Professional Documents
Culture Documents
ZA VIII ODDELENIE
ZA OSNOVNO OSUMGODI[NO OBRAZOVANIE
SKOPJE, 2010
Izdava~: Ministerstvo za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija
ul. Mito Haxi Vasilev Jasmin bb. - Skopje
^OVEKOT KAKO
DEL OD
@IVIOT SVET
Ti mu pripa|a{ na evolutivno
najsovr{eniot vid organizmi na Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovaa
Zemjata – na vidot Homo sapiens. Toa glava
zna~i deka si od vidot mudar (umen) - ~ovekolik majmun
~ovek. Tvoeto telo e najsovr{ena - predci na ~ovekot
`iva tvorba vo biosferata. Ti - ~ove~ki rast
planira{, razmisluva{, zboruva{, - ~ove~ka populacija.
u~i{, pameti{, ~ita{ i pi{uva{,
gradi{, tvori{, pe e{, slika{,
istra`uva{ ...
Ova se aktivnosti za koi si samo ti Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e
sposoben, za razlika od site drugi mo`e{
`ivi organizmi. Ova se tvoite - da gi nabrojuva{ osobinite na
prednosti nad drugite `ivotni, za ispraveniot i mudriot ~ovek
razumno da ja koristi{ biosferata - da gi sporeduva{ pri~inite i
za razvitok na civilizacijata. posledicite na porastot na
Zatoa, bidi odgovoren i razumen. ~ove~kata populacija
Bidi milozliv kon drugite - da gi objasnuva{ posledicite od
su{testva. Koristi gi, no ne gi nekontroliraniot porast na
zloupotrebuvaj. Odnesuvaj se ~ove~kata populacija.
odgovorno i kon ne`ivata sredina.
Vnimavaj, ~ovekot e vo opasnost
edinstveno koga negovite dela se
nerazumni.
5
Prirodata gi vklu~uva {umata, potokot, elenot,
SODR@INA 1
vozduhot. Celata planeta Zemja i drugite nebeski tela
i celata Vselena se priroda. Vo Vselenata, na{ata
planeta e posebna, bidej}i na nea se razvil `ivot. Nie
ne poznavame druga planeta na koja se razlikuvaat `iva
MESTOTO NA i ne`iva priroda.
^OVEKOT VO Otkako na Zemjata postoi `ivotot, `ivite
organizmi u~estvuvaat vo oblikuvaweto na biosferata,
@IVIOT SVET koja e del na na{ata planeta. Toa vlijanie na `ivite
organizmi vrz Zemjata zapo~nalo so razvitokot na
rastenijata, koi go proizveduvaat slobodniot
kislorod, i sozdavaat organski materii od
neorganskite. Razvitokot
na rastenijata go ovozmo-
`il razvitokot na `ivot-
nite, koi go koristat
kislorodot za razgradu-
vawe na organskata hrana
(di{eweto).
Prvite `ivi orga-
nizmi, ednokleto~nite
bile mnogu ednostavno
izgradeni. Najverojatno
Sl.1
pominalo mnogu dolgo
vreme pred od niv da se
razvijat pove}ekleto~-
nite organizmi. Od niv,
natamu evoluirale mnogu
slo`eno izgradenite
rastitelni i `ivotinski
grupi. (Sl. 2)
Najslo`eno izgra-
deni `ivotni vo `iviot
svet gi grupirame vo
‘rbetnicite. Tie imaat
zaedni~ki gradbeni oso-
bini. Site imaat vnatre-
{en skelet, {to e izgraden
od ‘rskavi~ni ili koskeni
delovi. Kaj site, vo
skeletot, centralen del
zazema ‘rbetniot stolb, na
koj se povrzani ~erepot i
dva para krajnici. Vo
‘rbetniot stolb e smesten
‘rbetniot mozok, koj se
nadovrzuva vo mozokot koj
Sl. 2
6
Sl.3
7
Na nekoi od pra{awata za
potekloto na ~ovekot ne e mo`no
ednostavno da se odgovori. ^ovekot e
op{testveno su{testvo, koe se
razvilo i se usovr{uvalo kako del od
prirodata i pri toa izgradilo
sopstvena civilizacija.
Biolo{koto poteklo na ~ovekot
se sogleduva vo negovata telesna gradba,
kako i vo reakciite na negoviot
organizam i vo mnogu detali od
negovoto odnesuvawe.
Od site drugi organizmi,
~ovekot se razlikuva so povisokiot
stepen na razumot i ~uvstvata, so
duhovniot `ivot, so sposobnosta za
govor i za rabota i so nekoi od svoite Sl. 4
dejnosti: umetnosta i naukata, koi
zaedno gi narekuvame – kultura. (Sl. 4)
Za `al, i pokraj svojot razum i ~uvstvitelnost, ~ovekot pravi i nerazumni raboti,
kon drugite lu|e, kon drugite organizmi i kon prirodata. ^ovekot vo golemi razmeri,
zabrzano ja menuva i ja degradira prirodata. Pritoa, toj ne vnimava na svojata povrzanost
i zavisnost od prirodata. Sekoja peda na uni{tena priroda, vsu{nost e peda na uni{ten
prostor za `iveewe na ~ovekot.
8
Prvite lu|e, koi bile pripadnici na rodot ~ovek
SODR@INA 2
– (Homo) i `iveele pred okolu 2 milioni godini na
Zemjata, bile mnogu razli~ni od dene{nite lu|e. Treba
da ima{ predvid, deka i `ivotnite od toa vreme mnogu se
razlikuvale od dene{nite. (Sl. 1) EVOLUCIJA NA
^OVEKOT I PORAST
NA POPULACIJATA
Sl.1
9
{impanzo orangutan gorilo
Sl. 2
Od evolutivnata nasoka na antropoidite se razvile dene{nite ~ovekoliki majmuni:
{impanzoto od tropska Afrika, orangutanot od {umite na Borneo i Sumatra
(Indonezija) i goriloto od {umite na tropska Afrika. (Sl. 2)
Hominidite, pod dejstvo na faktorite na
`ivotnata sredina, se zdobile so novi osobini
t.e. ja sledele svojata evolutivna linija, {to vodi
kon dene{niot ~ovek.
Se misli deka, ~ovekolikite predci bile
`iteli na {umite, no so nastapuvaweto na ledeno
doba, {umite naedna{ bile uni{teni. Hominidite
pre`iveale, blagodarenie na prisposobuvawata kon
novite `iveali{ta, koi sega se pretvorile vo
otvoreni trevesti prostori. Uslovite za `ivot vo
niv bile pote{ki, kako vo odnos na ishranata, taka
i za za{tita od neprijatelite.
Tie bile prinudeni da vodat poostra borba
za opstanok, pri {to kaj niv se javile pove}e va`ni
prisposobuvawa, koi gi narekuvame faktori na
evolucijata na ~ovekot. Za da opstane, ~ovekoviot
predok moral da go ispravi teloto i da se dvi`i na
zadnite noze, da zapo~ne da gi koristi prednite noze
koi sega se pretvorile vo race. Ovie promeni bile
prosledeni so brz razvitok na centralniot nerven
sistem – mozokot. Hominidot `iveel vo golema
grupa, ~ij opstanok zavisel od toa kako zaemno
komuniciraat ~lenovite. Prvata komunikacija,
najverojatno, bila so neartikulirani krici, no
potoa zapo~nale da se oblikuvaat povrzani zvukovi,
od koi se formirale zborovi i se pojavil govorot,
~ie zna~ewe go razbirale hominidite. Tie morale
da zapo~nat da koristat alatki i oru`je, pred se Sl. 3 Stapki na ~ovekovite pretci i nivniot
za odbrana, za {to se usovr{uvale racete. (Sl.3.) kow od pred 3.8 milioni godini
10
Stadiumi vo evolucijata na ~ovekot
Australopitek
Sl. 2 Ostatoci od
"Lusi# -
Australopitek Ispraven ~ovek
11
Sl. 3 Pe{terska umetnost
12
GLAVA 2
GRADBA NA
KLETKITE,
TKIVATA I
Poimi {to }e gi ORGANITE VO
izu~uva{ vo ovaa glava: ^OVE^KIOT
- kletka
- kleto~ni organeli ORGANIZAM
- kleto~na delba
- tkivo
- organski sistem.
Izu~uvaj}i gi
sodr`inite, }e mo`e{:
- da gi pr epoznava{ i
imenuva{ na crte`
organelite, tipovite na
kletki, tkiva i organi
- da gi naveduva{ i objas-
nuva{ funkciite na
kleto~nite organeli,
tkivata, organite i or-
ganskite sistemi
- da sporeduva{, povrzu-
va{ i izlo`uva{ vrski
me|u funkciite na orga-
nelite i me|u organite vo
organizmot.
Bez ogled kako se ~uvstvuva{, ti si del od `ivata priroda. Tvoeto telo e izgradeno od
kletki, tkiva, organi i organski sistemi. Spored gradbata i tvoite kletki spa|aat vo
op{tiot model na `ivotinskata kletka. Toa {to gi ~ini razli~ni i im nalo`uva da
funkcioniraat specifi~no, e nasledniot materijal – genite {to gi nosat vo svoeto
jadro. Vo niv se kombinirani najdobrite osobini na ogromen broj generacii na tvoite
predoci, na koi treba da im bide{ blagodaren za toa {to si.
13
SODR@INA 1
GRADBA I
OSNOVNI
@IVOTNI
FUNKCII NA
KLETKATA
Kletkite vo ~ove~koto
telo se izgradeni spored
op{tiot model na gradba na
`ivotinskata kletka. Sl.1
jadro
opa{
Forma i golemina na kletkata
epitelna kletka so
trepki od du{nik Po forma, kletki od koi e
jadro izgradeno ~ove~koto telo se
razli~ni. Tie mo`e da bidat pravo-
agolni, plo~esti i cilindri~ni
(epitelni kletki), izdol`eni (mus-
kulni kletki), yvezdesti (koskeni
citoplazma trepki epitelna kletka od
obraz kletki), razgraneti (nervni
kleto~na kletki) i dr. Sl. 2.
nervna kletka obvivka
Nivnata gradba e uslov za
jadro
prodol`etoci specifi~nata funkcija {to ja
vr{at.
nasoka na Po golemina, tie se so
impulsot cito- mikroskopski dimenzii.
plazma
zavr{etoci
Sl.2
14
Kleto~na obvivka (membrana)
Citoplazma
Jadro
15
Mitohondrii
Delba na kletkata
Mitoza
16
Mejoza
sl. 5
17
^ove~koto telo e izgradeno od nekolku
SODR@INA 2
milijardi kletki.Site kletki vo nego me|u sebe se
razli~ni po gradba i po funkcija. Tie se diferencirani
spored goleminata i formata i se specijalizirani
TKIVA, ORGANI I spored funkcijata.
krven sad
Sl. 1 Kletki tkiva i organi vo yid na crevo
du{nik
Taka se formirani site tkiva vo ~ove~koto telo:
epitelnoto, svrznoto, nervnoto i muskulnoto. Istite beli drobovi
tkiva gi izgraduvaat i telata na `ivotnite.
srce
Tkivata se povrzuvaat vo organi rebra
`eludnik
Kaj pove}eto `ivotni, vklu~uvaj}i go i ~ovekot, crn drob bubreg
razli~ni tkiva se povrzuvaat vo organ. Eden organ ima
slo`ena gradba i vr{i posebna funkcija. Nekoi od
organite na ~ove~koto telo se prika`ani na sl. 2. Nekoi creva
organi vr{at samo edna funkcija, kako srceto: da ja
ispumpuva krvta vo teloto. Drugi organi, pak, vr{at
pove}e funkcii. Taka e so bubrezite koi go osloboduvaat
teloto od otrovnite otpadni materii i go kontroliraat
koli~estvoto voda vo teloto. Organ so najgolem broj
funkcii e crniot drob. Nervnite jazli i mozokot imaat
upravuva~ka i kontrolna funkcija.
Sl. 2
18
Organite se grupiraat vo sistemi
Muskulen
sistem
19
Krvotokot vo su{tina e sostaven od
dva vida organi: krvni sadovi i srce.
Krvta {to te~e niz krvnite sadovi
e te~no svrzno tkivo. Vo sostavot na
krvta, okolu 45% pripa|a na formi-
ranite krvni elementi, a 55% na
te~nata plazma.
Nervniot sistem
e izgraden od nervno tkivo.
Nervnite kletki se yvezdovidni i me|usebe
se povrzani so izrastoci (kusi i dolgi). Od
telata na nervnite kletki se izgradeni Krvonosen sistem
nervni jazli i mozokot, a od dolgite
izrastoci se izgradeni nervite. Po nervite
se prenesuvaat informaciite i naredbite.
Usoglasenost na funkcioniraweto
Podelba na trudot Nervna kletka
20
Biolo{kata osnova na ~ove~kiot organizam gi vklu~uva op{tite `ivotni procesi: ishrana,
di{ewe, izla~uvawe, dvi`ewe, osetlivost, rastewe, razmno`uvawe. Ovie procesi se vr{at
vo ~ove~koto telo, vo pousovr{eni organi i na poefikasni na~ini, otkolku kaj drugite
organizmi. No, ~ovekot mo`e i mnogu pove}e: da zboruva, da u~i, ~ita i da pi{uva, da tvori,
da sozdava umetni~ki dela i da gradi grandiozni gradbi, da se menuva sebesi i drugite
organizmi. Kako se razvivaat ovie sposobnosti? Odgovorot na ova pra{awe pobaraj go
izu~uvaj}i gi sodr`inite od ovaa glava, no i od literaturata za umetnosta, graditelstvoto,
drugite prirodni nauki, koi zboruvaat za ~ove~kata civilizacija i kultura.
21
GLAVA 3
DVI@EWE
Izu~uvaj}i gi
sodr`inite, }e mo`e{:
- da gi objasnuva{ so pri-
meri vrskite me|u kos-
kite i muskulite
- da obrazlo`uva{ gradba
na koska i muskul, zamor,
deformiteti na ‘rbet
- da modelira{ koordini-
ranost na dvi`ewe.
22
SODR@INA 1
~erep
^ove~ki skelet
ULOGA NA
Vo sostav na sistemot
za dvi`ewe vleguvaat dva
KOSKITE I
sistema: skeletniot MUSKULITE VO
sistem i muskulniot
sistem. Tie funkcioniraat
DVI@EWETO
povrzano i usoglaseno vo
ramenski pojas
so koski na rakata akcijata – dvi`ewe.
Sl. 1
23
Gradba i forma na koskite
24
Povrzuvawe na koskite
'rbeten mozok
ramena
koska
Sl. 6
obvivka
Polupodvi`en zglob. Za pogolema
ligamenti
stabilnost, kaj nekoi zglobovi se
mrsen vmetnati ‘rskavi~ni diskovi. Takov zglob
plast e polupodvi`en zglob (me|u pre{lenite
vo ‘rbetniot stolb - Sl.7). Celiot zglob
'rskavi~en
zglobna 'rskavica lakotna
e zatvoren vo zglobna kapsula od svrzno
disk
te~nost koska tkivo, a odnadvor taa e zacvrstena so
ligamenti i tetivi so koi zavr{uvaat
Sl. 7 Polupodvi`en zgolb Sl. 8 Podvi`en zgolb- lakot
i se pripojuvaat muskulite. Sl. 8
25
SODR@INA 2 Muskuli i dvi`ewe
krven sad
obvivka
na snopot
muskulna
obvivka nerv
citolazma
napre~no - prugasto
vlakno
26
Muskulite na vnatre{nite organi,
osven srceto, se izgradeni od mazno
muskulno tkivo koe sodr`i ednojadreni
kletki. Pod mikroskop, vo niv nema
prugi, bidej}i belkovinite vo niv se
poinaku rasporedeni. Maznoto muskulno
tkivo, naredbite za svoeto dejstvuvawe gi
Sl. 3 Mazno muskulno tkivo
dobiva od ‘rbetniot mozok i na niv ne
mo`eme da deluvame so svojata volja. Ovie
muskuli se stegaat ne{to pobavno od
drugite tipovi. Muskulite na
vnatre{nite organi gi ovozmo`uvaat
pridvi`uvawata na organite vo teloto,
krvnite sadovi, hranitelniot kanal i
`ol~noto }ese. Sl.3.
Srceviot muskul ja pumpa krvta niz
celoto telo. Po gradba toj e napre~no- Sl. 4 Srcevo muskulno tkivo
prugast, no funkcionira ne{to poinaku,
bidej}i negovata rabota e kontrolirana na
dva na~ini: samostojno i preku
mozokot. Negovite kletki se razgraneti
i povrzani me|u sebe. Samostojnoto
skratuvawe na srceviot muskul se vr{i so
pomo{ na dva jazli vo poseben del na
srceto. Od niv se ispra}aat naredbi
(drazbi) koi se {irat po celoto srce.
Me|utoa, srceto prima narebi i od
mozokot so nervite i taka go zabrzuva ili
go zabavuva ritamot na negovoto stegawe i
opu{tawe. Vrz rabotata na srceto ne
mo`eme da vlijaeme so svojata volja. Sl.4.
28
d
si
ok
di
krv
od
er
hr
gl
an
ja
a
g i j a
e ner
vo
da
od
or
sl
ki
muskulna kletka
Sl. 8
29
SODR@INA 3 Ti si sega na vozrast koga tvoite koski rastat
najbrzo i najmnogu. Sekoj den go nosi{ svojot prepolnet i
NEGA, HIGIENA I te`ok u~ili{en ranec od doma do u~ili{te i obratno.
So toa tvojot skelet e dopolnitelno optereten so
DEFORMACII NA nadvore{en teret. No, ne zaboravaj deka dodeka koskite
SISTEMOT ZA rastat, ne sme e{ nepravilno da gi opter etuva{.
Iskrivuvawe na rbetot kako na Sl. 1 e nare~eno skolioza.
DVI@EWE Isto taka, ti dolgo sedi{ na u~ili{te, kako i doma,
dodeka ~ita{ i pi{uva{. Vnimavaj i sedi ispraveno za
da spre~i{ podgrbavenost (kifoza). Sl. 2
30
O{tetuvawa na koskite i zglobovite
31
Gri`a za muskulite
Za rabota, na muskulite im e potrebno mnogu kislorod. Zatoa, pri fizi~ka rabota, ~ovekot
di{e podlaboko i zabrzano. So toa se snabduvaat i drugite organi so pove}e kislorod. Od taa pri~ina,
ve`baweto i sportuvaweto e zdravo za celiot organizam.
Muskulite mo`at da se razbolat.
Naj~esta op{ta bolest na muskulite e spazam (gr~). Toa e
nenadejna i nesvesna kontrakcija na muskulite, koja boli. Na primer,
spazam na crevnite muskuli e nare~en preplet na crevata.
Atrofija e o{tetuvawe t.e. namaluvawe na muskulite koga dolgo
ne rabotat, na primer, pri skr{enica na koskite na noga ili raka.
Me|u muskulnite bolesti e opasnata detska paraliza
(poliomielitis). Ovaa bolest ja predizvikuva virus koj gi napa|a
delovite na nervite niz koi stignuva drazbata do muskulite. Zatoa nekoi
od muskulite ja gubat sposobnosta za kontrakcija, nepodvi`ni se. Ovaa
Sl. 1 Virus na poliomielitis bolest ne se lekuva. No, nema mesto za panika. Ti i tvoite drugari ste
vakcinirani protiv ovaa bolest.
32
GLAVA 4
Izu~uvaj}i gi sodr`inite,
}e mo`e{:
- da gi prepoznava{ i ime-
nuva{ organite od sistemot
za digestija
- da go objasnuva{ razlo`uva-
weto na hranata
- da povrzuva{ i izlo`uva{
za funkciite na organite od
sistemot za digestija.
Hranata e gorivo za tvojot organizam. Vo nea e sodr`ana energijata {to e neophodnaza site
`ivotni procesi, t.e. za odr`uvawe i obezbeduvawe na `ivotot. Za tvoeto pravilno rastewe
i razvitok neophodno e da se hrani{ redovno, da vnesuva{ dovolno hrana i toa hrana koja
}e bide dobro izbrana. Kako {to raste brojot na lu|eto na Zemjata, se pove}e se javuva
nedostig na hrana vo mnogu regioni. Dolgotrajnata su{a ili vojna se naj~estite pri~ini
za gladuvawe na milioni lu|e i za smrt na najmladite `iteli na na{ata planeta. Za `al,
hranata kako i site drugi resursi ne se pravilno rasporedeni nasekade i pokraj naporite
na me|unarodnite organizacii toa da se nadmine.
33
Hranata {to ~ovekot treba da ja vnesuva vo svojot
SODR@INA 1
organizam, glavno poteknuva od rastenijata i od
`ivotnite.
Na organizmot, hranata mu treba za da gi zadovoli
HRANA I slednite potrebi:
· slu`i kako gorivo, obezbeduvaj}i energija i toplina;
ZNA^EWE NA · obezbeduva gradben materijal za rastewe;
ISHRANATA ZA · ovozmo`uva zarasnuvawe na rani i o{tetuvawa na
tkivata;
ORGANIZMOT · go odr`uva zdravjeto i pomaga vo borbata protiv
bolestite.
Hranlivi materii se: jaglehidrati ({e}eri),
belkovini i masnotii. Hranata tr eba da sodr`i i
vitamini, minerali i voda, koi nemaat hranliva vrednost,
tuku se neophodni za normalen tek na site procesi vo
Jaglehidrati organizmot.
Jaglehidratite sodr`at
hemiski vrski {to se bogati so
glukoza energija. Vo kletkite, pri nivnoto
Sl. 2.
razgraduvawe, se osloboduva
golema koli~ina energija. Zatoa
{e}erite se najzna~aen energet-
ski izvor za organizmot. Sl. 3
34
Belkovini
Belkovinite se
soedinenija so golemi mo-
lekuli. Izgradeni se od
jaglerod, vodorod i kislo-
rod, kako i azot, fosfor i
sulfur.
Hranata bogata so
belkovini od `ivotinsko
Sl. 1. Hrana bogata so belkovini
poteklo e: meso, mleko,
jajca i dr.
Rastitelnata hrana vo koja ima mnogu belkovini
poteknuva od gravot i sojata. Sepak, belkovinite od
rastenijata ~ovekot gi koristi pote{ko, poradi
celuloznite yidovi vo kletkite.
Belkovinite, glavno pretstavuvaat gradbeni
materii za kletkite. Sepak, na{iot organizam ne mo`e
direktno da gi koristi belkovinite vo forma kako {to
gi vnesuvame so hranata. Zatoa, belkovinite prvo se
razgraduvaat do nivnite gradbeni edinici, koi potoa se
Sl. 2. Belkovinska molekula
spojuvaat vo novi kombinacii - ~ove~ki belkovini. Sl. 2.
Masni Materii
Zaedni~koto ime na mastite i maslata e masni
materii. Toa se soedinenija na jaglerodot, vodorodot i
kislorodot, kako {to se i jaglehidratite, no vo drug soodnos.
^ove~kata hrana sodr`i masni materii od rastitelno
poteklo – masla i masti od `ivotinsko poteklo: mast i puter.
Masnite materii se dvojno pobogati so energija od
jaglehidratite. Organizmot gi koristi za da dojde do energija,
no masnotiite se razgraduvaat najte{ko od site hranlivi
materii. Zatoa, vo organizmot pretstavuvaat rezervna hrana,
koja se tro{i samo dokolku toj na raspolagawe nema
jaglehidrati. Sl. 4.
Dodatok
Sl. 3. Hrana bogata so masti
Holesterol – {to e toa?
Holesterolot e materija sli~na na masni
materii, koja e sodr`ana vo mnogu vidovi hrana,
vklu~uvaj}i go i `oltokot od jajceto i crniot drob.
Normalno holesterolot e sostaven del od nekoi tkiva
i ne e “lo{a” materija, no stanuva {teten koga
negovoto nivo vo krvta e visoko. Toga{ gi blokira
Sl. 4. Molekula na mast krvnite sadovi i mo`e da predizvika srcevo
zaboluvawe. Zatoa se prepora~uva, vo ishranata da se
vnesuvaat pove}e rastitelni masla, kako i masti koi
go namaluvaat nivoto na holesterolot.
35
Vo razgraduvaweto na hranata u~estvuvaat enzimite
Razgraduvaweto na hranlivi-
te soedinenija protekuva vo klet-
kite vo organizmot. enzimi
Hemiskite reakcii vo koi se
izmenuvaat soedinenijata nadvor od
organizmot, obi~no protekuvaat na
visoki temperaturi. Potseti se
kako se vari mlekoto, ili kako se
vari kompirot i drugo. Vo
~ove~kiot organizam, telesnata
temperatura e postojana, me|u 36 i golema molekula na hrana gradbeni edinici
o
37 S. Poradi toa, za Sl. 4 Razgraduvawe na golemite molekuli
razgraduvaweto na materiite ne go
koristime pove}e zborot "varewe”, tuku digestija (lat. = razgraduvawe, razdeluvawe), bidej}i
ovoj proces se slu~uva pod razli~ni uslovi. Pred se, razgraduvaweto na soedinenijata na
tolku niski temperaturi e mo`no, samo dokolku vo ovoj proces u~estvuvaat i enzimi. Sl. 4
Enzimite se slo`eni organski soedinenija, koi gi sozdava organizmot. Organizmot
sozdava enzimi {to ovozmo`uvaat razgraduvawe na soedinenija, kako i enzimi koi
ovozmo`uvaat spojuvawe na ednostavni soedinenija vo slo`eni. Vo dvata slu~ai, vo procesot
u~estvuva i vodata.
Sekoj enzim se povrzuva samo so eden vid soedinenie. Enzimite se sozdavaat vo site
telesni kletki. Enzimite koi u~estvuvaat vo razgraduvaweto na hranlivite materii gi
narekuvame digestivni enzimi.
Digestivnite enzimi se sozdavaat vo digestivnite `lezdi. Digestivnite `lezdi
gi izla~uvaat svoite sokovi so enzimi niz posebni kanal~iwa vo digestivniot
(hranitelniot) kanal, koj e oblikuvan vo vid na organi za digestija.
enzim I enzim II
molekuli na
molekula na skrob prost {e}er glukoza
Sl. 5 Digestija na jaglehidrati
sitni kapki
`ol~ka
golema
enzim I enzim II masna kapka
enzim I
gradbeni
belkovinska edinici
pomali molekuli molekula na mast
molekula gradbeni
Sl. 6 Digestija na belkovini edinici na
Sl. 7 Digestija na masti
masta
36
Minerali
Vitamini
Vitaminite se
organski soedinenija
koi vo mali koli~estva
se neophodni vo ishra-
nata na lu|eto. Tie
Vitamin se sodr`i dejstvo efekt
samite nemaat energet-
vo hranata
ska vrednost, no u~es- ribino maslo zdravje na ko`ata suva
tvuvaat vo ener - mle~ni produkti vidot pri slabo no
A
getskite procesi. morkovi svetlo
Ishrana bez koj i da e neglaziran oriz, trici go zasiluva beri
vitamin doveduva do V i crno bra{no kvasec, kleto~noto na e
te{ko zaboluvawe. Na kompleks crn drob di{ewe mus
visoki temperaturi ja
S limon i drugo sve`o elasti~na i jaka ko`a
gubat svojata
ovo{je, sve` zelen~uk ko`a krv
aktivnost, poradi {to
(piperka, domat i drugo)
hranata koja gi sodr`i z
(zelen~ukot i ovo{jeto)
D ribino maslo, jajca, okoskuvawe i rah
treba da se jade sve`a.
mle~ni produkti se rastewe na sov
]e spomeneme nekoi od sozdava vo ko`ata na zabite
niv. ~ovekot pri son~awe
37
Aktivnosti:
38
Sistemot za digestija se razvil od hranitelniot
SODR@INA 2
kanal kaj `ivotnite, od koj se formirale i se
diferencirale organite za digestija.
Vo sistemot za digestija se vr{i primawe, GRADBA NA ORGANITE
mehani~ko i hemisko razgraduvawe na hranata, kako i (USTA, @ELUDNIK,
nejzino vpivawe (resorpcija). CREVO), DIGESSTIJA
NA HRANATA VO NIV I
nepce
FUNKCIJA NA
usna praznina plunkovni PANKREASOT I
`lezdi
CRNIOT DROB
jazik
Digestigniot kanal e
kapa~e izdiferenciran na slednite
delovi: usna praznina, goltka,
du{nik crn drob hranoprovod, `eludnik i crevo
hranoprovod so negovite delovi. Pridru`en
e so digestivni `lezdi. Sl. 1.
dijafragma `eludnik
Usna praznina
`ol~no }ese
pod`eludo~na Usnata praznina
`lezda zapo~nuva so usni, od kade
hranata vleguva vo teloto.
Nejziniot vkus go prepoznavaat
tenko crevo
setiloto za vkus (na jazikot) i
slepo crevo
setiloto za miris (vo nosot).
Usnite i jazikot gi ispituvaat
debelo crevo cvrstinata i toplinata na
39
i dolnata vilica, od sredinata kon
emajl
kraevite se: seka~i 4 (2 gore i 2 dolu),
pesjaci 2 (1 gore i 1 dolu),
koronka zabna koska pretkatnici 4 (2 gore i 2 dolu) i
katnici 6 (3 gore i 3 dolu). Poslednite
zabna praznina katnici rastat najdocna, a nare~eni
`lebina se umnici.
Spored gradbata, site zabi se
izgradeni od istite delovi: koronka,
zaben
ni{ki za cement koja e vidliva i koren, koj e vsaden vo
pri~vrs- vdlabnatinka vo vilicata. Odnadvor,
tuvawe koronkata e pokriena so zaben emajl,
a korenot so zaben cement. Vo vna-
vili~na
koren
koska
tre{nosta, zabot e izgraden od zabna
koska, vo koja ima praznina i vena,
arterija i nerv. Sl. 3.
nerv i
krvni
Sl. 3 sadovi
Goltka i hranoprovod
nosna praznina
tvrdo nepce
meko nepce
hrana jazik
kapa~e
hranoprovod
du{nik
Sl. 4 Goltka i hranoprovod pri goltawe
Koga jazikot }e go potisne zalakot vo goltkata,
nie go goltnuvame. Goltkata e raskrsnica na patot za
hrana i patot za vozduh. Za da ne zaletne hranata vo hrano-
du{nikot pri goltaweto, postoi kapa~e koe toga{ }e provod
go zatvori du{nikot. No, dokolku zboruva{ dodeka
jade{, mo`e da se zaletne hranata, ako kapa~eto na muskulite
vreme ne go zatvori du{nikot. Toga{ se zaka{luva{ i se stegaat
ja vra}a{ hranata vo goltkata. Sl.4.
Od goltkata, hranata navleguva vo
hranoprovodot. Toa e muskulen kanal {to dopira do
hranata se
`eludnikot. Hranata niz nego se dvi`i so ritmi~ki potisnuva
stegawa i opu{tawa na muskulnite yidovi.
Hranoprovodot ja napu{ta gradnata praznina, ja
probiva muskulnata pregrada me|u gradniot ko{ i
stoma~nata praznina - dijafragmata i vleguva vo
stoma~nata praznina, t.e. vo `eludnikot. Sl.5.
Sl. 5 Dvi`ewe na hranata niz
hranoprovodot
40
@eludnik
hranoprovod
epitel
razgradenite
jaglehidrati i
crevni kapilari belkovini
vleguvaat vo
krvnite kapilari
razgradenite masti
gi prima limfniot
limfen kapilar kapilar
krv od crevnata
granka od crevna arterija venata ja iznesuva
arterija donesuva krvta so hranata
krv kon crnit drob
granka od vena {to
iznesuva krv limfata gi
iznesuva masnite
materii vo
limfen sad limfniot sistem
a) gradba na crevnata b) resorpcija vo
resi~ka Sl. 7 crevnata resi~ka
41
na tenkoto crevo, ja vrtat i ja me{aat sodr`inata. So toa, hranitelnata sodr`ina doa|a vo
dopir so crevnite digestivni sokovi (enzimi) i se razgraduva do molekuli. Vnatre{nosta
na crevoto e izgradena od epitel koj e nabran i pretvoren vo mikroskopski sitni crevni
resi~ki. Epitelot e proni`an so kapilarna mre`a. Resi~kite imaat sposobnost da gi
vpivaat molekulite na hranata, koi potoa gi primaat krvnite i limfnite kapilari. So
niv yidot na crevoto ja zgolemuva povr{inata so koja ja vpiva hranata – vr{i resorbcija.
Vo tenkoto crevo protekuva najva`niot del od digestijata. Od nego, krvta so
kapilarite ja vnesuva razlo`enata hrana prvo vo crniot drob. Tuka se zadr`uvaat
nepotrebnite ili {tetnite materii, a potoa krvta so krvotokot gi raznesuva hranlivite
materii niz celoto telo.
Po dol`inata na tenkoto crevo razlikuvame: dvanaesetpale~no crevo i tenko crevo
vo potesna smisla.
Dvanaesetpale~no crevo
hranoprovod
crn drob
Dvanaesetpale~noto crevo e dolgo 12-15 cm
i e po~eten del od tenkoto crevo vo koe se razgra-
duvaat belkovinite, masnotiite i jaglehidratite.
Vo nego se vlivaat digestivnite sokovi od dvete
golemi digestivni `lezdi: crniot drob i `ol~no
pod`eludo~nata `lezda. `eludnik
}ese
- Crniot drob e smesten desno pod
dijafragmata. Sozdava i izla~uva `ol~ka.
@ol~kata e zelena, gor~liva te~nost, koja
pod`e
privremeno se skladira vo `ol~noto }ese, od lu
`lezd do~na
kade se istisnuva vo dvanaesetpala~noto a
crevo. Pod dejstvo na `ol~kata, masnotiite dvanaeset-
pale~no
se rasprsnuvaat na mnogu sitni kapki, vrz koi crevo
Sl. 8
Debelo crevo
42
Dodatok
Nelekuvaniot karies mo`e da predizvika
gnoewe. Vsu{nost okolu korenot na zabot, vo
Gri`a za zabite
vilicata se sozdava gnojno }ese, koe e ispolneto so
bakterii i beli krvni kletki, koi se borat.
Zabniot emajl e najcvrstata materija vo
Gnojot e sostaven od `ivi i mrtvi beli krvni
tvoeto telo. Toj sozdava odli~na za{titna
kletki i od bakterii. Dokolku ovaa sostojba ne se
pokrivka na zabite. No, toj lesno se uni{tuva so
lekuva, bakteriite navleguvaat vo krvta,
kiselina. Kiselinata predizvikuva rasipuvawe
infekcijata se {iri i bolesta go zafa}a celiot
na zabite, a ja sozdavaat bakteriite. Sekoj od nas
organizam. Sega e neophodno lekuvawe so
ima bakterii vo ustata, koi normalno ne se
antibiotici.
{tetni. No, koga na zabite }e se najde hrana {to
sodr`i {e}er, bakteriite se hranat so nego i
sozdavaat kiselina. Tie se mno`at i sozdavaat
bakteriski naslagi na zabite. Kiselinata go
razgraduva zabniot emajl.
No, ako kiselinata go probie emajlot,
rasipuvaweto na zabite odi brzo. Zabnata koska e
mnogu pomeka od emajlot i kiselinata brzo ja
razgraduva. Ovaa bolest se narekuva karies. Zabot
boli i neophodna e intervencija na zabolekar.
Otstranuvaweto na bakteriite se vr{i so
miewe na zabite so ~etki~ka za zabi i pasta za
zabi. Najdobri se pasti za zabi so fluorid. Isto
taka, potrebni se redovni poseti na zabolekar,
bidej}i zabite podobro se lekuvaat vo ranite fazi
na kariesot.
karies
43
Odr`uvaweto na tvoeto zdravje preku ishranata,
SODR@INA 3
mo`eme da go naso~ime kon vospostavuvaweto na zdrava
ishrana i gri`a za organite za digestija.
44
Sl. 3.
Da se bide debel
“Udarna dieta”
otkolku {to se
negovite dnevni
potrebi za energija.
Vsu{nost, idealen
Sl.7
na~in za namaluvawe
te`ina e koga se Povle~i prava
kombiniraat ve`bi lnija me|u
so mnogu umerena tvojata te`ina i
viso~ina.
ishrana.
To~kata kade tie
se se~at }e ti ja
ka`e tvojata
sostojba
Tvojata te`ina vo kg
46
Najdobro }e ja namali{ te`inata so na~inot “poleka no sigurno”, {to bi zna~elo,
namaluvawe na te`inata po 0,5kg nedelno. Najdobro e sam da se gri`i{ za svojata dieta.
Dodatok
^ir na `eludnikot
Vo `eludo~niot sok se sodr`i hlorovodorodna
kiselina koja uni{tuva najgolem broj bakterii koi
stignuvaat so hranata. @eludo~niot yid izla~uva lepliva
liga koja sozdava obloga na vnatre{nata povr{ina na yidot.
Taa liga go za{tituva yidot od kiselinata. Kaj nekoi lu|e,
`eludnikot sozdava premnogu kiselina so koja ligata ne mo`e
da se spravi. Kiselinata kaj niv go razjaduva yidot na zdrav `eludnik ~ir
`eludnikot i predizvikuva `eludo~en ~ir. ^ovekot ima
mnogu silni bolki.
Denes se znae deka ~irot go predizvikuva edna bakterija koja e otporna na kiselinata. Porano,
pacientite so ~ir se lekuvale so lekovi cel `ivot ili bile operirani za da im se otstrani
o{teteniot del od `eludnikot. Denes, lekuvaweto mnogu uspe{no se vr{i so antibiotici.
47
GLAVA 5
CIRKULATOREN
SISTEM
48
Prenesuvaweto na hranata i na gasovite vo teloto
SODR@INA 1
go vr{i krvonosniot sistem. Krvonosniot sistem kaj
~ovekot e izgraden od iljadnici krvni sadovi, koi ja
prenesuvaat krvta. Dvi`eweto na krvta go ovozmo`uva
rabotata na srceto. Krvta vo sebe nosi rastvoreni ili
hemiski vrzani materii: hrana ili otpadni produkti i
KRV I LIMFA -
kislorod ili jaglerod dioksid. Krvta ne mo`e da dopre SOSTAV,
do site kletki, kade {to nejzinata funkcija ja prezema OSOBINI I
limfata. Krvta i limfata se narekuvaat so edno ime –
telesni te~nosti. Toa zna~i deka vo sostav na krvonosniot FUNKCII
sistem gi vbrojuvame: krvnite sadovi, krvta, limfata i
srceto.
49
Ulogata na crvenite krvni zrnca e vo
vrzuvaweto kislorod. Tie ja sodr`at
belkovinata hemoglobin, koja pak sodr`i
`elezo. Za `elezoto se vrzuva kislorodot,
koga negovata koncentracija e visoka vo
belite drobovi (pri vdi{uvawe). Vo tkivata
kade {to koncentracijata na kislorodot e
niska, `elezoto go otpu{ta kislor odot.
Hemoglobinot e dobar prenesuva~ na
kislorodot: vo belite drobovi go prima, a vo
kletkite go otpu{ta.
Eritrocitite ostanuvaat vo
krvotokot do 120 dena, a potoa se raspa|aat. Sl. 3 Krvni elementi: eritrocoti - crveni
No, materiite od koi se izgradeni, se leukociti - violetovi
dragoceni za organizmot i toj povtorno gi trombociti - zeleni
upotrebuva: ostatocite na hemoglobinot gi
koristi za boite na `ol~kata, a `elezoto za
povtorna izgradba na hemoglobinot.
Sostojbata, koga ~ovekot nema dovolno
crveni krvni zrnca ili ima nisko nivo na
hemoglobin e nare~ena anemija. Anemi~niot
~ovek e bled i ~uvstvuva op{ta slabost
poradi nedostig na kislorod vo tkivata.
Pri~inite za anemija mo`e da bidat
nedostig na `elezo ili vitamini od grupata
V vo ishranata, ili nekoe krvavewe.
Sl. 4 Eritrociti
Sl. 5 Transfuzija
50
Beli krvni zrnca (leukociti)
51
Za taa cel i se dodavaat antikoagulansi,
materii koi go popre~uvaat zgrut~uvaweto, krven sad
kako {to e natrium citrat.
O~igledno e, deka zgrut~uvaweto na
krvta za organizmot e korisno koga toj }e se krv
zdobie so rana. No, dokolku toa se slu~i vo
krvnite sadovi, za organizmot e
katastrofalno. Krvotokot sodr`i prirodni
materii koi go spre~uvaat vnatr e{noto
zgrut~uvawe na krvta. I pokraj toa,
zgrut~uvaweto ponekoga{ se slu~uva vo
arteriite i predizvikuva srcev udar. Toa tromb
obi~no e predizvikano od stesnuvawe na yidot Sl. 9 Krven sad so tromb
na arterijata na koj se natalo`il holesterol.
So toa mo`e da zapo~ne procesot na
vnatre{noto zgrut~uvawe na krvta, nare~en
tromboza. Sl. 9.
52
Pred da se vleat vo venite, limfnite sadovi odvoden
pominuvaat niz limfnite jazli. Toa se sitni limfen
sad
organi koi vo grupi se rasporedeni niz teloto (vo
vratot, pazuvite, preponite). Vo niv limfata se
krvni
pro~istuva pred da se vlee vo krvta. Limfnite sadovi
jazli se del od odbranata na teloto, bidej}i vo niv
se razgraduvaat tu|ite telca, kako {to se
mikroorganizmite. Osven toa, vo niv sozrevaat
pro~is-
mladite beli krvni zrnca. Sl.11.
tuvawe
na
krvta
Aktivnosti
53
SODR@INA 2
kon srceto
oksidirana krv
reducirana krv
Sl. 1. krvta te~e kon sr- krvta te`nee da se
ceto - klapite se vrati no klapite se
otvoreni zatvoreni i go onevoz-
mo`uvaat toa
arterija
vena
Sl.5.
potenok. Golemite veni imaat klapi
vo vid na torbi~ki so koi se
popre~uva vra}aweto na krvta vo
niv.Sl.3.
· Kapilarite se mnogubrojni,
mikroskopski tenki krvni sadovi
koi gi povrzuvaat arteriite i
venite vo organite (Sl. 5 i 6.). Koga
krvta te~e niz kapilarite, od niv
se ispu{taat kislorodot i drugite
korisni materii i navleguvaat vo
kletkite. Nepotrebnite materii
izleguvaat od kletkite vo
me|ukleto~nata te~nost i so
limfnite sadovi se iznesuvaat od
tkivata.
Vo na{eto telo
funkcioniraat dva krvotoka
Srce
56
· Od belite drobovi, oksidiranata krv, so pomo{ na
belodrobnite veni se vliva vo levata pretkomora. Pri
stegawe na levata pretkomora, se otvara klapata kon levata a)
komora i krvta se vpumpuva vo levata komora. Od levata
komora, krvta se pumpa vo najgolemata arterija – aortata.
Rabota na srceto b)
Se dodeka srceto
~uka, toa predizvikuva bran
na krven pritisok koj se
prenesuva po dol`inata na
golemite arterii. Toj bran na
pritisok se narekuva puls.
Dokolku, so prst ja
pritisne{ arterijata pod
ko`ata na zglobot na
dlankata, }e go
po~uvstvuva{ pulsot kako
slabo biewe. Sl. 11. Puls
Srcevi arterii
57
Kontrola na srceto
mozok
Postoi eden vpe~atliv fakt:
dokolku srceto se izvadi od teloto, toa
nekoe vreme prodol`uva samo da ~uka. So
centar za
drugi zborovi, mehanizmot koj ja sozdava kontrola na
srcevata rabota e vo samoto srce. srceto
Rabotata na srceto (kontrakciite) ja
predizvikuvaat slabi elektri~ni impulsi. nerv
Tie samostojno (avtonomno) se sozdavaat vo zabavuva~
dva jazli od specijalno tkivo vo desnata
pretkomora, a se ispra}aat niz celiot
srcev muskul. Mestoto kade {to se sozdavaat
impulsite se narekuva sozdava~ na impuls).
Toj e povrzan so centarot za srcevata
rabota vo mozokot, koj ja regulira sozdava~
brzinata na bieweto i volumenot na krvta na impuls
{to se pumpa. nerv
Ponekoga{, impulsot ne se sozdava zabrzuva~
ispravno ili se blokira prenesuvaweto na 'rbeten
mozok
impulsot niz srceviot muskul. Dokolku se
srce
Sl. 13 Kontrola na rabotata na srceto
58
Krvonosniot sistem e od posebna va`nost za
organizmot. Zatoa e potrebno toj da se odr`uva vo dobra SODR@INA 3
sostojba i da se steknat i odr`uvaat zdravi naviki vo
odnesuvaweto na ~ovekot. Pravilnoto rabotewe na
srceto, dobrata sprovodlivost na krvnite sadovi, kako O[TETUVAWA I
i odr`uvawe na nivoata na materiite vo krvta i vo
limfata, se odrazuvaat vrz op{toto zdravje na ~ovekot. ZA[TITA NA
Zdravite lu|e mora da se pogri`at za pravilna ishrana, CIRKULATORNIOT
ve`bawe, kako i da ne pu{at i da ne vnesuvaat mnogu
alkohol. Lu|eto koi imaat problemi, treba da pobaraat SISTEM
pomo{ od svojot lekar.
Bolesti na krvta
Nekoi lu|e nemaat dovolno eritrociti vo krvta. Poradi toa, tie se bledi i imaat ~uvstvo na
postojan zamor, poradi nedostig na kislorod vo nivnite tkiva i organi. Ovaa bolest e nare~ena
anemija. Edna od naj~estite pri~ini za anemija e nedostig na `elezoto vo nivnata ishrana.
@elezoto e potrebno za sozdavawe hemoglobin koj e vo sostav na eritrocitite.
Leukemija e vid na rak (kancer) koj gi zafa}a belite krvni zrnca (leukocitite). Vo ovaa bolest,
vo krvta se sodr`at mnogu pove}e leukociti od normalno, taka {to vo nea nema prostor za
eritrocitite. Leukemijata mo`e da bide smrtonosna, no ~esto uspe{no se lekuva.
AIDS (SIDA) e bolest {to isto
taka, gi napa|a leukocitite.
Predizvikana e od HIV virusot,
koj se umno`uva vo niv i gi
razgraduva. Toa zna~i deka
organizmot go gubi odbranbeniot
sistem i e neotporen kon napad
na koj i da e mikroorganizam.
Zabolenite od AIDS umiraat od
nekoja druga infekcija
predizvikana od mikroorga-
nizmi.(Sl.1 i 2.) Sidata (AIDS) e
najte{koto virusno zaboluvawe Sl. 1 Bolen od SIDA Sl. 2 Virus na SIDA
na odbranbeniot sistem, koj e
te{ko o{teten i ve}e ne go za{tituva organizmot. Ovaa bolest zasileno se prou~uva od 1980
godina, no lek protiv nea se u{te ne e pronajden.
Hemofilija e nasledna bolest, vo koja krvta ne se zgrut~uva normalno. Taa bolest sozdava razli~ni
problemi, me|u koi e krvaveweto vo zglobovite, koe e mnogu bolno. Hemofilijata e nasledna bolest
koja e povrzana so polot, bidej}i ma`ite zaboluvaat. Zabolenite treba postojano da primaat
preparat koj se dobiva od krvta na zdravi lu|e. Hemofilijata ne mo`e da se izle~i.
59
· Pro{ireni veni se potko`ni pro{ireni veni, naj~esto na nozete. Pro{iruvaweto na
venite e predizvikano so nepravilna rabota na klapite vo venite, poradi {to krvta
ne te~e normalno. Krvta se sobira vo venite, namesto da te~e kon srceto, poradi {to
yidovite na venite se pro{iruvaat.
· Stvrdnuvawe na arteriite (arterioskleroza) e
predizvikano so natalo`uvawe na holesterol vo
nivnite yidovi. Poradi nivnoto stesnuvawe,
krvniot pritisok vo niv e premnogu visok. Yidovite
na takov krven yid se slabi i lesno prsnuvaat. Ako
toa se slu~i vo srcevite arterii, mo`e da nastapi leva srceva
srcev udar. Dokolku se stvrdnat arteriite vo arterija
mozokot, nastapuva mozo~en udar.
· Trombozata e bolest predizvikana od zgrut~uvawe tromb vo
arterijata
na krv. Zgrut~uvaweto na krvta vo krven sad vo vid
na zrnce, nare~eno tromb, mo`e da bide opasno. Ako
zatemnetata
se stvori tromb i zatne va`en krven sad, kako {to zona ne
e srcevata arterija, nastanuva srcev udar. Sl.3. funkcionira
60
[to predizvikuva srcev udar?
Obi~no, kaj ~ovekot dolgo vreme pred srceviot udar, arteriite zapo~nuvaat da se
stvrdnuvaat. Pri~inata za toa e holesterolot, materija sli~na na masnotiite, koja se
natalo`ila na yidovite na nekoi od arteriite. Srcevite arterii se stesnuvaat i niz niv
krvta zabaveno te~e.
^ovekot ne znae za ovie pro-
meni, duri iako aktivno ve`ba. No,
naedna{ toj ~uvstvuva bockava bolka aorta
vo gradite i vo levoto ramo (angina) i
se onesvestuva. Vo edna od srcevite premostuvawe
arterii, se sozdal tromb – zrnce
premostuvawe
zgrut~ena krv. Arterijata e
blokirana, a srceviot muskul srceva arterija
ostanuva bez kislorod i prestanuva srceva
arterija
da bie. Toa e srcev udar. Momentalna zatnuvawe na
pomo{ pri srcev udar e masa`a na srcevata arterija
srceto i prenesuvawe do najbliskata
ambulanta. Dokolku e o{teten mal del
od srceviot muskul, bolniot brzo Sl.5 Srce so izvr{ena baj-pas operacija
zakr epnuva. No, ako e zafaten
pogolem del od srceto, toj umira.
Za da se spre~i srceviot udar, dokolku lekarot utvrdi rizik, se vr{i operativen
zafat nare~en baj-pas (premostuvawe, zaobikoluvawe), so koj bolkite se olesnuvaat, a
`ivotot na ~ovekot normalno se odviva.
Kako mo`eme sami da go predupredime i da go izbegneme srceviot udar? Za da go
izbegneme stvrdnuvaweto na arteriite, treba da go odr`uvame holesterolot na nisko nivo.
Toa se postignuva preku ishrana so rastitelni masla i so odbegnuvawe na pu{eweto. Sl. 5
Najva`na cel na organizmot, pokraj odr`uvaweto na biolo{kite osobini e, da ostane zdrav.
Dodatok
Elektrokardiogrami (EKG)
Elektrokardiogramite
(EKG) se grafi~ki zapisi koi davaat
informacii za na~inot na rabotata
na srceto. Za da se napravi EKG, na
ko`ata na gradniot ko{, blisku do A
srceto se postavuvaat elektrodi. Tie
gi primaat elektri~nite signali od
pejsmejkerot, kako {to se dvi`at niz
srceviot muskul. EKG/A e od srce so B
normalna rabota. EKG/B e rabota na
srce koe ~uka nepravilno. Kaj nego
se javila fibrilacija (treperewe) 1 sekunda
koe e smrtonosno, ako navremeno ne
se lekuva.
61
Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:
62
Poimi {to }e gi izu~uva{ vo GLAVA 6
ovoj oddel:
- imunobiolo{ka reakcija
- krvni grupi
- antigen – antitelo
- imunitet
IMUN
- SIDA (AIDS)
- vakcina
SISTEM
- alergija
- transfuzija
- transplantacija.
Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e
mo`e{:
- da go razbira{ zna~eweto na
poimite;
- da objasnuva{ vidovi imunitet,
transfuzija, transplantacija;
- da opi{uva{ so to~en redosled
reakcija antigen-antitelo, vos-
palenie – odbrana na organizmot.
Leukocit
protiv
bakterii 63
SODR@INA 1 Krvni grupi i transfuzija
64
Lu|e so krvna grupa AV mo`e da primaat krv od site drugi krvni grupi, bidej}i
nivnata krv ne sodr`i krvni antitela. Taa krvna grupa e nare~ena “idealen primatel”.
Transplantacija
Transplantacija e hirur{ka postapka so koja
eden organ se zamenuva so drug. Ovaa postapka e mnogu
slo`ena.
Od svoeto iskustvo znae{ deka ako se prese~e{,
ko`ata brzo se obnovuva, zazdravuva. Nekoi od tkivata,
se obnovuvaat, no o{tetenite organi koi prestanale
da rabotat, sami ne se obnovuvaat. Nekoi od na{ite
organi se vo parovi (bubrezite, belite drobovi i dr.),
taka {to lu|eto mo`at normalno da `iveat samo so
eden od niv. Lu|eto mo`at da `iveat i so polovina od
dol`inata na crevata i samo so polovina `eludnik.
Sigurno si slu{nal za
Sl. 3. Denes se transplantiraat
“presaduvaweto” na organite – organite oboeni so crveno:
transplantacijata na bubreg
1. Ro`nica
ili srce. Ovoj zafat se 2. Srce
prezema samo kaj pacient, kaj 3. Klapi vo srceto
kogo nekoj organ funkcionira 4. Beli drobovi
tolku lo{o, {to mu e zagrozen 5. Crn drob
6. Bubreg
`ivotot. 7. Koska
Za da se izvr{i zamena 8. Koskena srcevina
na organ, neophodni se brzi i 9. Kosa
temelni ispituvawa na bol- 10. Mozo~no tkivo (retalno)
niot ~ovek, kako i na 11. Tenko crevo
12. Pod`eludo~na `lezda
daritelot na organot. Tie
65
ispituvawa se nare~eni tipizirawe na tkivoto, za da se pronajde geneti~ki sli~en daritel
na organot. [to e geneti~kata sli~nost pogolema, pomali se mo`nostite za otfrlawe na
organot. Bubregot naj~esto se zema od `iv daritel, bidej}i {ansite se visoki da ostanat vo
`ivot i bolniot primatel i daritelot. Me|utoa, koga stanuva zbor za srceto koe treba da
bide vgradeno od eden na drug ~ovek, o~igledno e deka se zema od ~ovek koj bil zdrav, no
smrtno nastradal, na primer, vo soobra}ajna nesre}a.
66
Nadvore{na odbrana protiv bolestite SODR@INA 2
Fagocitoza
limfocit
Nekoi vidovi beli krvni v)
zrnca (limfocitite) mo`e da ja
napu{tat krvta i da se dvi`at niz
tkivata, nasekade vo teloto.
Otkako }e naidat na bakterii, se
izvivaat okolu niv i gi zatvaraat
vo svojata vnatre{nost. Procesot
na vakvo “goltnuvawe” na
bakterijata e nare~en fagocitoza
fagocit
(gr~. fagei – jadam, kitos – kletka). Sl. 1
67
fagocit
Otkako }e ja “goltne”
bakterija
bakterijata, beloto
krvno zrnce }e ja
uni{ti i }e ja raz-
gradi. Sl. 2 i 3.
Mestoto kade {to toa
se slu~uva e crveno, fagocitot
ote~eno i boli, toa e ja
opkru`uva
vospaleno. Od bakterijata
izumrenite beli
krvni zrnca, bakte-
riite i razgradenite
kletki, se sozdava
gnoj.
... potoa ja
bakterii Sl.2 Leukocit i bakterii razgraduva
Sl. 3 Fagocitoza
Imun odgovor
68
- se rasprsnuva ili virusot nosi
pove}e antigeni
- antiteloto ja podgotvuva bakterijata za
fagocitoza ili
- antiteloto i bakterijata zaedno se
zgrut~uvaat, a potoa grut~eto }e bide
fagocitirano. virus
Vakcinacija
69
ili so la`i~ka preku usta. Sl.6.Otkako vakcinata koja sodr`i antigeni od eden vid
mikroorganizam }e se vnese vo organizmot, limfocitite sozdavaat specifi~ni antitela.
Toa sozdava imunitet protiv tie mikroorganizmi. Vakcinata e specifi~na za samo eden
predizvikuva~. Na primer, vakcinata protiv difterija sozdava imunitet samo protiv taa
bolest, no ne i protiv nekoja druga. Poradi toa, nau~nicite izrabotile razli~ni vakcini
za za{tita na organizmot od razli~ni zarazni bolesti (difterija, tetanus, poliomieli-
tis, zau{ki, tuberkuloza, razli~ni sipanici i dr.).
Kaj nas, bebiwata zadol`itelno se vakciniraat od dvomese~na vozrast, spored
programa za vakcinirawe. Potoa se vr{at povtorni vakcinacii na decata (na 3-5 godini i
na 10-14 godini), za da se obnovi imunosta na organizmot.
Dodatok
Alergii
Ponekoga{ organizmot sozdava antitela
protiv materii koi obi~no ne se {tetni (polen,
nekoj vid hrana, obleka, vlakna od ma~ka ili
ku~e, doma{en prav i dr.). Taa r eakcija na
organizmot e nare~ena alergija. Na primer,
alergijata kon cvetniot polen predizvikuva
te~ewe od nosot i o~ite. (Sl.7) Isto taka, lu|eto
razli~no reagiraat kon nekoi hranlivi materii
(zelena salata, `oltok od jajce i dr.).
Te{ko e to~no da se znae {to
ja predizvikuva alergijata. Za taa
cel se izraboteni testovi za Sl.7. Polenot mo`e da predizvika alergija
alergija. (Sl.8)
70
Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:
71
GLAVA 7
Izu~uvaj}i gi sodr`i-
nite, }e mo`e{:
- da go objasnuva{ meha-
nizmot i regulacijata na
di{eweto
- da razlikuva{ belodrob-
no i kleto~no di{ewe
- da modelira{ dvi`ewe
na vozduhot niz di{nite
pati{ta
- da objasnuva{ sozdavawe
na glas.
73
Nos
Goltka
Pred da stigne vo du{nikot, vozduhot pominuva niz grklanot. Delot na grklanot koj e izgraden
od ‘rskavi~ni plo~ki e nare~en grlo. Vo grloto se raspnati elasti~ni nabori – glasni `ici, kade
{to se formira glasot. Vozdu{nata struja pri izdi{uvaweto gi zatresuva glasnite `ici, tie
treperat i taka nastanuva glasot.
· Glasnite `ici ja formiraat visinata na glasot, sli~no na `icite vo muzi~kite instrumenti:
pokusite glasni `ici proizveduvaat visok glas, a podolgite – ponizok. Nie gi skusuvame i gi
prodol`uvame so stegawe i popu{tawe na muskulite. Decata imaat pomalo grlo i pokusi glasni
`ici, koi sozdavaat povisoki glasovi. Kaj vozrasnite ma`i grloto e pogolemo i sodr`i podolgi
glasni `ici. Zatoa ma`ite imaat poniski glasovi od decata i od `enite.
74
zalepuvaat na yidovite na du{nikot. Ovaa liga se
isfrla so ka{lawe i du{nikot se pro~istuva. Vo
gradniot ko{, du{nikot se deli vo dve kusi cevki koi
se narekuvaat bronhii. Tie natamu se razgranuvaat
na se pomali granki bronhioli. Toa razgranuvawe li~i
na granki kaj drvo. Sl. 3.
Sekoja bronhiola zavr{uva so kitka tenki vozdu{ni
vre}i~ki – alveoli. Sekoe vre}i~e e opkru`eno so mre`a
od krvni kapilari. Vo niv, dlaboko vo belite drobovi, se
vr{i razmenata na gasovite.
'rskavi~ni bronhiola
poluprsteni (vozduhot vleguva i izleguva)
krvta
krvta
izleguva
vleguva
75
SODR@INA 2 Mehanizam na di{nite dvi`ewa
76
tenka membrana. Niz taa membrana se vr{i razmenata na gasovite. Vnatre{nata povr{ina vo
alveolite e oblo`ena so tenok sloj te~nost (vla`na e), vo koja gasovite prvo se rastvaraat, a
potoa pominuvaat niz membranata. Kislorodot od alveolite navleguva vo krvta vo kapilarite,
a jaglerod dioksidot i vodnata para ja napu{taat krvta, navleguvaat vo alveolite, a od niv
izleguvaat niz bronhiolite.
Ova e mo`no zatoa {to vo alveolite e povisoka koncentracijata na kislorodot koj vr{i
povisok pritisok, otkolku {to e vo krvta vo kapilarite. Ne zaboravi, krvta ide od tkivata i
kletkite koi go potro{ile kislorodot. Zaradi toa, kislorodot navleguva od vnatre{nosta na
alveolite vo krvta kade se vrzuva za `elezoto vo eritrocitite.
So jaglerod dioksidot se krv so kislorod
slu~uva obratno. Toj ja napu{ta (oksidirana)
krvta, kade {to dostignuva povi- alveola
soka koncentracija i sozdava
povisok pritisok otkolku {to e vo
duh
alveolite. Od alveolite, jaglerod a n voz
{
dioksidot go napu{ta teloto so vdi uh krv so jaglerod
ozd
izdi{uvawe. Sl.3. v dioksid
an
Vo sekoe belodrobno krilo { (reducirana)
z di
ima okolu 150 milioni alveoli, i
koi zaedno so~inuvaat mnogu gole-
ma povr{ina za razmena na gaso-
vite. Koga taa povr{ina bi se spo-
ila, bi dostignala golemina na te- kislorod
nisko igrali{te! Goleminata na jaglerod dioksid
kapilari
povr{inata za razmena na gaso-
vite e va`na, bidej}i taa treba da
obezbedi ogromni koli~ini na
Sl. 3 Razmena na gasovi vo belite drobovi (vo edna alveola)
kislorod za celoto telo, t.e. za se-
koja kletka vo teloto.
Alveolite sekoga{ sodr`at po malku vozduh, duri i koga dlaboko }e izdi{ime. Dokolku
vo niv ne bi ostanuval vozduhot, nivnite yidovi bi se zalepile. Povr{inata za razmena na
gasovite bi se namalila tolku, {to bi do{lo do gu{ewe.
Kleto~no di{ewe
77
alveola
d
si
ki
ok
sl
di
or
kapilar vo
od
ki
od
d
sl tkivoto
si
er
or
ok
gl
od
di
ja
kapilar vo
d
ro
alveolata
le
jag
Belodrobno di{ewe Kletki vo tkivoto - kleto~no di{ewe
Sl. 4
Regulacija na di{eweto
78
nasobere i da go zatrue tkivoto. Pri ve`baweto, Potrebna koli~ina vozduh vo
kontrolniot centar vo mozokot prima informacii litri na ~as pri:
deka ima pove}e jaglerod dioksid vo krvotokot. Toj
ispra}a poraki preku nervite do muskulite vo spiewe _____________________ 280
gradniot ko{, za da rabotat pobrzo. le`ewe ____________________ 400
stoewe _____________________ 450
odewe ______________________1000
vozewe velosiped ___________ 1400
plivawe ____________________2600
odewe po neramen teren _____ 3100
veslawe ____________________ 3600
Aktivnosti
Proveri go svoeto znaewe:
A. Ispitaj dali pri izdi{uva-
weto vozduhot sodr`i jaglerod 1 . Navedi koi se organi u~estvuvaat vo di{nite
dioksid dvi`ewa.
Voda vo koja e izme{ano malku 2. Opi{i go mehanizmot na di{nite dvi`ewa.
gasena var, otkako }e se izbistri 3. Kade to~no se vr{i razmenata na gasovite?
e varova voda. Koga vo nea }e se 4. Za{to e potrebno vo alveolite sekoga{ da
rastvori jaglerod dioksid, }e se ostanuva malku vozduh?
zamati. 5. Opi{i go kleto~noto di{ewe.
1 . Razlej vo 3 niski stakleni 6. Objasni ja nakuso razlikata me|u kleto~noto
sadovi varova voda. di{ewe i razmenata na gasovite.
2. Edniot sad postavi go na 7. Opi{i ja kontrolata na di{eweto.
polica vo hodnikot, vtoriot vo 8. Napraven e eden obid so edno mom~e vo koj se
u~ilnicata, a vo tretiot so mereni volumenot na vozduhot koj go primal pri
slamka izdi{uvaj vozduh. edno vdi{uvawe i brojot na di{ewata vo 1
3. Napravi tabela vo koja }e ja minuta, vo miruvawe i po tr~awe.
zapi{e{ sostojbata (mnogu Ova se rezultatite:
matna, matna, bistra) od prvite
dva sadovi po 24 h, kako i od volumen vozduh di{ewe
tretiot sad, vedna{ po izdi{u- pri vdi{uvawe vo 1 minuta
vaweto vozduh.
4. Obrazlo`i go rezultatot. vo miruvawe 450 cm3 20
po tr~awe 1000 cm3 38
B. Poka`i deka vo organite za
di{ewe sekoga{ se zadr`uva a) Presmetaj go vkupniot volumen na
malku vozduh di{ewata vo 1 minuta, vo miruvawe i po
1 . Naduvaj obi~en gumen balon i tr~aweto
potoa ispu{ti go vozduhot od b) Vdi{eniot vozduh sodr`i 20% kislorod, a
nego. izdi{eniot samo 16%. Pretpostavi deka
2. Povtori go toa nekolku pati. ovie vrednosti se postojani i presmetaj go
Razgledaj go prazniot balon. volumenot na kislorodot {to vo 1 minuta
Dali e sosema prazen? vleguva vo krvta pri miruvawe i po
3. Kade, vo organite za di{ewe, se tr~aweto.
slu~uva ne{to sli~no? Za{to v) Za{to vedna{ po tr~aweto, volumenot na
e toa korisno vo organite za kislorodot brzo porasnal?
di{ewe?
79
SODR@INA 3 Pu{eweto i zdravjeto
porast na
Sl. 1 Presek na belodrobno krilo od: a) pu{a~ so rizik od
nasobran katran b) nepu{a~ (zdravo tkivo) dobivawe
rak na
belite
Ovoj grafikon ja poka`uva povrzanosta me|u
drobovi
brojot na ispu{enite cigari na den i rizikot od
dobivawe rak na belite drobovi. h5 zna~i deka
rizikot e pogolem pet pati.
80
Iako pu{eweto glavno gi o{tetuva belite drobovi, toa mo`e da predizvika i rak na
drugite organi: usta, goltka, hranoprovod i mo~niot meur. Pu{eweto se povrzuva i so ~irot
na `eludnikot. Bremenite `eni koi pu{at, po~esto go pometnuvaat plodot, a majkite –
pu{a~i po~esto ra|aat positni bebiwa.
Nau~nicite doka`ale deka kaj pu{a~ite po~esto se slu~uva srcev udar. Efektot od
pu{eweto vrz srceto, glavno e od nikotinot. Ovaa materija navleguva vo krvotokot koga se
vdi{uva ~ad od tutunot. Nikotinot e materija {to predizvikuva zavisnost, {to e edna od
pri~inite za{to pu{a~ot te{ko se otka`uva od pu{eweto. Nikotinot mo`e da napravi pu{a~ot
vremeno da se ~uvstvuva dobro, no toj e otrov. Dolgogodi{noto vnesuvawe nikotin preku
pu{eweto, predizvikuva visok krven pritisok i poka~uvawe holesterol vo krvta. Toa e
pri~ina za srcev udar.
Astma
Dodatok
Ve{ta~koto di{ewe e prva od postapkite na reanimacijata (vra}awe vo `ivot) na
povreden ili ranet ~ovek.
Dokolku nekoj ~ovek e povreden ili ranet, negoviot mozok mo`e nakuso da zapre so
rabotata, zaradi {to di{eweto zapira. Sepak, toj ~ovek mo`e da bide spasen so ve{ta~ko
di{ewe. Toa mora da bide napraveno {to e mo`no pobrzo, bidej}i vo nedostig na kislorod,
mozo~nite kletki izumiraat.
Najdobriot metod na ve{ta~koto di{ewe e usta na usta, ili “bakne` na `ivotot”. Otkako
povredeniot ~ovek }e se legne dolu, treba da mu vdi{uva{ vozduh vo ustata, kako {to e prika`ano
na slikata. Kislorodot od tvojot izdi{an vozduh e dovolen, povredeniot da go vrati vo `ivot i
toj pak da zapo~ne da di{i.
Sekoj treba da bide podgotven da go primeni metodot usta na usta koga toa e potrebno.
Me|utoa, vo nekoi soobra}ajni nesre}i, mozokot mo`e da bide o{teten tolku mnogu, {to
povredeniot ne mo`e povtorno da zapo~ne da di{i. Vo toj slu~aj neophodno e povredeniot da
bide prefrlen vo bolnica {to e mo`no pobrzo. Tamu }e bide priklu~en na ma{ina za di{ewe,
so ~ija sila vozduhot se vpumpuva i ispumpuva od belite drobovi.
81
1. So ednata raka go stisnuva{ 2. Zemi dlabok zdiv, otvori ja 3. Kreni ja glavata i pogledi
nosot na povredeniot, so svojata usta i dopri gi go gradniot ko{ na povrede-
{to glavata mu odi nazad, a usnite na povredeniot. niot. Dokolku si uspeal, }e
so drugata raka ja turka{ Izdi{i vozduh vo ustata na vidi{ kako toj se podiga, so
dolnata vilica nadolu, za da povredeniot naedna{, no {to }e zapo~ne da navleguva
mu se otvori ustata. ne`no. vozduh vo belite drobovi.
4. Povtori gi ~ekorite 2 i 3,
so ista brzina. Bojata na
liceto na povredeniot }e
po~ne da se vra}a i toj }e
zapo~ne da di{i.
82
GLAVA 8
Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e
mo`e{:
- da objasnuva{ gradba i funkcii
na bubregot i ko`ata
- da gi modelira{ i pojasnuva{
procesite na izla~uvawe i
funkciite na ko`ata
- da go analizira{ izla~uvaweto
kako regulator na solite, vodata,
krvniot pritisok i telesnata
temperatura.
83
SODR@INA 1 Funkcii na sistemot za izla~uvaweto
dijafragma
prazna vena
rebra
lev bubreg
kora na bubregot
srcevina
desen bubreg
mo~ovod
muskulen sloj
masno tkivo
ko`a
mo~en meur
Sl. 1 Sistem za izla~uvawe
84
vr{i regulacija na koli~estvoto na solite i vodata vo krvta, niz yidovite na
kanal~iwata.
Obi~no pieme pove}e voda otkolku {to ni treba i potrebno e da se oslobodime od toj
vi{ok. So ova se odr`uva koncentracijata na krvta.
85
Kako bubrezite go reguliraat koli~inata na voda vo krvta?
izvoden mo~en
kanal
86
Na nadol`en presek na bubreg, se zabele`uva:
SODR@INA 2
kapsula, tenka i cvrsta cipa
kora na bubregot, izgradena od nefroni
srcevina na bubregot, izgradena od kanal~iwa. Sl.1.
kora
srcevina
GRADBA I
kapsula FUNKCII NA
nefron
BUBREG
sobirno cev~e
izvitkano kanal~e
krvta vleguva
kapsula
88
Drug na~in da se dejstvuva e,
bubregot koj ne funkcionira da bide
otstranet i na negovo mesto da se
transplantira (presadi) drug, zdrav
bubreg. Za vakvi operacii se koristi
zdrav bubreg od blizok srodnik, ili od
`rtva na te{ka nesre}a. Na operacijata
i prethodat ispituvawa, vo koi prvo se
tipizira tkivoto, za {to ve}e
zboruvavme. Najgolemata opasnost demne
od mo`nosta za otfrlawe na tu|iot
bubreg. Za taa cel, so lekovi se namaluva
imunitetot so {to se spr e~uva
otfrlaweto. No, organizmot ostanuva bez
odbrana i zatoa e zgolemen rizikot od
drugi infektivni bolesti. Sl.5.
Sl. 5. Snimka na nefunkcionalni bubrezi
(so gama kamera)
A B
belkovini krv {to vleguva vo bubregot
prost {e}er krv {to izleguva od bubregot
urea primarna mo~ka
voda definitivna mo~ka
krvni elementi
89
SODR@INA 3 Nadvore{nata pokrivka na teloto e organski
sistem, koj e slo`eno izgraden. (Sl.1.) Sostavena e od ko`a
i nejzinite produkti: vlakna, nokti i `lezdi so
nadvore{no izla~uvawe (potni, lojni, mle~ni). Vo ko`ata
STRUKTURA I se smesteni kletki koi soddr`at pigment i setilni
kletki koi gi primaat informaciite za dopir, bolka i
FUNKCII NA
toplina od nadvore{nata sredina.
KO@ATA, NEGA I Ko`ata vr{i i razli~ni funkcii:
HIGIENA obezbeduva za{tita na vnatre{nosta na teloto od
mehani~ki, toplinski i hemiski povredi, kako i od
ozra~uvawe i od navleguvawe na tu|i materii i
mikroorganizmi;
epidermis
vlakno pora
Sl. 1
dermis
epidermis
prima informacii (drazbi) od nadvore{-
nata sredina so pomo{ na setilnite kletki;
u~estvuva vo odr`uvawe na telesnata
temperatura - termoregulacija; lojna
u~estvuva vo odr`uvawe na vodnata `lezda
ramnote`a vo teloto (osmoregulacija).
me{ok na
Gradba na ko`ata
potko`en plast
vlakno
muskul na
Ko`ata kaj ~ovekot e neprekinata vlakno
za{titna obvivka koja na prirodnite otvori
preminuva vo ligavica. Debela e od 1 do 4mm,
a ima povr{ina od 1,5 – 2 m2. Sostavena e od 3
krven sad
plasta: poko`ica, vistinska ko`a i masni
potko`en plast. kletki
90
Epidermisot (poko`icata) e povr{inskiot plast, {to e sostaven od pove}e sloevi na
plo~esti epidermalni kletki. Najgorniot plast kletki postojano izumiraat i se lupat, a
se nadomestuvaat so delbi na epidermalnite kletki od podolniot sloj;
Dermisot (vistinskata) ko`a e vnatre{niot plast. Vo nea se smesteni krvni sadovi, nervni
vlakna, setilni kletki, `lezdi, korewa od vlakna i muskuli. Izgradena e od tenok sloj
gusto svrzno tkivo, {to i ja dava elasti~nosta;
Potko`en plast na ko`ata, sostaven od rastresito svrzno tkivo i masni kletki. Sl. 2.
Plo~estite epitelni kletki vo poko`icata se naredeni tesno edna do druga. Tie sozdavaat
celosna povr{ina niz koja ne mo`at da navlezat mikroorganizmite. Vakvata gradba ne gi
propu{ta nitu te~nostite.
Vo poko`icata se smesteni zrnca so temen ko`en pigment (boja). Lu|eto imaat vo ko`ata
razli~ni koli~ini na pigment, zaradi {to imaat razli~en ten. Oboenata poko`ica propu{ta
pomalku svetlosni zraci, so {to ja za{tituva vnatre{nosta. Sl.3
Za kletkite vo vnatre{nosta, osobeno se {tetni ultravioletovite (UV) zraci. Koga vo
son~evata svetlina gi ima pove}e, ko`ata reagira taka {to sozdava pove}e pigmenti i potemnuva.
Pod vlijanie na (UV zracite), vo ko`ata se sozdava i vitaminot D.
Sl. 3.
91
Pri visoki nadvore{ni temperaturi, vo vistinskata ko`a (dermisot) se {irat mnogu-
brojnite krvni sadovi. Krvta koja te~e vo niv ja ispu{ta svojata toplina, a koga }e se oladi, se
vra}a vo vnatre{nosta na organizmot i gi ladi tkivata. Pri niski temperaturi, krvnite sado-
vi se stesnuvaat. Niz niv brzo protekuva pomalo koli~estvo krv i ispu{ta malku toplina. Sl.4
vlaknata valaknata
se se legnati
nae`eni
mrsen mrsen
plast plast
krvni
sadovi ra{ireni
toplina toplina toplina krvni
sadovi
muskuli
Potni `lezdi
Za ladewe na organizmot, mnogu e va`na potta, {to se sozdava vo potnite `lezdi. Nivnite
izvodni kanal~iwa vo vistinskata ko`a se svitkani vo klop~iwa, a tie se opkru`eni so gusta kapilarna
mre`a. Od krvta vo kapilarite, a od niv vo potnite `lezdi preminuvaat mnogu otpadni materii.
Otpadnite materii od `lezdite se vklu~uvaat vo potta, koja po sostavot e sli~na na mo~kata, no e
porazredena. Potta se iska~uva po izvodnoto kanal~e na `lezdata se do povr{inata na ko`ata, od kade
isparuva. Dnevno, potnite `lezdi izla~uvaat okolu 500 ml pot.
Za sekoe isparuvawe se tro{i toplina. Potta pri isparuvaweto ja tro{i telesnata toplina
i taka go razladuva teloto. Pri povisoki nadvore{ni temperaturi, poteweto raste.
Potnite `lezdi imaat zna~ajna uloga i pri izla~uvaweto. Teloto so potta izla~uva otpadni
materii. Sepak, so poteweto ne mo`e da se nadomesti dejstvoto na bubrezite.
Osven toa, potta ima kisela reakcija i na ko`ata i dava
soodvetna kiselost, koja go popre~uva naseluvaweto i razmno`uvaweto lojna `lezda
na mikrobite na nea.
Lojni `lezdi
Vo ko`ata se smesteni lojnite `lezdi. Tie izla~uvaat masna
te~nost koja isto taka sodr`i i voda i soli. Smesteni se vo blizina
na korenot na vlaknoto, pa nivnata izla~evina istekuva po vlaknoto.
Zdravata ko`a sekoga{ e pokriena so tenok mrsen premaz koj ja
obezbeduva nejzinata elasti~nost. Bez mrsniot premaz, ko`ata
bi bila suva i bi pukala, a niz tie mesta bi navleguvale razli~ni
{tetni materii ili mikroorganizmi. Sl.5
Sl. 5
92
Vlakna
Nae`enite
Vo vrska so Legantite
vlakna ja
me{okot se nao|a mal zadr`uvaat vlakna ja Kapilarite se
muskul. Koga ni e studeno, toplinata kapilarite propu{taat pro{ireni, niz
muskulot se skratuva i go se stegnati toplinata niv te~e pove}e
krv i se ladi
isprava vlaknoto. Taka,
nae`enite vlakna go
zadr`uvaat vozduhot, koj
ima uloga na toploten
izolator. Sl.6.
Nokti
Noktite se za{titni,
zadebeleni, ro`esti plastovi na
epidermisot, vsadeni vo gornata
strana od vrvot na prstot. Posto-
jano rastat, a pri pogolema
povreda se zamenuvaat. Sl. 8.
Sl. 8
93
Higiena na ko`ata
Dodatok
94
GLAVA 9
NERVEN
SISTEM -
REGULIRA^KI
MEHANIZMI
95
SODR@INA 1 Vo organizmot na ~ovekot ima pove}e mehanizmi za
usoglasuvawe na rabotata na kletkite, tkivata, organite i
celinata na organizmot. Me|u niv, najva`no e usoglasu-
vaweto {to go vr{i nervniot sistem. Negovite priemnici
GRADBA, DELOVI, (receptori) gi raspoznavaat promenite vo nadvore{nata i
ZNA^EWE NA vo vnatre{nata sredina. Informaciite za tie promeni,
NERVNIOT SISTEM drazbite, se prenesuvaat preku nervite i se sobiraat vo
nervnite centri. Tuka se obrabotuvaat i se pretvaraat vo
I RBETNIOT MOZOK soodvetni naredbi koi se upatuvaat vo muskulite i vo
drugite organi (efektorite). Ova e vsu{nopst delovite na
nervniot sistem. Sl.1
Nervna kletka
~erepen mozok
Nervnata kletka – nevronot e osnovna funk-
cionalna edinka na nervniot sistem. Taa e sostavena od telo
so organeli i nosi kusi i dolgi prodol`etoci. Kusite
mozo~en nerv
prodol`etoci se nare~eni dendriti, bidej}i se razgraneti
kako drvo (gr~. dendron = drvo). Preku niv, nervnata kletka
gi prima drazbite i vo teloto gi
obrabotuva. Od teloto na klet- telo na
'rbeten kata, drazbata se ispra}a preku nevronot
mozok dolgiot prodol`etok-nevritot,
do druga nervna kletka, muskul ili
`lezda. Sl. 2. dendriti
jadro
96
Verojatno ti e ve}e jasno, deka edinstveno nervnite
telo na nevronot
kletki ja imaat sposobnosta za nadrazlivost i
sprovodlivost na nervniot impuls.
nevrit
Nervi
dendriti
‘Rbeten mozok
97
se smesteni pove}e centri za refleksi koi ja reguliraat
rabotata na pove}eto organi, kako i `ivotno va`nite
funkcii (za praznewe na mo~niot meur, praznewe na
crevata, za di{ewe i dr.). Sl. 4.
Refleks
Refleksen lak
'rbeten mozok
1. receptor
2. setilen
nerv
5.muskulot (efektor) 3. vo 'rbetniot
odgovara mozok se izdava
4.porakata ja nosi
naredba
motoren nerv
v) refleks na cicawe
b )
a) refleks na ~ekorewe refleks na stegawe
Sl. 6
Refleksite mo`at i da se
nau~at. Tie se nare~eni zdobieni odgovor e -
(uslovni) refleksi, koi gi izu~il i izla~uvawe
opi{al ruskiot nau~nik Ivan Pavlov. plunka
Pavlov zabele`al deka gladnoto ku~e prva drazba
izla~uva plunka kako refleks, koga mu
se dade hrana. Ku~eto ne u~elo kako da
izla~uva plunka. Ovoj refleks e vroden,
t.e. potpolno e avtomatski kaj site
ku~iwa.
Nau~nikot zabele`al, deka
ku~eto isto taka izla~uvalo plunka koga
vtorata drazba e pak se izla~uva
na pladne prvo yvonelo yvon~eto, pred pridru`ena so yvonewe plunka
da ja vidi hranata. Ku~eto nau~ilo deka
prvo }e poyvoni, a vedna{ potoa }e dobie
hrana. Refleksot kaj nego se pro{iril
(se uslovil so yvoneweto) i na primawe
zvu~na drazba. Sl.7.
Zdobieni refleksi se razvivaat treta drazba
i kaj mnogu drugi vidovi `ivotni, oso- sega samo yvoni plunka se
beno koga se vo vrska so ishranata. I kaj yvonoto izla~uva iako
~ovekot mnogu aktivnosti se vr{at so Sl. 7 Zdobien (usloven) refleks nema hrana
pomo{ na zdobieni (uslovni) refleksi.
99
Refleks na crnkata
a)
Aktivnosti
A. Ispitaj nekoi refleksi kaj ~ovekot
Rabotete vo dvojki
1. Refleks na kolenoto
Sedni na masa, taka {to
nozete slobodno visat. So
~ekan~e (drveno gumeno) Sl. 8 a) stesneta crnka
sou~enikot treba poleka b) ra{irena crnka
da udri po tvoeto koleno,
pod kapa~eto na kolenoto.
[to se slu~uva?
2. Refleks na stapaloto
Klekni na kolena na stol
ili klupa i pu{ti gi
stapalata slobodno da Proveri go svoeto znaewe:
visat. Sou~enikot neka te udri ne mnogu silno vedna{
nad petata. [to }e se slu~i? 1 . Opi{i vo {to se razlikuva
3. Refleks na trepkawe funkcionirawe na nervniot
Otvori gi o~ite i gledaj pravo napred. Sou~enikot sistem i telefonskata mre-
treba naedna{ da zamavne so otvorena raka pred tvoite `a.
o~i. [to se slu~uva? 2. Kompjuterot go prepoznava
4. Refleks na goltawe zborot ako e ot~ukan seko-
Goltni plunka vo ustata, a vedna{ potoa probaj da ga{ isto; ako prvata golema
goltne{ pak. Dali e te{ko da pregolta{ vtor pat? bukva ja zameni{ so mala, toj
Obidi se da go objasni{ ova. ve}e ne ja prepoznava.
Kakvi problemi bi se javile
V. Izmeri go reakciskoto vreme kaj nas, koga na{iot nerven
Postavi plasti~en linijar vertikalno. Tvojot sou~enik sistem bi rabotel kako kom-
treba da ja stavi svojata raka na dolniot kraj na pjuter?
linijarot i da se podgotvi da go fati. Utvrdi kolku 3. Vo vovedot e ras~leneta
padnal linijarot pred da go fati tvojot sou~enik. [to aktivnost na pliva~ot. Zapi-
podolgo pa|a, toa }e bide {i gi podatocite {to
podolgo reakciskoto vreme. mozokot gi dobiva istovre-
Ispitaj dali reakciskoto meno.
vreme se menuva ako sou~e- 4. Koj refleks mo`e{ da go
nikot: zabele`i{ koga }e se pogle-
a) zatvori edno oko da{ vo ogledalo, zavrteno
b) go fa}a linijarot so druga- kon svetlinata i od nea?
ta raka. 5. Opi{i go refleksot na ko-
lenoto so pomo{ na crte`ot.
100
Vo sostav na ~erepniot mozok se negovite delovi:
SODR@INA 2
golemiot mozok, mozo~noto steblo i maliot mozok.
^erepniot mozok e izgraden od golema grupa nervni kletki
{to e smestena vo koskeniot ~erep. Sl.1
FUNKCIII NA
^EREPNIOT
MOZOK I
VEGETATIVNIOT
NERVEN SISTEM
Golem mozok
101
Kletkite vo korata na mozo- centri za centar za pi{uvawe
razbirawe,
kot funkcioniraat kako mozo~ni kreativnost, slo`eni dvi`ewa
centri. Takvi centri se na primer: razmisluvawe centri za dvi`ewe
setilnite mozo~ni centri vo koi se centar za mislewe
obrabotuvaat podatocite od na{ite centar za vid
setilni organi. Centrite za
dvi`ewe gi usoglasuvaat uslovnite
refleksni dvi`ewa. Centrite za
povrzuvawe gi prerabotuvaat
informaciite vo misli i vo odluki
centar za
za odnesuvaweto. Vo centrite za sluh i govor
~uvstva se sozdavaat ~uvstvata za
strav, gri`a, radost, taga... Site
pametewe
mozo~ni centri gi skladiraat, t.e. gi
Sl. 3 Mozo~ni centri
pametat informaciite, {to ni
ovozmo`uva u~ewe. Golemiot mozok, isto taka ja upravuva na{ata dejnost koja samite sme si ja
zamislile. Toj e centar i na na{ata svest.
Vo korata na golemiot mozok kaj ~ovekot se i nekoi mozo~ni centri koi kaj `ivotnite
gi nema. Me|u niv e i centarot za govor. Porazvienata mozo~na kora na ~ovekot mu ovozmo`uva
dejnosti za koi ne se sposobni `ivotnite, kako {to se na primer, umetnosta i naukite.
Od golemiot mozok i od mozo~noto steblo izleguvaat 12 para mozo~ni nervi (mirisni,
vidni, slu{ni, licevi i dr.).
102
Mozo~ni obvivki
simpati~ni parasimpati~ni
nervi nervi
Koordinacija Sl. 5 Vegetativen nerven sistem
Refleksot vo koj ja trga{ rakata od vrelata plo~a e mnogu ednostaven. Kaj toj refleks
se prima samo edna drazba i taa se ispra}a kako samo eden nerven impuls do ‘rbetniot
mozok. Obi~no, pove}e receptori postojano ispra}aat mnogu impulsi do tvojot golem mozok
i do ‘rbetniot mozok. Golemiot i ‘rbetniot mozok imaat zada~a da gi obedinuvaat site
informacii koi doa|aat od razli~nite delovi od tvoeto telo i potoa da ispra}aat impulsi
koi gi upravuvaat efektorite. Tie gi usoglasuvaat (koordiniraat) informaciite {to vo
niv stignale.
103
Na primer, zamisli deka si ja doprel vrelata ~inija pred da ja trgne{ rakata. Isto
taka, pred da ja trgne{ rakata, tvoite o~i ispratile impuls do mozokot deka na ~inijata e
tvoeto omileno jadewe. Drug impuls na mozokot mu ka`uva deka si mnogu gladen. So toa,
koga vo centralniot nerven sistem }e stigne impulsot za bolka, tamu ve}e }e bidat porakite
za “hrana” i “glad”. Centralniot nerven sistem }e gi odmeruva site tie informacii. Namesto
da isprati impuls do muskulite za brza kontrakcija, nervniot sistem mo`e na drugi muskuli
da im naredi poleka da se kontrahiraat, vnimatelno da ja spu{tat ~inijata – ili }e gi
izgori{ prstite.
Mozo~en udar
Parkinsonova bolest
104
Nervniot sistem gi usoglasuva i gi kontrolira site
`ivotni funkcii vo tekot na celiot `ivot na ~ovekot. SODR@INA 3
Toj raboti neprekinato, tro{ej}i golemi koli~ini na
kislorod i energija, zaradi {to e mnogu osetliv na NEGA I ZA[TITA
nivniot nedostig.
NA NERVNIOT
SISTEM OD
Odmor FIZI^KI I
So sekojdnevnite telesni aktivnosti ~ovekot go HEMISKI
pottiknuva dejstvoto na site organski sistemi, me|u koi AGENSI I STRES
e i nervniot. Zatoa, na nervniot sistem po napornata
rabota mu treba i dobar odmor. Najdobriot odmor, osobeno
za mozokot, e spieweto. Za vreme na spieweto, vo site
delovi na nervniot sistem se obnovuvaat energetskite
rezervi, koi se potro{eni vo tekot na budnata sostojba.
Za vreme na spieweto, `ivotnite funkcii (srcevata rabota, di{eweto i dr.) se pod kontrola
pred se na mozo~noto steblo. Isto taka, za vreme na spieweto se odmaraat i site drugi
organski sistemi. Na sekoj ~ovek mu e potrebno spiewe so razli~no traewe, no prose~no
treba po 8 ~asa vo edno denono}ie. Isto kako {to e va`no no}noto spiewe, na nervniot
sistem mu se va`ni i dnevnite po~inki. Tie treba da sleduvaat po dolgotrajni ili ponaporni
aktivnosti.
105
Mehani~ki povredi na glavata i na rbetot
O{tetuvawata na `rbetniot mozok mo`at
da ja prekinat srcevata rabota i di{eweto i taka
da predizvikaat smrt. Naj~esto o{tetuvawe na
delot na rbetniot mozok vedna{ nad spojot so
~erepot se slu~uva pri nenadeen silen udar na
glavata od nazad. Do takvi udari doa|a pri
soobra}ajnite nesre}i. Zatoa na sedi{tata vo
avtomobilite se instalirani potpira~i za
glavata. Pri silni sudari, tie potpira~i, pokraj
vozdu{nite perni~iwa, odlu~uvaat za `ivotot.
Pri vakvi povredi na `rbetot vo nesre}ni slu~ai,
podobro e neobu~en ~ovek da ne pomaga, tuku vedna{
da pobara lekarska pomo{, za da ne se napravi
pogolema {teta od korist.
Stres
Stresot e kompleksna sostojba vo koja celiot organizam e izlo`en na golem
emocionalen i fizi~ki napor.
106
Za{tita od hemiski agensi
Ako ~ovekot jade, pie ili pu{i nekoi hemiski materii - agensi (drogi, nikotin ili
alkohol), tie go menuvaat na~inot na rabota na nervniot sistem, kako i rabotata na setilata. Toga{,
pretstavite na ~ovekot za nadvore{nosta, kako i za svojata sostojba mo`e da bidat sosema promeneti
i pogre{ni. Ovie hemiski materii se otrovni za organizmot. Koga ~esto se vnesuvaat, kaj ~ovekot
se javuva zavisnost od nivnoto prisustvo vo organizmot. Tie predizvikuvaat opasni bolesti na
zavisnost od alkohol, nikotin i drogi.
Pu{eweto tutun e {tetno, zatoa {to toj sodr`i silen otrov – nikotin. Vo tutunskiot ~ad
se sodr`at okolu 300 razli~ni otrovni materii, a nekoi od niv se kancerogeni (predizvikuvaat rak).
Tutunskiot ~ad go zagrozuva zdravjeto, gi stesnuva krvnite sadovi, predizvikuva ka{lawe i gu{ewe.
Kaj pu{a~ite e po~est rak na belite drobovi, otkolku kaj nepu{a~ite.
107
GLAVA 10
Imame o~i da gledame, imame u{i da slu{ame; mirisame
so nosot, vkusot go probuvame so jazikot; toploto,
studenoto i dopirot gi raspoznavame so ko`ata. Most
me|u nadvore{nata sredina i na{ite vnatre{ni
SETILA do`ivuvawa se setilata. Se {to znaeme za na{iot svet,
go znaeme od aktivnosta na na{ite setila. Tie gi
otkrivaat site promeni okolu nas i gi pribiraat za da
gi upotrebime. Ako setilata pribiraat pove}e to~ni
informacii, na{iot organizam }e reagira pobrzo,
posoodvetno, t.e. popodgotveno.
Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e
mo`e{:
- da opi{uva{ gradba na setilata
- da objasnuva{ funkcija na
setilnite organi
- da modelira{ so {ema i da
pojasnuva{ primawe na razli~ni
vidovi drazbi.
108
Zatvori gi dvete o~i i zamisli si kako bi bilo da
SODR@INA 1
mora da `ive eme vo temnina. Tvoite o~i se me|u
najva`nite setilni organi.
Okoto kaj ~ovekot e od tipot na oko kako komora.
Drazbata {to ja prima setiloto za vid e svetlinata, vo GRADBA I
vid na svetlosni zraci. Sposobnosta da gi raspoznavame
svetlosnite sliki ja narekuvame vid. Vsu{nost, osven
FUNKCIJA NA
svetlosnite sliki, nie ja gledame i nasokata na SETILATA ZA
svetlinata, oblikot i bojata na osvetlenite raboti. VID, ZA[TITA I
O~ite se smesteni vo o~nite vdlabnatini vo ~erepot,
kade {to se dobro za{titeni. Odnapred gi za{tituvaat, NEGA
pridru`nite delovi na okoto:
ve|ite, koi ja prenaso~u-
vaat potta od ~eloto;
o~nite kapa~iwa, koi go ve|a
nosen
popre~uvaat patot na kanal
silnata svetlina ili koga
o~ite se odmaraat. Isto o~o
solzna kapa~e
taka, tie gi {titat o~ite `lezda
od mehani~ki o{tetuvawa
i od isu{uvawe; trepki
trepkite, na rabot na
kapa~iwata, koi za{ti- 1. oko
tuvaat od sitni ~esti~ki 2. viden nerv
3. centar za vid
prav; vo mozokot
solzni `lezdi, koi posto-
jano izla~uvaat solzi. Sl. 1
Solzite go promivaat
okoto, a so trepkaweto toa se ~isti od pravot. Potoa,
solzite istekuvaat niz solzniot kanal vo nosot. Sl. 1 Gradba na okoto
109
2. Sredniot sloj e sadovnicata koja sodr`i mnogu krvni
sadovi i na okoto mu obezbeduva hrana i kislorod.
Napred na sredinata e otvor – crnkata (zenicata), a
okolu nea e {arenicata, koja mo`e da bide vo razli~na
boja, od sina, kafena do crna. Vo ovoj sloj e i kru`niot
muskul {to ja prikrepuva le}ata i ima uloga vo
menuvaweto na nejziniot oblik. Le}ata e meka, providna
i elasti~na. Zad le}ata, o~noto jabolko e ispolneto so
pivtiesta masa – staklesto telo.
3. Vnatre{niot sloj e mre`nicata, koja vo zadniot del na
okoto go nosi vidniot del, koj e izgraden od nekolku
sloevi nervni kletki, pod koi se setilnite kletki za
vid. Dendritite na ovie kletki imaat oblik na
stap~iwa i ~un~iwa. Sl. 3
Vo vidniot del na mre`nicata e `olta damka vo koja
e mesto na najjasen vid. Vo ovoj del e i slepata damka, koja ne
e osetliva kon svetlinata. Na ova mesto, nervitite od Sl. 3 Zgolemen del od
setilnite nervni kletki se spojuvaat i go gradat vidniot mre`nicata
nerv. Sl. 4.
Kako gledame?
sadovnica
stap~iwa
Pominuvaj}i niz crnkata,
svetlina
le}ata i staklestoto telo,
svetlinata stignuva do
setilnite kletki za vid i gi
nadraznuva. Po dol`inata na
vidniot nerv se ispra}aat ~un~iwa
milioni nervni impulsi. Koga slepa damka
viden nerv
nabquduva{ jabolko, na primer i
koga impulsite }e stignat vo
vidniot centar vo mozokot, ti Sl. 4 Gradba na mre`nica
go gleda{ jabolkoto. Zna~i,
nabquduvame so o~ite, a gledame
so mozokot.
Vo mr e`nicata ima dva
vida setilni kletki. Sl. 5 Belata son~eva svetlina e kombinacija na site boi od
son~eviot spektar
110
Kako nastanuva slika vo okoto
kru`niot muskul
e opu{ten i muskulot se stega
le}ata e i le}ata stanuva
spleskana top~esta
Sl. 7
ako e tenka.
Od bliskite predmeti stignuvaat po{iroki snopovi zraci. Kru`niot muskul {to
e prikrepen na rabot od le}ata }e ja stisne le}ata i taa }e se zadebeli. Podebelata le}a
posilno gi prekr{uva zracite. Taka le}ata se prisposobuva (se akomodira) za gledawe na
dale~ni i bliski predmeti. Sposobnosta na le}ata da se prisposobuva, so menuvawe na svojata
debelina, se narekuva akomodacija. Sl. 7 gleda dale~ni predmeti
no ne i bliski
Dalekuvidost i kratkovidost
Kaj dalekuvidnoto oko, le}ata e mnogu
tenka, pa ne gi sobira zracite od bliskite
predmeti. Ovie lu|e gi gledaat dale~nite korekcija so
sobirna le}a
predmeti, jasno, a bliskite nejasno. Ovoj
nedostatok na le}ata se isprava so o~ila koi
imaat sobirni le}i (dvojno ispap~eni). Sl. 8 Korekcija na dalekuvidost
111
Kaj kratkovidnoto oko, le}ata ne gi sobira
pravilno zracite od dale~nite predmeti.
Ovie lu|e jasno gi gledaat bliskite predmeti,
a dale~nite im se nejasni. Kratkovidosta na gleda bliski predmeti
le}ata se isprava so o~ila koi imaat no ne i dale~ni
rasturni le}i (dvojno vdlabnati). Sl.9
korekcija so
rasturna le}a
Problemi so o~ite
O{tetuvawe na ro`nicata, nastanuva koga vo okoto padne ostra ronka. Ronkata mo`e
da ja izmijat solzite i zatoa e dobro da mi`i{ nekolku minuti dodeka okoto solzi.
Dokolku o{tetuvaweto e poseriozno, ne prezemaj ni{to sam, tuku vedna{ pobaraj pomo{
od o~en lekar.
Silen udar po tilot, mo`e da predizvika pomestuvawe na mre`nicata od o~noto dno i
na nea nema da se sozdava slika. ^ovekot mo`e da oslepi. Treba vedna{ da se pobara
lekarska pomo{.
Slepilo za boi e nasledna bolest, koja e po~esta kaj ma`ite. Vo nivnata mre`nica
ponekoga{ nema ~un~iwa za nekoi boi. Naj~esto e slepilo za crvena i zelena boja, a
poretko za sina i `olta. Za sre}a potpolno slepilo za boi, kaj lu|eto e retko. Lu|eto
koi se delumno slepi za boi bi imale problemi vo nekoi profesii vo koi bi im bilo
potrebno razlikuvawe na boite.
Zamatuvawe na o~nata le}a predizvikuva propu{tawe vo okoto premalku zraci. Vidot
e mnogu slab, a mo`no e ~ovekot i da oslepi. Denes uspe{no se vr{at operacii za zamena
na zamatenata le}a.
Stareewe na okoto se javuva so godinite, zatoa {to kru`niot muskul okolu le}ata ja
gubi elasti~nosta. Muskulot ne mo`e da ja stegne le}ata za taa da se zadebeli. Postarite
lu|e jasno gledaat dale~ni predmeti, no ne i bliski. Kako pomo{ tie lu|e nosat o~ila
so sobirni le}i (ispap~eni).
112
Aktivnosti
Proveri go svoeto znaewe:
A. Demonstrirawe na slepata damka
1 . Pogledni ja slikata; dr`i ja na okolu 10 cm od 1. Kakva e prednosta od gledawe so
o~ite. dve o~i, nad gledawe so edno oko?
2. Zatvori go levoto oko i pogledaj ja ku}ata so 2. Objasni gi slu~kite:
desnoto oko. a) Koga vleze{ vo kino sala dewe,
3. Poleka dvi`i ja slikata podaleku od o~ite i za otprvo ne mo`e{ da gi vidi{
celo vreme dr`i go pogledot na desnoto oko na sedi{tata, no postapno tie }e ti
ku}ata. [to se slu~uva so duhot koga ja stanat vidlivi.
oddale~uva{ slikata? Kako go objasnuva{ ova? b) Ako se obide{ da nabquduva{
4. Povtori go obidot so otvoreni o~i. [to se edna svetla yvezda na no}noto
slu~uva sega? Kako ja objasnuva{ razlikata? nebo, podobro e da ne gleda{
direktno vo nea, tuku ponastrana
od nea.
v) Koga se stemnuva nave~er, ne
mo`e{ da vidi{ koja boja se
kolite na patot.
3. Napravi tabela na koja }e gi
B. Ispitaj kolku e dobar tvojot vid prika`e{ delovite na okoto i
1. Na eden bel list hartija nacrtaj dve paralelni nivnite funkcii.
linii, me|usebno razdale~eni 1 mm. Zalepi go 4. Opi{i dalekuvido oko so pomo{
listot na tablata ili na yid. na {emata vo tekstot.
2. Postepeno odi nanazad, se dodeka dvete linii 5. Opi{i kusogledo oko so pomo{
ne gi vidi{ kako edna. Zastani. Izmeri so na {emata vo tekstot.
metar kolku si oddale~en od listot so crte`ot.
Sporedi go svoeto rastojanie so rastojanijata
na drugite u~enici vo paralelkata. G. Opti~ki iluzii
1. Objasni {to gleda{.
V. Gledawe boi
1. Razlgedaj gi slikite.
2. So zborovi objasni {to gleda{.
Dali se
paralelni trite
horizontalni
linii? Proveri
so linear.
113
Dali znae{ kakva e potpolnata ti{ina? Malku
SODR@INA 2
lu|e toa go znaat. Zvucite se {irat postojano vo na{ata
okolina, a na{ite u{i gi primaat. Sposobnosta da gi
GRADBA, ~uvstvuvame zvucite ja narekuvame sluh. Toa deka slu{ame
so u{ite, sekoj go znae. No, vo u{ite e smesten u{te eden
FUNKCIJA I organ, koj ovozmo`uva uramnote`uvawe na polo`bata na
ZA[TITA NA teloto vo prostorot – setiloto za ramnote`a.Uvoto gi
prima vozdu{nite branovi kako drazba – zvuk.
SETILATA ZA
SLUH I
RAMNOTE@A Gradba i funkcija na setiloto za sluh
Patuvawe na zvukot niz uvoto
U{ite se smesteni strani~no vo ~erepot. Vo
gradbata na uvoto razlikuvame: nadvore{no, sredno i
vnatre{no uvo.
Nadvore{noto uvo e sostaveno od ‘rskavi~na u{na
{kolka i nadvore{en u{en kanal. Zvukot go sobira
i go naso~uva u{nata {kolka kon u{niot kanal. Vo
nadvore{niot u{en kanal se nao|aat `lezdi koi
sozdavaat u{na mast, na koja se zalepuvaat ~esti~ki
prav od vozduhot. Kanalot go zatvara tenka raspnata
cipa: tapan~e. Pri udarot na vozdu{nite branovi,
tapan~eto zatreperuva.
Srednoto uvo e pro{iruvawe, koe zapo~nuva so tri
sitni kov~iwa od koi prvoto e povrzano so
tapan~eto. Otkako tapan~eto zatreperuva koskite
Sl. 1 go prifa}aat i go zasiluvaat trepereweto.
Poslednoto od kov~iwata e potpreno na ovalnoto
prozor~e na pol`avot. Sl. 2
tapan~e
ovalno prozor~e
usna praznina
1. - uvo
2. - slu{en nerv
zvu~na viqu{ka nadvore{no uvo sredno uvo vnatre{no uvo 3. - centar za sluh
vo mozokot
Sl. 2
114
Vnatre{noto uvo e kosken lavirint vo koj se smesteni ko`eni cevki, ispolneti so
te~nost. Ednata od niv e spiralno svitkana i e nare~ena pol`av. Na nejziniot po~etok
se nao|a torbesto pro{iruvawe od koe vodat 3 polukru`ni kanali vo koi e organot za
ramnote`a. Vlezot za drazbata vo vnatre{noto uvo e nare~en ovalno prozor~e koe e
zatvoreno so cipa.
setilo za ramnote`a
Setiloto za
sluh e smesteno po dol- polukru`en kanal
`inata na pol`avot.
Pol`avot nadol`no e
podelen na tri hodnici.
Polni se so te~nost.
setilo za sluh
Koga }e zatreperi
poslednoto kov~e, ja
zatr esuva cipata na zvu~ni branovi
ovalnoto prozor~e. Taa goren ovalno
ja branuva te~nosta vo hodnik prozor~e
gorniot hodnik, zaradi elasti~na membrana
{to dnoto na toj hodnik
nalegnuva na setilnite sreden hodnik
kletki. Sl. 3.
Branot na te~- setilni
nosta se smiruva koga se kletki
vra}a po dolniot hod-
pol`av
nik. Od setilnite klet-
ki koi ja primile draz-
bata se ispra}aat ner- dolen hodnik
vni impulsi do mozo-
ovalno
kot, do centarot za prozor~e
sluh. Slu{niot nerv go slu{en nerv
gradat nevritite na se- Sl. 3
tilnite kletki.
Mozokot gi analizira informaciite i ja pr epoznava
viso~inata, ja~inata i bojata na zvukot.
Kako raspoznavame od kade doa|a zvukot?
Normalno koga }e slu{ne{ zvuk, ti znae{ od kade toj doa|a. Toa
e zatoa {to ima{ dve u{i, po edno od sekoja strana na glavata.
Pretpostavi deka zvukot go slu{a{ od desno. Zvu~nite branovi
stignuvaat vo desnoto uvo nekolku delovi od sekundata pred levoto.
Zatoa, nervnite impulsi od desnoto uvo se ispra}aat vo mozokot, malku
pred tie od levoto. Taka mozokot znae deka zvukot doa|a od desno. Sl.4.
Frekvencijata na zvukot se meri vo ciklusi vo sekunda ili herci (Hz). ^ove~koto uvo
prepoznava frekvencii od 20 Hz (mnogu niski zvuci), do okolu 20.000 Hz (mnogu visoki
zvuci). Ova se narekuva zvu~na skala. @ivotnite slu{aat povisoki tonovi od nas, a liljacite
slu{aat duri do 100.000 Hz.
115
Mladite lu|e podobro gi slu{aat visokite tonovi, otkolku starite. Od zvu~nata
skala prose~en ~ovek razlikuva okolu 2000 razli~ni zvuci, a muzi~arite, mnogu pove}e.
Lu|eto najdobro gi razlikuvaat zvucite me|u 1000-4000 Hz od zvu~nata skala.
Ja~ina na zvukot
Ja~inata na zvukot se meri vo decibeli (dB). Najtivkiot zvuk {to ~ove~koto uvo mo`e
da go slu{ne e nare~en prag na slu{aweto i ima vrednost od 0 dB. Zvukot od 120 dB e granica na
bolkata, a posilnite zvuci od ovie gi o{tetuvaat u{ite i predizvikuvaat glavobolka.
Prodol`enata bu~ava od 150 dB mo`e da predizvika trajna gluvost. Zaradi opasnostite od
o{tetuvawa na sluhot, va`no e bu~avata da bide kontrolirana vo tvojata okolina. Ja~inata na
zvukot nad 90 dB ne e dozvolena vo fabrikite. Me|utoa, vo sekojdnevniot `ivot nie slu{ame
i posilni zvuci, {to se tretira kako zvu~no zagaduvawe na sredinata.
Gradba i funkcija na
setiloto za ramnote`a
Vo uvoto e smesten i organot za
ramnote`a
Organot za ramnote`a e
smesten vo vnatre{noto uvo nad
osnovata na pol`avot. Smesten e vo
trite polukru`ni kanali koi se
ispolneti so te~nost. Vo nego se
smesteni setilnite kletki koi se
opkru`eni so `elatinska materija.
Sl.5
116
Ramnote`a pri dvi`ewe ramnote`a pri vrtewe
glava levo desno
117
Bakteriskite infekcii mo`e da predizvikaat o{tetuvawe na malite kov~iwa, vo
pol`avot ili na slu{niot nerv. Lekarite gi lekuvaat so lekovi – antibiotici.
Lu|eto ~esto ogluvuvaat koga stareat. Toa naj~esto se slu~uva zatoa {to slu{niot nerv ne
mo`e da gi prenesuva nervnite impulsi do centarot za sluh vo mozokot.
118
Setilata za miris i za vkus ti ovozmo`uvaat da
SODR@INA 3
ja odbere{ hranata koja saka{ da ja jade{. Ti ja ima{
sposobnosta da go ~uvstvuva{ mirisot i vkusot na
materiite. Bez ogled dali tie se prijatni ili neprijatni.
Mirisot i vkusot se hemiski drazbi, bidej}i se
SETILA ZA
sozdavaat vo vid na molekuli hemiskite materii koi se MIRIS I VKUS,
oddeluvaat vo vozduhot (miris) ili se rastvoreni vo hranata
(vkus).
SETILA VO
KO@ATA,
Setilo za miris FUNKCIJA I
Setiloto za miris e vo vid na ZA[TITA
setilni kletki za miris koi se smesteni
vo ligavicata na nosnata praznina. Tie gi
primaat hemiskite drazbi od isparlivite
materii koi vo nosot stignuvaat so
vozduhot. No, mirisite stignuvaat i od
usnata praznina, zatoa {to nosnata i
usnata praznina se povrzani preku
goltkata. Mirisnata drazba, otkako }e ja
primat setilnite kletki, se pretvara vo Sl. 1
nerven impuls koj se ispra}a preku
mirisniot nerv vo mozokot. Tamu se sozdava
oset za prijaten – neprijaten ili silen –
Sl. 2
slab miris.
Verojatno, od svoeto iskustvo, znae{ deka setiloto za miris mo`e da se prisposobuva
(adaptira). Po izvesno vreme pominato vo edna prostorija vo koja preovladuva eden miris,
setiloto za miris ve}e nema da go registrira. Sl. 1 i 2
Setilo za vkus
Setiloto za vkus e smesteno
na povr{inata na jazikot. Jazikot e setilni
muskulen organ, na ~ija povr{ina se kletki za
rasporedeni mnogubrojni setilni miris
telca za vkus i vdlabnatinki ispol-
neti so plunka. Setilnite telca se
izgradeni od setilni kletki za vkus.
Hranata se natopuva so plun-
kata i gi rastvara materiite koi gi usna
setilo za
nadraznuvaat setilnite kletki za
dopir
vkus. Na korenot na jazikot se setil-
nite telca za gor~livo, ponapred se
za soleno i blago. Od dvete strani setilo za
na jazikot se setilnite telca za vkus
kiselo. Sl. 3.
Sl. 3
119
kafeto e gor~livo
gor~livo
Setilnite klet-
kiselo
ki na jazikot raspozna-
vaat mnogu pove}e od kiselo
soleno
ovie ~etiri osnovni
vkusovi. Na primer, ja- blago
gotkata e poinaku blago soleno
slatka od cre{ata, ili
limonot e poinaku
Sl.5 Mapa na vkusovite na
kisel od zeleno jabolko. jazikot
Za site nijansi na
vkusovite nie nemame
izrazi, bidej}i gi ima
pr emnogu. (Sl. 4
i 5.) Sl. 4
dopir
120
· Sposobnosta da gi raspoznavame goleminata, oblikot
i karakterot na povr{inata na predmetite se dol`i na
setiloto za dopir. Vo ko`ata se rasporedeni setilni
telca i slobodni nervni zavr{etoci koi ja primaat
mehani~kata drazba za dopir. Tie se ednostavno izgradeni.
Pri dopirot se nadraznuvaat i po nervot go informiraat
mozokot za toa. Najgusto se rasporedeni na vrvovite na
prstite i usnite, a najretko na grbot. Sl.8 i 9.
· Drugite oseti gi raspoznavaat ednostavnite nervni
zavr{etoci. Nekoi od niv se osetlivi kon toplinata, a
drugi kon studot. Nervnite zavr{etoci za toplina se Sl. 8
najgusto rasporedeni na usnite, no najosetlivi se
obrazite i gornata strana na rakata. Zavr{etocite za
studeno se najgusto rasporedeni vo ko`ata na strukot.
· Priemnicite za bolka se smesteni vo ko`ata i vo
vnatre{nosta na teloto, {to e mnogu va`no za
organizmot. Ko`ata mo`e i da te svrbi. Toj oset go
predizvikuvaat nekoi materii, iako vo ko`ata nemame
priemnici za nego. Se misli deka za ovoj oset, drazbite
gi primaat setilnite kletki za bolka. Najneprijaten
oset {to se prima so ko`ata, kako i od vnatre{nite
organi, e bolkata. Sepak neprijatnosta ne smee da se
zameni so {tetnosta. Bolkata za nas e korisna, bidej}i Sl. 9 Slepite go nadomestuvaat
go predupreduva teloto za opasnost. Zaradi toa, koga vidot so dopir
po~uvstvuva{ bolka, vnimavaj i pobaraj pomo{.
Za sekoj od ovie oseti vo ko`ata e va`no kolku e silna drazbata, brojot na
receptorite koi se nadrazneti i dr. Pri ne`en dopir mo`e da po~uvstvuva{ skokotkawe,
pri posilen dopir, ~uvstvuva{ pritisok, a pri najsilen, bolka. ^uvstvoto na toplina e
prijatno, no pri mnogu visoka temperatura ~uvstvuva{ bolka. Isto taka, pri silen mraz
~uvstvuva{ bolka.
121
GLAVA 11
Organizmot na ~ovekot e sostaven od kombinacii na tkiva i
organi. Sekoj od niv izvr{uva svoja funkcija koja e korisna
za zdravjeto i opstanokot na celinata – organizmot. Tie
HORMONSKA zaedno rabotat usoglaseno (koordinirano). Usoglasuvaweto
i regulacijata na funkciite go vr{at dva sistemi:
REGULACIJA nervniot sistem i sistemot na `lezdite {to izla~uvaat
hormoni. Hormonite se raznesuvaat niz teloto so krvta,
spored naredbite na nervniot sistem. Zna~i i me|u
regulatorite postoi usoglasenost.
Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e
mo`e{:
- da objasnuva{ i naveduva{
primeri za funkcii na `lezdite
so vnatre{no la~ewe
- da naveduva{ naru{uvawe na
funkcijata na `lezdite
- da modelira{ pat na izla~uvawe
na eden hormon i negovoto
dejstvo.
122
Opstanokot na ~ovekot vo sredinata vo koja `ivee
SODR@INA 1
e usloven so koordinirano reagirawe na negoviot
organizam kon dejstvoto na raznovidni vnatre{ni i
nadvore{ni vlijanija. Koordinacijata na funkciite na ULOGA NA @LEZDITE
site gradbeni strukturi vo edinstvena celina se dol`i SO VNATRE[NO
na dejstvoto na dva organski sistemi koi zaemno se LA^EWE VO
dopolnuvaat. Toa se nervniot sistem i sistemot na
`lezdi so vnatre{no la~ewe. REGULACIJATA NA
Nervniot sistem gi prenesuva informaciite PROCESITE VO
(nervnite impulsi) niz svoite gradbeni edinici ORGANIZMOT
(kletki, nervi, ganglii, mozok) do sekoj organ, t.e. ja vr{i
nervnata regulacija.
mozok
hipofiza
{titna
`lezda
nadbubre`na
`lezda
pod`eludo~na
`lezda
semenik
jaj~nik
Sl. 1 @lezdi so vnatre{no la~ewe
123
Produktite na ovie `lezdi se hormonite, aktivni organski materii, koi gi
reguliraat `ivotnite procesi, t.e. ja vr{at hormonskata regulacija vo organizmot. Osnovni
osobini na hormonite se:
- se sozdavaat vo kletka i se la~at i dejstvuvaat vo sosema mali koli~estva;
- imaat specifi~no dejstvo samo vrz nekoi procesi ili vrz nekoi organi;
- dejstvuvaat vrz oddale~eni organi, nadvor od svoite `lezdi.
Spored glavnata funkcija {to ja vr{at nivnite hormoni, `lezdite so vnatre{no la~ewe
gi grupirame vo tri grupi.
1. Hipofiza, `lezda koja go upravuva dejstvuvaweto na site drugi
`lezdi so vnatre{no la~ewe.
2. [titna, pod`eludo~na i nadbubre`ni `lezdi, koi ja
reguliraat razmenata na materiite vo organizmot.
3. Polovi `lezdi, koi go reguliraat poloviot razvitok,
rasteweto i poloviot `ivot kaj ~ovekot.
jaj~nici semenici
{titna `lezda
Sl. 2
124
Od primerot voo~uva{ deka procesite vo teloto se odvivaat von kontrola, na {teta
na organizmot i koga se izla~uva pove}e ili pomalku hormoni.
Treba da razbere{ deka i psihi~kiot pritisok vlijae vrz hipofizata, preku nea i
na drugite `lezdi so vnatre{no la~ewe, a potoa vrz organite. Toa e zaradi tesnata vrska
me|u mozokot i hipofizata, {to go uslovuva nivnoto zaemno vlijanie.
[titna `lezda
[titnata `lezda ima forma na {tit. Smestena e vo grloto, zad
grklanot. Sl.4.
Na {titnata `lezda i treba jodot za nepre~eno sozdavawe na hormonite.
Hemiskiot element jod go vnesuvame vo organizmot so vodata i so hranata. Jodot
glavno se sodr`i vo morskata voda i vo kopnoto vo blizina na moriwata. Zaradi
toa, vo morskata sol jodot go ima pove}e otkolku vo kamenata. Kaj nas, gotvarskata
sol zadol`itelno treba da bide jodirana.
Najpoznatiot hormon na {titnata `lezda e tiroksin (od lat. tireoidea =
{titna `lezda). Tiroksinot vo kletkite go zabrzuva razgraduvaweto na nekoi
hranlivi materii so u~estvo na kislorod, t.e. obezbeduvaweto na organizmot so
energija. Organizmot ima razli~ni potrebi za energija, {to zavisi od negovata
aktivnost, starosta, polot, ishranata, nadvore{nite temperaturni uslovi i drugo. Sl. 4 [titna
Site ovie faktori dejstvuvaat i vrz funkcijata na {titnata `lezda. `lezda
Pri nekoi zaboluvawa, mo`e da dojde do
zgolemeno sozdavawe na tiroksin, pri {to se
javuva zgolemena aktivnost, silen zamor i
nervoza. Pri namalenoto sozdavawe na
tiroksinot, opa|a razmenata na materiite, a
~ovekot ima zabaveni reakcii, ote~ena ko`a i
dr. Sl. 5.
Dokolku organizmot ne prima dovolno
jod, {titnata `lezda se zgolemuva, za da
obezbedi pove}e jod so zgolemuvaweto na svoeto
tkivo. Zgolemenata {titna `lezda mo`e
odnadvor da se zabele`i kako gu{a. Sl. 5.
125
SODR@INA 2 Pod`eludo~na `lezda
Pod`eludo~nata `lezda (pankreasot) e smestena vo
gorniot del od stoma~nata praznina. Eden golem del od
FUNKCIJA I nejzinoto tkivo sozdava digestiven sok i niz kanal~e go
NARU[UVAWA NA izliva vo crevoto. Ovoj del na tkivoto e `lezda so
PANKREASOT, nadvore{no izla~uvawe.
No, vo tkivoto na ovaa `lezda se rasporedeni grupi
NADBUBRE@NITE I
kletki, kako ostrovca (lat. insula = ostrov), koi se `lezdi
POLOVITE @LEZDI so vnatre{no la~ewe i proizveduvaat hormon - insulin.
Insulinot se iznesuva so krvta, bidej}i ovie kletki
nemaat svoi kanal~iwa.
`lezdi so nadvore{no izla~uvawe
Insulinot go namaluva
`ol~no
kese
koli~estvoto (nivoto) na grozdo-
`lezdeni kletki viot {e}er (glukozata) vo krv-
digestiven sok ta, te. go odr`uva postojano. Toa
kanal~e go postignuva na dva na~ina:
· so zabrzuvawe na prenesu-
vaweto na {e}erot od
krvta vo kletkite, kade
{to se razgraduva;
· so skladirawe na groz-
doviot {e}er vo crniot
drob i vo muskulite vo
vid na glikogen, zaradi
{to negovoto nivo vo
krvta opa|a. Sl. 1.
Ponekoga{ pod`eludo~-
nata `lezda ne sozdava dovolno
insulin i vo organizmot nivoto
na {e}erot vo krvta e visoko.
dvanaeset- Ovaa sostojba e nare~ena dija-
pala~no crevo betes ({e}erna bolest).
krvni
pod`eludo~na kapilari
`lezda
ostrovca
Sl. 1
`lezdi so vnatre{no la~ewe
Nadbubre`ni `lezdi
Na vrvot na sekoj bubreg, koi le`at levo i desno od ‘rbetniot stolb, se nao|a po edna
nadbubre`na `lezda. Na nejziniot presek se zabele`uva kora i srcevina, koi proizveduvaat
razli~ni hormoni.
· Srcevinata na nadbubre`nite `lezdi go proizveduva adrenalinot (lat. ad = od, ren =
bubreg). Ovoj hormon go podgotvuva teloto za brza akcija so toa {to predizvukuva brzo
126
razgraduvawe na materiite koi se bogati so energija. Zna~i, funkcijata mu e – brzo
snabduvawe na organizmot so energija, pri iznenadni telesni ili du{evni napori na
primer, pri stresnite sostojbi. Pri brzoto ispu{tawe adrnealin vo krvta toj go zabrzuva
srceto, gi zabrzuva kontrakciite na muskulite i mozokot e mnogu aktiven.
drazba
adrenalin
Polovi `lezdi
Toa se edinstvenite `lezdi koi se razli~ni kaj ma`ite i kaj `enite. Funkcioniraat
pod vlijanie na hipofizata.
Kaj `enskite osobi, polovi `lezdi se dvata jaj~nici, koi se smesteni vo stoma~nata
praznina. Kaj ma{kite osobi toa se semenicite koi se smesteni vo ko`eni vre}i~ki, nadvor
od stoma~nata praznina. Polovite `lezdi se so nadvore{no i so vnatre{no la~ewe.
127
Polovite hormoni mozok
vlijaat vrz oformuvaweto na
nadvore{nite polovi belezi hipofiza
spored koi se razlikuvaat
ma{kiot i `enskiot orga-
nizam: oblikot na skeletot, hormoni na
hipofizata
ja~inata na muskulite, na~i-
not na odewe, viso~inata na
glasot, viso~ina na teloto, polovi `lezdi
razvitokot na gradite i na
polovi hormoni
polovite organi... Sl. 3.
Dejstvoto na polovite hormo-
ni e najizrazeno vo mladosta,
koga go reguliraat poloviot ma{ki polovi `enski polovi
belezi belezi
razvitok, a kaj vozrasnite go - ponizok glas - povisok glas
reguliraat poloviot `ivot i - Adamovo jabolko - {iroka karlica
procesite pri razmno`u- - tesna karlica - gradi
vaweto. - {iroki - pomala
ramenici muskulna sila
- pogolema - razvitok na
muskulna sila polovite organi
- razvitok na
polovite organi
Sl. 3
128
tuku gi pottiknuva drugite organi da dejstvuvaat (na primer, srceto, muskulite, krvnite
sadovi i dr.). Sepak, ~ovekot ne se ~uvstvuva ispla{eno ili napregnato postojano. Po kuso
vreme, adrealinot se razgraduva.
No, vo stres sostojbata, pri podolgotrajno dejstvo na vozbuda, se izla~uva pove}e
adrenalin. Dolgotrajniot stres mo`e da bide opasen po `ivot.
Dodatok
Dijabetes
129
Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:
130
Razmno`uvaweto kaj ~ovekot ne e samo biolo{ka, tuku i GLAVA 12
sociolo{ka karakteristika. Povrzano e so zaedni~kiot
`ivot na ma`ot i `enata (so qubovta), so ekonomskite
uslovi, so planiraweto na semejstvoto, psihi~koto i
fizi~koto zdravje i drugo.
^ovekot mora svesno da planira koga i so kolku deca }e RAZMNO@UVAWE
go zbogatuva svoeto semejstvo. Ne samo zaradi sebe, tuku i
zaradi ~ove~kiot vid na planetava. Ve}e sme okolu 6
KAJ ^OVEKOT
milijardi. Dali prirodnite resursi }e dozvolat
natamo{en porast na ~ove~kata populacija na Zemjata?
131
Bebeto se ra|a so primarni polovi odliki (lat.
SODR@INA 1
primus = prv), a toa se vsu{nost polovite organi. Taka
vedna{ se znae dali toa e ma{ko ili `ensko.
Sekundarnite polovi odliki (lat. sekundum = vtor)
POLOVI ODLIKI se pojavuvaat vo periodot na polovoto sozrevawe –
KAJ ^OVEKOT, pubertetot. Kaj mom~iwata toa se t.n. ma{ki
karakteristiki (rastewe na brada, musta}i, dlabok glas,
GRADBA I porazviena muskulatura, potesni kolkovi i dr.).
FUNKCIJA NA Kaj devoj~iwata se pojavuvaat `enski
karakteristiki (rastewe na gradite – mle~nite `lezdi,
POLOVI ORGANI pone`en glas, poslabo razviena muskulatura, po{iroki
kolkovi i dr.).
Polovi organi
@enski polov sistem
@enskite polovi organi se jaj~nicite, jajce-
jajcevod
vodite, matkata i rodnicata. Sl. 1
jaj~nik
Polovite produkti, jajce-kletkite, se sozdavaat
vo dvata jaj~nici. Na izlezot od sekoj jaj~nik se otvara po
matka eden jajcevod. Yidovite na jajcevodot se muskulni i so nivna
kontrakcija se predizvikuva ritmi~no branovidno
rodnica dvi`ewe. Odnatre jajcevodot e poslan so kletki koi imaat
trepki.
Jajcevodite se otvaraat vo matka. Ovoj organ ima
debeli muskulni yidovi i specijalno izgradena vnatre{na
povr{ina. Matkata se otvara vo rodnica, tesen kanal koj
se otvara vo nadvore{nosta.
Sl.1. @enski polovi organi
Menstrualen ciklus
Jajce-kletkata prodol`uva bavno da se dvi`i vo matkata. Ako ne e oplodena taa `ivee
samo okolu eden den, a potoa se razgraduva.
Za vreme dodeka jajce-kletkata se ispu{tala od jaj~nikot, vo matkata se vr{ele
podgotovki za slu~aj da se oplodi jajce-kletkata. Yidovite na matkata stanale debeli i sun|eresti,
meki i ispolneti so krvni kapilari. No, ako ne se izvr{i oploduvawe, yidot na matkata bavno
se raskinuva, se lupi i postapno istekuva niz rodnicata. Ovoj period trae od 3-6 dena i se
narekuva menstruacija. Sl. 2.
132
1. Vo jaj~nikot sozreva jajce-kletkata,
yidot na matkata se zadebeluva i e
sun|erast.
4. Ako jajce-kletkata ne e
oplodena, yidot na
matkata se razgraduva
i se lupi. Ostatocite 2. Jajce-kletkata se isfrla
od toa postapno se od jaj~nikot i vleguva vo
isfrlaat niz rodni- jajcevodot. Oploduvaweto
cata. se slu~uva tuka.
2
Ma{ki polov sistem
3
Sl. 3 1. mo~en meur
2 i 3 pridru`ni `lezdi 8
4. semevod
5. semenik
6. ko`eno }ese 4
7. ma{ki polov organ 7
8. mo~ovod
133
Polovite produkti na
ma{kite polovi organi se
polovite kletki spermatozoidi,
koi se sozdavaat vo dvata
semenici. Semenicite se
smesteni vo ko`eno }ese von
stoma~nata praznina, {to go
ovozmo`uva sozrevaweto na
spermatozoidite, koe mora da se
odviva na poniska temperatura
od telesnata.
Sekoj semenik e sostaven
od stotici tenki izvitkani
kanal~iwa vo koi se sozdavaat
spermatozoidite. Site
kanal~iwa se sobiraat vo eden Sl. 4 Presek niz semevod; spermiumite se vo vid na prsten
semevod koj prvo se iska~uva
nagore zad mo~niot meur. Tamu se spojuvaat leviot i desniot semevod so kanalot od mo~niot
meur. Kanalot od mo~niot meur pominuva niz ma{kiot polov organ i se otvara vo
nadvore{nosta. Sl. 4.
Polovi produkti
Jajce-kletka i spermatozoidi
`elatinozna
obvivka
Jajce-kletkata e relativno golema top~esta
kletka. Toa e zaradi faktot {to vo kleto~na
citoplazmata se sodr`ani hranlivi materii membrana
(`oltok) za ishrana na zigotot, dokolku dojde
jadro so
do oploduvawe. Jajce-kletkata sodr`i jadro so hromozomi
23 hromozomi, citoplazma, kleto~na membrana
i `elatinozna obvivka. Taa ne se dvi`i citoplazma
aktivno, tuku so pomo{ na kontrakciite i
trepkite vo yidot na jajcevodot. Sl.5.
Spermatozoidite se daleku positni od jajce-
kletkata i sodr`at glavi~ka i opa{. Vo Sl. 5 Jajce kletka
134
glavi~ka glavi~kata e jadroto so gusto spakuvani 23 hromozomi.
Spermatozoidite se dvi`at so zamavnuvawe na opa{ot. Pri
jadro so hromozomi edno isfrlawe, koli~estvoto na semenata te~nost iznesuva
okolu 4 cm 3 , vo koe ima prose~no 200-5 00 milioni
spermatozoidi. Sl. 6.
Oploduvawe
Kaj ~ove~kiot vid, kako i kaj site cica~i, oploduvaweto
se slu~uva vo vnatr e{nosta na `enskiot organizam. Toa e
nare~eno vnatre{no oploduvawe. Vo tekot na poloviot akt, so
pomo{ na ma{kiot polov organ, vo rodnicata se vbrizguva
semenata te~nost, koja navleguva vo matkata, a od tamu vo
jajcevodite. Vo tek na ovoj proces do jajcevodite stignuvaat samo
opa{ nekolku stotici spermatozoidi. Oploduvaweto se slu~uva vo
eden od jajcevodite, vo koj se nao|a zrelata jajce-kletka. Sl. 7
Sl. 6 spermatozoid
1. Oploduvaweto e vo
Dokolku vo eden od jajcevodite ima zrela
jacevodot
jajce-kletka, spermatozoidite ja opkru`uvaat. Samo
eden spermatozoid }e se spoi so jajce-kletkata. Vo
nea navleguva niz kleto~nata membrana samo
glavi~kata so jadroto na spermatozoidot. Potoa,
kleto~nata membrana se menuva i ne propu{ta
drugi spermatozoidi. Vo momentot koga }e se spojat
jadroto na spermatozoidot i jadroto na jajce-
kletkata, nastanuva oploduvawe. Sl. 8
1. Spermiumite
se dvi`at nagore
135
SODR@INA 2 Bremenost i razvitok na embrionot
Po oploduvaweto, zigotot zapo~nuva da se deli
i se sozdava malo top~e od kletki. Toa se dvi`i nadolu
niz jajcevodot, stignuva vo matkata i se vgnezduva vo
EMBRIONALEN nejziniot mek yid. Toa se nare~uva implantacija. So
toa zapo~nuva bremenosta na majkata. Sl. 1
RAZVITOK
top~e od kletki (embrion)
zigot
embrionot se
zigot
vgnezduva vo zidot
od matkata
Sl. 1 Implantacija
po prvata
kleto~na delba
top~e od
kletki
Plodova voda
Paralelno so razvitokot na fetusot, vo
matkata se sozdava edna obvivka, vo forma na
torbi~ka ispolneta so te~nost. Kako {to
raste fetusot, taka torbi~kata se {iri.
Fetusot pliva vo te~nosta koja go za{tituva
od udari ili o{tetuvawa. Toa e negovoto, “li~no
ezerce”, ili plodova voda.
136
Kako pre`ivuva fetusot? resi~ka so kapilari od
fetusot
Vedna{ po vgnezduvaweto na embrionot prostor so
vo yidot na matkata, toj zapo~nuva da se hrani krv od matkata
od krvta na majkata, so pomo{ na edna nova placenta
struktura – placenta (postelka).
Placentata se sozdava delumno od
matkata, a delumno od embrionot. Toa e
spleskan disk koj se vgraduva vo yidot
na matkata. Od strana na fetusot vo
sostav na placentata vleguvaat
papo~na
iljadnici tenki resi~ki. Od vrvca
strana na matkata, placentata
sodr`i prostor ispolnet so
zid od
krv na majkata. Krvta na
matkata
majkata vo ovoj prostor gi
opkru`uva resi~kite. Vo
fetus
r esi~kite se
mnogubrojni krvni
kapilari koi se
spojuvaat vo
papo~ni krvni plodova voda
sadovi koi se smes-
teni vo papo~nata
Rastewe na fetusot
Kon krajot na tretiot mesec, fetusot e potpolno
oformen, se do prstite na racete i nozete. Toj raste i ja
ispolnuva matkata, a taa se ra{iruva i yidovite i stanuvaat
Sl.4
137
podebeli. Muskulite vo yidot na matkata se zasiluvaat i se podgotvuvaat za ra|aweto. Kako
{to raste fetusot, toj stanuva poaktiven. Zapo~nuva da gi dvi`i ra~iwata i no`iwata, a
kon krajot na ~etvrtiot mesec, majkata mo`e da gi po~uvstvuva tie dvi`ewa. Sl. 4.
138
Da se odbegnuvaat ontakti so lu|eto koi se bolni od zarazni bolesti, osobeno od
virusni zaboluvawa (sipanici, zau{ki, `oltica). Ova e potrebno osobeno dokolku
majkata ne gi prele`ala ovie bolesti. Bidej}i, vo nejzinata krv za ovie bolesti nema
antitela, fetusot ne e za{titen i mo`ni se o{tetuvawa.
Da se odbegnuva zemawe na mnogu lekovi, koi mo`at da go o{tetat fetusot. Lekarite
se mnogu pretpazlivi pri prepi{uvawe lekovi na bremenite `eni.
Drogite te{ko go o{tetuvaat fetusot. Bebeto se ra|a so sklonost kon nekoja droga.
139
Ra|awe
SODR@INA 3
Kon krajot na bremenosta, bebeto se zavrtuva so
glavata nadolu kon otvorot na matkata. Ra|aweto
RAZVITOK NA zapo~nuva so bavni ritmi~ki kontrakcii na silniot
muskulen yid na matkata. Po nekoe vreme prsnuva
^OVEKOT PO torbi~kata i istekuva plodovata voda. Natamu
RA\AWETO kontrakciite se zabrzuvaat i stanuvaat posilni. Zaradi
silnite kontrakcii zapo~nuva otvoraweto na matkata i
bebeto }e bide turnato niz rodnicata, naj~esto napred so
glavata.
karlica
muskulite na
matkata se
kontrahiraat
placenta rodnicata e
pro{irena
papo~na vrvca
Sl. 1 Ra|awe
Koga bebeto }e izleze, zapo~nuva da di{i, a dokolku toa ne se slu~i, lekarot i sestrite
go plesnuvaat po dolniot del na grbot, so {to toa vdi{uva vozduh.
Papo~nata vrvca ve}e ne treba, se podvrzuva i se se~e, za da ne navlezat mikrobi niz
otvorot. I placentata ve}e ne e potrebna, taa se isfrla niz rodnicata. Ra|aweto zavru{uva.
Novoroden~eto naj~esto te`i nad 3 kg. Sl. 1
140
{to se stava vo inkubator. Vo ovoj aparat se reguliraat temperaturata, kislorodot i
vla`nosta na vozduhot. Blagodarenie na ovoj aparat, bebiwata {to se rodeni so sedum
meseci ili duri i pomalku, uspe{no pre`ivuvaat i se razvivaat. Sl. 2.
141
pojavuvaat sekundarnite
polovi odliki kaj
devoj~iwata i kaj mom-
~iwata. Pokraj fizi~kite
promeni, kaj niv se
slu~uvaat i zna~ajni emo-
tivni sozrevawa. Sl. 5.
Ti se nao|a{ na
kraj od ovoj period, i
vleguva{ vo period na
ranata mladost. Zatoa e
potrebno dobro i to~no da
bide{ informiran za Sl. 5 Ivana na 1, na 8, na 15 i na 21 godina
svojata polovost.
142
Polovi odnosi SODR@INA 4
Polovosta e edna od najmo}nite sili kaj site
`ivotni, pa i ~ovekot ne e isklu~ok. @ivotnite sekoga{
pronao|aat partner koj e sloboden i koga ~uvstvuvaat
nagon. Kaj lu|eto toa e poinaku – ili bi trebalo da bide.
POLOVI ODNOSI,
Vo ~ove~koto op{testvo, poloviot nagon treba da bide KONTRACEPCIJA
kontroliran. I PLANIRAWE NA
Poloviot nagon mo`e da bide odreden problem vo
tek na pubertetot, koga zapo~nuva da se javuva. Vozrasnite SEMEJSTVOTO
~esto imaat soveti na taa tema, no naj~esto nikoj ne saka
da gi soslu{a. Sepak, mnogu lu|e bi se soglasile deka
polovite odnosi treba da bidat del od vrska koja se
zasnovuva vrz zaemna qubov i gri`a. Ova zna~i deka ne treba da se pravi ni{to {to bi ja
povredilo drugata li~nost i fizi~ki i emocionalno. Vakva vrska ima najdobri {ansi da
bide stabilna i dolga, {to e celta na dobar brak.
Planirawe na semejstvoto
Edna od najva`nite odluki me|u ma`ot i
`enata koi se vo brak e, kolku deca da imaat.
Razumnite lu|e sakaat na sekoe dete da mu ja dadat
potrebnata podr{ka i qubov. Toa zna~i da nemaat
mnogu deca. Sl. 1.
Zatoa bra~niot par saka da go
planira ra|aweto na sekoe svoe dete
i so toa go planira semejstvoto. Ova
e nare~eno i kontrola na ra|aweto.
Sl. 1
Vo na{ata zemja postojat sovetuvali{ta za planirawe na semejstvoto,
kade lu|eto mo`at da dobijat soveti za metodite so koi se kontrolira ra|aweto.
Kontracepcija
Metodite so koi se spre~uva za~nuvaweto (oploduvaweto) se nare~eni
kontracepcija. Postojat pove}e metodi, no zasega e dovolno da gi poznava{
osnovnite.
Prirodniot metod e so vozdr`uvawe od polovi odnosi vo periodite na
plodnost kaj `enata.
Drug metod e baziran vrz koristewe kontraceptivni sredstva. Primer
e kondomot, koj pretstavuva gumena navlaka {to ja zadr`uva semenata
te~nost. Ova e metod na fizi~ka prepreka. Vtor primer e koga `enata
zema tabletki so koi se popre~uva sozrevaweto na jajce-kletkata. Sl.2.
143
Prekinuvawe na bremenosta
Polovi bolesti
Sekoja zarazna bolest mo`e da bide prenesena od edna na druga osoba preku polovi
odnosi. Sepak, opredeleni bolesti se prenesuvaat posebno lesno po ovoj pat. Toa se polovite
bolesti.
Nekoi od polovite bolesti se lesni infekcii (zarazi) na polovite organi i obi~no
se neprijatni, no ne se smrtonosni. Takvi se na primer, polovite bradavici, herpesot i
infekcija na mo~niot kanal. Mnogu poseriozen e virusniot hepatit, koj go o{tetuva crniot
drob i mo`e da bide krajno opasen.
Mnogu od ovie bolesti mo`e da se prenesat i na drugi na~ini, osven so polov odnos.
Nie tuka }e razgledame samo tri polovi bolesti (sifilis, gonorea i SIDA) koi naj~esto se
prenesuvaat so polovite odnosi. Ti treba da bide{ dobro informiran za niv, za da go
za{tituva{ svoeto zdravje, kako i zdravjeto na svoite bliski.
Sifilisot e edna od najstarite polovi
bolesti. Vo raniot stadium na ovaa bolest, se
javuva vospalenie na polovite organi i osip
na ko`ata na grbot. Ova brzo pominuva, no
bakterijata ostanuva vo krvotokot. Ako ne se
le~i, po mnogu godini, taa go napa|a mozokot
i predizvikuva nervno rastrojstvo i slepilo.
Ovaa bakterija mo`e da pomine i niz
placentata, so {to majkata go zarazuva i
bebeto. Toa mo`e da bide rodeno mrtvo ili kaj
nego bolesta se razviva pokasno. Denes ovaa
bolest se lekuva so antibiotikot penicilin,
dokolku rano se po~ne so lekuvaweto.
Gonorea e polova bolest, isto taka
predizvikana od bakterija. Ranite znaci na
bolesta se: izla~uvawe gusta te~nost od
poloviot organ i pe~ewe pri mokreweto.
Bakterijata mo`e da predizvika i bolki vo
zglobovite. Gonor eata predizvikuva
sterilitet (nemo`nost da se imaat deca).
Dokolku se zapo~ne so lekuvaweto vo ranite
stadiumi na bolesta, taa uspe{no se lekuva so
antibiotici.
Sl. 3. Bolen od sifilis
144
SIDA (AIDS) e nova bolest, otkriena vo 1980 godina vo
Amerika. Poteknuva od Afrika, kade denes pretstavuva
zna~aen zdravstven problem. Kratenkata SIDA zna~i
sindrom na imuna deficiencija (nedostig). Bolesta e
predizvikana od virusot nar e~en HIV (virus na
nedostig od imunitet kaj ~ovekot). Virusot go napa|a
imuniot sistem, zaradi {to odbranata na organizmot
ne funkcionira. Zaradi toa, bolniot lesno se
razboluva od vospalenie na belite drobovi
(pnevmonija), kako i od nekoj vid na ko`en kancer (rak).
Virusot go napa|a i mozokot. Bolesta zavr{uva so smrt Sl. 4 Gradba na HIV virusot
na bolniot, naj~esto kako posledica na pnevmonija, so
koja organizmot ne mo`e da se izbori. Sl. 4
Sl. 5 Zgri`uvawe na
bolnite od SIDA
· Denes ne postoi siguren lek, nitu efikasen na~in za lekuvawe od SIDA, tuku
kombinacii na lekovi so koi virusot se dr`i pod kontrola. Nau~nicite od mnogu
zemji naporno rabotat da sozdadat vakcina so koja bi se za{titile lu|eto od ovaa
stra{na bolest.
145
Kako da se odbegnat polovite bolesti
Edinstvena sigurna za{tita od polovite bolesti e koga dvata partneri se zdravi.
O~igledno, e deka ova ne e lesno da se soznae na prv pogled, no barem e jasno deka vpu{tawe
vo polovi odnosi so razli~ni lu|e e barawe nevolja.
146
GLAVA 13
NASLEDNOST
KAJ ^OVEKOT
Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e
mo`e{:
- da objasnuva{ so svoi zbo-
rovi: struktura na hromo-
zom, mutacii, sindrom
- da sporeduva{ i procenuva{
dejstvo na mutageni
Za na{ata idnina na Zemjata e va`no da
faktori.
nasleduvame samo pozitivni osobini od koi }e se
podobruva vidot ~ovek, vo biolo{ka smisla. Toa
zna~i da se nasleduvaat samo osobinite {to nema
da go zagrozat opstanokot na vidot. Sepak, denes
so pomo{ na efikasni lekovi, aparati i metodi,
lu|eto so nasledni bolesti `iveat aktiven `ivot,
odr`uvaj}i ja naslednata bolest pod kontrola. Dali
ne ja negirame na toj na~in najva`nata cel na
nasleduvaweto?
147
Lu|eto me|u sebe se razli~ni. Vo edna grupa, eden
SODR@INA 1
e povisok od drugite. Drugiot ima razli~na ko`a ili
boja na o~i. I vo edno semejstvo se zabele`uvaat razliki.
OSNOVA NA Decata ~esto li~at pove}e na majkata ili na tatkoto. Tie
NASLEDUVAWETO: mo`e da li~at i na dvata roditeli.
HROMOZOMI - GENI Decata gi nasleduvaat osobi-
nite od svoite roditeli, no ne gi
nasleduvaat na primer, nosot ili
bradata. Vsu{nost, decata gi
nasleduvaat {ifriranite informacii
– genite za poedinite osobini. Decata
dobivaat po eden komplet {ifri (geni)
od sekoj roditel i zaradi toa e mo`no
da li~at na dvata roditeli.
hromozomot
sodr`i dve
dolgi spakuvani
ni{ki DNA
148
Sekoj gen sodr`i eden kus del od molekulata na
jadrenata kiselina vo koj e zapi{ana edna poraka ({ifra),
na primer za bojata na o~ite. Taa poraka mo`e da bide
razli~na: za sina boja, zelena, kafena, …, no obvrzno ja ima
vo jadrenata kiselina. Taka sekoj od nas ima gen za boja na
o~ite, no toj sepak e poinakov. Ova va`i za site vidlivi i
nevidlivi osobini na organizmot. Zatoa sme site me|u sebe
razli~ni, a sekoj e nepovtorliv unikat vo genetska smisla.
Broj na hromozomite
Brojot na hromozomite vo kletkata e va`na osobina,
bidej}i toj broj e tipi~en vo kletkite na site ~lenovi na
eden vid. Kaj ~ovekot vo sekoja telesna kletka brojot na
hromozomite e 46, {to gi nasledil od majkata (23) i od tatkoto
(23). Sl. 4. Sl. 4 Hromozomi vo telesna kletka
Isto taka, va`ni se i formata i goleminata na kaj ~ovekot
hromozomite. Pri nivnoto izu~uvawe tie se podredeni
spored golemina i forma, vo 23 parovi.
Treba da voo~i{ deka vo sekoj par, hromozomite se sli~ni po forma i
golemina, a vo posledniot par mo`e da bidat sli~ni ili razli~ni. Toa se polovite
hromozomi (H – za `enskiot pol i Y – za ma{kiot pol), koi go opredeluvaat
polot na ~ovekot, za razlika od drugite 22 para telesni hromozomi.
Za{to hromozomite vo telesnite kletki se vo parovi,
a vo polovite kletki ne? Sl. 5. Polovi
hromozomi
Po oploduvaweto, zigotot sodr`i vo
jadroto 46 hromozomi, t.e. 23 para. Site
kletki koi od nego nastanuvaat, a toa zna~i tatko
site kletki vo tvoeto telo, vo jadrata majka
telesna
imaat isto tolku, po 46 hromozomi. kletka
Telesnite kletki se sozdavaat so mitoza,
delba vo koja nivniot broj ostanuva paren telesna
kletka
i e ist kako vo kletkata – majka. Telesnite
kletki se vo site tkiva i organi. (Vidi
delba na kletka-mitoza). mejoza mejoza
Vo polovite organi, so delbata spermium
mejoza se sozdavaat polovite kletki: jajce- oploduvawe
kletkata i spermatozoidite. Kaj niv
brojot na hromozomite e prepoloven i
iznesuva 23. Mejozata e delba na kletkite zigot
vo jaj~nicite i semenicite vo koi od
telesna kletka so 46 hromozomi se dobivaat
polovi kletki so 23 hromozomi.
Oploduvaweto pak go vra}a tipi~niot broj na embrion
hromozomite 46, t.e. vo jadroto na zigotot se nao|aat 23
hromozomi od majkata i 23 hromozomi od tatkoto. Sl. 6
Sl. 6.
149
Genite isto taka funkcioniraat vo parovi
Genite se nasledni {ifri koi se redosledno rasporedeni po ni{ka na
dol`inata na hromozomot. Pri toa genot za sekoja osobina ima svoe hromozomot
to~no opredeleno mesto na hromozomot. Istoto mesto go zazema genot za
istata osobina i na drugiot hromozom od istiot par. Sl.7.
Zna~i, kako {to hromozomite se vo parovi, i genite se vo parovi
i funkcioniraat zaedno t.e. zaedno reguliraat edna osobina, na primer
bojata na o~ite.
Polovi hromozomi
mesto na
Devoj~iwata i mom~iwata se razli~ni, za {to postojat dve pri~ini: genot za
naslednata osnova vo polovite hromozomi i vlijanieto na sredinata. boja na o~i
Vrodenite razliki se jasni fizi~ki razliki me|u ma{kiot i `enskiot
pol (razli~na gradba na polovite organi). Ovie razliki lesno se objasnuvaat
so aktivnosta na genite vo polovite hromozomi, koi kaj `enite se
pretstaveni so kombinacijata HH, a kaj ma{ite so kombinacijata HY.
Vlijanieto na sredinata kaj ~ovekot se sveduva na socijalni t.e. zdobieni
razliki i se dol`i na vlijanijata na sredinata (semejstvo, prijateli, vo
u~ili{te itn.) po ra|aweto. Taka, devoj~iwata se oblekuvaat vo poinakva
obleka, igraat so drugi igra~ki i drugo.
eden
hromozom
Mom~e ili devoj~e?
Sl. 7 Par hromozomi
Vo semenicite kaj ma`ite se sozdavaat dva tipa
spermatozoidi: spermatozoidi {to go sodr`at Y hromozomot
i spermatozoidi {to go sodr`at H hromozomot. Vo Proveri go svoeto znaewe:
jaj~nicite se sozdavaat sekoga{ samo jajce-kletki so H
1 . Pogledaj ja kletkata na crte-
hromozom.
`ot, a potoa odgovori na
Za vreme na oploduvaweto, sosema e slu~ajno dali
pra{awata;
jajce-kletkata }e bide oplodena so H-spermatozoidi ili so a) Kolku hromozomi ima vo jadro-
Y–spermatozoidi. [ansite se ednakvi. Ako jajce-kletkata bide to?
oplodena so H-spermatozoid, zigotot sodr`i HH kombinacija, b) Kolku para hromozomi ima vo
t.e. }e se razvie `ensko bebe. Ako oploduvaweto go izvr{i jadroto? Sl. 3
Y-spermatozoid, zigotot sodr`i HY- kombinacija za ma{ko v) Ako kletkata se podeli so
bebe. Sl.8. mitoza, kolku hromozomi }e
ima sekoja od kletkite - }erki?
tatko majka g) Ako kletkata se podeli so
mejoza, kolku hromozomi }e ima
sekoja kletka - }erka t.e.
polova kletka?
telesna kletka 2. Kaj ~ovek kolku hromozomi ima
vo jadro na:
a) mozo~na kletka
b) spermatozoid
v) jajce-kletka vo matkata
g) kletka na ko`ata
jajce -kletki d) oplodena jajce - kletka
(site 3. Objasni go faktot, {to vo
spermiumi nosat h) svetot se ra|a pribli`no ist
nosat x ili y broj `enski i ma{ki bebiwa.
zigotot e zigotot e
ma{ki
150 `enski
Sl. 8
Mutacii SODR@INA 2
Odgleduva~ite na rastenijata i `ivotnite odamna
zapazile deka ponekoga{ me|u potomcite se pojavuvaat
edinki koi vo nekoja osobina zna~itelno se razlikuvaat od NASLEDNI
drugite. Potomcite na ovie razli~ni edinki ja nasleduvaat
taa nova osobina. Taka kaj rastenijata toa se primeroci so
BOLESTI,
crveni lisja (zelka, buka) ili so visnati granki (vrba) i dr. MUTACII I
Kaj `ivotnite toa se `ivotni so mnogu kusi noze ili bez MUTAGENI
opa{ (kusonoga ovca, pes, jazovi~ar, ma~ka bez opa{), ili
pojava na nasledna bela boja (albino) kaj gluvcite, zajaci, FAKTORI
majmuni, pingvini, kitovi. Tie site se mutirani formi
(lat. mutare = se menuva). Kaj ~ovekot za mutacija se smeta
prekubrojnost na prstite. Sl. 1.
Mutaciite se nasledni promeni kaj rastenijata, kaj
`ivotnite i kaj ~ovekot koi se pojavuvaat nenadejno i
neo~ekuvano, a ne se posledica na kombinaciite na
naslednite osobini. Koga edna{ }e se pojavi takva nova
osobina, taa stanuva nasledna kaj potomcite.
Mutaciite ponekoga{ mo`e da bidat nezna~itelni,
a nekoga{ krupni. Isto taka, mo`at da bidat korisni, no i
{tetni za nositelot i toj }e umre.
Sl. 1 Mutacija: prekubrojni prsti
Osnovata na sekoja mutacija e promena vo nasledniot
komplet (hromozomi i geni).
Promenata mo`e da zafati samo eden gen – genska
mutacija. Toa e mala hemiska mutacija vo sostavot na
genot, no mo`e da ima zna~itelen efekt vrz organizmot.
Dokolku mutacijata se slu~i na hromozomite taa mo`e
da ja zafati gradbata ili brojot na hromozomite. Toa
se hromozomski mutacii. Za `al, kaj ~ovekot se
sre}avaat so razli~ni posledici, od relativno lesni,
do mnogu te{ki.
Mutageni faktori
151
Efektite od dejstvoto na muta-
ciite kaj site `ivi organizmi, pa i
kaj ~ovekot imaat nekoi zako-
nomernosti:
- od site mutacii 99% se {tetni;
- brojot na mutaciite raste so
dozata na zra~eweto ili na
hemikalijata i dozite se
nasobiraat so vremeto;
- mutaciite ne mora da se pojavat
vedna{ vo prvata generacija
potomci, tuku natamu, vo nekoja
od slednite generacii.
152
Genot koj ja kontrolira koagulacijata na krvta, se nao|a na H hromozomot. Na Y
hromozomot vakov gen ne se sodr`i. Vo kletkite na ma`ot bolen od hemofilija (XY), H
hromozomot nosi defekten gen. Funkcijata na defektniot gen kaj `enata se nadomestuva
so zdrav gen od drugiot H hromozom. Ako i na dvata H hromozomi se javat defektni geni,
vakviot `enski embrion umira. Toa zna~i deka `eni bolni od hemofilija nema, a kaj
`enite prenositeli krvavaweto normalno zapira.
153
GLAVA 14
Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e
mo`e{:
- da gi objasnuva{ karakteris-
tikite na lokalnata sredina i
da naveduva{ primeri
- da sporeduva{ zagaduvawe i
mo`nosti za za{tita
- da u~estvuva{ vo izrabotuva-
weto planovi za ekolo{ko
istra`uvawe i ekolo{ka
akcija.
154
^ovekot kako del od `iviot svet ostvaruva SODR@INA 1
postojana razmena na materiite i informaciite so
`ivotnata sredina. Taa razmena ja vr{i so pomo{ na
svoite organski sistemi. Toa zna~i deka biolo{kite
strukturi i nivnite funkcii kaj ~ovekot ne se AKTIVNOSTI NA
razlikuvaat od tie kaj drugite `ivi organizmi. ^OVEKOT VO
Site vrski koi ~ovekot gi ostvaruva so svojata
`ivotna sredina rezultiraat so poseben ekosistem: ~ovek BIOSVERATA I
i `iveali{teto. Tie vrski se bazirani pred se na ODR@LIV RAZVOJ
potrebite na ~ovekot za vozduh, voda i po~va. Toa vsu{nost,
vklu~uva ~ist vozduh, nezagadena voda za piewe i drugi
potrebi i nezagadena po~va so te~en i cvrst otpad. Sl.1
Osven toa, ~ovekot e i organizirano
socijalno su{testvo, zaradi {to vo odnosite so
sredinata toj vnesuva nova dimenzija – svesno
dejstvuvawe. Svesnoto dejstvuvawe pretstavuva
tip na ekolo{ki odnosi koi se tipi~ni samo za
~ovekot kon sredinata. So drugi zborovi, ~ovekot
svoite planovi vo odnos na uslovite vo
sredinata gi ostvaruva so rabota. Vo zavisnost
od obemot i traeweto na dejstvuvaweto, ~ovekot
neodgovorno im se sprotivstavil na granicite
na odr`livosta na uslovite i rezervite na
prirodnite bogatstva. Toa uveruvawe deka
prirodnite bogatstva se neiscrpni i deka so niv
mo`e da se stopanisuva po sopstvena volja dovelo
do te{ki posledici za golemi prostranstva na
Zemjata. Sl. 1.
155
Su{tinata na zagrozuva-
weto na biosferata se so-
stoi vo brziot porast na
brojot na lu|eto, zaradi
{to se potrebni se pogole-
mi koli~estva hrana, upo-
trebliva voda i prostor i
se pogolemi koli~estva go-
riva i surovini za indus-
trijata. Sl.2
Sl.1
Aktivnosti vo zemjodelstvoto
Sl.2. Sl.3.
156
so po~etoci od pred okolu 5.000 godini,
vo koj period se obraboteni ogromni
prostranstva i izmenuvan e likot na celi
regioni. Sl. 3
Za da sozdade po~va za odgleduvawe
na kulturnite posevi, ~ovekot prvo gi
uni{tuval {umite so se~ewe i so
namerno opo`aruvawe. Na tie prostori
se pr omeneti klimatskite i
hidrolo{kite uslovi, a is~eznal
originalniot rastitelen i `ivotinski
svet. Takva sudbina pretrpele ogromni
regioni vo Evropa i Amerika. Glavnata
posledica od uni{tuvaweto na {umite e Sl.4
uni{tuvaweto na plodnata po~va, koja se
degradira i se raznesuva.
Za potrebite na zemjodelstvoto, na
golemi povr{ini se sproveduva i
melioracija, so koja se isu{uvaat mo-
~uri{ta, a se navodnuvaat poliwata so
kulturnite posevi. Sl.4.
Isto taka, vo po~vata se vnesuvaat
ogromni koli~estva ve{ta~ki |ubriwa so
{to se zgolemuvaat prinosite od
odgleduvanite kulturi. Paralelno so
|ubreweto, po~vata se tretira so hemiski
sredstva za uni{tuvawe na {tetnicite
(insekticidi, pesticidi). Sl. 5.
Spored toa, aktivnostite na
~ovekot vo zemjodelstvoto doveduvaat do
promeni vo klimata, hidrologijata i
sostavot na po~vata, kako i vo sostavot
na originalnata rastitelna i
Sl. 5
`ivotinska zaednica na ogromni
prostranstva na Zemjata.
Aktivnosti vo industrijata
Civilizacijata na sovremeniot
~ovek se zasnovuva vrz industrisko
proizvodstvo. Za industrijata se
potrebni nekolku prirodni resursi:
organski surovini ili rudi,
energetsko gorivo (jaglen, nafta,
gas), voda (za ladewe, za procesot, za
miewe) i dovolno sloboden prostor
(za postr ojki, za proizvodite, za
otpadot). Sl.6.
Sl. 6.
157
Site ovie nabroeni resursi,
industrijata gi zema od pri-
rodata. Toa pretstavuva prob-
lem, bidej}i stanuva zbor za
ogromni koli~estva koi posto-
jano rastat. Industriskite po-
strojki se prefrlaat od regio-
nite kade resursite se ve}e
iscrpeni, vo regioni kade
doprva toa }e se slu~i, no daleku
pobrzo i poefikasno, bidej}i
~ovekot sozdava se pomo}ni
ma{ini so koi zafa}a od
prirodnite bogatstva. Sl. 7.
Sl. 7.
Modernata civilizacija e vo dvi`ewe, a za
soobra}ajot trebaat pati{ta, vozila i goriva.
Za izgradba na pati{tata se se~at {umi. So
prevoznite sredstva se prenesuvaat rastenija,
`ivotni i drugi organizmi koi stanuvaat
{tetni vo novite `iveali{ta kade {to se
prenamno`uvaat. Pogonskoto gorivo e fosilno,
pa pokraj zagaduvaweto, so negovoto sogoruvawe
se pr edizvikuvaat i {teti so negovata
neodmerena eksploatacija. Sl. 8 i 9.
Sl. 8. Sl. 9.
Aktivnosti vo naselbite
Eden del od ~ove~kite naselbi se pretvorile megapolisi (gr~. mega = golem, polis –
grad), so 10-30 milioni `iteli. Toj prostor vo pove}eto e od asfalt, beton, staklo i `elezo.
Zaradi toa, izmeneti se klimatskite uslovi vo niv, t.e. temperaturata, sostav na vozduhot,
158
na po~vata, a izmeneti se i rastitelnata i `ivotinskata zaednica koi normalno go
pridru`uvaat ~ovekot vo negovite naselbi (od doma{nite milenici, do {tetnicite:
staorci, lebarki, ~ove~ki bolvi, vo{ki itn.).
159
Preobemnite i dolgotrajnite aktivnosti na
SODR@INA 2
~ovekot vo razli~nite poliwa doveduvaat do naru{uvawa
na `ivotnata sredina. Tie glavno mo`at da se svedat vo
FIZI^KI I dve grupi zagaduvawa: fizi~ki i hemiski. Pritoa se
HEMISKI zagaduvaat vodata, po~vata i vozduhot.
ZAGADUVAWA NA
Zagaduvawe na vodata
@IVOTNATA
SREDINA Vodata {to se nao|a vo prirodata,
normalno sodr`i opredeleni koli~estva
rastvoreni ili cvrsti materii. Tie materii
se neophodni za `ivot i za opstanok na site
`ivi organizmi. Sepak, vidot i koli~estvata
na materiite vo vodata {to im se potrebni
na razli~nite vidovi organizmi se razli~ni.
Kako primer mo`e da poslu`i faktot, {to
vo morskata voda ne mo`at da opstanat
slatkovodnite organizmi i obratno, makar
{to ima i isklu~oci.
Vodata so izmenet sostav i koli~estvo
na hemiskite materii e hemiski zagadena
voda. Od fizi~kite izmeni, vodata mo`e da
bide so povisoka temperatura (toplotno
zagaduvawe) ili matna, poradi prisustvo na
cvrsti ~esti~ki. Izvorite na zagaduvaweto
na vodata se mnogubrojni: od procesite na
gorewe, od razli~nite industriski dejnosti
(hemiska industrija, obrabotka na rudi,
nafta, proizvodstvo na metali, prehranbena
industrija), od hemikaliite vo zemjo-
delstvoto i od naselbite (komunalno zaga-
duvawe). Sl. 1
Sl.1 Zagadena voda - Bombaj Nekoi od ovie hemiski
zagaduvawa se industris-
ki. Takvo zagaduvawe na
vodata se slu~uva pri
procesite na gorewe,
kade se ispu{ta ~ad vo
atmosferata, vo koj
ima mnogu {tetni soedi-
nenija: sulfur dioksid,
pred se. So vrne`ite
ovie {tetni i otrovni
materii pak se vra}aat
na povr{inata i gi
zagaduvaat i po~vata i
vodata. Toa se “kiselite
do`dovi” koi go uni{-
Sl.2 ^adot e pri~ina za kiselite do`dovi
160
tuvaat rastitelniot i `ivotinskiot svet,
predizvikuvaat korozija na metalite itn.
Zagaduvawe na po~vata
Zagaduvaweto na po~vata isto
taka mo`e da bide hemisko i fizi~ko, no
naj~esto e me{ano. Otpadocite vo
Sl.4. Industriski postrojki na radioaktiven pogon po~vata se te~ni i cvrsti.
161
So vnesuvawe na cvrst otpad po~vata se
zagaduva: od komunalni dejnosti i od
doma}instvata (grade`en materijal, otfr-
leni predmet, pepel), od industrijata
(talozi, mil, hemikalii, pesok, celi
bregovi od prerabotka na rudata itn.). Sl.6.
Zagaduvawe na po~vata so natalo`uvawe od
vozduhot se vr{i so {tetni materii koi
gi nosi vozduhot. Ponekoga{ ovie materii
se prenesuvaat so iljadnici kilometri
daleku od izvorot na zagaduvaweto. Sepak,
poopasni se neposrednite zagaduva~i,
bidej}i vozduhot nad niv e prezasiten so
{tetni materii (topilnica,
termoelektrana, fabriki od hemiska
industrija, industrija na cement i dr.) .
Pokraj ~adot i pepelot, na povr{inata na
po~vata i vo nea se natrupuvaat zagaduva~i Sl. 6.
koi se specifi~ni za proizvodstveniot
proces. Na primer, vo okolinata na
topilnica za olovo, vo po~vata se nao|a
zna~itelno visoka sodr`ina na olovo i
negovi pridru`ni elementi. Vo blizina na
hemiska fabrika za pesticidi, po~vata gi
sodr`i pesticidite.
Zagaduvawe na po~vata so zagadena voda e
proces koj mo`e da se nabquduva i vo
obratna nasoka, t.e. ako po~vata e zagadena,
vodata gi rastvara i gi nosi {tetnite
materii. Po~vata se zagaduva i so “kiselite
do`dovi” koi se tipi~ni za
visokoindustriskite oblasti. Tamu od
~adot na fabri~kite oxaci se sozdavaat
otrovnite vrne`i so koi se uni{tuva
`iviot svet i se zagaduvaat po~vata i
vodata. Sl.7.
Posebno e opasno koga za navodnuvawe se
koristi voda vo koja sodr`inata na
mineralni materii e visoka. Toa doveduva
do “zasoluvawe na po~vata”, so {to taa
stanuva neupotrebliva za zemjodelstvoto.
Fizi~ko zagaduvawe na po~vata e rezultat
na nejzinoto neposredno koristewe:
obrabotka vo zemjodelstvoto, povr{insko
otkopuvawe na ruda, jaglen, mermer i drugi
minerali. Toa sozdava luzni na likot na
edna oblast, koi obi~no ostanuvaat pove}e Sl. 7.
decenii.
162
Zagaduvawe na vozduhot
Vozduhot ne e vistinska `ivotna sredina, tuku sredina
koja se vklopuva i se integrira i so po~venata i so vodnata
`ivotna sredina. Vozduhot e prenesuva~ na site zagaduvawa
me|u dvete `ivotni sredini na golemi rastojanija. Sepak ima
nekoi ograni~uvawa vo zagaduva~ite {to toj gi prenesuva:
dimenziite na ~esti~kite. O~igledno e deka vo vozduhot se
ispu{taat samo mnogu sitni cvrsti ~esti~ki i te~ni kapki
koi potoa toj gi prenesuva. Od vozduhot tie se istalo`uvaat
na povr{inata na Zemjata, so veterot ili so vrne`ite.
Izvorite na zagaduvaweto na vozduhot se isti so tie Sl. 8. Meksiko Siti
na vodata i po~vata: od goreweto, industrijata, od
zemjodelstvoto i od naselbite na ~ovekot. Sl.8.
163
Resursi {to mo`e da se obnovat od
godina vo godina ili od vek vo vek, se tie
{to u~estvuvaat vo odr`uvaweto na
prir odnata ramnote`a (po~va, voda,
{umi, rastenija, `ivotni). (Sl.11.)
Nivnata za{tita ne se sostoi samo vo
ograni~enoto koristewe, tuku i vo
opravdanosta na toa. Isto taka e va`no
ovie bogatstva da se koristat samo tolku,
kolku {to mo`e prirodata da go
nadomesti iskoristenoto. Toa se narekuva
granica na odr`livosta na po~vata,
vodata ili `ivotnata zaednica. Ako
koristeweto na resursot ja nadmine taa
granica, resursot e nepovratno izguben.
Na primer, po`arot ja nadminuva
granicata na odr`livosta na {umata.
164
RE^NIK NA STRU^NI TERMINI SO OBJASNUVAWA NA ZNA^EWETO
-A- -B-
· Adrenalin e hormon na srcevinata na · Belata masa na mozokot e vo vnatre{nosta
nadbubre‘nite ‘lezdi, koj go podgotvuva {to e sostavena od nevriti, kaj koi belata
teloto za brza akcija boja e od mrsnata bela obvivka.
· Akomodacija e sposobnost na le}ata da ja · Belite drobovi se izgradeni od dve
menuva svojata debelina, so {to se belodrobni krilja (levo i desno), koi se
prisposobuva kon razli~na razdale~ina na smesteni vo gradniot ko{.
predmetite. · Belkovinite se soedinenija so golemi
· Alveoli se ne‘ni vre}i~ki koi se molekuli, koi se izgradeni od jaglerod,
opkru‘eni so mre‘a od krvni kapilari. Vo vodorod i kislorod, kako i azot, fosfor i
niv, dlaboko vo belite drobovi, se vr{i sulfur.
razmenata na gasovite. · Belodrobno di{ewe e razmena na kislorodot
· Anoreksija e bolest – posledica na i jaglerod dioksidot vo belite drobovi.
prekumerno, dolgotrajno gladuvawe. · Belovnica e cvrst i neproyiren nadvore{en
Prosledena e so nedostig na vitamini vo sloj na okoto. Vo nejzin sostav se: proyirnata
organizmot, bleda ko‘a {to e kako hartija i ro‘nica i konjunktivata.
namalena otpornost kon infekciite. · Biolo{ka filtracija na krvta e
· Antropoidi se grupa {to gi opfa}a pre~istuvawe na krvta vo bubrezite, {to se
dene{nite ~ovekoliki majmuni: {impanzoto sostoi od slednite procesi: filtracija,
(Afrika), orangutanot (Indonezija) i refiltracija i izla~uvawe na mo~kata.
goriloto (Afrika). · Bojata na glasot e osobina na glasot po koja
· Antropologija e nauka {to go izu~uva go prepoznavame, a zavisi od formata na
nastanuvaweto i evolucijata na ~ovekot. grklanot i na usnata praznina.
· Artritis e vospalenie i o{tetuvawe na · Bremenost e vremeto me|u oploduvaweto i
zglobovite, pri koe dvi‘ewata na zglobovite ra|aweto i kaj ~ovekot trae okolu 9 meseci
se bolni i te{ki. (40 nedeli).
· Astma e zaboluvawe pri koe bronhiite se · Bronhitis e vospalenie na bronhiite.
stesnuvaat koga vo niv navleze vozduh so
hemikalii ili ~esti~ki i se javuva gu{ewe. -V-
· Atrofija e o{tetuvawe t.e. namaluvawe na · Visinata na glasot zavisi od dol‘inata na
muskulite koga dolgo ne rabotat, na primer, glasnite ‘ici: pokusite glasni ‘ici
pri skr{enica na koskite na noga ili raka. proizveduvaat visok glas, a podolgite –
· Australopitekus (ju‘en majmun) e prviot ponizok.
stepen na evolucijata na ~ovekot (homini- · Vitaminite se organski soedinenija koi
zacijata) od Ju‘na Afrika. samite nemaat energetska vrednost, no
· Avtonomniot nerven sistem (vegetativ- u~estvuvaat vo energetskite procesi, zaradi
niot nerven sistem) e izgraden od nervni {to se neophodni vo ishranata.
kletki koi se vo ‘rbetniot mozok, vo · Vnatre{noto uvo e kosken labirint vo koj
mozo~noto steblo i vo nervnite ganglii. Ovoj se smesteni ko‘eni cevki, ispolneti so
sistem gi kontrolira vrodenite refleksi, te~nost: setiloto za sluh i setiloto za
t.e. dejstvuva samostojno. ramnote‘a.
· Vrodeni (bezuslovnite) refleksi se
nasleduvaat (goltawe, trepkawe, cicawe i
dr.).
165
-G- · Definitivna mo~ka sodr‘i: voda, mineral-
· Gangliite se izgradeni od masa nervni ni soli, urea, mo~na kiselina i drugi
kletki koi se smesteni vo ‘rbetnite nervi, nepotrebni materii.
vo blizina na ‘rbetniot mozok. Vo niv se · Dermisot (vistinskata) ko‘a e vnatre{niot
vr{i zasiluvawe i naso~uvawe na drazbata. plast na ko‘ata.
· Genite se {ifrirani nasledni poraki, se · Detoksikacija (lat. toksin = otrov) e proces
smesteni vo stap~esti telca – hromozomi, vo na razgraduvawe na {tetni ili otrovni
jadroto na kletkata. materii vo crniot drob.
· Genska mutacija e nasledna mala hemiska · Detska paraliza (poliomielitis) e bolest
mutacija vo sostav na genot. {to ja predizvikuva virus koj gi napa|a
· Gigantizam e nenormalno visok rast, koga delovite na nervite niz koi stignuva
vo periodot na rastewe, tiroksinot se drazbata do muskulite.
izla~uva vo pogolemi koli~estva. · Di{eweto e proces na razmena na gasovite
· Glikogenot jaglehidrat (“`ivotinski” me|u teloto i vozduhot.
slo`en {e}er) e rezervna materija {to ja ima · Di{ni pati{ta se: nosot, goltkata,
vo `ivotinskite i vo ~ove~kite kletki. grklanot i du{nikot.
· Glomerul (lat. = klop~e) e kapilarna mre‘a · Digestigniot kanal e izdiferenciran na
od bubre‘nata arterija. slednite delovi: usna praznina, goltka,
· Gnojot e ‘oltenikava gusta smesa sostaven hranoprovod, ‘eludnik i crevo so negovite
od ‘ivi i mrtvi beli krvni kletki , od delovi. Pridru‘en e so digestivni ‘lezdi.
bakterii od ostatoci od razorenoto tkivo. · Dijabetes e bolest vo nivoto na glukozata
· Golemiot mozok e izgraden od nervni kletki vo krvta e poka~eno zaradi toa {to
so prodol‘etocite i e organiziran vo dve pod‘eludo~nata ‘lezda ne sozdava hormon –
polovini – hemisferi, {to se povrzani so insulin.
mozo~nata greda. · Dijafragma e plo~est muskul, smesten pod
· Goltkata e zaedni~ki muskulen organ na rebrata {to ja ztvara dolnata strana na
sistemite za di{ewe i za digestija, bidej}i gradniot ko{.
vo nea se vkrstuvaat nivnite pati{ta. · Dijaliza e postapka na ve{ta~ko
· Gonorea e zarazna polova bolest, vo koja pro~istuvawe na krvta so pomo{ na ma{ina,
ranite znaci se: izla~uvawe gusta te~nost od pred da se vrati vo teloto na bolniot.
poloviot organ i pe~ewe pri mokreweto. · Drazba e slab elektri~en impuls (nerven
· Govor (ili artikulacija na glasot) e impuls) koj ednonaso~no patuva po dol‘inata
aktivnost na muskulite na usnata praznina, na prodol‘etocite na nervnata kletka.
usnite i jazikot, kako i mozokot. · Droga e bilo koja hemiska supstanca koja {to
· Grklanot e izgraden od 'rskavi~ni prsteni ja menuva rabotata na nervniot sistem i
i plo~ki i spa|a vo di{nite pati{ta. doveduva do negova nepravilna rabota ili
· Grloto e del od grklanot vo koj se raspnati o{tetuvawa.
elasti~ni nabori – glasni ‘ici, kade {to · Dvanaesetpale~noto crevo e dolgo 12-15 cm
se formira glasot. i e po~eten del od tenkoto crevo.
-D- -E-
· Dalekuvidnoto oko ima mnogu tenka le}a, pa · Embrion e malo top~e od kletki {to
gi sobira zracite od dale~nite predmeti i nastanuva po oploduvaweto, otkako zigotot
jasno gi gleda. zapo~nuva da se deli i da raste.
· Daunov sindrom e se javuva kaj lu|e koi imaat · Emfizem e o{tetuvawe na ne‘nite yidovi na
eden telesen hromozom pove}e – toa e 21-viot alveolite vo belite drobovi koga tie
hromozom. prsnuvaat i ~ovekot ima kus zdiv.
166
· Enzimite se slo‘eni organski soedinenija, · Zvu~nata skala gi opfa}a frekvenciite na
koi gi sozdava organizmot, a ovozmo‘uvaat zvukot {to gi prepoznava ~ove~koto uvo, od
razgraduvawe ili spojuvawe na soedinenijata 20 Hz (mnogu niski zvuci), do okolu 20.000 Hz
vo kletkite. (mnogu visoki zvuci).
· Epidermisot (poko‘icata) e
povr{inskiot plast na ko‘ata, {to e -I-
sostaven od pove}e sloevi na plo~esti · Implantacija e vgnezduvawe na embrionot
epidermalni kletki. vo yidot na matkata.
· Epitelno tkivo e povr{insko tkivo na koe · Inkubator e aparat vo koj se neguvaat
se nao|a na povr{inata na ko‘ata i gi predvreme rodenite bebiwa. Vo aparatot se
pokriva site vnatre{ni organi i praznini reguliraat temperaturata, kislorodot i
vo teloto na ‘ivotnite i na ~ovekot. vla‘nosta na vozduhot.
· @eludnikot e pro{iren del na digestivniot · Insulinot e hormon na pod‘elude~nata
kanal, koj na vlezot i izlezot ima kru‘ni ‘lezda koj go namaluva nivoto na glukozata
muskuli. Vo nego zapo~nuva razgraduvaweto vo krvta, te. go odr‘uva postojano.
na belkovinite. · Ispraveniot ~ovek (Homo errectus) e
· @eludo~en ~ir e bolest predizvikana od evolutiven predok na dene{niot ~ovek, ~ii
bakteriska aktivnost vo koja nastanalo rasi ‘iveele na ostrovot Java, kaj Peking,
razjaduvawe na yidot na ‘eludnikot, {to e vo Germanija, vo Severna Afrika.
prosledeno so mnogu silni bolki. · Izla~uvawe na nepotrebni i {tetni materii
· @eludo~niot sok pretstavuva voden rastvor od organizmot go vr{at nekolku organi i
na hlorovodorodna kiselina i enzim so koj sistemi: za digestija, za di{ewe, za
zapo~nuva razgraduvaweto na belkovinite. izla~uvawe i ko‘ata.
· @enskite polovi hormoni se sozdavaat vo
jaj~nicite, vo korata na nadbubre‘nite -J-
‘lezdi kaj dvata pola kako i vo postelkata · Ja~inata na glasot zavisi od ja~inata na
na embrionot vo bremenosta. vozdu{nata struja vo grklanot.
· @enskite polovi organi se jaj~nicite, · Jadrenata kiselina – DNA (dezoksi–ribo-
jajcevodite, matkata i rodnicata. nukleinska kiselina) gi izgraduva ni{kite
· @lezdi so vnatre{no la~ewe se ‘lezdi koi na hromozomite i gi sodr‘i {ifriranite
svoite produkti (hormonite) gi izla~uvaat nasledni poraki na edinkata, no i na vidot.
direktno vo krvta. · Jaglehidratite ({e}erite) se organski
· @oltata damka se nao|a vo okoto vo vidniot materii {to se izgradeni od jaglerod,
del na mre‘nicata i e mesto na najjasen vid. vodorod i kislorod. Spored nivniot sostav,
razlikuvame prosti i slo‘eni {e}eri.
-Z- · Jaj~nicite se ‘enski polovi ‘lezdi koi gi
· Zdobieni (uslovni) refleksi, se pro{ireni sozdavaat ‘enskite polovi hormoni.
i uslo‘neti vrodeni refleksi so koi · Jajce-kletkata sodr‘i jadro so 23
upravuva golemiot mozok. Gi izu~il i opi{al hromozomi, citoplazma, kleto~na membrana
ruskiot nau~nik Ivan Pavlov. i ‘elatinozna obvivka.
· Zdravata hrana mora da sodr‘i 6 razli~ni · Jazikot e muskulen organ vo usnata praznina
materii: jaglehidrati (so celuloza), koj ja potisnuva i prevrtuva hranata i
belkovini, masnotii, vitamini, minerali i u~estvuva vo govorot. Na negovata povr{ina
voda. se setilata za vkus i za toplina i bolka.
· Zglob pretstavuva podvi‘no povrzuvawe me|u
zadebeleni kraevi na koskite. -K-
· Zigot e oplodena jajce-kletka, koja kaj · Karies e bolest (razgraduvawe) na zabnata
~ovekot go nosi karakteristi~niot broj koska, {to e predizvikana od bakteriska
hromozomi za ~ove~kiot vid – 46. aktivnost.
167
· Kleto~no di{ewe e razmena na gasovite vo · Megapolis (gr~. mega = golem, polis – grad)
kletkite koe se vr{i vo organelite e ~ove~ka naselba vo koja ‘iveat 10-30
mitohondrii. milioni ‘iteli.
· Klinefalterov sindrom se javuva samo kaj · Mejozata e delba na kletkata so koja se
ma{ki osobi koi vo kletkite imaat sozdavaat polovi kletki – gameti. Brojot na
prekubroen polov hromozom H. hromozomite vo polovite kletki e
· Ko‘ata e neprekinata za{titna obvivka prepoloven vo odnos na toj vo kletkata-majka.
koja na prirodnite otvori preminuva vo · Melioracija, so koja se isu{uvaat
ligavica. Sostavena e od 3 plasta: poko‘ica, mo~uri{ta, a se navodnuvaat poliwata so
vistinska ko‘a i potko‘en plast. kulturnite posevi.
· Ko‘en pigment e temna boja {to vo vid na · Menstruacija e krvavewe koe trae 3-6 dena
zrnca e rasporedena vo epidermisot. na sekoi 28-30 denovi, a se javuva dokolku ne
· Kontracepcija gi opfa}a metodite so koi e izvr{eno oploduvawe, pri {to yidot na
se spre~uva za~nuvaweto (oploduvaweto). matkata bavno se raskinuva, se lupi i
· Kontraceptivni sredstva se razli~ni postapno istekuva niz rodnicata.
sredstva so koi se spre~uva oploduvaweto · Mitohondriite se kleto~ni organeli vo
(kondom, tabletki) koi se odviva di{eweto na kletkata -
· Kontrakcija (skratuvawe) na jmuskulot e razgraduvaweto na {e}erot vo prisustvo na
odgovor na muskulot na drazba, pri {to toj kislorod.
stanuva podebel. · Mitoza e delba na kletkata so koja se
· Kortikoidi se hormoni na korata na razmno‘uvaat site telesni kletki., vo koja
nadbubre‘nite ‘lezdi koi ja reguliraat brojot na hromozomite vo kletkata-majka i
razmenata na nekoi materii. vo dvete kletki-}erki ostanuva ist.
· Krapinskiot ~ovek, e evolutiven predok na · Mozo~en udar e o{tetuvawe na mozokot
~ovekot, od vidot fosilen mudar ~ovek, koj predizvikano od tromb ili od krvavewe.
‘iveel vo Hrvatsko Zagorje. · Mozo~na te~nost go ispolnuva prostorot
· Kratkovidnoto oko ima debela le}a koja gi me|u obvivkite kako i prazninite vo mozokot
sobira zracite samo od bliskite predmeti i i ima za{titna funkcija.
jasno gi gleda. · Mozo~ni centri se na primer: setilnite
-M- mozo~ni centri, centrite za dvi‘ewe,
· Ma{ki polov hormon se sozdava vo centrite za razmisluvawe i za odnesuvawe,
semenicite, kako i vo korata na centrite za ~uvstva, centarot na svesta,
nadbubre‘nite ‘lezdi i kaj ma‘ite i kaj centarot za govor.
‘enite. · Mozo~nite obvivki gi za{tituvaat mozokot
· Ma{kite polovi organi se semenici, i ‘rbetniot mozok i gi snabduvaat so hrana
semevodi, ma{ki polov organ i pridru‘ni i kislorod; toa se: nadvore{na - cvrsta,
‘lezdi. paja`inesta i meka obvivka.
· Maliot mozok e izgraden od leva i desna · Mre‘nicata e vnatre{niot sloj na okoto,
hemisfera, vo koi se centri za usoglasuvawe koja vidniot del, koj e izgraden od nekolku
i precizirawe na dvi‘ewata. sloevi nervni kletki, pod koi se setilnite
· Masnotii e zaedni~koto ime na mastite i kletki za vid.
maslata. Toa se soedinenija na jaglerodot, · Muskulite na vnatre{nite organi, osven
vodorodot i kislorodot, kako {to se i srceto, se izgradeni od mazno muskulno tkivo
jaglerodnite hidrati, no vo drug soodnos. koe sodr‘i ednojadreni kletki.
· Matriksot okolu koskenite kletki, · Muskulniot sistem e podvi‘niot
sostaven e od neorganska materija - kalcium (aktivniot) del od sistemot za dvi‘ewe vo
fosfat i organska materija, belkovinata koj u~estvuva i skeletot.
kolagen. · Muskulnoto tkivo gi izgraduva organite,
ovozmo‘uva nivno dvi‘ewe, kako i dvi‘ewe
na celoto telo vo prostorot.
168
· Mutaciite se nasledni promeni kaj -O-
rastenijata, ‘ivotnite i ~ovekot koi se · Obvivkata na muskulot e od elasti~no
pojavuvaat nenadejno i neo~ekuvano, a ne se svrzno tkivo i zavr{uva so cvrsta lentovidna
posledica na kombinaciite na naslednite tetiva.
osobini. · Okoto kaj ~ovekot e od tipot na “oko kako
· Mutageni faktori se predizvikuva~i na komora”.
naslednite promeni, mutaciite. · Oploduvaweto e proces koj nastanuva vo
momentot koga }e se spojat jadroto na
-N- spermiumot i jadroto na jajce-kletkata.
· Nadbubre‘nite ‘lezdi ja reguliraat · Organ e izgraden od razli~ni tkiva i vr{i
razmenata na materiite vo organizmot, preku posebna funkcija.
hormonite: adrenalin, kortikoidi i polovi · Organot za ramnote‘a e smesten vo
hormoni. vnatre{noto uvo nad osnovata na pol‘avot,
· Nadrazlivosta na muskulot e sposobnosta vo trite polukru‘ni kanali koi se
na muskulot da odgovori na drazba. ispolneti so te~nost
· Nadvore{nata pokrivka na teloto e · Osmoregulacija e proces na regulacija na
organski sistem, koj e sostaven e od ko‘a i koli~estvoto na solite i vodata vo krvta i
nejzinite produkti: vlakna, nokti, ‘lezdi so odr‘uvawe na nejzinata koncentracijata.
nadvore{no izla~uvawe i setilni kletki. · Osmoza e preminuvawe na sitni molekuli (na
· Nadvore{ni polovi belezi spored koi se primer, gotvarska sol) niz kleto~na mem-
razlikuvaat ma{kiot i ‘enskiot organizam brana od mesto so povisoka, kon mesto so
se: oblikot na skeletot, ja~inata na poniska koncentracija.
muskulite, na~inot na odewe, viso~inata na · Otisok na prstite e reljef na epidermisot
glasot, viso~ina na teloto, razvitokot na na vrvovite na prstite.
gradite i na polovite organi.
· Nadvore{noto uvo e sostaveno od
‘rskavi~na u{na {kolka i nadvore{en u{en -P-
kanal. · Papo~nata vrvca e sostavena od papo~ni
· Nefronot e gradbena i funkcionalna krvni sadovi {to vodat vo stoma~eto na
edinica na bubregot, {to e izgraden od ~a{ka fetusot.
so klop~e kapilari. · Para{titni ‘lezdi se smesteni zad
· Nervite se izgradeni od dolgite {titnata ‘lezda koi izla~uvaat hormon {to
prodol‘etoci (nevritite) na nervnata go regulira koli~estvoto na kalciumot i
kletka, koi se zdru‘eni vo snopovi; gi fosforot vo krvta i koskite.
sproveduvaat drazbite. · Parkinsonova bolest nastanuva zaradi
· Nervna kletka – nevron e osnovna nepravilno se izla~uvawe na hemiska
funkcionalna edinka na nervniot sistem, materija, me|u nervnite kletki vo delot od
{to e sostavena od telo so organeli i kusi i mozokot {to gi kontrolira dvi‘ewata na
dolgi prodol‘etoci. teloto.
· Nervniot sistem e sostaven od priemnici · Placentata e posebna za{titna tvorba kaj
(receptori), nervi, nervni centri, muskuli site placentalni cica~i i kaj ~ovekot. Toa
i ‘lezdi (efektorite). e spleskan disk koj se sozdava vo yidot na
· Nervnoto tkivo e izgradeno od nervni matkata, od iljadnici tenki resi~ki i
kletki i nivni prodol‘etoci. Toa prostorot ispolnet so krv na majkata
sproveduva i analizira drazbi i ovozmo‘uva · Plodova voda e te~nost vo edna od
komunikacija me|u organite, kako i na celiot embrionalnite obvivki na fetusot koja go
organizam so sredinata. za{tituva od udari ili o{tetuvawa.
· Noktite se za{titni, zadebeleni, ro‘esti · Plunkovnite ‘lezdi izla~uvaat plunka vo
plastovi na epidermisot, vsadeni vo gornata usnata praznina, so koja hranata se natopuva
strana od vrvot na prstot. i zapo~nuva razgraduvaweto na
jaglehidratite ({e}erite).
169
· Pod‘eludo~na ‘lezda (pankreas) izla~uva · ‘Rbetniot mozok e del od nervniot sistem,
enzimi za digestijata (nadvore{no koj e smesten vo kanal {to go formiraat
izla~uvawe), kako i insulin – hormon koj go otvorite na pre{lenite vo ‘rbetniot stolb.
sni‘uva nivoto na glukozata vo krvta · Reanimacija e postapka na vra}awe vo ‘ivot
(vnatre{no la~ewe). na povreden ili ranet ~ovek.
· Pokosnica e nadvore{na obvivka na koskata, · Refiltracija na primarnata mo~ka e proces
a izgradena e od tenok plast na zbieni na sozdavawe definitivna mo~ka.
koskeni kletki. · Refleksniot lak e sostaven od receptor,
· Polovi bolesti se bolesti koi naj~esto se setilen nerv, nerven centar, motoren nerv i
prenesuvaat so polovi odnosi (sifilis, efektor (muskul ili ‘lezda).
gonorea i SIDA). · Resursi {to mo‘e da se obnovat od godina
· Polovi produkti na ‘enskite polovi vo godina ili od vek vo vek, se tie {to
organi (jaj~nicite) se polovite kletki jajce- u~estvuvaat vo odr‘uvaweto na prirodnata
kletkite. ramnote‘a (po~va, voda, {umi, rastenija,
· Polovite ‘lezdi izla~uvaat ma{ki i ‘ivotni).
‘enski polovi hormoni (vnatre{no la~ewe), · Resursi {to ne se obnovuvaat se rezervite
kako i ma{ki i ‘enski gameti (nadvore{no na jaglen, nafta, gas, ‘elezni i drugi rudi.
izla~uvawe).
· Polovite hromozomi (HH – za ‘enskiot i -S-
HY– za ma{kiot pol), go opredeluvaat polot · Sadovnicata e sredniot sloj na okoto koja
i polovite osobini na ~ovekot. sodr‘i mnogu krvni sadovi i na okoto mu
· Polovite produkti na ma{kite polovi obezbeduva hrana i kislorod. Napred na
organi (semenici) se polovite kletki sredinata ima otvor – crnka (zenica), a
spermiumi. okolu nea e {arenicata.
· Potko‘en plast na ko‘ata, sostaven od · Sedativite se drogi koi go zabavuvaat
rastresito svrzno tkivo i masni kletki. mozokot i predizvikuvaat pospanost
· Potta e te~nost, produkt na pottnite (alkoholot).
‘lezdi, koja sodr‘i otpadni materii i po · Sekundarnite polovi odliki (lat. sekundum
sostav e sli~na na mo~kata, no e porazredena. = vtor) se pojavuvaat vo periodot na polovoto
· Prag na slu{aweto e najtivkiot zvuk {to sozrevawe – pubertetot. Kaj mom~iwata toa
~ove~koto uvo mo‘e da go slu{ne i ima se t.n. rastewe na brada, musta}i, dlabok glas,
vrednost od 0 dB. porazviena muskulatura, potesni kolkovi i
· Primarnata mo~ka sodr‘i voda, soli, prost dr. Kaj devoj~iwata se rastewe na gradite –
{e}er (glukoza) i urea. mle~nite ‘lezdi, pone‘en glas, poslabo
· Primati e ime na grupata na najsovr{eno razviena muskulatura, po{iroki kolkovi i
izgradenite cica~i. Vo ovaa grupa gi dr.
grupirame polumajmunite, majmunite, · Semenata te~nost (spermata) e me{avinata
~ovekolikite majmuni i ~ovekot. na spermiumite i te~nostite od pridru‘nite
‘lezdite.
-R- · Semenicite se ma{ki polovi ‘lezdi vo koi
· Ra|aweto e moment na zapo~nuvawe na se sozdava eden ma{ki polov hormon.
‘ivotot na novoroden~eto, a zapo~nuva so · Setila vo ko‘ata se setila za dopir, za
bavni ritmi~ki kontrakcii na silniot bolka, za toplina i studeno.
muskulen yid na matkata. · Setiloto za miris e vo vid na setilni
· Rasteweto i razvitokot na ~ovekot po kletki za miris koi se smesteni vo
periodot po ra|aweto gi sodr‘at periodite: ligavicata na nosnata praznina.
detstvo, pubertet i ranata mladost. · Setiloto za vkus e smesteno na povr{inata
na jazikot.
170
· SIDA (AIDS) e te{ka zarazana bolest. koli~estvoto svetlina i na mozokot mu
Kratenkata SIDA zna~i sindrom na imuna ispra}aat crno-bela slika.
deficiencija (nedostig). Bolesta e · Stimulantite se drogi koi go zabrzuvaat
predizvikana od virusot nare~en HIV (virus mozokot i go pravat ~ovekot da bide pobuden
na nedostig od imunitet kaj ~ovekot). (kokain, kofein, nikotin).
· Sifilisot e zarazna polova bolest koja · Stres sostojba nastanuva pri podolgotrajno
zapo~nuva so vospalenie na polovite organi dejstvo na vozbuda, koga se izla~uva pove}e
i osip na ko‘ata na grbot. adrealin.
· Simpati~niot i parasimpati~niot del na · Svetlinata e drazba {to ja prima setiloto
avtonomniot nerven sistem ja upravuvaat za vid, vo vid na svetlosni zraci.
rabotata na sekoj organ na sprotiven na~in. · Svrznoto tkivo gi izgraduva i gi povrzuva
· Sistem na organi go so~inuvaat razli~ni tkivata i organite. Go ima vo pove}e formi:
organi koi se povrzuvaat i usoglaseno vr{at cvrsto - koski, elasti~no – ‘rskavica i
opredelena funkcija. te~no – krv i limfa.
· Sistemot za di{ewe e izgraden od belite
drobovi i di{nite pati{ta. -T-
· Siva masa na mozokot e izgradena od telata · Telesnite hromozomi, gi opredeluvaat site
na nervnite kletki i dendritite koi ne se osobini na ~ovekot, osven polovite.
obvitkani so obvivka. Ja izgraduva korata na · Tenkoto crevo e dolgo okolu 6m i e
mozokot. izvitkano vo stoma~nata praznina..
· Skeletnite muskuli se izgradeni od · Termoregulacija e odr‘uvawe na telesnata
napre~no-prugasto muskulno tkivo. Tie go temperatura vo {to u~estvuvaat pove}e
pridvi‘uvaat teloto vo prostorot i se organi: mozokot, ko‘ata, bubrezite,
pricvrsteni za koskite. muskulite i dr.
· Skeletot e nepodvi‘en del od sistemot za · Tiroksin e najpoznatiot hormon na {titnata
dvi‘ewe koj na teloto mu obezbeduva ‘lezda (od lat. tireoidea = {titna ‘lezda),
cvrstina i forma. koj vo kletkite go zabrzuva razgraduvaweto
· Slepata damka se nao|a vo okoto vo na nekoi hranlivi materii so u~estvo na
mre‘nicata i e mesto koe ne e osetlivo kon kislorod.
svetlinata. Na ova mesto, nervitite od · Tkivo e izgradeno od kletki koi imaat ista
setilnite nervni kletki se spojuvaat i go forma i golemina i izvr{uvaat ista
gradat vidniot nerv funkcija.
· Slepilo za boi e nasledna bolest na ma‘ite, -F-
vo koja ‘enata e prenositel na defekten gen · Fetus li~i na male~ko ~ove~ko su{testvo,
{to e na H hromozomot. Vo mre‘nica na a nastanuva so postapno zgolemuvawe na
bolnite ne se sozdavaat ~un~iwa za nekoi boi embrionot vo koj zapo~nuva da se
(crvena, zelena). diferenciraat razli~nite tkiva.
· Sluh e sposobnost da gi ~uvstvuvame zvucite. · Filtracija na krvta vo nefronot e proces
· Spermiumite kaj ~ovekot se podvi‘ni na sozdavawe na primarnata mo~ka.
ma{ki gameti koi sodr‘at glavi~ka i opa{ · Fizi~ki mutageni faktori se razli~ni
i vo glavi~kata imaat jadro so 23 hromozomi. radioaktivni zra~ewa, rentgentskite zraci,
· Srceviot muskul po gradba e napre~no- kosmi~kite zraci, zra~ewa od Zemjinoto
prugast, a negovata rabota e kontrolirana na jadro i ultravioletovoto zra~ewe od
dva na~ini: samostojno i preku mozokot. Son~eviot spektar.
· Srednoto uvo e pro{iruvawe vo koe se tri · Formirani (formativni) krvni elementi
sitni kov~iwa, od koi prvoto e povrzano so se belite (leukociti) i crvenite krvni
tapan~eto. zrnca (eritrociti) i krvnite plo~ki
· Stap~iwata se setilni kletki vo (tormbociti).
mre‘nicata na okoto koi se osetlivi kon
171
· Fosilen mudar ~ovek (Homo sapiens “fossillis”) -C-
e eviolutiven predok na ~ovekot koj `iveel · Carski rez e hirur{ka postapka so koja pri
vo Afrika, vo Evropa (Francija, [panija i te{kite ra|awa se vr{i otvarawe na
Germanija). stoma~niot yid i matkata za da se izvle~e
-H- bebeto.
· Halucinogenite se drogi koi predizvikuvaat · Crevnite resi~ki se gusto poslani vo yidot
kaj ~ovekot da gleda i slu{a ne{ta koi ne na tenkoto crevo i gi vpivaat molekulite na
postojat – halucinacii (marihuana i LSD). hranata, te. vr{at resorbcija.
· Hemiski mutageni faktori se manganovite
soedinenija, peroksidot, benzolot, -^-
formaldehidot, fenolot, nekoi sostojki od · ^un~iwata setilni kletki vo mre‘nicata
~adot itn. na okoto koi se osetlivi kon posebnite
· Hemofilija e nasledna bolest od koja delovi od Son~eviot spektar i na mozokot mu
zaboluvaat ma‘ite, a ‘enite se prenositeli, ispra}aat slika vo boja.
vo koja krvaveweto mnogu bavno zapira.
· Hipofiza (podmozo~na ‘lezda) e smestena -X-
vo osnovata na golemiot mozok i go upravuva · Xuxest rast e nenormalno nizok rast koj se
dejstvuvaweto na site drugi ‘lezdi so javuva vo periodot na rastewe, pri nedovolno
vnatre{no la~ewe. izla~uvawe na hormonot za rastewe.
· Holesterolot e materija sli~na na
masnotiite, koja e sodr‘ana vo mnogu vidovi -[-
hrana, vklu~uvaj}i go i ‘oltokot od jajceto · [titna ‘lezda e smestena vo grloto i so
i crniot drob. hormonot tiroksin ja zabrzuva razmenata na
· Hominidi e grupa (najsovr{enata evolutivna materiiite.
linija) na koja i pripa|a dene{niot ~ovek.
· Homo sapiens e dene{niot ~ove~ki vid, koj ima
nekolku rasi, spored bojata na ko‘ata: bela,
crvena, ‘olta i crna. Me|u niv ne postojat
biolo{ki razliki.
· Hormoni se produkti na ‘lezdite so
vnatre{no la~ewe. Toa se aktivni organski
materii, koi gi reguliraat ‘ivotnite
procesi.
· Hranoprovodot e muskulen kanal {to so
ritmi~ki dvi‘ewa hranata ja sproveduva do
‘eludnikot.
· Hromozomi se stap~esti telca koi se
smesteni vo jadroto na kletkata, koi gi nosat
genite. Imaat poseben hemiski sostav i
gradba.
· Hromozomski mutacii se nasledni promeni
{to ja zaf}aat gradbata ili brojot na
hromozomite.
172
SODR@INA
GLAVA 1
^OVEKOT KAKO DEL OD @IVIOT SVET
1. Mestoto na ~ovekot vo `iviot svet
2. Evolucija na ~ovekot i porast na populacijata
GLAVA 2
GRADBA NA KLETKITE, TKIVATA I ORGANITE VO ^OVEKOVIOT ORGANIZAM
1. Gradba i osnovni `ivotni funkcii na kletkata
2. Tkiva, organi i organski sistemi
GLAVA 3
DVI@EWE
1. Uloga na koskite i muskulite vo dvi`eweto
2. Gradba i funkcija na muskulite
3. Nega, higiena i deformacii na sistemot za dvi`ewe
GLAVA 4
ISHRANA I DIGESTIJA
1. Hrana i zna~ewe na ishranata za organizmot
2. Gradba na organite (usta, `eludnik, crevo) i digestija na hranata vo niv
3. Za{tita od anomalii i bolesti na organite za digestija
GLAVA 5
CIRKULATOREN SISTEM
1. Krv i limfa - sostav, osobini i funkcii
2. Srce, krvni sadovi (gradba i funkcija) i golem i mal krvotok
3. O{tetuvawe i za{tita na cirkulatorniot sistem
GLAVA 6
IMUN SISTEM
1. Krvna grupa, imunobiolo{ki reakcii - antigen, antitelo, transfuzija...
2. Naru{uvawe i bolesti na imunobiolo{kata za{tita
GLAVA 7
DI[EWE
1. Di{ni pati{ta i razmena na gasovite vo belite drobovi
2. Mehanizam na di{eweto, regulacija i formirawe na gas
3. Higiena na organite za di{ewe i prevencija od bolestite
173
GLAVA 8
IZLA^UVAWE
1. Zna~ewe na izla~uvaweto
2. Gradba i funkcii na bubreg
3. Struktura, funkcija na ko`ata, nega i hgiena na organite za izla~uvawe
GLAVA 9
NERVEN SISTEM - REGULIRA^KI MEHANIZMI
1. Gradba i funkcija na setilata za vid, za{tita i nega
2. Gradba, funkcija i za{tita na setiloto za sluh i ramnote`a
3. Setila za miris i vkus, setila vo ko`ata, funkcija i za{tita
GLAVA 10
SETILA
1. Gradba i funkcija na setilo za vid; O{tetuvawa i za{tita
2. Gradba i funkcija na setilata za sluh i za ramnote‘a
3. Setila za miris i za vkus i setila vo ko`ata, funckii i za{tita
GLAVA 11
HORMONSKA REGULACIJA
1. Uloga na `lezdite so vnatre{no la~ewe vo ragulacija na procesite vo organizmot
2. Funkcija i naru{uvawe na `lezdite
GLAVA 12
RAZMNO@UVAWE KAJ ^OVEKOT
1. Polovi odliki kaj ~ovekot, gradba i funkcija na polovite organi
2. Embrionalen i postembrionalen razvitok
3. Razvitok na ~ovekot po ra|aweto
4. Polovi odnosi; kontracepcija i planirawe na semejstvoto
GLAVA 13
NASLEDNOST KAJ ^OVEKOT
1. Osnova na nasleduvaweto, hromozomi - geni
2. Nasledni bolesti, mutacii i mutageni faktori
GLAVA 14
MESTO I ULOGA NA ^OVEKOT VO BIOSFERATA
1. Aktivnosti na ~ovekot vo biosverata i odr`liv razvoj
2. Fizi~ki i hemiski zagaduvawa na `ivotnata sredina
174
Sla|ana Stamenkova
Jazi~en lektor
Aneta Josifovska
Kompjuterska podgotovka
Martin Gievski
Pe~ati
*
Tira`
Sla|ana Stamenkova
Biologija za VIII oddelenie za osnovno osumgodi{no obrazovanie / Sla|ana Stamenkova:
Izdava~ka ku}a - 2010 god. 172 str (9)
Ilustracija vo boja: 30 cm
ISBN
Sla|ana Stamenkova (avtor)
COBISS.MK-ID
175