P. 1
Вештини за жиеење

Вештини за жиеење

|Views: 726|Likes:
Published by ucenik22
Прирачник за наставата по изборниот предмет ВЕШТИНИ ЗА ЖИВЕЕЊЕ.

Издавач: Биро за развој на образованието, Р. Македонија.
Прирачник за наставата по изборниот предмет ВЕШТИНИ ЗА ЖИВЕЕЊЕ.

Издавач: Биро за развој на образованието, Р. Македонија.

More info:

Published by: ucenik22 on Mar 29, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/27/2011

pdf

text

original

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Ve[tini za @iVeewe
@aneta ^onteva Sofka Koceva

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Ve[tini za @iVeewe
@aneta ^onteva Sofka Koceva

izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto za izdava~ot: Vesna Horvatovi}, direktor Urednik: Mitko ^e{larov Redakcija: Ta{e Stojanovski Lektura: Suzana Stojkovska Dizajn i pe~at: Koma, Skopje tira`: 400

Skopje, 2008 godina

CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 373.3.091.3:641/649 (035) ^ONTEVA @aneta Prira~nik za nastavata po izborniot predmet Ve{tini za `iveewe : osnovno obrazovanie / @aneta ^onteva, Sofka Koceva. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto. 2008. – 32 str. : ilustr. ; 23 sm Bibliografija: str. 36. – Sodr`i i: Prilozi ISBN 978-608-206-000-2 1. Sofka Koceva (avtor) a) Ve{tini za `iveewe – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~nici COBISS.MK – ID 74000906

* Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF, Skopje

aktivnosti vo nastavnite predmeti od op{testvenoto i prirodnonau~noto programsko podra~je.

naStaVni SODR@ini
Nastavnata programa po predmetot ve{tini za `iveewe opfa}a ~etiri temi: Ishrana, Oblekuvawe, Bezbednost i za{tita i U~enikot kako potro{uva~. Temata Ishrana (vkupno 18 ~asa) opfa}a sodr`ini koi se odnesuvaat na osnovnite znaewa za pasterizacija i konzervacija na hranata, kako se sostavuva recept za podgotovka na hrana, koi se osnovnite pravila pri razli~ni na~ini na podgotovka na hrana (pr`ewe, pe~ewe, dinstawe, varewe), koj e osnovniot pribor za jadewe i poslu`uvawe, {to treba da se servira na masa, {to e kultura na jadewe. U~enicite treba prakti~no da gi primenuvaat steknatite znaewa, odnosno da steknuvaat ve{tini za podgotovka na ednostavni jadewa spored daden recept (lupewe, matewe, mesewe, se~kawe, varewe, dinstawe, pr`ewe, pe~ewe), da umeat da ja serviraat i dekoriraat hranata, da umeat da se odnesuvaat na socijalno prifatliv na~in pri jadewe i sl. Vo temata Oblekuvawe (vkupno 12 ~asa) se razrabotuvaat sodr`ini koi se odnesuvaat na steknuvawe znaewa za osnovnite tkaenini i simbolite na etiketite od oblekata, poimot moda i stil na oblekuvawe, na~inite na odr`uvawe na oblekata i obuvkite, na~inite na izrabotka na oblekata i sl. Znaewata u~enicite treba prakti~no da gi primenuvaat i da steknuvaat ve{tini za razlikuvawe na sostavot na osnovnite tkaenini (pamuk, svila, konop, len, volna, ka{mir, angora), razlikuvawe na stilovite na oblekuvawe i neguvawe na sopstven stil, perewe, peglawe, diplewe na razli~ni delovi od oblekata, ~istewe ~evli, pletewe so igli, {iewe kop~e, za{ivawe, tkaewe na ednostaven razboj i sl.

VOVeD

Soglasno so Koncepcijata za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie se voveduva izborniot predmet ve{tini za `iveewe za povrzuvawe na znaewata i ve{tinite potrebni za sekojdnevnoto `iveewe na u~enicite vo domot, u~ili{teto, okolinata. Akcentot vo nastavata e staven na steknuvawe znaewa i ve{tini {to se odnesuvaat na izborot, podgotovkata i kulturata na ishranata i oblekuvaweto, li~nata i kolektivnata za{tita vo slu~aj na razli~ni izvori na zagrozuvawe, kako i na osnovni znaewa i ve{tini potrebni za snao|awe vo sovremenoto op{testvo na u~enikot kako potro{uva~. Nastavnikot treba da ja pottiknuva samostojnata i grupnata rabota na u~enicite, da ja poddr`uva nivnata kreativnost i inventivnost preku razni tehniki na izvedba: bura na idei, simulirawe na situacii, igrawe na ulogi, organizirawe rabotilnici, u~eni~ki proekti, koristewe na detskoto `ivotno iskustvo i negova primena vo re{avawe na problemi od prakti~en karakter koi se del od programata na predmetot. Na~inot na rabota treba da ovozmo`uva komunikacija pome|u u~enicite, sorabotka, zaedni~ko istra`uvawe, dopolnuvawe itn., za da se sozdavaat uslovite za ramnopravnost vo u~estvoto i odlu~uvaweto. Dobieniot rezultat ne se procenuva, kritikuva ili menuva, tuku se koristi i ponatamu kako motivacija za natamo{na rabota. Aktivnostite i sodr`inite se podatlivi za korelacija so celite na predmetite: `ivotni ve{tini, tehni~ko obrazovanie, likovno obrazovanie, kako i istra`uva~kite 

| Ve { t i n i z a ` iveewe

Temata Bezbednost i za{tita (vkupno 20 ~asa) razrabotuva sodr`ini povrzani so izvorite na zagrozuvawe i za{tita od istite i za prirodnite katastrofi i nesre}ite predizvikani od tehnolo{ki havarii koi nanesuvaat mnogu stradawe na naselenieto i materijalni zagubi. Isto taka, temata ima sodr`ini za pojavite na razurnuva~kite sili na prirodata, pri koi brojot na nastradani lica pa i `rtvi mo`e da bide mnogu golem. Edukacijata na u~enicite ovozmo`uva formirawe na osnovni znaewa i umeewa za raspoznavawe i procenka na opasnite situacii vo okolinata i razvivawe na ve{tini za za{tita na sebe i drugite. Temata U~enikot kako potro{uva~ (vkupno 12 ~asa) treba da pomogne vo zapoznavaweto i steknuvaweto na osnovni znaewa za u~enikot kako potro{uva~, kako i znaewa za pravata na potro{uva~ite.

kola~i, ~ips, sendvi~i i gazirani pijalaci, a sosema mal e procentot na u~ili{tata kade {to mladite mo`at da kupat ovo{je, sve`a supa ili ~aj. Pritoa samo 4 % od nastavnicite vo Makedonija odgovorile deka vo nivnite u~ili{ta ima usvoeno politika za ograni~eno konsumirawe slatki i ~ips. Istovremeno, Makedonija e zemja so razvieno agrarno stopanstvo i ogromen potencijal za gradewe zdravi `ivotni naviki vo ishranata, so toa {to mo`e da ponudi kvalitetni, raznovidni i evtini proizvodi (ovo{je i zelen~uk) vo site godi{ni periodi. Tokmu zatoa mnogu e va`no u~enicite da dobivaat konzistentni poraki za zdrava ishrana vo razli~ni sredini i od razli~ni izvori, kako {to se: domot, u~ili{teto, zdravstvenite institucii, mediumite, vladinite i nevladinite agencii, pri {to }e se koristat postojnite bogati resursi na na{eto podnebje. Koga u~enicite podgotvuvaat hrana, tie u~at korisni `ivotni ve{tini. Aktivnostite povrzani so podgotovkata na hranata go pottiknuvaat procesot na u~ewe za hranata, ishranata, higienata i bezbednosta vo kujnata. Koga se podgotvuva hranata, u~enicite rabotat vo timovi, sorabotuvaat i na toj na~in gi razvivaat svoite socijalni ve{tini. Podgotovkata na hranata spored recepti i knigi za gotvewe im pomaga na u~enicite da ja sfatat va`nosta od sledeweto na instrukcii i da gi sogledaat fazite niz koi pominuva podgotovkata na edno jadewe. Krajniot proizvod (zgotvenata supa, salata, zameseniot leb, pita...) im dava ~uvstvo na zadovolstvo i postignuvawe. Vo na{ite u~ili{ta mo`nostite za podgotovka/selekcija na hranata zavisat od nekolku faktori, pred s$ od opremenosta na u~ili{teto, finansiite, potrebata u~enicite da nosat produkti od doma, vremeto na raspolagawe, kolku u~enici u~estvuvaat i sl. Iako ovie faktori se ograni~uva~ki mora da se napravat napori u~enicite da nau~at kako da podgotvat obrok od zdravi i sve`i sostojki i da pravat zdrav izbor na hrana.

iSHRana
Hranata e zna~aen izvor na energija za pravilen razvoj. Pa taka ~esto se veli deka „zdravjeto se vnesuva preku ustata”. Odnesuvaweto na mladite kon ishranata ne mo`e da se razgleduva odvoeno od `ivotnite uslovi (kulturata, tradicijata, ekonomskite faktori, navikite vo doma}instvoto, podnebjeto, zagaduvaweto...). Toa sugerira pove}edimenzionalen pristap vo tolkuvaweto i razbiraweto na na~inot na koj mladite gi formiraat navikite povrzani so ishranata. Hranata i na~inot na ishranata ne zna~at samo zadovoluvawe na nutritivnite i energetskite potrebi na teloto. Vo site kulturi ishranata se vrzuva za zadovoluvawe i na socijalnite potrebi za kontakt i dru`ewe. Sepak, modelot na ishrana se gradi vo detstvoto, a adolescencijata se smeta za klu~en period vo oblikuvaweto na na~inot i navikite na ishranata. Dru{tvoto na vrsnicite, isto taka, ima golemo vlijanie vo gradeweto naviki za konsumirawe hrana. Spored rezultatite od istra`uvaweto vo ramkite na Studijata za odnesuvaweto na decata povrzano so zdravjeto (^onteva i Mojan~evska, 2002) golem e procentot na u~ili{tata vo koi u~enicite mo`at da kupat ~okolada,
4 | Ve{tini za `iveewe

Poimi
Pr`ewe – postapka na termi~ka obrabotka na namirnici so ili bez upotreba na maslo za jadewe vo prikladen sad (tava) ili na skara. Izlo`uvaweto na namirnicite na

visoka temperatura ovozmo`uva brzo zatvorawe na porite na povr{inata na namirnicite so {to se spre~uva gubitokot na te~nostite i hranlivite sostojki od vnatre{nosta na namirnicite, pa tie ostanuvaat meki i so~ni. Pr`eweto vo princip treba da trae pokratko vreme za da se postigne minimalno gubewe na hranlivite sostojki, a pred s$ na vitaminite. Pe~ewe – postapka na termi~ka obrabotka na hranata. Pe~eweto se vr{i vo rerna na temperatura preku 180° C vo zavisnost od namirnicite za podgotovka. Tie treba da se stavat vo zagreana rerna za da se napravi kora na povr{inata koja spre~uva gubewe na te~nosta od nivnata vnatre{nost na namirnicite. Na toj na~in podobro se za~uvuvaat prehranbenite materii od namirnicite. Do samiot kraj na pe~eweto temperaturata postepeno se namaluva. Varewe – vid na termi~ka obrabotka na hranata, pri {to namirnicite se potopuvaat vo voda ili nekoja druga te~nost. So vareweto hranlivite materii od namirnicite preminuvaat vo te~nosta vo koja se varat, so {to te~nosta dobiva vkus na namirnicite koi se upotrebeni. Dinstawe – eden od najzdravite na~ini na podgotovka na hranata. Namirnicite se izlo`uvaat na dosta visoka temperatura, pri {to toplinata deluva na namirnicite preku te~nosta koja samite ja ispu{taat. Vo procesot na dinstawe mo`e da se dodava malo koli~estvo na voda za da ne dojde do zagoruvawe, dokolku namirnicite ne sodr`at dovolno koli~estvo na voda vo sebe. Dinstaweto obi~no se vr{i vo plitki sadovi (tava, plitok lonec) so ili bez poklopec. Recept - upatstvo za podgotovka na jadewe. Komponenti na receptot se: imeto na jadeweto, potrebnoto vreme za negova podgotovka, potrebnite sostojki i koli~estvo, opremata potrebna za podgotovka na jadeweto, redosledot/fazite na podgotovka, za kolku lica e nameneto jadeweto. Konzervirawe - prerabotka na prehranbeni produkti (termi~ki ili so hemiski konzervansi) so cel da se prodol`i nivnoto traewe.

Pasterizacija - zagrevawe na prehrambeni produkti na temperatura do 100o stepeni celziusovi so {to se spre~uva mo`nosta za razmno`uvawe na mikroorganizmite i na toj na~in za kratok period se za{tituva hranata od rasipuvawe. Sterilizacija - zagrevawe na temperaturi povisoki od 100o stepeni celziusovi so cel potpolno uni{tuvawe na mikroorganizmite i ovozmo`uvawe dolgotrajnost na prehranbenite proizvodi. Mesewe i matewe - proces pri koj so me{awe na razli~ni supstanci se postignuva odreden stepen na homogenizacija na smesata {to se prigotvuva, vo edniot slu~aj na smesa so pove}e voda, a vo slu~aj na mesewe smesa {to sodr`i pomala koli~ina voda. Lupewe – otstranuvawe na nadvore{niot sloj od ovo{jeto ili zelen~ukot so pomo{ na pribor za lupewe.

teMa: iSHRana
Primer br. 1. istra`uva~ki proekt „Pravime zimnica” (6 ~asa) Cel: • u~enikot/u~eni~kata da stekne osnovni znewa za konzervirawe i pasterizirawe na hranata. nastavni sredstva: flip~art hartija, A4 hartija, markeri, flomasteri, hamer, razni kreativni materijali. Mesto na realizacijata: u~ilnica, lokalna fabrika, poseta na semejstvo. tek na aktivnosta U~enicite se delat vo dve grupi. Ednata grupa dobiva za zada~a da napravi istra`uvawe za procesot na pasterizacija na hranata, a drugata za konzervacija na hranata. Potoa nastavnikot zapo~nuva diskusija za toa {to znaat u~enicite za ovie procesi, koi se nivnite predznaewa, stavovi, mislewa. 

| Ve { t i n i z a ` iveewe

iStRa@UVa^Ki aKtiVnOSti (5 ~asa) U~enicite zaedno so nastavnikot izrabotuvaat plan za istra`uvawe. Planot gi sodr`i slednite elementi: • [to }e istra`uvame? Se definiraat aspektite na temata koi }e bidat predmet na ponatamo{noto istra`uvawe. (Pr.: Kako se podgotvuva ovo{jeto/ zelen~ukot za zimnica? [to s$ e potrebno za da se podgotvi zimnicata?Kako te~e procesot na podgotvka na zimnicata? Na koja temperatura se podgotvuva zimnicata? Kako se podgotvuvala zimnicata vo minatoto, a kako sega?...) • Kade }e istra`uvame? U~enicite s$ dogovaraat kade }e go sledat procesot na podgotovka na zimnicata vo poseta na nekoe semejstvo ili vo lokalnata fabrika. • Kako? Se planiraat i izrabotuvaat alatkite koi }e se koristat vo istra`uvaweto: intervjuirawe (se smisluvaat vode~kite pra{awa i nivniot redosled), potoa prebaruvawe na Internet, vesnici, spisanija, nabquduvawe i dokumentirawe na procesot so fotografii i crte`i (se pravi detalen plan za toa {to to~no }e se nabquduva, so cel da se olesni procesot na zapi{uvawe pri nabquduvaweto - vidi raboten list Izve{taj od nabquduvawe). • Koga? Planirawe na vremetraeweto na aktivnostite. • Koj? Podelba na odgovornostite i zada~ite me|u u~enicite. Sekoj u~enik treba to~no da znae dali }e pravi intervju, dali }e istra`uva na Internet, dali }e gi vodi zabele{kite pri nabquduvaweto i sl. • Del od planiraweto e razmisluvaweto za mo`nite problemi i barieri i smisluvaweto strategii kako tie da se nadminat. Otkako e izraboten planot i sekoj u~enik ja znae svojata zada~a, zapo~nuva terenskiot del od istra`uvaweto: poseta na semejstvo i fabrika kade se sledi i dokumentira procesot na konzervacija/pasterizacija na ovo{jeto/ zelen~ukot. Potoa sledi analizirawe na dobienite podatoci, se baraat sli~nosti i razliki vo procesite na konzerva6 | Ve{tini za `iveewe

cija i pasterizacija na hranata, se sreduvaat iskazite dobieni od intervjuiraweto, se razgleduvaat i sreduvaat dokumentiranite materijali, se spodeluvaat iskustvata, do`ivuvawata, soznanijata od istra`uvaweto na teren. eVaLVatiVni aKtiVnOSti (1~as) U~enicite se delat vo grupi i dobivaat za zada~a da napravat prezentacija na dobienite podatoci od istra`uvaweto koristej}i razli~ni kreativni na~ini na prika`uvawe preku crte`i, fotografii, grafici, modelirawe, dramatizacija.

Primer br. 2. Mojot omilen recept (3 ~asa) Celi: • u~enikot/u~eni~kata da se osposobi za praktikuvawe na osnovnite kulinarski ve{tini; • da znae da koristi ednostavni recepti za podgotvuvawe hrana. nastavni sredstva: (soglasno selektiranite recepti). Mesto na realizacijata: u~ili{na kujna (zavisno od resursite vo u~ili{teto i lokalnata zaednica). tek na aktivnosta U~enicite dobivaat zada~a da priberat vo tetratka nekolku recepti od nivnite omileni jadewa (slatki, soleni, salati). Otkako }e ja popolnat tetratkata, zaedno so nastavnikot selektiraat ednostavna salata (so sezonski zelen~uk) koja mo`e da se podgotvi vo u~ili{te. Potoa gi nabavuvaat osnovnite sostojki za salatata i zapo~nuvaat so procesot na podgotovka. Najprvo u~enicite go mijat sezonskiot zelen~uk vo u~ili{nata kujna. Potoa ja sledat demostracijata na lupewe i seckawe na zelenukot od strana na nastavnikot, po {to zapo~nuvaat samite da lupat i seckaat. Ise~kanite par~iwa gi stavaat vo sad i spored receptot gi dodavaat ostanatite sostojki za podgotovka na salatata. Podgotvenata salata ja dekoriraat, serviraat i degustiraat. Sledniot ~as u~enicite i nastavnikot selektiraat ednostavno glavno jadewe za podgotovka vo u~ili{teto. Se

nabavuvaat potrebnite sostojki i zapo~nuva procesot na podgotovka. Nastavnikot demonstrira i go objasnuva procesot. Soglasno receptot u~enicite gi merat sostojkite, lupat, seckaat, no i u~at kako se dinsta, pr`i i vari hranata. Podgotveniot ru~ek, u~enicite go dekoriraat, serviraat i degustiraat (mo`e da se pokani ugostitel-kelner ili gotva~ koj }e demonstrira ednostavno servirawe na jadewe). I vo odnos na desertot, se bira ednostaven recept. Se podgotvuvaat i merat sostojkite, nastavnikot demonstrira, a u~enicite probuvaat da matat, mesat i pe~at desert. eVaLVatiVni aKtiVnOSti U~enicite se delat vo grupi i dobivaat za zada~a da napravat istra`uvawe vo lokalnata sredina za tradicionalnite jadewa. Potoa tie recepti gi dopi{uvaat vo tetratkata, selektiraat ednostavni recepti i gi podgotvuvaat vo u~ili{nata kujna. Nastavnikot ja sledi aktivnosta na u~enicite i gi ocenuva nivnite znaewa i ve{tini za podgotovka i servirawe na ednostavno jadewe spored recept. Dokolku nema kujna vo u~ili{teto, u~enicite razgleduvaat razli~ni knigi za gotvewe i emisii za podgotovka na jadewa (http://www.hranaivino.com.mk i http://www.jamieoliver.com).

VOVeDna aKtiVnOSt (3 ~asa) Aktivnosta zapo~nuva so diskusija za toa koe e omilenoto jadewe na mladite vo Makedonija, a koe na mladite vo drugite zemji? Dali postoi razlika i zo{to? Kakvo e odnesuvaweto pri jadewe na mladite vo Makedonija, a kako na mladite od drugite zemji? Potoa u~enicite go izrabotuvaat planot za istra`uvawe: • [to }e istra`uvame? Se definiraat aspekti na temata koi }e bidat predmet na ponatamo{noto istra`uvawe. (Pr.: Kakvo e odnesuvaweto pri jadewe vo razli~ni kulturi, kako se dr`at racete, teloto, priborot, kako se postavuva priborot za jadewe, kako e kaj nas, kako bilo vo minatoto, koga i kako se steknuvaat navikite za odnesuvawe pri jadewe?) • Kade }e istra`uvame? U~enicite se dogovaraat kade }e istra`uvaat: na Internet, vo lokalnata zaednica, poseta na lokalen restoran. • Kako? Se planiraat i izrabotuvaat alatkite koi }e se koristat vo istra`uvaweto: intervju, prebaruvawe na Internet, spisanija, nabquduvawe i dokumentirawe na procesot so fotografii i crte`i. • Koga? Planirawe na vremetraeweto na aktivnostite. • Koj? Podelba na odgovornostite i zada~ite. • Del od planiraweto e razmisluvaweto za mo`nite problemi i barieri i smisluvaweto strategii kako tie da se nadminat. Otkako e izraboten planot i sekoj u~enik ima konkretna zada~a, zapo~nuva terenskiot del od istra`uvaweto. U~enicite posetuvaat restoran, nabquduvaat i zapi{uvaat vo rabotnite listi (vidi raboten list Izve{taj od nabquduvawe) kako lu|eto se odnesuvaat za vreme na pojadok, ru~ek i ve~era. Se nabquduva i odnesuvaweto na u~enicite pri jadewe vo u~ili{te za vreme na odmorite. Se pravi sporedba vo odnesuvaweto pri jadewe vo razli~ni kulturi (so pomo{ na Internet). Dobienite rezultati od istra`uvaweto u~enicite gi sumiraat i crtaat strip za razli~noto odnesuvawe pri jadewe vo razli~ni kulturi i tradicii.
7 | Ve { t i n i z a ` iveewe

Primer br. 3. istra`uva~ki proekt – Kultura na jadewe na mladite (4 ~asa) Celi: • u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so kulturata na jadewe (kaj nas i vo nekoi drugi zemji). nastavni sredstva: flip~art hartija, A4 hartija, markeri, flomasteri, hamer, razni kreativni materijali. Mesto na realizacijata: u~ilnica, restoran, poseta na semejstvo. tek na aktivnosta

eVaLVatiVni aKtiVnOSti (1~as) U~enicite se delat vo grupi i imaat zada~a da smislat scenarija i situacii za kultura na jadewe. Sleduva dramatizacija spored scenarijata i diskusija vo odnos na pra{awata: Koi elementi uka`uvaat na (ne)kulturno odnesuvawe pri jadeweto? Kako nekulturnoto odnesuvawe mo`e da se transformira vo kulturno? Nastavnikot go ocenuva u~estvoto na u~enicite vo diskusijata, kako i materijalite vo portfolioto na u~enikot (vidi ocenuvawe na proektna zada~a).

oblekata mladite mo`at da ja izrazat i svojata ednistvenost, individualnost. No, linijata pome|u konformizmot i individualnosta e mnogu tenka. Koga mladiot ~ovek }e bide ismean za nekoja „gre{ka” vo oblekuvaweto, nezadovolstvoto mo`e da bide mnogu silno. Poimi Tekstilni vlakna/tekstil – prisposobliv/fleksibilen materijal sostaven od mre`a na prirodni ili ve{ta~ki vlakna/konci. Tekstilnite vlakna mo`at da bidat: • Prirodni (rastitelni) - pamuk (Gossypium) rod na bilka od familijata slez, len - (Linum usitatissimum) ednogodi{na zelesta bilka so kratok vretenast koren; konop – meka, svetkava bilka od koja se pravat dolgi isprepleteni ni{ki); `ivotinski - volna – se dobiva od vlaknata na doma{ni `ivotni (koza i ovca). Vo vlaknoto na ov~ata volna ima sostojka (maslo) poznato kako lanolin, koe go pravi vlaknoto otporno na voda i pra{ina; ka{mir – se dobiva od vlaknata na poseben tip na koza, indiska ka{mir koza, poznata po mekosta na vlaknoto; angora – se dobiva od dolgite, tenki i meki vlakna na angorskiot zajak; svila – se dobiva od vlaknata na ko`urecot na kineskata svilena buba, se odlikuva so svetkavost i ne`nost, ceneta po posebnata tekstura. • Ve{ta~ki (sinteti~ki) - sovremeni vidovi na vlakna, dobieni po ve{ta~ki pat. Mo`at da bidat poliester – se koristi sam ili vo kombinacija so pamuk; akrilnik – imitacija na vlakno na volna, ka{mir; najlon – imitacija na vlakno na svila, se koristi za proizvodstvo na hulohopki; likra – lesno rasteglivo vlakno). Predewe – star na~in na obrabotka na vlakna, pri {to vlaknata od rastitelno, `ivotinsko ili sinteti~ko poteklo se izvrtuvaat edno vo drugo pravej}i konec/ja`e. Originalnata postapka se izveduva ra~no so koristewe na ednostavna alatka – vreteno/furka. Karakteristikite na ispredeniot materijal zavisi od materijalot od koj e napraven, kvalitetot i kvantitetot na vlaknata, nivnata dol`ina, kako i stepenot na vrte`ot.

OBLeKUVawe
Procesot na usvojuvawe na ve{tinite za {iewe, pletewe, vezewe, tkaewe e va`en vo jakneweto na slikata za sebe, go pottiknuva kreativnoto mislewe i ve{tinite za re{avawe problemi. Potrebno e najprvo u~enicite da se zapoznaat so razli~nite tkaenini, nivniot kvalitet, poteklo i sl., a potoa sekoj u~enik individualno da se pottiknuva da izbere boja, tekstura, razli~ni kreativni materijali za izrabotka na svoite proekti. Ova go pravi sekoj proekt edinstven, razli~en od drugite. S$ dodeka u~enicite u~at so pozitivno pottiknuvawe, t.e ohrabruvawe deka ne postojat gre{ki, tuku samo nau~eni raboti, tie }e u`ivaat vo u~eweto i razvivaweto na svoite ve{tini. Izborot na oblekata e eden od glavnite na~ini preku koi poka`uvame {to ~uvstvuvame kon drugite i kako sakame da se povrzeme so niv. Ovie ~uvstva vklu~uvaat posakuvawe, qubov, voshituvawe, strast, zaveduvawe, rivalstvo. Jazikot na teloto, osobeno na~inot na koj se oblekuvame, gi poka`uva ovie ~uvstva bez nitu eden zbor i bez nie da sme svesni za toa. Na{iot izgled ima golemo vlijanie i vrz toa kako drugite n$ percepiraat. Isto taka vlijae i na slikata za sebe. Tokmu zatoa, razgovorot so u~enicite za ovaa vrska me|u emociite i moda e va`en del od obrazovanieto. Identifikacijata na grupata tinejxerite se poka`uvaat i preku sli~niot stil na oblekuvawe. Na ovoj na~in tie go spodeluvaat prijatelstvoto i grupniot identitet, isto kako {to go razmenuvaat i re~nikot na koj zboruvaat. Preku
8 | Ve{tini za `iveewe

tkaewe - stara tehnika na obrabotka na volneni konci. Samiot proces vklu~uva preklopuvawe na dva seta, nare~eni zavitkuva~i (nitki) i popolnuva~i, konci pod pravi agli. Zavitkuva~ite se zategnati i paralelno naredeni na razbojot (napravata koja se koristi za tkaewe). Na~inot na koj ovie dva konca se preklopuvaat se narekuva bran. Proizvodite dobieni od ovaa postapka mo`at da bidat ednostavni materijali ili, pak, dekorativno-umetni~ki, t.n tapiserii. Pletewe – metod na pravewe na otvori/dup~iwa nare~eni pekli od konec koi se protnuvaat edna vo druga, pravej}i pletivo. Napravenite pekli se naredeni na igli, koi se koristat za pletewe. Za postignuvawe na razli~ni efekti na krajniot proizvod, razli~na tekstura, te`ina i integritet na pletivoto se koristat razli~ni tipovi na igli. Taka, na primer, za ramno pletivo se koristat pravi igli so koi pletivoto dobiva vo dol`ina, dodeka so kru`ni igli se formira pletivo vo vid na tuba. Procesot na pletewe e sostaven od tri osnovni zada~i: aktivnite pekli se redat na iglata, potoa se opu{taat za, vo poslednata faza, novi mali del~iwa od konecot se propu{taat niz niv, so {to peklata stanuva del od pletivoto. Vezewe – umetnost ili zanaet~istvo na dekorirawe na tekstilni materijali so pomo{ na razli~ni konci/drugi dodatoci i igla. [iewe – zacvrstuvawe na obleka, ko`a, krzno i drugi fleksibilni materijali koristej}i igla i konec. Vidovi na {iewe: ednostavno/obi~no koe se koristi za pragmati~ni potrebi (pravewe i odr`uvawe na obleka) i moderno/komplicirano – se koristi za dekoracija i vklu~uva tehniki od tipot na vezewe. Kroewe – iako poimot datira od mnogu porano, svoeto vistinsko zna~ewe go dobiva vo 18 vek i se odnesuva na lu|eto koi pravele ma{ki i `enski kostumi, palta, pantaloni. Samiot poim se odnesuva na sistem od specifi~ni ra~ni i ma{inski tehniki na {iewe koi se unikatni. Perewe obleka – otstranuvawe na ne~istotijata od oblekata so pomo{ na voda i sapun/detergent za perewe vo ma{ina za perewe ili ra~no.

Peglawe – postapka za otstranuvawe na izgu`vanite delovi od oblekata so pomo{ na zagreana pegla; postapka koja mo`e da se upotrebi za uni{tuvawe na paraziti/mikroorganizimi od oblekata. Moda – socijalen fenomen koj se odnesuva na stilovite na oblekuvawe koi se popularni vo kulturata vo opredelen period. Stilovite vooobi~aeno se menuvaat brzo, zatoa modata vo obi~niot govor ili kolokvijalno se odnesuva na poslednata verzija na ovie stilovi. Poimot ~esto se koristi vo pozitivna smisla kako sinonim za glamur i ubavina, odnosno vid na op{testvena umetnost niz koja kulturata gi postavuva pravilata za ubavina i dobro. Negativnata upotreba na poimot se vrzuva za trendovi i materijalizam. Modata varira i e povrzana so op{testvoto, godinite, socijalnite klasi, generacijata, profesionalnata okupacija, seksualnata orientacija i mestopolo`bata (geografski). tradicionalnata obleka (nosii) - e del od materijalnata kultura na eden narod, pretstavuvaj}i odraz na narodnite tradicii vkoreneti vo etno-kulturnata istorija, vo socijalnite, op{testveno - politi~kite odnosi. Na niv mo`at da se vidat del od ideologijata na narodnite veruvawa, kako i estetskite sfa}awa sozdavani vo tekot na niza vekovi. Niz nosijata mo`at da se sogledaat razli~nite procesi na kulturnite nastani, i vlijanija i vrski so drugite kulturi.

teMa: OBLeKUVawe
Primer br. 1. Kako se gri`am za mojata obleka (5 ~asa) Celi: • u~enikot/u~eni~kata da nau~i kako da se gri`i i da ja odr`uva svojata obleka i obuvki; • da nau~i da primenuva prakti~ni soveti za odr`uvawe na oblekata. nastavni sredstva: flip~art hartija, A4 hartija, markeri, flomasteri, hamer, razni kreativni materijali, {tica za peglawe, pegla, razli~ni delovi od oblekata za peglawe, ~etka za ~evli, ~evli.
9 | Ve { t i n i z a ` iveewe

Mesto na realizacija: u~ilnica, restorant, poseta na semejstvo tek na aktivnosta VOVeDna aKtiVnOSt Se zapo~nuva so diskusija za toa koi se omilenite par~iwa obleka i ~evli na u~enicite i zo{to im se omileni. Potoa diskusijata na u~enicite se naso~uva kon toa kako se gri`at za svojata omilena obleka. iStRa@UVa^Ki aKtiVnOSti (4 ~asa) U~enicite se delat vo grupi. Edna grupa dobiva zada~a da napravi istra`uvawe za pereweto na oblekata. Na koi se na~ini mo`e da se ispere oblekata, ra~no/ma{inski, {to e va`no da se znae pred da se stavi oblekata za perewe, {to poka`uvaat etiketite na oblekata, na koja temperatura se pere bela obleka, na koja {arenata? Kako se pere obleka izrabotena od volna, kako od pamuk, svila, ka{mir, len? Kako se sortiraat ali{tata za perewe? Kade se ~uvaat ali{tata koi treba da se isperat? Kako mo`e da se izvadat flekite na ali{tata? Druga grupa na u~enici dobiva zada~a da istra`i kako se pegla oblekata. [to treba da znaeme pred da zapo~neme so peglaweto? Kako treba da bidat isu{eni ali{tata pred peglawe? Kako se pegla obleka izrabotena od volna, kako od pamuk, svila, ka{mir, len? Kako se diplat i redat ispeglanite ali{ta? Kako treba da se odr`uvaat ali{tata za da bidat peglani, a ne postojano odnovo i odnovo da se peglaat? Tretata grupa na u~enici treba da istra`uva za odr`uvaweto na obuvkite. Kako se odr`uvaat obuvki napraveni od ko`a, kako od skaj, velur, platno? Kako se ~etkaat ~evlite? Kako treba da se odr`uvaat ~evlite/patikite za da ne mirisa nogata vo niv? Otkako }e se definiraat istra`uva~kite pra{awa, ostanuva da se odgovorat u{te slednite pra{awa: • Kade }e istra`uvame? U~enicite se dogovaraat kade }e se informiraat, t.e. kade }e mo`at da vidat na koj na~in treba da se odr`uvaat oblekata i obu10 | Ve{ tini za `iveewe

vkite. Mo`at da posetat semejstva, salon za hemisko ~istewe na obleka, lokalna fabrika za proizvodstvo na obleka i obuvki, kako i prodavnici za obleka i obuvki. • Kako? Se planiraat i izrabotuvaat alatkite koi }e se koristat vo istra`uvaweto: za intervjuirawe (se smisluvaat vode~kite pra{awa i nivniot redosled), potoa sledi prebaruvawe na Internet, vesnici, spisanija, nabquduvawe i dokumentirawe na procesot so fotografii i crte`i. Se pravi detalen plan za toa {to to~no }e se nabquduva, so cel da se olesni procesot na zapi{uvawe pri nabquduvaweto, (vidi raboten list i izve{taj od nabquduvawe). • Koga? Planirawe tivnostite. na vremetraeweto na ak-

• Koj? Podelba na odgovornostite i zada~ite me|u u~enicite. Sekoj u~enik treba to~no da znae dali }e pravi intervju, dali }e istra`uva na Internet, dali }e gi vodi zabele{kite pri nabquduvaweto i sl. • Del od planiraweto e razmisluvaweto za mo`nite problemi i barieri i smisluvaweto strategii kako da se nadminat. Otkako e izgotven planot, u~enicite go zapo~nuvaat terenskiot del od istra`uvaweto. Posetuvaat semejstvo (ili salon za perewe i hemisko ~istewe) kade im se demonstrira perewe, peglawe i diplewe na oblekata, kako i na~in na odr`uvawe na obuvkite na ~lenovite na semejstvoto. Se posetuva, isto taka, i lokalna fabrika za proizvodstvo na obleka i obuvki. Tuka u~enicite se informiraat za razli~nite materijali od koi se izrabotuvaat oblekata i obuvkite i koj e najsoodvetniot na~in za nivno odr`uvawe. Po zavr{uvaweto na terenskoto istra`uvawe, u~enicite vo ramkite na svoite grupi gi razgleduvaat i sreduvaat dokumentiranite materijali pritoa spodeluvaj}i gi svoite iskustva, do`ivuvawa i soznanija od istra`uvaweto na teren.

eVaLVatiVni aKtiVnOSti (1 ~as) U~enicite so pomo{ na nastavnikot planiraat prezentacija na ona {to go nau~ile od istra`uva~kata faza. Tie demonstriraat peglawe i diplewe na razli~ni delovi od oblekata kako i razli~ni na~ini na odr`uvawe na obuvkite (~etkawe, ~istewe). Pereweto na ali{ta mo`e da se demonstrira vo u~ili{teto ili, pak da se napravi prezentacija so poster. Nastavnikot go ocenuva znaeweto na osnovnite poimi povrzani so prakti~nite ve{tini na u~enicite za perewe, peglawe i odr`uvawe na obuvkite i nivniot interes i u~estvoto vo razli~nite aktivnosti. Gi ocenuva i site materijali koi se nao|aat vo portfolioto na u~enikot, a se odnesuvaat na ovoj proekt (vidi ocenuvawe na proektnata zada~a).

2. Ednata igla se dr`i vo desnata raka i so vrvot vleguva vo delot od kruk~eto, blisku do krajot na konecot. Krajot se povlekuva so levata raka, so cel konecot ubavo da se zajakne za iglata. Na toj na~in se dobiva edna pekla na iglata (se pravat onolku pekli kolku {to sakame da bide {irok {alot). 3. Iglata so pekli se stava vo levata raka, pome|u palecot i pokazalecot. Klop~eto ostanuva od levata strana. Se zema vtorata igla so desnata raka i se naso~uva kon levata. 4. Desnata igla se vnesuva vo peklata na levata igla (pod levata igla). Iglite }e se vkrstat vo peklata, pri {to desnata igla se nao|a pod levata. 5. Palecot treba da se namesti ne`no da gi dr`i dvete igli zaedno so pokazalecot na levata raka. Desnata igla s$ u{te e pod levata. 6. Konecot se dr`i so desnata raka, a iglite so levata. Konecot se stava pod desnata igla i se izvlekuva za da ja obvitka iglata (vo pravec kako {to e prika`ano na slikata). Krajot treba da ostane na desno. 7. Konecot se prilepuva za iglata so pomo{ na desniot pokazalec, desnata igla se vle~e kon sebe, izvlekuvaj}i go konecot pod levata igla (kako {to e poka`ano na slikata). Na toj na~in desnata igla doa|a
11 | Ve { t i n i z a ` iveewe

Primer br. 2. Pletewe {al~e (3 ~asa) Cel: • u~enikot/u~eni~kata da gi nau~i osnovnite ve{tini za pletewe so igli. nastavni sredstva: dve igli za pletewe, volnica vo razli~ni boi. Mesto na realizacijata: u~ilnica. tek na aktivnosta U~enicite dobivaat zada~a da spletat {al. Za taa cel potrebno e sekoj u~enik da ima dve igli za pletewe i volnica. Nastavnikot zapo~nuva so pleteweto ~ekor po ~ekor, ~ekaj}i u~enicite da probaat i da go zavr{at sekoj ~ekor poedine~no. 1. Se zapo~nuva so pravewe na pekli od volnicata na toj na~in {to klop~eto volnica se dr`i vo levata raka, a slobodniot kraj od volnicata se izvlekuva vo desnata. So pomo{ na slobodniot kraj od konecot, oddesno nalevo se pravi kruk~e dolgo okolu 15 santimetri, na toj na~in {to krajot od konecot se stava pod gornata ni{ka od konecot i se izvlekuva nagore desno.

gore nad levata igla, zavitkana so konecot izvle~en od levata igla. 8. Na krajot se dobiva edna pekla na desnata igla i edna ispu{tena pekla od vrvot na levata igla. Procesot se prodol`uva s$ dodeka ne se ispletat site pekli od levata igla. Otkako }e se splete i poslednata pekla se dobiva eden red od {al~eto. Potoa se pravi zamena na iglite, praznata leva igla odi vo desnata raka, a polnata desna vo levata raka. Postapkata se povtoruva onolku pati kolku {to u~enicite sakaat da bide dolgo {al~eto. Dokolku sakaat da vnesat {arenilo od boi, toa mo`at da go napravat so prekinuvawe na konecot so koj{to pletele i na nego da go nadovrzat noviot konec vo druga boja i povtorno da prodol`at so pleteweto. Spleteniot {al vleguva vo portfolioto na u~enikot.

1. Se zapo~nuva so vdenuvawe na konecot vo iglata. Pritoa treba da se vnimava i od dvete strani na iglata da ostane ednakva dol`ina od konecot.

2. Potoa edniot kraj od konecot se zamotuva okolu pokazalecot i se vle~e s$ dodeka ne se zategne i napravi jazol.

3. Potoa kop~eto treba da se postavi na tkaeninata.

teMa: OBLeKUVawe
Primer br. 3. [iewe kop~e Cel: • u~enikot/u~eni~kata da nau~i osnovni ve{tini za {iewe kop~e. nastavni sredstva: igla za {iewe, tenok konec, kop~e, tkaenina Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na aktivnosta U~enicite dobivaat zada~a da so{ijat kop~e. Za taa cel potrebno e da se izbere kop~e i boja na konec koi }e odgovaraat na bojata i vidot na tkaeninata na koja }e se {ie kop~eto. Nastavnikot zapo~nuva so {ieweto demonstriraj}i go sekoj ~ekor poedine~no, istovremeno u~enicite go sledat i gi probuvaat site ~ekori eden po eden.

4. Zapo~nuva {ieweto. Iglata pominuva niz tkaeninata, po~nuvaj}i od dolniot del na tkaeninata kon gorniot i niz edno dup~e od kop~eto. Postapkata se povtoruva nekolku pati s$ dodeka kop~eto ne se zajakne. Vo ovoj slu~aj se {ie paralelno od ednoto vo drugoto dup~e na kop~eto. No, mo`e da se {ie i so vkrstuvawe na konecot vo dup~iwata, kako {to e poka`ano na slikata. Kop~e so{ieno vo X. Kop~e so{ieno so paralelni linii na konecot.

12 | Ve{ tini za `iveewe

5. Otkako e zajaknato kop~eto, iglata treba da pomine niz konecot i materijalot.

BezBeDnOSt i za[tita
Decata imaat pravo na `ivot! “Pravoto na deteto na za{tita od elementarni nepogodi i prirodni katastrofi proizleguva od neotu|ivoto pravo na `ivot…” (Konvencija za pravata na deteto-~len 6, stav 1) Vo temata Bezbednost i za{tita se razrabotuvaat sodr`ini koi se odnesuvaat na najrazli~ni rizici, prevencija, bezbednost i za{tita od istite. Sovremenite rizici i izvori na zagrozuvawe mo`at da se podelat vo nekolku kategorii: • prirodni nepogodi: zemjotresi, poplavi, lizgawe na zemji{teto, udari od grom, odroni, nameti, vulkani, su{i, silni vetrovi, globalnoto zatopluvawe koe nosi golemi klimatski promeni i sl.; • tehni~ko - tehnolo{ki i drugi nesre}i: po`ari, soobra}ajni nesre}i, atomski-nuklearni, hemiski, biolo{ki i drugi vidovi havarii predizvikani od ~ovekot; • konflikti, nasilstvo i voeni dejstvija. Celta na obu~uvaweto na u~enicite e da se zapoznaat so osnovnite rizicite i opasnosti vo nivnata okolina i da se osposobat za prevencija, bezbednost i za{tita od istite.

6. Potoa {est pati treba konecot da se zavitka okolu kop~eto.

7. Potoa iglata se spu{ta vo materijalot.

8. Pozadi materijalot se pravat tri ili ~etiri provirawa na iglata niz za{ieniot konec.

9. Na krajot se potsekuva konecot {to ostanal.

Tkaeninata so za{ienoto kop~e vleguva vo portfolioto na u~enikot.

PRiRODni nePOGODi
Republika Makedonija so nejzinata geografska polo`ba, geolo{ki sostav i hidrometeorolo{ki uslovi ~esto e izlo`ena na razli~ni nepogodi i katastrofi. Isto taka, se nao|a vo osobeno trusno podra~je zaradi toa {to tektonski pripa|a vo najsilnoto seizmi~ki aktivno kopno na Balkanskiot Poluostrov. Poradi toa potrebata od organizirana i planska za{tita i obuka na naselenieto, kako i na i u~enicite ima osobeno zna~ewe. • zemjotres e prirodna nepogoda/stihija ~ii pri~ini i posledici ne mo`at da se predvidat.

1 | Ve { t i n i z a ` iveewe

Zada~a na nastavnikot e da gi osposobi u~enicite da postapat pravilno za vreme na nepogodata, da napravat procenka na opasnosta vo daden moment i da se odnesuvaat disciplinirano. Na toj na~in mo`e da obezbedi efikasna psiholo{ka podgotovka, namaluvawe na stravot, panikata, pa i stresot, koi mo`at da ostavat posledici vo razvojot na li~nosta na u~enikot. U~ili{teto ima svoj Plan za za{tita, po koj treba u~enicite da se osposobat kako da postapuvaat za vreme na zemjotres ili druga prirodna stihija. Postapkite za pravilno odnesuvawe vo domot ili vo okolinata na `iveewe, u~enicite treba da gi znaat i uve`buvaat. Najva`no e tie da umeat da gi identifikuvaat izvorite na opasnost i zagrozuvawe na bezbednosta, kade i da se nao|aat. Znaewata treba da gi primenuvaat vo sekojdnevniot `ivot.

teHni^KO-teHnOLO[Ki i DRUGi neSRe]i
Ovoj vid na nepogodi ili nesre}i se predizvikani prete`no od ~ovekot. Tuka spa|aat: po`arite, soobra}ajnite nesre}i, tehni~ko-tehnolo{kite havarii, razni eksplozii i sl. Vo ovaa kategorija spa|a i zagaduvaweto na `ivotnata sredina, {umskite po`ari, ru{ewe na brani, epidemii, nuklearni havarii, hemiski i industriski nesre}i, avionski, `elezni~ki nesre}i, brodolomi i sl. Vo nastavata nastavnikot treba da gi zapoznae u~enicite so ovoj vid na nesre}i, i da gi usvojat najva`nite merki za bezbednost i za{tita pri odredeni nesre}i koi se po~esti na na{ite prostori. Na primer, mo`e da se obrabotat po`arite koi s$ po~esto se slu~uvaat. • Po`arot - nanesuva i predizvikuva materijalni {teti i pretstavuva opasnost po `ivotot na lu|eto, okolinata i imotot. Vidovi na po`ari: {umski - koi se javuvaat vo letniot period vo {umite i `itnite poliwa i urbani - koi se javuvaat vo naseleni mesta.

• [umskite po`ari se ~esti, a naj~esto se predizvikuvaat od nevnimanie na ~ovekot. Tie nosat ogromni {teti so uni{tuvawe na {umskoto bogatstvo. • Urbanite po`ari se slu~uvaat vo naseleni mesta kako rezultat na nevnimanie, stara ili neispravna elektri~na instalacija i sl. Tie ~esto pati nosat ogromni materijalni {teti, povredi od izgorenici, pa i `rtvi. • Karakteristi~ni se i po`arite koi nastanuvaat kako posledica od prirodni nesre}i i voeni dejstva, pri {to aktivnostite za za{tita pote{ko mo`at da se sprovedat.  Gra|anite se dol`ni vedna{ da ja izvestat najbliskata Protivpo`arna slu`ba (telefon 193) ili Centarot za upravuvawe so krizi (CUK) (telefon 195) ili Policijata (telefon 192).  U~enicite treba ovie broevi da gi nau~at i da gi zapi{at na vidno mesto vo nivnata u~ilnica. Koi se pri~inite za po`arite? Pri~inite za po`arite mo`at da bidat najrazli~ni: • ~ovekot, negovoto nevnimanie na rabotnoto mesto, doma ili vo priroda; • frlawe otpu{oci na nedozvoleni mesta; • nesoodvetno koristewe na elektri~ni aparati i drugi ma{ini; • preoptovarena ili stara elektri~na instalacija; • neispravni elektri~ni aparati, ma{ini i sl.; • nesoodvetno ~uvawe i prevoz na opasni materii; • kako posebni pri~ini se prirodnite nesre}i i vojnite. Koi se posledicite? Posledicite nekoga{ se kobni za ~ovekot so povredi od izgorenici, zadu{uvawe, zarobuvawe vo ognenata stihija, materijalnite {teti i zagaduvawe na okolinata. Za{tita Za{titata od po`ari ima golemo zna~ewe. Regulirana e so zakon, podzakonski akti, standardi, planovi i pravilnici za za{tita od po`ari. Tuka spa|aat i programite za obuka na naselenieto, za za{tita od po`ari.

14 | Ve{ tini za `iveewe

PRVa POMO[
Definicija: Prva pomo{ e po~etna gri`a za povredenoto lice na samoto mesto na nesre}ata. • Celi - za~uvuvawe na `ivotot na povredeniot; - za{tita od ponatamo{no povreduvawe; - namaluvawe na bolkata i stravot; - spre~uvawe na mo`ni komplikacii; - podobruvawe na op{tata sostojba na povredeniot. • Proceduri na pravilno uka`anata pomo{: - neodlo`na prva pomo{; - telefonski povik za pomo{; - odlo`na pomo{; - Itna medicinska pomo{ i transport; - zdravstvena ustanova. • Proverka i sledewe na vitalni znaci ili znaci na `ivot 1. Sostojba na svest – usvoen KOD: - budnost - normalno odgovarawe; - glas - odgovor na ednostavni pra{awa; - bolka – reakcija na bolka (toj {to mnogu ofka ne zna~i deka e i te{ko i mnogu povreden); - reakcija – na nadvore{ni drazbi. 2. Proverka na di{eweto. 3. Proverka na pulsot.

4. Sodr`ina na povik za prva pomo{: kade se slu~ila nesre}ata, {to se slu~ilo, kolku ima povredeni, kakvi povredi ima, koj izvestuva i koga doaѓa pomo{ta.

POStaPKi za UKa@UVawe na PRVa POMO[
1. Obezbeduvawe na prostor (otstranuvawe na predmeti i nepotrebni lica). 2. Soglasnost za uka`uvawe na prva pomo{ (na lice koe e vo bessoznanie i mali deca bez staratel). 3. Pregled na povredeniot (verbalna i psiholo{ka poddr{ka). 4. Premestuvawe na povredeniot (ako potreba). Vo nastavata u~enicite treba da se zapoznaat {to opfa}a prvata pomo{ i za zna~eweto na pravat pomo{ vo momentot na povreda ili kriti~na situacija kaj povredenoto lice kako i da znaat kako da postapat: - da pobaraat pomo{ itno od najbliskiot drugar, nastavnik, povozrasen, ambulanta, slu`bata za brza pomo{ i sl.~ - u~enicite ne smeat da davaat prva pomo{ ako ne se osposobeni (osven povozrasni u~enici koi ve}e bile na kursevi ili natprevari za prva pomo{).  Posetete gi stranicite na: www.crvenkrst.gov. mk.

KOnFLiKti, naSiLStVO i VOeni DeJStVa
Vo ovaa grupa na rizici i opasnosti spa|aat raznite vidovi konflikti, sekakov vid na zloupotreba na decata, sociopatolo{ki pojavi so sovremenite poroci, upotreba na lesno i malo oru`je, kako i posledicite predizvikani od voeni dejstva.

OP[ta POStaPKa PRi neSRe]i
1. Obezbeduvawe na mestoto na nesre}ata. 2. Prvi~na procenka na povredeniot i neodlo`na prva pomo{ vo slu~ai na: `ivotna opasnost, bessoznanie, prestanok na di{ewe i rabota na srceto, obilno krvaвewe i {ok sostojba. 3. Telefonski povik za pomo{: Иtna medicinska pomo{ -194, policija - 192 i Пrotivpo`arna slu`ba - 193.

1 | Ve { t i n i z a ` iveewe

Primer br. 1. za{titni merki - postapki za vreme na zemjotres ( 3- 4 ~asa) Celi: • u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so procedurite na odnesuvawe za vreme na zemjotres; • da se osposobi da gi primenuva nau~enite postapki i pravila na odnesuvawe za vreme na zemjotres. Mesto na realizacija: u~ilnica, hodnici, dvor, sportska sala. Organizacija na aktivnostite Kako voved nastavnikot gi zapoznava i voveduva u~enicite vo temata, na~inot na rabotata kako i pravilata na odnesuvawe. Koristi raznovidni materijali, video i TV filmovi i dopolnitelni izvori na informacii. Ve`ba 1 (1 ~as): Zapoznavawe so znacite za javno trevo`ewe • Nastavnikot i u~enicite izgotvuvaaт spisok na u~enicite vo paralelkata koj se ~uva na dostapno mesto. Se uka`uva zo{to e va`no toa. • Nastavnikot gi zapoznava u~enicite so znacite za trevo`ewe koi va`at za celata dr`ava. Potoa na kasetofon ili CD go pu{ta prviot znak za op{ta opasnost, 60 sekundi neprekinat zaviva~ki ton, odnosno prenesuva informacija za opasnost od zemjotres i vtoriot znak za prestanok na opasnosta, ednoli~en ton vo traewe od 60 sekundi. Gi povtoruva nekolku pati za da mo`at u~enicite da gi prepoznaat i razlikuvaat dvata znaka. Ve`ba 2 (2 ~asa): Postapka na zasolnuvawe Nastavnikot im ka`uva na u~enicite nekolku postapki za zasolnuvawe za vreme na zemjotres, a potoa istite gi demonstrira. Pravila i postapki na zasolnuvawe Sokrivawe pod rabotnata masa - klupa vo svitkana polo`ba na teloto, na kolena i lakti pri {to racete ja {titat glavata. Glavata e na sprotivnata strana od
16 | Ve{ tini za `iveewe

prozorcite za da se izbegnat mo`nite povredi od skr{eni stakla. Vo ovaa polo`ba nastavnicite i u~enicite ostanuvaat se do prestanok na opasnosta - zemjotresot. Ako vo blizina nema masa - klupa, toga{ se zasolnuvaat vo nekoj agol, kleknati i so grbot zavrten kon prozorcite. Ovie postapki treba da se uve`buvaat so u~enicite. Dokolku u~enicite i nastavnicite se nadvor, treba da se oddale~at na bezbedno rastojanie od objektite, ogradite, banderite, yidovite i da kleknat na zemja. Nastavnikot dava upatstvo za zasolnuvawe i zaedno so u~enicite gi ve`baat postapkite i pravilata. Potoa vodi razgovor so u~enicite i gi zapoznava so osnovnite pravila i postapki na dvi`ewe i za{tita pri zemjotres (vo razli~ni situacii). Ve`bata na zasolnuvawe ja povtoruvaat pove}e pati i pritoa im objasnuva zo{to tamu se zasolnuvaat. Istite postapki va`at i vo dom ili kade bilo. Ve`ba 3 (1-2 ~asa): Izrabotka na plan za dvi`ewe za vreme na opasnost U~enicite go izrabotuvaat - crtaat planot za izlez i za napu{tawe na svojata u~ilnica. Istiot go postavuvaat na vratata od u~ilnicata ili na vidno mesto. Potoa go ve`baat napu{taweto na objektot spored planot. Mo`at da izrabotat najrazli~ni znaci - strelki na dvi`ewe i da gi postavat na pravcite po koi }e go napu{taat objektot. Seto toa se pravi za da se izbegne panikata i stravot. Isto taka, nastavnikot gi zapoznava u~enicite i so dopolnitelnite nesre}i koi gi predizvikuva zemjotresot, po`ar, poplava, kako i so telefonskite broevi vo RM na koi mo`at sekoga{ da se javat za vreme na opasnost: Centar za upravuvawe so krizi (CUK) 195; Brza piomo{ 194, Policija 192, Protiv Po`arna slu`ba - 193. Broevi na bliski prijateli ili rodnini U~enicite treba, vo dogovor so semejstvoto, da napravat lista na telefonski broevi na koi }e kontaktiraat za vreme na zemjotres (ili druga opasnost).

Ve`ba 4: EVAKUACIJA [to pretstavuva? Evakuacijata se vr{i planski i organizirano so kontrolirano premestuvawe na u~enicite i drugiot personal i materijalnite dobra od zagrozeni vo pobezbedni prostori. Evakuacijata pretstavuva premestuvawe od zagrozeno na bezbedno mesto. Koga i zo{to se sproveduva – vo koi slu~ai? Se sproveduva vo slu~aj na zemjotres, po`ar, poplava i drugi nepogodi za da se spasat lu|eto i materijalnite dobra ili za da se spre~at i namalat dopolnitelnite posledici od nesre}ata. Za nejzino izveduvawe se pravi plan za evakuacija vo koj to~no se opredeluva i konkretizira kako se vr{i evakuacijata. nasoki- tek na aktivnostite: • Voda~ na evakuacijata. • Se postapuva spored planot (koj prethodno site go zapoznale i uve`bale). • Se koristi legendata na objektot i spored nastanatite o{tetuvawa se opredeluvat mo`ni pravci kako i rezervni pravci na dvi`ewa i izlez. • To~no se opredeluva zbornoto mesto (koe {to e bezbedno) i mestoto kade }e se evakuiraat u~enicite, (a se planira i rezervno mesto). • Se proveruvaat rezervnite izlezi i klu~evite od istite - kade se nao|aat. • Se vr{i prozivawe na site prisutni u~enici (vraboteni) pred samiot po~etok na evakuacijata. • Zaradi obezbeduvawe na objektot se pravi proverka dali se isklu~eni site instalacii - voda, struja. • Se ostava zadol`itelno otvorena vrata (odnatre). • Se uka`uva prva pomo{ i se vr{i trija`a. • Prenesuvawe na povredenite do najbliskata medicinska ustanova; • Izvestuvawe na roditelite. • Izvestuvawe na lokalnite vlasti i potreba od pomo{.

• Naredba za ponatamo{ni aktivnosti; ispra}awe na u~enicite doma ili pak, premestuvawe na nova lokacija - celosno napu{tawe na u~ili{niot objekt ili dvor.

Primer br. 2. Protivpo`arna za{tita (3-4 ~asa) Mesto na odr`uvawe: u~ilnica, hodnici, poligon ili sportska sala Celi: • u~enokot/u~eni~kata da se osposobi za primenuvawe na prakti~ni znaewa za samospasuvawe i spasuvawe od po`ar; • prakti~no da se zapoznae so uredite i protiv po`arnite aparati; • prakti~no da se zapoznae so sproveduvaweto na evakuacijata, soglasno planot na u~ili{teto. Organizacija na aktivnostite VOVeDni aKtiVnOSti: Nastavnikot gi zapoznava u~enicite so protiv po`arnite aparati, preku sliki, slajdovi, filmovi, ilustracii. U~enicite se pottiknuvaat aktivno da u~estvuvaat so svoite predznaewa i razmisluvawa. U~enicite diskutiraat: [to e po`ar? Kakvi po`ari postojat? Koi se pri~inite i posledicite? Kava e za{titata od niv? Planot na istra`uva~kite aktivnosti sodr`i: {to, kade, kako i koj }e istra`uva? U~enicite se dogovaraat za svoite istra`uvawa za site navedeni aspekti za po`arite. Izrabotuvaat alatki za istra`uvawe: anketa, intervju i sli~no. Seto toa go dokumentiraat vo papki, izve{tai, sliki, {emi, crte`i, fotografii. Na krajot na aktivnostite pravat prezentacija na svoite istra`uvawa. Primeri za ve`bi: • Zapoznavawe na u~enicite so protivpo`aren aparat. • Demonstracija za negovo koristewe od stru~no ili obu~eno lice.
17 | Ve { t i n i z a ` iveewe

• Evakuacija za vreme na po`ar so pravila na odnesuvawe. • Poseta na protivpo`arna edinica. Postapki vo moment na po`ar: • Koristi go protiv po`arniot aparat - ako znae{! • Dokolku treba da bega{ niz ognot, zadol`itelno pokrij se so vodena krpa (kebe), barem na glava! • Sekoga{ begaj sprotivno od ognot! • Ako izleze{ - povtorno ne vra}aj se. • Ako ne mo`e{ da izleze{, otvori prozo i davaj signal za pomo{. • Lesno zapalivite materii stavi gi na posigurno mesto.

U^eniKOt KaKO POtRO[UVa^
Sodr`inite i aktivnostite od temata ovozmo`uvaat zdobivawe na znaewa i umeewa, formirawe stavovi na u~enikot kako potro{uva~, korisnik na uslugi i pro{iruvawe na kulturata na `iveeweto i odnesuvaweto. Nastavnikot ima {irok izbor na aktivnosti za realizirawe na celite i sodr`inite od ovaa tema: preku primeri od sekojdnevniot `ivot, Zakonot za za{tita na potro{uva~ite na RM, Prira~nikot za Edukacija na deteto i u~enikot kako potro{uva~ (Skopje, 2006). bro{uri, bilteni i sl. Osnovnata cel e u~enikot da se osposobuva da napravi dobar i pravilen potro{uva~ki izbor i da znae odredeni poimi koi se koristat vo sekojdnevniot `ivot. Poimi

Primer br. 3. Prva pomo{ (7 - 8 ~asa) Mesto na realizacijata: u~ilnica, kabineti, sportska sala ili poligon, prostorii na Crveniot krst i sl. Cel: • u~enikot/u~eni~kata da se informira za zna~eweto na prvata pomo{ (PP); • da se informira za osnovnite postapki pravilno vo dadenata situacija; • da umee da se snajde vo dadenata situacija (broevi na telefoni). Organizacija na aktivnostite. Vovedni aktivnosti- (1 ~as) Se razviva diskusija so naso~eni pra{awa od nastavnikot za: za poimot prvata pomo{, koga se dava, zo{to i koj treba da ja dade? Nastavnikot gi motivira i organizira u~enicite da rabotat na istra`uva~ki aktivnosti. Mo`e da gi podeli u~enicite vo grupi po razli~ni sodr`ini na proekti.

POTRO[UVA^ e sekoe fizi~ko ili pravno lice koe kupuva
proizvodi ili koristi uslugi za neposredna sopstvena potro{uva~ka za potrebi koi se nameneti za vr{ewe na negovata profesionalna ili za drugi delovna dejnost.

PROIZVOD e materijalno dobro (predmet) namenet za
ponuda na potro{uva~ite koj{to ima odredena vrednost i namena.

USLUGA e dejnost nameneta za ponuda na potro{uva~ite. TRGOVEC e sekoe pravno lice koe vr{i dejnost za zadovoluvawe na potrebite na gra|anite.

PROIZVODITEL e lice koe proizveduva proizvodi ili
nivni delovi, vklu~uvaj}i go i uvoznikot na proizvodi i uslugi.

DISTRIBUTER e fizi~ko ili pravno lice koe, neposredno
ili posredno preku drugi lica, ispora~uva proizvodi.

FISKALNA SMETKA - trgovecot mora za prodadeniot proizvod, odnosno za izvr{enata usluga, na potro{uva~ot da mu izdade fiskalna smetka, odnosno jasno vidliva i ~itlivo napi{ana smetkopotvrda.
18 | Ve{ tini za `iveewe

Potro{uva~ot ima pravo da ja proveri to~nosta na izdadenata smetka pred da ja plati. Za izdadenata smetka trgovecot ne smee dopolnitelno da naplatuva.

Proizvodi 1. 2. . I. 5 3 1

GRUPi II. 3 3 3 III. 3 2 4

GARANCIJA - trgovecot e dol`en za tehni~ki slo`eni
proizvodi da obezbedi: garancija, deklaracija, upatstvo za sklopuvawe i upotreba, servis i rezervni delovi.

REKLAMA - pretstavuva sekoe objavuvawe ponudi preku
mediumite vo koja bilo forma so koe se promoviraat proizvodi ili uslugi. - Reklamiraweto mora da bide korektno i vistinito. - Se zabranuva sekakov vid na nevistinito i zaveduva~ko reklamirawe. Na u~enicite im se objasnuva i znakot SE koj mo`e da se sretne na proizvodi koj uka`uva na toa deka proizvodot e izraboten spored odredeni standardi za bezbednost na proizvodite.

Rabota po grupi U~enicite se podeleni vo grupi i od niv se bara da se opredelat koj proizvod bi sakale da go probaat spored izgledot, ambala`ata i formata. Sekoja grupa dava zbiren izve{taj za svoite odluki. Na primer: vo grupata I - pet u~enici se za proizvodot br. 1, trojca za proizvodot br. 2, a eden u~enik za proizvodot br. 3. Na posterot se pravi zbir za sekoj proizvod i se donesuva zaklu~ok koj proizvod e najizbiran i zo{to. zapoznavawe so deklaraciite na proizvodite Nastavnikot gi zapoznava u~enicite so podatocite od deklaraciite na proizvodite, rokot na upotreblivost, te`inata i cenata na proizvodot. Uka`uva na elementite koi treba da gi sodr`i deklaracijata na prehranben proizvod. Na primer: imeto, datumot koga e proizveden, rokot na traeweto, sostavot, koli~inata, te`inata, proizvoditelot, distributerot i dr. Ovie podatoci se zapi{uvaat na tabla ili poster vo vid na tabela. Se proveruva so dali proizvodite gi sodr`at elementite na deklaracijata. Se sobiraat plusevite i minusite i spored rezultatite povtorno treba da se opredelat koj proizvod bi go kupile. Otkako site grupi }e referiraat, se opredeluva koj proizvod bi bil naj~esto kupuvan spored kriteriumite na deklaracijata.
Proizvod Ime Datum na Rok na Sostav Koli~ina Itn. proizvod traewe

Primer br. 1. Deklaracijata - li~na karta na proizvodot (2-3 ~asa) Celi: • u~enikot/u~eni~kata da stekne znaewa za deklaracijata na proizvodot; • da se zapoznae so osnovnite elementi na deklaracijata. Organizacija na aktivnostite VOVeDni aKtiVnOSti Nastavnikot im poka`uva na u~enicite tri proizvodi od ist vid. Sekoj proizvod e obele`an so broj. Na golem poster ili na tabla vo tri koloni se zapi{uvaat imiwata i broevite na proizvodite.

1 2 3
19 | Ve { t i n i z a ` iveewe

Nastavnikot gi pra{uva u~enicite kolku deklaracijata na proizvodot mo`e da vlijae vrz potro{uva~ite da kupat proizvod. Nastavnikot pra{uva - proveruva dali u~enicite znaat koi elementi mora da gi sodr`i deklaracijata na proizvodot. Nastavnikot go ~ita tekstot od ~lenot na Zakonot za za{tita na potro{uva~ite vo koj se navedeni elementite na deklaracijata. Deklaracijata e li~na karta na proizvodot. U~enicite vnimavaat dali site elementi gi imaat navedeno na posterot-tablata. Po potreba pravat korekcii. U~enicite vo grupi izrabotuvaat po edna deklaracija za odredeni proizvod. niz aktivnostite nastavnikot mo`e da gi koristi pra{awata: Zo{to sekoj proizvod treba da ima deklaracija? Koja e nejzinata va`nost? Na {to vo idnina }e vnimavate pri kupuvaweto na nekoj proizvod? [to }e storite ako proizvodot nema deklaracija, kade }e prijavite?

Dali proizvodot bil rasipan, neispraven, so pominat rok na traewe? Kako ste postapile (vie ili roditelite)? U~enicite se podeleni vo grupi, razmisluvaat i razgovaraat vo grupata. Sekoja grupa dobiva po eden potro{uva~ki problem od sekojdnevniot `ivot i tekst od ~len od Zakonot so koj se regulira toj prolem. Grupata go prou~uva problemot, gi ~ita pravata na potro{uva~ot i pi{uva mo`ni re{enija. Rabota po grupi Edna od grupite go ~ita problemot koj go ima i bara od drugite grupi: • da razmislat i da pobaraat mo`ni re{enija na problemot; • da spodelat so drugite vo grupata; • da formiraat zaedni~ki re{enija. Site idei na grupite se listaat na prviot del od golem poster, koj e podelen na dva dela. Potoa grupite go ~itaat ~lenot od Zakonot koj go regulira toa pravo. Se pravi revizija na re{enijata, {to se zapi{ani na po~etokot na posterot. Se definiraat novi re{enija spored ~lenot od Zakonot na vtoriot del od posterot. Se razmisluva i se diskutira za drugi situacii, regulirani so istiot ~len, a ideite se zapi{uvaat. Primeri {to mo`e da gi koristi nastavnikot: 1. Kupiv patiki {to vedna{ puknaa. Vo prodavnicata mi ponudija da gi popravat. Patikite se noseni 6 dena. Dali da go prifatam ova? ^len 43. “Potro{uva~ot komu mu e prodaden proizvod so nedostatok, ima pravo po svoj izbor da bara: - besplatno otstranuvawe na nedostatocite na proizvodot ili nadomest na tro{ocite napraveni za otstranuvawe na nedostatokot; - srazmerno namaluvawe na proda`nata cena; - zamena na proizvodot so soodveten proizvod so ista trgovska marka, tip, industriski dizajn ili oznaka za poteklo i geografska oznaka na proizvodot” itn.

Primer br. 2. Prava i obvrski na potro{uva~ot (2 do 4 ~asa, vo zavisnost od brojot na slu~aite/ primerite koi }e se rabotat) Celi: • u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so poimite reklamacija i garancija; • da se pottiknuva da gi pro~ita deklaraciite na proizvodite (osobeno za rokot na upotreba); • da se se zapoznae so na~inite na reklamacija na odreden proizvod. Organizacija na aktivnostite Nastavnikot postavuva pra{awe: Dali nekoj od vas po kupuvaweto na nekoj proizvod imal nekakov problem?
20 | Ve{ tini za `iveewe

“Potro{uva~ot nema pravo da go raskine dogovorot, ako nedostatokot na proizvodot e minimalen”. 2. Kupiv diskmen, koga dojdov doma vidov deka ne raboti. Kako treba da postapam? “Trgovecot e dol`en, soglasno so tehni~kite propisi so koi se opredeluvaat proizvodite za koi proizvoditelot, uvoznikot, odnosno zastapnikot na stranska firma mora da izdade garancija za kvalitetot, odnosno za ispravnoto funkcionirawe na proizvodot, dokument za na~inot na upotreba na proizvodot, da obezbedi servis za odr`uvawe i popravka i snabduvawe so rezervni delovi vo garantniot rok. Trgovecot e dol`en najmalku za pet godini od denot na proizvodstvoto na proizvodot da obezbedi rezervni delovi. Vo soglasnost so potro{uva~ot, proizvodot mo`e da se servisira najmnogu tripati vo ramkite na garantniot rok i, dokolku ne se popravi proizvodot, potro{uva~ot ima pravo da bara od trgovecot da go zameni so ist takov nov i ispraven proizvod ili da mu go vrati plateniot iznos na potro{uva~ot za kupeniot proizvod. Proizvoditelot e dol`en da se pridr`uva na obvrskite od garantniot list.” 3. Vo prodavnica zabele`av prehranben proizvod so izminat rok. [to da napravam? ^len 47 Zabraneta e proda`ba na proizvodi ~ij rok na upotreba e izminat. Vo slu~ajov najdobro e da se izvesti Direkcijata za hrana ili Organizacijata za potro{uva~i na Makedonija, telefon: 3179-592. 4. Kupuvav vo prodavnica i ne mi dadoa fiskalna smetka. Na moe insistirawe da dobijam smetka, sepak ne dobiv? Kako da postapam? ^len 20 “Trgovecot mora za prodadeniot proizvod odnosno izvr{enata usluga na potro{uva~ot da mu izdade fiskalna smetka, odnosno jasno vidliva i ~itlivo napi{ana smetkopotvrda, dokolku so drug propis poinaku ne e opredeleno. Trgovecot mora na potro{uva~ot da mu ovozmo`i proverka

na to~nosta na presmetaniot iznos po odnos na kvalitetot i koli~inata na kupeniot proizvod, odnosno izvr{enata usluga. Za izdavawe na smetkata od stavot 1 na ovoj ~len ne e dozvoleno dopolnitelno da se naplatuva”. Vo ovoj slu~aj najdobro e da se prijavi na tel. broj 198. eVaLVatiVni aKtiVnOSti U~enicite gi diskutiraat slednite pra{awa: • Zo{to se va`ni zakonite koi se odnesuvaat na bezbednosta i kvalitetot na hranata? • [to treba sekoj da znae za dobivaweto smetka pri kupuvawe i zo{to e toa va`no? • [to treba da ima sekoj tehni~ki proizvod? • Dali proizvodite treba da se prodavaat i po izminatiot rok na traewe?

Primer br. 3. zo{to e va`na fiskalnata smetkata (2-3 ~asa) Celi: • u~enikot/u~eni~kata da go sfati zna~eweto na fiskalnata smetkata, dokolku saka da gi ostvari svoite prava; • da se zapoznae so pravoto na potro{uva~ot za `alba. Organizacija na aktivnostite Dramatizacija: Dvajca u~enici (od koi edniot e potro{uva~, a drugiot prodava~) vodat dijalog vo koj edniot vra}a o{teten proizvod, no prodava~ot nao|a bezbroj pri~ini da ne go primi. Situacija 1: Potro{uva~ot go ka`uva problemot: proizvodot e o{teten i toj saka da go vrati, no ne nosi smetka za kupeniot proizvod. Prodava~ot ne ja spomenuva nitu smetkata nitu drugi elementi, tuku samo uporno tvrdi deka proizvodot go o{tetil potro{uva~ot. Drugite u~enici ja sledat dramatizacijata i potoa treba da mu dadat sovet na potro{uva~ot. Najprvo samostojno go zapi{uvaat mo`noto re{enie, potoa

21 | Ve { t i n i z a ` iveewe

spodeluvaat vo grupata, pa so celata grupa. Site idei se zapi{uvaat na poster ili na tabla. Sekoja grupa go sovetuva potro{uva~ot na {to treba da se povika. Site razli~ni idei se zapi{uvaat na poster. Potoa potro{uva~ot i prodava~ot pravat povtorno dramatizacija. Rabota po grupi Situacija 2: Prodava~ot vedna{ ja bara smetkata. Potro{uva~ot nema smetka. Nastavnikot gi pra{uva drugite u~enici: Koi se sega pravata na potro{uva~ot? Sekoja grupa razmisluva i dava mo`no re{enie. Site re{enija se zapi{uvaat. nastavnikot gi pottiknuva aktivnostite na u~enicite sledej}i gi navednite ~ekori. 1. Zapi{uva primer: potro{uva~ot saka da vrati proizvod, a nema smetka. 2. U~enicite razmisluvaat i donesuvaat prvi~en sud za daden primer. 3. Nastavnikot im soop{tuva tri alternativni stava koi ozna~uvaat DA - za soglasuvawe, NE - protiv - i Vozdr`an - neopredelen stav. 4. U~enicite davaat sopstveni argumenti zo{to se za izbraniot stav. 5. U~enicite se delat vo grupi spored opredeluvaweto (DA, NE, VOZDR@AN). 6. Vo ramkite na grupata gi razmenuvaat sopstvenite argumenti so cel da izgradat zaedni~ki stav. Sekoja grupa izbira ~len koj }e ja pretstavi vo debatata vo koja stranite jasno gi ka`uvaat argumentite so koi go branat zazemeniot stav. 7. Nastavnikot gi pottiknuva i drugite ~lenovi na grupite da se priklu~at vo debatata - so dobro obmisleni pra{awa ili komentari. 8. Vreme za premisluvawe: u~enicite dobivaat mo`nost da ja smenat stranata dokolku nekoja grupa uspeala da gi ubedi vo svoite stavovi.

9. Rezime: sekoja grupa go rezimira svojot kone~en stav, go zapi{uva i go prezentira (~ita) pred site. 10.Individualno zapi{uvawe na stavot: sekoj u~enik go rezimira sopstveniot stav i go zapi{uva za da mo`e da go ka`e svoeto kone~no mislewe. Dobivaat tekst - ~len od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite {to gi regulira pravata na potro{iva~ot za podnesuvawe `albi i poplaki. U~enicite vo sekoja grupa go ~itaat tekstot. eVaLVatiVni aKtiVnOSti U~enicite gi diskutiraat slednite pra{awa: Zo{to e neophodno da se izdade fiskalna smetka? [to pretstavuva smetkata? Kako potro{uva~ot mo`e da ja iskoristi? Primer 4 [to }e se slu~i dokolku potro{uva~ot ne poseduva smetka za kupeniot proizvod? [to mo`e da se slu~i so pravata spored ~len 50 od Zakonot? Primeri {to mo`e da gi koristi nastavnikot.

ReKLaMa i ReKLaMiRawe
Primer br. 1. Vlijanieto na reklamata (2-4 nastavni ~asa) Celi: • u~enikot/u~eni~kata da stekne znaewa za pozitivnite i negativnite vlijanija na reklamata; • da razviva kriti~ki odnos kon reklamite Materijali: del od Zakonot za potro{uva~i, fotografii ili filmovi, tabla ili flip~art, kreda ili markeri.

22 | Ve{ tini za `iveewe

Organizacija na aktivnostite Nastavnikot zapo~nuva diskusija so pra{awata: Zo{to e va`na reklamata? Kakvo dejstvo mo`e da ima reklamata? Dali postojat pozitivni i negativni elemeni i koi se tie? Potoa na u~enicite im prika`uva razli~ni fotografii ili filmovi na koi ima skriena reklama ili “navreda” na ~uvstvata na decata. U~enicite gi razgleduvaat i vo grupi diskutiraat za ona {to go videle. Sekoja grupa ka`uva {to gleda, a site razli~ni idei se zapi{uvaat na flip~art. Nastavnikot go prezentira ~lenot od Zakonot koj se odnesuva na reklamiraweto. Toj objasnuva i odgovara na postavenite pra{awa od u~enicite. Stava akcent na negativnoto dejstvo na reklamata vo odnos na decata. ^len 24 “Reklamirawe na proizvodi i uslugi e sekoja for-

U~enicite pravat tabela, sli~na na dadeniot primer:
Da Pra{awe ne

1. U~enicite se delat vo parovi i za vreme od 6 do 7 minuti gradat argumenti za i protiv, odnosno {to smetaat deka e pozitivno, a {to negativno vo dadenata reklama. 2. Potoa 2-3 para se grupiraat za da gi spodelat argumentite i vo ramkite na svoite listi gi vnesuvaat novite argumenti. 3. Za vreme od 7-8 minuti u~enicite od sekoja grupa treba da gi izberat najsilnite argumenti. 4. Po eden pretstavnik od sekoja grupa gi prezentira izbranite argumenti, po {to sleduva vklu~uvawe na site u~enici koi sakaat da u~estvuvaat vo debatata, no so ograni~eno vreme za govor od najmnogu 1 minuta.

ma na pravewe prezentacija povrzana so trgovska ili delovna dejnost, zanaet~istvo ili profesija za da se promovira snabduvaweto na proizvodite ili uslugite, vklu~uvaj}i i nedvi`en imot, prava i obvrski.......”
^len 26

“Sekoe reklamirawe vo koe se spomnuva proda`nata Po 10 do 12 minuti debatirawe, sekoja grupa treba da cena na proizvodite, mora da bide iska`ano soglasno nominira po edno lice koe }e go dade zavr{noto izlagawe so ~lenot 8 na ovoj zakon.
na grupata. eVaLVatiVni aKtiVnOSti “Zaveduva~ko reklamirawe na proizvodi ili uslugi e nedozvoleno. Sporedbeno reklamirawe e dozvoleno Diskusija vo odnos na pra{awata: Kako reklamata mo`e ako se ispolneti uslovite predvideni so ovoj ili drug da vlijae na izborot i odnesuvaweto na potro{uva~ite? zakon....” [to e toa skriena reklama za proizvodi koi ne smeat da Po razgleduvaweto na sekoj ~len nastavnikot vodi diskusija spored odnapred podgotveni pra{awa koe mo`at da glasaat, na primer,: Dali reklamite mo`at negativno da vlijaat vrz decata? se reklamiraat (cigari, alkohol i sl.). Koi drugi primeri u~enicite mo`at da gi poso~at za skrieni reklamni poraki ili navredliva reklama za decata? ^len 27

2 | Ve { t i n i z a ` iveewe

SLeDewe i OCenUVawe na POStiGawata na U^eniCite
Postigawata na u~enicite se sledat kontinuirano, na sekoj u~enik kako poedinec ili vo grupa. Ima mnogu indikatori koi mo`at da se vrednuvaat kako: postignatite znaewa na u~enicite za navedenite temi (usvoeni poimi), rabotata vo grupata, komunikaciskite ve{tini, izve{taite, prezentaciite, anga`iranosta, kreativnosta, navremenoto izvr{uvawe na zada~ite, sorabotkata, redovnosta, ispolnitelnosta, odgovornosta, prezentacijata, soodvetnoto koristewe na alatki i sl. Ocenuvawe na proektnite zada~i Dodeka trae procesot na istra`uvaweto u~enicite pi{uvaat periodi~ni izve{tai (vidi raboten list Periodi~en izve{taj i Izve{taj od nabquduvawe koi aktivnosti gi realizirale i kakvi rezultati dobile. Ovie pokazateli vleguvaat vo portfolioto na u~enikot. Od nego se sogleduva ne samo kontinuitetot na rabotata, tuku i postignatite rezultati (sodr`ina na proektot, vremenska ramka, periodi~ni izve{tai za rabotata, zapisnici od odr`anite konsultacii na timot, realizacija na aktivnostite po fazi, grupen plan na istra`uvaweto, li~ni planovi na ~lenovite na timot, zabele{ki na nastavnikot za sledewe na li~nite planovi i predvidenite aktivnosti, zabele{ki za te{kotiite koi se javile, izrabotki na u~enicite, obrabotka na podatocite, zaklu~oci za istra`uvaweto, podgotvena prezentacija na rezultatite).

O^eKUVani RezULtati
teMa: iSHRana
U~enikot/u~eni~kata: • znae pravila za izbor, odr`uvawe i ~uvawe na hranata; • znae koi se osnovnite pravila pri razli~ni na~ini na podgotovka na hranata (pr`ewe, pe~ewe, dinstawe, varewe); • umee da prigotvi ednostavno jadewe spored daden recept; • umee da servira pribor za jadewe i poslu`uvawe na masa; • se odnesuva na socijalno prifatliv na~in pri jadewe; • umee da sumira, analizira i prezentira podatoci od istra`uvawa povrzani so ishranata.

teMa: OBLeKUVawe
U~enikot/u~eni~kata: • znae da gi razlikuva osnovnite tekstilni vlakna; • znae da razlikuva stilovi na oblekuvawe; • znae opredeleni pravila za oblekuvawe spored aktivnostite {to gi izvr{uva; • umee da pere, pegla i dipli razli~ni delovi od oblekata; • umee da koristi pribor za {iewe; • umee da za{iva, plete so igli, krpi i tkae na ednostaven razboj.

teMa: BezBeDnOSt i za[tita
U~enikot/u~eni~kata:  umeе da raspoznae и proceni opasni situacii vo okolinata; • znae pravila i proceduri za izbegnuvawe na opasnosti ili za{tita od istite;

24 | Ve{ tini za `iveewe

• znae kako da se za{titi vo momentot na nesre}ata; • umee adekvatno da se odnesuva vo sekojdnevnite kontakti so tehnikata, prirodata i lu|eto; • umee da si pru`i samopomo{ i zaemna pomo{.

teMa: U^eniKOt KaKO POtRO[UVa^
U~enikot/u~eni~kata: • znae da gi tolkuva potro{uva~kite informacii; • umee da napravi odgovoren izbor na proizvodi koga kupuva; • znae da podnese `albi i efikasno da re{ava problemi; • umee da donese pravilna odluka pri izbor na proizvod ili usluga; • znae za svoite prava (i obvrski) kako potro{uva~; • znae za negativnite vlijanija na reklamite; • umee da usoglasi `elba, potreba, prihodi i rashodi.

2 | Ve { t i n i z a ` iveewe

LiteRatURa

Bla`eva, A. i ^onteva, @. (2007). Prira~nik so rabotilnici za sovremeni i kreativni metodi za u~ewe i tehniki na u~ewe i osovremenuvawe na nastavata. Skopje: Maring. Elementarne nepogode i katastrofe - Zbornik, Jugoslovensko savetovawe, 1987 - Beograd. Zbornik, Me|unarodna konferencija - Nauka za rizicite: obu~uvawe na u~ili{no nivo, 1997, Sofija, Bugarija. Koceva, S. (200). Upatstvo za postapki vo u~ili{tata pred, za vreme i po zemjotres. Skopje: Biro za razvoj na obrazovanieto. Koceva, S. (1997). Prevencija i za{tita na u~ili{no nivo, Me|unarodna konferencija, Sofija, Bugarija. Koceva, S. (2003). Perspektivi i aspekti vo obrazovanieto, prevencija i za{tita vo uslovi na prirodni i tehnogeni katastrofi, Internacionalna rabotilnica, Ohrid. Milutinovi}, Z., Trendafilovski, G.,Olum~eva, T. (2003). Kniga I, Seizmi~ki rizik na u~ili{nite objekti, merki i prioriteti za negovo ubla`uvawe, preporaki za fizi~ki i psiholo{ki menaxment na vonredni situacii. Skopje: IZIIS 2001-45. Grupa avtori (2006) Organizacija na potro{uva~i na Makedonija, Edukacija na deteto i u~enikot kako potro{uva~i, Prira~nik, Skopje. Petkovski K. i dr. (2005). Proektni aktivnosti. Skopje: NUB. Prira~nik za samoza{tita i za{tita vo slu~aj na katastrofi, Crven krst na RM, 2007-Skopje. Spisanie “Civilna za{tita”, 88-1, Zagreb, maj 1988. Stojanovski, T. i ^e{larov, M. (2007). Koncepcija za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie. Skopje: Biro za razvoj na obrazovanieto ^onteva, @. i Mojan~evska, K. (2005). Mladite, ishranata i slikata za svoeto telo. Skopje: Malinska. ^onteva, @. (2002). Mladite, slobodnoto vreme, ishranata i slikata za sebe. Decata i nivnata dobrosostojba, 68-77

zakon za za{tita i spasuvawe - “Slu`ben vesnik na RM” br.07-2271/1, 26.05.2004 zakon za za{tita na potro{uva~ite - “Slu`ben vesnik na RM” br. 07-2271/1, 26.05.2004.

http://www.euro.who.int/Document/e87579.pdf http://www.schoolfoodtrust.org.uk/casestudy-search-results.asp http://ec.europa.eu/health/ph_projects/2004/action3/ docs/2004_3_7_2_en.pdf http://www.naplesnews.com/news/2008/Apr/10/life-skillsexceed-sewing-cooking/ http://learntoknit.lionbrand.com http://www.wikihow.com/Wash-Your-Clothes http://www.consume.bbk.ac.uk/researchfindings/newconsumers.pdf http://timelesstreasuretrunk.com/vinstitches/howto.html

26 | Ve{ tini za `iveewe

PRiLOzi Grupen plan na istra`uvaweto Tema: Datum: Celi:

Ulogi na ~lenovite vo timot:

Zada~i i vremenska ramka:

Izvori na podatocite:

O~ekuvani te{kotii:

Zabele{ka:

27 | Ve { t i n i z a ` iveewe

individualen plan na istra`uvaweto
Ime i prezime: Tema: Datum: Uloga vo timot: [to treba da napravam? Vremenska ramka So kogo da sorabotuvam?

Kade i kako }e najdam informacii?

Na kakvi barieri mo`am da naidam?

Kako }e gi nadminam barierite?

Zabele{ka:

28 | Ve{ tini za `iveewe

Periodi~en izve{taj
Izve{taj br. 1 (2, 3, 4.....) Ime i prezime: Tema: Datum: Prezemeni aktivnosti:

Postignati rezultati:

29 | Ve { t i n i z a ` iveewe

izve{taj od nabquduvaweto
Ime i prezime na nabquduva~ot/nabquduva~ite:

Vreme na nabquduvaweto:

Mesto na nabquduvaweto:

Predmet na nabquduvaweto:

Detalen opis: 

0 | Ve{ tini za `iveewe

ISBN 978-608-206-000-2

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->