P. 1
biologija-Slaganja_Stamenkova

biologija-Slaganja_Stamenkova

|Views: 3,533|Likes:
Published by Ема Ѓ.

More info:

Published by: Ема Ѓ. on Mar 06, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/18/2013

pdf

text

original

Sections

CIRKULATOREN

SISTEM

Vo zapisite od starite vremiwa, lekarite tvrdele deka “srceto e sredi{te na `ivotot
i na emociite”. Ova e delumno to~no, bidej}i denes znaeme deka pravilnoto
funkcionirawe na organite vo krvonosniot sistem e od `ivotna va`nost za sekoj

~ovek. Krvonosniot sistem e ogromen; koga bi se spoile site krvni sadovi vo eden,
toj sad bi bil dolg pribli`no 10.000 km i so nego bi mo`ele 2,5 pati da ja obvitkame
Zemjata okolu ekvatorot. Toa e navistina mo}en i efikasen transport koj
funkcionira non-stop.

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo

ovoj oddel:

- krvotok
- krv
- limfa
- krvni sadovi
- srce
- puls
- krven pritisok
- krvavewe
- koagulacija

Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e mo`e{:

- da gi raspoznava{, razlikuva{ i povrzuva{
organite od sistemot i nivnite funkcii;
golem i mal krvotok;
- da sporeduva{ osobini i funkcii na krvnite
elementi, krvnite sadovi, srceto, krvta i
limfata;
- so usvoen redosled da gi opi{uva{ gradbata
i procesite: srceva rabota, maliot i
golemiot krvotok i koagulacijata na krvta.

48

49

SODR@INA 1

KRV I LIMFA -
SOSTAV,
OSOBINI I
FUNKCII

Prenesuvaweto na hranata i na gasovite vo teloto
go vr{i krvonosniot sistem. Krvonosniot sistem kaj
~ovekot e izgraden od iljadnici krvni sadovi, koi ja
prenesuvaat krvta. Dvi`eweto na krvta go ovozmo`uva
rabotata na srceto. Krvta vo sebe nosi rastvoreni ili
hemiski vrzani materii: hrana ili otpadni produkti i
kislorod ili jaglerod dioksid. Krvta ne mo`e da dopre
do site kletki, kade {to nejzinata funkcija ja prezema
limfata. Krvta i limfata se narekuvaat so edno ime –
telesni te~nosti. Toa zna~i deka vo sostav na krvonosniot
sistem gi vbrojuvame: krvnite sadovi, krvta, limfata i

srceto.

Sostav i funkcii na krvta

Sl. 1. a) reducirana krv

b) oksidirana krv

a) b)

Krvnata plazma e te~niot del od krvta vo koja plivaat krvnite
elementi. Sostavena e glavno od voda i mal procent na drugi materii:

belkovini, grozdov {e}er (glukoza), soli, enzimi i dr. Taa go
pretstavuva transportnoto sredstvo za krvnite elementi.

Krvni elementi i nivnite funkcii

Crveni krvni zrnca (eritrociti)

Sl. 2. a) krv

b) krvna plazma

Krvta e te~no svrzno tkivo. Gusta e i lepliva i ima crvena
boja. Vo ~ove~koto telo, prose~no ima okolu 5 l krv. Sostavena e od
te~en del – plazma i krvni elementi: crveni krvni zrnca, beli krvni

zrnca i krvni plo~ki.
Funkcii na krvta se:
····· prenesuva materii (kislorod, hrana, otpadni materii, jaglerod
dioksid) od eden del na teloto do drug;
····· pomaga pri odbrana od bolesti;
····· odr`uva postojani uslovi za rabota na kletkite.

Plazma

Crvenite krvni zrnca – eritrocitite (gr~.
eritros – crven, kitos – kletka), vo 1 mm3

krv se
zastapeni me|u 4-5 milioni. Nastanuvaat vo koskenata

srcevina od nediferencirani kletki, od koi se
diferenciraat site krvni elementi. Koga }e stignat
vo krvotokot, tie kletki gi gubat jadrata, so {to im se
zgolemuva prostorot za vrzuvawe kislorod. Zna~i, kaj
~ovekot, zrelite eritrociti nemaat jadra. Sekoja
sekunda se sozdavaat okolu 2 milioni eritrociti.

a) b)

50

Ulogata na crvenite krvni zrnca e vo

vrzuvaweto kislorod. Tie ja sodr`at
belkovinata hemoglobin, koja pak sodr`i

`elezo. Za `elezoto se vrzuva kislorodot,
koga negovata koncentracija e visoka vo
belite drobovi (pri vdi{uvawe). Vo tkivata
kade {to koncentracijata na kislorodot e
niska, `elezoto go otpu{ta kislorodot.
Hemoglobinot e dobar prenesuva~ na
kislorodot: vo belite drobovi go prima, a vo
kletkite go otpu{ta.
Eritrocitite

ostanuvaat

vo
krvotokot do 120 dena, a potoa se raspa|aat.
No, materiite od koi se izgradeni, se
dragoceni za organizmot i toj povtorno gi
upotrebuva: ostatocite na hemoglobinot gi
koristi za boite na `ol~kata, a `elezoto za
povtorna izgradba na hemoglobinot.
Sostojbata, koga ~ovekot nema dovolno
crveni krvni zrnca ili ima nisko nivo na
hemoglobin e nare~ena anemija. Anemi~niot
~ovek e bled i ~uvstvuva op{ta slabost
poradi nedostig na kislorod vo tkivata.
Pri~inite za anemija mo`e da bidat
nedostig na `elezo ili vitamini od grupata
V vo ishranata, ili nekoe krvavewe.

Sl. 3 Krvni elementi: eritrocoti - crveni

leukociti - violetovi

trombociti - zeleni

Sl. 4 Eritrociti

[to se slu~uva koga ~ovekot izgubi

mnogu krv?

Se slu~uva, nekoj vo soobra}ajna nesre}a da
izgubi mnogu krv. Dokolku, toj gubitok iznesuva 2 l
krv, `ivotot na ~ovekot e vo opasnost od dve pri~ini:
- opa|a krvniot pritisok i se zabavuva

krvotokot;

- opa|a brojot na eritrocitite, so {to se
namaluva snabduvaweto

na kletkite i tkivata so kislorod.
Od obemnoto iskrvavuvawe se mo`ni razli~ni
posledici, no najopasna e taa {to mozokot ostanuva

bez kislorod. Osobata e vo nesvesna sostojba i mo`e
da umre dokolku krvaveweto ne se zapre vedna{ i ne
se dade nova krv so postapka nare~ena transfuzija.

Sl. 5 Transfuzija

51

Beli krvni zrnca (leukociti)

Leukocitite (gr~. leukos – bel) se najkrupni
formirani elementi vo krvta. Zastapeni se so 5-10.000
vo 1mm3 krv. Nastanuvaat vo srcevinata na koskite, a
sozrevaat vo gradnata `lezda i vo limfnite jazli.
Imaat jadro i samostojno se dvi`at, {to im ovozmo`uva
da ja izvr{uvaat svojata funkcija – da go branat

organizmot pred tu|i materii ili telca. Leukocitite
se razlikuvaat i spored gradba i spored funkcija:
nekoi gi jadat tu|ite ~esti~ki ili gi razgraduvaat, a
drugi proizveduvaat odbranbeni molekuli.

Krvni plo~ki (trombociti)

Toa se najmalite krvni elementi. Vo 1mm3

krv gi
ima 200 - 300.000. Nivnata uloga e da u~estvuvaat vo

zgrut~uvaweto na krvta (koagulacijata), so {to
zapira krvaveweto.

Krvarewe i zgrut~uvawe na krvta

Sl. 6 Leukociti

Koga }e se raskine ko`ata i }e se sozdade rana, vedna{ se
aktiviraat trombocitite koi go sodr`an enzimot trombin.
Trombinot dejstvuva na edna belkovina vo krvta, taka {to taa
se pretvara vo ni{ki. Belkovinskite ni{ki se lepat me|u sebe
i so krvnite elementi, so {to sozdavaat krven kola~ koj ja
zatvara ranata i krvaveweto prestanuva.
Ova e mnogu poednostaven opis na zgrut~uvaweto na krvta
-koagulacijata. Vsu{nost, za da se slu~i ovoj proces, neophodni
se mnogu materii. Nekoi od niv se nasledni, a nekoi gi vnesuvame
so hranata.

Sl. 8 Krven kola~

Sl. 7 Koagulacija pri ranuvawe

a) ranuvawe

b) zgrut~uvawe

v) Krven kola~

Nekoi lu|e ne ja na-
sledile osobinata da sozda-
vaat edna va`na belkovina,
poznata kako faktor 8. Tie
ja nosat naslednata bolest

hemofilija. Krvta kaj ovie
lu|e se zgrut~uva mnogu
dolgo vreme, taka {to i
mala rani~ka kaj niv mo`e
da predizvika golemi
gubitoci krv.

Krvta {to se ~uva vo
bolnicite za medicinski
potrebi, mora da bide
za{titena od zgrut~uvawe.

52

Za taa cel i se dodavaat antikoagulansi,
materii koi go popre~uvaat zgrut~uvaweto,
kako {to e natrium citrat.
O~igledno e, deka zgrut~uvaweto na
krvta za organizmot e korisno koga toj }e se
zdobie so rana. No, dokolku toa se slu~i vo
krvnite sadovi, za organizmot e
katastrofalno. Krvotokot sodr`i prirodni
materii koi go spre~uvaat vnatre{noto
zgrut~uvawe na krvta. I pokraj toa,
zgrut~uvaweto ponekoga{ se slu~uva vo

arteriite i predizvikuva srcev udar. Toa
obi~no e predizvikano od stesnuvawe na yidot
na arterijata na koj se natalo`il holesterol.
So toa mo`e da zapo~ne procesot na
vnatre{noto zgrut~uvawe na krvta, nare~en

tromboza. Sl. 9.

Limfa i limfni jazli

Limfata e me|ukleto~na te~nost {to
se sozdava otkako plazmata }e premine od
krvnite kapilari vo prostorot me|u kletkite.
Taa gi sodr`i site materii od plazmata i
leukocitite, koi otkako }e navlezat vo
limfata se narekuvaat limfociti. Od
limfata, kletkite gi primaat hranlivite
materii, kislorodot i drugite potrebni
materii, a vo nea gi izla~uvaat produktite
na svojata razmena na materiite. Ulogata na
limfata e, zna~i, da posreduva pri razmenata

na materiite me|u krvta i kletkite.

Limfata ne mo`e da se vrati nazad vo
krvnite kapilari, poradi toa {to vo niv
krvniot pritisok e visok. Od tkivata,
limfata se vra}a vo krvta po limfnite

kapilari koi imaat ponizok pritisok od
krvnite sadovi. Limfnite kapilari ja
sobiraat limfata i ja nosat vo limfnite

sadovi, od koi najgolem e gradniot limfovod.
Limfata od nego se vliva vo venite, pred tie
da se vleat vo srceto.

Sl. 9 Krven sad so tromb

krven sad

tromb

krv

Sl. 10 Limfni jazli i sadovi

vena

graden

limfovod

limfni

jazli

limfni

sadovi

53

Pred da se vleat vo venite, limfnite sadovi
pominuvaat niz limfnite jazli. Toa se sitni
organi koi vo grupi se rasporedeni niz teloto (vo
vratot, pazuvite, preponite). Vo niv limfata se

pro~istuva pred da se vlee vo krvta. Limfnite
jazli se del od odbranata na teloto, bidej}i vo niv
se razgraduvaat tu|ite telca, kako {to se
mikroorganizmite. Osven toa, vo niv sozrevaat
mladite beli krvni zrnca. Sl.11.

Sl. 11 Limfen jazel

odvoden

limfen

sad

krvni

sadovi

dovoden

limfen

sad

pro~is-

tuvawe

na

krvta

Aktivnosti

A. Mikroskopirawe na preparat od krv

1. Nastavnikot }e ti dade traen preparat od
~ove~ka krv.
2. Postavi go pod “malo”, a potoa pod “golemo”
zgolemuvawe.
3. Dokolku preparatot e oboen, vo nego }e gi
vidi{ crvenite i belite krvni zrnca.
Spored koj sostaven del mo`e{ da gi
razlikuva{?
Krvnite plo~ki ne mo`e{ da gi vidi{,
bidej}i za niv treba posebna podgotovka na
preparatot.

Proveri go svoeto znaewe:

1. Spored koi osobini i funkcii gi razlikuvame belite i crvenite krvni
zrnca (navedi 3).
2. Nau~nicite so istra`uvawe go ispituvale brojot na eritrocitite kaj
lu|e koi `iveat na nadmorska viso~ina 0
m i na 5860 m. Rezultatite se:

nadmorska viso~ina 0 m

5.0 milioni vo mm3

krv

nadmorska viso~ina 5860 m

7,4 milioni vo mm3

krv

[to misli{, zo{to tie brojki se razli~ni? Pomo{: na pogolemi
nadmorski viso~ini, vozduhot sodr`i pomalku kislorod.
3. Navedi dve pri~ini zo{to e opasno ako se izgubi nad 2
l krv.
4. Nabroi gi funkciite na:
a. krvnata plazma
b. eritrocitite
v. leukocitite
5. Objasni zo{to lu|eto ~uvstvuvaat slabost koga vo ishranata nemaat
dovolno `elezo.
6. Zo{to nema da iskrvavime koga }e se bocneme so igla?

54

SODR@INA 2

SRCE, KRVNI

SADOVI (GRADBA I

FUNKCIJA) I

GOLEM I MAL

KRVOTOK

Op{t plan na cirkulacijata

Organite so koi krvta te~e niz teloto go
so~inuvaat krvonosniot sistem. Najva`niot organ vo
krvonosniot sistem e srceto, koe e smesteno me|u
belodrobnite krilja vo gradniot ko{. Sl. 1 Funkcijata
na srceto e da ja pumpa krvta niz teloto.
Drugiot del od krvonosniot sistem e sostaven od

krvni sadovi, me|u koi razlikuvame:
····· Arterii se krvni sadovi koi ja iznesuvaat krvta od
srceto
i ja nosat kon site organi. Vo yidovite imaat

oksidirana krv

reducirana krv

Sl. 1.

Sl. 2.

debel muskulen yid mal dijametar

Arterija

sloj na mazno muskulno tkivo, poradi {to mo`at da se
{irat i da se stesnuvaat. Sl. 2.
····· Veni se krvni sadovi koi ja sobiraat krvta od organite i
ja nosat vo srceto. Venite ne se tolku elasti~ni, zatoa
{to slojot na maznoto muskulno tkivo kaj niv e mnogu

Sl. 3. Vena

golem dijametar

tenok muskulen yid

Sl. 4 Klapi vo venite

krvta te~e kon sr-

ceto - klapite se

otvoreni

krvta te`nee da se

vrati no klapite se

zatvoreni i go onevoz-

mo`uvaat toa

kon srceto

55

Sl.5.

kapilari

arterija

vena

potenok. Golemite veni imaat klapi
vo vid na torbi~ki so koi se
popre~uva vra}aweto na krvta vo
niv.Sl.3.
····· Kapilarite se mnogubrojni,
mikroskopski tenki krvni sadovi
koi gi povrzuvaat arteriite i
venite vo organite (Sl. 5 i 6.). Koga
krvta te~e niz kapilarite, od niv
se ispu{taat kislorodot i drugite
korisni materii i navleguvaat vo
kletkite. Nepotrebnite materii
izleguvaat od kletkite vo
me|ukleto~nata te~nost i so
limfnite sadovi se iznesuvaat od
tkivata.

Vo na{eto telo

funkcioniraat dva krvotoka

Mal (belodroben) krvotok

Srceto kaj cica~ite i kaj
~ovekot, so nadol`na pregrada e
podeleno na leva i desna polovina. Vo
desnata polovina se sobira venskata
(reducirana) krv, a vo levata protekuva
oksidirana krv. Maliot krvotok gi
opfa}a slednive delovi:

Od desnata polovina na srceto se

ispumpuva reduciranata krv (koja
nosi jaglerod dioksid) vo

belodrobnite arterii, a od tamu vo

belite drobovi, kade {to }e primi
kislorod.

Od

belite

drobovi,

niz

belodrobnite veni, vo levata
polovina od srceto se vra}a

oksidiranata krv. Sl. 7.

56

Golem (telesen) krvotok

Golemiot krvotok gi opfa}a slednive delovi:

Od levata polovina na srceto, oksidiranata krv se vpumpuva vo najgolemata arterija -

aortata. So nejzinite granki – arteriite, krvta se nosi vo site organi i tkiva.

Od site tkiva i organi so venite se sobira reduciranata krv i so dvete prazni veni se

nosi vo desnata polovina na srceto.

Srce

Srceto e centralniot organ vo
krvonosniot sistem. Smesteno e vo gradniot
ko{ me|u dvete krilja na belite drobovi, nad
dijafragmata. Obvitkano e so srcevo }ese koe
ima za{titna uloga.

Srceviot muskul e izgraden od
razgraneti vlakna na napre~no-prugastoto
muskulno tkivo. Vnatre{nosta mu e podelena
so nadol`na pregrada na lev i desen del. Sekoj
od niv, napre~no e podelen na pretkomora i

komora. Me|u niv ima otvori, koi se zatvoraat
so klapi, so {to se popre~uva vra}aweto na
krvta, t.e. krvotokot e ednonaso~en.

levo

belodrobno

krilo

srce

dijafragma

Sl.8

leva komora

Sl.9

aorta

belodrobna

arterija (kon

belite drobovi)

belodrobni

veni (od belite

drobovi)

dolna prazna

vena

desna

komora

desna klapa

pretkomora

klapa

gorna prazna

vena

klapa

Nasoka na krvotokot vo srceto

····· Reduciranata krv od teloto,
preku dvete prazni veni ja polni

desnata pretkomora. So nejzi-
noto stegawe, klapata se otvora
i krvta se vpumpuva vo desnata

komora.

····· Desnata komora se
stega i krvta se
vpumpuva

vo

b e l o d r o b n i t e

arterii i se nosi vo

belite drobovi.
Tamu go ispu{ta ja-
glerod dioksidot, a
go prima kislorodot
(se oksidira).

aorta

57

· Od belite drobovi, oksidiranata krv, so pomo{ na

belodrobnite veni se vliva vo levata pretkomora. Pri
stegawe na levata pretkomora, se otvara klapata kon levata
komora i krvta se vpumpuva vo levata komora. Od levata
komora, krvta se pumpa vo najgolemata arterija – aortata.

Rabota na srceto

Rabotata na srceto se sostoi od neprekinati, ritmi~ni

kontrakcii i opu{tawa na srceviot muskul, {to se slu{a kako

biewe na srceto. Srcevata brzina iznesuva okolu 70 biewa vo
minuta. Koga celiot srcev muskul e opu{ten, krvta od praznite
veni gi polni pretkomorite. (a).
Koga muskulot vo dvete pretkomori }e se kontrahira,
vo komorite e opu{ten. Poradi toa, krvta se potisnuva niz
klapite od pretkomorite vo komorite (b). Potoa, se stega

muskulot vo komorite, a vo pretkomorite se opu{ta. Pri
toa, krvta se potisnuva vo arteriite (t.e. aortata)(v). Natamu,
ova pak se povtoruva i e nare~eno srcev ciklus – srceva

revolucija. Sl. 10.

a)

b)

v)

Sl. 10

Srcevi arterii

Za da ja odr`i neprekinatata ritmi~na rabota,
na srceviot muskul mu treba postojano dobro snabduvawe
so kislorod i hrana. Toa go obezbeduvaat srcevite

arterii koi se razgraneti vo srceviot muskul. Sl. 12
Srceto ne prima kislorod od krvta {to protekuva
vo negovata vnatre{nost, poradi toa {to srceviot muskul
e mnogu debel.

Srceviot udar e predizvikan koga nekoja od
srcevite arterii e blokirana.

Sl. 11. Puls

Se dodeka srceto
~uka, toa predizvikuva bran
na krven pritisok koj se
prenesuva po dol`inata na
golemite arterii. Toj bran na
pritisok se narekuva puls.
Dokolku, so prst ja
pritisne{ arterijata pod
ko`ata na zglobot na
dlankata,

}e

go
po~uvstvuva{ pulsot kako
slabo biewe.

Sl. 12.

Srcevi

arterii

58

Kontrola na srceto

Postoi eden vpe~atliv fakt:
dokolku srceto se izvadi od teloto, toa
nekoe vreme prodol`uva samo da ~uka. So
drugi zborovi, mehanizmot koj ja sozdava

srcevata rabota e vo samoto srce.

Rabotata na srceto (kontrakciite) ja
predizvikuvaat slabi elektri~ni impulsi.
Tie samostojno (avtonomno) se sozdavaat vo

dva jazli od specijalno tkivo vo desnata

pretkomora, a se ispra}aat niz celiot
srcev muskul. Mestoto kade {to se sozdavaat
impulsite se narekuva sozdava~ na impuls).
Toj e povrzan so centarot za srcevata

rabota vo mozokot, koj ja regulira
brzinata na bieweto i volumenot na krvta
{to se pumpa.

Ponekoga{, impulsot ne se sozdava
ispravno ili se blokira prenesuvaweto na
impulsot niz srceviot muskul. Dokolku se

Sl. 13 Kontrola na rabotata na srceto

Sl. 14 Ve{ta~ki pejsmejker

srce

sozdava~

na impuls

nerv

zabrzuva~

nerv

zabavuva~

'rbeten

mozok

centar za

kontrola na

srceto

mozok

Proveri go svoeto znaewe:

1. Opi{i ja razlikata vo funkciite i
gradbata na arteriite i venite.
2. Opi{i go so pomo{ na {ema, maliot
(belodrobniot) krvotok.
3. Objasni go nazivot na golemiot (telesniot)
krvotok.
4. Opi{i go patot na krvta niz srceto.
5. Pri koja akcija na srceviot muskul se
tro{i energija?
6. Opi{i go sozdavaweto na impulsot vo
srceto.

Aktivnosti

A. Ispitaj go rabotniot efekt na

srceto

Srceto vr{i rabota dodeka ja pumpa
krvta. Pri edno stegawe na komorite, toa
ispumpuva 70
ml krv.
1. Izmeri go svojot puls i presmetaj
kolku krv ispumpuva srceto vo edna
minuta, eden den i kolku vo tek na edna
godina.

slu~i toa, so hirur{ka intervencija, na ~ovekot
mu se vgraduva ve{ta~ki pejsmejker. Toa e
elektronska naprava koja se vgraduva pod ko`ata
na gradniot ko{. Toj ispra}a elektronski drazbi
koi predizvikuvaat kontrakcii na srceviot
muskul. Sl.14.

59

Bolesti na krvta

Nekoi lu|e nemaat dovolno eritrociti vo krvta. Poradi toa, tie se bledi i imaat ~uvstvo na

postojan zamor, poradi nedostig na kislorod vo nivnite tkiva i organi. Ovaa bolest e nare~ena

anemija. Edna od naj~estite pri~ini za anemija e nedostig na `elezoto vo nivnata ishrana.

@elezoto e potrebno za sozdavawe hemoglobin koj e vo sostav na eritrocitite.

Leukemija e vid na rak (kancer) koj gi zafa}a belite krvni zrnca (leukocitite). Vo ovaa bolest,

vo krvta se sodr`at mnogu pove}e leukociti od normalno, taka {to vo nea nema prostor za

eritrocitite. Leukemijata mo`e da bide smrtonosna, no ~esto uspe{no se lekuva.

SODR@INA 3

O[TETUVAWA I
ZA[TITA NA
CIRKULATORNIOT
SISTEM

Krvonosniot sistem e od posebna va`nost za

organizmot. Zatoa e potrebno toj da se odr`uva vo dobra
sostojba i da se steknat i odr`uvaat zdravi naviki vo
odnesuvaweto na ~ovekot. Pravilnoto rabotewe na

srceto, dobrata sprovodlivost na krvnite sadovi, kako
i odr`uvawe na nivoata na materiite vo krvta i vo

limfata, se odrazuvaat vrz op{toto zdravje na ~ovekot.
Zdravite lu|e mora da se pogri`at za pravilna ishrana,

ve`bawe, kako i da ne pu{at i da ne vnesuvaat mnogu

alkohol. Lu|eto koi imaat problemi, treba da pobaraat
pomo{ od svojot lekar.

AIDS (SIDA) e bolest {to isto

taka, gi napa|a leukocitite.

Predizvikana e od HIV virusot,

koj se umno`uva vo niv i gi

razgraduva. Toa zna~i deka

organizmot go gubi odbranbeniot

sistem i e neotporen kon napad

na koj i da e mikroorganizam.

Zabolenite od AIDS umiraat od

nekoja druga infekcija

predizvikana od mikroorga-

nizmi.(Sl.1 i 2.) Sidata (AIDS) e

najte{koto virusno zaboluvawe

na odbranbeniot sistem, koj e

Sl. 1 Bolen od SIDA

Sl. 2 Virus na SIDA

te{ko o{teten i ve}e ne go za{tituva organizmot. Ovaa bolest zasileno se prou~uva od 1980

godina, no lek protiv nea se u{te ne e pronajden.

Hemofilija e nasledna bolest, vo koja krvta ne se zgrut~uva normalno. Taa bolest sozdava razli~ni

problemi, me|u koi e krvaveweto vo zglobovite, koe e mnogu bolno. Hemofilijata e nasledna bolest

koja e povrzana so polot, bidej}i ma`ite zaboluvaat. Zabolenite treba postojano da primaat

preparat koj se dobiva od krvta na zdravi lu|e. Hemofilijata ne mo`e da se izle~i.

Problemi so krvnite sadovi

Problemite so krvnite sadovi se me|u naj~estite zdravstveni tegobi, osobeno kaj
lu|eto so prekumerna telesna te`ina ili kaj nepodvi`nite. Kaj niv se javuvaat modrinki
predizvikani od izleana krv od prsnati potko`ni kapilari.

60

····· Pro{ireni veni se potko`ni pro{ireni veni, naj~esto na nozete. Pro{iruvaweto na
venite e predizvikano so nepravilna rabota na klapite vo venite, poradi {to krvta
ne te~e normalno. Krvta se sobira vo venite, namesto da te~e kon srceto, poradi {to
yidovite na venite se pro{iruvaat.
····· Stvrdnuvawe na arteriite (arterioskleroza) e
predizvikano so natalo`uvawe na holesterol vo
nivnite yidovi. Poradi nivnoto stesnuvawe,
krvniot pritisok vo niv e premnogu visok. Yidovite
na takov krven yid se slabi i lesno prsnuvaat. Ako
toa se slu~i vo srcevite arterii, mo`e da nastapi

srcev udar. Dokolku se stvrdnat arteriite vo
mozokot, nastapuva mozo~en udar.
····· Trombozata e bolest predizvikana od zgrut~uvawe
na krv. Zgrut~uvaweto na krvta vo krven sad vo vid
na zrnce, nare~eno tromb, mo`e da bide opasno. Ako
se stvori tromb i zatne va`en krven sad, kako {to
e srcevata arterija, nastanuva srcev udar. Sl.3.

Sl. 3. Srcev udar - infarkt

leva srceva

arterija

tromb vo

arterijata

zatemnetata

zona ne

funkcionira

Krven pritisok - visok krven pritisok

Pumpaweto na srceto, kombinirano so razgranuvaweto na arteriite vo arterii so se
pomal dijametar, sozdava vo niv zna~itelen pritisok. Nie go narekuvame krven pritisok.
Va`no e krvniot pritisok da bide razumno visok, so {to }e ovozmo`i dvi`ewe na krvta.
Tvojot krven pritisok se menuva vo vrska so toa {to raboti{. Op{to, se {to
predizvikuva pobrzo ~ukawe na srceto ili stesnuvawe na arteriite, mo`e da go poka~i

krvniot pritisok. Na primer, lutinata, vozbuduvaweto i ve`baweto imaat takov efekt.

Kaj nekoi lu|e, krvniot pritisok e postojano

previsok. Toa sozdava dopolnitelno optovaruvawe na
srceto. Krvniot pritisok mo`e da predizvika
prsnuvawe na krvnite sadovi, osobeno kaj postarite
lu|e. Kaj niv krvnite sadovi so godinite se oslabeni.
Dokolku toa se slu~i vo mozokot, kletkite vo oblasta
na prsnuvaweto na krvniot sad }e izumrat, {to
rezultira so mozo~en udar. Bolniot so mozo~en udar
mo`e da ostane delumno paraliziran i nesposoben
jasno da zboruva. Ponekoga{ mozo~niot udar e
smrtonosen. Mozo~en udar mo`e da bide predizvikan
vo mozokot i od krven sad {to e blokiran so tromb -
zrnce od zgrut~ena krv.
[to go predizvikuva visokiot krven pritisok?
Toa u{te ne go znaeme sosema to~no, no lekarite go
povrzuvaat so stresot i nervozite na `ivotot, so
prekumernoto jadewe, pu{eweto i so pieweto premnogu
alkohol. Dokolku ~ovek ne se ~uvstvuva dobro, lekarot
prvo }e mu go izmeri krvniot pritisok. Sl. 4.

Sl. 4. Merewe krven pritisok

61

[to predizvikuva srcev udar?

Obi~no, kaj ~ovekot dolgo vreme pred srceviot udar, arteriite zapo~nuvaat da se
stvrdnuvaat. Pri~inata za toa e holesterolot, materija sli~na na masnotiite, koja se
natalo`ila na yidovite na nekoi od arteriite. Srcevite arterii se stesnuvaat i niz niv
krvta zabaveno te~e.

Sl.5 Srce so izvr{ena baj-pas operacija

aorta

premostuvawe

srceva

arterija

srceva arterija

zatnuvawe na

srcevata arterija

premostuvawe

^ovekot ne znae za ovie pro-
meni, duri iako aktivno ve`ba. No,
naedna{ toj ~uvstvuva bockava bolka
vo gradite i vo levoto ramo (angina) i
se onesvestuva. Vo edna od srcevite
arterii, se sozdal tromb – zrnce
zgrut~ena krv. Arterijata e
blokirana, a srceviot muskul
ostanuva bez kislorod i prestanuva
da bie. Toa e srcev udar. Momentalna
pomo{ pri srcev udar e masa`a na
srceto i prenesuvawe do najbliskata
ambulanta. Dokolku e o{teten mal del
od srceviot muskul, bolniot brzo
zakrepnuva. No, ako e zafaten
pogolem del od srceto, toj umira.

Za da se spre~i srceviot udar, dokolku lekarot utvrdi rizik, se vr{i operativen
zafat nare~en baj-pas (premostuvawe, zaobikoluvawe), so koj bolkite se olesnuvaat, a
`ivotot na ~ovekot normalno se odviva.
Kako mo`eme sami da go predupredime i da go izbegneme srceviot udar? Za da go
izbegneme stvrdnuvaweto na arteriite, treba da go odr`uvame holesterolot na nisko nivo.
Toa se postignuva preku ishrana so rastitelni masla i so odbegnuvawe na pu{eweto. Sl. 5
Najva`na cel na organizmot, pokraj odr`uvaweto na biolo{kite osobini e, da ostane zdrav.

Dodatok

Elektrokardiogrami (EKG)

Elektrokardiogramite

(EKG) se grafi~ki zapisi koi davaat
informacii za na~inot na rabotata
na srceto. Za da se napravi EKG, na
ko`ata na gradniot ko{, blisku do
srceto se postavuvaat elektrodi. Tie
gi primaat elektri~nite signali od
pejsmejkerot, kako {to se dvi`at niz
srceviot muskul. EKG/A e od srce so
normalna rabota. EKG/B e rabota na
srce koe ~uka nepravilno. Kaj nego
se javila
fibrilacija (treperewe)
koe e smrtonosno, ako navremeno ne
se lekuva.

1 sekunda

A

B

62

Proveri go svoeto znaewe:

1. Anemija e bolest na krvta. Osven
nedostigot na `elezoto, nedostigot
na koi materii vo ishranata mo`e da ja
predizvikaat? (Pogledaj: Ishrana).
2. Za{to hemofilijata e neizle~iva bolest?
[to ja predizvikuva?
3. Opi{i ja bolesta tromboza.
4. Objasni kako holesterolot mo`e da
predizvika srcev udar.
5. Obrazlo`i gi podgotovkite na krvnite
sadovi za ve`bawe.
6. Navedi gi pri~inite i posledicite od
visokiot krven pritisok.

Aktivnosti

A. Ispitaj go vlijanieto na ve`baweto

vrz brzinata na bieweto na srceto

Koga pove}e ve`ba{, na tvoite muskuli im
treba pove}e kislorod. Za da go obezbedi
toa, srceto zapo~nuva zabrzano da bie.
Srceto pobrzo ja vpumpuva krvta vo belite
drobovi za da primi kislorod, a potoa
muskulnite kletki go koristat kislorodot
za energetski potrebi.
1. Opu{ti se i ostani taka nekolku
minuti. Najdi go svojot puls i
presmetaj kolku pati ~uvstvuva{ biewe
na pulsot vo 1 minuta. Zapi{i go
rezultatot.
2. Seu{te bidi vo miruvawe, izmeri go
pulsot u{te edna{ i zapi{i ja
vrednosta vo tabelata. Presmetaj
sredna vrednost na brzinata na
pulsot.
3. Napravi nekolku ve`bi ili istr~aj
nekoja pateka vo u~ili{niot dvor.
4. Otkako }e go zavr{i{ ve`baweto,
izmeri ja brzinata na svojot puls.
Zapi{i go rezultatot i sporedi go so
srednata vrednost na pulsot vo
miruvawe.
5. Zaklu~uvaj: Dali ja potvrduva{
hipotezata (iskazot) vo vovedniot del
na ovaa aktivnost?

63

Spored Svetskata zdravstvena organizacija koja e del na ON, definicija za zdravje
e "sostojba na celosna fizi~ka, umstvena i socijalna blagosostojba" Ovaa
definicija verojatno ti zvu~i idealno bidej}i gi opfa}a site aspekti na ~ove~kiot
`ivot. Od biolo{ki aspekt bi rekle samo deka organizmot e zdrav koga `ivee
usoglaseno so svojata sredina, nema povredi, nitu bolki ili naru{ena funkcija na
nekoj negov del.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->