P. 1
Митологија на Македонците

Митологија на Македонците

|Views: 15,938|Likes:
Published by Eddie_rebel

More info:

Published by: Eddie_rebel on Dec 26, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

03/22/2014

pdf

text

original

ISBN 978-608-65008-6-3

RISTO POPOVSKI MITOLOGIJATA NA MAkedONCITe

Il (Ile), bogot na Sonceto

Izdanieto finansiski go potpomognaa: „MAkedON BeTON“ - SkOPJe kARdIOHIRURGIJA „FILIP VTORI“ - SkOPJe

Izdava~: Angelina Markus Za izdava~ot: „Makform“ - Skopje Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: Bojan Simovski Korica: Risto Popovski Pe~at: „Bims kompani“ - Skopje tira`: 600 primeroci

RISTO POPOVSkI

MITOLOGIJATA NA MAkedONCITe

Skopje, 2 avgust 2010 godina

Knigata ja posvetuvam na po~inatite Aleksandrovi potomci: Majka mi Menka, tatko mi Stojan i moite plemenski bra}a Pandil Kosturski i Sime Pandevski

VOVed
POTekLOTO, eTNOGeNeZATA I RANATA MITOLOGIJA NA dReVNITe MAkedONCI Makedoncite se najstariot narod vo dene{na Evropa. Poglednete vo Biblijata. Makedonija e zapi{ana 38 pati, dodeka site drugi dene{ni dr`avi gi nema, bidej}i se ve{ta~ki tvorbi i politi~ki opcii na dene{na Evropa. Na nekoga{nata makedonska po~va, poto~no na Makedonskiot Poluostrov, kaj mestoto Kameni Gumna vo pe{terata „Crveni Steni“ (denes poznata kako „Petralona“) e pronajden ~erep na belec, Makedonec, star okolu 600 000 godini. Ovoj Makedonec e prviot Makedonoid pronajden vo Makedonija i na Makedonskiot Poluostrov i svedo~i za ekspanzijata so koja se naseli pogolemiot del na planetata Zemja. kAkO Se [IReLe LU\eTO NA ZeMJATA? Ne e to~no poznato koga za prv pat Bog ja naselil Zemjata so lu|e. Ova pra{awe, verojatno, nikoga{ nema nitu da bide odgovoreno. Po~etocite na lu|eto se zavitkani vo temnina i e mnogu te{ko vo ovaa temnina da se najde jasna linija i potporna to~ka za validni pretpostavki. So sigurnost mo`e da se tvrdi deka najstarite poznati pronajdoci na Makedonskiot Poluostrov, vo Crveni Steni (Petralona), doka`uvaat deka Makedonoidot {to se pojavuva najmalku pred okolu 600.000 g.p.n.e., se raselil okolu 75.000 g.p.n.e. i od severniot breg na Sredozemnoto More, od Makedonskiot Poluostrov, emigriral kon de ne{na Zapadna Evropa, vo predelite na severniot Atlantik, poto~no od Mas de Azil, pa sè do Ural, kon Sredna Azija, ju`niot breg na Sredo zemnoto More i del od Afrika. Pred okolu 75 000 g.p.n.e. Mongoloidite po~nale, preku toga{niot zemjen most {to i denes go deli kru`niot prsten na Azija od Amerika, da go naseluvaat noviot svet. Preku zapadniot breg na Severna Amerika, ~ovekot stignal vo Sredna i Ju`na Amerika. Pred okolu 50.000 godini i Avstralija bila naselena preku Azija.

6

Risto PoPovSKI

Prikaz na mestata kade {to se otkrieni `iveali{tata, ~erepite i ostatocite od prvite lu|e na planetava

PRVITE LU\E
PRVIOT BE[E MAKEDONEC
Crveni Steni (Petralona), Makedonija Koukoutija, Kina

Lantian, Kina

Laetoli, Tanzanija

Olduvai-[luht, Tanzanija

Pe{terata vo crveni Steni (Petralona) kade {to e pronajden ~erepot na Makedonoidot od pred 600 000 godini

MItologIJata na MaKeDoncIte

7

[ireweto na rasite niz planetata Zemja

Makedonoidot

Mongoloidot

Crnoidot

Kon ovaa makedonska grupa pripa|aat site evro pejci, Hamitite od Se verna afrika, Semitite i prednite azijatski na rodi se do Indija. Me|u niv se isto taka i amerikancite, avstralijancite i drugi.

centralna azija i Severna Kina se nivnata tat kovina a i Indijncite vo amerika poteknuvaat od Mongoloidite. Site nim im e svojstveno {iroko ramno lice. nivnite kosi o~i se dol`at na mongolskata falta.

crncite se nao|aat pred se vo afrika, ju`no od Sahara. nivnite usni se debeli a kosata kadrava. vo `e{kata klima, temnata boja na ko`ata im e za{tita od silnoto sonce.

8

Risto PoPovSKI

^OVe^kITe RASI Site lu|e na Zemjata pripa|aat na nekoj vid. Site gi imaat tipi~nite ~ove~ki svojstva, telesnata gradba, duh i ~uvstva. Sepak, lu|eto nadvore{no izgledaat sosema razli~ni. Denes postojat nekolku ~ove~ki rasi, pred sè vrz osnova na bojata na ko`ata, svojstvata na kosata i formata na liceto. Mongoloidnata rasa ima mazna crna kosa, `olta do kafena ko`a i o~i vo forma na badem. Tie pred sè se ra{ireni niz cela Azija. Isto taka prvobitnite Amerikanci, Indijancite, pripa|ale na ovaa rasa. Makedonoidite, t.e. belata rasa, verojatno, etimolo{ki zna~i „Makedon koj odi“. Makedonoidot pred sè e so svetla ko`a, ima rusa, `olta, kafena ili crna kosa i prili~no trkalezni o~i. Makedoncite se narodot na dene{na Evropa, Severna Afrika i okolu Ju`noto More. Crnoidot e crnata rasa koja poteknuva od Afrika, a ima temna ko`a, kadrava kosa i ~esto ispaknati usni. Ne postoi ~ista rasa, bidej}i lu|eto so tekot na vremeto sekoga{ se me{ale, no pred sè ne postoi rasa, koja e nad drugite rasi. Taka ~ovekot ja naselil celata Zemja. Podocna, so tekot na vremeto, otkako bil otkrien ognot, ~ovekot po~nal da se probiva i vo studenite klimatski zoni. Razli~nite klimatski uslovi, kade ~ovekot se vdomil, se edna od pri~inite za formiraweto na trite najva`ni rasni grupi, od koi denes nastanale pove}e podvidovi. Arealot vo koj se naselil Makedonoidot se protega od atlant skiot okean imestoto Mas de Azil kaj francuskite Pirinei pa sè do balti~koto More i od najseverniot del na Ural, kade e registrira-

Makedonskata rasa

Mongolskata rasa

Afrikanskata rasa

MItologIJata na MaKeDoncIte

9

no mestoto nare~eno Mamut ska Koliba i se pronajdeni pove}e artefakti od mamutski koski, pa sè do Indija i Ju `na afrika, kade vo pe{terata Blombos e najdena edna amajlija, koja, vsu{nost, e eden vid dene{en moderen ~ip za kompjuteri, poln so tekstovi i poraki od na{ite MAKEDONSKI PREDCI, koi se napigore: vo pe{terata blombos vo Ju`na {ani na MAKEDONSKI JA- afrika koja se smeta kako lulka na svetskaZIK i se datiraat so okolu ta civilizacija pronajdena e edna amajlija. taa e polna so drevno makedonsko pismo, eden 75.000 g.p.n.e. Ova otkritie e vistin- vid sovremen ~ip, poraki ostaveni od na{ite pradedovci. ska „atoMSKa boMba“ vo naU^nIot Svet. Ovaa Dole: Francuskiot arheolog eduar Piet amajlija jas ja otkriv vo edno 1827-1906, ja pronajde mamutskata koska kaj spisanie i intuitivno po~uv- Mas de azil, vo severna Francija. Po prostvuvav deka ima ne{to zaed- cenka na svetskite stru~waci koskata e ni~ko so Makedonija, pa zatoa stara okolu 21 000 godini, a na nea genija lecot vasil Iqov uspea da otkrie i da de vedna{ po Internet mu ja is {ifrira staro makedonsko pismo so koe e prativ na najeminentniot ma- napi{ano imeto na bo`jata majka Ma i kedonski istra`uva~ - geni - Il (Ile) bogot na Sonceto. jalniot Vasil Iqov, koj uspea za okolu dva meseci da gi de {ifrira izgraviranite so dr`ini i da potvrdi deka tie se napi{ani na najstar MA KEDONSKI JAZIK i so naj staro MAKEDONSKO PI SMO. Celokupnata semantika i estetska kompozicija, fakti~ki, iznenaduva so isklu~itelnata tehnika upotrebena vo taa, spored nego, najstara MAKEDONSKA PISMENA TRADICIJA. Vasil Iqov gi pro~ita najstarite napi{ani MAKEDONSKI NATPISI. Toj gi ~ita niv kako

10

Risto PoPovSKI

da `iveel vo vremeto koga tie se pi{uvani. Negovite najnovi otkritija na ovie natpisi se so starost najmalku od 77.000 godini, 40.000 g.p.n.e.; ne koi 13.000 - 11.000 g.p.n.e. ili poinaku re~eno so okolu 75.000 g.p.n.e.; 40.000 - 30.000 g.p.n.e.; 19.000 - 14.000 g.p.n.e. ili 15.000 - 11.000 g.p.n.e. Vo odnos na poslednite razvojni fazi na Paleolitot, koi gi ima objaveno vo statijata „najstari svedo{tva za makedonskata pismena tradicija“ („Makedonija“, br. 21.639 od 16 mart 2009 godina), treba da se istakne deka toj u{te vo trudot „nezapirliva Makedonska civilizacija“ (Makedonija, Ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija, Br. 588 - 589, 15 dekemvri 2000 - 1 januari 2001, str. 74) pi{uva: „arheolo{kata lingvistika za poslednite deset godini prezentirala pove}e pismeni spomenici od krajot na mezolitot i po~etokot na neolitot, koi se napi{ani na dreven makedonski jazik i so drevni makedonski azbuki („javna“ i „tajna“), a so toa vo pismenata tradicija go osvedo~i najstariot supstrat za site podocne`ni derivatni jazici i azbuki ne samo na Makedonskiot Poluostrov (balka not), tuku i po{iroko vo svetot“. So toa nau~nite otkritija na de{ifriraweto na najstaroto makedonsko pismo se odnesuva na imiwata, bogovite i porakite od oblasta na mitologijata ne samo od neolitot, tuku i od paleolitot kade {to se za~nati najstarite koreni na mnogu pojavi, objasneti so mitolo{kite tradicii od Makedonija. Me|utoa, najnovite de{ifrirawa od Vasil Iqov na „natpisi od artefakti na paleolitskata praistorija na makedonskata pismena tradicija (okolu 75.000 g.p.n.e.; 40.000 - 30.000 g.p.n.e.; 19.000 - 14.000 g.p.n.e. ili 15.000 - 11.000 g.p.n.e.) ja zbogatuvaat faktografijata na arheolo{ kata lingvistika i go utvrduvaat najstariot makedonski jazik na makedonskata zetska zaednica kako prajazik koj se govorel na terito rijata na VELIKATA ZETA MAKEDONIJA“, od severniot atlant ski okean do Ural i od balti~koto More do Ju`noafrikanskite prostori, odnosno do pe{terata Blombos na bregot na Indiskiot Okean. Kako mnogu va`na etapa od razvojot na MAKEDONSKATA CI VILIZACIJA, g-din Vasil Iqov go istaknuva i slednoto:

MItologIJata na MaKeDoncIte

11

„vo celokupniot evolutiven proces, drevnite makedonski plemiwa vo vremeto na paleolitot imale zaedni~ka mitologija vo ko ja e osvedo~ena dominacijata na kultot na bogot na Sonceto Il (Ile) i Kosmosot i na kultot na Ma - golema ta Majka boginka; imale zaedni~ki jazik i zaedni~ka govorna teritorija; imale najstaro op{testveno ureduvawe vo forma na zetuvawe vo ramkite na velikata Zeta Makedonija; imale zaedni~ko ime, zaedni~ko makedonsko fonetsko pismo, oddelni makedonski zetovi - pisari i visok stepen na makedonska kultura vo ram kite na evolutivniot proces na najstarata faza na Makedonskata civiliza cija od pe{terata Blombos vo Ju`na afrika do Magda len i Mas de Azil na Piri neite i Mamontovaja Kurja na Ural vo Rusija.
gore: golemata Majka Ma Dole: bogot na Sonceto Il (Ile)

12

Risto PoPovSKI

Tuka, spored Vasil Iqov, nie imame edna vkupna apsolutna hronologija na neprekiden kontinuitet na MAKEDONSKI JAZIK i MAKEDONSKA PISMENOST najmalku od okolu 77.000 godini, sudej }i spored artefaktite od pe{terata Blombos (Ju`na afrika), najmalku 42.000 - 30.000 godini, spored naodite pronajdeni pokraj Ural (Rusija) i najmalku 21.000 - 16.000 godini ili 17.000 - 13.000 godini, spored naodite koi poteknuvaa od pe{terata Mas de Azil (Francija) od vremeto na uslovno nare~enata GOLEMATA MAKEDONSKA ZETA, odnosno VELIKATA „ZETA MAKEDONIJA“. Biblijata e vo pravo, bidej}i

Kartava ja prika`uva teritorijata na „VELIKA ZETA MAKEDONIJA“, od severniot atlantski okean do Ural i od balti~koto more do Ju`noafrikanskite prostori, odnosno do pe{terata Blombos na bregot na Indiskiot okean.

MItologIJata na MaKeDoncIte

13

Rekonstrukcija na Mamutskata koliba na Ural vo Rusija

tamu e zapi{ano deka na po~etokot be{e eden narod so eden govor, a sega znaeme i so edno pismo – makedonsko. Sega ni stanuva sè pojasno zo{to Makedonija i Makedoncite od tolkava golema Makedonska Imperija, od strana na Evropa, se svedeni na nekolku kvadratni kilometri. Pri sozdavaweto na ve{ta~kite dr`avi na Makedonskiot Poluostrov vo 1830 godina, na makedonska teritorija be{e sozdadena ve{ta~kata dr`ava Grcija, so {to se izvr{i najgolemiot genocid vrz domorodnoto makedonsko naselenie. Denes ovaa ve{ta~ka evropska tvorba po nalog na svojata „majka“, bara na naj{ovinisti~ki i fa{isti~ki na~in, Makedonskata bibliska zemja i narod da si go promeni imeto i identitetot.
Jas vo ovaa kniga nema da pi{uvam kako Evropa gi sozdade ve{ta~kite dr`avi na Makedonskiot poluostrov, toa }e go napravam vo slednite moi knigi, nitu za najranata faza na MAKEDONSKATA MITOLOGIJA poradi faktot {to taa sè u{te ne e celos-

no i dovolno istra`ena i bidej}i za nea mnogu malku se znae. Jas }e pi{uvam za ponovoto vreme, za UKRADENATA MAKEDONSKA MITOLOGJA koja sakam da mu ja vratam na mojot MAKEDONSKI NAROD zatoa {to taa samo nemu mu pripa|a. Pove}e za praistoriskite otkritija sekoj ~itatel mo`e da vidi na Internet pod Vasil Iqov ili posetuvaj}i ja negovata veb stranica: http:// www.unet.com.mk/ancient-macedonians.

14

Risto PoPovSKI

MIT, MITOLOGIJA
Zborot mitologija se sostoi od dva dela: Mit i logija. Zboro >mit< doa|a od leksemata mitos koja ima zna~ewe na; bajka, raskaz, skazna za nastani od `ivotot na natprirodnite i bo`estveni bitija, bogovi, heroi, vili... koi do{le na Zemjata, rabotat i `iveaat kako lu|e, so koi se dru`at i zaedno so niv vr{at golemi, juna~ki podvizi. Zboro >logija< logos, zbor, poim, znaewe, nauka. Zborot mitologija ozna~uva; u~ewe za bogovite i heroite, osobeno od najstarite vremiwa, od antikata, od Stariot zavet. Mitologijata e skrienata istorija na Svetot. Legendi: Zna~eweto na mitologijata za drevna Makedonija e jasno poka`ano preku temite na najranite epski poemi. Vo VIII vek pred Rista, poetot Homer go napi{al prviot poetski ep: „Ilijadata i Odiseja“. Legendite raska`uvaat za vistinski nastani i narodi, no sodr`at isto taka i nerealisti~ni elementi: sredbi na smrtnicite so bogovite, nad~ove~ki dela na junacite, magija i u`asi. Postojat pove}e vozmo`ni pri~ini za ova me{awe na realnosta i fantazijata. Nastanite vo Ilionskata vojna se slu~ile ~etiri veka pred Homer, vo edno vreme, vo koe makedonskiot svet bil zavladean od kralevi, koi pak `iveele vo rasko{ni palati, za{titeni so silni, golemi zidovi. Iako ova kralstvo noselo so sebe i kralska kultura, negovite `iteli ne uspeale da utvrdat pi{ana literatura, pa taka poetite po usten pat gi prenesuvale ju na~kite dela na li~nostite od Ilion od generacija na generacija. Ovaa poetska umetnost trebalo da go zabavuva so zborovi kralskiot dvor. Zaradi toa ne e ~udno, {to poetite gi pi{uvale svoite pesni i gi ukra suvale so mitski prikazni za bogovi i u`asi. „^isti“ mitovi: Poetot Hesiod, sovremenik na Homer, ja napi{al „Teogonijata“ vo koja {to za prv pat se spomnuva makedonskata ver zija na sozdavaweto na svetot i negovite titani, bogovi i smrtnici. Se pretpostavuva, deka postoele mnogu razli~ni izdanija, koi {to so tekot na vremeto bile prepi{uvani se pove}e i pove}e. Iako pesnata na Hesiod vo osnova bila edna semejna prikazna za bogovite, poetot ja prekra til ednakvosta na negovite raskazi preku „~istite“ mitovi i mitovite

16

Risto PoPovSKI

{to direktno se odnesuvaat na religijata i kultot. Hesiod, na primer, go opi{uva mitot za Prometej, najranata vrska pome|u lu|eto i bogovite i ja „objasnuva“ prirodata na prinesuvawe `ivotni kako `rtvi vo religiozniot kult na Makedoncite. Nekoga{ postoelo edno „zlatno doba“, vo koe smrtnicite i bogovite `iveele zaedno na zemjata, sre}ni i vo harmonija. Majkata Priroda stvorila se {to mu e potrebno na ~ovekot, a na ~ovekot ne mu treba da raboti. Za `al, so tekot na vremeto lu|eto stanuvale poqubopitni i podgotvile brodovi, koi {to se vra}ale natovareni. Ova novo kralstvo moralo da bide za{titeno, pa taka okolu niv bile izdignati visoki zidovi. Majkata Zemja se isklu~ila i sega lu|eto po~nale da ja istra`uvaat zemjata spored nejzinite bogatstva. Koga go videle bogovite seto ova, se povlekle na neboto. Spored makedonecot Hesiod, makedonskata kultura opstojuvala vo zalezot na zlatnata doba. No za ovie mitovi postoi i edna pedago{ka osnova: Hesiod sakal so svojata pesna da gi sovetuva kralskite slu{ateli, da gi otfrlat vlasta i nemirite, kako bi mo`elo zlatnata doba, so eden nov zalet, {to podolgo da se zadr`i vo `ivotite na lu|eto. Narodni skazni: Kako {to i ve}e samoto ime ka`uva, skaznite se mitski prikazni, koi imaat za cel da go pretstavat obi~niot ~ovek, nadvor od golemite gradovi i palati. Glavni likovi vo tie prikazni naj~esto bile obi~ni ma`i i `eni, sosema sprotivno od poetskite mitovi, vo koi glavni likovi bile princovi i princezi. Skaznite trebalo da vospitaat i da predupredat, a ne da bidat religiozni. Mitovite bile raska`uvani na eden umetni~ki pi{uvan na~in. Skaznite bile predavani so prosti zborovi i ednostavni misli. Dali Makedoncite samite si veruvale vo sopstvenite mitovi, te{ko e da se ka`e. Vo klasi~nata epoha (petti vek pred Rista) makedon skite dr`avi se razvile vo pokompleksni socijalni strukturi na ple meto. Vo kralskite gradovi postoelo mnogu razvieno obrazovanie. Toa ne gi opfa}alo samo mitskite prikazni i legendite, tuku isto taka se studiralo i filozofija. Vo ovie krugovi, mitovite va`ele za edvaj vis tiniti, no ponatamu vo site pisma se uka`uvalo na niv. Za na{ite poznavawa vo vrska so makedonskite mitovi, najzaslu` na e makedonskata literatura, no re~isi vo nitu edno delo ne mo`eme da najdeme eden celosno napi{an mit. Po primerot na Homer i Hesiod,

MItologIJata na MaKeDoncIte

17

Srebrena moneta so portretot na aleksandar Makedonski i na Yeus (Zevs). na monetata, e prika`an alek sandar vo lavovska ko`a, po primerot na Herakle. na grbot na moneta ta e pretstaven Yeus so orel. Kako Herakle, taka i aleksandar tvrdel, deka e sin na Yeus. Za da go pretstavat vo vistinska svetlina i da mu izrabotat portret, aleksandar iznajmil samo dvajca umetnici: vajarot lisip i slikarot apel, koi{to vo svoite rabotilnici rabotele i naj~esto go pretstavuvale trudoqubi viot aleksandar, kako musku est ma` l ili kako mlado mom~e so lavovska ko`a na sebe.

relativno podocna, zapo~nalo utvrduvaweto na makedonskata litera tura i toa, vo eden period koga mitovite i legendite bile dosta poznati. Podocna, avtorite mo`ele na nivnite javni ~itawa da gi pro{i ruvaat svoite znaewa i so toa da se koncentriraat na pomalku poznatite mitovi ili delovi od mitovi. Ova gi ohrabrilo avtorite, po {to nekoi od niv zapo~nale da gi prepi{uvaat mitovite, da im davaat sosema nov kraj i nekoi od likovite sosema raz li~no da gi pretstavuvaat. Ovie promeni ne bile samo ednostavni varijanti na pi{anoto, tuku so toa se raz -

18

Risto PoPovSKI

vila i edna socijalna promena. Poetesata Safo od Lezb go branela dr`eweto na Elena, dodeka avtorite od redot na ma`ite najmnogu ja kritikuvale Ilionskata vojna, bidej}i vo nea gledale `enska slabost, pa duri i razvrat. A tragi~arite materijalot za svoite dela go crpele od aktuelnite problemi na nivnoto `iveewe. Legendarnite kralevi ~esto bile opi{uvani kako sovremeni tirani, koi ja zapla{uvale novata demokratija vo Pela. Makedonskite poeti gi upotrebuvale mitovite kako zabavni prikazni, za da go privle~at vnimanieto na publikata, bez pritoa da vnimavaat na mo`nosta za isprepletuvawe na aktuelnite odnosi. Od XIX vek pa navamu sporedbata na mitovite i ispituvaweto na legendite stanale seriozna akademska disciplina i nekade vo poslednite dekadi na stoletieto bile utvrdeni mnogubrojni zaedni~ki raboti vo mitovite na mnogu narodi, duri i vo indiskite. Makedonskiot junak Herakle bil sporeduvan so indiskiot Sisuala: ovie junaci poseduvale premnogu sila u{te od nivnoto ra|awe, imale eden Bog za pomo{, drug za neprijatel, no i dvajcata besmrtnici vo toj period dobile golema pomo{ od smrtnik. Taka Herakle mu go dal na Filoktet svoeto magi~no stap~e, koj pak so nego go zapalil ognot za negovata klada. Sli~nostite bile tolku mnogu o~igledni, {to duri nau~nicite zapo~nale da govorat za edna zaedni~ka, indomakedonska kultura. Po Ilijadata i vo Biblijata sretnuvame makedonska mitologija kako {to e sozdavaweto na svetot, voskresnuvaweto i drugi ~uda. XX vek so sebe si nosel i svoi mitovi. Popularnite komi~ni li kovi kako Supermen i Superdevojkata nalikuvaat na nekoj na~in na sta rite makedonski likovi. Postoeweto na Superdevojka e blagodarenie na Dijana, }erkata na Hipolit, koja bila kralica na Amazonkite. Nejziniot kreator ^arls Multon ja pretstavil na publikata vo 1941 godina so slednite zborovi: „Kone~no, vo ma{kiot svet, svet ispolnet so omraza i vojni, se pojavi edna `ena, koja problemite na ma`ite gi pravela igra~ka. Sto pati podobro, pobrzo i posilno od bilo koj sportist se bo ri protiv nepravdata i lo{oto. Polna e so qubov kako Afrodita, umna kako Atina, brza kako Merkur i silna kako Herakle. Poznata e samo kako Superdevojka!“

MItologIJata na MaKeDoncIte

19

Vo pogled na isklu~itelnata mo}, sovremenite likovi se poistovetuvaat so nivnite anti~ki „kolegi“. Makedonskiot junak Ahil bil ne povredliv (do ubodot vo petata), a isto i Supermen e nepovredliv (samo eden misteriozen gas kripton mo`e da go pobedi). Blagodarenie na vakvite slabosti, mo`el i obi~niot ~itatel da se poistoveti so junacite i superiornite. Junacite vedna{ se vqubuvale vo onie koi {to gi spasuvale. Taka, Persej se o`enil so Andromeda, koja{to ja spasil od edna stra{na neprilika na more; i Superdevojkata se vqubila vo eden pilot, na kogo mu go spasila `ivotot vo edna avionska nesre}a. Makedoncite od obi~nite smrtnici pravele besmrtni junaci. Aleksandar Makedonski umrel vo 323 godina pred Rista, no podignal kralstvo koe se protegalo od Makedonskiot poluostrov pa se do severna Afrika, Misir (Egipet) i Indija. Kako negoviot primer Herakle, Aleksandar se smetal sebe si za sin na Yeus, a svojata bo`estvenost ja doka`al so herojskite aleksandar treti Makedonski dela. Po svojata smrt, od eden vistinski kral stanuva mitski kral i za mladite makedonski vladeteli vo Pela i Rim toj bil mitski kral, od kogo duri go prezele i na~inot na nosewe na frizurata i oblekata. Mitovite za ra|aweto na bogovite, nivnite dela i mo} koi se prenesuvale na bo`estvenite potomci vo nekolku generacii, titanite, olimpiskite bogovi, muzite, nereidite, mitskite kralevi... site tie ja

20

Risto PoPovSKI

ispolnuvale sodr`inata na makedonskata mitologija od sozdavaweto na svetot do denes. Mnogu od mitovite se potvrdeni od istoriskite nastani. Makedonskata mitologija i prethodno makedonskata istorija so vlijanie na site svetski nastani.

Ra|aweto na bogovite
Najraniot i najdolgiot izve{taj za nastanokot i ra|aweto Hesiod na bogovite e objasnet vo poemata Teogonija („Ra|aweto na bogovi te“) na Hesiod. Poetot Hesiod `iveel vo 8 vek pred Rista, vo vreme koga Makedoncite ve}e go poseduvale pismoto. Mora da trgneme od toa, deka pesnite vo ovaa poema bile us no prenesuvani od generacii na generacii. Kako i kaj ostanatite makedonski mitovi i od ovoj ima lo pove}e razli~ni varijanti na prikaznata, no vo sekoj slu~aj Hesiod pretstavuva dobar izvor za ponatamo{nite idni poeti. Po stoi edna interesna paralela me |u mitovite na Hetite i Vavilon cite, ~ii {to literaturni primeroci postoele 5 veka porano. Najnovite arheolo{ki i literaturni istra`uvawa poso~uvaat na eden u{te potesen kontakt me|u Makedoni ja i Orientot. Denes sme sigurni, deka Hesiod i dvete strani gi koristel

MItologIJata na MaKeDoncIte

21

kako izvor: makedonskiot i orientalniot. Vo makedonskata mitologija ne postoelo creatio ex nihilo. Zemjata i neboto nastanale od haosot, koj {to go nosel `ivotot. Na po~etokot, haosot bil edna ogromna praznina, eden neizmerliv svetski prostor bez forma i svetlina. Prvite su{testva {to gi sozdal Haosot bile Gea (Majkata Zemja) i Eros, Bog na rodovata, polovata qubov, najubaviot pome|u smrtnite bogovi, koj {to gi rasporedil delovite i zavladeal so duhot na site bogovi i lu|e. A Gea go rodila Uran, ~elnik na neboto. Od haosot nastanale isto taka Ereb, neosvetlenata temnina na dlabo~inite i Nokida, no}ta oble~ena vo obleka, protkaena so crni i raznovidni konci. So Ereb, Nokida mu ja poka`al na Ajter najvisokata nebesna svetlina, denot.

Ra|aweto na Titanite
Gea go rodila Uran (Neboto) za da mo`e da ja pregrne i da mo`e da ima sigurno mesto okolu bogovite, a Uran ja pokril so svojata obleka od crn somot i skapoceni kamewa. Gea gi rodila i golemite planini, na koi `iveele bogovite, nimfite, a isto taka i pustoto, penlivo more Pont, koe go rodila bez za~nuvawe so Eros. Na svojot sin, Uran mu gi rodila {est }erki: titankite Tetija, Tea, Temida, Rea i Memnosina, se}avawe, ~uvar na mitovite i Feba so zlaten venec, golemo bo`estvo, koe se vrti okolu zemjata. I ponatamu mu rodila na Uran u{te {est sina. Titanite: Oke an, Kej, Krij, Hiperion i Lapej i kako najmlad Kron, lo{iot sin, koj go preziral tatka si, a trebalo da go po~ituva. Potoa, Gea mu gi rodila kiklopite na Uran, so po edno trkalezno oko na ~eloto i so imiwa {to ozna~uvale svetkawe i grmewe: Polifem, Steropej, Brontej i Argej. Ovie podocna gi imitirale mo}nite svetkawa na Yeus (Zevs). Podocna na Uran mu rodila tri sina, ogromni su{testva so sto race i pedeset glavi: Kotej (odbivniot, antipati~niot), Brijarej (silniot) i Giej (onoj {to deli). Nivniot tatko gi mrazel, pa zatoa gi otturnal vo krugot na svojata majka Gea i se izraduval {to nejzinoto telo se iskrivilo od bolki. Razo~arana, taa napravila ogromen srp od ogneni kamewa, im go po ka`ala na svoite sinovi i rekla: „Deca moi, sakate li da go kaznite va {iot tatko za negovoto sramno delo?“ Mladiot Kron odgovoril: „Jas

22

Risto PoPovSKI

gea (Majkata Zemja) ne se pla{am od mojot pobelen tatko. ]e go napravam toa, bidej}i toj zaslu`uva kazna za negovoto sramno delo“. Gea, toga{, mu go objasnila nejziniot plan, mu dala srp vo raka, dobro go upatila okolu ova lukavstvo i go odvela na edno mesto, koe bilo idealno za zaseda. Koga ve~erniot Uran do{ol so Nokida (no}ta), ja opkolil Gea, Zemjata, legnal vedna{ nad nea i ja pokril so negovata crna obleka, koja bila protkaena so svet kavi kamewa. Koga Uran le`el nad Gea, sinot toga{, od zaseda, posegnal po srpot i so desnata raka mu ja isekol ma{kosta i ja frlil zad nego. Kap-

MItologIJata na MaKeDoncIte

23

kite krv, koi {to padnale na zemjata, Gea gi „ulovila“ i od niv se rodila Erinija, `enskiot podzemen duh na odmazdata, Alekta („onoj koj ni koga{ ne prostuva“), Tisifona („onoj koj se odmazdil za ubistvoto“) i Megera („zavidlivata“). Delot na Uran, padnal vo moreto i potoa isplival na kiparskiot Paf, kade od penata, vo prisustvo na Eros, Qubovta i na Himer se izgradile rodovite `elbi i taka i se rodila i Afrodita, boginka na qubovta („onaa koja {to e od pena rodena“). Vo lutina, Uran na svoite deca im go dal imeto Giganti.

Nokida i nejzinite deca
Nokida, boginkata na no}ta e edna od prvite bo`estva, koi {to proizlegle od haosot, gi rodila mo}nite i kobni personificirani su{testva kako Tanatida (angel na smrtta za smrtnicite), Hipnoj (son), Mo rida (personifikacija na sudbinata), Kerida (nesre}a i propast), Ne mesiida (boginka na kaznuvaweto za lo{ite dela i odmazni~ka na onie koi {to qubat bez srce), Erida (raspravija), Geraida (abortusot na ve~erta koj{to sekoga{ zaka nuva~ki plival nad lu|eto), Momoj (bog na zajadlivosta i ismeju vaweto), trite Moiri di (boginki na sudbi nata) i drugi.

nokida, boginka na no}ta

24

Risto PoPovSKI

nerej, Dorisa i okean protiv titanite. naod od Pergamon od II vek pred Rista izlo`en vo berlinskiot muzej.

Nerej
Pont, moreto i Gea, zemjata, gi sozdale bogovite na moreto. Niv niot sin Nerej, najstariot bog na moreto, postar i od Posejdon, so Do risida, Okeanidata, im se rodile pedeset }erki, Neraida, milata boginka na moreto, na pr. Spejoida („onaa koja {to `ivee vo pe{tera“), Hipo noja („koja bila brza kako kobila“), Geatea („ednakvata na Afrodita boginka na moreto“), Halimeda („sovetodavnata boginka na moreto“) i Euarna („boginkata na pesokot“).

MItologIJata na MaKeDoncIte

25

Na Pont i Gea im se rodil golemiot i najstar bog na moreto Tau mantej („~udo“), koj {to se o`enil so Okeanidata Elektra, }erka na Oke an. Na Taumant i Elektra im se rodila Irisida (so brz ~ekor i golem let, glasni~ka na bogovite, ednakva na vino`itoto) i Harfite, boginki, koi bile brzi kako veterot. Ovie boginki intervenirale vo sudbinata na smrtnicite.

Decata na Ketoida i Forkie
Brat na Taumantej bil Forkie, najstariot od moreto, koj se vqubil vo negovata postara sestra Ketoida, so ubavite obrazi, i so nea gi dobil: trite zli sestri Graite, „starite dami“: Enjoida (voinstvenata), Pemfredoida (kapricioznata) i Dajnoida (stra{nata) kako i trite Gorgoni: Stajnoida (silnata), Eurvaleida (onaa koja naprednuva, prodol`uva) i Meduza (vladetelkata). Ovie stra{ni figuri `iveele na zapad od ostrovot na Okean. Od trite sestri, Meduza bila smrtnikot. Eden den Posej don, bogot so temni kadrici, legnal do smrtnata Meduza vo mekata treva, pod proletnite cve}iwa i ja zabremenil. I taa mu rodila deca, koja nikoga{ ne smeela da gi vidi, bidej}i Persej i go odzel najglavnoto, koe go

triton i Forkie

26

Risto PoPovSKI

podaril na nekoj kral. Od nejzinoto telo proizlegle tainstvenata Krisaorida (zlatniot me~) i tatkoto na triglaviot Gervon, kako i nego viot brat, leta~kiot Pegasej. Na ovie monstruozni figuri im se pridru`il i monstrumot Ehidej, koja bil na stranata na edna mila `ena i na stranata na odvratniot zmej, ~i~ko na Ketoida i na Forkie.

Decata na Ehidna
Golemiot Tifon, sin na Gea i na Tartar, bil roden vo korikiskata pe{tera, vo maloaziskata Kilikija. Toj imal sto zmiski glavi, ogneno svetkavi o~i i stra{en glas. Toj bil par so stra {nata Ehidna i so nea go dobile u`asniot Ortar, dvoglavoto ku~e na triglaviot Gerion. Herakle go ubil Ortar, otkako go ubil Gerion i prisilno gi zel govedata. I Tifon Yeus itifon vazna od V vek pred Rista, zaedno so Ehidna gi ima anti~ka zbirka na muzejot vo Minhen le u{te i Kerber (pove germanija }eglavoto pekolno ku~e), Hidrata od Lerna (vodena zmija so mnogu glavi, na ~ie mesto, dokolku bidat otstraneti, rasnele novi) i pluka~kata na ogan Himera.

Decata na Stiks i Palant
Titanot Palant, sin na Krij i Evribija, bil brat na ve~erniot bog na neboto Astrej. So okeanidata Stiksida (najstarata }erka na Te tija i Okean), koja devet pati go preplivala podzemniot svet, titanot

MItologIJata na MaKeDoncIte

27

Palant ja dobil Nika (boginka na pobedata), Kratej (bog na silata), Biada (bog na mo}ta) i Zeloida (bog na zavista). Kratej i Biada nikoga{ ne go napu{tile Yeus, nitu doma, nitu na negoviot pat. Koga, eden fatalen den, Yeus gi povikal site negovi na Olimp, Stiksida prva do{la so nejzinite deca. Zaradi toa, Yeus ja blagoslovil nejzinata voda: Stiksida bila golema kletva za bogovite. Neretko drugite bogovi, nesmrtnicite, la`no se kolnele na Stiksida.

Decata na Feba i Kej
Titanite Feba i Kej bile deca na Gea i Uran i brat i sestra na Kron. Feba so nejziniot brat Kej ja dobila Leto (ne`nata), koja poded nakvo gi sakala i bogovite i smrtnicite. Hekata e edinstvenata titanka koja imala milost od Yeus. Toj ja proglasil nea za babica na smrtnicite, koja im pomagala na `enite pri poroduvaweto. Taa imala del od Zemjata, od pustoto more i od zvezdenoto nebo.

Decata na Rea i Kron
Titanite Rea i Kron ja dobile Hestija, najstarata od trite }erki, neoma`enata boginka na pe~kite i doma}instvoto; Demetra, boginka na plodnosta i p~enkata; Hera, `ena na Yeus i vlade telka na neboto, za{ titni~kata na brakot i decata; nemilosrdniot Had, vladetel na podzemjeto i mrtvite, ~ie ime noselo nesre-

Kron i Rea, V vek pred Rista, se nao|a vo Metropolis muzejot vo Wujork

28

Risto PoPovSKI

Rea mu podmetnuva na Kron zavitkan kamen namesto novorodeniot Yeus, za da mu go spasi `ivotot na deteto. (Rimski reqef od I vek pred Rista)

}a; Posejdon, bog na moreto i vodite i vladetel so kowite i bikovite; i na kraj, semo}niot Yeus, tatko na bogovite i lu|eto, koj so svoite gromovi vo forma na kopje pravel Zemjata da treperi. Kron, sinot na Gea i Uran, se upla{il, deka nekoj }e go sru{i negoviot sin od tronot, kako {to toj go sru{il negoviot tatko. Zatoa gi progoltal site negovi deca, sè do negoviot najmlad sin Yeus, kogo Rea go doverila na nejzinata majka. Itrata Rea zavitkala eden golem kamen so peleni, {to Kron go progol tal namesto Yeus. Yeus bil odgledan od nimfite od planinata Dikte, na Krit, vo edna pe{tera blizu do Likt i zadoen so mleko od kozata Amaltea, dodeka Kuretite, sve{tenskite slu`iteli na Rea, so kopja i {titovi

MItologIJata na MaKeDoncIte

29

sozdavale {um za Kron da ne mo`e da go ~ue pla~ot na deteto. Yeus, koj bil zgri`en od nimfite, izrasnal vo eden silen i mlad ma`. Koga nimfite mu raska`uvale za negoviot pobelen tatko, toj re{il da go sru{i. Ja nateral negovata prva `ena, mudrata okeanida Metis, }erka na Tetes i Okean, da mu stavi otrov vo negoviot pehar za vino. Kron vedna{ svoite pet deca i kamenot povtorno gi dal od sebe. Kamenot stignal do Delfi i postaven e vo sredi{teto na svetot, kade bil poznat kako „papokot na svetot“. So pomo{ na negovata sestra, toj gi oslobodil kiklopite, koi pak kako blagodarnost, na Yeus mu gi dale gromovite.

Decata na Yeus
Yeus ja zel za `ena okeanidata Metida, ~ie ime zna~elo mudrost. I ovoj pat Gea i Okean go sovetuvale deka treba da ja pazi od negovite deca. Koga Metida zatrudnela, Gea i predvidela, deka toa }e bide edno posebno dete, silen kako samiot Yeus i duri nego }e go nadminel. Zatoa Yeus ja zabremenil negovata `ena. Koga se rodilo deteto, ja nasledilo mudrosta na svojot tatko. Potoa toj se o`enil so mudrata titanka Temisa, }erka na Gea i Uran, so koja dobil tri deca, ~asovite, boginkite i godi{nite vremiwa i sudbinite: Evnoma („zakon i red“), Dikea („pravda“) i Eirenea („sloboda“). Od niv izlegle u{te tri boginki na sudbinata: Klotoida („`enkata – pajak“), Lahezida („dare`livata“) i Atropida („onaa, koja {to ne se vrti nazad“). Toga{ toj ja napu{til Temisa i se o`enil so okeanidata Eurinoma, koja {to mu gi rodila graciite i u{te tri drugi }erki: Aglaja („onaa, koja {to sveti“), Fufrozina („radost) i Talija („onaa, koja {to sveti“). Na krajot Yeus, od svojata }erka Dernetera, ja dobil ubavata Persefona, boginka na rasteweto i plodnosta; podocna taa se oma`ila so Had i zavladeala so podzemjeto. Naredna, so koja {to toj se o`enil, bila titankata Mnemozina, ~ie {to ime zna~elo se}avawa i misli i koja {to gi donela na svet devette muzi, boginki na ubavata umet nost, na muzikata i literaturata, na istorijata, na filozofijata i as tronomijata. Muzite bile mnogu ednostavno opi{ani i pretstaveni so dijademi na svoite, ubavi kosi. Na onoj koj }e im se dopadnel, mu ispra }ale slatki zborovi i ubava muzika. Tie `iveele na Pierija, na Olimp i na beotskiot Helikon. Tie bile povrzani i so Apolon, koj kako bog na

30

Risto PoPovSKI

Devette Muzi, }erki na Yeus i titankata Mnemozina muzikata, bil nivni voda~. Negovata posledna `ena bila negovata sestra Hera, so koja imal tri deca Ares (bog na vojnata), Heba (boginka i sopruga na Herakle) i Eikitija (boginka na ra|aweto).

Drugite bogovi
]erkata na Nerej i okeanidata Dorisa se zaqubila vo Posejdon, no ne se sprotivstavila na negovata qubov i pobarala zakrila kaj titanot Atlas. Posejdon, besen, baral morsko su{testvo, koe nemu }e mu slu `i. Na krajot na{ol eden delfin, koj go ubedil Posejdon za nea, mu ja pretstavil i toj na kraj se o`enil so nea. So nea Posejdon ja dobil mor skata boginka Triton, so glava na ~ovek, a opa{ na riba, koja `iveela so negovite roditeli, vo edna ku}a celosno napravena od zlato, na dnoto na moreto. Afrodita i Ares, bogot na vojnata, imale dvajca hrabri sinovi: Foboj (stravot) i Dajmej (u`asot), koi go pridru`uvale nivniot tatko na bojnoto pole. Nivnata }erka Harmonija, sopruga na Kadmo od Teba, imala dve deca: }erkata Agava bila udrena od Dionis, vo afektna sostojba i go raspar~il nejziniot sin Pentejis na par~iwa; }erkata Avtona bila majka na Aktaijon, na Artemida, boginka na lovot, pridru`uvana od eden elen i bila raspar~ena od svoeto sopstveno ku~e. Nejzin edinstven sin bil Podoroj, kralot na Teba, koj bil prethodnik na Odisej. Nejzinata }erka Semela od Yeus go rodila bogot Dionis, bogot na vinoto i ekstazata, koj podocna ja zel Arijadna za `ena, }erkata na kralot Mino

MItologIJata na MaKeDoncIte

31

od Krit. Yeus ja napravil nea besmrtna i pokraj negoviot sin Dionis. Isto taka i herojot Herakle bil plod od edna vrska me|u bogovi i smrt nici. Yeus, svojot sin Herakle, go dobil so Alkmena. Otkako toj si gi ispolnil svoite herojski dela, Yeus mu dal ve~en `ivot. Maja, bila planinska nimfa i }erka na Atlas i na Plejon, koja do{la na Olimp, kade {to so Yeus go rodila glasnikot na bogovite Hermes. Yeus i Leto imale dve deca: Artemida i Apolon, najomilenite bogovi na neboto. Okeanidata Perseida i bogot na Sonceto Il (Ile) imale edna }er ka, mo}nata vol{ebni~ka Kirka, koja site nejzini neprijateli gi preobrazila vo `ivotno i mu rodila na Yeus tri sina: Telegonej, Agrij i Latinej. So okeanidata Eidija, Ajtej ja dobil }erkata Medeja.

Posejdon so svojata zaprega i trono`ecot, pred nego se tetida i okean, mozaik od II-I vek pred Rista - gaziantep muzej, turcija

32

Risto PoPovSKI

Decata na Boginkite Demetra, boginka na plodnosta, le`ela so Jason, sinot na Yeus i Elektra, }erkata na Atlas, na edno tripati izorano pole. Taa mu go rodila sinot Pluto („bogatstvo“), koj se gri`el za poliwata. Eos, boginkata na utrinskata zora se vqubila vo Titanot Atlas Jefalej, sinot na gla- ja nosi snikot na bogovite Zemjata Hermes, i mu rodila na svoite sin, Faetonej. Afro- ple}i dita, boginka na qu - se nao|a bovta, go posakuvala vo Muzejot vo Neapol ubaviot Faetonej. Taa pobegnala so nego i go napravila sve{tenik vo eden siriski hram. Afro dita se vqubila vo Anhidej, sinot na Ka pij, i mu go rodila smrtniot junak Enej, ~ii {to naslednici bile osnovopolo` nici na gradot Rim. Ubavata boginka na moreto, Tetida, se vqubila vo smrtni kot Pelej, kralot na Ftija, na kogo mu go podarila lavovski silniot sin Ahil.

MItologIJata na MaKeDoncIte

33

Prometej i atlas na edna ~inija od lakonija od okolu 530 godina pred Rista, se nao|a vo Muzejot vo vatikan

Prometej go im go donel oganot na lu|eto.
Legendata za titanot Prometej se pojavila mnogu rano vo makedon skata literatura i vo makedonskata umetnost na vazni. Golemata popu larnost na ovaa legenda vo klasi~nata epoha e tolkava, {to Prometej, pokraj bogovite, kako za nivni inaet, va`el za predvesnik na ~ove{ tvoto. Negovoto ime zna~elo „onoj, koj{to misli vo perspektiva“ i go ozna~uval negoviot karakter. Hesiod go stiliziral vo Teogonija za nastanokot na svetot i za umetnik na novoto vreme, kako kompozitorot Betoven ili poetot [eli, toj e izraz na nat~ove~kata borba za pravda. Sleduva del od Teogonijata na Hesiod.

34

Risto PoPovSKI

Lapet ja vratil ubavata }erka na Okean, Klimena i so nea se o`e nil. Taa mu go rodila Atlas, edno hrabro mom~e. Taa isto taka gi rodila i mnogu poznatite Menetij i Prometej, koi bile itri i lukavi i budalestiot Epimetej, koj u{te od po~etokot bil zol za rabotnicite. Imeno, toj ja zel za `ena devojkata, koja ja za~nal Yeus. Yeus go ispratil arogantniot Menetij vo Ereb, prosleden so ~adliva svetlina, zaradi negovoto karawe so bogovite i zaradi negovata sila. Koga se podelile bogovite nasproti smrtnicite vo Mekona, toj polo`il golemi stada goveda, otkako bile ve}e podeleni i niv gi podelil za da go izmami Yeus. Na edniot del od govedata go postavil mesoto i mrsnata utroba, pokriena so stomakot na `ivotnoto, a na drugiot belite koski na stadoto, naredeni na eden lukav na~in, pokrieni so mrsnotija. Od toa nastanal rodot kaj lu|eto vo zemjata na besmrtnite. Yeus mu govorel bezvolno na Prometej: „Sine na Japet, onoj koj ti go misli{ znae podobro od site vas zaedno, mil moj, sè u{te ne si ja zaboravil tvojata lukava ve{tina“. Taka zboruval lutiot Yeus i sovetuval. Zatoa ne im ja dal silata na ve~niot ogan na onie, koi `iveele na zemjata. No, blagorodniot sin na Japet sakal povtorno da go izmami so toa {to }e go ukrade ognot. Prvite Makedonci bile nemo}ni no Prometej gi {titel i pomagal. Prometej go ukral ognot od Apolon i im go dal na lu|eto. Yeus od viso~inite luto grmel koga ja videl svetlinata od ognot, dolu na zemjata. Prometej go fatil divoto govedo i im go predal na lu|eto da go vpregnat vo raloto. Na kraj, gi nau~il Makedoncite kako od zemjata da vadat ruda: bakar, `elezo i drugi metali. Poradi ova, a osobeno poradi kra`bata na ognot, predizvikal golema lutina kaj Zevs koj naredil Prometej da se okova vo sinxiri i da se zakova daleku, na edna nepristapna karpa vo dene{en Kavkaz kade {to sekojdnevno sletuval eden orel i mu go ki nel xigerot so klunot. Prometej ova hrabro i juna~ki go podnesuval se do doa|aweto na Herakle koj go oslobodil od ovie maki za da mu se oddol `i za seto onaa {to toj go napravil za lu|eto.

YEUs I HERA

YeUS – kRALOT NA BOGOVITe
Kako vladetel na Olimp i na celata Zemja, Yeus bil najmo}niot bog vo klasi~nata mitologija. Toj vladeel so prvobitnite sili, molwa ta i gromot i mo`el da napravi sudiri me|u oblacite za da predizvika do`d na zemjata. Pokraj negovata stra{na sila Yeus poseduval i ajgis, neproboen del na svoeto vooru`uvawe. Vo poedine~nite mitovi ajgisot se pojavuva vo razli~ni formi, naj~esto kako {tit ili graden oklop, oblo`en so ko`a na Almalteja. Spored drugi predanija, ajgisot bil oblak {to na vestuval nevreme. Sepak, toj ja imal funkcijata da go {titi Yeus od ne-

36

Risto PoPovSKI

Jupiter, rimska kopija na Yeus, spored porane{en makedonski original prijatelite, od ~ovekot ili od drugi opasnosti. Koga toj go zatresuval, izbuvnuvala golema luwa koja gi ispolnuvala so strav i u`as srcata na negovite neprijateli. Me|u site negovi atributi ajgisot najjasno ja poka`uval svojata mo}.

MItologIJata na MaKeDoncIte

37

Nedopirliv vo svojata pozicija kako najvisok `itel na Olimp, Yeus poka`uval i ~ove~ki crti. Makedoncite si go pretstavuvale Yeus kako dobrotvor i qubovxija. To~nata brojka na negovite qubovnici bila golema. Toj postojano imal qubovni aferi ili zaveduval `eni. Najgolemiot broj na negovite deca ne poteknuvale od negovata `ena Hera, tuku od negovite bezbrojni qubovnici. U{te kako mlad bog, dodeka bil na ostrovot Krit, toj po~nal da projavuva `elba za zaveduvawe `eni. Negoviot prv „plen“ bila Metida, }erkata na Okean i na Tetida i personifikacija na mudrosta. Koga Me tida bila bremena, Uran i Gea go predupredile svojot vnuk, deka deteto {to }e go rodi taa }e bide pomo}no i pomudro od Yeus. Taka, toj sfatil deka nema drug izbor, osven da gi zadavi Metida i nejzinoto nerodeno dete i so toa da ja otstrani mo`nata opasnost za negovata idnina.

38

Risto PoPovSKI

Yeus so orel, makedonska ~inija od 560 godina pred Rista koja se nao|a vo luvr, Francija Yeus na pergament Yeus bil ispolnet so mudrost. Toa bila neophodna karakteristika za kralot na bogovite. No, i samiot toj bil bremen so boginkata Ati na, koja kratko potoa izlegla od negovata glava kako vozrasna i celosno vooru`ena. Od drugite qubovnici Yeus bil tatko na takvi bogovi i polubogovi kako {to se: Apolon, Artemida, Afrodi ta (vo nekoi predanija), Dio nis, Makedon, Herakle, Ele na i Persefona. Mnogu poznati mitolo{ki likovi bile vonbra~ni deca na Yeus i mnogu od golemite rodovi na antikata pretendirale deka imaat direktno poteklo od Yeus.

MItologIJata na MaKeDoncIte

39

HeRA – kRALICA NA BOGOVITe
Taa bila sopruga i sestra na Yeus, }erka na Kron i na Rea. Hera bila boginka na familijata, na bra~nata qubov i na legalnoto ra|awe. Bidej}i Hera bila personifikacija na bra~nata vernost, mnogu se lutela na qubovnite avanturi na Yeus. Nejzinata qubomora bila tolku golema {to ne go ispu{tala od oko svojot ma`. [tom taa otkrivala nevernost bila tolku luta {to prezemala aktivnosti protiv sekoja qubovnica na Yeus, od koi, nekolku nastradale poradi nejzinata lutina. Hera Rimska kopija na Hera (spored original od II vek pred Rista) luvr, Francija

Hera i Prometej, ~inija od 490 g. p.n.e. od vulci - etrurija

40

Risto PoPovSKI

Hermes ja osloboduva Jo pretvorena vo krava, makedonska vazna od 540-530 g. pred Rista pronajdena vo dene{na Italija

ISTORIJATA NA JO – POSLedICA NA BO@eSTVeNA NeVeRNOST
Edna{ Yeus se vqubil vo Jo, koja bila kralska }erka od Arg. Toj trpelivo ~ekal Hera da gi ottrgne o~ite od nego. Koga na krajot se soz dala prilika, toj vlegol vo spalnata na Jo, kade {to i {epotel vo sonot za taa da mu dozvoli da ja ima. Potoa Yeus se trudel da ja skrie od Hera svojata afera, no sepak taa doznala za negovata nevernost, po {to letnala dolu kon zemjata so o~i v`areni od lutina. No, namesto da go zatekne Yeus vo svojata qubovna igra, taa go na{la svojot ma` kako spokojno stoi kraj edna bela krava. Koga go pra{ala zo{to stoi pred ovaa krava, toj odgovoril, deka stoel tuka koga naedna{ od zemjata se pojavila kravata.

MItologIJata na MaKeDoncIte

41

Sepak, Hera ne dozvolila da bide izla`ana. Taa znaela deka kravata sigurno e negova tajna qubovnica, koja vo posleden moment bila preobrazena od Yeus. Kolku uporno i da pra{uvala Hera, Yeus ostanal pri svoeto ka`uvawe. Za da go fati vo lagata, Hera ja dala navodnata krava na eden govedar po ime Arg, koj imal sto o~i, za da ja ~uva. Taa bila sigur na deka Yeus, porano ili podocna, pak }e ja preobrazi kravata vo nejzinata ~ove~ka stava vedna{ {tom }e dobie `elba za nea, pa toga{ Hera }e go predupredi govedarot. Sepak Yeus ne mo`el da se naditri. Toj go ispratil Hermes, bogot na izmamata da go ubie stra`arot. Toa ne bila ednostavna zada~a, bidej}i Arg nikoga{ ne gi zatvoral istovremeno site sto o~i. No, bogot na kradcite i na izmamnicite imal plan. Toj se prestoril vo selanec, koj ume{no svirel na flejta i mo`el da raska`uva prikazni. Na Hermes mu uspealo da go zainteresira Arg za svoeto svirewe i raska`uvawe, pa nabrgu ova ~udovi{te bilo pleneto od prikaznite. Sepak, i natamu so nekoi od svoite o~i gledal kon Jo. Hermes postojano raska`uval zdodevni prikazni i svirel monotono. Na krajot ras ka`al prikazna za zaspi vawe, prosledena so mono tono svirewe, po {to Arg zaspal. Istovremeno gi zatvoril site sto o~i i Hermes go ubil. Potoa gi prestoril stote o~i vo opa{ka na paun i zatoa pauni - Sad za ~uvawe produkti od V vek pred te do denes imaat „o~i“ na Rista - Hermes go ubiva arg, stra`arot so stote o~i, ~uvarot na Jo opa{kite.

42

Risto PoPovSKI

edna epizoda od makedonskata mitologija: orfej se prostuva so evridika i saka da ja spasi, so niv e i Hermes koj treba da ja odvede vo podzemniot svet. Iako Jo bila oslobodena od Arg, seto toa go nabquduvala i Hera. Taa ispratila eden {trkel za da ja zadeva Jo i da ja bocka, bidej}i taa se u{te bila prestorena vo krava. Nemilosrdniot insekt celosno ja ispolnil svojata zada~a. Jo bila tolku izma~uvana {to se obiduvala na sekakov na~in da ja izbegne makata od insektot. Pritoa taa pretr~ala golemi dale~ini i preplivala golemi moriwa, me|u koi i Jonskoto More i Bosforot („kanal na kravata“), koi gi dobile svoite imiwa spored nea. Na krajot tr~ala se do Misir kon bregovite na Nil, kade {trkelot pove}e ne mo`el da ja sledi, pa odletal nazad. Potoa Yeus ja prestoril povtorno vo ubava `ena. Vo me|uvreme Hera poveruvala deka Jo umrela poradi makite od insektot. Taka taa ja zaboravila. Zevs sega bil sloboden da u`iva vo qu bovta so nea. Jo mu rodila sin po ime Efaston, koj bil predok na silni ot Herakle.

POsEJDON

POSeJdON - BOGOT NA MORIwATA
Posejdon bil sin na Kron i brat na Yeus. Posejdon (ili Neptun kako {to go narekuvale Rimjanite) bil bog na moriwata. Toj vladeel so vodite, isto kako {to vladeele Yeus so neboto i Had so podzemjeto. Ne goviot znak i amblem e trozabec i toj ja simboliziral negovata mo} vrz moriwata, no i dvojnata priroda na vodata: dobrata (bidej}i gi hrani lu|eto so ribi) i lo{ata (bidej}i mo`e da nanese {teti). Posejdon ja zel za `ena Nereida. Isto kako i negoviot pomal brat Yeus, i toj imal nezasitna `elba za qubovni avanturi, pa ~esto bil neveren. Dodeka Yeus imal smisla za ubavina i zaveduvawe, Posejdon bil ravnodu{en kon fizi~kite svojstva na svoite qubovnici. Ovaa ravnodu{nost bila odgovorna za potekloto na nekoi grdi i stra{ni ~udovi{ ta od klasi~nite predanija, kakva {to e meduzata Gorgona, koja bila stra{no `ensko ~udovi{te i koja na glavata, namesto kosa, nosela zmii

44

Risto PoPovSKI

i imala svojstvo so eden pogled na nejzinite o~i da skamenuva. Posejdon bil tatko i na gigantot Hrizaor. Kiklopot Polifem, koj na Odisej vo negovoto vra}awe od Ilion (Troja) mu priredil mnogu neprijatnosti, isto taka bil sin na bogot na moriwata. Dvajca drugi sinovi, Otoj i Efialtej, poznati kako dvajca Aloadi, go zarobile Ares, bogot na vojnata i go zatvorile trinaeset meseci vo edna bronzena stomna, dodeka tie gi barale za `eni Hera i Artemida, obiduvaj}i se da gi grabnat. Podocna tie bile pobedeni od bogovite i bile osudeni, po {to zasekoga{ bile frleni vo Tartar. Prakti~no mnogu od Posejdonovite potomci predizvikuvale problemi srede lu|eto i bogovite, bilo preku nivniot grozen izgled, bilo preku nivnite stra{ni dela. Poradi toa Posejdon sfatil deka }e bide podobro dokolku svoite stra{ni potomci gi sokrie pod zemjata i postojano gi nabquduva za da ne napravat nekoe zlostorstvo.

Meduzata gorgona

MItologIJata na MaKeDoncIte

45

Posejdon se obiduva so trono`ecot da go probode gigantot Polibotej na vazna koja datira od 500/475 g. pred Rista - vilijams kolex Muzej, vilijamstoun vo Masa~usets. Pokraj negovoto svojstvo kako bog na moriwata, Posejdon isto taka bil i bog na kowite i bog na zemjotresite. Toj izgleda bil bog koj na lu|eto za prvpat im skrotil kow za orawe, nosewe i javawe. Makedoncite veruvale deka grivite na posejdonovite morski kowi se gledale vo grebenite na branovite. Zemjotresite mu bile isto taka pripi{uvani na Posejdon. Vo „Ili jadata“ Homer go narekuva Posejdon ~esto „Zemjotresec“ - ime {to toj go zaslu`uva. Koga po~nalo vladeeweto na olimpiskite bogovi, sekoj od niv si odbiral odreden region na zemjata {to mu bil posveten nemu (ili nejze). Ponekoga{ se javuvale `ol~ni raspravii dokolku pove}e bogovi pretendirale na vladeewe na ista oblast. Pritoa Posejdon sekoga{ go dobival najlo{iot del. Nemu mu pripadnal samo legendarniot ostrov Atlantida, koj, spored nekoi predanija, so tekot na vremeto ja zagubil negovata naklonetost. Zatoa toj go potresol ostrovot so zemjotres so takva sila {to bukvalno go raspar~il i zasekoga{ potonal vo dlabo~inite na moreto. Zaedno so svojot brat Yeus i Had i negovata sestra Demetra, bo ginka na vegetacijata, Posejdon e eden od ~etirite originalni bo`e -

46

Risto PoPovSKI

gea, Posejdon i Polibotej, V vek pred Rista, se nao|a vo anti~kiot muzej vo berlin stva, t.e. bog koj ima mo} vrz prirodnite sili. Za narodite vo antikata moriwata bile neizmeren izvor na ~uda. Zo{to moreto e pokrieno so branovi, se pra{uvale tie? Zo{to branovite ponekoga{ ja uni{tuva at zemjata i gi poplavuvaat bregovite? Kako mo`e moreto da go snabdu va ~ovekot so hrana, a istovremeno e vo sostojba istiot ~ovek da go ubie koga toj }e ispadne od svojot ~amec? Sè do dene{en den moreto ostanuva edna golema sila koja ~ovekot samo delumno ja sovladal. Te{ko mo`e da se ka`e deka i denes gi razbi rame site tajni na moreto. I denes sme svedoci na mnogu nesre}i {to svetskite moriwa im gi predizvikuvaat na lu|eto (cunami, golemi bra novi, vrtlozi i sl.). So istiot vakov karakter ni se pretstavuva i Posejdon. ^ovek sekoga{ treba da ima predvid deka ima rabota so bogot na moriwata i se koga{ treba da bide pretpazliv, zatoa {to samo edna mala gre{ka i moreto }e mu bide grob.

MItologIJata na MaKeDoncIte

47

HAd I deMeTRA
Had - Kral na mrtvite
Brat na Yeus i na Posejdon, Had (ili Pluton kako {to go narekuvaat Rimjanite) bil vladetel na podzemjeto i bog na bogatstvata. Toj ~esto bil sfa}an i kako neprijaten bog, ednostavno zaradi toa {to vla deel so osobeno mra~no carstvo. Ponekoga{ bil pogre{no sfa}an kako toj samiot da e smrtta. Nitu edno od ovie sfa}awa ne e to~no. Had ne bil bog na smrtta. Ovaa uloga mu pripa|ala na Tanatej, koj zaedno so svojot brat, `iveele vo Hadovoto kralstvo. Had ne bil mra~en bog, toj imal edna neprijatna zada~a zaradi koja mu bile pripi{uvani takvi svojstva. Had sekoga{ bil korekten i pravi~en bog. Toj imal cvrst repertoar na pravila so koi go upravuval podzemjeto i samo ponekoga{ - i toa protiv svojata voqa - gi kr{el tie pravila. Toj naj~esto bil pretsta ven kako bog so mra~no lice, pokrieno vo senki i retko se poka`uval

48

Risto PoPovSKI

samiot sebe. Za vreme na borbata so Titanite, Kiklopite mu napravile eden vol{eben {lem, so koj toj mo`el da stane nevidliv. Toj go nosel toj {lem sekoga{ koga izleguval od podzemnoto carstvo na senkite. Od site bogovi samo Had ne bil prijatno do~ekuvan na Olimp. Mo`ebi toa bilo zaradi toa {to olimpiskite bogovi imale ~ove~ki predrasudi i karakterni crti za da se zgrozuvaat od Had kako {to toa go pravele lu|eto.

Strukturata na Podzemjeto
Vo mnogu Homerovi i drugi stari raskazi, Hadovoto kralstvo bilo pretstaveno kako kralstvo na senki, vo koi duhovite na umrenite bescelno talkale, oplakuvaj}i ja svojata sudbina. Duri rimskite pretstavi ponudile podatoci za strukturata na ovoj mra~en svet. Spored rimskata pretstava, Podzemjeto se sostoi od ~etiri podeleni oblasti. Tartar, mesto koe naj~esto se ozna~uva kako pekol, bilo najmra~noto i najstra{noto od site ~etiri oblasti, mesto kade {to pretstojuvale onie {to vo svojot `ivot bile lo{i, poradi {to za site vremiwa morale da ostanat tuka. Kako i hristijanskiot pekol, taka i Tartar e mesto na ve~na kazna. Sprotivno na Tartar e t.n. „nebo na podzemjeto“, bilo mestoto Elisej (koe naj~esto se ozna~uva kako Elisejski Poliwa). Pod vladeeweto na simnatiot od prestol Kron ovoj region bil oblast na svetlinata kade {to vladeel postojano den, carstvo na ve~na radost, na posto jana muzika i veselba. @itelite na Elisej, du{ite na onie koi vodele ~esen i dobrodetelen `ivot, mo`ele da se vratat vo `ivot ako posakaat i ako im stanat zdodevni u`ivawata. Tretata oblast na Had bile Asvodelitskite predeli, nare~eni taka spored edno cve}e, {to ja pokrivala ovaa ta`na po~va. Na ova mesto `iveele najgolemiot broj du{i. ^etvrtata oblast na podzemjeto bil Ereb i vo nea bila smestena palatata na Had. Ponekoga{ Ereb bila istata oblast preku koja mrtvite morale da pominat za da stignat vo Podzemjeto. Vo Podzemjeto imalo i pet reki, koi imale posebna simboli~na funkcija. Aheron i Stiks ispolnuvale ista zada~a i zatoa te{ko mo-

MItologIJata na MaKeDoncIte

49

Prekrasniot bronzen pehar od Derveni od 330 godina pred Rista na koj e prika`ana svadbata na Dionis i ariadna opkru`eni so Satiri i Menadi, se nao|a vo arheolo{kiot muzej vo Solun. (levo) na detalniot prikaz se gleda glavata na Had bogot na podzemniot svet. `ele da se razlikuvaat. Tie bile prvite reki {to umreniot moral da gi premine. Stiks bil smetan za sveta reka. Po pristignuvaweto vo podzemjeto umreniot moral da ~eka na bregot na Stiks, dodeka da se pojavi „voza~ot“ Haron. Stariot anti~ki obi~aj na umrenite da im se stava moneta vo ustata pri pogrebot poteknuva od veruvaweto deka Ha ron baral pari za da mo`e sigurno da go prenese umreniot do vlezot na Had. Bez da mu se plati, Haron odbival da prenesuva, pa umreniot moral zasekoga{ da ostane na bregot na Stiks i nikoga{ da ne bide pu{ten ponatamu. Trite drugi reki le`ele isto taka zad vratite na Podzemjeto. Kokit bila reka na makite. Umreniot, koj se napival od taa voda stanu-

50

Risto PoPovSKI

val svesen i gi sfa}al ~udata na `ivotot i se {to zagubil so svojata smrt. Flegeton bila plamena reka, koja te~ela glavno vo Tartar, kade {to nejzinite neugaslivi plameni bile koristeni za da gi ma~at lo{ite. Rekata Leta, naprotiv, mu ovozmo`uvala na umreniot najdobra usluga od site pet podzemni reki: {tom du{ite na umrenite }e se napijat od nejzinata voda, potpolno go zaboravale nivniot porane{en `ivot i bile zadovolni so nivnata nova egzistencija. Otkako Haron gi prevezuval umrenite preku rekata Stiks (ili Aheron), tie stignuvale pred vlezot na Podzemjeto koe go ~uval Kerber, edHad so troglavoto ku~e no stra{no ku~e so tri glavi i opa{Kerber ka kako zmija. Negovata zada~a, {to ja vr{el so nepogre{liva vernost bila ednostavna - trebalo da se gri`i nitu edna od vlezenite du{i da ne izleze nadvor. Edna{ vlezeni, du{ite doa|ale pred sud. Komisija od tri sudii go slu{ala i ocenuvala minatiot `ivot na sekoj od umrenite i toga{ re{avala dali du{ata e za vo Tartar, za vo Elisej, ili za vo Asvodelit skite predeli. Prviot od ovie sudii bil Ajak, koj vo negoviot `ivot bil dobar, pravi~en, i pobo`en kral na Egina. Vtoriot sudija bil kra lot Mino, koj ostrovot Krit go upravuval spravedlivo i dobro. Radamantej, brat na Mino, bil posleden od trojcata. Iako toj nikoga{ ne bil kral, poseduval visoka smisla za pravi~nost, poradi {to mu bila dove rena sudiskata slu`ba za mrtvite. Site trojca bile sinovi na Yeus i bile smrtnici. Spored nekoi predanija i Erinidite (ili Furiite, kako {to ne koi gi vikaat) `iveele vo Podzemjeto za da vr{at ve~ni izma~uvawa na ubijcite i vrz onie, koi direktno ili indirektno ja prolile krvta na svoite rodnini.

DEMETRA

deMeTRA - BOGINkA NA VeGeTACIJATA
]erka na Kron i Rea i sestra na Yeus, na Had i na Posejdon, Demet ra bila edna od najavtenti~nite `itelki na Olimp. Taa bila boginka na rasteweto koe doa|a od zemjata (rastenijata). Ovde }e bide tretirana zaedno so Had, zatoa {to nejzinata najpoznata istorija bila tesno po vrzana so ovoj bog.

52

Risto PoPovSKI

ISTORIJATA NA PeRSeFONA Demetra imala }erka edinica po ime Persefona, koja ja rodila od svojot brat Yeus. Eden den, Had ja zabele`al mladata boginka dodeka taa, le`ej}i na edna livada, go nabquduvala cve}eto. Toj vedna{ se vqubil vo nea. So pomo{ na svojata bo`estvena mo} napravil edna puknatina na po~vata vo blizina na ubavicata. Ottamu izlegol, ja grabnal iznenadenata Persefona i ja odvlekol dolu vo dlabo~inata na svoeto mra~no carstvo. Koga Persefona ne se vratila od popladnevnoto {etawe, Demetra se upla{ila i po~nala da ja bara. Po dolgo barawe otkrila koj i zo{to ja grabnal nejzinata }erka. Vo migovite na lutina se zakolnala deka nema da dozvoli ni{to da nikne na zemjata se dodeka nejzinata }erka ne si ja zeme nazad. I taka zemjata stanala neplodna, bez cve}iwa, drvja ili `ito. Demetra se otka`ala od svoeto mesto na Olimp i se simnala na zemjata, luta poradi toa {to drugite bogovi ne sakale da i pomognat. Skitaj}i taka po zemjata, stignala i vo Eleuz, kade se sprijatelila so edna mlada `ena po ime Metaneira. Kako blagodarnost za gostoprimstvoto taa mu go podarila na Demofon, maliot sin na `enata, znaeweto za obrabotka na `itnite rastenija, pa koga mom~eto porasnalo, negovoto znaewe se poka`alo kako neprocenliv podarok za ~ove{tvoto. Me|utoa Demetra se u{te odbivala da i ja vrati plodnosta na zemjata. Zemjata sekoj den stanuvala se pove}e i pove}e pusta. Po izvesno vreme Yeus re{il na seto ova da mu stavi kraj. Toj gi zamolil bogovite da vlijaat kaj Demetra za da ja prekine nejzinata taga. Bogovite razgovarale so nea, no nejzinata lutina i taga bile tolku golemi {to taa odbivala duri i da gi slu{a nivnite ubeduvawa. Taka Yeus nemal drug izbor, pa mu ostanalo ili da go natera Had da ja oslobodi Per sefona od podzemjeto i da ja vrati na majka i ili da se pomiri so toa deka }e rakovodi so besplodna i prazna zemja. Had ne mo`el da mu se protivi na svojot brat, pa se soglasil da i dade na Persefona samo povremena sloboda. Pred da si otide taa, Had ja nateral da izede tri semki od kalinka. Toa bilo tradicionalen simbol na plodorodnost i bra~na dol`nost. Kako rezultat na toa Persefo -

MItologIJata na MaKeDoncIte

53

Had i Persefona vo nivnata podzemna palata prika`ani na makedonska vazna od 330 g. pred Rista vo muzejot vo Minhen na bila prinudena sekoja godina da se vra}a kaj nego. Bil postignat dogovor Persefona sekoja godina po devet meseci da prestojuva kaj svojata majka i na Olimp (od prolet do esen, t.e. vo vremeto na vegetacija ta), a potoa taa morala da se vrati kaj Had i kako kralica da upravuva so podzemjeto. Za toa vreme na zemjata ne mo`elo ni{to da raste. Vo mitovite za Persefona se sogleduva vrskata me|u silite na `ivotot i vegetacijata i silite na smrtta. Ovde gledame kako lu|eto od antikata go objasnile cikli~niot karakter na prirodniot tek.

54

Risto PoPovSKI

AFRODITA I AREs
AFROdITA I AReS
AFROdITA - BO@ICA NA QUBOVTA Afrodita (ili Venera, kako {to ja narekuvaat Rimjanite) bila boginka i na telesnata i na romanti~nata qubov. Kako personifikacija na telesnata ubavina taa ja pretstavuvala kako primitivnata `elba, taka i ne`nata qubov. Na mladite lu|e taa im davala da ja po~uvstvuvaat qubovta, a `enetite gi naveduvala na prequba i na razvod na nivniot brak.

MItologIJata na MaKeDoncIte

55

Nadvore{no Afrodita bila najubava od site olimpiski bogovi i boginkii. Postojat dve verzii po odnos na nejzinoto ra|awe. Vo „Ilijadata“ taa e }erka na Yeus i na titankata Diona. Poetite po Homer, pak, sepak raska`uvaat deka boginkata nastanala od spojuvaweto na moreto i otse~enite genitalii na Uran. Otkako Kron gi frlil genitaliite na svojot tatko vo moreto, branovite se sudrile so niv, po {to se stvorilo golemo koli~estvo pena od koja se rodila ovaa boginka. Dokolku Afrodita nastanala spored vakvata verzija, toga{ taa bila postara od ostanatite olimpiski bogovi, bidej}i bez svojstvata i emociite {to taa gi predizvikuvala kaj drugite bogovi, Kron i Rea ne malo da imaat {est deca, pa duri tie i voop{to ne bi imale deca, pa taka ni Yeus ne bi nastanal. Seto ova zna~i deka boginkata na seksualnata qubov i `elba e nastanata pred site ostanati `iteli na Olimp. Filozofot Platon veli deka vsu{nost imalo dve boginki na qubovta. Ednata, koja bila rodena od pena, ja narekol Uranija. Taa bila boginka na romanti~nata ~ista qubov. Vtorata, }erkata na Yeus i Dio -

Ra|aweto na afrodita, 379/360 g. pred Rista - Muzej vo Italija

56

Risto PoPovSKI

na, ja narekuva Pandema. Taa bila odgovorna za niskata telesna qubov. No, naspro ti toa, spored toga{nite religiozni sfa}awa na Makedoncite, postoela samo edna boginka na qubovta, odgovorna i za polovata i za romanti~nata qubov, otelotvorena vo nadvore{na ubavina, koja bila neverojatno qubomorna na sekoja konkurencija, a bila i golemo zlopamtilo. Naj~esto Afrodita e pretstavena kako ma`ena so Hefest, koj bil bog na oganot i na kova~ite, no i kako majka na Eros koj, spored podocne`nite predanija, predizvikuval qubov afrodita, }erkata na Yeus i Diona so strela od lak. Nekoi od decata na Afrodita ne se odlikuvale so ni{to osven so bizarni i neobi~ni karakteristiki. Hermes ja zavel i taa go rodila Hermafrodit, edno su{testvo koe imalo i ma{ki i `enski genitalni organi. Nejzinoto spojuvawe so Dionis, pak, dovelo do ra|aweto na Pri ap, koe bilo grdo, no ne i glupavo dete, koe podocna stanalo bo`estvo na zemjodelieto. Od edna strana toa se odlikuvalo so golemi znaewa vo zemjodelstvoto, a od druga imalo ogromen falus. Iako bila ma`ena, Afrodita ne vodela mnogu smetka za vernosta. Taa bila boginka na strasta i na neskrotlivata seksualna `elba koi ne mo`ele da bidat spre~eni so ograni~uvawata vo brakot. Eden od nejzinite najomileni qubovnici bil Ares, bogot na vojnata so kogo taa rodila tri deca. Ovaa qubov ostavila golem vpe~atok kaj drugite bogovi, koi voop{to ne go po~ituvale Ares.

MItologIJata na MaKeDoncIte

57

AReS – BOG NA VOJNATA Ares, sin na Yeus i na Hera (i mo`ebi edinstveniot legitimen sin na Yeus), bil tvrdoglav, izbuvliv bog, koj postojano se slu`el so navredi. Bidej}i toj, kako i Afrodita, bil otelotvorenie na ma{kiot osnoven instinkt, negovite dejstva i dr`ewe poka`uvale eden prili~no ednostaven i primitiven mentalitet. Ares ja sakal bitkata zaradi samata bitka. Toj ne se gri`el nimalku za pri~inite na vojnata; negovata strast bile krvavata borba i vozbudlivoto ~uvstvo na pobeda. Ovaa bezidejna pozicija go napravila neomi len na Olimp. Edinstvenite bogovi so koi toj se dru`el ares - Mars sinot na Yeus i Hera, bile Afrodita, Had (koj se terakota od hramot na apolon koga{ se raduval na novite na Palatin vo Rim umreni {to gi dobival od nego) i negovata sestra Eris, boginka na razdorot. Drugite olimpiski bogovi go smetale za zdodeven i ligav bidej}i se {to pravel bile samo vojni. Isto kako i bogovite, taka i lu|eto, ne sakale mnogu da si imaat rabota so Ares. Tie mu posvetuvale dostojno vnimanie, no ne go po~ituvale. Tie ~uvstvuvale deka od negovite karakteristiki ima ne{to i kaj niv, poradi {to se sramuvale. Toa bila pri~inata zo{to Ares nikoga{ nemal golemo zna~ewe vo anti~kata mitologija.

58

Risto PoPovSKI

Rimjanite bile tie {to na Mars (ova e rimsko ime za Ares) mu dale karakterni crti po koi toj stanal poznat kako smel, dobar i ve{t kormilar na bitkite.

Faten na delo
Ares i Afrodita bile mnogu nepretpazlivi za vreme na svoite qubovni avanturi. Site `iteli na Olimp znaele deka tie dvajcata imaat ne{to me|u sebe. Za vreme na edna od nivnite qubovni sredbi, Il (Ile) Helij, koj upravuval so son~evata kola, gi zateknal v krevet, dodeka izgreval na istok. Toj vedna{ go izvestil Hefest, koj smislil plan, kako da gi zatekne na delo. Toj splel bronzena mre`a i tolku tenko ja iskoval, {to taa stanala nevidliva. Toga{ ovoj bog na kova~kata umetnost, se spu{til po mre`ata vo spalnata soba na Afrodita vo vreme koga dvajcata qubovnici ne bile tamu i ja zacvrstil mre`ata na ~etirite noze na kre vetot. Potoa toj oti{ol kaj Afrodita i i rekol deka ima potreba od odmor i deka }e bide otsuten nekolku dena. [tom Hefest izlegol od vratata, Afrodita go izvestila Ares deka nejziniot ma` e otsuten i deka taa e sama. Bogot na vojnata vedna{ do{ol i dvajcata qubovnici skoknale vo krevetot. No, toga{ sfatile deka se fateni vo mre`ata. Nivnata smea i {egi na smetka na Hefest, se prestorile vo prokolnuvawa i vo zaludni napori da se oslobodat. Mre`ata na Hefest bila tolku cvrsta, {to duri nitu silniot bog na vojnata, ne mo`el da ja skine. Za da gi zasrami dvajcata brakolomci Hefest, koj za celo vreme bil sokrien vo blizina, gi povikal site `iteli na Olimp kako svedoci i sudii. Boginkite od sram ne sakale da gledaat vo qubovnata scena vo krevetot, dodeka ma{kite bogovi se strupale okolu krevetot, turkaj}i se i razmenuvaj}i si pogledi. Hermes se osmelil da ka`e deka se bi dal da e na mestoto na Ares, pa makar i so tri mre`i da bide faten i site da go nabquduvaat. Na ovaa izjava sleduvala golema smea od site prisutni. Zasrameni i navredeni, Ares i Afrodita pobegnale na razli~ni strani na zemjata, po {to se povlekle so cel, celata ovaa rabota da se za boravi.

APOLON I ARTEMIDA

APOLON I ARTeMIdA
RA\AweTO NA BLIZNACITe Po edna qubovna avantura so Yeus, titankata Leto bila prinudena da talka po Zemjata za da gi odbegne lutinata i qubomorata na Hera. Majkata na bogovite mu zapovedala na ~udovi{teto Piton (koe bilo ogromna i stra{na zmija) da ja sledi Leto. Sledena od pitonot, Leto morala da najde vreme i mir za da gi rodi vo bezbedno svoite deca. Izgle -

60

Risto PoPovSKI

dalo deka Titankata e osudena zasekoga{ da talka po zemjata, no Posej don se so`alil kon nea i i garantiral skrivali{te na ostrovot Del. Tuka kone~no Leto mo`ela da gi rodi svoite deca Apolon i Artemida.

apolon i artemida

APOLON - BOG NA SVeTLINATA I NA VISTINATA Apolon, pomladiot od bliznacite, otelotvoruval se kon {to se stremele lu|eto - toj bil idealna slika za ma`. Kako {to Afrodita bila otelotvorenie na `enskata ubavina, taka Apolon bil otelotvorenie na ma{kata. Negovata bistrina i cvrstiot karakter bile najgolemi vo odnos na site ostanati `iteli na Olimp. Negovata ve{tina vo umetnos ta i lekuvaweto ne bile nadminati od nitu eden ~ovek ili bog. Isto taka toj nikoga{ ne la`el i prakti~no ne bil sposoben ne{ to pogre{no da ka`e ili da izmami. Zatoa proro{tvata na Apolon bi -

MItologIJata na MaKeDoncIte

61

le najpo~ituvani srede lu|eto vo antikata. Najslavno proro~i{te bilo proro~i{teto vo Delfi. Tamu se nao|al specijalno posveten hram na Apolon, koj bil slaven vo celiot toga{en anti~ki svet. Od najdale~nite oblasti doa|ale lu|e vo Apolonovoto proro~i{te vo Delfi za da mu iska`at po~it na bogot na svetlinata i da ja pra{aat za sovet negovata sve{teni~ka Pitija. Drugo va`no svojstvo na bogot Apolon bilo sovr{enoto poznavawe na site zla vo svetot. Toj mo`el sekoe lo{o delo vo svetot da go slu{ne i da go vidi, pri {to znael i kako istoto da go spre~i. Toa bilo pri~ina, zo{to negovoto proro~i{te gi re{avalo ne samo grani~nite sporovi ili li~nite problemi, tuku i onie te{kotii kako {to bile epidemiite, gladot i drugi zla. Isto kako i drugite bogovi, Apolon bil neverojatno zlolopamtilo posebno toga{ koga nekoj go provociral i predizvikuval. Vo vakvi priliki doa|ala do izraz negovata surova strana. Toj vsu{nost bil primer za toa, deka nezavisno kolku nekoe bitie e razvieno, sekoga{ mo`at kaj nego da se pojavat primitivni i nasilni~ki nagoni.

apolon i artemida prinesuvaat `rtva pred oltarot na Yeus, makedonska vazna od 490/480 g. pred Rista

62

Risto PoPovSKI

Mitot za Marsija
Eden den Atina, boginkata na zanaet~iite, na{la nekakva flejta. Otprvin se izraduvala poradi toa {to flejtata proizveduvala ubava muzika. No. potoa zabele`ala deka za vreme na svireweto nejzinite obrazi se duvaat, poradi {to nejzinoto ubavo lice se iskrivuvalo, pa go frlila instrumentot. Eden Satir ({umski duh vo ~ove~ki oblik) po ime Marsija pominal, ja podignal frlenata flejta i po~nal da sviri. Naskoro toj go usovr{il svoeto svirewe, pa ve}e bil smetan za najdobriot muzi~ar na site vremiwa, podobar i od samiot Apolon. Toj bil tolku ubeden vo svojata sposobnost {to go predizvikal bogot na muzi~ki natprevar. Devet muzi boginki na umetni~kata inspiracija trebalo da re{avaat za pobednikot na natprevarot. Apolon, mirno dr`ej}i ja lirata vo raka, o~ekuval Marsija da ja zavr{i svojata izvedba. Muzite bile pleneti od svireweto na majstorot. Sepak, Apolon bil podobar i bil proglasen za pobednik. Kako kazna za toa {to Marsija se drznal da mu go ospori prvoto mesto vo svirewe, go vrzal za edno drvo i mu ja simnal glavata od `ivoto telo. I taka vikot na Satirot gi polnel gorite so neubava i disonantna muzika.

apolon mu sudi na Marsija

MItologIJata na MaKeDoncIte

63

ARTeMIdA BO@ICA NA LOVOT U{te vedna{ po ra|aweto ovaa boginka bila osposobena za svoite zada~i. Otkako Leto ja rodila, Arte mida morala da pomaga pri ra|aweto na svojot brat Apolon i od toj moment taa stanala boginka na ra|aweto i za{titni~ka na decata. Ovaa titula verojatno i bila podocna dodelena, bidej}i Artemida najmnogu e poznata kako boginka na lovot. Taa bila visoka i silna i bila ramna na ma{kite bogovi. Kako lovec bila bez konku rencija i bila sli~na na Ares. Pritoa bila mnogu ubava, poradi artemida, }erkata na Zeus i leto {to Afrodita i bila qubomorna. Od druga strana, kako boginka na qubovta, Artemida osta nala zasekoga{ devstvena. Slobodnoto odnesuvawe na Afrodita ja iritiralo i taa go smetala za grev otstapuvaweto od bra~nata vernost. Za toa taa sekoga{ ja kaznuvala nevernosta, no i grabnuvaweto na devojki kako neprostliv zlostor. Koga i da doznavala za takov grabe`, vedna{

64

Risto PoPovSKI

i bezmilosno go kaz nuvala nasilnikot. Dodeka Apolon va`el za bog na vistinata i na proro{tvo to, Artemida va`ela za boginka na ~ovekovata pravda. Taa se zalagala za krotkite i za pravednite, za ne`nite i za slabite, za `enite {to bile izlo`eni na nasilstvo i drug vid pritisoci. Tie dvajcata za edno ja pretstavuvale klasi~nata pretstava za pravi~nost.

Apolon

Mitot za Akteon
Ponekoga{ so svoite principi Artemida prezemala nepravedni kazni i stradawa na lu|eto. Vsu{nost vakvoto nejzino odnesuvawe bilo vo sklad so stojali{teto spored koe, se {to e preterano ekstremno, bi lo da e pravedno ili nepravedno, predizvikuvalo sprotiven efekt vo javnosta. Akteon bil slaven lovxija. Eden den trgnal na lov vo {umata zaedno so svoite verni ku~iwa. Pritoa slu~ajno nai{ol na mestoto kade Artemida se kapela gola vo eden vir. Poradi toa {to taa bila boginka so nevidena ubavina, kakva nitu eden ~ovek ne mo`el da si pretsta -

MItologIJata na MaKeDoncIte

65

vi nitu vo son, Akteon se skril zad edna grmu{ka i voodu{eveno prodol`il da ja gleda. Tivkoto kr{ewe na edno gran~e ja izdalo negovata prisutnost. Artemida prvo sakala da go pu{ti nekaznet, poradi toa {to toj sosema slu~ajno nai{ol na nea. No, istovremeno taa stravuvala deka ako go pu{ti da si odi, toj nabrgu }e po~ne da se fali pred svoite prijateli deka ja videl gola „devstvenata boginka“. Artemida, koja se zakolnala deka }e ostane devica i deka nikoj ne smee da ja vidi gola, ne mo`ela da dozvoli ovoj smrtnik da ostane `iv. Poradi toa taa go preobrazila kutriot lovxija vo golem i veli~enstven elen, po {to negovite ku~iwa vedna{ se nafrlile vrz nego i, bez da zabele`at deka toa e nivniot gospodar, go raskinale.

Ku~iwata go rastrgaat akteon kako odmazda na artemida bidej}i ne go prepoznale sopstveniot gospodar. Reqef od 470 g. pred Rista pronajden vo edno makedonsko svetili{te

ATINA I HEFEsT

ATINA I HeFeST - GRAdITeLI NA CIVILIZACIJATA
ATINA - BOGINkA NA PRONAO\A[TVOTO Od site ra|awa na anti~kiot Panteon ona na Atina bilo najzabele`itelno. Taa ne bila rodena od `ena, tuku izripala od glavata na svojot tatko Yeus. Nejzinata majka bil Metida, koja Yeus ja zadavil, ot kako razbral deka e bremena so negovo dete. Nedolgo po vakviot gnasen

MItologIJata na MaKeDoncIte

67

~in, tatkoto na bogovite po~uvstvuval golemi bolki vo glavata, za koi dolgo vreme mislel deka se obi~ni glavobolki. Bolkite bile se pogolemi i posilni i kone~no Yeus, izguben i o~aen, go zamolil Hefest so eden udar na negoviot ~ekan da mu ja otvori glavata. Koga Hefest go iskr{il gorniot del na ~erepot, ottamu izripala Atina, celosno vooru`ena i vozrasna. Kako boginka na mudrosta i na darbata za pronao|awe Atina me|u drugoto gi prona{la: uzdata, jaremot, raloto i gradinarskite alatki. Taa gi prona{la i: flejtata, trubata, i matematikata. Obrabotuvaweto na glinata i znaeweto za gradewe ku}i isto taka bile izmisleni od Atina. Taa im podarila na lu|eto ne samo sposobnost da gradat ku}i, tuku i sredstva i duhovni preduslovi za da ja izgradat civilizacijata. Pod takvi okolnosti ne e ni{to ~udno {to gradot Atina, eden od najrazvienite gradovi na drevnosta, taa go smetala za svoj roden grad. Vo svesta na Makedoncite Atina ne bila tolku miroqubiva kako {to izgledalo poradi nejzinite darbi. Homer ja opi{al kako boginka, koja e qubitel na vojnata. Poradi toa i Atina bila smetana kako boginka na vojnata. Taa bila `enskata sprotivnost na Ares. Sepak za nea vojnata ne bila zbir od neplanski bitki, kako za Ares, tuku spor {to se vodi so nadmudruvawe i ve{tina. Za vreme na Ilionskata vojna Atina bila na stranata na Helenite. So nejzina pomo{ na herojot Diomed mu uspealo da go napadne Ares i da go rani. Za ova toj se po`alil kaj re~isi nezainteresiraniot Yeus. Ovaa epizoda ja poka`uva generalnata razlika me|u ovie dve bo`estva na vojnata – Atina bila sredena i inteligentna, dodeka Ares bil inte lektualno i emocionalno nezrel. Isto kako Artemida, taka i Atina bila devstvena boginka. Taa smetala deka sekoj obid za pribli`uvawe na ma{kite bogovi kon nea e ednostavno sme{no. Taa ne bila povrzana so nikogo i ne sakala nikakvi pribli`uvawa. Sepak, taa postojano bila opsipuvana so komplimenti od ma{kite bogovi. Na site nivni qubovni izjavi taa odgovarala so mol~ewe, a za nivnite natrapni pribli`uvawa so brza i silna kloca vo mekite delovi.

68

Risto PoPovSKI

HeFeST - BOG NA kOVA^ITe I NA OBRABOTkATA NA MeTALITe Hefest bil bog na zanaetite, bog na onie koi rabotele so ogan. Toj bil bog na kova~ite i na zanaet~iite. Bil o`enet so Afrodita, no retko ja u`ival nejzinata naklonetost. Postojat dve prikazni za negovoto ra|awe. Spored ednata, toj bil sin na Yeus i na Hera. Spored drugata, samo na Hera, koja sama od sebe go za~nala, sakaj}i da poka`e deka i taa mo`e da rodi sama od sebe isto kako {to Yeus ja rodil Atina. Hefest bil grd i ednata noga mu bila pokusa, pa vo obete prikazni za negovoto ra|awe, otkako Hera ja zabele`ala negovata grdotija, go frHefest lila od visokiot Olimp. Toj padnal vo moreto, no vedna{ bil spasen od nimfite Tetida i Eronima. Tie go vospitale bogot i go pottiknale negoviot interes kon kova~kiot zanaet, pri {to go snabdile so eden ubav ~ekan. Taka toj po~nal da pravi ne samo orudie i oru`je, tuku i ubavi ukrasi. Edna{ Hera ja pose tila Tetida i gi pofali la nejzinite ~udesni bro {evi. Pritoa ja pra{ala Tetida kade go dobila ovoj ubav umetni~ki ukras, no Tetida go izbegnala odgo vorot bidej}i se pla{ela Hera da ne doznae deka nej ziniot grd sin e se u{te `iv, pa mo`ebi povtorno

MItologIJata na MaKeDoncIte

69

}e se obide da go ubie. No, Hera ja otkrila vistinata i go zela svojot sin so sebe na Olimp, kade {to mu obezbedila najubava rabotilnica za nakit. Hefest bil presre}en poradi toa {to negovata majka kone~no go priznala. Koga edna{ Yeus go otkril sou~estvoto na Hera vo eden od mnogubrojnite obidi za urivawe na negovoto vladeewe, ja obesil Hera za nejzinite race. Hefest bil mnogu besen, pri {to go napadnal kralot na neboto i go navreduval poradi vakvata postapka. Yeus naluten go frlil bogot na kova~ite od Olimp nadolu. Ovojpat Hefest padnal na ostrovot Lemno. Pri udarot od pa|aweto si gi skr{il obete noze i od toj moment ostanal paraliziran, pa mo`el da se dvi`i samo so pomo{ na {taki. Spored druga legenda pak, toj si napravil zlatni protezi namesto noze. Dodeka Atina im daruvala na lu|eto sovr{eni pronajdoci, Hefest im nudel poprosti orudija. Hefest bil toj {to gi prona{ol: raloto, me~ot, vrvot na kopjeto i drugi napravi. Ovie dve bo`estva sozdale preduslovi za po~etok na civilizacijata. Tie pomognale lu|eto da go napu{tat nomadskiot `ivot da i se naselat na edno mesto.

Siluvaweto na Atina
Ne bilo tajna deka Atina se smetala sebesi za „nedopirliva“ i ovaa izjava im ja ka`uvala na bogovite za vreme na nivnite postojani dodvoruvawa. Edna{ koga Atina sakala da go poseti svojot bratu~ed Hefest za da go zamoli da i iskova nekolku oru`ja, Posejdon mu ka`al na kova~ot deka taa doa|a so namera da bide zavedena. Koga taa do{la kaj He fest i go zamolila da go napravi oru`jeto, Hefest se nafrlil strasno vrz nea. Atina go otfrlila od sebe, no malku od negovata semena te~nost kapnala vrz nejzinata natkolenica. So golema lutina taa go izbri{ala semeto od svojata noga i toa padnalo na zemjata. I taka zemjata zabreme nila od semeto na Hefest. boginkata na zemjata Gea bila revoltirana od soznanieto deka }e se rodi dete od Hefest i odbila sekoja odgovor nost za negovoto zdravje. So ogled na nejzinata dobrodu{na priroda, Atina ne mo`ela da go uni{ti deteto. Taa ja prezela odgovornosta za nego i pritoa mu go stavi-

70

Risto PoPovSKI

la imeto Erihtonej. Deteto vsu{nost bilo polovina zmija, a polovina ~ovek. Podocna ovoj ~ovek - zmija stanal prviot kral na Atina. Toj bil poznat po toa {to gi u~el majkite {to posvojuvaat deca, da gi po~ituvaat i sakaat kako svoi. Vo edna druga verzija na ovoj mit, semeto na Hefest padnalo vrz eden rid pokrien so sneg, od koj nastanala prvata statua. Od gledna to~ka na metaforata, ovaa verzija e pou~na, bidej}i smislata e deka od soedinuvaweto na znaeweto so zanaet~iskata ve{tina nastanuva umetnosta.

HeRMeS I dIONIS

Hermes - bog na kradcite, na trgovijata i na itrinata
Sin na Yeus i na nimfata Neada, koja bila }erka na titanot Atlas, u{te od mnogu rano Hermes se proslavil kako izmamnik. Kratko po negovoto ra|awe na ridot Kilene, Neada, radosna deka nejzinoto novoroden~e e zdravo, vo eden mig se svrtela so grbot za da se odmori. Vo toa kratko vreme bebeto izrasnalo vo mom~e, koe izleglo od pe{terata za da ja razgleda okolinata. Pritoa mom~eto Hermes nai{lo na Apolon koj teral stado goveda pred sebe. Mladiot izmamnik vedna{ posakal da go ukrade toa stado. Toj po~ekal Apolon da zaspie, a potoa, za da gi prikrie tragite, gi poteral govedata nazad po nivnite sopstveni stapki, taka {to prakti~no gi ukral bez da ostavat novi tragi. [tom se oddale~il dovolno za da ne se gleda, Hermes napravil obuvki za govedata, so koi tie ve}e ne osta vale nikakvi tragi duri ni vo mekata po~va. Potoa go odvel stadoto kon pe{terata, vo koja bil roden, zadovolen od svojata prva kra`ba. Koga Apolon go zabele`al is~eznuvaweto na svoeto stado, pobaral pomo{ od satirite ({umski duhovi, koi ja bile olicetvorenie na neskrotenata priroda) i gi zamolil da mu go najdat stadoto. [umskite duhovi ja prebarale celata planina od eden do drug kraj. Po dolgo ba rawe, eden od niv nai{ol na pe{terata na ridot Kiliene, od kade se slu{ala vol{ebna muzika. Koga vlegle tamu, nai{le na dadilkata koja go ~uvala Hermes. Taa im rekla deka muzikata poteknuva od mladiot

MItologIJata na MaKeDoncIte

71

bog. Pritoa im objasniHermes i Dionis la deka ova bo`estveno dete si napravilo eden ~udesen muzi~ki instrument, {to go nareklo lira. Instrumentot bil napraven od ~erupkata na edna `elka i od crevata na govedata koi poslu`ile kako `ici. Sa tirite vedna{ se vratile kaj Apolon i go izvestile za svoeto otkritie. Apolon do{ol kaj pe{terata, go fatil mladiot bog i go odvel na Olimp, kade mu go predal na Yeus, ka`uvaj}i mu za kra`bata. Yeus otprvin ne sakal da go obvini svojot mal sin, no otkako mu bi le izneseni dokazi, nemal drug izlez. Koga Hermes zabele`al deka ne goviot tatko ne mu veruva na lagite, ja priznal kra`bata i vetil deka najgolemiot del od sta doto }e mu go vrati na Apolon. Toj ne mo`el da gi vrati site, bidej}i ve}e zaklal dve goveda, a nivnite creva gi upotrebil kako `ici za lirata, dodeka nivnoto presno meso go podgotvil kako `rtva za bogovite. Yeus gi pregledal zaklanite `ivotni i vostanovil deka toa meso bilo premnogu za `rtva duri i za site bogovi. Na negovoto pra{awe za

72

Risto PoPovSKI

pri~inata za ovaa gre{ka vo smetkata, mladiot Hermes odgovoril deka vi{okot od mesoto sakal da go `rtvuva za samiot sebe. Yeus se nasmeal na ovaa drskost. Za da go zavr{i sporot me|u dvajcata bratu~edi, Hermes ponudil na Apolon ne samo da mu go vrati stadoto, tuku da mu ja dade i lirata. Plenet od izgledot na ovoj nov instrument Apolon se soglasil i naskoro otkako izvesno vreme ve`bal na nea, lirata stanala negov najomilen instrument. Yeus bil tolku voshiten od mudrosta i itrinata na svojot sin, {to mu prepu{til mnogu po~esni zada~i, od koi site bile soodvetni na negovata itrina. Iako Yeus veruval deka Hermes se trudel da ja ka`e vistinata koga bil ispra{uvan od nego, sepak mu bilo jasno deka negoviot sin ne sekoga{ ja iznesuva celata vistina, posebno ako taa ne e vo sklad so negovite interesi. Ottoga{ Hermes stanal bog na trgovijata i na trgovcite. Hermes mislel deka negovite novi dol`nosti i zada~i nepravedno se ograni~eni samo na trgovijata. Taka postepeno dobil i novi zada~i. Poradi svojata ve{tina vo zboruvaweto, toj stanal i bog na retorikata i na sugestivnite govori. Negovata dejnost bila pro{irena i srede qubovnicite, ov~arite i dr`avnite slu`benici. Poradi negovata brzina Hermes isto taka stanal i kurir na bogovite. Toj se trudel sekoga{ da prenesuva vesti koga eden bog trebalo da mu ka`e ne{to na drug bog, a me|u niv postoela golema oddale~enost. Toj bil i pridru`nik na mrtvite. Samo toj go znael patot {to vodel vo podzemjeto i toj gi voveduval umrenite du{i vo mra~noto carstvo na Had. Bidej}i bil anga`iran i kako kurir na bogovite, toj gi poznaval site ulici i pati{ta na neboto i na zemjata. Poradi toa Hermes stanal za{titnik i na patnicite. Na pogolemite raskrsnici vo antikata bile postaveni prvoagolni stolbovi so pokazateli i so bradesti glavi na bogot Hermes. Koga nekoj patnik doa|al na raskrsnica i ne bil siguren koj pat da go odbere, baral pomo{ od Hermes, koj mu go poka`uval vistinskiot pat. Zada~ata na Hermes, kako kurir na bogovite, bila pri~ina {to negoviot lik e zastapen vo mnogu mitolo{ki prikazni, mnogu pove}e vo odnos na drugite bogovi, so isklu~ok na Yeus.

DIONIs I NEGOVITE PRIDRU@NICI

BO@JIOT SIN dIONIS - BOG NA VINOTO, PLOdNOSTA I VeGeTACIJATA
Kako sin na Yeus i na smrtnicata Semela, Dionis, kako bog na vi noto i na pijanstvoto, plodnosta ivegetacijata bil omrazen od Hera. Negovite privrzanici vo negova ~est pa|ale vo ekstaza. Kultot na Dionis bil eden od malkute vo koj u~estvuvale i `eni, koi toa ~estopati go iskoristuvale za da gi pominat granicite na moralnoto odnesuvawe. Vo neramnite ridovi okolu Pela `enite povremeno go zapostavuvale

74

Risto PoPovSKI

svojot normalen `ivot i tancuvale kako menadi vo ekstaza okolu vrvot na ridot, opsednati so duhot na raspu{tenosta predvodeni, kako {to se smetalo, od samiot Dionis. Vo Makedonija se slavele sedum praznici posveteni na Dionis, me|u koi najpoznat bil praznikot Ksantika. Sekoja prolet vo prviot mesec, mart ili mesecot Ksant se po~nuvalo duhovnoto pro~istuvawe na Makedoncite, trodnevno cutewe - ili proletna slava. Na prviot den od ovoj praznik agilno se pielo vino me{ano so voda. Na vtorata ve~er sle duvale sceni na povorki vo pomali grupi vo ~est na mitovite na Dio nis. Gostite sami si donesuvale jadewe i vino i se opivale. Pomiroqubivo bilo na tretiot i posleden den na slaveweto. @itelite na Makedonija veruvale deka toga{ du{ite na umrenite nevidlivo talkaat po ulicite poradi {to im se ostavalo voda i jadewe, a ve~erta sekoj doma}in gi brkal duhovite so zaglu{uva~ko vikawe: „Nadvor talkaat du{ite, na umrenite!“ - se peelo, pielo se veselelo cel mesec. Toga{ mladite se budele od zimata i nivniot seksualen nagon se zgolemuval, stapuvale vo bra~ni zaednici, pravele svadbi na koi se pielo mnogu vino. Ksantika e mnogu tesno povrzana so Dionis i zatoa Dionis se smetal i kako bog na plodnosta. Toj bil mnogu obo`uvan bog kaj Makedoncite bidej}i se gri`el za zgolemuvawe na familijata i makedonskoto pleme. Vo Dionisovite povorki se nosele martinki vo crveno bela boja se vrzuvale site jazli. Proslavite so vrzuvawa prepleti, jazli, raspletuvawe, kitewe, veselewe so boite i zvucite pretstavuvalo soedinuvawe na proletnata energija koja {to potiknuvala qubov i duhovnost za oplemenuvawe na ~ove~kata du{a. Taka i cve}eto cveta koga }e ja primi zgolemenata svetlina na pro letnoto sonce na bogot Il (Ile). Cve}eto i martinkata ja zgolemuvaat simbolikata na edinstvo na ~ovekot, prirodata i kosmi~kata energija. Samata Ksantika go slavi toa edinstvo i edinstvoto na narodot so bo govite, heroite i carevite, kako slavewe na proletnite praznici, po vorki so site pridru`ni elementi povrzani so najgolemiot makedonski praznik Ksantika, carica me|u makedonskite proslavi. Vo Pela gra|anite slavele sedum praznici posveteni na Dionis, me|u koi najpoznat bil praznikot Antesterii, t.e. trodnevno cutewe ili proletna slava. Na prviot den od ovoj praznik agilno se pielo vino

MItologIJata na MaKeDoncIte

75

me{ano so voda. Na vtorata ve~er sleduvale sceni na povorki vo pomali grupi vo ~est na mitovite na Dionis. Gostite sami si donesuvale jade we i vino i se opivale. Pomiroqubivo bilo na tretiot i posleden den na slaveweto. @itelite na Pela veruvale deka toga{ du{ite na umreni te nevidlivo talkaat po ulicite poradi {to im se ostavalo voda i jadewe, a ve~erta sekoj doma}in gi brkal duhovite so zaglu{uva~ko vikawe: „nadvor talkaat du{ite, a antesteriite pominaa!“

dIONIS - SIN NA YeUS Dionis bil edinstveniot od olimpiskite bogovi ~ija majka bila smrtnik. Isto taka toj bil edinstven `itel na Olimp, koj bil „roden“ tripati. Edna od pove}eto smrtnici, so koi Yeus vodel qubov, bila Seme la. Taa bila prekrasna }erka na Kadmo, kralot od Teba. Yeus ~estopati i se dodvoruval, sakaj}i da ja osvoi. Toa mu uspealo duri otkako i ve til, vo blizinata na Stiks, deka mo`e da i obezbedi sè {to }e posaka. Koga Hera slu{nala za najnovata qubov na svojot ma`, vedna{ po~nala da pravi planovi protiv nego. Taka taa, vo glavata na Semela, ja vnela `elbata taa da go vidi Yeus vo negovata vistinska figura, a ne vo telo na ~ovek. Koga Semela mu ja ka`ala na Yeus ovaa svoja `elba, toj se obidel da ja razubedi, no zaludno. So te{ko srce i ja poka`al svojata vistinskata figura, po {to Ra|aweto na Dionis

76

Risto PoPovSKI

taa padnala mrtva. Yeus go izvadil nerodeniot Dionis od nejzinoto telo i go zel vo svoeto bedro, kade ponatamu rastel se do svoeto ra|awe. Potoa Yeus go izvlekol od svoeto bedro. Otkako se rodil Dionis, Hera im naredila na nekolku titani, so podaroci i igra~ki da go namamat von od za{titnata blizina na negoviot tatko. Tie uspeale vo toa, go podla`ale so igra~ki, a potoa go fatile i mu go raspar~ile teloto, koe potoa go ispekle i izele. Me|utoa, Atina go na{la i go spasila negovoto srce, pa taka Yeus mo`el povtorno da gi sostavi negovite delovi. So ova Dionis za prv pat go do`iveal ciklusot na smrt i o`ivuvawe, ciklus, {to toj ~esto go minuval, isto kako {to lozata sekoja zima izumira, a na prolet se razviva kako nova. Yeus go dal svojot vonbra~en sin na ~uvawe kaj Atam, koj bil kral na Orhomen i na negovata qubovnica Ino, koja bila sestra na Semela. Po sovet na Hermes dvajcata smrtnici go maskirale mladiot Dionis vo `enska obleka, nadevaj}i se deka na toj na~in }e ja nadmudrat itrata Hera. No, Hera razbrala za ova i za odmazda go kaznila Atam na toj na~in {to toj poludel, po {to go ubil svojot sin, a sakal da ja ubie i Ino. No, koga se spu{til kon nea, Dionis go zaslepil, taka {to namesto Ino, Atam zaklal edna koza. No, Ino, podocna, obzemena od golema taga se frlila vo moreto. Poradi toa {to go ~uvala Dionis, Yeus re{il deka taa da ne mora da odi vo Had, a namesto toa ja prestoril vo morska boginka Leukotea. Vo isto vreme Yeus go prestoril Dionis vo mlad pr~, a potoa go dal na ~uvawe na edna grupa oradi, koi bile ridski nimfi i koi `iveele na ridot Nisa. Tuka Dionis go nau~il lozarstvoto i praveweto na vino. Dionis gi pretstavuva ekstremnite aspekti na ~ovekovata priroda. Kako bog na pijanstvoto toj prakti~no e bog na besmislenite dejstva na lu|eto. Toj e i uni{tuva~ i dobrodetel na lu|eto. Bogot na vinoto se pojavuva vo mnogute mitovi i naj~esto so stereotipen karakter vo istoriite {to imaat vrska so pijanstvo. Toj isto taka e simbol na ciklu sot na postanokot i gineweto vo prirodata. Isto kako {to lozata sekoja godina umira i povtorno o`ivuva na prolet koga gi pu{ta prvite lastari, taka i Dionis sekoja godina umira i pak povtorno o`ivuva.

MItologIJata na MaKeDoncIte

77

dIONIS (RIMSkI BAHUS) Spomnavme deka Dionis, kako sin na Yeus i na Semela, vnuk na Kadmo bratot na Evropa i kralot na Teba, bil poznat kako bog na vinoto. No, toj (posebno pod rimskoto ime Bahus) vo mitologijata imal pogolema uloga. Toj voedno bil i bog na veetacijata i na ekstazata, pa kako takov se vbrojuval vo najva`nite bo`estva na makedonskiot panteon. Prvobitno Dionis bil obo`uvan vo makedonskite provincii Tra kija i Frigija, kade izgleda imal sli ~na funkcija kako i Demetra, boginkata na zemjodelieto. Vlijanieto vrz sovremenata makedonska kultura toj go izvr{il relativno docna. Vo delata na poetot Homer, koj `iveel okolu 8 vek pred Rista, Dionis ne bil tolku zna~aen bog. Sepak podocna bil agilDionis no obo`uvan. Negovata prete`no `enska pridru`ba, sosta vena od menadi („besni `eni“) ili mahanti, bile poznati po strasta na nivnoto obo`uvawe. Tie se opivale do eks taza i se {etale zagr nati vo `ivotinski ko`i, so bakli i tirsovi vo racete (stapovi od Dionis i majka mu Semela, bor obvieni so br{len vazna od IV vek pred Rista i lozovi gran~iwa).

78

Risto PoPovSKI

Ponekoga{ so sebe nosele i zmii. Spored edna legenda Dionis bil vospitan od nimfi, a podocna i od Silen, koj bil nizok i }elav starec, koj ~esto javal magare ili pijan bil pridru`uvan od satiri. Satirite bi le pretstaveni so kopita i rogovi, no i Dionis povremeno poka`uval `ivotinski crti. Za ra|aweto i mladosta na Dionis postojat i drugi verzii. Spored edna od niv, toj bil sin na Demetra, odnosno na Persefona, so koja Yeus vodel qubov prepraven kako zmija. Koga Dionis bil ubien od titanite po naredba na Hera, Yeus navodno i dal na Semela da go izede negovoto srce, po {to toj pak se rodil. Dionis vsu{nost zna~i „dvapati rodeniot“, so {to se ob jasnuva deka toj prvo izrasnal vo Semela, a potoa izlegol od natkolenicata na Yeus. Kako nov me|u bogovite Dio nis ne bil priznat od site. Hera go mrazela, a drugite se somnevale vo negovata bo`estvenost. Kralot od Edonen, Likurg se obidel da go ubie, no boginkata na moreto Tetis mu po-

MItologIJata na MaKeDoncIte

79

(levo) Dionis kako predvodnik na bahanaliite (gore) i dve ~inii so motivi od `ivotot na Dionis (vo sredina i dole)

(desno) Dionis so pehar vo racete (gore) i so leopardot (dole)

80

Risto PoPovSKI

mognala na Dionis so toa {to go oslepila Likurg. Pentej, kralot na rodniot grad na Dionis, Teba, ne sakal da go pri znae za bog. Eden den Dionis do{ol kako ubavo mom~e vo Teba, vo pridru`ba na menadi, a Pentej naredil da se stavi vo zatvor. No, koga go zatvorile, okovite sami od sebe otpadnale, a vratata na zatvorot se ot vorila. Toga{ Dionis mu rekol na Pentej deka so menadite i so, od nego ma|epsanite Tebanki, }e napravi spektakularni orgii na ridot Kitairon. Pentej sakal da vidi dali toa i navistina }e se slu~i. Poradi toa se preoblekol kako `ena i se ka~il na edno drvo od kade gi nabquduval erotskite sceni. No, toga{ bil otkrien od menadite. Tie, vo svojata ekstaza, predvodeni od negovata ma|epsana majka Agava, go simna le od drvoto i go isekle na par~iwa. Podocna Agava se osvestila, pa go pogrebala svojot sin, po {to, zaedno so svoite roditeli, Kadmo i Harmone ja, zaminala vo progon. Ovaa prikazna zboruva za stravot {to aristokratite od toa vreme go ~uvstvuvale kon noviot bog i negovite besni privrzani~ki. Vo nekoi gradovi i mesta imalo prikazni za li~nosti koi poradi fanati~noto obo`uvawe na Dionis poludele. Ova se slu~ilo i so }erkite na Mida.

Dionis

Dionis i Hermes na vazna od makedonskiot period

MItologIJata na MaKeDoncIte

81

Dionis go podaril vinoto na ~ove{tvoto, me|utoa ovoj podarok razli~no bil priman. Spored edna atinska saga, toj gi nau~il Ikarij i negovata }erka Erigona, koi bile Atiwani od nizok rod, da pravat vino. No koga nivnite sosedi se napile vino pomislile deka se otruni, poradi {to go ubile Ikarij. Koga Erigona videla {to se slu~ilo so tatko i, se samoubila. Poradi toa Dionis im se odmazdil na Atiwanite, pa nateral mnogu atinski ma`eni `eni, vo nalet na besnilo, da go napravat istoto kako i Erigona. Koga Atiwanite uvidele kakDionis vo ritualna igra so va nepravda napravile, organiziMenadi na vazna od IV/III vek rale proslava vo ~est na Ikarij i pred Rista Erigona. Vo Etolija Dionis bil prijatelski prifaten. Kralot Oin duri mu ja ponudil svojata `ena Altaja. Od ovaa vrska proizlegla idnata sopruga na Herak le, Dejaneira. Vo znak na blagodarnost Dionis na Oin mu ja otkril ve{tinata za pravewe vino. Dionis se o`enil so Arijadna, }erka na kralot Mino od Krit, koja pred nivnata svadba mu pomognala na Tezej da go ubie Minotaurot. Spored nekoi Dionis i arijadna, V vek pred Rista

82

Risto PoPovSKI

verzii, taa bila odnesena od Tezej od ostrovot Krit i ostavena vo Naks, kade {to Dionis se smiluval nad nea. Spored drugi tvrdewa bogot Dionis ja zel za `ena, po {to Tezej, ta`en, moral sam da se vrati vo Atina. Kultot na Dionis postepeno se ra{iril vo Makedonija. Za vreme na zimskite meseci po~nuvale prazni~ni slavi vo Pela, me|u koi naj poznati bile malite i golemite Dionisii. Vo fevruari se odr`uval praznik na cve}eto, za vreme na koj se pielo prvoto mlado vino, a Dionis, ka~en na kola vleguval vo gradot. Ova bilo za~etok na idniot ristijan ski karneval pred postot, vo koj i denes e zadr`ano bitieto na menadite. Za vreme na golemite Dionisii, {to se odr`uvale vo mart, bile prika`uvani komedii, tragedii i satirski igri vo Dionisoviot teatar vo podno`jeto na Akropol. Tragedijata nastanala od pesni i tanci na selanite koi nosele kostumi od kozi. Taka, od dionisoviot kult, bil sozdaden literaturen vid, koj ne samo {to se izveduval vo prvobitna forma, tuku i prodol`il da `ivee vo moderna forma, se do denes.

vazna so apolon, Dionis (vo sredinata) i Hermes, se nao|a vo nacionalniot muzej na [panija vo Madrid

MItologIJata na MaKeDoncIte

83

POMALkU VA@NITe OLIMPISkI BOGOVI
Osven golemite olimpiski bogovi, koi so svojata silna li~nost dominirale vo klasi~nata mitologija (tie sekoga{ stoele vo centralnata to~ka na mitolo{kite prikazni ili naj~esto se pojavuvale vo niv), postoi edna grupa bogovi, koi po svoite osobini bile bliski do ~ovekovata priroda. Ovie bogovi nikoga{ ne bile povikuvani za pomo{ od he roite koga imale problemi i ne igrale va`na uloga vo prikaznite. Tie bile bogovi i boginki na sekojdnevniot `ivot.

Hestija - boginka na doma{noto ogni{te
Hestija e edna od sestrite na Yeus. Iako taa, zaedno so Hera, Po sejdon, Demetar, Had i Yeus bila vistinski `itel na Olimp, taa bila boginka na familijata, koja vo najrasprostranetite prikazni ne igrala va`na uloga. Hes tija bila boginka na ku}ata i na ogni{teto. Taa bila zadol`ena da se gri`i da ne se slu~i nekoja nesre}a vrz fa milijata. Nemala ne koi jasni svojstva i ne zazemala zna~ajno me sto vo golemite mito lo{ki prikazni. Taa bila ednostavno boginka na domot i bila za -

Hestija gi daruva bogovite od olimp

84

Risto PoPovSKI

dovolna so toa da im slu`i na onie, koi se nadevale na nejzinata toplina. Hramot na Vestalskite devici vo stariot Rim bil posveten na bo ginkata Vesta ({to bilo rimsko ime za Hestija). Toj hram vestalskite sve{teni~ki go ~uvale i odr`uvale svetiot ogan. Ako nekoj `itel na gradot sakal da go napu{ti za da se preseli na drugo mesto, zemal `ar od svetiot ogan od koj palel ogan vo svojata nova tatkovina. Heba

Heba - boginka na mladosta
Heba bila }erka na Yeus i na Hera i taa bila boginka na mladosta. Taa gi obnovuvala istro{e nite `ivotni funkcii kaj postarite tela. Osven {to ja personificirala mladosta - kako telesno taka i duhovno - taa nemala nekoi drugi zabele`itelni svojstva. Vo nekoi prikaz ni taa gi slu`ela bogovi te so vino, polnej}i gi nivnite pehari za vreme na gozbite.

MItologIJata na MaKeDoncIte

85

Iris - boginka na vino`itoto
Iris, ~ii roditeli ne se to~no odredeni, bila boginka na vino`itoto. Dodeka Hermes bil kurir i prenesuval vesti me|u bogovite, taa gi prenesuvala vestite od bogovite kon lu|eto. boginkata Iris, vazna 500/490 g. pred Rista

Gracii - boginki na ~ove~kiot so`ivot
Trite gracii, }erki na Ye us i na Eurinoma, koja bila }er ka na titanot Okean, a vo nekoi predanija bila }erka na Afro dita i Dionis), bile bo`estva koi im slu`ele na me|u~ove~ki te odnosi. Tie sekoga{ nastapuvale zaedno. Aglaja, najmladata bila najpostojana. Aglaja bila taa koja na eden govornik mu dala darba da gi pot~ini svoite slu{ateli. Eufrosina im davala na sobirite doza na veselost. Bez nea sekoj sobir i veselo dru{tvo bi bile nepodnoslivo seriozni. Talija, tretata sestra, imala re~isi dvojna uloga, bidej}i bila isto taka i muza. Taa go otelotvoruvala duhot na komedijata i bila du hovna majka na {egata.

trite gracii

86

Risto PoPovSKI

Muzite - boginki na umetnosta
Postoele devet muzi, }erki na Yeus i na Mnemozina, ~ie ime zna~i se}avawe. Vo postarite predanija site tie bile zaedno tretirani i nemale sopstveni identiteti. Ednostavno tie bile tretirani kako boginki na tvore~koto pronao|awe, kako {to veli Homer vo svoite besmrtni stihovi: „Pej mi, muzo za gnevot na Peliden ahil“ i „Poka`i mi go muzo ve{tiot ~ovek“ („Ilijada i Odiseja“). Podocna sekoja od niv dobila sopstvena li~nost i im bile dodeleni odredeni oblasti od umetnosta. Kaliopa, koja naj~esto e pretstavena kako dr`i vo rakata svitkano pismo vo rolna ili moliv, bila muza na epskata poezija. Kleo, koja isto taka e pretstavuvana so svitkano pismo vo rolna ili plo~a, bila muza na istori~arite. Erato bila muza na erotskata poezija. Safo, poznatata poetesa od Lezbos nesomneno i dol`i mnogu na Erato. Euterpa bila muza na lirskata poezija i na Dionisovata opojna muzika. Taa naj~esto bila slikana so flejta, so koja bil potenciran muzi~kiot karakter na lirikata. Melpomena bila muza na tragedijata i na slikite. Taa nosela mra~ni teatralni maski i visoki debeli sandali, {to bile noseni od glumcite vo teatarot. Politimnija bila muza na religioznata lirika i na pesnata. Taa bila opi{ana kako pobo`na i zamislena. Terpsihora bila muza na tancot, pa zatoa i taa bila pretstavena so lira. Talija bila muza na komedijata i taa bila sprotivnost na Melpomena. Na slikite Talija nosela sme{ni maski od komedijata. Uranija bila muza na astronomijata i bila pretstavuvana so topka, koja go simbolizirala nebesnoto telo.

MItologIJata na MaKeDoncIte

87

BARAweTO NA ZLATNOTO RUNO
POTekLO NA ZLATNOTO RUNO Vo Beotija porano `iveel kral koj se vikal Atam. Toj bil o`enet so kralicata Nefela, no istovremeno imal qubovna afera so edna `ena po ime Ino. Negovite sinovi se vikale Friks i Nevkon, a }erkata Hele. Vrskata me|u Atam i Ino stanala tolku o~igledna, {to duri i slugite razbrale za nea. Od niv Nefela doznala za neverstvoto na svojot soprug. Koga taa reagirala protiv toa, kralot naredil da bide frlena vo zat vor, dodeka za Ino izgradil palata so ubava spalna soba.

88

Risto PoPovSKI

No, po izvesno vreme Ino Jason so odlu~ila da gi otstrani decata Zlatnoto na Nefela. Nejze i bilo jasno runo deka po smrtta na Atam tronot }e go zeme Friks i nejzinata pozicija }e bide vo opasnost. Taa napravila plan kako da si ja osigura pozicijata. Ino bila kralska }erka od Teba i toa poteklo i davalo golemo vlijanie. Taa znaela deka `enite od Beotija ja obo`uvaat i i ja ispolnuvaat sekoja `elba. Eden den Ino naredila `itoto da se ispe~e, a potoa da se posee na nivite. Taa bila sigurna deka idnata godina takvoto seme nema da nikne i deka zaradi toa }e nastane glad vo carstvoto na Atam. Potoa taa znaela deka Atam }e isprati kurir vo proro{tvoto vo Delfi za da go zamoli Apolon za so vet i poddr{ka. Taka i se slu~ilo. Ispe~enoto seme ne niknalo i poleto ostanalo pusto nalik na pustina. Izbezumen Atam ispratil kurir vo Delfisko to proro{tvo bez da znae deka toj kurir bil platenik na Ino. Otkako se vratil kurirot, na Atam mu go ka`al ona {to prethodno mu go ka`ala Ino. Taka, spored ova bo`emno proro{tvo, poleto mo`elo povtorno da se napravi plodorodno dokolku se `rtvuva postariot sin na kralot na vrvot na ridot Lafistijan. Iako toa mu bilo mnogu ma~no, Atam nemal drug izbor. So te{ko srce toj go odnel Friks na ridot, dodeka Hela odela po niv, kolnej}i go svojot tatko da ne go `rtvuva nejziniot sakan brat. Me|utoa, seto toa go gledala Hera. Koga zabele`ala deka tatkoto saka da si go ubie sinot poradi lagite na edna brakolomni~ka, mnogu se razgnevila. Toa bilo premnogu za nea. Taa go ispratila Hermes dolu

MItologIJata na MaKeDoncIte

89

vo Beotija so eden prekrasen oven, ~ie runo bilo od ~isto zlato. Taa mu rekla na Hermes deka Friks mora da bide spasen i toa so pomo{ na ovoj oven. Koga no`ot se pribli`uval do vratot na Friks, Hermes se pojavil i go ka~il kralskiot sin na grbot na ovenot. Hela, koja ne sakala da ostane tuka, isto taka skoknala vrz ovenot i tie odletale daleku. Hela od vozbuda po~nala da se smee i da bide nemirna pri sedeweto poradi {to padnala na mestoto kade bil preminot {to gi deli kontinentite Azija i Makedonija (Evropa). Taa padnala vo vodata i zaginala. Vo nejzina ~est ova mesto do denes se narekuva Helespont. Taka zlatniot oven go dovel ta`noto mom~e vo kralstvoto Kolhis, kade bil prifaten od kralot Ajet kako da mu e sin. Kako blagodarnost kon bogovtie Friks go `rtvuval ko~ot kon Yeus, a zlatnoto runo go dal na svojot nov tatko koj ova go smetal kako najgolema skapocenost.

Jason gi sobira Argonautite
Koga umrel kralot Kretej, koj vladeel so carstvoto Jolkos, go ostavil tronot na svojot sin Aison. No, negoviot bratu~ed Pelij sakal sam da vladee. Toj ja grabnal vlasta, a Aison go stavil vo zatvor. Pelij ne znael deka Aison imal sin po ime Diomed kogo svoevremeno go ispratil da bide vospituvan kaj kentaurot Hejron. Hejron bil polovina ~ovek, a polovina kow. Toj go narekol mom~eto Jason. Koga Jason stanal mlad ma` Hejron mu go otkril negovoto vistinsko poteklo. Jason re{il da go vrati tronot. Iako, vo me|uvreme, Pelij ve}e bil vo dlaboka starost no sepak i natamu imal ostar um. Od strav da ne ja zagubi nepravedno steknatata vlast, toj go pra{al za sovet svoeto proro{tvo. Pred toa, proro{tvoto so godini ne ka`uvalo ni{to, no vo vremeto koga Jason razbral za svoeto poteklo, na Pelij mu bilo sovetuvano da se ~uva od eden ma` koj nosi edna sandala. Po patot kon Jolk, Jason nai{ol na reka preku koja nekoja stara `ena sakala da pomine, no ne mo`ela. Jason po priroda sekoga{ bil podgotven da pomaga, pa zatoa se ponudil da ja prenese `enata preku rekata. Ovaa stara `ena vsu{nost bila Hera, koja namerno taka se prepravila. Imeno, taa go mrazela Pelij i sakala da mu se odmazdi preku Jason. I taka, za vre-

90

Risto PoPovSKI

grupa argonauti na anti~ki krater od V vek pred Rista me na prenesuvaweto, Jason ja zagubil ednata sandala niz trevite vo rekata dodeka ja nosel prepravenata Hera na svojot grb. Jason stignal vo gradot samo so edna sandala. Nabrgu Pelij bil izvesten deka vo gradot stignal nepoznat ~ovek, koj celosno odgovaral na opisot na proro{tvoto. Vozbuden, Pelij naredil da mu go dovedat ~ovekot. Koga Jason zastanal sproti nego, Pelij go pra{al koj e i {to bara vo negoviot grad. Jason mu odgovoril deka toj e porane{niot Diomed i deka e sin na bratu~edot na kralot Aison. Potoa Jason pobaral Pelij da mu go otstapi tronot i kralskoto nasledstvo. Pelij znael deka nema drug izbor bidej}i ne mo`el da stori ni{to protiv mladoto mom~e, no ne bil podgotven taka lesno da se otka`e od mo}ta. „ti }e go dobie{ vladeeweto“, rekol Pelij, „no, prvo mora{ da prezeme{ edno golemo patuvawe. Mojata zemja e napadnata od duhot na Friks. Za da mo`e negoviot duh da se smiri }e mora da go pronajde{

MItologIJata na MaKeDoncIte

91

zlatnoto runo na ovenot {to toj go odnel vo dale~nata Kolhis i da go donese{. ako mi go donese{ zlatnoto runo, }e ti go otstapam tronot.“ Jason gi prifatil uslovite i objavil deka gi povikuva najhrabrite i najdobrite borci vo zemjata, {to }e mu pomognat vo baraweto. Toj go anga`iral slavniot brodograditel Arg da mu izgradi brod za patuvaweto, koj podocna bil nare~en „Argo“, spored imeto na negoviot graditel. Otsekade do{le ma`i da mu pomognat na Jason. Ovaa grupa sostavena od najdobrite borci bile nare~eni „Argonauti“. Me|u niv se na{le i takvi slavni heroi kako {to bile: Herakle; bliznacite Kastor i Polidevk; slavniot muzi~ar i poet Orfej; lovxikata Atalanta, koja se slu`ela so kopje podobro od mnozina ma`i; Periklimen, koj mo`el da ja menuva svojata figura; Ehion, sinot na Hermes; Askalaf, sinot na Ares; golemiot Ankaij, sinot na Posejdon i Idmon; sinot na Apolon i drugi. Site tie u~estvuvale kako ekipa` na brodot „Argo“, a nivniot broj iznesuval okolu 50 najdobri i najslavni heroi na anti~kiot svet so bo`estveno i kralsko poteklo.

POTRAGATA
Po patot Argonautite do`iveale mnogubrojni avanturi. Nekoi od niv bile nadolgo opi{ani, dodeka drugi bile samo kratko spomnati.

Smrtta na Hil i zagubata na Herakle
Prva stanica na patuvaweto bila kratka poseta na nekoj bezimen ostrov kade trebalo da se snabdat so prehranbeni produkti. Kratko po smestuvaweto na Argonautite, Herakle oti{ol vo nekoja gora za da najde pogodno drvo za novo veslo bidej}i staroto mu se skr{ilo. Po izvesno vreme toj na{ol takvo drvo, go donel vo logorot i po~nal da go obrabotuva. No, koga se vratil, zabele`al deka mladiot Argonaut Hil nikade go nemalo. Toj se vratil vo gorata za da go bara, no zaludno. Ja na{ol samo crpkata za voda na Hil kraj edno malo ezerce. Nekolku vodeni nimfi go iznenadile i go grabnale mom~eto dodeka crpelo voda. Voodu{eveni

92

Risto PoPovSKI

od ubavinata na mladiot ~ovek, tie go povlekle nadolu vo nivniot voden dom i pritoa nenamerno go udavile. Herakle ne se vratil ni slednoto utro, poradi {to Jason re{il bez nego da go prodol`at patot.

Borbata so tupanici so kralot Amik
Po izvesno vreme Argonautite stignale na ostrovot Berbrik, kade se sretnale so kralot Amik, koj sebesi se smetal za najgolem bokser vo svetot. Toj imal tolku visoko mislewe za svojata ve{tina {to go predizvikuval sekoj posetitel na borba na `ivot i smrt. Polidevk, bliznakot na Kastor, se ponudil da se bori vo ime na Argonautite. Kralot Amik bil silen kako me~ka, golem i muskulest; negovata pojava potsetuvala na Herakle. Osven toa, Amik se slu`el i so ne~esni sredstva. Toj mu dal na Polidevk samo eden par prosti ko`eni rakavici, dodeka negovite bile oblo`eni so ostri bocki od `elezo. No, Polidevk znael deka protivnici kako Amik, so golema stava i telesna gradba, se bavni i imaat pospori reakcii. Brziot i podvi`en Polidevk presmetal deka kralot ne pretstavuva golem predizvik za nego. Koga po~nala borbata, Polidevk brgu gi osoznal slabite to~ki na Amik, pri {to mu zadal silen udar vo slepoo~nicata, a potoa postojano udiral na istoto mesto, se dodeka ne go otepal. Koga lu|eto na Amik go videle ubivaweto na svojot kral, se fatile za oru`je za da ja odmazdat negovata smrt. No, Argonautite podgotveno gi do~ekale. Nastanala `estoka borba, vo koja Argonautite brgu pobedile.

Finej i Harpiite
Potoa Argonautite stignale vo isto~na Trakija, kade sretnale eden jasnovidec po ime Finej. Toj imal darba za pretska`uvawe, koja ja dobil od Apolon pri {to to~no i detalno ja predviduval idninata. Bidej}i ~esto ja upotrebuval ovaa darba, Yeus se nalutil i kako kazna za „zlostorot“, mu ispratil Harpii za da go izma~uvaat. Harpiite bile stra{ni su{testva so glava i telo na `eni, no so krilja i kanxi na ptici mr{ojadci. Tie ne mo`ele da go kontroliraat isfrluvaweto na izmetot, pa ostavale smrdliv izmet kade i da se nao|aat.

MItologIJata na MaKeDoncIte

93

Sekoga{ koga Finej sednuval da jade, doa|ale Harpiite za da mu grabnat od jadeweto, pri {to so izmetot mu go zagaduvale ostatokot od jadeweto. Finej gi zamolil Argonautite za pomo{ i tie mu vetile deka }e mu pomognat. No, Finej znael deka mo`ele da mu pomognat samo Argonautite Kalaj i Cet, koi bile lete~ki sinovi na Severniot veter. I taka, koga Finej sledniot pat sednal da jade i koga pak mu naletale Harpiite, do{le Kalaj i Cet, gi izbrkale pri {to mnogu od niv ubile, a ostanatite prepla{eni pobegnale i nikoga{ pove}e ne se vratile.

Simplegadite
Edna no}, za vreme na ve~erata, Finej mu objasnil na Jason kako mo `e da gi pomine Simplegadite. Toa bile dve ogromni karpi, koi go blokirale edinstveniot pat za Bosfor. Ovie karpi imale svojstvo, neo~ekuvano da se udrat edna so druga tokmu vo migot koga nekoj brod minuval niz niv, so {to brodot bil uni{tuvan, a bespomo{niot ekipa` zaginuval. Finej mu ka`al na Jason da pu{ti eden gulab, pred Argo da pomine niz ma|epsanata pre~ka. Ako pticata pominela nepovredena, toa }e go napravel i Argo. Ako, pak, taa ne uspeela da pomine, toga{ Jason trebalo da se otka`e od potragata, bidej}i ne }e mo`el da ja pomine ovaa pre~ka. Jason taka napravil. Gulabot uspeal da pomine, pri {to zagubil samo eden perduv od opa{kata. Na istiot na~in pominal i Argo so toa {to zagubil nekoi pomali delovi od svojata krma. Nabrgu tie se zakotvile na bregot na Kolhida, carstvoto na kralot Ajtos, koj go poseduval Zlatnoto runo.

Kolhida i Zlatnoto runo
Koga Argonautite vlegle vo gradot, bile prijatelski pozdraveni i im bil prireden sve~en pre~ek. Po gozbata, koga site sedele na masata opu{teni, Ajtos go pra{al Jason za pri~inata na negovata poseta. Koga Jason mu ka`al deka do{ol za da go zeme Zlatnoto runo i da go odnese so sebe vo Jolkos, Ajtos vo se be po~uvstvuval golem gnev. Toj nikako nemal namera da se otka`e od ova bogatstvo.

94

Risto PoPovSKI

Ajtosovoto mol~ewe mu dalo mo`nost na Jason da objasni deka ne o~ekuva kralot taka lesno da mu go dade runoto. Za vozvrat toj ponudil da ja ispolni sekoja zada~a, {to kralot }e mu ja postavi. Ajtos pomisli deka na vakov na~in }e se oslobodi od ovie avanturisti i napravil plan da mu postavi nevozmo`na zada~a. Taka toj mu rekol na Jason da izora edna niva, da ja posee i da ja o`nee. Oraweto trebalo da go napravi so bikovite na kralot, koi bluele ogan i bile poznati po nivnata omraza kon lu|eto. Tie trebalo da bidat vpregnati i podgotveni za orawe. @itoto {to Jason trebalo da go posee se sostoelo od zabi na zmej, od koi niknele vooru`eni i za borba gotovi ma`i. Jason moral da ja zavr{i ovaa „`etva“ so toa {to {to trebalo da izleze kako pobednik vo borbata so ovie borci. Jason gi prifatil ovie uslovi, iako znael deka ne mo`e da gi ispolni. No, toga{ }erkata na kralot, po ime Medeja, slu~ajno go vi-

atina gi nadgleduva podgotovkite na agronautite

MItologIJata na MaKeDoncIte

95

dela Jason od zad zavesata na prozorecot i vedna{ se vqubila vo nego. Taa ja slu{nala zada~ata {to mu ja postavil nejziniot tatko i re{ila da mu pomogne kolku {to mo`e. Docna vo no}ta Medeja ispratila kurir na Argo, koj go informiral Jason deka kralskata }erka saka da mu pomogne vo ovaa opasna zada~a. Pritoa taa zaka`ala sredba so nego. Koga podocna se sretnale vo zaka`anoto vreme i mesto Medeja mu dala na Jason vol{ebna mast, koja samata ja napravila. Sekoj {to se nama~kuval so ovaa mast, vo tekot na eden den, stanuval nepovredliv, taka {to bikovite ne mo`ele ni{to da mu napravat. [to se odnesuva do „zmejskite“ borci, Medeja mu rekla da frli kamen me|u niv. Toa niv trebalo da gi zbuni, po {to }e po~nale da se borat me|u sebe, se dodeka ne izginat site. Dodeka Medeja mu objasnuvala za masta i za trikot so kamenot, Jason ne gi ottrgnuval o~ite od nea. Nabrgu sfatil deka i samiot e vquben vo nea isto kako i taa vo nego. Sledniot den site se sobrale na nivata za orawe. Jason prethodno se nama~kal so vol{ebnata mast {to mu dalo ~uvstvo na golema sila. Koga gi dovele bikovite, toj lesno gi sovladal i im stavil jarem. Oganot {to izleguval od nivnite usti, voop{to ne go ~uvstvuval, pa po~nal so niv da ja ora nivata i da see zabi od zmej. Nabrgu semeto niknalo i se pojavila cela vojska sostavena od te{ko vooru`eni borci. Jason frlil eden kamen me|u niv i tie vedna{ po~nale da se borat me|u sebe. Taka, samo po nekolku miga, site do eden izginale. Koga Argonautite go videle kako pa|a mrtov i posledniot borec, po~nale da se veselat i da slavat zatoa {to kone~no }e go dobiele Zlatnoto runo. No, Ajtos ne bil zadovolen. Toj brgu zaminal vo svojata palata za da smisli drug plan protiv Jason i negovite lu|e. Taka toj re{il negovata vojska da gi napadne vo no}ta. Me|utoa Medeja razbrala za ovoj plan na svojot tatko i pobrzala kon Argo za da go predupredi Jason vedna{ najbrzo da zamine. Taa isto taka mu ka`ala deka runoto se krie vo edna pe{tera, koja bila ~uvana od eden stra{en zmej, koj nikoga{ ne zaspival. Taa mu rekla deka so svojata vol{ebna mo} }e go uspie zmejot po {to runoto lesno }e mo`e da se zeme.

96

Risto PoPovSKI

Dodeka Jason brzal kon pe{terata od kade {to go zel runoto, Medeja se vratila vo palatata i go nagovorila svojot mlad brat Aspirt, da pojde so nea, pri {to mu ka`ala deka taa trgnuva so Argonautite vo edna golema avantura. Mom~eto do brovolno trgnalo so nea i koga Jason se vra til so runoto, Medeja i nejziniot brat ve}e bile ka~eni na brodot. Jason naredil trgnuvawe i naskoro Ar go bil na moreto, sleden od kralot Ajtos vo pridru`ba na negovi te najdobri vojnici. Medeja znaela deka ne Jason mu go nosi Zlatnoto runo na Pelij. ma izlez za Argo i de Makedonska vazna od 340/330 g. pred Rista koja ka ne mo`at da se spa se nao|a vo luvr, Francija sat od nejziniot tatko. Vsu{nost, taa zaradi toa go go zela so sebe svojot brat. Vo migovi na grozomorna brutalnost taa go iskasapila svojot brat i del po del od negovoto telo go frlala od brodot. Koga Ajtos sfatil {to se slu~uva bil prinuden da ja prekine poterata za da mo`e site delovi na teloto na svojot mrtov sin da gi sobere i da mu organizira po~esen pogreb. Nabrgu Argo se na{ol vo pristani{teto na Jolks. Jason mu go pre dal Zlatnoto runo na kralot Pelij i, kako {to bilo dogovoreno, ovoj go otstapil prestolot na Jason.

MItologIJata na MaKeDoncIte

97

MAkedON
Zborot Makedon e od makedonsko poteklo i etimolo{ki e sostaven od dva zbora: „make“ i „don“, kade {to „make“ se tolkuva kako „majka“ a „don“ se tolkuva kako gospodarka, stopanka, boginka. Zborot „Makedonci“ se tolkuva kako potomcite na Bo`jata majka MA {to vsu{nost zna~i „bo`jiot narod“. Zborot „Makedonija“ se tolkuva kako „teritorijata na koja `iveel bo`jiot narod na bo`jata maka“. Ovoj zbor ima pismen kuntuinitet od starost na 77.000 godini pronajden vo pe{terata kaj mestoto Blombos vo Ju`na Afrika i 21.000 godini od Mas de Azil vo Francija. Spored mitologijata, Makedon e eponimen heroj na Makedonija, sin na Yeus i Deokalionovata }erka Tija i brat na Magnet. Spored imiwata na negovite sinovi, krsteni se makedonskite gradovi Pirej i Amatij. Nekoi ve lat deka Makedon e eden od pedesetinata sinovi na arkadiskiot kral Likon. Spored edno preda nie, Makedon e sin na mi sirskiot bog Oziris (Dio Makedon nis). Koga Oziris mu go predal vladeeweto na Izida i trgnal da go osvojuva svetot, so sebe gi povel i svoite sinovi Anub i Makedon.

98

Risto PoPovSKI

Bra}ata bile vrvni borci, no imale razli~ni karakteri: edniot sli~en na ku~e, a drugiot na volk. Ottuka Anub bil oble~en vo ku~e{ka ko`a, a Makedon nosel glava od volk kako amblem. Bidej}i go ubil carot Likurg, Oziris go nazna~il Makedon za kral i go ostavil na zemjata, koja po nego e nare~ena MAKEDONIJA. Makedon vladeel mnogu uspe{no so svoeto kralstvo Makedonija. Stanal rodona~alnik na 12 makedonski plemiwa. Po negovata smrt, nego go nasledil negoviot sin Pier, a potoa vnukot Eagar i pravnukot Orfej, koj vladeel dolgo vo Makedonija. Toj mnogu ubavo svirel na Har fa, ja prona{ol azbukata, go unapredil zemjodelieto i konstruiral mnogu korisni pronajdoci. Vo Makedonija go vovel veruvaweto i u~eweto na Dionis, za `ivotot posle smrtta.

orfej so harfata

MItologIJata na MaKeDoncIte

99

MAkedONSkIOT MITOLO[kI SISTeM
Mitologijata vo sebe nosi prafilozofski i pranau~en iskonski oblik na umetni~ko sozdavawe. Mitovite se ona prvobitnoto, narodnoto raska`uvawe od koleno na koleno na generacii koja vo sebe sodr`i i del od fantazijata na makedonskiot narod. Mitovite na Makedoncite se sozdavani so iljadnici godini tie ne mo`at da se datiraat poradi {to postaro od Makedonskite mitovi i od Makedonija e samo Sonceto. Se znae deka mitologijata na Makedonskiot Poluostrov (Balkanot) i na ovie prostori e vtkaena vo svetlosta na makedonskata mitologija. Me|utoa, taa pretstavuva ogromno nacionalno nasled stvo ne samo na anti~kite Makedonci, tuku i na site drugi makedonski pokolenija od pamtivek pa sè do denes. Sudej}i spored arheolo{kite ostatoci na makedonskata po~va, posebno od materijalnata kultura i od likovnata umetnost i mitologijata, drevnata Makedonija imala zna~aen i edinstven samostoen mitolo{ki sistem. Toj sodr`i etnolo{ki, etnografski, lingvisti~ki, istoriski, kni`evni i antropolo{ki elementi, koi mo`at topografski da se lociraat na geografskite prostori na celata nejzina teritorija, sekako, tuka se misli na onaa MAKEDONIJA, koja so svojata teritorija se protega od dene{na [panija do Indija i Ju`na Afrika. Spored anti~kata literatura, postojat dve verzii na predanijata za Makedoncite i nivnite rodona~alnici. Na{ite Makedonci, kulturnite i prosvetenite pradedovci, ima le razvieno golema kultura okolu Jonskoto, Jadranskoto, Sredozemnoto i Crnoto More. Gradot Ilion (Troja) bil nivniot kapitalen grad, Ma kedonskata mitologija raska`uva deka makedonskiot kral Yeus imal pove}e sinovi i toj teritorijata ja podelil me|u niv. Nie }e obrneme vnimanie na dvajcata negovi sinovi: edniot sin se vikal MAKEDON, a drugiot PERSEJ. Mladiot princ, Makedon, stanal kral na celata Mediteranska oblast, koja, spored negovoto ime, e nare~ena MAKEDONIJA, a brat mu Persej `iveel i stanal kral na teritorijata na dene{na Mala Azija i, spored negovoto ime, taa teritorija e nare~ena PERSIJA. Potomcite na Makedon se narekle MAKEDONCI, a po-

MItologIJata na MaKeDoncIte

101

tomcite na Persej se narekle PERSIJCI. Takva e makedonskata mitolo{ka verzija za nastanuvaweto na navedenite narodi i svetot. Od raska`uvawata za Makedon se znae deka od negovoto pokolenie se formirale 12-te Makedonski plemiwa. Dokazot za nivnoto postoewe star 600.000 iljadi godini, se nao|a vo pe{terata Crveni Steni denes nare~ena Petralona. Otkako ova makedonsko pleme }e ekspanzira od okolinata na pe{terata Crveni Steni, ja naselilo prvo pobliskata okolina, a vo slednite iljadnici godini }e ekspanzira i na novi podale~ni teritorii so {to }e go naseli celiot Makedonski poluostrov koj taka e nare~en po niv. Najgolemo grupirawe na sela i gradovi od anti~ka Makedonija koi se sretnuvaat na Makedonskiot poluostrov se nao|aat vo makedonskata provincija Pelagonija, koja po niv e nare~ena Belagonija ili Pelagonija zatoa {to Makedoncite bile belite lu|e, se vikale Belazgi ili Pelazgi. Od Pelazgite, podocna, so nivnata ekspanzija na Makedonskiot poluostrov se formirale u{te 12-te makedonski provincii: Ilirija, Agrijanija, Dardanija, Tribalija, Moesija, Odrisija, Trakija, Halkidik, Peonija, Linkestida, Orestida i Malesija. Po ovie provincii Makedoncite se narekuvale u{te i kako: Iliri, Agrijani, Dardanci, Tribali, Moesi, Odrisi, Trakijci, Halki|ani, Peonci, Linkesti, Oresti i Malesi. Od ovie plemiwa podocna bil iz graden nivniot nov kapitalen (glaven) grad, Pela.

102

Risto PoPovSKI

Herakle

dVANAeSeTTe POdVIZI NA HeRAkLe
Potekloto na Herakle Porano `iveel nekoj golem tebanski vojskovodec po ime Amfi trion. Negovata `ena se vikala Alkmena i nea Yeus ja izbral za svoja qubovnica. Vladetelot na bogovite i lu|eto Yeus, bil obzemen od ubavinata na Alkmena, mladata sopruga na Amfitrion, }erka na mikenskiot kral Elektrion. Edna{ dodeka Amfitrion bil vo pohod na ostrovot na Tafirite, do{ol Yeus prepraven kako nego, bidej}i znael deka Alkmena mu e verna na svojot ma`. Prethodno Yeus se pogri`il, sonceto tri dena da ne sveti, a mese~inata ja nateral za vreme na tie tri temni dena da ostane na neboto. So toa, toj veruval deka }e mo`e da bide so Alkmena kolku {to saka. Po devet meseci Yeus gordo se per~el na Olimp deka naskoro od nego }e se rodi sin, koj }e treba da vladee so Teba, kako nikoj pred ne go. Koga Hera razbrala za toa, sklu~ila spogodba so Yeus deka onoj ma{ki naslednik od vladea~kata familija vo Teba, koj }e bide roden slednata no}, treba da bide idniot kral. Yeus se soglasil bidej}i bil siguren deka negoviot sin Herakle ({to zna~i „gordosta na Hera“), }e se rodi toga{. No, Hera pobrzala kon palatata na Stenel, ~ija `ena Nikida bi la bremena vo sedmiot mesec. So pomo{ na nejzinata bo`estvena darba Hera gi zabrzala bolkite na Nikida, taka {to prvoto vladee~ko dete {to se rodilo taa no}, ne bilo Herakle, tuku Evristej, koj podocna se poka`al kako slabak i stra{livec i koj bil tolku razli~en od Herakle, kako {to bile vodata i oganot. Me|utoa, so negovoto ra|awe bilo potvrdeno deka Herakle nikoga{ nema da bide kral. Yeus sakal negoviot sin da bide besmrten i ‹ naredil na Atina da i go podmetne bebeto na Hera koja spiela, za da go cica bo`estvenoto mleko na besmrtnosta. Herakle tolku silno povlekol mleko od gradata na Hera, {to taa vrisnala od bolka i grubo go otfrlila. No bilo docna, i bebeto ve}e se zdobilo so besmrtnost.

104

Risto PoPovSKI

Mozaik so prikaz na 12 podvizi na Herakle od III po Rista. Podvizite se prika`ani obratno od dvi`eweto nna ~asovnikot a vo sredinata se gleda negoviot bozdogan, lakot so strelite i krunata Qubomornata Hera, sopruga na Yeus, u{te od prviot den na ra|aweto, go zamrazila i go progonuvala Herakle. Taka, dodeka dvete brat ~iwa le`ele vo peleni, Hera pratila dve zmii. Svetkaj}i so o~ite zmi ite dopolzele no}e do lulkata. No, {tom po~nale da se vitkaat okolu, bebeto Herakle gi zgrap~ilo za vratovite i ja demonstriralo svojata ogromna sila zadu{uvaj}i gi. Alkmena go na{la ta`en, kako gi nabquduva dvete mrtvi zmii, {to pred toa do{le da go ubijat. Alkmena bila iznenadena od silata na bebeto. Amfitrion go zapra{al pretska`uva~ot Tiresij za idnina ta na bebeto. Starecot rekol deka Herakle }e bide nagraden od bogovi te so besmrtnost za golemite podvizi {to }e gi stori.

MItologIJata na MaKeDoncIte

105

Tatkoto posebno go vospituval sinot. Autolik go u~el da se bori, Eurit da strela so lak, Kastor da vojuva, Lin da pi{uva, sviri i pee. Herakle izvonredno strelal so lak i streli, i mo{ne ve{to rakuval so drugi oru`ja. Sepak najuspe{en bil vo ve{tinite na boreweto. No, eden den, Lin, naluten poradi slabata koncentracija, go ukoril. Herakle bil tolku razo~aran poradi nedostatokot na talent i poradi udarite od negoviot u~itel, {to, zaboravaj}i na svojata sila, tolku silno go udril u~itelot so lirata {to mu ja rascepil glavata. No, tatkoto ispla{en negoviot sin da ne stori u{te nekoe zlodelo go ispratil na ostrovot Kitera da ~uva goveda. Tuka toj spiel na lavja ko`a, dewe se odrekuval od vareno jadewe, za ve~era jadel samo pe~eno meso i leb od ja~men. Do svojata osumnaesetta godina izrasnal nad dva metri. Imal o~i {to svetele so bo`estven, ognen blesok i bil mnogu silen i hrabar. Dobil podaroci od bogovite: od Hermes - me~, od Apolon - lak i streli, od Posejdon - prekrasni kowi, od Atena Palada - obleka, od Hefest - zlaten oklop. Sepak od Nemejskata {uma izdelkal eden stap od jasen, vo grubo kastrena surovica, tvrd kako `elezo. Taa mu bilo najmiloto oru`je. Na Kitera, Herakle re{il da go napu{ti selskiot imot na Kitera, za da go ubie lavot na ridot Kithairon, bidej}i toj lav im pri~inuval golemi {teti kako na negovite taka i na stadata od sosedite. Toj pedeset dena go lovel stra{niot lav, go prona{ol vo negovoto skrivali{te i go ubil za edna sekunda. Od ovoj lav poteknuva podocne`nata nametka na Herakle {to toj ja nosel okolu glavata, dodeka golemite vilici na lavot mu slu`ele kako kapa na glavata. Istata maska na lavot se gleda na glavata na Aleksandar pretstaven kako Heraklid na kovanite pari. U{te kako mlad Herakle se borel protiv Minierite, koi bile neprijateli na negovite zemjaci Tebancite. Za vreme na odbranata na negovata zemja, toj gi vodel napadite protiv nasilnicite i gi pobedil. Vo znak na blagodarnost, kralot na Teba, Kreont, mu ja ponudil ra kata na svojata }erka Megara, koja Herakle ja zel za `ena. So nea Herakle imal tri sina. Toga{ Hera go pomatila razumot na herojot i toj vo nastap na ludilo vo momentot koga prinesuval `rtva,

106

Risto PoPovSKI

gi frlil `enata i svoite deca kako i decata na svojot brat vo ognot. Potoa trgnal istoto da go napravi i na svojot tatko. Prodol`etokot na tragedijata go spre~ila Atina koja go zaspala. Koga podocna si do{ol na sebe i sfatil {to napravil, se zatvoril vo edna temna prostorija vo palatata i posakal da se samoubie. Za sre}a negoviot dolgogodi{en prijatel Tezej uspeal da go ubedi deka smrtta na negovata familija ne e negova vina, bidej}i vo tie migovi toj ne bil presmetliv. Toj go sovetuval Herakle da otpatuva vo Delfi i da dobie sovet od Apolonovoto proro{tvo. Pokajnikot Herakle za da se is~isti od grevot trgnal vo Delfi. Proro~icata Pitija go sovetuvala deka }e go is~isti od grevot so dvanaesetgodi{no slu`ewe na pla{liviot Evristej, kralot na Tirins, Mikena i Mideja. Ovoj kral tolku se pla{el od Herakle {to sekoga{ koga junakot doa|al pod yidinite na Tirins, toj se sokrival vo golem sad od bronza, dodeka naredbite mu gi pra}al preku glasnikot Koprej. Iako Evristej bil smetan za nedostoen slabak, ka`anoto od Apolon ne mo`elo da ne se ispo~ituva. No, iako bil telesno slab, Evristej imal ostar um i izmislil dvanaeset zada~i za svojot rodnina. Prviot podvig - lavot od Nemeja Prvata zada~a se sostoela vo toa {to Herakle trebalo da ja donese ko`ata na lavot od Nemeja, koj ne mo`el da bide povreden so nitu edno oru`je. Nemejskiot lav `iveel vo edna pe{tera so dva vleza, i ja pusto{el Nemeja. Dolgo vreme Herakle ja baral pe{terata. Edna prikve~erina ja prona{ol. Junakot go zatvoril edniot vlez so golem kamen i se do bli`il do vtoriot. Herakle tuka go ~ekal na lavot. Koga lavot odedna{ se pojavil, samo {to se vratil od lov, bil prejaden i zamoren od lovot, vlegol vo pe{terata i nabrzo zaspal. Herakle vedna{ go napadnal so streli no negovoto oru`je nemalo nikakvo dejstvo. Samo go razgnevil u{te pove}e lavot koj vedna{ istr~al pred pe{terata i se na{ol o~i vo o~i so Herakle koj vedna{ ja zategnal tetivata na lakot i ispratil tri streli. No, tie otskoknale od cvrstata ko`a na lavot. Vo toj mo-

MItologIJata na MaKeDoncIte

107

Herakle go ubiva nemejskiot lav ment lavot tolku silno riknal {to odzvonile planinite i se zatresla i zemjata. O~ite mu plamnale vo `estok gnev. So golem skok se vturnal vrz Herakle, koj zamavnal so surovicata i silno go udril po glavata. Lavot padnal za{emeten a Herakle mu se nafrlil odzadi, levata raka mu ja stavil pod vratot, ja fatil i desnata raka i po~nal da go stiska i davi lavot. Ne go pu{tal se dodeka ne go zadavil. Ko`ata na ovoj lav bila tolku silna {to Herakle duri otkoga bil posovetuvan od bogovite, so kanxite na samiot lav ja odral i nametnat so nea po trieset dena lov, se vratil vo gradot Kleona, to~no vo momentot koga knezot Molorh se podgotvuval da prinese `rtva na senkata na junakot. @rtvata bila prenameneta na Yeus Spasitelot, a Herakle vo negova ~est gi osnoval Nemejskite igri. Potoa Herkale ko`ata od lavot mu ja donel na kralot Evristej.

108

Risto PoPovSKI

Herakle gi se~e glavite na Hidrata od lerna Vtoriot podvig - Hidrata od Lerna Vtorata zada~a na Herakle bila da ja ubie hidrata od Lerna. Taa bila grozno ~udovi{te, koe bluelo ogan od devet zmiski glavi, od koi ednata bila besmrtna. Bratu~edot na Herakle, po ime Iolaj, go pridru `uval na ova patuvawe. Atina mu pomognala na Herakle so toa {to mu ja poka`ala skrivnicata na ~udovi{teto. Taa mu rekla deka ne mo`e da ja pobedi hidrata vo nejzinata pe{tera, tuku treba da ja natera da izleze na otvoreno. Sledej}i go sovetot na Atina, Herakle ufrlil pove}e zapaleni streli vo pe{terata. ^udovi{teto izleglo nadvor i se nafrlilo vrz nego. Po~nala `estoka borba. Herakle mislel deka e dovolno da gi se~e glavite edna po edna, no zabele`al deka {tom }e otse~e edna, na istoto mesto vedna{ izrasnuvala dve drugi. Hera go isprati u{te i demonot - rakot Karkin, koj go zgrap~il junakot za nogata. Toga{ mu pomognal

MItologIJata na MaKeDoncIte

109

Iolaj, sinot na Itikle. Toj go ubil rakot, a Hera go prenela na neboto vo sozvezdieto Rak. Koga Iolaj gi videl makite na Herakle, zapalil ogan i vo nego stavil `elezo, koe brgu se v`arilo. Taka i toj se vme{al vo borbata. Vedna{ {tom Herakle otsekuval glava na hidrata, Jola go gorel so v`arenoto `elezo vratot na hidrata, taka {to na toa mesto ve}e ne mo`elo da izrasne nova glava. Nabrgu site glavi bile otse~eni, osven besmrtnata. Po izvesno vreme, Herakle so me~ot ja otsekol i besmrtnata glava i ja zakopal pod edna ogromna karpa. No, toga{ Herakle zabele`al deka krvta na hidrata ubiva se so {to }e dojde vo kontakt. Brgu go natopil vrvot na svojata strela vo nejzinata krv i taka ja napravil smrtonosna za svoite idni neprijateli. Evristej tvrdel deka zada~ata ne e sprovedena spored pravilata bidej}i bil vme{an i Iolaj. No, Herakle ne obrnuval vnimanie na izjavite od slabakot i povtoril deka vo celost ja ispolnil zada~ata. Tretiot podvig - veparot Eber od Erimantija Tretiot podvig na Herakle bil da go fati nepobedliviot zverveparot Eber od Erimantija. Erimantskiot vepar imal ~udovi{na sila i go pusto{el krajot Psotis. Duri i lu|eto gi raskinuval so svoite ostri zabi. Herakle trg nal no, popat go posetil svojot prijatel, mudriot kentaur Fol. Kenta urot tolku se izraduval {to vo ~est na taa sredba go otvoril }upot so zaedni~koto vino na kentaurite. Tie go namirisale vinoto i jurnale vo domot na Fol. Herakle go odbil napadot i dolgo gi progonuval se do pe{terata na junakoviot prijatel kentaurot Hiron, kade {to se skrile. Herakle se vturnal vo pe{terata i zdogleduvaj}i kentaur isfrlil edna od strelite natopeni so otrovot na Lernejskata Hidra. No, kakva li nesre}a? Toa bil nikoj drug, tuku negoviot prijatel Hiron. Dlaboko potresen, Herakle se obidel da ja izmie ranata no se bilo popusto. Bogovite go prenele Hiron na neboto vo soyvezdieto Kentaur. Herakle mo{ne na`alen, go prodol`il lovot na Erimantskiot vepar, i koga za prvpat go videl zverot sfatil deka ako go napadne direktno }e bide porazen. Zatoa trebalo da napravi poseben plan.

110

Risto PoPovSKI

Herakle go ubil veparot eber od erimantija i mu go nosi na evristej koj se krie vo eden golem }up, VI vek pred Rista - Muzej , luvr - Francija Nekolku meseci podocna, koga se pojavil prviot sneg, toj dobil ideja kako da go porazi zverot. [tom debelata sne`na pokrivka ja pokrila zemjata, Herakle go namamil Eber na svetlina, kade {to imalo golemi sne`ni nanosi. Toj ~ekal dodeka Eber da izleze na snegot, a potoa izlegol od svoeto skrivali{te, go ispla{il Eber i toj zaglavil vo eden sne`en nanos. Herakle mu gi vrzal nozete i go odnel kaj Evristej. Koga pristignal vo gradot, kralot se upla{il poradi slavata {to Herakle ja do`iveal od negovite sogra|ani. Poradi toa mu naredil na Herakle, slednite dokazi na negovite ispolneti zada~i da gi ostava nadvor pred portite na Mikena. Pred da go ostvari ~etvrtiot podvig, Herakle doznal deka Jason sobira grupa smeli borci koi }e go baraat slavnoto Zlatno runo. Herakle, najgolemiot makedonski heroj, privremeno go prekinal ispolnuvaweto na zada~ite i podvizite i se priklu~il kon Argonautite no podocna pak se vratil na svoite zada~i.

MItologIJata na MaKeDoncIte

111

^etvrtiot podvig - Kerinejskata srna Kerinejskiot elen imal zlatni rogovi i bakarni kopita. Bil prekrasen i mo{ne brz i neumoren vo tr~aweto niz poliwata i planinite na Arkadija. Taa be{e eden od pette eleni koi Artemida gi zdogleda na padinite na Parasija. Taa uspeala da gi fati najubavite ~etiri od niv i da gi vpregne vo svojata borbena kola no, pettiot i izbegal vo Kerinejskite planini. Tajgeta go be{e posvetila elenot na boginkata Artemida, taka {to nikoj ne smeel da go rani ili da go ubie. ^etvrtata zada~a na Herakle mu bila da ja fati srnata `iva. Prakti~no toj trebalo da napravi podvig, kakov {to ne mo`ela da napravi ni samata boginka na lovot Artemida. Herakle cela godina go baral pla{livoto brzonogo `ivotno. Za toa vreme toj ja usovr{il svojata ume{nost za strelawe so lak. Toj znael deka treba da go fati `ivotnoto `ivo, no znael i deka mo`e da uspee samo ako e izve`ban da ga|a so strelata isto kako Artemida.

Herakle ja ulovuva Kerinejskata srna, vazna od VI vek pred Rista -britanski muzej

112

Risto PoPovSKI

Otkako ja prona{ol srnata na ridot, toj se skril zad edna grmu{ka blizu do patot po koj `ivotnoto sekojdnevno minuvalo odej}i na pasewe. Koga srnata se pribli`ila, Herakle istrelal edna strela me|u tetivite i koskite na prednite noze. Strelata ja probila ko`ata bez da pote~e krv. Taka onesposobena srnata lesno mo`ela da se fati. ^et vrtiot podvig bil izvr{en. Pettiot podvig - Stimfalskite ptici Mal broj `ivotni bile posveteni na Ares. Edni od niv bile ne govite sveti ~udovi{ta - Stimfalskite ptici, koi bile malku po~i tuvani od Makedoncite. Ovie ptici, bile taka nare~eni spored `iveali{teto vo Stimfalskite mo~uri{ta. Tie bile stra{ni su{testva so

Herakle gi ubiva Stimfaliskite ptici, detal od vazna od 540 g. pred Rista izlo`ena vo britanskiot muzej

MItologIJata na MaKeDoncIte

113

klunovi, kanxi i perja od bronza. Tie imale obi~aj da izedat sekogo koj }e se pribli`i do nivnoto gnezdo. Bidej}i vo mo~uri{teto ne postoelo tolku silno `ivotno koe }e mo`e da gi pobedi ovie ptici, tie mnogu se namno`ile, pa po~nale da baraat drugi `ivotni prostori. Pri toa preletuvale preku golem broj poliwa, koi gi zagaduvale so svojot izmet i gi pravele neplodni. Pettata zada~a na Herakle mu bila da gi oslobodi ovie poliwa od Stimfalskite ptici. Pritoa, Herakle se soo~il so beskrajnite hordi na ovie stra{ni su{testva. Najprvo toj ponel so sebe golemo koli~estvo streli vo mo~uri{teto, so namera sekoja ptica koja }e se poka`e da ja otstrela, za da go desetkuva nivniot broj i za da mo`e podocna so ostanatite lesno da se spravi. No pticite bile bezbroj, pa ovoj plan ne mo`el da se sprovede. Herakle mo`el da otepa iljadnici na den, no pak nemalo vidliv uspeh. Zaradi toa, toj ja zamolil Atina za pomo{. Na negovata molba boginkata mu rekla na Hefest da iskova eden ogromen `elezen yvonec, koj koga }e yvoni }e gi prepla{i pticite nebare nastanal golem zemjotres. Herakle legnal na edna viso~inka nad mo~uri{teto i zayvonil kolku {to mo`el posilno. Bu~avata prodrela vo mo~uri{teto i vo u{ite na pticite i naskoro neboto bilo crno od niv. Sega na Herakle mu bilo polesno da otstrela golem broj od niv. Samo mal broj pre`iveale i pobegnale na eden ostrov vo Crnoto More, kade ostanale trajno.

[estiot podvig - [talite na Augi Kralot Augi od Elis imal najgolemo stado {to voop{to postoelo vo antikata. No, toj imal problem so ~istotata. Nikoj ne znael koga posleden pat {talite bile is~isteni, taka {to |ubreto tolku se natrupalo {to bilo nevozmo`no da se vleze vo {talite. Smrdeata bila tolku nepodnosliva, {to se ~uvstvuvala na celiot Peloponez. Vo {talite se ~uvale dva vida na bikovi od koi tristotini bikovi so sne`no-beli noze i dvestotini crveni kako sidonski purpur. Dvanaesette beli, kako lebedi, mu bile posveteni na bogot na sonceto Il (Ile). Eden me|u niv bil tolku ubav {to bleskal kako nebesna zvezda.

114

Risto PoPovSKI

atina go sovetuva Herakle kako da gi is~isti {talite na augi Bez da ja otkrie zada~ata {to mu ja dal Euristej, Herakle se dogovoril so Augi, ako gi is~isti {talite do zao|aweto na sonceto }e dobie kako nagrada deseti del od negovite stada. Augi se soglasil smeej}i se pri {to mu potekle i solzi, smetaj}i deka e toa nevozmo`no. Kralot mu dal doz vola na Herakle da napravi se {to e potrebno za negovata rabota. Herakle, mudro, se ka~il na edno blisko rit~e i utvrdil deka vo blizinata te~at dve reki, Alfej i Pena. Toj slegol dolu kon {talite i napravil dve golemi dupki vo yidovite. Potoa oti{ol na bregovite na dvete reki i iskopal {iroki kanali od bregovite do {talite. Silnite vodi za eden den gi „svetnale“ {talite. So ovoj odvod na rekite Herakle gi is~istil {talite vo predvideniot rok.

MItologIJata na MaKeDoncIte

115

No nadueniot Augi doznavaj}i za naredbata na Euristej za ~isteweto na {talite ne mu go dal na Herakle vetenoto stado. Herakle mnogu godini podocna, otkoga se oslobodil od slu`bata kaj Euristej, vlegol vo Elis so vojska, katastrofalno vo krvava bitka go porazil Augi i go ubil so edna od svoite smrtonosni streli. Potoa prinel `rtvi na Olimpiskite bogovi i gi osnoval Olimpiskite igri za radost na celiot svoj makedonski narod. Sedmiot podvig - Kritskiot bik Sedmata zada~a na Herakle se sostoela vo toa da go fati stra{niot bel bik od Krit. Kritskiot bik bil prekrasen. Se zboruva deka tokmu vo nego se prestoril bogot Yeus za da ja donese na grbot prekrasnata princeza Evropa, }erkata na fenikiskiot kral Agenor, od Azija do „pragot“ na na{iot kontinent, ostrovot Krit. Taka na{iot kontinent go dobil imeto Ev-

Herakle go fa}a Kritskiot bik, detal od makedonska vazna od 470 g. pred Rista izlo`ena vo luvr, Francija

116

Risto PoPovSKI

ropa, spored najubaviot cvet na Isto~nata civilizacija koj {to Yevs ni go donel od Istok. Bogot na moriwata i okeanite, Posejdon, mu bil mnogu lut na Mino, kralot na ostrovot Krit taka {to na bikot koj {to izlegol od moreto, mu ispratil besnilo. Bikot bluel ogan koj po izvesno vreme po~nal da ja opusto{uva zemjata, da gi gori poliwata, da gi iskornuva `itata, da ubiva lu|e, da uni{tuva se na ostrovot. Koga Herakle stignal na Krit, kralot Mino mu ponudil pomo{ za se {to mu e potrebno. Herakle se otka`al od ponudata i pretpo~ital da se sretne so ~udovi{teto o~i vo o~i. Nastanala dolga borba, mo`ebi najdolgata vo site dvanaeset podvizi, no kone~no Herakle uspeal da go porazi bikot. Toj mu stavil na ustata na bikot neprobojna korpa, koja gi napravila negovite plameni bezopasni. Herakle uspeal da go sovlada i javaj}i na negoviot grb go preplival moreto od Krit do Mikena. Euristej sakal bikot da go posveti na Hera no, otkoga taa odbila, bidej}i `ivotnoto bilo sovladano od Herakle, bikot be{e pu{ten na sloboda vo Argo lida. Bikot krstosuval niz Argolida, go minal Istam i se zaprel vo Ma raton kade {to mnogu godini podocna bil ubien od junakot Tezej.

Osmiot podvig - Kowite na Diomed Porano vo Trakija `iveel kralot na trakiskite Bistonci, po ime Diomed, koj imal podmolna navika site tu|inci {to pristignuvale na negoviot breg da gi prifati so fino prijatelstvo i gostoprimstvo a podocna da gi frli na kowite {to jadele meso. Kowite bile vrzani so `e lezni sinxiri za bronzeni jasli. Osmata zada~a na Herakle bila da gi fati ovie divi `ivotni. Po negovoto pristignuvawe vo palatata na Diomed, Herakle i negovite drugari bil prifateni i na najubav na~in polu`eni, no naskoro slugite na Diomed se obidele da go frlat vo kowu{nicata na kowite. Herakle so svoite drugari, gi sovladal kowu{arite gi frlil vo kowu{nicata, pa kowite koi gi izele kowu{arite tolku se zasitile od ovaa gozba {to Herakle lesno gi zauzdil i gi odvel do morskiot breg. No, Bistoncite predvodeni so kralot Diomed gi navtasale i napadnale. Herakle go ostavil svojot drugar Abder da gi ~uva kobilite - ~oveko-

MItologIJata na MaKeDoncIte

117

Herakle go grabnuva divite kowi na Diomed jadci, a so ostanatite se svrtel i vo krvava bitka gi porazil Bistoncite i go ubil Diomeda. Za `al, koga se vratil kon bregot vostanovil deka kobilite go ubile i raskinale Abder. Herakle vo negova ~est na toa mesto podignal grad i go narekol Abdera a kowite mu gi odnel na Eu ristej. Ovoj gi pu{til na sloboda. Kowite izbegale na Olimp i velat, deka mo`ebi, makedonskite kralevi gi javale potomcite na kowite. Devettiot podvig - Pojasot na Hipolita Pojasot {to go nosela okolu svojot prekrasen struk, Hipolita kralicata na Amazonkite, go dobila na podarok od bogot na vojnata Ares. ]erkata na Euristej, Admeta, inaku sve{teni~ka na boginkata Hera, posakala da go ima pojasot i taka Herakle ja dobil devettata zada~a. Amazonkite bile div narod, `enski borci, {to gi omalova`uvale ma`ite i smetale deka `enite se podobri borci od niv. Nivnite ma`i

118

Risto PoPovSKI

Herakle go grabnuva pojasot na amazonkata Hipolita, detal od vazna od 530/520 g. pred Rista morale da ja vr{at voobi~aenata doma{na rabota, {to vo anti~kiot svet ja vr{ele `enite. @enite u`ivale vo borbite i vo grabe`ite vo vojnata. Ne e ~udno {to Amazonkite bile privrzani kon Ares, no i Ares bil privrzan kon niv i toa tolku mnogu {to na nivnata kralica Hipo lita i go podaril svojot svet pojas. Herakle so korab pristignal do zemjata na Amazonkite, i se zakotvil na ustieto na rekata Termodont kaj gradot Temiskir. Nekoi ve lat deka Hipolita bila voodu{evena od izgledot na junakot Herakle. Go pre~ekala so dobredojde i nikoga{ pred toa taa ne sretnala ~ovek so tolkava telesna sila - kako bog. Taa vedna{ mu go vetila pojasot. Me|utoa, ova go videla Hera, koja ne mo`ela da prifati Herakle tolku lesno da ja ispolni ovaa zada~a, pa re{ila da mu ja ote`ne rabotata. Taa se prestorila vo Amazonka i trgnala po gradot, {irej}i gla sini deka silniot tu|inec imal namera da im ja grabne kralicata.

MItologIJata na MaKeDoncIte

119

Amazonkite brzo se fatile za oru`jeto. Koga Herakle gi videl kako doa|aat kon nego, pomislil deka Hipolita go izmamila. Ja ubil, go grabnal pojasot i se odbranil od Amazonkite so pomo{ na nekolkuminata svoi pridru`nici {to gi dovel so sebe. Herakle go odnel pojasot vo Mikena i go predal na Euristej. Desettiot podvig - dobitokot na Gerion Gerion bil kral na Tart vo dene{na [panija. Govedata na xinot Gerion bile ubavi a xinot bil grozen. So tri trupa vo strukot, so tri glavi i so {est race. Vo ~uvaweto na govedata mu pomagal dvoglaviot pes Ortar i Eurition, sinot na Ares. Tie `iveele mnogu daleku na zapad, zad okeanot, tamu kade {to bogot Il (Ile) go prevezuval sonceto so svojot Son~ev korab. Ovoj podvig bil navistina te`ok i dolgotraen, ispolnet so mnogubrojni talkawa i opasnosti.

Herakle go grabnuva dobitokot na gigantot gerion, vazna od 540 g. pred Rista izlo`ena vo anti~kiot muzej vo Minhen

120

Risto PoPovSKI

Toj bil poznat so negoviot slaven dobitok, koj bil najdobar na svetot. Desettata zada~a na Herakle se sostoela vo toa da otpatuva vo carstvoto na Gerion i da se vrati so dobitokot. No, pritoa Herakle ne smeel da go menuva, nitu da go kupuva, nitu da go dobie kako podarok ovoj dobitok - toj moral da go ukrade. Herakle preku ostrovot Krit preminal vo Afrika, potoa niz golemata Libiska pustina kade `iveele divi varvarski plemiwa, pristignal do tesnecot me|u Afrika i Evropa, nare~en Gibraltar. Tuka izdignal dva stolba. Vertikalnite karpi na bregovite Gibraltar i Sevt i denes gi narekuvaat Herkulovi stolbovi. Herakle bil mnogu `eden i isfrlil strela kon sonceto. Toga{ bogot Il (Ile) mu podaril golem zlaten pehar, Son~eviot korab za da go mine Okeanot. Okeanot izdignal visoki talasi no, Herakle so strelite gi smiril. I taka pristignal na ostrovot na Gerion. Otkoga se iska~il na planinata Abant, kade, kako {to znael, pasel dobitokot. Tamu se sretnal so Ortar, dvoglavoto stra`arsko ku~e na Gerion, koe Herakle go ubil samo so eden udar so bozdoganot. Potoa go ubil i Erition, govedarot na Gerion, gi sobral govedata i gi poteral kon bregot. Koga Gerion razbral deka negoviot dobitok e ukraden, go zel celoto svoe oru`je i trgnal vo potera po kradecot. Xinot Gerion go navtasal Herakle kaj Antem no, Herakle go pogodil so strela, po {to Gerion padnal mrtov. Taka Herakle gi vteral govedata vo Son~eviot korab i otplovil vo Tartes kade mu go vratil korabot na Il, (Ile). Potoa preku Abderija, denes vo Ju`na [panija otpatuval vo Li gurija kade {to go napadnale sinovite na Posejdon, Alebion i Derkin. Vo bojot mu snemalo streli i toj go zamolio tatka si Yeus da mu pomogne. Yeus mu ispratil do`d od kamewa. Mestoto na bojot bilo nare~eno Kamena ramnina a se nao|alo blizu utokata na rekata Rona vo Mediteranskoto More. Od tuka Herakle patuval do Etrurija vo dene{na Italija, potoa na jug do Regij, kade eden bik mu se odvoil od stadoto i minal na ostrovot Sicilija kade {to se vme{al vo stadoto na kralot Erik. Herakle moral da se bori so Erik za da si go povrati bikot i vo borbata go ubil Erik. Potoa prodol`il i preminal na bregovite na Jonskoto more, od kade preminal vo makedonskoto Belo More i se istovaril vo Trakija. Tamu Hera ispratila golemi muvi da gi ka saat. Govedata vo panika se razbegale na site strani. Herakle so maka

MItologIJata na MaKeDoncIte

121

gi sobral duri od Helespont i gi dovel do ustieto na rekata Strimon (Struma). Tuka za da ja mine rekata moral vo nea da nafrli golemi kar pi. Kone~no govedata ja minale rekata Strimon (Struma) po {to Herakle gi odvel pred Euristej vo Mikena. Taka posle osum polni godini i eden mesec, Herakle gi ispolnil desette zada~i. No, bidej}i Euristej ne mu go priznal ubivaweto na Lernejskata Hidra i ~isteweto na {talite na kralot Augi, Herakle moral da izvede u{te dve dela. Edinaesettiot podvig - jabolkata na Hesperidite Zlatnite jabolki rastele na Drvoto na `ivotot koe {to majkata Zemja-Gea mu go podarila za svadbata na Yeus so Hera. Jabolkite imale mo} da obezbedat ve~na mladost i besmrtnost. Hera go zasadila drvoto vo svojata gradina vo planinata na Atlas. Bidej}i taa ne mo`ela postojano da bide tamu, za ~uvawe na drvoto gi anga`irala }erkite na Atlas, Hesperidite: Egla (Bleskavata), Eritija (Crvenata) i Hesperaretuza (Zalez). No, nedolgo potoa Hera zabele`ala deka Hesperidite gi kra-

Herakle gi krade zlatnite jabolka na Hesperidite, vazna od 400 g. pred Rista izlo`en vo britanskiot muzej vo london

122

Risto PoPovSKI

dat jabolkata za sebe. Nalutena, taa i naredila na zmijata Ladon, da se obvitka okolu drvoto i da gi ~uva plodovite na `ivotot vo svojata gra dina, daleku na zapad, kade {to sonceto zao|alo i vo mestoto kade {to se ven~ale Yeus i Hera. Edinaesetta zada~a na Herakle bila da gi ukrade tie jabolka. Herakle dolgo vreme ne mo`el da go najde patot do gradinata. Patuval niz cela Makedonija pokraj bregot na rekata Ehedor, potoa vo oblasta Ilirija kaj rekata Eridan kade od re~nite nimfi razbral deka morskiot bog Nerej bi mo`el da mu go poka`e patot. Herakle trgnal da go pra{a bogot na moreto Nerej, koj `iveel vo rekata Po, kade mo`e da ja najde gradinata na Hera. Nerej mo`el da mu ja ka`e vistinata samo dokolku bide zaroben. No, toa ne bilo lesno zatoa {to Nerej mo`el da se preobrazuva po sopstvena `elba. Koga Herakle se pribli`il do rekata, go videl Nerej kako bla`eno spie, lulaj}i se na branovite. Toj toga{ skoknal vo vodata i go fatil bogot na moreto. Nerej se razbudil i vedna{ po~nal da se preobrazuva vo najstra{ni figuri {to ~ovek mo`el da gi zamisli. No, Herakle ne se upla{il i ne popu{til nitu vo eden mig, pa Nerej izmoren, se predal i mu ka`al na Herakle deka za da gi dobie zlatnite jabolka, }e mora da osigura pomo{ od Atlas. Samo Atlas, koj porano bil gradinar na Hera mo`el da vleze vo gradinata. Ako Herakle se obidel sam da stapne vo gradinata, vedna{ }e bil ubien od zmijata Ladon. Potoa Nerej mu go poka`al na Herakle vistin skiot pat, po {to bil pu{ten i pak zadremal. Od Eridan do Libija, vo Misir (Egipet), preku Azija vo Arabija i povtorno niz Libija. Potoa so Son~eviot korab doplovil do podno`je to na Kavkaz, kade {to go oslobodil Prometej. Za vozvrat Prometej mu objasnil deka jabolkite treba da gi sobere samo Atlas. Po mnogu meseci Herakle stignal vo predelot kade Atlas poradi bunt protiv Yeus, ja izdr `uval kaznata da go dr`i neboto na svoite ple}i. Herakle mu objasnil na Atlas za svojot problem i bil iznenaden {to ovoj vedna{ bil gotov da mu pomogne, no pod eden uslov - dodeka Atlas da gi donese jabolkata, Herakle moral za toa vreme da go dr`i neboto na svoite ple}i. Koga Atlas se vratil so jabolkata, Herakle sakal da si zamine, no Atlas mu rekol deka toj samiot }e gi odnese jabolkata na Evristej i

MItologIJata na MaKeDoncIte

123

deka ne saka ve}e da go dr`i neboto. Herakle navodno se soglasil, no go zamolil Atlas, za moment da go prifati neboto, dodeka da si stavi meka nametka na grbot za da mu bide polesno dr`eweto. [tom titanot Atlas go prezel neboto, Herakle pobegnal so jabolkata, i trgnal na pat, ostavaj}i go gnevniot Atlas. Herakle mu gi odnel jabolkite na Evristej vo Mikena no toj ne sakal da gi primi pa taka Atena povtorno gi vratila vo gradinata.

Posledniot podvig - kra`bata na Kerber Kako posledna zada~a Evristej pobaral od Herakle ne{to re~isi nevozmo`no. Toj mu rekol na Herakle deka treba da sleze vo podzemjeto i da go iznese na povr{ina stra`arskoto ku~e Kerber. Kerber bil pes ~uvar na podzemniot svet. Nekoi smetaat deka imal mo`ebi pedeset ili duri sto glavi. Toj milno mavtal so opa{ot vo forma na zmija, dodeka na grbot imal otrovnici od site vidovi, stri`el so u{ite no, nepotkuplivo go ~uval vlezot i nitu edna du{a ne mo`ela da izleze od podzemnoto Hadovo carstvo na mrtvite. Herakle go zamolil Hermes za pomo{ i bil voveden vo podzemjeto od bogot na kradcite. Koga stignale na bregot na podzemnata reka Stiks i koga Haron gi pozdravil so namurteno lice, Herakle go poglednal so prekoruva~ki pogled, po {to Haron re{il da se otka`e od mone tata {to ja baral od sekoj novodojdenec. Toj go dovel Herakle do vlezot, {to bil ~uvan od Kerber, troglavoto stra`arsko ku~e, koe dozvoluvalo sekoj da vleze vo podzemjeto, no nikogo ne pu{talo da izleze. Herakle vlegol vnatre kaj Had i go zamolil da mu dozvoli da go zeme ku~eto i da go odnese na povr{inata, a potoa pak da go vrati. Had dal soglasnost, no pod eden uslov, a toa e Herakle da uspee da go sovlada ku~eto so goli race, bez oru`je ili drugo pomo{no sredstvo. Orfej mu pomognal na Herakle. So pesna go uspal pesot, a Herakle mu se pribli`il i go fatil, toj se razbudil i besno po~nal da ‘r`i. Po podolga borba, Herakle uspeal da go fati ~udovi{teto za grkla not, da go iznese na povr{ina i da go odnese vo palatata na Evristej. Dodeka go nosel kon Mikena, Kerber, zdiven isfrlal pena od ustata.

124

Risto PoPovSKI

Od sekoja kapka izniknuvala otrovnata bilka jadi~e. Evristej tolku se ispla{il od Kerber {to na kolena go molel Herakle da go vrati vo Carstvoto na mrtvite. Potoa Herakle go ka~il Kerber na grbot i go vratil vo podzemjeto, kade pak go vrzal na vlezot, po {to se vratil vo svetot na `ivite, is~isten od u`asnoto delo {to go izvr{il pred mnogu godini. So toa zada~ata bila ispolneta. Posle dvanaesette podvizi kone~no Herakle bil osloboden od robuvaweto na Evristej.

Herakle gi krade troglavoto ku~e Kerber - ~uvarot na podzemniot svet od 530/520 g. pred Rista izlo`en vo luvr, Pariz

otrueniot Herakle koj ja oblekol oblekata zatruena so krvta na lernejskata hidra

SMRTTA NA HeRAkLe I VOSkReSNUVAweTO
Herakle na ostrovot Evbeja se natprevaruval vo strelawe so kralot Eurit, negoviot u~itel vo strelawe od mladosta, za rakata na Iola. Otkoga Herakle go pobedil, Eurit ne go odr`al vetuvaweto navreduvaj}i go so zborovite deka nema da ja dade svojata }erka na nekoj koj mu ro buval na Euristej. Herakle navreden se vratil vo Tirins. Vo me|uvreme na Eurit nekoj mu gi ukral stadata a toj za toa go obvinil Herakle. Ifit, sinot na Eurit, ne veruval vo obvinuvaweto i trgnal da gi bara govedata. Na patot do{ol vo Tirins kaj Herakle i vo eden moment dodeka stoe-

126

Risto PoPovSKI

le na zidinite, Hera go razgnevila golemiot junak. Ne vladeej}i so sebe toj vo bes go frlil Ifit od zidinite taka {to toj zaginal. Pitija go izbrkala junakot od Delfi ne sakaj}i da go is~isti od grevot. Herakle za odmazda go ukral Delfiskiot trino`nik, a so toa go predizvikal Apolon. Ramnopravnata borba me|u dvajcata sinovi na Yeus so silna molwa ja prekinal nivniot tatko. Tie se smirile a Pitija mu pora~ala na Herakle deka }e bide ~ist duri po trigodi{no ropstvo kaj Omfala kralicata na Libija. Bidej}i vo Carstvoto na mrtvite mu vetil na Meleager, koj mu dal korisen sovet, deka }e ja zeme za `ena negovata sestra Dejaneira, Herakle, oti{ol od kralot Ojnej vo Ajtolija da ja bara nejzinata raka.

voskresnuvaweto na Herakle i negovoto voznesuvawe kon neboto

MItologIJata na MaKeDoncIte

127

Rival mu bil re~niot bog Aheloj. Vo borbata za Dejaneira, Aheloj se pretvoril vo zmija, potoa vo bik, no Herakle bil posilen. Izvesno vreme po svadbata Herakle sosema slu~ajno so neodmeren udar go ubil sinot na Arhitel, Eunom. Po radi toa go napu{til Kalidon i so Dejaneira trgnal za Tirinis. Ken turot Nes, koj za pari gi Herakle prenesuval patnicite preku rekata Evena, ja zel na svojot grb Dejaneira, dodeka Herakle plival. [tom izlegol na drugiot breg slu{nal krik. Nes zaquben vo De janeira se obidel da ja grabne. Herakle mirno istrelal i so edna strela go probil teloto na Nes. Vo momentite na umirawe Nes ja sobral svojata krv i ja ponudil na Dejaneira da ja zeme i vo slu~aj Herakle da se vqubi vo druga `ena, samo da ja istrie so krvta negovata obleka. Dejaneira, ne znaej}i deka krvta e zatruena so otrovot na Lernejskata Hidra go primila smrtonosniot podarok. No, na Herakle i Dejaneira ne im bilo sudeno da `iveat sre}no i zaedno. Toj moral da i robuva tri godini na kralicata Omfala vo Libija. Tamu izdr`al golemi poni`uvawa. Po osloboduvaweto toj izvr{il u{te mnogu podvizi. Go osvoil Ilion (Troja), potoa ostrovot Kos, mu pomagal na tatka si vo borbata protiv gigantite. Gigantite gi rodila Gea, oplodena so kapki krv od genitaliite na Uran, nekade vo Makedonija. Samo smrtnik mo`el da gi ubie. Vo te{koto prodol`enie na bitkata me|u bogovite i gigantite pristignal Herakle. Zasvirele negovite smrtonosni streli. Eden po eden padnale: Alkionej, Porfirion, Efijalt, Eurit, Klitij, Mimant, Enkelad, Palant, Polibot, Hipolit, Gration, Agrij i Toant.

128

Risto PoPovSKI

Za vremeto na ropstvoto kaj Omfala, Dejaneira morala da go napu{ti Tiranis i da otpatuva vo gradot Trahina vo Tesalija. Minale tri godini i tri meseci a Herakle ne se vra}al. Sinot Hil trgnal da go bara. Vo me|uvreme pristignal pratenikot Lihas so vesta za zazemaweto na gradot na Eurit, Ohalija. Toj donel bogat plen, prekrasnata Iola i vesta za skore{noto pristignuvawe na Herakle. No, {tom Lihas vlegol vo dvorecot na Dejaneira i pristapil eden sluga i i objasnil deka Herakle navodno se natprevaruval za rakata na Iola i ja pratil doma ne kako robinka tuku da ja o`eni. Toa ja frlilo vo o~aj Dejaneira po {to taa se setila na krvta na kentaurot Nes. Taa ja zela krvta, {to ja ~uvala daleku od son~evite zraci i ognenite jazici, i so nea ja istrila sve~enata nametka na soprugot. Stavaj}i ja nametkata vo sandakot go ispratila Lihas do Herakle so zborovite: Pobrzaj Lihase. Odnesi go ovoj sandak so sve~enata nametka na Herakle. Neka se zakiti pobednikot koga }e prineuva `rtva na Yeus, no, pred toa nametkata da ne ja vidi nitu son~evata svetlost nitu edno oko! Ne minalo mnogu vreme, a vo dvorecot do{ol Hil. Toj i ja donel u`asnata vest na majka si. Deka go ubila Herakle. Dejaneira navistina ne znaela za otrovot. Tivko se ka~ila vo odaite, molkum go zela me~ot i si go zarila vo gradite. Koga kraj gradot Ojhalija Herakle podgotvuval `rtvenik i dvanaeset odbrani bikovi, pristignal Lihas so smrtonosniot `enin dar, sandakot i nametkata. Ne nasetuvaj}i ni{to, Herakle se nametnal i go zapalil ognot. Bliknal silen plamen i dodeka Herakle prinesuval sto `rtvi na bogovite, pod dejstvo na ognot otrovnata nametka se prilepi la za negovoto telo. So stra{ni bolki go donele vo dvorecot. Poslednata `elba ja upatil na sinot Hil. Go molel da ja zeme za `ena Iola a nego da go odnesat na Eta, visokiot vrv nad gradot, da podgotvat klada i da mu gi prekratat makite. Hil se protivel no bidej}i Herakle bil uporen Hil so pomo{ od drugarite go odnele na vrvot Eta. Kone~no Filoktet ja zapalil kladata i mu gi prekratil makite na Herakle. Vo toj mig, naedna{ molwi go presekle neboto. Nad plamenot se voznela zlatnata dvokolka so Atena, Palada i Hermes. Vo nea bil u{te eden, sega besmrten bog. Da, sekako pretpostavuvate, Toa bil Herakle.

MItologIJata na MaKeDoncIte

129

130

Risto PoPovSKI

OLIMPISkITe IGRI
Spored predanijata, Olimpiskite igri za prvpat gi formiral najgolemiot Makedonski junak Herakle vo vreme na negovite 12-te podvizi. Vremenskiot period koga toa to~no se slu~ilo e mnogu te{ko da se definira bidej}i mitologijata e raska`uvawe koe se prenesuvalo od koleno na koleno so iljadnici godini na mnogu makedonski generacii. Najstariot zapi{an dokument kade {to se spomenuvaat olimpiskite igri datira od 776 godina pred Rista. Olimpiskite igri Herakle gi osnoval vo ~est na bogot Yeus i drugite bogovi na Makedoncite, poradi nivnata pomo{ koja tie mu ja dale za uspe{no da gi zavr{i site dva naeset podvizi {to toj gi napravil. Herakle bil mnogu silen i muskulest. Sekojdnevno ve`bal i go gradel svojot duh i teloto. Toj deka znael site negovi uspesi se dol`at blagodarenie na negovoto atletsko telo i neskr{liviot duh. Poradi se po~estoto obra}awe na negoviot makedonski narod i baraweto pomo{ i spasenie od nego, toj sfatil deka makedonskiot narod mora samiot da si go zajakne duhot i teloto i toa natprevaruvaj}i se vo najraznovidni sportski disciplini so {to }e go razviva svoeto telo. Ovaa fantasti~na ideja re{il da ja sprovede vo delo i po~nal da bara mesto kade da go sprovede seto toa. Se setil na golemoto svetili{te na Makedoncite vo Delfi. Tuka sekojdnevno se sobiral makedonskiot narod koj baral pomo{ od makedonskite bogovi i zatoa toa svetili{te bilo i idealnoto mesto da se napravi stadionot za makedonskite natprevari. Igrite i sportskite natprevari Herakle gi napravil samo za Makedoncite poradi faktot {to drugi narodi osven Makedoncite, na Makedonskiot poluostrov ne postoele. Natprevarite se napraveni za Makedoncite me|usebno da se natprevaruvaat i da gi merat sopstvenite sili. Olimpiskite igri go obedinuvale makedonskiot svet a bile odr`uvani vo ~est na najvisoko postavenite makedonski bogovi. Herakle vedna{ zapo~nal so izgradbata na stadionot i toj site pateki svoera~no gi obele`uval so kovawe na kolci. Taka nastanal stadionot koj e krsten vo Olimpija. Herakle odredil sekoj ~etiri godini da se odr`uvaat makedonskite Olimpiski igri.

132

Risto PoPovSKI

^inii i vazni so prikazi na olimpiskite igri

MItologIJata na MaKeDoncIte

133

Stadionot kade {to se odr`uvale natprevarite imal 40.000 mesta za sedewe, patekata za tr~awe imala 20 pateki vo dol`ina od 192,24 metri. Ova dol`ina ja postavil Herakle i taa odgovarala na 600 dol`inski stapalki na negovata noga. Herakle gi odredil site disciplini i celata ceremonija okolu natprevarite.

Olimpiskiot ogan Ceremonijata na otvoraweto na makedonskite Olimpiski igri zapo~nuvala so govor na makedonskiot kral. Toj sve~eno gi otvoral igrite i gi povikuval natprevaruva~ite pet dena da vodat fer borbi i voedno go povikuval makedonskiot narod za vreme na olimpiskite igri da gi prekrati site kavgi i vojni. Taka za vreme na olimpiskite natprevari ne se vodele vojni tuku vladeel mir niz celiot toga{en makedonski svet. Po govorot na kralot site natprevaruva~i koi se prijavuvale od razni makedonski oblasti na Make donskiot poluostrov, vleguvale na stadionot vo regionalni grupi kade {to od nasobranata masa bile najglasno pozdraveni. Sve~enosta po~nuvala so paleweto na svetiot

Prikaz na bore~ki ve{tini

Palewe na Svetiot ogan

134

Risto PoPovSKI

ogan na Svetiot oltar na koj se nao|ale pet prsteni, ispletkani i povrzani me|usebe, prsteni koi do den denes se upotrebuvaat kako simbol na Olimpiskite igri. Atleti~arite koi bile prijaveni za tr~awe so fakel si go podavale fakelot eden na drug a ogan ne smeel da zgasne bidej}i bil svet. Eden od trka~ite ja imal ~esta da go zapali `rtveni~kiot ogan na oltarot na bogovite. So toa se otvorale makedonskite Olimpiski igri. Ognot celo vreme dodeka traele natprevarite se ~uval i ne smeel da iz gasne. Ovde doa|ale natprevaruva~i od site grad-dr`avi od makedonskiot svet. Denes so palewe na olimpiskiot ogan od strana na eden od natprevaruva~ite se otvoraat Olimpiskite igri. Najdobrite natprevaruva~i na Pentatlon se natprevaruvale vo slednive pet disciplini: skok vo dale~ina, frlawe disk, frlawe kopje, tr~awe i borewe vo makedonski stil. Samiot disk ~esto bil ukrasuvan so sceni od sportot. Kopjeto bilo frlano na poinakov na~in za razlika od sega. Natprevaruva~ot protnuval dva prsta niz edna ko`ena kai{ka koja bila vrzana na rakata. Na ovoj na~in toj mo`el so pogolema sila da go frli kopjeto. Pred po~e-

vazna so prikaz na popularnite trki so ~etvorospreg

MItologIJata na MaKeDoncIte

135

tokot na bore~kite natprevari, natprevaruva~ot si go ma~kal celoto telo so maslinovo maslo. Potoa si gi ~istel ekstremitetite so metalen struga~. Masloto imalo za zada~a na protivnikot da ne mu dozvoli da go fati taka lesno, racete na protivnikot da mu se lizgaat a so toa se ote`nuvala borbata. Skokot vo da~e~ina se odr`uval so tegovi. Pred da ja dopre zemjata, natprevaruva~ot zamavnuval so rakata nanazad, go frlal tegot i prodol`uval u{te nekolku santimetri. Drugi natprevaruva~i tr~ale so tegovi te{ki 2 kg. Pobednicite bile daruvani so venec od maslinovi gran~iwa, svetoto drvo na Herakle. Atleti~arite si gi odmeruvale silite vo najrazli~ni sportski disciplini – frlawe disk, frlawe kopje, tr~awe, skokawe vo dale~ina, borewe vo makedonski stil, brzinski natprevari so kowi i koli kako i borbi so tupanici, eden od najgledanite spektakli vo antikata. Atleti~arite edinstveno {to mo`ele da nosat na sebe bila crvenata lenta na pobednikot koja tie ja vrzuvale na glavata, rakata ili nogata. Ovaa lenta im davala ~uvstvo na atleti~arite deka se ednakvi so makedonskite kralevi koi takvite lenti sekojdnevno gi nosele. I golem del na posetitelite-gleda~ite gi nosele ovie crveni lenti zaradi nivnoto li~no ~uvstvo deka vo toj moment se kako makedonski kralevi-pobednici. Posetitelite, koi doa|ale na natprevarite, isto taka u~estvuvale i na pobedni~kite gozbi i `rtvenite ceremonii vo ~est na bogot Yeus. Vakov grandiozen spektakl mo`ele da organiziraat samo makedonskite kralevi. Na Olimpiskite igri se sobirale i po pove}e od 40.000 gleda~i, od koi golem del bila makedonskata falanga, koja sedela vo prvite redovi so nivniot glaven komandant, Kralot Filip Vtori. Filip bil poznat i kako golem qubitel na dobri i brzi kowi. So eden od svoite kowi toj i pobedil na Olimpiskite igri vo 356 godina pred Rista, vo istata godina koga mu se rodil i negoviot slaven sin, Aleksandar Makedonski. Filip Vtori Makedonski vo ~est na taa pobeda za prv pat vo istorijata na Olimpiskite igri ja iskoval i prvata negova zlatna moneta so negoviot lik na predniot del i trka~kata kola i ne goviot ~etirispreg na zadninata od monetata. Makedoncite sekoi ~eti ri godini gi obnovuvale ovie natprevari i igri i so golemo zadovol stvo gi do~ekuvale.

136

Risto PoPovSKI

Figurinkata na Dedal pronajdena vo ohrid

MITOT ZA dedAL I IkAR
Dedal poteknuva od kralsko semejstvo. Toj bil tatko na Ikar, star slikar, majstor vajar, kova~, nau~nik, arhitekt, a voedno poseduval golema darba da izmisluva novi alatki koi bile upotrebuvani vo sekojdnevniot `ivot. Toj bil prviot mitolo{ki leta~. Bil u~itel na svojot vnuk Talej. Vedna{ primetil deka negoviot vnuk bil u{te podobar od nego vo izmisluvaweto novi alatki. Koga Talej go izmislil diskot koj se vrtel i slu`el za pravewe vazni, Dedal stanal qubomoren, a koga Talej ja izmislil pilata so koj po~nal da raboti na pokrivot od svetili{teto vo Atina, Dedal go turnal od pokrivot pri {to toj zaginal. Dedal vedna{ se dal vo bekstvo i uspeal da izbega na ostrovot Krit.

MItologIJata na MaKeDoncIte

137

Za kratko vreme uspeal da stane dobar prijatel na kralot Mino. Tamu se o`enil i go dobil sinot Ikar. Tuka na ostrovot po~nal so svojata rabota i napravil mnogu novi skulpturi od drvo, a edna od naj- ubavite bila eden drven vol, vo koj se vqubila Pasifeja, `enata na Mino. Taa eden den se vovlekla vo teloto na drveniot vol, kade se slu~ilo oploduvawe me|u volot i Pasifeja. Od ova za~nuvawe se rodil Minotaurot koj bil polovina `ivotno polovina ~ovek so volovska glava i ~ove~ko telo. Toj bil mnogu gladen za ~ove~ko meso i krv. Mino mu naredil na Dedal vedna{ da napravi eden lavirint od koj Minotaurot ne }e mo`e da go najde izlezot. Otkako Dedal go izgradil ovoj lavirint Mino go zatvoril Minotaurot vo nego. Mino sekoi devet godini baral od Atiwanite da mu ispra}aat danok vo krv, a toa zna~elo sedum mom~iwa i sedum devoj~iwa koi stanuvale `rtvi za Minotaurot. Kako do{lo do toa da Atiwanite mu pla}aat vakov danok? Sinot na kralot Mino Androgej vo oblasta na Atina od zaseda kukavi~ki bil ubien. Negoviot tatko po~nal da vodi vojna so Atiwanite. Voedno i bogovite od oblasta okolu Atina ja opusto{ile so zarazni bolesti i su{i. Apolon gi sovetuval na Atiwanite da dadat `rtvi na kralot Mino i so toa da se smiluvaat bogovite i spasat od golemite {teti. Atiwanite vedna{ se obratile kon kralot Mino so molba da im prosti za storenoto delo. Toj, za da im prosti, postavil uslov i pobaral sekoi devet godini da mu se pla}a danok vo krv, i toa sedum de voj~iwa i sedum mom~iwa, toj gi pra}al vo lavirintot na Minotaurot od kade {to tie `ivi pove}e ne se vra}ale. Atiwanite ja prifatile ovaa ponuda i sekoi devet godini pra}ale danok vo krv.

Tezej i Minotaurot
Vo Atina se podgotvuvala tretata isporaka na danokot vo krv, no Atiwanite po~nale da se buntuvaat i do{lo do otpor. Do{lo do barawe od gra|anite,kralot da go prati svojot sin me|u `rtvite, {to kralot kategori~ki go odbil. Negoviot sin Tezej za da ja smiri sostojbata vo Atina samiot dobrovolno se prijavil {to kaj Atiwanite predizvikalo

138

Risto PoPovSKI

tezej go ubiva Minotaurot prikaz na vazna voshituvawe. Negoviot tatko Egej ne mo`el da go spre~i edinstveniot naslednik da zamine na Krit. Po povod ovoj slu~aj vo kralskata palata se odr`ala pro{talna ve~er, vo koja prijatelite na kralot Egej go te{ele so zborovite deka Minotaurot mo`el da bide i ubien i taka da se spasi negoviot sin. No toa bila mala uteha za kralot. Drugiot den brodot koj trgnal od Atina bil ispraten od site gra|ani na gradot i od nivniot kral Egej. Brodot na svojot jarbol go razvil crniot barjak vo znak na `alost. Dodeka Egej na kapetanot mu dal i bel barjak vo slu~aj da uspeat da se spasat. Tretata pratka koja ja ispratile Atiwanite so niv pristignal i ubaviot silen i itar Tezej. Na ostrovot Krit celiot narod i negoviot kral Mino so svojata }erka se sobrale da go do~ekaat brodot. Koga brodot pristignal na pristani{teto i po~nale da slegnuvaat `rtvite eden

MItologIJata na MaKeDoncIte

139

po eden bile pozdraveni so izvikuvawe, no koga se pojavil ubaviot Tezej }erkata na Mino Arijadna koga go videla vedna{ se vqubila vo nego. Taa vedna{ po~nala da kroi plan kako da go spasi i edinstven koj mo`el da i pomogne na kogo se setila bil Dedal koj go izgradil lavirintot. Dedal ja podu~il i i dal perja od ptici da go obele`i patot koga }e vleze vo lavirintot i da se vrati po istiot pat nazad. Arijadna perjata mu gi dala na Tezej no imala u{te edno iznenaduvawe za nego-taa mu go dala vol{ebniot me~ so koj trebalo da go ubie Mino taurot. Tezej vaka opremen i poln so optimizam vlegol vo lavirintot vo pridru`ba na mom~iwata i devoj~i wata. Vedna{ po~nal da gi pu{ta po patekata perjata i taka ja obe le`uval patekata se do mestoto kade Minota urot gi ~ekal. Tezej ved -

tezej i Minotaurot na ~inija i vazna

140

Risto PoPovSKI

na{ go napadnal Minotaurot i po dolga i te{ka borba uspeal da go ubie i so svoite pridru`nici da se vrati po obele`eniot pat do izlezot na lavirintot i da se ka~i na brodot vo pridru`ba na Arijadna i nejzina ta pomlada sestra Faidra. Podocna se istovarile na ostrovot Naks, kade ja ostavil Arijadna. Ponatamo{noto plovewe go prodol`ile, no zaboravile da gi smenat crnite znamiwa so belite. Koga pominale na mestoto kade Egej, tatkoto na Tezej celo vreme ~ekal, toj gi videl crnite znamiwa i se frlil od mestoto kade stoel vo dlabo~inata i zaginal. Koga Tezej stignal vo Atina od masite bil srde~no do~ekan, a otkako negoviot tatko bil pogreban, bil izbran za nov kral na Atina.

Begstvoto na Dedal i Ikar
Koga kralot Mino doznal za begstvoto na Tezej i koj mu pomognal vedna{ naredil Dedal i negoviot sin Ikar da se zatvorat vo Lavirintot. Dedal mnogu godini razmisluval kako da se oslobodi od ova zarobeni{tvo i na kraj sfatil oti ostrovot e opkolen so moreto i mu e potreben brod, no brodovite bile mnogu ~uvani od voenata garda na kralot, taka da bilo nevozmo`no da se ukrade eden brod. Eden den razmisluvaj}i videl edna ptica kako leta i se setil ovoj ostrov e mo`no da se napu{ti samo po pat na letawe i taka do{ol na ideja da napravi krilja za sebe i svojot sin. Dedal go pratil svojot sin da mu sobira perja od pticite koi `iveele na ostrovot i koga sobral dovolno perja, po~nal da gi pravi kriljata na toj na~in {to povrzal pove}e granki, i napravil struktura vo vid na krilo od niv. Na ovaa struktura po~nal da gi lepi so vosok perjata, taka {to uspeal da napravi vistinski krilja za sebe i svojot sin. Pred da trgnat, Dedal go predupredil sinot da ne leta premnogu nisko za da ne se navodeni, nitu premnogu visoko poradi Sonceto. No, Ikar se vivnal tolku blizu do Sonceto {to kriljata po~nale da mu se odlepuvaat. Po~nal da pa|a i Ikar i padnal na eden ostrov koj imal forma na krilo kade vedna{ po~inal. Ovoj ostrov denes go nosi imeto Ikarija. Dedal sletal na ostrovot i go pogrebil svojot sin i ottuka zaminal i stignal do ostrovot Sicilija. Tamo{niot kral Kokal go prifatil i ne sakal da go ispora~a na kralot Mino.

ILIONSKATA* (TROJANSKATA) VOJNA
ODLUKATA NA PARIS - PRI^INA ZA VOJNATA Istorijatot za razurnuvaweto na Ilion Vo starite vremiwa svadbite sekoga{ bile povod za golemi proslavi, kako za bogovite taka i za lu|eto. Ako nekoj ne bil pokanet na svadba, zna~elo deka toj e smetan za neva`na li~nost. Svadbata na kralot Pelej so Tetida (koja bila nereida ili vodena nimfa) bila posledna na koja bile pokaneti olimpiskite bogovi so isklu~ok na Eris, boginkata na kavgata, koja bila sestra na Ares. Koga Eris razbrala deka ne e pokaneta, napravila plan za da se odmazdi. * Pred da izbuvne vojnata okolu ubavata Elena od gradot Ilion, Makedoncite ve}e |i imale naseleno celoto krajbre`je na Makedonskoto more-Beloto, Crnoto more, Jonskoto more i Jadroto(Sinoto) more-denes nare~eno Jadransko more. Na celata ovaa teritorija Makedoncite izgradile iljadnici gradovi i sela. Regionalno ovie Makedonci se povikuvale na svoite plemenski heroi taka da eden del od niv se narekuvale po niv: Heraklidi, Temenidi, Skiti, Dardanci, Pelazgi i Heleni. Site ovie gi obedinuval edinstveniot makedonski jazik koj tie go zboruvale i edinstvenoto ime – Makedonci. Vojnata za Elena e gra|anska vojna me|u Makedoncite. Paris od Ilion oti{ol vo oblasta Helada kaj potomcite koi se povikuvale na nivniot heroj Helen. Tamu bil gostin kaj Menelaj, ja grabnal Elena, negovata `ena i zaminal za Ilion. Na Menelaj ni{to ne mu preostanuvalo, tuku da gi povika svoite prijateli Helenite i zaedno da trgnat so golema vojska kon gradot Ilion koj vo toa vreme bil i glaven grad na Makedoncite. Ovoj grad, Ilion, podocna }e bide prekrsten, nekade me|u 15 i 18 vek, vo Troja, otkoga Dante }e go izmisli noviot-italijanski jazik. Troja na italijanski zna~i ne~esna `ena-se misli na Elena.

142

Risto PoPovSKI

Taa ~ekala koga svadbata }e gi dostigne najveselite momenti, pa toga{ frlila zlatno jabolko me|u svatovite so natpis „Za najubavata“. Gostite na svadbata, poradi qubeznost, smetale deka ovoj dar treba da i pripadne na nevestata. Me|utoa, Hera, Atina i Afrodita se vturnale kon jabolkoto pri {to sekoja od niv sakala nejze da i pripadne. Po dolgite raspravii tie se obratile na Yeus da donese odluka. Kralot na bo govite mudro odlu~il deka, poradi li~ni pri~ini, toj sakal da ostane neutralen nabquduva~, bidej}i znael deka koja i da ja izbere, ostanatite dve }e mu bidat luti.

elena i Menelaj

MItologIJata na MaKeDoncIte

143

Yeus ja prepu{til ovaa odluka na Paris, koj bil mlad princ od Ilion. Ova mom~e kako dete bilo ostaveno vo {umite na planinata Ida, bidej}i prethodno edno proro{tvo pretska`alo deka slednoto dete {to }e mu se rodi na kralot }e bide povod za propasta na Ilion. Paris bil toa dete i ne bilo umreno kako {to mislel negoviot tatko, kralot Prijam od Ilion, bidej}i bilo spaseno od eden ov~ar, koj go is~uval. Sekoja od boginkite mu ponudila na Paris golema nagrada za da ja izbere za najubava. Tie mu go dale jabolkoto za da go vra~i na onaa ~ija ponuda najmnogu trebalo da mu se dopadne. Hera mu ponudila neograni~eno vladeewe na site zemji vo Evropa i Azija {to bi bilo najgolemoto carstvo na site vremiwa. Atina mu ponudila na mom~eto pobeda vrz vojskata na Makedoncite i zarobuvawe na site neprijateli na Ilion. No Afrodita zabele`ala deka mislite na Paris ne bile naso~eni kon poseduvawe vlast, tuku kon li~ni ~uvstva i emocii, pa taa mu ja ponudila najubavata `ena na svetot-Elena soprugata na Menelaj, kralot na Sparta. Iako Paris vo toa vreme `iveel so edna ubava nimfa, toj imal slu{ano za ubavinata na Elena i bil fasciniran od pomislata deka mo`e da ja ima za `ena. Zaradi toa toj go dal jabolkoto na Afrodita koja ottoga{, iako ne po svoja zasluga, bila smetana za najubava od olimpiskite boginki. Otkako ja donel ovaa odluka Paris se vratil vo Ilion za da zeme u~estvo na igrite {to bile prireduvani vo ~est na „mrtviot“ sin na Prijam (vu{nost samiot Paris). Za vreme na tie igri na negovite tatko i bra}a im bil prika`an vistinskiot identitet na Paris, po {to mladiot princ bil povtorno prifaten na dvorecot. Ne{to potoa Paris otpatuval za Sparta, kade `iveele Menelaj i Elena i kade trebalo da ja dobie vetenata nagrada. Elena vedna{ se vqubila vo nego i dvajcata oti{le vo Ilion. (Vo nekoi predanija se tvrdi deka taa bila grabnata, no poverojatno e deka dobrovolno zaminala). Vrskata me|u Paris i Elena dovela do Ilionskata vojna, najdolgata, naju`asnata i nedovolno razjasneta vojna vo klasi~nite predanija. Namesto vistinskata pri~ina za ovaa vojna stoi samobendisanosta i kapricioznosta na boginkata.

144

Risto PoPovSKI

Ostatocite od Ilion denes

ILIONSkATA VOJNA Otkako Afrodita go dovela Paris vo Sparta, toj bil najsrde~no pre~ekan od kralot Menelaj i negovata sopruga Elena. Menelaj nabrgu objavil deka poradi nekoja neodlo`na rabota }e mora da odi za Krit. Za vreme na negovata otsutnost toj ja doveril svojata ku}a na svojot nov prijatel od Ilion. Istata no} po zaminuvaweto na Menelaj, Paris ja zavel Elena na ostrovot Krani {to se nao|a na patot kon Ilion i £ vetil deka naskoro }e bide negova `ena. Po vra}aweto, Menelaj naluten gi povikal na pomo{ site princovi i negovi sojuznici. Toj znael deka tie }e go sledat bidej}i site prethodno od nejziniot o~uv Tindarej ja barale Elena za `ena (nejzini ot vistinski tatko bil Yeus), pa so kletva bile prinudeni na toa. Ime no, Tindarej se pla{el deka {tom nekoj od konkurentite }e ja zeme Elena za `ena, drugite razo~arani }e sakaat da se odmazdat na u`asen na~in. Za da ja spre~i ovaa opasnost toj go nateral sekoj konkurent da se

MItologIJata na MaKeDoncIte

145

zakolne deka }e gi brani interesite na Elena bez razlika za kogo }e se oma`i. Koga okolnite vladeteli razbrale za nesre}ata na Menelaj, gi povikale svoite borci na oru`je, za da trgnat kon Ilion i da ja vratat Elena. So ovoj povik, vo makedonskiot svet izbuvnala gra|anska voj na izmegu grad-dr`avi~kite. Flotata se sobrala vo Aulis, a Agamemnon, kralot na Mikena, bil izbran za voda~. Toj predvodel golema vojska na izbrani heroi, me|u koi bile: negoviot brat Menelaj; Odisej, kralot na

Menelaj

Paris i elena

146

Risto PoPovSKI

Itaka; Ahil, voda~ot na Mirmidoncite; Ahiloviot prijatel i pridru`nik Patrokle; golemiot Ajaks; maliot Ajaks; Diomed, kralot na Arg; Teukros, strelec so lak; bratu~edot na golemiot Ajaks i Nestor, koj va`el kako najmudar od site nasobrani borci. Sè na sè vojskata na Menelaj imala okolu sto iljadi borci, dodeka flotata se sostoela od 1186 brodovi. Toa prakti~no bila borbena sila, kakva {to nikoga{ pred toa ne bila videna. Koga se bilo podgotveno za trgnuvawe, ma`ite sednale na posledno jadewe pred poa|awe. Za vreme na jadeweto edna zmija se iska~ila na edno blisko drvo i izela osum {totuku ispileni vrap~iwa, a potoa ja izela i vrap~icata. Toga{ zmijata se prestorila vo kamen. Kalhis, koj bil jasnovidec vo vojskata go protolkuval ova deka vojnata protiv Ilion }e traela deset godini, kolku {to bil vkupniot broj na `ivite su{testva koi umrele na drvoto. Prvite devet godini }e zavr{ele so nezna~itelna zaguba, bez nekoi re{itelni prednosti za ednata strana, no desettata godina Ilion }e padnela. Flotata brgu pristignala vo Ilion na severoisto~niot breg na dene{na Turcija. I kako {to pretska`al Kalhis, pominale devet godini, koi ne donele ni{to re{itelno. Celata sila na Menelajovata vojska bila na so~ena kon neosvoivite yidini na Ilion. Hektor, sinot na Prijam i brat na Paris, bil najsilniot borec na Ilioncite. Samo Ahil bil ramnopraven pro tivnik za nego. Site nasta ni vo Ilionskata vojna se Jasnovidecot Kolhis ja pretska`al koncentrirale okolu ovie dol`inata na Ilionskata vojna

MItologIJata na MaKeDoncIte

147

dvajca borci. Toa e istorija za povredlivosta i tvrdoglavosta na ~ovekovata gordost za koja Homer raska`uva vo svojata „Ilija da“-poznata epska poema {to raska`uva za pedeset i eden den na Ilionskata vojna i za posledicite {to nastanale koga gordosta na eden ~ovek bila povredena. Homeroviot ep zapo~nuva so prviot den na desettata godina. Dvete strani ve}e bile izmoreni. Odlu~niot faktor na dramata bil, kako {to rekol poetot vo prviot stih na negoviot ep, „gnevot na ahil“. Za vreme na eden sobir vojskovodecot Agamemnon bil Poetot Homer poseten od eden star ~ovek, koj bil sve{tenik na Apolon. ]erkata na ovoj star ~ovek bila grabnata i predadena na Agamemnon kako sluginka. Poradi toa sve{tenikot do{ol da go zamoli Agamemnon da mu ja vrati, no ovoj bezobzirno go izbrakal. Toga{ sve{tenikot se obratil na Apolon i pobaral po mo{. Apolon, re{il da mu pomogne na svojot veren sve{tenik, pa zatoa ispratil smrtonosna epidemija vo redovite na vojskata na Menelaj. Toga{ Agamemnon go zamolil Kalhis za pomo{. Jasnovidecot re kol deka epidemijata }e prestane ako }erkata na Apolonoviot sve{tenik Hrisa se vrati kaj tatko i. Taka i se slu~ilo. Agamemnon ja vratil }erkata na sve{tenikot i epidemijata prestanala. Na sledniot sostanok Agamemnon im ka`al na svoite drugari deka ja vratil negovata sluginka na tatko i, pa sega mora da najde druga. Taka toj ja izbral Briseida koja bila sluginka na Ahil. Prakti~no

148

Risto PoPovski

Aga­ em­ on ne­vodel­smetm n ka­za­~uv­ tvata­na­svoite s voj­ ko­ o­ a~i,­ pa­ poradi s v d toa­Ahil re­ il,­od­toj­mo­ { m ­ ent,­da­ostane­nastrana od­borbite.­Toj­bil­nav­ e­ r den­od­Aga­ emnon,­po­{to m se­po­ ­ ekol­vo­svojot­{a­ vl tor,­kade­bil­ute{uvan­od svojot­dolgogodi{en­prijatel­i­drugar­Pat­ oklo. r Nedolgo­potoa­Te­ i­ t da,­majkata­na­Ahil,­go­po­ setila­svojot­nalu­ en­sin. t Taa­razbrala­za­navredata, {to­nejzi­ iot­sin­moral n Prijam i Elena da­ja­trpi.­Pora­ i­toa,­od­ d letala­na­Olimp za­da­go­moli­Yeus za­pomo{.­Taa­go­mo­ e­ a­kra­ ot­na l ­ l l bogovite­da­im­pomogne­da­izvo­u­ aat­brza­i­re{ava~ka­pobeda­nad­Ili­ j v oncite.­ Vo­toa­vreme­site­na­Olimp zboruvale­za­Ilionskata­vojna.­Taa bi­ a­dominantna­tema­na­sekoj­razgovor.­Poradi­nea­bogovite­se­pode­ l ­ li­ e.­Yeus­gi­favoriziral­Ilioncite,­no­toa­go­~uval­vo­tajnost­od­He­ l ­ r ­ a,­koja­bila­nakloneta­kon­Menelaj.­Atina­sakala­da­ja­vidi­Ilion ra­ z n ­ ur­ ata,­Afrodita bila­na­stranata­na­Ilioncite,­a­Ares,­koj­vo­vak­ i v ­ slu~ai­naj~esto­nemal­svoe­mislewe,­sega­sakal­se­{to­saka­i­Afro­ ita. d Po­ ejdon­bil­na­stranata­na­Menelaj,­dodeka­Apolon i­Arte­ ida na­stra­ s m n ­ ata­na­Ilioncite.­Yeus­odgovoril­na­molbata­na­Tetida.­Toj­mu­is­ ratil p ­ na­Agamemnon son,­{to­mu­vetuval­pobeda­u{te­vo­sledniot­den,­dokolu ved­ a{­napadne.­Yeus­znael­deka­Menelaj­bez­Ahil­nema­{an­ i­za­pobeda. n s ­ Sledniot­den,­vo­sredina­na­bitkata,­borcite­od­obete­strani prestanale­da­se­borat­i­se­povlekle.­Bil­postignat­dogovor­dvajcata, koi­bile­najzasegnati­i­koi­ja­po~nale­ovaa­vojna-Menelaj­i­Paris,­da­se borat­me|u­sebe­i­da­go­odlu~at­ishodot.­Taka­i­se­slu~ilo.­Vo­dvoboj­ t o {to­sleduval­Paris­frlil­kopje­kon­Menelaj,­no­ovoj­ve{to­go­iz­ eg­ al. b n

MItologIJata na MaKeDoncIte

149

Toga{ kralot od Sparta go frlil svoeto kopje so koe go pogodil princot od Ilion. Potoa Menelaj go fatil Paris za {lemot i go vle~el po zemja ta. Onesvesteniot Paris bil odvle~en vo logorot na Menelaj. Izgledalo deka pobedata e na dofat, no Afrodita napravila da se skine vrzalkata na Parisoviot {lem, pa taka toj bil osloboden. Taa potoa go opkru`ila so magla i toj se vratil vo Ilion. Toga{ Agamemnon izjavil deka borbata e zavr{ena. Toj vetil deka ve}e nema da se lie krv, dokolku Ilioncite se soglasat da ja vratat Ele na. Izgledalo deka Ilioncite }e popu{tat. No Hera, koja ne sakala vojnata da zavr{i dodeka ne ja vidi Ilion vo urnatini, ja naterala Atina, povtorno da ja razgori borbata. Taa sletala dolu na bojnoto pole i nagovorila eden mlad Ilionec po ime Pan dal da isfrli strela vrz Menelaj. Toj go ranil kralot i povtorno predizvikal lutina kaj Menelaj, koj sega rekol deka }e bide zadovolen samo so celosen poraz na Ilioncite. Slednata zna~ajna borba se odvivala me|u Diomed i Hektor. I dvajcata se na{le vo bliska borba. Koga Diomed videl deka Ares e na stranata na Hektor, se upla{il, no Hera go ubedila deka toj e podobar borec i od Ares. Poradi toa, toj sobral hrab rost (a pritoa i Atina mu ja vodela rakata) i frlil kopje kon Ares, so koe go ranil bogot na vojnata. Ares od bolka tolku silno viknal, {to site na bojnoto pole za mig zastanale. Ares letnal gore kon Yeus i se po`alil za toa {to mu se slu~ilo. Yeus ne poka`al gri`a za negovata bolka i mu Hektor se prostuva so semejstvoto

150

Risto PoPovSKI

naredil da se dr`i podaleku od borbite. Bez poddr{kata od Ares, Ilioncite ve }e nemale sigurnost i se povlekle zad odbranbenite yidini na svojot grad. Yeus se setil za vetuvaweto kon Tetida i slegol na zemjata za da ja zabrza pobedata na Ilioncite. Slednata bor ba bila re~isi celosen poraz za Menelaj. Bez Ahil, koj sè u{te odbival da se bori, osobeno ne protiv neprijatel {to bil poddr`uvan od Yeus, me - Hektor se oblekuva pred bitkata so ahil nelajcite se povlekle kon svoite brodovi. No, za nivna sre}a toga{ nastapila no}ta i borbata prestanala. Sepak, nivnata sostojba bila o~ajna. Dodeka vo Ilion se nalivalo vino na golemo, vo menelajskiot logor vladeel o~aj. Agamemnon bil re~isi re{en da prestane so borbite i da se vrati doma. Nestor go ubedil, deka polo`bata mo`e da se izmeni, samo dokolku mu se izvini na Ahil i mu ja vrati Briseja. Toj mu rekol deka ako Ahil bil vklu~en vo borbata, Ilioncite ne }e mo`ele da go izvedat `estokiot napad od v~era{niot den. Po kratko razmisluvawe, Agamemnon ja uvidel svojata gre{ka. Toj go zamolil Odisej da otide kaj Ahil i da mu go prenese negovoto izvinuvawe. Ahil prijatelski go primil Odisej, naredil da mu prinesat jadewe i razgovorot im bil srde~en i vesel. No koga Odisej go izvestil Ahil za izvinuvaweto na Agamemnon, zavladeala napnatost. Ahil mu rekol na Odi -

MItologIJata na MaKeDoncIte

151

sej deka Agamemnon mo`e iljada pati da moli za prostuvawe, no toa nema da bide dovolno. Toj rekol deka i natamu nema da u~estvuva vo borbite. Sledniot den bitkata po~nala na istoto mesto na koe prethodnata no} zavr{ila. I nabrgu se poka`alo deka pobedata }e im pripadne na Ilioncite. No i ovojpat e vme{ala Hera, koja napravila nov plan. Taa bo`em slu~ajno go sretnala svojot ma`, koj od vrvot na planinata Ida go nabquduval Menelaj. So laskavi zborovi i umilkuvawa, taa go navela Yeus da legnat vo trevata. Poradi toa, Yeus nakratko zaboravil na bitkata {to i ovozmo`ilo na vojskata na Menelaj da se sozeme. Nabrgu borbenata sre}a se svrtila. Golemiot Ajaks go ranil Hektor i gi potisnal Ilioncite nazad. Menelajcite se borele so nov elan, ovojpat poddr`ani od Posejdon. Koga Yeus se razbudil na planinata Ida i zabele`al {to se slu~ilo, mnogu se nalutil. Toj go videl ranetiot Hektor kako le`i stenkaj}i na zemjata i mu zapovedal na Apolon da ja popravi sostojbata. Bogot na lekuvaweto go izlekuval ranetiot Trojanec. So pomo{ na Apolon ozdraveniot Hektor pak se vturnal vo bitkata {to im ovozmo`ilo na Ilioncite pak da dobijat prednost. Tie `estoko se borele i gi potisnale Menelajcite nazad kon brodovite, koi potoa po~nale da gorat. Za toa vreme vo {atorot na Ahil, se nao|al Patroklo, koj ne mo`el pove}e mirno da go gleda seto ova. Toj go nagovoril Ahil da mu go pozajmi svoeto oru`je. Patroklo bil ubeden deka snabden so oru`jeto na najdobriot vojnik na Menelaj, }e im se prika`e na Ilioncite kako Ahil koj do{ol da se bori. Toj mislel deka so toa }e gi obeshrabri i mo`ebi i }e mu donese uspeh na Menelaj. Ahil, koj se u{te odbival da se bori, popu{til pred ubeduvaweto na Patroklo. Itrinata na Patroklo otprvin se poka`ala kako efikasna. Toj vlegol vo borba i nastanite se izmenile. Ilioncite gi opfatila panika koga go videle „Ahil“ i nikoj ne se osmeluval da se bori so nego osven Hektor, koj se nao|al vo negovata blizina. Iako Patroklo se borel hrabro, sepak ne bil dorasnat protivnik na Hektor koj uspeal da go ubie so svoeto kopje. Potoa Hektor go odzel oru`jeto na Ahil i go zadr`al kako plen. Antiloh, sinot na Nestor, mu ja prenel na Ahil lo{ata vest. I dodeka smrtta na stotici negovi zemjaci ne mo`ela da go natera Ahil da go napu{ti {atorot, smrtta na negoviot prijatel, go predomislila.

152

Risto PoPovSKI

Ogor~en i gneven, toj se zakolnal deka }e ja odmazdi smrtta na Patroklo. Tetida, koja gi znaela negovite maki, go zamolila Hefest da isko va novo oru`je za nejziniot sin. Toa oru`je bilo tolku veli~estveno, {to koga sledniot den Ahil se pojavil na bojnoto pole, Ilioncite mnogu se ispla{ile. Ahil nikoga{ porano ne bil tolku besen. Toj gi kosel vojnicite, u{te pred tie da go prepoznaat. Nikoj ne mo`el da gi zadr`i negovite ahil go prevrzuva ranetiot drugar napadi. Toj bil ispolnet so Patroklo, vazna od V vek pred Rista izlo`ena vo Muzejot vo berlin stra{na lutina i ne sakal da prestane da gi ubiva Ilioncite se dodeka celosno ne go odmazdi Patroklo. Ilioncite se zasolnile zad yidinite na svojot grad bidej}i nivniot napad pred silnata raka na Ahil se pretvoril vo povlekuvawe. Nabrgu, nadvor od odbranbenite yidini, ostanal samo eden Ilionec-Hektor. Toj stoel vooru`en so staroto oru`je na Ahil, podgotven za borba. Hektor go zabele`al prisustvoto na Atina, koja se borela na stranata na Ahil. Koga videl deka li~no Atina e protiv nego, hrabro sta go napu{tila. Ahil go brkal Hektor tripati okolu zidinite na Ilion. Na Atina ova brkawe i bilo zdodevno, pa se prestorila pred Hektor kako negoviot brat Deifob. Veruvaj}i deka dobil pomo{, Hek tor zastanal i se naso~il kon Ahil. Toj se obidel da sklu~i spogodba so Ahil, pobednikot da go predade teloto na ubieniot na negovite bliski, no Ahil go odbil ovoj predlog, bidej}i se u{te bil obzemen so silna lutina i bolka poradi smrtta na Patroklo. Po~nal nivniot me|useben dvoboj, vo koj pobedil Ahil, proboduvaj}i go Hektora so svoeto kopje. Potoa go izvlekol oru`jeto od teloto na Hektor, gi probodel negovite noze, pa gi vrzal za svojata borbena kola po {to go vle~el

MItologIJata na MaKeDoncIte

153

mrtvoto telo okolu zidinite na Ilion {to predizvikalo u{te pogolem o~aj kaj nejzinite `iteli. Otkako mu pominala lutinata na Ahil, Prijam do{ol kaj Menelaj i go zamolil da mu go vratat mrtvoto telo na Hektor. Ahil bil dlaboko potresen od zborovite na starecot. Bolkata na Prijam go potsetila deka site lu|e se ednakvi vo smrtta i bolkata na svoj blizok. Sfatil deka zagubata na Patroklo za nego ne bila pogolema od zagubata na Hektor za Prijam. Trognat do solzi, voinot mu go predal na Prijam teloto na negoviot sin. I ne samo toa. Toj go pra{al stariot kral kolku denovi e potrebno za pogrebot na negoviot sin, za da se vozdr`at Menelajcite od napaahil di za toa vreme. Devet dena traela `alosta na Ilioncite za Hektor i isto tolku vreme Helenite ja oplakuvale zagubata na Patroklo. Obaj cata bile kremirani. Po toj nastan Ahil stanal posmiren, bidej}i znael deka i negovite denovi, kako i onie na Ilion, se ve}e izbrojani. Na ova mesto za vr{uva „Ilijadata“, iako Ili onskata vojna se u{te traela. Naskoro Ahil bil ubien i Prijam kaj Menelaj go bara toa od samiot Paris. Eve kako se teloto na mrtviot sin Hektor

154

Risto PoPovSKI

Prijam kaj ahil go bara mrtvoto telo na Hektor

odisej i golemiot ajaks se karaat koj da go zeme oru`jeto na ahil

MItologIJata na MaKeDoncIte

155

slu~ilo toa. Koga se rodil Ahil, Tetida go simnala vo podzemnata reka Stiks i tamu go izbawala. So toa toj stanal neranliv po celoto telo, osven vo petata, bidej}i majka mu go dr`ela za petata pri potopuvaweto vo vodata. Toa bilo negovoto edinstveno ranlivo mesto koe bilo pogodeno od strelata na Paris, koja bila vodena od rakata na Apolon. Podocna Ahil umrel od taa rana. Veli~estvenoto oru`je i vooru`uvawe na Ahil bile predmet na spor me|u menelajcite okolu toa koj da gi dobie? Mnogu ostri zborovi bile razmeneti i odlukata padnala me|u Odisej i golemiot Ajaks. Na krajot se dogovorile Odisej da go dobie oru`jeto. So ~uvstvo deka e onepravdan Ajaks re{il da gi ubie Agamemnon i Menelaj. Istata no} dodeka se pribli`uval kon {atorite na obajcata, naedna{ dobil napad na ludilo. Toj kri{um se dobli`il do mestoto kade {to Menelaj gi ~uval stadata ovci. Vo svojata zaslepenost toj pomislil deka ovcite se vojnici na Menelaj. Poradi toa se vturnal srede stadoto i po~nal da gi kole ovcite. Potoa izbral edna ovca, za koja mislel deka e Odisej, ja donel vo svojot {ator i tolku ja udiral so tupanici {to od kutroto `ivotno ostanale samo kup koski i krv. Potoa mu se vratil razumot. Koga sfatil {to napravil, se samoubil so svojot me~, bidej}i ne mo`el da go podnese sramot {to go sna{ol. Menelajcite padnale vo o~aj. Dvajca od nivnite najdobri borci za kratko vreme zaginale. Tie se pra{ale kako sega }e postignat pobeda. Spored edno proro{tvo, menelajcite razbrale deka Ilion ne mo `ela nikako da se osvoi dokolku pred toa od nejzinite odbranbeni yidini ne is~ezne statuata na Atina. Vo edna temna no} Odisej mu pomognal na Diomed da se prefrli preku zidinite. Toj nabrgu ja na{ol statuata i ja donel vo logorot na menelajcite. So toa raspolo`enieto me|u menelajcite se podobrilo i tie veruvale deka sega e vremeto za dejstvuvawe. Odisej im rekol deka edinstveniot pat do pobeda e dokolku menelajskata vojska uspee da navleze vnatre vo yidinite na Ilion. Toj razmisluval kako da se izvede toa i izmislil plan, koj podocna }e ostane zapameten kako najpoznata voena itrina vo istorijata na vojnite. Odisej naredil da se napravi eden ogromen drven kow, koj vnatre imal golem prazen prostor. Negoviot plan se sostoel vo toa vojnicite

156

Risto PoPovSKI

da se skrijat vo sto makot na kowot i kowot da se ostavi pred portite na Ilion. Menelajskite brodovi }e trebalo da otplovat i da sozdadat vpe~atok kaj Ilioncite, deka menelajcite ja napu{taat borbata, a kowot im go ostavile kako simbol za svojata kapitKowot - „podarok“ za Ilion ulacija. Utredenta vo Ilion po~nala golema radost. Gletkata kon ovoj ogromen kow pred gradot im vleala strav na nekoi `iteli, no {tom zabele`ale deka logorot na Menelajcite e napu{ten, a brodovite otplovile, stravot se prestoril vo radost. Koga Ilionskite vojnici go pregledale ostatokot od menelajskiot logor, tamu na{le samo eden ~ovek. Negovoto ime bilo Sinon, i toj bil dobro instruiran od Odisej {to treba da im ka`e na Ilioncite koga }e go najdat. Toj im objasnil deka bil `rtva na Atina koja bila luta za grabnuvaweto na nejzinata statua. Toj trebalo da umre, no vo posleden moment izbegal i se sokril vo edno blisko mo~uri{te. Pra{an za kowot, toj rekol deka toa bilo dar vo zamena za ukradenata statua na Atina. Lesnovernite Ilionci mu poveruvale na prikaznata, taka kako {to predvidel i Odisej. Za da i ugodat na Atina, go vnele kowot vnatre vo yidinite na Ilion i re{ile, bidej}i bilo no}e, sledniot den da re {at {to da pravat so nego. No, istata no}, koga site `iteli na Ilion za prvpat vo poslednite deset godini mirno zaspale, se otvorila vratata na stomakot na kowot i od vnatre izlegle skrienite menelajski vojnici. Tie zapalile nekolku objekti i koga ilionskite vojnici izlegle na ulicite za da vidat {to se slu~uva, eden po eden bile ubivani. Sled noto utro od ovoj gordeliv grad ostanale samo stolbovi od ~ad {to se izdigale od negovite urnatini. Ma`ite bile site do eden ubieni, a `e-

MItologIJata na MaKeDoncIte

157

Krajot na Ilionskata desetgodi{na vojna: eden voin go ubiva maliot sin na Hektor, kralot Prijam le`i pred umirawe na podot a afrodita ja za{tituva elena od najziniot razluten ma` Menelaj. nite bile sobrani na bregot i razdeleni na menelajcite kako robinki. Decata bile ili ubieni ili ostaveni da umrat od glad. Po deset godini vojna, menelajcite pobedonosno se ka~ile na brodovite i otplovile za tatkovinata. Ilionskata vojna bila zavr{ena.

158

Risto PoPovSKI

SkITAwATA NA OdISeJ
Prikaznata za kralot Odisej, koj se obiduva po Ilionskata vojna da se vrati doma, e opi{ana samo od Homer vo „Odisejata“. Ova epsko delo po~nuva po padot na Ilion. Za vreme na vojnata Atina im pomagala na Helenite, no otkako Diomed i Odisej ja oskvernavile nejzinata statua vo Ilion, taa odlu~ila nitu eden Helen da ne se vrati doma. Poradi toa go zamolila Posejdon za pomo{ vo nejziniot odmazdni~ki plan. Bogot na moreto predizvikal golema bura, od koja, {totuku trgnatite brodovi na Helenite bile visoko krevani i se sudirale me|u sebe. Mnogu brodovi potonale i mnogu lu|e izginale. Nekoi se spasile i sepak se vratile doma nasproti voljata na Atina. No, ne bil takov slu~ajot so Odisej, kralot na Itaka. Negovite brodovi bile isfrleni od burata na ostrovot Ismar, ~ii `itelite Ki koni, toj gi napadnal. Me|utoa Odisej ja potcenil borbenata sila na neprijatelot i zagubil 72 vojnici. Odisej go napu{til Ismar i se upatil okolu jugoisto~niot vrv na Peloponez za da mine naokolu. Toa bil direktniot pat za Itaka. No Posejdon pak im go svrtel kursot na bro dovite, pa tie devet dena se vrtele naokolu, se dodeka ne stignale na severniot breg na Afrika. Ovde Odisej sretnal lu|e, koi gi jadele miri snite cvetovi na lotosot, po {to se doveduvale sebesi vo opojna sostojba. I nekoi od pridru`nicite na Odisej se oddale na dejstvoto na ovie rastenija, pa morale so sila da bidat otstraneti za da ne ja zaboravat zasekoga{ svojata tatkovina, koja se u{te bila mnogu daleku. odisej i boginkata atina

MItologIJata na MaKeDoncIte

159

Potoa se smestile vo blizina na vlezot na edna golema pe{tera. Okolu nea imalo ograda za edno golemo stado ovci, koi bile prili~no ugoeni i dobro oddr`ani. Tie pomislile deka stopanot na ovcite }e im dade na izmorenite borci hrana, odmor i pomo{, pa taka Odisej so dvanaeset svoi borci, sednale tamu za da go ~ekaat nepoznatiot ov~ar komu, kako podarok, mu podgotvile poln mev so vino. Vo pe{terata imalo kupi{ta od prehranbeni produkti, polni mevovi so mleko, suvo ili sve`o meso gore: odisej mu nudi vino koe viselo na yidovite i drugo. na kiklopot Polifem, Ovaa gletka u{te pove}e go pottiksinot na Posejdon... nala gladot kaj Odisej i negovite a potoa go oslepuva za da izbeborci. Bidej}i nemalo nikoj vo pega od pe{terata (dole) {terata tie ubavo se nagostile. Izmoreni od gozbata, tie re~isi i ne go zabele`ale ogromniot ov~ar, koj samo {to go zatvoril vlezot na pe{terata. Toa bil kiklopot Poli fem, sinot na Posejdon, koj mnogu se nalutil koga videl lu|e vo svojata pe{tera. Pred da se svestat {to se slu ~ilo, Polifem grabnal nekolku od prejadenite borci i gi sma~kal nivnite tela. Potoa kiklopot postavil golema karpa pred vlezot i na toj na~in go zatvoril edinstveniot iz lez za begstvo, po {to mirno gi izel se u{te toplite tela na ubienite.

160

Risto PoPovSKI

Koga slednoto utro Polifem ja napu{til pe{terata za da pojde kaj svoeto stado, Odisej napravil plan. Koga ve~erta kiklopot se vratil, povtorno otepal i izel nekolkumina borci. Toga{ Odisej se pribli`il do nego i mu ponudil vino. Polifem, koj nikoga{ pred toa nemal vkuseno vino, go ispil celiot mev i zaspal potpolno pijan. Toga{ Odisej i negovite lu|e zele eden dolg stap, go naostrile i go zarile vo edinstvenoto oko na Polifem. Kiklopot se razbudil vris kaj}i i o~ajno po~nal da dopira so racete po pe{terata za da gi najde svoite napa|a~i. No, itriot Odisej im naredil na svoite lu|e da se skrijat pod ovcite. Polifem go trgnal ogromniot kamen od vlezot za da mo`e da gi fati lu|eto koga tie }e se obidat da pobegnat preku izlezot. No toj gi dopiral samo grbovite na negovite ovci pod koi bile skrieni lu|eto na Odisej. [tom izlegle eden po eden nadvor od dofatot na Polifem, tie se str~nale kon brodovite i za kratko vreme otplovile, ostavaj}i go besniot Polifem vo pe{terata. Omrazata na Posejdon kon Odisej sega u{te pove}e se zgolemila. Toj ve}e imal li~na pri~ina za odmazda protiv Odisej, pa ne moralo za toa da prima molbi od Atina. No vo toa vreme Atina ve}e zaboravila na gnevot protiv kralot na Itaka. Duri i obratno. Taa sega poka`uvala simpatii kon negovata ostroumnost i bogatstvo na idei, taka {to od den na den, se pove}e po~nala da go zasakuva. Slednata zemja na koja pristignal Odisej bil pliva~kiot ostrov Eola, kade se nao|alo carstvoto na Eol, ~uvarot na vetrovite. Eol go primil patnikot so {iroki race i dobro go nagostil. Na zaminuvawe Eol, mu dal na Odisej ko`ena torba vo koja bile zatvoreni site zapadni vetrovi, so {to Odisej trebalo da plovi po vistinski kurs. Odisej bil mnogu radosen, zatoa {to tokmu zapadnite vetrovi mu pre~ele za vreme na patuvaweto. Bez niv, toj presmetal deka negovite brodovi }e stignat vo Itaka za samo devet dena. Me|utoa, po patot nekoi od negovite lu|e pomislile deka vo torbata ima nekoe golemo bogatstvo. Taka, tie kri{um ja zele torbata, ja otvorile i gi oslobodile vetrovite. Istiot mig brodovite svrtele od patot za doma. Po pove}e denovi tie se ukotvile vo zemjata na Lam, kralot na Laistrigonite-narod sostaven od xinovi-~ovekojadci. [tom se dobli-

MItologIJata na MaKeDoncIte

161

`ile brodovite, edinaeset od niv vedna{ bile uni{teni od xinovite. Od celata ekspedicija ostanal samo u{te eden brod, na koj se nao|al tokmu Odisej i toj brod se u{te ne bil pristignat vo pristani{teto. Otkako najgolemiot del od negovata flota zaginal, na Odisej mu bilo mnogu te{ko. Taka bez mnogu da misli toj se ukotvil na ostrovot na koj `iveela ve{terkata Kirka. Odisej ispratil izvidnica koja trebalo da doznae koi opasnosti demnat na ostrovot. Otkako izvidnicata se sretnala so Kirka, taa gi ma|epsala so svojata ubavina, nudej}i im vol{ebni napitoci. [tom tie gi ispile ~a{ite, taa gi prestorila vo sviwi. Pritoa Kirka napravila pijalokot da ne im go izbri{e se}avaweto na ovie ma`i, pa taka tie imale forma na sviwi, no mislele i ~uvstvuvale kako lu|e. Eden od niv uspeal da pobegne kaj Odisej, kogo go izvestil {to im se slu~ilo. Zagri`en za svoite lu|e, Odisej vedna{ trgnal kaj ve{terkata. Po patot sretnal edno mom~e, vsu{nost Hermes prestoren kako ~ovek, koj mu dal edna trevka koja trebalo da go {titi od magijata na Kirka.

odisej i ve{terkata Kirka preden i zaden del od sad za voda

162

Risto PoPovSKI

Odisej ja izxvakal trevkata i potoa se sretnal so Kirka. Ja zel ~a{ata {to taa mu ja ponudila i celata ja ispil. No, ne se slu~ilo ni{to, pa ve{terkata {irum gi otvorila o~ite i ustata vo znak na ~udewe. Nikoga{ pred toa taa ne sretnala nekoj koj e za{titen protiv nejzinata magija. Toga{ Odisej i se zakanil deka }e ja probode so me~ ako ved na{ ne gi prestori lu|eto vo nivniot priroden izgled. Taa go poslu{ala, no ne poradi strav od negoviot me~, tuku zatoa {to po~nala da se vqubuva vo nego. Otako na lu|eto im go vratila nivniot vistinski izgled, Kirka naedna{ stanala qubezna i gostoqubiva. Odisej zabele`al deka taa ne e tolku lo{a, kako {to izgledala na po~etokot, pa bidej}i negovite lu|e bile iscrpeni i barale odmor, toj re{il da ostane kaj Kirka nekoe vre me. No, po edna godina odlu~il deka e vreme pak da otplovi, i so te{ko srce da i ka`e zbogum na ve{terkata. Pred da trgnat, taa mu objasnila {to mora da napravi za da mo`e sigurno da se vrati doma. Toa {to taa mu go pretska`alala ne bila lesna i prijatna zada~a-toj moral da se simne vo podzemjeto i da go pobara duhot na slepiot jasnovidec Terezie, koj bil edinstvenata li~nost {to na Odisej i na negovite lu|e mo`el da im ka`e kako sigurno da se vratat vo svojata sakana tatkovina. Taa mu objasnila na Odisej i kako mo`e da go namami od letargija duhot na Terezie. Koga Odisej se simnal vo podzemjeto, sledej}i go sovetot na Kirka, iskopal edna golema dupka. Potoa zaklal mnogu ovci ~ija krv potekla vo dupkata, pa taa nabrgu se napolnila do gore so isparuva~ka sve`a krv. Mirisot na krvta privlekol mnogu duhovi od nivnata osamenost i naskoro Odisej bil opkolen od bezbroj du{i, koi ~ekale da ja ugasnat svojata `ed. Toj videl mnogu od negovite nekoga{ni drugari vo toj stra{en den, me|u koi i duhot na hrabriot Ahil i na silni ot Ajaks, koj se u{te bil lut {to ne go dobil oru`jeto na Ahil. Toj ja videl i svojata majka Antikleja, kako i prijatelot Agamemnon. Spomnu vaj}i si za upatstvoto na Kirka, toj se odbranil od site niv se dodeka ne go videl duhot na Terezie. Toj go odvel duhot do iskopanata dupka i mu dal da pie od penlivata te~nost. [tom `edta na Terezie bila zadovolena, Odisej go pra{al kako mo`e da se vrati vo Itaka. Duhot mu rekol deka se dobro }e im odi, no samo dokolku vnimavaat nekoj od lu|eto da ne gi napadne govedata na bogot na sonceto He -

MItologIJata na MaKeDoncIte

163

lie, na ~ij ostrov trebalo da stignat. Osven toa, toj po baral od Odisej da sobere hrabrost bidej}i go ~ekale u{ te mnogu avanturi pred kone~no da ja vidi svojata tatkovina i svojata familija. Odisej se vratil od podzemje to i gi ostavil brojnite duhovi da pijat krv od dupkata. Potoa pak ot plovil i po patot se zadr`al na ostrovot na Kirka za odisej i Sirenite na vazna da i raska`e {to od 480/470 pred Rista izlo`ena se slu~ilo. Taa go vo britanskiot muzej vo london predupredila deka naskoro }e dojde na ostrovot na sirenite. Sirenite bile stra{ni su{testva, no na specifi~en na~in. Tie bile mnogu ubavi i imale opoj ni glasovi koga peele. Od nivnoto peewe Odisej trebalo da se ~uva. Koga se pribli`ile do nivniot ostrov Odisej, kako {to prethodno bil sovetuvan, naredil da go vrzat za eden stolb, a na ostanatite im naredil da si stavat volna vo u{ite za da ne bidat ma|epsani od peeweto na sirenite. Kolku poblizu plovele kon ostrovot, tolku na Odisej mu stanuvalo jasno zo{to ovie `eni bile opasni. Okolu prekrasniot os trov toj videl raspadnati brodovi i ostatoci od nivnata posada. Mor narite, opieni od ~udesnata pesna na sirenite, gi naso~uvale brodovite kon ostrite karpi so koi bil obikolen ostrovot, kade se raspa|ale na delovi. Odisej ne mo`el da se odbrani od mo}ta na nivnata pesna, pa so site sili se trudel da se oslobodi od ortomite so koi bil vrzan. No,

164

Risto PoPovSKI

odisej koga pominale kraj ostrovot i se oddale~ile, pesnata se poslabo se slu {ala, pa toj se smiril, ~udej}i se na mo}ta na ovaa ~udesna muzika. Slednata opasnost za brodot bile Scila i Haribda, dve stra{ni posestrimi ~udovi{ta. Sekoj {to uspeval da ja pomine prvata bez otpor pa|al vo racete na vtorata. Scila imala dvanaeset noze i {est glavi, so tri redici stra{ni zabi vo ustata. Haribda, ~ie telo ne e to~no opi-

MItologIJata na MaKeDoncIte

165

{ano, `iveela direktno na vodata i tripati na den iscicuvala golemi koli~estva vo nejzinata ogromna usta, koi potoa pak gi isfrlala. So toa taa predizvikuvala ogromen vir, {to duri ni Posejdon ne mo`el da go sopre. So poddr{kata i pomo{ta na Atina, Odisej uspeal da izmane vrira pokraj dvete ~udovi{ta, pri {to zagubil {esmina svoi lu|e. Potoa premorenite borci stignale na son~eviot ostrov, rodniot kraj na Helie. Koga lu|eto tamu gi videle ugoenite goveda, zaboravile na predupreduvaweto na Terezij i zaklale nekolku od ovie sveti `ivotni, po {to gi ispekle na `ar. Odisej ne jadel ni{to od mesoto, znaej}i deka za toa e pretska`ana smrt. Koga brodot go napu{til ostrovot, Helie vedna{ im se odmazdil. So eden grom go rascepil brodot na dve i ja ubil celata posada. Odisej bil edinstveniot {to pre`iveal i bil nosen od branovite do eden ostrov na koj `iveela nimfata Kalipso. Tu ka toj ostanal pove}e godini, bidej}i Kalipso nemala brod so koj toj bi go napu{til ostrovot. Na Olimp Atina go zamolila Yeus da mu pomogne na Odisej koj pri site negovi avanturi sekoga{ se poka`uval kako bogoboja`liv. Yeus ja dal svojata soglasnost i go ispratil Hermes so naredba kon Kalipso kako znae da mu pomogne na Odisej. So te{ko srce Kalipso, koja bila vqubena vo nego, mu dala na Odisej drva od koi toj si izgradil splav i go snabdila so se {to e potrebno za vra}aweto doma. So radosno srce toj otplovil vrz negoviot mal splav i se naso~il kon Itaka, devet godini po padot na Ilion. Koga Posejdon go videl Odisej pak vo moreto, vedna{ predizvikal stra{na bura. Splavot bil raspar~en, a Odisej ostanal sam vo razbranetoto more. Toj }e se udavil, ako boginkata na moreto Levkotea ne mu pomognala. Taa go sovetuvala da pliva kon najbliskoto kopno i mu go dala svojot {al za da go {titi od davewe i od ajkuli. Dva dena podocna, toj se razbudil na bregot na Fejakija. Tamu go na{la Nausika, }erka na kralot Alkino i go sovetuvala da otide vo palatata i da go zamoli kralot za pomo{, bidej}i znaela deka nejziniot tatko i majka nikoga{ ne odbivale molbi za pomo{. Odisej napravil taka kako {to bil sovetuvan i naskoro toj bil za{titen i dobro zgri`en. Za da se oddol`i na familijata na kralot za nivnoto prijatelstvo i velikodu{nost, toj im gi raska`al svoite mnogubrojni avanturi.

166

Risto PoPovSKI

Bidej}i negovite skitawa go ottstranile devet godini od Itaka, mnogu lu|e tamu go smetale Odisej za mrtov. Samo negovata `ena Penelo pa i negoviot sin Telemah, veruvale deka toj e se u{te `iv. Mnogu mladi blagorodnici doa|ale za da i ponudat brak na Penelopa, uvereni de ka kralot nikoga{ nema da se vrati. Tie posakuvale da gi prisvojat kralskite bogatstva i palata. Za da gi ottrgne site ovie dodvoruva~i, Penelopa im rekla deka e zafatena so tkaewe na pokrivka za nejziniot {totuku po~inat tatko, pa zatoa ne mo`ela nikogo da primi. Bidej}i toa bilo pri~ina za po~it, nikoj ne se somneval vo toa. No, toa bilo samo trik. Sekoja no} Penelopa go rastkajuvala ona {to preku denot go tkaela, taka {to rabotata voop{to ne napreduvala. Izvesno vreme ovaa izmama uspevala, no edna{ eden od dodvoruva~ite ja zateknal kako rastkajuva i vedna{ pobaral od nea da izbere nov soprug. No, toga{, blagodarenie na pomo{ta od kralot Alkino, Odisej pristignal vo Itaka. Pred da vleze, toj ja sretnal Atina, koja bila prepravena kako ov~ar. Taa go izvestila za mnogute dodvoruva~i koi se naturale kaj Penelopa i koi sakale da go ubijat Telemah. Taa mu ka`ala i za vernata qubov na Penelopa kon nejziniot odamna is~eznat soprug. Boginkata go sovetuvala Odisej da ostane kaj sviwarot Evmaj i da gi nabquduva nastanite vo palatata bez da ja poka`e svojata prisutnost. Za da bide u{te poneprepoznatliv, toj se preoblekol kako pita~. Po nagovor od Atina, Telemah go prekinal baraweto na svojot tatko i se vratil vo Itaka. Toj oti{ol vo kolibata na Evmaj, bidej}i imal doverba vo sviwarot, koj go izvestuval za se {to se slu~uvalo za vreme na negovata otsutnost. Otkako Telemah razbral za se {to mu ka`al Evmaj, go ispratil sviwarot kaj svojata majka za da i ka`e kri{um za negovoto vra}awe bez da predizvika gnev kaj dodvoruva~ite. [tom tatkoto i sinot ostanale sami vo kolibata, Odisej ja frlil svojata pita~ka obleka i go otkril svojot identitet. Nivnata radost poradi povtornoto viduvawe nemala kraj, no bidej}i imalo u{te mnogu rabota da se zavr{i, se dogovorile kako da postapat ponatamu. Sledniot den Odisej, povtorno oble~en kako pita~, oti{ol vo palatata kade {to bil izlo`en na mnogu navredi od dodvoruva~ite. Koga Penelopa doznala deka vo nejzinata ku}a eden gostin e navreduvan,

MItologIJata na MaKeDoncIte

167

naredila da go dovedat pita~ot za da mu se izvini li~no. Odisej vlegol, no taa ne go prepoznala. Namesto da i se otkrie, toj po~nal da i raska `uva prikazni {to bo`em gi slu{al za avanturite na slavniot Odisej. Potoa Penelopa mu raska`ala za mnogute dodvoruva~i od koi ne mo `ela da se oslobodi. Mu rekla deka kone~no napravila plan kako da se otarasi od niv. Imeno, pred svoeto zaminuvawe za Ilion, Odisej bil

odisej prepraven kako pita~ so svojata `ena Penelopa koja ne go prepoznala

168

Risto PoPovSKI

odisej gi ubiva dodvoruva~ite na svojata `ena Penelopa poznat po svojata golema ve{tina na ga|awe so lak i strela. Edna{ toj so strela go pogodil centarot na dvanaeset zlatni prsteni, koi bile na redeni vo niza vo edna linija. Penelopa rekla deka }e se oma`i za onoj koj }e uspee da go povtori ovoj podvig na nejziniot soprug. Sledniot den Penelopa gi zela lakot i strelata i se simnala vo golemata sala na palatata kade {to bile sobrani kandidatite i im ka `ala {to odlu~ila. Site se soglasile da se natprevaruvaat, no nitu eden od niv ne mo`el ni da go optegne lakot, a kamo li da go pogodi cen tarot na prstenite. Koga na site im pominal redot, pita~ot pra{al dali smee i toj da se obide. Otkako mu bilo dozvoleno, toj bez maka go optegnal lakot i vo toj moment na site prisutni im bilo jasno koj e ne goviot vistinski identitet. Potoa Odisej ja istrelal strelata i taa pominala niz dvanaesette naredeni prsteni. Po ova gi zastrelal i svoi te konkurenti. I taka, po celi dvaeset dolgi godini, kralot od Itaka, silniot Odisej, kone~no se vratil doma.

RA\AweTO I LeGeNdATA ZA BO@JIOT SIN ALekSANdAR MAkedONSkI
Nitu eden vladetel od antikata ne e opkru`en so tolku sagi i legendi kako {to e Aleksandar Makedonski, kogo idnite generacii go narekle: „Veliki“. Osven „Romanot za Aleksandar“, koj nastanal vo III vek po Rista i koj vo Sredniot vek, po Biblijata, bilo najpoznatoto delo vo svetskata literatura, postoele u{te mnogu sagi za Aleksandar.

170

Risto PoPovSKI

Filip treti Makedonski Po smrta na Herakle, Makedoncite so vekovi go o~ekuvale ra|a weto na svetiot bo`ji sin koj, trebalo pak da se rodi tamu vo svetata zemja Makedonija. Ne e slu~ajno vakvoto veruvawe kaj Makedoncite so vekovi nanazad. Gospod im pra}al po eden od negovite sinovi za spasenie za da gi vodi po praviot bo`ji pat. Vo starite knigi vo svetili{tata niz Misir pi{uvalo za negovoto doa|awe i poradi toa najdobriot u~enik od misirskite svetili{ta, Aristandar, bil ispraten kaj makedonskiot car Filip Vtori za da go potpomogne negovoto doa|awe.

MItologIJata na MaKeDoncIte

171

Kako mom~e Fi lip bil prili~no posveten vo misteriite od Samotraki. Na ovie religiozni obredi u~estvuvale ne samo ma`i, tuku i mladi devojki. Tamu mladiot Filip se vqubil vo edna princeza, koja bila nekoga{na sve{teni~ka na Dionisovite misterii. Princezata se vikala Marija. Nejzinite o~i i nejzinata usta kako da bile odraz na ubavinata, osamenosta i diviot pejsa` na Malesija od kade {to taa poteknuvala. Ovaa devojka bila neverojatno oddadena na misteriite posveteni na makedonMarija (olimpija) majkata na aleksandar skite bogovi. Mladata Marija bila i mnogu ~udna devojka. Taa bila pre~uvstvitelna, imala darba da pa|a vo trans i na toj na~in duhovno da se „dru`i“ so nevidlivite bogovi. Verojatno toa go plenilo mladiot Filip, koj preku nea, za prv pat se dobli`il do natprirodnite sferi. Filip se o`enil so Marija vo 358 ili 357 godina pred Rista. Sklu~uvaweto na brakot se slu~ilo to~no edna godina pred negovoto stapuvawe na vlast. Pred toa toj bil o`enet so Fila, princeza od rodot na knezovite od Elimeja. Za ovoj negov prv brak so Fila nema nikakvi podatoci. Ne se znae dali toj opstojuval paralelno so brakot so Marija ili po kratko vreme bil rasturen. Mo`ebi Fila umrela, bidej}i nejzinoto ime podocna ne se spomnuva. Osven so nea, Filip so tekot na vremeto, se

172

Risto PoPovSKI

o`enil u{te so ~etiri `eni: Ilirkata Andata, koja bila kralska }erka, potoa so Fidina od Larisa, so Nike od Ferae i so Meda. Od site niv, samo Marija bila priznata za kralica. Marija bila sirak. Nejziniot tatko Neoptolemej bil kral na Malesija. Toj umrel vo 360 godina pred Rista. Ubavata princeza od toga{ bila pod strog nadzor na nejziniot ~i~ko Aramba{a. Ovoj Aramba{a istovremeno bil i najzin zet. Toj se o`enil za Troa, koja bila sestra na Marija. Sega toj stanal kral na Malesija. Toj bil ambiciozen i pragmati~en ~ovek. Koga Filip ja pobaral rakata na negovata bratanka, Aramba{a vedna{ se soglasil. Toj brzal da sozdade sojuz so Filip bidej}i vo nego gledal iden car na golemoto, iako sè u{te haoti~no sosedno kralstvo. Toj toa go napravil pred sè zaradi sopstvena korist. No}ta pred ven~avkata, princezata Marija, spored makedonskite obi~ai, bila zatvorena vo nevestinskata soba. Tamu sonuvala ~uden son. Vo sonot videla nevreme, edna molwa udrila vo nejziniot stomak, a potoa izbuvnal svetol plamen, koj posle se izgasil. Za seto ova izvestuva Plutarh, koj nudi i drugi detali. Filip isto taka imal son, no toa bilo po svadbata. Vo sonot toj udaril pe~at na stomakot na svojata sopruga. Na pe~atot bila izgravirana slika na lav. Filip vedna{ gi pra{al tolkuva~ite na sonovi, koi mu rekle deka treba da ja za{tituva svojata mlada `ena Marija bidej}i se o~ekuvalo taa da go rodi dolgo o~ekuvaniot nov mesija - Bo`jiot sin. Ovoj son mu dal povod za somne` vo nejzinata vernost {to se javil podocna. Eden od najdobrite pretska`uva~i so sigurnost mo`e da se ka`e deka bil Aristandar. Toj poteknuval od Telemes vo Likija. Studiral vo hramovite vo Teba i Memfis vo Misir. Studiite gi zavr{il kako naj dobar me|u najdobrite i so toa bila odredena negovata sudbina i negovata misija. Na dvaesetgodi{na vozrast bil ispraten vo Makedonija kako sovetnik i prorok na kralot Filip Vtori. Negovata glavna zada~a bila da go protolkuva proro{tvoto, spored koe, osloboditelot na Misir trebalo da bide roden vo svetata zemja Makedonija. Aristandar rekol deka proro{tvata sekoga{ se ostvaruvale, no ne sami od sebe, tuku trebalo lu|eto da deluvaat i da potpomognuvaat za tie da se ostvarat. Samo malkumina imale darba da predviduvaat. Tamu, vo Telemes bile smesteni najdobrite tolkuva~i na znacite vo toa vreme. Toa bile najsposobnitte

MItologIJata na MaKeDoncIte

173

aleksandar Makedonski (levo), kako Herakle (desno) a vo sredinata bogot Yeus so simbolite proroci na IV vek pred Rista, a me|u niv edinstveno Aristander va`el kako nepogre{liv. Toj go protolkuval sonot na Filip mnogu smelo, no i logi~no. „Ne e voobi~aeno prazen sad da se zape~atuva“, rekol toj i dodal deka kralicata ve}e go nosela pod srceto naslednikot na tronot. Taa trebalo da rodi mom~e so plamena i lavovska smelost. Sonot na Marija bil od izvonredno zna~ewe za istorijata na Filip, za istorijata na Aleksandar Veliki, no i za istorijata na celoto ~ove{tvo. Prakti~no bez ovoj son Aleksandar ne bi bil Veliki, dodeka negovoto carstvo ne bi bilo svetsko. Ova za~nuvawe se slu~ilo vo potpolno zatvorena soba pred prvata bra~na no} - toa bilo edno „~isto“ za~nuvawe. Pritoa tamu nemalo zemsko su{testvo. Vo sekoj slu~aj Marija ja sfatila nejzinata sostojba. Taa bila apsolutno ubedena deka e odbrana da bide majka na bo`iot sin. Za ova postojat razli~ni svedo{tva, me|u koi i ona od Plutarh. Po nejziniot prestoj vo Samotraki taa bezgrani~no bila posvetena na obo`uvawe na misteriite. Za vreme na sve~enite procesii, taa pa|ala vo neobi~na ekstaza. Plutarh pi{uva deka taka mo`ela da se odnesuva samo edna varvarka, edna Malesijanka, kakva {to bila Marija. Taa u~estvuvala vo ritualite na Bahanaliite za vreme na koi nosela golemi skroteni zmii. Tie, lazej}i izleguvale od br{lenot, od misti~nite ko{nici i se uvivale okolu tirsovite i okolu vencite na `enite. Kaj ma`ite tie

174

Risto PoPovSKI

predizvikuvale strav i u`as. Edna zmija duri bila zabele`ana vo kre vetot vo spalnata soba na Marija. Nekoi pretpostavuvaat deka toa bil piton, koj bil donesen od Delfi. No Filip ne bil bog, ne bil Apolon {to gi pobeduval zmii te. Zatoa toj ja izbegnuval `enata, koja op{tela so zmija, `enata koja bila opasna i koja si igrala so natprirodnoto, so smrtta; `enata koja sakala da go progoni od zemjata vo koja toj mno gu postignal, verojatno sakaj}i da go naseli vo Adot. Negovata qubov kon Marija, negovata nekoga{na ne`nost so Svetili{teto vo Delfi koja i se voshituval, seto toa is~eznalo. Filip, najsmeliot vojskovodec na Makedonija i na dene{na Evropa, se pla{el od demonskata priroda na taa `ena. Ve}e ne odel vo nejzinata spalna soba. Me|u stra`arite na palatata se zboruvalo deka Filip ja smetal svojata `ena za vol{ebni~ka, koja duri se za nimavala so pravewe otrovi. Drugi mislele deka Filip doznal deka Marija odr`uva odnosi so nekoe povisoko su{testvo. Sosema e mo`no deka religioznata svest {to ja imal Filip, ne mu dozvoluvala da ja otrgne Marija od nejzinata opsednatost so misteriite. Kolku i da bil toj bezobziren dr`avnik, sepak i samiot bil religiozen i toa postojano treba da se ima vo predvid. I Filip bil pos veten na misteriite vo Samotraki. Dokolku toj ne veruval vo posvete -

MItologIJata na MaKeDoncIte

175

nosta na Molosjankata, toga{ brgu }e ras~istel so nejziniot na~in na `ivot. Vo brakovite vo Makedonija, `enata toga{ ne bila tolku mo}na, za da mo`e soprugot poradi strav ili nedoverba, da ja ostavi da pravi {to saka. Brakot toga{ bil konzervativen, kako {to gore dolu e do denes. Iako toga{ `enata imala po~ituvana polo`ba, sepak morala da bide poslu{na vo odnos na ma`ot. Toa va`elo i za princezite, koi vo brakot morale da mu slu`at na svojot soprug. Vsu{nost Filip se pla{el od bogovite na svojata `ena. Vo sprotivno, toj ne bi ispratil ~ovek vo Delfiskoto proro{tvo. Poznato e deka Hairon, po naredba na Filip, moral da patuva vo svetili{teto na Apolon. Tamu Pitija go sovetuvala deka Filip bi trebalo da prinese `rtva na Yeus/Amon i posebno da go po~ituva ovoj bog, zatoa {to Yeus/Amon, tatkoto na Apolon, bil posilen od zmijata. Veruvaweto vo natprirodnite vrski na Marija oti{lo tolku daleku, {to se zboruvalo deka Filip go izgubil svoeto oko poradi toa {to zirkal niz cepnatinkata na vratata od spalnata soba na svojata `ena vo migot koga izvesen bog vo telo na zmija le`el kraj nea. No, vistinata e deka Filip go izgubil ednoto oko za vreme na opsadata na Metona ili na Olint. Kolku i da bile golemi uspesite na Filip Vtori kako dr`avnik i kako vojskovodec, sepak edna senka postojano go demnela vo site oblasti vo koi toj postignal uspesi. Plutarh pi{uva deka celoto carstvo „stradalo od nezdravata atmosfera {to izleguvala od `enskata odaja“ na ovoj car. Se slu~ile mnogu te{kotii, mnogu neprijatnosti i mnogu karanici. Velat deka Marija bila nezadovolna. Plutarh pi{uva deka taa bila qubomorna i gnevna. No, nejzinite stradawa, nejzinata ogor~enost i bolka imale svoja pri~ina. Aleksandar bil roden na 22 i 23 juli (Zlatec) 356-ta godina pred Ristos, vo makedonskata carska prestolnina, Pela. Spored tajnite za koni na vselenata, poznavaweto i ~itaweto na sudbinite od Zodijakot. Aleksandar bil obele`an so dva znaka, znakot na Sonceto i znakot na Lavot. Spored dosega{nite soznanija toj e 40-ot oficijalen makedonski car koj vladeel od 336 do 323-ta godina pred Ristos. Prviot ofici jalen car na Makedoncite bil Mino koj vladeel na Krit okolu 1.500-ta godina pred Rista. Zna~i Aleksandar bil roden vo makedonsko carsko semejstvo kako ~etvrto dete na carot Filip Vtori od negovata `ena Ma-

176

Risto PoPovSKI

Pela - edna od makedonskite prestolnini rija koja po ra|aweto na bo`jiot sin Aleksandar Treti }e go dobie novoto ime, prekar, (Olimpija). Koga Olimpija go rodila Aleksandar, bila organizirana golema proslava vo kralskata palata vo Pela. No, naedna{ caricata pu{tila glas deka nejziniot sin ne bil za~nat od Filip Vtori bidej}i posle za~nuvaweto taa seu{te bila devica tuku deka za~nala od Yeus-Amon. Fi lip bil voznemiren od ovie glasini, zatoa {to ja potkopuvale negovata ~est kako ~ovek i kako car. Toj go ispratil Hiron od Megalopolis za Delfi. kaj bogot Apolon, za da ja zamoli Pitija da mu go objasni ova. Odgovorot od Pitija glasel deka carot od Makedonija treba da prine se `rtva za Yeus-Amon. Vakviot odgovor u{te pove}e go razgnevil Filipa. Olimpija pak, vo svojata opsesija za sozdavawe intrigi, pu{tila glas, deka okoto {to Filip go zagubil vo edna bitka, bilo tokmu ona oko so koe toj zirkal niz vratata dodeka taa spiela so zmijata. Olimpija bila }erka na Neoptolemej, kralot na Malesija i po t omok na Ahil. Zatoa taa veruvala deka e od poblagorodni~ko poteklo vo odnos na Fi -

MItologIJata na MaKeDoncIte

177

lip Vtori i ne propu{tala prilika da mu se potsmeva. Filip, pak, bil postojano zafaten so voenite pohodi {to imale za cel da go napravat apso luten vladetel na cela Makedonija i po{iroko. Filip Vtori toga{ imal 27 godini. Toj bil silen ma`, strastven, a nosel i silna brada. Gi sakal pieweto, `enite i Makedoncite. Eden drug nastan {to se doveduva vo vrska so ra|aweto na Aleksandar bilo paleweto na hramot na Artemida vo Efes. Hramot bil najslavnoto svetili{te na antikata i koj bil zapalen istiot den koga se rodil Aleksandar. Izvesen Herostrat go zapalil hramot vo namera so ovaa zlostorstvo da vleze vo istorijata, {to i mu uspealo. Ovoj hram i denes se smeta kako edno od Sedumte svetski ~uda. Mnogu patnici od vnatre{nosta na Azija i od primorskite gradovi na Sredozemno More doa|ale, ne mo`ej}i da se na~udat na ubavinata na ovoj hram. Istata no} vo 356 godina pred Rista, koga Olimpija go rodila Aleksandar, plamenot nad ovoj hram visoko go osvetluval neboto i nikoj ne mo`el da go zgasne. So pravo na ovoj akt se gledalo kako na najgolemo zlostorstvo. @itelite od bregot na Azija vo `al se frlale na zemja, gi posipuvale glavite so pra{ina i izvikuvale deka so ova na Azija i pretstoi golema nesre}a. Taka izvestuvaat anti~ite istori~ari. Tie uka`uvaat na faktot deka Aleksandar Makedonski }e ja osvoi celata toga{ poznata Azija do granicite na Indija. Nekoga{na sve{teni~ka vo Dionisovite misterii. Poteknuvala od makedonskata oblast Malesija (oblast vo dene{na Albanija). Toj u{te kako dete poka`al elementi od karakterot na svoite roditeli i toa: od tatko mu ja nasledil ogromnata energija, a od majka mu demonskiot `ar. Aleksandar bil sin na mnogu mudar i sposoben car, kakov pred toa nemalo vo antikata i na majka, koja tvrdela deka poteknuva od rodot na Ahil. Filip i Olimpija izvr{ile golemo vlijanie vrz Aleksandar. Filip go obu~uval svojot sin vo politi~kite i voeni raboti. Olimpija bezumno go sakala i go dr`ela cvrsto privrzan kon nea i nejzinata religioznost. Od nea toj verojatno dobil dlaboko religiozno vospituvawe, {to ostavilo tragi vo negoviot podocne`en `ivot. Dodeka bil u{te mal, kako bebe, taa go vodela po makedonskite svetili{ta kade bil podgotvuvan za negovata religiozna misija koja mu pretstoela i tamu go pominal po golemiot del od negoviot mlad `ivot.

178

Risto PoPovSKI

Svetili{teto na terasata na Hat{epsut so pro~uenite reqefi Se postavuva pra{aweto: kako do{lo do toa eden Makedonec da bide prifaten kako sin na misirskiot bog Amon? Dali samo poradi negovata semejna tradicija deka toj e potomok na Herakle, a so toa i na YeusAmon? Iako, proro{tvoto na Amon od Siva mu bilo poznato na Aleksandar i istoto mnogu go po~ituval, sepak Amon ili Amun, kako {to go narekuvale Misirjanite, za Makedoncite bil tu| bog, iako bil pretstaven so rogovi od oven u{te pred vremeto na Aleksandar. Ukrasnite mo neti na Lizimah uka`uvaat na vrskata so Amon {to bilo prifateno od Makedoncite. Sepak, {to e toa {to tolku go fasciniralo mo}niot Aleksandar so ovoj bog? Odgovorot na ova pra{awe go nudi eden star misirski mit, u{te od vremeto na slavnite denovi na Misir. Ako se vleze vo sredniot dvo rec na svetili{teto na terasata na Hat{epsut (1490 -1468 godina pred Rista) vo Deil-el-Bahri, toga{ vo edna od salite, }e se sretne najstari ot za~uvan zapis za eden star mit, posveten na ra|aweto na carot - bog i negovoto za~nuvawe preku Amon.

MItologIJata na MaKeDoncIte

179

Ovie reqefi imaat posebna pri kazna, od koja lesno mo`e da se sfati religioznata i politi~ka vrednost na mitot. Najprvin tie nastradale poradi toa {to naslednikot na Tutmos Treti (1490-1436 godina pred Rista), gi oskvernavil site reljefi sozdadeni vo vremeto na negovata omrazena prethodni~ka. Golem del od hodnicite {to potsetuvale na nea gi uni{til ili gi prenamenil za sebe. Koga Ehnaton (1364-1347 godina pred Rista) sakal da gi sprovede svoite monoteisti~ki idei, povtorno nastradale pretstavite na, toga{ omrazeniot, Amon. Vo vremeto na vladeeweto na Ramzes Vtori (1290 - 1224 godina pred Rista) bil napraven obid za obnovuvawe na nekoi sliki na bogovite. Mitot za ra|awe to na carot-bog potsetuva na sodr`ina od roman. Taka, Amon re{il deka do{lo vreme da za~ne sledbenik na tronot. Za taa cel toj ja informiral svojata dr`ava, deka noviot kral treba da se gri`i za nejziniot kult. Potoa Amon razgova ral so kralot i go informiral. Na edno mesto se veli: „Amon bil voveden kaj gospodarkata na palatata... kade, otkako se preobrazil vo telo na car... oti{ol da ja oplodi.“ Nasproti vakviot iskaz, vo krevetot na Marija se pojavil Amon-Yeus vo svoeto vistinsko telo. Caricata bila zanesena i zavedena od mirisot na ovoj bog. Toj otkril koj e i ja predizvikal nejaleksanadar Makedonski zinata qubov: „...otkako veli~estveniot kako faraon vo Misir

180

Risto PoPovSKI

bog go napravi so nea ona {to go saka{e...“ Taka bil sozdaden naslednik na tronot, koj bogot Hnum go prema~kal so glina, pri {to dobil sekakvi blagoslovuvawa. Teloto trebalo da bide na Amon, {to zna~i da bidat isto su{testvo. Potoa majkata na idniot kral-bog bila opsipana so po~esni tituli i kone~no se rodilo deteto vo prisustvo na mnogubrojni bogovi. Amon go legitimiral svojot potomok so zborovite: „Mo jot sin izleze od moeto telo i od mojot obraz {to zra~i.“ Potoa deteto bilo ~uvano od Amon i od svetite kravi. Dovolen e eden pogled za da se sfatat analogiite na legendite vo koi e spomnata vrskata pome|u Nektanebos, Amon i Aleksandar. Bogot se soedinuva so carica, koja e oma`ena. Soprugot i golemcite na dvorot se informirani za toa. Potoa sleduva preobrazuvaweto i pojavata na bogot vo telo, {to kaj Nektanebos e pretstaveno kako vistinska enigma. Caricata se vqubuva vo nejziniot bo`estven qubovnik. Potoa sleduva

nektsanebos

MItologIJata na MaKeDoncIte

181

ra|aweto vo prisustvo na bogovi, to~no taka kako {to go prenesuva i Plutarh (Aleksandar, 3). Prakti~no, bo`estvenoto ra|awe prika`ano vo romanot za Aleksandar i vo biografijata od Plutarh imaat staromi sirska osnova i kako takvi bile do odreden stepen adaptirani za makedonskata publika. Za reljefite na Hat{epsut odamna se diskutiralo i toa od aspekt za zna~eweto na ovaa legenda, odnosno dali nejzina primarna cel bila da se prifati Aleksandar kako, od bog predodreden, „faraon“ na Misir. Mnozina smetale deka nema somnenie deka ovaa intencija za Aleksandar bila vo preden plan i istata se provlekuva niz celiot roman za Aleksandar. Sega e sosema jasno i zo{to Aleksandar mu posvetuval tolku go lemo vnimanie i po~it na mitot za Amon na koj mu bilo dadeno prvoste peno zna~ewe. So ova toj avtomatski bil legitimiran kako faraon i kako car-bog. Aleksandar, so sigurnost znael za ovaa legenda koja mu bila poznata od Aristander pri negovoto trgnuvawe od Makedonija. Zatoa Aleksandar Treti Makedonski trgnuva da odi po carskiot pat na verska i nau~na ekspedicija od Makedonija pa sè do Indija, po istiot pat koj ve}e go pominale Dionis (Oziris), Makedon i Herakle. Aleksandar Treti Makedonski moral da trgne na ovoj pat na axilak i da si go vidi celiot MAKEDONSKI NAROD od Pela pa sè do Indija za da im ka`e na svoite Makedonci: „Eve me, jas sum Aleksandar-va{iot nov Bo`ji Sin!“ So ovoj carski pat koj go izminal Aleksandar Treti Makedonski ja postavil i novata pateka za odewe na axilak. Pateka koja trgnuvala od Pela pa se do Indija, do mesto Sangela, kade {to moral da ja prekine negovata verska ekspedicija i kade {to imal izgradeno dvanaeset oltari i eden zlaten lavovski prestol na koj {to sedel samiot. Sekoja treta godina tuka se odr`uvale najgolemite verski praznici vo ~est na Aleksandar Treti Makedonski. Sekoj Makedonec koj veruval vo bo` jiot sin Aleksandar moral barem edna{ vo negoviot verski `ivot da go pomine ovoj dolg pat na isku{enie, veruvaj}i deka otkako }e go izodat ovoj pat, tie svoeto telo i du{a go ~istele od site ne~istotii i po toa se ~uvstvuvale kako novorodeni. Zatoa milioni Makedonci go izmi nale ovoj pat. Ne treba da se zaboravi deka eden del od Makedoncite sebesi se smetale kako potomci na najgolemiot makedonski heroj Herakle, a so

182

Risto PoPovSKI

aleksandar Makedonski na moneta, pretstaven kako Herakle

amon

toa prakti~no i kako potomci na Yeus, koj gi za~nuval mitskite he roi, t.e. bil tatko i na Herakle. Le gendata pred sè se odnesuvala za makedonskite kralevi, pa vo sklad so toa i Aleksandar po pravilo bil pretstavuvan so likot na mladiot Herakle vo dru{tvo na Yeus koj sedi na tron. Vrskata so Yeus/Amon od li~no se vklopila vo makedonskata mitologija, iako u{te za vreme na `ivotot na Aleksandar konzerva tivnite Makedonci ne ja prifa}ale. Legendata za Amon direktno bila povrzana i so bogot Ra-Il, koj bil bog na sonceto. Taka Aleksan dar se izedna~il i so toj bog. Dokaz za vakvoto izedna~uvawe imame kaj poznatiot dekret od Kleopatra Sedma Makedonska

MItologIJata na MaKeDoncIte

183

Kanopus od 238 godina pred Rista. Ovoj dekret go napi{al Amon so hi eroglifski znaci. Vo prevedeniot del od dekretot, imeto na bogot Ra-Il ne bilo prevedeno kako Yeus, tuku kako Il. Spored toa Aleksandar, koj ja pretstavuval slikata na Amon na zemjata, spored ova pi{uvawe, istovremeno go pretstavuval i Il, koj bil makedonski bog na son ceto. I navistina posto jat nekolku sliki na Aleksandar so venec na Kolosot od Rodos - edno od sedumte Il nad glavata. Isto bisvetski ~uda izraboteno od Hares lo podocna i so Ptolo so likot na aleksandar Makedonski mej Treti, koj isto taka bil prika`uvan na monetite vo dru{tvo na Yeus i so kruna na Il nad glavata. Vsu{nost vakvoto prika`uvawe e parafraza za vrskata pome|u Amon-Ra i Aleksandar {to e sosema razbirlivo ako se znae deka ovoj Ptolomejski vladetel (isto kako i drugite) se smetal sebesi kako obno vuva~ na carstvoto na Aleksandar. Vakvite pretstavi so znaci na Il se zadr`ale i vo vremeto na rimskite cezari, koi ~estopati se navra}ale na ovoj tip sliki vo Aleksandrija. Koga nekoj cezar go slavel pohodot kon orientot ili koga bile vo preden plan interesite za orientot, bile koristeni adaptacii na Il, koi sepak pretstavuvale samo imitacija na istite pretstavi so Aleksandar. Pretstavite na vrskata pome|u Aleksandar i Il ostavile svoe vlijanie duri i vo izgradbata na slavniot Kolos od Rodos. Vo ova svetsko ~udo sozdadeno od Hares i zavr{eno vo 290 godina pred Rista, Kolosot bil prika`an so likot na Aleksandar Veliki.

184

Risto PoPovSKI

I podocna Sonceto i Mese~inata (Il i Selena) bile prika`uvani vo vrska so likot na makedonskiot osvojuva~ na Azija. Taka, golemata Kleopatra gi narekla svoite deca od vrskata so Marko Antonie. Nejziniot sin se vikal Aleksandar Il, a }erkata Kleopa tra Selena. Kleopatra, pak, bila poslednata makedonska vladetelka koja, 300 godini po smrtta na golemiot osvojuva~, imala ambicija da go obnovi carstvoto na Aleksandar Makedonski i kako nova makedonska bo`ja }erka se vostoli~ila vo glavniot grad na makedonskata imperija, Aleksandrija. Yvezdenata simbolika e aleksandar na glinen sad prika`ana i na eden sad od gli od amisos (Pont) na vo forma na glava na Alek kade e tretiran sandar od pontskiot Amisos. kako yvezdeno bo`estvo Se dobiva vpe~atok deka ovde kralot bil tretiran kako yvezdeno bo`estvo. Ima pretpostavki i deka toa e pretstavata na yvezdata koja se pojavila vo migot na smrtta na Aleksandar. Vo posledniot period na antikata, vo Aleksandrija, Libaneus go opi{al carot kako kowanik so kosa sli~na na sonceto. Ovoj osvojuva~ odamna bil izvi{en do kosmi~ka veli~ina, pa zatoa toj bil pretstaven so eden, od zlato iskovan, {tit na koj ima pretstavi na `ivotinski elementi. Fakti~ki Aleksandar bil tretiran kako dete na trojca tatkovci i toa: kako sin na Filip Vtori - carot na Makedonija, potoa kako fiktiven sin na Nektanebos Vtori - legitimniot vladetel na Misir i

MItologIJata na MaKeDoncIte

185

Srebrena tetradrahma na aleksan-i dar Makedonski so glava na mladi ot Herakle. Iskovana vo aleksan drija, Misir, me|u 326-318 pred Rista. aleksandar, kako i site Makedonci, se smetal za potomok na He rakle, sinot na Yeus, taka {to vo glavata na Herakle se prepoznavaat crtite na carot. Moneti od ovoj tip se kovele u{te dolgo po smrtta na aleksandar.

Zevs na tron na zadnata strana na monetata od slikata levo gore, so legendata za aleksandar. bogottatko e predok na makedonskiot car i spored toa ovde e poistoveten so Yeus/amon, bo`estveniot tatko na makedonskiot kral.

aleksandar Makedonski kako IlIle so kruna od koja izleguvaat zraci. nedolgo po smrtta na aleksandar crtite na negoviot lik bile prika`ani vo slikata na bo got na sonceto Il-Ile. osnova za vakvata pretstava e legendata deka kralot e sin na amon Ra, koj vo Misir va`el kao bog na sonceto. ovaa pretstava e od eden grob vo Fajum. (Privatna sopstvenost).

Srebrena tetradrahma na carot lizimah od trakija so slikata na aleksandar kako Yevs/amon. Potvrdenoto poteklo na aleksandar od Yeus/amon, {to bilo objaveno od proro~estvoto na amon vo oazata [iva, o~igledno deka ovde na{lo izraz vo ovenskite rogovi na bo got. lizimah, koj bil prijatel na aleksandar, i samiot bil car vo periodot pome|u 305-281 godina pred Rista. ovaa tetradrahma bila kovana vo amfipol (Makedonija) me|u 288-281 godina pred Rista.

186

Risto PoPovSKI

odmazdnik na negoviot tatko, no i kako sin na Yeus/Amon Ra preku koj{to toj navlegol vo sferata na bo`estvata i }e bide proglasen za bog na Misir. Za vreme na negovite posledni denovi vo Vavilon 323 godina pred Rista vo carskata palata pristignale gosti. Tie na Aleksandar ne gledale kako na obi~en vladetel tuku go obo`uvale kako bog. Koga Aleksandar le`el na posmrtnata postela a pred nego pominuvala negovata golema vojska, Aleksandar go najavil noviot mesija koj tie treba da go ~ekaat zatoa {to toj povtorno }e se vrati. Po negovata smrt na 10 juni 323 godina pred Rista, Aleksandar }e bide proglasen za edinstven bo`ji sin i bog na Makedoncite! Makedoncite 300 godini }e go slavat Aleksandar za niven edinstven Bog se do doa|aweto na bo`jata }erka Kleopetra Sedma Makedonkata koja }e bide proglasena za novata bo`ja }erka na Makedoncite. Po nejzinata smrt doa|a bo`jiot sin Ristos vo koj Makedoncite veruvaat do den denes. Amin!

Sarkofagot na aleksandar vo Istanbul

MItologIJata na MaKeDoncIte

187

PER-

Prikaz na pohodot na aleksandar od Pela do najisto~nata to~ka Sangela vo Indija

ReCeNZIJA angelina Markus za knigata „Mitologijata na Makedoncite“ od Risto Popovski, Makedonec koj `ivee, raboti i gi istra`uva korenite na Makedoncite i nenadminatata slava na narodot {to dr`el centralno mesto vo istorijata na drevnata antika. Vo dosega objavenite knigi za Aleksandar, Filip i Kleopatra, Risto Popovski napravi retki sogleduvawa vistinski da se pretstavat i bogato da se ilustriraat faktite za Makedonija so prilozi od negovata bogata arhiva od svetskata literatura. Novata kniga za „Mitologijata na Makedoncite“, Risto Popovski ja pi{uva ne kako mitologija tuku kako istorija. Seto ona {to se slu~uvalo vo predistorijata, vo mitolo{koto carstvo, se preto~uva od `ivotot na bogovite kako realnost na `ivotot na Makedoncite. Bogovite imaat familijaren `ivot, rodoslovie, darba izrazena na nekoe podra~je, kavgi i podmetnuvawa, omileni li~nosti i heroi, ishrana,

188

Risto PoPovSKI

proslavi... Seto toa se sretnuva i vo `ivotot na makedonskiot carski rod, kaj narodot i site nastani i borbi na {irokoto podra~je okolu Sredozemnoto More i trite kontinenti kade {to vo drevnosta `iveele i se dvi`ele Makedoncite. Taka, po~nuvaj}i od vrhovniot makedonski bog Yeus, opi{uvani se site aktivnostite i na drugite bo`estva i bo`estveni heroi i nivnite zaslugi za `ivotot na zemjata, neboto i podzemjeto ili ra|aweto, vojnite i smrtta na bogovite i narodite. Site olimpiski bogovi igraat posebna uloga i imaat posebna zada~a da im pomagaat na lu|eto ili da gi onevozmo`uvaat ako ne im se nakloneti. Pokraj Yeus, negovoto mnogubrojno potomstvo, bogovi i bo`estva kako Apolon, Dionis, Ares, Herakle, Jason, Hefest, Posejdon, Had, Hermes i mnogu drugi, postojat redica `enski bogovi na ~elo so Hera, Demetra, Tiha, Afrodita, Per sefona... site tie na istite prostori, moriwa, ezera i reki gospodarat i delat pravda i darba. Legendite za Muzite i site bo`ji ~eda {to go poddr`uvaat tvore{tvoto, Dionis koj gi pravel veselbite i mnogu drugi so~uvani se do denes. Vo bogatoto arheolo{ko nasledstvo na Makedonija, potvrdeno e mitolo{koto carstvo. Toa pokraj mnogubrojnite naodi naj~esto se gleda na reversot na parite so aplikacii na likovite na bogot Yeus, Herakle, Atina i nivnite atributi i simboli, zaedno so likovite na carevite. Umetni~koto tvore{tvo gi so~uvalo likovite na bogovite i carevite vo mermer i bronza, zlatni maski, mozaici, rezbi... Vo Ohrid e otkopana bronzena statua na Ikar kako potvrda na legendite. Otkrieni se mnogubrojni Menadi i nivni kalapi na mnogu arheolo{ki lokaliteti niz Makedonija kako i lakot i strelite, oru`je i na bogovite i na falangata. Taka mitologijata i legendite se isprepletuva i se pretvoraat vo stvarnost. Vo knigata koga se opi{uvani bogovite tie se dadeni na ist na~in kako vo Ilijadata i Odisejata od Homer. Ilionskata vojna se odvivala pod kontrola na bogovite i heroite Ahil, Odisej, Hektor, Patroklo... predvodeni od Agamemnon i Prijam. Site oloimpiski bogovi i site voda~i na plemiwata se borele za edna `ena, za bo`estvenata Elena, sopruga na kralot Menelaj, grabnata od Aleksandar-Paris, princot od Ilion-Troja. Vo desetgodi{nata vojna se borele sto iljadi vojnici so

MItologIJata na MaKeDoncIte

189

1150 brodovi. Sekako toa ne e samo mitolo{ka vojna, toa se istoriski nastani koi poka`uvaat kako mitologijata preminala vo sudir so istoriskata realnost na plemiwata i narodite koi povtorno se razdvi`uvale i se preseluvale niz istite prostori po kopno i po more. Iako ne se naglasuva, vo knigite se povrzuvaat glavnite mitolo{ki nastani niz Makedonija koi{to gi otslikuvaat glavnite istoriski nastani. Zo{to patuval Herakle i gi potvrdil svoite herojstva, zo{to patuvale Argonautite, zo{to patuval Odisej po moriwata, zo{to patuvale Ilioncite? Od istite pri~ini poradi koi patuval Alek sandar Treti Makedonski a podocna i Apostolite. Site tie ja raznesuvale makedonskata nauka, umetnost, kultura i religija. Makedonskata mitologija e povtoruvawe na istorijata i koga sme go osvojuvale svetot so kultura i koga sme bile ograbuvani i koga sme bile deleni na ist na~in. I sega prvo ni ja odzedoa mitologijata, zemjata, bogovite, carevite, istoriskite li~nosti pa na kraj imeto a se nafrlaat i vrz identitetot. Ako se bilo isto i zaedni~ko, toa pred se e taka zatoa {to e makedonsko. Nikoj ne go prisvojuva neolitot so Golemata Majka, nitu Makedon samo zatoa {to nemaat dopir do makedonskata drevnost, do po~etokot na svetot, do prvite lu|e na nebesniot narod, na Makedoncite. Mitologijata e mnogu va`na zatoa {to ni gi soop{tuva drevnite formi na `iveewe i veruvawe, vtkaeni vo sega{nite obi~ai i znaewa za opstanok. Toa e ve~nosta na Makedonija. Zad site slavni patuvawa na Makedoncite po svetot ostanale svetili{ta i teatri. Najmnogu od sè i za mitologijata i za istorijata sve do~at dramite na Evripid, Eshil, Aristofan... podocna [ekspir, Rasin i drugi. Umetni~kata dimenzija na makedonskite nastani se sogleduva i vo samite naslovi na dramite i tragediite izveduvani vo teatrite niz site makedonski drevni gradovi. Takvi se dramite: Medeja, Elektra, Heraklo, Hekuba, Elena, Orest, Kiklop, Okovaniot Prometej i mnogu drugi. Site tie temite gi pronao|ale vo makedonskata mitologija i makedonskata istorija a gi veli~aat makedonskite bogovi, heroi i carevi. So svoite istra`uvawa i pi{uvawe Risto Popovski celosno i dokraj i se posveti na Makedonija i vo toa e negoviot uspeh. angelina Markus

REFERENDUMOT OD 8 SEPTEMVRI 1991 GODINA KAKO MAKEDONSKI ODGOVOR NA TRIVEKOVNATA GOLGOTA NA MAKEDONSKIOT NAROD
Gorenavedenite otkritija se dokaz za trivekovnata golgota na Makedoncite, koja trae do denes. Vo vremeto koga nastanale ovie zapisi Makedoncite `iveele na teritorijata od dene{na evropa, Mala azija i afrika. Toa se vremiwa koga cvetala Makedonskata Civilizacija i Makedonskata Imperija. Vo toa vreme ne postoele dene{nite DR@avI i gRanIcI, vo toa vreme ne postoele dene{nite naRoDI i naRoDnoStI, tuku vo toa najdrevno vreme postoel samo eden i edinstven narod - MAKEDONCITE. Vo toa vreme Makedoncite imale razvieno sopstvena MItologIJa (vo praistorijata veruvale vo Bogot na Sonceto IL / ILE i Bo`jata Majka MA, a vo podocne`niot period veruvale vo Panteonot i vo rodninite na bogovite i bo`icite od olimp); imale najfunkcionalna dr`ava, najracionalna i najsilna vojska vo svetot, najgolemo MAKEDONSKO CARSTVO so najumni i najsposobni vladeteli i vojskovodci, so prviot geneRalISIMUS vo svetot - Aleksandar Treti Makedonski; imale religija, pismenost, kultura, umetnost; imale ekonomski, dano~en, praven, diplomatski, voen, medicinski, obrazoven i dr. sistem; imale razvieno gRaDItelStvo i aRHIteKtURa so isklu~itelna infrastruktura; imale sopstveni gradograditeli, arhitekti, skulptori, biografi, pisateli, lekari, u~iteli, nau~nici i „SAL SO BOGA“ sve{tenici - impozanten rezultat od MnogUMIlenIUMSKIot Kon tInUItet na evolutivniot MAKEDONSKI gen, na prethodnite MA KEDONSKI tvoRe^KI PReDcI i DInaStII na nadareni MAKEDONSKI vlaDetelI. Vo poslednite tri vekovi, poradi golemata predistorija i istorija na Makedonija i Makedoncite, so neverojatno genociden planski i taen zagovor na evropskite „kreatori“, sistematski se uni{tuvani i MAKEDONIJA, kako zemja so najstaro IMe i najdrevna osvedo~ena teRItoRIJa na svetot, i MAKEDONCITE, kako naJStaR naRoD na Svetot, koj e osvedo~en so najstaro IMe, najstar JaZIK, najstara PISMenoSt, najstara KUltURa itn., t.e so MAKEDONSKA CIVILIZACIJA - najstara pismena civi lizacija na svetot.

MItologIJata na MaKeDoncIte

191

Globalniot evropski satanisti~ki plan imal i ima za cel da go ostvari toj takanare~en „nov poredok na svetot“, kade vo evropa, spored nivniot najkriminalen genocid, ne bi imalo mesto nitu za MAKEDONIJA, nitu za MAKEDONCITE. Zatoa Makedoncite bea ubivani, ~ere~eni, grabani, kornati, se~eni, paleni, goreni, zadu{uvani, navreduvani, asimilirani, preseluvani, raseluvani, kradeni, kr{eni, {pionirani, brkani i vrz niv se primenuvani najne~ove~ki metodi na raspnuvawe, koi se nesfatlivi za eden civiliziran svet i za poimawata: „~ove~nost“ i „razumnost“. Kreatorite na takanare~eniot „nov svetski poredok“ nikoga{ ne ja zagubija kontrolata nad MaKeDonSKIte MaSI, tuku, naprotiv, so smisleni i lukavi igri, potezi i uni{tuva~ki planovi gI PoDelIJa MAKEDONCITE vo RaZnI DR@avI na celiot Makedonski Poluostrov i vo Mala azija. Kriminalnata postapka na toj MoRbIDen Plan be{e i e da gi turka novoformiranite dr`avi vo me|usebni vojni za da se steknuvaat so „novi dr`avni identiteti“. Taka Makedoncite bile prinuduvani i sè u{te se prinuduvaat da se odroduvaat i ubivaat me|usebno. Vo novosozdadenite dr`avi MaKeDonSKIte MaSI se ostavaa da bidat nepismeni, a oddelno nivnite deca. Koga tie }e po~nele da odat na u~ili{te, se zadojuvaa so la`no skroeni, falsifikuvani istorii. Celta be{e razvivawe qubov kon noviot ve{ta~ki osmislen identitet kaj decata. Taka na Makedonskiot Poluostrov i po{iroko po~nal da se gradi toj takanare~en „nov poredok na svetot“. Na berlinskiot kongres vo 1878 godina toga{nite velesili Francija, germanija, avstroungarija i Rusija na ~elo so anglija go izlo`ile no viot plan za takanare~enata „odbrana protiv otomanskata Imperija vo evropa“ i na makedonska teritorija gi formiraa novite ve{ta~ki dr`avi: grcija, Italija, Romanija, Srbija, bugarija, bosna i Hercegovina i crna gora za da im slu`at kako taMPon Zona me|u RISJanStvoto i IS laMot. Vrvot na zlo~inite se zgolemi koga na videlina izleze „testamen tot na aleksandar treti Makedonski“, to~no posle 22 vekovi, vo Meco viot manuskript (O. Vagner, 1900 god.). Objavuvaweto na testamentot vo 1900 godina vo toga{na evropa predizvika {ok kaj vladite na Srbija, buga rija i grcija, koi so blagoslov na evropa vo periodot od 1830 g. do krajot na 19 vek bea sozdavani kako ve[ta^KI DR@avI vrz MaKeDonSKo naSleDStvo. Bidej}i dokazot izleze na videlina, vladite na ovie dr`avi, preku tajni diplomatii, napravija taen plan koj ima{e dva glavni strategiski pravci: edniot, so site sredstva da se doka`uva i da se {irat glasini i kontro -

192

Risto PoPovSKI

verzi deka testamentot ne e originalen, deka e falsifikat, deka ne e napi{an od Aleksandar Treti Makedonski, dodeka vtoriot pravec bil po sekoja cena da se izbri{at Makedoncite. Poradi toa se pojavile najraznovidni tolkuvawa za potekloto i istorijata na „testamentot na aleksandar treti Makedonski“ i za IStoRIJata na Makedonija i Makedoncite. Evropa vedna{ prezela najstrogi merki protiv MaKeDonSKoto RevolUcIoneRno DvI@eWe. Vo toa vreme kaj sultanot vo carigrad kako li~en sovetnik bil postaven eden Angli~anec, koj imal zada~a da go podu~uva sultanot okolu negovite voeni dejstvuvawa. Po sovet na sovetnikot, sultanot vo 1903 godina ispratil golema vojska, najmoderno oble~ena i vooru`ena so najsovremeno oru`je od toa vreme, za da go ubijat organizatorot na makedonskata revolucija, Goce del~ev. Ova e po~etokot na najgolemiot genocid vrz MAKEDONCITE, pred o~ite na evropskata i svetskata javnost. Samo za potsetuvawe, dvete Balkanski vojni i Prvata svetska vojna, ne slu~ajno se vodea na makedonskite teritorii. Vo niv Makedoncite bea postavuvani kako topovsko meso, edni sproti drugi, brat sproti brat, kako srpski, bugarski ili gr~ki vojnici. Koga vojnite }e zavr{ea, na nekoja od trkaleznite masi vo london, versaj, bukure{t, Pariz ili nej, so tajni dogovori i aneksi na tie dogovori, Makedoncite bea raseluvani i iseluvani niz cela evropa i prekuokeanskite zemji amerika i avstralija, samo za da ne ostanat na MAKEDONSKATA ZeMJa i vrz MAKEDONSKOTO naSleDStvo. MAKEDONCITE nikoga{ nema da se otka`at od svoeto IMe - MAKE DONIJA. Nie znaeme deka site onie iljadnici artefakti: vazni, sklupturi, zlatni nakiti, moneti od site makedonski vladeteli... koi denes se nao |aat niz muzeite vo Pariz, london, berlin, Minhen, viena, Rim, Wujork, atina... im pripa|aat samo na Makedoncite. Poradi ova golemo i neprocenlivo bogatstvo MAKEDONIJA e najbogatata zemja na svetot. Zatoa, za da ne moraat ovie neprocenlivi artefakti koi ja otkrivaat i doka`uvaat vistinata, da i gi vratat na Makedonija, so {to taa toga{ }e stane najgolemiot centar na kulturata vo svetot, za da ne moraat da si ja pi{uvaat sopstvenata IStoRIJa odnovo i da zapalat i uni{tat milioni knigi vo koi nema objektivna vistina, za da ne moraat da ja otkrijat tajnata na svoite ve{ta~ki stvoreni deca (novi dr`avi) okolu Makedonija, deneska vladetelite na svetot sakaat na Makedonija da £ go smenat IMeto i edna{ za sekoga{ da si go re{at problemot so MAKEDONIJA i MAKEDONCITE. Celiot svet treba da znae, deka vo na{ata kolektivna svest ne postoi RaSPaR^e na MAKEDONIJA, tuku eDna eDInStvena, celoSna MAKEDON SKA DR@AVA, so glaven grad SolUn!

MItologIJata na MaKeDoncIte

193

No lo{oto, lo{oto, i samo lo{oto ne trae ve~no. So bo`ja pomo{, del od MAKEDONCITE ostanaa i opstanaa, trpej}i, vitkaj}i se, stenkaj}i i krvavej}i na edno malo par~e od svojata teritorija, a ostanatite se spasija, iseluvaj}i se nasekade niz svetot. Vo kontekst na gorenavedenoto, ne treba da se zaboravi deka klu~ot na sega{nite problemi na vozobnovenata Republika Makedonija i dene{nite Makedonci, naslednici na testamentot na Aleksandar, e tokmu vo „Testamentot“ kako dokaz pred svetot, za dosega{nata nepravda i mileniumskata kra`ba na makedonskoto nasledstvo od strana na bugarija, grcija, Srbija i alba nija so ogromna pomo{ od nivnite evropski „mentori“, koi, po pravilo, na krajot }e se svrtat i protiv niv. Denes, na pragot na 21-ot vek, so objavuvawe na MAKEDONSKATA DR@avnoSt na Referendumot na 8 septemvri 1991 godina, makedonskiot narod i gra|anite so apsolutno mnozinstvo se odlu~ija za „SaMoStoJna i SUveRena DR@ava MAKEDONIJA“ bez dodavki i pridavki. Odlukata na Referendumot e ZaDol@Itelna! So ova se sru{ija mnogu barieri i padnaa vo voda site lagi napi{ani na toni i toni hartija i knigi za nepostoeweto na Makedoncite. Nie, dene{nite generacii MAKEDONCI, treba da sme gordi poradi faktot {to vo na{ite veni te~e krvta na na{ite pretci - antI^KIte MAKEDONCI, koi znaele koi se, i koi so amanet ni ostavile da go ~uvame imeto „MAKEDONIJA“ i da prodol`ime so kontinuitetot na nivnoto Delo, na nivnata cIvIlIZacIJa i KUltURa. Imeno, zatoa na{ata makedonska kolektivna avtenti~na misla e mnogu va`na za celiot svet i e vistinski predizvik za svetskata nau~na misla vo idnite vekovi. Denes, nie, MAKEDONCITE, sme svesni i gi znaeme site evropski igri okolu MAKEDONIJA. Napadot vrz MAKEDONSKOTO IMe e nov dokaz za zagovorot protiv MAKEDONIJA. Evropa e sè u{te `edna za MAKEDONSKA KRv i kako {to izgleda nema namera da go zapre planot za UnI[tUvaWe na MAKEDONIJA i MAKEDONCITE. O~igledno e deka Evropa i vo idnina }e gi valka racete so MAKEDONSKA KRv. Ja povikuvam taa stara i razdr mana evropa da se otka`e od ovojot gnasen, fa{izoiden, genociden i rasi sti~ki plan i da go ostavi MaKeDonSKIot naRoD na mira. Vo edna slobodna evropa, mnogu ~esto i so zadovolstvo se upotrebuva zborot DeMoKRatIJa: dr`avite poedine~no mora da ja imaat SloboData i da ja imenuvaat sopstvenata zemja taka kako {to tie samite sakaat i za toa ne mora da potkleknuvaat pod vlijanieto natu|i pritisoci i diktatura. Primete ja MAKEDONIJA vo evropa pod nejzinoto UStavno IMe „RE PUBLIKA MAKEDONIJA“ za da sedime zaedno na ista masa i da pieme bistra voda od IZvoRot na MIRot.

194

Risto PoPovSKI

MAKEDONSKATA VLADA vedna{ da se obrati do site merodavni svetski i oddelno do site nadle`ni evropski institucii so soodvetna dokumentacija vo vrska so KontInUIRanIot genocID {to go prave{e Grcija vrz MAKEDONSKIOT NAROD vo poslednite 180 godini, a oddelno da bide izvestena oon i da se izvestat site nejzini ~lenki, kako i da podnese prijava do Me|unarodniot sud vo Hag za U@aSnIot genocID, kako nenadminliv stepen na ZloStoRStvo, vrz neza{titenoto MaKeDonSKo naSelenIe vo Egejska Makedonija i, op{to zemeno, vrz MAKEDONSKIOT NAROD vo tragi~niot periodot na smisleni voJnI i necivilizirani PRogonStva od 1912 do 1949 godina, no i potoa so nehumani i necivilizirani sredstva i metodi za celoSno negIRaWe na MAKEDONSKIOT NAROD i na MAKEDONSKIOT IDENTITET. Vladata na Republika Makedonija treba najitno da go izvesti Sovetot za Bezbednost na oon deka MAKEDONIJA e edna od osnova~ite na oon, deka ne bila i ne mo`e da bide nekoja potkusuruva~ka moneta vo neminovniot proces na raspa|awe na SFR Jugoslavija, tuku deka MAKEDONIJA e samostojna i SUveRena DR@a va na MAKEDONSKIOT NAROD. Vo ime na MAKEDONSKIOT NAROD treba Makedonskata Vlada vo najkratok mo`en rok vo pismena forma da go izvesti Generalniot Sekretar na oon deka MAKEDONIJA go prekinuva (ili go stava vo miruvawe) svoeto ^lenStvo vo oon od denot na podnesuvawe na pismenoto barawe pa sè do 2012 godina za da £ ovozmo`i na oon vremenski prostor za vra}awe na oDZeMenIte i PoRobenIte teri torii na MAKEDONIJA, koi ve}e 100 godini se nao|aat pod DISKRIMInatoRSKa oKUPacIJa na Grcija, Bugarija, Srbija i Albanija. Ovaa postapka treba da se odviva spored istiot me|unaroden princip so koj Anglija (Obedinetoto Kralstvo) dostoinstveno go vrati Hong Kong na Narodna Republika Kina - postojana ~lenka na Sovetot za Bezbednost na oon. MA KEDONIJA, koja ima najstaro IME na svetot so PALEOLITSKI KON TINUITET najmalku od okolu 77.000 godini, samo kako MAKEDONSKA DR@AVA na MAKEDONSKIOT NAROD so celokupno OBEDINETA NA CIONALNA TERITORIJA }e prodol`i da ~lenuva vo OON i vo site svetski i evropski institucii i organizacii. Sekomu treba da mu stane jasno deka bez OBEDINETA MAKEDONIJA nema nitu OBEDINETA EVROPA.

avtorot, Risto Popovski

MItologIJata na MaKeDoncIte

195

BeLe[kA ZA AVTOROT Risto Popovski e roden vo selo P'pli Lerinsko - Belomorska Makedonija na 29.11.1947 godina. Sirak u{te od detstvoto, tatko mu Stojan gi ostavil koskite da mu se beleat do den denes na planinata Gramos kade {to se vodele najte{kite i najkrvavite borbi za osloboduvawe na Makedonija. Vo ofanzivata koja ja vodel gr~kiot okupator vo 1949 godina negovoto semejstvo bilo proterano od svoeto vekovno ogni{te zaedno so iljadnici drugi Makedonci i prinudeno da bega prvo vo Albanija a podocna vo Polska kade {to `iveel vo pove}e domovi za deca na proteranite Makedonci. Vo 1958 godina se vra}a vo Makedonija i `ivee vo Domot za deca na proteranite Makedonci „11. Oktomvri“ Skopje se do 1968 godina koga zaminuva vo Germanija kade {to i den denes tvori i pi{uva za negovata mila tatkovina Makedonija i za makedonskata kauza. Govori pove}e jazici, a onie {to go poznavaat go smetaat za publicist, istori~ar, pisatel, afirmator i borec za pravata na Makedon cite. Makedonski Ambasador e titulata koja mu ja dodeli „Svetskiot Makedonski Kongres“ za negovite ogromni zalagawa okolu makedonska ta kauza, Risto e i prviot pretsedatel na Makedonskata zaednica na „Obedineti Makedonci“ za Sredna Germanija. Toj e i osnova~ na Svetskata organizacija „Makedonski Lavovi“ i nejzin prv pretsedatel. Poseduva najgolema arhiva za Makedonija i nejzinata istorija, biblioteka so pove}e od 10 000 knigi, dostapni do sekoj Makedonec {to se zanimava so istra`uvawe na sevkupnoto istorisko i kulturno nasledstvo od Makedonija. Vo negovite knigi osven od sopstvenata arhiva, koristeni se i ma terijali od golem broj arhivi niz pogolemite gradovi na Evropa: Disel-

196

Risto PoPovSKI

dorf, Berlin, Minhen, Amsterdam, Brisel, Pariz, Rim, Kopenhagen, Stokholm i London... kako i bezbrojni napisi vo vesnicite i spisanijata niz Evropa. Mnogu dragocena e i pomo{ta {to toj im ja pru`a na golem broj avtori pri podgotovkata i pi{uvaweto na knigite. Vo 2000 godina otpe~atena e knigata - „Aleksandar Makedonski – Makedonizam“ od Risto Popovski i Pandil Kosturski. Taka e nastanata i knigata za „Filip Vtori – Makedonecot“ vo koavtorstvo so Angelina Markus vo 2004 godina i vtoroto izdanie od istata kniga vo 2008 godina. Vo 2008 godina otpe~atena e negovata kniga - „Kleopatra Sedma – Makedonkata“. ^itatelite {to sakaat da se uverat vo ona za {to toj pi{uva treba ili da go pominat istiot pat na „kopawe“ po arhivite i prou~uvaweto na iljadnici dokumenti za Makedonija i Makedoncite niz istorijata, ili da gi pro~itaat negovite knigi. I vo dvata slu~ai }e se gordeat {to se Makedonci i }e po~nat da ja gledaat Makedonija na poinakov na~in i so poinakvi o~i.

Bibliografija
IQov, vasil, Novi soznanija za pismenosta, jazikot i kulturata na drevnite Makedonci, Vo: "A :“ - spisanie za kultura na prostorot. - Skopje, Godina XIII, br. 5, 6 (1996), str. 78 - 85; IQov, vasil, Najstari pi{ani spomenici kako svedo{tva za rasprostranetosta i kontinuitetot na Makedonska Civilizacija. Vo: "A :“ - spisanie za kultura na prostorot. - Skopje, Godina XVI (1998) str. 93 - 110; IQov, vasil, Novi soznanija za pismenosta, jazikot i kulturata na drevnite Makedonci, "Makedonija“ - Ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija, Godina XLV, Skopje, 2000, br. 558 - 565; (15 septemvri 1999, br. 558, str. 28; 1 oktomvri 1999, br. 559, str. 30; 15 oktomvri 1999, br. 560, str. 36; 1 noemvri 1999, br. 561, str. 30; 15 noemvri 1999, br. 562, str. 32; 1 dekemvri 1999, br. 563, str. 34 - 35; Godina XLVII, Skopje, 15 dekemvri 1999 1 januari 2000, br. 564 - 565, str. 68 - 69); IQov, vasil, Najstari pi{ani spomenici kako svedo{tva za rasprostranetosta i kontinuitetot na Makedonska Civilizacija, "Makedonija“ - Ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija, Godina XLVII, Skopje, 2000, br. 575 - 589; (1 juni 2000, br. 575, str. 48 - 49; 15 juni 2000, br. 576, str. 54 - 55; 1 juli 2000, br. 577, str. 58 - 59; 15 juli 2000, br. 578, str. 48 49; 1 avgust 2000, br. 579, str. 60 - 63; 15 avgust 2000, br. 580, str. 56 - 58; 1 septemvri 2000, br. 581, str. 64 - 66; 15 septemvri 2000, br. 582, str. 50 - 53; 1 oktomvri 2000, br. 583, str. 58 - 59; 15 oktomvri 2000, br. 584, str. 56 - 59; 1 noemvri 2000, br. 585, str. 62 - 63; 15 noemvri 2000, br. 586, str. 58 - 59); IQov, vasil, Kulturen vremeplov, postojana Makedonska Civilizacija (I), "Nova Makedonija“, god. LVI - br. 18.919, sabota - nedela, 12 - 13 fevruari 2000, str. 25; IQov, vasil, Vremeto sega{no, minato i idno, Makedonska Civilizacija (II), "Nova Makedonija“, god. LVI - br. 18.925, sabota - nedela, 19 - 20 fevruari 2000, str. 25; IQov, vasil, Golemite bitki na Drevnite Makedonci, "Makedonija“ - Ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija, Godina XLVII, Skopje, 15 avgust 2000, br. 580, str. 46 - 50; IQov, vasil, Nezapirliva Makedonska Civilizacija, "Makedonija“ - Ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija, Godina XLVIII, Skopje, 15 dekemvri 2000 - 1 januari 2001, br. 588 - 589, str. 74 - 77; IQov, vasil, Po zracite i patot na Sonceto, "Start“, Godina III, Broj 107, 09. 02. 2001, str. 34 - 37; IQOV, Vasil, Obeliskot na Zetot IL i na Zetot IR'KLE SP'ZKI (Okolu 7.000 - 5.000 g.p.n.e.), "Makedonija“ - Ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija, Godina XLVIII, Skopje, 2001, br. 592 - 594; (15 Fevruari 2001, br. 592, str. 58 - 59; 1 mart 2001, br. 593, str. 50- 53; 15 mart 2001, br. 594, str. 54 - 57); IQov, vasil, Po zracite i patot na Sonceto, "Makedonija“ - Ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija, Godina XLVIII, Skopje, 1 Avgust 2001, br. 595, str. 58 - 59; IQov, vasil, Najstari svedo{tva za makedonskata pismena tradicija, Komentari & Debati, "Nova Makedonija“, Ponedelnik, 16 mart 2009, str. 14; IQov, vasil, Makedonija centar na sovremenata teogonija (27. X. - 17. XI. 1996 g.) - promocija na istoimenata kniga na prof. d-r Ta{ko Bel~ev vo Bogdanci na 7. 12. 1996 godina (Vidi: Bel~ev, prof. d-r Ta{ko, Makedonija lulka na najdrevnata civilizacija na svetot, Skopje, 2010, str. 115 - 142).

vasil Iqov - Paleolit - Makedonija 1. YouTube Video - Author: miloradBG vasil Iqov - Paleolit - Makedonija 2. YouTube Video - Author: miloradBG ILYOV, Vasil, New discoveries about the literacy, language and culture of the Ancient Macedonians (1 - 7), „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from Macedonia, Year XLV, Skopje, 2000, № 558 565 (15 September 1999, № 558, p. 29; 1 Oktomber 1999, № 559, p. 31; 15 Oktomber 1999, № 560, p. 37; 1 November 1999, № 561, p. 31; 15 November 1999, № 562, p. 33; 1 December 1999, № 563, p. 36 - 37; Year XLVII, Skopje, 15 December 1999 - 1 January 2000, № 564 - 565, p. 70 - 71); ILYOV, Vasil, Deolst written monuments as testimonies to the dispersion and continuity of the Macedonian Civilisation, „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from Macedonia, Year XLVII, Skopje, 1 Juny - 15 November 2000, № 575 - 589; (1 Juny 2000, № 575 p. 50 - 51;15 Juny 2000, № 576 , p. 56 - 57; 1 July 2000, № 577, p. 60 - 61; 15 July 2000, № 578, p. 50 - 51; 1 August 2000, № 579, p. 64 - 67; 15 August 2000, № 580, p. 59 - 61; 1 September 2000,№ 581, p. 67 - 69; 15 September 2000, № 582, p. 54 - 57; 1 Oktomber 2000, № 583, p. 60 - 61; 15 Oktomber 2000, № 584, p. 60 - 64; 1 November 2000, № 585, p. 64 - 65; 15 November 2000, № 586, p. 60 - 61); ILYOV, Vasil, Great battles of the Ancient Macedonians, „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from Macedonia, Year XLVII, Skopje, 15 August 2000, № 580, p. 51 - 55; ILYOV, Vasil, Unrestrainable Macedonian Civilization, „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from Macedonia, Year XLVIII, Skopje, 15 December 2000 - 1January 2001, № 588 - 589, p. 78 - 81; ILYOV, Vasil, The Obelisk of the Ruler IL and the Ruler IR'KLE SP'ZKI (c. 7000 - 5000 BC), „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from Macedonia, Year XLVIII, Skopje, 2001, № 592 - 594; (15 February 2001, № 592, p. 60 - 61; 1 Mart 2001, № 593, p. 54 - 57; 15 Mart 2001, № 594, p. 58 - 61); ILYOV, Vasil, On the rays and the path of the Sun, „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from Macedonia, Year XLVIII, Skopje, 1 August 2001, № 595, p. 60 - 61; D’ERRICO, Francesco, The Invisible Frontier. A Multiple Species Model for the Origin of Behavioral Modernity, Evolutionary Anthropology 12, 2003, p. 188 -202; D’ERRICO, F., HENSHILWOOD, C., LAWSON, G., VANHAEREN, M., SORESSI, M., BRESSON, F., TILLIER, A.M., MAUREILLE, B., BACKWELL, L., LAKARRA, J.A., JULIEN, M., 2003. The search for the origin of symbolism, music and language: a multidisciplinsry endeavour. Journal of World Prehistory, 17 (1): 1 - 70; JACOBS, Z., WINTLE, A.G. & DULLER, G.A.T. (2003a). Optical dating of dune sand from Blombos Cave, South Africa: I - multiple grain data. J. Human Evolution 44, p. 599 - 612; JACOBS, Z., DULLER, G.A.T. & WINTLE, A.G. (2003b). Optical dating of dune sand from Blombos Cave, South Africa: II - single grain data. J. Human Evolution 44, p. 613 - 625; SCHWAB, Catherine, La Collection Piette, Musée d’Archéologie nationale château de Saint-Germain-en-Laye, Paris, 2008, p. 124 - 125. Vasil Iljov - Prahistoric Macedonia - Posted by: miloradBG http://cogweb.ucla.edu/ep/Art/BlombosOchre.jpg-Mozilla Firefox http://www.unet.com.mk/ancient-macedonians by Vasil Ilyov You Tube - Vasil Iljov guest @Makedonium - 77000 years MAKEDONIA http://www.google.com/search - Vasil Iljov - 77000 years MACEDONIANS writings deciphered - 1/5, 2/5, 3/5, 4/5, 5/5

Vasil Iljov guest @Makedonium - 77000 years MAKEDONIA - Author: aristotelpiperka Search Video You Tube/ Vasil Iljov @Makedonium - 77000 years MAKEDONIA Vasil Iljov Paleolit Macedonia 1. YouTube Video - Author: miloradBG Vasil Iljov Paleolit Macedonia 2. YouTube Video - Author: miloradBG Mazorg - Vasil Iljov - 77000 years MACEDONIANS writings deciphered - 1/5, 2/5, 3/5, 4/5, 5/5 Posted by: aristotelpiperka Vasil Iljov vo emisijata "Nenajaveno" na TV Star, Stip, 25 06 2010 - 1/6, 2/6, 3/6, 4/6, 5/6, 6/ - Posted by: Iljo048 Mazorg - Vasil Iljov - 102.010 years of Macedonian writings - 1/6, 2/6, 3/6, 4/6, 5/6, 6/6 Posted by: aristotelpiperka Mazorg -Tashko Belchev i Vasil Iljov vo Bogdanci - 1/14, 2/14, 3/14, 4/14, 5/14, 6/14, 7/14, 8/14, 9/14, 10/14, 11/14, 12/14, 13/14, 14/14 - Posted by: aristotelpiperka mify narodow mira: |NCIKLOPEDIQ W DWUH TOMAH, wTOROE IZDANIE, tOM 1, a - k, gLAWNYJ REDAKTOR s. a. tOKAREW, sOWETSKAQ |NCJKLOPEDIQ, mOSKWA, 1987, 671 S. S ILL. mify narodow mira: |NCIKLOPEDIQ W DWUH TOMAH, wTOROE IZDANIE, tOM 2, k - q, gLAWNYJ REDAKTOR s. a. tOKAREW, sOWETSKAQ |NCJKLOPEDIQ, mOSKWA, 1988, 719 S. S ILL. mifologiq: iLL@STRIROWANNYJ \NCIKLOPEDI^ESKIJ SLOWARX, gLAWNYJ REDAKTOR e. m. mELETINSKIJ, sANKT - pETERBURG, 1996, 848 S. S ILL. Hristo andonov Poqanski, Herakle boRZa, Juxin n.; Vo senkata na Olimp: pojavata na Makedon Gerhard J. Bellinger, Knaurs Lexikon der Mythologie, Über 3000 Stichwörter zu den Mythen aller Völker, über 400 Abbildungen, Lizenz für Weltbild Verlag von Knaur, 2001, 570 Seiten. Edward Tripp „Reclams Lexikon der antiken Mythologie” Abbildungsvermerk 72 Abbildungen und 5 KartenSkizzen. 21,5 cm, ISBN-103-15-010451-3, Seiten560, Veröffentlicht November 2001 Cotterell Arthur, Die Enzyklopädie der Mythologie, ISBN: 3897363003, 256 Seiten, 2000 Fernand Comte, Mythen der Welt, 321 Seiten, ISBN: 978-3-8062-2168-8, Erschienen: 2008 Neil Philip & Philip Wilkinson, Kompakt & Visuell. Mythologie Götter, Helden, Mythische Orte, Schöpfungserzählungen der Welt, ISBN-10:3-8310-1304-7, Veröffentlichungsdatum:September 2008 Gustav Schwab, Troja, ISBN-10:3-458-34717-8, Veröffentlichungsdatum:Mai 2004 Sabine Hojer, Troja, Erscheinungsdatum: 08 2008, ISBN 978-3-89660-566-5 Rosemary Sutcliff, Troja und die Rückkehr des Odysseus, Die Geschichte der Ilias und der Odyssee, April 2004, David Boyle / Viv Croot: Troja, Homers Ilias neu erzählt gelistet seit: 19.03.2010, ISBN: 3896782681 Sophokles, die Trachinierinnen Knaurs, Lexikon der mithologie Hans Helmut Hillrichs, Troja ist überhal Michael Meyer, Astromedizin und Mythologie Joseph Campbell, Mythen der menschheit Wilhelm Wollmer, Wörternuch Der Mythologie Der Brock Haus, Mythologie Die Welt der Götter, Helden und Mythen Manfred Lurker, Lexikon Der Götter und Demonen, Antike Welt Zeischrift für Archäologie und Kulturgeschichte

SODR@INA
VOVED..................................................................................................................................................................................................................................................................5 POTEKLOTO, ETNOGENEZATA I RANATA MITOLOGIJA NA DREVNITE MAKEDONCI..............................................................................................................5 KAKO SE [IRELE LU\ETO NA ZEMJATA..........................................................................................................................5 ^OVE^KITE RASI..................................................................................................................................................................................................................8 MIT, MITOLOGIJA...........................................................................................................................................................................................................15 Ra|aweto na bogovite.........................................................................................................................................................................................................20 Ra|aweto na titanite.....................................................................................................................................................................................................21 nokida i nejzinite deca...................................................................................................................................................................................................23 nerej......................................................................................................................................................................................................................................................................24 Decata na Ketoida i Forkie.................................................................................................................................................................................25 Decata na ehidna..........................................................................................................................................................................................................................26 Decata na Feba i Kej...............................................................................................................................................................................................................27 Decata na Rea i Kron.............................................................................................................................................................................................................28 Decata na Yeus.....................................................................................................................................................................................................................................29 Drugite bogovi..................................................................................................................................................................................................................................30 Decata na boginkite............................................................................................................................................................................................................32 Prometej go im go donel oganot na lu|eto..................................................................................................................................33 YEUS – KRALOT NA BOGOVITE..............................................................................................................................................................35 HERA – KRALICA NA BOGOVITE......................................................................................................................................................39 ISTORIJATA NA JO – POSLEDICA NA BO@ESTVENA NEVERNOST.....................................................................................................40 POSEJDON – BOGOT NA MORIwATA........................................................................................................................................43 HAD I DEMETRA.......................................................................................................................................................................................................................47 Had - Kral na mrtvite............................................................................................................................................................................................................47 Strukturata na Podzemjeto..........................................................................................................................................................................................48 DEMETRA – BOGINKA NA VEGETACIJATA...............................................................................................................51 ISTORIJATA NA PERSEFONA............................................................................................................................................................52 AFRODITA I ARES............................................................................................................................................................................................................54 AFRODITA – BO@ICA NA QUBOVTA...................................................................................................................................54 ARES – BOG NA VOJNATA.....................................................................................................................................................................................57

Faten na delo.......................................................................................................................................................................................................................................58 APOLON I ARTEMIDA............................................................................................................................................................................................59 RA\AwETO NA BLIZNACITE.................................................................................................................................................................59 APOLON – BOG NA SVETLINATA I NA VISTINATA.....................................................................60 Mitot za Marsija............................................................................................................................................................................................................................62 ARTEMIDA BO@ICA NA LOVOT......................................................................................................................................................63 Mitot za Akteon..............................................................................................................................................................................................................................64 ATINA I HEFEST – GRADITELI NA CIVILIZACIJATA.................................................................................................................................66 ATINA – BOGINKA NA PRONAO\A[TVOTO.......................................................................................................66 HEFEST – BOG NA KOVA^ITE I NA OBRABOTKATA NA METALITE..............................................................................................................................................................................................................................68 Siluvaweto na Atina.............................................................................................................................................................................................................69 HERMES I DIONIS........................................................................................................................................................................................................70 Hermes - bog na kradcite, na trgovijata i na itrinata.............................................................................................70 BO@JIOT SIN DIONIS - BOG NA VINOTO, PLODNOSTA I VEGETACIJATA.........................................................................................................................................................73 DIONIS – SIN NA YEUS.....................................................................................................................................................................................75 DIONIS (RIMSKI BAHUS)............................................................................................................................................................................77 POMALKU VA@NITE OLIMPISKI BOGOVI....................................................................................................83 Hestija - boginka na doma{noto ogni{te..........................................................................................................................................83 Heba - boginka na mladosta..........................................................................................................................................................................................84 Iris - boginka na vino`itoto...............................................................................................................................................................................85 Gracii - boginki na ~ove~kiot so`ivot..............................................................................................................................................85 Muzite - boginki na umetnosta..............................................................................................................................................................................86 BARAwETO NA ZLATNOTO RUNO....................................................................................................................................................87 POTEKLO NA ZLATNOTO RUNO..........................................................................................................................................................87 Jason gi sobira Argonautite.....................................................................................................................................................................................89 POTRAGATA.......................................................................................................................................................................................................................................91 Smrtta na Hil i zagubata na Herakle.......................................................................................................................................................91 Borbata so tupanici so kralot Amik........................................................................................................................................................92 Finej i Harpiite............................................................................................................................................................................................................................92 Simplegadite.........................................................................................................................................................................................................................................93 Kolhida i Zlatnoto runo.................................................................................................................................................................................................93 MAKEDON................................................................................................................................................................................................................................................97

MAKEDONSKIOT MITOLO[KI SISTEM...............................................................................................................100 DVANAESETTE PODVIZI NA HERAKLE......................................................................................................................103 Potekloto na Herakle......................................................................................................................................................................................................103 Prviot podvig - lavot od Nemeja....................................................................................................................................................................106 Vtoriot podvig - Hidrata od Lerna..........................................................................................................................................................108 Tretiot podvig - veparot Eber od Erimantija......................................................................................................................109 ^etvrtiot podvig - Kerinejskata srna.................................................................................................................................................111 Pettiot podvig - Stimfalskite ptici..............................................................................................................................................112 [estiot podvig - [talite na Augi...........................................................................................................................................................113 Sedmiot podvig - Kritskiot bik....................................................................................................................................................................115 Osmiot podvig - Kowite na Diomed..........................................................................................................................................................116 Devettiot podvig - Pojasot na Hipolita........................................................................................................................................117 Desettiot podvig - dobitokot na Gerion.........................................................................................................................................119 Edinaesettiot podvig - jabolkata na Hesperidite.......................................................................................................121 Posledniot podvig - kra`bata na Kerber.....................................................................................................................................123 SMRTTA NA HERAKLE I VOSKRESNUVAwETO............................................................................................125 OLIMPISKITE IGRI.............................................................................................................................................................................................131 Olimpiskiot ogan.....................................................................................................................................................................................................................133 MITOT ZA DEDAL I IKAR............................................................................................................................................................................136 Tezej i Minotaurot.................................................................................................................................................................................................................137 Begstvoto na Dedal i Ikar.......................................................................................................................................................................................140 ILIONSKATA* (TROJANSKATA) VOJNA....................................................................................................................141 ODLUKATA NA PARIS – PRI^INA ZA VOJNATA..................................................................................141 Istorijatot za razurnuvaweto na Ilion........................................................................................................................................141 ILIONSKATA VOJNA.............................................................................................................................................................................................144 SKITAwATA NA ODISEJ...............................................................................................................................................................................158 RA\AwETO I LEGENDATA ZA BO@JIOT SIN ALEKSANDAR MAKEDONSKI..............................................................................................................................................................169 RECENZIJA - Angelina Markus................................................................................................................................................................187 REFERENDUMOT OD 8 SEPTEMVRI 1991 GODINA KAKO MAKEDONSKI ODGOVOR NA TRIVEKOVNATA GOLGOTA NA MAKEDONSKIOT NAROD.................................................................................................................................................................190

INDEKs

A
Abant 120 Abder 116, 117 Admeta 117 Adot 174 Afrodita 18, 23, 24, 30, 32, 38, 54, 55, 56, 57, 58, 60, 63, 68, 85, 142, 143, 144, 148, 149, 157, 188 Agamemnon 145, 147, 148, 149, 150, 151, 155, 188 Agava 30, 80 Agenor 115 Aglaja 29, 85 Agrij 31, 127 Agrijani 101 Agrijanija 101 Agronautite 94 Aheron 48, 50 Aheloj 127 Ahil 19, 32, 146, 147, 148, 150, 151, 152, 153, 155, 162, 176, 188 Aison 89, 90 Ajak 50 Ajet 89 Ajgis 35 Ajtej 31 Ajter 21 Ajtolija 126 Ajtos 93, 94, 95, 96 Akropol 82 Aktaijon 30 Akteon 64, 65 Alebion 120 Aleksandar 183 Aleksandar Il 184 Aleksandar Makedonski 17, 19, 169, 173, 177, 182, 184, 185, 196 Aleksandar Treti Makedonski 179, 181, 189, 190, 191, 192 Aleksandrija 184, 185 Aleksandar 105, 181 Aleksandar Treti 176 Aleksandar Veliki 173, 183 Alekta 23 Alfej 114 Alkino 165 Alkionej 127 Alkmena 31, 103, 104

Almalteja 35 Aloadi 44 Amatij 97 Amaltea 28 Amazonkite 117, 118, 119 Amfitrion 103, 104 Amfipol 185 Amisos 184 Amik 92 Amon 178, 179, 180, 183 Amon Ra 183, 185 Amon-Yeus 179 Amun 178 Andata 172 Androgej 137 Andromeda 19 Angelina Markus 187, 189, 196 Anhidej 32 Ankaij 91 Antesteriite 75 Antem 120 Antesterii 74 Antiloh 151 Anub 97, 98 Apel 17 Apolon 29, 31, 38, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 70, 71, 72, 82, 88, 91, 92, 105, 106, 126, 137, 147, 148, 151, 155, 174, 175, 176 Apostolite 189 Argej 21 Argonautite 96 Artemida 64 Aramba{a 172 Ares 30, 40, 41, 42, 44, 54, 56, 57, 58, 67, 91, 112, 117, 118, 119, 141, 149, 150 Arg 40, 41, 42, 91 Argo 91, 93, 95, 96 Argolida 116 Argonauti 90, 91, 95, 110, 189 Arhitel 127 Arijadna 30, 49, 81, 139, 140 Aristandar 170, 172, 181 Aristofan 189 Arkadija 111 Artemida 63, 65, 148 Artemida 30, 31, 38, 44, 59, 60, 63, 65, 67, 111, 148, 177 Aspirt 96 Askalaf 91

Atlantida 45 Atalanta 91 Atam 76, 87, 88 Atiwani 81 Atina 18, 38, 62, 66, 67, 68, 69, 70, 76, 82, 94, 103, 105,, 106, 108, 113, 128, 136, 137, 140, 142, 143, 149, 152, 155, 156, 158, 160, 165 Atlas 30, 31, 32, 33, 34, 70, 121, 122, 123 Atropida 29 Augi 114, 115, 121 Aulis 145 Autolik 105 Avtona 30

B
Bahus 77 Bahanaliite 79 Belazgi 101 Belagonija 101 Beotija 87, 88, 89 Berbrik 92 Berlinskiot kongres 191 Biada 27 Biblijata 18, 169 Bistonci 116 Blombos 9, 10, 11, 12, 97 Bo`jata majka MA 97, 190 Bosfor 93 Briseida 147 Brijarej 21 Briseja 150 Brontej 21 Bukure{t 192

V
Vasil Iqov 9, 10, 12, 13 Vatikan 33 Vavilon 186 Venera 54 Versaj 192 Vesta 84 Vestalskite devici 84 Vulci 39

G
Geraida 23 Gea 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 37, 46, 69, 121, 127 Geatea 24 Gervon 26 Gerion 26, 119, 120 Giej 21 Gigantite 127 Golemiot Ajaks 146, 151, 155 Goce Del~ev 192 Golemata Majka 189 Gorgona 43 Gramos 195 Gration 127

e
Eagar 98 Eber 109, 110 Edonen 78 Eduar Piet 9 Efaston 42 Efes 177 Efialtej 44 Efijalt 127 Egej 138 Egina 50 Egla 121 Ehedor 122 Ehidej 26 Ehidna 26 Ehion 91 Ehnaton 179 Eidija 31 Eikitija 30 Eirenea 29 Elektra 25, 32, 189 Elektrion 103 Elena 18, 38, 141, 142, 143, 144, 145, 148, 149, 157, 188, 189 Eleuz 52 Elisej 48, 50 Elimeja 171 Elis 113, 115 Enej 32 Enjoida 25 Enkelad 127 Eol 160 Eos 32 Epimetej 34 Ereb 21, 34, 48 Erida 23 Erinija 23 Eridan 122 Erigona 81 Erihtonej 70 Erimantija 109 Erimantskiot vepar 109 Erinidite 50 Eris 57, 141 Eritija 121 Erition 120 Eronima 68 Eros 21, 23, 56 Eshil 189 Etolija 81

d
Dajmej 30 Dajnoida 25 Dardanci 101, 141 Dardanija 101 Dejaneira 127 Demetra 27, 77, 78 Dedal 136, 137, 139, 140 Deifob 152 Deil-el-Bahri 178 Dejaneira 81, 126, 127, 128 Delfi 29, 61, 88, 106, 126, 131, 174, 176 Delfiskoto proro{tvo 88, 175 Demetar 83 Demetra 32, 45, 51, 52, 188 Demofon 52 Dernetera 29 Derkin 120 Derveni 49 Dijana 18 Dikea 29 Dionis 30, 31, 38, 49, 56, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 85, 97, 98, 181, 188 Diona 55 Diomed 67, 89, 116, 146, 149, 155, 158 Diomeda 117 Dionisii 82 Dionisovite misterii 177 Dorisida 24 Dorisa 24, 30

Euarna 24 Eufrosina 85 Eunom 127 Eurinoma 29, 85 Evristej 103,, 106, 107, 110, 114, 115, 116, 117, 119, 121, 122, 123, 124, 125 Eurit 105, 125, 127, 128 Eurition 119 Eurvaleida 25 Euterpa 86 Evbeja 125 Evena 127 Evmaj 166 Evnoma 29 Evribija 26 Evridika 42 Evripid 189 Evropa 77, 115

Z
Zeloida 27 ZETA MAKEDONIJA 12 Zlatnite jabolki 121 Zlatnoto runo 87, 93, 95, 96, 110

Y
Yeus 85 Yeus 17, 19, 21, 27, 28, 30, 31, 32, 34, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 50, 51, 52, 55, 57, 59, 61, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 75, 76, 77, 78, 83, 84, 85, 86, 89, 97, 100, 103, 104, 107, 115, 116, 120, 121, 122, 126, 128, 142, 143, 144, 148, 149, 150, 151, 165, 173, 182, 183, 185, 188 Yeus/Amon 175, 176, 182, 185 Yeus/Amon Ra 186

I
Ida 143, 151 Idmon 91 Ifit 125, 126 Ikar 136, 137, 140, 188 Ikarij 81

Ikarija 140 Il 183 Il (Ile) 9, 11, 31, 58, 74, 113, 119, 120, 185, 190 Il i Selena 184 Ilionskata vojna 146, 147, 153 Ilijada 45, 55, 147 Ilijadata 18, 153, 188 Ilijada i Odiseja 86 Ilion 15, 44, 100, 127, 141, 143, 144, 145, 146, 148, 149, 150, 152, 153, 155, 156, 158, 165, 167 Ilioncite 151, 150, 152, 153, 189 Ilionskata vojna 18, 67, 141, 143, 148, 157, 158, 188 Iliri 101 Ilirija 101, 122 Ino 76, 87, 88 Iola 125, 128 Iolaj 108, 109 Iris 85 Irisida 25 Ismar 158 Istam 116 Itaka 146, 158, 160, 165, 166, 168 Itikle 109 Izida 97

J
Japet 34 Jason 32, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 110, 188 Jefalej 32 Jo 40, 41, 42 Jolk 89 Jolkos 89, 93 Jolks 96 Jupiter 36

k
Kapij 32 Kalidon 127 Kanopus 183 Kadmo 30, 75, 77, 80 Kalaj 93 Kalhis 146, 147 Kaliopa 86

Kalipso 165 Karkin 108 Kastor 91, 92, 105 Kerida 23 Kej 21, 27 Kenturot Nes 127 Kentaur 109 Kerber 26, 50, 123, 124 Kerinejskite planini 111 Kerinejskata srna 111 Kerinejskiot elen 111 Ketoida 25, 26 Kikoni 158 Kitairon 80 Kiklop 189 Kiklopite 48 Kiklopot 44 Kiliene 70 Kilikija 26 Kirka 31, 161, 162, 163 Kitera 105 Kithairon 105 Kleopatra Selena 184 Kleo 86 Kleona 107 Kleopatra Sedma – Makedonkata 182, 184, 196 Klimena 34 Klitij 127 Klotoida 29 Kokit 49 Kokal 140 Kolhis 89, 91, 146 Kolhida 93 Kolosot od Rodos 183 Koprej 106 Kos 127 Kotej 21 Koukoutija 6 Kralot Augi 113 Krani 144 Kratej 27 Kreont 105 Kretej 89 Krij 21, 26 Krisaorida 26 Krit 31, 37, 50, 81, 82, 115, 116, 120, 136, 138, 144, 175 Kritskiot bik 115 Kron 21, 27, 28, 29, 39, 43, 48, 51, 55 Ksant 74 Ksantika 74

L
Latinej 31 Ladon 122 Laetoli 6 Lafistijan 88 Lahezida 29 Laistrigonite 160 Lam 160 Lantian 6 Lapej 21 Lapet 34 Lavirintot 140 Lemno 69 Lernejskata Hidra 121, 127 Lerna 26 Lernejskata Hidra 109 Leta 50 Leto 27, 31, 59, 60, 63 Leukotea 76 Lezbos 86 Lihas 128 Likija 172 Likon 97 Likt 28 Likurg 78, 80, 98 Lin 105 Linkesti 101 Linkestida 101 Lisip 17 Lizimah 178, 185 London 192 Luvr 38

M
MA 9, 11 Marija 175 Magnet 97 Malesija 172 Maraton 116 Maja 31 Makedonskiot poluostrov 133 Makedon 38, 97, 98, 100, 181, 189 Makedoncite 170 Makedonija 170 Makedonoid 7 Malesi 101 Malesija 171, 176, 177 Maliot Ajaks 146 Mamontovaja Kurja 11

Mamutska Koliba 9 Mamutskata koliba 13 Marija 171, 172, 173, 174, 175, 179 Marko Antonie 184 Mars 58 Marsija 62 Mas de Azil 8, 11, 12, 97 Meduza 25 Meda 172 Medeja 31, 94, 95, 96, 189 Megalopolis 176 Megara 105 Megera 23 Mekona 34 Meleager 126 Melpomena 86 Memfis 172 Memnosina 21 Menadi 49, 188 Menelaj 141, 142, 143, 144, 145, 147, 148, 149, 150, 151, 153, 155, 157, 188 Menelajcite 155 Menetij 34 Merkur 18 Metaneira 52 Metida 29, 37, 66 Metis 29 Metona 175 Mikena 106 Mimant 127 Mino 137 Minotaurot 81, 137 Mida 80 Mideja 106 Mikena 110, 116, 119, 121, 123, 145 Minierite 105 Mino 30, 50, 81, 116, 139, 140, 175 Minotaurot 139 Minotaurot 138 Mirmidoncite 146 Misir 19, 42, 122, 170, 172, 178, 181, 184, 186 Mnemozina 29, 86 Moiridi 23 Morida 23 Moesi 101 Moesija 101 Molorh 107 Momoj 23 Mongoloid 7 Muzite 29, 62, 86, 188

N
Naks 140 Nausika 165 Nefela 88 Nemesiida 23 Neada 70 Nefela 87 Nej 192 Nektanebos 180 Nektanebos Vtori 184 Nemeja 106 Nemejskata {uma 105 Nemejskiot lav 107 Neoptolemej 172, 176 Nereida 24, 43 Nerej 24, 30, 122 Nestor 146, 150, 151 Nevkon 87 Nika 27 Nike 172 Nikida 103 Nil 42 Nisa 76 Nokida 21, 22, 23

Ortar 26 Orest 189 Oresti 101 Orestida 101 Orfej 42, 91, 98, 123 Orhomen 76 Ortar 119, 120 Oziris 97, 98, 181

P
P'pli 195 Palant 27 Pasifeja 137 Paf 23 Palada 105, 128 Palant 26, 127 Pandal 149 Pandema 56 Panteon 66 Panteonot 190 Parasija 111 Paris 141, 143, 144, 146, 148, 153, 155, 188 Pariz 192 Patroklo 146, 148, 151, 152, 188 Pelej 32, 141 Pegasej 26 Pela 18, 73, 74, 75, 82, 101, 175, 176, 181, 187 Pelagonija 101 Pelazgi 101, 141 Pelij 89, 90, 96 Peloponez 113 Pemfredoida 25 Pena 114 Penelopa 166, 167, 168 Pentej 80 Pentejis 30 Peonci 101 Peonija 101 Persefona 38, 188 Persija 100 Pergamon 24 Periklimen 91 Persefona 29, 52, 53, 78 Perseida 31 Persej 19, 25, 100 Petralona 5, 6, 101 Pierija 29 Pier 98 Pirej 97

w
wujork 192

O
Odisej 30, 44, 145, 150, 155, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 166, 167, 168, 188, 189 Odisejata 188 Odrisi 101 Odrisija 101 Ohalija 128 Oin 81 Ojnej 126 Okean 21, 24, 25, 26, 29, 31, 34, 37, 85 Olduvai-[luht 6 Olimp 27, 29, 31, 37, 48, 51, 52, 53, 55, 57, 58, 60, 68, 69, 71, 75, 83, 103, 117, 148, 165 Olimpija 131, 171, 176, 177 Olimpiski igri 115, 131, 133, 134, 135 Olint 175 Omfala 126, 127, 128

Pitija 61, 106, 126, 175, 176 Piton 59 Platon 55 Plejon 31 Plutarh 172, 173, 175, 181 Pluto 32 Polifem 21 Posejdon 25, 60 Podoroj 30 Polibot 127 Polibotej 45, 46 Polidevk 91, 92 Polifem 159, 160 Politimnija 86 Pont 24 Porfirion 127 Posejdon 24, 25, 28, 30, 31, 43, 44, 45, 46, 51, 60, 83, 91, 105, 116, 120, 151, 158, 159, 160, 165, 188 Priap 56 Prijam 143, 146, 148, 153, 157, 188 Prometej 33, 34, 39, 122, 189 Psotis 109 Ptolomej Treti 183

Siva 178 Skiti 141 Solun 192 Sparta 143, 144, 149 Spejoida 24 Stajnoida 25 Stenel 103 Steropej 21 Stiks 48, 49, 50, 75, 123, 155 Stiksida 27 Stimfalskite mo~uri{ta 112 Stimfalskite ptici 112, 113 Strimon (Struma) 121 Svetiot ogan 133 Svetiot oltar 134 Svetski Makedonski Kongres 195

T
Tafirite 103 Talej 136 Talija 29, 85, 86 Tanatida 23 Tart 119 Tartar 26, 44, 48, 50 Tartes 120 Taumant 25 Taumantej 25 Temenidi 141 Tetida 148, 150, 152 Tetija 26 Tea 21 Teba 30, 75, 77, 80, 88, 103, 105, 172 Tebancite 105 Telegonej 31 Telemah 166 Telemes 172 Temida 21 Temisa 29 Temiskir 118 Teogonija 33 Terezie 162 Terezij 165 Termodont 118 Terpsihora 86 Tetida 32 Tetida 31, 37, 68, 141, 148, 155 Tetija 21 Tetis 78 Teukros 146 Tezej 81, 82, 106, 116, 137, 138, 139, 140

Tifon 26 Tiha 188 Tija 97 Tindarej 144 Tiranis 128 Tiresij 104 Tirinis 127 Tirins 106, 125 Tisifona 23 Titanite 24, 48 Toant 127 Trakija 77, 92, 101, 116, 120, 185 Trahina 128 Trakijci 101 Tribali 101 Tribalija 101 Trite gracii 85 Triton 25, 30 Troa 172 Troja 188 Tutmos Treti 179

U
Uran 21, 22, 23, 27, 37, 55, 127 Uranija 55, 86

R
Ra-Il 182, 183 Radamantej 50 Ramzes Vtori 179 Rasin 189 Rea 21, 27, 39, 51, 55 Rim 32, 84 Risto Popovski 187, 189, 194

F
Faetonej 32 Faidra 140 Fajum 185 Feba 27 Fejakija 165 Filip Vtori Makedonski 135 Filip Vtori 170, 172, 175, 176, 177, 196 Fidina 172 Fila 171 Filoktet 18, 128 Finej 92, 93 Flegeton 50 Foboj 30 Fol 109 Forkie 25, 26 Frigija 77 Friks 87, 88, 89, 90 Ftija 32 Fufrozina 29 Furiite 50

S
Samotraki 171, 173, 174 Satirite 71 Safo 18, 86 Sangela 181, 187 Satir 62 Satiri 49 Satirite 78 Scila i Haribda 164 Sedumte svetski ~uda 177 Semela 30, 73, 75, 76, 77, 78 Silen 78 Simplegadite 93 Sirenite 163

H
Halimeda 24 Had 27, 29, 43, 45, 47, 48, 49, 51, 52, 53, 57, 72, 76, 83, 123, 188 Hadovo carstvo 123 Hairon 175 Halkidik 101 Harfa 98 Harmoneja 80 Hares 183 Harfite 25 Harmonija 30 Haron 49, 50, 123 Harpiite 92, 93 Hat{epsut 178, 181 Helespont 121 Helie, 162 Hestija 27 Heba 30, 84 Hefest 56, 58, 67, 68, 69, 70, 105, 113, 152, 188 Hejron 89 Hekata 27 Hektor 146, 149, 151, 152, 153, 157, 188 Hekuba 189 Hela 88, 89 Hele 87

Helenite 67, 141 Helespont 89 Helie 165 Helikon 29, 165 Hera 27, 30, 35, 37, 39, 40, 41, 42, 44, 57, 59, 68, 69, 73, 75, 76, 78, 83, 84, 88, 89, 90, 103, 104, 105, 108, 109, 116, 117, 118, 120, 121, 122, 126, 142, 143, 148, 149, 151, 188 Herakle 17, 18, 19, 30, 31, 34, 38, 42, 81, 91, 92, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 131, 135, 170, 173, 181, 182, 188, 189 Heraklid 105 Heraklidi 141 Herkulovi stolbovi 120 Hermes 31, 32, 40, 41, 42, 71, 72, 76, 80, 82, 85, 88, 89, 91, 105, 123, 128, 161, 188 Herostrat 177 Hesperidite 121 Hesiod 15, 16, 20, 33 Hesperaretuza 121 Hestija 83, 84

Hipolita 118 Hidra 26 Hidrata od Lerna 108 Hil 91 Himer 23 Himera 26 Hipnoj 23 Hiperion 21 Hipolita 117, 118, 119 Hiponoja 24 Hipolit 18, 127 Hiron 109, 176 Hnum 180 Homer 15, 16,45, 48, 55, 77, 86, 147, 158, 188 Hrisa 147 Hrizaor 44

Cet 93 Crnoid 7 Crveni Steni 5, 6, 101

[
[ekspir 189 [iva 185

C I P - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje 323.11.071.1(=293) POPOVSKI, Risto Mitologijata na Makedoncite / Risto Popovski. - Skopje : Markus A., 2010. - 208 str. : ilustr. ; 24 sm Fotografija i bele{ka za avtorot: str 195. - Bibliografija: str. 197 ISBN 978-608-65008-6-3 a) Makedonci, anti~ki - Etnogeneza COBISS.MK-ID 84399626

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->