Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Ve[tini za @iveewe
@aneta ^onteva
Sofka Koceva

ISBN 978-608-206-000-2
Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Ve[tini za @iveewe
@aneta ^onteva
Sofka Koceva
Izdava~:
Biro za razvoj na obrazovanieto
Za izdava~ot:
Vesna Horvatovi}, direktor

Urednik:
Mitko ^e{larov
Redakcija:
Ta{e Stojanovski
Lektura:
Suzana Stojkovska
Dizajn i pe~at:
Koma, Skopje
Tira`: 400

Skopje, 2008 godina

CIP – Katalogizacija vo publikacija

Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

373.3.091.3:641/649 (035)

^ONTEVA @aneta
Prira~nik za nastavata po izborniot predmet Ve{tini za `iveewe : osnovno obrazovanie
/ @aneta ^onteva, Sofka Koceva. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto. 2008. – 32
str. : ilustr. ; 23 sm

Bibliografija: str. 36. – Sodr`i i: Prilozi

ISBN 978-608-206-000-2
1. Sofka Koceva (avtor)
a) Ve{tini za `iveewe – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~nici
COBISS.MK – ID 74000906

* Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF, Skopje


VOVED
Soglasno so Koncepcijata za devetgodi{no osnovno
vospitanie i obrazovanie se voveduva izborniot pred-
met ve{tini za `iveewe za povrzuvawe na znaewata
i ve{tinite potrebni za sekojdnevnoto `iveewe na
u~enicite vo domot, u~ili{teto, okolinata. Akcentot vo
nastavata e staven na steknuvawe znaewa i ve{tini {to se
odnesuvaat na izborot, podgotovkata i kulturata na ishra-
nata i oblekuvaweto, li~nata i kolektivnata za{tita vo
slu~aj na razli~ni izvori na zagrozuvawe, kako i na os-
novni znaewa i ve{tini potrebni za snao|awe vo sovre-
menoto op{testvo na u~enikot kako potro{uva~.
Nastavnikot treba da ja pottiknuva samostojnata i
grupnata rabota na u~enicite, da ja poddr`uva nivnata
kreativnost i inventivnost preku razni tehniki na iz-
vedba: bura na idei, simulirawe na situacii, igrawe na
ulogi, organizirawe rabotilnici, u~eni~ki proekti, ko-
ristewe na detskoto `ivotno iskustvo i negova primena
vo re{avawe na problemi od prakti~en karakter koi se
del od programata na predmetot. Na~inot na rabota tre-
ba da ovozmo`uva komunikacija pome|u u~enicite, sor-
abotka, zaedni~ko istra`uvawe, dopolnuvawe itn., za da
se sozdavaat uslovite za ramnopravnost vo u~estvoto i
odlu~uvaweto. Dobieniot rezultat ne se procenuva, kriti-
kuva ili menuva, tuku se koristi i ponatamu kako motiva-
cija za natamo{na rabota.
Aktivnostite i sodr`inite se podatlivi za korela-
cija so celite na predmetite: `ivotni ve{tini, tehni~ko
obrazovanie, likovno obrazovanie, kako i istra`uva~kite
aktivnosti vo nastavnite predmeti od op{testvenoto i
prirodnonau~noto programsko podra~je.
NASTAVNI SODR@INI
Nastavnata programa po predmetot ve{tini za `ivee-
we opfa}a ~etiri temi: Ishrana, Oblekuvawe, Bezbednost
i za{tita i U~enikot kako potro{uva~.
Temata Ishrana (vkupno 18 ~asa) opfa}a sodr`ini
koi se odnesuvaat na osnovnite znaewa za pasterizacija i
konzervacija na hranata, kako se sostavuva recept za pod-
gotovka na hrana, koi se osnovnite pravila pri razli~ni
na~ini na podgotovka na hrana (pr`ewe, pe~ewe, dinstawe,
varewe), koj e osnovniot pribor za jadewe i poslu`uvawe,
{to treba da se servira na masa, {to e kultura na jadewe.
U~enicite treba prakti~no da gi primenuvaat steknatite
znaewa, odnosno da steknuvaat ve{tini za podgotovka na
ednostavni jadewa spored daden recept (lupewe, matewe,
mesewe, se~kawe, varewe, dinstawe, pr`ewe, pe~ewe), da
umeat da ja serviraat i dekoriraat hranata, da umeat da
se odnesuvaat na socijalno prifatliv na~in pri jadewe
i sl.
Vo temata Oblekuvawe (vkupno 12 ~asa) se razrabotu-
vaat sodr`ini koi se odnesuvaat na steknuvawe znaewa za
osnovnite tkaenini i simbolite na etiketite od oblekata,
poimot moda i stil na oblekuvawe, na~inite na odr`uvawe
na oblekata i obuvkite, na~inite na izrabotka na oblekata
i sl. Znaewata u~enicite treba prakti~no da gi primenu-
vaat i da steknuvaat ve{tini za razlikuvawe na sostavot
na osnovnite tkaenini (pamuk, svila, konop, len, volna,
ka{mir, angora), razlikuvawe na stilovite na oblekuvawe
i neguvawe na sopstven stil, perewe, peglawe, diplewe na
razli~ni delovi od oblekata, ~istewe ~evli, pletewe so
igli, {iewe kop~e, za{ivawe, tkaewe na ednostaven razboj
i sl.
 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 Temata Bezbednost i za{tita (vkupno 20 ~asa) raz-
rabotuva sodr`ini povrzani so izvorite na zagrozuvawe i
za{tita od istite i za prirodnite katastrofi i nesre}ite
predizvikani od tehnolo{ki havarii koi nanesuvaat
mnogu stradawe na naselenieto i materijalni zagubi. Isto
taka, temata ima sodr`ini za pojavite na razurnuva~kite
sili na prirodata, pri koi brojot na nastradani lica pa i
`rtvi mo`e da bide mnogu golem.
Edukacijata na u~enicite ovozmo`uva formirawe na
osnovni znaewa i umeewa za raspoznavawe i procenka na
opasnite situacii vo okolinata i razvivawe na ve{tini
za za{tita na sebe i drugite.
Temata U~enikot kako potro{uva~ (vkupno 12 ~asa)
treba da pomogne vo zapoznavaweto i steknuvaweto na os-
novni znaewa za u~enikot kako potro{uva~, kako i znaewa
za pravata na potro{uva~ite.
ISHRANA
Hranata e zna~aen izvor na energija za pravilen
razvoj. Pa taka ~esto se veli deka „zdravjeto se vnesuva
preku ustata”. Odnesuvaweto na mladite kon ishranata ne
mo`e da se razgleduva odvoeno od `ivotnite uslovi (kul-
turata, tradicijata, ekonomskite faktori, navikite vo
doma}instvoto, podnebjeto, zagaduvaweto...). Toa sugerira
pove}edimenzionalen pristap vo tolkuvaweto i razbi-
raweto na na~inot na koj mladite gi formiraat navikite
povrzani so ishranata. Hranata i na~inot na ishranata ne
zna~at samo zadovoluvawe na nutritivnite i energetskite
potrebi na teloto. Vo site kulturi ishranata se vrzuva
za zadovoluvawe i na socijalnite potrebi za kontakt i
dru`ewe. Sepak, modelot na ishrana se gradi vo detstvoto,
a adolescencijata se smeta za klu~en period vo oblikuva-
weto na na~inot i navikite na ishranata.
Dru{tvoto na vrsnicite, isto taka, ima golemo vlija-
nie vo gradeweto naviki za konsumirawe hrana.
Spored rezultatite od istra`uvaweto vo ramkite na
Studijata za odnesuvaweto na decata povrzano so zdra-
vjeto (^onteva i Mojan~evska, 2002) golem e procentot na
u~ili{tata vo koi u~enicite mo`at da kupat ~okolada,
 | Ve{tini za `iveewe
kola~i, ~ips, sendvi~i i gazirani pijalaci, a sosema mal e
procentot na u~ili{tata kade {to mladite mo`at da kupat
ovo{je, sve`a supa ili ~aj. Pritoa samo 4 % od nastavni-
cite vo Makedonija odgovorile deka vo nivnite u~ili{ta
ima usvoeno politika za ograni~eno konsumirawe slatki i
~ips. Istovremeno, Makedonija e zemja so razvieno agrar-
no stopanstvo i ogromen potencijal za gradewe zdravi
`ivotni naviki vo ishranata, so toa {to mo`e da ponu-
di kvalitetni, raznovidni i evtini proizvodi (ovo{je i
zelen~uk) vo site godi{ni periodi.
Tokmu zatoa mnogu e va`no u~enicite da dobivaat kon-
zistentni poraki za zdrava ishrana vo razli~ni sredini i
od razli~ni izvori, kako {to se: domot, u~ili{teto, zdrav-
stvenite institucii, mediumite, vladinite i nevladinite
agencii, pri {to }e se koristat postojnite bogati resursi
na na{eto podnebje.
Koga u~enicite podgotvuvaat hrana, tie u~at korisni
`ivotni ve{tini. Aktivnostite povrzani so podgotovkata
na hranata go pottiknuvaat procesot na u~ewe za hranata,
ishranata, higienata i bezbednosta vo kujnata. Koga se
podgotvuva hranata, u~enicite rabotat vo timovi, sor-
abotuvaat i na toj na~in gi razvivaat svoite socijalni
ve{tini. Podgotovkata na hranata spored recepti i knigi
za gotvewe im pomaga na u~enicite da ja sfatat va`nosta
od sledeweto na instrukcii i da gi sogledaat fazite
niz koi pominuva podgotovkata na edno jadewe. Krajniot
proizvod (zgotvenata supa, salata, zameseniot leb, pita...)
im dava ~uvstvo na zadovolstvo i postignuvawe.
Vo na{ite u~ili{ta mo`nostite za podgotovka/selek-
cija na hranata zavisat od nekolku faktori, pred s$
od opremenosta na u~ili{teto, finansiite, potrebata
u~enicite da nosat produkti od doma, vremeto na raspol-
agawe, kolku u~enici u~estvuvaat i sl. Iako ovie faktori
se ograni~uva~ki mora da se napravat napori u~enicite da
nau~at kako da podgotvat obrok od zdravi i sve`i sostojki
i da pravat zdrav izbor na hrana.
Poimi
Pr`ewe – postapka na termi~ka obrabotka na namir-
nici so ili bez upotreba na maslo za jadewe vo prikladen
sad (tava) ili na skara. Izlo`uvaweto na namirnicite na
visoka temperatura ovozmo`uva brzo zatvorawe na porite
na povr{inata na namirnicite so {to se spre~uva gubito-
kot na te~nostite i hranlivite sostojki od vnatre{nosta
na namirnicite, pa tie ostanuvaat meki i so~ni. Pr`eweto
vo princip treba da trae pokratko vreme za da se postigne
minimalno gubewe na hranlivite sostojki, a pred s$ na vi-
taminite.
Pe~ewe – postapka na termi~ka obrabotka na hrana-
ta. Pe~eweto se vr{i vo rerna na temperatura preku 180°
C vo zavisnost od namirnicite za podgotovka. Tie treba
da se stavat vo zagreana rerna za da se napravi kora na
povr{inata koja spre~uva gubewe na te~nosta od nivna-
ta vnatre{nost na namirnicite. Na toj na~in podobro se
za~uvuvaat prehranbenite materii od namirnicite. Do
samiot kraj na pe~eweto temperaturata postepeno se na-
maluva.
Varewe – vid na termi~ka obrabotka na hranata, pri
{to namirnicite se potopuvaat vo voda ili nekoja druga
te~nost. So vareweto hranlivite materii od namirnicite
preminuvaat vo te~nosta vo koja se varat, so {to te~nosta
dobiva vkus na namirnicite koi se upotrebeni.
Dinstawe – eden od najzdravite na~ini na podgotovka
na hranata. Namirnicite se izlo`uvaat na dosta visoka
temperatura, pri {to toplinata deluva na namirnicite
preku te~nosta koja samite ja ispu{taat. Vo procesot na
dinstawe mo`e da se dodava malo koli~estvo na voda za da
ne dojde do zagoruvawe, dokolku namirnicite ne sodr`at
dovolno koli~estvo na voda vo sebe. Dinstaweto obi~no
se vr{i vo plitki sadovi (tava, plitok lonec) so ili bez
poklopec.
Recept - upatstvo za podgotovka na jadewe. Komponenti
na receptot se: imeto na jadeweto, potrebnoto vreme za ne-
gova podgotovka, potrebnite sostojki i koli~estvo, opre-
mata potrebna za podgotovka na jadeweto, redosledot/fa-
zite na podgotovka, za kolku lica e nameneto jadeweto.
Konzervirawe - prerabotka na prehranbeni produk-
ti (termi~ki ili so hemiski konzervansi) so cel da se
prodol`i nivnoto traewe.
Pasterizacija - zagrevawe na prehrambeni produk-
ti na temperatura do 100o stepeni celziusovi so {to se
spre~uva mo`nosta za razmno`uvawe na mikroorganizmite
i na toj na~in za kratok period se za{tituva hranata od
rasipuvawe.
Sterilizacija - zagrevawe na temperaturi povisoki
od 100o stepeni celziusovi so cel potpolno uni{tuvawe
na mikroorganizmite i ovozmo`uvawe dolgotrajnost na
prehranbenite proizvodi.
Mesewe i matewe - proces pri koj so me{awe na
razli~ni supstanci se postignuva odreden stepen na ho-
mogenizacija na smesata {to se prigotvuva, vo edniot
slu~aj na smesa so pove}e voda, a vo slu~aj na mesewe smesa
{to sodr`i pomala koli~ina voda.
Lupewe – otstranuvawe na nadvore{niot sloj od
ovo{jeto ili zelen~ukot so pomo{ na pribor za lupewe.
TEMA: ISHRANA
Primer br. 1. Istra`uva~ki proekt
„Pravime zimnica” (6 ~asa)
Cel:
• u~enikot/u~eni~kata da stekne osnovni znewa za
konzervirawe i pasterizirawe na hranata.
Nastavni sredstva: flip~art hartija, A4 hartija, mar-
keri, flomasteri, hamer, razni kreativni materijali.
Mesto na realizacijata: u~ilnica, lokalna fabrika,
poseta na semejstvo.
Tek na aktivnosta
U~enicite se delat vo dve grupi. Ednata grupa dobiva
za zada~a da napravi istra`uvawe za procesot na paster-
izacija na hranata, a drugata za konzervacija na hranata.
Potoa nastavnikot zapo~nuva diskusija za toa {to znaat
u~enicite za ovie procesi, koi se nivnite predznaewa,
stavovi, mislewa.
 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 ISTRA@UVA^KI AKTIVNOSTI (5 ~asa)
U~enicite zaedno so nastavnikot izrabotuvaat plan za
istra`uvawe. Planot gi sodr`i slednite elementi:
• [to }e istra`uvame? Se definiraat aspektite
na temata koi }e bidat predmet na ponatamo{noto
istra`uvawe. (Pr.: Kako se podgotvuva ovo{jeto/
zelen~ukot za zimnica? [to s$ e potrebno za da se
podgotvi zimnicata?Kako te~e procesot na podgot-
vka na zimnicata? Na koja temperatura se podgot-
vuva zimnicata? Kako se podgotvuvala zimnicata
vo minatoto, a kako sega?...)
• Kade }e istra`uvame? U~enicite s$ dogovaraat kade
}e go sledat procesot na podgotovka na zimnicata -
vo poseta na nekoe semejstvo ili vo lokalnata fab-
rika.
• Kako? Se planiraat i izrabotuvaat alatkite koi }e
se koristat vo istra`uvaweto: intervjuirawe (se
smisluvaat vode~kite pra{awa i nivniot redosled),
potoa prebaruvawe na Internet, vesnici, spisanija,
nabquduvawe i dokumentirawe na procesot so foto-
grafii i crte`i (se pravi detalen plan za toa {to
to~no }e se nabquduva, so cel da se olesni procesot
na zapi{uvawe pri nabquduvaweto - vidi raboten
list Izve{taj od nabquduvawe).
• Koga? Planirawe na vremetraeweto na ak-
tivnostite.
• Koj? Podelba na odgovornostite i zada~ite me|u
u~enicite. Sekoj u~enik treba to~no da znae dali }e
pravi intervju, dali }e istra`uva na Internet, dali
}e gi vodi zabele{kite pri nabquduvaweto i sl.
• Del od planiraweto e razmisluvaweto za mo`nite
problemi i barieri i smisluvaweto strategii kako
tie da se nadminat.
Otkako e izraboten planot i sekoj u~enik ja znae svo-
jata zada~a, zapo~nuva terenskiot del od istra`uvaweto:
poseta na semejstvo i fabrika kade se sledi i dokumenti-
ra procesot na konzervacija/pasterizacija na ovo{jeto/
zelen~ukot.
Potoa sledi analizirawe na dobienite podatoci, se
baraat sli~nosti i razliki vo procesite na konzerva-
 | Ve{tini za `iveewe
cija i pasterizacija na hranata, se sreduvaat iskazite
dobieni od intervjuiraweto, se razgleduvaat i sreduvaat
dokumentiranite materijali, se spodeluvaat iskustvata,
do`ivuvawata, soznanijata od istra`uvaweto na teren.
EVALVATIVNI AKTIVNOSTI (1~as)
U~enicite se delat vo grupi i dobivaat za zada~a
da napravat prezentacija na dobienite podatoci od
istra`uvaweto koristej}i razli~ni kreativni na~ini na
prika`uvawe preku crte`i, fotografii, grafici, modeli-
rawe, dramatizacija.
Primer br. 2. Mojot omilen recept (3 ~asa)
Celi:
• u~enikot/u~eni~kata da se osposobi za praktikuvawe
na osnovnite kulinarski ve{tini;
• da znae da koristi ednostavni recepti za podgotvu-
vawe hrana.
Nastavni sredstva: (soglasno selektiranite recep-
ti).
Mesto na realizacijata: u~ili{na kujna (zavisno od
resursite vo u~ili{teto i lokalnata zaednica).
Tek na aktivnosta
U~enicite dobivaat zada~a da priberat vo tetratka
nekolku recepti od nivnite omileni jadewa (slatki, so-
leni, salati). Otkako }e ja popolnat tetratkata, zaedno so
nastavnikot selektiraat ednostavna salata (so sezonski
zelen~uk) koja mo`e da se podgotvi vo u~ili{te. Potoa gi
nabavuvaat osnovnite sostojki za salatata i zapo~nuvaat
so procesot na podgotovka. Najprvo u~enicite go mijat
sezonskiot zelen~uk vo u~ili{nata kujna. Potoa ja sle-
dat demostracijata na lupewe i seckawe na zelenukot od
strana na nastavnikot, po {to zapo~nuvaat samite da lupat
i seckaat. Ise~kanite par~iwa gi stavaat vo sad i spored
receptot gi dodavaat ostanatite sostojki za podgotovka na
salatata. Podgotvenata salata ja dekoriraat, serviraat i
degustiraat.
Sledniot ~as u~enicite i nastavnikot selektiraat ed-
nostavno glavno jadewe za podgotovka vo u~ili{teto. Se
nabavuvaat potrebnite sostojki i zapo~nuva procesot na
podgotovka. Nastavnikot demonstrira i go objasnuva pro-
cesot. Soglasno receptot u~enicite gi merat sostojkite,
lupat, seckaat, no i u~at kako se dinsta, pr`i i vari hra-
nata. Podgotveniot ru~ek, u~enicite go dekoriraat, servi-
raat i degustiraat (mo`e da se pokani ugostitel-kelner
ili gotva~ koj }e demonstrira ednostavno servirawe na
jadewe).
I vo odnos na desertot, se bira ednostaven recept. Se
podgotvuvaat i merat sostojkite, nastavnikot demonstrira,
a u~enicite probuvaat da matat, mesat i pe~at desert.
EVALVATIVNI AKTIVNOSTI
U~enicite se delat vo grupi i dobivaat za zada~a da
napravat istra`uvawe vo lokalnata sredina za tradicio-
nalnite jadewa. Potoa tie recepti gi dopi{uvaat vo tet-
ratkata, selektiraat ednostavni recepti i gi podgotvuvaat
vo u~ili{nata kujna. Nastavnikot ja sledi aktivnosta na
u~enicite i gi ocenuva nivnite znaewa i ve{tini za pod-
gotovka i servirawe na ednostavno jadewe spored recept.
Dokolku nema kujna vo u~ili{teto, u~enicite razgledu-
vaat razli~ni knigi za gotvewe i emisii za podgotovka na
jadewa (http://www.hranaivino.com.mk i http://www.ja-
mieoliver.com).
Primer br. 3. Istra`uva~ki proekt –
Kultura na jadewe na mladite (4 ~asa)
Celi:
• u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so kulturata na
jadewe (kaj nas i vo nekoi drugi zemji).
Nastavni sredstva: flip~art hartija, A4 hartija, mar-
keri, flomasteri, hamer, razni kreativni materijali.
Mesto na realizacijata: u~ilnica, restoran, poseta
na semejstvo.
Tek na aktivnosta
VOVEDNA AKTIVNOST (3 ~asa)
Aktivnosta zapo~nuva so diskusija za toa koe e omile-
noto jadewe na mladite vo Makedonija, a koe na mladite
vo drugite zemji? Dali postoi razlika i zo{to? Kakvo e
odnesuvaweto pri jadewe na mladite vo Makedonija, a kako
na mladite od drugite zemji?
Potoa u~enicite go izrabotuvaat planot za istra­`u­
vawe:
• [to }e istra`uvame? Se definiraat aspekti
na temata koi }e bidat predmet na ponatamo{noto
istra`uvawe. (Pr.: Kakvo e odnesuvaweto pri jadewe
vo razli~ni kulturi, kako se dr`at racete, teloto,
priborot, kako se postavuva priborot za jadewe,
kako e kaj nas, kako bilo vo minatoto, koga i kako se
steknuvaat navikite za odnesuvawe pri jadewe?)
• Kade }e istra`uvame? U~enicite se dogovaraat kade
}e istra`uvaat: na Internet, vo lokalnata zaednica,
poseta na lokalen restoran.
• Kako? Se planiraat i izrabotuvaat alatkite koi }e
se koristat vo istra`uvaweto: intervju, prebaru-
vawe na Internet, spisanija, nabquduvawe i doku-
mentirawe na procesot so fotografii i crte`i.
• Koga? Planirawe na vremetraeweto na aktivno­
stite.
• Koj? Podelba na odgovornostite i zada~ite.
• Del od planiraweto e razmisluvaweto za mo`nite
problemi i barieri i smisluvaweto strategii kako
tie da se nadminat.
Otkako e izraboten planot i sekoj u~enik ima konkret-
na zada~a, zapo~nuva terenskiot del od istra`uvaweto.
U~enicite posetuvaat restoran, nabquduvaat i zapi{uvaat
vo rabotnite listi (vidi raboten list Izve{taj od
nabquduvawe) kako lu|eto se odnesuvaat za vreme na po-
jadok, ru~ek i ve~era. Se nabquduva i odnesuvaweto na
u~enicite pri jadewe vo u~ili{te za vreme na odmorite.
Se pravi sporedba vo odnesuvaweto pri jadewe vo razli~ni
kulturi (so pomo{ na Internet).
Dobienite rezultati od istra`uvaweto u~enicite gi
sumiraat i crtaat strip za razli~noto odnesuvawe pri
jadewe vo razli~ni kulturi i tradicii.
 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 EVALVATIVNI AKTIVNOSTI (1~as)
U~enicite se delat vo grupi i imaat zada~a da smislat
scenarija i situacii za kultura na jadewe. Sleduva dra-
matizacija spored scenarijata i diskusija vo odnos na
pra{awata: Koi elementi uka`uvaat na (ne)kulturno odne-
suvawe pri jadeweto? Kako nekulturnoto odnesuvawe mo`e
da se transformira vo kulturno? Nastavnikot go ocenuva
u~estvoto na u~enicite vo diskusijata, kako i materijalite
vo portfolioto na u~enikot (vidi ocenuvawe na proektna
zada~a).
OBLEKUVAWE
Procesot na usvojuvawe na ve{tinite za {iewe,
pletewe, vezewe, tkaewe e va`en vo jakneweto na slikata
za sebe, go pottiknuva kreativnoto mislewe i ve{tinite za
re{avawe problemi. Potrebno e najprvo u~enicite da se za-
poznaat so razli~nite tkaenini, nivniot kvalitet, poteklo
i sl., a potoa sekoj u~enik individualno da se pottiknuva
da izbere boja, tekstura, razli~ni kreativni materijali
za izrabotka na svoite proekti. Ova go pravi sekoj pro-
ekt edinstven, razli~en od drugite. S$ dodeka u~enicite
u~at so pozitivno pottiknuvawe, t.e ohrabruvawe deka ne
postojat gre{ki, tuku samo nau~eni raboti, tie }e u`ivaat
vo u~eweto i razvivaweto na svoite ve{tini.
Izborot na oblekata e eden od glavnite na~ini preku
koi poka`uvame {to ~uvstvuvame kon drugite i kako sakame
da se povrzeme so niv. Ovie ~uvstva vklu~uvaat posaku-
vawe, qubov, voshituvawe, strast, zaveduvawe, rivalstvo.
Jazikot na teloto, osobeno na~inot na koj se oblekuvame,
gi poka`uva ovie ~uvstva bez nitu eden zbor i bez nie da
sme svesni za toa. Na{iot izgled ima golemo vlijanie i
vrz toa kako drugite n$ percepiraat. Isto taka vlijae i
na slikata za sebe. Tokmu zatoa, razgovorot so u~enicite
za ovaa vrska me|u emociite i moda e va`en del od obra-
zovanieto.
Identifikacijata na grupata tinejxerite se poka`uvaat
i preku sli~niot stil na oblekuvawe. Na ovoj na~in tie
go spodeluvaat prijatelstvoto i grupniot identitet, isto
kako {to go razmenuvaat i re~nikot na koj zboruvaat. Preku
 | Ve{tini za `iveewe
oblekata mladite mo`at da ja izrazat i svojata ednistve-
nost, individualnost. No, linijata pome|u konformizmot
i individualnosta e mnogu tenka. Koga mladiot ~ovek }e
bide ismean za nekoja „gre{ka” vo oblekuvaweto, nezado-
volstvoto mo`e da bide mnogu silno.
Poimi
Tekstilni vlakna/tekstil – prisposobliv/fleksi-
bilen materijal sostaven od mre`a na prirodni ili
ve{ta~ki vlakna/konci. Tekstilnite vlakna mo`at da bi-
dat:
• Prirodni (rastitelni) - pamuk (Gossypium) rod na
bilka od familijata slez, len - (Linum usitatissimum)
ednogodi{na zelesta bilka so kratok vretenast ko-
ren; konop – meka, svetkava bilka od koja se pravat
dolgi isprepleteni ni{ki); `ivotinski - volna
– se dobiva od vlaknata na doma{ni `ivotni (koza
i ovca). Vo vlaknoto na ov~ata volna ima sostojka
(maslo) poznato kako lanolin, koe go pravi vlaknoto
otporno na voda i pra{ina; ka{mir – se dobiva od
vlaknata na poseben tip na koza, indiska ka{mir
koza, poznata po mekosta na vlaknoto; angora – se
dobiva od dolgite, tenki i meki vlakna na angorski-
ot zajak; svila – se dobiva od vlaknata na ko`urecot
na kineskata svilena buba, se odlikuva so svetkavost
i ne`nost, ceneta po posebnata tekstura.
• Ve{ta~ki (sinteti~ki) - sovremeni vidovi na vlak-
na, dobieni po ve{ta~ki pat. Mo`at da bidat polie-
ster – se koristi sam ili vo kombinacija so pamuk;
akrilnik – imitacija na vlakno na volna, ka{mir;
najlon – imitacija na vlakno na svila, se koristi za
proizvodstvo na hulohopki; likra – lesno rastegli-
vo vlakno).
Predewe – star na~in na obrabotka na vlakna, pri
{to vlaknata od rastitelno, `ivotinsko ili sinteti~ko
poteklo se izvrtuvaat edno vo drugo pravej}i konec/ja`e.
Originalnata postapka se izveduva ra~no so koristewe
na ednostavna alatka – vreteno/furka. Karakteristikite
na ispredeniot materijal zavisi od materijalot od koj e
napraven, kvalitetot i kvantitetot na vlaknata, nivnata
dol`ina, kako i stepenot na vrte`ot.
 Tkaewe - stara tehnika na obrabotka na volneni konci.
Samiot proces vklu~uva preklopuvawe na dva seta, nare~eni
zavitkuva~i (nitki) i popolnuva~i, konci pod pravi agli.
Zavitkuva~ite se zategnati i paralelno naredeni na raz-
bojot (napravata koja se koristi za tkaewe). Na~inot na
koj ovie dva konca se preklopuvaat se narekuva bran.
Proizvodite dobieni od ovaa postapka mo`at da bidat ed-
nostavni materijali ili, pak, dekorativno-umetni~ki, t.n
tapiserii.
Pletewe – metod na pravewe na otvori/dup~iwa
nare~eni pekli od konec koi se protnuvaat edna vo druga,
pravej}i pletivo. Napravenite pekli se naredeni na igli,
koi se koristat za pletewe. Za postignuvawe na razli~ni
efekti na krajniot proizvod, razli~na tekstura, te`ina i
integritet na pletivoto se koristat razli~ni tipovi na
igli. Taka, na primer, za ramno pletivo se koristat pra-
vi igli so koi pletivoto dobiva vo dol`ina, dodeka so
kru`ni igli se formira pletivo vo vid na tuba. Procesot
na pletewe e sostaven od tri osnovni zada~i: aktivnite
pekli se redat na iglata, potoa se opu{taat za, vo posled-
nata faza, novi mali del~iwa od konecot se propu{taat
niz niv, so {to peklata stanuva del od pletivoto.
Vezewe – umetnost ili zanaet~istvo na dekorirawe na
tekstilni materijali so pomo{ na razli~ni konci/drugi
dodatoci i igla.
[iewe – zacvrstuvawe na obleka, ko`a, krzno i
drugi fleksibilni materijali koristej}i igla i konec.
Vidovi na {iewe: ednostavno/obi~no koe se koristi za
pragmati~ni potrebi (pravewe i odr`uvawe na obleka)
i moderno/komplicirano – se koristi za dekoracija i
vklu~uva tehniki od tipot na vezewe.
Kroewe – iako poimot datira od mnogu porano, svoeto
vistinsko zna~ewe go dobiva vo 18 vek i se odnesuva na
lu|eto koi pravele ma{ki i `enski kostumi, palta, panta-
loni. Samiot poim se odnesuva na sistem od specifi~ni
ra~ni i ma{inski tehniki na {iewe koi se unikatni.
Perewe obleka – otstranuvawe na ne~istotijata od
oblekata so pomo{ na voda i sapun/detergent za perewe vo
ma{ina za perewe ili ra~no.
Peglawe – postapka za otstranuvawe na izgu`vanite
delovi od oblekata so pomo{ na zagreana pegla; postapka
koja mo`e da se upotrebi za uni{tuvawe na paraziti/mik-
roorganizimi od oblekata.
Moda – socijalen fenomen koj se odnesuva na stilo-
vite na oblekuvawe koi se popularni vo kulturata vo opre-
delen period. Stilovite vooobi~aeno se menuvaat brzo,
zatoa modata vo obi~niot govor ili kolokvijalno se odne-
suva na poslednata verzija na ovie stilovi. Poimot ~esto
se koristi vo pozitivna smisla kako sinonim za glamur
i ubavina, odnosno vid na op{testvena umetnost niz koja
kulturata gi postavuva pravilata za ubavina i dobro. Nega-
tivnata upotreba na poimot se vrzuva za trendovi i ma-
terijalizam. Modata varira i e povrzana so op{testvoto,
godinite, socijalnite klasi, generacijata, profesional-
nata okupacija, seksualnata orientacija i mestopolo`bata
(geografski).
Tradicionalnata obleka (nosii) - e del od materi-
jalnata kultura na eden narod, pretstavuvaj}i odraz na
narodnite tradicii vkoreneti vo etno-kulturnata isto-
rija, vo socijalnite, op{testveno - politi~kite odnosi.
Na niv mo`at da se vidat del od ideologijata na narod-
nite veruvawa, kako i estetskite sfa}awa sozdavani vo
tekot na niza vekovi. Niz nosijata mo`at da se sogledaat
razli~nite procesi na kulturnite nastani, i vlijanija i
vrski so drugite kulturi.
TEMA: OBLEKUVAWE
Primer br. 1. Kako se gri`am za mojata
obleka (5 ~asa)
Celi:
• u~enikot/u~eni~kata da nau~i kako da se gri`i i da
ja odr`uva svojata obleka i obuvki;
• da nau~i da primenuva prakti~ni soveti za odr`uvawe
na oblekata.
Nastavni sredstva: flip~art hartija, A4 hartija,
markeri, flomasteri, hamer, razni kreativni materijali,
{tica za peglawe, pegla, razli~ni delovi od oblekata za
peglawe, ~etka za ~evli, ~evli.
 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 Mesto na realizacija: u~ilnica, restorant, poseta na
semejstvo
Tek na aktivnosta
VOVEDNA AKTIVNOST
Se zapo~nuva so diskusija za toa koi se omilen-
ite par~iwa obleka i ~evli na u~enicite i zo{to im se
omileni. Potoa diskusijata na u~enicite se naso~uva kon
toa kako se gri`at za svojata omilena obleka.
ISTRA@UVA^KI AKTIVNOSTI (4 ~asa)
U~enicite se delat vo grupi. Edna grupa dobiva zada~a
da napravi istra`uvawe za pereweto na oblekata. Na koi
se na~ini mo`e da se ispere oblekata, ra~no/ma{inski,
{to e va`no da se znae pred da se stavi oblekata za perewe,
{to poka`uvaat etiketite na oblekata, na koja temperatura
se pere bela obleka, na koja {arenata? Kako se pere obleka
izrabotena od volna, kako od pamuk, svila, ka{mir, len?
Kako se sortiraat ali{tata za perewe? Kade se ~uvaat
ali{tata koi treba da se isperat? Kako mo`e da se izvadat
flekite na ali{tata?
Druga grupa na u~enici dobiva zada~a da istra`i kako
se pegla oblekata. [to treba da znaeme pred da zapo~neme
so peglaweto? Kako treba da bidat isu{eni ali{tata
pred peglawe? Kako se pegla obleka izrabotena od volna,
kako od pamuk, svila, ka{mir, len? Kako se diplat i redat
ispeglanite ali{ta? Kako treba da se odr`uvaat ali{tata
za da bidat peglani, a ne postojano odnovo i odnovo da se
peglaat?
Tretata grupa na u~enici treba da istra`uva za
odr`uvaweto na obuvkite. Kako se odr`uvaat obuvki
napraveni od ko`a, kako od skaj, velur, platno? Kako se
~etkaat ~evlite? Kako treba da se odr`uvaat ~evlite/pa-
tikite za da ne mirisa nogata vo niv?
Otkako }e se definiraat istra`uva~kite pra{awa, os-
tanuva da se odgovorat u{te slednite pra{awa:
• Kade }e istra`uvame? U~enicite se dogovaraat kade
}e se informiraat, t.e. kade }e mo`at da vidat na
koj na~in treba da se odr`uvaat oblekata i obu-
10 | Ve{ tini za `iveewe
vkite. Mo`at da posetat semejstva, salon za hemisko
~istewe na obleka, lokalna fabrika za proizvodstvo
na obleka i obuvki, kako i prodavnici za obleka i
obuvki.
• Kako? Se planiraat i izrabotuvaat alatkite koi }e
se koristat vo istra`uvaweto: za intervjuirawe (se
smisluvaat vode~kite pra{awa i nivniot redosled),
potoa sledi prebaruvawe na Internet, vesnici,
spisanija, nabquduvawe i dokumentirawe na pro-
cesot so fotografii i crte`i. Se pravi detalen
plan za toa {to to~no }e se nabquduva, so cel da se
olesni procesot na zapi{uvawe pri nabquduvaweto,
(vidi raboten list i izve{taj od nabquduvawe).
• Koga? Planirawe na vremetraeweto na ak-
tivnostite.
• Koj? Podelba na odgovornostite i zada~ite me|u
u~enicite. Sekoj u~enik treba to~no da znae dali }e
pravi intervju, dali }e istra`uva na Internet, dali
}e gi vodi zabele{kite pri nabquduvaweto i sl.
• Del od planiraweto e razmisluvaweto za mo`nite
problemi i barieri i smisluvaweto strategii kako
da se nadminat.
Otkako e izgotven planot, u~enicite go zapo~nuvaat
terenskiot del od istra`uvaweto. Posetuvaat seme-
jstvo (ili salon za perewe i hemisko ~istewe) kade im
se demonstrira perewe, peglawe i diplewe na oblekata,
kako i na~in na odr`uvawe na obuvkite na ~lenovite na
semejstvoto. Se posetuva, isto taka, i lokalna fabrika za
proizvodstvo na obleka i obuvki. Tuka u~enicite se in-
formiraat za razli~nite materijali od koi se izrabotu-
vaat oblekata i obuvkite i koj e najsoodvetniot na~in za
nivno odr`uvawe.
Po zavr{uvaweto na terenskoto istra`uvawe, u~enicite
vo ramkite na svoite grupi gi razgleduvaat i sreduvaat do-
kumentiranite materijali pritoa spodeluvaj}i gi svoite
iskustva, do`ivuvawa i soznanija od istra`uvaweto na
teren.
 EVALVATIVNI AKTIVNOSTI (1 ~as) 2. Ednata igla se dr`i vo des-
nata raka i so vrvot vleguva
U~enicite so pomo{ na nastavnikot planiraat prezen-
vo delot od kruk~eto, blisku
tacija na ona {to go nau~ile od istra`uva~kata faza. Tie
do krajot na konecot. Krajot
demonstriraat peglawe i diplewe na razli~ni delovi od
se povlekuva so levata raka,
oblekata kako i razli~ni na~ini na odr`uvawe na obu-
so cel konecot ubavo da se zajakne za iglata. Na toj
vkite (~etkawe, ~istewe). Pereweto na ali{ta mo`e da se
na~in se dobiva edna pekla na iglata (se pravat onolku
demonstrira vo u~ili{teto ili, pak da se napravi prezen-
pekli kolku {to sakame da bide {irok {alot).
tacija so poster.
Nastavnikot go ocenuva znaeweto na osnovnite poimi 3. Iglata so pekli se stava vo
povrzani so prakti~nite ve{tini na u~enicite za perewe, levata raka, pome|u palecot
peglawe i odr`uvawe na obuvkite i nivniot interes i i pokazalecot. Klop~eto
u~estvoto vo razli~nite aktivnosti. Gi ocenuva i site ma- ostanuva od levata strana.
terijali koi se nao|aat vo portfolioto na u~enikot, a se Se zema vtorata igla so des-
odnesuvaat na ovoj proekt (vidi ocenuvawe na proektnata nata raka i se naso~uva kon
zada~a). levata.

4. Desnata igla se vnesuva vo

Primer br. 2. Pletewe {al~e (3 ~asa) peklata na levata igla (pod
Cel: levata igla). Iglite }e se
• u~enikot/u~eni~kata da gi nau~i osnovnite ve{tini vkrstat vo peklata, pri {to
za pletewe so igli. desnata igla se nao|a pod levata.
Nastavni sredstva: dve igli za pletewe, volnica vo
razli~ni boi. 5. Palecot treba da se name-
Mesto na realizacijata: u~ilnica. sti ne`no da gi dr`i dvete
igli zaedno so pokazalecot
Tek na aktivnosta na levata raka. Desnata igla
U~enicite dobivaat zada~a da spletat {al. Za taa cel s$ u{te e pod levata.
potrebno e sekoj u~enik da ima dve igli za pletewe i vol-
nica. Nastavnikot zapo~nuva so pleteweto ~ekor po ~ekor, 6. Konecot se dr`i so desna-
~ekaj}i u~enicite da probaat i da go zavr{at sekoj ~ekor ta raka, a iglite so levata.
poedine~no. Konecot se stava pod desna-
1. Se zapo~nuva so pravewe ta igla i se izvlekuva za da
na pekli od volnicata na ja obvitka iglata (vo pra-
toj na~in {to klop~eto vec kako {to e prika`ano na slikata). Krajot treba da
volnica se dr`i vo levata ostane na desno.
raka, a slobodniot kraj od
volnicata se izvlekuva vo 7. Konecot se prilepuva za iglata so pomo{
desnata. So pomo{ na slobodniot kraj od konecot, odd- na desniot pokazalec, desnata igla se
esno nalevo se pravi kruk~e dolgo okolu 15 santimetri, vle~e kon sebe, izvlekuvaj}i go konecot
na toj na~in {to krajot od konecot se stava pod gornata pod levata igla (kako {to e poka`ano na
ni{ka od konecot i se izvlekuva nagore desno. slikata). Na toj na~in desnata igla doa|a
11 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 gore nad levata igla, zavitkana so konecot izvle~en od 1. Se zapo~nuva so vdenuvawe na kone-
levata igla. cot vo iglata. Pritoa treba da se
vnimava i od dvete strani na iglata
8. Na krajot se dobiva edna da ostane ednakva dol`ina od kone-
pekla na desnata igla i cot.
edna ispu{tena pekla od
vrvot na levata igla.
2. Potoa edniot kraj od konecot se
Procesot se prodol`uva s$ dodeka ne se ispletat site zamotuva okolu pokazalecot i se
pekli od levata igla. Otkako }e se splete i poslednata vle~e s$ dodeka ne se zategne i
pekla se dobiva eden red od {al~eto. Potoa se pravi zame- napravi jazol.
na na iglite, praznata leva igla odi vo desnata raka, a pol-
nata desna vo levata raka. Postapkata se povtoruva onolku
pati kolku {to u~enicite sakaat da bide dolgo {al~eto. 3. Potoa kop~eto treba da se postavi
Dokolku sakaat da vnesat {arenilo od boi, toa mo`at da na tkaeninata.
go napravat so prekinuvawe na konecot so koj{to pletele
i na nego da go nadovrzat noviot konec vo druga boja i po-
vtorno da prodol`at so pleteweto. Spleteniot {al vlegu- 4. Zapo~nuva {ieweto. Iglata pomi-
va vo portfolioto na u~enikot. nuva niz tkaeninata, po~nuvaj}i od
dolniot del na tkaeninata kon gor-
niot i niz edno dup~e od kop~eto.
TEMA: OBLEKUVAWE Postapkata se povtoruva nekolku pati s$ dodeka
kop~eto ne se zajakne. Vo ovoj slu~aj se {ie paralelno
Primer br. 3. [iewe kop~e
od ednoto vo drugoto dup~e na kop~eto. No, mo`e da se
Cel: {ie i so vkrstuvawe na konecot vo dup~iwata, kako {to
• u~enikot/u~eni~kata da nau~i osnovni ve{tini za e poka`ano na slikata.
{iewe kop~e.
Nastavni sredstva: igla za {iewe, tenok konec, kop~e, Kop~e so{ieno vo X. Kop~e so{ieno so paralel-
tkaenina ni linii na konecot.
Mesto na realizacijata: u~ilnica
Tek na aktivnosta
U~enicite dobivaat zada~a da so{ijat kop~e. Za taa
cel potrebno e da se izbere kop~e i boja na konec koi
}e odgovaraat na bojata i vidot na tkaeninata na koja
}e se {ie kop~eto. Nastavnikot zapo~nuva so {ieweto
demonstriraj}i go sekoj ~ekor poedine~no, istovremeno
u~enicite go sledat i gi probuvaat site ~ekori eden po
eden.

12 | Ve{ tini za `iveewe

5. Otkako e zajaknato ko­p~eto, iglata
treba da pomine niz konecot i
materijalot.
6. Potoa {est pati treba konecot da se
zavitka okolu kop~eto.
7. Potoa iglata se spu{ta vo materija-
lot.
8. Pozadi materijalot se pravat tri
ili ~etiri provirawa na iglata niz
za{ieniot konec.
9. Na krajot se potsekuva konecot {to
ostanal.
Tkaeninata so za{ienoto kop~e vleguva vo portfolio-
to na u~enikot.
BEZBEDNOST I ZA[TITA
Decata imaat pravo na `ivot!
“Pravoto na deteto na za{tita od elementarni nepo-
godi i prirodni katastrofi proizleguva od neotu|ivoto
pravo na `ivot…”
(Konvencija za pravata na deteto-~len 6, stav 1)
Vo temata Bezbednost i za{tita se razrabotuvaat
sodr`ini koi se odnesuvaat na najrazli~ni rizici, pre-
vencija, bezbednost i za{tita od istite.
Sovremenite rizici i izvori na zagrozuvawe mo`at da
se podelat vo nekolku kategorii:
• prirodni nepogodi: zemjotresi, poplavi, lizgawe na
zemji{teto, udari od grom, odroni, nameti, vulkani,
su{i, silni vetrovi, globalnoto zatopluvawe koe
nosi golemi klimatski promeni i sl.;
• tehni~ko - tehnolo{ki i drugi nesre}i: po`ari,
soobra}ajni nesre}i, atomski-nuklearni, hemiski,
biolo{ki i drugi vidovi havarii predizvikani od
~ovekot;
• konflikti, nasilstvo i voeni dejstvija.
Celta na obu~uvaweto na u~enicite e da se zapoznaat
so osnovnite rizicite i opasnosti vo nivnata okolina i
da se osposobat za prevencija, bezbednost i za{tita od
istite.
PRIRODNI NEPOGODI
Republika Makedonija so nejzinata geografska
polo`ba, geolo{ki sostav i hidrometeorolo{ki uslovi
~esto e izlo`ena na razli~ni nepogodi i katastrofi. Isto
taka, se nao|a vo osobeno trusno podra~je zaradi toa {to
tektonski pripa|a vo najsilnoto seizmi~ki aktivno kopno
na Balkanskiot Poluostrov. Poradi toa potrebata od orga-
nizirana i planska za{tita i obuka na naselenieto, kako
i na i u~enicite ima osobeno zna~ewe.
• Zemjotres e prirodna nepogoda/stihija ~ii pri~ini
i posledici ne mo`at da se predvidat.
13 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 Zada~a na nastavnikot e da gi osposobi u~enicite da
postapat pravilno za vreme na nepogodata, da napravat
procenka na opasnosta vo daden moment i da se odnesuvaat
disciplinirano. Na toj na~in mo`e da obezbedi efikasna
psiholo{ka podgotovka, namaluvawe na stravot, panikata,
pa i stresot, koi mo`at da ostavat posledici vo razvojot
na li~nosta na u~enikot.
U~ili{teto ima svoj Plan za za{tita, po koj treba
u~enicite da se osposobat kako da postapuvaat za vreme na
zemjotres ili druga prirodna stihija.
Postapkite za pravilno odnesuvawe vo domot ili
vo okolinata na `iveewe, u~enicite treba da gi znaat i
uve`buvaat. Najva`no e tie da umeat da gi identifikuvaat
izvorite na opasnost i zagrozuvawe na bezbednosta, kade
i da se nao|aat. Znaewata treba da gi primenuvaat vo seko-
jdnevniot `ivot.
TEHNI^KO-TEHNOLO[KI I DRUGI NESRE]I
Ovoj vid na nepogodi ili nesre}i se predizvikani
prete`no od ~ovekot. Tuka spa|aat: po`arite, soobra}ajnite
nesre}i, tehni~ko-tehnolo{kite havarii, razni eksplozii
i sl.
Vo ovaa kategorija spa|a i zagaduvaweto na `ivotnata
sredina, {umskite po`ari, ru{ewe na brani, epidemii,
nuklearni havarii, hemiski i industriski nesre}i, avi-
onski, `elezni~ki nesre}i, brodolomi i sl.
Vo nastavata nastavnikot treba da gi zapoznae u~enicite
so ovoj vid na nesre}i, i da gi usvojat najva`nite mer-
ki za bezbednost i za{tita pri odredeni nesre}i koi se
po~esti na na{ite prostori. Na primer, mo`e da se obra-
botat po`arite koi s$ po~esto se slu~uvaat.
• Po`arot - nanesuva i predizvikuva materijalni
{teti i pretstavuva opasnost po `ivotot na
lu|eto, okolinata i imotot.
Vidovi na po`ari: {umski - koi se javuvaat vo letniot
period vo {umite i `itnite poliwa i urbani - koi se javu-
vaat vo naseleni mesta.
14 | Ve{ tini za `iveewe
• [umskite po`ari se ~esti, a naj~esto se predizviku-
vaat od nevnimanie na ~ovekot. Tie nosat ogromni
{teti so uni{tuvawe na {umskoto bogatstvo.
• Urbanite po`ari se slu~uvaat vo naseleni mesta
kako rezultat na nevnimanie, stara ili neispravna
elektri~na instalacija i sl. Tie ~esto pati nosat
ogromni materijalni {teti, povredi od izgorenici,
pa i `rtvi.
• Karakteristi~ni se i po`arite koi nastanuvaat kako
posledica od prirodni nesre}i i voeni dejstva, pri
{to aktivnostite za za{tita pote{ko mo`at da se
sprovedat.
 Gra|anite se dol`ni vedna{ da ja izvestat najbli-
skata Protivpo`arna slu`ba (telefon 193) ili Cen-
tarot za upravuvawe so krizi (CUK) (telefon 195)
ili Policijata (telefon 192).
 U~enicite treba ovie broevi da gi nau~at i da gi
zapi{at na vidno mesto vo nivnata u~ilnica.
Koi se pri~inite za po`arite?
Pri~inite za po`arite mo`at da bidat najrazli~ni:
• ~ovekot, negovoto nevnimanie na rabotnoto mesto,
doma ili vo priroda;
• frlawe otpu{oci na nedozvoleni mesta;
• nesoodvetno koristewe na elektri~ni aparati i
drugi ma{ini;
• preoptovarena ili stara elektri~na instalacija;
• neispravni elektri~ni aparati, ma{ini i sl.;
• nesoodvetno ~uvawe i prevoz na opasni materii;
• kako posebni pri~ini se prirodnite nesre}i i voj-
nite.
Koi se posledicite?
Posledicite nekoga{ se kobni za ~ovekot so povredi
od izgorenici, zadu{uvawe, zarobuvawe vo ognenata sti-
hija, materijalnite {teti i zagaduvawe na okolinata.
Za{tita
Za{titata od po`ari ima golemo zna~ewe. Regulirana
e so zakon, podzakonski akti, standardi, planovi i pravil-
nici za za{tita od po`ari. Tuka spa|aat i programite za
obuka na naselenieto, za za{tita od po`ari.
 PRVA POMO[
Definicija: Prva pomo{ e po~etna gri`a za povrede-
noto lice na samoto mesto na nesre}ata.
• Celi
- za~uvuvawe na `ivotot na povredeniot;
- za{tita od ponatamo{no povreduvawe;
- namaluvawe na bolkata i stravot;
- spre~uvawe na mo`ni komplikacii;
- podobruvawe na op{tata sostojba na povredeniot.
• Proceduri na pravilno uka`anata pomo{:
- neodlo`na prva pomo{;
- telefonski povik za pomo{;
- odlo`na pomo{;
- Itna medicinska pomo{ i transport;
- zdravstvena ustanova.
• Proverka i sledewe na vitalni znaci ili znaci
na `ivot
1. Sostojba na svest – usvoen KOD:
- budnost - normalno odgovarawe;
- glas - odgovor na ednostavni pra{awa;
- bolka – reakcija na bolka (toj {to mnogu ofka ne
zna~i deka e i te{ko i mnogu povreden);
- reakcija – na nadvore{ni drazbi.
2. Proverka na di{eweto.
3. Proverka na pulsot.
OP[TA POSTAPKA PRI NESRE]I
1. Obezbeduvawe na mestoto na nesre}ata.
2. Prvi~na procenka na povredeniot i neodlo`na prva
pomo{ vo slu~ai na: `ivotna opasnost, bessoznanie,
prestanok na di{ewe i rabota na srceto, obilno
krvaвewe i {ok sostojba.
3. Telefonski povik za pomo{: Иtna medicinska pomo{
-194, policija - 192 i Пrotivpo`arna slu`ba - 193.
4. Sodr`ina na povik za prva pomo{: kade se slu~ila
nesre}ata, {to se slu~ilo, kolku ima povrede-
ni, kakvi povredi ima, koj izvestuva i koga doaѓa
pomo{ta.
POSTAPKI ZA UKA@UVAWE NA PRVA POMO[
1. Obezbeduvawe na prostor (otstranuvawe na predmeti
i nepotrebni lica).
2. Soglasnost za uka`uvawe na prva pomo{ (na lice koe
e vo bessoznanie i mali deca bez staratel).
3. Pregled na povredeniot (verbalna i psiholo{ka
poddr{ka).
4. Premestuvawe na povredeniot (ako potreba).
Vo nastavata u~enicite treba da se zapoznaat {to
opfa}a prvata pomo{ i za zna~eweto na pravat pomo{ vo
momentot na povreda ili kriti~na situacija kaj povrede-
noto lice kako i da znaat kako da postapat:
- da pobaraat pomo{ itno od najbliskiot drugar, na-
stavnik, povozrasen, ambulanta, slu`bata za brza
pomo{ i sl.~
- u~enicite ne smeat da davaat prva pomo{ ako ne se
osposobeni (osven povozrasni u~enici koi ve}e
bile na kursevi ili natprevari za prva pomo{).
Posetete gi stranicite na: www.crvenkrst.gov.

mk.
KONFLIKTI, NASILSTVO I VOENI DEJSTVA
Vo ovaa grupa na rizici i opasnosti spa|aat raznite
vidovi konflikti, sekakov vid na zloupotreba na decata,
sociopatolo{ki pojavi so sovremenite poroci, upotreba
na lesno i malo oru`je, kako i posledicite predizvikani
od voeni dejstva.
15 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 Primer br. 1. Za{titni merki - postapki za vreme
na zemjotres ( 3- 4 ~asa)
Celi:
• u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so procedurite
na odnesuvawe za vreme na zemjotres;
• da se osposobi da gi primenuva nau~enite postapki i
pravila na odnesuvawe za vreme na zemjotres.
Mesto na realizacija: u~ilnica, hodnici, dvor, spor-
tska sala.
Organizacija na aktivnostite
Kako voved nastavnikot gi zapoznava i voveduva
u~enicite vo temata, na~inot na rabotata kako i pravilata
na odnesuvawe. Koristi raznovidni materijali, video i
TV filmovi i dopolnitelni izvori na informacii.
Ve`ba 1 (1 ~as): Zapoznavawe so znacite
za javno trevo`ewe
• Nastavnikot i u~enicite izgotvuvaaт spisok na
u~enicite vo paralelkata koj se ~uva na dostapno
mesto. Se uka`uva zo{to e va`no toa.
• Nastavnikot gi zapoznava u~enicite so znacite za
trevo`ewe koi va`at za celata dr`ava. Potoa na ka-
setofon ili CD go pu{ta prviot znak za op{ta opas-
nost, 60 sekundi neprekinat zaviva~ki ton, odnosno
prenesuva informacija za opasnost od zemjotres i
vtoriot znak za prestanok na opasnosta, ednoli~en
ton vo traewe od 60 sekundi. Gi povtoruva nekolku
pati za da mo`at u~enicite da gi prepoznaat i
razlikuvaat dvata znaka.
Ve`ba 2 (2 ~asa): Postapka na zasolnuvawe
Nastavnikot im ka`uva na u~enicite nekolku postapki
za zasolnuvawe za vreme na zemjotres, a potoa istite gi
demonstrira.
Pravila i postapki na zasolnuvawe
Sokrivawe pod rabotnata masa - klupa vo svitkana
polo`ba na teloto, na kolena i lakti pri {to racete ja
{titat glavata. Glavata e na sprotivnata strana od
16 | Ve{ tini za `iveewe
prozorcite za da se izbegnat mo`nite povredi od skr{eni
stakla. Vo ovaa polo`ba nastavnicite i u~enicite os-
tanuvaat se do prestanok na opasnosta - zemjotresot.
Ako vo blizina nema masa - klupa, toga{ se zasolnuvaat vo
nekoj agol, kleknati i so grbot zavrten kon prozorcite.
Ovie postapki treba da se uve`buvaat so u~enicite.
Dokolku u~enicite i nastavnicite se nadvor, treba da
se oddale~at na bezbedno rastojanie od objektite, ogra-
dite, banderite, yidovite i da kleknat na zemja.
Nastavnikot dava upatstvo za zasolnuvawe i zaedno so
u~enicite gi ve`baat postapkite i pravilata. Potoa vodi
razgovor so u~enicite i gi zapoznava so osnovnite pra-
vila i postapki na dvi`ewe i za{tita pri zemjotres (vo
razli~ni situacii).
Ve`bata na zasolnuvawe ja povtoruvaat pove}e pati i
pritoa im objasnuva zo{to tamu se zasolnuvaat. Istite po-
stapki va`at i vo dom ili kade bilo.
Ve`ba 3 (1-2 ~asa): Izrabotka na plan za dvi`ewe
za vreme na opasnost
U~enicite go izrabotuvaat - crtaat planot za izlez i
za napu{tawe na svojata u~ilnica. Istiot go postavuvaat
na vratata od u~ilnicata ili na vidno mesto. Potoa go
ve`baat napu{taweto na objektot spored planot.
Mo`at da izrabotat najrazli~ni znaci - strelki
na dvi`ewe i da gi postavat na pravcite po koi }e go
napu{taat objektot. Seto toa se pravi za da se izbegne pa-
nikata i stravot.
Isto taka, nastavnikot gi zapoznava u~enicite i so
dopolnitelnite nesre}i koi gi predizvikuva zemjotresot,
po`ar, poplava, kako i so telefonskite broevi vo RM na
koi mo`at sekoga{ da se javat za vreme na opasnost: Cen-
tar za upravuvawe so krizi (CUK) 195; Brza piomo{
194, Policija 192, Protiv Po`arna slu`ba - 193.
Broevi na bliski prijateli ili rodnini
U~enicite treba, vo dogovor so semejstvoto, da napra-
vat lista na telefonski broevi na koi }e kontaktiraat za
vreme na zemjotres (ili druga opasnost).
 Ve`ba 4: EVAKUACIJA
[to pretstavuva?
Evakuacijata se vr{i planski i organizirano so kon-
trolirano premestuvawe na u~enicite i drugiot personal
i materijalnite dobra od zagrozeni vo pobezbedni pros-
tori.
Evakuacijata pretstavuva premestuvawe od zagrozeno
na bezbedno mesto.
Koga i zo{to se sproveduva – vo koi slu~ai?
Se sproveduva vo slu~aj na zemjotres, po`ar, poplava
i drugi nepogodi za da se spasat lu|eto i materijalnite
dobra ili za da se spre~at i namalat dopolnitelnite po-
sledici od nesre}ata. Za nejzino izveduvawe se pravi plan
za evakuacija vo koj to~no se opredeluva i konkretizira
kako se vr{i evakuacijata.
Nasoki- tek na aktivnostite:
• Voda~ na evakuacijata.
• Se postapuva spored planot (koj prethodno site go
zapoznale i uve`bale).
• Se koristi legendata na objektot i spored nas-
tanatite o{tetuvawa se opredeluvat mo`ni pravci
kako i rezervni pravci na dvi`ewa i izlez.
• To~no se opredeluva zbornoto mesto (koe {to e bez-
bedno) i mestoto kade }e se evakuiraat u~enicite, (a
se planira i rezervno mesto).
• Se proveruvaat rezervnite izlezi i klu~evite od
istite - kade se nao|aat.
• Se vr{i prozivawe na site prisutni u~enici (vrabo-
teni) pred samiot po~etok na evakuacijata.
• Zaradi obezbeduvawe na objektot se pravi proverka
dali se isklu~eni site instalacii - voda, struja.
• Se ostava zadol`itelno otvorena vrata (odnatre).
• Se uka`uva prva pomo{ i se vr{i trija`a.
• Prenesuvawe na povredenite do najbliskata medi-
cinska ustanova;
• Izvestuvawe na roditelite.
• Izvestuvawe na lokalnite vlasti i potreba od
pomo{.
• Naredba za ponatamo{ni aktivnosti; ispra}awe na
u~enicite doma ili pak, premestuvawe na nova lo-
kacija - celosno napu{tawe na u~ili{niot objekt
ili dvor.
Primer br. 2. Protivpo`arna za{tita (3-4 ~asa)
Mesto na odr`uvawe: u~ilnica, hodnici, poligon ili
sportska sala
Celi:
• u~enokot/u~eni~kata da se osposobi za primenuvawe
na prakti~ni znaewa za samospasuvawe i spasuvawe
od po`ar;
• prakti~no da se zapoznae so uredite i protiv
po`arnite aparati;
• prakti~no da se zapoznae so sproveduvaweto na evaku­
acijata, soglasno planot na u~ili{teto.
Organizacija na aktivnostite
Vovedni aktivnosti:
Nastavnikot gi zapoznava u~enicite so protiv
po`arnite aparati, preku sliki, slajdovi, filmovi, ilus-
tracii. U~eni­cite se pottiknuvaat aktivno da u~estvuvaat
so svoite pre­dznaewa i razmisluvawa.
U~enicite diskutiraat: [to e po`ar? Kakvi po`ari
postojat? Koi se pri~inite i posledicite? Kava e za{titata
od niv?
Planot na istra`uva~kite aktivnosti sodr`i: {to,
kade, kako i koj }e istra`uva?
U~enicite se dogovaraat za svoite istra`uvawa za site
nave­deni aspekti za po`arite. Izrabotuvaat alatki za
istra­`uvawe: anketa, intervju i sli~no. Seto toa go doku-
mentiraat vo papki, izve{tai, sliki, {emi, crte`i, foto-
grafii. Na krajot na aktivnostite pravat prezentacija na
svoite istra`uvawa.
Primeri za ve`bi:
• Zapoznavawe na u~enicite so protivpo`aren aparat.
• Demonstracija za negovo koristewe od stru~no ili
obu~eno lice.
17 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 • Evakuacija za vreme na po`ar so pravila na odnesu-
vawe.
• Poseta na protivpo`arna edinica.
Postapki vo moment na po`ar:
• Koristi go protiv po`arniot aparat - ako znae{!
• Dokolku treba da bega{ niz ognot, zadol`itelno
pokrij se so vodena krpa (kebe), barem na glava!
• Sekoga{ begaj sprotivno od ognot!
• Ako izleze{ - povtorno ne vra}aj se.
• Ako ne mo`e{ da izleze{, otvori prozo i davaj sig-
nal za pomo{.
• Lesno zapalivite materii stavi gi na posigurno
mesto.
Primer br. 3. Prva pomo{ (7 - 8 ~asa)
Mesto na realizacijata: u~ilnica, kabineti, sportska
sala ili poligon, prostorii na Crveniot krst i sl.
Cel:
• u~enikot/u~eni~kata da se informira za zna~eweto
na prvata pomo{ (PP);
• da se informira za osnovnite postapki pravilno vo
dadenata situacija;
• da umee da se snajde vo dadenata situacija (broevi
na telefoni).
Organizacija na aktivnostite.
Vovedni aktivnosti- (1 ~as) Se razviva diskusija so
naso~eni pra{awa od nastavnikot za: za poimot prvata
pomo{, koga se dava, zo{to i koj treba da ja dade?
Nastavnikot gi motivira i organizira u~enicite da
rabotat na istra`uva~ki aktivnosti. Mo`e da gi podeli
u~enicite vo grupi po razli~ni sodr`ini na proekti.
18 | Ve{ tini za `iveewe
U^ENIKOT KAKO POTRO[UVA^
Sodr`inite i aktivnostite od temata ovozmo`uvaat
zdobivawe na znaewa i umeewa, formirawe stavovi
na u~enikot kako potro{uva~, korisnik na uslugi i
pro{iruvawe na kulturata na `iveeweto i odnesuvaweto.
Nastavnikot ima {irok izbor na aktivnosti za re-
alizirawe na celite i sodr`inite od ovaa tema: preku
primeri od sekojdnevniot `ivot, Zakonot za za{tita na
potro{uva~ite na RM, Prira~nikot za Edukacija na de-
teto i u~enikot kako potro{uva~ (Skopje, 2006). bro{uri,
bilteni i sl.
Osnovnata cel e u~enikot da se osposobuva da napravi
dobar i pravilen potro{uva~ki izbor i da znae odredeni
poimi koi se koristat vo sekojdnevniot `ivot.
Poimi
POTRO[UVA^ e sekoe fizi~ko ili pravno lice koe kupuva
proizvodi ili koristi uslugi za neposredna sopstvena
potro{uva~ka za potrebi koi se nameneti za vr{ewe na
negovata profesionalna ili za drugi delovna dejnost.
PROIZVOD e materijalno dobro (predmet) namenet za
ponuda na potro{uva~ite koj{to ima odredena vred-
nost i namena.
USLUGA e dejnost nameneta za ponuda na potro{uva~ite.
TRGOVEC e sekoe pravno lice koe vr{i dejnost za zadovo-
luvawe na potrebite na gra|anite.
PROIZVODITEL e lice koe proizveduva proizvodi ili
nivni delovi, vklu~uvaj}i go i uvoznikot na proizvodi
i uslugi.
DISTRIBUTER e fizi~ko ili pravno lice koe, neposredno
ili posredno preku drugi lica, ispora~uva proizvo-
di.
FISKALNA SMETKA - trgovecot mora za prodadeniot pro-
izvod, odnosno za izvr{enata usluga, na potro{uva~ot
da mu izdade fiskalna smetka, odnosno jasno vidliva i
~itlivo napi{ana smetkopotvrda.
 Potro{uva~ot ima pravo da ja proveri to~nosta na izda-
denata smetka pred da ja plati. Za izdadenata smetka
trgovecot ne smee dopolnitelno da naplatuva.
GARANCIJA - trgovecot e dol`en za tehni~ki slo`eni
proizvodi da obezbedi: garancija, deklaracija, upat-
stvo za sklopuvawe i upotreba, servis i rezervni de-
lovi.
REKLAMA - pretstavuva sekoe objavuvawe ponudi preku
mediumite vo koja bilo forma so koe se promoviraat
proizvodi ili uslugi.
- Reklamiraweto mora da bide korektno i vistinito.
- Se zabranuva sekakov vid na nevistinito i
zaveduva~ko reklamirawe.
Na u~enicite im se objasnuva i znakot
SE koj mo`e da se sretne na proizvodi koj
uka`uva na toa deka proizvodot e izrabo-
ten spored odredeni standardi za bezbed-
nost na proizvodite.
Primer br. 1. Deklaracijata - li~na karta na
proizvodot (2-3 ~asa)
Celi:
• u~enikot/u~eni~kata da stekne znaewa za deklaraci­
jata na proizvodot;
• da se zapoznae so osnovnite ele­­­me­n­­ti na deklaraci-
jata.
Organizacija na aktivnostite
Vovedni aktivnosti
Nastavnikot im poka`uva na u~e­­ni­­­cite tri proizvodi
od ist vid. Sekoj proizvod e obe­le­­`an so broj. Na golem
poster ili na tab­la vo tri koloni se zapi­{u­vaat imiwata
i broevite na pro­izvodite.
Proizvodi GRUPI
I. II. III.
1. 5 3 3
2. 3 3 2
3. 1 3 4
Rabota po grupi
U~enicite se podeleni vo grupi i od niv se bara da
se op­re­de­lat koj proizvod bi sakale da go probaat spo­red
izgledot, ambala`ata i formata.
Sekoja grupa da­va zbiren izve{taj za svoite od­luki. Na
primer: vo grupata I - pet u~enici se za proizvodot br. 1,
trojca za proizvodot br. 2, a eden u~enik za proizvodot
br. 3.
Na posterot se pravi zbir za sekoj proizvod i se done-
suva zaklu~ok koj proizvod e najizbiran i zo{to.
Zapoznavawe so deklaraciite na proizvodite
Nastavnikot gi zapoznava u~enicite so podatocite
od deklaraciite na proizvodite, rokot na upotreblivost,
te`inata i cenata na proizvodot. Uka`uva na elementi-
te koi treba da gi sodr`i deklaracijata na preh­ran­ben
proizvod. Na primer: imeto, da­tumot koga e proizveden,
rokot na traeweto, sostavot, koli­~i­nata, te`inata,
proizvoditelot, dis­t­ri­buterot i dr.
Ovie podatoci se zapi{uvaat na tabla ili poster
vo vid na ta­be­la. Se proveruva so dali proizvodite gi
sodr`at elementite na deklara­ci­jata. Se sobiraat pluse-
vite i minusite i spored rezultatite povtorno treba da se
opredelat koj proizvod bi go kupile. Otkako site grupi }e
referiraat, se opredeluva koj proizvod bi bil naj~esto
kupuvan spored kri­teriumite na deklaracijata.
Datum na Rok na
Proizvod Ime Sostav Koli~ina Itn.
proizvod traewe

2
3

19 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 Nastavnikot gi pra{uva u~enicite kolku dekla­ra­cijata
na proizvodot mo`e da vlijae vrz pot­ro­{u­va~ite da ku­pat
proizvod.
Nastavnikot pra{uva - proveruva dali u~eni­ci­te znaat
koi elementi mora da gi sodr`i deklaracijata na proiz­
vodot.
Nastavnikot go ~ita tekstot od ~lenot na Za­ko­not za
za{tita na potro{uva~ite vo koj se nave­de­ni elemen­
tite na deklaracijata. Deklaracijata e li~na karta na
proizvodot.
U~enicite vnimavaat dali site ele­menti gi ima­at na-
vedeno na posterot-tablata. Po potreba pravat ko­re­k­­cii.
U~enicite vo grupi izrabotuvaat po edna dek­la­ra­cija
za odredeni proizvod.
Niz aktivnostite nastavnikot mo`e da gi koristi
pra{awata:
Zo{to sekoj proizvod treba da ima deklaracija? Koja e
nejzinata va`nost?
Na {to vo idnina }e vnimavate pri ku­pu­vaweto na nekoj
proizvod?
[to }e storite ako proizvodot nema dekla­ra­ci­ja, kade
}e prijavite?
Primer br. 2. Prava i obvrski na potro{uva~ot
(2 do 4 ~asa, vo zavisnost od brojot na slu~aite/
primerite koi }e se rabotat)
Celi:
• u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so poimite re-
klamacija i garancija;
• da se pottiknuva da gi pro~ita deklaraciite na
proizvodite (osobeno za rokot na upotreba);
• da se se zapoznae so na~inite na reklamacija na od-
reden proizvod.
Organizacija na aktivnostite
Nastavnikot postavuva pra{awe: Dali nekoj od vas
po kupuvaweto na nekoj proizvod imal nekakov problem?
20 | Ve{ tini za `iveewe
Dali proizvodot bil rasipan, neispraven, so pominat rok
na traewe? Kako ste postapile (vie ili roditelite)?
U~enicite se podeleni vo grupi, razmisluvaat i razgo-
varaat vo grupata.
Sekoja grupa dobiva po eden pot­ro­{uva~ki problem od
sekoj­dnev­niot `ivot i tekst od ~len od Zakonot so koj se
regulira toj prolem. Grupa­ta go prou~uva problemot, gi
~ita pra­­vata na potro{uva~ot i pi{uva mo`ni re{enija.
Rabota po grupi
Edna od grupite go ~ita pro­b­lemot koj go ima i bara od
drugite grupi:
• da razmislat i da pobaraat mo`ni re{enija na pro­
blemot;
• da spodelat so drugite vo gru­pata;
• da formiraat zaedni~ki re{e­nija.
Site idei na grupite se listaat na prviot del od golem
poster, koj e podelen na dva dela. Potoa grupite go ~itaat
~lenot od Zakonot koj go regulira toa pravo.
Se pravi revizija na re{enijata, {to se zapi{ani na
po­~e­tokot na posterot. Se definiraat novi re{enija spo­
red ~lenot od Zakonot na vtoriot del od posterot. Se raz-
misluva i se diskutira za drugi situacii, regu­li­rani so
istiot ~len, a ideite se zapi{uvaat.
Primeri {to mo`e da gi koristi nastavnikot:
1. Kupiv patiki {to vedna{ puknaa. Vo prodavni-
cata mi ponudija da gi popravat. Patikite se noseni
6 dena. Dali da go prifatam ova?
^len 43.
“Potro{uva~ot komu mu e prodaden proizvod so nedosta-
tok, ima pravo po svoj izbor da bara:
- besplatno otstranuvawe na nedos­ta­tocite na proiz-
vodot ili nadomest na tro­{o­cite napraveni za ot-
stranuvawe na nedostatokot;
- srazmerno namaluvawe na proda`nata cena;
- zamena na proizvodot so soodveten proizvod so ista
trgovska marka, tip, industriski dizajn ili oznaka
za poteklo i geografska oznaka na proizvodot” itn.
 “Potro{uva~ot nema pravo da go raskine dogovorot, ako
nedostatokot na proizvo­dot e minimalen”.
2. Kupiv diskmen, koga doj­dov doma vidov deka ne
raboti. Kako treba da postapam?
“Trgovecot e dol`en, soglasno so tehni~kite propisi
so koi se opredeluvaat proizvodite za koi proizvoditelot,
uvoznikot, odnosno zastapnikot na stranska firma mora
da izdade garancija za kvalitetot, odnosno za ispravno-
to funkcionirawe na proizvodot, dokument za na~inot na
upotreba na proizvodot, da obezbedi servis za odr`uvawe
i popravka i snabduvawe so rezervni delovi vo garantniot
rok. Trgovecot e dol`en najmalku za pet godini od denot na
proizvodstvoto na proizvodot da obezbedi rezervni de-
lovi. Vo soglasnost so potro{uva~ot, proizvodot mo`e da
se servisira najmnogu tripati vo ramkite na garantniot
rok i, dokolku ne se popravi proizvodot, potro{uva~ot ima
pravo da bara od trgovecot da go zameni so ist takov nov
i ispraven proizvod ili da mu go vrati plateniot iznos
na potro{uva~ot za kupeniot proizvod. Proizvoditelot
e dol`en da se pridr`uva na obvrskite od garantniot
list.”
3. Vo prodavnica zabele`av prehranben proizvod so
iz­mi­­nat rok. [to da na­pra­vam?
^len 47
Zabraneta e proda`ba na proizvodi ~ij rok na upotreba
e izminat.
Vo slu~ajov najdobro e da se izvesti Direkcijata za
hrana ili
Organizacijata za potro{uva~i na Makedonija, tele-
fon: 3179-592.
4. Kupuvav vo prodavnica i ne mi dadoa fiskalna
smetka. Na moe insistirawe da dobijam smetka, sepak
ne dobiv? Kako da po­s­ta­pam?
^len 20
“Trgovecot mora za prodadeniot proizvod odnosno
izvr{enata usluga na potro{uva~ot da mu izdade fiskalna
smetka, odnosno jasno vidliva i ~itlivo napi{ana smetko-
potvrda, dokolku so drug propis poinaku ne e opredeleno.
Trgovecot mora na potro{uva~ot da mu ovozmo`i proverka
na to~nosta na presmetaniot iznos po odnos na kvalitetot
i koli~inata na kupeniot proizvod, odnosno izvr{enata
usluga. Za izdavawe na smetkata od stavot 1 na ovoj ~len ne
e dozvoleno dopolnitelno da se naplatuva”. Vo ovoj slu~aj
najdobro e da se prijavi na tel. broj 198.
Evalvativni aktivnosti
U~enicite gi diskutiraat slednite pra{awa:
• Zo{to se va`ni zakonite koi se odne­su­va­at na bez-
bednosta i kva­li­tetot na hranata?
• [to treba sekoj da znae za do­bivaweto smetka pri
kupu­va­we i zo{to e toa va`no?
• [to treba da ima sekoj tehni~­ki proizvod?
• Dali proizvodite treba da se prodavaat i po izmina-
tiot rok na trae­we?
Primer br. 3. Zo{to e va`na fiskalnata smetkata
(2-3 ~asa)
Celi:
• u~enikot/u~eni~kata da go sfati zna~eweto na fis-
kalnata smetkata, dokolku saka da gi ostvari svoite
prava;
• da se zapoznae so pravoto na potro{uva~ot za
`alba.
Organizacija na aktivnostite
Dramatizacija: Dvajca u~enici (od koi edniot e potro­
{uva~, a drugiot prodava~) vodat dijalog vo koj edniot
vra}a o{teten proizvod, no prodava~ot nao|a be­z­­broj
pri~ini da ne go primi.
Situacija 1: Potro{uva~ot go ka`uva problemot:
proizvodot e o{teten i toj saka da go vrati, no ne nosi
smetka za kupeniot proizvod.
Prodava~ot ne ja spomenuva nitu sme­tkata nitu dru-
gi elementi, tuku samo uporno tvrdi deka pro­izvodot go
o{tetil potro­{uva­~ot. Drugite u~enici ja sledat dra­ma­
tizacijata i potoa treba da mu dadat sovet na potro{uva~ot.
Najprvo samostojno go zapi{uvaat mo­`­noto re{enie, potoa
21 | Ve { t i n i z a ` iveewe
spodelu­vaat vo grupata, pa so celata grupa. Site idei se
zapi{uvaat na pos­ter ili na tabla.
Sekoja grupa go sovetuva po­­t­­ro­­­{u­va­~ot na {to treba da
se po­vi­ka. Site razli~ni idei se zapi{uvaat na poster.
Potoa potro{uva~ot i prodava~ot pra­vat povtorno dra-
matizacija.
Rabota po grupi
Situacija 2: Prodava~ot vedna{ ja bara smetkata.
Potro­{uva~ot nema smetka.
Nastavnikot gi pra{uva drugite u~enici: Koi se sega
pravata na potro{uva~ot?
Sekoja grupa razmisluva i dava mo`no re{enie. Site
re{enija se zapi{uvaat.
Nastavnikot gi pottiknuva aktivnostite na u~eni­
cite sledej}i gi navednite ~e­ko­ri.
1. Zapi{uva primer: potro{uva~ot saka da vrati proiz-
vod, a nema smetka.
2. U~enicite raz­mi­slu­vaat i donesuvaat pr­vi­­~en sud za
daden primer.
3. Nastavnikot im soop{tuva tri alternativni sta­va
koi ozna~uvaat DA - za soglasuvawe, NE - protiv - i
Vozdr`an - neopredelen stav.
4. U~enicite davaat sopstve­ni argumenti zo{to se za
izbraniot stav.
5. U~enicite se delat vo grupi spored opredeluvaweto
(DA, NE, VOZDR@AN).
6. Vo ramkite na grupata gi razmenuvaat sopstvenite
argu­menti so cel da izgradat za­ed­ni­~ki stav. Sekoja
grupa izbira ~len koj }e ja pretstavi vo de­ba­tata vo
koja stra­nite jasno gi ka`uvaat argu­me­n­tite so koi
go branat zaze­me­niot stav.
7. Nastavnikot gi pottiknuva i drugite ~lenovi na gru-
pite da se priklu~at vo de­ba­tata - so dobro obmis-
leni pra{awa ili komentari.
8. Vreme za premisluvawe: u~e­ni­cite dobivaat mo`nost
da ja smenat stranata dokolku ne­koja grupa uspeala
da gi ubedi vo svoite stavovi.
22 | Ve{ tini za `iveewe
9. Rezime: sekoja grupa go rezi­mi­ra svojot kone~en
stav, go za­­pi­{uva i go prezentira (~i­ta) pred site.
10.Individualno zapi{uvawe na stavot: sekoj u~enik
go rezi­mi­­ra sopstveniot stav i go za­pi­{uva za da
mo`e da go ka`e svoeto kone~no mislewe.
Dobivaat tekst - ~len od Zakonot za za{tita na
potro{uva~ite {to gi regulira pravata na potro{iva~ot
za podnesuvawe `albi i poplaki. U~enicite vo sekoja gru-
pa go ~i­ta­at tekstot.
Evalvativni aktivnosti
U~enicite gi diskutiraat slednite pra{awa:
Zo{to e neophodno da se izdade fiskalna smetka?
[to pretstavuva smetkata?
Kako potro{uva~ot mo`e da ja iskoristi?
Primer 4
[to }e se slu~i dokolku potro­{u­va~ot ne poseduva
smetka za kupeniot proizvod?
[to mo`e da se slu~i so pra­vata spored ~len 50 od
Za­ko­not?
Primeri {to mo`e da gi koristi nastavnikot.
REKLAMA I REKLAMIRAWE
Primer br. 1. Vlijanieto na reklamata
(2-4 nastavni ~asa)
Celi:
• u~enikot/u~eni~kata da stekne znaewa za pozitivni-
te i negativnite vlijanija na reklamata;
• da razviva kriti~ki odnos kon reklamite
Materijali: del od Zakonot za potro{uva~i, fotogra-
fii ili filmovi, tabla ili flip~art, kreda ili marke-
ri.
 Organizacija na aktivnostite U~enicite pravat tabela, sli~na na dadeniot primer:
Nastavnikot zapo~nuva diskusija so pra{awata: Zo{to DA Pra{awe NE
e va`na reklamata? Kakvo dejstvo mo`e da ima reklama-
ta? Dali postojat pozitivni i negativni elemeni i koi se
tie?
Potoa na u~enicite im prika`uva razli~ni fotogra-
fii ili filmovi na koi ima skriena reklama ili “navre-
da” na ~uvstvata na decata. U~enicite gi razgleduvaat i
vo grupi diskutiraat za ona {to go videle. Sekoja grupa
ka`uva {to gleda, a site razli~ni idei se zapi{uvaat na 1. U~enicite se delat vo parovi i za vreme od 6 do 7
flip~art. minuti gradat argumenti za i protiv, odnosno {to
Nastavnikot go prezentira ~lenot od Zakonot koj se smetaat deka e pozitivno, a {to negativno vo dade-
odnesuva na reklamiraweto. Toj objasnuva i odgovara na nata reklama.
postavenite pra{awa od u~enicite. Stava akcent na nega- 2. Potoa 2-3 para se grupiraat za da gi spodelat argu-
tivnoto dejstvo na reklamata vo odnos na decata. mentite i vo ramkite na svoite listi gi vnesuvaat
novite argumenti.
^len 24
3. Za vreme od 7-8 minuti u~enicite od sekoja grupa
“Reklamirawe na proizvodi i uslugi e sekoja for-
treba da gi izberat najsilnite argu­men­ti.
ma na pravewe prezentacija povrzana so trgovska ili
delovna dejnost, zanaet~istvo ili profesija za da se 4. Po eden pretstavnik od sekoja gru­pa gi prezentira
promovira snabduvaweto na proizvodite ili uslugite, izbranite ar­gu­menti, po {to sleduva vklu­~uvawe na
vklu~uvaj}i i nedvi`en imot, prava i obvrski.......” site u~enici koi sakaat da u~estvuvaat vo deba­tata,
no so ograni~eno vre­me za govor od najmnogu 1 minu-
^len 26 ta.
“Sekoe reklamirawe vo koe se spomnuva proda`nata
cena na proizvodite, mora da bide iska`ano soglasno Po 10 do 12 minuti debati­rawe, sekoja grupa treba da
so ~lenot 8 na ovoj zakon. nominira po edno lice koe }e go dade zavr{­no­to izlagawe
na grupata.
^len 27
“Zaveduva~ko reklamirawe na proizvodi ili uslugi Evalvativni aktivnosti
e nedozvoleno. Sporedbeno reklamirawe e dozvoleno Diskusija vo odnos na pra{awata: Kako reklamata mo`e
ako se ispolneti uslovite predvideni so ovoj ili drug da vlijae na izborot i odnesuvaweto na potro{uva~ite?
zakon....” [to e toa skriena reklama za pro­­izvodi koi ne smeat da
se reklamiraat (cigari, alkohol i sl.). Koi drugi primeri
Po razgleduvaweto na sekoj ~len nastavnikot vodi dis- u~enicite mo`at da gi poso~at za skrieni reklamni pora-
kusija spored odnapred podgotveni pra{awa koe mo`at da ki ili navredliva reklama za decata?
glasaat, na primer,: Dali reklamite mo`at negativno da
vlijaat vrz decata?

23 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 SLEDEWE I OCENUVAWE NA
POSTIGAWATA NA U^ENICITE
Postigawata na u~enicite se sledat kontinuirano, na
sekoj u~enik kako poedinec ili vo grupa.
Ima mnogu indikatori koi mo`at da se vrednuvaat kako:
postignatite znaewa na u~enicite za navedenite temi
(usvoeni poimi), rabotata vo grupata, komunikaciskite
ve{tini, izve{taite, prezentaciite, anga`iranosta,
kreativnosta, navremenoto izvr{uvawe na zada~ite, sor-
abotkata, redovnosta, ispolnitelnosta, odgovornosta,
prezentacijata, soodvetnoto koristewe na alatki i sl.
Ocenuvawe na proektnite zada~i
Dodeka trae procesot na istra`uvaweto u~enicite
pi{uvaat periodi~ni izve{tai (vidi raboten list
Periodi~en izve{taj i Izve{taj od nabquduvawe koi ak-
tivnosti gi realizirale i kakvi rezultati dobile.
Ovie pokazateli vleguvaat vo portfolioto na u~enikot.
Od nego se sogleduva ne samo kontinuitetot na rabotata,
tuku i postignatite rezultati (sodr`ina na proektot, vre-
menska ramka, periodi~ni izve{tai za rabotata, zapisni-
ci od odr`anite konsultacii na timot, realizacija na ak-
tivnostite po fazi, grupen plan na istra`uvaweto, li~ni
planovi na ~lenovite na timot, zabele{ki na nastavnikot
za sledewe na li~nite planovi i predvidenite aktivnos-
ti, zabele{ki za te{kotiite koi se javile, izrabotki
na u~enicite, obrabotka na podatocite, zaklu~oci za
istra`uvaweto, podgotvena prezentacija na rezultatite).
O^EKUVANI REZULTATI
Tema: Ishrana
U~enikot/u~eni~kata:
• znae pravila za izbor, odr`uvawe i ~uvawe na hra-
nata;
• znae koi se osnovnite pravila pri razli~ni na~ini
na podgotovka na hranata (pr`ewe, pe~ewe, dinstawe,
varewe);
• umee da prigotvi ednostavno jadewe spored daden
recept;
• umee da servira pribor za jadewe i poslu`uvawe na
masa;
• se odnesuva na socijalno prifatliv na~in pri
jadewe;
• umee da sumira, analizira i prezentira podatoci od
istra`uvawa povrzani so ishranata.
Tema: Oblekuvawe
U~enikot/u~eni~kata:
• znae da gi razlikuva osnovnite tekstilni vlakna;
• znae da razlikuva stilovi na oblekuvawe;
• znae opredeleni pravila za oblekuvawe spored ak-
tivnostite {to gi izvr{uva;
• umee da pere, pegla i dipli razli~ni delovi od
oblekata;
• umee da koristi pribor za {iewe;
• umee da za{iva, plete so igli, krpi i tkae na edno-
staven razboj.

Tema: Bezbednost i za[tita

U~enikot/u~eni~kata:
 umeе da raspoznae и proceni opasni situacii vo
okolinata;
• znae pravila i proceduri za izbegnuvawe na opas-
nosti ili za{tita od istite;

24 | Ve{ tini za `iveewe

 • znae kako da se za{titi vo momentot na nesre}ata;
• umee adekvatno da se odnesuva vo sekojdnevnite kon-
takti so tehnikata, prirodata i lu|eto;
• umee da si pru`i samopomo{ i zaemna pomo{.

Tema: U^enikot kako potro[uva^

U~enikot/u~eni~kata:
• znae da gi tolkuva potro{uva~kite informacii;
• umee da napravi odgovoren izbor na proizvodi koga
kupuva;
• znae da podnese­ `albi i efikasno da re{ava proble-
mi;
• umee da donese pravilna odluka pri izbor na
proizvod ili usluga;
• znae za svoite prava (i ob­vrs­ki) kako potro{uva~;
• znae za negativnite vlijanija na reklamite;
• umee da usoglasi `elba, potreba, prihodi i rashodi.

25 | Ve { t i n i z a ` iveewe
LITERATURA
Bla`eva, A. i ^onteva, @. (2007). Prira~nik so rabotilnici
za sovremeni i kreativni metodi za u~ewe i tehniki na u~ewe
i osovremenuvawe na nastavata. Skopje: Maring.
Elementarne nepogode i katastrofe - Zbornik, Jugoslovensko
savetovawe, 1987 - Beograd.
Zbornik, Me|unarodna konferencija - Nauka za rizicite:
obu~uvawe na u~ili{no nivo, 1997, Sofija, Bugarija.
Koceva, S. (200). Upatstvo za postapki vo u~ili{tata pred, za
vreme i po zemjotres. Skopje: Biro za razvoj na obrazovanieto.
Koceva, S. (1997). Prevencija i za{tita na u~ili{no nivo,
Me|unarodna konferencija, Sofija, Bugarija.
Koceva, S. (2003). Perspektivi i aspekti vo obrazovanieto,
prevencija i za{tita vo uslovi na prirodni i tehnogeni ka-
tastrofi, Internacionalna rabotilnica, Ohrid.
Milutinovi}, Z., Trendafilovski, G.,Olum~eva, T. (2003). Kniga
i, Seizmi~ki rizik na u~ili{nite objekti, merki i priorite-
ti za negovo ubla`uvawe, preporaki za fizi~ki i psiholo{ki
menaxment na vonredni situacii. Skopje: IZIIS 2001-45.
Grupa avtori (2006) Organizacija na potro{uva~i na Make-
donija, Edukacija na deteto i u~enikot kako potro{uva~i,
Prira~nik, Skopje.
Petkovski K. i dr. (2005). Proektni aktivnosti. Skopje: NUB.
Prira~nik za samoza{tita i za{tita vo slu~aj na katastrofi,
Crven krst na RM, 2007-Skopje.
Spisanie “Civilna za{tita”, 88-1, Zagreb, maj 1988.
Stojanovski, T. i ^e{larov, M. (2007). Koncepcija za devet­
godi­{no osnovno vospitanie i obrazovanie. Skopje: Biro za
razvoj na obrazovanieto http://www.euro.who.int/Document/e87579.pdf
^onteva, @. i Mojan~evska, K. (2005). Mladite, ishranata i http://www.schoolfoodtrust.org.uk/casestudy-search-re-
slikata za svoeto telo. Skopje: Malinska. sults.asp
http://ec.europa.eu/health/ph_projects/2004/action3/
^onteva, @. (2002). Mladite, slobodnoto vreme, ishranata
docs/2004_3_7_2_en.pdf
i slikata za sebe. Decata i nivnata dobrosostojba, 68-77
http://www.naplesnews.com/news/2008/Apr/10/life-skills-
exceed-sewing-cooking/
http://learntoknit.lionbrand.com
Zakon za za{tita i spasuvawe - “Slu`ben vesnik na RM” http://www.wikihow.com/Wash-Your-Clothes
br.07-2271/1, 26.05.2004 http://www.consume.bbk.ac.uk/researchfindings/newcon-
Zakon za za{tita na potro{uva~ite - “Slu`ben vesnik na sumers.pdf
RM” br. 07-2271/1, 26.05.2004. http://timelesstreasuretrunk.com/vinstitches/howto.html

26 | Ve{ tini za `iveewe

 PRILOZI

Grupen plan na istra`uvaweto

Tema:

Datum:
Celi:

Ulogi na ~lenovite vo timot: Zada~i i vremenska ramka:

Izvori na podatocite: O~ekuvani te{kotii:

Zabele{ka:

27 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 Individualen plan na istra`uvaweto

Ime i prezime:

Tema:

Datum:

Uloga vo timot:

[to treba da napravam? Vremenska ramka So kogo da sorabotuvam?

Kade i kako }e najdam informacii? Na kakvi barieri mo`am da naidam? Kako }e gi nadminam barierite?

Zabele{ka:

28 | Ve{ tini za `iveewe

 Periodi~en izve{taj

Izve{taj br. 1 (2, 3, 4.....)

Ime i prezime:

Tema:

Datum:

Prezemeni aktivnosti:

Postignati rezultati:

29 | Ve { t i n i z a ` iveewe
 Izve{taj od nabquduvaweto

Ime i prezime na nabquduva~ot/nabquduva~ite:

Vreme na nabquduvaweto:

Mesto na nabquduvaweto:

Predmet na nabquduvaweto:

Detalen opis:

30 | Ve{ tini za `iveewe

 Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Ve[tini za @iveewe
@aneta ^onteva
Sofka Koceva

ISBN 978-608-206-000-2