P. 1
ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI

ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI

|Views: 871|Likes:
Published by info28

More info:

Categories:Topics, Art & Design
Published by: info28 on Feb 03, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOCX, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/31/2013

pdf

text

original

S TAN K O S PAS I

]

ENERGETSKI EF I KASNI ZGRADI
-PR I R A ^ N I K -

Pr oi zvodst vo na PVC pr ozor ci i vr at i

1

2

AVTOR: STANKO SPASI]
Sopstvenik na³IV-DIZAJN´

ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI -kniga prva-

Skopje: April 2010

Avtorski prava © 2010 IV-DIZAJN.Site prava se zadr`ani. Reprodukcija na prilo`eniot material vo celost ili na delovi, vo bilo koja forma ili vo medium bez pismeno odobrenie na IV-DIZAJN e zabraneto. Copy right © 2010 IV-DIZAJN. All rights reserved. Reproduction in whole or in part in any form or medium without the express written permission of IV-DIZAJN is prohibited.

3

4

S O D R @ I N A

UVOD«««««««««««««««««««.««««.«««« 7ENERGIJA I ENERGETSKA EFIKASNOST««««««««.«.. 8 [to ozna~uva terminot energetska efikasnost? ««««««... 8 Kakvo vlijanie ima koristeweto na energija vrz okolina? ..«.« 9[to se fosilni goriva? «««««««««««««.«««««.. 9 [to ozna~uva terminot odr`liv razvoj? ««««..«««««« 10 [to e efektot staklena bav~a? ««««««««.««««.««. 10Koi se posledicite od efektot na globalno zatopluvawe?«« 10Koi se merkite za namalubawe na efektot staklena bav~a?«... 11[to se obnovlivi izvori na energija? «««««««..««««.. 11 Dali lugeto voop{to razmisluvaat za energijata koja ja koristat? «««««««««««««««««««««..«««« 11Defenicija za pasivna ku}a «««««««««....««««««... 15Koi se pridobivkite od gradewe na energetski efikasni zgradi? «««««««««««««««««««««...«««..«.. 18Zakonski propisi od sverata na grade`ni{tvo, za{teda na energija i toplinska za{tita vo Evropska Unija ««««.«««. 19Zakonski propisi za energetska efikasnost vo Republika Makedonija «««««««««««««««««««««««««. 20ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI «««««««««««««« 22Toplinski zagubi ««««««««««««««««««««««. 23Arhitektonsko dizajnirawe na pasivna ku}a «««««..«««... 25Toplinska izolacija na nadvore{ni yidovi««««««««...«. 27Toplinska izolacija na krov««««««««««««««««« 30Toplinska izolacija na pod «««««««««««.«««««.... 33Toplinski mostovi ««««««««««««««.«.«««««« 34PROZORCI «««««««««««««««««««.«««««« 38Materijali od koi se izraboteni prozorcite ««««««..««.. 41[to e PVC? ««««««««««««..««««««««««««.. 41Deset pri~ini zo{to PVC prozorci ««««««««««..«««. 42Kako do kvalitetni prozorci 5

«««««««««««««.«««. 44Son~evo zra~ewe ««««««««««««««««««««««...49STAKLO ««««««««««««««««...«««««««««« 50

Izgled ««««««««««««««««««.«««««.«««. 51Performansi «««««««««««««««««...««.«««.. 51Nisko-emisiono ³K´ staklo «««««««««««««««..«.. 52Staklo so visoka solarna transmisija «««««««««.««. 53Staklo so sredna solarna transmisuja «««««..««««««54Staklo so niska solarna transmisija «««««««««««« 54Kaleni stakla «««««««.««««««««««««««««.. 55Laminirani stakla««««««««...««««««««««««... 56Stakla so dobri akusti~ni performansi «««««««««««. 56Samo~istivi stakla ««««««««««««..««««««««.. 57 Na koj na~in staklata se ~istat sami? ««««««««««««.. 57Termoizolacioni stakla ««««««««««««««««««« 59[to e termioizolaciono staklo«««««««««««..«««.. 60Polnewe so argon i kripton ««««««««««..««««««.. 62Zarosuvawe (kondenzacija) na staklata «««««««««««« 63Kakvo staklo da se predvidi za odreden objekt? «««««««.. 66Pravilno provetruvawe na prostoriite «««««««..«««« 69Sistemi za prifa}awe i za{tita od sonce ««..«««««««.. 69Vozdu{en tek ««««««««««««««««««««««««. 71Toplinska udobnost «««««««..«««««««««««««.. 72PROCENKA NA ENERGETSKA EFIKASNOST «««««««««. 73Op{ti preporaki za zgolemuvawe na energetska efikasnost kaj postoe~kite zgradi (ku}i) .................................................................. 77PRILOG Pravilnik za energetska efikasnost na grade`ni objekti ..««. 81

6

7

UVOD Kako i sekade vo svetot taka i kaj nas so porast na `ivotniot standard se pojavuva potreba za tro{ewe na se pogolema koli~ina na energija. @itelite na Makedonija tro{at po malku energija od onie vo Evropa, no vo sporedba so evropejcite za nea pla}aat mnogu pove}e vo odnos na svoite plati. Vo Makedonija okolu 30% od gra|anite `iveat na pragot na siroma{tija, a verojatno isto tolku, ako ne i pove}e, na pragot na energetskata siroma{tija. Dodeka vo Evropa koristewe na energija se smeta za zagarantirano gra|ansko pravo vo mnogu doma}instva,kaj nas zagrevaweto na prostoriite, voda za upotreba i ladeweto se luksuz koj nemo`at da si go priu{tat, ili mo`at samo vo ograni~eni koli~ini. Edinstven na~in da se dobli`ime do evropskoto nivo e da se pristapi kon energetska efikasnost i metodite koi ovozmo`uvaat da se postigne ista temperatura no so pomalku potro{ena elektri~na energija. Od po~etokot na 2010 godina vo implementacija e Pravilnik za energetska efikasnost na grade`ni objekti koj go donese Ministerstvoto za Ekonomija, a so koj se regulirani normativite za energetska efikasnost, a spored koj ke mora da bide izgraden sekoj nov objekt. No toa e za novite, a {to e so starite objekti koi tro{at enormni koli~ini na energija. Op{ta e konstatacija deka starite objekti se ogromen potencijal za za{teda na energija pa i tuka vladata treba pod hitno da intervenira so donesuvawe na zakon za dano~na stimulacija za sekogo koj }e nabavi bilo kakvo sredstvo ili element vo grade`ni{tvoto za kogo so sertifikat ke doka`e deka e energetski efikasen. Makedonija treba vo slednite nekolku godini za{tedi najmalku 9% od potro{uva~kata na energija. taa nasoka energetskata efikasnost, osven {to imperativ i potreba na op{testvoto, prestavuva najdobriot i najprifatliviot resurs so koj mo`e da namali golemiot uvoz na elektri~na energija, i da 8 da Vo e i se se

spre~i odlivot na devizi. Spored nekoi eksperti Makedonija so voveduvawe merki za energetska efikasnost do 2020 god. mo`e da za{tedi 2.000 megavat~asa elektri~na energija, {to e ramno na godi{noto proizvodstvo na prviot blok na REK Bitola i TEC Oslomej zaedno. Spored nekoi analizi, so edno evro vlo`eno vo energetska efikasnost se za{teduvaat 2,2 evra na tro{ocite za snabduvawe so struja. Za Makedonija toa e za{teda od desetici milioni evra godi{no. Podobruvaweto na energetskata efikasnost mora da po~ne so javnite zgradi kako najgolemi potro{uva~i (so nad 40%) na elektri~na energija. Makedonija mora da go promeni kursot vo tro{ewe na energijata, pa namesto da razmisluva da gradi vakvi ili onakvi centrali ilida dodeluva subvencii za alternativni izvori na energija, mo`e samo da se potrudi da postoe~kata energija se tro{i po efikasno. Potencijalot za vakov na~in za za{teda e mnogu golem i mo`e da dostigne do 40% od postoe~kata potro{uva~ka, a investiciite za vakov na~in na {tedewe }e se isplatat najmnogu za osum godini. No mora da potencirame u{te edna{ deka za da se ostvari ova zamisla, potreben e radikalen presvrt vo svesta i odnosot kon energijata i ekologijata.Energetskata efikasnost ne e samo merka, taa e resurs, pa zatoa e potrebno da {to e mo`no po skoro se po~ne so nejzinoto iskoristuvawe. ENERGIJA I ENERGETSKA EFIKASNOST Bez energija nema `ivot. Energijata e sposobnost da se izvr{uva rabota, energijata e dvi`ewe, toplina, `ivot. Energijata e dvigatel na celiot svet, pa taka i na na{iot `ivot. Se koristime so nea za da bi se dvi`ele, da bi rabotele i da bi se hranele, a taa ni gi osvetluva domovite, ni gi podvi`uva sredstvata za rabota, prevoznite sredstva i dr. Energijata ni e potrebna za greewe, ladewe, topla voda i dr. Se {to rabotime vo eden ili drug oblik povrzano e so energijata. 9

y y

Osnovna edinica za energija e xul (joule)1J=1Ws. Osnovna edinica e vat-sekunda (watt-second), no naj~eso koristena merka za potro{uva~ka na energija e kWhkaj {to1 kWh = 3.600.000 J = 3,6 MJ.

[to ozna~uva terminot energetska efikasnost? Poimot energetska efikasnost naj~esto se sre}ava vo dve mo`ni zna~ewa, od koi ednoto se odnesuva na uredi, a vtoroto na merki. Pod energetski efikasen ured se podrazbira onoj ured koj ima golem stepen na iskoristuvawe na energijata, odnosno mali zagubi pri transformacijata od eden vid na energija vo drug. Na primer obi~nata sijalica golem delod elektri~nata energija ja pretvara vo toplinska, a samo mal del vo korisna svetlosna energija, pa vo toj smisol taa prestavuva energetski neefikasen ured. Koga se vo pra{awe merkite, toga{ pod energetska efikasnost gi smetame merkite koi se primenuvaat so cel da se namali potro{uva~kata na energija. Bez razlika dali merkite koi se sproveduvaat za taa cel se tehni~ki, tehnolo{ki ili drugi, mora da obezbedat ist ili po golem stepen na ostvaren komfort i standard. Kakvo vlijanie okolinata? ima koristeweto na energijata vrz

Najgolemiot del na energija, koja ja dobivame, nastanuva so sogorevawe na fosilnite goriva (jaglen, te~ni goriva, priroden gas). Vo taa prilika nastanuvaat {tetni gasovi (jaglen-dioksid, azotni i sulfurni oksidi) koi se osloboduvaat vo atmosferata, kako i te~en i cvrst otpad koj se odlo`uva vo blizina na energetskite objekti. Vlijanieto na `ivotnata sredina zavisi od tipot na proizvodniot energetski objekt (klasi~na termoelektrana, gasna turbinska postrojka, kombinirana gasno-parna postrojka) i vrsti na gorivo. Site vlijanija na `ivotnata sredina mo`at da se podelat na lokalni, regionalni i globalni. 10 

Lokalnite vlijanija se emisiite na lete~kiot pepel i ~ad, otpadnata toplina i buka.  Regionalno vlijanie imaat emisiite na sulfurni i azotni oksidi, koi so vlagata od vozduhot vo oblacite stvaraat kiselini, koi pak se poznati kako kiseli do`dovi.  Globalno vlijanie ima emisijata na jaglenoroden-dioksid i metan, koja doveduva do efektot globalno zagrevawe odnosno staklena bav~a. [to se fosilni goriva? Vo fosilni goriva spa|aat jaglenot, naftata i prirodniot gas. Ovie goriva nastanale so fosilizacija na izumrenite bilki ili `ivotni pred pove}e milioni godini. So sogoruvawe na ovie goriva hemiskata energija koja tie ja sodr`at se pretvara vo toplinska. A toplinskata energija ponatamu se koristi za zagrevawe na voda (vo toplanite), proizvodstvo na parea (vo termoelektranite) ili se pretvara vo mehani~ka rabota i gi pokrenuva prevoznite sredstva itn. Denes najmnogu od site za potrebite na ~ove~anstvoto se koristi energijata dobiena od fosilnite goriva. [to ozna~uva terminot odr`liv razvoj? Edna od defeniciite za odr`liv razvoj e: Razvoj koj vo celost gi zadovoluva potrbite na dene{nicata, bez negativni posledici na idninata, odnosno mo`nosta da idnite generacii si gi zadovoluvaat svoite potrebi. Ovde predi se se misli na takvo iskoristuvawe na energijata i energetskite resursi koe nema da ostavi negativni posledici za idninata. Negativnite posledici na dene{niot razvoj se sogleduvaat vo prekumernoto zagaduvawe na planetata i iscrpuvawe na resursite na fosilni goriva. Odr`liviot razvoj ima za cel podigawe na kvalitetot na `ivotot kako nam taka i na na{ite idni pokolenija. 11

[to e efektot staklena bav~a? Ovoj efekt se odnesuva na prekumerno zagrevawe na zemjinata povr{ina. Del od toplinskoto zra~ewe, koe preku son~evite zraci stignuva do zemjinata kora, se odbiva vo atmosferata i namesto da odi vo svemir, go absorbiraat nekoi atmosverski gasovi i povtorno go dozra~uvaat na zemjata. Na ovoj na~in temperaturata na zemjinata povr{ina postojano se zgolemuva. Gasovite koi najmnogu pridonesuvaat za ovoj fenomen se jaglenoroden-dioksid i metanot. Ovoj efekt delumno e i koristen bidejki da ne e toj temperaturat na zemjata bi bila za okolu 35ºS po niska. No, prekumernoto koriste na fosilnite goriva doveduva do zgolemuvawe na koncentracijata na navedenite gasovi vo atmosferata, i zgolemeno zagrevawe na zemjinata povr{ina, odnosno do efektot staklena bav~a i klimatski promeni. Koi se posledicite od efektot na globalnoto zagrevawe? Zgolemeniot efekt na staklena bav~a, koi doveduva do fenomenot globalno zagrevawe na zemjinata povr{ina, vlijae na zgolemuvawe na nivoto na moreto (poradi topeweto na ledot na polovite) i globalno zgolemuvawe na koli~estvoto na vrne`i. Promenite se sogleduvaat vo poplavite i erozija na obalite, vo zemjodelieto se menuvaat koli~inite i vrstite na posevite, se menuvaat koli~inite i kvalitetot na vodata za piewe, itn. Koi se bav~a? merkite za namaluvawe na efektot staklena

Edna od najzna~ajnite merki za namaluvawe na efektot staklena bav~a i globalnoto zagrevawe, e promena na na{iot odnos povrzan so koristewe na energijata. So po efikasno koristewe na energijata ja namaluvame emisijata na jaglenoroden-dioksid vo atmosverata. So koristewe pak na obnovlivite izvori na energija, kako {to se sonceto, vetarot i biomasata, proizveduvame energija bez emisija na {tetni gasovi i

12

so toa vr{ime zna~ajna redukcija na koli~estvoto na gasovite koi se odgovorni za efektot staklena bav~a. [to se obnovlivi izvori na energija? Obnovliva energija se dobiva od izvori na energija koi kontinuirano se obnovuvaat so tek na vremeto. Za razlika od fosilnite goriva, ~ii rezervi se iscrpuvaat bidejki brzinata na iskoristuvawe e neuporedivo po golema od brzinata na nastanuvawe, i za ~ije obnovuvawe se potrebni poveke vekovi, rezervite na obnovlivite izvori nemo`at da se potro{at. Osnovnite izvori na obnovlivata energija se sonceto (solarna energija), vetar, voda vo dvi`ewe (reki, plima i oseka, morski branovi), toplinata vo vnatre{nosta na zemjata (geotermalna energija vo oblik na topla voda ili parea, toplina na karpite i dr.) i biomasi (drvo, organski otpad i razni masleni bilki). Dali lugeto voop{to razmisluvaat za energijata koja ja koristat? @itelite na zemjata se se po svesni za posledicite koi nastanuvaat so neumerno i neracionalno koristewe na energijata. Vo Evropskata unija i SAD, blagodarenie na kvalitetnata informisanost i edukacija, postoi daleku po izgradena svest kaj {irokata populacija, za potrebata od energetska efikasnost i zna~ewe na iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija. Nivnite sajtovi i drugi materijali poveke vnimanie posvetuvaat na ova problematika, a i vlo`uvawata vo energetska efikasnost e po golema vo site oblasti. Sekako, nivnata ekonomska mo} e neuporedivo po golema od na{ata pa mo`at da razmisluvaat na po inakov na~in. Me|utoa, pomalata ekonomska mo} ne ne osloboduva od obvrskata da i nie razmisluvame i ~inime {to e mo`no poveke po toa pra{awe. Pa sepak spored nekoi statistiki analizi, za sva}awata i navikite na `itelite na EU, seu{te e mo`no da se stori ne{to pove}e, naro~ito vo oblasta na edukacijata i informiraweto na gra|anite. Gra|anite ne 13

se dovolno informirani za merkite koi e potrebno da se sprovedat da bi se ostvarilo zna~ajno namaluvawe na potro{uva~kata na energija, sekako bez naru{uvawe na komforot. A veruvale ili ne, za ostvaruvawe na taa cel ponekoga{ se potrebni sosema ednostavni promeni vo navikite, a ponekoga{ samo pomali vlo`uvawa koi brzo ni se vra}aat. Spored ekspertite, energetskata efikasnost, koja e top tema na svetsko nivo, kaj nas se u{te e vo svoeto ra|awe. Spored odredeni istra`uvawa pove}e od polovinata od gra|anite ne znaat {to zna~i terminot energetska efikasnost, a duri 83% od niv ne znaat {to zna~at kategoriite A,B,C,D« na aparatite za doma}instvo, koi vsu{nost go ozna~uvaat stepenot na energetska efikasnost, odnosno kolku aparatot {tedi energija. Zna~eweto na proektirawe i upravuvawe so energija vo zgradite denes ne e potrebno posebno da se naglasuva. Nedostatokot na energija i stalno poka~uvawe na nejzinata cena i cenata na energentite, klimatskite promeni i zagaduvawe na okolinata poradi neracionalno tro{ewe na energijata, se problemi so koi se soo~uvame pove}e od bilo koga. So porastot na `ivotniot standard, raste i potro{uva~kata na energija i toa kako za greewe taka i za ladewe, posebno so masovnoto uveduvawe na klimatizacija vo zgradite i javnite objekti. Poradi golemata potro{uva~ka na energija vo zgradite, a istovremeno i najgolemiot potencijal za energetski i ekolo{ki za{tedi, energetskata efikasnost i odr`ivata izgradba denes postanuvaat prioriteti na sovremenata arhitektura i energetika. Ova podra~je e prepoznatlivo 1

 

kako podra~je so najgolem potencijal za smaluvawe na vkupnata potro{uva~ka na energija na nacionalno nivo, so {to direktno se vliae na ugodniot i kvalitetniot prestoj vo zgradite, podolgiot `ivoten vek na zgrdite, koko i doprinos za za{tita na okolinata. Zgradite se najgolemi poedine~ni potro{uva~i na energija, a so toa i golemi zagaduva~i na okolinata. Poradi dolgiot `ivoten vek na zgradite, nivnoto vlijanie na okolinata vo koja `iveeme e isto taka dolgo i kontinuirano i ne smeeme da go zanemarime. So zadovoluvawe na 3E-formata - energija, ekonomija, ekologija - e noviot uslov koj se postavuva pred proektantite i grade`incite. Od edna strana se sre}avame so problemot na novi gradbi usoglaseni so noviot `ivoten standard i odr`iviot razvoj, a od druga strana so problemot na osovremenuvawe na postoe~kite gradbi koi vo golema mera ne gi zadovoluvaat dene{nite standardi (tro{at mnogu energija i ja zagaduvaat okolinata) pa preku no} postanuvaat golem problem. Dobro planirana odr`iva obnova na starite zgradi denes mo`e da deluva kako svoeviden urbanisti~ki i arhitektonski potik, no i kako pole za primena na inovativni tehni~ki i tehnolo{ki re{enija. Sovremenata arhitektura denes, so kreativniot pridones i pridonesot za kvaliteten `ivot, mora da vklu~i cela niza merki za podobruvawe na energetska efikasnost, mo`nost za koristewe obnovlivi izvori na energija, namaluvawe na koristeweto na fosilni goriva i zagaduvawe na okolinata vo koja `iveeme. No arhitekturata kako nauka denes sekako e vo pozicija da odgovori na tie predizvici koi se postavuvaat pred nea, pozativno da vlijae na ubla`uvawe na energetskata i ekolo{kata kriza i da pridonese za odr`liviot razvoj. Site u~esnici vo grade`ni{tvoto mora da bidat svesni na svojata odgovornost, kako za ona {to go pravat, taka i za ona {to mo`ele da go napravat no ne go napravile. Za da dene{nata arhitektura postane kulturno nasledstvo na idninata, taa mora da si go 15

najde mestoto vo toj mnogu konteks na odr`liv razvoj.

kompleksen

i

globalen

Sovremeniot pristap na arhitekturata i grade`ni{tvoto go karakterizira energetski i ekolo{ki racionalno urbanisti~ko planirawe, proektirawe, gradewe i rekonstrukcija na zgradi i naselbi, so primena na bioklimatski proektantski tehniki i principi na pasivna i aktivna son~eva arhitektura. Postojaniot razvoj i napredok vo proektirawe i gradewe na niskoenergetski ku}i e trajna profesionalna cel i zada~a na sekoj proektant i graditel. Energetskiot i ekolo{kiot pristap kon arhitekturata i urbanizmot kako del od strategijata za odr`liv razvoj, iziskuva poznavawe na mnogubrojni slo`eni temi i interdisciplinarna rabota na primena na specifi~ni energetsko-ekolo{ki metodi na proektirawe i grade`ni tehnologii. Blagodarenie na sovremenite proektantski re{enija, energetski efikasnite materijali i elementi na oprema, za{tedata na energija i ekolo{kiot pridones postanuvaat se po zna~ajni. Energetski i ekolo{ki osvesteno grade`ni{tvo ima za cel:  da gi namali zagubite na energija vo zgradite so podobruvawe na toplotnata izolacija na nadvore{nite elementi i povolniot odnos na povr{inata i volumenot na zgradata,  da gi zgolemi toplinskite pridobivki so orientacija na zgradata i koristewe na son~evata energija,  da ja zgolemi energetskata efikasnost na termoenergetskiot sistem. Glavnite principi za proektirawe i izgradba na energetski efikasni zgradi bazirani na sovremeni visokotehnolo{ki dostigawa se slednite;  Ispravna orientacija vnatre{niot prostor; i dimenzionirawe na

16 

Kvalitetna toplotna izolacija na nadvore{nite yidovi;  Vgraduvawe na energetski efikasni prozorci i vrati;  Energetski efikasni sijalici, greewe, ladewe i ventilacija;  Sistem za dnevno osvetluvawe;  Sistem na pasivni solarni elementi;  Aktivni solarni sistemi;  Energetski i ekolo{ki efikasni grade`ni materijali i elementi. Konceptot pasivna ku}a kako ku}a bez aktiven sistem za zagrevawe, ili kako energetski samostojna ku}a e dosta interesen vo konteks na re{avawe na problemot okolu nedostig na energija vo Republika Makedonija. DEFINICIJA ZA PASIVNA KU]A Pasivna ku}a (Passive house) mo`e da se definira kako ku}a koja nema aktiven sistem za greewe so konvencionalni izvori na energija. Popularno se narekuva ku}a bez greewe ili ednolitarska ku}a, bidejki energetskata potro{uva~ka na takva ku}a mo`e da se izrazi samo so eden litar nafta za doma}instvo po m² godi{no.

k ap i t al i zi r an i v k up n i t r o { oc i vo Eur .

15.000

12.000

u tra u l }a energ ets i ef i asna u}a

6.000

3.000

pasi vna u}a

0
go d i {

10

20
u v a ~

30

40

50

n a p o t r o {

a n a e n e r g i ja

60 W h /m 2

17

¡

£

¡

¡

9.000

¢

¡

vkupni t r o{ oci

t r o{ oci za ener g ja i

d od at ni t r o{ oci

¡

300 2 God i { n a pot r o { uva~ka na ener gi ja (kWh/m ) Apar at i z a dom i ns t v o a} 250 Vent i l ac i ja Topl a v oda 200 G eewe r

150

100

50

G .pr op si 1995 erm i

E g e ikasn ku a ner . f a }

G m opi s 1984 er .pr i

Od prika`aniot dijagram mo`e da se vidi deka godi{nata potreba za zagrevawe na sovremena pasivna ku}a se dvi`i najmnogu do 15 kW ²,a vkupna godi{na h/m potreba za greewe, potro{uva~ka za topla voda i elektri~na energija iznesuva po malku od 42 kW ², {to h/m e po malku od 1/10 od konvencionalnata ku}a. Potrebata od toplina za greawe na pasivnite ku}i e za 80% po mala vo odnos na novite ku}i proektirani spored germanskite standardi od 1995 god. So ukinuvawe na konvencionalniot sistem na greewe pasivnata ku}a ostvaruva dodatna za{teda i postanuva ekonomski isplatliva.

2 1x160 kWh/m

2 4x40 kWh/m

[ v pr op si 198 ed. i 0

2 10x15 kWh/m

Od prika`anata skica mo`e da se vidi deka vkupnata energija potrebna za VKUPNA ENERGETSKA POTREBA NA ZGRADI 300 zagrevawe na obi~na ku}a el ekt r i ka e dovolna da zagree 4 250 vent i l aci ja t opl a vod a energetski efikas-ni 200 gr eew e ku}i ili 10 pasivni gr adba 150 ku}i.
100

Osnovna ideja na pasivnata ku}a e da so 0 pasi vna ku} a l asi ~na gr ad ba ni s o ener get s i (p assive ouse) ku} i oblikot, orientacijata i visokoto nivo na toplotna izolacija na nadvore{nite yidovi i krovot i kvalitetna ventilacija na prosto18
50
Passive House Institute

Pa vn ku a si a }

0 Star i zg a r di

¥

¤

¤

¤

rot, stvori optimalna ku}a koja nema potreba od konvencionalni izvori na greewe. Zna~i pravilo za uspe{no proektirawe i optimizirawe na pasivna ku}a e: y y y Minimizirawe na zagubite na toplina od ku}ata Maksimizirawe na pridobivka na toplina vo ku}ata Doveduvawe na optimalna koli~ina sve` vozduh po sistem na prisilna ventilacija, so rekuperacija na del od energijata od iskoristeniot vozduh.

Koeficientot na toplinska propustlivost za site nadvore{ni yidovi i krov ne smee da bide po golem od U=0,15 W/m²K, a kaj prozorcite i nadvore{nite vrati U=0,80 W/m²K. Za energetska pridobivka od son~evite zraci potrebna e {to po golema otvorenos (pove}e prozorci) od ju`nata strana, so izuzetno visoka termoizolacija i kontrola na ventilacija. Za greewe na topla voda se koristat termi~ki kolektori.
S k ar i t r mi ~ki kt r i S p r a i a i z

E rg ts f i k i p z r i ki as r

ti a i si st m s t p i ska p r { ka

Do skoro se misle{e deka za potro{uva~ka na energija ispod 50 kW /m²premnogu ja poskapuva dodatnata investicija. Toga{ e doka`ano deka ako 19 

©  

§ © © ¨§ ¦

z m

t p i

ski r azm 

¨ §  

©

¨§   § § ©  §   ©  

¨ §  ¨§ § ¨

v v z

a

si sa v z 

¨ §   

¨ §  ¨§ § ¨

v v z

a

si sa v z

v a~   

§ © 

©

§ © §  §       

godi{nite potrebi za greewe vo ku}ata se namalat na po malku od 15 kWh/m² bi mo`ele da go izbegneme konvencionalniot sistem na greewe. Sredstvata za{tedeni na toj na~in bi mo`ele da gi investirame vo dodatnoto podobruvawe na izolacijata na nadvore{nite yidovi i krovot i vo sistemot za ventilacija, pa so toa seu{te da imame po mala po~etna investicija odkolku kaj niskoenergetskite ku}i. So takva pasivna ku}aza{tedite se izuzetno golemi, a emisijata na {tetnite gasovi e svedena na minimum. Mnogubrojnite realizirani objekti na pasivni ku}i vo Evropa poka`aa deka dopolnitelnata investicija vo toplinska izolacija i sistem na ventilacija, kako i kompenzirano namalenite vlo`uvawa vo tehnikata na greewe, doveduvaat do prose~no zgolemuvawe na vkupnite tro{oci za greewe do okolu 10%. Smetajki deka tie dodatni vlo`uvawa }e se izamortiziraat niz minimalnite tro{oci za greewe vo prvite deset godini, se doa|a do jasni rezultati koi uka`uvaat na ekonomska opravdanost na vakvata izgradba. No ne treba da se zaboravi deka glavniot pozativen efekt na pasivnata ku}a e krajno namalena potro{uva~ka na konvencionalni goriva i za{tita na okolinata.

20

Termografska

slika

na passive

house

Energetska efikasnost, koristewe na obnovlivi izvori na energija i za{tita na okolinata, se vsu{nost najaktuelnite temi na po~etokot na noviot millennium. Postojaniot porast na cenata na energentite i faktot deka konvencionalnite izvori na energija se ograni~eni i iscrplivi, kako i razvojot na svesta za za{teda na energija i za{tita na okolinata, go doveduva pra{aweto za energetska efikasnost vo grade`ni{tvoto i koristewe na obnovlivite izvori na energija, na mnogu va`no mesto vo sovremeniot svet. Koi se pridobivkite efikasni zgradi? od gradeweto na energetski 

Finansiska za{teda na tro{ocite na greewe, ladewe i elektri~na energija  Po kvalitetno `iveewe i po dolg vek na zgradite  Pridones kon za{tita na okolinata i namaluvawe na {tetnite gasovi ispu{teni vo atmosferata, kako i globalnite klimatski promeni.

ZAKONSKI PROPISI OD SVERATA NA GRADE@NI[TVOTO, ZA[TEDA NA ENERGIJA I TOPLINSKA ZA[TITA VO EVROPSKATA UNIJA

Za energetskite svojstva na zgradite od golema va`nost se dvete smernici na EU: taka nare~enata AV vo sklop na smernici 93/76 Cizraboteni AV programata na EU, i smernicite za grade`nite proizvodi. Smernicite na Sovetot na Evropa za grade`ni proizvodi 89/106 Cpropi{uvaat za{teda na energija i toplina kako eden od {este bitni na~ela vo grade`ni{tvoto. Smernicite93/76 C, gi obvrzuva site 21

zemji odEU da izrabotat i implementiraat program za {es specifi~ni podra~ja so cel podobruvawe na energetskata efikasnost. Me|utoa va`no e da se napomene deka smernicite 93/76 Cse doneseni vo sosema drug politi~ki konteks, pred Kyoto protokolot i pred prepoznavawe na realnata opasnost od se pogolemata zavisnost na zemjite od EU od uvoz na energenti. Iako doprinosite na smernicite se neosporni, vo ovoj mig tie pove}e ne se potpolno adekvatni za postignuvawe na sakanite energetskit za{tedi vo zgradite. Poradi slabite rezultati na spomenatite smernici, evropskata komisija mora{e da pokrene niza ponatamo{ni akcii: za sproveduvawe na merkite za energetska efikasnost, smaluvawe na vkupnata potro{uva~ka na energija, porast na u~estvoto na obnovliviteizvori na energija vo vkupnata energetska potro{uva~ka i za{tita na okolinata. Dolgoro~nata cel na EU objavena e vo 1997 god. vo dokumentot ³White aper or a Commynitu trate y and Action Plan´. Vo 2000 god eropskata komisijago objavi takanare~eniot³Green paper´kako platforma za neophodnite akcii vo podra~jeto na energetikata.³Green paper´ bara promeni vo navikite na potro{uva~iteso cel da se namali potro{uva~kata na energija, na primer izgradba na energetski efikasni zgradi, intenzivirawe na istra`uvawa, razvoj i koristewe na obnovlivi izvori na energija, i ja konkretizira podr{kata za site tie aktivnosti niz novi zakonski akti i finansiski stimulacii. Vo toj osnoven dokument evropska komisija gi istaknuva klu~nite momenti: 

Ako vo EU se zadr`i sega{niot trend na porast na potro{uva~ka na energija, EU spored provedenite analizi do 2030 god. }e uvezuva 70% energija namesto sega{nite 50%.  Vo ovoj moment emisijata na gasovi vo atmosferata vo Evropa e vo porast, i ako toj trend prodol`i zemjite od EU nema da bidat vo sostojba da go 22

po~ituvaat Kyoto protokolot, spored koj emisijata na {tetnite gasovi od 2008 do 2012 bi se namalila za 5,2% vo odnos na 1990 god. Navedenite klu~ni momenti prestavuvaat jak razlog za sproveduvawe na site raspolo`ivi merki za energetska efikasnost, so cel za namaluvawe na potro{u-va~kata na energija i za{tita na okolinata vo najgolema mo`na mera.
MI I J N O2 O KTOR R D @NI [ T O O U

M

O2

ZAKONSKI PROPISI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Zaradi prilagoduvawe so evropskoto zakonodavstvo a vrz osnova na ^l:130 stav 8 od Zakonot za energetika, ministerot za ekonomija donese Pravilnik za energetska efikasnost na grade`ni objekti. So ovoj pravilnik se odreduvaat maksimalnite vrednosti na toplinskata propustlivost(U=W/m²K)niz pregradite na grade`nite objekti, kako i barawa za za{tita vo odnos na prodor na vlaga, nekontrolirano navleguvawe na vozduh i za{tita od sonce, kako i maksimalnite specifi~ni koli~ini na primarna energija (kWh/m²) godi{no, koi se upotrebuvaat za zadovoluvawe na potrebite za greewe, ladewe, ventilacija, podgotovka na sanitarna topla voda i osvetluvawe, na grade`niot objekt kako celina, poradi podobruvawe na energetskite karakteristiki na grade`nite objekti, zemajki gi vo predvid nadvore{nite klimatski i lokalni uslovi, kaki i vnatre{nite klimatski barawa i ekonomi~nosta. 23

0110 ( (

1210 54 6

O TOJB

IOTO -

L

O TOJB

MO@N

54 )

! $ $

)

! #%

!" $ "# # " ! ) 1332 ( ( ' &

L

So ovoj Pravilnik jasno e ka`ano deka energetskata efikasnost mora da se predvidi u{te vo faza na proektirawe na objektite. Vo proektite mora da postoi presmetka za energetska efikasnost vo koja treba jasno da se prika`e deka proektiranite konstrukcii i instalacii, kako i kompletniot grade`en objekt kako celina, napolno se vo soglasnost na barawata utvrdeni so ovoj pravilnik. Presmetkite treba da sodr`at: y y y y y y y y Koeficient na toplinska propustlivost na sekoja grade`na konstrukcija (U) Koeficient na toplinski zagubi niz obvivkata na grade`niot objekt (NT) Koeficient na toplinski zagubi pri ventilacija na grade`niot objekt (HV) Vkupen koeficient na prenesuvawe na toplina niz obvivkata na grade`niot objekt (N) Vkupna godi{na potreba od toplina za greewe i provetruvawe na grade`niot objekt (QH, nd,an) Vkupna godi{na potreba od energija za ladewe (QC, nd,an) na grade`niot objekt. Vkupna godi{na potreba od energija za osvetluvawe na grade`niot objekt Vkupna godi{na potreba od energija za podgotvuvawe na sanitarna topla voda vo grade`niot objekt Vkupna godi{na potreba od primarna energija na sistemot Vkupna emisija na SO pri zadovoluvawe na potrebite za energija na grade`niot objekt.

y y

Po izgradba na objektot investitorot }e treba da obezbedi sertifikat za energetska efikasnost na objektot, a pak vo nego site podatoci od ispituvawa koi ke gi zadovolat gorenavedenite presmetki. ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI 24

Nagliot razvoj na stambenata izgradba vo 60-te i 70-te godini, rezultira{e so izgradba na golem broj zgradi koi denes se registrirani kako golemi potro{uva~i na energija i potrebno e sistematski da se obnovat. Zgradite koi se izgradeni pred 1970 god. se gradeni vo vremeto na pojava na novi materijali, stati~ki po lesni i po tenki konstrukcii, a istovremeno vo period na evtina energija i nepostoewe na propisi za potrebi od energetska za{tita na zgradite. Denes tie zgradi se golemi potro{uva~i na energija i nikako ne gi zadovoluvaat sovremenite tendencii za namaluvawe na potro{uva~kata na energija vo zgradite, so cel postigawe na po golem komfor, po zdrav i po ugoden presto vo zgradite, za{tita na okolinata i namaluvawe na klimatskite promeni. Uspe{nata implementacija na energetskata efikasnost vo grade`ni{tvote se temeli na: y Promena na zakonskite regulative i usoglasuvawe so evropskite na poleto na toplotna za{tita, za{teda na energija i primena na obnovlivi izvori na energija. Zgolemuvawe na toplinskata za{tita na postoe~kite i na novite zgradi. Zgolemuvawe na efikasnosta na greewe, ladewe, ventilacija, osvetluvawe i drugi energetski potro{uva~i. Energetska kontrola i upravuvawe so energijata vo postoe~kite kako i vo novite zgradi. Propi{uvawe na normativi za maksimalna godi{na potro{uva~ka na energija po m² ili m³. Voveduvawe na energetski sertifikat kako sistem za ozna~uvawe na zgradite spored godi{na potro{uva~ka na energija. Stalna edukacija i promocija na merkite za podobruvawe na energetskata efikasnost.

y y

y y y

y

Postoe~kite zgradi (poradi slabata izolacija) prestavuvaat golem potencijal za energetski i ekolo{ki 25

za{tedi. Ako postoe~kite zgradi koi se izgradeni po donesuvawe na ragulativata za toplinska za{tita vo 1987 god. se smetaat uslovno re~eno za zadovolitelni vo odnos na toplinska za{tita i za{teda na energija, toga{ ~ak i vo toj slu~aj okolu 80% od postoe~kite zgradi imaat nezadovolitelna energetska efikasnost so potro{uva~ka na energija za zagrevawe od 150 do 200 kW/m². Edna od karakteristikite na celokupniot stanben i deloven prostor vo Republika Makedonija e neracionalno golema potro{uva~ka na site vidovi na energija, prvenstveno energija za zagrevawe, no so porastot na standardod se pove}e i za ladewe na prostoriite. Potro{uva~kata na energija za greewe vo prose~no izolirani zgradi denes iznesuva 40-60% od vkupnata potro{uva~ka na energija, za zagrevawe na potro{na topla voda 15-35%, a za gotvewe 5-15%. Od navedenoto mo`e da zaklu~ime deka potrebite od energija za toplinski potrebi (greewe/ladewe) e 80-90% od vkupnata energetska potreba na zgradite. Potro{uva~kata na energija za osvetluvawe i drugi netoplinski potrebi (televizori, kompjuteri, pravosmukalki i dr.), iznesuva 10-20% od vkupnata potro{uva~ka na energija. TOPLINSKI ZAGUBI Dobro poznavawe na toplinskite svojstva na grade`nite materijali e osnoven preduslov za planirawe i proektirawe na energetski efikasni zgradi, kako i za racionalizacija na potro{uva~kata vo stanbeniot javen sektor. Toplinskite zagubi niz grade`nite elementi pored ostanatoto zavisat od negoviot sostav, i koeficientot na toplo-provodlivost. Toploprovodlivosta pak zavisi od hemiskiot sostav, gustina na materijalot, poroznosta, temperatura i vla`nost na materijalot. Podobra toplinska izolacija se postignuva koga se ugraduva material so po niska toploprovodlivost (po mal koeficient na toplinska provodlivost), odnosno so po visok toplinski otpor. Toplinskiot otpor se zgolemuva pri zgolemuvawe na 26

debelinata na materijalot. Koeficient na propustlivost na toplina (U)± ili kako {to u{te go narekuvaat Ufaktor, e koli~estvo na toplina koja nekoj element ja gubi za edna sekunda na m² povr{ina pri razlika na tu/hrtemperature od 1Kº, izrazeno vo W/m²K (ili

sqft°F vo SAD). Vrednostite se dadeni pri zimski uslovi, so nadvore{na temperatura od 0°F (-18°C), vnatre{na temperatura 70°F (21°C), pri vetar od 15 km/~as bez son~evo zra~ewe. Koeficientot (U) e
mnogu va`na karakteristika za nadvore{nite delovi na konstrukcijata, i igra golema uloga vo analizata na vkupnite toplinski zagubi, a so toa i potro{uva~kata na energija za greewe. [to e po mal koeficientot na propuslivost na energija toa e podobra toplinskata za{tita na zgradata. Kolku toplinskiot otpor na nekoj material e po golem, tolku e po mal koeficientot na propustlivost na energija. R=1/U Za dimenzionirawe na iskoristenata toplinskaza{tita na zgradite, so poznavawe na osnovnite karakteristiki na toplinski izolacionite materijali potrebno e da se poznava grade`no fizikalnite i klimatskite uslovi na mestoto na gradewe. Osim toa za pravilna primena neophodno e da se poznavaat me|usobnite odnosi na raznite materijali vo delovite na grade`nite elementi i grade`ni konstrukcii. Toplotno izolacionite materijali vo grade`ni{tvoto, po pravilo se materijali ~ii pori se ispolneti so vozduh, a se primenuvaat vo ednoslojni i povekeslojni nadvore{ni konstrukcii na gradbite.

27

Najgolema uloga pri toplinskite zagubi na eden objekt igraat prozorcite, nadvor- e{nite vrati i nadvore{nite yidovi, bidejki zaedno doprinesuvaat za 70% od toplinskite zagubi. Zagubite niz prozorcite naj~esto se deset pa nekade i dvaeset pati po golemi od onie niz yidovite, pa e jasno kolkava va`nost ima energetskata efikasnost na prozorcite vo vkupnite energetski potrebi na ku}ata. Dodeka na starite zgradi koeficientot na propustlivost na energija na prozorcite se dvi`i okolu U=3(W/m²K), evropskata zakonska regulativa propi{uva se poniski i po niski vrednosti, a spored noviot pravilnik za toplinska za{tita i za{teda na energija, najgolemiot koeficient na toplinska propustlivost kaj prozorcite ne smee da nadmine vrednost od U=1,8 (W/m²K). Kaj sovremenite niskoenergetski i pasivni ku}i toj koeficient se dvi`i od U=1,1 do 0,8 (W/m²K). Vo vkupnata toplinska zaguba kaj prozorcite u~estvuva stakloto i prozorskiot profil. Prozorskiot profil nezavisno od koj material e izraboten, terba da obezbedi dobro zaptivawe, ednostavno zatvarawe i normalno nizok koeficient na toplinska propustlivost. Stakloto (koe vo prozorecot u~estvuva okolu 80% od negovata povr{ina), mora isto taka da bide termoizolaciono i da gi postigne 28

vrednostite na koeficientot na toplinska propustlivost koja od nego se bara. ARHITEKTONSKO DIZAJNIRAWE NA PASIVNIA KU]A Pasivnata ku}a e vnimatelno arhitektonskograde`no i termodinami~ko-ekonomski izbalansirana ku}a. Pred proektirawe na konkretna gradba, potrebno e da se izanaliziraat prirodnite karakteristiki na lokacijata, klimatskite uslovi, i eventualnite vlijanija od ve}e izgradenata okolina. So orientacijata i oblikot na ku}ata mora da se ovozmo`i maksimalen pristap na son~evite zraci, da se izbegne sekakvo zasenuvawe na ku}ata, izlo`enost na udar na vetar i dr. Vo pasivnata ku}a energetskite potrebi za zagrevawe na prostorot se pokrieni so opi{aniot standard za gradba. Site ostanati energetski potrebi za zagrevawe na topla voda za potro{uva~ka i elektri~na energija, mo`at da se pokrijat so solarna energija, te. aktivni termi~ki i fotonaponski sistemi. Pod standard za pasivna ku}a deneska podrazbirame: Da se namalat toplinskite zagubi niz nadvore{nite povr{ini na minimalna mo`na merka, maksimalno da se zgolemat toplinskite dobivki vo vnatre{nosta i da se osigura kvalitetna ventilacija. Da bi mo`ela stanbena ku}a da se izgradi bez konvencialen sistem za greawe potrebno e da se namalat vkupnite potrebi za greawe, zna~i transmisiskite i ventilaciskite zagubi na ispod 15 kWh/m² na godi{no nivo. Predvidenata cel za energetska potro{uva~ka mo`na e da se postigne so izbirawe na prose~niot koeficient na propuslivost na toplotna energija za nadvore{-nite povr{ini od U=0,15 W/m²K, a za prozorci i drugi zastaklu-vawa U=0,80 W/m²K,i so broj na izmeni na vozduh na ~as od 0,6. Kaj preporakite za dizajnirawe na ku}ata treba da se naglasi da so po~ituvawe na osnovnite smernici za pasivna ku}a proektantot mo`e da ima celosna sloboda vo proektirawe. Celta na pasivnata ku}a ne e 29

tipizirawe i unificirawe na arhitektonsko dizajnirawe, tuku naprotiv da se ponudi {to e mo`no po inventivno re{enie so vnimatelno uskladen i optimiran sistem.

Presek potrebna oprema.

na

pasivna

ku}a

so

celata

Smernici za proektirawe se: y y y y y y y y y Dovolna odale~enost od drugi objekti za da mo`e da go prifati niskoto zimsko sonce. Ku}ata da se otvori prema jug (so prozorci), a da se zatvori prema sever. Kompakten volumen so ograni~ena dlabo~ina. Kvaliteten sistem za za{tita od letno sonce. Visok stepen na toplinska izolacija na site nadvore{ni povr{ini. Da se izbegnuvaat toplinskite mostovi. Pomo{nite prostorii da se smestat na sever. Greeweto na prostoriite da se povrza me|usebno. Da se skratat dol`inite na cevkovodite kaj greeweto i da se zgolemi nivnata izolacija za da se namalat zagubite. Podelba i locirawe na vnatre{nite prostorii po zoni so ednakvi ili sli~ni temperature. Da se predvidi mehani~ka prisilna ventilacija na prostorot. 30

y y

y y

y

y y

y y y y

Da mu se dade mo`nost za predgrevawe na vozduhot pred da vleze vo prostorot. Se prepora~uva kontroliran dovod i odvod na vozduhot so podzemen izmenuva~ na toplina, i so rekuperacija na toplinata od iskoristeniot vozduh. Da se izbere niska temperaturana sistemot za greewe i da se kombinira so obnovliv izvor na energija. Da se ugradat vremenski regulatori (tajmeri). Da se isplanira solaren sistem za greewe na voda za potro{uva~ka i dogrevawe na sistemot za greewe. Vkupnite toplinski potrebi da se svedat na ispod 15 kWh/m² na godi{no nivo. Po zavr{uvawe so gradbata da se proveri kvalitetot na izgradbata so termografsko snimawe. Da se proverat i pregledaat site ugradeni uredi. Da se ugradi softversko upravuvawe so celiot sistem povrzan so energetska efikasnost (za da se izbegne ~ove~kiot faktor kako pri~ina za neefikasno deluvawe).

TOPLINSKA IZOLACIJA NA NADVORE[NITE YIDOVI Toplinskata izolacija na nadvore{nite yidovi, po pravilo treba da se izvede od nadvore{nata strana na yidovite, a od vnatre{nata samo ako se mora poradi nekoja pri~ina. Izvedba na toplinska izolacija od vnatre{nata strana na yidovite e nepovolna od grade`no fizikalen aspekt, a ~esto e i po skapa poradi dodatnite tro{oci okolu re{avawe na problemot na difuzija na vodenata parea, po strogite barawa poradi sigurnost protiv po`ar, zaguba na koristen prostor i dr. Postavuvawe na toplinska izolacija od vnatre{nata strana na yidovite e so po lo{i fizikalni karakteristiki, bidejki iako se postignuva podobruvawe na izolaciskata vrednost na yidot, zna~itelno se 31

menuva toplinskiot protok vo yidot pa osnovniot nosiv yid postanuva po laden. Poradi toa posebno vnimanie treba da se posveti na izvedba na parna brana kako bi se izbegnalo sozdavawe na kondezati. Isto taka toplinski treba da se izoliraat i del od pregradite koi se spojuvaat so nadvore{niot yid.
TOPLI NSKI I ZOLACI ONEN MATERI JAL G USTI NA TOPLI NSKA PROPUSTLI VOST POTREBNA DEBELI NA ZA F AKTOR NA OTPOR NA DI F UZUJA NA VODENA PAREA RELATI VEN TRO[ OK ZA

Mi ner l n ol n (kamena i akl ena ol na) Ekspandi r an pol i st i r en EPS ) ( (st i r opor ) Ekspandi r ana pol i st i r enska pena (XPS) T r da pol i ur et anska pena (PUR ) Dr ena ol na ( WW) Ekspandi r an per l i t EPB ) ( O ~a ol na Sl ama

SPECI JALNI TOPLI NSKI I ZOLACI ONI MATERI JALI

TRANSPARENTNA TOPLI NSKA I ZOLACI JA

Kaj izvedbata na toplinska izolacija od nadvore{nata strana na yidot, mo`ni se dve re{enija na zavr{en sloj koj gi {titi izolacioniot sloj i ostatokot od yidot, od nadvore{nite atmosverski vlijanija. Prvoto re{enie go karakterizira izvedbata na nadvore{niot za{titen sloj so lepewe po cela povr{ina na izolacioniot material (t nr. kompaktna fasada). Kaj vtoroto re{enie za{titniot sloj e vo 32

C

VAKUMSKA TOPLI NSKA I ZOLACI JA

Kaj kon enci onal nat a t opl i nska i zol aci ja dobr i t e i zol aci ski svojst va se post i gnu vaat so pom na vozduhot koj se nao| a vo por ozni ot m er i jal Ako go odst r ani m o{ at e uvaat por adi vakum . ot vozduhot od m er i jal ot i zol aci ski t e svojst va se zgol em at Za t oa se kor i st at pr esovani st akl eni vl akna pol i st i r enska pena i dr . Vakum skat a i zol aci ja se pr avi vo m odul ar ni panel i , a por adi i zuzet na i zol aci ska sposobnost se upot r buvaat m nogu po m i debel i ni od konvenci onal ni t e t opl i nski i zol aci i za al i st i t opl i nski svoj st va. Ovaa i zol aci ja seu{ t e e skapa pa najm nogu se pr i m enuva kaj sanaci i t e na objekt i , kaj { t o nem m nost za ugr aduvawe na po debel i i zol aci i . a o`

A

B

C

8

8

@9 7 87 7 8 8 8

8

8

Topl i nska i zol aci ja (pol i kar bonat i dr .) koja ovozm uva pr i emna son~eva ener gi ja o` i pr enos vo vnat r e{ nost a, a i st ovr em spr e~uva (kako obi ~na t opl i nska i zol aci ja) eno zagubi na t opl i na od vnat r e pr em nadvor . Posebno e kor i sna za i zol aci ja na ju` ni ot a f asaden yi d. Pr esekot na m er i jal ot na t r anspar ent nat a i zol aci ja, sodr ` i si t ni at kapi l ar ni cev~i wa koi odat popr e~no od edna na dr uga st r ana na pl o~at a. So post avuvawe vo pr esek na nadvor e{ ni ot yi d se f or m r a gust a m e` a na kanal i koi ovozi r m uvaat pr od or na son~evi t e zr aci a so t oa i gr eewe na m vni t e del ovi na yi dot . o` asi Na ovoj na~i n akum i r anat a t opl i na se kor i st i za zagr evawe na pr ost or ot , pr i { t o ul ef i kasnost a m e dodat no da se zgol em so post avuvawe na i zo st akl o i t opl ot ni o` i r ol et ni vo vozdu{ ni ot sl oj i spr ed t r anspar ent nat a i zol aci ja.

oblik na poedine~ni elementi pricvrsteni na soodvetna podkonstrukcija, na takov na~in da pome|u za{titnata obloga i slojot od toplinskata izolacija ostane sloj na vozduh koj se ventilira prema nadvor (t nr. ventilirana fasada). Industrijata na grade`ni materijali nudi mnogu varijanti na sistemi za ovie dva na~ina na toplinska izolacija na yidovite, pri {to za dvete re{enija debelinata na toplinskata izolacija ne bi trebala da bide po mala od 10 sm. so {to vrednosta na koeficientot na toplotna propustlivost na yidot bi se namalila na U=0,25 do 0,35 W/m²K.

33

Temper at ur en di jagr am za nei zol i r an i i zol i r an yi d od ci gl i TI 10 sm. od nadvor e{ na st r ana na yi do t)

Vo sl u~aj na nei zol i r an yi d od { upl i va ci gl a od 19 cm,
U=1,67 [W/m2K], t opl i ns i zagubi i znesuvaat o ol u 134 W h/m
2

Vo sl u~aj na i zol aci ja na yi d od 19 sm. so 10 sm. amena vol na,
U=0,32 [W/m2K], t opl i ns i t e zagubi i znesuvaat i znose o ol u 26 W h/m

Temper at ur en di jagr am za nei zol i r an i i zol i r an bet ons i yi d TI 10 sm. od nadvor e{ na st r ana na yi do t)

Vo sl u~ajn na nei zol i r an bet ons i yi d so debel i na 20 sm ,
U=3,20 [W/m2K] t opl i ns i t e zagubi i znesuvaat o ol u 256 W h/m

2

Vo sl u~aj so i zol aci ja na AB yi d so 10 sm. amena vol na,

U=0,35 [W/m2K] t opl i ns i t e zagubi i znesuvaat o ol u 28 W h/m

2

34

E

D

D

E

F

E

E

F

F

F

F

F

F

F

F F

2

F F

Pr avi l na i zvedba na t opl i nska i zol aci ja na nadvor e{ en yi d kaj vent i l i r ana f asada

- m t er al 2 sm . - bl ok ci gl a 19 sm . - pol i m -cem l epak er . - kam ena, st akl ena vol na i l i pol i st i r en m n. 10 sm i . - vozdu{ en sl oj 4 sm . - f i ksi r ani kam eni pl o~i 2 sm .

- vodoodbojna bet onska st aza

- par ket 2,5 sm . - bet onska ko{ ul i ca 5 sm . - PE f ol i ja - kam ena, st akl ena vol na i l i pol i st i r en 8 sm . - el ast i f i ci r an pol i est er 2 sm . - bi t um enska hi dr oi zol aci ja

- dr ena` na cevka

- bet onski t em el - hi dr oi zol aci ja - ekst r udi r an pol i st i r en - dr ena` en kanal - { q unak

25 sm . 8-10 sm . 30 sm . - m t er al 2 sm . - bl ok ci gl a 19 sm . - pol i m -cem l epak er . - kam ena, st akl ena vol na i l i pol i st i r en m n. 10 sm i . - 1. sl oj gr ad. l epak so ar m ur na m e` a at r - 2. sl oj gr ad. l epak so ar m ur na m e` a at r - i m egr i r an pr ed pr em pr az - zavr { en dekor at i ven sl oj

- vodoodbojna bet onska st aza
- par ket 2,5 sm. - bet onska ko{ ul i ca 5 sm. - P E f ol i ja - kamena, st akl ena vol na i l i pol i st i r en 8 sm. - el ast i f i ci r an pol i est er 2 sm. - bi t umenska hi d r oi zol aci ja - bet onska pod l oga 10 sm. - t ampon

- dr ena` na cevka

- bet onski t em el - hi dr oi zol aci ja - ekst r udi r an pol i st i r en - dr ena` en kanal - { q unak

25 sm . 8-10 sm . 30 sm .

Pr avi l na i zvedba na t opl i nska i zol aci ja na nadvor e{ en yi d kaj kompakt na f asada

TOPLINSKA IZOLACIJA NA KROV Iako krovot so svoite toplinski zagubi u~estvuva samo so 10-20% od vkupnite toplinski zagubi na ku}ata, toj ima posebno va`na uloga vo kvalitetot i standardot na `iveewe. Toj ja {titi ku}ata od do`d, sneg, ladno i toplo. Naj ~est oblik na krovot za individualni ku}i i po mali stanbeni objekti e kosiot krov. Vo borba za prostor mnogu ~esto prostorot ispod krovot se koristi za stanbeni povr{ini iako ne e dovolno toplinski izoliran. Vo tie slu~aevi se pojavuvaat golemi zagubi na toplina vo zima, no i u{te po golem problem so pregrevawe vo leto. Ako krovot ne e soodvetno toplinski izoliran, niz nego mo`e da se zagubi okolu 35

30% toplina. Dokolku krovot vo gradeweto ne e soodvetno izoliran, toga{ toa mo`e da se napravi i po kasno, bidejki negovata izolacija e dosta ednostavna, a ekonomski dosta isplatliva, bidejki povratniot period na investicijata e od 1 do 5 godini. Za toplinska izolacija na kosiot krov treba da se koristat nezapalivi izolacioni materijali, no samo onie koi imaat svojstvo na propu{tawe na vodenata parea (kako {to e kamenata volna). Detalot na spojot na nadvore{niot yid i krovot treba da se re{i bez toplinski mostovi. Ako prostorot ispod krovot ne e predviden za `iveewe, toga{ izolacijata treba da se postavi na poslednata plo~a (tavanot).

ker ami da sm. dr veni l et vi / sm. kont r a l et vi / sm. ol i ja - kamena (st akl ena) vol na, eks andi r an ol i st i r en ome|u r og ovi mi n. sm. - kamena (st akl ena) vol na, eks andi r an ol i st i r en i s od r og ovi do sm. - ar na br ana (PE ol i ja) , sm. - g pskar t onski pl o~i i

sm . - m t er al - bl ok ci gl a sm . - pol i m -cem l epak er . - kam ena, st akl ena vol na i l i pol i st i r en m n. i sm . - . sl oj gr ad. l epak so ar m ur na m e` a at r at r - . sl oj gr ad. l epak so ar m ur na m e` a - i m egr i r an pr ed pr em pr az - zavr { en dekor at i ven sl oj

Prepora~liva debelina na toplinska izolacija kaj kosite krovovi e 16 do 20 sm. Izolacijata treba da se postavi vo dva sloja; edniot sloj da se postavi pome|u 36

a` Y

b`

PV X WV

QS RQ P

U U

H

Pr avi l na i zvedba na t

l i nska i z l aci ja na kosi ot kr ov i s ojot so yi dot

T

U

U

Y `

U U U T II I I

G

HG

rogovite a drugiot ispod rogovite za da se izbegnat toplinskite mostovi. Toplinskata izolacija koja e postavena direktno na krov potrebno e od dolnata strana da se zatvori so knauf ili drveni plo~i.

- ker a i da - dr veni l e vi - kon r a l e vi - f ol i ja - ka ena (s akl ena) vol na ekspandi pol i s i r en po e|u r og ovi - par na br ana (PE f ol i ja) - pl o~a - i spol na od ci g i l - pr odol ` en al er

2s 5/3 s 8/5 s

r an 10-16 s 6s 14 s 2s

Pr avi l na i zvedba na t opl i nska i zol aci ja na kosi ot kr ov i spojot so yi dnat a i zol aci ja kaj masi vna kr ovna konst r ukci ja

- g ov el em za pr eki d na ot ent t opl i nski ot m ost d=8 sm . - m t er al 2 sm . l 19 sm . - l ok ci g a - pol i m -cem l epak er . - kam ena st akl ena vol na i l i pol i st i r en m n. 10 sm i . - 1. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a r at r - 2. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a r at r - i m eg i r an pr ed pr em pr r az - zavr { en dekor at i ven sl oj - ker am da i 2 sm . - kont r a l et vi 8/5 sm . - dr veni r og ovi

Pr avi l na i zvedba na t opl i nska i zol aci ja na t avanska pl o~a
- m t er al 2 sm . - t avanska pl o~a 20 sm . - par na r ana - kam ena st akl ena vol na ekspandi r an pol i st i r en m n. 16 sm i .

- m t er al 2 sm . - l ok ci g a l 19 sm . - pol i m -cem l epak er . - kam ena st akl ena vol na i l i pol i st i r en m n. 10 sm i . - 1. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a r at r - 2. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a r at r - i m eg i r an pr ed pr em pr r az - zavr { en dekor at i ven sl oj

Ramnite krovovi najmnogu se izlo`eni na vlijanie na nadvore{nite uslovi od site ostanati delovi na zgradta. Zatoa e od golema va`nost da se postavi kvalitetna toplinska no i hidro izolacija, i pravilno da se re{i odvodot na atmosverskite voidi. Ramniot krov mo`e da se re{i kako prooden, neprooden ili 37

h g

d dcc dc dc dc c ddc

f

h

ec c e ee g

h

c

ec e

g

takanare~en zelen krov, a vo zavisnost izveduva zavr{nata obrabotka na krovot.

od

toa

se

Pr avi l a i v a na t opl i nska i ol aci a na r am n kr ov so vm t nat i ot ovi el ement i za pr eki na t opl i nskot most i spoj so yi nat a i zol aci ja

- m t er al 2 sm - kr ovna pl o~a 20 sm - par na br ana - kam ena, st akl ena vol na ekspandi r an pol i st i r en m n. 12 sm i . - kam ena, st akl ena vol na ekspandi r an pol i st i r en so nagi b m n. 4 sm i . - hi dr oi zol aci ja - geot ekst i l - ar m r an cem est r i h i . m n. 4 sm i . - m azoot por ni ker am ~ki r i pl o~ki so l epak 1,5 sm .

- g ov el em ot ent za pr eki d na t opl i nski ot m ost d=8 sm .

- hi dr oi zol aci ja - kam ena, st akl ena vol na ekspandi r an pol i st i r en m n. 5 sm i . - AB yi d ssa 15 sm . - kam ena, st akl ena vol na ekspandi r an pol i st i r en m n. 10 sm i . - 1. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a r at r - 2. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a r at r - i m eg i r an pr ed pr em pr r az - zavr { en dekor at i ven sl oj

- m t er al 2 sm . - kr ovna pl o~a 20 sm . - bet on za pad - par na br ana - kam ena, st akl ena vol na ekspandi r an pol i st i r en m n. 16 sm i . - hi dr oi zol aci ja - geot ekst i l - nasi p

- m t er al 2 sm . - bl ok ci g a l 19 sm . - pol i m -cem l epak er . - kam ena, st akl ena vol na i l i pol i st i r en m n. 10 sm i . - 1. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a r at r - 2. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a r at r - i m eg i r an pr ed pr em pr r az - zavr { en dekor at i ven sl oj

Pr avi l na i zvedba na t opl i nska i zol aci ja na r amen kr ov i spoj so yi dnat a i zol aci ja

- m t er al 2 sm . - bl ok ci g a l 19 sm . - pol i m -cem l epak er . - kam ena, st akl ena vol na i l i pol i st i r en m n. 10 sm i . - 1. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a r at r - 2. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a r at r - i m eg i r an pr ed pr em pr r az - zavr { en dekor at i ven sl oj

TOPLINSKA IZOLACIJA NA POD Konstrukciite na podot sprema tloto, se razlikuvaat od onie sprema negreani prostorii po nosivata betonska plo~a i hidroizolacijata. Toplinskite zagubi sprema terenot iznesuvaat okolu 10% od vkupnite. Kaj novogradbite podot treba dobro da se izolira od terenot so {to e mo`no po debela toplotna izolacija, dodeka kaj postoe~kite zgradi takva merka ekonomski e neisplatliva, poradi pogolemite grade`ni 38

vv

q

r

q

t

p

r

srq p i

u

zahvati koi ja pratat. Me|utoa ekonomski se mnogu isplatlivi merkite koi gi pratat toplinskite izolacii naplo~ata prema tavanot i podnata konstrukcija sprema negreaniot podrum. No isto taka potrebno e toplinski da se za{titat i podnite konstrukcii iznad otvorenite premini. Pri postavuvawe na toplinska izolacija va`no e da toplinski se izolira celata nadvore{na omotnica na ku}ata no bez prekin, kako bi se vlijanieto na toplinskite mostovi svelo na minimum. TOPLINSKI MOSTOVI Energetskata efikasnost i potro{uva~ka na energija vo zgradite, osim od visokoto nivo na toplinska za{tita zavisat od izbegnuvawe odnosno sveduvawe na minimum na toplinskite mostovi. Toploten most e malo podra~je vo delot od omota~ot na zgradata koj se gree, niz koj toplinskiot premin e zgolemen poradi promena na materijalot, debelina ili geometrija na grade`niot del. Poradi namaleniot otpor na toplinskata propustlivost vo odnos na tipi~niot presek na konstrukcijata, temperaturata na vnatre{nata povr{ina na pregradata na toplinskiot most e po mala vo odnos na ostanatite povr{ini, {to ja zgolemuva opasnosta za kondenzirawe na vodenata parea. Ednoli~niot toplinski otpor vo nadvore{niot omotuva~ na zgradata mo`e da se promeni so:  potpoln ili delumen prodor na omotuva~ot na zgradata so materijali koi imaat razli~ni svojstva na toplinska provodlivost.  Promena na debelinata na gra|ata  Razlika pome|u vnatre{nata i nadvore{nata povr{ina, kako {to se slu~uva na spoevite na yidot, podot, tavanskata plo~a ... Posledicite od toplinskite mostovi se:  Promeni vo toplinskite zagubi  Promena na vnatre{nata povr{inska temperature.

39

Poradi maliot otpor na toplinskata propustlivost, temperaturata na vnatre{nata povr{ina na pregradata na toplinskiot most e po mala od ostanatata povr{ina, {to ja zgolemuva potencijalnata opasnost od kondenzacija na vodenata parea na tie mesta. Najdobar na~in za izbegnuvawe na toplinskite mostovi e postavuvawe na toplinska izolacija od nadvore{nata strana na celiot nadvore{en omotuva~ bez prekin. So termografsko snimawe na zgradata mnogu ubavo mo`at da se uo~at toplinskite mostovi.

Napazarot denes postojat sistemi zaotrgnuvawei namaluvawe na vlijanieto na toplinskite mostovi koi ja prekinuvaat kontinuiranata armatura na vnatre{nata i nadvore{nata betonska konstrukcija kaj izvedbata na plo~ite so terasi, so umetnuvawe na fabri~ki izraboteni elementi vo kombinacija so visokokvaliteten ~elik i sloj na toplinska izolacija niz koja proa|a armaturata. Armaturata na takov (fabri~ki) element se spojuva so armaturata na plo~ata. Vrednosta na toplinskite mostovi kaj takvite re{enija se svedeni na to~kasti premini na toplinata na mestata na prodor na armaturata niz toplinskata izolacija.

40

Pr esm ka na t opl i nski m et ost na nei zol i r an agol na zgr ada

Pr esm ka na t opl i nski m et ost posl e nanesuvawe na t opl i nska i zol aci ja

Na gornite sliki mo`e da se vidi mnogu jasno kolku temperaturata e po niska na vnatre{nata strana od yidot na agolot na AB serkla`ot, od ostanatiot yid od ciglikaj toplinski ne izoliraniot yid, i situacijata so ramnomernata raspredelba na temperaturata po postavuvawe na toplinska izolacija.Da se izgradi zgrada bez toplinski mostovi skoro e nevozmo`no, no so pravilno proektirawe na detalite na toplinska za{tita, vlijanieto na toplinskite mostovi mo`eme da gi smalime na minimum. Potencijalni mesta za toplinskite mostovi se konzolnite ispu{tawa na terasite, ispu{tawata na streite za krov, spoevi na konstrukciite, spoevi na yidot so prozorot, kutiite za roletni, temeli i dr. Zatoa pred re{avaweto na konstruktivnite detail na niv treba da se obrne posebno vnimanie. Se prepora~uva da vo glavniot i izvedbeniot proekt se razrabotat site detaili, osobeno mestata na potencijalnite toplinski mostovi, vo sklad so tehni~kite propisi za za{teda na toplinska energija i toplinska za{tita na zgradite. Prozorcite treba da se ugradat taka za da barem delumno bidat vo nivo na toplinska izolacija, kutijata za roletna mora da bide 41

toplinski izolirana, toplinskata izolacija na yidot treba da se postavi do temelite, a po potreba treba da se izoliraat i temelite. Po zavr{uvawe na izgradbata, kvalitetot na izgradba i toplinska za{tita mo`e da se proveri so termografsko snimawe.
Na~i i za r j a awe a r obl e i t e a t opl i ski ost o i kaj konzol ni t e i spust i na pl o~i t e za t er asi .

- K a l i t et en pr ozor so a l k oef i ci ent na pr opust l i o st na t opl i na. - U 1 ,4 W - r azoot por na ker a i ~k a pl o~k a so l epak , s . - bet onsk a k o{ ul i c a so nagi b -4 s . - geot ekst i l - i dr oi zol aci ja - t opl i nsk a i zol aci ja (k a e na o l na, ekspandi r an pol i st i r en i n. s . - par na br ana - bet onsk a k o{ ul i ca so pad 4-6 s . - AB pl o~a s . s . - a l t er K so st akl o U 1 ,1 W K so st akl o U 0 ,6 W

- U 0, W

- par ket , s . - bet onska ko{ ul i ca 6s . - pl ast i ~na f ol i ja - ka ena/st akl ena ol na el ast i f i ci r an pol i st i r en s . - AB pl o~a - Mal t er s .

- K a l i t et en pr ozor so a l koef i c i ent na pr opust l i o st na t opl i na. - U 1 ,4 W/ K so st ak l o U 1 ,1 W/ K so st ak l o U 0 ,6 W/

- U 0 , W/

- al t er s . - bl ok ci gl a 19 s . - pol i m er-cem l epak . - kam ena, st akl ena ol na i l i pol i st i ren m n. 10 sm i . - 1. sl oj grad. l epak so arm urna m a at re` at re` - . sl oj grad. l epak so arm urna m a -im pregri ran pred prem az - za r{ en dekorat i en sl oj

42

˜ ˜™

“ƒ  “ƒ  ƒ

d

d

ˆ

ƒ ’ ƒ  ˆ

- Topl i nski i zol i r ana kut i ja za r ol et na ssa. 12 sm. - kamena/st akl ena ol na ekspandi r an pol i st i r en ssa. sm. - 1. sl oj g ad. l epi l o so r ar mat ur na mr e` a - 2. sl oj g ad. l epi l o so r ar mat ur na mr e` a - i mpr eg i r an pr edpr emaz r - za r { en dekor at i en sl oj

K K

“ƒ‘  “ƒ‘  –” –” –– •”

ƒ

—

ˆ

ƒ‘ ’  ƒ‘  ˆ –

w

w

ƒ† ƒ ƒ ‰† ƒ ‰„ ˆƒ ƒ ƒ ƒ †… „ ƒ

‚

 w

€ yx ‡ ƒ ƒ d

˜

™

€w ‚

K K

e

—

—

—

- Kv

- U=1,4 W/m K so st k l o U=1,1 W/m K - U=0,9 W/m K so st k l o U=0,6 W/m K
2

i - Mr zoot or i k r m ~k i l o~k i so l k 1,5 sm . - B t . k o{ l i so i 2-4 sm . - AB l o~ - Got ov l m t z t o l i sk i m ost

r ki =8 sm .

- rk t 2,5 sm . - t o sk ko{ l i 6 sm . f ol i j - l st i - k m /st k l vol l st i f i i r ol i st i r 2 sm . - AB l o~ -M l t r 2 sm .

r ozor so m l k o f i - Kv l i t t r o st l i v ost to l i .

- U=1,4 W/m K so st k l o U=1,1 W/m K - U=0,9 W/m K so st k l o U=0,6 W/m2 K

2 sm . -m l t r - l ok i l 19 sm . . k - ol i m r - m l - k m , st kl vol i l i ol i st i r m . 10 sm i . - 1. sl oj r . l k so r m t r m ` r - 2. sl oj r . l k so r m t r m ` r -i m r ri r r r mz - z vr { kor t i v sl oj

PROZORCI 43

~y x y ~y x x y } y } ~x  |y } x y x~ € x x x}y x | x y x~ € x x x}y x | ~ ~y } x~ x~y x x~y x x}y y{ y } x| { z y x

f f ok k fj fj k fj ji n i f k ji i f

- To l i ski i zol i r ss . 12 sm. k t i j z r ol t -k m /st k l vol ks ir ol i st i r ss . 8 sm. - 1. sl oj r . l i l o so rm t r mr ` - 2. sl oj r . l i l o so rm t r mr ` -i m r ri r r r m z k or t i v sl oj - z vr {

q r pq tr qt p tr qv qtr qq r q tq q qtw q p q v u q r qp t rs f f f ji h n h il j gfk l fjlml k ji oiklh gk fj f
r t t r r s m k f st l i v ost to l i .
2

t

f j j iƒ k f ji i ij k

t r q r t r q q r p r p t q ‚ r p q r qt u q q pr  q ‚ q r qt u q q pr  q ‚ q tr p tq tqp r q qt qtrr q qqtqr q qt u qtq t p

k

f k … „fj f n o fki i fi j k f

i

t

2

Prozorcite se sostaven del na sekoj stanben objekt. Dizajnirani se od ~etiri osnovni pri~ini:  Da vospostavat vizuelna vrska pome|u vnatre{nata i nadvore{nata sredina  Da propu{tat dnevna svetlina vo vnatre{nosta na objektot  Da ovozmo`at provetruvawe na prostoriite.  Da vo zimski period gi iskoristat son~evite zraci za dogrevawe na vnatre{nosta. No toa ne e se, prozorcite pokraj drugite elementi ja ~inat fasadata mnogu po atraktivna, a od vnatre{nosta zaedno so mebelot go ipolnuvat prostorot. pokraj site dobri, prozorcite imaat i lo{i strani. Najlo{a strana im e toplinskata i zvu~nata izolacija. Dokolku proektantot ne im obrne dovolno vnimanie, negoviot proizvod mo`e da bide energetski neefikasen. Vo eden stanben objekt ne e pra{awe dali }e ima prozorci, bidejki tie se neminovni (poradi gorenavedenite pri~ini), no pra{aweto e kolku prozorci e potrebno da se ugradat, so koji dimenzii i od kakov materijal da bidat izraboteni. Prozorcite i nadvore{nite yidovi igraat mnogu va`na uloga vo toplinskite zagubi, bidejki zaedno u~estvuvaat so preku 70% od toplinskite zagubi vo edna zgrada. Zagubite niz prozorcite se delat na:  Transmisiski zagubi  Zagubi so ventilacija 44 No

Ako gi sobereme transmisiskite zagubi i zagubite so ventilacija, vkupnite toplinski zagubi niz prozorcite iznesuvaat okolu 50% od site toplinski zagubi vo zgradata. Zagubite niz prozorcite se naj~esto deset pa i pove}e pati po golemi vo odnos na onie niz yidovite, pa e mnogu jasno kolkava va`nost ima energetskata efikasnost na prozorcite vo vkupnite energetski potrebi na zgradite. Na termografskata snimka mo`e da se vidi kako izgleda rasporedot na temperaturata vo zgrada so stari prozorci. Zna~i mo-`eme da konstatira-me deka starite prozorci se termi~ki dupki niz koi se odleva vnatre{nata temperatura. Ako pak go analizirame samiot prozorec, }e utvrdime deka i pokraj toa {to e izraboten od ednoslojni drveni ramki, sepak temperaturata pove}e pominuva niz stakloto odkolku niz ramkite. Vo sklad so pravil-nikot za energetska efikasnost vo Ma-kedonija sitenovo-vgradeni prozorci treba da imaat koeficient na toplinska propust-livost ne po golem od U=2 W/m²K. Dodeka kaj starite prozorci koi se vgradeni vo posled-nite 30 godini koeficientot iznesuva U=3±3,5 W/m²K pa i pove}e (godi{nite zagubi na toplina niz tie prozorci iznesuva prose~no 240-280 kWh/m² ), evropskata zakonska regulativa propi{uva se po niski i po niski vrednosti, i tie denes se dvi`at vo raspon od U=1,4±1,8 W/m²K. Kaj sovremenite niskoenergetski i pasivni ku}i toj koeficient se dvi`i U=0,8±1,4 W/m²K. 45

Na prika`anata termo-grafska snimka mo`e da se vidi kako izgleda vnatre{niot raspored na temperaturata vo edna energetski efikasna zgrada. I ovde se u{te postoi temperaturna razlika pome|u yidovi-te i prozorcite, no toa e i o~ekuvano, a i zadovolitelno. Ako i ovde go analizirame prozorecot, }e konsta-tirame deka ramkite imaat skoro isti koeficient na propustlivost na energija kako i staklata, no bidejki termoizolacionite stakla se izraboteni so aluminiumski distantni ramki, temperaturata po ivicite na staklata e mnogu po niska (ssa. 15ºS), pa na tie mesta imame zagubi na energija. Ovaa pojava kaj energetski efikasnite zgradi nekako i mo`e da projde, no kaj pasivnite ku}i ne. Prvata predpostavka od koja treba da se trgne pri proektirawe na prozorci e klimatskoto podra~je vo koe se gradi. Dokolku se gradi vo ladno klimatsko podra~je, }e treba da se ugradat prozorci koi ke imaat {to e mo`no po mala propuslivost na toplina a po golema propustlivos na son~eva energija. Dodeka pak vo toplite klimatski podra~ja naj va`no e da prozorcite propu{taat {to e mo`no po malku son~eva energija. No naj nezgodni se podra~jata kako {to e na{eto kade vo zima imame ekstremno niski a vo leto ekstremno visoki temperaturi. Vo ovoj slu~aj prva rabota na koja treba da se misli e polo`bata na objektot koj treba da se gradi. U{te vo starite vremiwa vo zavisnost od klimatskite podra~ja, lugeto vodele smetka kako da go postavat objektot. Dokolku se rabotelo za ladno 46

klimatsko podra~je so mnogu vetroviti denovi, objektite gi postavuvale so vlezot od ju`nata strana, a i poveketo prozorci gledale na jug. I denes vo Makedonija mo`e da se vidat sela kade 90% od ku}ite so vlezot se svrteni na jug.

MATERIJALI OD KOJ SE IZRABOTENI PROZORCITE Vo vkupnite u~estvuvaat: toplinski zagubi kaj prozorcite 

Profilite od koj se izraboteni prozorcite  Staklo Prozorskiot profil nezavisno od materijalot od koj e izraboten mora da obezbedi: krutost, otpornost na klimatski vlijanija, dobro zaptivawe, da nema toplinski mostovi, ednostavno otvarawe i nizok koeficient na toplinska propustlivost.Voobi~aeno prozorcite se izrabotuvaat od: drvo, aluminium, ~elik i PVC. No koga treba da gradime energetski efikasni zgradi, prvo na {to treba da mislime (pri izbor na materijal za prozorcite) e U-faktorot da bide {to e mo`no po mal. Pri izbor na prozorci ne e dovolno samo da se znae od kakov materijal se istite, tuku kakva forma i kolku vozdu{ni komori imaat, bidejki od toa zavisi kolkav }e bide U-faktorot. Od gorenavedenite materijali od koi naj~esto se izrabotuvaat prozorci, naj mal U-faktor imaat prozorci izraboteni od PVC profili. Toa e taka zatoa {to delumno samiot materijal ima najdobar U-faktor, a delumno zatoa {to profilite od koi se izrabotuvaat prozorcite sodr`at od 3 do 7 vozdu{ni komori koi dodatno pridonesuvaat da se namaliU-faktorot na prozorcite. Vo praksa se poka`alo deka za individualni stanbeni objekti najdobar soodnos na U-faktorot vo odnos na cenata se 47

postignuva so 5 komornite profili ~ij faktor e U=1,3W/m²°K, a za golemi stanbeni objekti dovolni se 4 komorni ~ij faktor e U=1,4W/m²°K. [TO E PVC? Polniot naziv na PVC ili PVC-U e polivinil hlorid. Polinivil hlorid se dobiva od sol i nafta. So elektroliza na solena voda se dobiva hlor, koj se kombinira so etilen dobien od nafta za da formira vinil hlorid monomer (VCM). Potoa molekulite na VCM se polimeriziraat za da formiraat PVC smola. Ovoj PVC ne e hemiski stabilen i e {teten po okolinata odnosno zdravjeto na lugeto, a i ne e otporen na UV zraci, pa zatoa mu se dodavaat razni adetivi koi go ~inat potpolno stabilen. Naj~esto stabilizacijata se vr{i so razni metalni komponenti zaedno so nekoi organski soedinenija. Naj~esto primenuvani se: y y y y Kadmium Olovo Organski soedinenija Organski kalcium

Kaj vaka stabiliziraniot PVC nema zra~ewe na hemikalii i te{ki metali, i toj e pogoden za proizvodstvo na profili za prozorci i vrati. Zna~i toj e ekolo{ki, otporen na po`ar i postojan na UV zra~ewe. PVC za proizvodstvo na prozorci za prvpat vo Evropa e proizveden vo 1960 god. vo Germanija, a vedna{ potoa i vo Velika Britanija. Kako sekoj novitet taka i ovoj vo po~etokot ima{e problemi da se probie na pazarot, zatoa {to lugeto te{ko gi menuvaat navikite, pa nemo`ea da veruvaat deka se po dobri od drvenite. No kako odminuva{e vremeto taka PVC prozorcite bea se pove}e prifa}ani, taka da poslednite 15 godini go

48

postignaa svojot maksimum zavzemajki okolu vkupno proizvedenite prozorci vo Evropa. DESET PRI^INI ZO[TO PVC PROZORCI

85%

od

1. Trajnost - ne trulat i ne r|aat pa zatoa nivniot vek na traewe e okolu 50 god. 2. Odr`uvawe - najgolemo olesnuvawe za doma}inkite e toa {to mo`at da gi mijat i so obi~na voda ili nekoj sprej za ~istewe na staklo, i sekoga{ ke imaat visok sjaj. 3. Nema farbawe -se proizveduvaat vo bela boja ili vo boja (emitacija na drvo). Koga se vo bela boja tie se vo celata masa beli pa bidejki se otporni na UV zraci se predviduva deka 20 god. nema da imaat nikakvi promeni na bojata, {to zna~i deka nema farbawe. Profilite koi se vo boja ne se oboeni vo masa tuku vo procesot na proizvodstvo na vidlivite povr{ini e nanesena termo folija so razen dizajn. Ovie profili ne se tolku otporni na UV zraci kako belite, pa zatoa se prepora~uvaat onamu kaj {to nema da bidat mnogu izlo`eni na UV zra~ewe. Za niv nikoj nemo`e da ka`e kolku dolgo nema da ja smenat bojata, bitejki toa zavisi kolku dolgo i na koj UV-faktor se izlo`eni. 4. Dobra termo i zvu~na izolacijaedna od najbitnite karakterristiki poradi koja imaat golema primena. 5. Jaki i izdr`liviza razlika od drvenite koi se iskrivuvaat i se cepat, na ovie nemaat nikakvo vlijanie nitu voda nitu sonce, pa zatoa sekoga{ ostanuvaat pravi. So dodavawe na razni adetivi ovie prozorci dobija golema jakost taka da so pomo{ na ~eli~nite profili koi se vgradeni vo vnatre{nosta, tie se spremni da gi nosat i 49

najgolemite opteretuvawa. Zatoa se smetaat za dovolno sigurni pri kra`bi. Vo zapadna Evropa postojat standardi za sigurnost i toa : BS7950 za prozorci i PAS24-1 za vrati. Za da se zapazat ovie standardi proizvoditelite se primorani da gi testiraat prozorcite so visoki opteretuvawa na tovar i udari, i toa na najkriti~nite spoevi. 6. Ne gorat- zatoa {to sodr`at 57% hlor, a toj e samogasiv materijal. Ne se samozapalivi, a vo uslovi na po`ar mo`no e samo da se deformiraat no nikako ne gorat so plamen (kako drvenite) za da prenesat po`ar od edna vo druga prostorija ili od eden na drug kat. Temperaturata na zapalivost na PVC e po visoka od drvoto za 125°C. Drvo so plamen 260°C bez plamen PVC 385°C 7. Ekolo{ki - nema zra~ewe na hemikalii i te{ki metali. Mo`at slobodno da se ugraduvaat vo bolnici, gradinki i u~ili{ta. 8. Razni formisamata tehnologija ovozmo`uva proizvodstvo na prozorci so razni formi. Mo`ni se skoro site pravilni i nepravilni geometriski formi, {to ovozmo`uva beskona~ni mo`nosti pri dizajnirawe.

9. Reciklirawe- eden od retkite materijali koj ovozmo`uva celosno reciklirawe i toa kako na otpadot vo procesot na proizvodstvo, taka i na starite prozorci koi se zamenuvaat so novi (nezavisno od nivnata starost). 10. Niska cenaspored nekoi analizi koi se napraveni vo Velika Britanija PVC prozorcite se so poniska cena za okolu 23% od drvenite i za okolu 57% od aluminiumskite. Ovaa analiza e pravena kaj 50

prozorci so sli~ni performansi. No ovoj odnos va`i samo vo faza na investirawe. Dokolku gi zememe vo predvid i tro{ocite na odr`uvawe i zamena so novi (bidejki drvenite vo period od 50 god. }e mora da se zamenat barem edna{), doa|ame do zaklu~ok deka razlikata vo cena e ogromna. Kako do kvalitetni prozorci?   

Skoro site komparacii na tehni~kite performansi upatu-vaat na koristewe na PVC profili za proizvodstvo na prozorci. Bez razlika dali doa|aat od Turcija, Germanija ili nekoja treta dr`ava, denes skoro i da nema lo{i profili. No zatoa ima mnogu lo{i prozorci. Vo Makedonija kako retko kade, ima registrirano preku 200 firmi koi se bavat so proizvodstvo na PVC prozorci. No mal broj od niv proizveduvaat kvalitetni prozorci. Toa e taka poradi tri raboti: Nestru~nost na proizvoditelite- Najgolemiot broj na firmite nemaat mo`nost da vrabotat stru~ni luge koi ke znaat koi performansi treba da postigne prozorecot i kako istiot da se proizvede. Tehnologija na proizvodstvo - Pogolemiot broj od registriranite firmi imaat samo edna ili dve ma{ini, so koi ne e vozmo`no da se postigne kvalitet. Golema konkurentnost - koja na nekoj na~in gi tera firmite da {tedat na materijali za da mo`at da nastapat so niski ceni.

Edna od mnogu bitnite karakteristiki na koi mora da se smeta pri izrabotka a pogotovo pri monta`a na PVC prozorcite e termi~kata ekspanzija (dilatacija). 51

Termi~kata ekspanzija kaj materijalite predizvikuva edna od najmo}nite sili koi ~ovekot gi poznava. Vo na{eto podnebje temperaturnite razliki voobi~aeno se okolu 50ºS (od -10°C vo zima do +40°C vo leto), {to kaj materijalite predizvikuva golemi {irewa ili sobirawa, koi pak predizvikuvaat golemi sili koi mo`at da nanesat golemi deformacii na prozorcite ili yidovite. Poradi ovaa pojava proizvoditelite na prozorci moraat mnogu da vnimavaat i sekoga{ da go imaat vo predvid linearniot koeficient na termi~ka ekspanzija. Linearniot koeficient na termi~ka ekspanzija kaj materijalite e merka koja poka`uva kolku linearni edinici nekoj materijal ekspandira (se {iri) za temperaturna razlika od 1°C. Tipi~ni vrednosti se: PVC 0,0000600/°C ^elik 0,0000126/°C Aluminium 0,0000240/°C Od prika`anata tabela se gleda deka termi~kata ekspanzija na PVC e pogolema za 5 pati vo odnos na ~elikot, a okolu 2,5 pati vo odnaos na aluminiumot. Toa e golem problem na koj treba da se vnimava vo faza na proizvodstvo a u{te pove}e pri monta`a na prozorcite. Seto ova }e go pojasnime so eden primer: Dokolku treba da se proizvede PVC prozor so dol`ina od 1m. pri o~ekuvana temperaturna razlika od 50°C, toga{ presmetkata e: 1000mm. h 0,00006/°C h 50°C = 3mm. Toa zna~i deka prozorecot vo leto }e bide za 3mm. po dolg od istiot vo zima. Bidejki ovie promeni na dimenziite se proprateni so ogromni sili, neminovno doa|a do deformacija na prozorecot (bidejki yidovite se po jaki). Ovie deformacii kaj prozorcite mo`at da predizvikaat: 52 

  

Kr{ewe na stakloto - poradi pregolemi napregawa Zarosuvawe na stakloto - poradi pukawe na kitot Propu{tawe na provev - poradi iskrivuvawe Ote`nato funkcionirawe na mehanizmite - poradi deformacii

Za da se izbegne ili barem ubla`i ovaa anomalija, potrebno e da se prevzeme slednoto:  Pri monta`a na staklo da se koristat specijalni plasti~ni podmeta~i so to~no odredena {irina (koja zavisi od debelinata na staklopaketot), koi ovozmo`uvaat podesuvawe na stakloto. Da pome|u stakloto i ramkata se predvidi dovolen prostor za ekspanzija. Da pome|u prozorecot i yidot se predvidi dovolno golem prostor koj }e bide ispolnet so specijalno za taa namena predvidena pur-pena, koja }e mo`e da gi primi site temperaturni dilatacii. 



Malku luge znaat kakvi vsu{nost prozorci treba da kupat, pa naj~esto baraat PVC prozorci so pove}e komori, pritoa zanemaruvajki go faktot deka naj~esto 80% pa i pove}e od vkupnata povr{ina na prozorecot mu pripa|a na stakloto, i toa e vsu{nost najva`niot del od prozorecot koj gi odreduva negovite karakteristiki. Sekako deka najdobra izolacija }e dadat prozorcite so profili so {to e mo`no pove}e komori koi imaat naj nizok U-faktor, no pritoa da se montira termoizolaciono staklo so isto taka {to e mo`no po nizok U-faktor. No dokolku se kupat prozorci so 5 ili pove}e komori ~ij koeficient na toplinska propustlivost e U =1,1W/m²K do U=1,3W/m²K, a na niv e postaven klasi~en termopan 4/16/4 ~ij U=2,7W/m²K, toga{ vsu{nost imaat prozorec so prose~en koeficient na propustlivost na energija okolu U=2,5W/m²K. Za istata cena bi mo`ele da kupat PVC prozorci so 4 komori (U=1,42W/m²K) no so termopan staklo 4/16/4k kade ednoto staklo e niskoemisiono K-staklo ~ij U=2,22W/m²K, pa vo toj slu~aj prose~nata toplinska propustlivost na celiot prozor e okolu U=2W/m²K, so {to 53

bi se zadovolil kriteriumot od pravilnikot na ministerstvo za ekonomija za energetska efikasnost na grade`nite objekti. No ima i proektanti koi ne vodat smetka pri izbor na prozorcite, pa poradi nekoe veruvawe deka aluminiumskite prozorci se po izdr`livi tie niv gi prepora~uvaat, ne vodejki smetka da barem insistiraat na aluminiumski prozorci so termi~ki prekin. Vo mnogu lokali (deloven prostor) vo postarite zgradi ugradeni se prozorci izraboteni od ~eli~ni profili. I ednite i drugite imaat mnogu visok U-faktor, pa na prika`anata termografska snimka mo`e da se vidi deka i najobi~niot termopn ima daleko po dobar U-faktor. Vo ovie slu~ai postojat ogromni toplinski zagubi niz ramkite od prozorcite, a i pojava na kondenzacija (zarosuvawe). No kaj novite objekti ne bi smeelo da se smeta na neinformiranost bidejki tamu se proektantite tie koi propi{uvaat kakvi prozorci i vrati treba da se ugradat. Za `al neinformiranosta e prisutna i kaj niv pa se u{te vo tehni~kata dokumentacija }e sretnete prozorci so ne definiran koeficient na toplinska propustlivost, {to e osnovna rabota na koja treba da se vnimava. Za da proektantot go izbere najdobriot prozor vo odnos na termi~ka i zvu~na izolacija, a istiot da go ukomponira vo dizajnot koj go zamislil, toj vo dene{ni uslovi ima golemi mo`nosti za da napravi dobar izbor pri {to bi go ostvaril zamisleniot kvalitet, dizajn i cena. Dene{nite prozorci se so isti ili kombinacija na razli~ni materijali i boi.

54

No od prozorcite ne se bara samo po nizok U-faktor. Vo zavisnost od namenata na objektot, negovata postavenost i dr. treba da se kalkulira i so: y y y y U± faktor Toplinsko zra~ewe na son~evite zraci Son~eva transmisija Provetruvawe

U-faktorToplinsko zra~eweSon~eva transmisija Provetruvawe

Niz prozorcite procesite na: y y y y

se

gubi

ili

dobiva

energija

so

Kondukcija Konvekcija Radiacija Direkten protok na vozduh

55

Son~evo zra~ewe i son~eva energija Son~evoto zra~ewe zna~itelno se menuva pominuvajki niz kosmosot i zemjinata atmosfera, a od nego do nas dospeva samo mal del. Ozonskiot omotuva~ gi spre~uva za `iviot svet na zemjata najopasnite delovi od spektarot koi so sebe nosat najgolem del od energija, i gi uni{tuvaat kletkite na `ivite organizmi. Tie zra~ewa se : kosmi~ko, gama, H i UVC. Ostanatiot del od zra~eweto proa|a niz ozonskiot sloj i doa|a do zemjinata povr{ina pri {to deluva na `iviot svet i toa kako: y y y y 56% IR (in rared) ± infracrveno zra~ewe VIS (visi le) ± svetlosno zra~ewe 39% 56% IR (in rared) ± infracrveno zra~ewe UV (ultraviolet) ± ultravioletovo zra~ewe - UVA ± zra~ewe 4,9% - UVB ± zra~ewe 0,1%

56

Dol g obr anov at a t opl i nsk a son~ev a ener g ja se r ef l ek t i r a i od nadv or e{ nat a pov r { i na na st ak l ot o pa v o l et ni ot per i od t opl i nat a ja v r a} a nazad.

Ni skoem si ono ³K´ i st ak l o ja r ef l ek t i r a t opl i nat a v nat r e.

Kondukci ja - di r ek t en t r ansf er na ener g ja ni z i pr ozor ec ot

Radi aci ja - e pr odi r aw e na t opl i nat a k ak o i nf r a-c r v ena ener g ja ni z i st ak l ot o Konvekci ja - k og v ozduhot a ja pr edav a sv ojat a t opl i na na po l adnot o st ak l o i pa| a dol u pr ema podot . Dv i ` ew et o pov l ek uv a nov t opol v ozduh odozdol a pr ema g e k oj v o or dopi r so st ak l ot o ja pr edav a sv ojat a t opl i na i pov t or no pa| a dol e.

Zr ac i t e so k r at k i br anov i - son~ev a sv et l i na pomi nuv aat ni z st ak l ot o v o v nat r e{ nost a.

Sv et l osni t e zr ac i absor bi r ani od v nat r e{ nost a se pr et v ar aat v o t opl i nsk i .

Zaguba - t opl i ot v ozduh ni z pr ozor c i t e k oi ne zapt i v aat dobr o odi di r ek t no nadv or i st v ar a zag uba na t opl i nsk a ener g ja. i

Sonce

UV

Svet l osni

I nf r acr veni (t opl i nski )

0,25
aer o zag aduv aw e

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

(mikrometri)

Vo ladnite klimatski podru~ja lugeto sakaat da niz prozorcite vlezat {to e mo`no pove}e i toplinski i svetlosni zraci. No vo toplite podra~ja toplinskite ne se po`elni no svetlosnite i tamu se posakuvani. So novata tehnologija na proizvodstvo na prozorci i stakla i dvete varijanti se vozmo`ni. Od prika`aniot dijagram mo`e da se vidi deka son~evite zraci so najkratka branova dol`ina se vsu{nost UV-zracite, i tie se najmaliot del od snopot na son~evi zraci. So sredna branova dol`ina i so ne{to po golemo koli~estvo u~estvuvaat svetlosnite zraci, a so najdolga branova dol`ina i najgolemo koli~estvo u~estvuvaat infracrvenite (toplinski) zraci.Pri~ina za okolu 90% na site {tetni efekti na ko`ata pa i celiot organizam se UV zracite, i toa po konkretno UV zracite koi za sre}a se i najmalku. Zna~i so kombinacija na broj i 57

vrsta na niskoemisioni stakla, pa po potreba ispolnet me|uprostor so argon ili kripton, mo`e da se postignat razni efekti so koi ke se zgolemat ili namalat kondukcijata, konvekcijata i radiacijata. Edinstveno protokot na vozduh kako posakuvana ili nesakana pojava se re{ava so na~inot i kvalitetot na izrabotka na prozorcite. STAKLO Naj~esto lugeto pri izbor na prozorci pravat golem previd. Sekoga{ se interesiraat od kakov materijal (profili) se izraboteni i koi se karakteristikite na toj materijal, no pritoa zaboravaat na faktot deka vo prosek okolu 80% od povr{inata na prozorecot mu pripa|a na stakloto. Zna~i sepak stakloto e toa od koje zavisi dali so prozorecot sme gi zadovolile potrebite ili ne. Stakloto e eden od najstarite materijali koi ~ovekot uspeal da gi proizvede, a osnovna sirovina za negovo proizvodstvo e kvarcniot pesok. Postojat tri tehnologii za proizvodstvo na staklo i toa:    Furko Pitsburg Flot

Furko i pitsburg se zastareni i denes se prisutni samo vo pomalite zemji ili zemji vo razvoj. Na prostorite na biv{a Jugoslavija vo Lipik - Hrvatska se proizveduva{e furko, a vo Pan~evo - Srbija furko i pitsburg. Ova staklo retko koga ima{e uedna~ena debelina po celata povr{ina, pa zatoa se pojavuvaa valovi koi bea vidlivi i so golo oko. Tie bea po izrazeni kaj furko stakloto. Najgolem problem so tie stakla imaa proizvoditelite na ogledala, bidejki ogledalata proizvedeni od toa staklo go izkrivuvaa likot, a so toa gi pravea lugeto po slabi ili po debeli. Naj nova od navedenite tehnologii e flot

58

(Float), so koja se dobiva bezprekorno ramno staklo so uedna~ena debelina po celata svoja povr{ina. Koga se razmisluva kakvo staklo treba da se ugradi vo prozorcite treba da se razmisluva za dve raboti:   Izgled Performansi

IZGLED Vo dene{no vreme industrijata na ramno staklo nudi {iroka lepeza na proizvodi i toa: stakla vo razni boi; refleksni stakla; ornamenti; imitacii na drvo, mermer, keramika i dr. Osven toa so modernata tehnologija (koja e prisatna i kaj nas), na kupuva~ite im se ovozmo`uva da na ve}e izbranoto staklo mu se izvr{at i dodatni mehani~ki obrabotki kako {to se: brusewe na ivici; fazeti; gravirawe na razni detaqi; hemisko ili mehani~ko peskarewe - i toa celosno ili delumno (so ili bez {ablon); fuzirawe; printawe; laminirawe vo razni boi i dr. PERFORMANSI [irokiot asortiman na proizvoditelite na staklo ovozmo`uva da se izbere staklo so odredeni performansi koi }e odgovaraat na odredenata namena. Sekoe staklo od asortimanot na proizvoditelite ima svoja to~na namena spored performansite koi gi pru`a. No mnogu e bitno da se znae {to se saka i vrz baza na toa da se napravi praviot izbor. Za po lesen izbor staklata mo`e da se grupiraat vo nekolku grupi: 

   

Niskoemisioni stakla Kaleni stakla Laminirani stakla Stakla so dobri akusti~ni performansi Samo~istlivi stakla

59

Niskoemisiono (Low mission) ili ³K´ - staklo Vo Zapadna Evropa od april 2002 god. so promena na grade`nite propisi, ugrduvaweto na niskoemisionoto staklo stana obvrska. Ova staklo ima mikronski povr{inski metalen ili organski sloj (samo na ednata strana), koj rezultira so 30% po dobra termo izolacija vo odnos na obi~noto staklo. Naj poznat proizvoditel na K staklo e angliskata kompanija P K NGTON. Niskoemisionoto staklo ja zgolemuva cenata na prozorcite za okolu 10-15%, no imajki vo predvid deka so nego se dobiva prozor so 30% po dobra termo izolacija, toga{ investicijata e isplatliva. Mikronskiot metalen sloj e nevidliv za golo oko, taka da e mnogu te{ko da se prepoznae vo odnos na obi~noto staklo. Vo zavisnost od tehnologijata na proizvodstvo slojot na metal ili metalen oksid mo`e da bide tvrd, no i dovolno mek za da bide podlo`en na o{tetuvawe (naj~esto pri ~istewe). Zatoa ova staklo se koristi isklu~ivo vo termo-paketi, pri {to se vodi smetka da metaliziraniot sloj se postavi od vnatre{nata strana na termo-paketot. Ova staklo prestavuva dodaten problem za proizvoditelite na termoizolaciono staklo, zatoa {to e potrebno da poseduvaat ma{ini za perewe na staklo so meki ~etki. Vo zavisnost od potrebite (a normalno i od buxetot), vo termo-paketite mo`e da se ugradat edno ili dve K stakala. Niskoemisionoto staklo ja reducira infracrvenata radijacija, i toa od po toplata kon po ladnata strana na prozorskoto staklo, so {to go snizuva koeficientot na propustlivost U na prozorecot i gi odbiva UV-zracite i toa 70-90% vo zavisnost od tipot na stakloto. Vo zavisnost od potrebata se proizveduvaat K stakla koi propu{taat mnogu, sredno ili malku son~eva energija odnosno:  Niskoemisioni stakla so visoka transmisija  Niskoemisioni stakla so sredna transmisija 60 

Niskoemisioni stakla so niska transmisija

a ( )

(

)

, .

U=1,

SHGC 0,71 71% od sol ar nat a t opl i nska ener gi ja

VT 0,75 75% od son~eva svet l i na

.

, . , . . ( 61 )

†

‡
. ( , ) , . . ,

†

(dole) ( ), .
U=1,35

. -

SHGC=0,58 58% od sol ar nat a t opl i nska ener gi ja

, , -

VT=0,78 78% od son~eva svet l i na

.

. ( ( ( . , .
U=1,3

)

) ), -

, , . , .

SHGC=0,39 39% od sol ar nata t opl i nska ener g ja i

VT=0,70 70% od son~eva svet l i na

,

62

,

,

. , .

. ± , ) . Kaleni stakla ,

, (

Ovie stakla se sedum pati po jaki od obi~nite, a se dobivaat so proces na kalewe - zagrevawe pa naglo ladewe.

Razlogot zaradi pri~ini e:

koj

Nivnata primena e neograni~ena, a vo grade`ni{tvoto se primenuvaat sekade kaj {to postoi opasnost od kr{ewe, a naro~ito kaj {to postoi opasnost na povredi od kr{ewe. Se prepora~uvaat za stakleni fasadi, a pod obavezno za vnatre{ni pregradi, izlozi i vrati. se prepora~uvaat od sigurnosni 

 

Otporni se na kr{ewe Poradi visoki vnatre{ni napregawa se kr{at na sitni par~iwa koi ne se opasni za povredi. Imaat zgolemena transparentnost.

63

Laminirani stakla Laminiranoto staklo go so~inuvaat dve stakla (so ista ili razli~na debelina) koi me|usebno se povrzani folija. Ima mnogu dobra termi~ka a naro~ito so PV zvu~na izolacija, i se tretira kako sigurnosno staklo, zatoa {to koga }e se skr{i ostanuva zalepeno na folijat, taka da se namaluva opasnosta od povredi, a na kradcite im zadava dodatni problemi za da vlezat vo nekoja prostorija. Negovata primena e mnogu golema, a najmnogu se primenuva kaj staklenite fasadi, a pod obavezno kaj staklenite krovovi. Folijata koja gi dr`i dvete stakla mo`e da bide transparentna (bezbojna), no mo`e da bide i vo razni boi i dizajni, i razen procent na transparentnost. Stakla so dobri akusti~ni performansi Za mnogu luge zvu~nata izolacija na prozorcite im e po bitna duri i od termi~kata. Vo zavisnos od potrebite na zvu~na izolacija mo`e da se izbere staklo so po dobri akusti~ni performansi, no tie mo`at da se podobrat i so samata izrabotka na termopaketot.
P REP ORA^L I V I V REDNOSTI KO I TREBA DA S E ZAPAZAT P RI I ZBOR NA S TAKL O

d - 33

4 16 4 .

S

L O 6 16 4 d - 38 .

S

L O 12 20 4 d - 42 .

S

L O 8 12 9 d - 45 .

TABELA ZA ZA[ TI TA OD BU^AVA

E NTA R NA GRA D

70 dB

I N DUS TRI S K A ZO NA

75 dB

64

‘

S I EW E 25 - 30 d B @I V EE WE 30 - 35 dB RA BOTA 35 - 50 dB

“

NA SE L BA

60 dB

S I E WE 33 dB @I V E EWE 7 d B R ABOT A 15 d B S I E WE 43 dB @I V E EWE 37 d B R ABOT A 25 d B S I E WE 47 dB @I V E EWE 43 d B R ABOT A 30 d B

’

‘

@ I V OT NA S E DI NA

‘

‘

‘ ‘

‘ ‘

V O OBI ^AE N A BU^AV A

E O RA^ L I VA BU^AV A

R E O RA^AN A Z A[ TI TNA KL A SA NA V REDNOS T NA R OZ OR E O T ZA[ TI T A 2 1 0 2 1 0 2 1 0

Ž Ž

 ‹‰ Š

Ž Ž

 ‹‰ Š

‘

Ž Ž

 ‹‰ Š

 Ž Ž  Œ ‹ Š‰ ˆ  ’

Skoro site znaat deka dve stakla vo termopaket imaat po dobra zvu~na izolacija od edine~no staklo, no malkumina znaat deka zvu~nata izolacija najmnogu zavisi od goleminata na vozdu{niot prostor pome|u dvete stakla. Toa zna~i deka {to e po golem me|uprostorot, po golem e i koeficientot na zvu~na izolacija.PVC prozorcite tuka imaat presudna uloga, bidejki za razlika od drvenite, aluminiumskite i ~eli~nite, mo`at da prifatat staklopaket so debelina do 32mm. a nekoi i do 40 mm. Pri proektirawe treba sekoga{ da se trgne od klasata na za{tita od bu~ava, pa kalkulirajki so razni mo`nosti, da se postigne baraniot koeficient na za{tita. A toj mo`e da se postigne so:         Izbor na staklo so po dobri akusti~ki performansi Zgolemuvawe na brojot na stakla vo termopaketot Zgolemuvawe na vozdu{niot prostor pome|u dvete stakla Ugraduvawe na po debeli stakla Debelinata na dvete stakla da e razli~na Polnewe na termopaketot so gas (argon ili kripton) Nalepuvawe na folija na edno staklo Kombinacija na dve ili pove}e gorenavedeni varijanti.

Samo~istlivi stakla Ovie stakla naj~eso se primenuvaat za visokite stakleni fasadi kaj {to pristapot za ~istewe e skoro nevozmo`en ili bara specijalno obu~eni ekipi so specijalna oprema. Staklenite fasadi se izlo`eni na atmosferski priliki, pra{ina i gasovi koi doa|aat od okolinata. Zna~i izlo`eni se na organski i mineralni ne~istotii. Za taa namena golemite proizvoditeli na staklo (Pilkin ton, aint-Gobain i dr.) uspeea da proizvedat staklo so komercialen naziv BI CLEAN, koe pod dejstvo na son~evite UV-zraci i do`dovite samo se ~isti. 65

Na kojna~in staklata se ~istat sami? y y Stakloto³ ioklean´ ja uni{tuva silata na UV zracite i do`dot Fotokataliti~ka akcija Ultravioletovite zraci koi se prisutni vo dnevnoto svetlo predizvikuvaat raspa|awe na organskite ne~istotii i deluvaat povr{inata na stakloto da stane ± hidrofili~na. Fenomenot na fotokataliza mo`e da se pojavi i koga e son~evo no i koga e obla~no Hidrofili~na akcija: Blagodarenie na posebnata hidrofili~na akcija, na povr{inata na stakloto se formira voden sloj koga ima do`d. Ovoj sloj ovozmo`uva da razbienite ~esti~ki od ne~istotijata kako i mineralnata ne~istotija bidat odstraneti od stakloto. Vodata brzo i uedna~eno isparuva ostavajki go stakloto ~isto.

y y

y

y

No osven karakteristikata samo~istlivostovie stakla imaat mnogu dobri termi~i i svetlosni karakteristiki.

w

OBI^NO

SGG 66

SGG

– ž ˜ šœ–žŸ –¯–° ˜ ž ˜ ˜œ
w

˜ ž –œ šœ –– žš˜ ¡®ž§Ÿ ›˜¯š­ «

¬ ˜ ¨ ªœ ¦ žœ– ¤ ¤•—š¢ « £© ¢šœ  ¡šŸ ™– ¤ žš ¥š ›¤§š  œ˜ ¡˜•ž˜ š •” –Ÿ ™ Ÿ ž ˜ ›š ™ —–

% promena

STAKLO

BI CLEAN

BI CLEAN COOL-LITE ST

vo odnos na obi~noto staklo 36% -0,37 1,7

Transmisija na svetlo Solaren faktor U-faktor (W/m²K)

81% 0,76 2,9

77% 0,62 1,2

45% 0,39 1,2

TERMOIZOLACIONO STAKLO Bidejki edine~noto staklo ne gi ispolnuva ni naj osnovnite kriteriumi za termo i zvu~na izolacija, denes vo prozorcite se ugraduva isklu~ivo termo izolaciono staklo so najmalku dve stakla.
nadvor -10 ÛC v ozduh i l i gas st ak l o
EDI NE^ NO S TAKLO 4 U=5,9 W/m K

vnat r e +20 ÛC

-2 C

al umi ni umsk a r amk a but i l
DVOS TRUKO I ZO S TAKLO 4+ 16 +4 U=2,8 W/m K

+8,8 C

si l i k agel t i ok ol
DVOS TRUKO I ZO S TAKLO 4 / 16g / 4 K U=1,1 W/m K

+15,7 C

TROS TRUKO I ZO S TAKLO 4K / 1 0g / 4 / 1 0 / 4 K g U=0,8 W/m K

+18,1 C

67

Samiot zbor termoizolaciono ni ka`uva deka se raboti za termi~ka izolacija, no so EDI NE^ NO TAK O zgolemuvawe na termi~kata se zgolemuva i zvu~nata DVOJNO TAK O izolacija. So zgolemuvawe na brojot i vidot na stakla, kako TROJNO TAK O i so ubrizguvawe na gas, se zgolemuva izolacionata KOMBI NACI JA O SPECI JA NI STAK A sposobnost na stakloto a so toa se postignuva za{teda na potro{uva~ka na gorivo za zagrevawe na prostorot.

[to e termoizolaciono staklo? Vo literatura mo`e da go sretneme kako: termoizolaciono staklo, termopan, izo staklo, termopaket ili staklopaket. Vo sekoj slu~aj se raboti za dve ili pove}e stakla pome|u koi se nao|a distanciona ramka ~ija vnatre{nost e ispolneta so hidroskopen materijal (materijal koj upiva vlaga) silikagel. Silikagelot preku otvorite koi se nao|aat od vnatre{nata strana na aluminiumskata ramka, ja apsorbira vlagata koja e zarobena zaedno so vozduhot vo vnatre{nosta na paketot. Negova zada~a e da vlagata od vnatre{nosta ja iscrpi 100%, za da pri razlika na temperaturi od dvete strani na staklopaketot ne dojde do kondenzacija vo vnatre{nosta, koja nema da mo`e da se is~isti. Mnogu e bitno da pri izrabotka so silikagel se napolnat site ~etiri strani od aluminiumskata ramka koj predhodno e ~uvan vo zatvoren sad koj ne ovozmo`il da istiot dojde vo kontakt so vlaga. Ako silikagelot predhodno apsorbiral vlaga, toj nema da mo`e da si ja ispolni zada~ata vo paketot, pa toa staklo vo laden period }e kondenzira. Nekoi proizvoditeli za da za{tedat, ne gi polnat site ~etiri lajsni od ramkata, tuku samo dve. Toa i nee taka 68

²

² ± ±

² ± ²

² ±

stra{no dokolku vlagata vo vozduhot (vo momentot na izrabotka na staklopaketot) iznesuva pomalku od 50%. No dokolku vla`nosta e pogolema, silikagelot nema mo`nost da ja apsorbira celosno i pokasno }e dojde do kondenzacija (zarosuvawe). Hermeti~nosta na prostorot pome|u stakla-ta po pravilo se obezbeduva so dvostrano zaptivawe i toa: primarno i sekundarno. 

Primarnoto zaptivawe se vr{i so butil pome|u ramkata i stakloto, i toa e neminovno od dva razloga:  Da obezbedi primarna za{tita za da vo prostorot pome}u staklata ne vleze sve` (vla`en) vozduh, ili da inertniot gas (argon ili kripton) ne izleze od nego. Da formira termo most pome|u aluminiumot i stakloto za da niskata temperature (vo zima) preku aluminiumskata ramka ne se prenese od nadvore{noto na vnatre{noto staklo, pri {to bi se se namal toplinskiot otpor na stakloto odnosno bi se zgolemil koeficientot na toplinska propustlivost. Vo makedonija na prstite od edna raka mo`at da se izbrojat firmite koi vo svojata proizvodna linija imaat i butil-ekstruder. Zatoa termopanot koj tie go proizveduvaat ne bi mo`el da dobie atest koj za `al vo Makedonija niti koj go bara, niti koj go izdava. Taka site stakla se ugraduvaat pod imeto termoizolaciono staklo iako ne se toa. 69 

Zaradi prvata funkcija i ne e tolku stra{no dokolku proizvoditelot dade dolgogodi{na garancija deka nema da zarosi. No koga se raboti za vtorata, bez butilot stakloto ke le`i direktno na aluminium koj e perfekten provodnik na temperatura, pa zime nadvore{nata niska temperatura }e ja sprovede vnatre i stakloto }e bide so po visok Ufaktor, {to zna~i deka nema da pru`i dobra izolacija.  Sekundarnoto zaptivawe se v{i po celiot obem na termopaketot so {to se opfateni dvete (trite) stakla zaedno so distantnata ramka. Zaptivaweto se vr{i so: hotmelt (topla postapka), dvokomponenten tiokol (10:1), polisulfid, silikon i poliuretan.

Polnewe so Argon ili Kripton Eden vid podobruvawe koe mo`e da se postigne na termi~kite performansi na izolacionite stakla, e da se reducira provodnosta na vozdu{niot prostor pome|u staklata. Prvobitno ovoj prostor bil polnet so vozduh od vrvot i poprskuvan so suv nitrogen vo momentot pred da se butilira. Vo butiliraniot termopan, gasot ima uloga da temperaturata na vozduhot od vrvot na prozorecot ja izedna~i so temperaturata na ladniot vozduh od dnoto. Polneweto na prostorot so 70

pomalku provodliv, pogust ili pak bavno dvi`e~ki gas, ja minimalizira konvekcijata na strujata vo samiot prostor, i vo celost go reducira prenosot na toplina kako odvnatre taka i od nadvor.

. , . ( 16 ). , , . , 6 . 9 . , , (

, ) 11, , -

.

. ZAROSUVAWE (KONDENZACIJA) NA STAKLA Postojat dva slu~aja na zarosuvawe na staklata: 1. Zarosuvawe vo vozdu{niot prostor pome|u staklata vo termopaketot 2. Zarosuvawe na vnatre{noto staklo koe e vo direkten kontakt so vnatre{nosta na prostorot. Vo dvata slu~aja stakloto zarosuva (kondenzira) koga nadvor e niska a vnatre visoka temperatura. Vo prviot slu~aj zarosuvaweto e rezultat na lo{o izraboten ili vo transport i monta`a o{teten termopan, a vovtoriot slu~aj poradi aluminiumskata lajsna so koja e napraven termopanot. Poradi pregolemiot koeficient na propustlivost na energija aluminiumskata lajsna koja e me|u staklata, ja sproveduva ladnata temperature od nadvore{noto na vnatre{noto staklo pa prozorecot 71

po~nuva da zarosuva po~nuvajki od kraevite (ivicata) na stakloto. Takvo staklo go gubi efektot na energetska efikasnost pa zatoa ne e prepora~livo da se ugraduva termopan kaj {to staklata se vo direkten kontakt so aluminiumskata ramka. Vo princip praviot termopan mora pome|u stakloto i aluminiumskata ramka da ima butil, no najdobra varijanta e koga namesto aluminiumska ramka se koristi nemetalna ramka koja se izrabotuva od takanare~en ³super spacer´.  Distantni ramki izraboteni od aluminiumski profili so razni {iro~ini i razni boi, no site se perforirani od vnatre{nata strana za da mo`e silikagelot preku perforacijata da ja iscrpe vlagata koja so vozduhot e zarobena pome|u staklata.

Ramkata mo`e da bide izrabotena na dva na~ina: so spojuvawe na aluminiumskite profili so plasti~ni agolni spojki na sekoj agol, ili vo ponovo vreme so oblikuvawe (vitkawe) na aluminiumskiot profil vo forma koja jai ma stakloto a spojuvawe se vr{i samo na edno mesto so prava spojka. Prviot na~in go praktikuvaat malite kompanii, a vtoriot golemite. Pri prviot na~in se koristat aluminiumski profili so odredena dol`ina, koi se krojat po edno par~e za sekoja strana od stakloto. Vo vtoriot na~in se koristat t.n. beskone~ni aluminiumski lenti koi se namotani vo kotur i se so razna {iro~ina, pa so pomo{ na avtomatski linii trakata se oblikuva vo profil, se vitka spored formata i dimenzijata na stakloto, se se~e i na kraj se spojuva.  Distantni ramki izraboteni po takanare~ena tehnologija natopli ivici (warm ed e technolo y). Ovie ramki se mnogu po skapi vo odnos na aluminiumskite, me|utoa koga }e se napravi analiza na odnosot pome|u vlo`enoto i dobienoto, 72

se prepora~uvaat da se koristat za energetski efikasni prozorci ili stakleni fasadi pogotovo kaj pasivnite ku}i. Pove}e od 80% od energijata koja se gubi niz prozorcite vsu{nost pominuva niz ivicite od staklata bidejki ramkite prestavuvaat termo mostovi. Proizvodite na tehnologijata na topli ivici gi minimiziraat tie zagubi. Ivicite na termoizolacionite stakla koi se izraboteni so ovie ramki, se za okolu 65% po topli vo odnos na onie stakla koi se izraboteni so aluminiumski ramki, pa osven namalenata toplinska zaguba tie go spre~uvaat zarosuvaweto na stakloto po kraevite, koe mnogu ~esto se slu~uva kaj staklata so aluminiumski ramki. Ramkite izraboteni so tehnologijata na topli ivici imaat razni komercijalninazivi, no naj~esto gi sre}avame pod imetiwata:Thermix-TX.N pacer tube ili uper spacer.

Staklo ramka.

izraboteno

so

aluminiumska

Staklo izraboteno so

uper spacer.

Staklo izraboteno so

uper spacer.

73

Na gornite termografski snimki mo`e da se vidi kakva e temperaturnata razlika na ivicite na staklata izraboteni so Super spacer i aluminiumska ramka.

F l

aa

S pec al a akr l a a ar a s es a k ja sr e s a a s r c ja a l a a.

F l

Pr

ar

ap

a e

Ovie Super spacer ramki se fleksibilni pa so pomo{ na ednostaven prira~en alat se nanesuvaat na ednoto staklo, potoa odozgora se stave i vtoroto pa na kraj celiot paket se presuva. Karakteristi~no e toa {to termopaketot po negovata izrabotka vedna{ e spremen za transport i monta`a, {to ne e slu~aj so aluminiumskite ramki kaj {to e potrebno izvesno vreme na su{ewe pred transport.

³ ³ ³ ü µ  · ³ ·¿ µ à ³ Á Ä

¾³  ºµ ³· º· ¿ ¶ ¿ ¶ ³ÁÀ º ³ · µ ¿ºÁµ ¸·³µ ³µ ³µµ µ¶¾·½³µ ¶·¸··¸³ ¶¼³ µ ³´³³» ¼ º ¹ ¶ ¶
P ur e a p l s ul el s pec s l k k p e e k l l ek e r u s r e s a s eku a r ap a e

 ¿ µ ¶ Á ³· ¼ µ

 ¿ µ ¶ Á ³· ³À Á¼ µ
l ap

a e

À µ à ³ à ³À³ ¶³³¿ ¶ º¿¼· Á ·¿ ¶µ Á · ½ µ

s r c p l a s p ju a e

e e

74

Postoi u{te eden razlog poradi koj si ja opravduvaat cenata, a toa e {to se fleksibilni i trpat razni uvivawa na stakloto bez da se odlepat od nego ili da ispukaat za da bi propu{tile vozduh. Ovaa pojava ne gi karakterizira staklata izraboteni so aluminiumski ramki, pa tamu e ~esta pojavata na zarosuvawe pome|u dvete stakla ili istekuvawe na inertniot gas so koj e ispolnet prostorot. A toa naj~eso se slu~uva pri razlika na vozdu{niot pritisok pome|u staklata i okolinata, ili koga pri monta`a ne se obezbedi uedna~en teret na dvete stakla pa doa|a do proklizuvawe na ednoto staklo vo odnos na ramkata. Kako primer da ja navedeme pretpostavkata deka stakla izraboteni so aluminiumski ramki bez butil traka, inertniot gas (so koj se napolneti) go dr`at najmnogu 2 godini, aluminiumski lajsni so butil traka gasot go zadr`uvaat 4 do 5 godini, a stakla izraboteni so Super spacer gasot go zadr`uvaat i do 20 godini. Navedenoto uka`uva deka ne e dovolno da proektantot nazna~i samo deka termopan pokraj drugoto treba da bide ispolneto so argon ili kripton, tuku ili da pobara da se ugradi Super spacer, ili da voop{to ne bara polnewe so gas tuku da predvidi nekoja druga solucija (naj~esto dodavawe na K-staklo).. Kakvo staklo da se predvidi za odreden objeht? Vo zavisnost od toa {to sakame da postigneme so termopanot, mo`e da pravime razni kombinacii so broj na stakla, vrsta na stakla, ufrlawe na gas ili niskoemisiona folija. Zna~i pred proektantot da predvidi so kakvo staklo }e se zastaklat prozorcite ili staklenata fasada, }e mora da znae: y y y y y y y Kolkav koeficient na propustlivost na energija treba da postigne (U) Kolkava son~eva energija treba da propu{ti (SHGC) Kolku son~eva svetlina treba da propu{ti (VT) Kolkava zvu~na izolacija treba da se postigne (db) Kolku procenti UV zraci smee da propu{ti Kolkavi se nadvore{nite vlijanija na stakloto od vetar, vibracii... Dali stakloto treba da bide sigurnosno (zaradi 75

y

povreda na luge) Dali stakloto treba da bide neprobojno (za{tita od kur{umi)

Na gornite termografski snimki mo`e da se vidi kakva e temperaturnata razlika
naivicite na staklata izraboteni so Super spacer i aluminiumska ramka.

aa

S pec a a a r a s es a a a ar a sr e s aa s r c a a a a

r

ar

ap

a e

Ovie Super spacer ramki se fleksibilni pa so pomo{ na ednostaven prira~en alat se nanesuvaat na ednoto staklo, potoa odozgora se stave i vtoroto pa na kraj celiot paket se presuva. Karakteristi~no e toa {to termopaketot po negovata izrabotka vedna{ e spremen za 76

Æ Æ Æ ×Ï Ç È Ø Ö Ê ÇÆ ÖÊÓ ÈÐ × Æ Õ Ù

ÑÆ Ö Ó È É ÆÕÔÆÊ Í ÍÆÒ ÒÊ È Ç ÕÈ Ê ÓÉ Í Í ËÊÆÈÒÇÆÈÒÇÆÈÈ ÈÉÑÊÐÇÆÈ ÉÊËÊÊËÆ ÉÏÆÒÈ ÆÇÆÆÅ Ç Ï ÓÎ Í ÌÇ É É
ur e a p su e s pec s p e e e e r u sr e s a s e u ar ap a e

Ö Ó È É Õ ÆÊ Ï È Å

ÑÔ Ç Ê Õ Ð È × Æ Ó×É Õ ÆÔÆ ÉÆÐÆÓÒ É ÍÓÏ Ê Ç È Ò Ê Ç ÐÈ Ö Ó È É Õ ÆÊ ÇÆÔ ÕÏ Ç È Ø
ap

a e

s r c p a sp u a e

e e

transport i monta`a, {to ne e slu~aj so aluminiumskite ramki kaj {to e potrebno izvesno vreme na su{ewe pred ransport. Postoi u{te eden razlog poradi koj si ja opravduvaat cenata, a toa e {to se fleksibilni i trpat razni uvivawa na stakloto bez da se odlepat od nego ili da ispukaat za da bi propu{tile vozduh. Ovaa pojava ne gi karakterizira staklata izraboteni so aluminiumski ramki, pa tamu e ~esta pojavata na zarosuvawe pome|u dvete stakla ili istekuvawe na inertniot gas so koj e ispolnet prostorot. A toa naj~eso se slu~uva pri razlika na vozdu{niot pritisok pome|u staklata i okolinata, ili koga pri monta`a ne se obezbedi uedna~en teret na dvete stakla pa doa|a do proklizuvawe na ednoto staklo vo odnos na ramkata. Kako primer da ja navedeme pretpostavkata deka stakla izraboteni so aluminiumski ramki bez butil traka, inertniot gas (so koj se napolneti) go dr`at najmnogu 2 godini, aluminiumski lajsni so butil traka gasot go zadr`uvaat 4 do 5 godini, a stakla izraboteni so Super spacer gasot go zadr`uvaat i do 20 godini. Navedenoto uka`uva deka ne e dovolno da proektantot nazna~i samo deka termopan pokraj drugoto treba da bide ispolneto so argon ili kripton, tuku ili da pobara da se ugradi Super spacer, ili da voop{to ne bara polnewe so gas tuku da predvidi nekoja druga solucija (naj~esto dodavawe na K-staklo).. Kakvo staklo da se predvidi za odreden objeht? Vo zavisnost od toa {to sakame da postigneme so termopanot, mo`e da pravime razni kombinacii so broj na stakla, vrsta na stakla, ufrlawe na gas ili niskoemisiona folija. Zna~i pred proektantot da predvidi so kakvo staklo }e se zastaklat prozorcite ili staklenata fasada, }e mora da znae: y Kolkav koeficient na treba da postigne (U) propustlivost na energija

77

y y y y y y y

Kolkava son~eva energija treba da propu{ti (SHGC) Kolku son~eva svetlina treba da propu{ti (VT) Kolkava zvu~na izolacija treba da se postigne (db) Kolku procenti UV zraci smee da propu{ti Kolkavi se nadvore{nite vlijanija na stakloto od vetar, vibracii... Dali stakloto treba da bide sigurnosno (zaradi povreda na luge) Dali stakloto treba da bide neprobojno (za{tita od kur{umi)

78

79

PRAVILNO PROVETRUVAWE NA PROSTORIITE Sovremenite PVC prozorci zaptivaat hermeti~ki, pa zatoa dokolku prostoriite nemaat sistem za avtomatska prinudna ventilacija, potrebno e da vo odreden vremenski interval se provetruvaat. Kolkav }e bide vremenskiot interval zavisi od brojot na luge koi prestojuvaat vo prostorijata, dali ima nekakvo isparuvawe (kujna, toalet i dr.), pra{ina i dr. A pri~inite za redovno provetruvawe se: y y y y Regulacija na vla`nost Zamena na ustoeniot vozduh so sve` Spre~uvawe na pojava na kondenzacija i muvla Uslov za zdrava sredina i prijaten prestoj

Vo tek na dolgite grejni periodi treba da se izbegnuva provetruvawe na prostoriite so koristewe na prozorcite so otvarawe na kip. Sve`iot vozduh najdobro mo`e da se obezbedi so otvarawe na site prozorci i vrati, za da se obezbedi provev, so koj za kratko vreme (3-4 min.) mo`e da se zameni celiot vozduh vo prostorijata, a da pritoa ne dojde do razladuvawe na yidovite. Efikasnoto provetruvawe gi namaluva zagubite na toplinskata energija i ostvaruva za{teda vo tro{ocite za greewe.

SISTEMI ZA PRIFA]AWE I ZA[TITA OD SONCE Kaj analizata na energetskite svojstva na prozorskite ramki i stakla, potrebno e da se naglasi deka energetskata efikasnost ne zavisi samo od postignuvawe na {to e mo`no po niska vrednost na koeficientot na 80

toplotna propustlivost. Vo sovremenata arhitektura mnogu vnimanie se posvetuva na prifa}awe na son~evata energija i za{tita od istata, bidejki pasivnite dobivki na toplina mora da se reguliraat i optimiziraat vo zadovolitelna celina. So zao{truvawe na propisite za toplinska za{tita i za{teda na energija, osven toplinskata za{tita (izolacija) na nadvore{nite yidovi i krovot, va`na uloga vo optimizirawe na energetski efikasni i pasivni ku}i prevzemaat i sistemite za prifa}awe i za{tita od son~evite zraci.
z

So cel za za{tita od prekumerno osvetluvawe na vnatre{nosta na objektot, a so toa i poka~uvawe na temperaturata vo leten period se koristat razni elementi: y y Arhitektonska geometrija: zelenilo, tremovi, strei, nastre{nici, balkoni ... Elementi na nadvore{na za{tita od sonce: razni pokretni i nepokretni brisolei, nadvore{ni `eluzini, roletni, tendi, sovremeni zastakluvawa ... Elementi na vnatre{na za{tita od sonce: razni tipovi na roletni, `eluzini zavesi ... Holografski elementi, refleksna stakla, specijalni folii za stakla ...

y y

à ßÞ Ý
81

Û Ü Ú

y

Golemi strei i verandi taka da lete koga sonceto e visoko {titat od prodor na son~evite zraci vo vnatre{nosta, a zime koga sonceto e nisko toa niz golemite stakleni povr{ini dodatno gi zagreva prostoriite.
l et no

Nivna funkcija e da go usmerat dnevnoto svetlo (son~evite zraci) tamu kaj {to toa e potrebno, bez preterano zagrevawe na prostoriite. Sovremenite takanare~eni ³dayli ht´ sistemi koristat opti~ki sredstva za da potiknat refleksija, prekr{uvawe na son~evite zraci, ili za aktivno ili pasivno prifa}awe na svetloto. So vekovi dnevnoto svetlo bilo edinstven izvor na svetlo vo ku}ite. Vnatre{nosta na ku}ite bila dizajnirana taka da sekoja prostorija dobie dovolno dnevna svetlost. Sovremenite sistemi za kontrola na svetloto i upravuvawe so dnevnoto osvetluvawe se nov doprinos za energetska efikasnost i odr`iv razvoj. Tie sistemi vo arhitekturata se vklu~uvaat vo najrana faza na proektirawe. VOZDU[EN TEK

ã âá åá ä

ã âá

n e

im

o

n e

82

, , è . . Ä . TOPLINSKA UDOBNOST , , , . ³ (DIN , ³. N ISO 7730). , . 83 ³ , , , : (U= 0,8 W/m²K 0,11 m/s.

ta . 10 c .

±

(

.

, , kako

. ) :

,

y y

, Ä Strahlun stemperatur), ³ ( .

y y

.

, : , :
y

. ISO 7730.

,
y

( 0,08 m/s , 6%) ,

y y

(
y

5 °C; ³) 2°C

Ä

y

, 0,8 °C. PROCENKA NA ENERGETSKA EFIKASNOST

Prelimenarnata energetska procenka e prviot ~ekor koj e potreben da se napravi za da se vidi kolku vsu{nost energija tro{i va{iot dom, i kade se mo`nite mesta za za{teda na energija koi bi mo`ele da go napravat va{iot dom energetski efikasen. Taa e ednostaven, brz i smislen pregled na objektot, a vklu~uva izrabotka na bilans na potro{uva~ka na energija i ja dava celokupnata slika na sostojbata i 84

energetskata efikasnist. Procenkata }e vi uka`e na problemite za nepotrebno tro{ewe (rasturawe) na energija, a so nivnoto namaluvawe odnosno eliminirawe }e mo`ete da za{tedite zna~ajna suma na pari. Zna~i celta na energetskata procenka e da gi locirate mestata na zgolemeno tro{ewe ili zaguba na energija vo va{iot dom. Pri procenkata se pregeduvaat i analiziraat grade`nite elementi na objektot (prozorci, vrati, yidovi, krov i dr.), a se proveruva i sostojbata na sistemite na osvetluvawe, greewe i ladewe, pri {to se vr{i analiza na mo`nite za{tedi na voda i elektri~na energija.Ednostavna energetska procenka mo`ete da napravite i sami, a za po precizna profesionalna procenka }e bidete primorani da anga`irate profesionalna firma ili poedinci koi se stru~no osposobeni za takva rabota. Kako rezultat na energetskata procenka treba da usledat preporaki za prevzemawe na potrebni merki za podobruvawe na energetskata efikasnost na objektot. Energetskata procenka se sostoi od slednite ~ekori, koi mo`e i da se pro{irat vo zavisnost od specifi~nostite na objekot:  Definirawe na celite na energetskata procenka  Zapoznavawe so postoe~kata dokumentacija na objektot (dokolku postoi) i prva obikolka na prostorot.  Detalna obikolka na objektot, vklu~uvajki ja i procenkata na site elementi. Procenkata gi opfa}a slednite elementi: y Grade`ni konstrukcii i toplotna izolacija y Prozorci, vrati i ostanati otvori y Instalacii za greewe i ladewe y Ventilacija i odveduvawe na ~ad y Sistem za greewe na voda za upotreba y Instalacija za dovod na voda y Elektri~na instalacija y Osvetluvawe i druga elektri~na oprema y Site ostanati uredi  Sobirawe na potrebni podatoci za uredite i opremata koja se koristi - Tehni~ki podatoci i opis na sostojbata na uredite i opremata, vremeto 85

na koristewe, postoe~ki problem i bilo koj drug podatok koj e biten za istite.  Sobirawe na smetki za potro{ena energija vo poslednite tri godini. Vrz osnova na tie smetki se pravi analiza na vkupni tro{oci i poedine~no za sekoj emergent (struja, greewe, voda).  Vrz baza na prisobranite podatoci za objektot se pravi energetska analiza, pa dobienite rezultati se uporeduvaat so analizata na smetkite na potro{ena energija.  Vrz osnova na pregled na objektot i energetskata analiza se predlagaat merkite za mo`no podobruvawe na energetskata efikasnost, zaedno so objasnuvawe za presmetkata za postignatata za{teda i period za povrat na investicijata. Problem: Visoki tro{oci za energija, pojava na vlaga i promaja, nizok oset na ugodnost i dr. mo`e da bidat posledica na: 1. Dotrajanost na nadvore{nata stolarija (prozorci i vrata) i krov (promaja, vlaga, te{ko i skapo zagrevawe/ladewe). 2. Star i dotrajan kotel za greewe (golema potro{uva~ka na gorivo). 3. Stai i dotrajani elektri~ni aparati i lo{o osvetluvawe (golema smetka za potro{uva~ka na el.
kr ov oxak

pr ozor ci yi ovi

energija).

86

æ

vr at a

Pobarajte pomo{: Visokite tro{oci za energija i nizok komfor na stanovawe vsu{nost za nikogo ne prestavuvaat upozoruvawe deka so va{iot dom ne{to ne e vo red, no sepak toa e znak deka treba da pobarate pomo{ za da gi re{ite tie problem. Prviot ~ekor treba da vi bide da povikate firma ili stru~no lice za da izvr{i energetska procenka i da vi predlo`i merki za Podobruvawe na energetskata efikasnost. Doa|awe na stu~no lice: Na povik od va{a strana, doa|a stu~wak (ili tim na stru~waci) i po~nuva so ocenka na postoe~kata sostojba: Ocenkata gi aktivnosti: vklu~uva slednite

1. Analiza na smetkite za poto{ena energija (struja, greewe, voda i dr.) za poslednite tri godini. 2. Obikolka i grade`en pregled na objektot kaj {to se pribele`uvaat site va`ni karakteristiki (vrsta i debelina na yidovi, sostojba na prozorci i vrati i dr.) 3. Pregled analiza na uredite i opremata vo vnatre{nosta na objektot (osvetluvawe, grejawe/ladewe, instalacija za voda, ~ dr.

87

Analiza na postoe~kata sostojba i preporaka za nejzino podobruvawe: Po sobiraweto na potrebnite podatoci i informacii sledi analiza vrz osnova na koja se predlagaat mo`ni merki za za{teda na energija. Sekoja predlo`ena merka, propratena e so kratka finansiska analiza. Nekoi od mo`nite podobruvawa se: Postavuvawe na toplotna izolacija na nadvore{nite yidovi i krov Zamena da dotrajanite prozorci i vrati so novi koi }e bidat so podobra energetska evikasnost. Zamena na staroto osvetluvawe so novi {tedlivi (CFL) sijalici Zamena na stariot system na greewe so nov, ili promena na gorivoto (npr. nafta so plin).

1.

2.

3.

4.

Implementacija na predlo`enite merki za za{teda na energija: So prifa}awe na predlogot i realizacija na nekoi ili site merki za za{teda na energija, si gi zgolemuvate komforot i udobnosta na `iveewto vo svojot dom, a istovremeno ja namaluvate sumata na pari koi ja davate za potro{uva~ka na energija. Nekoi merki za za{teda na energijata ne baraat nikakvi dodatni vlo`uvawa, npr. smaluvawe na temperaturata na zagrevawe na prostoriite vo koi ne prestojuvate, ne otvarawe na prozorci istovremeno dodeka gi greete/ladite sobite, ili ako ve}e morate toga{ toa treba da go 88

napravite na kratko. No za nekoi merki se potrebni mali vlo`uvawa (npr. zamena na klasi~nite sijalici so {tedlivi), no nekoi merki si baraat po golemi vlo`uvawa (postavuvawe na toplotna izolacija na nadvore{nite yidovi ili zamena na prozorcite i vratite). Rezultat: So namaluvawe na potro{uva~kata na energija vo ku}ata direktno {tedite pari, a indirektno ja za{tituvate okolinata bidejki gi namaluvate {tetnite gasovi koi odat vo atmosferata. So renovirawe mu go prodol`uva-te vekot na va{iot dom i go podobruvate kvalitetot na `iveewe vo nego.

Ako so preliminarnata energetska procenka se utvrdat golemi mo`nosti za za{teda, a za niv e potrebna pogolema investicija, toga{ e potrebno da se sprovede detalna energetska procenka. Nejze ja sproveduvaat profesionalni energetski revizori koi koristat razni tehnologii i oprema sa precizno presmetuvawe na energetskata efikasnost. Ovie revizori naj~esto koristat oprema kako {to e takanare~enata tesna vrata so koja se meri vozdu{nata nepropustlivost na yidovite, prozorcite i vratite, a isto taka i infracrveni kameri koi mu gi poka`uvaat na ~ove~koto oko nevidlivite mesta na propu{tawe na toplinata, odnosno pojava na toplinski most.

OP[TI PREPORAKI ZA ZGOLEMUVAWE NA EFIKASNOST KAJ POSTOE^KI ZGRADI (KU]I)

ENERGETSKA

Ako kupuvate stan ili ku}a, proverete ja godinata na gradewe. Zgradite gradeni pred 1970 god.nemaat nikakva toplotna izolacija, a onie koi se gradeni pred 1980 imaat mnogu skromna ili voop{to nemaat toplinska 89

izolacija. Preku 80% od postoe~kite gradbi vo Makedonija nemaat zadovoluva~ka toplinska za{tita odnosno potrebna energetska efikasnost. Zatoa pri kupuvawe pobarajte na uvid tehni~ka dokumentacija dokolku taa postoi. No dokolku na takva zgrada treba da ja zgolemite energetskata efikasnost, toa }e go napravite sekako spored finansiskite mo`nosti, no goleminata na energetskata efikasnost direktno }e zavisi od visina na sredstvata koi }e gi vlo`ite. 

Ednostavni merki bez dodatni tro{oci, so trenutni za{tedi. - Da se ugasi greeweto ili ladeweto no}e i koga nema nikoj vo stanot - No}e da se spu{tat roletnite i da se navle~at zavesite - Grejnite tela da ne se pokrivaat so zavesi, maski i dr. - Vremenska optimacija na greewe i priprema na topla voda - Vo sezonata na greewe da se namali sobnata temperature za 1ºC - Vo sezonata na ladewe da se podesi temperaturata na min. 26ºS - Da se koristi {to e mo`no pove}e dnevna svetlost - Da se isklu~uva osvetluvaweto vo prostorii vo koi nema nikoj - Ma{inite za perewe na ve{ i sadovi da se uklu~uvaat samo koga se polni

90

MKD 

Merki za zgolemuvawena energetskata efikasnost so mali vlo`uvawa i so relativno brz povrat na investicijata (do 3 god.) - Da se ugradat ili zamenat zaptivkite na prozorcite i nadvore{nite vrati - Da se proverat i po potreba zamenat mehanizmite za zatvarawe na prozorcite i nadvore{nite vrati - Da se izoliraat kutiite za roletni - Da se reduciraat toplinskite zagubi niz prozorcite so postavuvawe na roletni, zavesi i dr. - Da se postavi toplinska izolacija na kosiot krov ili tavanskata plo~a prema ne greaniot prostor - Da se ugradat termostatski ventili na radijatorite. - Redovno da se servisira i podesuva sistemot za greewe i ladewe - Da se ugradi avtomatska kontrola i nadzor na energetikata na ku}ata - Da se ugradat {tedlivi sijalici vo site prostorii - Da se zamenat site elektri~ni aparati so novi energetski {tedlivi so energetski klasi A ili V.

91 

Merki za zgolemuvawe na energetska efikasnost so po golemi vlo`uvawa i po dolg period na povrat na investicijata (preku 3 god.) Najdobro e da ovie merki se sprovedat zaedno so neminovnata rekonstrukscija. - Da se zamenat starite prozorci i nadvore{ni vrati so novi, ~ij koeficient na toplinska propustlivos treba da e U=1,1 ± 1,8 W/m²K - Da se postavi toplinska izolacija na site nadvore{ni yidovi, podovi, krov i plo~ite prema ne greanite prostorii. - Da se izgradi vetrobranska prostorija na vlez vo ku}ata - Da se sanira ili obnovi oxakot - Da se izoliraat cevkite za topla voda - Da se napravi analiza na greeweto i ladeweto vo ku}ata i po potreba da se zameni so energetski efikasni sistemi, vo kombinacija so obnovlivi izvori na energija.

92

VRSTA NA G ORI VO

ED. MERKA

OG REVNA VREDNOST, N (kWh/edi ni ci )

Kam jag en en l Kam jag en za koksi r aw e en l Si v jag en l Li g t ni Koks Og evno dr vo r Pr i r oden g as Si r ova naf t a Pl i n Ekst r a l esna navt a za dom . Di zel sko g i vo or Navt a za dom i nst va a} Raf i ner i ski pl i n Et an Koksen g as G adski pl i n r Pl i n za vi soki pe~ki El ekt r i ~na ener g ja i

So energetskata obnova na starite ku}i, naro~ito onie koi se gradeni pred 1980 godina, mo`e da se postigne za{teda na energija preku 60%. Osven zamena na prozorcite, najgolema za{teda na energije mo`e da se postigne so izolacija na nadvore{nite yidovi. Dodatnite vlo`uvawa vo toplinska izolacija pri obnova na i onaka dotrajanata fasada, se dvi`at okolu 20-40% od vkupnata cena na sanacijata na fasadata, {to dava povolni ekonomski rezultati vo sporedba so dolgotrajnite za{tedi koi se postignuvaat. Neizoliran yid od {upliva cigla so debelina od 19 sm. ima koeficient na propustlivost na energija U=1,67 W/m²K. Toa zna~i deka niz 1m² takov yid godi{no (zavisno od klimatskite uslovi) pominuva 134-167 kWh energija. Ako takov yid izolirame so toplinska izolacija od 10 sm. toga{ negoviot koeficient na toplinska izolacija }e iznesuva U=0,32W/m²K, {to zna~i }e ima zaguba na toplina ssa 26 ± 32 kWh, {to prestavuva godi{na za{teda na energija za greewe od 81%.

93

BU V. M L V KI -BA L. I TO /2 KOPJE TEL: 2
.IV- IZ AJN. O M .MK

25 9

E-mail : IN F O@IV- IZ AJN. O M .MK

94

ñ öñ ç öç ì

Pr pr

r i i r ab t eni e l { i i pr t i p ` ar ni i l i d ger ans i a st r i s pr i d st s ef i i ent na aguba na ener gi ja d 1, d 1, W/ K, i gr aden st a l s ef i i ent d , d , W/ K, a i u~na i l aci ja d d db.

ðç ç çè ìè çë ë ó ïõ ô ç ò ç ç ç ç ç ì é ë ë ð ïç ó ç ç è é ï ë ç î ç ç ìè ç ç ì ç ç ì ç ë ç ç ç êë ç è é ç èíç ë ë

þûþ ÿüù þû úýû ú
5

¢

¡

ùûü ûù ú

÷ ù

P R O I

Z V O D

T V O

N A

P V

¤

¢

£

P R O Z O R C I

I

V R A T I

÷ø

¡     ÷

95

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->