e ,,najmalku
edna pettina od ~asovite na rabota dadeni so primenata na toj
period na so zakonot opredeleni ~asovi na rabota ili so ~asovite
na rabota {to se odredeni so dogovorot za industrijata ili za
pretprijatieto". Na primer, vrz osnova na zakonska rabotna nedela
od 39 ~asa, raboteweto so skrateno rabotno vreme, presmetano na
nedelna osnova, zapo~nalo so 31 ~as i 12 minuti (ova be{e zaokru`e-
no na 32 ~asa). Ovaa definicija ostavi praven vakuum, bidej}i za onie
rabotnici ~ie rabotno vreme be{e nekade pome|u 32 ~asa, a
zakonskata rabotna nedela od 39 ~asa, ili rabotnata nedela navedena
vo kolektivniot dogovor, ne se smetaa nitu kako rabotnici so polno
rabtno vreme nitu pak kako onie so skrateno rabotno vreme.
,,Aubry Act II” ja otelotvori Direktivata za skrateno rabotno
vreme vo francuskiot zakon vo izmenetiot i dopolnetiot ~len L.212-
4-2 od Zakonot za rabotni odnosi. Ottoga{, rabotnicite se smetaa

40
deka se rabotnici so skrateno rabotno vreme dokolku vremetraeweto
na nivnoto rabotewe e pokratko od:
- so zakon propi{anite ~asovi na rabota (35) ili, dokolku ovie
~asovi se pomalku od so zakon propi{anite ~asovi, rabotnite
~asovi odredeni so dogovorot za industrijata ili za pretprija-
tieto ili ~asovite na rabota koi se primenuvaat vo
fabrikata;
- mese~noto rabotno vreme koe nastanuva od primenata, za toj
period, od so zakon propi{anite ~asovi na rabota ili,
dokolku se pomalku, ~asovite na rabota opredeleni so
dogovorot za industrijata ili za pretprijatieto, ili ~asovite
na rabota koi se primenuvaat vo fabrikata;
- godi{niot broj ~asovi na rabota koi nastanuvaat od primena-
ta, za toj period, od so zakon propi{anite ~asovi na rabota
ili, dokolku se pomalku, ~asovite na rabota opredeleni so do-
govorot za industrijata ili za pretprijatieto, ili ~asovite na
rabota koi se primenuvaat vo fabrikata, minus brojot na ~aso-
vi koj odgovara na dr`avnite praznici i nerabotnite denovi.
Vo Germanija rabotnikot so skrateno rabotno vreme se defi-
nira kako ,, koj bilo rabotnik ~ie voobi~aeno nedelno rabotno vreme
e pokratko otkolku kaj sporedbeniot rabotnik so polno rabotno
vreme". Dokolku nema dogovoreno redovno nedelno rabotno vreme,
rabotnikot so skrateno rabotno vreme bi bil koj bilo rabotnik ~ij
prose~en broj na rabotni ~asovi - zemeni vo period za edna godina -
se pomalku od prose~eniot broj na rabotni ~asovi kaj sporedbeniot
rabotnik so polno rabotno vreme. Sporedbeniot rabotnik se defini-
ra kako nekoj koj e anga`iran vo istiot vid raboten odnos vo istata
ili sli~na dejnost. Dokolku nema rabotnik za sporeduvawe vo istata
ustanova, sporedbata treba da se vr{i so obra}awe na koj bilo
primenliv sektorski kolektiven dogovor. Spored precedentno pravo,
sporednata rabota (geringfügige Beschätigung) isto taka se smeta kako
rabota so skrateno rabotno vreme i e definirana so § 2 od zakonot za
implementacija, nezavisno od toa dali vrabotenite se pokrieni so
socijalna za{tita ili ne.
Gr~kata legislativa isto taka ja koristi op{tata definicija
dadena vo Direktivata (,,pomalku ~asovi od normalnoto rabotno
vreme") so preporaki za mo`no dnevno, nedelno i mese~no rabotno

41
vreme. Postojat specijalni odredbi, na primer, za pretprijatijata vo
hotelskiot sektor. Koj bilo dogovor za skrateno rabotno vreme mora
da se prijavi vo Inspektoratot za trud; vo sprotivnost, rabotniot
odnos se smeta kako da e so dogovor za polno rabotno vreme.
Vo Irska, vraboteniot so skrateno rabotno vreme se definira
kako vraboten ~ie normalno rabotno vreme e pomalo od normalnoto
rabotno vreme na sporedbeniot rabotnik, so {to normalnite ~asovi
na rabota se prose~niot broj na ~asovi izraboteni za vreme na
odreden period koj ne mo`e da bide pomal od sedum dena, ili pogolem
od dvanaeset meseci.
Zakonskata odluka broj 61 vo Italija go definira
,,skratenoto rabotno vreme" kako ,,~asovi na rabota postaveni vo
poedine~en dogovor... koi vo koj bilo slu~aj se pomalku od normalni-
te (polno rabotno vreme)" (~len 1, stav 2b). ,,Polnoto rabotno vreme"
se definira kako normalni rabotni ~asovi navedeni vo ~len 13, stav
1" od Akt broj 196, 24.6.97 (40 ~asovi nedelno), ili koj bilo pomal
broj normalni ~asovi na rabota navedeni vo ,,kolektivnite dogovori"
(na koe bilo nivo), so toa {to tie vsu{not se ,,primeneti" vo edini-
cata na proizvodstvoto (~len 1, stav 2.a). ^asovite na skratenoto ra-
botno vreme mo`e da se rabotat bilo kako utvrden broj na denovi
sekoja nedela, sekoj mesec ili sekoja godina, ili kako utvrden broj na
~asovi za sekoj den ili za odreden broj denovi. Definicijata za
sporedben rabotnik vo italijanskiot zakon odgovara na pospecifi-
~en na~in na definicijata na Direktivata. Dogovorot za skrateno ra-
botno vreme mora da bide vo pismena forma i da vklu~i broj i model
na ~asovi {to treba da se odrabotat. Eden primerok od dogovorot
mora da se isprati do vlastite za trud vo provincijata vo rok od 30
dena od negovoto potpi{uvawe. Dokolku ne se stori toa, toa mo`e da
dovede do dogovor koj }e se proglasi kako dogovor za polno rabotno
vreme so site odnosni tro{oci koi }e bidat na smetka na
rabotodava~ot.
Vo Luksemburg, vraboteniot so skrateno rabotno vreme se
definira ,,kako vraboten koj, vo ramkite na zakonska dejnost, sklu~il
dogovor za rabotno vreme so rabotodava~ot so koj nedelnoto rabotno
vreme e pomalo od istoto normalno rabotno vreme koe se primenuva
vo pretprijatieto spored zakonot ili kolektivniot dogovor." Rabot-
nicite so skrateno rabotno vreme, sepak, mo`at da bidat vraboteni
pod dnevnite ili nedelnite granici navedeni vo dogovorot za

42
vrabotuvawe, pod uslov da prose~noto rabotno vreme, presmetano vo
period od 14 konsekutivni nedeli, ne e pogolemo od normalnoto
nedelno rabotno vreme odredeno vo dogovorot za vrabotuvawe. Osven
onamu kade {to odredbite vo dogovorot za vrabotuvawe ne naveduvaat
poinaku, efektivnata dnevna i nedelna prekuvremena rabota
izvr{ena od strana na rabotnikot so skrateno rabotno vreme ne
mo`e da bide pogolema od 20% od normalnoto dnevno ili nedelno
rabotno vreme navedeno vo dogovorot za vrabotuvawe. Ovie odredbi
za ,,prekuvremena rabota" se primenlivi samo do 31.07.2003 godina, a
od toj datum istite mo`e da bidat prodol`eni so specijalen zakon po
procenuvaweto na nivnoto vlijanie vrz pazarot na trudot.
Rabotata so skrateno rabotno vreme ne e definirana vo
legislativata vo Holandija. Pokraj toa, nitu pak rabotata so polno
rabotno vreme, zaradi razli~niot pristap na legislativata, koja
zabranuva praktikuvawe na primena na razli~en tretman vrz osnova
na kakva bilo razlika vo vremetraeweto na rabotnoto vreme. Vo
statistikata na rabotnata sila ,,polno rabotno vreme" zna~i pove}e
od 35 ~asovi nedelno.
Vo Portugalija, rabotnik so skrateno rabotno vreme e
rabotnik koj e vraboten so nedelno rabotno vreme koe e ednakvo ili
pomalo od 75% od normalnoto nedelno rabotno vreme vo
komparativna situacija. Ova nivo mo`e da bide zgolemeno preku
kolektivni dogovori.
Dogovorot za skrateno rabotno vreme vo [panija se definira
na sledniot na~in: ,,Dogovorot za vrabotuvawe se podrazbira kako
dogovor so skrateno rabotno vreme sekoga{ koga ima raboten dogovor
za broj na ~asovi za den, nedela ili za godina {to e pomalku od 77%
od raboten den so polno rabotno vreme utvrdeno vo kolektivniot
dogovor koj e va`e~ki, ili pak dokolku go nema, normalno zakonsko
dnevno ograni~uvawe". Spored literaturata (IDS april 2001,472),
ovaa definicija e zameneta so druga koja naveduva deka ,,rabota so
skrateno rabotno vreme e koj bilo broj na rabotni ~asovi za den,
nedela ili za godina {to e pomalku od ~asovite raboteni od strana
na vraboten so polno rabotno vreme". ^asovite na prekuvremena
rabota raboteni od rabotnik so skrateno rabotno vreme se
definiraat kako koi bilo ~asovi izraboteni nad onoj broj na ~asovi
koi se dogovoreni, iako tie se plateni po normalna stapka za ~as.
Neophodna e prethodna pismena soglasnost na vraboteniot za da

43
raboti so prekuvremena rabota, a odbivaweto od strana na
vraboteniot ne smee da se kaznuva. Vo site slu~ai, vkupniot broj
~asovi na prekuvremena rabota ne smee da nadmine 15% od normalno
rabotenite ~asovi. Ovie reformi se rezultat na Zakonskata odluka
od 03.03. (broj 5/2001).
Sega{niot tekst na nacrt-zakonot vo [vedska isto taka dava
op{ta definicija (,,pomalku ~asovi otkolku normalnite ~asovi
utvrdeni so zakonot ili kolektivniot dogovor") so nedelno i
godi{no rabotno vreme kako mo`ni referentni ramki.
Vo Obedinetoto kralstvo, odredbite davaat definicija za
rabotnici so polno rabotno vreme i za onie so skrateno rabotno
vreme.8 Kako rabotnik so ,,polno rabotno vreme" se definira lice
koe e ,,potpolno ili delumno plateno vo odnos na vremeto koe go
raboti i, imaj}i go predvid obi~ajot i praktikata na rabotodava~ot
vo odnos na rabotnicite vraboteni od negova strana pod istiot vid na
dogovor, se identifikuva kako rabotnik so polno rabotno vreme".
,,Rabotnik so skrateno rabotno vreme" vo sprotivnost, se definira
kako nekoj koj e ,,potpolno ili delumno platen vo odnos na vremeto
koe go raboti i, imaj}i go predvid obi~ajot i praktikata na
rabotodava~ot vo odnos na vrabotenite rabotnici pod istiot vid na
dogovor, ne se identifikuva kako rabotnik so polno rabotno vreme".
Regulativata ponatamu dava mnogu dvosmisleni definicii za
,,rabotnici koi stanuvaat rabotnici so skrateno rabotno vreme"9 i za
,,rabotnici koi se vra}aat na skrateno rabotno vreme po otsustvo".10
8
Treba da se naglasi deka, nasproti silnoto lobirawe od strana na Konfederacijata
na britanskata industrija, vladata na Obedinetoto kralstvo be{e ubedena da go
koristi terminot ,,rabotnik" namesto ,,vraboten", koj ima drugo zna~ewe vo
Obedinetoto kralstvo {to ~esto vodi do pomala za{tita. Posledicata na
koristeweto na terminot ,,rabotnik" e deka ,,zavisen samovraboten" e isto taka
pokrien vo praktikata. Pokraj toa, povremenite rabotnici ne se isklu~eni.
9
Toa e rabotnik koj (a) bil identifikuvan kako rabotnik so polno rabotno vreme vo
soglasnost so odredbata i (b) spored prestanokot ili varijacijata na negoviot
dogovor, prodol`uva da raboti pod nov ili izmenet dogovor, bilo da e od istiot vid
ili ne, koj bara od nego da raboti za broj na nedelni ~asovi na rabota koj e ponizok
od onoj broj koj trebalo da go raboti neposredno pred poni{tuvaweto ili promenata.
Ili, toa mo`e da bide rabotnik na koj se odnesuva ovaa odredba kako toj da bil
rabotnik so skrateno rabotno vreme i kako da imalo sporedben rabotnik so polno
rabotno vreme vraboten pod uslovi koi se primeneti na nego neposredno pred
izmenata ili poni{tuvaweto.
10
Toa e rabotnik koj se identifikuva{e kako rabotnik so polno rabotno vreme vo
soglasnost so odredbata neposredno pred period na otsustvo (nezavisno od toa dali
otsustvoto sledelo so poni{tuvawe na dogovorot na rabotnikot ili ne); (b) se vra}a
na rabota kaj istiot rabotodava~ vo period koj e pomal od dvanaeset meseci so
po~etok na denot koga zapo~nal periodot na otsustvoto; ili (v) se vra}a na istata

44
Spored Oddelot za istra`uvawe na rabotnata sila (LRD 2000) i
pretstavni~kata na TUC na konferencijata na ETUC NETLEX 2001
godina, izgleda deka ovaa definicija gi isklu~uva neredovnite ili
rabotnicite so nula rabotni ~asovi vo nedelata, kako i rabotnicite
koi rabotat na akord, koi se plateni spored nivniot proizvod, a ne
spored brojot na ~asovite koi tie gi rabotat. Profesorot
C.Barnhard smeta deka koristenata definicija e glavniot problem
na Direktivata i nejzinata implementacija vo Obedinetoto
kralstvo, bidej}i taa dovede do isklu~uvawe od za{titata pod
Direktivata na okolu 93% od rabotnicite so skrateno rabotno vreme
vo Obedinetoto kralstvo.
Vo Norve{ka ne postojat izri~iti definicii navedeni vo
Aktot koj se odnesuva na za{titata na vrabotuvaweto i na rabotnata
sredina. Me|utoa, postojat rasfrlani odredbi vo nekolku kolektivni
dogovori sklu~eni na nacionalno i sektorsko nivo. Definicijata e
pove}e ili pomalku identi~na so definicijata dadena vo dogovorot.
Poimot ,,rabotnik so skrateno rabotno vreme" se odnesuva na
rabotnik ~ii normalni ~asovi na rabota, presmetani na nedelna
osnova ili na prosek preku period na vrabotuvawe do edna godina, se
pomalku od normalnite ~asovi na rabota vo sporedba so rabotnik so
polno rabotno vreme.
Vo Bugarija skratenoto rabotno vreme e definirano kako
mo`nost na stranite na dogovorot za vrabotuvawe da se soglasat za
rabota za del od rabotnoto vreme koe e opredeleno so zakon. Samite
strani - rabotnikot i rabotodava~ot - go odreduvaat traeweto i
raspredelbata na rabotnoto vreme. Vtorata definicija se odnesuva
na ,,namaleno rabotno vreme za rabota pod nezdravi uslovi i
izvr{uvaweto na aktivnosta vo specifi~ni uslovi na rabota".
Tretata formulacija be{e izbri{ana od Zakonot za rabotni odnosi

rabota ili na rabota od isto nivo pod dogovor, bilo da e razli~en dogovor ili
izmenet dogovor i nezavisno od toa dali e toj od istiot vid, spored koj od nego se
bara da raboti broj na ~asovi vo nedelata {to e pomal od brojot na ~asovi koi
trebalo da gi raboti neposredno pred periodot na otsustvoto. Ili, toa e isto taka
rabotnik na koj se primenuva ovaa odredba (,,rabotnik koj se vra}a") kako da bil
rabotnik so skrateno rabotno vreme i kako da imalo komparativen rabotnik so
polno rabotno vreme vraboten pod (a) dogovor spored koj bil vraboten rabotnikot
koj se vra}a bil vraboten neposredno pred periodot na otsustvoto; ili (b) kade e
poka`ano deka, vrateniot rabotnik prodol`il da raboti pod dogovorot spomenat vo
potstavot (a) varijacijata bi bila napravena za vreme na negovoto vremetraewe za
vreme na otsustvoto, dogovorot spomenat vo toj potstav so taa varijacija.

45
na 01.01.2000 godina; taa se odnesuva{e na mo`nosta da se raboti 5
dena ili 40 ~asovi vo tekot na eden mesec - so ili bez prekin.
Sli~na sostojba treba da se najde vo Republika ^e{ka, kade
definicijata za skrateno rabotno vreme e sodr`ana vo Del 86, stav 1,
od Zakonot za rabotni odnosi: ,,rabotodava~ot i vraboteniot mo`e da
se dogovorat za rabota so skrateno rabotno vreme (pomalo od polno
nedelno rabotno vreme) vo dogovorot za vrabotuvawe kade {to
postojat operativni pri~ini, ili dokolku operativnite uslovi na
stranata na rabotodava~ot dozvoluvaat, kade {to postojat zdrav-
stveni ili drugi va`ni pri~ini na stranata na vraboteniot." Raboto-
dava~ite se dol`ni da sozdadat uslovi koi mu dozvoluvaat na rabot-
nikot da raboti so skrateno rabotno vreme. Rabotnicite so skrateno
rabotno vreme imaat pravo da bidat plateni spored ~asovite na
rabota.
§6 od Aktot za rabotno vreme na Estonija (usvoen na 24.01.2001
godina) naveduva deka ,,skrateno rabotnoto vreme e rabotno vreme koe
e pokratko od utvrdeniot standard za rabotno vreme na mestoto na
vrabotuvaweto i koe se primenuva so dogovorot pome|u vraboteniot i
rabotodava~ot."
Vo Polska s# u{te ne postoi definicija.
Vo sega{nata legislativa na Slova~ka, skratenoto rabotno
vreme e glavno definirano kako rabotno vreme koe e pokratko od
polnoto rabotno vreme. No isto taka postojat drugi vidovi na
skrateno rabotno vreme koi preku definiciite za niv zna~at deka
tie se izvr{uvaat kako vtora rabota za istiot rabotodava~, ili kako
skrateno rabotno vreme za razli~ni rabotodava~i (edna ili pove}e
raboti bez ograni~uvawe) pokraj glavnata rabota so polno rabotno
vreme. Poslednoto mo`e da vklu~i rabotnik bez redovno vrabo-
tuvawe. Spored novata legislativa, koja e sega vo podgotovka, }e ima
samo dva vida na skrateno rabotno vreme: rabota koja vklu~uva po-
kratko rabotno vreme od polnoto rabotno vreme i neredovna rabota.
Vo Slovenija skratenoto rabotno vreme e definirano kako
rabotno vreme koe e pokratko od voobi~aenoto rabotno vreme kaj
odreden rabotodava~.

46
 5. Dali koi bilo rabotnici so skrateno rabotno vreme se
isklu~eni od odredbite za ednakov tretman (rabotnici
bez redovno vrabotuvawe, javniot sektor,
mikropretprijatijata...)?

Avstriskiot Akt za rabotno vreme, koj ja sodr`i op{tata

klauzula za nediskriminacija vo korist na rabotnicite so skrateno
rabotno vreme, vo princip ne se primenuva za dr`avnite slu`benici.
Spored presudata na Evropskiot sud (C-234/95), koj go smeta{e za
diskriminatorski osobeno za `enite, ovoj princip be{e ukinat, duri
iako samo za dogovorite za vrabotuvawe {to zapo~nuvaa po 16.06.1998
godina. Pokraj toa, legislativata na javnata slu`ba ne se primenuva
za rabotnici bez redovno vrabotuvawe, t.e. za rabotnici koi zara-
botuvaat pomalku od 301,54 evra mese~no. Vo privatniot sektor ovie
rabotnici se o~igledno pokrieni. Drugi izvori otkrivaat deka isto
taka postojat isklu~oci za menaxerskiot personal i rabotnicite koi
rabotat vo domovite pokrieni so Akt za rabota doma.
Belgiskata regulativa za implementacija ne isklu~uva koi
bilo rabotnici so skrateno rabotno vreme. Komentarot na zakonot
od 2002 godina koj ja pro{iri primenata na Direktivata na
rabotnicite od javniot sektor, duri ja spomenuva primenata na
za{titata na agenciski rabotnici so skrateno rabotno vreme i onie
anga`irani vo takanare~enite ,,programi za priklu~uvawe i povto-
rno vklu~uvawe vo pazarot na rabotna sila". Nitu nacionalniot
kolektiven dogovor br. 35 bis od 2002 godina ne dava isklu~oci koi se
odnesuvaat na rabotnici bez redovno vrabotuvawe.
Vo Danska, dogovorot pome|u Nacionalnata asocijacija na
lokalnite vlasti vo Danska, Asocijacijata na okru`nite soveti vo
Danska, Op{tinata Kopenhagen, Op{tinata Frederiksberg i
Asocijacijata na organizaciite na vrabotenite vo lokalnata samo-
uprava, Centralnata organizacija na dr`avnite rabotnici vo Danska
II, Danskata konfederacija na profesionalnite asocijacii, Loerernes
Centralorganisation [Centralna organizacija na danskite nastavnici],
Overenskomstansattes Centralorganisation [Centralna organizacija na
vrabotenite na kolektivniot dogovor] i Ministerstvoto za finansii
ne gi pokrivaat rabotnicite bez redovno vrabotuvawe. Dogovorot

47
pome|u FDB i Handelskartellet i Danmark [Konfederacija na
sindikatite na trgovija, transport i uslugi vo Danska] i dogovorot
pome|u LO /DA, od druga strana, ne gi isklu~uvaat rabotnicite so
skrateno rabotno vreme bez redovno vrabotuvawe.
Spored konfederaciite na sindikatite, vo princip, nitu eden
rabotnik so skrateno rabotno vreme ne e isklu~en od ednakviot
tretman vo Finska. Neophodnoto razjasnuvawe e deka sekako rabot-
nicite so skrateno rabotno vreme so dogovori ili koi vodat dejnosti
koi se isklu~eni od revidiraniot Akt za dogovori za vrabotuvawe,
koj ja utvrduva za{titata, na toj na~in se isto taka avtomatski
isklu~eni od za{titata na ednakov tretman. Ne postoi isklu~ok za
rabotnicite bez redovno vrabotuvawe.
Vo Francija situacijata mo`e da se rezimira na sledniot
na~in:
Oblasta na primenata na odredbite za skrateno rabotno vreme
(a so toa spored odredbite za ednakov tretman), koi ne se izmeneti i
dopolneti so Aubry Act II, e kako {to sleduva.
^len L.212-4-1 od Zakonot za rabotni odnosi gi definira
pretprijatijata za koi stanuva zbor mnogu op{irno: industriski, ko-
mercijalni i zemjodelski pretprijatija, javni i ministerski oddeli,
profesii, grade`ni firmi, asocijacii na rabotodava~ite i asoci-
jacii od koj bilo vid.
Od druga strana, isklu~eni se slednite: individualnite rabo-
todava~i i vrabotenite vo vladinite oddeli, lokalnite javni vlasti
i javnite administrativni ustanovi pod javnoto pravo. Pokraj toa,
odredeni odluki zabranuvaat odredeni funkcioneri so ili bez
postojano mesto na dobivawe na priod do skrateno rabotno vreme
zaradi dol`nostite koi tie gi izvr{uvaat, {to mo`e da ne bide vo
soglasnost so rabotata so skrateno rabotno vreme (menaxeri na
kompanii, vladini knigovoditeli itn.).
Vo odnos na vrabotenite koi koristat osiguruvawe, odredbite
se primenuvaat vo princip na sekoj (onie so dogovor za odredeno
rabotno vreme ili so dogovor za neodredeno vreme, kako i onie koi se
na privremeni raboti), osven za trgovski patnici koi pretstavuvaat
dve ili pove}e firmi. Vo slu~aj na posledno spomenatite, Cour de
Cassation propi{a deka faktot {to tie pretstavuvaat pove}e od eden
klient, t.e. nekolku rabotodava~i, ne rabotat so fiksno rabotno

48
vreme i nemaat pismen dogovor, zna~i deka tie ne rabotat so skrateno
rabotno vreme. Postojat specijalni odredbi za skrateno rabotno
vreme so concierges, doma{en pomo{en personal, rabotnici koi rabo-
tat doma, grade`ni rabotnici, rudari, novinari, artisti itn.
Pokraj toa, odredeni posebni formi na rabota so skrateno
rabotno vreme, kako {to e otsustvo na roditel ili koga e zemeno
progresivno predvremeno penzionirawe, potrebno e vraboteniot da
se podredi na odredeni uslovi, koi vsu{nost gi isklu~uvaat drugite
odredeni vraboteni.
Vo odnos na mo`nosta da se isklu~at rabotnicite bez redovno
vrabotuvawe, Aubry Act, nasproti toa, go vrati poimot ,,travail
intermttent"so cel da se usvojat postoe~kite odredbi za rabota so
skrateno rabotno vreme za rabotnicite bez redovno vrabotuvawe
kako {to e vo sektorot za zabava i vo sezonskite zanimawa. Ova sega
dovede do vospostavuvawe na takanare~eniot ,,temps partiel module" koj
e ureden vo ramkata na kolektivniot dogovor i go izmenuva re`imot
na godi{na rabota so skrateno rabotno vreme vrz osnova na odreden
dogovor za vrabotuvawe koj e voveden so Loi Quinquennale. Me|utoa,
ekspertite priznavaat deka zaradi specifi~nite modaliteti za
priod kon rabotata so skrateno rabotno vreme (kako {to se
pragovite na vozrasta), mnogu rabotnici bez redovno vrabotuvawe ne
mo`at da dobijat korist od sistemot koj e predviden na toj na~in.
[to se odnesuva do nadomestot, osobeno treba da se istakne
deka Aubry Act II vovede isklu~ok vo principot na striktna proporci-
onalnost vo nadomestot, a ova be{e zavereno od strana na Ustavniot
sovet vo negovata odluka od 13.01.2000 godina za Aubry Act II.
Principot, povtoren vo ~len L.212-4-5 od Zakonot za rabotni
odnosi, koj postavuva izri~it princip na ednakov tretman11, be{e
deka kakvo bilo namaluvawe na rabotnoto vreme mora da se
kompenzira so zgolemuvawe na platata. Vo slu~aj koga vrabotenite
primaat minimalna plata zagarantirana so zakonot, ~len 32 II od

11
,,Vraboteni koi rabotat vrz osnova na skrateno rabotno vreme treba da imaat
korist od pravata dadeni so zakonot na rabotnicite so polno rabotno vreme i, vo
ramkite na odredeni ograni~uvawa, so dogovori so kompanija ili rabotili{te, koi
obezbeduvaat odredeni prava preku kolektiven dogovor". Ovoj princip treba isto
taka da se pro{iri za da gi pokrie praktikite na kompaniite ili na rabotili{teto
(Pravilo na Vrhovniot apelacionen sud za pra{awata za trudot od 13.04.1999
godina). Stavovite koi sleduvaat vo ovoj ~len davaat principi na nediskriminacija
vo odnos na periodi na sudski procesi, pla}awe, starost, prekin na isplata itn.

49
Aktot dava garantiran nadomest koj se primenuva za rabotnicite so
skrateno rabotno vreme:
- koi gi namaluvaat svoite ~asovi na rabota,
- koi ne gi namaluvaat svoite ~asovi na rabota, tuku koi
imaat rabota koja po prirodata i ~asovite na rabota e
ekvivalentna na onaa na rabotnik od istoto pretprijatie
koj prima dodatok za razlika.
Kako rezultat na toa, dokolku nema namaluvawe na brojot na
~asovite izraboteni od vrabotenite so skrateno rabotno vreme na
koi im se pla}a minimalnata garantirana plata vo edno
pretprijatie, nikoj od niv nema korist od diferencijalnata
garancija. So drugi zborovi, principot na proporcionalnost na
nadomestot pome|u rabotnicite so skrateno rabotno vreme i polno
rabotno vreme ne se primenuva, tuku prevladuva principot na
ednakvost pome|u rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Treba da se
istakne deka ova re{enie se primenuva samo dokolku postoi kolek-
tiven dogovor koj go odreduva pla}aweto na dodatokot na razlikata
kon platata za specifi~na namena na odr`uvawe na nivoto na
nadomestot. Od druga strana, vo drugi slu~ai (dokolku ne postoi
kolektiven dogovor ili dokolku postoi kolektiven dogovor koj
predviduva poka~uvawe na platata po ~asovi, no ne i pla}awe na
razlikata na platata), zakonot ja isklu~uva primenata na principot
na proporcionalnost na nadomest, a prevladuva principot na
,,ednakva plata za ednakva rabota" (~len 32 VI od Aubry Act II).
Principot na ednakov tretman ponatamu e voveden vo Nacio-
nalniot me|uprofesionalen dogovor za vrabotuvawe od 1995 godina,
koj dava ramka za sektorskite kolektivni dogovori za razvojot na ra-
botata so skrateno rabotno vreme, no so koj mora da se garantira ed-
nakov tretman vo odnos na rabotnite uslovi, razvojot na karierata,
nadomestot, obukata, sindikalnite prava12 i pristapot do socijalnite
uslugi.
Od druga strana, odredeni primeni na rabota so skrateno
rabotno vreme, kako vo ramkite na progresivnoto penzionirawe,

12
Rabotnicite so skrateno rabotno vreme gi imaat istite prava kako rabotnicite so
polno rabotno vreme vo odnos na izborot i kandidaturata za rabotni~kite soveti.
Od druga strana, rabotnicite so skrateno rabotno se zemeni predvid samo
proporcionalno za presmetuvawe na pragovite spored koi eden rabotni~ki sovet
mo`e ili ne mo`e da se vospostavi vo edno pretprijatie.

50
edinstveno se primenuvaat na rabotnicite so polno rabotno vreme.
Vo javniot sektor, odredeni profesii ne mo`e da se vodat vrz osnova
na skrateno rabotno vreme.
Nasproti faktot deka Germanskiot zakon se primenuva kako
za vrabotenite vo privatniot taka i vo javniot sektor, pravoto da se
raboti so skrateno rabotno vreme bez soglasnost na rabotodava~ot ne
postoi vo mikropretprijatijata koi vrabotuvaat do 15 lica (vidi § 8
Abs. 7). Pokraj toa, legislativata se primenuva samo za rabotnici
koi rabotele najmalku 6 meseci vo pretprijatieto (§ 8 Abs. 1). Za
posledniot se smeta{e deka e neophodno da bide vo soglasnost so
postoe~kata legislativa za za{tita od otpu{tawe
(Kündigungsschutzgesetz). Od druga strana, zakonot se primenuva za
rabotnici od koja bilo kategorija (vraboteni so polno rabotno
vreme, so skrateno rabotno vreme, privremeno, pa duri i vraboteni
na odredeno vreme) i duri i na rabotnici so ,,geringfugige
Beschäftigung”13. Poslednoto poka`uva deka germanskata primena na
legislativata na toj na~in ne ja koriste{e opcijata za isklu~uvawe
na rabotnicite bez redovna rabota. Vrabotenite na menaxerskite
rabotni mesta se isto taka vo mo`nost da dobijat korist od ovoj
zakon za skrateno rabotno vreme.
Vo Grcija novata legislativa se primenuva kako za privatnite
taka i za javnite pretprijatija i za drugi tela vo javniot sektor. Taa
ne gi isklu~uva rabotnicite so neredovna rabota. Zakonot jasno
naveduva deka rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da bidat
isto taka plateni so stapkata na bonus od 75% koj se dava na
rabotnicite so polno rabotno vreme za rabota vo nedelite i
dr`avnite praznici. Na rabotnicite so skrateno rabotno vreme isto
taka im se garantira proporcionalen paritet so rabotnicite so

13
Ova se odnesuva na rabotnici so skrateno rabotno vreme koi zarabotuvaat pomalku
od 325 evra mese~no. Novata regulativa koja e na sila od 01.04.1999 godina predviduva
site novi takanare~eni ,,mali dogovori za vrabotuvawe", koi gi vklu~uvaat lu|eto
{to rabotat vo privatni doma}instva, da mora da bidat izvesteni za raznite fondovi
na socijalno osiguruvawe. Pragot na prihodot nema da se iska~i spored inflacijata.
Onamu kade {to e pogodno, rabotodava~ot mora da plati 12% od vrednosta na platata
na fondot za penzisko osiguruvawe {to e opredeleno so zakon i 10% na odnosniot
lokalen fond za osiguruvawe pri bolest. Dokolku celokupnite zarabotuva~ki na
vraboteniot doa|aat od ,,malo vrabotuvawe", tie se izzemeni od danokot na prihod.
Noviot zakon definira tri vida na ,,malo vrabotuvawe". Prviot, kratkoro~ni ili
sezonski dogovori za maksimum dva meseca ili 50 denovi godi{no. Vtoro, mali
dogovori kako dodatok na glavnata rabota, i treto, vrabotenite koi se potpolno
vraboteni so takvi dogovori so vkupen prihod pod pragot od 325 evra.

51
polno rabotno vreme vo oblasti kako {to e minimalnata plata koja e
kolektivno dogovorena na nacionalno nivo, stru~na obuka, socijalni
uslugi na firmite, godi{en odmor i za{tita so socijalno
osiguruvawe.
Vo Irska zakonot se primenuva na site rabotnici so skrateno
rabotno vreme koi rabotat pod dogovor za vrabotuvawe ili se
pripravnici, ili vraboteni preku nekoja agencija za vrabotuvawe
ili se na pozicija pod ili vo slu`ba na dr`avata. Bidej}i noviot
Akt go ukinuva prethodniot akt od 1991, {to zna~i deka pragot koj
bara{e rabotnikot so skrateno rabotno vreme da bide vraboten so
kontinuiran broj na ~asovi od strana na rabotodava~ot za ne pomalku
od 13 nedeli, i normalno treba da se o~ekuva da raboti ne pomalku od
8 ~asa nedelno, pove}e ne se primenuva. Presmetuvaweto na
kontinuiranata slu`ba za steknuvawe na pravo pod, na primer,
Aktite za nefer otpu{tawa i vi{ok na rabotna sila, sepak, s# u{te
se primenuva. Zaradi ovie pri~ini, na rabotnikot s# u{te }e mu
treba da ima 12 meseci kontinuirana slu`ba kaj negoviot
rabotodava~. Aktot isto taka delumno se primenuva kaj rabotnici
bez redovna rabota {to rabotat so skrateno rabotno vreme iako
zakonot jasno ja definira ovaa pojava. Za rabotnik so skrateno
rabotno vreme se smeta rabotnik koj raboti na vremena osnova
dokolku vo toa vreme toj ili taa bile kontinuirano vo slu`ba kaj
rabotodava~ot za period od pomalku od 13 nedeli, a toj period na
rabota i koj bilo drug period na rabota ne se od takva priroda koja
mo`e razumno da se smeta kako redovno ili sezonsko vrabotuvawe.
Druga mo`nost vo koja mo`e da se smeta kako rabotnik so skrateno
rabotno vreme bez redovno vrabotuvawe e dokolku rabotnikot se
smeta kako takov vrz osnova na uslovi specificirani vo
kolektivniot dogovor. Nadle`nite ministri, po konsultacija so
socijalnite partneri, od vreme na vreme sepak treba da gi
razgleduvaat ovie kriteriumi. Odredeni odredbi za rabotnici bez
redovno vrabotuvawe nema da bidat izraboteni osven dokolku
pregledot ne poka`e deka ne mo`e da ima objektivna osnova za
tretirawe na ovie rabotnici na ponepovolen na~in od rabotnicite
so polno rabotno vreme so koi se sporeduvaat.
Odredbite od zakonskata odluka br.61 vo Italija, vklu~uvaj}i
gi onie na ednakov tretman, se primenuvaat na site rabotnici od
privatniot i od javniot sektor. Tie isto taka se odnesuvaat na

52
rabotnici so skrateno rabotno vreme bez redovno vrabotuvawe
bidej}i italijanskiot zakon ne nametnuva ograni~uvawa za minimum
~asovi na rabota vo privatniot sektor, tuku samo za maksimalniot
broj na ~asovi. Postojat specifi~ni odredbi za sektorot na
zemjodelieto.
Bidej}i vo Luksemburg, dogovorot za vrabotuvawe so skrateno
rabotno vreme isto taka se vladee spored Aktot za dogovori za
vrabotuvawe od 1989 godina, od negoviot ~len broj 1 proizleguva deka
i kancelariskite rabotnici i drugite rabotnici mo`e da bidat
rabotnici so skrateno rabotno vreme vo privatniot i javniot sektor.
Legislativata na Luksemburg ne ja koristi mo`nosta da go isklu~i
rabotnikot bez redovno vrabotuvawe, no bidej}i najgolem broj od
specifi~nite modaliteti koi treba da imaat pristap do rabotata so
skrateno rabotno vreme, se predmet na uslovi spored starost, mnogu
od ovie modaliteti ne mo`e da bidat ispolneti od strana na ovoj
rabotnik bez redovno vrabotuvawe.
Vo Holandija, od odredbite za ednakov tretman ne e isklu~en
nitu eden rabotnik so skrateno rabotno vreme, a posebno vo
privatniot sektor.
Vo Portugalija i vo Norve{ka, odredbite na legislativata od
principot ne gi isklu~uvaat rabotnicite so skrateno rabotno vreme.
O~igledno, poslednata reforma vo [panija dovede do
isklu~uvawe na izvesen broj na rabotnici so skrateno rabotno vreme,
a osobeno sezonskite rabotnici so skrateno rabotno vreme.
Sezonskiot rabotnik vo [panija mo`e da se definira kako rabotnik
koj napravil dogovor da slu`i za odreden period vo tekot na godinata
(sezona) za vreme na koj postoi pogolema pobaruva~ka. Dokolku
sezonata zavr{ila, dogovorot za vrabotuvawe prestanuva s# do
slednata sezona. Mo`ni primeri se onie rabotnici od stranstvo koi
rabotat na odr`uvawe na bazeni za plivawe (~uvari na soblekuvalni)
ili onie koi sobiraat ovo{je za vreme na berbata. [panskata
legislativa sega pravi, spored sindikatot na [panija, mnogu
ve{ta~ka i nepravedna razlika pome|u:
I. Sezonski rabotnici najmeni za odredeni datumi:
Na primer, ~uvarot na soblekuvalnite se najmuva sekoja godina
od 15.06. do 30.09.

53
 Spored zakonot, toj se smeta za rabotnik so skrateno rabotno
vreme.
II. Sezonski rabotnici najmeni za neodredeni datumi:
Bera~ot se najmuva sekoja godina, no ne postoi odredena
sigurnost za toa koga }e zapo~ne sezonata i koga istata }e
zavr{i. Taka to~niot period varira od godina vo godina.
Spored zakonot, toj ili taa se smeta za vraboten ,,odredeno-
nekontinuirano" (fijo discontinuo).
Ovaa razlika ima sprotiven efekt. Prvo, rabotnikot so
odredeno-nekontinuirano vreme ima - spored zakonot, pravo da bide
najmen na po~etokot na sekoja sezona. Vo drugiot slu~aj, povtornoto
anga`irawe e obvrska spored voljata na rabotodava~ot. Rabotnikot
so skrateno rabotno vreme ima pravo povtorno da bide najmen,
edinstveno dokolku toa e posebno navedeno vo negoviot dogovor.
Me|utoa, najva`en efekt, a koj e mnogu {teten za rabotnikot,
e onoj koj proizleguva od ~len broj 1 od Real Decreto-ley 5/2002 od 24.05,
koj, izmenuvaj}i i dopolnuvaj}i ja prethodnata legislativa,
indirektno utvrdi deka sezonskite rabotnici najmeni za odredeni
datumi - na toj na~in smetani za rabotnici so skrateno rabotno vreme
- nemaat pravo da primaat dodatok za nevrabotenost. Pred promenata
site ovie rabotnici gi imaa istite beneficii. Novata sostojba
sindikatot ja smeta za diskriminatorska i na toj na~in kako
nepravilna implementacija na Direktivata.
Vo [vedska postoe~kata legislativa i nacrt-zakonot za
implementacija se primenuvaat za site rabotnici so skrateno
rabotno vreme kako vo privatniot taka i vo javniot sektor.
Sega{nite tekstovi ne se nameneti da gi isklu~at rabotnicite bez
redovno vrabotuvawe. Principot na nediskriminacija e namenet da ja
pokrie kako direktnata taka i indirektnata diskriminacija,
nezavisno od toa dali diskriminacijata e namerna ili ne.
Vo Obedinetoto kralstvo, sprotivno od prethodnite nacrt-
zakoni, site rabotnici so skrateno rabotno vreme - a na toj na~in ne
samo ,,vrabotenite" - se pokrieni, {to zna~i deka rabotnicite bez
redovno vrabotuvawe i privremenite agenciski rabotnici se isto
taka pokrieni. Odredbite se primenuvaat na po{iroka kategorija na

54
site ,,rabotnici"14 otkolku samo na ,,vrabotenite". Bitni, toa zna~i
deka golem broj na poedinci, koi mo`e da ne bidat pokrieni so druga
legislativa kako onaa koja dava nefer prava za otpu{tawe, }e bide
pokriena od novite pravila za skrateno rabotno vreme. Od druga
strana, odredbite se primenuvaat samo delumno, i spored dobro
definiranite raboti, na: vrabotuvawe vo slu`ba na krunata,
vooru`enite sili, personalot na Domot na lordovite, personalot na
Dolniot dom, policija i nositeli na sudski slu`bi. Ova proizleguva
deka e isklu~ok koj e zaedni~ki za mnogu zakonski odredbi za rabotni
odnosi vo Obedinetoto kralstvo.
Pretstavni~kata na TUC na konferencijata na ETUC NETLEX
od 15-17.11.2001 godina referira{e za postoeweto na odredeni
,,rabotnici bez redovno vrabotuvawe".
Vo Bugarija rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne se
li{eni so zakonot od obuka, povtorna obuka, penzii, sindikalni
prava itn. Nema de jure poinakov tretman, no mo`no e da se najdat
odredeni povredi na ovie op{ti prava vo prakti~nata
implementacija na raboteweto so skrateno rabotno vreme.
Spored izmenetiot i dopolnetiot Del 7 od Zakonot za rabotni
odnosi, rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne se isklu~eni od
odredbite za ednakov tretman vo Republika ^e{ka. Tie imaat
ednakvi prava i barawa kako i rabotnicite so polno rabotno vreme
vo pogled na op{tata regulacija na ovie pra{awa vo Zakonot za
rabotni odnosi. Nema odredeni pravila za rabotnicite bez redovno
vrabotuvawe, javniot sektor, mikropretprijatijata itn.
Vo Estonija nema de jure isklu~uvawe na rabotnicite so
skrateno rabotno vreme od koi bilo prava za vrabotuvawe, nitu pak
ima kakvi bilo op{ti odredbi za ednakov tretman. Kako rezultat na
toa, ni{to ne gi spre~uva rabotodava~ite i sindikatite od
isklu~uvawe na rabotnicite so skrateno rabotno vreme od odredbite
14
Kako ,,rabotnik" se definira poedinec koj raboti onamu kade vrabotuvaweto
prestanalo (osven onamu kade odredbata na regulativata ne e predviduva drug na~in),
koj rabotel pod:
• dogovor za vrabotuvawe,
• ili koj bilo drug dogovor, nezavisno od toa dali e izri~it ili koj{to se
podrazbira i (dokolku e izri~it) nezavisno od toa dali e usten ili vo pismena
forma, so koj poedinecot prezema da napravi ili izvr{i li~no koja bilo rabota
ili uslugi za drugata strana na dogovorot ~ij status ne e vrz osnova na dogovorot
koj na klientot ili korisnikot od koja bilo profesija ili biznis, izvr{en od
strana na poedinecot.

55
na kolektivniot dogovor (me|utoa, ova do sega ne e primeneto vo
praktikata). Rabotnicite koi rabotat na vtora rabota (ova
normalno zna~i honorarna rabota) ne dobivaat za{tita protiv
otpu{tawe (nema prethoden otkaz ili pla}awe za prekin); tie mo`e
sekoga{ da bidat otpu{teni dokolku nekoj ja saka ovaa rabota kako
primarno vrabotuvawe. Me|utoa, ova pravilo }e bide ukinato od
01.01.2002 godina.
Vo Polska se nema namera vo nacrt-zakonot da se isklu~at
odredeni rabotnici so skrateno rabotno vreme od principot na
ednakov tretman.
Op{to zemeno, rabotnicite so skrateno rabotno vreme se
ednakvo tretirani vo Republika Slova~ka i nema nikakvi
ograni~uvawa na nivnite prava pod primenlivata legislativa za
skrateno rabotno vreme. Postojat ograni~uvawa i ograni~eni prava,
me|utoa, za onie rabotnici so skrateno rabotno vreme koi imaat dva
ili pove}e dogovori za rabota kaj istiot rabotodava~ (na primer,
nivniot otkazen period e mnogu kratok [15 dena namesto normalniot
otkazen period od 2 meseca] i za rabotnicite bez postojano
vrabotuvawe, koi samo imaat pravo na suma na nadomest dogovorena vo
dogovorot za vrabotuvawe.
Vo Slovenija principot na ednakov tretman se primenuva na
site rabotnici so skrateno rabotno vreme. Postoi edinstveno
poseben tretman za onie koi rabotat so skrateno rabotno vreme vrz
osnova na posebni odredbi (na primer, invalidite).

56
 6. Dali koi bilo rabotnici so skrateno rabotno vreme se de
facto isklu~eni od odredbite za ednakov tretman (obuka,
profesionalni penzii, prava na rabotni~kite
sindikati) zaradi op{tite uslovi na dadenite
prava/pragovite? Molime da navedete koi rabotnici so
skrateno rabotno vreme i koi rabotni uslovi.

Op{to zemeno, avstriskata legislativa ne obezbeduva uslovi

za dadenite prava ili pragovi. Vo minatoto, vo Avstrija be{e op{ta
praktika rabotnicite so skrateno rabotno vreme da bidat isklu~eni
od penziskite aran`mani na pretprijatijata. Nekolku sudski slu~ai
bea pokrenati vo ovaa smisla so uspe{ni rezultati bidej}i sudot gi
smeta{e ovie praktiki za diskriminatorski, osobeno protiv `enite.
Vo princip, site rabotnici so skrateno rabotno vreme vo
Belgija gi imaat istite prava kako i rabotnicite so polno rabotno
vreme, vklu~uvaj}i gi pravata za zdravstvo i osiguruvawe i
sindikalnite prava. Vo odnos na poslednoto, rabotnicite so skrateno
rabotno vreme gi imaat istite prava na glas i kandidirawe vo odnos
na izbori za rabotni~kite soveti. Tie se smetaat kako rabotnici so
polno rabotno vreme pri presmetuvawe na granicite za
vospostavuvawe na rabotni~ki soveti. Principot na pro rata temporis,
pome|u drugite raboti, se primenuva za nadomestuvaweto
(vklu~uvaj}i ja maksimalnata plata), godi{ni odmori i otsustvo
dadeno za da se baraat drugi mo`nosti za rabota. Postoe~kiot
isklu~ok vo odnos na platenoto otsustvo za obrazovanie e barem
delumno ukinat so Kralskiot ukaz od 10.11.2001 godina, koj isto taka
dava pravo na plateno otsustvo zaradi edukacija na rabotnici so
skrateno rabotno vreme pod uslov deka tie rabotat najmalku 4/5 od
vremeto i na rabotnici so skrateno rabotno vreme koi rabotat 50%
od vremeto vo ramkite na planot za stabilno rabotno vreme i ja
sledat obukata vo tekot na rabotnoto vreme.
Vo Danska, edinstveno dogovorot pome|u organizaciite na
Nacionalnata asocijacija na lokalnite vlasti vo Danska,
Asocijacijata na okru`nite soveti vo Danska, Op{tinata
Kopenhagen, Op{tinata Frederiksberg i Asocijacijata na
organizaciite na vrabotenite vo lokalnata samouprava, spomenuva
primeri na rabotnici so skrateno rabotno vreme na koi im se dadeni

57
prava proporcionalni na nivnoto rabotno vreme, kako {to e polna
plata za vreme na boleduvawe, porodilno otsustvo i akumulacija na
penziskite prava. Postoi posledovatelna potreba za kolektivno
pregovarawe pome|u stranite na kolektivniot dogovor na pazarot na
trudot za toa kako treba da bidat implementirani proporcionalnite
prava na vrabotenite so skrateno rabotno vreme - vklu~uvaj}i ja
obukata i pla}aweto za vreme na obukata. Vo odnos na odgovorot na
definicijata za skrateno rabotno vreme, ve}e be{e spomenato deka
nacrt-zakonot koj go modificira pravniot odnos pome|u rabotodava-
~ite i platenite vraboteni i nacrt-zakonot koj go izmenuva i dopol-
nuva aktot za otsustvo za zadol`itelno slu`ewe na voeniot rok i ot-
sustvoto za slu`ba vo ON itn., granicata vo poim na ~asovi e namale-
na od 15 na 8 ~asovi, a na licata koi rabotat pove}e od 8 ~asovi nedel-
no so toa im se davaat istite prava i obvrski kako na rabotnicite so
polno rabotno vreme. Na toj na~in }e bide mnogu te{ko da se najdat
dovolno vraboteni da rabotat pomalku od 8 ~asa nedelno.
Spored Aktot za dogovori za vrabotuvawe na Finska,
rabotodava~ot nema pravo da diskriminira edinstveno vrz osnova na
prirodata na skratenoto rabotno vreme, osven dokolku ne postoi
objektivna pri~ina. Me|utoa, vo praktikata mo`e da ima slu~aj
rabotnicite so skrateno rabotno vreme da se tretiraat ponepovolno,
na primer, vo slu~aj na pristap do obuka. Vo penziskata legislativa,
na rabotnicite so skrateno rabotno vreme im se davaat istite prava
kako na drugite rabotnici, vo proporcija so nivnite plati. Zaradi
faktot deka tie rabotat so skrateno rabotno vreme, ova sekako deka
dolgoro~no vlijae na nivoto na penzijata. Pri presmetuvawe na
pravoto na vraboteniot na dodatok za nevrabotenost koe se odnesuva
na zarabotuva~kata, rabotnicite so skrateno rabotno vreme mo`e da
bidat vo ponepovolna pozicija, osobeno vo slu~ai kade tie moraat da
gi zgolemat dogovorite za paralelno vrabotuvawe. O~igledno,
principot na pro rata temporis se primenuva na presmetuvawata na
godi{no otsustvo na takov na~in {to koga eden rabotnik raboti
pomalku od 35 ~asovi nedelno vo tekot na kalendarski mesec, toj ili
taa nema pravo na otsustvo, tuku samo na finansiska kompenzacija.
Isto taka, vo odnos na otsustvo zaradi obuka, odredeni ograni~uvawa
ili kriteriumi mo`e jasno da vodat kon isklu~uvawe na odredeni
rabotnici (so skrateno rabotno vreme).

58
 Vo odnos na Francija, CFDT napomenuva deka izrazot
,,objektivni pri~ini" kako {to se koristi vo klauzulata 2.2 od
Direktivata, ne se koristi doslovno vo zakonot na Francija. Sleduva
neiscrpniot spisok na prava vo odnos na koj rabotnikot so skrateno
rabotno vreme mo`e da bide kaznet:
1. Vo primenata na mandatite na vrabotenite so skrateno
rabotno vreme, Zakonot za rabotni odnosi gi naveduva
slednite principi vo ~len L.212-4-10: ,,mese~niot broj na
rabotni ~asovi na eden rabotnik so skrateno rabotno vreme
mo`e da ne se namali za pove}e od edna tretina preku
koristeweto na dobivki (krediti) na slobodno vreme koe toj
mo`e da go bara pri izvr{uvawata na mandatite koi toj gi
ima vo ramkite na edno pretprijatie. Mese~niot bilans na
ovoj kredit na plateno slobodno vreme mo`e da se koristi
von od ~asovite na rabota na liceto". Namerata na ovaa
odredba e da se izbegne kreditot za slobodno rabotno vreme
koe go pokriva celoto za{titeno rabotno vreme na
rabotnikot; so toa rabotodava~ot ne e ovlasten kon svoeto
rabotno vreme da gi dodava transferot na ~asovi koristeni
von od tie rabotni ~asovi.
2. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme gi imaat istite
prava na obuka kako i rabotnicite so polno rabotno vreme.
Me|utoa, treba da se ima predvid deka dokolku obukata se
vr{i od strana na zaedni~ka agencija za obuka, vraboteniot
ima pravo da plati ednakov procent od platite koi bi gi
dobival dokolku bi se zadr`al na pozicijata na svojata rabota
(~len L.931-8-2 od Zakonot za rabotni odnosi), koj gi kaznuva
rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Ova e pri~inata
poradi koja ~lenot isto taka predviduva deka popovolni
uslovi mo`e da bidat utvrdeni za rabotnicite so skrateno
rabotno vreme so pove}eindustriski dogovor, dogovor za koj se
pregovara na nivo na nacija ili dogovor so site industrii.15
3. Vo slu~ajot na osnovnoto penzisko osiguruvawe, na
na~inot na koj penziite se kalkuliraat sekako se kazneti
rabotnicite so skrateno rabotno vreme, bidej}i tie se

15
Sega{nite nacionalni pregovori za stru~na obuka mo`e da dovedat do promeni vo
ovaa oblast dokolku se sklu~i nacionalniot pove}eindustriski dogovor i podocna
istiot se prodol`i.

59
 odnesuvaat na bruto godi{ni prose~ni zarabotuva~ki na eden
vraboten. Za da se nadmine ovoj problem, eden vraboten koj
preminuva od polno na skrateno rabotno vreme mo`e, dokolku
se soglasuva negoviot rabotodava~, da go zadr`i svojot neto
prihod koj se odano~uva za penziski pridonesi na istoto nivo
na plata, kako i za polno rabotno vreme za period od pet
godini (~len L.241-3-1 od Zakonot za socijalno osiguruvawe i
Odlukata broj 94-774 od 30.08.1994 godina). Istoto se
primenuva na dopolnitelnite penziski pridonesi koi se
pla}aat na ARRCO i AGIRC.
4. Vo posledno vreme, istoto se primenuva na site zameni na
zarabotuva~ki vo po{iroka smisla, ~ija presmetka e zasnovana
na platata koja ja primal vraboteniot, osobeno vo slu~ajot na
delumnata nevrabotenost (prihod za pomo{ se pla}a samo na
vraboteni koi primaat nedelna plata ednakva ili povisoka od
18 pati od minimalnata plata na ~as, t.e. Fr.756,36) ili pri
potpolna nevrabotenost.
Vo Germanija, na primer, s# u{te postoi zna~itelen broj na
dopolnitelni penziski sistemi koi gi isklu~uvaat rabotnicite so
skrateno rabotno vreme ili pak niv gi vklu~uvaat samo so odreden
minimum na nedelni rabotni ~asovi. Prakti~na diskriminacija, na
primer, pla}awe pod kolektivno dogovorenoto nivo, e sepak s# u{te
{iroko rasprostranet fenomen, osobeno so marginalnite rabotnici
so skrateno rabotno vreme, i pokraj jasnite sudski pravila protiv
toa. S# do 2001 godina, rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo
rabotni~ite soveti nemaa pravo da bidat celosno plateni vo slu~aj
na celovremeni kursevi za obuka. Ovaa nezadovoluva~ka situacija e
ispravena so Zakonot za ustavna reforma na rabotite 2001 (§ 37 Abs.6
BetrVG n.F.). Se o~ekuva deka zakonskata reforma na rabotata so
skrateno rabotno vreme i na ustavnite raboti }e go dade neophodniot
pottik za podobruvawe na sostojbata na rabotnicite so skrateno
rabotno vreme.
Vo Irska proporcionalniot princip celosno se primenuva vo
odnos na site rabotni uslovi koj vklu~uva, na primer, nadomest
(vklu~uvaj}i gi {emite na doma{na penzija), penziite, dobrovolnite
pridonesi za zdravstvo, zakonski prava na boleduvawe itn. Rabotni-
kot so skrateno rabotno vreme isto taka ima pravo na nadomest za
prekuvremena rabota, no samo dokolku toj/taa prvo go rabotel svojot

60
maksimalen broj na ~asovi vo nedelata. [to se odnesuva do pravata za
godi{en odmor, pravoto na godi{niot odmor na rabotnicite so
skrateno rabotno vreme e 8% od brojot na ~asovite raboteni vo
izminatata godina, so maksimum od ~etiri rabotni nedeli. Irskiot
kongres na sindikatite na ovaa informacija dodade deka rabotodava-
~ot mo`e, bez kakva bilo objektivna osnova, da go isklu~i vraboteni-
ot so skrateno rabotno vreme, ~ij normalen broj na rabotni ~asovi
so~inuva pomalku od 20% od normalniot broj ~asovi na rabota vo spo-
redba so rabotnikot so polno rabotno vreme, od {emite na profe-
sionalna penzija. Spored niv, ova e prikrieno isklu~uvawe {to e vo
sprotivnost so Direktivata.
Duri i po implementaijata na Direktivata za skrateno
rabotno vreme, italijanskiot zakon garantira ednakvi prava vo odnos
na site termini i uslovi na vrabotuvaweto, vklu~uvaj}i go pravoto da
se stepenuva na soodvetno nivo, za rabotnicite so skrateno i polno
rabotno vreme vo {to ne se samo formalno pravilni termini, tuku
isto taka i vo termini koi se efektivni i vo su{tinata. Zakonot
duri jasno naveduva odredeni aspekti za koi ne se dozvoleni
specijalni aran`mani i toa nezavisno od toa dali eden rabotnik e so
skrateno ili polno rabotno vreme. Ova, pome|u drugoto se odnesuva
na: pla}aweto po ~as, probnite periodi, godi{nite odmori,
zadol`itelnite i opcionalnite periodi na porodilno otsustvo,
zdravstveni i bezbednosni pravila, pristap do obuka organizirana od
strana na rabotodava~ot, pristap do socijalnite uslugi vo
pretprijatieto, sindikalnite prava itn.
Zakonot vo Luksemburg predviduva rabotnicite so skrateno
rabotno vreme da gi imaat istite prava kako i rabotnicite so polno
rabotno vreme kako {to e priznaeno so zakonot i kolektivniot
dogovor koj se primenuva za pretprijatieto, osven za odredeni
modaliteti postaveni vo kolektivnite dogovori za izvr{uvawe na
odredeni prava koi se za{titeni so toa. Kako {to e ve}e spomenato,
najgolem broj od specifi~nite modaliteti na pristap do rabotata so
skrateno rabotno vreme se predmet na uslovite za minat trud, {to
zna~i deka mnogu od ovie modaliteti ne mo`e da se ispolnat od
strana na rabotnici bez redovno vrabotuvawe. Nie ve}e se osvrnavme
na specifi~nite pragovi za rabotnicite so skrateno rabotno vreme
vo vrska so prekuvremenata rabota. Vo odnos na pla}aweto, vo
zakonot e integriran princip na proporcionalnost koj se zasnova na

61
rabotno vreme i na minat trud. Za aspektot na pla}aweto so sporedba
se zema rabotata na rabotnik so polno rabotno vreme se ednakvi
kvalifikacii i koj izvr{uva ekvivalentna rabota. [to se odnesuva
do pravata povrzani so minatiot trud, rabotnicite so skrateno
rabotno vreme se smetaat kako onie so polno rabotno vreme. Zakonot
ponatamu naveduva deka otpremninata za rabotnicite so skrateno
rabotno vreme isto taka se presmetuva proporcionalno zemaj}i gi
predvid periodite na rabota (polno rabotno vreme ili skrateno
rabotno vreme) vo pretprijatieto. Probniot period na rabotnikot so
skrateno rabotno vreme ne smee da bide podolg - smetano vo rabotni
denovi - od onoj na rabotnicite so polno rabotno vreme. Isto taka vo
odnos na periodite na otsustvo, kako {to e porodilnoto otsustvo,
otsustvo zaradi posvojuvawe, otsustvo zaradi kulturni ili sportski
pri~ini itn., ne postoi razlika pome|u rabotnicite so skrateno
rabotno vreme i rabotnicite so polno rabotno vreme. Vo odnos na
politi~ko otsustvo, vovedena e proporcionalnost. Od druga strana,
vovedeni se pragovi vo odnos na otsustvo zaradi roditelstvo:
rabotnikot mora da bide redovno vraboten najmalku edna godina i
negovoto/nejzinoto nedelno rabotno vreme mora da bide najmalku 50%
od normalnoto rabotno vreme vo pretprijatieto kako {to e izlo`eno
vo kolektivniot dogovor koj se primenuva. Isto taka postojat
odredeni mo`nosti za prenos na skratenoto rabotno vreme, kako {to
e progresivnoto rano penzionirawe i rabotata so skrateno rabotno
vreme za rabotnici postari od 49 godini, koi se rezervirani za
rabotnicite so polno rabotno vreme kako vo privatniot taka i vo
javniot sektor. Vo odnos na presmetuvaweto na efektivnata rabotna
sila na pretprijatieto, se zemaat predvid samo rabotnicite so
skrateno rabotno vreme koi se vraboteni so 16 ili pove}e ~asovi. Za
onie rabotnici koi imaat pomalku rabotni ~asovi, presmetuvaweto
se vr{i so delewe na nivniot vkupen broj na rabotni ~asovi spored
nivniot dogovor za vrabotuvawe, kako {to e navedeno vo zakonot ili
primenliviot kolektiven dogovor. I pokraj faktot deka vo princip
ne postoi posebna odredba koja se odnesuva na pravata na rabotnicite
da glasaat ili da bidat kandidati za izbor na rabotni~ki sovet,
rabotnicite koi rabotat so skrateno rabotno vreme vo nekolku
pretprijatija se podobni samo vo ona pretprijatie kade {to rabotat
najgolem broj ~asovi. Vo slu~aj na ednakov broj na ~asovi vo razli~ni
pretprijatija, tie se podobni za pretprijatieto kade {to tie
akumulirale najmnogu minat trud. Odredbite za zdravstvo i

62
osiguruvawe ednakvo se primenuvaat i za rabotnicite so polno
rabotno vreme kako i za rabotnicite so skrateno rabotno vreme.
Me|utoa, von od domenot na Direktivata, proizleguva deka ima
problemi vo odnos na davaweto na beneficiite zaradi nevrabotenost
na onie rabotnici koi kombiniraat nekolku raboti so skrateno
rabotno vreme, a ja izgubile rabotata kade {to bile redovno
anga`irani za pomalku od 16 ~asa nedelno.
Vo Holandija, pokraj faktot deka op{tiot princip za
nediskriminacija e vmetnat vo Zakonot, rabotnicite so skrateno
rabotno vreme ponekoga{ se de facto isklu~eni od odredeni prava na
vrabotuvawe, na primer obuka, bidej}i rabotodava~ot ne saka da
kompenzira (vo vreme ili pari) koga obukata e vo tekot na
slobodnoto vreme na rabotnikot. Ova mo`e da pretstavuva prekr{ok
na zakonot protiv diskriminacija.
Vo Portugalija pravoto na obuka ostanuva problem re~isi za
site rabotnici, no posledniot dogovor za socijalni spogodbi
sklu~eni od strana na socijalnite partneri mo`e da dovede do
izvesna promena vo pogled na toa. Vo odnos na rabotnicite so
skrateno rabotno vreme postojat konkretni problemi so steknuvawe
na pravoto na kuponi za obrok, {to, kako povreda na zakonot, e
odbieno za nekoi od rabotnicite so skrateno rabotno vreme. Isto
taka postoe{e problem za rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo
odnos na pauzi za doewe s# dodeka zakonot za porodilno i roditelsko
otsustvo od neodamna go vovede pravoto na proporcionalnost.
Vo izve{tajot za [panija ne se spomenuvaat nikakvi posebni
problemi vo toj pogled.
Nitu vo Obedinetoto kralstvo nema o~igledni op{ti
problemi, iako takvite pragovi s# u{te se bitni vo sistemot na
danok/korist (na primer, 16-~asovna granica za da se bara Dano~niot
kredit na rabotni semejstva. Pravoto na so zakonot steknato pla}awe
za porodilno otsustvo i zakonskoto pravo na plateno boleduvawe e s#
u{te zavisno od nivoto na minimalnite zarabotuva~ki (sega £72
nedelno), iako napravena e odredba za alternativna isplata na
porodilno boleduvawe zaradi zarabotuva~kata na nekoi `eni koja e
pod toa nivo).
Penziskite rabotni~ki {emi vo op{tinite {irum zemjata vo
Norve{ka se primenuvaat samo za rabotnici ~ie rabotno vreme

63
nadminuva 14 ~asa nedelno. Sli~ni termini se davaat vo privatnite
penziski {emi, iako so izvesni izmeni na pragovite. Reformata na
penziskata regulativa se smeta za mnogu te{ka, osobeno do sega,
bidej}i dogovorot na EU vo princip ne se primenuva na so zakon
propi{anoto socijalno osiguruvawe. Porane{nite problemi vo
odnos na pravata za u~estvo i pretstavuvawe za rabotnicite so
skrateno rabotno vreme, od druga strana se nadminati so poslednite
izmeni i dopolnuvawa na zakonot, spored funkcioner na sindikatot
na konferencijata na ETUC NETLEX od 15 do 17.11.2001 godina
Rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne se isklu~eni de
facto od odredeni prava na vrabotuvawe (obuka, sindikalni prava itn.)
vo Republika ^e{ka. Do sega nema{e profesionalni penzii vo
Republika ^e{ka - nacrt-zakonot za dopolnitelna profesionalna
penzija i izmenite i dopolnite na nekoi drugi akti ne pravi nikakva
razlika pome|u rabotnicite so skrateno rabotno vreme i
rabotnicite so polno rabotno vreme i gi spomenuva i ednite i
drugite kako mo`ni u~esnici na ovoj penziski sistem pod ednakvi
uslovi.
Vo Estonija edinstvenite prava koi zavisat od rabotnoto
vreme, i posledovatelno gi isklu~uvaat rabotnicite so skrateno
rabotno vreme, se profesionalnite penziski {emi i nekoi prava koi
se odnesuvaat na profesionalnoto zdravje (na primer, namaleno
rabotno vreme i dodaten godi{en odmor za lu|e koi izvr{uvaat
specijalna, te{ka ili opasna rabota so toa {to tie rabotat na
rabotno mesto so specijalna, te{ka ili opasna rabota za pove}e od 30
~asovi nedelno).
Vo izve{tajot za Polska ne se spomenuvaat nikakvi problemi.
Vo Republika Slova~ka rabotnicite bez postojano
vrabotuvawe se isklu~eni kako de fecto taka i de jure od mno{tvoto
prava za vrabotuvawe. Spored postoe~kata legislativa rabotnicite
bez postojano vrabotuvawe imaat pravo na plata i bezbedni i zdravi
uslovi za rabota i osiguruvawe, no ni{to pove}e. Site rabotnici so
skrateno rabotno vreme se de facto isklu~eni od pravoto na obuka
bidej}i voobi~aeno rabotnici so skrateno rabotno vreme se majki so
deca na vozrast pod 15 godini, koi nemaat vreme da u~estvuvaat vo ak-
tivnostite na obuka i ~ii rabotodava~i gi tretiraat kako vraboteni
bez izgledi vo karierata. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme

64
~esto se vraboteni so najnisko nivo na obrazovanie, a mnozinstvoto
se povtorno `eni. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme isto taka
se isklu~eni od dopolnitelen nadomest.
Vo izve{tajot za Slovenija ne se spomenuvaat nikakvi
problemi.

65
 7. Dali koi bilo rabotnici so skrateno rabotno vreme se
isklu~eni od odredeni prava na vrabotuvawe od
,,objektivni pri~ini"? (Na primer, nie znaeme deka
rabotnicite so skrateno rabotno vreme se isklu~eni od
{emite za profesionalna penzija.) Molime da navedete
koi rabotnici so skrateno rabotno vreme i koi rabotni
uslovi.

Spored legislativata koja se primenuva vo Avstrija, ne e

dozvolena nikakva diskriminacija osven poradi objektivni pri~ini.
Ne se dadeni nikakvi natamo{ni informacii koi se odnesuvaat na
negativnite posledici koi ova mo`e da gi donese.
Vo Belgija, isto taka, diskriminacijata e zabraneta osven
dokolku ne e od objektivna osnova. Ovoj princip na Direktivata e
inkorporiran vo odnosniot zakon od 2002 godina.
Vo princip, za Danska ne se prijaveni nikakvi problemi. No, vo
ramkite na odredeni kolektivni dogovori postojat odredbi koi se
diskriminatorski kon rabotnicite so skrateno rabotno vreme.
Sindikatite koi se strani na ovie dogovori poradi toa podgotvuvaat
pravni postapki protiv organizaciite na rabotodava~ite za da se
priznae nezakonitosta na odredbite. Vo ovie slu~ai te`inata na
doka`uvaweto so rabotodava~ite }e le`i na dve pra{awa: dali
odredbite go po~ituvaat principot na pro rata temporis i dali postojat
objektivni pri~ini koi gi potvrduvaat diskriminaciite?
Sindikatot vo Finska nema dobieno nikakvi izve{tai za takvi
isklu~oci.
Vo Francija, kako {to e spomenato, konceptot na ,,objektivni
pri~ini" ne e doslovno vklu~en vo zakonot na Francija, vo vrska so
glava 6, spomenati se nekolku slu~ai na diskriminacija ili
isklu~oci. Konfederacijata FO gi naveduva slednite problemi.
,,Vo nekoi slu~ai, dogovorite za namaluvawe na rabotnoto
vreme ne davaat posebna odredba za rabotnicite so skrateno rabotno
vreme, a ova mo`e da dovede do problemi so prakti~nata
implementacija na nivnite prava. Identifikuvani se tri problemi:
pra{aweto na obe{tetuvawe, proporcionalnata osnova za
presmetuvawe na ,,RTT denovi" vo vrska so Aktot za pregovaranite

66
namaluvawa na rabotnoto vreme i vlijanieto na ,,RTT" (pokratko
rabotno vreme) na davawe na roditelski dodatok za obrazovanie
(APE).
• Vo odnos na obe{tetuvaweto, vklu~uvaj}i ja
otpremninata, principot na ,,ednakva plata za ednakva rabota" vo
sebe sodr`i deka platata na rabotnicite so skrateno rabotno vreme
mora da bide strogo proporcionalna so onaa na rabotnicite so polno
rabotno vreme so istite kvalifikacii i koi se na ekvivalentno
rabotno mesto. Principot na ednakov tretman gi obvrzuva rabotoda-
va~ite da osiguraat deka postoi ednakva plata za rabotnicite neza-
visno od polot s# dodeka tie se na identi~ni rabotni mesta (Odluka
na Cour de Cassation od 29.10.1996 godina i posledovatelnite sudski
odluki). Odlukata na Apelacioniot sud od 01.06.1999 godina, isto
taka, navede deka principot na proporcionalnost za rabotnicite so
skrateno rabotno vreme treba da se primeni na site isplati koi se
vr{at kako obe{tetuvawe za rabotnicite. Vo svojata odluka od
13.01.2000 godina, Ustavniot sovet16 isto taka se povika na principot
na ,,ednakva plata za ednakva rabota". Vsu{nost, Ustavniot sovet ja
cenzurira{e odredbata vo Aubry Act II, koja gi isklu~uva{e rabotni-
cite so skrateno rabotno vreme od garantiraniot minimalen prihod
(SMIC) koga tie ne go namaluvaat svoeto rabotno vreme. Taka,
Ustavniot sovet priznava deka ovoj princip treba da se primenuva za
site rabotnici, vklu~uvaj}i gi onie rabotnici so skrateno rabotno
vreme koi izbiraat da gi zadr`at isti svoite rabotni ~asovi koga
be{e vovedeno namaluvaweto na rabotnoto vreme. Na vrvot na
pravnata bezbednost koja se dobi so ovaa odluka za dogovori koi se
sklu~eni pred stapuvawe na sila na Aubry Act II, s# u{te e vozmo`no
da se povika ovoj zakonski priznaen princip.
• Vo pogled na davawe na RTT denovi, zakonskiot princip
na ednakov tretman bara na rabotnicite so skrateno rabotno vreme
da im se dadat takvi denovi vrz proporcionalna osnova. Me|utoa,
proporcionalniot princip ponekoga{ e te{ko da se primeni, {to
zna~i deka vo praktikata mo`e da se napravat popovolni odredbi.
Namesto primawe na 80% na RTT den, na primer, eden rabotnik so
skrateno rabotno vreme mo`e isto taka da bide nagraden so celosen
RTT den.

16
Conseil constitutionnel.

67
 • Vlijanieto na ,,RTT" davawe na roditelski dodatok za
obrazovanie (APE).
So cel da se zeme predvid vlijanieto na Aktot od 19.01.2000
godina koj se odnesuva na pregovaranite namaluvawa na rabotnoto
vreme vrz roditelskiot dodatok za obrazovanie (vo natamo{niot
tekst ,,APE"), CNAF (Nacionalen fond za semeen nadomest17) gi
izmeni i dopolni krajnite rokovi koi go predizvikaa davaweto na
dodatoci za obrazovanie so cirkularnoto pismo br. 2000-10 od
16.02.2000 godina. Ovoj tekst gi odr`a prethodnite stapki za
dobivawe korist od ovoj dodatok, so toa {to ne obra}a{e vnimanie
na novata definicija za skrateno rabotno vreme, koja ja ukina
granicata od 4/5 od zakonskoto rabotno vreme.
Fondovite za semejni dodatoci sega naveduvaat deka, od
01.02.2000 godina, rabotnicite vo kompaniite so pove}e od 20
vraboteni }e imaat pravo na ,,APE (roditelski dodatok za
obrazovanie) so skrateno rabotno vreme" samo dokolku tie rabotat
najmnogu 4/5 od 35 ~asa, t.e. 28 ~asovi nedelno, a ne 32 ~asa kako {to
be{e prethodno slu~aj. Me|utoa, odredeni rabotnici ne sakaa da gi
namalat svoite ~asovi proporcionalno na novoto statutarno
ograni~uvawe, {to zna~e{e deka nivnoto rabotno vreme ostana na 32
~asa nedelno namesto na 28.

17
Caisse Nationale d'Allocations Familiales.

68
 Ministerstvoto za vrabotuvawe i solidarnost intervenira{e
so pravewe na razlika pome|u dve razli~ni situacii:
Rabotnici koi ve}e dobile APE
Rabotnici koi bi sakale da go
(roditelski dodatok za obrazovanie) na
primaat ovoj dodatok od
01.02.2000 godina i sakaa da go
01.02.2000 godina
obnovat svoeto pravo na APE

U{te od voveduvaweto na 35-

Go primaat istoto nivo na dodatok
dokolku ostanuvaat na 32-~asovna
nedela, duri i dokolku kompanijata
pominala na 35-~asovna nedela.
~asovna nedela, tie mora da
rabotat maksimum od 4/5 od
statutarnoto rabotno vreme, t.e.
28 ~asovi nedelno so cel da go
dobijat ova pravo.

Va`no e da se naglasi deka vo ramkite na istata kompanija,

razli~niot na~in na koj se spravuva vo ovie dve situacii mo`e da
dovede do dispariteti i neednakov tretman pome|u rabotnicite vo
edna identi~na situacija. Vsu{nost, dvajca rabotnici koi rabotat so
skrateno rabotno vreme na 32-~asovna nedela i bi sakale da primaat
APE (roditelski dodatok za obrazovanie) ne se tretiraat na istiot
na~in od strana na CNAF (Nacionalen fond za semeen nadomest).
Onie koi ve}e primaat APE (roditelski dodatok za obrazovanie) }e
prodol`at so toa, dodeka onie koi pobarale da im se dade po
01.02.2000 godina nema da imaat pravo na nego, osven dokolku go
skratat svoeto rabotno vreme, {to za vozvrat mo`e da dovede do
zaguba na platata.
Vistina e deka i legislativata koja e na sila i precedentnoto
pravo insistiraat na po~ituvawe na istiot princip na ,,ednakva
plata za ednakva rabota" (vidi vo prethodniot tekst) i ednoglasno go
osuduvaat sekoj neednakov tretman na rabotnici vo sli~ni situacii.
Me|utoa, kako {to stojat rabotite, so cel da dobie APE (roditelski
dodatok za obrazovanie), rabotnikot nema drug izbor osven da bara
proporcionalno namaluvawe na rabotnite ~asovi na 28 ~asaovi
nedelno, {to e sprotivno od slobodata na izborot {to treba da ja
u`iva.
Taka ova pretstavuva povreda na principot na ednakov tretman
za site rabotnici koi rabotat 32 ~asa nedelno i koi bi sakale da
dobivaat APE (roditelski dodatok za obrazovanie) na nivoto na
rabotnicite so skrateno rabotno vreme.

69
 [to se odnesuva do probnite periodi, tie ne smeat da bidat
podolgi za rabotnicite so skrateno rabotno vreme otkolku onie
propi{ani za rabotnicite so polno rabotno vreme.
Vo odnos na regulativata za zdravstvo i bezbednost, ne postojat
razliki vo poimite na za{tita na rabotnicite so skrateno i onie so
polno rabotno vreme.
Rabotnicite so skrateno rabotno vreme za utvrduvawe na
pragovi za izborite za rabotni~ki soveti vo obyir se zemaat
proporcionalno, no tie gi imaat istite prava za glasawe i
kandidatura kako i rabotnicite so polno rabotno vreme.
Vo Germanija, zakonot dozvoluva isklu~oci od ednakov tretman
zaradi objektivni pri~ini (§ 4, stav 1, vtora re~enica), no ne dava
primeri. Toj ponatamu jasno naveduva deka pla}aweto i drugata
,,deliva pari~na kompenzacija" mora da bide proporcionalna so
rabotnoto vreme. Vo doktrinata sporno e dali rezultatot od ovaa
specijalna izjava e apsolutno pravo ili dali ova e povtorno predmet
na objektivni pri~ini kako {to se navedeni vo prvata re~enica.
Isto taka e krajno kontroverzno toa koi pri~ini mo`e da se smetaat
kako objektivni. Najva`nata stavka, t.e. poslabata pozicija na
pazarot na trudot, ne go ispolnuva ova barawe. Zakonot isto taka
obezbeduva ednakov tretman ili vo site slu~ai podobar pristap do
obuka, osven dokolku nema objektivna osnova za poinakvo deluvawe
ili prevladuvaat `elbite na drugite rabotnici so skrateno rabotno
vreme ili rabotnicite so polno rabotno vreme, za koi toa e pobitno
od profesionalna ili socijalna gledna to~ka.
Vo odnos na problemite koi se odnesuvaat na dogovorite za
penzija vo Grcija, nie se povikuvame na informaciite vo Del 1.
Spored irskata legislativa vraboteniot so skrateno rabotno
vreme mo`e da se tretira na ponepovolen na~in otkolku ist takov
rabotnik so polno rabotno vreme dokolku ponepovolniot tretman
mo`e da se doka`e vrz objektivni osnovi. Objektivnite osnovi se
definirani vo Aktot na sledniot na~in: ,,Osnovata mo`e da se smeta
kako objektivna osnova zaradi celite na koja bilo odredba od ovoj
Del, osven dokolku ne e zasnovana na ekvivalent poinakov od statusot
na vraboteniot za koj stanuva zbor kako vraboten so skrateno rabotno
vreme i ponepovolniot tretman {to taa go povlekuva za toj vraboten
e so cel za dobivawe na legitimna cel na rabotodava~ot, a takviot

70
tretman e soodveten i neophoden za taa namena." Vtoro, vraboteniot
so skrateno rabotno vreme, koj raboti vrz osnova na vraboten bez
postojano vrabotuvawe, mo`e, dokolku takviot ponepovolen tretman
mo`e da se doka`e vrz objektivna osnova, da se tretira vo odnos na
odreden uslov na vrabotuvaweto, na ponepovolen na~in otkolku
vraboteniot so polno rabotno vreme. Eden vraboten so skrateno
rabotno vreme se smeta kako vraboten koj raboti kako vraboten bez
postojano vrabotuvawe dokolku: (a) vo toa vreme (i) toj ili taa bil vo
kontinuirana slu`ba na rabotodava~ot za period pomal od 13 nedeli,
i (ii) toj period na slu`ba i koj bilo prethoden period na slu`ba od
negova ili nejzina strana kaj rabotodava~ot ne se od takva priroda
koja bi mo`ela razumno da se smeta kako redovno ili sezonsko
vrabotuvawe, ili (b) vrz osnova na negovoto ili nejzinoto
ispolnuvawe vo toa vreme, spored uslovite koi se navedeni vo
odobreniot kolektiven dogovor koj e na sila vo odnos na nego ili na
nea, toj ili taa se smetaat spored ovoj dogovor deka rabotat po toj
osnov. Treba da se naglasi deka za spomenatiot kolektiven dogovor
treba da pregovara pretstavnik na sindikatite i istiot da bide
odobren od Sudot za rabotni odnosi.
Vo Italija, ~lenot 9 od Zakonskata odluka broj 61 be{e obid da
se nadminat nekoi od pozabele`livite divergencii vo socijalnoto
osiguruvawe, vospostavuvaj}i go principot na proporcionalna
presmetka na penziite ili polnata beneficija na semejni dodatoci
(dokolku vrabotuvaweto so skrateno rabotno vreme nadminuva 24 ~asa
nedelno) i beneficii od povreda na rabota i profesionalna bolest.
Vo Holandija, glavno, rabotnicite so skrateno rabotno vreme
ne se isklu~eni od odredeni prava na vrabotuvawe ,,poradi
objektivni pri~ini" spored holandskiot zakon. Edinstvenata
kategorija koja e isklu~ena vo nekoi oblasti (na primer, vo odnos na
zakonot za otpu{tawe od rabota) se doma{ni rabotnici koi rabotat
pomalku od 3 dena nedelno vo privatni doma}instva.
Izve{tajot na Portugalija ne spomenuva nikakvi problemi.
Vo izve{tajot za [panija se napomenuva deka e pove}e
sprotivno bidej}i ima popovolen tretman otkolku
proporcionalnosta za uslugi koi baraat dolgo iskustvo.
Vo Norve{ka, novata legislativa koja se odnesuva na
penziskite beneficii povrzani so potro{uva~kiot indeks na ceni gi

71
isklu~uva rabotnicite so skrateno rabotno vreme ~ii su{tinski
~asovi na rabota iznesuvaat pomalku od 20% od normalnite ~asovi na
rabota vo sporedba so rabotnik so polno rabotno vreme.
Vo Obedinetoto kralstvo, Zakonot dava ednakov pristap
proporcionalen na pla}awe za bolest i porodilno boleduvawe i
odmori, i roditelsko i porodilno otsustvo. Rabotnicite so skrateno
rabotno vreme isto taka ne mo`e da bidat isklu~eni od obuka ili da
bidat diskriminirani vo pristapot do penziskite {emi i
otpu{tawa. Tie imaat pravo na istata stapka na pla}awe kako i
rabotnicite so polno rabotno vreme i na istata stapka na pla}awe za
prekuvremenata rabota. Ponepovolen tretman se prifa}a samo koga
ima objektivni pri~ini. Su{tinskoto pravo da ne bidat
diskriminirani spored Regulativite treba da se najde vo Odredbata
5. Ovaa odredba naveduva deka eden rabotnik so skrateno rabotno
vreme ima pravo da ne bide tretiran od strana na negoviot
rabotodava~ ponepovolno otkolku rabotodava~ot {to go tretira
rabotnikot so polno rabotno vreme vo odnos na terminite na
dogovorot za vrabotuvawe, ili da bide izlo`en na kakvo bilo
o{tetuvawe od koj bilo akt, ili namerno neispolnuvawe na akt, od
strana na negoviot rabotodava~. Me|utoa, va`no e da se naglasi deka
ova pravo se primenuva samo dokolku pri~inata za tretmanot e deka
rabotnikot e rabotnik so skrateno rabotno vreme, a tretmanot ne e
opravdan vrz objektivna osnova. Odredbata 5(3) posebno naveduva deka
pri odreduvaweto na toa dali rabotnikot e tretiran ponepovolno za
smetka na negoviot status na rabotnik so skrateno rabotno vreme,
proporcionalniot princip mora da se primeni osven dokolku ne e
pogodno toa da se izvr{i. Ova e definirano kako zna~ewe deka onamu
kade rabotnikot so polno rabotno vreme prima, ili ima pravo da
prima plata ili druga beneficija, rabotnikot so skrateno rabotno
vreme prima, ili ima pravo da prima ne pomalku otkolku
proporcijata na taa plata ili druga beneficija spored brojot na
~asovite vo odnos na brojot na ~asovite na rabotnikot so polno
rabotno vreme.18 Upatstvoto za pridr`uvawe, izdadeno istovremeno
so Regulativata sodr`i brojni primeri na pra{awa na koi treba da
18
So cel da se obide da gi re{i sporovite bez potreba da se pribegne kon sudski
postapki, Regulativata sodr`i odredba - Reg 6 - so koja eden rabotnik mo`e da bara
pismena izjava od rabotodava~ot vo detali naveduvaj}i gi pri~inite poradi koi
rabotnikot smeta deka e so nepovolen tretman. Rabotodava~ot mora da odgovori vo
rok od 21 den, a dokolku rabotodava~ot ne odgovori, ili negoviot odgovor e
dvosmislen, toga{ sudot mo`e da izvle~e kakov bilo soodveten zaklu~ok.

72
se obratat so cel da se vo soglasnost so Regulativata. Ova go vklu~uva
slednoto:
• vo organiziraweto na rabotnite normi, rabotnicite so
skrateno rabotno vreme ne treba da se tretiraat ponepovolno
od rabotnicite so polno rabotno vreme, osven dokolku
tretmanot ne e objektivno opravdan;
• prethodniot ili sega{niot status na rabotnik so skrateno
rabotno vreme ne treba samiot po sebe da pretstavuva bariera
za unapreduvawe na rabotnoto mesto, nezavisno od toa dali
rabotnoto mesto e so polno rabotno vreme ili so skrateno
rabotno vreme.
• rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da ja primaat
istata stapka po ~as kako i istite rabotnici so polno rabotno
vreme;
• rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da ja primaat
istata stapka po ~as za prekuvremena rabota kako i istite
rabotnici so polno rabotno vreme, {tom rabotat pove}e ~asovi
od normalnoto rabotno vreme - Regulativata posebno se
zanimava so ovaa situacija, naveduvaj}i deka edinstveno po
izraboteniot broj na ~asovi po normalnoto rabotno vreme
rabotnikot ima pravo na prekuvremeni pla}awa;
• rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da bidat vo
mo`nost da u~estvuvaat vo deleweto na dobivkata ili vo
{emite na opcija za udel koj e dostapen na personalot so polno
rabotno vreme, osven vo slu~ai koga ima objektivna osnova za
nivno isklu~uvawe;
• beneficiite koi gi dobivaat rabotnicite so skrateno
rabotno vreme spored ovie {emi treba da se proporcionalni so
onie koi gi dobivaat istite rabotnici so polno rabotno vreme;
• rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne treba da bidat
ponepovolno tretirani od rabotnicite so polno rabotno vreme
poradi slednite pri~ini: presmetuvawe na stapkata na
nadomestokot pri boleduvaweto ili porodilnoto boleduvawe;
dol`inata na slu`bata koja e potrebna za kvalifikuvawe za
pla}aweto; dol`inata na vremeto za koe se prima pla}aweto;

73
 • rabotodava~ite ne treba da pravat diskriminacija pome|u
rabotnicite so polno rabotno vreme i rabotnicite so skrateno
rabotno vreme preku pristapot do penziskite {emi, osven
dokolku razli~niot tretman ne e opravdan so objektivna osnova;
• rabotodava~ite ne treba da go isklu~uvaat personalot so
skrateno rabotno vreme od obuka ednostavno zaradi toa {to tie
rabotat so skrateno rabotno vreme;
• kriteriumite koristeni za da se izberat rabotni mesta za
otpu{tawe na rabotnicite treba da bidat objektivno
opravdani, a rabotnicite so skrateno rabotno vreme ne smeat da
bidat ponepovolno tretirani od istite rabotnici so polno
rabotno vreme;
• beneficii kako {to se dotiranite hipoteki i popusti za
personalot, treba da se primenuvaat i za rabotnicite so
skrateno rabotno vreme, osven dokolku isklu~okot ne e
opravdan od objektivni pri~ini;
• onamu kade beneficijata, kako {to e zdravstvenoto
osiguruvawe, ne mo`e proporcionalno da se primeni, ova
samoto po sebe ne e objektivno opravduvawe za taa da im bide
onevozmo`ena na rabotnicite so skrateno rabotno vreme.
Ponepovolniot tretman na rabotnicite so skrateno rabotno
vreme s# u{te }e treba da se utvrduva vrz objektivni osnovi.
Ova mo`e da vklu~i disproporcionalen tro{ok na
organizacijata za obezbeduvawe na vakvata beneficija, ili
imperativ da se zadovoli realnata potreba na organizacijata;
• pravoto na odmor na personalot so skrateno rabotno vreme
treba da bide proporcionalno na ona na rabotnicite so polno
rabotno vreme;
• dogovornoto porodilno otsustvo i roditelskoto otsustvo
treba da bide dostapno na rabotnicite so skrateno rabotno
vreme kako i za rabotnicite so polno rabotno vreme;
• {emi na prekini zaradi karierata treba da bidat dostapni
na rabotnicite so skrateno rabotno vreme na istiot na~in kako
i za rabotnicite so polno rabotno vreme, osven dokolku
nivnoto isklu~uvawe e objektivno opravdano vrz osnovi

74
 poinakvi od nivniot status na rabotnici so skrateno rabotno
vreme.
Protivnikot na predlo`uva~ot na TUC isto taka se povikuva
na vlijanieto deka Evropskiot sud za precedentno pravo koe go ima vo
sredinata vo Obedinetoto kralstvo. Vo del 2, nie ve}e se osvrnavme
na vlijanieto na takanare~eniot ,,Helmig-case". Protivnikot na
predlo`uva~ot isto taka se osvrna, pome|u drugoto na slu~ajot-281/97
(Kruger versus Kreiskrankenhaus Ebersberg), naveduvaj}i go kolektivniot
dogovor, koj navede deka godi{nite bonusi ne trebalo da im se platat
na rabotnicite so skrateno rabotno vreme, be{e diskriminatorski i
protivzakonski, i deka upatstvoto na Obedinetoto kralstvo (ne za
odredbite kako ovie) naveduva deka pla}aweto na bonusot,
nadomestoci za smenska rabota, pla}awe na nesocijalni ~asovi ili
pla}awa za vikend treba da se platat po istata stapka za ~asovi kako
i za rabotnicite so polno rabotno vreme. Istoto se odnesuva za
pla}awe na izvr{uvaweto osven dokolku ne mo`e da se prika`e deka
rabotnicite so skrateno rabotno vreme imaat razli~no nivo na
izvr{uvawe, mereno spored sistem na pravednost i postojana
procenka.
Vo Republika ^e{ka, vo princip, rabotnicite so skrateno
rabotno vreme ne se isklu~eni od odredeni prava na vrabotuvawe
zaradi ,,objektivni pri~ini".
Vo Estonija kakvo bilo isklu~uvawe koe se odnesuva glavno na
profesionalni {emi na predvremeno penzionirawe, bidej}i
rabotnicite mora da rabotat so polno rabotno vreme (vo nekoi
,,osobeno opasni" raboti samo 50% od vremeto) vo profesija koja dava
pravo za profesionalna {ema na predvremeno penzionirawe.
Protivnicite na predlo`uva~ite vo Republika Slova~ka i
Slovenija se osvrnuvaat na odgovorite dadeni vo Glava 6.

75
 8. Dali ima te{kotii vo pronao|awe na sporedben
rabotnik?

Vo Avstrija, Danska, Finska i Germanija dosega ne e daden

izve{taj za kakvi bilo problemi.
Kako {to e spomenato, belgiskiot zakon za nediskriminacija na
rabotnicite so skrateno rabotno vreme od 2002 godina, dava
definicija na sporedben rabotnik vo soglasnost so definicijata na
Direktivata. Referentnite kriteriumi za da se odredi rabotnikot za
sporedba, pome|u drugoto, se: vidot na dogovorot, prirodata na
rabotata ili aktivnosta vo odnos na rabotnicite so polno rabotno
vreme vo istoto pretprijatie, ili, dokolku nema, vo istiot sektor.
Francuskiot zakon nema koncept za ,,sporedben rabotnik", no se
odnesuva na rabotnik od istata ,,profesionalna kategorija" ili na
,,ekvivalentna rabota" (vidi ~len L.212-4-9 od Zakonot za rabotni
odnosi). Ovoj koncept ne se koristi vo legislativata koja gi
definira rabotnicite so skrateno rabotno vreme, tuku se pojavuva vo
tekstot koj ja specificira prednosta za vrabotuvawe na vraboteni so
polno ili skrateno rabotno vreme von od pretprijatieto. Konceptot
na ,,ekvivalentna rabota" zavisi od toa kako sudovite prio|aat kon
poedine~ni slu~ai, bidej}i toa se bara od niv vo slu~aj na spor. Na
primer, rabotata na davawe individualna pomo{ koja odgovara na
rabotata na eden ,,edukator" ne be{e presudeno deka e ,,ekvivalent"
na ,,dobrotvorna rabota". Me|utoa, treba da se istakne deka
vrabotenite na rabotno mesto koe e ekvivalent na ona koe e
predlo`eno, no koe bara bilo adaptacija na rabotata ili
modifikacija na dogovorot za vrabotuvawe, mo`e da ja bara ovaa
prednost dokolku nema drugi molbi za rabotnoto mesto.
Poimot za sporedben rabotnik e razjasnet vo irskata
legislativa, kako {to sleduva i vo soglasnost so legislativata za
ednakvost vo vrabotuvaweto. Sporedben rabotnik e rabotnik so
polno rabotno vreme so koj rabotnikot so skrateno rabotno vreme se
sporeduva i kade se ispolneti slednite uslovi: a) kade {to dvajcata
se vraboteni od istiot ili zdru`en rabotodava~, b) dokolku a) ne se
primenuva, rabotnikot so polno rabotno vreme mora da bide
specificiran vo kolektivniot dogovor kako sporedben rabotnik,
ili v) vo slu~aj a) i b) da ne se primenuvaat, sporedben rabotnik so

76
polno rabotno vreme treba da se najde vo istata industrija ili sektor
na vrabotuvawe. Sporedbata e edinstveno mo`na dokolku prvo, obata
rabotnika izvr{uvaat ista rabota pod isti ili sli~ni uslovi, ili
sekoj od niv e zamenliv so drugiot vo odnos na rabotata; vtoro,
dokolku rabotata na edniot od niv e od ista ili sli~na priroda so
onaa koja ja izvr{uva drugiot i koi bilo od razlikite se od mnogu
mala va`nost, ili pak nastapuvaat so takva neregularnost za da bidat
zna~itelni. Tretoto scenario e deka rabotata koja ja vr{i rabotnik
so skrateno rabotno vreme e ednakva ili pogolema po vrednost vo
sporedba so rabotata na drugiot koga se zemaat vo obzir stru~nosta,
fizi~kite ili mentalnite barawa, odgovornosta i rabotnite uslovi.
Kako {to e ka`ano, legislativata se primenuva isto taka na
agenciski rabotnici so skrateno rabotno vreme. Tie mo`at
edinstveno da se sporedat sebesi so sporedben rabotnik koj e isto
taka agenciski rabotnik.
Vo Italija, vrz osnova na Odlukata broj 61/2000, sporedben
rabotnik so polno rabotno vreme se smeta deka e rabotnik
klasificiran na istoto nivo spored kriteriumite za klasifikacija
utvrdeni so kolektivnite dogovori (nacionalno, regionalno i na
nivo na fabrika).
Vo Luksemburg, legislativata ne go sodr`i poimot za sporedben
rabotnik. Vo vrska so platata na rabotnicite so skrateno rabotno
vreme, sepak e definirano deka ova mora da bide - zemaj}i gi predvid
rabotnoto vreme i minatiot trud - proporcionalno na rabotnikot so
isti kvalifikacii koj raboti so polno rabotno vreme na soodvetno
vrabotuvawe vo istoto pretprijatie ili institucija. Pokraj toa,
sekako deka isto taka se primenuva legislativata za ednakvo pla}awe
za ednakva rabota na ma`i i `eni.
Vo Holandija, sporedben rabotnik e glavno rabotnik koj ima
razli~en iznos na rabotni ~asovi vo svojot dogovor (vo praktikata,
vo najgolem broj slu~ai dogovor za polno rabotno vreme). Op{to
zemeno, ovoj sporedben rabotnik ne e te{ko da se najde.
Vo Portugalija s# u{te nema iskustvo za odnosnite problemi.
Faktot deka kriteriumite za minatiot trud i profesionalnata
kvalifikacija se edinstveno zemeni predvid dokolku e taka
nalo`eno so kolektivniot dogovor, vo momentot vodi kon status quo

77
bidej}i kolektivnite dogovori vsu{nost do sega ne gi zemale istite
predvid.
Vo [panija zakonskata odluka e ograni~ena na navedenoto ,,deka
vrabotenite so skrateno rabotno vreme treba da gi imaat istite
prava kako vrabotenite so polno rabotno vreme" i deka ,,site prava
}e bidat priznaeni vo pravnite i statutarnite odredbi" i
proporcionalno vo kolektivnite dogovori vo zavisnost od brojot
na ~asovite na rabota.
Vo Obedinetoto kralstvo, potencijalniot sporedben rabotnik e
definiran vo Reg.2(4), koja naveduva deka rabotnikot so polno
rabotno vreme e sporedben rabotnik so polno rabotno vreme vo odnos
na rabotnikot so skrateno rabotno vreme, dokolku, vo vremeto koga
se slu~il tretmanot koj e navedeno deka e ponepovolen za rabotnikot
so skrateno rabotno vreme:
• dvajcata rabotnici se vraboteni od strana na istiot
rabotodava~ pod ist vid na dogovor, na ista ili sli~na, vo
po{iroka smisla, rabota, vodej}i smetka, onamu kade {to e
bitno, za toa dali tie imaat sli~no nivo na kvalifikacija,
stru~nost i iskustvo, i
• rabotnikot so polno rabotno vreme raboti, ili se nao|a vo
istata ustanova kako i rabotnikot so skrateno rabotno vreme,
ili, kade {to nema rabotnik so polno rabotno vreme koj
raboti ili se nao|a vo taa ustanova vo soglasnost so
gorenavedenata to~ka, raboti ili se nao|a vo razli~na
ustanova i gi zadovoluva tie barawa.19
Zaradi sporeduvaweto na tretmanot na rabotnici so polno i
skrateno rabotno vreme, i na prvo mesto zaradi odreduvawe na toa
dali eden rabotnik e so polno ili skrateno rabotno vreme, Reg.2(3)
naveduva deka sekoj od dolunavedenite rabotnici }e se smeta deka e
vraboten pod razli~en vid na dogovor vo odnos na drugite:
• vraboteni koi se vraboteni pod dogovor koj e nitu na odredeno
vreme nitu dogovor za sta`irawe
• vraboteni koi se vraboteni so dogovor za sta`irawe

19
Bidej}i odredbite ne definiraat ,,razli~ni ustanovi", Ministerstvoto za
istra`uvawe na trudot se pla{i deka sudovite }e go interpretiraat ova
poograni~eno za da gi pokrijat samo onie ustanovi vo istata grupa ili kompanija.

78
 • rabotnici koi ne se nitu vraboteni nitu pak vraboteni so
dogovor za odredeno vreme
• rabotnici koi ne se vraboteni, tuku se vraboteni so dogovor za
odredeno vreme
• koj bilo drug opis na vraboten koj e razumno od strana na
rabotodava~ot da bide poinaku tretiran od drugite rabotnici
vrz osnova na toa deka rabotnici od toj opis imaat razli~en
vid na dogovor.
Postojat odredeni pravila vo regulativata koi se zanimavaat
so situacijata koga eden rabotnik so polno rabotno vreme stanuva
rabotnik so skrateno rabotno vreme. Dodeka go {titi pravoto na
rabotnikot da napravi sporedba pod Reg.2(4), Reg. 3 predviduva deka
takviot rabotnik mo`e isto taka da go sporeduva svojot tretman so
na~inot na koj bil tretiran rabotnikot koga bil rabotnik so polno
rabotno vreme. Sli~no, Reg.4 dozvoluva rabotnikot koj se vra}a na
rabota na pomalku ~asovi po period na otsustvo, {to ne mo`e da trae
podolgo od 12 meseci, da go sporedi svojot tretman so na~inot na koj
bil tretiran pred otsustvoto.
Norve{kiot izve{taj isto taka naveduva deka nema seriozni
problemi.
Vo Bugarija o~igledno ne e te{ko da se najde definicija na
,,rabotnik za sporedba" bidej}i negovata aktivnost e definirana od
strana na bugarskata legislativa za trud koja e na sila kako rabota na
poln raboten den - 8 ~asovi vo 5-dnevna rabotna nedela so obvrska na
rabotodava~ot da go plati dogovoreniot nadomest. Sli~en odgovor
be{e primen od Republika ^e{ka.
Vo Estonija o~igledno ne e te{ko da se najde sporedben
rabotnik za ,,fizi~kite rabotnici". Za kancelariskite rabotnici
mo`e da ima problem so toa da nema sporedben rabotnik vo
pretprijatieto koj raboti so polno rabotno vreme bidej}i
pretprijatieto nema potreba od vrabotuvawe na takvi lica so polno
rabotno vreme.

79
 9. Dali mo`e vrabotenite so polno rabotno vreme da
rabotat so skrateno rabotno vreme i obratno? Koi se
formalnostite vo odnos na baraweto na eden vraboten
da premine od rabota so polno rabotno vreme na rabota
so skrateno rabotno vreme, ili od rabota so skrateno
rabotno vreme na rabota so polno rabotno vreme (ili da
go zgolemi brojot na ~asovite)? (na primer, kakvi se
otkaznite periodi itn.?)

Vo Avstrija preorientacijata vo dvata pravci e vozmo`na,

iako za ova }e bide potrebna bilateralno dogovorena promena na
dogovorot za vrabotuvawe. Taka, ne postoi steknato pravo za
vrabotenite, vklu~uvaj}i go menaxerskiot personal, spored koj od
rabotodava~ite }e se bara da usvojat merki za olesnuvawe na rabotata
so skrateno rabotno vreme vo pretprijatieto. Me|utoa, postojat
posebni odredeni aran`mani za odredeni situacii. Prvo, i pod
odredeni uslovi, roditeli so deca do 4-godi{na vozrast mo`e da
pobaraat povtorno ureduvawe na svoeto rabotno vreme. Dokolku
rabotodava~ot go odbie baraweto, vraboteniot mo`e da go dobie ova
pravo po sudski pat, osven dokolku rabotodava~ot mo`e da dostavi
objektivni osnovi za odbivaweto. Vtoro, kako {to e spomenato,
postojat mo`nosti za rabota dostapna za postarite rabotnici (+50)
koi vleguvaat vo {emata za progresivno penzionirawe. Dokolku
rabotodava~ot i vraboteniot ne uspeat da se dogovorat za
aran`manot, mora da bide vklu~en rabotni~kiot sovet. Dokolku duri
i toga{ ne se postigne nikakov dogovor, vraboteniot mo`e vo ovoj
slu~aj isto taka da odi na sud, koj }e napravi analiza na interesite na
dvete zasegnati strani. Treto, rabotodava~ot mora da u~estvuva vo
diskusiite po barawe na rabotni~kite soveti koi bi sakale da gi
razgledaat merkite za usoglasuvawe na semejniot i rabotniot `ivot,
a ovie mo`e da vklu~at aran`mani za skrateno rabotno vreme. Na
krajot, o~evidno e deka se mo`ni specijalni aran`mani za rabotnici
koi moraat da se gri`at za svoite roditeli za relativno dolg period.
Vo Belgija, barawata za skrateno rabotno vreme se predmet na
odredeni formalnosti. Dogovorot za vrabotuvawe so skrateno
rabotno vreme mora da bide vo pismena forma, posebno za sekoj
vraboten, i da bide zaklu~en najdocna na po~etokot na

80
vrabotuvaweto. Planot za rabotnoto vreme mora da bide prethodno
dostaven do vraboteniot spored utvrdenata procedura. Dokolku ovaa
procedura ne se po~ituva, rabotnikot so skrateno rabotno vreme
mora da go izbere svoeto rabotno vreme, ili treba da raboti so polno
rabotno vreme. Pokraj toa, primenlivi se dve ,,ograni~uvawa".
Rabotnikot so skrateno rabotno vreme ne mo`e nikoga{ da raboti
pomalku od tri ~asa dnevno, a vkupnoto rabotno vreme na rabotnikot
so skrateno rabotno vreme ne smee da bide pomalo od 1/3 od
normalnoto polno rabotno vreme vo pretprijatieto ili vo sektorot.
Ovie minimalni pravila ne se primenuvaat, pome|u drugoto, vo
javniot sektor, sektorot na obrazovanie, na personalot na
doma}instvoto, socijalno-kulturna rabota, rabota na studenti i
odredeni sezonski raboti.
Najgolem broj na dadenite aran`mani za preorientacija se
vospostaveni vo ramkite na merkite za prekin na karierata.
Rabotnikot so polno rabotno vreme mo`e, vo ramkite na prekinot na
karierata (maksimum 5 godini), da go namali svoeto rabotno vreme po
izbor do 4/5, 3/4, 2/3 ili 1/2 od prethodnoto rabotno vreme. Pod
odredeni uslovi, postoi pravoto na rabota so skrateno rabotno vreme
vo odnos na roditelskoto otsustvo, palijativnata gri`a ili so
stanuvawe na rabotnik na vozrast od nad 50 godini. Spored novata
regulativa usvoena vo 2002 godina, ovie mo`nosti i ponatamu }e
postojat, iako na malku izmenet na~in.
Vo Danska, spored danskite odgovori na pra{alnikot,
dogovorite pome|u FDB i Handelskartellet i Danska [Konfederacija na
sindikatite na trgovija, transport i uslugi vo Danska],
Nacionalnata asocijacija na lokalnite vlasti vo Danska,
Asocijacijata na okru`nite soveti vo Danska, Op{tinata
Kopenhagen, Op{tinata Frederiksberg i Asocijacijata na
Organizaciite na vrabotenite vo lokalnata samouprava, pome|u
Asocijacija na organizaciite na danskite dr`avni slu`benici,
Centralnata organizacija na danskite dr`avni slu`benici,
Centralnata organizacija na danskite dr`avni slu`benici II,
Danskata konfederacija na profesionalni asocijacii, Laerenes
Centralorganisation [Centralnata organizacija na danskite nastavnici],
Overenskomstansattes Centralorganisation [Centralnata organizacija na
vrabotenite od kolektivniot dogovor] i Ministerstvoto za finansii
i pome|u LO i DA se vo soglasnost so formuliraweto na Direktivata

81
za vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme. Kako preduslov, ~esto se
spomenuva po~ituvaweto na otkaznite periodi.
Vo Finska preorientacijata od skrateno rabotno vreme na
polno rabotno vreme e vozmo`na dokolku rabotodava~ot ima potreba
od zgolemuvawe na rabotnata sila. Toga{ rabotodava~ot ima obvrska
da ja ponudi ovaa rabota prvo na rabotnikot so skrateno rabotno
vreme, duri iako istiot e obvrzan so drugi odredbi od Aktot za
dogovor za vrabotuvawe vo odnos na povtorno vrabotuvawe, dodatnata
rabota da se ponudi na neodamna otpu{teniot rabotnik.
Rabotodava~ot isto taka treba da ja organizira neophodnata obuka do
razumno nivo.
[to se odnesuva do preorientacijata od polno rabotno vreme
na skrateno rabotno vreme, rabotnikot so polno rabotno vreme ima
pravo da raboti so skrateno rabotno vreme koga ima dete od
predu~ili{na vozrast. Me|utoa, preduslov e rabotnikot da rabotel
za istiot rabotodava~ minimalen period od 12 meseci vo tekot na
poslednite 24 meseci. Dvajcata roditeli ne mo`at da go koristat ova
pravo vo isto vreme. Rabotnikot mo`e da odbie pribegnuvawe na ova
pravo edinstveno ako se predizvikuva ,,neizbe`no te{ka povreda" na
uslu`nite funkcii na proizvodstvoto na rabotnoto mesto.
Rabotodava~ot i vraboteniot mo`e da baraat spogodba za
poedinostite na ovoj aran`man. Dokolku toa ne e vozmo`no,
rabotnoto vreme, vo sekoj slu~aj, }e bide 6 ~asovi dnevno. Pod
odredeni uslovi, rabotnicite koi dostignale vozrast od najmalku 56
godini imaat pravo na penzija so skrateno rabotno vreme. Drugite
aran`mani od polno rabotno vreme na skrateno rabotno vreme /
skrateno rabotno vreme na polno rabotno vreme, se vozmo`ni
dokolku se dogovoreni pome|u dvete strani.
Vo Francija, formalnostite za preorientacijata od polno
rabotno vreme na skrateno rabotno vreme i obratno se slednite:
1) Preorientacija na skrateno rabotno vreme
a) Princip
Spored ~len L-212-4-9, preorientacijata od polno rabotno
vreme na skrateno rabotno vreme i obratno, po barawe na
vraboteniot, no so {to prifa}aweto e spored slobodata na
odlu~uvawe na rabotodava~ot, treba da se obezbedi zapazuvawe na
procedurata na informirawe. Najprvo, rabotodava~ot e obvrzan da go

82
informira personalot za soodvetnite slobodni rabotni mesta vo
pretprijatieto, a ~lenovite na personalot imaat pravo na prednost
da dojdat na tie rabotni mesta spored nivnata profesionalna
kategorija. Zakonot naveduva deka, osnovno, kolektivnite dogovori
ili dogovorite na pretprijatieto mora da go specificiraat
slednoto: uslovite za utvrduvawe na takvo otsustvo mora da bidat
definirani na sledniot na~in: 1) formalnostite koi im
ovozmo`uvaat na rabotnicite so polno rabotno vreme da zazemat
rabotno mesto so skrateno rabotno vreme i rabotnicite so skrateno
rabotno vreme da zazemat rabotno mesto so polno rabotno vreme, vo
istata fabrika ili, vo drugi slu~ai, vo istoto pretprijatie; 2)
procedurata za prijavuvawe treba da se usvoi od vrabotenite, i 3)
dozvolen period za odgovor na menaxerot na kompanijata, naveduvaj}i
gi faktite za odgovorot; osobeno dokolku prijavata e odbiena, vo
odgovorot mora da se navedat objektivnite pri~ini za odbivaweto.
Vo otsustvo na kolektiven dogovor, vraboteniot koj e zainteresiran
mora da dostavi prijava po prepora~ana po{ta so potvrda za priemot,
naveduvaj}i go datumot i brojot na ~asovite koi gi saka, namalku 6
meseci pred datumot predviden za zapo~nuvawe na novoto rabotno
vreme. Menaxerot na firmata mora da odgovori so prepora~ana
po{ta so potvrda za priem vo rok od 3 meseci od priemot na
prijavata. Odbivaweto mo`e da se opravda edinstveno vo otsustvo na
dostapno rabotno mesto vo ramkite na profesionalnata kategorija
na vraboteniot, ili vo otsustvo na ekvivalentno rabotno mesto ili
dokolku promenata za koja se prijavuva mo`e sprotivno da se odrazi
na proizvodstvoto i operativnata efikasnost na pretprijatieto.
Rabotodava~ot mora, vo godi{niot izve{taj koj se odnesuva na
rabotata so skrateno rabotno vreme, da go izvesti rabotni~kiot
sovet ili pretstavnicite na personalot za toa odbivawe. Na
sostanokot na koj se prezentira ovoj izve{taj, od rabotodava~ot mo`e
da se bara da dade dodatni fakti za odbivaweto. Dokolku, od druga
strana, rabotodava~ot se soglasi za ispolnuvawe na ova barawe, dvete
strani mora da potpi{at kodicil (dodatok) na dogovorot za
vrabotuvawe.
Vo slu~aj koga rabotnicite sakaat da se vratat na rabotnoto
mesto so polno rabotno vreme, ~len L-212-4-9 od Zakonot za rabotni
odnosi naveduva deka ,,rabotnicite so skrateno rabotno vreme koi
sakaat da stapat ili da se vratat na rabotno mesto so polno
rabotno vreme i rabotnicite so polno rabotno vreme koi sakaat

83
da stapat ili da se vratat na rabotno mesto so skrateno rabotno
vreme vo istata ustanova, ili ne uspeat vo toa vo istata
kompanija, imaat prednost za stapuvawe na rabotno mesto koe
odgovara na nivnata profesionalna kategorija ili na
ekvivaleentno rabotno mesto. Rabotodava~ot treba da gi dostavi
na znaewe soodvetnite slobodni rabotni mesta na ovie
vraboteni". Ovaa procedura se primenuva i za rabotnicite so
skrateno rabotno vreme koi sakaat da dobijat rabotno mesto so polno
rabotno vreme. Treba da se naglasi deka toa se odnesuva na prednost
na pristapuvawe, a ne na pravo, a dokolku gorespomenatite uslovi ne
mo`at da bidat ispolneti, rabotodava~ot mo`e da odbie.
Iako ova ne be{e dadeno so Zakonot za rabotni odnosi,
rabotni~kiot sovet mora, spored ~len 432-1 od istiot Zakon, da bide
konsultiran za voveduvaweto na skrateno rabotno vreme vo ramkite
na kompanijata, poradi promenite nastanati vo rabotnata
organizacija.
Dokolku ne postoi kolektiven dogovor, rabotodava~ot
ednostrano mo`e da vovede skrateno rabotno vreme otkako prvo }e go
doznae misleweto na pretstavnicite na rabotni~kite tela. Pokraj
toa, misleweto mora da bide preneseno do inspektoratot za trud.
b) Posledici od preorientacijata
^len 30 od Aubry Act II vovede nov ~len L.212-3 vo Zakonot za
rabotni odnosi, koj se odnesuva na site dogovori za vrabotuvawe,
nezavisno od toa dali se so skrateno rabotno vreme ili so polno
rabotno vreme.
Spored ovoj ~len, ,,maloto namaluvawe na brojot na ~asovite
navedeni vo dogovorot za vrabotuvawe, spored dogovorot za
namaluvawe na rabotnoto vreme, ne pretstavuva izmena na dogovorot
za vrabotuvawe."
Ova zna~i deka dokolku rabotodava~ot go namaluva brojot na
rabotni ~asovi (bez da napravi kakva bilo druga izmena, osobeno bez
namaluvawe na platata i bez anualizacija, {to mo`e da se odrazi na
stabilnoto nedelno rabotno vreme) spored kolektivniot dogovor (so
ili bez beneficija na vladina pomo{), so~inuva ednostavna promena
na uslovite na rabota koi se postaveni za vraboteniot, a ne
modifikacija na dogovorot za vrabotuvawe. Od druga strana, dokolku
namaluvaweto nastapuva od ednostranata odluka na rabotodava~ot,

84
ova pretstavuva modifikacija na dogovorot za vrabotuvawe, {to bara
soglasnost od vraboteniot.
Vtoriot stav na ~len 30 od Aubry Act II, no koj ne be{e
integriran vo Zakonot za rabotni odnosi, naveduva deka ,,dokolku
eden ili pove}e vraboteni odbijat modifikacija na nivniot dogovor
za vrabotuvawe vo soglasnot so spogodbata za namaluvawe na nivnoto
rabotno vreme, nivnoto otpu{tawe e otpu{tawe koe se odnesuva na
poedinec, a ne kako vi{ok na rabotna sila, i na toj na~in e predmet
na odredbata od ~len L.122-14 do L-122-17 od Zakonot za rabotni
odnosi."
Ova zna~i deka dokolku namaluvaweto na brojot na ~asovite koi
se raboteni ne bara osobeno namaluvawe vo pla}aweto ili
anualizacijata {to mo`e da vlijae na stabilniot broj na nedelni
rabotni ~asovi, od rabotodava~ot ne se bara da ja implementira
programata za vi{ok na rabotna sila koga merkata se odnesuva za
najmalku 10 vraboteni za period od 30 dena, ili da ja primeni
procedurata postavena vo ~len L.321-1-2 od Zakonot za rabotni odnosi
(vidi vo natamo{niot tekst). Pravno, ova ne e nitu otpu{tawe na
vi{ok na rabotna sila nitu pak poedine~no otpu{tawe. Poimot koj
se upotrebuva e otpu{tawe ,,sui generis" - koj ima svoj poseben
karakter.
Kako rezultat na toa, site drugi modifikacii napraveni po
inicijativa na rabotodava~ot, vklu~uvaj}i gi i onie koi se prethodno
navedeni, treba da se smetaat kako modifikacii na dogovorot za
vrabotuvawe, reguliran od pravnite i zakonskite principi na
obi~niot zakon koj se primenuva vo ovaa oblast, duri iako vo
dogovorot za vrabotuvawe na vraboteniot e navedena
preorientacijata. Pravilata na procedurata se razlikuvaat vo
zavisnost od onoj koj ja bara preorientacijata (po barawe na
vraboteniot ili rabotodava~ot) i nejzinata priroda (preminuvawe
na skrateno rabotno vreme ili na polno rabotno vreme).

2) Preorientacija na skrateno rabotno vreme po

inicijativa na rabotodava~ot (koja ne nastapuva kako
rezultat na kolektivniot dogovor)
Bidej}i vo prethodniot zakon e navedeno deka otpu{taweto e
dozvoleno edinstveno dokolku ne e vozmo`na klasifikacija na

85
 rabotnoto mesto na vraboteniot za koj stanuva zbor,
preorientacijata mo`e da bide merka na povtorna klasifikacija
koja mo`e da se vklu~i vo programata za otpu{tawe (osobeno
dokolku modifikacijata na dogovorot za vrabotuvawe se odnesuva
na najmalku 10 vraboteni) i mo`e da se izvr{i so pomo{ na
dr`avata spored dogovorot za progresivno predvremeno
penzionirawe ili pomo{ za vklu~uvawe na rabota so skrateno
rabotno vreme. Vo ovoj slu~aj ne se propi{ani nikakvi posebni
proceduralni formalnosti poinakvi od procedurata za otpu{tawe
na vi{okot na rabotna sila.
Vo drugi slu~ai na dogovor za vrabotuvawe koj e izmenet vrz
ekonomska osnova, rabotodava~ot mora da se pot~ini na
procedurata dadena vo ~len L.321-1-2 od Zakonot za rabotni odnosi,
t.e. so ispra}awe prepora~ano pismo i so potvrda za priem na
istoto od strana na rabotnikot za koj stanuva zbor, kade {to se
naveduva:
- predvidenata modifikacija i osnovata za istata;
- deka liceto za koe stanuva zbor ima period od eden mesec
od priemot da dade izvestuvawe za svoeto odbivawe.
Dokolku vo tekot na ovoj period ne se dobie odgovor, se smeta
deka vraboteniot ja prifatil predlo`enata modifikacija.
Ovaa procedura e otvorena za kritika bidej}i taa poa|a od
principot deka dogovorot za vrabotuvawe na eden vraboten ne mo`e
da bide modificiran bez negova izri~ita soglasnost. No, sevkupnite
kolektivni konvencii, ili poodredenite kolektivni dogovori,
sekako mo`e da vklu~at pove}e povolni odredbi (podolg otkazen
period ili potrebata od pismena soglasnost na vraboteniot).
Dokolku vraboteniot odbie, rabotodava~ot nema osnova za
otpu{tawe na vraboteniot, osven dokolku preorientacijata e zaradi
ekonomski pri~ini. Vo toj slu~aj, odbivaweto na vraboteniot da go
izmeni dogovorot za vrabotuvawe }e dovede do primena na zakonskite
odredbi koi se odnesuvaat na otpu{tawe na vi{okot na rabotna
sila(~len L.321-1-2)
3) Skrateno rabotno vreme po barawe na vraboteniot
a) Skrateno rabotno vreme poradi semejni pri~ini
(~len L.212-4-7 od Zakonot za rabotni odnosi)

86
 Vraboteniot mo`e da podnese barawe za beneficija na
namaluvawe na ~asovite na rabota vo forma na eden ili pove}e
periodi na otsustvo od najmalku edna nedela za da gi zadavoli
semejnite potrebi. Za vreme na periodite na rabota, vraboteniot e
vraboten spored kolektivnite ~asovi na rabota koi se primenuvaat
vo pretprijatieto ili fabrikata.
Vraboteniot za koj stanuva zbor, mora da dostavi barawe do
rabotodava~ot, koj ne mo`e da go odbie istoto osven poradi
objektivni pri~ini koi se povrzani so upravuvaweto na
pretprijatieto.
Dokolku baraweto e prifateno, mora da se potpi{e kodicil
(dodatok) kon dogovorot za vrabotuvawe, kade se navedeni periodite
koi ne se raboteni, onamu kade {to e soodvetno, pro{iruvawe na
nadomestot preku godinata. ^asovite na rabota mora da bidat
odredeni vo ramkite na godi{nite granici za skrateno rabotno
vreme vo tekot na godinata.
Druga mo`nost koja e dadena e toa {to otsustvoto koe e
dostapno na roditelite za da se gri`at za svoite deca koi se bolni,
imale nezgoda ili se seriozno hendikepirani, mo`e isto taka da se
smeta kako skrateno rabotno vreme. Otsustvoto otprvo e za period od
~etiri meseci, no mo`e da bide obnoveno najmnogu dva pati. Po
otsustvoto vraboteniot mora da ima mo`nost da se vrati na
porane{nata ili sli~na rabota so barem ekvivalentna plata.
Pokraj toa, otsustvoto za gri`a na rodnina pred smrt i
razli~nite postoe~ki ,,obrazovni" formi na otsustvo (kako {to e
,,congé parental d'education" i ,,congé d'enseignment ou de recherche
d'innovation") mo`e isto taka da se zemat vrz osnova na skrateno
rabotno vreme.
b) Roditelsko otsustvo so skrateno rabotno vreme
(~len L.122-28-1 od Zakonot za rabotni odnosi)
Eden vraboten so najmalku edna godina sta` mo`e, vo vreme na
sekoe poroduvawe ili posvojuvawe, da bara skrateno rabotno vreme
poradi odgleduvawe na deteto.
Baraweto mo`e da se podnese vo koe bilo vreme vo prvite tri
godini od `ivotot na deteto, ili tri godini po negovoto
pristignuvawe vo domot, za po~eten obnovliv period od edna godina.

87
Periodot mo`e da se prodol`i so pravo, vo ramkite na granicata na
maksimalniot period na roditelskoto otsustvo, koe e prethodno
definirano.
Vraboteniot za koj stanuva zbor, mora da dostavi prijava do
rabotodava~ot so prepora~ano pismo so potvrda za priemot,
naveduvaj}i go po~etokot i traeweto na otsustvoto, eden mesec pred
krajot na porodilnoto otsustvo ili otsustvoto zaradi posvojuvawe,
dokolku vraboteniot saka da go iskoristi pravoto na krajot na
roditelskoto otsustvo, ili eden mesec od dadeniot po~eten period
dokolku baraweto e za prodol`uvawe, ili dva meseca pred po~etokot
na otsustvoto vo drugi slu~ai.
Vraboteniot mora da gi namali ~asovite na rabota so najmalku
edna petina od ~asovite na rabota vo fabrikata, so prag od 16 ~asa
nedelno (Aubry Act II ne gi usoglasi ovie merki so revidiranata
definicija za skrateno rabotno vreme).
Na krajot na roditelskoto otsustvo, vraboteniot treba da ima
mo`nost da se vrati na svojata porane{na rabota ili na sli~na
rabota so najmalku ekvivalentna plata.
Vo Germanija, § 8 od zakonot za implementacija dava zakonsko
pravo na skrateno rabotno vreme za prv pat, t.e. pravoto za
namaluvawe na nedelnite rabotni ~asovi da bide vklu~eno vo
dogovorot za rabota. Za namaluvaweto na rabotnoto vreme izvr{eno
so ova pravo ne se bara soglasnost na vraboteniot. Me|utoa, toa ne
postoi vo mikropretprijatija koi vrabotuvaat do 15 lica. Pokraj toa,
ova pravo se primenuva samo za rabotnici koi rabotele najmalku 6
meseci vo pretprijatieto. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme
isto taka imaat pravo na preferentno unapreduvawe spored § 9,
sekoga{ koga odredena rabota e dadena od strana na rabotodava~ot.
DGB go tolkuva ovoj del spored § 5 Abs, 3 a od Direktivata, kako
pravo da se zgolemi rabotnoto vreme koga rabotnite ~asovi se na
raspolagawe na rabotodava~ot.
Kako {to ve}e e spomenato, Komisijata za rabotni odnosi vo
Irska treba da napravi studija za koja bilo industrija i sektor
zaradi identifikuvawe na pre~kite za izvr{uvawe na rabota so
skrateno rabotno vreme vo toj sektor. Ovie studii }e ja so~inuvaat
osnovata na zakonot na praktikata izraboten po konsultacijata na
socijalnite partneri. Sega rabotodava~ite se zamoleni da dadat svoe

88
mislewe, kolku {to mo`at pove}e, za barawata na rabotnicite za
preorientacija. Vo sekoj slu~aj, preorientacijata e vozmo`na samo so
soglasnost na rabotodava~ot.
Vo Italija, Odlukata broj 61/2000 ne ja pokriva rabotata so
skrateno rabotno vreme koe mo`e da se preorientira po barawe na
rabotnikot ili rabotni~kata za koja stanuva zbor, no nacionalnite
kolektivni dogovori ~esto imaat klauzuli koi toa go reguliraat.
Slu~ajot na transfer od rabota so polno rabotno vreme na rabota so
skrateno rabotno vreme vo momentot e reguliran so ~len 5, stav 1 od
Odlukata broj 61. Ovaa merka vo golem del gi poednostavuva
odredbite za procedurata na transfer vo sporedba so prethodnata
legislativa (Akt br.863/1984). Spored revidiranite odredbi,
dogovorot za odnosot na transferot na vrabotuvaweto mora da se dade
kako pi{an dokument izdaden po barawe na rabotnikot so pomo{ na
~lenot na sindikalnata struktura na nivo na fabrika istaknata od
samiot rabotnik, ili, vo negovo otsustvo, zaverena od strana na
Provinciskiot direktorat za trud za okrugot. Transferot od rabota
so skrateno rabotno vreme na rabota so polno rabotno vreme, od druga
strana, e pokrien so ~len 5, stav 2, Odluka broj 61/2000. Ovaa
(neodamna izmeneta i dopolneta) merka im dade prednost na
naemnite rabotnici za rabota so skrateno rabotno vreme (a koi se
zainteresirani za vra}awe na rabota so polno rabotno vreme) koi
,,rabotat vo proizvodstveni edinici koi se nao|aat na oddale~enost
od 50 kilometri od proizvodnata edinica za koja stanuva zbor vo
planiranoto regrutirawe, anga`irani za profesija koja e ista ili
sli~na na profesijata za koja rabotnikot e najmen", so prednost za
postoe~kite vraboteni koi go transferirale svojot raboten odnos od
polno rabotno vreme vo skrateno rabotno vreme. ^lenot 5, stav 2,
isto taka naveduva deka site raboti koi se ednakvi, pravoto na
prednost vo regrutiraweto za rabotata so polno rabotno vreme mo`e
da se bara od strana na rabotnikot so pogolemi semejni obvrski;
vtoriot faktor koj treba da se zeme vo obyir e dol`inata na
slu`bata (iako ova ne treba da se presmetuva proporcionalno imaj}i
go predvid prethodnoto namaluvawe na ~asovite na rabota).
Posledno, stav 6 od ~len 3, Odluka 61, dava pravo na kolektivnite
dogovori (nacionalno, regionalno i na nivo na fabrika) da utvrdat
kriteriumi i proceduri za davawe na rabotnicite so skrateno
rabotno vreme, po nivno barawe, pravo za kosolidirawe na svoite
sopstveni ~asovi na rabota, vo celost ili delumno, so

89
prekuvremenoto vreme izvr{eno na poinakov na~in na ~isto slu~ajna
osnova.
Vo Luksemburg, dobrovolnata priroda na rabotata so skrateno
rabotno vreme e jasno potvrdena vo zakonot. Ne postojat posebni
modaliteti na pristap do rabota so skrateno rabotno vreme vo odnos
na roditelskoto otsustvo, ,,conge pour travail a mi-tempis",
progresivnoto predvremeno penzionirawe (za rabotnici postari od
57 godini, no za period od maksimum 3 godini), za rabotnici postari
od 49 godini (so kompenzacija na rabotodava~ot dokolku najmi
nevraboteno lice na negovoto mesto) i za penzioneri. Pravoto na
vra}awe na rabota so polno rabotno vreme postoi za onie rabotnici
koi rabotele so skrateno rabotno vreme za vreme na periodite na
roditelskoto otsustvo i za rabotnicite koi imale kursevi za
profesionalna obuka ili otsustvo za obuka. Rabotnicite koi
izrazile interes za preorientacija za rabota od polno na skrateno
rabotno vreme, ili obratno, moraat prvenstveno da bidat
infomirani za slobodnite rabotni mesta so skrateno rabotno vreme
ili za onie so polno rabotno vreme koi odgovaraat na nivnite
kvalifikacii ili profesionalno iskustvo.
Vo Holandija, Aktot od juli 2000 godina (za regulirawe na
rabotnoto vreme) im dava pravo na vrabotenite so polno rabotno
vreme da rabotat so skrateno rabotno vreme i pravo na vrabotenite
so skrateno rabotno vreme da go zgolemat brojot na rabotni ~asovi vo
dogovorot, osven dokolku ne postojat va`ni interesi na kompanijata
koi go opravduvaat odbivaweto. Formalnostite se kako {to sleduva:
1) vraboteniot mora da rabotel za ovoj rabotodava~ najmalku edna
godina, 2) vraboteniot mora da go prezentira svoeto barawe do
rabotodava~ot ~etiri meseci porano, i 3) vraboteniot mo`e da
pobara promena vo dogovorot edna{ vo 2 godini. No, zakonot ne se
primenuva vo onie pretprijatija koi imaat pomalku od 10 rabotnici.
Me|utoa, spored zakonot, ovie mali pretprijatija se obvrzani da
razvijat politika za svoite pretprijatija koja nudi mo`nosti za
usoglasuvawe na brojot na rabotnite ~asovi.
Vo Portugalija, rabotodava~ot mora da gi zeme predvid,
dokolku e vozmo`no, barawata za preorientacija od skrateno rabotno
vreme na polno rabotno vreme i obratno. Postojat specijalni
aran`mani za poddr{ka na najmuvaweto na rabotnici so skrateno
rabotno vreme so obezbeduvawe na namaluvawa vo pridonesite za

90
socijalno osiguruvawe. Informaciite koi gi dade sindikatot vo
na{iot pra{alnik glavno se odnesuvaat na mo`nostite na ukinuvawe
vo slu~aj na porodilno otsustvo i roditelsko otsustvo. O~igledno
deka postoi op{t sistem i specifi~en sistem za porodilno otsustvo
i roditelsko otsustvo. Vo pogled na op{tiot sistem, potreben e
pismen dogovor pome|u rabotnikot i rabotodava~ot. Dokolku
rabotnikot koristi samo privremeno skrateno rabotno vreme, toj
ima pravo da se vrati na polno rabotno vreme vo rok od 3 godini. Ovoj
period od 3 godini mo`e da bide prodol`en so poedine~en ili so
kolektiven dogovor, koj, sepak, mo`e da bide otpovikan od strana na
rabotnikot vtoriot den od negovoto stapuvawe na sila, osven vo
slu~aj koga dogovorot e potpi{an vo prisustvo na inspektorot za
trud. [to se odnesuva do smenata poradi semejni pri~ini (za deca do
12 godini), potrebna e molba so period na izvestuvawe od 30 dena,
kako i istaknuvawe na krajniot period (2 ili 3 godini) i toa kako
rabotnoto vreme da bide raspredeleno vo ramkite na nedelnoto
rabotno vreme i potvrda deka drugiot roditel ne raboti so skrateno
rabotno vreme. Rabotodava~ot mo`e edinstveno da odbie poradi
pri~ini povrzani so vodeweto na pretprijatieto ili poradi toa {to
ne e vozmo`no da se zameni toj rabotnik. Me|utoa, na ova odbivawe
mora da mu prethodi mislewe na Komisijata za ednakvost na rabota i
vrabotuvawe, koja e tristrana komisija.
Vo [panija zakonskata odluka naveduva deka ,,na onie
vraboteni koi se soglasile na dobrovolna preorientacija od polno
rabotno vreme na skrateno rabotno vreme i obratno, i koi vo
soglasnost so informaciite navedeni vo prethodniot stav, baraat
vra}awe na porane{nata dogovorna sostojba, }e im se dade prednost
vo potpolnuvaweto na slobodnite rabotni mesta od navedeniot vid
{to }e nastapat vo taa kompanija vo ramkite na istata grupa na
profesija ili sli~na kategorija, spored barawata za proceduri
utvrdeni vo sektorskite ili kolektivnite dogovori, ili, dokolku gi
nema, vo dogovor so mnogu poograni~en domen. Sli~na prednost isto
taka }e im se dade na vrabotenite koi na po~etokot zaklu~ile
dogovor za skrateno rabotno vreme i vo kompanijata rabotele za
period od 3 godini ili pove}e, za da gi potpolnat soodvetnite
slobodni rabotni mesta koi nastanale vo kompanijata vo ramkite na
istata grupa na profesija ili sli~nata kategorija. Op{to zemeno,
rabotodava~ot mora da gi zeme predvid gorenavedenite barawa. Koga
baraweto e odbieno, rabotodava~ot mora vo pismena forma da go

91
izvesti vraboteniot naveduvaj}i ja pri~inata. Kolektivnite
dogovori mora da gi utvrdat merkite za olesnuvawe na efektivniot
pristap na vrabotenite so skrateno rabotno vreme do kontinuirana
profesionalna obuka za da go unapredat svoeto profesionalno
napreduvawe i mobilnost. Vo ovoj slu~aj, sektorskite kolektivni
dogovori, ili pak vo otsustvo na istite, dogovorot so poograni~en
domen }e bidat vo sostojba da gi utvrdat barawata i modalitetite za
preorientirawe na dogovorite so polno rabotno vreme vo dogovori
so skrateno rabotno vreme koga pri~inata za toa e poradi semejni
pri~ini ili zaradi obuka." Ne e jasno do koj domen e olesnet
pristapot do skrateno rabotno vreme za menaxerskiot personal.
So cel da se promovira rabotata so skrateno rabotno vreme,
vladata na Obedinetoto kralstvo izdade upatstvo so najdobra
praktika po predmet na pridru`na legislativa. Ova ,,Upatstvo za
najdobra praktika" vklu~uva predlozi kako {to e: 1) rabotodava~ite
seriozno da go razgleduvaat spodeluvaweto na rabotnoto mesto, 2)
pogolemite organizacii treba da ~uvaat baza na podatoci za onie koi
se zainteresirani za aran`mani na delewe na rabotnoto mesto, 3)
organizaciite treba da vodat smetka za toa kako da im olesnat na
rabotnicite da gi variraat svoite ~asovi, vklu~uvaj}i
transferirawe pome|u rabota so skrateno i polno rabotno vreme, vo
polza i na rabotnicite i na rabotodava~ite, 4) rabotodava~ite
seriozno treba da gledaat na barawata za promena kon rabota so
skrateno rabotno vreme, a onamu kade {to mo`e, da istra`uvaat so
svoite rabotnici kako ovaa promena mo`e da se prilagodi, i 5)
rabotodava~ite treba da razgledaat procedura za diskutirawe so
rabotnicite dali tie sakaat od koja bilo pri~ina da se smenat od
vrabotuvawe so polno rabotno vreme na skrateno rabotno vreme.
Sega ne postoi vakvo statutarno pravo rabotnicite da go zamenuvaat
svoeto rabotno vreme ili rabotni {abloni, ili imaat barawa ovie
promeni da bidat razgledani. Me|utoa, ponekoga{ e mo`no `enite
rabotnici - osobeno preku argumenti zasnovani na indirektna
diskriminacija vrz osnova na pol - da go namalat rabotnoto vreme
ili uspe{no da go predizvikaat baraweto na rabotodava~ot da
rabotat so polno rabotno vreme, smeni ili nesoodvetni ~asovi. Isto
taka od polza vo ovoj pogled mo`e da bide drugata legislativa, kako
{to e Aktot za diskriminacija na invalidnost od 1995 godina, Aktot
za rasni odnosi od 1976 godina, i ~len 8 od Evropskata konvencija za

92
~ovekovi prava, koi se neodamna inkorporirani vo zakonot na
Obedinetoto kralstvo so Aktot za ~ovekovi prava od 1998 godina.
Vo Norve{ka, odbivaweto da se transferira od rabota so
polno rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme i obratno,
samoto za sebe ne treba da pretstavuva va`na pri~ina za prestanok na
vrabotuvaweto. Op{to ka`ano, otkaznite periodi }e bidat istite
kako {to se utvrdeni vo Aktot koj se odnesuva na za{titata na
rabotnikot itn.
Vo Bugarija, mo`nosta rabotnicite so rabota so polno
rabotno vreme da rabotat so skrateno rabotno vreme i obratno ne e
zabraneta so zakon. Poedinostite vo vrska so prethodno spomenatata
formulacija se dobrovolnata odluka na rabotnikot i rabotodava~ot
za preorientacija od rabota so polno rabotno vreme vo rabota so
skrateno rabotno vreme i postoewe na pismen dogovor. Po 31.03.2001
godina, na sila }e stapi specijalnata odredba od ~len 136 od Zakonot
za rabotni odnosi. Spored ovie odredbi, rabotodava~ot }e ima pravo
da bara od rabotnikot so polno rabotno vreme ili od rabotnikot so
skrateno rabotno vreme da rabotat so prodol`eno rabotno vreme
poradi pri~ini povrzani za proizvodstvoto, bez dadena soglasnost na
rabotnikot.
Vo Republika ^e{ka, vrabotenite so polno rabotno vreme
mo`e isto taka da rabotat so skrateno rabotno vreme. Spored Del 86
od Zakonot za rabotni odnosi koj e prethodno spomenat, postojat
nekolku poedinosti za preorientacija od rabota so polno rabotno
vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme ili od rabota so skrateno
rabotno vreme vo rabota so polno rabotno vreme ili da se namali ili
zgolemi brojot na rabotnite ~asovi: administrativni pri~ini na
strana na rabotodava~ot, barawe na zdravstveni pri~ini ili drugi
va`ni pri~ini na strana na vraboteniot. Ne postoi odreden period
na izvestuvawe pred da se dozvoli promenata; ovaa preorientacija
mo`e neposredno da se dogovori. Spored Del 244 od Zakonot za
rabotni odnosi (op{ta odredba za spogodbi i dogovori), predlogot
mora da se usvoi vo periodot koj e predlo`en od strana na
vraboteniot vo negovoto barawe, a dokolku nema predlo`en period,
toj mora vedna{ da se usvoi (bez nepotrebno odolgovlekuvawe).
Vo Estonija, preorientacijata e vozmo`na dokolku se soglasi
rabotodava~ot. Aktot za rabotno vreme, koj sega e na sila, dava pravo

93
majkite na deca do 14-godi{na vozrast (a isto taka i za sami tatkovci
ili onie koi se starateli na sira~iwa) da se preorientiraat na
rabota so skrateno rabotno vreme (ne e spomenat period na
izvestuvawe). Noviot zakon (koj stapuva na sila od 01.01.2002 godina)
}e ja eliminira ovaa opcija i site preorientacii }e bidat predmet na
dogovor pome|u rabotnikot i rabotodava~ot. Rabotodava~ot mo`e
isto taka da utvrdi rabota so skrateno rabotno vreme za period ne
podolg od 3 meseci godi{no vo slu~aj na vremeni ekonomski
problemi, no mora za toa da gi izvesti vrabotenite najmalku 2 nedeli
porano. Rabotodava~ot za ova mora da dobie soglasnost i od
rabotnikot i od inspektoratot za trud, vo sprotivno toj e odgovoren
za site plati koi ne se primeni poradi skratenoto rabotno vreme.
Rabotnicite so skrateno rabotno vreme nemaat preventivno pravo na
zazemawe na prazno rabotno mesto vo pretprijatieto, no ova pravo
mo`e da se vovede so kolektivniot dogovor.
Spored predlozite na nacrtot na polskata legislativa,
baraweto na rabotnikot za preorientacija od rabota so polno
rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme }e se zadovoli
{tom rabotodava~ot }e bide vo mo`nost, a verojatno }e se bara i nov
dogovor za vrabotuvawe. Dokolku rabotodava~ot saka da vovede
rabota so skrateno rabotno vreme, postoe~kata legislativa (~len 42
od Zakonot za rabotni odnosi za transformacijata na dogovorot za
vrabotuvawe od strana na rabotodava~ot) bara oficijalna
transformacija so izvestuvawe, koja mo`e da bide odobrena ili
odbiena od strana na vraboteniot.20
20
^len 42.
Stav 1. Odredbite za izvestuvawe za prestanok na dogovorot za vrabotuvawe se
primenuva i za izvestuvaweto za prestanokot na uslovite za rabota i za nadomestot
kako {to se dogovoreni vo dogovorot.
Stav 2. Prestanokot na uslovite za rabota ili nadomestot se smetaat deka se
izvr{eni dokolku na vraboteniot vo pismena forma mu se predlo`eni novite
uslovi.
Stav 3. Dokolku vraboteniot gi odbie predlo`enite uslovi na rabota ili
nadomestot, dogovorot za vrabotuvawe }e se poni{ti na krajot na otkazniot period.
Dokolku vraboteniot ne podnese prigovor za odbivaweto na predlo`enite uslovi
pred istekot na polovinata na otkazniot period, tie }e se smetaat deka se
prifateni. Pismoto koe rabotodava~ot go dostavuva za poni{tuvawe na uslovite ili
nadomestot treba da vklu~i soodvetni informacii za rabotata; Dokolku nema,
vraboteniot mo`e da dostavi prigovor za odbivawe na predlo`enite uslovi do
krajot na otkazniot period.
Stav 4. Poni{tuvaweto na tekovnite uslovi na rabota ili nadomestot nema da se
bara dokolku, koga toa e opravdano vrz osnova na potrebata na rabotodava~ot,
vraboteniot e premesten na rabotno mesto poinakvo od ona specificirano vo
dogovorot za vrabotuvawe za period koj ne nadminuva 3 meseci vo edna kalendarska

94
 Vo Republika Slova~ka, vidot na rabotnoto vreme, nezavisno
dali e polno ili skrateno, e su{tinata na dogovorot za vrabotuvawe,
a spored slova~kata regulativa, odredenite su{tinski komponenti na
dogovorot mo`e da bidat izmeneti edinstveno dokolku se slo`ile
dvete dogovorni strani. Op{to e navedeno vo Zakonot za rabotni
odnosi deka vrabotenite so polno rabotno vreme mo`at da pobaraat
preorientacija na rabota so skrateno rabotno vreme i rabotodava~ot
mo`e da se soglasi, dokolku rabotnite uslovi mu dozvoluvaat da im
dozvoli na odredeni rabotnici da rabotat so skrateno rabotno vreme.
Me|utoa, rabotodava~ot mo`e da go povle~e odobruvaweto koe go dal
na rabotnikot za rabota so skrateno rabotno vreme vo koe bilo vreme
i bez izvestuvawe.
Spored slova~kata legislativa, rabotodava~ot e obvrzan da $
dozvoli na `ena koja e bremena ili koja se gri`i za deca do 15-
godi{na vozrast da se preorientira od polno na skrateno rabotno
vreme, no rabotodava~ot isto taka ima pravo da odbie da go stori toa
dokolku toa ne go dozvoluvaat rabotnite uslovi. Dokolku `enata se
somneva vo pri~inite dadeni od strana na vrabotuva~ot, taa mo`e da
go ostvari svoeto pravo preku sud.
Vo Slovenija, rabotnikot so polno rabotno vreme mo`e da
zapo~ne da raboti so skrateno rabotno vreme vo nekolku slu~ai (na
primer, majka na dete so specijalni potrebi ili invalid, a koja ne e
pove}e vo sostojba da raboti so polno rabotno vreme). Vo ovie
slu~ai, ne postojat specijalni uslovi ili barawa (kako {to e period
na izvestuvawe itn.). Vo drugi slu~ai, rabotnikot so redovno rabotno
vreme mo`e da zapo~ne da raboti so skrateno rabotno vreme samo so
soglasnost dadena od rabotodava~ot.

godina, s# dodeka ova ne rezultira vo pomal nadomest i dodeka odgovara so

kvalifikaciite na vraboteniot."
Postoe~kite periodi za otkaz (~len 36, stav 1) se slednite: 2 nedeli, dokolku
vraboteniot e vraboten za pomalku od 6 meseci, 1 mesec, dokolku vraboteniot e
vraboten za najmalku od 6 meseci, i 3 meseci, dokolku vraboteniot e vraboten za
najmalku 3 godini.

95
 10. Dali pretstavnicite na rabotni~kiot sindikat se
informirani i/ili konsultirani za preorientaciite od
polno na skrateno rabotno vreme ili od skrateno
rabotno vreme na rabota so polno rabotno vreme /
zgolemeni ~asovi na rabota?

Bidej}i preorientacijata vo dvata pravci bara promena na

dogovorot za rabota, rabotni~kite soveti vo Avstrija mora da bidat
informirani za koja bilo od ovie promeni. Dokolku ovaa promena bi
imala negativno vlijanie na rabotnite uslovi, za da se odbegnat
sudskite postapki se prepora~uva soglasnost na rabotni~kiot sovet.
Vo Belgija delegacijata na sindikatot ima pravo da bide
izvestena za kakva bilo va`na promena na rabotnite uslovi. Od druga
strana, rabotni~kite soveti mora da bidat informirani na godi{na
osnova za razvojot na vrabotuvaweto vo ramkite na pretprijatieto, so
daden broj na rabotnicite so skrateno rabotno vreme, {to e vrz
osnova na barawe na rabotnicite.
Vo Danska ova o~igledno zavisi od toa dali za ovaa mo`nost e
napravena odredba vo kolektivniot dogovor.
Vo Finska tie mora da bidat informirani osobeno dokolku
voveduvaweto na rabota so skrateno rabotno vreme mo`e da se
pripi{e na finansiski pri~ini ili pri~ini koi se vo vrska so
proizvodstvoto (t.e. kolektivni) (proceduri na informacija i
konsultacija). Odredeni odnosni klauzuli mo`e da se najdat vo
kolektivnite dogovori i vo dogovorite za upravuvawe so pogonot.
Dokolku vo Francija se vovede dobrovolna rabota ili rabota
so skrateno rabotno vreme usoglaseno so kolektivniot dogovor, mora
da bide konsultiran rabotni~kiot sovet za voveduvaweto na rabotata
so skrateno rabotno vreme vo pretprijatieto (~len L.432-1 od
Zakonot za rabotni odnosi), koga se otvoraat pregovorite, ili
najdocna pred potpi{uvaweto na dogovorot.
Dokolku pak, od druga strana, rabotodava~ot ednostrano
vovede rabota so skrateno rabotno vreme vo pretprijatieto, pred da
se napravi ova toj mora da gi konsultira pretstavnicite na rabotnata
sila (rabotni~kiot sovet, ili vo negovo otsustvo, delegatite na
rabotnata sila) za voveduvaweto i ureduvawata ili, dokolku nema

96
pretstavnici, toj mora da dobie mislewe od inspektoratot za trud
(~len L.212-4-2 i L.432-1 od Zakonot za rabotni odnosi).
Na sekoi tri meseci, rabotodava~ot treba da go informira
rabotni~kiot sovet za mese~nata sostojba na vrabotuvawe (vo
pretprijatija so najmalku 300 vraboteni) ili sekoi 6 meseci (vo
pretprijatija so pomalku od 300 vraboteni).
Rabotodava~ot mora isto taka da napravi godi{na revizija na
rabotata so skrateno vreme vo pretprijatieto i istiot da go isprati
do rabotni~kiot sovet, a vo negovo otsustvo, do delegatite na
rabotnata sila (~len L.212-4-9 od Zakonot za rabotni odnosi). Vo
pretprijatija so pomalku od 300 vraboteni, ovie brojki treba da
bidat vklu~eni vo godi{niot izve{taj (~len L.432-4-2 od Zakonot za
rabotni odnosi).
Na krajot, dokolku obemot na rabotnite mesta so skrateno
rabotno vreme zna~itelno varira vo pretprijatieto, ili dokolku ima
zna~itelni promeni vo nivnata implementacija, rabotni~kiot sovet
mora da bide izvesten i konsultiran kako del od negovata glavna
odgovornost (L.432-1 od Zakonot za rabotni odnosi).
Vo Germanija, noviot zakon (§ 7) spored Direktivata go
implementira baraweto za konsultacija. Va`nata stavka e osvrtot na
pretprijatieto (rabotodava~) vo § 7, so ogled na toa {to prethodniot
zakon samo se osvrnuva{e na ustanovata. Informaciite mora da se
odnesuvaat na rabotata so skrateno rabotno vreme vo pretprijatieto,
osobeno na planiranite i postoe~kite rabotni mesta so skrateno
rabotno vreme i preorientacijata od polno rabotno vreme vo
skrateno rabotno vreme i obratno. Bitnite informacii mora da im
bidat dostapni na rabotni~kite pretstavnici po nivno barawe.
Rabotni~kiot sovet isto taka ima pravo na kodeterminacija inter alia
na zapo~nuvaweto i zavr{uvaweto na dnevnoto rabotno vreme,
vklu~uvaj}i gi pauzite i raspredelbata na rabotnoto vreme vo tekot
na denovite vo nedelata. Ova pravo, spored Schmidt (2001 godina) ne se
odrazuva vrz pravoto na rabotnikot da bara namaluvawe na
poedine~noto rabotno vreme.
Isto taka, vo Grcija rabotodava~ot mora da gi informira
pretstavnicite na rabotnicite za brojot na rabotnicite so skrateno
rabotno vreme vo odnos na vkupniot broj, kako i za izgledite za
najmuvawe na rabotnici so polno rabotno vreme.

97
 Vo Irska ne se predvideni nikakvi obvrski za informacii
ili konsultacija.
Vo Italija, pretstavnicite na sindikatot, na kompanijata i
po{iroko se informirani za preorientacijata od rabota so polno
rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme i obratno. Vo
odnos na toa koga rabotodava~ot koristi prekuvremena rabota vo
skratenoto rabotno vreme, pretstavnicite na rabotnicite se
informirani, a vo nekoi slu~ai isto taka i konsultirani
(kodeterminacija). Vo ovoj pogled, se istaknuva deka zakonskata
Odluka broj 61 (~len 2, stav 1) vovede obvrska rabotodava~ot godi{no
da go informira sindikatot vo fabrikata za brojkite na
regrutirawe na rabotnici so skrateno rabotno vreme i za vidot na
vklu~enata rabota.
Vo Luksemburg, rabotodava~ot mora da go konsultira
zaedni~kiot rabotni~ki sovet na pretprijatieto ili, dokolku nema
rabotni~ki sovet, nadle`nite pretstavnici na rabotnicite pred
voveduvawe na rabotni mesta so skrateno rabotno vreme vo
pretprijatieto.
Vo Holandija ne postoi odredena obvrska spored zakonot, tuku
samo kolektivnite dogovori sodr`at takva odredba. Zakonot za
rabotni~ki soveti samo gi dava op{tite uslovi spoored koi
rabotodava~ot mora da mu gi dostavi na rabotni~kiot sovet site
informacii koi se neophodni za ispolnuvawe na nivnata zada~a.
Vo Portugalija zakonot predviduva pravo na informirawe na
rabotni~kite pretstavnici za razli~nite aspekti na skratenoto
rabotno vreme vo pretprijatieto. Isto taka vo [panija
rabotodava~ot mora da go informira Rabotni~kiot komitet i
delegatite na sindikatot za svoite procenki vo vrska so
sklu~uvaweto na novi dogovori, naveduvaj}i go brojot na novite
dogovori i modalitetite i vidovite koi }e bidat koristeni,
vklu~uvaj}i gi dogovorite za skrateno rabotno vreme, a isto taka i vo
vrska so poddogovorite koi treba da se izvr{at.
Vo [vedska ne postoi odredena zakonska obvrska, tuku se
primenuva legislativa za op{ti informacii i konsultacija, a toa
predviduva obvrska na rabotodava~ot za informirawe na
rabotni~kite pretstavnici za op{tite nasoki na politikata za
personalot.

98
 Vo ,,Upatstvoto za najdobra praktika" izdadeno zaedno so
Regulativata vo Obedinetoto kralstvo, postojat golem broj pra{awa
koi vladata gi prepora~uva za rabotodava~ite kako rabota na
najdobra praktika. Tuka se vklu~eni preporaki deka ,,rabotodava~ite
periodi~no treba da se osvrnat na toa kako poedincite dobivaat
informacii za dostapnosta na rabotni mesta so skrateno i so polno
rabotno vreme" i ,,rabotni~kite pretstavnici i rabotni~kite soveti
treba da bidat obezbedeni so informacii za vrabotuvawe so skrateno
rabotno vreme"
Vo Bugarija be{e zapo~nata golema kampawa za
informiraweto i obukata na aktivistite na sindikatite i na
rabotnicite vo soglasnost so posledniot prilog na izmenite i
dopolnite na Zakonot za rabotni odnosi, koj stapi na sila na
31.03.2001 godina. ]e bide izri~ito komentirano vo ramkite na ovaa
inicijativa, koja ja objasnuva preorientacijata od rabota so polno
rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme i pravoto na
rabotodava~ot da go zgolemi brojot na rabotnite ~asovi vo ramkite
na rabotniot den.
Vo Republika ^e{ka sindikatot ili rabotni~kite
pretstavnici ne se informirani i/ili kosultirani za
preorientacijata od rabota so polno rabotno vreme vo rabota so
skrateno rabotno vreme ili od skrateno rabotno vreme na polno
rabotno vreme ili za kakvo bilo poka~uvawe ili namaluvawe na
brojot na rabotnite ~asovi. Spored Del 86 od Zakonot za rabotni
odnosi tie nemaat pravo da bidat informiran i/ili konsultirani za
preorientacija od ovaa priroda. Ova e isklu~ivo pra{awe na dogovor
pome|u rabotodava~ot i vraboteniot.
Vo Estonija, spored ~len 22 od Aktot za sindikatite,
sindikatite mora da bidat informirani za rabotnicite koi rabotat
so skrateno rabotno vreme, no isto taka postoi obvrska tie da bidat
konsultirani za preorientacijata ili za zgolemeniot broj na ~asovi.
Vo Polska sindikatot e konsultiran vo site slu~ai na prekin
na vrabotuvawe i za uslovite na prekinuvaweto na rabotata i
nadomestot (vklu~uvaj}i ja transformacijata na dogovorite za
vrabotuvawe).
Vo Republika Slova~ka tie ne se informirani.

99
 Vo Slovenija promenite na rabotnoto vreme so odreden
rabotodava~ se diskutiraat (zaedni~ki se odlu~uvaat) so
rabotni~kiot sovet.

100
 11. Dali mo`e rabotodava~ot da gi odbie barawata za
preorientacija od polno na skrateno rabotno vreme ili
obratno? Vrz koi osnovi?
Za Avstrija mo`e da se napravi osvrt na informaciite dadeni
vo Del 9 spored koi odbivawata se dozvoleni vo princip, duri i bez
opravduvawe od strana na rabotodava~ot. Rabotodava~ot mora
edinstveno da dade opravduvawe vo slu~aj na odbivawe na rabota so
skrateno rabotno vreme vo situacii kade {to rabotnikot ima
zakonsko pravo da bara rabota so skrateno rabotno vreme. Vo sekoj
slu~aj, vraboteniot sekoga{ ima mo`nost ova odbivawe da bide
osporeno i odbieno od strana na sudot.
So ogled na volonterskata priroda na rabotata so skrateno
rabotno vreme vo Belgija, rabotodava~ot mo`e da go odbie baraweto
za skrateno rabotno vreme. Od druga strana, mora da se spomene deka
kakva bilo ednostrana promena na rabotnite uslovi, vklu~uvaj}i go
rabotnoto vreme, od strana na rabotodava~ot e neva`e~ka.
LO (Organizacijata na trudot) Danska se osvrnuva na faktot
deka bitnata odredba vo ramkovniot dogovor ne e zakonski
obvrzuva~ka i deka tie ne bile vo sostojba istata da ja napravat
obvrzuva~ka vo procesot na implementacija. Pokraj toa, tie se
osvrnuvaat na labavata regulativa za poni{tuvawe na dogovorite za
vrabotuvawe, {to naveduva da izgleda deka za{titata ne e dovolno
osigurana.
Vo Finska se osvrnuvame na informacijata dadena vo Del 9,
osobeno {to se odnesuva na roditelskoto otsustvo kako subjektivno
pravo na vraboteniot za koj stanuva zbor. [to se odnesuva za
preorientacijata od skrateno na polno rabotno vreme, rabotodava~ot
ima, kako {to e spomenato, obvrska da ponudi, vo prv slu~aj, polno
rabotno vreme na vraboteni so skrateno rabotno vreme. Dokolku
eden ili pove}e se zapi{ale, najmuvaweto na vraboteni von od
pretprijatieto e vozmo`no, no bara objektivno opravduvawe.
Dokolku ova ne mo`e da se doka`e, rabotodava~ot e odgovoren za
{tetite, no dogovorot za vrabotuvawe so vraboteniot koj za taa cel e
najmen von od pretprijatieto ostanuva va`e~ki.
Vo Francija, osnovite za odbivawe, kako {to ve}e e
spomenato vo razgleduvaweto na razli~nite vidovi na rabota so

101
skrateno rabotno vreme, mora da bidat objektivni, {to e navedeno vo
Direktivata.
Spored § 8 od germanskiot zakon za implementacija,
rabotodava~ot mo`e da ja odbie `elbata za preorientacija vo
skrateno rabotno vreme zaradi operativni pri~ini i spored § 9 toj
mo`e da go ospori zgolemuvaweto na rabotnoto vreme zaradi itni
operativni pri~ini.21 Vo praktikata, nema da ima mnogu golema
razlika pome|u dvata termina. Me|utoa, procedurata e komplicirana,
taka {to postoi somnevawe deka novite odredbi }e bidat efektivni
vo praktikata. Primenata treba da se napravi tri meseci porano, po
koi treba da se izvr{i rasprava pome|u rabotodava~ot i
vraboteniot. Dokolku stranite ne dojdat do soglasnost,
rabotodava~ot mo`e da odbie edinstveno ako nema dovolno
operativni pri~ini. Primerite mo`e da bidat, na primer, deka
namaluvaweto na rabotnoto vreme bi rezultiralo vo zna~itelni
nepovolnosti za kompanijata, ili bi se napravile golemi tro{oci za
rabotodava~ot.22 Natamo{ni pri~ini koi se odnesuvaat na sektorot
mo`e da bidat dadeni vo sektorskiot kolektiven dogovor. Vo site
slu~ai, faktot deka dokolku rabotodava~ot ne go odbie baraweto na
vraboteniot vo pismena forma i ne se postigne nikakov dogovor vo
tekot na 1 mesec od predlo`eniot po~eten datum, individualnoto
rabotno vreme }e se namali spored `elbata na vraboteniot. Me|utoa,
dokolku rabotodava~ot odbie na formalen na~in i ne se postigne
nikakov dogovor, vraboteniot treba da se obrati za sudska postapka
za da se postigne namaluvawe na negovoto rabotno vreme so
konstitucionalna krajna odluka na sudot. Bidej}i ovaa procedura
mo`e da trae zna~itelno dolgo vreme, vraboteniot mo`e da se obrati
za posredni~ki sudski nalog so cel da dostigne me|uvremeno
namaluvawe na svoeto rabotno vreme za periodot na obi~nata
parnica. Ovaa zakonska konstrukcija se primenuva i za dol`inata na
rabotnoto vreme i za tajmingot/ distribucijata na rabotnoto vreme.

21
Prvite nacrti na zakonot isto taka baraa ,,itni" operativni pri~ini vo odnos na
odbivaweto na namaluvaweto na rabotnoto vreme.
22
Vrz osnova na analizata na podgotvitelnite dokumenti i formuliraweto na fi-
nalniot tekst na zakonot i na negoviot objasnuva~ki memorandum, Schmidt (2001) na
primer, dodatnite administrativni i organizaciski optovaruvawa koi proizlegu-
vaat od vrabotuvaweto na rabotnici so skrateno rabotno vreme, mo`e kako takvo da
ne se smeta kako operativni pri~ini. Istoto bi se odnesuvalo na prigovorot na
rabotodava~ot deka toj ne bil vo sostojba da najde soodveten drug vraboten, osven
dokolku mo`e da doka`e deka takviot rabotnik ne e na raspolagawe na pazarot na
rabotna sila.

102
Osven dokolku poslednoto se doka`e kako krajno nefunkcionalno,
rabotodava~ot mo`e ednostrano da go izmeni ureduvaweto.
Sindikatite ja tolkuvaat ovaa odredba deka zna~i isklu~uvawe na
rezervacijata na rabotodava~ot sekoga{ koga ureduvaweto na
rabotnoto vreme e formalno odredeno so obvrzuva~ki dogovor. Iako
ne e napi{ano vo zakonot za rabota so skrateno rabotno vreme
(TzBfG), tajmingot/distribucijata na rabotnoto vreme e predmet na
koodreduvawe na rabotni~kiot sovet spored § 87 BetrVG. Rabotnikot
mo`e da bara namaluvawe na rabotnoto vreme najrano dve godini od
podnesuvaweto na dogovorenata ili odbienata molba. Rabotodava~ite
so 15 ili pomalku vraboteni se izzemeni od ovie odredbi; licata koi
se obu~uvaat ne se smetaat kako rabotnici od pri~ina na
presmetuvawe na ovoj prag. Poslednoto e kritikuvano od strana na
DGB bidej}i ovie kompanii vrabotuvaat ne pomalku od 6.5 milioni
lu|e koi na ovoj na~in mo`e da bidat isklu~eni od pravoto. Treba da
se naglasi deka germanskiot tekst se odnesuva na ,,rabotodava~", a ne
na rabotno mesto ili institucija {to mo`e da zna~i deka edno
pretprijatie so rabotna sila vo nekolku pomali ogranoci s# u{te bi
bilo predmet na zakonot. Dokolku, od druga strana, rabotnicite so
skrateno rabotno vreme izrazat `elba za poka~uvawe na nivnoto
rabotno vreme do ~asovite na polnoto rabotno vreme, rabotodava~ot
treba da dade prednost na ovie rabotnici za koe bilo prazno rabotno
mesto so polno rabotno vreme.
Vo Italija, rabotodava~ot navistina mo`e da go odbie
baraweto na rabotnikot za premestuvawe od rabota so polno rabotno
vreme na rabota so skrateno rabotno vreme. Me|utoa, ~len 5, stav 3 od
zakonskata Odluka broj 61 naveduva deka rabotodava~ot e pod obvrska
da navede adekvatni osnovi za odbivaweto na baraweto na rabotnikot
za vakviot transfer.
Vo Holandija, rabotodava~ot mo`e da gi odbie barawata za
promena od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno
rabotno vreme (na primer, dokolku kompanijata ima seriozni
problemi vo potpolnuvawe na ~asovite na planovite za organizirawe
na rabotata, ili zaradi bezbednosni pri~ini). Onamu kade
vraboteniot bara zgolemuvawe na rabotnoto vreme (od mal dogovor za
skrateno rabotno vreme do golem dogovor za skrateno rabotno vreme,
ili od skrateno na polno rabotno vreme), rabotodava~ot mo`e da go

103
odbie zgolemuvaweto zaradi seriozni ekonomski pri~ini (na
primer, nedostatok na rabota).
Vo Portugalija, zakonot predviduva odredba za ovaa mo`nost,
no istovremeno toj ne go regulira ovoj aspekt vo mandatorni poimi,
osven za porodilnoto i roditelskoto otsustvo na na~in koj ve}e e
naveden. Do sega, kolektivnite dogovori ne se oglasuvaat za ovoj
aspekt.
Vo [panija isto taka postoi mo`nost, so toa {to
rabotodava~ot vo pismena forma ja naveduva svojata pri~ina za
odbivaweto.
Vo Bugarija, rabotodava~ot ima sli~no pravo da gi odbie
barawata na rabotnicite za preorientacija od rabota so polno
rabotno vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme i obratno,
baziraj}i se na Zakonot za rabotni odnosi, koj zabranuva kakvo bilo
ednostrano menuvawe vo odnosite na vrabotuvaweto i bara koja bilo
promena da se izvede vrz osnova na zaemen dogovor pome|u rabotnikot
i rabotodava~ot.
Od druga strana, vo Republika ^e{ka rabotodava~ot ne mo`e
da gi odbie barawata za preorientacijata od rabota so polno rabotno
vreme vo rabota so skrateno rabotno vreme ili od skrateno rabotno
vreme na polno rabotno vreme ili za kakvo bilo poka~uvawe ili
namaluvawe na brojot na rabotnite ~asovi dokolku se ispolneti
uslovite predvideni spored Del 86 od Zakonot za rabotni odnosi. No,
vo praktikata postojat nekolku pre~ki koga nekoi rabotodava~i se
obiduvaat da gi otpu{tat vrabotenite vo vakvite slu~ai zaradi
pri~ina od vi{ok na rabotna sila.
Od januari 2002 godina (i sega vo slu~aj na site rabotnici, so
isklu~ok na onie koi se gri`at za deca pod 14-godi{na vozrast)
rabotodava~ite vo Estonija mo`at da odbijat po koj bilo osnov i
nema potreba od kakvo bilo opravduvawe dadeno od strana na
rabotodava~ot. Rabotodava~ot sega ne mo`e da odbie preorientacija
na rabota so skrateno rabotno vreme na roditel (majka ili sam tatko
ili roditel koj e staratel) na dete pod vozrast od 14 godini.
Vo Polska, isto taka, rabotodava~ot ima pravo da odbie, a
postoe~kata legislativa ne bara naveduvawe na pri~inite za
odbivawe. Spored predlozite vo nacrt-izmenite i dopolnuvawata na
Zakonot za rabotni odnosi, rabotodava~ot }e mora da se povinuva so

104
baraweto na vraboteniot za preorientacija kolku {to mu
dozvoluvaat mo`nostite.
Vo Republika Slova~ka, rabotodava~ot mo`e da odbie barawe
za preorientacija od polno rabotno vreme na rabota so skrateno
rabotno vreme dokolku negovite rabotni uslovi (na primer, vidot na
proizvodstvoto, tehnolo{kiot proces) ne mu dozvoluvaat da se
soglasi so baraweto na vraboteniot. Preorientacijata od rabota so
skrateno rabotno vreme vo polno rabotno vreme, ili obratno, zna~i
promena na pismeniot dogovor za vrabotuvawe, a za da se stori toa,
glavno pravilo e deka e potrebna soglasnost od dvete strani.
Dokolku nema potreba za eden rabotnik vo Slovenija da
raboti samo so skrateno rabotno vreme, rabotodava~ot mo`e da go
odbie vakvoto barawe. Ova ne e vozmo`no vo prethodno spomenatite
slu~ai na rabotnici invalidi i majki na deca so posebni potrebi.

105
 12. Ako rabotodava~ot pobara od vraboteniot da raboti so
skrateno rabotno vreme, a vraboteniot odbie, dali toj e
efektivno za{titen protiv otpu{tawe? Dokolku e taka,
kako e regulirano toa?

Spored avstriskiot zakon, rabotnikot so skrateno rabotno

vreme ne u`iva posebna za{tita protiv otpu{tawe, no e pokrien so
op{tata legislativa za otpu{tawe spored koja rabotnikot mo`e da
podnese do sudot prigovor protiv neopravdanoto otpu{tawe. Od
druga strana, zakonot iscrpno gi nabrojuva pri~inite za otpu{tawe
koi mo`e da se osporat.
Bidej}i vo Belgija skratenoto rabotno vreme e vovedeno na
dobrovolna osnova, rabotnikot mo`e da odbie. Bidej}i ne postoi
odredena za{titna legislativa za rabotnikot so skrateno rabotno
vreme, se primenuva op{tiot zakon za otpu{tawe. Rabotnikot koj
nedobrovolno stanal rabotnik so skrateno rabotno vreme otkako
rabotel so polno rabotno vreme vo pretprijatieto, mo`e duri
(delumno) da gi bara pravata za otpu{tawe koi se primenlivi za
rabotnicite so polno rabotno vreme. Od druga strana, rabotodava~ot
mora da go informira reginalnoto biro za vrabotuvawe za kakvo
bilo otpu{tawe na rabotnik so skrateno rabotno vreme koj prima
dodatok za nevrabotenost za onie ~asovi koi ne gi raboti.
So ogled na nemaweto na pravni odredbi za ovoj predmet, kako
i labavata regulativa za prestanok na raboteweto, povtorno mo`e da
se smeta deka Danska, dovolno ne ja za{tituva ovaa situacija. Novite
amandmani na Nacrt-zakonot za rabota so skrateno rabotno vreme koj
e neodamna predlo`en (vidi Del 1) izgleda deka u{te pove}e ja
oslabnaa ovaa za{tita.
Spored konfederaciite na sindikatite na Finska,
vraboteniot e dovolno za{titen. Rabotodava~ot, kako {to e utvrdeno
vo legislativata, mo`e da otpu{ti ili ednostrano da go izmeni
dogovorot dokolku za otpu{tawe ima finansiska pri~ina ili
pri~ina koja se odnesuva na proizvodstvoto. Vo ovoj slu~aj, se
primenuva istiot otkazen period kako i za drugite otpu{tawa.
Vo Francija, rabotodava~ot ne mo`e da go obvrze vraboteniot
da raboti so skrateno rabotno vreme. Ovaa mo`nost e edinstveno

106
otvorena za rabotodava~ite dokolku e opravdana so ekonomska
pri~ina, i vo toj slu~aj odbivaweto od strana na rabotodava~ot mo`e
da bide pri~ina za otpu{tawe zasnovano na ekonomskata pri~ina, a
toa ne zna~i deka istoto e zaradi disciplinski pri~ini.
Vraboteniot efektivno e za{titen protiv otpu{tawa so ~len L-212-
4-3 i L.212-4-9 od Zakonot za rabotni odnosi, dvata ~lena se
nadopolneti so Aubry Act II.
Prviot naveduva deka odbivaweto da se raboti prekuvremeno
ne pretstavuva gre{ka ili osnova za otpu{tawe (= ~asovi nad
~asovite na rabota navedeni vo dogovorot, {to vo princip ne smee da
nadminuva 10% od ~asovite navedeni vo dogovorot, osven dokolku
dogovorot ne e pokrien so prodol`en industriski dogovor koj
odreduva do edna tretina od ~asovite na rabota), {to e predlo`eno od
strana na rabotodava~ot von i nad granicite postaveni vo dogovorot.
Toj dodava deka istoto se primenuva:
- vo ramkite na ovie granici, dokolku vraboteniot e
informiran pomalku od tri dena pred datumot za koj
prekuvremenata rabota e planirana;
- dokolku rabotodava~ot bara od vraboteniot da go smeni
{ablonot na svoite rabotni ~asovi, koga vakvite slu~ai i
prirodata na vakvite promeni ne se pokrieni so dogovorot za
vrabotuvawe;
- dokolku rabotodava~ot bara od vraboteniot da go smeni
{ablonot na svoite rabotni ~asovi, vo eden od vakvite slu~ai
i spored formalnostite koi se prethodno definirani vo
dogovorot za vrabotuvawe, onamu kade vakvata promena e
nekompatibilna so najva`nite semejni obvrski, u~ili{nite
~asovi ili visokoto obrazovanie, periodot na rabota koj e
ve}e ureden so drug rabotodava~ ili profesionalna aktivnost
von od vrabotuvaweto;
- vo slu~aj na promena na rabotnoto vreme vo ramkite na
sekoj raboten den kako {to e navedeno vo dogovorniot
dokument, koj mora da se dostavi na vraboteniot.
Vtoriot ~len (~len L.212-4-9 od Zakonot za rabotni odnosi), za
prednosta na vklu~uvawe na polno rabotno vreme ili na skrateno
rabotno vreme i obratno, naveduva deka odbivaweto na vraboteniot

107
da raboti so skrateno rabotno vreme ne e nitu prekr{ok nitu osnova
za otpu{tawe.
Bidej}i preminuvaweto od polno rabotno vreme ili na
skrateno rabotno vreme se odrazuva na dol`inata na rabotnoto vreme
i bara izmena i dopolnuvawe na dogovorot za vrabotuvawe,
odbivaweto na vraboteniot da ja prifati vakvata izmena i
dopolnuvawe nikoga{ po sebe ne pretstavuva osnova za otpu{tawe.
Taka, otpu{taweto zasnovano edinstveno na odbivaweto na
rabotnikot za predlo`enata promena ne se zasnova na validna i
seriozna pri~ina (Odluka na Vrhovniot apelacionen sud od 20.10.1998
godina).
§ 8 od Zakonot za implementacija na Germanija razjasnuva deka
odbivaweto na promenata na skrateno rabotno vreme ili obratno ne
go opravduvaat otpu{taweto. Me|utoa, tolkuvaweto e kontroverzno.
Tradicionalnoto zakonodavstvo naveduva deka pra{aweto za toa dali
dejnosta se vodi vrz osnova na skrateno rabotno vreme ili polno
rabotno vreme e pretpriemni~ka odluka. Taka, ovoj argument mo`e da
se koristi za da go opravda otpu{taweto, kako i da gi odbie barawata
za promena na nedelnoto rabotno vreme spored § 8 i § 9 od istiot Akt.
DGB se nadeva deka noviot zakon }e dovede do razgleduvawe na
tekovnata interpretacija.
Vo Grcija, noviot zakon predviduva deka odbivaweto na rabota
so skrateno rabotno vreme ne mo`e da so~inuva validna pri~ina za
otpu{tawe. Toj ponatamu naveduva deka od rabotnikot so skrateno
rabotno vreme ne mo`e da se bara da raboti pove}e od dogovoreniot
broj na ~asovi dokolku toj ima drugi rabotni ili semejni obvrski.
Vo Irska, zakonot za implementacija predviduva deka
rabotodava~ot ne mo`e da go kaznuva rabotnikot so skrateno vreme,
pome|u drugite raboti, bidej}i go primenil ili predlo`il da go
primeni svoeto pravo da ne bide tretiran na ponepovolen na~in, ili
rabotnikot go odbil baraweto na rabotodava~ot za preorientacija od
skrateno na polno rabotno vreme ili obratno. ,,Kaznuvaweto"
vklu~uva otpu{tawe, nepovolna promena vo rabotnite uslovi ili
nefer tretman vklu~uvaj}i selekcija za otpu{tawe na vi{ok na
rabotna sila. Rabotodava~ot nema da se smeta deka izvr{il kazna
dokolku se ispolneti dvata od navedenite uslovi: (i) onamu kade,
imaj}i gi predvid site okolnosti, postoele su{tinski osnovi, kako

108
da go opravdaat rabotodava~ot koj go podnel baraweto za koe stanuva
zbor i rabotodava~ot koj go prezel dejstvieto za koe stanuva zbor, i
(ii) prezemaweto na toa dejstvie se usoglasuva so dogovorot za
vrabotuvawe na vraboteniot i odredbite na drugata legislativa za
vrabotuvawe. Vo sekoj slu~aj, na rabotnicite preku zakonot im se
nudat (ne)pravni mo`nosti da prigovaraat na kaznuvaweto.
Otpu{teniot rabotnik so skrateno rabotno vreme, ili negoviot
sindikat na koj toj e ~len, mo`e da go upatat, vo soglasnost so
odredena procedura, slu~ajot do ,,komesarot za prava na Komisijata
za rabotni odnosi". Odlukata na Komesarot mo`e da bide podnesena
na Sudot za trud ~ija odluka mo`e eventualno da bide ob`alena vo
Visokiot sud.
Kako {to e ve}e istaknato vo prethodnoto poglavje 9,
transferot od rabota so polno rabotno vreme na rabota so skrateno
rabotno vreme vo Italija bara pismena soglasnost na dvete strani i
zaverka od strana na javna vlast (Provinciskiot direktorat za trud).
Vraboteniot mo`e da izbere da mu se dade pomo{ od strana na
funkcioner od sindikatot. Dokolku nema, rabotodava~ot mo`e da
reagira so otpu{tawe vrz opravdani osnovi edinstveno dokolku
mo`e da demonstrira deka pove}e nema potreba za rabota so polno
rabotno vreme, {to se dol`i na reorganizacijata na rabotata i deka
rabotnikot ne mo`e da bide nazna~en na rabota so polno rabotno
vreme vo koja bilo proizvodna dejnost. Onamu kade {to se pojavuvaat
prazni rabotni mesta so polno rabotno vreme, na postoe~kite
rabotnici so skrateno rabotno vreme mora da im se dade prednost za
dadenoto regrutirawe, sekako, dokolku kandidatot gi ispolnuva
barawata dadeni vo opisot na rabotnoto mesto. Dokolku ima slu~aj
nekolku kandidati da se pogodni za rabotata, prednost }e im se dade
na rabotnicite so odgovornosti kon semejstvoto.
Vo Luksemburg zakonot izri~ito naveduva deka, bez pravo na
koristewe na sudot na zakonot koj na vladata $ dava mo`nost da go
spre~i kolektivnoto otpu{tawe na vi{okot na rabotnata sila i da
go odr`i vrabotuvaweto, odbivaweto na rabotnikot so polno rabotno
vreme da raboti so skrateno rabotno vreme ne so~inuva povreda na
dol`nosta i na toj na~in ne e pri~ina za otpu{tawe. Istoto se
primenuva vo slu~aj na odbivawe na rabotnikot so skrateno rabotno
vreme da raboti so polno rabotno vreme, osven vo slu~aj ovoj
rabotnik da e registriran kaj administracijata na vrabotuvawe kako

109
rabotnik koj bara rabota so polno rabotno vreme. Me|utoa, primaren
uslov odbivaweto da se smeta kako pri~ina za otpu{tawe e toa deka
ponudenata rabota so polno rabotno vreme odgovara na
kvalifikaciite, znaeweto i profesionalnoto iskustvo na
rabotnikot i, vtoro, odbivaweto mora da bide obrazlo`eno so realni
i seriozni pri~ini.
Vo Holandija rabotodava~ot mora da ima dozvola (bidej}i toa
e normalna procedura za otpu{tawe za site rabotnici so trajni
dogovori) od Javnata agencija za vrabotuvawe pred da mo`e da go
namali brojot na rabotnite ~asovi. Vraboteniot e za{titen od
(delumno) otpu{tawe.
Vo Portugalija vraboteniot ima pravo da odbie vo rok od dva
rabotni dena kakva bilo promena na rabotnoto vreme ili, pod
odredeni okolnosti, ima pravo da se vrati na rabota so polno
rabotno vreme.
Vo [panija, spored ~len 41 od va`e~kiot zakon, vraboteniot
ne mo`e da bide otpu{ten ili da bide izlo`en na kakov bilo vid na
sankcija ili {teten efekt od faktot na odbivawe na ovaa konverzija,
bez da bide izlo`en na merkite dadeni vo ovoj Akt, koj, spored ona
{to e navedeno vo ~len 51 i 52, mo`e da bide usvoen zaradi
ekonomski, tehni~ki, organizaciski ili proizvodstveni pri~ini.
Vo Obedinetoto kralstvo, regulativata isto taka vovede
domen na prava za rabotnicite vo vrska so otpu{taweto i
o{tetuvaweto, no ova odredeno pra{awe e direktno upateno samo po
pat na ,,Upatstvo za najdobra praktika" izdadeno od Ministerstvoto
za trgovija i industrija. Vrabotenite mo`e da se potprat samo na
svoite dogovorni prava, ili onamu kade e primenlivo na normalen
na~in na Zakonot na Obedinetoto kralstvo za diskriminacija na
polovite ili nefer otpu{tawe. Me|utoa, dokolku vraboteniot odbie
vrz osnova na toa deka baraweto so~inuva ponepovolen tretman vo
sporedba so rabotnikot za sporedba so polno rabotno vreme, tie
treba da bidat za{titeni od nefer otpu{tawe spored za{titata od
izma~uvawe. Odredbata 7 (c) naveduva deka koj bilo rabotnik, koj e
otpu{ten zaradi obidot da gi sprovede svoite prava za ednakov
tretman spored regulativata, ili zatoa {to pomognal na drug
rabotnik da ne dobie ponepovolen tretman, se smeta kako nefer

110
otpu{tawe (predviden nadomest £50.000). Odredbata 8 gi dava
procedurite za doveduvawe na ovie slu~ai pred sud.
Vo Bugarija, dokolku rabotodava~ot pobara od vraboteniot da
raboti so skrateno rabotno vreme, a vraboteniot odbie, toj ne e
efektivno za{titen protiv otpu{tawe, bidej}i e vozmo`no da se
navedat drugi zakonski pri~ini za prestanok na rabotniot odnos
pove}e od izdavawe na konkretno odbivawe.
Vo vakvi slu~ai, vo Republika ^e{ka vraboteniot e za{titen
protiv otpu{tawe so op{tite odredbi za poedine~no otpu{tawe.
Pri~ini zaradi koi otpu{taweto mo`e da bide vozmo`no se dadeni
vo Del 46 od Zakonot za rabotni odnosi vo pogled na poni{tuvawe na
vrabotuvaweto od strana na rabotodava~ot. Postojat {est priznaeni
pri~ini za otpu{tawe - tri od niv vo odnos na situacijata na
rabotodava~ot za koj stanuva zbor, drugite tri vo odnos na situaciite
kade {to treba da se okrivi vraboteniot. Isto taka postoi jasno
nabrojuvawe na pri~inite vo delovite 53 i 54 od Zakonot za rabotni
odnosi koi go opravduvaat neposrednoto poni{tuvawe na rabotniot
odnos. Neposrednoto poni{tuvawe mo`e da bide izvr{eno kako od
strana na vraboteniot taka i od strana na rabotodava~ot.
Rabotodava~ot ne mo`e da go poni{ti rabotniot odnos (so otkazen
period) bez da gi navede osnovite za ovaa odluka. Faktot deka
vraboteniot odbiva da raboti so skrateno rabotno vreme ne e vbroen
vo ovie spisoci kako validna osnova za prekin na vrabotuvaweto od
strana na rabotodava~ot.
Vo Estonija nema posebna za{tita. Dokolku ima nedostatok na
rabotna sila, a rabotnikot odbie da gi namali svoite rabotni ~asovi,
(procedurata opi{ana na str. 9), toga{ rabotodava~ot mo`e da go
poni{ti dogovorot za rabota. Od druga strana, dokolku ima potreba
vraboteniot da raboti dopolnitelni rabotni ~asovi, a toj odbie da gi
poka~i, ova ne e validna osnova za otpu{tawe na rabotnikot.
Kako glavno pravilo vo Polska, spored ~len 42 od Zakonot za
rabotni odnosi, dogovorot za rabota zavr{uva na krajot na otkazniot
period dokolku vraboteniot gi odbie novite uslovi na rabota ili
predlo`eniot nadomest.
Vo Republika Slova~ka, odbivaweto isto taka ne e zakonska
pri~ina za otpu{tawe. No, dokolku rabotodava~ot napravi izmena na
rabotnoto mesto (od polno rabotno vreme na skrateno rabotno vreme,

111
{to isto taka mo`e da bide prosledeno so promena vo denominacijata
na rabotnoto mesto) kako organizaciska promena, toga{ ova e
zakonska pri~ina za davawe otkaz na odredeniot vraboten koj odbiva
da go zeme ,,novoto" slobodno rabotno mesto.

112
 13. Dali rabotodava~ite se obvrzani da gi oglasuvaat
internite slobodni rabotni mesta za da go promoviraat
vklu~uvaweto na rabotnicite od rabotni mesta so polno
rabotno vreme na rabotni mesta so skrateno rabotno
vreme ili obratno?

Vo Avstrija ne postoi zakonska obvrska, no vo sekoj slu~aj

rabotodava~ot mora da go izvesti rabotni~kiot sovet za planiranite
merki i najmuvawe na personal.
Bidej}i vo Belgija rabotnikot so skrateno rabotno vreme ima
pravo na prednost za da go potpolni slobodnoto rabotno mesto, koj
bilo rabotodava~ koj zanemaruva da gi izvesti rabotnicite so
skrateno rabotno vreme rizikuva sankcii.
I nasproti faktot deka ovaa odredba na Direktivata ne se
smeta{e deka zakonski e obvrzuva~ka, nejzinata implementacija be{e
uspe{na vo Danska.
Vo Finska isto taka postoi obvrska za informirawe na op{t
na~in, t.e. sekoj rabotnik (so odredeno vreme, so skrateno rabotno
vreme ili polno rabotno vreme) treba da bide informiran i da mo`e
da konkurira za koe bilo slobodno rabotno mesto vo pretprijatieto.
Spored ~len L.212-4-9 od Zakonot za rabotni odnosi, vo
Francija rabotodava~ot mora da istakne spisok na soodvetni
rabotni mesta koi se dostapni na rabotnicite koi sakaat da se vratat
na rabotni mesta so skrateno rabotno vreme ili polno rabotno
vreme. Rabotnikot so skrateno rabotno vreme koj saka da dobie
rabota so polno rabotno vreme (povtorno) duri ima, pod odredeni
uslovi, prioritet da bara da go zazeme rabotnoto mesto.
Vo Germanija isto taka rabotodava~ite moraat da gi
objavuvaat rabotnite mesta interno i nadvore{no bidej}i se so
skrateno rabotno vreme dokolku rabotnoto mesto e soodvetno za toa.
Vo memorandumot za objasnuvawe na zakonot, spomenato e deka
nepodobnosta mo`e da se doka`e vrz osnova na operativnite barawa
koi vr{at pritisok, kako {to e slu~aj onamu kade stru~nosta e mnogu
retka vo grankata ili oblasta, taka {to bi bilo nevozmo`no da se
najdat dve lica koi bi sakale da rabotat so skrateno rabotno vreme.
Dokolku rabotodava~ot ja prekr{uva ovaa obvrska na oglasuvawe,

113
rabotni~kiot sovet ima pravo da ne ja dade svojata soglasnost za
vrabotuvawe na lice so polno rabotno vreme.
Vo ovoj pogled, sostojbata ne e jasna vo Grcija, no o~igledno
noviot zakon predviduva na rabotnicite so skrateno rabotno vreme
da im se dade prednost pred vrabotuvawe na lica so polno rabotno
vreme.
Vo Irska ne postoi takva zakonska obvrska.
Bidej}i ne postoi subjektivno pravo na rabotnikot da se
premestuva na rabota so polno rabotno vreme, vo Italija stav 3 od
~len 5 od Zakonskata odluka 61 nedovolno vospostavuva zbir na
proceduralni i bitni ograni~uvawa za izvr{uvaweto na
menaxerskata i organizacionata vlast na rabotodava~ot. Na toj
na~in, rabotodava~ot e pod obvrska, pri regrutirawe na personal so
skrateno rabotno vreme, da dava blagovremeno izvestuvawe na
,,personalot koj e ve}e vraboten so polno rabotno vreme vo edinicite
za proizvodstvo vo istata op{tina i da dade pismeno izvestuvawe za
mesto koe e dostapno na site vo rabotnite prostorii kade {to se
odviva rabotata", a i da gi zeme predvid site barawa od rabotnicite
koi rabotat so polno rabotno vreme za da se prefrlat na rabota so
skrateno rabotno vreme. Krajnata re~enica od ~len 5, stav 3, sodr`i
zabele{ka za kolektivno pregovarawe, koe mo`e da vklu~i
natamo{ni barawa, primarno naveduvaj}i period na izvestuvawe,
kako i za vremeto koga gorespomenatoto izvestuvawe se objavuva.
Vo Luksemburg, isto taka, rabotnicite koi izrazile `elba da
rabotat so skrateno rabotno vreme, ili da se vratat na rabotno mesto
so polno rabotno vreme, treba prvi da bidat izvesteni za slobodnite
rabotni mesta vo pretprijatieto.
Vo Holandija ne postoi zakonska obvrska da se objavuvaat
internite slobodni rabotni mesta, no nekoi kolektivni dogovori
predviduvaat takva obvrska.
I portugalskata i {panskata legislativa davaat odredbi za
vakva obvrska.
Vo Obedinetoto kralstvo ne postoi vakva zakonska obvrska vo
legislativata, no toa se prepora~uva vo ,,Upatstvoto za najdobra
praktika" izdadeno od Ministerstvoto za trgovija i industrija.

114
 Vo Bugarija rabotodava~ite isto taka vo ovoj slu~aj ne se
obvrzani da gi oglasuvaat internite slobodni rabotni mesta.
Spored Zakonot za rabotni odnosi na Republika ^e{ka,
rabotodava~ite ne se obvrzani da gi oglasuvaat internite slobodni
rabotni mesta so cel da go unapredat prefrluvaweto od rabota so
polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno vreme i obratno.
Tie edinstveno se obvrzani da gi oglasat slobodnite rabotni mesta
vo Biroto za rabotna sila. Spored Del 18, stav 2 f) od Zakonot za
rabotni odnosi (pravo na informacii i konsultacii), rabotodava~ot
e obvrzan da gi informira vrabotenite (sindikatite, pretstavnicite
na rabotnicite) za rabotnite odnosi, kako za sklu~enite taka i za
prestanatite i za op{tite pra{awa na rabotnite uslovi. Taka, ima
mo`nost da se dobijat odredeni informacii za internite slobodni
rabotni mesta koi mo`e da se koristat za da se podobri
prefrluvaweto od polno na skrateno rabotno vreme i obratno.
Vo Estonija, Polska i Republika Slova~ka nema obvrska za
oglasuvawe na internite slobodni rabotni mesta kaj rabotnicite ili
na sindikatot. Od druga strana, rabotodava~ite na Estonija se
obvrzani da gi prijavat slobodnite rabotni mesta kaj lokalna
agencija za vrabotuvawe, osven onamu kade {to e ve}e regrutiran nov
rabotnik.
Vo Slovenija rabotodava~ite se obvrzani site slobodni
rabotni mesta vo nivnata kompanija da gi objavat nadvor od
kompanijata.

115
Prilog 1: Primeni odgovori na pra{alnikot na NETLEX

Avstrija OGB
Belgija CSC
Danska HK/LO
Finska SAK-STTK-AKAVA
Francija FO/CFT/CFTD
Germanija DGB/IG Metall
Grcija -
Italija CGIL
Irska ICTU
Luksemburg CGT/LCGB
Holandija FNV
[panija CCOO
Portugalija UGT-P
[vedska TCO
Obedineto kralstvo TUC
Norve{ka LO
Bugarija CITUB
Kipar -
Republika ^e{ka CMKOS
Estonija EAKL
Ungarija -
Latvija -
Malta -
Polska Prof.Matey-Tyrowicz Maria
(Polska akademija na naukite)
Romanija -
Republika Slova~ka KOZ SR
Slovenija ZSSS
Turcija -

116
Prilog 3: Rabotnici so skrateno rabotno vreme vo EU prika`ani
kako procent od vkupnoto naselenie

1985 1990 1995 1998 2000

Avstrija - 8.8 13.3 11.5 12.2
Belgija 9.3* 10.2 15.4 16.3 19.0
Danska 25.4* 23.7 22.5 17.0 15.7
Finska 8.3 7.2 11.0 9.6 10.4
Francija 11.5 - 16.2 14.8 14.2
Germanija 12.4 13.2 16.4 16.6 17.6
Grcija 4.4* 5.5 3.4 9.0 5.4
Irska 5.8* 8.1 13.3 18.0 18.4
Italija 4.9 5.7 6.1 11.2 12.2
Luksemburg 7.1* 6.5 8.0 12.8 13.0
Holandija 22.4* - 37.4 30.0 32.1
Portugalija - 23.2 4.4 9.9 9.2
[panija - 4.8 7.1 7.7 7.8
[vedska 24 23.2 26.4 13.5 14.0
OK 20.4 21.8 24.5 23.0 23.0

Izvori: cifri za 1985/1990/1998/2000: OECD. Za 1995: Eurostat)

((*) Eurostat, Rabotna organizacija i rabotno vreme 1983-1992,
Luksemburg 1995 godina)

Prilog 6: MOT Konvencija broj 175, koja se odnesuva na rabotata so

skrateno rabotno vreme, 1994 godina

Generalnata konferencija na Me|unarodnata organizacija na

trudot (MOT), svikana vo @eneva od strana na Upravnoto telo na
Me|unarodnata kancelarija za trud, na svojata 81 sednica na 07.06.1994
godina, istaknuvaj}i ja va`nosta za rabotnicite so skrateno rabotno
vreme, na odredbite na Konvencijata za ednakov nadomest, 1951
godina, Konvencijata za diskriminacija (Vrabotuvawe i profesija),
1958 godina, i Konvencijata i preporakite za rabotnici so semejni
obvrski, 1981 godina; istaknuvaj}i ja va`nosta na ovie rabotnici do
Konvencijata za unapreduvawe na vrabotuvaweto i za{titata protiv
nevrabotenosta, 1988, Preporaka na politikata za vrabotuvawe
(Dopolnitelni odredbi) 1984; priznavaj}i ja va`nosta na
produktivnoto i slobodno izbranoto vrabotuvawe za site rabotnici,
ekonomskata va`nost na rabotata so skrateno rabotno vreme,
potrebata politikite za vrabotuvawe da ja zemat vo obyir ulogata na

117
rabotata so skrateno rabotno vreme vo olesnuvaweto na
dopolnitelnite mo`nosti i potrebata da se obezbedi za{tita za
rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo oblastite na pristapot na
vrabotuvaweto, rabotnite uslovi i socijalnata sigurnost;
odlu~uvaj}i za usvojuvawe na odredeni predlozi vo pogled na rabotata
so skrateno rabotno vreme, {to e ~etvrtata rabota na dnevniot red
na sednicata; odreduvaj}i deka ovie predlozi }e bidat vo forma na
me|unarodna konvencija; denes, na dvaeset i ~etvrti juni iljada
devetstotini devedeset i ~etvrta godina, ja usvojuva slednata
Konvencija, koja mo`e da se navede kako Konvencija za rabota so
skrateno rabotno vreme, 1994 godina:
^len 1
Za namenata na ovaa Konvencija:
Terminot ,,rabotnik so skrateno rabotno vreme" zna~i
vraboteno lice ~ii normalni ~asovi na rabota se pomalku od onie na
rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme;
Normalnite ~asovi na rabota za koi stanuva zbor vo
potparagrafot (a) mo`e da se presmetuvaat nedelno ili vo prosek za
daden period na vrabotuvawe;
Terminot ,,rabotnik za sporedba so polno rabotno vreme" se
odnesuva na rabotnik so polno rabotno vreme koj:
-go ima istiot vid na raboten odnos;
-e anga`iran na istiot ili sli~en vid na rabota ili
zanimawe; i
-e vraboten vo istata ustanova ili, koga nema rabotnik za
sporedba so polno rabotno vreme vo taa ustanova, vo istoto
pretprijatie, ili, koga nema rabotnik za sporedba so polno rabotno
vreme vo toa pretprijatie, vo istata granka na dejnost, kako
rabotnikot so skrateno vreme za koj stanuva zbor;
a. rabotnici so polno rabotno vreme koi se pogodeni so
delumna nevrabotenost, {to zna~i so kolektivna i
privremena redukcija na nivnite normalni ~asovi na
rabota zaradi ekonomski, tehni~ki ili strukturni
pri~ini, ne se smetaat deka se rabotnici so skrateno
rabotno vreme.

118
 ^len 2
Ovaa Konvencija ne gi pogoduva popovolnite odredbi koi se
va`e~ki za rabotnicite so skrateno rabotno vreme pod drugi
me|unarodni konvencii za trud.
^len 3
Ovaa Konvencija va`i za site rabotnici so skrateno rabotno
vreme, se podrazbira deka ~lenot mo`e, po konsultirawe na
reprezentativnite organizacii na rabotodava~ite i rabotnicite za
koi stanuva zbor, da isklu~i potpolno ili delumno od svojot domen
odredeni kategorii na rabotnici ili ustanovi koga negovoto barawe
do niv bi sozdalo odredeni problemi od bitna priroda.
Sekoj ~len koj ja ratifikuval ovaa Konvencija koja ja koristi
mo`nosta dadena vo prethodniot stav, treba vo svoite izve{tai za
primenata na Konvencijata pod ~len 22 od Ustavot na me|unarodnata
organizacija na trud da navede koja bilo kategorija na rabotnici ili
ustanovi koi se isklu~eni na toj na~in i pri~inite zo{to ova
isklu~uvawe bilo ili s# u{te se smeta deka bilo neophodno.
^len 4
Treba da se prezemat merki za da se osigura deka rabotnicite
so skrateno rabotno vreme ja primaat istata za{tita koja im se dava
na rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme vo pogled na:
a. Pravoto da organiziraat, pravoto da pregovaraat
kolektivno i pravoto da deluvaat kako pretstavnici na
rabotnicite;
b. Profesionalna bezbednost i za{tita na rabotnicite na
rabotnoto mesto;
c. Diskriminacija pri vrabotuvawe i profesija.
^len 5
Treba da se prezemat merki soodvetni na nacionalniot zakon i
praktikata za da se osiguri deka rabotnicite so skrateno rabotno
vreme ne zemaat osnovna plata samo poradi toa {to rabotat so
skrateno rabotno vreme, koja presmetana proporcionalno na ~asovna,
koja se odnesuva na izvr{enata rabota, ili vrz osnova na stapkata na
norma, e poniska od osnovnata plata na rabotnicite za sporedba so
polno rabotno vreme, presmetana vo soglasnost so istata metoda.

119
 ^len 6
Statutarnite {emi na socijalno osiguruvawe koi se zasnovani
na profesionalnata aktivnost treba da se prilagodat na toj na~in
{to rabotnicite so skrateno rabotno vreme u`ivaat uslovi
ekvivalentni na onie koi gi imaat rabotnicite za sporedba so polno
rabotno vreme; ovie uslovi mo`e da se odredat vo proporcija so
~asovite na rabota, pridonesite ili zarabotuva~kite, ili preku
drugi metodi dosledni na nacionalniot zakon i praktikata.
^len 7
Treba da se prezemat merki za da se osiguri deka rabotnicite
so skrateno rabotno vreme dobivaat uslovi ekvivalentni na onie na
rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme vo oblastite na:
a. Za{tita na maj~instvo;
b. Prestanok na vrabotuvawe;
c. Platen godi{en odmor i plateni dr`avni praznici; i
d. Boleduvawe.
Se podrazbira deka pari~nite prava mo`e da se odredat vo
proporcija na ~asovite na rabota ili zarabotuva~kite.
^len 8
1. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme ~ii ~asovi na
rabota ili zarabotuva~kite se pod odredenite pragovi mo`e
da se isklu~at od strana na ~lenot:
a. Od oblasta na koi bilo statutarni {emi na socijalno
osiguruvawe spomenati vo ~len 6, osven vo pogled na
beneficii za povreda na rabotno mesto;
b. Od oblasta na koja bilo od merkite prezemeni vo oblastite
pokrieni so ~len 7, osven vo pogled na merkite za
za{tita na maj~instvoto koi se razli~ni od onie koi se
dadeni pod statutarnite {emi za socijalno osiguruvawe.
2. Pragovite koi se spomenati vo paragraf 1 treba da bidat
dovolno niski za da ne go isklu~at prekumerno golemiot
procent na rabotnicite so skrateno rabotno vreme.

120
3. ^len koj ja iskoristuva mo`nosta dadena vo
gorenavedeniot paragraf 1 treba:
a. Periodi~no da gi razgleduva pragovite koi se na sila;
b. Vo svoite izve{tai za primenata na Konvencijata pod ~len
22 do Ustavot na me|unarodnata organizacija na trudot,
da gi istakne pragovite koi se na sila, nivnite pri~ini i
dali e vnimatelno razgledano progresivnoto
prodol`uvawe na isklu~enite rabotnici.
4. Najgolem broj od reprezentativnite organizacii na
rabotodava~ite i rabotnicite treba da bidat konsultirani za
vospostavuvaweto, pregledot i revizijata na pragovite za koi
stanuva zbor vo ovoj ~len.
^len 9
1. Treba da se prezemat merki za da se olesni pristapot do
produktivnata i slobodno izbranata rabota so skrateno
rabotno vreme koja gi zadovoluva potrebite i na
rabotodava~ite i na rabotnicite so toa deka e obezbedena
za{titata spomenata vo ~lenovite od 4 do 7.
2. Ovie merki treba da vklu~uvaat:
a. Osvrt na zakonite i odredbite koi mo`e da go spre~at
ili obeshrabrat pribegnuvaweto kon rabota so skrateno
rabotno vreme;
b. Koristeweto na uslugite na vrabotuvaweto, onamu kade
{to tie postojat, da se identifikuvaat i da im se dade
publicitet na mo`nostite za rabota so skrateno rabotno
vreme vo nivnoto informirawe i aktivnostite za
vrabotuvawe;
c. Posebno vnimanie, vo politikite na vrabotuvaweto na
potrebite i prednostite na odredeni grupi, kako {to se
nevrabotenite, rabotnicite so semejni obvrski,
postarite rabotnici, rabotnici so invaliditeti i
rabotnici koi se educiraat ili se na obuka.
3. Ovie merki mo`e isto taka da vklu~at istra`uvawe i
{irewe na informaciite za stepenot do koj rabotata so

121
 skrateno rabotno vreme odgovara na ekonomskite i na
socijalnite celi na rabotodava~ite i na rabotnicite.
^len 10
Onamu kade e pogodno, treba da se prezemat merki za da se
osiguri deka premestuvaweto od rabota so polno rabotno vreme na
rabota so skrateno rabotno vreme, ili obratno, e dobrovolno, vo
soglasnost so nacionalniot zakon i praktikata.
^len 11
Odredbite na ovaa Konvencija treba da bidat implementirani
so zakonot ili odredbite, osven vo slu~ai koi{to se dadeni so pomo{
na kolektivnite dogovori ili na koj bilo drug na~in dosleden na
nacionalnata praktika. Najgolem broj pretstavni~ki organizacii na
rabotodava~ite i rabotnicite treba da bidat konsultirani pred da se
usvojat koi bilo vakvi zakoni ili odredbi.
^len 12
Formalnite ratifikacii na ovaa Konvencija za registracija
treba da se prosledat do generalniot direktor na Me|unarodnata
kancelarija za trud.
^len 13
1. Ovaa Konvencija e obvrzuva~ka samo za onie ~lenovi na
Me|unarodnata organizacija na trudot ~ii ratifikacii se
registrirani od generalniot direktor.
2. Taa stapuva na sila 12 meseci po datumot koga
ratifikaciite na dve ~lenki se registrirani od strana na
generalniot direktor.
3. Potoa, ovaa Konvencija e pravosilna za koj bilo ~len 12
meseci po datumot od koga e registrirana nejzinata
ratifikacija.
^len 14
1. ^lenka koja ja ratifikuvala Konvencijata mo`e da se otka`e
po istekot na deset godini od datumot koga Konvencijata prv
pat stapila na sila, so akt na obra}awe do generalniot
direktor na Me|unarodnata kancelarija za trud za

122
 registracija. Vakvoto otka`uvawe nema da bide pravosilno
do istekot na edna godina od datumot koga e registrirana.
2. Sekoja ~lenka koja ja ratifikuvala ovaa Konvencija i koja,
vo tekot na edna godina po istekot na periodot od deset
godini spomenat vo prethodniot paragraf, ne go iskoristila
pravoto na otka`uvawe dadeno vo ovoj ~len, e obvrzana za
u{te eden period od deset godini, a potoa, mo`e da ja otka`e
ovaa Konvencija po istekot na sekoj period od slednite deset
godini pod uslovi dadeni za toa vo ovoj ~len.
^len 15
1. Generalniot direktor na Me|unarodnata kancelarija za trud
treba da gi izvesti site ~lenovi na Me|unarodnata
organizacija na trudot za registracijata na site
ratifikacii i otka`uvawa koi mu se dostaveni od strana na
~lenovite na organizacijata.
2. Pri izvestuvawe na ~lenovite na organizacijata za
registracijata na vtorata ratifikacija koja mu e dostavena,
generalniot direktor treba da go istakne datumot po koj
Konvencijata stapuva na sila na ~lenovite na organizacijata.
^len 16
Generalniot direktor na Me|unarodnata kancelarija za trud
treba da se obrati do generalniot sekretar na Obedinetite nacii za
registracija vo soglasnost so ~len 102 od Povelbata na Obedinetite
nacii so site poedinosti za site ratifikacii i akti na otka`uvawe
koi se registrirani od negova strana vo soglasnost so odredbite na
prethodnite ~lenovi.
^len 17
Toga{ koga }e se smeta za neophodno, Upravnoto telo na
Me|unarodnata kancelarija za trud treba da prezentira na
Generalnata konferencija izve{taj za rabotata na ovaa Konvencija i
treba da ja ispita po`elnosta za stavawe na pra{aweto za nejzinata
revizija vo celost ili delumno na ovoj dneven red na Konferencijata.

123
 ^len 18
1. Dokolku Konferencijata go usvoi revidiraweto na ovaa
Konvencija vo celost ili delumno, toga{, osven dokolku ne e
predvideno poinaku so novata Konvencija:
a. Ratifikacijata od strana na ~len na novata
revidira~ka Konvencija treba ipso jure da vklu~i itno
otka`uvawe na ovaa Konvencija, ne zemaj}i gi predvid
odredbite na prethodno dadeniot ~len 14, dokolku i koga
stapuva na sila novata revidirana Konvencija;
b. Od datumot koga novata revidirana Konvencija stapuva
na sila, ovaa Konvencija prestanuva da bide otvorena za
ratifikacija od strana na ~lenkite.
2. Ovaa Konvencija vo sekoj slu~aj }e ostane na sila vo
nejzinata su{tinska forma i sodr`ina za onie ~lenki koi ja
ratifikuvale, no koi ne ja ratifikuvale revidira~kata
Konvencija.
^len 19
Angliskata i francuskata verzija na tekstot na ovaa
Konvencija se ednakvo polnopravni.
Prilog 7: Tabela na ratifikacija na Konvencija 175
(sostojba od juni 2002 godina)

Dr`ava Data na ratifikacija

Kipar 28.2.1997
Finska 25.5.1999
Gijana 13.9.1997
Italija 13.04.2000
Luksemburg 21.3.2001
Mavricius 14.6.1996
Holandija 5.2.2001
Slovenija 8.5.2001

124
Prilog 8: MOT R182 - Preporaka za rabotata so skrateno rabotno
vreme, 1994 godina

Generalnata konferencija na Me|unarodnata organizacija na

trudot, svikana vo @eneva od strana na Upravnoto telo na
Me|unarodnata kancelarija za trud, na svojata 81 sednica na 07.06.1994
godina, istaknuvaj}i ja va`nosta za usvojuvaweto na odredeni
predlozi vo pogled na rabotata so skrateno rabotno vreme, {to e
~etvrtata to~ka na dnevniot red na sednicata; utvrduvaj}i deka ovie
predlozi treba da bidat vo forma na Preporakata koja ja dopolnuva
Konvencijata za skratenoto rabotno vreme, 1994; denes, na dvaeset i
~etvrti juni iljada devetstotini devedeset i ~etvrta godina, ja
usvojuva slednata Preporaka, koja mo`e da se navede kako Preporaka
za rabota so skrateno rabotno vreme, 1994 godina:
1. Odredbite od ovaa Preporaka treba da se razgleduvaat zaedno so
onie od Konvencijata za skrateno rabotno vreme, 1994 (vo
natamo{niot tekst navedena kako ,,Konvencija").
2. Za namenite na ovaa Preporaka:
(a) terminot ,,rabotnik so skrateno rabotno vreme" zna~i
vraboteno lice ~ii normalni ~asovi na rabota se pomalku od
onie na rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme;
(b) normalnite ~asovi na rabota za koi stanuva zbor vo
klauzulata (a) mo`e da se presmetuvaat nedelno ili vo prosek
za daden period na vrabotuvawe;
(c) terminot ,,rabotnik za sporedba so polno rabotno vreme" se
odnesuva na rabotnik so polno rabotno vreme koj:
(i) go ima istiot vid na raboten odnos;
(ii) e anga`iran na istiot ili sli~en vid na rabota ili
zanimawe; i
(iii) e vraboten vo istata ustanova ili, koga nema rabotnik
za sporedba so polno rabotno vreme vo taa ustanova, vo
istoto pretprijatie, ili, koga nema rabotnik za
sporedba so polno rabotno vreme vo toa pretprijatie,
vo istata granka na dejnost, kako rabotnikot so
skrateno vreme za koj stanuva zbor;

125
 (d) rabotnicite so polno rabotno vreme koi se pogodeni so
delumna nevrabotenost, {to zna~i so kolektivna i
privremena redukcija na nivnite normalni ~asovi na rabota
poradi ekonomski, tehni~ki ili strukturni pri~ini, ne se
smetaat deka se rabotnici so skrateno rabotno vreme.
3. Ovaa Preporaka va`i za site rabotnici so skrateno rabotno
vreme.
4. Vo soglasnost so nacionalniot zakon i praktikata,
rabotodava~ite treba da gi konsultiraat pretstavnicite na
rabotnicite za koi stanuva zbor za voveduvaweto na
prodol`uvawe na skratenoto rabotno vreme vo po{irok obem, za
pravilata i procedurite koi se primenuvaat za vakvata rabota i
za za{titnite i promotivnite merki koi mo`e da bidat
soodvetni.
5. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da bidat
informirani za nivnite odredeni uslovi na rabota vo pismena
forma ili so drugo sredstvo dosledno na nacionalniot zakon i
praktikata.
6. Prilagoduvawata koi treba da se napravat vo soglasnost so ~len 6
od Konvencijata za statutarnite {emi za socijalno osiguruvawe
koi se zasnovaat na profesionalnata aktivnost treba da se
stremat kon:
(a) dokolku e pogodno, progresivno namaluvawe na barawata na
pragot zasnovani na zarabotuva~kite ili ~asovite na rabota
kako uslov za pokrivawe na ovie {emi;
(b) kako {to e pogodno, davawe minimalni ili fiksni
beneficii na rabotnicite so skrateno rabotno vreme,
osobeno za postarite, boleduvawe, beneficii za invalidnost
i porodilno, kako i dodatoci za semejstvo;
(c) prifa}aj}i go principot deka rabotnicite so skrateno
rabotno vreme ~ie vrabotuvawe zavr{ilo ili e ukinato i koi
baraat samo vrabotuvawe so skrateno rabotno vreme, go
zadovoluvaat uslovot za dostapnost na potrebnata rabota za
pla}awe na beneficiite za nevrabotenost;
(d) namaluvawe na rizikot od kaznuvawe na rabotnicite so
skrateno rabotno vreme so {emi koi:

126
 (i) go izlo`uvaat pravoto na beneficii do period na
kvalifikuvawe, izrazeno vo termini na periodi na
pridones, za osiguruvawe ili za vrabotuvawe za vreme
na odnosniot period; ili
(ii) go odreduvaat iznosot na beneficiite, kako na
prosekot od prethodnite zarabotuva~ki taka i na
dol`inata na periodite na pridonesot za osiguruvawe
ili za vrabotuvawe.
7. (1) Onamu kade {to e pogodno, pragot na barawata za pristap kon
pokritie pod privatni profesionalni {emi koi gi
nadopolnuvaat ili zamenuvaat statutarnite {emi na socijalno
osiguruvawe treba progresivno da se namalat za da im se
dozvoli na rabotnicite so skrateno rabotno vreme da bidat
pokrieni kolku {to mo`e pove}e.
(2) Rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da bidat
za{titeni so takvi {emi spored uslovi ekvivalentni na onie
na rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme. Onamu
kade {to e pogodno, ovie uslovi mo`e da se odredat vo
proporcija so ~asovite rabota, pridonesite ili
zarabotuva~kite.
8. (1) Kako {to e pogodno, barawata za pragot zasnovani na ~asovite
na rabota ili na zarabotuva~kite, kako {to e navedeno pod
~len 8 od Konvencijata vo oblastite na koi upatuva vo ~len 7
od istata, treba progresivno da se namalat.
(2) Periodite za potrebnata slu`ba kako uslov za za{tita vo
oblastite opfateni so ~len 7 od Konvencijata ne treba da
bidat podolgi za rabotnicite so skrateno rabotno vreme
otkolku za rabotnicite za sporedba so polno rabotno vreme.
9. Onamu kade {to rabotnicite so skrateno rabotno vreme imaat
pove}e od edna rabota, nivniot vkupen broj na rabotni ~asovi,
pridonesite ili zarabotuva~kite treba da bidat zemeni
predvid vo odreduvaweto dali tie gi zadovoluvaat barawata za
pragot vo statutarnite {emi na socijalnoto osiguruvawe koi
se zasnovaat na profesionalnata dejnost.
10. Rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da imaat korist
vrz pravedna osnova od finansiskata kompenzacija, dodatna na

127
 osnovnite plati, koja ja primaat rabotnicite za sporedba so
polno rabotno vreme.
11. Treba da se prezemat site soodvetni merki za da se osiguri
deka s# dodeka prakti~no rabotnicite so skrateno rabotno
vreme imaat pristap vrz pravedna osnova do sredstvata za
socijalna pomo{ i socijalni uslugi na institucijata za koja
stanuva zbor; ovie sredstva i uslugi treba, do mo`nata
granica, da bidat prilagodeni za da gi zemat predvid
potrebite na rabotnicite so skrateno rabotno vreme.
12. (1) Brojot i rasporedenosta na ~asovite na rabota na
rabotnicite so skrateno rabotno vreme treba da se utvrdi
so toa {to treba da se zemat predvid interesite na
rabotnicite kako i potrebite na institucijata.
(2) S# dodeka e mo`no, promenite vo dogovoreniot plan na
rabota i rabotata von od ~asovite na planot treba da
bidat predmet na ograni~uvawa i na prethodno
izvestuvawe.
(3) Sistemot na kompenzacija za rabota von od dogovoreniot
raboten plan treba da bide predmet na pregovori vo
soglasnost so nacionalniot zakon i praktika.
13. Vo soglasnost so nacionalniot zakon i praktika, rabotnicite
so skrateno rabotno vreme treba da imaat pristap vrz
pravedna osnova, a kolku e mo`no pove}e pod ekvivalentni
uslovi, do site formi na otsustvo dostapni na rabotnicite za
sporedba so polno rabotno vreme, osobeno plateno otsustvo za
obrazovanie, roditelsko otsustvo i otsustvo vo slu~aj na
bolest na dete ili drug ~len od bliskoto semejstvo na
rabotnikot.
14. Onamu kade {to e soodvetno, istite pravila treba da se
primenuvaat za rabotnicite so skrateno rabotno vreme vo
odnos na planiraweto na godi{niot odmor i rabota na
voobi~aenite denovi za odmor i dr`avnite praznici.
15. Onamu kade e pogodno, treba da se prezemat merki za da se
odbegnat specifi~nite ograni~uvawa vrz pristapot na
rabotnicite so skrateno rabotno vreme do obuka, mo`nosti za
kariera i profesionalna mobilnost.

128
16. Treba da se prilagodat odredbite na {emite za statutarnoto
socijalno osiguruvawe zasnovani na profesionalnata dejnost
koi mo`e da go obeshrabrat pribegnuvaweto kon ili
prifa}aweto na rabotata so skrateno rabotno vreme, osobeno
onie koi:
(a) rezultiraat vo proporcionalno povisoki pridonesi za
rabotnicite so skrateno rabotno vreme osven dokolku tie
se opravdani so soodvetno povisoki beneficii;
(b) bez razumna osnova, zna~itelno gi namaluvaat
beneficiite za nevrabotenost na nevraboteni rabotnici
koi privremeno ja prifa}aat rabotata so skrateno
rabotno vreme;
(c) go prenaglasuvaat, vo presmetkata na starosnite
beneficii, namaleniot prihod od rabotata so skrateno
rabotno vreme koja se raboti samo vo period koj mu
prethodi na penzioniraweto.
17. Rabotodava~ite treba da gi razgledaat merkite za da se olesni
pristapot do rabotata so skrateno rabotno vreme na site
nivoa na pretprijatieto, a onamu kade e pogodno, vklu~uvaj}i
gi kvalifikuvanite i menaxerskite rabotni mesta.
18. (1) Onamu kade {to e pogodno, rabotodava~ite treba da obrnat
vnimanie na:
(a) barawata na rabotnicite za transfer od rabota so
polno rabotno vreme na rabota so skrateno rabotno
vreme koja stanala na raspolagawe vo
pretprijatieto; i
(b) barawata na rabotnicite za transfer od rabota so
skrateno rabotno vreme na rabota so polno rabotno
vreme koja stanala na raspolagawe vo
pretprijatieto.
(2) Rabotodava~ite treba da dadat blagovremena
informacija na rabotnicite za raspolagaweto na
rabotni mesta so skrateno rabotno vreme i rabotni
mesta so polno rabotno vreme vo ustanovata, so cel da gi
olesnat transferite od rabotni mesta so polno rabotno

129
 vreme na rabotni mesta so skrateno rabotno vreme ili
obratno.
19. Odbivaweto na rabotnikot da premine od rabotno mesto so
polno rabotno vreme na rabotno mesto so skrateno rabotno
vreme ili obratno, ne pretstavuva validna pri~ina za
prestanokot na vrabotuvaweto, bez ogled na prestanokot vo
soglasnost so nacionalniot zakon i praktika, za drugi
pri~ini koi {to mo`e da proizlezat od operativnite barawa
na institucijata za koja stanuva zbor.
20. Onamu kade {to dozvoluvaat nacionalnite uslovi ili
uslovite na nivo na institucijata, na rabotnicite treba da im
se dade mo`nost da pominat na rabota so skrateno rabotno
vreme vo opravdani slu~ai, kako {to e bremenosta ili
potrebata od nega na malo dete ili invalidizirano lice ili
bolen ~len od neposrednoto semejstvo, a potoa da se vratat na
rabota so polno rabotno vreme.
21. Onamu kade {to obvrskite na rabotodava~ite zavisat od
brojot na rabotnici koi tie gi vrabotuvaat, rabotnicite so
skrateno rabotno vreme }e se smetaat kako rabotnici so polno
rabotno vreme.
22. Treba da se pro{irat informaciite za za{titnite merki koi
se primenuvaat na rabota so skrateno rabotno vreme i na
prakti~nite ureduvawa za razni rabotni {emi za rabota so
skrateno rabotno vreme.

130
AC i FTF Drugi sindikati vo Danska
ACAS Slu`ba za sovetuvawe, pomiruvawe i
arbitra`a
ADR alternativno re{avawe na sporovi
APE roditelski dodatok za obrazovanie
ARRCO
ARS alternatiovno re{avawe na sporovi
AVRAG Arbeitsvertragsrechtsanpassungsgesetz
CEEP European Centre Evropski centar na pretprijatija so javno
of Enterprises with u~estvo
Public Participation
CGIL, CISL i UIL konfederaciite na sindikatot vo Italija
CITUB Bugarskata konfederacija na sindikatite
CNAF Nacionalen fond za semeen nadomest
CPA “Cessation progressive anticipeé”
Dansk Asocijacija na danskite trgovci so ma{inerija
Maskinhandleforening
Dansk Asocijacija na danskite metalski rabotnici
Smedemesterforening
DI Konfederacijata na danskite industrii
ECJ
ETUC European Trade Konfederacija na sindikatite na Evropa
Union Confederation
ETUI Institut na evropskiot sindikat
Eurostat
FDB Handelskartellet Konfederacija na sindikatite na trgovija,
i Danska transport i uslugi vo Danska
GSEE Konfederacija na gr~kiot sojuz na sindikatite
IBEC organizacijata na rabotodava~ite vo Irska
ICTU Irish Trade Kongres na sindikatot na Irska
Union Congress
KTO Asocijacijata na Organizaciite na
vrabotenite vo lokalnata smouprava
LRD Oddel za istra`uvawe na rabotnata sila
LRD Labour Research Oddelot za istra`uvawe na rabotnata sila
Department
MKDSZ Posreduvawe za rabotni odnosi i arbitra`na

131
 slu`ba
NETLEX Mre`a na pravni eksperti na sindikatot
Trade union legal
experts network
ÖGB Unijata na sindikatot vo Avstrija
OJ Slu`ben vesnik
RTT Pokratko rabotno vreme
SALA i FA organizaciite na rabotodava~ite
SEV Gr~kata organizacija na rabotodava~ite
SMIC Isklu~uvawe na rabotnicite so skrateno
rabotno vreme od garantiraniot minimum na
pla}awe
TUC Trade Union Konfederacija na sindikatite
Confederation
UNICE Union of Unija na konfederaciite na industrijata i
Industrial and Emplyers’ rabotodava~ite na Evropa
Confederations of
Europe

132
PRAVNA ANALIZA NA IMPLEMENTACIJATA NA

DIREKTIVATA ZA RABOTA NA ODREDENO VREME

Isabelle Schömann
Stefan Clauwaert
Wiebke Düvel

Evropski institut na sindikatot

Brisel, 2003

133
134
 Analiza na kvalitetot na odredbite za
implementacija

1. Op¡ti zabele¡ki na nacionalnite odredbi za implementacija

1.1. Preciznost na oficijalnite brojki?

Spored brojkite od 2001 godina dadeni vo Pregledot na
rabotnata sila Eurostat, 13.4% od aktivnata rabotna sila vo Evropa
se vraboteni so dogovor za ograni~eno vremetraewe. Analizata na
rabotnata sila pod ovaa kategorija na raboten dogovor vo zemjite
~lenki na EU izlo`uva golemi protivre~nosti, a brojkite treba da
se tolkuvaat so pretpazlivost poradi razli~nite definicii na
rabotata na odredeno vreme, nedovolnata razlika pome|u razli~ni
vidovi na nestandarden dogovor za vrabotuvawe, a, vo nekoi slu~ai, i
nedostatok na odredba za netipi~na rabota.
Sepak, vo princip, brojkite gi otkrivaat trendovite koi
odgovaraat so realnosta, kako {to e {iroko rasprostranetoto
koristewe na dogovori za vrabotuvawe na odredeno vreme vo nekoi
zemji ~lenki na EU (vo [panija i Portugalija duri 31% od rabotnata
sila). Vo Germanija, Francija, Holandija, Finska i [vedska,
pribegnuvaweto kon atipi~nata rabota pogoduva 12 do 17% od
rabotnata sila, a rabotnicite za koi stanuva zbor u`ivaat relativno
visoki nivoa na zakonska i/ili kolektivno dogovorena za{tita.
Tretata grupa na zemji ~lenki na EU se karakterizira so nisko
pribegnuvawe (pod 10% od rabotnata sila) kon nestandardni
dogovori za vrabotuvawe. Ovaa grupa ja vklu~uva Belgija, Danska,
Luksemburg i Avstrija. Oficijalnite brojki za Obedibetoto
kralstvo i Irska poka`uvaat najnisko nivo na pribegnuvawe kon
vrabotena rabotna sila vo atipi~nite formi na rabota so 6.7% vo
prvata i 3.7% vo vtorata. Brojkite mo`e da bidat objasneti so
slaboto nivo na za{tita protiv otpu{tawe garantirano so
dogovorite za vrabotuvawe na neodredeno vreme vo ovie zemji.
Vo zemjite koi pristapuvaat, 8% od rabotnata sila se
vraboteni pod dogovor na odredeno vreme. Ovaa op{ta brojka krie
va`ni razliki me|u zemjite za koi stanuva zbor: vo Kipar, Polska i

135
Slovenija, pove}e od 10% od rabotnata sila ima atipi~ni dogovori;
nasproti toa vo Estonija i Romanija dogovorite za rabota na
odredeno vreme pogoduva 3% od rabotnata sila, dodeka vo Bugarija,
Ungarija, Litvanija, Letonija i Slova~ka brojkata e pome|u 5 i 7%.
Osvrnuvaj}i se na brojkite (vo 2000) na u~estvoto na `eni i
ma`i vraboteni so dogovor na odredeno vreme, se zabele`uva deka vo
site 15 zemji ~lenki na EU atipi~noto vrabotuvawe pove}e gi
pogoduva `enite otkolku ma`ite, iako vo mnogu varijabilni
proporcii: na primer, vo Danska, Francija i Avstrija, razlikata
me|u polovite e nezabele`itelna (pomalku od 2%); vo drugite zemji
~lenki na EU taa e pome|u 4 i 5%, so maksimum vo Belgija (6%),
Portugalija (6%), Holandija (7%) i Finska (7%). Vo odnos na
raspredelbata spored grupata na vozrast, dogovorite za vrabotuvawe
na odredeno vreme se op{ta forma na vrabotuvawe me|u mladite lu|e
na vozrast pome|u 15 i 24 godini, kako i me|u onie od grupata na
vozrast od 25 do 49 godini. Vo ovaa posledna kategorija `enite se
premnogu zastapeni, nesomneno poradi semejnite obvrski. Pokraj toa,
nestandardnite dogovori za vrabotuvawe se mnogu povisoki pome|u
mladata generacija na rabotnici otkolku pome|u postarata. Nema
dadena odredena brojka koja se odnesuva na raspredelbata na
rabotnata sila pome|u postojanite i nepostojanite vrabotuvawa
spored kvalifikacijata. Sepak, krajnata zabele{ka se odnesuva na
raspredeluvaweto po sektor: zgolemuvaweto na atipi~nite dogovori
e osobeno visoko vo sektorite koi se pro{iruvaat kako {to se
uslugite (koi ja pokrivaat maloproda`bata, keteringot, transportot,
finansiite, novite tehnologii) i javniot sektor.
Dodeka oficijalnite evropski brojki ovozmo`uvaat
percepcija na trend koj se pojavuva, kako vo zemjite ~lenki na EU
taka i vo zemjite koi pristapuvaat kon nea, na pribegnuvawe kon
nestandardnite formi na rabota vo sporedba so standardnite
dogovori za vrabotuvawe, za~uduva~ko e toa {to ne mo`e da se najdat
to~ni brojki na razli~ni formi na atipi~en dogovor, kade {to se
pravi razlika, na primer, pome|u dogovor za rabota na odredeno
vreme, skrateno rabotno vreme i privremena rabota so posreduvawe.
Dodadenata vrednost na direktivite koi gi reguliraat
nestandardnite formi na vrabotuvawe, kako {to e direktivata za
rabota na odredeno vreme, no isto taka i direktivata za rabota so
skrateno rabotno vreme i direktivata koja nastapuva za privremena

136
rabota so posreduvawe, e toa deka tie neophodno voveduvaat op{ta, no
zaedni~ka definicija na ovie dogovori. Ova za vozvrat treba da
pretstavuva inicijativa nacionalnite i evropskite institucii za
oficijalna statistika da ja prerabotat i dopolnat svojata
statistika.
1.2. Faza na implementacija
Vo mnozinstvoto na zemjite ~lenki na EU, implementacijata
na direktivite se odvi na vreme (najdocna do 10.07.2001 godina) i so
pomo{ na zakonskite odredbi. Vo najgolem broj od zemjite,
postoe~kata legislativa za rabota na odredeno vreme be{e izmeneta
i dopolneta (Belgija, Finska, Holandija, [panija, Bugarija). Vo
Francija, postoe~kata legislativa ve}e be{e popovolna za
rabotnicite od direktivata. I pokraj toa {to bea vovedeni izmeni za
ponatamu da ja zajaknat za{titata na rabotata na odredeno vreme
(,,povisok nesiguren" nadomest). Bea razgledani nacrt-amandmani na
zakonot za trud, no neodamna se odbieni vo Estonija.
Vo 2000 godina vo Germanija, direktivata dade mo`nost da se
a`uriraat i dopolnat postoe~kite zakonski odredbi so usvojuvawe na
nov zakon za rabota na odredeno i skrateno rabotno vreme. Vo
Portugalija be{e usvoen nov zakon za rabota na odredeno vreme vo
avgust 2001 godina, iako spored na{ite informacii direktno ne se
odnesuva{e na implementacijata na direktivata. Vo [vedska {to se
odnesuva do principot na nediskriminacija, direktivata be{e
zameneta so nova legislacija kako rezultat na sprotivstavuvaweto na
stranata na rabotodava~ot da pregovara za ova pra{awe. Vo
Obedinetoto kralstvo, aktot na premestuvaweto e noviot Odredbi na
vraboteni na odredeno vreme (Za{tita od ponepovolen tretman) 2002.
Vo Letonija i Slova~ka, direktivata e implementirana vo ramkite
na odredbite na noviot zakon za rabotni odnosi.
Vo Danska, direktivata }e bide implementirana so
kolektiven dogovor i pro{irena na oblastite koi ne se opfateni so
kolektivnoto pregovarawe preku dodatna legislativa.
Vo Avstrija i Luksemburg, direktivata s# u{te ne e
implementirana zaradi izobilstvoto na legislacija i precedentnoto
pravo vo ovaa oblast. Vo Grcija, Irska, Norve{ka, Republika ^e{ka,
Litvanija, Malta, Polska i Romanija ne se usvoeni merki za
implementacija.

137
 1.3. Dosta zadovolitelna vklu~enost na socijalnite
partneri
Vo najgolem broj od zemjite ~lenki na EU, socijalnite
partneri bea vklu~eni vo podgotovkata i formuliraweto na
nacionalnite akti za premestuvawe, no prirodata na ovaa vklu~enost
se razlikuva od zemja do zemja. Konsultacijata vrz tripartitnata
osnova be{e organizirana vo Belgija, Germanija, Irska, [vedska,
Republika Slova~ka i Letonija. Vo Republika ^e{ka, Romanija,
Estonija i Polska se odr`aa procedurite na konsultacija, no
direktivata s# u{te ne e implementirana. Vo Italija konsultacijata
se odr`a na dvopartitna osnova. Vo Luksemburg ne be{e izvr{ena
nikakva konsultacija na socijalnite partneri. Op{to, vklu~enosta
na socijalnite partneri vo podgotvitelnata legislativna rabota se
smeta kako zadovoluva~ka vo najgolem broj od zemjite, so isklu~ok na
Estonija, kade kontroverznite to~ki bea ostaveni za parlamentarna
diskusija, i Republika Slova~ka, kade konsultaciite bea odr`ani, no
zabele{kite na socijalnite partneri ne bea zemeni predvid.

2. [irok rang vidovi na merki za ograni~uvawe na

pribegnuvaweto kon dogovorite na odredeno vreme
2.1 Koj e rabotnik na neodredeno vreme?
Zaedni~ka karakteristika na merkite za implementacija na
site zemji ~lenki na EU e da specificiraat, kako {to e istaknato so
op{tite razgleduvawa (to~kite 2 i 6), deka dogovorite na odredeno
vreme ne mo`e da bidat sklu~eni za trajna zada~a. Ova slu`i za
zajaknuvawe na filozofijata na dogovorot/ direktivata, koja treba
da go ograni~i koristeweto na nestandardni dogovori za vrabotuvawe
i povtorno da potvrdi deka dogovorite na neodredeno vreme se glavna
forma na vrabotuvawe. Evropskata definicija za rabotnik na
odredeno vreme e usvoena od zbor do zbor vo nekolku merki za
implementacija, na primer vo Belgija, Finska i Obedinetoto
kralstvo. Najgolem broj na drugite zakonski odredbi go ograni~uvaat
pribegnuvaweto kon rabotata na odredeno vreme so davawe na
mo`nosti ili objektivni pri~ini za nivnoto sklu~uvawe (Francija,
Germanija, Italija, Luksemburg, isto taka i Letonija). Poop{ta
definicija e najdena vo Portugalija, Danska i [vedska, kako i vo
Estonija kade {to ne e specificirana nikakva karakteristika na

138
objektivnite pri~ini, ograni~enoto traewe na na dogovorot e
edinstvenata karakteristika na rabotata na odredeno vreme. Vo
romanskata legislativa ne e najdena definicija za rabotnik na
odredeno vreme. Nasproti toa, dadena e definicija vo zakonot za
rabotni odnosi vo Slova~ka i vo postoe~kata ~e{ka legislativa.
2.2 Zakonski isklu~oci za da se olesni pristapot na
pazarot na rabotna sila za celnite grupi
Vo najgolem broj na odredbite za implementacija (Belgija,
[vedska) ograni~eni isklu~oci pod direktivata se dozvoleni za
dogovori za pripravnici (osven vo Germanija), za po~etni planovi za
profesionalna obuka i prekvalifikacija. Usvoeni se dopolnitelni
isklu~oci, kako privremenite agenciski rabotnici (Francija),
menaxerskiot personal (Germanija), planovi za obuka ili rabotno
iskustvo koi ne nadminuvaat edna godina (Obedinetoto kralstvo).
Nikakov isklu~ok ne se spomenuva vo odredbite na Luksemburg,
Letonija ili Slova~ka. Glavno, ograni~eni isklu~oci isto taka
mo`e da se primenat vo slu~aj na merki na integracija i
prekvalifikacija koi se povrzani so javnite programi. Za `al, ne
bea dostapni detalni informacii.
2.3 Za{tita od zloupotreba na rabotata na odredeno vreme
Osven za Polska, kade pred pristapuvaweto kon EU
pribegnuvaweto kon dogovorite na rabota na odredeno vreme ne e
regulirano, karakteristika za site zemji ~lenki na EU i zemjite koi
pristapuvaat kon EU e davaweto na lista na objektivnite pri~ini
spored koi mo`e da bidat sklu~eni dogovorite za rabota na odredeno
vreme. Toa se ekonomskite i/ili socijalnite osnovi, kako {to e
privremenata ili isklu~itelna maksimalna rabotna norma, ili
sezonskite aktivnosti, ili zamena na vraboten koj vremeno e otsuten,
ili specifi~nata priroda na dejnosta (na primer, grankite na
umetnosta i mediumite), ili faktori povrzani so vraboteniot kako
rabotna dozvola so ograni~eno vremetraewe. Objektivnite pri~ini
mo`e da se odnesuvaat na tehni~ka i organizaciska osnova. Probniot
period na rabota mo`e da se sklu~i pod dogovor za rabota na
odredeno vreme vo Germanija i [vedska.
Listite koi se sodr`ani vo razli~ni legislativi voobi~aeno
se neiscrpni i obi~no se nadopolneti so kolektivni dogovori i
prescedentnoto pravo. Vo najgolem broj od zemjite ~lenki na EU,

139
sudovite za rabotni odnosi imaa glavna uloga vo definiraweto na
oblasta na objektivnite pri~ini. Za `al, za ova pra{awe ne se
dostaveni precizni informacii.
Vo Germanija, dogovorite za rabota na odredeno vreme mo`e da
bidat sklu~eni bez objektivna pri~ina za maksimalen period od dve
godini, koga dogovorot mo`e da bide obnoven tri pati. Po periodot
od dve godini, so istiot rabotodava~ ne mo`e da se sklu~i drug
dogovor bez objektivni pri~ini. No, istiot rabotnik na odredeno
vreme mo`e da bide najmen od strana na istiot rabotodava~ i po
dvegodi{niot dogovor, dokolku rabotodava~ot ima objektivni
pri~ini. Me|utoa, ne e vozmo`no da se najmi rabotnik za rabota na
odredeno vreme bez objektivna pri~ina, dokolku prethodniot dogovor
za rabota na odredeno vreme se odnesuval na ovie objektivni pri~ini.
Sukcesivnite dogovori se isto taka regulirani vo najgolem
broj od zemjite ~lenki na EU (osven Finska). Kolektivnite dogovori
na nacionalno i sektorsko nivo treba da igraat va`na uloga vo
prilagoduvaweto kon okolnostite na odredeni sektori. Bilo da e
reguliran brojot na obnovuvawata vo odreden vremenski period (od
edno mo`no obnovuvawe vo Italija, do dve vo Holandija i tri vo
Portugalija) ili e odredeno maksimalnoto vkupno vremetraewe na
rabotniot odnos na odredeno vreme kaj istiot rabotodava~: edna
godina vo [panija, 18 meseci vo Luksemburg, kako i vo Letonija i
Slovenija, tri godini vo Holandija i [vedska i Bugarija, vo Srbija,
~etiri godini vo Obedinetoto kralstvo (osven dokolku objektivnite
pri~ini go dozvoluvaat dogovorot za rabota na odredeno vreme za
podolg period), pet godini vo Portugalija, kako i vo Ungarija. Nekoi
odredbi se odnesuvaat na prviot dogovor za rabota na rabota na
odredeno vreme ili dogovorot koj sleduva po prviot. Za sezonskata
rabota maksimalnoto vremetraewe spored zakonot e navedeno vo
Letonija (10 meseci) i vo Makedonija (9 meseci).
Drugi zakonski odredbi se odnesuvaat na neophodnite
praznini - vremenski period za koj ne mo`e da se sklu~i dogovor za
rabota na odredeno vreme - pome|u dogovorite za odredeno vreme, koi
voobi~aeno zavisat od dol`inata na prethodniot dogovor i/ili
dejnosta na sektorot za koj stanuva zbor.
Na primer, vo [vedska ne e predvideno so zakon ograni~uvawe
na brojot na obnovuvawata na dogovorite za rabota na odredeno

140
vreme, no preminuvawe vo dogovor za neodredeno vreme se obezbeduva
po tri godini na vrabotuvawe na odredeno vreme za vreme na
poslednite pet godini.
• Sklu~uvawe na dogovori za rabota na odredeno vreme e
zabraneto vo najgolem broj od zemjite ~lenki na EU i zemjite
koi pristapuvaat kon EU i zemjite koi pristapuvaat kon EU
vo slu~ai na otpu{tawa zaradi ekonomski pri~ini, ili
zaradi zamena na rabotnici na {trajk, ili za opasna rabota.
Me|utoa, vo Grcija, vo firmi so pome|u 50 i 199 rabotnici,
koi bea fokus na merkite sodr`ani vo Zakonot 2874/00
poka~uvaj}i ja granicata na kolektivnite otpu{tawa na
vi{ok na rabotna sila, sogledano e zgolemuvawe na
otpu{tawa, a rabotnite mesta se glavno potpolneti so
zamena, vo iznos od 60%, so fleksibilni raboti.
2.4 Posebni ureduvawa: obvrski na socijalnite partneri
Vo nekoi zemji ~lenki na EU, sektorskite kolektivni
dogovori davaat ramka za posebni ureduvawa za podobro
prilagoduvawe na regulativata kon barwata na odreden sektor.
Prilagoduvawata se odnesuvaat na (maksimalnata) dol`ina na rabota
na odredeno vreme, maksimalniot broj na obnovuvawa na dogovori za
rabota na odredeno vreme vo odreden vremenski period, vremeto na
~ekawe pome|u obnovuvawata na dogovorite, ili pome|u dogovorite za
rabota na odredeno vreme, traeweto na probnata rabota i otkazniot
rok.
2.5 Integracija preku specifi~ni informacii
Postoi zakonska obvrska za informirawe na rabotnicite na
odredeno vreme za postojani slobodni rabotni mesta vo
pretprijatieto vo najgolem broj zemji ~lenki na EU (Belgija, Finska,
Francija, Germanija, [panija, Obedinetoto kralstvo) i vo nekoi od
zemjite koi pristapuvaat kon EU, kako Letonija, Slova~ka,
Republika ^e{ka i vo nacrt-zakonot vo Estonija. Dobieni se malku
informacii koi se odnesuvaat na formata i sodr`inata,
periodi~nosta i lokacijata koi se odnesuvaat na snabuvaweto na ovie
informacii. Vo nekoi slu~ai potrebnite podatoci se dadeni so
kolektivniot dogovor.
Nikakva zakonska obvrska za informirawe na rabotnicite
koi rabotat na odredeno vreme za postojani slobodni rabotni mesta

141
mo`e da se najde vo legislativata na Luksemburg i [vedska, Bugarija,
Polska i Romanija, iako klauzulata 6 od direktivata jasno spomenuva
deka ,,Rabotodava~ite treba da gi informiraat rabotnicite koi
rabotat na odredeno vreme za slobodnite rabotni mesta koi
stanale slobodni vo pretprijatieto ili ustanovata".
[to se odnesuva na pokanata na evropskite socijalni partneri
da go olesnat priodot na rabotnicite na odredeno vreme do soodvetni
mo`nosti na obuka, mo`e da se najdat tri vida na situacija. Vo prvata
grupa, legislativata go garantira pravoto na rabotnicite vraboteni
na odredeno vreme za pristap kon programite za obuka (Francija,
Germanija). Vo vtorata grupa, ne e donesena nikakva odredena merka,
vrz osnova na principot na nediskriminacija, t.e. odi bez da se ka`e
deka rabotnicite na odredeno vreme go imaat istoto pravo i pristap
do obuka kako rabotnicite so postojan raboten odnos (Belgija,
Finska, Luksemburg, Obedinetoto kralstvo i [vedska, kako i
Bugarija, Letonija i Slova~ka). Vo poslednata grupa, pra{awata za
obuka ne se razgleduvaat so koi bilo zakonski odredbi koi se
odnesuvaat na vrabotenite (Estonija i Polska), a edna od glavnite
pri~ini e deka pra{awata na obukata se raboti na rabotodava~ot, t.e.
unilateralno regulirani pra{awa.
Ovie informacii otkrivaat, od edna strana, s# u{te mala
te`ina dadena na pra{awata na obukata vo nacionalnata
legislativa. Rabotnicite na odredeno vreme se direktno
konfrontirani so te{kotiite vo dobivaweto na obuka. Bidej}i e
taka, potrebni se odredeni inicijativi i poddr{ka za naso~uvawe na
ovaa grupa na rabotna sila. Od druga strana, kako {to poka`uva
slu~ajot na [vedska, obukata glavno i osobeno pristapot do obukata
za nestandardnite rabotnici treba da bide (zaedni~ko) pra{awe za
socijalnite partneri koe treba da se regulira so kolektivnite
dogovori.

142
 3. Po~ituvawe na principot na nediskriminacijata
3.1. Poim za sporedben rabotnik
Vo najgolem broj na zemjite ~lenki na EU poimot za sporedben
rabotnik e zemen od direktivata (Belgija, Finska, Francija,
Germanija, Luksemburg, [vedska, Slova~ka, Bugarija).
Mnogu poop{irna definicija za pra{aweto e dadena od strana
na britanskiot zakon: ako ne mo`e da se najde sporedliva
karakteristika vo ustanovata, sporedbenikot mo`e da se najde vo
institucijata na drug rabotodava~.

3.2. De facto diskriminacija: prag ili uslovi na dadeno

pravo
De facto diskriminacijata vostanovena od ponepovolen tretman
na rabotnicite na odredeno vreme e karakteristika zaedni~ka za
skoro site zemji ~lenki na EU. Pri~inite za diskriminacijata mo`e
da bidat uslovite na dadenite prava, glavnoto za neadekvatnata
vozrast, ili uslov na prag za pristap do pravata za vrabotuvawe.
^etiri glavni oblasti se nabrojani: obuka, planovi za socijalna
za{tita, plateni godi{ni odmori i sindikalni prava.
Nikakov de facto isklu~ok ne e zabele`an vo Belgija, Estonija,
Letonija i Romanija. Me|utoa, za somnevawe e dali vaka op{irna
za{tita za rabotnicite koi rabotat na odredeno vreme navistina
postoi, osobeno vo zemjite koi pristapuvaat kon EU, kade postoi
vladina struja na deregulacija na zakonot za rabotni odnosi. Koga ne
mo`e da se najde razlika vo tretmanot na rabotnici na odredeno
vreme, osven dokolku ovie periodi se smetaat vrz osnova na pro rata
temporis.
Voobi~aeni oblasti na diskriminacija se pristapot do
obukata i vremetraeweto na {emite na obukata vo Francija, vo
Grcija, vo Bugarija. Zakonskata odredba vo Luksemburg de facto
zabranuva pristap do {emite za obuka so barawe na priklu~uvawe
kon {emata za socijalno osiguruvawe na Luksemburg i dogovor za
vrabotuvawe vo pretprijatie koe e zakonski vospostaveno vo
Luksemburg i svoite glavni dejnosti gi izvr{uva vo zemjata.

143
 Pristapot do dopolnitelnite socijalni i penziski {emi
voobi~aeno e vrzano so periodi na kvalifikacija, kako vo slu~ajot so
Francija. Vo Germanija, pristapot do dopolnitelnite penziski {emi
e uslovno po pet godini vrabotenost, ne e neophodno da bide so istiot
rabotodava~, i dostaven na vozrast od najmalku 30 godini.
Pristapot do dopolnitelniot bonus na kompanijata e zavisno,
vo Germanija, od postoeweto na raboten odnos za daden datum, a ne e
zasnovan na pro rata temporis od rabotniot odnos.
Za kvalifikuvawe za platen godi{en odmor potrebni se
odredeni periodi na kontinuiran raboten odnos vo Obedinetoto
kralstvo (12 meseci) i vo Grcija (10 meseci), de facto isklu~uvaj}i
golema grupa na rabotnici na odredeno vreme vraboteni za pokratok
vremenski period.
Vo Luksemburg pravata na pretstavuvawe zavisat od barawata
na vremeto na vrabotuvawe, vlijaej}i kako na pravoto za glasawe (6
meseci) taka i na pravoto na kandidirawe za izbor (1 godina).
Vo Irska, platata i penziite se formalno isklu~eni od
oblasta na merkite za implementacija na odredeno vreme i
so~inuvaat direktna diskriminacija pome|u rabotnicite vo
zavisnost od prirodata na nivniot dogovor za vrabotuvawe.
Vo regulativata na Obedinetoto kralstvo, pristapot kon
najgolem broj na osnovnite individualni i kolektivni prava zavisi
od periodite na kvalifikacija - od pome|u 13 nedeli i pove}e od dve
godini - {to de facto gi isklu~uva rabotnicite koi rabotat na
odredeno vreme. Na primer, za{tita od otpu{tawe se ima po period
na kvalifikacija od 12 meseci na kontinuirano vrabotuvawe kaj
istiot rabotodava~, za so zakon propi{aniot nadomest za boleduvawe
potrebni se 13 nedeli na raboten odnos i so zakon propi{anoto
pla}awe za porodilno otsustvo potrebni se 26 nedeli.

4. Kazni: promena vo dogovor na neopredeleno vreme

Karakteristikata koja e zaedni~ka za najgolem broj od zemjite
~lenki na EU i zemjite koi pristapuvaat kon EU vo slu~aj na
zloupotreba ba dogovorite za rabota na odredeno vreme e smenuvawe
na dogovorot za vrabotuvawe na odredeno vreme vo dogovor na
neopredeleno vreme ~ija data na zapo~nuvawe se vra}a od po~etokot

144
na prviot dogovor za vrabotuvawe. Odredena legislativa isto taka
predviduva gra|anski i krivi~ni kazni.
Voobi~aenite zloupotrebi koi se kaznuvaat so promena vo
postojan dogovor go vklu~uvaat nepo~ituvaweto na objektivnite
pri~ini koi se baraat pri regrutirawe na rabotnici pod dogovor za
odredeno vreme, sklu~uvawe na dogovor za odredeno vreme za
postojana rabota, ili nepo~ituvaweto na uslovite za obnovuvawe na
dogovorot. Druga pri~ina za promena mo`e da bide toa {to dogovorot
za vrabotuvawe s# u{te ne e napraven vo pismena forma so site
potrebni podatoci i/ili predaden na vraboteniot vo daden vremenski
period, propust da se po~ituva odredeniot interval pome|u
dogovorite za odredeno vreme, ili propustot da se po~ituva
principot na ednakvo pla}awe.
Promenata vo dogovor na neopredeleno vreme mo`e da stapi na
sila vedna{ po istekot na dogovorot za odredeno vreme, dokolku
rabotnikot prodol`i da raboti vo pretprijatieto, iako vo Bugarija
(i Srbija) rabotodava~ot ima period od pet ili pove}e denovi da
reagira vo pismena forma. Vo Polska, tretiot po red dogovor za
odredeno vreme mo`e da bide promenet vo dogovor na neopredeleno
vreme. Spored najgolem broj na legislativi, rabotnicite na
opredeleno vreme moraat da baraat dogovor na neopredeleno vreme od
sudot (za rabotni odnosi) vo ramkite na opredelen vremenski period.
Rabotodava~ot mo`e da podnese iten prigovor na baraweto ili na
promenata.

5. Rabotnici na odredeno vreme i pravata na pretstavuvawe:

s# u{te raznoli~na situacija vo Evropa
Kako odgovor na pra{aweto za toa dali rabotnicite so rabota
na odredeno vreme se zemeni vo obyir pri odreduvaweto na pragovite
nad koi pretstavni~kite tela treba da bidat vospostaveni, bea
prijaveni razli~ni situacii.
Vo najgolem broj od zemjite ~lenki na EU (Finska, Francija,
Germanija, Luksemburg, [vedska), kako i vo Bugarija, Polska,
Romanija i Republika Slova~ka, rabotnicite na odredeno vreme se
zemeni predvid vo presmetkata na potrebniot prag za formirawe na
rabotni~ki pretstavni~ki tela. Vo nekoi slu~ai, tie se zemeni
predvid vo proporcija na vremetraeweto na nivniot dogovor, za

145
period od 12 meseci pred mesecot na presmetkata. Legislativata na
Obedinetoto kralstvo ja izostavi implementacijata na odredbata na
direktivata koja se odnesuva na informirawe i konsultirawe
(Klauzula 7), vrz osnova na toa {to ova barawe e ve}e pokrieno vo
Tranzicionalni informacii i konsultacii na regulativata na
vrabotenite od 1999.
[to se odnesuva do po~ituvaweto na sindikalnite prava na
rabotnicite na odredeno vreme, vo najgolem broj od zemjite ~lenki na
EU i zemjite koi pristapuvaat kon nea, rabotnicite na odredeno
vreme mo`e i da glasaat i da se kandidiraat za izbor na pretstavnik
od rabotnoto mesto. Specijalnata za{tita protiv otpu{tawe na
rabotni~kite pretstavnici ednakvo se primenuva na pretstavnicite
so dogovor za rabota na odredeno vreme. Slu~ajot na Letonija e ~uden
po toa {to nema zakonski propis koj gi zema predvid rabotnicite na
odredeno vreme vo pragot za sozdavawe na pretstavni~ki tela.
Vo odnos na informaciite koi treba da mu se dadat na
pretstavnikot na rabotnicite na odredeno vreme vo pretprijatiieto
(klauzula 7.3), povtorno bea zabele`eni razli~ni situacii. Vo nekoi
od zemjite ~lenki na EU (Francija), detalen zakonski propis - ili,
kako vo Finska, kolektivniot dogovor - ja naveduva obvrskata na
rabotodava~ot da gi informira pretstavnicite na rabotnicite za
situacijata vo odnos na raboteweto na odredeno vreme vo
pretprijatieto.
Vo nekoi od zemjite ~lenki na EU zakonskite propisi se
odnesuvaat samo na obvrskata na rabotodava~ot da dade informacii
za raboteweto na odredeno vreme, bez spomenuvawe na za~estenosta
ili sodr`inata na informacijata (Germanija, Portugalija, a isto
taka i Estonija), ili baraweto da se dadat informacii za politikata
za personal koja mo`e da gi vklu~i vrabotenite na odredeno vreme,
najmnogu po barawe na pretstavni~kite tela, kako vo [vedska, a isto
taka i vo Bugarija, Republika ^e{ka, Letonija i spored
legislativata na Slova~ka.
Legislativata na Belgija i Polska ne sodr`i informacii za
pravata za vrabotuvawe na odredeno vreme za rabotni~kite
pretstavnici. Spored propisite na Luksemburg, rabotodava~ite mora
da gi informiraat i konsultiraat rabotni~kite pretstavnici za
sozdavawe na rabotni mesta za rabota na odredeno vreme vo

146
pretprijatieto. Sporno e dali vakvata odredba se pot~inuva na
barawata na direktivata.

6. Zaklu~oci
Implementacijata na ramkovniot dogovor/direktiva za
rabotata na odredeno vreme sozdava dosta izme{ana slika na
sega{nata faza na za{titata na rabotnicite koi rabotat na odredeno
vreme vo EU i vo zemjite koi pristapuvaat kon nea.
Nesomneno deka direktivata ima direktni efekti vo smisla
na zajaknuvawe na postoe~kite zakonski odredbi i kolektivnite
dogovori proektirani za da go ograni~at koristeweto na dogovorite
na rabota na odredeno vreme so ograni~uvawe na pribegnuvaweto kon
ovaa forma na nestandardna praktika so postavuvawe na
ograni~uvawa vrz osnovi koi mo`e da bidat koristeni za da ja
opravdaat i periodite za koi vakvite dogovori mo`e da bidat
sklu~eni. Jasno navedenata poraka na ramkovniot dogovor na EU
be{e primena od najgolem broj od zemjite ~lenki na EU: dogovorite
za postojano vrabotuvawe se i }e prodol`at da bidat standardnata
forma na vrabotuvawe. Nestandardnite dogovori za vrabotuvawe
treba da ostanat kako isklu~ok i mora, spored toa, da bidat predmet
na stiktna zakonska ili kolektivno dogovorena regulativa. Najgolem
broj od zemjite ~lenki na EU ja implementiraa direktivata za
vrabotuvawe na odredeno vreme, obezbeduvaj}i ednakov tretman za
rabotnicite vraboteni na odredeno vreme so toa {to gi za{tituvaat
niv od diskriminacija, iako so pomo{ na mnogu raznovidni zbirovi
na odredbi.
Me|utoa, procesot na implementacijata poka`uva deka
merkite na transpozicija primeneti vo nekoi od zemjite ne se
soglasuvaat so samata direktiva, taka {to se pojavuvaat somnevawa vo
odnos na stepenot do koj tie na~elno se pridr`uvaat kon odredbite i
osnovnata filozofija na direktivata (na primer, vo odnos na listata
na rabotnici isklu~eni od domenot na ramkata na
dogovorot/direktivata na EU). Pokraj toa, i ponatamu se nao|aat
razliki vo tretmanot na rabotnicite koi rabotat na odredeno vreme
vo sporedba so onie na neodredeno vreme. Glavnite oblasti na
diskriminacijata se odnesuvaat na {emite za obuka, na
dopolnitelnite socijalni i penziski {emi, na platata (osobeno na

147
bonusite na kompanijata i dopolnitelnite pla}awa) i na plateniot
godi{en odmor. [to se odnesuva do pravata na pretstavuvawe,
slikata e pove}e raznoli~na vo zemjite ~lenki na EU, a duri i pove}e
vo zemjite koi pristapuvaat. Ponatamu, duri i dokolku {iroko
rasprostranetite objektivni pri~ini navedeni na iscrpen na~in od
zemjite ~lenki na EU ja dozvoluva mo`nosta na prilagoduvawe so
kolektiven dogovor i precedentnoto pravo, tie se zamena za jasna i
op{ta definicija na objektivnite osnovi za koristewe na
dogovorite za rabota na odredeno vreme.
So ogled na mo`nata revizija na ramkovniot dogovor - a po
barawe na najmalku edna od potpisni~kite strani - pet godini po
odlukata na Sovetot od 1999 godina (t.e. vo 2004 godina), nie
navistina se nadevame deka ovoj izve{taj }e dade pottik i poddr{ka
na debatite.

148
Direktiva na Sovetot 1999/70/EC (Sovetot na Evropa)
od 28 juni 1999 godina koja se odnesuva na ramkovniot
dogovor za rabota na opredeleno vreme sklu~en od
strana na ETUC, UNICE i CEEP

Slu`ben vesnik L 175, 10/07/1999 str. 0043-0048

DIREKTIVA NA SOVETOT 1999/70/EZ

od 28 juni 1999 godina, koja se odnesuva na ramkovniot dogovor za
rabota na opredeleno vreme sklu~en od strana na ETUC
(Konfederacija na sindikatite na Evropa) UNICE (Unija na
konfederaciite na industrijata i rabotodava~ite na Evropa) i CEEP
(Evropski centar na pretprijatija so javno u~estvo):

SOVETOT NA EVROPSKATA UNIJA,

imaj}i go predvid Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica, a
osobeno ~len 139 (2) od nego; imaj}i go predvid predlogot na
Komisijata; so ogled na toa {to:

(1) Po stapuvaweto na sila na Dogovorot od Amsterdam,

odredbite na Spogodbata za socijalna politika dodadeni kon
Protokolot za socijalna politika, dodaden kon Dogovorot za
osnovawe na Evropskata unija se inkorporirani vo ~lenovite
136 do 139 od Dogovorot za osnovawe na Evropskata unija;
(2) Menaxmentot i rabotnata sila (socijalnite partneri) mo`at,
vo soglasnost so ~len 139 (2) od Dogovorot, zaedni~ki da
baraat spogodbite na nivo na Unijata da bidat
implementirani so odluka na Sovetot po predlog na
Komisijata;
(3) To~ka 7 od Povelbata na Zaednicata za fundamentalnite
socijalni prava na rabotnicite predviduva, pome|u drugoto,
deka ,,potpolnuvaweto na vnatre{niot pazar mora da vodi kon
podobruvawe na uslovite za `iveewe i rabota na rabotnicite
vo Evropskata zaednica. Ovoj proces mora da rezultira od

149
 pribli`uvaweto na ovie uslovi dodeka se odr`uva
podobruvaweto, {to se odnesuva na odredeni formi na
vrabotuvawe poinakvi od dogovori na neopredeleno vreme,
kako {to se dogovorite za opredeleno vreme, raboteweto so
skrateno rabotno vreme, privremenata rabota i sezonskata
rabota";
(4) Sovetot ne be{e vo mo`nost da donese odluka na predlogot za
Direktiva na odredeni odnosi na vrabotuvawe so ogled na
distorzijata na konkurencijata (1), nitu pak za predlogot za
Direktiva na odredeni odnosi na vrabotuvawe so ogled na
rabotnite uslovi (2);
(5) Zaklu~ocite na Evropskiot sovet na Esen ja naglasija
potrebata od prezemawe na merki so ogled na ,,zgolemuvaweto
na intenzitetot na vrabotuvaweto na porastot, osobeno so
pofleksibilna organizacija na rabotata na na~in koj gi
ispolnuva kako `elbite na vrabotenite, taka i barawata na
konkurencijata";
(6) Rezolucijata na Sovetot od 9 fevruari 1999 godina za
Prira~nikot za vrabotuvawe od 1999 godina gi povikuva
socijalnite partneri na site soodvetni nivoa za pregovarawe
za dogovorite za modernizirawe na organizacijata na
rabotata, vklu~uvaj}i fleksibilni rabotni ureduvawa, so cel
da se napravat pretprijatijata produktivni i konkurentni i
za dostignuvawe na potrebnata ramnote`a pome|u
fleksibilnosta i bezbednosta;
(7) Komisijata, vo soglasnost so ~len 3 (2) od Dogovorot za
socijalna politika, gi konsultira{e i menaxmentot i
rabotnata sila za mo`niot pravec na dejstvoto na Zaednicata
vo pogled na fleksibilnoto rabotno vreme i bezbednosta ba
rabotata;
(8) Komisijata, smetaj}i deka po vakvata konsultacija deka
dejstvoto na Zaednicata be{e po`elno, u{te edna{ se
konsultira{e so menaxmentot i rabotnata sila za materijata
na predvideniot predlog vo soglasnost so ~len 3 (3) od
spomenatiot dogovor;
(9) Op{tite organizacii niz industrijata, imeno Unijata na
konfederaciite na industrijata i rabotodava~ite na Evropa
(UNICE), Evropskiot centar na pretprijatija so javno u~estvo
(CEEP) i Konfederacijata na sindikatite na Evropa (ETUC),

150
 ja izvestija Komisijata so zaedni~ko pismo od 23 mart 1998
godina za nivnata `elba za inicirawe na procedura
predvidena so ~len 4 od spomenatiot dogovor; tie ja zamolija
Komisijata so zaedni~koto pismo za naredniot period od tri
meseci; Komisijata se soglasi so ova barawe prodol`uvaj}i go
periodot za pregovarawe do 30 mart 1999 godina.
(10) Spomenatite organizacii niz industrijata na 18 mart 1999
godina sklu~ija ramkoven dogovor za rabotata na opredeleno
vreme; tie go dostavija do komisijata svoeto zaedni~ko barawe
za implementirawe na ramkovniot dogovor so odluka na
Sovetot po predlog na Komisijata, a vo soglasnost so ~len 4(2)
od Dogovorot za socijalna politika;
(11) Sovetot, vo svojata Rezolucija od 6 dekemvri 1994 godina za
,,odredeni aspekti za socijalnata politika na Evropskata
unija: pridones kon ekonomskata i socijalnata konvergencija
vo Unijata" (3), gi zamoli menaxmentot i rabotnata sila da gi
iskoristat mo`nostite za sklu~uvawe na dogovori, bidej}i
tie po pravilo se pobliski do socijalnata realnost i
socijalnite problemi;
(12) Stranite potpisni~ki, vo preambulata kon ramkovniot
dogovor za rabota so skrateno rabotno vreme sklu~ena na 6
juni 1997 godina, ja najavija svojata namera da ja razgledaat
potrebata za sli~ni dogovori koi se odnesuvaat na drugite
formi na fleksibilnata rabota;
(13) Menaxmentot i rabotnata sila sakaa da dadat osobeno
vnimanie na rabotata na opredeleno vreme, istovremeno
naveduvaj}i deka nivna namera be{e da se razgleda potrebata
za sli~en dogovor koj }e se odnesuva za vremenata agenciska
rabota;
(14) Stranite potpisni~ki sakaa da sklu~at ramkoven dogovor za
rabota na opredeleno vreme vospostavuvaj}i gi osnovnite
principi i minimalnite barawa za dogovor za vrabotuvawe na
opredeleno vreme i rabotnite odnosi; tie ja demonstriraa
svojata `elba da go podobrat kvalitetot na rabotata na
opredeleno vreme so obezbeduvawe na primena na principite
na nediskriminacija, i da vospostavat ramka za za{tita na
zloupotreba koja proizleguva od koristeweto na sukcesivnite
dogovori ili rabotni odnosi na opredeleno vreme;

151
 (15) Pravilniot mehanizam za implementacija na ramkovniot
dogovor e direktivata so zna~ewe od ~len 249 od Dogovorot; so
toa taa gi obvrzuva zemjite ~lenki vo odnos na postignuvawe
na rezultat, a pritoa ostavaj}i im izbor na forma i metodi;
(16) Vo soglasnost so principite na podru`ni{tvo i
proporcionalnost koi se dadeni vo ~len 5 od Dogovorot,
celite na ovaa Direktiva ne mo`at dovolno da bidat
dostignati od strana na zemjite ~lenki i zatoa mo`e podobro
da bidat dostignati od strana na Zaednicata; ovaa Direktiva
se ograni~uva sebesi do minimumot potreben za postignuvawe
na tie celi i ne odi von toa {to e neophodno za taa namera;
(17) [to se odnesuva do terminite koristeni vo ramkovniot
dogovor, no koi ne se posebno definirani vo nego, ovaa
Direktiva im dozvoluva na zemjite ~lenki da gi definiraat
ovie termini vo soglasnost so nacionalniot zakon ili
praktikata kako {to e slu~aj so drugite direktivi za
socijalnite raboti koi koristat sli~ni termini, so toa {to
definiciite za koi stanuva zbor ja po~ituvaat sodr`inata na
ramkovniot dogovor;
(18) Komisijata go formulira{e svojot predlog za Direktivata, vo
soglasnost so nejzinoto Soop{tenie od 14 dekemvri 1993
godina vo odnos na primenata na dogovorot za socijalnata
politika i nejzinoto Soop{tenie od 20 maj 1998 godina za
prilagoduvawe i unapreduvawe na socijalniot dijalog na nivo
na Zaednica, vodej}i smetka za reprezentativniot status na
dogovornite strani, nivniot mandat i zakonitosta na sekoja
klauzula na ramkovniot dogovor; dogovornite strani zaedno
imaat zadovolitelno reprezentativen status;
(19) Komisijata go informira{e Evropskiot parlament i
Ekonomskiot i socijalniot komitet so toa {to im go isprati
tekstot na dogovort, pridru`en so svojot predlog za
Direktivata i memorandumot so objasnuvawe, vo soglasnost so
odlukata koja se odnesuva na implementacijata na Protokolot
za socijalnata politika;
(20) Na 6 maj 1999 godina, Evropskiot parlament usvoi Rezolucija
za ramkoven dogovor pome|u socijalnite partneri;
(21) Implementacijata na ramkovniot dogovor pridonesuva za
postignuvawe na celite vo ~len 136 od Dogovorot,

152
JA USVOI OVAA DIREKTIVA:

^len 1
Namerata na Direktivata e da go sprovede ramkovniot
dogovor za dogovorite za opredeleno rabotno vreme sklu~eni na 18
mart 1999 godina pome|u generalnite organizacii vo industrijata
(ETUC (Konfederacija na sindikatite na Evropa) i UNICE (Unija
na konfederaciite na industrijata i rabotodava~ite na Evropa
CEEP (Evropski centar na pretprijatija so javno u~estvo)) koi se
dodadeni kon nego.

^len 2
Zemjite ~lenki treba da gi stavat na sila zakonite, odredbite
i administrativnite propisi koi se neophodni za usoglasuvawe so
ovaa Direktiva od 10 juli 1999 godina, ili treba da potvrdat deka,
najdocna do toj datum, menaxmentot i rabotnata sila gi vovele
neophodnite merki so dogovor, zemjite ~lenki od koi se o~ekuvalo
da prezemat kakvi bilo neophodni merki za da im ovozmo`at vo koe
bilo vreme da bidat vo sostojba da gi garantiraat rezultatite
nametnati so ovaa Direktiva. Tie vedna{ treba za toa da ja
informiraat Komisijata.
Zemjite ~lenki mo`e da imaat najmnogu edna godina, okolku e
potrebno, a po konsultacijata so menaxmentot i rabotnata sila, da
gi zemat predvid posebnite te{kotii ili implementacijata so
kolektivniot dogovor. Tie vedna{ treba za vakvite okolnosti da ja
informiraat Komisijata.
Koga zemjite ~lenki gi usvojuvaat odredbite navedeni vo
prviot paragraf, tie treba da sodr`at upatstvo za ovaa Direktiva
ili treba da bidat pridru`eni so vakvo upatstvo vo vremeto na
nivnoto oficijalno publikuvawe. Procedurata za vakvoto upatstvo
treba da se usvoi od zemjite ~lenki.

^len 3
Ovaa Direktiva stapuva na sila na denot na nejzinata
publikacija vo Slu`ben vesnik na Evropskata zaednica.

^len 4
Ovaa Direktiva e nameneta za zemjite ~lenki.
Vo Luksemburg, 28 juni 1999 godina.

153
 Za Sovetot
Pretsedatel
M. NAUMAN
(1) OJ C 224, 8.9.1990, str. 6. i OJ C 305, 5.12.1990, str. 8.
(2) OJ C 224, 8.9.1990, str. 4.
(3) OJ C 368, 23.12.1994, str. 6.

ANEKS
ETUC – UNICE - CEEP
ramkoven dogovor za rabota na opredeleno vreme

Preambula
Ovoj ramkoven dogovor ja ilustrira ulogata koja socijalnite
partneri mo`e da ja igraat vo Evropskata strategija za
vrabotuvawe na vonredniot samit vo Luksemburg vo 1997 godina i,
spored ramkovniot dogovor za rabota so skrateno rabotno vreme,
pretstavuva natamo{en pridones kon dostignuvaweto na podobra
ramnote`a pome|u ,,fleksibilnosta vo rabotnoto vreme i
bezbednosta za rabotnicite".
Stranite na ovoj dogovor priznavaat deka dogovorite so
neodredeno traewe se, i }e prodol`at da bidat, glavna forma na
raboten odnos pome|u rabotodava~ite i rabotnicite. Tie isto taka
priznavaat deka dogovorite za rabota na opredeleno vreme
odgovaraat, vo odredeni okolnosti, na potrebite kako na
rabotodava~ite taka i na rabotnicite.
Ovoj dogovor gi utvrduva op{tite principi i minimalnite
barawa koi se odnesuvaat na rabota na opredeleno vreme,
priznavaj}i deka nivnata detalna primena treba da vodi smetka za
realnostite, specifi~nite nacionalni, sektorski i sezonski
situacii. Toj ja ilustrira voljata na socijalnite partneri za
utvrduvawe na glavna ramka za obezbeduvawe na ednakov tretman za
rabotnicite na opredeleno vreme za{tituvaj}i gi niv od
diskriminacijata i za koristewe na dogovorite za vrabotuvawe na
opredeleno vreme vrz osnova koja e prifatliva i za rabotodava~ite
i za rabotnicite.
Ovoj dogovor se primenuva za rabotnici na neopredeleno
vreme so isklu~ok na onie koi se postaveni od agencija za vremena

154
rabota na raspolagawe na pretprijatieto korisnik. Namerata na
stranite e da se razgleda potrebata za sli~en dogovor koj se
odnesuva na vremena agenciska rabota.
Ovoj dogovor se odnesuva na rabotnite uslovi na
rabotnicite na opredeleno vreme, priznavaj}i deka rabotite koi se
odnesuvaat na statutarnata socijalna za{tita treba da bidat
re{eni od strana na zemjite ~lenki. Vo ovoj pogled, socijalnite
partneri zabele`uvaat deka Deklaracijata za vrabotuvawe od
Dablinskiot evropski sovet vo 1996 godina, koj pome|u drugoto, ja
naglasuva potrebata od razvivawe na pove}e prijatelski sistemi na
socijalna za{tita pri vrabotuvawe so ,,razvivawe na sistemi za
socijalna za{tita pogodni za prilagoduvawe kon novite modeli na
rabota i obezbeduvawe na soodvetna za{tita na onie koi se
anga`irani za vakvata rabota" Stranite na ovoj dogovor go
povtoruvaat misleweto izrazeno vo dogovorot za skrateno rabotno
vreme od 1997 godina deka zemjite ~lenki treba bez odlagawe da ja
sprovedat ovaa Deklaracija.
Pokraj toa, isto taka e priznaeno deka inovaciite vo
sistemite na profesionalna socijalna za{tita se neophodni za da
gi prilagodat niv kon sega{nite uslovi, a osobeno da obezbedat
prenoslivost na pravata.
ETUC, UNICE i CEEP baraat Komisijata da go dostavi ovoj
ramkoven dogovor do Sovetot za odluka ovie barawa da bidat
odlu~uva~ki vo zemjite ~lenki koi se edna strana na dogovorot za
socijalna politika koj e dodaden na Protokolot (broj 14) za
socijalnata politika dodaden kon Dogovorot za vospostavuvawe na
Evropskata zaednica.
Stranite od ovoj dogovor vo svojot predlog baraat od
Komisijata da go implementira dogovorot, da bara od zemjite
~lenki da gi usvojat zakonite, odredbite i administrativnite
propisi koi se neophodni za usoglasuvawe so Odlukata na Sovetot
vo rok od dve godini od negovoto usvojuvawe, ili da osiguri (1) deka
socijalnite partneri gi vospostavuvaat neophodnite merki so
soglasnost do krajot na ovoj period. Zemjite ~lenki mo`at, dokolku
e neophodno i po konsultacija so socijalnite partneri, a so cel da
vodat smetka za osobenite te{kotii ili implementacija so
kolektiven dogovor da imaat maksimum edna godina pove}e da se
usoglasat so ovaa odredba.

155
 Stranite na ovoj dogovor baraat socijalnite partneri da
bidat konsultirani pred da bide prezemena kakva bilo
legislativna, regulatorna ili administrativna inicijativa od
strana na zemjata ~lenka za da se pot~ini na ovoj dogovor.
Bez predrasudi kon ulogata na nacionalnite sudovi i sudot
na pravdata, stranite na ovoj dogovor koja bilo rabota koja se
odnesuva na tolkuvaweto na ovoj dogovor na evropsko nivo treba
prvostepeno da bide dadeno na Komisijata za mislewe.
Op{ti razgleduvawa:
1. Imaj}i go predvid dogovorot za socijalna politika dodaden na
Protokolot (broj 14) za socijalna politika dodaden kon
Dogovorot za vospostavuvawe na Evropskata zaednica, a
osobeno ~len 3.4 i 4.2 od nego;
2. So ogled na toa {to ~len 4.2 od Spogodbata za socijalna
politika naveduva deka spogodbite sklu~eni na nivo na
zaednica mo`e da bidat implementirani, po zaedni~ko barawe
na stranite potpisni~ki, so odluka na Sovetot po predlog na
Komisijata;
3. So ogled na toa {to, vo svojot vtor dokument za konsultacija
za fleksibilnosta vo rabotnoto vreme i bezbednosta na
rabotnicite, Komisijata ja najavi svojata namera da predlo`i
zakonski obvrzuva~ka merka na Zaednicata;
4. So ogled na toa {to po predlog na Direktivata za skrateno
rabotno vreme, Evropskiot parlament ja povika Komisijata
vedna{ da gi dostavi predlozite za direktivite za drugite
formi na fleksibilna rabota, kako {to e rabotata na
opredeleno vreme i vremenata agenciska rabota.
5. So ogled na toa {to vo zaklu~ocite na vonredniot samit za
vrabotuvawe usvoeni vo Luksemburg, Evropskiot sovet gi
povika socijalnite partneri da pregovaraat za dogovorite za
da se ,,modernizira organizacijata na rabotata, vklu~uvaj}i gi
fleksibilnite rabotni aran`mani, so cel pretprijatijata da
se napravat produktivni i konkurentni i da se dostigne
potrebnata ramnote`a pome|u fleksibilnosta i sigurnosta";
6. So ogled na toa {to dogovorite za vrabotuvawe na
neopredeleno vreme se glavnata forma na rabotni odnosi i
pridonesuvaat za kvalitetot na `iveeweto na rabotnicite za
koi stanuva zbor i go podobruvaat rezultatot;

156
 7. So ogled na toa {to koristeweto na dogovorite za rabota na
opredeleno vreme vrz osnova na objektivni pri~ini e na~in da
se spre~i zloupotrebata;
8. So ogled na toa {to dogovorite za rabota na opredeleno vreme
se karakteristika na opredeleni sektori, profesii i dejnosti
koi mo`e da im odgovaraat i na rabotodava~ite i na
rabotnicite;
9. So ogled na toa {to pove}e od polovina rabotnici na
opredeleno vreme vo Evropskata unija se `eni i ovoj dogovor
mo`e da pridonese za podobruvawe na ednakvosta na
mo`nostite pome|u `enite i ma`ite;
10. So ogled na toa {to ovoj dogovor se osvrnuva nazad na zemjite
~lenki i socijalnite partneri za ureduvawa za primena na
negovite glavni principi, minimalni barawa i odredbi, so
cel da se vodi smetka za situacijata vo sekoja zemja ~lenka i
okolnostite na odredeni sektori i profesii, vklu~uvaj}i gi
dejnostite so sezonska priroda;
11. So ogled na toa {to ovoj dogovor vodi smetka za potrebata od
podobruvawe na barawata na socijalnata politika,
pottiknuvawe na konkurentnosta na ekonomijata na
Zaednicata i nadminuvawe na nametnatite administrativni,
finansiski i zakonski pre~ki na na~in koj bi go unazaduval
sozdavaweto i razvojot na mali i sredni pretprijatija;
12. So ogled na toa {to socijalnite partneri se vo najdobra
pozicija da najdat re{enija koi odgovaraat na potrebite i na
rabotodava~ite i na rabotnicite i zaradi toa treba da im se
dade posebna uloga vo implementacijata i primenata na ovoj
dogovor.

STRANITE POTPISNI^KI SE DOGOVORIJA ZA

SLEDNOTO

Cel (klauzula 1)
Celta na ovoj ramkoven dogovor e:
(a) da se podobri kvalitetot na rabotata na opredeleno vreme
so obezbeduvawe na primena na principot na
nediskriminacija;

157
 (b) da se vospostavi ramka za spre~uvawe na zloupotrebata
koja proizleguva od koristeweto na sukcesivni dogovori
za vrabotuvawe ili rabotni odnosi na opredeleno vreme.

Opfat (klauzula 2)
1. Ovoj dogovor se primenuva kaj rabotnici na opredeleno
koi imaat dogovor za vrabotuvawe ili raboten odnos kako
{to e definirano vo zakonot, kolektivni dogovori ili
praktika vo sekoja zemja ~lenka.
2. Zemjata ~lenka po konsultacija so socijalnite partneri
i/ili socijalnite partneri mo`e da predvidat deka ovoj
dogovor ne se primenuva na:
(a) {emi za po~etna stru~na obuka i pripravni~ki
sta`;
(b) dogovori za vrabotuvawe i odnosi sklu~eni vo
ramkite na odredena javna ili javno poddr`ana
obuka, programa za integracija i stru~na
prekvalifikacija .

Definicii (klauzula 3)
1. Za namenata na ovoj dogovor poimot ,,rabotnik na opredeleno
vreme" zna~i lice koe ima dogovor za vrabotuvawe ili
raboten odnos koj e sklu~en direktno pome|u rabotodava~ot i
rabotnikot kade {to krajot na dogovorot za vrabotuvawe ili
rabotniot odnos e odreden so objektivni uslovi, kako {to e
dostignuvawe na odreden datum, zavr{uvawe na odredena
zada~a, ili nastapuvawe na odreden nastan.
2. Za namenata na ovoj dogovor poimot ,,sporedben rabotnik na
neopredeleno vreme" zna~i rabotnik koj ima dogovor za
vrabotuvawe ili raboten odnos na neopredeleno vreme, vo
istata ustanova, anga`iran vo istata ili sli~na
rabota/profesija, prikladen vo odnos na
kvalifikaciite/sposobnostite.
Onamu, kade {to nema sporedben rabotnik vraboten na
neopredeleno vreme vo ustanovata, sporedbata treba da se pravi

158
spored upatstvoto na primenetiot kolektiven dogovor, a onamu kade
{to nema kolektiven dogovor, vo soglasnost so nacionalniot zakon,
kolektivnite dogovori ili praktikata.

Na~elo na nediskriminacija (klauzula 4)

1. Vo odnos na uslovite za vrabotuvawe, ,,rabotnicite na
opredeleno vreme ne treba da se tretiraat na ponepovolen
na~in od sporedbenite rabotnici vraboteni na neopredeleno
vreme edinstveno zatoa {to tie imaat dogovor ili raboten
odnos na opredeleno vreme osven dokolku razli~niot tretman
e opravdan vrz objektivna osnova.
2. Onamu kade {to e pogodno, treba da se primeni principot pro
tara temporis.
3. Ureduvawata za primenata na ovaa klauzula treba da se
definiraat od strana na zemjite ~lenki po konsultacija so
socijalnite partneri i/ili socijalnite partneri, imaj}i gi
predvid zakonot na Zaednicata i nacionalniot zakon,
kolektivnite dogovori i praktikata.
4. Periodot na kvalifikacii vo tekot na slu`bata koi se
odnesuvaat na odredeni uslovi na vrabotuvawe treba da bide
ist za rabotnicite na opredeleno vreme kako i za rabotnicite
na neopredeleno vreme osven onamu kade razli~noto traewe na
kvalifikaciite e opravdano vrz objektivna osnova.

Merki za spre~uvawe zloupotreba (klauzula 5)

1. Za spre~uvawe na zloupotrebata koja proizleguva od
koristeweto na sukcesivni dogovori ili odnosi na
vrabotuvawe na opredeleno vreme, zemjite ~lenki, po
konsultacijata so socijalnite partneri vo soglasnost so
nacionalniot zakon, kolektivnite dogovori ili praktikata,
i/ili socijalnite partneri, treba, onamu kade nema
ekvivalentni zakonski merki za spre~uvawe na zloupotrebata,
da vovedat na~in so koj se vodi smetka za potrebite na
odredenite sektori i/ili kategorii na rabotnici, so edna ili
pove}e od slednite merki:

159
 (a) objektivni pri~ini koi go opravduvaat obnovuvaweto
na ovie dogovori ili odnosi;
(b) maksimalno vkupno traewe na sukcesivnite dogovori
ili odnosi na vrabotuvawe na opredeleno vreme;
(c) brojot na obnovuvawata na vakvite dogovori i rabotni
odnosi.
2. Zemjite ~lenki po konsultacija so socijalnite partneri i/ili
socijalnite partneri treba, onamu kade {to e soodvetno, da
odredat pod koi uslovi dogovorite ili rabotnite odnosi na
opredeleno vreme:
(a) treba da se smetaat kako ,,sukcesivni"
(b) treba da se smetaat za dogovori ili rabotni odnosi so
neopredeleno traewe.

Informacii i mo`nosti za vrabotuvawe (klauzula 6)

1. Rabotodava~ite treba da gi izvestat rabotnicite na
opredeleno vreme za slobodnite rabotni mesta koi stanale
dostapni vo pretprijatieto ili ustanovata za da se osiguraat
deka tie ja imaat istata mo`nost na sigurni postojani rabotni
mesta kako i drugite rabotnici. Ovie informacii mo`e da se
dobijat po pat na glaven oglas na soodvetno mesto vo
pretprijatieto ili ustanovata.
2. Kolku {to e mo`no pove}e, rabotodava~ite treba da go
podobrat pristapot na rabotnicite na opredeleno vreme do
soodvetnite mo`nosti za obuka za da gi ohrabrat nivnite
ve{tini, razvoj na kariera i profesionalna mobilnost.

Informacii i konsultacii (klauzula 7)

1. Rabotnicite na opredeleno vreme treba da bidat zemeni
predvid pri presmetuvaweto na pragot nad koj rabotni~kite
pretstavni~ki tela spored nacionalniot zakon i zakonot na
Zaednicata mo`e da bidat konstituirani vo pretprijatieto so
nacionalni odredbi.

160
 2. Ureduvawata za primenata na klauzula 7.1 treba da bidat
definirani do zemjite ~lenki po konsultacija so socijalnite
partneri i/ili socijalnite partneri vo soglasnost so
nacionalniot zakon, kolektivnite dogovori ili praktikata i
imaj}i ja predvid klauzulata 4.1.
3. Kolku {to mo`e pove}e, rabotodava~ite treba da se osvrnat
na odredbata na soodvetnata informacija na postoe~kite
pretstavni~ki rabotni~ki tela za rabota na opredeleno vreme
vo pretprijatieto.

Odredbi za implementacija (klauzula 8)

1. Zemjite ~lenki i/ili socijalnite partneri mo`e da odr`at
ili vovedat popovolni odredbi za rabotnicite od onie koi se
dadeni vo ovoj dogovor.
2. Ovoj dogovor treba da ne bide vo sprotivnost so koja bilo
odredena odredba na Zaednicata, a osobeno vo odredbite na
Zaednicata koi se odnesuvaat na ednakviot tretman ili
mo`nosti za ma`ite i `enite.
3. Implementacijata na ovoj dogovor nema da pretstavuva
validna osnova za namaluvawe na op{toto nivo na za{tita
dadena na rabotnicite vo oblasta na dogovorot.
4. Ovoj dogovor ne e vo sprotivnost so pravoto na socijalnite
partneri da sklu~uvaat na soodvetno nivo, vklu~uvaj}i go i
evropskoto nivo, dogovori koi prilagoduvaat i/ili
dopolnuvaat odredbi od ovoj dogovor na na~in koj }e gi
zabele`i posebnite potrebi na socijalnite partneri za koi
stanuva zbor.
5. Spre~uvaweto i re{avaweto na sporovite i negoduvawata koi
proizleguvaat od primenata na ovoj dogovor treba da bidat
re{avani vo soglasnost so nacionalniot zakon, kolektivnite
dogovori i praktikata.
6. Stranite potpisni~ki treba da ja razgledaat primenata na
ovoj dogovor pet godini po datumot na odlukata na Sovetot
dokolku se bara od edna od stranite na ovoj dogovor.

161
Fritz VERZETNITSCH
Pretsedatel na ETUC
Georges JACOBS
Pretsedatel na Unijata na konfederaciite na industrijata i
rabotodava~ite na Evropa (UNICE)
Antonio CASTELLANO AUYANET
Pretsedatel na Evropskiot centar na pretprijatija so javno u~estvo
(CEEP)
Emilio GABAGLIO
Generalen sekretar na Konfederacijata na sindikatite na Evropa
(ETUC)
Dirk F. HUDIG
Generalen sekretar na UNICE
Jytte FREDENSBORG
Generalen sekretar na CEEP
18 mart 1999 godina
(1) So zna~ewe na ~len 2.4 od dogovorot za socijalnata politika
dodaden na Protokolot (broj 14) za socijalna politika dodaden na
Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica.

162
 ETUC prira~nik za ramkovniot dogovor
za opredeleno rabotno vreme

Sodr`ina

Voved
Dogovor
Preambula
Op{ti razmisluvawa
Klauzula 1 (cel)
Klauzula 2 (opfat)
Klauzula 3 (definicii)
Klauzula 4 (na~elo na nediskriminacija)
Klauzula 5 (merki za spre~uvawe zloupotreba )
Klauzula 6 (informacii i mo`nosti za vrabotuvawe)
Klauzula 7 (informacii i konsultacii)
Klauzula 8 (odredbi za implementacija)

Voved

Na 28 juni 1999 godina Sovetot na EU ja prifati Direktivata

so koja ramkovniot dogovor na ETUC/UNICE/CEEP za opredeleno
rabotno vreme postignat vo mart istata godina e obvrzuva~ki za zem-
jite ~lenki.

Dogovorot be{e vtoriot dogovor sklu~en po konsultaciite na

Evropskata komisija vo 1995 godina za fleksibilnost na rabotnoto
vreme i sigurnost za "atipi~nite rabotnici" (t.e. agenciski rabot-

163
nici so skrateno rabotno vreme1, opredeleno rabotno vreme i
privremeno). Ovie tri formi na atipi~na rabota se predmet na
neuspe{ni evropski zakonodavni inicijativi u{te od 1981 godina.

Zemjite ~lenki imaat dve godini za implementacija na Direk-

tivata za opredeleno rabotno vreme, odnosno do 10 juli 2001 godina.
So toa tie treba - kako {to se predviduva vo dogovorot - da gi
vklu~at socijalnite partneri vo procesot. Celta na ovoj prira~nik e
da go pojasni tekstot na dogovorot i da go pomogne procesot na im-
plementacija.

Dogovor

Dogovorot sodr`i 8 to~ki:

Klauzula 1 (cel)
Klauzula 2 (opfat)
Klauzula 3 (definicii)
Klauzula 4 (na~elo na nediskriminacija)
Klauzula 5 (merki za spre~uvawe zloupotreba )
Klauzula 6 (informacii i mo`nosti za vrabotuvawe)
Klauzula 7 (informacii i konsultacii)
Klauzula 8 (odredbi za implementacija)

Osven toa dogovorot sodr`i Preambula i Op{ti razmisluvawa koi

obezbeduvaat politi~ka potkrepa na dogovorot i pomo{ vo
tolkuvaweto.

1
Direktiva za sproveduvawe na ramkovniot dogovor za skrateno rabotno vreme be{e
donesena od Sovetot na 15 dekemvri 1997 godina.

164
Preambula;
Komentari
Ovoj ramkoven dogovor ja objasnuva ulogata {to socijalnite partneri
mo`e da ja igraat vo evropskata strategija za vrabotuvawe dogovorena
na vonredniot samit vo Luksemburg vo 1997 godina i, sledej}i go
ramkovniot dogovor za skrateno rabotno vreme, pretstavuva pona-
tamo{en pridones kon postignuvawe na podobra ramnote`a pome|u
"fleksibilnosta vo rabotnoto vreme i bezbednosta za rabotnicite".
Preambulata i op{tite razmisluvawa ja potkrepuvaat sodr`inata na
dogovorot. Iako tie ja nemaat istata pravna te`ina kako glavniot del od
dogovorot tie mo`e da vlijaat na procesot na prefrlawe i re{avawe na
pra{awata za tolkuvawe.

Stranite na ovoj dogovor priznavaat deka dogovorite na neopre-

deleno vreme se, i }e prodol`at da bidat, generalnata forma na od-
nos za vrabotuvawe pome|u rabotodava~ite i rabotnicite. Tie isto
taka priznavaat deka vrabotuvaweto na opredeleno vreme odgovara,
vo odredeni okolnosti, na potrebite na rabotodava~ite i rabotnic-
ite.
Ovoj stav potvrduva deka nejasnite dogovori se - i }e prodol`at da bidat -
op{t na~in na vrabotuvawe. Ova e va`no vo sega{niot kontekst na razvo-
jot na nesigurni na~ini na vrabotuvawe. Tolkuvaweto na klauzulata 5 za
regulirawe na dogovorite na opredeleno vreme isto taka }e se vr{i zemaj}i
go predvid ova na~elo.

Ovoj dogovor gi postavuva op{tite na~ela i minimalnite barawa

{to se odnesuvaat na rabotata na opredeleno vreme, priznavaj}i deka
nivnata detalna primena treba da vodi smetka za realnostite na
specifi~nite nacionalni, sektorski i sezonski situacii. Toj ja ob-
jasnuva spremnosta na Socijalnite partneri da utvrdat edna op{ta
ramka za obezbeduvawe ednakov tretman za rabotnicite na opre-
deleno vreme so nivna za{tita od diskriminacija i za koristewe na
dogovori za vrabotuvawe na opredeleno vreme vrz osnova prifatlivi
za rabotodava~ite i rabotnicite.
Vo ovoj stav jasno se naveduva deka nediskriminacijata mora da se sproveduva
preku ednakov tretman.

Ovoj dogovor se primenuva za rabotnici na opredeleno vreme so

isklu~ok na onie postaveni od nekoja agencija za privremena rabota
na raspolagawe na nekoe pretprijatie korisnik. Namerata na
stranite e da se razgleda potrebata od sli~en dogovor vo vrska so
privremenata agenciska rabota
Bidej}i privremenata rabota na agenciite ne e opfatena so ovoj dogovor
taa mora da bide predmet na novi dogovori vo ramkite na konsultaciite od
Komisijata za trite navedeni na~ini na atipi~na rabota.

165
Ovoj dogovor se odnesuva na uslovite za vrabotuvawe na rabotnici na
opredeleno rabotno vreme, priznavaj}i deka za rabotite {to se odne-
suvaat na statutarnata socijalna bezbednost treba da odlu~at zemjite
~lenki. Vo toj pogled socijalnite partneri obrnuvaat vnimanie na
Deklaracijata za vrabotuvawe na Evropskiot sovet odr`an vo 1997
godina vo Dablin, koja, me|u drugoto, ja istaknuva potrebata od raz-
vivawe na sistem za socijalna bezbednost naklonet na vrabotuvaweto
so "razvivawe na sistemi za socijalna za{tita sposobni da se adap-
tiraat na novite {emi na rabota i da obezbedat soodvetna za{tita na
onie koi se anga`irani vo takva rabota". Stranite na ovoj dogovor
povtorno go istaknuvaat misleweto iska`ano vo dogovorot za skrat-
eno rabotno vreme od 1997 godina deka zamjite ~lenki treba da ja
sprovedat ovaa Deklaracija bez odlagawe.
Nie ne mo`eme prisilno da ne gi potsetime zemjite ~lenki na nivnata odgo-
vornost vo vrska so ramnote`ata me|u "fleksibilnost i bezbednost" i
obezbeduvawe ednakov tretman vo zakonskata socijalna bezbednost. Treba da
obezbedime poddr{ka za sega{nite inicijativi od Evropskiot parlament
za da se zafati so ova pra{awe.

Pokraj toa, isto taka priznaeno e deka inovaciite vo sistemite za

socijalna za{tita na rabotno mesto se neophodni so cel da se
adaptiraat na tekovnite uslovi, a posebno da se predvidi prenosot na
pravata.
UTIC, UNICE i CEEP baraat od Komisijata da go dostavi ovoj ramkoven
dogovor do Sovetot za donesuvawe na re{enija za ovie barawa
obvrzuva~ki za zemjite ~lenki koi se strana vo ovoj Dogovor za soci-
jalna politika dodaden kon Protokolot (br.14) za socijalna politika
dodaden kon dogovorot za formirawe na Evropskata zaednica.
Temata za komplementarni sistemi za socijalna bezbednost, vklu~uvaj}i
penzii, e navistina va`na bidej}i taa e element na diskriminacija vo kon-
tekstot na pazarot na rabotna sila kade {to integracijata na mladi lu|e
~esto pati e so kumulativno nasleduvawe na razli~ni atipi~ni dogovori vo
koi ima periodi na nevrabotenost. Takvi {emi na vrabotuvawe zna~at deka
ne e mo`no da se utvrdat penziski prava. Rabotodava~ite go priznavaat
ovoj fakt i spremni se da razgovaraat za prilagoduvawe na sistemite koi
sega gi isklu~uvaat atipi~nite rabotnici od ovie prava vo smisla na obez-
beduvawe uslovi za prefrlawe. Spored toa, otvoreno e edno va`no pole za
pregovori na evropsko taka i nacionalno nivo

Stranite na ovoj dogovor baraat od Komisijata, vo svojot predlog da

go implementira dogovorot, da bara od zemjite ~lenki da gi donesat
potrebnite zakoni, propisi i administrativni odredbi potrebni za

166
da se pridr`uvaat kon re{enieto na Sovetot vo rok od dve godini od
negovoto donesuvawe ili da obezbedat2 socijalnite partneri da gi
utvrdat potrebnite merki so pomo{ na dogovor do krajot na toj pe-
riod. Zemjite ~lenki mo`at, ako e potrebno i po konsultaciite so
socijalnite partneri, a so cel da se zemat predvid posebnite
te{kotii ili implementacijata so kolektiven dogovor da bide
najmnogu do u{te edna godina za da se primeni ovaa odredba.
Vo vrska so pra{aweto za prefrluvawe na nacionalno nivo, ETUC saka{e da
se zajakne potrebata za zemjite ~lenki da gi konsultiraat socijalnite
partneri pred prezemawe na kakva bilo inicijativa vo vrska so
prefrlaweto. Procesot na prefrlawe mora da predizvika edna dinamika vo
vrska so implementacijata na nacionalno i na sektorsko nivo.

Stranite na ovoj dogovor baraat socijalnite partneri da se konsul-

tiraat pred nekoja zemja ~lenka da prezeme nakoja zakonska, regula-
torna ili administrativna inicijativa za potvrduvawe na sega{niot
dogovor.
Poimot ,,socijalni partneri" vo dogovorot mora da se tolkuva vo odnos na
komunikacijata od Komisijata za socijalen dijalog. So ova se davaat krite-
riumi na reprezentativnost za evropskite socijalni partneri koi av-
tomatski se odnesuvaat na nivnite sostavni nacionalni organizacii.

Bez da vlijae na ulogata na nacionalnite sudovi i Sudot za pravda,

stranite na ovoj dogovor baraat sekoja rabota {to se odnesuva na
tolkuvaweto na ovoj dogovor na evropsko nivo, najnapred, da se upati
od Komisijata do niv za mislewe.
Ovoj stav e ist kako vo prethodnte dogovori, iako toj sega e pove}e vo pre-
ambulata otkolku vo zavr{nite odredbi.

2
Vo ramkite na zna~eweto na ~len 2.4 od Dogovorot za socijalna politika dodaden
kon Protokolot (Broj. 14) za socijalna politika dodaden kon Dogovorot za for-
mirawe na Evropskata zaednica.

167
Op{ti odredbi

1.) Zamaj}i go predvid Dogovorot za socijalna politika dodaden kon

Protokolot (Br. 14) za socijalna politika dodaden kon Dogovo-
rot za formirawe na Evropskata zaednica, a posebno ~len 3.4 i
4.2 od nego;

2.) So ogled deka ~len 4.2 od Dogovorot za socijalna politika obez-

beduva dogovorite sklu~eni na nivo na Zaednicata da mo`e da se
implementiraat, na zaedni~ko barawe na stranite potpisni~ki,
so odluka na Sovetot, na barawe na Komisijata;

3.) So ogled deka, vo svojot vtor dokument za konsultacii za fleksi-

bilnost na rabotnoto vreme i bezbednost na rabotnicite, Ko-
misijata ja objavi svojata namera da $ predlo`i pravno
obvrzuva~ki merki na Zaednicata;

4.) So ogled deka vo svoeto mislewe za predlogot za direktiva za

rabota na opredeleno vreme, Evropskiot parlament ja pokani
Komisijata vedna{ da dostavi predlozi za direktivi za drugi
formi na fleksibilna rabota, kako rabota na opredeleno vreme
i vremena agenciska rabota;

5.) So ogled deka zaklu~ocite od vonredniot samit za vrabotuvawe

doneseni vo Luksemburg, Evropskiot sovet gi pokani socijalnite
partneri da pregovaraat za dogovori za "modernizacija na or-
ganizacijata za rabota, vklu~uvaj}i fleksibilni rabotni aran`-
mani, so cel da gi napravat pretprijatijata produktivni i konku-
rentni i da se postigne potrebnata ravnote`a pome|u fleksibil-
nost i bezbednost";
Izbegnuvaj}i deka pregovorite za opredeleno rabotno vreme bea postaveni
vo uslovi na promovirawe na ovie dogovori vo ramkite na strategijata za
vrabotuvawe, kako {to sakaa rabotodavcite, ETUC pretpo~ita{e da pot-
seti na zaklu~ocite od vonredniot Samit vo Luksemburg za vrabotuvawe,
koj gi povika socijalnite partneri da ja dogovorat organizacijata za
rabota i da ja najdat potrebnata ramnote`a pome|u fleksibilnosta i bez-
bednosta. Treba da se istakne deka dosega stavot na UNICE za komunikacija
za "modernizacija na organizacijata za rabota" e da se odbie partnerstvo i
pregovori.

168
6.) So ogled deka dogovorite za vrabotuvawe za neopredeleno vreme
se generalna forma na odnosi na vrabotuvawe i pridonesuvaat za
kvalitetot na `iveewe na rabotnicite za koi se odnesuvaat i go
podobruva izvr{uvaweto;
Ovoj stav e mnogu va`en za ETUC bidej}i ja zajaknuva "filozofijata" na
dogovorot koja e da se marginalizira upotrebata na nesigurni dogovori. Za
da se potvrdi deka dogovorite za neopredeleno se generalna forma vo odnos
na vrabotuvaweto i deka tie pridonesuvaat za kvalitetot na `iveewe i
postignuvaweto na kompanijata protivre~i na jazikot na mnogu
pretstavnici na rabotodava~i za fleksibilnost i liberalizacijata na
atipi~ni dogovori. Toa e dobar argument da se koristi vo na{ite zemji.

7.) So ogled deka koristeweto na dogovori za opredeleno rabotno

vreme zasnovani na objektivni pri~ini e na~in da se spre~i
zloupotreba;
Ova op{to razmisluvawe isto taka e mnogu va`no so cel da go postavi i
tolkuva duhot na dogovorot. So ogled deka kaluzula 5 go utvrduva
reguliraweto na dogovorite na opredeleno rabotno vreme od vtoriot dogo-
vor, stavot potvrduva deka opravduvaweto na upotrebenite dogovori za
opredeleno rabotno vreme od prviot dogovor od objektivni pri~ini e na~in
za spre~uvawe na zloupotreba.

8.) So ogled deka dogovorite za vrabotuvawe se karakteristika na

vrabotuvawe vo odredeni sektori, zanimawa i aktivnosti koi
mo`e da im odgovaraat kako na rabotodava~ite i taka i na rabot-
nicite;
Od po~etokot na pregovorite ETUC ja prifati potrebata od zemaweto
predvid na realnosta na razli~nite sektori i va`nosta od otvorawe mesto
za pregovori za da se utvrdat specifi~ni uslovi za koristewe na dogovori
na opredeleno vreme vo ovie sektori.

9.) So ogled deka pove}e od polovinata rabotnici na opredeleno

vreme vo Evropskata unija se `eni i zatoa ovoj dogovor mo`e da
pridonese za podobruvawe na ednakvosta na mo`nostite pome|u
`enite i ma`ite.
ETUC insistira{e da se naglasi va`nosta od ednakvosta na mo`nostite
pri implementacija na dogovorot.

10.) So ogled deka ovoj dogovor se odnesuva na zemjite ~lenki i soci-

jalnite partneri za aran`mani za primena na negovite op{ti
na~ela, minimalnite barawa i odredbi, so cel da se zeme predvid
situacijata vo sekoja od zemjite ~lenki, i okolnostite na poseb-
nite sektori i zanimawa, vklu~uvaj}i aktivnosti od sezonska
priroda.

169
 Dinamikata na procesot na prefrlawe se nao|a isto taka vo ova op{to
razmisluvawe vo vrska so aran`manite za primena na klauzulite od
dogovorot kako na nacionalno taka i na sektorsko nivo. Slu~ajot na
zemjodelieto ili agrohranata se predizvikuva so povikuvaweto na sezonska
rabota, {to jasno uka`uva deka dogovorot go vklu~uva toj vid rabota.

11.) So ogled deka ovoj dogovor ja zema predvid potrebata od podobru-

vawe na barawata za socijalna politika, zgolemuvawe na konku-
rentnosta na ekonomijata na Zaednicata i izbegnuvawe da se
nametnuvaat administrativni, finansiski i pravni
ograni~uvawa na na~in koj bi spre~il sozdavawe i razvoj na mali
i sredni pretprijatija.
Ova e klasi~na preporaka za mali i sredni pretprijatija (MSP) vo na{ite
dogovori prezemeni direktno od Dogovorot.

12.) So ogled deka socijalnite partneri se najdobro postaveni za da

najdat re{enija {to odgovaraat na potrebite na rabotodava~ite
i rabotnicite, pa zatoa }e im bide dodelena specijalna uloga vo
implementacijata i primenata na ovoj dogovor.
Ova isto taka gi naglasuva odgovornostite {to gi imaat socijalnite
partneri vo primenata na dogovorot na nacionalno nivo.

STRANITE POTPISNI^KI
SE DOGOVORIJA ZA SLEDNOTO:

Cel (klauzula 1)

Celta na ovoj ramkoven dogovor e:

a.) da se podobri kvalitetot na rabotata na opredeleno vreme so

obezbeduvawe primena na na~eloto na nediskriminacija;
Ovaa klauzula gi prezema dvete celi {to nie gi utvrdivme za pregovori.

b.) da utvrdi ramka za spre~uvawe na zloupotreba {to proizleguva

od posledovatelnite dogovori ili odnosi za vrabotuvawe na
opredeleno vreme.

Dozvolena e ograni~ena osuda na dogovorite za u~ewe zanaet, po~etna stru~na

obuka i merki za integracija/vra}awe vo prvobitna sostojba povrzani so javni
programi.

170
Opfat (klauzula 2)

1) Ovoj dogovor se odnesuva na rabotnicite so opredeleno rabotno

vreme koi imaat dogovor za vrabotuvawe ili raboten odnos kako
{to e definirano so zakonot, kolektivni dogovori ili
praktika vo sekoja zemja ~lenka.

2) Zemjite ~lenki po konsultacii so socijalnite partneri i/ili

socijalnite partneri mo`e da dadat mo`nost ovoj dogovor da ne
se primenuva za:
(a) odnosi za po~etna stru~na obuka i sistemi za u~ewe zanaet;
(b) dogovori i odnosi za vrabotuvawe koi se vklu~eni vo ram-
kite na specifi~na javna ili javno poddr`ana obuka, pro-
grami za povtorno integrirawe i stru~no osposobuvawe.

Definicii (klauzula 3)

1) Za celta na ovoj dogovor terminot "rabotnik na opredeleno

rabotno vreme" zna~i lice koe ima dogovor ili raboten odnos za
vrabotuvawe sklu~en direktno pome|u rabotodava~ot i
rabotnikot kade zavr{uvaweto na dogovorot za vrabotuvawe ili
rabotniot odnos e opredelen so objektivni uslovi, kako {to se
ispolnuvawe na rok, zavr{uvawe na specifi~na zada~a ili
pojavuvawe na specifi~en nastan.
Ovaa klauzula vo definicijata jasno gi utvrduva objektivnite uslovi za
koristewe na dogovori na opredeleno vreme.

Za celta na ovoj dogovor, terminot ,,sporedben postojan rabotnik"

zna~i rabotnik so dogovor za vrabotuvawe ili raboten odnos za neo-
predeleno vreme, vo ista firma, anga`iran na ista ili sli~na
rabota/zanimawe, so potrebno vnimanie dadeno na kvalifika-
ciite/sposobnosta.
Ovaa sporedba e poednostavena i podobrena vo odnos na dogovorot za rabota
so skrateno rabotno vreme so bri{ewe na povikuvaweto na vozrasta.

Onamu kade {to nema sporedben postojan rabotnik vo istata firma,

sporedbata se pravi so upatuvawe na va`e~kiot kolektiven dogovor,
ili kade {to nema va`e~ki kolektiven dogovor, vo soglasnost so
nacionalniot zakon, kolektivni dogovori ili praktikata.

171
 Istata klauzula kako vo dogovorot za skrateno rabotno vreme, utvrduvaj}i
ja ulogata na kolektivnite dogovori - upatuvawe na sporedlivosta.

Na~elo na nediskriminacija (klauzula 4)

1) Vo odnos na uslovite za vrabotuvawe, rabotnicite na opredeleno

rabotno vreme nema da bidat tretirani na ponepovolen na~in od
sporedbenite postojani rabotnici samo zatoa {to tie imaat
dogovor ili raboten odnos za opredeleno rabotno vreme osven ako
toa e opravdano od objektivni pri~ini.
Klauzulata 4.1 e istata kako za dogovorot za rabota so skrateno rabotno
vreme, iako zajaknata so uka`uvaweto vo preambulata na ,,spremnosta na so-
cijalnite partneri da utvrdat generalna ramka za obezbeduvawe ednakov
tretman." ,,Razli~niot tretman" {to mo`ebi e opravdan od "objektivni
pri~ini" traba da bide ograni~en do najgolem mo`en stepen. Treba da se
napomene isto taka deka razli~niot tretman ne mora da zna~i i lo{
tretman.

2) Onamu kade {to e pogodno }e se primenuva na~eloto pro rata tempo-

ris.

3) Aran`manite za primena na ovaa klauzula gi definiraat zemjite

~lenki po konsultacii so socijalnite partneri i/ili socijalnite
partneri spored zakonot na Zaednicata, nacionalniot zakon i
praktikata.
Povtorno potvrduvawe na ulogata na socijalnite partneri za primena na
klauzulata za nediskriminacija.

4) Periodot na potrebnite kvalifikacii za posebni uslovi na

vrabotuvawe e ist za rabotnicite na opredeleno vreme i za
postojanite rabotnici osven kade {to dol`inata na
dopolnitelnite kvalifikacii e opravdana od objektivni osnovi.
Ovoj stav pretstavuva podobruvawe vo odnos na dogovorot za rabota so
skrateno rabotno vreme bidej}i ne se odnesuva na kvalifikaciite za
,,odraboteno vreme" ili ,,zarabotka". So toa vsu{nost se pojasnuva 4.1
naveduvaj}i deka barawata za starost se isti za rabotnicite na opredeleno
vreme i za postojanite rabotnici osven ako ima objektivna osnova za nekoi
razliki (na primer, za pristapot na rabotnicite na opredelenoto rabotno
vreme do odredeni doponitelni penziski modeli). Treba da se napomene deka
isto taka ima vrska so 5.2 i definicijata za toa {to go so~inuva eden
,,posledovatelen" dogovor za opredeleno rabotno vreme.

172
Merki za spre~uvawe zloupotreba (klauzula 5)

1) Za da se spre~i zloupotreba {to proizleguva od koristewe na

posledovatelni dogovori ili odnosi za vrabotuvawe na
opredeleno rabotno vreme, zemjite ~lenki, po konsultacii so
socijalnite partneri vo soglasnost so nacionalniot zakon,
kolektivnite dogovori ili praktikata, i/ili socijalnite
partneri, onamu kade {to nema ekvivalentni pravni merki za
spre~uvawe na zloupotreba, }e gi vovedat na na~in koj vodi smetka
za potrebite na specifi~nite sektori i/ili kategorii na
rabotnici, slednite merki:

a) objektivni pri~ini {to go opravduvaat obnovuvaweto na

takvite dogovori ili odnosi;

b) maksimalnoto vkupno traewe na posledovatelnite dogovori

ili odnosi za vrabotuvawe na opredeleno vreme;

c) brojot na obnovuvawa na takvite dogovori ili odnosi.

Ovaa klauzula nametnuva regulatorni merki, a so toa i ograni~uvawa za
koristewe na dogovori za opredeleno rabotno vreme. Maksimalnoto traewe
i vkupniot broj na posledovatelni dogovori }e se utvrdi na nacionalno i
sektorsko nivo zemaj}i gi predvid realnostite na specifi~nite sektori.
Obvrskata za utvrduvawe organi~uvawa postoi samo ,,kade {to nema ek-
vivalentni pravni merki...." Po na{e mislewe, nema drugi pravni ekviva-
lentni merki osven onie predlo`eni vo dogovorot. Vo sekoj slu~aj, takvi
merki mo`e da definiraat samo zemjite ~lenki po konsultacii so socijal-
nite partneri i tie zavisat od tolkuvaweto na Evropskiot sud za pravda.
Glavno poradi taa to~ka ETUC gi predlo`i vtoriot pa s# do posledniot
stav od preambulata vo vrska so konsultaciite na socijalnite partneri
"pred koja bilo zakonska, regulatorna ili administrativna inicijativa da
se prezeme od nekoja zemja ~lenka za potvrduvawe na sega{niot Dogovor.

2) Zemjite ~lenki po konsultaciite so socijalnite partneri i/ili

socijalnite partneri, onamu kade {to e potrebno, }e opredelat
pod koi uslovi dogovorite ili odnosite za vrabotuvawe:

a) }e se smetaat za ,,posledovatelni";

b) }e se smeta deka se dogovori ili odnosi na neopredeleno vreme.

173
 Vtoriot stav od ovaa klauzula ja ostava na nacionalno nivo obvrskata da
se definira, kade {to e potrebno, terminot ,,posledovatelen" i da se opre-
deli pod koi uslovi eden dogovor za opredeleno vreme }e se prepravi vo dogo-
vor za neopredeleno vreme koga ima zloupotrebuvawe.

Informacii i mo`nosti za vrabotuvawe (klauzula 6)

1) Rabotodava~ite }e gi izvestat rabotnicite na opredeleno

rabotno vreme za slobodnite rabotni mesta koi }e stanat
dostapni vo pretprijatieto ili firmata za da garantirat deka tie
ja imaat istata mo`nost da obezbedat postojani rabotni mesta
kako drugite rabotnici. Takvite informacii mo`e da se obezbe-
dat po pat na op{t oglas na pogodno mesto vo pretprijatieto ili
firmata.
Podobruvaweto na uslovite za vrabotuvawe na rabotnicite na opredeleno
vreme so obvrska za obezbeduvawe informacii za slobodni rabotni mesta.

2) Kolku {to e mo`no, rabotodava~ite treba da ovozmo`at pristap

za rabotnicite na opredeleno rabotno vreme do soodvetni
mo`nosti za obuka za podobruvawe na nivnite kvalifikacii, raz-
voj na karieri i profesionalna mobilnost.
Promoviraweto mo`nosti za prodol`uvawe na stru~na obuka e va`no
bidej}i sega samo 10% od rabotnicite na opredeleno rabotno vreme imaat
pristap do mo`nostite za obuka.

Informacii i konsultacii (klauzula 7)

1) Rabotnicite na opredeleno rabotno vreme }e bidat zemeni

predvid pri presmetuvawe na po~etokot pogore koi tela za
pretstavuvawe na rabotnicite predvideni vo nacionalniot zakon
i zakonot na Zaednicata mo`e da se konstituiraat vo
pretprijatieto kako {to se bara so nacionalnite odredbi.
Ova se odnesuva na vklu~uvaweto na rabotnicite na opredeleno rabotno
vreme vo utvrduvawe na po~etocite za sozdavawe na pretstavni~ki tela i
mo`nost za razvoj na pravata na sindikatite za rabotnici na opredeleno
rabotno vreme, povrzano so klauzula 4.1. Takvoto pravo sega ne postoi vo
nekolku zemji.

174
2) Aran`manite za primena na klauzulata 7.1 }e gi definiraat zem-
jite ~lenki po konsultacii so socijalnite partneri i/ili soci-
jalnite partneri vo soglasnost so nacionalniot zakon, kolektiv-
nite dogovori ili praktikata i spored klauzulata 4.1.

3) Kolku {to e mo`no, rabotodava~ite treba da obrnat vnimanie na

odredbata za soodvetni informacii do postoe~kite pret-
stavni~ki tela na rabotnicite vo vrska so rabotata na opre-
deleno rabotno vreme vo pretprijatieto.

Odredbi za implementacija (klauzula 8)

1) Zemjite ~lenki i/ili socijalnite partneri mo`e da utvrdat ili

da vnesat popovolni odredbi za rabotnici od onie navedenite vo
ovoj dogovor.

Tuka ima elementi vo vrska so implementacijata koi ve}e postojat vo dogovorite

za roditelsko otsustvo i rabota so skrateno rabotno vreme. Sepak, nie podo-
brivme odredeni aspekti, posebno vo vrska so klauzulata za neunazaduvawe.

2) Ovoj dogovor nema da vlijae vrz sekoja druga pospecifi~na

odredba na Zaednicata, a posebno na odredbite na Zaednicata za
ednakov tretman ili mo`nosti za ma`i i `eni.
So ova se obezbeduva pozitivno preklopuvawe i me|usebno pribli`uvawe so zakon-
skite propisi za ednakvost (koi dosega bea glaven faktor za podobruvawe na rabo-
tata na opredeleno vreme).

3) Implementacijata na ovoj dogovor nema da so~inuva validna os-

nova za namaluvawe na op{toto nivo na za{tita dopu{teno na
rabotnicite vo delokrugot na dogovorot.
Nie go dodadovme upatuvaweto na ,,op{to" nivo na za{tita za zajaknuvawe na
tolkuvaweto.

4) Sega{niot dogovor ne vlijae vrz pravata na socijalnite partneri

da sklu~at na soodvetnoto nivo, vklu~uvaj}i evropsko nivo, dogo-
vori prilagoduvaj}i i/ili dopolnuvaj}i gi odredbite od ovoj

175
 dogovor na na~in koj }e gi zeme predvid specifi~nite potrebi na
zainteresiranite socijalni partneri.
Ova e isto kako vo prethodnite dogovori.

5) Spre~uvaweto i re{avaweto sporovi i prigovorite {to pro-

izleguvaat od primenata na ovoj dogovor }e se vr{i vo soglasnost
so nacionalniot zakon, kolektivnite dogovori i praktikata.
Ova e isto kako vo prethodnite dogovori.

6) Stranite potpisni~ki }e ja preispitaat primenata na ovoj dogo-

vor pet godini po denot na re{enieto na Sovetot ako edna od
stranite na ovoj dogovor toa go bara.
Ova e isto kako vo prethodnite dogovori.

176
RE[AVAWE NA RABOTNI SPOROVI

Komparativen zakonski pregled

na vonsudski i sudski postapki vo
Evropskata unija, [vajcarija i
zemjite na Jugoisto~na Evropa

Wiebke Dϋvel
Isabelle Schömann
Grigor Gradev
Stefan Clauwaert

So prilogot na Judit Ivány Czugler i Jean-Claude Prince

Evropski institut na sindikatite

Brisel, 2004 godina

177
178
 Del I

Alternativno re{avawe na sporovi

Pomiruvawe, posreduvawe, arbitra`a

Isabelle Schömann

179
 Voved

Mehanizmite za re{avawe na sporovi se su{tinski element na

site sistemi na industriski odnosi vo Evropa. Vo Jugoisto~na
Evropa, sistemite na industriski odnosi i postapkite za
alternatiovno re{avawe na sporovi (ADR) se relativno novi i
podlo`ni na izmeni i dopolni vo fazata na tranzicija kon pazarna
ekonomija. Sepak, sindikatite i zdru`enijata na rabotodava~i se
svesni za zna~eweto od barawe samostojni i dobrovolni mehanizmi
sozdadeni za podobruvawe i zabrzuvawe na re{avaweto na rabotni
sporovi. Vo vrska so toa, eden komparativen pregled na mehanizmi za
alternatiovno re{avawe na sporovi (ADR) vo Evropa i vo eden
izbor na zemji vo Jugoisto~na Evropa mo`e da im pomogne na vtorite
zemji vo nivniot interes za podobro da gi razberat, prilagodat i
implementiraat takvite mehanizmi vo soglasnost so svoite sopstveni
potrebi.

Postapkite za spre~uvawe i re{avawe na rabotni sporovi se

sozdavaat za da im pomognat na stranite vklu~eni vo eden odnos na
vrabotuvawe da dojdat do mirno i dobrovolno re{enie na sporovite
{to mo`at da proizlezat, bez obra}awe do sudovite i so pomo{ na
re{enija postignati vo ramkite na rabotnoto mesto, nadvor od tra-
dicionalnite kanali na pravniot sistem. Ovie postapki za re{avawe
na sporovi se navedeni, op{to ka`ano, vo nacionalnoto zakono-
davstvo. Bidej}i edna od glavnite celi na procedurata za re{avawe e
da se pottikne zaedni~ko pregovarawe, ima sklonost za dvostrani
oblici na re{avawe onamu kade {to toa e mo`no. Postapkite mo`at
da bidat od tri vida, imeno, pomiruvawe, posreduvawe i arbitra`a;
onamu kade {to re{enieto go donesuva klasi~en sud ili conseil de
prude’hommes, toa stanuva sudska postapka. Ona {to ovie proceduri
go imaat zaedni~ko e dobrovolnata priroda na metodot, stranite se
slobodni da izberat vo korist na edno ili drugo spogoduvawe. Ovie
postapki navedeni kako ,,alternativno re{avawe na sporovi (ADR)"
mo`e da se primenuvaat za site na~ini na sporovi. Vo nekoi slu~ai
tie se zanimavaat so sproveduvawe i tolkuvawe na nekoe postoe~ko
pravo, dali e ili ne e ratifikuvano so zakon, kolektivna spogodba
ili poseben dogovor. (So ovie takanare~eni ,,konflikti na prava",
vo najmalku pove}eto od 25 zemji ~lenki na EU, se zanimava
nadle`noto nacionalno sudstvo za rabotna raka, osven vo Kipar, kade

180
{to Ministerstvoto za trud se zanimava so dvata vida sporovi.)
Namesto so toa, tie se zanimavaat so konflikti na interesi, glavno
{to proizleguvaat vo slu~ai kade {to zaedni~koto pregovarawe ne
uspealo. Pokraj toa, raboten spor mo`e da bide poedine~en
(vklu~uvaj}i samo eden rabotnik) ili kolektiven (vklu~uvaj}i edna
grupa rabotnici).

Mehanizmi za alternativno re{avawe na sporovi: komparativen

pregled

Na me|unarodno, evropsko i nacionalno nivo vo Evropskata

unija, mehanizmite za alternatiovno re{avawe na sporovi (ADR)
treba da odigraat zna~ajna uloga, kako {to e poka`ano vo
izvestuvawata dadeni podolu. Sepak, vo gra|anskite predmeti
re{avaweto na transnacionalnite rabotni sporovi ima mal
efektiven odek, sporedeno so drugite poliwa na gra|ansko pravo
kako komercijalno i semejno pravo. Mo`e da se ka`e deka
mehanizmite za re{avawe na transnacionalni sporovi se s# u{te vo
izrabotka. Nasproti toa, nacionalnite sistemi za alternatiovno
re{avawe na sporovi (ADR) za pra{awa vo vrska so rabotna raka se
ve}e izgradeni i se koristat vo porane{nite 15 zemji ~lenki na EU.
Sistemite za industriski odnosi na 9 od 10 novi zemji ~lenki na EU,
kako i na nekoi zemji od Jugoisto~na Evropa, se vo proces na
usvojuvawe i/ili smisluvawe na takvo alternativno re{avawe na
sporovi (ADR) vo period na tranzicija kon pazarna ekonomija. Eden
komparativen pregled na odredbi i mehanizmi za alternativno
re{avawe na sporovi (ADR) vo pro{irena Evropa }e pomogne da se
pojasnat predizvicite soo~uvaj}i gi socijalnite partneri i
dr`avata, identifikuvaj}i tesni grla i nao|aj}i mo`ni
alternativni re{enija za nacionalni problemi.

Me|unaroden pregled na alternativno re{avawe na sporovi (ADR)

Preporakata br. 92 na ILO za dobrovolno pomiruvawe i arbitra`a

be{e usvoena vo 1951, vo isto vreme kako i preporakata 91 za
kolektivni spogodbi. Taa gi postavuva glavnite na~ela na

181
pomiruvawe i arbitra`a i, vo odnos na pomiruvawe MLO
prepora~uva postavuvawe na ma{inerija za dobrovolno pomiruvawe
za da pomogne vo spre~uvaweto i re{avaweto na industriski sporovi
pome|u rabotodava~ite i rabotnicite. Ma{inerijata postavena na
zaedni~ka osnova treba da vklu~i ednakvo pretstavuvawe na
rabotodava~ite i rabotnicite. Pokraj toa, postapkata, {to treba da
bide besplatna i ekspeditivna, treba da mo`e da se stavi vo dvi`ewe
ili na inicijativa na koja bilo od stranite vo sporot ili vrz osnova
na stru~nost od strana na organ za dobrovolno pomiruvawe, so
soglasnost na zainteresiranite strani. Edna od celite {to se von
sudsko re{avawe na sporovi (dali so pomiruvawe, posreduvawe ili
arbitra`a), stranite treba da se pottiknat da apstiniraat od
{trajkovi ili odbivawe na rabotodava~ot da gi pu{ti rabotnicite
na rabota dodeka trae postapkata. Nitu edna odredba od Preporakata
ne mo`e na koj bilo na~in da go ograni~i pravoto na {trajk.
Najposle, otkako }e se postigne dogovor, toj treba da se sostavi vo
pismena forma i da se smeta za ekvivalenten na kolektiven dogovor.

Osven toa, Preporakata 163 za kolektivno pregovarawe,

donesena vo 1981 godina, prepora~uva da se prezemat merki za
re{avawe na rabotni sporovi, ako e potrebno, za da im se pomogne na
stranite da najdat re{enie za sporovi, bez razlika dali
proizleguvaat za vreme na pregovorite za postignuvawe dogovori, vo
vrska so tolkuvaweto i primenata na dogovori ili vo vrska
(Preporaka 130) so poedine~en ili kolektiven stepen na prigovor za
rabotnoto meso. Soglasno ovaa (vtorata) Preporaka, sekoj rabotnik,
koj deluva poedine~no ili kolektivno, treba da ima pravo da dostavi
prigovor i toj da se ispita bez da pretrpi {teta kakov i da e
rezultatot. Osnova za prigovor mo`e da bide sekoja merka ili
situacija koja se odnesuva na odnosite pome|u rabotodava~ i rabotnik
ili koja vlijae ili mo`e da vlijae vrz uslovite za vrabotuvawe na
eden ili nekolku rabotnici vo pretprijatieto koga taa merka ili
situacija e sprotivna so odredbite na va`e~ki kolektiven dogovor
ili na poedine~en dogovor za rabotni normi, za zakoni ili propisi
ili obi~aj ili za koristewe na profesionalna granka na ekonomska
dejnost ili zemja.

Vo vrska so Konvencijata br. 87 za Sloboda na zdru`uvawe ili

za{tita na pravoto za organizirawe (1948) i Konvencijata br. 98 za

182
Pravoto za organizirawe i kolektivno pregovarawe (1949), slu~aite
na Komitetot za sloboda na zdru`uvawewe na Upravniot odbor na
MOT (Me|unarodna organizacija na trudot) za ograni~uvawa na
na~eloto za slobodno i dobrovolno pregovarawe se odnesuvaat,
povremeno, na granicite za pomo{ so prinudna arbitra`a. Na
primer, dokolku stranite ne uspeat da postignata dogovor preku
kolektivno pregovarawe, pomo{ta so prinudna arbitra`a e
dozvolena samo vo kontekstot na su{tinski uslugi vo bukvalna
smisla na zborot, zna~i uslugi so koi prekinot bi go zagrozil
`ivotot, li~nata bezbednost ili zdravjeto na celoto ili na del od
naselenieto (286-ti izve{taj, slu~ai 1648, 1650). Kaj nebitnite
uslugi, treba da se dade prioritet na kolektivno pregovarawe kako
sredstvo za regulirawe na uslovite za vrabotuvawe a ne na
prinudnata arbitra`a (291-vi izve{taj, slu~aj 1680). Pokraj toa,
odredbite koi utvrduvaat deka, dokolku ne se postigne dogovor
pome|u stranite, to~kite koi se vo pra{awe za kolektivno
pregovarawe mora da se re{at so arbitra`a na organot ne se vo
soglasnost so na~eloto na dobrovolno pregovarawe sodr`ano vo
Konvencijata 98 ((259-ti izve{taj, slu~aj 1450). Pokraj toa, sekoja
odredba koja dozvoluva edna od stranite ednostrano da bara
intervencija od vlasta za rabotna sila za re{avawe na sporot mo`e
efektivno da go potkopa pravoto na rabotnicite da povikuvaat na
{trajk i da ne poddr`uva dobrovolno kolektivno pregovarawe ((265-
ti izve{taj, slu~ai 1478, 1484).

Evropskata op{testvena povelba na Sovetot na Evropa od 1961

godina, revidirana vo 1996 godina, e va`en tekst koj zemjite {to go
ratifikuvale se obvrzani da go po~ituvaat. Vo maj 2004 godina,
vkupno 44 zemji ja imaa potpi{ano Povelbata (10 ja imaat potpi{ano
Povelbata od 1961 godina i 34 revidiranata Povelba od 1996 godina),
dodeka 34 ja imaa ratifikuvano. Me|u zemjite od Jugoisto~na Evropa,
Albanija, Bugarija, Hrvatska, Moldavija, Romanija ja imaat
potpi{ano i ratifikuvano Spogodbata, dodeka Republika
Makedonija i Bosna i Hercegovina ja imaat potpi{ano. Povelbata
naveduva niza ~ovekovi, op{testveni i ekonomski prava i slobodi i
voveduva sistem na kontroli za da se osigura po~ituvawe od strana na
stranite potpisni~ki.

183
 Spored ~len 6 §3 od Evropskata op{testvena povelba za pravoto
na kolektivno pregovarawe i ,,so cel da obezbedi efikasno
ostvaruvawe na pravoto za kolektivno pregovarawe, stranite se
obvrzuvaat:
1. da poddr`uvaat zaedni~ki konsultacii pome|u rabotnicite i
rabotodava~ite;
2. da poddr`uvaat, kade {to e potrebno i soodvetno, ma{inerija za
dobrovolni pregovori pome|u rabotodava~ite ili organizaciite
na rabotodava~i i organizaciite na rabotnici, so cel za
regulirawe na rokovite i uslovite za vrabotuvawe so pomo{ na
kolektivni dogovori;
3. da poddr`uvaat formirawe i koristewe na soodveten mehanizam
za pomiruvawe i dobrovolna arbitra`a za re{avawe na rabotni
sporovi; i da gi priznavaat:
4. pravoto na rabotnici rabotodava~i za kolektivno deluvawe vo
slu~ai na konflikt na interesi, vklu~uvaj}i go pravoto na
{trajk, zavisno od obvrskite {to mo`e da proizlezat od
kolektivnite dogovori {to prethodno se sklu~eni."

Pridr`uvaweto kon obvrskite navedeni vo Povelbata e predmet

na kontrola od strana na Evropskiot komitet za op{testveni prava,
so pomo{ na dve razli~ni proceduri.
1) postapka za kontrola vrz osnova na godi{nite nacionalni
izve{tai sostaveni od strana na dr`avite. Po proverkata na
izve{tajot, Komitetot objavuva zaklu~oci vo koi toj odlu~uva za
pridr`uvawe ili poinaku na nacionalnite situacii so
Povelbata. Dokolku edna dr`ava ne uspee da nadopolni nekoe
re{enie za nepridr`uvawe od Komitetot, Komitetot na ministri
$ dostavuva preporaka na taa zemja, baraj}i taa da ja promeni
situacijata de jure ili de facto.

Rabotata na Komitetot na ministri ja podgotvuva vladin

komitet sostaven od pretstavnici na vladite - strani na Povelbata,
pomognati od nabquduva~i koi gi pretstavuvaat evropskite
op{testveni partneri. Ovoj Komitet gi proveruva re{enijata za
nepridr`uvawe vo mesecite po nivnoto objavuvawe. Zemjata za koja
stanuva zbor mora da bide vo mo`nost da utvrdi merki za prezemawe
ili ima namera da ja popravi situacijata i, vo ovoj vtoriot slu~aj,
mora da prika`e vremenski plan za postignuvawe na pridr`uvaweto.

184
 Vo slu~ai kade vladiniot komitet smeta deka ne se prezemaat
soodvetni ~ekori za da se otstrani nekoe prekr{uvawe i istera do
kraj nekoja odluka za nepo~ituawe, toj mo`e da mu predlo`i na
Komitetot na ministri da $ upati preporaka na zemjata za koja se
odnesuva. So takva preporaka se bara dr`avata da prezeme soodvetni
merki za da se popravi sostojbata.

Sekoja godina, vladiniot komitet podnesuva izve{taj do

Komitetot na ministri. Od 2002 godina, toj ima podneseno izve{taj
za revidiranata Op{testvena povelba, kako i negoviot izve{taj za
Povelbata od 1961 godina.

2) Postapka za kolektivni tu`bi koja im ovozmo`uva na

priznaenite organizacii1 pred Evropskiot komitet za
~ovekovi prava da dostavat tu`bi vo vrska so prekr{uvawe
na Povelbata.

Sega samo 12 zemji, vklu~uvaj}i gi Bugarija i Hrvatska, se

soglasija da ja iskoristat postapkata. Vo praktika, kontrolnite
mehanizmi predvideni so Povelbata dovedoa do situacija so koja
dr`avite donesoa izmeni na zakonot ili rabotat na toa da ja dovedat
situacijata vo soglasnost so Povelbata.

ARS vo Evropskata unija2

Evropskiot sovet na Evropskata unija izraboti Povelba za

osnovnite prava na Evropskata unija (OJEC C 364 od 18/12/2000 –
OJEC C 007/8 od 11/01/2001) ~ija cel e da ,,utvrdi Povelba za
osnovnite prava za da gi napravi nivnoto najva`no zna~ewe i
relevantnost povidlivi za gra|anite na Unijata". Donesuvaweto na
edna Povelba e pred s# politi~ka poraka od petnaesette do gra|anite
1
Konfederacijata na Evropskata trgovska unija, UNICE i Me|unarodnata organi-
zacija na rabotodava~i; nevladini organizacii (NVOi) so konsultativen status pri
Sovetot na Evropa i registrirani vo spisok sostaven za taa cel od vladiniot ko-
mitet; rabotodava~ite i sindikalnite organizacii na dr`avata za koja stanuva zbor;
i, za dr`avi koi, pokraj toa ja prifa}aat ovaa mo`nost, nacionalnite NVOs.
2
[uman, I. (2002) Mehanizmi za alternativno re{avawe na sporovi po pra{awa za
rabotni odnosi: kon eden mehanizam na EU? ETUI TRANSFER 4/2002 strani 701-707.

185
na Evropa. Ekonomskite i op{testvenite prava sodr`ani vo Povel-
bata se onie {to se sodr`ani vo Povelbata na Zaednicata za
op{testvenite prava na rabotnicite, donesena vo 1989 godina, ~len
13, vo koj se naveduva deka, za da se ovozmo`i re{avawe na rabotni
sporovi, va`no e da se pottikne voveduvawe i koristewe na posredu-
vawe i arbitra`a, vo soglasnost so nacionalnite praktiki i na sood-
vetnite nivoa.

Me|utoa, transnacionalnata dimenzija na mehanizmite za

re{avawe na sporovi e pra{awe {to se pojavuva i za me|unarodnite i
za evropskite tela. Zna~itelno e toa {to dodeka postapkite na
alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) vo oblasta na
gra|anskoto i komercijalnoto pravo se predmet na golem interes i
regulirawe, pra{awata za rabotnite odnosi do neodamna bea
zabele`itelno otsutni od tie inicijativi. Duri neodamna
Postojaniot sud za arbitra`a otvori diskusii za adekvatnosta i
izvodlivosta na eden alternativen mehanizam za re{avawe na
sporovi za rabotni odnosi na me|unarodno nivo so sozdavawe ili
izmenuvawe i dopolnuvawe na me|unarodni propisi za re{avawe na
me|unarodni rabotni sporovi.

Na evropsko nivo, sli~ni interesi se razvija najnapred vo

sredinata na 1990-te vo oblastite na za{titata na potro{uva~ite i
semejnoto pravo. Od 2000-ta, Evropskata komisija zapo~na
konsultacii i prou~uvawa za dodadenata vrednost na evropski sistem
na ARS za kolektivnite rabotni sporovi. Kako eden komplementaren
mehanizam na nacionalnite sistemi na alternativnoto re{avawe na
sporovi (ADR), evropskite mehanizmi za vonsudski postapki mo`e da
obezbedat vredna pomo{ za evropskiot socijalen dijalog, a
dolgoro~no, poddr{ka na razvojot na eden evropski sistem na
industriski odnosi.

GD za pravda i doma{ni raboti pri Evropskata komisija

predviduva, vo svojata programa za zakonodavna rabota za 2004 godina,
Nacrt-direktiva za metodi za alternativno re{avawe na sporovi za
gra|anski pra{awa - no ne za rabotni odnosi, vrz osnova na
Dogovorot za zaednicata ~len 61 (c) za zaedni~ka odluka, planirana
za septemvri 2004 godina. Celta na Nacrt-direktivata e regulatoren

186
mehanizam za postavuvawe minimum standardi za obezbeduvawe
kvalitet na procesite na alternativnoto re{avawe na sporovi
(ADR), zaedno so garantirawe na nivnata konzistentnost so sudskite
postapki. Celta e da im se dade na site gra|anski parni~ari pristap
do sigurni i efikasni {emi za alternativno re{avawe na sporovite.
Mehanizmot }e bide naso~en kon postignuvawe na pravilna
ramnote`a pome|u dvete celi: obezbeduvawe na kvalitetni procesi
na ARS zaedno so nivnata konzistentnost so sudskite postapki,
istovremeno zadr`uvaj}i ja nivnata fleksibilnost.

Alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) vo zemjite ~lenki na

EU: dobro utvrden metod na privatna pravda vo Evropa

Alternativnite postapki za re{avawe na sporovi se {iroko

rasprostraneti vo 25 zemji ~lenki na EU. Vo prethodnite 15 zemji
~lenki i Kipar, toa e rezultat na postepenoto doka`uvawe i
zacvrstuvawe na edna industriska kultura koja dava poddr{ka za
vreme na konflikt. Nasproti toa, postapkite na alternativnoto
re{avawe na sporovi (ADR) se poskore{no voveduvawe vo rabotnoto
pravo vo pove}eto od zemjite ~lenki na EU, od ranite 1990-ti godini
vo slu~aite na Republika ^e{ka, Estonija, Ungarija, Polska,
Slova~ka i Slovenija i ranite 2000-ti godini vo Litvanija, Latvija i
Malta.

Osnovnata cel na postapkite na alternativnoto re{avawe na

sporovi (ADR) e postignuvawe na industriski mir. Vo toj pogled,
alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) se nao|a vo tesna vrska
so strukturata i stepenot na kolektivno pregovarawe na edna zemja
~lenka, no isto taka so kompaktnosta na sindikatite i
rabotodava~ite i pravata na rabotnicite na informacii i
konsultacii na koi mora da se gleda kako na mehanizam bez prethodno
re{avawe na spor. Dokolku kolektivnoto pregovarawe e prvoto i
najbliskoto nivo na institucionalna sredina vo koja postapkite na
alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) se razvivaat i
funkcioniraat. Postapkite na alternativnoto re{avawe na sporovi
(ADR) otvoraat novi uslovi za dijalog i obezbeduvaat dopolnitelni
mo`nosti za postignuvawe dogovor koga proizleguva nekoj spor ili
za sodr`inata na nekoja norma ili za nejinata implementacija. Kako

187
takvi, sredstvata na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) go
jaknat zaedni~kiot dijalog. ^esto formirani i regulirani so
mehanizmi bazirani na pregovarawe, postapkite za alternativnoto
re{avawe na sporovi (ADR) obi~no se reguliraat od dvo- ili
trostrani tela vo koi zaedni~kite partneri igraat glavna uloga,
kako {to toa e slu~aj pri kolektivno pregovarawe. Pokraj toa, onamu
kade {to se pottiknuvaat procesi na kolektivno pregovarawe se
zgolemuva zaedni~koto prifa}awe na posreduvawe i pomiruvawe
kako samostojni i dobrovolni re{enija za industriski sporovi taka
{to na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) mo`e da se gleda
kako edno prodol`uvawe na kolektivno pregovarawe.

Alternativnite mehanizmi za dogovarawe ili re{avawe na

rabotni sporovi, bilo individualni ili kolektivni, se edna op{ta i
dobro utvrdena karakteristika na pove}eto sistemi za rabotni
odnosi vo zemjite ~lenki. Kako forma na privatna pravda, nivnite
koreni le`at i vo konsenzualnite sistemi za industriski odnosi,
kako {to se onie na nordiskite zemji i vo institucionaliziranite i
onie koi se baziraat na sudovite, na primer, Francija ili [panija.
Raniot razvoj na alternativnite postapki komplementarni na
sudskata pomo{ vo nacionalnite sistemi na industriski odnosi
demonstriraat `elba za pottiknuvawe, barem vo preliminarnata
faza, konsenzualen pristap za spravuvawe so sporovi. Sogledanite
prednosti na postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi
(ADR) vklu~uvaat fleksibilnost i brzina na alternativnite
postapki, potraga po posoodvetni re{enija blagodarenie na
profesionalnoto znaewe i iskustvo na tretata strana vklu~ena vo
postapkite na posreduvawe i konsultacii, nivna nezavisnost i
namaleni tro{oci na postapkite za alternativnoto re{avawe na
sporovi (ADR) vo sporedba so sudskite.

Vo odnos na postapkite za alternativnoto re{avawe na

sporovi (ADR) mo`e da se prepoznaat dva modela na sudska za{tita.
Postapkite na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) mo`e da
se definiraat kako pomo{ni tehniki {to se smetaat za del od
aktivnostite na sudovite. Vo ovoj slu~aj, postapkite za
alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) ~esto se prilagoduvaat
na nekoja alternativa, no vo sekoj slu~aj sprotivna postapka.
Alternativno, postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi

188
(ADR) se definiraat kako neograni~eni i samostojni scenarija koi
na stranite vo sporot im davaat da izbiraat pome|u nekolku opcii.
Vo ovoj slu~aj, alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) pove}e se
sfa}a kako komplementarna postapka. Osven toa, na~inot na koj
sudskata za{tita e organizirana mo`e da pottikne pomo{ na
alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) ili da deluva kako
destimulacija. Relevantni faktori se, na primer, postoeweto - ili
inaku - na posebni sudski slu`bi za pra{awa za rabotni odnosi vo
ramkite na sudstvoto i strukturata i sostavot na industriskite
sudovi ili drugi sudovi {to imaat sudska nadle`nost vrz
industriski sporovi.

Ulogata na tretata strana vo postapkata go odrazuva stepenot

na konsenzus pome|u stranite. Stepenot na vme{uvawe na tretata
strana e toj {to gi razlikuva trite razli~ni modi operandi. Sored
definicijata predlo`ena od Evropskata komisija, pomiruvaweto se
odnesuva na proces kade nezavisna treta strana im pomaga na stranite
vo nekoj spor vo iznao|awe re{enie. Posreduvaweto se odnesuva na
gorenavedeniot proces so koj tretata strana igra poaktivna uloga za
iznao|awe re{enija i niv im gi predlaga na stranite. Sepak, vo nekoi
zemji ~lenki na EU - kako Malta - ne se pravi nikakva razlika pome|u
pomiruvawe i posreduvawe. Ako pomiruvaweto se poka`e neuspe{no,
stranite vo sporot mo`e da pribegnat kon arbitra`a. Arbitra`ata
se razlikuva od pomiruvaweto i posreduvaweto, vo toa {to taa
vklu~uva predavawe na odgovornosta na tretata strana da odlu~i za
uslovite pod koi sporot treba da se re{i. Arbitra`ata mo`e da bide
zadol`itelna ili dobrovolna. Postapkite za pomiruvawe i
posreduvawe se op{toprifateni karakteristiki na evropskiot
na~in i ~esto se koristat za re{avawe na rabotni sporovi.
Sprotivno na toa, arbitra`ata igra mnogu poograni~ena uloga vo
re{avaweto na sporovi. Arbitra`ata e obi~no dobrovolna i
normalno se koristi kako posledno sredstvo, otkako pregovorite ne
uspeale da re{at nekoj konflikt. Arbitra`ata e strana za nekoi
nacionalni sistemi (na primer vo Estonija), a zadol`itelnite
klauzuli, so koi stranite na nekoj dogovor se soglasuvaat da podnesat
na arbitra`a nekoj spor {to mo`e da proizleze me|u niv, i na toj
na~in pred da se pojavi nekoj spor, vo nekoi sistemi e zabraneta.

189
Op{ti karakteristiki na nacionalnite proceduri za
alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) vo zemjite ~lenki na EU

Iako postapkite za alternativnoto re{avawe na sporovi

(ADR) se razlikuvaat od edna do druga zamja ~lenka na EU, tie imaat
nekoi zaedni~ki karakteristiki. Na primer, koristeweto na posebni
sudski postapki za re{avawe na rabotni sporovi ~esto pati ne gi
odvra}a stranite od pribegnuvawe kon sudot.

Pokraj toa, vo pove}eto sistemi na alternativnoto re{avawe

na sporovi (ADR), postapkite za posreduvawe, pomiruvawe i
arbitra`a se nezavisni edna od druga, taka {to stranite vo eden
raboten konflikt proces na arbitra`a nezavisno od zavr{uvaweto
na postapka za posreduvawe i/ili pomiruvawe. Iako postapkite za
alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) se pove}e ili pomalku
formulirani, tie obi~no ne se standardizirani i zatoa im ostava na
stranite zna~itelna sloboda na dejstvuvawe za samospravuvawe.

Osven toa, nesudskite postapki mo`e da bidat neobvrzani ili

zadol`itelni, vo zavisnost od prirodata na sporot. Vo [vedska, na
primer, konsultacijata e pove}e zadol`itelna postapka ako ima
rizik od industriska parnica.

Ulogata na tretata strana vo postapkite za alternativnoto

re{avawe na sporovi (ADR) pretstavuva nekoi interesni sli~nosti.
Dali pomiruvaweto, posreduvaweto ili arbitra`ata gi vodi
poedinec ili obrazovno bi- ili tripartitno telo, ili, kako vo
Francija, poseben sud sostaven od neprofesionalni sudii, ovaa treta
strana pretstavuva zaedni~ki karakteristiki kako nezavisnost i
nepristrasnost. Stranite vo eden raboten spor mora da bidat
samostojni vo svojot izbor na treta strana. Osven toa, tie mora da
imaat pravo da prigovaraat na tretata strana vo slu~aj na gubewe ili
nedostatok na doverba vo nejziniot kapacitet da ja ispolni ulogata
na posrednik ili pomiruva~.

Iako vo zemjite ~lenki na EU dobro e utvrdena edna kultura

na arbitra`a, sepak, prirodata na predlozite sostaveni od
posrednici i pomiruva~i zna~itelno se razlikuvaat od edna do druga
zemja. Pokraj toa, sproveduvaweto na nekoja odluka so posreduvawe

190
ili pomiruvawe ili na nekoja arbitra`na odluka se karakterizira
so svojata teritorijalnost (ograni~uvawe na edna zemja ~lenka) i
mo`e da naide na te{kotii vo slu~ai na prekunacionalni rabotni
sporovi.

Obvrzuva~kiot efekt na odlukite so posreduvawe i

pomiruvawe na nacionalno nivo mo`e da se razlikuva od izjava za
namera so moralna ja~ina na efekt ekvivalenten na kolektiven
dogovor; vo slu~aj na arbitra`a, odlukite mo`e da se osporat samo
pred sudska agencija ili sud.

Vo pove}eto zemji ~lenki na EU predlozite so posreduvawe

obi~no ne se obvrzuva~ki za stranite vo eden spor. Sepak,
preporakite {to gi objavuvaat posrednici ili pomiruva~i - posebno
vo slu~aj na obrazovno telo - ima porazviena moralna ja~ina, koja e
duri i pogolema vo slu~aite kade se objaveni re{enijata. Stranite vo
eden raboten spor obi~no go prifa}aat predlogot na teloto {to pos-
reduva ili konsultativnoto telo. Vo Danska, na primer, sovetot na
rabotnici mora oficijalno da go prifati ili odbie re{enieto.

Vo fazata na posreduvawe i pomiruvawe, mo`e da se postignat

dogovori i tie glavno imaat obvrzuva~ka priroda ili dogovor kako
{to e definirano vo gra|anskiot zakon. Prirodata na dogovorot
mo`e isto taka da zavisi od privatnata ili administrativnata pri-
roda na teloto za posreduvawe i pomiruvawe koe iznesuva mislewa
ili re{enija. Vo Avstrija, na primer, re{enieto na administrativ-
nata agencija za pomiruvawe se smeta za oficijalen administrativen
akt, a ne za dogovor. Vo sekoj slu~aj, stranite treba da imaat mo`nost
da osporat sekoe re{enie so posreduvawe i pomiruvawe na povisok
stepen. Pokraj toa, vo sekoja faza na posreduvawe i pomiruvawe
treba da se obezbedi pristap do sudska postapka.

Granici na nacionalni sistemi za alternativnoto re{avawe

na sporovi (ADR): tritorijalnosta na odlukite za alternativnoto
re{avawe na sporovi (ADR)

Pra{aweto proizleguva po odnos na toa dali edno re{enie so

posreduvawe ili pomiruvawe mo`e da se implementira von nacion-

191
alnite granici. Vo najgolem broj slu~ai, teritorijalnosta na postap-
kite za posreduvawe i pomiruvawe e karakteristika vo zemjite
~lenki na EU. Toa ne mo`e samo po sebe da se kritikuva, no navistina
postavi va`na granica za priznvaweto i implementacijata na
re{enijata so posreduvawe i pomiruvawe vo druga zemja ~lenka vo
prekunacionalnite rabotni konflikti.

Alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) vo Jugoisto~na Evropa

Informaciite {to se sodr`ani vo ova poglavje se zemeni od

nacionalnite izve{tai izraboteni od ~lenovi na mre`ata ETUI
(Institut na evropskiot sindikat) za Balkanot; eden bugarski
izve{taj izraboten od Veli~ka Mikova (KNSB) i eden romanski na-
cionalen izve{taj izraboten od Lucijan Vasilesku (CNSLR Fratia).
Dopolnitelni informacii se zemeni od Izve{tajot ETUI (Institut
na evropskiot sindikat) br. 783.

Metodite za mirno re{avawe na kolektivni rabotni sporovi

vo zakonite za rabotni odnosi vo Jugoisto~na Evropa se: posredu-
vawe, kako vo Bugarija i Romanija; pomiruvawe, kako vo Bosna i
Hercegovina, Bugarija, Hrvatska i Romanija; i arbitra`a, kako vo
Bosna i Hercegovina, Bugarija, Makedonija i Romanija. Ovie
razli~ni fazi za re{avawe na rabotni sporovi glavno se utvrdeni so
zakon, a kon koja od niv }e se pribegne zavisi od specifi~nite situa-
cii ili vo poseben redosled.

Romanskiot zakon za rabotni odnosi (1990) propi{uva deka

pomiruvaweto i arbitra`ata se zadol`itelni i imaat za cel da po-
mognat vo re{avawe na rabotni sporovi od kolektivna priroda.
Ministerstvoto za trud, socijalna solidarnost i semejstvo e telo za
javno pomiruvawe i posreduvawe. Sostavot na teloto za pomiruvawe i
arbitra`a e tripartitno. Vo rok od deset dena od `albite i
barawata na stranite, delegatot od ministerstvoto sproveduva
zadol`itelnata procedura za posreduvawe. Ako pomiruvaweto ne us-
pee - {to, spored nacionalniot izve{taj, ~estopati se slu~uva - mo`e
da se svika komitetot za arbitra`a. Ovoj komitet odava deset dena za

3
W. Duval, I. Schomann., S.Clauwaert i G. Gradev,(2003) Rabotni odnosi vo Jugoisto~na
Evropa- zakonski pregled vo 2003, Izve{taj na ETUO br. 78.

192
odlu~uvawe otkako }e se svika. Odlukata ne smee da se poni{ti i ot-
frla sekakva mo`nost za zapirawe na postapkata. Ovaa vtorata
karakteristika te{ko da gi potikne sindikatite da pobaraat
arbitra`a.

Vo Bugarija, vo 1997 godina be{e sozdadeno nacionalno telo -

Nacionalen institut za pomiruvawe i arbitra`a, koe e odgovorno
pred Ministerstvoto za trud i socijalni raboti, a so cel da vr{i
nadzor na pomiruvaweto i arbitra`ata. Sepak, ova telo, koe se
bazira na tripartitno pretstavuvawe, ne uspea da raboti kako {to
be{e planirano. Vo 2001 godina toa pretrpe reorganizacija i sega se
zanimava so kolektivni rabotni sporovi. Ima status na moralno lice
pripoeno kon ministerstvoto za trud i se sostoi od nadzoren sovet
~ija cel e da obezbedi kredibilitet i objavuvawe na spisoci na
posrednici i pregovara~i izbrani od sindikatite i rabotodava~ite.
Sekoja od stranite vo sporot mo`e da pribegne kon ova telo vo obid
da se postigne re{enie nadvor od sud, pa spored toa, negovata cel e da
pomogne vo razmenite pome|u stranite. Otkako }e se nazna~i
pregovara~, stranite imaat dve nedeli ({to mo`e da se prodol`i na
barawe na stranite) da baraat ili re{enie na sporot ili da
pribegnat kon arbitra`a vo slu~aj na nesoglasuvawe, ili, namesto
toa, da go vnesat nivnoto nesoglasuvawe vo zapisnik bez da pribegnat
kon kakva bilo druga forma na posreduvawe.

Arbitra`ata, vo su{tina, e dobrovolna, osven vo slu~ajot na

zadr`uvawe minimalna javna usluga za vreme na {trajk koga e
nametnata arbitra`a. Arbitra`a mo`e da pobara edna od stranite vo
sporot, no vo princip e potrebna soglasnost pome|u dvete strani za
pribegnuvawe kon ovaa postapka. Od stranite se bara da ja prifatat
arbitra`nata odluka, no za nepo~ituvawe na odlukata ne se
voveduvaat nikakvi kazni so zakon. Vo izve{tajot se naveduva deka, vo
takov slu~aj, rabotnicite mo`at legalno da se slu`at so {trajk kako
krajno sredstvo na pritisok vo obid da se re{i sporot pome|u niv i
rabotodava~ot (osven vo sektorite za energija, komunikacii i
zdravstvo). Bugarija dobi barawe od ILO da go dopolni svoeto
zakonodavstvo. Toa se odnesuva na otstranuvawe na obvrskite da se
odredi traeweto na {trajk i isto taka i na dodeluvaweto
kompenzatorski garancii za sektorite vo koi pravoto na {trajk e
ograni~eno.

193
 Vo Bosna i Hercegovina i vo Hrvatska postoi sovet za
pomiruvawe - so ~lenovi od socijalnite partneri i nezavisni
eksperti imenuvani od spisok izdaden od Ministerstvoto za trud
(Bosna i Hercegovina), ili Socijalen i ekonomski sovet (Hrvatska) -
koj e odgovoren za mirno re{avawe. Bosna i Hercegovina ima ista
struktura za arbitra`a.

Koga, vo Makedonija, vladinoto telo odgovorno za pra{awata

za rabotni odnosi, vo tekot na registriraweto na op{ti ili posebni
dogovori, utvrdi deka nekoi odredbi od kolektivniot dogovor ne se
vo soglasnost so zakonot ili op{tiot kolektiven dogovor, treba za
toa da gi izvesti stranite potpisni~ki na dogovorot i da gi postavi
uslovite za pomiruvawe. Dokolku stranite potpisni~ki na
kolektivniot dogovor ne gi otstranat nere{enite odredbi vo
utvrdeniot rok, vladinoto telo poveduva spor pred relevantniot sud.
Vo slu~aite na sporovi {to se odnesuvaat na kolektivni dogovori,
postojat specijalni komiteti za arbitra`a za da gi re{at pra{awata
za koi stanuva zbor.

Pribegnuvaweto kon drugi postapki za re{avawe na

konflikti e retko, spored pove}eto izve{ti: te{ko e stranite da se
dogovorat za posrednik, a vo slu~aj na arbitra`a stranite ne $
veruvaat na arbitra`nata komisija (Romanija). Vo Hrvatska,
spisokot na posrednici ne be{e nitu verificiran nitu objaven.
Nepostoeweto na tradicijata za pribegnuvawe kon dobrovolni
re{enija vo slu~aj na rabotni sporovi mo`e isto taka da ja objasni
nepodgotvenosta da koristat drugi postapki (Bugarija).
Nepostoeweto na mo`nost za `alba e dopolnitelna destimulacija za
zanemaruvawe na arbitra`ata vo Bosna i Hercegovina. Vo izve{tajot
za Kosovo, posreduvawe, pomiruvawe i arbitra`a voop{to i ne se
spomenuvaat, no stranite na eden kolektiven spor mo`at da baraat
re{enie kaj inspektorite za rabotni odnosi.

Vo Albanija, vo zakonikot za rabotni odnosi sega ne e

predviden nikakov mehanizam za alternativnoto re{avawe na
sporovi (ADR). Sepak, sindikatite se nadevaat da se vovle~at vo
tripartitni dogovori za po~nuvawe na takov sistem za dobrovolno
re{avawe na sporovii. Nacionalnite informacii fokusirani na

194
potrebata da se obu~at site strani vovle~eni vo pra{awa za
posreduvawe, pomiruvawe i arbitra`a, kako i profesionalnite
sudii za nacionalno trudovo zakkonodavstvo, a posebno za metodite i
procedurite za dijalog, kako i za me|unarodnite i evropskite
odredbi za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) i sudovite za
rabotni odnosi. Tuka povtorno silno e izrazena potrebata od
proceduralno informirawe i transparentnost na sistemot za
alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) i potrebata od sudskata
nezavisnost na telata za pomiruvawe i posreduvawe.

Zaklu~oci

Von sudskoto re{avawe na sporovi e glavna osobina na

sredinata na industriskite rabotni odnosi vo Evropa. Mehanizmite
za alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR) se vtkaeni vo
socijalnata i pravnata kultura na sekoja zemja ~lenka i se razvivaat
niz dolgi vremenski periodi. Ovie alternativni i funkcionira~ki
sistemi na postapki za re{avawe na rabotnite sporovi se od izrazita
i posebna priroda {to se odnesuva do nivnata struktura i
organizacija i obvrzuva~ki i neobvrzuva~ki rezultati na ishodot. No
najva`na karakteristika na alternativnoto re{avawe na sporovi
(ADR) e spremnosta na stranite na alternativni konsenzualni
mehanizmi. Socijalnata prifatlivost na alternativnoto re{avawe
na sporovi (ADR) e rezultat na progresivnoto doka`uvawe i
konsolidacija na edna industriska kultura zasnovana na socijalen
dijalog.

Zemjite na Jugoisto~na Evropa, nasproti toa, imaat samo

ograni~ena upotreba na alternativnoto re{avawe na sporovi (ADR),
bilo zaradi toa {to zakonot propi{uva sistem za pomiruvawe i/ili
arbitra`a koj se karakterizira so otsustvo na transparentnost i
efikasnost, ili bidej}i kolektivnite sistemi za pregovarawe koi se
s# u{te vo sozdavawe ne se osmeluvaat da pribegnat kon eden
dobrovolen sistem na kolektivno re{avawe na sporovi zasnovan na
zaemna doverba me|u stranite i po~ituvawe na postapkite i odlukite.
Vistinski problem se pojavi so zadol`itelniot karakter na
odredeni postapki na pomiruvawe i/ili arbitra`a koi go
ograni~uvaat pa duri i otstranuvaat pravoto na {trajk. Na krajot, vo

195
najgolem broj od zemjite na Jugoisto~na Evropa, dr`avata igra
ogromna uloga vo re{avaweto na kolektivni rabotni konflikti,
iako pomiruvaweto i posreduvaweto se nameneti da im ovozmo`at na
dvete strani da baraat re{enie na ponezavisen na~in.

196
Komparativen pregled za pomiruvawe,
posreduvawe i arbitra`a

Tabeli

197
1. Avstrija

Metoda Posreduvawe
Telo Sojuzen odbor za arbitra`a
Vo ramkite na Sojuzno ministerstvo za arbitra`a
Sostav Rabotodava~i + vraboteni
Predmet Novi kolektivni dogovori + dopolnuvawa
Zada~a Posreduva + pottiknuva re{avawe
Rezultat Vo pismena forma - kako kolektiven dogovor
Re{enijata se uslovni po prethodno prifa}awe
Telo Odbori za posreduvawe
Vo ramkite na Sudovite za rabotni odnosi
Predmet Prifa}awe na vnatre{nite propisi na
kompanijata
Zada~a Posreduvawe+pottiknuva re{avawe+mo`e da
dodeluva re{enija

2.) Belgija

Metoda Pomiruvawe
Telo Zaedni~ka komisija za rabotni odnosi i rabo-
tewe
Predmet Spre~uvawe ili pomiruvawe na site sporovi
pome|u rabotodava~ite i rabotnicite
^lenovi ^lenovi na sindikatot+~lenovi na raboto-
dava~ite
Telo Vladini posrednici
Imenuvawe 11 ~lenovi imenuvani od Vladetelot
Cel • vlo`uvawe napori da se spre~at rabotni
sporovi i da odr`uva ~ekor so zapo~nuvawe,
razvoj i prestanok na takvi sporovi
•prodol`uvawe na site pregovori za pomiru-
vawe na stranite
•ostanuvawe vo postojan kontakt so
zdru`enijata za rabotni odnosi i asocijaciite
na rabotodava~i

198
3.) Republika ^e{ka

Metoda Posreduvawe-dobrovolno
Telo Posrednik
Predmet Kolektivni sporovi za sklu~uvawe kolektivni
dogovori i za ispolnuvawe na obvrskite na
kolektiven dogovor
^lenovi Lice od spisokot na posrednici koj ~uva vo
Ministerstvoto za trud i socijalni raboti ili
lice za koe stranite }e se odlu~at, koe
zadovoluva odredeni kriteriumi
Cel Izdava pismen predlog vrz osnova na diskusii so
dogovornite strani
Metod Arbitra`a
Telo Arbiter
Spisok na posrednici koj se ~uva vo istoto
ministerstvo
Cel Izdava re{enie

4.) Danska

Metoda Pomiruvawe
Telo Odbor za pomiruvawe
^lenovi 3 pretstavnici od DA i LO
Imenuvawe Od strana na Ministerstvoto za vrabotuvawe za
tri godini po preporaka na sudot za rabotni od-
nosi
Cel ● Da ja unapreduva sorabotkata pome|u upravata i
vrabotenite i da pomaga vo sozdavaweto i za
sorabotka
● Da re{ava sporovi {to proizleguvaat od pri-
mena i tolkuvawe na kolektivni dogovori
Barawe Ili edna od stranite ili koga sporot ve}e edna{
e re{avan so nacionalno zna~ewe

199
5.) Estonija

Metoda Pomiruvawe
Telo Komisija za rabotni sporovi (vo 15 okruzi)
^lenovi Pretsedava~ (vraboten od lokalniot trudov in-
spektorat)+ednakov broj na pretstavnici od
vrabotenite + rabotodava~i
Telo Javen/lokalen pomiruva~
Cel Da re{ava kolektivni rabotni sporovi

6.) Finska

Metoda Posreduvawe+pomiruvawe+arbitra`a
Dobrovolno/zad ● [trajk mo`e da zapo~ne samo koga nacional-
ol`i-telno niot pomiruva~ e izvesten vo pismena forma dve
nedeli odnapred
● Arbitra`a ako e predvidena so kolektivni
dogovori
Telo Nacionalen posrednik
Cel Da se smisli kompromis
Mo`e da sostavi re{enie
Telo Sudovi za arbitra`a
Dobro- So dogovor od stranite
volno/zadol`i-
telno
^lenovi Tri lica - po eden imenuvan od sekoja strana +
pretsedava~, izbran od drugite dve strani
Praven status Re{enijata se kone~ni + pravno obvrzuva~ki

7.) Francija

Metoda Mnogu kolektivni dogovori na industrisko nivo

predviduvaat postojan komitet za pomiruvawe
Telo

8.) Germanija
Pomiruvawe kako {to e propi{ano vo kolektiv-
Metoda nite dogovori pome|u socijalnite partneri

200
9.) Grcija

Metoda Posreduvawe i arbitra`a

Dobrovolno
/zadol`itelno
Telo Posreduvawe
Cel Koga pregovorite ne uspeale
Imenuvawe
Izbor Stranite se slobodni da izberat posrednik, ako
ne e izbran od ve}e napraveniot spisok
Re{avawe rabotni sporovi vo Jugoisto~na
Evropa sekoi tri godini so posreduvaweto +
arbitra`na slu`ba
Postapka 20 dena da se postigne dogovor, koga nema da se
postigne, posrednikot dostavuva svoj predlog, a
dokolku se odbie, sleduva arbitra`a
Praven efekt Potpi{aniot predlog ima status na kolektiven
dogovor
Telo Arbitra`a ako:
● So zaedni~ki dogovor me|u dvete strani vo te-
kot na kolektivnoto pregovarawe
● Na inicijativa na edna od stranite, ako dru-
gata strana go ima odbieno posreduvaweto
● Na inicijativa na sindikalnata organizacija
prifa}aj}i go predlogot na posrednikot odbien
od strana na rabotodava~ite
Dobrovolno/ Ako edna od stranite bara arbitra`a, toga{
zadol`itelno zadol`itelno
Imenuvawe Poseben spisok na arbiteri
Izbor So zaedni~ki dogovor na stranite, ako ne se iz-
vle~e slu~ajno
Postapka Re{enie vo rok od 10 dena po posreduvaweto
Praven efekt Kolektiven dogovor

10.) Ungarija

Metoda Posreduvawe
Telo Posreduvawe za rabotni odnosi i arbitra`na
slu`ba (MKDSZ) (1996)
Dobrovolno/ Na zaedni~ko barawe od stranite
zadol`itelno
Imenuvawe Obezbeduva spisok na obu~eni posrednici i ar-

201
 biteri - oficijalen registar
Izbor Kandidatite mora da ispolnuvaat odredeni us-
lovi: Nacionalnost na zemjata, univerzitetska
diploma, pet godini iskustvo vo oblasta na indus-
triski odnosi i dobri komunikaciski ve{tini
Postapka Osum dena da se postigne dogovor, mo`e da se pro-
dol`i za u{te pet dena - honorarot {to se pla}a
na posrednikot se namaluva sekoi dva dena - pot-
tik za brzo pomiruvawe
Cel Da pomogne da se postigne dogovor vo
kolektivnite rabotni sporovi
Imenuvawe 5 godini
Tro{oci Posreduvawe besplatno - arbitrite gi pla}a
rabotodava~ot
Statistika 2000: barawa 19 - posreduvawa 6 - arbitra`a 2

11.) Italija
Pomiruvaweto e predvideno vo pove}eto nacion-
Metoda alni kolektivni dogovori
Javnoto pomiruvawe i posreduvawe da re{avaat
sporovi na pravo i interes

12.) Latvija

Metoda Pomiruvawe - dobrovolno

Telo Komisija za pomiruvawe
^lenovi Pretstavnici na stranite
Predmet Sporovi za kolektivni prava i interesi
Praven efekt Obvrzuva~ki za stranite - va`nost na kolektiven
dogovor
Metoda Posreduvawe - dobrovolno
Telo Posrednik
^lenovi Edno lice ili odbor, go izbiraat stranite
Predmet Spor na kolektiven interes
Praven efekt Vo pismena forma-va`nost na kolektiven
dogovor
Metod Arbitra`a
Telo Arbitra`en sud

202
13.) Litvanija

Metoda Pomiruvawe
Telo Komisija za pomiruvawe
^lenovi Ednakov broj na pretstavnici na stranite - mak-
simum 5 ~lena od sekoja strana
Procedura Vo rok od sedum dena
Praven efekt Obvrzuva~ki za stranite
Metoda Posreduvawe
Nova procedura za re{avawe - stranite imaat
pravo da izberat posrednik
Metoda Arbitra`a
Telo Arbitra`a za rabotni odnosi

14.) Luksemburg

Metoda Pomiruvawe (zadol`itelno) i posreduvawe + ar-

bitra`a
Praven status Ako se prifati: status na kolektiven dogovor

15.) Malta

Metoda Pomiruvawe/posreduvawe (ne se pravi razlika)

Telo Odbor za pomiruvawe
^lenovi Najmalku pet lica
Cel Obid da se postigne prijatelsko re{enie
Davawe nekoi potrebni preporaki za re{avawe

16.) Polska

Metoda Pomiruvawe
Dobrovolno/ Koga go iniciraat sindikatite, rabotodava~ot ne
zadol`itelno mo`e da odbie da u~estvuva
Praven efekt Obvrzuva~ki za dvete strani - ako nema dogovor:
obvrska da prodol`i so posreduvawe
Metoda Posreduvawe - zadol`itelno
Telo Posrednik - dostoen za verba
Imenuvawe Se izbira od spisokot na Ministerstvoto za trud
i socijalna politika sostaven od ministerstvoto
vo dogovor so najpretstavitelnite konfederacii
na socijalni partneri
Izbor So dogovor, dokolku ne se postigne,

203
 ministerstvoto izbira od spisokot
Procedura Ne podolga od 14 dena
Nametnuvawe Nema
Metoda Arbitra`a - dobrovolno
Telo Odbor za arbitra`a
^lenovi Pretsedava~ (profesionalen sudija) + 6 ~lena (po
3 od sekoja strana od industrija)
Praven efekt Obvrzuva~ki za dvete strani

17.) Portugalija

Metoda Posreduvawe + pomiruvawe

Telo Posreduvawe
Izbor Stranite go izbiraat posrednikot
Telo Pomiruvawe inicirano od edna ili od dvete
strani ili od Ministerstvoto za trud

18.) Slova~ka

Metoda Posreduvawe + arbitra`a

Dobrovolno/ Dobrovolno
zadol`itelno
Telo Posreduvawe
Imenuvawe Samo vozrasni gra|ani ako se vklu~eni na
zvani~niot spisok
Izbor Zaedni~ki od stranite, samo 60 dena od predlogot
za sklu~uvawe na nov kolektiven dogovor
Ako ne se izbere od spisokot na Ministerstvoto
za trud, socijalni raboti i semejstvo
Re{enie Predlog vo pismena forma vo rok od 15 dena -
veruvaj}i deka ne uspeal dokolku nema re{enie vo
rok od 30 dena
Praven efekt
Nametnuvawe
Tro{oci Gi podeluvaat stranite
Telo Arbitra`a (ako ne uspee posreduvaweto)
Imenuvawe Samo vozrasni gra|ani ako se vklu~eni na
zvani~niot spisok
Izbor Samo od Ministerstvoto od spisokot na barawe
na edna strana, ne istoto lice kako posrednikot
Re{enie Vo rok od 15 dena
Tro{oci Od Ministerstvoto

204
Praven efekt @alba do gra|anskite sudovi vo rok od 15 dena

19.) Slovenija

Metoda Pomiruvawe - arbitra`a

Se regulira samo so kolektivni dogovori

20.) [panija

Metoda Pomiruvawe - posreduvawe

Dobrovolno/ Zadol`itelen del na kolektivniot dogovor
zadol`itelno
Telo Zaedni~ki komitet za kolektivni dogovori
formiran od strana na socijalnite partneri
Imenuvawe
Izbor
Praven efekt Status na kolektiven dogovor
Nametnuvawe

21.) [vedska

Metoda Pomiruvawe (vo zakonot ne se pravi razlika

pome|u pomiruvawe i posreduvawe
Dobrovolno/ Stranite imaat obvrska da prisustvuvaat na
zadol`itelno sostanokot na pomiruvawe
Telo Dr`aven institut za pomiruvawe
Imenuvawe Pomiruva~ od Institutot
Izbor Na barawe na edna ili dvete strani

22.) [vedska

Metoda Pomiruvawe + arbitra`a

Telo ACAS (Slu`ba za sovetuvawe, pomiruvawe i ar-
bitra`a)
Izbor Na barawe na edna strana

205
206
 Del II

Sistemi na sudovi za rabotni odnosi vo Evropskata

unija
i vo Jugoisto~na Evropa
Komparativen pregled

Wiebke Dϋvel

207
Sudovi za rabotni odnosi vo Evropskata unija -
komparativen pregled
Koga zboruvame za sudovite za rabotni odnosi mislime na
sudovite koi se specijalizirani za re{avawe na rabotnite sporovi,
za razlika od op{tite gra|anski sudovi. Ovie sudovi pretstavuvaat
edno pomo{no sredstvo za zatvorawe na jazot pome|u pravata koi im
se dadeni na rabotnicite so legislativata i nivnata implementacija
vo praktikata. Sudovite za rabotni odnosi mo`at da pomognat vo
sproveduvawe na ovie prava, bidej}i eden del na sindikatite -
sudovite za rabotni odnosi se edinstveniot forum na koj
mnozinstvoto na rabotnicite mo`e da mu se obrati za da se
implementiraat nivnite prava.
Sledniot prilog gi analizira razli~nite sudski sistemi
{irum Evropskata unija, ispituvaj}i odredeni nivni karakteristiki
koi mo`e da se sporedat, kako {to se strukturata, sostavot i
procedurite. Me|utoa, pri pravewe na vakvi sporedbi sekako deka
sekoga{ treba da se ima predvid deka rabotni~kite sudovi se
organizirani i rabotat razli~no vo sekoja od zemjite, so toa {to
sistemot na rabotni~kite sudovi e nepromenlivo adaptiran za da
odgovara na sistemot na industriskite odnosi vo sekoja zemja. Poradi
toa, sporedbata mo`e da gi poka`e samo glavnite tekovi na
sistemite.
Zapo~nuvaj}i ja sporedbata so sudskiot sistem, mo`e da se
ka`e deka rabotni~kite sudovi se ili integrirani vo sistemot na
gra|anskite sudovi (kako vo Avstrija, Belgija, Italija, Portugalija
i [panija) ili pak se izdvoeni od nego (kako vo Danska, Finska,
Francija, Germanija i Obedinetoto kralstvo). So drugi zborovi,
rabotni~kite sudovi mo`e da bidat del od gra|anskoto pravosudstvo,
kako rabotni~kite sudovi kako takvi, ili kako specijalizirani
komori; alternativno, rabotni~kite sudovi mo`e da formiraat
specijalno pravosudstvo sledej}i posebni pravila. Edinstveno edna
od analiziranite zemji, imeno Holandija, voop{to nema forma na
rabotni~ki sud.

208
 [to se odnesuva do sostavot na sudovite, mnozinstvoto od
zemjite imaat porotnici vo svoite sudovi za rabotni odnosi .
Terminot porotnik se koristi za da gi razlikuva ovie sudii od
profesionalnite sudii so pravna pozadina. Porotnicite se glavno
lica koi doa|aat od rabotni mesta (pretstavuvaj}i sindikati i
organizacii na rabotodava~i) i koi poradi toa imaat poznavawe od
prva raka za sekojdnevniot `ivot i za problemite koi mo`e da
nastapat vo praktikata. Porotnicite se vklu~eni vo rabotni~kite
sudovi da go dadat pri rabotnite presudi svoeto znaewe i iskustvo od
pazarot na trudot i problemite na rabotnite mesta i nivnoto
posebno razbirawe za socijalnite pra{awa. Spored toa, mo`e da se
zabele`i deka pod sistem so porotnici stranite imaat pove}e
doverba vo sistemot, a izre~enite presudi po~esto se smetaat kako
pravedni.
Vo mnogu zemji porotnicite gi pretstavuvaat sindikatite i
organizaciite na rabotodava~ite, no ne e neophodno, bidej}i kako
{to e prika`ano so primerite od Ungarija, kade 90% od porotnicite
se penzioneri, i onie od Obedinetoto kralstvo, kade porotnicite
sega se nazna~uvaat so otvoren konkurs. Drug interesen primer e
Luksemburg, kade porotnicite se izbiraat vo zavisnost od sporot,
bilo od slu`benicite ili od rabotnicite.
Vo prvata instanca mo`e da se najde tripartiten sistem na
profesionalni sudii i porotnici od sindikatite i organizaciite na
rabotodava~ite vo Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Germanija,
Luksemburg, Slovenija i [vedska. Od druga strana pak, vo Grcija,
Italija, Danska, Portugalija i [panija se nazna~uvaat samo
profesionalni sudii. Francija e edinstvenata zemja kade slu~aite se
sudat od pretstavnici na dvete strani od samata industrija.
Ponatamu, Francija e edinstvenata zemja kade {to i rabotnicite i
rabotodava~ite imaat pravo da izbiraat porotnici. Vo drugite zemji
tie se nominirani od administrativno telo direktno ili po
nominacija od strana na sindikatite i organizaciite na
rabotodava~ite. Vo Slovenija tie se nazna~uvaat od nacionalnoto
sobranie.
Od edna zemja vo druga, brojot na sudiite (profesionalni i
porotnici) ne e ednakov. Vo najgolem broj od zemjite vo prvata
instanca ima tri sudii (ili pet ili sedum), sostaveni od eden
profesionalen sudija i dva porotnika, a samo vo Finska i Francija

209
mo`e da se najdat ~etiri porotnici. Za Slovene~kiot sistem
specifi~no e deka brojot na sudiite se menuva od tri vo
individualnite sporovi do pet vo kolektivnite sporovi.
Drug biten aspekt e obukata na porotnicite, bidej}i nivnata
zada~a e da sproveduvaat pravda vo otsustvo na pravna pozadina.
Sepak ova nepromenlivo se pojavuva kako dosta slaba oblast, bez
somnenie bidej}i ona {to treba porotnicite da go donesat vo
sudovite e nivnoto prakti~no znaewe pove}e od znaeweto na pravnite
i proceduralnite poedinosti. Obukata se obezbeduva od organizacii
koi{to gi nazna~uvaat svoite ~lenovi vo Avstrija, Francija i
Germanija. Vo Belgija, Danska i [vedska ne se dava nikakva obuka na
porotnicite.
Vo ovoj kontekst ~esto se postavuva pra{aweto na
nepristrasnost na porotnicite. Me|utoa, skoro site zemji
izvestuvaat deka iskustvoto poka`alo deka sudiite voobi~aeno
glasaat anonimno. Ova bi trebalo da bide dokaz za nepristrasnosta,
koj poka`uva deka sudiite ednostavno ne glasaat samo za svojata
strana.
[to se odnesuva do odnosot pome|u profesionalnite sudii i
porotnicite, interesno e da se vidi deka najgolem broj od
profesionalnite sudii gi gledaat porotnicite kako prednost na
svojot sistem.
Nadle`nosta na rabotni~kite sudovi se razlikuva {irum
dr`avite ~lenki na EU. Mo`e da se napravi podelba vo odnos na
razli~ni kategorii na spor koj mo`e da se donese pred
specijalizirana instanca. Rabotni~kite sudovi vodat poedine~ni
rabotni~ki sporovi samo vo Belgija, Francija, Italija, Luksemburg
i Obedinetoto kralstvo. Sprotiven slu~aj e vo Danska i vo Finska -
edinstveno kolektivnite rabotni~ki sporovi pa|aat pod jurisdikcija
na rabotni~kite sudovi. Dvete formi na sporovi mo`e da se iznesat
pred rabotni~kite sudovi vo Avstrija, Germanija, Grcija,
Portugalija, Slovenija, [panija i [vedska. Rabotni~kite sudovi vo
Belgija, Italija, Slovenija i [panija isto taka sudat sporovi koi se
odnesuvaat na pra{awa od socijalna za{tita.
Su{tinska to~ka vo odnos na rabotata na rabotni~kite sudovi
se proceduralnite pravila koi tie gi sledat. Prednostite na
rabotni~kite sudovi treba da bidat vo toa {to procedurite se brzi,

210
ednostavni, efektivni i pomalku ~inat od normalnite sudski
postapki.
Ednostavni postapki se onie koi dozvoluvaat lice koe nema
poznavawe na pravoto da gi koristi sudovite bez pomo{ na
profesionalen advokat. Ova zapo~nuva so pra{aweto za toa kako da
se podnese `alba. Vo Obedinetoto kralstvo eden ednostaven
formular - koj e dostapen od razni izvori, kako {to se sudovite
preku Internet - mora da bide potpolnet na po~etokot na
procedurata. Vo Germanija lu|eto mo`e da se obratat na slu`benik
od sudot za da podnesat `alba dokolku ne im e prijatno toa da go
storat samite, poradi toa {to se pla{at da ne napravat gre{ka ili
poradi toa {to ne znaat da ~itaat ili da pi{uvaat.
Proceduralniot sistem e pove}e sprotiven otkolku istra`en,
zaradi `elbata da se dade opse`na kontrola vrz tekot na postapkite
na samite strani na sporot.
Proceduralnite pravila vo rabotni~kite sudovi se ~esto
poneformalni otkolku vo gra|anskite sudovi poradi prethodno
spomenatata ideja, deka rabotnicite ne treba da bidat obvrzani so
nadvore{ni faktori da anga`iraat advokat dokolku tie ne pripa|aat
na sindikatot i poradi toa nikoj ne gi zastapuva. Bilo ovie promeni
da se napraveni preku isklu~oci od gra|anskata procedura za
rabotni~kite sporovi, ili drugite zemji imaat specijalna procedura
za rabotni~kite sudovi, kako {to e slu~ajot vo Belgija, Francija
Portugalija i Germanija. Me|utoa, i pokraj toa {to pravilata se
poneformalni, vo analiziranite zemji treba da se za~uva trendot kon
raste~kata uloga na advokatite.
Drug va`en predmet za koj treba da se razmisli e toj za
dostapnosta do sudovite. Geografskata distribucija na sudovite
sekako e povrzana so pra{aweto na javniot prevoz i so toa kako
pravdata mo`e da bide najlesno dostapna na lu|eto.
Glavnite sudovi mo`e da gi obezbedat neophodnite prostorii
i mo`e ve}e da imaat dobra geografska rasporedenost niz zemjata.
Kontrasten primer e Finska - postoi samo eden rabotni~ki sud za
celata zemja, i pokraj toa treba da se ima predvid deka samo
kolektivnite sporovi se re{avaat pred ovoj rabotni~ki sud. Poradi
toa, nema poedine~en rabotnik koj bi moral da patuva za da
prisustvuva na postapka vo sudot.

211
 Eden primer - karakteristi~en za Obedinetoto kralstvo vo
minatoto - e deka postoeja samo nekolku stabilni slu`beni
prostorii, a sudiite se dvi`ea niz zemjata onamu kade {to treba{e
da se re{i nekoj spor. Vo Germanija denovi na sudot se dr`ea samo
edna{ nedelno vo oblastite kade nitu eden rabotni~ki sud ne e
normalno osnovan so cel da se opslu`at i pove}e selski oblasti.
Prethodnoto mirno re{avawe na sporot vo razni formi e
va`en aspekt vo rabotni~kite sporovi, a ne samo od gledi{te na
vreme i tro{oci. Dokolku stranite se slo`at za re{avawe, ova
odbegnuva dolga sudska postapka, verojatno preku nekolku instanci, a
so toa, prirodno, zna~itelno gi skratuva postapkite. Pokraj toa, vo
nekoi zemji postojat inicijativi ili nagradi za mirno re{avawe na
sporot vo forma, na primer, so poniski sudski taksi.
Najgolem broj od zemjite imaat odredena forma na odredba za
mirno re{avawe na spor: bilo toa da e mandatorno barawe da se
zapo~nat sudskite postapki (Danska, Finska, Irska, Italija,
[panija i [vedska), so mirno re{avawe na sporot {to e vo mo`nost
da se re{i vo tekot na sudskata postapka - pred su{tinskoto
soslu{uvawe - kako prv stepen na pomiruvawe (Belgija, Danska,
Francija, Germanija, Slovenija, [panija i [vedska) ili kako metoda
niz celata procedura (Danska, Germanija, Italija, [vedska i
Obedinetoto kralstvo). Holandija e edvaj na nivo na
eksperimentirawe so mirnoto re{avawe na sporovite vo sudovite.
Sekako, vo zakonskite rabotni~ki sporovi mirnoto re{avawe
sigurno sekoga{ se pretpo~ita sprema sudskata presuda so cel da se
odbegne percepcijata za toa da se ima ,,pobednik" i ,,gubitnik",
bidej}i stranite na sporot ~esto imaat postojani odnosi i moraat da
prodol`at da rabotat zaedno i vo neposredna blizina i po
zavr{uvaweto na sporot.
Pretstavuvaweto e va`en faktor vo priodot kon sudovite.
Mnogu rabotnici bi mo`ele da se ~uvstvuvaat neprijatno odej}i na
sud bez da bidat pretstavuvani, duri i dokolku ova e mo`no pod
najproceduralnite pravila vo zemjite ~lenki na EU. Me|utoa,
rabotnicite ~esto se pla{at od finansiskoto optovaruvawe dokolku
anga`iraat advokat za da gi zastapuva na sudovite. Edinstveno vo
Finska ne e dozvoleno sindikatite da gi zastapuvaat svoite ~lenovi,
dodeka vo Portugalija zastapuvaweto e dozvoleno samo vo specijalni

212
slu~ai. Sekako, vo sekoja zemja sindikatite slobodno mo`at da gi
naveduvaat svoite uslovi za branewe na rabotnicite, na primer, kako
{to e uslovot za ~lenstvo.
Vremetraeweto e biten faktor na sporot. Otpu{tenite
rabotnici koi se nadevaat za povtorno vra}awe na rabotnoto mesto,
ili rabotnicite koi gi baraat svoite plati, ne mo`at da ~ekaat so
godini za presuda koja }e gi potvrdi nivnite prava koi potoa mo`e da
stanat pravosilni. No duri i vo slu~aj na odnosite koi se vo tek,
va`no e da se donese brza odluka; vo kolektivnite rabotni~ki
sporovi ova mo`e da pomogne da se odbegne {trajk ili pak da go
skrati istiot.
Ovde mo`nosta na koristewe na nekolku instanci bi mo`ela
da bide problemati~na, no od polza e konkretnata vremenska ramka za
podnesuvawe na `alba, i za periodi koi treba da se po~ituvaat od
strana na sudiite i stranite. Pokraj toa, najgolem broj od zemjite
imaat odredba za ,,itna procedura" vo slu~ai kade stranite bi gi
izgubile pravata dokolku tie moraat da ~ekaat zavr{uvawe na
normalna sudska postapka (Finska, Francija, Germanija, Italija,
Luksemburg i Holandija).
Prepora~livo e da se sporedi obemot na slu~ai vo razli~ni
zemji i prose~en period koj e potreben za nivno re{avawe.

Dr`ava Prva Apelacija Prose~en vremenski

instanca period
Danska 724 ---------- 86 denovi - vo
izostanoci
194 denovi- odluka
1 godina - presuda
Finska 135 11 4-5 meseci
Francija 160.000 55.000 75%>1 godina
Germanija 600.000 22.000 2%>1godina
(otpu{tawe)
4%> 1 godina (drugo)
Italija 1.012.367 126.772 > 1 godina
Slovenija 7.042 2.708 69,2%> 1 godina (2001)
[vedska 400 40% 10%> 1 godina
Obedinetot
o kralstvo 98.617 1-938 17%> 1 godina

213
Podatoci od 2002 godina - Izvori: http://www.oikeus.fi/tyotuomioistuin/2026.htm;
http://www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/lc.htm

Kako {to mo`e da se vidi, obemot na slu~aite zna~itelno

varira pome|u razli~ni zemji.
Ovie brojki mo`e da bidat objasneti od nekolku aspekti: deka
nordiskite zemji se so najmal broj na slu~ai {to se objasnuva so
faktot deka samo kolektivnite sporovi se iznesuvaat na sud, no ova
objasnuvawe va`i samo za Danska i Finska. A {to e so [vedska?
Obemot na slu~aite mo`e isto taka da se postavi vo odnos na
rabotnata sila vo zemjite za koi stanuva zbor. Vo Germanija okolu
30.000.000 lu|e se ekonomski aktivni za 600.000 slu~ai vo 2002 godina,
dodeka Italija ima rabotna sila od samo 21 milion, no preku eden
milion slu~ai vo istata godina. Taka, objasnuvaweto ne mo`e da se
najde vo brojot na lu|eto koi se vo raboten odnos.
Kako objasnuvawe ne mo`e da poslu`i nitu odnosot pome|u
prethodnoto mirovno re{avawe pred sudskite postapki i brojot na
slu~aite, bidej}i ova e mandatorno vo Italija, koja s# u{te e zemja so
najvisok broj na slu~ai. Ova pra{awe e mnogu pokompleksno i mnogu
aspekti na pravniot sistem mora da se zemat vo obyir, kako {to se
taksite za advokatite i sudovite, efektivnosta na prethodnoto
mirovno re{avawe, a verojatno i voljata na lu|eto da koristat
alternativen kanal za re{avawe na sporovite.
Nasproti toa, postoi korelacija pome|u obemot na slu~aite i
prose~noto vreme potro{eno za re{avawe na sporovite, so Germanija
na dnoto i Slovenija najvisoko na skalata.
Tro{ocite, vklu~uvaj}i gi sudskite taksi, honorarite na
advokatite, honorarite na ekspertite itn., mo`e da pretstavuva
glavna pre~ka za lu|eto koi gi branat svoite prava. Toa e pri~inata
zo{to vo mnogu zemji mora da se najdat na~ini za pravewe na
institucii va`ni kako rabotni~kite sudovi, a finansiski
podostapni na po{irokata javnost. Razli~nite formuli koi se
koristat se: poniski sudski taksi (Danska, Finska, Germanija, Grcija,
Slovenija i Portugalija), bez sudski taksi (Obedinetoto kralstvo,
[panija, Francija i Ungarija (za rabotnicite)) , bez taksi koga
spogodbata se postignuva von sudot (Germanija), bez nametnati
tro{oci za stranata {to gubi za da gi pokrie tro{ocite za
advokatskiot honorar na stranata {to dobiva (Danska, Germanija),

214
besplatna pravna pomo{, zastapuvawe od sindikatot i finansiska
pomo{ za lu|eto so nizok prihod (Finska, Germanija i Ungarija).
Osven za nordiskite zemji (Danska, Finska i [vedska)
mo`nosta za apelacija postoi vo site zemji. Porotnicite treba da se
nao|aat vo site instanci vo Avstrija i Germanija, vo prvostepenata i
vtorostepenata instanca vo Belgija, i vo prvostepena instanca samo
vo Francija, Ungarija, Slovenija i Obedinetoto kralstvo.
Po sudskata postapka, treba da se postavi pra{aweto na
pravosilnosta na odlukata. Mo`e da se razlikuvaat ~etiri slu~ai,
imeno, neposredna pravosilnost (kako vo Finska, Francija, Italija
i Luksemburg (za presudi koi se odnesuvaat na pla}awe));
pravosilnost po vremensko ograni~uvawe od dve nedeli, vo Danska;
odlukite se privremeno pravosilni (Avstrija, Belgija od sudijata, vo
Germanija avtomatski po zakonski pat); ili pravosilnosta e
suspendirana so `alba (Belgija i Obedinetoto kralstvo).
Koga se podgotvuva novo vospostavuvawe na rabotni~kite
sudovi, va`no e da se razmisli za pra{aweto za toa {to se slu~uva
dokolku rabotni~kite sudovi se mnogu koristeni, {to sekako e dosta
mo`no i se dol`i na golemiot broj na otpu{tawa, neisplateni plati
i kolektivni sporovi. No, ova pra{awe e isto taka va`no za zemji
kade rabotni~kite sudovi ve}e mnogu se koristat.
Sekako deka e bitno toa {to rabotni~kite sudovi imaat
dovolen broj na personal za da se spravat so site slu~ai koi im se
dostavuvaat, za{to vo sprotivnost prednosta na zabrzanata postapka
bi bila izgubena. Procedurata mora da bide efikasna i maksimalno
treba da se iskoristi vremeto na sudijata (na primer, usnite presudi
i koristeweto na Internet). Sudiite mora da bidat stru~ni i dobri,
{to }e se dostigne preku obuka. Procedurite pred procesot za
re{avawe na slu~aite vo nivnata rana faza mo`e da pomogne vo
smaluvaweto na problemot dokolku sudskite postapki se sogleduvaat
kako obid vo posleden mig za pomiruvawe na stranite.
Ulogata na rabotni~kite sudovi e tesno povrzana so sistemot
na industriskite odnosi na zemjata, no sepak mo`e da se najdat ~etiri
glavni to~ki. Sekako, ulogata e da se re{i odredeniot spor iznesen
na sudot, da se pottiknat stranite na pregovori i da se pomogne da se
najde kompromis; no sudovite isto taka imaat funkcija na odreduvawe

215
na politika so odreduvawe na razumna ramnote`a na mo} i
zakonodavna funkcija.
Funkcijata na odreduvawe na politika se odnesuva na faktot
deka rabotni~kite sudovi moraat da ja implementiraat socijalnata
politika i, so toa, tie ja razvivaat so davawe na svoeto tolkuvawe.
Rabotni~kite sudovi o~igledno se va`no sredstvo na
implementirawe na fundamentalnite rabotni~ki standardi i na toj
na~in se del od sistemot na kreirawe na socijalnata politika koja se
sostoi glavno od vladini tela koi deluvaat za ovaa namena. Zaradi
toa, va`no e sudiite da davaat jasni i transparentni odluki koi se
odnesuvaat na socijalnata politika.
So razvivaweto i aktuelizacijata na rabotni~kite prava,
rabotni~kite sudovi vlijaat vrz zakonot za trud. Vrskata pome|u
jurisprudencijata i legislativata ~esto e o~igledna koga
legislacijata e promeneta po odredena sudska odluka. No, ova isto
taka se primenuva vo slu~ai kade rabotni~kiot sud mora da re{i spor
koj e iznesen pred nego, a ne mo`e da se najdat zakonski odredbi za da
se re{i sporot. Toga{, sudot ne mo`e da gi ostavi stranite bez
odgovor, tuku mora samiot da go sozdade, so tolkuvawe na zakonot,
sekoga{ imaj}i gi predvid principite dadeni so legislativata,
precedentnoto pravo i doktrinata. Ovie situacii ~esto se slu~uvaat
poradi brzoto menuvawe na pazarot. Ova vodi do interakcija pome|u
rabotni~kite sudovi i legislativata i zakonodavecot. Vo mnogu zemji
sudovite imaat razvieno pravila koi se odnesuvaat na {trajkovi i
zatvoraweto na firmite i pravoto na rabotnikot da se priklu~i ili
da ne se priklu~i na sindikatot.
Za zemjite koi tuku{to pristapile kon EU, ili za onie koi vo
idnina }e pristapat, odnosot pome|u nacionalnite sudovi i zakonot
na EU e od interes, osobeno mo`nosta da se koristi zakonot na EU
pred nacionalnite sudovi i mo`nosta da se postavi pred ECJ.
Preliminarnata procedura na sudskata odluka pred ECJ, koga
nacionalniot sud postavuva pra{awa na ECJ, mo`e da bide od
interes za sindikatite. Pretstavuvaweto na stranite pred ECJ e
istoto kako i prvi~nata postapka na nacionalno nivo, {to zna~i
deka sindikatite koi ja pretstavuvaat stranata vo prvi~niot sudski
spor pred nacionalniot sud, toga{ mo`e da zastapuvaat pred ECJ.
Ova na sindikatite im dava mo`nost da go dadat direktno na ECJ

216
svoeto mislewe za sporot i za glavnite pra{awa po vistinskata
postapka.
Pokraj toa, precedentnoto pravo na ECJ vo op{testvenata
oblast mo`e da slu`i kako pojdovna to~ka pri gradewe na novo
pravosudstvo bez tradicija na specijaliziranite sudovi za rabotni
odnosi .
Nakratko, rabotni~kite sudovi koi korespondiraat na
odreden nacionalen sistem na industriski odnosi imaat mnogu
prednosti, a najva`no e toa deka tie na rabotnicite im davaat
sredstvo za sproveduvawe na svoite prava kako {to e dadeno so
legislativata. Natamo{nite prednosti mo`e da bidat rezimirani na
sledniot na~in: rabotni~kite sudovi nudat pobrzi postapki; sudiite
nudat posebno znaewe vo socijalnite oblasti koi sudiite za
gra|anski raboti go nemaat i ne mo`e da go imaat; porotnicite
donesuvaat znaewe od pazarot na trudot vo sudovite i go zgolemuvaat
prifa}aweto na donesenite odluki; podnesuvaweto na `alba i
procedurata na procesot mo`e da bidat poednostaveni; sindikatite
mo`e da gi zastapuvaat svoite ~lenovi i glavno postapkata }e bide so
pomali tro{oci.

217
218
 Re{avawe na rabotni sporovi vo Ungarija
Judit Ivány Czugler

Brojki
Spored studijata objavena vo 2002 godina1, so re{avaweto na
sporovite spored Zakonot za trud vo Ungarija tipi~no se zapo~nuva
(vo 85% od slu~aite) po prestanokot na rabotniot odnos, bez ogled na
materijata na slu~ajot. Drugi zna~itelni brojki prezentirani vo
studijata go vklu~uvaat faktot deka procedurite na sporovite se
zapo~nuvaat od strana na rabotodava~ite (97.3%, vklu~uvaj}i
zna~itelno pogolema proporcija na slu`benicite otkolku
rabotnicite). Procedurite traele pomalku od {est meseci vo 67%
slu~ai, 7-12 meseci vo 26.8%, 13-18 meseci vo 6% i nad 18 meseci vo
1% od slu~aite.
Anketata poka`a deka rabotnicite bile pretstavuvani od
advokati vo 50% od slu~aite, za razlika na 68% vo slu~aite na
menaxerite i drugite profesionalci so visoko obrazovanie.
Advokatite na sindikatite gi zastapuvale rabotnicite samo vo 8%
slu~ai.
Slu~aite mo`e da bidat kategorizirani na sledniot na~in:
plati i drugi finansiski prihodi (36%); prestanok na rabotniot
odnos (41%); disciplinski slu~ai, vklu~uvaj}i otpu{tawa (16%); i
odreduvawe i modifikacija na dogovorite za vrabotuvawe (7%).
Broj na slu~ai (niz celata zemja)
Vo 2003 godina brojot na novite slu~ai od zakonot za trud
izneseni pred ungarskite 20 sudovi za rabotni sporovi be{e 29,995;
pokraj toa, 26,718 slu~ai bea zavr{eni, a 17,867 slu~ai bea
prodol`eni. Najzafaten sud be{e sudot za rabotni sporovi vo
Budimpe{ta so 6,713 novi, 6,272 zavr{eni i 4,443 slu~ai koi bea vo
tek.
Minato

1
Vo studijata zasnovana na sociolo{kiot pregled publikuvana vo 2000 godina koja
analizira 339 slu~ai na sudot za rabotni sporovi (Beáta Nacsa i Erzsébet Berki:
Funkcioniraweto na sudot za rabotni sporovi, Jogi Tanulmányok (Pravni studii)
(Budimpe{ta: ELTE, 2000 godina).

219
 Noviot Zakon za rabotni odnosi koj bara{e da se odrazi na
potrebite na pazarnata ekonomija stapi na sila vo 1992 godina.
Zakonot isto taka otelotvoruva nov priod i odredbi vo oblasta na
rabotnite sporovi. Najva`nite promeni mo`e najdobro da se
istaknat so sporeduvawe na noviot sistem za re{avawe na rabotnite
sporovi so prethodniot.
Sistem na rabotni sporovi pred 1992 godina
Pred 1992 godina rabotnite sporovi bea regulirani so
Zakonot za rabotni odnosi od 1967 godina (Akt II od 1967 godina koj
stapi na sila na po~etokot na 1968 godina). Za site vraboteni be{e
primeneta ednakva postapka, vklu~uvaj}i gi i dr`avnite slu`benici.
Strukturata na pravosudniot sistem se razlikuva{e od
sistemot vospostaven vo 1992 godina - pome|u ovie dva datuma toj se
razvi vo tri posebni etapi:
a) 1968-72 godina. Vo ovoj period na prvoto nivo na
re{avaweto na sporot - takanare~eno Komiteti za
arbitra`a vo rabotni sporovi, bea vospostaveni na nivo
na kompanija sekade kade {to dejstvuvaa sindikatite
(pove}e od 90% od pretprijatijata). Ovie komiteti
opfa}aa tri ~lena, izbrani za 5 godini od strana na
rabotnicite. Kandidatite bea nominirani od strana na
rabotodava~ot i sindikatot na rabotnoto mesto.
Komitetot so~inuva{e specijalna prva instanca ,,kvazi"
sudski forum vo rabotnite sporovi. Negovata odluka - vo
otsustvo na `alba - ima{e va`nost na sudska odluka i se
ob`aluva{e pred lokalnite gra|anski sudovi od prv
stepen; koi mo`ea da ja donesat krajnata presuda.
Edinstveno vo slu~aite na delikti be{e dozvoleno
obra}awe na apelacioniot sud. Vo ova vreme ne postoea
odredbi koi gi reguliraa sporovite od poseben interes.
b) 1972-89. Vo 1972 bea vospostaveni posebni sudovi za
rabotni sporovi kako sudovi od prva instanca na nivo na
zemjata (regionalni) i vo Budimpe{ta.
Iako drugite elementi od sudskiot sistem se zadr`aa kako
{to bea, vospostavuvaweto na specijaliziranite sudovi
ima{e glaven - i pozitiven - efekt na evolucijata na

220
 zakonot za trud preku razvivaweto na precedentnoto
pravo.
c) 1989-92. Vo 1989 godina, signaliziraj}i ja pretstoe~kata
politi~ka, ekonomska i socijalna transformacija, se
pojavija novi elementi vo zakonot za trud i reguliraweto
na rabotnite sporovi. Zakonot do odredeno nivo ja prizna
mo`nosta na sporovi od interes i dozvoli posebna
postapka na pomiruvawe za nivno re{avawe. Sekoja od
stranite ima{e pravo da delegira eden ~len (svoj
pretstavnik) do tri~lenite komiteti za pomiruvawe, koi
toga{ zaedno }e go izberat tretiot ~len. Odlukata na
komitetot ne be{e obvrzuva~ka osven dokolku stranite
prethodno ne podnele svoe pismeno obra}awe.2
Ovaa nova institucija be{e neophodna zaradi zgolemenata
akcija na {trajk i slu`e{e da go unapredi mirnoto re{avawe na
kolektivnite sporovi.
Sistem na rabotni sporovi po 1992 godina
Noviot Zakon za rabotni odnosi be{e usvoen na 01.07.1992
godina, vospostavuvaj}i nov sistem za re{avawe na rabotni sporovi.
Glavni karakteristiki na noviot sistem
Komitetite za arbitra`a na nivo na pretprijatie bea ukinati
zaedno so nivniot status kako zadol`itelen tribunal od prva
instanca. Pri~inata za ovaa promena be{e namalenata veli~ina na
mnogu privatizirani i novoformirani obvrski kako rezultat na
ekonomskoto restruktuirawe koe go napravi nevozmo`no
vospostavuvaweto na porane{nite komiteti za arbitra`a3; pokraj
toa, ovie komiteti se gledaa kako dr`avna socijalisti~ka kreacija
koja pripa|a{e na ideologijata na fabri~kata demokratija.
Kolektivnite rabotni sporovi (sporovi od interes) bea
priznaeni i regulirani kako nov tip na spor.
Porano, sporovite od interes ne bea oficijalno priznaeni:
spored dr`avnata socijalisti~ka doktrina, odnosot pome|u
2
Akt II od 1967 godina ~len 66/A.
3
Zakonot za rabotni odnosi nalo`i vospostavuvawe na vakvite komiteti kade {to
deluva{e sindikatot. Spored noviot Akt za pravoto na zdru`uvawe - Akt II od 1989
godina- bea potrebni najmalku 10 lu|e da se formira sindikat: mnozinstvoto od
novite pretprijatija imaa pomalku od 10 vraboteni.

221
rabotnicite i rabotodava~ite be{e zasnovan vrz fundamentalnata i
kone~na harmonija na nivnite intersi.
Da se vlo`i molba za sekoj vid na slu~aj stana vozmo`no so
Apelacioniot (Okru`en) sud kade {to ima{e nadle`nost sudot za
rabotni sporovi.
Po odluka na Ustavniot sud sindikatite ne mo`ea da gi
zastapuvaat reabotnicite za rabotni sporovi bez prethodno
ovlastuvawe od rabotnicite za koi stanuva zbor.
Finansiraweto na pravnata pomo{ na sindikatite od
dr`avata be{e ukinato.

Novata legislativa pravi razlika pome|u sporovite od interes i

sporovite spored zakonot za trud (dva vida na raboten spor).
Implementacijata na rabotni~kite prava e pomognata od
specijalni javni sankcii i procesi (na primer, kaznite od strana na
inspektoratot za trud ili inicijacija na krivi~ni postapki);.
Ungarskiot Ustav i eden specijalen akt go garantiraat4 pravoto na
{trajk kako sredstvo na primenuvawe na pritisok za vreme na
sporovite od interes.

Vidovi na rabotni sporovi

Kolektivni rabotni sporovi
Novata legislativa regulira dva vida na rabotni sporovi.
Kolektivni sporovi (od interes) i sporovi spored zakonot za trud.
Kolektivnite rabotni sporovi se takanare~eni sporovi od
interes5. Definicijata za ovie sporovi dadena od Zakonot za rabotni
odnosi e: ,,Kakov bilo spor koj proizleguva vo vrska so rabotnite
odnosi (kolektiven raboten spor) pome|u rabotodava~ot
(organizacija na zastapuvawe na interesite na rabotodava~ot) i
sindikatot koj ne ne go kvalifikuva kako praven spor, treba da se
re{at so pregovori pome|u stranite za koi stanuva zbor" (^len 194,
stav 1.)

4
Akt VII od 1989 godina za pravoto na {trajk.
5
Zakonot za rabotni odnosi, Del IV, rabotni sporovi, Glava 1, Kolektivni rabotni
sporovi, ~len 194-196.

222
 Ovie sporovi mo`at da bidat karakterizirani vo termini na
nivnite subjekti, predmetnata materija i procedurite.
Subjektite od stranata na rabotnicite mo`e da bidat samo
,,kolektivni" subjekti, kako {to se sindikatite i rabotni~kite
soveti; nivnite sprotivstaveni od drugata strana mo`e da bidat
rabotodava~ot (rabotodava~ite) ili organizaciite na
rabotodava~ite.
Zakonot ne propi{uva nikakov kriterium za pravata za
vklu~enosta na sindikatot vo kolektivnite rabotni sporovi, taka
{to koj bilo sindikat (so najmalku eden ~len na relevantnoto
rabotno mesto) mo`e da povede spor so rabotodava~ot, nezavisno od
svojot reprezentativen status ili pravoto za sklu~uvawe na
kolektivni dogovori.
[to se odnesuva do rabotni~kite soveti, i lokalnite i
centralnite rabotni~ki soveti6 imaat pravo da iniciraat
kolektivni rabotni~ki soveti; ova pravo isto taka se odnesuva i na
pretstavnicite na rabotnicite7.
Sindikatot mo`e da bide pretstavuvan na pregovara~kata masa
od strana na svojot lider ili od drugo lice koe e ovlasteno za toa so
statutot na sindikatot ili so ovlastuvawe n liderot na sindikatot.
Rabotni~kiot sovet mo`e isto taka da gi upotrebi svoite prava na
primena.
Rabotodava~ot mora da bide pretstavuvan od svojot menaxer na
soodvetno nivo (na primer, menaxerskata protivni~ka strana na
centralniot rabotni~ki sovet mora da bide direktorot, dodeka na
lokalno nivo rakovoditelot na fabrikata e soodveten partner za
pregovarawe na pretstavnicite na sindikatot).
Predmetnata materija na kolektivnite rabotni sporovi
mo`e da bide klasificirana vo termini na subjekti. Sporovite od

6
Rabotni~kiot sovet ili pretstavnikot na vraboteniot treba da se izberat na
dadeno rabotno mesto edinstveno dokolku menaxerot od toa rabotno mesto ima pravo,
delumno ili potpolno, da go primeni pravoto na rabotodava~ot vo vrska so pravata
na rabotni~kite soveti.
7
Dokolku postoi pove}e od eden rabotni~ki sovet ili rabotni~ki pretstavnik kaj
eden rabotodava~, centralniot rabotni~ki sovet treba da se formira zaedno so
lokalnite rabotni~ki soveti. ^lenovite na centralniot rabotni~ki sovet }e bidat
delegirani od lokalnite rabotni~ki soveti vo proporcija so brojot na rabotnicite
koi se vraboteni na rabotnoto mesta koe{to tie go pretstavuvaat (^len 44, stav 2).

223
interes zapo~nati od strana na sindikatite se odnesuvaat na
kolektivnoto pregovarawe i materijalnite uslovi ovozmo`eni od
strana na rabotodava~ot za funkcionirawe na sindikatot na
rabotnoto mesto (na primer, koristewe na slu`beniot prostor).
Rabotni~kite soveti mo`at da zapo~nat kolektivni rabotni
sporovi vo odnos na tri raboti: (i) sklu~uvawe na dogovor za rabota
so rabotodava~ot, (ii) finansiskite aspekti na izborite na
rabotni~ki sovet i operativnite tro{oci8, i (iii) pra{awa koi se
odnesuvaat na pravata na zaedni~ko opredeluvawe i informirawe i
konsultirawe.
Ponekoga{, vo dadena situacija, e te{ko da se napravi razlika
pome|u sporovite od interes i pravnite sporovi.
Procedurata vo kolektivni rabotni sporovi
Vo ovie sporovi zakonot na stranite im nalo`uva obvrska na
pomiruvawe vo direkten dijalog, a istovremeno im nudi izbor na tri
formi na pomiruvawe.
Najblagata forma na pomiruvawe vklu~uva vovlekuvawe na
partiite vo direkten dijalog da gi re{at svoite problemi.
Pregovorite zapo~nuvaat so podnesuvawe na pismena izjava na
partijata {to go zapo~nuva pomiruvaweto do drugata partija. Ova e
va`en element na procesot bidej}i vo mnogu slu~ai sporovite
proizleguvaat od nepostoewe ili od nesoodvetni informacii.
Merkata koja ja pravi osnovata na sporot ne treba da se
implementira za vreme na pregovorite, koi ne smee da nadminat
period od sedum dena; pokraj toa, stranite treba da se vozdr`at od
kakvo bilo dejstvo koe mo`e da go zagrozi dogovorot.
Dokolku partiite ne mo`e da se soglasat za vreme na
pregovorite, tie mo`e da pribegnat kon obra}awe na posrednik ili
arbiter.
So cel da se sredi konfliktot, stranite mo`e da pobaraat
uslugi od nezavisen posrednik. Stranite zaedni~ki treba da go baraat
u~estvoto na posrednikot. Posrednik mo`e da bide koj bilo, koj ima
volja da deluva kako takov: ne postoi zakonski kriterium koj

8
Rabotodava~ot }e gi pokrie opravdanite izborni i operativni tro{oci na
rabotni~kiot sovet utvrdeni so zaemen dogovor. Koj bilo spor vo vrska so ova treba
da se sredi so pregovarawe (Zakonot za raboten odnos, ^len 63)

224
ograni~uva (osven vo pogled na toa deka posrednikot treba da bide
nezavisen kako od slu~ajot, taka i vo odnos na dvete strani). Za vreme
na pregovorite, posrednikot mo`e da bara informacii od stranite,
do stepen koj se smeta deka e neophoden. Po zaklu~uvaweto na
pregovorite posrednikot vo pismena forma treba da gi izlo`i
nakratko poziciite i rezultatite na nivnite pregovori, i da go
prezentira izve{tajot na stranite; me|utoa, posrednikot nema pravo
da go odlu~i sporot.
Arbitra`ata mo`e da bide najefektivniot vid na re{avawe
na kolektivniot raboten spor. Arbiterot mo`e da donese odluka za
sporovite i nivnata odluka e obligaciona, dokolku e prethodno
dadena pismena soglasnost od stranite. Arbiterot mo`e da
vospostavi komitet za pomiruvawe komu stranite }e mu delegiraat
ednakov broj na pretstavnici. Kako arbiter mo`e da slu`i koj bilo.
Dodeka direktnoto pregovarawe na stranite i
posredni{tvoto se sekoga{ volonterski procesi, izbrani od strana
na stranite, vo nekoi slu~ai arbitra`ata mo`e da bide obligaciona.
Arbiterot e zadol`itelen za sporovi po slednite pra{awa:
nesoglasuvawe za praktikuvawe na pravoto na sindikatot da gi
informira svoite ~lenovi za pra{awa koi toj smeta deka se va`ni;
neizvr{enata obvrska na rabotodava~ot da mu obezbedi na sindikatot
soodvetni rabotni prostorii; nesoglasuvaweto na rabotodava~ot da
gi pokrie tro{ocite na rabotni~kiot sovet; na krajot,
kodeterminativnite prava na rabotni~kiot sovet.
So zaedni~ka soglasnost mo`e da bidat konsultirani eksperti
ili svedoci za tekot na pregovorite, posredni{tvoto i za
arbitra`ata.
Sporovite mo`e da bidat zaklu~eni so soglasnost postignata
od stranite (vo slu~aj na direktni pregovori i posreduvawe) ili so
odluka na arbiterot.

I soglasnosta i odlukata na arbiterot }e se tolkuvaat kako

kolektiven dogovor i na toj na~in se pravno obvrzuva~ki.

Tro{ok na procedurata

225
 Osven dokolku ne e poinaku dogovoreno, potvrdenite i
neophodnite tro{oci nastanati vo vrska so pregovorite ili
arbitra`ata se pokrivaat od strana na rabotodava~ot.

Dokolku ne se postigne nikakov dogovor, stranite nemaat

sudsko obe{tetuvawe, koe rezultira vo natamo{ni pregovori, a duri
i vo dejstvija na {trajk.

Rabotni~ko posreduvawe i usluga za arbitra`a (MKDSZ)9

Po voveduvaweto na posreduvaweto i arbitra`ata vo Zakonot
za rabotni odnosi se potvrdi deka e te{ko da se iznajdat lu|e koi
sakaat da dejstvuvaat kako posrednici ili arbitri za stranite da
postignat soglasnost vo vrska so ova. Ovoj proces nema{e tradicija
vo Ungarija, taka stranite ne bea vo mo`nost da crpat od iskustvoto.
Pokraj toa, vo slu~aj na neprijatelsko raspolo`enite strani na
sporot be{e nevozmo`no stranite da se soglasat na {to bilo, da
ostavat na izborot na posrednikot ili arbiterot.
So cel da se promovira ovoj nov vid na re{avawe na spor od
interes, be{e vospostavena specijalna slu`ba, Slu`ba na
rabotni~ko posreduvawe i arbitra`a. Novata slu`ba be{e
formirana vo juli 1996 godina od strana na Nacionalniot sovet za
rabotni~ko pomiruvawe (OĖT)10. Slu`bata e finansirana od
dr`avniot buxet, a direktorot i sekretarot se nazna~uvaat kako
dr`avni slu`benici od strana na ministerot za trud so zaemna
soglasnost so Nacionalniot sovet za rabotni~ko pomiruvawe (OĖT);
vo sprotivnost, Slu`bata i posrednicite/arbitrite se nezavisni od
ministerstvoto i vladata. Slu`bata odgovara pred Nacionalniot
sovet za rabotni~ko pomiruvawe, a direktorot mora da dava godi{en
izve{taj na Nacionalniot sovet za rabotni~ko pomiruvawe za
aktivnostite na MKDSZ (Posreduvawe za rabotni odnosi i
arbitra`na slu`ba).
Slu`bata za posreduvawe i arbitra`a ima spisok so zavedeni
nezavisni posrednici i arbitri. Potencijalnite posrednici se
izbiraat od strana na Nacionalniot sovet za rabotni~ko pomiruvawe
(OĖT). Koj bilo koj gi zadovoluva slednite uslovi mo`e da bide
9
Munkaügyi Közvetitő és Döntőbirói Szolgálat
10
Tripartitno telo za socijalen dijalog na nacionalno nivo (Országos Ėrdekegyeztető
Tanács). Toa vklu~uva pretstavnici na nacionalni organizacii na rabotnici i
rabotodava~i i na vlasta.

226
posrednik: ungarsko dr`avjanstvo, univerzitetski stepen na
obrazovanie (po koja bilo oblast, ne e neophodno da bide diplomiran
pravnik), rabotno iskustvo od pet godini vo industriskite odnosi
ili zakonot za trud, doka`ana sposobnost da se spravi so konflikt,
dobri ve{tini za komunikacija. Kandidatite pominuvaat niz proces
na selekcija pred tripartitniot komitet.
Na listata na posrednici sega ima 98 posrednici koi stranite
koi vodat spor mo`at da gi izberat.
Posrednicite se stavaat na spisokot za vreme od pet godini.
Tie se registrirani vo Ministerstvoto za trud i socijalni raboti, i
objava za niv se dava vo Slu`ben vesnik so opis na nivnata profesija,
iskustvo, obrazovanie i geografski i grankov domen.
Stranite koi se vo spor mo`e zaedni~ki da izberat lice od
spisokot. Dokolku tie ne mo`at da se soglasat, mo`e da pobaraat
Slu`bata da im predlo`i broj na kandidati. Direktorot na
Slu`bata - vrz osnova na informaciite dobieni od stranite za
glavnite to~ki na nivniot spor - izbira 3-5 lica od spisokot po
azbu~en red od koi stranite mo`e da izbiraat.
Posrednicite se nezavisni kako od stranite na sporot taka i
od Slu`bata. Tie se plateni samo vrz osnova na vistinski
izvr{enoto posreduvawe i otkako }e se izberat za rabotata na
posredni{tvo/arbitra`a, tie mora da sklu~at dogovor so Slu`bata
(vo slu~aj na zadol`itelnata arbitra`a, so rabotodava~ot).
MKDSZ (Posreduvawe za rabotni odnosi i arbitra`na
slu`ba) obezbeduva podatoci i drugi informacii za pozadinata za da
ja olesni rabotata na posrednikot.
Tro{ocite i nadomestot na posrednikot se pokrieni od strana
na Slu`bata (MKDSZ), dodeka arbitrite se plateni od strana na
rabotodava~ot.
Nadomestot na posrednikot se namaluva kolku {to pove}e
trae sporot (procenka na sekoi dva dena) i se pla}a po den maksimum
osum dena. Na ovoj na~in Slu`bata se stremi da gi ohrabri stranite i
posrednikot da go razre{at sporot kolku {to e mo`no poskoro.
Slu`bata obezbeduva podatoci za pozadinata i
administrativna pomo{ za posreduvaweto/arbitra`ata i organizira
programi za obuka na registriranite posrednici. Slu`bata ima svoj

227
eti~ki kodeks koj go postavuva odnosot koj se o~ekuva od
posrednicite.
Postojanite pravila na Slu`bata se odobreni od strana na
Nacionalniot sovet za rabotni~ko pomiruvawe (OĖT).
Postojanite pravila i spisokot na posrednicite se objavuvaat
vo Slu`beniot vesnik (Magyar Közlöny).
Spored godi{niot izve{taj na direktorot, brojot na barawata
do Slu`bata za posreduvawe ili arbitra`a be{e dosta nizok vo 2000
godina. Ima{e samo 19 barawa, od koi {est baraa posreduvawe, a dve
arbitra`a; vo pet slu~ai stranite baraa samo sovet, dodeka vo
ostanatite slu~ai Slu`bata nema{e nadle`nost.

228
Sporovi spored Zakonot za rabotni odnosi
Vtoriot vid na rabotni sporovi regulirani so Zakonot za
trud e sporovi spored zakonot za rabotni odnosi na individualni
odnosi na vrabotuvawe ili kolektivnite odnosi na rabotnata sila.
Vakvite sporovi se stremat da proizlezat od kr{eweto na pravata na
rabotnicite ili rabotodava~ite, ili na subjektite na industriskite
odnosi.
Pravna definicija na sporovi spored zakonot za rabotni
odnosi. Vo goneweto na tu`ba koja se odnesuva na rabotniot odnos
ili spored Aktot, ili kolektiven ili raboten dogovor, vrabotenite,
sindikatite ili rabotni~kite soveti mo`e da zapo~nat pravno
dejstvo koe se odnesuva na vrabotuvaweto vo soglasnost so Aktot.
Osven dokolku Aktot ne predviduva poinaku, rabotodava~ot mo`e da
zapo~ne pravno dejstvo na gonewe na slu~ai koi se odnesuvaat na
vrabotuvawe11.
Krugot na subjektite koi potencijalno se pogodeni od vakvite
sporovi e po{irok: vrabotenite mo`e da bidat strana na sporovite.
Konceptot na pravniot spor gi pokriva prekr{uvawata kako na
zakonot taka i na kolektivnite dogovori (Zakon za rabotni odnosi,
Del IV, glava II, Akt 199-202). Me|utoa, spored zakonot postoi eden
isklu~ok: slu~ai izneseni vo vrska so odlukite usvoeni od
rabotodava~ot vo ramkite na negovoto diskreciono pravo mo`e da
bidat zapo~nati edinstveno dokolku rabotodava~ot go prekr{il
zakonot vo odnos na vakvite odluki.

Rok
Pravniot proces mo`e da se zapo~ne vo ograni~en period, so
isklu~ok na slu~ai vo koi tu`bata mo`e da se podnese vo period od 30
dena po izvestuvaweto za dejstvieto, vo vrska so:
• izmena i dopolna na dogovorot za vrabotuvawe
implementiran so unilateralna odluka na rabotodava~ot;
• prekinuvawe na rabotniot odnos, vklu~uvaj}i prekin
zasnovan vrz obostrana soglasnost;
• isklu~itelen otkaz;
11
Zakon za raboten odnos, ~len 199, stav 1, 2.

229
 • sprotivni zakonski posledici koi proizleguvaat od povreda
na obvrska na vraboteniot;
• pismeno izvestuvawe za barawe za vra}awe na plati12 i
nadomest za {teti, vklu~uvaj}i pla}awa na vraboteniot za
pokrivawe na nedostatok na inventarot.
Pravnoto dejstvo nema da ima efekt na odolgovlekuvawe pri
implementacijata na dejstvoto (postojat samo nekolku isklu~oci za
ova op{to pravilo).

Proces
Sporovite od raboten odnos treba da se re{avaat na sud: kako
sindikatite na rabotnicite / rabotni~kite soveti taka i
rabotodava~ite moraat da go prosledat svojot slu~aj pred sudot.
Postojat samo tri isklu~oci na ova op{to pravilo, rabotodava~ot
ima pravo da odlu~uva vo ovie slu~ai:
• pla}awa od strana na rabotnicite za pokrivawe na {teta za
koja tie se odgovorni, vklu~uvaj}i nadomest za kusok na
inventar, spored ovlastuvaweto so kolektivniot dogovor13;
izmena i dopolna na dogovorot za vrabotuvawe
implementiran so unilateralna odluka na rabotodava~ot;
• izvestuvawe za barawe za barawe za vra}awe na plati14;
• disciplinski merki15.

12
Koi bilo dadeni plati koi ne se isplateni mo`e da bidat reklamirani od strana na
vraboteniot vo rok od 60 dena po izdavaweto na pismenoto izvestuvawe.
Rabotodava~ite mo`e da baraat isplata od strana na vrabotenite vo pogled na
odgovornosti vo odnos na vrabotuvaweto so pismeno izvestuvawe (~len 162 od Zakonot
za raboten odnos).
13
Rabotodava~ot mo`e da go stavi na sila svoeto barawe za pokrivawe na {teti
predizvikani od vraboteniot pred sud. Kolektivniot dogovor mo`e da go odredi
maksimalniot domen na odgovornosta na vraboteniot. Vo ovoj slu~aj standardnata
procedura za odreduvawe na {tetite treba isto taka da se vospostvi vo kolektivniot
dogovor (~len 173 od Zakonot za raboten odnos).
14
Vidi ja fusnotata 13.
15
Vo slu~aj na golem prekr{ok na vraboten na koja bilo obvrska navedena vo
dogovorot za vrabotuvaweto, kolektivniot dogovor mo`e da propi{e zakonski
posledici, pokraj odredbite koi se odnesuvaat na vonreden otkaz, a istovremeno
odreduvaj}i gi odnosnite pravila na procedurata (~len 109, stav 1, od Zakonot za
raboten odnos).

230
 Me|utoa, odlukite na rabotodava~ot mo`e da bidat izneseni
pred sud - vo otsustvo na vakvo dejstvie odlukata na rabotodava~ot e
kone~na.

Pomiruvawe
Ungarskiot zakon za rabotni odnosi ne gi regulira op{tite i
obligacionite formi na alternativno re{avawe na sporovi, kako
{to e arbitra`ata, vo sporovite za rabotni odnosi. Toj ja predviduva
samo mo`nosta na pomiruvawe vrz osnova na dobrovolna soglasnost.
Klauzulata koja go nalo`uva u~estvoto na pomiruva~ot vo
sporovi za raboten odnos mo`e da se vklu~i vo kolektivniot dogovor
ili vo dogovorot za vrabotuvawe za namena na obid za postignuvawe
na dogovor. Pregovorite treba da se zapo~nat od strana na
pomiruva~ot, koj treba da go sostavi dogovorot vo pismena forma.
Ne postojat zakonski pravila za izbor i proceduri za
pomiruva~ot: tie mora da bidat odredeni od stranite na sporot vrz
osnova na obostrana soglasnost.
Pomiruva~ot mo`e da bide koj bilo za kogo stranite se
spremni da se soglasat. MKDSZ (Posreduvawe za rabotni odnosi i
arbitra`na slu`ba) nema ovlastuvawe da intervenira: nejziniot
domen e ograni~en na kolektivnite rabotni sporovi (od interes).
Bidej}i novoizmenetiot i dopolnet akt16 od 2002 godina
ponudi natamo{na pomo{ na stranite na sporot vo re{avawe na
nivniot spor. Vo slu~aite na gra|anskiot zakon i rabotni sporovi
stranite od sporot mo`e da vklu~at treto, impartijalno, nezavisno
(pravno ili fizi~ko) lice da posreduva pome|u niv i da im pomogne
da dojdat do zaklu~ok ili pismena soglasnost.
Posreduva~ite se registrirani od Ministerstvoto za pravda,
a spisokot na nivnite imiwa se publikuva vo Slu`beniot vesnik na
Ministerstvoto za pravda.
Kriteriumite za prifa}awe na lice za posrednik se slednite:
fakultetski stepen na obrazovanie (ne e neophodno vo pravnite
nauki) i najmalku pet godini rabotno iskustvo vo ovaa oblast, bez

16
Aktot LV od 2002 godina za aktivnosta na posreduvawe. Aktot e usvoen od strana na
Parlamentot na 03.12.2002 godina.

231
krivi~no dosie itn. Licata mo`e da konkuriraat za da bidat
registrirani za posrednici. Registracijata e predmet na odluka na
ministerot za pravda. Vo slu~aj na odbivawe, kandidatot mo`e da se
`ali na sud.
Izborot na posrednikot se odr`uva vrz osnova na zaemna
soglasnost. Posrednikot ima pravo da ja prifati ili odbie pokanata
na stranite.
Zakonot gi regulira osnovnite pravila i principi na
procesot na posreduvaweto: na primer, mora da gi soslu{a stranite
vrz ednakvi uslovi. Procesot mo`e da se vodi vo prisustvo na dvete
strani, ili, so soglasnost na stranite, na posebni sednici.
Posrednikot - po konsultacija so stranite vo procesot - mo`e da
vklu~i eksperti i drugi lica.
Tro{ocite treba da bidat pokrieni od strana na stranite so
zaemna soglasnost. Nadomestot na posrednikot se dogovara pome|u
posrednikot i stranite.
Procesot se zavr{uva po postignuvawe na dogovor, ili,
dokolku ne se postigne dogovor, ~etiri meseci po zapo~nuvaweto na
procesot.
Soglasnosta mo`e da se smeta kako ednostavna soglasnost
spored gra|anskoto pravo. Pokraj ova, duri i da e postignat dogovor,
stranite mo`e da odat na sud duri iako e postignata soglasnosta.

Sudski sistem
Struktura
Vo Ungarija bea vospostaveni specijalni sudovi za rabotni
sporovi vo 1972 godina za soslu{uvawe na sporovite od zakonot za
trud. Sudovite za rabotni sporovi funkcioniraat kako sudovi od prv
stepen.
Vo site slu~ai postoi mo`nost na `alba do Okru`niot
(Regionalen) sud. Na ova nivo od vtora instanca, procesot stanuva
povtorno del od tradicionalniot sudski sistem. Vo okru`nite
sudovi, postojat specijalizirani komisii vo koi specijaliziranite
advokati za trud rabotat na slu~aite koi se odnesuvaat na trudot i
socijalna za{tita.

232
 Domen
Nivniot domen se protega na site raboti koi se odnesuvaat na
trudot, vklu~uvaj}i poedine~ni i kolektivni rabotni sporovi, kako
i slu~ai koi se odnesuvaat na trudovata inspekcija, trudova
bezbednost i zdravje (takanare~eni javni administrativni odluki) i
pra{awata na socijalnoto osiguruvawe.

Sostav
Sudovite za rabotni sporovi se organizirani vo sekoj okrug i
vo glavniot grad17. Tie se sostaveni od tri ~lena, eden profesionalen
sudija i dva porotnika. Porotnicite se izbiraat na generalnoto
sobranie na okru`niot sovet (önkormáyzat ili ,,samouprava").
Kandidati za nominacija imaat pravo glavno gra|ani, organizacii na
lokalnata samouprava i gra|anski organizacii - vklu~uvaj}i
sindikati i organizacii na rabotodava~ite, kako na primer,
organizacii na penzioneri.Spored zakonot, porotnicite koi sedat vo
sudot za rabotni sporovi mora prvo da bidat nominirani od
interesnite pretstavnici vrabotenite ili rabotodava~ite. Najgolem
broj od porotnicite se penzionirani lica. Sé dodeka se raboti za
sostavot na sudot, ne postoi pravna obvrska da vklu~i eden
pretstavnik na vrabotenite i eden pretstavnik na rabotodava~ite vo
sekoj slu~aj: i pokraj negovite tri ~lena, sostavot na sudot ne e
tipi~no ,,tripartiten", tuku tie se odreduvaat od strana na
pretsedatelot na sudot18.
Porotnicite mora da dadat zakletva pred da zapo~nat so
vr{eweto na svoite aktivnosti. Vo tekot na sudskiot proces tie gi
imaat istite prava kako profesionalnite sudii. Vo slu~aj koga ne se
soglasuvaat ~lenovite moraat da glasaat protiv ili da, taka {to
porotnicite imaat mo`nost za donesuvawe na odluka protiv
profesionalniot sudija: vo vakvi slu~ai malcinstvoto na
profesionalnite sudii ima pravo da prilo`i svoe mislewe vo
pismena forma kon oficijalnata presuda vo zape~ateno pliko. Ova
pliko se otvora (od strana na apelacioniot sud) edinstveno dokolku e
podnesena `alba.

17
Sega postojat 20 sudovi za rabotni sporovi: 1 vo sekoj od 19-te okruzi i eden vo
Budimpe{ta.
18
Aktot LXVII od 1997 godina za pravniot status i nagraduvaweto na sudiite, Glava
XI: Pravniot status i nagraduvaweto na porotnicite.

233
 Dokolku porotnicite se vraboteni, nivniot rabotodava~ mora
da prodol`i da im ja dava prose~nata plata; a dokolku ne se
vraboteni, tie imaat pravo da primaat plata od dr`avata vo iznos od
25% od najniskata plata na profesionalnite sudii.
Apelacioniot sud e sostaven od tri profesionalni sudii.
Negovata odluka e kone~na. Vo isklu~itelni slu~ai mo`e da se dade
isklu~itelna peticija do Vrhovniot sud vo rok od 60 dena po odlukata
na Apelacioniot sud.

Procedura
Vo sporovite za rabotni odnosi op{toto pravilo za gra|anski
postapki }e se upotrebi osven dokolku poinaku ne e propi{ano vo
specijalnoto poglavje na Zakonot za gra|anska postapka19 koj se
odnesuva na pra{awata vo vrska so rabotnite odnosi.
Specijalnite proceduralni pravila za sporovite za rabotni
odnosi go vklu~uvaat slednoto;
• Pretsedatelot na sudot mora da zapo~ne so obid na
pomiruvawe pome|u stranite ili nivnite pretstavnici, so
cel na postignuvawe na dogovor. Za vreme na ovoj del na
procesot, sudijata so stranite rasprava za slu~ajot, zemaj}i
gi predvid site poznati okolnosti.
• Dokolku pomiruvaweto e bez uspeh zapo~nuva sudskiot proces.
• Prviot proces mora da se planira da se odr`i vo rok od
15 dena od denot na doa|aweto na slu~ajot pred sudot.
• Slu~aite so cel na povtorno vra}awe na zavr{eniot
raboten odnos treba da ima prednost.
• Vo slu~ai nameneti za isplata na plati ili prezentacija na
va`ni dokumenti od strana na rabotodava~ot po zavr{eniot
raboten odnos sudot mo`e da izre~e me|uvremeni merki.
• Sindikatite imaat pravo da gi pretstavuvaat svoite ~lenovi,
dokolku se pravilno ovlasteni, pred sudot ili koja bilo druga
vlast ili agencija za raboti koi se odnesuvaat na `ivotnite i
rabotnite uslovi.

19
Aktot III od 1952 za Gra|anska postapka, Glava XXIII, ~len 349, stav 1.

234
 • Organizaciite na rabotodava~ite mo`e da bidat ovlasteni od
strana na nivnite ~lenovi za da gi pretstavuvaat pred sudot za
rabotni odnosi.
• Rabotni~kite soveti, organizaciite na rabotodava~ite i
sindikatite i rabotni~kite organizacii bez praven karakter
mo`e isto taka da bidat strani vo pravno dejstvo20.
• Vo nekoi (itni) slu~ai sudot treba da odlu~i vo rok od 15 dena
vo vonparni~ni postapki (na primer, sporovi koi se
odnesuvaat na nominacija ili izbor na rabotni~ki soveti:
prigovori (sindikatot ,,veto″); sporovi koi se odnesuvaat na
pravoto na sklu~uvawe na kolektivni dogovor; prekr{ok na
pravata na informirawe i konsultirawe na rabotni~kiot
sovet.
• Rabotodava~ite treba da gi opravdaat site dejstvija vo
pismena forma dokolku pogodeniot vraboten treba da bide
pravilno informiran vo vrska so na~inot i vremenskoto
ograni~uvawe na raspolo`liviot praven lek. Dokolku
vraboteniot ne uspee da go iznese svojot slu~aj pred sud vo
ramkite na propi{aniot rok za{to ne bil pravilno
informiran, sudot }e go prifati ova objasnuvawe.

Tro{oci za sudskata postapka

Vo sporovite za rabotni odnosi, stranite imaat pravo na
izzemawe od sudskite tro{oci. Me|utoa, rabotodava~ite koi gi gubat
svojot slu~aj mora da gi platat sudskite tro{oci.
Me|utoa, nagraduvaweto na advokatite (pravnite sovetnici)
ne e del od sudskite tro{oci taka {to mora da bidat plateni od
strana stranite na sporot. Delegiranata strana (vklu~uvaj}i gi i
delegiranite rabotnici) mora isto taka da go platat nadomestokot na
advokatot na drugata strana.
Sindikatite mo`e da anga`iraat advokati za da gi
zastapuvaat nivnite ~lenovi vo slu~ai koi se odnesuvaat na
rabotniot odnos pred sudot ili pred drugi vlasti. Ovie advokati gi

20
Rabotni~kite soveti nemaat praven karakter, dodeka sindikatite i organizaciite
na rabotodava~ite se pravni lica, no samo po registracijata vo Regionalniot sud.
Me|utoa, tie mo`e da bidat strana na praven spor vo sudot, na primer, vo za{tita na
svoite izbrani pretstavnici protiv nefer otpu{tawe.

235
pla}a sindikatot. Dokolku vrabotenite go zagubat slu~ajot, tie se
obvrzani da gi platat tro{ocite za advokatot na drugata strana;
me|utoa, vo mnogu slu~ai sindikatite gi prezemaat ovie tro{oci za
stranata na rabotnicite.

Primena na zakonot za rabotni odnosi

Nekoi kategorii od rabotni~kite prava ne se poddr`ani samo
so zakonot za rabotni odnosi i gra|anskata postapka (sporovi za
rabotni odnosi, pristap do sudot za rabotni odnosi), tuku isto taka i
so javni administrativni sredstva. Mo`e da se koristat postapkite
za pregled na postapkite za raboten odnos21, na primer, vo slu~ai
kako {to se slu~aite na diskriminacija, povredata na pravata na
rabotnite `eni, mladite rabotnici i invalidite, povredata na
rabotnoto vreme, vremeto za odmor ili odredbite za pla}awe,
naru{uvaweto na pravoto na organizirawe, odredbi koi se
odnesuvaat na za{tita na rabotni~kite pretstavnici i
takanare~enite la`ni dogovori za rabota (za izbegnuvawe na
pla}awe na pridonesite za socijalno osiguruvawe itn.) Inspektorite
za trud mo`e da nametnat kazni za rabotodava~ite i/ili mo`e da
naredat prekinuvawe na nezakonskite aktivnosti; tie isto taka
imaat pravo da go zabranat nezakonskoto vrabotuvawe i da gi
zadol`at rabotodava~ite da gi ispolnuvaat svoite obvrski.
Za `al, efektivnosta na inspekcijata za trud ne e golema
zaradi niskiot broj na inspektori22.
Drugo mo`no sredstvo na unapreduvawe na implementacijata
na legislativata za trudot e pottiknuvaweto na zakonski postapki
protiv koe bilo lice koe gi prekr{uva rabotni~kite prava vo vakvi
slu~ai, kako {to e diskriminacijata, prekr{uvawe na zakonot za
vospostavuvawe ili prestanok na rabotnite odnosi ili odredbite za
plata, povreduvawe na pravata na rabotni~kite pretstavnici,
ilegalno vrabotuvawe na stranci, prekr{oci koi se odnesuvaat na
privremena agenciska rabota i prekr{uvawe na uslovite na
bezbednosta i zdravjeto na rabotnoto mesto.

21
Aktot LXXV od 1996 za Pregleduvawe na postapkata za rabotni odnosi.
22
Vo Ungarija se vraboteni pomalku od 200 inspektori za da ja nadgleduvaat
bezbednosta i zdravstvenite uslovi na rabotnoto mesto, kako i povredata na drugite
prava na trudot.

236
 Mnogu va`en nov praven mehanizam za za{titata na
rabotnikot be{e voveden vo 2003 godina. Noviot Akt za
unapreduvaweto na ednakov tretman i ednakvi mo`nosti1 ja vovede
mo`nosta na ,,akcija na javen interes″ (actio popularis) vo slu~aj na
diskriminacija zasnovana na grupa.
Mo`e isto taka da se prezeme akcija za sporovite za rabotni
odnosi od strana na organizaciite koi go pretstavuvaat gra|anskiot
interes, vklu~uvaj}i gi sindikatite.

Zaklu~oci
Vo oblasta na kolektivnite sporovi za rabotni odnosi
legislativata e dobra, no ne postoi prakti~na implementacija na
istata zaradi neadekvatnite resursi. Verojatno e deka re{enijata
mo`e da se najdat vo mo`nostite za kolektivno pregovarawe koi se
dostapni na socijalnite partneri: na primer, dali tie imaat dovolen
prostor da go reguliraat svojot odnos vo kolektivniot dogovor? Dali
zakonot gi ohrabruva socijalnite partneri da pregovaraat i da se
konsultiraat eden so drug i dali postojat adekvatni pottiknuvawa za
tie da u~estvuvaat vo socijalen dijalog? Koga zakonot regulira s#
detalno, nema dovolno prostor za sporovi od interes.
Vo poleto na zakonskite sporovi izgleda deka e neophodno
voveduvawe na alternativen proces pred sudskata postapka koja e
nepristrasna i nezavisna i vo koja mo`e da u~estvuvaat kako
pretstavnicite na rabotodava~ite taka i rabotnicite.

1
Aktot CXXV od 2003 godina, ~len 20.

237
238
 Sudovi za rabotni sporovi vo [vajcarija
Jean-Claude Prince1

Sudot za rabotni sporovi na

Republikata i kantonot Jura
Voved
Vo sredniot vek, sudiite vo Francija se smetale za mudri i
spospobni da {irat dobar sovet i bile smetani kako ,,prud'hommes".
Vo 1806 godina, Napoleon osnoval ,,Conseil de prud'hommes" vo Lion:
toj imal uloga na re{avawe na pomali sporovi pome|u
proizvoditelite i rabotnicite na ovoj golem industriski grad. So
eden ukaz izdaden vo 1809 godina dozvoleno e pro{iruvawe na ovoj vid
sud vo drugite gradovi. Do 1847 godina, vo Francija imalo 75 takvi
sudovi.
Vo 1811 godina Napoleon vovel ,,Conseil de prud'hommes" vo
Belgija i vo oblastite na Rajna. ,,Tribunaux de fabriques" (fabri~ki
sudovi) posledovatelno bile vospostaveni vo Prusija, dodeka vo
drugite regioni na Germanija, sudovite za rabotni sporovi bile
sozdadeni vo glavnite industriski gradovi.
Vo Italija, nema{e do 1878 godina koga se be{e vospostaven
,,Conseil de provibiri" za svilarskata industrija vo Komo. Vo 1898
godina, legislativata dozvoli rasprostranuvawe na ovoj vid sud niz
celata zemja, no samo vrz opcionalna osnova.
Ra|aweto i razvojot na sindikalnoto dvi`ewe od vtorata
polovina na devetnaesettiot vek pa ponatamu, postepeno gi sozdade
uslovite ovie institucii da vklu~uvaat ednakov broj na rabotodava~i
i vraboteni; tie kako prvo se pojavija so rabotni~koto dvi`ewe kako
alatki na bur`oazijata, koristeni da obezbedat odr`uvawe na
vospostaveniot red za svoja sopstvena korist.
Vo [vajcarija, spored sojuzniot ustav (~len 122.2), zakonska
organizacija, proceduralnite raboti i administracijata napravdata
se vo nadle`nosta na sekoj od 26-te kantoni (okruzi) i polukantoni
koi ja so~inuvaat zemjata.

1
Centralen sekretar na Unijata na sindikatite, [vajcarija

239
 Nekolku odredeni oblasti na zakonot se stremat da se pojavat
od ovie specijalizirani gra|anski sudovi. Zakonot ja ograni~uva
nivnata nadle`nost na odredeni vidovi na slu~ai odreden spored
predmetot na nivnata rabota (tribunalite za iznajmuvawe i zemawe
pod zakup, tribunalite za trgovija, industriskite tribunali ili
,,Conseil de prud'hommes" ).
Prviot {vajcarski sud za rabotni sporovi be{e vospostaven
vo @eneva vo 1883 godina, zasnovani vrz francuskiot model.
Neuchâtel, prusko kne`evstvo, slede{e vo 1885 godina, ovoj pat
zasnovan na germanskiot model. Kako rezultat na brzata industriska
ekspanzija koja se odvi vo [vajcarija kon krajot na devetnaesettiot
vek, nivniot primer be{e uspe{no sleden od strana na kantonite i
polukantonite Vaud (1888), Bale-Ville (1889), Soleure (1891), Lucern
(1892), Bern (1894), Cirih (1895), Friburg (1899), Sent-Gall (1897),
Argovie (1908) i Valais (1924).
Po referendumot odr`an od strana na sindikatite i partiite
na levicata, najposledniot formiran {vajcarski kanton (1979),
Republika i kanton Jura (65 000 `iteli, tri okruzi), isto taka
vospostavija vo 1983 godina ,,Conseil de prud'hommes" (Sud za rabotni
sporovi), koj e predmet za ovaa studija na slu~aj. Negovite specijalni
karakteristiki se iskreni postapki, koi se davaat besplatno, i koi
se dostapni na site.
Sudot za rabotni sporovi na Republika i kanton Jura
1. Op{to
1.1 Sudot za rabotni sporovi sud na Tribunal de
première instance (Sud od prva instanca).
1.2 Zakonot za gra|anska postapka e primenliv po
analogija na koj bilo slu~aj koj ne e upravuvan od
legislativata koja go vospostavuva Sudot za rabotni
sporovi.
2. Jurisdikcija
2.1 Pravilata na Sudot za rabotni sporovi vo koj bilo spor
pome|u rabotodava~ite i vrabotenite proizleguva od
raboten dogovor, osven za:

240
 2.1.1. Sporovite pome|u javnite vlasti ili javni
zakonski institucii i nivniot personal koj ima
javen zakonski status.
2.1.2. Sporovi koi se upatuvaat na specijalni sudovi
ili sudovi za arbitra`a od drugi zakoni ili
konvencii.
2.1.3. Kriminalni prekr{oci povrzani so spor koj
potpa|a pod nivna nadle`nost i gra|anskite barawa
za gra|ansko dejstvo koe od tamu poteknuva.
2.2 Onamu kade {to postoi somnevawe vo
nadle`nosta, odluki donesuva gra|anskiot sud na
,,Kantonskiot tribunal" (Kantonskiot sud).
3. Organizaciska struktura
3.1 ^lenovite na Sudot za rabotni sporovi se nazna~uvaat
za vreme od ~etiri godini.
3.2 Tie stapuvaat na slu`ba istovremeno koga i sudiite i
funkcionerite.
3.3 Eden sudija od prvostepenata instanca pretsedava so
Sudot za rabotni sporovi.
3.4 Sudot od prvostepenata instanca nazna~uva zapisni~ar
na Sudot za rabotni sporovi i eden zamenik od redovite
na personalot od arhivata.
4. Profesionalni grupi i oddeli
4.1. Grupa 1: ~asovni~arstvo, zanaeti so metali,
metalurgija, ma{instvo, elektrika, elektronika,
plastika i druga odnosna industrija;
4.1.1. Grupa 2: izgradba, drvna industrija,
grade`ni{tvo, rudarstvo, zemjodelstvo,
{umarstvo, ribarstvo, hortikultura, sto~arstvo
i drug odnosen sektor;
4.2. Grupa 3: Trgovija i industrija na hrana, tutun,
maloproda`ba, tekstil, ~evlarska industrija,
industrija za obleka, grafika, uslugi (hotelierstvo i
restorani, banki, osiguruvawe itn.), liberalni
profesii, bolnici i drugi dejnosti.

241
 4.3. Sporovite za toa dali pretprijatieto pripa|a na dadena
grupa se re{avaat od strana na pretsedatelot na
kantonalniot sud.
4.4. Sekoja grupa e podelena na oddelenie na rabotodava~i i
oddelenie na vraboteni.
4.5. Ne e vozmo`no istoveremeno da se pripa|a na dve grupi
ili na dve oddelenija.
4.6. Licata koi mo`e individualno ili kolektivno da
potpi{at obvrzuva~ki akti vo ime na edno
pretprijatie ili kompanija, kako {to se direktorite,
menaxerite ili ovlastenite pretstavnici vklu~eni vo
trgovskiot registar, isto taka se smetaat kako
rabotodava~i.
5. Nadle`nost
5.1. Pretsedava~
5.1.1. Gi vodi postapkite i plenarnite sednici.
5.1.2. Samiot donesuva odluki za sporovi so pomala
vrednost od 8 000 franci ({to ekvivalentno
na pribli`no dve prose~ni mese~ni plati).
5.1.3. Pravila za privremeni merki zasnovani na
dogovorot za vrabotuvawe.
5.1.4. Gi vodi postapkite za implementacija na
presudata.
5.1.5. Gi vodi sednicite za pomiruvawe.
5.1.6. Gi obrabotuva barawata za postapka za sobirawe
na dokazi kade {to postoi rizik od nivno
is~eznuvawe ili o{tetuvawe.
5.2. Sudot za rabotni sporovi
5.2.1. Koga materijalot za koj stanuva zbor e najmalku
8 000 franci, Sudot za rabotni sporovi go
so~inuvaat pretsedava~ot, zapisni~arot i dvajca
pomo{ni sudii (pretstavnik na rabotodava~ite
i pretstavnik na vrabotenite).
5.3. Nazna~uvawe na sudii

242
 5.3.1. Sudiite se nazna~uvaat od strana na
pretsedava~ot pred sekoja rasprava i se izbiraat od
redovite na sudiite na profesionalnata grupa za
koja stanuva zbor (polovina od oddelenieto na
rabotodava~ite, a drugata polovina od oddelenieto
na vrabotenite).
5.3.2. Koga ova ne e vozmo`no, pretsedava~ot
nazna~uva sudija od druga profesionalna grupa vo
istiot oddel. Za da se osiguri deka Sudot za
rabotni sporovi donesuva pravilna presuda,
mnozinstvoto na sudiite mora da prisustvuvale vo
site postapki neophodni za da se razbere slu~ajot.
5.4. Zapisni~ar
5.4.1. Zapisni~arot e na raspolagawe vo vreme
utvrdeno i objaveno od strana na Sudot za rabotni
sporovi.
5.4.2. Zapisni~arot gi posetuva glavnite gradovi na
trite okruzi (so zaka`uvawe).
5.4.3. Zapisni~arot besplatno obezbeduva
informacii za koe bilo pra{awe koe se odnesuva
na nadle`nosta na Sudot za rabotni sporovi.
5.4.4. Zapisni~arot se obiduva da gi pomiri stavovite
na dvete strani i mo`e dokolku e neophodno da gi
povika da prisustvuvaat.
5.4.5. Zapisni~arot prima barawa za Sudot za rabotni
sporovi.
5.4.6. Zapisni~arot pravi plan za plenarnata sednica
i procedurite; toj e odgovoren za
administrativnite pra{awa i korespodencijata.
Pokraj toa, toj rakovodi so registerot i e zadol`en
za vodewe na knigite.
5.5. Neprisustvuvawe na sudija
5.5.1. Koj bilo sudija koj ne prisustvuva na rasprava,
ili koj nema da se pojavi bez blagovremeno da
dostavi validno opravduvawe, }e bide kaznet od
strana na pretsedava~ot i }e mora da gi plati

243
 tro{ocite koi nastapile zaradi negovoto otsustvo
ili docnewe.
5.5.2. Dokolku toj posledovatelno dostavi validno
opravduvawe, ovaa kazna mo`e da bide poni{tena.
6. Izzemawe
6.1 Onamu kade e izzemen ~len ili zapisni~arot na Sudot
za rabotni sporovi, se primenuva Zakonot za gra|anska
postapka.
6.2 Vakvite barawa se odlu~uvaat od strana na kantonskiot
sud {tom relevantnata strana se povlekla i e zameneta
so svojata zamena.
6.3 Vo slu~aj koga site ili mnozinstvoto od ~lenovite na
Sudot za rabotni sporovi se izzemeni, odlu~uva
Gra|anskiot sud. Dokolku toj izjavi deka izzemaweto e
osnovano, se obra}a za postapka na slu~ajot do Sudot za
rabotni sporovi sostaven od ~lenovi koi ne se
izzemeni.
7. Slu`beni prostorii i personal
7.1. Dr`avata mu gi obezbeduva neophodnite prostorii i
personal na Sudot za rabotni sporovi.
7.2. Sednicite na Sudot za rabotni sporovi se odr`uvaat vo
sali za sostanoci, a ne vo sudnici (so cel da se izbegne
,,sudskiot karakter" na procedurata, a vo soglasnost so
osnovnoto zna~ewe na poimot ,,prud’hommes").
8. Principi koi vladeat so nazna~uvawata
8.1. Za sekoj sektor se nazna~uvaat trojca sudski
pomo{nici, spored pravilata dadeni vo slednite
~lenovi.
8.2. Od istata kompanija mo`e da bide nazna~en samo eden
sudija po sektor.
8.3. Sudot za rabotni sporovi zasedava vo dodeleniot
format za postapkite i sudskite odluki.
9. Kvalifikuvanost

244
 9.1. Uslovite za kvalifikuvanost se definiranni vo
soglasnost so legislativata za organizacija na
pravnite proceduri.
9.2. Pokraj toa, kandidatite mora da bile vraboteni za
period od najmalku {est meseci vo kompanija od
grupata za koja stanuva zbor.
10. Prijavi
10.1. ^etiri meseci pred da zapo~ne da funkcionira, Sudot
za rabotni sporovi, kantonskiot sud dava povik za
podnesuvawe na prijavi vo Slu`beniot vesnik,
istaknuvaj}i gi formalnostite koi treba da se
izvr{at.
10.2. Prijavite mora da stignat do kantonskiot sud vo rok od
trieset dena po objavuvaweto vo vesnikot.
10.3. Prijavite mora da bidat potpi{ani od kandidatite; tie
mora da navedat data na ra|awe, adresa i profesija na
kandidatot, kompanijata koja ja upravuva ili kade e
vraboten, datata koga zapo~nal da raboti tamu,
rabotnoto mesto koe go zazema. Stranite mora isto
taka da dostavat uverenie so koe se doka`uva faktot
deka tie gi u`ivaat politi~kite prava. Dokolku
prijavite se poka`at kako dubiozni, zasedava~ot na
kantonskiot sud gi izvr{uva neophodnite proverki i go
odbiva sekoj od neprofesionalnite kandidati.
11. Nazna~uvawa
11.1 Dokolku ima pove}e podobni kandidati za oddelot
otkolku {to postojat mesta koi treba da se potpolnat,
kantonalniot sud pravi nazna~uvawe, vnimatelno
razgleduvaj}i gi kandidatite predlo`eni od strana na
sindikatot i profesionalnite organizacii.
11.2 Dokolku slu~ajot ne e takov, kandidatite se
nazna~uvaat avtomatski.
11.3 Dokolku vo daden oddel nema dovolno kandidati,
kantonalniot sud bara od organizaciite za koi stanuva
zbor da dadat dopolnitelni predlozi. Dokolku nema

245
 natamo{ni soodvetni predlozi, prijavite se davaat so
oglas. Toga{ sudot pravi nazna~uvawa.
11.4 Dokolku se pojavat slobodni mesta vo tekot na
periodot za koj e napraveno nazna~uvaweto, kantonalniot
sud dopolnitelno pravi nazna~uvawa koi traat do krajot na
toj period, vrz osnova na predlozite dadeni od strana na
profesionalnite organizacii.
11.5 Kantonalniot sud objavuva spisok na nazna~enite sudii
vo Slu`beniot vesnik.
12. Iznos po pra{awe
12.1 Iznosot po pra{aweto se odreduva od vrednosta na
prijavata bez ogled na protivbaraweto.
12.2 Iznosot po pra{aweto e so~inet od bruto platata
minus pridonesite za socijalno osiguruvawe,
osiguruvawe za boleduvawe i danoci koi se vadat od
osnovata.
13. Podnesuvawe na prijavata
13.1 Lica koi sakaat da go podnesat slu~ajot do Sudot za
rabotni sporovi se obra}aat do zapisni~arot, bilo
pismeno ili verbalno, rezimiraj}i go sporot i
izvlekuvaj}i zaklu~oci.
13.2 Kakva bilo prijava podnesena do upravata koja nema
jasna nadle`nost bez odolgovlekuvawe se dostavuva do
Sudot za rabotni sporovi, bez {teta po podnositelot.
Stranite vedna{ se izvestuvaat.
14. Pomiruvawe
14.1. Zapisni~arot se obiduva da go razre{i sporot pome|u
stranite i mo`e da gi povika da se pojavat.
14.2. Vo itni slu~ai, tie mo`e da se povikaat so kratka
poraka.
14.3. Zapisni~arot mo`e isto taka da gi povika stranite da
dojdat pred pretsedava~ot zaradi pomiruvawe, dokolku
toj se soglasi.

246
 14.4. Kakva bilo soglasnost se registrira vo sudskiot
zapisnik i se potpi{uva od dvete strani.
14.5. Vakvite soglasnosti se zakonski obvrzuva~ki.
15. Podgotovka za raspravata
15.1 Dokolku obidot za pomiruvawe ne e uspe{en,
zapisni~arot gi zabele`uva glavnite to~ki na slu~ajot
i gi pra}a dokumentite od slu~ajot do pretsedava~ot.
Dokolku pretsedava~ot smeta deka e neophodno, toj
nareduva stranite da razmenat tu`beni barawa.
Dokolku postapkite bile instituirani so tu`beni
barawa, pretsedava~ot dozvoluva na tu`eniot da dade
protivizjava.
15.2 Onamu kade originalnata prijava e napravena so
tu`beno barawe, pretsedava~ot dozvoluva na tu`eniot
da dade protiv izjava.
15.3 Pretsedava~ot gi povikuva stranite, naveduvaj}i go
denot, vremeto i mestoto na raspravata. Povikot isto
taka sodr`i zaklu~oci od prijavata i izvestuvawe koe
gi istaknuva zakonskite posledici od lo{ite
posledici.
16. Izleguvawe na rasprava
16.1 Stranite se pojavuvaat li~no. Tie gi izlagaat svoite
slu~ai usno.
16.2 Dokolku edna od stranite e spre~ena da se pojavi na
raspravata od pri~ini koi se priznaeni kako validni
od strana na pretsedava~ot, toj mo`e da bide
pretstavuvan na raspravata od strana na vozrasen ~len
na negovoto semejstvo; vrz osnova na pismeno
ovlastuvawe, toj mo`e da bide pretstavuvan od strana
na lice koe ja izvr{uva istata profesija ili e
vraboteno vo istata kompanija.
16.3 Koga prisustvoto na stranite ne e neophodno na
raspravata, pretsedava~ot mo`e da gi izzeme niv od toa
da moraat li~no da se pojavat dokolku se pretstaveni od
strana na pretstavnikot.
17. Pomo{

247
 17.1 Na stranite vo postapkite na pomiruvawe i za vreme na
procesite mo`e da imaat pomo{ od pretstavnik ili od
lice po niven izbor.
18. Pretstavnici
18.1 Stranite mo`e da se povikaat na pretstavnik za da gi
pretstavuva vo tekot na soslu{uvaweto, da im pomagaat
ili da ispolnat drugi proceduralni barawa namesto
niv.
18.2 Slednite lica se prifateni kako pretstavnici
18.2.1. Ovlasteni advokati
18.2.2. Pretstavnici na organizacii na rabotodava~i
ili vraboteni (lokalni, regionalni ili
kantonalni) vklu~eni na spisokot koj e na sila
od strana na kantonalniot sud.
18.2.3. Glavnite izvr{ni rakovoditeli na kompanijata
za rabotodava~ot.
18.3 Odredbite od Zakonot za gra|anska postapka se
primenuva za pretstavnicite poinaku otkolku
ovlastenite advokati.
19. Besplatna pravna pomo{
19.1. Pretsedava~ot mo`e da $ nazna~i advokat na stranata
koja go bara toa, s# dodeka stranata e kvalifikuvana za
besplatna pravna pomo{.
20. Jazici
20.1. Postapkite se vodat na francuski jazik.
20.2. Licata koi ili voop{to ne razbiraat francuski, ili
koi ne razbiraat dovolno, mo`e da go koristat svojot
maj~in jazik. Koga e vozmo`no, dr`avata besplatno im
obezbeduva preveduva~.
21. Javna priroda na postapkite i pravila na procedurata
21.1 Postapkite na Sudot za rabotni sporovi se javni.
Odlukite za slu~aite se spored voobi~aenite pravila
na procedurata, no vremenskite periodi se namaleni
kolku {to e mo`no pove}e.

248
 21.2 Voobi~aenite proceduralni rokovi ne prestanuvaat za
vreme na dr`avnite praznici ili letnata sezona na
godi{ni odmori.
21.3 Privremenite merki postaveni so Zakonot za gra|anska
postapka i sproveduvaweto na odlukite se reguliraat
so kratka procedura.
22. Odreduvawe na fakti
22.1 Sudot za rabotni sporovi gi odreduva faktite kako
prirodna rabota.
22.2 Dozvolenite formi na dokazi ne se predodredeni so
zakonot.
23. Razgleduvawa i glasawe, donesuvawe na presuda
23.1. Otkako }e se slu{nat govorite na odbranata, Sudot za
rabotni sporovi gi razgleduva istite na zatvorena
sednica i ja donesuva svojata presuda.
23.2. Presudata vedna{ se donesuva na stranite usno, zaedno
so mo`nite opcii za `alba koi se raspolo`livi.
23.3. Stranite na sporot mo`e da ne sakaat presudata da im
bide dadena usno, a vo toj slu~aj operativniot del na
presudata im se dava vo pismena forma.
23.4. Onamu kade za slu~ajot se dostavuva `alba, se dava
kratko objasnuvawe na presudata.
24. @albi
24.1. Koja bilo presuda na Sudot za rabotni sporovi mo`e da
bide ob`alena pod uslovi i spored procedurata
navedena vo Zakonot za gra|anska postapka.
24.2. Onamu kade {to sumata koja e vo pra{awe e pomala od 8
000 franci, stranite na sporot mo`e da podnesat `alba
za otfrluvawe na odlukata na pretsedava~ot na Sudot
za rabotni sporovi.
24.3. Vremenski rok za `albi e trieset dena od donesuvaweto
na presudata.
25. Postapka pred gra|anskiot sud

249
 25.1 Na ovlastenite pretstavnici (advokati, pretstavnici
na asocijacii na vrabotenite ili rabotodava~ite, ili
drugi glavni izvr{ni rakovoditeli na firmata za koja
stanuva zbor) im e dozvoleno da gi zastapuvaat ili da
im pomagaat na stranite od sporot pred gra|anskiot
sud.
25.2 Pretsedava~ot na gra|anskiot sud odlu~uva dali }e ima
polna rasprava ili nema da ima polna postapka na
stranite pred sudot.
26. Barawe za razgleduvawe, prifatlivost
26.1. Stranite mo`e da se obratat na Sudot za rabotni
sporovi koj ja donel sudskata odluka za razgleduvawe vo
slu~ai navedeni vo Zakonot za gra|anska postapka,
po~ituvani se dadenite metodi i vremenski rokovi:
26.1.1. Onamu kade se otkrieni novi fakti po sudskata
odluka.
26.1.2. Onamu kade {to stranite ne bile vo sostojba da
najdat ili nabavat dokaz koj demonstrira va`ni
fakti na slu~ajot po sudskata odluka.
26.1.3. Koga proizleguva deka pogre{en akt vlijael na
odlukata.
27. Pravno obvrzuva~ki sudski odluki
27.1. Sudskite odluki na pretsedava~ot i na Sudot za
rabotni sporovi mo`e da bidat implementirani deset
dena od nivnoto donesuvawe. Re{avaweto na sporovite,
soglasuvawata i povlekuvawata koi tie gi
inkorporiraat se implementiraat deset dena od
nivnoto potpi{uvawe.
27.2. Po~ituvani se odredbite na Zakonot za gra|anska
postapka.
28. Tro{oci
28.1. Postapkite pred Sudot za rabotni sporovi se
besplatni za sumi do 20 000 franci.
28.2. Onamu kade {to sumata na predmetot e povisoka,
tro{ocite se glavno na smetka na stranite na sporot.

250
 28.3. Sudijata ja donesuva sudskata odluka za tro{ocite vrz
osnova na pravednost.
29. Postapka vo slu~aj na neopravdani zaklu~oci
29.1. Na koja bilo strana, koja bilo preku nevnimanie ili
ne~esnost, o~igledno izvlekla neosnovani zaklu~oci,
mo`e da $ se nalo`i da gi plati istite tro{oci koi bi
bile plateni za obi~na gra|anska parnica.

30. Statistika
30.1. Slednite slu~ai bea vodeni vo godinite

2001 2002

Slu~ai nere{eni na 1 januari 33 19

Slu~ai zapo~nati po 1 januari 110 95
Vkupno 143 114

Slu~ai re{eni do 31 dekemvri 124 92

Slu~ai nere{eni na 31 dekemvri 19 22
Vklu~uvaj}i gi onie koi se nere{eni za pove}e 4 22
od edna godina

Slu~ai zapo~nati ovaa

godina
Pod nadle`nost na pretsedava~ot (pomalku od 8 000 franci):
Grupa 1 (~asovni~arstvo, metalurgija itn.) 17 11
Grupa 2 (grade`ni{tvo, zemjodelie itn.) 6 1
Grupa 3 (trgovija, hoteli, restorani itn.) 33 37

Pod nadle`nost na Sudot za rabotni sporovi (najmalku od 8 000 franci):

Grupa 1 (~asovni~arstvo, metalurgija itn.) 14 12
Grupa 2 (grade`ni{tvo, zemjodelie itn.) 7 5
Grupa 3 (trgovija, hoteli, restorani itn.) 25 22
Drugi 8 7
Vkupno 110 95

251
252
 Re{avawe na rabotni sporovi vo zemjite na
Jugoisto~na Evropa

Sostojbata vo odnos na rabotnite sporovi i nivnoto re{avawe

e mnogu sli~na vo razli~nite zemji na porane{na Jugoslavija.
Vakvite sporovi se re{avaat pred gra|anskite sudovi, bidej}i, do
denes, ne postojat posebni sudovi za rabotni odnosi vo koja bilo od
ovie zemji. Vo site ovie zemji najgolem del od slu~aite se vo vrska so
neisplatenite plati.
Od site ovie zemji se prijaveni tri glavni problemi. Prvo,
ekstremno dolgiot vremenski period do re{avawe na slu~ajot (vo
prosek pome|u 2 do 5 godini). Vakvite vremenski ramki go li{uvaat
`alitelot od kakvo bilo realno pravo na pravda, bidej}i
implementacijata na pravata stanuva nerealna. Ova glavno se dol`i
na faktot deka ne postoi poseben sud za rabotni sporovi; nitu pak,
u{te pove}e, nema posebni postapki za re{avaweto na rabotnite
sporovi vo op{tiot sistem na pravosudstvoto (na primer, davawe
prednost na rabotnite sporovi pred drugite slu~ai).
Vtor problem se visokite sudski taksi. Vo Republika Srpska,
na primer, tie vo prosek iznesuvaat 100 evra, sporedeni so
minimalnata plata od 60 evra. Faktot deka vakvite taksi se povisoki
od mese~nata zarabotka na rabotnikot, prirodno go namaluva
pristapot do pravdata za najgolem del od rabotnicite. Tie mo`e da go
dovedat svojot slu~aj za re{avawe pred sudot edinstveno dokolku
odnosniot sindikat mo`e da gi plati baranite tro{oci. Ova e slu~aj
vo Srbija kade sudskite taksi mora da bidat plateni pri podnesuvawe
na `albata i mo`e da bidat 150 evra. Sprotivno na toa, vo Crna Gora,
ne se pla}aat nikakvi sudski taksi za sporovi koi se odnesuvaat na
rabotniot odnos.
Tretata to~ka se odnesuva na sproveduvaweto na presudite po
vakvite dolgi proceduri. Sproveduvaweto na presudite ~esto e
nevozmo`no, imaj}i go predvid toa deka vo zemjite vo tranzicija vo
pazarnata ekonomija, privatnite i javnite rabotodava~i is~eznuvaat
mnogu pobrzo od pazarot - zaradi nesolventnost - otkolku vo ve}e
stabiliziranite sistemi. Vo Crna Gora, odredbata spored koja
rabotodava~ot mora da ja izvr{i odlukata vo rok od 15 dena po
priemot, postoi, no e beskorisna alatka.

253
 Rabotnikot koj gi bara neisplatenite plati, a po tri godini ja
dobiva presudata vo svoja korist, vsu{nost nikoga{ nema da gi dobie
svoite plati, bidej}i negoviot porane{en rabotodava~ mo`e da go
zatvoril pretprijatieto i ne ostanale nikakvi sredstva za
sproveduvaweto na presudata. Namesto toa, rabotnikot bi pretrpel
isklu~itelno visoki tro{oci za ovaa sudska postapka. Zaradi toa, ne
iznenaduva faktot deka lu|eto imaat mala doverba vo nivnite sudski
sistemi.
Sindikatite sekoga{ go promovirale vospostavuvaweto na
specijalni sudovi za rabotni sporovi vo nivnite zemji za da se
zafatat so ovie problemi. No, dosega, ova ne be{e golema prednost vo
programata na rabota na vladata. Pokraj toa, se zgolemi dr`avniot
buxet za reformata na sudskiot sistem vo Hrvatska za 2003 godina. Vo
tek se i odredeni diskusii i inicijativi za specijalni sudovi za
raboten spor, iako dosega ne e formuliran nikakov oficijalen
predlog.
Sostojbata se razlikuva vo Romanija i Bugarija. Vo Romanija
ve}e postoi sistem na komori za trud, a vo Bugarija tie se vo period
pred vospostavuvawe.
Vo 1991 godina, vo Romanija na sila stapi aktot za re{avawe
na sudski postapki za rabotni sporovi, spored koj poedine~nite
rabotni sporovi mora da bidat obrabotuvani od strana na
gra|anskite sudovi. Vo 1999 godina, ovoj akt be{e ukinat, a be{e
izglasan nov, koj be{e prepi{an od germanskiot sistem na sudovi za
rabotni sporovi, no prilagoden na lokalnite potrebi. Ottoga{
Romanija ima specijalizirani komori za trud vo gra|anskite sudovi.
Edinstveno konfliktite so zakonot mo`e da bidat doneseni pred
sudovite, kako {to se sporovite vo vrska so sklu~uvaweto,
izvr{uvaweto, modifikacijata, ukinuvaweto i poni{tuvaweto na
rabotniot odnos i sporovite za implementacijata na kolektivnite
dogovori.
Postojat dve nivoa na nadle`nost - prvata instanca (40
sudovi) i visokiot sud (eden sud za celata zemja). Vo prvata instanca
specijaliziranite komisii za rabotni sporovi se sostojat od eden
profesionalen sudija i dva pomo{nika: eden od stranata na
rabotodava~ot i eden od stranata na sindikatot. Visokiot sud sudi

254
kako spored faktite taka i spored zakonot, no presudite od prvata
instanca se ve}e primenlivi.
Pomo{nicite se nazna~eni za period od ~etiri godini i tie
mora da bidat odobreni od Ekonomskiot i socijalniot sovet po
zavr{uvaweto na nivnite studii po pravo. Ova be{e izlez od
situacijata vo koja Romanija ima{e krajno visok broj na studenti po
pravo koi baraa rabota.
Tie u~estvuvaat vo procesot odlu~uvaweto, no nemaat pravo na
glasawe. Prethodno se primenuva{e mnozinskiot sistem na glasawe,
no be{e potrebna promena po presudata na Ustavniot sud.
Vo 2003 godina, pred sudovite za rabotni sporovi bea izneseni
35,000 slu~ai, no bidej}i s# u{te nema{e tradicija za barawe na
pravda po rabotite koi se odnesuvaa na trudot. Vremenskiot period
za re{avawe na `alba na prvostepena instanca e pome|u 2 do 5
meseci, no mo`e da pomine i period od dve godini. Najgolem broj od
slu~aite se vo vrska so izvr{uvaweto na kolektivnite dogovori,
sledeni so slu~ai na otpu{tawe i slu~ai na nadomest na gra|anska
{teta.
Nema sudski taksi, no stranata koja gubi mora da gi pokrie
svoite tro{oci, kako i tro{ocite za stru~nite lica.
Sindikatite mo`at da gi zastapuvaat rabotnicite bez nivno
odobruvawe. Ova se sudi kako pozitivno, so ogled na toa deka samite
rabotnici ne podnesuvaat `alba pod svoe ime pla{ej}i se za
{tetnite posledici vrz nivniot raboten odnos. No, dokolku nekoj
rabotnik insistira slu~ajot da ne odi na sud, sindikatite }e ja
povle~at `albata.
Vo momentot Parlamentot go razgleduva nacrt-zakonot za
sudskata postapka, predviduvaj}i vo prvostepenata instanca eden
profesionalen sudija i dvajca pomo{nici, koi mora da imaat
studirano pravo, no isto taka i da imaat petgodi{no rabotno
iskustvo vo sindikatite ili vo organizaciite na rabotodava~ite.
Periodot na mandatot treba da se zgolemi na pet godini.
Apelacionite sudovi kako vtorostepeni instanci treba da bidat
postaveni, da imaat personal od tri profesionalni sudii i dvajca
pomo{nici.

255
 Sostojbata vo Bugarija se razlikuva od Romanija, so toa {to
dosega ne postoeja sudovi za rabotni odnosi. Nivnoto vospostavuvawe
pretstavuva dolgo vreme postoe~ko barawe na bugarskite sindikati.
Sega{nata sostojba e kako {to sleduva.
Site sporovi od raboten odnos odat pred gra|anskite sudovi,
bez da bide predvidena posebna postapka za ovoj poseben vid na
parnica. Sistemot se sostoi od tri instanci, no rabotnite sporovi
pod vrednost od 5.000 leva (2.500 evra) ne se predmet na `alba,
Idejata za pomiruvawe ne e integrirana vo sudskiot sistem.
Sindikatite mo`e da gi zastapuvaat svoite ~lenovi pred gra|anskiot
sud i postapkata e besplatna. Eden sudski slu~aj mo`e da trae pome|u
tri do {est godini. Vo 2003 godina, 12.000 rabotni sporovi bea dadeni
na sudovite, glavno otpu{tawa i neisplateni plati.
Vo mart 2004 godina vo Sofija od strana na Ministerstvoto za
trud i socijalna politika i {vajcarskata Agencija za razvoj i
sorabotka be{e oraganizirana rabotilnica koja gi zdru`i site
glavni subjekti vo oblasta - Ministerstvoto za trud i socijalna
politika, Ministerstvoto za pravda, dve sindikalni konfederacii i
tri pretstavni~ki organizacii na rabotodava~ite. Vo ovaa ramka bea
izdadeni slednite izjavi:
Vo procesot na pristapuvawe kon EU, Evropskata komisija
bara{e vospostavuvawe na sudovi za rabotni sporovi od 01.01.2004
godina.
Ministerot za trud i socijalna politika sega gi smeta site
partneri kako dovolno zreli za da go zapo~nat procesot, koj taa go
postavi kako vrvno prioriteten za 2004 godina. Taa bi sakala da ja
vidi Bugarija kako model za regionot vo vospostavuvaweto na
sudovite za rabotni sporovi. Taa priznava deka nemaweto na
specijalizirani sudovi za rabotni sporovi gi li{uva rabotnicite od
realiziraweto na nivnite prava. Vo prakti~ni termini, pristapot
do ovie sudovi treba da bide besplaten, ne kako gra|anskiot sistem,
tuku so sudski komori so profesionalni sudii i porotnici od dvete
strani na industrijata vo prvostepenata instanca.
Ministerot za pravda isto taka izrazi politi~ka volja za
proektot, {to se odnesuva do ona {to go dozvoluva Poglavje 6 od
Ustavot na Bugarija za vospostavuvawe na specijalizirani sudovi.
Me|utoa, bidej}i tro{okot za vospostavuvaweto bi pretstavuval

256
golema investicija za Dr`avata, do septemvri 2004 godina treba da se
podgotvi analiza za reformata na pravosudstvoto.
Bugarskata konfederacija na sindikatite CITUB saka sudovite
za rabotni sporovi da bidat izdvoeni od gra|anskite sudovi, so dobra
regionalna raspredelenost. CITUB bi sakala da gi vidi
individualnite i kolektivnite rabotni~ki sporovi pred sudovite za
rabotni sporovi, dodeka Potkrepa bi se odlu~ile samo za
individualni sporovi pred sudovite, a kolektivnite sporovi da
bidat davani samo na ve}e postoe~kata arbitra`na komisija.
Rabotodava~ite gi poddr`uvaat sindikatite vo nivnite izjavi,
dodeka se raspravaat za prvenstvenata potreba za promena na zakonot
za rabotni odnosi.
Tripartitnata rabotna grupa sega be{e vospostavena za da
podgotvi pravna ramka za vospostavuvaweto na sudovite za rabotni
sporovi.

257
258
Komparativen pregled na sudovite za
rabotni sporovi vo EU

Tabeli

259
Tabela za rezime
Sudski sistem
Odvoeni Danska, Finska, Francija, Germanija, OK
Integrirani Avstrija, Belgija, Italija, Portugalija, [panija
Nikakvi Holandija

Sostav
Tripartiten Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Germanija, OK
Dvopartiten Francija
Samo profesi-
onalni sudii Grcija, Italija, Holandija, Portugalija, [panija
Drug sistem Ungarija, OK

Obuka na porotnicite
Da Finska, Ungarija, Italija, Slovenija , OK
So odnosni organizacii:
Avstrija, Francija, Germanija
Ne Belgija, Danska, [vedska
Instanci
Edna Danska, Finska, [vedska
Nekolku Avstrija, Belgija, Francija, Germanija, Grcija,
Ungarija, Italija, Luksemburg, Portugalija,
Slovenija, [panija, OK

Procedura
Gra|anska Danska, Finska, Ungarija, Luksemburg, Slovenija,
[vedska, Obedineto kralstvo (no pomalku
restriktivni)
Ekstra Belgija, Francija, Portugalija, Germanija

Kategorii na sporovi
Samo Belgija, Francija, Italija, Luksemburg,
individualni Obedinetoto kralstvo
Individualni i Avstrija, Germanija, Grcija, Portugalija,
kolektivni Slovenija, [panija
Samo
kolektivni: Danska, Finska
Socijalno Belgija, Italija, Slovenija, [panija, Ungarija
osiguruvawe

260
 Mirno re{avawe na sporovite
Barawe da se zapo~nat Danska, Finska, Italija, [panija [vedska
sudski postapki
Pred su{tinskoto Belgija, Danska, Francija, Germanija,
soslu{uvawe Slovenija, [panija, [vedska
Vo tekot na celata Danska, Germanija, Italija, [vedska,
procedura Obedinetoto kralstvo, Ungarija, Francija

Pretstavni~ki organizacii
Da Avstrija, Belgija, Danska, Germanija, Francija
Italija (polnomo{nik), [panija, [vedska,
Obedinetoto kralstvo
Ne Portugalija (osven specijalni slu~ai), Finska

Primena
Privremeno Avstrija, Belgija, Germanija (spored zakonot)
Suspendirani so Belgija,
`alba Obedinetoto kralstvo
Po odredeno Danska
vremensko
ograni~uvawe
Vedna{ Finska, Francija, Italija,
Luksemburg(na pla}awe)

Tro{oci
Poniski sudski Danska, Finska, Germanija, Portugalija, Slovenija,
taksi Grcija
Bez sudski taksi Francija, Ungarija rabotnicite
[panija, Obedinetoto kralstvo
Sekoja strana Danska, Germanija
svoite tro{oci
Pravna pomo{ Finska, Germanija, Ungarija

261
Avstrija
Specijalizirani
Da, integrirani vo gra|anskiot sistem
kursevi
Sozdavawe
• Tri ~lena:
Sostav prva
• Eden profesionalen sudija
instanca
• Dva porotnika
• Najgolem broj izbrani od interesni tela na
Nazna~uvawe na
rabotnicite i rabotodava~ite
~lenovi
• Nekoi nazna~eni od odgovornite vlasti
Porotnici Nazna~eni za 5 godini, obnovlivi, vo site tri instanci
Obuka dadena na Ne se bara spored statutot, no tie ja dobivaat od
lai~kite sudii predlo`uva~koto telo
Procedura
Individualni
Sporovite pome|u rabotnik i vraboten
sporovi
• Od rabotni~kiot sovet: vklu~uvaj}i sporovi protiv
otpu{tawe na rabotnik (samo ako rabotni~kiot sovet
ne deluva, rabotnikot koj e zasegnat mo`e da podnese
`alba)
Kolektivni
• @alba od rabotni~kiot sovet za (ne)postoewe na
sporovi
pravo, kade se vklu~eni najmalku tri rabotnika od edno
pretprijatie (za da se izbegnat individualnite `albi)
• @albi od sindikati i rabotodava~i za pravata, za
zakonot za rabotni odnosi
Prethodno
Inicijativi predlo`eni od sudijata vo prvostepeniot
mirovno
sud na po~etokot na procesot
re{avawe
Vo prvata instanca ne e mandatorna; mo`no e so advokat,
Zastapuvawe sindikat, rabotni~ki sovet i drugo ,,podobno lice" (da
se prijavi kako ,,podobno" od strana na sudijata)
Sudski taksi (+); stranata {to go gubi sporot mora da gi
plati sudskite taksi na drugata strana (ili
proporcionalna raspredelba na ovie taksi); ne vo
Tro{oci
prvata + vtorata instanca za `albi od rabotni~kite
soveti, osobeno otpu{tawe, i pome|u sindikatite i
organizaciite na rabotodava~ot
• Sudovi na sojuzni provincii
Instanci • Povisoki regionalni sudovi
• Vrhoven sud
Presudite se privremeno primenlivi:
Primena • Otpu{tawe
• Plati
Vreme
Specifi~nosti Eden poseben sud za rabotni sporovi od prv stepen vo
Viena

262
Belgija
Specijalizirani
Da, integrirani vo gra|anskiot sistem
kursevi
Sozdavawe So zakon - 1967 na sila od 1970 godina
Tri ~lena:
Sostav prva
• Eden profesionalen sudija
instanca
• Dva porotnika
• Profesionalniot sudija nazna~en preku voobi~aenite
proceduri
Nazna~uvawe na
~lenovi • Porotnicite: od pretstavnicite na rabotnicite, onie
koi sami se vrabotuvaat i od rabotodava~ite

• Nazna~eni za 5 godini, obnovlivi,

• Vo prvata i vtorata instanca
Porotnici • Za vreme na izvr{uvaweto na dol`nostite na sudija =
suspendirawe na dogovorot za vrabotuvawe
• Primaat nagrada za posetuvawe
Obuka dadena na
Nema
porotnicite
• Odredeni proceduri od zakonot za za{tita na
rabotnicite
Procedura
• Zapo~nuvaat so unilateralen ,,requête"

• Individualni dogovori za vrabotuvawe

• Nadomesti za industriski nezgodi ili profesionalni
bolesti
Individualni • Socijalno osiguruvawe
sporovi • Komiteti za zdravje i bezbednost na rabotnoto mesto
•Sporovite pome|u rabotnik i vraboten
• Administrativni fiskalni sankcii
• Rabotni~ki sovet
Kolektivni
Ne
sporovi
Prethodno
mirovno Obidot na pomiruvawe vo procedurata e mandatorno
re{avawe
Pretstavuvawe So odnosnata pretstavni~ka organizacija
Tro{oci
Instanci • Tribunal du travail - apelacionen
• Cour du travail - Pourvois de cassation
• Chambers sociales de la Cour de Cassationribunal
Primena Primenata koja e suspendirana so `alba i protiv
presudata
Sudijata mo`e da ja primeni presudata privremeno
Vreme
Specifi~nosti Rabotni~ki tu`itel: priklu~en kon sekoj tribunal za
rabotni odnosi za da go zastapuva javniot interes,
dostavuvaj}i usni ili pismeni mislewa

263
Danska
Specijalizirani
Da, izdvoeni od gra|anskiot sistem
kursevi
Sozdavawe Akt za Rabotni sudovi 1973 godina
• Pretsedatel
Sostav prva instanca • Pet potpretsedateli
• 12 obi~ni i 31 zamenici porotnici
Od strana na ministerot za trud
• Pretsedatelstvoto nazna~eno po preporaka na
redovnite sudii
Nazna~uvawe na • 6 redovni i 14 zameni na porotnici: po preporaka
~lenovi na organizaciite na privatnite rabotodava~i i na
javnite rabotodava~i
• 6 redovni i 17 zameni na porotnici: po preporaka
na organizaciite na rabotnicite
Porotnici
Obuka dadena na
Nema formalna obuka
porotnicite
• Primenlivi se principite na procedura za
Procedura normalni gra|anski slu~ai
• Dokaz - usno
Individualni
-------------------------------------------------
sporovi
• Interpretacija i neispolnuvawe na osnovnite
dogovori za vrabotuvawe
• Neispolnuvawe na obi~nite kolektivni dogovori
Kolektivni sporovi • Sporovi koi se odnesuvaat na zakonitosta na
industrisko dejstvo predizvikano so cel za
dobivawe na kolektiven dogovor
• Pra{aweto dali voop{to postoi kolektivniot
dogovor
• Zadol`itelno pomiruvawe pred komitet za
pomiruvawe
Prethodno mirovno • Podgotvitelni sostanoci na sudot za rabotni
re{avawe odnosi: istra`uvawe na prijatelsko re{enie
• Ohrabruvawe vo skoro sekoja instanca na obid za
prijatelsko re{avawe
Bitni organizacii na vrabotenite, ili na
poedine~na firma/ uprava koja ne e zdru`ena so
Pretstavuvawe organizacija na rabotodava~ite
Eden poedine~en rabotnik ne mo`e da go iznese
slu~ajot pred sudot za rabotni odnosi
Iznesuvaweto pred sudot za rabotni odnosi e
Tro{oci besplatno, skromna taksa vo slu~aj na presuda
zaradi otsustvo ili po aktuelen proces
Instanci Nema apelacionen
Pravila na proceduralniot zakon - po istekot na
Primena
odredeniot vremenski limit (normalno 14 dena)
Vreme Kolku e mo`no pobrzo + na najnisko mo`no nivo

264
 Itni slu~ai: prvata preliminarna sednica vo rok
od 1 nedela; polna sudska sednica: 1 mesec; krajna
odluka: 2-3 nedeli
Neitni slu~ai: 6 meseci do 1 godina
Specifi~nosti

Finska
Specijalizirani
Da, izdvoeni
kursevi
Sozdavawe Akt za Rabotni sudovi 1974 godina
Tripartiten
• Zasedava~ + neutralen ~len
Sostav prva instanca
• Dva ~lena na vrabotenite
• Dva ~lena na rabotodava~ite
Site ~lenovi se nazna~uvaat od strana na
pretsedatelot na Republikata po nominacijata:
• ^lenovite na vrabotenite i na rabotodava~ite se
Nazna~uvawe na izbiraat od najreprezentativanata nivna
~lenovi organizacija
• Neutralnite ~lenovi od strana na ministerot za
pravda
• za period od 6 godini, reizbor
Porotnici
Obuka dadena na Na po~etokot vo proceduralni i prakti~ni raboti
lai~kite sudii od strana na sudot za rabotni odnosi
• Sli~no so procedurata na regularnite sudovi
Procedura • Neformalni
• Glavno soslu{uvawe - edna sednica - usno
Individualni
-------------------------------------------------
sporovi
Koi proizleguvaat od kolektivnite dogovori ili
Kolektivni sporovi od Aktot za kolektiven dogovor; pra{aweto dali
industriskoto dejstvie bilo zakonsko
Prethodno mirovno Predvideno e so kolektivniot dogovor za koj
re{avawe stanuva zbor
Pretstavuvawe Nema op{to pravo da zastapuvaat sindikatite
Tro{oci Dosta skromni; javna pravna pomo{
Instanci Sud od prv i posleden stepen
Primena Vedna{ na sila
Nema odredeni odredbi - nema minimalni ili
maksimalni vremenski ograni~uvawa
Vreme Itni slu~ai - nekolku dena
Vo 2000: 4 1/2 meseci vo prosek; retko pove}e od
godina
Samo eden sud za rabotni odnosi za nadle`nost vo
Specifi~nosti
celata zemja

265
Francija
Specijalizirani
Da, izdvoeni
kursevi
Institucionalizirani vo 1806
Sozdavawe
Generalizirani vo 1979 godina
Sostav prva Bipartiten, polovina od sudiite od strana na
instanca vrabotenite, polovina od strana na rabotodava~ite
Nazna~uvawe na
Se izbiraat za 5 godini, reizbor
~lenovi
Porotnici Samo vo prvata instanca
Predlo`uva~koto telo dava specijalna obuka za
Obuka dadena na
zakonot i procedurata (finansirano od javni
porotnicite
izvori)
Usna
Dokolku ne se postigne dogovor pome|u porotnicite
Procedura
(3 od 4) se odr`uva novo soslu{uvawe so petti ,,juge
de departage" (profesionalen sudija)
Individualni
Koi proizleguvat od dogovorot za vrabotuvawe
sporovi
Kolektivni
- -------------------------------------------------
sporovi
Vo ramkite na sistemot na prud'hommes:
Prethodno mirovno
Prvi~na faza na pomiruvawe pred zaedni~kiot odbor
re{avawe
za pomiruvawe
So pretstavnik na sindikatot ili advokat, drug ~len
Pretstavuvawe
na pretprijatieto, ili sopru`nikot na rabotnikot
Tro{oci Nema sudski taksi
• Prud'hommes
Instanci • Apelacioni sudii
• Vrhoven sud (Cour de cassation)
Nekoi odluki direktno stapuvaat na sila do odredena
Primena suma na pari ili sudijata mo`e da dade vedna{
primenlivo dejstvo
Postojat pravni odredbi, no ne se primenlivi vo
Vreme
praktikata
Specifi~nosti Itna procedura

Germanija
Specijalizirani
Da, izdvoeni
kursevi
Sozdavawe So zakon - 1926 godina
Sostav prva • Profesionalni sudii
instanca • Porotnici
• Od odgovornoto ministerstvo od predlo`enite
Nazna~uvawe na
listi na sindikati i asocijacii na rabotodava~i
~lenovi
• Se izbiraat za 5 godini, reizbor
Lai~ki sudii Vo site tri instanci

266
Obuka dadena na Predlo`uva~koto telo dava specijalna obuka za
porotnicite zakonot i procedurata
Zakon za sudovi za rabotni sporovi - pokraj toa
Procedura
specijalni odredbi i gra|anska procedura
Individualni Koi proizleguvat od vrabotuvaweto pome|u
sporovi rabotodava~ot i vraboteniot
Kolektivni • Koi proizleguvaat od kolektivnite dogovori
sporovi • Vo odnos na rabotni~kite soveti
• Prvoto soslu{uvawe vo rabotni~kiot sud: so
pretsedava~ot na komorata samo da se dostigne
Prethodno mirovno
re{avawe
re{avawe
• Pottiknuvaat prijatelsko re{avawe na site fazi
na postapkite
• Sekretarot na sindikatot ili advokat (ne
zadol`itelno)
Pretstavuvawe
• Vo apelacionite sudovi + sojuzniot vrhoven sud za
rabotni sporovi: zadol`itelen advokat
• Poniski taksi: minimum 10 - maksimum 500 evra;
dokolku se re{i na prijatelski na~in: nema sudski
taksi
Tro{oci
• Sekoja od stranite si gi pla}a svoite tro{oci za
advokat
• Pravna pomo{
• Sud za rabotni odnosi
Instanci • Sud za rabotni odnosi na povisoko nivo
• Sojuzen vrhoven sud za rabotni odnosi
Privremeno so zakonot duri i dokolku se s# u{te
Primena
mo`ni `alba + razgleduvawe
• Prva instanca: 50% za 3 meseci; 90% za 6 meseci;
zavisno od Bundesländer
• Koncentrirawe na parni~no soslu{uvawe
Vreme • Specijalno zabrzuvawe na procedurite koi se
odnesuvaat na otpu{tawe
• @albata e edinstveno prifatliva dokolku
vrednosta na predmetot na `albata nadminuva 600
evra.
●Specijalna procedura za slu~aite na
,,Betriebsverfassungsgesetz" (Akt koj go regulira
Specifi~nosti
u~estvoto na rabotnicite vo pretprijatieto)
● Me|uvremen sudski nalog

Grcija
Specijalizirani
Da
kursevi
Sozdavawe
Sostav prva
Eden sudija ili nekolku sudii
instanca
Nazna~uvawe na

267
~lenovi
Porotnici -----------------------------------------------------
Obuka dadena na
porotnicite
Relativno poednostavena i brza specijalna
Procedura
procedura - ~len 663 Zakon za gra|anska procedura
Individualni
Koi proizleguvat od rabotniot odnos
sporovi
Kolektivni Koi proizleguvaat od kolektivniot dogovor ili od
sporovi odredbite so sli~no gledi{te
Prethodno mirovno
Da
re{avawe
• Li~no
• Od advokat
Pretstavuvawe • Rabotodava~ite da bidat zastapuvani od nivno
profesionalno lice ili od lice vraboteno vo
rakovodstvoto
Tro{oci Malku pomali tro{oci od gra|anskata parnica
• @alba
Instanci
• Povtorno razgleduvawe
Primena
Vreme
Specifi~nosti

Ungarija
Specijalizirani
Izdvoeni sudovi za rabotni odnosi
kursevi
Sozdavawe Vo 1972 godina
Tri ~lenovi:
Sostav prva instanca • Eden profesionalen sudija
• Dva porotnika
• Izbrani od strana na generalnoto sobranie na
okru`nata samouprava
Nazna~uvawe na • Nominirani na prvo mesto od strana na sindikati
~lenovi i organizacii na rabotodava~i
• Vo praktikata, najgolem broj na porotnicite se
penzionirani rabotnici nominirani za 4 godini.
Porotnici Samo vo prvata instanca
Obuka dadena na
Pravni seminari + konferencii
porotnicite
Procedura Zakon za gra|anska procedura
Individualni @albi vo vrska so vrabotuvaweto zasnovani na
sporovi zakonot ili kolektivniot dogovor
Povreda na pravata na sindikatite i na
Kolektivni sporovi
rabotni~kite soveti
Faza na pomiruvawe na po~etokot na sudskiot
Prethodno mirovno
proces
re{avawe

268
 Mo`no zastapuvawe od strana na sindikatot i
Pretstavuvawe
organizaciite na rabotodava~ite
Nema sudski taksi za vrabotenite; tro{ocite za
advokat se pla}aat od stranata {to go gubi sporot;
Tro{oci
pravna pomo{; nazna~uvawe na advokat na stranata
so primawe pod odredena granica
• Sud za rabotni odnosi
• Okru`en sud (nema specijalni sudski oddelenija,
Instanci
tuku specijalizirani sudii)
• Vrhoven sud
• Prviot proces mora da se planira vo rok od 15
dena od podnesuvawe na slu~ajot
Vreme
• Prednost imaat slu~ai koi se stremat kon
povtorno postavuvawe
Sudovite isto taka sudat i za:
● Inspekcija za rabotni odnosi
Specifi~nosti
• Zdravstvo i bezbednost
● Socijalna za{tita

Italija
Specijalizirani
Da, integrirani vo gra|anskiot sistem
kursevi
Sozdavawe So zakon vo 1928 godina
• Eden profesionalen sudija
Sostav prva instanca
Nazna~uvawe na
~lenovi
Lai~ki sudii ----------------------------------------------
Obuka dadena na
Sredbi + seminari
porotnicite
• Brzina
• Neposrednost
Procedura • Akcent na oralnite dokazi
• Pogolema vlast na istra`nata inicijativa vo
vodeweto na soslu{uvawe doverena na sudijata
• Privatni zakonski sporovi
Individualni • Pra{awata za socijalno osiguruvawe i socijalna
sporovi bezbednost
• Sporovi na dr`avnite slu`benici
--------------------------------------------------------
Kolektivni sporovi
• Zadol`itelna e aktivnosta na pregovarawe, bilo
Prethodno mirovno vo javnite slu`bi ili od postapkite na
re{avawe kolektivniot dogovor
• Posreduvawe na sudijata
• Advokat
Pretstavuvawe • Sindikatite vo svoe ime
• Vo ime na nivnite ~lenovi samo so odreden

269
 zastapnik
Tro{oci Pravna pomo{
• Tribunal
• Specijalizirana sekcija za trud na apelacioniot
Instanci
sud
• Core di Cassazione
Vedna{ izvr{livi, no mora da se bara suspenzija na
Primena
apelacioniot sudija
Proceduralnite pravila mo`at da dozvolat sudski
proces do poslednata (prva + vtora instanca ) okolu
Vreme
edna godina

Itna procedura:
Dobra pri~ina za pla{ewe e deka, zaradi
odolgovlekuvawata vo sudskata postapka, pravoto
Specifi~nosti
koe se brani da pretrpi bliska opasnost i
nepopravliva {teta
- brza i efektivna za{tita

Luksemburg
Specijalizirani
Da
kursevi
Sozdavawe So zakon 1989 godina
• Sudija pretsedava~
• Dvajca porotnici, izbrani od sudijata, eden od
Sostav prva instanca stranata na rabotodava~ot i eden od stranata na
vraboteniot, kako od strana na slu`benicite ili
od strana na manuelnite rabotnici vo zavisnost od
stranata na slu~ajot
Nazna~uvawe na Od Ministerstvoto za pravda po izvestuvaweto od
~lenovi ministerot za trud za period od ~etiri godini
Porotnici
• Se sledat procedurite primenlivi za obi~nite
Procedura sudovi
• Procedura na sudski nalog
Se odnesuvaat na dogovori za vrabotuvawe koi
Individualni
proizleguvaat pome|u rabotodava~ite i
sporovi
vrabotenite
Kolektivni sporovi
Prethodno mirovno
re{avawe
Pretstavuvawe
Tro{oci
• Rabotni~kite tribunali se sudovi od najvisoka
instanca za mali `albi
Instanci
• Apelacionen sud, dva specijalizirani oddeli vo
slu~ai za rabotni sporovi

270
 • Sud za rabotni odnosi na povisoko nivo
• Sojuzen vrhoven sud za rabotni odnosi
Primena Site presudi za pla}awe se avtomatski primenlivi
Vreme
● Itni sudski odluki
• Poni{tuvawe na otpu{taweto
• Nalog za povtorno postavuvawe
• Za{tita na majkite od otpu{tawe
Specifi~nosti • Za{tita od otpu{tawe na pretstavnici na
vrabotenite na nivo na komisija
• Za{tita od otpu{tawe na ~lenovi na komitet na
vrabotenite
● Za{tita od otpu{tawe na ~lenovi na zdru`en
rabotni~ki komitet

Holandija
Ne - gra|anski sporovi povrzani so dogovorno
Specijalizirani
vrabotuvawe ili kolektiven dogovor doa|aat pod
kursevi
nadle`nost na redovnite sudovi
Sozdavawe So dva op{ti zakoni i nekolku posebni zakoni
Sostav prva instanca Profesionalni sudii
Nazna~uvawe na
Od strana na kralicata do`ivotno
~lenovi
Porotnici Nema
Procedura Osnovna i kratkoro~na procedura
Individualni
Da
sporovi
Kolektivni sporovi Da
Ne, no se vr{i eksperiment vo eden od dvata
Prethodno mirovno okru`ni sudovi.
re{avawe Za vreme na procedurata sudijata mo`e da predlo`i
posreduvawe - ne e zadol`itelno
Pretstavuvawe Vo okru`nite sudovi potreben e zastapnik
• Glavno, sistem na pravna pomo{
Tro{oci • Niski proceduralni + finansiski pragovi
• Vo zavisnost od prihodot
• Okru`ni sudovi (19) (so nekolku okru`ni sudovi -
sudijata sedi sam)
Instanci
• Apelacioni sudovi (5)
• Vrhoven sud
Vreme Vo prosek na 6 meseci
Dokolku e potrebna itna odluka, poseben sudija
Specifi~nosti
mo`e da ja dade krajnata odluka

Portugalija
Specijalizirani Da, integrirani vo gra|anskiot sistem, no nekoi
kursevi delovi od zemjata ne se pokrieni
Sozdavawe

271
Sostav prva instanca Eden profesionalen sudija
Nazna~uvawe na
Izbran od vrhovniot sovet na sudii
~lenovi
Lai~ki sudii Ne
Obuka dadena na Predlo`uva~koto telo dava specijalna obuka za
porotnicite zakonot
• Zakon za procedura za rabotni odnosi
• Brzi
• Poednostaveni
Procedura • Sudot mo`e da odlu~uva pod domenot na
su{tinskoto barawe na molitelot
• Kabinetot na javniot obvinitel mora da obezbedi
pravna pomo{ i da gi zastapuva vrabotenite,
dokolku tie nemaat advokat
Site gra|anski sporovi proizleguvat od dogovorot
za vrabotuvawe koi proizleguvaat od
individualniot odnos za vrabotuvawe na
Individualni
vraboteniot, koj se pro{iruva na pomo{ni raboti
sporovi
kako {to se nezgodi na rabota i profesionalna
bolest, socijalna za{tita i socijalna pomo{ i
rabotni odnosi
Poni{tuvaweto na klauzuli vo kolektivnite
Kolektivni sporovi
dogovori koi se smeta deka go prekr{uvaat zakonot
Prethodno mirovno
Da
re{avawe
• Sindikatite mo`e da bidat prisutni ili da
pomognat dokolku vraboteniot za koj stanuva zbor
ne se sprotivstavuva
Pretstavuvawe • Sindikatite mo`e da ne go zastapuvaat ili da
deluvaat kako zamena, osven dokolku vraboteniot za
koj stanuva zbor ima referent na sindikatot ili e
rabotni~ki pretstavnik (dokolku nema prigovor)
Tro{oci Pomalku tro{oci otkolku gra|anskata parnica
• Sud za rabotni odnosi
Instanci • Socijalno oddelenie na apelacionite sudovi
• Socijalno oddelenie na vrhovniot sud
4 - 12 meseci: prva instanca
Vreme 2 - 3 godini: `alba
4 - 5 godini: vrhoven sud

Slovenija
Specijalizirani
Da
kursevi
Sozdavawe
• Profesionalni sudii
• Porotnici od stranata na vraboteniot i od
Sostav prva instanca stranata na rabotodava~ot
• Individualni sporovi: tri sudii, 1
profesionalen sudija i dvajca lai~ki sudii

272
 • Kolektivni sporovi: pet sudii, 1 profesionalen
sudija i ~etiri porotnici
Izbrani od strana na Nacionalnoto sobranie na
Slovenija
• Profesionalni sudii: po predlogot na sudskiot
Nazna~uvawe na
sovet
~lenovi
• Porotnici: spisok na kandidati podgotven i od
vrabotenite i od stranata na rabotodava~ite
• Se izbiraat za 5 godini, reizbor
Porotnici Samo vo prvata instanca
Glavno sudii so praktika i so poznavawe vo
Obuka dadena na oblastite na zakonot za trud i socijala se izbiraat
porotnicite kako porotnici
Specijalna obuka na fakultetite za sudii
• Se primenuva Zakonot za gra|anska postapka
Procedura
• Tovarot na dokazot ~esto na rabotodava~ot
Individualni
Da
sporovi
Kolektivni sporovi Da
• Zadol`itelno e soslu{uvawe za re{avawe na
sporot pred sudskiot proces
• Posreduvaweto i arbitra`ata ne se zadol`itelni
Prethodno mirovno
re{avawe • Dokolku arbitra`ata se propi{uva so zakonot
ili kolektivniot dogovor mo`e da se dade tu`ba
samo dokolku prethodnite pregovori ne bile
uspe{ni
Pretstavuvawe
• Sudskite taksi se 70% poniski od onie na
gra|anskata parnica
• Sudot mo`e da gi nametne tro{ocite za
Tro{oci postapkata na samo edna od stranite
• Sudot mo`e da oslobodi edna od stranite
(voobi~aeno vraboteniot) od obvrskata na pla}awe
na sudskite taksi
• Sud od prva instanca
Instanci
• Sud za rabotni odnosi na povisoko nivo

[panija
Specijalizirani
Da, integrirani vo op{tiot sistem
kursevi
1985, 1995 godina so zakon, Akt na procedura za
Sozdavawe
rabotni odnosi
Sostav prva instanca Samo profesionalni sudii (eden)
Nazna~uvawe na
~lenovi
Porotnici ---------------------------------------------------
Obuka dadena na
porotnicite

273
 • Pogolema mo} na sudijata
• Usna
• Besplatna
Procedura • Sudijata mo`e da donese usna odluka bilo vedna{
po soslu{uvaweto ili vo mnogu kratok period
• Da go olesni pristapot na rabotnikot do sudskiot
sistem
Individualni Koi se odnesuvaat na dogovorot za vrabotuvawe
sporovi pome|u rabotodava~ot i eden ili pove}e vraboteni
Koi se odnesuvaat na dogovorot za vrabotuvawe
pome|u rabotodava~ot koj pripa|a na asocijacija na
rabotodava~ite i pretstavnici na vrabotenite vo
Kolektivni sporovi
potfatot, ili sindikati za tolkuvawe na zakonsko
pravilo ili kolektiven dogovor ili da se
predizvika klauzula na kolektivniot dogovor
• Za `albite za rabotni~kite sporovi
zadol`itelno e prethodno dejstvie
Prethodno mirovno • Se probuva sudsko pomiruvawe pred soslu{uvawe
re{avawe na sudskiot proces
• Re{avawe na slu~ajot so pomiruvawe se primenuva
kako sudska odluka
Pretstavnicite se ovlasteni da interveniraat
Sindikatite od svoja smetka vo odnos na
Pretstavuvawe
kolektivnite sporovi + da gi zastapuvaat svoite
~lenovi
• Besplatno
• Besplatna pomo{ od advokat ,,de oficio″; besplaten
Tro{oci sovet od stru~no lice. Sekoja od stranite si gi
pla}a svoite tro{oci za advokat
• Pravna pomo{
• Sud za rabotni odnosi
• Komori na sudot za rabotni odnosi vo povisokite
Instanci
sudovi
• Socijalna komora vo vrhovniot sud
Socijalen sud: 3 meseci;
Vreme
Prva `alba: 6 meseci
Specifi~nosti Sporovi za socijalno osiguruvawe

[vedska
Specijalizirani
Da
kursevi
Sozdavawe 1929 godina
Sedum ~lenovi
• Dvajca profesionalni sudii
• Eden dr`aven slu`benik so poseben uvid vo
Sostav prva instanca
pazarot na rabotna sila
• Dvajca porotnici od sekoja od stranite na
socijalnite partneri

274
Nazna~uvawe na Porotnicite: preporaka od strana na socijalnite
~lenovi partneri + nazna~eni od vladata
14 ~lenovi za 3 godini, reizbor; 13 nazna~eni od
strana osnovnite organizacii na pazarot na
Porotnici
rabotna sila; 14-ot ~len nazna~en bez odreden
mandat (pretstavnik na dr`avata kako rabotodava~
Obuka dadena na
Nema
porotnicite
• Podnesena od strana na sindikatite,
organizaciite na rabotodava~ite ili rabotodava~
Procedura
obvrzan so kolektiven dogovor
• Istiot sudski proces kako kaj op{tite sudovi
Individualni Sporovi koi proizleguvat vo organiziraniot
sporovi sektor na pazarot za rabotna sila
Sporovi koi proizleguvat vo organiziraniot
Kolektivni sporovi
sektor na pazarot za rabotna sila
Prethodno mirovno Stranite imaat obvrska da pregovaraat pred
re{avawe slu~ajot da se zavede vo sudot
Sindikatot gi zastapuva svoite ~lenovi
Organizaciite na pazarot na rabotna sila mo`e da
Pretstavuvawe
gi donesat slu~aite na sud koga se raboti za koj
bilo broj na ~lenovi
Ne pomali; sindikatot obezbeduva besplatna pravna
pomo{ i gi pla}a tro{ocite na vraboteniot
Tro{oci
predizvikani so sudskiot proces dokolku
vraboteniot go dobie slu~ajot
Instanci Nema `alba
Primena
Vreme Nema odredena vremenska ramka - prose~no 6 meseci
Odredeni vidovi na rabotni sporovi mo`e
direktno da se donesat do sudot za rabotni odnosi;
Specifi~nosti drugite vidovi na sporovi mo`e da se dadat na
obi~en okru`en sud, edinstveno vo ovoj slu~aj
mo`na e `alba do sudot za rabotni odnosi

Obedinetoto kralstvo
Specijalizirani
Da, izdvoeni
kursevi
Sozdavawe So statut vo 1972 godina
• Zasedava~: advokat ili advokat koj ima pravo na
zastapuvawe pred povisokite sudovi so iskustvo od
Sostav prva instanca
najmalku sedum godini
• Dva porotnika

275
 • Porotnicite so otvoren konkurs, ne podolgo od
Nazna~uvawe na
sindikatot i organizaciite na rabotodava~ite
~lenovi
• Se izbiraat za 3 godini, reizbor

• Samo vo prvata instanca

Porotnici
• Se pla}aat vrz slobodna osnova na pla}awe

Obuka dadena na Dva dena sedewe vo iskusen sud

porotnicite 1 den obuka sekoja godina

Modelirani, no glavno pomalku restriktivni od

gra|anskite sudovi
Procedura
• Kratka procedura
• Neformalna i fleksibilna

• Barawa koi gi vklu~uvaat pravata od rabotniot

odnos koi proizleguvaat od statutot
Individualni • Barawa na vrabotenite za pari koi se dol`at
sporovi spored dogovorot, ili {teti od povreda na
dogovorot od nad 25,000 funti dokolku baraweto za
nadomest na {teta proizleguva od poni{tuvawe na
vrabotuvawe
Obraboteno do odreden stepen od strana na
Komitetot za centralna arbitra`a + del vo
Kolektivni sporovi tribunalot za rabotni odnosi, na primer
konsultacija za kolektivno otpu{tawe zaradi
vi{ok na rabotna sila
Pottiknuvawe na stranite da baraat pomiruvawe
Prethodno mirovno
preku slu`bite na ACAS (Slu`ba za soveti za
re{avawe
pomiruvawe i arbitra`a)
Zastapuvawe od koj bilo; sindikatite mo`e da
Pretstavuvawe
zastapuvaat
Voobi~aeno pravosilni vo gra|anskite sudovi;
Primena
voobi~aeno ne se na sila dokolku se ~eka `alba
• Nema sudski taksi
Tro{oci • Normalno tro{ocite ne gi pla}a stranata {to
gubi
• Tribunal za rabotni odnosi
Instanci • Apelacionen sud za rabotni odnosi
• Apelacionen sud i Gorniot dom
Mnogu odredeni vremenski granici se primenuvaat
Vreme
za prezentiraweto na pobaruvawata/ `albite
Nema pravna pomo{ za pravno zastapuvawe osven vo
Specifi~nosti Apelacioniot sud onamu kade {to ima kakva bilo
mo`nost

276
KORISTENA LITERATURA

DEL I

Konferencija za Espace judiciaire et social européen, Brisel, noemvri

2001 godina.

Diamantopoulo,A. (2001) Communication to the Belgian presidency, Govor

/01/533.

Duvel,W., Schömann, I., Clawert, S, i Gradev,G. (2003) Labour relations in

south east Europe – a legal overview in 2003 (Rabotni odnosi vo
Jugoisto~na Evropa - praven osvrt vo 2003godina), izve{taj 78 na
ETUI, Brisel.

Casale G. Collective Barganing and the Law in Central and Eastern Europe:
Some Comparative Issues, ILO – International Observatory of Labour Law
(Kolektivno nagoduvawe i zakonot vo Centralna i Isto~na Evropa:
Odredeni komparativni pra{awa, MOT - Me|unarodna opservatorija
na Zakonot za rabotni odnosi)
http://www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/observatory/as_l.htm.

Eironline – Labour Dispute Settlement in four central and Eastern European

Countries (Re{avawe na rabotni sporovi vo ~etiri zemji od
Centralna i Isto~na Evropa)
http://www.eiro.eurofound.eu.int/print/2003/01/study/tn0301101s.html.

Employment Terms and Conditions – Western Europe (Termini i uslovi na

rabota - Zapadna Evropa), 2002, Watson Wyatt Worldwide.

Zaklu~ocite na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat na mehanizam na

nivo na EU za da pomognat da se re{at sporovite 2001/S354/01.

European Commission (2000) Evropska komisija (2000) Communication

from the Commission to the Council, the European Parliament and the Economic
and Social Committee and the Committee of the Regions (Komunikacija od
Komisijata na Sovetot, Evropskiot parlament i Ekonomskiot i
Socijalniot komitet i Komitetot na regionite), Social Policy

277
Agenda, COM (2000) 379 final (Programa za rabota za socijalnata
politika).

European Commission (2002) Evropska komisija (2002) Green paper on

alternative dispute resolution in civil and commercial Law COM (2000) 196
final (Zelen karton za alternativno re{avawe na sporovi so
gra|anskiot i trgovskiot zakon)

Evropska fondacija za podobruvawe na `ivotnite i rabotnite uslovi

(2004) Socijal dialogue and conflict resolution in the acceding countries
(Socijalen dijalog i re{avawe na konflikti vo zemjite koi
pristapuvaat)
http://www. eurofound.eu.int/publications/EF0421.htm.

ILO – European Labourt Court Judges – (MOT - Sudii na Evropskiot sud

za rabotni sporovi)
http://www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/lc.htm.

Schömann, I. (2002) Alternative dispute resolution mechanisms in labour issues:

towards an EU mechanism?( Mehanizmi za alternativno re{avawe na
sporovi va pra{awata od trudot: sprema mehanizamot na EU?)
ETUI Transfer 4/2002 strani 701-707, Brisel.

The regulation of working conditions in the Member States of the European

Union, (Regulirawe na rabotnite uslovi vo zemjite-~lenki na
Evropskata unija,Tom 1 Comparative labour law of the Member States, DG
employment and social affairs,(Komparativen zakon za rabotni odnosi na
zemjite-~lenki, DG vrabotuvawe i socijalni raboti) 1999 godina,
Luksemburg.

Union syndicale suisse (2003) Les conflicts de travail et leur règlement à la

lumiere de la réglementation internationale, Séminaire USS/Comp’act,
oktomvri 2003.

Valdés Dal-Ré,F. (2002) Synthesis report on concilliation, mediation and

arbitration in the European Union Countries, European Commission. (Sinteza
na izve{taj za pomiruvawe, potrduvawe i arbitra`a vo zemjite na
Evropskata unija, Evropska komisija)

278
Welz,C.Kauppinen, T. (2004) Social dialogue and conflict resolution in the
acceding countries, European Foundation for the Improvement of Living and
Working conditions. (Socijalen dijalog i re{avawe na konflikti vo
zemjite koi pristapuvaat, Evropska fondacija za podobruvawe na
`ivotnite i rabotnite uslovi.)

DEL II

,,Bundesarbetsgericht – Allgemeines” –
www. Bundesarbetsgericht.dfe/allegemein.html.

ILO – Eighth Meeting of European Labour Court judges, 2000,(MOT - Osma

sredba na sudiite na Evropskiot sud za rabotni odnosi) glaven
izve{taj, Michael Koch
Tabeli: www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/mlaj8/theme1/tablei.htm.

ILO – Ninth Meeting of European Labour Court judges, 2001, pra{alnik

(MOT - Devetta sredba na sudiite na Evropskiot sud za rabotni
odnosi) http:// www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/lc_02.htm.

ILO – Tenth Meeting of European Labour Court judges, 2002, pra{alnik

(MOT - Desetta sredba na sudiite na Evropskiot sud za rabotni
odnosi) http:// www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/lc_03_1.htm.

ILO – Eleventh Meeting of European Labour Court judges, 2003, pra{alnik

(MOT - Edinaesetta sredba na sudiite na Evropskiot sud za rabotni
odnosi) http:// www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/ll/lc_04.htm.

,,Sud za rabotni odnosi" Finska –

www.oikeus.fi/tytuomiostuin/2022.htm

,,Sudovi za rabotni odnosi i sudski sistemi" –

www.fedee.com/labourcourts.html.

“L’organisation de la justice en France”, Ministère de la Justice –

www.justice.gouv.fr/justorg/scph.htm.

www.AuS-Portal.de.

279
Adler Stephan (2002) The role of judges in the implementation of social policies,
(Ulogata na sudiite vo implementacijata na socijalnite politiki)
Me|unaroden ~asopis na komparativniot zakon za trud i industriski
odnosi, Tom 18, Pra{awe 4.

Blenk W, Mischke Carl (1993) European labour courts. Industrial action and
procedural aspects, ILO – Labour-Management Relations Series, 77.
(Evropski sudovi za rabotni sporovi. Industriska akcija i
proceduralni aspekti, MOT-Trud-Serija na odnosi na menaxmentot,
77).

Däubler Wolfgang (1990) Das Arbeitsreicht 2, rororo.

De Roo Annie, Rob Jagtenberg (1994) Settling labour disputes in

Europe,(Re{avawe na rabotni sporovi vo Evropa) Kluwer Law and
Taxation Publishers.

Jacobs Antoine T.J.M. (2004) Labour Law in the Netherlands, (Zakon za

rabotni odnosi vo Holandija) Kluwer Law International.

“Jahresbericht 2002”, der Präsident des BAG.

Lewis Roy, Clark Jon (1993) Employment rights. Industrial tribunals and
arbitration: the case for alternative dispute resolution, (Prava na
vrabotuvawe, industriski tribunali i arbitra`a: slu~aj za
alternativno re{avawe na sporovi) The institute of employment rights.
(Institut za pravata na vrabotuvaweto)

Verdier Jean-Maurice (1996) Droit du travail, 10e édition, Dalloz.

280