P. 1
Aromuni

Aromuni

|Views: 1,965|Likes:
Published by valer_crushuveanlu

More info:

Categories:Types, Research, History
Published by: valer_crushuveanlu on Dec 11, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/10/2013

pdf

text

original

1

D-r Risto Ivanovski

GRCITE, ALBANCITE I VLASITE VE[TA^KI NARODNOSTI

Bitola, R.Makedonija 2009 godina

2

D-r Risto Ivanovski, GRCITE, ALBANCITE I VLASITE VE[TA^KI NARODNOSTI

D-r Risto Ivanovski Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, telefon: 047/258- 133

Berlinsko-vienskata {kola se borele Makedonskiot Poluostrov, od 1809 godina so tn.German Cojne samo Balkanski, da go razdeli, i na nego da sozdade mno{tvo narodi, spored poimite koi postoele, a i taka taa bi mo`ela da vladee, {to i denes va`i. Taka denes mesto eden narod Makedonci=Balkanci so jazik na Belci, pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, sozdala dve grupi narodnosti: tn.Sloveni so jazik na Belci i odrodeni tn.Sloveni so pove}erasni jazici: Grci so dvorasni jazici na Belci i Crnci (Semiti) i Albanci so Vlasi trorasni jazici, dopolnitelno mongolski=skitski=gotski=tatarski=arnautski (gegski).Pa Evropa i SAD so nivnata NATO moraat za navek da se sramat za nivnite krvolo~ni zlostori.

CIP-Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka ″Sv. Kliment Ohridski″- Bitola 94 (497) ″03/19″ IVANOVSKI, Risto Grcite, Albancite i Vlasite ve{ta~ki narodnosti/ Risto Ivanovski. - Bitola: Ivanovski R., 2009. - 175 str; 23 sm. a) Balkan - Istorija - 1889. do 1890. godina. MAKEDONIJA SAMO NA MAKEDONCITE.

3 PREDGOVOR Vo knigata ″Aromuni″ Tom I na Gustav Vajgand1, izdadeno od Srpsko-cincarsko dru{tvo ″Luwina″-Beograd i Edicija ″Moskopoqska zadu`bina″ kwiga III, se gleda deka Vajganovite takanare~eni ″Makedonoromani″ ne mo`at da bidat anti~ki Makedonci, nitu Romani, zatoa{to glasovite=bukvite q, w...se samo tn.slovenski. Zna~i, Vlasite bile tn.Sloveni. Na poslednata strana na knigata, format A5 postoi Bele{ka za pisatelot: ″Gustav Vajgand (Gustav Weigand) se svrstuva vo red na istaknati germanski romanisti. Bil roden 01.02.1860. godina vo Duizburg, a po~inal vo Belgershajn (oblast Grim) 8.07. 1930 godina. Od 1896. godina raboti kako profesor vo Lajpcig vo kogo, 1893. godina, osnoval Institut za romanski jazik. Vo tekot na svojata dolgogodi{na rabota gi objavil slednite dela: - ′Lingvisti~ki atlas na dako-romanskoto jazi~no govorno podra~je′ (1898-1909) - ′Jazik na Vlasite od Olimp′ (1888.) - ′Vlahomeglen′ (1892) - ′Aromani′ (vo dva toma, 1894/95.) - ′Prakti~na gramatika na aromanskiot jazik′ (1903., II izdanie 1918.) Pokraj ostanatoto, objavil i mnogu drugi zna~ajni raboti vo vrska so romanskiot jazik i razli~nite dijalekti na romanskiot. Svestran po interesirawe i obrazuvawe go dal svojot doprinos vo izu~uvawe na albanskiot i bugarskiot jazik″. Kako predgovor na izdava~ot se naveduva: ″I ovoj mesec maj Srpsko-cincarskoto dru{tvo ′Luwina′ objavuva nova kniga vo ramkite na svojata edicija ′Moskopoqska zadu`bina′. Po ′Gramatika na cincarskiot jazik′ i ′Zaboraveni starobalkanci′ na ~itatelite ovoj pat im se pru`a prviot tom na deloto ′Aromuni′, na poznatiot germanski romanist Gustav Vajgand (Gustav Weigand). Ova delo dosega ne e prevedeno na srpski jazik, a na poznava~ite na literaturata za Cincarite (ili Aromunite, {to terminot koj vo naukata go vnel G.Vajgand) e poznat kako delo koe naj~esto se citira vo literaturata koja se bavi so problemite na ovoj etnos. Potrebata da se potikne prou~uvaweto, neguvaweto i afirmacija na cincarskite tradicii i kultura, bil eden od motivite za formirawe na ′Luwine′. Ako so ova izdanie del na taa blagorodna cel se realizira, Dru{tvoto ima razlozi da bide zadovolno so postignatoto....″. Cincarite Aromuni gi narekuva Vajgand, koj vnesuva zbrki i vo taka od Germancite prezbrkana istorija. Novica Miti}, vo ″Ov~arstvo″, od 1964 godina,Beograd, pi{i: Karaka~anskiot ili crni vla{ki soj na pramenka nastanal vo Makedonija. Taa ja ima vo Tesalija, Trakija i Anadolija. ″Crnata vla{ka ili karaka~anska ovca e avtohtona pramenka, koja otsekoga{ ja odgleduvale Vlasite i Karaka~anite za koja se misli, po Mitrovi} (1926) deka se direktni potomci na starosedelcite na Balkanskiot poluostrov Iliri i Tra~ani. Spored Popovi} (1937) tie ne se izgradile kako narod. Nemale svoe pismo, nitu kni`even jazik, nitu stalno mesto na `iveewe, bile vistinski nomadi. So ~ustvuvale bliski ili ednakvi na Grcite, Makedoncite, Srbite, Bugarite, Albancite ili Romancite. Maj~in jazik na Vlasite e romanski a na Karaka~anite gr~ki. So tekot na vremeto po~nale da go napu{taat nomadskiot `ivot, da se bavaat so trgovija i spored Popovi} (1937) da go primaat jazikot i obi~aite na zemjata kade se naselile. Taka kaj nas gi narekuvaat ′Cincari′ ″. Sledi Predgovor na avtorot: ″Kako iznesov u{te vo II tom, koj izlegol od pe~at pred godina dena, naziv ′Aromuni′ se odnesuva na narodot na jugozapadniot del na Balkanskiot Poluostrov koj govori vla{ki, a se ozna~uva u{te so nazivite: ′Makedovlasi′, ′Ju`ni Rumuni′. ′Pindski Vlasi′, TransdunaGustav Vajgand, Aromuni, Etnografska, filolo{ka i istorijska istra`ivawa. Takozvani ″Makedoromani″ ili Cincari. Tom I. Srpsko-cincarsko dru{tvo- Beograd, 1995 godina. Vidlivo e deka so ovoj avtor po~nalo imeto Makedonci da im se poklonuva na Vlasite=Ov~arite, a Makedoncite se da bidat, samo ne Makedonci. Me|utoa, Vlasite od Moskopole...denes govorat trorasen jazik,a ne jazik na Belci.
1

4

vski Vlasi′, ′Kucovlasi′, ′Cincari′ itn. Site ovie nazivi se neadekvatni vo pogled na oznakite na teritoirijalnata rasprostranetost i potekloto, ili se, pak, pe`orativi, kako {to toa e slu~aj so dvata posledni dva navedeni. Bidej}i, ipak, i na krajot mora da se postigne soglasnost okolu eden naziv, go predlo`iv onoj naziv so koj ovoj narod se oslovuva na site podra~ja, a toa e: ′Aromuni′ {to pretstavuva germanski oblik za ′Aromani′. Ne mi pa|alo na pamet da go zemam ovoj naziv ili da go izvedam od Miklo{i}eviot oblik ′Rumuni′, kako {to Gustav Majer ova mi go podmetnal vo svojata kritika vo ′Indogermankite istra`uvawa′. Za Rumunite od Dakija ve}e postoi op{ti naziv koj e vo upotreba: ′Rumuni′ (Rumäne) te zatoa Miklo{i}eviot naziv e suvi{en, ama za Armunite ne postoi elementaren oblik, te eden takov oblik e neophoden. [to, zna~i, bilo poprirodno, otkolku da im se ostavi samite sebe da se nazivat so sopstveno ime, ama vo sekoj slu~aj vo germanski oblik. Rumunite mo`at da go transkribiraat ovoj naziv vo ′Aromanü′ ili ′Armâni′ oti za niv se odnesuva, a za Germancite toa e nebitno oti ne im e nepoznata dinstikcija na glasovite ′á′ i ′Ÿ′. Toa ne mo`e da se izbere favorizovaniot naziv na Huga [uharata i na nekoi drugi ′Ju`ni Rumuni′, sum gi pretstavil na 296. strana; So niv mo`e da se ozna~at Rumunite na Dakija koi `iveat ju`nom od Dunav, i koi duri se pobrojni vo odnos na Rumunite na Dobruxa otkolku Aromuni. Deka nekoj predlo`il poprikladen naziv, porado bi go prifatil, a bidej}i ova ne se slu~ilo, ostanuvam kaj ovoj naziv (Aromuni) koi ne gi izumiv, ama koj e vo naj{iroka narodna upotreba. (Pak, Vlasite denes ne se vikaat Aromuni, tuku samo Vlasi=Vlahi, R.I.) Ovoj I tom na moeto delo za narodot Aromuni sodr`i izve{taj za patuvaweto koe go prevzedov vo vremeto od 30. april 1889. do 24. maj 1890. godina po Makedonija, Albanija, Epir i Grcija. Kratok prestoj vo Srbija, Ungarija i Istra, koj sledel po toa, nudelo suvi{no malku novo {to bi se isplatilo pi{eweto. Ne nameravam ni{to drugo, tuku da gi opi{uvam svoite do`ivuvawa od patuvawata- na ednostaven i objektiven na~in, kako i zemja a posebno lu|eto, prevashodno narodot Aromuni, a potoa i site narodi koi `iveat vo kontakt so niv. Se vo me|uvreme spoznaeto namerno sum go dr`el podaleku od sebe i toa naro~ito tamu kade bi mo`elo da se potisne mojata filolo{ka nastroenost vo pogled na nekoi pogre{ni objasnuvawa, taka ova objasnuvawe sum go popi{al vo ′napomenite′, a specifi~niot etnografski i geografski materijal go smestiv vo tri prilozi. So pomo{ na menskiot registar i registrina poimite (koi se najduvaat na krajot na tomot) se olesnuva baraweto na mestata koi se navedeni vo opisite i zabele{kite za najrazli~nite raboti, a isto taka se pru`aat objasnuvawa za po~estoto koristewe na izrazite koi ne postojat vo germanskiot. Prilo`enite fotografii i graviri zasnivaat na sopstveni snimki, osven onie doneseni pod reden broj VIII, koi g. Papahaxi mi gi ostavil na raspolagawe. Na ovoj gospodin mu sum blagodaren, pokraj ostanatoto, u{te i za nekoi vredni informacii. Daleku od toa da tvrdam deka moite dela ili pak prilo`enata geografska karta se li{eni od gre{ki ili zabludi, ipak sum svesen na toa deka ne mi mo`el da mi promakne nekoj nesporazum, da mo`da se provleklo i ne{to pogre{no, ama toa so sigurnost mo`am da tvrdam deka se {to sum publikuval odgovara na najdobroto znaew i svest, te da ne e napi{ano na osnova na predrasudi na bilo koj vid. Se podrazbira deka vo centar na moite istra`uvawa bile pove}e zastapeni Aromunite otkolku drugite narodi, i ne postoi bilo kakva druga prednost, osven ova. Svoeto vnimanie isto taka sum go usmeril na socijalni, kulturni i politi~ki odnosi; kako lu|eto `iveat, {to mislat, koi se nivnite nastojuvawa i borbite; se ova sum go prestavil onaka kako sum go zateknal. Na ovie prostori se vodat ogor~eni i bespo{tedni borbi, pove}e otkolu vo ostanatite zemji na Evropa, kako onie so umni sredstva, taka i onie so vistinsko oru`je: borba za politi~ka, kulturna i konfesionalna nadmo}nost, borba za `ivot i materijalna dobra, a samo so slabo razvienite soobra}ajnici i stalniot nadyor na turskata vlast mo`e da se zablagodari sosem sporadi~no da se podigne zavesata pred koja Evropa frla u`asen pogled na ovo bojno popri{te. @iveej}i denes vo kultiviranata zemja so u`as se prisetuvame na ovie nesre}ni zemji i zborovi koi mi nedostasuvaat da bi gi izrazil site svoi srxbi poradi sramnata sostojba kakva- na sram na Evropa- denes u{te vladee vo Albanija i vo vnatre{nosta na Makedonija, vo zemjite vo koi samovolno i so fanatizam triumfiraat nad elementarnoto pravo, kade so podjaremuvawe i surovost slobodno se potiknuva, kade na dneven red so utamni~uvawe i progonuvawe na nevini kako i gola smrt, kade nikoj ne e siguren za svoj `ivot. Se toa se sostojbi za koi ne mo`at da

5 se okrivat Turcite kako takvi, tuku celokupen propadnat i korumpiran sistem na vlasta i netrpenie na fanatiziranite muslimani- kako Turci, taka u{te polo{i: Albanci. Da ne bi podlegnal na preteruvawe, gi navediv samo onie nastani koi li~no sum gi do`iveal ili onie za koi mi govorele potpolno pouzdani izvori, svesno sum gi potiskal i onie nastani koi povremeno mi soop{tuvale bugarskite ili albanskite selani, aromunski kiraxii i ov~ari2 oti sum se trudel da gi navedam site onie {to e povolno za vladea~kiot narod i toa da go istaknam vo prv plan. Pa ipak, kako vo Predgovorot ne sakam da posvetam vnimanie na moeto preovladuva~ko ~ustvo bes poradi muslimanskata svirepost, moram da dadam izraz na svoeto li~ni, vnatre{no so`aluvwe za potla~eneoto hristijansko stanovni{tvo.3 Se nadevame deka ipak edna{ }e dojde trenutok koga sramnata turska vlast }e i se napravi krajot.4 I me|u ovie narodi ima dobri i blagorodni lu|e, ama najgolem del e fanati~no protiv hristijanite, a samo koga se prinudeni od obyir prema Evropa, se poka`uva trpenie, dodeka dobrovolno nikoga{ do sega ne davale garancija za podobruvawe na ploo`bata na potla~enite. Onoj- koj, kako Tur~in, ima smisol za udobna, trula ugodnost, za svoj ′}ev′, toj razmisluva samo za toa kako da se ′zamasti′ od rabotata na pot~inetite, toj mu pridava na svojot kulturen napredok neprijatelska konotacija vo opravdaniot strav deka }e go napravi krajot na vladea~kiot, srednovekovniot sistem. Mi ostanuva, na krajot, da ja izrazam svojata blagodarnost na u~enite zdru`enija: na Kralskoto Saksonsko Dru{tvo na nauka vo Lajpcig, kako i na Kralskata Akademija vo Berlin i Kralskata Pruska Vlada za izda{nata pomo{ i podr{ka, {to mi ovozmo`ilo ova patuvawe. Tretiot tom: ′Etimolo{ki re~nik na aromunskiot jazik′- }e mo`e da se pojavi od pe~at tek za dve do tri godini, bidej}i prethodno mora potpolno da se publikuva ′Codex Dimoniu′5 od kogo e objaven tek eden negov mal del. Ova delo e posveteno na mojata draga sopruga kako skromen izraz na mojata blagodarnost {to se poma~ila da gi preto~i moite stenogrami vo pi{aniot tekst i izvr{i korektura na pi{anoto. Lajpcig, juni 1895. G.V.″ Sledi sodr`ina. ″I POGLAVIE Proletta 1889. godina
2

Berlinsko-vienskata {kola se borele Makedonskiot Poluostrov, a od 1809 godina so tn.German Cojne samo Balkanski, da go razdeli, i na nego da sozdade mno{tvo narodi, spored poimite koi postoele, i taka taa bi mo`ela da vladee, {to i denes va`i. Ova mo`e da se vidi od ova dovde izlo`enoto, kako i ova ovde: Turci za muslimani, a negovite Albanci bile muslimani=Turci i pravoslavni=Grci. Ova bilo i nejzino delo, koga i po nejzin nalog sultanot ja ukinal makedonskata narodna=bulgarna Ohridska arhiepiskopija, a opstoila makedonskata carska Carigradska patrijar{ija so pripadnici Grci. Od Frankite Makedoncite bile navredlivo nare~eni Greiki, tie kako dojdenci da ja napu{tat ju`na Italija. Ova Makedoncite go odbivale i nego prifa}ale navredlivoto ime Greiki=dojdenci, od grei, za{to imalo i raspravii itn. Sledi toj da govori za Bulgari, ama i negovi, samo negovi Aromuni, koi bile kiraxii i ov~ari. A poimot Vlasi ozna~uval samo ov~ar: vlasi=vlasina, vlai=vlaina, vlainka... 3 Protiv Makedonija=Pravoslavieto otsekoga{ bil Rim. Tokmu zatoa toj vo sojuz so islamot postepeno nego go uni{tuval. Sledi tn.Germani, Angli~ani, Francuzi...da se borat protiv pravoslavnite, a go podr`uvale Otomanskoto Carstvo, ~ij za{titnici bile Albancite, Muslimanite (Skiptari=Toski i Arnauti=Gegi)...Bidej}i Vlasite ne go prifatile katolicizmot, Rim niv im go svrtil Ali-pa{a Janinski...Niv gi prifatile Osmanite.Vlasite bile latinizirani Pelazgi. Sledi nivniot tn.slovenski jazik da se latinizira=semitizira, a spored antropolozite Semitite bile Crnci. Site onie koi ne govorele pelazgiski=tn.slovenski, jazik na Belci, bile odrodeni Belci=Pelazgi. Tokmu za niv se zalagal avtorot. A i za onie ~ij jazik sodr`i i gotski=tataroturski zborovi:tn.Albanci,Vlasi, Turci... 4 Denes vo R.Makedonija najsiromasi se Makedoncite,no ne Vlasite, Skiptarite i drugite Muslimani. 5 Zavr{etokot u e samo brigiski=brzja~ki dativ. Tokmu Vlasite (Ov~arite) i Skiptarite (skiptar= `ezlo=stap, so nego samo balisti) se samo odrodeni Brzjaci. A pa tie gi imaat site brzja~ki glasovi.

6 1. Patuvawe za Bitola (30. april- 3. maj) Vo Gradsko stignav po ~etirieset~asovno patuvawe od Lajpcig i ova,voedno, bila posledna stanica na `elezni~kata pruga Belgrad- Solun. Bidej}i ve}e bilo 16 ~asot, sakav u{te istiot den da se pribli`am do celta na svoeto patuvawe: Bitola. Ni vo eden od dvata postoe~ki anovi ne mo`elo da se dobie udobna kola, taka so te{ko srce morav da se odlu~am da zemam taqigi koi voop{te nemale amortizeri, bile vo oblik sanduk vo kogo mo`e da se le`i ili sedi so ispru`eni noze. Vo 17 ~asot go prodol`iv patuvaweto vo ovie taqigi koi gi vle~ele dva ubogi kowi. Na po~etokot se dvi`evme so umeren kas po polskiot pat, a koga sme izbile na regionalniot pat tek toga{ po~nala da se ~ustvuva seta neudobnost na mojata polo`ba. Stesnat pome|u osum par~iwa na mojot baga` taqigite me frlale ~as nalevo, ~as nadesno, a koga bi se pribli`ile na onie dlaboki popre~ni kanali koja gi izlokal do`dot ({to ~esto se slu~uvalo), toga{ o~ajni~ki se oslonuvav na rakata kako vonekolku bi ja amortiziral snagata na udarot. Izgleda na ko~ija{ot ni{to ne mu pre~elo. Navaluval na kowite, a pravel pauza samo koga vitkal nova cigara. Za toa vreme prona{ol originalno mesto za korba~,- ednostavno bi ja zavlekol zavrat negovata dr{ka. Okolu 22 ~asot prispeavme vo an Rakle. Malkubrojnite sobi bile zafateni i da ne bil eden turski oficer koj go slu{nal moeto doa|awe i bil qubezen da mi ja ostapi svojata soba, morav da go razapnam svojot {ator vo hodnikot me|u trgovcite so krzno. Vo 03 ~asot go prodol`iv patot vo dru{tvo na dvajca aromunski trgovci od Neveska. Dvata gospodini koi doa|ale od Rumunija, gi zapoznav na grani~niot premin i rado im se pridru`iv. Bidej}i patot vodel niz strmnata uzbrdica, moravme da prodol`ime pe{. No}ta bila vidliva od svetlosta na yvezdite, vozduhot prijaten i blag a stotina slavei se slu{alo niz grmu{kite. Od razlika od drugite ju`noevropski zemji, ovde se pru`a polna za{tita na ovie ptici i nikade ne se slu~uva kradewe na ptici peva~ici da bi se u`ivalo vo niv. Strancite vo gradovite gi iznenaduva golemiot broj na gulabi koi nesmetano letat naokolu i se gnezdat po streite na ku}ite. Vo toa primerot na Turcite deluval oblagodaruva~ki na hristijanite.6 Ama, da se vratime ipak na patuvaweto. Po pove}e uzastopni prekini na patuvaweto kako posledica na pukaweto na trkaloto (koe go povrzuvavme so fortomi), okolu 11 ~asot stignavme vo grad~eto Prilep.Go iskoristiv tro~asovnoto zadr`uvawe kako bi ja ja posetil rumunskata {kola koja e podignata za tamo{nata aromunska kolonija, koja se najduvala me|u mnozinstvoto, bugarskoto naselenie.7 Prodol`uvaweto na patuvaweto niz ednolikata ravnica proteklo brzo. Okolu 18 ~asot stignavme vo Bitola, kade me napu{tile moite pridru`nici. Bev radosten {to kone~no mo`am da go napu{tam ovoj ′sanduk′ ama brojni, sini modrici u{te zadolgo me potsetuvale na toj pat. So radost bev primen vo gostoqubiva ku}a na mojot prijatel Perikle Robe8 koga go zapoznav u{te vo Lajpcig i ve}e edna{ go posetiv na svojot pat 1887. godina. Mnogu mu zablagodaruvam na negoviot sovet i negovoto poznavawe na tamo{nite priliki, oti, ipak, bez nego mnogu bi mi promaklo. 2. Bitola (3. - 17. maj) Bitola bilo najprikladno mesto od kogo mo`ev da ja prevzemam svojata tura vo aromunskite sela vo Zapadna Makedonija.9 Ovde sekoga{ se vra}av do esenta koga sum odel za
Avtorot razlikuval muslimani=Turci i hristijani.Od 1767 godina hristijanite bile samo Grci. Koga nemalo srpska, gr~ka, bugarska i skiptarska=albanska dr`ava, nejzinite `iteli bile Turci i Grci. 7 Avtorot ne e ~esen koga toj govori romanska {kola za aromunsko (vla{ko) naselenie a i bugarsko mnozinstvo. Vlasite (Ov~arite) vo Epir bile pod Ohridskata arhiepiskopija, {to va`elo za seloto Atina, a i vo Vla{ka. Slu`ben jazik bil jazikot na Ohridskasta arhiepiskopija. Ako taa bila bugarska i nejziniot jazik bil bugarski. Tokmu zatoa vo Epir, Makedonija...Elada...Romanija...`iveele samo Bugari, a od 1767 godina samo Grci. Koga se sozdala dr`avata Elada i Romanija, vo niv imalo Romejci, naslednici na Romejskoto Carstvo so glaven grad Carigrad, a imeto Romanija bilo spored Romeite. Tek so sozdavawe na romanska dr`ava imalo romanski jazik.Pa toj go u~ele Vlasite, koi bile ov~ari... 8 Avtorot ja zaskriva vistinata, zatoa{to Robe bil samo Grk, a negovite prethodnici pred 1767 godina samo Bugari. Ne slu~ajno, negovite sogra|ani sakale da ja vozobnovat Ohridskata arhiepiskopija so jazikot na Kiril Solunski, tn.staroslovenski, a i da gi vnesat maj~inite jazici (govori). Ova nikoga{ ne se slu~ilo so Vlasite, negovite Aromuni, koi do denes se samo Grci a i Romanci, ni{to pove}e. 9 Vo Makedonija nikoga{ nemalo a i denes nema aromunski sela, tuku samo vla{ki. Vajgand ne uspeal...
6

7 Epir i Grcija, ili koga sakav da ja posetam Isto~na Makedonija. Odma sakam da dam rezime na ona {to sum soznal za Bitola za vreme na mojot povtoren prestoj vo nego. ′Monastir′ ili turski ′Manastir′ bugarskite selani u{te go narekuvaat ′Bitoq′ (Bitola), e glaven grad na ovoj vilajet i kako takov e sedi{te na turskata vlast i glaven voen centar. Vo nego se najduvaat konzulati na Grcija, Rusija, Velika Britanija, Avstro-Ungarija, a ovoj potowi gi zastapuva i interesite na Germanskoto Carstvo. Srbija donedavno imala svoj konzul, a vo ponovo vreme e ureden i rumunski konzulat.10 @itelstvoto stalno se zgolemuva i toa poradi doseluvawe na muslimani od Bosna, Srbija i Bugarija koi ovde se nazivaat ′Mohaxir′ (izbeglici).11 Brojot na `itelite iznesuva preku 50.000 i tie pripa|aat na razni nacii. Ne e mo`no da se pru`i poedine~na brojno podatoci za nekoi narodi i nivnite odnosi so drugite. Me|utoa, glavna masa na `itelite ja ~inat Bugarite,12 niv 20.000. Odma sakam da ka`am deka `itelite na Makedonija se nazivaat ′Bugari′, a ne ′Srbi′,13 oti tie samite sebe taka se nazivaat i oti nivniot jazik e eden bugarski dijalekt.14 Vo sekoj slu~aj, primetuvam deka isto~nite i zapadnite Bugari se razlikuvaat vo jazikot i toa mo{ne bitno samo vo akcentot, ama vo morfologijata (dodavawe slova, li~. zam. ′jas′, komparacija, tvorba futur, izostanuvawe infinitiv, itn.), toj potpolno se svrstuva na stranata na bugarskiot, a ne na strana na srpskiot jazik,15 potoa ovoj makedonski jazik da se razviva vo nekoi to~ki na osoben na~in, dodeka srpskiot jazik i isto~nobugarskiot jazik se identi~ni.16 Pra{aweto na nacionalnata pripadnost na Makedoncite voop{te ne smee da se postavuva taka da se pra{a: dali Makedoncite se Srbi ili Bugari,17 tuku: koj narod ima pove}e prava da gi bara za sebe ? Ovaa dilema moraat da ja razre{at slavistite uz sorabotka so etnografite i istori~arite, a ponajmalku ne na povr{en na~in kako toa vo svoeto delo go nudi Gop~evi}: ′Makedonija i Stara Srbija′.(Srpski i isto~nobugarski isti:zapadniot bugarski e makedonski govor, R.I.) [to se odnesuva na pra{aweto na pravoslavata slava na koja Gop~evi} neopravdano polaga golema te`ina, mora da se re~e deka taa se javuva i vo Isto~na Bugarija, duri vo Besarabija, dodeka od druga strana vo Makedonija taa ili voop{to ne se slavi ili se slavi samo poedine~no, kako na primer vo Bitola, kade samo poedini semejstva slavat ′svetec′ ili ′slu`ba′, te ′proslava na semejniot za{titnik′. Isto taka, i Vlasite od Meglen poznavaat sli~ni proslavi, so taa razlika {to vo niv u~estvuva celo selo. [to za mene li~no se odnesuva, ne postoi ni trunka dilema deka Makedoncite moraat da im se pripi{at na Bugarite.18
Srbija, Grcija i Romanija bile dr`avi so svoi crkvi, {to ne bilo i so Bugarija, koja dr`ava stanala vo 1908 godina. Pa zatoa do taa godina nemalo makedonski Bugari, tuku samo naslednici na Ohridskata arhiepiskopija,so tn.staroslovenski i vo dunavskoto kne`estvo Bugarija...Grci od 1767 godina bile Makedoncite i Vlasite.Ama Vlasite bile i Romanci. Romanija za niv izgradila Romanska crkva i Romanski grobi{ta so romanski jazik, a i denes. Nikoga{ i ni{to vo Bitola nema vla{ko, tuku samo romansko. Pak, Makedoncite podignuvale i podignuvaat crkvi. Vakvo ne{to od Vlasite vo Bitola nema. 11 Od niv denes ima ostatoci Arnauti.Tie bile naseleni vo arnautmaala/maxirmaala,no ne skiptarska. 12 Bugari bile pripadnici na Ohridskata arhiepiskopija. Pa vakvi bile i Epircite, a vo Epir bila i Arbanija,za avtorot Albanija.Epir bila makedonska zemja.Iako taa vo 1767 godina bila ukinata,Brigite=Brzjacite,Brigi bile i Epircite (Vlasite so Arbanite), vo Bitola se ~ustvuvale samo verski Bugari. Me|utoa,vo izvorite se govori samo Turci=Muslimani i Grci=Pravoslavni.Tek koga se sozdala dr`avata Grcija, po 1830 godina, poimot Grci stanal politi~ki. Sledi Makedoncite da ne sakat da bidat Grci, nitu bugarski Bugari ([opi), nikako Srbi, tuku kako otsekoga{ Makedonci, verski Bugari. 13 Srbi bile pripadnicite na Pe}ka patrijar{ija,a bugarski Bugari([opi)na Trnovska patrijar{ija. 14 Brigiskiot=brzja~kiot dijalekt ne mo`el da bide bugarski, oti Bugarija pripa|ala vo Makedonija. Taa bila Makedonski Poluostrov. Ova go menala berlinsko-vienskata {kola so Cojne od 1809 godina. 15 Avtorot ne e ~esen, zatoa{to srpskiot jazik ne bil naroden, tuku makedonski jazik na Kiril Solunski... Pak, brzja~kiot i {opskiot bile makedonski govori, a makedonski bile Belgrad, Smederovo... 16 Brzja~kiot govor bil razli~en od isto~nobugarskiot, koj bil kako srpskiot. Avtorot ne e dosleden. 17 Vajgand, vo ″Etnografija na Makedonija″, veli: Bugarite vo Makedonija bile popametni od Bugarite vo Bugarija. Za Albancite (Toskite=Skiptarite) toj veli tie bile pointilgentni od Albancite (Gegite=Arnautite).Zna~i, toj razbiral Bugari=Arnauti Mongoli i Makedonci so Skiptari Belci. Sledi toj ovde da govori za Makedonci. Da ne se izumi Bugarija i Srbija bile makedonski, a isto i Epir. 18 Bez germanski falsifikat Sloveni Srbite, Bugarite, Grcite, Vlasite i Toskite bile Makedonci.
10

8 Drugi po brojnost vo Bitola, po Bugarite, se Muslimanite koi vkupno gi ima 18.000 (bez garnizon), a vo niv ~inat: Turci, Mohaxini i Albanci.19 Aromunite brojat okolu 8.000 lu|e koi voglavno vodat poteklo od razorenite gradovi: Moskopole, Nikolica i Linotopi, a vo ponovo vreme ima `iteli na Kru{evo koi ovde se doseluvaat. Ovie podatci se procena na avstriskiot konzul, g. Poga~era koj iscrpno se bavi so statistika. Izgleda deka moite podatoci se zna~ajno preterani vo pogled na brojot na Aromunite (13.000) koi sum gi dobil od aromunskite izvori. Ne mo`e da bide govor za helenizacija na ovie Aromuni, kako navodi Gop~evi}. Sekade vo semejstvata se govori na aromunski jazik, a ne na gr~ki.20 Taka vo Atina se sretnav so eden broj studenti od Bitola koi se slu`ele vo me|usebna komunikacija so aromunskiot jazik, iako bile pro`eti so gr~ki idei. Koga se slu~i me{awe pome|u Bugari i Aromuni, {to vo Bitola e dosta ~est slu~aj, toga{ prevagnuva sekoga{ bugarskiot jazik kako jazik koj e vo op{ta upotreba vo Bitola, bez obyir dali tatko ili majka e bugarska nacionalnost. Tek vo najnovo vreme zapo~nuva prodor na gr~kiot jazik vo aromunskite i bugarskite semejstva kako posledica na {kolstvoto i zaradi obnovuvawe na ovoj jazik. Gr~kiot element e zastapen tek vo ponekoe semejstvo. Me|utoa, gr~kata partija navistina e so jaka delatnost na Aromunite vo prv red, ama i na Bugarite i vo pomala mera na Albancite, i ovaa partija e daleku pojaka duri i od bugarskata, dodeka rumunskata propaganda vo Bitola u{te sekoga{ ne mo`e da se navede nekoj opipliv broj privrzanici. Broj na {panskite Evrei iznesuva okolu 4.000. Naj~esto se raboti za siroma{ni zanaet~ii, nadni~ari i nosa~i. Samo mal broj semejstva e imoten. Se zapoznav so eden {panski Evrein koga turskata Vlada go ispratila vo Germanija da studira zemjodelie i koj e podolgo vreme vo Bitola kako bi organiziral ogledna zemjodelska stanica, za {to, me|utoa, ne primil potrebni sredstva.Vo pogled na ovde{nite Evrei toj mi rekol da postoi ogromna razlika pome|u niv i Evreite od Solun. Tie od Solun se pointiligentni, rabotni, izvonredni trgovci, dodeka Evreite od Bitola, leni, neobrazuvani i se vtopuvaat vo valkan{tini i beda. Prema sopstvenite zapazuvawa mi se ~ini deka ovoj sud e suvi{en o{tar, oti barem evrejskite zanaetlii potpolno se vredni lu|e koi se zadovolni so skromna zarabotka.21 Isto taka, ne e bezna~aen ni brojot na Ciganite, ama ne mo`am da navedam egzaktni cifri poradi nivnoto stalno doseluvawe i otseluvawe. Tie ponajpred se muzikanti, potkova~i, trgovci so kowi ili posrednici vo proda`ba, ama se bavat i so krpewe lonci. Ovie Cigani so golema ve{tina umeat da prodavaat star kow kako nov ili }opaviot kow da go nateraat vo galop preku kaldrmata. Kupuva~ot, obi~no, suvi{e docna otkriva deka ovakviot kow mo`e da se razdvi`i samo so udari na stap. Me|u Ciganite vladee golema beda. Dirlivo e da se posmatra kako vojnicite od kasarnata donesuvaat ostatoci na hrana na svoite obroci a Ciganite se okupuvaat umiluvaj}i se okolu niv da bi gi podelile tie ostatoci. Toa {to Gop~evi} soop{tuva za ovie vojnici na 119. strana, da sekoja ve~er kukaat da bi ja utolile svojata glad: ′Padi{a ~ok ja{a′, e edna glupa nevistina. Vojnicite se dobro nahraneti i toa se gleda po niv. Duri iako im dol`at plati za podolgo vreme, ipak ne trpat nikakvi oskudici vo hranata, duri ni vo najmalite postai. E jasno deka vo eden grad so tolku mnogu razli~ni nacionalnosti mora da se vodi poliligvinzam. Turski i bugarski jazik gotovo se podednakvo zastapeni. Aromunite govorat, pokraj svojot maj~in jazik u{te i bugarski i gr~ki, a najgolem broj od niv: turski i albanski.22 Mnogu razbiraat duri i {panski jazik oti ~ustvuvaat deka ima dosta isti ili sli~ni zborovi kako i nivniot maj~in jaziik. Sosema e voobi~aeno vo pogolemo dru{tvo istovremeno da se govori so razli~ni jazici. Koga sedev za stolot kaj svojot prijatel, so niv bi go19

Turci, Mohaxini (Arnauti) i Albanci (Skiptari): Mohaxir, h=v, a bez v, e samo Maxir ili Maxar, Ungarec=Mongol. Arnautite imale arnautmaala ili maxirmaala.Tie bile Mongoli:Tatari, ^erkezi... 20 Se govori za helenski=gr~ki jazik, makedonskiot jazik, koine i od nego refirmiraniot katarevusa, kako i romanski ili latiniziran tn.slovenski jazik.Za Votson romanskiot bil latniziran slovenski. 21 Avtorot ne saka Evreite od Bitola da gi pravi ponepapametni=poneiteligentni kako Mongolite. Bidej}i Temnite,Crnci,Indijci i Mongoli, bile so zaedni~ko poteklo,za nego isto: Bugari=Arnauti. 22 Toj govori za albanski (skiptarski=toskanski), no nikade go nema gegskiot=arnautskiot, maxirski.

9 vorel germanski, so negovara majka gr~ki, so sestrata aromunski, so bratot koj odel vo angliska {kola vo Carigrad- angliski. Naredbite na slugite isklu~ivo se izdavaat na bugarski jazik (brzja~ki govor, R.I.). Ako nekoj dojde vo poseta, toga{ pove}e se dr`at na gr~kiot koj va`i za jazik na obrazovanite lu|e, a vo Bitola navistina dobro se govori, podobro otkolku vo najgolemiot broj gradovi na samata Grcija, a jas pove}e sakam da ka`am: vo sklad so kni`evniot jazik. Za ova, pred site, se gri`at {kolite.23 Gr~kata gimnazija e dobro posetuvana i ima marlivi nastavnici. Ova va`i i za `enska {kola ~ija zgrada e poklon na bra}ata Pinika, edno semejstvo koe e naseleno vo Egipet. Edno drugo aromunsko semejstvo, Mu{iko od Bukure{t, ostavila zadu`bina od 20.000 dukati za ma{ka {kola vo Bitola i 8.000 dukati za `enska {kola vo Plaka.24 Najdobrite sloevi na Bitola, koi gi ~inat Aromunite i Bugarite, svoite deca upravo gi ispra}aat vo ovaa {kola. Bugarite poslednite godini vlo`ile golemi naporu ama isto taka postignale golemi uspesi, taka da so vremeto }e gi prevazi}at gr~kite {koli. Rumunskata gimnazija ja posetuvaat gotovo isklu~ivo u~enicite od strana i vo nea ima mo{ne malku u~enici od samata Bitola, dodeka nasproti nea, `enskata {kola stalno se {iri.25 I Turcite imaat svoja gimnazija, dodeka Evreite raspolagaat isklu~ivo so osnovni {koli koi se najduvaat vo `alosna sostojba. Decata na imotnite evrejski semejstva posetuvaat gr~ki {koli, a i rumunska `enska {kola ima eden broj evrejski u~enici.26 Osven nacionalna propaganda koja se kanalizira niz {kolata, postoi i religiozna propaganda. Ovde postoj edna amerikanska misija koja e smestena vo mo{ne ubavata ku}a vo koja se odgleduvaat nekolku bugarski i albanski devoj~ina vo duhot na protestantizmot, rabotlivost i doma}insko gazduvawe. Ponatamu, ovde deluvaat lazaristite koi, izgleda, imaat dosta vlijanie na rumunskata {kola i ja ~ini zna~ajnata prepreka za nejziniot ponatamo{en razvoj vo Bitola, bidej}i na gr~ko-pravoslavnite hristijani ni{to ne e pomrsko od rimokatolicite.27 Vo ovoj grad vladee `iva trgovija i soobra}aj koi ja pospe{uvaat kako mo{ne povolnata geografska polo`ba na obodot na golemata, plodna Pelagonska ravnica, taka i se vkrstuvaat pove}e zna~ajni soobra}ajnici. Edna po{tenska soobra}ajnica vodi od Kor~a, preku Bitola vo Janina (Epir), druga preku Kalmara vo Tesalija, treta vo Solun, ~etvrta za Gradsko prestavuva priklu~ok na po{tata, petata (mada nedovr{ena) vodi preku Ohrid vo srce na Albanija i ponatamu vo krajbre`nite gradovi na Jadran. Nedavno otvorenata `elezni~ka pruga od Solun u{te }e go doprinese potenciraweto na zna~ajot na ovoj grad kako trgovski centar na Zapadna Makedonija i Isto~na Albanija. Izuzetni se: pazarot za `itarica, sto~niot pazar i pazarot za kowi. Cenata na ovcite iznesuva 8 marki vo proletta i pa|a na 4 marki vo esen. Za magarinata se bara 20-80 marki, malite, brdski kowi ~inat 100-160 marki, dodeka jakite kowi na doma{nata rasa ~inat 150-200 marki, a ma|arskite 500-800 marki. Zanaet~iite se grupirani po svoite zanaeti vo odredena ulica kade zaedno stanuvaat, rabotat i ja izlo`uvaat svojata roba na otvoren, drveni tezgi. Za podobrite godini i no}i mo`at da se vidat nivnite poslenici (vokolku semejstvata ne im stanuvaat vo nekoj drug del na gradot) kako zavieni vo }ebiwa le`at vo redovi na kaldrmata. Ovde nivniot no}en mir pomalku se remeti, otkolku vo vnatre{nosta na tezgite. (Ulic=u lice, vlice ku}a, R.I.) Nedelnite va{ari (′pazar′) pru`at posebno {arena slika, koga selanite i selankite se oble~eni vo svojata `ivopisna narodna nosija na te{ko natovareni magarina gi donesuvaat svoite proizvodi. Kromidot, piperkata i lukot gi pronajduvaat svoite brojni milenici. Kolku od niv koi moraat da se zadovolat so ne{to proja i malku ispr`eni piperki, a ipak samo treba da se vidi kako se debeli tie crveni obrazi od Bukovo !!!
Imalo samo Muslimani=Turci i Pravoslavni=Grci. Bidej}i gr~kiot vo Grcija se govorel polo{o od vo Bitola, gr~ki narod so gr~ki jazik nikoga{ pred 1830 godina nemalo. Nivniot jazik bil tn.slovenski. Vo pesnata Mani ima temen vokal koj bil tn.slovenski, kaj Falmerajer e tn.slovenski akcent... 24 Romanija (Vla{ka) so Romanci nemaat ni{to zaedni~ko so Vlasite (Ov~arite) od makedonski Epir. 25 Zna~i, Vlasite od Bitola sakaat da bidat Grci, a Vlasite von Bitola Romanci. Vlasite ne se narod. 26 Vo Bitola imalo gr~ka {kola so makedonskiot koine, a potoa od nego nastanatiot katarevusa. Pokraj gr~ka {kola imalo i romanska {kola so romanski jazik koj bil latiniziran tn.slovenski jazik. Nikade nema ni{to vla{ko.Pak,vo makedonski Epir se govorel venetski=ilirski=tn.slovenski jazik. 27 Se govore{e za Turci=Muslimani i Grci=Pravoslavni, a ovde i Rimokatolici.Samo verski narodi.
23

10 Vo Vitola mo`e eftino da se `ivee vokolku neste ipove}e ~ustvitelen na na~in na pripremawe na jadeweto. Vo sekoj slu~aj morate da se naviknete na lukot i maslinovoto maslo, ako sakate da ostanete podolgo na selo. Sekoga{ mora da se nabavi ov~etina i jaretina, a retko govedina i teletina. Ne{to promena donesuva jagnetinata vo proletta i sviwetinata zima. Postojat razli~ni vidovi zarzavat koi mi bile nepoznati, a isto taka ne se oskudeva so ovo{je, kako: smokva, grozje, diwi i lubenici, ama glavni namirnici za prehrana na siroma{nite sloevi na naselenieto e p~enkaren leb (proja). Kompirot u{te ne steknal pravo gra|anstvo. Klimata na ovoj grad ne e posebna dobra. Vo prolet i esen vladee malarija, a vo leto stoma~na groznica. Uzrocite na mo{ne golemata smrt na naselenieto le`i vo lo{iot kvalitet na vodata, baru{tinata koja le`i na jugozapad na gradot, so ~esto izlivawe na rekata Crna vo re~nata dolina i voneoprezniot na~in na `ivot na niskite sloevi naselenie. Gradskata vlast poku{ava da ja podobri ovaa sostojba so toa {to voveduva kanalizacija, a delimi~no i vodovod. Duri ne `alele zna~ajni tro{oci da se izvr{i postavuvawe kej uz bre`nata reki~ka Dragor koja izvira na obli`nata planina Pelister (2599 m) koja e prekriena so sneg do krajot na juli, a protekuva niz samiot grad. Izgledot na ovie ulici nalikuva na izgled na turskite gradovi voop{te. Zemji{teto e prekrieno so valkani{tini i izmet. Ako vremeto e do`dovito se zapa|a vo o~aj, kako da se odi ponatamu, a ako vremeto e ubavo mora da se vnimava na nekoj pes da ne mu se nagazi na opa{kata, ili vas da ne ve pregazi nekoj nosa~ na teret ili da ne dobiete udar na nekoj {irok teret koj go prenesuva tovarnoto `ivotno. Pri toa, na pazarot vrvi od lu|e: selani, dokoni vojnici, Tur~inki oble~eni kako ′mumii′, valkani Cigani, `eni so ′spakovani′ deca na grb, prosjaci od u`asnite bole{tini, odrpani Evrei, aromunski keraxii vo svoite beli nosii koi gi gonat svoite kowi so glasni povici, trgovec vo frana~ka nosija, se se sudruva i pominuva eden mimo drug, ama nikoj ne e u`urban. Edna{ sum poku{al da napravam snimka na edna ovakva `iva ulica, ama odma se sozdala takva gungula da mi pri{ol eden policaec i me zamolil da odustanam od toa. Za vreme na svojot prestoj vo ovoj grad sklopiv nekolku poznastva. Najnapred, moram da go spomenam avstriskiot konzul g. Poga~er koj mi pru`il aktivna podr{ka vo op{tewe so turskite vlasti i mi obezbedil prijatni ~asovi na najprijatni i najprijatelski mo`en na~in. Ponatamu, od pomo{ mi bile g. Apostol Margarit i negoviot sin Taki, profesori, kako i nekolku u~enici na vi{ite razredi na rumunskata gimnazija, posebno vo pogled jazi~nite i etnografskite studii na Aromunite.28 Vo odnos na albanskiot jazik osobeno blagodarnost mu dol`am na g. Jerasimos Kirija{. 3. Rosna- ~iflik (17.- 23. maj) RosnaDa vo mnogu ne bi zavisel od keraxijata, kupiv eden jak, dobro graden kow. Na `alost,podocna se ispostavilo deka ovoj kow ne bil najpogoen za moite planinski turi, oti imal suvi{no dolgi noze. Vo ravnicata se poka`alo kako izvrsten trka~ki kow. Trgnav 17. maj so svojot prijatel Perikle vo Rosna. Podnosliviot pat nas ne vodel niz dobro obrabotena ravnica na rekata Crna kon Jug. Vo Nego~ani se sklonivme vo anot begaj}i od nevremeto koe izbilo. Ovoj an mu pripa|a na nekoj Aromun, kako {to toa, voostanatoto, skoro sekade e slu~aj vo ovie delovi na Makedonija. Sopstvenikot so par momci gi obezbeduva rabotite dodeka semejstvoto ostanalo vo domovinata, vo planinskoto selo, koe go posetuva vo golemite vremenski razmaci. Obi~no, anxijata ima du}an vo kogo na selanite im prodava se mo`ni proizvodi. Negovata zarabotuva~ka e osredna, a bidej}i negovite potrebi i potrebite na negovoto semejstvo e izrazito skromna, se slu~uva so vremeto da mo`e da se za{tedi pomala suma pari so koi toj se povlekuva vo svoeto planinsko selo koga napolni pedeset godini `ivot. Generalno zemeno, anovite naro~ito ne se ~isti, ama sum voo~il deka anovite koi gi dr`at Aromunite se daleku po~isti otkolku anovite na Bugarite ili Albancite.29
Vidlivo e deka se raboti samo za romanski jazik, ni{to vla{ko. Romanski bile i grobi{tata, a niv od gr~kite gi deli samo eden pat. Tokmu zatoa Vlasite bile samo Grci i Romanci, bez posebno vla{ko. 29 Avtorot potvrduva, deka Vlasite `iveele vo planinite so dovolno voda.I zatoa tie bile samo ov~ari. Brigite=Brzjacite i brzja~kite Skiptari vo ravnicata bile bez dovolno voda, {to ostanala i nivna tradicija/navika.Do denes Vlasite ne se zemjodelci,nitu govedari i sviwari,a vakvi bile Brigite.
28

11 Go prodol`ivme patot koga prestanalo nevremeto. Kaj mestoto Sakulevo ja pregazivme nadojdenata voda na istoimenata reka, a zad mestoto Varbeni preminavme preku mostot koj e opasen po `ivot. Kameniot lak na ovoj most se sru{il taka da ostanala samo edna staza {irina okolu 30 sm po sredina na mostot. Obi~no se java niz vodata, ama ovoj pat toa ne e mo`no oti potokot bil suvi{e nadojden. Neposredno pred Rosna slegovme od patot i svrtivme na nekoj polski pat koj nas ne odvel vo seloto niz ubavi p~eni~ni poliwa. Nas ne do~ekal srdit lave` na pes na koj se sjatile selanite da bi gi pozdravile svoite gospodari na imoti. Ovaa prilika ja iskoristiv da ja opi{am ~iftli~kata ekonomija koja mo{ne e rasprostraneta na turskoto tlo,30 na na~in na koj sum go zapoznal vo Rosna. Duri iako bi se javile izvesni ostapuvawa od odredbite koi ovde va`at, ipak, generalno, sekade e ist odnosot pome|u gospodarite na dobrata i selanite. U{te od daleku mo`e da se razlikuva ~iflik od nekoe drugo selo.Usred brojni, oniski potleu{i se izdignuva edna masivna zgrada vo oblik na kula, koja e oboena vo belo i prekriena so cigli. Toa e stan na gospodarot na dobroto vo kogo toj boravi za vreme na svojata poseta. Mo{ne retko e i negovoto semejstvo. Samiot `ivot na ~iftlikot isuvi{e malku e privle~en za pove}eto bogati sopstvenici, a neretko i opasen. Toa se gleda i po toa da na dolniot sprat obi~no nema prozori, a da gorniot e snabden so pu{karnici. Osven toa, ovaa ku}a le`i usred dvori{te koe e opa{en so visoki yidovi. Vo Rosna pokraj glavnata kapija postoi i doyidana, nekoj vid stra`arnica. Na sekoe dobro ima pove}e stra`ari, gotovo sekoga{ Albanci, na koi im se uka`uva prednost za takvi raboti poradi nivnata vernost,puzdanost i hrabrost.Neizmeni~no {etaat po atarot kako dewe, taka no}e da bi go spre~ile polskiot grabe`, ama i da ({to u{te pozna~ajno) pravovremeno bi ja javile sekoja opasnost od razbojnicite. Ovaa fukara, imeno, e taka drska da prodre vo samo selo, zarobi sopstvenikot na dobroto i za nego iznuduva visoka otkupnina. Vo Rosna vakvi napadi pove}e pati se odbieni.31 Koga edna ve~er zaedno sedevme vo dobro raspolo`enie odedna{ se slu{nalo pukawe ispred seloto, na koj odma upla{eno stanale Perikle i negoviot rodnina Taso i odma ja ugasile lambata. ′Razbojnici′, bilo edino {to mi doviknale vo svojot strav. Odma se poteglo za oru`je i otvoruvawe na pu{karnicite. Site se rasporedivme pokraj sekoja od niv i napnato ~ekavme. Vo dale~inata se za~ulo nekolku hitci. Potoa nekoi pola ~as se pojavile ovie Albanci i javile deka razbojnicite upadnale vo sosedno selo, ama pak gi odbile. Se mi se ~inelo kako mnogu buka niod{to, ama nanovo mo`ev da vidam vo kakov strav `iveat ovie lu|e od razbojnicite. Siroma{nite selani malku ili ni{to ne moraat da se pla{at, bidej}i ionaka nemaat {to da izgubat. Toa posebno se odnesuva na onie koi svoite sredstva za `ivot gi zarabotuvaat rabotej}i makotrpno na nekoj ~iftlik. Zemji{teto, kako i site ku}i na nego pripa|aat na zemjoposednikot koj obrabotuva zemja onolku kolku {to saka, a izvr{iteli mu se kmetovi. Ovie selani dobivaat od 2-5 para volovi, ve}e vo zavisnost od nivniot broj, a toa isto se odnesuva na seme i setva. Od `etvata Vladata go dobiva svojot desetok, a od preostanatite devet desetini se odbija i koli~inata na predadenoto seme, pa tek od preostanata masa se vr{i raspodelba na pola, od koja edna polovina pripa|a na selanite, a vtorata polovina na zemjoposednikot. Vo nekoi ~iftlici ne se odbiva seme za setva. Osven toa, selanite se obvrzani na zemjoposednikot da mu ja stavat na raspolagawe svojata vle~na marva, koga ovoj mora da izvr{i pogolema isporaka. Koga zemjoposednikot e prisuten na svojot imot, toga{ selanite se obvrzani, po red, da go snabduvaat so `ivotni namirnici, kako: so `ivina, jajca, leb itn. Tie stalno gi izdr`uvaat stra`arite. Duri i nim im pripa|a del na zemjata za obrabotka, ama nea besplatno ja obrabotuvaat istite ovie selani. Kako protivusluga za ovie pokloni, zemjodelecot (zemjoposednikot, R.I.) besplatno im pru`a na selanite pasi{ta i ogrevno drvo. Prinosot na lozarstvoto isto taka se deli pome|u zemjoposednikot i selanite, ama cela rabota vo niv ja iznesuvaat samite selani na
Vlasite, koi vo anti~ka=etni~ka Makedonija gi prifatile Osmanite, stanale bogata{i, no ne anti~kite=etni~kite Makedonci. Sledi Vlasite da bidat vo slu`ba na tu|i interesi, a {to va`i i denes. 31 Albancite se ~uvari da go za{titat imot od albanskite razbojnici. ^uvarot i aramijata se hrabri.
30

12 svoite grbovi. Ovde{noto vino e malku oporo, lozjata ne umeat pravilno da go tretiraat i e pravo ~udo prinosite da se tolku bogati iako negata na lozjata e nedostata~na. Ova dobro e taka golemo da 50 naseleni semejstva ne mo`at da go obrabotat, taka golemata oblast se dava vo zakup na selanite na sosednite sela koi, na ime porez, imaat obvrska naesen da ispora~at edna ~etvrtina prinos. I pokraj toa, 1/3 dobra ostanuva neobrabotena sekoja godina. ′So germanskite selani i podobri orudija prinosot bi se upetstru~il′, me uveruva moj prijatel.32 Uprkos na toa, sumata koja ovoj zemjoposednik ja isplatil na dr`avata na ime desetok iznesuvala vo prethodnata godina 26.000 pjasteri33 (okolu 5.000 marki), {to konsenkvetno zna~i deka vkupniot prinos pari~no bil vreden 50.000 marki. Me|utoa, vistinskata vrednost na `etvata bila zna~ajna povisoka, oti zakupcite desetkite, spahiite, sakaat vo taa prilika i ne{to da zarabotat. Te{ko hristijanin da mo`e da se bavi so vakvi raboti, oti begovite gi smetaat so svoeto privilegirano pravo, koe pove}e im donesuva otkolku iznosot na nivnite dobra (roba). Najgolem broj ~iftlici pripa|aat na muslimanite, ama ipak ima i hristijani i nekolku Evrei koi gi poseduvaat. Selanite gotovo sekoga{ se Bugari, vo Albanija toa se hristijanski i muslimanski Albanci, vo Epir Grci. Nasproti niv, Aromunite `iveat slobodno na svoite planini. Samo vo predelot Muzakija postojat Arumuni od plemeto Far{erioti koi rabotat na ~iftlicite. Osven toa, ima dosta Cigani koi se vraboteni na dobroto ili kako kmetovi ili kako selani i koi tuka se naseleni. Ova se odnesuva na Sredna Albanija.34 Klimata vo Rosna e mo{ne dobra, blaga i zdrava. Ovde nema groznica, za razlika od Bitola vo kogo se javuva. Preku ravnicatasekoga{ duva veter so umerena ja~ina taka da letnite `e{tini mo{ne lesno mo`at da se podnesat. Ne oskudevaat ni vo do`dovite. Selanite se leni, valkani i la`livi. Odrastuvaat gotovo bez ikakvo obrazuvawe, samo mal broj od onie koi umeat da ~itaat.Za nastavata ne se ~ini gotovo ni{to.Bidej}i toa ne im e od korist, gubat sekakvo intersuvawe da se borat za znaewa.35 Nivnata marlivost bi bila od korist samo na zemjoposednikot, pa zatoa pove}e i ne rabotat od onolku kolku im e potrebno za sopstveniot `ivot. Dvadeseti maj bila proslavata vo ~est na evangelistot Jovan. Za taa prilika usred selo se sobrale ukraseni selan~i~ki koi mesele lebovi (′poga~i′) koi dobivaat oblik na tepsii vo koi se pe~at. Oblikot im e trkalezen, okolu 1/2 m vo pre~nik, so ivica debela okolu 6 sm. Koga se pojavi `ar toj se stava vo tepsijata a preku nea se stava poklopec od bakar. Potoa se ova se zavrtuva so `e{kiot `ar i pepelot dodeka lebot se pe~e. Koga im prijdov na ovaa grupa devojki so svojot fotografski aparat da gi snimim, najpove}eto se razbegale pred {to uspeav aparatot da go stavam na nogarite. I onie preostanatite mo`ev da gi spre~am da odat edino uz upotreba sila. Taa ve~er sum soznal od eden me{tanec za razlogot na nivnoto begawe: veruvale deka imam frane~ki, ′~arobni′ aparat, so koj bi mo`el da gi vidam ′in natura′. Sledniot den bilo stri`eweto na ovcite na koe nas ne povikal eden selanec. Ovde se na{le i rodninite i poznanicite da bi pomognale vo stri`eweto na ovcite. Za taa prilika se koli jagne i po izvr{enata rabota nastanuva ~asteweto pri {to prile`no se pie prepe~enica. Mnogi u~tive izreki, koi se slu{nale od strana na najednostavni lu|e pri pieweto, predizvikalo taka moe divewe da ednostavno ne bi sakal da gi navedam.36 U{te koga se pribli`uvavme na ovaa ku}a, vo presret ni izlegol doma}inot so pozdrav dobrodojdovte,
Pak, bidej}i Vlasite ne bile zemjodelci i sto~ari, so niv stopanstvoto bi se isu{ilo, propadnalo... Pjasteri=pja steri: pjati=pqati=plati steri=s teri, stateri=s ta teri, so ista makedonska osnova. 34 Se gleda deka pot~ineti bile pravoslavnite domorodci, a vakvi bile i vo Epir,ovdeka Grci, {to va`elo i za pravoslavnite brigiski Arbani,avtorovi Albani,no ne Osmanite=Turcite i nivnite Vlasi. 35 Do denes se govori, Makedoncite bile Grci, Srbi i Bugari. Me|utoa, Grcija, Srbija i Bugarija do 1912 godina, koga Makedonija bila razdelena, izgraduvale {koli i za Makedoncite da postanat Grci, Srbi i Bugari. Naprotiv, Vlasite u~ele gr~ki i romanski, no ne vla{ki, a nemalo ni skiptarski {koli. Se ka`a, ″Turci imaat svoja gimnazija″, vo koja se u~el Osmanoviot jazik. Ovoj bil Mehmedov jazik. Pak, toj bil novopersiski, vo koj Mehmed Karaman vo 13 vek vnesol turski=mongolski zborovi. Bidej}i Balkanskiot=Makedonskiot Poluostrov bil pod Osmanite, koj nemale turski jazik,nemalo narodi. 36 Avtorot se divel na preobilnite izreki na brigiskite=brzja~kite tradicii samo od posledeno doba
33 32

13 a zad nego stoela negovata `ena. Pri prilika vleguvawe vo sobata sledel u{te eden pozdrav, a vo trenutokot koga sedevme na tepihot- tret pozdrav i toa sekoga{ so isti zborovi. Potoa eden selanec na doma}inot mu go pru`il {i{eto so rakija, pri {to rekol: ′Na tvoja slu`ba, ~orbaxio′. (Toga{ se spomenuva imeto !) Doma}in: ′Dobro ti bilo i nek′ ti dragi Bog podari sre}a′ Selanec: ′Amin′ ! (Site prisutni izvikuvaat isto, duri i muslimani, i se krstat.) Doma}in: ′Da se blagosloveni poliwata′ Selenec: ′Amin′ Doma}in: ′Nek′ po`iveat vku}anite i `ivotnite′ Selanec: ′Amin′ Doma}in: ′Neka ovcite ostanat `ivi i nek′ se mno`at, nek od edna bidat iljadi, a onoj koj gi nema, da dobie stotina′. Selanec: ′Amin′ Doma}in: ′Bo`e blagoslovigi <blagotnata> (proizvodite na ovci kako: mleko, puter, sirewe) i nek′ se pojade vo zdravje i sre}a′ ! Selanec: ′Amin′ Doma}in: ′Za tvoe zdravje′ ! Selanec: ′Blagodaram′ Koga doma}inot otpil, toj na selanecot mu go pru`a {i{eto od kalaj (koj se vika ′pogur′), koj ima isto tolku ako ne i pove}e `elbi na srceto, pred {to ako doma}inot e neo`enet, na kogo mu saka dobra i bogata `ena i mnogu zdravi deca. Taka ′pagurot′ popoleka kru`i. Potoa kru`at ladni jadewa, a lu|eto ne se sramat pri zemaweto hrana. Brzo mi pominalo vremeto na ovoj ~iftlik posveteno na turskite i albanskite istra`uvawa kako izletite vo okolinata zaradi orientacija. 4. Izlet za Neveska (23.- 29.maj) Dvaesettreti maj vo 08 ~asot go napu{tiv Rosno vo pridru`ba na svojot prijatel Perikle i eden Albanec.37 Ja prope{a~ivme ravnicata vo pravec jugozapad, a potoa sme svrtile ju`no vo edna pomala dolina koja nas ponatamu ne vodela pokraj seloto Leskovec(koj e na glas poradi pla~kawe) vo Negovan ubavo mesto so 150 ku}i naselen so Albanci od Epir (Argirokastro). Ova razdale~ina od Rosno do Negovan iznesuva 2 ~asa od.38 Vo nego, isto taka, se najduva okolu 20 aromunski semejstva. Ova mesto postoj tek nekolku 30 godini. Najgolemiot broj na ma{ki na ova selo e vraboteno vo Rumunija kako tesari.39 Edna{ godi{no tamo doa|a ispraten i gi zema parite za izdr`uvawe na semejstvata koi ostanale vo mestoto. Popot nas ne primil prijatelski i ne po~estil so kola~iwa od jajca i neobrano mleko. Ve}e mislev da trgnam koga se pojavil zaptijata i go pobaral mojot paso{. Ni najmalku ne sum bil vo neprilika iako toga{ ne sum pobaral turski paso{ koj se koristi vo vnatre{nosta na zemjata. Shodno na negovite instrukcii trebalo da me odvede vo Florina,40 i telegrafski da se raspra{a za mene kaj policijata vo Bitola. Ako ni toga{ ne dobie zadovoluva~ki informacii, toga{ mo`e da dojde po mene vo Neveska. Potoa sum oti{ol. Perikle i Albanecot ostanale. Poradi toa unajmiv dvajca fahrizaptiii za pridru`ba. Se odelo uzbrdo so edno pat~ence, a potoa sme vo {uma. Nabrzo morav dlaboko da se sagnuvam kako grankite na kro{nite ne bi me oborile, a naskoro sme bile prinudeni i da gi raztrgnuvame grankite kako voop{e bi mo`ele da pomineme. Ama najgore nas te ne o~ekuvalo koga izlegovme id ovaa {uma i trgnale niz planinskiot obronak so izlokan staza od do`d. Sre}no sme pominale preku najopasnoto mesto, koga nestanalo tlo ispod kopitata na zadnite noze na mojot
Na avtorot Albanecot mu bil ~uvar, pes, a Albancite bile postavani za ~uvari, pesovi. Denes Albancite,na neprijatelite na pravoslavieto,pravoslavni se makedonskite Rusi,opstoile ~uvari,pesovi. 38 Vajgand govori za Vlasi i Albanci vo Epir.Za Barlet Albanija bila vo Epir.Spored Barlet, Epir bil makedonski, a ilirski jazik bil tn.slovenski jazik.A bidej}i vo makedonski Epir cela toponimija bila samo na tn.slovenski jazik,toj i negovata viensko-berlinsko {kola se samo 100% falsifikatori. Pa nikoga{ nemalo vla{ki i albanski narodi.Vlasite i Albancite se odrodeni Belci=tn.Nesloveni. 39 Bidej}i najpove}eto Vlasi i Albanci odele vo Romanija, tamu so romanskiot jazik se romanizirale. 40 Patuvaweto bilo vo 1889. i 1890. godina.Imeto Lerin vo Florina bilo promeneto mnogu po 1913 god. Toa bilo napraveno od avtorot, koj se slu`el so literatura: na kraj. Isto taka, za Bitola stoi Bitoq.
37

14 kow. Vo toj trenutok ne bilo mesto za skokawe, taka da izvitkav napred {to pove}e sum mo`el, a so zaedni~ki napori kako kowot, kako i zaptiite koi go vle~ele, uspeavme da se izbavime od ovaa opasna situacija. Gi prokolnav svoite pridru`nici {to voop{to trgnale na ovaa staza za da so pre~icata bi go skratile patot za eden ~as. Dali delot na patot bil podobar. So pridru`nicite sum razgovaral na gr~ki jazik a potoa so durbinot im go poka`av eden pastir na sosednoto brdo koe go napasauval stadoto, na{to po~nale sneblivo da vikat na aromunski jazik. Tek toga{ sum primetil deka bile Aromuni. Mi raska`ale deka Arumunite vo Negovan vodat poteklo od Belkamen. Po dvo~asovniot mar{ od Negovan stignavme vo Neveska.41 Srede~no sum do~ekan vo ku}ata na Jansku42 Kerane, koga sum go poznaval u{te so svoeto prvo patuvawe. Nabrzo se sobrale prijatelite i poznanicite kako bi me pozdravile. Polo`bata na ovo selo e sosema dra`esna. I ova selo, kako vostanatoto gotovo site aromunski sela, le`i na strmniot planinski obronok koj se spu{ta vo dolinata na svojot goren del vo pravec Sever. Mestoto e opkru`eno so {uma i so~ni livadi koi so bogati izvori gi napojuvaat so voda, ~ija tempertatura varira od 7 do 9° R. Samo eden od izvorite, po ime ′Šoput d′ingjos′43 ima temperatura od samo 5,8° R. Ladnosta na ovaa voda mo`e da se objasni so okolnosta deka na brdoto Vi~u (na ~ij obronok le`i ova selo) i leto mo`at da se vidat nekoi mesta pokrieni so sneg. 5. Zaslugi na Halil Rafit-pa{a (Bitola, 30. maj- 1.juni) RafitProslavata Bajram mi pru`ila prilika da go posetam toga{niot valija Halil Rifat-pa{a. Me primil mo{ne qubezno i mi obe}al podr{ka vo sekoj pogled. Na`alost, posle se po nekolku dena bil otpovikan od svojata polo`ba. Toa bil ~ovek koj vo vremenskiot period od tri godini ja vr{el vlasta na op{to zadovolstvo na hristijanskoto naselenie. Pod nego, cela oblast Bitola bila edina vo svekolikata Turcija vo koja mo`elo da se patuva so izvesna sigurnost. Stalno gi progonuval razbojnicite,44 niv samo gi ubival, a kako opomena na drugite, nivnata glava ja nabijal na kol. So toa obezbeduval mir i red i go vovel institutot ′Fahri-zaptije′ ({to zna~i ′naoru`ani lu|e′) koi se regrutirale od naselenieto na selata i bile odredeni da gi {titat, so {to i na hristijanskoto naselenie mu e pru`ena prilika ne samo so oru`je vo race da se odbrani od razbojnicite, tuku i da se sprotistavi na napadite na muslimanite.45Pod Rifat-pa{inata vlast sekoj pretstavnik e kaznuvan bez obyir na svojata religiozna pripadnost. Se slu~uvalo imotnite Turci da se osuduvaat na kazna fizi~ka rabota na regionalnite pati{ta, dodeka siroma{nite se kaznuvale pari~no.So toa ja izboril qubovta i po~ituvaweto na hristijanite ama i omrazata na Turcite,46 te pod vlijanie na blagorodni{tvoto im po{lo za raka do go sklonat i na negovo mesto da dovedat takov ~ovek pod ~ija vlast povtorno smeele da prodol`at so nekazneti progonuvawa i podjaremuvawe na hristijanite, Fahri-zaptije odma se otpovikani, e zabraneto nosewe na oru`je, a nedolgo potoa se pojavile i razbojnici, (kako {to mo`elo da se o~ekuva), koi so poedini begovi duvale vo ist rog.47 Rifat-pa{a, vidno obeshrabren, dozvolil vo Elmirki (vo koj e premesten) rabotite da te~at so svojot tek, kako {to toa, voostanatoto, e obi~aj vo cela Turcija. Pa ipak, sega e postaven za Minister za vnatre{ni raboti. Mo`da u{te toga{ spoznal da e uzaludna borba protiv vre`anoto mislewe deka hristijanite se robovi na muslimaPoimite se na jazik na Belci, tn.slovenski, no ne skiptarski i vla{ki, trorasni jazici, sram za belata rasa. Istoto e za germanski jazik.Sledi Germanite da gi poznavaat gotskite=albanskite zborovi. 42 Jansku=jansk u=brigiski(brzja~ki)dativ.Kaj Belcite nikoj drug osven Brigite=Brzjacite e u=dativ. 43 [oput...kako i temniot vokal se tn.slovenski, no ne tn.neslovenski, a niti semitski, a semitski zborovi bile na Crnci vo latinskiot jazik. Spored Vlainkata Fanija Papazoglu, Epirci bile semitizirani Pelazgi. Toa govori romanizirani Epirci (Vlasi i Albani), a Vajgand veli, Vlasite i Albancite bile ″bra}a″. Za potsetuvawe, romanskiot bil latiniziran tn.slovenski jazik, kako gr~kiot koiniziran tn.slovenski.Me|utoa,nejzinite Vlasi imaat arnautski zborovi,{to va`i za albanskiot, koj bil trorasen jazik, toa tokmu poradi mongolskite Arnauti. Albanskite avtori gi odbegnuvaat semitski i mongolski zborovi na temnite rasi. Istoto va`i i za Vlasite.Nivnite jazici se samo trorasni jazici. 44 Rabojnici bile Albancite. Tie od Arbanija=Albanija=Skiptarija doa|ale da pla~kaat vo Bitola... 45 Pravoslavnoto naselenie bilo napa|ano samo od muslimanskite razbojni~ki bandi, a samo albanski. 46 Otsekoga{ Albancite kako muslimani bile samo Turci. Toa vo R.Makedonija bilo i po 1950 godina. 47 Albancite bile pro~ueni begovi i vojni stare{ini. Tokmu zatoa tie bile zloto... na pravoslavnite.
41

15 nite. Duri iako ova mislewe ne e {iroko zastapeno vo gradovite na morskiot breg koi soobra}ajno dobro se povrzani so nadvore{niot svet, ipak taa itekako e zastapena vo vnatre{nosta i po nego tamo{nite muslimani se ravnat.48 Bidej}i sebi si obezbediv turski paso{ i pismo so preporaka se vrativ 1. juni vo Rosno. Tek 3. juni od Florina mi ispratile pridru`uva~ bidej}i lokalniot kajmakam tvrdel deka za ova nema ovlastuvawe, oti Rifat-pa{a vo me|uvreme e otpovikan. Samo so energi~en demar{ na konzulot od Bitola- g. Poga~era , imav da mu zablagodaram deka kajmakamot popu{til na mojata `elba. Svrha na ovoj izlet bila vo toa li~no da se uverim {to e vistina vo prikaznite koi sum gi slu{al za Vlasite od planinskiot predel Karaxova. Se govorelo deka se muslimani i govorat so mo{ne sli~en jazik na da~kite Rumuni.49 6. Izlet na Vlahomeglen i vra}awe vo Bitola (4.-25.juni) Utroto 4. juni vo 06 ~asot, trgnavme pri vedro vreme na na{iot pat. Sum ponesol samo edna dupla ko`na ~anta koja visela od dvete strani na sedloto i edno }ebe, so obyir deka sum nameruval mo{ne brzo da se vratam. Vo brziot kas se odelo kon Banica koja le`i na podno`jeto na brdoto, otkade so dobar pat koj so okuki vodi napred, pristignale do prevojot kaj Gorni~ova. Po dvo~asovnoto javawe kratko se zadr`avme da bi popiele kafe. Koga zad sebe ja ostavivme ′kulata′ (stra`ara za nadyor na pati{tata so naoru`ani vojnici) udrivme so pr~icata kako pobrzo bi dospeale do dolinata. Od toa mesto imavme pogled na maloto ezero Petresko.Potoa pe{ se spu{tivme na patot. Po kratko vreme stignavme do druga kula. Ottamu patot e lo{ da ~ovek mora da se ~udi kako po nego voop{to mo`at da se dvi`at koli. Goli steni le`at na dnevna svetlost poseani so eden sloj oblutki, {to, vsu{nost, pri pluskovite se pretvora vo dno na korito na mo}en potok. Povtorno sme slegle od patot i okolu 10 ~asot bile na severozapadniot breg na ezeroto Ostrovo. Vo galop sme projavale so peskovitata povr{ina koja se najduva ispred sevrniot breg i pominale pokraj `ivopisniot ostrov koj se najduva okolu 100 m od bregot. Toa vo me|uvreme postanalo poluostrovo poradi niskiot vodostoj na ezerskata voda, i po pola ~as dojdovme vo Ostrovo kade se odmorivme za ru~ek. Ribi i kola~iwa od jajca odli~na ni prijale. Koga sum se raspra{uval kaj anxijata za naselenieto, mi odgovoril: ′IMIS KSEVROME ROMEIKA′ (govorime gr~ki);50 so toa sakal da izbegne da ka`e deka se Bugari, a istovremeno ne sakal direktno da ka`e deka se Grci. Ova selo broi 100 bugarski i 50 muslimanski ku}i.51 Okolu 13 ~ go prodol`ivme patuvaweto so stazata koj vodi preku brdoto i dospeavme na onoj ist drum koj vo {irokiot lak go zaobikoluva Ostrovoto poradi visokiot prevoj. Pred {to na toa postanavme svesni, odedna{ se naobla~ilo i po~nalo da pluska so takva sila da odedna{ se ~ustvuvav deka sum voden i da nemam vreme da go raspakuvam }ebeto i da go prefrlam na sebe. Zapravo sme javale prema dolinata od ~ii bo~ni obronki vodata se slivala vo kaskadite. Za kratko vreme vodata go preplavila patot do ~lenkite, te sme na{le za shodno da go prodol`ime svojot pat. Se ~ustvuvav mo{ne neudobno bidej}i sum nosel ko`ni pantaloni koi bile vovle~eni vo visoki ~izmi. Naravno, ne potraelo dolgo, a ~izmite ve}e bile ispolneti so voda, dodeka ko`nite pantaloni bile potpolno vodeni. U{te dolgo po prestanokot na nevremeto se potsetiv na negovite posledici na najneprijaten mo`en na~in. Okolu 15 ~asot stignavme vo Vladovo. Brzavme da {to pred stigneme vo Voden bidej}i mi se ledile vodenite ali{ta, pri {to na mene ne mo`elo da se
Do denes za Albancite pravoslavnite se robovi. Toa se gleda vo R.Makedonija, samo za nea ima Ramkoven dogovor, od 2001 godina, bez finansiska ramka, Albancite samo kako muslimani da parazitiraat vrz pravoslavnite Makedonci, ovie i za niv za se da pla}aat. Pa ova delo e na Evropjani so SAD-~ani. 49 ″Poblisku za narodot i jazikot }e najdete vo moeto delo ′Vlahomeglen′, Lajpcig, 1892″. Me|utoa, vo Meglen bile naseleni Mongoli.Sledi vo Meglen da imalo temnoteni ov~ari,preseleni i od Kavkazko. 50 Se potvrduva, nikoga{ nemalo gr~ki narod, niti helenski, tuku samo romejski so romejski jazik. Tokmu zatoa za Atiwanite glaven grad bil samo Konstantinopol.Pa seloto Atina do 1767 godina bil pod varo{ot Ohrid, a i gradot Atina vo 1836 godina pod sobornata crkva ″Sv.Dimitrija″-Bitola. Isto taka, Vajgand govori deka vo Bitola,vo 1924 godina, gr~kiot jazik se vikal rumejka.I toga{ nemalo Grci. 51 Avtorot ne ka`uva {to se muslimanite. Pa tie bile samo Makedonci. Iako tie spored avtorot govorele bugarski jazik,tie za nego ne bile Bugari. Bugari bile samo pravoslavni, pripadnici na ukinatata Ohridska arhiepiskopija. Se potvrduva, do 1767 godina imalo Bugari, a potoa Grci i Muslimani.
48

16 ostavi vpe~atok nitu ubavinata na rekata koja protekuvala niz dolinata, niti `ivopisnata vegetacija koja ja priredila ovaa rajska oblast na Voden. Okolu 16 ~asot odjavavme vo tesnite i valkani sokaci na Voden. Po kratko barawe, ja pronajdovme ku}ata na dobrostoe~kiot Aromun koj se vikal \or|i Dimitri ^oko, ~ija adresa ja soznav pri prilika na svoite prestoi vo Neveska. Me primil gostolubivo. Mojata prva gri`a se sostoela vo toa da se presle~am. So pomo{ na garderobata na svojot doma}in brzo se preoblekov vo bugarski selanec. Potoa izlegovme, posetivme nekolku uspatni kafani koi se najduvaat na poznatata trasa na Voden, otkade se pru`a prediven pogled na nizinata koja se pod nea se {iri i koja e obrastena so `ivipisni rastenija. Sme piele razli~ni rakii so koi edino mo`am da se zablagodaram {to ne sum navlekol nastinka od {to se pla{ev. Celiot grad e protkaen so pritokite na rekata Krema koi `uborej}i se obru{uvaat vo dlabinata vo vid na mali ili pogolemi vodopadi. Klimata na Voden e najzdrava. Se gledaat o`elteni lica na `itelite koi dosta mora da patat od groznica. Glavno zanimawe na naselenieto ~ini odgleduvawe na svileni bubi. Godi{no se proizveduva okolu 200.000 oka ~auri. Vo tesnite ulici ~ovek ima problem da gi izbegne tegle~ka marva koja e natovarena so granki na crnici. Gr~kata partija ima ne{to privrzanici me|u Bugarite vo Voden, a samiot grad istovremeno e sedi{te na vladikata. Ama ova ne e od qubov prema Grcite ve}e od strav od Turcite i od vladikata.52Tek vo posledno vreme se vtemeluva nacionalna-bugarska partija.53 Turci ovde ~inat negde okolu edna tretina naselenie, ~ij broj iznosi okolu 14.000 du{o. Slednoto utro go posetiv kajmakamot da bi mu go predal svoeto pismo so preporaka, ama i da bi go zamolil za edno novo pismo i suvarija zaradi pridru`ba vo oblasta Meglen. Ovaa molba ja odobril mo{ne nerado. Se sumwalo vo mene (kako sum slu{nal po povratokot) deka sum avstriski oficer koj do{ol ovde da bi videl kade mo`e da se postavat topovi. Nikoj ne mo`el da svati deka sum do{ol zaradi Aromunite vo kr{evitata Karaxova. Tek po podne i nekolku urgencii, se pojavil suvarot. Pome|u gradinata i nasadite na crnici trgnavme vo pravec na sever, nekolku pati go pregazivme potokot, a potoa trgnavme kon severo-istok pronajduvaj}i go seloto Lukova~ na brdoto, i prodol`ivme za Dragomance vo koe stignavme vo 14 ~asot. Ottuka po~nuva nizinata ′Bugaro-meglen′. Uzdu`nata osa na ovaa nizina poa|a od Dragomanci, vo pravec severo-istok, do Fu{tani i ima dol`ina od okolu 25 km, dodeka {irinata na nizinata varira pome|u 5 i 10 km. E zatvorena so planinski masivi koi se spu{taat okomito prema nejzinite obodi od koi se slivaat mno{tvo potoci i poto~iwa koi istovremeno obilno ja natopuvaat nizinata kako {to se Slatina, Gulena Reka i Belica i koi, spojuvaj}i se vo eden vodotek, te~at ponatamu pod imeto Meglenica. Za{titeni polo`bata na nizinata dobro tlo i izda{nost vo voda uslovuvaat kako rasko{na vegetacija i golema plodnost taka godi{no da mo`at da se sobiraat i tri `etvi. Samo izuzetno pa|a sneg. Naselenieto najgolem del go ~inat ′pomaci′, te. muslimanizirani Bugari,54 koi isto taka se poznati kako vredni zemjodelci. So nizinata sme projavale vo kas doa|aj}i kaj seloto Koturian edino izvi{uvawe koe str~i od nizinata na koe nekoga{ senao|alo utvrduvawe, potoa pominavme kraj nadojdenata Belica i okolu 18 ~asot stignavme vo glavno mesto Subotsko koe ima okolu 200 ku}inajpove}e muslimanski. Smestuvawe pronajdov kaj aromunskiot srebredelec Teodora Mi{ala;55 kowot go ostaviv vo anot. Skoro vo sekoe pogolemo mesto mo`e so sigurnost da se pronajde eden ili pove}e Aromuni koi se bave so srebrodelstvo, ili kako anxii ili du}anxii. Taka e i ovde. Bile pet osobi od Kru{evo i Megarovo koi zaedni~ki iznajmuvale edna soba za kona~ewe, kade i jas
52

Stoi za strav od vladikata na Carigradskata patrijar{ija oti od 1767 godina pove}e ja nema Ohridskata arhiepiskopija. Pa sledi Makedoncite da se borat da ja vozobnovat Ohridskata arhiepiskopija. 53 Bugarska dr`ava so nacija samo od 1908 godina. Sledi navedenoto na avtorot nema nikakva istoriska osnova.Do denes Makedoncite, Srbite, Bugarite...me|usebno se razbiraat, tie se eden narod, {to ne va`i me|u Germancite, na primer Prusi i Bavarci. Tokmu zatoa pi{anoto na germanskite avtori e laga. 54 Pomaci bile Makedonci, verski muslimanizirani Bugari, naslednici na Ohridska arhiepiskopija. 55 Avtorot veli Aromun,zna~i Vlav.Me|utoa, negovoto prezime e samo na jazik na Belci, tn.slovenski. Toj nikade ne ka`uva, nitu }e ka`e, deka vla{kiot jazik, kako i germanskiot, se trorasni jazici, sram.

17 sum prona{ol mestence za se, dovolno golemo da mo`am da se ispru`am, so toa pred {to na ovakov na~in na smestuvawe mu davav prednost vo odnos na valkanite anovi. Selskiot stare{ina tolku dolgo me zadr`al da tek narednoto utro, okolu 9 ~asot, mo`ev da go prodol`am patot, dodeka voda~ bil eden vojnik. Pregazivme pove}e potoci i zastanavme pove}e pati trgnuvaj}i kon severnite obronci na nizinata preminuvaj}i pokraj mestata: Servian, Izvor i Kastanski, a okolu 12 ~asot stignavme vo mestoto Fu{tani. Koga se oprostuvav od svojot pridru`nik- eden Pomak, se slu~ilo ne{to ne~ueno, deka mi go odbil ponudeniot bak{i{. Na moite brojni patuvawa po Turcija ova bil prv pat takav slu~aj i ostanal eden.56 Go posetiv selskiot stare{ina da bi pobaral vojnici. Odvaj da mi go otvoril paso{ot a ve}e me ′povlekol za jazik′. Bev iznenaden, ama ipak svativ {to sakal. Vo mojot paso{, naime, e titula ′doktor′ prevedena so ′hekim′ (lekar),57 {to go navelo kako takov da me tretira i od mene da pobara lekarski sovet. Nesum mo`el da go odbegnam a da ne probudam sumlivost deka imam mo`da la`en paso{; voo~iv deka nego vo svoeto leno na na~inot na `ivot nego ni{to ne mu nedostasuva drugo tuku do dvi`ewe. Go sovetuvav sekoe utro da se trie na ladno a na ve~er odi na izvor topla voda koja se najduva visoko na brdoto, kako i pomalku da pu{i. Toa bila terapijata koja sum ja prepora~al na ovoj de`mekaston Tur~in. I inaku, sekoga{ koga sum bil zamolen za lekarski sovet ({to po~esto se slu~uvalo) go davav veruvaj}i deka toj mo`e da bide baran odgovor. Na toa popodnevie se pribli`iv so dvajca vojnici na svojata sakana cel na patuvawe - Vlahomglen. Moralo da se izka~uva pove}e stotina stopi da bi se do{lo do drugata nizina. I ovaa e voram~ena na obroncite na Karaxova na koja se najduvaat dva prevoja- eden na severoisto~nata a drugata na jugozapadnata strana. Ovaa nizina, me|utoa, e znatno pomala: dva ~asovi od dolga i pomalku plodna otkolku {to e Bugaro-meglen. I ovde, isto taka, se odgleduva svilena buba, a tamo{nata piperka se prodava na site strani. Sredi{te e naselbata Nonte koja broi 450 ku}i i od Fu{tani e oddale~ena 11/2 ~as od. Turcite ova mesto go nazivaat Notke, ama ipak mnogu sumwam vo toa deka ova mesto ′Σvwria′ kako {to Kedrenos go spomenuva (ed Bonn, II, 462) ili kako {to g-din Jiri~ek pretpostavuva deka vo osnova e nazivot bugarsko ′N@TE′ od {to turskiot naziv e samo prilagoden oblik, a i od druga strana zatoa {to negovata polo`bavo podno`jeto na visokoto, strmno brdo ne e pogodna za polo`ba utvrduvawe, te mesto koe Kedrenos go spomenuva pove}e treba da se traga na porano spomenatiot prevoj kaj Kosturiona ili nekoe brdo koe se najduva severno od Fu{tani. @itelite se muslimani Vlasi koe se zanimavaat so zemjodelstvo i grn~arstvo. So svojata eftina grn~arija patuvaat daleku naokolu.58 Seloto nekoga{ bilo hristijansko, na {to uka`uvaat malata ni{a vo yidovite koi bile nameneti za postavuvawe na ikona na svetcite; isto taka, ureduvaweto na starite ku}i potpolno e hristijanski. U{te sekoga{ se za~uvani ru{evinite na nekoj manastir ili crkva. Duri i Bo`i} u{te sekoga{ se slavi, a hristijanskite imiwa sosema se voobi~aena pojava. 59 ′Kako naselenieto na Nate postanal turski′ se opi{uva na sleden na~in vo bugarskiot Zbornik, III, 198; ′I sega, u{te sekoga{, ima vo seloto stari lu|e koi bile svedoci ili koi slu{nale kako izgledal preminot vo novata vera na nivnite tatkovci, {to zna~i nastanot ne bil postar od 100 do 120 godini. Na nedelata Veligden vladikata dr`el vo crkvata bo`ja slu`ba. Ne znam kako se slu~ilo da lu|eto koi se najduvale vo crkvata odedna{ se na{le opkru`eni so turski vojnici. Vladikata dal da se prenese porakata na turskiot zapovednik so koj ovoj se zamoluval ipak da se dopu{ti da se zavr{i bo`jata slu`ba. Koga misata se zavr{ila, vladikata izlegol nadvor, ama mesto selanite da gi pozdravi so <Hristos voAvtorot navede pridru`ba od Makedonci (Grci) i odrodeni Makedonci (Skiptari, Vlasi...),a za prv pat najde Makedonec, koj bil gord na svojot makedonski izvoren govor, a naslednik na Ohridska crkva. 57 Hekim=lekim=le~im. Se potvrdi, tn.turski jazik bil brigiski=brzja~ki, so pove}e strani primesi. 58 Bidej}i Vlasite bile ov~ari, muslimanskoto naselenie bilo romanizirano i mongolizirano, kako {to bile i Vlasite (Ov~arite). Pred toa tie bile domorodci, Makedonci, so jaziik na Belci, tn.slovenski. Site navedeni nazivi se na toj jazik, tn.slovenski.Istoto va`i i za: Σvwria=Svwria=sviwria. 59 Bidej}o Carigradskata patrijar{ija imala mal del na Trakija, drugite delovi bile na Ohridskata arhiepiskopija, so tn.staroslovenski jazik.Toa bile: Elada...Tesalija...Makedonija...Epir so Arbanija.
56

18 skrsna>, kako {to toga{niot den bil obi~aj, im se obratil so: <Selam alejkum>. Selanite najnapred bile zaprepasteni, a potoa, ohrabreni so primerot na vladikata, zaedno so vojnicite otpozdravile: <Alejkum selam> <Dobro bra}a>, re~e vladikata, <{to bi bilo podobro: da postanete Turci i taka da imate svoja `ena i deca, zadr`ite svoe imawe, ili da ostanete raja i da vas ve ubijat ? Ako mene me pra{ate, }e vi dadam sovet, da go izberete prvoto a i jas so vas′. Selanite oti{le so svojot vladika, od nego napravile pa{a i bez rezerva postanale Turci, a onie koi toa ne go sakale, odbegnale vo drugo hristijansko selo.60 Mada ova naselenie e prevedeno vo Islam tek na krajot na prethodniot vek kako bi go izbeglo tla~eweto na Turcite, ipak onolku hristijansko naselenie mi se `alelo deka mnogu preobrateni i denes gi nadminuvaat Turcite vo okrutnosta. E za~udewe kako brzo, vo ovie relacii, pretvoruvale vo Turci, duri i po nadvore{niot izgled, a naro~ito {to se odnesuva vo dostoinstveno dr`ewe, obi~ajot i oblekata. Edino dobro go so~uvale jazikot.61 Po doa|aweto sme smesteni vo edna mra~na {tala, taka da moravme da e delime so kowite. Ve}e se priviknav na pomislata deka tamu }e ja provedam no}ta koga se pojavil meanxijata Musta Bej- edna gospostvena starina, na kogo kajmakamot na Voden mu ispratil pismo, i me povika da dojdam vo negovata ku}a kade edna soba mi e stavena na raspolagawe i za mene dobro vodel smetka. Ovde prv pat go slu{nav dijalektot koi kratko }e go nazivam ′meglenski′.62 Lu|eto ovde go nazivaat svojot jazik ′vla{ki′ isto kako i Vlasite na Istra,63dodeka ostanatite Vlasi na Balkanot govorat ′arumene{te′.64 Bidej}i vo muslimanskite ku}i ne mo`ev da ostanam podolgo a da ne pre~am, slednoto utro odjavav kon Borislav- mesto koe se najduva na nekoj ~as javawe prema Isto~niot kraj na ravnicata. Od sigurnosni razlozi, me pratele pet poljaci (~uvari na sela). Selceto broi samo 45 ku}i i prestavuva ~iftlik mesto na Nonte. Otsednav kaj selskiot prvak Du~uj. Ovoj mi raska`uval za svoeto trpenie, za toa kako gi ′iscicuvaat′ gospodarite na Nonte, za Vladata, za poljacite i vojskata vo premin, i za toa kako vo bespomo{en bes moraat da imat ′skrsteni race kako vo vre}a′. Najve}a beda vladee vo selata. Se sretnuvaat samo ednospratnici, dve ili tri semejstva `iveat vo edna gotovo mra~na soba. Nivnata hrana se sostoi od p~enkaren leb, luk i kromid, sirewe i mleko. Meso ima edino vo sosem osobeni priliki. Toa popodnevie go posetiv bli`noto mesto Lugunzi (Lunzi) i sledniot den vozdignatoto mesto O{in. Od O{in otidov vo dra`esen manastir koj se najduva vo {uma i vo kogo `iveat vo mir, edni pokraj drugi, tri kalu|eri i {est kalu|erici. Tamu ni{to ne sum na{ol interesno. (Toj ne ka`uva na koj jazik se bilo vo manastorot, R.I.) Nave~er povtorno se vrativ vo Borislav i drugata no} ja pominav vo edna tesna sobi~ka zavitkan vo svoe }ebe, a preku toa pokrien u{te so ov~ko krzno, taka o{triot veter koj prodiral ni{to ne mo`el da mi napravi. Poljacite spiele pri temperatura od 8° R, vo ladno, bez nikakvi posledici. Denot 9. juni, vo nedela, trgnav nazad. Se ubediv sam sebe deka vo ovoj kraj mora u{te edna{ da se vratam i toa na podolgo, kako bi mo`el da go zapoznam ovoj interesen dijalekt, so obyir deka toga{ ne sum bil pripremen za podolog prestoj.65 Na moe pra{awe za pesnite i bajkite, me upatile na ′vla{kiot′ u~itel, na ′gr~kata′ {kola vo ′bugarskoto mesto′ Tu{in. Dojavav nazad vo Nonte, ru~av so Musto Bejo i za to~no
Zna~i, nemalo turski narod, tuku turska vera, a sprotivna na hristijanskata so tn.slovenski jazik. Avtorot potvrduva, deka Makedoncite do 1767 godina bile Bugari, potoa Grci, a so islamot Turci. 62 Avtorot ka`a, Vlasite ne bile od Makedonija, tuku od Epir.Sledi vo Meglen ne mo`elo da ima vla{ki dijalekt, tuku Meglencite, kade imalo i Mongoli...Pa vo Meglen bile romanizirani po 1767 god. 63 Na Brigite simbol im bil pr~ot. Sledi od Brigija vo Istra da se prenese sibolot pr~ so Kirilica, a so lavot od Solunsko Glagolicata vo Dalmacija. Epir bil so pr~, kako Brigot Aleksandar Makedonski,a Brig bil Pir od Epir,{to va`elo i za Georg Kastriotis.Pak,is Skiptarite bezuspeh go bri{at. 64 Vlasite, balkanski Aromuni i avtorovi, se samo odrodeni Belci=tn.Sloveni so trorasen latinski. 65 Makedoncite, kako domorodci vo Makedonija, imale dijalekt. A bidej}i Vlasite vo Makedonija od Epir do{le od krajot na 18 vek, vo nikoj slu~aj ne mo`e da se govori za vla{ki dijalekti. Tuku Vlasi od pove}e epirski mesta,so pove}e epirski tn.slovenski dijalekti,niz Makedonija bile romanizirani.
61 60

19 pola ~as dospeav vo Tu{in. Uzgred da bide re~eno, ova mesto e edino bugarsko mesto vo Vlahomeglen. Odma go pronajdov u~itelot i toj, navistina, mi recitiral edna podolga pesna koja izgleda ja slu{nal od svojata baba. Na fanstati~en na~in pesnata prika`uvala kako Rimjanite do{le vo Dakija i vo Turska. Jazikot na pesnata bil me{avina dako-rumunski i ovde{niot dijalekt. Nabrzo priznal deka toj e li~en sostava~ na ovaa pesna.66 Podolgo bil vo eden rumunski manastir na Atos i tamo go nau~il rumunskiot jazik i istorija.67 Po kratkoto zadr`uvawe odjavav vo Fu{tani kade go sretnav glavniot turski slu`benik vo {etawe; radosno mi go soop{til blagotvornoto vlijanie na napravenite masa`i na ladno. Ottamu sum vratil petmina poljaci i go prodol`iv svoeto patuvawe do Subotsko, kade po ~etiridnevno vozdr`uvawe od meso mo`ev da se oporavuvam vo jagne{ko pe~ewe. Aromunite pak me zele kaj sebe, ama marlivo go naplatile svoeto gostoprimstvo. Slednoto utro pobrzav ponatamu. Me pratel samo eden pe{adinec koj (da bi stopalata mu ostanale suvi pri preminuvawe na rekata) go povikal obli`niot selanec od poleto da go prenese. Okolu podne pristignavme vo Voden kade slu{nav deka zapravo toa utro nekoi razbojnici do smrt go pretepale nekoj ~ovek. Sledniot den go iskoristiv izletot na vodopadite i manastirot koj se najduva vo nizinata i bev bogato nagraden so izgledot na predivnata priroda. (Manastir a bez jazik, R.I.) Vo sreda 12. juni javav za Rosno so istiot pat po koj dojdov. Vo blizina na meanata slu{nav pukawe na nekoja presmetka pome|u vojnicite i razbojnicite, pri {to trojca potowi se ubieni. Ista ovaa banda razbojnici prethodnata ve~er kaj Rosno najprvo opla~kala a potoa i ubila dvajca aromunski keraxii.68 Denot 17. juni go napu{tiv Rosno vo pridru`ba na Taso Robe, rodnina na mojot prijatel i eden Albanec,69 koj nas ne dopratil do Nego~ani. Po kratkiot odmor go prodol`ivme patot. Koga ve}e dojdovme pred seloto, Taso primetil deka vo anot go zaboravil svojot dolg pi{tol. Bidej}i sum bil podobro opremen za javawe, brzo pobrzav nazad da go zemam, dodeka Taso popoleka prodol`il. Vo dolgiot galop itav po Taso, ama ne sum primetil, koga vo povratokot po nego se svrtiv, mostot pred seloto neposredno pred toa se sru{il, ili bar, primetiv tek toga{ koga bilo predocna da go zastanam kowot. Vo sna`niot skok kowot ripnal na strana preku provalijata. Pri prilika na doskokot dolgiot kundak (koj poradi dol`ina ne sum go nosel vo bisagot tuku za pas) sna`no me pritisnal taka da mi se smra~ilo pred o~ite. Poku{av da go prodol`am javaweto par ~ekori dodeka Taso doa|al, a potoa morav da slezam. Se spu{tiv na livada nekoe vreme, a potoa poku{al da javnam, ama bolot pri prilika na javaweto bilo tolku intezivno da gotovo se onesvestiv. Ostanav da le`am na patot vo nekoj {ator na patari, dodeka Taso na mojot kowot odjaval vo Bitola, {to pobrgu mo`el (koj bil oddale~en nekoi 15 km) da bi do{ol so kola po mene. ^etiri ~asovi sum le`el vo ovoj {ator, postavuval ladni oblogi i se predaval na najcrnite misli oti, ako pove}e ne bi bil vo sostojba da javam, toga{ bi moral da odustanam od svoite patuvawa. Kone~no se pojavila dolgo sakanata kola so koja se prefrliv vo Bitola, bez nekoi naro~ito jaki bolki, a tamu ve}e vladeelo vozbuduvawe i zagri`enost na moite prijateli, bidej}i ve}e se pro{iril {epotot za ovoj incident.
Zna~i, vla{ki (ov~arski), a vakvi ima na siot Makedonski Poluostrov do rekata Dunav, a od 1809 godina i Balkanki Poluostrov. Vlavot vo mestoto na anti~ka=etni~ka Makedonija, naslednici na makedonskata narodna=bulgarna Ohridska arhiepiskopija, bil u~itel vo ′gr~ka′ {kola kade se predavalo na makedonskiot Ptolomejov Aleksandriski jazik koine, a od 1868 godina i na eladskiot katerevusa. A katarevusa bil reformiran koine. Koine bil po smrtta na Aleksandar Makedonski. Za negovo vreme Balkanot, Mala Azija...bile pod nego. Sledi Rimjanite nikoga{ ne do{le vo Turcija. Bidej}i Carigradskata patrijar{ija vladeela so koine na del na Trakija, a Ohridskata so Pe}kskata i Trnovskata patrijar{ija so tn.staroslovenski na Balkanskiot Poluostrov, a spored avtorot Vajgand, starobugarskiot=tn.staroslovenski bil vo Vla{ka=Romanija, bilo mo`no latinizirawe na tn.slovenski govori na Belcite vo Epir...Makedonija...Dakija...Vla{ka samo po 1767 godina,nikako porano.Dokaz e {to u~itelot pesnata li~no ja sostavil.Zatoa se ona {to toj pi{i za negovoto latnizirawe e po 1767g. 67 Atos vo Makedonija bil pod Ohridskata arhiepiskopija so tn.staroslovenski, kako {to bilo so Vla{ka. Vo Vla{ka, koja bila tn.domovina na tn.germanski tn.Sloveni, romanskiot jazik bil samo latiniziran tn.slovenski govor. Romanskata istorija bila za romanizirawe na tn.domovina na tn.Sloveni. 68 Razbojnici bile Skiptarite muslimani.A i vo 20 i 21 vek.Pa duri razbojni~ki bandi od Skiptarija. 69 Germanskiot avtor ne e ~esen, koga toj Albanec misli na Toska=Skiptar,no nikako na Gega=Arnaut.
66

20 Lekarot mi pru`il ute{no uveruvawe deka bolot nabrzina }e pomine. Morav da le`am vo krevet nekoku dena, ama ve}e 26. juni mo`ev da pojdam na pat, mada toa najprvo bilo taka da se vozev vo kola, a ve}e 3. juni povtorno da go javnav kowot. Ipak, so meseci nesum bil vo sostojba da ripnam, niti da tr~am. Denot 21. juni so sebe zedov eden sluga. Toa bil Aromun od Vlahoklisura, pod imeto Naki Vu~u,70izu~en konduraxija71 koj pomalku znael da ~ita i pi{i osven na maj~iniot jazik, vladeel u{te turski, bugarski i gr~ki. Mada neposredno pred toa e pu{ten od zatvor vo koj pominal 11 meseci poradi nekoi politi~ki proma{uvawa, ipak bez oklevawe go zedov vo slu`bata i nikako ne sum imal osnova da se pokajam za toa. Toj bil nizok ~ovek so sna`na gradba, so pametni i dobrodu{ni o~i i se doka`al kako domisliv, marliv i po{ten. Vo Klisura72 ja ostavil svojata `ena i dete i me pratel po moite patuvawa. 7. Kru{evo (26. juni-3.juli) Nautro vo 6 ~asot otpatuvav od Bitola vo eden ′Landauer′, dodeka Naki javal pokraj. Patot vodi najprvo so trasata za Prilep, potoa se odvojuva na levo, ama ipak sekoga{ se dr`i na podno`jeto na planinskite lanci koi okomito se spu{taat vo ravnicata odej}i od Sever kon Jug. Brzo sme napreduvale so ovie polski koli, iako ~esto moravme da preminuvame pokraj dupki na patot ili zamo~varenoto zemji{te. Po pet~asovnoto patuvawe stignavme do eden an na novozavr{enata delnica, koja vodi od Prilep kon Kru{evo, kade podolgo se zadr`avme kako bi se osve`ile. Na`alost, osem jajca i rakija ne bilo ni{to drugo. Vo 15 ~asot go prodol`ivme svoeto patuvawe ponatamu so ovoj umetni~ki polo`en, lokalen pat, koj so mnogu krivini postepeno vodi na povisoka nadmorska visina. Bidej}i kolata se dvi`ela mo{ne popoleka, go isprativ Nakija napred, da bi mo`el da me izvestuva. Ve}e pred selata vo presret mi izlegle u~iteli i u~itelki i me pozdravile. Na edna okuka na patot bil, postaven pogolem broj u~enici koi protivno na lokalnite obi~ai, a vo znak pozdrav, gi simnale svoite fesovi.73 Direktorot na {kolata- gospodinot Sterju Joaneski74 me zel kaj sebe vo ku}ata. Za vreme na moeto osmodnevno prestojuvawe toj i negovata sopruga me negovale i se gri`ele za mene na taka lubezen na~in da ne mo`am dovolno da im bidam blagodaren. Pri prilika sobirawe i tolkuvawe na jazi~niot materijal isto taka od pomo{ mi bile i drugi gospodi, kako Vangeliu Petrevsku i Ta{ko Ilievsku, koi go steknale imeto na svoite publikacii na aromunski jazik.75 Na`alost, mnogu sum bil spre~en vo rabotata poradi napadot na groznicata koja traela celo vreme na mojot prestoj. Kru{evo le`i vo eden ′visinski lonec′, koj e ispolnet so ku}i koi se amfitratralno76 izdigaat edna iznad druga. Na ju`nata strana se najduva vozvi{enie koe e vrameno so prekrasnata bukova {uma, dodeka izgledot na ostanatite strani gi dotaknuvaat samo golite
Avtorot ne e ~esen, oti toj re~e ″Bugaro-meglen″, a ovde ″Vlahoklisura″. Takvi nikoga{ nemalo. Toa bile samo makedonski Meglen i makedonska Klisura. Dvete se izgovoruvaat na dene{nite makedonski govori, nikako na vla{ki, zatoa{to vla{kiot sledi po 1767 godina, a Klisira e od starata era. Toga{ najstari bile Brigite,a Brigi=Brzjaci bile epirskite Vlasi i epirskite Skiptari so dativ-u. 71 Kondur=kon dur imale anti~kite Makedonci, {to e na dene{en makedonski: kon samo tn.slovensko. 72 Zna~i, imalo Meglen i Klisura.Vo Epir,od kade bile Vlasite i Skiptarite,za klisura se veli dere. Me|utoa, vo vla{kiot i {kiptarskiot jazik nema imenski glagol dere, toj do denes opstoil na jazikot na Belcite, tn.slovenski: dere=de re, re + ka = reka=rika=riga, nariga; Erigon=e rig on=an, koja bila Crna Reka, koja koga te~i (=t e~i), taa rika, taa e~i. Pa vo Pelagonija, do Crna Reka, bil grad Derion. 73 Makedoncite kako najsirmasi, a i denes, nosele kapi i {amii.Bogatite Vlasi,koi bile vo slu`ba na Osmanite, {to va`elo i za nekoi imotni Makedonci, site bile Grci, a kako Osmanite nosele fesovi. 74 Avtorot ja zaskrivuva vistinata, vo Bitola, Trnovo...Kru{evo imalo romanska {kola. Vo Bitola ima romanska crkva i romanski grobi{ta, ni{to vla{ko, zatoa{to nikoga{ nemalo vla{ka dr`ava. Bidej}i imalo romanska dr`ava, Romancite do golemite sili intevenirale, Romanija=Vla{ka da im pomogne na svoite Vlasi. Pa do denes Romanija so Grcija se rasprava, Vlasite bile Romanci, a ne Grci. 75 Se govori za aromunski jazik, vsu{nost romanski jazici, kako latinizirani tn.slovenski govori niz Balkanot i Vla{ka, a so brigiskiot dativen u koj bil vo tn.staroslovenski jazik, naslednik na koine. 76 Za da se potvrdi deka anti~ki=etni~ki Makedonci dokaz e tn.slovenski poim teater=te ater=a ter= tera; Mediteran=medi ter an=on: medi=meda=me|a, koja e me|u kontinenti; ater=eter: v + eter = veter. Sledi medicin, od medit=med it=et, a it=et e treto lice ednina brigisko. Pa medot se koristi za lek. Apoteka=a po tek-a. Po utvrdenoto oboluvawe, e lekot.Tokmu toj e apotek=po tek na oboluvaweto itn.
70

21

steni, osven na Zapad na koj ovoj ′lonec′ e otvoren i ovozmo`uva pogled na Prileskata nizina (Pelagonska kotlina, R.I.), kako i na nekoga{noto uvrduvawe koe se najduva ispod gradot i od kogo ostanale samo odvaj vidlivi tragovi. Ku}ite se solidno gradeni so polno golemi prozori,vnatre se ~isti i ubavo uredeni. Vo nekoi ku}i se sretnuva duri kreveti {to e prava retkost ne samo vo vnatre{nosta na Turska tuku i vo golemite gradovi, bidej}i e obi~aj da se spie na tepisi, pri {to osobata e poluoble~ena ili potpolno oble~ena i zamotana vo }ebe. Ogledalata, garni{nite i name{tajot isto taka uka`uvaat na odredena imotnost.77 Vo kafanite duri ne nedostasuvaat bilijar, a mo`e da se nara~a i pivo. Govedina, teletina i jagnetina ovde mo`ete polesno da nabavite otkolku vo pogolemata Bitola.78 Vo minatiot vek Kru{evo bilo samo eden ~iftlik kogo Aromunite od Moskopole i Gramoste go otkupile za 400.000 pjasteri.79 Vo ovde{nite relativno zdravi i sigurni mesta permanetno se doseluvale Aromuni od Plake, Mecova, Linotopa i Nikolice80 progoneti od svojata domovina na krajot na minatiot vek so stalnite pritisoci i pla~kawa.81 Podocna se naseluvale i Bugari ~ij broj postojano raste ne samo poradi doseluvawe od ravnicata, tuku i poradi golemiot broj deca vo semejstvata.82 Naselenieto se sostoelo od 7.000 Aromuni, 4.000 Bugari i 800 Albanci,83 {to vkupno e 12.000 du{i. Ova mesto go izdr`uvaat dvajca glasnici- eden za Rumunija a drugiot za Konstantinopol, kako bi posreduvale vo po{tenskiot soobra}aj na trgovcite so svoite semejstva koi ostanale doma, bidej}i so redovna po{ta ne mo`e da se poveri ispra}aweto na parite.84 Najniteresno e {to Kru{evo mo`e da ponudi este rezbarijata vo drvo vo glavnata crkva.85 Propovednicata i yidot koi go odvojuvaat brodot od altarot- takazvani ′templon′ go izrabotil eden edini ~ovel vo razmak od 20 godini na prediven i fin na~in, so polno vkus. Vo ovie rezbarii vo drvo taka i vo filigranski raboti vo srebro se iska`uva ume{nosta,
Vo Pelagonija, vo atarot na selo Velu{ina, tn.Porodinska Tumba, postoela ku}a od 6.000 g.p.n.e. so cela pokuwnina, za {to govori avtorot. Tamu bilo najstar tn.hamburger. Na~inot na gradba na ku}ata do denes e brigiski=brzja~ki, a vakvi ku}i se najduvale vo Brigija (...Bitola...Kru{evo...Ohrid...Moskopole...). Makedoncite vo Pakistan bile Brigi, koi ne go poznavale germanskiot poim Sloveni. Koga nivniot vladetel Mir=mir, Omir=Omer=Homer, brigiski bez h, do{ol vo R.Makedonija, rekol, taa e nivna domovina, nikoja druga. Nivniot jazik bil brigiski.Toa {to ne go prifa}aat Germanci e sram. 78 Se toa uni{tile divite Kontintalci, koi bile kanibalisti, kradci i ubijci, se do denes. Tie ne si go poznavaat svoeto poteklo. Tie od i preku Balkanot se naselile vo kontinentot, koj ne bil naselen. Toa bilo so balkanski doma{ni `ivotni (govedo, kow, sviwa, ovca...). Tokmu i pivoto bilo balkansko. 79 Prethodno avtorot ka`a za utvrduvawe. Od toa naselenieto begalo na povisoko...Verojatno, Vlasite kupile nekoj ~iftlik. Pa tokmu Kru{evo da bilo vla{ko i ne dr`i, a i samoto ime Kru{evo e staro, pred Vlasite tamu da se naselat. E poznato, imiwata se nosat vo novata naselba, kako {to niz kontinentot, vo Britanija...Skadinavija...Danska...Germanija ima brigiski...:Vardar,Morava, Dragor, Korab, Durmitor,Veles(Vels), Frigija=Frizija=Brigija...Me|utoa, Vlasite vo Kru{evo ni{to ne donele. 80 Poimite se tn.slovenski. Za potseta, vo Brigija ima Plakenska Planina, koja e vnsena vo ″Ilijada″. 81 Za Vajgand Albancite (Skiptarite) i Vlasite se ″bra}a″. Niv gi progonuvale Skiptari, muslimani. 82 Vo ravnicata e zemjodelstvo i sto~arstvo (govedarstvo i sviwarstvo), a na visinite samo ov~arstvo. Bidej}i Kru{evo bilo visinsko,toa bilo samo ov~arsko,a na visoki mesta i Makedoncite bile ov~ari. 83 Skiptarite velat deka Vlasite bile Albanci. Najdobar primer bil i Pitu Guli, koj za Vlasite bil Vlav, a za Skiptarite Albanec. Do denes nieden Vlav toa ne go osporil. Vajgand veli, Vlasite i Albancite (Toskite) bile ″bra}a″. Pa tie kako Epirci i drugo ne mo`ele da bidat, tuku samo Epirci. Sledi za drugi avtori, i Vlasite vo Bitola da se Skiptari (Albanci).Duri za Vajgand,tie bile Traki itn. 84 Vlasite bile samo Romejci so jazik rumejka na glavniot grad Carigrad i negovata patrija{rija, {to bilo samo po 1767 godina, {to va`elo i za naselenieto na seloto Atina...Isto taka, po sozdavawe na Romanija, tie bile i Romanci. Vo 19 i 20 vek Romanija bila bogata. Tek na krajot na 20 vek, koga Elada bila primena vo Evropskata zaednica, taa Vlasite gi predala na ciganska (buzu~ka) i maxirska Elada. 85 Avtorot se {to e makedonsko go proglasuva za bugarsko, iako bugarska dr`ava nemalo se do 1908 godina, za da ima bugarska nacija. Isto taka, toj govori za Aromunite, koi gi narekuva Makedonoromani, iako tie ne se od anti~ka=etni~ka Makedonija. Sekako, toj ne ka`uva, deka vla{kiot jazik Vlasite go poznavaat samo onie koi go u~ele romanskiot jazik i toa razli~no kolku nego go nau~ile. A toa bilo samo vo Otomanskata Imperija, koja ja narekuva Turcija. Pa takva dr`ava dotoga{ nikoga{ nemalo. Iako nikoga{ do 1913 godina nemalo negova albanska dr`ava so svoj narod, za nego i takvi postojat. Vidlivi se zlostorite na berlinsko-vienskata {kola, koi do denes ne prestanuvaat. A bez Makedonci.
77

22 dar za invencija i istrajnost na aromunskite rakotvorci, koi na{le pat kon najatraktiven izraz iako rabotele bez uzor i {kola.86 Obrabotuva~ite na srebro so poteklo od Kru{evo se sretnuva na najrazli~ni mesta vo Turcija i Grcija.87 (Crkva bez nejziniot jazik, R.I.) Na vozvi{enieto ispred seloto stoi edna nova crkva koja ja podignale nacionalno nastroeni Aromuni.88 Me|utoa, po nejzinoto osvetuvawe i otvoruvawe na aromunski, a ne na gr~ki jazik, vladikata dal isto taka da se zatvori, taka da i denes stoi neiskorsitena. Borbata pome|u gr~kiot element i nacionalnata samosvest ovde se vodi naro~ito intezivno, ama ipak gr~kata strana odnesuva golema prevagnost.89 Denot 28. juni okolu 22 ~asot nave~er se slu~ila strahovita bura, neboto nalikuvalo na more od plamen, gromovite sna`no udirale vo ovoj ′visinski lonec′ a grad se sru{uval glasno prskaj}i. Koga sum oti{ol kon prozorot mi se uka`al rasko{en prizor: site prozori bile osvetleni i ostavale vpe~atok namerno re`irana iluminacija. Niedna druga ve~er nesum imal takov prizor, oti ovde naj~esto se odi na spiewe odma po zalezot na sonceto, a da prethodno da ne se zapali svetlo. Slednoto utro mi poka`ale mno{tvo bravi pri {to naj~udno bilo toa da sekoga{ bile pogodeni dve sosedni: edna golemina na sliva, a druga golemina na zrno gra{ok. Se uveriv sam deka toa ne bil slu~aj, tuku delovite bile napraveni na toj na~in udarot di gi razdvojuva. [tetata vo samoto Kru{evo bile e znatna bidej}i najgolemiot broj na prozori na ju`nata strana bil pokr{en, ama u{te polo{o bilo dolu- vo nizinata na edno {iroko podra~je, bila kompletno uni{tena `etvata na sirama{nite bugarski selani.90 Treti juli se vrativ vo Bitola, ama ne vo udobni koli marka ′Landauer′ tuku vo porano opi{ani taqigi. Koga stignavme na glavniot prilepski drum go javnav kowot, bidej}i bev umoren od klackawe i taka ponovo po~nav da javam, bez obyir {to bilo malku naporno, dodeka za toa vreme Naki bil radostan {to mo`e da se oporavi vo kolata od o{troto sedlo. 8. Okolina Bitola (5.-11.juli) Peti juli nave~er javav vo sru{tvo poznanici od Bitola kon seloto Tarnovo i Megarevo koi se najduvaat okolu 6 km zapadno od Bitola. Dvete gotovo isklu~ivo aromunski so okolu 6.500 `iteli. Poradi visokata, zdrava polo`ba na severniot obronok na planinata Pelister ovde se naselile i pribli`no 40 muslimansko-albanski semejstva.91 Generalno: ovde rado doa|aat lu|e koi boleduvale od groznica. Duri iako dvete mesta, koi se odvoeni so eden mal potok, ne ostavaat nekoj naro~it vpe~atok, kako Neveska i Kru{evo koi vo pogled na lokacija se nesporedlivi poubavi, ipak i ova mesto se sosem ubavi, imaat kaldrmisani ulici, simpati~ni ku}i i dra`esni crkvi. Vo Tarnovo se najduva i eden manastir so lazaret za bolesnici. Vo crkvata Ligarova mi e poka`an drvorez koj go drvorezbaril istiot majstor. Kaj u~itelot Buja i negovata `ena se zapoznav so dragi i gostoqubivi lu|e koi ogneno me podr`uvale vo moite studii. Do docna se zadr`uvavme na ulicite i vo kafeanite da bi
Vla{ki rakovtorci nema, tuku brigiski=brzja~ki i mija~ki. Mija~kite se najpro~ueni.Ne slu~ajno, Vlasite da gi prisvojuvaat mija~kite rakotvorci. Na Brzjacite i Mijacite ne im se potrebni Epirci. 87 ″Uz ova, da se sporedi slika I i II vo deloto ′Aromuni′, II tom, kade se prika`ani ′templon′ i filigranski raboti″. Me|utoa, avtorot ni{to na navede za rezbarijata. Sledi, vla{ka rezbarija nemalo. 88 Avtorot e predrzok, zatoa{to nikoga{ vla{ka dr`ava nemalo i niv nikoga{ za takva ne gi interesiralo. Za dokaz, deka nikoga{ nemalo takvo ne{to e sledniot dokaz: Vlasite vo Grcija denes se najgolemi Grci. Vo avtorovata Albanija site tn.Nealbanci se borat za svoite prava so svoj jazik...Ova neva`i samo za Vlasite. Tie vo avtorovata Albanija se samo Grci, u~at gr~ki i se zalo`uvaat za svoite gr~ki prava. Vo R.Makedonija Vlasite se Grci i Romanci. Vtorite ne da se malcinstvo, tuku i tie se Grci. Vlasite vo Bitola odat na priemi kaj romanski i gr~ki ambasadi, tie se vo romanski i gr~ki konzulati.Tie se vraboteni vo gr~ki firmi,Kosmofon...Na gozba vo Korzo tie odat kako Grci i Romanci 89 Nikoga{ ne postoel aromunski jazik, niti aromunska nacionalna samosvest, tuku samo sî romansko. A toa bilo samo od dr`avata Romanija. Me|utoa, gr~koto ne bilo od Atina, tuku od Carigrad, koj bil glaven grad naRomejcite=Romancite.Sledi Grcija kako dr`ava da se bori za gr~ko duri samo vo 20 vek. Koga toga{ ne bila bitna Grcija,a bugarska dr`ava nemalo se do 1908 godina, avtorot {to pi{i e laga. 90 Avtorot govori za siroma{ki bugarski selani. A bugar=b ugar. Tokmu ridot koj e neploden se ugari, a vo Mala Azija ima ridovit Ugarit=ugarit-i. Sledi Maks Fasmer da pi{i, deka ridovite nosele ime Bulgar,bez l Bugar.Pa narodot=bugarinot bil selanec,koj bil siromav.No ne Vlavot,koj bil samo Grk. 91 Vajgand bil vo pravo, Vlasite i Albancite bile ″bra}a″. Pa tie kako Epirci i drugo ne mo`ele da bidat.Sledi tie niz Makedonija da se naseluvaat vo isti gradovi,sela...Preselbite bile vo 18 i 19 vek.
86

23

mo`ele da ja posmatrame proslavata Ivanden, koj ovde e naro~ito sve~en (ef. ′Aromuni′, II tom, s. 129). (Tarnovo=Tirnovo=Tir novo, R.I.) Sledniot den, okolu ve~erta, se vrativ vo Bitola. Vo tekot na narednata nedela nameruvav da prevzemam ne{to podolgo patuvawe niz Sredna Albanija {to iziskivalo so sebe da ponesam ne{to pove}e baga`, poradi {to smetav za neophodnost da nabavam u{te eden kow. Uz pomo} na eden stru~en Aromun kupiv za 9 liri (180 marki) edno jako, mlado `ivotno. Koga trgovijata bila zavr{ena, prodava~ot mi dal ne{to kosa od grivata i opa{kata i edna pari~ka {to naro~ito trebalo da gi ~uvam na kowot dobro da mu odelo. Da bi gi isprobal izdr`livosta i ume{nosta na kowot vo iska~uvawe po planinite sledniot den otidov na izlet kon selata i manastirite okolu Bitola koi se najduvaat na strmite vozvi{ini, a me pratil Georg Robe- brat na mojot prijatel Perikle. Najprvo sme javale pome|u vinogradite kon ubavo polo`eniot imot Smilovo, a potoa bez pat i staza kon seloto Bukovo kade sme svratile kaj eden gostilni~ar koj govorel ne{to germanski nau~uvaj}i go za vreme na svoeto dolgogodi{no prestojuvawe vo Rumanija. Potoa svrtivme kon manastorot Sotiri, kade ima izvorska voda, a ottuka kon manastirot Hristifor koj slu`i kako nekoj vid vozdu{na bawa. Odovde po neobele`aniot pat dospeale do izvorot Ek{isu (Kiseqak, kis. voda, prim. prevod.) koj se najduva vo podno`jeto na brdoto. Ovde, okolu izda{niot izvor, mora da se pobara nekoe mesto, u{te ako e razubaveno so nekoj privremen podignat objekt, toga{ bi se u`ivalo vo prijatno, vkusna kiselica. Naj~esto tuka e prisuten i nekoj gostilni~ar kaj kogo mo`e da se dobie rakija. Ova mesto mnogu potsetuva na Bitola, i toa vo praznicite. Tek koga po ~etvoro~asovnoto, gotovo neprekinato javawe po lo{i pati{ta, stignav vo Bitola, mo`ev da bidam mo{ne zadovolen so u~inokot na svojot nov kow, bidej}i ovoj ne bil umoren, a pred se oti se doka`al kako pouzdan vo javawe po planinite, te mirno mo`ev da mu se poveram. (Ni{to za jazikot na crkvite i manastirite so objekti, R.I.) Javav 9. juli popladne so Takija Margarit, so svojot sluga i eden Albanec vo aromunsko selo Ni`opole, vo kogo stignavme po 11/2 ~as po dobar pat. Niz seloto protekuva potokot Dragor koj {umi i `ubori a ~ii izvori se najduvaat na obi`niot Pelister. Seloto ima okolu 2.000 `iteli koi najgolem del pripa|aat na plemeto Gramosli. Ipak ima i izvesen broj Far{erioti i okolu 20 muslimansko-albanski semejstva. Eden od tamo{nite u~iteli ima samo edno uvo, dodeka drugoto mu go otsekle razbojnicite za vreme na zarobeni{tvoto oti ne mo`el da soberi pari za otkup. Na kraj go oslobodile vo uveruvawe deka kaj siroma{kiot {kolski u~itel ne bilo {to da se zeme. Tie razbojnici ne bile Albanci, tuku negovi me{tani- Aromuni.92 Aromunskite sela vo blizina na Bitola le`at grupirani okolu Pelister, i toa: Tarnovo i Megarevo prema Sever, Malovi{ta prema Zapad, i Ni`opole prema Istok, dodeka sledni bugarski sela le`at daleku ponisko, so obyir na nivnite `iteli upateni na zemjodelstvo, dodeka Aromuni svoite sredstva za `ivot gi sozdavaat kako trgovci vo Bitola, Makedonija ili vo inostranstvo. Vo tamo{nite sela ima mo{ne malku sto~ari.93 (Tarnevo i Megarevo denes Trnovi i Magarevo. Bugarite ponisko kako zemjodelci, Vlasite ov~ari..., R.I.) II POGLAVIE Patuvawe niz Sredna Albanija. Letoto 1889. g. 1. Patuvawe preku Malovi{te za Ohrid (11. i 12.7.) Toa bil eden ~etvrtok koga na{iot mal karavan ja napu{til Bitola. Georg Robe- brat na mojot prijatel, sakal da me otprati do Ohrid i tamu da provede izvesno vreme so mene. Mojot sluga Naki i eden keraxija se dvi`ele zad nas. Pogolemiot del na svojot baga` go imav kaj sebe i toj bil bo~no pri~vrsten so ja`iwa uz vre}ite na Nakievoto sedlo, dodeka na zadniot del stoel fotografski aparat, taka da vo sekoj trenutok mo`el da se koristi. Iznad se toa e prostrano }ebe a nad nego e vstoli~en Naki na znatna visina. Jas nameruvav
92

Avtorot bil vo pravo,Vlasite i Albancite bile ″bra}a″ od Epir,zaedno se selele i bile razbojnici Makedoncite ne kradele, {to go potvrdil Han (1865) so Mariovcite. Pa tie bile domorodci, Peonci. 93 Avtorot potvrdi, deka Bugarite bile zemjodelci i sto~ari (govedari, sviwari...i ov~ari), a Epircite kako planinci samo ov~ari. A ov~arite bile razbojnici. Tie stanale i trgovci, koi se razbojni~ki.

24 da go javam noviot kow. Isto taka sum nabavil edno anglisko sedlo preku ~ie zaden, povisok del visela dvodelna ko`na torba koja gi sodr`ele neophodnite predmeti, kako: re{o na {piritus, pribor za jadewe, nseser za patuvawe, prira~na apoteka, krpa, ~aj, namirnici i sl. Mojoj krevet, koj se sostoel od edno }ebe od kamiski vlakna i edna vre}a za spiewe, bil svitkan i pri~vrsten pozadi, na sedloto. Moeto odelo se sostoelo od jakna so 4 xepa, ko`ni pantaloni, volnena potko{ula, angliski {lem (koj vo opasnite kraevi go zamenuvav so fes) i visoki java~ki ~izmi. Kragnata i man`etata sum ja ostavil po strana kako suvi{na, a gi stavuvav samo pri prilkata na prestoj vo gradovite. Duri i pri prilika na posetata na zvani~nicite vo vnatre{nosta na zemjata ne sum pridaval zna~ewe na toa kako se odi, ili stoi, vo ~izmite ili mamuzite. Pri sebe sum imal u{te durbin i eden revolver, ~ii krai{ta se vkrstuvale na moite gradi. Kompasot, ~asovnikot, termometarot i knigata za bele{ki se najduvale vo xepovite na sakoto, dodeka barometarot se poka`al kako pouzdan po kratkoto koristewe, mo`da sled stalnite udari pri prilika na javawata. Kako prakti~no mo`am da prepora~am deka molivot (zavrzan za konop) se nosi okolu vratot kako bi odma bil pri raka. E dobro, isto taka, da se ima edna svilena marama vo xepot kako pri prilika na izleguvawe od dolinata, zagrean, ~ovek bi mo`el da se povrzi ka~uvaj}o se na pogolema visina. Posebno treba da se prepora~a debeli ~uturi od drvo koi imaat zapremina od 2 litri, voobi~aeni na Orient, koi isto taka udobno mo`at da se pri~vrstat za sedlo i vo koi mo`at da se dr`at napitoci. Po dvo~asovno javawe po drumot, pominuvaj}i gi seloto Tarnovo i Megarevo, dojdovme blizu na mestoto Ko`ani kade se polo`ivme vo lad na edna {umarka. Po kratkiot odmor svrtivme na Jug, kon edna kotlina i po sledni dva ~asovi stignavme vo Malovi{te-edno ~isto aromunsko selo so preku 2.000 `iteli. Ku}ite prete`no se po strmata vozvisica, se gradeni zbieni edna uz druga i po niv mo`e da se prepoznae standard. Najgolem del `iteli se vraboteni vo Rumunija pa zatoa ovde i se slu~ilo nacionalniot element ja odnel prevagata nad gr~kiot.94 Vpe~atokot, koj na mene go ostavile `itelite i samoto selo, imal pomala prednost vo odnos na onie odporano. Jazikot poka`uva pove}e osobenosti kade druge zaludno se bara.95 Izgleda deka mnogu od ovde{nite `iteli porano `iveele vo Ko`ani a mo`da ovde se naselile i nomadski Vlasi. Isto taka ne e nemo`no deka i Megaliti nastanale ovde, ili bar ne{to vo jazikot uka`uva, nakratko: izgleda deka naselenieto (prvi sloj mora da e mo{ne star) mo{ne se izmenilo so tekot na vremeto sled doseluvawe.96 Stanuvav kaj u~itelite so koi sum oti{ol na {etawe vo bliskata {uma, a potoa se iska~uvavme po kr{evitite litici na sprotivnata strana od onaa na koja se najduva seloto. Slednoto utro okolu 7 ~asot prodol`ivme ponatamu. Me ~inelo dosta napori da trgnam oti upravo vo toa vreme bile {kolskite ispiti i od mene sakale da im prisastvuvam. Me|utoa, samo poradi ~initelot deka sum obe}al na avstriskiot konzul vo Bitola- gospodin Poga~er istata ve~er so nego da se sretnam vo Ohrid, bilo dovolno da pobrzam, oti sum sakal da go odr`am svoeto obe}awe. So izvesen del sme go pratele patot so koj sme do{le a potoa sme zastanale na stazata koja se provlekuvala niz gusta bukova {uma, koja nas postepeno ne vodela napred vo pravec \avot- an: najvisoka kota na patot pome|u Bitola i Resen vo koj sme stignale okolu 8 ~asot. Slegovme od kowite i ja pratevme stazicata koja vo prava linija, za 11/2 ~as, nas ne odveAvtorot kone~no ja otvori svojata zamaskiranost, zlobnosta na berlinsko-vienskata {kola, kade se gleda postoi vla{ki narod so jazik spored Vla{ka (Romanija), koja otvorala {koli vo Otomanskoto Carstvo, a imala i romanski crkvi..., kako i Grci, ne pod Atina, tuku pod Carigradskata patrijar{ija. Za ova da se potvrdi e sledniot dokaz: po podelbata na Makedonija, vo 1913 godina so Bukure{tanskiot dogovor, makedonskite crkvi ne podpadnale pod Atina, tuku samo pod Carigradskata patrijar{ija. Ova prodol`ilo se do denes.Tokmu zatoa mora da se razbere Romanci (Vlasi), Grci i Eladci so Atina. 95 @itelite vo Malovi{te podobro go nau~ile romanskiot jazik.Se drugo {to sledi e avtorova `elba 96 Se {to bilo postaro od 18 vek se bilo domorodno. A Vlasite od brigiskite=brzja~kite prostori na Kor~a i po{iroko, kako nomadi mo`ele da doa|aat vo potraga na planinska pa{a, i nazad si se vra}ale. Vakov slu~aj bil so ov~arite od zapadna Makedonija, koi vo zimno vreme doa|ale vo Solunsko Pole.Vakvi bile i Goranite,koi od Solunsko Pole se preselile vo Elada,Atina..., i denes tamu `iveat. A po 1913 godina, ov~arite od zapadna Makedonija vo zimno vreme napasuvaat ovci pokraj Crna Reka...
94

25 la do Resen- edno golemo bugarsko mesto, vo koe ima okolu 150 aromunski semejstva koi najgolem del vodat poteklo od planinata Gramos. Vo blizinata se najduva selcete Jankovci so okolu 180 ku}i, od koi se 50 aromunski.97 Vo anot se osve`ivme so jogurt- napitok so dobar vkus koj se pripremana poseben na~in od polnomasno mleko i po zadr`uvawe od okolu pola ~as go prodol`ivme svoeto patuvawe na planinite. Sonceto pe~elo, a patot bil lo{ i postanuval polo{. So mamuzite i kam{ikot moravme da gi pottiknuvame kowite da bi odele napred. Skoro vo visina na planinata pominavme niz edna {uma koja nas ni donela ne{to osve`uvawe. Na edna padina dogledavme dva aromunski katuni, a gi vikaat u{te i ′kalivi′, koi imaat niski ogradi vo koi stokata se zadr`uva vo vreme na letnite meseci. Rado bi gi posetil, ama poradi kratkost na vremeto kako i poradi opasnosta od napadite na razbojnicite, po {to ovoj zapravo ovoj prevoj bil poznat, moravme da go zabrzame svojot mar{ {to e mo`no pove}e. Slednata prolet verojatno }e sretnam lu|e od ovie katuni vo Tesalija ili vo zimskite bivci vo podno`jeto na Osa, kade }e mo`am podobro da gi zapoznam. Vo blizina na eden izda{en izvor na teku}a voda se odmorivme vo ladovina na drva i go potro{ile ona od zalihata {to sme ja imale. Na navaluvawe na pla{livite keraxii trgnavme po kratko vreme. Na izleguvawe od {umata patot postanuval lo{ i vo taa mera bil posipan so obluci, koi bile {ilesti, da moravme da sjavame. Odedna{, prema zapad se uka`ala predivna panorama. So pogled go obfativme Ohridsko Ezero vo svojata negova golemina, kako i po{umenite gori na Sredna Albanija do kr{evitiot Tomor kaj Berat.98 Odma podno na na{ite noze le`el Ohrid a od na{e stojali{te edva da se primetuvalo da go natkriluva zamok. So najbrojni okuki krivinska edna staza pokraj potokot koj `ubori i vodi vo dolinata. Tek koga malku se spu{tivme, mo`evme na mir i vo sigurnost da logoruvame vo nekoe dvori{te, kade dobro se ′snao|avme′ so ~ere{nite. Niz dolgo, valkano predgradie dospeavme, okolu 17 ~asot, vo stariot grad so lo{o kadrmisani, tesni i }o{kasti ulici, kade odsednavme vo ku}ata na mojot prijatel Perikle ~ie semejstvo vodi poteklo od Ohrid.99 Bidej}i ku}ata stoela prazna, mo`evme da izbirame me|u 4 sprata. Na tretiot sprat izbravme spie~ki sobi i dnevnoto prestojuvawe od koi mo`e da se u`iva vo pogled na ezeroto; visok i prostran trem slu`el kako trpezarija.Na vtoriot sprat ja uredivme kujnata, oti, naravno sami moravme da se gri`ime za svojot apetit. Kako priu~en kuvar, Naki se poka`al u{te poume{en. Zakratko nau~il kako se priprema vkusnoto jadewe ′Frenk′. Ne se oskudevalo vo meso, leb i zarzavat, a sekoj den mo`elo da se dobie i sve`a ribi od koi e ′lecnica′ (c =t, R.I.) (eden vid pastrmka koja `ivee samo vo Ohridsko Ezero) na takov na~in ja osvoila
Brojkite na Vlasi, koi avtorot gi naveduva vo Bitola, Bitolsko, Kru{evo..., se preterani. Ova proizleguva poradi toa {to Ohrid i Resen se pobliski mesta od domovinata na Vlasite, koi za avtorot se Aromuni. Me|utoa, site poimi vo Makedonija i Epir se na tn.slovenski jazik.Toj {titel svoi intersi. 98 Se gleda kolku avtorot, kako i site ~eda na berlinsko-vienskata {kola, se rasipani. Vtoroto poglavie se odnesuva za ″Patuvawe niz Sredna Albanija″, sega ″po{umenite gori na Sredna Albanija...″. Po Bitolsko sledi Isto~na Albanija, a nikade nema Albanci, koi do denes se germanski...razbojnici. 99 Perikle bilo makedonsko ime. Vakvi tn.anti~ki imiwa nosele tn.etni~ki Makedonci se dodeka po sozdavawe na dr`avata Elada poimot Greiki=Grci ne stanal politi~ki za dr`avata Elada=tn.Grcija. Poimot Greiki bil upotrebuvan kako navredlivo ime za Makedoncite, a sudirot po~nal vo 10 vek, koga Oton I vladeel so katolicizmot, Rim. Sledi Rim da go nametne imeto Greiki za pripadnicite na carskata Carigradska patrijar{ija. Bulgari se na narodnata=bulgarna Ohridska arhiepiskopija. Po nalog na Rim i Viena sultanot ja ukinal Ohridskata arhiepiskopija. Tokmu zatoa imalo samo Grci, so slu`beniot makedonski Ptolomejov jazik, koine. Spored Han, toj vo 1865 godina bil vizantiski jazik. Grigor Prli~ev bil roden vo 1830 godina i toj go u~el samo koine. Toj negovite dela gi zapo~nuva so mitologija. Negovite dela bile pi{ani na koine, katarevusa sledi od 1868 godina. So katarevusa i dimotiki negovite dela pi{ani na koine vo potpolnost ne mo`at da se razberat, zatoa{to vo koine ima pove}e semitski zborovi. Toj i drugi Makedonci, koga svatile deka poimot Grci stanal politi~ki, pove}e ne sakale da bidat Grci, trudej}i se da se vozobnovi Ohridskata arhiepiskopija so tn.staroslovenski jazik i da gi vklu~at svoite maj~ini jazici (govori). Ova nikoga{ ne se slu~ilo so Eladcite, Vlasite i Skiptarite, ~eda na Ohridskata arhiepiskopija. Pa tie nemale nikakvi nacionalni ~ustva, a i denes, nivnite jazici se dvo i trorasni. Koga i poimot Bugari stanal politi~ki, tie velele, ne sakame da bideme Grci, i nema da staneme [opi, poim koj Makedoncite go upotrebuvale za bugarskite Bugari.
97

26 na{ata naklonost, da gotovo ni pri edino jadewe ne smeela da nedostasuva. Oti, bila pr`ena, pe~ena ili kuvana, taa dobro prijala. Kowite sme gi smestile vo {talata koja le`i zad ku}ata, na eden obrok, vo visina na krovot na ku}ata. Da bi do{le do do kowite moravme da go koristime okolniot pat niz pove}e ulici. 2. Za odnos na muslimanite prema hristijanite vo Ohrid Eden ~as po na{eto doa|awe, pristignal i konzul- g-din Poga~er.100 U{te istata ve~er otidovme po mese~ina na ezero. Nas ne ~udele pukawata i izvicite na lu|eto na bregot koga sme soznale da se ova se slu~uva poradi delimi~noto pomra~uvawe na mesecot. Muslimanite veruvaat deka vo toj trenutok mesecot go napa|a nekoe ~udovi{te koga so pukaweto se saka da odagnat. Dr`at, da pojavata pomra~uvawe ima lo{o pretska`uvawe, pa na{eto doa|awe go dovele vo vrska so toa. I mene me smetale za konzul i toa onoj od Rumunija i se pla{ele da ne }e doneseme dobro, te Bog samiot na toa gi predupredil so ova pomra~uvawe. Taka i se slu~ilo nas eden preoble~en policaec sekoga{ da ne prati na na{ite izleti. Vo Struga, kade sme bile sledniot den, duri go zatvorile eden ~ovek odma po na{eto doa|awe, oti nas ne primil vo svojata ku}a, {to sum soznal tek nekolku dena podocna. Odma prevzedov energi~ni ~ekori da bi ja izrabotil negovata sloboda. Raspolo`enieto na muslimanite prema hristijanite, a posebno prema strancite, e sosem drug~ie otkolku vo Makedonija ili na bregot.101 Ovde{nite muslimani naj~esto se Albanci. Me|u niv ima mo{ne malku Turci. Ovie Albanci se sirovi, osioni lu|e koi sebe si dozvoluvaat sekoe zlodelo prema hristijanite da ostane ne kazneto, dodeka turskata vlast od slabost i strav, a i zatoa {to ne saka da gi rasipi odnosite so vlijatelnite begovi, se toa mirno posmatra.102 Da ova bi go potkrepil so primeri i da bi go ilustriral odnosot pome|u hristijanite i muslimanite, }e navedam samo nekoi od slu~aite koi mi bile poznati za vreme na moeto prestojuvawe i za koi sum pribavil informacija od razli~nite strani koi bi me uverile deka ~initelite se to~ni koi sum gi slu{nal.103 Na eden aromunski trgovec, koj nemal licenca za prodavawe tutun, mu e podmetnat tutun vo du}anot od strana negoviot li~en neprijatel (nekoj slu`benik vo upravata za tutun) koj e ′otkrien′ za vreme na inspekciskata kontrola, i mada trgovecot mo`el da ja doka`e ovaa prevara, ipak rabotilnicata mu bila zatvorena podolgo vreme. Devetnaesti juli 1889. godina eden musliman od pu{ka go ubil eden Aromun koj bil fahri-zaptija vo Vi{ni a protiv storitelot, koj dobro e poznat, nikoj ne se osudil da pru`i dokazi od strav od odmazda na rodnite na storitelot.104 Na decata i `enite, koi ubavo se oble~eni, plukaat i godat so izmet. Se slu~uvalo na `enite da im se kini {e{irot od glavata. Hristijanskite monci odvaj da smeat sami- bez pridru`ba da se dvi`at po pustite ulici na predgradieto od bojaznost deka ma{kite }e gi zloupotrebat.105 Koga edna{ javav od vla{kata ~etvrt na ku}ite zadobiv sna`en udar so kamen vo ple}ite. Go svrtiv kowot da bi go kaznil storitelot so svojat korba~ (eden obesenik so nepolni {estnaeset godini) koga od site strani se sjatile muslimani so prete~ki izrazi na licata go fatile mojot kow za uzdata. Morav da bidam radosten koga mi go oslobodile prolazot psuej}i me, oti po moja procena, vo nivnite o~i sum bil gostin na Sultanot i kako takov sum ja zaslu`il nivnata za{tita.106 Eden den sum kapev na zapadnata strana na gradot, vo vnatre{niot muslimanski ~etvrt pod edna isturena stena. Odedna{ pokraj mene padnal kamen vo vodata koga frliv pogled nagore primetiv buluk `eni kako stojat sobrani na stenata iznad mene i `ustro gestikuliraat. Odedna{ na mene se sru{il grad od kam~iwa od visina od 60-100 stopi, ama, na sr100 101

Poga~er=Poga~ar e samo na tn.slovenski jazik, {to va`i za Tereza=te reza, Radecki, Donau=Donav. Pa avtorot e predrzok,duri rasipan,za nego Ohridsko Ezero so Ohrid i Struga ne se vo Makedonija. Od edna strana, toj tvrdi, Vlasite i Albancite se Traki, a sega tie stanale Iliri, ilirska Albanija... 102 Avtorovite Albanci bile razbojnici,i denes.Germancite se zalo`uvaat za razbojni~kite Albanci. 103 Deka Germancite so Francuzite i Angli~anite se rasipani se potvrduva, tie bile so Osmanite, no ne so pravoslavnite. Od niv Rusija ja izgubila Krimskata vojna, a taa se borela samo protiv Osmanite. 104 A pa odmazdata e delo na avtorovite Albanci, koi se za zlo na domorodcite, von brigiska Albanija. 105 Albancite,{to bile i ostanale,samo yverovi vrz pravoslavieto,neprijatelsko za divite Evropjani. 106 Avtorot koga toa go osetil na svoja ko`a samo tek toga{ sî svatil.Me|utoa, od niv toa trae i denes.

27 e}a, ne me pogodile. Doplivav na bregot {to mo`ev pobrzo kade vo eden ~amec, ispod stenata koja se pretvorala vo pe{tera, me ~ekal mojot prijatel Georg. Koga se po`aliv na kajmakot, mi odgovori vo idnina da se kapam na nekoe drugo mesto. Duri nesum ni go povredil ~ustvoto sram na tie `eni oti ne se kapev, kako ovde se ka`uva: ′a la Franka′ te. bez kape~ki ga}i, tuku naprotiv, gi imav na sebe. @enite bile razludeni nekoj hristijanin voop{to da se osudil da se kapi vo blizinata na nivnite ~etvrti. E poznat ~initel deka bogatite begovi, iako ponekoga{ li~ni zastapnici na Portata, mo`at da odat raka pod raka so razbojnicite.107 Razbojnicite 1888. godina go opla~kale advokatot Konstantin Robe-Aleksandar. Nekolku dena podocna, ovoj ja videl svojata ukradena bunda na nekoj beg kako ja nosi bez ustezawe. Ama, advokatot ne prevzel nieden edini ~ekor za povra}awe na svoite raboti. Nedolgo po ova, na razbojnicite im e postavena zaseda vo koja upadnale. Tek koga i zadniot vlegol vo klopkata, site do eden gi pobile, oti se sakalo da bidat bezopasno. Najgnasen slu~aj, za koj sum slu{nal, e sledniot: - Eden bugarski kroja~ mu so{il odelo na nekoj Albanec i koga ovoj se pojavil kaj kroja~ot,ovoj mu re~e deka mo`e da mu go predade odeloto samo za gotovina oti ima dosta izdatoci i oti e siroma{en. Poradi ova Albanecot go obzede stra{en bes, te izvadi pi{tol i opali prema kroja~ot, a go spasilo samo toa {to pratilecot pravovremeno go fatil Albanecot za raka i go podignal vo vis. Kroja~ot pobegna vo svojot stan. Dva dena po ovoj nastan bila svadba kaj rodninata na ovoj kroja~, koj od strav ne smee da odi, ama toa ne mu smetalo na Albanecot tamu da se zapati so oru`je v raka. Qubezno go povikale da im bide gostin na ru~ek. Ladno odbil, se {etal vo dvori{teto tamo-vamo i na krajot sednal na prozorot otkade mo`el da gi posmatra `enite i devojkite kako igraat. Odedna{ se prolomi pukawe a Albanecot se oddale~i. Kroja~evata }erka i nekoja druga mlada `ena bile ubieni, a nekoja treta `ena te{ko raneta. I dodeka denes ovoj ~ovek {eta nekaznet po Ohrid, nikoj ne mo`e da smogne snaga da gi prijavi. Turskata vlast, koja za cel slu~aj podrobno informirala, taka mol~at kako zalieni.108 Takva e sostojbata vo Ohrid, Debar isto taka, a vo podra~je na Elbasan vladee ista takva neigurnost i samovolie. Poradi toa se i slu~uva da tolku hristijani gi napu{tat ovie kraevi, posebno Aromuni, koi se selat kon Bugarija i Rumunija.109 3. Izlet za Struga i Sv.Naum (3.-15.juli) Izlet Utroto po na{eto doa|awe, otidov na izlet vo Struga, zaedno so konzulot g. Poga~er (kogo go pratel negoviot dragoman)110 i so Georg Robe. Gospodata se vozela so kolite, dodeka jas sum javal so eden suvarij pokraj niv. Patot se protegal tik uz samoto ezero, dodeka bregot e prili~no raven. Po otse~niot kas od 11/2 ~as stignavme do Struga. Bidej}i bil pazaren den, mnogu lu|e tamu se nasobrale. Mada gradot e bugarski, i albanskiot element stalno sna`no se istaknuva, bidej}i vo negovata blizina le`at ~isti albanski sela. Anot bil prepoln taka da tamu ne mo`evme da najdeme smestuvawe. Eden gospodin nas ne povikal vo svojata ku}a, kade udobno mo`evme da kona~ime. Rado sme ja privatile negovata ponuda i ni na kraj na pametot ne ni padnalo deka toj poradi vakviot prijatelski postapok mo`el da zavr{i vo zatvor. Bidej}i malku se osve`ivme so jogurt unajmivme edna barka so koja se vozevme uzvodno po rekata Drim (utoka na Ohridsko Ezero) do vo samoto ezero. Vodata e dlaboka metardva, kristalno bistra i brzo te~e. Na mesto kade po~nuva rekata ima dosta natalo`en pesok i {luwak, {to zna~i teren da se podignuva a so toa i nivoa na vodata vo ezeroto; vo tekot na poslednata dekada nivoto na ezeroto tolku se zgolemil da vo Ohrid pove}e ne mo`e da se vidi patot koj nekoga{ postoel ispred ku}ite uz samoto ezero.
107

Pa voda~i na albanskite bandi bile begovite. Toa ostanalo i denes, duri nivni partii, yverstva... Pa tie kako muslimani se samo za Velika Islamska Albanija, so robovi pravoslavni. Ti se paraziti... 108 [to bilo do 1913 godina, do 1990 godina i denes. Prokletite Evropjani i SAD-~ani se za Albanci. 109 Zna~i, od Razbojnicite=Albancite begale pravoslavnite,begale i po 1913 godina,begaat po 1990 godina i po 2000 godina.Ne slu~ajno, Razbojnicite=Albancite masovno se preselile vo severo-zapadnite delovi na R.Makedonija, a onie proterani Makedonci od 2001 godina se u{te ne se vrateni. Ova e samo poradi toa {to so Razbojnicite=Albancite se Evropjanite i SAD-xanite,pa i tie se samo razbojnici. 110 Poimot dragoman bil vnesen vo koine. Me|utoa, dragoman=drago man=mon=min=~ovek, a mina=lu|e.

28 Potoa se spu{tivme nizvodno, pominale ispod eden natkriven most do mestoto kade rekata so celata svoja {irina skrotena so zagat od vrbovi pra~ki, i toa taka, samo malite ribi mo`at da pominuvaat niz nego. Na nekoi mesta ova pletivo od vrbovi pra~ki taka pro{ireno i navieno da ribite mo`at da vleguvaat, ama i ne izleguvaat od nego. Pecaro{ite gi vrebuvaat ribite od soenicite i gi fa}aat ili so goli race ili harpuni so 5 zabci. Koga duva ju`en veter, vo Drim masovno doa|aat jaguli taka za edna no} mo`e da se ulovi pove}e iljadi ′oki′ na ovaa ribi koi, potoa, zasoleni i na~adeni se prodavaat po cela Turcija. Kolku e unosen ovoj ribolov najdobro govori ~initelot deka zakupcite pla}aat za ovaa koncesija prose~no 100.000 marki za 2 godini. Ova ezero e bogato so prvoklasna riba. Najdobr vid, bez sumlivost, porano ve}e spomenatata ′lecnica′ koja se prodava po cena od 7-10 pjasteri za oka, {to e mo{ne visoka cena i za ovde{nite priliki. Nejzinoto meso e sosem belo a pritoa dovolno masno taka da pri pr`ewe ne e potrebno da se stava dodatna mast. Kako {to mene mi se ~ini, na nea mo{ne se sli~ni i ostanatite vidovi ribi, kako ′koran′, ′~ista′ i ′kresnica′ koi taka se nazivaat vo zavisnost od polot i godi{nata doba na ulov. [aranot dostignuva nevoobi~aenata golemina vo romboiden oblik. Od negovite ikri i glavi se sprema izvonredna vkusna ~orba, {to mo`e da se postigne i od mali belvici. Pokraj niv, ribite so sredna golemina se: skobust, mrena, starf i klen a rasprostraneta e i piso.Ribi so mali veli~ni se: {lunec, skobli, moranec, pla{ica i grunec. Ovaa posledna se soli, su{i na sonce i prodava ise~ena na kai{i. Po na{iot povratok vo kona~i{teto dobivme izvonred obed i izvrsno vino taka da naskoro se razgalivme vo najdobro raspolo`enie. Vinata od okolina na Ohridskoto Ezero generalno se mo{ne dobri i neverojatno eftini. Za oka se pla}a 10-20- pfeningi. Za vreme na dobrite godini se roduva tolku grozje da lu|eto, koi retko imaat podrumi i dovolno buriwa, ednostavno go istekuvaat i prosipuvaat staroto vino kako bi napravilemesto za novo. Godinata 1888. 100 oka grozje (120 kg) ~inelo 15 pjasteri (3 marki). Dvapati destilirana rakija od loza 1 oka = 8-12 pjasteri, a edna{ destilirana 2-3 pjasteri. Na povratokot vo Ohrid posetivme edna mala kapela koja e vse~ena vo stena, ama vo nea nesme na{le ni{to vredno za gledawe. Ve~erta se iskapivme a potoa sedevme vo dvori{teto na anot na ezerskiot breg, onoj ist an vo kogo otsedanal g. konzul. Bilo 23 ~asot koga toj predlo`il taa no} da otpatuvame vo manastir Sv.Naum koj le`i nasproti Ohrid- na drugata strana na mo{ne prostranoto ezero. Mada navistina bev umoren, mo{ne rado se pridru`iv na ovoj predlog, bidej}i i drugite gospodi bile odu{eveni so nego. Okolu polno} bevme spremni da trgneme. Koristevme eden od onie golemi, neoblikovani drveni ~amci, koi se voobi~aeni na tamo{noto ezero.Dnoto bilo sosema ravno bez rtewa~i. Na sekoj strana na ovoj ~amec se najduva edna izbu{ena greda so dupki koi se vovedeni od vnatre{nata strana. Ovie gredi, koi se koristat vo brodogradbite doa|aat od golemi visini- od Podgradec. Konzulot fon Han (von Hahn) govori za brodski katarki koi ottamu vodat poteklo. Me|utoa, ovde o~igledno se raboti za zamena so bo~ni delovi na brodot, oti na ova ezero ne e potreben jarbol, kako {to vo ostanatoto mi e potvrdeno od site strani, i jarbol nikoga{ ne se ni koristrel. So ovie bo~ni gredi ~amecot dobiva pomiren od, mo`e da odoli i na naja~ite udari na talasite i ima pogolema nosivost. Predniot del na ~amecot sna`no e svitkan navisoko. Ovde sedat vesla~i- niv trojca, od koi sekoj ima v raka po edno mo}no veslo. Ovie veska se pri~vrsteni so konop od pleteni pra~ki za eden drven klin. Zadniot del na brodot e pomalku visok, na nego stoi kormilar so edno golemo veslo na sprotivna strana od ona na koja se vesla~ite i toj doprinesuva brodot da se dvi`i napred. Na sredina na ~amecot se postavuva danci od {tici, povr{ina od okolu 4 m2, koi ne{to malku gi nadvisuvaat ivicite na ~amcite na dvete strani. Kru`noto oko na ovo dance se najduva eden rakofat (gelender) koj e potreben kako patnicite bi se za{titile od pa|awe vo voda. Vokolku ribarite odat vo ribolov, toga{, naravno, cel ovoj rakofat se demontira. Nie sme bile 5 osobi na ovoj mal prostor, bidej}i g. konzul go zel i svojot kavas so sebe. Morav samo poradi kowot da go izostavam Nakija. (Kavaz=gavaz, R.I.) No}ta bila predivna a temperaturata mo{ne prijatna. Yvezdite svetluckale po povr{inata na vodata a mese~inata nadaleku go osvetluvala visokiot breg. Sum bil taka umor-

29 en da odma sum zaspal zamotan vo }ebe poku{uvaj}i da gi ispru`am svoite noze kolku toa e mo`no, a mojot son bil tolku dlabok da ne sum se probudil duri i toga{ koga konzuloviot kavas ispalil od pu{kata preku mojata glava godej}i go nekoj pelikan.111 Se probudiv samo tek vo samoto svituvawe od utre{nata sve`ina. Vesla~ite neprekinato veslale 41/2 ~asa. Voedno kru`eweto na edna zapalena cigara predizvikala kratka pauza- ~as kaj eden, ~as kaj drugiot vesla~. Drevniot manastir Sv.Naum se izdignuva na edna stena visina okolu 15 m koj strmo se spu{ta vo vodata. Se sostoi od pove}e konaci, kako i pove}e mali grade`i koi slu`at kako ekonomski zgradi i zgradi za umnobolni, od koi ovde sekoga{ ponekoj najduva. Vo sredina na ovie grade`i se najduva crkva koja se sostoi od tri broda. Isto~niot brod e edna crkva koja e od 8. vek. Zad oltarot se najduva urna isklesana od kamen koja mi se ~ini da e rimsko poteklo. Zapadniot brod ~ini edna crkva od koja se dospeva vo u{te pomlada gradevina, koja vo sebe go ~uva grobot na sv.Naum, na kogo za praznicite hrlat vernici od site strani. Toga{ mo`at da se najdat duri i muslimani. Mnogu blagosloveno maslo, za koe se govori da se sliva niz yidovite, ne e ni{to drugo do kondezat koj lesno se formira na glatkite yidovi od mermer. Na eden tepih pokraj grobot sedele dve umnobolni `eni koi tamu spiele. (Za jazikot na i vo crkvite avtorot ni{to ne ka`uva, R.I.) Po {to sme gi posetile ovie grade`i, se iskapivme zaradi osve`uvawe na pesoklivata pla`a, a potoa se odvezovme so brodot na izvorite na rekata Drim. Ovie izvori se tolku brojni i od niv so tolkava `estina od zemjata, da isto odma go razdvi`uva eden mlin, i odma formira reka koja na ovo mesto dolgo odval 100 m, ili mi se ~ini deka taa ovde e daleku pobogata so voda otkolku kako na ostrovot kaj Struga. Ribolovcite tvrdat deka odovde te~e ladna struja so celoto ezero do Struga, te zatoa e opravdano da se ozna~at ovie izvori na rekata Drim. Vodata na ovaa reka e kristalna bistra, dlabina 2-4 m i ima temperatura od 9° R. Se govori deka vodata ovde dospeva so podzemen pat od Prespansko Ezero, ama voop{to ne e potrebno ova da se privati kako pretpostavka. Visoko po{umenoto gorje, koe se sostoi od varovni steni i se najduva me|u dvete ezera, i ima mo{ne malku izvori, te zatoa vop{to ne e mo`no, vodata najprvo da se sobere a potoa izbiva na eden relativno mal prostor. Koga varovni~kite planini sekoga{ e taka, na visin ili nema izvori ili gi ima mo{ne malku, ama zatoa vo podno`jeto na vakvi planini vodata poizda{no izbiva od zemjata. Prili~no dolgo se zadr`avme na ovie izvori, a koga se vrativme vo manastir, monasite se pobrinile za eden bogat ru~ek. Toj se sostoel ne pomalku od pet razli~ni vidovi na jadewa a toga{ nas ne uslu`ile so nekoi izvonredno vino. Po podolgiot popladneven odmor povtorno se iskapivme i pri taa prilika sum zapazil deka me|u stenite pri bregot pliva edna vidra. Isto taka, vo razli~inite priliki primetiv (i toa podaleku od bregot) nekoja crvenkasta zmija kako popoleka pliva so glavata podignata iznad povr{ina na vodata. Potoa se pro{etavme niz manastirskata bav~a vo koja se divevme so krasnite bilni zasadi. Tloto e izvonredno, klima mo{ne blaga, taka da ovde mo`at da se odgleduvaat gradinarski kulturi koi samo mo`at da se posakat. Smokvi i bademi izvrsno uspevaat, a ~empresi i ~etinari so impozatna golemina. Po ve~erata legnav vo oblekata na edna oblo`ena klupa kako bi prisustvuval na zaminuvaweto na konzulot {to usledilo vo 02 ~asot taa no}. Sakal da se vrati so kowite preku visovite- direktno vo Bitola. Okolu 04 ~asot se oprostiv od monasite i, kako toa obi~ajot nalo`uva, gi daruvav so eden zlaten predmet. Vo ~amecot se zaprepastiv koga sum ja videl policijata vo civil koja e ispratena nas da ne dr`i pod prismatra. Qubezno me zamolil da go primam kako sopatnik, {to morav da dozvolam. 4. Prestoj vo Ohrid (15. juli- 12 avgust) Bidej}i Ohrid vo li~nosta na g. konzul fon Hana (von Hahn) imal svoj opi{uva~, }e re~am samo nakratko. Mene malku me interisiral samiot grad kako takov, negovata starina, crkvi itn., a pove}e aromunski element koj tamu `ivee, {to posebno va`elo za mojot prestoj vo nego. (Toj najduva objasnuvawe, ja zaskriva vistinata za tn.staroslovenski jazik, R.I.) Prete`no delot na naselenieto go ~inat Bugarite koi ja naseluvaat i okolinata, ama i Albanci koi najgolem del se muslimani. Turci nema osven vo li~nostite koi ja vr{at
111

Pelikanite ne se ubivaat. Me|utoa, divite Evropjani vo Makedonija se istrebija, i nie sme na red.

30 vlasta, a u{te pomalku ima Grci koi porano imale pogolemo u~estvo vo strukturata na naselenieto.Ovoj nivni broj tolku opadnal zadnite godini taka da nekoga{ mo{ne posebnata gr~ka {kola sega broji ne pove}e od 20 u~enici.112 Aromunite `iveat vo dve ~etvrti na gradot: goren i dolen a ovie se najduvaat vo isto~niot del na gradot koj voop{to ne e zdrav. Pome|u niv `ivee i eden broj muslimanski semejstva taka da hristijanite se prinudeni da gi zatvoraat svoite prozori koi gledaat na nivnata bav~a ili so polici ili yid od drveni {tici. Poradi odnosite koi prethodno gi opi{av, se slu~uva lu|eto ottamu da se iseluvaat, mada porano se doseluvale od svoite planinski sela upravo od razlozite na pogolema sigurnost. Najgolemiot del na ovie `iteli vodat poteklo od Lunge, Nikolice i Linotapa, a samo mal broj od Moskopole. Toa vkupno ~ini 150 semejstva od koi mnogu od plemeto Far{erioti, koi po sopstveno ka`uvawe poteknuvaat od selo Gabrovo, koe se najduva vo blizina na Lunge. Takvi se najduvaat u{te vo Tirana i Kavala. Ovde,po prv pat, imav prilika da se zbli`am so lu|eto i da malku podobro zapoznam, kako i da go istra`am nivniot jazik koristej}i ja pomo{ta na u~itelot.113Jas, li~no, nikoga{ ne bi bil vo sostojba da izvle~am ne{to od niv, oti brzo po postavenoto pra{awe postanuvale nestrplivi i ne sakale da mi gi raska`at svoite narodni pesni.114 Samo uz golem napor mi uspealo da gi krenal nekoi postari `eni i da gi fotografiram (vidi sliki od naslovot za Aromunite, II tom).115 Ne mo`am da propu{tam a da ne uka`am deka kaj gospodinot Joan~e Robe se najduvaat nekoi dokumenti, tapii za poklon napi{ani na dako-rumunski jazik,116 kako i g-dinot Atanasa Bodlija najduva edna biblioteka koja sodr`i i nekolku rakopisi na evangelija na pergament, koi se- kako mi se ~ini- ponov datum. Ovde sum prona{ol i edna kniga koja e pe~atena vo Moskopole, sli~na na onaa vo rumunskata crkva a i vo onie od sv. Klimenta i Sv.Naum.117 Nekoga{ tolku vrednata biblioteka od manastirot Sv.Kliment gotovo vo potpolnost nestanala, ostanale samo ne{to primeroci na knigi. Najgolem del na toe bibliote~no blago go ukrale samite me{tani a potoa go prodavale po Atina i Pariz.118 Uzgred, golemata plo~a vo ovaa crkva ne e mermer (kako toa go naveduva g. fon Han) tuku od alabaster. Vreden za spomnuvawe e eden rimski grob koj izgleda mu ostanal nepoznat na gospodinot fon Han. E otkrien pred otprilika 40 godini vo ku}ata na gospodinot Nikola Karajula. Od podrumot na ovaa ku}a i niz mal otvor, odej}i dlabina 4 m vo dlabina, se dospeva do edno predvorje do koe porano vodel patot od ezerskata strana. Podocna samata ulica e nasipana i prerabotena. Od holot niz vratata koja e izgradena od pe{~anik dimenzii 1*1/2 m, se vleguva vo vistinska grobnica. Nejzinite yidovi se prema~kani so pompejska crvena boja koja dobro se odr`ala. Dimenziite se 3 m h 2 m h 31/2 m. Yidovite se glatki bez crte`i ili natpisi, edino zadniot yid uka`uva na postoewe na ornamenti. Pri prilika pronajduvaweto na ovoj grob bile tri sarkofagi, na `alost, moite raspra{uvawa za nivnata ponatamo{na sudbina ostanale bez rezultati. Denot 23. juli vo 06 ~asot odjavav vo vla{kata ~etvrt uz pratwa na Georg Robe i Naki da zaedno so u~itelot bi oti{ol vo selo Kosel kade nekoga{ se kopal sulfur. Inaku, ovde e obustaveno kopaweto koga i vo seloto Velo{ti koe se najduva blizu do Ohrid. Naidov na edna pogolema povr{ina koja e potpolno gola- bez bilki. Na nekoi mesta se voo~uva kora od sulfur i u{te oddaleku se ~ustvuva karakteristi~en gas koj, pod golemiot pritisok, izbiva od zemjata. Ako se stresi pesokot i kamen~iwata vo ovie otvori na karaterot, toga{ se
112

Do 1767 godina site bile Bugari, a potoa samo Grci. Bidej}i poimot Grci stanal i politi~ki, tie pove}e ne sakale da bidat Grci, tuku Bugari.Pa sledi brojot na Grci da se namali,a zgolemi na Bugari. 113 U~itelot predaval romanski jazik od Romanija (Vla{ka), koja e severno od Dunav, ne dr`ava Epir. 114 Nivnite pesni bile od tn.slovenski jazik prevedeni na romanski,koj bil latiniziran tn.slovenski. 115 Bidej}i postarite `eni ne u~ele romanski jazik nego mnogu lo{o go znaele,a sprotivno na mladite. 116 Ne se raboti za vla{ki jazik od makedonski Epir,koj bil i brigiski=brzja~ki, tuku dako-romanski. 117 Crkveni knigi bile na dr`avni crkvi.Takva bila na dr`avata Romanija so romanski jazik,ne inaku. 118 Crkovnite biblioteki, nasledstvo na Ohridskata arhiepiskopija, ne gi uni{tuvale me{tanite, zatoa {to tie bile nositeli na crkovnoto `iveewe so tn.staroslovenski,niti Atina so dr`avata Elada. Jang pi{i, vistina e deka gr~ka nacija ne postoela pred 1912 godina. Se toa bilo samo od makedonskata Carigradskata patrijar{ija so makedonskiot jazik koine..., koja gi nazna~uvala zlobnite vladici...

31 sozdavaat prepreki na gas i ovoj, pod pritisok, gi isfrla vovis. Zadr`uvawe vo blizinata postanuva nepodnosliva i odma po~nuva glavobolka. Poku{avawe ovoj gas da se zapali so lu~ ne vrodil so plod. Lu~ot bi gorel samo do levakot na kraterot a potoa bi se ugasnal. Potoa isto sum poku{al so hartija i zapaleno drvo ama sekoj plamen se ugasnuva. Gasot ima temperatura od 10° R. Okolu 4 m ispod ovoj krater so gas se najduva eden izvor vo kogo se podignuva golemi klobuci. Vkusot na vodata e opor a dejstvoto e kako stipsa, prateno so miris na raspinani jajca. Nerotkiwite go posetuvaat ovoj izvor i ja pijat negovata gotovo blutava voda vo ~vrsto veruvawe vo negovata lekovita mo}. Taka, `ena na aromunski pop tvrdi deka dobila svoe edino dete po 11 godini brak, upravo zablagodaruvaj}i na koristeweto na ovaa voda. (Aromunski=romanski pop, a potoa toj pi{i vla{ki ~etvrt, R.I.) Vo brziot kas se vrativme vo vla{kiot ~etvrt i docna na toa popladne otidovme vo Gorica (na samiot breg na ezeroto),kade se iskapivme vo edna mirna uvala da bi se osve`ile. Pred povratokot vo ku}ata, go posetivme izvori{teto koe se najduva na severo-isto~niot breg na ezeroto i se vika ′Studena voda′. I ovde se javuva pojava vodata da izvira od stenata vo vid na eden pogolem potok, ama, ipak, ovoj izvor ne e taka izda{en kako onoj vo Sv. Naum. Samiot izvor e po{umen i ovde logoruvaat negovite posetiteli koi pijat ~ista voda so tempertatura 10° i koja e izvrsen kvalitet. Pri ponepovolna poseta na ova mesto primetiv kako muslimanite kako jadat sirovi krastavici koi, o~igledno, dobro im prija. Ovde hristijanite navra}aat mo{ne retko oti premnogu se pla{at od muslimanite. Ova isto taka e ona mesto na koe eden fanatiziran musliman pukal na ruskiot konzul koj do{ol od Bitola da go poseti ovoj izvor. (Sledi istoto da se povtori vo ponovo vreme, R.I.)119 Prviot avgust se upativme vo crkvata Sv.Erazmo kade se proslavuval imendenot na ovoj svetec. Patot tamu me vodel pokraj manastirot Sv.Petka koj ima ubava polo`ba, dodeka odredi{teto na crkvata se najduva prili~no visoko na patot za Petrina i toa na ona mesto kade izbiva sna`en izvor od brdoto a senkovitite {umarci prosto povikuvaat na logoruvawe. Stotina lu|e od Ohrid se sjatile ovde zaedno so Bugarite120 od okolnite sela i go proveduvale vremeto uz jadewe i piewe, peej}i i razgovor. Neprestalno stignuvala sekoga{ nova i nova kolona na lu|e koi vodele te{ko natovareni magariwa so namirnici i deca ili so kowi na koi ve}e prema narodnosta sedela nekoja {areno nakitena `ena ili 2-3 ma{ki. Site tie te{ko di{ele iska~uvaj}i se po strmata staza. Pogled na ovaa vesela grupa sozdaval zanosna slika koja ja ukrasuvale `enite oble~eni vo `ivopisni nosii. Tek docna nave~er se spu{tivme vo dolinata a potoa odjavavme vo Ohrid, pominuvaj}i gi pritoa grupite na lu|e koi se teturale i podvriskivale. (Se govori za {areni i `ivopisni nosii. Vakvi nemale ov~arite, a vakvi bile Vlasite. Za niv bile bitni samo temna i bela, ov~arski boji, R.I.) Mojot prestoj vo Ohrid vlegol skoro vo ~etvrta nedela i mo`ev da bidam zadovolen so svojot doprinos vo lingvisti~kiot smisol. (Pa toj bil samo eden: dako-romanski, R.I.) Provedov mnogu ubavi ~asovi vo dru{tvo na divni lu|e na ova krasno ezero, pa ipak, nesum `alel da go napu{tam nekoe mesto vo koe tiranijata i varvarskata svirepost vodat
119

MUZEJ BITOLA BITOLA 1903 DU[AN HR.KONSTANTINOV 1903- 2 AVGUST- 1903 BITOLA, naveduva: ″Vo sabota na 26 juli (8 avgust po nov stil- bm) vo 10 ~asot pred pladne ruskiot konzul Rostovski, vra}aj}i se od manastirot Bukovo, pominal so kolata pokraj prvata karaula na izlezot od gradot. Vo taa karaula na stra`a bilo edno zaptie. Spored zapovedta {to postoela za toa, toj ne go pozdravil konzulot. Bidej}i konzulot ne vodel so sebe gavaz, mu naredil na kolarot da zastani, a potoa slegol i go opomenal stra`arot na negovata dol`nost...(No stra`arot) puknal so martinkata vo konzulot...Rostovski imal sila da mu re~e na stra`arot pri povtornoto polnewe na pu{ata: ″Stoj ! [to pravi{ !...Misirkov legnal na zemja i se pravel mrtov dodeka pristignale drugi vojnici i oficeri″... ″atentatorot Halim sakal da go ubie i go ubil li~no ruskiot konzul Rostovski...″...″toj ne e Tur~in, a Albanec″... ″Osmanskite izvori se stremea sekoga{ da gi prika`at [iptarite kako varvari, graba~i, nasilnici, zlostornici, krvnici i divi lu|e″. Tokmu za ovie yverovi se zalo`uvaat Evropa i SAD, so nivnata NATO. Ovie so Albancite vo Kosovo izvr{ija genocid, a voda~ im bil premierot Agim ^ehu, koj bil Skiptar,a Skiptarite se pod 10%,so mongolskite Arnauti preku 90%. Za nego poradi zlostori ima interpol poternica. Nego go uapsi Bugarija, koj vlegol vo taa zemja. Me|utoa, sojuznicite na islamot, otsekoga{ neprijateli na pravoslavieto, na Bugarija i se zakanile...Sledi taa nego na 26.06.2009 i da go oslobodi...Pa SAD, Evropa i NATO bile i se najgolemoto zlo za pravoslavieto na tn.Sloveni. 120 Za nego, Bugarite i Gegite bile poneintilgentni od Makedoncite i Toskite: prvite bile Mongoli.

32 glavna zbor,vo kogo zakonot ne va`i, vo kogo potla~eniot hristijanin mora da `ivee vo stalen strav od zlostavuvawa na muslimanite koi se na vlast.121 5. Pat za Lungu (ar.Lunga) (8. i 9 avgust) Osmi avgust, vo 04 ~asot nautro, go napu{tiv Ohrid. Samo Naki me pratel. Kajmakam na Ohrid ne sakal da prevzeme odgovornost na sebe i zatoa okleval da mi dozvoli pratwa na vojnik vo taka opasni predeli kaj seloto Lunga za koe se {irelo {epot deka e razbojni~ko gnezdo. Ne sum poku{al da go nagovoram, stanav a od nego ne se ni oprostiv, pa duri nesum go viziral ni paso{ot. Pa ipak, so sebe sum nosel pismo so preporaka izdadena od eden Aromun so koj se sprijateliv i koe glaselo na popot vo Lungi. (Pop samo na romanski jazik, R.I.) Dobro raspolo`eni javavme po bregot na ezeroto, pominale pokraj Gorica i za dva ~asa stignavme vo Pe{~ani-122selce ~ii `iteli se bavat so ribolov ili slatkari i kako takvi se poznati ne samo na Orient, tuku i vo samata Germanija. Doru~kovavme vo {umarkata na bela buka na krajot na seloto. Ottamu planinata neposredno se spu{ta uz ezeroto, te poradi toa stazata so koja se dvi`evme se vijuga vovis. Sonceto pe~elo a patot postanuval se polo{ {to nas ne prinuduvalo na nekoi mesta da slezime i da gi vle~eme kowite za uzda. Skoro da sme stignale jugoisto~nata kota na ezeroto i po~navme popopoleka, ~ekor po ~ekor, da se spu{tame kon pla`ata, koga odedna{ ispred nas se popre~ila nekoja krava na tesniot pat. Ne bilo ni pomisla taa da se izbegne, mimopomini ili natovarenite kowi svrtat i toga{ Naki stapil pred nea so ra{ireni race i vikaj}i. Taa sakala da trgne nanazad, se sliznala i ve}e nekolku trenutci podocna le`ela vo ezeroto, ama, ipak, mo`ela da se spasi dostignuvaj}i se do malata, ju`na, pesokliva pla`a, kade i nie sre}no dospeavme. Najprvo bilo da ja zgasnime gore~kata `ed so bistrata ezerska voda. Toga{ po~navme da se pribli`uvame na bliskiot manastir Sv. Naum odej}i niz predivnata, mala dolina. Stignavme okolu 10 ~asot. Ve}e vo 11 ~asot ja izmeriv temperaturata od 30° R vo lad. Dobri monasi ! Kako nas samo qubezno ne prifatile, kako star, dobar poznanik. Nave~er sum sedel vo mojata namestena soba od koja u`ivav vo prekrasniot pogled na ezeroto i negovata okolina. Nasproti mene, na sosem drugiot kraj na ezeroto, gi gledav prozorite na ku}ite vo Ohrid kako se presijavuvaat vo svetlosta na zalezuva~koto sonce. Toga{ me obzela mislata za toa dali ispravno sum postapil koga go privativ ovoj pat vo planinata, bez vojni~ka za{tita, vo razbojni~koto gnezdo. Od ovie razmisluvawa me prenelo pukaweto koe doa|alo od pu~inata. Koga pogledav niz durbinot primetiv eden ~amec kako doa|a od pravec na mestoto Podgradec, so vojnici, a na negovata sredina stoel eden stamen ~ovek so negovata brada i oble~en vo evropsko odelo. Nekoj monas, koj odma do{ol do mene, re~e deka toa e kajmakam na mestoto Podgradec, koj najverojatno saka da patuva ponatamu- za Ohrid, ama najprvo saka da svrati vo manastirot da bi se krepnal so jadewe i piewe. Odma po svoeto pristignuvawe, se upatil vo mojata soba i vidno sakal da ostavi vpe~atok ~ovek od obrazivawa. Bez ustegnuvawe odma mu ja predo~iv svojata cel, i svrhata na patuvaweto od {to ovoj sakal da me odvrati. Ama, koga se uveril deka ~vrsto sum re{en vo svoite nameri, mu izdiktiral na monahot edno pismo na gr~ki jazik, 123 koe bilo nameneto na ~au{ot124 vo Podgradec so upatstvo da mi obezbedi lu|e za pat, da mi bide od pomo{ vo sekoj pogled, da ne me opteretuva so svoite pra{awa, oti ′iako toa ne bi razbral, i vtoro i treto: tek toga{ ni{to ne bi mo`el da razbere′. Ipak, iskreno sum sumwal deka kajmakamot ja svatil svrhata na moeto patuvawe. Bilo kako bilo, sum bil blagodaren da me sudbinata zela vo
Toa bilo koga gi delele Makedonskiot Poluostrov i anti~ka=etni~ka Makedonija, {to ostanalo i vo 21 vek, koga se sozdava islamska zemja i na Balkanot, delo na Evropa, SAD i NATO. Toa e vtora avtorova albanska dr`ava, ~ii Albanci bile vo slu`ba na Osmanite. Tie denes so Vlasite se najbogati, {to ne e slu~aj so pravoslavnite. Pa avtorot toa go potvrdi i so pravoslavnite Toski, koi bile bosi... 122 ″Na geografskite karti pogre{no e zabele`ano: Pe{tani, ovoj zbor nema nikakva vrska so vla{kiot zbor: ′pe{te′- riba, tuku pridavka za imenkata ′pesok′, oznaka koja navistina odgovara na prirodnata sredina na ova mesto″. I Pe{te e na brigiski govor, za riba pesarka, koja le`i na pesok.Pa kade ima pesok, taa na nego le`i. I Lunga ne e samo na aromunski, koga toa i denes e makedonski i brzja~ki. 123 Se govori za makedonski jazik koine i eladski jazik katarevusa, {to va`i za romanski. Romanskiot jazik von dr`avata Romanija gra|anite mnogu polo{o go poznavaat. Sledi toj e lo{o nau~en romanski. 124 U{te eden dokaz, koine bil najbiten za Osmanite,a jazikot na Karaman bil za vodewe na dokumenti. Sledi Vlasite da bidat slu`benici vo Osmanovo Carstvo so jazikot koine, a nikoga{ nemalo vla{ki.
121

33 za{tita, kako povtorno ne bi moral da se vra}am uz vojna pridru`ba vo Ohrid i da odgovoram na dosadni potpra{uvawa na policijata. Vo nekoi situacii sam sebe si pomognuvav taka {to sum govorel da sobiram bubi, semiwa i kamen~iwa i toa navodno kako razlog na svoeto patuvawe. [to se odnesuva do bubite, se veruvalo deka gi koristime vo proizvodstvo na lekovi. Vo docnite no}ni ~asovi srde~no se oprostiv od svojot ~estit Tur~in koj veruval vo izvrsnoto manastirsko vino pove}e otkolku {to trebalo. Sakal da stigne vo Ohrid ve}e na po~eok na denot. Vo 05 ~asot narednoto utro trnavme se Podgradec koe e edno od pogolemite albanski mesta na bregot na ezeroto.125 Moja prva poseta bila na Ustraj begot za kogo sum imal pismo 126 od kajmakot a ovoj odma mi dodelil eden zaptija da mi go poka`e patot. ^au{ot se odlu~il samo so eden ~ovek razmisluvaj}i da ako mi dade pove}e ioanaka toa ne }e bide od korist vokolku bi me napadnale razbojnici. Okolu 08 ~asot mo`evme da go prodol`ime svojot mar{. Trebalo {to mo`no pobrzo i neopazeno da stigneme vo Lunga. Tek tamu bi bile sigurni. Na{iot voda~ bil eden sna`en Albanec127 koj te{ko ~ekorel ispred nas, duri tolku brzo da i Nakieviot dolgonogiot kow odvaj mo`el, uz najgolemi napori, da gi prati uz strmnite visovi. Na poedini mesta patot bil prav i vodel niz {umata.Planinskiot venec se sostoel od pe{~anik vo koj pat ponekoga{ se vsekuval mal kanal. Na drugata strana na ovoj planinski venec se vlogorivme, poradi odmorot, pokraj nekoj izvor, na samata ivica na bukovikata. Toga{ go zapazivme eden ~ovek koj odma pobegnal koga nas ne videl. Slu{navme piskav yvizduk na kogo odma se pripremile za odbrana. Ama ne ni se slu~i ni{to sumqivo; Najverojatno smetal deka sme razbojnici. Potoa se spu{tivme vo dolinata od isto~na strana, preminuvaj}i pokraj seloto Kaliva~. Ovaa dolina postepeno se {iri odej}i kon Jug i dobro e naselena. @itelite se Albanci koi ne sakaat da bidat niti od plemeto Toski niti od plemeto Gogi (Gegi, R.I.), tuku da se vistinski [iptari ([kiptari).128 Me|utoa, nivniot jazik i nosija ipak, vo bitno, se svrstuva vo Toski. Vo ovoj kraj porano bilo pove}e Sloveni, samiot kraj nosi naziv Mokra, ama Albancite gi potisnale ovie Sloveni vo oblasta.129 Kastorija kade i denes postoi edno selo pod nazivot Mokren. Mo`da i samiot car [i{man Mokros poteknuva od ovie krai{ta.130 Vo poveljata duri se spomenuva i nekoj vladika od Mokra. Sega naselenieto e muslimansko, ama i pokraj toa `enite ovde ne se zabra|eni.Pri prilika na na{eto pominuvawe tie stoele ispred svoite ku}i ili stoele so glavata i pogledot nastrana.131 Od Koliva~ trgnavme so edna staza niz leskovik koja vodela okolu brdoto kozica do seloto Dunica, kade dobivme izvrsna voda. Tuka nas ni se pridru`ile par ma{ki koi od mene barale da go iskopam navodno blagoto koe se najduva na platoa na edna strmna strana na brdoto. Im se otrgnav uz primedba deka takov potfat mo`e da se izvede samo vo no}ta na poln mesec. Od Dunica go prodol`ivme patot, dvi`ej}i se preku edna visoravnina, a potoa niz edna slikovita dolina, i po dvo~asovno javawe stignavme vo Longa132 okolu 19 ~asot. Pop Papa Konstantin, na kogo sum go predal svoeto pismo so preporaka, me zel kaj sebe vo ku}ata kako prv Evropjanin vo ovaa selo, mi pomognal i neguval najdobro {to znael i umeel. Sledniot den go vrativ zaptijata vo Podgradec. (Pa vo Albanija ne pi{ele Albancite, tuku samo
125

Avtorot govori za albansko mesto Podgradec. Me|utoa, negovoto ime i site drugi se tn.slovenski. Sledi na avtorovite albanski gradovi tn.slovenski imiwata da im se promenuvat samo po 1913 godina. Tie so tie preimenuvawa podol`ile. A pa Evropa i SAD toa niv im go dozvoli duri vo R.Makedonija. 126 Imeto Ustraj bilo tn.slovensko, a islamiziranite begovite op{tele so pravoslavniot jazik koine. 127 Sekade se govori za Albanci,koi bile samo muslimani.I samo tie na Osmanite im bile izvr{iteli 128 Skumba=[kumba; Skiptari=[kiptari, od skiptar=`ezlo so dvoglav orel. Tie bile samo pravoslavni.Me|utoa, bidej}i tie bile mnogu siromasi, masovno go prifatile islamot, i masovo se obogatile... 129 Grigor=Gligor; Vo Arbanija site nazivi se samo tn.slovenski. Arbanskiot jazik e trorasen,zlo~in. 130 Berlinsko-vienskata {kola e zlo~ine~ka: do denes ja uni{tuva Makedonija i gi istrebuva Makedoncite.Za nea Makedonija e bugarska i albanska:do 1908 godina bez Bugarija i 1913 godina bez Albanija. 131 @enite ne bile zabludeni. Sledi tie bile islamizirani Brigijki=Brzakiwi i so isto odnesuvawe. 132 ″Aromunski izgovor e ′Lunga′ ama ovoj zbor ne e izveden od latinski ′longus′, tuku od slovenski ′L@iÎ′-lug,{uma,vo koja nazalno po pravilo se javuva kako ′un′ ″.A vla{kiot bil latniziran tn.slovenski.

34 popovite, i toa na tn.staroslovenski, koine i latinski,a i oxite na arapski.Zna~i, bez bilo {to na albanski, nikako na vla{ki, nepoznati jazici, dvata samo delo na Rim i Viena, R.I.) 6. Lunga (9.-13. avgust) Lunga e edno ~isto aromunsko selo od 45 ku}i razbien tip, vo koe neretko vo edna ku}a boravat pove}e semejstva. Toa da ova selo nekoga{ bilo znatno pogolemo, doka`uva i brojno razru{eni ku}i koi se najduvaat na obli`nite obronci. Porano ovde bilo okolu 1000 ku}i, {to mo`da e donekade preteruvawe, ama i ovde{nite dve crkvi,133 koi sega se najduvaat von naselbata, se toa uka`uva deka ova mesto nekoga{ moralo da bide daleku pozna~ajno. Dolnata crkva, koja se najduva vo senkata na prastara lipa i tri golemi elki, poteknuvaat od krajot na 17. vek.134 Bogata e ukrasena so sliki vo maslo.135 Ona malku trgovci i zanaetlii {to ostanalo, otselo naj~esto vo Ohrid ama i Rumunija.136 Ist e slu~aj i so sosednite sela Ni~a (20 ku}i) i Grabovo (50 ku}i), koi se najduvaat na 3 ~asa od vo pravec Jug odnosno Jugozapad. (Avtorot ne go ka`uva jazikot vo crkvite. Toj bil samo tn.staroslovenski, R.I.) Glavno zanimawe na me{tanite na ovie sela e sto~arstvo, ama u{te se zanimavaat i so iskoristuvawe na drva i ne{to malku zemjodelstvo, uspe{no odgleduvaat p~enka i `itarica (pokraj nadmorskata visina). Kako popot otvoreno mi rekol, eden bister i ozbilen ~ovek koj istovremeno e gradona~alnik i u~itel, mnogu `iteli nekoga{ se bavele so ′razbojni~ki zanaet′,137 ama tvrdel deka deka toa bilo samo protiv muslimanite. Posledica na vakov odnos bila taa da ova mesto ~esto go napa|ale vojnici razoruvaj}i go, ama isto taka se slu~uvalo Turcite da se vra}ale po ku}ite so okrvaveni glavi, pri {to samo pop so pu{kata vo racete na ~elo na svojata zaednica se staval na ~elo. Polo`bata na samoto selo kako da e sozdadena za zaklon i uto~i{te za razbojnicite. (Vlasite kako Skiptarite bile samo razbojnici, R.I.) Naselbata se najduva na ona mesto na koe dolinata se pro{iruva vo oblik na levak na rekata [kump so pomal potok vo blizinata. [kump (p=b, R.I.) doa|a od diva, te{ko pristapna dolina vo koja na sekoja opasnost `itelite mo`at da se povle~at i kade se sigurni od progoni. Mestoto, na koe rekata istekuva od ovoj ′levok′, pravi edna provalija, koja e {iroka tek par metri, ama ~ii strani vertikalno se spu{taat 200 do 300 m vo ambis. Od godina vo godina niz ovaa klisura stalno duva laden veter. Vokolku se izleze od klisurata i premine na druga strana se pru`a pogled edinstvena ubavina. Vodata se obru{uva vo kaskadi preku steni so visina od 1000 metri ana`no `uborej}i. Nadaleku i na{iroko naokolu ne se gleda ni{to drugo do gusto po{umeni visovi. Samo na bregot od desna strana mo`e da se vidi sna`en manastir Sv. Marija koj e od sina boja i koj, na`alost, propu{tiv da go posetam.138 Neprijatelskiot napad od ovaa strana potpolno e nemo`en duri i da samo par gor{taci go ~uva izlezot od klisurata. Opasnosta mo`e da stigni edino od Severa, bez obyir dali toa se vojnici ili razbojnici. Ovde{nite `iteli nadaleku se pro~ueni po odva`nite juna{tva i kaj Albancite, taka da ve}e so godini ne se slu~il nieden napad, tuku, ve}e, naprotiv, site se zadovolni ako \or|e Kokune{ (nadimok Rap) koj e navodni, a podobro da se re~e, poznat stare{ina na razbojnicite od Lunga, gi ostavi na mir.139 Zaedno sme jadele i piele i nazdravuvavme, prema tamo{nite obi~ai, na na{eto bratstvo i negovoto ~uvawe na `ivot i smrt. Koga se vr{i pobratimuvawe, toga{ me{tanite zaedno ve~araat pri {to zaedni~ki delat leb ili hostija. Mene ne mo`ele da vovedat vo ovaa ceremonija oti nesum pravoslaven, isto taka ne mo`at ni muslimanite, mada voop{ i ne se retko pobratimuvawe na hristijani i mu133

Naselenieto do 1767 godina bile Bugari, a potoa samo Grci. Nivni slu`beni jazici bile tn.staroslovenski jazik na Belci i koine na Belci i Semiti (Crnci). Zna~i, Epircite bile semitizirani Pelazgi. Pa Epirci bile Vlasite i Skiptarite. Pak, spored Vajgand, Vlasite i Albancite bile ″bra}a″. 134 17 vek bil pred 18 vek.Tokmu zatoa vo taa crkva se bilo na tn.staroslovenski jazik, a ne{to i koine. 135 Avtorot namerno ne ka`uva a na koj jazik bile freskite, od fersko=presko=presno=sve`o=`ivo, {to va`i i za ikonite=i koni + kon = kokoni.Tie bile samo na jazikot na Ohridskata arhiepiskopija. 136 Bidej}i Vlasite masovno odele vo Romanija (Vla{ka), tie se romanizirale (povla{uvale), i drugi. 137 Vlasite i Skiptarite bile ″bra}a″. Tokmu zatoa tie kako ov~ari bile siromasi, a i razbojnici. Vo sto~arstvoto se razlikuvaat govedari i sviwari koi kako rabotnici se mirotvorci, a ov~ari bandidi. 138 Me|utoa, vo nego i posetenite manastiri, {to va`i i za crkvite, sekade bilo samo na tn.slovensko. 139 Vlasite kako ov~ari mo`ele da bidat samo razbojnici. A i trgovijata go razbiva proizvodstvoto.

35 slimani. Aromun go ozna~uva ovaj odnos na bratimewe, koj se smeta svet, so ednostavnata izreka: ′L am frate′ (Toj mi e brat, go imam za brat). Slednoto utro popot me zapra{al dali rano jadam riba. Bidej}i na ova pra{awe sum odgovoril potvrdno, mi predlo`i da odeme vo ribolov pri {to nas ne pratel Naki i poedini de~iwa. Najprvo sme oti{le vo tesna dolina [kumpa, potoa go zagazivme koritoto na rekata i po~nale da se dvi`eme uzvodno pri {to skokavme od kamen na kamen koi virele od vodata. Pokraj tesnata mantija koja ja nosel, popot poka`al zadivuva~ko umeewe i snaodlivost vo toa, dodeka se odlu~iv da se spu{tam na bregot i kr~am patot niz {ibqeto o {iprazjeto. Nasproti toa, Naki sakal da mi ja demonstrira svojata hrabrost pa prodol`il zad popot, koga vo eden trenutok upadnal do pojas vo voda praten so na{ata sna`na smea. Popot Konstantin ovde ja izvadil svojata mre`a, koja po ivicata imala olovni top~ina, i ja frlil vo nego poznatiot vir kade le`ela okolu pola ~as, a potoa ja izvadil i so nea 12 najubavi pastrmki.140 Kaj ku}ata gi ispr`ivme a potoa sedanavme so prekrsteni noze okolu masata koja se sostoi od samo edna plo~a so obod golemina na {aka. @enite nosele jadea ama ne smeele da ni se pridru`at vo jadeweto, duri ne smeele ni da sedat so nas dodeka ima gosti vo sobata. Popot oblekol pantaloni po evropski kroj (bidej}i prethodnata obleka se iskvasila vo ribolovot) a ovie pantaloni gi kupil pri prilika na posetata na nekoj svoj rodnina vo Rumunija.141 Izgleda tamu videl deka pri prilika na obedot se koristat salveti taka da mi dal nekoj vid kuhinska krpa, koja na sebe imala jaki tragovi na prethodnata upotreba. Samiot sebe si napravil salveti na toj na~in {to ednostavno izvlekol del na svojata ko{ula i so nea go prekril kriloto do kolena, bez ikakov stram i snebivawe. Nikoj na ova ne obra}al vnimanie, edinop Naki (koj ipak malku go pominal svetot) imal {eretski osmev na liceto so koe mu stavil do znaewe {to misli.142 Pa ipak, jadeweto izuzetno prijalo, a ni vino nedostasuvalo. Voop{to: za vreme na mojot tamo{en prestoj na ni{to nesum oskudeval bidej}i perduvesti `ivotni i dive~ bile vo izobilie. Ovde ima dosta eleni i me~ki, se javuvaat i divikozi (bar taka mislam, imaj}i go vo vid opisot koj mi e daden) ama ne mi mo`ele da mi gi poka`at rogovite kako bi ja razre{il ovaa dilema. Od naro~ita va`nost mi bilo i toa {to vo ovoj {umovit predel gi zapoznav aromunskite nazivi za razli~iti drva, koi drugde del se zaboraveni ili gi zamenilo so tu|ici.143 Ve}e ~etvrtiot den morav da trgnam ponatamu na golema `alost kako na popot i `itelite, taka i na moja li~na {to moram da priznam. Oti, kako ovie lu|e se grubi i neobrazovani,144 mada se divi i skloni na pla~kawe,145ipak me|u niv se ~ustvuvav mo{ne dobro. Vo osnova tie se dobri, otvoreni i po{teni, gostoprimlivi i odani. Pri takviot ednostaven `ivot vo zdrava klima lu|eto do`ivuvaat dlaboka starost. Vo seloto postoj `ena koja ima 120 godini, edna druga preku 110 godini. Ima mo{ne malku postari lu|e koi bi mo`ele precizno da ja navedat nivnata starost. Dolg `ivoten vek generalno e mo{ne voo~liv vo aromunskite planinski sela. Vo edna edina zaednica Vlahoklisira poedini imaat ja slednata starost: Marija Tiska Goga 113, Kosta Pik 100, negovata sestra okolu 100, Papa Jan 115, Andra Stanko 110, Dimitri Sima 115146 , itn.147 Bolesti ovde se javuvaat samo retko, naj~esto se gastri~ni groznici koi vo leto ponekoga{ zemaat ponekoja `rtva, oto za nekoja lekarska pomo{ nema govor. Kako ponekoga{
140

Se navedeni pravoslavni tradicii. A pravoslaven jazik bil samo tn.staroslovenski. Iako nivniot tn.slovenski jazik bil romaniziran=latniziran, kaj niv ni{to nemalo katoli~ko, nitu muslimansko. 141 Bidej}i skoro site Vlasi odele vo Romanija (Vla{ka), tamu tie si se romanizirale (povla{uvale). 142 Avtorovite Evropjani do 15 vek bile samo divjaci i kanibalisti, i kolonisti i rasisti,a i kradci. 143 Bidej}i imiwata na site mesta se samo tn.slovenski, takvi se i na drvata...Najdobar primer e vo Romanija.Do denes tamu e sé na tn.slovenski,a i prezimiwata. Na tn.slovenski se vo avtorovata Prusija... 144 Bidej}i tie bile neobrazovani, tie nemale {koli. Sledi romanski jazik da se u~el vo Romanija... 145 Avtorovite Vlasi bile divi i pla~ka{i,kako {to bile avtorovite Evropjani.Site stanale bogati. 146 Nikoga{ ja nemalo avtorovata Vlahoklisura, taa bila ov~arska klisura, so ov~arski semejstva, ~ii navedeni imiwa bile tn.sloveski.Bidej}i ov~arite ne se rabotnici,tie podolgo `iveat. Ova bilo sprotivno na sto~arite (govedari, sviwari, pti~ari...) koi od niv oboluvaat, a od nivnite razni bolesti... 147 Pod niv ima slika,pop i mladi~i od Lunga.Nivnite obleki se bedni ov~arski, crno-beli, monotoni.

36 nesvrshodno se ophodi prema bolesnicite imav prilikada vidam na denot na svoeto doa|awe. Popot me zamolil da pojdam so nego vo drugata soba kade le`el negoviot brat na umor koj tek par dena do{ol od patot bolen od groznica. Koga vlegov vo sobata za malku ne se onesvestiv od vozduhot vo nea. Buluk `eni koi pla~ele i kukale, rodnini i prijateli, site tie stoele okolu bolesnikot koj le`el na {tica prekriena so brdo volneni }ebina. Toj ~ovek gledal so o~ite bez sjaj i odvaj daval znak na `ivot. Lutito gi isterav narika~ite nadvor, dadov da se pootvorat prozorcite i nabolesnikot mu go olesnav teretot na volnenite }ebina. Narediv da mu donesat ladna voda, a potoa go zavitkav vo leneno platno koe prethodno go navla`nav vo taa voda. Jadnikot toga{ po~nal da di{i. Ili eden drug slu~aj svrsishodna terapija za malarija, koja sum ja poznaval od li~noto iskustvo, i koja vrodila plod, taka da popot pri zaminuvaweto mi rekol: ′Ovoj mladi~ ti pripa|a′. Vo ova prilika slu{nav deka mesto kinin se koristi podvoqak na govedo i toa so dobar uspeh. So svojata uspe{na pomo{ uspeav da steknam qubov i naklonost na `itelite. Koga 12. avgust ja napu{tiv Lunga, slu{nav deka mladite lu|e stanale i ja zaposednale najopasnata to~ka na patot niz {umata kako bi mi osigurale bezbeden premin. 7. Pat za Elbasan (12. i 13. avgust). Pod vodstvo vodstvo na \or|ijaKukune{, biv{iot predvodnik na bandata razbojnici -poznat pod nadimokot Rap-,148 trgnavme na pat vo 05 ~asot i moram da priznam deka se ~ustvuvav siguren pod negovata za{tita otkolku da me sprovede cel odred vojnici, na koi, ipak, vo slu~aj na nu`da ne mo`ete da se oslonite. [to za nego se odnesuva, bev ubeden da za mene, bez oklevawe, bi go stavil svojot `ivot na kocka. Rado sum sakal da go fotografiram ama nikako ne mo`el da odlu~i, dodeka sekoe navaluvawe bi bilo krajno nepristojno. Toa e ~ovek so sreden stas, pove}e suvonog otkolku pothranet i mada mu bile 63 godini, nikoj ne bi mi gi pripi{al. Negoviot ~ekor u{te sekoga{ bil elasti~en, dvi`ewata brzi, i posigurni, dodeka negovite ne{to iskoseni o~i i od sonce preplamnat ten davale ne{to neugidno izbrazdeno lice, {to ni kaj osmevot ne nedostasuval. Dodeka popoleka iska~uvale uz goloto brdo vo pravec Sever, toj ~ekorel uz mojot kow i, na moja molba, raska`uval za svojot poran `ivot. Bil najstar od sedmoro bra}a. Tatkoto i u{te ~etvorica bra}a gi izgubil vo borba so turskite vojnici.149 Dvata mlada bra}a - Naum i Anastas150 so svoite smejstva i toj svoeto obitavaat zaedni~ki vo edna ku}a. So tekot na mnogu godini bil predvodnik na dru`inata na razbojnici koi so del ja ~inele lu|eto od Lunga a so del od muslimanskite Albanci, dodeka kako dou{nici se koristeni isklu~ivo Aromuni.151 Raska`uval ′deka vo celiot svoj `ivot ne ubil pove}e od 30 lu|e i toa samo vojnici- nikako zarobenici′ ! Negovata dru`ina broela 20 lu|e a ponekoga{ i 50. Tripati se vpu{tal vo bitka so brojni vojnici dodeka eden den be{e zaroben i so eden brat bil ispraten vo Halep vo Sirija na izdr`uvawe kazna, otkade im uspealo da pobegnat. Dvi`ej}i se naj~esto po no} ja prokrstarile Mala Azija, gi pominale Dardanite vo eden ukraden ~amec vo blizina na Galipole, kade zamalku ne bile fateni, i po mnogu stramputici ipak uspeale da se dokopaat do Solun- za niv poznat predel. Sonceto i yvezdite im bile edini patokaz a polskite plodovi i ponekoe par~e leb na somilosnite selani im bila edina hrana. Najprvo sakale da se naoru`at. Na krajot na gradot Solun stoi takavikana: ′Bela kula′, koja slu`ela kako kazamat. Toj predel, vo toa vreme, (najpoverojatno okolu 1860. godina) u{te ne bil tolku naselen kako sega. Im uspealo da ja prepadnat stra`arot i da mu go odre`at vratot so eden poteg no`, a da ovoj ne pu{ti ni glas od sebe. Mu ja zele pu{kata i redenikot ′i od toga{′, dodal Rap, ′pove}e ne se pla{am pa makar da me napadnat i deset Turci′. (Draperaj=draper=d raper, drapni=drpni=grabni, osnov rap, rapes=rape{..., s={, R.I.)
148 149

Vlasite (Ov~arite), vo borba za pasi{ta, i drugo ne mo`ele da bidat, tuku samo banda razbojnici. Bidej}i Vlasite nemale svoe vostanie protiv Turcite, toj so negovite bile samo edno: razbojnici. 150 Sv. Naum bil od Ohridskata arhiepiskopija. Sledi Vlasite bile samo Bulgari; Anastas=a na stas a 151 Vlasite i Albancite bile razbojnci. Bidej}i toj vo negovata banda imal i muslimanski Albanci, a koi bile vo slu`ba na Osmanite, Vlasite bile samo razbojnici. Isto taka, i bidej}i Vlasite bile vo slu`ba na Osmanite, tie mo`ele da se dou{nici protiv Osmanite, sojuznici na razbojnicite, banditi.

37 Polesen del na potfatite im bil da go pominat patot nazad vo svojot zavi~aj vo Albanija.152Potoa go obnovile svojot `ivot razbojnicite. Ama pred nekolku godini, pod obe}awe, postanale popitomi, a uz posreduvawe na popot bil sklu~en mir so turskata vlast, te od toga{ `iveat mirno i slobodno vo svoite brda uprkos lo{oto minato, pla}aj}i samo simboli~en porez. Ama, me|utoa, smeam da veruvam vo prikaznata koja sum ja slu{nal od lu|eto od Ohrid i drugde, ipak, i denes se bavat so svojot zanaet, so toa {to ja preusmerile svojata pozornica i aktivnost na Epir. Na `alost, e ~initelot, a koj Arumunite sakaat da go prikrijat pred strancite i koi tie me|usebno itekako se svesni, da vo vkupniot broj na razbojnici tie ja ~inat glavninata, da se poznati predvodnici upravo od nivnite redovi, ama isto taka treba da se re~e (a to odi vo nivna ~est), da se probile kako neustra{livi borci za sloboda na tloto na Grcija, za {to }e imam prilika da navedam brojni primeri vo tekstot koj sledi.153 Koga sme za{le vo hrastovata {uma odedna{ prestanal sekakov razgovor. So zapnata pu{ka vo raka Rap is~ekoril okolu 20 ~ekori ispred nas i nabrzina nas ni dal znak da so~ekame i potoa nas ni mavnal da pritr~ame. Vo taa prilika gi koristel znakovite koi bile gotovo neprimetni i nikako nesme mo`evme da vidime lu|e koi nas ni go zavzele patot. Vo takvi situacii brzinata i neupadlivosta bile podobro sredstvo za{tita od bilo kakva demonstracija na sila. Se ova `ivo me potsetilo na avanturisti~kata lektura od de~kite denovi. Navistina, ne e potrebno da se otpatuva vo Amerika da bi se trgnalo po vojnite stazi. Po dva ~asa dospeavme vo dolinata koja ja vramuva Zapadna [kump. Ovde dobreno moravme da ~ekame skrieni vo `bunovite ponovo Rap da se vrati i nas da ni soop{ti deka patot bil obezbeden. Brzo javnavme i trgnale po stazata koja voda uzbrdo preku edna gola litica od ~ija nadvore{na strana mo`ev da pogledam dolu i toa ba{ ona mesto na koe se sostavuvaat Zapadna i Isto~na [kump. Krakot koj vodi od Lunga e pobogat so voda i ima podolg tek, ama delimi~no go prati pravecot na dvi`ewe na isto~niot krak. Izvori na prviot le`at na obroncite na planinata Lenija a drugiot na Kamni. (Tn.slovenski poimi, R.I.) Patot nas ne vodi niz ne{to poniska hrastova {uma se do seloto Slabiwa (od slab, R.I.). Ama nemo`evma da se zadr`uvame i prodol`ivme ponatamu do trenutekot koga se slu~il eden neprijaten slu~aj od koga se pla{evme i koj go predizvikal na{eto zastanuvawe. Odedna{ slu{nav wi{tewe i koga se svrtiv, mo`ev samo da ja vidam Nakievata glava koja propadnala vo eden procep. Odma slegovme i dotr~ale do ivicata na procepot kade go vidovme kowot stesnet iznad provalijata i Nakija kako pobo~no uspeal da se izbavi. So anga`irawe i na posledeniot del na na{ite snagi uspeavme da go oslobodime kowot od ovaa u`asna polo`ba koj ve}e krvarel na nekolku mesta. Sre}a bila {to bo~nite vre}i bile dobro privrzani so ja`inata {to kowot go za{titilo od pote{ki posledici, taka da mo`el da go prodol`i patot. Uzrokot na ovoj pad le`el vo toa deka kowot bil pove}e golem da na tesnata staza i okukata bi mo`el da izbegne pogolem odron na patot i so taa prilika ne najde bar ~ekor vo provalijata. Za vreme na ova patuvawe ~esto nastanuvale nesre}i zapravo od ovie razlozi, mada Naki vo me|uvremeno postanal povnimatelen i sleguval od kowot i go vodel na povodno, {to (na primer) nesum moral da go pravam so svojot jak, kratkonog kow. So vremeto, ~ovekot vospostavuva takvo poverewe vo svojot kow a posledica na toa e ravnodu{nost, taka da i pokraj najdlaboki provalii se java so najgolem mir, a da na toa pri prilikata voop{te ne razmisluva za opasnostite koi vrebaat. Bez zastanuvawa go prodol`ivme svoeto patuvawe niz selata Propti{ti i Slatina. Vo blizinata na ova potowi ja pregazivme [kump na edno mesto na koe dlabinata bila tek okolu 1 m, kako bi do{le do selata. Golik se najduva na sprotivnata strana na bregot kade go pobaravme eden musliman Albanec koj bil Rapov sopatnik i kaj kogo se odmorivme za ru~ek.
Do 1913 godina nikoga{ nemalo Albanija, nitu [kiptarija. Vilkinson veli deka ″Albancite vo 1913 g. bea sosema li{eni od sekakvo nacionalno ~ustvo...″.Se {to e tamu, e samo na tn.slovenski jazik. Pa za tn.slovenski jazik potvrduvaat mno{tvo avtori. Za ova pi{am vo poslednata kniga i prethodni. 153 Vlasite (Ov~arite) bile samo razbojnici, a i drugo ne mo`ele da bidat. Tokmu zatoa tie i denes se najbogati.Naprotiv,Makedoncite sekoga{ se borele,tie sozdale dr`ava,ama tie se i najsiromasi. Pak, na Vlasite niv nikoga{ ne im bila potrebna dr`ava so vla{ka crkva i vla{ki jazik. Pa tie vo Grcija bile samo Grci, {to va`i i za vo gr~ki Epir i Epir vo Albanija=Skiptarija... Isto taka, i Romanci.
152

38 Bilo 11~asot. Zad sebe ve}e imavme pat od onie 22 km i bidej}i se javila glad, blagodarno go privativme povikot za obed. (Samo tn.slovenski, bez bilo {to na vla{ki i albanski, R.I.) Malku se ispru`ivme kako bi oja~ale za naporniot pat koj nas u{te o~ekuva{e, a moite pratilci naskoro vtonale vo dlabok son. Na glavata staviv edna tenka tkaenina, kako bi se za{titil od muvi, a istovremeno mo`ev neometano da posmatram kako sosednata vrata se otvora, izleguva devojka i `ena i me merkaat radoznali i kako so {epot ja ismejuvaat mojata obleka: da se vidi eden ′Frenk′, kakov e toa do`ivuvawe. Bidej}i srde~no go zagrlivme na{iot doma}in kako e toa voobi~aeno i mu posakavme se najdobro, trgnavme okolu 15 ~asot ponatamu. Na ustieto na rekata Sepravan vo [kump, na mesto kade se najduva an koj go vodi eden Aromun, ponovo po~nuva dolina. Brzo sme napreduvale pratej}i go patot niz dolinata. E interesno deka dol` cela ova nizina se provelkuva izvi{enie koe so sostoi od konglomeratni steni so brojni otvori koi se naseleni so brojni ptici. Potoa vidovme nekolku ku}i razbien tip {to bi mo`elo da bide mestoto Seuem, koj go pronajdovme vcrtano na na{ite karti. Zastanavme nakratko vo seloto Kukje{ a potoa prema anot Xura. Se dvi`evme so patot koj bil vo izgraduvawe, ama ~esto moravme da sleguvame od nego oti vo potpolnost nedostasuvaat mostovi. Bil mrklov mrak koga stignavme vo anot. Hranata za kowot ne nedostasuvala, ama nie ne mo`evme da dobiemo ni{to za jadewe. Moravme da ispratime mom~e vo bliskoto selo nas da ni nabavi hrana. Upravo ve~eravme koga mi prijde nekoj ~ovek i me oslovi na germanski. Toa bil eden Germanec od Konstantinopol koj rabotel kako rakovoditel na gradbata na patot a logoruval vo blizinata na anot so u{te par lu|e. Ve}e dve godini rabotel na izgraduvawe na patot i odavno bi go napu{til ovoj kraj da mu dale. Zaostanale isplatite, koi namerno gi prolongirale, kako {to podolgo bi se zadr`ale. Mi soop{til deka tro{kovite za izgradba na patot ne go finansira dr`avata tuku administrativnite vilajeti niz koi ovoj pat treba da pomine. Na sekoj vilajet, prema negovata golemina, mu se razrezuva sumata koja go obezbeduva zavr{etokot na rabotata za toj del, pri {to siroma{nite lu|e doa|aat so svojata rabota da gi otplatile ustanovenite obvrski, dodeka podobrostoe~kite pla}aat eden del suma koja potoa se sobira i predava, ama najgolem del na pari ipak te~e vo xepovite na vi{ite slu`benici.Prema tvrdeweto na eden in`ewer od Bitola, do sega potro{enite pari i rabota mo`ela da se izgradi `eleznica, mesto ona {to e napraveno do sega. Mo{ne docna legnav so Naki vo {talata, oti ovde nemalo soba, a mi bilo premnogu ladno da spijam na veranda. Rap sedel ispred vratata na {talata so grbot naslonet na greda i so pi{tol polo`en preku noga. Vo ovaa polo`ba ja pominal cena no} oti, kako {to re~e, imal li~ni neprijateli vo ovoj kraj,154 te moravme da vnimavame. Ovoj ~ovek 11 ~asovi mar{iral so brzi ~ekori, izel samo malku leb i par maslinki i se ~ini pomalku umoren otkolku nie, koi dovolno jadevme a, osven toa, javavme na kowite. Po lo{iot no}en odmor, koj stalno e ometan so komarci i drugi bubi, stanavme vo 05 ~asot, na kowite gi zamenivme starite potkovici so prazen stomak i neizmieni go prodol`ivme ovoj pat koj nas najprvo ne vodel so utvrdeni stazi a potoa niz usekite do polovina planina koja nas ne opkru`uvala. Po tri ~asovi stignavmevo an Baba kade u`ivale vo jajca i aspik od kiselina i piperka i po narednite dva ~asa ve}e stoevme ispred Veziroviot most. Na ovoj breg na [kumpa nas ne zaplahnal pregreen veter, koj nas vo talasi ne duval vo lice od dolinata, taka da gotovo nesum mo`el da odolam na `elbata da se iskapam vo brzata voda na rekata, iako Rap navaluval da pobrzame bidej}i ovoj kraj e mo{ne opasen {to potvrduvale nekoi prepadi koi ovde se slu~ile. Naki go sledel mojot primer taka da ubavo se osve`ivme vo ladnite talasi, dodeka na{iot veren ~uvar se vovlekol vo edna ni{a na mostot o dr`el stra`a. Kowite gi skrivme vo `bunovite na edno skrovito mesto. Po toa, javavme ispod mostot koso niz rekata koja na najdlabokite mesta nemala pove}e od eden metar. Rap so pomo{ na mrdevite se iska~il na eden razru{en most od ju`na strana i nas ni go poka`al to~noto mesto na koe e ubien negoviot tatko a toj samiot ranet. Kratko se odmorivme samo u{te edno podne na nekoj breg, nekoi 11/2 ~as pred Elbasan, na me154

Ova e u{te eden dokaz deka toj bil samo razbojnik, ni{to drugo ili inaku. Razbojnicite pla~akale.

39 sto kade vodata na izda{nite izvori e sobrena i se sproveduva vo cevkite za snabduvawe na Elbasan. Ne{to pred zaoduvawe na sonceto ve}e sme javale po tesnite sokaci na Elbasan. Najprvo dadov da me odvedat do gospodinot Hristoforidesa koj steknal ime so svojot prevod na Biblijata na albanski jazik, kako i so svoja gramatika.155 Toj `ivee vo mo{ne skromni uslovi taka da sum odlu~il da odam vo anot,kade isto taka pominan sosema `alosno. Baravme nas da ni obezbedat edna soba za ~uvawe na na{iot baga`, a spievme na eden kraj na verandata, dodeka drugiot kraj go zavzele drugi lu|e. Izsvrsno spievme ovaa blaga no} pokraj tvrdite {tici i gamadi. Me probudi crv~kaweto na vrab~iwata vo kro{nata na edna crnica ispred anot neposredno po izleguvaweto na sonceto. 8. Elbasan i pe{terata Bixula (13.- 17. avgust) Elbasan ne nudi ni{to interesno osven samite lu|e. Najpove}e {to e vredno e posetata na eden golem trg koj vo pove}e redovi e opkru`en so ~epresi i toa takva golemina i ubavina kakvi nikade ne sum videl. Ulicite se kaldrmisani i relativno ~isti a soobra}ajot e prili~no `ivosten, naro~ito vo trgovskata ~etvrt. Ako se ova se napu{ti, edino {to mo`e da se vidi se visoki yidovi oboeni vo belo zad koi se skrieni dvori{ata na stambenite ku}i. Ovde vladee sna`nao izrazen muslimanski element, daleku pove}e otkolku {to e slu~aj vo Ohrid, koj go dr`at hristijanite vo potpolna zavisnost. Hristijanite ne se mnogu zastapeni i vo niv pravat Albanci i okolu 100 aromunski semejstva koi se naseleni vo dvete gradski ~etvrti. Lu|eto tolku se pla{at od vlasta, da se ustezale so mene da stapat vo kontak. Karakteristi~no za odnos na tamo{nite hristijani prema muslimanite e toa na hristijankite da se dvi`at po ulicite im e zabraneto, ba{ kako i na muslimanki, dodeka `enite od selata koi go ispoveduvaat Islamot doa|aat bez zar na liceto.156 Vo Elbasan voop{to nema Evrei. Pove}e pati se slu~uvalo da poku{at da se naselat ama ednostavno gi ubivale.157 Lu|eto ovde se siroma{ni uz izuzetok na nekolku predzemlivi albanski semejstva. Hristijanite i muslimanite odat vo drowci i se zadovoluvaat so malku. E poznato kolku muslimanite u`ivaat vo kafe, ama mi bilo sosem novo koga slu{nav za obi~ajot da utroto, pred {to otvori o~i, go pari svoeto lice so vrela parea od kafe. Konzumiraweto na rakija, isto taka, e karakteristi~no a go upraznuvaat i muslimanite. Den po ova doa|awe morav da se oprostam od svojot veren voda~ na patot- Rape. Se pojavila i policija to~no da se raspra{a za svrhata na moeto patuvawe, mada go poka`av Valijinoto pismo so preporaka i paso{ot. Se is~uduvale kako voop{to dojdov bez pratwa na vojnici {to na turskata vojska odma mu postanalo sumlivo. So posetata na mutesarifot (na~alnikot na okrugot, prim. preved.) uspeav da ja odagnam ovaa sumliviost, ama zatoa Rap ostanal sumliv i sigurno bi go zatvorile, iako go prestaviv kako ~ovek kogo uspat go zedov vo slu`ba kako voda~. Poradi toa Rap odlu~il nezapazlivo iskradi i vrati. Sakav da mu podaram nekoj zlaten predmet, ama toj ne sakal ni{to od toa tuku samo 1 oka tutun i par~e govedska ko`a od koja sakal da napravi par sandali. Se zagrlivme i baknavme a potoa toj na brzina se oddale~il kako so pre~icite- preku brdata-, so najkratok pat bi stignal vo svoeto rodno selo. Od gospodinot Hristoforidis doznav deka nedaleku od Elbasan se najduva edna ogromna pe{tera koja se prostira ~etiri ~asa od ispod brdata se do Tirana. Li~no ja posetil vo
155

Hristoforides kako pravoslaven bil samo Grk,a ja prevel Biblijata na trorasen skiptarski jazik Tokmu ova na Vajgand dosega nieden albanski avtor ne go navel.Za avtorite Albancite bile nepismeni 156 Prvo se vr{i islamizirawe vo gradovite, a tek potoa vo selata. Selankite bez zar bile najnovite. 157 ″Na Gop~evi} mu raska`uvale deka vo blizinata na gradot ima slovenski sela. Toa, me|utoa, voop{te ne e slu~aj mada slovenskiot element porano bil mo{ne zastapen. Duri i denes novogodi{nite pozdravi glasat: ′Stara godina′, a da pri taa prilika lu|eto nemaat pojma da koristat slovenski izraz. Mo`da vo slednata, naizgled besmislena albanska brojalica, pokraj albanski i aromunski zborovi se krie i po nekoja slovenska: ′Unu mine, dide mine, tren cale, karavale, bana bana, ~ukadana, urdi {kurdi,kalemdi, xumla′.Ovaa pesna mi ja soop{til Efraim Ginis″.Avtorite govorat deka vo Albanija pred Albancite `iveale Slovenite. Toa go znael i Vajgand. Istoto va`i i vo Epir, a vo Epir bila Albanija. Pak, Epir bil makedonski, a Makedoncite govorele pelazgiski.Samite Albanci i Vlasi velat, tie bile Pelazgi. Sledi Albancite i Vlasite bile samo odrodeni Pelazgi=tn.Sloveni. Pelazgiskiot jazik bil jazik na Belci.Jazicite na Albancite i Vlasite se trorasni.Mongolski opstoile Arnautite

40 svojata mladost. Se sostoi od mnogu glavni i sporedni galerii i dvorani, brojni vodoteci a na nekoi mesta izbivaat gasovi od puknotinite. Porano ~esto slu{av vakvi izve{tai, ama nesum im pridaval pogolemo zna~ewe, me|utoa slu{aj}i go gospodinot Hristoforidis kako raska`uva, odlu~iv da ja posetam ovaa ′pe{tera so blago′ (BRIMA E HAZMES) kako toj ja nazival. Najprvo i sum sakal da mi se pridru`i, ama koga videl deka sum odlu~il da odam, mu dal prednost na svojata rabota vo kancelarijata. Mesto nego, mi se priklu~i eden mlad ~ovek, student vo Atina Efraim Ganis, koj od sigurnosni razlozi se preoblekol vo selanec. Osven nego, zedov eden i eden keraxija koj go poznaval seloto vo ~ija blizina se najduva pe{tera, oti i sam e od tie krai{ta i, na kraj, povedov eden suvarij koj pred selanite bi mo`el da istapi so neiohoden avtoritet.Petnaeseti avgust vo docno popodne nie petmina go napu{tivme Elbasan. Ponesovme tovar meso, leb i vino, kako dobro opremeni bo mo`ele da stapime vo podzemniot svet. Ne sum zaboravil ni fener i lamba. Se dvi`evme vo pravec Sever, so edna bo~na dolina na [kumpa koja obrasnala so nasadi od maslinki koi so svojata sivkasto-zelena boja ne ovozmo`uva ba{ osve`uvaj}i pogled. Ovie maslinki vo Elbasan izvrsno uspevaat poradi za{titenata klima sled planinite koi go spre~uvaat prodorot na ladnite severni vetrovi i nadaleku se poznati. Po javaweto od eden ~as po isu{enoto korito na rekata, trgnavmekon visijata na koja se najduva seloto Buxula, vo koe stignavme po u{te eden ~as javawe. Oxata na ovoj musliman na nekoe mesto ne odvel vo najdobrata ku}a, ama vo nea sme smeele da vlezime koga `enite se oddale~ile. Sobata vo koja vlegovme bile prili~no prostrana a pod zastran so du{eci. Yidovite bile nevarosani i na niv se najduvale dva otvori za prozori, ama bez staklo. Crepovite od krovot se spu{tale ispod ku}ata pravej}i pokrien trem. Vo ovaa soba ne se najduvalo ni{to od delovite na neme{taj, ama zatoa vo eden negov agol bilo mno{tvo p~enka. Koga se smrklo na{iot doma}in ni donel edna lu~a i ja zabil vo yidot, a nejzinata trepere~ka svetlost go osvetluvala na{eto vedro dru{tvo, taka da od na{ite zalihi uspeavme da napravivme izvrsna ve~er. Naskoro se na{le nekolku me{tani koi mi raska`uvale za ~udata vo pe{terata, kako na primer, vo nea {eta duhot koj blue ogan i go ~uva blagoto, da na nekoe drugo mesto stoi ~ovek so izdignat me~ koj go spu{ta na onoj koj poku{a da pomine pokraj nego i toa sli~no, Site bile spremni da me pratat sledniot den ama barale del od blagoto za sebe, {to, naravno, samiot i obe}av. Po suvarieviot sovet morav da im ka`am da doa|am po nalog na Portata da ja posetam nivnata pe{tera. Koga slednoto utro sakavme da trgneme, se ispostavilo deka nema nikogo od selanite, a ni na{iot doma}in odedna{ ne znael kade se najduvaat. Po toa go isprativ suvarijata vo seloto da go dovede onoj starec koj prethodnata ve~er se falel deka samiot vo nea provel 12 ~asovi. Ovoj starec, kako i pove}eto ostanat ma{ki, gi napu{tile svoite domovi i tek po zakana na suvarijata deka }e ja zapalu ku}ata na baraniot ~ovek, istiot se pojavil i povel vo pravec severo-zapad, dvi`ej}i se izme|u nivite. Postepeno, uspat popoleka se pridru`uvale i ostanatite selani, taka nas ne bilo dvanaestortica. Po pola ~as zastanavme na livadata pokraj eden izvor. Ovde u`ivavme vo ~orba so meso, a kowite gi vrativme vo podno`jeto po eden selanec, dodeka samite prodol`ivme da se iska~uvame do edna uzvisina od koja se spu{tal eden strmen odsek vo dlabinata. Potoa starecot itro se ispenteril na stenata dodeka nie obazrivo go sledele baraj}i oslonec na golata varovni~ka stena. Najposle zastanal pred nasipot od oblutci i nie mu se pribli`ivme ~etvorono{ki. Koga dojdovme do vrvot vidovme deka navistina stoime pred okrugliot otvor na pe{terata, od koja, na op{to zaprepastuvawe ostanatite lu|e, izlegla edna `aba koja sum ja ubil so kamen. Stravot bil takov da trojcata selani odma se vratile, a na{iot voda~ pove}e ne sakal da se spu{ta vo pe{terata. Vo toj trenutok go prezedov vodstvoto taka {to ja zedov lambata vo ednata raka a stapot vo drugata. Zad mene odel Naki so nekoi namirnici, zad nego student, potoa selanite i tek na krajot suvarija. Nizbrdicata bila prili~no strma a potoa vlezot se ra~val. Vlegovme vo leviot rakavec. Ogromni masi na sedimenten materijal, koj padnal od krovot na pe{terata, le`ele vo podno`jeto taka da moravme da se vereme uz niv. Na nekoi mesta se dvi`evme brzo, ama ve}e po pola ~as dojdovme do samiot kraj na ovoj rakavac, ponatamu pove}e ne mo`elo. Od vodotekovi, otrovni gasovi, itn. nemalo trag. Tek uz golema pomo{ na ma{ta mo`el da se vidi ~ovek so podignat me~ vo vid na eden stalaktit koj se najduva vo sredi{te na dvoranata. Dol`inatana ovaa pe{tera iznesuva okolu 400-500 m a {irina

41 varirala pome|u 1-2 m, dodeka visinata na poedini mesta navistina bila impozantna- okolu 12-15 m. Starecot tvrdel deka sme dospeale vo pogre{niot rakavec po {to se vrativme na poa|ali{te i poku{avme da vlezeme vo hodnikot do mestoto na koe se najduvala edna puknatina. Tuka se zavrzav so edna `ica, koja ja imav pri sebe, a Naki i studentot se dr`ele za drugiot kraj popoleka spu{taj}i me, dodeka so racete i nozete so oslonuvavme na yidovite do mestoto kade, o~igledno, bil krajot. Razo~arani, moravme da se vratime. Od `ivi su{testva pronajdovme edna {korpija i dolgono`ni komarci, ama ne mo`evme da pronajdeme ni edna edinia bubuca. Koga na svojot voda~ mu dr`ev lekcija za negovite lagi, rekol deka porano bilo drug~ie. Ma kolku ~esto fa}ate nekoj vo la`ewe, toj }e pronajde dobar izgovor pa duri }e se podsmee {to voop{to mu poveruvavme. ([korpija={korpija, {=s, s korpi, R.I.) Koga, ponovo, stignavme do svojot logor, go pripremivme ru~ekot na kogo site u~estvuvavme, taka pove}e ni{to ne ostanalo od na{ite zalihi. Vo trenutok koga mislevme da trgneme, kowot go odfrlil suvarijata koj bil tolku besen poradi toa deka na selanecot mu udril {amar, a keraxijata, na kogo mu go poveril kowot, zamalo da ne go ubil od pi{tolot. Imav mnogu maka da go umiram ovoj srdit ~ovek {to mi do{lo vo potpolnost za raka tek koga selanite, po dolgo viewe, go vratile kowot. So ovaa prilika mo`ev da konstatiram da ne se zlostavuvaat ne samo hristijanite, tuku i muslimanite da se zlostavuvaat od strana na svoite turski gospodari.Poradi toa e lesno da se objasni zo{to e takvoto raspolo`enie me|u Albancite prema Turcite.158 Na ova, naravno, treba da se dodade i toa mada turskata vlast se ophodi prema albanskiot ustoli~enoto plemstvo so najgolem obyir, mada gi {titi i ne gi kaznuva nivnite zlodela prema hristijanite, ipak ova plemstvo nikokoga{ navistina ne zaboravilo deka toa nekoga{ bilo vistinski i edini sopstvenik na zemjata i svesno e na toa deka vo narodot u`iva golema podr{ka.159 Postojat samo dva elementi, dva zaedni~ki interesi koi gi svrzuvaat: Prviot, Islam na kogo se odani i albanski begovi, i, drugi: Iscisuvawe na korisnosti od hristijanite, rabota vo {to se vtrkuvaat mnogu begovi- posramni i pobeskrupulozni od samite Turci. Ova se odnesuva i na pove}e dr`avni ~inovnici, oti samiot li~no gi poznavam i nekoi poniski koi bile dobro}udni i pravi~ni lu|e. Generalno: Tur~in e velkiodu{en, dobro}uden i vite{ki samo onolku dolgo kolku ima pari. Okolu 18 ~asot ponovo bevme vo Elbasan. Gospodinot Hristoforidis, koj odma se pojavil po na{eto doa|awe, bil na mislewe deka sme bile vo pogre{na pe{tera, dodeka ona vistinskata, golema pe{tera se najduva vo dolinata Arsen vo blizinata na mestoto Pulumbas. Gospodinot Kirija{ od Bitola mi rekol deka nedaleko od Tirana, kaj seloto Piprila, postoi golema pe{tera koja ja posetil. Mo`da ovaa zabele{ka }e bide pottiknuva~ka na nekoj patnik koj }e ja oku{a svojata sre}a. Ista ovaa ve~er se sobravme vo [kulit koj e oddale~en od gradottek 10 minuti a po toa go otprativ gospodinot Hristoforidis vo negoviot stan da bi go videl rakopisot na albanskiot re~nik na kogo rabotel ve}e 16 godini stalno go dopolnuva. Kolku za ova kratko vreme mo`ev da vidam, vo nego e vlo`eno mnogu trud, sodr`i dosta zborovi koi bil prinuden samiot da gi sozdade preveduvaj}i ja Biblijata. Ova delo e vredno, oti nikoj ne go poznava podobro dijalektite na albanskiot jazik od nego. Za nekoja akademija ova bi bilo mo{ne blagodaren zadatok da se privati.160 9. Berat (18.-21. avgust) Oddale~enosta od okoilu 50 km od Elbasan do Berat mo`ev da go pominam sekako za eden den. Me|utoa, eden gospodstveni Albanec, Jusuf-beg, me povika na svojot imawe ′Belmak′ zatoa {to so eden lekarski sovet mu napraviv usluga,{to rado go privativ.Jusuf-beg mi predal pismo za nekoj rodnina vo Berat i mi dodelil pratwa dvajca svoi slugi do imaweto
158

Albancite i Arnautite kako Muslimani bile samo Turci.Mno{tvo Albanci i Arnauti vo Osmanovoto Carstvo bile najgolemi agi. Tie i po 1950 godina, kako muslimani, vo R.Makedonija bile samo Turci. Tokmu zatoa tie kako Turci se selele vo Turcija. Tie stanale Albanci samo vo posledni decenii. 159 Iako Albancite bile od epirska Albanija, tie kako slugi na Osmanite bile kolonizirani von Albanija, i tamu tie denes gospodarat. Naprotiv, Turcite se kazneti, tie imaat samo eden del od Trakija. 160 Zna~i, nemalo albanski re~nik so zborovi potrebni da se prevede Biblijata, tuku toa bile zborovi koi bile vo upotreba. Pa tamu bile vo upotreba zborovi na tri rasi: Belci i Crnci od koine, latinski, arapski i tn.staroslovenski, kako i mongolski na aranautite, koi bile i vo Karamanoviot jazik,koj bil Osmanov,sostaven od dvorasniot persiski so mongolski zborovi.Mno{tvo zborovi toj vnel.

42 Belmak. Osven toa, anga`irav eden suvarija kako voda~ na patot od Belmak do Berat. (Belmak=bel mak, samo tn.slovenski, ni{to tn.albanski, R.I.)161 Okolu 16 ~asot vo kas go napu{tivme Elbasan dvi`ej}i se vo pravec Jugozapad. Po eden ~as ja pregazivme rekata [kump koja na toa mesto bila prili~no {iroka ama imala dlabina od edvaj pola metar i ve}e po pola ~as stignavme vo Belkamen. Okolu mene se sobral buluk deca Cigani koi `iveat na posedot i site vri{tele i tr~kale naokolu. Nekoi od ovie deca bile potpolno goli a nekoi imale na sebe samo po ko{ula. Sekoe dobro vo ovoj kraj ima svoi Cigani koi ne se vraboteni samo kako nadni~ari tuku se naseluvani kako selani. Me|u ovie Cigani se najduvaat kazanxii, kova~i i gona~i na me~ki, a nekoi od niv vodat poteklo od Rumunija te go koristat rumunskiot jazik kako maj~in, dodeka starosedelci vikaj}i ne samo ciganski tuku i pogolemiot broj na ostanatite balkanski jazici.162 Dobro se starale za nas na ovoj posed. Spievme izvrsno a narednoto utro okolu 05 ~asot go prodol`ivme svoeto patuvawe. Terenot ovde gotovo e potpolno raven, pri {to edino odudruva edno odvaj izvi{uvawe koe ja ~ini vododelnicata na slivot na rekata [kump i po reka Devol. Na rekata Devol stignavme vo 06 ~asot. Vo sredinata na rekata u{te stojat stolbovi na nekoj kamen most. Go baravme gazot kade vodata bi bila podlaboka od metar. [irinata na rekata na ova mesto isnesuva gotovo 1 km a stenite koi str~at od nea, tekot e podelen na pove}e pomali, poedine~ni tekovi. [irokiot pat nas ne vodel niz dobro obrabotena oblast, potoa dol` re~niot breg dobro zasenet so lipi, brezi i srebreni javori do planinskiot prevoj na koj sme bile okolu 09 ~asot. Rekata Devol ja probija ovaa planina i dospeva vo mirnata ravnica na mestoto Muzakija. Okolu 10 ~asot zastanavme kraj nekoe poto~e, okrepnavme so ponesenite zalihi na hrana i se odmoruvavme pove}e ~asovi vo senovitite `bunovi. Potoa trgnavme ponatamu so eden pra{inski pat, po jara, sakaj}i da stigneme vo seloto Teneroni163 koe bilo oddale~eno ne{to pove}e od ~as od na{iot prethoden logor. Odovde patot vodi vo dolinata koja e pro{arena so pogolemi i pomali lokvi. Trgnavme uz eden mal ama dlabok vodotek koj nas ne odvel vo po`ar pred {to na toa postanavme svesni, koj za site nas mo`el da bide koben. Naime, tamu e obi~aj da se pali ogan na nivite koga iod niv se skini letninata, jarata sosu{i i poslednata stebilka, ama pred {to po~ne teleweto na kravite. Me|utoa, ~esto se slu{uva ognot da odi sosem drug pravec od sakaniot, nosen so }udite na vetrot. Dodu{e, nie oddaleku gi primetivme gustite oblaci na ~ad ama nas ne ne gri`elo se do onoj moment koga pravecot na vetrot se promenal i po~nal da go tera ognot na nas. Bidej}i nikako ne mo`evme da pomineme niz lokvite, smetavme deka e neophodno vo galop da pobrzame niz plamenot. Suvarijata i jas sre}no pominavme i stignavme na spr`ena zemja- vo sigurnost. Edino Naki, na svojot pretovaren kow, zad nas odel mnogu posporo otkolku {to sakal, doa|aj}i kone~no o{ameten i iscrpen. Kowot bil taka iznemo`en da Nako moral da sjava i da dobar ~as da go vodi do Berat. Kona~evme vo dobroposeten ama valkan an koj se najduva tik uz rekata. Na`alost, nemalo veranda taka da morav da ja koristam edna edina soba i kako prostorija za spiewe. Pa ipak, no}ta ja provedov daleku podobro {to se pla{ev zablagodaruvaj}i na eden izum koj ovde prv pat go videv. Naime, vo sredinata na sobata se najduva eden golem ram za krevet od {tici, ~ii noze bile vroneti vo 4 sadovi. So toa postoela bojaznost edino gamadot da stigSe govori za Berat i Belmak, dvata na tn.slovenski jazik: Berat=berat i Belmak=bel mak, {to istoglasno ne e mo`no na albanskiot, koj spored avtorite e kavkaski jazik. Bidej}i Are=Ale, Arbanija=Albanija, Grigor=Gligor...e i ber=bel. Sledi Belgrad da e dene{en Berat. Vo makedonsko tvore{tvo, pesni se pee za Belgrad, no na albanski ne za Berat. Se istakna {to Vajgand pi{o: ″Na Gop~evi} mu raska`uvale deka vo blizinata na gradot ima slovenski sela. Toa, me|utoa, voop{te ne e slu~aj mada slovenskiot element porano bil mo{ne zastapen. Duri i denes novogodi{nite pozdravi glasat: ′Stara godina′, a da pri taa prilika lu|eto nemaat pojma da koristat slovenski izraz...″. Se potvrduva, Albanija bila tn.slovenska. Vajgan veli: ″...Vo 1911 g. slu{nav vo Elbasan edna pesna, koja decata ja peea, bez da ja razberat sodr`inata, i koja o~igledno e silno izopa~ena bulgarska pesna, se zapazila odstarite vremiwa, zatoa {to {irinski i dol`inski vo celata okolina pove}e nema niti eden Bulgarin. A Spas Gop~evi~ rasprava {to ne biva, deka vo Elbasan `iveele 20.000 Kriptosrbi!″. BELCI. 162 Edni Cigani kako Vlasite govorele romanski (vla{ki), drugi ciganski, a treti na balkanskite jazici. Balkanski jazici bile na balkanski dr`avi so svoi crkvi i narodi, ama bez albanski i vla{ki. 163 Tenereno=te ne roni. Da se sporedi so Aron=a ron, nero=ne ro, vodata ne se roni.A i Tron=t ron-i.
161

43 ne od }ebeto, ama toe ne bil slu~aj, verojatno zatoa {to gi skrenale Naki i Suvarij koi le`ele ispru`eni na podot. Berat ima razli~iti, sosema odvoeni gradski ~etvrti. Najstarata gradska ~etvrt e takavikanata ′kastron′, edna biv{a tvrdina koja le`i visoko na stenata ~ija kapija se zaklu~uva sekoja ve~er. Na bastionot u{te sekoga{ le`at topovite so mnogu `elezni |ulina. Na eden od najgolemite topovi rimskata cifra se o~ituva 1684. godina a ispod toa se najduva oznaka TW. Vo Kastron e sedi{te na Belgradskiot vladika. Ovoj zbor ′Belgrad′ e slovensko poteklo i zna~i ′beli grad′ {to vo albanskiot jazik ima ekvivalent vo zborot ′Berat′ a vo aromunski ′Velarde′.164 Vo li~nosta na vladikata pronajdov sosema inteligentna osoba, mo`da duri mo{ne obrazuvan ~ovek. Aromunite, koi vodat poteklo od Plak, mada (kako podocna se vospostavilo) voop{to ne go razbiraat aromunskiot jazik.165 Mi poka`al eden mal antikni sarkofag, koj e izraboten od mermer, so natpis: LΥΣMAÁOΣ ÁIAPH′ i so figura koja pretstavuva ptica i ~ini (prika`uva) nekoj vid krst. Vo gorniot desen agol mo`e da se vidi edino golemo ′A′. Na ostanatite strani nema natpis nitu oznaka. Vo vladi~kiot posed se najduva i edna predivno o~uvana, fino izrabotena glava od mermer. Me|utoa, najgolema vrednost prestavuvaat dve zbirki. Postarata zbirka go pravi Evangelieto po Mateja i Marko, so natpis od srebro, ~ii stranici dobro mo`at da se listat, iako e pergamentot potemnel od starosta. Pomladata zbirka nadvor e ~ista, so natpis od zlato, i vo potpolnost gi sodr`i site ~etiri Evangelija. Rakopi{anite pergamenti, koi se najduvaat vo crkvata Sv. Marija vo podno`jeto na bregot, isto taka sodr`at rasko{ni inicijali ama tie, bez sumwa, se ponov datum.166 Dolniot grad e poprostran. Se protega na obodot na planinata Osum i vleguva ve nekolku dolini. Gradskiot ~etvrt Gorica, koja se najduva na ju`nata strana na rekata, gotovo isklu~ivo e naselena so Aromuni.167 Nivniot vkupen broj iznesuva najmalku 500 semejstva koi brojat okolu 3000 `iteli (prema izvorite na turskata policija se naveduva brojkata od 9000), dodeka ostanatoto naselenie se sostoi od okolu 3000 albanski semejstva, od koi edna polovina ~inat hristijani, a drugata polovina muslimani. Osven nekolku slu`benici ovde voop{to nema Turci, a u{te pomalku Grci.168 Pismoto so preporakata na Jusuf-beg od Elbasan mi ovozmo`ilo da se zapoznam so eden od najgospodstvenite begovi vo Berat, so Sali-begot, so koj se {etav nekolku pati i videl so kakvo stravopo~ituvawe narodot se odnesuva prema svoeto plemstvo. Sekako koj nas ni idel vo presret ne pozdravuval ponizno i stoel vo mesto dodeka nie pominuvavme, a tie koi sedele, bi stanvale. I ovde sum go ~ustvuval ona istoto raspolo`enie kako i vo Elbasan koi Albancite go imaat prema svoite gospodari- Turci. Klimata na Berat e blaga, leto temperaturata vo dolniot del na gradot e mo{ne visoka i toa tolku da eden den mi se slu~ilo da go izvadam termometarot od crnata futrola koja poka`uvala temperatura od 46° R i koga sum go polo`il na sonce vidov deka `ivata vo nego ednostavno ja razbila mernata cevki~ka. Nasproti toa, no}ite i vo tekot na letata se mo{ne ladni. Vo zimata ponekoga{ pa|a sneg ili se zadr`uva. Ovde na obroncite na planinata, se odgleduvaat i izvorno uspeavaat vinova loza, smakovi, nar i duwi, dodeka lubenicite, diwite i `itaricite se dopremuvaat od dolinata. Edino na {to ovoj grad oskudeva este dobra voda za piewe. Kako voda za piewe se koristi vodata od rekata povisoko od gradot koja se ostava da odstoi preku no}ta vo zemjini kr~ezi da bi se razladila i valkan{tinata da bi se istalo`ila, dodeka na utvrduvaweto se postavuva cisterni.
164

Na srpski stoi Beograd, iako postoi samo dunavski Belgrad, koj bil makedonski, kako {to bil i avtoroviot albanski Belgrad. Toj bil postar poim od albanskiot Berat i vla{kiot Velarde, so ista osnova. Sledi, albanskiot i vla{kiot jazik se novi jazici,~ija osnova bila tn.slovenska.Tie se Belci. 165 ZNA^I,NIKOGA[ NEMALO VLA[KI JAZIK.TIE BILE ROMANIZIRANI TN.SLOVENI 166 Avtorot ne e ~esen, toj ne ka`uva, na koj jazik bile napi{ani dvete zbirki. Toj gi poznaval koine i tn.staroslovenski, pa samo ovie jazici bile slu`beni: prviot po 1767 godina, a pred toa vtoriot. Me|utoa, toj veli ponov datum. A na tie prostori bile samo tn.Sloveni, ~ij jazik bil najstar i najnov, ni{to na albanski i vla{ki, tn.slovenski izrodi.Natpisot sodr`i kirili~ni, koinski i edno latinsko. 167 Gorica bil 100% tn.slovenski poim, naselen so 100% Vlasi. Zna~i, Vlasite bile 100% tn.Sloveni. 168 Osum i Gorica bile i se samo tn.slovenski. Vlasite bile tn.Sloveni, a denes se duri tn.Nesloveni.

44 10 Musakija i negovite `iteli (21.- 24 asvgust) Bidej}i ovoj pat drumot vodel niz gotovo potpolno ravni~arski kraj vo kogo nemalo mo`nost na zadr`uvawe na razbojnicite, se odlu~iv da trgnam bez vojni~ka pratwa. Pa ipak zedov eden Qapida169 (kako Albancite od okolinata na Berati gi vikaat), ~ovek koj go poznava terenot i koj mo`e da mi go poka`e patot. Toj se privatil na ovaa rabota za 80 pfeningi dnevno, odbivaj}i da jade bilo kakvo meso oti bilo post, ama i pokraj toa neumorno skokal celi ~etiri dena na na{iot pat, uprkos lo{ata obleka i gotovo stalniot kas. Navistina se rabotelo za zaprepastuva~ki napori koi gi pru`el ovoj, naizgled, slabi{en Albanec. Najprvo go pratevme patot koj vodi za Avlona, doaj}i do edna golema lokva od koja izvirala voda ~ija snaga gi podvi`uvala golemite trkala na koi bile pri~vrsteni sadovi, koi, ponovo, ja podignuvale zafatenata voda i se praznela vo cevkovod koj slu`el za navodnuvawe. Ovaa gi natopuvala bav~ite i ovozmo`uvalo da se dobie rano ovo{je i zelen~uk. Nekoi 15 minuti po mostot, vo pravec severozapad, primetivme aromunsko selo Du{nik170koj se najduva na obronokot. Po dvo~asovnoto javawe preminavme preku mostot koj se najduva na rekata Osum. Malku ponisko od nego se najduva ustieto Osum vo Devol. Edinstvena reka, koja sega re~e pod imeto Semani, go razdvojuva cel ovoj predel na ju`na: Malo Musakija o severni: Velika Musakija.Slegovme od patot i trgnale so pravec Jug da bi go posetele edno malo ezero i mesto Konisblato vo blizina kade ni bilo prvoto odmori{te. Eden Aromun, koj nas ne dovel ovde od seloto Milh, rekol deka po ezeroto nikoga{ ne }e se lovi riba oti nema ~amec i pribor. Bregot na ezeroto e obrastena so trska a golemi jata ptica-mo~varica gotovo da ja prekrile negovata povr{ina. (100% tn.slovenski poimi, R.I.) Potoa go zaobikolivme ju`niot breg na ezeroto preku edno kameno vozvi{enie na ~ij isto~en obronok le`i seloto Alvaxias i preminavme vo Vogopole. Odovde tloto e sosema druk~ie: mesto varovnik se javuva pesokliva ilova~a koja potoa postepeno se spu{ta vo ravnicata. Krajolikot e bogat so zasadite na vinova loza. Zamoliv edna `ena da nam, uz nadohnada,ne{to grozje,a taa nas ni dala se {to imalo vo svojata keceqa ne sakaj}i da naplati. Na{iot Qapid nas ni objasnal deka se raboti za selani kaj koi pri sekoj sretnuvawe so sopstvenikot na lozjete mo`ete da se najadete grozje kolku e va{ata voqa a toa ne morate da go platite.171 ^etrieset pet minuti severno od na{iot pat vidovme aromunsko selo [}epur; se pribli`ivme na seloto Pobrat vo dolinata i za ru~ek ve}a bevme vo anot Reskovec (koj u{te go vikaat ′Fra{eri′) kade ostanavme do 15 ~asot. Vo ovoj an bilo mo{ne `ivo oti ovde obi~no se zadr`uvaat patnicite od Avlona za Berat. Ovde nekako ba{ vo toa vreme bil pazar koj dobro e poseten mada vo blizin mo`e da se vidi tek ponekoja koliba.172 Na{iot predvodnik sakal da go skrati patot za Fjeri ama so taa prilika potpolno se izgubil vo p~enovite poliwa. Tek po po~estoto raspra{auvawe, no po{lo za ru~ek ponovo da se vratime na bregot na rekata Semani i da prodol`ime ponatamu. Ovaa reka gi vaqa svoite matni buici niz koritoto koe poradi nekoj glineno zemji{te e dlaboko i do 6 m. Nejzinata valkana, topla voda se koristi i za piewe. Tamu kade e mo`no se kopaat dupki vo re~niot pesok koi nabrzo se popolnuvaat so filtrirana voda. @itelite na vaka dobienata voda za piewe im davaat prednost vo odnos na vodata od bunarot, oti samo vaka ′zafatenata voda′ e popodnosliva za piewe, i vo toa ni{to ne mo`e da gi razuveri, duri ni groznicata koja vladeene e vo sostojba ovie lu|e da gi nau~i na ne{to podobro. Koga izbivme na ustieto na potokot Janica, trgnavme niz vodno na negovoto korito i vo 18,30 ~asot stignavme vo Fjeri (ar. Fearika) centralno mesto na Mala Musakija. Toa broi okolu 200 ku}i ~ii `iteli gotovo se isklu~ivo Aromuni, koi ovde se doselile po uni{tuvaweto na gradot Moskopole vo minatiot vek. Dozvola za naseluvawe im dal eden predok na sega{niot sopstvenik, bogatiot Emir-beg. Veriona od Berat. Emir-beg nedavno izdal nalog da se podigne izvesten broj novi prodavnici- magazi namesto dosega{nite da{~ari i im
Qapid=lapi=lapit, p=f, lafit, bez p=f lait=lajt=lajot, vesti=lajme=laj me,da mi go ka`e patot. Bidej}i Du{nik e i Di{nik..., tn.slovenski poimi, Vlasite bile samo pove}estruko tn.Sloveni. 171 Ovie bile neodroden tn.Sloveni,Makedonci,koi denes od razbojnicite Albanci i Vlasi sî nau~ile 172 Samo tn.slovensko: [}epur={ }e pur=pir, piri, pirej; Pobrat=po brat; Reskovec=Reskovec; Avlona=a v lona. Ama i Fra{eri=Pra{eri=pra {eri, }=t, f=p, {=s...Samo Fra{eri e novo,da se pra v i=j.
170 169

45 gi predal na aromunskite trgovci koi vo svoi race ja dr`at celokupnata trgovija na ovoj kraj. Ku}ite za stanovawe le`at vo bav~ite, skrieni so gusti kro{nivi drva taka da se steknuva vpe~atok da se dvi`ete po nekoja bawa.173 Slednoto utro otidov vo {etawe so eden aromunski filitranxija. So taa prilika posetivme edna crkva vo ~ii yidovi se vyidani nekoi antikni reqefi, izme|u ostanatoto, eden reqev koj prika`uva dvajca vojnici vo borba. Na`alost, site tie se mo{ne o{teteni. Zad crkvata se najduva zasenet prostor, sli~en na parkot, vo kogo se najduva nekoja kafana. Po toa, posetivme nekolku rabotilnici za izrabotka na grn~arii ~ii sopstvenici i rabotnici ne se Aromuni, tuku Albanci.174 Vo 14,20 ~asot go napu{tivme ova ubavo mesto, ve}e okolu 15 ~asot pominavme pokraj polaaromunskoto mesto Radostina i stapile na bregovitiot teren obrasten so niska {uma. Nabrzina ni se uka`a manastirot Pojani, koj se najduva na prekrasnata vozvi{ica obrastena so {uma. Pominuvaj}i niz starata kapija i sovladuvaj}i go u{te eden uspon stignavme vo ovoj manastir okolu 16 ~asot. Srde~na dobrodo{lica ni posakal ka{telan na na~in koj e voobi~aen, najdobar nas neguva~ki.175 Vozvi{enieto, na koe se najduva ovoj manastir, e paralelno so morskiot breg koj odovde e oddale~en nekoi 10 km. Dolnata rasa, ipak, ne mo`e da dojde vo prava linija oti ispred nea se najduva baru{tina. Otidov po eden monah vo obilazok na svojot manastir kako bi mi gi pokazalm postoe~kite zapisi i statui, koi se najdeni vo neposredna blizina na manastirot.176 Naime, kako na ovaa visina, taka i na nejzinite obronci, se najduva nekoga{na anti~ka Apolonija.177 Do sega se prevzemeni iskopuvawa so mo{ne mal obem, mada pove}e otkolku o~igledno onie itekako bi se isplatite. Siot mermer koj se najduva vo Fjeri, vo manastirot Kalkondasi, vo sosednite sela, se poteknuva odovde. Sledniot den okolu 07 ~asot se spu{tivme do aromunskoto selo, Pojani,178 koe se najduva vo podno`jeto na brdoto, pominuvaj}i niz Haralejas, a potoa vo prava linija edinstvenata ravnica koja ima pravec na pru`awe prema manastirot Kolkondasi. Nadolgo i na{iroko odovde ne mo`e da se vidi ni{to drugo osven sosu{ena treva, pleveli planinsko- zelena boja, izme|u koi- tuka i tamu- pasi po nekoj kow, koi, inaku, mo{ne se ceneti na italijanskiot pazar. Nad celiot krajolik se ~ustvuva sparen vozduh koj sna`no son~enoto zra~ewe go dr`el vo stalno dvi`ewe. Selata le`at daleku edno od drugo, dodeka naselbite uz patot se mo{ne retki. Osven ponekoj iskinat kowu{ar te{ko koj mo`e da se sretne. Sonceto e taka jako pr`elo da sum ja trgnal svojata raka koja so nehotica sum ja stavil na svoite crni ko`ni pantaloni.179 Naskoro po~nalo nas da ne ma~i `edta a usto eden del na patot moravme da go prepe{a~ime oti na zemjata od ilova~a se javuvaat taka golemi puknatini da dvi`eweto i za kowite postanale opasni. Sosema iscrpeno stignavme vo Kalkondasi okolu 11 ~asot kade prvo i najpre~o bilo da pristavam ~aj, da go ispijam bez {e}er, oti toa bilo najdobro sredstvo za gasewe `edta. Samiot manastir se najduva na edna krivina na rekata Semani koja ovde e podlaboka odvaj 2 do 3 metri od okolnata ravnica. Minatata zima rekata izlegla od svoeto korito, prodrela vo manastir i zad sebe ostavila sloj muq debel 1 m koj u{te sekoga{ ne e uklonet. Na
173

Semani=Semeni, Alvaxia-s, Vogopole, Moskopole=Mosko (Moskva=mosk va), Emir=e mir (Omir=o mir),Verion=veri on=an,duri Fjeri=Feri=Peri=Veri,Fearika=Pearika=pea rika,sledi Pojani,o=e. 174 Avtorot ja prodol`uva svojata ne~esnost, ne ka`uva koj jazik bil vo crkvite, pa tn.staroslovenski. 175 Iako se govori za polaromansko, potpolno bilo tn.slovensko: Radostina=radost in a, Pojani=pojan i, koga se poji=poi se pei=pej. Toa bilo vo ku}ta=ku{ta=ka{ta=ka{telan, a vakvi ima vo Dalmacija... 176 I ovde avtorot ja zaskriva vistinata,deka slu`beniot jazik vo zapisite bil samo tn.staroslovenski 177 Apolonija=a polon...Za da se potvrdi deka Brigite bile domorodci, {to va`i i za po{iroko Makedoncite, e dokazot, deka site imiwa koi postojat vo antikata se na dene{en brigiski govor, koj e slu`ben makedonski govor.Vo ovaa kniga e samo eden dokaz so Dionis. Bidej}i Sloven=Slaven,roka=raka, sledi Dionis=Dianis. Ama i d=p, Dianis=Pianis, s={, pianis=piani{. Pak, pijaniot e pean i opean. Sé toa e kako da se opija=opia. Me|utoa, rakijata...drogata...go opia umot: upium=opi um, poznat vo stariot Egipet.Sledi Brigite i Egiptjanite imale zaedni~ko poteklo,so zaedni~ko govedo,brigski kow... 178 Pojani ni{to ne zna~i na vla{ki, {to va`i i za samiot poim Vlasi, od vlas vlasina, vlai Vlainka. 179 Pantalon=pan ta lon: valon, nalon i talon. Zna~i, lon e stopalo. Napon=na pon=pan, napni=navri lon, za toj=stapaloto da vleze.Sledi,pa~a,pa~ajci=nogavici. Apana=a pana,stapana=s t apana=a pana...

46 moe raspra{uvawe za knigite i rakopisite, eden monah mi rekol uz va`en izraz na liceto, deka imaat edna dragocena kniga koja mi ja donel zavitkana vo krpa. Bile toa Blumfildovi pesni koi najverojatno gi zaboravil ne koj patnik, mo`da Lik.180 Okolu 15 ~asot prodol`ivme ponatamu i po nekolku pola ~as pominavme na drugiot breg so pomo{ na edna nezgrapno skele,dodeka temperaturata na vodata vo rekata iznesuvala 24° R. Od dvete strani se izdignuvale visovi koi dominiraat vo celata Musakija, a kako kruna se izdiga manastirot Ardenica. Preubava aleja na ~empres ne dovelo nas do edna zayidana kapija na zapadnata strana taka da mo`evme da go posetime manastirot so edna staza kako bi do{le do vlezot koj se najduva na isto~nata strana. Starata srednovekovna kapija ne voveduvavala vo vntre{nosta na manastirskoto dvori{te.181 Stare{inata na manastirot le`el vo senkata na verandata zanimavaj}o se so svojata religiozna lektira, {to bila okolnost, koja odma mi zapadnala vo okoto. Oti, kolku do sega sum zapoznal monasi, tie bile neobrazovani lu|e, odvaj da umeele da ~itaat i pi{at i ne poka`uvale ni najmalku intersirawe za svojata duhovna hrana.182 Moeto iznenaduvawe bili se pogolemo koga se vpu{tiv vo razgovor so stare{inata. Ne samo da gi poznaval politi~kite odnosi vo Evropa, ve}e promisluval i teolo{ki pra{awa. Kako nekoga{ Sv.Avgustin i toj sakal da ja vtemeli tajnata na Sv. Trojstvo i me ma~el so pra{awata na koe ne mo`ev da mu pru`am odgovor. Na krajot mu rekov deka toj, kako duhovnik, bi moral podobro da gi znae ovie raboti, otkolku jas- laik. Ovoj manastir e posveten na Sv. Marija i vo masata go posetuvaat kako hristijani taka i muslimani, naro~ito `eni, da bi se izle~ile od bolesti, na{to, mo`dam vlijae praweto vo kapelata. So dobrata na samiot manastir, ama i poklonite koi ne se bezzna~ajni, e ste~eno bogatstvo koe se voo~uva vo ureduvawe na vnatre{nosta. Se probudiv mo{ne rano. @e{tinata vo sobata i komarcite ne mi ostavile vreme za spiewe. Koga frliv pogled od prozorot na dolinata podmene, vidov edna intersna pojava. Celata povr{ina na nizinata kako da bila prekriena so sneg, od kogo virele samo najvisokite vrvovi na drvata. Bila toa gusta, prizemna magla koja se presijavala na son~evata svetlost. Tek toga{ mi postanalo jasno kako voo{to e mo`no p~enkata dobro da uspeva na taka lo{o zemji{te kako bilo vo Fjeri, koj inaku moral da se sparuva pri vakvata `ega i op{t nedostatok na voda. Naime, vo no}ite bez veter i oblak se razviva gust sloj magla debelina i po nekolklu metri pokrivaj}i ja dolinata. Ovaa vlaga ja donesuva vetrecot sekoe popladne od moreto probivaj}i se prema planinskiot venec Tomor. Koga okolu 06 ~asot slegovme vo dolinata ne {kropila rosa od drvoto kako po jakiot plusok. Na isto~niot breg le`i aromunski Kolowa so 20 ku}i, koi se napraveni od trski so pletivo od vrbovi pra~ki, a nekoi se oblepeni so blato.183 Kako i najgolem broj Aromuni vo Musakija i ovie lu|e pripa|aat na plemeto Far{eroti koi ovde vodat `ivot sli~en na Ciganite. Mo{ne se siroma{ni taka se prinudeni da rabotat na ~iftlicite, rabota koi ja mrzat i preyirat.184 Vo celata oblast Musakija pronajdov 38 aromunski sela koi site, osven Fjerija, se mali i bezna~ajni. Ovie sela mo`at da imaat izme|u 5000 i 8000 `iteli. Od esen, koga se spu{taat stada od albanskite planini vo ovaa nizina, vo koja ima hrana za cela zima, ovoj broj Aromuni (ili ′~obani′185 kako gi nazivaat Albancite) narastel na 10.000. Duri i bugarskite ~obani od okolinata Debar doa|aat vamu so svoite stada da prezimat.186 Okolu 07 ~asot dojdovme vo albanskoto selo Bubulim, so skele kaj Imi{ta preminavme preku Semani, vo 09 ~asot bevme vo Suku, a ve}e vo 11 ~asot logoruvavme vo blizinata na mestoto Kutali kade pronajdovme dobra voda. Ovde vidovme mnogu doterani Albanki koi se
180 181

Se raboti za rakopisi i kniga.A avtorot so svojata berlinsko-vienska drskost ne govori za jazikot. Avtorot govori za kapija, a na sekoja kapija ima natpis. A G.Vajgand ponatamu ne go ka`uva jazikot. 182 Nepismen monah mo`e da ja obavuva slu`bata ako slu`beniot jazik za nego bil razbirliv. Bidej}i koine i latinski bile dvorasni jazici na Belci i Crnci,Belecot go razbiral samo tn.staroslovenski. 183 Kolowa od kolon, zatoa{to ku}ite bile od kolci, okolu koi bile isprepleteni trski. Vo prilog e i Hristofor Kolombo: Hristofor=Hristo for=por=pora=otvor=vrata i kolombo=kolom bo=vo=va. Ova bilo na jazik na Belci,tn.slovenski.Me|utoa,avtorot ni{to ne navede na vla{ki i albanski jazik 184 Vlasite bile samo ov~ari.Pa zatoa tie ne sakale da bidat zemjodelci i sto~ari (govedari,sviwari). 185 ^obani=pastiri, pas, pasi, pasat=~uvat (ovcite).Poimot Vlasi ozna~uva samo ov~ari, ni{to drugo. 186 Zna~i, vo 1889. i 1890. godina vo Debar i debarsko nemalo Skiptari, za avtorot samo edno: Albanci.

47 dvi`ele na te{ko natovareni magariwa na svojot pat za Ardenica. Naskoro i nie pobrzavme dospevaj}o na patot koj vodel preku mostot. Nave~er ponovo bevme vo Berat zadovolni {to vo ovaa vrela oblast ja imame zad na{iot grb. 11. Niz Tomorica i Opar (26. i 27. avgust) Dvaeset i peti avgust bil den na odmor. Toj den otidov vo poseta na mutesarif kako bi obezbedil dvajca suvarija za pratewe niz besplodniot planinski kraj, koj ovoj mi go obe}al. Stanavme vo 02 ~asot no}ta i ve}e okolu 04 ~asot privativme pred kasarnata dvojca suvariji i so kas go napu{tivme predgradieto. Potoa trgnavme uzbrdo, dodeka kaj tretata bo~na dolina skrenale kon severoistok i toga{ se odlu~ivme na popoleka od. Ovde gi sretnavme prvite goniteli koi donesuvaat sneg od visokiot Tomor vo Berat i na morskiot breg. Izgleda deka na ovie lu|e voop{to ne deluva temperaturnata promena. Tie se bosi, oble~eni vo drowki, so razgoleni gradi. Ovde vozduhot e mo{ne sve`, a negovata temperatura iznesuva 6° R dodeka temperaturata vo visinata od koja tie se spu{taat u{te poniska. Pominuva samo no}ta kako za vreme na dnevnata `ega ne bi izgubile ni{to od svojot dragocen tovar. Kopaat sneg od dupkite vo koj toj dolgo se zadr`uva, presuvaj}i, vitkaj}i vo zelkov list, a potoa so niv gi polnat vre}ite. Ovie vre}i te`at okolu 40 oki i po dve vre}i se tovarat na edna mazga. Vo Berat za oka sneg pla}a 5 pfeninzi a vo promorskite mesta dva do tri pati pove}e. Vo ova vreme potrebata za sneg e golema, najprvo zaradi spravuvawe sladoled a potoa i za razladuvawe na vodata od rekata ili cisternata. Vo 05,30 ~asot gi napoivme kowite na eden izvor. Dodeka se iska~uvavme na strmnata uzbrdica eden suvarij koj javal pokraj mene, mi raska`al edna ubava legenda za planinata Tomor koja le`ela pred nas i koja vo ovaa prilika ne sakam da ja pre}utam. Pred mnogu, mnogu godini vo Albanija `iveele dva diva: Tomor na Sever i Tobalt na Jug. [kump bila granica na nivnite teritorii. Eden den Tomor ja pre~ekoril ovaa granica vo trenutokot koga Tobalt se kapel vo moreto.187 Besen, Tobalt prijde i frli so {iroki steni i golemi kameni par~iwa na svojot protivnik, i pri taa prilika mu nanese brojni dlaboki rani pred {to se vatile vo ko{tec. Potoa Tomor go isu~i svojot dolg me~ i so niv go raspara protivnikot od glava do noze. Potoa sednal i po~nal da gi polni svoite rani so sneg ama zaludno: dvajcata morale da umrat. Na ovoj na~in narodot gi objasnuva dupkite na Tomore i dlabokite, voo~tivi brazdi koi le`at na Tobalt, koi se prostiraat od Berat vo prava linija nanisko, {to navistina na posetitelite im izgleda kako mo}na rasekotina(koja li~i samo na plitko more,Baltik,R.I.) Postepeno na{iot razgovor zamrel oti ipremnogu moravme da vnimavame na patot pred nas. Moravme da se uverime uz oblikuvanite skali pri {to ne mo`elo da se sjava. Naime, tloto se sostoelo od {krilci od ilova~a koi lesno se raspa|aat i kruni pri {to str~at samo ~vrstite ostatoci na stenite.Na onie mesta kade se spojuvaat sloevi {krilci od odronet kamen se vr{i spirawe na rastitelniot pokriva~ kako za{titen sloj, pri {to se javuvaat puknatini koi so usitnuvawe postanuvaat romboidni kam~iwa {to na se ova im dava izgled na glatka te~na masa vo koja sekoj nejzin del lesno e podvi`liv. Ovaa puknatina se {iri dlaboko i prodlabo~uva se dodeka nivnata sodr`ina ne se oslobodi i iste~e kako nanos. Za toa vreme postanalo osetno potoplo a son~evite zraci se odbivale od glatkite sinosivkasti povr{ini na steni taka da morav da gi postavam svoite za{titni nao~ari. Po pet ~asovi javawe rado bi se odmoril kraj izvorot pokraj seloto Darda na severoistok na Tomor, ama suvarijot navaluval da se pobrza oti so pojavata na razbojnicite ovaa oblast postanala nesiguirna. Od ovoj razlog sum nosel neprakti~no fes mesto {lem, iako `egata bila jaka. (Avtorot ne pi{i deka seloto Darda e bogato, prepolno, so kru{i, R.I.)188 Javavme okolu severnite padini na Tomor koj ovde e strm a na nekoi mesta stenite se spu{taat gotovo vertikalno. Tomor so svoite 2.500 m nadmorska visina gospodari so celata Sredna Albanija i od edna strana mo`e da se vidi Elbasan a od druga strana Ohrid. Negovite visovi od severna strana samo oskudno se obrasteni so smreka.
Zna~i, Tomor=to mor=more i Tobalt=to balt, Baltik, balt=blat=blato, plitko more, samo na tn. slovenski, ni{to na albanski, ni na vla{ki, op{ti poimi: Arbani=ar ban (zemodelec) i Vlav (ov~ar). 188 Darda=dar da, sporedi so Dardan=dar dan, a vakov dar dan bila kru{ata...Za da se potvrdi, deka Albancite se slu`at so nevistina e i samata Dardanija. Taa ne kru{arska zemja. Zna~i, darda ne e kru{a.
187

48 Vo blizinata na seloto Kardica patot potoa se spu{ta krivudava~ki i ukazuvaj}i na postoewe na nekoj prethoden pat vo tomori~kata dolina. Isto taka se gledaat tragovi na korito koe ponira i mestimi~no nestanuva, a vo dolinata zavzema gotovo cela negova {irina. Po ispraniot {lunok i oblucite se zaprimetuva koe nivo na voda bilo postignato vo proletta, ama i letoto koga pa|aat obilni koli~ini do`d. So iznenadniot poras na nivoto na vodata sledi isto taka brz pad na negovoto nivo i vo toj slu~aj retko so karavanot treba podolgo vreme od tri ~asovi da se ~eka da pomine niz dolinata. Go pratevme re~noto korito uzvodno, od na{a strana zad sebe go ostavivme seloto Dobreni i po eden ~as dojdovme umorni i gladni vo Tomorica. Iako Tomorica e sedi{te na kajmakamot, ipak nema pove}e od 12 ku}i. Pa ipak, ovde pazar e cela dolina i za pove}e sela vo okolinata. Odma po na{eto doa|awe se pojavil kajmakot li~no i me povikal na kafe. Za vreme na razgovorot se `alel na svojot miren `ivot vo Tomorica vo sporeduvawe so onoj koga bil na prethodnata dol`nost vo Katarini podno na Olimp. Se ispostovalo deka ve}e sum go zapoznal, pred nekolku godini, koga sum prestojuval vo Katarini. Bil vistinski Tur~in od Anadolija, ubav ~ovek, nadvore{nost koja budela i vlivala poveruvawe i so gospodstvenite i qubezni maniri. Me sovetuval odma da prodol`am ponatamu oti vo Tomorica nema {to da se vidi. Osven leb, nekolku jajca i grozje nemalo {to da se pojade, taka da samo okolu 17 ~asot prodol`ivme ponatamu, snabden so pismo so preporaka na ovoj na kajmakot beg od Grev. Eden suvarija go isprativ nazad, ama zatoa dobiv nekolku pe{adinci. Najprvo se odelo so ovaa dolina mo`da okolu ~as, a potoa svrtivme vo bo~nata dolina i okolu 19 ~asot stignavme vo oddale~eniot Grev. (Grev=grev, istoglasno ni{to nezna~i na tn.albanski jazik, R.I.) Zablagodaruvaj}i na pismoto so preporaka sum primen mo{ne srde~no. Ni e nameneta soba iznad {talata. Vreme do ve~erata go iskoristiv da bi se raspra{al za tamo{nite odnosi. @itelite se siroma{ni i samo uz golema maka uspevaat da odgleduvaat p~enka, luk, piperka na obroncite na ovie brda, a na nekoi mesta ima i vinova loza. Na ovie stenoviti visovi se odgleduva i oves koj se koristi kako dodatok na p~enkata so {to lebot postanuva povkusen. Kako i vo cela Turcija, taka i ovde, na kowite im se dava ja~men a ne oves. Kone~no po~nale da ni go iznesuvaat dolgo o~ekuvanoto jadewe vo na{a ~est. Pokraj, jadewe jagne, pilav, razli~ni vidovi kola~iwa, zelen~uk- se ova gi pravele delovite na na{iot obed, dodeka za napitok ni slu`elo mlekoto. Vilu{ka i no` ne se koristat, pa samiot duri i jas, koj so sebe sekoga{ nosam pribor za jadewe, se prikloniv na ovoj muslimanski obi~aj: ′Zo{to bogot inaku na ~ovekot mu gi dal prstite′ ?189 Najstariot begov sin prinesuval jadewa ama ne smeel da sedne so nas dodeka sme jadele. Gotovo voop{to ne se razgovaralo. Edvaj sadot so voda za perewe na prstite go pominala krugot, jas ve}e se ispru`iv i odma zaspav. Ve}e vo 05 ~asot slednoto utro bevme spremni za pat. Uz blagodarnost i zagrluvawe se oprostiv od doma}inot i na mom~eto mu staviv bak{i{ vo {akata i pobrzav da gi sustignam vojnicite koi ve}e dobreno bile ispred nas. Po dva ~asa bevme na visinata so koja so pogled mo`elo da se obfati: Grev, Straficka i Bar~a od isto~nata strana, kako i seloto \elec, Zalo{i i Periwasi od zapadna strana na tomoro~kata solina. Periwasi e edno mesto koe se najduva zacrtano na na{ata karta, iako broi samo 6 ku}i, dodeka ostanatite mesta brojat 60 do 120 ku}i. (Tn.slovenski poimi, ni{to albanski=tn.neslovensko, R.I.) Se dvi`evma relativno brzo po ovaa visoravnina koja e obrastena so treva a na nekoi mesta bilo lesno zamo~vareno. Nameruvavme da ne go koristime voobi~aeniot pat, koj vodi severno od brdoto Bafinija niz seloto Dobreni i Du{ari, tuku ova brdo da go pomineme od Jug. Koga po eden ~as stignavme do okukata, od koja patot se svrtuva na Istok, me o~ekuval iznenaduva~ki prizor. Odedna{ se odronil obronok i sru{il vo bezdno. Od druga strana, edno uzvi{enie go zatvoral gorniot del na tomori~kata dolina pri {to go povrzuval Tomor so ostrovi~kite planini i istovremeno pravel vododelnica izme|u slivovite na rekata Devol i Osum. Od ovaa strana na dolinata pa|a vo o~i na potpolno otsudstvo vegetacija
Belcite imale pove}e bogovi, a Crncite eden bog. Ednobo`estvoto neuspe{no go vnesol Ehnaton= Egnaton=e gnat on=an. Sledi toj da bide gnat=gonat=gonet. Ednobo`estvoto uspealo so Mojsi, a se veli so prsti jadewe bil muslimanski obi~aj. Do denes so prsti jadat Crncite. Belcite go imale siot pribor za jadewe. Me|utoa, kaj nas postoi makalo, a toa se odnesuva samo za ne{to posebno, a ne jadewe.
189

49 i refleksija na son~evata svetlost od golite varovni steni taka da mora da se svrti pogledot vo stranata kako malku bi se zadr`al na temnozelena i siva boja na onostranite borovi i kawoni. Kolku pogled mo`e da obvati ne mo`e da se vidi nieden edini ~ovek, nikakva naselba. Pticite grablivicite se provlekuvaat dlaboko ispod nas letej}i vo krugovi. Se samo mir, dlabok mir koj go prekriva brdoto i dolinata vo podno`jeto pominal i na nas. Eden mo{ne mal pat, koj ustoa i te{ko prooden, vodi vo podno`jeto dodeka blokovite steni na nego kako da se sozdadeni za zastanuvawe. Isprativme dvajca vojnici 100 m ispred nas vo izviduvawe dodeka nie gi pominuvavme najopasnite mesta stignuvaj}i, po brojni serpentini, vo dolinata Mazereka. Ovde nas ne napadnale, rundavi ov~arski psi i taman sme gi isukale na{ite pi{toli da pukame koga se pojavile ~obani i oddale~uvaj}i gi od nas.190 Usred selo vo ovaa dolina, okolu 10 ~asot, zastanavme pod nekoe drvo da se odmorime. Vojnicite bile mo{ne umorni i prazniot stomak, ama i nesakale da jadat poradi verskiot praznik koj bil vo tek. Poradi stariot zavet duri ni suvarot ne sakal ni voda da pie iako trpel od `ed. Eden selanec donel seno za kowite i eden kr~ag neobrano mleko {to ne sakal da go naplati. So Naki go podeliv ednoto par~e leb koe mi ostanalo. Po eden ~as prodol`ivme ponatamu i ni trebalo 11/2 ~as da bi do{le do Prozdovec otkade uz neiska`liva maka uspeavme na vrv. Patot bil odvraten i ne vodel naj~esto preku golite steni na koi tuka i tamu, se najduvale vklesani skali koi za `ivotnite bile od golema korist da gi sovladat ovie strmi usponi. Me|utoa, Nakieviot natovaren kow moral na vakvi mesta da se vle~i i turka. Bilo podobro tek koga stignavme do okukata koja patot go vrtela kon Istok. Odovde ima prediven pogled na dolinata vo podno`jeto. Potoa se dvi`evme niz niska {uma i kone~no stignavme na po{irok karavanski pat koj vodi od Berat za Kor~a. Vo 13,45 ~asot bevme vo Lavdarija kade na seta sre}a mo`ev da ja zamenam svojata iscrpena posada.Tamo{niot midir- eden mlad,qubezen ~ovek- me obavestil za selata vo Opari i nivnata oddale~enost, dodeka na svojata karta go vnesov samo ona koe li~no sum go videl. Na{iot boravok trael do 16 ~asot. Se nadevav deka u{te pred mrakot }e uspeam da stignam vo Moskopole oti mi e re~eno deka za ovaa razdale~ina e potrebno 4 ~asova koja Albancite, koi nas ne predvodele, revnosno bi istabali. Ve}e po 20 minuti pominavme pokraj edna crkva191 otkade patot naedna{ se spu{ta vo dolinata {to nas ne primorala da sjavame. Vo dolinata stapivme na mestoto kade eden potok so `ubor se spu{ta vo glavnata dolina, koja ponatamu se {iri i na kraj se gubi vo planinata. Selata Tudas, Guro, ]oke{tiras na zapadnata strana, kako i [kozani i Leikas na isto~nata strana re~ito govorat deka ovaa dolina e dobro naselena. Da bi dospeale na vrvot moravme da se iska~ime preku strmniot otsek na kogo,potoa, se najduva eden podobar pat koj vodi cik-cak linija do samiot vrv. Me|utoa, ni se slu~ilo neprijano zadr`uvawe. Kowot na mojot sluga pove}e ne mo`el ponatamu. Koga se se rasteretivme od baga`ot jas uzjavav kako bi go nateral da trgnam ponatamu, ama pri taa prilika gotovo da ne sum padnal vo ponorot. Bevme vo golema neprilika. Vo presret nas ni doa|al eden karavan Aromuni so kowi bez tovar, ama ni pari ni zamolnite zborovi ne pomognale da gi ubedam da go natovarat mojot baga` i prenesat vo Moskopole. Nas ne napu{tile vo `urba. Na krajot, se natovarivme na mojot kow kogo go vodev vo povodec. Toga{ trgnav so eden Albanec, dodeka drugiot Albanec nevoqko ostanal so Nakija i bolesniot kow tuka da istrajat, ama da stignat vo seloto Poqemir vo blizinata. Uprkos na neprijatnata situacija na vernoto Nakievo lice ne mo`ele da zaprimetat tragovi na nevoqi.192 Koga ve}e uspeavme do vrvot i vlegovme vo borovata {uma bilo sumrak i ve}e po pola ~as nastapil mrkla no}.Naskoro se osetiv prinuden da mu ja prepu{tam na svojot pretho190 191

Pa Mazereka=maze reka: maze=maza,mamina maza, mazati, mazaih=mozaih=mozaik, mazano=ma~kano... Avtorot govori za crkva, {to va`e{e i za drugi crkvi. Bidej}i negovite Albanci islamot go prifatile vo poslednite vekovi, pred toa tie site bile pravoslavni, so slu`ben tn.staroslovenski jazik. Me|utoa, toj za niedna crkva ne ka`a na ~ij jazik bile pi{ani natpisite, tekstovite, knigite i sé drugo. Toa bilo samo tn.staroslovenski jazik.A sledi Albancite i Vlasite bile izrodeni tn.Sloveni. 192 Stoi Poqemir=pole mir. Bil poznat Homer=Omer=Omir. Vo albanskata istorija ima li~nosti so ime Vlastimir, Vladimir,itn.Me|utoa, na albanski mir ozna~uval dobro.Pak, Dobromir bi ozna~uval dobro=dobro na makedonski i mir=dobro na albanski.Kutrite Albanci i Vlasi ne si go znaat korenot

50 dnik uzdata na mojot kow, oti odvaj mo`ev da go raspoznam patot ispred sebe. Se odelo ~as uzbrdo ~as nizbrdo i kone~no izlegovme od {umata, ama so toa na{ata polo`ba ne e podobrena. Sega se najduvame na tesniot pat posipan so {lunka a pokraj nas ambis. Vo ovaa svoja kriti~na polo`ba, odvaj mo`ej}i da go raspoznam kowot ispred sebe, se fativ se negovata opa{ka kako makar bi se pridr`el na lizgawe. Nasproti mene, predvodnikot mar{iral so takva brzina i sigurnost kako na bel den. Ova tumarewe mi izgledalo beskone~no, ama bidej}i sum bil napnat ni{to ne sum osetil od umor. Se osetiv kako osloboden od stega koga vo dale~inata go za~uv lae`ot193 na pesot. U{te pobrzo trgnavme napred, podobro i povedro rasplo`eni pri {to ova raspolo`enie ne mo`eloda da ja rasipi ni okolnosta {to pri preminuvawe na nekoj potok upadnav vo vodata i se navla`niv se do golata ko`a. Bila polno} koga stignavme pred anot i za~ukale na negovata vrata. Najprvo se pojavila no}na stra`a a tek ne{to podocna anxijata kogo morale da go dovedat od nekoja druga ku}a. Se smestivme vo edna mala soba zaedno so no}nite stra`ari koi se poznavale so mojot predvodnik. Gusti oblak na ~ad odma ja isppolnil sobata. Koga se raspra{uvav za jadewe, anxijata mi odgovori deka ima se {to sakam, na{to mu rekov vo {ala: ′Toga{, edna porcija kavijar′ ! ′Odma′, odgovoril ponosno i navistina donel salama tvrda kako kamen koja bila napravena od crven, presovan kavijar, ama ne bila po moj vkus. Potoa donel ne{to vareni jadewa so koi ja utoliv svojata glad. Na krajot se ispru`iv vo svoite vla`ni ali{ta i ~izmi, se svrtev na strana i odma zaspav kako da sum vo najdobar krevet, uprkos glasniot razgovor na vojnicite. 12. Moskopole i [ipiska (28. avgust- 5. septemvri) Na moja golema radost sledniot den pristignale Naki so svojata pridru`ba i kowite. Im uspealo da stignat vo Polemir. Eden vi~en ~oban go zel `ivotnoto da i ja vidi ranata, pri {to stomakot mo{ne mu ote`al, taka da moral tri pati da mu ispu{ti krv od stomakot. Potoa zele nekoi crveni kam~iwa so koi napravile nekoj vid krst po ranata. Po edna nedela, vo koja zemjata (nekoj vid oksid na olovo) ja iscedila ranata, kowot potpolno se oporavil. Moja sledna gri`a e da pobaram prikladen sme{taj koj go najdov kaj bakalina i anxija Janaki Nazija. Za ishrana morav samiot da se snajduvam ili podobroda da se re~i Naki, {to ne bilo naro~io te{kio vo nekoi mesta kako {to e ova, kade mo`e da se najde meso, leb i vino mo{ne dobar kvalite. Naredniot den go isprativ Naki vo Kor~a da donese pisma od domovinata od koi morav da se li{am od denot koga go napu{tiv Ohrid.194 Moskopole le`i vo edna dolina, koja e dolga okolu 3 km {iroka okolu 2 km, a ~ija uzdu`na osa ima pravec na pru`awe sever-jug. Nea ja opkru`uvaat visoki, goli brda. Najvisokiot vrv e Kosta al Manduka195 i pravi ~vori{te koe gi povrzuva vencite na Opare i Ostrovica. Ovaa dolina e otvorena prema severoisto~nata strana so edna {iroka dolina koja dobiva voda od izvorot neposredno ispred vozvi{enieto. Ovde stignuvaat tri potoci, koi najprvo te~at odvoeno a potoa se sostanuvaat so potokot [ipiski koi doa|aat od Severa, a toga{ zaedno, niz edna nepristapna klisura, se survaat vo rekata Devol.196 Sega{noto selo, najgolem del, e polo`eno izme|u dvata sredi{na potoka. Toa broi 220 ku}i, od koi 120 se aromunski a ostanatite albanski. Ovde odvaj da ima 50 starosedele~ki semejstva. Novodojdencite se Far{erioti i Albanci, od koi Albanci ima se pove}e i pove}e. @itelite se ~obani, keraxii i zanaetlii, naj~esto siroma{ki lu|e. Za nekolku stari semejstva mo`e da se ka`e deka se imotni, pa duri i bogati. Albancite malku se bavat i so zemjodelstvo. Da bi se do{lo do obrabotlivo zemji{te moralo da se pribegne na sobirawe na steni i kamewa i nivnoto slo`uvawe na gomila, {to e voo~livo i na slikata koja ja
193

Lave` bez v lae`=laje`.Akuzativni laj me i dativno laj mi: lajme na albanski e vesti, na koi se ka`uva lae + v = lave.Do denes na makedonski govori, vakov bil albanskiot, se veli lai=laj, lavi=lafi... 194 Avtorot govori za germanska domovina. Bidej}i Germancite me|usebno ne se razbiraat tie ne se narod. Toj i negovite Germanci ja delat Makedonija, duri toj se makedonsko go pravi albansko i vla{ko. Me|utoa,toj na nadrzok na~in nikade ne ka`uva,deka vo Epir,kade bila Albanija, se bilo tn.slovensko. 195 Manduka=man duk a:man=mon=min,mina=lu|e,Dukas bile makedonski carevi...tn.slovenski Dukovci. 196 Vlasite vo R.Makedonija bile od makedonska Kor~a, kade bilo Moskopole, dvata poimi tn.slovenski, {to bilo i so drugite poimi.Pa Vlasite bile samo 100 % tn.slovenski izrodi a so trorasen jazik.

51 prilo`uvam uz tekstot. (Me|utoa, zemjodelci i sto~ari, zna~i govedari i sviwari, nemalo Vlasi, tuku samo Vlasi=Ov~ari, privilegirani od Osmanite i zatoa tie bile bogati, R.I.) Kaj Aromunite `enite od Moskopole imaat reputacija najubavi. Edino {to mo`ev da zapazam e toa da poradi klimata imaat upadliv bel ten vo sporeduvawe so ostanatite.197 Po ubavina ne se daleku od Bugarkite od Smilevo kaj Gope{. Klimata na samoto mesto e prijatno, ni premnogu toplo letoto, ni preterano ladno zimata. Dodu{e, termometrot ja meri temperaturata od 27-30° R, ama vo lad sekoga{ e posve`o. Rano nautro e mo{ne sve`o, duri usred leto ne se retki temperaturi od 7° R. Vakva, relativni visoki, temperaturi ovozmo`uvaat i objasnuvaat kako uspeva dobro vino od lozata na manastirot koj e svrten prema Jug. Ovde se ~esti denovite so do`d, a zimata pa|a sneg, dostignuvaj}i debelina na pokriva~ot i od eden metar. E karakteristi~en golem broj na crkvi koi le`at kako vo samoto mesto taka i kako ru{evini vo dolinata. Gi izbroiv 20, taka da mo`e da se re~e da na 10 ku}i doa|a po edna crkva. Me|utoa, za stalno bogolslu`ewe denes se koristat samo tri, dodeka ostanatite se otvoraat samo za slava. Ovie crkvi poteknuvaat od 17. i 18. vek. Najstara e crkvata Sv. Petka koja se najduva na patot za manastirot i e izgradena okolu 1650. godina. Najubava e crkvata ′Uspenie Hristovo′ koja poseduva nekolku lusteri koi se izgradeni vo Venecija. Od ostanatite pogolemo crkvi treba da se spomenat:Sv. Nikola, Sv. Atanas, Sv. Prorok Elija od 1763. godina, Sv. Preispolniot Angel, Sv. Trojstva i crkvata Tajnoto otkrovawe na Jovan Teolog. Ostanatite se pove}e vo vid na kapela. Gotovo site se skloni na pa|awe.198 Vo Moskopole isto taka se najduva edna biblioteka za koja sum slu{nal dosta falbi. Po ~esti molbi za dozvola da ja posetam, kone~no tamu me odvele. Bibliotekata e smestena vo edna soba pokraj crkvata Sv.Nikola i vo nea ima okolu 2000 tomovi na gr~ki, latinski i germanski jazik.199 Pogolemiot del poteknuva od ovoj vek i se pe~ateni vo Viena i Lajpcig. Ima ne{to postari izdanija na gr~ki i latinski klasici od Venecija, ama ni{to od se ova ne e od naro~ito zna~awe.200 Bidej}i i ponatamu se raspra{uvav, mi e re~eno deka ovoj kni`even fond go poklonil baronot Sina od Viena na svojot roden grad Moskopole pred 30 godini. (Toj pi{i za lusteri od Venecija itn., no nikako za tn.staroslovenski, R.I.)201 Vo sosednata crkva se ~uva edno mo{ne ubavo Evangelie na pergament koja ima mo{ne golema sli~nost so ona Evangelie od crkvata Sv. Marija vo Berat. Dvete se nov datum.202 Od daleku pogolem interes zamene bile onie knigi koi samostojno se pe~ateni vo ova mesto vo tekot na minatiot vek. Pe~atnicata203 se najduva vo u{te dobro o~uvana zgrada pokraj crkvata Sv. Jovan Teolog. Tamu mi poka`ale desetina dobro za~uvani knigi koi so
Bel ten imaat samo `enite koi ne izleguvaat na zemjodelska rabota, za tie tamu i da potemnat... Avtorot ponatamu neograni~eno ne e ~esen, koga toj ne ka`uva, na koj jazik crkvite bile posveteni, na koj jazik vo niv bile natpisite i tekstovite, na koj jazik bile rakopisite i knigite itn., na koj jazik se propovedalo itn.Samo na tn.staroslovenski jazik,{to bilo sé do 1767 godina: Vlasi=tn.Sloveni 199 Avtorot Gustav Vajgand e potpolno rasipan. Ova se potvrduva najednostavno, zatoa{to makedonski Epir, vo koja bila Arbanija=Albanija, na arbanski=albanski Skiptarija od skiptar, im podpa|ale na Ohridskata arhiepiskopija. Me|utoa, iako site od nego navedeni crkvi bile ohridski, ~ij slu`ben jazik bil samo tn.staroslovenski, toj na najdrzok i najrasipan na~in sé toa premol~uva. Do ovde, negova 83 strana, toj za jazikot na kogo bile pi{ani crkvite i na kogo se prepovodalo, toj ni{to ne ka`uva. I ovde stoi gr~ki jazik, koine. A ovoj bil slu`ben samo od 1767 godina. Sledi sé {to bilo pi{ano na tn. staroslovenski sé bilo uni{teno, zapaleno itn. Duri natpisite i tekstovite vo crkvite bile bri{ani, a na koine vneseni novi, ili sé {to postoelo bilo pokrieno so nov sloj so sosem drug natpis, tekst itn. Pa ova se napravilo vo Dolna Makedonija, koja od 1913 godina pod okupacija na Grcija, {to va`i i za vo avtorovata Albanija,ama ne samo vo Bugarija.Ova bilo zatoa{to Grcite i Albancite se izrodi 200 Po nalog na Rim i Viena, sultanot vo 1767 godina ja ukinal Ohridskata arhiepiskopija. Isto taka, po nalog na Rim i Viena sé {to bilo tvoreno do so cel 18vek bilo uni{teno,zapaleno itn.Pa sé e novo 201 Avtorot potvrduva, na gr~ki, latinski i germanski bilo poklon pred 30 godini, a sé pred toa bilo uni{teno. Na str. 82 strana e slika so tekst: ″Moskopole vo Albanija″, a naslovnata strana na knigata e:″⊗MOSKOPOLN⊗″,bez font zatoa⊗.Zna~i,vo makedonsko i brigisko Moskopole samo tn.slovenski 202 Avtorot ja prodol`uva ne~esnosta i rasipanosta, toj za jazikot ni{to ne pi{i.Sé bilo za NEMI. 203 Avtorot govori za pe~atnica od 18 vek. Me|utoa, toj ponatamu ne ka`uva, na koj slu`ben jazik tie bile pe~ateni. Toj podolu }e re~e, deka ma{inite i slovata pove}e ne postojat. Me|utoa, toj ne saka da ka`e i da priznae,deka sé {to bilo na slu`beniot tn.staroslovenski jazik sé bilo uni{teno.Toj la`e.
198 197

52 del voop{to ne se koristeni i sodr`at liturgii koi se ~uvaat za vreme na slava vo ~est na svetcite.204 I Vo Ohrid: 1.- gr~ki naslov, 2. Bogoslov Sv. Serafim od 1740, kaj gospodinot Anastas Bodlija, 3.- Bogoslov Sv. Kimenent od 1742 vo crkvata Sv. Kliment. II Vo Sv. Naum: 1.- Bogoslov Sv. Naum, 2. Bogoslov Sv. Kliment, 3.- Bogolslov 15 ma~enici, 4.- Bogoslov Sv. Erazmo, 5.- Bogoslov Sv. Jovan, 6.- Bogoslov Sv. Nikodem, 7.- Bogoslov Sv. Sedmica od godinata 1740-42. III Od Moskopole: Gore navedenite knigi od godinata -1744.205 Izgleda deka glavnata aktivnost na ovaa pe~atnica se odvivala izme|u 1740 i 1744. godina.206 Ne mi se poznati ni poranite ni docnite izdanija.207 Od pe~atarskite ma{ini i tipovite slova nema ni{to pove}e. Izgleda deka e se preneseno vo Sv. Naum ama tamu ne sum mo`el da im vlezam vo trag.208 Voop{to ne e te{ko da se razbere kako bilo mo`no vo Moskopole-usred Turcija minatiot vek, voop{to mo`elo da se najde edna vakva pe~atnica,209 so toa {to ako se znae deka ovde ne cvetela samo trgovijata tuku posebno naukata. Ovde{niot licej bil najpoznat za celoto poluostrovo i nego izlegle lu|e, kako se nau~nik Halkeus na kogo mu se pripu{uva izdavaweto na bogolslovot Sv. Naum od 1695. godina vo Venecija, ponatamu, Daniel avtor na poznatiot ~etvorojazi~nik210 ′Voved vo naukata′, monah Gregorij- avtor na site poznati izdanija od Moskopole;211 Manduka- Biskup od Kostarija; Joasaf- Ohridski Patrijarh na kogo bogatite vla{ki trgovci poklonile rasko{na zlatna kruna izrabotena vo Venecija (koja u{te sekoga{ mo`e da se vidi vo manastirot Sv.Kliment vo Ohrid); Kavaliotis- avtor na aromunski re~nik koj e odr`an zablagodaruvaj}i na Tunman, itn. Vrv na ovoj licej pa|a vo
204 205

″Na razni mesta gi pronajdov slednite knigi ~ij avtor e Monah Gregorije:″ SE POTVRDUVA, VO MOSKOPOLE SÑ BILO TN.STAROSVENSKI JAZIK. TOKMU ZATOA VO MAKEDONSKI EPIR, VO KOJA SPA\ALA I ALBANIJA, ALBANCITE I VLASITE BILE SAMO ODRODENI TN.SLOVENI. ZNA^I, TIE BILE SAMO IZRODI NA BELCITE: ZLO. 206 Bidej}i Ohridskata arhiepiskopija bila ukinata vo 1767 godina,sé bilo samo na tn.staroslovenski. 207 Bidej}i sé bilo pi{ano na slu`beniot tn.staroslovenski, sé bilo uni{teno. A toj ni{to ne znael. 208 Ma{inite i bukvite bile uni{teni, {to va`elo za sé vo Sv. Naum. Avtorot samo ja krie vistinata. 209 ZNA^I,ALBANCITE I VLASITE DRUGO I NE MO@ELE DA BIDAT,SAMO TN.SLOVENI 210 A.M.Seli{ev′,O~erki po makedonskoi dijalektologii, t. I, Kazan, 1918,7- 14...:″Ohridskata patrijar{ija eden podolg istoriski period oskudevala za crkovna literatura. Toa ja nateralo da bara na~ini da formira svoja pe~atnica kako bi go re{ila toa pra{awe. @elbata i se ostvarila duri vo prvata polovina na 18 vek, koga manastirot Sv.Naum ja podobril svojata materijalna polo`ba. Negovoto Bratstvo ja spomognalo incijativata na Moskopolci da otvorat pe~atnica. Gradot Moskopole vo toa vreme se nao|al vo Devolskata Eparhija, a poslednata vo Ohridskata patrijar{ija. Tamu bila otvorena pe~atnica koja rabotela pod pokrovitelstvo na manastirot. Vo 1740 godina bila otpe~atena ′Slu`ba za Sv.Naum′, koja vo 1742 godina bila vklopena vo golemiot zbornik Akolupio, zaedno so ′Slu`bata na Sv.Kliment Ohridski′, na ′15-te Tiveripolski ma~enici′, na ′Sv.Jovan Vladimir′, ′Sv.Erazmo′ i na ′Sedmo~islenici′. Nekoi od ovie dela predtoa ve}e bile pe~ateni vo Venecija, a gi finansirale vidni crkovni golemodostojnici od Makedonija. (Vidi...). Kako najzna~ajno delo izdadeno vo ovaa pe~atnica se smeta ′^etirijazi~nikot′ na Danail od Moskopole. Toa bilo otpe~ateno na makedonski govoren jazik, Ohridsko nare~je, a go finansiral bitolskiot mitropolit Nektarij. (Vidi...)″. Ovoj bil na koine, na ohridski, na vla{ki i na arbanski govor. Zna~i, toga{ Vlasite i Arbanite ne bile konizirani, nikako latnizirani. SLEDI DEKA MOSKOPOLCITE I CEL EPIR BILE SAMO POD OHRID. 211 Gustav Vajgand (1924), ″Etnografija na Makedonija″, pi{i: ″Za da se dobie iskrena ocenka za karakterot na Makedonskiot, davam edna proba na jazi~niot spomenik, koj od edno vreme poteknuva, koga u{te na Balkanot nikakvi nacionalni protivre~nosti ne bea poznati, tuku site balkanski narodi zaedno pod gr~ko vodstvo kako Hristijani se ~ustvuvale nasproti Turcite (Muslimanite, R.I.). Toa bilo slu~aj vo 18 vek. Toga{ pi{el sve{tenikot Daniel od Moskopolis, eden rascveten vla{ki grad vo Albanija, tri ~asovi zapadno od Kor~a, edna mala kni`ica, vo koja toj proba da soop{ti za vo zemjata govorenite jazici: Novogr~ki, Vla{ki, Bugarski i Albanski. Jazikot zna~i e potpolno bez vlijanie na bilo kakvi nacionalni posmatrawa. (Toga{ takvi nemalo, tuku samo Turci i Grci, R.I.) Toj pi{i fonetski so gr~ki bukvi. Jas od toa prenesuvam eden del s. 19 z. 12 ff vo moj posed najduva~kiot primer na vtoroto, vo 1802 pe~ateno izdanie, bez navod na mestoto na pe~atewe″. Se govori samo za ohridski govor, a ne bugarski, oti pod narodnata=bulgarna Ohridska crkva bil makedonski Epir, vo kogo bila i Albanija, {to va`o i za moskovski tn.vla{ki govor i nekoj albanski govor,vo koi ima primesi.

53 godinite od po~etokot na minatiot vek. Najverojatno e zatvoren okolu 1845. godina,ama ponovo otvoren ve}e 1750. godina, izdignuvaj}i se od vistinskoto procvetuvawe koe traelo se do prvoto uni{tuvawe na gradot 1760, po {to go izgubil svojot prethoden sjaj i prodol`il samiot da `ivotari.212 Trenutno, postoe~kite {koli se odredeni da vr{at helenizacija na naselenieto.213 Vo funkcija nastavni~ki osobi e vraboteno: 2 u~iteli so 8 u~enici, edna u~itelka so 30 u~enici i edna vospita~ica za pret{kolska vozrast. Poslednite godini pozornosta na propagandata e premestena upravo na ova obdani{te, oti se nadevaat svoite celi najlesno }e gi ostvarat upravo vo nea. Edno e sosema sigurno: niedna zemja kulturata ne ja prevzema so tolku polna nastava za selski deca kako od gr~kata propaganda vo ovie aromunski sela. (Licej od lice, a Liceum=lice um, R.I.) Prema predanieto, gradot imal okolu 12.000 ku}i. Mene mi se ~ini ovaa brojka preterana, oti ako se sogleda celokupnata povr{ina na ovoj prostor, se gleda deka taa e nedovolna. Me|utoa, ipak smetam mo{ne verojatno (kako {to toa go naveduva Pouqueville) da ovoj grad imal od 40-60.000 `iteli, duri iako ku}ite ne se so pogolemi gabariti od dene{nite. Najgolem broj ku}i dvospratnici se gradeni od kamen i prekrieni so {kril~ani plo~i. ^esto, pove}e ku}i gi opa{uva zaedni~ki yid. Vratite i kapiite naj~esto imaat lakovi. Postarite ku}i imaat veranda koja ja potpiraat stolbovi i koi se protegnuvaat do dvori{teto, ba{ kako i ku}ata na mojot doma}in Janaki Nazija. Na golemata brojnost na nekoga{noto naselenie isto taka uka`uvaat postoeweto na brojni cevkovodi i bunari koi delimi~no i den denes se vo upotreba. Samo vo jugozapadnata dolina naidov na 4 vodovodni sistemi od grn~arski cevki, od koi dva u{te sekoga{ se koristat. Prema toa, vodata sigurno ne nedostasuvala, makar brojot na naselenieto bilo 60.000. Isto taka, mo`elo da se pratat pati{tata na migracijata na ova naselenie, odnosno kade toa se naseluvalo napu{taj}i go Moskopole. Aromunite na Berat, Fjerita, Bitola, Kru{evo, Megarevo, Tarnovo, Seres i Solun i toa samo onie Aromuni od navedenite mesta ja nadminuvaat brojkata od 20.000. Osven toa, Aromunite i nivnite naslednici od Moskopole se sretnuvaat i vo site pogolemi gradovi vo Turcija i Grcija, vo Avstro-Ungarija i Romanija, pa duri i vo Rusija i Egipet. Za minatosta na ovoj grad nemame dovolno informacii oti nedostasuvaat pi{ani izvori, te taka sme upateni na predanie. Ova predanie soop{tuva deka Moskopole e osnovano na po~etokot na 16. vek. Koga Han (′Drim i Vardar′, 292) go poistovetuva ovoj grad so razoreniot grad Voskop vo Golemiot Devol (koj isto taka se vika Voskopole),sigurno se la`e. Kako {to vo narednite redovi na ovoj tekst }e navedam, i ponatamu postoi mesto Voskop. Pouqneville (II, 392) naveduva ponatamu deka Moskopole e podignato u{te vo 11. vek na ru{evinite na eden anti~ki grad pod imeto ′Moskes′ i deka go osnovale vla{kite ~obani i mu dale naziv Voskopolis ili ′grad na ~obani′.214 Ne e potreben naro~it dokaz deka ovde se raboti za ~ista fantazija. Najnapred, vla{kite ~obani ne gradat gradovi tuku kolibi koi gi vikaat ′kalivi′. Osven toa, zborot ′polis′ ili bil nepoznat, oti gradot ne se vika ′Moskopolis′ tuku Moskopole, a zborot ′pole′ e slovensko poteklo215 kako {to se i mnogu drugi toponimi vo ovoj kraj, i zna~i ravnica, nizija {to sosema e prikladen na opisot nastanat vo vreme pred {to postoel gradot.216 Kako {to ve}e e navedeno, gradot le`i vo dolinata vo koja vo proletta vo golem broj se javuvaat bilki so inteziven miris ′moska′. Bidej}i vo minatiot vek ovde{niot licei vo polno pro212

Bidej}o Ohridskata arhiepiskopija bila ukinata vo 1767 godina, navedenoto vreme od avtorot e pred 1767 godina. Tokmu zatoa Albancite i Vlasite bile samo ohridska ~eda, Bulgari,a potoa samo Grci. 213 Po 1767 godina Carigrad vr{i koinizirawe, spored Han (1865),vizantiski jazik bil koine.Duri samo od 1868 godina slu`ben stanuva tn.novogr~ki (katarevusa) na Korais,koj proizlegol samo od koine. 214 Zna~i, `itelite vo 11...16, 17, 18, 19...vek bile edno isto, samo tn.Sloveni, koi bile sto~ari (govedari i sviwari) i ov~ari (^obani=Vlasi), a Moskes=Moskes=mosk es, sporedi so mno{tvo mosk... vo Makedonija, a spored Lamb, Rusite bile Makedonci. Pak, za Jeremija Ruso, vo ″Letopisite na Moskovija″, Rusite, odnosno Moskovjanite, imale eden ist jazik kako starite Makedonci. Sledi Voskop=vo skop=s kop, Voskopolis=Voskopol is, Voskopole=vo s kop pole, Moskopole=mosko pole- tn.slovenski. 215 Stoi kolibi koi se vikaat ″kalivi″.Pa tie se podigaat od kal,od kogo se pravat plitari i tie se yidaat so kal, a so ili bez slama. Sledi polis=poli{, za pole, a vakva e Polska, polni{... tn.slovensko. 216 Bidej}i toj bil tn.slovenski kraj, {to va`i i za Epir, Albancite i Vlasite bile samo tn.Sloveni.

54 cvetuvawe se bavel so starogr~kiot jazik, toga{ e iznajden i gr~ki oblik za nazivot na gradot- ′Moskopilis′.217 A sega ne{to i za oblikot na ovoj zbor so po~etnoto slovo ′V′, koe isto taka se javuva. Koga bev vo Kru{evo, slu{nav deka ovoj oblik poteknuva od mestoto Voskopole koe le`i na obodot na brdoto svrteno prema dolinata na gradot Kor~a. Denes ova mesto go naseluvaat Albanci, a porani negovi `iteli bile Aromunite koi se preselile vo Moskopole vo negovoto provetuvawe, pri {to najprvo go zamenale nazivot Moskoplean i Voskopolean a potoa e i sozdadena kova~nica Voskopolis kako oznaka na mestoto na nivnoto poteklo.218 Pri prilika na eden svoj izlet na manastirot i sosednata [ipska pronajdov u{te mnogu razli~ni raboti koi se od golem interes za minatosta na gradot.([ipska od {ip,R.I.) Nekoi 20 minuti od Moskopole vo pravec Sever, a negde na pola pat do vrvot na planinata, se najduva manastir koj e posveten na Sv. Jovan Prete~i. Ovoj manastir go naseluvaat dva albanski monasi koi, kako i ostanatite monasi vo vnatre{nosta na Turcija, se karakteriziraat so neverojatno neznaewe, lenost, la`livost, ne~istotija i prepredenost. Edina vrlinana ovie ′svetci′- kako gi naziva narodot, se sostoi od toa da go ugostuvaat sekoj pridojden bez ugledot na li~nosta. Najprvo ja posetiv crkvata koja, shodno na zapisot, e zavr{ena 1659. godina. Ovaa crkva ne nudi ni{to interesno duri ni letimi~en pogled na knigite. Eden od monasite mi poka`al ′Kodeks′ koj se najduva vo negovata soba, vo kogo eden u~enik monah napi{al na starogr~ki jazik napomena koja se odnesuva na prvoto razornuvawe na gradot Moskopole od 1769. godina.219 Ovaa napomena glasi: (Zna~i, nego go intersirale crkvite, stoi koine, R.I.) - ′O, Moskopole, o Moskopole ! Kade e tvojata ubavina ? Kade e tvojot ubav stas, koj si go imal okolu 17. vek′ ? - ′Najbezo~niot od smrtnikot mi donese propast′ - ′Nek′ Bog ti dade, na molitva Sv. Jovana, povtorno da se vrati minatata ubavina !′220 Me|utoa, ovaa `elba ne se ispolnila.221 Po prvoto razoruvawe, koe e prateno so odewe na bogatite trgovci vo Viena i Venecija, usledilo novo 1788. godina a pod vodstvo na Ali-pa{a i negovite varvarski i pohotni ordi (samo Skiptari, R.I.) potpolno e razoren i posledniot trag na nekoga{nata blagosostojba. Toa, na koj na~in se odr`alo se}avaweto na ova vreme, da se vidi vo deloto ′Aromuni′, II tom, 150. Vo ista ova soba naidov na gravura koja e mo{ne interesentna i koja sakav da ja otkupam, me|utoa monasite ne sakale da ja dadat mada imale u{te eden primer na istata.222 Sledniot den za nea barale 10 liri a potoa 5 (okolu 100 marki). Jas , ipak, se zadovoliv samo so edna fotografija, platuvaj}i gi i nivnite uslugi.223 Kako sreden i dolen natpis ka`uva, ovaa slika Andra Tirka e posvetena na Den na mrtvite i za oprostuvawe na grevovite negovi i negovite prethodnici i krstitelot Jovan, Viena, 1767. septemvri.224
217

Avtorot ne e ~esen, i vo sr`ta e rasipan, zatoa{to toj objasnuva deka potekloto bilo slovensko, duri mirizbata bila moska + va = Moskva, a vo Moskopole `iveele Moskoviti, tn.Sloveni i Brigi= Brzjaci, ~ij pr~ stignal i vo Istra so kirilicata, a pr~ bil Pir i Georg Kastriot, a vo Biblijata i Aleksandar Makedonski. Ovoj ne go poznaval koine, oti toj bil po negovata smrt, toj bil Ptolemejov jazik, a Ptolemejcite bile Brigi=Brzjaci, ~ij dativen u bil vo prezimiwata na makedonskite Albanci i Vlasi. Tie do 1767 godina bile samo Bulgari, a potoa Grci so koine, a od 1868 godina i katarevusa. 218 Se govori za planina. brda i dolina. Dolinata bila prepolna so bilki, koi mirisale...Sledi Moskopelan=mosko polean i Voskopolean=vosko polean. Pa dolinata bila p~elarska, i toa tn.slovenska. 219 Bidej}i toj pi{el za razornuvaweto 1769 godina, negovoto pi{ewe bilo samo po 1769 godina, a nikako pred toa. Bidej}i Ohridskata arhiepiskopija bila ukinata 1767 godina, potoa sé bilo na koine. 220 Se dodeka brigiskite=brzja~kite Moskoviti bile pod nivniot Ohrid,Moskopole bil preubav grad. 221 Po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija/patrijar{ija sé bilo uni{teno: Vlasite nesvesni... 222 Avtorot ponatamu ne ka`uva na koj jazik bila napi{ana gravurata.Vo nea imalo tn.staroslovensko. 223 ″Morav da se otka`am od reprodukcija ~isto od tehni~ki razlozi, pa ipak na raspolagawe stoi u{te sekoga{ interesantnata fotografija″. 224 Pa toga{,1767. godina,bila ukinata Ohridskata arhiepiskopija/patrijar{ija so tn.staroslovenski. Avtorot za nego veli, starobugarski jazik. Sledi Vlasite do 1767 da se Staribugari, potoa Starigrci.

55 Tuka isto taka e slika na Todor Sine Krudija koj sigurno dobro go poznaval Moskopole oti, inaku, ne bi mo`el taka verno da go otslika negoviot pejsa`en del. Imeto e aromunsko kako i imeto na ktitorot. (Vlasite do 1767. bile Bugari, potoa samo Grci- denes, R.I.) Vo sredinata se prestaveni Marija i Jovan a 17 viweti koi se najduvaat naokolu ja prika`uvaat scenata od `ivotot na Sv. Jovan. Dolu desno se zapazuva ′Moskopolis′ (Moskopole, R.I.) so svoite crkvi i dvospratni ku}i niz koi protekuvaat tri potoci koi levo se sostavuvaat vo eden pogolem potok. Iznad se gleda eden most koj vodi vo pravec na ′Korica′ (na tn.staro-slovenski, R.I.) koja e samo nazna~ena so obrisi na nekolku ku}i vo ~ie sredi{te dominira eden minaret. Potoa se gleda drug most visina okolu 8 m, pod nego, levo se najduva crkvata Sv. Petka i pat koj vodi vo manastir Sv. Jovan, {to se pravi eden ~etvoroagol vo ~ija sredi{te le`i ovaa crkva. Duri i izvorot, levo od manastirot, bil pove}e izgraden. Ovde sega se najduva edna prostorija vo koja se gleda drugiot primerok na istata slika. Isto taka e voo~liv eden tret most koj u{te sekoga{ e za~uvan a se prika`uva ispod ustieto vo potokot [ipiska koja, dvi`ej}i se vo pravec sever, bi dospeale do [ipiska. Na slikata e ispi{ano ′Sipiska′ (brigiski=brzja~ki, R.I.). Od ova e voo~livo deka i ova mesto nekoga{ bilo mo{ne zna~ajno, da le`elo od dvete strani na potokot, vo koe se vleguvalo preku mostot koj pove}e ne postoi.(Zna~i,slu`ben gravurski jazik bil tn.staroslovenski, R.I.) Dolu, levo, se zaprimetuva u{te eden manastir Sv. Naum, Ohrid, Elbasan i Bitola vo odgovoruva~kata geografska polo`ba. Vo dolniot desen agol se gleda ponekoja ku}a so crkva, iznad koi stoi natpis ′Elograd′- najverojatno Beograd (Belograd, R.I.), te. Berat.225 Na ovoj na~in slikata ja poka`uva prostornata rasprostranetost na ovoj grad vo toa vreme, kako i goleminata na [ipiska za koja porano nikoga{ ne sum slu{nal navodi. Go posetiv seloto uz pratewe na vla{ki ~oban, koj se gleda na slikata vo tekstot pokraj monahot, kako i so mladiot momok vo narodna nosija na aromunski trgovci.226 Se dvi`evma po patot zad manastirot koj vodel preku visovi, i po 45 minuti mar{ stignavme. Denes ova selo broi 30 ku}i. Site negovi `iteli se Aromuni koi najgolem del mu pripa|aat na plemeto Far{erioti a `iveat od odgledvawe na ovci. @enite isklu~ivo govorat aromunski dodeka vo Moskopole vi~nite i albanski jazik, {to ova selo gi pravi edinstveni za jazi~na studija. Me odvele do eden ~ovek koj ima preku 100 godini. Negoviot najstar sin izgleda deka ja preminal sedumdesetata i toa {to e karakteristi~no i naj~est slu~aj, to~no ne ja znael svojata starost. Koga go pozdraviv so: ′Dobar den, dedo′ !, gorko po~nal da pla~i. Isprekinat so jecaite mi se `alel deka odavno taka nikoj ne go oslovil, deka negovite sinovi lo{o ophoduvaat prema nego, da ne mu davat sit da se najadi. Podocna mi potvrdil deka se toa bilo vistina, ama mi e taka re~eno, da toj isto taka da se ophodil i prema sopstveniot tatko. Koga se raspra{uvav za minatoto na [ipiska, mi rekol, deka nekoga{ imala 6000 ku}i, deka crkvata koja sega e na 20 minuti nekoga{ bil vo centar mesto i deka nekoga{ bile mnogu ku}i od dvete strani na potokot, dodeka denes e malku i samo na edna strana. ′Tek koga Moskopole po~nalo da se razviva vo golem grad, [ipiska bila mala′, dodal, bar taka slu{nal od svojata baba a taa se toa videla so svoite o~i. Toa, deka [ipiska vo minatiot vek le`ela na dvete strani na potokot, potvrduva i slikata od 1767. godina kako i mnogu brojnite mali izvi{enija na obroncite unaokolu koi sega se obrasteni so leski, a ispod koi u{te sekoga{ se razpoznavaat temeli na nekoga{nite ku}i. Isto taka, na potokot i denes mo`at da se vidat ostatoci na mlinovi. Ako, isto taka, se pogleda {irokiot pat kako i mostot na izlezot od mestoto se toa nedvosmisleno uka225

Avtorot ne ka`uva za tn.staroslovenski, spored nego, starobulgarski, vo ″Etnografija na Makedonija″, od 1924 godina. Me|utoa, toj ponatamu ne priznava. Elograd + b (v) = Belograd (Velograd). Tokmu za vakov grad se pee vo makedonskoto tvore{tvo, nikoga{ vla{ko i albansko.A i pesna Frosina moma. 226 Avtorot potvrdi deka imalo tekst, a toj ne se osmeluva da go ka`i jazikot na koj bil tekstot napi{an. Na nikoj drug, tuku na tn.staroslovenski. Toj veli vla{ki ~oban.Zna~i,Vlav=^oban, edno isto. Na slednata 88 strana ima slika, so tekst: ″Albanski monasi (dvajca, R.I.), Aromunski ~obanin i trgovec od Moskopole″. Sve{tenicite bila pravoslavni, kako i denes makedonski, so temna nosija i temna kapa, kako i Ov~arot=Pastirot. Trgovecot bil vo bela obleka, so crna kapa. Pa sé e samo makedonsko.

56 `uva na toa deka ova mesto nekoga{ moralo da bide mo{ne `ivo {to se odnesuva na soobra}ajot, oti toa so svojata polo`ba bilo gotovo idealno i odgovoralo na na~in na `ivotot na Aromanite. Na kosite obronci izvon mestoto, sekade unaokolu, se najduva {uma i pasi{ta, ladna voda vo izobilie kako i ~ist sve` vozduh.′(Aer bun ši ap-aratse′) = ′Aer banu et aoma vecens′ e prevashodna odlika na ovoj kraj.227 Se vra}avme so patot koj vodel nivodno so potokot, potoa niz dobro po{umenata dolina, a potoa svrtivme na jugoistok kon Moskopole vo koe stignavme za 11/2 ~as. Zadovolni so ona {to sme postignale vo ova interesantno mesto go napu{tiv vo ~etvrtok, 5. septemvri vo 16 ~asot, uz pratewe na Nakija i eden zaptija. Po eden ~as javawe pominavme pokraj `ivopisnoto albansko mesto \istomat. Od ova mesto se ra~va, eden vodi vo brdoto, drugiot niz dolinata, a dvata gi povrzuva Moskopole i Kor~a. Trgnavme so prviot pat i po 45 minuti pominavme niz porano spomenatiot Voskop, kade sme stapile vo dolinata. Kaj zasekata Turana ja pominavme rekata Dunavica i okolu 19,30 ~asot stignavme vo Kor~a. (Belgrad so Dunavica i Belgrad so Dunav, a do rekata Dunav bila Makedonija, R.I.)228 13. Kor~a (5.- 15. septemvri) Kor~a229 po mnogu ne{to se izdvojuva od ostanatite pogolemi gradovi na Turcija. Le`i na podno`jeto na edno izvi{uvawe koe e prekrieno so zasadi na vinova loza. Ova izvi{uvawe gi probil potokot Morava. Morava go deli ovoj grad na dve polovini i te~e vo pro{irenata dolina na rekata Moravica.230Mestoto ne oskudeva vo dobra izvonredna izvorska voda. Klimata e prijatna i zdrava. Samo kade severecot duva podolgo vreme i donesuva isparuvawe od ezeroto Maliki (=mal ik i, R.I.), toga{ nastanuva vreme na groznica. Zimata termometarot retko da se spu{ti ispod 8° R, a letoto temperaturata se zgolemuva i do 28° R vo lad. Ama `e{tinata voop{te neopteretuva bidej}i vozduhot e vo stalno dvi`ewe. Da nema kupoli xamiite i minaretina, koi str~at iznad ciglenite crepovi na krovovite na ku}ite, bi se steknalo vpe~atok deka ste do{le vo eden evropski grad. Ulicite se {iroki i dobro kaldrmisani, ima dovolen broj svetilki, dodeka rabotnicite i magacinite na zanaetliite i trgovcite iznenaduvaat so bogatiot izbor i ~istota.Golemiot broj na ku}i e stamen i vo niv mo`at da se najdat simpati~ni uredi. Odma se gleda da se najduvate vo zna~ajno trgovsko mesto. Edino Bitolskiot pazar ima pogolemo zna~ewe od ovde{niot. Najgolemiot del na Sredna Albanija se snabduva so `itarici upravo vo Kor~a. ^ovek bi se izlagal ako poveruva deka ova bogatstvo na nekoi `iteli e sozdadeno vo samoto mesto. Toa voop{te ne e slu~aj. Naprotiv: najgolem broj na trgovci go sozdavaat ova bogastvo vo Egipet i trgovskite centri
227

Brigiskiot=brzja~kiot kraj sé do so 1767 godina ubavo se razvival, {to bilo so brigiskiot=brzja~kiot Samoil, koj od prokletite Rimjani bil proglasen za kral so arhiepiskopija i car so patrijar{ija, i toa za da se raspadne Makedonija=Pravoslavieto, so svojot makedonski pravoslaven tn.staroslovenski jazik, {to i se slu~ilo vo 1767 godina. Ottoga{ Ohrid i negoviot brigiski=brzja~ki Epir nazadnal,duri bil uni{ten.Brigiskite=brzja~kite Arbanci i Vlasi bile koinizirani, latinizirani, katarevusirani, romanizirani, duri i arnautizirani. Sledi nivnite govori (jazici) da se trorasni na: Belci(Pelazgi),Crnci(Semiti) i Mongoli(Arnauti).Me|utoa, Arbanite i Vlasite gi imaat site brigiski=brzja~ki glasovi (temen vokal, brzja~koto y, brzja~koto dativno u e na krajot na prezimiwata), kako i site tn.Vukovi (Karaxi}ovi) glasovi, za koi vo R.Makedonija bile obvinuvani nositelite na makedonski jazik, koj bil brigiski=brzja~ki, proglasuvaj}i mno{tvo zborovi za turski, gr~ki, albanski, duri i vla{ki. Ama sostojbata e obratna. Vo albanskiot i vla{kiot jazik e pomasovna upotrebata na temniot vokal kako na isto~niot Balkanski Poluostrov, kako {to e vo Romanija so Bugarija, a niv Herodot (5 vek p.n.e.) gi narekol Traki. Isto taka, na tie trakiski prostori ima pove}e mongolski (skitski=gotski=arnautski) zborovi,koi Vajgand i drugite germanski avtori mnogu dobro gi poznavat. Sledi tie da tvrdat deka Albancite i Vlasite kako Romancite bile Traki, a Trakijci bile i Bugarite.Da sostojbata bila vakva e dokazot deka vo portugalskiot jazik temniot vokal na imeto e krajnoto e 228 Avtorot govori za `ivipisno albansko mesto,koe e ^istomat=~-isto mat (Matka)...na tn.slovenski. 229 ″Kor~a e albanski naziv, ′Korica′- gr~ki, a ′Kor~ao′- aromunski naziv na ova mesto. Gop~evi} pi{i za ′\orxi′ {to e slovenski oblik″. A bidej}i site formi se samo na jazik na Belci, tn.slovenski, Albancite i Vlasite, so nivnite Germanci, se samo odorodeni Belci so pove}e rasni jazici: Grcite so Romanite govorat dvorasni jazici na Belci i Crnci, a Germanci so Albanci i Vlasi trorasni jazici. 230 Makedonska Morava se vliva vo makedonski Dunav,a i ovde brigiska=brzja~ka Morava vo brigiska= brzja~ka Dunavica. Vrz niv e vozvi{enieto koe e so Gora=Kora=Korica=Kor~a. Imeto Korica imalo formi, koi bile gr~ka, albanska i vla{ka, zatoa{to Grcite i Albancite so Vlasite bile Makedonci.

57 na Sredozemno More. Tamu ovde{nite Albanci se na ist glas kako i Aromunite od Neveska, Kru{evo i brojnite drugi mesta, ili kako Grci.231 Na bogatstvoto na ovie trgovci po~ivaat i bogati zadu`bini od koi se izdr`uvaat ovde{nite {koli. Zadu`binata nazvana ′Lason′ ima godi{en prihod od kamataod 14.000 marki vo gotovi pari, koja gi ispla}a Gr~ka banka i prihodite od zakup na razli~ni ku}i. Glaven zadu`binar bil izvesen Georg Mihael Banga. So bogati pokloni stalno se zgolemuva i mo}ta na zadu`binata.[kolite, naravno, se vo slu`ba na gr~kata propaganda kako albanskoto naselenie bi se heleniziralo niz obrazuvawe i jazik. Za ovaa cel slu`at: gimnazii so 7 nastavnici i 80 u~enici; Gradskata ma{ka {kola so 7 nastavnici i 320 u~enici; Gradska `enska {kola so 8 nastavnici i 150 u~enici; niska osnovna {kola so 4 nastavnici i 130 u~enici i edno obdani{te so 3 vospita~ki i 300 deca.232 Muslimanite imaat svoi sopstveni {koli za ma{ki i `enski deca, kako i edno obdani{te.233 Kolku mene mi e poznato, vo Kor~a postoi i edna nacionalno-albanska {kola koja ja vodi intiligentni, patriotski nastroen ~ovek- Panteli Sotiri.234 Ama u~inokot na ovaa {kola, za sega, e mo{ne mal.235 Hristijanskoto, albansko naselenie go gleda svojot blagoslov vo Grcija, oti mal broj na lu|e koi gi poznavaat prilikite vo Avstro-Ungarija, se nadevaat na nivno voveduvawe ovde, dodeka muslimanskite Albanci, a posebno gospodstvenite begovi, najpove}e bi sakale da se osamostojat na na~in koj porano go opi{av. Hristijanite a onie me|u niv koi se izjasnuvaat za Albanci se pribojuvaat deka isto taka }e bide tla~ewe od svoite begovi kako porano od turskite, kako i da begovite, sosem sigurno, ne }e ja dadat vlasta od racete- nakratko: da bi bilo mo`no bilo kakva ravnopravnost izme|u muslimanskiot i hristijanskiot element.236 Nacionalnata partija, naravno, se ova poreknuva, ama vo narodot ova bojaznost e taka mnogu rasprostraneta da go spre~ilo nacionalnoto razmisluvawe.237 Nedavno dru{tvoto na nacionalno nastroeni Albanci osnovalo vo Bukure{t edna {kola vo koja lu|eto treba da se obu~at vo nastavni~ki kadar kako vo domovinata bi se razvila propaganda za razvoj na nacionalna idea.238Vo Kor~a- najdobro stoe~kiot i najprosperiteten grad na Albanija, tlo za ova e nepovolno. Ova najprvo bi uspealo vo Elbasan i Berat kade gr~koto vlijanie e daleku pomalku primetno. Vo sekoj slu~aj, uprkos dolgogodi{nata rabota na gr~kite {koli vo Kor~a u{te ne mu uspealo da go vovedat gr~kiot jazik vo semejstvoto, a se dotoga{ maj~iniot jazik ostanal so~uvan, ostanuva i qubovta za domovinata, {to dava nade` na toj na~in da se so~uva i nacionalniot identitet.239 Najgolema prepreka, koja stoela na patot na nacionalnoto obedinuvawe, e razli~nosta vo ispoveduvawe na verata.240 Kako {to vo ju`nite krai{ta na zemjata stojat sprotistaveni hristijani i muslimani, taka i vo severnite krai{ta postoi jaz izme|u katolicite i
231

Avtorot ne objasnuva, deka Albancite kako Muslimani=Turci bile privilegirani od Osmanite, a i Vlasite kako Pravoslavni=Grci,{to ne bilo so avtorovite Bugari.Ovie sakale da ja vozobnovat Ohridskata arhiepiskopija, da go povratat kako slu`ben crkoven jazik, tn.staroslovenski, i da gi vnesat maj~inite govori. Ova nikoga{ ne bilo so avtorovite Albanci i Vlasi, koi bile samo Turci i Grci. Pa sledi po 1950 godina Albancite kako Turci se selat vo Turcija, a i Vlasite vo Epir denes se Grci. 232 Parite na Vlasite, koi bile Grci, bile vo Gr~ka banka, za gr~ka propaganda..., a nikako za vla{ka. 233 Zna~i, po 1767 godina imalo samo dva vida na {koli: Turski (Muslimanski) i Gr~ki (Pravoslavni). 234 ″Vo me|uvreme e otvoreno u{te sedum {koli vo oblasta Kolonia″. Kolonia e od kol, a ogradena od kolci, tn.slovensko zna~ewe, ko Pantel=pant(panot) el,za Pan=gospodar/gospodin na ~e{ki, slova~ki i polski, od Pan Bog na Pastirite=Ov~arite,i Sotir=so tir ili Sotr=sotri...Me|utoa,{kolite bile protestantski od SAD, a ne albanski. Albancite bile nepismeni i ne u~ele. Sé samo strani vlijanija. 235 Ne mo`elo da bide, koga tie ne bile Romanci, tuku samo Grci. Tie do denes nikade nemaat vla{ko. 236 Se potvrduva, nemalo nacionalna albanska svest, oti tie bile samo Muslimani=Turci i Pravoslavni=Grci. Sledi po 1950 godina Muslimanite od SFR Jugoslavija kako Turci da se preseluvaat vo Turcija, a nitu eden vo avtorovata Albanija, vo koja ne mo`elo da se `ivee, pa se begalo i denes bega von nea i von Kosovo. Sledi samo Avstro-Ungarija, na srpski bez n Ugarija, vo borba protiv pravoslavieto na Rusija so jazik na Belci,tn.slovenski,vo sojuz so Rim,da se odrodat Arbanite od pelazgiski jazik. 237 Pa nikoga{ nemalo arbanska svest. Arbancite bile samo Muslimani=Turci i Pravoslavni=Grci. 238 Vo Bukure{t bilo za {irewe na romanskiot jazik, {to se slu~ilo so Vlasite, no bez Muslimanite. 239 Nacionalen identitet nikoga{ nemalo, tuku sé se rabotelo samo za pravoslavnite: Romanci i Grci. 240 Bidej}i ″najgolema prepreka″ e ″razli~nosta vo ispoveduvawe na verata″nemalo nacionalno ~ustvo.

58 muslimanite. Ako vo kultiviranite dravi e konfesionalnata stratifikacija vo sostojba da predizvika raspravi, toga{ taa e daleku po izrazena vo nekultiviranite zemji kakva e Albanija vo koja religijata poseduva sosem drugo zna~ewe.241 Za hristijanite katolikot (′papa′kako go vikaat) e oli~ewe na samiot |avol. Fanati~no mrzewe prema niv e daleku pogolema otkolku prema muslimanite, a dali se dava ovaa sprotistavenost da se izgladi, ({to bi bilo neopohodno za politi~ko obedinuvawe), ostanuva golemo pra{awe.242 Me|u 12.000 `iteli, koi najgolem del se hristijani se najduvaat i okolu 130 aromunski semejtva, od koi 50 vodat poteklo od Moskopole i pripa|aat na trgova~kiot i zanaet~iski stale`, dodeka ostanatite se ~obani i keraxii. Najgolem broj ovde{ni Aromuni pripa|aat na plemeto Far{erioti. Za Aromunite postojat {koli so 2 nastavnici i 50 deca. Ovie deca poteknuvaat od najsiroma{nite sloevi na Far{eriotite, dodeka imotnite, kako i sekade, se predani na helenizmot.243 Sum bil srde~no primen kaj nastavnicite i Papa Haralampija, sin na ~elnikot Anastasa Nikola Bulama~e od Pqase. [ezdesetgodi{niot Bulama~e e eden krepok, stamen ~ovek koj umeel da mi pru`i najdobri informacii za site odnosi so Aromunite, so obyir deka uz svoite stada ja prokrstaril cela zemja od Ohrid do Misolongija, od Jadransko do Jonsko More.244 Izdr`al mnogu krvavi bitki so gr~kite pastiri, koi se vodeni poradi podobri pasi{ta, ama so Albancite `iveel vo najgolemi razbirawa. ′Vlach edhe Schkjip vla′ (Vlasi i Albanci bra}a), va`i kaj Aromunite i Albancite, te poradi toa Grcite gi nazivaat Aromuni na Albanija, a posebno, Far{eriotite: ′Arvanitovlasi′.245 Od koga Tesalija pripadnala na Grcija (Elada. R.I.), kade Bulama~e redovno ja proveduval zimata, otpo~nalo so stalno opa|awe na negoviot standard. Porezite, carinata i izdatocite za paso{, koi stalno rastat na granicata, taka se zna~ajni da odgleduvaweto na ovci pove}e ne se isplatuva. Od 10.000 ovci, koj porano imal, odvaj ostanale 2000. Poradi opa|awe na imotot se objasnuva okolnosta negoviot sin postanal pop, {to e izrazita retkost kaj Vlasite-pastiri, a kaj Far{eriotite voop{to ne se javuva. Ovie potowi mu davat prednost na svojot ′kapitanu′ (voda~ na bandata) vo odnos na popot.246
241

Avtorot e prerzok i rasipan, toj govori za zemja Albanija, a takva do so negovo vreme nikoga{ nemalo. Albanija=Arbanija bila vo Epir,a Epir bil makedonski. Vo Epir `iveele samo Muslimani=Turci i Pravoslavni=Grci. Bidej}i vo avtorovata Severna Albanija, na krajot na 17 vek, bile kolonizirani mongolski Arnauti, Pravoslavnite go prifatile katolicizmot,za Rim so Viena niv da gi {titi. 242 Avtorot potvrdi, verskite razliki bile ogromni, poradi{to te{ko bilo obedinuvawe na naselenieto vo avtorovata zemja Albanija, koja nikoga{ ne postoela. Sledi nikoga{ da ne postoi albanski narod. Bidej}i narodot e ednorasen toj mora da ima ednorasen jazik, {to ne e i so avtoroviot albanski narod so trorasen jazik, a vakov bil i germanskiot, i dvorasen italijanskiot. Tokmu prokletiot Rim vo sojuz so Islamot, od 1071 godina do denes, go ni{ti Pravoslavieto. Sledi avtorot da potvrdi: ″Fanati~no mrzewe prema niv″ (Katolicite, R.I.). Zatoa avtorova Albanija e delo na Rim i Viena, so svoj albanski narod so trorasen jazik, koja e islamska.Tie na ova ne zavr{ile,vo 21 vek tie sozdale Kosovo. 243 Avtorot ne navede, dali ima vla{ka {kola za bogatite Vlasi.A ovie bile Grci.Sledi bednite Vlasi u~ele romansko u~ili{te so romanski jazik, ni{to vla{ko (ov~arsko), a bogatite Vlasi bile Grci. 244 Za avtorot edna zemja bila ″od Ohrid do Misolongija, od Jadransko do Jonsko More″. Vo taa negova zemja imalo samo eden zemjin narod so ednorasen jazik, tn.slovenski, a {to go potvrduvaat i mno{tvo drugi avtori, koi bile svedoci od 11...15, 16, 17, 18, 19 i 20 vek. Barleti (16 vek) veli, Epir, vo koj bila Albanija, bila makedonska zemja. Spored nego, ilirski jazik bil tn.staroslovenski, a Ilirik bila dene{na Crna Gora, bez Primorjeto. Primorjeto bilo vo Dalmacija. A vo nea so Istra se zadr`ale Glagolicata sé do 1927 godina, {to go pi{i D.Obolenski. Bidej}i taa so Kirilicata tamu ne stignala so ~arter let, tie se {irele preku Epir i epirska Albanija, koi bile makedonski. Tokmu zatoa ni{to nemalo albansko, niti vla{ko,se bilo makedonsko=tn.slovensko.I Bula=bula, bele=bele...ma~e=ma~e. 245 Se ka`a Misolongija, gr~ki Pastiri=Ov~ari=Vlasi za pasi{ta. Zna~i, Vlasite bile samo ov~ari, so jazik kako vo Misolongija, koja bila vo ista zemja so Ohrid...Tamu se govorel ednorasen jazik, pelazgiski, koj bil varvarski, govoren vo Elada i Makedonija. Nikade nema Aromuni, tuku samo Vlah, h=v, Vlav, koi so [kiptarite bile vla, v=b, l=r, bra-tja=bra-}a.Sledi tie da se Arvanovlasi=arvan vlas-i. Arvanite bile samo tn.Sloveni, {to va`elo i za Vlasite. Istoriski Epir i Albanija bile Sklavini. 246 Istorijata poznava sto~ari (govedari i sviwari) mirotvorci i ov~ari razbojnici.Pak, ov~arite se razbojnici oti tie se borat za pasi{ta. Sekade, kade tie odat, se uni{tuvaat, duri denes. Drugite Vlasi bile banditi. Tie kako razbojnici i banditi nemele potreba za pop. A popot bil gr~ki i romanski.

59 Denot 8. septemvri, vo pratwa na nekolku aromunski ~obani sum oti{ol na izlet isto~no od Kor~a vo seloto Mborna kade se najduva edna mala vizantiska kapela 0d 896. godina koja e vredna da se spomene i vo koja sum prona{ol izvesen broj sliki na svetci pe~ateni vo Vroclav. Dolinata koja od Mborno prodira do planinata isto taka vodi do jama so mrk jaglen za rabota na parniot mlin.247 Bidej}i vo zaminuvaweto strplivo sum daval informacii na najradoznalite pra{awa na ovie ~obani za na{ite odnosi, isto taka ja iskoristiv prilikata da im postavam izvesen broj pra{awa za nivniot na~in na `ivot, obi~aite itn., i, izme|u ostanatoto, pobarav od eden ~ovek, koj mi se ~inel naro~it otresit, informacija za nivnoto veruvawe vo inostranstvo. Vo poranite slu~aevi mi e davan odgovor: ′Toa ne znaeme′, ili: ′Koga ~ovekot e mrtov, e mrtov′. Isto taka ustanoviv deka im e poznato veruvaweto vo neboto i pekolot. Me|utoa, na ova pra{awe dobiv odgovor da po smrtta site lu|e odat vo raj, bilo dobro bilo lo{i, i da tamu prodol`uvaat da `iveat kako cve}e, so taa razlika {to dobrite lu|e postanuvaat ubavo cve}e, a lo{ite lu|e odvratno cve}e, kako {to ~i~okot ili pak cve}e so neprijaten miris i otrovni bilki. Bev izuzetno iznenaden, pa duri i dirnat, so vakvi naivni i taka pomirlivo gledi{te vo odnos na Hristijanstvoto i izgleda deka i ostanatite moi pratilci go delele negovoto mislewe. Ovie nomadski sto~ari odrasnale bez ikakva religiozna poduka ama nimalku pomalku strogo se pridr`uvaat na svoite praznici, denovi na nivnite svetci, a se ostanato ili e nepoznato ili se ravnodu{ni.248 Bidej}o Kor~a e sedi{te na mutesarifot mu otidov vo poseta, kako toa e voobi~aeno. So obyir deka ne mu bilo dobro, me odvele vo dvori{teto koe se najduva haremot i toj vo nego. Sedel na madracot, vo edna prili~no prostrana soba, zamotkan vo {irok pambu~en odor i srde~no mi posakal dobrodo{lica izrazuvaj}i ja svojata radost na toj na~in {to mo`e da pozdravi eden pripadnik na golemata germanska nacija vo ovoj grad, a potoa so odu{evuvawe raska`uval za carot Fridrih kogo li~no go zapoznal vo Stambol. Duri po dva dena mi ja vozvrati posetata {to e po~est koja do sega ne mi e ja uka`al nieden mutesarif. Isto taka deka hristijanite se zadovolni so nego, oti ovde op{tite odnosi se sosema drug~ii od onie vo Elbasan, kade muslimanite ~inat prete`no mnozinstvo, i od onie vo Ohrid kade naselenieto e izme{ano. Bugari249 koi tamu ~inat mnozinstvo, ovde voop{to ne se zastapeni, osven, mo`da par semejstva koi se doselile od sosednite sela Bobo{nica i Drenovo. Ova go slu{nav od eden nastavnik kogo ovde go ispratila bugarskata propaganda, ama na kogo ne mu uspealo da otvori {kola.250 14. Povratok vo Bitola i boravok vo nego (10. septemvri- 19. septemvri) Patot za Bitola, ne uka`uval ni na nikakva prepreka, oti trebalo samo da se sledi ovaa dobra soobra}ajnica. Se vodela dovolno smetka i za na{ata bezbednost bidej}i nas ne pratele dvajca dobri suvarii- java~i. Kor~a ja napu{tivme vo 05 ~asot. Po 11/2 ~asa stignavme vo muslimanskata Pqaska. Iznad ova selo le`i aromunska Pqaska od koe mo`at da se vidat nekolku ku}i i crkva. Ovaa crkva, zaedno so crkvata vo Ohrid i onaa vo Perivolim bile edini vo toa vreme, vo koi se odr`uvala bogoslu`ba na aromunski jazik. Ot toga{ brojot na vakvite crkvi se zgolemil kako kratko mi e soop{teno.251 Pominavme niz zamo~vareMakedonskata Pavlova Crkva, Justinijana Prima, koja prerasnala vo Ohridska arhiepiskopija/paterijar{ija, koja bila pod carot vo Carigrad, pod kogo bila i Carigradskata patrijar{ija so patrijarhot, imala svoe deluvawe niz cel Makedonski=Balkanski Poluostrov, i von nego, vo Rusija..., a i Vroclav, kade se govorel eden jazik na Belci, tn.slovenski. A ova ne va`elo samo vo 19 i 20 vek za izrodite na Belcite, Grcite so Albancite i Vlasite.Ova va`i i za tn.Nesloveni, izrodi na ~ove~nosta. 248 Bidej}i imalo samo verski narodi, sé dodeka ne bila ukinata Ohridskata arhiepiskoipija, taa niv vo svoite crkovni {koli mnogu gi u~ela. Taa bila ukinata po nalog na Evropa, a Evropjanite se ~udat. 249 Vo Ohrid, Elbasan...imalo samo Muslimani=Turci i Pravoslavni: do 1767 godina Bugari, pa Grci. 250 Od 1870 godina ima Bugarska crkva, a bugarski jazik bil govorot od Varna. Ovoj ne go prifa}ale Brzjacite, tie si govorele brzja~ki govor. Pa bugarskite {koli ne uspevale.Bugarska dr`ava 1908 god. 251 Vo xamiite na avtorovata Turcija ne se propovedalo na turski jazik, tuku na arapski. Tokmu zatoa vo crkvite, koi bile pod Carigrad, se propovedalo na koine. Crkvata vo Atina nemala va`nost. Vo Vla{ka se propovedalo na tn.staroslovenski, {to go pi{el i Vajgand. Koga Romanija postanala dr`ava so svoja crkva i jazik, se propovedalo na romanski. Bidej}i Romanija bila bogata, taa intereveni247

60 nata dolinska potolina koristej}i pove}e mostovi i vo 07,15 ~asot se odmorivme ~as vreme vo anot Dzve`da vo blizina na istoimenoto selo. (Poimot e samo tn.slovenski, R.I.) Ottamu se pru`a pogled na ezeroto Maliki ama mene mi se ~ini kako da postojat dve ezera. Ako lu|eto se prizapra{at i tie naveduvaat imiwa na dve ezera: Maliki i Soviani252 Izgleda deka zimata i od proletta doa|a do zadr`uvawe na voda na rekata Devol taka da dvete ovie dela ~inat edna povr{ina pod voda, izme|u seloto Soviani i Paqani. Me|utoa, letoto, mnogu delovi ostanuvaat suvi i toga{ slu`at kako pasi{ta, dodeka drugite delovi ja ~inat prostranata baru{tina, koja, ~ini, go raz~lenuva ezeroto na dva dela.253 Da bi presekle mnogu krivini na ovoj pat, pominavme po edna staza uzbrdo te mo{ne brzo dospeavme do visovite od koi patot ponovo postepeno se spu{ta, popoleka pratej}i ja usekata na Prespanskoto Ezero. Golemiot del na patot go pominavme vo senka na hrastovi, potoa u`ivavme vo ponovniot pogled na ova ubavo, ama mirno ezero so svoeto ostrovo i po ~etiri~asovnoto javawe dospeavme vo anot Gorica, kade, osven cena, ni{to ne mo`elo da se dobie. Prodol`ivme da javame anot Stari. No, ni ovde ne mo`evme da ostaneme bidej}i ni{to ne mo`elo da se dobie a i gostioni~arot le`el na umor. Taka brzavme prema anot Xuri vo koj stignavme okolu 17 ~asot pri do`d koj liel kako od kabel, ama istovremeno bevme obe{teteni oti sme na{le se {to nas ni e potrebno. So Nakija legnav vo ista soba, dodeka suvarite preno}ile vo pretsobjeto te{ko omameni so rakija.254 Na{eto trgnuvawe slednoto utro go omel jakiot do`d do 08 ~asot. Patot vodel dol` ezeroto, potoa uzbrdo do anot \avat vo kogo stignavme po 212 ~asa. Me|utoa, se odmoruvavme tek po eden ~as vo anot Ka`ani. Ovde vidov nekolku {i{iwa pivo koi bile poredeni na edna polica. Sakav sebe da si go priu{tam ova dolgo skrateno zadovolstvo i go zapra{av gostilni~arot za cena na {i{eto, za koe baral 10 pjasteri (2 marki). ′Toga{ ova tvoe pivo mora da e staro′, odgovoriv. ′Da′, re~e, ′go imam ve}e pet godini a ona koe sum go kupil- isto taka pet′. ′Vo toj slu~aj sam mo`e{ da go pie{′, bil moj odgovor na prenara`eniot i unezveren anxija. Ottuka za 21/2 ~as stignavme vo Bitola, po patuvawe koe traelo dva meseci, srde~no do~ekan od svoite prijateli i nivnite ~lenovi na semejstvata. Slednata nedela voglavno go provedov vo razvivawe na fotografiite koi gi snimiv vo Albanija.255 So sebe ponesov edno kov~exe otporno na svetlost vo koe bile 30 plo~i. Toa imalo dva poklopci, od edna strana gi vadev neupotrebenite plo~i, a od druga strana gi stavav osvetlenite plo~i. Najduvam deka vakov ured e mo{ne prakti~en. Isto taka, najduvam deka bila mana {to, pokraj svojot fotografski aparat, nemav ra~na kamera (′detektivna kamera′) so koja, bez prethodno podesuvawe, bi mo`el da snimam. Oti, ne samo toga{ bi mo`el da gi so~uvam nekoi istrgnati sceni od `ivotot, tuku bi mo`el i da gi fotografiram onie osobi koi nesakale da se poziraat.
rala kaj golemite sili i tie izvr{ile prisila, vo Otomanskoto Carstvo da se otvorat Romanski crkvi, so romanski jazik. Tokmu zatoa Vlasite ne bile Aromuni, tuku ov~ari=~obani=pastiri. Navedenite Aromuni se Vajgandov falsifikat, a se rabotelo samo za Romanski crkvi so romanski jazik. Pak, romanskiot jazik bil latiniziran tn.slovenski jazik vo tn.domovina na tn.Sloveni, Romanija, ime na tn.Vizantija, za Romejci=Rimjani. Sledi vo Makedonija bogoslu`bata da bide na koine, a Makedoncite se borele da ja vozobnovat Ohridskata arhipeiskopija so tn.staroslovenski jazik, i da se vklu~at maj~inite govori. Ova nikoga{ ne se slu~ilo za pravoslavnite Vlasi i Albanci, a tie bile samo Grci. 252 Ednoto ezero bilo maliki=malecko, malo, kako rodot na Gotite Amal=a mal, i soviano=so viano... 253 Objasnuvaweto govori deka poimot Devol proizlegol od devol=de vol=dol, kade ostanuvalo voda. 254 Na istata strana 95 ima slika, so tekst: ″Aromunsko semejstvo od Pqase (desno Albanka)″. Negovata Albanka ima samo bela {amija. Me|utoa, narodnata vla{ka obleka i nosija so sé nakiti, so sé na avtorovata Albanka, se makedonski. Tie mo`at da se vidat i kaj makedonskite igraorni grupi, nikako kaj avtorovite vla{ki i albanski.Pa avtorot bil samo ~edo na najzlobnata berlinsko- vienska {kola. 255 Han (1865) pi{i: ″XXVII. Manastir. ...″Karlo Kalvert, engleski konzul, revnosno se bavel so fotografija, i dodeka Sekel osobito pomagal″... ″na na{e pobaruvawe dozvolile celiot manastirski garnizon da go fotografirame. Dr. Sekeli zel dva lista, ama na `alost kowskite glavi ispadnale samo kako beli fleki. Vo tolku podobro ispadnalo snimenoto pokraj eden top, oti oficerite stoele kako stolbovi, a osvetluvaweto ne bilo ba{ nezgodno. Pa i gomilata od razli~nite rodovi na vojska okolu eden top, ispadnalo na zadovolstvo, i ako bez pogre{ka. Polskite ulani pokraj turskite vojnici prestavuvale zanimliva sprotivnost″...Sledi i Vajgand 1894/1895 godina. A pa Milton Manaki ne bil prv.

61 15. Izlet vo Gope{ (19.- 23.) Edino {to u{te mi ostanalo da posetam bilo edno aromunsko selo vo ovaa oblast Bitola- Gope{. Se odzvav na pozivot na tamo{niot nastavnik Jordakija,256 koj upravo vo ova vreme se najduval vo Bitola, i go pratev do seloto zaedno so Nakija. Javavme okolu 10 km po dobropoznatiot pat, koj vodi vo Ohrid, potoa svrtovme desno preku Ramna vo dolinata vo koja le`at nekolku albanski sela: Crnovec, Dolenci, Lera, Ramna, i Ka`ani ~ii `iteli se muslimani.257 Stazata ponatamu vodi vo po{umenite planini kade, sosem neo~ekuvano, kaj edna okuka na patot, pogledav selo koe se najduva na predivnata polo`ba na eden obronok. Raven i ubav pat vo golem lak nas ne vodel vo seloto proa|aj}i niz divna hrastova i bukova {uma. Samoto selo e oddale~eno od Bitola 312 ~asa. Nedolgo po moeto doa|awe se pojavile nastavnicite: Dimitru Pelica, Jorgo Karakota i Naki Sterju.258 Kako i drugite aromunski sela i ovde se vodi ogor~ena borba izme|u nacionalniot i gr~kiot element.259Gope{ pripa|a na onie malkubrojni sela vo koi nacionalnata partija odnela prevaga kako posledica na okolnosta da eden bogat Aromun, Dimitro Kasakovic, ostavil golem imetok za ovde{nata {kola. Isto taka, trgovcite poseduvaat svoi rabotilnici vo najgolem del vo Bugarija i Romanija, {to zna~i deka so Grcija ne postojat rabotni vrski.260 Seloto broi 450 ku}i. Na osnova na mnogu ru{evini naokolu se zaklu~uva deka porano bile pove}e. Albancite koi `iveat vo blizina nanele mnogu {teta na ova selo, so {to e zagrozena bezbednosta na negovite `iteli, taka da mnogu se iselile za Bugarija. Vo Sofija e stotina ovde{ni semejstva, vo Samokov 50 a vo Dubrica 20. Me|utoa, od koga tamu po~nale da se vklu~uvaat mladi lu|e vo vojskata, se slu~uva tih povratok na ovie lu|e vo seloto. Vo me|uvreme se podobrile i sigurnosnite priliki. Nekoga{ ovaa zaednica izdr`uvala nekolku zaptii, koi imale zadatok da go nadyiraat patot za Bitola a posebno onaj negov del niz {umata, a potoa site ma`i naoru`ani taka da mo`at da pobedat i pogolemi razbojni~ki bandi, a bile i takvi koi imaat i 300 lu|e. Godinata 1879. seloto go pohodile razbojnici sostaveni najgolem del od Aromuni, iznudile pari i namirnici od negovite `iteli i so sebe povele dva mladinci i edna devojka.261 Oti{le i vo crkvata vo koja bil ovde{niot vladika, mu baknale raka a na gr~ko nastroenite `iteli ni{to ne mu napravile `alosno. Ovaa i sli~ni bandi aramii ne samo da odele zaradi korist od ′zanaet′, tuku pratele i politi~ki interesi. Trebalo da predizvika nemiri i nezadovolstvo vo narodot da ovoj u{te po`estoko bi se zavzel kaj Grcite i barale status, Evropa se da vidi i da se poka`e deka Turcija ne umee da odr`i red.262 Sledniot den- 20. septemvri- bil praznik posveten na Sv. Marija. Ja posetivme najgolemata hristijanska crkva, koja sum ja videl na tloto na Turcija, a koja ja izgradile me{tanite. Site natpisi vo nejzinata vnatre{nost se sostaveni i napi{ani na romanski jazik mada se ova se slu~uva protiv vladikovata voqa. Vo prvo vreme se peelo na aromunski jazik,
256 257

Toj bil nastavnik vo Romanska {kola. Sé {to bilo vo Bitolsko, sé bilo samo romansko,bez vla{ko. Tamu nemalo Albanci pred Ali-pa{a Janinski. Za~uduva, kako toj ne videl Makedonci,kako denes... 258 Nivnite imiwa i prezimiwa bile tn.slovenski, brzja~ko dativno u...Tie bile u~iteli po romanski. 259 Za da postoi nacionalen element mora da postoi vla{ka dr`ava. Vakva nema. Ama imala romanska. 260 Samo Romanija. Taa kako dr`ava imala crkva, {koli so jazik. Vo Bitola i selata sé bilo romansko. 261 Ov~arite=Vlasite bile razbojnici. Vlasite kako ″bra}a″ na Albancite bile razbojnici=banditi. 262 Sé se rabotelo za Carigradska patrijar{ija so nejzinite Grci i Romanija so nejzinite Romanci. A Krste Bitoski naveduva: nekoj si Parzitas, koj bil na svadba kaj Vlav (ne grkoman), bil osuden na smrt i ubien. ″Na 10 juni 1903. godina vo Bitola umrel Vlaot Hristo Dimitri. Doma{nite povikale vla{ki (romanski, nikoga{ nemalo vla{ka, tuku samo Romanska crkva, R.I.) pop za pogreb. Gr~kiot mitropolit (na Carigradskata patrija{ija, a ne Gr~kata crkva od Atina, R.I.) se obidel da gi prinudi da zemat gr~ki pop, no ne uspeal. Se sobrale nekolku stotici Vlasi i go prinudile mitropolitot da bega preku prozorec. No popladne se sobrale Vlasi- grkomani, ja opkolile ku}ata i ne davale da se iznese mrtovecot. Mesniot gradski sovet re{il da im se dozvoli na doma{nite da odlu~at so kakov pop }e go pogrebat. No grkomanite ne se pot~inile na taa naredba, i okura`eni od policijata (protiv Romanskata crkva, R.I.), ne pu{tale nikogo da se dobli`i do ku}ata, a nekolku protivnici bile napadnati i bieni. Po zapoved od Carigrad, mrtovecot bil pogreban so vojnici, bez pop (izgubila Romanskata crkva, R.I.).Drugiot den, fanatiziranite grkomani go otkopale mrtovecot, go opeale so svoj pop (pobedila Carigradskata patrijar{ija, R.I.) i pak go zakopale″ itn. Sé bilo za Bukure{t i Carigrad.

62 {to podocna bilo zabraneto. Kako posledica na vakva odluka pove}e ni nacionalno nastroeni gra|ani ne pla}ale izdatoci na svojot vladika (6 pjasteri godi{no), koj bi moral da gi bara. Vladikata se `alel, ama do sega ne poka`al `elba da ja ispravi ovaa odluka, pa bidej}i e taka, gra|anite tvrdat ako tie nemaat pravo da peat na svojot jazik, toga{ ni bogolslu`eweto nema za niv vrednost, i konsekventno na toa ne se obvrzani da pla}aat izdatoci.263 Popladne 21. septemvri otidov na izlet prema edna ruina koja se najduva na vrvot na brdoto i do koe dojdovme po te{kiot mar{ niz gusta {uma. Ovde nema ni{to drugo da se otkrie osven tragovi na yid, koj vo {irok krug opkoluva gradevina, ama na{iot napor e nagraden so prediven pogled. Prema Zapad ja opfativme dolinata Resen i Prespansko Ezero, prema Istok- dolinata Dragor, Bitola i visovite Morihovo, prema Sever i Jug pogledot na{ ni go spre~uvale visokite planini. Vo nedela, 22. septemvri vo golemo dru{tvo otidovme na {etawe. Odevme 45 minuti uzbrdo vo bugarskoto selo Metimer vo ~ija crkva se najduva edna oltarska plo~a koja nosi nekoj gr~ki natpis. Me|utoa, poradi preovaduva~kiot mrak i obratna polo`ba na natpisot ne mo`ev da go de{ifriram.264 Ottamu se svrtivme kon Zapad, uspeavme uz edna strma litica otkade go vidovme bugarskoto265 selo Smilevo koe se najduva dlaboko ispod nas. Iznad seloto se izdignuva manastirot Sv. Petra. Nekolku gospodini od pratwata, na koi patot im bil premnogu dolg, se vratile vo Gope{. Nie ostanavme se spu{tivme kako bi go posetile ova selo. Seloto broi 400 ku}i, site se mo{ne ubavi a najpove}e se dvospratni. Nivniot izgled sosem e razli~it od onie koj se najduva vo ravnicata. Ova e zatoa {to `itelite ne se bavat so polodelstvo tuku rabotat kako yidari i za ovde{nite poriliki zarabotuvaat dosta pari. Se raboti za bajkata, koja Kanic ja iznesuva, deka se samo Aromuni, Cincari marlivi yidari na koi ne im e potrebna pomo{ na drugi zanaetlii, kako sobni majstori i bravari potpolno da ja podignat ku}ata. Ova mo`da va`i za Srbija, ama za Makedonija sigurno ne (Aromuni, II, str. 63).266 Vo Smilevo klimata, imotnosta i lagodniot `ivot na voo~liv na~in ostavile tragi i svoe povolno vlijanie na razvojot na telesnite dra`i. Nikade na edno mesto nesum videl tolku ubavi, sve`i i polni lica, kako ovde. Ustoa, u{te toa da inaku nezgrapnata nosija na Bugarkite ostapilo mesto za mnogu povkusni i povredni obleki. Ovaa nosija se sostoi od edna lenena ko{ula267 obrabotena po obod na ra~na rabota i dostiga do ~lenkite. Iznad nea se oblekuva u{te edna ko{ula, ama ovoj pat podebela, koja dostiga do kolena. Preku nea se nosi jakna od belo jagne{ko krzno so vlakna svrteni prema vnatre{nosta (′ko`uv′) koja ima porab od crno krzno. Ovoj ko`uv e ukrasen del na odeloto oti cela predna strana e prekriena so ra~na rabota od svilen konec, ~ija izrabotka izisku263

Avtorot kone~no prizna deka vla{kiot jazik bil samo romanski. Toj {to potoa objasnuva za nekoj vla{ki jazik, ne e vistina, pa takov nemalo. Vsu{nost, vla{kiot e lo{o nau~en romanski jazik. Tokmu zatoa vo bliski dve i pove}e sela ne se govori ist jazik, jazikot isto ne go znaat site `iteli na edno i pove}e sela, niti vo edno semejstvo...Sledi, imalo sudir samo na Romanovskata crkva i Carigradskata patrijar{ija. Bidej}i Vlasite nikoga{ nemale dr`ava, Vlasite denes vo Grcija so Albanija i R.Makedonija se samo Grci.Vo Romanska crkva vo Bitola, Makedonskata pravoslavna crkva ima romanski pop. 264 Avtorot pi{i samo koga e ne{to na tn.gr~ko, no za niedna crkva ne veli za tn.staroslovenski jazik. 265 Avtorot govori za Bugari, bugarsko, bugarski...Makedoncite ne bile Bugari, tuku [opite (Bugarite) bila Makedonci. Vo Bitola na Saat-kulata postoj brigiski simbol orel so zmija...Brigite=Brzjacite ja imaat pesnata ″Karanfilo filfilo″: Karanfilo=Karan filo=pilo,od Karanova loza bil Filip Makedonski: Filip=fil lip, fil=filo=pilo, koe lip=lipa, a vo kora od lipa se pravi poilo za poewe=pilewe...Na 27.05.2006 vo Bitola be{e poseten Bitolskiot muzej od strana na u~enici od Turcija. @enskite glavi bea pokrieni so crveni {amii, a vrz niv na sinxir~e bea nani`eni pozlateni pari~ki. Crvenata boja bila makedonska, zna~i carska, od makedonskata dinastija. Tradicijata da se postava sinxir~e so pari opstoila brzja~ka, {to i denes e vo Demir Hisar. Vo nego {amijata imala ponatamo{en razvitok, vo dulben, na kogo se zafa}a sinxir~eto. Na ova da se dodade i kapata, koja e brzja~ka, denes se nosi vo Kapadokija...I kone~no, francuskiot {ansower [arl Aznavur, na denot na francuskiot film vo Ohrid, na 05.07.2009 dobi nagrada zlatna maska. Na sve~enosta bila ispeana brzja~kata pesna ″Jovano Jovanke″. Za nea toj izjavil so pesnata me potsetuvate na mojata domovina Ermenija.Herodot (5 vek p.n.e.) napi{al deka Brigite ja osnovale Anadolija i Ermenija:Brigija=Evropa. 266 Vlasite bile samo ov~ari i trgovci,nikako yidari.Denes yidari se Vev~anci...Smilev~ani,ne Vlasi 267 Brzja~kata ko{ula so brigiska kratka jaka e odnesena vo Kina, a niz Azija...Amerika dativnoto u...

63 va mnogu vreme i golemo umeewe. I za keceqata i za maramata okolu glavata e potrebno da se potro{i mnogu napor i trud. Od razdelokot na glavata im visat dve dolgi, {iroki pletenici koi se spu{taat preku grbot, a okruglite, rumeni obrazi se vookvireni so sne`nobela marama. Edino {to bilo za `alewe e toa da devojkite odma pobegnale koga se pribli`ivme. Tek koga gostoqubivite lu|e nas po~nale da ne vodat od ku}a od ku}a nas ni uspealo so pesni~kite nadahnatost da gi stidirame nivnite lica i obleka. Po mar{ot od dobar ~as vreme ponovo se vrativme vo Gope{.268 (Dve dolgi, {iroki pletenici..., blagorodni~ko, R.I.) Sledniot den se oprostiv od svoite doma}ini koi moeto prisustvo go slavele so tolku rasko{nost prosto da mi bilo bolno. Nastavnicite i {kolarcite mi pravele pratwa pola ~as pat. Bilo vedro, sve`o, esenskoto utro, {umata bila ispolneta so miris na alpski qubi~ici so koi kako zemjata da bila poseana. Sum bil pro`et so usvi{eno ipak ta`no ~ustvo koe go prati ~ovekot sekoga{ koga go napu{ta nekoe mesto vo koe se ~ustvuva prijatno i sigurno, uveren deka }e ostani vo dobar spomen. Decata od pratwata po~nale da ja peaat onaa germanska pesna: ′Nun, ade du mein liebes Heimatland′. (′A sega zbogum, ti moja drago domovino′), naravno na aromunski (romanski, R.I.) jazik. Dali e potrebno da se sramam da ko`am deka bev potpolno dirnat ?! 16. Rosna. Bugarska svadba (26. septemvri- 3 oktomvri) Po na{eto dolgo patuvawe Naki zahteval ponovo da go vidi svoeto semejstvo vo Vlaho-klisura taka mu dadov odmor osum dena, oti ne o~ekuvalo u{te edno dolgo patuvawe. Vo me|uvreme, otidov kaj svojot prijatel Perikle vo Rosna. @etvata bila vo poln ek. P~enkata le`ela ispred seloto na golemi gomila na edna {iroka ledina a negovoto kruwe,merewe i raspodelba go nadyirale lu|eto zakupci(′kolxi′). Bilo tuka dosta rabota i vo taa prilika moralo da se vodi smetka selanite tajno da ne bi go sklonuvale eden negov del na strana. I slivite sozreale taka da kazanot za destilacija bil vo stalna upotreba. U{te ne po~nalo samo so berbata na grozje koe se vr{i vo sredina oktomvri. So Perikle 28. septemvri go posetiv seloto Vratolom269 koe senajduva 3 km poju`no i koe e naseleno so muslimanski Albanci. ^etirieset ovde{ni semejstva zele pod zakup nivi od Rosna, od koi nekoi u{te sekoga{ ne ispora~ale zakupnina koja se sostoi od `itarici.270 Svrativme kaj Suliman-aga koj nadaleku i na{iroko e poznat po svoeto gostoprimstvo. Koj dojde kaj nego }e bide nagosten onolku dolgo kolku mu e voqa. Ima edna osobena ku}a i poseben odnos prema svoite posetiteli. Sretnavme razli~iti osobi me|u koi bil i eden bolesnik, koj tamu bil smesten ve}e so nedeli a da ne moral da se boi deka }e go otera. Vo blizinata na mestoto Vrtolom i porano lu|eto pronajduvale mermerni steni so natpis, naro~ito vo potokot po `estokite pluskovi, a nekoi od niv bile natpisi. Ovie steni vo glavno se koristeni za izgradba na ku}i. Taka, na primer, vo yvonikot na crkvata se najduva vgradena stena koja prika`uva slika sviwa. Zapravo poradi slikata na ova ′ne~isto′ `ivotno muslimanite ne sakale da ja zadr`at. I vo biv{ata crkva isto taka se gledaat razli~ni zayidani mermerni steni bez natpisi. Me|utoa, vo nejzinata blizina se najduva edna stena so dva tro{na natpisi: so eden gr~ki nadgroben natpis i eden latinski natpis od vremeto na carot Valerijan. Ovoj potowi so gorniot del potpolno e vrezan vo prethodniot.271 Na den pred moeto zaminuvawe od Rosna bev o~eviden na eden nastan koj ovozmo`uva podlabok pogled vo intimnite socijalni odnosi na selanite na ~iftlicite, te poradi toa sakam poop{irno da go opi{am. Okolu podne kaj Perikle do{la edna `ena od nego da pobara pomo{, oti mladata na negoviot sin ne saka pove}e za nego da slu{a. Za mladata utvrdile cena od 300 pjasteri (60 marki), ama eden drug mladinec na majkata mu ponudil nekolku pjasteri pove}e, te ova ja nagovorila svojata }erka da go napu{ti svojot mlado`enec iako ve}e me|usebno razmenile pokloni, {to se smeta za znak na veridba. (Zna~i, tie bile domorodci, a ne tn.Sloveni, R.I.)
268

Sve~eniot priem, odnos na `enskite, sednuvaweto, gosteweto... kaj etni~kite Makedoncite ostanalo istovetno od kaj anti~kite Makedonci, prestaveno kaj Aleksandar I, Aleksandar II, Aleksandar III... 269 ″Gop~evi} go naveduva ova mesto vo svojata karta 10 km poju`no, a kako `iteli Turci″. 270 Albancite razbojnici,belisti=balisti..., i denes ne pla}aat spored svojot udel.Pa tie se paraziti. 271 Avtorot si ja prodol`uva berlinsko-vienskata igra, toj da ne ka`uva vo crkvite na koj jazik bilo...

64 Perikle naredil istata ve~er da se pojavat dvete strani so pokloni. Taka i bide. Mlado`enecot bil eden nerazvien mladinec od 15 godini, dodeka 5 godini postara mladata bila prili~no ubava devojka. Kaj Bugarite od ovoj kraj e voobi~aeno `enata da e postara272 od ma{kite 8-10 godini i ma{kite da se `enat vo mlade{koto doba.273 Poradi toa, voop{te ne e rekost nekoj da postane dedo vo 34 godini.274 Na strana na mlado`enecot do{la negovata majka, a na strana na mladata bile prisutni rodnini bidej}i nejzinata majka oklevala da dojde. Na devojkata i e prigovoreno deka porano go dala svojot pristanok, deka gi primila napravenite pokloni i, poradi toa, e obvrzana da se ma`i. Vo toa po~na gorko da pla~e, pravdaj}i se deka pove}e go saka drugiot, deka toj e poubav i posna`en i deka navoduva u{te drugi razlozi. Potoa rodninite po~nale da e nagovoruvaat, ubeduvaj}i e da ne im nanesuva sram so toa {to ne go po~ituva dadeniot zbor. Ama ni{to ne pomognalo, taa ne sakala da se odlu~i na pomiruvawe so svojot mlado`enec. Na ova nesoglasuvawe i gungula Perikle mu napravil kraj na toj na~in {to naredil u{te istata ve~er da se obavi svadbata na {to mladata sakala da pobegne. Rodninite so sila ja zadr`ale. Mi bilo `al za ovaa devojka i da bi ja smiril, i poka`av edna ubava narakvica koja sum imal namera nea da i poklonam kako svadben dar, vokolku pristane na svadba. Toa na nea o~igledno ostavilo vpe~atok, oti mada u{te sekoga{ pla~ela, go posmatrala blistaviot nakit so razgora~enite o~i.Potoa ja odvele na kitewe i da i go stavat svadbenoto velo. Vo 22 ~asot se bilo spremno za ceremonija. Najprvo se upativme vo stanot na mlado`enecot. Tuka nas ne do~ekala edna prili~no prostrana soba. Podot bil od nabiena glina dodeka yidovite bile od neobraboten kamen. ^adlivi krovni gredi po dol`ina ja nosele krovnata konstrukcija koja bila prekriena so crep. Se gledale nekolku dupki na krovot a veterot vleguval niz otvorite na prozorcite bez staklo. Na sredina na sobata e postaveno edno visoko ama malo bure za vino koe trebalo da poslu`i kako oltar. Na nego le`el leb po kogo e posipano ne{to sol a pokraj nego stoela ~a{a vino. Od nu`da cela soba bila osvetlena so `mirkava svetlost na maslovnica. Svadbeniot par stoel na edna strana na oltarot dr`ej}i se za raka.Mladata bila pod gusto velo so osu{eni solzi na liceto, a mlado`enecot imal ravnodu{en izraz na liceto, smeej}i se koga i drugite se smeele. Zad svadbeniot par stoel kum koj ovde se vika ′nun′ i vo racete dr`el dve zapaleni sve}i. Toj ima dol`nost da go zeme mladiot bra~en par pod svoja naro~ita za{tita i da gi krsti decata. Taso- debelestiot rodnina na mojot prijatel, so zadovolstvo go posmatral ovoj prizor. Levo i desno od svadbeniot par se najduvale deverite. dva rodnini. Duhovnikot imal dolga, ~upava brada i sna`no razvieni, gusti obvri. Na sebe nosel kaftan koj posivel od valkan{tini i starosta. Toj vo svoite `ilavi i {iroki race go dr`el molitvenikot od kogo gi ~ital propovedite so svojot nazalen, polalepiv glas a o~igledno i samiot ne svatil ona {to go ~ita.275 Prijatelot Perikle go oslobodil od toa se da pro~ita, {to bilo potrebno, za se da bi proteklo mnogu pobrzo.276 Po ova, kako najva`en del na ceremonijata usledilo prstenuvaweto i razmena na ven~anicata. Poradi kratkoto vreme ven~icite nabrzina bile ispleteni od izdanci na vinova loza. Potoa e otse~eno par~e leb, namakan vo malku sol, i mladata i mlado`enecot odgrizale od toa po par~e, dodeka ostanatoto go dobil ′nunot′. Isto taka ovie trojca popile ~a{a vino. Po toa u~esnicite obikoluvale tri pati okolu ′oltarot′ zaedno so duhovnikot, pri {to edna devojka gi posipala so ja~men.
272 273

@enata da e postara od ma`ot, kako brigisko=brzja~ko, e preneseno i vo Japonija..., a i dativnoto u. Na majkami Stanka,rodena 1919 godina,vo selo Babino,po tatko od Parmakovci i majka Ko~ovci, nejziniot brat Mito, koj bil postar, se o`enil so 10 godini postara `ena, {to bilo i tradicija. Tie `iveele vo arnautsko selo Murga{evo, denes Demir Hisar. Arnautite kako Turci po 1950 godina se iselile vo Turcija.Mojot pradedo,koj `iveel vo Carigrad i stanal bogata{, vo krizata od Arnautite bil opla~kan. Za toj da si go spasi preostanatiot imot, go zamenil carigradskiot imot so eden arnautski. 274 Da se kupi sopruga, i taa da e postara, se brigiski=brzja~ki tradicii, koi tie nasekade gi odnele... Do denes vo Elada se kupuvaat `enite.Na Peloponez od Makedonija, vo `elezno doba, se preselile Dorite, i tamu ja osnovale Sparta...Do denes na brigiski=brzja~ki Dor~o e kow, a i doresta=kowska boja. 275 Avtorot ne objasnuva. Toj ~ital na avtorviot gr~ki, koj ne go razbiral. Kako sega islamot arapski. 276 Perikle, Brig=Brzjak, kako pripadnik na Carigradskata patrijar{ija bil Grk. Koga Brigite=Brzjacite svatile deka poimot Grci stanale politi~ki,tie pove}e ne sakale Grci da bidat:G.Prli~ev itn.

65

Taso kako ′nun′ moral da zgazni eden zemjen sad a na krajot deverite i nunot dobile od site prisutni po udar tupanica vo ple}ite, pri {to udarcite plu{tele od u~esnicite koi se postroile vo dva reda. So ova e zavr{en religiozniot del na proslavata, pri {to ne bilo ni traga na bilo kakva ozbilnost. Potoa se sednalo na pod i otpo~nalo so ispijuvawe na rakijata, pri {to se pielo vo zdravje na novosoedinetiot par. Dodeka ova se slu~uvalo, parot moral da stoi i po sekoja zdravica tripati da se pokloni. Pred {to i po tret pat poklonil, {i{eto rakija ve}e bilo kaj sledniot koj ve}e ja izgovoril svojata zdravica, taka da ovie jadnici morale da ostanat vo stalno dvi`ewe, {to izgledalo mo{ne sme{no. Ama, pri ovaa prilika e so~uvana sekoja ozbilnost koja iziskuva edna vakva religiozna proslava. Po pola ~as im e dozvoleno da se povle~at vo nekoja sosedna soba ili vo {talata. Za toa vreme, majkata na mlado`enecot na svatovite im delela pokloni vo vid na marami za okolu vratot, a svatovite ja daruvale so pari~ni pokloni koi ne bile taka zanemarlivi, a posebno od strana na imotnite. Pred odeweto, parot se posetuva so svoite o~i da se uverat dali mladata bila devica pred ma`eweto. Potvrden odgovor na toa e objavuvan vo seloto so pukawe od pu{ka, od {to ovde otstapilo oti bile premnogu docna. Zapravo koga slednoto utro sakavme da go napu{time ova dobro i da se vratime vo Bitola mo{ne zadovolen se pojavil parot pravej}i svoi tri elegantni poklonuvawa i ni baknala raka kako izraz na svoja blagodarnost za poklon. Mladiot par nema samo obvrska da se poklonuva na gospodarite na dobroto, koga se dvi`at zaedno po selo, }e ima podolga obvrska toa da go pravi na site odrasnati osobi. III POGLAVIE Jugozapadna Makedonija, Epir i zapadna Tesalija. Esen 1889. godina 1. Pisaderi (17. i 18. oktomvri) Odma po izleguvaweto na Sonceto, 17. oktomvri, ja napu{tiv Bitola, koja do toga{ mi slu`ela kako baza i kade vo ku}ata na svojot prijatel Perikle se ~ustvuvav kako vo svoja ku}a. Sega ipak morav da gi napu{tam ovie dragi lu|e bez polno izgledi deka naskoro }e se vidime. Javav so Nakija mol~ej}i i toa na ovoj pat koj se protega na podno`jeto na planinskiot lanec i vodi vo Florina. U{te sekoga{ bilo osetno ladno a snegot, koj nedavno padnal na Pelister, najavuval ladno godi{no doba koe se pribli`uvalo. Po pet~asovnoto javawe stignavme vo Florina kade obeduvavme vo anot na Nakija Kane- eden Aromun koj vodi poteklo od Neveska i koj istovremeno e ~elnik na bugarskata partija. Vo Florina prete`en e muslimanskiot element koj se sostoi od Turci i Albanci i broi 4000 glavi. Bugari ima okolu 2000 a brojot na Aromunite ne prea|a stotina. Toa popladne go prodol`ivme na{iot pat prema mestoto Pisoderi koe e oddale~eno 31/2 ~asa javawe. Ovoj dobar pat so golem lak se protega uzbrdo kon prevoite od ~ii dve strani se najduva ova mesto. Ovde preno}ivme. Seloto le`i od dvete strani na plahoviot potok, na edna visoravnina koja e okru`ena so {umite. Mestoto e ~isto aromunsko i broi 100 ku}i. @itelite vodat poteklo od Albanija a najgolemiot del u{te sekoga{ tamu e vraboten. Poradi toa poznavaweto na albanskiot jazik e {iroko rasprostranet nasproti gr~kiot jazik koj, i pokraj {kolata, ne uspeal da prodre vo ovde{nite semejstva. Koga anxijata me slu{nal (so kogo, inaku, prethodnata no} razgovarav na gr~ki) vo utroto da razgovaram so lu|ete na aromunski jazik, pomislil deka sum aromunski u~itel. Se smiril tek okolu 11 ~asot koga videl da go napu{tam seloto.277 Patot ponatamu go prati tekot na rekata \elova (naime taka ovde se naziva gorniot tek na rekata Bistrica), potoa se spu{ta vo dobro obrabotenata dolina vo koja le`at pove}e bugarski sela. Nedaleku od seloto Bula potpolno se gubi sna`niot tek na vodata od re~noto korito i ponovo izbiva na povr{ina tek po 3 km. Ja napu{tivme ovaa dolina kako bi preminale preku niskiot prevoj koj se izdignuva izme|u rekata i ezeroto. Go koristevme, vo
277

Avtorot ne e ~esen.Se rabotelo samo za dva jazika i toa na: Carigradskata patrijar{ija i Romanija. A toj ne odgovoril,kako Albancite i Vlasite poteknale od mesta... ~ii imiwa bile samo tn.slovenski.

66 najgolem del, stariot pat koj na nekoi mesta gotovo potpolno e ispran poradi ~estite buici, taka da mislam deka bi bilo neophodno noviot pat da se izmesti na pogolema visina. Sme bile bez voda~i i bez pratwa, pa taka i mo`elo da se slu~i odedna{ da go najdovme krajot na patot zad kogo bila provalija. Duri nemalo ni najmalku trag koj bi uka`uval na toa kade ponatamu vodi patot. Ponovo moravme malku da se vratime kako bi se spu{tile niz pomalku strmno mesto i dospeavme vo dolinata. Na krajot, ipak, najdovme edno takvo mesto od koe mo`elo da se odi i koe ne izgledalo opasno. Sjavavme i trgnavme vnimatelno napred, pri {to go dr`ev svojot kow za uzdata. Koga ve}e preminav na pola padina me povikal Naki da me sledi. Ama odvaj negoviot kow go napu{til patot i po~nal da se spu{ta koga iznenade` liznal od {lunokot, koj go ponela buicata, i po~nal da pa|a. Uprkos toa {to Naki sna`no se dr`el za uzdite i poku{al da go zaustavi, kowot prodol`il da pa|a, prevrtuvaj}i se pove}e pati, i go povlekol i Nakija so sebe vo dlabinata. Dvata padnaa vo peso~noto korito na rekata vo koe kowot ostanal da le`i ne podvi`uvaj}i se, dodeka Naki odma se podignal i doviknal deka ne se povredil. Stoev kako vkopan pri ovoj jezovit prizor na izudruvaniot kow. Koga vidov deka Naki ostanal nepovreden prodol`iv popoleka da se spu{tam vo dolinata, o~ekuvaj}i deka tamo }e go najdam mrtviot kow. Ama, bidej}i gi odvrzam vre}ite od nego i go simnav sedloto, `ivotnoto poku{alo da se digni na noze. Mada kowot bil dosta ogreben, pa duri i krv mu te~ela od ustata, ipak po pola ~as mo`evme da go prodol`ime patot. Vre}ite, koi bile pri~vrsteni za sedloto, izgleda go za{titile kowot pri prilika na prevrtuvawe od u{te od te{ki povredi. Od mojot baga` ni{to ne se izgubilo osven nekolku fotografski plo~i, koi se najduvale vo kasetite, a toa go primetiv tek podocna, koga sum sakal da gi zamenam. Na toj na~in mi propadnale snimkite od Pisoderija i Kastorija koi sum gi napravil prethodniot den. Okolu 10 ~asot stignavme vo Kastorija i otidovme na kona~ewe vo eden mo{ne valkan an. 2. Kastorija i Hrupi{te (19.- 20. oktomvri) Kastorija le`i na istoimenoto ezero na dvete strani na edno visoko stesnuvawe koe gi povrzuva so kopnoto prili~no ispru`eno poluostrovo. Ulicite se mo{ne lo{i ili voop{to ne se kardmirani so valkan{tina koja bodi vo o~ite.Pa ipak,pogledot na terasastite ku}i, koi od ezerskata strana se spu{taat, e mo{ne `ivopisen. Ovde se najduva 1300 ku}i, od koi 350 muslimanski i 100 evrejski. Evrejskite ku}i pove}e ne smeat da se gradat oto odma bi gi spalile, kako najozbilno mi e re~eno. Ostanatite ku}i se gr~ki i bugarski, ama ipak site govorat gr~ki. Zablagodaruvaj}i go vlijanieto na {kolite i crkvite kako i delatnata rabota na lekarot e izvr{ena helenizacija nekoga{ mnozinskiot, slovenskiot del na naselenie. Bugarskata propaganda vlo`ila golemi napori da bi go povratila izgubeniot teren, ama uzaludno, kako se ~ini.278 Novoizgradenata bugarska {kola ne broi pove}e od triesetina deca od koi edna polovina doa|a od okolina na bugarskite sela. Duri i vo ku}ite na voda~ite na nacionalno-bugarskata partija govorat gr~ki kako i pomaliot broj aromunski semejstva. Taka, na primer, i vo ku}ata na bogatiot trgovec Xatasa ~ii deca voop{to ne razbiraat aromunski.279 Od gr~ka strana se prevzemalo se da se za~vrsti polo`bata. [kolite se dobro poseteni, imaat ubavi zgradi i marlivi nastavnici. Fanatozmot odi taka daleku da natpisite na bugarski jazik vo crkvata najprvo se prema~kuvaat a potoa zamenuvaat so natpisi na gr~ki jazik. Pa ipak vo edna crkva najdov na visokata ni{a vo mrakot vo koja zad oltarot bil naslikan zabranetiot lik na Kiril i Metodij.280
Avtorot kone~no prizna, deka Makedoncite bilo Sloveni, ili Slavo-Makedonci, kako {to veli i denes gr~kata propaganda,nikako avtorovi Bugari. Pa se govori za carigradska i bugarska propaganda. 279 Bogata{ite kako mo}ni se nositeli na narodot. Koga sinot na najbogatiot ne znael vla{ki, takov jazik nikoga{ nemalo.Vsu{nost,vla{kiot jazik bil samo romanski jazik, od najdobro do najlo{o u~en. 280 Kone~no sé se odgonetna, avtorot gi proglasil Makedoncite, Solun~anite, tn.Vizantijci, Bra}ata Konstantin Filozof (=filo=pilo zof) i negoviot brat Metodij, za Bugari. Toa e predrsko i neu~tivo, zatoa{to niv gi zadol`i makedonskata dinastija za reforma na makedonskiot jazik koine vo tn. staroslovenski, za Vajgand starobugarski, i prevodi od prviot na vtoriot. Za nego makedonskiot jazik koine bil gr~ki, a vtoriot bugarski. Tokmu zatoa toj vo niedna crkva ne saka{e da go istakne jazikot na kogo vo crkvite bile natpisite, tekstovite, rakopisite, knigite..., koi bile uni{tuvani, {to ovde
278

67 Konzulot, gospodina Poga~er od Bitola, soznal pri prilika na eden prestoj vo Kastarija deka vladikata dal da se spali eden sanduk so bugarski dokumenti koj e pronajden vo nekoja privatna ku}a.281 Me|utoa, slovenskite li~ni imiwa u{te sekoga{ vo dobra mera se so~uvani, pa duri vo gr~kiot dijalekt282 ~esto da se iznenadite so pojavata na slovenski zborovi.283 [etaj}i se po gradot imav zadovolstvo da se sretnam so gospodata koja kako redovni posetiteli doa|ale na Lajpci{ki saem i prili~no dobro vladeele germanski jazik. Zapravo eden od niv, gospodin Kiriapulos, koj se naselil vo Lajpcig, me zel vo svojata ku}e, so {to so zadovolstvo go zamenav dotoga{noto smestuvawe vo an. Isto taka otidovme vo vozewe ~amec da bi go posetile manastirot koj se najduval na krajot na poluostrovoto vo senka na mo}nite platani, kade nas ne primil eden devedesetgodi{en starec. Vodata na ova ezero ni izdaleku ne e taka bistra i sve`a kako onaa od Ohridsko Ezero. Isto taka, ni bogatstvoto na ribarite ne e tolku golema. (I ovde toj ne go ka`uva jazikot na/vo manastirot, R.I.) Javavme na do`dovitoto vreme 11/2 ~as po dobar pat preku visovite do Hrupi{te. Ovde naselenieto u{te ne e helenizirano, isto kako {to ne e slu~aj so selata vo okolinata na Kastorija. Ovde ima okolu 1000 Aromuni od koi najgolem del vodi poteklo od Gramos, poavtorot naveduva so prema~kuvawe i zamenuvawe so na gr~ki jazik. Doovde nikade avtorot ova ne go navede. Se potvrduva, vo Dolna Makedonija,od 1913 godina pod eladska okupacija, bila izvr{ena eladizacija, {to ne bilo slu~aj vo Gorna Makedonija, denes pod Albanija, R.Makedonija so ju`na Srbija i Bugarija. Pa tokmu zatoa Makedoncite vo R.Makedonija za vreme na Vtorata svetska vojna izdejstvuvale svoja slobodna teritorija, imale svoja vojska i generalen {tab, i germanskata komanda im se obra}ala na makedonskiot generalen {tab, makedonska armija...Tie imale svoja vlast, kade imalo delegati od site delovi na Makedonija, kako i delegati od golemite sili...Sledi vo N.Makedonija da se osnova sé {to e neophodna za eden dr`avnotvoren narod, makedonskiot...Samo vo Gra|anska vojna vo Grcija Makedoncite se borele kako komunisti, a ne kako Makedonci. Ova se potvrduva, tie se borele vo gr~ki edinici, nikako makedonski. Vrz niv Anglija isturi nepalm (=ne palm=palam) bombi, istrebuvaj}i gi kako komunisti. Vo nieden dokument ne stoi deka vo Grcija se borele nekakvi Makedonci. Ova go znael ^er~il i drugi izrodi. Vsu{nost, tie bile zavedeni od krvolo~nite komunisti, za Makedoncite kako takvi da se istrebat. Sledi niv da gi prifatat samo komunisti~kite zemji. Komunistot Tito im dozvolil na Grcite tie da vlezat vo jugoslovenska teritorija i niv zadgrb da gi napadnat, istrebat.... Vo 1990 godina, koga ima{e pove}epartiski izbori, voglavno site bea so Tito, vo negovite nasledni partii, a samo sosem mal del vo VMRO-DPMNE, koja ja ismejuvaa. Denes sostojbata se menuva...Tokmu zatoa, site onie Makedonci, koi ja negiraat vojnata vo tn.Vardarski del na Makedonija, se du{evno rastroeni, ludaci vo prav smisol, oti samo R.Makedonija vo Grcija bara Makedonci, makedonski teritorii. Pak, Bugarija vo Grcija ne bara Bugari, i taa sorabotuva so Grcija. Zna~i, nemalo Bugari, tuku samo Makedonci. Bugarija za Makedoncite primi ogromni sumi pari, nivnite imoti na Grcija im gi prodade...Sé ova govori,Bugarija e sou~esnik vo genocidot vrz Makedoncite.Tokmu zatoa Vajgand la`e. 281 Avtorot ka`a: ″Ostanatite ku}i se gr~ki i bugarski, ama ipak site govorat gr~ki. Zablagodaruvaj}i go vlijanieto na {kolite i crkvite kako i delatnata rabota na lekarot e izvr{ena helenizacija nekoga{ mnozinskiot, slovenskiot del na naselenie″...″Fanatozmot odi taka daleku da natpisite na bugarski jazik vo crkvata najprvo se prema~kuvaat a potoa zamenuvaat so natpisi na gr~ki jazik. Pa ipak vo edna crkva najdov na visokata ni{a vo mrakot vo koja zad oltarot bil naslikan zabranetiot lik na Kiril i Metodij″...″vladikata dal da se spali eden sanduk so bugarski dokumenti koj e pronajden vo nekoja privatna ku}a″.Zna~i, se raboti za makedonski govor, od makedonska sklavina=oblast, a toj bil tn.Homerov jazik, {to go potvrdil i Tsioulkas vo 1907 godina, koga pi{i za Slavo-Makedoncite govorele ran Homerov jazik. Toj bil makedonski: pelazgiski=varvarski.Za dokaz, deka Slavo-Makedoncite bile anti~ki=etni~ki Makedonci e sledniot primer, od makedonskoto prezime Porfirogenet, od makedonskata dinastija na makedonskiot car Konstantin, na Makedoncite koi imale makedonska renesansa. Porfirogenet=por firo genet: por=pora=porata=otvor, poroden; firo=piro=pilo, a piro e od pirewe=gorewe, `e{tini pri poro|aj, a plodot e od piloto; genet=`enet. Sledi firfir= pirpir=purpur, koga gori=piri se javuva pirpir=purpur crvena boja na ogan, a `ari{te e piloto, pilpil. Dvojnosta da se sporedi so varvar, verver-ica...I Konstantin=kon stant=stanat=ispraven= ve~en, kon=samo tn.slovenski prefiks=pre fiks=piks=pikas=pika{,a i sufiks: su=voda, kraj Sumer... 282 Zna~i, ne se raboti za bugarski jazik, tuku na tn.slovenski jazik, koj bil pelazgiski=varvarski. Tokmu zatoa nemalo gr~ki dijalekt=dualekt (=dua=dva lekt=rekt=rekot), tuku koine i refirmiran koine, ~ija osnova,mnozinstvo, se tn.slovenski, pomal del semitski=crne~ki zborovi,sli~nost so arapski. 283 ″Na primer: tatko→otec, veteros→veter, ot{a→oko, galia→go, nag, gu{oglav→nezavr{en, koj ne e gotov, i mnogu drugi″. Se potvrduva, avtorot znaele deka tn.slovenski jazik e tn.Homerov=pelazgiski...

68 toa 800 Bugari i 1000 muslimani bez vojnicite vo garnizonot koj ima 600 lu|e. Najgolem del na hristijanskoto naselenie e gr~ko nastroeno. Gr~kata {kola ima ~etvorica nastavnici i edna nastavni~ka, dodeka romanskata {kola ima samo eden nastavnik so 30 u~enici, isto kako i bugarskata.284 Stanovav kaj aromunski nastavnik koj me zapoznal so tamo{nite odnosi. Aromunite sakaat da izgradat edna crkva i vo taa svrha sobrale pari i isposlovale ferman od Vladata.285Uprkos na toa, ne mo`e da otpo~ne so gradbata oti nekoi albanski begovi baraat bak{i{ od 80 liri, a vo protivno se zakanuvaat deka }e gi ubijat predvodnicite na potfatite. Vo me|uvreme mi e soop{teno deka ipak po~nala gradbata na crkvata, pri {to e prevladeana i onaa prepreka koja ja pripremil vladikata od Kastorija.286 Isto taka zapoznav lu|e od Gramos koi mi soop{tile deka iznad Hrupi{te te~e potok koj se vliva vo Bistrica i deka toj ima izvor vo nivnoto selo, te ponatamu te~e niz albanskto selo Linotapi (koe porano bilo aromunsko),Hamosko (prvo bugarsko selo na zapad), ^ukas, Zabarden, Zeligo{te i Zelena, {to zna~i ne onaka kako {to e vovedeno vo avstriskiot general{tabnata karta, deka Gramosta ne se vliva vo rekata Devol.287 3. Lapsi{ta (21. oktomvri) Popladne prodol`ivme za Lapsi{ta i po kratko vreme se pove}e postoelo staza za odewe. Rekata Bistrica ja preminavme preku maliot most so smelo raspetnati lakovi, vo blizina na mestoto Smiks, preku kogo mo`e da se pomine a da ne ve obzeme ~ustvo na nesigurnost. Ovde se najduva jazi~na granica. Babu{te e prvo mesto vo koe generalno se govori gr~ki. @itelite na ovaa oblast se nazivaat ′Valahadi′. Inaku najgolem del se muslimani, ama isklu~ivo govorat gr~ki. Izgleda deka ovoj naziv se nosi poradi toa {to ne poznavaat nieden drugi turski zbor osven zborot ′evala′ (izraz na blagodarnost). Nivniot tip generalno e pove}e gr~ki otkolku slovenski: crna kosa i o~i i ~esto zakriven nos se predominantni. (Ova e genetsko, {to e vo sprotivnost na ona {to toj dosega go pi{e{e za tn.staroslovenski jazik, spored nego bugarski, {to va`i za gr~kiot, duri gr~ki dijalekt. Me|utoa, toj ja
284

Zna~i, se raboti gr~ka {kola na Carigradskata patrijar{ija, nikako Elada, a poimot Heleni e spored Helios=Ilios=Sonce za pove}ebo`ci i nevernici=nehristijani, pa romanska {kola, nikako i ni{to vla{ko, i bugarska {kola, no ne Bugari kako pripadnici na narodnata=bulgarnata Ohridska arhiepiskopija. Do denes vo Dolna Makedonija Makedoncite ka`uvaat deka se Bugari. Edna majka na moj drugar, od selo D′mbeni- Kostursko, sopruga na pove}epatiranet Makedonec, mi se ispoveda{e, kako i bilo `al, {to taa ne ja slu{ala svojata majka deka taa e Makedonka, a ne Grkiwa, so solzi vo o~ite. Ima{e i mno{tvo koi vo Bitola se ~ustvuvale za Grci, nas ne vikaa Srbi, ne sakaa ni{to na{e, a slu{aa samo gr~ka muzika...Da se zdravi i `ivi Bap~orki i nivnite semejstva, koi so svojot izgor se raspeale na nivniot kosturski govor, {to va`i i za drugi, po~nal procesot na povra}awe, i zaborav na zabludite {to nas Grcite, Srbite, Bugarite i Albancite ni gi nanele. Tokmu zatoa nas ni preostanuva da go sobereme seto makedonsko tvore{tvo ne samo vo R.Makedonija, tuku i cela Makedonija, vo Grcija, Bugarija, Srbija i Albanija. Na{eto tvore{tvo e najbogato i od nikoj nedosti`no, NA[E. 285 Toga{ imalo samo Grci i Romanci: Grci na Carigradskata patrijar{ija i Romanci na Romanskata crkva. Denes vo Grcija i Albanija ima samo Grci, a samo vo R.Makedonija Vlasi, koi se grkomani, a koga odat vo Grcija se samo Grci. Vo Bitola ima{e/ima Romanska crkva, nikoga{ vla{ko. Vlasite se vo gr~ki firmi, vo Gr~kiot i Romanskiot konzulat. Koga idi delegacija od Romanija tie se nositeli na priemot. Vlasite po rod Romanci gi {koluvaat/studiraat svoite deca vo Romanija,no ne Makedoncite. 286 Vladikata od Kastorija ne dozvoluval da se gradi Romanska crkva.Bidej}i Romanija intervenirala, sostojbata se menala.Ako ne intervenirala Romanija,nikoga{ Vlasite=Romancite ne }e gradele crkva 287 Vidliva e zainteresiranosta na Avstrija, ~ij general{tab vnesuva reki...vo karti. Sledi tie na sultanot da im dadat nalog toj vo Makedonija da kolonizira kavkazko-crnomorski Albanci-Arnauti so Cigani, glavni nositeli na Islamot da se Albancite=Skiptarite, da gi prifati Vlasite...So site tie Nemakedonci da im se sprotistavi na pravoslavna Rusija, ~ii Rusi se eden ist narod so Makedoncite, so koi denes se razbiraat, {to ne va`i me|usamite tn.Germani. Duri sozdava albanska i vla{ka narodnost od prostorite na makedonski Epir, kade 100% imiwa na mesta, reki, planini...se samo tn. slovenski=pelazgiski=varvarski, kako {to bilo vo Makedonija: Linotapi=lino tapi, koe bilo albansko, a pred toa vla{ko. Me|utoa, lino=lini=linee e anti~ki makedonski zbor, kako Linka=lin ka=tn. slovenski sufiks od kade bila Evridika=e vri dika majkata na Filip Makedonski, baba na Aleksandar=ale ksandar, Kasandar, Kasandra=kasandr a=`enski rod: Kasandar=kasan dar, kasnat dar mitolo{ki {to e i vo Biblijata so jabokoto.Do denes vo Bitola se veli ′ale {o prai{′,vo Ohrid ′are {to pravi{′.Pa toa e ′Pobo`e {to pravi{′, a toj Ale=Are bil bogot Ares=jares=jarec,denes i vo Pakistan...

69 zaskriva vistinata, deka vo 14-15 vek vo Peloponez bile naseleni Cigani so indiskite buzuki, tip so Ciganite kon sever se selel, a nego avtorite go narekle duri staromeditarenski. Ova e vo sprotivnost na Kritjanite, koi bile beli.288 Avtorovata fusnota e inakva, R.I.)289 Na isto~nata strana na rekata Bistrica edna kosina strmo se spu{ta vo dolinata dodeka, nasproti nea, zapadnata strana e potpolno ravna, a na ovaa visoravnina se nadovrzuva u{te edna, ama malku povisoka, koja se protega do Grebena i popoleka se izdignuva odej}i prema planinskite venci Gramos i Smolika. Dvi`eweto preku ovaa visoko polo`ena ravnica e mo{ne neprijatno oti rekite i potocite (koi se spu{taat od planinata) so sebe donesuvaat pesoklivi {krilci izme{an so ilova~a i go ostavaat vo nizinata vo vid na malkupove}e {oroki traki. Po javaweto od 41/2 ~asa stignavme vo Lapsi{te, sredi{te na oblasta Anaselica i sedi{te na kajmakamot. I ovde `itelite najgolem del se muslimanski, ama gr~kiot jazik e vo op{ta upotreba. Vo anot Vineti, vo kogo otsedanav, se zapoznav so eden postar gospodin od okolinata [atiste mesto koe nekoga{ bilo ~isto aromunsko. Ovoj gospodin mi potvrdil ona {to i porano slu{nav, te. deka tamo{noto naselenie potpolno helenizirano i da u{te samo postarite lu|e go razabiraat svojot maj~in jazik. Ama, vo mno{tvo nazivi na me|i i izvori se za~uvani aromunski oznaki. (Site vla{ki=romanski bile samo tn.slovenski, R.I.) Pouqueville, soop{tuva deka Aromunskoto naselenie, na seloto [atista vodi poteklo od Zisonion, koj Aromunite go narekle [ainqi. Toa bilo selo na ~obani koe se najduva ne{to ponisko od seloto Blace i u{te go prodol`uva svoeto ubogo bitisuvawe. @itelite na nekoga{ golemiot grad se iselile vo Blace, Ko`ani i [atista i vo site ovie tri mesta e karakteristi~na brzata helenizacija, mo`da predizvikana so okolnost deka u{te od poraniot Zisanion kako sedi{te na vladikata bil izlo`en na gr~ko vlijanie. I denes vladikata na [atiste vo svojata titula go nosi nazivot ′vladika Zisanion′. U{te pri svoeto prvo patuvawe pominav niz seloto Lapsi{te. Toga{ ja pregaziv Bistrica, koja bila oddale~ena pola ~as, stapiv vo dolinata koja me odvela do seloto La{ovic i ponatamu vo planinite. Pokraj seloto La{ovic izvira eden izda{en potok. Potoa uspeavme so eden strmen obronok i dospeavme vo Vlahoklisura kade naidov na seloto koe broi okolu 600 ku}i. Na obroncite, koi se prostiraat ju`no od Klisura, le`i u{te edno aromunsko selo ~ija polo`ba pribli`no mo`ev da ja odredam. I ponatamu na Jug letoto se zadr`uvaat aromunskite ~obani, kako na primer, kaj seloto Venciqi. 4. Grebena (22. i 23. oktomvri) Bidej}i se do sega odelo kako treba, imav namera da patuvam do Grebena bez vojni~ka pratwa, ama policijata od Lapsi{te so ova ne se slo`ila taka slednoto utro ponovo imav povorka vojnici zad sebe, koi go odolgovle~ele moeto napreduvawe i dosta ~inelo. Za {est ~asovi stignavme vo Grebena vo koja, u{te pri prvoto moe patuvawe, se zapoznav so lekarot Zisija Papanastasa kaj kogo se smestiv. (Papanastasa=pap anastasa=a na stasa, R.I.) Grebena broi 80 turski, 120 gr~ki i 20 aromunski ku}i. Zimata, brojot na Aromunite narastuva na okolu 200 semejstva i site tie se spu{taat vamu od svoite letni bivaci od Samarina, Smiksija i Furka. Osven toa, vo Greben e stacioniran eden voen garnizon koj broi 600 lu|e. Cel kazar (okrug) broi 15.000 Grci, 12.500 Aromuni i 10.000 muslimani (Turci i Albanci)290
288

Avtorot govori za dva tipa: tn.slovenski i tn.gr~ki (tn.staromediteranski). Me|utoa, temnite staromediteranci bile samo Indijci, koi do novata era dospeale do Mesoptamija, dokaz so indiskiot bivol=bi vol: da se bide vol.Sledi vo Elada da `iveatBelci=tn.Sloveni iTemni(tn.Nesloveni). Prvite bile beli i visoko,a vtorite temni i niski.Vo Elada ima Dorci...,ama i Gorani,so poteklo Makedonci 289 ″Upravo poradi ovoj tip smetam malku verojatno deka ′Valahadi′ se isti onie ′Vlahadi′ koi taka gi nazvale Aromnite i deka toa ima bilo kakva vrska so ′Vlasite′, bez obyir na toa {to oblikot ′Valahi′ e onoj oblik koj e sinkopiran od ′Vlahadi′ kako i uprkos na okolnosta deka ovaa oblast nekoga{ bil na udar na Aromunite. Primeri za toa se poedini plemiwa da se nazivaat po vpe~atlivite {alivi zborovi, ima mo{ne mnogu″: Valah=valah=valav, vlae=vlaewe=vla~ewe, ni{to bez tn.slovenski jazik. Koga jas valah, pravev valovi=balovi, od val=bal=bl=br=bran. I ova e na tn.slovenski, kako vlas=vlasina=vlakna.Evala=e vala,hvala=vala=fala=blagodaroman. Anadolija=a na dol..., Ermen=e rmen=ramen. 290 ″Od Grci, najgolem del go ~inat takavikanite ′Kopa~ari′, te. Aromuni koi se odrekle od svojot jazik vo korist na gr~kiot ama zatoa gi so~uvale svojata nosija i obi~ai. I vo dene{niot gr~ki dijalekt

70 Sledniot den go posetiv kajmakot koj me povikal da prisustvuvam na koncertot na vojni~kiot orkestar, {to, naravno go prifativ. Bev iznenaden so edna izve`bana muzi~ka grupa koja ipak dosta doboro go izvela svojot, po obem, negolem program. Tamo slu{nav deka izvesen I{lam-aga, najbogat ~ovek vo mestoto, raspolaga so zbirka na pari~iwa i sli~ni predmeti. Otidov do nego so pove}e svoi poznanici i li~no se uveriv gledaj}i gi anti~kite pari~ki koi so del bile mo{ne vredni. Osven toa, poseduval i nekolku kameji i koga, divej}i se so eden od niv, ja izraziv svojata `elba na moite poznanici na aromunski jazik da ja imam, I{lam-aga odma mi ja poklonil oti me razbral, a da jas toa voopto ne go pretpostavuva. Najubavo par~e bil eden disk od bakar so prediven prikaz na Helios vo sredina i planeta okolu. Znaev deka ne bi vredelo da go pobaram, ama zatoa go fotografirav i go poka`av na stru~wacite ovaa fotografija od koi ne koi bile na mislewe da se raboti za antika,drugite deka toa e renesanska rabota, ama bilo kako bilo se rabotelo za vistinsko remek-delo.(Helios=Ilios,Sv.Ilija=Perun=Zevs,Yevs=yves=yvez=yvezda,R.I.) 5. Avela (24. oktomvri) Dvajca zaptii i osmorica vojnici trebalo da me pratat vo planinata. Dvi`ej}i se prema jugozapad dospeavme za dva ~asa vo Mavronei kade kratko se odmorivme. Potoa se spu{tivme vo dolinata na edna reki~ka koja se pru`a od planinata Vasilica do Venetikos. Od dvete strani se izdignuva strm prili~no dolg planinski prevoj koj se najduva izme|u selata Spileon i Tista. Vo ova potowe selo ru~avme vo ku}ata na popot.291 Pred {to prodol`ivme ponatamu napraviv snimak na na{ata povorka, kako {to se gleda na fotografijata od naslovnata strana (trojca Albanci, trojca Turci, eden Arapin i dvajca Crnci). Koga go preminavme ovoj planinski prevoj, od kogo imavme diven pogled na pominatiot pat,stazata od druga strana na prevojot ne vodela niz veli~estvenata elkova {uma. Karakterot na ovoj prevoj postanuva drug~ie. Dolinite na rekite se dlaboki i tesni te za zemjodelstvoto ovde pove}e nema mesto. Dokade pogledot dostiga se gledaat samo gusti, visoki {umi koi gi pokrivaat planinite koi na ovcite im obezbeduvaat izvrsna hrana. Se najduvame vo zemjata na Aromunite, koi poseduvaat sekolku zemji{te od Smolika i Gramosa na sever, preku visovite Pinda, pa se do sredniot tek na rekata Aspropotamos. Vo ovaa podra~je niedna druga nacija ne uspeala da se vovle~e me|u niv. (Ov~arite ne se nacija, R.I.)292
se prisatni mnogu aromunski zborovi, kako: oane, pidukqu, {oput, itn., a vo nivniot izgovor u{te sekoga{ potsetuva na aromunska intonacija. Osven toa, se prisatni glasovi: {, `, ~, x, pa i á. Za golem broj sela so sigurnost mo`e da se tvrdi deka nekoga{ bile aromunski, oti rodbinskite odnosi izme|u niv vo potpolnost gi o~ekuvale, na primer vo selata: Lavda, Lipinica, [argaila, Kipurjo, Vudinsko i vo mnogu drugi. Od ova posledno mesto vodi poteklo i tatkoto na umreniot Obedenara. Ovaa podra~je Kopa~ari se prostira se do Samarija preku Grebena do severnata granica na Tesalija i od [atista do Krawa, Nazivot ′kopa~ar′ e slovensko poteklo i zna~i ′kopa~, zemjodelec′, nasproti nomadskiot ~obani i zanaet~ii koi ba{ poradi svoeto selewe do{le do vlijanie na Crkvata i {kolata i so toa se asimilirale. ′Kopa~arite′, zna~i, ipak go so~uvale svojot jazik″. Avtorot govori za Grci, Kopa~ari, koi bile samo kopa~ari na tn.slovenski jazik, kako i na Prokop=pro kop. Tie se odrekle od svojot tn.slovenski jazik, na kogo bile imiwata na nivnite gradovi i sela, a vla{kiot=romanskiot bil latiniziran tn.slovenski jazik. So toa {to toj veli ″nomadski ~obani″, toj potvrduva, tie bile samo ~obanski= pastirski narod. Ova go potvrduva i G.Ostrogorski. Isto taka, toj obrazlo`uva, deka nivniot jazik od crkvite i {kolite se asimiliral. Pak, toj bil samo tn.slovenski, na belata rasa. Sledi tie kako Grci go prifatile gr~kiot jazik na Carigradskata patrijar{ija. Duri se govori za gr~ki dijalekt. Toa ozna~uva lo{o nau~en gr~ki jazik, kako {to va`i i za vla{kiot, lo{o nau~en romanski jazik. Nivnata nosija ostanala vla{ka=ov~arska, ednostavna i monotona, kako nivnata muzika, bez rasko{nost. Sledi od nivniot tn.slovenski govori ostanale mnogu zborovi, samo so romanski akcent, so pomasovna upotreba na temniot vokal kako vo Romanija i Bugarija, kako Traki, a ne kako Iliri, iako tie `iveele vo Ilirija. Tie upotrebuvaat tn.slovenski glasovi, koi gi nema vo koine i latinskiot jazik. Se ova govori, Albancite i Vlasite bile samo tn.slovenski izrodi na Belcite.Sledi poodroden da e porasipan. 291 Avtorot govori za gr~ko, aromunsko..., a poimite se samo tn.slovenski, kako na primer Mavronei kako Mavrovo, Tista, i Spileon=spile on, spila=karpa, Karpati, ostrov Karpati vo Sredzemno More, koe bilo tn.gr~ko. Sî tn.gr~ko bilo tn.slovensko, Venetikos, a i Vasilica, `ensko ime na caricite... 292 Avtorot potvrdi, Vlasite ne bile sto~ari (govedari i sviwari), tuku samo ov~ari (ovci). Sledi ne mo`e da postoi ov~arski etni~ki narod, tuku samo Belci so tn.slovenski jazik. Na vakov se imiwata: Avdela=a v dela, Aromun=a romun=roman, Gramos,Pinda,Aspropotamos=a s pro potamos=potamu=te~e: s=so samo tn.slovensko, {to va`i i za pro=samo tn.slovensko, kako kon=kon,a i Smolika=smoli ka=ka.

71 Najpove}e sela se naseleni samo leto dodeka onie na poniskite nadmorski visini se stalno naseleni, a neretko zimata se slu~uva ovie da se poretko naseleni bidej}i ~obanite so svoite semejstva i stadata na krajot na oktomvri se davat na patot, koj ~esto e oddale~en i po nekolku dena od nivnite letni bivali{ta. (Vlasite bile samo ov~arski narod, R.I.) Usput gi sretnavme prvite karavani upravo na onie Aromuni koi se spu{taat vo dolinata. Uvek se sretnuvaat po nekolku semejstva koi imaat ista cel patuvawe kako zaedni~ki polesno bi gi prebrodile naporite na opasniot pat. Vokolku ovaa oblast usto e nesigurna vo ova pozno godi{no doba poradi razbojnicite, {to ipak e mo{ne redok slu~aj oti koga nestanat Aromunite, nestanuvaat i razbojnicite !, toga{ na ~eloto povorka se stavaat sna`ni, dobronaoru`ani lu|e koi imaat zadatok da gi ras~istat site prepreki ispred sebe. Zad niv sledi druga kolona na kowi i mazgi koi te{ko se natovareni so }ebina, uredi, deca i `eni. Ovie `ivotni, koi so najgolem del na patot se prepu{teni sebe samite, iskusno pronao|aj}i najsigurni mesta so koi se dvi`at izbegnuvaj}i ja ovaa druga koja mnogu postanuva u{te poopasna poradi teretot koj e natovaren po {irina. Nekolku naoru`ani ma`i obi~no se najduvaat i na krajot na kolonata, kako poradi za{tita, taka i da bi vnimavale ni{to da ne se izgubi. Od den vo den kolonata se pove}e se smaluva ve}e prema kolku grupi semejstva se odvoile od nea, pa taka dodeka na krajot preostanuva samo ona grupa koja ima najoddale~eni zimski prebivali{ta. Kolku samo ~esto se slu~uvalo nekoj usput da se razboli a ipak da nema zastanuvawe. Duri iako nekoja trudnica treba da se porodi, te{ko e deka }e zastani karavanot. Po poroduvaweto, koe se posmatra od strana {to zna~i roduvaweto nema tretman na privatnost, (duri ni decata ne se spre~uvaat da go posmatrat prizorot), rodilkata i novoroden~eto se zavitkuvaat vo }ebeto i se smestuva izme|u tovarot na nekoja mazga, a karavanot go prodol`uva svojot pat. Da bi se predupredile site tro{kovi gotovo sekoga{ no}e pod vedro nebo,osven ako smestuvaweto e pronajdeno kaj gostolubivite lu|e. Upravo pod vakvi uslovi Aromunite dvapati godi{no prevzemaat vakov dolg pat te so toa izrasnale vo sna`en, vitalen, prekalen narod koj gi nadminuva selanite svrzani za svoj posed po `ivotna mudrost, lukavost i iskustvo.293 Pratej}i go ovoj div {umski pat, sosem nenadejno, go vidovme niz edna ~istina Avdela vo svojata izuzetna ubava polo`ba koja e oddale~ena ne koi 8 ~asa od Grebena. Bidej}i vo ovie sela te{ko mo`e da se naide na nekoj an,bev upaten na gostoprimstvo na `itelite, koja, bez oklevawe, mi ja ponudil ~elnikot na seloto Agnosti. Sum do{ol vo zaden ~as oti ve}e utredenta poslednite `iteli sakale da go napu{tat. Obi~no se zadr`uva po nekolku ma`i da go ~uvaat seloto preku zimata i site boravat vo crkvata, vo koja prethodno smestile dovolno zalihi namirnici i drva za ogrev. Odat ponekoga{ vo lov vokolu zimata e dobra, ama koga napa|a sneg, nastapuva ′zarobeni{tvo′ koe trae so nedeli i trae se do april koga postepeno se vra}aat prvite `iteli.294 Od koga Tesalija pripadnala na Grcija, stoi ~initelot, koj e primeten vo site katuni na ovaa oblast, brojot na `iteli stalno da opa|a. Taka, na primer,koga vo septemvri 1886. godina prestojuvav vo Samarini odvaj da sum na{ol 3000 `iteli, dodeka porano bilo do 10. 000. Mnogu ku}i se prazni dodeka drugite se sru{eni i na nikoj ne mu pa|a na pamet ponovo da gi podignat. Ist takov slu~aj e i so Avdela koja broi 200 ku}i so 300 semejstva, dodeka porano bilo preku 400. Vo Perivol sostojbata e u{te polo{a: od 500 semejstva ostanalo u{te samo okolu 200. A {to na ova e uzrok ? Za toa doma}inot Agnosti mi go rekol slednoto. Zaednicata raspolaga so 12.000 ovci i vo ovoj broj ne se zastapeni samo ovcite na sto~arite, ve}e i zanaetliite koi gi ima pomalku-pove}e, i koi na ~obanite im se priklu~uvaat so svoite stada i izveduvaat ispa{a. Poranite zaednici na ime porez pla}ale 400 liri za lu|e i ku}i i za sekoj ovca po 4,50 pjasteri. Me|utoa, bidej}i porano ne mo`elo da se sprovede ekzaktna kon293

Avtorot potvrdi, deka Vlasite bile samo ov~arski kowsko-mazgarski narod. Sledi tie kako ov~ari da se mudri, lukavi i iskusni. Ova bilo vo sporedba na selanite svrzani za svojot posed.Ovie bile sto~arite (govedari i sviwari).Bidej}i ovie rabotele, poradi{to tie nemale vreme, tie kako nerabotnite ov~ari da mudruvaat i da se lukavi, a i vo toa iskusni. Sledi tie kako lukavi nerabotnici stanale trgovci i bankari.Pa Vlasite nikoga{ nemale svoja zemja,dr`ava, a na Albancite drugi im napravile. 294 Avtorot ponatamu ne ka`uva, koj jazik bil vo crkvata: do 1767 godina tn.staroslovenski, pa koine.

72 trola, na lokalnata vlast so la`ewe i ostanuvalo ubavi pari. Ama, denes da bi dospeale do zimskite pasi{ta na Tesalija mora da se premine gr~ka granica na koja se vr{i to~no prebrojuvawe na ovcite. Turskata vlada bara na granicata za pravo na ispa{a 3,50 pjasteri a Grcija 60 pari {to vkupno ~ini 5,50 pjasteri, a ovo e za eden pjaster pove}e otkolku porano. Koga ova razlika se vkalkulira na vkupen broj ovci se dobiva zna~ajna suma. Isto taka, pove}e ne e mo`no utaja na porez pa bilo to i sopodmituvawe na grani~arite.(Samo ovci, R.I.) Ama na ova u{te ne mu e kraj. E potrebno da se platat izdatoci za izrabotka na paso{i, potoa carina na }ebe, novi tepisi i materijal za obleka, {to porano ne postoelo. Ovie proizvodi na doma{na rabota se razmenuvani vo Trikala, Larisa i Volos295 za pambuk i `itarici. Gotovinata koja se dobiva, potpolno se tro{i vo pla}awe na ovie izdatoci, taka da siroma{ni (koi pravat mnozinstvo), se primorani se pove}e i pove}e da gi prodavaat svoite ovci. Na ovoj na~in se doa|a do sni`uvawe na `ivotniot standard te zatoa mnogu se prinudeni da prestanat so odgleduvawe na ovci i da se naselat kako zemjodelci, koi na primer vo selata [esku, Bah~e i Alimeria vo blizina na Volos. Me|utoa, so obyir deka zemjodelstvoto ne im e po vkus na Aromunite, mnogu od niv se naselile vo pogolemite gradovi na bregot ili vo inostranstvo kako zanaet~ii, gostilni~ari, bakalini..., kade vo kratok vremenski period go izgubile svojot nacionalen identitet, kako samiot i li~no mo`ev da se uveram vo mnogu mesta na Istokot. (Samo ovci i Ov~ari=Vlasi, duri so nacionalen identitet Ov~ari, R.I.) Od druga strana, polo{o im e i na onie koi ja preminuvaat granicata, otkolku {to toa porano bil slu~aj. Oti, iako brojot na lu|e na nekoja zaednica vo me|uvreme se smalil, ostanal istiot razrez na porezot koj mora da se pla}a. Ili, na primer, Avdela morala da pla}a godi{no 180 liri za izgraduvawe na pati{ta i toa onie pati{ta koi voo{te geografski za nea ne se odnesuvaat, koi za nea ne se od nikakva korist. 6. Perivoli (25. oktomvri) Vo prava linija razdale~ina od Avdela do Perivoli ne iznesuva pove}e od 3 km, pa ipak nas ni trebalo pove}e od ~as da dojdeme vo toa mesto dvi`ej}i se po pat koj e vo u`asna sostojba i vodi na obodot na planinskite obronci. Samoto mesto le`i na povisoka nadmorska visina od Avdela i pripa|a na razbien tip na naselba. Koga stignavme so vojnicite na pazarot navalilo mno{tvo svet okolu nas i nastanala takva `ol~na rasprava okolu toa koj vo svojata ku}a }e me povede. Ve}e me poznavale po slu{awe i bidej}i ovde kako i vo Avdela e pojaka partijata na nacionalno nastroeni od gr~kata a naselenieto so `arko nacionalno ~ustvo, sakale na toj na~in da mi go stavat na znaewe svojot `ar so toa {to se vtrkuvale da mi go ponudat gostoprimstvoto.296 [to se pove}e se borev protiv toa, toa se pove}e veruvale deka sum do{ol po zadatok na rumunskata Vlada, pa duri ne pomognalo ni toa deka sum Germanec oti, spored niv, sum imal taen zadatok da ja {iram propagandata. Na krajot se odlu~iv da trgnam so popot a na drugite im obe}av deka }e gi posetam. Ova go napraviv u{te istata ve~era, naravno, kolku bilo mo`no, i vo taa prilika soznav ne samo mnogu pesni i drugo narodno blago, tuku ne{to pointeresno od minatoto.297 Privaqati (`itelite na seloto Perivoli) se o~vrsteni lu|e na koi glaven izvor na prihod im e odgleduvawe na ovci. Za da bi zaposednale pove}e planinski visovi od pasi{tata za sebe, tie pred mnogu godini potpolno gi razorile mno{tvo aromunski zaselaki vo najbliska okolina i go proterale nivnite `iteli. Na ovoj na~in zaednicata se okrupnala i do{lo do bogatstvo a istovremeno sozdale ime od kogo site se pla{ele, taka da i samite mu295 296

Volos e samo tn.slovenski bog Veles, koj bil bog na rogatite `ivotni: Volos=vol.. Pa tn.Sloveni. Imalo samo ~obansko=pastirsko=ov~arsko=vla{ko ~ustvo, koe bilo duri i nacionalno, a toa za avtorot bilo aromunsko, samo na mesta na tn.slovenski jazik.Pa Belci bile Ov~arite=Vlasite. Sledi imeto Perivol da e samo tn.slovensko: Perivol=peri vol=volna, {to e osnova i od nea da se ostrani serejot itn. Na prethodnata str.114 ima slika so tekst: ″Lu|e od Perivola″. Tie bilo oble~eni vo crno- belo, dvobojnost na siroma{tija, bez rasko{nost na bogatstvo,lu|e so monoton lesen `ivot. Na koj stepen se najduvale Vlasite, e dokazot nivnata karaka~anska ovca, crn soj ovca so najgruba volna, koja `iveela so Vlasite=Ov~arite na najvisoki i najbedni mesta. Sledi tie kako takvi, samo od korist, da stanat samo Romanci i Grci. I denes se toa. Od korist me|usebno se raspravale koj da go zeme avtorot. 297 AVTOROT POTVRDI, NEMALO NI[TO AROMUNSKO, TUKU SAMO ROMANSKO, ROMANSKA VLADA,ROMANSKA CRKVA SO SVOE SVE[TENSTVO,ROMANIZIRANO TVRE[TVO.

73 slimani imale respekt i toa duri oti{lo duri dotamu da bile oslobodeni od pla}awe na da`bina kako i najgolem broj kapetani na Pinda. Poradi toa ne ~udi podatokot deka sekoj musliman, koj sakal da pomine niz selo dvi`ej}i se od Makedonija kon Janina, moral da go izvadi potkovicite na svojot kow. Duri i samiot Ali Pa{a Silni bil prinuden da se pokori na ovoj obi~aj vrvej}i niz seloto. Ama se zakolnal deka }e se odmazdi. Se vratil vo seloto so silna vojska i go razoril, poradi {to izvesen broj na `iteli se odlu~ile da se naselat vo Tesalija. Preostanatite zaednici morale da pla}aat da`bina, ama tie bile bezna~ajni. Sega poreznot e razrezan na 700 liri godi{no, dodeka brojot na `itelite nepreminuva pove}e od 200 semejstva.298 Koga do{lo do {irewe na nacionalnoto ~ustvo me|u aromunskoto naselenie, popot, kaj kogo otsednav, sakal da pee na aromunski jazik vo crkvata. Koga toa vladikata mu go zabranil, stapil vo vrska so Rimskata Crkva i posakal da go primi kako unijat. Koga se vratil vo Perivol odma go povikale vo Greben pred sud. Se upatil bez strav, ama e pritvoren i ispora~an na vladikata koj naredil da go odvedat vo manastir Sv. Dinizija kaj Zabarde na Haliakman, kade tri meseci e dr`en vo zato~eni{tvo, obavuvaj}i kmetski raboti i dobivaj}i najlo{a hrana. Duri mu se zakanuvale so smrt (bil tri dena zatvoren vo edna cisterna) vo kolku ne go priznae avtoritetot na Patrijarhot. Mu uspealo da isprati edno pismo na pa{ata vo Servija. So negovoto posreduvawe i zalagawe na avstriskiot konzul vo Bitola e izdejstvuvana sloboda taka sega vo Perivol mo`e da go ~ita Evangelieto na aromunski (romanski, R.I.) jazik i pove}e ne mora da mu se pla{i na vladikata.299 Ipak, samo eden mal broj `iteli si dozvolile unijatewe. Perivolite ipak se edini me|u aromunskite sela kade postoi mala unijatska zaednica.300 Od druga strana, vo Ohrid postoi edna aromunska zednica koja ne go priznava patrijarhot, tuku Egzarhot- poglavar na Bugarskata Crkva.301 Slednoto utro otidov na izlet vo dru{tvo na nekolku jaki momci kako na sosednoto brdo bi pobaral nekoe odgovoruva~ko mesto od kogo bi mo`el da go fotografiram Perivol. Moravme predano da se penterime dodeka pronajdovme ogovoruva~ka visina i stena od koja imav sloboden pogled na seloto. Brdoto, na ~ii obronci le`i seloto, se vika Ou i lu|eto tvrdat deka negoviot vrv izgleda kako ovca koja le`i. Me|utoa, jas pove}e veruvam deka ova ime doa|a od anti~kiot naziv na rekata Aous, koja se vika Vovusa, koja ima svoj izvor na ju298

Avtorot ja zaskriva vistinata, Rim otsekoga{ bil protiv makedonskoto pravoslavie. Sledi toj da ja katolizira Ungarija i 95% tn.Sloveni da go prifatat jazikot na 5% Mongoli. Pa tokmu Ungarija i Romanija bile tn.domovina na tn.Sloveni, a denes tamu nema tn.Sloveni. Vo Vla{ka=Romanija slu`ben bil tn.staroslovenski. Rim tn.slovenski jazik go latiniziral,a bez da ima katolici. Borbata bila samo protiv Rusija i nejzinoto pravoslavie. Zna~i, i nejziniot ruski jazik, koj bil makedonski, tn.staroslovenski, {to va`elo i za srpskiot. Rusija ja izgubila Krimskata vojna od Anglija, so podr{ka na Francija i Germanija. Site bile vo borba protiv Rusija, a vo polza na avtorovata Turcija. Tokmu zatoa Vlasite bile avtorovi turski ~eda,so mnogu privilegii,{to ne va`elo za tn.Sloveni,ruski bra}a. Sledi Vlasite kako pravoslavni (Romanci i Grci),Albancite (Skiptari i Arnauti) kako muslimani= Turci da se bogati,{to neva`elo za Makedoncite pravoslavni.Sledi tie da se islamiziraat=Torbe{i 299 Zna~i, imalo samo Romanska crkva so romanski jazik i Carigradska patrijar{ija so makedonski jazik koine, a potoa od nego katarevusa. Sledi da imalo samo dva verski narodi: romanski i carigradski: Romanci i Grci. Tokmu zatoa se govori da se priznae avtoritetot na Patrijarhot, a toj bil carigradski.Me|utoa,ovde otsekoga{ seme{al Rim so Kral/Car Samoil,{to va`elo i za Stefan-Du{an i denes 300 Se govori samo za verski hristijanski narodi: Pravoslavni i Katolici. Duri pod Rim Unijati, zlo. 301 Ohridskite Vlasi bile so svoite Ohri|ani, koi stanale protiv Carigradskata patrijar{ija i toa koga poimot Grci stanal politi~ki za dr`avata Grcija. Ama Ohri|anite sakale da ja vozbnovat svojata narodna=bulgarna Ohridska arhiepiskopija. Bidej}i taa bila makedonska, Golemite sili, a vo borba protiv Rusija, ~ija Ruska crkva bila naslednik na Ohridskata arhiepiskopija, sozdale Egzarhija, Bugarska Crkva, od 1870 godina. Sledi Makedoncite sakale da se priklu~at kon nea. Koga svatile, deka poimot Bugarski stanal politi~ki, tie velele, ne sakavme da bideme Grci, sega li }e bideme Bugari ([opi). Bidej}i imalo Gr~ka, Bugarska i Srpska Crkva, a nemalo Makedonska Crkva, Makedoncite stanale Grci, Bugari i Srbi. Najdobar primer bilo so MPO, koja kako makedonska patriotska organizacija bila osnovana vo Amerika, ~ij voda~ bil Van~o Mihajlov...Bidej}i Makedoncite od Dolna Makedonija bile brkani..., tie bile mnozinstvo vo MPO. Nejzinite ~lenovi gradele crkvi. Bidej}i nemalo Makedonska Crkva, nejzinite crkvi bile pod Bugarskata Crkva, a {to ostanalo i denes. Zna~i, pod Sofija a bez Bugari. Ova se prenesuva i na sportski plan. Koga vo Solun...se igra fudbalski natprevar so Atina...Makedoncite od tn.Grci se navreduvaat so Bugari. Ova va`i i vo Avstralija, Melburn...

74

`nata strana na ovo brdo. Osven toa, ovca ne se veli ′ou′ tuku ′oame′. Koga se udru`i vo eden tek, vodite na Perivila i Avdela se vikaat Trusian, a vo ponatamo{niot tek ima naziv Venetikos. Vrskata izme|u planinata Vasilica i Oua go ~ini brdoto Kuleo na koe se najduva edno malo ezero koe se vika ′lak′. (Ou + v = ovu: oven, ovca...; imiwa se pravele so v-n-t, R.I.) 7. Vovusa (ar. Bajasa) (26. oktomvri) Sledniot den, popladne, trgnavme prema zapad a na{iot doma}in prema Istok da bi se smestile vo zimovnicite vo Tesalija. Ni e re~eno deka vojnicite trnale ispred nas te pobrzavme da gi pristigneme. Po eden ~as slu~ajno se svrtivme i vidovme zad sebe, na edna visoravnina, ~eta kako se dvi`i. Potoa zaedno se spu{tivme niz Ou- brdo koe ja pravi vodelnicata izme|u slivivite na Vovusa i Bistrica, ili vo po{irok smisol izme|u Jadransko i Egejsko More. Pominavme niz visoka elkova {uma koja pru`ela ta`en izgled: na iljada soboreni stebla le`ele naokolu razfrleni edno preku drugo. Vo seloto Vovusa vo dolinata se najduva pove}e pilani koi se snabduvaat so drvo od pobliskite {umi. Za svojata rabota nikoj ne se obyira na idninata. Ako nekoe drvo padne taka e te{ko da se dopremi za obrabotka, toga{ ednostavno go ostavaat da le`i. Ili, ednostavno, steblata se se~at bilo da se golemi ili mali a potoa od niv se izvlekuva samo ona {to e upotreblivo. Po toa, obilnite buici go ispiraat zemji{teto a na svetlo izbivaat goli steni. Ovie stebla lesno se trasportiraat od kosite padini vo dolinata, ovde se se~at vo {tici, a ovie potoa, se ispra}aat po celiot Epir. Po 21/2 ~asa stignavme vo Vovusa kade se smestiv vo ku}ata na gospodnot Kasane.(Brdo-Ou:ovu=ovi,rid za ovci,R.I.) Samoto selo le`i na dvata brega na rekata Vovusa koja sekoga{ e bogata so voda. Preku rekata se protega golem lak na kamen most koj e edini vo gorniot tek na ovaa reka pa poradi toa niz seloto e mo{ne inteziven tranziten soobra}aj. Naselenieto se sostoi od 120 aromunski semejstva koi se bavat so se~ewe na drva,obrabotka,proizvodstvo na marami i sto~arstvo. Sto~arstvoto ni izdaleku ne e taka zastapeno kako vo Perivol. Za zemjodelstvo nema mesto vo ovaa tesna re~na dolina. Vo sredina na seloto, na edno stenovito vozvi{enie, se najduva kasarna so vojnicite koi ja izdr`uva celata zaednica na seloto zaradi prodor na razbojnicite i ottamu da gi grabnat bogatite lu|e. (Vovusa=v ovusa=ovisa=ovsa=ovca, R.I.) 8. Laista (ar. Laka) (27. i 28. oktomvri) Se iska~ivme uzbrdo uz pratwa na nekolku vojnicivo pravec na Zapad kako bi ja posetile edna oblast koja e ozna~ena na Kiper~enovata karta na Tesalija i Epir kako ′nepoznat teren′. Vo sekoj slu~aj, taa {to sum videl razli~ito e i vo odnos na na{ata karta. Najprvo se ~udam na toa da morame da pomineme preku planinskiot prevoj vo neposredna blizina na samata reka. Koga stignavme do prevojot po~navme da se spu{tame vo dolinata so stazata prekriena so {lunok koj le`el pred nas vo nema ti{ina, pru`aj}i rasko{en pogled na razli~ni vidovi drva, kako hrastovi, kostewa i dr. koi se presijuvale vo site boi. Kone~no dospeavme do 150 skali koi nas ne vodele nagore. Tek toga{ mi postanalo jasno kako gorniot pat voop{te mo`el da bide nasipan so oblutok i {lunok. Pratej}i go uzvodno tekot na potokot Ra{init pominavme kraj edno pro{iruvawe vo dolinata na kogo se gledale ru{evini na ku}i. U{te sekoga{ e o~uvan bunar so cevki koi ja sproveduvaat vodata. Potoa go prodol`ivme patot i po edna iznenadna okuka pred nas se poka`ala celoto selo Laista koe od Vovusa e oddale~eno 31/2 ~asa. So sebe nosev edno pismo so preporaka za mesniot lekar koj upravo vo toa vreme bil otsuten. Potoa trgnav na razli~ni mesta pod vodstvo na turskiot ponizok oficer ama nikoj ne napravil izraz na liceto da bi me primil. Vo blizina na crkvata najdov nekolku gospodini oble~eni vo evropska obleka (o~igledno dobrostoe~ki trgovci) koi direktno gi pra{av za smestuvawe, ama tie podsme{livo mi go svrtea grbot. Zabele`av {to bil razlogot: mislele deka sum aromunski u~itel, a bidej}i ovaa zaednica gr~ka nastroena, mi go skratile smestuvaweto.302 Na kraj mu objasnav na ovoj gospodin deka tek sega sum imal namera da osta302

Se raboti samo za Grci i Romanci, ni{to drugo. A toj i ne ka`uva, na koj jazik bilo vo crkvata. Na ovaa strana 118 ima slika, so tekst: ″Lu|e od Laista (Lake)″. Dvata poimi se tn.slovenski i site drugi vo knigata. Selanite kako ov~ari bile dvobojno oble~eni, crno-belo, ne rasko{no kako sto~arite (govedari i sviwari) i zemjodelci. Pa tie bile bedni. Pak, bogatite bile Grci, koi bile oble~eni evropski. Evropskite obleki bile makedonski, {to va`i sé {to avtorot veli evropsko. Toj toa ne go znael.

75 nam makar da ostanam pod vedro nebo. Dojdov do eden sloboden prostor vo blizinata na {kolata i mu zapovedav na svojot sluga da gi istovari stvarite pod golemiot platan. Ovde sakav da ostanam.Ve}e po~navme da se pripremame kogo do{ol gradona~alnikot i ne odvel vo zgradata vo koja upravo e zavr{ena edna soba vo koja no`evme da se vselime. Voop{to ne mi se svidel ni ovoj ~ovek so svoite crni, ubojiti o~i a u{te pomalku na vla`nata soba.Pa, ipak, na ova mu dadov prednost vo odnos na logoruvaweto vo slobodniot prostor. Kogo sledniot den se uverile deka ne sum nastavnik (po romanski jazik, R.I.) i raspolo`nieto na lu|eto postanalo qubezno, ama ipak sum praten so lutina. Seloto broi 450 ku}i. Najgolem broj ma{ki se trgovci na strana, posebno vo ju`na Makedonija i vo Kavala, Drama,303 Alistratea i drugite mesta. Poradi toa mnogu nosat bugarska obleka ili duri evropska obleka.304 Vistina aromunskata nosija voop{te ne mo`e da se vidi. Duri i nosijata na `enata e drug~ie nego {to sum gi gledal dotoga{ (Vidi slika uz tekstot). Posebno e voo~livo deka glavata e prekriena so crven fes okolu se pletat pletenici. Keceqata e `arko oran` boja a elekot i anteriite se povrzani so dva pari mali, srebreni, dodeka kaj `enite inaku se sretnuva samo eden par pogolemi {nali koi se najduvaat na pojasot.305 Celata zaednica za svojot tro{ok ja izdr`uvala gr~kata {kola vo koja deluvaat ~etiri nastavnici. Ovde{nite lu|e govorat so vistinski beda za rumunskata propaganda. Ka`uvaat za sebe deka se Grci i deka sakaat da ostanat. Pa ipak, pove}ete `iteli, poglavito `enite, osven ′kalimeras′ (dobar den) ne razbiraat nieden drug gr~ki zbor. Otse~enosta na ovoj kraj, kako i okolnosta da `enite ostanuvaat vo selo, imaat posledica deka ovde jazikot podobro o~uvan otkolku drugde. Laista, isto taka, e edino mesto vo koe e so~uvan zborot ′negru′ (crno).Me|utoa,so ovoj izraz se ozna~uva crno kafe.Drugde se zamenuva so zbor ′lai′.306 9. Dobrinovo i Le{nica (29. oktomvri) Go ostaviv svojot baga` vo Laista i otidov so Nakija i tri vojnici na izlet vo drugo aromunsko selo na ovaa oblast. Go pregazivme {irokoto korito na potokot koj obi~no e bez voda. Ovoj potok se spu{ta od visokata planina Flamburari a samo seloto le`i na nejzinite ju`ni obronci.Koritoto obi~no naglo se polni so voda po jaku pluskovi i toga{ nejzinata visina iznesuva i do 5 m.Taka se i slu~ilo deka ~etirinaeset dena pre moeto doa|awe padnal sna`en do`d koj kako bujica zafatil tri deca koi igrale vo ova korito i se udavile.307 Patot nas ne vodi niz vinograd i postepeno se stesnuva taka da vo eden trenutok i za kowot postanal tesen. So olesnuvawe odahnavme tek koga dospeavme vo dolinata Ra{inita. Uspeavme na drugata strana na vozvi{enieto i po 1,15 ~asa javawe stignavme vo seloto Dobrinovo od 175 ku}i.308 Se odmorivme ispod eden ogromen platan i na pazarot kade dokonite lu|e raska`uvaat preku denot ili igraat karti ili go proveduvaat vremeto vo pu{ewe.Tamu se sretnav so lekarot od Laista. Bidej}i mi rekol deka ima malku vreme, odlu~iv da go prodol`am patot, i po eden ~as dospeav vo Le{nica koja ima 230 ku}i. Ova selo e razvle~eno. I ovde se odgleduva vinova loza ama samo za doma{na upotreba. Glavno stopansko zanimawe na `itelite na ova mesto, kako i vo Dobrinovo, e odgleduvawe na ovcite. Osven toa, mnogu ovde{ni trgovci rabotat na strana. Sopstvenik na najzna~ajnata trgovska ku}a ′Perdiki′ vo Valos, Pireja i Trst vodi poteklo od Dobrinovo.309 Nastavnikot na gr~kata {kola me nagosti a potoa trgnal so mene kon edno vozvi{enie od koe se pru`a {irok pogled na okolinata i so toa mi pru`il najdobra prilika da
303

Drama=dram a. Do denes se veli dram=gram pamet. Sledi Drahma. Bidej}i h ne se ~ita, drama. Dramata ima te`ina, koja gleda~at go drma, pa kaldrma=kal drma, a i drum, poddrum, Prodrum, tn.slovenski. 304 Evropa bila Brigija, kade bila Ohridskata arhipiskipija so svoi sto~ari, a Vlasite samo ov~ari. 305 Nemalo vla{ka narodna nosija, taa bila bedna brigiska, a i ne{to bogato,a i fes nosen od Turcite. 306 Se potvrduva, nemalo aromunski, tuku samo romanski, od Romanija. Bidej}i ovde romanskiot najdobnro bil so~uvan, toj najdobro bil nau~en. Me|utoa, Carigrad uspeal da ja istisne Romanskata crkva i {kola. Taka tie stanale Grci. Gr~kiot imal makedonska osnova, na primer: negre=ne gre-e. Pa kade ne gree, e tamno=crno.Ungarija=u n-a gar=`ar=gar=kar, temna po~va, ~ernozem.Sé e samo na tn.slovenski. 307 Flamburar=flam burar: flam=plam burar=burar,furar=furnar:Plamburar=plamen i burar=bura. 308 Na ovaa 120 strana e slika, so tekst: ″Peri Voli″: Peri=peri voli=volni. Kniga lo{a fotokopija. 309 Dobrinovo, Perdiki=per diki, Valos=Volos, Pirej=pirej, Trst=trst,a i Atina: t + atina = tatina.

76 izrabotam edna topografska skica na ova nepoznato podra~je. Pogledot na Sever ja zaustavuva visokata Smolika. Na nejzinite ju`ni obronci le`i seloto Gri`ban (edino gr~ko selo vo ovaa oblast), na koe so red prodol`uvaat aromunskite sela vo pravec Istok: Poqoseli, Padz, Armata, i Breaza. Site ovie sela ne se mnogu oddale~eni od Vovusa, ama se najduvaat na pogolema nadmorska visina. Sela: Laista,310 Dobrinovo, Le{nica i Paqohori pripa|aat na dolinata Ra{init koi se odvoeni so viskiot planinski Flamburari od centralnata dolina. Ovaa oblast, od zapadna strana, se zatvora so sneg pokrien Papingo. Edna tesna klisura vodi na taa strana provlekuvaj}i se niz brdata se do Konica. Vodenite tekovi koi se slivaat od Samarina, zna~i od isto~na strana na Smolika, ito taka ne te~at prema Istok, tuku ve}e vo {irokiot lak se dvi`at prema Jug, zaobikoluvaj}i gi brdata. Se vrativme vo Laista u{te istata ovaa ve~er. Za vreme na mojot boravok obedovav so svojot doma}in i negovoto semejstvo a uprkos na toa toj sebe si dal sloboda desetorostruko pove}e da gi naplati svoite izdatoci. 10. Flamburari (ar. Floro) (30. oktomvri) Vo 8 ~asot se upativme na ju`na Zagora. Imav petorica vojnici. Ja prokrstarivme dolinata Ra{inita i se ka~ivme na strmata visoravnina vo pravec Jugo-istok. So obyir deka bilo te{ko da se najde pat, koj so najgolem del vodi niz {umata, morav da zemam eden lokalen voda~. Izme|u severna i ju`na Zagora ima mo{ne malku soobra}aj bidej}i dvata ovie dela se razdvoeni so edno vozvi{enie,koe istovremeno i vodelnica na rekata Vavusa i Arta. Sme bile prinudeni pe{ da se dvi`eme niz {umata i da gi vle~ime kowite so sebe {to bilo mo{ne te{ko se do trenutokot koga dospeavme do prevojot. Ovde morav da otpu{tam dvajca vojnika koi tvrdele deka poradi iscrpenost ne mo`at ponatamu da se dvi`at. Gi vrativ na lokalniot voda~ bidej}i sega trebalo da se spu{time vo nepo{umenata dolina. Ova planina e sostavena od nekoj mek glinen {krilec, koj vo sebe sodr`i primesa na `elezo, ama povr{inskiot sloj e ispran sled jakite pluskovi i go izgubil rastitelniot pokriva~. Na nekoi mesta se gleda pogolemi odroni na materijal. Eden mal krivoiden pat, koj e kako vrezan vo krivinite na planinskite strani, se spu{ta vo ovaa dolina. Imav ~ustvo deka ovoj pat e i premnogu opasen za Nakieviot kow i javav so `iviot uspomen na onoj u`asen prizor nastan vo blizina na Kastorija. Samiot Naki sjaval na ova moe predupreduvawe. Odedna{ slu{nav prodoren vresok i koga se svrtiv, kowot pove}e go nemalo. Site priskoknavme. Jadnoto `ivotno le`elo vkle{teno vo tesna provalija nekolku metri ispod patot. I skoro da se zagu{ila. Uz neiska`ana maka ni uspealo so zaedni~ki napori da gi oslobodime vre}ite i sedloto i da ponovo izvadime i stavime na pat. Na sre}a, i ovoj pat se proteklo bez posebni posledici. Vo ^erne{i stignavme okolu 13 ~asot. Toa e aromunsko selo311 koe broi 150 ku}i. Na na{ite pogledi `enite i decata pobegnale vo svoite ku}i. Svrativ kaj bakalina koj mi go objasna deka toa e od strav, oti ovde se pojavuvaat vojnici na svoite pohodi, barat jadewe i piewe a potoa si odat nepla}aj}i,so {to nastanuvaat zna~ajni tro{oci za ~lenovite na ovaa zaednica. Vo ova selo e voo~livo deka ne mo`e da se vidi ma{ka glava osven pop, u~iteli i nekolku postari ma`i. Site ostanali se vraboteni vo gradovite na bregot kako trgovci ili anxii. Mnogu od niv ve}e ispratile po svoite semejstva voglavno zatoa da bi ja izbegle opasnosta od toa razbojnicite da gi zarobat ili vojnicite da gi zloupotrebat. Vo ovaa Zagora razbojni{tvoto e mo{ne aktuelno. Pred nekoj den upadnale ~etiri razbojnici vo seloto Leskovic koe e poluhelenizirano i so taa prilika ubile eden ~ovek a od ku}ata gi odnele gotovite pari i dragocenosti vo visina od 100 liri. Iako bile malku, `itelite ne se osudile da im pru`at otpor oti ipremnogu se pla{at od odmazda na nivnite ′kameradi′. Porano seta Zagora bila aromunska. Ama vlijanieto na duhovnoto, posebno poradi fanati~kata zagri`enost na nekoj Kozma ovozmo`ilo prodor na gr~kiot jazik vo semejstvoto. Na lu|eto im e govoreno, izme|u ostanatoto, deka na dragiot Bog mu se obra}ale samo gr~ki jazik oti Bog go koristi aromunskiot jazik samo toga{ koga razgovara so |avolot. Svoj
310 311

Laiste=Lai{te, kratko Lai=laj: lai=lavi=lafi. I drugite isto: Le{nica,Palohori=palo h o ri. Avtorot govori vla{ko mesto ^erne{. Me|utoa,^erne{ e tn.slovensko, ni{to istoglasno vla{ko.

77 doprinos na ova pru`ile i lekarite i u~itelite kako helenizacijata bi prodol`ila i prodlabo~ila.312 Tri sela koi se najduvaat na isto~nite obronci na ova dolina, vo potpolnost go so~uvale maj~iniot jazik, a toa se ^erne{i, Flamburari i Grebeniti.313 Selata koi se najduvaat nasproti niv se: Makrini, Dragori i Doliani se poluhelenizirani, dodeka ostanatite Zagora vo celost helenizirano. Vo selata ^upelovo, Skamneli [upucel samo u{te par starci rabiraat aromunski. Vo ovie sela {kolite se gr~ki i se izdr`uvaat na teret na zaednicite. Uprkos gr~koto raspolo`enie i mada ne go obelodeniv razlogot na svoeto patuvawe, srde~no mi e izka`ana dobrodo{lica i gostoprimstvo vo ku}ata Janija [kambelija od Flamburarija (aromunski ′Floro′) vo koja sum do{ol po eden ~as od ^erne{ija.314 11. Preku Grebena vo Mecovo (31. oktomvri) Bratot na mojot doma}in, nekoj trgovec vo Katerini koj so godini ne doa|al vo svojot zavi~aj na Zagora, ja iskoristil ovaa prilika da so mene i uz vojni~ka pratwa bi do{ol vo Mecovo. Kako {to e obi~aj, prijatelite i rodninite obezbedile ispra}awe na eden del na patot, pa toa bil razlog da se prolongira na{eto zaminuvawe vo 8 ~asot. Ni trebalo pove}e od 2 ~asa da bi dospeale do seloto Grebenica koja se najduva na obroncite na brdoto, i broi 200 aromunski ku}i. @enite se nosat mo{ne razli~no vo odnos na nosiite koi gi primetuvav do sega. So svojata lanena obleka vo vid na ko{ula i crni marami okolu glavata potsetuva na Bugarkite vo Makedonija.315 Isto taka se zaprimetuva nivnata valkana nadvore{nost.316 Pokraj aromunskiot jazik izgleda deka vo naselenieto prodrelo dosta toa od slovenskiot element. (Vlasite bile samo odrodeni tn.Sloveni=Belci, R.I.) Odovde vojnicite ne sakale da me pratat i tek so zakana deka }e im gi uskratam napojnicite, uspeav da gi podvi`am da me pratat do slednata vojna postaja. Ponovo se dvi`evme so eden del pat so koj dojdovme, potoa svrtivme na severoistok vo dolinata niz koja pominuva patot od Vojusa za Janina i toa od ona mesto kade se odvojuva edna pobo~na dolina vo pravec Istok. Imavme golem uspon pred nas dodeka po dva ~asa stignavme vo mestoto Kula Pantaloni, kade mo`ev da gi ostavam svoite umorni ili mo`da leni vojnici, a so obyir da ni{to ne mo`elo da se dobie za jadewe, mu narediv na zaptija bez zadr`uvawe da me vodi ponatamu. Se najduvavme na edna prili~no mala, ama dolga visoravnina koja nosi slovenski naziv ′Polica′ (dolina) niz koja protekuva rekata Vovusa. Nea ja oram~uvaat visoki planini, a re~nite dolini odovde vodat na site ~etiri strani. Masivot Mecova pravi jazol za pove}e planinski venci a dolinata, koja se najduva na negoviot obod, prestavuva mesto na vkrstuvawe na karavanski pati{ta od Makedonija prema Epir od edna strana i od Albanija prema Tesalija od druga strana. Gotovo vo sredi{te na ovaa nizina i vo blizina na ru{evinite na gradot Beratoria (nastanalo od Imperatoria) se najduva dobro poseten an, na okolu 1,15 ~asa od Pantalonija. Nedaleku odovde e edna kula so pogolem broj vojnici.
312

Zagora bilo samo tn.slovensko. Zatoa Vlasite drugo i ne mo`ele da bidat osven samo tn.slovenski. Sledi na ovoj jazik mo`el da razgovara Bogot kako so |avol, oti ovoj bil naroden, a gr~kiot i romanskiot samo slu`beni i crkovni. Isto se slu~ilo i so jazikot na Kiril Solunski, oti Bogot se obra}al na aramejski, koine i latinski.Pa zatoa samo tn.slovenski jazik e etni~ki, a nikako gr~ki i romanski. 313 Ovie tri sela, {to va`i i za drugite, se na tn.slovenski jazik. Grcite, Albancite i Vlasite velat, nivniot jazik bil pelazgiski, a ovoj bil tn.slovenski. Sledi na isti prostori ne mo`at da `iveat ~etiri narodi: tn.Sloveni, Grci, Albanci i Vlasi. Tn.Sloveni imaat jazik na Belci, Grcite na Belci i Crnci (Semiti) i Albancite so Vlasite trorasni: Belci=Pelazgi, Crnci=Semiti a i Mongoli=Gegi. 314 Bidej}i gr~ka i romanska dr`ava nemalo do so 18 vek, a gr~kiot i romanskiot jazik se od 19 vek, nikako porano, odroduvawe na Belcite=Pelazgite od pelazgiskiot=tn.slovenski jazik zapo~nalo samo od 19 vek, nikako porano. Ova se potvrduva i so navodot, site prostori, za koi vo knigata pi{i avtorot, bile pod narodnata=bulgarnata Ohridska arhiepiskipija so tn.staroslovenski jazik, za avtorot starobugarski. Tokmu zatoa poimot Floro na romanski bil samo od 19 vek,{to va`i i za drugi,a i gr~ki. 315 Se potvrduva,nemalo nacionalni obleki, tuku tie bile geografski i razli~ni od visinski razliki. Toj veli: ″Bugarkite vo Makedonija″ Toj nikade ne ja spomna narodnata=bulgarna Ohridska arhiepiskopija pod koja bila seloto Atina, makedonskata dorska Sparta, makedonski Epir so svoja Albanija... 316 Sekade,kade nemalo dovolno voda,nemalo dovolno uslovi za navika na miewe i kapewe,ni{to drugo.

78 Bidej}i se odmorivme za ru~ek, mu dadov da se dovede zapovednikot od kulata i go zamoliv za pratewe za Mecova koe e oddale~eno okolu 2 ~asovi. Okleval da mi dodeli vojnici bidej}i nema takvo nareduvawe, osven toa mu e potrebna cela posada zaradi za{tita na nomadskite stada vo blizina koi stalno gi voznemiruvaat razbojnicite. Ne pomognale ni molbite ni zakanite. Moravme da odlu~ime sami da go prodol`ime patot, iako ova podra~je bilo mo{ne opasno. Voop{te ne bilo te{ko da se pronajde patot. Se dvi`evme vo jugoisto~niot pravec do kraj na dolinata, kade se najduva nekoja kula, a potoa uzbrdo prate~kiot pat za Mecova, vo koja stignavme bez nezgodi. 12. Mecova317 (ar. Mnn~u) i pat za Janina (1.-3. noemvri) Kaj anxijata Agrivua pronajdov eden `alosen dobar sme{taj. Neposredno po moeto doa|awe ve}e se pojavila policijata raspra{uvaj}i se otkade doa|am, {to sakam, itn. Upadlivo im bilo deka sum do{ol bez vojnici i bidej}i gr~kata granica e mo{ne blizu a Mecova so svojot kastel va`i kako va`na to~ka na granicata, se veruvalo deka prema sekoj stranec mora da se bide dvostruk obazriv. Kajmakot koj ja reprezentira najpove}e civilnata vlast, odma pobaral u{te istata ve~er da dojdam vo poseta, {to odbiv uz izvinuvawe deka premnogu sum umoren. Glasnikot se oddale~il, ama nabrzina ponovo do{ol i gi pobaral moite ispravi, koj naskoro potoa gi vratil. (Se gleda, Germancite bile premo}ni. Sledi premnogu odgovorni za tragediite, R.I.) Odvaj stanav slednoto utro a ve}e se pojavile komandantot na utvrduvaweto so pove}e oficeri, se izvinale {to do{le taka rano i izvr{ile uvid vo moj paso{ i pismo so preporaka za Janinskiot valija. Odma pobaral da go napu{tam Mecova, najprvo da odam vo Janina, da pobaram i donesam dozvola na boravok i tek potoa da dojdam. Odgovoriv deka imam pravo sekade da se zadr`am bidej}i moite ispravi se vo red i deka gradot nema da go napu{tam pred {to potpolno ne gi zavr{am svoite raboti, {to }e bide za dva do tri dena i samo sila bi me odvratila od ova. Po toa, komandantot mi zabranil ni{to da snimam i za sebe ostavil eden ~au{ so zadatok vo tekot na mojot prestoj da ne me ispu{ta od vidot. I policijata budno motrela na mene. Podocna go posetiv kajmakot koj navistina me primil mo{ne qubezno, duri mi dal dozvola za fotografirawe bidej}i mu objasniv za koja namena }e gi koristam. Me|utoa, mojot nerazdvoen pratilec me zamolil toa da ne go pravam oti, inaku, }e ja izgubi svojata rabota. I ovde, kako i na drugite mesta, mo`ev da posmatram kako civilnata i vojnata vlast se neprijatelski nastroeni edna prema druga, ili stoele duri vo napnati odnosi. Go posetiv komandantot na kastelot, zaradi qubeznost, i na{ razgovor se odvival taka glatko kako da sme najdobri prijateli. Me|utoa, ipak ne mi uspealo da izdejstvuvam dozvola za fotografirawe. Osven toa, vremeto bilo taka lo{o da stanot ne go napu{tiv, ve}e se pozabaviv so zapi{uvawe na folklorniot materijal. Utroto, naime, bila gusta magla, koja podocna prerasnala vo do`d, te napraviv kratki poseti na nekolkumina predzemlivi trgovci i bev kaj arhimandritot kogo, inaku, ovaa zaednica ima pravo da go bira i koj stoi neposredno zad Patrijarhot a ne zad vladikata Janinski.318 Mecova, ili kako aromunskoto naselenie ka`uva: ′Mi~u′, e edno grad~e od 700 ku}i (ist podatok naveduva Lik) koj ipak popoleka gi gubi svoeto naselenie od razlozite koi napred se navedeni. Negovata polo`ba, na strmiot planinski obronok, e pitoreskan a kastelot koj le`i na {lunkovata stena kako da is~ekoruva od ova grad~e. Glavnata ulica se provlekuva niz grad~eto vo prili~no ravna polo`ba. Vo kolu se sleze od ovaa ulica, mora da se iska~uva ili preskoknuva da bi se do{lo do ku}ata koja se najduva bo~no od nea.
317

″Aromunski naziv na ova mesto ne smee da se poistoveti so imeto na italijanskata reka ′Mincio′, tuku e ponajverojatno nastanal od slovenskiot zbor ′MA^OVO′=Medvednik,pri {to ′A′ postanuva ′in′ (grinda), ′`′ postanuva ′un′→sporedi Nonte-Nunte (kako se ka`uva vo nekoi sela na Vlahomeglen). Sega{niot gr~ki naziv (′=usred planina′) e sme{en″. Sme{no e i tolkuvaweto na avtorot kako Germanec, zatoa {to a=a, nikako a=in, in=in tn.slovensko, denes i germansko. Pak, un=in, a `=g=k...Sledi Min~u na latiniziran tn.slovenski=ilirski=venetski jazik vo Italija i Vla{ka (Romanija) so brigisko u... Inaku Italija i Romanija se so balkansko poteklo. Zna~i, trakisko i ilirsko,vidi Herodot a i drugi. 318 Se gleda,postoi samo Carigradski patrijarh, ni{to atinsko. Pokraj nego, bila i Romanskata crkva. Me|utoa, avtorot potvrdi, crkvite na Ohridskata arhiepiskopija vo Makedonija...bile pod Carigrad.

79 Impozanten e pogledot na visokiot planinski venec koj se najduva na sprotivnata strana na koja mo`at da se raspoznavat turskite i gr~kite postai od koi patot vo {irokite krivini vodi vo dolinata. Nasproti Mecova, ama na ne{to poniska nadmorska visina, se najduva maloto mesto Anilino (ar. Kjare, te. ′meso vo senka′) so 80 ku}i, ~ii `iteli isto taka se Aromuni. Naselenieto voglavno se bavi so sto~arstvo a mo{ne malku zemjodelstvo i posreduva kako keraxija vo soobra}aj izme|u Epir i Tesalija. @enite izrabotuvaat tepisi i predmeti od volna. Pogolemiot del na ovde{nite ma{ki se najduvaat na strana. Nekoi od niv se obogatile rabotej}i kako trgovci, na primer Averof, koj gi zarabotil svoite milioni vo Rusija, potoa Sturnar i To{ica od koi i na koi se zasnivaat dobro~initelskite zadu`bini koi donesuvaat bogat blagoslov na rodniot grad vo vid na azil za stari i rabotno nesposobni a isto taka slu`at i za besplatna distribucija na lekovi na siroma{nite `iteli. Od ova bogastvo isto taka se izdr`uvaat nastavnicite i {kolite. Prvobitno bilo zamisleno ovde da se podigne i eden ′Politehnikum′, ama od podozreweto na turskata vlast ne dale dozvola taka da cela zamisla se preselila vo Atina, kade mu e mesto uz ostanaloto na rasko{nite grade`i. I ovde i na drugi mesta bogatite lu|e se predani na helenizmot i rabotele za nego. Uprkos na toa i uprkos na {kolite koi postojat so godini, gr~kiot jazik u{te ne prodrel;319 masa naselenie i bogata{ite ne go prifatile, tie govorat aromunski (romanski, R.I.), i ima dovolno postari `eni koi voop{to ne umeat da govorat gr~ki. Izgleda deka nedavno e otvorena nekoja rumunska {kola, ama sumwam deka tamu }e uspee da osvoi ~vrsto tlo.320 Vo nedela 3. noemvri go napu{tiv ova mesto po izgladenata rasprava izme|u mojot sluga i kr~marot koj baral besramna cena. Rado go plativ ona {to go baral oti go `rtvuval dobar del na svoeto vreme, ama, ipak,mu dadov sovet da go promeni natpisot na svojata firma od ′Agriva′ vo ′Akrivoc′ (=′skap′). (Agriva=a griva, Akrivoc=a krivo c, skap=s kap, R.I.) Komandantot mi dodelil petmina izbrani, sna`ni Albanci, osven toa mi se priklu~il begot od Janina so svojata sluga vra}aj}i se od obilazokot na svoite imoti po Tesalija. Pe{ki se spu{tivme vo dolinata dvi`ej}i se po patot koj go omeknal do`dot koja pa|ala pominatite dva dena. Na sprotivnata strana na dolinata se gleda malo aromunsko selo Vutunosi. Tek toga{ mi postanalo jasno zo{to Aromunite imaat {licevi na dolniot del na svoite kaputi. Naime, vo ovie prorezi se zavlekuvaat kraevite na kaputot kako ne bi mu go ometalo dvi`eweto uzbrdo i nizbrdo po blato. Na ovoj dolg pat vo dolinata trgnale i nekoi `eni so korpi polni so ve{, da bi tamo bi go operile.321 Gustata magla ja pritsnala dolinata i ja smalila vidlivosta. Edino {to mo`ev da vidam bilo mno{tvo drva so igli~esti listovi i nekoj vid hrastovi uz patot. Ne{to ponisko se pojavilo i platani. Negde okolu 40 do 50 pati moravme da go pogazime nadojdeniot potok a potoa se dvi`evme po koritoto na rekata. Na po~etokot, vojnicite se dr`ele na bregot, ama bidej}i zaostanuvale so toa {to se odelo so zaobikolni pati{ta, ipak morale da se natopat vo ladna voda za nas ponovo da bi ne sustignale. Po 21/2 ~asa stignavme vo Triahanija kade moravme dolgo da ~ekame site da se soberat. Vremeto se razubavilo i svetelo toplo Sonce. Pominavme kraj eden dolg karavan koj prenesuval vino od [atista vo Janina na toj na~in {to kowite imale na sebe po dve kozi me{ini napolneti so vino. Po 31/2 ~asa bevme
319

Helenizmot bil germansko delo na Drojzen, period po smrtta na Aleksandar Makedonski, a samo po nego bil Ptolemejoviot Aleksandriski jazik koine. Toj bil pove}ebo`en=helenski.Koga nego vo Aleksandrija go prifatile Evreite, i tie stanale Heleni. Heleni bile pove}ebo`cite na Peloponez, a i Rusite... Katolicite kako nevernici Pravoslavnite gi vikale Heleni, a Pravoslavnite Katilicite pagani. Me|utoa, Elacite do so 19 vek ne bile Heleni, niti Grci, tuku samo Romejci, so glaven grad Konstantinopol, bez va`nost na seloto Atina.Avtorvite Aromuni, vsu{nost, Vlasi=Ov~ari, bile samo Romejci, a Grci kako pripadnici na Carigradskata patrijar{ija.Pak, sé do 1767 godina bea Bugari. 320 Od Balkanskiot Poluostrov se odelo vo bogatata Vla{ka (Romanija), kade se prifatilo i nivnoto poteklo..., u~ej}i go romanskiot jazik kako svoj. Isto taka, se gradele i romanski {koli. Me|utoa, vo 19 i 20 vek nemalo makedonski {koli, a Makedoncite so mileniumi govorele na svoite govori...Ova ne bilo so Vlasite,vla{kite prostori bile tn.slovenski,site Vlasi isto ne go znaele romanskiot jazik... 321 Vutunosi=vutu nosi: vutu=vu~u nosi=nosi; pa vu~u=vu~e=vle~e, zeuka=zelka, u=l. Stoi zavlekuva...

80 vo anot Balduni, koj se najduva vo blizina na ustieto na rekata od Mecova i Zagora, i koja ottamu te~at pod edno ime Arta vo pravec Jug. Od nekoga{niot most,koj e vcrtan na kartite, ostanale samo tragi.(Balduni=bal duni,Arta=a rta,vrta, ′rt=′rt=′rtka, ′rti=poteruva, R.I.) Osven patot so koj se dvi`evme, postoi u{te eden pat koj vodi preku brdo vo Mecovo so koi lu|eto se dvi`at samo vo zima pri najlo{ite vremenski uslovi ili koga ekstremno e visok vodostojot na rekata vo nizinata. Idejata za u`asniot izgled na ovoj pat go dobivme toga{ koga moravme da trgneme ponatamu od anot Balduni bidej}i ne mo`evme da dobieme ni{to za jadewe i koga dospeavme na visinata, nekoj ~as vreme po zadniot an Drisko. Pove}e otkolku edna{ moravme da sjavame da bi im go ovozmo`ile na kowite usponot preku terenot omeknat od do`d koj postanal izuzetno gladok. Koga, kone~no, po nekolku golemi napori, stignavme vo anot se smeevme samite na sebe, kako izgledavme. Ne samo na{ata obleka da bila sosem vla`na i vkalena, tuku ni licata ne ni bea po{tedeni. Ovde dolgo se zadr`avme da bi se odmorile po sedum~asovnoto javawe. Vojnicite poku{ale da se prestavat vo edna sostojba, ama bak{i{ot i bogatoto jadewe napravile brzo da se raspolo`at. Se oprostiv od niv bidej}i mi ostanalo u{te da se spu{tam niz edna strmina bez {uma i da go posetam eden del na ezeroto, kade pove}e ne morav da se pla{am deka }e bidam napadnat. Od ovaa visina se u`iva vo predivniot pogled na Janina i ezeroto so ostrovo koe se presijalo na Sonce. Na ju`niot kraj na ova ezero pominavme kraj mestoto na koe istekuva ezerskata voda i gi dvi`i trkalata na edna vodenica survaj}i se, potoa vo dlabinata, ponira vo podzemnite kanali dospeva vo Arta. Bev zaprepasten koga na so~nite zeleni pasi{ta dol` bregot pronajdov mno{tvo proletno cve}e i gi slu{nav kako pti~kite cvr~at. Od visinata od koja se spu{tivme, najgolem broj na stebla ostanal bez lisja, a toga{ drvata ne obraduvale so svoite najubavi, esenski, ukrasni boi. Ova mora da zapadnalo za oko na aromunskite razbojnici koi oblasta Janina vo svojot taen jazik ja narekuvaat ′Gradina mare′ (=′golema bav~a′).322 Vo ovie bav~i vidov lijander vo cvet i ru`a. Ama ne e sekoja godina vremeto vaka blago, kako {to bilo toga{. se slu~uva duri ezeroto da zaledi, a samiot ve}e nekolku dena podocna morav da se {titam od stud lo`ej}i }umur. Vo kas prijavavme vo dolinata i vlegovme vo gradot, a otsednavme vo anot koj begot mi go prepora~al. 13. Janina (4.- 17. noemvri) I ovde, kako i vo Mecova, imav dosta peripetii so policijata. So Epir vladee opsadna sostojba i zatoa se izrazito obyirni prema strancite. Duri ni pismoto na valijata so preporaka na Minsterstvoto za Vnatre{ni raboti vo Konstantinopol ne pomognale da se po{tedam od razli~nite soslu{uvawa, tuku mir mi obezbedil energi~noto zavzemawe na avstriskiot konzul. Mi bil potreben podolg prestoj da bi gi razvil svoite fotografski plo~i i da bi gi vnel svoite zabele{ki vo dnevnikot, te zatoa pobaram mesto bu~en i nelagoden an privaten stan i go najdov vo severniot del na gradot vo ku}i~kata so bav~a, kade istovremeno bila i {tala za mojot kow. Vo ovoj grad ima eden ili pove}e lokali vo koi za malku pari mo`e da se dobie dobro jadewe i izvrsno vino. Vo gostilnicata vo koja obi~no sum navra}al duri se odoma}ilo edno germansko- ~e{ko dru{tvo od Zonenberg,323 a nego go ~inele {est gospodini i sedum dami. Tie vo ova grad~e, koe e zatvoreno od svetot i koj strancite go posetuvaat mo{ne retko, uspealeda vnesat svoi germanski melodii324 i sekoja ve~er se najduvaat brojna blagodarna publika sostavena od hristijani i muslimani. Tie samo vo mala mera se vi~ni na gr~ki jazik, `iveele izolovano vo edna iznajmena ku}a i za nekolku nedeli nameruvale da odat ponatamu- na Krf. @itelite na ovoj grad od `iva trgovija se sostoi od Grci, muslimanski Albanci i Turci i broi okolu 17.000 du{i. Jazik na sprazumuvawe e gr~ki so koj govoro dobar del muslimani vo svoite semejstva.(Muslimani=Turci.Albancite bile Turci i po 1950 godina,RI)
322

Spored Vajgan, Albancite i Vlasite bile ″bra}a″. Tokmu zatoa Albancite i Vlasite bile razbojnici.Sledi tie pokraj ov~arski narod,da se razbojni~ki.Niv ne im e potreben jazik:Gradina=gradi n a. 323 Sonnenberg=Sonnen berg:Sonn-en,son=sont=sonte=sonce,berg=berg=breg,son~evberg,berg=brg=Brigi. 324 Germanski melodii ~e{ki polki, od polk=Volk, polkovnik koj vodi narod=hora: volk=volg=volgar.

81 Mi poka`ale kako kuriozitet eden musliman koj pripa|a na nekoja sekta dervi{i i koj osven svojot {irok kaput ni{to pove}e nemal na sebe, a lutal po ulicite na gradot kako prosjak slu`ej}i za veselewe na mlade`ot.(Dervi{=der vi{:deri vi{i=visi,zlo~inci,R.I.) Vo ne{to povisokiot del na gradot, koj se vika kastron, `ivee eden {panski Evrein. Aromunskiot element e mo{ne slabo zastapen, ima odvaj 50 semejstva. Najbogati gra|ani se aromunski trgovci Pareski i Mekjo, ~ii deca pove}e ne se vi~ni na aromunski jazik.325 Site filigranski rabotnici kako i nekolku ~evlari, sedlari i bakalini se lu|e od strana koi se doselile vamu od Mecova i Siraku. (Siraku=siraku, kondur=kon dur..., R.I.) Dodu{e, ovde postoi edna rumunska gimnazija, bar samite taka se vikaat, so tri nastavnici i 22 u~enici, ama site u~enici se od strana, toa se aromunski deca ~obani koi vo ovaa {kola pronajduvaat stan i hrana.326 Imotnite Aromuni od Zagora i od Mecova gi ispra}aat svoite deca vo gr~ki {koli od vremeto na padot procvetala gimnazijata od Moskopole, i vo nea pokraj 500 u~enici, se najduvaat i 50 Aromuni. Ova mi go soop{til direktorot na {kolata koj e {koluvan vo Minhen, inaku e Bugarin od Serez.327Ovoj gospodin bil dovolno po{ten da gi nare~e Vlasi (no ne Aromuni=a romuni, R.I.), {to inaku ne e slu~aj so gr~kata strana koja se ustegnuva da go koristi ovoj izraz, ve}e gi narekuva ′vlahofonski Heleni′.328 Voop{to zemeno, odnosot izme|u aromunskite nastavnici i gr~koto naselenie ne e taka neprijatelski zao{tren kako vo onie oblasti vo koi nema Grci, tuku postoi gr~ka partija, kako {to e slu~aj vo Bitola, na primer. Tamu nastavicite nemaat pristap vo semejstvata so drug~ie raspolo`enie, dodeka ovde ne se odviva samo qubezniot odnos, tuku prijatelski. Uzrokot na ova e verojatno procenata deka aromunskiot element vo Epir ne mo`e da go zagrozi gr~kiot.329 Samiot grad ne nudi ni{to interesno, oti nema nekoja minatost. Prv koj ovo ime vo svetot go vnesol bil Ali Pa{a Silni. Narodnite pesni i tradicii330 raska`uvaat za smelite i svirepi potvati na ovoj ~ovek koj znael kako so svojata energija i svirepost, so svoeto lukavstvo i mudrost, svojata li~na hrabrost i umeewe vo vojuvawe treba da ja dr`i cela zemja vo pokornost i da so svojata ~eli~na tupanica pla~ka zaradi li~no bogatstvo. So negovata pojava i deluvawe do{lo do potpolna presvrtnica vo odnosot vo Epir. Bile odzemeni site slobodi za koi znaele albanskite i aromunskite br|ani,331 a po nasilnata smrt na ovoj tiranin, Turcite go prevzele negovoto nasledstvo i ja dr`ele zemjata so svojata sila isto taka ~vrsto, kako {to i toj samiot go pravel. Dodeka nivnata vlast stoi na slabi noze vo Sredna i Severna Albanija i prinudno se odr`uva samo vo ramkite na verska zaednica, dotoga{ taa stvarno vo Ju`na Albanija, vo Epir, ja dr`at vo svoite race i energi~no ja sproveduvaat. Polo`bata na ovoj grad e najubava koja ~ovek mo`e da ja zamisli. Se protega so zapadniot breg na ezeroto, mu prethodi tvrdinata so xamija ukrasena so dve minareti, se ~ini so najubavata pozadina na gradot so visoki planinski zadgrb otkade so pogledot mo`e da se obfati i ezero so ostrovoto, dodeka Pindskiot lanec so svoite o{tri vrvovi se ograni~uva na horizontot prema Istok.
325 326

Vla{kite prezimiwa bile tn.slovenski. A nivnite vla{ki=tn.slovenski deca ne znaele romanski. Avtorot i negovite Germanci ne se ~esni. Toj veli Grci, no nikade ne veli Romanci, tuku Aromuni. 327 Vo Elada otsekoga{ se govorel samo pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, {to bilo i sé dodeka vo Elada ne do{le Bavarcite. Dotoga{ slu`ben jazik bil koine, a so Bavarcite koine i germanski, no ne bavarski, koj ne bil razbirliv so pruskiot na Drojzen i Vajgand. Za vreme na Drojzen nemalo Germanija, a za Vajgand imalo... Grcija bila sozdadena vo 1830 godina. Bavarcite vo Minhen obrazuvale Mladi Heleni, i prvi Mladi Heleni bile Bavarcite i Avstrijcite. Bavarcite dale nalog da se sozdade gr~ki jazik, a nego go sozdal Korais vo 1850 godina vo Paris, a toj (katarevusa) bil vklu~en vo 1868 godina. A i ovde stoi Minhen. Vidliv e zlostorot na tn.Germanci.Tie se vme{ale vo Bugarija,ama i vo Albanija. 328 Ne se raboti za Aromuni,tuku Vlasi=Vlahi=vlaki=vlakni.Bidej}i Bavarska od Elada bila proterana,a vo nea do{la Anglija,pruskite tn.Germani se odlu~ile da sozdadat pruski Aromuni.Ova bilo poradi toa {to Avstrija so Rim zamislile da ja sozdadat Albanija. So Romanija imal vrska duri Hitler. 329 Bidej}i von Elada nikoga{ nemalo Eladci, sé bilo za carigradski Grci i bukure{tanski Romanci. 330 Pesnite i tradicii bile makedonski, no ne vla{ki i albanski. Albancite bile muslimani=Turci. 331 Na Abancite toj im e nacionalen heroj, kako sprotvnost {to avtorot za nego pi{i. Tie se balisti. Me|utoa,bidej}i toj bil od Janina,a Janina ne e vo Albanija, toj ne bil Albanec. Epir bil makedonski.

82 Isto taka se isplati vozeweto so ~amecot po ezeroto koe e mo{ne bogato so riba, na koe ima vodeni ptici na site vidovi koe im pru`a dobri mesta za izleguvawe na mladite, na bregovite obrasteni so {a{a i {evar. Na ostrovoto le`i edno selce ~ii `iteli se bavat so ribolov i doveduvawe voda vo gradot. Bidej}i ovaa ezerska voda e nepogodna za koristewe kako pie~ka voda (so obyir na zamo~varenata nizina na Sever), taa kako pie~ka voda se koriti onaa od izvorot na isto~niot breg na ezeroto,vo podno`jeto na brdoto i vo samata blizina na ostrovoto. Od ovie izda{ni izvori vodata se prefrla vo bav~ite. Ova mesto se vika ′Dobrodova′ {to vsu{nost e permutacija na slovenskiot zbor ′dobra voda′.332 I navistina, ovaa voda e mo{ne dobra, a temperaturata i iznesuva 10° R. Isto taka, go posetiv manastirot na ostrovot koj romanti~no e naslonet na stenite i gotovo skrien vo visokite kro{ni na drvata. Vo nego se poka`uva sobata na prviot sprat vo koja e ubien Ali Pa{a. Brojnite dupki na podot (vo kolku se vistinski) poka`uvaat deka mnogu hitci se ispaleni odozdola pred {to po~initelite se osudile da vlezat vo sobata na onoj od kogo se pla{ele i kogo go smetale nepovredliv.333 14. Siraku, Kalarites i manastir Kepine (17.- 19. noemvri) Vo Janina go zateknav mojot baga` koj go isprativ od Bitola po eden keraxija. Sega se najdov vo neprilika kako }e bide ponatamu. Da go ispratam vo nekoe mesto na bregot a ottamu so morski pat za Atina mi se napravilo premnogu komplikuvano i opasno, taka da odlu~iv da najman kow i da na nego go natovaram baga`ot smesten vo dva sanduka. Videj}i vo me|uvreme, i paso{ite se dovedeni vo red mo`evme da trgneme vo nedela, 17. noemvri, okolu 06 ~asot. Nas ne vodel eden suvari. Iznad ezeroto le`el gust sloj magla, vozduhot bil osetno laden a zagri`eniot pogled mi lutal po visokite planinski lanci na Pinda koi morav da gi pominam da bi dospeal vo Tesalija. Bidej}i bevme snabdeni so }ebina i topla obleka a snegot u{te sekoga{ ne padnal, veruvav deka smeam da se osudam na vakov potvat. Inaku, ionaka bi moral da odustanam od posetata na selata na goren Aspromotamos. Bidej}i site dobro javavme naskoro zad nas ja ostavivme plodnata ravnica, koja se {iri na Sever na ezeroto, a potoa so ~ekor prodol`ivme da javame uzbrdo prema vrvovite koi ja odvojuvaat dolinata Arta od Janinskata kotlina. Kaj nekoj izvor go prestignavme eden Aromun koj ni rekol da patuva za Siraku ama vo tekot na mar{ot od nas se odvoil, bidej}i nemal paso{ i se pla{el od suvarijata sakaj}i nezapazeno da premine preku granicata. Vo blizina na seloto Kondovraki i kaj usamenata crkvaSv.Paraskeva malku se zadr`avme da bi go precrtal eden natpis koj se najduva vo vyidaniot kamen- pe{~anik. Vo desnata, gorna ~etvrtina na kamenot stojat isti onie slova koi ~esto sum gi gledal po Makedonija vtisnati vo lebovite: /S. H. NIKA (Isus Hristos pobeduva) (Neistoglasno: NIKA=NIKA, R.I.) Poradi nagibot padinata se spu{tivme pe{ vo tesnata dolina Arta, samo rekata ja pominavme preku eden kamen most i se vlogorivme kaj bliskata vodenica da bi ru~ale. Da bi stignale na odredi{te ni bilo potrebno u{te 51/2 ~asa. Ne{to ponisko od ova mesto rekata sebe si probila pat niz stenite sozdavaj}i mala, neproodna klisura so vertikalni strani. Potoa se dadovme po opasniot pat prema visovite koi na nekoi mesta preo|a vo skali, a na vrvot se iska~ivme vo samata blizina na anot kaj seloto Polahori . Ku}ite, ili podobro re~eno kolibite, na ova aromunsko selo mo{ne se razfrleni i ostavaat vpe~atok na ubogosti. Ovaa oblast postanuva se pove}e diva i usamena, a na ovoj stenovit teren vegetacijata biva se pooskudna. Pominavme pokraj vistinskoto pole od {qunok i oblutki koi nastanale od materijal na obru{enoto brdo. Kako {to se gleda, patot ~esto moral da ja menuva svojata trasa, bidej}i sekoga{ nanovo se vr{i obru{uvawe. Dodeka javavme, a zad mene sluga, primetiv edna masa steni koi pretej}i se nadvisuvala iznad nas i rekov deka naskoro }e padne. Odvaj pominavme pokraj toa mesto koga se slu{nala sna`na tutwava i prasok koi gi privlekle na{ite pogledi. Cela ova masa se sru{ila i go zakopala toj del na patot. Pomalite kamewa letale prema nas pri {to eden takov udril so golema brzina vo sandukot koj go nosel posledniot kow, se odbil, na sre}a, od nego i padnal na strana. Odma se podignal visok
332 333

Bidej}i za Vajgand Albancite i Vlasite bile ″bra}a″,a na albanski dobar e mir, tie se samo izrodi. Bidej}i toj bil Epirec, a kako Musliman=Tur~in, negovi sozlo~inci bile zlo~incite Skiptarite.

83 stolb na ~ad kako kula vo vozduh, a jas samiot so u`as pomisliv na sudbinata koja nas bi ne zadesila samo minuta podocna da pominuvavme na ova mesto.334 Koga stignavme vo Siraku, ne pra{ale dali osetivme zemjotres koj se slu~il vo 15,30 ~asot. Toa zapravo bilo vo ona vreme koga se sru{ila stenata. Najprvo veruvav deka onaa tutwava e protolkuvana kako zemjotres, ama podocna se uveriv deka taa ne mo`ela da se oseti na taka golema oddale~enost pri obru{uvawe na ona masa stena, tuku deka bilo obratno, te. zemjotresot go predizvikal nejzinoto sru{uvawe. Naskoro stignavme vo regionot so ~vrsti varovni~ki steni so vertikalni yidovi vo koi patot e prosto vrezan a na posebno opasni mesta e snabden so ivi~waci od ~vrst kamen, taka da ne postoela opasnost niti za javawe niti za `ivotnoto. Samo ponekoga{, patot postanuva problemati~en mal, taka da ne mo`e da se mimopomini so natovareno `ivotno od sprotivniot pravec. Na{iot voda~ upravo od ovie razlozi ispu{tal blagi povici na vakvi krivini da mo`niot kowanik bi go predupredil i obavestil. Patot, potoa, postepeno se {iri i nas ne dovel vo edna pomala ravnica, kade se najduva crkva, a prisustvoto na selanite ka`uvalo na blizinata na seloto. Na prevojot, koj se najduva na sprotivnata strana, se gleda seloto Kalarites i Macuki za koe se raspra{uvav kaj na{iot keraxija. Mi gi navel nivnite imiwa i prodol`il na aromunski jazik deka edna ′|auresk′ (gr~ko) a Siraku ′domnesk′ (tursko). Na na{iot suvarij odma mu padnalo vo o~i deka e pogre{no i go ispravil: ne ′|auresk′ tuku ′grecesk′ bi moral da ka`e. Vo op{to ne slutivme deka suvarijot razbiral aromunski, a mo`da upravo toa bil i razlog {to go izbrale za na{ pratolec.Ovoj Tur~in imal istan~eno ~ustvo za toa, kako i keraxijata, deka vo zborot ′|auresk′ mo`elo da le`i navreda za nas, oti sme bile ′|aur′ = hristijanska pseta. (|aur=hristijanin, domus=sviwa, R.I.)335 U{te edna{ patot se stesnuval i se provlekuval pokraj provalijata kade odedna{ go vidovme Siraku preku patot koj ni izgledal kako da e prikovan na stena. Ostanav da stojam mo{ne iznenaden, oti nemo`ev sit da se nagledam na ubavi, stameni ku}i vo ovaa kamena divina, kade najmalku se o~ekuva (Vidi slika vo tekstot). Pred {to se vleze vo samoto selo, mora da se premine most ispod kogo vodopadot se obru{uva vo dlabinata. Na zajduvawe na Sonceto vlegovme vo mestoto i pronajdovme dobro smestuvawe vo ku}ata na Dimitri Krustalija, trgovec od Janina, koj mi dal pismo za svojta. Na raspolagawe dobiv ~ista i prostrana soba vo koja bil i dobar kamin koj ne smeel da nedostasuva na niedna od mo{ne solidno gradeni ku}i od kamen so krov od {kriqi~ni plo~i. Aromunskata zaednica broi 550 ku}i. Gr~kata {kola, vo koja e vraboteni 3 nastavnici i 2 nastavni~ki, ja izdr`uva cela zaednica. Vo kolku `itelite na ova mesto se sto~ari, toga{ tie go napu{taat zimata i odat vo dolinata kako Preveza, ama zatoa semejstvata na onie trgovci i zanaet~ii koi rabotat na strana ostanuvaat vo seloto, pri {to moraat da se snabduvaat so dovolni koli~ini `ivotni namirnici i drva, oti ~esto se slu~uva so nedeli da se otse~eni od svetot. So ponos mi raska`uvale deka dvajca nepoznati ma`i na moderna Grcija vodat poteklo od ova selo, a toa se minister Ko~eti i pesnikot Xelakosta (Zalakosta). Mi gi poka`ale i mestata na koi nekoga{ se najduvale nivnite rodni ku}i koi sega se najduvaat vo ru{evini.336 Stariot manastir le`i sosema na vozvi{enieto opkru`eno so drva. Gotovo na dolniot kraj na seloto i pokraj glavnata crkva se najduva yvonik so svoi tri yvona. Yvonata se vo Turcija se izuzetno retka pojava i ne bi smeelo da se vidat, izuzev vo aromunskite sela vo
334 335

Na ovaa/prethodna strana 133 e slika za ″Siraku″(=sirak u),brigisko dativno u, lo{a fotokopija... Za da se potvrdi, deka vo Epir sekoga{ se govorel samo tn.slovenski jazik, a site crkvi bile na tn. staroslovenski, e dokazot {to Epir kako opkolen so morska povr{ina i tn.slovensko more, vo nego kako tn.slovensko i morsko jadro ne mo`elo da se govori na drug jazik osven jazikot na Belcite, tn. slovenski. Istoto se slu~uva so tn.domovina na tn.Sloveni Ungarija i Romanija. Ungacite bile turcizirani=mongolizirani tn.Sloveni=Belci, a Romancite semitizirani=pocrneti tn.Sloveni=Belci. I spored Vlainkata Fanija Papazoglu, Epirci bile semitizirani Pelazgi.Zna~i, samo pocrneti Belci. 336 Grci so dvorasen jazik, Albanci i Vlasi so trorasen jazik poteknale i `iveele na prostori na Belci so tn.slovenski jazik, kako {to 100% bil Preveza=preveza. Me|utoa, poimot Grci bilo navredlivo ime za Makedoncite, makedonski carevi od makedonskata dinastija, na tn.Vizantija.Sledi nivni naslednik Komnen,koj bil Brig=Brzjak, da go podigne vostanieto na moderna Grcija.A vakvi se i ovde navedeni dvajca makedonski Epirci, koi bile Brigi=Brzjaci.Pa ovie bile odrodeni Belci=tn.Sloveni.

84 nepristapni brda. Vo gradovite vo koi zaedno `ivee me{ano naselenie hristijani i muslimani, potowite ne trpat yvonewe na yvona.337 Vo vtornik 19. noemvri se odzvav na pozivot da odam vo bliskoto mesto Kalarites, i ja iskoristiv prilikata toa podnevno da go posetam manastirot Kjepine. Me pratele pove}e vojnici i nekolku lu|e od mestoto, koi istovremeno mi slu`ele kako voda~i. Od gorna strana se pribli`ivme na dlaboka provalija, koja pravi granica izme|u Grcija i Turcija, potoa stignavme do mostot koj vodi preku potokot koj te~e ispod nego. Od ova mesto vodi edna mala ivi~na staza uz stenite, a na nekoi mesta i ispod niv, i toa taka nisko da morav dlaboko da se svitkam na sedlo kako bi pominal. Kone~no stazata se {iri i se najdovme ispred edna vertikalna, glatka stena od koja {tr~ele nekoi drveni grade`i. Na na{ite povici se pojavilo nekoe dete koe go spu{tilo podvi`niot most koj go povrzuva maliot ispust so ovoj drven grade` vo stenite. Preku ovoj most vlegovme vo manastir vklesan vo stenite koj go naseluvaat trojca monasi i ova dete. Pogledot od prozorot, od pripratite na manastorot e diven- romanti~en koj voop{te ne mo`e da se zamisli i me potsetil na planinite i dolinite vo blizinata na Lunga vo Sredna Albanija, mada e neravnopravno osamen.338 Sigurno iljada stopi ispod nas se spojuvaat ovie dve dolini, edna od Siraku a druga od Macuka. Seloto Macuka, inaku gr~ko, le`i na ista nadmorska visina kako i samiot manastir koso naslonet na sprotivnoto brdo, a u{te znatno ponisko se gleda zgradata na manastirot Zovistiana.339Ovie planinski obronci obrasnale so `bunovi i drvja koi pravat gust, zelen pokriva~ so koj se zaodeneti, a samo na na{ata strana {tr~at glatki, crveni steni vo koi, tuka i tamu, se zavlekol tek ponekoj `bun ili koren na nekoja bilka. Potoa posetivme mala pe{tera koja e uredena od nu`da kako crkva i vo koja ne najdovme ni{to zna~ajno.340 Voop{to ne bile rakopisi, ama izgleda deka gi ima vo manastirot Zovistiana, mada samata gr~ka Vlada naredila se toa da se sobere po celata zemja i da se isprati za Atina, taka da na gr~koto tlo pove}e ne smee da se ~inat vakvi pokloni.341 Od ovaa crkva stapivme i vo pe{terata koja zapravo bila onakva da na nikoj ne mu padnal napamet na vakvo nepristapno mesto da se podigne crkva. Se snabdivme so sve}i i gi slekovme site nepotrebni ali{ta. (Zovistiana=zo vistiniana ili zovi vistini..., R.I.) Monasite ne pratele samo do edna lokva od koja gi zadovoluvale svoite potrebi za voda i kade obi~no doa|at zima koga e mnogu ladno, oti temperaturata nikoga{ ne se spu{ta ispod 14° R. I moite pratilci se upla{ile oti pe{terata bila takva golemina da vo nea bi mo`elo da se izgubi, ama ipak me pratele i preku grebenite, koi moravme da gi presko~ime, pri {to so racete se pridr`uvavme za bo~nite yidovi. Ve}e po pola ~as dojdovme do krajot na pe{terata koj bil vo oblik na niska dvorana. Na ovaa pe{tera i nedostasuva ona {to e interesno i svojstveno na varovnite pe{teri, a toa e ma{tata na ubavite tvorbi vo varovnikot. Cel pod e prekrien so sloj od glatka, crna zemja, debelina par santimetri, koj e pro{aren so {trafti od pe{~anik. Nekoi drugi, koi pred nas ja posetile ovaa pe{tera, ja prisobrale ovaa zemja i napravile oblik piramida i tuka gi vcrtale svoite imiwa, koi pove}e ne mo`at da se raspoznaat. Monasite ne umeele da objasnat koj bil posleden posetitel koj stignal do krajot na pe{terata. Obleani od potta ponovo stignavme do vlezot.342 Bez zadr`uvawe prodol`ivme so patot so koj dojdovme, nazad do mostot, a potoa svrtivme uzbrdodo mestoto ′Kalarqi′ (te. ′Java~i′), koj e poznat po helenskiot oblik ′Kalarites′. (Kalarites=kala rites, R.I.)
337

Na minaretinata se pee na arapski dvorasen jazik, na Belci i Crnci. Duri sega so zvu~nici. Pa toa e sramno, arapskiot jazik narodot ne go poznava. Vo crkvite se peelo na koine. Bidej}i toj za narodot ne bil razbirliv, Carigrad go isklu~il od Rusija, a nego go zamenil so tn.staroslovenski jazik. Sledi site crkvi von del na Trakija da se samo na tn.staroslovenski. I ova bilo sé do 1767 godina. Se govori za crkvi, manastiri...Me|utoa, avtorot mol~i. Toj ne saka da ka`e, jazikot bil ist vo Romanija i Epir. 338 Bidej}i avtorot ponatamu mol~i za jazikot, toj bil 100% tn.staroslovenski, za nego starobugarski. 339 Bidej}i imeto na manastirot Zovistiana bilo tn.slovensko, vo nego 100% bilo tn.staroslovensko. 340 Avtorot ponatamu si mol~i. Bidej}i pe{terskata crkva bila od nu`da uredena, tn.staroslovenski. 341 Zna~i, vo Elada...Tesalija, Epir, epirska bila Albanija, slu`ben jazik bil samo tn.staroslovenski. 342 Se govori za ″oblik na niska dvorana″. Pe{terata morala da bide nekoe soborno mesto, {to e neophodno na vakvi planinski predeli, kade bilo preladno. Sledi taa bila soborna dvoran: sé uni{teno.

85 Ova selo broi u{te samo 300 ku}i, a vo vreme na Ali-pa{a, vo polno procvetuvawe bilo okolu 1.200 ku}i so brojni, bogati trgovski semejstva koi imale svoi brodovi koi plovele po Sredozemje. Ova bogatstvo ja pottiknala gramzivosta na tiraninot: samoto mesto e opla~kano i razru{eno kako mnogu pred- Moskopole, Linotopi, Nikolica- a negovite naselenie moralo da bega. Mnogu go odbegnale Krf, na kogo prona{le pribe`i{te pod francuska vlast, i naskoro ja izgubile svojata nacionalnost. I dodeka denes opa|a brojot na `iteli na ova mesto, vo dolinata raste populacijata na seloto Siraku vo koja se iseluvaat kako bi izbegnale slu`ewe na vojna obvrska vo gr~kata vojska. Vo ku}ata na lekarot George Malakasija se sobralo brojno dru{tvo, me|u koi se pojavile i ′dimarh′ (selski prvak), gr~ki oficer- grani~ar i samiot turski zapovednik na Siraku so carinskite slu`benici, i mene vo ~est mi e priredena golema gozba.343 Odu{evuvawe za Germanija, koja go dala sopruga na gr~kiot prestolnaslednik, bilo na vrvot vo toa vreme, {to e skop~ano so o~ekuvawe da bi za miraz mo`elo da se dobie najmalku Epir i Krit.344 Koga e trgnata masata, zasvirile tri Cigani (violina, klarinet i tamburica) pri {to ma{kite i `enskite (koi ne prisustvuvale na obedot) mi izvele izvesen broj na plesovi, kako poedine~no, taka i vo oro. Mora da priznam deka pogledot na ovie mladi ma{ki oble~eni vo fustaneli345 i so oru`je, koi lesno i okretno se dvi`ele prema taktot na ognenata muzika, ostavuvala sosem osoben dra`. Melodiite se poznati, ama sekoj se trudi da vo izveduvawe na poedini plesovi bide {to pooriginalno i da se poka`e vo najdobro svetlo na svojata okretnosti umeewe, pri {to dopa|aweto na gleda~ite samo odi na raka. Pri taa prilika, mora da se konstantira i deka samite muzi~ari se vneseni vo situacija, te. sami da svirat po`ivo i postanuvaat potemeramentni koga pred sebe imaat okreten plesa~ i da na takt se pokrenuvaat i racete i nozete na samite gleda~i. Ovde mo`e da se vidi {to zna~i ples i kako postojat poedinci koi gi nadminuvaat na{ite baletski plesa~i i plesa~ki, ako ne po gracioznost, a ono po voigranost i istrajnost. Onoj koj saka da bide ′~one′ (marliv momak, dasa), toj nu`no mora da bide i prile`en igra~.(Buzukata bila od Peloponez,ciganska,R.I.) Ovaa ve~era celo dru{tvo, vklu~uvaj}i gi i ciganskite muzi~ari, me pratele do samata granica. Uz toa se pukalo i izvikuvalo, a ehoto ja nosel ovaa buka prema Siraku a ottamu se odbvalo. Naki moral po istiot pat nazad so koj i do{ol, bidej}i stenite bile proladni samo za pe{acite, ama i zna~ajno pokratko otkolku drugata staza. Skalite koi se vklesani vo stenite i so pomo{ na edni merdevini se dospeva vo dlabinata na klisurite, ama isto taka i obratno. 15. Preminuvawe preku planinskiot venecPinda,Koturi,Vendista(20.-21 noemvri)346 venecPinda,Koturi,Vendista Na samoto utro na moeto zaminuvawe se pojavil turski oficer i go izrazil svoeto `alewe {to ne mo`el da mi napravi onakva ~est kako gospodinot vo Kalarqi.Sakal da bide moja pratwa eden del na patot. Koga, potoa, soznal od mojot sluga na kakov besramen na~in prevaren od strikot na mojot kr~mar, sakal odma da go strpa vo zatvor. Me|utoa, jas go zamoliv toa da go pravi, bidej}i sakal da me otprati do Kotura kade vodel svoi raboti. Se dvi`evme vo pravec Sever uz dolinata. Koga po dobra polovina ~as stignavme na granicata, kraj edna bo~na dolina, vojnicite se vratile. Oficerot ne pu{til preku granicata, a da ne go pogledal mojot paso{ ili proveril baga`ot, niti baral carina za kowot. Gostilni~arot se dvi`el so dva momka, te so mojot sluga i keraxija sme bile vkupno 6 osobi. Vo ova godi{no doba ne treba pove}eda se pla{ite od razbojnici. Tie ve}e se povlekle vo gradovite, a neretko i vo Atina, kade popoleka i na mir go tro{at svojot plen koj go opla~kale letoto. Me|utoa, koga snegot se otopi, tie povtorno se fa}aat za pu{ka i itaat vo brdata.347
343 344

Malakasija=mala kasija=k asija=a sija, Asia=Azia, dimarh=di marh, dimahi=di mahi...Makedonci. Pa na Krit se govorel Homerov=tn.gr~ki jazik. Vo 1913 godina Kritjanite sakale da se priklu~at kon Bugarija, ~ij tn.slovenski=Homerov jazik go razbirale, no ne gr~kiot dvorasen, na Belci i Crnci. A pa toj po 1767 godina bil koine i od 1868 godina katarervusa. Duri mnogu po 1948 godina i dimotiki. 345 Fustaneli=fustan el i: fustan=pustan=pu{tan; el kako molit-el,Aristotel=Aris (Ares) Tot el... 346 Pind-a=p Ind-a, Koturi=koturi, Vendista=vendi st-a samo tn.slovensko.Zna~i, tn.Sloveni=Belci. 347 Ruskiot car Nikolaj I i prviot pretsedatel na Elada Kapodistrijas velele, na Eladcite ne im e potrebna dr`ava. Tie bile samo razbojnici. Za Papandreu Elada ja sozdale sve{tenici i razbojnici.

86 Gi zapra{av moite pratenici dali nekoga{ pripa|ale na nekoja od bandite razbojnici, a eden od niv odgovoril povrdno. Na moe sledno pra{awe koja nacionalnost se ovie razbojnici, rekol da mislam deka se Aromuni, Grci i Albanci, ama predvodnici gotovo sekoga{ se Aromuni, oti imaat svoi dou{nici vo aromunskite planinski sela i me|u ~obanite, koi najpouzdano gi obavestuvaat koga treba da se odi na ′lov′.348 Pri vakov razgovor popoleka stignavme do gorniot kraj na ovaa dolina i trebalo u{te samo da uspeeme do prevojot, dvi`ej}i se so malata staza, {to za te{ko natovareni kowi nebil nimalku lesen zadatok, oti tloto bilo prekrieno so debel sloj na mraz. Sjavav da bi gi zagrejal svoite vko~aneti noze i vnimatelno go vodev kowot. Na{ite tri pratilci se odvoile da bi se po{tedele sebe vo dvi`ewe po brojni sepertini, po~nale direktno da se iska~uvaat uz goli, sivkasto sivi steni po koi se dvi`ele so neberojatno siguren ~ekor. Me|utoa, nie ne dojdovme na vrvot mnogu podocna od niv. Pogledot na zapadnata strana poka`uva samo goli, stenoviti visovi i odseki, dodeka prema isto~nata strana se gledaat po{umeni planini i dolini. Koga se spu{tivme, do{lo do pa|awe na keraxieviot kow, pri {to se raspadnal eden sanduk a moite knigi i tetratki veterot gi rasturil na site strani. Dodeka so Nakija gi sobirav ovie rastureni raboti (pri {to se izgubeni pesni i zborovi sobrani vo edna tetrati~ka, {to podocna go zaprimetiv),349 i podocna gi vrativ vo sandukot prinudno vrzuvaj}i so konopci, dotoga{ ostanatite barale drva za ogan da bi ispekle meso koe go ponele, koristej}i pri taa prilika korba~ kako ra`aw. so ufrlawe vo ognot na nekoj aromati~en koren, pe~eweto dobilo mo{ne prijaten, za~inski vkus. Naskoro pobrzavme ponatamu kako nas ne bi iznenadila no}ta, taka prili~no brzo sme napreduvale niz {umata koristej}i za{tita elka. Za ova drvo mislam deka e planinski bor i poradi toa sum sobral tolku mnogu seme na ovoj vid. Ama vo Atina me podu~ile deka toa ne e planinski bor tuku gr~ka blagorodna elka ~ii uspravni {i{arki gubat semki i lisjata ostanuvaat samo ~okaw ukrasen so edna glavica, taka taa da izgleda kako na nejzinite granki niknuvaat dolgi pe~urki.350 Dolinata,vo koja se dvi`evme, ne vodela do Asprapotamos koja ja pregazivme bez ikakvi pote{kotii vo blizina na eden napu{ten manastir. Dlabinata na vodata ne preo|a 1 m. Ottamu se gleda seloto Lepenica (vo pravec Sever) koj zimata e nenaselen.351 Tek sega za nas nastanuvale pravi te{kotii. Doovde se dvi`evme po stazata na koja obru{uvaweto na materijalot ne bi imalo {tetni posledici. Me|utoa, odovde se dvi`evme po edna mala staza na koja bila zaledena voda koja se slivala od brdskite strani, taka da patot bil raven kako ogledalo. Mo{ne sporo sme napreduvale, bidej}i moravme da vodime `ivotni, a na nekoi mesta duri bevme prinudeni da sobirame kam~iwa i lisja, da gi nasipame po pat kako kopitoto bi imalo ~vrst oslonec. Koga se odlu~iv da trgnam niz brdoto, voop{to nesum gi zel vakvite okolnosti taka da morav da odustanam od posetata na nekoi aromunski sela prema Jug. Sum imal namera {to pred da se izvle~am od ovie planini, {to nikako ne bi mo`el da padne sneg. Po deset~asovniot mar{, nave~er, stignavme vo Kotura, dodeka leto za ova razdale~ina e potrebno sedum ~asovi. Po podolgo ~ekawe, se pojavil anxija koj `iveel vo sosednata ku}a so semejstvoto.Ni otvoril edna prizemna soba,bez iakov name{taj, vo kogo duri nemalo duri ni kamin. Bidej}i site se smrznavme, e zapalen eden doma}inski ogan, ama nas iritiraj}i ~ad ne primoral da ja otvorime vratata i za toa vreme da pripremame obed, za koj kr~marot ni donel nekokku jajca i ne{to mleko. Da bi ja sti{ale gladta, na sre}a usput, sme berele grozje i jadele. Pa ipak, po naporite na toj den i pokraj toa {to le`evme na zemjiniot pod i uprkos studot, spievme sosem podnoslivo. Sledniot den, kr~marot ni pobaral 17 franki za jajcata, mlekoto i hranata za kowite, {to, inaku, prema tamo{nite ceni, vkupno izneselo samo 3 franki. Ova za mene bilo
348

Sto~arstvo poznava sto~ari (govedari i sviwari) i ov~ari. Anti~kata istorija: varvari (sto~ari) i pirati. Varvari bile mirotvorci i za nauka, a piratite pla~ka{i. Vtori bile Eladcite i ov~arite. 349 Verojatno na avtorot mu trebalo za Vlasite da ima pobogat fond na svoe tvore{tvo, i toa go dodal. 350 Vo ledeno doba Evropa bila zamrznata, a Belcite se povlekle ju`no od 35-paralela, ju`no od Krit. Po postledeno doba se naselil Balkanot, od i preki nego Kontinentot. Do denes tamu ja nema elkata... 351 Avtorot ni{to ne ka`uva za jazikot vo manastirot: do 1767 godina bilo samo na tn.staroslovenski.

87 ipremnogu. O~igledno ova go pottiknalo Aromunot od Siraku, koj prethodniot den taka me prevaril. Me|utoa, ovoj pat ne sakav tek taka preminam preku se, mu odr`av lekcija za besramnoto negovo odnesuvawe, na {to toj ja sni`il cenata na 14 franki. Me|utoa, mu ponudiv 10 franki so {to toj kone~no i se slo`il. Pronajdov eden keraxija koj bil spremen da mi go otpremi baga`ot do Vendista, taka sa onoj baga` od Siraku ponovo mo`ev da go vratam.352 Patot najprvo vodi malo uzvodno so tekot na Aspropotamos a potoa se vitka vo pravec severo-istok vo edna bo~na dolina, na mesto na koe se najduva aromunsko selo Vili~ani vo koe stignavme po 2 ~asa. Po slednite 2~asa go vidovme seloto Krawa (ar. Kornu) od 500 ku}i i Dolen so 30 ku}i,353 koi se najduvaat nekoi 45 minuti zad prvoto, na severna strana. Dvete ovie sela Aromunite gi napu{tile u{te vo oktomvri. Ovie dolini ne se napu{teni, ne poradi toa {to zimata e premnogu ladno, tuku zatoa {to i pri malite sne`ni vrne`i prestanuva sekoj sobra}aj, taka lu|eto prosto se otse~eni i zatoa{to toga{ ne mo`e da se najde hrana za nivnite mnogubrojni stada. Ovoj predel e bogat so {uma i protkaen so brojni potoci taka da ostava drag vpe~atok i potsetuva na prijatni {umski predeli na Tirin{kata {uma. (in=tn.slovensko, R.I.)354 Samo edna{ kratko se odmoruvavme, kako na kowite bi im priu{tile mal mir od posledniot uspon preku dva paralelni lanci na Pinda, koi ~inat vododelnica izme|u Aspropotamos i Salamvrias. Ovie planini nebile pomalku strmi, niti pomalku visoki od onie preku koi pominavme prethodniot den. Isto taka ja ~ustvuvavme prijatnata za{tita na {umata do samiot vrv. Koga go ostavivme ovoj vrv zad sebe, brzo trgnavme nizbrdo, pokraj nekoe poto~e, i na krajot stignavme vo Vendista koja, ipak, e visoko polo`ena. Razdale~inata od Vendista do Kotura iznesuva 7 ~asa. Isto taka sum bil zadovolen so anot koj bil podobro ureden. (Salamvrias=salam vrias=vria{; Vendis=Vindis, Vindi{=vetrovito=visoko, R.I.) Vendista, ili kako nejzinoto aromunsko naselenie ja naziva ′Nevoden′, broi 160 semejstva. Pola ~as prema severo-zapad le`i u{te edno aromunsko selo- Kastawa, so 250 semejstva. Ovde klimata e daleku poblaga otkolku od onaa strana na brdoto. Na planinskite obronci uspeva dobro vinova loza i izvrsen pitom kosten.355 16. Kalabaka i Meteori (22. i 23. noemvri) Bidej}i ni e predivno vremeto, bez stud, ni o{lo na raka, za razlika od ona {to sme trpele prethodnite denovi, go prodol`ivme svojot pat niz dolinata. Se pribli`uvavme na blagoslovenata nizija Tesalija so svojata blaga klima vo zimskite meseci, koi slu`at kako pribe`i{te na aromunskoto naselenie na gorniot tek na rekata Aspropotamos vo koj ne doa|aat samo stada na Aromuni, tuku i Albanci, oddaleku, duri od Debar. (=de bar=bar, R.I.) Koga po 314 ~asa stignavme vo an Kastawa na bregot na rekata Salamvrias,356go posmatravme beskone~niot karavan koj ovde pominuva. Karavonot se dvi`el od Albanija i Make352

Se veli imalo Sloveni. Za niv se koristat ~etiri poimi: Anti, Veneti, Sklavini i Sloveni. Antite i Venetite `iveele vo starata era na Balkanot.Ovde stojat Vendisti=Vendis ti,Vendi. Sklavini bile oblasti, a Sklavini bile Albanija, Epir i Peloponez. A pak, Sloveni e od slovo, Bo`jo Slovo. Se ka`a: ″Na Peloponez od Makedonija, vo `elezno doba, se preselile Dorite, i tamu ja osnovale Sparta...Do denes na brigiski=brzja~ki Dor~o e kow, a i doresta=kowska boja″. Vels veli: ″Od mnogute tainstveni obredi, {to zavladeale vo poznatata doba na Atina, bile po svoe poteklo frigisko (ako ne tra~ko)″.Vels naveduva deka frigiskiot jazik bil skoro ist kako gr~kiot i makedonskiot. Herodot pi{i: ″narodot na Atina i Atika bil pelazgiski. Eden Tra~anin tvrdel vo razgovor so eden Atiwanin deka tie vo minatoto bile bra}a od ista krv″. Ova ozna~uva deka narodot vo Atina i Atika bil eden, Pelazgi,kako {to bile Tra~anite.Pa Pelazgite se tn.Sloveni i pelazgiski e tn.slovenski jazik. 353 Se govori za Vlasi, koi gi imaat site brigiski glasovi i brigiskoto dativno u... Brigite vo Mala Azija ja sozdale Frigija. Brigiskiot=frigiskiot bil pelazgiski=tn.slovenski jazik, a na vakov se poimite: Aspropotamos, Vili~ani, Kraw-a, Dolen...Spored Albancite i Vlasite, tie bile samo Pelazgi. 354 Tirinska=tir in ska,in=in:Tir bil fenikiski grad,a Fenikijcite bile Veneti so pelazgiski bogovi. Sledi da postoel grad Fenices vo makedonski Epir. Ama i Delvina kako Mesopotam=meso potam... 355 Vlasite poteknale od tn.slovensko mesto Vendista. Toa Vlasite ne go vikale istoglasno, tn.slovenski jazik Nevoden=ne voden, no nikako i na tn.vla{ki trorasen jazik. Sledi drugo vla{ko selo so ime Kastawa od kastawa=kostewa.Me|utoa,ova selo i site drugi vla{ki se na tn.slovenski,a ne na vla{ki. 356 Avtorot potvrdi deka Salamvrias=salam vrias=vria{, zatoa {to vo rekata vodata kako da vrie...

88 donija, go pominal planinskiot prevoj kaj Mecova ili kaj Kucuflena, a potoa go prodol`il patot po re~en tek na Salamvrija do mestata: Trikala, Larisa i Almira. Nasproti anot, na polovinata na vkupnite visini na brdata, le`i poslednoto, ~isto, aromunsko selo ^orani koe broi 30 ku}i, a od nego na pola ~as niz dolinata, se najduva u{te edno selo- ^ere{ koe e polaaromunsko.357 Javavme po desniot breg na rekata a podocna duri i so samoto re~no korito so mala voda, koa e mo{ne {iroko na nekoi mesta, a od leva strana posmatravme kako se izdignuva gigantska stena na manastirite Meteori.358 Odedna{ sum slu{nal iznenaden, glasen vrisok na lokomotiva.Ovoj piskav ton zvu~el vo moite u{i kako muzika. Toa bil prv pozdrav od civiliziraniot svet, koj dopiral do mene po sedmomese~no patuvawe po brdata na Makedonija i Albanija. (Albanija bila epirska, a Epir makedonski, {to go krie avtorot, R.I.) Trebalo da pominime samo u{te edno malo vozvi{enie,pred {to stigneme do rekata, koga od podno`jeto na vertikalnite, mo}ni steni se uka`al prijaten pogled na grad~eto Kalabaka. Anot vo kogo svrativme u{te sekoga{ ne poznava luksuz na krevetite, isto taka moravme sami da vodime smetka za svojata ishrana, ama i samiot pogled na postavenite masi i stolici uka`uvalo na toa deka kulturata ovde ipak uznapreduvala. Ovaa palanka imala, za svojata golemina, mo{ne dinami~en soobra}aj, oti e poslednata stanica na `elezni~kata trasa od Volos. Na ova doprinesuva i toa deka vo nego e stacioniran i eden voen garnizon. Vojnicite se oble~eni vo beli fustaneli i so dolgi dokolenici, imaat ~ohano sako, a na glavata frigiska kapica so ki}anka, oble~eni vo ~eli od crvena ko`a359 i vo odnos na turskite nezgrapni i stari vojnici koi obi~no vo pohabana obleka, ostava vpe~atok na doterani, pa duri ako ne i lu|e oble~eni kako lutki. [to tie se vo sostojba da napravat vo bajkite ne e na mene da presudam, bidej}i vo Kralstvoto Grcija sostojbata na bezbednost ne e takva da bi mi bila potrebna vojni~ka pratwa. So toa ne sakam da ka`n deka ovde ne se slu~uva razbojni{tvo (duri za nekoi slu{nav izve{tai), ama vo odnos na onie predeli niz koi sum pominal, za Tesalija, vo sekoj slu~aj, mo`e da se re~e deka e sigurno. (Palanka=falanka=falanga, koja bila brigiska=frigiska, so svoja kapica..., R.I.) Celiot nareden den se posvetiv na posetata na poznatite manastiri Meteori, pri {to me pratel Naki koj go nosel fotoaparatot. Ovie manastiri vo golema mera predivikuaat divewe na patnicite. Zadovoluvaj}i se so toa da navedam samo nekoi svoi opaski, so obyir deka Leake, Pouqueville i Neuzey, dosta toa ve}e opi{ale, a posebno {to se odnesuva osamenite kameni kupasti brda. Bidej}i starite izvori ni{to ne naveduvaat za ovie upadlivi tvorevini, mo{ne e verojatno deka tie nastanale vo sega{niot oblik tek vo ponovo vreme. Izgleda deka ovie steni se sostaveni od konglomerati porano se obru{ilo na edna terasa na rekata Salamvrias vo dolinata. Bidej}i sostojbata e neednakva tvrdost (ve}e prema svojstvo na svrzniot materijal) doa|alo do razlagawe na stenite na toj na~in {to uzdol`nite urezi se pro{irvale i ′listale′, za {to najdobro svedo~i prilo`enata slika. Se gleda edna mala stena koja se zakanuva sekoj trentutok da se obru{i, te toa bil razlog poradi {to e napu{ten manastirot na nea. Pokraj ovaa stena se najduva glavna stenovita masa od koja, ponovo, se odvoil eden blok (poradi popre~niot zasek) i sega stoi kako edna kamenita kupa na visina preku 160 m, koja e krunisana so manastirot Meteor. I ostanatite kameni kupi se formirale na sli~en na~in i bidej}i raspa|aweto na stenite i brzo prodol`uva, od prvobitno 40 naseleni manastiri ostanalo u{te samo 5. Na ova ne doprinelo samo toa da po~ivaat na nesiguren teren, tuku Vladata gi zadr`ala manastirskite dobra, ama na monasite im dava do`ivotno izdr`uvawe. Taka ponajverojatno za nekolku decenija }e se zgasniat i onie malobrojni manastiri koi sega se naseleni. Interesen e na~inot na koj se vleguva vo ovie manastiri, {to ne bi bilo mo`no bez merdevina, ja`ina ili hodnici koi gi prokopala delumno prirodata,
357 358

Posledno selo, slepo selo: slep=}or=~or=^orani, a ^ere{=~ere{-i; Vlasi od tn.slovenski sela. Avtorot ja krie vistinata, site crkvi i manastiri do 1767 godina bile na tn.staroslovenski jazik. 359 Se ka`a: ″Na Peloponez od Makedonija, vo `elezno doba, se preselile Dorite, i tamu ja osnovale Sparta...Do denes na brigiski=brzja~ki Dor~o e kow, a i doresta=kowska boja″. A ovde stoi i: ″na glavata frigiska kapica so ki}anka″. Zna~i, Tesalija bila brigiska=frigiska, {to va`elo i za Peloponez. Ama i za Atina so Atika. Makedoncite vo Atina izgradile teatri..., vo Rim kanalizacija...Makedonska carska boja bila crvena, a i carski crveni ~eli. A i sakoto=dolamata=dalamata, do Dalmata/i.

89 delumno ~ove~kata raka. Kaj manastirot Meteoron stojat visoki, ~vrsti merdevini koi se osloneti za yid i preku koi, isto taka, se najduva ~itav lanec isprepleteni i spoeni merdevini koi se spu{taat odozgora i lebdat vo vozduh. Vo manastirot Sv. Barlaama (vidi slika)360 a vo neposredna blizina na Metereon, se dospeva taka {to se spu{ta mre`a od ja`ina vo koja se sednuva i koja potoa se podignuva uvis, {to vo sekoj slu~aj ne e udoben na~in na transport. Te{ko da voop{to mo`e da se razbere kako bilo mo`no da se dovle~e materijal za izgraduvawe na ku}a na ovaa visina. Najdobro za~uvani manastiri se: Meteoron, Barlaam, Stefanos, Nikolaos i Sv. Trojstvo. Siroma{nite lu|e naseluvaat golem broj prirodni otvori vo ovie steni. Ednostavna ~atma od pru}a gi zatvora ovie stanovi prema nadvor. 17. Trikala i pat za Atina (24.- 30. noemvri) Toa pretpladne go isprativ Naki ispred sebe so dvata kowa i eden del baga` vo Trikala,361 dodeka otpatuvav so voz toa popladne. Go pronajdov Naki na `elezni~ka stanica pri prilika na svoeto doa|awe, a toj me dovel vo eden podobar an vo kogo iznajmil smestuvawe. Vo Trikala,dodu{e,postoi eden hotel,ama bidej}i sakam da stapam vo kontakt so obi~niot svet, a isti taka bidej}i sakav da ostanam nezaprimeten, ostanav vo ovoj an i se zadovolil so ednostavno jadewe. Oti, koga edna{ obrazuvanite `iteli soznaat za prisustvo na nekoj stranec, toga{ ovoj ne mo`e da se otresi od posetite i pozivite, a so toa go gubi svoeto dragoceno vreme i dobiva informacii koi, obi~no, se prika`ani vo pogre{no svetlo. [etaweto po ulicite na ovoj grad uka`uva na grad vo procvetuvawe koj ima sosema drug~ii izgled od turskite gradovi ista golemina, bar {to se odnesuva na tesnoto gradsko jadro. Trovinite imaat postojan izgled so golemi izlozi i bogati skladi{ta so evropska roba, dodeka ulicite se kadrmisani i so uli~no osvetluvawe na gas. Na eden bre`ulok prema sever le`i kastel koj, vsu{nost, e grade` od doba na Vizantija. Od negovoto podno`je te~e izda{en potok koj vo lukata na vnatre{nosta na gradot optekuva od zapadna i ju`na strana. Delot na gradot, od dvete strani na ovoj potok, voop{to ne se promenal u{teod tursko vreme. Ku}ite le`at vo bav~i zakloneti od pogledot na prolaznicite so visoki yidovi od ispe~ena tula. Me|utoa, turskoto naselenie, koe 1880. godina e proceneto na 2.000, prosto se istopilo i sega broi 30 semejstva. Nivnite ku}i gi kupile zabiloza{to Aromunite i gi prenele na svoja sopstvenost. Posetiv pove}e aromunski semejstva, kako odovde taka i od okolinata utvrdena. Mali, vo mah dvospratni, ku}ite se polni so lu|e. Vo edna takva ku}a zateknav 50 osobi koi `iveat vo zaednica. Toa se onie Aromuni koi doa|aat vamu od planinskite predeli na Aspropotamos i od pogolemi oddale~enosti i da bi za{tedile na tro{kovi se zadovoluvaat so minimalni stambeni prostor. Za mene bilo mo{ne interesno pobliski da soznam za naselenieto na Trikala, koja vo Sredniot vek bila glaven grad na dr`avata nazvana ′Velika Vla{ka′. Eden gr~ki izvor (Nikolaus Georgijades, ′Tesalija′, Atina, 1880. god.) go naveduva podatokot od 12.000 du{i od koi dve tretini se Grci, edna tretina Aromuni koi vodat poteklo od vla{kite sela na planinskiot venec Pindo. Toj dodava deka ovoj broj narastuva zimata na 18.000, koga dojdat gor{tacite. Moite nahnadni istra`uvawa, me|utoa, vo bitno go menuvaat ovoj rezultat, uz izuzetok na vkupniot broj. Ovie istra`uvawa gi sprovedov kaj mno{tvo osobi koi pripa|aat na razli~ni nacionalnosti (pa takvi nemalo, R.I.). O~igledno Georgiades go svrstil aromunskoto naselenie koe ovde trenutno se nastanilo vo gr~ko, bez obyir dali se zanaetlii ili trgovci koi potpolno go zaboravile svojot maj~in ili pak govorat so nekoja odvratna me{avina na gr~ki i aromunski jazik (kako na primer kr~mar kaj kogo sum odsednal) ili duri se ~ustvuvale kako Grci. Da ne e taka, Georgijades ne bi mo`el da go navede nivniot broj na 8.000, {to e dve tretini od 12.000. Ili duri, da zel 12.000, {to e dve tretini 18.000, ova bi bilo u{te pove}e pogre{no.Vistinski Grci te. onie ~ii pretci isto taka bile Grci, ovde nema pove}e od 600 semejstva, {to, voostanato, mi e potvrdeno od gr~ka strana, {to zna~i brojka od3-4.000.Ostanatite,takavikani ′Grci′ se helenizirani Aromuni i Albanci.362
360 361

Ovaa e str. 143, a slikata e na str. 147, so tekst: ″Manastir Sv. Barlama, desno e masiv Meteoron″. Se ka`a: Kalarites, Kalabaka...kala. I Trikala=tri kala. Devteros=de vter os: vter=vtor, de-bre... 362 Zna~i, ne se raboti za Aromuni=Nerimjani, tuku samo za Rimjani=Romejci=tn.Vizantijci, koi bile samo Vlasi=Ov~ari. Tie od vla{kite prostori so imiwa na tn.slovenski jazik doa|ale vo Tesalija vo

90 Na osnova edna zvani~na statistika, od pred nekolku godini, proizleguva deka Aromunite od Makedonija (koi ovde do{le da bi prezimile) go naveduvale gr~kiot jazik kako svoj maj~in, a ne aromunski, {to mi potvrdil dobar broj takvi Aromuni. Sigurno deka najgolemiot del na naselenie e aromunski, duri iako se zeme vo obyir samo onoj nivni broj preku leto. Seloto Perivoli, Samarina i Krawa363 emituvaat zima po 200 semejstva, a ovde doa|aat golem del naselenie od Asprapotamos. Kako {to e navedeno, osven Aromuni i Grci, postojat i turski semejstva, potoa 200 {pansko-evrejski, 200 bugarski i albanski semejstva. Prema toa, armunskoto naselenie ima najmalku 6.000 du{i, {to brojka koja vo zima se udvistru~uva. Jazikot na op{testvenata sredina e gr~ki, iako Grcite gi vbrojuvaat Aromunite po nastroenosta kako svoi, toga{ navistina imaat pravo. Voop{to ne e neobi~no da duri i den dene{en `itelite na Pertulija, Ndesija, Pira, Krawa (voop{to zemeno najgolemiot broj sela koi le`at na gr~ko tlo) govorat jazik koj vrvi od gr~ki zborovi i potaoa, odedna{, usred re~enicata prodol`at na svoj jazik. Amo, procesot na helenizacija nezadr`livo se prodol`uva vo Tesalija i ne e daleku vreme koga samo u{te sto~ari (ov~ari, R.I.) i keraxii, koi doa|aat vo kontakt so Aromunite na turski teren,}e govorat so vla{ki(romanski,R.I.) jazik.364 Vo Trikala se zadr`av eden den podolgo otkolku {to nameruvav poradi napad na groznica. Koga se ~ustvuvav podobro, pobrzav da stignam vo Atina kako, tamu na mir, bi ja provel zimata. Gri`ata za dvata moja kowa mu go propu{tiv na mojot veren Nakija, na kogo mu dadov zadatok da gi prodade, a potoa da trgne po mene bilo so morski, bilo so kopnen pat. Ako ve}e so mene gi delel opasnostite i naporite na ovie patuvawa poka`uvaj}i se kako po{ten i sovesten sluga, taka, isto taka, zaslu`uva par meseci oporavak, so toa {to pove}e pati propatil od groznica, otkolku jas. Zameruvaj}i deluval pogledot na tesaliskata nizina bez drva koja, usto, bila potpolno siva poradi izuzetnata suva esen. Tuka i tamu se gleda po koe selo ~ij izgled naveduva na zaklu~ok da se raboti za nekoj ~iftlik. Koga pominavme pokraj Kardica vo koja ima naseleno Aromuni kako lete, taka i zima365, se osvrnav po belgiskiot `elezni~ki vagon vo potraga za dru{tvo. Osven slu`benici na `eleznicata ne bilo drugo dru{tvo. Se vpu{tiv se razgovor so eden Poljak. Mi e sop{teno deka ovaa trasa lo{o se rentira. Celokupniot patni~ki soobra}aj lesno mo`e da se sovlada so tromite vagoni, a potoa za teretniot sobra}aj
mesta so imiwa na tn.slovenski jazik,kade sozdale Velika Vla{ka=Ov~arska zemja.Vo nea pove}e bile Grci.A pa za ona {to se trudi Vajgand da objasni za pruskite Aromuni nema osnova,tie i denes se Grci. 363 Navedenite sela i site drugi se so tn.slovenski imiwa,od kade poteknale Vlasite so trorasen jazik 364 ″Na ova mesto }e spomenam u{te samo edna Georgijadesova zabluda. Na stra 290, na negovata kniga za ′Tesalija′,naveduva deka Trikala e eden od malkubrojnite gradovi koi so tek na vekovo go so~uval svoeto ime. Rado bi sakal da znam kako mo`e da se objasni pretvoruvawe na oblikot ′Trikke′ ili ′Trikka′ vo Trikala ? Pa odkade doa|a nastavkata ′la′ ? Aromunskoto naselene voop{te ne go naziva ovoj grad Trikala, tuku ′Tarkolo′ a i toa e eden slovenski zbor vo zna~ewe ′krug, kolo′. Vo toa deka vo gr~kite usti ′Tarkolo′ postanalo ′Trikala′, pri {to na ova mo`e da se pridodade i turskiot oblik ′Trihala′, nema ni{to upadlivo, bez obyir na sli~nost na zborot ′sala′ (lesa), oti po narodnata etimologija, mestoto bi zna~elo ′tretpat ubav′. Najprvo, ovoj grad pod toa ime prv pat go spomenuva Ana Kamnen (Komnena, R.I.) u{te vo 12 vek, zna~i vo vreme koga slovenskite migracii ve}e se na propu{tawe na ovie prostori. Vlasite koi po Slovenite se spu{tale od Sever i koj go znaele slovenskiot jazik, go prevzele ednostavno ovoj zbor i go so~uvale ovoj zbor. Onoj koj so ova ne e ubeden, samo neka frli pogled vo Golcevata karta i seloto Trikala jugozapadno od Verija koj na identi~en na~in go so~uvalo svoeto ime i koja nema ni{to zaedni~ko so nazivot ′Trkke′ ″. Nastavkata ′la′ e tn.slovenska, a avtorovite ov~ari do{le vo Trikala. Sledi toj da ne e nivni, a nivnoto ime e novoo.Nivnoto ime bilo tn.slovensko, zatoa{to tie se odrodeni tn.Sloveni, a kako pravoslavni Grci. Muslimanite bile Turci, a Osmanite Komneni, Brigi, so k=h. Sekoj koj najdi eden materijalen naod od tn.Sloveni, preselnici od Vla{ka=Romanija, koja bila ov~arska, kako i Vlasi od Vla{ka na Balkanot, toj itno da dobie Nobelova nagrada. Sledi site prostori, isto~no od rekata Rajna, bile tn.slovenski, a vo avtorovata Prusija do denes pruskite prezimiwa se tn.slovenski. Tn.slovenski bil jazik na Belci, a Germancite i ninite Vlasi govorat trorasni jazici. So toa {to avtorot potvrduva, deka tn.slovenski zbor stanal vla{ki, toj potvrdi, Vlasite nemale svoe vla{ko, tuku tie kako Romancite, Albancite i Grcite, zaedno so Germancite bile samo edno: odrodeni Belci=tn.Sloveni.Do koga Germancite samite }e se la`at, neznam. Me|utoa, znam, deka nie Makedoncite so na{iot tn.staroslovenski }e gi obedinime divite Evropjani. 365 Kardica=k ardica=rdica=radica tn.slovensko, {to va`i za tn.slovenski=pelazgiski Vlasi, Belci.

91 ima samo toga{ koga e dobra `etva. U{te vo prednost se dava na transportnata roba i `itaricata po keraxiite, naravno vokolku ovaa ne e svrzano za brzinata. Tie doa|aat so svoite kowi do ispred skladi{teto da ja tovarat robata i ja prenesat do odredi{teto, taka so toa da otpadne pretovarot. A bidej}i, ustoa, u{te se i pouzdani i se zadovoluvaat so mali plati, mnogu da opstojat uprkos pojavata na `eleznicata. Tek od Farsala, koja la`el vo neposredna blizina na `elezni~ka pruga so ubava polo`ba vo podno`jeto na brdoto, krajolikot po~nuva da se menuva. Kompozicijata na vagonite se vitka kako golema zmija do planinskiot prevoj, otkade brzo se spu{ta prema Veletina koja e opkru`ena so {uma i otkade eden krak vodi prema Larisa. Nabrzina potoa ve}e bevme vo Volos- ishodi{na stanica na ovaa `eleznica. Fijakerite gi iz~ekuvaat strancite na `elezni~ka stanica, a vo ′Hotel d Frans′ mo`ev, po podolgo vreme, da se nasladuvam so jadewa koi se pripremeni na evropski na~in i kone~no da gi ispru`am svoite udovi vo mekiot krevet, koi ve}e se naviknati na tvrd bivak ili na gola zemja. ^ovekot brzo se priviknuva na skromi i ednostavni uslovi na `ivot na starosedelcite i veruval deka mo`e da `ivee bez potreba kako i Diogen, ama ipak, kako li tek se ~ustvuvam ugodno koga ponovo sum opkru`en so ne{to komfor. (Larisa=l aris-a, Aris=Ares, kako Lamerika=l amerika=a meri ka, R.I.) Ve}e sledniot den popladne isplovuval eden gr~ki (eladski, R.I) parabrod od lukata, te go iskoristiv da se preflam vo Pirej.366 Ureduvaweto na samiot parabrod i ishranata na nego bile dobri. Pristanavme samo vo Lamija i Halkis, oti poradi sne`nata oluja bevme spre~eni da dopolovime vo Laurion. Uz zakasnuvawe od samo dva ~asa vlopivme vo Pirejskata luka, otkade se prevezov so `eleznica vo Atina. (Ta + Atina = Tatina, R.I.) IV POGLAVIE Zimata 1889/90 1. Aromuni i Albanci vo Atina Tri polni meseci provedov vo glavniot grad na Grcija (Elada, R.I.), osven vremeto provedeno na izlet so Aromunite na Arkanija. Prvite denovi stanuvav vo hotelot ′Grad Atina′ a potoa pronajdov stan i dobra hrana vo ku}ata na profesorot d-r Hrizikopulos. Samo par dena po moeto pristignuvawe stigna i Naki so parite od dobro prodadenite kowi. Mi bilo strano da pru`am opis na Atina ili da gi soop{tam svoite zapazuvawa za nejzinite `iteli. Mojata poseta bila posveten na Aromunite i da trgnam po nivnite tragi po Atina, {to mi bilo i najpre~e nastojuvawe. Naki mo{ne brzo gi pronajduval svoite zemjaci. Toa bile prodava~i na pe~eni kosteni ili poslastici koi se dvi`ele na ulicite ili se zadr`uvale na prometnite }o{ina pe~ej}i i nudej}i gi svoite kostewa. Site, so koi sum stapil vo razgovor, vodele poteklo od Aspropotamos. Toa bile valkani momci so vispreni pogledi koi vodat najubogii `ivot: od nekoj agol mesto vo kona~i{te, so leb i maslinki kako hrana so koja se zadovolni, kako bi mo`ele da za{tedat ne{to pari. Tie gi proveduvaat vrelite letni meseci visoko vo svoite planini. Ovde ima mo{ne malku. ar. zanaet~ii, tek po nekoj ~evlar, kroja~ ili filigranski rabotnik. Ne mo`ev da pronajdam nieden ar. trgovec.Me|utoa, e sigurno deka me|u studentarijata od Tesalija i Makedonija ima dosta Aromuni. Samite po sebe se podrazbira deka ovie lu|e se naveduvaat vo zvani~nite dokumenti kako Grci. Eden od niv, Vasili Vasilaki od Vovusa, so koj se sprijateliv i na kogo mu zablagodaruvam za mnogu informacii za jazikot, se usudil sebe da se ozna~i kako ′Vlah′, koga go pra{ale za nacionalnata pripadnost. Potoa toa nego go viknale po nekolku pati i vr{ele pritisok na nego se dodeka se izjasnal kako Grk. Gospodata od upravata na Univerzitetot edino mo`at da sovetuvaat da svratat vo kafeto kaj stanicata Lauron. Tamu mo`at da slu{at so kakvi u`ivawa, ovie ′Heleni′ razgovoruvaat me|u sebno na svojot maj~in jazik za Bitola, Kru{evo, Neveska, Klisura i drugi mesta. Li~no se zapoznav na razli~ni mesta so gotovo 40 Aromuni, ama ako se veruva na podatocite na razni studenti, gi ima preku 200. Vo sekoj slu~aj, site tie, oti drug~ie ne e ni mo`no, se ogan i plamen za gr~kata rabota. Me|u profesorite pronajdov dvajca Aromuni: filolozi, g. Pantesidis od Kru{evo, koj zavzema mo{ne vlijatelno mesto na Univerzitetot, a uzgred da bide re~eno, podu~uval na
366

Pirej=pirej=troskot, koj se piri=gori za toj da se istrebi. Pirati=zapaluva~i...bile pomorcite...

92 novogr~kiot jazik367 i sestrata na na{iot car; i profesorot na istorija g. Spiridon Lampros, roden na Krf, kade negoviot tatko prona{ol pribe`i{te od Kalariti. Dvata gospodini gi zavr{ile svoite studii vo Germanija i uz ve}e poznatiot talent na Aromunite za stranski jazici, vo potpolnost zavladale so germanskiot jazik.368 Vo Komorata vo Vulija postoi samo dva aromunski delegati: Haxigaki od Pertulija i Taki Janu{ od Vendista. Iako aromunskiot element nestanuva na vakov na~in vo populacijata Atina, ipak ostanuva brojno svedo{tvo, a u{te upadlivi se neprolaznite spomenici na odu{evuvawe i spremnost za `rtva na helenizmot, kako i spomenici za bogatstvoto na nekoi ′Kusovlahi′, kako Grcite so podsmejuvawe gi nazivaat. Pred site, toa e prekrasnata Akademija, vistinsko remekdelo na graditelskata umetnost, poklon na gr~kata rabota od visoko zaslu`niot baron Sina od Viena koj vodi poteklo od Moskopole,kako {to ve}e e re~eno.Samo e golema {teta {to zaedno so ovaa zgrada ne mo`el da gi isprati i samite akademici. Sledna zgrada e Politehnikum koj e podignat za tro{ok na nekolkumina aromunski trgovski trgovci od Mecova. Kako natpis govori, zadu`binari se: Sturnar, Mihael i Helena To{ica i Georg Averof. Bra}a Averof podignale, isto taka, spomenik na Patrijarhot Arigi i na filologot Karais. Osven toa, bra}ata Averof se zadu`binari na Tehni~kata {kola za oficeri. Na dobro~initelot To{ica mu e podignat eden veli~estven spomenik od mermer na Atinskoto grobi{te, ama e sme{no toa, {to negovoto rodno mesto Mecova go izmenilo vo ′Mesovon′ kako na ovoj zbor bi mu dale pove}e gr~ki karakter. (Najpove}e kapital za sozdavawe na dr`avata Elada dale Elad~anite Bra}ata Bulgaris, R.I.)369 Pokraj Aromuni i Albanci ostavile zna~ajna zadu`bina na ovoj grad. Taka, na primer, `enskata {kola ′Arsakion′ poklon na g. Arsakija, dodeka Izlo`benata palata e poklon na g. Xape. Albanskiot element, koj e predominanten na najgolemiot del na Atina i vo Beotija, se o~uvalo u{te od poranite vekovi samo vo trgovijata vo samata Atina i toa na severnata strana na Akropola. Ovde starite `iteli u{te se slu`at so albanskiot jazik kako jazik na op{testvenata sredina na kogo me|usebno razgovaraat. Vo par navrati sum poku{uval da stapam vo razgovor so tamo{nite deca koi igrale, ama sekoga{ sum dobival odgovor na gr~ki jazik, mada sosema dobro me razbrale ona {to sum pra{al. Prema popisite na naselenieto od 1879. godina, vo Kralevinata Grcija bilo samo 58.858 negr~ko naselenie. Potpolno mi e jasno {to so ova se mislelo. Ako so toa trebalo da se re~e deka ima 58.000 dr`avjani koi ne umeat da govorat gr~ki, toga{ ovaa brojka e ipremnogu golema. Ama, ako vo taa brojka se misli na Aromunite i Albancite koi u{te sekoga{ se slu`at so svojot maj~in jazik, toAvtorot za prvpat vo Atina,1889 godina,go spomna novogr~ki jazik, katarevusa. So toa se potvrduva deka katarevusa e po 1868 godina. Me|utoa, vo crkvite i manastirite, vo koi do 1767 godina sé bilo na tn.staroslovenski,potoa preminalo na tn.vizantiski jazik. Ovoj ostanal za vremeto na Vajgand ne samo von Elada, tuku i vo samata Elada.Zna~i, katarevusa vo Vajgandovo vreme se u{te ne bil crkoven jazik. A toa {to toj ovde nego go spomenuva, od 1868 godina, pominalo prili~no vreme, i na nego da se deluva. 368 Za Germancite prv stranski jazik koi vo Germanija si go u~at e tokmu samo germanskiot jazik.Ovoj nim im bil potreben za tie me|usebno da se razberat,oti tie bez nego do denes ne se razbiraat.Se la`e. 369 Avtorot ne saka da svati, deka nemalo nacionalnosti, na Makedonskiot Polustrov imalo samo Makedonci, od 1809 godina so germanski zlostor promenat vo Balkanski Poluostrov. Tie bile samo dva verski narodi: Muslimani=Turci i Pravoslavni=Grci. Me|utoa, do 1767 godina bile Bugari. Do denes Vlasite=Vlahite se samo Grci, a ni{to drugo. Makedoncite sakale da ja vozobnovat narodnata=bulgarnata Ohridska arhiepiskopija i da bidat Bugari. Bidej}i poimot Grci i Bugari stanale politi~ki, tie pove}e ne sakale toa da bidat. Za vreme na Vtorata svetska vojna Makedoncite si sozdale svoja vlast, ASNOM...Sledi da se sozdade sé makedonsko, {to opstoilo do denes. Od avtorovata kniga mo`e da se zaklu~i, deka kako {to Vlasite skoro site stanale Grci, i Makedoncite skoro site bile Grci. Pa ova se gleda i vo juli 2009 godina vo Evropskite izbori vo Grcija i Parlamentarni izbori vo Albanija. Ne smee da se govori za nekakov strav, {to na{incite redovno go istaknuvaat, koga Makedonci vo Grcija glasale samo okolu 4.000 gr~ki dr`avjani, a vo Pustec-Albanija iako toj e samo makedonski Makedoncite izgubile. Taa e vistinata. Ama taa govori, deka vo Albanija site Makedonci ostanale, a vo Grcija preku 3/4 Makedonci, koi denes se Grci. A zna~i, samo mnogu pomal del Makedonci, nekade pomalku od 1/4 Makedonci se proterani od Grcija, onie koi se ~ustvuvale sosema inaku... Samo so prika`uvawe na vistinata, gr~kiot e dvorasen, a albanskiot trorasen jazik,Makedoncite }e si se vratat.
367

93 ga{ ovaa brojka ipremnogu mala.370 Oti, prema Filipsonovoto prika`uvawe koe e objaveno vo tn. ′Petermansovite soop{tuvawa′, prvata tetratka, od 1890. godina, samo na Peloponez ima 90.000 Albanci koi u{te sekoga{ govorat so svojot maj~in jazik.371 Ovde e golem broj na albanski studenti od Kor~a, Berat i Elbasan. Go obnoviv svoeto poznatstvo so g. Efraim Ginis da bi go izu~uval dijalektot (jazikot, R.I.) na Gegite od Elbasan, so ist onoj E. Ginis koj bil moj pratilec na izletot za pe{terata Bixuli. Uz negova pomo{ poblisku se zapoznav so studentskiot na~in na `ivot, {to, inaku, e nemo`no za pove}eto patnici. (Efraim=e praim=pravim=pravam, Ginis=gini{, R.I.) Nie Germancite gi zapoznavame od najdobra strana gr~kite studenti koga studiraat na na{ite univerziteti. Nivniot broj e prili~en. Vo prosek se raboti za mo{ne marlivi lu|e koi se pro`eti so glad za znaewe i koi svesno go koristat svojot prestoj vo tu|ina. Niz dru`ewe so aromunskite i albanskite studenti se zapoznav i so nivnite aktivnosti vo javnosta i kafanite. Ona {to ovde vidov i slu{nav ne mo`elo da odi vo prilog na mlade`ot koj studira. Iako ne se preteruvalo vo kafanskiot `ivot, ipak kartite se igrale i kocka se vrlala do dlaboko vo no}ta. Ova op~inetost na igrata gi zafa}a sloevite na naselenieto, taka da vo sekojdnevniot govor, na ulica, gostilnica, kowski stazi, mo`at da se slu{nat razgovori sli~ni na ovoj: - Dobar den ! Kako ste ? - Blagodaram, dobro. - Kako ste pominale kaj g. H ? - Dobro, mo{ne dobro ! - Dali bila igra ? - Naravno ! - Dali dobivte ? - Izgubiv 120 drahmi, zav~era dobiv 200, {to zna~i dobivka od 80 drahmi. Se ova se slu{a od lu|eto za koi ne bi mo`elo da se re~e deka navedenata suma pari ne prestavuva tri~arija, sudej}i, bar, po negoviot nadvore{en izgled. Duri i ulogata na studentite e relativno visoka. Vokolku me|u studentite zapadne nekoj razgovor vo hodnikot, gotovo mo`ete da bidete sigurni deka se raboti za politika ili za ′poubaviot pol′. Izrazot ′stru~en prostak′ koj perstavuva oblik na zamerka na germanskiot student, ovde e sosem nepoznat poim. Najpove}e {to mo`e da se slu{ne se izrazite na kritika upateni na poedini profesori. Da ne bi dobil ednostrani sudovi za studentite se odlu~iv da gi pobaram vo auditoriumot. Za ovaa primena go iskoristiv predavaweto na poznatiot profesor Kondos, klasi~niot filolog. Koga za~ekoriv vo prostranata, ubava sala, gotovo potpolno ispolnet so slu{ateli, vidov na svoe golemo iznenaduvawe, deka golemiot del na studentite imaat {e{iri na glavite, cigari da pu{at i glasno da razgovaraat. Profesorot se pojavil vo 11,12
370 371

Kako {to vo Grcija Vlasite i Makedoncite postanuvale Grci, istoto va`elo i za vo Albanija. Za da se otrgnat zabludite, se naveduva najbitnoto: Koga Makedonija podpadnala pod Rim, Makedoncite stanale Rimjani. Sledi Rimjanite da se podelat na Isto~no Rimsko Carstvo, koe bilo pravoslavno i Zapadno Rimsko Carstvo, koe bilo katoli~ko. Vo prvoto `iveele samo Rimjani, Romejci, a ne nekakvi narodi, za koi govorat evropskite avtori, koi ne si go poznavaat svoeto poteklo. Za da se potvrdi, dali imalo etni~ki narod tn.Grci e sledniot dokaz: Britanskiot patepisec Xorx Ferguson Boven vo 1849. godina ja posetil dr`avata i razgovaral so nejzinite gra|ani. Toj sop{til: ″Selanite, kako vo evropskiot del od Otomanskata Imperija, taka i onie koi `iveat na Jonskite ostrovi, vo prili~na mera go bea zaboravile svoeto poteklo i sebesi ne se narekuvaa Grci, tuku Romani, t.e. podanici na Rimskata Imperija. Tie, kako prestolnina na svojata nacija i religija go smetaa Konstantinopol, a ne Atina″. Proizleguva deka seloto Atina nemala va`nost, glaven grad na hristijanskata nacija i religija bil Konstantinopol. Site tie kako gra|ani bile Romani, a kako hristijani Grci, {to bilo sprotivnost na muhamedani (Turci). Tie go zaboravilo svoeto poteklo- helensko, oti helenski jazik stanal koine. Ova toj go potvrdil so toa {to tie kako hristijani ne go govorele koine. Zna~i, tie go govorele samo tn.slovenski jazik. Pa ovoj jazik bil na belata rasa. Za se ova da se potvrdi, se naveduva najgolemiot dokaz, sekoj narod ima po eden jazik, a samo tn. Grci ~etiri jazici (tn.Homerov, koine, katarevusa i dimotiki), {to e komedija. Bidej}i ako ~etvorica tn.Grci govorat po eden jazik, tie me|usebno nema da se razberat, {to e tragedija. A tragedi-komedija bila {to Bitol~ani morale da gi u~at trite slu`beni tn.gr~ki jazici. Nivnoto nastojuvawe bilo edno: vozbnova na Ohridska arhipiskopija.

94 ~asot, dostoinstvena starina i go zavzel svoeto mesto za katedrata. Potraelo nekoe vreme dodeka ne se vospostavilo red i mo`elo pone{to da se razbere od negovite glasno izgovoreni zborovi, ama stalni primedbi na moite sosedi, {kripat stolicite i sl. go spre~uvavalo sekoe razbirawe. Umesto da se smiri i da mu se ovozmo`i na stariot gospodin polesno obavuvawe na svojata dol`nost, ~esto go terale pone{to da ponovi od ona {to ne razbirale. Samo edna mala grupa mladi lu|e se zbila okolu nego, kako ne bi propustile nieden edini zbor.Nekoi gi prozival po ime i prezime,mu odgovoruvale na pra{awata vo koi ve}e bil sodr`an odgovorot, ili so ′da′ ili ′ne′. Nekoi studenti pravele bele{ki, a najgolemiot del od niv voop{to ne u~estvuval. Nikakvo ~udo, oti me|u slu{atelite se najduval golem broj na mladinci so de~ki izgled, koi odvaj napolnite 16. godini `ivot. Otkade treba da stigne potrebnata ozbilnost koja e voobi~aena vo germanskite slu{alnici ? Vo 11,40 ~ se razleglo glasno treskawe koe nastanalo so ogromni palici, so koi pove}eto studenti bile naoru`ani. Svojot pratilec go pra{av {to toa bi trebalo da zna~i ′sakaat nadvor′, glasno e lakonskiot odgovor. Profesorot opu{teno go izvadil svojot sat i rekol: ′Imame u{te 20 minuti′. Bukata naokolu sti{ila, taka da mo`el da prodol`i so ~itaweto, vo narednite 5 minuti, ama potoa moral da zavr{i. Neraspolo`en i poti{ten ja napu{tiv ovaa aula koja stoi na ona isto mesto na koe nekoga{ Sokratovote u~enici odu{eveno go goltale sekoj zbor na ovoj vozvi{en ~ovek. Koj e razlogot na ovaa ta`na pojava ? Odgovorot go dal g. prof. Pantesidis vo jaunari 1890. godina vo Vilij. E izlo`eno, kolku me slu`i se}avaweto od novinarskiot ~lenok, deka Grcija ima ipremnogu mnogu mali i lo{i gimnazii koi ispora~uvaat samo nedovolno pripremen i nezrel u~eni~ki materijal. Da, taka e: ′nezreli′ se studentite, ′nezrel′ e zborot koj ve}e na nekoi im bil na usnite vo razli~nite drugi priliki, a onie koi imaat hrabrost otvoreno da ja prika`at {tetata i neprilikata da ne dobijat ni blagodarnost na nacijata, ve}e moraat da se izlo`at na pogrdi i navredi na ugledot i ~esta po novinite. Me|utoa, ipak mnogu toa postanalo podobro vo ovaa mlada Kralevina, tekot na rabotata zel pravec kon mnogu podobro, trgovijata i zanaet~istvoto se vo procvetuvawe, naukata ve}e ima dobar broj prestavnici od imiwa, neograni~en i najsloboden parlamentarizam. Ama, napregaweto na nesrazmerno golem broj advokati da se do~epkaat do politi~ko vlijanie, se zakanuva da go spre~i razvojot vo celina. 2. Izlet na Aromunite na Mawana vo Akarnanija (20.- 27. januari 1890.) Prva vest za Aromunite vo Akarnanija dobiv od stariot ~elnik Bulama~e vo Kor~a (Albanija), koj vo svojata mladost li~no do{ol ovde i znael deka ovde{nite Aromuni stojat vo bliska vrska so negovoto pleme Far{erioti. Pouqueville (II, 208) govori samo za vla{ki ~obani koi zimata proveduvaat vo Akarnanija i koi tamu se nazivaat ′Pistiki′. Site moi nahnadni raspra{uvawa kaj Grcite vo Atina za aromunskite sela vo Akarnanija bile bezuspe{ni, ama vo Bedeker Grcija pronajdov podatok za vla{koto selo Sudroveli koe le`i na ru{evinite na Stratos. Zapravo od ovoj razlog odlu~iv najprvo da odam tamu. Povolniot sticaj na okolnost mi ovozmo`i da dojdam vo Patras, koj sekoja godina go sobiral tutunot na nekoj gospodin Celingas vo edno aromunsko selo vo blizina na Vrahora. So toa mi e otvorena staza.372 Vo ponedelnik, 20. januari, otpatuvav vo dru{tvo na g. Efraim Ginis. Naki nerado ostanal vo Atina. Ne mi bil potreben oti go nosel samo delot na svoite raboti koi mo`ele da nestanat vo ranecot na ple}ite. @elezni~kata pruga ne vodela niz svetlo, so sonce obsjaeni predeli na o{tri obrisi, potoa pokraj Megare, a toga{ uz samiot breg na moreto koe se presijalo vo pravecot Kalamaka, otkade lokomotivata gi osvojuvala visovite na Istmus uz brektawe i {u{tewe. Vo Korint sakavme da go so~ekame naredniot voz, kako vo me|uvreme bi mo`ele da go posetime Akrokorint, ama nas ne zavelo izvrsno vino vo edna idili~na kafana na `elezni~ka stanica, {to nas ne zadr`alo ne{to podolgo od planiranoto, taka da odlu~ivme da go razgledame izgraduvaweto na kanalot, koj toga{ be{e obustaven poradi nedostatok na sredstva i pru`al `alosen izgled.
372

Se veli za Vlasi, a navedenite imiwa se tn.slovenski: Bulama~e=bula ma~e, Pistik=pistik, pi{ti ik=samo tn.slovenski sufiks, Sudrovel=sudrov el, Stratos=s trat o s, Patras, Cel in gas, Vra-h-ora...

95 Slikata na predelot postanuvala se poprijatna koga go prodol`ivme patot niz poznatiot vinograd vo blizinata na Korint vo koj vladeela naj`iva aktivnost. Me|u rabotnicite se zapazuva golem broj na Gegi od Severna Albanija, posebno od [amrija (Sv. Marija), na koi ne im e mrzok vakviot pat ne{to da bi zarabotile. Koga dojdovme do Patras pronajdovme dobar i eftin sme{taj vo hotelot ′Patras′, ~ij sopstvenik e nekoj Holan|anin. U{te istata taa ve~er mi uspealo da dobijam pismo so preporaka za g. Celingas od Surovelija. Pismoto mi go dal ~ovek na kogo bev upaten. Slednoto utro otplovivme so parabrodot za Misolongi. Na brodot e prevozen i eden broj na kaznenici so koi nekoi od patnicite razgovarale gotovo poverlivo. Poradi plitkite pla`i i dlabokiot gaz na brodot, ovoj moral da se dr`i ponatamu od bregot. Patnicite od brodot preo|ale vo eden golem edrewak koj gi dovezuval do bliskiot breg, a od ovoj bi preo|ale vo ~amcite koi brodarite gi izvlekuvale, uz golemi napori, na pristani{niot dok. Ottamu se vozevme so koli po drumot koj vodel vo maliot grad so `iv soobra}aj, rabotno mesto Trikupis. (Trikupis=tri kupis=kupi{, od kup=kip, Kipar=Kupar=Cuprum, R.I.) Odma po ru~ekot trgnavme so ′landrauer′ so dvajca gospodini koi imale ista cel na patuvawe prema Vrahorija. Patot vodi vo severozapadniot pravec po obod na brdoto Cigos, na ~ii obronci primetiv ubogi kolibi na aromunskite pastiri od plemeto Far{erioti, koi vo ovaa blaga klima ja proveduvaat zimata so svoite stada.373 Toa se Pistiki za koi Pouqueville izvestuva. Potoa pominavme niz edna klisura vo pravec Sever koj e graden od glatki vertikalni steni. Na sredina se najduva an i kapela kade boravel Klauzer koj imal izuzetni zaslugi vo osloboditelnata vojna za gradot Misolongi.374 Gradot bil opkolen od turski brodovi od morska strana, a od kopnena strana pod opsada go dr`ele divite hordi na Omer Pa{a Verion. Ama odu{evenite gr~ki braniteli, a posebno Marko Bocari so svoite junaci od Sulija, se branele kako lavovi taka opsadata se odol`ila vo nedogled. Kone~no otpo~nale pregovorite kako bi se dobilo vo vreme. Na sre}a, vo me|uvreme se pojavila gr~ka flota, gi rasterale turskite brodovi i vo gradot dovezle `ivotni namirnici i municija koja bila sosem na izmak. Pod vakov razvoj na nastanite, Omer Pa{a Verion odlu~il da go zavzemi gradot so lukavstvo, a ne so sila. Se povlekol so svojata vojska. Koga, na Bo`i}, hristijanite se sobirale vo crkvata da bi se zablagodarile za osloboduvaweto od neprijatelot, Turcite odedna{ se pojavile na uri{ da go osvojat gradot, i toa navistina bi im uspealo da ne bil eden monah vo klisurata koj na vreme gi videl,
Cigos, Cigani, cigansko brdo a so vla{ki kolibi, kade bile dovedeni ovcite za tamu da prezimat... Eladcite ne se borele za Elada, tuku sve{tenicite i razbojnicite. Vtorite se borele samo da si go za~uvaat svojot imot, a na dr`avata ni{to da ne i pla}aat. Sledi popovite se borele protiv Islamot= Turcite, koi kako pravoslavni Romei=Rimjani bile samo Grci, a razbojnicite samo da stanat pobogati. Pa nikoga{ vo Elada ne `iveel drug narod razli~en od narodot vo Makedonija, koj govorel samo tn.slovenski, a vakov bil ruskiot, koja ja oslobodil Elada, a ne nekakov tn.eladski narod. Tokmu zatoa Votson misli deka vo 18 vek pravoslavieto se istovetuvalo so Grcite. Tie ″ne se narekuvale so ′klasi~noto ime Heleni′, tuku so vizantiskoto ime za Rimjanite- Romei, odnosno so turskiot oblik ′Rum′. Zborot ′Helen′ naskoro bil prifaten kako ime za gr~kiot narod. Terminot ′elinizacija′, zbor koj vo sebe go spojuval i poimot gr~ka civilizacija i cela gr~ka zaednica na svetot zapo~nal da se upotrebuva me|u politi~arite i me|u intelektualcite″. ″Na gr~kiot poluostrov izbilo vtoroto vostanie pod vodstvo na mesniot namesnik, koe ne bilo ugu{eno. Borbite se vodele na Peloponez, vo Rumelija i na ostrovite od 1.821 do 1.826 g. Na krajot golemite sili ja spasile Grcija, spre~uvaj}i go obidot na egipetskata flota i vojska koja sultanot ja povikal vo pomo{ da se osvoi Peloponez, a posebno Rusija koja zavojuvala so Turcija vo 1.828 g. i ~ija vojska stignala do Misolungija vo avgustot 1.829 g. So Londonskiot protokol od 3 fevruari 1.830 g. Grcija bila priznata kako nezavisna dr`ava. Nejzinata teritorija bila ograni~ena na Rumelija, Atika i Peloponez i so zapadnite egejski ostrovi″. ″Postoela gr~ka dr`ava, ama trebalo da se sozdade gr~ka nacija. Se javil kompliciran problem so jazikot. Korais imal namera da sozdade nov jazik, obogaten so elementi na anti~koto minato. Vo novata dr`ava noviot ve{ta~ki jazik naskoro go prifatile re~isi site obrazovani lu|e- i progresivni i konzervativni. Toj ′~ist′ jazik, na narodot ne im bil razbirliv i tie prodol`ile da zboruvaat so svojot govoren, naroden jazik. Vo drugata polovina na vekot po~nalo da se zalaga za govorniot. Vo umetni~kata kni`evnost preovladuval govorniot, ama vo novinarstvoto i slu`beniot, prednost dobil ′~istiot′. Polemikata traela i vo trettata ~etvrtinata na dvaesettiot vek, iako govorniot neprekinato zajaknuval″. Sledi, vo Elada se govorel pelazgiski=varvarski=tn.Homerov=tn.Platonov=tn.slovenski j.
374 373

96 pobrzal prema gradot kolku nozete go nosele i gi alarmiral branitelite. Na ovoj na~in gradot go izbegnal zakanuva~kiot kob.375 Koga se stigne najvisokata to~ka na klisurata, patot vodi (po eden zavoj) vo ravnica do anot, otkade postepeno se skrenuva i postepeno se iska~uva se do Vrahora. Otsednavme vo ovoj golem an koj go dr`i eden Albanec. Sopstvenikot se pogri`il za toa da dobieme kona~i{te vo edna druga ku}a. Odma po~nav da se raspra{uvam za Aromunite od Surevelija i soznav deka osven ovo selo, postojat u{te sela ~ii sopstvenici go nosat imeto ′Celingas′ i mora da se rodnini. Me|utoa, odma soznav {to bilo posredi. Grcite od zborot ′^elnik′ koj ne go razbiraat, napravile zbor Celingas, za koj smetale deka e li~no ime, dodeka ovoj naziv, vsu{nost, ozna~uva ~elnik,stare{ina,te. polo`ba vo eden aromunski rod (ar. falkare). Ovoj zbor e slovensko poteklo, a osven toa vo Makedonija se slu{a i turskiot zbor ′kehaja′.376 Rodovskoto ustrojstvo od ~elnikot porano bilo rasprostraneto gotovo sekade ama se pove}e i pove}e se raspa|a vo korist na samostojnite semejstva.Pak ipak,vakvo ustrojstvo mo`e da se pronajde kaj nomadskite Aromuni- Far{erioti i se o~uvalo vo odredena mera. I vo Akaronija koja sum ja obikolil,isto taka se sretnuva vakvo ustrojstvo, te zatoa }e go prika`am vo glavnite bitni crti i na na~in na koj toa u{te e vo upotreba kaj Far{eriotite.377 ^elnik ima od 20 do 200 semejstva pod sebe (Far{eriotite ka`uvaat ′izad sebe′) koj e gotovo neograni~en gospodar.378 Nivnoto bogastvo i edin izvor ishrana go ~inat stadata koi lete se napasuvaat vo planinite, a zimata vo dolinite, ama sekoga{ vo razli~ni mesta, bidej}i tie nemaat sopstveni planinski pasi{ta kako ostanatite Aromuni, tuku moraat da go zakupat ova pravo od drugite. Toa e i razlog poradi kogo ova pleme ne raspolaga so solidno gradeni ku}i, pa duri ni za boravokot vo tekot na zimata, tuku prebivaat vo kolibite od vrbovi ili rogozni pletiva ili vo kolibite od lesno drveni konstrukcii so slamen krov i site tie imaat naziv ′kalivi′.379 Se selat vo onie pravci vo koi gi ispra}a ^elnikot. Isto taka, ~elnikot go pla}a porezot, carinata i ostanatite prinadle`nosti, dodeka nemu ~lenovite na zaednicite za sekoja ovca mu pla}aat 20 pari. Koj ima pove}e od 20 ovci ne treba ni{to da ne pla}a. Me|utoa, najgolem del na ovie stada mu pripa|a na samiot ~elnik,a me|u niv ima i takvi koi poseduvaat i do 10.000 ovci.Ma{kite imaat obvrska da gi napasuvaat ovcite i kozite, dodeka jagninata se napasuvaat odvoeno od ovcite. Sekoj ma`- ov~ar dobiva 3-5 turski lori i eden par (~evli=konduri, R.I.) cipeli (′caci{i′) za pola godina, koj se smeta od Sv. \or|i (vo april) do Sv. Dimitrija (vo oktomvri). Osven toa, sekoj ov~ar dobiva od esen kaput od kozjo krzno (′tumbar′) koj e nepromo~iv i so koi lu|eto mo`at da gi provedat ladnite ve~eri na otvoreno bez iakvi posledici. Sekoj den im se dava po edna oka bra{no, a na dvajca se dodeluva 6 kozi ~ie mleko im pripa|a niv. Na sekoj 14 dena ili nekoj den podocna, ~elnikot im dava edno jagne. Vokolku ov~arite sakaat da jadat meso, osven koga zvani~no dobivaat, moraat da go ukradat, {to dosta se slu~uva.380 Me|utoa, ova obi~no se raboti uz do″Deloto na ovoj monah od klisurata go ovekove~il eden Aromun od Siraku vo svojata pesma koja e naveduva Konstantin Kristali, Atina 1890. godina. Jazikot koj e koristen vo ova delo mo{ne e interesen za filolozite, bidej}i se smeta izvirno narodno. Na`alost, ovoj talentovan, mlad avtor nedavno umrel″. Poimite bile tn.slovenski, a slu`ben jazik do 1767 godina bil tn.starosloevenski. Sledi kolonizirawe na Arnauti. Bile sozdadeno dvorasen gr~ki, trorasni turski, albanski i vla{ki jazici. 376 Surovel=surov el, Celingas-celin gas, ^elnik=~elnik...se tn.slovenski, ama i anti~ki=etni~ki makedonski. ^elniku bil vo upotreba kaj anti~kite Makedonci, koj ne ozna~uval stare{ina istoglasno tuku ~ovek koj e na ~elo, ~elnik. Sledi deka poimot ^elnik go razbirale Makedoncite, Grci pripadnici na Carigradskata patrija{ija, a vakvi bile Vlasite=Ov~arite. Bidej}i ovde{nite poimi bile tn.slovenski, Vlasite bile samo odrodeni tn.Sloveni. A ova e i so falkare=fal kare: fal=pal kar=kar.Koga razbojnicite (Eladcite, Albancite i Vlasite) pal=palat se e gar=`ar, sledi kar=crno. 377 Avtorot potvrdi,Vlasite bile anti~ki=etni~ki Makedonci, koi se odrodeni od tn.slovenski jazik. 378 Bidej}i ozna~uvalo ″izad sebe″,te. zad sebe,~elnikot si bil samo ~elnik,a ne avtoroviot stare{ina 379 Nazivot ″kalivi″ si e kaliv, od kal, koga kolibinite yidovi...bidat prema~kani so kal, da zaptivat. 380 Avtorot potvrduva, Vlasite bile samo ov~ari, a nikakov narod, za kogo se zalagaat Prusite, duri so trirasen jazik, kako Germancite. Germanci bile Gotite, koi bile Tatari, kako Arnautite,a od ovie mongolskite zborovi se kaj Germancite...Ungarcite, Turcite, Albancite i Vlasite. Albancite i Vlasite kako ovari imale kozja sakma, koj se vikal tumbar, na tn.slovenski jazik. A tie morale i da kradat
375

97 govor na ov~arite na razli~ni stada, taka da e na {teta samo na nivniot ~elnik, a ne i na tie samite. Prinosot vo volna isklu~ivo mu pripa|a na ~elnikot, so {to toj obezbeduva potrebna svota na pari za razli~ni izdatoci. Izuzetno, toj mo`e da go predade ka~kavalot i puterot, ama vo ovoj pogled postojat razli~ni odredbi od rod do rod. ^elnikot, isto taka, gi re{ava sporovite i na negovite presudi sekoj mora da se povinovi. Vo ponovo vreme ~elnikot go izgubil pravoto da kaznuva, dodeka porano mu pripa|alo da odlu~uva za `ivot i smrt. [to se odnesuva padot na standardot na `ivotot i negovite uzroci, za ova ve}e govorev na 134. strana. (Puter=buter se vadi so butawe na mlekoto:buta=butni..., R.I.) 3. Suroveli381 Vo sredata utroto prodol`ivme pe{ pod vodstvo na eden Grk koj dobro go poznaval ovoj teren. Po eden `iv mar{ od 21/2 ~as po podobriot pat stignavme do noviot `elezen most koj se najduva vo blizinata na seloto Spalaito, a koj e podinat uz ogromni materijalni izdatoci da ja premosti rekata Aspropotmaos. Po kratko zadr`uvawe kaj vojnata stanica prodol`ivme so ovoj pat koj vodi preku Jug. Vojnikot od na{ata pratwa toga{ ne povel so edna staza kon vozvi{enieto kade se najduvalo seloto Surovel, prvo aromunsko selo, koe e oddale~eno ~as vreme od mostot. (Vlasite poteknale od tn.slovenski prostori, R.I.)382 Suroveli broi 90 semejstva i pripa|a na ~elnikot Jankas. Ovoj ~ovek e sopstvenik na ku}ata, zemjata i stadata so koi del na ovde{nite mladi lu|e se dvi`at vo leto prema gorniot tek na rekata Aspropotamos, a da pri taa prilika na preo|a turskata granica. Drugiot del na naselenie ostanuva so ~elnikot vo selata da bi ja obrabotuvale zemjata koja e prili~no razu|ena. Prevashodno se odgleduva tutun i ka`uvaat deka tutunot koj doa|a odovde i od oblasta okolu Vrohora e najdobar vo cela Grcija. Godi{no vo Suroveli se proizveduva okolu 15.000 oka a vo obli`noto selo Ohtu okolu 6.000 oka tutun, {to se zama{ni koli~ini koi pripa|aat na ovoj ~elnik, oti, mada toj `ivee mo{ne skromno, ipak i prema na{ite merila e imoten ~ovek. Ovie ku}i so del ~inat prizemni kolibi. Nekoi se izgradeni od kamen. Samo ~elnikovata ku}a e edna dvospratnica. Pokraj nea, se najduva edna druga, dolga i poniska ku}a so patosiran pod vo koj najdovme smestuvawe. Uzre|we na ovaa ku}a e najednostavno {to mo`e da se zamisli. Osven masa, koja e zaka~ena za yidot, nema nikakvi delovi na name{taj. Me|utoa, koga nekoj dojde na poseta, toga{ podot se prekriva so ubavi tepisi koi gi tkaat ovde{nite `eni. Ona {to e svojstveno so aromunskite (ov~arskite, RI.) tepisi e toa deka edna nivna strana e gusto prekriena so resi dolgi okolu 8 sm, koi so razli~no upotrebeni boi formiraat ednostavni, pravoliniski ili kvadratni oblici. Na yidovite se najduvaat nekolku debeli jastuci koi vo kombinacijata so tepisite ~inat krevet. Dodu{e, vo ovaa soba se najduva i kamin, ama toe mo{ne malku se upotrebuva oti klimata e takva da e retko neophodno potpaluvawe na ogan, so toa {to gotveweto na hranata naj~esto se obavuva nadvor. Edinstven kuhinski pribor i uredi pravat: trono`ec (stalok ili podmetuva~ koj odi vo `arot), nekolku {erpi, tigaw, ra`en i ro{til. Po ve~erata, koja se sostoi od jagne{ko ispe~eno na ra`en, posednavme vo golem krug. Se peele aromunski pesni koi vo najgoolem del mi bile poznati. Zapi{av nekoi koi mi bile nepoznati.383 (Sporedite so ′Aromuni′, II tom, str. 174) kade isto taka bilo zbor za osobenosta na tamo{niot dijalekt). Toga{ ~elnikot naredil da se dovedat dve devoj~ina od 12 i 14 godini da ni otpeat pesmi koi se so~uvani od svojata biv{a domovina.384 Ednata devoj~ica bi otpo~nala pesmata so visok ton a drugata bi ja pratela so neznaten ponizok ton, potoa tonot postepeno opa|al dodeka intervalot ustali na terca vo koj dvete prodol`ile da peat. Toga{ ednata istrajuva na visokiot ton a drugata vo isto vreme, po~nuva da go pee tekstot na melodijata vo brz ritam, pri {to pesmata se zavr{uva taka da tonot naglo se spu{ta i go prevzema oblik na govor. Za ova vreme, site prisatni ja pratat pesnata so dlabok ton, bez obyir dali toj ton e skladen so osnovnite solo tonalitet na pe381

″Vo vrska na ova da se sporedi topografskata skica koja sum ja prilo`il uz separatot pod naslov: ′Poseta na Vlasite Mawani vo Akaranija′ vo ′Globus′, kolo 63, br. 6, str. 88″. 382 Aspropotamos=a s pro potamos; Spalaito=s palait, i spolait=s polait; Surov el...sé tn.slovensko. 383 ^udna rabota, Vlasite ni{to svoe ne zapi{ale, a toa go napravil Prus, koj bil odroden tn.Sloven. 384 Pa ″biv{ata domovina″ bila so tn.slovenski imiwa, so crkvi so tn.staroslovenski jazik, na Belci.

98 smata ili ne. Vakvoto peewe na mene ostavilo dlabok vpe~atok. @ivo `alev {to ipremnogu sum golem diletant koga nemo`ev da gi zapi{am se ona {to slu{nav. Ama, mi se ~ini deka i na profesionalniot muzi~ar bi bilo mo{ne te{ko muzi~ki da se fiksira na vakvo peewe, oti vladee apsolutna sloboda vo odnos na ritamot.Potoa,~esto se javuvaat kratki intervali kako polutonovi koi izgleda da go ostvaruvaat pottiknuva~koto dejstvo na slu{atelite, kaj niv sozdavaj}i nestrpenie, ama ipak, ne i neprijatno raspolo`enie. Ovie devoj~ici nas ni otpeale tri razli~ni pesmi, koi pove}e pati mi gi ponovuvale, ako bi mi uspealo da ja utvrdam tonskata lestvica. Mi izgleda deka ova lestvica ima golema sli~nost so lestvicata kaj Ciganite, bidej}i vo dvata slu~aevi se javuvaat dva izrazita dolga intervala.385 Taa glasi: g, a, b, cis, d, es, fis, g. Naj~udno bilo toa koga na ovie devojki mu ja otpeav na{ata prirodna molska lestvica, tie ne otpo~nale so osnovniot ton, tuku so kvintit, taka da nivnata lestvica izgledala vakva: d, es, fis, g, a, b, cis, d. Za~uduva~ko vo ovie pesmi bilo i toa, deka tekstot ostanal potpolno nerazbirliv, kako za pea~ite taka i za slu{atelite. Mo`ev da razbera mnogu albanski zborovi, ama duri ni mojot pratilec Albanec Efraim Ginis ne uspeal kontekstualno da go razbere tekstot. Nema sumwa: vo Ali Pa{inovoto vreme, koga ovie lu|e ja napu{tile svojata postojbina vo Sredna Albanija bile vi~ni na albanskiot jazik, kako vostanatoto i drugite Aromuni. Me|utoa, bidej}i od toga{ pominalo nekolku decenii i za toa vreme ne se vra}ale, popoleka po~nale da go zaboravaat ovoj jazik, ama pesnata ipak e so~uvana, mada e mukla i okrwena.386 Ovie lu|e ne umeat da navedat nekoj to~en podatok za svoeto porano prebivali{te, tuku edino deka do{le od Sever. U{te pred {to ovde stalno se nastanale, odr`uvale odnosi so lokalnite `iteli oti ovde doa|ale da prezimat so svoite stada. Potvrda za ova pronajdov i vo narodnite pesmi koi gi sobrav vo Albanija vo koi se naveduva ova oblast Ksiriomerija (=k siro merija,R.I.)so selata koi i pripa|aat.(Sporedi so:′Aromuni′,II tom,strana 64 i 101). Oblekata na `enite e starodevna i sli~na na onaa kaj Far{eriotite. Tie isto taka nosat fes (~upare) so ′~i~eroan′, {to e edna bela marama vmotana okolu nego,i sini ′{iguni′ so beli prugi, dodeka preku ramenata nosat edno par~e ~ohe ′~ipa′ koe go pokriva gornite delovi na rakata. Na Sever na Pind ovie Aromuni gi nazivaat ′^ipan′, ama tie za toa samite ni{to ne znaat. Vo svojot dijaekt samite sebe se nazivaat ′Aromen′, dodeka Grcite od okolinata gi vikaat ′Karagunidi′. Vo pogled na oblekata i obi~aite na Aromunite na ovaa oblast se najbliski na Far{eriotite. (Karagunid=kara gunit=vunit, guna=vuna=volna, R.I.)387 Slednoto utro ja posetiv ru{evinite na Stratos vnatre vo koi e podignato selo. Se raboti za pole pod ru{evinite koe delimi~no e raskr~eno da bi se dobila obrabotliva povr{ina. Od grade`ite ni{to ne e so~uvano osven delovi na visoki i {iroki gradski yidovi na zapadnata strana. Se iska~iv na edna golema stena oblik kvadrat, koga iznenadniot prizor gi zaustavil moite ~ekori. Vo eden agol, koj go obrazuva yidot i izleznata kapija, stoele 20 bosonogi, ubogo oble~eni de~iwa, a ispred niv eden ~ovek vo fustaneli i so fes koj maval so edna dolga {iba. Predmene bila {kolata, koja se odvijala vo januari mesec, vo slobodniot prostor me|u ru{evinite na ovoj anti~ki grad.
Se istakna ″brdoto Cigos″, a ovde ″golema sli~nost so lestvicata kaj Ciganite″. A pa ova e najnovo. Avtorot potvrduva, Albancite i Vlasite imale isto poteklo, od Sredna Albanija, a cela dene{na Albanija bila vo makedonski Epir, vo kogo sé bilo na jazikot na Belcite, tn.slovenski. Ovoj jazik se promenal samo po 1767. godina, vo kogo imale vlijanija koine, latinski i arapskiot na mnogu islamiziranoto epirsko naseleni. Toa zelo masovnost so makedonskiot Epirec Ali Pa{a Janinski. Spored navodite na avtorot, proizleguva, dotoga{ jazikot na Epircite (Albancite i Vlasite) bil ist, a Vajgand veli,tie bile ″bra}a″. Sledi po Ali-pa{inovoto vreme pove}e se promenal jazikot, duri toj mnogu pove}e se koiniziral,latiniziral,arabiziral,ama i mongoliziral so masovnite kolonizacija na kavkazko-crnomorskite Albanci- Arnauti: Albancite i Vlasite od 1767 godina se odrodeni tn.Sloveni. 387 ^upar=~upa-r; ^ipan=~ipa n; ~ipa: ~ipa=~upa, ~ipka...;~i~eroan=~i~ero an: ~i~ero=~i~e r o, na~i~eno, na~i~kano...; Aromen=a romen; Romej=Rimjan. Se ka`a:″so vizantiskoto ime za Rimjanite- Romei, odnosno so turskiot oblik ′Rum′.″. Sledi Rim=Rum=Rom, Roman=Romen; Karagunid=karagunit=kara gunit=gun it, karaguna=crnaguna; Karaka~an=kara ka~an; Far{eriot=far {eriot: f=p, par-at,a i {=s... Vidlivo e deka sé {to avtorot govori, sé toa se odnesuva samo za Romejcite, so glaven grad Carigrad.
386 385

99 Vnimatelno se pribli`uvam na ova mesto kako bi ja soslu{al nastavata na ovaa interesna {kola. Nastavnikot obrabotuval desette Zapovedi na gr~ki jazik, pri {to u~enicite me|usebno razgovarale i pravele vicevi za svojot nastavnik na aromunski jazik, koi, o~igledno, toj ne gi razbiral. [ibata se spu{tala na onoj koj bi postanal ipremnogu razigran. Na`alost, moeto prisustvo mu padnalo voo~i na edno dete koe se svrtelo kon zvukot na kamenot koj padnal i namah site glavi se svrtele prema mene, a nastavnikot brzo go zavr{il ~asot. Do{ol do mene i se po`alil na lenosta na ovie deca i svojata mala plata od 4 napaleoni godi{ne, koi, vo sekoj slu~aj, ne e vredna napomena. Osven toa, imal pravo da naizmeni~no da doa|a na jadewe vo semejstvatana svoite u~enici. Za stan ne moral da se gri`i oti ionaka naj~esto spiel nadvor ili ve}e kade mu se sakalo. Nikoj ne go odbival. Ovaa {kola se odr`uvala vo ku}ata na ~elnikot samo pri nepovolni vremenski uslovi.388 Nastavnikot potoa me odvel na drugiot kraj na ru{evinite kade se najduvale devoj~ici. Tie pod vodstvo na svojata nastavni~ka bile zafateni so ra~na rabota, {trikawe i vez na laneno platno i isto taka govorele aromunski. Tamu izdr`av samo eden trenutok oti se najduvav vo blizinata na poleto, koe upravo bilo natopeno so rasipana i smrdliva voda, {to o~igledno ne im pre~elo na ovie devoj~inski nosevi. Ostanatite tamo{ni aromunski sela imaat isto taka lo{i {kolski uslovi ili, pak, voop{to nemaat {koli. Jadnite Aromuni ! Da `iveat vo Makedonija, odma bi ispratile nastavnici i nastavni~ki da {to pred postanat Grci. Ama koga edna{ pripa|aat na Grcija, nikoj pove}e ne se gri`i za niv, tuku tie samite treba da se staraat za svojata omladina.389 4. Ohtu, Kacaros, Ku~obina i povratok Podocna otidovme so na{iot gostilni~ar Jankas prema Jug vo seloto Ohtu vo nizinata, koja broi 70 semejstva i koja pripa|a na ~elnikot Niki Pangu, kade ni posakale srde~no dobrodojdvte i ne gostile so jagne{ko pe~ewe. (brigisko=brzja~ko dativno u, R.I.) Po jadeweto go prodol`ivme patot, pregazivme nekoj potok vo blizina na edna vodenica i potoa se dvi`evme niz dolinata koja bila pod tutun. Na eden del na patot pominuvavme niz podivenata {uma vo koja le`elo na iljada oboreni i raspadnati stebla, potoa pominavme pograj ezeroto Liguvica od desna strana i uspeavme na eden strm ama nizok hrast od ravnica, na koe le`i seloto Kacaros. Ova selo e oddale~eno 11/2 ~as od Ohtu. Seloto Kacaros go nosi imeto po svojot ~elnik. Bidej}i ~elnikot ne bil doma, me odvele vo anot. Tamu se sobrale ma{ki, koi odavno go zaprimetile na{eto pribli`uvawe na dolinata, i koi gi terale znati`elbata da soznaat koi se strancite. So nim govorev na gr~ki jazik a so svojot pratilec Efraim na albanski jazik, {to za niv zvu~elo kako francuski,390 te taka imav zadovolstvo da gi slu{am kako za mene razgovaraat bez zazor oti niti slutele da go razbiram ′omrznatiot′ aromanski jazik. Edino mislele deka sum vraboten vo blizina na izgradbata na `eleznicata, drugi bile na mislewe da treba da se gradi nov pat, a treti, ponovo, deka sum do{ol da go zgolemam novovovedeniot porez {to ja v`e{ti atmosferata i po~na da pa|aat te{ki i zakanuva~ki zborovi protiv mene. Vo toa se pojavil ~elnikot kogo go osloviv na aromunski jazik,mu prenesov pozdravi od seloto Suroveli i Ohtu i go zamoliv za preno}i{te. Odedna{ zamrele site povici so batina sa me isteraat od seloto, ili da me kamenuvaat, a ona malku od niv koi me branele, se zbli`ile u{te poqubezno okolu mene. Kacaros broi 90 semejstva, a na 11/2 ~as od nego, vo pravec Zapad, le`i seloto Bu{a so 50 semejstva, a 30 minuti ponatamu selo Nu{as so 30 semejstva. Ve}e slednoto utro go prodol`iv patot za Ku~obin. Go vrativ svojot voda~ od Vrahorija bidej}i narednata delnica na
388

Vlasite do 1767 godina bile tn.Sloveni, potoa so trorasen jazik. Duri dvorasniot gr~ki ne go razbirale. Tie ne sakale da bidat Romanci, tuku Grci. Do denes se veli: Vlavot e siromav, a Grkot bogat. 389 Avtorot potvrdi, bidej}i Vlasite bile Grci, Carigrad za niv ne se gri`el tuku za Makedonija, ~ii Makedonci sakala da gi grcizira. Ne slu~ajno, jas kako dete bev vospitan, da ne sakam da bidam Grk niti Vlav tuku Sloven. Sledi vo petto oddelenie da si go promenam imeto Hristo vo Risto: za mene Hristo be{e gr~ko i vla{ko ime, a Risto slovensko.Vo sredna pomorska, ma{insko-tehni~ka, vojna {kola vo Pula, 12-ta klasa, doznav, poimot Sloveni bil politi~ki: Hrvatite i Slovencite ne sakale da bidat Sloveni, tuku Iliri, zatoa{to Slovenite bile odvratna rasa: Ilir i Sloven bile sinonimi.Tamu gi vidov pomorskite karti, deka Evropa ne bila naselena. Evropskite doma{ni `ivotni se balkanski. 390 Francuskiot bil latiniziran tn.slovenski jazik na Belci. Vakov zvu~el albanskiot, a i vla{kiot.

100 patot ne mu e poznata. Me|utoa, premnogu docna utvrdiv deka od ranicata mi go zede priborot za jadewe, verojatno kako uspomen od mene. Uz ne{to napori, pronajdov edno mom~e koj sakal da ni go poka`i patot niz {umata. Na razli~iti lu|e na koi pred toa mu se obra}av, ednostavno odbile da me vodat poradi lenosta, iako im obe}av dobra napojnica. Vo Ko~obina stignavme po skoro 2 ~asa. Seloto le`i na isto onakvo izvi{uvawe kako i Kacaros. Ku~obina e najgolemo od ovie aromunski sela i broi 150 ku}i.Pokraj ova ime,seloto go nosi i nazivot Mawana, a po nego se naziva i cela ovaa oblast. Ona {to pa|a vo o~i e da na ~elo na ova zaednica ne najduva ma`, tuku edna `ena, vdovica, ′~elnikoawa′391 koja }e vladee mesto dodeka nejziniot sin odraste. Na Sever na ovaa oblast vakov slu~aj bi bil potpolno nemo`en, bidej}i mestoto na umreniot ~elnik bi go prevzel najbliskiot ma{ki srodnik do proglasenata polnoletnost na ~elnikoviot sin. Kaj Aromunite pastirovata `ena generalno zavzema mo{ne podredena polo`ba, pa duri kaj niv u{te ne se ispolilo vlijnieto na Grcite od okolinata, ama, ipak, toj se voo~uva i po toa {to devojkata pove}e ne se krie, kako {to inaku e voobi~aeno. Ma`ite leno sedat po cel den zaedno i se son~aat, dodeka za toa vreme `enite obavuvaat najgolem broj na raboti. Li~no sum gledal `eni koi se~ele drva i orale. (^elnikoawa=~elnikovawa=~elikovana, R.I.) Na ~as vreme zapadno od Ku~obina le`i seloto Gakia Pipa so 54 ku}i, koi pripa|aat na zetot na ′~elnikoawa′. Zakrepnati so mala zakuska, koja se sostoela od jajca i sirewe ispe~eni vo tigaw, go prodol`ivme patot bez voda~, pominavme pokraj crkvata Sv. Nikola392 i po dva ~asa izbivme na Aspropotamos, preku koja se prevezovme so skele. Dvi`ej}i se po dobar pat uspeavme za 21/2 ~asa da stigneme vo Etaliko, ama ovde bev prinuden da iznajmam kola bidej}i moite pratilci bile mo{ne umorni. So kolata stignavme vo Misolongi vo samiot samrak.393 Po ve~erata, izlegovme u{te edna{ kako bi go posetile spomenikot na Lord Bajron koj se najduva na ovde{noto grobi{te. Bidej}i grobi{teto bilo zaklu~eno, po~ukav na vrata na {tala vo neposredna blizina od koja se pojavil nekoj vojnik. Bidej}i go motivirav so napojnici, ne odvel na sporedniot vlez na grobi{teto do spomenikot. Se iska~il na postamentot i so svetilkata ja osvetlil statuata na poznatiot pesnik koja e napravena vo mermer, i ~ija desna raka (namerno ili slu~ajno) imala polo`ba kako da saka da isplati pari. Vo blizina na ovoj, e podignat eden ednostaven spomenik na hrabriot Marko Bocarij. Vo 07 ~asot narednoto utro ve}e se najduvavme na pristani{niot dok za parabrodovi, ama sna`niot veter koj duval od pravecot Patros, go zaustavil negovoto pristanuvawe. Zaludno ~ekavme do 09 ~asot i bidej}i nemalo izgled veterot da se promeni i bidej}i so svojot durbin ne vidov nieden drug brod na vidik, po~nav da agitiram me|u 50 prisutni osobi da se prevozime so golemiot edrewakot. Za ovaa idea gi pridobiv preku 20 osobi a me|u niv dva italijanski rabotnici so svoite semejstva. Brodot za dva ~asa go pominal rastojanieto od 30 km, {to inaku e kratko vreme, ama na patnicite im traelo ipremnogu dolgo, oti gi sovladala morskata bolst. Po doa|aweto se pro{etav po ulicite na ova `ivo trgovsko mesto vo razvoj i pri taa prilika se zapoznav so nekoi Aromuni koi tamu imaat svoi rabotilnici i soznav deka gi ima preku 20 semejstva koi vodat poteklo od Epir (Siraku, Kalarites, Mecova). Ova go spomenuvam samo zatoa {to Filipson vo: ′Petermansonovite soop{tuivawa′, 1890., tetratka I, str. 19 ja dava slednata napomena: ′Na Peloponez nema nieden edini ~ovek koj govori vla{ki′.Na ve~er otidov so Erfraim na visokata kula otkade se pru`a prekrsen pogled na okolinata na zalivot. (Aromuni=Vlasi, a Pelopones=pelo po nes, belo polu ostrovo, R.I.) So `eleznicata se prefrlivme sledniot den do Atina i nejziniot o{ter vozduh poln so pra{ina neprijatno mi pa|al vo poreduvawe so blagiot, vla`en vozduh od Akarnanija. V POGLAVIE Proletta 1890.
391 392

Se govori za Vlasi so makedonski=tn.slovenski ~elnik, a `enska ~elnikoawa so a za `enski rod. Avtorot po praksa ni{to ne ka`uva za jazikot na i vo crkvata, a pi{i za Grci, Vlasi i Albanci. 393 Na prethodnata strana 162 ima slika so tekst: ″Stenite vo blizina na Kalabaka (na poniskiot red na stenite, vo sredina, se zaprimetuva manastir)″. Stenite `bunoviti=bu{oviti, tn.slovenska bu{a.

101 1. Od Atina preku Teba i Halkis za Volos (8.- 13. mart) Po tromese~niot boravok vo Atina se raduvav {to ponovo mo`am da prodol`am so svojot `ivot patnik, {to za mene imalo polno dra` poradi stalnite promeni na okolinata, poradi ophoduvaweto so ednostavni, prirodni lu|e, poradi izostavuvawe na site op{tetveni stegi i sl., za{to rado se predavav. Osmi mart ve~erta otidov vo eden an vo Atinskata ulica otkade odela po{tata za Teba. Iako u{te porano isprativ eden golem sanduk so baga` za Germanija, ipak mi ostanalo dosta baga`, koj mi prestavuval balast na ponatamo{noto patuvawe. Vo 20,30 ~asot trgnala te{kata po{tenska ko~ija koja ja vlekle 4 kowi. Vo maliot prostor na ovaa ko~ija sedele 6 osobi. Pri polna mese~ina, so pogled mo`elo da se obvati {irokiot prostor.394 Od Dafne patot se spu{ta kraj moreto i vodi vo dolinata niz koja relativno brzo pominavme, a potoa trgnavme kon brdata. Kaj Vilar moravme da izlezeme od ko~ijata poradi zakosenosta na patot, te prodol`ivme pe{ do anot Kundur, vo kogo stignavme okolu polno}. Petnsaeset minuti podocna pristignala ko~ijata. Vo prizemnata prostorija ispolneta so crn ~ad le`ele nekolku spodobi na podot, koi te{ko se podignuvale od son. E zapalen ogan i naskoro mo`elo da se slu{ne pucketawe na pe~ewe vo tigaw. Dobivme kola~ od jajca i rezinato so vino gusto kako smola, ~ij vkus na po~etok e neprijaten, ama ipak brzo se naviknuvate, kako na vkus maslinka. Vo 02 ~asot prodol`ivme so sve`i kowi. Vo blizinata na ru{evinite Elefters ponovo moravme da pe{a~ime okolu ~as vreme, {to ne bilo neprijatno, mada no}ta u{te sekoga{ bilo sve`o. Vo odnos na tesniot prostor vo ko~ijata, mi se pru`il prijaten i so ni{to ograni~en pogled na diviot predel so goli, crni steni. Kaj razru{evinata na edna stra`ara na vrvot, ponovo se ka~ivme vo ko~ijata koja brzo se trkalata vo Beotiskata ravnica. Ve}e se razdenilo koga pominavme kraj albanskoto selo KrŸekukj i okolu 06,30 ~as vlegovme vo Teba. (Evboja=Euboja=e v=u boj=voj, KrŸekukj=krie kukj=ku}=ku}a=ku{a=ku{ta..., R.I.) Vo ova grad~e od 3.500 `iteli edina skromna gostilnica bil hotelot ′Beotija′. Hotelot go okupirale in`inerite i grade`nite majstori, koi rabotele vo izgradba na `eleznicata i na Kopajskoto ezero, taka da morav da delam edna mala soba so dva kreveti so eden in`iner i eden Venecijanec. Naki moral da go koristi pretsobjeto. Vo blizina na ovoj hotel se najduva nekoj vid restoran vo kogo za mnogu pari se dobiva malku jadewe.395 Na ru~ek imav zadovolstvo da sretnam nekolku Amerikanci koi do{le od Plateja396 vo koja vr{ele arheolo{ki iskopuvawa. Zaedni~ki sme gi obi{le znamenitostite na Teba. Od starina postojat samo sporadi~ni ostatoci koi se sobrani i izlo`eni vo eden podrum. Nekolku eksponati se najduvaat na grobi{teto, na koi e crkvata so grobot na Luka Evangelista, dodeka drugite se najduvaat vo Venecijanskiot toraw ili se soyidani kako ukrasi na bunarot.397 Ovoj grad se sostoi od tri odvoeni dela. Najgolemiot del na gradot le`i na vrvot, kade nekoga{ stoel stariot grad. Ovoj del na grad e mo{ne ubav, koga se posmatra od zapadna strana. Dvata ostanati dela se najduva vo nizinata. @iteli najgolem del se Albanci kako {to, voostanatoto, i okolnoto selsko naselenie. Aromunite se vo drug plan. Razgovarav so golem broj Aromuni od glavnata ulica koi mi potvrdile deka polovinata `iteli na ovaa ulica e od aromunsko poteklo. Naj~esto vodat poteklo od gorniot tek na rekata Aspropotamos, od Kotur, Lepinci, Pira i drugi mesta.398 Tie ja poznavaat svojata domovina samo po slu{awe, bidej}i ovde se doselile u{te na po394

Avtorot vo Atina ne naveduva crkva. Ili tamu nemalo ili taa bila na tn.staroslovenski jazik. Ova }e se vidi vo slednite avtorovi izlagawe. Toj niedna crkva i manastir na tn.staroslovenski jazik nema da gi navede.Vistinata e edna: Atiwanite i Eladcite bile Belci so pelazgiski=tn.slovenski jazik. 395 Eladcite bile tn.Sloveni: Atina=Tatina; Kopajsko od kopaj..., Prokop=pro kop; Vasiles=va sile s. 396 Plate=plate...Najgolem dokaz, deka Eladcite bile tn.Sloveni se vulgarnostite. Za mom~e se velelo kuros, a za devojka kora. Do denes na bitolski se veli: mom~eto ja kurosa devojkata. Pak, vo toj akt, bitolski e devojkata kako ora (kako=ko ora, e kora). Korata e trkalezna, a oraweto e prevrtuvawe na orani~niot sloj. Vsu{nost, devojkata me{a, a me{aweto e pravewe na krugovi=orawa. Samo na Belci. 397 Bidej}i crkvata so grobot bile podignati pred 1767 godina, e jasno, sé bilo na tn.staroslovenski. Ova va`elo za seta Elada...Tesalija, Makedonija, makedonski Epir. Vrz niv e nanesen sloj so tn.gr~ki. 398 Bidej}i site imiwa bile tn.slovenski, kako Germancite so Prusite i Vlasite bile tn.Sloveni.

102 ~etokot na ovoj vek. Pomladite generacii, dodu{e, u{te sekoga{ go razbiraat svojot maj~in jazik, ama pove}e ne go govorat. Na stranecot, na koj aromunskiot tip mu e nepoznat i koj ne obra}a dovolno vnimanie, nikoga{ ne bi gi prepoznal kako Aromuni, tuku bi gi smetal deka se Grci. Vistinskiot gr~ki element vo Teba e mo{ne slabo prestaven. Ponovo ja koristev po{tenska ko~ija da bi se prevezol vo Halkis. Ovoj pat, osven Nakija i mene, ne bile drugi patnici vo po{tenskata ko~ija, ~ie prozorsko staklo na desnata strana bilo zameneto so par~e lim koj mi go zaklonuval pogledot. Od predna strana prodiral veter i mi vnesuval vo liceto kapki do`d koja romela. Edino {to bilo dobro e toa deka patuvaweto protekuvalo mo{ne brzo, taka za 3 ~asa ve}e zad sebe imavme 35 km. Odsednav vo hotelot ′Stranec′, ~ie ureduvawe nimalku neogovaralo na ponosnoto ime koe go nosel. Barale 4 franki za edna mala soba so dva lo{a i valkani kreveti, {to za tamo{nite uslovi bila visoka cena. Pod bil od {tici izme|u koi mo`elo da se gleda vo dolna prostorija, i koi se ugibale pri sekoj na{ ~ekor. Naki mislel, smeej}i se, da ovoj pod e ′a la franka′, so oprugi. Sli~no bilo i so hranata, koja bila prilgodena na vkusot na gr~kiot stomak, taka da ni{to von ova i ne mo`elo da se dobie.399 Ovde{noto naselenie, ~ij broj e okolu 80.000, ~isto e gr~ko. Od Aromuni pronajdov samo nekolklu filigranski rabotnici koi ovde se naselile. Tie se `alele na opa|awe na brojot na rabotilnici ~ij uzrok se sostoi od poeftiniot, evropski kakit. Ovoj nakit, bar vo gradovite, gi potisnal finite, filigranski raboti na ovie majstori. Selskoto naselenie u{te sekoga{ ~vrsto se dr`i na svoite stari obi~ai i nosii, a mladite devojki se sre}ni ako smeat da nosat so nedelnite ili prazni~ni priliki, ponekoga{ {nala ili filigranska rabota so nepravilen oblik, ili perli od staklo. Cena na edna vakva {nala se dvi`i od 100-150 franki, dodeka porano se koristelo ~isto srebro, pa cena bila od 500-1000 franki. Osven {nali, se koristat i nosat te{ki lanci okolu vratot, ~ii poedine~ni delovi ~esto se dobieni so liewe. Ovde, isto taka, po prv pat slu{nal deka Aromunite svoite filigransko umeewe go odnele duri vo Venecija. [to e vo toa vistina, ili deka ne e mo`da obratno: deka od Venecija go donele, ne bi mo`el da ka`am. (Sporedite: ′Aromuni′, II tom, str. 62, i slika 1).400 Ona {to privlekuva pogled na sekoj stranec vo Halkis e dobro o~uvaniot vodovod, dobro o~uvanoto utvrduvawe od vremeto na Venecija i, pred se, most preku moreuzot- izme|u ostrovoto Eubeja i kopno. Ispod ovoj most naizmeni~no se dvi`i vodena masa terana so plimata i osekata i taka se sna`ni da duri parabrodite ne mo`at da se dvi`at vo sprotiven pravec od pravecot nivnoto dvi`ewe. Ovoj most nema {irina ni 20 m i se sostoi od dva dela koi bo~no se pomeruvaat sekoga{ koga ispod treba da pomine nekoj brod. Interesanten e prizorot na glavnoto utvrduvawe na ovoj most so svoite mo}ni vlezovni i izlezni kapii, koi bile spoeni niz zup~asti otvori na yidovite, ~ii (delumno razru{eni stari, sivi yidini) neodolivo vra}aat vo vreme koga Venecija, odnosno nejziniot simbol zlaten lav (vgraden vo ju`nata kula) bil vistinski gospodar na Jadranot.401
399 400

Na ovaa 167 strana e slika, so tekst: ″Most iznad moreuzot kaj Halkis″. Imeto Venecija potvrduva, deka vo Italija bile naseleni Veneti=tn.Sloveni od Balkanot, koi bile Iliri od Balkanskiot Poluostrov. Vajgand pi{i: ″ne samo vo Severna Italija sretnuvame ilirski potomci, no i na ju`noto krajbre`ie na Apeninskiot Poluostrov, kade `iveele Japigite i Mesapite, ~ij {to jazik bilo doka`ano deka spa|a kon ilirskiot″. Vajgang ne pravel razlika me|u Dalmatite- Iliri i Dalmatincite- Sloveni i toj niv gi narekuval Dalmati. Koga Apostol Pavle bil vo Makedonija i Italija toj so naselenieto ne mo`el da razgovara na nieden slu`ben jazik, tuku samo na naroden=varvarski= pelazgiski=Homerov jazik. Ovoj bil ilirski=tn.slovenski. Ova bilo bez prekin i po X... vek. Sebastijan Dol~i (1690-1777) bil dubrova~ki frawevec i istori~ar. Toj pi{el za starinite na dubrova~kata nadbiskupija i za starinata na ilirskiot jazik. Spored nego, ″do denes vo Apulija postojat celi gradovi, osnovani od najstarite `iteli, koi se slu`at so ilirskiot″. (Vo Italija se do vo 18 vek slu`ben bil latinskiot, naroden ilirskiot=tn.slovenski jazik, R.I.). Spored George Grote (1851), Venetite bile ist narod so Ilirite. Zna~i, za nego Veneti=Iliri=Balkanci, koi bile tn.Sloveni. So ova se potvrduva,poimot Sloveni e falsifikat tokmu na Germancite, koi ne si go znaat potekloto. Sledi, sé {to e vo Venecija e carigradsko i po{iroko makedonsko, a ni{to obratno. 401 Vo Dalmacija i Venecija bil samo Solunskiot lav so glagolicata. Rober, naveduva: ″...na{iot slovenski manuskript vo Rems, napi{an na glagolica, ne go mislevme li niz vekovi za koptski rakopis...″.

103

Moderniot naziv za Halkis e ′Negroponte′ i o~igledno se doveduva vo vrska so mra~niot izgled na utvrduvaweto.402 Ova utvrduvawe, vsu{nost, se najduva na edna malo ostrovo, dodeka moreuzot prema kopnenata strana u{te potesna a vodata politka. Prema u{te so~uvanite bedemi citadelata403 mo`e da se raspoznae kolku ova utvrduvawe nekoga{ moralo da bide sna`no, koga i ovozmo`ilo na hrabrata venecijanska posada da se sprotistavi na turskata vojska koja broela 120.000 lu|e i imala flota od 300 brodovi. Bilo toa od 15. juni do 12. juli 1470. godina. Samo uz strahovitite gubitoci od 50.000 lu|e, na Turcite im uspealo da prodrat vo gradot, da gi pobijat site Italijani i nivnite `eni i deca. Trinaesti mart vo 10 ~asot po toa se ka~ivme, ama brodot mo`el da isplovi tek vo 14 ~asot poradi sprotivnata struja. Za sopatnici imav nekolku oficeri od Larisa; op{teweto izme|u patnicite, koi ne iznajmile kabini vo podpalubata, bilo `ivo i nezasileno, bilo nekoj da e zanaet~ija, kapetan, oficer, selanec, student i da se vklu~i vo razgovor za politikata, mu se poklonuva isto vnimanie, {to e ubava karakteristika koja vo ovaa mera, ipak, se sretnuva u{te samo na Orientot. (Tamu imalo stara civilizacija i kultura, R.I.). Vremeto bilo predivno vo tekot na patot. Sekoga{ plovevme vo blizina na isto~niot breg koj pejsa`no pru`al dosta ~ar. Glavnite planinski masivi strmoglavo se zavr{uvaat vo moreto, dodeka na nivnite vrvovi u{te sekoga{ se zaprimetuva sneg, a vo podno`jeto blistale drvata vo prediven cvet. Vo 01 ~asot po polno} stignavme vo Volos. 2. Volos i negovata okolina (14.- 19. mart) Ve}e pri prilika na prviot prestoj vo Volos se zapoznav so gospodinot d-r Nikolaidis Perdikis, eden mlad gospodin, koj studiral vo Minhen i koj se raduval na toa deka mo`e da mu slu`i na Germanec kako voda~ niz svojata domovina. Negoviot tatko e bogat trgovski predvzemuva~, inaku Aromun od Dobrinovo vo Zagora,404 koj ima svoja filijala vo Trst i Pirej. Osobite koi gi vrabotuva, bar vo Volos, najgolem del go pravat Aromunite. Ama, vkupno zemeno, aromunskiot element e mo{ne slabo zastapen vo ovde{noto naselenie. Gi ima, dodu{e, daleku pove}e za vreme na zimskite meseci, a i ina~e tie retko `iveat vo gradovite, tuku vo okolinata i se sretnuvaat samo za va{arite ili pazarnite denovi. Pronajdov Aromuni od Perivol, Samarina i od Zagora koi dr`ele svoi ubavi volneni tepisi, ~orapi i drugi predmeti. Vo blizina na Volos trajno se naselile pove}e aromunski semejstva napu{taj}i gi svoite ubavi,po{umeni planini.Posvetli se zemjodelskite {to pretstavuva obrt koj samiot mo`e da posvedo~i da gi prinudila najgor~livata nu`da oti tie, ipak, se naviknale na slobodno dvi`ewe na planinite a nenaviknale na zemjodelski raboti. Go posetiv seloto Bah~e so 50 semejstva koe se najduva na 20 minuti vo pravec severoistok. @itelite na ova selo vodat poteklo od Perivola i se naselile vo ova mesto vo vreme koga Tesalija i pripadnala na Grcija,405 pri {to gi prevzele turskite ku}i vo oblik na ~ardak, koi ovie gi napu{tile. Ovie lu|e u{te sekoga{ gi za~uvale svojata nosija i jazik, kako i ~ezneeweto za svoite planini. (Vlasite se vselile na tu|i imoti, {to va`elo i vo Makedonija, a i Albancite, R.I.) Na pola ~as isto~no od Volos le`i edno drugo mesto: Alimerija ili ′La-Vlahlu′, koj go posetiv poslednite denovi na svojot prestoj. Se raboti za naselba koja najrano e naselena od Aromunite. Eden postar ~ovek mi raska`al deka ovde do{le pred dve generacii i deka gi proteral Ali Pa{a. Gi ima okolu 60 semejstva, dodeka ostanatoto naselenie e gr~ko. Mada `iveat zaedno so Grcite, u{te sekoga{ se dr`at na svoite nosii i jazik. Tretoto selo vo pravec Zapad e [eska so 40 semejstva i site `iteli pripa|aat na plemeto Far{erioti, koi
402

Mrakot e temen, a e temno koga Sonceto ne gree: Negropont=negro pont, negro=negree, negro=negri =negori, gari=`ari=kari..., gara`a koja e za~adena=zatemnena; Pont e potoni=po toni, kako {to bil mostot.Ist bil poimot Pontos, koj potonal, se potopil: pontos=potnos=potonis=potoni{,so Biblija. Ova bilo sprotivno na Levantot, Levant, a bez v leant, leanot=naleanot=naleaniot: liva=leva=levka. 403 Citadel=citad el: citad=yidat el; molit-el, branit-el, Aris-tot-el: Tot tvorec na hieroglifite... 404 Avtoroviot Aromun bil Vlav so poteklo od tn.slovenski prostori. Vlasite bile odrodeni tn.Sloveni. Vakvi bile tn.Germani isto~no od reka Rajna. Denes Prusincite imaat tn.slovenski prezimiwa. 405 Vlasite poteknale od tn.slovenski prostori, nikako inaku. Pa tie bile samo odrodeni tn.Sloveni. Avtorot ponatamu si pi{i za vla{ki nosii..., vla{ki jazik, duri go za~uvale svojot jazik. Me|utoa, da se ima posebno vla{ko, duri za~uvan svoj jazik, pa toj moral da potekne ne samo po 1767 godina, {to va`i za Grcite i Albancite.Dene{nite makedonski govori se od postledeno doba,nivnite od dene{nica.

104

vo Tsalija se nazivaat ′Ka~aun ili Ka~un′. Se bavat so zemjodelstvo i sto~arstvo, ama i za vreme na letoto ostanuvaat so svoite stada vo Tesalija. (Ka~aun=Ka~an, R.I.)406 3. Velestiia i Larisa (20.- 22 mart) Najgolemiot del na svojot baga` go isprativ so brod vo Germanskiot Konzulat vo Solun. Gospodinot Perdika me ispratil do Velestina, kade se zadr`avme do popladne. I samata Uprava na `eleznicata e obzemena so `ar na helenizacijata. Pobarav edna vozna karta za Velestina i dobiv edna na koja stoelo natpis: ′Fere′. (Fere=Pere, Perun, R.I.) Koga stignavme, posetivme razli~ni anovi i dobile ubogi ru~ek. Sakav da go posetam tatkoto na svojot prijatel Vasilijakija, kogo go zapoznav vo Atina, koj ovde ja proveduva zimata so svoeto semejstvo i ostanatite zavisni semejstva. Ovie lu|e, iako se imotni, isto taka `iveat vo ednostavni, siroma{ni ku}i i vo skromni uslovi, kako i najsiroma{nite pastiri koi se vo nivn slu`ba. Zimata, naselenieto na Velestina se sostoi 3/4 od Aromuni, dodeka letoto ovde ostanuvaat samo 60 semejstva, koi se posveteni na zemjodelstvo. I ovie Aromuni vodat poteklo od Perivola. Eden od najpoznatie pesnici na moderna Grcija, Riga od Fere, e roden isto taka vo edno ovde{no aromunsko semejstvo.407 (Riga=riga, nariga, R.I.) Toa popladne stignav so voz vo Laris kade odsednav vo hotelot na \or|oja Calija od Vlaholivadona. Ovoj hotel e dobar poseten, ~ist i na glas e po dobri ru~eci na kogo doa|aat oficerite. (Vlaholivadona=vlaho livadon-a, R.I.)408
Spored Popovi}, Vlasite ne se izgradile kako narod, nemale svoe pismo, ni kni`evni jazik, nitu postojano mesto na prestoj i bile vistinski nomadi. Se ~ustvuvale bliski ili ednakvi na Grcite, Makedoncite, Srbite, Bugarite, Albancite ili Romancite. Maj~in jazik na Vlasite e romanskiot, a na takanare~enite Karaka~ani gr~kiot. So tekot na vremeto po~nale da go napu{taat nomadskiot `ivot i da se zanimavaat so trgovija. Tie bile nare~eni i Cincari. Zna~i, ni{to nemalo posebno vla{ko. Za potkrepa deka Vlasite nemaat vrska so Rimjanite, tie samite se narekuvaat Aromani (Aromuni), {to zna~elo Nerimjani, {to va`i i za Romancite. No niv ne im pre~i, tie da se narekuvaat i Armani (Armni), {to spored niv zna~elo ostanati. Odma pa|a vo o~i, zo{to tie bi bile ostanati?! Toa ne se odnesuvalo za domorodno naselenie, oti domorodcite ne se dojdenci, za tie da se ostanati. Zna~i, tie tvrdat deka bile dojdenci na ovie prostori i zatoa ovde ostanale- ne se vratile. Inaku ka`ano, tie bile Rimjani. Za nivnite preselbi od Apeninskiot Poluostrov nema dokazi- ovde se samo balkanskite `ivotni. So toa se potvrduva, deka tie se samo odrodeni Makedonci. Ama poimot Arman se sostoi od Ar so Man. Ar e osnova od bogot Ares, no i zemja. Samo za potsetuvawe, Arbanasi i Arberi se sostoi od ar i ban (upravitel) ili beri (beri- rekolta). To se odnesuvalo za zemjodelci, a Vlav za ov~ar.Poimite Vlasi (Armani) bile koristeni i za Arbanite. Zatoa tie bile edno i isto. Kako potvrda deka poimot Arman ne mo`i da se povrzi so Aroman (Nerimjan), toj se izgovoruva samo Arm′n. Ova ni objasnuva deka me|u glasovite r m ne postoi drug glas za da se dojde do Rom, tuku takov glas postoi me|u m n. Ovoj do denes e makedonski, vla{ki i {kiptarski. Tokmu toj bil samo Homerov. Ova potvrduva deka tie vo 19 i 20 vek bile latnizirani (romanizirawe) i koinizirani (grcizirani).Kon vakvi zborovi da se nadovrzat mongolskite, na Arnautite,koi vo 19 bile kolonizirani vo Azija i Evropa. 407 Vilkinson za G.Liien (1861) godina pi{i: ″Liien se odnesuva{e kon Vlasite kako kon Cincarite i vo golema mera razmisluva{e za nivnoto poteklo. Tie samite, pi{uva Liien, tvrdea deka se potomci na rimskite vojnici, koi ja pokorija Makedonija. Toj misle{e deka ova e odvaj verojatno, bidej}i nivniot jazik ne be{e ~isto latinski tuku pove}e bi mo`elo da se ka`e izveden od latiniziraniot daciski (t.e .romanski). Tie verojatno prestavuvaat potomci od Dacija dojdeni od Mizija. Romancite go razbiraat nivniot jazik, no toj sepak se razlikuva od romanskiot jazik. Od sekoj osmi vla{ki zbor, samo tretiot e izveden od latinski, dva se pozajmeni muslimanski zborovi- gr~ki, turski itn- a tri pripa|aat na nepoznat koren sli~en na albanskiot″. (Turski=albanski=arnautski=mongolski, R.I.) 408 Za Vajgand Vlasite i Albancite bile ″bra}a″. Tie bile so tn.slovensko poteklo, so livadon, a livada se sretnuva vo tn.albanska istorija. Vla{kiot i albanskiot jazik se trorasni, {to najdobro se gleda vo navodite za albanskiot. Spored G.Mayer,Ethimologischer Woerterbuch der Albanischen Sprache, IX, von Sammlung Indo-germanischer Woerterbuecher, III, Strassburg, 1891, vo prevodot na knigata na Jon Arginteanu stoi: ″od 5.140 albanski zborovi kolku zabele`al Majer, 1.420 se vla{ki, 540 se slovenski, 1.180 se turski, 840 se gr~ki, 400 se indogermanski, a ostanalite nepoznati″. Ovde se istaknuvaat vla{kite zborovi. Nasproti nego, R.Wilkinson, Maps and Politics, Liverpool, 1951, se naveduva za kartite na Leon Dominian od 1915 i 1917 godina. Ovoj ″istaknuva{e deka jazikot po svojata forma isklu~itelno Arijan, no istakna deka od 5.140 elementi vo Etimolo{kiot re~nik na Albancite na G.Majer bi mo`elo da se nabrojat samo ~etiri stotini neizme{ano indo-evropski elementi. Tatar-turskiot broi 1.180, romanskiot 1.420, gr~kiot 840, a slovenskiot 540 zbora″. Se gleda deka vla{kiot jazik bil romanski. Ovde razlikata e samo vo toa, {to knigata na romanskiot avtor Arginteanu so dativno tn.slovensko prezi406

105 So gostilni~arot sum razgovoral za negovata domovina: Vlaholivadona, kade, inaku, provedov polni ~etiri nedeli pri prilika na svoeto prvo patuvawe. Govorel so svojot nerasipan, zavi~aen dijalekt, koj na ostanatite Aromuni bil sme{en, posebno poradi osobeniot izgovor na glasot: ′{′. Mi raska`al deka bil predvodnik vo vostanijata od 1878. godina, pri {to od dr`avata Grcija primil pari za naoru`uvawe i ishrana na lu|eto i, posebno, so zada~a da na tursko tlo predivikuva vostanie i nemiri. Dodu{e, ovde se raboti za dosta poznati ~initeli, ama do sega nikako nemav priliki da se sretnam so nekogo koj bi mi pru`il sosema odredena informacija. Na`alost, ipremnogu ~esto se slu~uvalo sirovite momci da se preobratat vo razbojnici i da ja upotrebaat svojata mo} protiv hristijanite, vmesto protiv turskite vojnici.409 Taka Cami go izgubil svoeto bogatstvo vo domovinata, te se vratil vo Larisa i se po`alil na gr~kata Vlada deka dovolno ne go nagradila za ona toj {to napravil za nea. Ama, ipak, mo{ne brzo se vivnal vo visina so svojata energija i inteligencija. Larisa u{te sekoga{ ne e vo takov zamav vo procvetuvawe kako Volos ili Trikala, ama se primetuva i so golo oko kako se podignuvaat i kako, vmesto turskite potleu{i, se podigaat ku}i od kamewa. Valkanite, mali sokaci so pogled na okovanite prozorci uzmi~at pred {irokite ulici so du}ani. Naselenieto broi okolu 15.000 du{i, dodeka brojot na Turcite e mo{ne mal, bidej}i site se iselile za Makedonija ili Mala Azija. Vo vnatre{noto gradsko jadro `iveat okolu 20 aromunski semejstva, dodeka vo predgradieto (od dvete strani na rekata) celiot gradski ~etvrt, koj zima go naseluvaat i ~obani od planinite. Mojata poseta na nekoi prodavnici bila povod eden gospodin, kogo go zapoznav na brod, da ja ra{iri prikaznata kako sum sin na Apostol Margarit,410 voda~ na rumunskata propaganda vo Turcija, i deka sum do{ol ovde da ja {iram istata propaganda. Posledica na ova bilo policijata da me prati vo stopa, a ako bi oti{ol na nekogo na poseta, tie bi doa|ale zadmene da se raspra{uvaat {to sum govorel. I mojot kr~mar imal zada~a da me ispituva. Ne veruval na moite ubeduvawa deka sum Germanec. Vakvite {pionirawa mi go zagor~ile prestojot. Go predadov paso{ot na Turskiot Konzul za vizirawe, a potoa trgnav na pat. 4. Toiva{ i dolina Tempa (23. i 24. mart) Od Larisa ponovo bev upaten na javawe, a bidej}i pove}e nemav sopstveni kowi, iznajmiv dve mazgi na pove}e dena do granicata. Toa bile stari, slabi `ivotni, taka naj~esto odev pe{ki.Se dvi`evme vo pravec severoistok prema Larisa okolu koe se {irela nizinata, na koja porano bile naseleni so muslimani. Zemji{teto e mo{ne plodno, ama na sekoj 5 godini go poplavuva vodata od bazenot ju`no odovde. Postoi eden meliorativen plan, koj treba da go regulira re`imot na vodata i sega{noto zamo~varuvawe na zemji{teto da se pretvori vo zemji{te pogodno za zemjodelstvo. Naedna{ se podigna olujata a do`dot liela od kabel. Crnoto zemji{te postanalo `itko i ligavo odvaj mo`elo da se dvi`i po nego. Kone~no pronajdovme zaklon ispod eden most, kade go so~ekavme prestanokt na do`dot. Potoa, ipak, ja javnav mazgata, bidej}i patot vodi niz kaqugata. Javavme do podno`jeto na prevojot koj go pominavme i dospeavme vo golemata kotlina vo koja le`ela celta na na{eto patuvawe: selceto Toiva{. Naselenieto e aromunsko, okolu 50 semejstva. Najgolemiot nivni del sekoga{ ostanuva vo seloto, dodeka ma{kite, postarite mladinci i ponekoi `eni trgaat so stadata vo ′kalivi′. Gi predvodi ~elnikot, a letoto go proveduvaat na planinite izme|u Ohrid i Resen, pokraj koi li~no sum pominal koga minatoto leto boravel vo toj kraj. Se raspra{uvav kaj nekoi mladinci, so koi zaedno stignav vo an, za razbojnicite na ovoj ozloglasen kraj. ′Tebe ni{to ne ti se slu~ilo, oti te poznavavme kako svoj prijatel′ !411 Ovie lu|e se so starina od Perivola i se sobralo celo selo i okolniot atar od Turci koi se iselile. Najgolemiot del go zel ~elnikot koj samiot platil 1.500 turski liri. Ovaa zaednica u{te sekoga{ vodi sudski spor protiv gr~kata vlast poradi granicata na
me vo R.Makedonija bila prevedena od epirskite Vlasi koi u~ele romanski vo Makedonija. Zna~i, se raboti za romanski i gr~ki jazik. Isto taka, postoi razlika i vo 1.180 ″turski″ ili ″Tatar-turskiot″. 409 Vlasite i Albancite bile samo razbojnici. Toa bilo vo...18, 19, 20 i 21 vek. Primer e so Albancite. 410 So nego se povrzuva izgradeno sé vo Bitola,koe denes e tn.vla{ko: crkva, grobi{ta, {koli itn.,itn. 411 Ov~arite sekoga{ bile samo razbojnici,a vakvi bile i pomorcite.Zna~i, Eladci, Albanci i Vlasi.

106 atarot. Po pola ~as, vo pravec jugoistok, le`i u{te edno armunsko selo- Suflari, koe broi 35 ku}i.(Suflar=su flar=plar; Sumer=su mer=mor-e; su=se=see=sero=esero=ezero, R.I.) Anxijata me primil vo svojata ku}a- uboga potleu{a, koja ne nudela naro~ito za{tita od prodor na stud vo tekot na no}ta, taka da go sledev Nakieviot primer koj se zavlekol ispod tepihot, ama toj- za razlika od mene- go napravil u{te predhodnata no}. Bidej}i slednoto utro malku se razminala maglata, trgnavme vo pravec Sever kon dolinata koja se najduva izme|u Kisava i eden planinski lanec ispred nego. Ovaa dolina e dobra obrabotena i vo nea se najduva nekolku pogolemi sela, kade Aromunite isto taka gi najduvaat svoite rasuti zimski prebivali{ta. Po eden ~as bevme nasproti golemoto selo Bejik Kiserli koe ima me{ovito naselenie od Albanci, Bugari i Grci, a po ~as vreme bevme vo blizinata na seloto Ku~uk Kiserli koj se najduva kraj stesnuvaweto na ovaa dolina. Koga stignavme vo seloto Baba, na vlezot vo Tempe, ve}e bevme 31/2 ~asa na put. Ru~avme vo eden an koj go vodi Aromun od Dobronovo vo Zagora. Podocna otidov so Nakija vo ona ~ueno i ve}e tolku pati opi{uvana dolina Tempe, koja poplavuva i ostava nanosi, valkanata i `olta reka Salamvrijas. Mada, u{te sekoga{, ne nastapilo ona godi{no doba koe na mene bi mo`elo da ostavi vpe~atok na svoite dra`i, oti drvjata i {ibjata bile bez lisja, ipak, toa {to go vidov gi nadminuva site moi o~ekuvawa. Tesnata dolina so vodite koi `uborat i {umat, od obroncite koi strmno se spu{taat od dvete strani i na ~ii podno`ja izviraat brojni izvori, gluvata samost i istovremeno mislata i minatosta na ova tlo pravat ~udo, na koe ne mo`e da mu odoli obrazovan ~ovek. Go pu{tiv Nakija da trgne na sredina na dolinata so aparat do mestoto kade se najduva ru{evinata Oreasa i patot se ra~va, a jas prodol`iv ponatamu, dojdov do isto~niot kraj na klisurata koga se spu{til mrak koj me prinudil da se vratam. Vo mrkliot mrak se sretnav so Nakija koj od zagri`enost mi izlegol vo presret,a potoa zaedno,umorni,se vrativme vo an 5. Caricena i Elasona (25.- 27. mart) Slednoto utro trgavme uzvodno so desniot breg na rekata Salamvrijas. Po 1,15 ~as pominavme niz seloto Ba{lar koe go naseluvaat Aromuni od Smiksija. Po 45 minuti ja pominavme rekata koja e smestena izme|u dva yida steni, i toa preku eden kamen most, a koga pogledavme na Kiper~enovata karta,vidovme deka ova mesto e vcrtano 2 km ponatamu i iznad Se dr`evme na podno`jeto na ovoj masiv koj pravi granica izme|u Turska i Grcija. Se odmoruvavme ~as vreme na eden potok uz sve`a voda, i potoa trgnavme ponatamu niz seloto Karaxalo vo koe Aromunite od Aspropotamos ja proveduvaat zimata a eden den i se naselil. Ottuka, za 30 minuti, stignavme vo seloto Ligari niz koe pominuva patot od Tornovo. Ovaj pat potoa, strmo se vitka prema grani~niot premin vo koja stignavme po 61/2 ~as, ako go smetame patot od seloto Baba. Kaj Grcite brzo zavr{ivme so grani~nite formalnosti, ama kaj Turcite toa ve}e traelo. Morav da odam za oficerot vo negovata ku}a, so nego da pijam kafe, morav da mu raska`am otkade doa|am, kade odam, {to nameruvam, nakratko: pominuvav niz soslu{uvawa, niz koi tolku pati sum pominuval na tursko tlo. Pregleduvawe na baga`nikot isto taka traelo prili~no dolgo, bidej}i, o~igledno, vra`eniot bak{i{ ne bil dovolen, ama bidej}i ni{to nemavme {to bi podlegnalo na carinewe, se dale da se ubedat i ne propu{tile. Mo`ev sega da ja vratam mazgata, koja ja iznajmiv od keraxija vo Larisa, so toa pred {to sum sretnal edno mom~e koe imalo dva kowa i odel za Caricena. Bev sosema zadovolen posle vakvoto pe{a~ewe ponovo da javam. Brzo se dvi`evme niz dolinata i vo prviot samrak stignavme vo Caricina, koa e mo{ne blizu na granicata. Ovde pronajdov eden mlad ~ovek od Samarina, kogo go zapoznav pri prviot prestoj vo ovie kraevi, koj mo{ne se raduval {to mo`e da me primi kaj sebe i da me ugosti. Caricena broi 500 ku}i. Polovina ili duri pove}e od polovina `iteli se Aromuni. Ama so tekot na letoto ovde `iveat samo 50 semejstva, dodeka ostanatite se povlekuvaat vo brdo. Ostatokot na naselenite go pravat Grcite, ama gr~koto raspolo`enie e sepoprisatno. Ova na svoja ko`a morav da go osetam i mojot doma}in Papa Joan koga ovde do{ol na po~etokot na esenta, da vdahni `ivot na edna aromunska (romanska, R.I.) {kola. Nikoj ne sakal da go primi kaj sebe, koga kone~no se pojavila edna vdovica, Grkiwa, koja kratko pred toa go izgubila svojot sin, se so`alila, iako so toa li~no na sebe navlekla dosta neprijatnosti. Uz mnogu maka, ovoj energi~en ~ovek, ipak, uspeal da gi soberi decata od siroma{niot sta-

107 le`. Me|utoa, nabrzo so zakanuvawe ili ubeduvawe postignale roditelite da gi povle~at svoite deca. Bidej}i ova ne nai{lo na poednakov odyiv, se poku{ale so nadmetnuvawe, vo {to predna~el vladikata, eden Albanec, so cel da se odale~i od mestoto. Bil optu`en da stoi vo vrska so razbojnicite i deka e nivni pomoga~, te kako posledica na toa, e ispraten zatvor. Me|utoa, po nedela dena ponovo e pu{ten na sloboda, oti za negovata krivica ne mo`ele da se pru`at uverlivi dokazi. Ama, celta ipak e postignata: site u~enici go napu{ile. (Se raboti za carigradski Grci i romanski Romanci, R.I.)412 Na pladne sledniot den vamu stignal eden gospodin, koga isto taka go poznavav odporano, po ime Adam Kotula od Vlahoklisura (Elasona), koga slu{nal deka stignav i odma me povikal da go posetam. Go prepe{a~ivme za 45 minuti ova odale~uvawe, dodeka nas Naki ne pratel na kowite i so baga`ot. Elasona e sresko sedi{te i sedi{te na kajmakamot. I vo nea ima dosta Aromuni, najpove}e od Vlahomeglen i nekolku Grci, dodeka prete`en del naselenie tursko. Poradi blizinata na granicata i vo ova mesto se najduva eden jak garnizon. Polo`bata na ova mesto e mo{ne ubavo: se najduva vo podno`jeto na edno strmno brdo, na ~ij vrv le`i manastir posiven od starosta.Vo pravecot jugozapad se prostira plodna dolina ovi~ena so planinite, koi, vo 1885. godina, bile popri{te na bitki izme|u Turcite i Grcite.413 Kako tranzitna to~ka na eden pat izme|u Makedonija i Tesalija ovde vladee `iv soobra}aj. Vo mestoto duri se najduva gr~ki konzul, diven gospodin. Naravno deka go posetiv i kajmakamot kako bi mu gi poka`al svoite ispravi. Izbegnal da gi pro~ita uz napomena: ′moite bistri o~i i ~ist um se povredni od sekoj paso{′. Pa ipak, ne propu{til da mi ja natovari policijata na vratot, koja, zatoa, temelno ispitala. Kajmakot duri mi ja vozvratil posetata doa|aj}i so glavniot voen zapovednik i {ef na policijata. Duri se fotografirale so mene, {to ortodoksnite Turci nikako ne bi go napravile. Potoa gi prativ do edno dvori{te vo koe svirela vojni orkestar, a na repertoarot bile germanski mar{evi.414 Isto taka go posetiv manastirot sv. Marija, koj se najduva na vrvot iznad seloto, kako bi ja razgledal bibliotekata za koja slu{nav deka sodr`i kirili~ni knigi i manuskripti. Na`alost, klu~ot se najduval vo gradot i bilo ve}e kasno nekoj da se isprati po nego.415 6. Servia (Selfix) (28. mart- 29. mart) Nekoj gospodin od Smirna (Izmir),416 koj isto taka patuval za Servija, bil taka qubezen da mi ponudi prazno sedi{te pokraj svoeto vo svoite koli, {to so zadovolstvo go privatil. Kako protivusluga, mu obezbeduvav za{tita koja bila neophodna vo ovaa oblast poradi razbojnicite. Najprvo se pojavil suvarija na kow, a koga ve}e trgnavme, ni se pridru`il odred od 6 kowanici, po li~na zapoved na kajmakamot, koi javale pokraj na{ite koli, taka da mo`evme da se primirime. Naki nas ne pratel na kow i so baga`ot. Iako patot za Servija e od prvorazredno voeno zna~ewe, istiot e vo jadna sostojba, dodeka site mostovi na toj pat se proodni, {to za Turcija prestavuva vistinska i golema retkost. Naskoro pominavme preku vrvot Elason i prodol`ivme so brdoviot teren so pogled na Olimp, koj bil oble~en vo belo, sne`en kaput. Na negovoto podno`je le`i aromunsko selo Kokinoplo, dodeka na obodot na brdoto Sapka se gledaat krasni ku}i na Vlaholivadona vo koi 1886. godina provedov 4 nedeli zaokupen so svoite lingvisti~ki studii. Samo edna{ se zaustavivme kraj nekoj an, kade ne okrepnala ladna zakuska, za{to treba da se zablagodarime na gr~kiot konzul od Elasona. Ottamu patot postepeno se uzdignuva da vo blizinata na samata Servija ~ij oronet zamok se gleda od patot. Zamokot se najduva prili~no visoko iznad gradot. Edna mala, ve{ta~ka staza vodi direktno vo gradot, ama so pat so koj se dvi`evme, moravme da zaobikoluvame da bi se spu{tile od severnata strana na brdoto. Stignavme po sedmo~asovno patuvawe vo ova grad~e koe le`i obsjaen so sonce.417
412 413

Vlasite bile Grci, {to bilo i so vladikata Albanec. Tokmu zatoa tie bile protiv sé romansko. Avtorot pi{i star manastir. Toj ponatamu ni{to ne ka`uva za jazikot. Toj bil tn.staroslovenski. 414 Mar{evite se vojni, ne narodni.Sledi Germancite da se samo dr`aven narod, koj bil samo vojni~ki. 415 Kone~no avtorot prizna, bilo na tn.staroslovenski. Na Balkanskiot Poluostrov sé bilo na tn.staroslovenski, a samo mal del na Trakija na koine.Elada...Tesalija...Makedonija,Epir bile tn.slovenski. 416 Servi.=Selfi., s=s, e=e, r=l, v=f, i=i; Smirna=s mirna; Izmir=iz mir, pelazgiski=tn.slovenski. 417 Doovde sé bilo na tn.slovenski jazik na Belci, a ni{to na gr~ki, albanski i vla{ki pove}erasno.

108 G. d-r Atanas me do~ekal kako star poznanik i mi posakal srde~na dobrodojde. Toj e Aromun od Solun, a vodi poteklo od vlagolivadonskoto semejstvo. Mi bil interesen sudot na ovoj ~ovek za sopstvenata (ov~arska, R.I.) nacija. Dodeka tie koi pripa|aat na gr~kata partija za toa ne sakaat ni{to da znaat, te. deka se Aromuni ili prezrivo ja premol~uvaat svojata nacionalna pripadnost, dotoga{ nacionalnata partija, zablagodaruvaj}i na vistinskite lu|e, tvrdi deka gi ima na milioni, se predavaat na iluzijata deka se povikani da igraat va`na uloga me|u ostanatite balkanski narodi. Na se ova g. Atanas izrazuva golema vistina so slikovit jazik na svojot narod: ′Nie Aromuni, sme rodeni pod zlosre}na yvezda′. Toj ispravno ja soznal polo`bata na Aromunite. Toa e zlo sudbina Aromunite da se odvojuvaat od svoite bra}a, da se odvoeni od svoite plemenski pripadnici, {to }e napravat popoleka da nestanat, kako {to nestanuvaat Aromnite vo Istra ili drugde ili ve}e nestanale. Aromunot ne treba da ja prikriva svojata nacionalna pripadnost. Naprotiv, treba da e ponosen {to e Aromun oti tie se poznati kako na Slovenite, taka i na Albancite po svojata intiligencija i bogastvo.418 Pa ipak, Aromunot mu dava prednost na toa da se priklu~i na gr~kata partija oti `ivee usred gr~kiot (carigradski, R.I.) narod i oti bi bilo uzaludno da se bori{ protiv sopstvenata sudbina.419 Aromunite na Olimp, bez izuzetok, se predani na gr~kata rabota i se poznati dela od Osloboduva~kite vojni na eden Gorgios Olimpios(Aromun od Fterija),eden Andrucu i negoviot sin Odisej od Vlaholivadona,{to samo doka`uva do koj stepen odi ova odu{evuvawe.(Fteri=pt...=poteri, R.I.) Naselenieto na Servija najgolem del se sostoi od Turci, ama ima okolu 100 gr~ki semejstva i 50 aromunski od Vlaholivadona i onie koi vodat poteklo od Neohorija, koe sega e napu{teno. Ovde e neobi~no i toa da Grcite umeat da govorat aromunski ili barem go razbiraat, bidej}i se upateni na niv kako na posiroma{en stale`.420 Slednoto den ne posetile 4 razbojnici koi gi ugostivme i prema niv taka se odnesuvavme kako da se raboti za naj~esni lu|e. Tie dobrovolno se predale na turskata vlast po godini {to `iveele po brdata i gi pravele nesigurni i bidej}i se pokajale. Vmesto da bidat kazneti za svoite nedela, kako {to toa e voobi~aeno vo sekoja pravna dr`ava, ostanale na sloboda, gi oblekle i im dale pari da pomognuvaat vo progonuvawe na drugi razbojnici, da, ponovo, eden den, mo`da, bi se vratile vo brdata, koga gi obzemi ~eznenie. Toa bile ~etiri smeli momci, prodorni, sna`ni, ubavi, ama ipak ostavale stra{en vpe~atok,oti pu{tile brada i kosa421 koi im pocrnale od ~ad. (Vidi slika na str. 112 vo ′Aromun′, II tom). So najgolem mir nivniot predvodnik mi rekol deka me videle kako doa|am i deka znaele da }e dojdam, ama ne me napadnale samo zatoa {to bile mnogu kowanici okolu mene. - Kolku bi pobarale za mene, da ste me zarobile ? - 1.000 tur. liri (kolu 20.000 marki) - Ama ni oddaleku nemam tolku pari. - Ima{, ima{, vie Francite nosite pantaloni, imate mnogu pari. ]e vi ilustriram nekolku primeri, kako lu|eto koi ja imaat taa nesre}a da padnat vo race na ovie razbojnici. G. d-r Atanas, moj doma}in, im platil otkup na ovie razbojnici (najgolem del Aromuni) vo visina od 10.000 marki, a za svojata `ena dodatni 8.000 marki. Odnesuvaweto prema niv bilo dobro, taka da i negovata `ena ne mo`ela da se po`ali. ′Muslimanskite Albanci i Gegi nikoga{ nezarobuvaat `ena, taka neelegantni′ se samo Aromunite i Grcite. (Samo Pravoslavnite=Grcite, sprotivno na Muslimanite=Turcite, R.I.)422
418

Avtorot ne e ~esen i vo sr`ta rasipan, koga toj sozdava ov~arska nacija, a ovcite se najglupi `ivotni. Na ovcite im e ~elnik pesot, koj bil Albanec, a vo negoviot jazik za vesti se veli lajme=laj me, a do denes za Albancite i Vlasite se lae samo na {teta na Makedoncite so jazik na Belci. Ako Vlasite bile intiligentni, tie }e si imale dr`ava, tie }e imale ednorasen jazik. Me|utoa, sostojbata bila obratna: Grcite imaat dvorasen jazik, a Albancite i nivnite ″bra}a″ trorasen jazik, duri avtorovie Albanci se dvorasni: pelazgiski Skiptari i mongolski Arnauti. Sekoj koj e razbojnik e i aramija. Samo taka toj mo`e da bide bogat. Avtorot govori za razbojnici: Albanci, Vlasi i Grci. A pa tie se bogati. 419 Muslimanite bile Turci,a Pravoslavnite (Eladci...Tesalci...Epirci[Vlasi i Albanci] samo Grci. 420 Ovde stoi i ″posiroma{en stale`″.Zna~i, tie kako glupi bi bile posiromavi. Ne, tie ne se aramii. 421 Pa so brada i kosa bile pravoslavnite, a vakva bila germanskata=tn.slovenska rasa me|u 8 i 13 vek. 422 Avtorot razlikuva pravoslavni=gr~ki Albanci i muslimanski=turski Albanci. Isto taka, a samo muslimanski=turski Gegi.Pa so toa se objasnuva, Gegite bile Azijati i kako muslimani kolonizirani.

109 D-r Cizi Papanastas bil zaroben so pove}e drugi lica, ama im uspealo da pobegnat uz pomo{ na eden pripadnik na bandata kogo go poznaval. Vo Vlahoklisura, razbojnicite na edna sve~enost opla~kale pove}e `eni i site gi pu{tile, osven najubavata. Nea, isto taka, ja pu{tile po nekolku dena bez otkupnina, ama prema nea nimalko ne se odnesuvale ′galantno′. Vo isto mesto e zaroben eden de~ko, za kogo se barala visoka suma pari. Tatkoto na de~koto mo`el da sobere samo del na baraniot otkup, koj so pismo go ispratil do ovie razbojnici, molej}i gi da se zadovolat so toa, imaj}i ja vo vid goleminata na negoviot imot. Mu gi vratile parite i vre}ata so glata na negoviot sin. Ovaa svirepost li~no mi ja raska`al tatkoto 1886. godina, pla~ej}i. Vo dvata slu~ai, razbojnicite so najgolem del bile Aromuni, koi malku vodat smetka dali imaat rabota so selsko naselenie ili ne.423 G. Jerasimos Kurija{ grabnat vo Bitola od strana na albanskite razbojnici i 5 meseci trpel neizka`ani maki i nevoqi, selej}i se od mesto vo mesto, se dodeka, na kraj, ne go otkupila nekoe anglisko biblisko dru{tvo za 700 turski funti. I porano go spomnav eden aromunski (romanski, R.I.) u~itel od Ni`pole, koj e zaroben i koj isto taka trebalo da soberi izvesna svota pari za otkup. Bidej}i bil bez imot, tvrdel deka ne mo`e da go sobere. Toga{ razbojnicite mu go otsekle uvoto, i, koga ni toa ne pomognalo, go pu{tile po tri nedeli. Vo site ovie slu~aevi imame rabota so razbojnicite, na koi razbojni{tvoto im e zanaet.Niv im stalo da zarobat imotni osobi i da iznudat pogolema svota pari za otkup. Odnesuvaweto e dobro i, voop{to, tie se gri`at zato~enicite da imaat {to da jadat, vo sekoj slu~aj podobro i pove}e otkolku tie samite. Ama, isto taka, postavuvaat golemi barawa vo pogled na spremnosta za mar{evi i vo taa prilika ne {tetad batini. @ivotot na zarobenicite e zagrozen samo toga{ koga po~ne da gi pratat. Tie ne znaat za somilost. @iveat vo bandi koi brojat od 6-100 lu|e, a ima i takvi koi brojat do 300 lu|e. Toa se sna`ni lu|e koi ne se pla{at od smrtta. Gustav Majer vo svoite ′Eseji i studii′, II tom, strana 195, vo odnos na razbojnicite, go ka`uva slednoto: ′Prezimuvaat na ledenite obronci na skoro napu{eni planini, prestavuva osobita i stra{na proba otpornosta na ovie lu|e′. Ova ne va`i za razbojnicite od Pinda, oti tie vo zima `iveat vo gradovite, a retko na selo. Samo nekolkumina odva`ni se usuduvaat da go prodol`at svojot zanaet vo bregovitete mesta so blaga klima. Na zima, sekoj mo`e da patuva na planinite bez bojaznost da ima razbojni~ki bandi. Od {to bi `iveele lu|eto vo napu{eni i so sneg prekrieni planini ? Od godina vo godina tie se bavat so prestapni~kiot zanaet dodeka ne gi stigne kur{um ili izgubat voqa za nedoli~en `ivot. Ima u{te eden vid razbojnici na koi im e svojstvena bila kakva romantika. Toa se onie, koi gi ubivaat svoite `rtvi od zaklonot, pla~kaj}i gi site predmeti od vrednost i nestanuvaat. Toa se mestimi~ni razbojnici, pastiri, selani i keraxii koi po ubistvoto odma nestanuvaat so svoite osnovni zanimawa, da bi go odagnale sekoj trag sumwa. Izme|u razbojni~kite bandi na razli~ni oblasti mo`at da postojat kako prijatelski, taka i neprijatelski odnosi. Vo prviot slu~aj, se slu~uva nekoj zarobenik da se predade na druga banda ako nastapilo sostojba na nu`da, a vo drug slu~aj se slu~uva krvavi me|usebni presmetki, ako negde se sretnat. Ovaa borba zavr{uva tek koga padne eden od voda~ite, taka novoizbraniot predvodnik sklu~uva primirje. Samo po sebe se podrazbira deka aromunskite razbojnici imaat svoi jataci me|u pastirite, koi gi snabduvaat so namirnici, uz obvrzano pla}awe,a me|u keraxiite pronajduvaat svoi dou{nici, koi im javuvaat koga ima dobar ′lov′. Naravno postojat mnogu pomaga~i pod prinuda, oti osamenite nomadski pastiri moraat da pravat uslugi na razbojnicite, bilo dobro, bilo lo{o. Izdajstvoto se pla}a so `ivotot. Rifat Pa{a e doka`an kako valija deka razbojni~kiot zanaet mo`e da se suzbie vo Turcija, ako se primeni zgolemen napor. Merite koi toj gi prevzel, za kratko vreme go o~istile vilaetot od razbojnici. Postoi edna tajna, koja ni samata na vlasta ne e nepoznata, a toa e da poedini razbojni~ki bandi stojat vo slu`ba na golemite gospodari- posebno vo Albanija.Vo toj kontekst, posebno se spomenuva Alo-beg od Kor~a i Juzet-beg od Florinte, koj
423

Zna~i, razbojnicite bile yverovi,bez razlika dali bile Muslimani=Turci ili Pravoslavni=Grci. Pravoslavnite gi do`iveale najgolemite zlostorstva od Albancite=Turcite,a {to trae i sé do denes.

110 ponajverojatno poradi svoite zaslugi za narod e imenovan za pa{a. Vo Grcija gotovo da nema razbojni~ka banda, oti golemite bandi ne mo`at da se odr`at. Ama vo Tesalija, vo Agrifi, odnosno vo oblasta Aspropotamos, ili vo oblasta Trikala, u{te ima takvi slu~ai.424 7. Kseralivadon i Verija (30. mart- 2. april) Bidej}i mojot sopatnik od Smirna ostanal u{te nekolku dena vo Verija, samiot go prodol`iv patot. Pronajdov eden keraxija koj trebalo da me prenesi preku planinata iznad Verija so dva kowa, baraj}i za toa okolu 41/2 mexi}i (okolu 20 marki). Naki i keraxijata trgnale rano utroto vo 05 ~asot so eden kow, dodeka jas trgnav dva ~asa podocna uz pratwa na eden suvar. Bidej}i patot bil dobar i bidej}i popoleka se spu{tal prema Bistrica (Haliakmon), bilo izgleda da gi sustignime. Po {to pominavme preku golemiot drven most, koj se otvora i zatvora so edna re{etka i ja plativme voobi~aenata mostarina, go napu{tivme patot koj vodi vo Ko`ani i ponatamu za Bitola vo pravec Sever, i trgnavme uzbrdo so edna mala, kamena staza. Kaj turskoto selo Oxak vlegovme vo mala ubava dolina vo koe e najgolemo seloto Ak{ala. Na`alost, vo ova mesto se zaprimetuva oskudica vo voda. Na edno vozvi{enie kraj bunarot, koj go opsednale `eni, a potoa se spu{tivme so proplankot koj vodi vo dobro obrabotena dolina Egribuxak od 24 sela. Tamu go stignavme Nakija i keraxijata, malku se odmorivme usred dolinata, na kowite da im ovomo`ime odmor pred preminuvawe na ovoj planinski masiv. Na`alost, zaboravivme da se snabdime so namirnici, bidej}i veruvav deka uspat }e pominan kraj pove}e sela {to, navistina, i bil slu~aj. Ama, vo muslimanskite sela ne mo`e ni{to da se dobie. Na krajot suvarot ne snabdel so ne{to leb, a eden Albanec ni prodal alva, koja vo Germanija e poznata pod nazivot ′Turski med′, a se raboti za tvrda, slatka masa. Na sre}a, so sebe imav ne{to kavijar, koj go nosev u{te od Atina, {to se poka`alo kako dobar poteg. Na{iot suvar, koj pripa|al na nekoja muslimanska sekta, ve}e skoro do kraj ispil {i{e so rakija, pri {to ne mo`el da java ako na sekoj pola ~as ne bi potegnal za edna dobra goltka od nea. Toa bil ~ovek na {ezdeset godini, porano bil oficer, ama od mene nepoznat razlog e degradiran. Koga ja napu{tivme Servija, go izvadil svojot fes i gi stavil tek na vleguvawe vo Verija. Sekoga{ odi gologlav, bilo da e lete ili zima, da pa|a do`d ili sonce da sija, samo ne vo garnizonot, {to izleda voop{te ne mu pre~i, uprkos negovite prili~no poodmaknati godini i malku kosa na glavata. Kaj seloto Dertali svrtivme vo dolinata koja ne vode{e uzbrdo. Dvapati pominuvavme pokraj sra`arata pred {to stignavme na planinskiot prevoj. Vo ovie stra`arnici `iveele vojnici. Na vrvovite u{te sekoga{ se najduval sneg, ~ija visina bila okolu 1 m, ama neposredno ispod vrvot, na poniska nadmorska visina, vidovme krokusi kako gi isvrlile svoite sini i `olti glavici i uz snegot pravele prekrasen prizor. Zumbulite cvetele okolu 100 stopi ponisko. Koga se spu{tivme niz isto~nata, po{umena strana na ovaa planina, pronajdovme visibabi, jagorev~ina, a ne{to ponisko i qubi~ica. Okolu 15 ~asot stignavme vo Kserolivadon, koj se najduva na golama livada opkru`ena so planini, a mestoto slu`i za boravok vo leto. Bilo u{te porano, taka da osven nekolku vojnici i anxii,ne bilo nikoj drug.Ni ovde ne mo`evme da dobieme ni{to za jadewe,duri ni suv leb,oti vojskata vo pominuvawe gi sobrala i potro{ila site zalihi.(livad-a/on,R.I.) Ova selo, so svoite 100 ednostavni kolibi so visoki kupasti krovovi, ostava mo{en osobit vpe~atok. Do sega vidov mo{ne mnogu vakvi letni bivaci so solidna gradevina od kamen i prijatno uredeni nivni vnatre{nosti, ama i dvospratnici, duri i takvi koi se napraveni od pru}a ili trska i koi samo privremeno slu`at za boravok. Ovde, ipak, gotovo site ku}i se izvedeni vo kamen, ama vo taa prilika ne e koristen malter. Da donekade bi go zaJ.G.Han, avstriski konzul za isto~nu Gr~ku, ″Putovawe kroz pore~inu DRINA I VARDARA po preporuci carske akademije nauka, proputovao u 1865 g.″, prevod na srpski 1876 godina, Belgrad, vo pristapot pi{i:″Vo siot predel se samo hristijanski Bulgari (site pripadnici na ukinatata narodna=bulgarna Ohridska arhiepiskopija, R.I.), me|univ niti ima bilo kade druga narodnost. Murihovcite se mirni lu|e, kaj koi ne se znae za razbojni{tva, ubivstva pa ni za kradewe na dobitok″... Pa kako ova nema da bide vaka koga ovie kako Peonci imaat civilizacija od postledeniot period, koja im e uni{tena od katolicite vo sojuz so islamot, a nivnite izvr{iteli bile muslimanite [kiptari voda~i na mafijajata i nivnite pot~ineti Arnauti, poznati po se ona {to Mariovcite go zaboravile u{te od Trojanskata vojna. Ovie se najlo{o nau~ile od divite Evropejci.Vakvi bile Eladcite, Albancite i Vlasite.
424

111 ustavile prodorot na veter, vnatre{niot yid se prekriva so sloj od blato. Visinata na yidovite te{ko da odgovara na visinata na lu|eto, ama zatoa krovot e nesrazmerno visoko podignat i samo so ovla{ se naslonuva na greda, taka da negovite obodi mo`e da se posmatra vnatre{nosta na nepatosiranite kolibi. Pa ipak, ovie Aromuni vodat poteklo od Perivola i Avdela vo koi postoi tradicija na soliden na~in na gradewe.425 Uzrok na ova mo`e da bide toj da ovie ku}i ne se vo sopstvenost na nivnite `iteli, tuku gi poseduvaat dva gospodiniod Verija: eden Tur~in i eden Grk, taka da odnosot e sli~en na onie odnosi koi vladeat vo ~iftlik, so edna razlika koja se sostoi vo toa ovde naselenieto ne se bavi so zemjodelstvo, tuku isklu~ivo sto~arstvo. (Sto~arstvo so goveda i sviwi, a ov~arstvo so ovci, R.I.) Relativno brzo se spu{tavme pe{ vo dolinata i okolu 19 ~asot stignavme vo Verija, koja le`i na edna terasa ba{ kako i Voden, ama samo ne{to poniska. Ovde nema oskudica vo dobra voda. Na isto~nata strana u{te sekoga{ se gledaat ostatoci na nekoga{noto utvrduvawe, a vo dvori{teto na konakot se najduva dobro za~uvana, sna`na kula. Ulicite se tesni i }o{esti, dodeka ku}ite se visokoizdignati so {tici i ostavaat starodreven vpe~atok. Vo prenaseleniot ~etvrt na {panskite Evrei,426 koj e ispolnet so valkan i lo{ miris, ~ovek gotovo mo`e da poveruva deka se najduva vo biv{ite evrejski ~etvrti na germanskite gradovi. Ni{to ne potsetuva na Orient, osven otvorenite galerii prema dvornata strana na ovie ku}i. Vokolu se izleze od ovie ~etvrti vo pravec Zapad, se najduva edno mo{ne romanti~ko mesto. Potokot se survava uz obilie na pena vo klisurata, ispolneta so kameni blokovi, dodeka nejzinite strmi obratstele so drva i `bunovi. Ova, isto taka, e edno od onie mesta vo koe Tu~inot }e podigne svoja ~ajxilinica. Vo polna otpu{tenost Turcite ovde se predavaat na u`ivawe vo crno kafe i tutun i toa taka blizu na gradot, a ponovo vo priroda, za {to sekoj Tur~in e priem~iv. [to se odnesuva za naselenieto na Verija, toa e vo podednakvi se sostoi od Grci i Turci i toa po 2.500 du{i na dvete nacionalnosti. Uz niv, ima 100 semejstva Evrei i isto tolku Bugari i Aromuni. Vo ovie turski semejstva, koi masovno se doselile tek vo poslednata dekada, se govori po~ist gr~ki jazik otkolku vo samite gr~ki semejstva, koi ovde se doselile od Tesalija i Moreja, kade gr~kiot bil pod sna`no vlijanie na slovenskiot jazik i so obilni slovenski zborovi.427 Vo ovoj grad postoi aromunska (romanska, R.I.) {kola so tri razredi koi ja posetuvaat 150 u~enici.Ama, bi bilo pogre{no ako na ovoj broj deca bi mu se pripi{uvalo aromunskoto naselenie na Verija. Toa, vsu{nost, se deca na aromunskite pastiri koi ovde proveduvaat samo zima. Letoto, tie `iveat vo svoite sela na planinite, koi go zavzemaat prostorot od Voden na Jug do Bistrica, dodeka najvisoka to~ka na ova podra~je se Karata{ i Doksa. Tuka postojat vkupno 8 sela: 1) Sela so 400 semejstva, 2) zapadno od prethodnoto: far{eriotsko Sela so 200 semejstva, 3) Valada so 50 semejstva, 4) Maru{a so 130 semejstva, 5) Daqani so 90 semejstva, 6) Kseralivadon so 150 semejstva, 7) Kastawa so 70 semejstva i 8) Carkovijan so 50 semejstva.Upadlivo e deka osven Kserolivadon koj e ~iftlik,ni na edna karta ne e spomenato aromunskoto naselenie na Neagu{a. O~igledno deka najgolemiot del na tamo{noto naselenie se doselilo tek po~etokot na ovoj vek od Avdela i Perivola. Zima naj~esto pro425

Ni{to vla{ko nemalo. Tn.domovina na tn.Vlasi bile brigiski=brzja~ki prostori so tn.slovenski jazik. Brigiski grade`i imalo vo Moskopole...Kor~a...Ohrid...Bitola...Kru{evo...i vo Pakistan, kade Brigite stignale so svojot pr~. Tie vo 2008 godina potvrdile, R.Makedonija bila nivna tn.domovina. Tie ne go znavaat poimot tn.Sloveni.Me|utoa, nivnite grade`i bile brigiski, razli~ni od sosednite. 426 Na ovaa strana 182 se najduva slika so sleden tekst: ″Evrejski ~etvrt vo Verija″. 427 Avtorot se otkri, kako toj ja iskrivuva vistinata. A taa e vakva: Vo Elada sekoga{ se govorel pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, {to va`elo za vo Makedonija. Tn.slovenski jazik bil jazik na Belci, a vakvi bile `itelite vo Tesalija i Elada. Fasmer pi{i vo Elada imalo slovenski poimi od pred da se naselat Sloveni. Tokmu zatoa nemalo tn.Sloveni. Peloponez=Moreja bil sklavinski=tn.slovenski. Sledi Morejcite bile tn.Sloveni. Site naodi vo Elada bile samo tn.slovenski=tn.Homerovi. Taa bila pod varo{ot Ohrid so svojata Ohridska arhiepiskopija. Zatoa Eladcite bile Bugari. Vo crkvite slu`ben bil tn.staroslovenski=tn.starobulgarski, a od 1767 godina samo koine. Sledi slu`ben jazik vo Elada prvo bil koine, pa koine i germanski, samo koine, a od 1868 godina katarevusa. Pa ova bilo povod, avtoroviot gr~ki pomalku da go znaat `itelite na Moreja i Tesalija otkolku avtorovite turski semejstva koi do{le od Mala Azija, kade Carigradskata patrijar{ija so del od Trakija vladeela so jazikot koine, a ovoj na Osmanite im bil trgovski i bankarski jazik. Pa imalo Moreja a bez Elada.

112 veduvaat vo ravnica, vo takazvanata Kampanija, drugiot del doa|a vo Verija, a samo mal broj odi za Niausta. (Neagu{a=nea gu{a; Niausta=nia usta=usta: Niausta=Nivusta..., R.I.) Vo ovoj posleden spomenat grad, naselenieto e ve}e bugarsko, dodeka vistinski Grci ima mo{ne malku.428 Okolinata na selata, isto taka e bugarska. Isto taka, mo`e da se primeti deka bugarskoto naselenie na Niausta e na najdobar pat potpolno da se helenizira, bidej}i gr~kiot jazik prodrel vo mnogu semejstva. Od tretiot prilog mo`e da se vidi kako se prostira jazi~nata granica izme|u Grcite i Bugarite.429 Raspolo`uvaweto na pogolemoto mnozinstvo na aromunskite sela, vo Sela na primer, vo potpolnost ne e gr~ko. So energi~niot nastap na bogatiot anxija Goga od Verija nastanalo odu{evuvawe na nacionalno raspolo`enie me|u pastirskoto naselenie. Duri iako aromunskoto gradsko naselenie ne e potpolno helenizirano, toa ipak pripa|a na gr~kata partija. (Pastirsko=ov~arsko=vla{ko naselenie ne mo`e da ima nacionalno ~ustvo, R.I.) Moeto doa|awe vo Verija i posetata na ar. (ro., R.I.) {kola naidol kaj ovaa partija na golemo nedopa|awe. Vladikata, popot i lekarot bile silno vozbudeni okolu toa {to bi trebalo da prevzemat protiv ovoj, navodno ′rumunski agitator′430 i im uspealo da me osomni~at kaj kajmakot. Koga otidov kaj kajmakot vo poseta, mi rekol uprkos moite ispravi- deka sum Rumun i od mene pobaral odma da otpatuvam za Solun. Sledela ne{to po`iva razmena na mislewe, pri {to se izneveriv svojot sopstven princip prema Turcite da ostanam smiren, taka potpolno da go izgubam strpenieto i se ra`estiv, taka da moite pratilci se zagri`ile za mojata sigurnost. Ama, ni{to ne {tetelo, mada sledniot den ipak go napu{tiv ova mesto. 8. Solun (2.- 18. april) Solun Vo 06 ~asot trgnav so kolata so Nakija. Ubavoto vreme od prethodniot den potpolno se izmenalo. Nad prostranata dolina, koja slu`ela za zemjodelie i zimska ispa{a, fu~el laden veter i ne prinudilo da se svitkame vo }ebina. Pri prilika na preminuvawe na rekata Karazmak, ostrovoto na ezeroto vo blizina na Janica, iznenadeno gi posmatrav pomalite brodovi koi se dvi`ele uz rekata da bi tamu go pretovarat svojot teret. Kaj Vardarskiot most se zadr`avme ne{to podolgo vo eden an a okolu 18 ~asot pristignavme vo Solun koj od porano mi bil poznat. Evropjanite na Orientot go upotrebuvaat voobi~aeniot naziv ′Saloniki′, Bugarite go nazivaat ′Solun′, a Aromunite ′Sarun′.431 Hotelot ′Kolombo′ e gostilnica koja napove}e ja potsetuvaat Evropjanite i koi e na dobar glas. Me|utoa, bidej}i se najduva vo vnatre{noto gradsko jadro, im ja uka`uvav prednosta na hotelot ′Trikala′ koj pripa|a na nekoj Grk i koj se prepora~uval. Zad sobite so balkon mo`ev da u`ivam vo predivniot pogled na more i Olimp i da ja posmatram {arenata gomila na lu|e vo dokolica, kako se {etaat na kejot. Za strancite vo Solun e golema prednost poznavawe na gr~kiot jazik, bidej}i ovoj jazik e rasprostranet po gradot i go govorat duri i {panskite Evrei, koi go pravat najgo428

Avtorot govori za Bugari i ″vistinski Grci″. Pa vakvi narodi nikoga{ nemalo. Bugarite sé u{te bile za vozobnovuvawe na makedonskata narodna=bulgarna Ohridska arhiepiskopija a Grci bile onie Makedonci koi kako pripadnici na makedonskata carska Carigradska patrijar{ija se izjasnile za Grci. Me|utoa, toj ne objasnuva, {to za nego zna~i vistinski=v istinski, kako Uistinian=Vistinian, koj ja sozdal Justinijana Prima,nasledni~ka na Makedonskata Pavlova Crkva, sé do Ohridska arhiepiskopija so primat pred Rimskata Petrova Crkva, so slu`ben makedonski tn.staroslovenski jazik na Kiril Solunsk.i Toj od makedonskiot jazik koine gi otfrlil semitskite zborovi, a i od vistina do istina. Bidej}i na Balkanot naselenieto ne go razbiral koine, {to va`elo i za Elada, nemalo v-istinski Grci, tuku site tie bile la`ni i ve{ta~ki na berlinsko-vienskata {kola koja ne e v-istinska nau~na. Sledi da e presme{no, tn.germanska dr`ava so tn.germanska nacija da nema, a imalo Srbija, pa Grcija. Najgolem grev e {to taa tn.germanska tn.{kola ne prekina da si go la`e tokmu svojot narod do nacija. 429 Avtorot potvrduva, nikoga{ nemalo v-istinski Bugari i Grci, zatoa{to dvata slu`bena jazika tn. staroslovenski i koine bile makedonski. Sledi Bugarite so prifa}awe na makedonskiot jazik koine, koj kako pove}ebo`en vo starata era bil helenski jazik, a vo novata era hristijanski, stanuvale Grci. 430 A nikoga{ ne se rabotelo za aromansko, vakvo nikoga{ nemalo, tuku samo za sé na romanski narod. 431 Salonika bila }erka na Filip Makedonski: Salonika=salon ik a. Zna~i, Salon=Solon, sporedi so brigisko=brzja~ko Slovo i mija~ko Slavo.Pak, Salon=Solon e od sol=sal,kade se vadi sol=sal, on=an e tn.slovensko, kako {to e ik, a i `enski rod so a: Kasandar i Kasandra, Vasilevs i Vasilica...Sledi Solun=Solin kako Sulejman=Silejman, od sule=sila man=min=mon=~ovek, mina=lu|e: va + sila = Vasila,va sila (S=Σ=moqna na Sonce);Na kraj Sarun=Salun,zapaden brzja~ki govor: Arbanija=Albanija.

113 lemiot del na naselenieto.432 Od 120.000 `iteli, kolku iznesuva brojot na naselenieto na Solun, sigurno 2/3 se Evrei koi mo{ne dobro se ~ustvuvaat pod turskiot re`im, koj im garantira golema sloboda. Tie zarabotuvaat sredstva, kako zanaet~ii na site vidovi i kako nosa~i. Kako pomorski kapetani i ribari se usuduvaat da isplovat i po najgolemoto nevreme i da se posvetat na svojata rabota na takov na~in nikoj da ne mo`e da im konkurira. E smelost, me|utoa, koga nekoj se usudi da go poseti gradskiot ~etvrt vo koj `iveat posiroma{nite, evreski stale`. ^etvorospratni i petospratni ku}i se nabieni so lu|e, upadlivo valkani, mo{ne blisku edna nasproti druga taka da kolite ne mo`at da pominat izme|u niv. Kako posledica na toa, sokacite se mra~ni i vla`ni i napolneti so smet. @eni so razgoleni gradi i deca koi vri{tat, le`at po vlezovite ili samite ulici, oble~eni vo iskinati, valkani obleki i so ne ba{ prijatelski pogledi gi posmatraat stranecot, koj se usudil da stapni vo nivnata ~etvrt so toa {to pred se ova podra~je e problamti~no i za samata turska policija, koja vo nego vleguva samo so pogolem broj policajci. Ovoj ~etvrt gotovo potpolno izgorel 1891. godina, i kako se raska`uva, nikoj naro~ito ne se trudel da go ugasni po`arot, tuku se gri`ele samo za toa da ne se pro{iri na ostanatite gradski ~etvrti. Takazvaniot gr~ki element vo Solun najgolem del se sostoi od helenizirani Aromuni i Bugari.433 Prvite delimi~no go napu{tile svojot maj~in jazik, ama ipak ar. jazik u{te sekoga{ mo`e da se slu{ne vo kvartovite: Sv. Nikola, Sv. Atanas i Sv. Todori Posetuvaj}i gi crkvite za vreme na Bo`i~nite sve~enost primetiv kaj ma{kite predominaten aromunski tip. Ovie lu|e naj~esto vodat poteklo od Vlaholivadona, Moskopole i Vlahoklisura. Ovde propadnalo poku{uvaweto da se otvori rumunska {kola, oti ovde{nite Aromuni pripa|aat na gr~kata partija. (Vlasite bile makedonski Grci, nikako Romanci, R.I.)434 Nasproti niv, Bugarite imaat gimnazija koja e vo polno procvetuvawe.435Me|utoa, vo gimnazijata u~enicite naj~esto se od strana. Vo samiot grad ne postoi pove}e od 250 semejstva koi se izjasnuvale kako Bugari.436 Po Evreite, Turcite se najpove}e zastapeni. Turskite trgovci od bazarot gi prati glas deka se najpo{teni od site. Ni germanskata kolonija vo Solun ne e bezna~ajna i poka`uva ubav sklop. Isto taka postoi edna edina germanska {kola437 so edno oddelenie i se razmotruvaat vo nea da se vraboti u{te eden nastavnik. Vo hotelot ′Kolombo′ e postavena kuglana kade odredeni ve~eri se sobiraat Germancite. Izvrsniot ′Levenbroj′ (′Löwenbräu′-vid na ger. pivo)438 ni{to pomalku ne doprinesuva da se probudi doma{nata, zavi~ajna atmosfera. I lokalnoto naselenie go privatilo vkusot na germanskoto pivo. Mo`at da se vidat turski ′efendi′ i gr~ki ′kiri′ kako sedat vo bav~ata na ovoj hotel, mo`e da se slu{ne nekoe ~e{ko dru{tvo, pri {to sekoga{ se gleda kako praznat edna krigla pivo za drugo. Taka ovoj bavarski zbor prona{ol svoj
Ednobo`cite=Evreite, koi vo Aleksandrija go prifatile pove}ebo`niot=helenskiot jazik koine, se izjasnuvale za Heleni. Vo makedonskiot Solun Evreite, koi vo Makedonija do{le vo 15 vek, kako trgovski i bankarski jazik go prifatile makedonskiot koine, {to opstoilo za Vajgandovoto vreme so katarevusa. Tokmu zatoa se potvrduva, nikoga{ nemalo gr~ki narod, tuku toj bil makedonsko koinski, i od nego proizlezeniot katarevusa, koj sodr`el pove}e tn.slovenski=tn.Homerovi zborovi. Me|utoa, Korais zgre{il, toj vo negoviot jazik ne go vnesol ati~kiot govor, tuku od negovata Smirna. Bidej}i toj govor bil dale~en za Makedoncite=Balkancite, kako koine katarevusa bil jazik koj te{ko se u~el. 433 Zna~i,vo Solun nemalo etni~ki Grci,tuku samo makedonski Bugari i Vlasi,koi bile makedonizirani=tn.grcizirani so dvorasniot Ptolomejov=Aleksandriski koine i koinskiot Koraisov katarevusa. 434 Avtorot e predrzok, toj govori za ″predominaten aromunski tip″.Pa toj poteknal samo od makedonski prostori, ~ii imiwa na mesta, reki, planini...bile i ostanale samo tn.slovenski, a tie se odrodile. 435 Se raboti za bugarska gimnazija na bugarski jazik od dr`ava Bugarija, romanski i carigradski {koli. Do denes crkvite, koi bile pod Ohridskata arhiepiskopija, podpadnale pod Carigrad, a ne Atina. 436 Zna~i,Makedoncite se delele na Bugari ostav{tina na Ohridskate crkva i Grci na Carigradskata. 437 Se govori za germanski jazik, koj denes vo Germanija se u~i kako najprv stranski jazik, koj nikoga{ ne bil naroden. Slu`ben na katolicite sé do so 18 vek im bil latinski. Ova objasnuva, vo germanskite dr`avi so svoite narodi nikoga{ ne se pi{elo na nivnite jazici, so koi Germancite do denes me|usebno ne se razbiraat. Isto taka, vo Atika nikoga{ ne se pi{elo na ati~ki, nitu vo Elada na eladski. Ova objasnuva, se pi{elo na carigradski koine, srpski na srpska dr`ava i romanski na Romnija. Pak, eladski na koine, pa na koine so germanski i katarevusa. I vo bugarskata dr`ava na bugarski. Sledi vo Albanija albanski,samo po 1913 godina.Me|utoa,bidej}i nemalo vla{ka dr`ava nikoga{ vla{ki jazik. 438 Lev=lav bil solunski, a pivoto makedonsko i trakisko, sé do rekata Rajna. I broj=broi=bri=vri-e.
432

114 pat za Solun.439 ^lenovite na ovde{nata germanska kolonija prevashodno se pove}e slu`benici koi slu`at na germanski jazik vo rabotnata korespodencija, dodeka poniskite slu`benici, kako na primer: vozno osobje, {efovi na stanicata i sl., naj~esto Levantijci koi gi predavaat svoite izve{tai na francuski jazik. Ovde samo vo mal broj se nastaneti germanski trgovci i zanaetlii. Posebno mi prijale ~asovite provedeni vo dru{tvo na na{iot konzul, g. d-r Mortman i direktorot na bankata h. Hajnce. Bidej}i dvata gospodini so svojot dolgogodi{en boravok na Orient i iskustvo se zapoznati so osnovite, se slo`ile so okolu toa deka Turcite imaat najsimpati~en karakter od site narodi koi go naseluvaat Balkanskiot Poluostrov, deka poseduvaat ne{to vite{ko vo sebe i ~estotost, {to gi odvojuva od drugite, te da imponuvaat so svojot mir i qubaznost.440 Na strancite koi `iveat po gradovite, me|utoa, te{ko da e voo~liva i drugata strana na nivniot karakter. Ama, vokolku nekoj, kako, so meseci krstari so zemjata i doa|a vo dopir so potla~enite narodi, toga{ se slu{a pone{to od ona {to gi prika`uva vo sosema drugo svetlo. Generalno zemeno, jas ne mo`am da se po`alam na tretman prema sebe. Naprotiv. Vo najgolem broj slu~aevi prema mene e ispolena maksimalna susretlivost i srde~nost. Toa, {to ponekoga{ bile nepoverlivi e pove}e otkolku normalno. Ama, ako vo zemjata raseanite poniski ~inovnici go ma~at i tla~at selskoto naselenie so nezasitni izdatoci i isporaka vo natura, ako pristrasnite sudii ja izvrtuvaat o~iglednata pravda vo nepravda, ako vlogorenite suvari i vojnici bezobyirno mu ja odzemaat poslednata zaliha hrana na naselenieto- a vo slu~aj na otpor- gi bijat i ubivaat, se toa se raboti koi mo`at samo da se izvedat od eden ~udovi{en karakter. Za ova postoi edino opravduvawe koe se sostoi vo toa deka Vladata nedovolno gi pla}a ili so meseci im ja iskratuva isplatata. Vokolku eden, inaku, lo{o platen slu`benik prima plata samo za 10 meseci na svojata rabota, a od godina vo godina taa za dva meseci samo se pi{e, bez nikakov izgled da nekoga{ dojde do svoite pari, toga{ toj isti slu`benik se osvrnuva okolu sebe i bara na~in kako da se obe{teti, a toa na krajot go pla}a podjaremenoto hristijansko naselenie.441 Deka finansiskite priliki bile drug~ii, da visokite ~inovnici i begovi ne go goltat lavovskiot del na prihodite za svoe li~no bogatewe, toga{ hristijanskoto naselenie ne bi ~ezneelo za nekoja druga vlada. Me|utoa, sega ovie odnosi se taka lo{i da mnogu selani do{le do stanovi{te da ka`at: ′Sosema ni e sveedno koj upravuva so zemjata, oti ako se oslobodime od Turcite ne mo`e da ni bide polo{o, otkolku {to e sega slu~aj′.442 VI POGLAVIE Osto~na Makedonija. Docna prolet 1890. godina. 1. Seres i Xumaja (19.- 21. april) Bidej}i se zavr{eni Bo`i~nite sve~enosti razmisluvav za toa da ja posetam poslednata golema oblast vo koja Aromuni `iveat vo golem broj- Isto~na Makedonija. Vo 01,30
Se govori za bavarsko pivo, a Bavarcite nikoga{ ne pi{ele na bavarski, niti Prusincite na pruski, koi me|usebno ne se razbiraat. Na Bavarcite slu`ben katoli~ki jazik im bil latinskiot, a na Prusincite protestantskiot jazik na Luter, koj stanal germanski. Prusincite do denes imaat tn.slovenski prezimiwa, a na tn.slovenski jazik bil i bavarskiot zbor za pivo: brau=vrau=vriu=vrij, pivovara=pivo vara. Koga se vari toa vrie=vrij. A ~e{ki jazik bil na ~e{ka dr`ava, i vo Osmanovoto carstvo bile pove}e jazici: Osmanoviot na Mehmed Karaman vo vojskata i administracijata, vo trgovijata i bankarstvoto koine i vo islamot arapskiot. Koga nemalo turski jazik, nemalo eladski, niti vla{ki. 440 Tn.Turci bile tn.Vizantijci.Pa sledi sovpa|awe so ona {to go naveduva avtorot. Pak, tn.Vizantija po~nala da propa|a i propadnala so Krstonosnite vojni, a nivni voda~i bile Frankite, koi go vodele Rim. Tie imalo vulgaren (bulgaren=naroden) latinski, koj bil me{avina na latinski i narodniot tn. slovenski jazik. Nego Makedoncite vo 15 vek podobro go znaele otkolku sve{enicite na Frankite. Od nego bil francuskiot jazik, koj bil od krajot na 18 vek. I ovoj pokraj germanski bil biten za vo Elada. Me|utoa,Germancite bile Franki, a tie nego ne go prifatile za svoj jazik, koj bil katoli~ki, tuku protestantski, protestantizmot po~nal so Luter. Sledi nikoga{ nemalo francuski i germanski narod. 441 Zna~i,avtorovite Turci bile muslimani, a Pravoslavnite=Makedoncite Grci, samo tn.Vizantijci. 442 Na ovaa strana 187 ima slika so tekst: ″Pazar vo Xumaja me|u Bugarite se voo~uva dva Aromuni so svoi beli nosii″, ama so crni kapi i crni pojasi. Avtorovite Bugari bile obratno, so crni nosii i kapi, a beli pojasi. Se potvrduva, vla{ka nosija nemalo, vakva bila i skiptarskata, i brzja~ka i mija~ka. Se objasnuva, nemalo vla{ki i skiptarski narod, nikako eladski, tie bile pod Ohrid i zatoa Bulgari.
439

115 ~asot ve}e stignala kolata pred hotelot, ama nas ni trebalo u{te eden ~as da bi se pripremile za pat, a ve}e se pojavila policijata raspra{uvaj}i se ′otkade′ i ′kade′. Na kapija ni se pridru`i eden suvari koj nas ni e dodelen po valijevata naredba. Vozevme popoleka uzbrdo po dosta lo{ pat, koga okolu 05 ~asot pominavme kraj mestoto Hajvatovo, otkade se rasprostirala edna izuzetna plodna dolina do ezeroto Langaza. Brzo ja pominavme ovaa dolina i stignavme vo seloto \ive{na. Odovde patot ponovo vodi po rid~est teren. Tuka i tamu se gledaat i vetrewa~i- mlinovi. Nigde nema {uma, ama zatoa seta zemja e dobro obrabotena. Naselenieto go pravat Bugari koi se helenizirani vo nekoi mesta, ama se zaprimetuva i minaretina {to uka`uva deka muslimanskiot element isto taka e dobro zastapen, a na nekoi delovi na ovoj pat duri prevladuva~ki. Ovoj pat tek napola e zavr{en. Se koristi samo toga{ koga se vozi kon bisovite ili se nameruva vo dolinata, a inaku porado se koristi menako obrabotlivoto zemji{te pokraj patot. Pominavme niz golemoto selo Negovan a vo seloto Lahne, koe e oddale~eno ~as vreme ottamu, zastanavme da bi ru~ale. Ni poka`ale vo pozadina dvori{te na edno mesto kade sednavme, a potoa si go pripremav ~ajot i se zakrepnavme so zalihata hrana koja ja ponesovme. Odedna{ se pojavila edna mlada dama i me oslovila na sleden na~in na korektniot germanski jazik: ′Gospodine, Vie ste Germanec′ ? Koga odgovoriv potvrdno, prodol`ila: ′Ah, samo neboto443 Vas ve ispra}a. Ovde sum samo so edna postara gospo|ica i moja sluginka i soznavme deka razbojnicite sakaat da ne zarobat′. ′Na osnova {to ste zaklu~ile′ ? ′Najprvo se pojavil eden ma` odva`en i so sumliv izgled i se raspra{uval kaj ko~ija{ite, da starata dama ne e slu~ajno gospo|ata Fustanela (ital., dolga ko{ula od belo platno). Otkade toj go znael nejzinoto ime ?! Mojata sluginka se najduva pokraj niv i se ova slu{ala. Potoa brzo odjaval vo golem lak okolu seloto. Podocna se pojavile i nekoi drugi. Sigurno, ovie lu|e nekoga{ soznale deka sakame da patuvame vo Solun i sakaat nas da ne zarobat′. (Fustanela=pu{tanela, pu{tena=dolga, R.I.) Poku{av da ja smiram i nagovoram da go prodol`i svoeto patuvawe, ama ne uspealo. Bila u`asno vozbudena i molela se da prevzemam kako bi postignal nejziniot ko~ija{ da se vrati vo Seres, za {to ovoj ni malku ne sakal, {to nea i bilo pove}e sumlivo pa po~nala da veruva deka toj postapuva vo dosluh so razbojnicite. Mada voop{to ne se pla{ev ipak mi se ~inelo deka rabotata e pomalku sumliva pogotovo vo ovie predeli vo koi ~esto se slu~uva grabnuvawe na patnici, pred {to se prisetiv deka vo blizinata na Wegovana vidov dvajca do zabi naoru`ani ma`i oble~eni vo fustaneli, kako se iska~uvaat uz obroncite na klisurata i sedat vo ladot na drvata. Kone~no mi uspealo uz pomo{ na suvarijata da go ubedam ko~ija{ot da se vrati vo Seres, ama pominalo u{te cel ~as dodeka se spremile. Damata postanala izuzetno nestrpliva i me zamolila da pobrzam. Se smirila tek koga sednav pokraj nea i go zedov revolverot vo rakata i koga ko~ija{ot trgnal so kolata vo Seres. Suvarot javal neposredno zad nas, potoa se dvi`ela drugata kola vo koja bil Naki so sluginkata koja bila vo polo{a sostojba otkolku nejzinata gospodarica.Edna{ porano ja zarobile razbojnicite i samata pomisla na stradawe niz koe pominala, napravilo da dospee vo sostojba koja, na krajot, prerasnalo vo potpolna nesvest. Te{ko mi uspevalo so sekakvi razgovori da go odagnam osnovniot razlog ne nejziniot strav. Koga negde vo dale~inata bi se uka`ala nekoja spodoba vo fustanela, dvete bi se alarmirale. Tek koga go pominavme mostot preku Struma, po~nale da veruvaat deka se von opasnosta. Kratko se zadr`avme vo anot vo blizina poradi bolesnata slu`avka. Voop{te ne bev lut {to dobrata sre}a mi ja dovela ovaa dama na pat, oti so ovie sticai na okolnosti sum voveden vo edno aromunsko semejstvo od koe sum doznal mnogu toa za odnosite vo Seres, otkolku {to toa voop{to bi bilo mo`no, da morav da preno}am vo anot. Damata odrasnala kaj svojot vujko, poznatiot Dumbe od Viena koj e roden od Tlake a vo blizina na Seres poseduva imawe. Se najduvame vo poseta na svojata rodbina, semejstvoto Karami~u, i imame namera da otpatuvame vo Solun.
443

Avtorot bil Prisinec, od Prus=p rus, koi bile rusi, a Rusite ne znaat {to zna~i poimot rus. Rusija i Polska me|usebno vojuvale. Poljacite i Prusite bile edno isto, tn.Sloveni, samo verski se podelile:Prusi protestanti so tn.slovenska istorija i Poljaci katolici i tn.Sloveni.Samo eden narod.

116 Koga toa docna popodne stignavme pred ku}ite iznenadenite semejstva, srde~no sum do~ekan kako spasitel na nivnata }erka, iako ve}e sledniot den se ustanovilo deka onaj naoru`an ~ovek koj se raspra{uval za mladata dama, bil namesnik na Upravata za tutun, a se ostanatoto bilo puka konstrukcija na prestra{enata slu`avka. Se zapoznav so direktorot na gr~kata gimnazija, gospodinot Papa \er|ija, koj studiral vo Germanija kako i so ostanatite nastavnici. Site ovie gospoda dobro govorele germanski i site, osven eden, bile Aromuni. Od niv doznav deka izme|u 2-3.000 `iteli na Seres se aromunsko poteklo, a me|u niv se najduva i najbogatite semejstva Tego~ik, Duro, Kontos, Karami~u i mnogu drugi, koi pripa|aat na gr~kata partija. Duri ni mladata generacija na Aromuni pove}e ne go razbiraat aromunskiot jazik. Site ovie lu|e se naseleni ovde od selata od Pinda i Olimp. I koga se postavi pra{awe koga se slu~ilo toa, se dobiva odgovor koj tolku ~esto go slu{av: ′Vo vreme na Ali Pa{a′. Ovoj grad broi okolu 20.000 `iteli, od {to okolu 11.000 Turci, 6.000 Grci (me|u koj e i dobar del helenizirani Bugari),444 2.500 Aromuni, 1.500 Evrei i 3.000 Bugari.445 Eden del na ovie Bugari se pripi{uvaat na gr~kata partija, ama `ivata propaganda i tamo{nata gimnazija primetno ja poja~uvaat nacionalnata bugarska partija.446 Grcite osigurale podr{ka na turskite vlasti,447 kako ovde, taka i vo Melnik, osven par desetina gr~ki semejstva koi pripa|aat na trgovskiot stale`. Eden moj poznanik, gospodin Kon~ev, profesor na gimnazijata vo Solun, e ispraten so intrigata na vladikata od Melnik na pat vo ovie krai{ta i zatvoren. Go dr`ele 14 dena dodeka negovite prijateli vo Solun poku{avale da ja izdejstvuvaat negovata sloboda. Ako se vidi nekoj bugarski nastavnik vo mesto vo koe e gr~ka partija, mora da se smeta na toa deka }e go strpa vo zatvor. Nedoli~en bil i slu~ajot so vienskiot nau~nik Oblak koj do{ol vo edno bugarsko selo vo blizinata na Solun so svoite poznanici zaradi lingvisti~ki studii, a tamu odma gi zatvorile i strpale vo zatvor. Kako avstriski podanik, odma e pu{ten, ama zatoa ostanale ~uvani pod prismotra a potoa isprateni vo progonstvo. (Vienski Oblak=oblak, R.I.) Selanite koi istapat od gr~kata partija se ma~at na ne~uen na~in. So vtamni~uvawe, pretepuvawe i progonstvo na lu|eto od ugled se poku{uva da se zastra{at ostanatite. Ama, zapravo e postignato sprotivno od ona {to se sakalo da se postigne. Edino selo za drugo se osloboduva od gr~koto vlijanie, a bugarskoto vlijanie nezadr`ivo prodira vo niv od Sever. Se budi nacionalnata samosvest vo ovie poslu{ni i strplivi selani, koi ipremnogu dolgo dozvoluvale da gi vodat za povodec i da vladikata govori vmesto niv, i se preobratile vo prkosni, svesni neprijateli, koi so odu{evuvawe ja zastapuvaat svojata nacionalna rabota. 448
Zna~i, imalo Muslimani=Turci i Pravoslavni=Makedonci Grci. Na pravoslavnite slu`ben jazik im bil makedonskiot=Ptolemejov=Aleksandriski jazik koine, a eladski imalo samo od 1868 godina. Pak,do 1767 godina Elada so seloto Atina bile pod narodnata=bulgarska Ohridska crkva,samo Bugari. 445 ″Vo ′Ethnographie de la Macedaire′, Philippoli, 1881, na nepoznat avtor, se naveduvaat slednite podatoci za naselenieto: 3.500 tur. poresni obvrznici, 4.900 bugarski poreski obvrznici, 2.800 gr~ki por.obvrznici, 765 evrejski poreski obvrznici. Gop~evi} ednostavno gi prepi{uva ovie brojki, a samo vmesto ′bugarski′, go postavuva zborot ′srpski′; inaku brojkata za Bugarite e premnogu golema, a Aromunite voop{te ne gi naveduva, se ostanatoto e aproksimativno to~no″. Me|utoa, srpska dr`ava nemalo sé do 19 vek.Pa zatoa sé do 19 vek Makedoncite ne mo`ele da bidat Srbi so srpski jazik samo od 1868 godina. 446 Vo Bugarija crkoven slu`ben jazik bil tn.staroslovenski, a potoa koine. Vo kne`estvoto Bugarija imalo Srbi, a jazikot bila nekoja me{avina na srpskiot na Vuk Karaxi}, koj vo osnova bil makedonskiot tn.staroslovenski, {to va`elo i za ruskiot. Vo kne`estvoto i dr`avata Bugarija od 1908 godina prv bugarski jazik bil bugarskiot govor od Varna, koj makedonskite prerodbenici pote{ko go razbirale,tie (Grigor Prli~ev...)si pi{ele na brzja~ki,a vo 2/2 na 20 vek zapaden govor, koj bil makedonski. 447 Navedenoto ne e vistina, zatoa{to Elada od svojot po~etok sé do denes bila turski neprijatel. Toa {to se naveduva zaGrci se odnesuva zaCarigradskata patrijar{ija koja ja podr`uval sultanoviot dvor, a toa bilo po naredba na Rim i Viena, kako i na Germanija, Francija i Anglija, dela~i na Makedonija. 448 Makedoncite do 1767 godina bile Bugari, a potoa Grci. Po sozdavawe na Grcija (Elada), poimot Grci stanal politi~ki. Sledi tie pove}e da ne sakaat da bidat Grci, tuku Bugari i se borele da ja vozobnovat Ohridskata arhiepiskopija so tn.staroslovenski i da gi vnesat svoite govori. Takvi bile Miladinovi, Grigor Prli~ev...Po 1870 godina ima Bugarska crkva.Makedoncite se priklu~uvaat kon nea.
444

117 Gramzivosta na vladikata pove}e vlijaela na ovoj obrt vo odnos od samata bugarska propaganda, oti e neumoliv so strogo vteruvawe na porezot vo korist na klerot, {to e zakonski propi{ano.449 I koga sega Grcite `alat deka Makedonija za niv se pove}e i pove}e e izgubena, a koga se ~ini zaludno nastojuvawe da se zaustavi ovoj nezadr`liv prodor, bi trebalo vo prv red da se razmisli za besramnoto odnesuvawe na svoite sopstveni popovi. Da ne bilo strav na selanite od turskite poniski ~inovi, od koi Bugarite daleku pove}e se pla{ele otkolku od Grcite,a da potowite se zdru`ile, ovoj obrt daleku pobrzo bi se odvijal. Bugarite mudro gi ukinale izdatocite za sve{tenstvoto.Egzarhot dobiva pari od kne`evinata, na iznosot koj prvobitno e namenet na vladikite.Vladikata sega go pla}a Vladata, {to ~ini suma od 400.000 franki, ama sega toa e za polovina pomalku od sumata koja Grcite ja tro{at na Makedonija. Vo pratwa na eden {panski Evrein otidov vo poseta na kajmakot. Priemot bil naro~ito laden, a jas ne znaev od koj razlog. Me|utoa, mi obe}al, deka }e me pratat dvajca suvarii na mojot dale~en pat. Naki najmil tri kowa, a ne pratel nivniot sopstvenik. Taka, na 21. april, nautro, nie petorica go napu{tivme ova mesto, koe le`i vo podno`jena brdoto. Najprvo se dvi`evme po patot koj vodi vo Demir Hisar, ama nabrzina go napu{tivme da direktno, so patot, bi stignale vo Xumaja, {to nas ne vodela malata zamo~varena ravnica koja slu`ela kako pasi{te. Tek pred samoto mesto i tloto postanuva podobro. Po triipol~asovno javawe bevme na na{eto odredi{te. Bidej}i nemav preporaka morav da odsednam vo an. Po ednostavniot ru~ek na kogo u~estvuvale i na{ite muslimanski pratilci, iako bil Bajram, dobivme poseta. Toa bile bugarski nastavnici koi me poznavale po ime. Ja posetiv nivnata {kola i napraviv nekolku fotografii, a potoa sednav so nekolkumina na ovie gospodi vo lad na edna kafeana. Po izvesno vreme, se pojavile nastavnici na gr~kata {kola i sednale vo na{a blizina. Eden od niv izvadil gr~ka novina450 i po~nal naglas da ~ita eden ~lenok vo kogo pi{elo deka sum do{ol da {iram rumunska propaganda po Makedonija, da go podbunuvam narodot i mnogu drugi raboti sli~ni na ovaa. Ve}e pri svojot prv boravok vo Solun gr~kite novini se bavele so mojata li~nost i poku{ale da me osumni~at kaj turskite vlasti, na primer so toa {to soop{tile deka imam fotografski aparat so koj sakam da go snimam solunskoto utvrduvawe (!), deka sum {pion kogo treba da se protera od zemjata, itn. Koga ovoj gospodin zavr{il so ~itawe novina, otidov kaj nego i se pretstaviv kako navedeni agitator, {to predizvikalo golemo zaprepastuvawe. Qubezno me zamolile da sednam, pri {to im ja obrazlo`iv seta apsurdnost na ovoj ~lenok. Gospodinot koj ja ~ital novinata bil lekar, koj studiral vo Germanija i koj vo potpolnost vladeel so germanski jazik. Naskoro se uveril deka navistina sum vistinski Germanec i so toa e sozdaden formalen prijatelski odnos vo ova dru{tvo. Uprkos na toa, po kratko vreme, ponovo se pojavil eden ~lenok vo novinite vo Solun so informacija od Xumaja, vo koj triumfalno e raska`ano kako tamu taka temelno me nagrdile, da sledniot den sum go napu{til ovoj grad. Masata na ovde{noto naselenie ja pravat Bugarite, niv okolu 3.000, Aromuni ima 1.000, Turci 250, a muslimanski Cigani 750. Grci voop{to nema. Vo gr~kata {kola rabotat 11 nastavnici i nastavni~ki koi se ili bugarsko ili aromunsko poteklo. Bugarskata {kola vrabotuva dva nastavnici i permanetno raste na u{trb gr~kata.451
Me|utoa, taa bila na Kne`estvo Bugarija koe sakalo da stane bugarsko, kako {to bilo i so Srbite. Zatoa Makedoncite ne sakale da bidat ni Bugari ([opi). Ova se ostvarilo samo so Makedonska dr`ava... 449 Se potvrduva, imalo verski narodi, a ne etni~ki=etnosni=ednosni, zatoa{to ednosna bila samo belata rasa so tn.slovenski jazik. Sledi, sekoj dr`ava mora da ima svoja crkva, za taa da ima svoj dr`aven narod.Tokmu zatoa do denes balkanskite narodi, site od 19 i 20 vek, ja osporuvaat Makedonskata crkva. 450 Na str. 116 kaj WOLF SEIDL (1981) ″BAYERN IN GRIECHENLAND″ stoi slika so tekst: ″Sedum dena po pristanuvaweto na mladiot kral Oto vo Napulia i primaweto na vladinite raboti preku namesni{tveniot sovet ve}e se pojavil prviot broj na dvojazi~en vladin list na Kralstvoto Grcija od 28. fevruari 1833 so proglasuvaweto na kralot na gr~kiot narod″. Se gleda deka ovde se raboti, od leva strana Efimeris...Elados na koine i na desna strana vladin- list na Kralstvo Grcija na germanski, a ne bavarski jazik.Se potvrduva,nikoga{ ne bil vo upotreba poimot Grcija i Grci od Greik=Graik, navredliv poim za Makedoncite vnesen samo vo 10 vek od Latinite kako katolici, a vakvi bile Frankite. 451 Vo fusnota 445 mesto bugarski e ″4.900 gubarski poreski...″; a vo tekstot Aramuni a ne Aromuni...

118 E ~udno deka Aromunite mo`ele da se odlu~at da se nastanat vo potpolno ravni~arski predel, kako {to e ovoj. Najgolemiot broj se trgovci, anxii i zanaet~ii. Tie, isto taka, vodat poteklo od zapadnite sela na Pinda, kako i `itelite na Demir- Hisar (500 `iteli) i Nigrite (500 `iteli). Vla{kite pastiri od balkanskite planini ja proveduvaat zimata vo ovaa ravnica okolu ezeroto Tahino, kako na primer vo selata Ki{lar, Petelino, Hurvi{ta, a inaku se rasprsnati. Eden leten bivok pod nazivot Baba452 Ali, so 40 kolibi, se najduva na planinata Vrunda Balkan severnom od Seres. Ponatamu na Sever od Melnik, na planinata Alaburn, se najduvaat 300 kolibi koi se grupirani vo dve sela: Bu`dova i Lopova. 2. Ramna, Poroja i Dojran (22.- 24. april) Mada imav poziv od lekarot, taka i od bugarskiot u~itel da ja provedam no}ta vo nivnite stanovi, gi odbiv dvajcata poedine~no da nebi gi navredil, ama bi bilo podobro da gi poslu{av, oti gamadot vo anot ne mi daval no}en mir. Mestoto go napu{tivme slednoto utro dvi`ej}i se vo pravec severo-zapad i ve}e po eden ~as stoevme na bregot na nadojdenata reka Karasu. Dodu{e, na ~as vreme ottamu, vo gorniot tek na rekata, postoe edno skele, ama suvarite sakale da go za{tedat ova obilazewe, tvrdej}i deka na ova mesto ve}e pove}e pati ja pregazil rekata, iako imalo {irina od 250 m. Vo edna koliba vo blizina nekoj Aromun go uredil zimnoto prebivali{te. Do{ol do nas i ne sovetuval da ne ja preminuvame rekata na toa mesto, ama Turcite insistiralena toa da ja pregazat na toa mesto, so toa {to ni jas nemav ni{to protiv toa. Go prinudila sinot na ovoj pastir da java na eden kow ispred nas, kako nie ne bi izgubile gaz. Se dvi`evme prili~no blizu eden zad drug, nakoso od re~nata struja, jas bev tret na red, a Naki zad mene. Odedna{ vidov kako vodata go ponela kowot na suvarij ispred mene, a nabrzo i mene samiot, samo na{iot voda~ go zadr`al ~vrstoto tlo pod nozete. Naki ispu{til eden sna`en krik, kako podocna mi rekol, od strav, oti ne umeel da pliva. Pa ipak na{ite kowi hrabro se dr`ele. Mada li~no ni{to ne sme prevzemale, se odr`uvale i popoleka dospeale do eden mal ostrov vo rekata, na koe sre}no izlegovme.Okolu ostrovoto vodata ne bila taka dlaboka. Suvarite bile taka besni na na{iot vodi~ da sakale da go ubijat, bidej}i tvrdele deka namerno gi odvlekol na najdlaboko mesto. Imav dosta maka da go odbranam potpolno nedol`niot mladi~. Mu dadov dobra napojnica i potoa go vrativ. Iako bevme vla`ni do pojas, moravme da go prodol`ime patot. Po 1,15 ~as bevme vo Haxibeilik, koj le`i vo podno`jeto na planinata Bele{, koja ima pravec na pru`awe Istok-Zapad. Do seloto se dvi`evme po strma staza, a samoto selo se najduva na plato koe str~i ispred planinata. Ovde kone~no imavme prilika da gi zagreeme na{ite vko~aneti udovi i da se okrepneme so jadewe i piewe. Na sre}a, mojot ve{ ostanal suv vo vodootpornata vre}a, taka da imav {to da preoble~am. Na ovie visini ni prija{e ognot, koj buktal a i moite ko`ni pantoloni skoro se osu{ile. Nemav posledica od ovaa nezgoda, niedna{ ne kivnav, a pred toa bev posre}en, koga sledniot den gi vidov svoite pratilci nastinati i vo groznica. Ramna e edno aromunsko selo so 65 ku}i. Porano bile 150. Tie koi odovde se iseleni, naj~esto odele vo Xumarija i Demir-Hisar. Koga gi zapra{av lu|eto za nivnoto poteklo, to~no mo`ele da mi ka`at deka ova semejstvo vodi poteklo od Neveska, ona od Samarina, a nekoja treta od Avdela, itn. Ne pominalo ni 100 godini otkako vamu se naselile. Polo`bata na ovo selo prili~no e izolovano, oti ponatamu vo planinite nema pove}e niedno selo, a od dolinata retko koj doa|a vo seloto, taka da `enite ne umeat da govorat nieden drug jazik osven aromunski.Nasproti niv, site ma`i u{te govorat i bugarski. Se izlagav vo svojata nade` deka ovde }e mo`am da pronjdam nekoj poseben interesenten dijalekt. Poradi toa odlu~iv popladne da trgnam ponatamu. Vo 14 ~asot pe{ se spu{tivme vo dolinata i uspat go izgubivme na{iot keraxija me|u obroncite koi se obrasteni so gusti `bunovi.Ova ni priredi podolgo zadr`uvawe od planiranoto i tek po ~as izbivme na eden dosta prometen pat vo blizinata na seloto Mandra~ik. (Mandra~ik=mandra~ ik=tn.slovenski zavr{etok, R.I.)
452

Poimot Baba go imaat Turcite, koi bile Brigi=Brzjaci so istiot poim Baba. Bidej}i Brigite od Balkanot se naselile vo Mala Azija, koi ja sozdale Anadolija i Ermenija, Baba bil ist anti~ki poim. Najbitno e {to ovde poimot se odnesuva za roditel. I kaj Brigite=Brzjacite ima razliki vo poimite.

119

Taka pominavme sredinata niz takazvaniot ′Ciganski zamok′, golem prostor so kvadraten oblik, koj slu`i kako oranica i e vramkovan so yidovi {iroki 1 m. Visinata na ovie yidini varira od 2 do 5 m. Na nekoi mesta se primetuva tragovi na prozori. Lu|eto raska`uvaat deka ovde nekoga{ `iveel ciganski kral. Han go izvestuva isto toa vo svoeto delo: ′Patuvawe niz oblasta Drim i Vardar′, ama samo mestoto go locira vo \ev|it-Kale, ru{evini na bregot na Vardar, koj se najduva na den odewe odovde vo pravec Zapad. Nazivot ′Boemica′, koj tolku go za~uduva, voop{te nema vrska so francuskiot zbor ′Boeme′, tuku so slovenskiot ′Bogemica′. Pominavme blizu ezeroto Butkova, koe se napojuva so voda od mnogubrojnite potoci koi se slivaat od planinata Bele{ i Kar{a i protekuva niz plodno i gusto naselena dolina izme|u spomenatite planini. Ovaa prili~no {iroka dolina, vsu{nost, ne e taka ravna na severnata strana, bidej}i planinskite potoci so sebe nosat dosta muq, pesok i siten kamen, koj vo tekot na vremeto se talo`i ispred klisurata, sozdavaj}i edno golemo vozvi{enie. Na edna takva istalo`ena vozvisina koja ima visina od gotovo 50 m, le`i seloto Gorna Poroja vo koja stignavme vo 17,30 ~asot. Se raspra{uvav za ku}ite na aromunskiot koxaba{ija (gradona~elnik), ama koga go zamoliv za smestuvawe, me odbil oti vo novinite pro~ital deka sum agitator.Uprkos na ova, pronajdov edna mala soba vo tamo{niot an. Naselenieto se sostoi od 200 aromunski, 100 turski i 450 bugarski semejstva. Nave~er primiv eden broj lu|e so koi razgovarav. Ni ovde ne otkriv nekoja osobenost vo jazikot, ama, ipak, na svoeto prvo patuvawe vo Solun go zapoznav eden ~ovek od ova selo i napraviv nekolku bele{ki za negoviot na~in na izgovor, koj odudiral od ostanatite Aromuni. Naskoro se re{ila i ovaa zagonetka. Ve}e bilo prili~no docna koga se pojavil nekoj ~ovek, prestaven kako Bugarin, koj umeel da govori i aromunski. Ovoj mi raska`al deka edna{ sretnal nekoj Germanec vo Solun koj mu gi postavuval istite pra{awa kako i sega. Na krajot Germanecot sakal da mu dade pregr{t zlato, {to ovoj ne prifatil. Koga go zapra{av za ne{to poblisku na okolnosta na ova sretnuvawe, se ispostavilo deka toj bil pouzdanik. Me|utoa, ne bilo to~no deka mu ponudil ′pregr{t zlato′. Vo sekoj slu~aj, mu ponudiv nekoja sitnica {to toj ja odbil, oti eden na{ zaedni~ki poznanik od nego pobaral da mi ja pru`i baranata informacija. Ama toga{ voop{to ne mi rekol deka e Bugarin. Toa {to go smetav za osobenost, se zasnovala, vsu{nost, na negovoto nedovolno poznavawe na aromunskiot jazik.453 Mojata pretpostavka deka postoi edna posebna grupa Sigrimonski Vlahi kako {to napi{av na strana 5 na moite ′Vlahi od Olimp′, iziskuva tolku ispravka, bidej}i ne postoi nekoj nivni poseben dijalekt, niti etnografska razlika, tuku ako ve}e se pretpostavuva postoewe na takva grupa, toga{ e onaa refleksija na nivnite izolovani stani{ta.454 Rano nautro odjavavme po kameniot pat izme|u bav~ata vo selo Dolna Poroja, koja se najduva na podno`noto vozvi{enie. Ova golemo selo ima 550 ku}i koi gi nastanuvaat Turci i Bugari. Voop{to zemeno, muslimani pravat mnozinstvo vo ovaa dolina. Bez zadr`uvawe odjavavme vo brz kas ponatamu, uz dolinata i po 2,30 ~asovi stignavme vo anot, koj le`i na niskata vododelnica izme|u rekata Vardar i rekata Karas. Suvarite sobrale dosta pe~urki koi se pripremaat na najednostaven na~in, Po ostranuvawe na petelkite se stava malku sol vo dupkata koja pri taa prilika nastanuva, a ′{e453

″Toj, na primer, ispred zamenicite ′mine′- jas, ′tine′- ti, ′nas′- on′, postaval edno ′{′, zna~i ′{mine′, itn, {to zna~i: ′i jas. Vakvo spojuvawe se javuva kaj zborot ′amindoi′, a vo Zagora toa glasi ′{amindon′ i e nerazdvojno″. Sledi, mine=mene, tine=tene, nas=na s, {=s, amindoi=amind oi. Ili me, te i na (ne), amind=amint oi=oi. Pa sé ova e na anti~kite=etni~kite Makedonci. Da se dodade dativnoto u, ama i vla{kiot stare{ina bil ^elnik. Me|utoa, toj bil samo ~elnik=~el nik, samo tn.slovensko, na Belci. Belci so brigiskoto u se naselile vo Japonija so krvna grupa A 40%, Kina, Indija, i duri i Amerika. 454 Samo razli~no nau~en romanski=vla{ki jazik. Bidej}i govorot vo edno selo 100% naselenie mora 100% da go poznava,a toa ne bilo i ne e vo edno vla{ko selo i semejstvo,nikoga{ nemalo vla{ki narod. Za pra{awe da se odgonetni, vo R.Makedoncite do 1945 godina nemale makedonska {kola, a se u~elo srpska, bugarska, carigradska koinska i katarevuska, romanska=vla{ka, francuska, amerikanska itn. Do denes Makedoncite si govorat na svoite postledeni govor. Pa vakvi na Vlasite bile sé do 1767 godina. Sledi Makedoncite da bidat Makedonci, Srbi, Bugari i Grci.Naprotiv,Vlasite samo Grci i Romanci.

120

{irot′ se pe~e na }umur onolku dolgo dodeka potpolno ne se rastvori vo nejziniot sopstven sok. Vkusot i aromata na ovie pe~urki podednakvo se izvrsni. Ni trebalo u{te tri ~asovi da ja pomineme ravnata, peso~na isto~na strana na ezeroto da bi stignale vo grad~eto Polanin ili Dojran, koj se najduva na jugozapadna strana. Pominav edna takva lo{a no} vo prviot an koj vrvel od gamadi, da sledniot den morav da se pogri`am da najdam sme{taj vo nekoja privatna ku}a. Na seta sre}a, ponesov pismo so preporaka na eden bugarski trgovec so krzna, kaj kogo najdov skromen, ama ~ist sme{taj. Polo`bata na ova mesto e sosema ubava i toa posebno od ezerska strana. Eden del na gradot le`i na obronokot, koj popoleka se spu{ta vo ezeroto, dodeka drugiot del se prostira po bregot na ezeroto. Minaretite i yvonata na crkvite uka`uvaat na prisustvo na me{ovito naselenie. Od postoe~kite 1.000 ku}i, okolu 600 pripa|aat na Turcite, 400 na Bugarite, a osven niv ima i eden broj Cigani. Gr~kata partija raspolaga so prili~en broj privrzanici, poradi vlijanieto na vladikata. Pri prilika na ragleduvawe na edna ovde{na crkva,455 vladikata me so~ekal na izlezot i me povikal da go posetam. Me zadr`al dodeka se pojavil bugarskiot lekar, koj istovremeno bil ~elnik na gr~kata partija i dvajcata mi ′otpeale′ povalenspev na gr~kata nacija i napredokot vo Makedonija. Gorko se `alele na Evropa koja edino ja snosi krivicata {to Turska u{te sekoga{ ne e gr~ka. Lekarot bil na mislewe deka Evropa na Grcija i dol`i strahovito blagodarnost, {to Temistokle i Leonida go spre~ile prodorot na Persijancite vo Evropa. Grcija bi morala da postane najja~a sredozemna dr`ava, bidej}i Turcija, Mala Azija i Ju`na Italija (′Golema Grcija′) imaat gr~ko naselenie.456 Dopu{tiv ovie buici zborovi da navalat na mene, oti ne mo`ev da se oslobodam od ovie prenapnati i fanatizirani lu|e. Voop{to ne e voobi~aeno da se slu{nat vakvi razmisluvawa. Za ova se gri`i {kolstvoto, te. decata da se zapoznat so minatoto na Grcija, so ponos na nejzinite velikani ′bez koi dene{na Evropa vtonala vo varvarstvo′, nasproti toa, ovla{no se preminuva preku srednovekovna istorija i istorija na noviot vek, dodeka ostanatite predmeti ili voop{to ne se izu~uvaat ili samo povr{no. Vmesto so strpnena i usredsredena rabota se postignuva napredok, tie kopaat po ostanatosta na minatoto. Na ovoj na~in duhovnite heroi na Stara Grcija (Elada, R.I.) postanale nesre}ni za moderna gr~ka nacija, vmesto da donesat korist. Posetata na edna gr~ka {kola, koja vrabotuva dva nastavnici i edna nastavni~ka na ra~na rabota mi poka`ala kako se `alosni ovie rezultati, najnapred decata vo slovenskite zemji, na koi im se potrebni prvite ~etiri godini {koluvawe da nau~at kako se u~i od osnovnite u~ebnici, a koi potoa dobivaat knigi napi{ani na ve{ta~ki jazik koj iznovo mora da se u~i. Vo ova pove}e pati se uveriv, imeno, da samite nastavnici ne se vo sostojba da gi objasnat zborovite i konstrukcijata koi se pojavuvaat. Ako ve}e decata vo Grcija mora da se borat uz najgolemi napori da gi razberat zborot i smisolot na ovoj kni`even jazik, toga{ ova e ve}e nepremostivo za decata vo slovenskata Makedonija.457
Bidej}i prostorite koi gi posetil avtorot do 1767 godina im pripa|ale na Ohridskata arhiepiskopija, za avtorot da mo`e da govori, deka imalo narodi (Grci, Albanci i Vlasi), go re{il pra{aweto, toj da ne ka`e koj jazik vo crkvata bile slu`ben.Samo eden i edistven: tn.staroslovenski.Pa tokmu ovoj jazik mnogu ubavo go poznava avtorot, za kogo pi{i deka gramati~ki bil kako koine,vizantiskiot. 456 Ne Grcija tuka Greika=Graika na tn.slovenski jazik, grei=grai (ka), kade se govorel ilirski=tn. slovenski jazik. Ohrid imal svoi crkvi vo Italija, a Atina denes nema vo Makedonija, nitu vo Epir... 457 Se govori za ve{ta~ki jazik. Votson veli: ″Postoela gr~ka dr`ava, ama trebalo da se sozdade gr~ka nacija. Se javil kompliciran problem so jazikot. Korais imal namera da sozdade nov jazik, obogaten so elementi na anti~koto minato. Vo novata dr`ava noviot ve{ta~ki jazik naskoro go prifatile re~isi site obrazovani lu|e- i progresivni i konzervativni. Toj ′~ist′ jazik, na narodot ne im bil razbirliv i tie prodol`ile da zboruvaat so svojot govoren, naroden jazik. Vo drugata polovina na vekot po~nalo da se zalaga za govorniot. Vo umetni~kata kni`evnost preovladuval govorniot, ama vo novinarstvoto i slu`beniot, prednost dobil ′~istiot′. Polemikata traela i vo trettata ~etvrtinata na dvaesettiot vek,iako govorniot neprekinato zajaknuval″.Govorniot bil so pove}e tn.slovenski zborovi, koj bil porazbirliv za tn.slovenski Eladci, vo kogo nemalo dativ, a se nastojuvale da se odbegne i genetiv.Bidej}i vo Elada nemalo dativ,dativniot koine ne bil ati~ki.Vo Atika se pi{elo na jonski... Bidej}i Vajgand sé znael, a za gr~kiot navedi ″ve{ta~ki jazik″...″kni`even jazik″, gr~ki narod nemalo.
455

121 Isto taka posetiv bugarska {kola so tri nastavnici.Ovde ve}e duvaat sosem drug~ii vetrovi. Ovie nastavnici rabotat na svoite zada~i popoleka, ama svrsishodno, dodu{e ne ba{ so pedago{ko umeewe, ama istrajno i postignuvaat ubavi rezultati. Vo ovaa {kola e nezadovoluva~ki prostor poradi golem broj u~enici koi stalno i se pove}e se zgolemuvaat. Na ovoj na~in bugarskite selani postepeno postanuvaat svesni na koja strana pripa|aat. 3. Gevgelija (25. april) Pred moeto zaminuvawe od Dojran napraviv poseta na kajmakamot koj bil Albanec. Mi obe}al eden suvarij i go odr`al zborot. Naki najmil keraxija so 2 kowi koi nimalku ne vlevale poveruvawe. Mo{ne nerado se iska~iv na prili~no visoko drveno steblo, na kogo se ~ustvuvate neugodno, vokolku porano ne ste naviknale na anglisko sedlo. Na seta sre}a, ovie `ivotni, poradi svojata slabost, zaboravile da pravat golemi skokovi, taka da opasnosta od pa|aweto bila mo{ne mala. ^ovek bi se na{ol vo nepriliki kako da go zastani ova `ivotno vo dvi`ewe, oti vo racete dr`i samo eden kraj na ja`eto, dodeka drugiot kraj e pri~vrsten za ular i provle~en niz usta na `ivitnoto. Vmesto uzengii za ka~uvawe, obi~no se sretnuva duplo ja`e koe u{te pred par vekovi bilo vo potreba vo Germanija. Da bi dospeale vo Gevgelija bilo potrebno da pomineme preku eden brdski greben bezna~ajna visina. Zemji{teto e glinovito, ama potpolno obraboteno. Me|utoa, izuzetno su{na su{na zima i `e{ka prolet koja sledela, uslovile posevite da izgledaat jadno ili potpolno da se spr`eni. Izgledite za `etva bile taka lo{i da Vladata sakala da pritekne na pomo{ i da ispora~a seme za nahnadna seidba, oti so toa se sakalo da se spre~i propasta na selanstvoto. Me|utoa, kako i mnogu pati do toga{, korist od se pove}e imale poniskite slu`benici koi bile zadol`eni za distribucija na seme, otkolku samite selani. Na{iot pat vodel prema Jug, vo izvieniot lak, izme|u selata Kra{tali i Ereseli, a vo ovo potowo zima `iveat Aromuni, potoa niz mestata Dautli, Selimli, Bogorodica, Stojanovo i se do bregot na rekata Vardar. Porano preku rekata vodel golem most, ama sega ostanale samo u{te negovite tragi. Skeleto, koe se najduvalo vo kuka~ka sostojba, ne prevezlo na drugiot breg, pri {to vodata stalno morala da se isvrla. Na izvesno rastojanie odovde pominavme preku `elezni~kiot nasip i po dobar pat prodol`ivme so javawe prema Gevgelija a ispred anot se zaustavivme. Ovoj an bil tolku valkan da go zadol`iv Naki da najde sme{taj na drugo mesto. Dodeka razgovarav so nego stapnal eden gospodin vo frankova nosija i me povikal na francuski jazik kaj sebe, vo svojata ku}a.458Blaodarno sum ja privatil ovaa ponuda i navistina se ~ustvuvav udobno vo negoviot ~ist stan opremen so site udobnosti. Ovoj qubezen gospodin se prezival Masi i bil so poteklo od Ermenija, ama imal francusko dr`avjanstvo, {to mu ovomo`ilo da, uz naj{irikata sloboda vo odnos na doma{noto naselenie, da se bavi so trgovija na svila i }umur. Iako bilo rimo-katoli~ka veroispoved, se o`enil so }erka na nekoj pravoslaven Aromun od Bitola, koj se naselil vo Gevgelija. Vo razgovor go koristevme gr~kiot jazik,oti toj na Aromunite im bil pomil od maj~niot jazik. Iako ova mesto, osven mal broj na Turci, ima samo Bugari, gr~kata partija u`iva sna`no vlijanie. Odvaj da stapiv vo ku}ata na svojot doma}in a ve}e se pojavil izvesen gospodin Kivernitis, Aromun od Vlaholivadona, da bi me ispra{al oti na ova se ~ustvuva obvrzan kako u~itel na gr~kata propaganda i inspektor na gr~kite {koli. I ovde sum bil poznat po novinskite ~lenci i ipremnogu rado bi me otarasale ovie Grci ili podobro da se re~i Grkomonijaci, oti se pribojuvale da sakam da gi odrvatam Aromunite od niv, Aromunite koi go pravele glavnoto upori{te na helenizmot vo Makedonija.459 Ako se dojde vo gradovite ili pogolemi mesta na Makedonija i ako se raspra{ate koi se vistinski voda~i na gr~kata partija, mo`ete da bidete gotovo sigurni deka toa se Aromuni. U~itelite vo Bitola, Solun, Seres, Xumaja i mnogu drugi mesta, uz malku izuzetoci, se aromunsko poteklo, te. ako li~no gi pra{ate za potekloto, site tie, naravno, se ~isti Heleni.460
458

Frankite bile Francuzite, a Germancite Sklavini=tn.Sloveni. Sledi Frankot Bonifacius, vo 8 vek, da govori za Sklavinite=Oblasnicite, isto~no od rekata Rajna, bile odvratna sklavinska rasa. Bidej}i Germancite bile Sklavini od 5 do 13 vek, se potvrduva,poimot Sloveni bil politi~ki od 19 v. 459 Avtorovite Aromuni=Valahi=Vlasi bile najgolemi Grci, a i denes, a toj pi{i za niv, AROMUNI. 460 Bidej}i imalo samo Romejci, nikako Heleni, e vidliv germanskiot zlostor Helenizam vo 19 vek. Toj go vnesol Prusinecot Drojzen, a toga{ nemalo Germanija. Pa za Vajganovo vreme imalo Germanija.

122 Gospodinot Kivernitis, na kogo mu ja objasnav svrhata na moeto patuvawe vo planinata Karaxova, me napu{til so uverenie vo svoeto prijatelstvo i podr{ka. Ama, vmesto toa, nemal ni{to pre~o da raboti otkolku da odi kaj kajmakamot,so koj stoel vo najdobri odnosi, (lesno da se objasni) i da mu raska`i kako imam namera da go pottiknam vla{koto naselenie protiv Turcite i vladikite i zatoa mora da mi se zabrani patuvawe vo tie krai{ta. Se ova ve}e sledniot den go slu{nav od kajmakoviot sluga, koj bil muslimanski Vlah od Nonte.461 Istata ve~er, kako i pove}e pati narednoto utro, zaludno poku{avav da vospostavam kontakt so kajmakamot. Tek okolu pladne dal da me povikat. Toa bil eden Albanec koj vladeel gr~ki jazik. Bidej}i mu izlo`iv {to mi e na srce i mu go poka`av pismoto so preporaka od solunskiot valija, prigovoril deka e ipremnogu opasno da se odi vo planinite, oti vrvat razbojnici a toj ne mo`e da prevzemi takva odgovornost na sebe. Potoa go zamoliv da mi dodeli pratwa do Qumnica kade sakam da ostanam podolgo. Na toa odgovoril deka tamu nema vojska i deka lesno mo`at da me izvestat od seloto. Toga{ ja izraziv svojata spremnost samiot da izdr`uvam dva ~oveka, ama toj ve}e ova ne e vo sostojba da odlu~i bez valijinoto odobruvawe. Nakratko: sozdaval mnogu uslovi i ogradi {to me navelo da mu soop{tam deka vo 14 ~asot trgnuvam, so ili bez suvarij, a i toj ima obvrska da me podr`i a ne da mi sozdava prepreki na pat. So toa go zavr{iv razgovorot i go napu{tiv. Vo 14 ~asot do{le dvajca suvarii da bi me otpratile za Qumnica. 4. Vlahomeglen, Qumnica (26. april- 15. maj) Patot za Gevgelija najprvo vodi vo pravec jugozapad niz dolinata, potoa uz nekoj potok vo pravec Zapad preku seloto Moina i na kraj prema planinite. Na moe raspra{uvawe za `itelite na ova selo, albanskiot keraxija od Gevgelija mi go dal sledniot odgovor: - ′Ovde `iveat Grci, Bugari i Papistanci′. - ′Na koj jazik tie govorat′ ? - ′Na bugarski, nekoi i pomalku turski′ Pod Grci toj podrazbira bugarski privrzanici na Patrijarhot, pod Bugari onie koi go priznavaat Egzarhot, a pod Papistanci rimokatlici.462Upravo vo Gevgeliskiot okrug rimokatoli~kata propaganda ispolila golema ume{nost pro{iruvaj}i se ve}e na osum pomali zaednici. Na kakov ubav na~in se podvi`uva ovaa propaganda poka`uva slednata prikazna koja ja slu{nav od verodostojni izvori vo Solun. Na nekoja zaednica i se potrebni pari i taa ispra}a svoja delegacija vo Solun kaj bankar. Bankarot zahteva jemec i gi upatuva kaj konzulot, koj im ka`uva: ′Dobro, da ste katolici, ne{to bi mo`elo da se napravi, ama vaka, ne mo`am vas da ve privatam′ - ′Vo srce odavno sme katolici′, odgovorile selanite. - ′Ako bi donele uverenie od svojot paroh, toga{ bi vi veruval′. - ′Ama nie nemame paroh′. - ′Dobro, }e ispratam eden′. Parohot navistina doa|a vo seloto i na selanite im go izdava baranoto uverenie i na krajot dobivaat pozajmica.463 Da ne bi se prestra{il selanecot, parohot mu go ostava istoto uverenie na crkvata kakvo {to i porano bilo, se pridr`uva na pravoslavniot na~in na bogolslu`ewe i tek koga oseti da osvoil ~vrsto tlo, po~nuva se da menuva vo skladot so rimokatoli~kite kanoni. Selanite pove}e ne mo`at da se povle~at, oti se vrzani so obligacii.
461

Muslimanskiot Vlah bil Tur~in, {to va`elo i za drugi muslimani, a ova ostanalo i vo 20 vek. Turci bile Albancite (Skiptari i Arnauti), avtorovite Bugari...Pak, Grci, avtorovite Aromuni, Bugari i Albanci.Me|utoa,najgolemi Grci bile samo Vlasite,a i denes vo:Grcija,Albanija i R.Makedonija. 462 Zna~i, Albanecot koj kako musliman bil Tur~in, razbiral crkovni narodi: Pod Patrijarhot vo Carigrad bile Grci, a toa bile Bugarite od ostav{tinata na Ohridskata arhiepiskopija. Sledat Bugari na Egzarhot od 1870 godina na ostav{tinata na Ohridskata arhiepikopija od prviot milenium. I Papistanci na rimokatoli~kata crkva na Sveti Petar od pripadnicite na ostav{tinata na Ohridskata arhiepiskopija-Justinijana Prima-Pavlovata Makedonska Crkva a so primat pred Rimskata crkva. U{te i Bugari kako Muslimani=Turci. Nigde gi nema makedonskite Eladci, makedonskite Epirci (Skiptari i Vlasi),duri Arnauti,koi spored nego bile kolonizirani 600.000(Tatari i ^erkezi): ZLO. 463 Katoli~ka crkva bila zlostorni~ka od 1071 godina. Taa toga{ i denes e zlostorni~ka, so pari... Taa mesto da se bori za ravnopravno obedinuvawe na hristijanstvoto, se bori za primat,bez bratska qubov.

123 Naskoro go napu{tivme bregot na ovoj potok i trgnavme uzbrdica pod prili~no golem nagib i trebalo u{te samo da pominime niz edna mala dolina da bi stignale vo seloto Qumnica. Po dvoipol~asovnoto javawe kone~no stignavme na celta. Odsednavme kaj koxoba{ijata. Ni go prepu{til dnevniot boravok vo kogo ja provedovme prvata no}. Sledniot den (kaj negoviot brat Stefu Bibe) pronajdovme eden sobi~ok koj bil odvoen od stambenata zgrada i tuka se preselivme. Toa bila edina patosirana soba vo seloto, koja, isto taka, ja koistel vladikata pri prilika na zadr`uvawe vo mestoto. Najprvo pobarav od Nakija temelno da se operi. Toga{ sebe sme ugodile kolku bilo mo`no. Postavivme masa i stolica, mada uz ne{to napor. Prostorot, me|utoa, bil tolku ograni~en da ne bi bilo mesta za nekoj tret, koga bi mi se ispru`il. Toga{ se zadr`av tri nedeli kako bi go sprovedil svoeto istra`uvawe na populacijata, koja ja otkriv minata godina vo proletta, naime, da se zapoznam so nivniot jazik, obi~ai, moral. Rezultatite na ovoj boravok go objaviv vo svoeto delo: ′Vlahomeglen′, Lajpcig, 1892. i zatoa ovde se ograni~uvam na kratka informacija. Osnoven zadatok na mojot sluga bil da se gri`i za hranata. Osven jaretina, jajca, mleko i p~enkaren leb ni{to drugo ne mo`elo da se dobie. Od vreme na vreme nabavuvav podobar leb od Gevgelija.Mada odnosite bile daleku od prijatni, ipak najduvav polno zadovolstvo vo svoite studii na ovoj interesen dijalekt, taka da zaboraviv na neprijatnostite. Mojot doma}in Stefu Bibe kako i negovite rodnini Anastasios Stavro od Qumnica i Stavraki Hristo od Lanzija mi slu`ele kako nastavnici od ovoj jazik. Povremeno i drugi pomagale. Prvite denovi na mojot boravok od golema korist mi bil i nastavnikot na gr~kata {kola, koj mi pomognuval vo utvrduvaweto na fleksijata. Me|utoa, naskoro e postaven za {kolski inspektor vo Gevgelija i po svoeto povratuvawe so ni{to ne mo`el da se pokreni da prodol`i da mi pomognuva. Ama na ova ne se zavr{ilo. Na {kolskite deca im zabranil da doa|aat kaj mene. Za ova imam da mu zablagodaram na fanatizmot na gospodinot Kivernitis. Po samo nekolku denovi proniknav vo izgovorot na ovie lu|e taka da mo`ev dobro da gi razberam, kako i tie mene. Iako Naki Aromun koi govori ne mnogu so razli~en jazik od ovde{niot dijalekt, ipak mu uka`al prednost na bugarskiot jazik. I po tri nedeli boravok u{te sekoga{ imav pote{kotija so razbirawe. Nego pove}e go zbunuvalo nevoobi~aeniot {irok izgovor na vokalite, tuku nepoznati dako-rumunski elementi. I gospo|icata Masi od Gevgelija primetila da ne mo`e da gi razbere ovie lu|e.464 5. Kupa i Huma (2.- 10. maj) Prijatna promena vo mojot ednoli~en `ivot mi priredile izletite vo drugi vla{ki sela. Ovaa oblast e brdovita. Ovoj planinski masiv e sostaven od goli steni, koi se na pogolemi visini prekrieni so {uma i po sostav se varovni~ki, a na niv se naslonuvaat sedimentni steni od izme{ani {krilci i glina. Na nekoi mesta se primetuva temnocrveno zemji{te koe se koristi za odgleduvawe na p~enka i podignuvawe na lozja. Naj~est vid na drvo e crnica koja gi opkru`uva ovie sela, a ~esto se sretnuva i vo samite sela, so {to ova temno zeleno drvo pravi prijaten kontras vo odnos na crvenite crepovi na ku}ite. Vo pratwa na svojot doma}in i Nakija trgnav 2. maj vo seloto Kupa, koe se najduva na 1,15 ~as vo pravec Jug. Po preminuvawe preku planinskite grebeni se stignuva vo edna dlaboka dolina, koja, ne{to ponisko, se spojuva so najgolemata isto~na dolina Karaxova. Samoto selce Kupa se primetuva tek od neposredna blizxina. Toa broi okolu osumdeset ku}i i e mo{ne siroma{ko. Klimata e poo{tra od onaa vo Qumnica te konsenkventno odgleduvaweto na svilenata buba pomalku se isplati,a i samoto zemjodelstvo i sto~arstvo se bezna~ajni. Svrativme vo ku}ata na mesniot pop, ~ija `ena bila sama kaj ku}ata. Mojata pojava stra{no ja prepla{i, bidej}i smetaladeka sum Tur~in. Ova lesno mo`e da se objasni ako se
Vo Makedonija, kade se govorat tn.slovenski govori, tie kako na eden jazik sekade se razbiraat. Se istakna, deka Makedoncite govorot od Varna pote{ko go razbiraat, a Brigite=Brzjacite si op{tele na brigiski=brzja~ki. Vlasite poteknale od brigiskite=brzja~kite prostori koi pove}e ne se razbirale so brigiskite=brzja~ki govori. Me|utoa, Vlasite ne se razbirale ni samite me|u sebe. Tokmu ova govori,deka nemalo vla{ki govori, oti govorite me|usebe se razbirlivi, tuku vla{ki jazici, koi bile me|usebno ne razbirlivi. Nivnata nerabirlivost bila samo poradi nivnata pove}erasnost, so razli~en broj na pove}erasni zborovi, kako germanskite jazici koi isto taka ne se razbirlivi. Toa e poradi semitskite i gotskite zborovi.Tokmu vo vla{kiot pelazgiski jazik ima semitski i arnautski zborovi.
464

124 znae deka sekoj suvar ili vojnik taka ophodi prema `itelite na ova oddale~eno selo, kako da se robovi. Vo kolku nivnite prohtevi ne se ispolneti, nemilosrdno nasrtuvaat. ^ovek mora da se ~udi na toa kolku retko se slu{aat primeri deka nekoj ma~en selanec se oslobodil uz upotreba na sila. Koga ovaa sirotica ja osloviv na nejziniot maj~in jazik, nejzinoto lice se razvedrilo. Naskoro stignal popot koj me|uvreme gi molzel kozite, i neposlu`il so sve`o mleko. Pri prilka na rastanokot go usre}iv so ne{to lekovit pra{aok za koj imal golema potreba. Osum dena podocna otidov na izlet vo Huma. Bidej}i patot za Huma vodel niz {uma, mojot doma}in, Stefu Bibe, ne sakal da pojde so mene od strav od razbojnici. Kako voda~i gi povedov ~uvarite na seloto, eden Tur~in, i svojot sluga Nakija. Bidej}i dobro se naoru`avme, hrabro trgnavme na pat. (Bibe=bibe; Huma=h um-a; Kupa=kup-a: s + kup = Skupi, R.I.) Vo pravec Sever patot popoleka se spu{tal vo edna dolina koja e isprese~kana so planinski grebeni, ispod koi se najduva edna druga dolina prema koja se dvi`evme. Go pregazivme nekoj potok a potoa so serpentini se iska~ivme uzbrdo.Koga uspeavme na samiot vrv, ve}e bevme ~as vreme na patot, i go vidovme Qumnica vo pravec Jug. Odovde patot ne vodel vo severozapaden pravec niz edna hrastova {uma, potoa pokraj skromni ostatoci na seloto Gu{et, koe u{te sekoga{ se najduva vcrtano na na{ite karti. Lu|eto odovde najgolem del se iselile vo selotoi Huma, ama polinata na ovde{nite atari u{te sekoga{ se obrabotuvaat. Ova selo e napu{teno pred 80 godini poradi oskudica vo voda. (Gu{et=gu{et, R.I.) Po pola~asniot mar{ dospeavme vo Huma. Moravme da so~ekame nekoe vreme, pa nas tek toga{ ne odvele vo ku}ata na biv{iot koxaba{ija. Naki na ra`ew ispekol jaretina koja ja ponesovme, isto taka leb ponesovme, a doma}inot ne snabdil so vino od mestoto. Nabrzina se pojavil nastavnik na gr~kata {kola, ama ne bil rasplo`en za pru`awe odgovor. Na`alost, ovde se pee samo na bugarski jazik. Ova selo broi 70 ku}i, ama bidej}i vo nekoi ku}i zaedno obituvaat i po dve ili tri semejstva, vo vkupniot broj mo`e da bidat i 700 `iteli. Mestoto, vsu{nost, e ~iftlik na nekoj Tur~in od Solun. Glaven izvor na prihodi na ova naselenie se zemjodelstvo, trgovija so drvo, odgleduvawe na svilena buba i, pomalku sto~arstvo. Zad crkvata se najduva edno vozvi{enie od kogo mo`e da se vidi vla{ko selo Koinsko koe e oddale~eno okolu ~as vreme odewe, a na ~as od nego se najduva u{te edno vla{ko selo Sirminina.465 (Koinsko, n=nj=w, Kowsko; Sirminina=sirm in...: Sirma vojvoda, R.I.) Vo povratokot go koristevme eden direkten pat, preku planinskiot greben, koj go pominavme vo doa|aweto. Ovoj pat, dodu{e, e ponaporen, ama ne{to pokratok i poubav, bidej}i najgolem del vodi niz raskrsnica so bukova {uma i pru`a izvonreden pogled so svojata najvisoka kota. Rodopite i planinata okolu Seres go zaklonuvaat horizontot, Vardar mo`e da se sogleda do svoeto ustie, a za dobra vidlivost se i beliite, ble{tavi ku}i vo Solun. E karakateristi~no i toa deka mo`e da se vidi golem broj `elki po livadite. Ovde{nite `iteli ne gi jadat i odvrtatnosta prema niv e golema duri ne sakale da mi dadat sad vo koj bi gi varel. Vo blizinata na Qumnica patot strmo se spu{ta vo onaa ista dolina niz koja pominavme istoto utro, a vo seloto stignavme isto taka so strmen uspon. Za seto vreme na patot ne sretnavme nieden ~ovek. Mi ostanalo da posetam u{te dve preostanati vla{ki sela: Crna Reka i Barovica.466 Ovaa poseta so imenuvanite sela ja povrzav so svoeto vra}awe, koe nastapilo 15. maj. 6. Crna Reka i povratok vo Solun (15.- 16. maj) Kako voda~ ponovo do{ol turski poljak, dodeka kowi dobivme od na{iot doma}in. Ne e potrebno posebno da naglasuvam deka rastanokot so jaretina i p~enkaren leb kako i so odvratnite gamadi ne mi padnalo te{ko.
465

Se ka`a: ″nastavnik na gr~kata {kola...ovde se pee samo na bugarski jazik″...″Zad crkvata...vla{ko selo Koinsko...u{te edno vla{ko selo Sirminina″. Avtorot ponatamu ne ka`uva koj slu`ben jazik bil vo crkvata. Pa za nego, tn.staroslovenski bil starobugarski jazik. Ni{to ne bilo sporno, nitu negovite Aromuni do{le na ovie prostori od isti prostori, na narodnata=bulgarnata Ohridska arhipepiskopija. Nemalo ni{to vla{ko, pred i po 1767 godina, {to va`i so imiwata na dvete navedeni sela. 466 Stefu=Stepu=step u: step=s tep-a; Bibe=bibe, Gu{et=gu{et; Hum=h um; Vardar=var dar; Rod-op-i... Gu{et=gu{ et: Gu{ter=gu{ ter-a; Reptil=rep til, rep (opa{) zad til; krokodil=k rokot til, o=a, d=t.

125 Po eden ~as dospeavme vo dolinata vo pravec Jug koj se spu{ta od selo Kupa. Pogledot na potokot, ~ija voda se survala od vertikalnite litici, `ivo potsetuvaat na oblasta Verija i Voden. Ama ovoj prizor, ipak, ne e taka veli~estven kako kaj Voden, mada karakterot na ovoj predel ipak e poegzoti~en, samotnosta ne e uskratena, so {to na posmatra~ot mu ostava vpe~atok ~arolija. Nekolku zatvoreni vodenici i suknari odavaat povremeno prisustvo na lu|e vo ovoj predel. (Voden od voda=v oda=ode=odes=ode{, Odesa, R.I.) Edna mala pe{a~ka staza nas ne vodela uzbrdo do sedloto na ovoj planinski greben. Potoa skrenavme desno, vo {umata. Stazata postanuvala se neprohodna i morav dlaboko da se svitkam kako bi gi izbegnal niskite kro{ni na drvata. Kone~no, patot pove}e ne mo`el da se prepoznae. Ama mojot Tur~in uporno tvrdel deka odime vo ispraven pravec, taka da prodol`ivme. Najposle sretnavme turski selani, koi soboruvale drva i bile od seloto Mada (Majadala). Toga{ se ispostavilo deka se najduvame na patot za odvlekuvawe drva. Pravecot, dodu{e, bil ispraven, ama nas dlabokata dolina ne delela od vistinskiot pat koj vo golem lak go pominuva strmiot obronok. Pove}e nemalo vra}awe. Popoleka i vnimatelno se spu{tavme vo ovaa dolina, pri {to nas steblata ni slu`ele kako oslonec, taka da se spu{tivme a da pri taa prilika nieden kow ne se sru{il. Usponot, na drugata strana, bil isto taka te`ok. So zdru`eni snagi moravme kowite ~as da gi vle~eme ~as da gi turkame, kako preku prema izvadenite pawevi467 ili steni. Obliveni vo pot stignavme na vrvot so kogo nabrzina se priklu~ivme na vistinskiot pat. Ovoj pat nas ne vodel ponatamu vo takazvanata ′Ladna dolina′ (Valearaci), niz koja protekuva `uborit potok obilen so voda. Se odmorivme pola ~as vo senka bukovina, kako bi se okrepnale so ostatoc na hrana od sno{nata ve~er, koja e pripremena kako oprostuva~ka i na koja se slu`ela prasetina. I na{iot glaven voda~ smelo se slu`el iako, musliman, mu bilo zabraneto da konzumira svinsko. Ama sme{no izgledalo negovoto o~ajuvawe koga slu~ajno soznal deka jadel svinsko meso, koe nemu mu imalo vkus na jaretina. Patot ponatamu se krivi po ovie brda se do Crna Reka. Rastojanieto od Qumnica iznosi 3,30 ~asa. Vo seloto vladeala golema u`urbanost oti bila crkvena slava. Ova go svativ kako vistinska prilika da napravam nekolku snimki na plesa~ite, a ve~erta ja posmatrav sve~enata gozba na me{tanite koi ja prireduvala Crkvata, ama, naravno, prilozi vo pari ili namirnici dale samite me{tani.468 Otsednavme kaj koxoba{ijata Hristo Sof~e, mudar starec, koj nas ne primil prijatelski i srde~no. Za poslu`uvawe nas ni pru`il se {to mo`e da se posaka, samo kona~i{te trebalo da bide na verandata, {to ne nai{lo na moe dopa|awe oti mi bilo ipremnogu ladno. Zatoa se preseliv vo edna novopodignata, a u{te nenaselena ku}a. Najduvam deka ovde{nite `iteli generalno se pokultivirani otkolku me{tanite na ostanatite vla{ki sela na Karaxova. Selanite se slobodni (nezavisni), imaat dobra oranica, a odgleduvaweto na svilena buba e vo polno procvetuvawe. Ako u{te sekoga{ ne zastanale na zelena granka, se krivi samo visokite porezi. ′Turcite i vladikata gi zavlekuvaat svoite race kako bi ne iscicale nas, selanite′, mislel Hristo. Pa ipak, u{te sekoga{ ne mo`e da se raspoznae odredenoto nivoa na standard, bar ne vo odnos na drugi sela. Ku}ite se stameni, a me|u niv e dosta dvospratni. Oblekata na ma`ite e ista kako i kaj Bugarite od ravnicata. @enite nosat svileni maramu i keceqi, se ukrasuvaat so venecijanski zlatnici koi gi nazivaat ′venedi~ko′.469 Posebno prijaten vpe~atok ostava sepoprisatna ~istota, pa duri iako taa pove}e e izrazena otkolku obi~no vo ovie prazni~ni denovi.
467

Paw=Pan. Pak, Pan bil pastirski Bog i {umskidemon. Ama i polski, ~e{ki i slova~ki gospodin. Toj bil pelazgiski=tn.slovenski Bog. Pelazgi bile Eladcite, Albancite i Vlasite- samo svoi izrodi. 468 Avtorot svoeto patuvawe go zavr{uva, a bez toj da ka`e na koj slu`ben jazik bilo vo i na crkvite. Toj mnogu ubavo znael, deka pod Ohridskata arhiepiskopija bile negovite Eladci, Albanci i Vlasi. Tokmu zatoa tie kako Romejci do 1767 godina drugo i ne mo`ele da bidat samo Bugari, potoa samo Grci. A pa toj mnogu ubavo znael deka gr~kiot, katarevusa, bil ve{ta~ki i kni`even jazik: bez gr~ki narod. 469 Avtorot govori za Venecija, Venetia, venedi~ko=venetsko, a koe bilo pelazgisko. Venetskiot jazik bil ist kako na Antite i Sklavinite. Sklavini vo Makedonija imalo samo do 836/7 godina. Tokmu zatoa vo Makedonija se vnesol poimot sklavina za oblast, koja potoa iz~eznuva, a se omasovil poimot tema, od teme na glava, Makedoncite gi vodele Temenite.Sé samo zlostor na berlinsko-vienskata {kola. Sledi da se ka`e, prokleta da e ovaa {kola, kako i drugite evropski yverski, koi go podelija narodot.

126 Me{tanite imaat, dodu{e, gr~ka {kola, ama uka`uvaat prednost na bugarskata {kola. Se zaprimetuva po~etokot na prodorot na bugarskiot jazik i sigurno ne }e potrae dolgo i vo Crna Reka }e bide isto kako i vo seloto Barovica (na dva ~asa odovde), kade samo stari lu|e umeat da govorat vla{ki. Ovoj jazik poka`uva nekoe ostapuvawe vo odnos na onoj od Qumnica, a ustoa e izme{an so aromunski zborovi.470 Ova e poradi toa, {to eden broj Aromuni sleguva od esen od svoite visoki planini od seloto Livada i ovde ja proveduva zimata. Isto taka nekoi devojki od Crna Rekase ma`eni za Aromuni. Obratni slu~aevi nikako ne se slu~uvaat. Aromunite se ipremnogu ponosni svoite }erki da bi gi dale na nekoj zemjodelec za `ena, oti taa toga{ bi moralada obavuva naporni polski raboti. (Vlasite bile samo edno: ov~arski narod, R.I.) Ve}e sledniot den go napu{tiv ova selo. Patuvaweto za Baravica, vo kogo naselenieto gotovo potpolno bilo bugarizovano,471 ne se isplatelo, taka ova go izostaviv. Generalno: na obroncite na Karaxova postojat 11 sela so okolu 14.000 `iteli. Na Vlahomeglen, na zapadnata strana, le`at: 1) Nante, edino selo so muslimansko naselenie,472 2) Borislav, 3) Lunca, 4) O{ni. Na isto~na strana le`at: 5) Qumnica, 6) Huma, 7) Sirminina, 8) Koinsko, 9) Kupa, 10) Crna Reka, 11) Borovica. Ona {to go napi{av na strana 53 i 54 na moeto delo ′Vlahomeglen′, kako rezultat na moite istra`uvawa za ovoj ~uden narod vo narod, na kogo mu dadov naziv ′Megleniti′prema istoimeniot predel kako za niv bi imal poseben izraz, ne nai{lo ni na kakvo protivewe na kritikata.473 Izuzetok e pretpostavkata, koja ja iznesov na 55. strana, deka tie se potomci na onie Bugari-Vlahi za koi se slu{nalo vo 12. i 13. vek i koi po poznatata bitka na Amzelfeld se povlekle vo planinata Karaxova. Jiri~ek izrazil mislewe vo svojata op{irana kritika vo XV tom ′Arhiv za slovenska filologija′, deka tie se Pe~enezi koi carot Aleksij gi naselil vo provincijata Moglena, po bitkata kaj Hoirenoja i Aevuniona 1091. godina.474 Me raduva deka so ova e pronajdeno objasnuvaweto za karakteristi~niot tip koj se javuva kaj mnogute Megleniti. Toa {to rekov za Bugaro-Vlahite so ova u{te pove}e se potkrepuva, oti so toa otpa|a edinata rezerva koja bi mo`ela da se stavi, a toa e straniot tip kaj eden del na ovoj narod. Deka Pe~enezite navistina tamu se naselile i ne{to ponisko kon Bugaro-Meglenitite, bi mo`elo da se prifati romanskiot jazik samo toga{ ako bi se izme{ale so nekoj narod koj barem e ista brojnost kako i tie samite, a toa zapravo bile Vlasite, koi podocna se naselile ne samo na podra~jeto poznato pod nazivot ′Meglen′, tuku i po isto~nite obronci na planinata, me{aj}i se so zate~enoto naselenie. Votolku e poverojatno deka Romanite bile pobrojni, bidej}i jazikot ima potpolno romanski karakter, a jas porado bi rekol deka nosi romanski `ig, a osven toa, na 56. strana izri~ito rekov deka ni cela edna nivna polovina uka`uva na nekakvkaski tip.475 Hristo Sof~e, mojot doma}in, mi stavil na raspolagawe kowi i me otpratil so svojot sin. Javavme pobrdovite na Karaxa, koja bila pod dobro obraboteni lozja, a potoa vo edna dlaboka dolina niz koja protekuva sna`en potok. Dolinata ja pominavme na mestoto na ustiVla{kiot jazik ne bil eden, za site razbirliv, tuku imalo mno{tvo vla{ki jazici, so razli~en broj na tu|orasni primesi, poradi{to Vlasite me|usebno ne se razbirale. Sledi tie, kako i denes Germancite, da ne se eden narod, tuku mno{tva narodi. Germancite se obedinale so germanskiot jazik koj za niv bil prv stranski jazik u~en vo germanskite dr`avi. AVlasite se obedinale so tn.gr~ki i se Grci. 471 Avtorot kako Germanec bil ispolitiziran, zatoa{to mesto tn.slovenski=pelazgisko pi{i bugarizovan, iako bugarski jazik nemalo sé do 2/2 na 19 vek. Pak, germanska dr`ava so narod isto taka nemalo. 472 Avtorot veli muslimansko naselenie bez da go ka`e jazikot, dali na tn.Sloveni ili tn.Nesloveni. 473 Kritikata trebalo da bide od avtorite na germanskata {kola, koi ne si go znaat svoeto poteklo, a toa bile samo edno na Belci. Sledi tie kako takvi da sozdavat duri nov narod, vo tn.slovenski grad, so tn.slovensko ime, od vedro nebo padnat. Takvi bile tn.Sloveni, od nivna tn.domovina skitska=gotska... 474 Se potvrduva,Bugarite bile Mongoli so mongolska ovca so dolga opa{ka na mongolskite Vlahi, kako onaa kosovskata na Arnautite, koi bile Tatari od Crnomorieto so ^erkezi od Kavkaz. Nivni prostori se na Tatarite=Bugarite=Gotite=Skitite. Za sme{noto germansko u~ewe, tn.Sloveni poteknale od skitskite prostori. Od tie prostori do{le i Pe~encite,koi se naselile vo Meglen.Tokmu zatoa avtorovite meglenski Vlahi bile so potemen pigment a i so pove}e mongolski zborovi, poradi{to nivniot jazik bil razli~en od jazicite na drugite Vlasi.Kako {to Gotite bile Germanci,tie bile Vlasi 475 Vla{kiot jazik bil romanski (latiniziran tn.slovenski) so mongolski zborovi,kavkasci, Arnauti.
470

127 eto na dvata potoci i nabrzina po toa stignavme vo seloto \imenxa. Ostanavme tolku dolgo kolku na kova~ot mu bilo potrebno da gi potkoi kopitata na mojot kow so nivi potkovici. Kolku mnogu vozbuduvawe donesuva doa|aweto na nekoj stranec i kolku vesta za ovoj brzo se {iri, mo`e da se vidi po toa {to eden ~ovek se sru~il na mene koga odlu~iv da go prodol`am patot i srde~no me povikal na aromunski jazik da preno}am kaj nego, so {to bi mi uka`ala izuzetna ~est. Bil toa Aromun koj se naselil vo \imenxa kako trgovec. Da porano ne go najaviv svoeto doa|awe vo Solun, sigurno rado bi go privatil negoviot poziv. @itelite na \imenxa, koe broi 450 ku}i, se Bugari, ama so golem del predani na gr~kata partija. Doma}inot me pratel do seloto Gorgopik. Ottamu se vrativ da na kowot bi otpatuval vo Solun. Negoviot sin trgnal so mene do `elezni~ka stanica, koja e oddale~ena tri ~asa od seloto \imenxa. Polo`batana ova selo e potpolno pogre{na vcrtana na na{ite karti a inaku topografijata na ovoj predel ne e adekvatno prestavena, iako ja dopira `eleznicata. Isto taka, pribli`no mo`ev da gi utvrdam na kartata site onie mesta na koi mnogubrojni potoci se vlivaat vo Vardar. Negde predve~er vozot ne dovel vo Solun. Me primil slugata na mojot poznanik i me odvedol vo negovata ku}a. Sega otpo~nav da se priprema odeweto. Naki mo{ne rado sakal so mene da trgne vo Germanija, ama ne mo`elo. So nego izuzetno dobro sorabotuvav na svoite dolgi patuvawa. Ne umeev podobro da go nagradam za odanata slu`ba tuku da go postavam vo polo`ba ponovo da se bavi so svojot zanaet ~evlar. Mu vra~iv sredstva so koi mo`el da kupi se {to mu e potrebno za rabota. (Skupi=s kup=kip=kop, Skopi=Skopie=Skopje, R.I.) 7. Povratok, Jeskib (23. i 24. maj) Vo rano utro 23. maj otidov na `elezni~ka stanica. Tamu go sretnav svojot poznanik Lazarista, Fabreala, od Bitola, dragiot, star gospodin so koj zaedno patuvav edna delnica na pat. Na prvata stanica ne napu{til Naki. Poslednite denovi mu primetiv taga na negovoto lice poradi skore{noto rastanuvawe. Rastanakot so nego bil te`ok. Mada bev pro`et so ~ustva na radost poradi uspe{niot zavr{etok na patuvaweto i ispolnuvawe na negovite svrhi, ipak imav ~ustvo koja ne obzema koga zasekoga{ go gubite dobriot, pouzdan prijatel. Tek podocna primetiv deka vo mojot baga` ja skril krpata od ra~nata rabota i ~orapi koja gi ispletila negovata `ena, {to trebalo da bide moj spomen. so solzi vo o~ite mi ja baknal rakata, mi posakal ′kalembar′ (sre}en pat !) i trgnal na pat kade go ~ekal keraxija so nara~ana i kupena roba da bi se vratil vo Vlahoklisura, na svojata `ena i dete. Da ne go zaboravi svoeto ′frate doktoru′ (f=b, R.I.), gi poka`uva negovite ganutlivi pisma, koi gi ispra}a od vreme na vreme.476 Brzo mi pominalo vremeto vo razgovor so ovoj star g. Fabreala, koj stanuva vo Bitola od pred mnogu godini, i koj usrdno se zalaga za podignuvawe na rumunski {koli.477 Sosem osobeno so `ustrina govorel za ′Maxdic Greks′, koi se krvni protivnici na Lazaristite, isto onolku kolku francuskiot narod gine za Grcija. Vo mestoto Gradsko slegol i se oprostil so slednite zborovi na francuski jazik: ′Dozvolete mi Vas da ve zagrlam′. Gop~evata primedba deka ezeroto Amatovo ne mo`e da se vidi od `elezni~kata pruga mo{ne me ~udi a bidej}i negoviot dolg breg e prekrien so gusta trska, sosema e prirodno deka povr{inata na vodata ne se istaknuva vo prv plan.Ama negoviot severen i po{irok del e potpolno vidliv. Gledano od vozvi{enie, pokraj Crna Reka, se pojavuvaat dve ezera koi se spoeni so zamo~vareno zemji{te.
476

″Da bi poka`al so kakov poeti~en jazik mo`at da se koristat i neobrazuvani lu|e, naveduvam vo citat po~etok na edno pismo od 15. dekemvri 1892. godina vo dosloven prevod: ′Dragi brate Gustave ! Go primiv tvoeto pismo i slika Tebe i Tvoja mlada. Se raboti samo za edno malo par~e hartija, ama za mene e toa, ne znam kako bi rekol so zborovi, dobro ili blago, oti mi pri~inala takva radost, da ne znam {to da rabotam: dali da ja vramam, ukrasam so venec od ve{ta~ko cve}e ili so onie cvetovi od na{ite planini vo maj, ispolneti so miamirisi i sonce i prekrieni kapki~ki rosa koja se presijavaat kako dijamanti. Dali da ja poka`am na site svoi prijateli, ili da ja skrijam i samo da ja gledam zara~nicata na svojot prijatel, koj ima tolku udel i vo mojata sudbina...′ ″. (Samo frate=brate doktor-u, R.I.) 477 Avtorot govori za romanski {koli. A {koli mo`ele da imaat kne`estva=dr`avi: Srbija, Romanija,Grcija i Bugarija,nikako Makedoncite vo Osmanova Makedonija,ne daj bo`e Vlasite vo Makedonija.

128 Vredna e napomena i toa deka tamu,kade so voda bogata Crna Reka se vliva vo Vardar, zna~i vo blizina na `el. stanica Gradsko, e naselen eden Germanec od Hajlbron (vo blizina se ru{evinite na anti~koto mesto Stobi) koj ve}e 6 godina upravuva so edno golemo zemjodelsko dobro.So nego se sretnav vo vozot,bidej}i sakal da otpatuva vo Veles,478 na sto~niot pazar. Mi rekol deka sosem e zadovolen so ovde{nite odnosi i da obavuva dobri raboti. Da sigurnosnite priliki se popovolni, toga{ selskoto naselenie bi se iseluvalo vo Makedonija a ne vo prekumorskite zemji. Ne bi voop{to oskudevalo vo prostor. (Stob-i, o=a, b=p, R.I.) Vozot potoa pominal pokraj Veles, koj le`i vo dolinata, vo koj se naseleni preku 50 aromunski semejstva koi se sprotistavuvaat na bugarizacijata. Vo Jeskib pronajdov izvonreden sme{taj vo hotelot na Italijanot Duretija, koj e o`enet so Germanka. Mojata prva poseta bila rezervirana za avstriskiot konzul gospodinot [muk, koj me primil isto onaka qubezno kako i negovite kolegi vo Bitola i Janina. Vo svoeto porano mesto na slu`buvawe, Skutari vo Albanija, nau~il da govori albanski jazik.Tamu,isto taka, tamu go zapoznal na{iot albanolog, gospodin Gustav Majer, ama `ali {to ovoj boravel vo Skutari samo eden den. Zapra{an {to misli za Gop~evi}, odgovoril deka misli deka ovoj nikoga{ ne boravel vo ju`na Makedonija kade g. [muk bil stacioniran podolgo vreme. Toj, izrazuva svoja sumwa vo vistinsko postoewe na gospodin Petrov na koj Gop~evi} mu posvetuva sme{na uloga vo svojata kniga: ′Stara Srbija i Makedonija′. Duri i bugarskite nastavnici od Solun se raspra{uvale za ovoj navoden Bugarin Petrov, ama neuspeale da go utvrdat negoviot identitet. Nikoga{ vo germanskite kni`arnici ne se pojavilo nekoe delo koe pod pla{t na nauka iznesuva tolku mnogu lagi vo svetot, kako {to e napi{ano vo visokoparniot i so del vo maliciozniot tek na ovaa kniga, koja gi razjaruva ~itatelite so svoite besramni sudovi za takvite zaslu`ni lu|e, kako {to se Bart, Grizebah i fon Han. Ne najduvam za potreba da se vdlabo~uvam vo ova, oti na poznava~ite problematikata odavno im e poznata da ovaa spletkana rabota vsu{nost e obi~en tendenciozen natpis.(Knigava na Vajgand e isto taka,a i toj, R.I.) Slednoto utro go iskoristiv da se pro{etam vo gradot. Bazarot i ulicite izgedale isti onaka kako i pred 4 godini. Ni{to ne se izmenilo. Na povratokot vo hotelot primetiv dve Ciganki ukraseni so lisja i cve}e, koi osven toa gotovo ni{to nemale na sebe, kako odat od ku}a vo ku}a, igraat i peat pesmi vo koi se povikuva do`d. Se polivaat so voda a potoa si odat. Edna starica sobira pokloni. Isti ovoj obi~aj se najduva i vo Rumunija pod naziv ′paparuda′, kaj Ju`nite Sloveni i Albanci se poznati kako ′dodole′, a kaj Grcite i Aromunite ′pirpiruna′.479 Po ru~ekot, koj go pripremal g. [muk, zaedno otidovme na `elezni~ka stanica, kade ve}e bile sobrani Germancite vraboteni na `eleznica. G. [muk me otpratil do perifernata stanica vo Jeskib. Dali bilo `e{ko ili stolno vino koe go piev, voglavno, odma ~vrsto zaspav koga se ispru`iv na klupata na praznoto kupe. Me poseti bogot na sonot- Hipnos i me opsedna so prizorot koj ne sakam da mu go skratam na ~itatelite.480 ...Le`ev ispod nekoj `bun skraj na edna livada i ottamu, neprimeten, ja posmatrav igrata na nekolku mladinci, koi, izgleda, gi nadyiral nekoj star vojnik- invalid so drvena noga. Moeto vnimanie najprvo bilo usmereno kaj onoj mladinec, koj o~igledno, igral glavna uloga. Bil ~udnovato ukrasen. Na glavata nosel eden zlaten, sjajen {lem na kogo se viorela sino- bela perjanica. Negovata somotska jakna imala moderen kroj, ama pantalonite bile iskinati. Odel na visoki {tulovi koj ume{no gi koristel. Negoviot yvonliv glas odyvonuval naokolu, ~esto se pribli`uval na invalidot uz potsmev, a koga ovaj bi se fatil za stapot, brzo bi se oddale~il. Vo negovoto dru{tvo se najduvale u{te dvajca mladinci: eden bil sna`no mom~e oble~en vo fustanela, a drugi poniski, so bistri o~i, oble~en vo bela volnena
478 479

Veles=Vels; Angli=a n gli=geli, gel=`el, `elba; London=lon don...; Frigi=Brigi...; Brig=Bri`... Zna~i, Romancite, Ju`nite Sloveni, Albancite, Grcite i Vlasite imale isto poteklo,na Belci, so tn.slovenski jazik: paparuda=pa paruda, pirpiruna=pir piruna, dodole... Ama paruda=piruna=peruna. Se gleda deka se raboti za tn.slovenski Bog Perun, koj go imale i Etrurcite, koi bile Veneti=Iliri, sozdava~i na Rim. Pak, Bogot Perun bil Zevs=Sv.Ilija. Toj bil nositel na do`dot, grme`ot, pir itn. 480 Hipnos=h i pnos, spnos=spanos, pospanos=pospanost; span bez p san=son=sonte=sonce e svetlina.

129 odora i vo rakata dr`el stap. Dvata odu{eveno go posmatrale mladi~ot na {tulite i se povinovale na sekoj negova naredba. (Pantalon=pan ta lon, nalon=na lon, R.I.) Na sosem drug kraj na ovaa ista livada se najduva eden stasit mladinec so debeli, crveni obrazi marlivo rabotej}i na bav~a, koj ne dozvoluval da go ometaat vo rabotata bez obyir {to ~esto mu se pribli`uvale i godele so kamewa i zemja. Negovoto strpenie ostanatite gi ohrabruvalo. Nego go posmatral eden mladinec, mu pomognuval so vreme na vreme, ama koga drugite se oddale~ile da bi se posovetuvale kako pouspe{ni da go ometuvaat, i ovoj posmatra~ im se pridru`il. Toga{ ovoj mladinec so polni obrazi primetil {to mu se sprema, ama izgleda deka ne se boel. Zel edna sirova batina, ja izdelkal, a toga{ mirno ~ekal {to }e se slu~i. Se podignav od svoeto mesto kako podobro bi mo`el da ja posmatram borbata i se pribli`iv na nejzinoto popri{te. Zdru`enite protivnici se primaknale, koga odedna{ me fati za ramo, a glasot na stariot vojnik prozbori vo moite u{i: ′Teskeret, efendim′ (′Paso{, gospodine′) ′[to e sega pa toa′?, pomisliv, a u{te edna{ slu{nav jasno i glasno: ′Teskeret, efendim′ i probuduvaj}i, vidov ~ovek vo uniforma u fes koj me drmal za ramo. Sme bile na tursko- srpskata granica.481 PRVI PRILOG 1. Tip 2. Gestovi 3. Nosija 4. Polo`ba na selata 6. Gradewe i ureduvawe na ku}ite 1. Tip Bidej}i vo svoeto delo ′Aromuni′, II tom, poblisku go objasnav karakterot, navikite i obi~aite, mi mostanalo u{te samo da objasnam nadovre{nata manifestacija. Se raboti za poznata pojava lokalnoto naselenie vo izme{ana sredina so sigurnost da ne mo`e da se raspoznae na koj narod mu pripa|a sekoj negov sogra|anin, duri iako narodnata nosija ne pretstavuva podloga za takvo mislewe, dodeka stranecot zaludno bara nekoja karakteristika koja bi mu prestvuvala kriterium za ova razlikuvawe.482 Ako ova lokalno naselenie se pra{a, koj se toa karakteristiki po koi edni se razlikuvaat od drugi, obi~no se dobiva odgovor deka e toa ona {to se gleda. Vakov kriterium, ipak, bi moral da postoi oti, inaku, ne bi mo`elo da se raspoznae ne~ija nacionalna pripadnost.Bi bilo nemo`no da se navede samo edna edina karakteristi~na poedinost.So pointezivno op{tewe vo podolg vremenski period vnatre na eden narod se sozdava, od sumata na ona {to e videno,edna prestava vo koja site ovie poedinosti se sodr`ani,a se sveduvaat na toa:kakov se rast,koj im e izraz na liceto,koj e na~in na govorot, na~in na ispoluvawe na gestovi, od..., taka vo dadeniot slu~aj, bez razmisluvawe, mo`e da se re~e na koja nacionalnost pripa|a nekoja osoba. I jas sum go pominal istiot razvien pat, oti koga prv pat dojdov vo Bitola, se ~udev so kakva sigurnost na mojot prijatel mo`e da se raspoznae nacionalnata pripadnost na sekoj poedinec, a ve}e koga ja napu{tav Turcija i samiot bev vo sostojba isto taka da bidam siguren. (Nema nacionalen gen, R.I.) Pri prilika na povratokot vo Germanija, se {etav po ulicite na Ni{ so germanskiot sekretar na konzulot i vo taa prilika go zapoznav eden ~ovek vo srpska narodna nosija,
Gustav Vajgand pi{i, ″Vlasite na Balkanot, koi podocna se preselile na sever″...″muzikata i tancite na Romancite govorat sosema opredeleno za nivniot balkanski proizvod″, a imiwata ″se ednakvi kaj Albancite, Bulgarite (Bugarite i Makedoncite, R.I.) i Romancite. Besporno Romancite bile najtesno povrzani so balkanskite narodi″...″Navistina ma`ite se dr`at dosta ladnokrvno,no `enite glasno gi oplakuvaat mrtvite. Toa va`i ne samo za Slovenite, a i za Grcite, Albancite- hristijani i Aromani″. Ova toj go pi{uva kaj Trakite. Spored nego, Traki bile Romancite, Vlasite i Albancite. Zna~i, ovie so Slovenite i Grcite bile i opstoile eden narod. Ova ne va`i samo za Albancite- Arnautite (muhamedani) od Kavkaz i Crnomorieto,so mongolsko poteklo.Nivna domovina bila onaa na tn.Sloveni, severno Dunav.Pak, Zatkarpati ima ~etiri strani, a ruski Zatkarpati bile Balkanot (Ilirija). A za kievskiot sve{tenik Nestor (11- 12 vek), Rusite poteknale od Ilirija. Pa taa bila na Balkanot. 482 Pastirite=^obanite=Vlasite=Vlahite bile samo toa {to stoi vo nivniot naslov. Tokmu zatoa tie vo ni{to drugo ne se razlikuvaat od sto~arite (govedari i sviwari). Na prethodnata strana 212 e slika na ov~ar oble~en vo belo, so crna kapa, crn pojas itn. Belata boja bila od belata boja na runoto. Kaj, karaka~anskiot soj na ovcata pramenka bojata bila crna. Sledi oblekata da bide crna. Sé e jasno.
481

130 koj prodaval kolbasi.483 Odvaj potpolno go sogledav a ve}e na svojot pratilec mu rekov deka toj e ~ovek Cincarin (Aromun). Ovoj vo toa sumwal i go zapra{al svojot poznanik, koj mu doa|al vo presret,za mislewe,a ovoj isto taka bil na mislewe deka se raboti za Srbin. Odma potoa mu prijdov na ovoj ~ovek i mu se obrativ na aromunski jazik. Ozaren, mi pru`il odgovor mislej}i deka sum negov soplemenik. Podloga za ova ne mi pru`ile ni jazikot, ni nosijata ni zanimuvaweto na ovoj ~ovek, {to zna~i deka toj bil tip, koj mi pru`el da go raspoznam kako Aromun.484 Da {to poprecizno bi mo`el da go studiram nivniot tip, prevzedov brojni merewa na po~etokot na svoeto patuvawe. Pronajduvav dolgi i kratki ~erepi i premini vo site varijanti. Me|utoa, kaj izme{anoto naselenie, kako {to e toa slu~aj na Balkanskiot Poluostrov, vakvite merewa nemaat smisol, po moe mislewe. Ova merewe bi moralo da se sprovede masovno, oti od poedine~ni ne bi mo`elo da se izvedat konkretni zaklu~oci.485 Ona {to generalno mo`e da se re~e e slednoto:
483

Do severno od Ni{ bila anti~ka=etni~ka Makedonija, ~ij govor, pesni, igri, nosii...se makedonski, nikako srpski. Tokmu zatoa me|u dr`avata Srbija i kne`estvoto Bugarija se raspravalo za tie prostori. Bugarskite avtori ka`uvale toa bile bugarski, a srpskite srpski, {to pi{el i Vajgand. Pak, srpskiot jazik na Vuk Karaxi} bil tn.staroslovenski, za kogo srpskite avtori ka`uvaat, toj bil starosrpski, a Bugarite starobugarski. Vsu{nost, toj bil samo makedonski, na Makedonecot Konstatni Filozof. Za ova e pi{eno vo prethodnata moja kniga, kako i deka Makedonija bila Balkanskiot Poluostrov, {to go promenala berlinsko- vienskata {kola vo 1809 godina. Pa toga{ nemalo germanska dr`ava, niti dr`aven germanski narod. Frankite kako katolici im bile sosedi na Makedoncite, i toa do rekata Dunav. Vo WESTERMANNS ATLAS ZUR WELT GESCHICHTE, 1956, str. 61, okolu 1000 godina... 484 Spored Vajgand, vo fusnota 486, {to go pi{i vo ″Etnografija na Makedonija″, site bile so isto poteklo, a od niv se razlikuvale samo Arnautite, koi bilo mongolski naslednici. Vo moite fusnoti naveduvam mno{tvo avtori, koi pi{at, na Balkanot se govorel pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, a Eladcite, Albancite i Vlasite bile Pelazgi, potvrdeno od nivni avtori. Vo prilog se naveduva sledniot moj mozaik: Za Marin Barlet (16 vek) tn.staroslovenski bil ilirski jazik, a vo Epir bila Arbanija. Epir bil makedonska zemja, a Makedonija imala pove}e zemji. Bidej}i i Arbanite bile na ilirskite prostori, vo 1745, odnosno 1747 godina pri Dvorot vo Viena e otovorena Ilirska Dvorska kancelarija. Ova objasnuva, toga{ Arbanite govorele ilirski=tn.slovenski jazik. Germanecot Johan Godfrid Herder (1791) za Slovenite pi{i: Vie ″}e smeete da gi koristite svoite ubavi kraevi od Jadransko More do Karpatite, od Don do Moldava kako sopstvena svoina″. Vo 19 vek Rene Mile napi{al deka se zboruval ist jazik od Crno do Jadransko More, pa ″od Varna (na Crno More) do Raguza (Dubrovnik na Jadransko More″) na slovenski. Siprijan Rober, vo 19 vek, pi{i deka Albanija im pripa|ala na Slovenite. Toa govori deka tamu se govorel slovenski jazik. Maks Fasmer veli: ″Rezultatite na istra`uvawata za Slovenite vo Albanija se najduvaat vo soglasnost so na{ite zaklu~oci za jazi~noto mesto na Slovenite vo Grcija″. Na ova bi trebalo da se nadovrze i Falmerajer (1830), spored kogo Helenite bile slovenizirani. Zna~i, tie bile Sloveni. Han navel: ″i Toskite i Gegite, znaat deka vo selata i gradovite vo koi denes (1856 g.) `iveat, pred niv `iveele Slovenite″. Spored A.Seli{~ev, vo Albanija se zboruvalo slovenski jazik. Prajs doka`uva deka ″mnogu albanski toponimi bile od slovensko poteklo, duri pove}e, deka i Albancite vodat poteklo od Slovenite, taka nivnata teorija za toa deka kako narod bile od neslovensko poteklo }e bidi, bukvalno, sme{no″. So ova se potvrduva deka Skiptarite nemalo ni{to svoe posebno, kako i deka tie bile samo tn.Sloveni. Se ka`a deka poimot Sloveni bil sinonim na Iliri. Ova bilo povod Iliri da bidat Rusite, Srbite, Bugarite, Hrvatite i Slovencite, so svojot Homerov jazik. Vakvi bile i Skiptarite, {to va`elo i za Vlasite. Se ova govori, toga{ nemalo Eladci, Romanci, Ungarci,Turci,Albanci i Vlasi.Pak,do denes nema ni{to vla{ko. 485 Avtorot potvrdi, nemalo vla{ki ~erep. A i nemo`elo da ima, koga antroplogijata e rasisti~ka nauka, so pogre{na metoda, ne se odi na F-test, tuku t-test, {to ne e dozvolena. Za antropolozite ishranata, po~vata i periodot ne se bitni. Sledi, antropologijata da e 100% rasisti~ka. Za dokaz, deka ~erepot ne e odlika na narod, istaknav nema nacionalen gen, e sledniot primer: Petar Lon~ar (1961), ″Istorija na anti~kite Grci″, Univerzitet vo Skopje, zboruva deka ″antropolozite konstatirale deka vo Starata i Srednata minojska epoha `itelite na Krit pove}e bile dolihokefali; deka vo Docne`nata minojska epoha brojot na brahikefalnite na Krit mnogu porasnal, a brojot na dolihokefalnite opadnal. Mezokefalite vo site minojski epohi se dobro zastapeni″. Od navodot na avtorot proizleguva deka klimata se promenuvala, taa bila se potopla i potopla, so poslabi vetrovi. Istoto se odnesuva za pigmentot, koj e potemen vo zavisnost od izlo`enosta na sonceto, {to e potvrdeno so Kritjanite. Djurant pi{i:″Nivnata ko`a pri poro|ajot bila bela. Damite, koi se dr`at vo lad, imale svetol ten, konvencijalno bledilo; ama ma{kite, koi na Sonceto sozdavaat bogatstvo, taka se preplamnati i

131 Postojat dva tipa, koi mi se posebno voo~livi i koi gotovo isklu~ivo se javuvaat kaj Aromunite, mada onie nikako ne ~inat mnozinstvo naselenie. Prviot pove}e se sretnuva na Sever i za nego e karakteristi~en glavniot tip: natprose~en rast, ~esto stasita gradba na teloto, izbo~eno, visoko ~elo, grubi crti na liceto, golema usta, sivi braun o~i, gusti obvri, golo lice ili so brkovi, pokreti spori, gotovo dostoenstveni. Uz ova, u{te i glas ~ij zvuk neodolivo potsetuva na ton truba.486 Drugiot tip se sretnuva pove}e na Jug, i toa vo plemeto Far{erioti. Rastot e ispodprose~en, stasot e {irok so sna`ni gradi, glava e pove}e ′}o{kasta′, ~elo nisko, kosata e crna ili temnorusa,neretko kadrava, obvri gusti, crni, o~ite se bistri i sevaat lukavo, dvi`ewata se brzi i energi~ni, a bojata na ko`ata pove}e preo|a vo braunkasto-`olta. Poreduvaweto so rimskiot legionar sosema e na mesto.487 Pri taa prilika mo`e da se konstatira i site mo`ni premini. Generalno, ovie lu|e ne se tolku visoki kako Gegite, ama se povisoki od Bugarite. Nivnoto lice e pove}e izdol`eno, dodeka liceto na Bugarite pove}e okruglo, {to e daleku voo~livo kaj `enskiot pol otkolku kaj ma{kiot. Ne se retkost ni ri|okosi poedinci, a u{te malku sinokoi. Eden edinstven pat i toa vo Trikoli vidov eden izrazit belec (′flor′), toa bil de~ko od 14 godini. Mojot sluga Naki znael za u{te eden par takvi slu~aevi.488 Vo treti razred na aromunskata (romanskata, R.I.) {kola vo Verija sprovedov istra`uvawe na uzorok od 36 u~enici i na osnova na svoite bele{ki gi iznesuvam slednite rezultati koi se svedeni na prosek: Kosa: crna 2, crnomawesti 11, temno rusa 17, svetlo rusa 4, sme|i. O~i: crni 2, braun 26, sivi 2, svetlosivi 2, sini 4. Nos: prav 34, tup 2. U{i: so srasnati resnici 5, bez resnici 2, ostanati bez osobenost.
rumeni, da Grcite gi vikaat kako Feni~anite Phoinikes- purpurni, crveno-ko`ci. Glavata e pove}e dolga odkolku {iroka, crtite se o{tri i prefineti, kosa i o~i sjajni, kako kaj dene{nite Italijani. Ovie Kritjani o~igledno se ogranok na ′mediteranskata rasa′ ″: Phoinikes, f=v, voinikes, vojnik crven. 486 Navedenoto biometriski ne e potvrdeno, e napolna neozbilnost. Ova samiot go potvrduva, koga toj naveduva: ″Da {to poprecizno...prevzedov brojni merewa....dolgi i kratki ~erepi i premini vo site varijanti...kaj izme{anoto naselenie...vakvite merewa nemaat smisol, po moe mislewe. Ova merewe bi moralo da se sprovede masovno, oti od poedine~ni ne bi mo`elo da se izvedat konkretni zaklu~oci″...″ Postojat dva tipa, koi mi se posebno voo~livi i koi gotovo isklu~ivo se javuvaat kaj Aromunite, mada onie nikako ne ~inat mnozinstvo naselenie″.Zna~i,tie bile spored uslovite na `ivot, a i besmisleni. 487 Va`i predhodnata fusnota. Kako poju`ni pomali i potemni. Pomalite se so pomala relativna povr{ina na ko`ata po kilogram telesna te`ina. Sledi tie da se potemperamentni i poenergi~ni. Pa zatoa negovite Far{erioti se bez zna~ewe. Bez va`nost e i negoviot: ″rimski legionar″. Od Italija na Balkanskiot Poluostrov nema niedno doma{no `ivotno,tuku apeninskite se so balkansko poteklo. 488 Avtorot e neozbilen ili laik za antropologija: toj govori za povisoki Gegi, koi `iveat na Sever, {to e normalno. Me|utoa, Gegite za koi govori vo ″Entografija na Makedonija″ se razlikuvaat od Toskite. Vajgand govori: ″Me|u Albancite vo Makedonija preovladuvaat muhamedanite- Gegite. Po malku se hristijanite Toski, zatoa {to turskata vlast e ovlastena za naseluvawe na muhamedanskiot element. Ne kako etni~ka op{tnost tuku za omaluva`enosta vo sporedba so Turcite. Po pravo i obi~ai, koi so muhamedanite se tesno povrzani so religijata, tie se povrzale kon ednovernicite, taka {to razlikite ostanuvaat nezna~itelni. Vo op{to edno e sigurno, hristijanite vo Makedonija pove}e sakaat da imat rabota so turskite ~inovnici, otkolku so albanskite. Poslednive se ogledaat za `estina, bezsrde~nost i al~nost. Vo op{to se pointiligentni, posrde~ni i poenergi~ni. Ne samo vo minatotot, no i vo ponovo vreme Turcite im se dol`ni mnogu na energi~nosta na albanskite Gegi, na inteligentnosta i podvi`nosta na Albancite- Toski. Vo ramkite na ova kniga voop{to ne e predvideno da zastanime podrobno na ova pra{awe, a da go razgledame poblisku narodniot karakter na Toskite i Gegite. Vo sekoj slu~aj ne samo po jazik, obi~ai, nosii, fizi~ki odliki, no i po karakter Toskite i Gegite se dosta razli~ni. Samite Albanci ka`uvaat za razli~nite plemiwa″. Bidej}i vo 17 vek vo Severna Albanija bile naseleni Mongoli, Severnacite bile poneintiligentni. Me|utoa, toj nikade ne gi naveduva ^erkezite i Tatarite. Sledi toj patuvaweto da go prespie i da go razbudat...vo Ni{, a Mongoli se naseleni me|u Ni{ i [ar Planina, a toa bile 600.000 (100.000 Tatari i 500.000 ^erkezi), i toa po Krimskata vojna. Negovoto ″prespivawe″ mora de se odnesuva i na Vlasite=Ov~arite, koi kako planinci se povisoki od nizinci Bugari, vtorive bile sto~ari, a ne ov~ari. Na planincite, kade e povetrovito, ~erepite se podolgi, kako vo sprotivnost na nizincite, Bugari, pozaokru`eni, sto~ari (govedari sviwari) i zemjodelci. Drugoto od avtorot navedeno ne e zakonomerno, poradi {to e preneozbilno.

132 Boja na ko`a: temna 17, svetla 19. So tekot na vremeto kosata postanuva potemna, taka da ovoj odnos pove}e se pomeruva vo korist na crnomawastite. Toa {to e zaedni~ka karakteristika na site Aromuni i po {to najlesno mo`at da se raspoznaat se gleda kaj o~ite koi dobro se vovle~eni vo o~nite {uplini. Liceto nikoga nema tap, prazen izraz, koj ~esto se sretnuva kaj slovenskite selani ili kaj Gegite, 489 tuku naprotiv: izraz na mudrost, ~vrsta re{enost, odva`nost, promislenost, a od o~ite ~esto seva lukavstvo i podmuklost.490 @enite ~esto se oni`ni i ubavki, imaat izdol`eno ili ovalno lice, slaborazvieni gradi i blag izraz.491
489

Spored avtorot, Romancite, Albancite (Toski i Gegi) i Vlasite bile Traki. Pak, Trakite kako Belci imale tn.slovenski jazik. Zna~i, tie bile i tn.Sloveni. Za da se potvrdi, deka avtorot e proizvolen i zlonameren, e sledniot moj mozaik: Spored Mela Pomponius (1 vek n.e.) vo Trakija, koja se prostirala pome|u Crno More i Jadransko More, pa pome|u Dunav i Egejsko More, se govorelo so ist jazik, {to doka`uvaat so~uvanite trakijski zborovi. Vo 19 vek Rene Mile napi{al deka se zboruval ist jazik od Crno do Jadransko More, pa ″od Varna (na Crno More) do Raguza (Dubrovnik na Jadransko More)″. Italijanecot Apendini (1769- 1837) tvrdi deka jazikot na Trakite e ist toj ilirski jazik kogo toj go nau~il vo Dubrovnik. Sebastijan Dol~i (1690- 1777) od Dubrovnik naveduva deka taka od samata polo`ba na ilirskite plemiwa (zaklu~uvame) deka eden ist jazik bil kaj Ilirite, Makedoncite i Epircite. Strabon govori deka ″Ilirite i Trakite ne mo`ele da bidat tu|i edni na drugi ni na nikakov na~in, oti dvata roda bile so isto poteklo, a osven toa isto taka imaat isti obi~ai i ureduvawe i gi po~ituvaat istite bogovi″. Ovde se upotrebuva dva roda od isto poteklo (narod). [ulc pi{i, Polibie doka`uva to~no i dopolnuva, deka ilirskiot jazik e isto taka makedonski dijalekt, a i trakiskiot jazik. Zna~i, ilirskiot i trakiskot bile makedonski govori od Homeroviot=tn.slovenski jazik. Artur Vajgal (1880-1934) pi{i: ″imalo dale~no rodstvo me|u niv (Makedoncite, R.I.) i severnite Grci″, koi do{le od istite mesta. Vels naveduva deka frigiskiot jazik bil skoro ist kako gr~kiot i makedonskiot. ″Od mnogute tainstveni obredi, {to zavladeale vo poznatata doba na Atina, bile po svoe poteklo frigisko (ako ne tra~ko)″. Herodot pi{i: ″narodot na Atina i Atika bil pelazgiski. Eden Tra~anin tvrdel vo razgovor so eden Atiwanin deka tie vo minatoto bile bra}a od ista krv″. Ova ozna~uva deka narodot vo Atina i Atika bil eden, Pelazgi, kako {to bile Tra~anite. Spored Justin, Aleksandar ″gi obikolil svoite i na sekoe pleme mu se obratil so razli~en govor″. Ova bilo na Ilirite i Trakijcite, Grcite i Makedoncite. Gustav Vajgand (1860- 1930) pi{i: Na Makedoncite ″jazikot zvu~i kako ilirskiot...Nekoi plemiwa proizleguvale od Trakite ...sled toa na prvo mesto se Peoncite...drugi plemiwa...spa|aat kon Ilirite″. Bidej}i vo Makedoncite u~estvuvale Ilirite, Trakite, Peoncite, site tie govorele Homerov jazik. Isto taka, toj ne pravel razlika me|u Dalmatite- Iliri i Dalmatincite- Sloveni i toj niv gi narekuval Dalmati. [afarik veli: ″po masovnata kolonizacija Slovenite se izme{ale so starosedelcite, so Ilirite, Liburnite, Venetite, Desaretite i so Tribalite, oti bile ednorodni bra}a″. Spored nego, ″Starosedelcite i novodoselenite zboruvale na ist slovenski jazik so malku razli~ni dijalekti. Me|utoa, so vreme se sleale i se izedna~ile vo jazikot″. Zna~i, dojdenci=domorodci. [ulc prodol`uva, deka denes Srbite i Bulgarite se bliski krvni srodnici, na ist na~in bile krvno svrzani i Ilirite i Trakite. Ova ni govori deka Trakite, Ilirite, Makedoncite i tn.Sloveni bile eden ist Homerov narod. Vajgand istaknal: ″Pravata linija od Milanovac na Dunav niz Ni{ kon Ohrid e pribli`na granica me|u Ilirite i Trakite vo drevnosta, me|u Srbite i Bulgarite vo srednovekovieto″. So ova se potvrduva, kako {to bilo vo starata era, toa opstoilo vo srednovekovieto, zna~i denes. Amu Bue pi{i: ″Najdobar germansko- srpski re~nik e onoj {to izleze so kirilsko pismo vo 1790 godina vo Viena, kaj Karzbeck, so naslov Deutsch u. Illyrische Woerterbuch″. Ovde ilirskiot bil srpskiot. Milutin Milankovi} veli: ″Vo svidetilstvata na {kolata vo Vinkovci se spomenuva kako nastaven predmet i ′ilirski′ jazik, a vo svedo{tvata na realkata vo Pan~evo ′srpski′ jazik″. Spored Barletius, vo 16 vek ilirski=tn.slovenski. Sledi Grci, Albanci i Vlasi se odrodeni tn.Sloveni.Toa bilo so dvorasnite koine i latinski..., kako i so arnautskiot, a Arnauti=Goti=Skiti. 490 Odlikite se na planinci, ov~ari, no ne i na nizinci, koi se sto~ari i zemjodelci, prezafateni so svoite sekojdnevni raboti vo tekot na siot svoj `ivot, pa sledi bez mudrost...lukavstvo i podmuklost. 491 Za da ja potvrdam negovata proizvolnost e slednoto: Antropologijata upotrebuva poimi dolikocefalni (dolihokefalni) kako dolgoglav koga glavata e otprilika za ~etvrtina pogolema od {irinata i brahicefalni (brahikefalni) za kratka glava so {irina na ~erepot bar 4/5 od dol`inata. A ova go istra`uval R.Anders. Toj gi delel belite lu|e po oblik na glavata na: dolihocefalni i brahicefalni. Spored nego, Slovenite povtorno se na{le me|u Mongolite...Mongoli bile Arnautite=Gegite. Sledi tie vo Albanija, Kosovo, R.Makedonija da imaat kavkazgi ~erkeski izdol`en ~erep i crnomorski

133 2. Gestovi Voop{to zemeno Aromunite gestikuliraat `ustro, dodu{e ne vo taa mera kako Grcite, ama vo sekoj slu~aj pove}e otkolku Bugarite, Albancite i Turcite. Jazikot im e glasen, vomnogu yvonikav, a muskulaturata na liceto vo taa prilika e vo `ivo dvi`ewe. So popoleka dvi`ewe na glavata, spoeno so podignuvawe na obrvite, ima zna~ewe negacija, dodeka popoleka svrtuvawe na glavata vo strana zna~i afirmacija, ′da′, {to e zaedni~ko so ostanatite balkanski narodi,492 isto kako i poziv deka }e se dojde poblisku, {to se poka`uva so podvi`uvawe na dlankata na rakata. Posebno go voo~iv edno dvi`ewe na rakata, koe se javuva samo kaj niv, bar kolku mene mi e poznato, i ima zna~ewe ′ba{ ni{to′. Noktot na desniot palec se stava na vnatre{niot del na gorniot red na zabi i pri taa prilika se proizveduva ton karakteristi~en puckawe na noktot. Mi bilo te{ko da navedem u{te nekoi nadvore{ni manifestacii a da ne uka`am na obleka. (Sé bezna~ajnost za narod, a tie bile ov~ari, R.I.) 3. Nosija Ne postoi pove}e edna op{ta uniformna nacionalna nosija, oblekata se razlikuva po oblast i pleme, ama ipak mo`e da se govori za aromunska nosija ako se ima vo vid na pastirskata populacija, ~ij istoviden na~in na oblekuvawe uka`uva na postoewe na nekoga{na edinstvena narodna nosija, koja gi razlikuva od ostanatite narodi. Onie Aromuni koi so priroda na trgovski zanaet boravele podolgo vreme na strana, ja prevzemaat stranskata nosija od rabotniot obyir i se zadr`uvaat i koga se vratat vo svojata domovina. Imotnite trgovci nosat frane~ka obleka.493 Se {to aromunskiot pastir nosi od oblekata e doma{na izrabotka, osven fesot. Koga nemaat druga rabota `enite, ama i malite devoj~ina, zemaat preslica i vreteno i predat volna, pamuk i len. @enite isto taka vr{at belewe, boewe i tkaewe na predivo. Ko{ulata (′kamea{a′) e retko od ~ist len, a naj~esto e pome{an so pamuk. Kaj ma{kite tie dostigaat do kolena, a kaj `enite se spu{taat u{te ponisko. Vo gorniot del taa se zatvora so kragna, koja e ukrasena ~esto so ra~na rabota (′kukot′). Ma{kite, koi mnogu vreme proveduvaat nadvor, obi~no ispod nea nosat u{te edna ko{ula od volna (′flanela′, ′fanela′, far{eriotska ′faneauna′). (Fanelauna, bez l, faneauna=fanea una=vuna=volna, tn.slovensko, R.I.) Preku ovaa ko{ula se nosi elek (′ximandane′) od volna ili pamuk ili nekoj pulover (′jielekie′) koj ~esto e ukrasen so vmetok od pletivo. Preku toa se nosi ′citine′ ili ′{tune′ eden otvoren kaput bez rakavi koj kaj Far{eriotite sekoga{ bela boja, a dostiga do kolena. Vo nekoi kraevi se sretnuvaat ′{tune′ crna boja so ukrasni traki vo crvena, sina ili crna boja. Ovoj odeven predmet ne go nosat samo ma{kite, ~esto go nosat `enite, ama vo toj slu~aj sekoga{ temna boja. Vokolku kaputot e izraboten vo oblik na xaket, toga{ ima i rakavi i toga{ se naziva ′kundu{′ ili ′{kurt′. Ovie odevni predmeti ~vrsto se dr`at uz teloto ili edni za drugi so kaj{ ′bran′ od crven ili sin materijal, a ponekoga{ i od svila. Preku ovoj kaj{ se najduva u{te eden kaj{ od ko`a so xepovi (′~ileahe′) vo koj se stava pi{tol i sli~ni predmeti. Vokolku ′{tune′ ima ise~eni rakavi koi visat od ramewata, toga{ ovoj odeveni predmet se naziva ′dumumi~′, dodeka pod nazivot ′dulum′ se podrazbira crna {tuna so kaj{ i rakavi.(Tn.slovenski poimi.Sledi duluma=dolama=dalma=Dalmatika,carska nametka, R.I.) Pantalonite voop{te na spa|aat vo aromunska nosija, tuku se raboti za par pamu~ni (laneni) ga}i ( ′pareklie de donuri′ ili ′izmeane′) koi se zavlekuvaat vo dolgi, beli, retko temni ~orapi (′~oarik′) a ispod koleno se vrzuvaat so crvena traka (′kalxaveta′, ′vuveata′) so ki}anka. Ova ko{ula, ispod pojasot, se nosi taka da gi prekriva ga}ite, te. e vidliva, naravno vokolku {igunata e otvorena. Bidej}i e {iroka i nabrana, oddaleku se ostava vpe~atok kako i albanskata fustanela. (So navodite se potvrduva, deka oblekata bila brsja~ka, koja se gleda denes vo brsja~kite igraorni grupi. A Brsjaci se i Albancite, R.I.)
tatarski zaokru`en ~erep,so debelo vlakno na kosata,temen pigment na kosa-ko`a-o~i, so povisoko u~estvo na krvnata grupa V, DNK- mongolska bliskot, podmuklost i krvolo~nost,a potvrdeno i vo 21 vek. 492 Balkanskite narodi tn.Sloveni i tn.Nesloveni bile i opstoile eden narod Belci, ispolitizirani. 493 Avtorot potvrdi, tie bile pastirski=~obanski=ov~arski narod, ~ii trgovski tradicii gi prevzele frane~kite. Ama tie bile i Grci, a i Romanci. Zna~i, sé i sé{to, na krajot ni{to, bez narodnost. Na ovaa strana 216 e slika:″Nosija na ~oban od spreda, bo~no bez kaput″. Pa se toa bilo samo ov~arsko. Avtorot {to govori za tipovi, gestovi, nosii...se zavisno od polo`bata, pa sledi polo`ba na selata...

134

@enite generalno nosat ispod ovaa {iguna sukwa (′fustana′) naj~esto od crn materijal, a samo Far{eriotite onie od temnosina so nekolku beli popre~ni prugi. Preku ovaa sukwa se najduva edna {arena, volnena keceqa (′poala′ ili ′pudiao′) koja, me|utoa, ne e pri~vrstena za kaj{ tuku za {aka ponisko od nego, ama povtorno so eden poseben kaj{ (′piska′) so {iroko, umetni~ki izrabotena, srebrena {nala. Kako zaden odeven predmet na ma{kiot nosi eden mo{ne te`ok kaput od volna (′sarika′) koja e tesen vo strukot, dodeka dolniot del e {irok nabran. Ovoj odeven predmet e otvoren od predna strana, ama ne e tolku dolg kako {igunata. Obi~no e crvena boja, a kaj Far{ernata bela boja so dolgi voleni resi (′flok′) prema vnatre{nata strana. Rakavite se ili ise~eni i labavo visat prema ple}ite (′talagan′) ili preminuva vo nekoj vid kragna (′kapot′, ′maliot′). Te`inata na ovoj volnen kaput sosema e prili~na i varira izme|u 4 i 6 kg. Isto taka, e te`ok ko`ufot od kozji vlakna za pastirite (′tambare′), koj pastirite posebno go koristat vo slu~aevi koga treba da prespijat na otvoren prostor, vo prirodata. Kako i ma{kite i `enite nosat edna ′sarika′, samo onaa polesna i pove}e ukrasena. Far{eriotkite naj~esto nosat kratok, temno sin xaket (′koa~e′) koj e bogato ukrasen. Ma`enite `eni i malite devojki od ova pleme go nosat site ovoj odeven predmet potpolno otvoren preku gradite, {to kaj ostanatite Aromuni ne e voobi~aeno. Odevniot predmet koj isklu~ivo se sretnuva kaj Far{eriotite e tzv.: ′~i~eroanie′ ili ′~i~eroana′, te. edna bela marama ({amija, R.I.) so koja se povrzuva glavata (′~upare′). Ma{kite obi~no nosat crven ili bel fes (fes ili ′kacula′, ′ka~ula′), `enite crven fes koj e omotan so marama i so edna kika (Zagori), ili obi~no so samo edna temna marama. Stapalata se oble~eni vo ~orapi (′porape′, ′parpodz′) i ko`ni ~evli (′papuce′). Siroma{nite lu|e samite izrabotuvaat nekoj vid sandalki od govedska ko`a. @enite i decata kaj Far{eriotite naj~esto se dvi`at bosi. @enite, poretko ma{kite, i decata imaat na ~elo krst, ponekoga{ yvezdi~ka vo sina boja, koi se vtisnuvaat vo ko`ata so ubodi na igli natopeni vo nekoja boja. Ovoj obi~aj se sretnuva i kaj Albancite i Grcite, a mo{ne retko kaj ostantite Aromuni.(Hristijani, R.I.) Vo ponovo vreme eftinoto pamu~no platno pronajduva svoj pat i vo planinite, taka, osven doma{no predivo, se po~esto se koristi i fabri~na roba, kako na primer: marome, maramice, keceli i ko{uli. Aromunot mnogu polaga na ~istotata na celokupnata ku}a, i. {to bar na kraj se odnesuva, ovaa negova nosija mo{ne e sli~na na oblekata koi ja nosat Bugarite od ravnicata vo okolinata na Bitola,494 ama sekoga{ se razlikuva po nejziniot podobar izgled. Bela, volnena obleka Bugarite voop{to ne nosat a i nivnite `eni imaat bitno inakva nosija vo odnos na Aromunite. Oti, Bugarkite voop{to ne nosat sukwa, a potoa crni, otvoren kaput, kako {to e aromunska ′{iguna′. ([iguna={i guna=vuna, {=s, R.I.)495 Nosijata na Albancite, bilo da se Toski ili Gegi, tolku se razlikuvaat od nosijata na Turcite i Grcite, da voop{to ne e mo`na bilo kakva zabuna. Naravno, ova se odnesuva samo na oblekata, mada i kaj niv se po~esto se slu~uva prevzemawe nosija na drugi narodi. Taka, na primer, slikata od 63. strana prika`uva dve deca od koi onoj od leva strana ja nosi nosijata na Toskite, a onoj od desna strana e oble~en vo nosija na Gegite, ama dvata se Aromuni od istoto selo. Zanaet~iite vo gradovite ja slekuvaat svojata nacionalna (ov~arska, R. I.) nosija i oblekuvaat kratki pantaloni (′{irvar′), dodeka trgovcite nosat dolgi, {areni i prugasti ko{uli (′anteriu′, ′andriu′, ′same′) od pamu~no platno vo koi se nosat mastilnici so dolgi pisalki, a vo sredina se omotani so pojas. Preku toa, se nosi eden lesen kaput, koj e
494

Bidej}i vo Bitola se nosi ista obleka kako {to bila i na Vlasite, avtorot potvrdi, Bitol~ani i Vlasite bile eden narod, Brigi=Brzjaci. Sledi ista nosija vo Mala Azija, kade Brigite ja sozdale Frigija. Spored egipetskiot kral Psametih (7 vek p.n.e.), Frigite bile postari od Egipjanite. Egiptjanite se zafatile so podzemen, a Brigite so nadzemen `ivot. Brigiskata i frigiskata ku}a bila ista, razlika vo oxakot, taa bila stara okolu 6.000 g.p.n.e., a i egipetskata piramida okolu 3.100 g.p.n.e. Sledi Makedoncite ne bile etni~ki bugarski narod, tuku Bugarite bile samo Makedonci, a i Grcite, Romancite, Albancite, Vlasite, Srbite, Crnogorcite, Bosancite...Avtorot zaludno si govori za Bugari. 495 Vlasite bile planinci, kade bilo poladno,pa sledi tie potopolo da se oble~at.I so nivni razliki. Primer kavkazko-crnomorskite Albanci-Arnauti:^erkezite so izdol`en ~erep, Tatarite zaokru`en.

135 op{ien so krzno ili e potpolno ispolnet so krzno. Na ist na~in se oblekuva i bugarskite i evrejskite trgovci.496 Smisolot za {arena, vpe~tliva obleka, za {qokica, ukrasi i sl. kaj Aromunite na dvata pola ni izdaleku ne taka izrazen kako kaj Bugarite ili Turcite. Pove}e sakaat ednoboen materijal. Vo seloto Laka vo Zagora kaj ma{kite sosema se odoma}ilo nosijata na Bugarite od jugoisto~na Makedonija, oti tie naj~esto go pronajduvaat svoeto uhlebqe (vidi slika od 141 strana). Vo seloto Grebeniti vo Zagora isto taka `enite ne ja nosat svojata aromunska nosija, tuku bugarskata nosija, mada naokolu denes pove}e nema Bugari (da se sporedi so strana 147).497 Treba da se napomene u{te i toa deka porano bilo daleku porasprostraneta nosijata izraboteno od bela, prirodna volna, tuku {to e denes e slu~aj. 4. Polo`ba na selata Angliskiot patepisec Lik go ka`uva vo svoite ′Istra`uvawa′ na strana 372 slednoto: ′Mada nekoi vla{ki kolonii se taka geografski locirani da ne mo`at da ja proizvedat potrep{tinata za `ivotot i potro{uva~kata podolgo od mesec-dva, ipak toa se najgolemi, najdobro uredeni i najprosperiteni gradovi vo Grcija′. Lik, o~igledno, go imal vo vid mestoto kako Siraku, Kalarites, Mecova, Vlaholivadon, koi uprkos na svojata osamena polo`ba na planinite ostavat izrazit povolen vpe~atok na stranecot so svojata golemina, svojata ~istota i ubav izgled, so svojot na~in na gradba na ku}a i sl. Da go poznaval toj Kru{evo, Neveska i drugi sela na Sever, toga{ nivnata zaprepastenost sigurno bi prerasnalo vo divewe.498 Ako nekoj videl uboga bugarsko selo so nivnite mali, valkani potleu{i, ili isto taka siroma{ni gr~ki bivaci vo Epir, ili u`asno odvratni kameni ku}i na brdskite Albanci, toga{ aromunskite sela bi bile u{te poubavi, ne samo poradi nivnata rasko{na polo`ba i op{t vpe~atok, tuku i poradi stamenite ku}i i ubavo uredeni so nivniot interier. So vakvi ar. sela mo`at edino da se poredat nekoi sela od okolinata na Volos, kako na primer Portoria.499 (Bogatite Evrei `iveele vo ubavi ku}i, a siromasnite vo lo{i..., R.I.) Za podignuvawe na aromunski sela se birani takvi mesta koi po strana se od glavnite komunikacii, so izemawe mo`da Mecova, Moskopole i Vlahoklisura, ama ipak ne ipremnogu daleku od niv. Ne se birani niti dolini, niti planinski vrvovi, tuku na obroncite na vrletnite, {umski planini. Te`i{te vo izborot e pridavan na postoewe na obilna izNa prethodna strana 219 e slika: ″Aromunski zanaet~ija i trgovec″. Avtorot istaknuval, Vlasite bile Traki. Sledi tie vo isto~na Makedonija da se Traki. Me|utoa, avtorot toa ne go prifa}a, tie tamu bile preseleni vo najnovo vreme. Samo toj ne navede nieden materijalen dokaz, {to Vlasite od Trakija vo makedonski Epir donele. Ottamu bil samo pomasovnata upotreba na temniot vokal i gotskite=arnautski zborovi. Samo sé toa bilo vo 19 vek, so Romnija i Arnauti. Toj veli i: ″Vo seloto Grebeniti vo Zagora isto taka `enite ne ja nosat svojata aromunska nosija, tuku bugarskata nosija, mada naokolu denes pove}e nema Bugari″. Pa toj go potvrduva, Vlasite bile samo odrodeni Brigi=Brzjaci, a kako pripadnici na narodnata=bulgarna Ohridska arhiepskopija bile samo Bulgari. Toj istoto go ka`a i za Albancite. Se povtoruva: ″...Vo 1911 g. slu{nav vo Elbasan edna pesna, koja decata ja peea, bez da ja razberat sodr`inata, i koja o~igledno e silno izopa~ena bulgarska pesna, se zapazila odstarite vremiwa, zatoa {to {irinski i dol`inski vo celata okolina pove}e nema niti eden Bulgarin...″.Zna~i,{to va`elo za Albancite bilo i za Vlasite.Pa tie bile samo BRIGI. 498 Vlasite kako Brigi imale ku}i kako brigiskite. Samo tie ne bile yidari, tuku samo ov~ari=Vlasi. Zatoa vo Kru{evo ni{to ne bilo vla{ko, oti vla{ko bilo ov~arsko i trgovsko. Tie nikoga{ ne sakale te{ko da rabotat, {to go veli i avtorot, a yidarstvoto bilo najte{ka rabota. Hunzite i Kala{ite vo Pakistan bile Makedonci od vojskata na Aleksandar Makedonski. Tie imale makedonski nosii, obleki, nakiti, pesni i igri, muzi~ki instrumenti..., obi~ai i tradicii. Tie ne go pozvale poimot Sloveni, a nivniot jazik bil tn.slovenski.Nivnite grade`i bile brigiski, a se gleda nivniot simbol pr~, koj bil brigiski=brzja~ki. Tie vo 2008 godina, koga do{le vo R.Makedonja, potvrdile, Makedonija im bila domovina. Bidej}i nivniot ~elnik-u bil mir, a na albanski mir zna~elo dobro, tie bile tuka{ni. 499 Velu{kata ku}a vo s.Porodin, od 6.000 g.p.n.e., go ima siot enterier. Me|utoa, ku}a pravi samo bogat, a ne siromav pripadnik na Ohridskata arhiepiskopija vo Elada...Tesalija, Makedonija, makedonski Epir, od kade bile Vlasite i nivnite Vajgandovi ″bra}a″ Albanci. Isto taka, nema nacionalen grade`en materijal. Berlinsko-vienskata {kola tvrdi, deka nivnite Sloveni gradele so kal i kamen, a vakvi bile site siromasi, duri vo Pelagonija so pletari nalepeni so lepe{ki. Sledi site Afrikanci i Azijati,kako i Ju`noamerikanci...kako najbedni tie da bidat najgolemi berlinsko-vienski Sloveni.
497 496

136 vorska voda, kako {to e toa slu~aj so Vlahplivadon, Klisura, Neveska i mnogu drugi mesta, oti dobrata voda i sve` vozduh za Aromunite zna~i pove}e otkolku se ostanato. Pokraj ova, bi rekol, higienskiot princip i socijalnite odnosi vlijaele na izborot na lokacijata. Bidej}i dobar del na naselenieto isklu~ivo se bavi so sto~arstvo, a drugiot del so naselenie, kako zanaet~ii i bakalini, se bavi kako so sporedno zanimawe, bilo korisno da se locira ova selo vo blizina na visoki planinski pasi{ta kako proizvodite na baveweto so sto~arstvo (ov~arstvo, R.I.) bi bilo pri raka. Kako tret razlog treba da se navede deka vakvata lokacija uslovuvala i strav na imotnite `iteli od aramii i pla~ka{kata vojska. Deka toa e taka, uka`uva na okolnost deka najgolem broj mesta raspolagaat so naselenie koe se sobralo od najrazli~ni oblasti kako bi se zdru`eni snagi mo`ele da se sprotistavat na neprijatelot. Poradi toa ne }e se pogre{i, ako vremeto na osnovawe na najgolem broj naselbi se smesti vo vreme na {irewe na turskata vlast. (Odgovoravam na najbitnoto, R.I.) Nigde, ne mo`at da se vidat bilo kakvi utvrduvawa vo bilo koj oblik, duri ni nivni tragi. Najpove}e {to ovde mo`e da se spomeni e toa, deka vo nekoi dobrostoe~ki mesta se primetuva ~vrst kamen yid so kapija koj gi opa{uva pove}e ku}i, kako i toa deka nadvore{nite prozori se opremeni so re{etki. Na ovie principi se rakovodelo i vo ponovo vreme pri prilka novogradbite vo Kru{evo, Ramna i drugi mesta. Tek Ali pa{a so svoite pusto{ewa napravil, golem del Aromuni da sleze od svoite planini i da se naseli vo golemi zaednici me|u drugi nacionalnosti, kako {to toa se Solun, Bitola, Seres, Veles, Berat i dr. Kaj novogradbite vo ovie mesta se pridru`uvale zate~enite, so postoe~kiot odnos. Bugarskite sela vo ravnicata imaat polo`ba dol` re~nite tekovi ili dol` patot, dodeka ve}e turskite mesta ili gradovi so izme{ano naselenie, naj~esto le`at na podno`jeto na planinite. Eden del na ovie ku}i, posebno turskiot ~etvrt, pomalku se iska~uva vo visinata. Albanskite pomali mesta se gradeni ra{trkani, kako vo ravnica taka i na padinite, ama i na vozvi{enijata na ne ipremnogu visokite planini. I ovde se dava prednost na visina, duri i toga{ koga se bavi so zemjodelstvo vo dolinata. Pastirskata populacija, kako i porano, e orientirana kon planinite. Letnite sela le`at na najvisokite delovi na planinite, okru`eni so {umi i pasi{ta, duri ni najvrletnite obronci ne gi odvra}aat od kultivirawe na zemji{teto. Za ulici ne mo`e da bide ni govor. Tamu kade uslovite dozvoluvaat, se postaveni kaldmirani ulici ili skali, ama vo letnite sela naj~esto mora da se bara pat od edna do druga ku}a. Sredi{te na seloto go pravi trgot, koj e pove}estruko vo senka na golemo drvo (platana), vo ~ija blizina istovremeno bakalin i gostilni~ar, ima svoja rabotilnica. Samo vo pogolemi mesta postojat anovi vo koi stranecot mo`e da preno}i. Retko se sretnuvaat razvieni bazari so svoite drveni tezgi, kako {to toa e slu~aj so pogolemi mesta. Postoi relativno pomala rabotilnica, bidej}i Aromunite li~no gi dr`at svoite rabotilnici na strana i bidej}i vo letnite sela postoi samo ograni~ena potreba. Oti, se ona {to e potrebno, se obezbeduva vo doma{na rabotlivost. Isto taka, otpa|a i odvratniot pogled na zaparlo`ewi, razvle~eni grobi{ta, kako {to e slu~aj so pove}eto gradovi vo Turcija. Mrtvite se sohranuvaat ili vo krugot na parohiskata crkva, ili na ne{to podale~ni grobski povr{ini.500 5. Gradewe i ureduvawe na ku}ite Ku}ite, naj~esto, se izvedeni od kr{en kamen. Aglovi ispusti, ispusti za vrata i prozori se od tesan, obraboten kamen. Ku}ite se dvospratni, duri i trospratni, a ~esto poseduvaat balkon. Sled ograni~enost na prostorot na ovie obronci porado se odi na visina, otkolku vo {irina. Osnoven oblik na ovie ku}i e naj~esto kvadrat. Krovot, koj e prekrien so
500

Site poseteni mesta od avtorot bile na tn.slovenski jazik. Tie imale crkvi i grobi{ta samo so tn.staroslovenski jazik. Ova bilo poradi toa {to posetenite mesta bile pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija/patrijar{ija i toa sé do 1767 godina, koga taa bila ukinata. Ova se gleda na str. 462, vo kartata ″Jurisdikcija na Pe~kata patrijar{ija okolu 1669. godina″, navedeno vo delot za ″Jugoslovenski narodi pod tu|inska vlast XVI- XVIII vek″, vo OPŠTA ENCIKLOPEDIJA LAROUSSE, Tom 3, Paris 1967. godina i Belgrad 1973. Nejzinite prostori se protegale ju`no od Drim, vo Albanija i ju`no od Tetovo i [tip, do rekata Struma. Isto~no od rekata Struma bila Carigradskata patrijar{ija so jazikot koine, a pod Ohrid bile site ju`ni balkanski prostori. Ne slu~ajno avtorot po sekoja cena namerno go odbegnuva slu`beniot crkoven jazik tn.staroslovenski na Eladcite, Vlasite i Albancite.

137 {krili~ni plo~i, ~esto zema oblik na piramida, ama ku}ata e gradena pod prav agol, ta od slemeto se spu{ta do podot na site ~etiri strani. Dvostranite krovovi so zabati primetiv samo vo bugarskite i gr~kite mesta.501 U{te pomalku se zapoznati so otvoreni galerii na prviot sprat na bugarskite ku}i. Klimata zabranuva edino takvo otvoruvawe na ovie stanovi. (Rekov, nikoga{ nemalo nacionalen gen, niti nacionalen grade`en materijal..., R.I.) [to e povisoka nadmorska visina na ovie mesta, toa se podebeli yidovite, pomali i poretki prozorite koi se so stakleni okna i re{etki, ama i so `aluzina od drvo. Na ist takov, gore opi{an na~in, se gradeni letnite sela, kako Avdela, Perivoli, Samarina, itn. Siroma{nite letni sela, kako {to se onie koi le`at na planinata Karta{, imaat sosema ednostavni, prizemni ku}i (str. 217), ili se potpolno napraveni od blato, lisja i trska kako {to se ′kalivi′ na nomadskite pastiri (str. 41 i str. 87). (Zna~i, nema vla{ki, R.I.) Vnatre{noto ureduvawe e mo{ne razli~no vo zavisnost od imotnata sostojba na stanovnicite. Se sretnuvaat gotovo luksuzni opremeni stanovi vo Kru{evo, Klisura, Neveska, ama generalno zemeno ureduvaweto se dvi`i vo granica na skromnoto. Kreveti u{te sekoga{ ne se vo upotreba, naj~esto se spie vo obleka na tepisite ili tapacirani klupi, koi se prostiraat dol` dva yida.502 Retko se visoki masi, stolici i ogledala, ama mora da se re~e deka `enite vlo`uvaat bolno vnimanie na odr`uvawe na ~istotijata na svoite stanovi. Patosiraniot pod sekoga{ e zasrt so ubavi tepisi, {trikani tvorevini vo aglovite, pa duri i zavesi koi gi ukrasuvaat sobite. Vo aromunskite planinski sela nikoga{ ne sum primetil bilo kakva gamad. Mi se ~ini deka edino Far{eriotite se malo nemarni vo toj pogled, {to e posledica na nivniot nomadski na~in na `ivot.503 (Zavesa=draper-ija, R.I.) Vo nekoi podobri aromunski ku}i gotovo sekoga{ se vleguva vo stepeni{te koi vodi vo prostorija so predsobje (a), a ova slu`i kako voobi~aeno mesto za zadr`uvawe. Na dolniot sprat se najduva kujna (b), devoj~ina soba (c), zimska soba (d) i ostava (e). Vo pozadina na ova pretsobje se najduva ednostruko ili dvostruko stepeni{te (f) koe vodi na gorniot sprat na koj se voveduva posetitelot.504 Celoto pretsobje slu`i kako dneven boravok, oti odlo`uvaweto vo poseta vo poleto,pa zatoa mora da se nadomesti posetata na gostilinicata. Gorniot sprat sekoga{ se koristi leto, a dolniot sprat se koristi zimata. E retko vo edna ku}a da obitava pove}e od edno semejstvo, a ako e toa slu~aj toga{ semejstvata se vo srodni~ki vrski. Na gorniot sprat isto taka e izvr{ena adekvatna podelba na prostorite, pri {to postojat: gostinska soba (b), ostava (c), spie~ka soba na leto (d), soba za stvari (roba) (e). ^elnata strana na pretsobjeto ima pove}e prozori, zadna strana nieden. Vo letnite sela voop{to ne postoi takvo obilie na prozroci. Tamu ku}ite se pomali i ~esto pove}e semejstva moraat da se zadovolat so edna ku}a. Vo niv ~esto voop{to ne postoi pretsobje. Ako ponekoga{ zaladi, taka da usred letoto mora da se zapali ogan vo kamin, toga{ ova zaedni~ko stanuvawe vo sku~eniot prostor poka`uva prednost. ′Kalivite′ Far{erioti imaat samo edna ili dve prostorii, koi gi deli pregrada so pleteni pru}a. Celiot inventar ovde go pravi: nekolku tepisi, trono`ec i najneophodni ku}ni uredi, edna masa koja se sostoi od plo~a i obod. Ured, koj e neophoden za spravuvawe na sirewe (ka~kaval), se najduva vo posebna koliba, koja ima naziv ′turi{te′ i e smestena vo blizina na torot za stadoto.505
501

Bugarskiot i gr~kiot narod bil eden ist so pelazgiski=varvarski=tn.slovenski jazik, koj se podelil samo crkovno. Toj do 1767 godina bil samo bugarski, a potoa negovoto ime se menuvalo so gr~ko, {to va`elo i za vo makedonska Elada so makedonski Epir.Me|utoa, gra|anite bile samo edno: Romejci. Romejci bile vo avtorvite bugarski i gr~ki mesta,tie bile edni: na neodrodeni i odrodeni tn.Sloveni 502 Velu{kata ku}a go imala siot inventar, tamu bil najstariot hamburger...Me|utoa, bogatite Vlasi prifa}ale i tu|o, islamsko, zna~i arapsko, da se spie na zemja.Vaka spiele siromasite Brigi=Brzjaci. 503 Na povisokite planinski prostori insektite i paraziti se pomalku zastapeni. Sledi tamo{nite `ivotni i lu|e da se pozdravi i podolgove~ni. Ova e vo sprotivnost na poniskite potopli mesta. A od takvi mesta bile Far{eriotite. Bidej}i na povisokite mesta ima posve` vozduh, {to va`i i voda vo izobilie, se sozdale naviki, lu|e koi premnogu se mijat. Najdobar primer e lu|e koi `iveat pokraj reki i ezera se mnogu ~isti, ili polski sela kade nema voda,pa lu|eto se povalkani. Bez nacionalna voda. 504 Na ovaa strana 223 e sliki~ka: ″Tlocrt ar. ku}a. Sopstvenik e g. Dan od Neveska″. Imeto Dan i Neveska se tn.slovenski. Sledi, ni{to da nema vla{ko,{to bilo prusko, kako albansko rimsko i viensko. 505 ″Kalivi″ pregrada od pleteni pra~ki nama~kani so kal.″Turi{te″ kade se tura mlekoto za sirewe.

138 VTOR PRILOG 1. Prethodna napomena 2. Ime i plemiwa kaj Aromunite 3. Porani podatoci za {irewe i broj na Aromunite 4. Statistika 5. Porani brojki, depopulacija na naselenieto i nejzini uzroci 6. Migracija na naselenieto 7. Nacionalna struktura i {koli. 1. Prethodna napomena Jazikot sam po sebe, ne e sigurno pomo{no sredstvo da bi se izvr{ilo etnografsko pozicirawe na nekoj narod.506 Ako denes gi istra`uvame narodite obedineti so nazivot ′Romani′ vo pogled na nivnoto poteklo, najduvame deka tie se formirani od najheterogeni elementi. Mo`e da se govori samo od jazi~no stanovi{te za ′Romanite′, a nikako i so etnografsko. Istoto se odnesuva i na rumunskoto pleme, od kogo se Aromunite samo edna granka. So jazikot najtesno se povrzani 4 rumunski plemiwa. Dako-Rumuni, Aromuni, Megleniti i Istrijani, a jazikot samo po sebe ne doka`uva ni{to pove}e osven toa, deka pleminata, koi sega odvoeno `iveat, mora nekoga{ da bile prostorno obedineti. Ama onoj koj bi sakal da zaklu~i deka se od ovoj- vo najgolema mera rumunski jazik- se razvile rumunski plemiwa kako nepome{ano potomstvo na rimskite kolonisti, toj mnogu bi se prevaril.507 Koi se toa gradivni elementi koi se javuvaat vo tekot na potowite stoletija, toa se pra{awa na koi jazikot- iako najva`no pomo{no sredstvo- sam ne mo`e da pru`i odgovor, posebno tamu kade nas istorijata na ostava ′na cedilo′, kako {to toa e slu~aj so Rumunite. Istorijata, etnografijata i etnologijata moraat me|usebno da se podupiraat, da pru`at me|usebno dragocen materijal kako bi od temninata vnele pove}e svetlo. Ako posebno bi go koristel jazikot kako oznaka na pripadnosta na Aromunite toga{ bi mo`elo da se promisli za toa deka Aromunite, vo poslednite nekolku stoletija, asimilirale samo mal broj strani elementi, so toa {to pred se oti nivniot broj e zna~ajno pomal od brojot na nivnite sosedi, a potoa- ne postoela aromunska kultura koja bi mo`ela da izvr{i svoe vlijanie.508 Slu~aevite, vo koi pripadnicite na drugite nacionalnosti go prifa}aat aromunskiot jazik, navistina se osameni, poedine~ni i toa samo tamu kade Aromunite vo masi `iveat zaedno so drugite nacionalnosti, toga{ potowi go u~at nivniot jazik da bi gi razbrale, ama bez so taa prilika da go gubat svojot sopstven nacionalen identitet, kako {to e slu~aj, na primer, so Bugarite i Evreite vo Bitola, koi go razbiraat aromunskiot jazik, a vo nu`da duri i go govorat, isto kako {to go pravata Grcite vo Servija. Ama obraten slu~aj- naime Aromunite razbiraat i govorat jazici na drugite narodie pravilo. (Jazicite na narodite se samo od 19 vek: srpski od 1868 godina i gr~ki itn., R.I.) Se ~ini deka ne postoj Aromun (bar ne sum sretnal) koj osven svojot sopstven maj~in (romanski, R.I.) jazik ne govori ba{ eden stran jazik. Duri i `enite govorat bar u{te jazik od onaa op{testvena sredina vo koja `iveat. Izuzetok ~inat samo nekoi zatvoreni zaednici, kako {to se Laka (Laista) i Zagora, Pisoderi, Mecova, Siraku i nekoi drugi, vo koi postarite `eni se izrazuvaat samo na maj~iniot jazik. Ma{kite poka`uvaat golemo umeewe vo strani jazici. Vo najgolem broj slu~aevi govorat gr~ki, pokraj toa bugarski ili albanski, a i mnogu turski. Od jazicite na kulturata, kaj nastavnicite e rasprostranet Francuski, a kaj trgovcite e pove}e vo upotreba germanski.509
506

Jazikot e osnovno sredstvo za potekloto na narodot. Sledi Makedoncite vo R.Makedonija da govorat na svoite govori so poteklo od postledeno doba. Tokmu zatoa samo Makedoncite se etni~ki narod, nikoj drug. Bugarite dosega imale dva slu`beni jazici od dva govori. Sledi tie bile dva narodi: prviot govor od Varna Makedoncite vo potpolnost ne go razbirale. Tokmu zatoa tie si govorele na brigiski=brzja~ki, Bra}a Miladinovi, Grigor Prli~ev...Vtoriot zapaden govor bil kako makedonskite. Jazikot na Srbite ne e naroden, tuku slu`beniot tn.staroslovenski...Na Eladcite,denes po{iroko Grci, jazikot im e dvorasen na Belci i Crnci,na Albancite i Vlasite trorasen, u{te mongolski=arnautski. 507 Vo Italija latinskiot bil slu`ben, no ne naroden. Naroden bil pelazgiski=venetski=ilirski=tn. slovenski. Gradovite pravele vugarnolatinski.Takov bil i onoj vo Venecija. Sledi Joan, sinot na Georg Kastriotis, tn.Skenderbeg,vo Venecija da gi studira latinski i venecijanski naroden=bulgaren jaz. 508 Bidej}i nemalo romanska, nikako vla{ka kultura, nemalo Romanci ni Vlasi. Sledi tie kako takvi primile mnogu strani elementi: semitski=crne~ki i mongolski=arnautski. Ova va`i i za Albancite. 509 Korais vo Paris vo 1850 godina go sostavil katarevusa. Bidej}i toj ne go prifa}ala Carigradskata patrijar{ija, toj bil vklu~en duri vo 1868 godina. Istoto se slu~ilo i so srpskiot jazik na Vuk Kara-

139 2. Ime i plemiwa kaj Aromunite Kako {to ve}e navediv vo Pregovorot na ovoj tom, Aromunite (ArÎnÎn, ArmÎn, Armen) e edino ime so koe site plemiwa na ovoj narod ravnomerno go podvoduvaat. @itelite na Meglensa koi odudiraat vo nekoi relacii od Aromunite, go zamenuvaat ova ime koi im go nadenale Slovenite- ′Vlah′.510 So ′Vlasi′ vo Bosna i Dalmacija se nazivaat Slovenite na gr~ko-ortodoksnata vera, taka se vika i edna grupa Sloveni vo Istra,511koi `iveat ju`no od planinata Monte Magiore vo pravec Antignana,512 a od ostanatite Sloveni se razlikuvaat po toa {to nosat tesni pantoloni. Istrijanskite Rumuni koi `iveat neposredno uz niv, go nosat imeto ^iribiri (Tsiribiri), a svojot jazik go nazivaat ~iribirski ili vla{ki.513 Vo Grcija, (barem na Atika i vo Beotija), poimot ′Vlav′ ozna~uva izraz za zemjodelci voop{to, bez obyir dali toj e Albanec ili Aromun,514 a duri i samiot zbor ′Vlahipimenes′ mo`e da se odnesuva na dvete nacionalnosti, dodeka vo ponovo vreme u~enite lu|e po~nuvaat da go koristat ovoj izraz isklu~ivo za ozna~uvawe na Aromun. Ako se saka nedosmislen izraz, toga{ se koristi nadimokot ′Kucovlasi′. ′Cincari′ isto taka e nadimok koj Srbite im go dale, ama i kako izraz za site onie Sloveni koi se iseluvaat od Makedonija vo Srbija515 kade lokalnoto srpsko naselenie posebno vpe~atlivo zvu~i izgovorot na konsonantata ′t{′. kako {to proizleguva od izgovorniot zbor ′tints′ (pet), vmesto da~kito ′t{int{′. Ova mora ba{ na Srbite da im bide voo~livo, oti tie na severo-istok na zemjata `iveat vo najteski vrski so Dako- Rumunite. Nazivot ′Cincar′ podocna se pro{iril po Ungarija i Rumunija, ama mnogu pomalku prema jug. Samo vo Epir mo`e ponekoga{ da se slu{ne ama toga{ se upotrebuva vo podsme{en ton.516 Ako se veruva na patepiscite, popat: Lika, Pukvevila, i Bolitineanu, Aromuni se raspar~eni na brojni plemiwa, koi o{tro se razlikuvaat. Bolitineanu go okon~al svoeto majstorsko delo vo koe izvr{il fina karakterizacija na site plemiwa koi gi navel, taka na primer,Lintopeni se najoddale~eni i najistrajni lu|e. Nivnata tvrdoglavost e rabotni~ka, itn. od druga strana, plemeto Nikul~eni se razlixi}, koj ne go prifa}ala Carigradskata patrijar{ija sé do 1868 godina, toj bil vklu~en samo po katarevusa. Vlasite ne znaele bugarski jazik, tuku makedonski govori, kako {to bil brigiskiot=brzja~kiot, pred tie od nego da se odrodat, samo po 1767 godina. Naprotiv, Makedoncite, a vakvi bile Brigite= Brzjacite, go u~ele bugarskiot jazik so govor od Varna, samo od 19 vek. Isto taka, Albancite bile odrodeni Brigi=Brzjaci kako {to bile Vlasite: Vlasite i Albancite vo 16 vek `iveele vo makedonski Epir. Nivnite govori bile i mongolizirani od Arnautite, koi vo 19 vek masovno bile kolonizirani vo Mala Azija i Balkanot. Sledi frigiskiot jazik da se arnautiziral, i denes toj e poznat kako turskiot jazik. Turski jazik bil na Gotite.Tokmu zatoa germanskiot e trorasen, a francuskiot dvorasen. 510 Edna vistina,poimot Vlav=Vlah, Vlas, bil samo tn.vizantiski. Zna~i, tn.Vizantijcite bile Sloveni. Spored Ostrogorski, ″vizantiskiot Balkan se raspadnal vo redica ′sklavinii′: Taka ottoga{ gi vikale samite Vizantijci oblastite, koi im pripa|ale na Slovenite i vo koi vizantiskata centralna vlast fakti~ki ne funkcionirala″. Spored navodite, sklavinite ozna~uvale oblast. Ovde se postavuva pra{aweto, zo{to sklavini ″ottoga{ gi vikale samite Vizantijci oblastite″? Toa bilo zatoa {to na naroden jazik sklavina ozna~uvala oblast. Sklavinski=tn.slovenski narod bile negovite Germani. 511 Avtorot potvrdi, deka Vlasi bile gr~ko-ortodoksnata vera, koja bila tn.vizantiska. A vakva bila i Ohridskata arhiepiskopija, koja bila brigiska=brzja~ka so svojot pr~ vo Istra. Osven toa, glagolicata bila od Solunsko so svojot lav vo Dalmacija. Taa bila latnizirana, kako i makedonskite Epirci. 512 Antignana=anti gnan=gonan=gonen, vrskata so Makedonija. Via Egnatia=e gnat-ia gonet. Po toj pat makedonskite robovi se nosele na rimskite prostiri, toa bilo i niz nenaeselniot kontinent, Evropa. 513 Za Istrijani toj ne veli Aromuni, tuku Rumuni.Tie bile latnizirani kako venetskite Dalmatinci. 514 Zna~i, poimot Vlav ne ozna~uval etni~ki narod, tuku samo zemjodelec, a {to va`elo i za Arban=ar (ar=po~va) i ban (pravitel, a i banija). Za Kavendi{- Ling, Slovenski panteon- Veles ili Volos bil bog na rogovnite `ivotni. Ova ime se spomenuva vo 10 vek vo ruski spisi. ″Vo hristijanstvoto toj bog se pojavuva kako vizantiski sv.Bla`, koj na slovenski se narekuva Vlas ili Vlah. Toj do deneska e za{titnik na stokata″.Vsu{nost, pastiri,od pas i past=pasat. Ku~inata gi ~uvat da pasat,i ~uvaat deca... 515 Avtorot potvrdi,Slovenite od Makedonija vo Srbija bile Vlasi.Sto~arski simbol bil Vlas=Vlah 516 Zna~i, brigiski Epir bil samo makedonski, ~ij jazik bil tn.staroslovenski, {to bilo sé do 1767 g.

140 kuvaat so svoeto nastojuvawe kon elegancija, itn. Plemeto Gobi{teni ili Pisireni poseduvaat vojni raspolo`enija i dr.Na ovoj na~in toj gi slika svoite razli~ni plemiwa, koi jas gi pronajdov, kako i celata karakteristika. Od druga strana, postojat Lintopeni, te. potomci na naselenieto na razoreniot grad Linotopi, ili Nikulteni- potomci na naselenieto razoreniot grad Nikolica.Pa ipak,ovie gradovi ne bile naseleni so Aromuni, na razli~iti plemiwa, a ako isto se zeme i nivnata polo`ba, koja voop{te ne bila me|usebno oddale~ena, toga{ imale isto naselenie kako i gradot Moskopole, koj se najduva nedaleku od niv. Isto taka, naselenieto na Gope{ se smeta za isti kako i onie od Pisoderi, mada tie me|usebno se oddale~eni 12 ~asovi odewe, a za nekoja vojna nastroenost voop{te ne mo`e da bide govor. Se ova ostavilo na mene vpe~atok Bolintineanu voop{to ne navlegol vo vnatre{nosta, tuku vo Solun i Bitola sobiral zabele{ki, koi, potoa, ′poetski′ obrabotuval. Za razlika od nego, drugite patepisci kako {to se Lik i Pukvevil sigurno se daleku poiskusni, ama ne dorasnale na jazikot na ovoj narod, te so toa ne ni mo`ele da vospostavat vnatre{en kontakt so niv, duri i toga{ koga gr~kiot jazik e daleku poskromno zastapen, otkolku {to toa e denes slu~aj. Taka i mo`elo da se slu~i Lik voop{to da ne gi soznaval aromunskite nazivi naa selata, na primer, toj pi{i: Kalarxtes ili Akalarctes vmesto Katarlii, itn.517 Navistina bi ne odnelo daleku, a ne bi bilo svrsishodno, da navedam se {to moite prethodnici pi{ele za podelbata na Aramunite na plemiwa. Ako ja posmatrame vkupnosta na Aromnite kako narod, toga{ mo`eme da govorime samo za dva razli~ni plemiwa, koi se nazivaat so ′Aromuni′, a me|usebno se ozna~uvaat kako ′Karaguni′ i ′Far{erioti′. (Pelazgiski=tn.slovenski poimi, R.I.)518 Prvoto pleme- Karaguni go pravi golemiot del na populacijata Aromuni, tie se trgovci, zanaet~ii, anxii, pastiri, dodeka Far{eriotite, koi gotovo sekoga{ nosat bela obleka, najgolem del se pastiri. Tie delimno se nomadi, koi- kadegod im odgovara- gi postavuvaat svoite lesni kolibi vo brdata i go otkupuvaat pravoto na ispa{a, dodeka, nasproti niv, Karagunite imaat ku}i od kamen vo selata za leten boravok i poseduvaat sopstveni brda i planini. Pa ipak, se ~ini deka ovie letni sela bile prema tradicijata na Aromunite prvobitni kolibi na Far{eriotite koi gi napu{tile, vo eden golem del, nomadski na~in na `ivot,i se vklopil vo na~not na `ivot na ostanatite Aromuni.(Pastir,pasat=pazat,R.I.) Ni Aromuni, koi poseduvaat sopstveni pobr|a i raspolagaat so stalni mesta na boravok, kako lete a nekoi i zima, ne mo`at da se nazivat nomadi. Mada dvete ovie plemiwa se vo tesen kontakt, ipak, po pravilo, ne doa|a do me{awe. Sekoe bratstvo (Sporedi so Stare{inskoto ustrijastvo na strana 186.) (falkare) bratstvo, se odr`uva pod vodstvo na svojot stare{ina (^elnik), koj na sever u{te se naziva }ehaja (Kechaja). Pove}e bratstva formiraat eden rod (farÎ) vo ramkite na kogo se vr{at ma`ewe i `enewe. Vo kolku se slu{ne navodniot naziv na plemiwata kako {to se Kostat{ani, Karakal~{ani i sl., toga{ toa ne zna~i ni{to drugo do rod na stare{inata Kosta ili rod na stare{inata Kara-Nikola, itn. Vo prethodniot tekst ve}e e opi{ano kako Far{eriotite se razlikuvaat vo nosijata od Karagunite. Isto taka i vo jazikot odma se dava da se raspoznae dali se raboti za Far{eriot ili Karagun (sporedi, Aromun II glava, 184 ff) Grcite gi nazivaat Far{eriotite ′Arvaitovlasi′, oti doa|ale od Albanija i oti se vi~ni na albanski jazik.519 Ponatamu, ~esto za niv se slu{a i nazivot ′Doti′, naziv koj se
517

Spored Vlainkata Fanija Papazoglu, Epirci bile semitizirani Pelazgi. Toa govori latinizirani i koinizirani Epirci (Vlasi i Albanci). Avtorot potvrduva, deka koine po 1767 godina bilo ″daleku poskromno zastapen″, ″otkolku {to toa (katarevusa) e denes slu~aj″. Sledi imeto koinsko Akalarxtes =a Kalarxtes promeneto vo Katarlii, samo pelazgisko=tn.slovensko. Ama ima u{te i arnautizirawe. 518 ″Ovoj naziv najverojatno poteknuva od mestoto Fra{eri,koj bil glaven centar na site plemiwa koi poteknuvaat od Albanija; toj predel vo me|uvreme gotovo vo potpolnost preminal vo sopstvenost na Albancite″. Me|utoa, Vlasite i Arbanite bile Epirci, so edno isto pelazgisko poteklo, {to go tvrdat i nivnite avtori. Pokraj {to me|u niv ima razli~no semitizirawe od latinski i romanski, kako i od koine i katarevusa, se razlikuva i razli~no mongolizirawe od strana na Arnautite. Vo Epir vo 11 vek se kolonizirani Kavkazci, koi od Arapite bile naseleni vo Ju`na Italija, itn. Tokmu zatoa vo Epir mongolskiot udel bil pomal otkolku vo Severna Albanija, kade vo 17 vek, a i podocna, bile kolonizirani Arnauti.Isto taka,poimot Vlav i Arban se od vtoriot milenium,a Toski u{te ponov, itn. 519 Arvaitovlasi + n = Arvanitovlasi=Arvanit vlasi: Arvan-it=Alban-it, it=brigiski zavr{etok...

141

doveduva vo vrska so albanskiot zbor ′dot′ (ni{to, ba{ ni{to), dodeka za Karagune se koristi ′hi~′ (hit{) ili ′dip′ (Aromuni, II tom, str. 346). Aspropotamotskite Aromuni se nazivaat u{te, vo zavisnost dali go upotrebuvaat zborot ′amu′ (sega), Amueni, bez obyir dali se Karaguni ili Far{erioti. (FarÎ=parÎ=par-i, rod; doti=dati, hi~=h i~, dip=dip, amu/i,R.I.) Aromunski Karaguni gi nazivaat Grcite na Severna Tesalija (`itelite na gradot Mavrovuni i `itelite na dolinata Kardica) za onie Grci koi se sna`no protkaeni so aromunski elementi. Nasproti toa, vo Akarnanija Grcite pod nazivot Karagunidi go podrazbiraat tamo{noto naselenie na Mawana, koi se vo bliski odnosi so plemeto Far{erioti, tuku aromunski Karaguni. KÎr{axni (KÎt{uni) i Boi se od plemeto Far{rioti i pripa|aat na Vlasite- pastiri na Tesalija, dodeka onie koi se svrzani so zemjodelska dejnost se nazvani Moceni, ime koe najverojatno stoi vo vrska so oznakata na eden transilvansko vla{ko pleme Pukvevil, tom II, str. 152, 158, 215, 222 govori za nekoe pleme Dasareta (Masarta)520 od Moskopole, Perivol, Avdela, Samarine, ama nieden ~ovek od navedenite sela ne znae za imiwata Dasareti ili Mosoreti.521 (Transilvan=tran silvan=silvana=Silvana, R.I.) Retki postej}i Pistaki vo Akornanija se najverojatno posledni ostatoci na onie Aromuni na Etolija i Akarnanija koi vo sredniot vek go pravele naselenieto na tamo{nite Vlasi.Isto ova ime se najduva kaj Aromunite koi se iselile vo Mala Azija i za koi Burad ostavil eden kratok izve{taj.522 Ovie Pistaki gotovo potpolno se helenizirani. Isto kako {to toa e slu~aj so Bomi (Boviens) Aromuni od Beotija koi taka gi nazval Pukvevil, od koi ostanale u{te samo dve sela: Imirbei i Kolivi al Gaga, koi se najduvaat vo blizina na Lamija. Ostanatite, koi Pukvevil gi procenuva na okolu 10.000 du{i, se vtopile bilo vo gr~ko bilo vo albansko naselenie. Filiston, koj propatuval na ovie oblasti, ka`uva vo pogled na ovoj pobr| deka ne se sretnal ni so edno aromunsko selo, mada prifa}a postoewe na mo`nosta deka gi ima (^asopis Dru{tvo za geografija vo Berlin, tom ÁÁÁ, str. 224). ^ipani se nazivaat onie Aromuni ~ii `eni nosat malo par~e ~ohani ~ipki (te{ipi) i toa preku gorniot del na gradite, kako {to, voostanatoto, se sretnuva kaj Aramunite Mawani ama i na celoto severno podra~je, na koe se nekoi bratstva od plemiwata Far{erioti. Me|utoa, za nekoi posebno plemeto ^ipani ne mo`e da se govori. Pod Kopa~ari (KupÎt{gr) se podrazbiraat onie Arumuni koi gi zadr`ale obi~aite i nosijata, ama svojot jazik go zamenile so gr~ki. (Poblisku za ova na strana 139). Nekoi Aromuni isto taka veruvaat deka Saraka~anite (ili Karaktani)- pastiri koi `iveat vo Tesalija i Makedonija bavej}i se sto~arstvo i koi govorat gr~ki- se aromunsko poteklo,so {to pred toa oti nosat nosija koja e mo{ne sli~na na Far{eriotskata. Me|utoa, jas gi smetam za vistinski Grci na osnov na tip i na~in na `ivot, mada kaj niv se javuva voda~ na bratstvoto (kako {to toa e slu~aj so aromunskiot stare{ina- ~elnik) ama e mo`no i da se la`am, oti dovolno ne gi zapoznav. Me|usebno `enidba i ma`ewe izme|u Saraka~ani i Aromuni ne se slu~uva, duri prema Aromunite i Albancite se neprijatelski nastroeni, dodeka izme|u Aromunite i Albancite- barem kako pastirski plemiwa- vladee golemo uva`uvawe. Samo okolnost Aromunite da gi uva`uvaat Saraka~anite, dodeka toa isto uva`uvawe im go skratuvaat na Kopani~arite, iako ovie bez sekoja sumwa se Aromuni, koi se odrekle od svojot sopstvenik jazik, govori po sebe da Saraka~anite ne im se plemenski srodnici. ′Kambiosi′ se nazivaat onie Far{erioti koi go naseluvaat jugot na Epir, a imeto mu doa|a ottamu {to zima se nastanuvaat vo Kampos (Kambos) zapadno od Arta, Brucovlasi e posprden naziv za aspropotamskite Aromuni, koi im go dale Grcite. Bi bilo izli{no, koga bi probal da gi navedam site nazivi koi gi nosat Aromunskite plemiwa, i so taa prilika da znam deka vo osnova ipak se raboti samo za dva: Karaguni i Far{erioti.523
Karaguni (Mavrovuni)=kara (mavro) guni (vuni); kardici=k ardici; KÎr{axni=KÎr{axii=kr{axii; KÎt{uni=KÎt{uni=kt{uni; Boji=boji; Moceni=mo ceni;Dasareti(Masareti)=Mosareti,Brigi. 521 Moskopole=mosko pole, mosko=Moskoviti; Desareti=Brigi bile Moskopole, Perivol, Avdela... 522 ″Archiva, Organul societtatii, etc. Jasex, IV godina, str. 53-84.″ 523 Avtorot govori za narodi i nivni plemiwa, so tn.slovenski nazivi na mesta, reki, planini..., a ne deka nivnite jazici se pove}e rasni,Grci dvorasen i Albanci so Vlasi trorasni;tn.Sloveni ednorasni
520

142 3. Prethodni podatoci za {irewe i broj na Aromunite Ni za eden narod na Balkanot, bar {to se odnesuva na brojot, ne postojat tolku protivre~ni informacii, kako {to e toa slu~aj ba{ so Aromunite. Pukvevil go naveduva nivniot broj na 74.450 du{i, Bolintineau 1.200.000 a maksimum dostignuva Xrandea vo svojot predgovor za aromunskata ~itanka od Vladava (Bukure{t 1887) vo koja iznesuva brojkata od 3.134.450 du{i, pri {to toj vo taa brojka gi obfa}a i Rumuni na Srbija i Bugarija. Naravno za sekoja vlast mo`e da se navede nekoj, izvesen broj, ama takva procena nema nekoja vrednost. Vo II tom II serija Anali na Rumunskata Akademija (1879-80) na strana 67-70 se najduva statistika, koj ja napravil predvodnikot na Aromunite, g. Apostol Margarit, vo 69 aromunski naselbi so okolu 100.000 `iteli, {to zna~i, ipak, eden relativno mal broj, mada vo slu~aevite na nekoi sela brojot e udvostru~en ili pak ~etvorostru~en. Sigurno deka ovaa lista ne e kompletna, g. Margarit ne gi poznaval site mesta, mada bil Aromun.524 De Gubernatis, koj vo vremeto od 1869-1875. godina ja propatuval Albanija525 naveduva vo geografskiot ~asopis ′Billetino della Societa′ od noemvri 1870, podatokot deka Aromunite, koi govorat vla{ki i gr~ki, gi ima okolu 45.000, onie koi govorat vla{ki i albanski okolu 25.000, {to vkupno pravat okolu 70.000 dvojazi~ni Vlasi.526 G.Mavromatis, koj propatuval na ovie krai{ta od 1876-1891., go naveduva vo ′Petermanovite soop{tuvawa′ od 1864. godina, na strana 367, podatokot za 10.500 Vlasi vo Ju`na Albanija, 1.700 Vlasi vo Sredna i 12.000 Vlasi vo Severna Albanija, {to pravat 24.000 Vlasi. (Od Severna Albanija se makedonskite Mijaci, so bela obleka, crna kapa, itn., R.I.) Gospodinot Piko sostavil od razli~ni strani i nekoi proceni (′hes Roumains de la Macedine′, Paris, 1875) taka da sebe mo`am da si za{tedam ovoj napor. Me|utoa, ne treba da se pridava nekoja naro~ita vrednost. Od razli~ni razlozi mo{ne e te{ko da se napravi precizn statistika,a pred se oti:
Vo takvo tn.slovensko more so jazik na Belci, pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, a vakov bil vo Elada...Makedonija...Epir, ne mo`ele da opstojat tn.Nesloveni. Sledi vo makedonska Elada...makedonska Makedonija...makedonski Epir ne mo`elo da postojat Eladci, Albanci i Vlasi so tn.nepelazgiski=tn.neslovenski jazik na tn.Nesloveni, koi bi bile Crnci, Indijci i Mongoli. Pa samite eladski, albanski i vla{ki avtori pi{at, nivnite narodi bile Pelazgi, a jazikot im bil Homerov. Zna~i, ni{to ne e sporno. Spornosta e vo toa {to golemite sili na Eladcite, Albancite i Vlasite im sozdale pove}erasni jazici, a takvi imaat tie. Ova bilo vo sprotivnost na tn.Sloveni, site so makedonski tradicii. Tie gi ostranile site nepelazgiski=tn.neslovenski zborovi i vo potpolnost go vratile jazikot na Belcite. Ova obratno se pravelo kaj odrodenite tn.Sloveni, izrodi na belata rasa. Taka Eladcite se {irele na Sever, Albancite na smetka na mongolskite Arnauti i drugi tn.slovenski Muslimani,a Vlasite stanuvale Grci na Carigradskata patrijar{ija so koine i katarevusa,nikako na Elada. 525 Toj pi{el za Vlasite vo Albanija, a Albanija bila vo makedonski Epir so tn.slovenski jazik. Pa vo Epir denes `iveat Vlasi i Arbani=Albani, b=v. Za Arvanija se naveduva i Citat od eden anonimen pi{an dokument, od 1614 godina, koj denes se ~uva vo Rakopisniot oddel na JAZU, vo Zagreb, pod br. 773, koj glasi: ″Arvanija e mala oblast koja anti~kite narodi ja narekuvale Makedonija, t.e. taa e del od Makedonija, bidej}i Makedonija opfa}ala mnogu zemji i oblasti koi bile naseleni so Makedonci. Oblasta Arvanija ja naseluvalo sklavinsko naselenie od drevnite Pelazgi- Mioni, odnosno Mizijci. Taa oblast denes go nosi imeto Ematija prvobitnoto ime na Makedonija, no i dolna Mizija...″. E bitno, na koj jazik se pi{elo tamu: ″Vo sredniot vek vo Ematija, vo site pogolemi mesta postoele sklavinski kancelarii, vo koi se pi{uvalo na sklavinski jazik i so kirilsko pismo...Dubrovni~kata vlada go zamolila ungarskiot kral Sigismund, na vlastelinskite kne`estva i vojvodstva vo taa zemja, na Ivan Kastriot, Arhont Span i na Andreja Topija, vo idnina vo svoite pismeni poraki da im se obra}a isklu~ivo na sklavinski jazik, bidej}i tie zemji vo svetot komuniciraat isklu~ivo na sklavinski jazik i so Kiri~lno pismo...So ogled na kultot kon svojot jazik i svoeto pismo, vo tie zemji ne se dr`at lu|e koi znaat da pi{uvaat na latinski jazik...!″ (Dr`aven arhiv na Dubrovnik: Lettera e Comemoriali, 99, lev. 1430/35, 208). So sklavinski na Kiril Solunski, i so Kirili~ni=Koptski=Hieoroglifski slova. 526 Grcite, Albancite i Vlasite bile odrodeni Belci=tn.Sloveni, samo od 1767 godina, i toa so dvorasnite jazici koine pa so katarevusa, a i latinski so romanski, duri 19 vek so mongolskite na Arnautite. Sledi katarevusa od 1868 godina da bide samo dvorasen, a albanskiot i vla{kiot trorasni jazici. Albanskata latinica bila makedonska od Halkidiki. Taa bila vnesena vo Bitola, Makedonija, vo 1908 godina, ne od Albanci, tuku Vlasi. Isto taka, i vla{kata azbuka bila vo R.Makedonija. Tokmu samo vo R.Makedonija se priznati Vlasite.Pak, ovie kako za blagodanost se protiv nea, a samo za nivna Grcija.
524

143

1. Ne postoi zvani~na statistika rabotena po popis,tuku samo onaa na osnova′nufus′, se presmetuva i broi samo ma{kite doma{ni; muslimanite toa go pravat zatoa da bi se vpi{ale vo vojnici, a inovernicite so toa da bi dospeale na lista na poreskite obvrznici, oti kako se isklu~eni od slu`ewe vojna obvrska, imaat obvrska da pla}aat porez po ′glava′, od koi se oslobodeni samo onie koi se bez ikakov imot. Da bi se izbeglo pla}awe na ovoj porez, ~esto se navodi mo{ne mal broj deca vo doma}instvoto, i toa vo onie oblasti, koi se te{ko pristapni ili kaj onie koi nemaat stalno mesto na boravok, duri ne se preza ni od toa da se podmitat popisuva~ite. Na ovoj na~in ~esto se slu~uva da na ravni~arskite predeli brojot na ma{ki glavi mora da se mno`i so multiplikatorot 2,5 da bi se dobil vistinskiot broj na populacijata, a vo planinskite predeli ovoj multiplikator iznesuva najmalku 3.0. 2. Upravo kaj Aromunite postoi realna opasnost edno te isto naselenie da se broi dvapati: edna{ vo letnoto stani{te, a drugiot pat vo zimskoto. Bi bilo pogre{no ako bi se sakalo da se popi{i aromunskoto naselenie na Caricena, Verija, Trikala i dr, oti toa e isto ona naselenie koe go nastanuva i Smolika, Neagu{ i Aspropotamos. Vakva statistika treba da se raboti vo leto, koga lu|eto zaedno go proveduvaat najgolemiot del na vremeto, dodeka negoviot broj na zima mo`e mo{ne te{ko da se utvrdi, oti se ra{trkani po brojni sela koi se mo{ne nepristapni. 3. Ne mo`at da se popi{at ni onie Aromuni koi gi sretnuvame na frekventnite soobra}ajnite ste~i{ta i koi rabotat kako trgovci, zanaet~ii i anxii, oti nivnite semejstva `iveat vo Kru{evo, Klisura, Neveska, vo selata na Zagora, itn. vo koi se obvateni i ku}nite stare{ini. 4. Okolnosta, da patuva~ki kako pastiri, keraxii, torbari, filigranski rabotnici, se na {irok prostor, doprinesuva na toa nivniot broj mo`e da izgleda mnogu pogolem otkolku {to este. Ama, se javuvaat i sprotivni slu~aevi, naime Aromunite mo{ne lesno mo`at da se predvidat. Ova e zatoa, {to golemoto mnozinstvo na Aromunite ne saka da se izjasnat kako ′Aromuni′, tuku, sakaat da gi tretiraat kako Grci. (Pa tie bile Grci i Romajci, R.I.) Prema toa, ako nekoj patepisec dovolno ne bi obratil vnimanie na niv, ili ako dovolno dobro ne bi vospostavil kontakt so niv na nivniot maj~in jazik, zna~i: ako se toa ne bi bil svesen, toga{ vo Trakija ne bi videl naizgled gr~koto naselenie vsu{nost e aromunsko naselenie, kako toa da ′~isti Heleni′ vo Teba ili Seres ili vo samiot Solun vsu{nost prestavuvale vistinskite Aromuni.527 Kolku Aromuni potpolno e helenizirano mo`e samo pribli`no da se utvrdi. Mene, me|utoa, mi stalo do toa da ja utvrdam sega{nata sostojba, te. da go utvrdam brojot na onie koi go zadr`ale i za~uvale svojot maj~in jazik.Toa e lesno da se napravi vo ~isto aromunski sela ili pak vo onie vo koi `iveat pogolem broj na kompaktno aromunsko naselenie pokraj drugite, a te{ko vo onie kade `ivee izme{ano, kade mladata generacija govori so drugi, a samo starite so svojot maj~in- aromunski jazik. (Samo starite koi u~ele romanski, R.I.) Od ovie razlozi, ne samo da sum ja koristel postoe~kata sostojba, tuku se trudev da go koristam i ona pribli`no utvrdeno od pred 100 godini. (Samo tolku so romanskiot, R.I.) Moite podatoci se zasnivaat na moi pogledi, proceni i statistiki, so obyir li~no posetiv najgolem broj mesta ili barem gi vidov vo pominuvaweto. Tamo kade ne bilo slu~aj, go odbele`av mestoto so yvezdi~ka iznad nazivot. I vo ovie mesta gi broev nastanenite ku}i, slu{av od lu|eto broj na semejstva i gi dobiv i od koxoba{ijata, koj go ima sekoj del na naselba, kako i podatokot za broj ′glavi za oporezuvawe′, ili pak gi bele`ev goleminata, bratstvata koi mi gi soop{tuva{e ^elnikot (stare{inata na bratstvata). Vo mnogu semejstva stanuva samo po edno semejstvo, te- da bi ja utvrdil nivnata golemina gi mno`ev so 5, dodeka bilo slu~aevi, kako vo mesto Gramost ili vo nekoi oddale~eni sela ju`no od Smolika, kade sretnav pove}e semejstva koi zedno `iveat vo edno doma}instvo- zadruga. Site ovie razli527

Bidej}i poimot Heleni ne bil poznat vo Elada, nego Drojzen go vnesol. Toj popoleka bil nametnat. Vajgand potvrdi, nemalo Heleni. A Eladcite govorele samo pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, kako {to bilo i vo Makedonija, makedonska Trakija itn., kade po 1767 godina imalo samo Grci. Takvi bile voglavno Vlasite. Vo del na Trakija, Makedonija itn. pred 1767 godina ne bil slu`ben helenskiot jazik, koine, koj bil tn.vizantiski, tuku samo tn.starslovenski, slu`beniot skoro na celiot Balkan itn.

144 ~ni odnosi, naravno, na{le svoj izraz i vo presmetkite kako bi se pru`ilo {to e mo`no poto~en broj, taka da navistina smeam da tvrdam deka ovoj broj, do koga dojdov, e mo{ne blizu do vistinskiot. Za onie aromunski sela na planinata Neagu{, koi li~no ne gi posetiv, e naveden podatokot za ma{kite glavi na doma}instvata, kako zvani~no poznat broj a za ostanatite- brojot na du{ite, kako {to, voostanatoto, se ispostavilo poradi razli~nite faktori; kon toa da se pridade i brojot na ku}i, vokolku toj broj mo{ne se razlikuva od prethodnite podatoci. 4. Statistika Od pobr|ata na Smolika, na sever, se prostira centralnoto podra~je prema jug, koe ponatamu odi preku planinata Vasilica do vozvi{enieto Mecova, a ottamu na gr~ka strana do Salamovrisa i Asporopotamos. Napomena: Nazivite koi stojat vo zagrada e aromunski oblik, vo kolku posebno ostapuva od poznatiot naziv. (Tokmu zatoa vla{kiot e i ostapni~ki tn.slovenski jazik, R.I.) 1) Na obronci na planinata Smolika le`at: Broj du{i -*Furka na sever, 80 ku}i 500 - Samarina na severoistok 3.000 - Breaza na ju`nata padina 480 - Armatovon (Armata), ~as od prethodnoto 180 - PÎadz (Padzqi), 1/2 ~as od prethodnoto 800 - Paqoseli, 1/2 ~as od prethodnoto 800 2) Na vozvi{inata od Smolika prema jugozapad, preku Vasilica, Kulea, Ou, Mavrovuni do vozvi{enieto Metsovo: - So{ksi na isto~nata padina na Vasilica (po Pouquillu 250 semejstva 800 - Avdela (Avela) na isto~nata padina na planinata Kuleo, 21/2 ~as ju`no od prethodnoto, 200 ku}i, 300 semejstva 1.500 - Perivoli (Pirvoli), 400 semejstva (Pukvevil 305 semejstva) 1 ~as od pretho dnoto 2.000 - *Krawa (Turia) 4 ~asa jugoisto~no od prethodnoto 1.500 - *Labanica vo blizina na prethodnoto mesto 40 ku}i 200 - *Miqa (Ameru) 750 - *Boltinon (Paltin) 11/2 ~as isto~no od Krawa na severna padina Mavrovuni 100 - *Bozovan, 11/2 ~as isto~no od Miqa na severnata padina na pl. Zagora 150 3) Zagora vo dolinata Vovusa, Ra{inita i Zagoritikosa koja se vliva vo Arta. a) Severna zagora: - Vovusa (Bajasa) na rekata Vojisa, 21/2 ~as jugozapadno od Perivola 700 - Laista (Laka) 31/2 ~as od prethodnoto 450 ku}i 2.250 - Dobrinovo, 11/4 ~as zapadno od prethodnoto 175 ku}i 875 - Le{nica, 1 ~as severozapadno od prethodnoto, 230 ku}i 1.150 - Poqohori, 2 ~asa isto~no od prethodnoto, 100 ku}o 500 b) Ju`na Zagora (odvoena so visija od severnite). Ovaa oblast Grcite ja nazivaat u{te: ′Paqovla{ka′ - ^erne{i 41/2 ~asa ju`no od Laista 120 ku}o, 600 - Makrini nasproti prethodnoto na zapad 60 ku}i, 300 - Famburari (Floro) 1 ~as ju`no od Gerne{ija 100 ku}i, 500 - Grebenita (Grebenic) 2 ~asa ju`no od prethodnoto 200 ku}i, 1.000 - Tarstenik, Darstenik 1 ~as isto~no od prethodnoto, 800 ? - Dragari, *Doqani, *Leoskovic koj le`i vo ista dolina se helenizirani osven okolu 500. Od jazolot Mecova i planinata se prostira planinskiot lanec preku Pelister do pl. ^umerka koja ja pravi vodolnicata izme|u Arta i Asprokotamosa. Drugiot lanec se prostira preku pl. Dokimi, Baba, Naraido do pl. Budizikaki (izuzev paralenite lanci koi nastanuvaat poradi dolinata koja probila mnogu popre~ni reki) ja pravi vododelnicata izme|u Asprokotamos i Salamvrija. (Pa samo tn.slovenski poimi, samo na Belci, R.I.)

145 Tretiot lanec koj preminuva vo brdovit teren Hasija se prostira vo pravec Istok i pravi vodedelnica izme|u Salamvrija i Bistrica. Gorniot tek narekata Arta, Asprosa i Salamvrija i nejzinite pritoki ja pravat vistinskata oblast koja ja naseluvaat Aromuni. Da bi imenuvanite sela polesno pratele, }e gi navedam po tekot na rekata i nivnata oblast. 4) Re~en tek na Arta (bez Ju`na Zagora) - Mecova (Min~u) na Mecovitik, 3.500 - Aniqon (Kjara) nasproti prethodnoto, 400 - Vutunosi 2 ~asa jugozapadno od Mecova na strmnoto vozvi{enie, 150 - Paqohori na ju`nite obronci na Spanosa 6 ~asa jugoisto~no od Jawina, 400 - Siraku (Saraku) vo bo~nata dolina Arta 500 ku}i, 3.000 - Kalarits528 (Kalarqi) 1/2 ~as od prethodnoto po gr~koto tlo, 1.500 5) Re~na dolina na Aspropotamosa. Site sela i pripa|aat na Grcija. Vo glavnata dolina le`at: - Halika na izvori{te na ovaa reka (Pukvevil: 300 semejstva; Margarit: 200 semejstva), 1.000 300 - Lepenica, 11/2 ~as ju`no od prethodnoto (Pukvevil: 100 semejstva), - Katuri, 2 ~asa jugoisto~no od prethodnoto, 300 - Vili~ani 2 ~asa jugoisto~no od prethodnoto, 250 Vo edna bo~na dolina, 2 ~asa isto~no od prethodnite, le`at dve sela: - Krawa (Kornu) 2.500 - Doqani (Dolen) 150 Vo dolniot del na glavnata dolina529 ~as le`at: - *Miqa, 21/2 ~asa ju`no od Katura ako se dr`ite zapadno od bregot na rekata, 250 - *Dragovista (Drausta) 1 ~as ju`no od prethonoto, 300 - *Xurxa, 3 ~asa ju`no od Kotura vo glavnata dolina, 500 - *Gardika, (Gardista), 11/2 ~as ju`no od prethodnoto, 1.500 - *Mu~ara 1/2 ~as ju`no od prethodnoto (selo skoro e helenizirano), 250 Vo bo~nite dolini, od koi se slivaat vodite od planinata Nereida od jugozapad, le`at: - *Petuli (Petruli) na najgolemata nadmorska visina, 500 - *Veterniko, 1 ~as jugozapadno od prethodnoto, 350 - *Pira 1 ~as severozapadno od prethodnoto na severnata strana na rekata. 250 - *Kamja 11/2 ~as zapadno od prethodnoto, 200 - *Tifoseli (Prgiqi) le`i 1/2 ~as ju`no od Kamja, na ju`na strana na rekata, so direkten pat od Veternika- 3 ~asa, 150 - *Ndesi (Nde{qi) le`i vo edna bo~na dolina 21/2 ~asa od Gardika prema severoistok (Pukvevil: 80 semejstva), 250 b) Vo re~nata oblast Salambriasa i toa vo glavnata dolina: - *Malakasi (Malaka{) na isto~nata strana na planinata Cigos, 31/2 ~asa od Mecova. (Pukvevil: 500 semejstva), 1.000 - *Brujik ili Burjik 1 ~as jugoisto~no od predhodnoto, 150 - *Qabavon 1 ~as ju`no od Malakasija, 100 - *Koqi, 3/4 ~as isto~no od Brujika, 150 - *Glidzadhes 2 ~asa isto~no od predhodnoto, 350 - *Gudovazi 1 ~as jugoisto~no od Kakqija, 350 Vo prvata, pogolema bo~na dolina, desno, le`at: - Vendista (Nevaden) 31/4 ~asa od anot Kastawa na bregot na rekata, 800 - Kastawa (Kusteana) 1/2 ~as zapadno od predhodnoto, 1.250 Vo slednata, pogolema bo~na dolina, desno, le`at:
528

″Kalaorites pred krajot na prethodniot vek imal okolu 1.200 ku}i. Pukvevil naveduva samo 180 semejstva. Mesto Macuki koe le`i vo ovaa dolina go naveduva kako aromunsko, {to go pravi i Apostol Margarit, mada toa ima samo gr~ko naselenie. Isto taka, ne mo`ele da re~at dali ova mesto porano imalo aromunska populacija″.Vlasite kako odrodeni tn.Sloveni stanale Grci.Pa toa se pravi i denes. 529 ″Ne mo`ev da gi posetam ovie sela paradi prerano nastapenoto godi{no doba, ama ipak vo Trikala se sretnav so lu|eto od ovie sela, na koi im zablagodaruvam za podatocite za polo`bata i goleminata″.

146 - *Koteana na isto~niot obronok na planinata Nereida 2 ~asa od Perigulija, 350 - *Perwako (Parleango) Gorni i Dolni so vkupno, 500 - *Klinovo, 1 ~as severozapadno od predhodnoto, 1.000 - *Aivan vo bo~nata dolina 1 ~as zapadno od predhodnoto, 400 - *Sklineasa vo edna bo~na dolina, 2 ~asa prema jugoistok od Vendista, 500 - *Lu`e{ta vo blizina na predhodnoto, 250 Vo glavnata dolina na visovite levo na bregot na Salamoriasa: - *Kucufleni Kucuflean najoddale~en prema Sever, 750 (Mokosi nekoga{ bile aromunsko selo, koe sega e vo potponost napu{teno: Pukvevil naveduva 300 semejstva). - *Dzeneradhes Xeneraxqi, 1/2 ~as od predhodnoto, 200 - *Struxa (isto i Strudza) 1 ~as od predhodnoto, 175 - ^oran, 1 ~as od predhodnoto, 150 - Kerasja (^ere{) 3/4 ~as od predhodnoto. Polovina selo e helenizirano, 100 II. Aromuni vo Makedonija i Severoistok na Centarot530 Ako se napu{ti odnosnoto podra~je na Aromunite Smolika vo pravec severoistok, toga{ najprvo se dospeva vo gr~koto govorno podra~je a potoa vo slovenskoto govorno podra~je vo blizina na ezeroto Kastorija. Vo dvete podra~ja se najduva ~isto aromunski zaednici, bez obyir dali se potpolno izolovani ili se vo pomali grupi edna od druga. Osven toa, vo gotovo site pogolemi mesta i gradovi postojat pomali ili pogolemi kolonii na Aromuni. Najpred gi posmatrav zaednicite vo Zapadna Makedonija, a toga{ i vo Isto~na Makedonija i toa a) ~isto aromunski zaednici i b) zaednici so izme{ano naselenie. A) Aromunski zaednici na Zapadna Makedonija do Vardara a) ~isto aromunski zaednici 1) Na visovite izme|u ezeroto Ostrovo i Kastorija: - *Blace (polovina naselenie ve}e skoro e helenizirano), 800 - *Sisani ([ainqi) vidi str. 129, 100 ? - *Pipili{te treba da e vo blizina, 100 ? - Vlahoklisura (ja posetiv na svoeto prvo patuvawe), porano 8.000 5.000 - Neveska (Neveasta) 4 ~asa severno od prethodnoto, 2.000 - Pisoderi, jugozapadno pd Florina na planinata Nere~ka, 600 2) Na severno i zapadnite obronci na planinata Pelister vo blizina na Bitola le`at 4 sela: - Ni`opole (Bart pi{i Xinxopulo), 2.000 - Parnovo, 3.000 - Magarevo*), 3.000 - Malovi{ta, 2.000 - Gope{, 21/2 ~asa severno od Malovi{ta, 2.700 3) Grupa na sela na planinata Neagu{, zapadno od Verija: - Kserolivada na planinata Doksa (150 nufusa), 450 - Doqani (82 nufusa), 250 - *Sela 400 semejstva, 200 semejstva Far{erioti, 3.000 - *Volada (41 nufusa), 120 - *Maru{a(121 nufusa), 400 - *Kastawa (64 nufusa), 200 - *Carkovean (41 nufusa), 120 4) Sela koi le`at poedine~no: - *Papadi letno selo, severozapadno od Ostrovsko ezero na planinata Gorni~evo vo ponovo vreme so 160 podignati ku}i na Far{erioite, 800 - *Livada letno selo, na planinata Pajik usred podra~jeto
Vo sodr`inata se vneseni: I Grupa, centar; II Grupa, Makedonija; III Grupa, Albanija; IV Grupa, Epir; V Grupa, Stara Grcija; VI Grupa,Tesalija;Pregled.Ovde redosledot pod 4. Statistika prodol`uva so II. Vo Pregled na str.245 stoi: I Centar (del na tursko, del na gr~ko tlo).Zna~i, redakcijata go otfrlila. Me|utoa, delimi~no se sovpa}a so II Zaednica na severoistokot na Centarot vo Makedonija, na str.237.
530

147 naseleno so Megleniti, 2.000 - Dve kolibi na planinata izme|u Ohrid i Prespansko ezero delimi~no nastaneto so Far{erioti, 500 - Tarstenik sosema blizu na Kru{evo, 180 b) Zaednica so izme{ano naselenie - Grebena 20 ku}i (zima 200 semejstva), 100 - Hrupi{ta (zima se zgolemuva naselenieto od seloto Gramosti), 1.000 - *[atista porano ~isto aromunska naselba, sega gotovo potpplno helenizirano; Gop~evi} naveduva 600 aromunski semejstva, 3.000 ? - Kastorija, 100 -*Ko`ani, 300 ? - Negovan, severno od Neveska (ostanati se Albanci), 100 - Belkamen*) severozapadno od Neveska, 100 - Florina, 100 - Bitola, mo`da duri i 10.000,(a spored drugi, 8.000 Albanci, R.I.) 8.000 - Kru{evo 800 Albanci 4.000 Bugari, 7.000 - Prilep, 500 - Prizdrend, 500 - Veles, 250 - Resen zapadno od Bitola, 800 - Jankovac 180 bugarski ku}i 40 aromunski ku}i severno od Resen, 200 - Ohrid, 700 - Struga, 100 - Veria (zima znatno pove}e), 250 - *Niausta, 100 - Vodena, 80 B) Aromunski zaednici na Isto~na Makedonija a) ~isto aromunski zaednici - Ramna, severno od ezroto Butkovo, 325 - *Baba-Ama letno selo severno od Seres, 200 - *Buxova i *Lopova severno od Melnik na planinata Alburan, 300 kolibi, 1.500 b) Zaednica so izme{ano naselenie - Solun (gradski ~evtrt: Sv. Nikola Sv. Atanas Sv. Todor imaat pret`no aromunsko naselenie koe e vo tranzicija go napu{at svojot maj~in jazik vo korist na gr~kiot), 2.500 ? - Seres, 2.500 - Xumaja (3.000 Bugari 250 Turci 750 muslimanski Cigani), 1.000 - Demir-Hisar, 500 - *Nigita, 500 - *Alistrata, 400 - *Hurvi{te Petelino, 80 - *Ki{lar vo blizina na predhodnoto, 20 - Gorni Poroj (450 bugarski 100 turski semejstva), 800 III Aromuni na Albanija na severozapadniot centar a) ^isto aromunski zaednici 1) Ovaa grupa e na planinata Gramos. Furka e najseverno aromunsko mesto na Centarot, a toga{ se nadovrzuvaat selata od Gramos, koi vo najgolem del se naseleni so Aromuni - *Dencikon (Densku), na jugozapadnata planina, 400 - *Pilagades, na jug na planinata, 250 - Gramosti, na isto~nite padini, 300 Nekoga{ golemite mesta Nikolica, Linotopi, Fu{a i Varteni, se na severnite i isto~nite padini na planinata, se razoreni i napu{teni od strana na Aromunite. Nekolku albanski sto~arski semejstva se naselile vamu.

148 2) Grupa na planinata Morava, severoisto~no od Kor~a. Naselenieto se samo ~obani i keraxii i pripa|aat na plemeto Far{erioti. - Pqasa, 1/2 ~as iznad albanskoto selo Pqasa, vo blizina na patot, 540 - Stropan, 1 ~as jugoisto~no od prethodnoto (vo dolinata e albanskoto istoimeno selo), 240 - Morava, 1/2 ~as ju`no od Pqasa, 180 3) Grupa na planinata Kamna, koja e vodelnica izme|u [kunt i Devol. - Langa (Lunga), vo izvori{teto [kulte na severnite obronci na planinata, 450 - Ni~a, 3 ~asovi ju`no od predhodnoto, na ju`nite obronci na planinata, 150 - Grabovo, 3 ~asa jugoisto~no od Lunga, 400 4) Sela vo podra~jeto Musakija, edna ravnica koja se prostira od Berat do Jadran i niz koja protekuva rekata Semani. [est od tamo{nite sela imaat izme{ano naselenie. Redosledot na ovie sela e takov, kako gi posetuvav: Ju`no od Semenija: - Du{nik (izme{ano), 10 ku}i - Kilbizire, 15 ku}i - Konisbalta, 20 ku}i - [kjepur, 20 ku}i - Pobrat (kaj turskiot Pobrata), 15 ku}i - Kalfan, 10 ku}i - Fjeri ili Fearika, 180 ku}i - Radostina (izme{ano), 13 ku}i - Krigjata, 15 ku}i - Poqani, 15 ku}i - Sopi, 12 ku}i Kolkodasi so 7 sela, od koi: - Lebani, 6 km ju`no od Apolonija, 20 ku}i - Skrofotina, 10 km ju`no od prethodnoto, 20 ku}i - Cerkovina, 2 km ju`no od predhodnoto, 40 ku}i - Gori~an, 20 ku}i - Kutali, 10 ku}i Selata Levani, Skrofo{ina i Cerkovina pripa|aat na okrugot Avlona, kade duri i vo selata Sverne{i, Mefoli, Armenia i Skapari treba da bidat aromunski semejstva, ama verojatno samo zima. (Armenija ja osnovale Brigite. Mestoto Armenia bilo brigisko, R.I.) Severno od rekata Semeni le`at: - Kolonija, 40 ku}i - ^iplak kaj Ardenica, 3 ku}i - Libofca (izme{ano), 20 ku}i - Imi{ta (izme{ano), 20 ku}i - Driza (izme{ano), 5 ku}i - Kosovo, 40 ku}i - Uragurta, 10 ku}i - Suqani, 15 ku}i - Vadisa (izme{ano), 10 ku}i - [tulas, 10 ku}i - Levan- [aban, 30 ku}i - Levan- Samar, 30 ku}i - Frakula, 20 ku}i - Duvijak, 40 ku}i - Kruate, 20 ku}i - Garmani, 20 ku}i - Miza, 30 ku}i - Kurekukje, 20 ku}i - Baburi, 20 ku}i - Kjatra, 20 ku}i

149 - Gradi{te, 40 ku}i. Osven ovie 38 mesta, postojat u{te izvesen broj raseani ku}i, taka nivniot broj mo`e da se proceni na 1.000 so 7.000 `iteli, ~ij broj zima porasne mo`da i na 10.000. 5) Izolivani le`at zadnicite: - [ipiska vo blizina na Moskopole, 210 - Gorwa Belica (Beala Binsus) severno od Ohridsko ezero, 150 ku}i, 750 - Dolna Belica (Beala dingjos), 100 ku}i, me|u niv se nekoi albanski, 450 b) Zaednici so izme{ano naselenie 1) Zapadno od Gramos se prostira albanski predelo zvan ′kolonija′ a zapadno od nea e predelot zvan ′Dangli′ so planinata Radoni. Tamo{nite sela, pred mnogu vreme, isklu~ivo bile aromunski, a posebno gi nastanuvale ar. Far{erioti, vo koi sekoga{ odnovo se zavlekuvale i doseluvale Albanci. Najgolemo od selata e seloto Fra{eri po koe ova pleme i go dobilo imeto. Informacijata za tamo{nite Aromuni ja dobiv od ^elnikot Bulama~e od Kor~a. (Ma~e ni{to nezna~i na albanski i vla{ki, prevrteni tn.slovenski jazici, R.I.) Albanskiot kavas na germanskiot kozul gi potpopnil ovie informacii, oti vodi poteklo od tie krai{ta. - *Fra{eri, 120 - *@arkani, 50 - *Mi~an, 30 - *Zavaqan, 75 I vo mestata Kostreci i Kurtesi treba da ima nekolku semejstva koi se naseleni, taka mo`e da se smeta na 300 du{i. 2) Moskopole, 120 aromunski ku}i i 100 albanski ku}i, 720 - Kor~a, 600 - *Bikli{t, Bi(g)li{ta, 120 - Elbasan, 500 - Tirana (Fon Han, ′Albanska studija′, str. 86, naveduva blizu 100 ku}i), 100 ? - *Kavaja (Fon Han; str. 133: ′Vo dolinata Kavaja ima najmalku 10 vla{ki sela′), 80 ? - Duraco, 50 ? - Avlona (Valona), 60 ? - Berat so 5 ~etvrti, me|u koi i aromunski ku}i: Gorica (150),Mangalemi (122), Citate (15). Poroi (30), Vakufi (270), vkupno 3.000 Prema fon Han, Skadar ima aromunski ku}i, koi mo{ne verojatno ve}e se albanizirani, kako i pogolem, broj vo Tirana i Kavaja. IV Aromuni na Epir na Zapad na centarot Osven selata koi pripa|aat na Centarot, ne postojat drugi aromunski sela vo Epir. Zimata mnogu aromunski pastiri go nastanuvaat prostorot izme|u Arta i Preveza, ama letoto tie obitavaat vo Siraku, Mecova i okolnite sela vo koi ve}e se popi{ani. Eden nivni mal broj nomadski sto~ari se naokolu po planinata Suli ili uz bregot Arta na pl. ^umernu. Prema podatocite koi gi dobiv od pastirite od Siraku gi nema pove}e od 200 semejstva, {to zna~i okolu 1000 du{i. Vo Janina `iveat okolu 50 semejstva, vo Preveza 30 semejstva, vo Arta 30 semejstva. Ama zimata nivniot broj vo poslednite dve navedeni mesta e daleku pove}e.Aromunite na Krf potpolno se helenizirani.Vkupno ne mo`e da se smeta od 2.000 du{i V Aromuni na Akarnanija, Etolija, Beotija, itn. na Jug na Centarot a) Zaednici so izme{ano naselenie Nomadskite Aromuni, koi ovde{nite Grci gi nazivaat ′Pistiki′, od ova podra~je brojat pribli`no 600 pripadnici. Vo seloto Vrahovo ima okolu 15 semejstva, vo Misalunga 20 semejstva, vo Patras 20 semejstva, vo Teba 50 semejstva, vo Lamija531 i Kalivi2 al Goga `iveat 30 semejstva, {to se sveduva vkupniot broj na 2.000. Verojatno deka vo Karpenision ima Aromuno, ama ne sum mo`el da dojdam do precizni podatoci. Brojot na Aromuni, koi `iveat ra{trkani po Stara Grcija, se dvi`i okolu 4.000 du{i.Bidej}i mo`ev da go utvrdam nivniot broj na 2.000 zadovoluvaj}i se so ovaa brojka, so toa {to pred se izlo`eni na brz proces na helenizacija (str. 277).
531

″Ve}e objaveno vo ′Globus′, tom XIII, br. 6″. Avtorot go ka`uva brojot, koj go broel, a veli okolu ?!

150 b) ^isti aromunski sela Ovaa grupa vo Mawana, na dolniot Sprapotamos i Surovelij na ru{evinite na Stratos broi 450, a ostanatite mesta kako {to sledi: - Ohtu, 350 - Kacaros, 450 - Ku~obina, 750 - *Bu{a, 250 - *Nu{as, 150 - *Gakja Pipa, 225 VI Aromuni na Tesalija na Istok na Centarot 1) Zaednici na gr~ko tlo a) ^isto aromunski zaednici - Bah~e, 20 min. severoisto~no od Volos, 250 - [esku, 1/2 ~as zapadno od Volos, nastanet so Ka~auni, 200 - Toiva{ (so 50 semejstva zima), 3 ~asa severoisto~no od Larisa, 50 - Suflari, 1/2 ~as od prethodnoto, 150 b) Zaednici so izme{ano naselenie: - Volos (zima zna~ajno so pogolem broj na Aromuni), 60 - Alimerija (La Vlahlu), 1 ~as isto~no od Volos, 300 - Velestino (3/4 naselenie zimata se Aromuni). Leto samo 60 semejstva, 300 - Abdular, vo blizina na Velestina, 60 - Almiro ili Kircini zima e polno Aromuni, 100 - Ba{lar, severno od Larisa, zimi e nastaneto so Aromuni od Smiksija, 60 - Karaxolo, 2 ~asa zapadno od Ba{lara, 40 - Larisa (zima e edna ~etvrtina od dvete strani na rekata potpolno nastaneta so Aromuni) a inaku, 100 - Trikala (Tarkalo) (zimata dodatni 6.000), a inaku 6.000 - Fanar, 100 - Kardica (zimata e zastapeno so mnogu Aromuni), 300 - Domoko, 100 - *Tarnovo (mnogi `iteli e so aromunsko poteklo), 400 ? 2) Zaednici na tursko tlo a) ^isto aromunski zaednici. Grupa na Vlaha od Olimp: - Vlaholivadon (porano 8.000 `iteli, sega zima 2.000), a leto, 3.000 - Kokinoplo (Bart: ′Patuvawe niz evropski del na Turcija′ naveduva 500 ku}i), 1.200 - Fteri (Bart ibid, str. 204, go spomnuva mesto Brondes so vla{ki Grci, za ni{to nemo`ev da soznam), 300 b) Zadnici so izme{ano naselenie: - Katerija (ovde poteklo naj~esto od Livadona), 1.500 - Servija532 (ovde poteklo naj~esto od Livadon), 400 - Elasona (ovde poteklo naj~esto od Livadon), 80 - Caricena (zima 500 ku}i gi nastanuvaat Vlasite od Pind), 300 - Vlahojan (zima nastanet so Vlasi od Samarija), a leto, 80 ? Pregled: I Centar (del na tursko, del na gr~ko tlo), broi, 48.120 `iteli. II Zaedenici na severoistok na Centarot vo Makedonija, broi, 62.405 `iteli III Zaednici severozapadno na Centarot vo Albanija, broi, 16.850 `iteli IV Na zapad na Centarot, raseani po Epir, 2.000 `iteli V Jug na Centarot vo Grcija, 4.625 godina
532

Servija od serv=srv=srp za `etvari, na ravnici. Sledi Srbi da imalo od Baltikot sé do Sirija i Egipet; Bulgar=Bugar=b ugar. Spored Maks Fasmer, ridovite go nosat imeto Blgar: vo Tesalija...Krit ...So ugarewe se bavat selani. Vo Mala Azija Ugar-it. Sledi poimot Bugar da osna~uva selanec, a sekoj narod e selski:narod=selani;Arban=ar(or=oran-ica) ban (upravitel,banija=zemja) za zemjodelec; Elada vnesen vo 6 vek p.n. e.,{to va`i i za Heleni,a i so Trakija, od Pizistrat; Iliri gi vnesuva Herodot.

151

VI Istok na Centarot vo gr~ka i turska Tesalija, 15.430 `iteli Vkupno: 149.520 `iteli ^isti aromunski zadnici: vo I grupa 68, so 48.210 `iteli vo II grupa 28, so 30.825 `iteli vo III grupa 44, so 11.320 `iteli ja nema IV grupa vo knigata vo V grupa 7, so 2.625 `iteli vo VI grupa 7, so 5.150 `iteli 154 mesta so 98.130 `iteli Izme{ani aromunski zaednici grupata I ja nema vo knigata vo II grupa 30 (Bugari i Grci), so 31.580 `iteli vo III grupa 18 (Albanci), so 5.530 `iteli vo IV grupa 3 (Grci), so 2.000 `iteli vo V grupa 7 (Grci), so 2.000 `iteli vo VI grupa 18 (Grci), so 10.280 `iteli Vkupno: 76 zednici so 51.390 `iteli.533 Prema toa, i na tursko i na gr~ko tlo postojat 154 ~isto aromunski sela, od koi li~no ne sum videl samo 49 i toa onie koi se najduvaat okolu rekata Asprapotamos, ama ipak gi zapoznav nivnite `iteli vo svoite zimovnici vo Tesalija. Bez izemawe gi posetiv site pogolemi i pozna~ajni mesta.Ne se gri`ev ni na maki ni na opasnosti kako bi gi pobaral Aromunite, duri iako se najduvale vo najzafrleni predeli, kako {to se Lunga, Le{nica, Laka i dr. kako ni onie kraevi vo koi nieden patepisec ne boravel. Duri iako ne mi uspealo, uz najdobra voqa, da presmetam postoewe na pove}e od 150.000 lu|e, koi u{te se slu`at so svojot maj~in (romanski, R.I.) jazik, ipak mo`e da se bide siguren deka pogolemite brojki ipak uka`uvaat na preteruvawe. E mo`no da ne sum navedil nekoi podatoci za selata vo okolina na Tirana ili vo dolinata Arsena, bidej}i dobivav protivre~ni podatoci za nivnite `iteli. Pa ipak, nivniot broj kako i brojot na onie koi gi predvidov, ne e zna~aen, duri iako mi bi se prigovorilo deka ne sum smeel da gi vbrojam i naselenieto na [atista, Seresa, Nigrita,Soluna,Teba i drugi mesta, bidej}i pomladite generacii ne umeat da govorat aromunski.
533

So vakov mal broj naselenie ne bilo mo`no da postoi poseben narod Vlasi=Vlahi, ~ii prostori i nivni imiwa so prezimiwa se tn.slovenski, jazik na Belcite, a nivniot jazik e trorasen samo od 1767 godina, {to va`i i za Albancite. Vsu{nost, Grcite, Albancite i Vlasite bile odrodeni Belesti=Pelesti, Pelazgi, ~ii avtori govorat, tie imale pelazgisko poteklo so Homerov jazik, sé samo tn.slovensko.Iako vakva bila sostojbata tie gi menuvale svoite izvorni topografski imiwa, {to va`i i denes. Ovde se prestavuva kako tn.slovenskite imiwa stanuvaat albanski. Olga Lukovi}- Pjanovi} go naveduva Atanasija Uro{evi}, so deloto ″Toponimi na Kosovo″, od 1975 godina, od Belgrad: Ara e baqes =Oranica Baqina, te. Baqina niva; Ara (ora, R. I.) barakut=Oranica kaj barata, te. niva kaj barata; Ara bo{kut=Oranica Bo{kova, te. Bo{kova niva; Aravi~ni rid=Orahova~ki rit (Aravi~ni rid, R. I.); Ara direkit=Oranica kaj direkot, te.niva kaj stolbot; Ara lagumit=Niva kaj laguma (lagumska niva); Ara markut=Oranica Markova- Markova niva; Are e meqit=Oranica Meqina, te. Meqina niva; Arat (orat, R.I.) bo{wakut=Oranica Bo{wakova, te. Bo{wakova niva; Arat te bunari=Oranica, niva kaj bunarot; Arat e bunarit=Bunarska oranica (niva) itn. Bara e \okes=\okina bara; Bara kova~it=Kova~eva bara; Baltak=Blatnavo zemji{te; Bregu i sitnices=Sitni~ki breg; Bregu i pe{terit= Pe{terin breg; Zenelivada=Zelena livada; Zlatiwa=Slatina; Kalu|ert=Kalu|eri; Kodra gologlaves =Gologlavo brdo=Gologlavo; Ki{a hajdukut=Ku}a hajdukova=Hajdukova crkva; Ki{a Milo{it=Ku}a Milo{eva, te. Milo{eva crkva; Kula ~ardakut=Kula ~ardakova; Livadat e |ukovices=Bukova~ka livada; Livadat bunarit=Bunarska livada; Livadat Osmanagis=Osmanagina livada; Livadi}ja;Ogwilu; Ogoreqak; Ostri dej=O{tri del; Ostri kamen; Pojatat=Pojata; Preoni jezerit=Potok jezerski; Proni Joves, Davidit, Kules=Potok Jovanov, potok Davidov, potok Kulin; Proni varnices=Varni~ki potok; Rasa=Rasa; Rapu{tina=Repu{tina; Reza be`anijes=Be`anijski zgar (Zgari{te); Roga e `arit= @arska ledina; Sekiwa~a=Sekirwa~a; Slivovica, strinc, topila, trlobu}=[livovica, strnac, topola, trlobu~je; Tre{evina=Kr~evina; ]ire~=Kre~; ]urkin rid=]urkin rit; Uzbeg=deformacija od zbeg; Fu{a e muqes=Muqino pole; Hija klisures=Klisurski osoj; Carovr=Carov vrh; Cerovc=Cerovac; [avar=[evar (trska); ^uka Novakut=Novakova ~uka. (Ora=Ara=Arban=ar ban; ki{a=ka{a=ka{ta= kasta...ka{a=ku{a=ku}a; Ivan=Jovan=Joan=Jan,bez makedonsko v, R.I.)Samo prevrten tn.slovenski jaz.

152 Ama ova go napraviv zatoa kako toa bi bil praveden korektiven faktor za onie delovi na ovaa populacija, koja ne sum ja vbroil. Na ovaa brojka treba da se dodadat i onie Aromunite koi `iveat vo Bugarija i Srbija, pod uslov deka toa ne se onie ar. trgovci i zanaet~ii, koi imaat svoi semejstva vo Turska. Jiri~ek vo svoeto delo: ′Kne`evina Bugarija′, Viena, 1891. god.,str. 115 go navel brojot na Kucovlasite prema zvani~nite popisi na naselenieto od 1881. godina na 2.300. Bidej}i so ovie ne se obfateni pastirite, koi gi nastanuvaat svoite sela vo Rodopite samo letoto, a se obfateni nekoi turski podanici, toga{ ovoj broj bi bil pribli`no to~en, ama, vo sekoj slu~aj, ne bi se nadminala brojkata od 5.000.534 Letoto vo Srbija `iveat, na Suva pl. kaj Ni{, 134 semejstva so 33.000 ovci i 18.000 kowi i toa prema Mili}evi}ite navodi koj gi citira Jiri~ek(ibid, str. 122).Na ovaa brojka treba da se pridodadat semejstvata od Ni{, Belgrad, Vraewe i drugi mesta, ~ij broj mo`e slobodno da se navede so max.5.000 du{i, taka da vo dvete ovie kne`evini `iveat okolu 10. 000 Aromuni.(Kne`evinite se vo Osmanovoto Carstvo, so Turci i Pravoslavni=Grci, R.I.) Bidej}i, prema Jiri~ek, brojot na Dako Ruminite vo Bugarija iznesuva 60.000 a vo Srbija (kako op{to se pretpostavuva) 150-180.000, toga{ se ispostavuva eden ~uden ~initel deka brojot na Dako-Ruminite od Dunav e pogolem od brojot na site Aromuni, naime 240.000 nasproti 160.000, vo koi ne e presmetan brojot na Meglenitite od 14.000, koi se razli~no poteklo. (Tie imale i mongolsko poteklo vo odnos na drugite Vlasi=Vlahi=Ov~ari, R.I.) 5. Porane{en broj, depopulacija na naselenieto i nejzini uzroci Ako sega{niot broj na Aromuni e taka mal, mo`e da se postavi pra{aweto, dali toj otsekoga{ bil takov ? Koga prv pat se pojavile vo istorija kako narod, se navedeni vo Sredniot vek kako `iteli na zapadna Tesalija i sosednite brda, {to inaku e podra~je, koi tie i denes go dr`at.535 Deka, ponovo, go naseluvale samo ova podra~je, nivniot broj nikako ne bi bil pogolem otkolku {to e denes, oti nedostasuvaat egzistencijalni uslovi za takov broj na takov mal prostor. Ama, o~igledno deka nivniot prostor bil daleku pogolem, toj se prostiralna severozapad do planinata Gramos. Nivnoto preminuvawe vo pogolemite gradovi na Makedonija 536 uka`uva na nivnata vistinska domovina,bidej}o sum vo sostojba da ja navedam sekoja sekoja prvobitna zaednica od koja se iselile i kako {to go pravev vo sekoe paseteno mesto. (Nivnite prostori od kade tie poteknale bile samo so tn.slovenski poimi, R.I.) Najgolemi pomeruvawa pa|aat od krajot na minatiot vek i po~etokot na ovoj vek i toa od planinata Gramos vo pravec severoistok. Postari zaednici u{te se samo na severoisok na centarot, Gope{ i Malovi{te, posebno ova potowe, vo koe ponajverojatno do{lo do me{awe na Aromunite so Meglenitite.537 Site drugi se naseleni so Aromuni koi doa|aat od
Germanskata {kola se zafatila so odrodenite Belci=tn.Sloveni (Grci, Albanci i Vlasi) i toa samo od interes, no nikako so Germancite, koi kako narod ne bil poznat. Tie stanale narod so germanski trorasen jazik, Belci so Crnci i Mongoli, mongolski zborovi se 30%. Vo Germanija prv stranski jazik bil germanskiot. Germancite nego go nau~ile, a i denes go u~at, {to }e trae i vo 21 vek, za tie da stanat Germanci so svoj germanski jazik. Taka pelazgiskite=tn.slovenski Grci od 1767 godina so koine i od 1868 godina katarevusa se narod.Istoto se slu~ilo i so Albancite, dopolnitelno so latinski i romanski jazik,ama i mongolski=arnautski zborovi,{to va`elo i so Vlasite:Albancite imaat pove}e. 535 Nikoga{ nemalo vla{ki narod so vla{ki jazik.Tie bile samo pastiri=ov~ari=~obani,samo ov~ari, nikako sto~ari (govedari i sviwari) i zemjodelci. Bidej}i vo sekoj narod ima ov~ari i sto~ari, ne mo`e da ima ov~arski i varvarski narod. A ov~arite bile pla~ka{i, razbojnici i pirati i kako takvi stanale bogati. Ova bilo sprotivno na varvari, mirotvorci, na koi im trebalo dr`ava. Na Grcite dr`ava im napravile Rusite i Venecijancite, na Albancite Rim so Viena, na Romanija Rim so Viena, a na Vlasite nikoj. Tie denes se samo Grci.Sledi tie da se Vlasi samo vo R.Makedonija:se samo za Grcija. 536 Eladcite, Albancite i Vlasite bile razbojni~ki grupi na lu|e od odredeni prostiri, koi ja prisvojuvaat Makedonija.Tie tvrdat, nie, Makedoncite, sme bile Sloveni (Sklavini) i sme bile dojdenci, pa zatoa samo niv im pripa|ala Makedonija, nikako na Makedoncite. Eladcite do{le vo Makedonija duri vo 1913 godina, Albancite vo nea bile kolonizirani vo 19 i 20 vek, duri vo 21 vek, a Vlasite od Epir gi proteral makedonskiot Epirec Ali Pa{a Janinski. Me|utoa, vla{kiot izrodi ispikani vo MANU i Institutot za nacionalna istorija vo Enciklopedijata na SFR Jugoslavija makedonskata istorija do 15 vek ja proglasile za gr~ka, a poslednite vekovi bugarska. Sledi vo nea tie bile domoroci. 537 Sé {to bilo vo Bitola i negovite sela, sé bilo samo romansko, ni{to vla{ko. Avtorot priznava, deka Meglenitite bile me{anci me|u Vlasi od Balkanot i mongolski Vlasi od Kavkaz A pak, Kavkazci bile ^erkezite, od ^erkezija bliska na ^e~enija=Pe~enija, Pe~enci, vsu{nost Arnauti. Denes
534

153 pravec Albanija. Vo onie mesta vo koi `itelite pove}e ne znae otkade vodat poteklo, kako {to se Neveska i Pisoderi, jazikot pokazuva deka do{le od Albanija, bidej}i vo nego u{te sekoga{ postojat brojni albanski elementi. prema toa, osven ova edno prvobitno podra~je na rasprostranosta na Aromunite (Trikolo-Macova) mora da se pretpostavi postoewe na u{te edno takvo podra~je a toa e u{te sega{noto albansko govorno podra~je, kade u{te sekoga{ se zadr`ale tragovi, kako {to e slu~aj so oblasta okolu mestoto Fra{eri, koe nekoga{ bilo potpolno aromunsko, te. Far{eriotsko, a sega potpolno albanizirano, kako {to toa e slu~aj so Gramos koj so ovoj verojatno stoi vo vrska. Vo sekoj slu~aj, vo tie oblasti bilo dosta naseluvawa na Karaguni pome{ani so Far{erioti, oti jazikot od Moskopole nedvosmilsleno doka`uva na Far{eriotsko vlijanie. (Albanski=arnautski elementi, R.I.) Najgolemo mesto na albansko podra~je vo 16. i 17. vek bile [ipiska i Nikolica, toga{ na krajot na 17. vek i po~etokot na 18. vek Moskopole bilo na vrvot, a brojot na `itelite vo nego bilo najmalku 60.000, po {to ne bil samo centar na kulturata na zapadniot del na poluostrovoto, tuku i gi istaknuval negovite `iteli so svojot standard i bogatstvo na naselenieto.538 Drugi golemi i prespektivni mesta na Gramos, osven poranite spomenati, bile Nikolica, Linotopi, Varteni i Fu{a. Poranite isto taka imale pogolemo zna~ewe i nekoi mesta na planinata Kamna, kako {to se Lunga, Ni~a i Grabovo. Isto toa va`i i za Samorinu, Perivoli, Gope` i mnogu drugi mesta. (Tn.slovenski poimi i samo pod Ohrid, R.I.) U{te porano spomnav deka porano celata Zagora bila Aromunska, toa va`i i za {irokoto podra~je Kopa~ari, koe u{te porano od Zagora bilo helenizirano. Na ovaa na{a presmetka sosema se otrgnal onoj broj na trgovci, koi poedine~no se naselile vo nekoi gradovi na Turcija, Grcija, Egipet, Srbija, Bugarija, Rumunija, Avstro-Ugarija i drugi zemji na Sredozemjeto i koi ja izgubile svojata nacionalnost pripadnost. Vo Viena, Pe{ta, Belgrad i Bukure{t postojat pogolemi aromunski zaednici od koi se poistaknale mnogu zna~ajni li~nosti, a koi la`no se prestavuvaat Grci.Onie koi trajno se naselile na strano tlo, trajno se izgubile za araomunskiot narod, oti povratni migracii se slu~uvaat sosem poedine~no, kako {to e toa slu~aj so Aromunite od Bugarija, bidej}i vojnite vlasti sakale da gi vklu~at vo slu`ewe na voen rok.539 Sklon sum da pretpostavam deka brojot na onie koi se izgubeni za aromunski narod od sredina na prethodnoto stoletie do denes se izme|u 50-80.000 du{i. So ovie ne se zema vo obyir Kopa~arite, bidej}i nivniot broj samo pribli`no mo`e da se utvrdi, a nivnata helenizacija e izvr{ena mnogu porano uz izuzetok na onie mesta, koi na kartata se oboeni so crvena boja a ~ie naselenie e helenizirano tek vo prethodniot i ovoj vek. Onie koi vo narednata dekada }e bidat helenizirani i so toa i izgubeni za narod kako celina, se `itelite na dolinata Aspropotamos i Salamvrijesa, koi ve}e sega napolno se helenizirani. Potoa to se `itelite na gradovite na Tesalija vo vkupen broj od 25.000, kako i naselenieto na Solun, Nigrita i Seres vo Makedonija koi }e bidat helenizirani, `itelite na Veles, Ueskiba i Prizren koi }e bidat bugarizirani, kako i `itelite na Elbasan, Tirana, Berat i dr. koi }e bidat albanizirani (str. 302). (Grcizacija od Carigrad, i bugarizacija od Bugarija, R.I.) U{te dolgo `itelite na Bitola i negovata okolina, Kru{evo i posebno selata od Pind }e se odupiraat na gr~kata propaganda koja dodu{e, pravi se, ama u{te sekoga{ ne ja postignuva celta, a od vremeto na nastanokot na nacionalnosto dvi`ewe se pove}e dobiva. Ako vo narednite 10 godini u{te samo 100.000 Aromuni se slu`at so aromunski jazik kako jazik na op{testvenata sredina, i toa }e bidi mnogu. (Samo romansko, ni{to vla{ko, R.I.)
vo Makedonskoto sobranie, ministri na Vladata i drugi Op{testvenici imaat kavkaski izdol`en ~erep, a i tatarski od Crnomorieto zaokru`en ~erep, iako tie bile kolonizirani po Krimskata vojna. 538 Ohrid i Moskopole bile Brigi=Brzjaci,so brigiski=brzja~ki ku}i...,{to se najduvaat vo Pakistan, a vo Pakistan nikade kaj drugite vo nivno sosedstvo...Moskopolci bile Moskoviti, a Moskoviti bile Rusite so tn.slovenski jazik. Ruskata crkva bila Ohridska, a Moskopole bilo samo pod Ohrid do 1767 godina.Imeto Moskopole i drugite mesta vo Albanija bile na tn.slovenski jazik. Vlasi samo od 1767 g. 539 Vlasite poteknale od tn.slovenski prostori. Isto taka, i `iveele na tn.slovenski prostori. Sledi Viena=vien-a, Pe{t=pe{t=pe{-t, Belgrad a ne Beograd...Vlasite po 1767 godin bile samo Grci.Sledi, tie toga{ la`no za Grci ne se prika`uvale, zatoa{to Vlasite vo Albanija i Grcija se samo Grci, a samo vo R.Makedonija kako Vlasi se protiv Makedoncite, a vo polza na Grcite. Tie istovremeno samo za interes se i Romanci.Bukure{t na romanski istoglasno ni{to ne zna~i:Bukure{t=buku re{t,b=v,itn.

154 A sega u{te nekolku sa`eti zborovi za uzrocite na ovaa depopulacija na aromunskiot element. Pred se, svireposti i gramzivost na Ali pa{a i negovite prethonici koi beskone~no vojuvale so svoite podiveni hordi protiv bogatite ar. mesta gi obe{tetile za onoj del na prihod koj im nedostasuval i koj istovremeno li~no se obogatil. Na ovoj na~in se razoreni Ni~a, Moskopole, Nikolica, Linotopi i Fu{a na sever, kako i bogatite Kalariti na jug. Duri iako drugi mesta, kako {to se Mecova i Sirakuni odblizu nemaat pribli`en broj na naselenie kako voLikovo vreme, zna~i na po~etokot na ovoj vek, ipak kvalitetot na ova naselenie mnogu se pogor{al. Od mnogubrojnite semejstva na bogatite trgovci, ostanale samo nekoi, a ninite napu{teni ku}i gi zavzele siroma{nite pastiri, Far{eriotite i samite Albanci. (Vlasite ne probale samite da se odbranat od pomalkubrojnievite Alievci, R.I.) Turskite mo}nici ne gi iritiralo samo bogatstvoto, tuku i gotovo nezavisnata polo`ba na planinskite sela, kako: Perivoli, Malakasija, Siraku, Mecova i Lunga, te gi napravile da se ~ustvuva nivnata sna`na tupanica, so toa {to naselenieto go prinudile na pla}awe na pogolem danok. (Me|utoa, avtorovite Turci bile protiv Ali Pa{a Janinski, R.I.) Sega site sela potpolno se prinudeni da pla}aat ogromni sumi, osven Lunga, i toa vo takva visina da ova e u{te eden od razlozite za mnogu da se odlu~i na iseluvawe. Ve}e na 134. strana na ovaa kniga poblisku objasnav kako se pove}e opadnal `ivotniot standard na pastirskata populacija vo Turcija, posebno otkoga Tesalija postanala Grcija. Porezite na raznovidna priroda, kako i zlostavuvaweto po pat na carina na mnogu im onevomo`ilo bitisuvaweto, kako na pastirite, i gi prinudile da se svrzat za zemjodelstvoto, kako {to se gleda na primer na `itelite na Alimerija, koi vodat poteklo od Perivoli, `itelite na Buh~e kaj Volos,Aromunite na Mawana i Far{eriotite vo Musokija. Bidej}i tie letoto pove}e ne se sostanuvaat so svoite soplemenici od planinite, postepono go gubat svojot maj~in jazik i bivaat asimilirani od okolnoto zemjodelsko naselenie.540 Sledni razlozi le`at vo netrplivosta i fanatizmot na muslimanite prema inovernicite (str. 42) {to se poka`uva samo vo onie zaednici vo koi ili voop{to nema Evropjani ili e malku, ama ne i vo onie gradovi na bregot vo koi postojat konzulati. Sledna e nepravdata na turskite sudii i slu`benici prema pastirite, od koi posebno se istaknuvaat so albansko poteklo. Osven toa, eden od razlozite e nesigurnost na poedini oblasti poradi razbojni{tva ili vojni edinici koi pla~kaat vo svojot pokrt (str. 145-146) {to im nanesuva {teta na imotnite lu|e i na nivniot ponatamo{en boravok. Sekade se vidlivi znaci na depopulacija na naselenieto i padot na `ivotniot standard. Vo site pogolemi mesta se zapazuva mno{tvo ostatoci na razru{eni i napu{teni ku}i. Crkvite koi nekoga{ postoele vo sredina na mestata, denes se najduvaat von niv ([ipska, Moskopole, Vlaholivadon, Kalarites, i mnogu drugi). Odvaj mo`am da pronajdam kapeli koi gi podignale i izdr`uvale hristijani. Manastirite nekoga{ bogato daruvani od imotnite lu|e postanale ste~i{te na beda, vodoja`ite, izvorite i bunarite se razru{eni po osamenite pati{ta, i samite pati{ta se vo naj`alosna sostojba. Zaednicata ni{to pove}e ne pravi za skalite, mostovite i obezbeduvawe na pat{tata, osven- mo`da- tuka i tamu. Se prepu{ta na propapa|awe ona {to e ru{eno. Se pomognuva, kolku {to toa e mo`no, i strplivo na Vladata im pla}aat porez za pati{ta, od koi ima korist samo Vladata.541
540

Avtorot govori za Grci, Bugari, Albanci i Aromuni. Me|utoa, Grcite se samo na Carigradskata patrijar{ija, a pod koja bila Atinskata crkva; Bugari ostav{tinata na Ohridskata arhiepiskopija; Albanci interesna sfera na Rim i Viena, pa Rim bil so Ali-Pa{a; i Aromuni interesna sfera na Germanija so tn.slovenski Prusi, koi i denes imaat tn.slovenski prezimiwa i so tn.slovenski mesta, na primer, Berlin=Ber lin (lin + ka = Linka, Linkestis). Sledi Bugarska crkva, a bugarska dr`ava samo vo 1908 godina za da ima narod. A pak, albanska dr`ava vo 1913 godina, ~ija crkva denes e mnogu mnogu poslaba od Makedonskata crkva, sé do denes ne priznata. Romanija stanala dr`ava so svoj narod. Sledi sultanot duri vo 1905 godina da priznae romanski narod(milet).Pa tokmu zatoa ni{to nemalo vla{ko. 541 Sé {to e navedeno, {to bilo gradeno i podignato do 1767 godina, bilo samo na tn.staroslovenski jazik. Avtorot ja obvinuva Vladata na OsmanovotoCarstvo.Me|utoa, sé {to vleglo vo dr`avata Elada, sé tn.staroslovenski bilo bri{eno i uni{teno, {to prodol`uva i na drugite prostori priklu~eni kon Elada, so se Dolna Makedonija. Zlostorot prodol`uva i denes, sé makedonsko se uni{tuva, {to va`i i za Albanija. Prviot tom avtorot go zavr{uva,toj ni{to ne ka`a za slu`beniot jazik na crkvite... Toj ja sproveduva germanskata politika, da se uni{ta pravoslavnata slovenska rasa,va`elo za Hitler.

155 6. Migracija na aromunskoto naselenie Pod migracija na naselenieto gi imam vo vid samo onie koi se slu~ile vo ponovo vreme ili u{te sekoga{ se slu~uvaat. Ovie migracii se pove}estruki: a) pravilni migracii od letnite sela prema zimovnicite, b) iseluvawe na naselenieto na nekoe mesto vo nekoja druga oblast, v) migracija na Far{eriotite, g) migracija na ma{kite vo cel bavewe so zanaetska dejnost. a) Pravilni migracii od letni sela prema zimovnicite Ovie pravilni migracii se slu~uvaat od proletta, vo vreme na Veligden, od zimovnicite vo nizinite kon letnite sela vo brdata. Pojavuvaweto vo dolinata se slu~uva, ve}e prema vremenskite uslovi, na krajot od oktomvri ili po~etokot na noemvri. Ovie migracii ne gi prevzemaat samo pastirite- Vlasite poradi potreba na svoite stada, tuku isto go pravat i trgovcite i zanaet~iite, koi se podrazbiraat vo golemi (brojni) zaenici. Doa|aweto i zaminuvaweto se vr{i vo grupi, pri {to se zdru`uvaat onie koi imaat ist pravec na migracija. Poblisku da se vidi na str. 132 i 133. Selata koi isklu~ivo slu`at za boravok preku letoto se: Gramos, Densu, Samarina, Smiksi, Avdela i Perivoli, najgolem broj brdski sela vo re~nite dolini na Aspropotamos, kako i na bo~nite dolini na Salavrijas. Toa va`i i za selata na planinata Neagu{, zapadno od Verija. Zimata delumno se napu{taat selata ju`no od planinata Smolika, potoa selata vo severna Zagora, Mecova, Siraku, selata na poniska nadmorska visina na Aspropotamos i Salamvrijas. Brojkata na stalnite migracii odvaj dostignuva brojka od 50.000. Ve}e gi spomenav migraciskite pravci na poedinci. Generalno zemeno treba da se re~e deka mnozinstvoto na naselenieto od Pinda se dvi`i kon Tesalija, kako vo gradovite, taka i dolinite, posebno tamu kade se dobri pasi{ta, a ovie, naime, se najduvaat vo podno`jeto na planinskiot lanec na isto~na Tesalija. Glavniot planinski masiv Pind ipremnogu strmo se zavr{uva vo tesaliskata dolina, otkolku {to inaku bi bilo pogodno za zimska ispa{a. Ama, Aromunite ne se edini koi zimata gi posetuvaat tesalskite pasi{ta, tuki toa se i Albancite, duri Gegite od oblasta Debar, i naravno, gr~kite pastiri. Me|utoa, Aromunite ipak go pravat mnozinstvoto.542 Posebno omileno zimsko stani{te prestavuva dolinata isto~no od planinata Olimp, na bregot na solunskiot zaliv, kako i predelite na Kampawa vo ju`na Makedonija izme|u Solun i Verija, ama i Kambos zapadno od Arta vo Epir. Osven toa i predelot Musakija na Jadran (str. 82). b) Iseluvawe na naselenieto na nekoe mesto vo nekoja druga oblast Naselenieto na nekoe golemo mesto kako {to se: Moskopole, Nikolica, Linotopi, Fu{a, Lunga, Ni~a, Grabovo, Vareni, Sisani i pomalite: Mokosi (Pind), Neohori (Olimp) i dr., trajno se naseleni vo tu|ina. Zna~ajno e smalen brojot na naselenieto na slednite mesta: Samarina, Gramosti, Perivoli, Siraku, Kalarqi, Vlaholivadon, Halika i Malakasi. Brojot na naselenieto vo ovie gradovi iznesuval vo minatiot vek sigirno preku 100.000, oti samo na Moskopole otpa|alo 60.000, na Samarina 15.000, na Vlaholivadon 12.000 i na Perivoli 10.000 `iteli. [to se odnesuva na Moskopole, ve}e toa go doka`av na strana 100 na ovoj tom. Isto taka toa ne e te{ko i za Perivoli. Vo letoto 1889. godina tamu zateknav 400 semejstva so 2.000 `iteli, {to zna~i deka ostanalo da se utvrdi migracioniot pravec za preostanatite 8.000 `iteli. Tri ~etvrtini na naselenieto na selata na planinata Neagu{ vodat poteklo odovde (toa e 3.500), {to va`i i za `itelite na Alimerija (300), Bah~e (250)- koi se najduva vo blizinata na Volos i Tojva{a (250). Vo Trikala `iveat najmalku 500 `iteli so poteklo od Perovoli, dodeka ostanatite se raseani na site strani i go izgubile ~ustvoto na svojata nacionalna pripadnost. Aromunski element vo gradovite vo ju`na Makedonija kako i novoosnovanite sela vo nea isklu~ivo se naseleni so `iteli koi vodat poteklo od Albanija i od selata na Pind. E potpolno pogre{no da se pretpostavi deka ovde e vo pra{awe romanski element koj ovde
542

Vidliva e dvojnata uloga na avtorot. Toj govori za Albanci Toski, koi `iveat na jug, i Albanci Gegi na sever. Me|utoa, ovde stoi Albanci i Gegi. Zna~i, Arbani i Arnauti. Toj prespija do srpska granica, pa prodol`uva so Ni{. Toj veli po Krimskata vojna se naselile ^erkezi i Tatari, 600.000, a toj vo knigata ne gi spomna. A kako }e gi spomne, koga do denes Arnautite imaat mongolski odliki: kosa...

156 se zadr`al od davnina. Site tie potpolno se svesni na svoeto poteklo, kako i to~noto vreme na svoeto preseluvawe vo ovie krai{ta. E sigurno, naravno, deka i pred toa Aromunite bile vo ovie gradovi, ama ipak tie toga{ boravele kako zanaet~ii i trgovci, a toa zna~i bez svoite semejstva.(Tie bile samo ov~ari, a so preselbite vo gradovite stanale zanaet~ii..., R.I.) v) Migracii na Far{eriotite Za razlika od ostanatite Aromuni, Far{eriotite ne poseduvaat svoi planini ve}e moraat da zakupat pravo na ispa{a na svoite stada i toa kako za zimski, taka i za letni period. (Se raboti samo za ov~ari, a ne zanaet~ii i trgovci, {to tie stanale podocna, R.I.) Tie, naj~esto, sekoga{ biraat isti mesta. Ama, vokolku sakaat da za{tedat na svoite izdatoci, toga{ obi~no se najduvaat so meseci vo dvi`ewe so svoite semejstva. [to pri taa prilika voop{to mo`e da se ponese od podvi`nite dobra, ne e vredno da se napomene. Ovie lu|e, koi se naviknati na `ivot vo proirodata se izuzetno o~vrstnale i se zadovoluvaat so malku. Koga gi vodi ~elnikot, toga{ tie go pratat, mu ja prepu{taat gri`ata za uspehot. Nivnite karavani se prostirat od Jadran do planinite na Bugarija i Srbija ili se do Moreja, duri sum slu{nal od mo{ne pouzdani izvori da na samiot Kavkaz postoi edna aromunska (ne rumunsko) pastirska naselba koja najverojatno ja pravat Far{eriotite.543 U{te porano spomnav deka so opa|aweto na `ivotniot standard isto taka postepeno do{lo do smaluvawe na nivnite migracii, te mnogu se svrtile na zemjodelstvo ili se naselile me|u ostanatite Aromuni.544 g) Migracii na ma{kite vo cel bavewe so zanaetska dejnost Brojnite zanaet~ii i trgovci, koi vo svoite planinski sela ne mo`ele da dojdat do sredstva za `ivot, se naviknati da gi pobarat na strana. Poradi toa vo gotovo na sekoe pogolemo mesto vo Turcija se sretnuvaat eden ili pove}e Aromuni koi tamu se naselile. Na primer, anxija ima na sekoe mesto koe se najduva na patot, bez obyir dali se najduva na bugarsko ili albansko govorno podra~je.545 Han gi naveduva na sekoe od svoite patuvawa i za niv ka`uva deka se intiligentni i talentuvani za jazik.546 Patuvaj}i za Makedonija li~no nikoga{ ne sum bil prinuden da go koristam bugarskiot jazik, bidej}i sekoga{ pronajduvv aromunski gostilni~ari. Ako toa e izvodlivo, Aromunite koi se vraboteni na strana se vra}aat letoto, makar na par nedeli, vo svojata domovina, kaj svoite semejstva. Duri ne se nayira od dolgiot pat od Egipet ili Romanija i se ~ustvuva usreden vo prijatna klima na svoite planini mo`at da gi zaboravat `e{tinite od ravni~arskite krai{ta. Me|utoa, so godini ne patuvaat samo onie Aromuni, na koi im nedostasuvaat sredstva za prevzemawe na eden takvo dolgo patuvawe. Kolku e samo onie koi gi napu{taat svojata domovina neposredno po svadbata a pri povratokot ve}e zateknuvaat odrasnato dete (vidi str. 146). Kontakt izme|u iselenicite i nivnite semejstva mo{ne retko se odvival so po{ta, tuku uz posredstvo na soplemenicite koi patuvaat vo zavi~aj i so sebe nosat pisma i pari, ili so posredstvo na glasnik koj go izdr`uva zaednicata i koj ima zada~a da ja pobara odredenata osoba, a da vakvi patuvawa prevzema dva pati godi{no (Kru{evo,Klisura, Neveska, Gope{). (Sledi kako od Albancite i od nivnite ″bra}a″ Vlasi Makedoncite begale, R.I.)547 7. Nacionalno struewe i {koli
543

″Ovaa informacija mi e soop{til eden Aromun od Ni`opole koj slu`el voen rok vo kavkazkata armija″.Vo Ni`opole pokraj Vlasi se i Albanci.Albanija bila na Kavkaz, od kade navleguvale Albanci...Vo Epir Osmanite ja osnovale Arnautija, so Arnauti, vakvi bile Pe~encite. Sledi vo Far{eriotite da u~estvuvaa pokraj epirski ov~ari i Arnauti. Albanskiot i vla{kiot se i so arnautki zborovi. 544 Makedoncite prvo bile Bugari, a potoa i Grci. A Vlasite voglavno bile Grci. Sledi tie stapuvale vo brakovi so Makedonci, Grci i Bugari, koi bile sto~ari (govedari i sviwari) i zemjodelci. Tokmu zatoa Vlasite stanuvale varvari (sto~ari) i zemjodelci. Me|utoa, avtorot toa ne go navede. Toa go pravat denes Vlasite i Albancite.Ako nekoj od niv stapi so tu|i vo brak, tu|ite iz~eznuvaat za sekoga{. Toa ne e mo`no biolo{ki, niti istoriski.Denes Albancite i Vlasite se odrodeni Belci=tn.Sloveni. 545 Vlasite doa|ale kako ma{ki, koi stanuvale zanat~ii i trgovci.Tie kako Grci stapuvale vo brakovi so Grci.Vo Makedonija kako pripadnici na Carigradskata patrijar{ija Makedoncite stanuvale Grci. 546 Koga nekoj jazik e pove}e rasen, nivnite pripadnici polesno gi sovladuvaat rasnite jazici. Ne slu~ajno, Germancite so trorasen slo`en jazik, so pade`i, podobro/brzo u~at angliski, otkolku obratno. 547 Sekade, kade se naseluvale Albanci i Vlasi, koi bile vo slu`ba na Osmanite, Makedoncite begale.

157 Porano nacionalonite posebici mo{ne retko izbivale kaj ovie taka raznovrsni narodi na Balkanskoto Poluostrovo, bidej}i konfesionalniot element ipremnogu mnogu nadvladuval, taka da sprotivnostite se sveduvale na odnos na hristijani i muslimani.548 Hristijanite se ~ustvuvale edinstveno, bez obyir so koj jazik govorat.U{te vo Osloboditelnite vojni ramo uz ramo stoele Grci, Albanci, Bugari i Aromuni, a da pri taa prilika bile svesni samo nacionlnite posebnosti. Tek koga, po Srbite i Grcite, se dignale Bugarite ne sakaj}i da go isfrlat od sebe jaremot na turskata vlast, tuku i da se osamostojat i oslobodat od pritisokot na gr~kiot Patrijarh voveduvaj}i ja institucijata na svojot Egzarh, otpo~nuva i so javuvawe na nacionalnoto ~ustvo kaj Aromunite. Najprvo deluval primerot na drugite narodi, a potoa ova nacionalno ~ustvo po~nalo da se raspiruvaat onie Aromuni koi rabotele vo Kralstvoto Romanija. (I denes nema vla{ka dr`ava/narod,R.I.)549 Ova ~ustvo najprvo na{lo izraz vo podignuvawe na nacionalni {koli, vo koja nastavata se izveduvala na maj~in jazik, vmesto porano na gr~ki.550 Kralstvoto Rumunija ova nastojuvawe revnosno go podr`ala. Na po~etokot na {esdesetite godini e osnovan eden Komitet vo Bukure{t koj bil pod posebno energi~en upliv na pesnikot Bolintineanu. Ve}e 1864. godina osnovana e prvata {kola vo Tarnovo kaj Bitola, a ~ij osnova~ e poznatiot g. Atanaseski, inaku avtor na pove}e knigi, a i sega{niot rakovoditel na ovaa {kola . Monahot Avrija 1865. godina otkupil grupa monaci koi gi odvel vo Bukure{t da bi go izu~ile nastavni~kiot poziv, a nabrzina potoa bile otvoreni novi {koli. So ova dvi`ewe e daden nov impuls na osnovawe na Dru{tva za makedonsko-romanska kultura godinata 1879., koj poku{al da gi zainteresira novite prvrzanici i da gi pridobie za delotvorna podr{ka, {to na krajot i uspealo so zalagaweto na g. Urehija. Vo taa svrha se osnovani novini pod naziv ′Fratilia intru dreptate′ vo ~ija redakcija rabotel eden Aromun, g. Be{u od Lamija vo Grcija. Me|utoa, e objaveno samo sedumnaeset broevi na ovoj list. Isto taka kratok vek imal eden ~asopis pod nazivot ′Macedonia, Revista Romanilor din Peninsula balcanica′, Bukure{t, 1888. godina, od koga postoi samo 8 broevi, ama tie sodr`at izuzetno dragocen jazi~en materijal, bez obyir na oskudnosta na ostanata sodr`ina. Od ~asopisot osnovan 1894. godina pod nazivot: ′Peninsula balcanica′ se pojavilo samo okolu 20 broja.551
548 549

Navodot potvrduva, imalo samo verski narodi: Muslimani=Turci, Pravoslavni=Grci, bez Vlasi... Avtorot namerno gi me{a rabotite i toa vo kratok tekst, koj bil i za mnogu podolg period. Rim i Viena na sultanot mu nalo`ile da ja ukini makedonskata Ohridska arhiepiskopija so tn.staroslovenski jazik, pred toa Pe}kata crkva, koja se otcepila od Ohridskata Crkva. A da se zadr`i i pomaga samo makedonskata Carigradska patrijarija so koine, koja ne ja osnoval Apostol: Ohridskata e od Apostol Pavle, a Rimskata od Petar. Po~nal procesot na odroduvawe. Ottoga{ imalo samo Grci, a pred toa, 1767 godina, avtorovite Grci (Eladci), Albanci, Bugari i Vlasi bile samo Bugari, a potoa samo Grci. Sledat vostanija na krajnite prostori na Otomanskoto Carstvo, na najseverniot del do Dunav i najju`niot del: do Dunav bil mo}en Rim so Frankite (Germanite), podr{ka na Rusija, a na jug bila mo}na Venecija. Se sozdale dunavski kne`estva so Turci i Grci i dr`ava Elada so Grci. A site bile Romejci=Rimjani.Imeto Romanija ozna~uva Rimjani=Romejci. Tamu slu`ben bil tn.staroslovenski jazik 550 Vo Germanija `iveele Belci, germanskiot e trorasen. Vo Ungarija se Belci so mongolski jazik. Vo Grcija bile ~etiri pove}erasni jazici: koine, koine i germanski, katarevusa i dimotiki. Vo Albanija trorasen. Rusija i Srbija tn.staroslovenski a vo Bugarija dva govori: isto~en i zapaden. Bez maj~ini j. 551 Bidej}i avtorot go naveduva najnovoto vreme, se dopolnuva, {to prevzemal Rim, dunavskite prostori da gi otrgni od tn.staroslovenski jazik, {to se slu~ilo i vo Elada, Epir so negovata Arbanija. Votson naveduva deka Ungarcite tvrdat deka vo Transilvanija so vekovi bile naseleni Sloveni. Vo Transilvanija unijatskiot biskup Inocentiu Micu vo govorot odr`an 1737. g. spomnal ″Vla{ka nacija″, ama go do~ekale povici: ″Vlasite se samo plebs″. Toj bil prisilen da se povle~i vo 1751. g. od pozicija i umrel vo Rim. Se rabotelo na toa da se vnesi latinicata mesto kirilicata koja se upotrebuvala vo pravoslavnata crkva. Ova govori, vo 18 vek vo upotreba bila kirilicata i tn.staroslovenski jazik. Spored Vajgand, ″kaj Rusite i Romancite starobulgarskiot se vnesuva ne samo kako crkoven, no i kako literaturen i administrativen i toa zabele`itelnoto opstojuvawe se zapazuva do najnovo vreme″. Pa zatoa Romancite bile samo tn.Sloveni. Pribi~evi} tvrdi deka ″Romancite go koristele slovenskiot crkoven jazik se do 17 vek koga go zamenile so svoj sopstven jazik″. Za George Ivasku do 17 vek bil staroslovenskiot jazik, kako jazik vo pravoslavnata crkva, no i dvorot. Prvi tekstovi na romanski bile vo 17 vek prevodi na psalmite, Noviot Zavet, i 1688. godina celokupnata biblija, kako i istoriskata

158 Od trenot koga rumunskata vlada otvorila stavka vo svojot buxet od, ako ne se la`am, 240.000 franci za {koli vo Turcija, se zgolemil brojot na prvobitnite otvoreni {koli, ama vo ponatamo{niot tekst }e se poka`i deka napravenite `rtvi ne se adekvatni na pomacite na propagandnata.552 Gospodin Burad553 1) Vo Bitola, edna gimnazija so internat so 7 razreda, 80 u~enici, koi voglavno doa|aat od strana, bidej}i tamo{nite Aromuni svoite deca gi ispra}aat vo gr~ka gimnazija ~ij direktor, me|utoa, e Aromun ba{ kako i najgolem broj nastavnici. Ma{kata osnovna {kola broi okolu 80 u~enici. @enskata osnovna {kola ima 2 nastavnici i 70 u~enici, me|u koi ima i par Evrejki. 2) Vo Kru{evo: postoi edna niska gimnazija so 4 nastavnici i 140 u~enici, edna `enska {kola so 2 nastavnici i 60 u~enici. Vo gr~kite {koli ima 900 deca, od koi 550 Aromuni, a vo bugarskata {kola 250 deca. (Samo na Kne`estvoto Bugarija, nikako inaku, R.I.) 3) Vo Janina: postoi niska gimnazija so internat vo koja rabotat 3 nastavnici so 23 u~enici, a site se od strana. Gr~kata gimnazija broi 500 u~enici, od koi 52 se Aromuni od Zagora. Site ostanati {koli se osnovni. 4) Tarnovo: eden nastavnik so 20 u~enici. 5) Megarevo: 2 nastavnici so 47 u~enici, 1 nastavni~ka (na ~uden na~in toa e Grkiwa koja go nau~ila aromunskiot jazik) so 20 u~enici. (Aromuski=romanski jazik, R.I.) 6) Ni`opole: 2 nastavnici so 65 u~enici (vo gr~ka {kola se 3 nastavnici) 7) Malovi{te: 3 nastavnici so 93 u~enici, 1 nastavni~ka so 50 u~enici (vo gr~kata {kola se vraboteni 2 nastavnici i 1 nastavni~ka) (Gr~ka=Carigradska patrijar{ija, R.I.) 8) Gope{: 3 nastavnici so 95 u~enici, 1 nastavni~ka so 40 u~enici (vo gr~kata {kola se 2 nastavnici so 45 u~enici i 1 nastavni~ka so 40 u~enici) 9) Ohrid: 2 nastavnici so 55 u~enici, 1 nastavni~ka so 20 u~enici. (Nekoga{nata gr~ka {kola vo procvetuvawe pove}e voop{to nema aromunski deca, ve}e samo 20 i site se Bugari). (Ohri|an~inata stanuvale Grci, a Aromunite=Vlasite bile samo Romanci, R.I.) 10) Kor~a: 2 nastavnika so 50 u~enici od plemeto Far{eriotite. Imotnite Aromuni od Moskopole gi ispra}aat svoite deca vo dobro posetena gimnazija. 11) Neveska: 1 nastavnik so 43 u~enici (gr~kata {kola ima 3 nastavnici so preku 100 u~enici). 12) Vlahoklisura:554 4 nastavnici so 65 u~enici, nepoznat broj na nastavni~ki so 65 u~enici (edna nastavni~ka e Albanka, }erka na g. Hristofordisa od Elbasan).555 13) Hrupi{te: 1 nastavnik so 26 u~enici (gr~kata {kola ima 4 nastavnici i ja posetuvaat napove}e Aromuni. Bugarskata {kola ima 1 nastavnik). (Bugarsko kne`estvo, R.I.) 14. Grebena: samo zima postoi {kola koja ja vodi d-r Ciza Papanastas so 40 u~enici. 15) Samarina: Pri mojot prv boravok na {kolata broele 38 u~enici i ja vodel g. Januli Tomesku Siom koj zimata se selel zaedno so {kolata vo Vlahojan. G. Burad naveduva podatok za Samarina od 100 u~enici, ama ne gi naveduva imiwata.Smetam deka ova e potpolno nemo`no za mesto koe e skroz naskroz gr~ki nastroeno. Duri i 110 u~enici za broj na `iteli koi Burad naveduval, od 15.000 bi bil `alosen rezultat, ama trenutno letoto ima samo 3.000 `itelo, nasproti 8.000 od poranite godini. 16) Avdela: 1 nastavnik so 76 u~enici.
hronika.U~eniot knez Dimitrija Kantemir(1673- 1723) pi{el dela na latinski. Na krajot na 18 vek vo romanskite zemji prodira ideata za prosvetuvawe. Vlijanieto na prosvetuvaweto se ose}a vo Transilvanija vo dejnosta na filolozite i istori~arite Mikua, [inkaja i Majora koi ja istaknuvaat latinskata osnova na romanskiot jazik. Se osniva prva visoka {kola, prvi novini i ~asopis na romanski jazik vo 1829. godina.Zna~i,vo 1767 godina e ukinata Ohridskata arhiepiskopija,a Rim ve}e tamu deluval 552 Najbitno e {to imalo romanski {koli pred vremeto koe Vajgant go naveduva. Rim ne ~ekal, ni{tel. 553 ″Burad,′Cercelari despre scoalele romanesci din Turcia,Bucaresci′ objavil edna kniga 1889. godina za osnovawe i sostojba na rumunski {koli. So obyir deka li~no vodev bele{ki za ovie {koli za istata godina mo`ev da gi kontroliram navedenite podatoci i najdov deka generalno se slo`uvaat. Toga{ postoelo:″ 554 ″Ovoj broj e naveden prema Burad, bidej}i tamu ne sum bil za vreme na svoeto posledno patuvawe″. 555 Navedenata avtorova Albanka mo`ela da u~i romanska {kola.Pa taa vo romanska {kola predavala.

159 17) Perivoli: 2 nastavnici so 74 u~enici i 75 u~eni~ki (gr~kata {kola broi 80 u~enici). (Se raboti samo za romanski Bukure{t, gr~ki Carigrad i bugarski Sofija, R.I.) 18) Furka: 1 nastavnik so 32 u~enici. 19) Vovusa: 1 nastavnik so 27 u~enici (gr~kata {kola broi 40 u~enici). 20) Krawa: 2 nastavnika so 55 u~enici. 21) Veria: zima e vpi{ano 150 u~enici ama brojot na onie koi posetuvaat varira izme|u 115 i 120 u~enici. Se vraboteni 2 nastavnici. Letoto postoi {kola vo Kserolivadon i vo Seqa. 22) Prilep: 1 nastavnik so 30 deca me|u koi ima nekolku Bugari.556 Zna~i,1889. godina vo 22 mesta postoele {koli vo koi bile 1.425 u~enici i u~eni~ki (prema Burad ovoj broj preminuva 1.500 bidej}i gi vsmetal i onie koi odele vo novootvoreni {koli od krajot 1889. god.). Da bi se vospostavila relacija na brojot na nacionalno nastaneta populacija Aromuni vo nekoe mesto, e potrebno da se zeme kako baza odnosot vo Ohrid, oti tamo postoi samo edna partija- nacionalna. Odnosot na brojot na deca prema brojot na `iteli se iska`uva 75 : 700. Zna~i, na 1.500 deca bi postoele 14.000 nacionalno nastroeni `iteli, {to ne e ni desetina vo odnos na vkupniot broj. Aromunskoto mesto raspolaga so podobar nastavni~ki kadar poradi konkurencijata na Grcite i Rumunite557 otkolku {to toa e slu~aj od bilo koja zemja na Evropa, pri {to ne ja izdvojuvam ni Germanija koja e taka blagoslovena so {koli. Dodeka vo Germanija na sekoj nastavnik vo provincijata mu se poveruva po 60-80 u~enici, pa duri i preku 100, ovde na eden nastavnik odvaj doa|a po 30 u~enici. Vo gr~ko-aromunskite {koli, dodu{e, ovoj odnos e ne{to nepovolen, ama u{te sekoga{ daleku podobar otkolku vo Germanija. Bidej}i aromunskiot narod e pro`et so golema potreba za u~ewe, zatoa lesno mo`e da se objasni deka vo edna nekoltivirana zemja (po {to Turcija e poznata) ipak postoi narod kaj kogo mo{ne retko mo`at da se pronajdat analfabeti me|u stalno nastaneti `iteli, za razlika od, na primer, Kralstvoto Rumunija vo koja (prema statisti~kite podatici) od 1895. godina) postojat 4,719.363 analfabeti od vkupno 5,406.209 `iteli. Najpove}e privrzanici na nacionalnoto dvi`ewe pronajduvame na Sever. Ohrid i Pqaska se edini dve mesta vo koi site `iteli se nacionalno nastroeni. Tie pravat mnozinstvo vo Gope{, Malovi{te, podednakvo se zastapeni so ostanatite vo Avdela, Perivoli i Vovusa. Vo site ostanati mesta, naime vo onie so povisok `ivoten standard, kako {to se Bitola, Neveska, Kru{evo, Megarevo i Tarnovo, nacionalno nastroeni se vo malcinstvo, a vo onie golemi mesta kako Berat, Mecova, Vlaholivadon, Seres i Laista, kako i site mesta na gr~ko tlo, voop{to ne mo`e da bide govor za nekoja nacionalna partija.558 Vo sekoj slu~aj stalno se ureduvaat novi {koli (kako pismeno sum soznal) vo Mecova, Berat, Vlaholivadon, Resen, Florina, Moskopole pa duri i vo Armira vo Tesalija(Vra~i na gr~ko tlo) kade zimata e mo{ne brojna aromunska populacija, ama se ova ne mo`e da bide progres ako se sobrat 20 -30 u~enici od najsiroma{nite sloevi i ako im se dade eden nastavnik. Oti taka e sekade, uz mo{ne mal broj izuzetoci: pastirskata populacija, keraxii i siroma{ki zanaetlii gi ispra}aat svoite deca vo aromunski (romanski, R.I.) {koli ili vo internet vo Janina i Bitola kade se izdr`avaat za dr`aven (romanski, R.I.) tro{ok da podocna bi dobile namestuvawe na nastavnik. Imotnite, koi pru`aat iljada i milioni vo svrha na gr~koto obrazuvawe (pod Carigradskata patrijar{ija, R.I.), ne samo da se ravnodu{ni prema nacionalnoto dvi`ewe, tuku se duri neprijatelsko nastroeni.559Ovoj rascep rabotel na odvratni pojavi: potka`uvawa na turskite vlasti, pravewe materijalni {teti od sekoj vid, podmukli prepadi i ubistva, te taka ne postojat izgledi ne{to da se popravi. Odvajkade Aromunite se borele za golemogr~kite idei, bile barjaktari na helenizmot, aromunskite u~iteli i lekari umeele da se {iri gr~koto rasplo`enie vo aromunski556 557

Se potvrduva, SAMO KADE IMALO ROMANSKI [KOLI VLASITE ZNAELE VLA[KI. AVTOROT TVRDI, SE RABOTI ZA CARIGRADSKI GRCI I BUKRE[TANSKI ROMANCI. 558 ROMANSKI [KOLI IMALO VO OSMANOVOTO CARSTVO, NO NE VO SRBIJA, GRCIJA... 559 Kaj Makedoncite otsekoga{ bilo obratno.Pa tie bile protiv Carigradskata patrijar{ija,a sakale da ja vozobnovat Ohridskata arhiepiskopija, da go povratat tn.staroslovenski jazik i da gi vnesat svoite govori.Govorite bile od postledeno doba.So govori samo Makedoncite se etni~ki narod, ne drug.

160 te, bugarskite i albanskite mesta i se podr`uvani so ista religija vo se ova imale uspeh. Me|utoa, otkako vo ponovo vreme se odvoil bugarskiot element a po svoja prilika i ona malcinstvo od Jugot na Makedonija uprkos na site spritistaveni nastojuvawa, se sozdal strav naskoro da bi mo`elo da se odvojat i Aromuni i Albanci poradi {to se vlo`uvaat o~ajni~ki napori od strana na gr~kata Vlada i Silogosa kako toa bi se spre~ilo.560 Ova mo`e da ima izgledi za uspeh samo kaj eden del Aromuni i tie onie koi se upateni na Grcija, da gi soslu{ame razlozite koi gi naveduvaat ovie ′prijateli na Grcija′. Ka`uvaat, {to }e ni e nas, koi `iveeme od edna strana na Pind, od druga strana vo Epir ili Tesalija, poznavaweto na aromunskiot (romanskiot, R.I.) jazik, koj ionaka ne mo`eme da go koristime vo svoite raboti ? Ili. Na {to treba da slu`i na{iot sopstven aromunski jazik ? Toj mo`da e dobar za ov~ari i keraxii ne i za kultura, za nea mu nedostasuvaat zborovi. Samite ne mo`eme da opstaneme na na{ite planini, sme upateni na gr~ki ravnici, zna~i morame da u~ime gr~ki, koj e mo{ne rasprostranet jazik koj nas ni e dovolen za cel Orient, oti toa e eden star ugleden jazik so ~ija literatura se divi celiot svet. (Zna~i, gr~ki jazik bil samo koine, R.I.) Od ovie razlozi se izdr`uvaat site gr~ki {koli vo Zagora i vo mnogu sela na Pind na teret tro{oci na tie zaednici, bez pomo{ na dr`avata,561 a ova se usredsreduva so svojata snaga na pove}e zagrozeniot Sever. Ovde e stacioniran eden narod ~ii pripadnici pronajduvaat sredstva za izdr`uvawe na srpskoto i bugarskoto govorno podra~je ili vo Romanija, na koi, zna~i, ne im e potreben jazik ve}e bile nakloneto priklu~eno na ova nacionalno dvi`ewe. Od ostanatite razlozi, nacionalnata partija go naveduva slednoto: zo{to na na{ite deca bi trebalo godini na odviknuvawe od gr~kiot jazik koga samo gubime svoe dragoceno vreme ?562 Gr~kiot od knigite e ipremnogu te`ok, pa duri ni nie ne go razbirame, iako dobro govorime gr~ki. Nie sme Aromuni (Vlasi, R.I.). Ne sakame da go zaboravime (romanskiot, R. I.) jazik koj go nau~ivme od svoite majki. Isto taka go volime na{iot jazik, kako i na{ite sela, na{ite planini. Vodime poteklo od Rimjanite, imame isto taka stara istorija kako i Grcite, mo`eme isto taka da bideme ponosni na svoeto poteklo kako i tie. Zo{to, toga{, bi se odreknuvale od svojot jazik?563 (Glagolot voleti e Homerov, a ne srpski i germanski, R.I.) Ako od prakti~no stanovi{te mora da i se dade za pravo na gr~kata nastroena partija toga{ i od idealno stanovi{te isto taka bi trebalo da se slu{nat razlozite na nacionalnata partija. Koga rumunskata vlada ve}e go podr`ala ova dvi`ewe (da toa ne go pravi, celoto dvi`ewe so eden udar bi se raspadnal !) Taa gi ima, naravno, vo vid samo nejzinite idealni celi, oti ne saka da vtopuvawe na srodnite plemiwa vo ostanatite narodi na Balkanskiot Poluostrov, saka da se neguva ~ustvoto na pripadnosta na golemoto pleme i saka vo nego da razvija nacionalna kultura.Me|utoa, ovie preispolneti uspesi ne stojat vo vistinskite srazmeri so podnesenite `rtvi.564 Mu poka`av kolku e mal ovoj narod koj ustoa u{te `ivo rasprsnat i na podatocite na g. Burad- priznat, patriotski nastroen ~ovek- kolku e mal del na onie koi se nacionalno nastroeni. Od koga nastanalo nacionalnoto dvi`ewe procesot na helenizacija u{te pove}e e zabrzan na gr~ko tlo, oti dodeka porano ne se najduvalo ni{to lo{o vo toa {to se koristi(govori)aromunski jazik,denes namerno go izbegnuvaat. Na nesre}a za samata nacionalna partija vo nea do{lo do rascep, ama na ova mesto ne e umesno da se bavat so toa. Edno e sigurno, naime deka Aromunite ne mo`at da se odr`at na podolgo vreme poradi svojata izolovanost i rasprsnatos usred onie golemi narodi koi drug~ie govorat, duri iako nacionalnoto raspolo`enie bi se pro{irilo na site pripadnici na ovie (ov~arski=vla{ki, R.I.) populacii. Ni samite rumunski {koli koi go turkaat nacionalnoto dvi`ewe, }e postane faktor na podolg vremenski period, koj }e go zabrza ova
560

Vo Bitola imalo gr~ki maala, pod Carigrad, ~ij podr`uva~ stanala Atina, a do denes Eladskata crkva e podelena...Taa do denes ne mo`e da gi dobie crkvite vo Makedonija...,koi sé u{te se pod Carigrad 561 Avtorot potvrdi, dr`avata Elada ni{to ne investirala, tuku Vlasite kako Grci pripadnici na Carigradskata patrijar{ija tie so nivnite zaednici gi snosele site tro{oci.Sprotivno,na Romanija. 562 Zna~i,bez Elada a Carigrad so gr~ki,kne`estvata Srbija i Bugarija so svojot srpski i bugarski jaz. 563 Bidej}i Romanija bila tn.slovenska, duri za germanskata {kola tn.pradomovina na tn.Sloveni, kade se pojavila prvata Sklavina=Oblast, so svoi Sklavini=Oblasnici, Rim vo Romanija go vnesol la`noto poteklo na Romancite od Rimjanite, od Italija. Istoto po~nale da go u~at i romanskite Vlasi. 564 Se raboti za nacionalna partija na Carigrad, Romanija, Srbija i Bugarija, a ne Elada. Bez vla{ko.

161 rastopuvawe na Aromunite. Oti {kolata }e vovede eden jazik vo mladinata koj stasuva, koj }e go otupi ~ustvoto za aromunskiot (romanskiot, R.I.) maj~in jazik, a samo (ve}e ispoleno) vlijanieto na gr~kiot, bugarskiot, turskiot i albanskiot jazik, }e dovede do u{te pobrzo raspa|awe na maj~iniot. Ve}e sega se primetuva takvoto vlijanie i samite politi~ko odnosi }e vodat vo toj pravec da Aromunite se vtopat vo ostanatite balkanski narodi, kako i ponekoj narod pred niv. Ova mo`e samo da se `ali, ama ne i da se spre~i. Bilo ba{ kako {to edna{ g. d-r Atakos od Servija edna{ rekol: ′deka Aromunite se rodeni pod zlosre}nata yvezda′ (str. 211).565 TRETI PRILOG Napomeni uz karta 1. Podobruvawe na topografskite, fizi~kite elementi Nevi~en so kartografskite raboti, imav dosta maka i potro{iv polno vreme da bi ja dovel vo red prilo`enata karta. Ne sakav na nekoja od postoe~kite karti ednostavno da vnesam raspored na naciite, oti so toa bi izgubil mno{tvo topografski i fizi~ki elementi. Poradi toa se odlu~iv odnovo da izrabotam cela karta. Sum svesen na toa deka i ovaa nova karta sodr`i u{te mnogu nepreciznosti i gre{ki, ama vo odnos na bugarskata karta na Kriva{ifa, sektor VII, na avstriskata i na Kiper~enovata karta na Epir i Tesalija, Mojata karta ipak sodr`i tolku podobruvawa (barem vo odnos na podra~jeto koe sum go posetil), da veruvam deka ipak dobrodo{la, bez obyir na nejzinata vrednost kako etnografska karta ili, poto~no, kako linvisti~ka karta. (Prilo`ena karta nema vo dvata negovi toma, R.I.) Gop~evi}evata etnografska karta, mora da se priznae, ipak dozvolila vospostavuvawe na ravnopravnosta na aromunskiot element, bar na Sever na ovaa oblast, a od grupite edino ja previdel onaa od planinata Neagu{ i Morava. Me|utoa, negovite preteruvawa vo pogled na ′srpska nacija′ se prosto sme{ni. Taka, na primer, zapadno od Servija le`at tri sela: Vanica, Velista i Radovi{ta. Na osnov na nivnite slovenski nazivi toj izveduva deka se nastaneni od Srbite, mada vo niv `iveat Grci. Kaj Verija le`i seloto Turkohori, za nego `itelite, naravno, se Turci, mada vsu{nost ova mesto go nastanuvaat Bugari i Grci, te. izme{ano naselenie. Na osnova na informacijata na nekoj keraxija, toj go smestuva srpskoto podra~je vo neposredna blizina na Elbasan, mada tamu ne mo`e da se pronajde nieden edini Srbin. Osven povr{nosta i smelite kombinacii, negovata karta ne sodr`i ni{to pove}e. (Makedonski govori do denes se govorat do severno od Ni{, R.I.) Sum ja primenuval fonetskata transkripcija kolku toa bilo mo`no, bez voveduvawe na simboli~ni znakovi i site nazivi odgovoraat na lokalnite nazivi koi se voobi~aeni, ama ipak voveduvav i drugi nazivi, vokolku tie mnogu ostapuvale od nekoi poznati. Indeks od Prilogot go olesnuva pronajduvaweto na dvostrukite oznaki, koi ne mo`ele da se pojavat na kartite, poradi nedostatok na prostor. ′dh′ (vo tekstot) = b (na kartata) e novogr~ko b, so ekvivalent vo angliski ′th′ vo zborovite: that, mother. V e novogr~ko V, ekvivalentno ′th′ vo zborot ′thank′; z (so kuka za `, R.I.) e francusko ′j(ardin)′; ′š′ e germansko ′sch′, ama e isto taka ′s′ vo kombinacija so palatalniot ′ch′; ′á′ (a so obratna kuka na š , R.I.) e isto kako i rumunsko′á′ (so kuka, R.I.) ili bugarsko Î, zna~i eden mukli (temen, R.I.), grleni glas izme|u ′o′ i ′i′ vo zborovite kako: Tarnovo i Tarkolo, mo`at da se izgovorat kako Trnovo i Trkolo, zna~i so vokalot ′C′ (latinsko c so obratna kuka, R. I.). Akcentot e staven vo tekstot, a samo izuzetno na kartata.566
565

Zna~i, se raboti samo za Carigradsko gr~ko, ni{to eladsko; Romanija i romanski jazik, ni{to vla{ko=ov~arsko; Srbija so srpsko i Bugarija so bugarsko; Rim i Viena rabotat na albansko, {to e koinsko i katarevusko, latinsko i romansko,i arnautsko=mongolsko, samo da se uni{ti tn.slovenski jazik na Belcite. I sledi Vajgand da veli imeto German bilo trakisko, a i Deutsch=Deut=Teut-a ilirsko, sé balkano. Germancite ne u~at, deka Gotite bile Germanci,odnosno Traki.A spored nego, Traki bile Romancite, Vlasite i Albancite, so pomasovna upotreba na temniot vokal, kako {to Herodot gi zacrtal isto~no trakiskite prostori, na koi krstarele i `iveele Gotite so svojot bog Asen, samo tatarsko= skitsko.Sledi do denes Germancite da ne la`at,za nivnata pove}erasna istorija,a za nas zlostorni~ka. 566 Avtorot e za~etnik za aromunski jazik, a toj bil lo{o i nedonau~en romanski jazik, vo kogo se site tn.slovenski glasovi/znaci. Spored nego, Romancite bile Traki. Germanskite tradicii bile trakiski.

162 Vo rasprava na ovie podobruvawa }e po~nam od Istok. U{te porano e re~eno (str. 251) deka podra~jeto na Vlahite na Karaxova i Moglenitite sodr`at dosta izmeni. Detalnata skica na topografijata na tamo{nite predeli vo razmer 1:560.000 go sodr`i mojot Vlahomeglen. Problemati~en e u{te edna polo`ba na aromunskoto selo Livadi i ustieto na soedinuvaweto na tekovite na reki~kite vo Vardar. Glavnata reka od Bugaromeglena go nosi nazivot Meglenica ili Karaxova-Su. Pritoki se: Gulema Reka (kaj Subitsko), Severenska Reka ili Koter, Martfica, Bjelica i Slatina. Vodata na rekata na Vodena postanuva reka Krema, a Turcite ja nazivaat Vodena-Su. [to se odnesuva za predelite, koi se najduvaat neposredno okolu `elezni~kata pruga od Solun do Bitola, ne upatuva na koristewe na karta koja e dadena vo knigata ′Izlet vo Makedonija′ od Gol~ena. [teta e samo toa deka lokalnite nazivi se prezemeni od zvani~nite turski nazivi ili da moraat da bidat identi~ni so onie koi Turcite nepravilno ili lo{o izgovoruvaat, taka da poedini imiwa voop{to ne mo`at da se raspoznat. Taka, na primer, vo blizina na Florina (Lerin)567 postoi Sabreden vmesto Zabarden, Vosene vmesto Rosna, Mijani vmesto Lo`ani, Pe{venica vmesto Pso{nica, vo blizinana Bitola postoi \en|opol vmesto Ni`opole, vo Meglen- Seniska vmesto Subotsko i mnogu toa sli~no. Ja vcrtav polo`bata na aromunskite sela na planinata Neagu{, od koj najgolem broj se najduva i na Gol~enovata karta. Seqa se pojavuva dva pati: edna{ kako naselba na Karagunite koja le`i isto~no, a vtoriot pat kako naselba na Far{eriotite koja le`i zapadno od planinata Doksa. Na ista ovaa planina, ama zapadno, postoi tursko-bugarsko mesto Gramatikovo koe le`i vo dolnata,a drugoto Gramatikovo se najduva iznad prvoto i go naseluvaat Far{eriotite. Isto taka, severno od ezeroto Ostrovo e Far{eriotskata naselba Papadi. Vmesto ova ime, isto taka se slu{a nazivot Cekuri. Vo blizinata na Bitola treba da se primeti Malovi{te (na bugarskata karta stoi Valovi{te) ne se najduva taka blizu na patot kako {to e prestaveno, tuku 3-4 km. podaleku kon Jug. Gope{ ne le`i na ista dolina kako Smilevo, tuku e odvoeno so edno strmno vozvi{enie. Za neposredna okolina na Ohridskoto ezero go koristev Zarov, karta koja mo{ne e upotrebliva, otpe~atena vo Ohrid 1887. godina vo razmer 1 : 125.000. Sredniot tek na rekata Devol prestavuva u{te sekoga{,so najgolem del,neistra`eno podra~je na Sredna Albanija. Mo{ne verojatno deka negoviot tek e mnogu zavojit i deka treba da se locira pove}e na Jug. Planinata Kamna ja pravi vododelnicata izme|u nego i rekata [kult, a potoa sledi planinata Lamnija ~ie ime e izmeneto vo Velastos na avstriskata General{tabna karta od 1885. godina. Zo{to, ne bi mo`el da ka`am, ama vo sekoj slu~aj tamu e poznato imeto Lenia, dodeka za imeto Velastos voop{to ne sum slu{nal. [kump nastanuva od isto~nata pritoka koja dojduva od Kaliva~a i zapadnata pritoka od Lunga. Zapadnata pritoka e pobogata so voda, ama ipak go prati tekot isto~io. Go izbri{av odkartata seloto Sec`em oti postoi vo vid par rasprsnati ku}i, ama zatoa vcrtav eden broj novi mesta. Vo Musakija sum ja obogatil topografijata. Na site karti e prestaveno mestoto Fra{ir, ama toa, vsu{nost, e an od Reshovec. Vo predelot Tomora i Opara se brojni novi naselbi, ama ipak sum navel samo ona koe li~no go vidov.Poegzaktno go prestaviv podra~jeto okolu Kor~a so podatocite za nazivite narekite. (Globus B 61, str. 24). Oblasta Gramos iznad Paqomajerija prema planinata Smolika isto taka iziskuva brojni podobruvawa. Smalika potpolno pripa|a na re~niot sliv Vovusa, {to zna~i da ne pravi vododelnica izme|u slivot na Vovusa i Bistrica, kako {to mo`ev da primetam u{te na svoeto prvo patuvawe. Bistrica isto taka e edno mo{ne vozvi{enie (okolu 10 km isto~no od Samarina) koe go povrzuva ogranokot Paqomajerija so planinata Vasilica.Izme|u planinata Vasilica i Smalika vleguva vodata na rekata Samarina vo Vovusa, ama nivniot tek i ustiese nazna~eni samo pribli`no, bidej}i morav da se oslonam na opisot na pastirite. Zna~ajna pritoka niz dobro obrabotena dolina i se spojuva so Venetikos koj se spu{ta od pl. Miqa. I rekata od Perivoli isto taka se vika Venetikos, ama, pred toa, e nazivaat Pruskan. (Venetikos, Veneti=tn.Sloveni; Pruskan=Prusija=p Rusija=Venetia, R.I.)
567

Zna~i, Makedoncite velele Lerin, a neFlorina. Makedonski crkovni prostori bile do rekata Rajna, ~ii Sklavini=Oblasnici gi pokatoli~uval Bonifacij (8 vek). Nivnite tradicii bile kako na onie {to gi naveduva Herodot kaj Trakite, koi bile i makedonski.I sledi Germancite bile Balkanci.

163 Najzna~ajni izmeni prevzedov vo oblasta na severnite na Zagora. Kako {to navedov na strana 142 i 144, polo`bata na ovie sela i tekovi na rekata sosema se drug~ii otkolku {to pretpostavuvav. Na `alost, ne mo`am da navedam podatoci za ovoj sega gr~ka Zagora koja porano bila aromunsko podra~je. Moite vcrtuvawa se zasnivaat na poznatite karti koi, {to e mo`no pove}e, gi vsoglasuvav so dobienite informacii od terenot. Pukvevilovite podatoci za ovaa oblast se taka konfuzni da gotovo se neupotreblivi. Za oblasta Aspropotamos i Salamvrijas gi koristev Filipsonovite skici na karti (′Rasprava′ na Dru{tvoto za geografija od Berlin, sveska I, 1894. godina). Vo pogled na Hasija g. d-r Filirson ka`uva deka pove}e prestavuva bre`ulkast teren. Toj ponatamu tvrdi deka Kambuniskite planini se prostirat vo pravec SSZ-JJI, {to e to~no samo za ju`niot del, dodeka severniot del ima ist pravec protegawe kako planinata ^apka, {to zna~i SI-JZ, zna~i paralelno so tekot na rekata Bistrica. Nazivite na najvisokite vrvovi se na sever [ubrec, a na jug Muriki. Selata okolu Aspropotamos delumno se vneseni vo kartata prema informaciite koi gi dobiv od naselenieto Trikala. Bidej}i tie rastojanijata ne gi iska`uvaat vo kilometri tuku vo ~asovi odewe, toa e mo{ne pouzdano za teren ispreseckan so klisuri i ne e nikakvo merilo, taka da i ovde ima {to da se menuva. 2. Napomeni za etnografijata i jazi~nite granici etnografijata Ako bi se sporedila etnografskata karta pred nas od poranite karti (Lejxin, Kipert) se primetuva mo{ne zna~ajna razlika. Ovie razliki del se zasnivaat na napravenite gre{ki na prethodnicite, a del se posledica na pomestuvawa koi nastanale vo me|uvreme. Ovie gre{ki se odnesuvaat na {irewe na Aromunite koi Lejxin i Kipert gi iska`ale kako vi{ok vo Sredna Albanija (Opar, Tomor), vo odnos na {irewe na centarot na ovie oblasti prema Jug, a kako mawak vo odnos na nivnata rasprostranuvawe prema severoistok i severozapad. Premnogu e, sega, da se vleguva vo se toa, bidej}i vo Vtoriot prilog e obraboteno {ireweto na Aromunite. Ponatamu, se pove}e e potiskuvaweto na severoisto~nata gr~ka jazi~na granica, bidej}i vistinski Grci se smetani onie Bugari koi pripa|aat na gr~kata partija. Duri Gop~evi}, koj pribli`no to~no ja povlekol ovaa granica, na nekoi mesta dal suvi{e mnogu Grci. Moite podatoci se zasnivaat na informaciite od Verija, zna~i od samoto sredi{te na spornite oblasti i toa od lu|e koi sosema to~no gi poznavale ovie sela, taka da ne mo`e da postojat nikakvi sumwi vo verodotojnost na ovie podatoci. (Bugarite se partiski Grci, R.I.) Vo obimna mera se slu~ile pomestuvawa vo Tesalija, kade turskiot element drasti~no se povlekol i toa so eden del vo pravec na Sever na turski teren, a so drug del vo pravec Mala Azija, taka da nekoga{noto brojno tursko naselenie na Tesaliskata ravnica potpolno nestanalo. Vo sekoj slu~aj, muslimanite daleku pobrgu se povlekle pred gr~kata vlast, otkolku pred bugarskata ili duri avstriskata. Ovie napu{teni sela gi prevzele Grci, Aromuni, hristijanski Albanci ili duri i Bugari. Vo gradovite Trikolo i Larisa odvaj da ima po dvaeset muslimanski semejstva, a vo Tesalija Turcite pove}e ne brojat vo iljadi, tuku vo stotini.(Pravosavni Albanci Toski=Skiptari.Nikoga{ nemalo pravoslavni Arnauti,R.I) Druga pojava, koja go izmenila izgledot na kartite, e prodorot na albanskiot element, {to posebno e izrazeno na Sever. Cela Pelagonija e pro`eta so albanski (i turski) element. Zapadno od Bitala potpolno se albanizirani poranite bugarski sela, kako {to se: Ramna, Lera, Dalenci i Ka`ani,a znatno brojno jakne albansko-muslimanskiot element vo Ohrid,Resen i vo selata na Prespansko i Ventro~ko Ezero.(Albanci=Turci=Muslimani, R.I.) Na mojata karta ne doa|a do izrazuvawe kolku e mnogu izme{ano naselenieto na pogolemite gradovi, oto mene mi stalo da dobijam to~na slika na situacijata na terenot. Poradi toa i posebna te`ina e stavena na dobivawe to~ni podatoci za jazi~nata granica. Pri taa prilika kako standard e zemen jazikot so koj se govori vo doma}instvoto, ama ne e obfatena pojavata na bilingvizmot i naravno religijata. Zna~i, naselenieto na Meglena se vcrtani kako Bugari, mada se muslimani (takazvanite ′Pomaci′), isto kako i muslimanskite Valahadi koi se prestaveni kako Grci. Posebno se raboti za tri nacionalnosti: Bugari, Albanci i Grci.Turci,Aromuni,Cigani,{panski Evrei, ^erkezi, Tatari, Jirici,568 i dr.,ne pravat golem,odnosno del masa,kako {to se prvite tri navedeni narodi.(Bugari=Makedonci,RI)
568

Arnauti (^erkezi, Tatari, Juruci...) se malku. Po 1963 godina pove}e. Od 1990 godina pomasovno...

164 A. Granica na gr~koto govorno podra~je prema Sever Ovaa granica ja pravi rekata Vardar od nekovoto ustie do pritokata Karasmak, potoa so ~udni sticai na okolnosti pokraj noviot a ne stariot pat pa se do vo blizina na sama Verija i selata Mikros i Turkohori (koj ima me{ano naselenie sostaveno od Bugari i Grci), a toga{ dol` prugata prema Niausta. Mada toj e bugarski grad, ipak e na najdobar pat da bide heleniziran, oti ve}e sega dobar del na populacijata govori so gr~ki jazik vo svoite semejstva. (Bugarite vo Makedonija so gr~ki jazik stanale Grci, R.I.) Selata Tarman i Aja Marina se bugarski. Zna~i, gr~kite grani~ni sela se: Plati, Paqohori (~ie naselenie do{lo od Kulakja), Gida, Resna, Piskopi (i eden broj bug. semejstva), Kava{la, Stavros, Mikros ili Mikrovuci, Turkohori, Javorni~a, Rupan i Niausta. Od dvete strani na Vardar e samo seloto Kulakja gr~ko, dodeka Valmasa (Valmades) e bugarsko (Gop~evi} naveduva deka e gr~ko), isto kako i Janxida, koe Gop~evi} potpolno go zaboravil. Ju`no od Bistrica edino selo Libanovo (ima i tursko naselenie) i Milovo imaat pokraj gr~ko naselenie u{te i bugarsko. ^isto bugarsko e selceto Nizel,ama ipak treba da se primeti deka se raboti za nekoj ostatok na bugarskoto naselenie, tuku ovde lu|eto se naselile tek od Sever569 tek vo posledenite dekadi na ovoj vek. Gop~evi} u{te vcrtuva bugarsko mesto Lonxonos, koe treba da se izbri{e oti vo razru{enite kolibi obituvaat u{te edino aromunskite pastiri, i toa zima. Planinskiot masiv Neagu{ isklu~ivo e naselen so Aromuni, dodeka ravnicata Egribuxaka e ~isto turska, Kaidar e izme{an ama so prete`no turski element, a potoa doa|aat Bugarite i Albancite pa tek toga{ ~erkeski sela: Sveti Toduri i Novoselo.570 Gr~kata jazi~na granica vodi na zapad od Servija (so Ko`ani kako najgolemo mesto na Sever), potoa nea ja pravat Visija naselena voglavno so Aromuni koja vodi od Vlahoklisura prema Jug i sozdava granica izme|u Bugarite i Grcite. (Granica vo Makedonija, R.I.) Kotlinata Kastorija e bugarska, a samo Kastorija kako i Mavrovo se gr~ki odnosno helenizirani. Vo Hrupi{ta, dodu{e, gr~kata partija e mo{ne jaka, a ne mo`e da bide govor za helenizacija. Go{terac e skoro, a Bogaciko sosema gr~ko. Jazi~nata granica vodi od Ga{terac, preku mostot Smiksi, dodeka Pi{ak e na sever u{te sekoga{ bugarski, dodeka Viconi i Bubi{te gr~ki. Dolinata uz potokot od Gramos so Lmock e bugarski, potoa sledi Linotopite koi se albanski i samite Gramosti koi se aromunski. Masivot kaj Gramos nekoga{ bil potpolno aromunski, a sega delumno e albaniziran. Me|utoa, ne mo`ev da soznam kako ponatamu se protega ovaa jazi~na granica izme|u Gramos i Smolika. Pastirite od Grmos mi govorele deka na Razdal i Paqomajerija voop{to nema sela, naime tamo leto gi napasuvaat svoite stada albanski i far{eriotski pastiri. Isto taka, za jazi~nata granica izme|u Albancite i Grcite vo Epir mo`am da izvestam samo po slu{awe. Sigurno e samo edno, deka prvo gr~ko selo od dvete strani na Smolika e seloto Gri`bani, koe se najduva vo blizina na Vovusa. Vo Konica naselenieto e dvojazi~no, pa ipak jazikot vo doma}instvoto e pove}e albanski. Vistinskiot Epir e gr~ki do predelot ^amur koj se najduva jugozapadno od Janina, a samite ^amuri prete`no se albanski. Verojatno deka albanskata jazi~na granica u{te odi ponatamu na Jug, otkolku {to sum ja prika`al na kartata, barem {to se odnesuva na onie podatoci koi gi dobiv od Albancite od Janina. Od druga strana, treba da se primeti deka znaeweto na gr~kiot e pro{iren dobar del prema sever i vo oblastite na Arhinostron, Premet i Kolowa. B. Jazi~na granica izme|u Bugarite i Albancite Planinata Gramos e ona podra~je kade se dopiraat gr~ko, albansko i bugarsko govorno podra~je. Devol e potpolno na albansko podra~je, ama toa ponatamu se izvitkuva prema Istok preku Darde do blizu Kastorija kade u{te edino mesto Silven e albansko. Potoa sledat selata koi se najduvaat na kartata, a na koi bi dodal u{te nekolku pomali sela i bivaci, kako: Kozirat, Trstenik, Tap{i{ta, Kurila, Viso~i{ta, Kape{ica, Bigli{ta (vo koe se naseleni bugarski i albanski semejstva), Bitinska, Tren (Tárn), Rakicka, [ojc, Progon,
569 570

Od sever kon jug nemalo preselbi, tuku Belcite govorele eden ist jazik: pelazgiski=tn.slovenski. Se potvrdi, po Krimskata vojna vo Makedonija mnogu malku se naselile ^erkezi i Tatari. Tie bile kolonizirani me|u Ni{ i [ar Planina. Denes Albanci vo R.Makedonija se: 90% Gegi i 10% Toski. A tragedijata e vo toa {to 90% Gegi go izu~uvaat trorasniot jazik na 10% Toski, delo na Evropa i SAD.

165 Mo~uri{ta, Golobárdá i Dzve`da, a ottamu vo luka prema Sv. Naum i Ohridsko Ezero. (Albanci so poteklo od mesta so imiwa na tn.slovenski jazik, na Belci:á obratna kuka na š,R.I.) Kako {to ve}e e navedeno,ju`no od ovaa linija postojat u{te samo dve bugarski sela: Drenovo i Bobo{ica- ju`no od Kor~a. I samiot jugozapaden obod na Ohridsko Ezero e albansko do poluostrovoto kaj Lina. Sela koi ottamu se prostiraat se bugarski vo nizinata, a albanski na brdata.571 Takov raspored isto taka se odnesuva i na dolinata okolu Struga. Albanski grani~ni sela se Piskupat, Fargovo, Fadali{~a, Zagra~ani, Oktisi (ima Bugari) so aromunski jazi~ni ostrovi. Gorna i Dolna Belica (vo koja prodiraat Albanci), potoa tuka se selata so izme{ano naselenie: Podgoroci, Vele{~a, Labuni{ta i Borovec. Dabovijeni se vo mesto na mostot preku rekata Drim i toa e ~isto albansko, isto kako Tate{ koe se najduva na povisoka nadmorska visina, zaedno so selata Dalago{~a, Bogovica i Peso~ani. Ponatamu na Sever se najduva predel okolu Debar vo koj Albancite pravat brzi pomestuvawa i gi potiskuvaat Bugarite″.572 GRCITE, ALBANCITE I VLASITE VE[TA^KI NARODNOSTI Na Balkanot naselenieto govorelo eden jazik.Toj bil pelazgiski=varvarski=tn.slovenski. Herodot (5 vek p.n.e.) pi{el, Platon govorel pelazgiski, koj bil varvarski. Istoto va`elo za Makedonija, a Makedoncite bile Varvari. Sledi istiot jazik da bide tn.Homerov =tn.Platonov. Grcite velat, tie bile Pelazgi, {to va`i za Albancite i Vlasite. Tokmu zatoa Grcite, Makedoncite, Albancite i Vlasite bile samo eden narod, so pelazgiski jazik. Po smrtta na Aleksandar Makedonski, vo Aleksandrija Ptolemejcite sozdale dvorasen jazik koine, vo 19 vek tn.starogr~ki.Toj bil kako aramejskiot i staroegipetskiot. Ova bilo neophodno zatoa{to na prostorite od Mesopotamija se do so Egipet `iveele dve rasi: Belci (Pelazgi) i Semiti (Crnci).Najdobar primer bila Mesopotamija: Sumerite bile Belci so tn.Homerovi tradicii i Akdacite samo Crnci so semitski tradicii. Latinskiot bil od 240 g.p.n.e., koj bil kako koine, a vo 15 vek n.e., koga se zavr{uvalo so Carigrad, tn.Vizantijci vo latinskiot vnesle u{te okolu 10.000 koinski zborovi. Sledi ovie zborovi da se so zaedni~ko poteklo: koinsko (tn.gr~ko) i latinsko. Tokmu vaka tie denes se ozna~eni. Bidej}i koine i latinski jazik bile dvorasni naselenieto niv ne gi razbiralo. Toa ostanalo se do 18 i 19 vek, duri i 20 vek. A sostojbata za Elada bila takva i ostanala nepromenata, ~ii `iteli bile samo Romejci=Rimjani so svoj naroden pelazgiski=tn.slovenski, a slu`ben crkoven jazik bil samo tn.vizantiski, koine, {to go potvrdil Han vo 1865 godina. Spored H.S.Votson, se napravila gr~ka dr`ava, ama trebalo da se sozdade i gr~ka nacija. Se pojavil komplikuvan problem za jazikot vo novata dr`ava so noviot ve{ta~ki jazik, za kogo polemikata traela i vo tretata ~etvrtina na dvaesetiot vek. Ova go potvrduvaat i drugi avtori. Ovde e najbite Vajgand, a spored koga e napi{ana knigava. Toj na str. 120 za katarevusa veli: ″ve{ta~ki jazik″...″kni`even jazik″. Tokmu zatoa gr~ki (eladski) narod nemalo. Me|utoa, pokraj makedonskiot koine i katarevusa koj bil reformirani koine so pove}e tn.slovenski zborovi, bil sozdaden i ponaroden jazik dimotiki so u{te pove}e tn.slovenski zborovi. Pa sledi poradi pove}eto tn.slovenski zborovi dimotiki bil najrazbirliv. Isto taka, koine bil so najbogati formi itn., pa potoa katarevusa i na kraj dimotiki. Ama najbitni bile pade`ite, koi sozdavale te{kotii pri u~eweto: koine bil so {est pade`i, katarevusa kako germanskiot so ~etiri pade`i i dimotiki bil bez dativ i se nastojuvalo da se izbegne genetiv. Ova bilo neophodno zatoa{to vo Dolna Makedonija...i Elada nemalo da571 572

Zna~i, Bugarite bile sto~ari (govedari sviwari) i zemjodelci, a Albancite=Vlasite samo ov~ari. Ova e strana 268, koja e so tekst samo 1/4. Sledi indeks na strana 269-277, 279 e bele{ka za avtorot. Tom II e so strana 1 od I poglavie sé do strana 320. Na kratko se prenesuva: Do I poglavie se naveduva pismo do negovite prijateli vo Turcija, so glasovi=bukvi, koi bile osnova da se napravi vla{ka azbuka pred nekolku godini.Sledi tekst na redakcijata so grafemi i izgovori,sotn.slovenski, makedonski, i koinski i latinski. Vo predgovort se govori za plemiwa. Redakcijata vo fusnota 1 odgovara: ″Vajgand go upotrebil zborot Stamm (pleme) vo naj{irok zna~ewe. Kaj Aromunite, nema plemiwa, niti tie se spomenuvaat vo najstarite istoriski izvori″. Bidej}i nemalo plemiwa, nemalo vla{ki narod. Vo I poglavje se qubovni pesni. Tie bile sostaveni od avtori so pelazgiski=tn.slovenski imiwa i prezimiwa, {to va`i za vo site drugi poglavija. Vla{kiot jazik e pove}erasen. Sé drugo bilo tn.slovensko.

166

tiv. Sledi Vajgand na strana 67 da veli: ″pa duri vo gr~kiot dijalekt ~esto da se iznenadite so pojavata na slovenski zborovi″, a na str. 111: ″...Tesalija i Moreja, kade gr~kiot bil pod sna`no vlijanie na slovenskiot jazik i so obilni slovenski zborovi″. So ova se potvrduva, lu|eto pi{ele nekoja me{avina na koine so tn.slovenski zborovi, a podocna katarevusa so tn.slovenski zborovi. Taka prili~no koinskata osnova se zadr`uvala i vo dimotiki, narodniot eladski jazik. Ovoj vo 19 vek ne bil vo upotreba: slu`ben crkoven i u~ili{en jazik. Zna~i, koine kako tn.vizantiski jazik bil prv slu`ben jazik vo Elada. Sledi sozdadeniot jazik katarevusa od Korais vo Paris 1850 godina,koj vo Elada kako slu`ben jazik bil vklu~en duri vo 1868 godina. Ova bilo samo poradi toa {to Carigradskata patrijar{ija katarevusa ne go prifa}ala. Istoto se slu~ilo i so srpskiot jazik na Vuk Karaxi}, koj isto taka od Carigradskata patrijar{ija vo 1868 godina bil prifaten, no ne porano. Vrskata so Carigradskata patrijar{ija se naveduva, zatoa {to vo 1767 godina bila ukinata Ohridskata arhiepiskopija/patrijar{ija, {to pred toa se slu~ilo i so Pe}kata patrijar{ija, kade slu`ben jazik bil tn.staroslovenski. Ovoj bil slu`ben na cel Balkanski Poluostrov ...Naprotiv, Carigradskata patrijar{ija so koine deluvala samo na del od Trakija. Samo od 1767 godina, nikako porano, Carigradskata patrijar{ija deluvala na cel Balkanski Poluostrov. Samo ottoga{ edinstven crkoven pravoslaven slu`ben jazik stanal samo koine. Za ova da se potvrdi, se naveduva, deka spored site istoriski dokazi se potvrduva, dene{na Albanija, Epir, Makedonija, Tesalija...i Elada bile samo pod Ohridskata arhiepiskopija/patrijar{ija samo so tn.staroslovenski jazik. Zatoa seloto Atina, denes glaven grad na Elada, bila pod varo{ot Ohrid. A i koga bila ukinata Ohridskata crkva, Atina podpadnala pod Carigradskata patrija{ija. Bidej}i crkvata Sv. Dimitrija vo Bitola stanala soborna, Atina vo 1836 godina bila pod nea. Se ova govori, Atina i nejzinata Elada nemale va`nost za pravoslavieto. Ova se potvrduva i denes, Eladskata crkva i denes e razdelena. Sledi dokazot za jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija/patrijar{ija i toa sé do 1767 godina, koga taa bila ukinata. Ova se gleda na str. 462, vo kartata ″Jurisdikcija na Pe~kata patrijar{ija okolu 1669. godina″, navedeno vo delot za ″Jugoslovenski narodi pod tu|inska vlast 16-18 vek″, vo OPŠTA ENCIKLOPEDIJA LAROUSSE, Tom 3, Paris 1967. godina i Belgrad 1973. Nejzinite prostori se protegale ju`no od Drim, vo Albanija i ju`no od Tetovo i [tip, do rekata Struma. Isto~no od rekata Struma bila Carigradskata patrijar{ija so jazikot koine, a pod Ohrid bile site ju`ni balkanski prostori. Ne slu~ajno avtorite po sekoja cena namerno go odbegnuvaat slu`beniot crkoven jazik tn.staroslovenski na Eladcite, Vlasite i Albancite. Zna~i, site crkvi vo dene{na Albanija, Makedonija i Elada, podignati se do so 1767 godina bile samo na tn.staroslovenski jazik. Za da se potvrdi ispolitiziranosta na istorijata se naveduva i sledniot primer, na avtorot Gustav Vajgand, vo svojata kniga ″Aromuni″, Lajpcig, 1895 godina, koja e prestavena vo ovaa kniga. Toj pi{i: ″Ovoj I tom na moeto delo za narodot Aromuni sodr`i izve{taj za patuvaweto koe go prevzedov vo vremeto od 30. april 1889. do 24. maj 1890. godina po Makedonija, Albanija, Epir i Grcija. Kratok prestoj vo Srbija, Ungarija i Istra...″. Toj pri site poseti na navedenite prostori istaknuva premnogu crkvi, manastiri itn. Vo nieden objekt toj ne naveduva, na koj jazik bile natpisite, na se ona {to vo niv bilo napi{ano..., niti na knigite i rakopisite, itn., itn. Ova bilo samo zatoa {to toj ne smeel da istakne deka na tie avtorovi gr~ki, albanski i vla{ki prostori se bilo samo tn.staroslovenski. Objasnuvaweto bilo i ostanalo isto, ako vo nivnite crkvi i manastiri bilo samo tn.staroslovenski ne mo`elo da postojat bilo kakvi narodi, avtorovi i germanski Grci, Albanci i Vlasi. Ovie bile samo edno i edinstveno, samo Belci=Pelazgi, samo so pelazgiski=tn.slovenski jazik, ni{to drugo. Ne slu~ajno, na navedenite prostori od avtorot se bilo uni{teno, izbri{ano, so malter pokrieno, odnovo nacrtano i napi{ano. Seta dokumentacija bila uni{tena, {to va`i za knigi i rakopisi, najvrednoto bogatstvo, zlostor {to go podr`uva negovata tn.germanska, berlinsko-vienska {kola, zlo~ine~ka za navek, {to va`i za francuskata, angliskata itn. Me|utoa, avtorot nekoga{ go priznava. Na strana 30 stoi: ″Nekoga{ tolku vrednata biblioteka od manastirot Sv.Kliment gotovo vo potpolnost nestanala, ostanale samo ne{to primeroci na knigi. Najgolem del na toe bibliote~no blago go ukrale samite me{tani a potoa go prodavale po Atina i Pariz″; na strana 66 toj veli: ″Od gr~ka strana se prevzemalo se da se za~vrsti polo`bata. [kolite se dobro poseteni, imaat ubavi zgradi i marlivi

167 nastavnici. Fanatozmot odi taka daleku da natpisite na bugarski (tn.staroslovenski, R.I.) jazik vo crkvata najprvo se prema~kuvaat a potoa zamenuvaat so natpisi na gr~ki jazik. Pa ipak vo edna crkva najdov na visokata ni{a vo mrakot vo koja zad oltarot bil naslikan zabranetiot lik na Kiril i Metodij. Konzulot, gospodina Poga~er od Bitola, soznal pri prilika na eden prestoj vo Kastarija deka vladikata dal da se spali eden sanduk so bugarski dokumenti koj e pronajden vo nekoja privatna ku}a. Me|utoa, slovenskite li~ni imiwa u{te sekoga{ vo dobra mera se so~uvani, pa duri vo gr~kiot dijalekt ~esto da se iznenadite so pojavata na slovenski zborovi.″; na strana 84: ″Voop{to ne bile rakopisi, ama izgleda deka gi ima vo manastirot Zovistiana, mada samata gr~ka Vlada naredila se toa da se sobere po celata zemja i da se isprati za Atina, taka da na gr~koto tlo pove}e ne smee da se ~inat vakvi pokloni″; na strana 107 toj istaknuva: ″Isto taka go posetiv manastirot sv. Marija, koj se najduva na vrvot iznad seloto, kako bi ja razgledal bibliotekata za koja slu{nav deka sodr`i kirili~ni knigi i manuskripti. Na`alost, klu~ot se najduval vo gradot i bilo ve}e kasno nekoj da se isprati po nego″. Toa bilo vo epirska Albanija, makedonski Epir i Elada. Bidej}i drug slu`ben jazik osven tn.staroslovenski jazik nemalo, navedenite i poseteni prostori od avtorot ne mo`ele da bidat na drug, tuku samo pelazgiski=tn.slovenski jazik. Na avtorovata prostori na Grcite, Albanite i Vlasite toponimijata bila samo pelazgiska=tn.slovenska. Ova nieden svetski avtor ne mo`e da go ospori zatoa{to samo so tn.slovenski jazik istoglasno taa se objasnuva, na nieden drug tn.neslovenski jazik. Deka vistinata e taka, pokraj {to se na i vo crkvite i manastirite uni{tija, {to va`i za se napi{ano i nacrtano, toponimijata vo potpolnost ja izmenija, proces koj denes u{te ne e zavr{ena. Za dokaz mo`e da poslu`i i avtorovata Vajgandova kniga, ~ija toponimija e samo tn.slovenska. Vo prilog e i Max Fasmer (1941), ″Die Slaven in Griechenland″). Toj pi{i: ″Kone~no od 15 vek...Toj toga{ ja dodal zabele{kata za srodnosta na libekskite Sloveni so Zigiotite na Pelopones″. Kako {to va`elo za Slovenite na Peloponez i Libek vo Germanija, istoto bilo za Moravija, vo koja solunskiot govor bil razbirliv. Na Moravija i bile sosedi Frankite/Germanite (Doj~erite). Ne slu~ajno, Frankite kako katolici od latinski preveduvale na slovenski jazik, nikako na francuski razli~en od slovenskiot jazik: Germanite bile samo venetsko- antsko- sklavinsko naselenie. Sli~no go pravele Makedoncite od koine preveduvale na tn.staroslovenski jazik na Makedonecot Konstantin Filozof. Zatoa dvata sinovi na makedonskiot guverner (″komitopuli″-sinovi na komesvojvodata: komes=kmes=knes= knez, mi=mie=nie) Nikola, Samoil so svoj brat (nepoznat koj toj bil) kaj Frankite so Oton I vo Kvedlinburg razgovarale samo na tn.slovenski jazik. Vo Elada sekoga{ se govorel pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, {to va`elo za vo Makedonija. Tn.slovenski jazik bil jazik na Belci, a vakvi bile `itelite vo Tesalija,Elada i vo makedonski Epir so negovite Albanci. Maks Fasmer pi{i vo Elada imalo slovenski poimi od pred da se naselat Sloveni. Tokmu zatoa nemalo tn.Sloveni. Obolenski naveduva deka vo Grcija ″denes se sveduva na prili~no golemiot broj na toponimi so slovensko poteklo″. Pa tamu se govorel samo pelazgiski=varvarski=tn.slovenski jazik, a naselenieto koine ne go razbiralo. Obolenski naveduva: ″Kon krajot na dvanaesettiot vek Mihail Honijat u~eniot atinski mitropolit, poni`en od otkritieto deka negovata pastva od bednite selani koi zboruvaat na naroden jazik, ne ja razbiraat negovata bleskava prestava za starite Grci, gi zapi{al slednite zna~ajni zborovi: ″Posle dolgiot prestoj vo Atina i samiot stanuvam varvarin″. Na 9 strana se naveduva {to Vajgand veli: ″Ako nekoj dojde vo poseta, toga{ pove}e se dr`at na gr~kiot koj va`i za jazik na obrazovanite lu|e, a vo Bitola navistina dobro se govori, podobro otkolku vo najgolemiot broj gradovi na samata Grcija (Elada, R.I.), a jas pove}e sakam da ka`am: vo sklad so kni`evniot jazik. Za ova, pred site, se gri`at {kolite″. Koine go reformiral Kiril Solunski, a toj govorel na sklavinski=oblasen jazik. Pa Peloponez=Moreja bil sklavinski=tn.slovenski. Sledi Morejcite bile samo tn.Sloveni. Site naodi vo Elada bile samo tn.slovenski=tn.Homerovi. Taa bila pod varo{ot Ohrid so svojata Ohridska arhiepiskopija. Zatoa Eladcite bile Bugari. Vo crkvite slu`ben bil tn.staroslovenski=tn.starobulgarski, a od 1767 godina samo koine. Sledi slu`ben jazik vo Elada prvo bil koine, pa koine i germanski, samo koine, a od 1868 godina katarevusa. Ova bilo povod, na str. 111 Vajgand da pi{i: ″Vo ovie turski semejstva, koi masovno se doselile tek vo poslednata dekada, se go-

168 vori po~ist gr~ki jazik otkolku vo samite gr~ki semejstva, koi ovde se doselile od Tesalija i Moreja, kade gr~kiot bil pod sna`no vlijanie na slovenskiot jazik i so obilni slovenski zborovi″. Sledi Vajganoviot gr~ki pomalku da go znaat `itelite na Moreja=Peloponez otkolku avtorovite turski semejstva koi do{le od Mala Azija, kade Carigradskata patrijar{ija so del od Trakija vladeela so jazikot koine, a ovoj na Osmanite im bil trgovski i bankarski jazik, za{to pi{at i drugi avtori. Od nego proizlegol katarevusa, koj spored Vajgand se vikal Romejka. Zna~i, avtorovite Grci bile Romejci so glaven grad samo Carigrad. Berlinsko-vienska {kola go vnesla poimot za Sloveni, koi bile Sklavini. Tie, spored Larus, ″se nepoznati na Rimjanite do 5 vek″.573 Sledi od 5 vek da postoi sklavinsko=oblasno ureduvawe. Koga se pojavivile Sklavini, imalo tn.Sloveni. A koga nemalo Sklavini, tn.Sloveni pove}e ne postoele. Antoljak, na str. 126, istaknuva: ″Makedonskite Sklavini se spomenuvaat samo do 836- 7 godina koga vo izvorite im iz~eznuva sekoja traga″. Zna~i, ottoga{ vo Makedonija pove}e nemalo Sklavini=tn.Sloveni. Inaku ka`ano, tie so pojavile a i iz~eznale. Me|utoa, isto~no od rekata Rajna Sklavinite=tn.Sloveni ostanale se dodeka tie ne bile katolizirani.I kone~no, ako Sklavinite bi bile tn.Sloveni, toga{ tn.Sloveni moraat da bidat site `iteli koi `iveele vo Sklavini. A Sklavini imalo na Arapskiot Poluostrov, Severna Afrika, [panija, isto~no od rekata Rajna, Avstrija, Ungarija, Romanija, Albanija, Epir, Peloponez...Me|utoa, germanskata {kola site sklavini ne saka da gi prifati za tn.slovenski, oti taa za toa nema interes. Sledi samo poradi interes so koine, latinski i gotski jazik da se odrodat Evropjanite: zapadno od Germanija da se govorat dvorasni, a isto~no od Francija na trorasni: Gotite bile Tatari. Ama se odrodile i Balkancite. Zatoa dene{nite narodnosti, Grci, Albanci i Vlasi govorat pove}e rasni jazici. Procesot na nivnoto odroduvawe zapo~nuva samo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija/patrijar{ija od 1767 godina i toa so crkovnite slu`beni jazici koine i katarevusa kaj Grcite; so koine i katarevusa, kako i so latinski i romanski kaj Albancite i Vlasite; kaj Albancite i Vlasite u{te dopolnitelni zborovi na Arnautite,koi bile i se mongolski. Berlinsko- vienskata {kola poradi interes go vnesla trakiskoto poteklo na Romancite, Albancite i Vlasite. Ova bilo povrzano so pomasovnata upotreba na temniot vokal kako vo Romanija i Bugarija. A na tie prostori krstarele i `iveele Gotite=Skitite, koi bile Tatari so bogot Asen, a vakvi bile i tatarskite Bugari koi bile samo narod=bulgar. No najbitno e toa {to Albancite i Vlasite gi imaat site tn.slovenski glasovi, koi se i makedonski, {to va`i i so makedonskoto y, makedonskata latinica vnesena samo vo 20 vek. Ovde e najbitno,{to samite Germanci ne si go poznavaat svojot koren, koj go ni{tat. Se naveduva svedo{tvoto od pi{eweto na crkovniot otec Bonifacij. Za nego pi{i ″Larus XX vek″: ″Obi~aite na Slovenite (Sklavinite, R.I.) bile vo po~etokot potpolno varvarski i gi revoltiralo strancite, koi so niv doa|ale vo vrska. Spored apostolot Bonifacij od 8 vek, tie bile: ′najodvratna i najgadna od site rasi′. @iveele na starinski na~in zaedni~ki obrabotuvaj}i ja zemjata, `rtvuvaj}i `ivotni i zarobenci za nivnite brojni bogovi, sogoruvaj}i gi mrtvite i pratej}i gi pogrebite so gozbi i vojni igri. @enite se spaluvale na loma~ite na svoite ma`i″. Navedenoto bilo istovetno so Trakite, {to go pi{el Herodot. A isti tradicii bile i kaj Makedoncite. Toj po nalog na Rim go {irel katolicizmot isto~no od rekata Rajna, koja bila sklavinska=oblasna pod Carigrad. Se ova govori, Trakite bile balkanski, kako {to bile i Keltite, so frigiska=brigiska pismenost...Sledi Frigija=Frizija itn.Ovie denovi, pred 20 juli 2009, bil pronajden nakit vo Ohrid. Prvata programa na MTV izjavi, deka toj bil donesen od Keltite vo 4 vek p.n.e. Ama sostojbata bila obratna. Toj bil od Brigija.
573

Za da se potvrdi, deka poimot Sklavini nema ni{to zaedni~ki so Sloveni, {to ozna~uval samo slovo, i Bo`jo Slovo, a Logos se istovetuva Slovo, avtorite govorat, poimot Sklavini se odnesuval i za robovi, od sklav=rob. Bidej}i poimot Sklavina ne bil poznat do 5 vek n.e., a vo Makedonija pred 6 vek poimot ne bil vo upotreba, ottoga{ Makedoncite ne mo`ele da bidat robovi. Makedoncite=Balkancite sami ja vozobnovile anti~ka Makedonija, tie prestolninata Rim prvo ja prenele vo Nikomedija na aziskiot breg na Mramorno More, a tek potoa Vizant postanal Konstantinopol, koj bil Vtor Rim. Sledi, otpa|a mo`nosta, deka Sklavinite ozna~uvale poseben narod Sloveni, niti Sklavini=robovi: sklavina=oblast, sklavinski=oblasen jazik. Rusite od rocki narod so slovo do Sloveni, vo 860 godina.

169 Rimjanite Makedoncite kako kolonisti gi naseluvani niz kontinentot. Tie bile noseni, po patot Via Egnatia=egnacija: egnat=e gnat=gonat, gonadi, nagon=na gon...progon=pro gon, gon=gjon=|on...Da ne se izumi, skotskata gajda bila makedonska. Lavot bil makedonski od Solunsko i Mariovsko (Peonija), koj bil prenesen vo Bavarska...I grbot na Hambrug bil dva lava...Lavot bil na Anglija. Angli~anite igrale topka, koja najpove}e ja sakal Aleksandar Makedonski, ~ie nasledstvo bil i na Maite. Bidej}i Makedoncite do{le vo Amerika, ~ij jazik i fonetsko pismo bilo vo upotreba kaj Maite vo Meksiko do 19 vek, otpa|a verojatnosta deka Evropa ne bila brigiska=brzja~ka, a po{iroko i makedonska. Ne slu~ajno, Makedoncite bile genijalci za nauka. Tie imale parna ma{ina Heron... i genetika. Evropjanite so genetika od 19 i 20 vek. Kocare bil sorabotnikot na Mari Kiri za utvrduvawe na promeneti organi kaj ~ovekot...Makedonecot Atanasov komjuter 20 vek... Ovoj genetski potencijal Makedoncite da go izrazat, tie mora da `iveat vo svojata zemja, Makedonija, so ishrana od svoeto podra~je...Vo prilog e izvorskata voda, koja e magnetska, a so vodote~enieto toj se gubi. Sledi svojata ishrana da ne e preku 50 km podaleku: od izvor do vlivot na Skamander=Erigon=Crna Reka. Taa bila brigiska=evropska, so svojata Troja. Pa Makedoncite vodata da si ja vikaat zlatna voda, srebrena voda, crvena voda... Vakvata genijalnost e i vo svoite najrasko{ni obleki i nosii, so razni vezovi, nakiti... Isto taka, so najgolem broj pesni i igri. A tokmu va`i za Makedoncite slednoto: vo Makedonija da ne se pee i igra, Makedoncite site }e gi natpeat i nadigrad. Sledi Makedoncite vo muzikata da ne se nadminlivi. Primer e i so Makedonecot Herbrt fon Karajan, dirigent vo Berlin i Viena. Pak, berlinsko- vienskata {kola saka nas da ne douni{ti, {to najuspe{no go pravi i vo potpolnost sproveduva. Teompus pi{i: ″Golemata dr`ava na Makedoncite be{e kreacija na Filip, sin na Amintas. Bez naru{uvawe na nejzinite institucii ili organizacija na ~ove~ka sila, pred se so zajaknuvawe i pro{iruvawe na istite, toj vospostavi vrhoven avtoritet od Jadran do Crno More i od Dunav do granicite na Lakonija. I pokraj brzinata so koja raste{e nacijata, dr`avata ima{e mo} da se nosi so te{kotiite pri osvojuvawata″...″Makedonija se prostirala od Peloponez do Dunav i do Jadran. Makedonija bila i ostanala bastion na celiot Balkan″. Elijan (3 vek n.e.) pi{i, skoro iljada i pol godini posle padot na Troja, deka ovoj jazik pripa|al na ilirskite Brigi. Stefan Vizantiski (″Istorija na kavkaskite Albanci″ I Oxford University, 1961, London, prevod Dorest). Toj vo svoeto delo ja osporuva teorijata za lokacijata na Troja vo Italija i [limanovata (podocne`na) teorija za lokacijata na Troja vo Mala Azija. Vo svojot opis za uni{tuvawe na Ilij i gradeweto na Rim, naveduva: ″Ilij e zavzemen na sledniot na~in: gradot bil vo zemjata na Ahajcite, vo sosedstvo na Peloponez, zapadno od Makedonija, vo zemjata Evropa...″. Sledi Brigija da e Evropa, vo koja ne bil Peloponez, {to va`elo za Elada (tn.Grcija), koga Evropa nea ja primi vo Evropskata zaednica. Sledi samo nie, Makedoncite, }e ja obedinime brigiska i makedonska Evropa, so jazikot na Belcite, tn.staroslovenski, a i brigiski=brzja~ki od posledeno doba, gordost na Belcite,a vakvi bile i se Evropjanite.Iako taa go nosi imeto na Brigija=Brzjakija,taa ne e dosledna. Nejzinite zakoni i principi ne va`at samo za Makedonija i nejzinite Makedonci. Samo tie do denes se uni{tuvaat, proces zapo~nat od 1071 godina...vo 19 vek...nepalmbombi... I nas Evropa ne ni{ti so ciganska Grcija, so indiski muzi~ki instrument buzuki, i dvorasniot albanski narod sostaven so pelazgiski=tn.slovenski Skiptari=Toski i mongolski Arnauti=Gegi. Za potvrda deka Makedonija se ni{ti, e dokazot {to makedonska Albanija bila samo makedonska, a taa bila vo makedonski Epir, {to go pi{el i Marin Barleti (16). Toj istaknuva, vo epirska Albanija vo upotreba bil ilirskiot jazik, koj bil tn.staroslovenski, a Ilirik bila Crna Gora... Za potvrda, deka Albanija bila samo pelazgiska=tn. slovenska se i dvete knigi na Petar Popovski: ″Arhimandrit Teofil Avramov @ungulovski″ (1997) i ″Georgija Kastriot- Iskender″ (2005). Vtorata kniga se raboti za tn.Skenderbeg, koj bil samo Kastriotis, tn.Vizantiec, a albanskite falsifikatori bezuspeh go bri{at zavr{etokot is. Vo naslovot Iskender e na persiski jazik, a vakov bil Osmanoviot. Toj bil jazik na Mehmed Karaman od 13 vek, koj vo persiskiot jazik vnesol mongolski=turski zborovi. Knigata se sostoi od tri dela: istoriski, za tn.Skenderbeg i narodno tvore{tvo vo Albanija koe bilo makedonsko=tn.slovensko.Vo ovoj kapitalen del se zapo~nuva so pesnata ″Son sonila kralicata Voisava (1405 g.)″ Se raboti za majkata na \or|i Kastriot Epirski...

170 Vo kapitalniot del ima i drugi pesni za Makedonecot=tn.Vizantiec Georg Kastriotis. Bidej}i denes Albancite nemaat narodno tvore{tvo za tn.Skenderbeg, niti epirskite Vlasi, a Vajgand veli, Albancite i Vlasite bile ″bra}a″, Albancite i Vlasite bil samo makedonski izrodi, koi se odrodile od pelazgiskiot=tn.slovenski jazik, samo po 1767 godina. Sledi tie da bidat samo odrodeni Belci=tn.Sloveni.A tie se rasipani vkoren,ni{tat se tn.slovensko. Tokmu zatoa tie sekoga{ bile samo vo slu`ba na neprijatelite na Makedoncite,tn.Sloveni. Deka Albanija bila makedonska i tn.slovenska go potvrduvaat i drugi avtori. D.K. Budimovski, ″Makedoncite vo Albanija″ (1983) istaknuva deka niz cela Albanija `iveat Makedonci. Vsu{nost, tie u{te ne bile doalbanizirani od trorasniot albanski jazik samo po 1767 godini, zatoa{to Skiptarite bile 100% Pelazgi, zna~i, tn.Sloveni. Pa toa go tvrdat i samite albanski avtori. Budimovski naveduva: ″I spored jugoslovenskite izvori574 vo 1951 godina vo Albanija 82% bile Albanci, a ostanatiot procent (18%) se nacionalni malcinstva. Vo Enciklopedijata, vo odrednicite za Albanija, vo rubrikata za naselenie, se naveduva deka od vkupnoto naselenie: 65% se muslimani, 21% pravoslavni i 10% katalici. Za ostanatite 4% ne se naveduva ni{to. Zna~i pribli~no najto~en podatok za brojot na nacionalnite malcinstva vo Albanija bi bil- deka toj se dvi`i od 18 do 20% od vkupnoto naselenie. Toj soodnos bil vo minatoto, a i denes ne e mnogu izmenet″. Samo dopolnuvawe. Nikoga{ nemalo Albanci, tuku samo Arbani, Arbanasi, a Albanija bila na Kavkaz. Pak, Arbaniste bile tn.Sloveni. Me|utoa, toga{ imalo verski narodi: Muslimani=Turci, Pravoslavni i Katoloci. Ova se obrazlo`uva so navodot, deka Muslimanite od FNRJ po 1954 godina kako Turci se selele vo Turcija. Toa bile Bosancite, Sanxakliite, Makedoncite, koi bile tn.Sloveni. Ova va`elo za Skiptarite, Arnautite i Turcite. Potoa toj istaknuva: ″Najverodostoen podatok za brojot na Makedoncite vo Albanija pome|u dvete svetski vojni, iznesuva Bo`idar Mogovac vo knigata ′O Albancima i o Albanija′. Vo nea vo poglavjeto ′Kolku i kakvi narodi′, toj pi{uva: ′Vo Albanija `iveat ne{to pove}e od milion lu|e, od toa preku ~etiri-petini (82,2%) se Albanci. Narod, koj se ~ustvuva za Srbi bile (na popisot (podvle~eno D.B.) pred deset godini 65 iljadi lica, a sega sina popisot) gurno gi ima ne{to pove}e, ima dosta i Cincari ili Kucovlasi, pa Grci i Turci′ ″. ″Izdadena vo Zagreb 1941 godina, vo izdanieto na ′Mala kwi`ica seqa~ke sloge′ br. 4. Vo predgovorot na ovaa kniga, koj B. Mugovac mu go posvetil na svojot prijatel d-r Milan [uflaj, se naveduva deka podatocite vo navedenata kniga se zemeni od d-r M. [uflaj, koj 1929-1931 god. podgotvuval takva kniga, a negovoto znaewe za Albancite ′bilo zapravo golemo′. Vo ′Mala enciklopedija Prosveta′ od Belgrad, 1969 g. za d-r M. [uflaj se veli deka ′bil istori~ar, prof, na Sveu~ili{teto vo Zagreb, golem poznava~ na albanskata istorija... Dela: Srbi i Arbanasi, O arbana{kite gradovi i dr′. Od oblasta na albanologijata mnogu dela izdal na germanski jazik. Vo predgovorot na knigata ′O Albancima...′ B.M. veli deka M. [. spa|a ′me|u najgolemite albanolozi vo svetot′ ″. Me|utoa, vo faksimilot na B. Magovac postoi Albanija, ama ne Albanci, tuku Arbanasi: ″U Albaniji `ivi preku milion du{a, od toga e preko ~etiri petini (82,2%) Arbanasa. Naroda, koi se osje~a Srbinom, bilo e (po popisu)...″. Zna~i, Albanija bila vo 1912-1913 godina, koga imalo 0% Albanci. Vo 1929-1931 godina nemalo Albanci, tuku 82,2% Arbanasi, koi bile tn.Sloveni, za [uflaj Srbi. Sledi na mafija{ki na~in bila sozdadena Skiptarija, ~ii `iteli 82,2% Arbanasi=tn.Sloveni se odrodile od svojot jazik na Belci, tn.slovenski, a toa bilo so trorasniot skiptarski jazik, samo delo na Rim i Viena,samo vo borba protiv pravoslavieto i negoviot tn.staroslovenski jazik. Toj potoa veli: ″Enciklopedijata na Leksikografskiot zavod na FNRJ, izdadena vo Zagreb 1955 godina bele`i deka ′spored popisot od 1941 godina Albanija imala 1.105.000 `iteli, a spored procenkata od 1951 god. 1.210.000 `iteli; od toa Albanci se 82%...pravoslavnite 21%, katolicite 10%, a muslimanite 65%′ ″. Vidlivo e deka vo Albanija komunistite sozdavale islamski albanski narod so rimsko-vienskiot trorasen albanski jazik.
574

″Pomorska enciklopedija, izd. Leksikografski zavod na FNRJ, Zagreb, 1954 god., isto i vo Enciklopedijata na Leksikografskiot zavod na FNRJ, Zagreb, 1955 g.- vo odrednicata za Albanija″. Sekako, za~uduva, {to podatocite koi gi naveduva [uflaj gi dobil od Albanija.Sledi taa bila mafija{ka.

171

Toj veli i:″Avtorot na ovaa kniga za Makedoncite vo Albanija imal mo`nost na tri pati da ja poseti Albanija vo svojstvo na novinar, a i kako privatno lice deka vo vremeto od 1945 do 1948 godina. So ogled na negovata privrzanost kon makedonskite etni~ki predeli vo granicata na Albanija, od kade poteknuvaat negovite dedovci, u{te so prvite ~ekori vo Albanija 1946 godina i sredbite so Makedoncite od Debarsko maalo vo Tirana, projavuva{e interes za brojnosta na makedonskata narodnost vo ovaa zemja kako i za uslovite na nivoto `iveewe.Toga{, radosnite Makedonci, pred koi se otvara{e prespektivata za sloboden `ivot so mo`nosta za afirmacija na nacionalnosta go informiraa avtorot deka ′vo gradot Tirana `iveat 15 do 20.000 Makedonci′ i deka ′vo Albanija vedna{ po vojnata se izjasnile 60. 000 lica za Makedonci′. No tie objasnuvaa deka ima u{te pove}e zatoa {to kaj nekoi séu{te ne bila razviena makedonskata nacionalna svest, nekoi se pla{ele da se izjasnat ′za da ne se svrti rabotata′, a me|u takvite imalo mnogu islamizirani Makedonci od Gora, del od Debarsko i od Pe{kopeja, kako i od Ohridsko, vo selata kon Elbasan″. Se potvrduva, na Makedoncite bez svoja dr`ava im nedostasuvala nacionalna svest. Pak, bez nacionalna svest, tuku samo so pravoslavna, bile sozdadeni Srbija i Elada,a tek potoa sledat nivnite Srbi i Grci, i na krajot sledel srpski i gr~ki jazik, koi od Carigradskata patrijar{ija bile prifateni samo vo 1868 godina. Istoto va`elo i za Arbanasite, tn. Albanci. Vilkinson veli deka ″Albancite vo 1913 g. bea sosema li{eni od sekakvo nacionalno ~ustvo.Samo rivalstvoto me|u Italija, Avstrija, Srbija i Grcija, sekoja naprevaruvaj}i se za pridobivawe na albanskite pripadnici, rezultira{e so edna nezavisnost. Italjanskoto vlijanie vo Valona, be{e postignato preku romansko- katoli~kite Albanci″. Nanazad se do 1900 g. Avstrija i Italija postignale taen dogovor za da sozdadat avtonomna Albanija. Mirovniot dogovor od London, potpi{an vo maj 1913 g. gi polo`i granicite na novata skiptarska (albanska) dr`ava. Zna~i, Arbanasite bez nacionalna svest bile samo tn.Sloveni. So tekot na vremeto tie se odrodile od svojot tn.slovenski jazik, a bil nametnat rimsko-vienskiot trorasen jazik. Ovoj zlostor ne bil slu~aen, toj i denes go podr`uva Evropa i SAD. ″Na brojkata od 60.000 Makedonci vo Albanija vo prvite denovi po Vtorata svetska vojna upatuvaat i podatocite za Albanija dadeni vo Pomorskata enciklopedija. Vo odrednicata za Albanija, odnosno vo rubrikata za naselenieto na ovaa zemja, stoi: ′Albancite so~inuvaat 82 procenti od naselenieto; golem broj se Srbi (65.000) (~itaj srbi, Crnogorci i Makedonci-zab. D.B), Aromuni (55.000), Turci i Grci...Po vera najmnogu ima muslimani (65%), potoa pravoslavni (21%), katolici (10%); pravoslavnite se naseleni na jug, katolicite se na sever, a muslimanite po celata zemja′. Enciklopedijata na Leksikografskiot zavod na FNRJ, izdadena vo Zagreb 1955 godina, bele`i deka ′spored popisot od 1941 godina Albanija imala 1.105.000 `iteli, a spored procenkata od 1951 god. 1.210.000 `iteli; od toa Albanci se 82%...pravoslavnite 21%, katolicite 10%, a muslimanite 65%′. I brojkata za postoewe na 65.000 Makedonci, Crnogorci i Srbi iznesena vo Pomorskata enciklopedija kako i podatokot za toa kolkav e procentot na pravoslavnite `iteli vo Albanija, izneseni vo dvete gorenavedeni enciklopedii, naveduvaat deka brojot od 60.000 Makedonci vo Albanija vo prvite godini po II Svetska vojna mo`e da se zeme kako najto~endeka ja otslikuva najobjektivno brojnosta na makedonskata narodnost vo Albanija. Imaj}i go iznesenoto vo predvid i proveruvaj}i go toa me|u Makedoncite {to `iveele nekoga{ ne samo Tirana, tuku i vo drugi mesta na Albanija, vo selata od makedonskite etni~ki predeli, a sega `iveat vo Skopje i drugi mesta vo SR Makedonija, i slu`ej}i se so instrumentot na demografite- procentot na prirodniot godi{en prirast (vo Albanija iznesuva 3%), i poa|aj}i od zabele{kite vo li~nata arhiva, smetame deka najobjektivniot podatok za brojot na Makedoncite vo Albanija bi bila brojkata od nad 100.000 pripadnici na makedonskoto nacionalno malcinstvo. No, matematikata e egzaktna nauka, pa najdobro e da se poslu`ime so nea ! Go iznesovme podatokot deka vo Albanija prirodniot godi{en prirast e 30 novorodeni na 1000 lu|e, no vo slu~ajot so Makedoncite nema da operirame so toj procent tuku so procentot od 1,5%., priroden godi{en prirast, poto~no 15 novorodeni na 1000 lica. Stepenuvajte ja taa brojka so 36; i, ako vo 1945 godina vo Albanija se deklarirale 60.000 Make-

172 donci toga{ na krajot na 1981 godina tamu imalo 101.548 lica. Koga bi zemale vo smetkata deka prirodniot prirast e 2%, toga{ brojot na Makedoncite bi bil okolu 122.393 lica... Ne sakame pove}e da presmetuvame iako veruvame deka prosekot na prirodniot prirast na Makedoncite vo Albanija e pogolem i od 3%. No se pla{ime zvani~nicite od Albanija da ne odgovorat deka mortalitetot e mnogu mnogu poglem od natalitetot...? ! Ne treba ve~no da se operira so brojot {to nekoj go utvrdil pred 40-50 godini ili pove}e. Nie samite toj broj ne bi trebalo da go minimizirame pod vlijanie na albanskata propagandna ma{inerija koja toa si go postignuvala za cel. Stoi faktot deka del od Makedoncite, posebno islamiziranite Makedonci se albanizirale. Nekoi se na mislewe deka e toa prili~en golem broj. No, vo Albanija site zvani~no se deklariraat kako Albanci, i niv zvani~nata statistika gi vodi kako takvi. Pa dali makedonskiot narod i od SR Makedonija vo minatoto ne bil podlo`en na takvi pritisoci da se deklarira za tu|a nacionalnost i dali ne bil prinuduvan da si go menuva imeto i prezimeto ? A sepak vo sebe, vo semejstvoto, toj ja so~uval svojata individualnost i nacionalnost. Duri nacionalnoto o~eli~uval. Dali treba da se somnevame deka toa ne se slu~uva i vo srcata na Makedoncite vo Albanija ? !″. D.K.Budimovski prodol`uva so Prviot makedonski bukvar i u~ili{ta...Za knigava e najbiten posledniot del, Prilozi. Toj pi{i: ″Profesorot Andre Mazon, poznat francuski nau~nik- lingvist, vo 1936 godinavo Pariz ja izdade knigata ′Dokumenti, prikazni i pesni slovenski od ju`na Albanija′. (′Documents, contes et chansons slaves de l′Albanie du sud′). Zapi{ani na makedonski jazik, so latini~na azbuka i prevedeni na francuski jazik toj objavuva pisma, prikazni i pesni {to gi sobral vo okolinite sela na Kor~a: Bobo{nica na 8 km. i Drenovje na 4 km. od Kor~a. Objavuva i delovi od prevedenoto Evangelie na makedonski jazik a napi{ano so gr~ka azbuka, koja preveduva~ite na makedonski jazik najdobro ja znaele; Evangelieto go na{ol vo manastirot Sveti Jovan vo Bobo{nica, vo koj manastir eden od preveduva~ite, Todor Ikonomv bil igumen. Vo knigata, pokraj prikaznite i pesnite, dava i gramatika, leksi~ka i sintati~ka analiza na jazikot na makedonskoto naselenie vo ju`na Albanija. Na krajot od knigata pomesten e re~nik so pove}e od 3.000 zborovi od tie kraevi i so francuski objasnuvawa. Ovde pomestuvame nekoi prikazni i pesni od ovaa navistina vredna kniga, koja u{te vo vremeto dvete svetski vojni najdobro svedo~ela za vitalnosta na jazikot so koj se slu`at Makedoncite vo Albanija, a koj kako dijalekt malku ostapuva od dene{niot makedonski kni`even jazik″. Sledi prikazna za ″Smrtta na Krali Marko″, pesna ″Felka″, ″Mlada `ena″, ″O mor′, o mor′ nevev~e kale{o″, ″Nani, nani, nani, dete male~kavo″, ″Stani, stani, rusa Stojno, promeni sa″, ″Dobro utro na utroto″, ″Grabena nevesta″. Toj ″zabele`al na~in na izrazuvawe na dobrodojde, na u~tivost, na so~ustvo, na radost od prinovi i sl.″ Budimovski navede: ″Na krajot od knigata pomesten e re~nik so pove}e od 3.000 zborovi od tie kraevi″, koi bile tn.slovenski. A tn.Sloveni bile Arbanasite, koi se odrodile od svojata bela rasa, i toa so trorasniot skiptarski jazik. Prvi {koli na toj jazik podignale Rim i Viena. Bidej}i nepismeniot Angli~anec upotrebuval 800-1200 zbora, a Makedoncite 3.000 zbora, so koi mo`e da se napi{e edna dobra kniga, Makedoncite bile prepismeni Spored G.Mayer,Ethimologischer Woerterbuch der Albanischen Sprache, IX, von Samlung Indogermanischer Woerterbuecher,III, Strassburg, 1891, vo prevodot na knigata na Jon Arginteanu stoi: ″od 5.140 albanski zborovi kolku zabele`al Majer, 1.420 se vla{ki, 540 se slovenski, 1.180 se turski, 840 se gr~ki, 400 se indogermanski, a ostanalite nepoznati″. Ovde se istaknuvaat vla{kite zborovi. Nasproti nego, R.Wilkinson, Maps and Politics, Liverpool, 1951, se naveduva za kartite na Leon Dominian od 1915 i 1917 godina. Ovoj ″istaknuva{e deka jazikot po svojata forma isklu~itelno Arijan, no istakna deka od 5.140 elementi vo Etimolo{kiot re~nik na Albancite na G.Majer bi mo`elo da se nabrojat samo ~etiri stotini neizme{ano indo-evropski elementi.Tatar-turskiot broi 1.180, romanskiot 1.420, gr~kiot 840, a slovenskiot 540 zbora″. Se gleda deka vla{kiot jazik bil romanski. Ovde razlikata e samo vo toa, {to knigata na romanskiot avtor Arginteanu so dativno tn.slovensko prezime vo R.Makedonija bi-

173 la prevedena od epirskite Vlasi koi u~ele romanski vo Makedonija. Zna~i, se raboti za romanski i gr~ki jazik. Isto taka, postoi razlika i vo 1.180 ″turski″ ili ″Tatar-turskiot″. Vilkinson za G.Liien (1861) godina pi{i: ″Liien se odnesuva{e kon Vlasite kako kon Cincarite i vo golema mera razmisluva{e za nivnoto poteklo. Tie samite, pi{uva Liien, tvrdea deka se potomci na rimskite vojnici, koi ja pokorija Makedonija. Toj misle{e deka ova e odvaj verojatno, bidej}i nivniot jazik ne be{e ~isto latinski tuku pove}e bi mo`elo da se ka`e izveden od latiniziraniot daciski (t.e .romanski). Tie verojatno prestavuvaat potomci od Dacija dojdeni od Mizija. Romancite go razbiraat nivniot jazik, no toj sepak se razlikuva od romanskiot jazik. Od sekoj osmi vla{ki zbor, samo tretiot e izveden od latinski, dva se pozajmeni muslimanski zborovi- gr~ki, turski itn- a tri pripa|aat na nepoznat koren sli~en na albanskiot″. (Zna~i, muslimanski=turski=albanski=arnautski=mongolski zborovi, R.I.) Se zaprimetuva kaj Majer se prestaveni pomalku tn.slovenski zborovi na Belci otkolku semitski=crne~ki i mongolski, tataroturski zborovi. Sledi tie bile samo odrodeni Belci. Za Turcite se naveduva pe~atot na Georg Kastriot. Toj bil napi{an so kirilsko pismo, zna~i na tn.Sloveni. Se mislelo, toj im pripa|al na Osmanliite. Francuskiot istori~ar Pejsonel vo negovoto istorisko- geografsko delo pi{i deka jazikot na Slovenite od site jazici bil eden od najprostran. Takov bil i onoj, so kogo spored nego, a vrz osnova na svedo{tvata na Edouarda Brerenwoda vo ″Scrutinium linquarum″, se zboruvalo na dvorot na turskite carevi. Spored Franciskus Maria Apendini (1769- 1837) ″po cela Turcija, naro~ito vo vojskata, vo upotreba bil slovenskiot jazik″. Jovan Haxi Vasiljevi}, Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji, vtoro izdanie, pe~atnica ″Sveta Sava″, Belgrad, 1924 godina, govori: ″jazikot na jani~arite bil na{ srpsko- hrvatski jazik, niz celiot 16 i po~etokot na 17 vek″. Zna~i, jazikot na tn.Turci bil tn.Homerov=tn.slovenski. A za jazikot na kogo se govorelo, Vajgand veli: ″mesnite lu|e kowari od Tesalija, Turci od Besarabija, od Mala Azija, Arapite, Persijancitesite se slu`at so prostonaroden turski jazik, rasprostranet nasekade vo vojskata. Imeno ovoj vojni~ki jazik, a ne literaturen, e naslednik na vzaemnite dumi vo balkanskite jazici″. Bidej}i najbrojni narodi bile tn.Sloveni, vo navedenite govori najbrojni zborovi bile tn.slovenski. Koga nemalo turski narod, a Albancite i Vlasite bile pod Osmanovoto=Otomanovoto Carstvo, {to va`elo i za Eladcite, nikoga{ ne mo`elo da ima eladska, albanska i vla{ka narodnost. Vidliv e zagovorot vrz pravoslavieto so Carigrad. Dr`avi koi ja sozdadale NATO samo ja delele Makedonija, a i gi uni{tuvale Makedoncite.I sledi NATO vo 2001 godina vrz R.Makedonija da izvr{i agresija. Toa bilo voglavno za svoi celi, da se za~vrsi na ovie pravoslavni prostori koi treba da se douni{tat. Nivni sojuznik e dvorasniot rimsko-vienska islamskiot albanski narod, kolonisti od Ni{ na jug do [ar Planina, a i vo zapadniot del na R.Makedonija. A.M.Seli{~ev, ″Slovenskoto naselenie vo Albanija″, 1936 godina, pi{i: ″Albanskite naselbi vo Makedonija ne se damne{no poteklo. Albancite se naseluvaat vo tekot 18 i 19 vek. Oblasta na starite albanski naselbi e gorniot del na sever od srednoto te~enie na [kumba, vo reonot na Mat i na sever od nego″. Prodorot na Albancite vo Makedonija i severno od R.Makedonija, se odvivalo se do balkanskite vojni 1912-1913 godini. Pa tie se pravoslavno ograbile i prosvoile. Zatoa nivnite imoti ne samo do 1913 godina se bez tapii, {to prodol`uva se do denes. So rasisti~kiot Ramkoven dogovor se potvrdi Bukre{tanskiot dogovor, so kogo site vo R.Makedonija se Makedonci. Samo taka, samo Makedoncite ja gubat svojata dr`avnotvornost, gubej}i go samo Makedoncite svojot identitet, tie stanuvaat Sloveni (Sklavini). Sklavinite=Germancite, koi gi ni{tel Bonifacius, kako trakiski=makedonski Franki, si go ni{tat svojot koren. Iako vo R.Makedonija ima pove}e Makedonci otkolku vo Francija Francuzi 50%, i {to va`i i za [panija, a SAD e pove}erasen ″kazan″, za niv nema ramkovni dogovori. Isto e so Grcija i Albanija, ~ii narodi se falsifikat, samo po 1767 godina. Pa tokmu za niv nema ramkovni dogovori, a tokmu takvi za niv sodejstvuvaat. Za da se potvrdi zlostorot, {to go podr`uva Evropa i SAD, za Makedoncite vo Albanija ne se bara recipro~nost. Ako ima pravilni popisi, a i bez zapla{uvawe, Makedonci vo Albanija ima mnogu pove}e otkolku vo R. Makedonija zaedno pelazgiskite Toski i mongolski Gegi. Vtorive do denes se so mongolski odliki. Tie vo Kosovo ja donele mongolskata ovca so dolga opa{ka i mongolskiot gen vo ba-

174 lkanskiot kow. Sledi za Albancite da ne e bitna finansiskata ramka, zatoa {to tie re{ile se pravoslavno da uni{tat, a {to bez prekin se vr{i od 1071 godina. Duri nivnoto mno`ewe ne e svojstveno za belata rasa, ne samo so niv se prenaseluva R.Makedonija, a za nea tie ni{to nedoprinesuvaat, samo ja razgraduvaat i pla~kaat, so zakonot za detski dodatok koj }e va`i za site i na cela dr`ava, tie ponatamu }e se mno`at i pro{iruvaat na smetka na pravoslavnite {to go podr`uvaat neprijatelite na makedonskoto pravoslavie, Evropa i SAD, so nivnata NATO. Tokmu zatoa NATO-vskite Albanci ne u~estvuvaat 25%, kako {to tie se prika`uvaat so falsifikatite popisi pod nadyor na NATO, niti 15% kolku {to se, niti 10%, pa tie ostanale samo islamski paraziti. Pa tie takvi bile se do 1913 godina, pa se do 1945 godina, sledi se do 1990 godina, i se do denes a bez svoj zavr{etok. Zlo~inot e pogolem, {to Evropa i SAD sozdava dvorasen islamski albanski narod i toa von Albanija, kade 90% se Gegi i 10% Toski. Ovoj narod go izu~uva toskanskiot trorasen jazik. Bidej}i albanskiot narod e islamski, zna~i, turski, Albanci stanuvaat Makedonci, Srbi, Crnogorci...so islamska veroispoved, {to va`i i za samite Turci. Sledi grevovite na Evropa i SAD, samo za bogatstvo i mnogu polesen i poudoben `ivot, nikoj ne mo`e da im gi oprosti, niti nivni Bog. A Bogot ne im oprostuva ni na Albancite. Tie kako muslimani go prisvojuvaat najgolemiot pravoslaven borec tn.Skenderbeg.Toj bil samo pravoslaven,{to se gleda vo dokumentite.Toj bil vozrasen, poradi {to toj ne mo`el da bide obre`an za toj da bide musliman. Isto taka, toj bil proglasen katolik, {to nikoga{ i ne se slu~ilo.Sledi toj samo kako pravoslaven se borel so pravoslavniot tn.vizantiski dvoglav orel, koj gi krasi makedonskite crkvi. Se ova na dvorasniot islamski albanski narod ne mu pre~i, toj so nego i dvoglaviot orel da ni{ti crkvi i pravoslavni, duri za nego da podignuva spomenici, prekrstuvaj}i go, kako {to se pravi se vo makedonskata pravoslavna Albanija, koja bila Komnenova, a Komnen bil i Georg Kastriotis, naslednik na makedonskoto carsko semejsvo Komnen. Bidej}i Albancite se izjasnuvale za Turci, i tie kako Turci se selele vo Turcija, predrsko e tie, {to va`i i so Islamskata verska zaednica vo R.Makedonija, koja ja grabnale za svoi celi, tie da go prisvojuvaat tn.Vizantiec Georg Kastriotis i tn.vizantiski dvoglav orel, koj kako pravoslaven grb denes e ruski, srpski itn. Ova govori, tie bile mafija{ki narod. Za ova nositel e berlinsko vienskata {kola, koja mnogu ubavo znae, deka imeto German bilo trakisko, a i Gotite krstarele i `iveele vo Trakija.Sledi {kolata na Albancite da im go pripi{e trakiskoto poteklo. Ova bilo poradi toa {to i samite balkanski Germanci bile so trakisko poteklo. Isto taka, i so ilirsko, a spored Teuta do Teutoni i Deuta do Deutsch, Doj~eri. Me|utoa, Vilkinson veli deka Sloven i Ilir e edno isto: ″Ilir″, na primer, be{e upotrebuvan kako sinonim na ″Sloven″, {to se povrzuva so V. Miler (1842), a ″toj go upotrebuva terminot Ilir za da ozna~i Sloven″...Poimite stanale i genetski...Tokmu zatoa se potvrduva, poimot Sloveni stanal politi~ki. Skiptarite Iliri postanale so A.Stip~evi}, koj vo 1974 godina ja objavil svojata kniga ″Ilirite″, Zagreb. So skiptarska dr`avna politika, Skiptarite nau~ile deka se Iliri, duri i mongolskite Arnauti. Se ova govori, Albancite se samo mafija{ki islamski narod, koi se samo odrodeni Iliri=tn.Sloveni.

175 LITERATURA Naslovot ″Grcite, Albancite i Vlasite ve{ta~ki narodnosti″ e napi{an spored Gustav Vajgand, ″Aromuni″, Vlasi. Za knigava se koristeni i delovi od avtorovive knigi: 1. ″Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite″, format 5. a. prvo izdanie avgust vo 1998 godina, strani 354 (10) b. vtoro izdanie mart vo 1999 godina, strani 519 (10) v. treto izdanie maj vo 2007 godina, strani 621 (9) 2.″Nov Aleksandar Makedonski″ (tn.Skenderbeg=Georg Kastriot) a. prvo izdanie vo mart 2001 godina, strani 159 (9) b. vtoro izdanie vo juni 2003 godina, strani 334 (9) 3. ″Odroduvawe na Makedoncite″, avgust 2001 godina. 4. ″Vozobnuvawe na anti~ka Makedonija″, april 2002 godina. 5. ″Kavkazko- crnomorski Albanci- Arnauti″, juni 2002 godina. 6. ″Vlasite- t.n.Sloveni″, septemvri 2002 godina. 7. ″Zavera protiv anti~kite Makedonci″, oktomvri 2002 godina. 8. ″Grcite- ve{ta~ki narod″, april 2003 godina. 9. ″Ishrana na govedata″, maj 2003 godina. 10. ″Slovenite- germanski falsifikat″, juni 2003 godina. 11. ″Germancite i Makedoncite- edno isto″, juli 2003 godina. 12. ″Evropjanite poteknale od Balkanot i Mala Azija″, mart 2004 g. 13. ″Grcite- odrodeni Sklavini i Sloveni″, juni 2004 godina. 14. ″Makedonskata Komnenova Albanija″, avgust 2004 godina.
15. ″Homerova Troja na domorodci- t.n.Sloveni″, januari 2005 godina.

16. ″Evreite- t.n.Sloveni″, april 2005 godina.
17. ″Homerova=tn.slovenska Makedonija″, oktomvri 2005 godina.

18. ″Albancite kolonisti vo Makedonija″, januari 2006 godina. 19. ″Atlantida-falsifikat na Solon i Platon″, dekemvri 2006 godina.
20. ″Brigite=Brzjacite bile postari od Egiptjanite″, mart 2007 godina. 21. ″Albancite odrodeni Brzjaci i Mijaci″, maj 2007 godina. 22. ″Bugari=narod bile Tatarite=Arnautite″, maj 2007 godina. 23. ″Homerovi=tn.slovenski Morejci=Grci″, avgust 2007 godina.

24. ″Od Makedonci=Pravoslavni do Turci=Muslimani″, noemvri 2007 god. 25. ″Belcite narod so eden jazik″, na germanski jazik, 319 strani, 07.03.2008 26. ″Makedonecot Georg Kastriotis, t.n.Skenderbeg″, 15.04.2008. 27. ″Helas″, na germanski jazik, 148 strani, 14.06.2008. 28. ″Slovenite falsifikat″, 250 strani, 18.09.2008. 29. ″Helenite i Grcite falsifikat″, 199 strani, format 5, 13.11.2008. 30. ″Dodunavska Makedonija″, 296 strani, format 5, 21.01.2009. 31. ″Etnografija na Makedonija″, na germanski jazik, strani 81 format A4, 24.02.2009. 32. ″Od kogo postanavme″, strani 256 format A4, 18.05.2009. 33. ″Evropskite zlostori vrz Makedonija″, strani 104, 17.06.2009. NAPOMENA: Knigite pod 25, 27 i 31, koi se na germanski jazik, mo`at da se najdat na internet: www.Brigien.com, {to va`i i za Zmejova Dupka, koja e navedena vo ″Ilijada″ pokraj Crna Reka, vo Demir Hisar, me|u selata Dolenci i Babino. Istoto va`i i za kniga pod 32 i 33. A i ovaa 34-ta kniga e vnesena vo internet.

176 SODR@INA Predgovor I Poglavie. Prolet 1889 II Poglavie. Patuvawe niz Sredna Albanija. Leto 1889 III Poglavie. Jugozapadna Makedonija, Epir i zapadna Tesalija. Esen 1889 IV Poglavie. Zima 1889/90 V Poglavie. Prolet 1890 VI Poglavie. Isto~na Makedonija. Docna prolet 1890 Prvi prilog Vtori prilog Treti prilog Grcite, Albancite i Vlasite ve{ta~ki narodnosti 3 5 23 65 91 100 114 129 138 161 165

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->