Energetski Efikasni Zgradi

S TANKO S P AS I ]
ENERGETSKI EFI KASNI ZGRADI

-P RI R A^ NI K -
P r o i zv o d s t v o n a PVC p r o zo r c i i v r a t i
1
2
AVTOR: STANKO SPASI]
Sopstvenik na “IV-DIZAJN”
ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI
-kniga prva-
Skopje: April 2010
Avtorski prava © 2010 IV-DIZAJN. Site prava se zadràni. Reprodukcija na priloèniot material vo celost ili na
delovi, vo bilo koja forma ili vo medium bez pismeno odobrenie na IV-DIZAJN e zabraneto.
Copy right © 2010 IV-DIZAJN. All rights reserved. Reproduction in whole or in part in any form or
medium without the express written permission of IV-DIZAJN is prohibited.
3
4
SODR@INA
UVOD ………………………………………………….………….………… 7
ENERGIJA I ENERGETSKA EFIKASNOST …………………….….. 8 [to
ozna~uva terminot energetska efikasnost? ………………... 8 Kakvo vlijanie
ima koristeweto na energija vrz okolina? ..….… 9 [to se fosilni goriva?
………………………………….…………….. 9 [to ozna~uva terminot odr`liv
razvoj? …………..……………… 10 [to e efektot staklena bav~a?
…………………….………….……. 10 Koi se posledicite od efektot na
globalno zatopluvawe? …… 10 Koi se merkite za namalubawe na efektot
staklena bav~a?…... 11 [to se obnovlivi izvori na energija? …………………..
………….. 11 Dali lugeto voop{to razmisluvaat za energijata koja ja
koristat? ………………………………………………………..………… 11
Defenicija za pasivna ku}a ………………………....………………... 15 Koi
se pridobivkite od gradewe na energetski efikasni zgradi?
………………………………………………………...………..….. 18
Zakonski propisi od sverata na grade`ni{tvo, za{teda na energija i toplinska
za{tita vo Evropska Unija ………….………. 19 Zakonski propisi za
energetska efikasnost vo Republika Makedonija
…………………………………………………………………. 20
ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI …………………………………… 22
Toplinski zagubi …………………………………………………………. 23
Arhitektonsko dizajnirawe na pasivna ku}a ……………..………... 25
Toplinska izolacija na nadvore{ni yidovi……………………...…. 27
Toplinska izolacija na krov …………………………………………… 30
Toplinska izolacija na pod …………………………….…………….... 33
Toplinski mostovi …………………………………….….……………… 34
PROZORCI ………………………………………………….……………… 38
Materijali od koi se izraboteni prozorcite ………………..…….. 41 [to e
PVC? ………………………………..……………………………….. 41
Deset pri~ini zo{to PVC prozorci …………………………..………. 42 Kako
do kvalitetni prozorci ………………………………….………. 44 Son~evo
zra~ewe …………………………………………………………...49 STAKLO
…………………………………………...………………………… 50
5
Izgled ……………………………………………….…………….………. 51
Performansi ……………………………………………...…….……….. 51
Nisko-emisiono “K” staklo ………………………………………..….. 52
Staklo so visoka solarna transmisija ……………………….……. 53 Staklo
so sredna solarna transmisuja ……………..………………54 Staklo so niska
solarna transmisija ……………………………… 54 Kaleni stakla
………………….………………………………………….. 55 Laminirani
stakla ……………………...………………………………... 56 Stakla so
dobri akusti~ni performansi ……………………………. 56 Samo~istivi stakla
………………………………..…………………….. 57 Na koj na~in staklata
se ~istat sami? ……………………………….. 57 Termoizolacioni stakla
………………………………………………… 59 [to e termioizolaciono
staklo ……………………………..……….. 60 Polnewe so argon i kripton
…………………………..……………….. 62 Zarosuvawe (kondenzacija) na
staklata ……………………………… 63 Kakvo staklo da se predvidi za
odreden objekt? ………………….. 66 Pravilno provetruvawe na prostoriite
…………………..………… 69 Sistemi za prifa}awe i za{tita od sonce
……..………………….. 69 Vozdu{en tek
………………………………………………………………. 71 Toplinska
udobnost …………………..………………………………….. 72
PROCENKA NA ENERGETSKA EFIKASNOST ………………………. 73
Op{ti preporaki za zgolemuvawe na energetska efikasnost kaj postoe~kite zgradi
(ku}i) .................................................................. 77 PRILOG
Pravilnik za
energetska efikasnost na grade`ni objekti ..……. 81
6
UVOD
Kako i sekade vo svetot taka i kaj nas so porast na ìvotniot standard se

pojavuva potreba za tro{ewe na se pogolema koli~ina na energija. @itelite na
Makedonija tro{at po malku energija od onie vo Evropa, no vo sporedba so
evropejcite za nea pla}aat mnogu pove}e vo odnos na svoite plati. Vo
Makedonija okolu 30% od gra|anite ìveat na pragot na siroma{tija, a verojatno
isto tolku, ako ne i pove}e, na pragot na energetskata siroma{tija. Dodeka vo
Evropa koristewe na energija se smeta za zagarantirano gra|ansko pravo vo
mnogu doma}instva, kaj nas zagrevaweto na prostoriite, voda za upotreba i
ladeweto se luksuz koj nemoàt da si go priu{tat, ili moàt samo vo ograni~eni
koli~ini. Edinstven na~in da se dobliìme do evropskoto nivo e da se pristapi kon
energetska efikasnost i metodite koi ovozmoùvaat da se postigne ista
temperatura no so pomalku potro{ena elektri~na energija. Od po~etokot na 2010
godina vo implementacija e Pravilnik za energetska efikasnost na grade`ni
objekti koj go donese Ministerstvoto za Ekonomija, a so koj se regulirani
normativite za energetska efikasnost, a spored koj ke mora da bide izgraden sekoj
nov objekt. No toa e za novite, a {to e so starite objekti koi tro{at enormni
koli~ini na energija. Op{ta e konstatacija deka starite objekti se ogromen
potencijal za za{teda na energija pa i tuka vladata treba pod hitno da intervenira
so donesuvawe na zakon za dano~na stimulacija za sekogo koj }e nabavi bilo
kakvo sredstvo ili element vo grade`ni{tvoto za kogo so sertifikat ke dokaè deka
e energetski efikasen.
Makedonija treba vo slednite nekolku godini da za{tedi najmalku 9% od

potro{uva~kata na energija. Vo taa nasoka energetskata efikasnost, osven {to e
imperativ i potreba na op{testvoto, prestavuva i najdobriot i najprifatliviot resurs
so koj moè da se namali golemiot uvoz na elektri~na energija, i da se spre~i
odlivot na devizi. Spored nekoi eksperti Makedonija so voveduvawe merki za
energetska efikasnost do 2020 god. moè da za{tedi 2.000 megavat-~asa
elektri~na energija, {to e ramno na godi{noto proizvodstvo na prviot blok na
REK Bitola i TEC Oslomej zaedno. Spored nekoi analizi, so edno evro vloèno
vo energetska efikasnost se za{teduvaat 2,2 evra na tro{ocite za snabduvawe so
struja. Za Makedonija toa e za{teda od desetici milioni evra godi{no.
Podobruvaweto na energetskata efikasnost mora da po~ne so javnite zgradi kako
najgolemi potro{uva~i (so nad 40%) na elektri~na energija.
Makedonija mora da go promeni kursot vo tro{ewe na energijata, pa

namesto da razmisluva da gradi vakvi ili onakvi centrali ili da dodeluva subvencii
za alternativni izvori na energija, moè samo da se potrudi da postoe~kata
7
energija se tro{i po efikasno. Potencijalot za vakov na~in za za{teda e mnogu
golem i moè da dostigne do 40% od postoe~kata potro{uva~ka, a investiciite za
vakov na~in na {tedewe }e se isplatat najmnogu za osum godini. No mora da
potencirame u{te edna{ deka za da se ostvari ova zamisla, potreben e radikalen
presvrt vo svesta i odnosot kon energijata i ekologijata. Energetskata efikasnost
ne e samo merka, taa e resurs, pa zatoa e potrebno da {to e mo`no po skoro se
po~ne so nejzinoto iskoristuvawe.
ENERGIJA I ENERGETSKA EFIKASNOST
Bez energija nema ìvot. Energijata e sposobnost da se izvr{uva rabota,

energijata e dvièwe, toplina, ìvot. Energijata e dvigatel na celiot svet, pa taka i
na na{iot ìvot. Se koristime so nea za da bi se dvièle, da bi rabotele i da bi se
hranele, a taa ni gi osvetluva domovite, ni gi podviùva sredstvata za rabota,
prevoznite sredstva i dr. Energijata ni e potrebna za greewe, ladewe, topla voda i
dr. Se {to rabotime vo eden ili drug oblik povrzano e so energijata.
 Osnovna edinica za energija e xul (joule) 1J=1Ws.

 Osnovna edinica e vat-sekunda (watt-second), no naj~eso koristena
merka za potro{uva~ka na energija e kWh kaj {to 1 kWh = 3.600.000
J = 3,6 MJ.
[to ozna~uva terminot energetska efikasnost?
Poimot energetska efikasnost naj~esto se sre}ava vo dve mo`ni zna~ewa, od

koi ednoto se odnesuva na uredi, a vtoroto na merki. Pod energetski efikasen
ured se podrazbira onoj ured koj ima golem stepen na iskoristuvawe na
energijata, odnosno mali zagubi pri transformacijata od eden vid na energija vo
drug. Na primer obi~nata sijalica golem del od elektri~nata energija ja pretvara
vo toplinska, a samo mal del vo korisna svetlosna energija, pa vo toj smisol taa
prestavuva energetski neefikasen ured. Koga se vo pra{awe merkite, toga{ pod
energetska efikasnost gi smetame merkite koi se primenuvaat so cel da se namali
potro{uva~kata na energija. Bez razlika dali merkite koi se sproveduvaat za taa
cel se tehni~ki, tehnolo{ki ili drugi, mora da obezbedat ist ili po golem stepen na
ostvaren komfort i standard.
Kakvo vlijanie ima koristeweto na energijata vrz okolinata?
Najgolemiot del na energija, koja ja dobivame, nastanuva so sogorevawe

na fosilnite goriva (jaglen, te~ni goriva, priroden gas). Vo taa prilika nastanuvaat
8
{tetni gasovi (jaglen-dioksid, azotni i sulfurni oksidi) koi se osloboduvaat vo
atmosferata, kako i te~en i cvrst otpad koj se odloùva vo blizina na energetskite
objekti. Vlijanieto na ìvotnata sredina zavisi od tipot na proizvodniot energetski
objekt (klasi~na termoelektrana, gasna turbinska postrojka, kombinirana gasno-
parna postrojka) i vrsti na gorivo. Site vlijanija na ìvotnata sredina moàt da se
podelat na lokalni, regionalni i globalni.
 Lokalnite vlijanija se emisiite na lete~kiot pepel i ~ad, otpadnata

toplina i buka.
 Regionalno vlijanie imaat emisiite na sulfurni i azotni oksidi, koi
so vlagata od vozduhot vo oblacite stvaraat kiselini, koi pak se
poznati kako kiseli do`dovi.
 Globalno vlijanie ima emisijata na jaglenoroden-dioksid i metan,
koja doveduva do efektot globalno zagrevawe odnosno staklena
bav~a.
[to se fosilni goriva?
Vo fosilni goriva spa|aat jaglenot, naftata i prirodniot gas. Ovie goriva

nastanale so fosilizacija na izumrenite bilki ili ìvotni pred pove}e milioni godini.
So sogoruvawe na ovie goriva hemiskata energija koja tie ja sodràt se pretvara
vo toplinska. A toplinskata energija ponatamu se koristi za zagrevawe na voda
(vo toplanite), proizvodstvo na parea (vo termoelektranite) ili se pretvara vo
mehani~ka rabota i gi pokrenuva prevoznite sredstva itn. Denes najmnogu od site
za potrebite na ~ove~anstvoto se koristi energijata dobiena od fosilnite goriva.
[to ozna~uva terminot odr`liv razvoj?
Edna od defeniciite za odr`liv razvoj e: Razvoj koj vo celost gi

zadovoluva potrbite na dene{nicata, bez negativni posledici na idninata, odnosno
mo`nosta da idnite generacii si gi zadovoluvaat svoite potrebi. Ovde predi se se
misli na takvo iskoristuvawe na energijata i energetskite resursi koe nema da
ostavi negativni posledici za idninata. Negativnite posledici na dene{niot razvoj
se sogleduvaat vo prekumernoto zagaduvawe na planetata i iscrpuvawe na
resursite na fosilni goriva. Odr`liviot razvoj ima za cel podigawe na kvalitetot na
ìvotot kako nam taka i na na{ite idni pokolenija.
[to e efektot staklena bav~a?
Ovoj efekt se odnesuva na prekumerno zagrevawe na zemjinata

povr{ina. Del od toplinskoto zra~ewe, koe preku son~evite zraci stignuva do
9
zemjinata kora, se odbiva vo atmosferata i namesto da odi vo svemir, go
absorbiraat nekoi atmosverski gasovi i povtorno go dozra~uvaat na zemjata. Na
ovoj na~in temperaturata na zemjinata povr{ina postojano se zgolemuva.
Gasovite koi najmnogu pridonesuvaat za ovoj fenomen se jaglenoroden-dioksid i
metanot. Ovoj efekt delumno e i koristen bidejki da ne e toj temperaturat na
zemjata bi bila za okolu 35ºS po niska. No, prekumernoto koriste na fosilnite
goriva doveduva do zgolemuvawe na koncentracijata na navedenite gasovi vo
atmosferata, i zgolemeno zagrevawe na zemjinata povr{ina, odnosno do efektot
staklena bav~a i klimatski promeni.
Koi se posledicite od efektot na globalnoto zagrevawe?
Zgolemeniot efekt na staklena bav~a, koi doveduva do fenomenot

globalno zagrevawe na zemjinata povr{ina, vlijae na zgolemuvawe na nivoto na
moreto (poradi topeweto na ledot na polovite) i globalno zgolemuvawe na
koli~estvoto na vrneì. Promenite se sogleduvaat vo poplavite i erozija na obalite,
vo zemjodelieto se menuvaat koli~inite i vrstite na posevite, se menuvaat
koli~inite i kvalitetot na vodata za piewe, itn.
Koi se merkite za namaluvawe na efektot staklena bav~a?
Edna od najzna~ajnite merki za namaluvawe na efektot staklena bav~a i

globalnoto zagrevawe, e promena na na{iot odnos povrzan so koristewe na
energijata. So po efikasno koristewe na energijata ja namaluvame emisijata na
jaglenoroden-dioksid vo atmosverata. So koristewe pak na obnovlivite izvori na
energija, kako {to se sonceto, vetarot i biomasata, proizveduvame energija bez
emisija na {tetni gasovi i so toa vr{ime zna~ajna redukcija na koli~estvoto na
gasovite koi se odgovorni za efektot staklena bav~a.
[to se obnovlivi izvori na energija?
Obnovliva energija se dobiva od izvori na energija koi kontinuirano se

obnovuvaat so tek na vremeto. Za razlika od fosilnite goriva, ~ii rezervi se
iscrpuvaat bidejki brzinata na iskoristuvawe e neuporedivo po golema od brzinata
na nastanuvawe, i za ~ije obnovuvawe se potrebni poveke vekovi, rezervite na
obnovlivite izvori nemoàt da se potro{at. Osnovnite izvori na obnovlivata
energija se sonceto (solarna energija), vetar, voda vo dvièwe (reki, plima i
oseka, morski branovi), toplinata vo vnatre{nosta na zemjata (geotermalna
energija vo oblik na topla voda ili parea, toplina na karpite i dr.) i biomasi (drvo,
organski otpad i razni masleni bilki).
10
Dali lugeto voop{to razmisluvaat za energijata koja ja koristat?
@itelite na zemjata se se po svesni za posledicite koi nastanuvaat so

neumerno i neracionalno koristewe na energijata. Vo Evropskata unija i SAD,
blagodarenie na kvalitetnata informisanost i edukacija, postoi daleku po
izgradena svest kaj {irokata populacija, za potrebata od energetska efikasnost i
zna~ewe na iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija. Nivnite sajtovi i drugi
materijali poveke vnimanie posvetuvaat na ova problematika, a i vloùvawata vo
energetska efikasnost e po golema vo site oblasti. Sekako, nivnata ekonomska
mo} e neuporedivo po golema od na{ata pa moàt da razmisluvaat na po inakov
na~in. Me|utoa, pomalata ekonomska mo} ne ne osloboduva od obvrskata da i
nie razmisluvame i ~inime {to e mo`no poveke po toa pra{awe. Pa sepak spored
nekoi statistiki analizi, za sva}awata i navikite na ìtelite na EU, seu{te e mo`no
da se stori ne{to pove}e, naro~ito vo oblasta na edukacijata i informiraweto na
gra|anite. Gra|anite ne se dovolno informirani za merkite koi e potrebno da se
sprovedat da bi se ostvarilo zna~ajno namaluvawe na potro{uva~kata na
energija, sekako bez naru{uvawe na komforot. A veruvale ili ne, za ostvaruvawe
na taa cel ponekoga{ se potrebni sosema ednostavni promeni vo navikite, a
ponekoga{ samo pomali vloùvawa koi brzo ni se vra}aat.
Spored ekspertite, energetskata efikasnost, koja e top tema na svetsko

nivo, kaj nas se u{te e vo svoeto ra|awe. Spored odredeni istraùvawa pove}e od
polovinata od gra|anite ne znaat {to zna~i terminot energetska efikasnost, a duri
83% od niv ne znaat {to zna~at kategoriite A,B,C,D… na aparatite za
doma}instvo, koi vsu{nost go ozna~uvaat stepenot na energetska efikasnost,
odnosno kolku aparatot {tedi energija.
Zna~eweto na proektirawe i
upravuvawe so energija vo zgradite
denes ne e potrebno posebno da se
naglasuva. Nedostatokot na energija i
stalno poka~uvawe na nejzinata cena
i cenata na energentite, klimatskite
promeni i zagaduvawe na okolinata
poradi neracionalno tro{ewe na
energijata, se problemi so koi se
soo~uvame pove}e od bilo koga. So
porastot na ìvotniot standard, raste i
potro{uva~kata na energija i toa
kako za greewe taka i za ladewe,
11
posebno so masovnoto uveduvawe na klimatizacija vo zgradite i javnite objekti.
Poradi golemata potro{uva~ka na energija vo zgradite, a istovremeno i
najgolemiot potencijal za energetski i ekolo{ki za{tedi, energetskata efikasnost i
odrìvata izgradba denes postanuvaat prioriteti na sovremenata arhitektura i
energetika. Ova podra~je e prepoznatlivo kako podra~je so najgolem potencijal
za smaluvawe na vkupnata potro{uva~ka na energija na nacionalno nivo, so {to
direktno se vliae na ugodniot i kvalitetniot prestoj vo zgradite, podolgiot ìvoten
vek na zgrdite, koko i doprinos za za{tita na okolinata.
Zgradite se najgolemi poedine~ni potro{uva~i na energija, a so toa i

golemi zagaduva~i na okolinata. Poradi dolgiot ìvoten vek na zgradite, nivnoto
vlijanie na okolinata vo koja ìveeme e isto taka dolgo i kontinuirano i ne
smeeme da go zanemarime. So zadovoluvawe na 3E-formata - energija,
ekonomija, ekologija - e noviot uslov koj se postavuva pred proektantite i
gradeìncite. Od edna strana se sre}avame so problemot na novi gradbi
usoglaseni so noviot ìvoten standard i odrìviot razvoj, a od druga strana so
problemot na osovremenuvawe na postoe~kite gradbi koi vo golema mera ne gi
zadovoluvaat dene{nite standardi (tro{at mnogu energija i ja zagaduvaat
okolinata) pa preku no} postanuvaat golem problem. Dobro planirana odrìva
obnova na starite zgradi denes moè da deluva kako svoeviden urbanisti~ki i
arhitektonski potik, no i kako pole za primena na inovativni tehni~ki i tehnolo{ki
re{enija.
Sovremenata arhitektura denes, so kreativniot pridones i pridonesot za

kvaliteten ìvot, mora da vklu~i cela niza merki za podobruvawe na energetska
efikasnost, mo`nost za koristewe obnovlivi izvori na energija, namaluvawe na
koristeweto na fosilni goriva i zagaduvawe na okolinata vo koja ìveeme. No
arhitekturata kako nauka denes sekako e vo pozicija da odgovori na tie predizvici
koi se postavuvaat pred nea, pozativno da vlijae na ublaùvawe na energetskata i
ekolo{kata kriza i da pridonese za odr`liviot razvoj. Site u~esnici vo
grade`ni{tvoto mora da bidat svesni na svojata odgovornost, kako za ona {to go
pravat, taka i za ona {to moèle da go napravat no ne go napravile. Za da
dene{nata arhitektura postane kulturno nasledstvo na idninata, taa mora da si go
najde mestoto vo toj mnogu kompleksen i globalen konteks na odr`liv razvoj.
Sovremeniot pristap na arhitekturata i grade`ni{tvoto go karakterizira

energetski i ekolo{ki racionalno urbanisti~ko planirawe, proektirawe, gradewe i
rekonstrukcija na zgradi i naselbi, so primena na bioklimatski proektantski
tehniki i principi na pasivna i aktivna son~eva arhitektura. Postojaniot razvoj i
12
napredok vo proektirawe i gradewe na niskoenergetski ku}i e trajna
profesionalna cel i zada~a na sekoj proektant i graditel.
Energetskiot i ekolo{kiot pristap kon arhitekturata i urbanizmot kako del od

strategijata za odr`liv razvoj, iziskuva poznavawe na mnogubrojni sloèni temi i
interdisciplinarna rabota na primena na specifi~ni energetsko-ekolo{ki metodi na
proektirawe i grade`ni tehnologii. Blagodarenie na sovremenite proektantski
re{enija, energetski efikasnite materijali i elementi na oprema, za{tedata na
energija i ekolo{kiot pridones postanuvaat se po zna~ajni. Energetski i ekolo{ki
osvesteno grade`ni{tvo ima za cel:
 da gi namali zagubite na energija vo zgradite so podobruvawe na

toplotnata izolacija na nadvore{nite elementi i povolniot odnos na
povr{inata i volumenot na zgradata,
 da gi zgolemi toplinskite pridobivki so orientacija na zgradata i koristewe
na son~evata energija,
 da ja zgolemi energetskata efikasnost na termoenergetskiot sistem.
Glavnite principi za proektirawe i izgradba na energetski efikasni zgradi

bazirani na sovremeni visokotehnolo{ki dostigawa se slednite;
 Ispravna orientacija i dimenzionirawe na vnatre{niot prostor;

 Kvalitetna toplotna izolacija na nadvore{nite yidovi;
 Vgraduvawe na energetski efikasni prozorci i vrati;
 Energetski efikasni sijalici, greewe, ladewe i ventilacija;
 Sistem za dnevno osvetluvawe;
 Sistem na pasivni solarni elementi;
 Aktivni solarni sistemi;
 Energetski i ekolo{ki efikasni grade`ni materijali i elementi.
Konceptot pasivna ku}a kako ku}a bez aktiven sistem za zagrevawe, ili kako
energetski samostojna ku}a e dosta interesen vo konteks na re{avawe na
problemot okolu nedostig na energija vo Republika Makedonija.
DEFINICIJA ZA PASIVNA KU]A
Pasivna ku}a (Passive house) moè da se definira kako ku}a koja nema aktiven
sistem za greewe so konvencionalni izvori na energija. Popularno se narekuva
ku}a bez greewe ili ednolitarska ku}a, bidejki energetskata potro{uva~ka na
takva ku}a moè da se izrazi samo so eden litar nafta za doma}instvo po m²
godi{no.
13
15.000
kap i t al i zi r ani v kupni t r o { oc i vo Eur .

12.000
ul tra ku}a vkupni t r o{ oci
9.000
energetski ef i kasna ku}a t r o{ oci za ener gi ja
6.000
dodat ni t r o{ oci
3.000
pasi vna ku}a
0 10 20 30 40 50 60
g o d i { n a p o t r o { u v a ~ k a n a e n e r g i ja k W h /m 2
300
God i { n a pot r o { uva ~ka na e ner gi ja (kWh/m2 )
Apar at i za doma}i ns t vo
250
Vent i l aci ja
Topl a voda
200
Gr eewe
150
100
50
0
Ge rm.pr opi s i 1995
Ene r g. ef i ka s na ku}a
Ge r m.pr opi si 1984
[ ve d. pr opi s i 1980
P as i vna ku}a
S ta r i z gr adi
Od prikaàniot dijagram moè da se vidi deka godi{nata potreba za

zagrevawe na sovremena pasivna ku}a se dviì najmnogu do 15 kWh/m², a
vkupna godi{na potreba za greewe, potro{uva~ka za topla voda i elektri~na
energija iznesuva po malku od 42 kWh/m², {to e po malku od 1/10 od
konvencionalnata ku}a. Potrebata od toplina za greawe na pasivnite ku}i e za
80% po mala vo odnos na novite ku}i proektirani spored germanskite standardi
od 1995 god. So ukinuvawe na konvencionalniot sistem na greewe pasivnata
ku}a ostvaruva dodatna za{teda i postanuva ekonomski isplatliva.
1x160 kWh/m2 4x40 kWh/m2 10x15 kWh/m2
Od prikaànata skica moè da se vidi

V K U P N A E N E R GE T S K A P O T R E B A N A Z GR A D I
300 deka vkupnata energija potrebna za
250
el ektri ka
v e n t i l a c i ja
zagrevawe na obi~na ku}a e dovolna
200
topl a voda
gr e e w e
da zagree 4 energetski efikas-ni ku}i
150 gr a d b a ili 10 pasivni ku}i.
100 14
50
0
k l a s i ~ n a gr a d b a n i s k o e n e r ge t s k i pas i v na ku} a
k u} i (p a s s iv e h o u s e )
P a s s iv e H o u s e In s tit u te
Osnovna ideja na pasivnata ku}a e da so oblikot, orientacijata i visokoto nivo na
toplotna izolacija na nadvore{nite yidovi i krovot i kvalitetna ventilacija na
prosto-rot, stvori optimalna ku}a koja nema potreba od konvencionalni izvori na
greewe. Zna~i pravilo za uspe{no proektirawe i optimizirawe na pasivna ku}a e:
 Minimizirawe na zagubite na toplina od ku}ata

 Maksimizirawe na pridobivka na toplina vo ku}ata
 Doveduvawe na optimalna koli~ina sve` vozduh po sistem na prisilna
ventilacija, so rekuperacija na del od energijata od iskoristeniot vozduh.
Koeficientot na toplinska propustlivost za site nadvore{ni yidovi i krov ne

smee da bide po golem od U=0,15 W/m²K, a kaj prozorcite i nadvore{nite vrati
U=0,80 W/m²K. Za energetska pridobivka od son~evite zraci potrebna e {to po
golema otvorenos (pove}e prozorci) od ju`nata strana, so izuzetno visoka
termoizolacija i kontrola na ventilacija. Za greewe na topla voda se koristat
termi~ki kolektori.
S ol a r n i t e r mi ~ki S upe r
ko l e kt or i i zol a c i ja
d ovod na us i s a n
Ener get ski ef i kasni prozorci
v ozd uh vozd uh
d o vod na us i s a n
vozd uh vozd uh
Ve nt i l a c i one n s i s t e m
s o t opl i n s ka p od r { ka
P od ze me n t opl i ns ki r a zme nuva ~
Do skoro se misle{e deka za potro{uva~ka na energija ispod 50 kWh/m²

premnogu ja poskapuva dodatnata investicija. Toga{ e dokaàno deka ako
godi{nite potrebi za greewe vo ku}ata se namalat na po malku od 15 kWh/m² bi
moèle da go izbegneme konvencionalniot sistem na greewe. Sredstvata
za{tedeni na toj na~in bi moèle da gi investirame vo dodatnoto podobruvawe na
15
izolacijata na nadvore{nite yidovi i krovot i vo sistemot za ventilacija, pa so toa
seu{te da imame po mala po~etna investicija odkolku kaj niskoenergetskite ku}i.
So takva pasivna ku}a za{tedite se izuzetno golemi, a emisijata na {tetnite gasovi
e svedena na minimum.
Mnogubrojnite realizirani objekti na pasivni ku}i vo Evropa pokaàa

deka dopolnitelnata investicija vo toplinska izolacija i sistem na ventilacija, kako
i kompenzirano namalenite vloùvawa vo tehnikata na greewe, doveduvaat do
prose~no zgolemuvawe na vkupnite tro{oci za greewe do okolu 10%. Smetajki
deka tie dodatni vloùvawa }e se izamortiziraat niz minimalnite tro{oci za
greewe vo prvite deset godini, se doa|a do jasni rezultati koi ukaùvaat na
ekonomska opravdanost na vakvata izgradba. No ne treba da se zaboravi deka
glavniot
pozativen efekt na pasivnata ku}a e krajno namalena potro{uva~ka na

konvencionalni goriva i za{tita na okolinata.
Termografska slika na “passive house”
Energetska efikasnost, koristewe na obnovlivi izvori na energija i za{tita na

okolinata, se vsu{nost najaktuelnite temi na po~etokot na noviot millennium.
Postojaniot porast na cenata na energentite i faktot deka konvencionalnite izvori
na energija se ograni~eni i iscrplivi, kako i razvojot na svesta za za{teda na
energija i za{tita na okolinata, go doveduva pra{aweto za energetska efikasnost
16
vo grade`ni{tvoto i koristewe na obnovlivite izvori na energija, na mnogu va`no
mesto vo sovremeniot svet.
Koi se pridobivkite od gradeweto na energetski efikasni zgradi?
 Finansiska za{teda na tro{ocite na greewe, ladewe i elektri~na energija

 Po kvalitetno ìveewe i po dolg vek na zgradite
 Pridones kon za{tita na okolinata i namaluvawe na {tetnite gasovi
ispu{teni vo atmosferata, kako i globalnite klimatski promeni.
ZAKONSKI PROPISI OD SVERATA NA GRADE@NI[TVOTO,

ZA[TEDA NA ENERGIJA I TOPLINSKA ZA[TITA VO EVROPSKATA
UNIJA
Za energetskite svojstva na zgradite od golema va`nost se dvete smernici

na EU: taka nare~enata SAVE smernici 93/76EEC izraboteni vo sklop na SAVE
programata na EU, i smernicite za grade`nite proizvodi. Smernicite na Sovetot na
Evropa za grade`ni proizvodi 89/106EEC propi{uvaat za{teda na energija i
toplina kako eden od {este bitni na~ela vo grade`ni{tvoto. Smernicite
93/76EEC, gi obvrzuva site zemji od EU da izrabotat i implementiraat program
za {es specifi~ni podra~ja so cel podobruvawe na energetskata efikasnost. Me|
utoa va`no e da se napomene deka smernicite 93/76EEC se doneseni vo sosema
drug politi~ki konteks, pred Kyoto protokolot i pred prepoznavawe na realnata
opasnost od se pogolemata zavisnost na zemjite od EU od uvoz na energenti.
Iako doprinosite na smernicite se neosporni, vo ovoj mig tie pove}e ne se
potpolno adekvatni za postignuvawe na sakanite energetskit za{tedi vo zgradite.
Poradi slabite rezultati na spomenatite smernici, evropskata komisija mora{e da
pokrene niza ponatamo{ni akcii: za sproveduvawe na merkite za energetska
efikasnost, smaluvawe na vkupnata potro{uva~ka na energija, porast na
u~estvoto na obnovlivite izvori na energija vo vkupnata energetska potro{uva~ka
i za{tita na okolinata.
Dolgoro~nata cel na EU objavena e vo 1997 god. vo dokumentot “White

paper for a Commynitu Strategy and Action Plan”. Vo 2000 god eropskata
komisija go objavi takanare~eniot “Green paper” kako platforma za
neophodnite akcii vo podra~jeto na energetikata. “Green paper” bara promeni
vo navikite na potro{uva~ite so cel da se namali potro{uva~kata na energija, na
17
primer izgradba na energetski efikasni zgradi, intenzivirawe na istraùvawa,
razvoj i koristewe na obnovlivi izvori na energija, i ja konkretizira podr{kata za
site tie aktivnosti niz novi zakonski akti i finansiski stimulacii. Vo toj osnoven
dokument evropska komisija gi istaknuva klu~nite momenti:
 Ako vo EU se zadrì sega{niot trend na porast na potro{uva~ka na

energija, EU spored provedenite analizi do 2030 god. }e uvezuva 70%
energija namesto sega{nite 50%.
 Vo ovoj moment emisijata na gasovi vo atmosferata vo Evropa e vo
porast, i ako toj trend prodolì zemjite od EU nema da bidat vo sostojba
da go po~ituvaat Kyoto protokolot, spored koj emisijata na {tetnite
gasovi od 2008 do 2012 bi se namalila za 5,2% vo odnos na 1990 god.
Navedenite klu~ni momenti prestavuvaat jak razlog za sproveduvawe na site

raspoloìvi merki za energetska efikasnost, so cel za namaluvawe na potro{u-
va~kata na energija i za{tita na okolinata vo najgolema mo`na mera.
EMI S I J A NA S O 2 VO S EKTOR GRADE@NI [ TVO VO EU
Mt CO2
S OS TOJ BA KIOTO - CEL S OS TOJBA MO@NA CEL

1990 2010 2002
ZAKONSKI PROPISI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST VO

REPUBLIKA MAKEDONIJA
Zaradi prilagoduvawe so evropskoto zakonodavstvo a vrz osnova na

^l:130 stav 8 od Zakonot za energetika, ministerot za ekonomija donese Pravilnik
za energetska efikasnost na grade`ni objekti. So ovoj pravilnik se odreduvaat
maksimalnite vrednosti na toplinskata propustlivost(U= W/m²K) niz pregradite
na grade`nite objekti, kako i barawa za za{tita vo odnos na prodor na vlaga,
nekontrolirano navleguvawe na vozduh i za{tita od sonce, kako i maksimalnite
specifi~ni koli~ini na primarna energija (kWh/m²) godi{no, koi se upotrebuvaat
za zadovoluvawe na potrebite za greewe, ladewe, ventilacija, podgotovka na
18
sanitarna topla voda i osvetluvawe, na grade`niot objekt kako celina, poradi
podobruvawe na energetskite karakteristiki na grade`nite objekti, zemajki gi vo
predvid nadvore{nite klimatski i lokalni uslovi, kaki i vnatre{nite klimatski
barawa i ekonomi~nosta.
So ovoj Pravilnik jasno e kaàno deka energetskata efikasnost mora da se

predvidi u{te vo faza na proektirawe na objektite. Vo proektite mora da postoi
presmetka za energetska efikasnost vo koja treba jasno da se prikaè deka
proektiranite konstrukcii i instalacii, kako i kompletniot gradeèn objekt kako
celina, napolno se vo soglasnost na barawata utvrdeni so ovoj pravilnik.
Presmetkite treba da sodràt:
 Koeficient na toplinska propustlivost na sekoja grade`na konstrukcija (U)

 Koeficient na toplinski zagubi niz obvivkata na grade`niot objekt (NT)
 Koeficient na toplinski zagubi pri ventilacija na grade`niot objekt (HV)
 Vkupen koeficient na prenesuvawe na toplina niz obvivkata na
grade`niot objekt (N)
 Vkupna godi{na potreba od toplina za greewe i provetruvawe na
grade`niot objekt (QH, nd,an)
 Vkupna godi{na potreba od energija za ladewe (QC, nd,an) na
grade`niot objekt.
 Vkupna godi{na potreba od energija za osvetluvawe na grade`niot objekt
 Vkupna godi{na potreba od energija za podgotvuvawe na sanitarna topla
voda vo grade`niot objekt
 Vkupna godi{na potreba od primarna energija na sistemot
 Vkupna emisija na SO₂ pri zadovoluvawe na potrebite za energija na
grade`niot objekt.
Po izgradba na objektot investitorot }e treba da obezbedi sertifikat za

energetska efikasnost na objektot, a pak vo nego site podatoci od ispituvawa koi
ke gi zadovolat gorenavedenite presmetki.
ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI
Nagliot razvoj na stambenata izgradba vo 60-te i 70-te godini, rezultira{e so

izgradba na golem broj zgradi koi denes se registrirani kako golemi potro{uva~i
na energija i potrebno e sistematski da se obnovat. Zgradite koi se izgradeni pred
1970 god. se gradeni vo vremeto na pojava na novi materijali, stati~ki po lesni i
po tenki konstrukcii, a istovremeno vo period na evtina energija i nepostoewe na
19
propisi za potrebi od energetska za{tita na zgradite. Denes tie zgradi se golemi
potro{uva~i na energija i nikako ne gi zadovoluvaat sovremenite tendencii za
namaluvawe na potro{uva~kata na energija vo zgradite, so cel postigawe na po
golem komfor, po zdrav i po ugoden presto vo zgradite, za{tita na okolinata i
namaluvawe na klimatskite promeni.
Uspe{nata implementacija na energetskata efikasnost vo grade`ni{tvote se

temeli na:
 Promena na zakonskite regulative i usoglasuvawe so evropskite na poleto

na toplotna za{tita, za{teda na energija i primena na obnovlivi izvori na
energija.
 Zgolemuvawe na toplinskata za{tita na postoe~kite i na novite zgradi.
 Zgolemuvawe na efikasnosta na greewe, ladewe, ventilacija,
osvetluvawe i drugi energetski potro{uva~i.
 Energetska kontrola i upravuvawe so energijata vo postoe~kite kako i vo
novite zgradi.
 Propi{uvawe na normativi za maksimalna godi{na potro{uva~ka na
energija po m² ili m³.
 Voveduvawe na energetski sertifikat kako sistem za ozna~uvawe na
zgradite spored godi{na potro{uva~ka na energija.
 Stalna edukacija i promocija na merkite za podobruvawe na energetskata
efikasnost.
Postoe~kite zgradi (poradi slabata izolacija) prestavuvaat golem

potencijal za energetski i ekolo{ki za{tedi. Ako postoe~kite zgradi koi se
izgradeni po donesuvawe na ragulativata za toplinska za{tita vo 1987 god. se
smetaat uslovno re~eno za zadovolitelni vo odnos na toplinska za{tita i za{teda
na energija, toga{ ~ak i vo toj slu~aj okolu 80% od postoe~kite zgradi imaat
nezadovolitelna energetska efikasnost so potro{uva~ka na energija za zagrevawe
od 150 do 200 kW/m². Edna od karakteristikite na celokupniot stanben i deloven
prostor vo Republika Makedonija e neracionalno golema potro{uva~ka na site
vidovi na energija, prvenstveno energija za zagrevawe, no so porastot na
standardod se pove}e i za ladewe na prostoriite.
Potro{uva~kata na energija za greewe vo prose~no izolirani zgradi denes

iznesuva 40-60% od vkupnata potro{uva~ka na energija, za zagrevawe na
potro{na topla voda 15-35%, a za gotvewe 5-15%. Od navedenoto moè da
zaklu~ime deka potrebite od energija za toplinski potrebi (greewe/ladewe) e 80-
90% od vkupnata energetska potreba na zgradite. Potro{uva~kata na energija za
20
osvetluvawe i drugi netoplinski potrebi (televizori, kompjuteri, pravosmukalki i
dr.), iznesuva 10-20% od vkupnata potro{uva~ka na energija.
TOPLINSKI ZAGUBI
Dobro poznavawe na toplinskite svojstva na grade`nite materijali e

osnoven preduslov za planirawe i proektirawe na energetski efikasni zgradi, kako
i za racionalizacija na potro{uva~kata vo stanbeniot javen sektor. Toplinskite
zagubi niz grade`nite elementi pored ostanatoto zavisat od negoviot sostav, i
koeficientot na toplo-provodlivost. Toplo-provodlivosta pak zavisi od hemiskiot
sostav, gustina na materijalot, poroznosta, temperatura i vla`nost na materijalot.
Podobra toplinska izolacija se postignuva koga se ugraduva material so po niska
toplo-provodlivost (po mal koeficient na toplinska provodlivost), odnosno so po
visok toplinski otpor. Toplinskiot otpor se zgolemuva pri zgolemuvawe na
debelinata na materijalot. Koeficient na propustlivost na toplina (U) – ili kako {to
u{te go narekuvaat U-faktor, e koli~estvo na toplina koja nekoj element ja gubi
za edna sekunda na m² povr{ina pri razlika na temperature od 1Kº, izrazeno vo
W/m²K (ili Btu/hr-sqft°F vo SAD). Vrednostite se dadeni pri zimski
uslovi, so nadvore{na temperatura od 0°F (-18°C), vnatre{na temperatura
70°F (21°C), pri vetar od 15 km/~as bez son~evo zra~ewe. Koeficientot
(U) e mnogu va`na karakteristika za nadvore{nite delovi na konstrukcijata, i igra
golema uloga vo analizata na vkupnite toplinski zagubi, a so toa i potro{uva~kata
na energija za greewe. [to e po mal koeficientot na propuslivost na energija toa e
podobra toplinskata za{tita na zgradata. Kolku toplinskiot otpor na nekoj material
e po golem, tolku e po mal koeficientot na propustlivost na energija. R=1/U
Za dimenzionirawe na iskoristenata toplinska za{tita na zgradite, so

poznavawe na osnovnite karakteristiki na toplinski izolacionite materijali
potrebno e da se poznava grade`no fizikalnite i klimatskite uslovi na mestoto na
gradewe. Osim toa za pravilna primena neophodno e da se poznavaat me|
usobnite odnosi na raznite materijali vo delovite na grade`nite elementi i grade`ni
konstrukcii. Toplotno izolacionite materijali vo grade`ni{tvoto, po pravilo se
materijali ~ii pori se ispolneti so vozduh, a se primenuvaat vo ednoslojni i
povekeslojni nadvore{ni konstrukcii na gradbite.
21
Najgolema uloga pri toplinskite zagubi na eden objekt igraat prozorcite,
nadvor- e{nite vrati i nadvore{nite yidovi, bidejki zaedno doprinesuvaat za 70%
od toplinskite zagubi. Zagubite niz prozorcite naj~esto se deset pa nekade i
dvaeset pati po golemi od onie niz yidovite, pa e jasno kolkava va`nost ima
energetskata efikasnost na prozorcite vo vkupnite energetski potrebi na ku}ata.
Dodeka na starite zgradi koeficientot na propustlivost na energija na prozorcite se
dviì okolu U=3(W/m²K), evropskata zakonska regulativa propi{uva se poniski i
po niski vrednosti, a spored noviot pravilnik za toplinska za{tita i za{teda na
energija, najgolemiot koeficient na toplinska propustlivost kaj prozorcite ne smee
da nadmine vrednost od U=1,8 (W/m²K). Kaj sovremenite niskoenergetski i
pasivni ku}i toj koeficient se dviì od U=1,1 do 0,8 (W/m²K). Vo vkupnata
toplinska zaguba kaj prozorcite u~estvuva stakloto i prozorskiot profil.
Prozorskiot profil nezavisno od koj material e izraboten, terba da obezbedi dobro
zaptivawe, ednostavno zatvarawe i normalno nizok koeficient na toplinska
propustlivost. Stakloto (koe vo prozorecot u~estvuva okolu 80% od negovata
povr{ina), mora isto taka da bide termoizolaciono i da gi postigne vrednostite na
koeficientot na toplinska propustlivost koja od nego se bara.
ARHITEKTONSKO DIZAJNIRAWE NA PASIVNIA KU]A
Pasivnata ku}a e vnimatelno arhitektonsko-grade`no i termodinami~ko-

ekonomski izbalansirana ku}a. Pred proektirawe na konkretna gradba, potrebno e
da se izanaliziraat prirodnite karakteristiki na lokacijata, klimatskite uslovi, i
eventualnite vlijanija od ve}e izgradenata okolina. So orientacijata i oblikot na
22
ku}ata mora da se ovozmoì maksimalen pristap na son~evite zraci, da se
izbegne sekakvo zasenuvawe na ku}ata, izloènost na udar na vetar i dr. Vo
pasivnata ku}a energetskite potrebi za zagrevawe na prostorot se pokrieni so
opi{aniot standard za gradba. Site ostanati energetski potrebi - za zagrevawe na
topla voda za potro{uva~ka i elektri~na energija, moàt da se pokrijat so solarna
energija, te. aktivni termi~ki i fotonaponski sistemi.
Pod standard za pasivna ku}a deneska podrazbirame: Da se namalat

toplinskite zagubi niz nadvore{nite povr{ini na minimalna mo`na merka,
maksimalno da se zgolemat toplinskite dobivki vo vnatre{nosta i da se osigura
kvalitetna ventilacija. Da bi moèla stanbena ku}a da se izgradi bez konvencialen
sistem za greawe potrebno e da se namalat vkupnite potrebi za greawe, zna~i
transmisiskite i ventilaciskite zagubi na ispod 15 kWh/m² na godi{no nivo.
Predvidenata cel za energetska potro{uva~ka mo`na e da se postigne so izbirawe
na prose~niot koeficient na propuslivost na toplotna energija za nadvore{-nite
povr{ini od U=0,15 W/m²K, a za prozorci i drugi zastaklu-vawa U=0,80
W/m²K, i so broj na izmeni na vozduh na ~as od 0,6.
Kaj preporakite za dizajnirawe na ku}ata treba da se naglasi da so po~ituvawe na

osnovnite smernici za pasivna ku}a proektantot moè da ima celosna sloboda vo
proektirawe. Celta na pasivnata ku}a ne e tipizirawe i unificirawe na
arhitektonsko dizajnirawe, tuku naprotiv da se ponudi {to e mo`no po inventivno
re{enie so vnimatelno uskladen i optimiran sistem.
Presek na pasivna ku}a so celata potrebna oprema.
Smernici za proektirawe se:
23
 Dovolna odale~enost od drugi objekti za da moè da go prifati niskoto
zimsko sonce.
 Ku}ata da se otvori prema jug (so prozorci), a da se zatvori prema sever.
 Kompakten volumen so ograni~ena dlabo~ina.
 Kvaliteten sistem za za{tita od letno sonce.
 Visok stepen na toplinska izolacija na site nadvore{ni povr{ini.
 Da se izbegnuvaat toplinskite mostovi.
 Pomo{nite prostorii da se smestat na sever.
 Greeweto na prostoriite da se povrza me|usebno.
 Da se skratat dolìnite na cevkovodite kaj greeweto i da se zgolemi
nivnata izolacija za da se namalat zagubite.
 Podelba i locirawe na vnatre{nite prostorii po zoni so ednakvi ili sli~ni
temperature.
 Da se predvidi mehani~ka prisilna ventilacija na prostorot.
 Da mu se dade mo`nost za predgrevawe na vozduhot pred da vleze vo
prostorot.
 Se prepora~uva kontroliran dovod i odvod na vozduhot so podzemen
izmenuva~ na toplina, i so rekuperacija na toplinata od iskoristeniot
vozduh.
 Da se izbere niska temperatura na sistemot za greewe i da se kombinira
so obnovliv izvor na energija.
 Da se ugradat vremenski regulatori (tajmeri).
 Da se isplanira solaren sistem za greewe na voda za potro{uva~ka i
dogrevawe na sistemot za greewe.
 Vkupnite toplinski potrebi da se svedat na ispod 15 kWh/m² na godi{no
nivo.
 Po zavr{uvawe so gradbata da se proveri kvalitetot na izgradbata so
termografsko snimawe.
 Da se proverat i pregledaat site ugradeni uredi.
 Da se ugradi softversko upravuvawe so celiot sistem povrzan so
energetska efikasnost (za da se izbegne ~ove~kiot faktor kako pri~ina za
neefikasno deluvawe).
TOPLINSKA IZOLACIJA NA NADVORE[NITE YIDOVI
Toplinskata izolacija na nadvore{nite yidovi, po pravilo treba da se

izvede od nadvore{nata strana na yidovite, a od vnatre{nata samo ako se mora
24
poradi nekoja pri~ina. Izvedba na toplinska izolacija od vnatre{nata strana na
yidovite e nepovolna od grade`no fizikalen aspekt, a ~esto e i po skapa poradi
dodatnite tro{oci okolu re{avawe na problemot na difuzija na vodenata parea, po
strogite barawa poradi sigurnost protiv poàr, zaguba na koristen prostor i dr.
Postavuvawe na toplinska izolacija od vnatre{nata strana na yidovite e so po lo{i
fizikalni karakteristiki, bidejki iako se postignuva podobruvawe na izolaciskata
vrednost na yidot, zna~itelno se menuva toplinskiot protok vo yidot pa osnovniot
nosiv yid postanuva po laden. Poradi toa posebno vnimanie treba da se posveti na
izvedba na parna brana kako bi se izbegnalo sozdavawe na kondezati. Isto taka
toplinski treba da se izoliraat i del od pregradite koi se spojuvaat so nadvore{niot
yid.
P OTREBNA
TOP LI NS KA F AKTOR NA RELATI VEN
GUS TI NA DEBELI NA OTP OR NA
TOP LI NS KI I ZOLACI ONEN P ROP US TLI VOS T TRO[ OK ZA
ZA
MATERI JAL DI F UZUJ A NA
VODENA P AREA
Mi ne r a l na vol na
(ka me na i s t akl ena vol na )
Ekspa ndi r a n pol i st i r enEPS

( )
(st i r opor )
Eks pand i r ana pol i s t i r e ns ka

pe na (XPS)
Tvr d a pol i ur et a ns ka pe na
(PUR )
Dr ve na vol na ( WW)
Ekspa ndi r an pe r l i t EPB

( )
Ov~a vol na
Sl a ma
SPECI JALNI TOPLI NSKI
I ZOLACI ONI MATERI JALI
Topl i nska i zol aci ja (pol i kar bonat i dr .) koja ovozmo` uva pr i em na son~eva ener gi ja
i pr enos vo vnat r e{ nost a, a i st ovr emeno spr e~uva (kako obi ~na t opl i nska i zol aci ja)
zagubi na t opl i na od vnat r e pr ema nadvor . Posebno e kor i sna za i zol aci ja na ju` ni ot
f asaden yi d. Pr esekot na mat er i jal ot na t r anspar ent nat a i zol aci ja, sodr ` i si t ni
TRANSPARENTNA kapi l ar ni cev~i wa koi odat popr e~no od edna na dr uga st r ana na pl o~at a. So post a-
TOPLI NSKA I ZOLACI JA vuvawe vo pr esek na nadvor e{ ni ot yi d se f or mi r a gust a mr e` a na kanal i koi ovoz-
mo` uvaat pr od or na son~evi t e zr aci a so t oa i gr eewe na masi vni t e del ovi na yi dot .
Na ovoj na~i n akumul i r anat a t opl i na se kor i st i za zagr evawe na pr ost or ot , pr i { t o
ef i kasnost a mo` e dodat no da se zgol emi so post avuvawe na i zo st akl o i t opl ot ni
r ol et ni vo vozdu{ ni ot sl oj i spr ed t r anspar ent nat a i zol aci ja.
Kaj konvenci onal nat a t opl i nska i zol aci ja dobr i t e i zol aci ski svojst va se post i gnu-
vaat so pomo{ na vozduhot koj se nao| a vo por ozni ot mat er i jal . Ako go odst r ani me
vozduhot od mat er i jal ot , i zol aci ski t e svojst va se zgol emuvaat por adi vakumot .
VAKUMSKA Za t oa se kor i st at pr esovani st akl eni vl akna, pol i st i r enska pena i dr . Vakumskat a
TOPLI NSKA I ZOLACI JA i zol aci ja se pr avi vo modul ar ni panel i , a por adi i zuzet na i zol aci ska sposobnost se
upot r buvaat mnogu po mal i debel i ni od konvenci onal ni t e t opl i nski i zol aci i za
i st i t opl i nski svojst va. Ovaa i zol aci ja seu{ t e e skapa pa najmnogu se pr i menuva kaj
sanaci i t e na objekt i , kaj { t o nema mo` nost za ugr aduvawe na po debel i i zol aci i .
Kaj izvedbata na toplinska izolacija od nadvore{nata strana na yidot,

mo`ni se dve re{enija na zavr{en sloj koj gi {titi izolacioniot sloj i ostatokot od
25
yidot, od nadvore{nite atmosverski vlijanija. Prvoto re{enie go karakterizira
izvedbata na nadvore{niot za{titen sloj so lepewe po cela povr{ina na
izolacioniot material (t nr. kompaktna fasada). Kaj vtoroto re{enie za{titniot sloj
e vo oblik na poedine~ni elementi pricvrsteni na soodvetna podkonstrukcija, na
takov na~in da pome|u za{titnata obloga i slojot od toplinskata izolacija ostane
sloj na vozduh koj se ventilira prema nadvor (t nr. ventilirana fasada). Industrijata
na grade`ni materijali nudi mnogu varijanti na sistemi za ovie dva na~ina na
toplinska izolacija na yidovite, pri {to za dvete re{enija debelinata na toplinskata
izolacija ne bi trebala da bide po mala od 10 sm. so {to vrednosta na koeficientot
na toplotna propustlivost na yidot bi se namalila na U=0,25 do 0,35 W/m²K.
26
Te mpe r a t ur e n di ja gr a m za nei zol i r a n i i zol i r a n yi d od c i gl i (TI 10 s m. od na dvor e { na s t r a na na yi do
t)
Vo s l u~a j na ne i zol i r a n yi d od { upl i va c i gl a od 19 cm,

2
U=1,67 [W/m2 K], t opl i ns ki zagubi i zne s uva a t okol u 134 kWh/m
Vo s l u~a j na i zol a c i ja na yi d od 19 s m. so 10 sm. ka me na vol na ,

2
U=0,32 [W/m2 K], t opl i ns ki t e za gubi i zne s uva a t i znose okol u26 kWh/m
Te mpe r a t ur e n di ja gr a m za ne i zol i r a n i i zol i r a n be t onski yi d (TI 10 s m. od nadvor e { na st r a na na yi tdo

)
Vo s l u~a jn na ne i zol i r a n bet onski yi d s o de be l i na 20 s ,m

2
U=3,20 [W/m2 K] t opl i nski t e za gubi i zne suva a t okol u 256 kWh/m
Vo s l u~a j s o i zol a c i ja na AB yi d s o 10 sm. ka me na vol na,
2
U=0,35 [W/m2 K] t opl i nski t e za gubi i zne suva a t okol u 28 kWh/m
27
P r a vi l na i zve dba na t opl i ns ka i zol a c i ja na na dvor e { e n yi d ka j
ve nt i l i r a na f a s a da
- mal t er 2 sm.
- bl ok ci gl a 19 s m.
- pol i mer -cem. l epak
- kamena, st akl ena vol na
i l i pol i st i r en mi n. 10 sm.
- vozd u{ en sl oj 4 sm.
- f i ks i r ani kameni pl o~i 2 sm.
- vod ood bojna

bet onska s t aza
- par ket 2,5 sm.

- bet onska ko{ ul i ca 5 s m.
- P E f ol i ja
- kamena, s t akl ena vol na
i l i pol i s t i r en 8 sm.
- el as t i f i ci r an pol i es t er 2 sm.
- bi t umenska hi d r oi zol aci ja
- bet ons ki t emel 25 s m.

- hi d r oi zol aci ja - mal t er 2 sm.
- d r ena` na cevka - ekst r udi r an pol i s t i r en 8-10 s m. - bl ok ci gl a 19 s m.
- d r ena` en kanal - { q unak 30 sm. - pol i mer -cem. l epak
- 1. s l oj gr ad . l epak s o ar mat ur na mr e` a
- 2. s l oj gr ad . l epak s o ar mat ur na mr e` a
- i mpr egr i r an pr ed pr emaz
- zavr { en d ekor at i ven s l oj
- vod oodbojna
bet ons ka st aza
- par ke t 2,5 s m.
- bet ons ka ko{ ul i ca 5 s m.
- P E f ol i ja
- kame na , s t a kl ena vol na
i l i pol i s t i r en 8 s m.
- e l as t i f i c i r an pol i es t er 2 s m.
- bi t ume ns ka hi d r oi z ol ac i ja
- bet ons ka pod l oga 10 s m.
- t ampon
- bet ons ki t emel 25 s m.

- hi d r oi zol aci ja
- d r ena` na cevka - ekst r udi r an pol i s t i r en 8-10 s m.
- d r ena` en kanal - { q unak 30 sm.
P r a vi l na i zve dba na t opl i ns ka i zol a c i ja na na dvor e { e n yi d ka j
kompa kt na f a s a da
TOPLINSKA IZOLACIJA NA KROV
Iako krovot so svoite toplinski zagubi u~estvuva samo so 10-20% od

vkupnite toplinski zagubi na ku}ata, toj ima posebno va`na uloga vo kvalitetot i
standardot na ìveewe. Toj ja {titi ku}ata od do`d, sneg, ladno i toplo. Naj ~est
oblik na krovot za individualni ku}i i po mali stanbeni objekti e kosiot krov. Vo
borba za prostor mnogu ~esto prostorot ispod krovot se koristi za stanbeni
povr{ini iako ne e dovolno toplinski izoliran. Vo tie slu~aevi se pojavuvaat
golemi zagubi na toplina vo zima, no i u{te po golem problem so pregrevawe vo
leto. Ako krovot ne e soodvetno toplinski izoliran, niz nego moè da se zagubi
okolu 30% toplina. Dokolku krovot vo gradeweto ne e soodvetno izoliran,
toga{ toa moè da se napravi i po kasno, bidejki negovata izolacija e dosta
ednostavna, a ekonomski dosta isplatliva, bidejki povratniot period na
investicijata e od 1 do 5 godini.
28
Za toplinska izolacija na kosiot krov treba da se koristat nezapalivi
izolacioni materijali, no samo onie koi imaat svojstvo na propu{tawe na vodenata
parea (kako {to e kamenata volna). Detalot na spojot na nadvore{niot yid i
krovot treba da se re{i bez toplinski mostovi. Ako prostorot ispod krovot ne e
predviden za ìveewe, toga{ izolacijata treba da se postavi na poslednata plo~a
(tavanot).
P r a vi l na i zve dba na t opl i ns ka i zol a c i ja na kos i ot kr ov i s pojot s o yi dot
- ke r a mi da 2 sm.
- dr ve ni l e t vi 5/3 sm.
- kont r a l e t vi 8/5 sm.
- f ol i ja
- ka me na (st akl e na ) vol na , e kspa ndi r a n
pol i st i r e n pome| u r ogovi mi n. 10 sm.
- ka me na (st akl e na ) vol na , e kspa ndi r an
pol i st i r e n i spod r ogovi do 6 sm.
- pa r na br a na (P E f ol i ja )
- gi pska r t onski pl o~i 1,2 sm.
- mal t er 2 sm.
- bl ok ci gl a 19 sm.
- 1. sl oj gr ad. l epak so ar mat ur na mr e` a
- zavr { en dekor at i ven sl oj
Prepora~liva debelina na toplinska izolacija kaj kosite krovovi e 16 do 20

sm. Izolacijata treba da se postavi vo dva sloja; edniot sloj da se postavi pome|u
rogovite a drugiot ispod rogovite za da se izbegnat toplinskite mostovi.
Toplinskata izolacija koja e postavena direktno na krov potrebno e od dolnata
strana da se zatvori so knauf ili drveni plo~i.
29
- ker a mi da 2 sm.
- dr ve ni l et vi 5/3 sm.
- kont r a l et vi 8/5 sm.
- f ol i ja
- kamena (st akl ena) vol na, e kspandi r an
pol i st i r en pome| u r ogovi 10-16 sm.
- par na br ana (P E f ol i ja)
- pl o~a 6 sm.
- i spol na od ci gl i 14 sm.
- pr odol ` en mal t er 2 sm.
P r a vi l na i zve dba na t opl i ns ka i zol a c i ja na kos i ot kr ov i

s pojot so yi dna t a i zol a c i ja ka j ma s i vna kr ovna kons t r ukc i ja
- got ov el ement za pr eki d na

t opl i nski ot most d=8 sm.
- ker ami da 2 sm.
- mal t er 2 sm. - kont r a l et vi 8/5 sm.
- dr veni r ogovi
P r a vi l na i zve dba na t opl i ns ka i zol a c i ja na t a va ns ka pl o~a

- mal t er 2 sm.
- t avanska pl o~a 20 sm.
- par na br ana
- mal t er 2 sm. - kamena, st akl ena vol na
- bl ok ci gl a 19 sm. ekspandi r an pol i st i r en mi n. 16 sm.
Ramnite krovovi najmnogu se izloèni na vlijanie na nadvore{nite uslovi

od site ostanati delovi na zgradta. Zatoa e od golema va`nost da se postavi
kvalitetna toplinska no i hidro izolacija, i pravilno da se re{i odvodot na
atmosverskite voidi. Ramniot krov moè da se re{i kako prooden, neprooden ili
takanare~en zelen krov, a vo zavisnost od toa se izveduva zavr{nata obrabotka na
krovot.
30
- mal t er 2 sm.
- kr ovna pl o~a 20 sm.
- par na br ana
P r a vi l na i zve dba na t opl i ns ka i zol a c i ja na r a me n kr ov s o vme t na t i - kamena, st akl ena vol na
got ovi e l e me nt i za pr e ki d na t opl i ns kot mos t i s poj s o yi dna t a i zol a c i ja ekspand i r an pol i st i r en mi n. 12 sm.
ekspand i r an pol i st i r en
so nagi b mi n. 4 sm.
- hi dr oi zol aci ja
- geot ekst i l
- ar mi r an cem. est r i h mi n. 4 s m.
- mr azoot por ni ker ami ~ki
pl o~ki s o l epak 1,5 sm.
- got ov el ement za pr eki d na

t opl i nski ot most d =8 sm.
- mal t er 2 sm.
- mal t er 2 sm. - zavr { en dekor at i ven sl oj
- kr ovna pl o~a 20 sm.
- bet on za pad
- par na br ana
- hi dr oi zol ac i ja - kamena, st akl ena vol na
- kame na, st akl ena vol na eks pandi r an pol i s t i r en mi n. 16 sm.
ekspandi r an pol i st i r en mi n. 5 sm.
- AB yi d ssa 15 sm. - hi d r oi zol aci ja
- kame na, st akl ena vol na - geot eks t i l
ekspandi r an pol i st i r en mi n. 10 sm. - nas i p
- za vr { en dekor at i ve n sl oj
Pr a vi l na i zve dba na t opl i nska i zol a c i ja

na r a me n kr ov i spoj so yi dna t a i zol a c i ja
- mal t er 2 sm.
TOPLINSKA IZOLACIJA NA POD
Konstrukciite na podot sprema tloto, se razlikuvaat od onie sprema

negreani prostorii po nosivata betonska plo~a i hidroizolacijata. Toplinskite
zagubi sprema terenot iznesuvaat okolu 10% od vkupnite. Kaj novogradbite
podot treba dobro da se izolira od terenot so {to e mo`no po debela toplotna
izolacija, dodeka kaj postoe~kite zgradi takva merka ekonomski e neisplatliva,
poradi pogolemite grade`ni zahvati koi ja pratat. Me|utoa ekonomski se mnogu
isplatlivi merkite koi gi pratat toplinskite izolacii na plo~ata prema tavanot i
podnata konstrukcija sprema negreaniot podrum. No isto taka potrebno e
toplinski da se za{titat i podnite konstrukcii iznad otvorenite premini. Pri
postavuvawe na toplinska izolacija va`no e da toplinski se izolira celata
31
nadvore{na omotnica na ku}ata no bez prekin, kako bi se vlijanieto na toplinskite
mostovi svelo na minimum.
TOPLINSKI MOSTOVI
Energetskata efikasnost i potro{uva~ka na energija vo zgradite, osim od

visokoto nivo na toplinska za{tita zavisat od izbegnuvawe odnosno sveduvawe
na minimum na toplinskite mostovi. Toploten most e malo podra~je vo delot od
omota~ot na zgradata koj se gree, niz koj toplinskiot premin e zgolemen poradi
promena na materijalot, debelina ili geometrija na grade`niot del. Poradi
namaleniot otpor na toplinskata propustlivost vo odnos na tipi~niot presek na
konstrukcijata, temperaturata na vnatre{nata povr{ina na pregradata na
toplinskiot most e po mala vo odnos na ostanatite povr{ini, {to ja zgolemuva
opasnosta za kondenzirawe na vodenata parea. Ednoli~niot toplinski otpor vo
nadvore{niot omotuva~ na zgradata moè da se promeni so:
 potpoln ili delumen prodor na omotuva~ot na zgradata so materijali koi

imaat razli~ni svojstva na toplinska provodlivost.
 Promena na debelinata na gra|ata
 Razlika pome|u vnatre{nata i nadvore{nata povr{ina, kako {to se
slu~uva na spoevite na yidot, podot, tavanskata plo~a ...
Posledicite od toplinskite mostovi se:
 Promeni vo toplinskite zagubi

 Promena na vnatre{nata povr{inska temperature.
Poradi maliot otpor na toplinskata propustlivost, temperaturata na vnatre{nata

povr{ina na pregradata na toplinskiot most e po mala od ostanatata povr{ina, {to
ja zgolemuva potencijalnata opasnost od kondenzacija na vodenata parea na tie
mesta. Najdobar na~in za izbegnuvawe na toplinskite mostovi e postavuvawe na
toplinska izolacija od nadvore{nata strana na celiot nadvore{en omotuva~ bez
prekin.
So termografsko snimawe na zgradata mnogu ubavo moàt da se uo~at

toplinskite mostovi.
32
Na pazarot denes postojat sistemi za otrgnuvawe i namaluvawe na
vlijanieto na toplinskite mostovi koi ja prekinuvaat kontinuiranata armatura na
vnatre{nata i nadvore{nata betonska konstrukcija kaj izvedbata na plo~ite so
terasi, so umetnuvawe na fabri~ki izraboteni elementi vo kombinacija so
visokokvaliteten ~elik i sloj na toplinska izolacija niz koja proa|a armaturata.
Armaturata na takov (fabri~ki) element se spojuva so armaturata na plo~ata.
Vrednosta na toplinskite mostovi kaj takvite re{enija se svedeni na to~kasti
premini na toplinata na mestata na prodor na armaturata niz toplinskata izolacija.
P r e s me t ka na t opl i ns ki mos t na ne i zol i r a n a gol na zgr a da
P r e s me t ka na t opl i ns ki mos t pos l e na ne s uva we na t opl i ns ka i zol a c i ja
Na gornite sliki moè da se vidi mnogu jasno kolku temperaturata e po

niska na vnatre{nata strana od yidot na agolot na AB serklaòt, od ostanatiot yid
od cigli kaj toplinski ne izoliraniot yid, i situacijata so ramnomernata raspredelba
na temperaturata po postavuvawe na toplinska izolacija. Da se izgradi zgrada bez
toplinski mostovi skoro e nevozmo`no, no so pravilno proektirawe na detalite na
toplinska za{tita, vlijanieto na toplinskite mostovi moème da gi smalime na
minimum. Potencijalni mesta za toplinskite mostovi se konzolnite ispu{tawa na
33
terasite, ispu{tawata na streite za krov, spoevi na konstrukciite, spoevi na yidot
so prozorot, kutiite za roletni, temeli i dr. Zatoa pred re{avaweto na
konstruktivnite detail na niv treba da se obrne posebno vnimanie. Se
prepora~uva da vo glavniot i izvedbeniot proekt se razrabotat site detaili,
osobeno mestata na potencijalnite toplinski mostovi, vo sklad so tehni~kite
propisi za za{teda na toplinska energija i toplinska za{tita na zgradite. Prozorcite
treba da se ugradat taka za da barem delumno bidat vo nivo na toplinska
izolacija, kutijata za roletna mora da bide toplinski izolirana, toplinskata izolacija
na yidot treba da se postavi do temelite, a po potreba treba da se izoliraat i
temelite. Po zavr{uvawe na izgradbata, kvalitetot na izgradba i toplinska za{tita
moè da se proveri so termografsko snimawe.
Na ~i ni za r je { a va we na pr obl e mi t e na t opl i ns ki
mos t ovi ka j konzol ni t e i s pus t i na pl o~i t e za t e r a s i .
- Kva l i t e t e n p r o zo r so ma l k o e f i c i e nt
n a p r o p ust l i vo st n a t o p l i n a .
- U=1,4 W/m K so st a kl o U=1,1 W/m2 K
- mr a zoo t p o r n a k e r a mi ~k a p l o ~k a - U=0,9 W/m K so st a kl o U=0,6 W/m2K

so l e p a k 1 ,5 sm.
- be t o ns ka k o { ul i c a so n a gi b 2 -4 sm.
- ge o t e k st i l
- hi d r oi zo l a c i ja
- t op l i n sk a i zo l a c i ja (ka me na v o l n a ,
e ks pa n di r a n p o l i st i r e n mi n . 1 0 sm. - par ke t 2,5 sm.
- pa r na b r a n a - bet onska ko{ ul i c a 6 sm.
- be t o ns ka k o { ul i c a so p a d 4 -6 sm. - pl a st i ~na f ol i ja
- AB p l o ~a 2 0 sm. - kame na/st akl ena vol na
- ma l t e r 2 sm. e l a st i f i c i r a n pol i st i r e n 2 sm.
- AB pl o~a
- Mal t e r 2 sm.
- Topl i nski i zol i r ana

kut i ja za r ol e t na ssa . 12 sm.
- kamena /st a kl e na vol na
e kspa ndi r a n pol i st i r e n ssa . 8 sm.
- 1. sl oj gr a d. l e pi l o so
a r ma t ur na mr e ` a
- 2. sl oj gr a d. l e pi l o so - Kv a l i t e t e n pr o zo r s o ma l ko e f i c i e n t
n a p r o pus t l i v o st n a t op l i na .
- i mpr e gr i r a n pr edpr emaz - U=1,4 W/m K so st a kl o U=1,1 W/m2 K
- za vr { en dekor at i ve n sl oj
- U=0,9 W/m K so st a kl o U=0,6 W/m2K
- mal t er 2 sm.
34
- Kv a l i t e t e n p r o zo r s o ma l k o e f i c i e n t
n a p r o p ust l i v o s t n a t o p l i n a .
- U=1,4 W/m K s o st a k l o U=1,1 W/m2 K
- U=0,9 W/m K s o st a k l o U=0,6 W/m2K

- par ke t 2,5 sm.
- bet onska ko{ ul i c a 6 sm.
- Mr a zo o t p o r n i k e r a mi ~k i p l o ~k i - pl a st i ~na f ol i ja
so l e p a k 1 ,5 s m. - kame na /st a kl e na vol na
- Be t . k o { ul i c a s o n a gi b 2 -4 s m. e l a st i f i c i r a n pol i st i r e n 2 sm.
- AB p l o ~a - AB pl o~a
- Ma l t e r 2 sm.
- Got ov e l e me n t za p r e k i n n a
t o p l i ns ki mo s t d =8 s m.
- Topl i nski i zol i r a na

kut i ja za r ol e t na ssa . 12 sm.
- ka me na /st a kl e na vol na
e kspa ndi r a n pol i st i r e n ssa . 8 sm.
- 1. sl oj gr a d. l e pi l o so
- 2. sl oj gr a d. l e pi l o so - Kv a l i t e t e n p r o zo r s o ma l k o e f i c i e n t
a r ma t ur na mr e ` a n a p r o p ust l i v o s t n a t o p l i n a .
- i mpr e gr i r a n pr e dpr e ma z - U=1,4 W/m K s o st a k l o U=1,1 W/m2 K
- za vr { e n de kor a t i ve n sl oj
- U=0,9 W/m K s o st a k l o U=0,6 W/m2K
- mal t er 2 sm.
PROZORCI
35
Prozorcite se sostaven del na sekoj stanben objekt. Dizajnirani se od ~etiri
osnovni pri~ini:
 Da vospostavat vizuelna vrska pome|u vnatre{nata i nadvore{nata

sredina
 Da propu{tat dnevna svetlina vo vnatre{nosta na objektot
 Da ovozmoàt provetruvawe na prostoriite.
 Da vo zimski period gi iskoristat son~evite zraci za dogrevawe na
vnatre{nosta.
No toa ne e se, prozorcite pokraj drugite elementi ja ~inat fasadata

mnogu po atraktivna, a od vnatre{nosta zaedno so mebelot go ipolnuvat
prostorot.
No pokraj site
dobri, prozorcite imaat i
lo{i strani. Najlo{a strana
im e toplinskata i zvu~-
nata izolacija. Dokolku
proektantot ne im obrne
dovolno vnimanie,
negoviot proizvod moè da
bide energetski neefikasen.
Vo eden stanben objekt

ne e pra{awe dali }e ima
prozorci, bidejki tie se
neminovni (poradi gorenavedenite pri~ini), no pra{aweto e kolku prozorci e
potrebno da se ugradat, so koji dimenzii i od kakov materijal da bidat izraboteni.
Prozorcite i nadvore{nite yidovi igraat mnogu va`na uloga vo toplinskite

zagubi, bidejki zaedno u~estvuvaat so preku 70% od toplinskite zagubi vo edna
zgrada. Zagubite niz prozorcite se delat na:
 Transmisiski zagubi
 Zagubi so ventilacija
Ako gi sobereme transmisiskite zagubi i zagubite so ventilacija, vkupnite

toplinski zagubi niz prozorcite iznesuvaat okolu 50% od site toplinski zagubi vo
zgradata. Zagubite niz prozorcite se naj~esto deset pa i pove}e pati po golemi vo
36
odnos na onie niz yidovite, pa e mnogu jasno kolkava va`nost ima energetskata
efikasnost na prozorcite vo vkupnite energetski potrebi na zgradite.
Na termografskata snimka moè da se vidi kako izgleda rasporedot na

temperaturata vo zgrada so stari prozorci. Zna~i mo-ème da konstatira-me deka
starite prozorci se termi~ki dupki niz koi se odleva vnatre{nata temperatura. Ako
pak go analizirame samiot
prozorec, }e utvrdime deka i
pokraj toa {to e izraboten od
ednoslojni drveni ramki,
sepak temperaturata pove}e
pominuva niz stakloto
odkolku niz ramkite.
Vo sklad so pravil-nikot
za energetska efikasnost vo
Ma-kedonija site novo-
vgradeni prozorci treba da
imaat koeficient na
toplinska propust-livost ne po golem od U=2 W/m²K. Dodeka kaj starite
prozorci koi se vgradeni vo posled-nite 30 godini koeficientot iznesuva U=3–
3,5 W/m²K pa i pove}e (godi{nite zagubi na toplina niz tie prozorci iznesuva
prose~no 240-280 kWh/m² ), evropskata zakonska regulativa propi{uva se po
niski i po niski vrednosti, i tie denes se dviàt vo raspon od U=1,4–1,8 W/m²K.
Kaj sovremenite niskoenergetski i pasivni ku}i toj koeficient se dviì U=0,8–1,4
W/m²K.
Na prikaànata termo-grafska snimka moè da se vidi kako izgleda

vnatre{niot raspored na tempera-turata vo edna energetski efikasna zgrada. I
ovde se u{te postoi temperaturna razlika pome|u yidovi-te i prozorcite, no toa e i
o~ekuvano, a i
zadovolitelno. Ako i ovde go
analizirame prozorecot, }e
konsta-tirame deka ramkite
imaat skoro isti koeficient na
propustlivost na energija
kako i staklata, no bidejki
37
termoizolacionite stakla se izraboteni so aluminiumski distantni ramki,
temperaturata po ivicite na staklata e mnogu po niska (ssa. 15ºS), pa na tie mesta
imame zagubi na energija. Ovaa pojava kaj energetski efikasnite zgradi nekako i
moè da projde, no kaj pasivnite ku}i ne.
Prvata predpostavka od koja treba da se trgne pri proektirawe na prozorci

e klimatskoto podra~je vo koe se gradi. Dokolku se gradi vo ladno klimatsko
podra~je, }e treba da se ugradat prozorci koi ke imaat {to e mo`no po mala
propuslivost na toplina a po golema propustlivos na son~eva energija. Dodeka
pak vo toplite klimatski podra~ja naj va`no e da prozorcite propu{taat {to e
mo`no po malku son~eva energija. No naj nezgodni se podra~jata kako {to e
na{eto kade vo zima imame ekstremno niski a vo leto ekstremno visoki
temperaturi. Vo ovoj slu~aj prva rabota na koja treba da se misli e polo`bata na
objektot koj treba da se gradi. U{te vo starite vremiwa vo zavisnost od
klimatskite podra~ja, lugeto vodele smetka kako da go postavat objektot.
Dokolku se rabotelo za ladno klimatsko podra~je so mnogu vetroviti denovi,
objektite gi postavuvale so vlezot od ju`nata strana, a i poveketo prozorci gledale
na jug. I denes vo Makedonija moè da se vidat sela kade 90% od
ku}ite so vlezot se svrteni na jug.
MATERIJALI OD KOJ SE IZRABOTENI PROZORCITE
Vo vkupnite toplinski zagubi kaj prozorcite u~estvuvaat:
 Profilite od koj se izraboteni prozorcite

 Staklo
Prozorskiot profil nezavisno od materijalot od koj e izraboten mora da

obezbedi: krutost, otpornost na klimatski vlijanija, dobro zaptivawe, da nema
toplinski mostovi, ednostavno otvarawe i nizok koeficient na toplinska
propustlivost. Voobi~aeno prozorcite se izrabotuvaat od: drvo, aluminium, ~elik
i PVC. No koga treba da gradime energetski efikasni zgradi, prvo na {to treba da
mislime (pri izbor na materijal za prozorcite) e U-faktorot da bide {to e mo`no po
mal.
Pri izbor na prozorci ne e dovolno samo da se znae od kakov materijal se

istite, tuku kakva forma i kolku vozdu{ni komori imaat, bidejki od toa zavisi
kolkav }e bide U-faktorot. Od gorenavedenite materijali od koi naj~esto se
38
izrabotuvaat prozorci, naj mal U-faktor imaat prozorci izraboteni od PVC profili.
Toa e taka zatoa {to delumno samiot materijal ima najdobar U-faktor, a delumno
zatoa {to profilite od koi se izrabotuvaat prozorcite sodràt od 3 do 7 vozdu{ni
komori koi dodatno pridonesuvaat da se namali U-faktorot na prozorcite. Vo
praksa se pokaàlo deka za individualni stanbeni objekti najdobar soodnos na
U-faktorot vo odnos na cenata se postignuva so 5 komornite profili ~ij faktor e
U=1,3 W/m²°K, a za golemi stanbeni objekti dovolni se 4 komorni ~ij faktor e
U=1,4 W/m²°K.
[TO E PVC?
Polniot naziv na PVC ili PVC-U e polivinil hlorid.
Polinivil hlorid se dobiva od sol i nafta. So elektroliza na solena voda se

dobiva hlor, koj se kombinira so etilen dobien od nafta za da formira vinil hlorid
monomer (VCM). Potoa molekulite na VCM se polimeriziraat za da formiraat
PVC smola.
Ovoj PVC ne e hemiski stabilen i e {teten po okolinata odnosno

zdravjeto na lugeto, a i ne e otporen na UV zraci, pa zatoa mu se dodavaat razni
adetivi koi go ~inat potpolno stabilen. Naj~esto stabilizacijata se vr{i so razni
metalni komponenti zaedno so nekoi organski soedinenija. Naj~esto
primenuvani se:
 Kadmium
 Olovo
 Organski soedinenija
 Organski kalcium
Kaj vaka stabiliziraniot PVC nema zra~ewe na hemikalii i te{ki metali, i toj e
pogoden za proizvodstvo na profili za prozorci i vrati. Zna~i toj e ekolo{ki,
otporen na poàr i postojan na UV zra~ewe.
PVC za proizvodstvo na prozorci za prvpat vo Evropa e proizveden vo 1960

god. vo Germanija, a vedna{ potoa i vo Velika Britanija. Kako sekoj novitet taka
i ovoj vo po~etokot ima{e problemi da se probie na pazarot, zatoa {to lugeto
te{ko gi menuvaat navikite, pa nemoèa da veruvaat deka se po dobri od drvenite.
No kako odminuva{e vremeto taka PVC prozorcite bea se pove}e prifa}ani, taka
da poslednite 15 godini go postignaa svojot maksimum zavzemajki okolu 85%
od vkupno proizvedenite prozorci vo Evropa.
39
DESET PRIÎNI ZO[TO PVC PROZORCI
1. Trajnost - ne trulat i ne r|aat pa zatoa nivniot vek na traewe e okolu 50

god.
2. Odrùvawe - najgolemo olesnuvawe za doma}inkite e toa {to moàt da
gi mijat i so obi~na voda ili nekoj sprej za ~istewe na staklo, i
sekoga{ ke imaat visok sjaj.
3. Nema farbawe - se proizveduvaat vo bela boja ili vo boja (emitacija na
drvo). Koga se vo bela boja tie se vo celata masa beli pa bidejki se
otporni na UV zraci se predviduva deka 20 god. nema da imaat nikakvi
promeni na bojata, {to zna~i deka nema farbawe. Profilite koi se vo boja
ne se oboeni vo masa tuku vo procesot na proizvodstvo na vidlivite
povr{ini e nanesena termo folija so razen dizajn. Ovie profili ne se tolku
otporni na UV zraci kako belite, pa zatoa se prepora~uvaat onamu kaj {to
nema da bidat mnogu izloèni na UV zra~ewe. Za niv nikoj nemoè da
kaè kolku dolgo nema da ja smenat bojata, bitejki toa zavisi kolku dolgo
i na koj UV-faktor se izloèni.
4. Dobra termo i zvu~na izolacija - edna od najbitnite karakterristiki
poradi koja imaat golema primena.
5. Jaki i izdr`livi - za razlika od
drvenite koi se iskrivuvaat i se cepat,
na ovie nemaat nikakvo vlijanie nitu
voda nitu sonce, pa zatoa
sekoga{ ostanuvaat pravi. So
dodavawe na razni adetivi ovie
prozorci dobija golema jakost taka da
so pomo{ na ~eli~nite profili koi se
vgradeni vo vnatre{nosta, tie se
spremni da gi nosat i najgolemite
opteretuvawa. Zatoa se smetaat za dovolno sigurni pri kra`bi. Vo
zapadna Evropa postojat standardi za sigurnost i toa : BS7950 za
prozorci i PAS24-1 za vrati. Za da se zapazat ovie standardi
proizvoditelite se primorani da gi testiraat prozorcite so visoki
opteretuvawa na tovar i udari, i toa na najkriti~nite spoevi.
6. Ne gorat - zatoa {to sodràt 57% hlor, a toj e samogasiv materijal. Ne se
samozapalivi, a vo uslovi na poàr mo`no e samo da se deformiraat no
nikako ne gorat so plamen (kako drvenite) za da prenesat poàr od edna
vo druga prostorija ili od eden na drug kat. Temperaturata na zapalivost
na PVC e po visoka od drvoto za 125°C.
40
Drvo 260°C so plamen
PVC 385°C bez plamen
7. Ekolo{ki - nema zra~ewe na hemikalii i te{ki metali. Moàt slobodno da

se ugraduvaat vo bolnici, gradinki i u~ili{ta.
8. Razni formi - samata tehnologija ovozmoùva proizvodstvo na prozorci
so razni formi. Mo`ni se skoro site pravilni i nepravilni geometriski
formi, {to ovozmoùva beskona~ni mo`nosti pri dizajnirawe.
9. Reciklirawe - eden od retkite materijali koj

ovozmoùva celosno reciklirawe i toa kako
na otpadot vo procesot na proizvodstvo,
taka i na starite prozorci koi se zamenuvaat
so novi (nezavisno od nivnata starost).
10. Niska cena - spored nekoi analizi koi se
napraveni vo Velika Britanija PVC
prozorcite se so poniska cena za okolu 23%
od drvenite i za okolu 57% od aluminiumskite. Ovaa analiza e pravena
kaj prozorci so sli~ni performansi. No ovoj odnos vaì samo vo faza na
investirawe. Dokolku gi zememe vo predvid i tro{ocite na odrùvawe i
zamena so novi (bidejki drvenite vo period od 50 god. }e mora da se
zamenat barem edna{), doa|ame do zaklu~ok deka razlikata vo cena e
ogromna.
Kako do kvalitetni prozorci?
Skoro site komparacii na

tehni~kite performansi upatu-
vaat na koristewe na PVC profili za
proizvodstvo na prozorci. Bez
razlika dali doa|aat od Turcija,
Germanija ili nekoja treta
dràva, denes skoro i da nema lo{i
profili. No zatoa ima mnogu lo{i
prozorci. Vo Makedonija kako
retko kade, ima registrirano preku
200 firmi koi se bavat so proizvodstvo na PVC prozorci. No mal broj od
niv proizveduvaat kvalitetni prozorci. Toa e taka poradi tri raboti:
41
 Nestru~nost na proizvoditelite - Najgolemiot broj na firmite nemaat
mo`nost da vrabotat stru~ni luge koi ke znaat koi performansi treba da
postigne prozorecot i kako istiot da se proizvede.
 Tehnologija na proizvodstvo - Pogolemiot broj od registriranite firmi
imaat samo edna ili dve ma{ini, so koi ne e vozmo`no da se postigne
kvalitet.
 Golema konkurentnost - koja na nekoj na~in gi tera firmite da {tedat na
materijali za da moàt da nastapat so niski ceni.
Edna od mnogu bitnite karakteristiki na koi mora da se smeta pri

izrabotka a pogotovo pri montaà na PVC prozorcite e termi~kata ekspanzija
(dilatacija). Termi~kata ekspanzija kaj materijalite predizvikuva edna od
najmo}nite sili koi ~ovekot gi poznava. Vo na{eto podnebje temperaturnite
razliki voobi~aeno se okolu 50ºS (od -10°C vo zima do +40°C vo leto), {to kaj
materijalite predizvikuva golemi {irewa ili sobirawa, koi pak predizvikuvaat
golemi sili koi moàt da nanesat golemi deformacii na prozorcite ili yidovite.
Poradi ovaa pojava proizvoditelite na prozorci moraat mnogu da vnimavaat i
sekoga{ da go imaat vo predvid linearniot koeficient na termi~ka ekspanzija.
Linearniot koeficient na termi~ka ekspanzija kaj materijalite e merka

koja pokaùva kolku linearni edinici nekoj materijal ekspandira (se {iri) za
temperaturna razlika od 1°C.
Tipi~ni vrednosti se:
PVC 0,0000600/°C
êlik 0,0000126/°C
Aluminium 0,0000240/°C
Od prikaànata tabela se gleda deka termi~kata ekspanzija na PVC e
pogolema za 5 pati vo odnos na ~elikot, a okolu 2,5 pati vo odnaos na
aluminiumot. Toa e golem problem na koj treba da se vnimava vo faza na
proizvodstvo a u{te pove}e pri montaà na prozorcite. Seto ova }e go pojasnime
so eden primer:
Dokolku treba da se proizvede PVC prozor so dolìna od 1m. pri

o~ekuvana temperaturna razlika od 50°C, toga{ presmetkata e:
1000mm. h 0,00006/°C h 50°C = 3mm.
42
Toa zna~i deka prozorecot vo leto }e bide za 3mm. po dolg od istiot vo
zima. Bidejki ovie promeni na dimenziite se proprateni so ogromni sili,
neminovno doa|a do deformacija na prozorecot (bidejki yidovite se po jaki).
Ovie deformacii kaj prozorcite moàt da predizvikaat:
 Kr{ewe na stakloto - poradi pregolemi napregawa

 Zarosuvawe na stakloto - poradi pukawe na kitot
 Propu{tawe na provev - poradi iskrivuvawe
 Ote`nato funkcionirawe na mehanizmite - poradi deformacii
Za da se izbegne ili barem ublaì ovaa anomalija, potrebno e da se

prevzeme slednoto:
 Pri montaà na staklo da se koristat specijalni plasti~ni podmeta~i so

to~no odredena {irina (koja zavisi od debelinata na staklopaketot), koi
ovozmoùvaat podesuvawe na stakloto.
 Da pome|u stakloto i ramkata se predvidi dovolen prostor za ekspanzija.
 Da pome|u prozorecot i yidot se predvidi dovolno golem prostor koj }e
bide ispolnet so specijalno za taa namena predvidena pur-pena, koja }e
moè da gi primi site temperaturni dilatacii.
Malku luge znaat kakvi vsu{nost prozorci treba da kupat, pa naj~esto

baraat PVC prozorci so pove}e komori, pritoa zanemaruvajki go faktot deka
naj~esto 80% pa i pove}e od vkupnata povr{ina na prozorecot mu pripa|a na
stakloto, i toa e vsu{nost najva`niot del od prozorecot koj gi odreduva negovite
karakteristiki. Sekako deka najdobra izolacija }e dadat prozorcite so profili so {to
e mo`no pove}e komori koi imaat naj nizok U-faktor, no pritoa da se montira
termoizolaciono staklo so isto taka {to e mo`no po nizok U-faktor. No dokolku se
kupat prozorci so 5 ili pove}e komori ~ij koeficient na toplinska propustlivost e
U =1,1 W/m²K do U=1,3 W/m²K, a na niv e postaven klasi~en termopan 4/16/4
~ij U=2,7 W/m²K, toga{ vsu{nost imaat prozorec so prose~en koeficient na
propustlivost na energija okolu U=2,5W/m²K. Za istata cena bi moèle da kupat
PVC prozorci so 4 komori (U=1,42W/m²K) no so termopan staklo 4/16/4k kade
ednoto staklo e niskoemisiono K-staklo ~ij U=2,22W/m²K, pa vo toj slu~aj
prose~nata toplinska propustlivost na celiot prozor e okolu U=2W/m²K, so {to bi
se zadovolil kriteriumot od pravilnikot na ministerstvo za ekonomija za
energetska efikasnost na grade`nite objekti.
No ima i proektanti koi ne vodat smetka pri izbor na prozorcite, pa

poradi nekoe veruvawe deka aluminiumskite prozorci se po izdr`livi tie niv gi
43
prepora~uvaat, ne vodejki smetka da barem insistiraat na aluminiumski prozorci
so termi~ki prekin. Vo mnogu lokali (deloven prostor) vo postarite zgradi
ugradeni se prozorci izraboteni od ~eli~ni profili.
I ednite i drugite imaat mnogu visok U-faktor, pa na prikaànata

termografska snimka moè da se vidi deka i najobi~niot termopn ima daleko po
dobar U-faktor. Vo ovie slu~ai
postojat ogromni toplinski zagubi niz
ramkite od prozorcite, a i pojava na
kondenzacija (zarosuvawe).
No kaj novite objekti ne bi

smeelo da se smeta na
neinformiranost bidejki tamu se
proektantite tie koi propi{uvaat kakvi
prozorci i vrati treba da se ugradat. Za
àl neinformiranosta e prisutna i kaj
niv pa se u{te vo tehni~kata
dokumentacija }e sretnete prozorci so ne definiran koeficient na toplinska
propustlivost, {to e osnovna rabota na koja treba da se vnimava. Za da
proektantot go izbere najdobriot prozor vo odnos na termi~ka i zvu~na izolacija,
a istiot da go ukomponira vo dizajnot koj go zamislil, toj vo dene{ni uslovi ima
golemi mo`nosti za da napravi dobar izbor pri {to bi go ostvaril zamisleniot
kvalitet, dizajn i cena. Dene{nite prozorci se so isti ili kombinacija na razli~ni
materijali i boi.
44
No od prozorcite ne se bara samo po nizok U-faktor. Vo zavisnost od
namenata na objektot, negovata postavenost i dr. treba da se kalkulira i so:
 U – faktor
 Toplinsko zra~ewe na son~evite zraci
 Son~eva transmisija
 Provetruvawe
U-faktor Toplinsko zra~ewe Son~eva transmisija Provetruvawe
Niz prozorcite se gubi ili dobiva energija so procesite na:
 Kondukcija
 Konvekcija
 Radiacija
 Direkten protok na vozduh
Son~evo zra~ewe i son~eva energija
Son~evoto zra~ewe zna~itelno se menuva pominuvajki niz kosmosot i

zemjinata atmosfera, a od nego do nas dospeva samo mal del. Ozonskiot
omotuva~ gi spre~uva za ìviot svet na zemjata najopasnite delovi od spektarot
koi so sebe nosat najgolem del od energija, i gi uni{tuvaat kletkite na ìvite
organizmi. Tie zra~ewa se : kosmi~ko, gama, H i UVC. Ostanatiot del od
zra~eweto proa|a niz ozonskiot sloj i doa|a do zemjinata povr{ina pri {to deluva
na ìviot svet i toa kako:
 IR (infrared) – infracrveno zra~ewe 56%

 VIS (visible) – svetlosno zra~ewe 39%
 IR (infrared) – infracrveno zra~ewe 56%
 UV (ultraviolet) – ultravioletovo zra~ewe
45
- UVA – zra~ewe 4,9%
- UVB – zra~ewe 0,1%
Kondukc i ja
- di r e kt en t r ansf e r
Ni s koemi s i ono “K” na e ne r gi ja ni z
st akl o ja r e f l ekt i r a
Dol gobr anova t a t opl i na t a vna t r e . pr ozor e cot
t opl i nska son~e va
ener gi ja se r e f l e kt i r a
od nadvor e{ nat a
povr { i na na st a kl ot o
pa vo l e t ni ot pe r i od
t opl i na t a ja vr a }a
na zad. Radi ac i ja
- e pr odi r a we na
t opl i nat a kako
i nf r a -cr ve na
e ne r gi ja ni z
st akl ot o
Konve kc i ja
- koga vozduhot
ja pr eda va svoja t a
t opl i na na po
Zr ac i t e so kr a t ki Zaguba l adnot o st a kl o
br anovi - son~e va - t opl i ot vozduh i pa| a dol u pr e ma
sve t l i na pomi nuva a t ni z pr ozor c i t e podot . Dvi ` ewe t o
ni z st akl ot o vo koi ne za pt i vaa t povl e kuva nov t opol
vnat r e{ nost a . dobr o odi di r e kt no vozduh odozdol a
S vet l osni t e
zr a ci a bsor bi r ani nadvor i st va r a pr e ma gor e koj vo
od vna t r e { nost a za guba na t opl i nska dopi r so st akl ot o
e ne r gi ja. ja pr eda va svoja t a
se pr et var aa t
vo t opl i nski . t opl i na i povt or no
pa| a dol e .
S once
UV S vet l os ni I nf r acr veni (t opl i ns ki )
0,25 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5

(mikrometri)
a er o zaga duvawe
Vo ladnite klimatski podru~ja lugeto sakaat da niz prozorcite vlezat {to e

mo`no pove}e i toplinski i svetlosni zraci. No vo toplite podra~ja toplinskite ne
se poèlni no svetlosnite i tamu se posakuvani. So novata tehnologija na
proizvodstvo na prozorci i stakla i dvete varijanti se vozmo`ni. Od prikaàniot
dijagram moè da se vidi deka son~evite zraci so najkratka branova dolìna se
vsu{nost UV-zracite, i tie se najmaliot del od snopot na son~evi zraci. So sredna
branova dolìna i so ne{to po golemo koli~estvo u~estvuvaat svetlosnite zraci, a
so najdolga branova dolìna i najgolemo koli~estvo u~estvuvaat infracrvenite
(toplinski) zraci. Pri~ina za okolu 90% na site {tetni efekti na koàta pa i celiot
organizam se UV zracite, i toa po konkretno UVB zracite koi za sre}a se i
najmalku. Zna~i so kombinacija na broj i vrsta na niskoemisioni stakla, pa po
potreba ispolnet me|uprostor so argon ili kripton, moè da se postignat razni
efekti so koi ke se zgolemat ili namalat kondukcijata, konvekcijata i radiacijata.
46
Edinstveno protokot na vozduh kako posakuvana ili nesakana pojava se re{ava so
na~inot i kvalitetot na izrabotka na prozorcite.
STAKLO
Naj~esto lugeto pri izbor na prozorci pravat golem previd. Sekoga{ se

interesiraat od kakov materijal (profili) se izraboteni i koi se karakteristikite na
toj materijal, no pritoa zaboravaat na faktot deka vo prosek okolu 80% od
povr{inata na prozorecot mu pripa|a na stakloto. Zna~i sepak stakloto e toa od
koje zavisi dali so prozorecot sme gi zadovolile potrebite ili ne.
Stakloto e eden od najstarite materijali koi ~ovekot uspeal da gi

proizvede, a osnovna sirovina za negovo proizvodstvo e kvarcniot pesok.
Postojat tri tehnologii za proizvodstvo na staklo i toa:
 Furko
 Pitsburg
 Flot
Furko i pitsburg se zastareni i denes se prisutni samo vo pomalite zemji

ili zemji vo razvoj. Na prostorite na biv{a Jugoslavija vo Lipik - Hrvatska se
proizveduva{e furko, a vo Pan~evo - Srbija furko i pitsburg. Ova staklo retko
koga ima{e uedna~ena debelina po celata povr{ina, pa zatoa se pojavuvaa valovi
koi bea vidlivi i so golo oko. Tie bea po izrazeni kaj furko stakloto. Najgolem
problem so tie stakla imaa proizvoditelite na ogledala, bidejki ogledalata
proizvedeni od toa staklo go izkrivuvaa likot, a so toa gi pravea lugeto po slabi ili
po debeli. Naj nova od navedenite tehnologii e flot (Float), so koja se dobiva
bezprekorno ramno staklo so uedna~ena debelina po celata svoja povr{ina.
Koga se razmisluva kakvo staklo treba da se ugradi vo prozorcite treba da se

razmisluva za dve raboti:
 Izgled
 Performansi
IZGLED
Vo dene{no vreme industrijata na ramno staklo nudi {iroka lepeza na

proizvodi i toa: stakla vo razni boi; refleksni stakla; ornamenti; imitacii na drvo,
mermer, keramika i dr. Osven toa so modernata tehnologija (koja e prisatna i kaj
nas), na kupuva~ite im se ovozmoùva da na ve}e izbranoto staklo mu se izvr{at
i dodatni mehani~ki obrabotki kako {to se: brusewe na ivici; fazeti; gravirawe na
47
razni detaqi; hemisko ili mehani~ko peskarewe - i toa celosno ili delumno (so ili
bez {ablon); fuzirawe; printawe; laminirawe vo razni boi i dr.
PERFORMANSI
[irokiot asortiman na proizvoditelite na staklo ovozmoùva da se izbere

staklo so odredeni performansi koi }e odgovaraat na odredenata namena. Sekoe
staklo od asortimanot na proizvoditelite ima svoja to~na namena spored
performansite koi gi pruà. No mnogu e bitno da se znae {to se saka i vrz baza na
toa da se napravi praviot izbor. Za po lesen izbor staklata moè da se grupiraat vo
nekolku grupi:
 Niskoemisioni stakla
 Kaleni stakla
 Laminirani stakla
 Stakla so dobri akusti~ni performansi
 Samo~istlivi stakla
Niskoemisiono (Low Emission) ili “K” - staklo
Vo Zapadna Evropa od april 2002 god. so promena na grade`nite propisi,

ugrduvaweto na niskoemisionoto staklo stana obvrska. Ova staklo ima mikronski
povr{inski metalen ili organski sloj (samo na ednata strana), koj rezultira so 30%
po dobra termo izolacija vo odnos na obi~noto staklo. Naj poznat proizvoditel na
K staklo e angliskata kompanija PILKINGTON. Niskoemisionoto staklo ja
zgolemuva cenata na prozorcite za okolu 10-15%, no imajki vo predvid deka so
nego se dobiva prozor so 30% po dobra termo izolacija, toga{ investicijata e
isplatliva.
Mikronskiot metalen sloj e nevidliv za golo oko, taka da e mnogu te{ko

da se prepoznae vo odnos na obi~noto staklo. Vo zavisnost od tehnologijata na
proizvodstvo slojot na metal ili metalen oksid moè da bide tvrd, no i dovolno
mek za da bide podloèn na o{tetuvawe (naj~esto pri ~istewe). Zatoa ova staklo
se koristi isklu~ivo vo termo-paketi, pri {to se vodi smetka da metaliziraniot sloj
se postavi od vnatre{nata strana na termo-paketot. Ova staklo prestavuva dodaten
problem za proizvoditelite na termoizolaciono staklo, zatoa {to e potrebno da
poseduvaat ma{ini za perewe na staklo so meki ~etki. Vo zavisnost od potrebite
48
(a normalno i od buxetot), vo termo-paketite moè da se ugradat edno ili dve K
stakala.
Niskoemisionoto staklo ja reducira infracrvenata radijacija, i toa od po

toplata kon po ladnata strana na prozorskoto staklo, so {to go snizuva
koeficientot na propustlivost U na prozorecot i gi odbiva UV-zracite i toa 70-90%
vo zavisnost od tipot na stakloto. Vo zavisnost od potrebata se proizveduvaat K
stakla koi propu{taat mnogu, sredno ili malku son~eva energija odnosno:
 Niskoemisioni stakla so visoka transmisija

 Niskoemisioni stakla so sredna transmisija
 Niskoemisioni stakla so niska transmisija
Стакла со високa соларна трансмисија (соларен доход)
Сликата (доле) ги претставува карактеристиките на типичен

прозорец со термопан стакло со висока трансмисија, нискоемисионо
стакло и аргонско полнење.
Овие нискоемисиони стакла

често се толкуваат како
U = 1 ,4
нискоемисиони стакла со тврда
прекривка поради самиот
процес на покривање на
S H G C = 0 ,7 1 стаклото. Карактеристи-ките
7 1% od so l ar nata
t o p l i n s k a e n e r g i ja (својства, параметри)
претставени на сликата се
типични за нискоемисионите
стакла, дизајнирани да го
V T = 0 ,7 5
7 5% o d s o n~ev a редуцираат губитокот на
svetl i na топлина но истовремено да
допуштаат соларен доход.
Високо соларно-доходните
нискоемисиони стакла се најдобри за примена во згради лоцирани на
места со топла клима. Овој вид на нискоемисионо стакло се
употребува за пасивно соларни проекти поради атрибутите на
неговите перформанси во споредба со останатите видови
нискоемисиони стакла кои се создадени да го редуцираат соларниот
доход.
49
Во местата со топла клима и умерено ладни периоди каде
што е потребно греење и ладење, нискоемисионите прекривки со
високи, средни и ниски соларни доходи можат да резултираат со
слични годишни трошоци за енергија во зависност од дизајнот на
куќата. Додека високо соларните доходни стаклени површини се
подобри за во зима, ниско соларните доходни стакла се подобри за
во лето. Ниско соларно доходните нискоемисиони стакла се идеални
за згради лоцирани во предели со поладна клима.
Стакла со средна соларна трансмисија (соларен доход)
Сликата (dole) ги претставува карактеристиките на типичен прозорец

со термопан стакло со средна трансмисија на соларна енергија
(среден соларен доход), ниско-емисионо стакло и аргонско полнење.
Овие нискоемисиони стакла често
се толкуваат како нискоеми-сиони
U = 1 ,3 5 стакла со мека прекривка поради
самиот процес на покривање на
стаклото. Ваквите прекрив-ки ја
редуцираат загубата на
S H G C = 0 ,5 8
5 8% o d so l ar nata
топлина,овозможуваат сосема
t o p l i n s k a e n e r g i ja доволна количина на продор на
соларна енергија, и се препора-
чуваат за климатски подачја каде
што е потребно и греење и
V T = 0 ,7 8 ладење. Во местата со топла
7 8% o d s o n~ev a
svetl i na клима и умерено ладни периоди
каде што е потребно греење и
ладење.
Стакла со ниска соларна
Сликата (доле) ги претставува карактеристиките на типичен

прозорец со термопан стакло со ниска трансмисија на соларна
енергија (низок соларен доход),
ниско-емисионо стакло и
U = 1 ,3
аргонско полнење. Овој вид на
нискоемисиони стакла често се
толкуваат како спектрално
селективни нискоемисиони
S H G C = 0 ,3 9
39% od s ol arnata
стакла кои ја редуцираат
t o p l i n s k a e n e r g i ja загубата на топлина во зима, но
исто така го редуцираат
50
V T = 0 ,7 0
70% od s on~ev a
svetl i na
соларниот доход во лето. Во споредба со повеќето калени и
рефлексни стакла, овие нискоемисиони стакла овозмо-жуваат
повисоко ниво на продор на светлина, истовремено редуцирајќи го
доходот на соларна енергија. Ниско соларно доходните,
нискоемисиони стакла се идеални за згради лоцирани во подрачјата
со ладна клима. Во подрачјата со топла клима и умерено ладни
периоди каде што е потребно и греење и ладење, Ниско-емисионите
прекривки со високи, средни, или пак ниски соларни доходи можат
да резултираат со слични годишни трошоци за енергија во зависност
од дизајнот на куќата. Додека високо соларните доходни стаклени
површини се подобри за во зима, ниско соларните доходни стакла се
подобри за во лето.
Постојат и варијанти на ниско соларно доходни

нискоемисиони прекривки кои се направени да ја намалуваат
трансмисијата на соларна енергија уште повеќе. Како и да е, ова
намалување на соларниот доход се постигнува со редуцирање на
продорот на светлина – ваквите прекривки, кои можат да бидат по
малку и калени, се најдобри за употреба каде што ладењето (на
внатрешни простории) е доминантен фактор и каде што се бара
повеќе ефект на калено стакло.
Kaleni stakla
Ovie stakla se sedum pati po jaki od obi~nite, a se dobivaat so proces na

kalewe - zagrevawe pa naglo ladewe.
Nivnata primena e neograni~ena, a vo

grade`ni{tvoto se primenuvaat sekade kaj
{to postoi opasnost od kr{ewe, a naro~ito
kaj {to postoi opasnost na povredi od
kr{ewe. Se prepora~uvaat za stakleni
fasadi, a pod obavezno za vnatre{ni
pregradi, izlozi i vrati. Razlogot zaradi koj
se prepora~uvaat od sigurnosni pri~ini e:
 Otporni se na kr{ewe
 Poradi visoki vnatre{ni napregawa se kr{at na sitni par~iwa koi ne se
opasni za povredi.
51
 Imaat zgolemena transparentnost.
Laminirani stakla
Laminiranoto staklo go so~inuvaat dve stakla (so ista ili razli~na

debelina) koi me|usebno se povrzani so PVB folija. Ima mnogu dobra termi~ka a
naro~ito zvu~na izolacija, i se tretira kako sigurnosno staklo, zatoa {to koga }e
se skr{i ostanuva zalepeno na folijat, taka da se namaluva opasnosta od povredi,
a na kradcite im zadava dodatni problemi za da vlezat vo nekoja prostorija.
Negovata primena e mnogu golema, a najmnogu se primenuva kaj staklenite
fasadi, a pod obavezno kaj staklenite krovovi. Folijata koja gi drì dvete stakla
moè da bide transparentna (bezbojna), no moè da bide i vo razni boi i dizajni, i
razen procent na transparentnost.
Stakla so dobri akusti~ni performansi
Za mnogu luge zvu~nata izolacija na prozorcite im e po bitna duri i od

termi~kata. Vo zavisnos od potrebite na zvu~na izolacija moè da se izbere staklo
so po dobri akusti~ni performansi, no tie moàt da se podobrat i so samata
izrabotka na termopaketot.
PREPORA^LI VI VREDNOSTI KOI TREBA DA SEZAPAZAT PRI I ZBOR NASTAKLO
S TAKL O 4 / 1 6 / 4 S TAKL O 6 / 16 / 4 S TAKL O 1 2 / 2 0 / 4 S TAKL O 8 / 12 / 9

- 33dB . - 3 8dB . - 42dB . - 4 5dB .
TABELA ZA ZA[ TI TA OD BUÂVA

VO OB I ÂE NA P REP O RA^ L I VA P REP ORAÂNA Z A[ TI TNA KL ASA NA
@ I VOT NA S RE DI NA
BUÂVA B UÂVA VREDNOS T NA P ROZ ORECOT ZA[ TI T A
S P I E WE 3 3 dB 2
NASE L B A 6 0 dB @I VE EWE 2 7 dB 1
RAB OT A 1 5 dB 0
S P I EW E 2 5 - 3 0 dB S P I E WE 4 3 dB 2
CE NTAR NA GRAD 7 0 dB @I VEE WE 3 0 - 35 dB @I VE EWE 3 7 dB 1
RAB OTA 3 5 - 5 0 dB RAB OT A 2 5 dB 0
S P I E WE 4 7 dB 2
I NDUS TRI S KA ZO NA 7 5 dB @I VE EWE 4 3 dB 1
RAB OT A 3 0 dB 0
52
Skoro site znaat deka dve stakla vo termopaket imaat po dobra zvu~na
izolacija od edine~no staklo, no malkumina znaat deka zvu~nata izolacija
najmnogu zavisi od goleminata na vozdu{niot prostor pome|u dvete stakla. Toa
zna~i deka {to e po golem me|uprostorot, po golem e i koeficientot na zvu~na
izolacija. PVC prozorcite tuka imaat presudna uloga, bidejki za razlika od
drvenite, aluminiumskite i ~eli~nite, moàt da prifatat staklopaket so debelina do
32mm. a nekoi i do 40 mm.
Pri proektirawe treba sekoga{ da se trgne od klasata na za{tita od bu~ava, pa

kalkulirajki so razni mo`nosti, da se postigne baraniot koeficient na za{tita. A toj
moè da se postigne so:
 Izbor na staklo so po dobri akusti~ki performansi

 Zgolemuvawe na brojot na stakla vo termopaketot
 Zgolemuvawe na vozdu{niot prostor pome|u dvete stakla
 Ugraduvawe na po debeli stakla
 Debelinata na dvete stakla da e razli~na
 Polnewe na termopaketot so gas (argon ili kripton)
 Nalepuvawe na folija na edno staklo
 Kombinacija na dve ili pove}e gorenavedeni varijanti.
Samo~istlivi stakla
Ovie stakla naj~eso se primenuvaat za visokite stakleni fasadi kaj {to

pristapot za ~istewe e skoro nevozmoèn ili bara specijalno obu~eni ekipi so
specijalna oprema. Staklenite fasadi se izloèni na atmosferski priliki, pra{ina i
gasovi koi doa|aat od okolinata. Zna~i izloèni se na organski i mineralni
ne~istotii. Za taa namena golemite proizvoditeli na staklo (Pilkington, Saint-
Gobain i dr.) uspeea da proizvedat staklo so komercialen naziv BIOCLEAN,
koe pod dejstvo na son~evite UV-zraci i do`dovite samo se ~isti.
Na koj na~in staklata se ~istat sami?
 Stakloto “Bioklean” ja uni{tuva silata na UV zracite i do`dot

 Fotokataliti~ka akcija
Ultravioletovite zraci koi se prisutni vo dnevnoto svetlo predizvikuvaat
raspa|awe na organskite ne~istotii i deluvaat povr{inata na stakloto da
stane – hidrofili~na.
 Fenomenot na fotokataliza moè da se pojavi i koga e son~evo no i koga e
obla~no
 Hidrofili~na akcija:
53
Blagodarenie na posebnata hidrofili~na akcija, na povr{inata na stakloto
se formira voden sloj koga ima do`d.
 Ovoj sloj ovozmoùva da razbienite ~esti~ki od ne~istotijata kako i
mineralnata ne~istotija bidat odstraneti od stakloto.
 Vodata brzo i uedna~eno isparuva ostavajki go stakloto ~isto.
No osven karakteristikata samo~istlivost ovie stakla imaat mnogu dobri termi~i i

svetlosni karakteristiki.
S pe c i ja l n i ot s l o j Ra z l o ` uv a w e na Mi e w e n a
s e a kt i v i r a 5 d o 7 ne ~i s t o t i i t e n e ~i s t ot i i t e
d e na p o mon t a ` a , po d
d e js t v o n a UV z r a c i .
SGG % promena
OBI^NO SGG BIOCLEAN vo odnos na
STAKLO BIOCLEAN COOL-LITE obi~noto
ST staklo
Transmisija na
81% 77% 45% 36%
svetlo
Solaren faktor 0,76 0,62 0,39 -0,37
U-faktor
2,9 1,2 1,2 1,7
(W/m²K)
TERMOIZOLACIONO STAKLO
54
Bidejki edine~noto staklo ne gi ispolnuva ni naj osnovnite kriteriumi za
termo i zvu~na izolacija, denes vo prozorcite se ugraduva isklu~ivo termo
izolaciono staklo so najmalku dve stakla.
nad vor -10 ˚C vnat r e +20 ˚C
v o zd uh i l i ga s
s t a kl o
EDI NE^ NO S TAKLO
4 -2 C
U=5,9 W/m K
a l umi n i ums k a r a mk a
b ut i l
DVOS TRUKO I ZO S TAKLO

4+ 16 +4 +8,8 C
U=2,8 W/m K
s i l i k a ge l
DVOS TRUKO I ZO S TAKLO

t i ok ol 4 / 16g / 4 K +15,7 C
U=1,1 W/m K
TROS TRUKO I ZO S TAKLO

4K / 1 0g / 4 / 1 0g / 4 K +18,1 C
U=0,8 W/m K
Samiot zbor termoizolaciono ni kaùva deka se

raboti za termi~ka izolacija, no so
E DI N E ^ N O S TAKL O zgolemuvawe na termi~kata se zgolemuva i
zvu~nata izolacija. So zgolemuvawe na brojot i
vidot na stakla, kako i so ubrizguvawe na gas,
DVO JN O S TAKL O
se zgolemuva izolacionata sposobnost na
TRO JNO S TAKLO
stakloto a so toa se postignuva za{teda na
potro{uva~ka na gorivo za zagrevawe na
KOM BI NACI JA S O prostorot.
S P E C I JALN I S TAKL A
[to e termoizolaciono staklo?
Vo literatura moè da go sretneme kako: termoizolaciono staklo,

termopan, izo staklo, termopaket ili staklopaket. Vo sekoj slu~aj se raboti za dve
55
ili pove}e stakla pome|u koi se nao|a distanciona ramka ~ija vnatre{nost e
ispolneta so hidroskopen materijal (materijal koj upiva vlaga) silikagel.
Silikagelot preku otvorite koi se nao|aat od vnatre{nata strana na aluminiumskata
ramka, ja apsorbira vlagata koja e zarobena zaedno so vozduhot vo vnatre{nosta
na paketot. Negova zada~a e da vlagata od vnatre{nosta ja iscrpi 100%, za da pri
razlika na temperaturi od dvete strani na staklopaketot ne dojde do kondenzacija
vo vnatre{nosta, koja nema da moè da se is~isti. Mnogu e bitno da pri izrabotka
so silikagel se napolnat site ~etiri strani od aluminiumskata ramka koj predhodno
e ~uvan vo zatvoren sad koj ne ovozmoìl da istiot dojde vo kontakt so vlaga.
Ako silikagelot predhodno apsorbiral vlaga, toj nema da moè da si ja ispolni
zada~ata vo paketot, pa toa staklo vo laden period }e kondenzira. Nekoi
proizvoditeli za da za{tedat, ne gi polnat site ~etiri lajsni od ramkata, tuku samo
dve. Toa i nee taka stra{no dokolku vlagata vo vozduhot (vo momentot na
izrabotka na staklopaketot) iznesuva pomalku od 50%. No dokolku vla`nosta e
pogolema, silikagelot nema mo`nost da ja apsorbira celosno i pokasno }e dojde
do kondenzacija (zarosuvawe). Hermeti~nosta na prostorot pome|u stakla-ta po
pravilo se obezbeduva so dvostrano zaptivawe i toa: primarno i sekundarno.
 Primarnoto zaptivawe se vr{i so butil pome|u ramkata i stakloto, i toa e

neminovno od dva razloga:
 Da obezbedi primarna za{tita za da vo prostorot pome}u staklata ne

vleze sve` (vlaèn) vozduh, ili da inertniot gas (argon ili kripton) ne
izleze od nego.
 Da formira termo most pome|u aluminiumot i stakloto za da niskata
temperature (vo zima) preku aluminiumskata ramka ne se prenese
od nadvore{noto na vnatre{noto staklo, pri {to bi se se namal
toplinskiot otpor na stakloto odnosno bi se zgolemil koeficientot na
toplinska propustlivost.
Vo makedonija na prstite od edna raka moàt da se izbrojat firmite

koi vo svojata proizvodna linija imaat i butil-ekstruder. Zatoa
termopanot koj tie go proizveduvaat ne bi moèl da dobie atest koj
za àl vo Makedonija niti koj go bara, niti koj go izdava. Taka site
stakla se ugraduvaat pod imeto termoizolaciono staklo iako ne se
56
toa. Zaradi prvata funkcija i ne e tolku stra{no dokolku
proizvoditelot dade dolgogodi{na garancija deka nema da zarosi. No
koga se raboti za vtorata, bez butilot stakloto ke leì direktno na
aluminium koj e perfekten provodnik na temperatura, pa zime
nadvore{nata niska temperatura }e ja sprovede vnatre i stakloto }e
bide so po visok U-faktor, {to zna~i deka nema da pruì dobra
izolacija.
 Sekundarnoto zaptivawe se v{i po celiot obem na termopaketot so {to se

opfateni dvete (trite) stakla zaedno so distantnata ramka. Zaptivaweto se
vr{i so: hotmelt (topla postapka), dvokomponenten tiokol (10:1),
polisulfid, silikon i poliuretan.
Polnewe so Argon ili Kripton
Eden vid podobruvawe koe moè da se postigne na termi~kite performansi na

izolacionite stakla, e da se reducira provodnosta na vozdu{niot prostor pome|u
staklata. Prvobitno ovoj prostor bil
polnet so vozduh od vrvot i poprskuvan
so suv nitrogen vo momentot pred da se
butilira. Vo butiliraniot termopan, gasot
ima uloga da temperaturata na vozduhot
od vrvot na prozorecot ja izedna~i so
temperaturata na ladniot vozduh od
dnoto. Polneweto na prostorot so
pomalku provodliv, pogust ili pak
bavno dviè~ki gas, ja minimalizira
konvekcijata na strujata vo samiot
prostor, i vo celost go reducira prenosot
na toplina kako odvnatre taka i od
nadvor.
Производителите на аргон
и криптон ги имаат воведено овие
гасови во технологијата на
57
прозорци со цел да постигнат
подобрување во топлинските
перформанси. Аргонот е ефтин,
нетоксичен, чист и безмирисен
гас. Оптималната празнина
(простор) помеѓу стаклата во
термопанот кој се полни со аргон
е иста како и кога би се полнел со
воздух (околу 11-16мм).
Криптонот пак, е нетоксичен,
нереактивен, чист, безмирисен, и
има подобри термални перфор-
манси, но сепак е поскап да се
произведе. Криптонот е особено
корисен кога просторот помеѓу
стаклата мора да биде помал отколку што се посакува, како на пр.
6мм. Оптималниот простор помеѓу стаклата полнет со криптон би
требало да биде 9мм. Мешавина од криптон и аргон исто така се
користи со цел да се постигне компромис помеѓу термалните
перформанси на прозорецот и трошоците.
ZAROSUVAWE (KONDENZACIJA) NA STAKLA
Postojat dva slu~aja na zarosuvawe na staklata:
1. Zarosuvawe vo vozdu{niot prostor pome|u staklata vo

termopaketot
2. Zarosuvawe na vnatre{noto staklo koe e vo direkten kontakt so

vnatre{nosta na prostorot.
Vo dvata slu~aja stakloto zarosuva (kondenzira) koga nadvor e niska a vnatre

visoka temperatura. Vo prviot slu~aj zarosuvaweto e rezultat na lo{o izraboten ili
vo transport i montaà o{teten termopan, a vovtoriot slu~aj poradi
aluminiumskata lajsna so koja e napraven termopanot. Poradi pregolemiot
koeficient na propustlivost na energija aluminiumskata lajsna koja e me|u
staklata, ja sproveduva ladnata temperature od nadvore{noto na vnatre{noto
staklo pa prozorecot po~nuva da zarosuva po~nuvajki od kraevite (ivicata) na
stakloto. Takvo staklo go gubi efektot na energetska efikasnost pa zatoa ne e
prepora~livo da se ugraduva termopan kaj {to staklata se vo direkten kontakt so
aluminiumskata ramka. Vo princip praviot termopan mora pome|u stakloto i
aluminiumskata ramka da ima butil, no najdobra varijanta e koga namesto
aluminiumska ramka se koristi nemetalna ramka koja se izrabotuva od
58
takanare~en “super spacer”.
 Distantni ramki izraboteni od aluminiumski profili so razni {iro~ini i

razni boi, no site se perforirani od vnatre{nata strana za da moè
silikagelot preku perforacijata da ja iscrpe vlagata koja so vozduhot e
zarobena pome|u staklata.
Ramkata moè da bide izrabotena na dva na~ina: so spojuvawe na

aluminiumskite profili so plasti~ni agolni spojki na sekoj agol, ili vo ponovo
vreme so oblikuvawe (vitkawe) na aluminiumskiot profil vo forma koja jai ma
stakloto a spojuvawe se vr{i samo na edno mesto so prava spojka. Prviot na~in
go praktikuvaat malite kompanii, a vtoriot golemite. Pri prviot na~in se koristat
aluminiumski profili so odredena dolìna, koi se krojat po edno par~e za sekoja
strana od stakloto. Vo vtoriot na~in se koristat t.n. beskone~ni aluminiumski lenti
koi se namotani vo kotur i se so razna {iro~ina, pa so pomo{ na avtomatski linii
trakata se oblikuva vo profil, se vitka spored formata i dimenzijata na stakloto, se
se~e i na kraj se spojuva.
 Distantni ramki izraboteni po takanare~ena tehnologija na topli ivici

(warm edge technology). Ovie ramki se mnogu po skapi vo odnos na
aluminiumskite, me|utoa koga }e se napravi analiza na odnosot pome|u
vloènoto i dobienoto, se prepora~uvaat da se koristat za energetski
efikasni prozorci ili stakleni fasadi pogotovo kaj pasivnite ku}i. Pove}e
od 80% od energijata koja se gubi niz prozorcite vsu{nost pominuva niz
ivicite od staklata bidejki ramkite prestavuvaat termo mostovi.
Proizvodite na tehnologijata na topli ivici gi minimiziraat tie zagubi.
Ivicite na termoizolacionite stakla koi se izraboteni so ovie ramki, se za
okolu 65% po topli vo odnos na onie stakla koi se izraboteni so
aluminiumski ramki, pa osven namalenata toplinska zaguba tie go
spre~uvaat zarosuvaweto na stakloto po kraevite, koe mnogu ~esto se
slu~uva kaj staklata so aluminiumski ramki. Ramkite izraboteni so
tehnologijata na topli ivici imaat razni komercijalni nazivi, no naj~esto
gi sre}avame pod imetiwata: Thermix-TX.N Spacer tube ili Super
spacer.
59
Staklo izraboteno so aluminiumska ramka.
Staklo izraboteno so Super spacer.
Staklo izraboteno so Super spacer.
Na gornite termografski snimki moè da se vidi kakva e temperaturnata razlika na

ivicite na staklata izraboteni so Super spacer i aluminiumska ramka.
60
P ol i ur et an, pol i s ul f i d
hot mel t , s peci j. s i l i kon,
d vokomponent en t i okol
i l i nekoe d r ugo s r ed s t vo
za s ekund ar no zapt i vawe.
F i l m za agol no zapt i vawe
S peci jal na akr i l na

s mes a koja go zat var a
s r ed s t vot o za abs or bci ja
na vl aga.
Abs or bci ono pol new e

F i l m za s pojuvawe
P r i mar no zapt i vawe
Ovie Super spacer ramki se fleksibilni pa so pomo{ na ednostaven prira~en alat

se nanesuvaat na ednoto staklo, potoa odozgora se stave i vtoroto pa na kraj celiot
paket se presuva. Karakteristi~no e toa {to termopaketot po negovata izrabotka
vedna{ e spremen za transport i montaà, {to ne e slu~aj so aluminiumskite ramki
kaj {to e potrebno izvesno vreme na su{ewe pred transport.
Postoi u{te eden razlog poradi koj si ja opravduvaat cenata, a toa e {to se
fleksibilni i trpat razni uvivawa na stakloto bez da se odlepat od nego ili da
ispukaat za da bi propu{tile vozduh. Ovaa pojava ne gi karakterizira staklata
izraboteni so aluminiumski ramki, pa tamu e ~esta pojavata na zarosuvawe pome|
u dvete stakla ili istekuvawe na inertniot gas so koj e ispolnet prostorot. A toa
naj~eso se slu~uva pri razlika na vozdu{niot pritisok pome|u staklata i okolinata,
ili koga pri montaà ne se obezbedi uedna~en teret na dvete stakla pa doa|a do
proklizuvawe na ednoto staklo vo odnos na ramkata. Kako primer da ja navedeme
pretpostavkata deka stakla izraboteni so aluminiumski ramki bez butil traka,
inertniot gas (so koj se napolneti) go dràt najmnogu 2 godini, aluminiumski
lajsni so butil traka gasot go zadrùvaat 4 do 5 godini, a stakla izraboteni so
Super spacer gasot go zadrùvaat i do 20 godini. Navedenoto ukaùva deka ne e
dovolno da proektantot nazna~i samo deka termopan pokraj drugoto treba da bide
ispolneto so argon ili kripton, tuku ili da pobara da se ugradi Super spacer, ili
da voop{to ne bara polnewe so gas tuku da predvidi nekoja druga solucija
(naj~esto dodavawe na K-staklo)..
Kakvo staklo da se predvidi za odreden objeht?
61
Vo zavisnost od toa {to sakame da postigneme so termopanot, moè da
pravime razni kombinacii so broj na stakla, vrsta na stakla, ufrlawe na gas ili
niskoemisiona folija. Zna~i pred proektantot da predvidi so kakvo staklo }e se
zastaklat prozorcite ili staklenata fasada, }e mora da znae:
 Kolkav koeficient na propustlivost na energija treba da postigne (U)

 Kolkava son~eva energija treba da propu{ti (SHGC)
 Kolku son~eva svetlina treba da propu{ti (VT)
 Kolkava zvu~na izolacija treba da se postigne (db)
 Kolku procenti UV zraci smee da propu{ti
 Kolkavi se nadvore{nite vlijanija na stakloto od vetar, vibracii...
 Dali stakloto treba da bide sigurnosno (zaradi povreda na luge)
 Dali stakloto treba da bide neprobojno (za{tita od kur{umi)
Na gornite termografski snimki moè da se vidi kakva e temperaturnata razlika
na ivicite na staklata izraboteni so Super spacer i aluminiumska ramka.
62
P ol i ur et an, pol i s ul f i d
hot mel t , s peci j. s i l i kon,
d vokomponent en t i okol
i l i nekoe d r ugo s r ed s t vo
za s ekund ar no zapt i vawe.
F i l m za agol no zapt i vawe
S peci jal na akr i l na

s mes a koja go zat var a
s r ed s t vot o za abs or bci ja
na vl aga.
Abs or bci ono pol new e

F i l m za s pojuvawe
P r i mar no zapt i vawe
Ovie Super spacer ramki se fleksibilni pa so pomo{ na ednostaven
prira~en alat se nanesuvaat na ednoto staklo, potoa odozgora se
stave i vtoroto pa na kraj celiot paket se presuva. Karakteristi~no
e toa {to termopaketot po negovata izrabotka vedna{ e spremen za
transport i montaà, {to ne e slu~aj so aluminiumskite ramki kaj
{to e potrebno izvesno vreme na su{ewe pred ransport.
Postoi u{te eden razlog poradi koj si ja opravduvaat cenata, a toa e {to se
fleksibilni i trpat razni uvivawa na stakloto bez da se odlepat od nego ili da
ispukaat za da bi propu{tile vozduh. Ovaa pojava ne gi karakterizira staklata
izraboteni so aluminiumski ramki, pa tamu e ~esta pojavata na zarosuvawe pome|
u dvete stakla ili istekuvawe na inertniot gas so koj e ispolnet prostorot. A toa
naj~eso se slu~uva pri razlika na vozdu{niot pritisok pome|u staklata i okolinata,
ili koga pri montaà ne se obezbedi uedna~en teret na dvete stakla pa doa|a do
proklizuvawe na ednoto staklo vo odnos na ramkata. Kako primer da ja navedeme
pretpostavkata deka stakla izraboteni so aluminiumski ramki bez butil traka,
inertniot gas (so koj se napolneti) go dràt najmnogu 2 godini, aluminiumski
lajsni so butil traka gasot go zadrùvaat 4 do 5 godini, a stakla izraboteni so
Super spacer gasot go zadrùvaat i do 20 godini. Navedenoto ukaùva deka ne e
dovolno da proektantot nazna~i samo deka termopan pokraj drugoto treba da bide
ispolneto so argon ili kripton, tuku ili da pobara da se ugradi Super spacer, ili
da voop{to ne bara polnewe so gas tuku da predvidi nekoja druga solucija
63
(naj~esto dodavawe na K-staklo)..
Kakvo staklo da se predvidi za odreden objeht?
Vo zavisnost od toa {to sakame da postigneme so

termopanot, moè da pravime razni kombinacii so
broj na stakla, vrsta na stakla, ufrlawe na gas ili
niskoemisiona folija. Zna~i pred proektantot da
predvidi so kakvo staklo }e se zastaklat prozorcite
ili staklenata fasada, }e mora da znae:
 Kolkav koeficient na propustlivost na energija treba da postigne (U)

 Kolkava son~eva energija treba da propu{ti (SHGC)
 Kolku son~eva svetlina treba da propu{ti (VT)
 Kolkava zvu~na izolacija treba da se postigne (db)
 Kolku procenti UV zraci smee da propu{ti
 Kolkavi se nadvore{nite vlijanija na stakloto od vetar,
vibracii...
 Dali stakloto treba da bide sigurnosno (zaradi povreda na
luge)
 Dali stakloto treba da bide neprobojno (za{tita od kur{umi)
64
65
PRAVILNO PROVETRUVAWE NA PROSTORIITE
Sovremenite PVC prozorci zaptivaat hermeti~ki, pa zatoa dokolku prostoriite

nemaat sistem za avtomatska prinudna ventilacija, potrebno e da vo odreden
vremenski interval se provetruvaat. Kolkav }e bide vremenskiot interval zavisi od
brojot na luge koi prestojuvaat vo prostorijata, dali ima nekakvo isparuvawe
(kujna, toalet i dr.), pra{ina i dr. A pri~inite za redovno provetruvawe se:
 Regulacija na vla`nost
 Zamena na ustoeniot vozduh so sve`
 Spre~uvawe na pojava na kondenzacija i muvla
66
 Uslov za zdrava sredina i prijaten prestoj
Vo tek na dolgite grejni periodi treba da se izbegnuva provetruvawe na prostoriite

so koristewe na prozorcite so otvarawe na kip. Sveìot vozduh najdobro moè da
se obezbedi so otvarawe na site prozorci i vrati, za da se obezbedi provev, so koj
za kratko vreme (3-4 min.) moè da se zameni celiot vozduh vo prostorijata, a da
pritoa ne dojde do razladuvawe na yidovite. Efikasnoto provetruvawe gi
namaluva zagubite na toplinskata energija i ostvaruva za{teda vo tro{ocite za
greewe.
SISTEMI ZA PRIFA]AWE I ZA[TITA OD SONCE
Kaj analizata na energetskite svojstva na prozorskite ramki i stakla, potrebno e da

se naglasi deka energetskata efikasnost ne zavisi samo od postignuvawe na {to e
mo`no po niska vrednost na koeficientot na toplotna propustlivost. Vo
sovremenata arhitektura mnogu vnimanie se posvetuva na prifa}awe na
son~evata energija i za{tita od istata, bidejki pasivnite dobivki na toplina mora da
se reguliraat i optimiziraat vo zadovolitelna celina. So zao{truvawe na propisite
za toplinska za{tita i za{teda na energija, osven toplinskata za{tita (izolacija) na
nadvore{nite yidovi i krovot, va`na uloga vo optimizirawe na energetski efikasni
i pasivni ku}i prevzemaat i sistemite za prifa}awe i za{tita od son~evite zraci.
zi ma l et o
So cel za za{tita od prekumerno osvetluvawe na vnatre{nosta na objektot, a so

toa i poka~uvawe na temperaturata vo leten period se koristat razni elementi:
67
 Arhitektonska geometrija: zelenilo, tremovi, strei, nastre{nici, balkoni ...
 Elementi na nadvore{na za{tita od sonce: razni pokretni i nepokretni
brisolei, nadvore{ni èluzini, roletni, tendi, sovremeni zastakluvawa ...
 Elementi na vnatre{na za{tita od sonce: razni tipovi na roletni, èluzini
zavesi ...
 Holografski elementi, refleksna stakla, specijalni folii za stakla ...
 Golemi strei i verandi taka da lete koga sonceto e visoko {titat od prodor
na son~evite zraci vo vnatre{nosta, a zime koga sonceto e nisko toa niz
golemite stakleni povr{ini dodatno gi zagreva prostoriite.
l e t n o so n c e
zi ms k o s o n c e
Nivna funkcija e da go usmerat dnevnoto svetlo (son~evite zraci) tamu kaj {to
toa e potrebno, bez preterano zagrevawe na prostoriite. Sovremenite takanare~eni
“daylight” sistemi koristat opti~ki sredstva za da potiknat refleksija, prekr{uvawe
na son~evite zraci, ili za aktivno ili pasivno prifa}awe na svetloto. So vekovi
dnevnoto svetlo bilo edinstven izvor na svetlo vo ku}ite. Vnatre{nosta na ku}ite
bila dizajnirana taka da sekoja prostorija dobie dovolno dnevna svetlost.
Sovremenite sistemi za kontrola na svetloto i upravuvawe so dnevnoto
osvetluvawe se nov doprinos za energetska efikasnost i odrìv razvoj. Tie sistemi
vo arhitekturata se vklu~uvaat vo najrana faza na proektirawe.
VOZDU[EN TEK
68
Со големата разлика во температурата помеѓу површината на
прозорците и воздушната температура во собата, брзинаta на
воздухот што доаѓа во контакт со прозорецот е сосема мала. На
подот, воздухот се враќа назад: На растојание од околу 10 cм. од
прозорецот на пасивната куќа (U= 0,8 W/m²K максималната
воздушна брзина сè уште изнесува 0,11 m/s. Оваа вредност е тешко
да се забележи. Меѓутоа, ако изолационата ефикасност на
прозорецот не е толку добра, тогаш воздушната брзина достигнува
вознемирувачки вредности. Според тоа, се препорачува со
„нормалните прозорци“ под прозорецот да се позиционира елемент
за греење.
TOPLINSKA UDOBNOST
Удобноста се утврдува многу субјективно, при што дури и

бојата на животната средина игра одредена улога, сепак во секој
случај неа ја одредува склонос на личноста, која што соопштува што
чувствува. Меѓутоа, важен дел од удобноста зависи од
“топлинската удобност“. Овој дел е одлично истражен –
резултатите се содржани во стандардите воведени насекаде во
светот (DIN EN ISO 7730). Оптималната топлинска удобност самата
се приспособува, ако емисијата на топлина од човечкото тело е
урамнотежена со неговото произведување на топлина. Оттука се
69
изведува Фангеровата равенка за удобноста. Ова поставува однос
помеѓу дејството (на пр. спиење, трчање) и облеката, како и
коефициентите на термалната околина, kako што се:
 воздушната температура
 температурата на околните површини, што може да се
резимира во „Температура на зрачење“ (гер.
Strahlungstemperatur),
 воздушната брзина и нејзината
 влажноста на воздухот.
Секогаш има цел спектар од четирите параметри на

удобноста наведени преку комбинации, во кои што удобноста е на
многу добро ниво: Таканареченото поле на удобност. Тоа може да се
утврди од Фангеровата равенка за удобноста, одредена во ISO 7730.
Според овој стандард и понатаму е важно:
 да не се надмине границата на запурнина во однос на

влажноста на воздухот,
 воздушните брзини остануваат строго ограничени (за брзини
под 0,08 m/s бројот на незадоволителните почнува да
загрижува, нацртот е помал од 6%)
 разликата помеѓу зрачењето и воздушна температура и
понатаму е мала,
 разликата на температурата на зрачење во различни насоки
останува мала (помала од 5 °C; таканаречената „асиметрија
на температурата на зрачење“)
 раслојувањето на воздушната температура во собата
изнесува помалку од 2°C помеѓу главата и стапалата на
лицето кое што седи
 температурите што можат да се почувствуваат во областа, од
место до место варираат за нешто помалку од 0,8 °C.
PROCENKA NA ENERGETSKA EFIKASNOST
Prelimenarnata energetska procenka e prviot ~ekor koj e potreben da se

napravi za da se vidi kolku vsu{nost energija tro{i va{iot dom, i kade se mo`nite
mesta za za{teda na energija koi bi moèle da go napravat va{iot dom energetski
efikasen. Taa e ednostaven, brz i smislen pregled na objektot, a vklu~uva
izrabotka na bilans na potro{uva~ka na energija i ja dava celokupnata slika na
sostojbata i energetskata efikasnist. Procenkata }e vi ukaè na problemite za
nepotrebno tro{ewe (rasturawe) na energija, a so nivnoto namaluvawe odnosno
eliminirawe }e moète da za{tedite zna~ajna suma na pari. Zna~i celta na
70
energetskata procenka e da gi locirate mestata na zgolemeno tro{ewe ili zaguba
na energija vo va{iot dom. Pri procenkata se pregeduvaat i analiziraat grade`nite
elementi na objektot (prozorci, vrati, yidovi, krov i dr.), a se proveruva i
sostojbata na sistemite na osvetluvawe, greewe i ladewe, pri {to se vr{i analiza
na mo`nite za{tedi na voda i elektri~na energija.Ednostavna energetska procenka
moète da napravite i sami, a za po precizna profesionalna procenka }e bidete
primorani da angaìrate profesionalna firma ili poedinci koi se stru~no
osposobeni za takva rabota. Kako rezultat na energetskata procenka treba da
usledat preporaki za prevzemawe na potrebni merki za podobruvawe na
energetskata efikasnost na objektot.
Energetskata procenka se sostoi od slednite ~ekori, koi moè i da se

pro{irat vo zavisnost od specifi~nostite na objekot:
 Definirawe na celite na energetskata procenka

 Zapoznavawe so postoe~kata dokumentacija na objektot (dokolku postoi)
i prva obikolka na prostorot.
 Detalna obikolka na objektot, vklu~uvajki ja i procenkata na site elementi.
Procenkata gi opfa}a slednite elementi:

 Grade`ni konstrukcii i toplotna izolacija
 Prozorci, vrati i ostanati otvori
 Instalacii za greewe i ladewe
 Ventilacija i odveduvawe na ~ad
 Sistem za greewe na voda za upotreba
 Instalacija za dovod na voda
 Elektri~na instalacija
 Osvetluvawe i druga elektri~na oprema
 Site ostanati uredi
 Sobirawe na potrebni podatoci za uredite i opremata koja se koristi -
Tehni~ki podatoci i opis na sostojbata na uredite i opremata, vremeto na
koristewe, postoe~ki problem i bilo koj drug podatok koj e biten za istite.
 Sobirawe na smetki za potro{ena energija vo poslednite tri godini. Vrz
osnova na tie smetki se pravi analiza na vkupni tro{oci i poedine~no za
sekoj emergent (struja, greewe, voda).
 Vrz baza na prisobranite podatoci za objektot se pravi energetska analiza,
pa dobienite rezultati se uporeduvaat so analizata na smetkite na potro{ena
energija.
 Vrz osnova na pregled na objektot i energetskata analiza se predlagaat
merkite za mo`no podobruvawe na energetskata efikasnost, zaedno so
objasnuvawe za presmetkata za postignatata za{teda i period za povrat na
investicijata.
71
kr ov
Problem: oxak
Visoki tro{oci za energija, pojava na vlaga i pr ozor c i

promaja, nizok oset na ugodnost i dr. moè da bidat
yi d ovi
posledica na:
vr at a
1. Dotrajanost na nadvore{nata stolarija

(prozorci i vrata) i krov (promaja, vlaga,
te{ko i skapo zagrevawe/ladewe).
2. Star i dotrajan kotel za greewe (golema
potro{uva~ka na gorivo).
3. Stai i dotrajani elektri~ni aparati i lo{o
osvetluvawe (golema smetka za
potro{uva~ka na el. energija).
Pobarajte pomo{:
Visokite tro{oci za energija i nizok komfor na

stanovawe vsu{nost za nikogo ne prestavuvaat
upozoruvawe deka so va{iot dom ne{to ne e vo red,
no sepak toa e znak deka treba da pobarate pomo{ za
da gi re{ite tie problem. Prviot ~ekor treba da vi bide
da povikate firma ili stru~no lice za da izvr{i
energetska procenka i da vi predloì merki za
Podobruvawe na energetskata efikasnost.
Doa|awe na stu~no lice:
Na povik od va{a strana, doa|a stu~wak (ili tim na

stru~waci) i po~nuva so ocenka na postoe~kata
sostojba:
Ocenkata gi vklu~uva slednite aktivnosti:
1. Analiza na smetkite za poto{ena

energija (struja, greewe, voda i dr.) za
poslednite tri godini.
2. Obikolka i gradeèn pregled na
objektot kaj {to se pribeleùvaat site va`ni
karakteristiki (vrsta i debelina na yidovi,
sostojba na prozorci i vrati i dr.)
3. Pregled и analiza na uredite i
opremata vo vnatre{nosta na objektot
72
Analiza na postoe~kata sostojba i
preporaka za nejzino podobruvawe:
Po sobiraweto na potrebnite podatoci i

informacii sledi analiza vrz osnova na koja se
predlagaat mo`nigrejawe/ladewe,
(osvetluvawe, merki za za{teda na energija.
instalacija za
Sekoja
voda, predloèna
поголемиmerka, propratena e на
потрошува~и so
енергија
kratka и dr. analiza. Nekoi od mo`nite
finansiska
podobruvawa se:
1. Postavuvawe na toplotna izolacija na
nadvore{nite yidovi i krov
2. Zamena da dotrajanite prozorci i vrati so novi
koi }e bidat so podobra energetska evikasnost.
3. Zamena na staroto osvetluvawe so novi
{tedlivi (CFL) sijalici
4. Zamena na stariot system na greewe so nov, ili
promena na gorivoto (npr. nafta so plin).
Implementacija na predloènite merki za

za{teda na energija:
So prifa}awe na predlogot i realizacija na nekoi ili site

merki za za{teda na energija, si gi zgolemuvate
komforot i udobnosta na ìveewto vo svojot dom, a
istovremeno ja namaluvate sumata na pari koi ja
davate za potro{uva~ka na energija. Nekoi
merki za za{teda na energijata ne baraat nikakvi
dodatni vloùvawa, npr. smaluvawe na temperaturata
na zagrevawe na prostoriite vo koi ne prestojuvate, ne
otvarawe na prozorci istovremeno dodeka gi
greete/ladite sobite, ili ako ve}e morate toga{ toa treba
da go napravite na kratko. No za nekoi merki se
potrebni mali vloùvawa (npr. zamena na klasi~nite
sijalici so {tedlivi), no nekoi merki si baraat po golemi
vloùvawa (postavuvawe na toplotna izolacija na
nadvore{nite yidovi ili zamena na prozorcite i vratite).
Rezultat:
So namaluvawe na potro{uva~kata na energija vo

ku}ata direktno {tedite pari, a indirektno ja za{tituvate
okolinata bidejki gi namaluvate {tetnite gasovi koi
odat vo atmosferata. So renovirawe mu go prodolùva-
te vekot na va{iot dom i go podobruvate kvalitetot na
ìveewe vo nego.
73
Ako so preliminarnata energetska procenka se utvrdat golemi mo`nosti za za{teda,
a za niv e potrebna pogolema investicija, toga{ e potrebno da se sprovede detalna
energetska procenka. Nejze ja sproveduvaat profesionalni energetski revizori koi
koristat razni tehnologii i oprema sa precizno presmetuvawe na energetskata
efikasnost. Ovie revizori naj~esto koristat oprema kako {to e takanare~enata tesna
vrata so koja se meri vozdu{nata nepropustlivost na yidovite, prozorcite i vratite, a
isto taka i infracrveni kameri koi mu gi pokaùvaat na ~ove~koto oko nevidlivite
mesta na propu{tawe na toplinata, odnosno pojava na toplinski most.
OP[TI PREPORAKI ZA ZGOLEMUVAWE NA ENERGETSKA

EFIKASNOST KAJ POSTOE^KI ZGRADI (KU]I)
Ako kupuvate stan ili ku}a, proverete ja godinata na gradewe. Zgradite gradeni
pred 1970 god. nemaat nikakva toplotna izolacija, a onie koi se gradeni pred
1980 imaat mnogu skromna ili voop{to nemaat toplinska izolacija. Preku 80% od
postoe~kite gradbi vo Makedonija nemaat zadovoluva~ka toplinska za{tita
odnosno potrebna energetska efikasnost. Zatoa pri kupuvawe pobarajte na uvid
tehni~ka dokumentacija dokolku taa postoi. No dokolku na takva zgrada treba da
ja zgolemite energetskata efikasnost, toa }e go napravite sekako spored
finansiskite mo`nosti, no goleminata na energetskata efikasnost direktno }e zavisi
od visina na sredstvata koi }e gi vloìte.
 Ednostavni merki bez dodatni tro{oci, so trenutni za{tedi.

- Da se ugasi greeweto ili ladeweto no}e i koga nema nikoj vo stanot
- No}e da se spu{tat roletnite i da se navle~at zavesite
- Grejnite tela da ne se pokrivaat so zavesi, maski i dr.
- Vremenska optimacija na greewe i priprema na topla voda
- Vo sezonata na greewe da se namali sobnata temperature za 1ºC
- Vo sezonata na ladewe da se podesi temperaturata na min. 26ºS
- Da se koristi {to e mo`no pove}e dnevna svetlost
- Da se isklu~uva osvetluvaweto vo prostorii vo koi nema nikoj
- Ma{inite za perewe na ve{ i sadovi da se uklu~uvaat samo koga se polni
74
MKD
 Merki za zgolemuvawe na energetskata efikasnost so mali vloùvawa

i so relativno brz povrat na investicijata (do 3 god.)
- Da se ugradat ili zamenat zaptivkite na prozorcite i nadvore{nite vrati
- Da se proverat i po potreba zamenat mehanizmite za zatvarawe na
prozorcite i nadvore{nite vrati
- Da se izoliraat kutiite za roletni
- Da se reduciraat toplinskite zagubi niz prozorcite so postavuvawe na
roletni, zavesi i dr.
- Da se postavi toplinska izolacija na kosiot krov ili tavanskata plo~a
prema ne greaniot prostor
- Da se ugradat termostatski ventili na radijatorite.
- Redovno da se servisira i podesuva sistemot za greewe i ladewe
- Da se ugradi avtomatska kontrola i nadzor na energetikata na ku}ata
- Da se ugradat {tedlivi sijalici vo site prostorii
- Da se zamenat site elektri~ni aparati so novi energetski {tedlivi so
energetski klasi A ili V.
75
 Merki za zgolemuvawe na energetska efikasnost so po golemi
vloùvawa i po dolg period na povrat na investicijata (preku 3 god.)
Najdobro e da ovie merki se sprovedat zaedno so neminovnata
rekonstrukscija.
- Da se zamenat starite prozorci i nadvore{ni vrati so novi, ~ij koeficient
na toplinska propustlivos treba da e U=1,1 – 1,8 W/m²K
- Da se postavi toplinska izolacija na site nadvore{ni yidovi, podovi, krov i
plo~ite prema ne greanite prostorii.
- Da se izgradi vetrobranska prostorija na vlez vo ku}ata
- Da se sanira ili obnovi oxakot
- Da se izoliraat cevkite za topla voda
- Da se napravi analiza na greeweto i ladeweto vo ku}ata i po potreba da
se zameni so energetski efikasni sistemi, vo kombinacija so obnovlivi
izvori na energija.
76
OGREVNA
VRS TA NA GORI VO ED. MERKA VREDNOS T, N
(kWh/edi ni c i )
Ka me n ja gl en
Ka me n ja gl en z a koks i r a w e
S i v ja gl en
Li gni t
Koks
O gr e vno d r vo
P r i r od en ga s
S i r ova na f t a
Pl i n
Eks t r a l e s na na vt a z a d om.
Di z e l s ko gor i vo
Na vt a z a d oma }i ns t va
Ra f i ner i s ki pl i n
Et a n
Koks e n ga s
Gr a d s ki pl i n
P l i n z a vi s oki pe ~ki
El e kt r i ~na e ne r gi ja
So energetskata obnova na starite ku}i, naro~ito onie koi se gradeni pred 1980
godina, moè da se postigne za{teda na energija preku 60%. Osven zamena na
prozorcite, najgolema za{teda na energije moè da se postigne so izolacija na
nadvore{nite yidovi. Dodatnite vloùvawa vo toplinska izolacija pri obnova na i
onaka dotrajanata fasada, se dviàt okolu 20-40% od vkupnata cena na sanacijata
na fasadata, {to dava povolni ekonomski rezultati vo sporedba so dolgotrajnite
za{tedi koi se postignuvaat.
Neizoliran yid od {upliva cigla so debelina od 19 sm. ima koeficient na

propustlivost na energija U=1,67 W/m²K. Toa zna~i deka niz 1m² takov yid
godi{no (zavisno od klimatskite uslovi) pominuva 134-167 kWh energija. Ako
takov yid izolirame so toplinska izolacija od 10 sm. toga{ negoviot koeficient na
toplinska izolacija }e iznesuva U=0,32 W/m²K, {to zna~i }e ima zaguba na
toplina ssa 26 – 32 kWh, {to prestavuva godi{na za{teda na energija za greewe
od 81%.
77
P R O I Z V O D S T V O N A P V C P R O Z O R C I I V R A T I
BUL. V. SMI LEVSKI -BATO 3/2 SKOPJE TEL: 24 30 103 25 49 064 075 318 707
W W W.IV-DIZ AJN.COM .MK E-m ail: INF O@ IV-D IZ AJN.C OM .MK
P r ozor ci i zr abot eni s o ekol o{ ki i pr ot i vpo` ar ni

pr of i l i o d ge r ma ns k o i a vs t r i s k o pr oi zvod s t vo s o
2
koef i ci ent na zaguba na ener gi ja od 1,2 do 1,4 W/m K,
2
i vgr adeno st akl o so koef i ci ent od 0,8 do 2,5 W/m K,
kako i zvu~na i zol aci ja od 32 d o 48 db.
78

Energetski Efikasni Zgradi

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Energetski Efikasni Zgradi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

S TANKO S P AS I ]

ENERGETSKI EFI KASNI ZGRADI

ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI

Skopje: April 2010

Kako i sekade vo svetot taka i kaj nas so porast na `ivotniot standard se

Makedonija treba vo slednite nekolku godini da za{tedi najmalku 9% od

Makedonija mora da go promeni kursot vo tro{ewe na energijata, pa

ENERGIJA I ENERGETSKA EFIKASNOST

Bez energija nema `ivot. Energijata e sposobnost da se izvr{uva rabota,

 Osnovna edinica za energija e xul (joule) 1J=1Ws.

[to ozna~uva terminot energetska efikasnost?

Poimot energetska efikasnost naj~esto se sre}ava vo dve mo`ni zna~ewa, od

Kakvo vlijanie ima koristeweto na energijata vrz okolinata?

Najgolemiot del na energija, koja ja dobivame, nastanuva so sogorevawe

 Lokalnite vlijanija se emisiite na lete~kiot pepel i ~ad, otpadnata

[to se fosilni goriva?

Vo fosilni goriva spa|aat jaglenot, naftata i prirodniot gas. Ovie goriva

[to ozna~uva terminot odr`liv razvoj?

Edna od defeniciite za odr`liv razvoj e: Razvoj koj vo celost gi

[to e efektot staklena bav~a?

Ovoj efekt se odnesuva na prekumerno zagrevawe na zemjinata

Koi se posledicite od efektot na globalnoto zagrevawe?

Zgolemeniot efekt na staklena bav~a, koi doveduva do fenomenot

Koi se merkite za namaluvawe na efektot staklena bav~a?

Edna od najzna~ajnite merki za namaluvawe na efektot staklena bav~a i

[to se obnovlivi izvori na energija?

Obnovliva energija se dobiva od izvori na energija koi kontinuirano se

@itelite na zemjata se se po svesni za posledicite koi nastanuvaat so

Spored ekspertite, energetskata efikasnost, koja e top tema na svetsko

Zgradite se najgolemi poedine~ni potro{uva~i na energija, a so toa i

Sovremenata arhitektura denes, so kreativniot pridones i pridonesot za

Sovremeniot pristap na arhitekturata i grade`ni{tvoto go karakterizira

Energetskiot i ekolo{kiot pristap kon arhitekturata i urbanizmot kako del od

 da gi namali zagubite na energija vo zgradite so podobruvawe na

Glavnite principi za proektirawe i izgradba na energetski efikasni zgradi

 Ispravna orientacija i dimenzionirawe na vnatre{niot prostor;

DEFINICIJA ZA PASIVNA KU]A

kap i t al i zi r ani v kupni t r o { oc i vo Eur .

Od prika`aniot dijagram mo`e da se vidi deka godi{nata potreba za

1x160 kWh/m2 4x40 kWh/m2 10x15 kWh/m2

Od prika`anata skica mo`e da se vidi

 Minimizirawe na zagubite na toplina od ku}ata

Koeficientot na toplinska propustlivost za site nadvore{ni yidovi i krov ne

P od ze me n t opl i ns ki r a zme nuva ~

Do skoro se misle{e deka za potro{uva~ka na energija ispod 50 kWh/m²

Mnogubrojnite realizirani objekti na pasivni ku}i vo Evropa poka`aa

pozativen efekt na pasivnata ku}a e krajno namalena potro{uva~ka na

Termografska slika na “passive house”

Energetska efikasnost, koristewe na obnovlivi izvori na energija i za{tita na

Koi se pridobivkite od gradeweto na energetski efikasni zgradi?

 Finansiska za{teda na tro{ocite na greewe, ladewe i elektri~na energija

ZAKONSKI PROPISI OD SVERATA NA GRADE@NI[TVOTO,

Za energetskite svojstva na zgradite od golema va`nost se dvete smernici

Dolgoro~nata cel na EU objavena e vo 1997 god. vo dokumentot “White

 Ako vo EU se zadr`i sega{niot trend na porast na potro{uva~ka na

Navedenite klu~ni momenti prestavuvaat jak razlog za sproveduvawe na site

S OS TOJ BA KIOTO - CEL S OS TOJBA MO@NA CEL

ZAKONSKI PROPISI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST VO

Zaradi prilagoduvawe so evropskoto zakonodavstvo a vrz osnova na

So ovoj Pravilnik jasno e ka`ano deka energetskata efikasnost mora da se

Presmetkite treba da sodr`at:

 Koeficient na toplinska propustlivost na sekoja grade`na konstrukcija (U)

Po izgradba na objektot investitorot }e treba da obezbedi sertifikat za