SLA\ANA STAMENKOVA

ZA VIII ODDELENIE
ZA OSNOVNO OSUMGODI[NO OBRAZOVANIE

SKOPJE, 2010
Izdava~: Ministerstvo za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija
ul. Mito Haxi Vasilev Jasmin bb. - Skopje

Recenzenti: Lenka Cvetanoska - pretsedatel

Elka No~eva - ~len
Dauti Idrizi - ~len

So re{enie na Ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija

br. 22-2261/109 od 21.04.2010 ovoj u~ebnik se odobruva za upotreba.
Kako da ja koristi{ ovaa kniga
Ovaa kniga treba da ja koristi{ za vreme na ~asot, no i doma za da se
potseti{ za toa {to e raboteno ili da pronajde{ podatoci koi ti se potrebni
vo sekojdnevniot `ivot.
Vo sor`inite na ovaa kniga }e gi pronajde{ site potrebni informacii
za potekloto i evolutivniot razvoj na ~ovekot, za gradbata i funkciite na
~ovekoviot organizam, nasleduvaweto i ekologijata, a toa se sodr`ini od
slo`enata biolo{ka disciplina: biologija na ~ovekot. So znaewata od
biologijata na ~ovekot podobro }e se spravuva{ so razli~nite problemi vo
svojot razvoj i odr`uvaweto na zdrav `ivot.
Za polesno da ja koristi{ ovaa kniga, taa e
podelena vo glavi. Na po~etnata stranica na sekoja
glava se nao|a broj i slika koja e povrzana so
sodr`inite {to }e gi u~i{ i glavnata misla {to
e razrabotena vo taa glava. Na istata strana se
nao|aat celite na toa {to }e go u~i{ i novite
poimi koi treba da gi razbere{. Sekoja glava
sodr`i nekolku sodr`ini (lekcii) spored
nastavnata programa, koi se ozna~eni so broj.
Na krajot od sekoja sodr`ina se nao|aat
upatstva za pove}e istra`uvawa i ve`bi za da go
primeni{ toa {to si go nau~il. Isto taka, tuka }e
gi najde{ pra{awata i zada~i so koi }e mo`e{ da
go proveruva{ svoeto znaewe (da prepoznava{,
sporeduva{, razlikuva{, objasnuva{, klasificira{, naveduva{, opi{uva{
i kriti~ki da razmisluva{). Kon nekoi od sodr`inite e preiklu~en i dodatok
vo koj se nao|aat primeri za toa, kako zna~ewata od biologijata na ~ovekot
se koristat vo sekojdnevniot `ivot na sekoj ~ovek ili na ~ovekovoto
op{testvo.
Na krajot na u~ebnikot }e go pronajde{ re~nikot. Toj gi sodr`i site
novi klu~ni zborovi koi se koristat vo sodr`inite i nivni najkusi, to~ni
objasnuvawa i definicii. Re~nikot }e ti treba pri brzite prebaruvawa.

Ti posakuvam uspeh i napreduvawe vo u~eweto.

od Avtorot

Ti mu pripa|a{ na evolutivno
najsovr{eniot vid organizmi na
Zemjata – na vidot Homo sapiens. Toa
zna~i deka si od vidot mudar (umen)
~ovek. Tvoeto telo e najsovr{ena
`iva tvorba vo biosferata. Ti
planira{, razmisluva{, zboruva{,
u~i{, pameti{, ~ita{ i pi{uva{,
gradi{, tvori{, pe e{, slika{,
istra`uva{ ...
Ova se aktivnosti za koi si samo ti
sposoben, za razlika od site drugi
`ivi organizmi. Ova se tvoite
prednosti nad drugite `ivotni, za
razumno da ja koristi{ biosferata
za razvitok na civilizacijata.
Zatoa, bidi odgovoren i razumen.
Bidi milozliv kon drugite
su{testva. Koristi gi, no ne gi
zloupotrebuvaj. Odnesuvaj se
odgovorno i kon ne`ivata sredina.
Vnimavaj, ~ovekot e vo opasnost
edinstveno koga negovite dela se
nerazumni.
GLAVA 1
^OVEKOT KAKO
DEL OD
@IVIOT SVET
Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovaa
glava
- ~ovekolik majmun
- predci na ~ovekot
- ~ove~ki rast
- ~ove~ka populacija.
Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e
mo`e{
- da gi nabrojuva{ osobinite na
ispraveniot i mudriot ~ovek
- da gi sporeduva{ pri~inite i
posledicite na porastot na
~ove~kata populacija
- da gi objasnuva{ posledicite od
nekontroliraniot porast na
~ove~kata populacija.
5
 Prirodata gi vklu~uva {umata, potokot, elenot,
SODR@INA 1
vozduhot. Celata planeta Zemja i drugite nebeski tela
i celata Vselena se priroda. Vo Vselenata, na{ata
planeta e posebna, bidej}i na nea se razvil `ivot. Nie
ne poznavame druga planeta na koja se razlikuvaat `iva
MESTOTO NA i ne`iva priroda.
^OVEKOT VO Otkako na Zemjata postoi `ivotot, `ivite
organizmi u~estvuvaat vo oblikuvaweto na biosferata,
@IVIOT SVET koja e del na na{ata planeta. Toa vlijanie na `ivite
organizmi vrz Zemjata zapo~nalo so razvitokot na
rastenijata, koi go proizveduvaat slobodniot
kislorod, i sozdavaat organski materii od
neorganskite. Razvitokot
na rastenijata go ovozmo-
`il razvitokot na `ivot-
nite, koi go koristat
kislorodot za razgradu-
vawe na organskata hrana
(di{eweto).
Prvite `ivi orga-
nizmi, ednokleto~nite
bile mnogu ednostavno
izgradeni. Najverojatno
Sl.1
pominalo mnogu dolgo
vreme pred od niv da se
razvijat pove}ekleto~-
nite organizmi. Od niv,
natamu evoluirale mnogu
slo`eno izgradenite
rastitelni i `ivotinski
grupi. (Sl. 2)
Najslo`eno izgra-
deni `ivotni vo `iviot
svet gi grupirame vo
‘rbetnicite. Tie imaat
zaedni~ki gradbeni oso-
bini. Site imaat vnatre-
{en skelet, {to e izgraden
od ‘rskavi~ni ili koskeni
delovi. Kaj site, vo
skeletot, centralen del
zazema ‘rbetniot stolb, na
koj se povrzani ~erepot i
dva para krajnici. Vo
‘rbetniot stolb e smesten
‘rbetniot mozok, koj se
nadovrzuva vo mozokot koj
Sl. 2

6
 Sl.3

e smesten vo ~erepot. Hranata i vozduhot navleguvaat vo

teloto preku zaedni~ki kanal, koj potoa se razdeluva vo
kanal za digestija (razgraduvawe na hranata) i kanal za
di{ewe (vo belite drobovi). Site ‘rbetnici imaat srce,
crn drob, bubrezi itn.
‘Rbetnicite se mnogubrojna grupa `ivotni, koi
pokraj op{tite sli~nosti, imaat i svoi posebni
karakteristiki. Zatoa gi delime vo pet klasi: ribi,
vodozemci, vle~ugi, ptici i cica~i. (Sl. 3)
Najslo`eno se izgradeni `ivotnite od klasata
cica~i. Toa se ‘rbetnicite ~ija ko`a e obrastena so vlakno
i imaat postojana telesna temperatura. Nivnite mladi
se razvivaat vo teloto na majkata, vo specijalen organ –
matka. Po ra|aweto, mladite izvesen period cicaat mleko
{to go izla~uvaat mle~nite `lezdi na majkata.
Me|u cica~ite najdobro e razviena grupata primati. Vo ovaa grupa gi grupirame
polumajmunite, majmunite, ~ovekolikite majmuni i ~ovekot. Primatite se najsovr{eno
gradeni organizmi koi go dostignale najvisokiot stepen na razum me|u site drugi `ivi
organizmi na Zemjata.
Verojatno ti e poznato deka, osven ~ovekot i nekoi drugi `ivotni upotrebuvaat
orudija, no edinstveno ~ovekot mo`e i znae kako da gi napravi. Pritoa, ~ovekot razvil
ogromno podra~je na svojata dejnost – tehnikata (tehne = umeewe). Rabotata mu ovozmo`ila
na ~ovekot, so pomo{ na svoite alatki, aparati i ma{ini, da go osvoi celiot svet. Toj ja
naselil celata planeta, se spu{til vo najgolemite morski dlabo~ini, se iska~il na
najvisokite vrvovi, se vivnal vo vozduhot, vo Vselenata. Kako {to ja osvojuval prirodata,
~ovekot zapo~nal da ja menuva.
Pokraj visoko razvieniot um i silnite ~uvstva (emocii), ~ovekot go razvil govorot.
Mnogu od `ivotnite me|usebe komuniciraat na razni na~ini, no samo ~ovek na ~ovek mo`e
preku govor da mu gi soop{ti svoite misli i ~uvstva i da mu gi prenese svoite iskustva.
Taka mo`e da se prenesuvaat iskustvata od prethodnite generacii na potomcite, so {to se
zabrzuva razvitokot na civilizacijata.

7
 Na nekoi od pra{awata za
potekloto na ~ovekot ne e mo`no
ednostavno da se odgovori. ^ovekot e
op{testveno su{testvo, koe se
razvilo i se usovr{uvalo kako del od
prirodata i pri toa izgradilo
sopstvena civilizacija.
Biolo{koto poteklo na ~ovekot
se sogleduva vo negovata telesna gradba,
kako i vo reakciite na negoviot
organizam i vo mnogu detali od
negovoto odnesuvawe.
Od site drugi organizmi,
~ovekot se razlikuva so povisokiot
stepen na razumot i ~uvstvata, so
duhovniot `ivot, so sposobnosta za
govor i za rabota i so nekoi od svoite Sl. 4
dejnosti: umetnosta i naukata, koi
zaedno gi narekuvame – kultura. (Sl. 4)
Za `al, i pokraj svojot razum i ~uvstvitelnost, ~ovekot pravi i nerazumni raboti,
kon drugite lu|e, kon drugite organizmi i kon prirodata. ^ovekot vo golemi razmeri,
zabrzano ja menuva i ja degradira prirodata. Pritoa, toj ne vnimava na svojata povrzanost
i zavisnost od prirodata. Sekoja peda na uni{tena priroda, vsu{nost e peda na uni{ten
prostor za `iveewe na ~ovekot.

Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe:

A. Diskusija za mestoto na ~ovekot 1 . So pomo{ na u~ebnikot od minatata

vo prirodata
Razmisli i vklu~i se vo diskusija na
tema:
Dali ~ovekot ja degradira prirodata
zatoa {to znae/ne znae dovolno za
prirodata i za samiot sebe - ~ovekot
kako del od prirodata?
godina, povtori ja podelbata na
`ivotinskoto carstvo. Potseti se
na imiwata na site pogolemi grupi
`ivotni.
2. Objasni za{to gradbata na organite
kaj ~ovekot ja sporeduvame so
gradbata na organite kaj razli~ni
‘rbetnici (cica~i)?
3. Navedi gi najva`nite osobini na
~ovekot spored koi, toj se razlikuva
od drugite `ivotni.

8
 Prvite lu|e, koi bile pripadnici na rodot ~ovek
SODR@INA 2
– (Homo) i `iveele pred okolu 2 milioni godini na
Zemjata, bile mnogu razli~ni od dene{nite lu|e. Treba
da ima{ predvid, deka i `ivotnite od toa vreme mnogu se
razlikuvale od dene{nite. (Sl. 1) EVOLUCIJA NA
^OVEKOT I PORAST
NA POPULACIJATA

Sl.1

Lu|eto najverojatno otsekoga{ si gi postavuvale pra{awata, kako nastanale na

Zemjata, koga nastanale i kako izgledale. Vo tekot na izminatite 100 godini, koristej}i go
nau~niot metod {to e baziran na nabquduvawe i eksperiment, nau~nicite se obidele da
odgovorat na ovie pra{awa. Pred toa, site kulturi imale svoi veruvawa i mitovi za
po~etokot na `ivotot i nastanokot na ~ovekot na Zemjata.
Nie ne mo`eme to~no da znaeme {to se slu~uvalo pred pove}e milioni godini, no
{to pove}e dokazi }e sobereme, toa poto~ni }e bidat na{ite soznanija.
Naukata {to go izu~uva nastanuvaweto i evolucijata na ~ovekot se narekuva
antropologija. Antropolozite gi koristat znaewata od pove}e prirodni i op{testveni
nauki i nivni disciplini. Od biolo{kite disciplini, nau~nicite gi koristat: evolu-
cijata, anatomijata, genetikata, sistematikata i dr. Natamu, tie gi koristat podatocite
od fizikata (merewata), hemijata (hemiski analizi na ostatocite), istorijata (orientacija
vo vremeto), sociologijata (podatoci za na~inot na `iveeweto na ~ove~kite zaednici) itn.

Poteklo i faktori na evolucijata na ~ovekot

Nau~nicite denes go zastapuvaat misleweto deka evolucijata na ~ovekot zapo~nala

pred pove}e milioni godini. Se smeta deka toga{ od nekoga{niot zaedni~ki predok,
zapo~nale svoja oddelna evolucija dve grupi: dene{nata grupa na antropoidite -
~ovekolikite majmuni i hominidite - ~ove~kite pretci.

9
 {impanzo orangutan gorilo
Sl. 2

Od evolutivnata nasoka na antropoidite se razvile dene{nite ~ovekoliki majmuni:
{impanzoto od tropska Afrika, orangutanot od {umite na Borneo i Sumatra
(Indonezija) i goriloto od {umite na tropska Afrika. (Sl. 2)

Hominidite, pod dejstvo na faktorite na
`ivotnata sredina, se zdobile so novi osobini
t.e. ja sledele svojata evolutivna linija, {to vodi
kon dene{niot ~ovek.
Se misli deka, ~ovekolikite predci bile
`iteli na {umite, no so nastapuvaweto na ledeno
doba, {umite naedna{ bile uni{teni. Hominidite
pre`iveale, blagodarenie na prisposobuvawata kon
novite `iveali{ta, koi sega se pretvorile vo
otvoreni trevesti prostori. Uslovite za `ivot vo
niv bile pote{ki, kako vo odnos na ishranata, taka
i za za{tita od neprijatelite.
Tie bile prinudeni da vodat poostra borba
za opstanok, pri {to kaj niv se javile pove}e va`ni
prisposobuvawa, koi gi narekuvame faktori na
evolucijata na ~ovekot. Za da opstane, ~ovekoviot
predok moral da go ispravi teloto i da se dvi`i na
zadnite noze, da zapo~ne da gi koristi prednite noze
koi sega se pretvorile vo race. Ovie promeni bile
prosledeni so brz razvitok na centralniot nerven
sistem – mozokot. Hominidot `iveel vo golema
grupa, ~ij opstanok zavisel od toa kako zaemno
komuniciraat ~lenovite. Prvata komunikacija,
najverojatno, bila so neartikulirani krici, no
potoa zapo~nale da se oblikuvaat povrzani zvukovi,
od koi se formirale zborovi i se pojavil govorot,
~ie zna~ewe go razbirale hominidite. Tie morale
da zapo~nat da koristat alatki i oru`je, pred se Sl. 3 Stapki na ~ovekovite pretci i nivniot
za odbrana, za {to se usovr{uvale racete. (Sl.3.) kow od pred 3.8 milioni godini

10
Stadiumi vo evolucijata na ~ovekot

Spored golem broj okameneti ostatoci (fosili) i niza antropolo{ki istra`uvawa,

denes se misli deka evolutivniot pat na ~ovekot se odvival preku 3 glavni stadiumi, vo koi
se grupirani site fosilni ostatoci na odamna izumrenite ~ovekovi predci. (Sl.1.)
1. Australopitekus (ju`en majmun) e prviot stepen na evolucijata
na ~ovekot (hominizacijata). Negovi ostatoci, glavno ~erepi,
se najdeni vo Ju`na Afrika. Volumenot na mozokot mu iznesuval
okolu 485 cm3. ^erepot na australopitekusot e so nisko i koso
~elo i isturena dolna vilica. Toj bil ispraven, no mo`el
ograni~eno da se dvi`i, zatoa {to stapalata seu{te ne mu bile
prisposobeni za dolgi dvi`ewa po po~va.

Australopitek

Sl. 2 Ostatoci od
"Lusi# -
Australopitek Ispraven ~ovek

2. Ispraveniot ~ovek (Homo errectus), `iveel pred 700.000 – 300.000

godini. Vo ovoj vid bile vklu~eni pove}e rasi koi `iveele na
ostrovot Java, kaj Peking, kaj Hajdelberg vo Germanija, vo Maroko
vo Severna Afrika i drugi mesta. Kaj nego evolucijata e
naprednata. Toj imal volumen na mozokot od 900 cm3 i bil visok
kolku sovremeniot ~ovek. @iveel vo plemenska zaednica vo koja
bila va`na socijalnata i familijarnata povrzanost na
~lenovite. Nau~nicite mislat deka, za da opstane, ispraveniot Fosilen mudar ~ovek
~ovek lovel vo grupa, sobiral hrana i se za{tituval od
neprijateli. Toj se selel i osvojuval novi `iveali{ta i go
koristel ognot.
3. Fosilen mudar ~ovek (Homo sapiens “fossillis”) `iveel pred okolu
150.000-35.000 godini vo Afrika, Evropa i Azija. I od nego se
razvieni nekolku rasi: vo Francija, [panija, kako i vo
Germanija. Na rasata od Germanija (Neandrtalecot) i pripa|a i
Krapinskiot ~ovek, ~ii fosilni ostatoci se pronajdeni vo
Krapina, vo Hrvatsko Zagorje.
Ovoj ~ovek ima osobini {to se tipi~ni za rodot Homo so volumen
Neandertalec
na mozokot od 1400 cm3. Toj ve}e koristel oru`ja i alatki od kamen,
koska i rogovi, vo forma na sekira, no`, {ilo, kopje i drugo. Toj Sl. 1
gi slikal crte`ite po yidovite na svoite `iveali{ta, vo
pe{terite vo [panija i Francija, {to zboruva za ra|aweto na
~ove~kata kultura. (Sl. 3 i 4).

11
 Sl. 3 Pe{terska umetnost

Verojatno, ti e poznato, deka

i vo dene{niot ~ove~ki vid, Homo sapi-
ens ima nekolku rasi spored bojata na ko`ata:
Sl. 4 Scena od lov
bela (indo-evropska), crvena (indijanska), `olta
(kavkasko-mongolska), crna (negroidna). Od biolo{ki
aspekt, tie site mu pripa|aat na najsovr{eniot rod na plane-
tava, ~ove~kiot rod. Od istoriski i sociolo{ki aspekt, tie
mozai~no ja nadopolnuvaat ~ove~kata civilizacija,
zbogatuvaj}i ja so dostignuvawata na svoite kulturi:
umetnosta, tradiciite, naukite, gradbite i drugite kreacii,
za koi ne e sposoben nitu eden drug vid na Zemjata. (Sl.5.)

Porast na ~ove~kata populacija

Sl. 5

Najgolem problem na civilizacijata e

brziot porast na naselenieto, koj kako
posledici ima zgolemen nedostig na hrana,
nedostig na surovini za industrijata koja go
zgolemuva obemot, nedostig na upotrebliva voda
i `ivoten prostor. Ova rezultira so zabrzano
zagaduvawe na `ivotnata sr edina i so
uni{tuvawe na prirodnite bogatstva (resursi)
za mnogu dolg vremenski period vo idnina.
Zemjata vo milijardi
Proveri go svoeto znaewe:
1. Koi znaewa im se potrebni na
antropolozite za da go izu~uvaat
potekloto i evolucijata na ~ovekot?
2. Navedi {to izu~uva antropologijata.
3. Opi{i go potekloto na ~ovekot i
nabroj gi dene{nite antropoidi.
4. Navedi gi prisposobuvawata –

faktorite na evolucijata na ~ovekot.

Broj na `iteli na

5. Opi{i go evolutivniot stadium na

Australopitekusot.
6. Opi{i go evolutivniot stadium na
ispraveniot ~ovek i negovite rasi.
7. Opi{i go evolutivniot napredok na
fosilniot mudar ~ovek i negovite rasi.
8. Navedi gi dene{nite ~ove~ki rasi.
Godina 9. Objasni kako gi razbira{ razlikite
me|u lu|eto od razli~ni rasi.

12
 GLAVA 2

GRADBA NA
KLETKITE,
TKIVATA I
Poimi {to }e gi ORGANITE VO
izu~uva{ vo ovaa glava: ^OVE^KIOT
- kletka
- kleto~ni organeli ORGANIZAM
- kleto~na delba
- tkivo
- organski sistem.

Izu~uvaj}i gi
sodr`inite, }e mo`e{:
- da gi pr epoznava{ i
imenuva{ na crte`
organelite, tipovite na
kletki, tkiva i organi
- da gi naveduva{ i objas-
nuva{ funkciite na
kleto~nite organeli,
tkivata, organite i or-
ganskite sistemi
- da sporeduva{, povrzu-
va{ i izlo`uva{ vrski
me|u funkciite na orga-
nelite i me|u organite vo
organizmot.

Bez ogled kako se ~uvstvuva{, ti si del od `ivata priroda. Tvoeto telo e izgradeno od
kletki, tkiva, organi i organski sistemi. Spored gradbata i tvoite kletki spa|aat vo
op{tiot model na `ivotinskata kletka. Toa {to gi ~ini razli~ni i im nalo`uva da
funkcioniraat specifi~no, e nasledniot materijal – genite {to gi nosat vo svoeto
jadro. Vo niv se kombinirani najdobrite osobini na ogromen broj generacii na tvoite
predoci, na koi treba da im bide{ blagodaren za toa {to si.

13
 SODR@INA 1

GRADBA I
OSNOVNI
@IVOTNI
FUNKCII NA
KLETKATA

Kletkite vo ~ove~koto
telo se izgradeni spored
op{tiot model na gradba na
`ivotinskata kletka. Sl.1

@ivotinskata kletka e telce koe pretstavuva

osnovna gradbena edinka na organizmot i nositel na
`ivotot, bidej}i vo nea protekuvaat site `ivotni
procesi (funkcii).
Na Sl. 1 e prika`an eden op{t model na `ivotinska kletka, {to }e ni poslu`i za
da go opi{eme nejziniot sostav i osobinite.
jajce kletka spermium

jadro

opa{
Forma i golemina na kletkata
epitelna kletka so
trepki od du{nik Po forma, kletki od koi e
jadro izgradeno ~ove~koto telo se
razli~ni. Tie mo`e da bidat pravo-
agolni, plo~esti i cilindri~ni
(epitelni kletki), izdol`eni (mus-
kulni kletki), yvezdesti (koskeni
citoplazma trepki epitelna kletka od
obraz kletki), razgraneti (nervni
kleto~na kletki) i dr. Sl. 2.
nervna kletka obvivka
Nivnata gradba e uslov za
jadro
prodol`etoci specifi~nata funkcija {to ja
vr{at.
nasoka na Po golemina, tie se so
impulsot cito- mikroskopski dimenzii.
plazma
zavr{etoci
Sl.2

14
Kleto~na obvivka (membrana)

Kleto~nata obvivka e tenka i elasti~na. Taa ja odvojuva vnatre{nosta na kletkata

od okolinata. Kaj `ivotnite, kletkite naj~esto se tesno pripoeni edni do drugi i vo nivnite
obvivki postojat otvori – pori niz koi nivnite citoplazmi komuniciraat i gi razmenuvaat
materiite.
Kleto~nata obvivka e polupropustliva i selektivna, t.e. taa mo`e da gi odbira
materiite {to }e vlezat vo vnatre{nosta na kletkata. Se smeta deka ova se izvr{uva so
pomo{ na belkovinite {to vleguvaat vo sostav na obvivkata.
Pokraj belkovinite, vo sostav na kleto~nata obvivka ima i slo`eni masti.

Citoplazma

Citoplazmata e gust voden rastvor na neorganski i organski materii (belkovini,

masti, {e}eri). Taa e vo postojano kru`no dvi`ewe so {to vo site delovi na kletkata
obezbeduva dovolno hranlivi materii i kislor od za izgradba na novi materii i
otstranuvawe na nepotrebnite materii i jaglerod dioksidot. Vo nea se nao|aat organelite:
jadroto, mitohondriite, rezervnata hrana i mnogu drugi koi se prika`ani na tabelata.

Jadro

Jadroto e najkrupna kleto~na struktura {to ja ima vo sekoja kletka. Obvitkano e so

sopstvena tenka jadrena obvivka {to go oddeluva od citoplazmata. Vo nego se smesteni
stap~estite telca - hromozomite, koi gi nosat genite, nositelite na naslednite poraki.
Tie se nasleduvaat od roditelite, a se odnesuvaat na site osobini {to organizmot mo`e da
gi razvie vo svojata `ivotna sredina. Vo genite se smesteni porakite - kontrolnite
mehanizmi za upravuvawe so razli~nite `ivotni procesi koi se odvivaat vo kletkata. Bez
jadroto, kletkata ne mo`e da pre`ivee.

Pregled na organelite vo kletka, nivniot izgled i funkciite

15
Mitohondrii

Mitohondriite se kleto~ni organeli

vo koi se odviva di{eweto na kletkata - {e}er i
kislorod
razgraduvaweto na {e}erot vo prisustvo na
kislorod. Kako produkti na razgradeniot
{e}er se osloboduvaat: energijata, jaglerod
dioksidot i vodata. Oslobodenata energija,
kletkata ja koristi za site svoi `ivotni
procesi (rastewe, delbi, razmena i sozdavawe
na novi materii itn.). Sl.3.
Najmnogu mitohondrii ima vo muskul-
energija, jaglerod-
nite i nervnite kletki, na koi im treba mnogu dioksid i voda
energija.
Sl.3

Delba na kletkata
Mitoza

Rasteweto, razvitokot, zazdravuvaweto kletka - majka

na povredite i ranite na eden organizam, pa i
jadro hromozom
na ~ove~kiot, se objasnuva so zgolemuvaweto na
brojot na kletkite. Za taa cel, kletkite se
razmno`uvaat, nivniot broj raste, t.e. kletkite
se delat. Za nepre~enoto delewe na kletkite,
potrebno e vo organizmot da se vospostavi i da
se odr`uva postojana i mnogu skladna razmena
na materiite so nadvore{nata sredina.
Pritoa postojat razliki vo
sozdavaweto na telesnite i na polovite
kletki vo organizmot.
Site telesni kletki se dobivaat so
delba na kletkata {to e nare~ena mitoza.
Pred delbata, kletkata-majka se podgotvuva
taka, {to vo nejzinoto jadro se udvojuva brojot
na hromozomite, te. naslednata materija. Kaj
~ovekot, site telesni kletki sodr`at po 46
hromozomi, ~ij broj pred delbata stanuva
dvoen. Delbata na kletkata se odviva postapno
i vo pove}e fazi. Pri delbata, hromozomite,
te. naslednata materija ramnomerno se deli vo
dvete novi kletki-}erki. Dvete novi kletki,
kletki-}erki sodr`at pak po 46 hromozomi, t.e. dve novi kletki - }erki
ist broj kako vo kletkata – majka. Na ovoj sl. 4
na~in od epitelna kletka se sozdavaat pak
epitelni kletki, od muskulna kletka –
muskulni itn. Sl. 4

16
Mejoza

Kletkite vo polovite organi: jaj~nici i semenici se razmno`uvaat i dobivaat so

drug tip na delba, mejoza. Mejozata e delba, vo koja od kletkata-majka koja sodr`i 46
hromozomi, se sozdavaat polovi kletki so prepoloven broj na hromozomi, po 23. Vsu{nost,
namaluvaweto na brojot na hromozomite se slu~uva zatoa {to pri podgotovkata na kletkata
– majka za delba, naslednata materija se udvojuva edna{, a potoa se deli dvapati.
Mejozata e va`na, zatoa {to vo nea se sozdavaat polovite kletki so po 23 hromozomi.
Pri oploduvaweto, ma{kata i `enskata polova kletka }e se spojat i brojot na hromozomite
vo zigotot pak }e bide 46. Taka postojano se zapazuva istiot broj na hromozomite {to e
karakteristi~en za vidot ~ovek, 46. Sl.5.

~etiri polovi kletki

kletka - majka

sl. 5

Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe

1 . Definiraj go poimot kletka.
A. Mikroskopirawe na kletki 2. Navedi gi osobinite na kleto~nata
1 . Mikroskopiraj gotov preparat od ~ove~ki obvivka.
kletki od epitelot, prvo na malo, a potoa 3. Opi{i ja citoplazmata na kletkata.
na golemo zgolemuvawe. 4. Navedi gi funkciite na jadroto.
2. Razgledaj gi formata i goleminata na ovie 5. Navedi ja funkcijata na
kletki. mitohondriite.
3. Nacrtaj go toa {to go gleda{ i ozna~i go 6. Navedi gi imiwata na delbite na
crte`ot. `ivotinskata (~ove~kata) kletka.
4. Dokolku nema{ mo`nost da 7. Opi{i kako se odviva mitozata i
mikroskopira{, sporeduvaweto napravi za{to e va`na.
go so pomo{ na crte`i na epitelni kletki. 8. Za{ti e va`na mejozata?

17
 ^ove~koto telo e izgradeno od nekolku
SODR@INA 2
milijardi kletki.Site kletki vo nego me|u sebe se
razli~ni po gradba i po funkcija. Tie se diferencirani
spored goleminata i formata i se specijalizirani
TKIVA, ORGANI I spored funkcijata.

ORGANSKI Tkiva vo ~ove~kiot organizam

SISTEMI
Specijaliziranite kletki vo ~ove~kiot
organizam se zdru`uvaat spored funkcijata. Kletkite
koi imaat ista forma i golemina i izvr{uvaat ista
funkcija, gradat tkivo (sl. 1).
epitelni kletki mazni muskulni kletki

epitelno tkivo mazno muskulno tkivo

krven sad
Sl. 1 Kletki tkiva i organi vo yid na crevo
du{nik
Taka se formirani site tkiva vo ~ove~koto telo:
epitelnoto, svrznoto, nervnoto i muskulnoto. Istite beli drobovi
tkiva gi izgraduvaat i telata na `ivotnite.
srce
Tkivata se povrzuvaat vo organi rebra
`eludnik
Kaj pove}eto `ivotni, vklu~uvaj}i go i ~ovekot, crn drob bubreg
razli~ni tkiva se povrzuvaat vo organ. Eden organ ima
slo`ena gradba i vr{i posebna funkcija. Nekoi od
organite na ~ove~koto telo se prika`ani na sl. 2. Nekoi creva
organi vr{at samo edna funkcija, kako srceto: da ja
ispumpuva krvta vo teloto. Drugi organi, pak, vr{at
pove}e funkcii. Taka e so bubrezite koi go osloboduvaat
teloto od otrovnite otpadni materii i go kontroliraat
koli~estvoto voda vo teloto. Organ so najgolem broj
funkcii e crniot drob. Nervnite jazli i mozokot imaat
upravuva~ka i kontrolna funkcija.
Sl. 2

18
Organite se grupiraat vo sistemi

Vo eden organizam, razli~nite organi se povrzuvaat i izgraduvaat sistem na organi

koj vr{i opredelena funkcija. Organite {to pripa|aat vo eden ist sistem ne mora da bidat
smesteni eden do drug, a sepak funkcioniraat usoglaseno. Kako primer, }e go poso~ime
sistemot na organite za digestija (varewe). Toj se sostoi od: usna praznina, zabi, jazik,
goltka, hranoprovod, `eludnik, creva, crniot drob, pod`eludo~nata `lezda i dr. Negovata
funkcija se sostoi vo razgraduvawe i vpivawe na hranata. Site ovie organi me|u sebe se
prostorno oddale~eni.

Nadvore{nata povr{ina na organizmot e

pokriena so ko`a, a vnatre{nite povr{ini
se pokrieni so ligavica. Ko`ata i
ligavicata se izgradeni od epitelno tkivo.
Kletkite na ova tkivo se smesteni tesno
edna do druga, so {to ova tkivo vr{i
za{tita na celoto telo. Osven toa, ko`ata
Epitelno tkivo
u~estvuva i vo procesot na primawe drazbi
i vo izla~uvaweto.

Skeletot e izgraden od koski. Koskite gi

gradi potpornoto (svrznoto) tkivo od
tipot koskeno i ‘rskavi~no tkivo. Vo ovie
tkiva, kletkite izla~uvaat cvrsta
me|ukleto~na materija, niz koja ne mo`at
da se dvi`at materiite vo koskenoto tkivo.
Hranlivite materii se prenesuvaat od
kletka do kletka niz koskenite izrastoci,
so koi se povrzani kletkite.
Koskeno tkivo Skelet

Muskulniot sistem e izgraden od

napre~no-prugasto muskulno tkivo, koe
glavno gi izgraduva silnite muskuli na
teloto. Pod niv e maznoto muskulno
tkivo na vnatre{nite organi. Srceto e
izgradeno od posebno napre~no-prugasto
muskulno tkivo so razgraneti vlakna –
srcevo muskulno tkivo. Muskulnite Muskulno tkivo
kletki se vretenovidni {to go zgolemuva
efektot na nivnoto skratuvawe.

Muskulen
sistem
19

Krvotokot vo su{tina e sostaven od
dva vida organi: krvni sadovi i srce.
Krvta {to te~e niz krvnite sadovi
e te~no svrzno tkivo. Vo sostavot na
krvta, okolu 45% pripa|a na formi-
ranite krvni elementi, a 55% na
te~nata plazma.

Nervniot sistem
e izgraden od nervno tkivo.
Nervnite kletki se yvezdovidni i me|usebe
se povrzani so izrastoci (kusi i dolgi). Od
telata na nervnite kletki se izgradeni Krvonosen sistem
nervni jazli i mozokot, a od dolgite
izrastoci se izgradeni nervite. Po nervite
se prenesuvaat informaciite i naredbite.

Usoglasenost na funkcioniraweto
Podelba na trudot Nervna kletka

Kaj ~ovekot kako i kaj `ivotnite, kako pove}ekleto~ni

organizmi, postoi podelba na rabotata (funkciite) me|u razli~nite
vidovi kletki. Podelba na funkciite ima i me|u razli~nite tkiva i
organi. I pokraj specijalizacijata za opredelena funkcija,
razli~nite kletki, tkiva i organi rabotat usoglaseno. Nerven sistem
Nivnata usoglasenost e neophodna za besprekorna rabota na organizmot.
Usoglasuvaweto na funkciite i kontrolata, vo najgolema merka gi vr{i nervniot sistem.

Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe:

A. Mikroskopirawe na 1 . Koi osobini gi dobiva kletkata so diferencijacijata?

muskulno tkivo 2. Kolku funkcii vr{i diferencirana kletka? Kako se
narekuva takvoto vr{ewe na funkciite?
1. Mikroskopiraj gotovi 3. Navedi ja definicijata za tkivo.
preparati od napre~- 4. Nabroj gi tkivata vo ~ove~koto telo {to ti se poznati.
no-prugasto, mazno i 5. Navedi gi vidovite na svrznoto (potpornoto) tkivo. Spored
srcevo muskulno tki- koja osobina gi razlikuvame?
vo. Voo~i gi razli- 6. Koja osobina na muskulnite kletki e bitna za nivnata
kite. funkcija?
2. Nacrtaj go toa {to go 7. Objasni ja gradbata na nervnite kletki vo odnos na
gleda{. funkcijata na nervnoto tkivo.
8. Navedi organ {to vr{i samo edna funkcija i organ {to vr{i
pove}e funkcii.
9. Koj organ vr{i najgolem broj funkcii?
10. Objasni na {to se dol`i podelbata na trudot me|u razli~nite
vidovi kletki, tkiva i organi?

20
Biolo{kata osnova na ~ove~kiot organizam gi vklu~uva op{tite `ivotni procesi: ishrana,
di{ewe, izla~uvawe, dvi`ewe, osetlivost, rastewe, razmno`uvawe. Ovie procesi se vr{at
vo ~ove~koto telo, vo pousovr{eni organi i na poefikasni na~ini, otkolku kaj drugite
organizmi. No, ~ovekot mo`e i mnogu pove}e: da zboruva, da u~i, ~ita i da pi{uva, da tvori,
da sozdava umetni~ki dela i da gradi grandiozni gradbi, da se menuva sebesi i drugite
organizmi. Kako se razvivaat ovie sposobnosti? Odgovorot na ova pra{awe pobaraj go
izu~uvaj}i gi sodr`inite od ovaa glava, no i od literaturata za umetnosta, graditelstvoto,
drugite prirodni nauki, koi zboruvaat za ~ove~kata civilizacija i kultura.

21
 GLAVA 3

DVI@EWE

Poimi {to }e gi izu~uva{

vo ovoj oddel:
- skelet
- muskulatura
- kontrakcii i dvi`ewa
- zamor
- odmor.

Izu~uvaj}i gi
sodr`inite, }e mo`e{:
- da gi objasnuva{ so pri-
meri vrskite me|u kos-
kite i muskulite
- da obrazlo`uva{ gradba
na koska i muskul, zamor,
deformiteti na ‘rbet
- da modelira{ koordini-
ranost na dvi`ewe.

^ovekot se ra|a i `ivee vo postojano dvi`ewe. Fetusot se dvi`i i dodeka e vo teloto na

majkata. Bebeto gi zapo~nuva svoite dvi`ewa prvo vo legnata polo`ba, potoa lazej}i so
pomo{ na racete i nozete, a me|u prvata i vtorata godina od `ivotot, toa se ispravuva i se
dvi`i ispraveno. ^ovekot, duri i koga e povreden ili bolen, se obiduva da se ispravi i da
prodol`i da se dvi`i. Toa spa|a vo negoviot `ivoten stil.

22
 SODR@INA 1

~erep
^ove~ki skelet
ULOGA NA
Vo sostav na sistemot
za dvi`ewe vleguvaat dva
KOSKITE I
sistema: skeletniot MUSKULITE VO
sistem i muskulniot
sistem. Tie funkcioniraat
DVI@EWETO
povrzano i usoglaseno vo
ramenski pojas
so koski na rakata akcijata – dvi`ewe.

Skeletot e nepodvi`en del od sistemot za dvi`ewe

~ija podvi`nost ja obezbeduva muskulniot sistem. Kaj
~ovekot, skeletot e vnatre{en. Vo tek na embrionalniot
razvitok, skeletot e izgraden od ‘rskavi~no tkivo, koe vo tek
na razvitokot i rasteweto se zamenuva so koskeno tkivo.
Vo teloto na ~ovekot, poradi polesno izu~uvawe,
skeletot e podelen vo tri grupi: oskov skelet (~erep i ‘rbeten
stolb), skelet na ramenskiot pojas (so koskite na racete) i
skelet na karli~niot pojas (so koskite na nozete).

karli~en Funkcii na ~ove~kiot skelet

pojas
so koski na Zamisli se sebe bez nitu edna koska. Verojatno
nogata
zamisluva{ eden kup od `ele na podot. Spored ovaa
neprijatna zamisla, mo`e{ da zaklu~i{ deka skeletot ja
obezbeduva cvrstinata i potporata na tvoeto telo. Osobeno
va`ni za potporata na teloto se koskite vo ‘rbetniot stolb
- pre{lenite i koskite vo nozete.
Skeletot vr{i i nekolku drugi funkcii.
Slobodnite dvi`ewa butna koska karli~na koska
gi ovozmo`uvaat koskite na
racete i nozete i go pridvi- 'rbet
`uvaat teloto vo prostorot.
Koskite na ~erepot,
na ‘rbetniot stolb i rebrata
gi za{tituvaat mekite
~erep
tkiva i organi {to se
nao|aat vo niv.
Koskite u~estvuvaat
vo sozdavaweto na krvnite
elementi: belite i
crvenite krvni zrnca i
krvnite plo~ki. (Sl.1.)

Sl. 1

23
Gradba i forma na koskite

Skeletot e izgraden od koski i ‘rskavici.

Koskite se izgradeni od `iva materija {to sodr`i koskena kletka
`ivi yvezdovidni kletki. Koskenite kletki se
opkru`eni so me|ukleto~na materija – matriks, {to
matriks
samite ja sozdavaat. Matriksot e izgraden od
neorganska materija – kalcium fosfat i organska
materija, belkovinata kolagen. Koskenite kletki
postojano se delat, poradi {to koskata raste i
zarasnuvaat povredite i skr{enicite. (Sl.2)
Sl. 2 Koskeno tkivo
pokosnica
Koskata e odnadvor obvitkana so pokosnica, {to e izgradena
sun|eresto
od tenok plast koskeni kletki. Pod pokosnicata se nao|a zbieno
koskeno tkivo (kompaktno) koskeno tkivo, a pod nego e sun|eresto koskeno tkivo.
Kaj dolgite koski, vnatre{nosta e ispolneta so koskena srcevina,
vo koja se sozdavaat krvnite elementi. Vo starosta, koskenata
koskena srcevina se zamenuva so masno tkivo, koe e neaktivno. Plo~estite
srcevina koski aktivno gi sozdavaat krvnite elementi vo tek na celiot
`ivot.
Na povr{inata, sekoja koska ima mal otvor, {to vnatre
prodol`uva so kanal~e. Niz otvorot, vo koskata navleguvaat
krvnite sadovi za ishrana na koskenite kletki. Sl. 3
zbieno Skeletot e sostaven od koski so razli~na forma i golemina.
koskeno a) Dolgite koski se vo racete i vo nozete.
tkivo
b) Kusite koski se vo sostav na dlankata, na prstite, stapaloto i
‘rbetniot stolb (pre{leni). Nekoi od niv imaat dosta
Sl. 3 nepravilna forma (pre{leni, koska na peticata i dr.) (Sl.4)
v) Plo~estite koski go gradat
~erepot, lopatkite,
vraten
karli~nite koski, gradnata
region
koska, rebrata. (Sl.5)

Vtoriot va`en materijal

graden vo skeletot e ‘rskavicata. Taa e
region mnogu pomek i poelasti~en
materijal od koskite, bidej}i
matriksot me|u kletkite vo
‘rskavicata e pote~en.
slabinski ‘Rskavicata go gradi vrvot na
region nosot i u{nite {kolki. Isto
taka, so ‘rskavica se poslani
Sl. 5 Koski na ~erepot
povr{inite na kraevite na
krsen region
1. ~elna 5. liceva koskite koi se podvi`no
2. nosna 6. temena povrzani. Povr{inata na
opa{est region 3. gorna vilica 7. slepoo~na ‘rskavicata e mazna i lizgava, so
4. dolna vilica 8. tilna {to se namaluva trieweto me|u
Sl. 4 'Rbeten stolb
koskite pri dvi`eweto.

24
 Povrzuvawe na koskite

Koskite vo skeletot se me|usebe povrzani vo sistem {to e stabilen pri miruvawe i

pri dvi`ewe na teloto. Taa stabilnost se postignuva so pomo{ na razli~nite na~ini na
povrzuvaweto na koskite.

Nepodvi`no povrzuvawe ({ev) me|u koskite se ostvaruva so posredstvo na vlaknesto ili
‘rskavi~no svrzno tkivo. Na primer, so {ev se povrzani koskite na ~erepot. Sl. 6

Podvi`no povrzuvawe (zglob). Zglobot go gradat zadebeleni kraevi na koskite. Na ednata
koska ima vdlabnuvawe - ~a{ka, a na drugata e ispap~uvawe – glava na zglobot. Glavata i
~a{kata se poslani so ‘rskavica i postojano se natopuvani so te~nost {to go namaluva
trieweto me|u niv.

'rbeten mozok

ramena
koska
Sl. 6
obvivka

Polupodvi`en zglob. Za pogolema
ligamenti
stabilnost, kaj nekoi zglobovi se
mrsen vmetnati ‘rskavi~ni diskovi. Takov zglob
plast e polupodvi`en zglob (me|u pre{lenite
vo ‘rbetniot stolb - Sl.7). Celiot zglob
'rskavi~en
zglobna 'rskavica lakotna
e zatvoren vo zglobna kapsula od svrzno
disk
te~nost koska tkivo, a odnadvor taa e zacvrstena so
ligamenti i tetivi so koi zavr{uvaat
Sl. 7 Polupodvi`en zgolb Sl. 8 Podvi`en zgolb- lakot
i se pripojuvaat muskulite. Sl. 8

Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe:

Ispituvawe na sostavot na koskata - demonstrirawe 1 . Od koe tkivo e izgraden

embrionalniot skelet, a od
1 . Potopete edna pomala koska (jagne~ka ili sviwska) koe skeletot kaj vozrasnite?
vo ~a{a so hlorovodorodna kiselina. Poklopete ja 2. Kade se sozdava matriksot na
~a{ata i po~ekajte. koskite i od koi materii e
2. Nastavnikot so pinceta izgraden?
}e ja izvadi i }e ja izmie 3. Navedi gi funkciite na
koskata i }e ja postavi na skeletot kaj ~ovekot.
staklo. So pomo{ na 4. Opi{i gradba na edna koska.
druga pinceta doka`ete 5. Navedi gi formite na koskite
ja nejzinata elasti~nost. Objasnete kade se izgubile vo skeletot i primeri za sekoja
kalciumovite soli. od niv.
3. Nastavnikot neka zapali tenka mala koska. Otkako 6. Opi{i ja ‘rskavicata i nejzi-
}e se oladi, stavete ja na drvena podloga. nata funkcija.
4. Udrete ja koskata so 7. Navedi primeri za nepodvi`-
~ekan. Taa lesno se kr{i, no povrzuvawe na koskite.
bidej}i kolagenot izgo- 8. Opi{i gradba na zglob.
rel, nema elasti~nost. 9. Opi{i sostav na polupodvi-
`en zglob i navedi primer.

25
 SODR@INA 2 Muskuli i dvi`ewe

Muskulniot sistem e podvi`niot (aktivniot) del

od sistemot za dvi`ewe vo koj u~estvuva i skeletot.
GRADBA I Muskulniot sistem e vo direktna vrska so nervniot
FUNKCIJA NA sistem, od kogo gi prima naredbite za dvi`ewata. Osven toa,
ovoj sistem e protkaen so krvni sadovi, koi so krvta mu
MUSKULITE obezbeduvaat hranlivi materii i kislorod, a gi otstranuvaat
produktite na razmenata na materiite. Toa mora da se vr{i
mnogu efikasno, zatoa {to pri dvi`eweto, vo muskulite
hemiskata energija od hranata se pretvora vo mehani~ka
energija, so koja se dvi`at organite i celoto telo.

Gradba i funkcionirawe na muskulite

Muskulniot sistem e izgraden od muskuli, koi globalno gi delime vo

tri grupi: skeletni muskuli, muskuli na vnatre{nite organi i muskul
na srceto.
 Skeletnite muskuli go pridvi`uvaat teloto vo prostorot i se
pricvrsteni za koskite. Za da se pridvi`i edna koska, potrebni se
barem dva muskuli, poradi {to vo teloto ima dva pati pove}e
muskuli od koski. Tkivoto na skeletnite muskuli mo`e{ da go
razdeli{ na snop~iwa, a niv na dolgi tenki vlakna. Pod mikroskop,
vo sekoe vlakno (kletka) mo`e{ da zabele`i{ pove}e jadra, kako i
svetli i temni prugi, poradi {to ova tkivo e nare~eno napre~no–
prugasto. Tie prugi poteknuvaat od posebniot raspored na
belkovinite vo kletkata. Sl. 1 i 2.
Skeletnite muskuli, naredbite za rabota gi
dobivaat od mozokot i od ‘rbetniot mozok. Poradi
toa, skeletniot muskul mo`e{ da go stegne{ i
opu{ti{ koga saka{, t.e. pod vlijane na svojata
muskul
volja. Ovie muskuli mo`e{ da gi stegne{ brzo ili
bavno.

krven sad
obvivka
na snopot
muskulna
obvivka nerv
citolazma
napre~no - prugasto
vlakno

Sl. 1 Presek na skeleten muskul

Sl. 2. Napre~no prugasto muskulno tkivo

26
  Muskulite na vnatre{nite organi,
osven srceto, se izgradeni od mazno
muskulno tkivo koe sodr`i ednojadreni
kletki. Pod mikroskop, vo niv nema
prugi, bidej}i belkovinite vo niv se
poinaku rasporedeni. Maznoto muskulno
tkivo, naredbite za svoeto dejstvuvawe gi
Sl. 3 Mazno muskulno tkivo
dobiva od ‘rbetniot mozok i na niv ne
mo`eme da deluvame so svojata volja. Ovie
muskuli se stegaat ne{to pobavno od
drugite tipovi. Muskulite na
vnatre{nite organi gi ovozmo`uvaat
pridvi`uvawata na organite vo teloto,
krvnite sadovi, hranitelniot kanal i
`ol~noto }ese. Sl.3.

Srceviot muskul ja pumpa krvta niz
celoto telo. Po gradba toj e napre~no- Sl. 4 Srcevo muskulno tkivo
prugast, no funkcionira ne{to poinaku,
bidej}i negovata rabota e kontrolirana na
dva na~ini: samostojno i preku
mozokot. Negovite kletki se razgraneti
i povrzani me|u sebe. Samostojnoto
skratuvawe na srceviot muskul se vr{i so
pomo{ na dva jazli vo poseben del na
srceto. Od niv se ispra}aat naredbi
(drazbi) koi se {irat po celoto srce.
Me|utoa, srceto prima narebi i od
mozokot so nervite i taka go zabrzuva ili
go zabavuva ritamot na negovoto stegawe i
opu{tawe. Vrz rabotata na srceto ne
mo`eme da vlijaeme so svojata volja. Sl.4.

Po forma, muskulite mo`at da bidat:

vretenasti (na rakata), lepezasti
(slepoo~niot), spleskani (dijafragmata),
kru`ni (okolu okoto), peresti (na nogata). Sl. 5

Skeletnite muskuli se povrzani so koski

Muskulot e izgraden od vretenovidni muskulni kletki

(vlakna). Muskulnite vlakna se grupirani vo snop~iwa koi se
obvitkani so svoja obvivka. Pove}e snop~iwa se sobrani vo pogolem
snop koj ima obvivka. Pove}e snopovi go izgraduvaat muskulot.
Obvivkata na muskulot e od elasti~no svrzno tkivo i zavr{uva so
cvrsta lentovidna tetiva. Cvrstinata na tetivata e va`na, zatoa
{to taa ne smee da se skine, tuku treba da izdr`i golema sila. Tetivata
go pricvrstuva muskulot za koska, taka {to preminuva vo pokosnicata Ahilova tetiva
i zarasnuva so celata povr{ina na koskata. Ova e va`no, zatoa {to na peticata
pri skratuvaweto na muskulot, silata se raspredeluva na golema Sl.6
povr{ina. So toa se namaluva optovaruvaweto na edinica povr{ina
na koskata.
27
 Muskulot dosegnuva od edna do druga koska, pri {to,
prvata mu slu`i kako potpora, a so svoeto skratuvawe
toj ja pribli`uva (dvi`i) drugata koska ili ja oddale~uva. lopatka
Osven toa, muskulite mo`at da bidat i slo`eni: ramenska koska
dvoglav (bicepsot na nadlakticata), troglav (tricepsot
skratuva~ot
na nadlakticata), konvergenten (Golemiot graden muskul), (biceps) e
paralelen (Kroja~kiot na butot) itn. Sl. 5. istegnuva~ot stegnat
(triceps) e
opu{ten
Osobini na muskulot pale~na koska

Muskulite rabotat, otkako }e dobijat naredba od

mozokot ili od ‘rbetniot mozok preku nervite. Nervot ja
prenesuva naredbata (drazbata) do muskulnata kletka, na
koja muskulnata kletka }e odgovori. Sposobnosta na lakotna
muskulot da odgovori na drazbata ja narekuvame tetivi koska
nadrazlivost. Osven na drazbite od nervniot sistem,
muskulot mo`e da odgovori i na poinakvi drazbi: kiselina,
bockawe, elektri~na struja.
Po pravilo, muskulot na drazbata odgovara so
skratuvawe (kontrakcija), pri {to stanuva podebel.
[tom prestane da dejstvuva drazbata, muskulot se opu{ta skratuva~ot
i ja dostignuva prvobitnata dol`ina i debelina. e opu{ten
Muskulite mo`at da se skratuvaat, no ne se istegnuva~ot
izdol`uvaat. Sepak, tie mo`at da gi istegnuvaat delovite e stegnat
na teloto, zatoa {to funkcioniraat vo parovi. Sekoj par
sodr`i muskul-skratuva~ i muskul istegnuva~. Koga }e
se stegne muskulot – skratuva~, koskata se pribli`uva
i taka go svitkuva ili go navednuva delot od teloto. Pri
toa, muskulot – istegnuva~ e opu{ten. Koga }e se opu{ti Sl. 7
muskulot – skratuva~, se stega muskulot istegnuva~ i ja
vra}a koskata vo prvobitnata polo`ba, so {to se ispravuva
delot na teloto. Sl. 7.

Za rabotata na muskulite treba energija

Za muskulite, hrana pretstavuvaat {e}erite i masnotiite, bidej}i vo niv e skladirana

energijata. No, za da si obezbedi{ energija od {e}erite, ne mora{ da jade{ slatka hrana. Vo tvoeto
telo i skrobot (slo`eniot {e}er) od kompirot, lebot, orizot i p~enkarnicata, prvo se razgraduvaat
do positni molekuli prost {e}er. Tie mali molekuli na prost {e}er vo muskulnite kletki se
razgraduvaat do voda, jaglerod dioksid i energija. Pri ovoj proces se osloboduva golema koli~ina
energija, za {to e potrebno i mnogu kislorod. Poradi toa ti di{e{ zabrzano pri posilna muskulna
rabota.
- Del od energijata {to se osloboduva pri razgraduvaweto na prostiot {e}er vo muskulite
e vo vid na toplina. So taa toplina teloto ja odr`uva postojanata temperatura,
me|u 36 i 37o S. Koga ti studi, ti zapo~nuva{ da se trese{ i taka so muskulnata rabota
sozdava{ toplina.
- Drugiot del od oslobodenata energija go koristat muskulite za kontrakcii. Dokolku ne
se dvi`at, muskulite gi skladiraat hranata i energijata vo vid na slo`en {e}er – glikogen.
Sl. 8

28
 d
si
ok
di
krv

od
er
hr

gl
an

ja
a

g i j a
e ner
vo
da
od
or
sl
ki

muskulna kletka

Sl. 8

Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe:

A. Ispitaj ja rabotata na muskulite vo par 1 . So koi organski sistemi e vo vrska

1 . Stegni ja {akata na ednata raka vo tupanica, kako
na sl. 6.
2. So prstite od drugata raka vnimatelno i so
povremeno pritiskawe opipaj go predniot muskul
na nadlakticata (bicepsot). Toj e ispap~en,
napnat i skraten.
3. Povtori go toa so muskulot na zadnata strana na
nadlakticata (tricepsot). Toj e istegnat.
4. Ispravi ja rakata i otvori ja {akata. Vo kakov
oblik i sostojba se sega bicepsot i tricepsot na
nadlakticata?
B. Ispitaj ja rabotata na muskulite vo okoto
Treba da znae{ deka crnkata vo okoto se {iri i
se sobira so pomo{ na mazno muskulno tkivo, {to
e so kru`na forma.
1 . Pogledaj go svoeto oko (crnkata) vo ogledalo, koga
gleda{ kon izvor na svetlina.
10. Objasni za kakvi potrebi se koris-
2. Povtori go nabquduvaweto koga ne gleda{ kon
izvorot na svetlina.
3. Sporedi gi tvoite zaklu~oci so Sl.8 od str. 100.
___
muskulniot sistem pri funkcio-
niraweto?
2. Vo muskulite se vr{i pretvorawe
na hemiskata energija od hranata vo
drug tip na energija. Koja?
3. Navedi gi trite grupi muskuli vo
~ove~koto telo.
4. Opi{i ja gradbata na eden muskul.
5. Opi{i ja gradbata i funkcijata na
tetivata.
6. Navedi gi dvete osnovni osobini na
muskulot.
7. Opi{i kako muskulite rabotat vo par.
8. Opi{i ja gradbata na skeletnite
muskuli, t.e. na napre~no-prugasto-
to muskulno tkivo.
9. Objasni kako muskulot obezbeduva
energija za svojata rabota.
ti energijata {to se osloboduva vo
muskulite pri razgraduvawe na
prostiot {e}er.

29
 SODR@INA 3 Ti si sega na vozrast koga tvoite koski rastat
najbrzo i najmnogu. Sekoj den go nosi{ svojot prepolnet i
NEGA, HIGIENA I te`ok u~ili{en ranec od doma do u~ili{te i obratno.
So toa tvojot skelet e dopolnitelno optereten so
DEFORMACII NA nadvore{en teret. No, ne zaboravaj deka dodeka koskite
SISTEMOT ZA rastat, ne sme e{ nepravilno da gi opter etuva{.
Iskrivuvawe na rbetot kako na Sl. 1 e nare~eno skolioza.
DVI@EWE Isto taka, ti dolgo sedi{ na u~ili{te, kako i doma,
dodeka ~ita{ i pi{uva{. Vnimavaj i sedi ispraveno za
da spre~i{ podgrbavenost (kifoza). Sl. 2

Sl.1 PRAVILNO NEPRAVILNO

SKOLIOZA

Sl.2 PRAVILNO NEPRAVILNO KIFOZA

Za pravilno razvivawe i rastewe na koskite, neophodna e i pravilna ishrana i dovolno

koli~estvo hrana. Za organizmot hranata treba da sodr`i dovolno materii koi se potrebni
za okoskuvaweto, rasteweto i razvitokot na skeletot i muskulaturata. Tvojata hrana treba
da bide raznovidna.
Osobeno treba da pie{ dovolno mleko ili da vnesuva{ mle~ni produkti (jogurt,
sirewe, kiselo mleko, puter i dr.). Vo niv se sodr`i mineralot kalcium, koj se vklu~uva vo
sostavot na koskite, so pomo{ na vitaminot D. Vitaminot D se sozdava vo tvojata ko`a
pod vlijanie na ultravioletovite zraci (pri son~aweto). Poradi negovata va`na uloga,
kako za{tita od bolesta rahitis (omeknuvawe na koskite), na bebiwata im se dava vo vid
na AD-kapki ili perli. Za sre}a, ovaa bolest denes e retka.

30
O{tetuvawa na koskite i zglobovite

· Pri brzi promeni na polo`bata,

zglobovite mnogu se opter etuvaat.
Poradi toa, glavi~kata na ednata
koska mo`e nakuso da izleze od
~a{kata na drugata. Pri toa, se zateg-
nuva zglobnata kapsula zaedno so
vrskite (ligamentite) i pak se vra}a
vo prvobitnata polo`ba. Ko`ata na
zglobot pomodruva, pod nea se javuva
otok i vo zglobot se ~uvstvuva bolka.
Ova o{tetuvawe se narekuva
{inuvawe.
· Pri nekoi dvi`ewa, zglobnata kapsula
i ligamentite se o{tetuvaat taka,
{to glavata na koskata ne se vra}a vo
~a{kata od drugata koska. Toa e izmes-
tuvawe. Pokraj pomodruvaweto, otokot Sl.3 Rentgenska snimka na Sl.4 Rentgenska snimka
i bolkata, tuka zglobot go menuva i izmesten prst na skr{ena koska
oblikot. Sl.3.
· Pri pregolemi opteretuvawa, koskata mo`e i da se skr{i. Toa mo`e da ima razni formi:
koskata da pukne, da se skr{i celosno ili da go o{teti i sosednoto tkivo. Ako
skr{enata koska ja skinala ko`ata, toa e otvorena skr{enica. Toga{ bolkata se ~uvstvuva
vo celiot del na teloto vo koj e skr{enicata i toj del ne mo`e da se dvi`i. (Sl.4)
O{teteniot del na teloto prvo treba da se rastereti i da se onevozmo`i negovo dvi`ewe
so pravilno potpirawe i pricvrstuvawe. Dokolku skr{enicata e otvorena, prvo se
zgri`uva ranata, se vnimava na udobnoto smestuvawe na unesre}eniot, a potoa se povikuva
stru~na zdravstvena pomo{. Me|utoa, ova mora pravilno da se izvede, zo{to vo sprotivno
mo`e da se napravi pove}e {teta od korist.
Kako naj~est deformitet (promena na formata) na nogata,
Gri`a za stapaloto kaj lu|eto se javuva ramnoto stapalo. Ramnoto stapalo e
nepravilno optetereno i odeweto ne e dovolno elasti~no.
Sl. 5.
Poradi pravilno razvivawe na stapalata, ne smeeme
da gi stegame vo tesni obuvki. Dokolku ~ovekot ima
nepravilno formirani stapala, toj te{ko se dvi`i. Za dobro
formirawe na stapaloto i muskulite na nozete, se
prepora~uva ~ovekot da odi bos {to pove}e mo`e.
Pogledaj ja sl.6, na koja
e prika`ano kako nepravilno
se rasporeduva telesnata
te`ina vo nesoodvetna obuvka.
Optereteni se tenkite no`ni
prsti, namesto posilnata
koska na peticata.
Sl.5 Ramno stapalo Sl.6

31
 Gri`a za muskulite

Za rabota, na muskulite im e potrebno mnogu kislorod. Zatoa, pri fizi~ka rabota, ~ovekot
di{e podlaboko i zabrzano. So toa se snabduvaat i drugite organi so pove}e kislorod. Od taa pri~ina,
ve`baweto i sportuvaweto e zdravo za celiot organizam.
Muskulite mo`at da se razbolat.
Naj~esta op{ta bolest na muskulite e spazam (gr~). Toa e
nenadejna i nesvesna kontrakcija na muskulite, koja boli. Na primer,
spazam na crevnite muskuli e nare~en preplet na crevata.
Atrofija e o{tetuvawe t.e. namaluvawe na muskulite koga dolgo
ne rabotat, na primer, pri skr{enica na koskite na noga ili raka.
Me|u muskulnite bolesti e opasnata detska paraliza
(poliomielitis). Ovaa bolest ja predizvikuva virus koj gi napa|a
delovite na nervite niz koi stignuva drazbata do muskulite. Zatoa nekoi
od muskulite ja gubat sposobnosta za kontrakcija, nepodvi`ni se. Ovaa
Sl. 1 Virus na poliomielitis bolest ne se lekuva. No, nema mesto za panika. Ti i tvoite drugari ste
vakcinirani protiv ovaa bolest.

Dodatok Za zamena na zglobovite se koristat specijalni

Zamenuvawe na zglobovite materijali koi se dovolno cvrsti i izdr`livi podolgo
Prvata zamena na zglobot vo kolkot e vreme, bez da se menuvaat (da se ronat, da korodiraat i
napravena pred 40 godini. Od toga{, ovaa sl.) pod dejstvo na
operacija se vr{i vo skoro site pogolemi telesnite te~nosti.
zdravstveni ustanovi vo site dr`avi. Denes ve{ta~kite
Kolkot i kolenoto se zglobovi koi zglobovi se kreira-
denes mnogu uspe{no se zamenuvaat. Denes se at so pomo{ na kom-
vr{i i zamenuvawe na zglobovite na ramoto, pjuteri, {to e pobr-
laktot i vo dlankata, no ne tolku uspe{no. zo i poevtino.

Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe:

A. Ispitaj go otisokot na tvoeto stapalo 1 . Dali za sistemot za dvi`ewe e popogodno

1 . So vla`no stapalo, stapni na hartija od
vesnik.
2. Sporedi go svojot otisok so slikite za
pravilno i deformirano stapalo.
3. Ocrtaj go svojot otisok. Dokolku zabele`i{
nepravilnost, konsultiraj se so svojot
lekar, koj }e te posovetuva kako da
postapuva{. Lekari specijalisti za
bolestite na sistemot za dvi`ewe se
ortopedite.
B. Istra`uvawe za rastewe na stapaloto
4. Vo paralelkata sekoj neka ja izmeri
dol`inata na svojot otisok vo cm.
5. Napravete tabela so podatocite i grafikon.
6. Povtorete go mereweto na krajot na
u~ebnata godina. kolku prose~no porasnalo
stapaloto vo celiot klas? Dali porasnalo
tvoeto stapalo? Kolku?
7. Napravete prikaz za va{eto istra`uvawe.
nosewe na torba ili ranec? Objasni
za{to?
2. Obrazlo`i za{to treba da pie{ mleko
i da se ishranuva{ so dovolno mle~ni
produkti.
3. Navedi go imeto na bolesta na koskite
{to nastanuva zaradi nedostig na D
vitaminot.
4. Opi{i go o{tetuvaweto na zglobot -
{inuvawe.
5. Opi{i go izmestuvaweto na zglobot.
6. Opi{i kako izgleda skr{enica na
koskata.
7. Navedi go imeto na naj~estiot
deformitet na stapaloto.
8. Kako se vika naj~estata op{ta bolest na
muskulite. Navedi primer za nea.
9. Koe o{tetuvawe na muskulite se
narekuva atrofija?
10. Opi{i kakva bolest e detskata paraliza.

32
 GLAVA 4

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo

ovoj oddel: ISHRANA I
- hrana, energetski i gradbeni
vrednosti
DIGESTIJA
- digestija
- enzimi
- vitamini
- usna praznina
- `eludnik
- crevo
- crevni resi~ki
- resorpcija
- `lezdi vo digestijata

Izu~uvaj}i gi sodr`inite,
}e mo`e{:
- da gi prepoznava{ i ime-
nuva{ organite od sistemot
za digestija
- da go objasnuva{ razlo`uva-
weto na hranata
- da povrzuva{ i izlo`uva{
za funkciite na organite od
sistemot za digestija.

Hranata e gorivo za tvojot organizam. Vo nea e sodr`ana energijata {to e neophodnaza site
`ivotni procesi, t.e. za odr`uvawe i obezbeduvawe na `ivotot. Za tvoeto pravilno rastewe
i razvitok neophodno e da se hrani{ redovno, da vnesuva{ dovolno hrana i toa hrana koja
}e bide dobro izbrana. Kako {to raste brojot na lu|eto na Zemjata, se pove}e se javuva
nedostig na hrana vo mnogu regioni. Dolgotrajnata su{a ili vojna se naj~estite pri~ini
za gladuvawe na milioni lu|e i za smrt na najmladite `iteli na na{ata planeta. Za `al,
hranata kako i site drugi resursi ne se pravilno rasporedeni nasekade i pokraj naporite
na me|unarodnite organizacii toa da se nadmine.

33
 Hranata {to ~ovekot treba da ja vnesuva vo svojot
SODR@INA 1
organizam, glavno poteknuva od rastenijata i od
`ivotnite.
Na organizmot, hranata mu treba za da gi zadovoli
HRANA I slednite potrebi:
· slu`i kako gorivo, obezbeduvaj}i energija i toplina;
ZNA^EWE NA · obezbeduva gradben materijal za rastewe;
ISHRANATA ZA · ovozmo`uva zarasnuvawe na rani i o{tetuvawa na
tkivata;
ORGANIZMOT · go odr`uva zdravjeto i pomaga vo borbata protiv
bolestite.
Hranlivi materii se: jaglehidrati ({e}eri),
belkovini i masnotii. Hranata tr eba da sodr`i i
vitamini, minerali i voda, koi nemaat hranliva vrednost,
tuku se neophodni za normalen tek na site procesi vo
Jaglehidrati organizmot.

Jaglehidratite se organski materii {to se izgradeni

od jaglerod, vodorod i kislorod. Obi~no gi narekuvame {e}eri.
Spored nivniot sostav, razlikuvame prosti i slo`eni {e}eri.
 Prosti {e}eri se: grozdoviot {e}er (glukoza) i ovo{niot
{e}er koi gi ima vo ovo{jeto i vo medot. Mle~niot {e}er go
ima vo mlekoto. Obi~en {e}er se dobiva od: {e}ernata trska,
{e}ernata repa, javorot. Go kupuvame kako pre~isten bel
{e}er. Sl.1. Sl. 1. Med

 Slo`enite {e}eri se sostaveni od grozdoviot i ovo{niot

Molekula {e}er. Slo`eni {e}eri se: Skrobot go ima vo rastitelnite
na slo`en kletki, te. vo `itnite zrna i vo kompirite. (Sl.2)
{e}er
(skrob)
Celulozata gi izgraduva yidovite na rastitelnite kletki.
^ove~kiot organizam ne mo`e da ja razgradi. Glikogenot
se nao|a vo `ivotinskite organizmi, kako i vo ~ove~kiot
organizam i pretstavuva rezervna materija, poradi {to e
nare~en “`ivotinski skrob”.

Jaglehidratite sodr`at
hemiski vrski {to se bogati so
glukoza energija. Vo kletkite, pri nivnoto
Sl. 2.
razgraduvawe, se osloboduva
golema koli~ina energija. Zatoa
{e}erite se najzna~aen energet-
ski izvor za organizmot. Sl. 3

Sl. 3. Hrana so jaglehidrati

34
Belkovini

Belkovinite se
soedinenija so golemi mo-
lekuli. Izgradeni se od
jaglerod, vodorod i kislo-
rod, kako i azot, fosfor i
sulfur.
Hranata bogata so
belkovini od `ivotinsko
Sl. 1. Hrana bogata so belkovini
poteklo e: meso, mleko,
jajca i dr.
Rastitelnata hrana vo koja ima mnogu belkovini
poteknuva od gravot i sojata. Sepak, belkovinite od
rastenijata ~ovekot gi koristi pote{ko, poradi
celuloznite yidovi vo kletkite.
Belkovinite, glavno pretstavuvaat gradbeni
materii za kletkite. Sepak, na{iot organizam ne mo`e
direktno da gi koristi belkovinite vo forma kako {to
gi vnesuvame so hranata. Zatoa, belkovinite prvo se
razgraduvaat do nivnite gradbeni edinici, koi potoa se
Sl. 2. Belkovinska molekula
spojuvaat vo novi kombinacii - ~ove~ki belkovini. Sl. 2.

Masni Materii
Zaedni~koto ime na mastite i maslata e masni
materii. Toa se soedinenija na jaglerodot, vodorodot i
kislorodot, kako {to se i jaglehidratite, no vo drug soodnos.
^ove~kata hrana sodr`i masni materii od rastitelno
poteklo – masla i masti od `ivotinsko poteklo: mast i puter.
Masnite materii se dvojno pobogati so energija od
jaglehidratite. Organizmot gi koristi za da dojde do energija,
no masnotiite se razgraduvaat najte{ko od site hranlivi
materii. Zatoa, vo organizmot pretstavuvaat rezervna hrana,
koja se tro{i samo dokolku toj na raspolagawe nema
jaglehidrati. Sl. 4.

Sl. 3. Hrana bogata so masti
Sl. 4. Molekula na mast
Dodatok
Holesterol – {to e toa?
Holesterolot e materija sli~na na masni
materii, koja e sodr`ana vo mnogu vidovi hrana,
vklu~uvaj}i go i `oltokot od jajceto i crniot drob.
Normalno holesterolot e sostaven del od nekoi tkiva
i ne e “lo{a” materija, no stanuva {teten koga
negovoto nivo vo krvta e visoko. Toga{ gi blokira
krvnite sadovi i mo`e da predizvika srcevo
zaboluvawe. Zatoa se prepora~uva, vo ishranata da se
vnesuvaat pove}e rastitelni masla, kako i masti koi
go namaluvaat nivoto na holesterolot.
35
 Vo razgraduvaweto na hranata u~estvuvaat enzimite

Razgraduvaweto na hranlivi-
te soedinenija protekuva vo klet-
kite vo organizmot. enzimi
Hemiskite reakcii vo koi se
izmenuvaat soedinenijata nadvor od
organizmot, obi~no protekuvaat na
visoki temperaturi. Potseti se
kako se vari mlekoto, ili kako se
vari kompirot i drugo. Vo
~ove~kiot organizam, telesnata
temperatura e postojana, me|u 36 i golema molekula na hrana gradbeni edinici
o
37 S. Poradi toa, za Sl. 4 Razgraduvawe na golemite molekuli
razgraduvaweto na materiite ne go
koristime pove}e zborot "varewe”, tuku digestija (lat. = razgraduvawe, razdeluvawe), bidej}i
ovoj proces se slu~uva pod razli~ni uslovi. Pred se, razgraduvaweto na soedinenijata na
tolku niski temperaturi e mo`no, samo dokolku vo ovoj proces u~estvuvaat i enzimi. Sl. 4
Enzimite se slo`eni organski soedinenija, koi gi sozdava organizmot. Organizmot
sozdava enzimi {to ovozmo`uvaat razgraduvawe na soedinenija, kako i enzimi koi
ovozmo`uvaat spojuvawe na ednostavni soedinenija vo slo`eni. Vo dvata slu~ai, vo procesot
u~estvuva i vodata.
Sekoj enzim se povrzuva samo so eden vid soedinenie. Enzimite se sozdavaat vo site
telesni kletki. Enzimite koi u~estvuvaat vo razgraduvaweto na hranlivite materii gi
narekuvame digestivni enzimi.
Digestivnite enzimi se sozdavaat vo digestivnite `lezdi. Digestivnite `lezdi
gi izla~uvaat svoite sokovi so enzimi niz posebni kanal~iwa vo digestivniot
(hranitelniot) kanal, koj e oblikuvan vo vid na organi za digestija.

enzim I enzim II

molekuli na
molekula na skrob prost {e}er glukoza
Sl. 5 Digestija na jaglehidrati

sitni kapki
`ol~ka
golema
enzim I enzim II masna kapka

enzim I
gradbeni
belkovinska edinici
pomali molekuli molekula na mast
molekula gradbeni
Sl. 6 Digestija na belkovini edinici na
Sl. 7 Digestija na masti
masta

36
 Minerali

So zaedni~ko ime - minerali, gi

imenuvame: natriumovata (gotvarskata)
sol, solite na kalcium, solite na `elezoto,
na jodot i drugi. Tie se neophodni za va`ni
funkcii na organite (rabota na muskulite
i `lezdite, prenesuvawe na drazbire niz
nervite, sozdavawe na koskite, prenesuvawe
na kislorodot i drugo).

Sl. 8 Zelen~uk i ovo{je - hrana

bogata so minerali i vitamini

Vitamini

Vitaminite se
organski soedinenija
koi vo mali koli~estva
se neophodni vo ishra-
nata na lu|eto. Tie
Vitamin se sodr`i dejstvo efekt
samite nemaat energet-
vo hranata
ska vrednost, no u~es- ribino maslo zdravje na ko`ata suva
tvuvaat vo ener - mle~ni produkti vidot pri slabo no
A
getskite procesi. morkovi svetlo
Ishrana bez koj i da e neglaziran oriz, trici go zasiluva beri
vitamin doveduva do V i crno bra{no kvasec, kleto~noto na e
te{ko zaboluvawe. Na kompleks crn drob di{ewe mus
visoki temperaturi ja
S limon i drugo sve`o elasti~na i jaka ko`a
gubat svojata
ovo{je, sve` zelen~uk ko`a krv
aktivnost, poradi {to
(piperka, domat i drugo)
hranata koja gi sodr`i z
(zelen~ukot i ovo{jeto)
D ribino maslo, jajca, okoskuvawe i rah
treba da se jade sve`a.
mle~ni produkti se rastewe na sov
]e spomeneme nekoi od sozdava vo ko`ata na zabite
niv. ~ovekot pri son~awe

37
 Aktivnosti:

A. Oddeli gi masnotiite od mlekoto B. Oddeli gi belkovinite od mlekoto

Mlekoto e hranliva te~nost vo koj se sodr`ani
site hranlivi materii vo soodnos koj za ~ovekot
go pravi "idealna hrana".
1 . Sipaj mleko vo staklena ognootporna ~a{a.
2. Svari go i ostavi go da se oladi.
3. Na povr{inata se nasobira polesnata
masnotija vo vid na kajmak. Kajmakot e
masnotijata vo mlekoto.
1 . Od mlekoto od prethodniot obid, so
la`i~ka vnimatelno otstrani go kajmakot.
2. Vo posnoto mleko nakapi limonov sok i
me{aj go, se dodeka ne se sosiri.
3. Procedi go mlekoto niz inka so gaza vo
druga ~a{a. Na gazata }e ostanat
belkovinite – sireweto.

Proveri go svoeto znaewe:

1 . Za koi potrebi na organizmot slu`i hranata? 5. Nekoi od bolestite – levo, se predizvikani od

Obrazlo`i gi. nedostig na edna ili pove}e materii, {to se
2. Navedi hrana koja sodr`i najve}e: navedeni vo desnata kolona. Povrzi gi.
a) celuloza rahitis vitamin A
b) rastitelno maslo anemija vitamin D
v) belkovini beri-beri vitamin C
g) skrob skorbut vitamin B
3. Objasni gi slednive iskazi: no}no slepilo vitamin B
a) Decata koi se ishranuvaat so nedovolno 6. Objasni gi iskazite:
belkovini, rastat pobavno. a) Zdravo e da jade{ morkov.
b) Jajcata se podobra hrana od lebot pri bodi b) Lu|eto koi se vo mnogu topla prostorija
– bildingot. treba da primaat pove}e sol.
4. Sekoj od vidovite hrana na levata strana v) Majkite treba da im davaat na decata
mo`e{ da go povrze{ so pove}e soodvetni sokovi od limon i portokal.
zborovi na desnata. Povrzi gi. g) Kaj starite lu|e koi `iveat sami, na kraj
crn leb belkovini na zimata mo`e da se javi skorbut.
{e}er masnotii
puter celuloza
jajca vitamini
zelka energija

38
 Sistemot za digestija se razvil od hranitelniot
SODR@INA 2
kanal kaj `ivotnite, od koj se formirale i se
diferencirale organite za digestija.
Vo sistemot za digestija se vr{i primawe, GRADBA NA ORGANITE
mehani~ko i hemisko razgraduvawe na hranata, kako i (USTA, @ELUDNIK,
nejzino vpivawe (resorpcija). CREVO), DIGESSTIJA
NA HRANATA VO NIV I
nepce
FUNKCIJA NA
usna praznina plunkovni PANKREASOT I
`lezdi
CRNIOT DROB
jazik

Digestigniot kanal e
kapa~e izdiferenciran na slednite
delovi: usna praznina, goltka,
du{nik crn drob hranoprovod, `eludnik i crevo
hranoprovod so negovite delovi. Pridru`en
e so digestivni `lezdi. Sl. 1.
dijafragma `eludnik
Usna praznina
`ol~no }ese
pod`eludo~na Usnata praznina
`lezda zapo~nuva so usni, od kade
hranata vleguva vo teloto.
Nejziniot vkus go prepoznavaat
tenko crevo
setiloto za vkus (na jazikot) i
slepo crevo
setiloto za miris (vo nosot).
Usnite i jazikot gi ispituvaat
debelo crevo cvrstinata i toplinata na

pravo crevo hranata.

Potoa, zabite ja raskinuvaat i ja sitnat
hranata. Jazikot ja potisnuva i prevrtuva.
Plunkovnite `lezdi izla~uvaat plunka vo usnata
Sl. 1 Digestiven sistem praznina, so koja hranata se natopuva, za polesno
da se slizga niz digestivniot kanal. Vo plunkata
se sodr`i enzim koj zapo~nuva da go razgraduva
skrobot do prosti {e}eri.
Zabi

^ovekot se ra|a bez zabi. Naj~esto me|u 4-9

mesec, kaj bebiwata izrasnuva prviot mle~en zab,
a vo tretata godina, tie gi imaat site 20 mle~ni
zabi. Okolu {estata godina, mle~nite zabi se
seka~i pretkatnici
zamenuvaat so postojani zabi. Niv gi ima vkupno pesjaci katnici
32. Sl. 2.
umnici
Poradi razli~nite funkcii, zabite se
Sl. 2 Zabi
razli~ni po oblik i vo sekoja polovina od gornata

39
 i dolnata vilica, od sredinata kon
emajl
kraevite se: seka~i 4 (2 gore i 2 dolu),
pesjaci 2 (1 gore i 1 dolu),
koronka zabna koska pretkatnici 4 (2 gore i 2 dolu) i
katnici 6 (3 gore i 3 dolu). Poslednite
zabna praznina katnici rastat najdocna, a nare~eni

`lebina se umnici.
Spored gradbata, site zabi se
izgradeni od istite delovi: koronka,
zaben
ni{ki za cement koja e vidliva i koren, koj e vsaden vo
pri~vrs- vdlabnatinka vo vilicata. Odnadvor,
tuvawe koronkata e pokriena so zaben emajl,
a korenot so zaben cement. Vo vna-
vili~na
koren

koska
tre{nosta, zabot e izgraden od zabna
koska, vo koja ima praznina i vena,
arterija i nerv. Sl. 3.
nerv i
krvni
Sl. 3 sadovi

Goltka i hranoprovod

nosna praznina

tvrdo nepce
meko nepce
hrana jazik
kapa~e

hranoprovod
du{nik
Sl. 4 Goltka i hranoprovod pri goltawe
Koga jazikot }e go potisne zalakot vo goltkata,
nie go goltnuvame. Goltkata e raskrsnica na patot za
hrana i patot za vozduh. Za da ne zaletne hranata vo hrano-
du{nikot pri goltaweto, postoi kapa~e koe toga{ }e provod
go zatvori du{nikot. No, dokolku zboruva{ dodeka
jade{, mo`e da se zaletne hranata, ako kapa~eto na muskulite
vreme ne go zatvori du{nikot. Toga{ se zaka{luva{ i se stegaat
ja vra}a{ hranata vo goltkata. Sl.4.
Od goltkata, hranata navleguva vo
hranoprovodot. Toa e muskulen kanal {to dopira do
hranata se
`eludnikot. Hranata niz nego se dvi`i so ritmi~ki potisnuva
stegawa i opu{tawa na muskulnite yidovi.
Hranoprovodot ja napu{ta gradnata praznina, ja
probiva muskulnata pregrada me|u gradniot ko{ i
stoma~nata praznina - dijafragmata i vleguva vo
stoma~nata praznina, t.e. vo `eludnikot. Sl.5.
Sl. 5 Dvi`ewe na hranata niz
hranoprovodot
40
@eludnik
hranoprovod

@eludnikot e pro{iren del na

digestivniot kanal, koj na vlezot i
`eludnik
izlezot ima kru`ni muskuli. So tie dijafragma
muskuli se regulira koli~inata na
hranata koja e vo `eludnikot. Od dvanaesetpale~no
`eludnikot vo crevoto ramnomerno se crevo
pu{taat, glavno ednakvi delovi od
hranata.
@eludnikot ima debeli muskul- muskulni
plastovi
ni yidovi, so ~ija kontrakcija, hranata
ligavica na
ja gme~i i ja me{a. Yidovite na `elud- `eludnikot
nikot odnatr e imaat brojni
`eludo~ni `lezdi, koi go izla~uvaat
`eludo~niot sok.
@eludo~niot sok pretstavuva
voden rastvor na hlorovodorodna ligavica
kiselina i enzim pepsin. Zna~i, vo tenko crevo
`eludnikot sredinata e kisela, {to
Sl. 6 @eludnik i dvanaesetpale~no crevo
mu ovozmo`uva na `eludo~niot enzim
da gi razgraduva belkovinite. Osven
toa, kiselata sredina e nepovolna za Tenko crevo
mikroorganizmite {to pristignale
so hranata i tie se uni{tuvaat. Sl. 6. Na izlezot od `eludnikot se nao|a kru`en
muskul koj postapno ispu{ta opredelena koli~ina
hrana vo tenkoto crevo. Tenkoto crevo e dolgo
okolu 6m i e izvitkano vo stoma~nata praznina.
Branovidnite kontrakcii na muskulite vo yidot

epitel
razgradenite
jaglehidrati i
crevni kapilari belkovini
vleguvaat vo
krvnite kapilari

razgradenite masti
gi prima limfniot
limfen kapilar kapilar

krv od crevnata
granka od crevna arterija venata ja iznesuva
arterija donesuva krvta so hranata
krv kon crnit drob
granka od vena {to
iznesuva krv limfata gi
iznesuva masnite
materii vo
limfen sad limfniot sistem
a) gradba na crevnata b) resorpcija vo
resi~ka Sl. 7 crevnata resi~ka
41
na tenkoto crevo, ja vrtat i ja me{aat sodr`inata. So toa, hranitelnata sodr`ina doa|a vo
dopir so crevnite digestivni sokovi (enzimi) i se razgraduva do molekuli. Vnatre{nosta
na crevoto e izgradena od epitel koj e nabran i pretvoren vo mikroskopski sitni crevni
resi~ki. Epitelot e proni`an so kapilarna mre`a. Resi~kite imaat sposobnost da gi
vpivaat molekulite na hranata, koi potoa gi primaat krvnite i limfnite kapilari. So
niv yidot na crevoto ja zgolemuva povr{inata so koja ja vpiva hranata – vr{i resorbcija.
Vo tenkoto crevo protekuva najva`niot del od digestijata. Od nego, krvta so
kapilarite ja vnesuva razlo`enata hrana prvo vo crniot drob. Tuka se zadr`uvaat
nepotrebnite ili {tetnite materii, a potoa krvta so krvotokot gi raznesuva hranlivite
materii niz celoto telo.
Po dol`inata na tenkoto crevo razlikuvame: dvanaesetpale~no crevo i tenko crevo
vo potesna smisla.

Dvanaesetpale~no crevo
hranoprovod
crn drob
Dvanaesetpale~noto crevo e dolgo 12-15 cm
i e po~eten del od tenkoto crevo vo koe se razgra-
duvaat belkovinite, masnotiite i jaglehidratite.
Vo nego se vlivaat digestivnite sokovi od dvete
golemi digestivni `lezdi: crniot drob i `ol~no
pod`eludo~nata `lezda. `eludnik
}ese
- Crniot drob e smesten desno pod
dijafragmata. Sozdava i izla~uva `ol~ka.
@ol~kata e zelena, gor~liva te~nost, koja
pod`e
privremeno se skladira vo `ol~noto }ese, od lu
`lezd do~na
kade se istisnuva vo dvanaesetpala~noto a
crevo. Pod dejstvo na `ol~kata, masnotiite dvanaeset-
pale~no
se rasprsnuvaat na mnogu sitni kapki, vrz koi crevo
Sl. 8

potoa dejstvuvaat enzimite i gi razgraduvaat do molekuli.

Crniot drob e najgolemata `lezda vo ~ove~koto telo. Vr{i mnogubrojni va`ni
funkcii, me|u koi se: pre~istuvawe na krvta, prerabotuvawe, skladirawe i izla~uvawe
na materiite. Na primer, od nepotrebnite produkti, kletkite vo crniot drob sozdavaat
`ol~ka.
- Pod`eludo~nata `lezda se nao|a pod `eludnikot. Vo dvanaesetpale~noto crevo
izla~uva nekolku enzimi. Tie enzimi gi razgraduvaat kapkite na masnotiite, delumno
razgradenite belkovini i jaglehidratite.

Debelo crevo

Debeloto crevo e so pogolem dijametar od tenkoto i se nadovrzuva na nego. Zapo~nuva

so slepoto crevo, kon koe e priklu~en crvovidniot izrastok, izgraden od limfno tkivo.
Podlo`en e na vospalenija, koi se lekuvaat naj~esto so hiru{ko otstranuvawe. Vo po~etniot
del na debeloto crevo se resorbira vodata so mineralite, a vo zavr{niot del se zadr`uva
nesvarenata hrana, se do nejzinoto isfrlawe niz zadniot (analen) otvor.

42
Dodatok
Nelekuvaniot karies mo`e da predizvika
gnoewe. Vsu{nost okolu korenot na zabot, vo
Gri`a za zabite
vilicata se sozdava gnojno }ese, koe e ispolneto so
bakterii i beli krvni kletki, koi se borat.
Zabniot emajl e najcvrstata materija vo
Gnojot e sostaven od `ivi i mrtvi beli krvni
tvoeto telo. Toj sozdava odli~na za{titna
kletki i od bakterii. Dokolku ovaa sostojba ne se
pokrivka na zabite. No, toj lesno se uni{tuva so
lekuva, bakteriite navleguvaat vo krvta,
kiselina. Kiselinata predizvikuva rasipuvawe
infekcijata se {iri i bolesta go zafa}a celiot
na zabite, a ja sozdavaat bakteriite. Sekoj od nas
organizam. Sega e neophodno lekuvawe so
ima bakterii vo ustata, koi normalno ne se
antibiotici.
{tetni. No, koga na zabite }e se najde hrana {to
sodr`i {e}er, bakteriite se hranat so nego i
sozdavaat kiselina. Tie se mno`at i sozdavaat
bakteriski naslagi na zabite. Kiselinata go
razgraduva zabniot emajl.
No, ako kiselinata go probie emajlot,
rasipuvaweto na zabite odi brzo. Zabnata koska e
mnogu pomeka od emajlot i kiselinata brzo ja
razgraduva. Ovaa bolest se narekuva karies. Zabot
boli i neophodna e intervencija na zabolekar.
Otstranuvaweto na bakteriite se vr{i so
miewe na zabite so ~etki~ka za zabi i pasta za
zabi. Najdobri se pasti za zabi so fluorid. Isto
taka, potrebni se redovni poseti na zabolekar,
bidej}i zabite podobro se lekuvaat vo ranite fazi
na kariesot.

karies

bu{ewe i ~istewe polnewe popraven (plombiran zab)

Proveri go svoeto znaewe:

1 . Zo{to pogolemata dol`ina na crevoto e izvitkana?
2. Koj del od ~ove~koto crevo:
a) ja vpiva vodata od nerazgradenata materija
b) e mnogu kisel
v) ja prima `ol~kata
g) sodr`i sitni resi~ki
3. Objasni koi tvorbi ja vr{at resorbcijata na hranata.
4. Obrazlo`i, za{to zal~eto leb dobiva blag vkus, dokolku
go xvaka{ podolgo vreme.
5. Opi{i gradba na zab.
6. Opi{i go goltaweto.

43
 Odr`uvaweto na tvoeto zdravje preku ishranata,
SODR@INA 3
mo`eme da go naso~ime kon vospostavuvaweto na zdrava
ishrana i gri`a za organite za digestija.

ZA[TITA OD Zdrava ishrana

ANOMALII I
Zdrava ishrana e termin koj go koristime da
BOLESTI NA opi{eme izbran sostav i opredeleno koli~estvo hrana, {to
ORGANITE ZA ~ovekot treba sekojdnevno da go vnesuva vo svojot organizam,
za da gi zadovoli svoite potrebi za energija i da go
DIGESTIJA odr`uva zdravjeto. Zdravata ishrana vklu~uva raznovidna
hrana {to gi sodr`i site materii {to na organizmot mu
se neophodni. Toa zna~i, deka hranata mora da sodr`i 6
razli~ni materii: jaglehidrati (so celuloza), belkovini,
masnotii, vitamini, minerali i voda. (Sl.1- 3).
Lekarite imaat nekolku soveti za tvojata zdrava
ishrana. Toa se:

Ishranuvaj se so pomalku masti od `ivotinsko
poteklo, t.e. zameni gi so rastitelni masla (maslo od
son~ogled, od p~enka, puter od kikiritki, palmovo
maslo i margarin, maslo od soja i dr.) . Taka, }e
odbegne{ poka~uvawe na holesterolot vo krvta.

Ishranuvaj se so pove}e hrana so celuloza. Celulozata
Sl. 1. Redovna ishrana e izgradena od isprepleteni ni{ki, koi na hranata
i pomagaat da se dvi`i niz digestivniot kanal.
Celuloznite vlakna ne dozvoluvaat da se pojavi zapek,
koj mo`e da bide opasen za zdravjeto. Se smeta, deka so
postojano vnesuvawe golemi koli~ini celulozni
vlakna vo teloto, se namaluva holesterolot vo krvta
i mo`e da se namali rizikot od rak (kancer) vo
debeloto crevo.

Ishranuvaj se so pomalku {e}er. Pre~isteniot bel
{e}er (rafiniran {e}er), iako sodr`i mnogu
energija, ne sodr`i korisni sostojki. Dokolku jade{
pr emnogu {e}er, }e predizvika{ rasipuvawe na
zabite. So {e}erot se hranat i bakteriite vo ustata
i sozdavaat kiselina i go predizvikuvaat naj~estoto
zabno zaboluvawe – kariesot.

Ishranuvaj se so pomalku sol. Presolenata hrana
mo`e da predizvika vo organizmot poka~uvawe na
krvniot pritisok, koj mo`e da go o{teti srceto. Na
~ovekot dnevno mu treba okolu 6g sol. Vo sekoja hrana
se sodr`i gotvarskata sol (zelen~ukot i mesoto). Toa
Sl. 2. Raznovidna hrana zna~i, deka na tvojata hrana treba da i dodava{ samo
po prstofat sol na den i toa }e bide sosema dovolno
za organizmot.

44
 Sl. 3.

Da se bide debel

Sigurno si slu{nal deka lu|eto vo nekoi

semejstva se debeli ili slabi. Debelite velat deka
kaj niv debelinata e nasledna, gi obvinuvaat
“krupnite koski” ili nivnite “`lezdi”. No, debelinata
ne e nasledna, kako {to e bojata na o~ite. Naj~esto,
postoi samo edna pri~ina zo{to nekoi lu|e se debeli
– vnesuvawe pove}e hrana otkolku {to im treba.
Sepak, te`inata zavisi i od aktivnosta na
~ovekot. Vitite lu|e naj~esto se mnogu poaktivni od
debelite, t.e. ja tro{at energijata {to ja vnesuvaat
so hranata. Dokolku se dvi`i{ malku, jadi pomalku. Sl. 4.
Zo{to pre~i debelinata, osven {to sega{nite estetski merila baraat vito telo?
Debelite lu|e imaat pove}e zdravstveni problemi: teloto im nosi ekstra teret, imaat
pogolem rizik od artritis (vospalenie i o{tetuvawe na zglobovite), visok krven pritisok,
od srcevi zaboluvawa, od bolesta dijabetes (poka~uvawe na nivo na {e}erot vo krvta), a i
hirur{kite intervencii kaj niv se e so golem rizik. Sl. 4

Da se bide preterano vitok

Obi~no e polesno da se zgolemi telesnata te`ina, otkolku da se namali, bidej}i naj~esto

lu|eto u`ivaat koga jadat. Dokolku tvojata te`ina e pod taa {to ja posakuva{, toa e zatoa
{to jade{ premalku za da mu obezbedi{ na organizmot dovolno energija.
So normalno slabeewe
r etko se stanuva preterano
slab, no nekoi lu|e, osobeno na
tvoja vozrast, mislej}i deka se
debeli, opasno ja namaluvaat
svojata telesna te`ina. Ovaa
sostojba se narekuva anorek-
sija. Kaj ovie lu|e se javuva
nedostig na vitamini, a
ko`ata im e bleda i kako
hartija. Ne se otporni kon
infekciite, bidej}i se
neuhraneti. Dokolku kaj
Sl. 5.
45
devoj~iwata, te`inata e pod normalnata za 11kg, zapira menstruacijata, a na teloto rastat
pove}e vlakna. Bez lekarska pomo{, lu|eto so anoreksija mnogu te{ko mo`at povtorno da
jadat dovolno i povtorno da ja dostignat normalnata te`ina na teloto. Sl.5.

“Udarna dieta”

Organizmot gi skladira jaglehidratite vo

vid na glikogen vo muskulite i vo crniot drob.
Glikogenot mnogu brzo se razgraduva i ja
osloboduva energijata koja e potrebna. Po kus pe-
riod gladuvawe, prvi se tro{at rezervite na
glikogenot vo teloto. “Udarnata dieta” e takvo
gladuvawe vo koe telesnata te`ina se namaluva
so tro{ewe na glikogenot i isfrlawe na vodata
od tkivata. No, taa dieta e vsu{nost nekorisna.
[tom }e zapo~ne{ da jade{, glikogenot
brzo se nadomestuva. Malku }e is~ezne od toa {to
Test: dokolku naborot
treba da go izgubi{ - masnite naslagi. Dokolku e podebel od 2,5 sm,
navistina saka{ da ostane{ vitok, treba da go predebel si.
nau~i{ i da go primenuva{ zdraviot na~in na
ishrana. Vsu{nost, spored nekoi ispituvawa samo
okolu 25% od lu|eto {to dr`ele dieta go menuvaat Sl.6
na~inot na ishrana i ostanuvaat viti. Sl. 6.

Vnimatelno namaluvawe na te`inata

Prepora~livo e 1 Ne jade{ dovolno

pri namaluvawe na
telesnata te`ina da 2 Idealna te`ina
Vnimavaj, jadi pomalku,
se ispita i da se 3 ve`baj pove}e
utvrdi “ gubitokot Debel si, si go
na energijata”. Toa 4 zagrozuva{ zdravjeto
zna~i, sekoj treba da 5 Mnogu si debel ova e
seriozno
jade pomalku hrana,
Tvojata viso~ina vo cm

otkolku {to se
negovite dnevni
potrebi za energija.
Vsu{nost, idealen
Sl.7
na~in za namaluvawe
te`ina e koga se Povle~i prava
kombiniraat ve`bi lnija me|u
so mnogu umerena tvojata te`ina i
viso~ina.
ishrana.
To~kata kade tie
se se~at }e ti ja
ka`e tvojata
sostojba

Tvojata te`ina vo kg

46
 Najdobro }e ja namali{ te`inata so na~inot “poleka no sigurno”, {to bi zna~elo,
namaluvawe na te`inata po 0,5kg nedelno. Najdobro e sam da se gri`i{ za svojata dieta.

Kontrola na tvojot apetit

Idealnoto koli~estvo hrana mora da gi zadovoluva dnevnite potrebi na tvoeto telo,

{to vsu{nost e biolo{kiot mehanizam koj go kontrolira tvojot apetit. Nekoe vreme po
jadeweto, {e}erot koj se raznesuva so krvta }e go primaat kletkite, a vo mozokot se
ispra}aat poraki deka pak si gladen. Otkako }e jade{, `eludnikot e poln, a do mozokot se
ispra}aat poraki da se zapre so jadeweto. Ti si sit.
Pri podolgotrajno gladuvawe, teloto prvo gi koristi rezervite na glikogenot, a
potoa masnite rezervi. Otkako i tie }e se istro{at, zapo~nuvaat da se koristat i
belkovinite od muskulite, za da se obezbedi energija, poradi {to muskulite se uni{tuvaat.
Vistinskata opasnost od gladuvaweto e gubeweto na belkovinite, bidej}i pri toa se namaluva
otpornosta na organizmot kon infekcii, taka {to izgladnetite lu|e zaboluvaat od bolesti
so smrtonosni posledici. Gubitokot na nad polovina od normalnata te`ina e smrtonosen.

Dodatok

^ir na `eludnikot
Vo `eludo~niot sok se sodr`i hlorovodorodna
kiselina koja uni{tuva najgolem broj bakterii koi
stignuvaat so hranata. @eludo~niot yid izla~uva lepliva
liga koja sozdava obloga na vnatre{nata povr{ina na yidot.
Taa liga go za{tituva yidot od kiselinata. Kaj nekoi lu|e,
`eludnikot sozdava premnogu kiselina so koja ligata ne mo`e
da se spravi. Kiselinata kaj niv go razjaduva yidot na zdrav `eludnik ~ir
`eludnikot i predizvikuva `eludo~en ~ir. ^ovekot ima
mnogu silni bolki.
Denes se znae deka ~irot go predizvikuva edna bakterija koja e otporna na kiselinata. Porano,
pacientite so ~ir se lekuvale so lekovi cel `ivot ili bile operirani za da im se otstrani
o{teteniot del od `eludnikot. Denes, lekuvaweto mnogu uspe{no se vr{i so antibiotici.

Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:

A. Napravi sopstvena lista na ishrana 1 . Objasni za{to vo ishranata treba da

(dieta)
1 . Spored sopstvenata viso~ina, te`ina i
aktivnosti, zaklu~uvaj za
svojata “idealna” te`ina. Dali ima{
dovolna ili nedovolna te`ina?
2. Spored odgovorot na pra{aweto, sostavi
lista na hrana, kako i jadewa za po tri
obroci dnevno, za edna sedmica.
3. Prezentirajte gi listite na ishrana vo
paralelkata.
3. Istakni ja listata na hrana vo svojata soba
i obidi se da se pridr`uva{ do sopstvenite
zaklu~oci.
se sodr`i pomalku masti, a za{to
treba celuloznata hrana?
2. Za{to vo ishranata treba da ima
pomalku sol i pomalku {e}er?
3. Navedi gi rizicite po zdravjeto od
pregolemata telesna te`ina?
4. Za{to ne e korisna “udarnata
dieta”?
5. Objasni {to zna~i “vnimatelo
namaluvawe na te`inata”.
6. Objasni kako se kontrolira apetitot
vo organizmot.

47
 GLAVA 5

CIRKULATOREN
SISTEM

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo

ovoj oddel:
- krvotok
- krv
- limfa Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e mo`e{:
- krvni sadovi - da gi raspoznava{, razlikuva{ i povrzuva{
- srce organite od sistemot i nivnite funkcii;
- puls golem i mal krvotok;
- krven pritisok - da sporeduva{ osobini i funkcii na krvnite
- krvavewe elementi, krvnite sadovi, srceto, krvta i
- koagulacija limfata;
- so usvoen redosled da gi opi{uva{ gradbata
i procesite: srceva rabota, maliot i
golemiot krvotok i koagulacijata na krvta.

Vo zapisite od starite vremiwa, lekarite tvrdele deka “srceto e sredi{te na `ivotot

i na emociite”. Ova e delumno to~no, bidej}i denes znaeme deka pravilnoto
funkcionirawe na organite vo krvonosniot sistem e od `ivotna va`nost za sekoj
~ovek. Krvonosniot sistem e ogromen; koga bi se spoile site krvni sadovi vo eden,
toj sad bi bil dolg pribli`no 10.000 km i so nego bi mo`ele 2,5 pati da ja obvitkame
Zemjata okolu ekvatorot. Toa e navistina mo}en i efikasen transport koj
funkcionira non-stop.

48
 Prenesuvaweto na hranata i na gasovite vo teloto
SODR@INA 1
go vr{i krvonosniot sistem. Krvonosniot sistem kaj
~ovekot e izgraden od iljadnici krvni sadovi, koi ja
prenesuvaat krvta. Dvi`eweto na krvta go ovozmo`uva
rabotata na srceto. Krvta vo sebe nosi rastvoreni ili
hemiski vrzani materii: hrana ili otpadni produkti i
KRV I LIMFA -
kislorod ili jaglerod dioksid. Krvta ne mo`e da dopre SOSTAV,
do site kletki, kade {to nejzinata funkcija ja prezema OSOBINI I
limfata. Krvta i limfata se narekuvaat so edno ime –
telesni te~nosti. Toa zna~i deka vo sostav na krvonosniot FUNKCII
sistem gi vbrojuvame: krvnite sadovi, krvta, limfata i
srceto.

Sostav i funkcii na krvta

Krvta e te~no svrzno tkivo. Gusta e i lepliva i ima crvena
boja. Vo ~ove~koto telo, prose~no ima okolu 5 l krv. Sostavena e od
te~en del – plazma i krvni elementi: crveni krvni zrnca, beli krvni
zrnca i krvni plo~ki.
Funkcii na krvta se:
· prenesuva materii (kislorod, hrana, otpadni materii, jaglerod
dioksid) od eden del na teloto do drug;
· pomaga pri odbrana od bolesti;
· odr`uva postojani uslovi za rabota na kletkite.
a) b)
Plazma Sl. 1. a) reducirana krv
b) oksidirana krv
Krvnata plazma e te~niot del od krvta vo koja plivaat krvnite
elementi. Sostavena e glavno od voda i mal procent na drugi materii:
belkovini, grozdov {e}er (glukoza), soli, enzimi i dr. Taa go
pretstavuva transportnoto sredstvo za krvnite elementi.

Krvni elementi i nivnite funkcii

Crveni krvni zrnca (eritrociti)

Crvenite krvni zrnca – eritrocitite (gr~.

eritros – crven, kitos – kletka), vo 1 mm 3 krv se
zastapeni me|u 4-5 milioni. Nastanuvaat vo koskenata
srcevina od nediferencirani kletki, od koi se
diferenciraat site krvni elementi. Koga }e stignat
vo krvotokot, tie kletki gi gubat jadrata, so {to im se
zgolemuva prostorot za vrzuvawe kislorod. Zna~i, kaj
~ovekot, zrelite eritrociti nemaat jadra. Sekoja a) b)
sekunda se sozdavaat okolu 2 milioni eritrociti. Sl. 2. a) krv
b) krvna plazma

49
 Ulogata na crvenite krvni zrnca e vo
vrzuvaweto kislorod. Tie ja sodr`at
belkovinata hemoglobin, koja pak sodr`i
`elezo. Za `elezoto se vrzuva kislorodot,
koga negovata koncentracija e visoka vo
belite drobovi (pri vdi{uvawe). Vo tkivata
kade {to koncentracijata na kislorodot e
niska, `elezoto go otpu{ta kislor odot.
Hemoglobinot e dobar prenesuva~ na
kislorodot: vo belite drobovi go prima, a vo
kletkite go otpu{ta.
Eritrocitite ostanuvaat vo
krvotokot do 120 dena, a potoa se raspa|aat. Sl. 3 Krvni elementi: eritrocoti - crveni
No, materiite od koi se izgradeni, se leukociti - violetovi
dragoceni za organizmot i toj povtorno gi trombociti - zeleni
upotrebuva: ostatocite na hemoglobinot gi
koristi za boite na `ol~kata, a `elezoto za
povtorna izgradba na hemoglobinot.
Sostojbata, koga ~ovekot nema dovolno
crveni krvni zrnca ili ima nisko nivo na
hemoglobin e nare~ena anemija. Anemi~niot
~ovek e bled i ~uvstvuva op{ta slabost
poradi nedostig na kislorod vo tkivata.
Pri~inite za anemija mo`e da bidat
nedostig na `elezo ili vitamini od grupata
V vo ishranata, ili nekoe krvavewe.
Sl. 4 Eritrociti

[to se slu~uva koga ~ovekot izgubi

mnogu krv?

Se slu~uva, nekoj vo soobra}ajna nesre}a da

izgubi mnogu krv. Dokolku, toj gubitok iznesuva 2 l
krv, `ivotot na ~ovekot e vo opasnost od dve pri~ini:
- opa|a krvniot pritisok i se zabavuva
krvotokot;
- opa|a brojot na eritrocitite, so {to se
namaluva snabduvaweto
na kletkite i tkivata so kislorod.
Od obemnoto iskrvavuvawe se mo`ni razli~ni
posledici, no najopasna e taa {to mozokot ostanuva
bez kislorod. Osobata e vo nesvesna sostojba i mo`e
da umre dokolku krvaveweto ne se zapre vedna{ i ne
se dade nova krv so postapka nare~ena transfuzija.

Sl. 5 Transfuzija

50
Beli krvni zrnca (leukociti)

Leukocitite (gr~. leukos – bel) se najkrupni

formirani elementi vo krvta. Zastapeni se so 5-10.000
vo 1mm3 krv. Nastanuvaat vo srcevinata na koskite, a
sozrevaat vo gradnata `lezda i vo limfnite jazli.
Imaat jadro i samostojno se dvi`at, {to im ovozmo`uva
da ja izvr{uvaat svojata funkcija – da go branat
organizmot pred tu|i materii ili telca. Leukocitite
se razlikuvaat i spored gradba i spored funkcija:
nekoi gi jadat tu|ite ~esti~ki ili gi razgraduvaat, a
drugi proizveduvaat odbranbeni molekuli.

Krvni plo~ki (trombociti)

Toa se najmalite krvni elementi. Vo 1mm3 krv gi

ima 200 - 300.000. Nivnata uloga e da u~estvuvaat vo
zgrut~uvaweto na krvta (koagulacijata), so {to
zapira krvaveweto.
Sl. 6 Leukociti
Krvarewe i zgrut~uvawe na krvta

Koga }e se raskine ko`ata i }e se sozdade rana, vedna{ se

aktiviraat trombocitite koi go sodr`an enzimot trombin.
Trombinot dejstvuva na edna belkovina vo krvta, taka {to taa
se pretvara vo ni{ki. Belkovinskite ni{ki se lepat me|u sebe
i so krvnite elementi, so {to sozdavaat krven kola~ koj ja
zatvara ranata i krvaveweto prestanuva.
Ova e mnogu poednostaven opis na zgrut~uvaweto na krvta
a) ranuvawe
-koagulacijata. Vsu{nost, za da se slu~i ovoj proces, neophodni
se mnogu materii. Nekoi od niv se nasledni, a nekoi gi vnesuvame
so hranata.
Nekoi lu|e ne ja na-
sledile osobinata da sozda-
vaat edna va`na belkovina,
poznata kako faktor 8. Tie
b) zgrut~uvawe ja nosat naslednata bolest
hemofilija. Krvta kaj ovie
lu|e se zgrut~uva mnogu
dolgo vreme, taka {to i
mala rani~ka kaj niv mo`e
da predizvika golemi
gubitoci krv.
Krvta {to se ~uva vo
v) Krven kola~
bolnicite za medicinski
Sl. 7 Koagulacija pri ranuvawe
potrebi, mora da bide
Sl. 8 Krven kola~
za{titena od zgrut~uvawe.

51
Za taa cel i se dodavaat antikoagulansi,
materii koi go popre~uvaat zgrut~uvaweto, krven sad
kako {to e natrium citrat.
O~igledno e, deka zgrut~uvaweto na
krvta za organizmot e korisno koga toj }e se krv
zdobie so rana. No, dokolku toa se slu~i vo
krvnite sadovi, za organizmot e
katastrofalno. Krvotokot sodr`i prirodni
materii koi go spre~uvaat vnatr e{noto
zgrut~uvawe na krvta. I pokraj toa,
zgrut~uvaweto ponekoga{ se slu~uva vo
arteriite i predizvikuva srcev udar. Toa tromb
obi~no e predizvikano od stesnuvawe na yidot Sl. 9 Krven sad so tromb
na arterijata na koj se natalo`il holesterol.
So toa mo`e da zapo~ne procesot na
vnatre{noto zgrut~uvawe na krvta, nare~en
tromboza. Sl. 9.

Limfa i limfni jazli vena

Limfata e me|ukleto~na te~nost {to

se sozdava otkako plazmata }e premine od graden
krvnite kapilari vo prostorot me|u kletkite. limfovod
Taa gi sodr`i site materii od plazmata i
leukocitite, koi otkako }e navlezat vo
limfata se narekuvaat limfociti. Od limfni
limfata, kletkite gi primaat hranlivite jazli
materii, kislorodot i drugite potr ebni
materii, a vo nea gi izla~uvaat produktite
na svojata razmena na materiite. Ulogata na
limfata e, zna~i, da posreduva pri razmenata
na materiite me|u krvta i kletkite.
Limfata ne mo`e da se vrati nazad vo
krvnite kapilari, poradi toa {to vo niv
krvniot pritisok e visok. Od tkivata, limfni
sadovi
limfata se vra}a vo krvta po limfnite
kapilari koi imaat ponizok pritisok od
krvnite sadovi. Limfnite kapilari ja
sobiraat limfata i ja nosat vo limfnite
sadovi, od koi najgolem e gradniot limfovod.
Limfata od nego se vliva vo venite, pred tie
da se vleat vo srceto.

Sl. 10 Limfni jazli i sadovi

52
 Pred da se vleat vo venite, limfnite sadovi odvoden
pominuvaat niz limfnite jazli. Toa se sitni limfen
sad
organi koi vo grupi se rasporedeni niz teloto (vo
vratot, pazuvite, preponite). Vo niv limfata se
krvni
pro~istuva pred da se vlee vo krvta. Limfnite sadovi
jazli se del od odbranata na teloto, bidej}i vo niv
se razgraduvaat tu|ite telca, kako {to se
mikroorganizmite. Osven toa, vo niv sozrevaat
pro~is-
mladite beli krvni zrnca. Sl.11.
tuvawe
na
krvta

Aktivnosti

A. Mikroskopirawe na preparat od krv dovoden

limfen
1 . Nastavnikot }e ti dade traen preparat od
sad
~ove~ka krv.
2. Postavi go pod “malo”, a potoa pod “golemo”
Sl. 11 Limfen jazel
zgolemuvawe.
3. Dokolku preparatot e oboen, vo nego }e gi
vidi{ crvenite i belite krvni zrnca.
Spored koj sostaven del mo`e{ da gi
razlikuva{?
Krvnite plo~ki ne mo`e{ da gi vidi{,
bidej}i za niv treba posebna podgotovka na
preparatot.

Proveri go svoeto znaewe:

1. Spored koi osobini i funkcii gi razlikuvame belite i crvenite krvni

zrnca (navedi 3).
2. Nau~nicite so istra`uvawe go ispituvale brojot na eritrocitite kaj
lu|e koi `iveat na nadmorska viso~ina 0m i na 5860 m. Rezultatite se:

nadmorska viso~ina 0m 5.0 milioni vo mm3 krv

nadmorska viso~ina 5860 m 7,4 milioni vo mm3 krv

[to misli{, zo{to tie brojki se razli~ni? Pomo{: na pogolemi

nadmorski viso~ini, vozduhot sodr`i pomalku kislorod.
3. Navedi dve pri~ini zo{to e opasno ako se izgubi nad 2 l krv.
4. Nabroi gi funkciite na:
a. krvnata plazma
b. eritrocitite
v. leukocitite
5. Objasni zo{to lu|eto ~uvstvuvaat slabost koga vo ishranata nemaat
dovolno `elezo.
6. Zo{to nema da iskrvavime koga }e se bocneme so igla?

53
 SODR@INA 2

SRCE, KRVNI Op{t plan na cirkulacijata

SADOVI (GRADBA I
Organite so koi krvta te~e niz teloto go
FUNKCIJA) I so~inuvaat krvonosniot sistem. Najva`niot organ vo
GOLEM I MAL krvonosniot sistem e srceto, koe e smesteno me|u
KRVOTOK belodrobnite krilja vo gradniot ko{. Sl. 1 Funkcijata
na srceto e da ja pumpa krvta niz teloto.
Drugiot del od krvonosniot sistem e sostaven od
krvni sadovi, me|u koi razlikuvame:
· Arterii se krvni sadovi koi ja iznesuvaat krvta od
srceto i ja nosat kon site organi. Vo yidovite imaat

mal dijametar tenok muskulen yid

debel muskulen yid golem dijametar

Sl. 2. Arterija Sl. 3. Vena

sloj na mazno muskulno tkivo, poradi {to mo`at da se
{irat i da se stesnuvaat. Sl. 2.
· Veni se krvni sadovi koi ja sobiraat krvta od organite i
ja nosat vo srceto. Venite ne se tolku elasti~ni, zatoa
{to slojot na maznoto muskulno tkivo kaj niv e mnogu

kon srceto

oksidirana krv
reducirana krv
Sl. 1. krvta te~e kon sr- krvta te`nee da se
ceto - klapite se vrati no klapite se
otvoreni zatvoreni i go onevoz-
mo`uvaat toa

Sl. 4 Klapi vo venite

54
 kapilari

arterija

vena

Sl.5.
potenok. Golemite veni imaat klapi
vo vid na torbi~ki so koi se
popre~uva vra}aweto na krvta vo
niv.Sl.3.
· Kapilarite se mnogubrojni,
mikroskopski tenki krvni sadovi
koi gi povrzuvaat arteriite i
venite vo organite (Sl. 5 i 6.). Koga
krvta te~e niz kapilarite, od niv
se ispu{taat kislorodot i drugite
korisni materii i navleguvaat vo
kletkite. Nepotrebnite materii
izleguvaat od kletkite vo
me|ukleto~nata te~nost i so
limfnite sadovi se iznesuvaat od
tkivata.

Vo na{eto telo
funkcioniraat dva krvotoka

Mal (belodroben) krvotok

Srceto kaj cica~ite i kaj

~ovekot, so nadol`na pregrada e
podeleno na leva i desna polovina. Vo
desnata polovina se sobira venskata
(reducirana) krv, a vo levata protekuva
oksidirana krv. Maliot krvotok gi
opfa}a slednive delovi:

Od desnata polovina na srceto se
ispumpuva reduciranata krv (koja
nosi jagler od dioksid) vo
belodrobnite arterii, a od tamu vo
belite drobovi, kade {to }e primi
kislorod.

Od belite dr obovi, niz
belodrobnite veni, vo levata
polovina od srceto se vra}a
oksidiranata krv. Sl. 7.
55
 Golem (telesen) krvotok

Golemiot krvotok gi opfa}a slednive delovi:

Od levata polovina na srceto, oksidiranata krv se vpumpuva vo najgolemata arterija -
aortata. So nejzinite granki – arteriite, krvta se nosi vo site organi i tkiva.

Od site tkiva i organi so venite se sobira reduciranata krv i so dvete prazni veni se
nosi vo desnata polovina na srceto.

Srce

Srceto e centralniot organ vo

krvonosniot sistem. Smesteno e vo gradniot
ko{ me|u dvete krilja na belite drobovi, nad
dijafragmata. Obvitkano e so srcevo }ese koe
ima za{titna uloga. levo
belodrobno
Srceviot muskul e izgraden od krilo
razgraneti vlakna na napre~no-prugastoto srce
muskulno tkivo. Vnatre{nosta mu e podelena
so nadol`na pregrada na lev i desen del. Sekoj
od niv, napre~no e podelen na pretkomora i
komora. Me|u niv ima otvori, koi se zatvoraat dijafragma
so klapi, so {to se popre~uva vra}aweto na
krvta, t.e. krvotokot e ednonaso~en.
Sl.8
gorna prazna
vena
Nasoka na krvotokot vo srceto

· Reduciranata krv od teloto, aorta

preku dvete prazni veni ja polni belodrobna
arterija (kon
desnata pretkomora. So nejzi-
belite drobovi)
noto stegawe, klapata se otvora
i krvta se vpumpuva vo desnata belodrobni
komora. veni (od belite
drobovi)
· Desnata komora se
stega i krvta se klapa
vpumpuva vo desna klapa
b e l o d r o b n i t e pretkomora
arterii i se nosi vo
klapa
belite drobovi.
Tamu go ispu{ta ja-
desna leva komora
glerod dioksidot, a
komora
go prima kislorodot
(se oksidira).
dolna prazna
aorta
vena
Sl.9

56
· Od belite drobovi, oksidiranata krv, so pomo{ na
belodrobnite veni se vliva vo levata pretkomora. Pri
stegawe na levata pretkomora, se otvara klapata kon levata a)
komora i krvta se vpumpuva vo levata komora. Od levata
komora, krvta se pumpa vo najgolemata arterija – aortata.

Rabota na srceto b)

Rabotata na srceto se sostoi od neprekinati, ritmi~ni

kontrakcii i opu{tawa na srceviot muskul, {to se slu{a kako
biewe na srceto. Srcevata brzina iznesuva okolu 70 biewa vo
minuta. Koga celiot srcev muskul e opu{ten, krvta od praznite
veni gi polni pretkomorite. (a).
Koga muskulot vo dvete pretkomori }e se kontrahira,
v)
vo komorite e opu{ten. Poradi toa, krvta se potisnuva niz
klapite od pretkomorite vo komorite (b). Potoa, se stega
muskulot vo komorite, a vo pretkomorite se opu{ta. Pri
toa, krvta se potisnuva vo arteriite (t.e. aortata)(v). Natamu,
ova pak se povtoruva i e nare~eno srcev ciklus – srceva Sl. 10
revolucija. Sl. 10.

Se dodeka srceto
~uka, toa predizvikuva bran
na krven pritisok koj se
prenesuva po dol`inata na
golemite arterii. Toj bran na
pritisok se narekuva puls.
Dokolku, so prst ja
pritisne{ arterijata pod
ko`ata na zglobot na
dlankata, }e go
po~uvstvuva{ pulsot kako
slabo biewe. Sl. 11. Puls

Srcevi arterii

Za da ja odr`i neprekinatata ritmi~na rabota,

na srceviot muskul mu treba postojano dobro snabduvawe Srcevi
so kislorod i hrana. Toa go obezbeduvaat srcevite arterii
arterii koi se razgraneti vo srceviot muskul. Sl. 12
Srceto ne prima kislorod od krvta {to protekuva
vo negovata vnatre{nost, poradi toa {to srceviot muskul
e mnogu debel.
Srceviot udar e predizvikan koga nekoja od
srcevite arterii e blokirana. Sl. 12.

57
 Kontrola na srceto
mozok
Postoi eden vpe~atliv fakt:
dokolku srceto se izvadi od teloto, toa
nekoe vreme prodol`uva samo da ~uka. So
centar za
drugi zborovi, mehanizmot koj ja sozdava kontrola na
srcevata rabota e vo samoto srce. srceto
Rabotata na srceto (kontrakciite) ja
predizvikuvaat slabi elektri~ni impulsi. nerv
Tie samostojno (avtonomno) se sozdavaat vo zabavuva~
dva jazli od specijalno tkivo vo desnata
pretkomora, a se ispra}aat niz celiot
srcev muskul. Mestoto kade {to se sozdavaat
impulsite se narekuva sozdava~ na impuls).
Toj e povrzan so centarot za srcevata
rabota vo mozokot, koj ja regulira sozdava~
brzinata na bieweto i volumenot na krvta na impuls
{to se pumpa. nerv
Ponekoga{, impulsot ne se sozdava zabrzuva~
ispravno ili se blokira prenesuvaweto na 'rbeten
mozok
impulsot niz srceviot muskul. Dokolku se
srce
Sl. 13 Kontrola na rabotata na srceto

slu~i toa, so hirur{ka intervencija, na ~ovekot

mu se vgraduva ve{ta~ki pejsmejker. Toa e
elektronska naprava koja se vgraduva pod ko`ata
na gradniot ko{. Toj ispra}a elektronski drazbi
koi predizvikuvaat kontrakcii na srceviot
muskul. Sl.14.

Sl. 14 Ve{ta~ki pejsmejker

Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:

A. Ispitaj go rabotniot efekt na 1 . Opi{i ja razlikata vo funkciite i

srceto
Srceto vr{i rabota dodeka ja pumpa
krvta. Pri edno stegawe na komorite, toa
ispumpuva 70 ml krv.
1 . Izmeri go svojot puls i presmetaj
kolku krv ispumpuva srceto vo edna
minuta, eden den i kolku vo tek na edna
godina.
gradbata na arteriite i venite.
2. Opi{i go so pomo{ na {ema, maliot
(belodrobniot) krvotok.
3. Objasni go nazivot na golemiot (telesniot)
krvotok.
4. Opi{i go patot na krvta niz srceto.
5. Pri koja akcija na srceviot muskul se
tro{i energija?
6. Opi{i go sozdavaweto na impulsot vo
srceto.

58
 Krvonosniot sistem e od posebna va`nost za
organizmot. Zatoa e potrebno toj da se odr`uva vo dobra SODR@INA 3
sostojba i da se steknat i odr`uvaat zdravi naviki vo
odnesuvaweto na ~ovekot. Pravilnoto rabotewe na
srceto, dobrata sprovodlivost na krvnite sadovi, kako O[TETUVAWA I
i odr`uvawe na nivoata na materiite vo krvta i vo
limfata, se odrazuvaat vrz op{toto zdravje na ~ovekot. ZA[TITA NA
Zdravite lu|e mora da se pogri`at za pravilna ishrana, CIRKULATORNIOT
ve`bawe, kako i da ne pu{at i da ne vnesuvaat mnogu
alkohol. Lu|eto koi imaat problemi, treba da pobaraat SISTEM
pomo{ od svojot lekar.

Bolesti na krvta

Nekoi lu|e nemaat dovolno eritrociti vo krvta. Poradi toa, tie se bledi i imaat ~uvstvo na
postojan zamor, poradi nedostig na kislorod vo nivnite tkiva i organi. Ovaa bolest e nare~ena
anemija. Edna od naj~estite pri~ini za anemija e nedostig na `elezoto vo nivnata ishrana.
@elezoto e potrebno za sozdavawe hemoglobin koj e vo sostav na eritrocitite.

Leukemija e vid na rak (kancer) koj gi zafa}a belite krvni zrnca (leukocitite). Vo ovaa bolest,
vo krvta se sodr`at mnogu pove}e leukociti od normalno, taka {to vo nea nema prostor za
eritrocitite. Leukemijata mo`e da bide smrtonosna, no ~esto uspe{no se lekuva.

AIDS (SIDA) e bolest {to isto
taka, gi napa|a leukocitite.
Predizvikana e od HIV virusot,
koj se umno`uva vo niv i gi
razgraduva. Toa zna~i deka
organizmot go gubi odbranbeniot
sistem i e neotporen kon napad
na koj i da e mikroorganizam.
Zabolenite od AIDS umiraat od
nekoja druga infekcija
predizvikana od mikroorga-
nizmi.(Sl.1 i 2.) Sidata (AIDS) e
najte{koto virusno zaboluvawe Sl. 1 Bolen od SIDA Sl. 2 Virus na SIDA
na odbranbeniot sistem, koj e
te{ko o{teten i ve}e ne go za{tituva organizmot. Ovaa bolest zasileno se prou~uva od 1980
godina, no lek protiv nea se u{te ne e pronajden.

Hemofilija e nasledna bolest, vo koja krvta ne se zgrut~uva normalno. Taa bolest sozdava razli~ni
problemi, me|u koi e krvaveweto vo zglobovite, koe e mnogu bolno. Hemofilijata e nasledna bolest
koja e povrzana so polot, bidej}i ma`ite zaboluvaat. Zabolenite treba postojano da primaat
preparat koj se dobiva od krvta na zdravi lu|e. Hemofilijata ne mo`e da se izle~i.

Problemi so krvnite sadovi

Problemite so krvnite sadovi se me|u naj~estite zdravstveni tegobi, osobeno kaj

lu|eto so prekumerna telesna te`ina ili kaj nepodvi`nite. Kaj niv se javuvaat modrinki
predizvikani od izleana krv od prsnati potko`ni kapilari.

59
· Pro{ireni veni se potko`ni pro{ireni veni, naj~esto na nozete. Pro{iruvaweto na
venite e predizvikano so nepravilna rabota na klapite vo venite, poradi {to krvta
ne te~e normalno. Krvta se sobira vo venite, namesto da te~e kon srceto, poradi {to
yidovite na venite se pro{iruvaat.
· Stvrdnuvawe na arteriite (arterioskleroza) e
predizvikano so natalo`uvawe na holesterol vo
nivnite yidovi. Poradi nivnoto stesnuvawe,
krvniot pritisok vo niv e premnogu visok. Yidovite
na takov krven yid se slabi i lesno prsnuvaat. Ako
toa se slu~i vo srcevite arterii, mo`e da nastapi leva srceva
srcev udar. Dokolku se stvrdnat arteriite vo arterija
mozokot, nastapuva mozo~en udar.
· Trombozata e bolest predizvikana od zgrut~uvawe tromb vo
arterijata
na krv. Zgrut~uvaweto na krvta vo krven sad vo vid
na zrnce, nare~eno tromb, mo`e da bide opasno. Ako
zatemnetata
se stvori tromb i zatne va`en krven sad, kako {to zona ne
e srcevata arterija, nastanuva srcev udar. Sl.3. funkcionira

Sl. 3. Srcev udar - infarkt

Krven pritisok - visok krven pritisok

Pumpaweto na srceto, kombinirano so razgranuvaweto na arteriite vo arterii so se

pomal dijametar, sozdava vo niv zna~itelen pritisok. Nie go narekuvame krven pritisok.
Va`no e krvniot pritisok da bide razumno visok, so {to }e ovozmo`i dvi`ewe na krvta.
Tvojot krven pritisok se menuva vo vrska so toa {to raboti{. Op{to, se {to
predizvikuva pobrzo ~ukawe na srceto ili stesnuvawe na arteriite, mo`e da go poka~i
krvniot pritisok. Na primer, lutinata, vozbuduvaweto i ve`baweto imaat takov efekt.
Kaj nekoi lu|e, krvniot pritisok e postojano
previsok. Toa sozdava dopolnitelno optovaruvawe na
srceto. Krvniot pritisok mo`e da predizvika
prsnuvawe na krvnite sadovi, osobeno kaj postarite
lu|e. Kaj niv krvnite sadovi so godinite se oslabeni.
Dokolku toa se slu~i vo mozokot, kletkite vo oblasta
na prsnuvaweto na krvniot sad }e izumrat, {to
rezultira so mozo~en udar. Bolniot so mozo~en udar
mo`e da ostane delumno paraliziran i nesposoben
jasno da zboruva. Ponekoga{ mozo~niot udar e
smrtonosen. Mozo~en udar mo`e da bide predizvikan
vo mozokot i od krven sad {to e blokiran so tromb -
zrnce od zgrut~ena krv.
[to go predizvikuva visokiot krven pritisok?
Toa u{te ne go znaeme sosema to~no, no lekarite go
povrzuvaat so stresot i nervozite na `ivotot, so
prekumernoto jadewe, pu{eweto i so pieweto premnogu
alkohol. Dokolku ~ovek ne se ~uvstvuva dobro, lekarot Sl. 4. Merewe krven pritisok
prvo }e mu go izmeri krvniot pritisok. Sl. 4.

60
 [to predizvikuva srcev udar?

Obi~no, kaj ~ovekot dolgo vreme pred srceviot udar, arteriite zapo~nuvaat da se
stvrdnuvaat. Pri~inata za toa e holesterolot, materija sli~na na masnotiite, koja se
natalo`ila na yidovite na nekoi od arteriite. Srcevite arterii se stesnuvaat i niz niv
krvta zabaveno te~e.
^ovekot ne znae za ovie pro-
meni, duri iako aktivno ve`ba. No,
naedna{ toj ~uvstvuva bockava bolka aorta
vo gradite i vo levoto ramo (angina) i
se onesvestuva. Vo edna od srcevite premostuvawe
arterii, se sozdal tromb – zrnce
premostuvawe
zgrut~ena krv. Arterijata e
blokirana, a srceviot muskul srceva arterija
ostanuva bez kislorod i prestanuva srceva
arterija
da bie. Toa e srcev udar. Momentalna zatnuvawe na
pomo{ pri srcev udar e masa`a na srcevata arterija
srceto i prenesuvawe do najbliskata
ambulanta. Dokolku e o{teten mal del
od srceviot muskul, bolniot brzo Sl.5 Srce so izvr{ena baj-pas operacija
zakr epnuva. No, ako e zafaten
pogolem del od srceto, toj umira.
Za da se spre~i srceviot udar, dokolku lekarot utvrdi rizik, se vr{i operativen
zafat nare~en baj-pas (premostuvawe, zaobikoluvawe), so koj bolkite se olesnuvaat, a
`ivotot na ~ovekot normalno se odviva.
Kako mo`eme sami da go predupredime i da go izbegneme srceviot udar? Za da go
izbegneme stvrdnuvaweto na arteriite, treba da go odr`uvame holesterolot na nisko nivo.
Toa se postignuva preku ishrana so rastitelni masla i so odbegnuvawe na pu{eweto. Sl. 5
Najva`na cel na organizmot, pokraj odr`uvaweto na biolo{kite osobini e, da ostane zdrav.

Dodatok

Elektrokardiogrami (EKG)

Elektrokardiogramite
(EKG) se grafi~ki zapisi koi davaat
informacii za na~inot na rabotata
na srceto. Za da se napravi EKG, na
ko`ata na gradniot ko{, blisku do A
srceto se postavuvaat elektrodi. Tie
gi primaat elektri~nite signali od
pejsmejkerot, kako {to se dvi`at niz
srceviot muskul. EKG/A e od srce so B
normalna rabota. EKG/B e rabota na
srce koe ~uka nepravilno. Kaj nego
se javila fibrilacija (treperewe) 1 sekunda
koe e smrtonosno, ako navremeno ne
se lekuva.

61
 Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:

A. Ispitaj go vlijanieto na ve`baweto 1 . Anemija e bolest na krvta. Osven

vrz brzinata na bieweto na srceto nedostigot na `elezoto, nedostigot
Koga pove}e ve`ba{, na tvoite muskuli im na koi materii vo ishranata mo`e da ja
treba pove}e kislorod. Za da go obezbedi predizvikaat? (Pogledaj: Ishrana).
toa, srceto zapo~nuva zabrzano da bie. 2. Za{to hemofilijata e neizle~iva bolest?
Srceto pobrzo ja vpumpuva krvta vo belite [to ja predizvikuva?
drobovi za da primi kislorod, a potoa 3. Opi{i ja bolesta tromboza.
muskulnite kletki go koristat kislorodot 4. Objasni kako holesterolot mo`e da
za energetski potrebi. predizvika srcev udar.
1 . Opu{ti se i ostani taka nekolku 5. Obrazlo`i gi podgotovkite na krvnite
minuti. Najdi go svojot puls i sadovi za ve`bawe.
presmetaj kolku pati ~uvstvuva{ biewe 6. Navedi gi pri~inite i posledicite od
na pulsot vo 1 minuta. Zapi{i go visokiot krven pritisok.
rezultatot.
2. Seu{te bidi vo miruvawe, izmeri go
pulsot u{te edna{ i zapi{i ja
vrednosta vo tabelata. Presmetaj
sredna vrednost na brzinata na
pulsot.
3. Napravi nekolku ve`bi ili istr~aj
nekoja pateka vo u~ili{niot dvor.
4. Otkako }e go zavr{i{ ve`baweto,
izmeri ja brzinata na svojot puls.
Zapi{i go rezultatot i sporedi go so
srednata vrednost na pulsot vo
miruvawe.
5. Zaklu~uvaj: Dali ja potvrduva{
hipotezata (iskazot) vo vovedniot del
na ovaa aktivnost?

62
 Poimi {to }e gi izu~uva{ vo GLAVA 6
ovoj oddel:
- imunobiolo{ka reakcija
- krvni grupi
- antigen – antitelo
- imunitet
IMUN
- SIDA (AIDS)
- vakcina
SISTEM
- alergija
- transfuzija
- transplantacija.

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e
mo`e{:
- da go razbira{ zna~eweto na
poimite;
- da objasnuva{ vidovi imunitet,
transfuzija, transplantacija;
- da opi{uva{ so to~en redosled
reakcija antigen-antitelo, vos-
palenie – odbrana na organizmot.

Spored Svetskata zdravstvena organizacija koja e del na ON, definicija za zdravje

e "sostojba na celosna fizi~ka, umstvena i socijalna blagosostojba" Ovaa
definicija verojatno ti zvu~i idealno bidej}i gi opfa}a site aspekti na ~ove~kiot
`ivot. Od biolo{ki aspekt bi rekle samo deka organizmot e zdrav koga `ivee
usoglaseno so svojata sredina, nema povredi, nitu bolki ili naru{ena funkcija na
nekoj negov del.

Leukocit
protiv
bakterii 63
 SODR@INA 1 Krvni grupi i transfuzija

Krvta na sekoj ~ovek ja grupirame vo edna od ~etirite

KRVNI GRUPI, krvni grupi: A, V, AV i O. Tipot na krvnata grupa ne se
menuva so tek na `ivotot, bidej}i se nasleduva od
IMUNOBIOLO[KI roditelite i spa|a vo naslednite osobini na
REAKCII organizmot.
Bukvite A, V, AV i O ja ozna~uvaat belkovinata –
krvniot antigen koja se nao|a na povr{inata na crvenite
krvni zrnca (eritrocitite).
Vo krvnata plazma se sodr`at belkovini - krvnite
antitela koi ne stapuvaat vo reakcija so sopstveniot
antigen. Toa e prika`ano vo tabelata.

krvna grupa antigen na antitela vo

eritrocitite plazmata
A A anti -V
V V anti -A
AV AV nema
O nema anti -A i anti -B

Vo krvta na lu|eto sekoga{ ne se kombinirani, na

primer, antigenot A i antiteloto anti-A vo plazmata. Kaj
sekoj od nas, krvnite antigeni na eritrocitite i krvnite
antitela vo plazmata se usoglaseni, pa ne se slu~uvaat
problemi.
krvna grupa A krvna grupa V so
so antigen A antitela anti -A
Sl. 1 Ispituvawe na krvnata grupa

Dokolku e potrebno nekomu da mu se dade tu|a krv

so transfuzija, za da ne nastanat komplikacii,
neophodno e da se ispitaat krvnite grupi na primatelot
i na daritelot. Ako toa ne se stori i ako se izme{aat
razli~ni krvni grupi, vo odbrana na organizmot
stapuvaat krvnite antitela
vo plazmata, protiv krvnite
antigeni od tu|ata krv i
krvta se zgrut~uva.
Transfuzijata mo`e
da se izvede samo me|u sood- me{awe
vetnite krvni grupi ili so
krvna grupa O, koja mo`e da
ja primat lu|e so koja i da e
krvna grupa, bidej}i vo nea eritrocitite
nema krvni antigeni. Zatoa se zalepeni
krvnata grupa O se narekuva
“idealen daritel”. Sl. 2 Zgrut~ena krv - krven kola~ Sl. 3 Zgrut~uvawe na krvta

64
 Lu|e so krvna grupa AV mo`e da primaat krv od site drugi krvni grupi, bidej}i
nivnata krv ne sodr`i krvni antitela. Taa krvna grupa e nare~ena “idealen primatel”.

Drugo grupirawe na krvta se vr{i spor ed belkovinata (antigenot) Rh vo

eritrocitite. Lu|eto {to go imaat antigenot se Rh+ (pozitivni), a tie {to go nemaat
se Rh- (negativni). Inaku, imeto na belkovinata Rh e Rhezus (rezus), {to e ime na eden
vid majmuni, kaj koi e otkriena. Dokolku pri transfuzijata se izme{a Rh+ so Rh- krv,
nastanuva nejzino zgrut~uvawe.

Utvrduvaweto na krvnite grupi od AVO i Rh sistemot se vr{i so ednostavno testirawe na

krvta. Dali eden ~ovek }e ima krv ARh+ ili ORh+ ili nekoja druga kombinacija, odlu~uva
nasleduvaweto. Krvnata grupa se nasleduva so kombiniraweto na roditelskite geni za krvna
grupa.
Krvni grupi vo Evropa
A 42,5% Rh+ 85%
O 37,0% Rh- 15%
V 14,0%
AV 6,5%

Transplantacija
Transplantacija e hirur{ka postapka so koja
eden organ se zamenuva so drug. Ovaa postapka e mnogu
slo`ena.
Od svoeto iskustvo znae{ deka ako se prese~e{,
ko`ata brzo se obnovuva, zazdravuva. Nekoi od tkivata,
se obnovuvaat, no o{tetenite organi koi prestanale
da rabotat, sami ne se obnovuvaat. Nekoi od na{ite
organi se vo parovi (bubrezite, belite drobovi i dr.),
taka {to lu|eto mo`at normalno da `iveat samo so
eden od niv. Lu|eto mo`at da `iveat i so polovina od
dol`inata na crevata i samo so polovina `eludnik.
Sigurno si slu{nal za
Sl. 3. Denes se transplantiraat
“presaduvaweto” na organite – organite oboeni so crveno:
transplantacijata na bubreg
1. Ro`nica
ili srce. Ovoj zafat se 2. Srce
prezema samo kaj pacient, kaj 3. Klapi vo srceto
kogo nekoj organ funkcionira 4. Beli drobovi
tolku lo{o, {to mu e zagrozen 5. Crn drob
6. Bubreg
`ivotot. 7. Koska
Za da se izvr{i zamena 8. Koskena srcevina
na organ, neophodni se brzi i 9. Kosa
temelni ispituvawa na bol- 10. Mozo~no tkivo (retalno)
niot ~ovek, kako i na 11. Tenko crevo
12. Pod`eludo~na `lezda
daritelot na organot. Tie

65
ispituvawa se nare~eni tipizirawe na tkivoto, za da se pronajde geneti~ki sli~en daritel
na organot. [to e geneti~kata sli~nost pogolema, pomali se mo`nostite za otfrlawe na
organot. Bubregot naj~esto se zema od `iv daritel, bidej}i {ansite se visoki da ostanat vo
`ivot i bolniot primatel i daritelot. Me|utoa, koga stanuva zbor za srceto koe treba da
bide vgradeno od eden na drug ~ovek, o~igledno e deka se zema od ~ovek koj bil zdrav, no
smrtno nastradal, na primer, vo soobra}ajna nesre}a.

Otfrlawe na transplantiran organ

Transplantiraniot organ za organizmot – primatel, pretstavuva tu|o telo, so tu|i

belkovini. Poradi toa, leukocitite od tipot limfociti gi napa|aat negovite kletki.
Otfrlaweto na transplantiraniot organ mo`e da bide lekuvano so lekovi za zapirawe ili
zabavuvawe na otfrlaweto na organot. Za nesre}a, toa go ostava pacientot neza{titen kon
mikroorganizmite.

Proveri go svoeto znaewe:

1 . Navedi gi imiwata na krvnite grupi. Za{to se taka

imenuvani?
2. Kade se nao|a antigenot vo krvta?
3. Koga mo`e da se javat komplikacii me|u krvnite antigeni i
antitela?
4. Kade se smesteni krvnite antitela?
5. Za{to krvnata grupa O e idealen daritel, a AV, idealen
primatel?
6. Opi{i go grupiraweto na krvta spored Rh belkovinata.
7. Od {to zavisi krvnata grupa na krvta na eden ~ovek? Dali
taa se menuva so starosta? Za{to?

66
 Nadvore{na odbrana protiv bolestite SODR@INA 2

Zaraznite bolesti koi gi predizvikuvaat

mikroorganizmite imaat mnogubrojni pati{ta niz koi NARU[UVAWE I
vleguvaat vo teloto. No, teloto razvilo svoi brojni BOLESTI NA
nadvore{ni prepr eki so koi nastojuva da gi zapre
napa|a~ite:
IMUNOBIOLO[KATA
· odbranbena pokrivka – ko`ata; ZA[TITA
· gusta liga koja se izla~uva vo di{nite pati{ta,
a)
koja gi popre~uva mikroorganizmite od vozduhot
da navlezat vo belite drobovi. Del od ligata se
iska{luva, a del se goltnuva.
· Vo `eludo~niot sok, hlorovodorodnata kiselina
gi ubiva mikroorganizmite {to stignuvaat so
hranata ili so progoltanata liga.
· Solzite koi postojano ja izmivaat povr{inata
na o~ite dodeka trepkame.

Vnatre{na odbrana protiv

bolestite
Tvoeto telo ima mo}na odbrana koja bi
limfocit
trebalo da gi uni{ti onie mikroorganizmi koi
se probile niz nadvore{nata odbrana. b)
Vnatre{nata odbrana ja vklu~uva krvta preku
procesite: fagocitozata, imuniot odgovor i
koagulacijata (so koja se zatvoraat ranite).
Vo odbranata protiv mikroorganizmite
{to predizvikuvaat bolesti, organizmot gi
vklu~uva belite krvni zrnca. Leukocitite gi
uni{tuvaat napa|a~ite na dva na~ina: jadej}i
gi (so fagocitoza) ili so imun odgovor. Sl.1

Fagocitoza
limfocit
Nekoi vidovi beli krvni v)
zrnca (limfocitite) mo`e da ja
napu{tat krvta i da se dvi`at niz
tkivata, nasekade vo teloto.
Otkako }e naidat na bakterii, se
izvivaat okolu niv i gi zatvaraat
vo svojata vnatre{nost. Procesot
na vakvo “goltnuvawe” na
bakterijata e nare~en fagocitoza
fagocit
(gr~. fagei – jadam, kitos – kletka). Sl. 1

67
 fagocit
Otkako }e ja “goltne”
bakterija
bakterijata, beloto
krvno zrnce }e ja
uni{ti i }e ja raz-
gradi. Sl. 2 i 3.
Mestoto kade {to toa
se slu~uva e crveno, fagocitot
ote~eno i boli, toa e ja
opkru`uva
vospaleno. Od bakterijata
izumrenite beli
krvni zrnca, bakte-
riite i razgradenite
kletki, se sozdava
gnoj.

... potoa ja
bakterii Sl.2 Leukocit i bakterii razgraduva

Sl. 3 Fagocitoza
Imun odgovor

Ponekoga{ so prstite mo`e{ da gi dopre{ limfnite

jazli na vratot ili vo tvoeto pazuvo. Tie se malku zgolemeni
koga se aktivni vo imuniot odgovor, t.e. kaj tebe e vo tek nekoe
vospalenie. Toga{ treba da pobara{ lekarska pomo{.
virus na grip Imuniot odgovor e slo`en specifi~en proces (meha-
nizam) koj se aktivira vo momentot koga vo organizmot }e navle-
zat mikroorganizmi. Imuniot odgovor se naso~uva samo kon
toj vid mikroorganizam koj navlegol vo teloto, te. toj e speci-
fi~en.
Imuniot odgovor se sostoi od:
- aktivirawe na limfocitite da zapo~nat da sozdavaat
specifi~ni antitela pr otiv antigenite na
mikroorganizmot i
- reakcija antigen – antitelo (imunobiolo{ka reakcija).
gabi~ki {to predizvikuvaat Za{titata {to ja sozdavaat limfocitite so nivnite
bolest antitela e specifi~na i e nare~ena imunitet na organizmot
kon eden mikroorganizam, te. edna zarazna bolest.
Na povr{inata na mikroorganizmot postojat posebni
belkovini – antigeni, so koi toj go napa|a teloto na ~ovekot i
predizvikuva zarazna bolest. Spored tie antigeni (kako da se
kalap!) limfocitite zapo~nuvaat da sozdavaat specifi~ni
belkovini - antitela.
Antitelata se povrzuvaat so antigenite pred da gi
uni{tat i me|u niv se razviva reakcijata antigen – antitelo
(imunobiolo{ka reakcija). (Sl.5) Taa mo`e da se odviva na
Sl. 4
razli~ni na~ini, vo koi pod dejstvo na antitelata, bakterijata:

68
 - se rasprsnuva ili virusot nosi
pove}e antigeni
- antiteloto ja podgotvuva bakterijata za
fagocitoza ili
- antiteloto i bakterijata zaedno se
zgrut~uvaat, a potoa grut~eto }e bide
fagocitirano. virus

Za organizmot e va`no {to taka se onesposobuva

napa|a~ot (mikroorganizmot). Vo
ovaa reakcija stradaat i
limfocitite.
antigen
Novoroden~iwata dobivaat
antitela od majkata so mlekoto
i zatoa e va`no da go cicaat
antitelo
dodeka ne se osposobat za ishrana
so cvrsta hrana. Antitelata od
majkata, isto taka, go za{tituvaat
antitelata gi
embrionot dodeka toj e vo neutraliziraat
nejzinoto telo. antigenite
antitelata gi napa|aat antigenite
Zo{to nekoi bolesti se prele`uvaat
Sl. 5 Reakcija antigen - antitelo
samo edna{?

Verojatno si boleduval od nekoja bolest (na primer, sipanici) za koja ti ka`ale

deka otkako }e ja prele`i{ edna{, ve}e nema da mo`e da te zafati. Takvi se sipanicite. Ti
si imun kon ovaa bolest.
Imunitetot na organizmot (otpornosta) kon taa bolest mo`eme da go objasnime na
sledniot na~in.
Prviot napad na eden vid mikroorganizmi “gi u~i” limfocitite kako da gi
sozdavaat antitelata koi }e se borat protiv mikroorganizmot. [tom toa edna{ go
“nau~ile”, limfocitite }e go “zapametat” i vo idnina pobrzo }e gi sozdavaat tie antitela.
Ako dojde do vtor napad na istite mikroorganizmi, limfocitite se aktiviraat
tolku brzo {to napa|a~ite }e bidat uni{teni pred da
predizvikaat bolest. Poradi toa, ako edna{ ja
prele`i{ zaraznata bolest, ti si za{titen od nea vo
idnina. Sepak, toa nema da te za{titi od drugi bolesti.
Ova e poradi toa, {to za sekoj mikroorganizam se
sozdavaat posebni (specifi~ni) antitela koi ne
dejstvuvaat protiv drugi mikroorganizmi.

Vakcinacija

Vakcini se materii (preparati) koi se proizve-

duvaat od mrtvi ili neaktivni mikroorganizmi. Tie
go za{tituvaat organizmot od odredeni bolesti.
Vakcinacija e postapka na imunizacija na organizmot
so vnesuvawe na vakcina protiv odredena bolest. Se vr{i
Sl.6 Vakcinacija
so potko`no injektirawe, grebnuvawe na ko`ata so perce

69
ili so la`i~ka preku usta. Sl.6.Otkako vakcinata koja sodr`i antigeni od eden vid
mikroorganizam }e se vnese vo organizmot, limfocitite sozdavaat specifi~ni antitela.
Toa sozdava imunitet protiv tie mikroorganizmi. Vakcinata e specifi~na za samo eden
predizvikuva~. Na primer, vakcinata protiv difterija sozdava imunitet samo protiv taa
bolest, no ne i protiv nekoja druga. Poradi toa, nau~nicite izrabotile razli~ni vakcini
za za{tita na organizmot od razli~ni zarazni bolesti (difterija, tetanus, poliomieli-
tis, zau{ki, tuberkuloza, razli~ni sipanici i dr.).
Kaj nas, bebiwata zadol`itelno se vakciniraat od dvomese~na vozrast, spored
programa za vakcinirawe. Potoa se vr{at povtorni vakcinacii na decata (na 3-5 godini i
na 10-14 godini), za da se obnovi imunosta na organizmot.

Dodatok

Alergii
Ponekoga{ organizmot sozdava antitela
protiv materii koi obi~no ne se {tetni (polen,
nekoj vid hrana, obleka, vlakna od ma~ka ili
ku~e, doma{en prav i dr.). Taa r eakcija na
organizmot e nare~ena alergija. Na primer,
alergijata kon cvetniot polen predizvikuva
te~ewe od nosot i o~ite. (Sl.7) Isto taka, lu|eto
razli~no reagiraat kon nekoi hranlivi materii
(zelena salata, `oltok od jajce i dr.).
Te{ko e to~no da se znae {to
ja predizvikuva alergijata. Za taa
cel se izraboteni testovi za Sl.7. Polenot mo`e da predizvika alergija
alergija. (Sl.8)

Sl.8. Testirawe za alergija

70
Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:

A. Istra`uvawe na podatoci za vakcinaciite 1 . Navedi gi organite i te~-

1 . Sekoj u~enik treba da go donese svoeto karton~e za nostite za nadvore{na odbrana
vakcinacija. na organizmot.
2. Na tablata od karton~iwata prepi{ete gi vakcinite 2. Opi{i ja fagocitozata.
protiv bolestite na leva strana. Nastavnikot }e vi 3. Koi procesi gi vklu~uva
gi objasni kratenkite. Na primer, DTEPER (zna~i: imuniot odgovor?
difterija, tetanus, pertuzis (golema ka{lica). 4. Definiraj go poimot imunitet.
3. Na desnata strana zapi{ete go brojot na u~enicite 5. Navedi gi trite na~ini na koi
koi se vakcinirani protiv sekoja od bolestite. se odviva reakcijata antigen-
Postapete taka i so revakcinaciite (povtornite antitelo.
vakcinirawa). 6. Za{to nekoi bolesti se
4. Na krajot presmetajte go procentot na vakcinirani prele`uvaat samo edna{?
u~enici protiv sekoja od bolestite vo karton~eto 7. Obrazlo`i ja va`nosta na
za vakcinacija. Ako poedini vrednosti bidat pod vakcinacijata.
100%, vnesete gi vo grafikoni, na milimetarska 8. Kakva sostojba na organizmot e
hartija. alergija? Dali si ti alergi~en
5. Presmetajte go zbirniot (op{tiot) procent na na nekoja materija? Opi{i go
vakcinacijata protiv site bolesti vo paralelkata. svoeto iskustvo.

71
 GLAVA 7

Treniraniot nurka~, bez aparat izdr`uva pod voda nad

13 minuti. Morskite cica~i, kako {to se kitovite,
nurkaat so ~asovi. Sepak, tie izleguvaat na
DI[EWE povr{inata da vdi{at vozduh. Za `ivotot na site
organizmi e va`no di{eweto, vo koe kislorodot od
`ivotnata sredina se prenesuva do kletkite. Jasno e
deka ni treba samo ~ist nezagaden vozduh.

Izu~uvaj}i gi sodr`i-
nite, }e mo`e{:
- da go objasnuva{ meha-
nizmot i regulacijata na
di{eweto
- da razlikuva{ belodrob-
no i kleto~no di{ewe
- da modelira{ dvi`ewe
na vozduhot niz di{nite
pati{ta
- da objasnuva{ sozdavawe
na glas.

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo

ovoj oddel:
- mehanizam na di{ewe;
- organi za di{ewe: di{ni
pati{ta, beli drobovi
- pritisok na gasovite
- dijafragma
- regulacija na di{eweto
- di{ni refleksi
- reanimacija.
72
 Di{eweto e proces na razmena na gasovite me|u
SODR@INA 1
tvoeto telo i vozduhot. Pri di{eweto teloto se obezbeduva
so kislor od, a go otpu{ta jaglerod dioksidot. Od
tabelata mo`e{ da vidi{ deka vozduhot koj se izdi{uva
sodr`i pomalku kislorod i pove}e jaglerod dioksid, DI[NI PATI[TA
otkolku vozduhot koj se vdi{uva.
I RAZMENA NA
GASOVITE VO
BELITE DROBOVI

Sistem za di{ewe kaj

~ovekot
vozduh vozduh Sistemot za di{ewe go trans-
pri vdi{uvawe pri izdi{uvawe portira vozduhot od atmosferata vo
kislorod 20,93 16,4 belite drobovi i obratno. Belite
drobovi se glavnite organi na
jaglerod dioksid 0,03 4,1
sistemot, bidej}i vo niv se vr{i
azot 79,04 79,5 razmenata na gasovite me|u
organizmot i `ivotnata sredina.
Belite drobovi se izgradeni od dve
belodrobni krilja (levo i desno), koi se smesteni vo
gradniot ko{. Gradniot ko{ e izgraden od gradna
nosna praznina
koska i od strana e zatvoren so rebra. Me|u rebrata
usna praznina
se me|urebrenite muskuli.
goltka Dolnata strana na gradniot ko{, pod
grklan rebrata, e zatvorena so plo~est muskul vo forma na
svod – dijafragma. Taa ja oddeluva gradnata od
du{nik stoma~nata praznina. Sl. 1
Belite drobovi se obvitkani so dva lista od
svrzno tkivo. Ponekoga{, pri vospalenie
belodrobno (plevritis) me|u listovite navleguva te~nost, vo koja
krlo se razvivaat mikroorganizmi.
bronhija Ostatokot od sistemot za di{ewe e sostaven
od di{ni pati{ta niz koi vozduhot strui kon i od
bronhiola belite drobovi. Vo di{ni pati{ta gi vbrojuvame:
srce
nosot, goltkata, grklanot i du{nikot.
alveoli rebro
dijafragma

Sl. 1 Sistem za di{ewe

73
 Nos

Vnatre{nosta na nosnata praznina, so pregrada e nadol`no podelena. Sekoja od

polovinite e podelena na pomali delovi so pregradi vo vid na {kolki. Celata vnatre{nost
e poslana so epitelno tkivo so vlaknenca, koe izla~uva liga. Vakvata gradba na nosnata
praznina sozdava dovolno dolg pat za vdi{eniot vozduh, za toj da se zatopli, navla`i i da
se pro~isti od pravot i mikroorganizmite {to gi sodr`i. Pravot i mikrobite se
prilepuvaat vo ligata i so pomo{ na vlaknencata se nosat kon goltkata.

Goltka

Goltkata e zaedni~ki muskulen organ na sistemite za di{ewe i za digestija, bidej}i

vo nea se vkrstuvaat nivnite pati{ta. Nie ne mo`eme vo isto vreme da goltame i da di{ime.
Koga goltame, di{niot pat se zatvara so malo ‘rskavi~no kapa~e i zalakot prodol`uva vo
hranoprovodot. Koga di{ime, hranoprovodot e zatvoren, a otvoren e patot vo grklanot. No,
se slu~uva ponekoga{, zalakot pogre{no da vleze vo di{niot pat, da zaletne i toga{ se
zadu{uvame, se dodeka zalakot ne se iska{la i se vrati nazad vo goltkata.

Grklan – sozdavawe glas

Pred da stigne vo du{nikot, vozduhot pominuva niz grklanot. Delot na grklanot koj e izgraden
od ‘rskavi~ni plo~ki e nare~en grlo. Vo grloto se raspnati elasti~ni nabori – glasni `ici, kade
{to se formira glasot. Vozdu{nata struja pri izdi{uvaweto gi zatresuva glasnite `ici, tie
treperat i taka nastanuva glasot.
· Glasnite `ici ja formiraat visinata na glasot, sli~no na `icite vo muzi~kite instrumenti:
pokusite glasni `ici proizveduvaat visok glas, a podolgite – ponizok. Nie gi skusuvame i gi
prodol`uvame so stegawe i popu{tawe na muskulite. Decata imaat pomalo grlo i pokusi glasni
`ici, koi sozdavaat povisoki glasovi. Kaj vozrasnite ma`i grloto e pogolemo i sodr`i podolgi
glasni `ici. Zatoa ma`ite imaat poniski glasovi od decata i od `enite.

· Ja~inata na glasot zavisi od ja~inata na

vozdu{nata struja vo grklanot. Sekoj ~ovek ima
posebna boja na glasot, po koja go prepoznavame. Taa
zavisi od formata na grklanot i na usnata di{ewe
praznina.
· Lu|eto go oblikuvaat glasot vo govor. Pri toa
u~estvuvaat muskulite na usnata praznina, usnite
i jazikot. Se razbira u~estvuva i mozokot. Govorot glasni zvu~na
se razvil kaj ~ovekot vo tekot na negovata evolucija `ici puknatina
i va`en e za zaemno razbirawe i komunikacija. Sl. 2

Du{nik i razgranuvawe vo belite drobovi

govorewe
Du{nikot e cevka, poslana so ‘rskavi~ni
epitelni kletki koi imaat trepki. Izgraden e od
‘rskavi~ni prsteni koi go dr`at postojano otvoren
patot za pominuvawe na vozduhot. Pravot i mikrobite Sl.2 Grklan i negov presek
so glasni `ici
koi gi nosi vozduhot od nosnata praznina so ligata se

74
 zalepuvaat na yidovite na du{nikot. Ovaa liga se
isfrla so ka{lawe i du{nikot se pro~istuva. Vo
gradniot ko{, du{nikot se deli vo dve kusi cevki koi
se narekuvaat bronhii. Tie natamu se razgranuvaat
na se pomali granki bronhioli. Toa razgranuvawe li~i
na granki kaj drvo. Sl. 3.
Sekoja bronhiola zavr{uva so kitka tenki vozdu{ni
vre}i~ki – alveoli. Sekoe vre}i~e e opkru`eno so mre`a
od krvni kapilari. Vo niv, dlaboko vo belite drobovi, se
vr{i razmenata na gasovite.

'rskavi~ni bronhiola
poluprsteni (vozduhot vleguva i izleguva)
krvta
krvta
izleguva
vleguva

Sl. 3. Razgranuvawe na vozdu{nite alveola

du{nik
pati{ta hranoprovod
Sl. 4 Del od du{nik
Aktivnosti:
A. Ispitaj gi promenite na pritisokot i
volumenot vo model na graden ko{
1 . Spored {emata sklopete naprava – model na
gradniot ko{.
2. Dali spu{taweto na dijafragmata u~estvuva vo
polneweto na belodrobnite krilja so vozduh?
Tie se sega napnati; kakvi se pritisokot i
volumenot vo niv, vo odnos na prvobitnata
sostojba koga vo niv nema{e vozduh?
3. Vrati ja gumata vo vdi{uvawe izdi{uvawe
prvobotna polo`ba.
Pogledaj go crte-
`ot.
4. So svoi zborovi
objasni go obidot.
balon
gumena
membrana
B. Ispitaj go formiraweto na glasot
1 . Stavi gi prstite na grloto i izgovaraj nekoi
glasovi (samoglaski). Opi{i {to ~uvstvuva{
so prstite. [to se slu~uva vo vnatre{nosta
na grloto? [to misli{, na koi lu|e im
koristi takvo “~uvstvuvawe” na govor?
kapilar
Sl. 5 Alveoli
Proveri go svoeto znaewe:
1 . Navedi za{to ovie razmisluvawa se
to~ni:
a) di{eweto niz nos e podobro od
di{eweto niz usta;
b) dlabokoto di{ewe e podobro od
obi~noto (lesnoto);
v) prestani da zboruva{ koga
golta{;
g) is~isti go nosot koga e poln.
2. Objasni gi slednive procesi vo
vrska so di{eweto: proyevawe, brev-
tawe (brzo di{ewe), ka{lawe, izdi-
{uvawe (vozdivnuvawe), smeewe.
3. Na tabelata od sl. 1, dadeni se pro-
centite na volumenite na kislorod
i jaglerod dioksid vo vdi{eniot
vozduh kaj lu|eto.
a) Koj e vtoriot glaven gas vo vdi-
{eniot vozduh? Zo{to e o~ekuvano
toj da bide tolku mnogu zastapen vo
vozduhot koj se izdi{uva?
b) Objasni kako e predizvikana
promenata vo sostavot na vozduhot.

75
 SODR@INA 2 Mehanizam na di{nite dvi`ewa

Di{eweto e aktivna fiziolo{ka rabota, vo koja

u~estvuvaat rebrata so me|urebrenite muskuli, muskulite
na gradniot ko{ i dijafragmata. Di{eweto se sostoi od
MEHANIZAM NA vdi{uvawe i izdi{uvawe na vozduhot.
DI[EWETO
Vdi{uvaweto e aktivno {irewe na gradniot ko{. So
kontrakcija na me|urebrenite muskuli, rebrata se
dvi`at nagore i nastrana, a gradnata koska se dvi`i
napred. Dijafragmata se spu{ta nadolu. Rezultat na ovie
dvi`ewa e – ra{iren graden ko{ i namalen pritisok vo
nego, vo odnos na nadvore{niot vozduh. Zaradi razlikata
vo pritisocite, vozduhot navleguva vo belite drobovi.
vozduhot navleguva vozduhot izleguva

Izdi{uvaweto pretstavuva
obraten proces. Rebrata i
rebrata rebrata gradnata koska se vra}aat vo
odat nagore odat prvobitnata polo`ba, a dija-
nadolu fragmata se povlekuva nagore.
Tie gi pritiskaat belite
drobovi. Volumenot na gradniot
ko{ se namaluva, so {to se
poka~uva pritisokot vo nego.
Vozduhot zaedno so vodnata para
izleguva od belite drobovi.
Pri izdi{uvaweto muskulite
se opu{taat i bidej}i ne vr{at
dijafragmata dijafragmata rabota, ovoj del od procesot e
se spu{ta se kreva nare~en pasiven.
Sl. 1 Di{ewe a) vdi{uvawe b) izdi{uvawe

Kaj ~ovekot vo miruvawe se ostvaruvaat 15-20 di{ni

dvi`ewa vo edna minuta. Me|utoa, toa zavisi od vozrasta,
telesnata aktivnost i temperaturata na sredinata. Di{eweto
e zabrzano kaj mladi, pri zasilena aktivnost, kako i pri poniska
nadvore{na temperatura. Sekoe zgolemuvawe na razgraduvaweto
na hranlivite materii vo organizmot, doveduva do zgolemeno
tro{ewe na kislorod i isfrlawe na jaglerod dioksid, t.e. do
zabrzano di{ewe. Novoroden~eto nema vozduh vo belite
drobovi pred da se rodi. Prviot vozduh go prima pri ra|aweto,
so prvoto pla~ewe. Sl. 2.

Kako se vr{i razmena na gasovite vo belite drobovi

Razmenata na kislorodot i jaglerod dioksidot vo belite

drobovi se narekuva belodrobno di{ewe.
Alveolite, vo vnatre{nosta na belite drobovi se vo Sl. 2.
bliska vrska so krvnite kapilari, od koi gi deli samo mnogu

76
tenka membrana. Niz taa membrana se vr{i razmenata na gasovite. Vnatre{nata povr{ina vo
alveolite e oblo`ena so tenok sloj te~nost (vla`na e), vo koja gasovite prvo se rastvaraat, a
potoa pominuvaat niz membranata. Kislorodot od alveolite navleguva vo krvta vo kapilarite,
a jaglerod dioksidot i vodnata para ja napu{taat krvta, navleguvaat vo alveolite, a od niv
izleguvaat niz bronhiolite.
Ova e mo`no zatoa {to vo alveolite e povisoka koncentracijata na kislorodot koj vr{i
povisok pritisok, otkolku {to e vo krvta vo kapilarite. Ne zaboravi, krvta ide od tkivata i
kletkite koi go potro{ile kislorodot. Zaradi toa, kislorodot navleguva od vnatre{nosta na
alveolite vo krvta kade se vrzuva za `elezoto vo eritrocitite.
So jaglerod dioksidot se krv so kislorod
slu~uva obratno. Toj ja napu{ta (oksidirana)
krvta, kade {to dostignuva povi- alveola
soka koncentracija i sozdava
povisok pritisok otkolku {to e vo
duh
alveolite. Od alveolite, jaglerod a n voz
{
dioksidot go napu{ta teloto so vdi uh krv so jaglerod
ozd
izdi{uvawe. Sl.3. v dioksid
an
Vo sekoe belodrobno krilo { (reducirana)
z di
ima okolu 150 milioni alveoli, i
koi zaedno so~inuvaat mnogu gole-
ma povr{ina za razmena na gaso-
vite. Koga taa povr{ina bi se spo-
ila, bi dostignala golemina na te- kislorod
nisko igrali{te! Goleminata na jaglerod dioksid
kapilari
povr{inata za razmena na gaso-
vite e va`na, bidej}i taa treba da
obezbedi ogromni koli~ini na
Sl. 3 Razmena na gasovi vo belite drobovi (vo edna alveola)
kislorod za celoto telo, t.e. za se-
koja kletka vo teloto.
Alveolite sekoga{ sodr`at po malku vozduh, duri i koga dlaboko }e izdi{ime. Dokolku
vo niv ne bi ostanuval vozduhot, nivnite yidovi bi se zalepile. Povr{inata za razmena na
gasovite bi se namalila tolku, {to bi do{lo do gu{ewe.

Kleto~no di{ewe

Od belite drobovi, oksidiranata krv se prenesuva vo srceto, od kade so aortata i

nejzinite ogranoci se nosi vo tkivata i kletkite vo celoto telo. Vo kletkite se vr{i
razgraduvawe na materiite pri {to kislorodot se tro{i. Koncentracijata na kislorodot
vo kletkata e poniska, otkolku {to e vo krvta, zaradi {to kislorodot od krvta preminuva vo
kletkata.
Vo tek na razgraduvaweto na materiite se sozdava jaglerod dioksid i zatoa vo kletkite go
ima pove}e, otkolku vo krvta. Jaglerod dioksidot preminuva od kletkite vo krvta. Razmenata
na gasovite vo kletkite se narekuva kleto~no di{ewe. Vo kletkata, kleto~noto di{ewe se
vr{i vo organelite mitohondrii. Sl. 4

77
 alveola

d
si
ki

ok
sl

di
or
kapilar vo

od
ki

od

d
sl tkivoto

si
er
or

ok
gl
od

di
ja
kapilar vo

d
ro
alveolata

le
jag
Belodrobno di{ewe Kletki vo tkivoto - kleto~no di{ewe
Sl. 4

[to se slu~uva so gasovite vo kletkata?

So pomo{ na di{eweto, kletkite neprekinato dobivaat kislorod. Go upotrebuvaat za

razgraduvawe na ednostavnite {e}eri na voda, jaglerod dioksid i energija.
 Vodata, organizmot ja koristi za rastvarawe na materiite i za drugi potrebi.
 Jaglerod dioksidot so krvta se iznesuva od kletkite i glavno se otstranuva od organizmot
so izdi{uvawe.
 Energijata organizmot ja koristi vo procesite na rastewe i obnovuvawe, t.e. pri
izgradba na novi materii, za dvi`ewe, zatopluvawe, kako i za drugite `ivotni procesi.

Regulacija na di{eweto

Nie di{ime bez prekin

(koga sme budni i koga spieme!),
bez da razmisluvame za toa. Toa se
postignuva so rabota na edna
grupa kletki vo mozokot koi po-
stojano go kontroliraat di{e-
weto, koga organizmot e aktiven
i koga spie. Toa e kontrolniot
centar za di{ewe.
Mozokot, zna~i, go zabr-
zuva di{eweto i go pravi podla-
boko na primer, koga ve`bame.
Toa e va`no, bidej}i pri ve`ba-
weto, muskulite pote{ko rabotat
i za toa im treba pove}e kislorod.
Muskulite pri toa proizveduvaat
pove}e jaglerod dioksid. Toj mora
brzo da bide iznesen za da ne se
Sl. 5 Centar za di{ewe

78
nasobere i da go zatrue tkivoto. Pri ve`baweto,
kontrolniot centar vo mozokot prima informacii
deka ima pove}e jaglerod dioksid vo krvotokot. Toj
ispra}a poraki preku nervite do muskulite vo
gradniot ko{, za da rabotat pobrzo.
Aktivnosti
A. Ispitaj dali pri izdi{uva-
weto vozduhot sodr`i jaglerod
dioksid
Voda vo koja e izme{ano malku
gasena var, otkako }e se izbistri
e varova voda. Koga vo nea }e se
rastvori jaglerod dioksid, }e se
zamati.
1 . Razlej vo 3 niski stakleni
sadovi varova voda.
2. Edniot sad postavi go na
polica vo hodnikot, vtoriot vo
u~ilnicata, a vo tretiot so
slamka izdi{uvaj vozduh.
3. Napravi tabela vo koja }e ja
zapi{e{ sostojbata (mnogu
matna, matna, bistra) od prvite
dva sadovi po 24 h, kako i od
tretiot sad, vedna{ po izdi{u-
vaweto vozduh.
4. Obrazlo`i go rezultatot.
B. Poka`i deka vo organite za
di{ewe sekoga{ se zadr`uva
malku vozduh
1 . Naduvaj obi~en gumen balon i
potoa ispu{ti go vozduhot od
nego.
2. Povtori go toa nekolku pati.
Razgledaj go prazniot balon.
Dali e sosema prazen?
3. Kade, vo organite za di{ewe, se
slu~uva ne{to sli~no? Za{to
e toa korisno vo organite za
di{ewe?
Potrebna koli~ina vozduh vo
litri na ~as pri:
spiewe _____________________ 280
le`ewe ____________________ 400
stoewe _____________________ 450
odewe ______________________1000
vozewe velosiped ___________ 1400
plivawe ____________________2600
odewe po neramen teren _____ 3100
veslawe ____________________ 3600
Proveri go svoeto znaewe:
1 . Navedi koi se organi u~estvuvaat vo di{nite
dvi`ewa.
2. Opi{i go mehanizmot na di{nite dvi`ewa.
3. Kade to~no se vr{i razmenata na gasovite?
4. Za{to e potrebno vo alveolite sekoga{ da
ostanuva malku vozduh?
5. Opi{i go kleto~noto di{ewe.
6. Objasni ja nakuso razlikata me|u kleto~noto
di{ewe i razmenata na gasovite.
7. Opi{i ja kontrolata na di{eweto.
8. Napraven e eden obid so edno mom~e vo koj se
mereni volumenot na vozduhot koj go primal pri
edno vdi{uvawe i brojot na di{ewata vo 1
minuta, vo miruvawe i po tr~awe.
Ova se rezultatite:
volumen vozduh di{ewe
pri vdi{uvawe vo 1 minuta
vo miruvawe 450 cm3 20
po tr~awe 1000 cm3 38
a) Presmetaj go vkupniot volumen na
di{ewata vo 1 minuta, vo miruvawe i po
tr~aweto
b) Vdi{eniot vozduh sodr`i 20% kislorod, a
izdi{eniot samo 16%. Pretpostavi deka
ovie vrednosti se postojani i presmetaj go
volumenot na kislorodot {to vo 1 minuta
vleguva vo krvta pri miruvawe i po
tr~aweto.
v) Za{to vedna{ po tr~aweto, volumenot na
kislorodot brzo porasnal?
79
 SODR@INA 3 Pu{eweto i zdravjeto

Pove}e lu|e umiraat od pu{ewe, otkolku od drugi

pri~ini. So ispituvawe na zdravjeto na pu{a~i i nepu{a~i,
HIGIENA NA koi se povtoruvani mnogu pati, utvrdeno e deka pu{eweto
ORGANITE ZA e povrzano so mnogu seriozni bolesti.
DI[EWE I Rakot na belite drobovi e bolest na pu{a~ite
PREVENCIJA OD
BOLESTITE Utvrdeno e od strana na najgolemite svetski
instituti za fiziologija, deka pu{eweto predizvikuva
rak (kancer) na belite drobovi. Vsu{nost, doka`ano e so
eksperimenti, deka vo ~adot na cigarite se sodr`ani
materii koi predizvikuvaat rak. Toa e grupa
a) b) hemiski soedinenija, koi so zaedni~ko ime se
nare~eni “katran”. Toa ne zna~i deka sekoj {to
pu{i zaboluva od rak, tuku deka pu{a~ot
polesno zaboluva.
Najdobra za{tita e: ne zapo~nuvaj da
pu{i{, ili ako ve}e si zapo~nal, prestani.

porast na
Sl. 1 Presek na belodrobno krilo od: a) pu{a~ so rizik od
nasobran katran b) nepu{a~ (zdravo tkivo) dobivawe
rak na
belite
Ovoj grafikon ja poka`uva povrzanosta me|u
drobovi
brojot na ispu{enite cigari na den i rizikot od
dobivawe rak na belite drobovi. h5 zna~i deka
rizikot e pogolem pet pati.

Drugi efekti od pu{eweto

broj na cigari ispu{eni
Kaj pu{a~ite, malite ~esti~ki {to gi sodr`i ~adot od dnevno
cigarata, se spu{taat po du{nikot i bronhiite. Tie sozdavaat
alveoli
pove}e liga, a trepkite od epitelot prestanuvaat da se dvi`at. zdravi beli
Zaradi toa, ligata se sobira vo bronhiite i predizvikuva drobovi
“pu{a~ko ka{lawe”. Ako bidat zarazeni bronhiite, ~ovekot }e
se razboli od hroni~en bronhitis. Bronhitisot e vospalenie
na bronhiite, a “hroni~no” zna~i deka bolesta trae, namesto da
pomine.
beli drobovi
Dokolku ne se prestane so pu{eweto, ka{licata se so emfizem
za~estuva i se zasiluva, {to mo`e da gi o{teti ne`nite yidovi
na alveolite vo belite drobovi i tie prsnuvaat. So toa se
namaluva povr{inata za razmena na gasovite i ~ovekot }e ima
kus zdiv. Ovaa sostojba se narekuva emfizem. Sl.3. Sl. 3

80
 Iako pu{eweto glavno gi o{tetuva belite drobovi, toa mo`e da predizvika i rak na
drugite organi: usta, goltka, hranoprovod i mo~niot meur. Pu{eweto se povrzuva i so ~irot
na `eludnikot. Bremenite `eni koi pu{at, po~esto go pometnuvaat plodot, a majkite –
pu{a~i po~esto ra|aat positni bebiwa.

Pu{ewe i srcev udar

Nau~nicite doka`ale deka kaj pu{a~ite po~esto se slu~uva srcev udar. Efektot od
pu{eweto vrz srceto, glavno e od nikotinot. Ovaa materija navleguva vo krvotokot koga se
vdi{uva ~ad od tutunot. Nikotinot e materija {to predizvikuva zavisnost, {to e edna od
pri~inite za{to pu{a~ot te{ko se otka`uva od pu{eweto. Nikotinot mo`e da napravi pu{a~ot
vremeno da se ~uvstvuva dobro, no toj e otrov. Dolgogodi{noto vnesuvawe nikotin preku
pu{eweto, predizvikuva visok krven pritisok i poka~uvawe holesterol vo krvta. Toa e
pri~ina za srcev udar.

Astma

Lu|eto koi stradaat od bolesta astma, obi~no se

delumno osetlivi kon hemiski materii ili ~esti~ki vo
vozduhot (polen, prav i dr.). Pomalite ogranoci na bronhiite
vo yidovite imaat tenok muskulen plast, koj se kontrahira
koga vo niv navleze vozduh so hemikalii ili ~esti~ki.
Ogranokot se stesnuva. Posledica na toa e {to
koncentracijata na jaglerod dioksidot raste, a se javuva
nedostig od kislorod. Toa predizvikuva – gu{ewe. Kako
pomo{ na bolnite od astma se koristat mali napravi vo koi
e staveno hemisko sredstvo. Koga bolniot }e go vdi{i
sredstvoto, muskulite vo di{nite pati{ta se opu{taat i
di{eweto pak se vra}a na voobi~aenoto tempo. Sl. 4 Sl. 4 Bolen od astma

Dodatok
Ve{ta~koto di{ewe e prva od postapkite na reanimacijata (vra}awe vo `ivot) na
povreden ili ranet ~ovek.
Dokolku nekoj ~ovek e povreden ili ranet, negoviot mozok mo`e nakuso da zapre so
rabotata, zaradi {to di{eweto zapira. Sepak, toj ~ovek mo`e da bide spasen so ve{ta~ko
di{ewe. Toa mora da bide napraveno {to e mo`no pobrzo, bidej}i vo nedostig na kislorod,
mozo~nite kletki izumiraat.
Najdobriot metod na ve{ta~koto di{ewe e usta na usta, ili “bakne` na `ivotot”. Otkako
povredeniot ~ovek }e se legne dolu, treba da mu vdi{uva{ vozduh vo ustata, kako {to e prika`ano
na slikata. Kislorodot od tvojot izdi{an vozduh e dovolen, povredeniot da go vrati vo `ivot i
toj pak da zapo~ne da di{i.
Sekoj treba da bide podgotven da go primeni metodot usta na usta koga toa e potrebno.
Me|utoa, vo nekoi soobra}ajni nesre}i, mozokot mo`e da bide o{teten tolku mnogu, {to
povredeniot ne mo`e povtorno da zapo~ne da di{i. Vo toj slu~aj neophodno e povredeniot da
bide prefrlen vo bolnica {to e mo`no pobrzo. Tamu }e bide priklu~en na ma{ina za di{ewe,
so ~ija sila vozduhot se vpumpuva i ispumpuva od belite drobovi.

81
1. So ednata raka go stisnuva{ 2. Zemi dlabok zdiv, otvori ja
nosot na povredeniot, so
{to glavata mu odi nazad, a
so drugata raka ja turka{
dolnata vilica nadolu, za da
mu se otvori ustata.
Aktivnosti
A. Istra`uvajte go
problemot so pu{ewe-
to vo va{ata para-
lelka
1 . Organizirajte is-
tra`uvawe vo svo-
jata paralelka. Na-
pravete plan za ra-
bota i odberete for-
ma na prikaz.
2. Napravete kus pra-
{alnik da ispitate
kolku u~enici pu-
{at, od koj pol se,
kolku vreme, kako se
~uvstvuvaat i dr.
3. Organizirajte pre-
zentacija i disku-
sija.
82
3. Kreni ja glavata i pogledi
svojata usta i dopri gi go gradniot ko{ na povrede-
usnite na povredeniot. niot. Dokolku si uspeal, }e
Izdi{i vozduh vo ustata na vidi{ kako toj se podiga, so
povredeniot naedna{, no {to }e zapo~ne da navleguva
ne`no. vozduh vo belite drobovi.
4. Povtori gi ~ekorite 2 i 3,
so ista brzina. Bojata na
liceto na povredeniot }e
po~ne da se vra}a i toj }e
zapo~ne da di{i.
Proveri go svoeto znaewe:
1 . Dvajca nau~nici, vo bolnica vr{ele ispituvawa na dve
grupi pacienti od ist pol i ista vozrast. Pacientite od
grupata A imale rak na beli drobovi, a od grupata B imale
drugi bolesti. Nau~nicite gi utvrdile slednite podatoci
za pacientite.
% pacienti % pacienti koi
koi pu{ele ne pu{ele
nad 15 cigari
dnevno
Grupa A 25% 0,5%
Grupa B 13% 4,5%
a) [to misli{ deka nau~nicite testirale (ispituvale)
za da gi dobijat ovie rezultati?
b) Grupata B e kontrolna grupa. Za{to bilo potrebno i
tie da bidat ispituvani na ist na~in kako pu{a~ite od
grupata A?
v) [to mo`e{ da zaklu~i{ od podatocite vo tabelata?
2. Se tvrdi deka pu{eweto i rakot na belite drobovi
verojatno se povrzani, ne zatoa {to pu{eweto go
predizvikuva rakot, tuku zatoa {to pu{a~ite spa|aat me|u
lu|eto koi dobile rak. Predlo`i istra`uvawe za da go
potvrdi{ ovoj iskaz.
 GLAVA 8

^ove~kiot organizam e dobro organiziran sistem koj

postojano funkcionira: prima materii, gi razgraduva,
sozdava novi materii i gi isfrla produktite koi mu se
nepotrebni. Vo tek na celiot `ivot, organizmot ja odr`uva IZLA^UVAWE
taa ramnote`a na primenite, potro{enite i isfrlenite
materii. Dokolku ramnote`ata se izmesti, organizmot se
razboluva. No, ako procesite mnogu se promenat i
organizmot ne mo`e ve}e da gi kontrolira, nastanuva
opasnost po `ivot.

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo

ovoj oddel:
- izla~uvawe
- bubreg
- osmoregulacija
- mo~ka
- ko`a
- `lezdi so nadvore{no
izla~uvawe
- termoregulacija.

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e
mo`e{:
- da objasnuva{ gradba i funkcii
na bubregot i ko`ata
- da gi modelira{ i pojasnuva{
procesite na izla~uvawe i
funkciite na ko`ata
- da go analizira{ izla~uvaweto
kako regulator na solite, vodata,
krvniot pritisok i telesnata
temperatura.

Maneken pis (dete koe

mokri) - vo Brisel e
skulptura na dete koe
mokrej}i izgasilo bomba
i go spasilo svojot
kvart.

83
 SODR@INA 1 Funkcii na sistemot za izla~uvaweto

Izla~uvaweto na nepotrebnite i {tetnite materii

od organizmot go vr{at nekolku organi i sistemi: za
digestija, za di{ewe, za izla~uvawe i ko`ata. Ve}e znae{
ZNA^EWE NA deka tvojot organizam se osloboduva od jaglerod dioksidot
IZLA^UVAWETO i del od vodnata para i od cvrstite nerazgradeni otpadni
materii, preku sistemite za di{ewe i za digestija.

Osnovnite funkcii na sistemot za izla~uvawe se:

od krvta gi otstranuva {tetnite azotni soli vo vid na
urea i mo~na kiselina koi se sozdavaat vo crniot drob
od belkovinite;

dijafragma
prazna vena
rebra

lev bubreg

kora na bubregot

srcevina

desen bubreg

mo~ovod

muskulen sloj

masno tkivo

ko`a

mo~en meur
Sl. 1 Sistem za izla~uvawe

84

vr{i regulacija na koli~estvoto na solite i vodata vo krvta, niz yidovite na
kanal~iwata.
Obi~no pieme pove}e voda otkolku {to ni treba i potrebno e da se oslobodime od toj
vi{ok. So ova se odr`uva koncentracijata na krvta.

Gradba na sistemot za izla~uvawe

Sistemot za izla~uvawe e izgraden od 2 bubrezi, parnite mo~ovodi, mo~niot meur

i mo~niot kanal.
Glavnite organi na sistemot za izla~uvawe se bubrezite, vo koi se vr{i biolo{koto
pro~istuvawe na krvta. Tie se parni, postaveni levo i desno od ‘rbetniot stolb. Ako gi
stavi{ racete na kolkovite, bubrezite ti se pod palcite.
Sistemot za izla~uvawe e prika`an na Sl. 1. Od sekoj bubreg izleguva po edno kanal~e –
mo~ovod koj vodi vo mo~niot meur. Mo~niot meur e }esi~ka koj se nao|a vo dnoto na stoma~nata
praznina. Negoviot yid e izgraden od muskulno tkivo i e rastegliv. Od mo~niot meur izleguva
izvoden mo~en kanal. Toj se otvara na vrvot na poloviot organ kaj ma`ot, a kaj `enata e nad
otvorot na rodnicata.
Bubrezite sozdavaat i izla~uvaat te~nost – mo~ka (urina), koja sodr`i materii koi na
teloto ne mu se potrebni. Mo~kata postojano se cedi niz mo~ovodite vo mo~niot meur koj se
{iri, kako {to se polni so mo~kata.

Kako se sozdava ureata i za{to e otrovna?

Vo crniot drob, se razgraduvaat sostavnite delovi na belkovinite. Belkovinite

sodr`at azot i prviot ~ekor vo nivnoto razgraduvawe e toj da se otstrani. Potoa azotot se
pretvara vo amonjak, koj e mnogu otrovno soedinenie. Zaradi negovata {tetnost za organizmot,
vo crniot drob amonjakot vedna{ se pretvara vo soedinenie urea, koja ne e tolku opasna. Drugite
otrovni materii, me|u koi se i drogite, isto taka se razgraduvaat vo crniot drob i se pretvaraat
vo neotrovni. Ovoj proces se narekuva detoksikacija (lat. toksin = otrov), ostranuvawe na
otrovite i e od isklu~itelna va`nost za organizmot.

Krvta i mo~kata imaat razli~en sostav

Pogledaj ja tabelata. ]e vidi{ deka nekoi materii se pokoncentrirani vo mo~kata,

otkolku vo krvta.
Ovaa tabela gi sporeduva r elativnite
koli~estvona materiite vo %
koli~ini na pet razli~ni materii vo krvta i vo
mo~kata kaj ~ovekot. Koli~estvata na voda i sol vo krv mo~ka
mo~kata se menuvaat vo zavisnost od potrebite na voda
belkovini 92 95
teloto. Na primer, ureata ja ima okolu 60 pati pove}e 7 0
prost {e}er
vo mo~kata, otkolku vo krvta. Pri~inata e, sol 0,1 0
potrebata na organizmot da se pro~isti krvta vo urea 0,37 0,6
bubrezite, pri {to ureata se izvlekuva od krvta i se 0,03 2
prefrla vo mo~kata.

85
 Kako bubrezite go reguliraat koli~inata na voda vo krvta?

Voda/dnevno Volumen vo cm3

primawe so: piewe 1200
Bubrezite ja reguliraat i koli~inata na hrana 1000
vodata vo krvta. Dokolku naedna{ ispie{ od razgraduvawe 300
pogolema koli~ina voda, taa preminuva od isfrlawe so: mo~ka 1500
digestivniot kanal vo krvta, pri {to krvta se izdi{en vozduh 350
razreduva. Te~ej}i niz bubrezite, vi{okot na voda ko`a 500
preminuva vo mo~kata. Vo ovoj slu~aj koli~inata izmet 350
na mo~kata e pogolemo i taa e porazredena.
So regulirawe na koli~inata na voda {to se izla~uva so mo~kata, bubrezite ja
odr`uvaat koncentracijata na krvta.

Praznewe na mo~niot meur

Prazneweto na mo~niot meur kaj bebeto e odvodni

postojano, t.e. koga toj }e se napolni. Kaj pogolemo dete kanali
i kaj vozrasen ~ovek, toa e kontrolirano od mozokot i
se slu~uva pod svesno vlijanie na voljata na ~ovekot.
Povremeno, polniot mo~niot meur se prazni, so
opu{tawe na kru`niot muskul koj go zatvara.
Istovremeno se stegaat muskulite vo yidot na mo~niot
meur, toj se prazni, a mo~kata se istisnuva niz mo~niot
kanal. Dnevno, ~ovekot izla~uva okolu 1,5 l mo~ka.

izvoden mo~en
kanal

Proveri go svoeto znaewe: Sl. 2 Mo~en meur kaj `ena

1 . Navedi gi sistemite {to u~estvuvaat vo izla~uvaweto

na nepotrebnite i {tetnite materii.
2. Navedi gi materiite {to gi otstranuva sistemot za
izla~uvawe.
3. Nabroj gi organite od koi e izgraden sistemot za
izla~uvawe.
4. Opi{i go prazneweto na mo~niot meur – kaj bebeto i
kaj vozrasen ~ovek.
5. Kako se sozdava ureata?
6. Kako bubrezite u~estvuvaat vo regulacijata na vodata
vo krvta?

86
 Na nadol`en presek na bubreg, se zabele`uva:
SODR@INA 2
 kapsula, tenka i cvrsta cipa
 kora na bubregot, izgradena od nefroni
 srcevina na bubregot, izgradena od kanal~iwa. Sl.1.

kora
srcevina
GRADBA I
kapsula FUNKCII NA
nefron
BUBREG
sobirno cev~e
izvitkano kanal~e

Nefronot e gradbena i funkcionalna

edinica na bubregot. Vo sekoj bubreg ima po okolu
1 milion mikroskopski sitni telca - nefroni.
Eden od niv e prika`an na sl. 2
mo~ovod Sekoj nefron sodr`i vre}i~ka - kapsula vo
koja e smesten o klop~e kapilari (glomerul) (lat.
= klop~e). Kapsulata prodol`uva so izvitkano
kanal~e, a toa pak e povrzano so sobirno kanal~e
{to se otvora bubre`nata ~a{ka. Site bubre`ni
~a{ki se otvoraat vo bubre`noto legen~e, a od
nego poa|a mo~ovodot.
Sl. 1. Gradba na bubreg
krvta izleguva

krvta vleguva
kapsula

Nefronot se snabduva so krv od granka na

bubre`nata arterija. Arterijata e razgraneta vo kapilari
(glomerul)
kapilarna mre`a, nare~ena glomerul. Kapilarite
izleguvaat od nefronot i pak formiraat krven sad koj
go pridru`uva izvitkanoto kanal~e. Toj krven sad se
vliva vo bubre`nata vena.
Po dol`inata na nefronot se vr{i
pro~istuvawe na krvta od otpadnite materii, sozdavawe
na mo~kata i nejzino izla~uvawe. Za da go zapo~ne
procesot na pro~istuvawe, krvta vo glomerulot e pod izvitkano
visok pritisok. Toj pritisok se sozdava zaradi toa {to kanal~e
krvnite sadovi {to ja iznesuvaat krvta se potesni od
onie {to ja vnesuvaat.
Pre~istuvaweto na krvta i sozdavaweto na
mo~kata te~e
mo~kata (urinata) zapo~nuva vo kapsulata, a kon sobirnoto
prodol`uva po dol`inata na izvitkanoto kanal~e, od cev~e
kade {to se isceduva vo sobirno kanal~e. Pri toa se
slu~uvaat tri procesi na biolo{ka filtracija na Sl. 2. Gradba na nefron
krvta: filtracija, refiltracija i izla~uvawe na
mo~kata.
87
 od bubre`na arterija

Filtracija e proces na sozdavawe na 3
primarnata mo~ka. Pritisokot ja tera 1
krvta (te~nata plazma) niz yidovite na
kapilarite od glomerulot, od kade taa
se filtrira vo prostorot na kapsulata.
2
Primarnata mo~ka sodr`i voda, soli,
prost {e}er (glukoza) i urea. Krvnite
glomerul
elementi, kako i belkovinite se krupni
i ostanuvaat vo kapilarite (vo krvta). kapsula na
Natamu, primarnata mo~ka prodol`uva da nefronot
izvitkano
te~e niz izvitkanoto kanal~e. 4 kanal~e

Refiltracija na primarnata mo~ka se
vr{i po dol`inata na izvitkanoto
5
kanal~e, {to e pridru`uvano od krven
sad. So ovoj proces vo krvta se vra}a
prostiot {e}er i pogolemi koli~estva
kon bubre`na vena
voda i soli. Vo izvitkanoto kanal~e se
sozdava definitivnata mo~ka, koja
sodr`i: voda, mineralni soli, urea, mo~na 6
kiselina i drugi nepotrebni materii.

Izla~uvawe na mo~kata vo sobirno 1. Krvta te~e vo glomerulot niz bubre`nata arterija
2. Krvta se filtrira vo prazninata na kapsula;
kanal~e, ~a{ka a potoa vo legen~eto na krvnite elementi i belkovinite se vra}aat vo
bubregot, od kade te~e vo mo~ovodite od krvta
dvata bubrega vo mo~niot meur. Od 3. Primarnata mo~ka go napu{ta glomerulot i te~e
mo~niot meur, pod kontrola na mozokot, vo izvitkanoto kanal~e.
mo~kata se isfrla so pomo{ na mo~niot 4. Korisnite materii se vra}aat (refiltriraat) vo
krvta od kanal~eto.
kanal vo nadvore{nata sredina. 5. Krvta te~e vo bubre`nata vena.
6. Mo~kata koja sodr`i nepotrebni materii te~e
kon mo~ovodot i mo~niot meur.
Sl. 3. Nefronot ja ~isti krvta i proizveduva urina

[to se slu~uva ako otka`at bubrezite?

Dokolku otka`e eden bubreg, ne e stra{no,

bidej}i mo`e da se `ivee so pomo{ na rabotata na
drugiot bubreg. No, ako otka`at obata bubrega,
koncentracijata na {tetnite materii postojano
raste. Kaj bolniot se javuva truewe so otpadnite
materii, zaradi {to mo`e da umre po skoro edna
nedela.
Napredokot na tehnologijata go ovozmo`il
spasuvaweto na bolnite. Bolniot se priklu~uva na
ve{ta~ki bubreg. Procesot na pro~istuvawe na krvta
e nare~en dijaliza. Krvta od bolniot te~e niz
ma{inata, kade se pro~istuva (se dijalizira), pred da
se vrati vo teloto na bolniot. Sl. 4.

Sl. 4. Pacient na dijaliza

88
 Drug na~in da se dejstvuva e,
bubregot koj ne funkcionira da bide
otstranet i na negovo mesto da se
transplantira (presadi) drug, zdrav
bubreg. Za vakvi operacii se koristi
zdrav bubreg od blizok srodnik, ili od
`rtva na te{ka nesre}a. Na operacijata
i prethodat ispituvawa, vo koi prvo se
tipizira tkivoto, za {to ve}e
zboruvavme. Najgolemata opasnost demne
od mo`nosta za otfrlawe na tu|iot
bubreg. Za taa cel, so lekovi se namaluva
imunitetot so {to se spr e~uva
otfrlaweto. No, organizmot ostanuva bez
odbrana i zatoa e zgolemen rizikot od
drugi infektivni bolesti. Sl.5.
Sl. 5. Snimka na nefunkcionalni bubrezi
(so gama kamera)

Proveri go svoeto znaewe:

1 . Koja od materiite vo kolonata A ja ima vo te~nostite

vo kolonata B?

A B
belkovini krv {to vleguva vo bubregot
prost {e}er krv {to izleguva od bubregot
urea primarna mo~ka
voda definitivna mo~ka
krvni elementi

2. Kakov efekt, dokolku go ima, mo`e{ da o~ekuva{ da

se pojavi vo koli~estvoto i sostavot na mo~kata, pri
navedenite uslovi?
a) jadewe mnogu solena hrana
b) bawawe
v) piewe mnogu pivo
g) skokawe i igrawe naporni igri
d) jadewe dve tabli ~okolada
3. Postoi tvrdewe deka na toplo vreme ~ovekot isfrla
pomalku mo~ka, otkolku na studeno vreme.
a) Opi{i eksperiment vo koj mo`e{ da proveri{ dali
ova e vistinito.
b) Ako tvrdeweto e vistinito, objasni go.
4. Koi materii gi otstranuva bubregot kako:
a) organ za izla~uvawe
b) organ za regulacija na koli~inata na voda.

89
 SODR@INA 3 Nadvore{nata pokrivka na teloto e organski
sistem, koj e slo`eno izgraden. (Sl.1.) Sostavena e od ko`a
i nejzinite produkti: vlakna, nokti i `lezdi so
nadvore{no izla~uvawe (potni, lojni, mle~ni). Vo ko`ata
STRUKTURA I se smesteni kletki koi soddr`at pigment i setilni
kletki koi gi primaat informaciite za dopir, bolka i
FUNKCII NA
toplina od nadvore{nata sredina.
KO@ATA, NEGA I Ko`ata vr{i i razli~ni funkcii:
HIGIENA
obezbeduva za{tita na vnatre{nosta na teloto od
mehani~ki, toplinski i hemiski povredi, kako i od
ozra~uvawe i od navleguvawe na tu|i materii i
mikroorganizmi;

epidermis
vlakno pora

Sl. 1

dermis
epidermis

prima informacii (drazbi) od nadvore{-
nata sredina so pomo{ na setilnite kletki;

u~estvuva vo odr`uvawe na telesnata
temperatura - termoregulacija; lojna

u~estvuva vo odr`uvawe na vodnata `lezda
ramnote`a vo teloto (osmoregulacija).
me{ok na
Gradba na ko`ata
potko`en plast
vlakno

muskul na
Ko`ata kaj ~ovekot e neprekinata vlakno
za{titna obvivka koja na prirodnite otvori
preminuva vo ligavica. Debela e od 1 do 4mm,
a ima povr{ina od 1,5 – 2 m2. Sostavena e od 3
krven sad
plasta: poko`ica, vistinska ko`a i masni
potko`en plast. kletki

koren na vlaknoto Sl. 2

90
  Epidermisot (poko`icata) e povr{inskiot plast, {to e sostaven od pove}e sloevi na
plo~esti epidermalni kletki. Najgorniot plast kletki postojano izumiraat i se lupat, a
se nadomestuvaat so delbi na epidermalnite kletki od podolniot sloj;
 Dermisot (vistinskata) ko`a e vnatre{niot plast. Vo nea se smesteni krvni sadovi, nervni
vlakna, setilni kletki, `lezdi, korewa od vlakna i muskuli. Izgradena e od tenok sloj
gusto svrzno tkivo, {to i ja dava elasti~nosta;
 Potko`en plast na ko`ata, sostaven od rastresito svrzno tkivo i masni kletki. Sl. 2.

Ko`ata za{tituva od mikroorganizmi

Plo~estite epitelni kletki vo poko`icata se naredeni tesno edna do druga. Tie sozdavaat
celosna povr{ina niz koja ne mo`at da navlezat mikroorganizmite. Vakvata gradba ne gi
propu{ta nitu te~nostite.

Ko`ata za{tituva od mnogu silna svetlina

Vo poko`icata se smesteni zrnca so temen ko`en pigment (boja). Lu|eto imaat vo ko`ata
razli~ni koli~ini na pigment, zaradi {to imaat razli~en ten. Oboenata poko`ica propu{ta
pomalku svetlosni zraci, so {to ja za{tituva vnatre{nosta. Sl.3
Za kletkite vo vnatre{nosta, osobeno se {tetni ultravioletovite (UV) zraci. Koga vo
son~evata svetlina gi ima pove}e, ko`ata reagira taka {to sozdava pove}e pigmenti i potemnuva.
Pod vlijanie na (UV zracite), vo ko`ata se sozdava i vitaminot D.

Sl. 3.

Ko`ata u~estvuva vo regulacija na telesnata temperatura

Vo na{ata `ivotna sredina, temperaturata postojano se menuva, dodeka vo na{eto telo,

taa e postojana i iznesuva 36,5oC. Vo odr`uvaweto na ovaa vrednost pomaga ko`ata. Za toa e
va`en potko`niot masen plast koj ima uloga na toploten izolator.

91
 Pri visoki nadvore{ni temperaturi, vo vistinskata ko`a (dermisot) se {irat mnogu-
brojnite krvni sadovi. Krvta koja te~e vo niv ja ispu{ta svojata toplina, a koga }e se oladi, se
vra}a vo vnatre{nosta na organizmot i gi ladi tkivata. Pri niski temperaturi, krvnite sado-
vi se stesnuvaat. Niz niv brzo protekuva pomalo koli~estvo krv i ispu{ta malku toplina. Sl.4

nema potewe toplina ima potewe

vlaknata valaknata
se se legnati
nae`eni

mrsen mrsen
plast plast

krvni
sadovi ra{ireni
toplina toplina toplina krvni
sadovi
muskuli

Sl. 4. a) Ko`ata reagira na stud b) Ko`ata reagira na toplina

Potni `lezdi
Za ladewe na organizmot, mnogu e va`na potta, {to se sozdava vo potnite `lezdi. Nivnite
izvodni kanal~iwa vo vistinskata ko`a se svitkani vo klop~iwa, a tie se opkru`eni so gusta kapilarna
mre`a. Od krvta vo kapilarite, a od niv vo potnite `lezdi preminuvaat mnogu otpadni materii.
Otpadnite materii od `lezdite se vklu~uvaat vo potta, koja po sostavot e sli~na na mo~kata, no e
porazredena. Potta se iska~uva po izvodnoto kanal~e na `lezdata se do povr{inata na ko`ata, od kade
isparuva. Dnevno, potnite `lezdi izla~uvaat okolu 500 ml pot.
Za sekoe isparuvawe se tro{i toplina. Potta pri isparuvaweto ja tro{i telesnata toplina
i taka go razladuva teloto. Pri povisoki nadvore{ni temperaturi, poteweto raste.
Potnite `lezdi imaat zna~ajna uloga i pri izla~uvaweto. Teloto so potta izla~uva otpadni
materii. Sepak, so poteweto ne mo`e da se nadomesti dejstvoto na bubrezite.
Osven toa, potta ima kisela reakcija i na ko`ata i dava
soodvetna kiselost, koja go popre~uva naseluvaweto i razmno`uvaweto lojna `lezda
na mikrobite na nea.

Lojni `lezdi
Vo ko`ata se smesteni lojnite `lezdi. Tie izla~uvaat masna
te~nost koja isto taka sodr`i i voda i soli. Smesteni se vo blizina
na korenot na vlaknoto, pa nivnata izla~evina istekuva po vlaknoto.
Zdravata ko`a sekoga{ e pokriena so tenok mrsen premaz koj ja
obezbeduva nejzinata elasti~nost. Bez mrsniot premaz, ko`ata
bi bila suva i bi pukala, a niz tie mesta bi navleguvale razli~ni
{tetni materii ili mikroorganizmi. Sl.5

Sl. 5
92
 Vlakna

Epidermisot navleguva dlaboko vo vistinskata ko`a okolu me{okot na vlaknoto. Vo

me{okot e korenot na vlaknoto i splet na kapilari. Vo korenot na vlaknoto se `ivite kletki,
kade {to toa raste. Koga vo kletkite }e se nasobere ro`estata materija, tie kletki izumiraat
i }e bidat potisnati nagore od novite koi se sozdavaat so delbi vo korenot na vlaknoto.
Vidliviot del na vlaknoto e sostaven od izumrenite ro`esti kletki.

Nae`enite
Vo vrska so Legantite
vlakna ja
me{okot se nao|a mal zadr`uvaat vlakna ja Kapilarite se
muskul. Koga ni e studeno, toplinata kapilarite propu{taat pro{ireni, niz
muskulot se skratuva i go se stegnati toplinata niv te~e pove}e
krv i se ladi
isprava vlaknoto. Taka,
nae`enite vlakna go
zadr`uvaat vozduhot, koj
ima uloga na toploten
izolator. Sl.6.

mnogu studeno mnogu toplo

Sl. 6

Razli~nite delovi na ~ove~koto telo se pokrieni so

vlakna so razli~na gustina i dol`ina. Vlakna nemame na
dlankite, tabanite, stranite od prstite, usnite i na o~nite
kapaci. Vlaknetosta spa|a vo polovi belezi, bidej}i vo
pubertetot taa se zgolemuva na opredeleni mesta. Sl. 7.

Sl. 7. Mnogu zgolemeno vlakno

Nokti

Noktite se za{titni,
zadebeleni, ro`esti plastovi na
epidermisot, vsadeni vo gornata
strana od vrvot na prstot. Posto-
jano rastat, a pri pogolema
povreda se zamenuvaat. Sl. 8.

Sl. 8

93
 Higiena na ko`ata

Odr`uvaweto na higienata na ko`ata i nejzinite produkti (kosata i noktite) e

osnoven uslov taa normalno da funkcionira. Ti znae{ deka za toa e dovolno postojano da se
mie{ so sapun i {ampon, koi se soodvetni na tvojot tip na ko`a. Vo sprotivno postoi
rizik od razli~ni ko`ni bolesti, koi glavno gi predizvikuvaat ko`nite gabi. Kosata i
noktite treba postojano da se ~isti i uredno potse~eni.

Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:

A. Mikroskopiraj preparat od ko`a 1 . Epidermisot (poko`icata) e

1 . Nastavnikot }e ti dade gotov preparat od
presek na ~ove~ka ko`a.
2. Razgledaj go prvo pod malo zgolemuvawe, a
potoa pod golemo.
3. Sporedi go toa {to go gleda{ so crte`ot vo
tekstot, za polesno da gi prepoznae{ delovite.
4. Nacrtaj crte` na gradba na ko`ata i ozna~i
go.
B. Opredeli nega na tvojot tip ko`a
Dokolku ne si siguren na koj tip ko`a mu
pripa|a tvojata ko`a na liceto, mo`e{ da
napravi{ ednostavna proverka.
1 . Podgotvi temna salfeta od hartija i so nea
prebri{i gi obrazite
(ko`ata na liceto ne treba da bide vla`na).
Dokolku ima temni mrsni tragi, tvojata ko`a
e “mrsna”. Dokolku ima mrsni tragi samo na
~eloto, nosot i bradata, ko`ata ti e
“osetliva”. Dokolku nema mrsni tragi na
salfetata, ko`ata ti e “suva”.
2. Spored proverkata, izberi si sredstva za
or`uvawe na higienata na ko`ata.
edinstveno tkivo vo koe kletkite
se tesno spoeni. Kakva pridobivka
e toa za organizmot?
2. Najgustite kapilarni spletovi vo
dermisot se okolu me{okot na
vlaknoto i potnite `lezdi.
Za{to?
3. Za{to mo`eme bez strav da ja
skratuvame kosata?
4. Koga }e se vrati{ od zimna
pro{etka vo topol dom, liceto ti
se za`aruva. [to misli{, zo{to?
5. Za{to ne e prijatno vo poln
avtobus so ispoteni lu|e? Pojasni.
6. Objasni za{to:
a) poteweto pomaga da se razladi
teloto,
b) ~ovekot koj na topol den te{ko
raboti, izla~uva pomalku mo~ka, a
otkolku ~ovek koj ne raboti.

Dodatok

Ko`ata se razlikuva kaj site lu|e, duri i kaj bliskite srodnici.

Toa najdobro se gleda na vrvovite na prstite. Gornata povr{ina
– epidermisot na vrvovite na prstite ne e ramen, tuku e nabrazden.
Originalnosta na reljefot na ko`ata na prstite, otisokot se
koristi za utvrduvawe na identitetot na lu|eto pri nesre}ite ili
pri kriminalnite dejstva. Toa mo`e{ da go proveri{. Vtisni go
pokazalecot od desnata raka vo sun|er na koj si nakapal mastilo.
Potoa otisni go pokazalecot na hartija. Soberi otisoci od svoite
sou~enici. Sporedi gi i voo~i gi osobenostite i razlikite.

94
 GLAVA 9

NERVEN
SISTEM -
REGULIRA^KI
MEHANIZMI

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo

ovoj oddel:
- nervna kletka
- nervno tkivo
- nervi
- ganglii
- ‘rbeten mozok
- refleks
- ~erepen mozok
- usloven refleks
- stres.

Pred o~ite leta patekata, u{ite go

presr etnuvaat navivaweto. Racete so {irok
zamav go se~at vozduhot, a nozete so ritmi~ni
dvi`ewa im pomagaat. Site muskuli se vo akcija,
za teloto elegantno i brzo da ja pretr~a
patekata. Srceto bie, a belite drobovi lovat
vozduh. Vo mozokot e samo edna `elba: “Da tr~am
{to pobrzo!”
Site delovi na teloto na atleti~arot se aktivni.
Ako site pousoglaseno rabotat, atleti~arot
pouspe{no }e pomine niz celta. Koj i kako gi
usoglasuva?
Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e
mo`e{:
- da opi{uva{ sostav i funkcija na
organite od nervniot sistem
- da sporeduva{ i povrzuva{
usloven i bezusloven refleks
- da modelira{ i pojasnuva{ ner-
ven pat na edna drazba, kako i
stres sostojba na organizmot.

95
 SODR@INA 1 Vo organizmot na ~ovekot ima pove}e mehanizmi za
usoglasuvawe na rabotata na kletkite, tkivata, organite i
celinata na organizmot. Me|u niv, najva`no e usoglasu-
vaweto {to go vr{i nervniot sistem. Negovite priemnici
GRADBA, DELOVI, (receptori) gi raspoznavaat promenite vo nadvore{nata i
ZNA^EWE NA vo vnatre{nata sredina. Informaciite za tie promeni,
NERVNIOT SISTEM drazbite, se prenesuvaat preku nervite i se sobiraat vo
nervnite centri. Tuka se obrabotuvaat i se pretvaraat vo
I RBETNIOT MOZOK soodvetni naredbi koi se upatuvaat vo muskulite i vo
drugite organi (efektorite). Ova e vsu{nopst delovite na
nervniot sistem. Sl.1

Nervna kletka
~erepen mozok
Nervnata kletka – nevronot e osnovna funk-
cionalna edinka na nervniot sistem. Taa e sostavena od telo
so organeli i nosi kusi i dolgi prodol`etoci. Kusite
mozo~en nerv
prodol`etoci se nare~eni dendriti, bidej}i se razgraneti
kako drvo (gr~. dendron = drvo). Preku niv, nervnata kletka
gi prima drazbite i vo teloto gi
obrabotuva. Od teloto na klet- telo na
'rbeten kata, drazbata se ispra}a preku nevronot
mozok dolgiot prodol`etok-nevritot,
do druga nervna kletka, muskul ili
`lezda. Sl. 2. dendriti
jadro

Kako se prenesuva drazbata?

nevrit
Drazbata, vsu{nost e slab
elektri~en impuls (nerven
impuls) koj patuva po dol`inata
na prodol`etocite na nervnata stesnuvawe
kletka. Po prodol`etocite,
'rbeten nervnite impulsi se dvi`at vo mrsna
nerv edna nasoka: od dendritite kon obvivka
teloto, a potoa po nevritot.
Nervnite kletki me|usebe se
dopiraat so prodol`etocite,
taka {to sekoga{ nevritot se
dopira so dendritite. Na mestoto
na dopirot, drazbata se predava od
prvata na vtorata nervna kletka.
Sli~no se slu~uva koga drazbata
treba da mu se prenese na nekoj nerven
muskul; toa se ostvaruva so dopir zavr{etok
me|u nevritot i muskulna kletka.
Sl.1 Sl. 3.
Sl.2 Gradba na nevron

96
 Verojatno ti e ve}e jasno, deka edinstveno nervnite
telo na nevronot
kletki ja imaat sposobnosta za nadrazlivost i
sprovodlivost na nervniot impuls.
nevrit
Nervi
dendriti

nasoka na Nervite se izgradeni od dolgite prodol`etoci

prenos na (nevritite) na nervnite kletki, koi se zdru`eni vo
drazbata dopir me|u kletkite snopovi. Vo eden snop, sekoj nevrit pretstavuva poseben
pat za drazbite koi ne se me{aat pri prenesuvaweto.
Nekoi nervi se obvit-
kani i so mrsna bela
obvivka. Taa slu`i da
go za{titi nervot,
no i da go zabrza
prenesuvaweto na
drazbite. Nervite so
obvivka obvivka mo`at da gi
prenesuvaat drazbite
so brzina nad 200 m/s.
Nervite bez obvivka Sl. 4 Napre~en presek na nerv
se pobavni.
mesto na muskulno vlakno
dopir
Ganglii

Gangliite se izgradeni od masa nervni kletki koi

se smesteni vo ‘rbetnite nervi, vo blizina na ‘rbetniot
Sl. 3 Prensuvawe na drazbata mozok. Vo niv se vr{i zasiluvawe i naso~uvawe na
drazbata.

Plan na gradba i funkcii na nervniot sistem

Nervniot sistem kaj ~ovekot, kako i kaj drugite ‘rbetnici, se sostoi od dva dela:

1. Centralniot nerven sistem kaj ~ovekot e od cev~est tip. Go so~inuvaat:

a) ‘rbeten mozok;
b) ~erepen mozok (golem mozok, mozo~no steblo, mal mozok);

2. Periferen nerven sistem, {to e sostaven od:

a) nervi i ganglii
b) vegetativen (avtonomen) nerven sistem.

‘Rbeten mozok

‘Rbetniot mozok e smesten vo kanal {to go formiraat otvorite na pre{lenite vo

‘rbetniot stolb. Napred e povrzan so ~erepniot mozok, a zavr{uva vo vid na tenok konec. Od
dvete strani na ‘rbetniot mozok izleguva 31 par ‘rbetni nervi za vnatre{nite organi. Vo nego

97
se smesteni pove}e centri za refleksi koi ja reguliraat
rabotata na pove}eto organi, kako i `ivotno va`nite
funkcii (za praznewe na mo~niot meur, praznewe na
crevata, za di{ewe i dr.). Sl. 4.

Refleks

Najgolemiot broj aktivnosti na organizmot

avtomatski se kontrolirani od nervniot sistem. Nie
odgovarame na mnogu drazbi, bez da znaeme za niv. Vakvite
aktivnosti se nare~eni refleksi. Na primer, ako slu~ajno
dopre{ vrela ~inija, vedna{ }e ja trgne{ rakata. Ova e
edno refleksno dvi`ewe (akcija). Sl. 5.
Celiot refleks trae samo del od sekunda, {to gi
poka`uva kolku brzo patuvaat porakite niz nervniot
sistem. Ponekoga{, na drazbata odgovara nekoja `lezda.
Zaedni~ko ime za tvorbata ili organot koj }e odgovori na
drazbata koga za toa }e dobie poraka od nervniot sistem e
izvr{itel (efektor).
Priemnicite koi bea nadrazneti vo primerot, bea Sl. 4 Presek na 'rbeten mozok
osetlivi kon temperatura i kon bolka. No, nie imame
i drugi priemnici koi se osetlivi kon miris (nos), vkus
(jazik), dopir (ko`a), svetlina (o~i) i zvuk (u{i).

Refleksen lak

'rbeten mozok
1. receptor

2. setilen
nerv
5.muskulot (efektor) 3. vo 'rbetniot
odgovara mozok se izdava
4.porakata ja nosi
naredba
motoren nerv

Sl. 5 [ema na refleks (refleksen lak)

vrela
~inija
Patot po koj se odviva eden refleks e nare~en
refleksen lak. Refleksniot lak e sostaven od 5 delovi. Tie
delovi se izgradeni od nervni kletki i nivnite prodol`etoci:

receptorot e priemnik na drazbata (setilna kletka ili setilen or-
gan);

setilen nerv, koj ja prezema drazbata od receptorot i ja prenesuva vo
del od mozokot – nerven centar;

nerven centar, koj ja prima drazbata i ja prerabotuva vo naredba;

motoren nerv, koj ja prima naredbata i ja prenesuva do

efektorot (muskul ili `lezda) koj odgovara na drazbata. Muskulot
odgovara na drazbata so kontrakcija, a `lezdata so izla~uvawe.
98
 Vrodeni i zdobieni refleksi

Dodeka si bil bebe, najgolemiot del od tvoeto odnesuvawe go kontrolirale vrodenite

(bezuslovnite) refleksi (izla~uvawe plunka pri ishrana, goltawe, trepkawe, cicawe i dr.).
Tie refleksi se nasledeni. Sl.6.

v) refleks na cicawe

b )
a) refleks na ~ekorewe refleks na stegawe
Sl. 6

Refleksite mo`at i da se
nau~at. Tie se nare~eni zdobieni odgovor e -
(uslovni) refleksi, koi gi izu~il i izla~uvawe
opi{al ruskiot nau~nik Ivan Pavlov. plunka
Pavlov zabele`al deka gladnoto ku~e prva drazba
izla~uva plunka kako refleks, koga mu
se dade hrana. Ku~eto ne u~elo kako da
izla~uva plunka. Ovoj refleks e vroden,
t.e. potpolno e avtomatski kaj site
ku~iwa.
Nau~nikot zabele`al, deka
ku~eto isto taka izla~uvalo plunka koga
vtorata drazba e pak se izla~uva
na pladne prvo yvonelo yvon~eto, pred pridru`ena so yvonewe plunka
da ja vidi hranata. Ku~eto nau~ilo deka
prvo }e poyvoni, a vedna{ potoa }e dobie
hrana. Refleksot kaj nego se pro{iril
(se uslovil so yvoneweto) i na primawe
zvu~na drazba. Sl.7.
Zdobieni refleksi se razvivaat treta drazba
i kaj mnogu drugi vidovi `ivotni, oso- sega samo yvoni plunka se
beno koga se vo vrska so ishranata. I kaj yvonoto izla~uva iako
~ovekot mnogu aktivnosti se vr{at so Sl. 7 Zdobien (usloven) refleks nema hrana
pomo{ na zdobieni (uslovni) refleksi.

99
 Refleks na crnkata
a)

Crnkata (zenicata) e otvorot vo o~noto jabolko. Pod

vlijanie na silna svetlina taa se stesnuva (se zatvora) so
cel da gi za{titi setilnite kletki vo o~noto dno. Ovaa
reakcija e vroden refleks koj se pro{iruva i so zatvarawe
na o~nite kapa~iwa i so vrtewe na glavata od svetlinata.
Ovie dve dvi`ewa se zdobien refleks. Sl.8
b)

Aktivnosti
A. Ispitaj nekoi refleksi kaj ~ovekot
Rabotete vo dvojki
1. Refleks na kolenoto
Sedni na masa, taka {to
nozete slobodno visat. So
~ekan~e (drveno gumeno) Sl. 8 a) stesneta crnka
sou~enikot treba poleka b) ra{irena crnka
da udri po tvoeto koleno,
pod kapa~eto na kolenoto.
[to se slu~uva?
2. Refleks na stapaloto
Klekni na kolena na stol
ili klupa i pu{ti gi
stapalata slobodno da Proveri go svoeto znaewe:
visat. Sou~enikot neka te udri ne mnogu silno vedna{
nad petata. [to }e se slu~i? 1 . Opi{i vo {to se razlikuva
3. Refleks na trepkawe funkcionirawe na nervniot
Otvori gi o~ite i gledaj pravo napred. Sou~enikot sistem i telefonskata mre-
treba naedna{ da zamavne so otvorena raka pred tvoite `a.
o~i. [to se slu~uva? 2. Kompjuterot go prepoznava
4. Refleks na goltawe zborot ako e ot~ukan seko-
Goltni plunka vo ustata, a vedna{ potoa probaj da ga{ isto; ako prvata golema
goltne{ pak. Dali e te{ko da pregolta{ vtor pat? bukva ja zameni{ so mala, toj
Obidi se da go objasni{ ova. ve}e ne ja prepoznava.
Kakvi problemi bi se javile
V. Izmeri go reakciskoto vreme kaj nas, koga na{iot nerven
Postavi plasti~en linijar vertikalno. Tvojot sou~enik sistem bi rabotel kako kom-
treba da ja stavi svojata raka na dolniot kraj na pjuter?
linijarot i da se podgotvi da go fati. Utvrdi kolku 3. Vo vovedot e ras~leneta
padnal linijarot pred da go fati tvojot sou~enik. [to aktivnost na pliva~ot. Zapi-
podolgo pa|a, toa }e bide {i gi podatocite {to
podolgo reakciskoto vreme. mozokot gi dobiva istovre-
Ispitaj dali reakciskoto meno.
vreme se menuva ako sou~e- 4. Koj refleks mo`e{ da go
nikot: zabele`i{ koga }e se pogle-
a) zatvori edno oko da{ vo ogledalo, zavrteno
b) go fa}a linijarot so druga- kon svetlinata i od nea?
ta raka. 5. Opi{i go refleksot na ko-
lenoto so pomo{ na crte`ot.

100
 Vo sostav na ~erepniot mozok se negovite delovi:
SODR@INA 2
golemiot mozok, mozo~noto steblo i maliot mozok.
^erepniot mozok e izgraden od golema grupa nervni kletki
{to e smestena vo koskeniot ~erep. Sl.1
FUNKCIII NA
^EREPNIOT
MOZOK I
VEGETATIVNIOT
NERVEN SISTEM

Sl.1 Golem (~erepen mozok) desna

hemisfera
golem mozok

Golem mozok

Golemiot mozok e izgraden

od dve polovini –
hemisferi, {to se povrzani
hipofiza
so mozo~nata greda.
Izgraden e od nervni kletki.
Telata na nervnite kletki i
kusite prodol`etoci – dendritite
koi ne se obvitkani so obvivka imaat mozo~no steblo
siva boja i ja izgraduvaat sivata masa
na mozokot. Sivata masa na mozokot e
mal mozok
smestena odnadvor i ja izgraduva korata 'rbeten mozok
na golemiot mozok. Vo vnatre{nosta e
belata masa {to e sostavena od nevriti, Sl.2
kaj koi belata boja e od mrsnata bela
obvivka. Vo belata masa se smesteni spro-
vodnite pati{ta. Sl._2
Desnata hemisfera go kontrolira leviot del na teloto, a levata hemisfera –
desniot. Sekoja hemisfera gi obrabotuva podatocite {to gi dobiva. Potoa, obrabotenite
podatoci me|usebe gi razmenuvaat. So toa ostvaruvaat visoka efikasnost, bidej}i dvete
hemisferi se ramnopravno anga`irani i aktivni.
Sivata masa (korata) na golemiot mozok e mnogu nabrana, zaradi {to ima mnogu
golema povr{ina. Golemata povr{ina na korata e evolutivna pridobivka na ~ovekot i mu
ovozmo`uva mnogubrojni i mnogu slo`eni funkcii.

101
 Kletkite vo korata na mozo- centri za centar za pi{uvawe
razbirawe,
kot funkcioniraat kako mozo~ni kreativnost, slo`eni dvi`ewa
centri. Takvi centri se na primer: razmisluvawe centri za dvi`ewe
setilnite mozo~ni centri vo koi se centar za mislewe
obrabotuvaat podatocite od na{ite centar za vid
setilni organi. Centrite za
dvi`ewe gi usoglasuvaat uslovnite
refleksni dvi`ewa. Centrite za
povrzuvawe gi prerabotuvaat
informaciite vo misli i vo odluki
centar za
za odnesuvaweto. Vo centrite za sluh i govor
~uvstva se sozdavaat ~uvstvata za
strav, gri`a, radost, taga... Site
pametewe
mozo~ni centri gi skladiraat, t.e. gi
Sl. 3 Mozo~ni centri
pametat informaciite, {to ni
ovozmo`uva u~ewe. Golemiot mozok, isto taka ja upravuva na{ata dejnost koja samite sme si ja
zamislile. Toj e centar i na na{ata svest.
Vo korata na golemiot mozok kaj ~ovekot se i nekoi mozo~ni centri koi kaj `ivotnite
gi nema. Me|u niv e i centarot za govor. Porazvienata mozo~na kora na ~ovekot mu ovozmo`uva
dejnosti za koi ne se sposobni `ivotnite, kako {to se na primer, umetnosta i naukite.
Od golemiot mozok i od mozo~noto steblo izleguvaat 12 para mozo~ni nervi (mirisni,
vidni, slu{ni, licevi i dr.).

Mozo~noto steblo kontrolira razli~ni avtomatski procesi.

- Gorniot del na stebloto e povrzan so `lezdite. Na primer, koga vo krvta ima premnogu
jaglerod dioksid, go zabrzuva di{eweto i obratno, ako go ima premalku, go zabavuva. Ili,
ako vo krvta ima premalku {e}er, sozdava ~uvstvo na glad, ako ima premnogu sol - ~uvstvo
na `ed. Pri ladewe na teloto, ja nae`uva ko`ata i go pottiknuva treseweto, a pri pregre-
vawe na teloto – poteweto. Site ovie
procesi se slu~uvaat bez da znae{ -
avtomatski.
- Dolniot del od mozo~noto steblo
avtomatski gi kontrolira di{eweto,
srcevata rabota, {ireweto na
krvnite sadovi i nekoi drugi aktiv-
nosti koi imaat `ivotno zna~ewe za
na{iot organizam. Zaradi toa, o{te-
tuvawata na ovoj del se smrtonosni.

Maliot mozok e izgraden od leva i

centri vo
desna polovina – hemisfera. Vo nego se mozo~noto
usoglasuvaat informacii od setilata i od steblo
muskulite, a potoa se ispra}aat vo golemiot
mozok. Maliot mozok ne ispra}a naredbi do
muskulite, tuku posredno se gri`i,
dvi`ewata da bidat usoglaseni i precizni.
mozo~no steblo mal mozok
Sl. 4

102
 Mozo~ni obvivki

Mozokot i ‘rbetniot mozok se obvitkani so tri za{titni obvivki: nadvore{na - cvrsta

obvivka, paja`inesta obvivka i meka obvivka koja nalegnuva na mozokot. Prostorot me|u
obvivkite e ispolnet so mozo~na te~nost koja ima za{titna funkcija. Osven za{titata, vo
mekata obvivka se i krvnite sadovi koi mu obezbeduvaat hrana i kislorod na mozokot, a gi
iznesuvaat nepotrebnite materii od nego.
Mozo~nata te~nost gi ispolnuva i mozo~nite praznini, kako i kanalot vo ‘rbetniot
mozok.

Vegetativen nerven sistem

Funkcioniraweto na vnatre{nite organi go usoglasuvaat posebni nervni kletki

vo ‘rbetniot mozok, vo mozo~noto steblo i vo nervnite ganglii. Tie nervni kletki so svoite
izrastoci go izgraduvaat vegetativniot (avtonomniot) nerven sistem. Ovoj sistem gi
kontrolira vrodenite refleksi, t.e. dejstvuva samostojno, bez vlijanie na tvojata volja.
Rabotata na sekoj organ e zabrzuvawe zabavuvawe
upravuvana od dva sprotivni dela
na avtonomniot nerven sistem:
simpati~niot i
parasimpati~niot del. Na primer,
rabotata na srceto ja zabrzuva solzni
simpati~niot del, a ja zabavuva crnka `lezdi
parasimpati~niot. Rabotata na
beli drobovi
digestivniot sistem e upravuvana
obratno: simpati~niot del ja srce
zabavuva.
Koga }e se povrze dejstvoto
na centralniot i na avtonomniot `eleudnik
nerven sistem, drazbite od nadvo-
re{nata sredina mo`at da vlijaat crevo
vrz vnatr e{nite organi. Na mo~en meur
primer, koga si zagri`en, ne mo`e{
da jade{. polovi `lezdi

simpati~ni parasimpati~ni
nervi nervi
Koordinacija Sl. 5 Vegetativen nerven sistem

Refleksot vo koj ja trga{ rakata od vrelata plo~a e mnogu ednostaven. Kaj toj refleks
se prima samo edna drazba i taa se ispra}a kako samo eden nerven impuls do ‘rbetniot
mozok. Obi~no, pove}e receptori postojano ispra}aat mnogu impulsi do tvojot golem mozok
i do ‘rbetniot mozok. Golemiot i ‘rbetniot mozok imaat zada~a da gi obedinuvaat site
informacii koi doa|aat od razli~nite delovi od tvoeto telo i potoa da ispra}aat impulsi
koi gi upravuvaat efektorite. Tie gi usoglasuvaat (koordiniraat) informaciite {to vo
niv stignale.

103
 Na primer, zamisli deka si ja doprel vrelata ~inija pred da ja trgne{ rakata. Isto
taka, pred da ja trgne{ rakata, tvoite o~i ispratile impuls do mozokot deka na ~inijata e
tvoeto omileno jadewe. Drug impuls na mozokot mu ka`uva deka si mnogu gladen. So toa,
koga vo centralniot nerven sistem }e stigne impulsot za bolka, tamu ve}e }e bidat porakite
za “hrana” i “glad”. Centralniot nerven sistem }e gi odmeruva site tie informacii. Namesto
da isprati impuls do muskulite za brza kontrakcija, nervniot sistem mo`e na drugi muskuli
da im naredi poleka da se kontrahiraat, vnimatelno da ja spu{tat ~inijata – ili }e gi
izgori{ prstite.

Mozo~en udar

Mozo~niot udar e o{tetuvawe na mozokot predizvikano od tromb ili od krvavewe.

Pri udar, nekoi bolni gubat oset i svesna kontrola vrz poedini delovi na teloto. Efektite
od udarot zavisat od toa kolkav del od mozokot e o{teten i kolku seriozno e o{tetuvaweto.

Parkinsonova bolest

Kaj bolnite od Parkinsonova bolest nepravilno se izla~uva hemiska materija, me|u

nervnite kletki vo delot od mozokot {to gi kontrolira dvi`ewata na teloto. Prvite
signali na bolesta se tresewe na glavata i na racete. Ako bolesta napreduva, bolniot
gubi sposobnost za ~itko pi{uvawe i za jasen govor. Vo poslednite 20 godini, vo mozokot na
bolnite se transplantira zdravo mozo~no tkivo, {to poka`uva uspeh vo najgolemiot broj
slu~ai.

Proveri gi svoite znaewa

1. Navedi gi sostavnite delovi na ~erepniot mozok.

2. Opi{i ja gradbata na golemiot mozok.
3. Navedi nekoi od mozo~nite centri vo korata na golemiot mozok.
4. Navedi gi centrite vo korata na golemiot mozok kaj ~ovekot, {to gi
nema kaj drugite `ivotni.
5. Navedi nekoi od avtomatskite procesi koi gi kontrolira mozo~noto
steblo.
6. Opi{i ja dejnosta na maliot mozok.
7. Navedi gi imiwata i funkciite na mozo~nite obvivki.
8. Opi{i ja funkcijata na avtonomniot nerven sistem i navedi gi
imiwata na dvata negovi dela.
9. Navedi gi pri~inite za mozo~en udar i za Parkinsonovata bolest.

104
Nervniot sistem gi usoglasuva i gi kontrolira site
`ivotni funkcii vo tekot na celiot `ivot na ~ovekot. SODR@INA 3
Toj raboti neprekinato, tro{ej}i golemi koli~ini na
kislorod i energija, zaradi {to e mnogu osetliv na NEGA I ZA[TITA
nivniot nedostig.
NA NERVNIOT
SISTEM OD
Odmor FIZI^KI I
So sekojdnevnite telesni aktivnosti ~ovekot go HEMISKI
pottiknuva dejstvoto na site organski sistemi, me|u koi AGENSI I STRES
e i nervniot. Zatoa, na nervniot sistem po napornata
rabota mu treba i dobar odmor. Najdobriot odmor, osobeno
za mozokot, e spieweto. Za vreme na spieweto, vo site
delovi na nervniot sistem se obnovuvaat energetskite
rezervi, koi se potro{eni vo tekot na budnata sostojba.

Za vreme na spieweto, `ivotnite funkcii (srcevata rabota, di{eweto i dr.) se pod kontrola
pred se na mozo~noto steblo. Isto taka, za vreme na spieweto se odmaraat i site drugi
organski sistemi. Na sekoj ~ovek mu e potrebno spiewe so razli~no traewe, no prose~no
treba po 8 ~asa vo edno denono}ie. Isto kako {to e va`no no}noto spiewe, na nervniot
sistem mu se va`ni i dnevnite po~inki. Tie treba da sleduvaat po dolgotrajni ili ponaporni
aktivnosti.

Najdobro vnimanie postignuva{ na po~etokot na edna umstvena aktivnost (prvite

dvaesetina minuti), efikasnosta ti e najgolema, a potoa vnimanieto postapno opa|a. Po
odmorot pome|u u~eweto, razmisluvaweto ili druga umstvena rabota, vedna{ zapo~nuva{
so obnovena koncentracija.

Najdobar odmor e spieweto Potpira~ za glava vo avtomobil

105
Mehani~ki povredi na glavata i na rbetot
O{tetuvawata na `rbetniot mozok mo`at
da ja prekinat srcevata rabota i di{eweto i taka
da predizvikaat smrt. Naj~esto o{tetuvawe na
delot na rbetniot mozok vedna{ nad spojot so
~erepot se slu~uva pri nenadeen silen udar na
glavata od nazad. Do takvi udari doa|a pri
soobra}ajnite nesre}i. Zatoa na sedi{tata vo
avtomobilite se instalirani potpira~i za
glavata. Pri silni sudari, tie potpira~i, pokraj
vozdu{nite perni~iwa, odlu~uvaat za `ivotot.
Pri vakvi povredi na `rbetot vo nesre}ni slu~ai,
podobro e neobu~en ~ovek da ne pomaga, tuku vedna{
da pobara lekarska pomo{, za da ne se napravi
pogolema {teta od korist.

Pri sekojdnevnite silni i brzi dvi`ewa Li~nost vo stres

(rekr eacija so tr~awe, ka~uvawe, izvr{uvawe
zada~i vo domot) e treba da se odbegnuvaat silni
udari vo glavata i `rbetot, za da ne pretstavuvaat
„slabi mesta“ vo natamo{niot `ivot.

Stres
Stresot e kompleksna sostojba vo koja celiot organizam e izlo`en na golem
emocionalen i fizi~ki napor.

Stres mo`e da bide predizvikan od objektivni nadvore{ni pri~ini: premnogu niski

nadvore{ni temperaturi, dolgotraen mnogu te`ok fizi~ki napor, dolgotrajno gladuvawe,
vsu{nost, toa se uslovi koi go zagrozuvaat fizi~kiot opstanok.

Stres predizvikuvaat i emocionalni pri~ini za koi se odgovorni lu|eto: u~estvo vo

konflikti, negativni emocii (golema taga, omraza, dolgotraen strav, agresivnost,
onepravdanost) i tn. Ovie pri~ini go zagrozuvaat integritetot na li~nosta.

Pri sostojba na stres, nervniot sistem nastojuva da gi uramnote`i funkciite na

organskite sistemi, osobeno na `lezdite i muskulite i zatoa tro{i mnogu energija i
naj~esto, uspe{no se spravuva so stresnata sostojba.

Otkako stresot }e pomine, ~ovekot se opu{ta, se ~uvstvuva isto{teno i brzo zaspiva,

za organizmot da se odmori i da ja nadomesti potro{enata emocionalna i fizi~ka sila
(energija). Posledicite od stresna situacija, vo zavisnost od pri~inite, ~ovekot najdobro
gi otklonuva so omilena rekreacija, zdrava ishrana, opkru`uvawe so sakani lu|e i prestoj
vo priroda.

Dolgotrajnata izlo`enost na organizmot na stres mo`e da rezultira so negativni

trajni mentalni ili fizi~ki posledici i toj zadol`itelno treba da bide stru~no i
pravilno lekuvan.

106
Za{tita od hemiski agensi
Ako ~ovekot jade, pie ili pu{i nekoi hemiski materii - agensi (drogi, nikotin ili
alkohol), tie go menuvaat na~inot na rabota na nervniot sistem, kako i rabotata na setilata. Toga{,
pretstavite na ~ovekot za nadvore{nosta, kako i za svojata sostojba mo`e da bidat sosema promeneti
i pogre{ni. Ovie hemiski materii se otrovni za organizmot. Koga ~esto se vnesuvaat, kaj ~ovekot
se javuva zavisnost od nivnoto prisustvo vo organizmot. Tie predizvikuvaat opasni bolesti na
zavisnost od alkohol, nikotin i drogi.

Alkoholot e sedativ koj gi zabavuva najvisokite centri vo mozokot i ja namaluva ~ovekovata

aktivnost. Koli~inata alkohol se meri vo edinici, pri {to 1 edinica iznesuva 10 sm3 (1 {i{e pivo,
1 ~a{a vino ili 1 ~a{ka liker). Koga ~ovekot pie, alkoholot odi vo krvotokot, vleguva vo kletkite
i tamu se razgraduva, a razgraduvaweto na 1 edinica alkohol e bavno i trae okolu 1 ~as. Zatoa e
zabraneto upravuvawe so avtomobil, dokolku ~ovekot piel. Sl. 4 i 5

Postojanoto piewe alkoholni pijaloci predizvikuva izmeneto razmisluvawe i odnesuvawe na

~ovekot, {to mo`e da mu na{teti, kako i na negoite bliski. Taka li~niot problem na alkoholi~arot
stanuva semeen, socijalen, ekonomski, a ~esto i kriminogen. Hroni~nite alkoholi~ari imaat pokratok
`ivoten vek za 10-12 godini od prose~niot, zatoa {to kaj niv te{ko se o{teteni: crniot drob, bubrezite
i mozokot. Ednokratno piewe golema koli~ina alkohol mo`e da bide so smrtni posledici.

Pu{eweto tutun e {tetno, zatoa {to toj sodr`i silen otrov – nikotin. Vo tutunskiot ~ad
se sodr`at okolu 300 razli~ni otrovni materii, a nekoi od niv se kancerogeni (predizvikuvaat rak).
Tutunskiot ~ad go zagrozuva zdravjeto, gi stesnuva krvnite sadovi, predizvikuva ka{lawe i gu{ewe.
Kaj pu{a~ite e po~est rak na belite drobovi, otkolku kaj nepu{a~ite.

Pu{eweto predizvikuva negativni socijalni i ekonomski posledici. Doka`ano e deka

bremenite `eni koi pu{at, ra|aat positni novoroden~iwa, a kaj niv se po~esti i spontanite abortusi,
kako i smrtnosta na plodot. Decata ~esto stanuvaat pasivni pu{a~i, dokolku prestojuvaat vo dom vo
koj roditelite pu{at. Kaj tie deca po~esto se javuvaat bolestite: bronhitis i alergii.

Drogi se hemiski materii od rastitelno ili sinteti~ko poteklo, koi vo organizmot

predizvikuvaat te{ki bolest na zavisnost. Tie vr{at promeni na raspolo`enieto, na svesta, na
mentalnata aktivnost (ja zabrzuvaat ili ja zabavuvaat), kako i na psihi~kata sostojba. Drogite se
otrovni za organizmot zatoa {to te{ko gi o{tetuvaat nervniot sistem, crniot drob, kako i site
drugi organi. Tie lica {to zemaat drogi imaat zdravstveni, psiholo{ki, socijalni, zakonski i
finansiski problemi.

Kako da se spre~at bolestite na zavisnost?

• Sekoe dete i vozrasen treba da bide dobro informiran za opasnostite i rizicite od
konsumiraweto na nikotinot, alkoholot i drogite.
• Od ranata mladost, sekoja li~nost treba svesno da nastojuva da se orientira kon
pozitivni naviki.
• Sekoj treba da znae deka lekovite treba da se zemaat samo po preporaka na lekar.
• Svoeto slobodno vreme sekoj ~ovek treba da go koristi za relaksacija i dru`ewe so zdravi
li~nosti.
• Mladiot ~ovek treba da sportuva ili da se rekreira vo prirodata, za da gi nadmine
predizvicite i te{kotiite so koi se sre}ava.

107
 GLAVA 10
Imame o~i da gledame, imame u{i da slu{ame; mirisame
so nosot, vkusot go probuvame so jazikot; toploto,
studenoto i dopirot gi raspoznavame so ko`ata. Most
me|u nadvore{nata sredina i na{ite vnatre{ni
SETILA do`ivuvawa se setilata. Se {to znaeme za na{iot svet,
go znaeme od aktivnosta na na{ite setila. Tie gi
otkrivaat site promeni okolu nas i gi pribiraat za da
gi upotrebime. Ako setilata pribiraat pove}e to~ni
informacii, na{iot organizam }e reagira pobrzo,
posoodvetno, t.e. popodgotveno.

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo

ovoj oddel:
- setilo
- setilo za vid
- setilo za sluh
- setila vo ko`ata.

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e
mo`e{:
- da opi{uva{ gradba na setilata
- da objasnuva{ funkcija na
setilnite organi
- da modelira{ so {ema i da
pojasnuva{ primawe na razli~ni
vidovi drazbi.

108
 Zatvori gi dvete o~i i zamisli si kako bi bilo da
SODR@INA 1
mora da `ive eme vo temnina. Tvoite o~i se me|u
najva`nite setilni organi.
Okoto kaj ~ovekot e od tipot na oko kako komora.
Drazbata {to ja prima setiloto za vid e svetlinata, vo GRADBA I
vid na svetlosni zraci. Sposobnosta da gi raspoznavame
svetlosnite sliki ja narekuvame vid. Vsu{nost, osven
FUNKCIJA NA
svetlosnite sliki, nie ja gledame i nasokata na SETILATA ZA
svetlinata, oblikot i bojata na osvetlenite raboti. VID, ZA[TITA I
O~ite se smesteni vo o~nite vdlabnatini vo ~erepot,
kade {to se dobro za{titeni. Odnapred gi za{tituvaat, NEGA
pridru`nite delovi na okoto:

ve|ite, koi ja prenaso~u-
vaat potta od ~eloto;

o~nite kapa~iwa, koi go ve|a
nosen
popre~uvaat patot na kanal
silnata svetlina ili koga
o~ite se odmaraat. Isto o~o
solzna kapa~e
taka, tie gi {titat o~ite `lezda
od mehani~ki o{tetuvawa
i od isu{uvawe; trepki

trepkite, na rabot na
kapa~iwata, koi za{ti- 1. oko
tuvaat od sitni ~esti~ki 2. viden nerv
3. centar za vid
prav; vo mozokot

solzni `lezdi, koi posto-
jano izla~uvaat solzi. Sl. 1
Solzite go promivaat
okoto, a so trepkaweto toa se ~isti od pravot. Potoa,
solzite istekuvaat niz solzniot kanal vo nosot. Sl. 1 Gradba na okoto

mre`nica sadovnica belovnica Vo o~nata vdlabnatina e

smesteno o~noto jabolko i e
prikrepeno so muskuli. So nivnite
kontrakcii, o~noto jabolko mo`e
kos m da se dvi`i gore-dolu i levo-desno.
ve|a uskul
kru`en muskul Yidot na o~noto jabolko e izgraden
od 3 sloja.
ro`nica
{arenica 1. Nadvore{en sloj – belovnica
crnka viden nerv cvrsta i neproyirna. Napred
le|a slepa damka
toa preminuva vo proyirna
`olta damka ro`nica. Ro`nicata
kul
odnadvor e presle~ena so
mus
kos tenka, proyirna obvivka –
konjunktiva. Taa e postojano
vla`na od solzite. Pone-
koga{ se vospaluva – sostojba
Sl. 2. Gradba na okoto
nare~ena konjunktivitis.
Sl. 2

109
 2. Sredniot sloj e sadovnicata koja sodr`i mnogu krvni
sadovi i na okoto mu obezbeduva hrana i kislorod.
Napred na sredinata e otvor – crnkata (zenicata), a
okolu nea e {arenicata, koja mo`e da bide vo razli~na
boja, od sina, kafena do crna. Vo ovoj sloj e i kru`niot
muskul {to ja prikrepuva le}ata i ima uloga vo
menuvaweto na nejziniot oblik. Le}ata e meka, providna
i elasti~na. Zad le}ata, o~noto jabolko e ispolneto so
pivtiesta masa – staklesto telo.
3. Vnatre{niot sloj e mre`nicata, koja vo zadniot del na
okoto go nosi vidniot del, koj e izgraden od nekolku
sloevi nervni kletki, pod koi se setilnite kletki za
vid. Dendritite na ovie kletki imaat oblik na
stap~iwa i ~un~iwa. Sl. 3
Vo vidniot del na mre`nicata e `olta damka vo koja
e mesto na najjasen vid. Vo ovoj del e i slepata damka, koja ne
e osetliva kon svetlinata. Na ova mesto, nervitite od Sl. 3 Zgolemen del od
setilnite nervni kletki se spojuvaat i go gradat vidniot mre`nicata
nerv. Sl. 4.

Kako gledame?

sadovnica
stap~iwa
Pominuvaj}i niz crnkata,
svetlina
le}ata i staklestoto telo,
svetlinata stignuva do
setilnite kletki za vid i gi
nadraznuva. Po dol`inata na
vidniot nerv se ispra}aat ~un~iwa
milioni nervni impulsi. Koga slepa damka
viden nerv
nabquduva{ jabolko, na primer i
koga impulsite }e stignat vo
vidniot centar vo mozokot, ti Sl. 4 Gradba na mre`nica
go gleda{ jabolkoto. Zna~i,
nabquduvame so o~ite, a gledame
so mozokot.
Vo mr e`nicata ima dva
vida setilni kletki. Sl. 5 Belata son~eva svetlina e kombinacija na site boi od
son~eviot spektar

- Stap~iwata se osetlivi kon koli~estvoto svetlina i go izvestuvaat mozokot deka

do niv stignalo pove}e ili pomalku svetlina. Tie ispra}aat crno-bela slika. Osetlivi se
na mnogu mali koli~estva svetlina i zatoa so niv dobro gledame vo samrak.
- ^un~iwata se osetlivi kon posebnite delovi od Son~eviot spektar i na mozokot mu
ispra}aat slika vo boja. Gi nadraznuva pogolemo koli~estvo svetlina, zaradi {to vo samrak
ne gi gledame boite. Sl. 5

110
 Kako nastanuva slika vo okoto

Svetlosnite zraci se odbivaat od sekoja to~ka

na osvetleniot pr edmet i se rasejuvaat na site
strani. Do mre`nicata vo okoto stignuvaat samo tie,
koi pominuvaat niz crnkata i le}ata, kade {to se
prekr{uvaat i naso~uvaat kon mre`nicata. Bidej}i,
svetlosnite zraci se dvi`at pravoliniski, zracite
Sl. 6
odozgora pa|aat na dolniot del od mre`nicata, a
zracite {to doa|aat od dolu pa|aat na gorniot del od mre`nicata. Zracite koi idat od
desnata strana, pa|aat levo, a tie od levata strana, na desniot del od mre`nicata. Zaradi
toa, na mre`nicata se formira zavrten i namalen lik na predmetot. Vo mozokot, likot na
predmetot se isprava vo vistinskata polo`ba i golemina. Sl. 6.

Dali gleda{ daleku ili blisku?

Debelinata na le}ata e najva`na za prekr{uvawe na svetlosnite zraci. Tenkata

le}a pomalku gi prekr{uva i zatoa se sobiraat vo to~ka {to e zad to~kata na jasniot vid.
Debelata le}a gi prekr{uva pove}e i zatoa gi sobira vo to~ka {to e pred to~kata na
jasniot vid.
Od oddale~enite predmeti, vo okoto stasuvaat tesni snopovi na svetlosni zraci.
Vo mre`nicata }e se soberat vo to~kata na jasniot vid, ako le}ata malku gi prekr{uva, t.e.
predmetot e daleku predmetot e blisku
to~ka na
to~ka na jasniot
jasniot vid
vid

kru`niot muskul
e opu{ten i muskulot se stega
le}ata e i le}ata stanuva
spleskana top~esta
Sl. 7
ako e tenka.
Od bliskite predmeti stignuvaat po{iroki snopovi zraci. Kru`niot muskul {to
e prikrepen na rabot od le}ata }e ja stisne le}ata i taa }e se zadebeli. Podebelata le}a
posilno gi prekr{uva zracite. Taka le}ata se prisposobuva (se akomodira) za gledawe na
dale~ni i bliski predmeti. Sposobnosta na le}ata da se prisposobuva, so menuvawe na svojata
debelina, se narekuva akomodacija. Sl. 7 gleda dale~ni predmeti
no ne i bliski
Dalekuvidost i kratkovidost
 Kaj dalekuvidnoto oko, le}ata e mnogu
tenka, pa ne gi sobira zracite od bliskite
predmeti. Ovie lu|e gi gledaat dale~nite korekcija so
sobirna le}a
predmeti, jasno, a bliskite nejasno. Ovoj
nedostatok na le}ata se isprava so o~ila koi
imaat sobirni le}i (dvojno ispap~eni). Sl. 8 Korekcija na dalekuvidost

111
  Kaj kratkovidnoto oko, le}ata ne gi sobira
pravilno zracite od dale~nite predmeti.
Ovie lu|e jasno gi gledaat bliskite predmeti,
a dale~nite im se nejasni. Kratkovidosta na gleda bliski predmeti
le}ata se isprava so o~ila koi imaat no ne i dale~ni
rasturni le}i (dvojno vdlabnati). Sl.9
korekcija so
rasturna le}a

Trodimenzionalen vid Sl. 9 Korekcija na kratkovidost

Ako gleda{ nadolu ka~en na stol, ti ja zabele`uva{ dlabo~inata na prostorot. So

drugi zborovi, ti gleda{ vo tri dimenzii. Za vakov vid se potrebni dvete o~i. Toa se slu~uva
zatoa {to sekoe oko gleda od drug agol na stolot.
Vo mozokot se kombiniraat dvete
sliki i sozdavaat eden trodimenzionalen
pogled od stolot. Gledaweto so dvete o~i
ni dava pocelosna slika od na{eto
opkru`uvawe i ni pomaga da ja procenuvame
oddale~enosta. Na primer, koga ja
preminuva{ ulicata i zdogleduva{ na nea
kola, ti otprilika znae{ kolku e taa
oddale~ena od tebe. Sl. 10
Sl. 10

Problemi so o~ite

O{tetuvawe na ro`nicata, nastanuva koga vo okoto padne ostra ronka. Ronkata mo`e
da ja izmijat solzite i zatoa e dobro da mi`i{ nekolku minuti dodeka okoto solzi.
Dokolku o{tetuvaweto e poseriozno, ne prezemaj ni{to sam, tuku vedna{ pobaraj pomo{
od o~en lekar.

Silen udar po tilot, mo`e da predizvika pomestuvawe na mre`nicata od o~noto dno i
na nea nema da se sozdava slika. ^ovekot mo`e da oslepi. Treba vedna{ da se pobara
lekarska pomo{.

Slepilo za boi e nasledna bolest, koja e po~esta kaj ma`ite. Vo nivnata mre`nica
ponekoga{ nema ~un~iwa za nekoi boi. Naj~esto e slepilo za crvena i zelena boja, a
poretko za sina i `olta. Za sre}a potpolno slepilo za boi, kaj lu|eto e retko. Lu|eto
koi se delumno slepi za boi bi imale problemi vo nekoi profesii vo koi bi im bilo
potrebno razlikuvawe na boite.

Zamatuvawe na o~nata le}a predizvikuva propu{tawe vo okoto premalku zraci. Vidot
e mnogu slab, a mo`no e ~ovekot i da oslepi. Denes uspe{no se vr{at operacii za zamena
na zamatenata le}a.

Stareewe na okoto se javuva so godinite, zatoa {to kru`niot muskul okolu le}ata ja
gubi elasti~nosta. Muskulot ne mo`e da ja stegne le}ata za taa da se zadebeli. Postarite
lu|e jasno gledaat dale~ni predmeti, no ne i bliski. Kako pomo{ tie lu|e nosat o~ila
so sobirni le}i (ispap~eni).

112
Aktivnosti
A. Demonstrirawe na slepata damka
1 . Pogledni ja slikata; dr`i ja na okolu 10 cm od
o~ite.
2. Zatvori go levoto oko i pogledaj ja ku}ata so
desnoto oko.
3. Poleka dvi`i ja slikata podaleku od o~ite i za
celo vreme dr`i go pogledot na desnoto oko na
ku}ata. [to se slu~uva so duhot koga ja
oddale~uva{ slikata? Kako go objasnuva{ ova?
4. Povtori go obidot so otvoreni o~i. [to se
slu~uva sega? Kako ja objasnuva{ razlikata?
B. Ispitaj kolku e dobar tvojot vid
1. Na eden bel list hartija nacrtaj dve paralelni
linii, me|usebno razdale~eni 1 mm. Zalepi go
listot na tablata ili na yid.
2. Postepeno odi nanazad, se dodeka dvete linii
ne gi vidi{ kako edna. Zastani. Izmeri so
metar kolku si oddale~en od listot so crte`ot.
Sporedi go svoeto rastojanie so rastojanijata
na drugite u~enici vo paralelkata.
V. Gledawe boi
1. Razlgedaj gi slikite.
2. So zborovi objasni {to gleda{.
Proveri go svoeto znaewe:
1. Kakva e prednosta od gledawe so
dve o~i, nad gledawe so edno oko?
2. Objasni gi slu~kite:
a) Koga vleze{ vo kino sala dewe,
otprvo ne mo`e{ da gi vidi{
sedi{tata, no postapno tie }e ti
stanat vidlivi.
b) Ako se obide{ da nabquduva{
edna svetla yvezda na no}noto
nebo, podobro e da ne gleda{
direktno vo nea, tuku ponastrana
od nea.
v) Koga se stemnuva nave~er, ne
mo`e{ da vidi{ koja boja se
kolite na patot.
3. Napravi tabela na koja }e gi
prika`e{ delovite na okoto i
nivnite funkcii.
4. Opi{i dalekuvido oko so pomo{
na {emata vo tekstot.
5. Opi{i kusogledo oko so pomo{
na {emata vo tekstot.
G. Opti~ki iluzii
1. Objasni {to gleda{.

Dali se
paralelni trite
horizontalni
linii? Proveri
so linear.

Na slikata ima dve `eni, dali gi gleda{?

113
 Dali znae{ kakva e potpolnata ti{ina? Malku
SODR@INA 2
lu|e toa go znaat. Zvucite se {irat postojano vo na{ata
okolina, a na{ite u{i gi primaat. Sposobnosta da gi
GRADBA, ~uvstvuvame zvucite ja narekuvame sluh. Toa deka slu{ame
so u{ite, sekoj go znae. No, vo u{ite e smesten u{te eden
FUNKCIJA I organ, koj ovozmo`uva uramnote`uvawe na polo`bata na
ZA[TITA NA teloto vo prostorot – setiloto za ramnote`a.Uvoto gi
prima vozdu{nite branovi kako drazba – zvuk.
SETILATA ZA
SLUH I
RAMNOTE@A Gradba i funkcija na setiloto za sluh
Patuvawe na zvukot niz uvoto
U{ite se smesteni strani~no vo ~erepot. Vo
gradbata na uvoto razlikuvame: nadvore{no, sredno i
vnatre{no uvo.

Nadvore{noto uvo e sostaveno od ‘rskavi~na u{na
{kolka i nadvore{en u{en kanal. Zvukot go sobira
i go naso~uva u{nata {kolka kon u{niot kanal. Vo
nadvore{niot u{en kanal se nao|aat `lezdi koi
sozdavaat u{na mast, na koja se zalepuvaat ~esti~ki
prav od vozduhot. Kanalot go zatvara tenka raspnata
cipa: tapan~e. Pri udarot na vozdu{nite branovi,
tapan~eto zatreperuva.

Srednoto uvo e pro{iruvawe, koe zapo~nuva so tri
sitni kov~iwa od koi prvoto e povrzano so
tapan~eto. Otkako tapan~eto zatreperuva koskite
Sl. 1 go prifa}aat i go zasiluvaat trepereweto.
Poslednoto od kov~iwata e potpreno na ovalnoto
prozor~e na pol`avot. Sl. 2

u{na {kolka slu{ni kov~iwa

polukru`ni kanal~iwa
zvu~na branovi pol`av
slu{en nerv

tapan~e
ovalno prozor~e

usna praznina
1. - uvo
2. - slu{en nerv
zvu~na viqu{ka nadvore{no uvo sredno uvo vnatre{no uvo 3. - centar za sluh
vo mozokot
Sl. 2

114

Vnatre{noto uvo e kosken lavirint vo koj se smesteni ko`eni cevki, ispolneti so
te~nost. Ednata od niv e spiralno svitkana i e nare~ena pol`av. Na nejziniot po~etok
se nao|a torbesto pro{iruvawe od koe vodat 3 polukru`ni kanali vo koi e organot za
ramnote`a. Vlezot za drazbata vo vnatre{noto uvo e nare~en ovalno prozor~e koe e
zatvoreno so cipa.
setilo za ramnote`a
Setiloto za
sluh e smesteno po dol- polukru`en kanal
`inata na pol`avot.
Pol`avot nadol`no e
podelen na tri hodnici.
Polni se so te~nost.
setilo za sluh
Koga }e zatreperi
poslednoto kov~e, ja
zatr esuva cipata na zvu~ni branovi
ovalnoto prozor~e. Taa goren ovalno
ja branuva te~nosta vo hodnik prozor~e
gorniot hodnik, zaradi elasti~na membrana
{to dnoto na toj hodnik
nalegnuva na setilnite sreden hodnik
kletki. Sl. 3.
Branot na te~- setilni
nosta se smiruva koga se kletki
vra}a po dolniot hod-
pol`av
nik. Od setilnite klet-
ki koi ja primile draz-
bata se ispra}aat ner- dolen hodnik
vni impulsi do mozo-
ovalno
kot, do centarot za prozor~e
sluh. Slu{niot nerv go slu{en nerv
gradat nevritite na se- Sl. 3
tilnite kletki.
Mozokot gi analizira informaciite i ja pr epoznava
viso~inata, ja~inata i bojata na zvukot.
Kako raspoznavame od kade doa|a zvukot?
Normalno koga }e slu{ne{ zvuk, ti znae{ od kade toj doa|a. Toa
e zatoa {to ima{ dve u{i, po edno od sekoja strana na glavata.
Pretpostavi deka zvukot go slu{a{ od desno. Zvu~nite branovi
stignuvaat vo desnoto uvo nekolku delovi od sekundata pred levoto.
Zatoa, nervnite impulsi od desnoto uvo se ispra}aat vo mozokot, malku
pred tie od levoto. Taka mozokot znae deka zvukot doa|a od desno. Sl.4.

Zvu~na skala – viso~ina na zvukot Sl. 4

Frekvencijata na zvukot se meri vo ciklusi vo sekunda ili herci (Hz). ^ove~koto uvo
prepoznava frekvencii od 20 Hz (mnogu niski zvuci), do okolu 20.000 Hz (mnogu visoki
zvuci). Ova se narekuva zvu~na skala. @ivotnite slu{aat povisoki tonovi od nas, a liljacite
slu{aat duri do 100.000 Hz.

115
 Mladite lu|e podobro gi slu{aat visokite tonovi, otkolku starite. Od zvu~nata
skala prose~en ~ovek razlikuva okolu 2000 razli~ni zvuci, a muzi~arite, mnogu pove}e.
Lu|eto najdobro gi razlikuvaat zvucite me|u 1000-4000 Hz od zvu~nata skala.

Ja~ina na zvukot

Ja~inata na zvukot se meri vo decibeli (dB). Najtivkiot zvuk {to ~ove~koto uvo mo`e
da go slu{ne e nare~en prag na slu{aweto i ima vrednost od 0 dB. Zvukot od 120 dB e granica na
bolkata, a posilnite zvuci od ovie gi o{tetuvaat u{ite i predizvikuvaat glavobolka.
Prodol`enata bu~ava od 150 dB mo`e da predizvika trajna gluvost. Zaradi opasnostite od
o{tetuvawa na sluhot, va`no e bu~avata da bide kontrolirana vo tvojata okolina. Ja~inata na
zvukot nad 90 dB ne e dozvolena vo fabrikite. Me|utoa, vo sekojdnevniot `ivot nie slu{ame
i posilni zvuci, {to se tretira kako zvu~no zagaduvawe na sredinata.

Gradba i funkcija na
setiloto za ramnote`a
Vo uvoto e smesten i organot za
ramnote`a
Organot za ramnote`a e
smesten vo vnatre{noto uvo nad
osnovata na pol`avot. Smesten e vo
trite polukru`ni kanali koi se
ispolneti so te~nost. Vo nego se
smesteni setilnite kletki koi se
opkru`eni so `elatinska materija.

Ramnote`a pri miruvawe

 Vo osnovata na organot za ramno-

te`a, vo `elatinskata materija nad
setilnite kletki se varovnikovi
kristal~iwa. Tie gi nadraznuvaat
setilnite kletki i pri miruvawe na
teloto, bidej}i vrz niv dejstvuva
silata na Zemjinata te`a. So nivna
pomo{ nie sekoga{ imame
pr etstava za polo`bata na
na{eto telo vo prostorot, na
primer, {to e gore, a {to dolu.

Sl.5

116
 Ramnote`a pri dvi`ewe ramnote`a pri vrtewe
glava levo desno

 Koga }e ja pridvi`ime glavata, vo

kanalite te~nosta zapo~nuva da se dvi`i, ramnote`a pri
dvi`ewe na glavata
zaradi {to se pridvi`uva i gore dole
`elatinskata materija nad setilnite
kletki. Taa gi nadraznuva kletkite i
tie ispra}aat impulsi do maliot mozok.
Polukru`nite kanali se postaveni me|u
sebe pod prav agol, {to na maliot mozok
mu ovozmo`uva da gi razbere site tri
nasoki na dvi`ewe: gore-dolu, levo-desno
i napred-nazad. So toa, maliot mozok
go usoglasuva celoto telo za toa da
ostane vo ramnote`a.
ramnote`a pri
tresewe na glavata
[to predizvikuva gluvost? Sl. 6

Vo zavisnost od toa koj del od uvoto e zafaten,

ima nekolku tipovi na gluvost.

Mnogu lu|e poslabo slu{aat od vreme na vreme, zatoa
{to nadvore{niot u{en kanal im se ispolnuva so
u{na mast koja se stvrdnuva. Lekarot gi ~isti
u{nite kanali, plaknej}i gi so topla voda.

Silen udar od strana na glavata ili eksplozija mo`e
da go probu{i u{noto tapan~e i da predizvika
delumna ili potpolna gluvost. Obi~no, u{noto
tapan~e se zale~uva mnogu brzo i sluhot se vra}a.

Poseriozna gluvost mo`e da bide predizvikana od koskeno Sl. 7
tkivo koe raste okolu poslednoto slu{no kov~e, vo
srednoto uvo. Toa go popre~uva dvi`eweto na kov~eto.
Bolesta mo`e da napreduva do trajna gluvost. Ovaa gluvost
e nasledna i mo`e da se prenese vo semejstvoto. Sepak, sluhot
na ~ovekot mo`e da se podobri so koristewe aparat~e za
slu{awe, koe gi poja~uva zvu~nite branovi. Aparat~eto
sodr`i mikrofon, baterija i slu{alka za uvo. Sl.7. Toa
dobro nalegnuva zad u{nata {kolka.

Ponekoga{, gluvosta e predizvikana so o{tetuvawe na
pol`avot. Dokolku slu{a{ mnogu silen zvuk so opredelena
visina dolgo vreme, zaradi silnite i dolgotrajni treperewa
na te~nosta vo pol`avot, doa|a do o{tetuvawe na setilnite
kletki koi ja primaat odredenata frekvencija. Toga{
nastapuva gluvost za toj zvuk. Nekoi pop-pea~i stanale
gluvi na nekoi noti od ovaa pri~ina – o{tetuvawe na Sl.8
pol`avot. Za ovaa gluvost nema lek. Sl.8.

117

Bakteriskite infekcii mo`e da predizvikaat o{tetuvawe na malite kov~iwa, vo
pol`avot ili na slu{niot nerv. Lekarite gi lekuvaat so lekovi – antibiotici.

Lu|eto ~esto ogluvuvaat koga stareat. Toa naj~esto se slu~uva zatoa {to slu{niot nerv ne
mo`e da gi prenesuva nervnite impulsi do centarot za sluh vo mozokot.

Dokolku ima{ kakvi i da e problemi so u{ite, nemoj sam da se le~i{, za da ne

predizvika{ pogolema {teta. Pomo{ pobaraj od svojot lekar.

Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:

A. Ispitajte go va{eto slu{awe 1 . Opi{i ja funkcijata na u{noto

Za ovoj obid e potreben nekoj izvor na zvuk, na
primer, barem dve zvu~ni viqu{ki od kabinetot
po fizika.
1 . Nastavnikot so udar }e ja aktivira povisokata
zvu~na viqu{ka. Zvukot treba da bide mnogu
tivok.
2. Site u~enici koi go slu{nale zvukot treba da
krenat raka. Na tabla treba da go zabele`ite
nivniot broj, kako i brojot na devoj~iwata i na
mom~iwata.
3. Sega, nastavnikot }e ja aktivira zvu~nata
viqu{ka {to emituva poniski tonovi. Zvukot
treba da e mnogu tivok.
4. So krevawe raka, u~enicite koi go slu{nale
zvukot go poka`uvaat toa. Na tabla zabele`ete
go vkupniot broj, kako i brojot na devoj~iwata
i na mom~iwata.
5. Proverete go tvrdeweto deka `enskite osobi
gi slu{aat povisokite tonovi od ma{kite.
Napravete grafikon od va{ite rezultati.
tapan~e, setilnite kletki vo
pol`avot i na slu{niot nerv.
2. Za da u`iva{ slu{aj}i stereo-
muzika, gi koristi{ dvete u{i.
Kako mo`e{ da doka`e{ deka
ova e to~no?
3. Petar go bolelo uvoto. Po
pregledot lekarot pobaral toj
da odi po crtata {to ja so~inu-
vaat plo~kite na podot. [to
proveruval lekarot so ovoj
obid?
4. Navedi gi mo`nite pri~ini za
o{tetuvawe na uvoto ili glu-
vost.
5. Opi{i edno zaboluvawe na
uvoto.

118
 Setilata za miris i za vkus ti ovozmo`uvaat da
SODR@INA 3
ja odbere{ hranata koja saka{ da ja jade{. Ti ja ima{
sposobnosta da go ~uvstvuva{ mirisot i vkusot na
materiite. Bez ogled dali tie se prijatni ili neprijatni.
Mirisot i vkusot se hemiski drazbi, bidej}i se
SETILA ZA
sozdavaat vo vid na molekuli hemiskite materii koi se MIRIS I VKUS,
oddeluvaat vo vozduhot (miris) ili se rastvoreni vo hranata
(vkus).
SETILA VO
KO@ATA,
Setilo za miris FUNKCIJA I
Setiloto za miris e vo vid na ZA[TITA
setilni kletki za miris koi se smesteni
vo ligavicata na nosnata praznina. Tie gi
primaat hemiskite drazbi od isparlivite
materii koi vo nosot stignuvaat so
vozduhot. No, mirisite stignuvaat i od
usnata praznina, zatoa {to nosnata i
usnata praznina se povrzani preku
goltkata. Mirisnata drazba, otkako }e ja
primat setilnite kletki, se pretvara vo Sl. 1
nerven impuls koj se ispra}a preku
mirisniot nerv vo mozokot. Tamu se sozdava
oset za prijaten – neprijaten ili silen –
Sl. 2
slab miris.
Verojatno, od svoeto iskustvo, znae{ deka setiloto za miris mo`e da se prisposobuva
(adaptira). Po izvesno vreme pominato vo edna prostorija vo koja preovladuva eden miris,
setiloto za miris ve}e nema da go registrira. Sl. 1 i 2

Setilo za vkus
Setiloto za vkus e smesteno
na povr{inata na jazikot. Jazikot e setilni
muskulen organ, na ~ija povr{ina se kletki za
rasporedeni mnogubrojni setilni miris
telca za vkus i vdlabnatinki ispol-
neti so plunka. Setilnite telca se
izgradeni od setilni kletki za vkus.
Hranata se natopuva so plun-
kata i gi rastvara materiite koi gi usna
setilo za
nadraznuvaat setilnite kletki za
dopir
vkus. Na korenot na jazikot se setil-
nite telca za gor~livo, ponapred se
za soleno i blago. Od dvete strani setilo za
na jazikot se setilnite telca za vkus
kiselo. Sl. 3.

Sl. 3

119
 kafeto e gor~livo

gor~livo
Setilnite klet-
kiselo
ki na jazikot raspozna-
vaat mnogu pove}e od kiselo
soleno
ovie ~etiri osnovni
vkusovi. Na primer, ja- blago
gotkata e poinaku blago soleno
slatka od cre{ata, ili
limonot e poinaku
Sl.5 Mapa na vkusovite na
kisel od zeleno jabolko. jazikot
Za site nijansi na
vkusovite nie nemame
izrazi, bidej}i gi ima
pr emnogu. (Sl. 4
i 5.) Sl. 4

Mozokot, vsu{nost ne dobiva informacija za

hranata samo od setilnite kletki za vkus. Na
raznovidnite vkusovi, mnogu im pomagaat setilnite
kletki za miris. Vpro~em, nau~nicite se na mislewe a) setilo za miris
deka setiloto za miris e duri 10.000 pati poizostreno 1. - mirisni kletki vo nosot
od toa za vkus. Mozo~nite centri za miris i za vkus vo 2. - mirisen nerv
mozokot se smesteni blisku, zaradi {to te{ko se 3. - centar za miris vo mozokot
razlikuva {to se raspoznava so setiloto za vkus, a {to
so toa za miris. Duri koga pri nastinka, ligata vo nosot
gi prekrie setilnite kletki za miris, tie }e nemaat
u~estvo vo vkusot. Toga{ velime deka “hranata nema
nikakov vkus”.
Osven toa, vo povr{inata na jazikot, vo yidot na
usnata praznina i vo goltkata se smesteni telca za b) setilo za vkus
dopir koi ja raspoznavaat cvrstinata na hranata, 1. - kletki za vkus
kako i nervni zavr{etoci koi ja raspoznavaat 2. - nerv za vkus
3. - centar za vkus vo mozokot
temperaturata na hranata.
Sl. 6

dopir

Setila vo ko`ata plastovi

svrzno
tkivo
Pri sredbite, ti se pozdravuva{ so svojot drugar so
rakuvawe. Dopirot na dvete race mo`e da bide mnogu “re~it”.
Mo`e da bide slab ili tolku silen, da zaboli. Isto taka, mo`e
da e topol ili studen, no ova obi~no go mislime vo prenosna
smisla. Vsu{nost, so ko`ata navistina raspoznavame toplo nerv so nerven
i studeno. Vo ko`ata se smesteni setilni kletki za dopir obvivka zavr{etok
(Sl.7), za bolka, za toplina i stud. Sl. 7. Setilo za dopir

120
 · Sposobnosta da gi raspoznavame goleminata, oblikot
i karakterot na povr{inata na predmetite se dol`i na
setiloto za dopir. Vo ko`ata se rasporedeni setilni
telca i slobodni nervni zavr{etoci koi ja primaat
mehani~kata drazba za dopir. Tie se ednostavno izgradeni.
Pri dopirot se nadraznuvaat i po nervot go informiraat
mozokot za toa. Najgusto se rasporedeni na vrvovite na
prstite i usnite, a najretko na grbot. Sl.8 i 9.
· Drugite oseti gi raspoznavaat ednostavnite nervni
zavr{etoci. Nekoi od niv se osetlivi kon toplinata, a
drugi kon studot. Nervnite zavr{etoci za toplina se Sl. 8
najgusto rasporedeni na usnite, no najosetlivi se
obrazite i gornata strana na rakata. Zavr{etocite za
studeno se najgusto rasporedeni vo ko`ata na strukot.
· Priemnicite za bolka se smesteni vo ko`ata i vo
vnatre{nosta na teloto, {to e mnogu va`no za
organizmot. Ko`ata mo`e i da te svrbi. Toj oset go
predizvikuvaat nekoi materii, iako vo ko`ata nemame
priemnici za nego. Se misli deka za ovoj oset, drazbite
gi primaat setilnite kletki za bolka. Najneprijaten
oset {to se prima so ko`ata, kako i od vnatre{nite
organi, e bolkata. Sepak neprijatnosta ne smee da se
zameni so {tetnosta. Bolkata za nas e korisna, bidej}i Sl. 9 Slepite go nadomestuvaat
go predupreduva teloto za opasnost. Zaradi toa, koga vidot so dopir
po~uvstvuva{ bolka, vnimavaj i pobaraj pomo{.
Za sekoj od ovie oseti vo ko`ata e va`no kolku e silna drazbata, brojot na
receptorite koi se nadrazneti i dr. Pri ne`en dopir mo`e da po~uvstvuva{ skokotkawe,
pri posilen dopir, ~uvstvuva{ pritisok, a pri najsilen, bolka. ^uvstvoto na toplina e
prijatno, no pri mnogu visoka temperatura ~uvstvuva{ bolka. Isto taka, pri silen mraz
~uvstvuva{ bolka.

Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:

A. Raspoznaj gi mirisite 1 . Opi{i go setiloto za

1 . Izrabotete vo grupata plan za istra`uvawe vo koe }e go miris.
ispitate primaweto na ednostavnite i kombiniranite 2. Opi{i go zaedni~koto
mirisi. u~estvo na setilata za
miris i vkus pri izborot na
B. Raspoznaj gi vkusovite hranata.
1 . Vo 4 ~a{i podgotvi rastvori na {e}er, gotvarska sol, 3. Navedi koi setilni kletki
ocet za salata i ~aj od pelin. osven tie za miris i vkus se
2. So pomo{ na 4 stap~iwa so pamuk na vrvot, koi se potopeni vklu~uvaat vo izborot na
sekoe vo razli~en rastvor, nanesuvaj na jazikot na hranata.
sou~enikot. 4. Navedi gi setilata vo
3. Koristi go crte`ot od tekstot. Me|u sekoja proba, toj ko`ata i nivnoto zna~ewe.
treba da ja isplaknuva ustata so voda i da go bri{e 5. Koga deteto ima poka~ena
jazikot so hartieno maram~e. temperatura, majkata so
4. Rezultatite zapi{ete gi vo tabela. Razmenete gi naodite usnite go dopira negovoto
od svoeto ispituvawe so drugite sou~enici. ~elo. Zo{to?

121
 GLAVA 11
Organizmot na ~ovekot e sostaven od kombinacii na tkiva i
organi. Sekoj od niv izvr{uva svoja funkcija koja e korisna
za zdravjeto i opstanokot na celinata – organizmot. Tie
HORMONSKA zaedno rabotat usoglaseno (koordinirano). Usoglasuvaweto
i regulacijata na funkciite go vr{at dva sistemi:
REGULACIJA nervniot sistem i sistemot na `lezdite {to izla~uvaat
hormoni. Hormonite se raznesuvaat niz teloto so krvta,
spored naredbite na nervniot sistem. Zna~i i me|u
regulatorite postoi usoglasenost.

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo

ovoj oddel:
- hormoni
- hormonska regulacija
- `lezdi so vnatre{no la~ewe

Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e
mo`e{:
- da objasnuva{ i naveduva{
primeri za funkcii na `lezdite
so vnatre{no la~ewe
- da naveduva{ naru{uvawe na
funkcijata na `lezdite
- da modelira{ pat na izla~uvawe
na eden hormon i negovoto
dejstvo.

122
 Opstanokot na ~ovekot vo sredinata vo koja `ivee
SODR@INA 1
e usloven so koordinirano reagirawe na negoviot
organizam kon dejstvoto na raznovidni vnatre{ni i
nadvore{ni vlijanija. Koordinacijata na funkciite na ULOGA NA @LEZDITE
site gradbeni strukturi vo edinstvena celina se dol`i SO VNATRE[NO
na dejstvoto na dva organski sistemi koi zaemno se LA^EWE VO
dopolnuvaat. Toa se nervniot sistem i sistemot na
`lezdi so vnatre{no la~ewe. REGULACIJATA NA
Nervniot sistem gi prenesuva informaciite PROCESITE VO
(nervnite impulsi) niz svoite gradbeni edinici ORGANIZMOT
(kletki, nervi, ganglii, mozok) do sekoj organ, t.e. ja vr{i
nervnata regulacija.

@lezdite so vnatre{no la~ewe svoite produkti (hormonite) gi izla~uvaat direktno

vo krvta, a potoa so krvotokot tie se prenesuvaat do mestoto kade {to dejstvuvaat. Krvta
i krvotokot imaat posredni~ka uloga t.e. uloga na prenesuva~ko sredstvo. Za razlika od
niv, `lezdite so nadvore{no izla~uvawe (potni, mle~ni, lojni `lezdi) svoite produkti
(potta, mlekoto, mrsni materii) gi izla~uvaat vo odvoden kanal, a so nego nadvor od teloto.
Tie ne izla~uvaat hormoni. (pogledaj: ko`a)
@lezdite so vnatre{no la~ewe se nao|aat vo razli~ni delovi od teloto i anatomski
ne se povrzani, tuku pretstavuvaat funkcionalna celina. Sl.1

mozok

hipofiza

{titna
`lezda

nadbubre`na
`lezda

pod`eludo~na
`lezda

semenik

jaj~nik
Sl. 1 @lezdi so vnatre{no la~ewe

123
 Produktite na ovie `lezdi se hormonite, aktivni organski materii, koi gi
reguliraat `ivotnite procesi, t.e. ja vr{at hormonskata regulacija vo organizmot. Osnovni
osobini na hormonite se:
- se sozdavaat vo kletka i se la~at i dejstvuvaat vo sosema mali koli~estva;
- imaat specifi~no dejstvo samo vrz nekoi procesi ili vrz nekoi organi;
- dejstvuvaat vrz oddale~eni organi, nadvor od svoite `lezdi.
Spored glavnata funkcija {to ja vr{at nivnite hormoni, `lezdite so vnatre{no la~ewe
gi grupirame vo tri grupi.
1. Hipofiza, `lezda koja go upravuva dejstvuvaweto na site drugi
`lezdi so vnatre{no la~ewe.
2. [titna, pod`eludo~na i nadbubre`ni `lezdi, koi ja
reguliraat razmenata na materiite vo organizmot.
3. Polovi `lezdi, koi go reguliraat poloviot razvitok,
rasteweto i poloviot `ivot kaj ~ovekot.

Podmozo~na `lezda – hipofiza

izla~uvawe
Hipofizata dejstvuva vrz: voda od
Hipofizata bubrezite
(podmozo~nata `lezda)
e mala `lezda, kolku
zrno gra{ok, koja e pod ra|awe
mozokot vo osnovata na rastewe
~erepot. So mozo~noto
steblo e povrzana so
tenka vrvca niz koja
pominuvaat krvnite sa-
dovi i nervi.
nadbubre`ni
`lezdi
izla~uvawe
mleko

jaj~nici semenici
{titna `lezda
Sl. 2

Hipofizata proizveduva brojni hormoni koi go reguliraat

dejstvoto na site drugi `lezdi so vnatre{no la~ewe. Vsu{nost preku
svoite hormoni, hipofizata gi naso~uva drugite `lezdi da gi
izla~uvaat svoite hormoni vo vistinsko vreme i vo potrebno
koli~estvo. Hormonite na hipofizata, na toj na~in imaat vlijanie
vrz kontrakciite na maznite muskuli vo matkata, izla~uvaweto
Sl. 3 na mlekoto od mle~nite `lezdi, funkcijata na bubrezite,
odr`uvaweto na vodnata ramnote`a vo teloto, kako i mnogu drugi.
Me|u hormonite na hipofizata, zna~aen e hormonot za rastewe, koj go regulira
rasteweto i razvitokot na teloto. Ako vo periodot na rastewe, ovoj hormon se izla~uva
vo pogolemi koli~estva, }e predizvika nenormalno visok rast – gigantizam. Pri nedovolno
izla~uvawe na hormonot za rastewe, se javuva xuxest rast. Sl.3

124
 Od primerot voo~uva{ deka procesite vo teloto se odvivaat von kontrola, na {teta
na organizmot i koga se izla~uva pove}e ili pomalku hormoni.
Treba da razbere{ deka i psihi~kiot pritisok vlijae vrz hipofizata, preku nea i
na drugite `lezdi so vnatre{no la~ewe, a potoa vrz organite. Toa e zaradi tesnata vrska
me|u mozokot i hipofizata, {to go uslovuva nivnoto zaemno vlijanie.

[titna `lezda
[titnata `lezda ima forma na {tit. Smestena e vo grloto, zad
grklanot. Sl.4.
Na {titnata `lezda i treba jodot za nepre~eno sozdavawe na hormonite.
Hemiskiot element jod go vnesuvame vo organizmot so vodata i so hranata. Jodot
glavno se sodr`i vo morskata voda i vo kopnoto vo blizina na moriwata. Zaradi
toa, vo morskata sol jodot go ima pove}e otkolku vo kamenata. Kaj nas, gotvarskata
sol zadol`itelno treba da bide jodirana.
Najpoznatiot hormon na {titnata `lezda e tiroksin (od lat. tireoidea =
{titna `lezda). Tiroksinot vo kletkite go zabrzuva razgraduvaweto na nekoi
hranlivi materii so u~estvo na kislorod, t.e. obezbeduvaweto na organizmot so
energija. Organizmot ima razli~ni potrebi za energija, {to zavisi od negovata
aktivnost, starosta, polot, ishranata, nadvore{nite temperaturni uslovi i drugo. Sl. 4 [titna
Site ovie faktori dejstvuvaat i vrz funkcijata na {titnata `lezda. `lezda
Pri nekoi zaboluvawa, mo`e da dojde do
zgolemeno sozdavawe na tiroksin, pri {to se
javuva zgolemena aktivnost, silen zamor i
nervoza. Pri namalenoto sozdavawe na
tiroksinot, opa|a razmenata na materiite, a
~ovekot ima zabaveni reakcii, ote~ena ko`a i
dr. Sl. 5.
Dokolku organizmot ne prima dovolno
jod, {titnata `lezda se zgolemuva, za da
obezbedi pove}e jod so zgolemuvaweto na svoeto
tkivo. Zgolemenata {titna `lezda mo`e
odnadvor da se zabele`i kako gu{a. Sl. 5.

Gu{avost Bazedova bolest

Para{titni `lezdi
Sl. 5
Toa se 2 mali `lezdi smesteni zad {titnata `lezda. Izla~uvaat hormon {to go
regulira koli~estvoto na kalciumot i fosforot vo krvta i koskite.

Proveri go svoeto znaewe: 4. Objasni so fakti, dali se to~ni iskazite:

1 . Nervite i `lezdite so vnatre{no la~ewe go
sproveduvaat prenesuvaweto na informa-
ciite od eden del na teloto vo drug. Navedi
gi razlikite me|u ovie dva sistemi.
2. Opi{i ja razlikata me|u `lezdite so nadvo-
re{no i `lezdite so vnatre{no izla~uvawe.
3. Opi{i kade e smestena hipofizata i dali e
va`no toa za nejzinata funkcija.
a) Vo kraevi so postojano niski temperaturi,
{titnata `lezda sozdava pove}e tiroksin.
b) Vo kraevi so postojano visoki temperaturi,
{titnata `lezda sozdava pomalku tiroksin.
5. Najdi podatoci za kraevi vo Makedonija vo
koi vo vodata ima pomalku jod. Kako denes
se spre~uva rastewe na gu{a?

125
 SODR@INA 2 Pod`eludo~na `lezda
Pod`eludo~nata `lezda (pankreasot) e smestena vo
gorniot del od stoma~nata praznina. Eden golem del od
FUNKCIJA I nejzinoto tkivo sozdava digestiven sok i niz kanal~e go
NARU[UVAWA NA izliva vo crevoto. Ovoj del na tkivoto e `lezda so
PANKREASOT, nadvore{no izla~uvawe.
No, vo tkivoto na ovaa `lezda se rasporedeni grupi
NADBUBRE@NITE I
kletki, kako ostrovca (lat. insula = ostrov), koi se `lezdi
POLOVITE @LEZDI so vnatre{no la~ewe i proizveduvaat hormon - insulin.
Insulinot se iznesuva so krvta, bidej}i ovie kletki
nemaat svoi kanal~iwa.
`lezdi so nadvore{no izla~uvawe
Insulinot go namaluva
`ol~no
kese
koli~estvoto (nivoto) na grozdo-
`lezdeni kletki viot {e}er (glukozata) vo krv-
digestiven sok ta, te. go odr`uva postojano. Toa
kanal~e go postignuva na dva na~ina:
· so zabrzuvawe na prenesu-
vaweto na {e}erot od
krvta vo kletkite, kade
{to se razgraduva;
· so skladirawe na groz-
doviot {e}er vo crniot
drob i vo muskulite vo
vid na glikogen, zaradi
{to negovoto nivo vo
krvta opa|a. Sl. 1.
Ponekoga{ pod`eludo~-
nata `lezda ne sozdava dovolno
insulin i vo organizmot nivoto
na {e}erot vo krvta e visoko.
dvanaeset- Ovaa sostojba e nare~ena dija-
pala~no crevo betes ({e}erna bolest).
krvni
pod`eludo~na kapilari
`lezda

ostrovca
Sl. 1
`lezdi so vnatre{no la~ewe
Nadbubre`ni `lezdi
Na vrvot na sekoj bubreg, koi le`at levo i desno od ‘rbetniot stolb, se nao|a po edna
nadbubre`na `lezda. Na nejziniot presek se zabele`uva kora i srcevina, koi proizveduvaat
razli~ni hormoni.
· Srcevinata na nadbubre`nite `lezdi go proizveduva adrenalinot (lat. ad = od, ren =
bubreg). Ovoj hormon go podgotvuva teloto za brza akcija so toa {to predizvukuva brzo

126
 razgraduvawe na materiite koi se bogati so energija. Zna~i, funkcijata mu e – brzo
snabduvawe na organizmot so energija, pri iznenadni telesni ili du{evni napori na
primer, pri stresnite sostojbi. Pri brzoto ispu{tawe adrnealin vo krvta toj go zabrzuva
srceto, gi zabrzuva kontrakciite na muskulite i mozokot e mnogu aktiven.

drazba

adrenalin

Sl. 2 Voobi~ena stresna situacija denes la~ewe adrenalin

· Korata na nadbubre`nite `lezdi sozdava pove}e hormoni – kortikoidi (lat. korteks =

kora), koi ja reguliraat razmenata na nekoi materii (grozdoviot {e}er, kalium, natrium,
voda), kako i odbranbenata sposobnost na teloto. Korata izla~uva i pomali koli~estva
na polovi hormoni, koi imaat vlijanie vrz polovite osobini na ~ovekot.

Polovi `lezdi
Toa se edinstvenite `lezdi koi se razli~ni kaj ma`ite i kaj `enite. Funkcioniraat
pod vlijanie na hipofizata.
Kaj `enskite osobi, polovi `lezdi se dvata jaj~nici, koi se smesteni vo stoma~nata
praznina. Kaj ma{kite osobi toa se semenicite koi se smesteni vo ko`eni vre}i~ki, nadvor
od stoma~nata praznina. Polovite `lezdi se so nadvore{no i so vnatre{no la~ewe.

Kako `lezdi so nadvore{no izla~uvawe tie sozdavaat polovi kletki (gameti) i gi

izla~uvaat niz izvodni kanali:
- jaj~nicite sozdavaat jajce – kletki;
- semenicite sozdavaat spermatozoid.

Kako `lezdi so vnatre{no la~ewe, jaj~nicite i semenicite sozdavaat polovi hormoni,

koi se izla~uvaat direktno vo krvta:
- Jaj~nicite gi sozdavaat `enskite polovi hormoni (estrogeni). @enskite polovi
hormoni se sozdavaat vo mali koli~estva i vo korata na nadbubre`nite `lezdi
kaj dvata pola kako i vo postelkata na embrionot vo bremenosta.
- Semenicite sozdavaat eden ma{ki polov hormon (testasteron). Vo mali
koli~estva ovoj hormon se izla~uva i vo korata na nadbubre`nite `lezdi i kaj
ma`ite i kaj `enite.

127
 Polovite hormoni mozok
vlijaat vrz oformuvaweto na
nadvore{nite polovi belezi hipofiza
spored koi se razlikuvaat
ma{kiot i `enskiot orga-
nizam: oblikot na skeletot, hormoni na
hipofizata
ja~inata na muskulite, na~i-
not na odewe, viso~inata na
glasot, viso~ina na teloto, polovi `lezdi
razvitokot na gradite i na
polovi hormoni
polovite organi... Sl. 3.
Dejstvoto na polovite hormo-
ni e najizrazeno vo mladosta,
koga go reguliraat poloviot ma{ki polovi `enski polovi
belezi belezi
razvitok, a kaj vozrasnite go - ponizok glas - povisok glas
reguliraat poloviot `ivot i - Adamovo jabolko - {iroka karlica
procesite pri razmno`u- - tesna karlica - gradi
vaweto. - {iroki - pomala
ramenici muskulna sila
- pogolema - razvitok na
muskulna sila polovite organi
- razvitok na
polovite organi

Sl. 3

Hormonite ostanuvaat vo krvta nekoe vreme

Za{to na teloto mu se potrebni dva na~ini za

prenesuvawe na informaciite od eden del na teloto
na drug? Odgovorot e, zatoa {to dvata imaat svoi
prednosti. Dvata sistemi (nervniot i sistemot na
`lezdite so vnatre{no la~ewe) sozdavaat razli~en vid
na odgovor vo razli~ni situacii.
Pri refleksot, so nervnata regula-
cija, informacijata se prenesuva mnogu brzo
po nervite. Taa stignuva do efektorot,
(izvr{itelot) i glavno predizvikuva direk-
ten odgovor (reakcija). Toga{ se zavr{uva.
Toa trae mnogu kuso vreme.
Vo hormonalnata regulacija, infor-
macijata se prenesuva mnogu pobavno, so
krvta. Taa stignuva do cela niza
izvr{iteli (efektori) niz celoto telo i
predizvikuva dosta brz odgovor, no ne kako
vo nervnata regulacija. No, za razlika od
r efleksot, ovoj odgovor trae ne{to
podolgo. Toa e zatoa {to hormonot (na
primer, adrenalinot) ne dejstvuva direktno,
Sl. 4 Dve stresni situacii

128
tuku gi pottiknuva drugite organi da dejstvuvaat (na primer, srceto, muskulite, krvnite
sadovi i dr.). Sepak, ~ovekot ne se ~uvstvuva ispla{eno ili napregnato postojano. Po kuso
vreme, adrealinot se razgraduva.
No, vo stres sostojbata, pri podolgotrajno dejstvo na vozbuda, se izla~uva pove}e
adrenalin. Dolgotrajniot stres mo`e da bide opasen po `ivot.

Dodatok

Dijabetes

Nekoi lu|e imaat previsoko koli~estvo na

glukoza (grozdov {e}er, glukoza) vo krvta. Tie
boleduvaat od dijabetes. Visokoto nivo na {e}erot
vo krvta kaj niv predizvikuva isto{tenost i `ed.
Tie nemaat apetit, im opa|a te`inata i duri mo`e
da umrat. Nivnite bubrezi se obiduvaat da se
oslobodat od vi{okot {e}er, taka {to go isfrlaat
so mo~kata. Toa e eden od prvite znaci na bolesta –
{e}er vo mo~kata.
Pri~inata za dijabetot e vo faktot {to
pod`eludo~nata `lezda ne sozdava hormon – insulin.
Rezultat na toa e {to vo crniot drob ne se pretvara
{e}erot vo glikogen, kako {to normalno se slu~uva.
^ovekot mo`e da ja nasledi ovaa bolest ili taa da
se sozdade so godinite. Taa glavno ne mo`e da se
izle~i, no mo`e da se kontrolira: so specijalna
dieta koja sodr`i malku jaglehidrati; so pomo{ na
tableti ili so injekcii so insulin. Sl. 5
Insulinot ne mo`e da se prima preku usta, bidej}i e belkovina i vo crevata se
razgraduva. Zatoa toj mora da bide injektiran pod ko`ata. Lu|eto so dijabet toa sami go
pravat. Sl.5. Pri toa najte{ko e da se opredeli to~nata doza, bidej}i ako se primi pove}e
insulin, {e}erot vo krvta mo`e naedna{ da padne pod normalnoto nivo. Toa e prosledeno
so potewe, slabost i treperewe. Lu|eto so dijabet gi poznavaat ovie znaci i toga{ zemaat
2-3 kocki {e}er ili bomboni, za da go vratat {e}erot na normalno nivo. So pravilna
medicinska pomo{ lu|eto bolni od dijabet nau~uvaat kako da ja kontroliraat bolesta,
kako da rabotat, da ve`baat i kako da vodat potpolno aktiven `ivot.

129
 Aktivnosti
A. Napravi tabela za `lezdite,
hormonite i nivnite funkcii
1 . Vo svojata tetratka obidi se da
napravi{ tabela, vo koja }e gi
vnese{ podatocite za `leddite
i hormonite (pogledni go
primerot).
2. Tamu kade {to ne mo`e{ da
popolni{, vo goren desen agol
na kvadrat~eto zapi{i znak -.
3. Sega proveri vo tekstot i
popolni ja celata tabela.
Izbroi gi site znaci –. Dali si
zadovolen od svoeto napredu-
vawe?
(Dokolku ima{ polovina odgo-
vori ili pomalku, }e treba so
svoite sou~enici od grupata da
razgovara{ za sodr`inite).
`lezda hormon funkcija
Hipofiza
130
Proveri go svoeto znaewe:
1 . Vo pod`eludo~nata `lezda, del od tkivoto
sozdava insulin, a drug del izla~uva digestiven
sok.
a) Koj del funkcionira kako `lezda so vnatre{no
la~ewe?
b) Kakva materija e insulinot i kakov efekt ima
vo teloto?
v) Kade se izla~uva digestivniot sok, a kade
insulinot?
2. Zaokru`i gi to~nite odgovori. Insulinot:
a) se izla~uva vo kanal~e
b) se izla~uva vo krvta
v) gi pottiknuva kletkite da ispu{tat {e}er vo
krvta
g) gi pottiknuva {e}erot od krvta da se razgraduva
vo kletkite
d) vlijae vrz {e}erot da se skladira vo vid na
glikogen
3. Opi{i ja bolesta dijabetes.
4. Dali e opasno mnogu niskoto nivo na {e}er vo
krvta? (Povrzi so kleto~noto di{ewe).
5. Koga so edna kusa re~enica bi go opi{uval
dejstvoto na adrenalinot, {to bi ka`al?
6. Zamisli deka se nao|a{ vo golema opasnost (na
primer, od luto ku~e) i treba da tr~a{ za da se
spasi{. Adrenalinot e vo tvojata krv i strui niz
teloto.
a) Navedi gi receptorite (priemnicite) i
efektorite (izvr{itelite) {to u~estvuvaat vo
tvojata reakcija pred opasnosta.
b) Vo tekstot se navedeni tri efekti od
adrenalinot vrz nekoi od organite vo tvoeto telo.
Objasni kako sekoj od tie organi i nivnite
funkcii pod dejstvo na adrealinot }e ti
pomognat da se spravi{ so opasnosta.
7. Navedi gi produktite na polovite `lezdi kako
`lezdi so nadvore{no izla~uvawe.
8. Navedi gi produktite na polovite `lezdi kako
`lezdi so vnatre{no izla~uvawe.
9. Navedi gi funkciite na polovite hormoni kaj
mladite i kaj vozrasnite.
Razmno`uvaweto kaj ~ovekot ne e samo biolo{ka, tuku i GLAVA 12
sociolo{ka karakteristika. Povrzano e so zaedni~kiot
`ivot na ma`ot i `enata (so qubovta), so ekonomskite
uslovi, so planiraweto na semejstvoto, psihi~koto i
fizi~koto zdravje i drugo.
^ovekot mora svesno da planira koga i so kolku deca }e RAZMNO@UVAWE
go zbogatuva svoeto semejstvo. Ne samo zaradi sebe, tuku i
zaradi ~ove~kiot vid na planetava. Ve}e sme okolu 6
KAJ ^OVEKOT
milijardi. Dali prirodnite resursi }e dozvolat
natamo{en porast na ~ove~kata populacija na Zemjata?

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e mo`e{:

oddel: - da objasnuva{ osobenosti na
- polovost polovosta i razvitokot kaj ~ovekot
- polovi organi i produkti - da sporeduva{ funkcii na poloviot
- polovi odnosi sistem i razvitokot
- planirawe na semejstvoto i kon- - da modelira{ i objasnuva{ fazi vo
tracepcija razvitokot na ~ovekot
- bremenost - da analizira{ i zaklu~uva{ za
- embrionalen razvitok potrebata od planirawe na
- polovi bolesti. semejstvoto.

131
 Bebeto se ra|a so primarni polovi odliki (lat.
SODR@INA 1
primus = prv), a toa se vsu{nost polovite organi. Taka
vedna{ se znae dali toa e ma{ko ili `ensko.
Sekundarnite polovi odliki (lat. sekundum = vtor)
POLOVI ODLIKI se pojavuvaat vo periodot na polovoto sozrevawe –
KAJ ^OVEKOT, pubertetot. Kaj mom~iwata toa se t.n. ma{ki
karakteristiki (rastewe na brada, musta}i, dlabok glas,
GRADBA I porazviena muskulatura, potesni kolkovi i dr.).
FUNKCIJA NA Kaj devoj~iwata se pojavuvaat `enski
karakteristiki (rastewe na gradite – mle~nite `lezdi,
POLOVI ORGANI pone`en glas, poslabo razviena muskulatura, po{iroki
kolkovi i dr.).

Polovi organi
@enski polov sistem
@enskite polovi organi se jaj~nicite, jajce-
jajcevod
vodite, matkata i rodnicata. Sl. 1
jaj~nik
Polovite produkti, jajce-kletkite, se sozdavaat
vo dvata jaj~nici. Na izlezot od sekoj jaj~nik se otvara po
matka eden jajcevod. Yidovite na jajcevodot se muskulni i so nivna
kontrakcija se predizvikuva ritmi~no branovidno
rodnica dvi`ewe. Odnatre jajcevodot e poslan so kletki koi imaat
trepki.
Jajcevodite se otvaraat vo matka. Ovoj organ ima
debeli muskulni yidovi i specijalno izgradena vnatre{na
povr{ina. Matkata se otvara vo rodnica, tesen kanal koj
se otvara vo nadvore{nosta.
Sl.1. @enski polovi organi

Sekoj mesec sozreva edna jajce kletka

Koga }e se rodi `enskoto bebe, negovite jaj~nici ve}e sodr`at nekolku iljadi nezreli
jajce-kletki. Koga toa }e stasa na vozrast od 12-14 godini, nekoi od tie jajce-kletki
zapo~nuvaat da sozrevaat.
Na sekoi 26-30 dena, edna od jajce-kletkite sozreva i se isfrla nadvor od jaj~nikot.
Jajce-kletkata pa|a vo otvorot na jajcevodot. So branovidnite dvi`ewa na yidot na jajcevodot,
kako i so trepereweto na trepkite na negovata vnatre{na povr{ina, jajce-kletkata mnogu bavno
se dvi`i kon matkata.

Menstrualen ciklus
Jajce-kletkata prodol`uva bavno da se dvi`i vo matkata. Ako ne e oplodena taa `ivee
samo okolu eden den, a potoa se razgraduva.
Za vreme dodeka jajce-kletkata se ispu{tala od jaj~nikot, vo matkata se vr{ele
podgotovki za slu~aj da se oplodi jajce-kletkata. Yidovite na matkata stanale debeli i sun|eresti,
meki i ispolneti so krvni kapilari. No, ako ne se izvr{i oploduvawe, yidot na matkata bavno
se raskinuva, se lupi i postapno istekuva niz rodnicata. Ovoj period trae od 3-6 dena i se
narekuva menstruacija. Sl. 2.

132
 1. Vo jaj~nikot sozreva jajce-kletkata,
yidot na matkata se zadebeluva i e
sun|erast.

4. Ako jajce-kletkata ne e
oplodena, yidot na
matkata se razgraduva
i se lupi. Ostatocite 2. Jajce-kletkata se isfrla
od toa postapno se od jaj~nikot i vleguva vo
isfrlaat niz rodni- jajcevodot. Oploduvaweto
cata. se slu~uva tuka.

3. Jajce-kletkata se dvi`i kon matkata. Yidot

na matkata e ispolnet so krv i podgotven da
Sl.2. Menstrualen ciklus ja prifati jajce-kletkata, ako e oplodena.

2
Ma{ki polov sistem

Ma{kite polovi organi se:

semenici, semevodi, ma{ki polov
organ i pridru`ni `lezdi.

3
Sl. 3 1. mo~en meur
2 i 3 pridru`ni `lezdi 8
4. semevod
5. semenik
6. ko`eno }ese 4
7. ma{ki polov organ 7
8. mo~ovod

133
 Polovite produkti na
ma{kite polovi organi se
polovite kletki spermatozoidi,
koi se sozdavaat vo dvata
semenici. Semenicite se
smesteni vo ko`eno }ese von
stoma~nata praznina, {to go
ovozmo`uva sozrevaweto na
spermatozoidite, koe mora da se
odviva na poniska temperatura
od telesnata.
Sekoj semenik e sostaven
od stotici tenki izvitkani
kanal~iwa vo koi se sozdavaat
spermatozoidite. Site
kanal~iwa se sobiraat vo eden Sl. 4 Presek niz semevod; spermiumite se vo vid na prsten
semevod koj prvo se iska~uva
nagore zad mo~niot meur. Tamu se spojuvaat leviot i desniot semevod so kanalot od mo~niot
meur. Kanalot od mo~niot meur pominuva niz ma{kiot polov organ i se otvara vo
nadvore{nosta. Sl. 4.

Uloga na pridru`nite `lezdi

Vo ma{kiot organizam, spermatozoidite postojano se sozdavaat vo ogromen broj.

Dokolku ne se isfrlat od organizmot, tie se razgraduvaat vo kanal~iwata.
Koga }e se sozdadat, nezrelite spermatozoidi se nepodvi`ni. Na patot od semenicite
do kanalot na mo~niot meur, tie postapno sozrevaat i stanuvaat podvi`ni. Vo toa im
pomagaat dve pridru`ni `lezdi, koi sozdavaat te~nosti so dovolno energija za dvi`ewe na
spermatozoidite. Me{avinata na spermatozoidite
i te~nostite od `lezdite se narekuva semena
te~nost (sperma).

Polovi produkti

Jajce-kletka i spermatozoidi
`elatinozna
obvivka
 Jajce-kletkata e relativno golema top~esta
kletka. Toa e zaradi faktot {to vo kleto~na
citoplazmata se sodr`ani hranlivi materii membrana
(`oltok) za ishrana na zigotot, dokolku dojde
jadro so
do oploduvawe. Jajce-kletkata sodr`i jadro so hromozomi
23 hromozomi, citoplazma, kleto~na membrana
i `elatinozna obvivka. Taa ne se dvi`i citoplazma
aktivno, tuku so pomo{ na kontrakciite i
trepkite vo yidot na jajcevodot. Sl.5.
 Spermatozoidite se daleku positni od jajce-
kletkata i sodr`at glavi~ka i opa{. Vo Sl. 5 Jajce kletka

134
 glavi~ka glavi~kata e jadroto so gusto spakuvani 23 hromozomi.
Spermatozoidite se dvi`at so zamavnuvawe na opa{ot. Pri
jadro so hromozomi edno isfrlawe, koli~estvoto na semenata te~nost iznesuva
okolu 4 cm 3 , vo koe ima prose~no 200-5 00 milioni
spermatozoidi. Sl. 6.

Oploduvawe
Kaj ~ove~kiot vid, kako i kaj site cica~i, oploduvaweto
se slu~uva vo vnatr e{nosta na `enskiot organizam. Toa e
nare~eno vnatre{no oploduvawe. Vo tekot na poloviot akt, so
pomo{ na ma{kiot polov organ, vo rodnicata se vbrizguva
semenata te~nost, koja navleguva vo matkata, a od tamu vo
jajcevodite. Vo tek na ovoj proces do jajcevodite stignuvaat samo
opa{ nekolku stotici spermatozoidi. Oploduvaweto se slu~uva vo
eden od jajcevodite, vo koj se nao|a zrelata jajce-kletka. Sl. 7
Sl. 6 spermatozoid

1. Oploduvaweto e vo
Dokolku vo eden od jajcevodite ima zrela
jacevodot
jajce-kletka, spermatozoidite ja opkru`uvaat. Samo
eden spermatozoid }e se spoi so jajce-kletkata. Vo
nea navleguva niz kleto~nata membrana samo
glavi~kata so jadroto na spermatozoidot. Potoa,
kleto~nata membrana se menuva i ne propu{ta
drugi spermatozoidi. Vo momentot koga }e se spojat
jadroto na spermatozoidot i jadroto na jajce-
kletkata, nastanuva oploduvawe. Sl. 8

1. Spermiumite
se dvi`at nagore

Glav~kata na eden Spojuvawe na jadrata

spermatozoidot navleguva na spermatozoidot i Sl. 7 Patot na spermatozoidot do jajce kletkata
vo jace-kletkata na jajce-kletkata
Sl. 8

Proveri go svoeto znaewe: 5. Opi{i go sozdavaweto na jajce-kletkata.

1. Za{to e va`en golem broj na spermatozoidi
vo semenata te~nost?
2. [to misli{, za{to se razli~ni po golemina
jajce-kletkata i spermatozoidot?
3. Koga se sozdavaat primarnite, a koga
sekundarnite polovi odliki?
4. Nabroi gi `enskite polovi organi i nivnite
funkcii.
6. Navedi gi ma{kite polovi organi i nivnite
funkcii.
7. Opi{i ja ulogata na pridru`nite `lezdi vo
sozdavaweto semena te~nost.
8. Opi{i gi polovite produkti.
9. Opi{i go oploduvaweto.

135
 SODR@INA 2 Bremenost i razvitok na embrionot
Po oploduvaweto, zigotot zapo~nuva da se deli
i se sozdava malo top~e od kletki. Toa se dvi`i nadolu
niz jajcevodot, stignuva vo matkata i se vgnezduva vo
EMBRIONALEN nejziniot mek yid. Toa se nare~uva implantacija. So
toa zapo~nuva bremenosta na majkata. Sl. 1
RAZVITOK
top~e od kletki (embrion)

zigot

embrionot se
zigot
vgnezduva vo zidot
od matkata

Sl. 1 Implantacija

po prvata
kleto~na delba

top~e od
kletki

Maloto top~e od kletki e

embrionot. Vo slednite nekolku fetusot e vo plodova
voda i prikrepen za
nedeli, embrionot se zgolemuva i placentata (11nedela)
vo nego zapo~nuva da se
diferenciraat razli~nite tkiva.
Postapno, embrionot raste i
zapo~nuva da nalikuva na male~ko
~ove~ko su{testvo. Sega go Sl. 2
narekuvame fetus.

Plodova voda
Paralelno so razvitokot na fetusot, vo
matkata se sozdava edna obvivka, vo forma na
torbi~ka ispolneta so te~nost. Kako {to
raste fetusot, taka torbi~kata se {iri.
Fetusot pliva vo te~nosta koja go za{tituva
od udari ili o{tetuvawa. Toa e negovoto, “li~no
ezerce”, ili plodova voda.

136
Kako pre`ivuva fetusot? resi~ka so kapilari od
fetusot
Vedna{ po vgnezduvaweto na embrionot prostor so
vo yidot na matkata, toj zapo~nuva da se hrani krv od matkata
od krvta na majkata, so pomo{ na edna nova placenta
struktura – placenta (postelka).
Placentata se sozdava delumno od
matkata, a delumno od embrionot. Toa e
spleskan disk koj se vgraduva vo yidot
na matkata. Od strana na fetusot vo
sostav na placentata vleguvaat
papo~na
iljadnici tenki resi~ki. Od vrvca
strana na matkata, placentata
sodr`i prostor ispolnet so
zid od
krv na majkata. Krvta na
matkata
majkata vo ovoj prostor gi
opkru`uva resi~kite. Vo
fetus
r esi~kite se
mnogubrojni krvni
kapilari koi se
spojuvaat vo
papo~ni krvni plodova voda
sadovi koi se smes-
teni vo papo~nata

vrvca {to vodi do rodnica

stoma~eto na fetusot. Sl.3 Fetus vo matka
Sl.3.
So pomo{ na resi~kite, fetusot od krvta na majkata vo
placentata prima hrana i kislorod, a vo nea ispu{ta jaglerod
dioksid i urea. Golemata povr{ina na resi~kite vo placentata,
pomaga da se vr{i brza razmena na materiite me|u majkata i
fetusot.
Osven toa, fetusot od majkata dobiva i antitela koi gi
ima vo nejzinata krv. Toa go za{tituva od zaraznite bolesti i otkako
}e se rodi, dodeka ne zapo~ne da sozdava svoi antitela.
Krvotocite na majkata i na fetusot se mnogu bliski, gi
deli samo tenkiot yid na kapilarite, no tie nikoga{ ne se me{aat.
Koga bi se slu~ilo me{awe, visokiot pritisok vo krvta na majkata
bi gi raskinal krvnite sadovi na fetusot. Osven toa, ako fetusot
ima razli~na krvna grupa (AVO, Rh) od majkata, pri me{aweto na
krvta bi nastanala imuna reakcija so smrtni posledici za fetusot.

Rastewe na fetusot
Kon krajot na tretiot mesec, fetusot e potpolno
oformen, se do prstite na racete i nozete. Toj raste i ja
ispolnuva matkata, a taa se ra{iruva i yidovite i stanuvaat

Sl.4

137
podebeli. Muskulite vo yidot na matkata se zasiluvaat i se podgotvuvaat za ra|aweto. Kako
{to raste fetusot, toj stanuva poaktiven. Zapo~nuva da gi dvi`i ra~iwata i no`iwata, a
kon krajot na ~etvrtiot mesec, majkata mo`e da gi po~uvstvuva tie dvi`ewa. Sl. 4.

Gri`a za zdravjeto vo tek na bremenosta

Vremeto me|u oploduvaweto i ra|aweto e vreme na bremenosta. Toa trae okolu 9 meseci
(40 nedeli), vo koi teloto na majkata pominuva niz mnogu promeni.
Dodeka fetusot raste vo matkata, krvonosniot sistem na majkata se prisposobuva kon
zgolemenite potrebi za razmena na materiite. Srceto postapno ja zabrzuva svojata rabota, a
so toa ispumpuva pove}e krv.
Za vreme na bremenosta `enata dobiva na te`inata okolu 12,5 kg. Ovaa te`ina se dol`i
na zgolemenata te`ina na matkata (od placentata, plodovata voda i fetusot). Zaradi
obezbeduvawe na pogolemata telesna masa so krv, srceto mora da raboti pobrzo.

Va`nost na ishranata i ve`baweto vo tek na bremenosta

Sekoga{ e va`no da se jade zdrava i raznovidna hrana, no toa e posebno va`no za
vreme na bremenosta. Zaradi razvitokot na koskite i krvta vo fetusot, potrebno e vo
ishranata na majkata da ima kalcium i `elezo, kako i vitamini. Osnovnite hranlivi
materii: jaglehidrati, belkovini i masti treba da bidat vo ramnote`a. Vo sprotivno,
masata na teloto mnogu }e poraste {to }e predizvika zdravstveni problemi kaj majkata.
Ve`baweto e isto taka va`no
za odr`uvawe na pravilna rabota na
belite drobovi i srceto. Zajaknu-
vaweto na muskulite e potrebno Sl. 5
zaradi nivnoto u~estvo pri ra|aweto.
Prepora~livi se odmereni ve`bi
(spored opteretuvawe i tempo), kako
plivaweto.
Neophodno e majkata da bide
pod postojana kontrola na lekar.

[to treba da odbegnuva

bremenata `ena?
Postojat nekolku raboti {to
bremenata `ena tr eba da gi
odbegnuva, so {to da go za{titi
svoeto zdravje i zdravjeto na svoeto
bebe.
Sl. 5

 Pu{eweto cigari treba da prestane. ^adot od cigarite sodr`i mnogu {tetni

materii, koi niz placentata odat vo krvta na fetusot. Decata na majkite pu{a~i se
ra|aat so pomala te`ina i polesno zaboluvaat od zarazni bolesti.
 Alkoholot ne smee da se vnesuva vo organizmot za vreme na bremenosta. Toj lesno se
prenesuva niz placentata vo krvta na fetusot. Alkoholot go o{tetuva mozokot na
fetusot. Bebiwata od majki koi postojano piele se ra|aat seriozno bolni.

138
 Da se odbegnuvaat ontakti so lu|eto koi se bolni od zarazni bolesti, osobeno od
virusni zaboluvawa (sipanici, zau{ki, `oltica). Ova e potrebno osobeno dokolku
majkata ne gi prele`ala ovie bolesti. Bidej}i, vo nejzinata krv za ovie bolesti nema
antitela, fetusot ne e za{titen i mo`ni se o{tetuvawa.
 Da se odbegnuva zemawe na mnogu lekovi, koi mo`at da go o{tetat fetusot. Lekarite
se mnogu pretpazlivi pri prepi{uvawe lekovi na bremenite `eni.
 Drogite te{ko go o{tetuvaat fetusot. Bebeto se ra|a so sklonost kon nekoja droga.

Proveri go svoeto znaewe:

1. Za{to e zna~ajna implantacijata na zigotot?

2. Navedi gi funkciite na torbi~kata so plodovata voda.
3. Opi{i ja gradbata na placentata na crte`.
4. Koi funkcii gi vr{i i so koja embrionalna struktura e povrzana
placentata?
5. Za{to e va`na oddelenosta na krvotokot na majkata od toj na fetusot?
6. Koi se osnovnite promeni vo rabotata na organite kaj bremenata `ena?
7. Koi se materii treba da se sodr`at vo ishranata na bremenata `ena?
Za{to e va`no ve`baweto?
8. [to treba da odbegnuva bremenata `ena?

139
 Ra|awe
SODR@INA 3
Kon krajot na bremenosta, bebeto se zavrtuva so
glavata nadolu kon otvorot na matkata. Ra|aweto
RAZVITOK NA zapo~nuva so bavni ritmi~ki kontrakcii na silniot
muskulen yid na matkata. Po nekoe vreme prsnuva
^OVEKOT PO torbi~kata i istekuva plodovata voda. Natamu
RA\AWETO kontrakciite se zabrzuvaat i stanuvaat posilni. Zaradi
silnite kontrakcii zapo~nuva otvoraweto na matkata i
bebeto }e bide turnato niz rodnicata, naj~esto napred so
glavata.

karlica

muskulite na
matkata se
kontrahiraat
placenta rodnicata e
pro{irena
papo~na vrvca

Sl. 1 Ra|awe

Koga bebeto }e izleze, zapo~nuva da di{i, a dokolku toa ne se slu~i, lekarot i sestrite
go plesnuvaat po dolniot del na grbot, so {to toa vdi{uva vozduh.
Papo~nata vrvca ve}e ne treba, se podvrzuva i se se~e, za da ne navlezat mikrobi niz
otvorot. I placentata ve}e ne e potrebna, taa se isfrla niz rodnicata. Ra|aweto zavru{uva.
Novoroden~eto naj~esto te`i nad 3 kg. Sl. 1

Ponekoga{ se javuvaat problemi

Kaj nas, glavno, `enite gi ra|aat
svoite bebiwa vo bolnica. Pove}eto bebiwa
se ra|aat lesno, no ponekoga{ e neophodna
pomo{. Za taa cel se koristi instrument
kako golemi kle{ti, so koj se fa}a glavata
na bebeto za da se izvle~e. Vo te{kite ra|awa
se vr{i hiru{ki zafat, nare~en carski rez,
vo koj se otvaraat stoma~niot yid i matkata
za da se izvle~e bebeto.
Ponekoga{ ra|aweto zapo~nuva pred
da se navr{at devette meseci i bebeto se ra|a
pred vreme. Toa e mnogu malo i ne`no, zaradi
Sl. 2 Inkubator

140
{to se stava vo inkubator. Vo ovoj aparat se reguliraat temperaturata, kislorodot i
vla`nosta na vozduhot. Blagodarenie na ovoj aparat, bebiwata {to se rodeni so sedum
meseci ili duri i pomalku, uspe{no pre`ivuvaat i se razvivaat. Sl. 2.

Gri`a za novorodenoto bebe

Ran razvitok na bebeto po ra|aweto
Vo gradite na `enata se mle~nite `lezdi koi izla~uvaat
mleko. Za vreme na bremenosta gradite se zgolemuvaat, a mle~nite
`lezdi se podgotveni da sozdavaat mleko. Kuso vreme po ra|aweto,
bebeto zapo~nuva da cica (vroden refleks). Toa gi pottiknuva
gradite da go ispu{taat mlekoto i u{te da go sozdavaat.
Vo prvite nekolku meseci mlekoto e edinstvenata hrana za
bebiwata. Bebeto nema zabi za da xvaka cvrsta hrana. Dokolku
bebeto nema dovolno mleko od majka mu, toa mora da se ishranuva
so kravjo mleko od {i{ence so cucla. Sepak, najdobro e koga bebeto
go cica mlekoto od majkata, bidej}i toa gi sodr`i site
neophodni materii vo idealen soodnos i e so so odvetna
temperatura. Mlekoto sodr`i antitela koi go za{tituvaat
bebeto od zarazni bolesti i od alergii. Koga bebeto cica mleko
od negovata majka, se sozdava najgolema bliskost me|u niv, {to e
mnogu va`no za dvajcata i fizi~ki i emotivno. Sl.3. Sl. 3

Po nekolku meseci, majkata zapo~nuva da go hrani

svoeto bebe so polucvrsta hrana i postapno toa se navikuva
na normalna ishrana.
Roditelite treba da se gri`at, nivnoto bebe da bide
dobro zatopleno pri studeno vreme. Ova e potrebno, za{to
bebiwata ne mo`at da ja reguliraat svojata telesna
temperatura, kako vozrasnite. Sl.4.
Ova se samo nekolku aspekti od raniot
postembrionalen razvitok na ~ovekot. Osven roditelite,
za bebeto se gri`at lekarite i sestrite vo specijalnite
oddeli za bebiwa vo poliklinikite. Tamu, roditelite go
nosat svoeto bebe na kontroli, se sovetuvaat so lekarite, a
{est nedeli po ra|aweto bebeto zapo~nuva da gi prima
vakcinite protiv zaraznite bolesti. Ova trae se do
negovoto odewe na u~ili{te, kade gri`ata za negovoto
zdravje, rastewe i razvitok ja prezema medicinskiot per-
Sl. 4
sonal vo poliklinika za deca na u~ili{na vozrast.

Rastewe i razvitok kaj ~ovekot

Vo rasteweto i razvitokot na ~ovekot po periodot po ra|aweto se ni`at periodite:
detstvo, pubertet i ranata mladost. Vo niv postapno se slu~uvaat krupni promeni vo
organizmot.
Najzna~itelni promeni se slu~uvaat vo pubertetot, me|u 12-14 godina, koga pod
vlijanie na hipofizata }e se aktiviraat polovite `lezdi. Toga{ zapo~nuvaat da se

141
pojavuvaat sekundarnite
polovi odliki kaj
devoj~iwata i kaj mom-
~iwata. Pokraj fizi~kite
promeni, kaj niv se
slu~uvaat i zna~ajni emo-
tivni sozrevawa. Sl. 5.
Ti se nao|a{ na
kraj od ovoj period, i
vleguva{ vo period na
ranata mladost. Zatoa e
potrebno dobro i to~no da
bide{ informiran za Sl. 5 Ivana na 1, na 8, na 15 i na 21 godina
svojata polovost.

Polovosta kaj ~ovekot

Ti ve}e znae{ deka polovosta kaj ~ovekot e povrzana prvo so negovata biolo{ka
priroda, a potoa i so socijalnata, spored {to zna~itelno se razlikuvame od site drugi
`ivotni, pa i od drugite cica~i.
Kaj ~ovekot, biolo{kata strana na polovosta, koja ve}e ja izu~i, vo najgolem del e
naso~ena i kanalizirana vo pravila za odnesuvawe me|u ma{kite i `enskite osobi.
Za ~ovekot e mnogu va`no vospostavuvawe na emotivna vrska so partnerot - qubovta.
Taa e prirodnata osnova za vospostavuvawe na normalen odnos koj }e bide emotivno i fizi~ki
zdrav za dvata partneri. So drugi zborovi, me|u vozrasnite (a toa se site nad 18 godi{na
vozrast), poloviot `ivot naj~esto e povrzan so planirawe na zaedni~ka idnina i na idnoto
semejstvo. Poloviot `ivot na `enata i na ma`ot e mnogu slo`en. Toa e mnogu ~uvstvitelen
del od zaedni~kiot `ivot, bidej}i e povrzan so najdlabokiot emotiven i fizi~ki `ivot –
intimniot `ivot.

Proveri go svoeto znaewe:

1 . Koi strukturi ne mu se potrebni na bebeto po ra|aweto i se

otfrlaat?
2. Za{to e va`no bebeto da se rodi so glavata napred? (Pomo{:
ponekoga{ ra|aweto trae so ~asovi; {to e so di{eweto?)
3. Kako mu pomaga tehnikata na bebeto koe pred vreme }e se rodi?
4. Koga se koristi instrument pri ra|aweto, a koga carskiot rez?
5. Navedi gi prednostite na ishranata na bebeto so mlekoto od
majkata.
6. Za{to e potrebno bebeto da bide dobro zatopleno?

142
Polovi odnosi SODR@INA 4
Polovosta e edna od najmo}nite sili kaj site
`ivotni, pa i ~ovekot ne e isklu~ok. @ivotnite sekoga{
pronao|aat partner koj e sloboden i koga ~uvstvuvaat
nagon. Kaj lu|eto toa e poinaku – ili bi trebalo da bide.
POLOVI ODNOSI,
Vo ~ove~koto op{testvo, poloviot nagon treba da bide KONTRACEPCIJA
kontroliran. I PLANIRAWE NA
Poloviot nagon mo`e da bide odreden problem vo
tek na pubertetot, koga zapo~nuva da se javuva. Vozrasnite SEMEJSTVOTO
~esto imaat soveti na taa tema, no naj~esto nikoj ne saka
da gi soslu{a. Sepak, mnogu lu|e bi se soglasile deka
polovite odnosi treba da bidat del od vrska koja se
zasnovuva vrz zaemna qubov i gri`a. Ova zna~i deka ne treba da se pravi ni{to {to bi ja
povredilo drugata li~nost i fizi~ki i emocionalno. Vakva vrska ima najdobri {ansi da
bide stabilna i dolga, {to e celta na dobar brak.

Planirawe na semejstvoto
Edna od najva`nite odluki me|u ma`ot i
`enata koi se vo brak e, kolku deca da imaat.
Razumnite lu|e sakaat na sekoe dete da mu ja dadat
potrebnata podr{ka i qubov. Toa zna~i da nemaat
mnogu deca. Sl. 1.
Zatoa bra~niot par saka da go
planira ra|aweto na sekoe svoe dete
i so toa go planira semejstvoto. Ova
e nare~eno i kontrola na ra|aweto.
Sl. 1
Vo na{ata zemja postojat sovetuvali{ta za planirawe na semejstvoto,
kade lu|eto mo`at da dobijat soveti za metodite so koi se kontrolira ra|aweto.

Kontracepcija
Metodite so koi se spre~uva za~nuvaweto (oploduvaweto) se nare~eni
kontracepcija. Postojat pove}e metodi, no zasega e dovolno da gi poznava{
osnovnite.

Prirodniot metod e so vozdr`uvawe od polovi odnosi vo periodite na
plodnost kaj `enata.

Drug metod e baziran vrz koristewe kontraceptivni sredstva. Primer
e kondomot, koj pretstavuva gumena navlaka {to ja zadr`uva semenata
te~nost. Ova e metod na fizi~ka prepreka. Vtor primer e koga `enata
zema tabletki so koi se popre~uva sozrevaweto na jajce-kletkata. Sl.2.

Planiraweto na semejstvoto e mnogu va`no, osobeno vo prenaselenite

zemji kade {to ima nedostig od hrana. Sekoj bra~en par treba da re{i kolku
deca mo`e da odgleda, so seta potrebna emotivna i materijalna gri`a. Potoa
treba da odlu~i koi metodi za kontrola na za~nuvaweto }e gi koristi.

Sl. 2 Sredstva za kontracepcija

143
Prekinuvawe na bremenosta

I pokraj mnogubrojnite dostapni metodi i sredstva za kontrola na ra|aweto, `enite

mo`e da zabremenat i koga ne sakaat. Edinstveniot na~in da se odbegne ra|aweto e da se
uni{ti embrionot. Vo site zemji, pa i kaj nas so zakon e regulirano pod koi uslovi toa
mo`e da se napravi.
Ova e poznato kako prekinuvawe na bremenosta ili vo sekojdnevniot jazik abortus
(lat. = otfrlawe). Toa mora da bide izvr{eno vo soodvetna medicinska ustanova od lekar.
Krajno e opasno i nelegalno toa da se napravi na drug na~in.

Polovi bolesti
Sekoja zarazna bolest mo`e da bide prenesena od edna na druga osoba preku polovi
odnosi. Sepak, opredeleni bolesti se prenesuvaat posebno lesno po ovoj pat. Toa se polovite
bolesti.
Nekoi od polovite bolesti se lesni infekcii (zarazi) na polovite organi i obi~no
se neprijatni, no ne se smrtonosni. Takvi se na primer, polovite bradavici, herpesot i
infekcija na mo~niot kanal. Mnogu poseriozen e virusniot hepatit, koj go o{tetuva crniot
drob i mo`e da bide krajno opasen.
Mnogu od ovie bolesti mo`e da se prenesat i na drugi na~ini, osven so polov odnos.
Nie tuka }e razgledame samo tri polovi bolesti (sifilis, gonorea i SIDA) koi naj~esto se
prenesuvaat so polovite odnosi. Ti treba da bide{ dobro informiran za niv, za da go
za{tituva{ svoeto zdravje, kako i zdravjeto na svoite bliski.

Sifilisot e edna od najstarite polovi
bolesti. Vo raniot stadium na ovaa bolest, se
javuva vospalenie na polovite organi i osip
na ko`ata na grbot. Ova brzo pominuva, no
bakterijata ostanuva vo krvotokot. Ako ne se
le~i, po mnogu godini, taa go napa|a mozokot
i predizvikuva nervno rastrojstvo i slepilo.
Ovaa bakterija mo`e da pomine i niz
placentata, so {to majkata go zarazuva i
bebeto. Toa mo`e da bide rodeno mrtvo ili kaj
nego bolesta se razviva pokasno. Denes ovaa
bolest se lekuva so antibiotikot penicilin,
dokolku rano se po~ne so lekuvaweto.

Gonorea e polova bolest, isto taka
predizvikana od bakterija. Ranite znaci na
bolesta se: izla~uvawe gusta te~nost od
poloviot organ i pe~ewe pri mokreweto.
Bakterijata mo`e da predizvika i bolki vo
zglobovite. Gonor eata predizvikuva
sterilitet (nemo`nost da se imaat deca).
Dokolku se zapo~ne so lekuvaweto vo ranite
stadiumi na bolesta, taa uspe{no se lekuva so
antibiotici.
Sl. 3. Bolen od sifilis

144

SIDA (AIDS) e nova bolest, otkriena vo 1980 godina vo
Amerika. Poteknuva od Afrika, kade denes pretstavuva
zna~aen zdravstven problem. Kratenkata SIDA zna~i
sindrom na imuna deficiencija (nedostig). Bolesta e
predizvikana od virusot nar e~en HIV (virus na
nedostig od imunitet kaj ~ovekot). Virusot go napa|a
imuniot sistem, zaradi {to odbranata na organizmot
ne funkcionira. Zaradi toa, bolniot lesno se
razboluva od vospalenie na belite drobovi
(pnevmonija), kako i od nekoj vid na ko`en kancer (rak).
Virusot go napa|a i mozokot. Bolesta zavr{uva so smrt Sl. 4 Gradba na HIV virusot
na bolniot, naj~esto kako posledica na pnevmonija, so
koja organizmot ne mo`e da se izbori. Sl. 4

Treba da znae{ deka:

· ^ovek mo`e da se razboli od SIDA, ako vo negovoto telo navleze krv ili druga te~nost
od zabolen ~ovek. Toa mo`e da se slu~i preku polov odnos, so igla kaj zavisnicite od
droga, ili preku transfuzija so zarazena krv.
· SIDA ne mo`e da se prenese so rakuvawe, galewe, baknuvawe ili piewe od ista ~a{a so
zarazen ~ovek.
· Lu|eto mo`at da go nosat HIV virusot so godini, bez da imaat znaci na bolesta.
Sepak, tie se nositeli na virusot i mo`at da go prenesat na drugi lu|e, a `enite
mo`e da go prenesat na svoeto bebe niz placentata ili so svoeto mleko.
· Koga HIV virusot }e navleze vo krvta na ~ovekot, belite krvni kletki po~nuvaat da
sozdavaat antitela protiv nego. No, antitelata ne mo`at da go uni{tat virusot koj
prikrieno se pro{iruva niz kletkite. Lekarite gi testiraat lu|eto za SIDA, preku
ispituvawe dali imaat antitela protiv HIV virusot. Lu|eto {to vo svojata krv imaat
antitela se HIV pozitivni. Sl. 5.

Sl. 5 Zgri`uvawe na
bolnite od SIDA

· Denes ne postoi siguren lek, nitu efikasen na~in za lekuvawe od SIDA, tuku
kombinacii na lekovi so koi virusot se dr`i pod kontrola. Nau~nicite od mnogu
zemji naporno rabotat da sozdadat vakcina so koja bi se za{titile lu|eto od ovaa
stra{na bolest.

145
Kako da se odbegnat polovite bolesti
Edinstvena sigurna za{tita od polovite bolesti e koga dvata partneri se zdravi.
O~igledno, e deka ova ne e lesno da se soznae na prv pogled, no barem e jasno deka vpu{tawe
vo polovi odnosi so razli~ni lu|e e barawe nevolja.

Koristeweto kondomi pomaga vo za{titata od site polovi bolesti, no sepak toa ne

e celosna za{tita.
Skoro site pogolemi bolnici vr{at ispituvawa na lu|eto za site polovi bolesti.
Tie ispituvawa vklu~uvaat testovi za mo~ka i krv, a rezultatite se doverlivi. Isto taka,
pri postoewe na polova bolest, lekarite go lekuvaat bolniot, kako i negoviot polov part-
ner. So toa se spre~uva {ireweto na polovite bolesti me|u lu|eto.

Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:

A.Pribirawe na to~ni fakti za SIDA 1 . Sifilisot i gonoreata se opi{uvaat i

Sekoj na u~ili{te treba da odnese po
eden napis od vesnik ili spisanie.
1. Vo svojata grupa pr o~itajte go
materijalot i oddelete gi to~nite
fakti za ovaa bolest. Zapi{ete gi na
par~e hartija.
2. Konsultirajte go nastavnikot za
to~nosta na faktite.
3. Site grupi }e gi prezentiraat svoite
rezultati. Ovaa rabota }e ti pomogne
da bide{ to~no informiran za ovaa
te{ka bolest. Otfrli gi site
neto~ni tvrdewa kako nekorisni.
kako “skrieni bolesti”. Zo{to?
2. Mo`e{ li da objasni{ za{to sifilisot
lesno se lekuva, a SIDA ne?
3. Ako se otkrie vakcina protiv SIDA, toa
nema da im koristi na lu|eto {to ve}e
ja imaat ovaa bolest. Zo{to? (Kakva e
funkcijata na vakcinite?)
4. Lu|eto koi umiraat od SIDA, ne gi ubiva
samiot virus. Objasni go toa.

146
 GLAVA 13

NASLEDNOST
KAJ ^OVEKOT

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo

ovaa glava:
- hromozomi
- geni
- kombinacii na nasledni
faktori
- mutageni faktori
- mutacii
- nasledni bolesti
- sindromi.

Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e
mo`e{:
- da objasnuva{ so svoi zbo-
rovi: struktura na hromo-
zom, mutacii, sindrom
- da sporeduva{ i procenuva{
dejstvo na mutageni
Za na{ata idnina na Zemjata e va`no da
faktori.
nasleduvame samo pozitivni osobini od koi }e se
podobruva vidot ~ovek, vo biolo{ka smisla. Toa
zna~i da se nasleduvaat samo osobinite {to nema
da go zagrozat opstanokot na vidot. Sepak, denes
so pomo{ na efikasni lekovi, aparati i metodi,
lu|eto so nasledni bolesti `iveat aktiven `ivot,
odr`uvaj}i ja naslednata bolest pod kontrola. Dali
ne ja negirame na toj na~in najva`nata cel na
nasleduvaweto?

147
 Lu|eto me|u sebe se razli~ni. Vo edna grupa, eden
SODR@INA 1
e povisok od drugite. Drugiot ima razli~na ko`a ili
boja na o~i. I vo edno semejstvo se zabele`uvaat razliki.
OSNOVA NA Decata ~esto li~at pove}e na majkata ili na tatkoto. Tie
NASLEDUVAWETO: mo`e da li~at i na dvata roditeli.
HROMOZOMI - GENI Decata gi nasleduvaat osobi-
nite od svoite roditeli, no ne gi
nasleduvaat na primer, nosot ili
bradata. Vsu{nost, decata gi
nasleduvaat {ifriranite informacii
– genite za poedinite osobini. Decata
dobivaat po eden komplet {ifri (geni)
od sekoj roditel i zaradi toa e mo`no
da li~at na dvata roditeli.

Sl. 1 Sin, tatko, dedo i pradedo (4 generacii)

hromozomot
sodr`i dve
dolgi spakuvani
ni{ki DNA

Sl. 2 Hromozomi pod elektronski mikroskop

Hromozomi i geni
Gradba na hromozomite

Vo jadroto na kletkata, {ifriranite nasledni poraki –

genite, se smesteni vo stap~esti telca – hromozomi. Hromozomite
imaat poseben hemiski sostav i gradba. Vidlivi se samo pod mikroskop
koga kletkata e vo delba, bidej}i toga{ se skuseni i debeli. Sl. 2.
DNA e Vo tek na delbata, hromozomite sodr`at dve
spiralno paralelni ni{ki, a sekoja od niv e izgradena od gusto
izvrtena spiralno izvitkana ni{ka od jadrenata kiselina –
DNA (dezoksi–ribo-nukleinska kiselina). Taa gi
sodr`i {ifriranite nasledni poraki na edinkata, no
i na vidot. Zatoa DNA pretstavuva vistinska molekula
Sl. 3 Struktura na
hromozom
na `ivotot.
Sl. 3

148
 Sekoj gen sodr`i eden kus del od molekulata na
jadrenata kiselina vo koj e zapi{ana edna poraka ({ifra),
na primer za bojata na o~ite. Taa poraka mo`e da bide
razli~na: za sina boja, zelena, kafena, …, no obvrzno ja ima
vo jadrenata kiselina. Taka sekoj od nas ima gen za boja na
o~ite, no toj sepak e poinakov. Ova va`i za site vidlivi i
nevidlivi osobini na organizmot. Zatoa sme site me|u sebe
razli~ni, a sekoj e nepovtorliv unikat vo genetska smisla.

Broj na hromozomite
Brojot na hromozomite vo kletkata e va`na osobina,
bidej}i toj broj e tipi~en vo kletkite na site ~lenovi na
eden vid. Kaj ~ovekot vo sekoja telesna kletka brojot na
hromozomite e 46, {to gi nasledil od majkata (23) i od tatkoto
(23). Sl. 4. Sl. 4 Hromozomi vo telesna kletka
Isto taka, va`ni se i formata i goleminata na kaj ~ovekot
hromozomite. Pri nivnoto izu~uvawe tie se podredeni
spored golemina i forma, vo 23 parovi.
Treba da voo~i{ deka vo sekoj par, hromozomite se sli~ni po forma i
golemina, a vo posledniot par mo`e da bidat sli~ni ili razli~ni. Toa se polovite
hromozomi (H – za `enskiot pol i Y – za ma{kiot pol), koi go opredeluvaat
polot na ~ovekot, za razlika od drugite 22 para telesni hromozomi.
Za{to hromozomite vo telesnite kletki se vo parovi,
a vo polovite kletki ne? Sl. 5. Polovi
hromozomi
Po oploduvaweto, zigotot sodr`i vo
jadroto 46 hromozomi, t.e. 23 para. Site
kletki koi od nego nastanuvaat, a toa zna~i tatko
site kletki vo tvoeto telo, vo jadrata majka
telesna
imaat isto tolku, po 46 hromozomi. kletka
Telesnite kletki se sozdavaat so mitoza,
delba vo koja nivniot broj ostanuva paren telesna
kletka
i e ist kako vo kletkata – majka. Telesnite
kletki se vo site tkiva i organi. (Vidi
delba na kletka-mitoza). mejoza mejoza
Vo polovite organi, so delbata spermium
mejoza se sozdavaat polovite kletki: jajce- oploduvawe
kletkata i spermatozoidite. Kaj niv
brojot na hromozomite e prepoloven i
iznesuva 23. Mejozata e delba na kletkite zigot
vo jaj~nicite i semenicite vo koi od
telesna kletka so 46 hromozomi se dobivaat
polovi kletki so 23 hromozomi.
Oploduvaweto pak go vra}a tipi~niot broj na embrion
hromozomite 46, t.e. vo jadroto na zigotot se nao|aat 23
hromozomi od majkata i 23 hromozomi od tatkoto. Sl. 6
Sl. 6.

149
 Genite isto taka funkcioniraat vo parovi
Genite se nasledni {ifri koi se redosledno rasporedeni po ni{ka na
dol`inata na hromozomot. Pri toa genot za sekoja osobina ima svoe hromozomot
to~no opredeleno mesto na hromozomot. Istoto mesto go zazema genot za
istata osobina i na drugiot hromozom od istiot par. Sl.7.
Zna~i, kako {to hromozomite se vo parovi, i genite se vo parovi
i funkcioniraat zaedno t.e. zaedno reguliraat edna osobina, na primer
bojata na o~ite.

Polovi hromozomi
mesto na
Devoj~iwata i mom~iwata se razli~ni, za {to postojat dve pri~ini: genot za
naslednata osnova vo polovite hromozomi i vlijanieto na sredinata. boja na o~i

Vrodenite razliki se jasni fizi~ki razliki me|u ma{kiot i `enskiot
pol (razli~na gradba na polovite organi). Ovie razliki lesno se objasnuvaat
so aktivnosta na genite vo polovite hromozomi, koi kaj `enite se
pretstaveni so kombinacijata HH, a kaj ma{ite so kombinacijata HY.

Vlijanieto na sredinata kaj ~ovekot se sveduva na socijalni t.e. zdobieni
razliki i se dol`i na vlijanijata na sredinata (semejstvo, prijateli, vo
u~ili{te itn.) po ra|aweto. Taka, devoj~iwata se oblekuvaat vo poinakva
obleka, igraat so drugi igra~ki i drugo.
eden
hromozom
Mom~e ili devoj~e?
Sl. 7 Par hromozomi
Vo semenicite kaj ma`ite se sozdavaat dva tipa
spermatozoidi: spermatozoidi {to go sodr`at Y hromozomot
i spermatozoidi {to go sodr`at H hromozomot. Vo Proveri go svoeto znaewe:
jaj~nicite se sozdavaat sekoga{ samo jajce-kletki so H
1 . Pogledaj ja kletkata na crte-
hromozom.
`ot, a potoa odgovori na
Za vreme na oploduvaweto, sosema e slu~ajno dali
pra{awata;
jajce-kletkata }e bide oplodena so H-spermatozoidi ili so a) Kolku hromozomi ima vo jadro-
Y–spermatozoidi. [ansite se ednakvi. Ako jajce-kletkata bide to?
oplodena so H-spermatozoid, zigotot sodr`i HH kombinacija, b) Kolku para hromozomi ima vo
t.e. }e se razvie `ensko bebe. Ako oploduvaweto go izvr{i jadroto? Sl. 3
Y-spermatozoid, zigotot sodr`i HY- kombinacija za ma{ko v) Ako kletkata se podeli so
bebe. Sl.8. mitoza, kolku hromozomi }e
ima sekoja od kletkite - }erki?
tatko majka g) Ako kletkata se podeli so
mejoza, kolku hromozomi }e ima
sekoja kletka - }erka t.e.
polova kletka?
telesna kletka 2. Kaj ~ovek kolku hromozomi ima
vo jadro na:
a) mozo~na kletka
b) spermatozoid
v) jajce-kletka vo matkata
g) kletka na ko`ata
jajce -kletki d) oplodena jajce - kletka
(site 3. Objasni go faktot, {to vo
spermiumi nosat h) svetot se ra|a pribli`no ist
nosat x ili y broj `enski i ma{ki bebiwa.
zigotot e zigotot e
ma{ki
150 `enski
Sl. 8
Mutacii SODR@INA 2
Odgleduva~ite na rastenijata i `ivotnite odamna
zapazile deka ponekoga{ me|u potomcite se pojavuvaat
edinki koi vo nekoja osobina zna~itelno se razlikuvaat od NASLEDNI
drugite. Potomcite na ovie razli~ni edinki ja nasleduvaat
taa nova osobina. Taka kaj rastenijata toa se primeroci so
BOLESTI,
crveni lisja (zelka, buka) ili so visnati granki (vrba) i dr. MUTACII I
Kaj `ivotnite toa se `ivotni so mnogu kusi noze ili bez MUTAGENI
opa{ (kusonoga ovca, pes, jazovi~ar, ma~ka bez opa{), ili
pojava na nasledna bela boja (albino) kaj gluvcite, zajaci, FAKTORI
majmuni, pingvini, kitovi. Tie site se mutirani formi
(lat. mutare = se menuva). Kaj ~ovekot za mutacija se smeta
prekubrojnost na prstite. Sl. 1.
Mutaciite se nasledni promeni kaj rastenijata, kaj
`ivotnite i kaj ~ovekot koi se pojavuvaat nenadejno i
neo~ekuvano, a ne se posledica na kombinaciite na
naslednite osobini. Koga edna{ }e se pojavi takva nova
osobina, taa stanuva nasledna kaj potomcite.
Mutaciite ponekoga{ mo`e da bidat nezna~itelni,
a nekoga{ krupni. Isto taka, mo`at da bidat korisni, no i
{tetni za nositelot i toj }e umre.
Sl. 1 Mutacija: prekubrojni prsti
Osnovata na sekoja mutacija e promena vo nasledniot
komplet (hromozomi i geni).
 Promenata mo`e da zafati samo eden gen – genska
mutacija. Toa e mala hemiska mutacija vo sostavot na
genot, no mo`e da ima zna~itelen efekt vrz organizmot.
 Dokolku mutacijata se slu~i na hromozomite taa mo`e
da ja zafati gradbata ili brojot na hromozomite. Toa
se hromozomski mutacii. Za `al, kaj ~ovekot se
sre}avaat so razli~ni posledici, od relativno lesni,
do mnogu te{ki.

Mutageni faktori

Mutagenite faktori t.e.

pr edizvikuva~ite za Sl. 2. Mutacija nedostig na pigment:
naslednite promeni, albinizam
mutaciite glavno se podredeni
vo dve grupi: hemiski i fizi~ki.

Od hemiskite mutageni faktori }e gi spomeneme
manganovite soedinenija, peroksidot, benzolot,
formaldehidot, fenolot, nekoi sostojki od ~adot itn.

Fizi~kite mutageni faktori se razli~nite radioaktivni
zra~ewa, rentgentskite zraci, kosmi~kite zraci, kako i
zra~ewata od Zemjinoto jadro. Za mutageno se smeta i
ultravioletovoto zra~ewe od Son~eviot spektar.
Sl. 3. Temnata bemka pri dolgo
son~awe mo`e da stane rizik od rak

151
 Efektite od dejstvoto na muta-
ciite kaj site `ivi organizmi, pa i
kaj ~ovekot imaat nekoi zako-
nomernosti:
- od site mutacii 99% se {tetni;
- brojot na mutaciite raste so
dozata na zra~eweto ili na
hemikalijata i dozite se
nasobiraat so vremeto;
- mutaciite ne mora da se pojavat
vedna{ vo prvata generacija
potomci, tuku natamu, vo nekoja
od slednite generacii.

Nasledni bolesti Sl. 4 Predolgoto son~awe mo`e da predizvika rak na

ko`ata
Nasledni bolesti svrzani so polot
Naslednite bolesti kaj ~ovekot koi se svrzani so polot se slepiloto za boi i
hemofilijata. Za ovie bolesti e zaedni~ko toa, {to genite za ovie osobini se smesteni samo
vo poloviot H hromozom. I dvete bolesti glavno se javuvaat samo kaj ma`ite. @enite se
javuvaat kako prenositeli na ovie nasledni bolesti na svoite sinovi.

Slepilo za boi e nasledna bolest vo koja `enata e prenositel na defekten gen {to e na H
hromozomot. Kaj ma`ot, vo kombinacijata na polovite hromozomi - HY e samo eden H hromozom
i ako toj go nosi defektniot gen, ~ovekot e slep za boi. Na Y hromozomot vakov gen ne se
sodr`i.
@enite se mnogu poretko
slepi za boi, zatoa {to
kaj niv polovata
kombinacija e HH, pa ako
na edniot H hromozom
genot e defekten, drugiot
ja prezema funkcijata.
Poretko i kaj niv mo`e
da se javat dva defektni
geni, koga `enata e slepa
za boi. Slepiloto za boi
se javuva kaj okolu 5%
ma`i i 1% `eni koi ne gi
razlikuvaat crvenata i Sl. 5
zelenata boja, tuku gi
gledaat kako siva. Ti ve}e testira{e so testot za razlikuvawe boi. Sl.5

Hemofilija e nasledna bolest vo koja krvaveweto mnogu bavno zapira, a se javuva od

sli~na pri~ina kako i slepiloto za boi. Toa e bolest vo koja zaboluvaat ma`ite, a `enite
se prenositeli.

152
 Genot koj ja kontrolira koagulacijata na krvta, se nao|a na H hromozomot. Na Y
hromozomot vakov gen ne se sodr`i. Vo kletkite na ma`ot bolen od hemofilija (XY), H
hromozomot nosi defekten gen. Funkcijata na defektniot gen kaj `enata se nadomestuva
so zdrav gen od drugiot H hromozom. Ako i na dvata H hromozomi se javat defektni geni,
vakviot `enski embrion umira. Toa zna~i deka `eni bolni od hemofilija nema, a kaj
`enite prenositeli krvavaweto normalno zapira.

Nasledni bolesti so prekubrojni hromozomi (sindromi)

Ponekoga{ pri nastanuvaweto na polovite kletki vo mejozata se slu~uva nepravilna
podelba na hromozomite. Nekoi od niv ne se razdeluvaat, nekoi se dupliraat itn.
Posledicite na nepravilnata kleto~na delba se zabele`uvaat otkako vakva polova kletka
}e u~estvuva vo oploduvaweto. Zigotot, idnoto novo bebe nosi defektna genetska osnova.
Ovie sostojbi, zaradi slo`enosta na posledicite se nare~eni sindromi. Tuka }e gi
razgledame dva: Daunov sindrom i Klinefelterov sindrom (nare~eni spored nau~nicite
koi gi izu~uvale i opi{ale).
 Daunov sindrom e kaj lu|e koi imaat eden telesen
hromozom pove}e – toa e 21-viot hromozom. Kaj
niv, namesto 2, ima 3 takvi hromozomi pa
nivnite kletki namesto 46, sodr`at 47
hromozomi. Spored nau~nicite, rizikot za ovaa
bolest raste so starosta na majkata (nad 40
godini). Bolesta e svrzana so namalena otpornost
kon infekcii i namalena inteligencija. Sepak,
so mnogu gri`a na semejstvoto, vakvoto dete dosta
dobro se prisposobuva za normalen `ivot. Sl. 6
i 7.
 Klinefalterov sindrom se javuva samo kaj ma{ki Sl. 6 Dete so Daunov sindrom
osobi koi vo kletkite imaat prekubroen polov
hromozom H, (XXY), pa namesto 46, imaat 47
hromozomi. Tie se natprose~no visoki i tenki.
Tie ne se sposobni za normalen polov `ivot, zatoa
{to im se zakr`laveni semenicite.

Proveri go svoeto znaewe:

1 . Navedi primeri za mutirani formi kaj rastenija,

`ivotni i ~ovek.
2. Opi{i kako go razbira{ poimot mutacija.
3. Kolku od naslednata materija zafa}a genskata
mutacija?
4. Navedi gi dvata vida hromozomski mutacii.
5. Navedi nekoi hemiski mutageni faktori.
6. Navedi gi zakonomernostite od dejstvoto na
mutaciite.
7. Opi{i ja hemofilijata od genetski aspekt. Namesto 2, tuka se 3 hromozomi br. 21
8. Opi{i gi sindromite kaj ~ovekot. Sl. 7

153
 GLAVA 14

MESTO I ULOGA Biosferata e prepolna so raznovidni `iveali{ta.

NA ^OVEKOT VO ^ovekot gi naseluva i gi koristi uslovite vo niv za
da gi zadovoli potrebite na svojata populacija koja
BIOSFERATA eksplozivno se zgolemuva. So toa ja zagr ozuva
biosferata, no i sebe, kako nejzin del. No, ima nade`,
bidej}i ~ovekot pripa|a na vidot Homo sapiens.

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo

ovaa glava:
- biosfera
- ekosistem
- prirodni ekosistemi
- ve{ta~ki ekosistemi
- zagaduvawe na `ivotnata
sredina
- za{tita na `ivotnata sredina
- obnovuvawe na resursite.

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e
mo`e{:
- da gi objasnuva{ karakteris-
tikite na lokalnata sredina i
da naveduva{ primeri
- da sporeduva{ zagaduvawe i
mo`nosti za za{tita
- da u~estvuva{ vo izrabotuva-
weto planovi za ekolo{ko
istra`uvawe i ekolo{ka
akcija.

154
 ^ovekot kako del od `iviot svet ostvaruva SODR@INA 1
postojana razmena na materiite i informaciite so
`ivotnata sredina. Taa razmena ja vr{i so pomo{ na
svoite organski sistemi. Toa zna~i deka biolo{kite
strukturi i nivnite funkcii kaj ~ovekot ne se AKTIVNOSTI NA
razlikuvaat od tie kaj drugite `ivi organizmi. ^OVEKOT VO
Site vrski koi ~ovekot gi ostvaruva so svojata
`ivotna sredina rezultiraat so poseben ekosistem: ~ovek BIOSVERATA I
i `iveali{teto. Tie vrski se bazirani pred se na ODR@LIV RAZVOJ
potrebite na ~ovekot za vozduh, voda i po~va. Toa vsu{nost,
vklu~uva ~ist vozduh, nezagadena voda za piewe i drugi
potrebi i nezagadena po~va so te~en i cvrst otpad. Sl.1
Osven toa, ~ovekot e i organizirano
socijalno su{testvo, zaradi {to vo odnosite so
sredinata toj vnesuva nova dimenzija – svesno
dejstvuvawe. Svesnoto dejstvuvawe pretstavuva
tip na ekolo{ki odnosi koi se tipi~ni samo za
~ovekot kon sredinata. So drugi zborovi, ~ovekot
svoite planovi vo odnos na uslovite vo
sredinata gi ostvaruva so rabota. Vo zavisnost
od obemot i traeweto na dejstvuvaweto, ~ovekot
neodgovorno im se sprotivstavil na granicite
na odr`livosta na uslovite i rezervite na
prirodnite bogatstva. Toa uveruvawe deka
prirodnite bogatstva se neiscrpni i deka so niv
mo`e da se stopanisuva po sopstvena volja dovelo
do te{ki posledici za golemi prostranstva na
Zemjata. Sl. 1.

Aktivnosti so koi ~ovekot ja menuva `ivotnata sredina

Pojavata na svesnoto dejstvuvawe na ~ovekot bila presvrtnica vo istorijata na
na{ata planeta. Relativno kusiot period vo koj `ovekot dejstvuva na Zemjata, obele`en e
so krupno preobrazuvawe na prirodata.

Vo ranata istorija na ~ovekot, toj bil vo mo`nost da predizvikuva samo lokalni
promeni, t.e. da gi menuva uslovite samo vo neposrednata okolina. So toa ~ovekot ne se
razlikuval od drugite `ivi vidovi koi isto taka gi menuvaat uslovite na `iveali{teto.
Na primer, dabarot ja menuva reki~kata gradej}i brana, so {to se sozdava ezerce.

No, ~ovekot ja ima sposobnosta ne samo da koristi alatki, tuku i da gi izrabotuva. So
toa ~ovekot gi nadminal ramkite na lokalnite promeni i zapo~nal da gi menuva uslovite
vo celi regioni, t.e. da go menuva liceto na Zemjata. Sl.2.

So razvitokot na naukata i tehnologijata od 19 vek navamu, aktivnostite na ~ovekot se
globaliziraat i ja zafa}aat celata biosfera. So svojata svesna aktivnost, ~ovekot
navlegol vo promeni na geohemiskite odnosi. Toj sozdal ciklusi na novi materii koi se
nadovrzale na postoe~kite prirodni ciklusi na materiite (voda, jaglerod dioksid, azot).
So toa, ~ovekot stanal edinstven `iv vid {to e vo sostojba so svojata aktivnost da go
zagrozi sistemot biosfera.

155
 Su{tinata na zagrozuva-
weto na biosferata se so-
stoi vo brziot porast na
brojot na lu|eto, zaradi
{to se potrebni se pogole-
mi koli~estva hrana, upo-
trebliva voda i prostor i
se pogolemi koli~estva go-
riva i surovini za indus-
trijata. Sl.2

Sl.1

Aktivnosti vo zemjodelstvoto

Zemjodelstvoto e najizrazit primer za

aktivnostite na ~ovekot vo prirodata. Od
ekolo{ki aspekt, sozdavawe na kulturni posevi
so `itni, ovo{ni, zelen~ukovi i industriski
rastenija, pretstavuva uni{tuvawe na
originalnite divi rastenija. So toa, od temel se
menuvaat ekolo{kite uslovi na obrabotuvanite
povr{ini. Zemjodelstvoto e mnogu stara dejnost,

Sl.2. Sl.3.

156
so po~etoci od pred okolu 5.000 godini,
vo koj period se obraboteni ogromni
prostranstva i izmenuvan e likot na celi
regioni. Sl. 3
Za da sozdade po~va za odgleduvawe
na kulturnite posevi, ~ovekot prvo gi
uni{tuval {umite so se~ewe i so
namerno opo`aruvawe. Na tie prostori
se pr omeneti klimatskite i
hidrolo{kite uslovi, a is~eznal
originalniot rastitelen i `ivotinski
svet. Takva sudbina pretrpele ogromni
regioni vo Evropa i Amerika. Glavnata
posledica od uni{tuvaweto na {umite e Sl.4
uni{tuvaweto na plodnata po~va, koja se
degradira i se raznesuva.
Za potrebite na zemjodelstvoto, na
golemi povr{ini se sproveduva i
melioracija, so koja se isu{uvaat mo-
~uri{ta, a se navodnuvaat poliwata so
kulturnite posevi. Sl.4.
Isto taka, vo po~vata se vnesuvaat
ogromni koli~estva ve{ta~ki |ubriwa so
{to se zgolemuvaat prinosite od
odgleduvanite kulturi. Paralelno so
|ubreweto, po~vata se tretira so hemiski
sredstva za uni{tuvawe na {tetnicite
(insekticidi, pesticidi). Sl. 5.
Spored toa, aktivnostite na
~ovekot vo zemjodelstvoto doveduvaat do
promeni vo klimata, hidrologijata i
sostavot na po~vata, kako i vo sostavot
na originalnata rastitelna i
Sl. 5
`ivotinska zaednica na ogromni
prostranstva na Zemjata.

Aktivnosti vo industrijata

 Civilizacijata na sovremeniot
~ovek se zasnovuva vrz industrisko
proizvodstvo. Za industrijata se
potrebni nekolku prirodni resursi:
organski surovini ili rudi,
energetsko gorivo (jaglen, nafta,
gas), voda (za ladewe, za procesot, za
miewe) i dovolno sloboden prostor
(za postr ojki, za proizvodite, za
otpadot). Sl.6.
Sl. 6.

157
 Site ovie nabroeni resursi,
industrijata gi zema od pri-
rodata. Toa pretstavuva prob-
lem, bidej}i stanuva zbor za
ogromni koli~estva koi posto-
jano rastat. Industriskite po-
strojki se prefrlaat od regio-
nite kade resursite se ve}e
iscrpeni, vo regioni kade
doprva toa }e se slu~i, no daleku
pobrzo i poefikasno, bidej}i
~ovekot sozdava se pomo}ni
ma{ini so koi zafa}a od
prirodnite bogatstva. Sl. 7.

Sl. 7.
 Modernata civilizacija e vo dvi`ewe, a za
soobra}ajot trebaat pati{ta, vozila i goriva.
Za izgradba na pati{tata se se~at {umi. So
prevoznite sredstva se prenesuvaat rastenija,
`ivotni i drugi organizmi koi stanuvaat
{tetni vo novite `iveali{ta kade {to se
prenamno`uvaat. Pogonskoto gorivo e fosilno,
pa pokraj zagaduvaweto, so negovoto sogoruvawe
se pr edizvikuvaat i {teti so negovata
neodmerena eksploatacija. Sl. 8 i 9.

Sl. 8. Sl. 9.
Aktivnosti vo naselbite

Eden del od ~ove~kite naselbi se pretvorile megapolisi (gr~. mega = golem, polis –
grad), so 10-30 milioni `iteli. Toj prostor vo pove}eto e od asfalt, beton, staklo i `elezo.
Zaradi toa, izmeneti se klimatskite uslovi vo niv, t.e. temperaturata, sostav na vozduhot,

158
na po~vata, a izmeneti se i rastitelnata i `ivotinskata zaednica koi normalno go
pridru`uvaat ~ovekot vo negovite naselbi (od doma{nite milenici, do {tetnicite:
staorci, lebarki, ~ove~ki bolvi, vo{ki itn.).

Sl. 10 Megapolis - Va{ington

Aktivnosti: Proveri go svoeto znaewe:

A. Ispitaj ja potro{uva~kata na struja 1. Koi potrebi ostvaruva ~ovekot vo

1 . Izraboti vo svojata grupa plan na vrskite so `iveali{teto?
istra`uvaweto. 2. Za{to vrskite me|u ~ovekot i
2. Za{to e va`na strujata? Kako se dobiva i sredinata trgnale pogre{no?
{to se tro{i pri toa? 3. Objasni ja su{tinskata pri~ina
3. Definiraj go obemot na istra`uvaweto (1- zagrozuvaweto na biosferata od
5 semejstva, u~ili{te), vremeto (1 nedela, strana na ~ovekot.
10 dena); kolku lu|e ja koristat, za da mo`e{ 4. Obrazlo`i gi aktivnostite na
da presmeta{ potro{uva~ka po ~ovek na den. ~ovekot vo zemjodelstvoto.
4. Izraboti prikaz, so tabeli so podatoci i 5. Opi{i gi aktivnostite na ~ovekot
grafikoni i izvle~i zaklu~oci. Dali tie vo industrijata i koi prirodni
se povolni? Kolku ~ini strujata? Dali mo`e resursi taa gi iscrpuva.
da se za{tedi? 6. Opi{i gi aktivnostite na ~ovekot
vo naselbite.

159
 Preobemnite i dolgotrajnite aktivnosti na
SODR@INA 2
~ovekot vo razli~nite poliwa doveduvaat do naru{uvawa
na `ivotnata sredina. Tie glavno mo`at da se svedat vo
FIZI^KI I dve grupi zagaduvawa: fizi~ki i hemiski. Pritoa se
HEMISKI zagaduvaat vodata, po~vata i vozduhot.
ZAGADUVAWA NA
Zagaduvawe na vodata
@IVOTNATA
SREDINA Vodata {to se nao|a vo prirodata,
normalno sodr`i opredeleni koli~estva
rastvoreni ili cvrsti materii. Tie materii
se neophodni za `ivot i za opstanok na site
`ivi organizmi. Sepak, vidot i koli~estvata
na materiite vo vodata {to im se potrebni
na razli~nite vidovi organizmi se razli~ni.
Kako primer mo`e da poslu`i faktot, {to
vo morskata voda ne mo`at da opstanat
slatkovodnite organizmi i obratno, makar
{to ima i isklu~oci.
Vodata so izmenet sostav i koli~estvo
na hemiskite materii e hemiski zagadena
voda. Od fizi~kite izmeni, vodata mo`e da
bide so povisoka temperatura (toplotno
zagaduvawe) ili matna, poradi prisustvo na
cvrsti ~esti~ki. Izvorite na zagaduvaweto
na vodata se mnogubrojni: od procesite na
gorewe, od razli~nite industriski dejnosti
(hemiska industrija, obrabotka na rudi,
nafta, proizvodstvo na metali, prehranbena
industrija), od hemikaliite vo zemjo-
delstvoto i od naselbite (komunalno zaga-
duvawe). Sl. 1
Sl.1 Zagadena voda - Bombaj
Nekoi od ovie hemiski
zagaduvawa se industris-
ki. Takvo zagaduvawe na
vodata se slu~uva pri
procesite na gorewe,
kade se ispu{ta ~ad vo
atmosferata, vo koj
ima mnogu {tetni soedi-
nenija: sulfur dioksid,
pred se. So vrne`ite
ovie {tetni i otrovni
materii pak se vra}aat
na povr{inata i gi
zagaduvaat i po~vata i
vodata. Toa se “kiselite
do`dovi” koi go uni{-
Sl.2 ^adot e pri~ina za kiselite do`dovi

160
 tuvaat rastitelniot i `ivotinskiot svet,
predizvikuvaat korozija na metalite itn.

Od fizi~kite zagaduvawa na vodata, naj~esto
e toplotnoto zagaduvawe, pri {to tempe-
raturata na vodata raste. Toa se slu~uva so
ispu{tawe na zagreana voda od
industriskite postrojki do 80oS, kade vodata
slu`i za da gi oladi. Vakvite brzi promeni
obi~no gi uni{tuvaat originalnite
rastitelni i `ivotinski vidovi. Naj~esto
tie se zamenuvaat so nekoi mikroorganizmi
koi se otporni na visoki temperaturi. Sl.3.
Sl.4. Industriski postrojki na radioaktiven pogon
Sl.3. Toplotno zagaduvawe na vodata od
hidroelektrana
Najte{ko fizi~ko zagaduvawe na
vodata e so radioaktivni materii,
zatoa {to e mnogu dolgotrajno. Ova
zagaduvawe e opasno, zatoa {to so
zagadenata voda se navodnuvaat
posevite i se napojuva stokata, koi
potoa ~ovekot gi vnesuva kako hrana.
Celiot ekosistem vo koj e izvr{eno
isfrlawe na radioaktivni materii,
na primer, radioaktiven otpad, dolgo
vreme }e bide zagaden preku
sinxirite na ishranata. Sl. 4_
Zagaduvawe na po~vata
Zagaduvaweto na po~vata isto
taka mo`e da bide hemisko i fizi~ko, no
naj~esto e me{ano. Otpadocite vo
po~vata se te~ni i cvrsti.
161

So vnesuvawe na cvrst otpad po~vata se
zagaduva: od komunalni dejnosti i od
doma}instvata (grade`en materijal, otfr-
leni predmet, pepel), od industrijata
(talozi, mil, hemikalii, pesok, celi
bregovi od prerabotka na rudata itn.). Sl.6.

Zagaduvawe na po~vata so natalo`uvawe od
vozduhot se vr{i so {tetni materii koi
gi nosi vozduhot. Ponekoga{ ovie materii
se prenesuvaat so iljadnici kilometri
daleku od izvorot na zagaduvaweto. Sepak,
poopasni se neposrednite zagaduva~i,
bidej}i vozduhot nad niv e prezasiten so
{tetni materii (topilnica,
termoelektrana, fabriki od hemiska
industrija, industrija na cement i dr.) .
Pokraj ~adot i pepelot, na povr{inata na
po~vata i vo nea se natrupuvaat zagaduva~i Sl. 6.
koi se specifi~ni za proizvodstveniot
proces. Na primer, vo okolinata na
topilnica za olovo, vo po~vata se nao|a
zna~itelno visoka sodr`ina na olovo i
negovi pridru`ni elementi. Vo blizina na
hemiska fabrika za pesticidi, po~vata gi
sodr`i pesticidite.

Zagaduvawe na po~vata so zagadena voda e
proces koj mo`e da se nabquduva i vo
obratna nasoka, t.e. ako po~vata e zagadena,
vodata gi rastvara i gi nosi {tetnite
materii. Po~vata se zagaduva i so “kiselite
do`dovi” koi se tipi~ni za
visokoindustriskite oblasti. Tamu od
~adot na fabri~kite oxaci se sozdavaat
otrovnite vrne`i so koi se uni{tuva
`iviot svet i se zagaduvaat po~vata i
vodata. Sl.7.
Posebno e opasno koga za navodnuvawe se
koristi voda vo koja sodr`inata na
mineralni materii e visoka. Toa doveduva
do “zasoluvawe na po~vata”, so {to taa
stanuva neupotrebliva za zemjodelstvoto.

Fizi~ko zagaduvawe na po~vata e rezultat
na nejzinoto neposredno koristewe:
obrabotka vo zemjodelstvoto, povr{insko
otkopuvawe na ruda, jaglen, mermer i drugi
minerali. Toa sozdava luzni na likot na
edna oblast, koi obi~no ostanuvaat pove}e Sl. 7.
decenii.

162
 Zagaduvawe na vozduhot
Vozduhot ne e vistinska `ivotna sredina, tuku sredina
koja se vklopuva i se integrira i so po~venata i so vodnata
`ivotna sredina. Vozduhot e prenesuva~ na site zagaduvawa
me|u dvete `ivotni sredini na golemi rastojanija. Sepak ima
nekoi ograni~uvawa vo zagaduva~ite {to toj gi prenesuva:
dimenziite na ~esti~kite. O~igledno e deka vo vozduhot se
ispu{taat samo mnogu sitni cvrsti ~esti~ki i te~ni kapki
koi potoa toj gi prenesuva. Od vozduhot tie se istalo`uvaat
na povr{inata na Zemjata, so veterot ili so vrne`ite.
Izvorite na zagaduvaweto na vozduhot se isti so tie Sl. 8. Meksiko Siti
na vodata i po~vata: od goreweto, industrijata, od
zemjodelstvoto i od naselbite na ~ovekot. Sl.8.

Za{tita na `ivotnata sredina

Najva`nata cel na site planirawa od

oblasta na ekologijata e obnova i za{tita na
prirodnata sredina vo celost. Pri toa, se
potencira obnovata, zaradi faktot {to
ogromni prostori na Zemjata se uni{teni do
taa merka, {to za samoobnovuvawe ve}e ne mo`e
da stane zbor. Duri otkako bi se izvr{ilo
obnovuvawe na prirodnite tekovi na materijata
i energijata, vo niv bi mo`elo da se pristapi
kon za{titata.
@ivotnata sredina sodr`i dva oddelni Sl. 9.
tipa prirodni bogatstva (resursi), koi ~ovekot
mora planski da gi koristi i da gi za{tituva
i {tedi.

Resursi {to ne se obnovuvaat

 Rezervite na jaglen, nafta, gas, `elezni i
drugi rudi se definitivno ograni~eni i koga
tie }e se iscrpat, ~ovekot }e mora za niv da
najde zamena ili da gi trpi posledicite. Ova
se prirodnite bogatstva koi ne se obnovuvaat
i niv e potrebna specijalnata za{tita. Za
rudite treba da znaeme deka edinstven izlez,
spored se, e recikliraweto (povtornata
upotreba) na proizvodite. O~igledno e deka
za fosilnite goriva tr eba da se bara
dovolno efikasna zamena (solarna energija,
energija na veterot, na plimata i osekata
ili druga). Sl.9 i 10.
Sl. 10.

163
 Resursi {to mo`e da se obnovat od
godina vo godina ili od vek vo vek, se tie
{to u~estvuvaat vo odr`uvaweto na
prir odnata ramnote`a (po~va, voda,
{umi, rastenija, `ivotni). (Sl.11.)
Nivnata za{tita ne se sostoi samo vo
ograni~enoto koristewe, tuku i vo
opravdanosta na toa. Isto taka e va`no
ovie bogatstva da se koristat samo tolku,
kolku {to mo`e prirodata da go
nadomesti iskoristenoto. Toa se narekuva
granica na odr`livosta na po~vata,
vodata ili `ivotnata zaednica. Ako
koristeweto na resursot ja nadmine taa
granica, resursot e nepovratno izguben.
Na primer, po`arot ja nadminuva
granicata na odr`livosta na {umata.

Treba da znae{ deka nitu so eden zakon

ili formalen dogovor, op{testvoto ne mo`e
da gi za~uva prirodnite bogatstva. Neophodno
e sekoj ~ovek da dade pridones kon zaedni~koto Sl.11
dobro i dobroto na idnite generacii.
Odgovornosta za prirodata ja nosime site.
Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe:

A. Ispitajte ja potro{uva~kata na voda 1 . Opi{i gi izvorite na zagadu-

1 . Napravete vo paralelkata plan za rabota za
istra`uvaweto.
2. Izberete naslov na istra`uvaweto i na akcijata
(zadol`enija, rokovi, evidentirawe na
podatoci).
3. Izberete od kogo }e pobarate pomo{ (dokolku
vi treba), osven od va{iot nastavnik.
4. Izvr{ete merewa i evidentirawa na
podatocite. Vrz osnova na niv izrabotete
grafi~ki prilog i kompleten prikaz na
istra`uvaweto.
B. Pokrenete akcija za {tedewe na vodata
1 . Izrabotete plan za akcija (zadol`enija, rokovi).
2. Izberete na~ini i metodi za informirawe vo
u~ili{teto, kako i nekoj lokalen medium.
3. Pobarajte pomo{ od vozrasnite von u~ili{te,
kako i dozvola od direktorot na u~ili{teto za
javno prezentirawe na akcijata vo u~ili{teto.
vaweto na vodata.
2. Opi{i gi fizi~kite zagaduvawa
na vodata.
3. Obrazlo`i go zagaduvaweto na
po~vata.
4. Navedi gi aspektite na zagaduva-
weto na vozduhot.
5. Kako bi mo`ele da gi za{titime
resursite {to ne mo`at da se
obnovuvaat?
6. Vo {to se sostoi osnovniot prob-
lem pri koristeweto na resursite
{to mo`at da se obnovuvaat?

164
 RE^NIK NA STRU^NI TERMINI SO OBJASNUVAWA NA ZNA^EWETO
-A-
· Adrenalin e hormon na srcevinata na
nadbubre‘nite ‘lezdi, koj go podgotvuva
teloto za brza akcija
· Akomodacija e sposobnost na le}ata da ja
menuva svojata debelina, so {to se
prisposobuva kon razli~na razdale~ina na
predmetite.
· Alveoli se ne‘ni vre}i~ki koi se
opkru‘eni so mre‘a od krvni kapilari. Vo
niv, dlaboko vo belite drobovi, se vr{i
razmenata na gasovite.
· Anoreksija e bolest – posledica na
prekumerno, dolgotrajno gladuvawe.
Prosledena e so nedostig na vitamini vo
organizmot, bleda ko‘a {to e kako hartija i
namalena otpornost kon infekciite.
· Antropoidi se grupa {to gi opfa}a
dene{nite ~ovekoliki majmuni: {impanzoto
(Afrika), orangutanot (Indonezija) i
goriloto (Afrika).
· Antropologija e nauka {to go izu~uva
nastanuvaweto i evolucijata na ~ovekot.
· Artritis e vospalenie i o{tetuvawe na
zglobovite, pri koe dvi‘ewata na zglobovite
se bolni i te{ki.
· Astma e zaboluvawe pri koe bronhiite se
stesnuvaat koga vo niv navleze vozduh so
hemikalii ili ~esti~ki i se javuva gu{ewe.
· Atrofija e o{tetuvawe t.e. namaluvawe na
muskulite koga dolgo ne rabotat, na primer,
pri skr{enica na koskite na noga ili raka.
· Australopitekus (ju‘en majmun) e prviot
stepen na evolucijata na ~ovekot (homini-
zacijata) od Ju‘na Afrika.
· Avtonomniot nerven sistem (vegetativ-
niot nerven sistem) e izgraden od nervni
kletki koi se vo ‘rbetniot mozok, vo
mozo~noto steblo i vo nervnite ganglii. Ovoj
sistem gi kontrolira vrodenite refleksi,
t.e. dejstvuva samostojno.
-B-
· Belata masa na mozokot e vo vnatre{nosta
{to e sostavena od nevriti, kaj koi belata
boja e od mrsnata bela obvivka.
· Belite drobovi se izgradeni od dve
belodrobni krilja (levo i desno), koi se
smesteni vo gradniot ko{.
· Belkovinite se soedinenija so golemi
molekuli, koi se izgradeni od jaglerod,
vodorod i kislorod, kako i azot, fosfor i
sulfur.
· Belodrobno di{ewe e razmena na kislorodot
i jaglerod dioksidot vo belite drobovi.
· Belovnica e cvrst i neproyiren nadvore{en
sloj na okoto. Vo nejzin sostav se: proyirnata
ro‘nica i konjunktivata.
· Biolo{ka filtracija na krvta e
pre~istuvawe na krvta vo bubrezite, {to se
sostoi od slednite procesi: filtracija,
refiltracija i izla~uvawe na mo~kata.
· Bojata na glasot e osobina na glasot po koja
go prepoznavame, a zavisi od formata na
grklanot i na usnata praznina.
· Bremenost e vremeto me|u oploduvaweto i
ra|aweto i kaj ~ovekot trae okolu 9 meseci
(40 nedeli).
· Bronhitis e vospalenie na bronhiite.
-V-
· Visinata na glasot zavisi od dol‘inata na
glasnite ‘ici: pokusite glasni ‘ici
proizveduvaat visok glas, a podolgite –
ponizok.
· Vitaminite se organski soedinenija koi
samite nemaat energetska vrednost, no
u~estvuvaat vo energetskite procesi, zaradi
{to se neophodni vo ishranata.
· Vnatre{noto uvo e kosken labirint vo koj
se smesteni ko‘eni cevki, ispolneti so
te~nost: setiloto za sluh i setiloto za
ramnote‘a.
· Vrodeni (bezuslovnite) refleksi se
nasleduvaat (goltawe, trepkawe, cicawe i
dr.).
165
 -G-
· Gangliite se izgradeni od masa nervni
kletki koi se smesteni vo ‘rbetnite nervi,
vo blizina na ‘rbetniot mozok. Vo niv se
vr{i zasiluvawe i naso~uvawe na drazbata.
· Genite se {ifrirani nasledni poraki, se
smesteni vo stap~esti telca – hromozomi, vo
jadroto na kletkata.
· Genska mutacija e nasledna mala hemiska
mutacija vo sostav na genot.
· Gigantizam e nenormalno visok rast, koga
vo periodot na rastewe, tiroksinot se
izla~uva vo pogolemi koli~estva.
· Glikogenot jaglehidrat (“`ivotinski”
slo`en {e}er) e rezervna materija {to ja ima
vo `ivotinskite i vo ~ove~kite kletki.
· Glomerul (lat. = klop~e) e kapilarna mre‘a
od bubre‘nata arterija.
· Gnojot e ‘oltenikava gusta smesa sostaven
od ‘ivi i mrtvi beli krvni kletki , od
bakterii od ostatoci od razorenoto tkivo.
· Golemiot mozok e izgraden od nervni kletki
so prodol‘etocite i e organiziran vo dve
polovini – hemisferi, {to se povrzani so
mozo~nata greda.
· Goltkata e zaedni~ki muskulen organ na
sistemite za di{ewe i za digestija, bidej}i
vo nea se vkrstuvaat nivnite pati{ta.
· Gonorea e zarazna polova bolest, vo koja
ranite znaci se: izla~uvawe gusta te~nost od
poloviot organ i pe~ewe pri mokreweto.
· Govor (ili artikulacija na glasot) e
aktivnost na muskulite na usnata praznina,
usnite i jazikot, kako i mozokot.
· Grklanot e izgraden od 'rskavi~ni prsteni
i plo~ki i spa|a vo di{nite pati{ta.
· Grloto e del od grklanot vo koj se raspnati
elasti~ni nabori – glasni ‘ici, kade {to
se formira glasot.
-D-
· Dalekuvidnoto oko ima mnogu tenka le}a, pa
gi sobira zracite od dale~nite predmeti i
jasno gi gleda.
· Daunov sindrom e se javuva kaj lu|e koi imaat
eden telesen hromozom pove}e – toa e 21-viot
hromozom.
166
· Definitivna mo~ka sodr‘i: voda, mineral-
ni soli, urea, mo~na kiselina i drugi
nepotrebni materii.
· Dermisot (vistinskata) ko‘a e vnatre{niot
plast na ko‘ata.
· Detoksikacija (lat. toksin = otrov) e proces
na razgraduvawe na {tetni ili otrovni
materii vo crniot drob.
· Detska paraliza (poliomielitis) e bolest
{to ja predizvikuva virus koj gi napa|a
delovite na nervite niz koi stignuva
drazbata do muskulite.
· Di{eweto e proces na razmena na gasovite
me|u teloto i vozduhot.
· Di{ni pati{ta se: nosot, goltkata,
grklanot i du{nikot.
· Digestigniot kanal e izdiferenciran na
slednite delovi: usna praznina, goltka,
hranoprovod, ‘eludnik i crevo so negovite
delovi. Pridru‘en e so digestivni ‘lezdi.
· Dijabetes e bolest vo nivoto na glukozata
vo krvta e poka~eno zaradi toa {to
pod‘eludo~nata ‘lezda ne sozdava hormon –
insulin.
· Dijafragma e plo~est muskul, smesten pod
rebrata {to ja ztvara dolnata strana na
gradniot ko{.
· Dijaliza e postapka na ve{ta~ko
pro~istuvawe na krvta so pomo{ na ma{ina,
pred da se vrati vo teloto na bolniot.
· Drazba e slab elektri~en impuls (nerven
impuls) koj ednonaso~no patuva po dol‘inata
na prodol‘etocite na nervnata kletka.
· Droga e bilo koja hemiska supstanca koja {to
ja menuva rabotata na nervniot sistem i
doveduva do negova nepravilna rabota ili
o{tetuvawa.
· Dvanaesetpale~noto crevo e dolgo 12-15 cm
i e po~eten del od tenkoto crevo.
-E-
· Embrion e malo top~e od kletki {to
nastanuva po oploduvaweto, otkako zigotot
zapo~nuva da se deli i da raste.
· Emfizem e o{tetuvawe na ne‘nite yidovi na
alveolite vo belite drobovi koga tie
prsnuvaat i ~ovekot ima kus zdiv.
· Enzimite se slo‘eni organski soedinenija,
koi gi sozdava organizmot, a ovozmo‘uvaat
razgraduvawe ili spojuvawe na soedinenijata
vo kletkite.
· Epidermisot (poko‘icata) e
povr{inskiot plast na ko‘ata, {to e
sostaven od pove}e sloevi na plo~esti
epidermalni kletki.
· Epitelno tkivo e povr{insko tkivo na koe
se nao|a na povr{inata na ko‘ata i gi
pokriva site vnatre{ni organi i praznini
vo teloto na ‘ivotnite i na ~ovekot.
· @eludnikot e pro{iren del na digestivniot
kanal, koj na vlezot i izlezot ima kru‘ni
muskuli. Vo nego zapo~nuva razgraduvaweto
na belkovinite.
· @eludo~en ~ir e bolest predizvikana od
bakteriska aktivnost vo koja nastanalo
razjaduvawe na yidot na ‘eludnikot, {to e
prosledeno so mnogu silni bolki.
· @eludo~niot sok pretstavuva voden rastvor
na hlorovodorodna kiselina i enzim so koj
zapo~nuva razgraduvaweto na belkovinite.
· @enskite polovi hormoni se sozdavaat vo
jaj~nicite, vo korata na nadbubre‘nite
‘lezdi kaj dvata pola kako i vo postelkata
na embrionot vo bremenosta.
· @enskite polovi organi se jaj~nicite,
jajcevodite, matkata i rodnicata.
· @lezdi so vnatre{no la~ewe se ‘lezdi koi
svoite produkti (hormonite) gi izla~uvaat
direktno vo krvta.
· @oltata damka se nao|a vo okoto vo vidniot
del na mre‘nicata i e mesto na najjasen vid.
-Z-
· Zdobieni (uslovni) refleksi, se pro{ireni
i uslo‘neti vrodeni refleksi so koi
upravuva golemiot mozok. Gi izu~il i opi{al
ruskiot nau~nik Ivan Pavlov.
· Zdravata hrana mora da sodr‘i 6 razli~ni
materii: jaglehidrati (so celuloza),
belkovini, masnotii, vitamini, minerali i
voda.
· Zglob pretstavuva podvi‘no povrzuvawe me|u
zadebeleni kraevi na koskite.
· Zigot e oplodena jajce-kletka, koja kaj
~ovekot go nosi karakteristi~niot broj
hromozomi za ~ove~kiot vid – 46.
· Zvu~nata skala gi opfa}a frekvenciite na
zvukot {to gi prepoznava ~ove~koto uvo, od
20 Hz (mnogu niski zvuci), do okolu 20.000 Hz
(mnogu visoki zvuci).
-I-
· Implantacija e vgnezduvawe na embrionot
vo yidot na matkata.
· Inkubator e aparat vo koj se neguvaat
predvreme rodenite bebiwa. Vo aparatot se
reguliraat temperaturata, kislorodot i
vla‘nosta na vozduhot.
· Insulinot e hormon na pod‘elude~nata
‘lezda koj go namaluva nivoto na glukozata
vo krvta, te. go odr‘uva postojano.
· Ispraveniot ~ovek (Homo errectus) e
evolutiven predok na dene{niot ~ovek, ~ii
rasi ‘iveele na ostrovot Java, kaj Peking,
vo Germanija, vo Severna Afrika.
· Izla~uvawe na nepotrebni i {tetni materii
od organizmot go vr{at nekolku organi i
sistemi: za digestija, za di{ewe, za
izla~uvawe i ko‘ata.
-J-
· Ja~inata na glasot zavisi od ja~inata na
vozdu{nata struja vo grklanot.
· Jadrenata kiselina – DNA (dezoksi–ribo-
nukleinska kiselina) gi izgraduva ni{kite
na hromozomite i gi sodr‘i {ifriranite
nasledni poraki na edinkata, no i na vidot.
· Jaglehidratite ({e}erite) se organski
materii {to se izgradeni od jaglerod,
vodorod i kislorod. Spored nivniot sostav,
razlikuvame prosti i slo‘eni {e}eri.
· Jaj~nicite se ‘enski polovi ‘lezdi koi gi
sozdavaat ‘enskite polovi hormoni.
· Jajce-kletkata sodr‘i jadro so 23
hromozomi, citoplazma, kleto~na membrana
i ‘elatinozna obvivka.
· Jazikot e muskulen organ vo usnata praznina
koj ja potisnuva i prevrtuva hranata i
u~estvuva vo govorot. Na negovata povr{ina
se setilata za vkus i za toplina i bolka.
-K-
· Karies e bolest (razgraduvawe) na zabnata
koska, {to e predizvikana od bakteriska
aktivnost.
167
· Kleto~no di{ewe e razmena na gasovite vo
kletkite koe se vr{i vo organelite
mitohondrii.
· Klinefalterov sindrom se javuva samo kaj
ma{ki osobi koi vo kletkite imaat
prekubroen polov hromozom H.
· Ko‘ata e neprekinata za{titna obvivka
koja na prirodnite otvori preminuva vo
ligavica. Sostavena e od 3 plasta: poko‘ica,
vistinska ko‘a i potko‘en plast.
· Ko‘en pigment e temna boja {to vo vid na
zrnca e rasporedena vo epidermisot.
· Kontracepcija gi opfa}a metodite so koi
se spre~uva za~nuvaweto (oploduvaweto).
· Kontraceptivni sredstva se razli~ni
sredstva so koi se spre~uva oploduvaweto
(kondom, tabletki)
· Kontrakcija (skratuvawe) na jmuskulot e
odgovor na muskulot na drazba, pri {to toj
stanuva podebel.
· Kortikoidi se hormoni na korata na
nadbubre‘nite ‘lezdi koi ja reguliraat
razmenata na nekoi materii.
· Krapinskiot ~ovek, e evolutiven predok na
~ovekot, od vidot fosilen mudar ~ovek, koj
‘iveel vo Hrvatsko Zagorje.
· Kratkovidnoto oko ima debela le}a koja gi
sobira zracite samo od bliskite predmeti i
jasno gi gleda.
-M-
· Ma{ki polov hormon se sozdava vo
semenicite, kako i vo korata na
nadbubre‘nite ‘lezdi i kaj ma‘ite i kaj
‘enite.
· Ma{kite polovi organi se semenici,
semevodi, ma{ki polov organ i pridru‘ni
‘lezdi.
· Maliot mozok e izgraden od leva i desna
hemisfera, vo koi se centri za usoglasuvawe
i precizirawe na dvi‘ewata.
· Masnotii e zaedni~koto ime na mastite i
maslata. Toa se soedinenija na jaglerodot,
vodorodot i kislorodot, kako {to se i
jaglerodnite hidrati, no vo drug soodnos.
· Matriksot okolu koskenite kletki,
sostaven e od neorganska materija - kalcium
fosfat i organska materija, belkovinata
kolagen.
168
· Megapolis (gr~. mega = golem, polis – grad)
e ~ove~ka naselba vo koja ‘iveat 10-30
milioni ‘iteli.
· Mejozata e delba na kletkata so koja se
sozdavaat polovi kletki – gameti. Brojot na
hromozomite vo polovite kletki e
prepoloven vo odnos na toj vo kletkata-majka.
· Melioracija, so koja se isu{uvaat
mo~uri{ta, a se navodnuvaat poliwata so
kulturnite posevi.
· Menstruacija e krvavewe koe trae 3-6 dena
na sekoi 28-30 denovi, a se javuva dokolku ne
e izvr{eno oploduvawe, pri {to yidot na
matkata bavno se raskinuva, se lupi i
postapno istekuva niz rodnicata.
· Mitohondriite se kleto~ni organeli vo
koi se odviva di{eweto na kletkata -
razgraduvaweto na {e}erot vo prisustvo na
kislorod.
· Mitoza e delba na kletkata so koja se
razmno‘uvaat site telesni kletki., vo koja
brojot na hromozomite vo kletkata-majka i
vo dvete kletki-}erki ostanuva ist.
· Mozo~en udar e o{tetuvawe na mozokot
predizvikano od tromb ili od krvavewe.
· Mozo~na te~nost go ispolnuva prostorot
me|u obvivkite kako i prazninite vo mozokot
i ima za{titna funkcija.
· Mozo~ni centri se na primer: setilnite
mozo~ni centri, centrite za dvi‘ewe,
centrite za razmisluvawe i za odnesuvawe,
centrite za ~uvstva, centarot na svesta,
centarot za govor.
· Mozo~nite obvivki gi za{tituvaat mozokot
i ‘rbetniot mozok i gi snabduvaat so hrana
i kislorod; toa se: nadvore{na - cvrsta,
paja`inesta i meka obvivka.
· Mre‘nicata e vnatre{niot sloj na okoto,
koja vidniot del, koj e izgraden od nekolku
sloevi nervni kletki, pod koi se setilnite
kletki za vid.
· Muskulite na vnatre{nite organi, osven
srceto, se izgradeni od mazno muskulno tkivo
koe sodr‘i ednojadreni kletki.
· Muskulniot sistem e podvi‘niot
(aktivniot) del od sistemot za dvi‘ewe vo
koj u~estvuva i skeletot.
· Muskulnoto tkivo gi izgraduva organite,
ovozmo‘uva nivno dvi‘ewe, kako i dvi‘ewe
na celoto telo vo prostorot.
· Mutaciite se nasledni promeni kaj
rastenijata, ‘ivotnite i ~ovekot koi se
pojavuvaat nenadejno i neo~ekuvano, a ne se
posledica na kombinaciite na naslednite
osobini.
· Mutageni faktori se predizvikuva~i na
naslednite promeni, mutaciite.
-N-
· Nadbubre‘nite ‘lezdi ja reguliraat
razmenata na materiite vo organizmot, preku
hormonite: adrenalin, kortikoidi i polovi
hormoni.
· Nadrazlivosta na muskulot e sposobnosta
na muskulot da odgovori na drazba.
· Nadvore{nata pokrivka na teloto e
organski sistem, koj e sostaven e od ko‘a i
nejzinite produkti: vlakna, nokti, ‘lezdi so
nadvore{no izla~uvawe i setilni kletki.
· Nadvore{ni polovi belezi spored koi se
razlikuvaat ma{kiot i ‘enskiot organizam
se: oblikot na skeletot, ja~inata na
muskulite, na~inot na odewe, viso~inata na
glasot, viso~ina na teloto, razvitokot na
gradite i na polovite organi.
· Nadvore{noto uvo e sostaveno od
‘rskavi~na u{na {kolka i nadvore{en u{en
kanal.
· Nefronot e gradbena i funkcionalna
edinica na bubregot, {to e izgraden od ~a{ka
so klop~e kapilari.
· Nervite se izgradeni od dolgite
prodol‘etoci (nevritite) na nervnata
kletka, koi se zdru‘eni vo snopovi; gi
sproveduvaat drazbite.
· Nervna kletka – nevron e osnovna
funkcionalna edinka na nervniot sistem,
{to e sostavena od telo so organeli i kusi i
dolgi prodol‘etoci.
· Nervniot sistem e sostaven od priemnici
(receptori), nervi, nervni centri, muskuli
i ‘lezdi (efektorite).
· Nervnoto tkivo e izgradeno od nervni
kletki i nivni prodol‘etoci. Toa
sproveduva i analizira drazbi i ovozmo‘uva
komunikacija me|u organite, kako i na celiot
organizam so sredinata.
· Noktite se za{titni, zadebeleni, ro‘esti
plastovi na epidermisot, vsadeni vo gornata
strana od vrvot na prstot.
-O-
· Obvivkata na muskulot e od elasti~no
svrzno tkivo i zavr{uva so cvrsta lentovidna
tetiva.
· Okoto kaj ~ovekot e od tipot na “oko kako
komora”.
· Oploduvaweto e proces koj nastanuva vo
momentot koga }e se spojat jadroto na
spermiumot i jadroto na jajce-kletkata.
· Organ e izgraden od razli~ni tkiva i vr{i
posebna funkcija.
· Organot za ramnote‘a e smesten vo
vnatre{noto uvo nad osnovata na pol‘avot,
vo trite polukru‘ni kanali koi se
ispolneti so te~nost
· Osmoregulacija e proces na regulacija na
koli~estvoto na solite i vodata vo krvta i
odr‘uvawe na nejzinata koncentracijata.
· Osmoza e preminuvawe na sitni molekuli (na
primer, gotvarska sol) niz kleto~na mem-
brana od mesto so povisoka, kon mesto so
poniska koncentracija.
· Otisok na prstite e reljef na epidermisot
na vrvovite na prstite.
-P-
· Papo~nata vrvca e sostavena od papo~ni
krvni sadovi {to vodat vo stoma~eto na
fetusot.
· Para{titni ‘lezdi se smesteni zad
{titnata ‘lezda koi izla~uvaat hormon {to
go regulira koli~estvoto na kalciumot i
fosforot vo krvta i koskite.
· Parkinsonova bolest nastanuva zaradi
nepravilno se izla~uvawe na hemiska
materija, me|u nervnite kletki vo delot od
mozokot {to gi kontrolira dvi‘ewata na
teloto.
· Placentata e posebna za{titna tvorba kaj
site placentalni cica~i i kaj ~ovekot. Toa
e spleskan disk koj se sozdava vo yidot na
matkata, od iljadnici tenki resi~ki i
prostorot ispolnet so krv na majkata
· Plodova voda e te~nost vo edna od
embrionalnite obvivki na fetusot koja go
za{tituva od udari ili o{tetuvawa.
· Plunkovnite ‘lezdi izla~uvaat plunka vo
usnata praznina, so koja hranata se natopuva
i zapo~nuva razgraduvaweto na
jaglehidratite ({e}erite).
169
· Pod‘eludo~na ‘lezda (pankreas) izla~uva
enzimi za digestijata (nadvore{no
izla~uvawe), kako i insulin – hormon koj go
sni‘uva nivoto na glukozata vo krvta
(vnatre{no la~ewe).
· Pokosnica e nadvore{na obvivka na koskata,
a izgradena e od tenok plast na zbieni
koskeni kletki.
· Polovi bolesti se bolesti koi naj~esto se
prenesuvaat so polovi odnosi (sifilis,
gonorea i SIDA).
· Polovi produkti na ‘enskite polovi
organi (jaj~nicite) se polovite kletki jajce-
kletkite.
· Polovite ‘lezdi izla~uvaat ma{ki i
‘enski polovi hormoni (vnatre{no la~ewe),
kako i ma{ki i ‘enski gameti (nadvore{no
izla~uvawe).
· Polovite hromozomi (HH – za ‘enskiot i
HY– za ma{kiot pol), go opredeluvaat polot
i polovite osobini na ~ovekot.
· Polovite produkti na ma{kite polovi
organi (semenici) se polovite kletki
spermiumi.
· Potko‘en plast na ko‘ata, sostaven od
rastresito svrzno tkivo i masni kletki.
· Potta e te~nost, produkt na pottnite
‘lezdi, koja sodr‘i otpadni materii i po
sostav e sli~na na mo~kata, no e porazredena.
· Prag na slu{aweto e najtivkiot zvuk {to
~ove~koto uvo mo‘e da go slu{ne i ima
vrednost od 0 dB.
· Primarnata mo~ka sodr‘i voda, soli, prost
{e}er (glukoza) i urea.
· Primati e ime na grupata na najsovr{eno
izgradenite cica~i. Vo ovaa grupa gi
grupirame polumajmunite, majmunite,
~ovekolikite majmuni i ~ovekot.
-R-
· Ra|aweto e moment na zapo~nuvawe na
‘ivotot na novoroden~eto, a zapo~nuva so
bavni ritmi~ki kontrakcii na silniot
muskulen yid na matkata.
· Rasteweto i razvitokot na ~ovekot po
periodot po ra|aweto gi sodr‘at periodite:
detstvo, pubertet i ranata mladost.
170
· ‘Rbetniot mozok e del od nervniot sistem,
koj e smesten vo kanal {to go formiraat
otvorite na pre{lenite vo ‘rbetniot stolb.
· Reanimacija e postapka na vra}awe vo ‘ivot
na povreden ili ranet ~ovek.
· Refiltracija na primarnata mo~ka e proces
na sozdavawe definitivna mo~ka.
· Refleksniot lak e sostaven od receptor,
setilen nerv, nerven centar, motoren nerv i
efektor (muskul ili ‘lezda).
· Resursi {to mo‘e da se obnovat od godina
vo godina ili od vek vo vek, se tie {to
u~estvuvaat vo odr‘uvaweto na prirodnata
ramnote‘a (po~va, voda, {umi, rastenija,
‘ivotni).
· Resursi {to ne se obnovuvaat se rezervite
na jaglen, nafta, gas, ‘elezni i drugi rudi.
-S-
· Sadovnicata e sredniot sloj na okoto koja
sodr‘i mnogu krvni sadovi i na okoto mu
obezbeduva hrana i kislorod. Napred na
sredinata ima otvor – crnka (zenica), a
okolu nea e {arenicata.
· Sedativite se drogi koi go zabavuvaat
mozokot i predizvikuvaat pospanost
(alkoholot).
· Sekundarnite polovi odliki (lat. sekundum
= vtor) se pojavuvaat vo periodot na polovoto
sozrevawe – pubertetot. Kaj mom~iwata toa
se t.n. rastewe na brada, musta}i, dlabok glas,
porazviena muskulatura, potesni kolkovi i
dr. Kaj devoj~iwata se rastewe na gradite –
mle~nite ‘lezdi, pone‘en glas, poslabo
razviena muskulatura, po{iroki kolkovi i
dr.
· Semenata te~nost (spermata) e me{avinata
na spermiumite i te~nostite od pridru‘nite
‘lezdite.
· Semenicite se ma{ki polovi ‘lezdi vo koi
se sozdava eden ma{ki polov hormon.
· Setila vo ko‘ata se setila za dopir, za
bolka, za toplina i studeno.
· Setiloto za miris e vo vid na setilni
kletki za miris koi se smesteni vo
ligavicata na nosnata praznina.
· Setiloto za vkus e smesteno na povr{inata
na jazikot.
· SIDA (AIDS) e te{ka zarazana bolest.
Kratenkata SIDA zna~i sindrom na imuna
deficiencija (nedostig). Bolesta e
predizvikana od virusot nare~en HIV (virus
na nedostig od imunitet kaj ~ovekot).
· Sifilisot e zarazna polova bolest koja
zapo~nuva so vospalenie na polovite organi
i osip na ko‘ata na grbot.
· Simpati~niot i parasimpati~niot del na
avtonomniot nerven sistem ja upravuvaat
rabotata na sekoj organ na sprotiven na~in.
· Sistem na organi go so~inuvaat razli~ni
organi koi se povrzuvaat i usoglaseno vr{at
opredelena funkcija.
· Sistemot za di{ewe e izgraden od belite
drobovi i di{nite pati{ta.
· Siva masa na mozokot e izgradena od telata
na nervnite kletki i dendritite koi ne se
obvitkani so obvivka. Ja izgraduva korata na
mozokot.
· Skeletnite muskuli se izgradeni od
napre~no-prugasto muskulno tkivo. Tie go
pridvi‘uvaat teloto vo prostorot i se
pricvrsteni za koskite.
· Skeletot e nepodvi‘en del od sistemot za
dvi‘ewe koj na teloto mu obezbeduva
cvrstina i forma.
· Slepata damka se nao|a vo okoto vo
mre‘nicata i e mesto koe ne e osetlivo kon
svetlinata. Na ova mesto, nervitite od
setilnite nervni kletki se spojuvaat i go
gradat vidniot nerv
· Slepilo za boi e nasledna bolest na ma‘ite,
vo koja ‘enata e prenositel na defekten gen
{to e na H hromozomot. Vo mre‘nica na
bolnite ne se sozdavaat ~un~iwa za nekoi boi
(crvena, zelena).
· Sluh e sposobnost da gi ~uvstvuvame zvucite.
· Spermiumite kaj ~ovekot se podvi‘ni
ma{ki gameti koi sodr‘at glavi~ka i opa{
i vo glavi~kata imaat jadro so 23 hromozomi.
· Srceviot muskul po gradba e napre~no-
prugast, a negovata rabota e kontrolirana na
dva na~ini: samostojno i preku mozokot.
· Srednoto uvo e pro{iruvawe vo koe se tri
sitni kov~iwa, od koi prvoto e povrzano so
tapan~eto.
· Stap~iwata se setilni kletki vo
mre‘nicata na okoto koi se osetlivi kon
koli~estvoto svetlina i na mozokot mu
ispra}aat crno-bela slika.
· Stimulantite se drogi koi go zabrzuvaat
mozokot i go pravat ~ovekot da bide pobuden
(kokain, kofein, nikotin).
· Stres sostojba nastanuva pri podolgotrajno
dejstvo na vozbuda, koga se izla~uva pove}e
adrealin.
· Svetlinata e drazba {to ja prima setiloto
za vid, vo vid na svetlosni zraci.
· Svrznoto tkivo gi izgraduva i gi povrzuva
tkivata i organite. Go ima vo pove}e formi:
cvrsto - koski, elasti~no – ‘rskavica i
te~no – krv i limfa.
-T-
· Telesnite hromozomi, gi opredeluvaat site
osobini na ~ovekot, osven polovite.
· Tenkoto crevo e dolgo okolu 6m i e
izvitkano vo stoma~nata praznina..
· Termoregulacija e odr‘uvawe na telesnata
temperatura vo {to u~estvuvaat pove}e
organi: mozokot, ko‘ata, bubrezite,
muskulite i dr.
· Tiroksin e najpoznatiot hormon na {titnata
‘lezda (od lat. tireoidea = {titna ‘lezda),
koj vo kletkite go zabrzuva razgraduvaweto
na nekoi hranlivi materii so u~estvo na
kislorod.
· Tkivo e izgradeno od kletki koi imaat ista
forma i golemina i izvr{uvaat ista
funkcija.
-F-
· Fetus li~i na male~ko ~ove~ko su{testvo,
a nastanuva so postapno zgolemuvawe na
embrionot vo koj zapo~nuva da se
diferenciraat razli~nite tkiva.
· Filtracija na krvta vo nefronot e proces
na sozdavawe na primarnata mo~ka.
· Fizi~ki mutageni faktori se razli~ni
radioaktivni zra~ewa, rentgentskite zraci,
kosmi~kite zraci, zra~ewa od Zemjinoto
jadro i ultravioletovoto zra~ewe od
Son~eviot spektar.
· Formirani (formativni) krvni elementi
se belite (leukociti) i crvenite krvni
zrnca (eritrociti) i krvnite plo~ki
(tormbociti).
171
· Fosilen mudar ~ovek (Homo sapiens “fossillis”) -C-
e eviolutiven predok na ~ovekot koj `iveel · Carski rez e hirur{ka postapka so koja pri
vo Afrika, vo Evropa (Francija, [panija i te{kite ra|awa se vr{i otvarawe na
Germanija). stoma~niot yid i matkata za da se izvle~e
-H- bebeto.
· Halucinogenite se drogi koi predizvikuvaat · Crevnite resi~ki se gusto poslani vo yidot
kaj ~ovekot da gleda i slu{a ne{ta koi ne na tenkoto crevo i gi vpivaat molekulite na
postojat – halucinacii (marihuana i LSD). hranata, te. vr{at resorbcija.
· Hemiski mutageni faktori se manganovite
soedinenija, peroksidot, benzolot, -^-
formaldehidot, fenolot, nekoi sostojki od · ^un~iwata setilni kletki vo mre‘nicata
~adot itn. na okoto koi se osetlivi kon posebnite
· Hemofilija e nasledna bolest od koja delovi od Son~eviot spektar i na mozokot mu
zaboluvaat ma‘ite, a ‘enite se prenositeli, ispra}aat slika vo boja.
vo koja krvaveweto mnogu bavno zapira.
· Hipofiza (podmozo~na ‘lezda) e smestena -X-
vo osnovata na golemiot mozok i go upravuva · Xuxest rast e nenormalno nizok rast koj se
dejstvuvaweto na site drugi ‘lezdi so javuva vo periodot na rastewe, pri nedovolno
vnatre{no la~ewe. izla~uvawe na hormonot za rastewe.
· Holesterolot e materija sli~na na
masnotiite, koja e sodr‘ana vo mnogu vidovi -[-
hrana, vklu~uvaj}i go i ‘oltokot od jajceto · [titna ‘lezda e smestena vo grloto i so
i crniot drob. hormonot tiroksin ja zabrzuva razmenata na
· Hominidi e grupa (najsovr{enata evolutivna materiiite.
linija) na koja i pripa|a dene{niot ~ovek.
· Homo sapiens e dene{niot ~ove~ki vid, koj ima
nekolku rasi, spored bojata na ko‘ata: bela,
crvena, ‘olta i crna. Me|u niv ne postojat
biolo{ki razliki.
· Hormoni se produkti na ‘lezdite so
vnatre{no la~ewe. Toa se aktivni organski
materii, koi gi reguliraat ‘ivotnite
procesi.
· Hranoprovodot e muskulen kanal {to so
ritmi~ki dvi‘ewa hranata ja sproveduva do
‘eludnikot.
· Hromozomi se stap~esti telca koi se
smesteni vo jadroto na kletkata, koi gi nosat
genite. Imaat poseben hemiski sostav i
gradba.
· Hromozomski mutacii se nasledni promeni
{to ja zaf}aat gradbata ili brojot na
hromozomite.

172
 SODR@INA

GLAVA 1
^OVEKOT KAKO DEL OD @IVIOT SVET
1. Mestoto na ~ovekot vo `iviot svet
2. Evolucija na ~ovekot i porast na populacijata

GLAVA 2
GRADBA NA KLETKITE, TKIVATA I ORGANITE VO ^OVEKOVIOT ORGANIZAM
1. Gradba i osnovni `ivotni funkcii na kletkata
2. Tkiva, organi i organski sistemi

GLAVA 3
DVI@EWE
1. Uloga na koskite i muskulite vo dvi`eweto
2. Gradba i funkcija na muskulite
3. Nega, higiena i deformacii na sistemot za dvi`ewe

GLAVA 4
ISHRANA I DIGESTIJA
1. Hrana i zna~ewe na ishranata za organizmot
2. Gradba na organite (usta, `eludnik, crevo) i digestija na hranata vo niv
3. Za{tita od anomalii i bolesti na organite za digestija

GLAVA 5
CIRKULATOREN SISTEM
1. Krv i limfa - sostav, osobini i funkcii
2. Srce, krvni sadovi (gradba i funkcija) i golem i mal krvotok
3. O{tetuvawe i za{tita na cirkulatorniot sistem

GLAVA 6
IMUN SISTEM
1. Krvna grupa, imunobiolo{ki reakcii - antigen, antitelo, transfuzija...
2. Naru{uvawe i bolesti na imunobiolo{kata za{tita

GLAVA 7
DI[EWE
1. Di{ni pati{ta i razmena na gasovite vo belite drobovi
2. Mehanizam na di{eweto, regulacija i formirawe na gas
3. Higiena na organite za di{ewe i prevencija od bolestite

173
GLAVA 8
IZLA^UVAWE
1. Zna~ewe na izla~uvaweto
2. Gradba i funkcii na bubreg
3. Struktura, funkcija na ko`ata, nega i hgiena na organite za izla~uvawe

GLAVA 9
NERVEN SISTEM - REGULIRA^KI MEHANIZMI
1. Gradba i funkcija na setilata za vid, za{tita i nega
2. Gradba, funkcija i za{tita na setiloto za sluh i ramnote`a
3. Setila za miris i vkus, setila vo ko`ata, funkcija i za{tita

GLAVA 10
SETILA
1. Gradba i funkcija na setilo za vid; O{tetuvawa i za{tita
2. Gradba i funkcija na setilata za sluh i za ramnote‘a
3. Setila za miris i za vkus i setila vo ko`ata, funckii i za{tita

GLAVA 11
HORMONSKA REGULACIJA
1. Uloga na `lezdite so vnatre{no la~ewe vo ragulacija na procesite vo organizmot
2. Funkcija i naru{uvawe na `lezdite

GLAVA 12
RAZMNO@UVAWE KAJ ^OVEKOT
1. Polovi odliki kaj ~ovekot, gradba i funkcija na polovite organi
2. Embrionalen i postembrionalen razvitok
3. Razvitok na ~ovekot po ra|aweto
4. Polovi odnosi; kontracepcija i planirawe na semejstvoto

GLAVA 13
NASLEDNOST KAJ ^OVEKOT
1. Osnova na nasleduvaweto, hromozomi - geni
2. Nasledni bolesti, mutacii i mutageni faktori

GLAVA 14
MESTO I ULOGA NA ^OVEKOT VO BIOSFERATA
1. Aktivnosti na ~ovekot vo biosverata i odr`liv razvoj
2. Fizi~ki i hemiski zagaduvawa na `ivotnata sredina

174
 Sla|ana Stamenkova

Biologija za VIII oddelenie

za osnovno osumgodi{no obrazovanie

Jazi~en lektor
Aneta Josifovska

Kompjuterska podgotovka
Martin Gievski

Podgotovska za pe~at - ureduvawe

Martin Gievski

Pe~ati

*
Tira`

CIP - Katalogizacija vo publikacijata Nacionalna i univerzitetska biblioteka

"Kliment Ohridski" - Skopje

Sla|ana Stamenkova
Biologija za VIII oddelenie za osnovno osumgodi{no obrazovanie / Sla|ana Stamenkova:
Izdava~ka ku}a - 2010 god. 172 str (9)
Ilustracija vo boja: 30 cm

ISBN
Sla|ana Stamenkova (avtor)
COBISS.MK-ID

175