P. 1
016-Da-ja-istrazime-Evropa

016-Da-ja-istrazime-Evropa

|Views: 163|Likes:

More info:

Published by: Александар Дојчинов on Apr 14, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

04/14/2011

pdf

text

original

Sections

Европска унија

Ovaa bro{ura i drugi kratki, jasni objasnuvawa za EU se dostapni na veb stranicata ec.europa.eu/publications/

Evropska komisija Generalen direktorat za komunikacii Publikacii B-1049 Brisel Rakopisot e zavr{en vo maj 2005 godina Ilustracija na naslovnata i na poglavjata: Izvestuva~i Evropskata komisija im se zablagodaruva na vrabotenite i u~enicite na Evropskoto u~ili{te od Voluve (Belgija), za nivniot pridones kon ovaa publikacija. Luksemburg: Kancelarija za slu`beni izdanija na Evropskite zaednici, 2006 ISBN 978-92-79-04818-0 Evropski zaednici, 2005 Dozvolena e reprodukcija. Pe~ateno vo porane{na jugoslovenska Republika Makedonija

DA JA ISTRA@UVAME

EVROPA!
Zdravo! Dobre dojde vo Evropa - na{iot dom. Taa e prekrasno mesto i mnogu raboti se slu~uvaat vo nea. Kolku znae{ za nea? Dojdi so nas da ja istra`uvame Evropa zaedno! Toa }e bide pat poln so avanturi niz prostorot i vremeto i }e otkrie{ mnogu interesni raboti. Vo tekot na patuvaweto, testiraj se sebesi za da vidi{ kolku si nau~il/a. Pojdi na na{ata veb stranica europa.eu.int/europago/explore/ i obidi se da odgovori{ na pra{awata za sekoe poglavje. Mo`e{ da se zabavuva{ so igrawe igri i so drugi aktivnosti {to gi ima na veb-stranicata “Europa Go” http://europa.eu.int/europago/welcome.jsp Podgotven/a si? Ajde da zapo~neme!

1

[to sodr`i ovaa kniga?

stranica Kontinent za otkrivawe Pro{etka Klima i priroda Zemjodelstvo More Patuvawe niz vremeto ^etiriesetmina poznati li~nosti, od A do [ Jazici vo Evropa Semejstvo na narodi Zbli`uvawe na semejstvoto: prikaznata za Evropskata unija [to pravi EU Evropskata unija i nejzinite sosedi Kako EU donesuva odluki Utre . . . i potoa 3 6 8 11 14 18 27 30 31

32 36 39 42 44

2

Kontinent za otkrivawe
Evropa e eden od sedumte kontinenti na svetot. Drugite se: Afrika, Amerika, Antarktik, Arktik, Azija, Avstralija i Okeanija. Evropa se prostira duri od Arktikot na sever do Sredozemnoto More na jug, i od Atlantskiot Okean na zapad do Azija na istok. Ima mnogu reki, ezera i planinski masivi. Kartata (str. 4) ti gi dava imiwata na najgolemite od niv.

Najvisokata planina vo Evropa e planinata Naj Elbrus, vo Kavkaskite Planini, {to se nao|a Elb na granicata me|u Rusija i Gruzija. Nejziniot najvisok vrv dostignuva 5 642 metri na nadmorska viso~ina. na Najvisok vrv vo Zapadna Evropa e Mon Blan, N koj k se nao|a na Alpite na granicata me|u Francija i Italija. Toj se izvi{uva do 4 800 metri nadmorska viso~ina.
isokata lbrus, najv o Evropa. planina v

© Van Parys

Media/Corb

is

E

@enevsko

to ezero

, na Alpi

te.

Najgolemoto ezero vo Centralna Evropa e Balaton Najg {to se nao|a vo Ungarija. Dolgo e 77 kilometri pokriva povr{ina od okolu 600 kvadratni ip kilometri (km2). Severna Evropa ima u{te ki pogolemi ezera, me|u niv se Saima vo Finska po (1 147 km2) i Vanern vo [vedska ( (nad 5 500 km2).
Hämäläi nen

© Arto

Ez

aima, eroto S

ka. vo Fins

© Switzer

land Tour

3

ism By-li

ne: ST/swi

Na Alpite se nao|a i @enevskoto Ezero o najgolemoto prirodno ezero vo Zapadna Evropa. Se prostira me|u Francija i [vajcarija, dostignuva va dlabo~ina od 310 metri i sodr`i 89 trilioni i litri voda. .

ss-image.

ch

4
Kontinentot Evropa (karta)

© Map: Lowell Johns Ltd. Bathymetry: The British Oceanographic Data Centre

Edn Edna od najdolgite reki vo Evropa e Dunav. Iz Izvira vo regionot na Crnata [uma i te~e ko kon istok. Vo svojot tek pominuva niz 10 zemji (Germanija, Avstrija, Slova~ka, Ungarija, Hrvatska, Srbija, Bugarija, Un Romanija, Moldavija i Ukraina) s$ do Ro Romanija, kade {to formira delta na R krajbre`jeto na Crnoto More. Od svojot k izvor do svojata utoka minuva rastojanie i od okolu 2 850 kilometri.
a delta, Ro manija.

© Van Parys

Media/Corb

is

Pe

unavskat likani na D

Drugi golemi reki se: Rona (dolga okolu lu 1 320 km), Elba (okolu 1 170 km) i Loara a (nad 1 000 km). Mo`e{ li da gi pronajde{ { na kartata? ?
Media/Corb is

Dolinata na rekata Loara e pozn ata po uba vite zamoc i.

Golemite reki se mnogu korisni za Gole vr{ewe transport na razni ne{ta. vr{ Sekakov vid stoka se tovari na golemi Sek brodovi, a se prevezuvaat gore-dolu br po rekite, me|u evropskite morski pristani{ta i gradovite {to se pr nao|aat dlaboko na kopnoto. n
Corbis

© Van Pa

rys Media/

a po od patuv ovaren br Nat

a rekata R

jna.

© Van Parys

5

Pro{etka
Za pro{etka niz Evropa, pati{tata i `eleznicite se mnogu pokorisni otkolku rekite. r ur

© Van Parys

Media/Corb

Dali znae{ deka `elezni~kite linii za Da prv pat bile postaveni vo Evropa? Xorx pr Stivenson go vovel prviot patni~ki voz vo St 1825 godina. Vozot bil nare~en “Raketa” i 18 dostignuval brzina od 25 kilometri na ~as d - brzina koja za toa vreme bila navistina golema. g

is

– “Raket tni~ki voz tiva za pa omo Prvata lok venson. na Sti

ata”

Dene{nite brzi elektri~ni vozovi se mnogu porazli~ni od prvite parni ma{ini. Sovremenite vozovi se mnogu udobni i se dvi`at so brzina do 330 km/~ na specijalno konstruirani {ini. Postojano se gradat novi linii, so cel da im se ovozmo`i na lu|eto da patuvaat {to e mo`no pobrzo od eden do drug golem grad vo Evropa. Pati{tata i `eleznicite ponekoga{ moraat da minuvaat preku planinski masivi, {iroki reki, pa duri i preku more. Za taa cel in`enerite izgradile mnogu dolgi mostovi i tuneli. Najdolgiot suvozemen tunel vo Evropa e tunelot “Laerdal”, {to se nao|a vo Norve{ka, me|u Bergen i Oslo. Toj e dolg nad 24 kilometri i bil pu{ten vo upotreba vo noemvri 2000 godina.

Najdolgiot `elezni~ki tunel vo Evropa pa e tunelot {to minuva pod kanalot La Man{. Niz nego se dvi`at “evrostar” ” brzite vozovi i toa od Kale vo o Francija do Folkstoun vo Anglija. . Dolg e nad 50 km.
rys Media/ Corbis

Vozovite

“Evrosta

r” na sta

nicata V aterlo (

London).

6

© Van Pa

Najvisokiot most na svetot (dostignuva viso~ina od 245 metri) e Viaduktot Milo vo Francija. Pu{ten e vo upoteba vo dekemvri 2004 godina.

© Van Parys

s Media/Corbi

Dvata najdolgi mosta vo Evropa se: Oresund, Dv paten i `elezni~ki most (dolg 16 km) me|u pa Danska i [vedska, i Vasko de Gama, paten Da most (nad 17 km dolg) preku rekata Tagus vo m Portugalija. Mostot Vasko de Gama go dobil P imeto spored slavniot istra`uva~, a za i nego mo`e{ da pro~ita{ pove}e vo [estoto n poglavje.
Via vo svetot – sokiot most Najvi ija). Milo (Franc duktot

Najgolem iot pat ni~ki av “Erbas A3 ion vo sv 80”. etot -

“Konkord”, najbrziot avion izgraden dosega, bil proektiran “Kon od strana na tim od francuski i britanski in`eneri. Toj s mo`e{e da leta so brzina od 2 160 km/~ - dva pati pogolema mo` brzina od brzinata na zvukot - i mo`e{e da go mine brz Atlantikot za pomalku od tri ~asa! (Na pove}eto vidovi Atl avioni im treba okolu osum ~asa.) av Pobrzi od koi bilo avioni se raketite. Raketata “Arijana” P e zaedni~ki proekt na stru~waci od nekolku evropski zemji. So ovaa raketa ne patuvaat lu|eto: taa se koristi z za lansirawe sateliti potrebni za televiziskite mre`i i mre`ite na mobilnata telefonija, kako i za nau~ni istra`uvawa i drugo. Pove}eto sateliti vo svetot denes se lansiraat so pomo{ na ovie evropski raketi.

© ESA

ra 5” lansi “Arijana a Raketat o vselenata. eliti v sat

Uspesite na ovie letala, “konkord”, “erbas” i “Arijana” poka`uva {to s$ mo`e da se postigne koga sorabotuvaat razli~ni evropski zemji.

© Van Pa

Lu|eto patuvaat niz Evropa i so avion bidej}i za kuso vreme minuvaat golemi rastojanija. Eden od najdobrite avioni vo svetot e izgraden vo Evropa. a. Toa e avionot “erbas”. Vo mnogu zemji od Evropa a se gradat razli~nite delovi na ovoj vid avion,, a potoa tim od in`eneri go sostavuva letaloto. Najgolemiot patni~ki avion vo svetot e “erbas A380”, proektiran taka {to mo`e da prenesuva 840 patnici. Prv pat poletal vo april 2005 godina. c r r

rys Media/

7

Corbis

Klima i priroda
Pogolemiot del od Evropa ima umerena klima - nitu e premnogu toplo nitu e premnogu studeno. Najstudenite mesta se nao|aat na dale~niot sever i na visokite planini kade {to temperaturite zime mo`at da padnat i do -40 stepeni Celziusovi. Najtoplite mesta se nao|aat na jug i jugoistok, kade {to dnevnite temperaturi vo tekot na letoto mo`at da dostignat i do +40 stepeni Celziusovi. Vremeto e najtoplo i najsuvo vo leto (glavno od juni do septemvri), a najstudeno vo zima (glavno od dekemvri do mart). No, vo Evropa vremeto e i mnogu promenlivo i vo mnogu regioni mo`e da vrne vo koe bilo vreme od godinata.

Spravuvawe so zimata
Divite `ivotni vo studenite predeli obi~no imaat debeli krzna ili gusti perduvi za da im bide toplo, a nivnite krzna ~esto se beli za da se prikrijat vo snegot. Nekoi od niv zimata ja minuvaat vo spiewe za da za{tedat energija. Ovaa pojava se narekuva hibernacija.

© Van Parys

Arkti

a... ~kata lisic

...i sne`niot bu v mo`at dobro da se kamufliraat.

© Van Pa

Mrmo

tot....

...i evropskite crni me~ki `iveat vo planinite, kade {to go minuvaat svojot zimski son.

8

© Van Parys Media/Corbis

rys Med

ia/Corbi

s

© Van Parys Media/C

Media/Corbi

s

orbis

Mnogu vidovi ptici se hranat so insekti i sitni vodni `ivotni, ili so druga hrana do koja ne mo`at lesno da dojdat vo tekot na studenite zimski meseci. Zatoa tie naesen se selat na jug i ne se vra}aat s$ do proletta. Nekoi od niv minuvaat iljadnici kilometri, preku Sredozemnoto More i pustinata Sahara, za da ja minat zimata vo Afrika. Ova sezonsko patuvawe se narekuva migracija.

© Van Pa

it Lastovic

e...

...pa, duri i flam ingosite naprolet doa|aat vo Evropa .

U`ivawe vo proletta i letoto
Koga proletta }e pristigne vo Evropa (od mart do maj), temperaturata zapo~nuva da se zgolemuva. Snegot i mrazot se topat. Mladite rip~iwa i larvite od insektite se pojavuvaat vo potocite i barite. Pticite preselnici se vra}aat za da gi svijat svoite gnezda i da gi odgledaat svoite semejstva. Cvetovite rascutuvaat, a p~elite go prenesuvaat polenot od edno do drugo rastenie.

Na drvjata se pojavuvaat novi listovi, so koi tie ja vpivaat son~evata svetlina i ja koristat nejzinata energija za rastewe. Vo o planinskite predeli zemjodelcite go nosat t svojot dobitok na povisokite livadi kade {to o ima izobilie od sve`a treva. a.
e livadi. na planinskit o e prijatno Letot

© Van Parys Me

dia/Corbis

9

© Van Parys Media/C

rys Media/

Corbis

orbis

Ladnokrvnite `ivotni, kako {to se vle~ugite, imaat ista takva potreba od sonceto koe im dava energija. Vo letoto, osobeno vo ju`na Evropa, ~esto mo`ete da vidite kako se son~aat gu{teri i da slu{nete pesna na {turci i skakulci.
ck Speybroe © Jeroen

Gu{teri

aat top te go sak

loto vre

me.

Esen: vreme na promeni
Na krajot od letoto i na po~etokot od esenta denovite stanuvaat s$ pokratki, a no}ite posve`i. Mnogu vkusni plodovi zreat vo ovoj period od godinata i zemjodelcite se zafateni so nivnata berba. I le{nicite zreat naesen, a ververi~kite gi sobiraat i gi skladiraat za vo zima.
I osite go saka at ovo{jeto!

© Van Parys Med

Naesen mnogu drvja gi otfrlaat svoite listovi zatoa {to nema dovolno son~eva svetlina za tie da im bidat od polza. Tie postepeno ja menuvaat bojata od zelena vo nijansi na `olta, crvena, zlatna i kafeava. Potoa listovite pa|aat, pokrivaj}i ja zemjata so naj{aren kilim. Padnatite listovi se raspa|aat i ja zbogatuvaat po~vata i obezbeduvaat hrana za slednite generacii rastenija.
at le{nici za vo zima.

ia/Corbis

bira Ververicite so

Ovoj ciklus na godi{ni vremiwa i promenite {to gi nosi gi pravat evropskite predeli ona {to se: ubavi i mo{ne `ivopisni.
© Van Parys Med ia/Corbis

10

Esenta gi prekri va {umite so ra znovidni

boi.

© Van Parys Med

ia/Corbis

Zemjodelstvo
Na visokite planini i vo dale~niot sever na Evropa zemjodelstvoto e nevozmo`no zatoa {to e premnogu studeno za da mo`at da rastat rastenijata. No, vo studenite zimi mo`at da pre`iveat iglolisnite drvja, kako {to se borovite i elite. Zatoa najstudenite predeli na Evropa se pokrieni so zimzeleni {umi. Lu|eto gi koristat steblata od ovie {umi za izrabotka na mnogu proizvodi od drvo - od ku}i i mebel do hartija i karton za pakuvawe.
e{ Bergen, Norv ka.

© Van Parys

s Media/Corbi

vo Drveni ku}i

Na jugot od Evropa se nao|a pogolemiot del od obrabotlivoto zemji{te. Na nego se odgleduvaat razli~ni vidovi kulturi, vklu~uvaj}i `ito, p~enka, {e}erna repa, kompiri i sekakov vid ovo{je i zelen~uk.
© Getty Images

Portokalite se odgleduvaat vo topli zemji kako {to e [pa nija. Tie se dobr i za na{eto zdravje bidej}i se bogati so vi tamin C.

© EPA PH

OTO / LIBO

Onamu kade {to ima mnogu son~evi denovi i re~isi nema slana (blizu do Sredozemnoto More, na primer), zemjodelcite odgleduvaat portokali, limoni, grozje i maslinki. Maslinkite sodr`at bogato maslo {to mo`e da se iscedi od niv, a potoa da se koristi za prigotvuvawe hrana. Grozjeto se gme~i za da se dobie sok od koj potoa mo`e da se napravi vino. Evropa e poznata po svoite mnogu dobri sortni vina {to se prodavaat niz celiot svet.

R ZAVORA

L

r vo Чe Grozdobe

{kata Re

publika.

© Getty Images

Od ova grozje }e se do

bie crveno vino.

11

Corbis rys Media/ © Van Pa

Zemjodelcite od Sredozemnomorskite zemji odgleduvaat i mnogu drugi vidovi ovo{je i zelen~uk. Domatite, na primer, mo{ne dobro vireat na ju`noto sonce. No, zelen~ukot bara mnogu voda, zatoa zemjodelcite vo toplite, suvi oblasti ~esto moraat da gi navodnuvaat svoite kulturi. Toa zna~i deka pravat kanali za navodnuvawe od rekite ili crpat voda od dlabo~inata na zemjata.

predeli su{nite lturi vo ku elskite Na zemjod no navodnuvawe. reb im e pot

Ovci na pasi{tat a

vo [panija.

© Van Parys

Media/Corbi

Mnogu farmeri ~uvaat i sviwi i koko{ki. Ovie `ivotni mo`at da se odgleduvaat re~isi sekade zatoa {to mo`at da se ~uvaat i vo zatvoreni prostori kade {to im se dava specijalna hrana. Koko{kite obezbeduvaat, pokraj mesoto, i jajca, a nekoi farmeri sekojdnevno prodavaat iljadnici jajca.

s

va `at da se ~u Sviwite mo rostorija. zatvorena p

at vo

Koko{kite proizveduv aat jajca, k mnogu prot oi sodr`at eini i ni p omagaat da bideme zdr avi.

12

© Zefa

© Van Parys Media/C

Trevata raste onamu kade {to ima dovolno do`d, duri i koga zemjata e posna i ne e mnogu plodna. Mnogu evropski farmeri odgleduvaat dobitok - kako na primer kravi, ovci ili kozi. Tie, pak, im obezbeduvaat mleko i meso, no od niv se koristat i volnata i ko`ata.

orbis

Kola` od r a

znobojni p

oliwa vo E

vropa.

© Van Pa

rys Media/

Corbis

Mnogumina {to `iveat vo golemite gradovi sakaat vikendite i praznicite da gi minuvaat vo priroda, da u`ivaat vo pejza`ite, mirot, ti{inata i sve`iot vozduh. Nie site treba da se gri`ime prirodata da ja odr`uvame ubava i ~ista.

site adena za ta e sozd Priroda vo nea. u`ivaat

da mo`at

da

© Van Parys

Media/Corb is

Vo Evropa farmite se so razli~ni golemini, od mnogu golemi do mnogu mali. Nekoi od niv poseduvaat golemi poliwa, a za tolkavi golemi obrabotlivi povr{ini potrebni im se golemi ma{ini {to }e ovozmo`at da se sobere `etvata. Drugi, na primer vo ridestite predeli, mo`e da imaat mali poliwa. So postavuvaweto yidovi ili ogradi me|u nivite se ovozmo`uva da se spre~i vetrot i do`dot da ja odnesat zemjata, a tie se dobri i za divite `ivotni {to `iveat vo tie predeli.

13

Moreto
Evropa ima iljadnici kilometri prekrasno morsko krajbre`je, {to prirodata go oblikuvala na razni na~ini. Ima visoki kameni ridovi i prekrasni pla`i so pesok ili raznoboen ~akal {to moreto go formiralo so mnoguvekovno zaplisnuvawe na vodata.

s Media/Corbi

More

valo ovie to gi obliku

a. karpi od kred

Gle~erite go izrezbale ovoj fjord.

Vo Norve{ka gle~erite go izrezbale krajbre`jeto vo dolini so strmni ridovi {to se narekuvaat fjordovi. Vo nekoi drugi zemji moreto i veterot go trupaat pesokot vo dini. Najvisokata dina vo Evropa (visoka 117 metri) e dinata na Pila, blizu Aran{on vo Francija.

© Van Pa

rys Media/

Corbis

Najvisok

at

– Pil o Evropa na dina v a peso~

a.
Edno od najretkite `i votni vo Evropa – fokata “Monk” – `ivee vo Sredozemnoto more.
© Bios

14

© Van Parys Media/Corbis

© Van Parys

Mnogu vidovi morski `ivotni i ribi `iveat vo vodite na evropskoto krajbre`je. Tie se hrana za morskite ptici i cica~i, kako {to se fokite. Onamu kade {to rekite dotekuvaat vo moreto, koga nastapuva oseka, jata barski ptici doa|aat da se hranat so `ivotnite {to `iveat vo kalta.

es.com © Bill Paton/www.rspb-imag

ngvin) se vgnezduva “Puffin” (poseben vid pi ulovi riba. vo karpite i nurka za da

Jata barski ptici baraa t

hrana vo re~nite predel i.

Lu|eto i moreto
Moreto e va`no i za lu|eto. Sredozemnoto More bilo mnogu va`no i za starite Rimjani {to go narekuvale Mare nostrum: Na{e More. Vra}ajki se niz vekovite, Evropejcite plovele po moriwata na svetot, gi otkrivale drugite kontinenti, gi istra`uvale, ja razvivale trgovijata i gradele svoi domovi tamu. Vo poglavjeto “Patuvame niz vremeto” mo`e{ da pro~ita{ pove}e za ovie golemi patuvawa i otkritija.

Brodovi kont ejneri nosat st oka vo i nadvor Evropa. od

© Van Parys Med

Tovarnite brodovi od site strani na svetot ot prevezuvaat sekakov vid tovar (naj~esto o spakuvan vo kontejneri) do evropskite e pristani{ta. Tamu stokata se pretovaruva vo o vozovi, kamioni i {leperi. Potoa brodovite e se tovarat so proizvodi {to se proizvedeni vo evropskite zemji, a se prodavaat na drugi kontinenti.

ia/Corbis

15

© Andrew Ross/www.rspb-

images.com

Nekoi od najdobrite brodovi na svetot se e gradat vo Evropa. Eden od niv e i brodot t “Kvin Meri 2”- najgolemiot patni~ki brod d na svetot. Ovoj brod go realizira{e svoeto prvo prekumorsko patuvawe vo januari 2004 godina.
© Andrew Ross

Najgolemiot pa tni~ki brod na svetot – Kralica Mer i 2.

Evr Evropskite krajbre`ni letuvali{ta se odli~ni mesta za odmor. Mo`e{ da u`iva{ vo razni vidovi vodeni sp sportovi, od surfawe i plovewe do skijawe na voda i nurkawe. Ili, ednostavno, mo`e{ da se opu{ti{ - da se nu son~a{ na pla`ite i da se razladuva{ vo moreto. s
rys Media/ © Van Pa Corbis

`nit o krajbre urkawe v N

e vodi na

Malta.

Ribolov
Ribolovot otsekoga{ bil mnogu va`en za lu|eto vo Evropa. . Izgradeni se golemi gradovi okolu pristani{tata i a iljadnici lu|e zarabotuvaat od lov i proda`ba na riba ili od drugi dejnosti {to se povrzani so ribarite i so nivnite semejstva.

Evropjanite ja dat razni vido vi riba. Tunata e edna od najgolemite!

So modernite ribarski brodovi, kako {to se brodovite-fabriki, mo`at da se ulovat ogromen broj br ribi. So cel da se osiguri deka }e ima bogat riben ri fond, evropskite zemji dogovorile pravila za toa f kolku ribi mo`at da se ulovat i za upotrebata na k mre`i za ribolov {to ovozmo`uvaat mladite ribi m da d izbegaat.
© Reporte rs

Moderen

brod-f

(Hola oterdam rika vo R ab

ndija).

16

© Van Parys Med

ia/Corbis

Drug na~in da se obezbedi ribniot fond e ribata da se odgleduva. Na krajbre`jata na Severna Evropa lososot se odgleduva vo golemi kafezi postaveni vo moreto. Nekoi mekoteli i lu{parite, kako {kolkite, ligwite i rakovite, mo`at da se odgleduvaat na ist na~in.

Mo`ete

da odite n

a ribolo

v i bez br od!

© Zefa

losos vo [ Odgleduvawe na

kotska.

Za{tita na evropskoto krajbre`je
Evropskoto krajbre`je i moriwata {to ja opkru`uvaat se va`ni za `ivotinskiot svet i za lu|eto. Zatoa nie morame da se gri`ime za niv. Treba da go spre~ime nivnoto zagaduvawe od otpadnite vodi od fabrikite i gradovite. Na tankerite za nafta ~estopati im se slu~uvaat havarii pri {to ispu{taat ogromni koli~estva nafta vo moreto. Ova mo`e da gi pocrni pla`ite i da ubie iljadnici morski ptici. tici.

Evropskite zemji dejstvuvaat zaedno no so cel da spre~at vakvi raboti i da obezbedat na{eto krajbre`je da ostane ne ubavo i idnite generacii da mo`at da u`ivaat vo nego. o.

Portugal i

ja – na za

padniot

kraj na Ev

ropa.

© Van Pa

rys Media/

Corbis

© Van Pa

rys Media/

Corbis

17

Patuvawe niz vremeto
Vo tekot na iljadnici godini Evropa zna~itelno se izmenila. Toa e fascinantna prikazna! No e i mnogu dolga, pa zatoa ovde davame samo nekoi glavni momenti od nea.

Kameno doba
Pr Prvite Evropejci bile lovci i `iveele vo pe{teri. Na yidovite od nekoi pe{teri ima pe prekrasni crte`i na sceni od lov. So tekot p na vremeto, toe nau~ile i da odgleduvaat n `ivotni, rastenija i po~nale da `iveat vo ` naselbi. n

© Van Parys Med

ia/Corbis

tera vo oriskata pe{ e`i vo praist Цrt ja. Lasko, Franci

Primitivno oru`je od kamenoto dob

a.

Koristewe na metalite - Bronzeno i `elezno doba
Nekolku iljadi godini pred na{ata era (pred n.e. - pred ra|aweto na Isus Hristos), lu|eto otkrile kako se dobivaat razli~ni metali preku zagrevawe razni vidovi kamewa na mnogu silen ogan. Bronzata - me{avina od bakar i kalaj - bila dovolno cvrsta za da se pravat alatki i oru`je od nea. Zlatoto i srebroto bile meki metali, no imale mnogu ubav sjaj i mo`ele da bidat modelirani kako ukrasi.
Se~ivo na bronzena sekira.

Podocna bil otkrien u{te pocvrst metal: `elezoto. Najdobroto `elezo bil ~elikot, koj bil cvrst i ne se kr{el lesno, i od nego se pravele mnogu dobri me~ovi. No, bilo mo{ne te{ko da se dobie ~elikot, pa zatoa dobrite me~ovi bile retki i skapoceni!

18

er Museum © Dumfries and Galloway Council - Stranra

© Van Parys Media/Corbis

Svoeto oru`je i alatite gi pravele od kamen - so ostrewe par~iwa kremen, na primer.

Stara Grcija - nekade od 2.000 do 200 pred n. e.

© Van Parys Media/Corbis

Vo Grcija, pred okolu 4.000 godini, lu|eto po~nale da gradat gradovi. Na po~etokot so niv upravuvale kralevi. Podocna, okolu 500 godini pred n. e., gradot Atina ja vovel ‘demokratijata‘ {to zna~i ‘upravuvawe na narodot‘. (Namesto da imaat kral, lu|eto od Atina donesuvale odluki so glasawe). Demokratijata e va`no evropsko otkritie koe se pro{irilo niz svetot.
Hram od anti~ka Grcija koj i denes (vo Atina). postoi

Nekoi drugi raboti {to ni gi dale starite Grci se: • • • • • • Prekrasni prikazni za bogovi i heroi, vojni i avanturi; Drevni hramovi, mermerni statui i prekrasni grn~arski proizvodi; Olimpiskite igri; Ubavo izgradeni teatri i golemi pisateli ~ii{to drami i den-denes se izveduvaat; U~iteli, kako Sokrat i Platon, koi gi u~ele lu|eto kako logi~no da razmisluvaat; Matemati~ari, kako Evklid i Pitagora, koi gi formulirale modelite i pravilata vo matematikata; • Nau~nici, kako Aristotel (koj gi prou~uval rastenijata i `ivotnite) i Eratosten (koj doka`al deka Zemjata e topka i presmetal kolku e golema).

rys Med

ia/Corbi

s

© Van Pa

a Anti~k . Eros

lik zna so s r~ka va g

Platon, eden od najgolemit e svetski mislit eli.

© Van Parys Med

a na bo

got

ia/Corbis

19

Rimskata Imperija - od okolu 500 godina pred n. e do 500 god. od n. e. (n.e. ozna~uva na{a era)

© Van Parys Media/Corbis

R Rim na po~etokot bil samo grad vo Italija. No, Rimjanite bile mnogu dobro organizirani, N nivnata armija bila mnogu ve{ta vo borbite n i postepeno gi osvoila site zemji okolu Sredozemnoto More. So tekot na vremeto, S Rimskata Imperija se pro{irila od severna Anglija do pustinata Sahara i od Atlantskiot A Okean do Azija.
e Del od stariot Rim – i kako izgledal . rimskite vojnici

Eve nekolku raboti {to ni gi dale Rimjanite: • • • • • • • • • Dobri, pravi pati{ta {to gi povrzuvale site delovi na Imperijata; Prekrasni ku}i so dvorovi i podovi pokrieni so mozaici; Cvrsti mostovi i akvadukti (za prenesuvawe voda na dolgi rastojanija); Polukru`ni svodovi - {to gi pravele nivnite zdanija cvrsti i trajni; Novi grade`ni materijali, kako {to se cementot i betonot; Novi oru`ja, kako {to e katapultot; Va`ni zakoni, koi mnogu evropski zemji gi koristat i denes; Latinskiot jazik; Golemi pisateli kako Ciceron i Vergilie.

© Van Parys Media/Corbis Media/Corbis i

Media/Corbi

Rimski akvedu kt koj postoi i denes: Gardsk vo Francija. iot

s

most

© Van Parys

ologijata. ~nost od mit i mozaik so li Rimsk

20

© Van Parys Med

ia/Corbis

Sreden vek - od okolu 500 do 1.500 godina od n. e.
Koga Rimskata Imperija propadnala, razli~ni delovi na Evropa bile prezemeni od razli~ni plemiwa. Na primer od...

Keltite. Nivnite potomci denes glavno `iveat vo Bretawa (Francija), Kornvol (Anglija), Galicija ([panija), Irska, [kotska i Vels. Vo ovie delovi na Evropa keltskite jazici i kultura vo golema mera se prisutni i denes.

Keltska umet nost od 700-t a godina od n.e.

Germanskite narodi. Ne se naselile site od niv vo Germanija: • Anglite i Saksoncite oti{le vo Anglija i upravuvale so nea do 1066 godina. • Frankite osvoile golem del od Evropa, vklu~uvaj}i ja i Francija, me|u 500 i 800 godina od n. e. Nivniot najpoznat kral bil Karlo Veliki. • Gotite (Vizigoti i Ostrogoti) formirale kralstva vo [panija i Italija. • Vikinzite `iveele vo Skandinavija. Vo 800 i 900 godini od n. e. tie po more stignuvale do drugi zemji, kradele bogatstva, trguvale i se naseluvale onamu tolku dobri Vikinzite bile t kade {to }e na{le dobra zemja za obrabotka. igna o uspeale da st
mornari {t o, nikomu ne i do Amerika (n !) ka`ale za toa

© Van Parys Med

ia/Corbis

Scena so borbi prika`ana na tapiserijata Bajo.

© Van Parys Med

Normanite, ili “severnite lu|e”, bile Vikinzi koi se naselile vo Francija (vo oblasta {to nie ja narekuvame Normandija), a potoa ja osvoile Anglija vo 1066 godina. Na edna poznata normanska tapiserija se prika`ani sceni od ova osvojuvawe. Taa se ~uva vo Muzejot vo gradot Bajo.

ia/Corbis

21 21

© Van Parys Med

ia/Corbis

Slovenite se naselile vo mnogu delovi od Isto~na Evropa i se predci na dene{nite narodi {to gi zboruvaat slovenskite jazici. Me|u niv se: belorusite, bugarite, hrvatite, makedoncite, poljacite, ~esite, rusite, srbite, slovacite, slovencite i ukraincite. Ungarcite (Maxarite) se naselile vo Isto~na Evropa i go osnovale Kralstvoto Ungarija vo 900 godina od n. e. Nivnite potomci denes `iveat vo Ungarija i vo drugi sosedni zemji.

Srednove kov za{tita nite zamoci bil e gradeni od nepri jateli. za

Hristijanstvoto stanalo glavna religija vo Evropa vo tekot na sredniot vek, a nasekade se gradele crkvi. Nekoi od niv se mnogu vpe~atlivi - osobeno golemite katedrali, so nivnite visoki kuli i prozorci so raznobojno staklo.
ia/Corbis

© Van Parys Med

tektura (kako vo “Gotskata” arhi m izum artr) be{e gole katedralata [ na Sredniot vek.

Del od golema ta srednoveko vna xamija vo ([panija). Kordoba

22

© Van Parys Med

Vo ju`na [panija, kade {to islamot bil glavna religija, vladetelite izgradile prekrasni xamii i minariwa. Denes, najpoznati se: Xamijata vo Kordoba i Hiralda minareto vo Sevilja.

© Van Pa

rys Media/

ia/Corbis

Corbis

Vo tekot na sredniot vek, kralevite i blagorodnicite od Evropa ~esto se karale i zatoa izbuvnuvale mnogu vojni. (Ova bilo vreme koga vitezite, oble~eni vo oklopi, se borele javaj}i na kow). Za da se odbranat od napadite, kralevite i blagorodnicite ~esto `iveele vo cvrsti zamoci, so debeli kameni yidovi. Nekoi od ovie zamoci bile tolku cvrsti {to uspeale da opstojat do denes.

Renesansa - okolu 1.300 do 1.600 godina od n. e.
Vo tekot na sredniot vek pove}eto lu|e ne umeele da ~itaat ili da pi{uvaat, a go znaele samo ona {to }e go nau~ele vo crkva. Samo nekolkumina pametni u~iteli na univerzitetite imale kopii od knigite {to gi napi{ale starite Grci i Rimjanite. No, vo 1300 i 1400 godina studentite po~nale povtorno da gi otkrivaat anti~kite knigi. Tie bile voshiteni od golemite idei i znaewata {to gi na{le vo niv, i vestite po~nale da se {irat. Bogatite i u~eni lu|e, na primer vo Firenca (Italija), mnogu se zainteresirale za niv. Tie mo`ele da kupat knigi - osobeno otkako se otkrilo pe~atarstvoto vo Evropa (1445 godina) - i tie se vqubile vo Stara Grcija i Rim. Gi gradele svoite domovi spored modelot na rimskite palati, a im pla}ale na talentiranite umetnici i skulptori da gi dekoriraat so sceni od gr~kite i Edna od najpozna rimskite prikazni i so statui na nivnite bogovi, heroi i tite svetski statui: David od Mikelanxelo imperatori. .

Nebare povtorno se rodil eden izguben svet na ubavina i mudrost. Tokmu zatoa ovoj period nie go narekuvame renesansa ({to zna~i “povtorno ra|awe”). Taa na svetot mu dala: Golemi slikari i skulptori, kako Mikelanxelo i Boti~eli; Talentirani arhitekti, kako Brunele{i; V~udoneviduva~kiot izumitel i umetnik Leonardo da Vin~i; Golemi misliteli, kako Tomas Mor, Erazmo i Montew; Nau~nici, kako Kopernik i Galilej (koj otkril deka Zemjata i drugite planeti se dvi`at okolu Sonceto); • Prekrasni zdanija, kako {to se zamocite vo dolinata na Loara; • Nov interes za toa {to s$ mo`e ~ovekot da postigne. • • • • •

rbis © Van Parys Media/Co

© Van Parys Med

ia/Corbis

nacrta Leonardo da Vin~i go pred 500 godini.

ovoj “helikopter”

Edna od na jpoznatit e renesansn Boti~eli. i sliki: V e

nera od

© Van Parys

Media/Corb

23

is

Golemi otkritija i novi idei - od 1500 do 1900 godina od n. e.
Vo vremeto na renesansata trgovijata so dale~nite zemji stanala mnogu va`na dejnost za evropskite trgovci. Tie prodavale dobra vo Indija i ottamu nosele vredni za~ini i skapoceni kamewa. No, patuvaweto po kopno bilo mnogu te{ko i traelo mnogu dolgo, taka {to trgovcite sakale da pronajdat na~in da odat vo Indija preku more. Problemot bil vo toa {to Afrika im bila na patot - i bila mnogu golema! Sepak, dokolku svetot e navistina trkalezen (kako {to po~nale lu|eto da veruvaat), evropskite brodovi bi trebalo da mo`at da dojdat do Indija dokolku trgnat kon zapad. Taka, vo 1492 godina, Kristofer Kolumbo i negovite mornari isplovile od [panija i go minale Antlantskiot Okean. No, namesto da stignat vo Indija, tie gi otkrile Bahamskite Ostrovi Kopija na brodovite (ostrovi vo Karipskoto More, blizu krajbre`jeto na na Kristo Kolumbo. fer Amerika).

Drugi istra`uva~i naskoro trgnale po nivnite stapki. Vo 1497-1498 Vasko de Gama- portugalski pomorski oficer bil prviot Evropeec {to stignal vo Indija plovej}i okolu Afrika. Vo 1519-1522, drug portugalski istra`uva~ - Ferdinand Magelan, bil prviot ~ovek {to plovel okolu svetot!
ia/Corbis

© Van Parys Med

Nabrgu potoa Evropejcite se zafatile so istra`uvawe na Karipskite Ostrovi i Dodo, pticat a koja ne leta, `iveela na os vo Indiskiot Amerika (koi tie gi narekuvale ‘Nov svet‘) i trov Okean. Taa bila istrebena od strana na evro tamu osnovale kolonii. So drugi zborovi, go pskite koloni sti. prezele upravuvaweto so teritoriite, tvrdej}i deka tie im pripa|aat na nivnite tatkovini vo Evropa. Taka, na novite teritorii, gi prenele i svoite veruvawa, obi~ai i jazici - denes angliskiot i francuskiot jazik se glavni jazici {to se zboruvaat vo Severna Amerika, a {panskiot i portugalskiot se zboruvaat vo Centralna i Ju`na Amerika. Kako {to minuvalo vremeto, Evropejcite prodol`ile da plovat s$ podaleku- stignale do Kina, Japonija, Jugoisto~na Azija, Avstralija i Okeanija. Moreplovcite {to se vra}ale od dale~nite zemji zboruvale deka videle ~udni su{testva, mnogu porazli~ni od onie vo Evropa. Vakvite informacii gi pottiknale nau~nicite da zaminuvaat kon tie predeli, da gi istra`uvaat ovie mesta, i ottamu da nosat `ivotni i rastenija za evropskite muzei. Vo prvite godini od devetnaesettiot vek, evropskite istra`uva~i navlegle dlaboko vo Afrika i do 1910 godina evropskite narodi go kolonizirale celiot afrikanski kontinent.

24

© Van Parys Med

ia/Corbis

k {to – prviot ~ove Vasko de Gama Indija. ropa vo otplovil od Ev

© Van Parys

Media/Corb is

^arls Darvin ja ob javi svojata teor ija za evolucijata vo 1859 godina.

Vo prvite decenii od osumnaesettiot vek lu|eto si postavuvale i drugi va`ni pra{awa - kako treba da upravuvaat so dr`avite i kakvi prava i slobodi treba da imaat lu|eto. Francuskiot pisatel @an @ak Ruso rekol deka site lu|e treba da bidat ednakvi. Drug francuski pisatel, Volter, rekol deka svetot bi bil podobar koga razumot i znaeweto bi gi zamenile neznaeweto i sueverieto. Ova vreme na novi idei bilo nare~eno ‘prosvetitelstvo’ i dovelo do revolucii vo nekoi zemji - na primer Francuskata revolucija se slu~ila vo 1789 godina, i toga{ na kralot i kralicata, kako i na mnogu blagorodnici im bile otse~eni glavite.
teli od golemite pisa lter, eden od Vo voto. osvetitelst periodot na pr

Industriska revolucija - od 1750 do 1880 godina od n. e.
Pred okolu 250 godini vo Evropa se slu~ila drug vid ‘revolucija’ - revolucija vo svetot na industrijata. S$ zapo~nalo so edna energetska kriza. Iljadnici godini lu|eto gorele drva. No, vo toa vreme, mnogu predeli od Evropa poleka ostanuvale bez {umi! [to drugo mo`elo da se koristi kako gorivo? Odgovorot bil: jaglenot. Go imalo vo izobilie vo Evropa, pa rudarite po~nale da go iskopuvaat. Jaglenot bil gorivoto za novopronajdenite parni ma{ini. Mo`el i da se pe~e i da stane ‘koks ‘, koj e po~isto gorivo - idealno za pravewe `elezo i ~elik.
© Van Parys Med ia/Corbis

© Van Parys Med

ia/Corbis

Pred okolu 150 godini, eden ~ovek po ime Henri Besemer ja izmislil ‘visokata pe~ka’ so koja mo`elo da se proizveduva golemi koli~estva ~elik i toa mo{ne evtino. Naskoro Evropa po~nala da proizveduva ogromni koli~estva ~elik, i so toa se promenil svetot! So evtiniot ~elik zapo~nale da se gradat oblakoderi, ogromni mostovi, prekuokeanski brodovi, avtomobili, fri`ideri... No, isto taka, i mo}no oru`je i bombi.

Henri Besemer – pronao|a~ot na moderniot na ~in za proizved uvawe ~elik.

25

© Van Parys Media/C orbis

Vo me|uvreme, vo Evropa nau~nicite s$ pove}e i pove}e doznavale kako funkcionira univerzumot. Geolozite, {to gi prou~uvaat kamewata i fosilite, po~nale da si go postavuvaat pra{aweto za toa kako nastanala planetata Zemja i kolku e stara. Dvajca golemi nau~nici, @an Batist Lamark i ^arls Darvin so tekot na vremeto zaklu~ile deka `ivotnite i rastenijata ‘evoluirale’- se menuvale od eden vo drug vid vo tekot na milioni i milioni godini.

Moderniot svet - od 1880 do denes
Drugi evropski pronajdoci od sedumdesettite godini na 19 vek pa do denes, pomognale da se sozdade svetot onakov kakov {to denes go poznavame. Na primer: Telefonot 1875 Televizija i avtopati 1920-tite Motorot na benzin 1886 Radarot i penkaloto 1935 Prvata radioporaka 1901 Instant kafe 1937 Bakelitot, prvata plastika 1909 Prviot mlazen avion 1939 Neonsko svetlo 1912 Prviot kompjuter 1940-tite Denes, okolu ~etvrtina od lu|eto {to rabotat vo Evropa proizveduvaat proizvodi {to mu se potrebni na moderniot svet: hrana i pijaloci; mobilni telefoni i kompjuteri; obleka i mebel; ma{ini za perewe i televizori; avtomobili, avtobusi, kamioni i mnogu drugi ne{ta. Okolu sedummina od sekoi 10 evropski rabotnici imaat rabotno mesto {to e zavedeno pod poimot ‘uslu`na dejnost’. So drugi zborovi, tie rabotat vo prodavnici i po{ti, banki i osiguritelni kompanii, hoteli i restorani, bolnici i u~ili{ta, itn. - ili prodavaat ili obezbeduvaat uslugi {to im se potrebni na lu|eto.

U~ewe od istorijata

Prviot telef on – izum na { kotlan|anecot Aleksander Gr aham Bel.

Za `al, prikaznata za Evropa ne e sostavena samo od golemite dostignuvawa na koi mo`eme da bideme gordi. Ima i mnogu ne{ta od koi treba da se sramime. Niz vekovite evropskite narodi vodele u`asni vojni edni protiv drugi. Ovie vojni obi~no se vodele za mo}, imot ili poradi religija. Evropskite kolonizatori ubile milioni od domorodnoto naselenie na drugite kontinenti - vo borba so niv ili poradi lo{iot odnos sprema niv neposredno preku slu~ajno prenesuvawe evropski bolesti me|u niv. Evropejcite donele vo Evropa milioni lu|e od Afrika da rabotat kako robovi. Treba da se u~i od ovie u`asni zlodela. Trgovijata so robovi vo Evropa bila ukinata na po~etokot od devetnaesettiot vek. Koloniite se zdobile so sloboda vo dvaesettiot vek. I, kone~no, mirot zavladeal vo Evropa. Za da doznae{ kako, pro~itaj go poglavjeto: “Zbli`uvawe na semejstvoto: prikaznata za Evropskata unija”.

© Van Parys Med

ia/Corbis

26

). Samo vo nders (Belgija obi{ta vo Fla }e od osum Voeni gr po~inale pove svetska vojna Prvata i. milioni vojnic

© Van Parys Med

ia/Corbis

^etiriesetmina slavni lica, od A do [
Mnogumina od golemite svetski umetnici, kompozitori, peja~i, inovatori, nau~nici i sportisti poteknuvaat od Evropa. Nekolkumina od niv spomenavme vo prethodnite poglavja. Nevozmo`no e site da gi vklu~ime vo knigava, pa zatoa vi pretstavuvame u{te samo 40-mina od niv, naredeni po azbu~en red i od razli~ni evropski zemji, so fotografii od nekoi od niv. Ostavivme prazno mesto na 29 stranica za da go popolni{ po sopstven izbor. Mo`e toa da bide nekoe poznato lice od tvojata zemja, ili, pak, tvojot omilen evropski sportski tim ili pop-grupa. Mo`e{ da najde{ i slika od niv, da ja zalepi{ na praznoto mesto i da vnese{ nekoi podatoci za niv.
Ime Abba [tefan Bani} Bitlsi Henri Bekerel Ludvig van Betoven Nacionalnost [ve|ani Slovak Britanci Francuzin Germanec [to napravile Pop-grupa: nivnite pesni bea hitovi niz svetot vo 1970-tite godini. Izumitel: toj go izmislil padobranot vo 1913. Pop-grupa: nivnite pesni bile golemi hitovi niz svetot vo 1960-tite godini. Nau~nik: toj ja otkril radioaktivnosta vo 1896. Kompozitor: napi{al prekrasna muzika. Odata na radosta (evropskata himna) doa|a od negovata Devetta simfonija. Izumitel: toj go izmislil World Wide Web, na koj se zasnova Internetot. Nau~nik: dobil Nobelova nagrada za fizika vo 1922 godina za negovite otkritija okolu strukturata na atomite. Nau~nik: poznat po svoite eksperimenti so gasovi i otkrivaweto na Bojloviot zakon. Filmski re`iser i eden od najsme{nite svetski akteri. Me|u negovite filmovi se vbrojuva i Moderni vremiwa. Kompozitor i pijanist: napi{al mnogu kompozicii za pijano, a me|u niv se negovite slavni Preludiumi. Sportistka: prvata gimnasti~arka {to uspeala da dobie maksimum bodovi (10 od 10) na Olimpiskite igri vo 1976 godina. Nau~nik: so nejziniot soprug Pjer taa go otkrila radiumot - radioaktiven metal. Tie dobile Nobelova nagrada za fizika vo 1903 godina. Umetnik: poznat po svoite ~udni sliki, sli~ni na sonovi vo nadrealisti~ki stil.
Nadja Komane~i
Tim Berners-L i
© CERN

Tim Berners-Li

Britanec

Nils Bor

Danec

Robert Bojl ^arli ^aplin

Irec Britanec

Fridrih [open

Poljak

Nadja Komane~i

Romanka

Salvador Dali

[panec

Marija Kiri

27

© Van Par

Marija Kiri (Marija Sklodovska)

Polja~ka

ys Media/Corbis

© Van Parys Media/C

orbis

Ime Marlen Ditrih

Nacionalnost Germanka

[to napravile
© Van Parys Med

Akterka: taa igrala vo mnogu filmovi, vklu~uvaj}i ja i originalnata verzija na Pat okolu svetot za 80 dena. Kompozitor: me|u negovite golemi dela e Novata svetska simfonija. Nau~nik: toj ja otkril ‘relativnosta’- so drugi zborovi, kako materijata, energijata i vremeto se me|usebno povrzani. Filmski re`iser: me|u negovite golemi filmovi e filmot Ulicata, za koj dobil pet nagradi “Oskar”. Filmski re`iser: dobil “Oskar” za negovite filmovi Amadeus i Let nad kukavi~inoto gnezdo. Psihijatar: toj ja izmislil psihoanalizata - na~in da se objasni kako funkcionira na{iot um. Teniserka: osvoi zlaten medal na Olimpiskite igri vo 2004 godina. Umetenik i pisatel: toj gi sozdade avanturite na Tintin i mnogu drugi stripovi. Nau~nik: vo 1888 doka`al deka postojat radiobranovite. Nau~nik: vo 1933 ja postavi ‘Big beng’ teorijata, so koja se objasnuva kako nastanal univerzumot. Kompozitor: gi napi{al edni od najte{kite tvorbi za pijano, kako {to se Transcedentalni studii. Umetnik: poznat po svojot impresionisti~ki stil na slikawe, vklu~uvaj}i ja i serijata Vodeni krinovi. Kompozitor: napi{al prekrasna muzika, vklu~uvaj}i ja i operata Vol{ebnata flejta. Nau~nik: vo 1600-tite otkril kako dejstvuva gravitacijata i kako planetite se dvi`at niz vselenata.

Antonin Dvor`ak

^eh

Marlen Ditrih

Albert Ajn{tajn

Germanec

ia/Corbis

Federiko Felini

Italijanec

Milo{ Forman

^eh

Albert Ajn{tajn

Zigmund Frojd

Avstriec

Xastin Anin

Belgijka

Hajnrih Herc

Germanec

Federiko F e

lini

Xorx-Henri Lemetr

Belgiec

Franc List

Ungarec

Klod Mone

Francuzin

Xastin Anin-Harden

Volfgang Amadeus Mocart Isak Wutn

Avstriec

Britanec

© Reuters

© Van Parys

Herge (Xorx Remi)

Belgiec

Media/Corb

is

Franc List

28

© Van Parys Media/Corb

is

orbis © Van Parys Media/C

Alfred Nobel

[ve|anec

Nau~nik: toj go otkril dinamitot vo 1866 i ja osnoval Nobelovata nagrada za golemi dostignuvawa. Sportist: osvoil zlaten medal vo dekatlon na Olimpiskite igri od 2000 godina. Nau~nik: otkril deka bakteriite predizvikuvaat mnogu bolesti i vo 1862 godina ja izmislil pasterizacijata, na~in na ubivawe bakterii vo hranata. Umetnik: poznat po svoite sliki vo kubisti~ki stil, me|u niv Gospo|icite na Aviwon. Golem istra`uva~: pred pove}e od 700 godini patuval preku Azija do Kina i nazad. Umetnik: poznat po koristeweto bogati boi, svetlina i senka. Me|u negovite poznati sliki e i slikata “Bdeewe”. Voza~ na formula: toj go osvojuval Svetskiot {ampionat nekolku godini po red. Kompozitor: me|u negovite golemi dela se vbrojuva Finlandija. Rok-grupa: nivnite pesni se golemi svetski hitovi od 1980 godina. Umetnik: negovite mnogubrojni sliki vklu~uvaat i nekolku sliki Son~ogledi. Kompozitor: napi{al mnogu dela, vklu~uvaj}i go i ^etirite godi{ni vremiwa. Nau~nik: okolu 1799 godina ja izmislil elektri~nata baterija. Fudbaler: izbran za najdobar igra~ vo 1998 i 2000 godina.
U2

Erki Nol

Estonec

Pablo Pikaso

Luj Paster

Francuzin

Pablo Pikaso

[panec

Marko Polo

Hrvat/ Venecijanec Holan|anec

Rembrant

Mihael [umaher

Germanec

Jan Sibelius U2

Finec Irci

Zinedin Zidan

Vinsent van Gog

Holan|anec

Antonio Vivaldi

Italijanec

Alesandro Volta

Italijanec

Zinedin Zidan

Francuzin

U[TE EDEN: MOJOT IZBOR

Mojot izbor

29

© Van Parys Media/Co

rbis

© Van Parys Media/C orbis

© Van Parys Media/Co

Ime

Nacionalnost

[to napravile

rbis

Jazici vo Evropa
Lu|eto vo Evropa zboruvaat mnogu razli~ni jazici. Pove}eto od niv im pripa|aat na tri golemi grupi ili semejstva: germanska, slovenska i romanska. Jazicite vo sekoja grupa imaat odreleni sli~nosti zatoa {to poteknuvaat od ista grupa jazici. Na primer, romanskite jazici poteknuvaat od latinskiot jazik {to go zboruvale Rimjanite. Eve kako se veli “Dobro utro” ili “Zdravo” na nekolku od ovie jazici. Germanska grupa Danski Angliski Holandski Germanski [vedski God morgen Good morning Goedemorgen Guten Morgen God morgon Romanska grupa Francuski Italijanski Portugalski [panski Bonjour Buon giorno Bom dia Buenos días

Slovenski ^e{ki Polski Slova~ki Slovene~ki Dobre rano Dzień dobry Dobré ráno Dobro jutro

Ne e te{ko da se vidi sli~nosta na ovie jazici preku dadenite primeri. No, ima i drugi evropski jazici koi ne se tolku bliski ili nemaat nikakvi sli~nosti me|u sebe. Eve kako se veli “Dobro utro” ili “Zdravo” na nekolku od ovie jazici. Baskiski Bretonski Estonski Finski Galski ({kotski ) Gr~ki Egun on Demat Tere hommikust Hyvää huomenta Madainn mhath Kalimera Ungarski Irski Letonski Litvanski Malte{ki Vel{ki Jó reggelt Dia dhuit Labrīt Labas Rytas Bonju Bore da

Na jazikot na Romite, koi `iveat vo mnogu delovi od Evropa, “Dobro utro” e Lasho dyes. U~eweto jazici mo`e da bide mnogu zabavno i va`no na eden kontinent kako na{iot. Mnogumina od nas u`ivaat da odat na odmor vo drugi evropski zemji, da gi zapoznavaat lu|eto {to `iveat tamu. Toa e odli~na mo`nost za praktikuvawe na izrazite {to sme gi nau~ile na razli~nite jazici.

30

Semejstvo na narodi
Nie, Evropejcite, pripa|ame na mnogu razli~ni zemji so razli~ni jazici, tradicii, obi~ai i veruvawa. Sepak, nie si pripa|ame eden na drug, kako edno golemo semejstvo, i toa od razni pri~ini. Eve nekoi od niv. Nie go spodeluvame ovoj kontinent ve}e iljadnici godini. Na{ite jazici ~esto se povrzani edni so drugi. Vo sekoja od evropskite zemji ima mnogu lu|e koi poteknuvaat od drugi evropski zemji. Na{ite tradicii, obi~ai i festivali ~esto imaat isto poteklo. Nie gi spodeluvame i u`ivame vo muzikata i umetnosta, vo mnogute drami i prikazni {to lu|eto od Evropa ni gi dale vo tekot na vekovi. • Re~isi site vo Evropa veruvame vo ne{tata kako {to se: fer igra, dobrososedstvo, sloboda da ima{ sopstveno mislewe, po~it sprema drugiot i gri`a za lu|eto vo nevolja. • • • • • Zna~i, nie u`ivame vo ona {to e razli~no i posebno za na{ata zemja i region oddelno, no isto taka u`ivame vo ona {to go imame zaedni~ko kako Evropejci.

Vojna i mir
Za `al, imalo i mnogu raspravii vo ramkite na evropskoto semejstvo. ^esto tie izbuvnuvale poradi sporovite {to se vodele okolu toa koj treba da upravuva so nekoja zemja, ili okolu toa koja zemja {to poseduva. Ponekoga{ nekoj vladetel sakal da se zdobie so pogolema mo}, a toa go pravel preku osvojuvawe teritorii na svoite sosedi.

© Van Parys Me

Vaka ili onaka, vo tekot na stotici godini se vodele stravotni vojni vo Evropa. Vo 20 vek, dve golemi vojni zapo~nale na ovoj kontinent, koi se pro{irile i vklu~ile zemji od ostanatiot del na svetot. Tokmu zatoa i bile nare~eni svetski vojni. Vo niv bile ubieni milioni lu|e, a Evropa ja osiroma{ile i razurnale.

dia/Corbis

Evropa vo 19

45 godina.

Mo`e li ne{to da se napravi za da se spre~i povtorno da se slu~i takvo ne{to? Dali Evropejcite }e nau~at da sednat zaedno i da gi prodiskutiraat ne{tata namesto da vojuvaat? Odgovorot e: “da”. Toa e temata na na{eto sledno poglavje: prikaznata na Evropskata unija.

31

Zdru`uvawe na semejstvoto: prikaznata za Evropskata unija
Vtorata svetska vojna zavr{ila vo 1945 godina. Toa bilo vreme na stravotni razurnuvawa i ubivawa, a zapo~nala vo Evropa. Kako mo`ele voda~ite na evropskite zemji da spre~at takvi u`asni ne{ta povtorno da se slu~at? Im bil potreben navistina dobar plan, kakov {to nemalo dotoga{.

Sosem nova ideja
Eden Francuzin, koj se vikal @an Mone, mnogu razmisluval za ova. Sfatil deka ima dve ne{ta {to na edna zemja & se potrebni za da zapo~ne vojna: `elezo, za proizvodstvo na ~elik (za da pravi tenkovi, topovi, bombi i taka natamu), i jaglen za da obezbedi energija za fabrikite i `eleznicite. Evropa ima mnogu jaglen i ~elik: zatoa evropskite zemji lesno mo`ele da sozdadat oru`je i da povedat vojni.
©EC

@an Mone

Taka, @an Mone do{ol do edna nova i mnogu smela ideja. Negovata ideja bila vladite na Francija i Germanija - a mo`ebi i drugi evropski zemji - da ne gi vodat sami svoite industrii za jaglen i ~elik. Namesto toa, ovie industrii da bidat organizirani od strana na lu|e od site zemji, i tie da sednat na masa, da diskutiraat i da gi re{avaat rabotite zaedno. Na toj na~in vojna me|u niv bi bila nevozmo`na!

@an Mone smetal deka negoviot plan mo`e da vrodi so plod samo dokolku evropskite lideri poka`at podgotvenost da se obidat da go storat toa. Zboruval za negovata ideja so svojot prijatel Robert [uman, koj bil minister vo francuskata vlada. Robert [uman smetal deka idejata e brilijantna, i ja najavil vo eden va`en govor {to go odr`al na 9 maj 1950 godina.

Rober [uman

32

©EC

Odr`aniot govor gi ubedil ne samo francuskite i germanskite voda~i tuku i voda~ite na Belgija, Italija, Luksemburg i Holandija. Tie site re{ile da gi zdru`at svoite industrii na jaglen i ~elik i da formiraat klub {to go narekle Evropska zaednica za jaglen i ~elik (EZJ^). Se zalo`ile taa da raboti za miroqubivi celi i da pomogne da se obnovi Evropa od razurnuvawata na vojnata. EZJ^ bila formirana vo 1951 godina. Zaedni~ki pazar [este zemji tolku dobro sorabotuvale {to re{ile da osnovaat drug klub, nare~en Evropska ekonomska zaednica (EEZ). EEZ e formirana vo 1957 godina. ‘Ekonomski‘ zna~i ‘vo vrska so ekonomijata‘ - so drugi zborovi: vo vrska so pari, biznis, rabota i trgovija. Edna od glavnite idei bila zemjite na EEZ da delat ‘zaedni~ki pazar‘ so cel da si ja olesnat trgovijata me|u sebe. Dotoga{ kamionite, vozovite i {leperite prevezuvale stoka od edna do druga zemja i sekoga{ morale da zapiraat na grani~nite premini, im se proveruvale patnite dokumenti i se pla}ale dava~ki nare~eni ‘carina‘. Ova gi zabavuvalo rabotite, a proizvodite od stranstvo poskapuvale.
© Keystone

ica... ~ekaj}i na gran od zdodevnost Zamoreni a porano bea ovoj na slikat Redovite kako t `ivot vo na sekojdnevnio sostaven del Evropa.

Celta na zaedni~kiot pazar bila da se oslobodat od site proverki i zastoi na granicite, kako i od carinskite dava~ki, i da im se ovozmo`i na zemjite da trguvaat me|u sebe kako da se edna edinstvena zemja.

Hrana i zemjodelstvo
Vtorata svetska vojna dovela do toa da bide mnogu te{ko da se proizveduva hrana vo Evropa ili, pak, da uvezuva od drugite kontinenti. Evropa imala nedostig od hrana u{te vo ranite pedesetti godini. Taka, EEZ odlu~ila da sklu~at dogovor so zemjodelcite da proizveduvaat pove}e hrana, i vo isto vreme da im obezbedi mo`nost da ostvarat pristojna zarabotuva~ka od zemjata {to ja obrabotuvaat. Ovoj dogovor bil nare~en ‘Zaedni~ka zemjodelska politika ‘ (ili ZZP). So dogovorot se postignale dobri rezultati. Tolku dobri {to zemjodelcite i sto~arite na krajot po~nale da proizveduvaat premnogu hrana, i dogovorot moral da bide izmenet! Denes KAP glavno im pla}a na zemjodelcite da se gri`at za poliwata.
Ma{inita ka upotrebuv ko kombajnot na sli aat za `n kata se eewe `it kulturi. o i drugi ` itni

© Van Parys

Media/Corb

is

33

Od EEZ do Evropska unija
Zedni~kiot pazar naskoro im go olesnil `ivotot na lu|eto od EEZ. Tie imale pove}e pari za tro{ewe, pove}e hrana za jadewe i poraznovidna stoka vo svoite prodavnici. Sosednite zemji go sogledale toa i vo {eesetite godini po~nale da pra{uvaat dali i tie mo`at da mu se pridru`at na klubot. Po dolgogodi{ni diskusii, Velika Britanija, Danska i Irska se priklu~ile vo 1973 Priklu~uv awe na klu bot. Na ov Danska se godina. Potoa, vo 1981 godina se priklu~ila aa potpi{uv a za ~lenst slika, vo vo EU. Grcija. Po nea, vo 1986 godina se priklu~ile Portugalija i [panija, a Avstrija, Finska i [vedska vo 1995 godina. Taka, klubot dostignal 15 ~lenovi.

So tekot na vremeto, klubot se menuval. Na krajot na 1992 godina ja zavr{il izgradbata na ‘edinstveniot pazar‘ (i kako takov stanal poznat), a ostvaruval i niza drugi aktivnosti. Na primer, zemjite na EEZ rabotele zaedno na za{titata na prirodnata sredina, kako i na izgradbata na podobri pati{ta i `eleznici niz Evropa. Pobogatite zemji im pomagale na posiroma{nite pri izgradbata na pati{tata, no i pri drugi va`ni proekti.
©EC

suva i na se odne ata sredi n t – na a na `ivot na vozduho Za{titat eto na zagadenosta risti za `e da se ko vaw eterot mo na namalu dv ja. ergijata o ~na energi primer, en a elektri dstvo n proizvo

Policaec i ne govoto ku~e pr overuvaat dali vo kuferot im a droga

Nakuso, klubot stanal mnogu porazli~en i poobedinet, taka {to vo 1992 godina re{il da si go smeni imeto vo ‘Evropska unija‘ (EU).

34

© Eurekaslide

So cel da im se olesni `ivotot na patnicite, pove}eto zemji gi ukinale grani~nite kontroli. Edno lice {to `ivee vo edna zemja~lenka mo`elo slobodno da odi da `ivee i raboti vo koja bilo druga zemja-~lenka. Vladite razgovarale i za drugi novi idei - na primer, kako policajcite od razli~nite zemji bi mo`ele da si pomagaat vo goneweto kriminalci, {verceri so droga i teroristi.

©EC

Zbli`uvawe na semejstvoto
Vo me|uvreme vozbudlivi ne{ta se slu~uvale nadvor od granicite na EU. Dolgo vreme, isto~nite i zapadnite delovi na Evropa bile odvoeni. Ne bile vo vojna, tuku nivnite voda~i zna~itelno ne se soglasuvale. Voda~ite na isto~niot del veruvale vo sistemot na upravuvawe nare~en ‘komunizam‘, koj ne im daval golema sloboda na lu|eto. Poradi na~inot na koj bile upravuvani, ovie zemji bile siroma{ni vo sporedba so onie od Zapadna Evropa. Podelbata na Istok i Zapad bila tolku silna {to ~esto bila opi{uvana i kako ‘`elezna zavesa‘. Na mnogu mesta granicata bila obele`ana so visoki ogradi ili visok yid, kako onoj u {to bil podignat niz gradot Berlin i ja delel Germanija na dve. Bilo mnogu te{ko da se dobie dozvola za preminuvawe na ovaa granica. Kone~no, vo 1989 godina podelbite i nesoglasuvawata zavr{ile. Berlinskiot yid bil urnat i ‘`eleznata zavesa‘ prestanala da postoi. Naskoro i Germanija bila obedineta. Lu|eto od Isto~na Evropa izbrale novi vladi so koi se oslobodile od stariot, strog komunisti~ki sistem. Tie kone~no bile slobodni! Toa bilo prekrasno vreme za proslavuvawe. Zemjite koi se steknale so sloboda po~nale da se pra{uvaat za toa dali mo`at da & se priklu~at na Evropskata unija, pa naskoro se napravila dolga lista od zemji ‘kandidatki‘ za ~lenstvo vo EU. Pred da & se pridru`i edna zemja na Evropskata unija, nejzinata ekonomija mora dobro da funkcionira. Taa, 1989 godina: ur isto taka, mora da bide demokratska - so drugi zborovi, ivawe na Berlin skiot yid. nejzinite lu|e mora da imaat sloboda da izbiraat koj }e upravuva so niv. Mora i da gi po~ituva ~ovekovite prava. (^ovekovite prava vklu~uvaat pravo da se ka`e {to se misli, pravoto da ne se bide staven vo zatvor bez pravedno sudewe, pravoto da ne se bide izma~uvan, i mnogu drugi podednakvo va`ni prava). Zemjite-kandidatki naporno rabotele na site ovie ne{ta, i po nekolku godini deset od niv bile podgotveni. Tie & se priklu~ile na EU na 1 maj 2004 godina. Tie se: Kipar, ^e{kata u j r j j Republika, Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija, Malta, Polska, Slova~ka i Slovenija.
© Reuters

Ni Nikoga{ prethodno tolku mnogu zemji ne & se pr priklu~ile na EU vo isto vreme, zatoa ovoj nastan se smetal za poseben. Lu|eto bile osobeno sre}ni za zatoa {to toa bilo vistinska ‘semejna sredba‘, na ko kone~no se zdru`ile isto~nite i zapadnite koja d delovi od Evropa.

© Reuters

na eden : proslava 004 godina 1 maj 2 n. poseben de

35

[to pravi EU
EU se obiduva da go podobri `ivotot na `itelite na razni na~ini. Eve nekoi od niv...

@ivotna sredina
@ivotnata sredina im pripa|a na site, zatoa zemjite mora da rabotat zaedno za nejzinata za{tita. EU ima strogi pravila za spre~uvawe na zagaduvaweto i za za{titata na, na primer, divite ptici. Ovie pravila se primenuvaat vo site zemji- ~lenki i nivnite vladi mora da osiguraat ovie pravila da se po~ituvaat.
© Reuters

ite, zatoa eminuva granic duvaweto gi pr za{titata Zaga tat zaedno na ite od EU rabo zemj a sredina. na `ivotnat

Rabotni mesta
Va`no e lu|eto da imaat rabota od koja se zadovolni i vo koja se dobri. Del od parite {to gi zarabotuvaat odat za izgradba na bolnici, u~ili{ta i za gri`a za stari lica. Zatoa EU vlo`uva golemi napori za otvorawe na novi i podobri rabotni mesta za sekoj {to mo`e i saka da raboti. Im pomaga na lu|eto da otvorat novi biznisi, no obezbeduva i pari za obuka na lu|eto za novi vidovi rabota.
Obu~uvaweto za novi rabot ni mesta e mnogu va`no.

Sloboda!

© Van Parys

Lu|eto koi `iveat vo EU se slobodni da `iveat, rabotat ili u~at vo koja bilo zemja na EU {to }e ja odberat, i EU pravi s$ {to mo`e da go poednostavi preseluvaweto od edna vo druga zemja. Koga gi minuva{ granicite me|u zemjite-~lenki na EU ve}e ne ti treba paso{. EU gi pottiknuva studentite i mladite lu|e da minat nekoe vreme vo u~ewe ili obuka vo nekoja druga evropska zemja.
enti ga na stud EU im poma o. aat zaedn da studir te od razl i~ni zemji

36

Media/Corb

is

© Getty Images

Evroto
Vo tekot na izminatite godini sekoja zemja vo Evropa imala svoi sopstveni pari ili ‘valuti‘. Sega ima samo edna valuta, a toa e evroto, koja site zemji na EU mo`at da ja koristat dokolku sakaat. So voveduvaweto na edna valuta se olesnuva raboteweto, patuvaweto i trgovijata niz celata Evropska unija, a pritoa nema potreba da se menuvaat parite od edna vo druga valuta.

Bile potrebni devet godini naporna rabota i vnimatelno planirawe za da se vovede evroto. Banknotite i monetite po~naa da se upotrebuvaat od 1 januari 2002 godina. Evroto gi zameni starite valuti vo 12 zemji-~lenki na EU. Drugite s$ u{te ne go koristat. Ako gi sporedite monetite na evroto }e zabele`ite deka od ednata strana ima crte` koj ja pretstavuva zemjata vo koja e napravena monetata. Drugata strana e ista za site zemji.
ia/Corbis

Pomo{ za regionite {to imaat pote{kotii

Evroto se kori sti vo mnogu zemji na EU.

@ivotot ne e podednakvo lesen za site `iteli vo Evropa. Vo nekoi mesta nema dovolno rabotni mesta za lu|eto, zatoa {to se zatvoraat rudnici ili fabriki. Vo nekoi oblasti zemjodelstvoto e nerazvieno poradi klimata, ili trgovijata te{ko se realizira zatoa {to nema dovolno pati{ta ili `eleznici.

EU se spravuva so ovie problemi preku sobirawe pari od site zemji-~lenki za pomo{ na regionite koi imaat pote{kotii. Na primer, pomaga da se izgradat novi pati{ta i `elezni~ki vrski, a, isto taka, im pomaga na kompaniite da obezbedat novi rabotni mesta za lu|eto.

IO © EC/REG

a. pati{t na novi gradba ri za iz dava pa EU

© Van Parys Med

37

Pomo{ za siroma{nite zemji
Vo mnogu zemji niz svetot lu|eto umiraat ili `iveat mnogu te{ko od razni pri~ini: vojni, bolesti, prirodni katastrofi kako su{i ili poplavi... ^esto pati, ovie zemji nemaat dovolno pari za izgradba na novi u~ili{ta, bolnici, pati{ta i domovi {to im se potrebni na nivnite `iteli. EU na ovie zemji im dava pomo{ vo pari, ispra}a u~iteli, doktori, in`eneri i drugi stru~waci da rabotat tamu. Isto taka, kupuva i mnogu raboti {to gi proizveduvaat siroma{nite zemji bez da im naplatuva carina. Na toj na~in siroma{nite zemji mo`at da zarabotat pove}e pari.
© EC/ECHO

to n na na lu|e m deli hra EU i a. e potrebn koi taa im

a

Mir
Evropskata unija zbli`ila i sprijatelila mnogu evropski zemji. Tie ne se soglasuvaat sekoga{ za s$, no toa e normalno. (Dali ~lenovite od tvoeto semejstvo sekoga{ za s$ se soglasuvaat?) Dobro e {to liderite na zemjite na EU sekoga{ sednuvaat na masa i razgovaraat za toa kako da gi re{at svoite nesoglasuvawa namesto me|usebno da vojuvaat. Taka, sonot na @an Mone i Robert [uman se ostvari: EU donese mir me|u svoite ~lenki. Raboti i na traen mir so svoite sosedi i po{iroko vo svetot. Na primer, vojnici i policajci na EU pomagaat da se odr`i mirot vo zemjite na porane{na Jugoslavija, kade {to ne mnogu odamna ima{e `estoki vojni. Ova se samo nekoi od rabotite {to gi pravi Evropskata unija, no ima u{te mnogu drugi. Vsu{nost, da se bide vo Evropskata unija nosi mo`nost za napredok vo site sferi na na{iot `ivot. Evropa ima svoe zname i svoja sopstvena himna - kako himna e zemena Odata na radosta od Devettata simfonija na Betoven. Originalnite zborovi se na germanski, no koga taa se koristi kako evropska himna nema zborovi - se slu{a samo muzikata. Mo`e{ da ja slu{ne{ na Internet: http://europa.eu.int/abc/symbols/anthem/index_en.htm
Evropskot
© EC

38

o zname.

Evropskata unija i nejzinite sosedi

Klu~: Oboenite zemji se zemji-~lenki na Evropskata unija (EU). Zemjite so linii & se priklu~ija na Evropskata unija vo 2007 godina. Drugite zemji, vklu~uvaj}i gi i onie {to se prika`ani so mal krug, se sosedi na EU. To~kite poka`uvaat kade se glavnite gradovi. Gradot Vatikan e vo Rim. Nekoi ostrovi i drugi teritorii {to im pripa|aat na Francija, Portugalija i [panija se, isto taka, del od EU. No, bidej}i tie se daleku od evropskoto kopno gi stavivme vo posebna tabela (gore desno).

39

Zemjite na evropskata unija
Zemjite se dadeni po azbu~en red, vo zavisnost od toa kako zemjata se narekuva na nejziniot jazik ili jazici (kako {to e prika`ano me|u zagradite). Zname Др`ава Belgija (België; Belgique) ^e{ka Republika (Ceska Republika) Danska (Danmark) Germanija (Deutschland) Estonija (Eesti) Grcija (Ελλάδα/Ellada) [panija (España) Francija (France) Irska (Ireland; Eire) Italija (Italia) Kipar (Κύπρος/Kypros) (Kibris) Letonija (Latvija) Litvanija (Lietuva) Glaven grad Brisel (Brussel; Bruxelles) Praga (Praha) Kopenhagen (Kobenhavn) Berlin (Berlin) Talin (Tallinn) Atina (Αθήνα/Athinai) Madrid (Madrid) Pariz (Paris) Dablin (Dublin; Baile Atha Cliath) Rim (Roma) Nikozija (Λευκωσία/Lefkosia) (Lefkosa) Riga (Riga) Vilnus (Vilnius) Население 10,4 milioni

10,2 milioni

5,4 milioni

82,5 milioni

1,4 milioni

11 milioni

40,7 milioni

59,6 milioni

4 milioni

57,3 milioni

0,7 milioni

2,3 milioni

3,5 milioni

40

Zname

Др`ава Luksemburg (Luxembourg) Ungarija (Magyarország) Malta (Malta) Holandija (Nederland) Avstrija (Österreich) Polska (Polska) Portugalija (Portugal) Slovenija (Slovenija) Slova~ka (Slovensko) Finska (Suomi; Finland) [vedska (Sverige)

Glaven grad Luksemburg (Luxembourg) Budimpe{ta (Budapest) Valeta (Valletta) Амстердам (Amsterdam) Viena (Wien) Var{ava (Warszawa) Lisabon (Lisboa) Qubqana (Ljubljana) Bratislava (Bratislava) Helsinki (Helsinki; Helsingfors) Stokholm (Stockholm)

Население 0,5 milioni

10,1 milioni

0,4 milioni

16,2 milioni

8,1 milioni

38,2 milioni

10,4 milioni

2 milioni

5,4 milioni

5,2 milioni

8,9 milioni

Obedineto kralstvo(*) London (United Kingdom) (London)

59,3 milioni

(*) Celosnoto ime na ovaa zemja e ‘Obedineto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska‘, no pove}eto lu|e ja narekuvaat skrateno Britanija, Obedinetoto Kralstvo ili UK (jukej). Brojot na naselenieto datira od 1 januari 2004 godina. Izvor: Eurostat

41

Kako EU donesuva odluki?
Kako {to mo`ete da si zamislite, potrebni se golemi napori od mnogumina za da se organizira EU i da se ovozmo`i s$ da funkcionira. Koj go pravi toa?

Evropskata komisija
Vo Brisel, 27 `eni i ma`i (po eden pretstavnik od sekoja zemja na EU) se sre}avaat sekoja sreda za da prodiskutiraat {to treba natamu da se pravi. Ovie lu|e se vikaat ‘komesari‘, i zaedno tie ja so~inuvaat Evropskata komisija. Nivnata rabota se sostoi vo toa da razmisluvaat za toa {to e najdobro za EU kako celina i da predlagaat novi zakoni {to }e se sproveduvaat nasekade vo EU. Vo nivnata rabota im pomagaat stru~waci, pravnici, sekretari, preveduva~i itn.

Otkako edna{ }e se soglasat okolu toa koj Ot zakon da se predlo`i, svojot predlog go za ispra}aat do Evropskiot parlament i do i Sovetot na Evropskata unija. S

© EC

el na Pretsedat ja, }e bide ugali so, od Port 2009 godina. G-din Baro ja do a komisi Evropskat

Evropskiot parlament
Evropskiot parlament gi pretstavuva site lu|e vo EU. Sekoj mesec odr`uva golema sredba vo Strazbur, za da gi prodiskutira novite zakoni {to gi predlaga Evropskata komisija. Dokolku na Parlamentot ne mu se dopa|a nekoj predlog zakon, baraat od Komisijata da go menuva s$ dodeka Parlamentot ne se uveri deka se raboti za dobar zakon.

G-din Borel Font el, od [panija, }e bide Pretsedatel na Evropskiot parlament do 2007 godina.

42

© European Parliam

Evropskiot parlament ima 732 ~lena. Tie se izbiraat na sekoi pet godini, na izbori na koi site polnoletni gra|ani na EU imaat mo`nost da glasaat.

ent

Sovetot na Evropskata unija
^lenovite na Evropskiot parlament ne se edinstvenite lu|e koi re{avaat za usvojuvawe na novite zakoni na EU. Tie isto taka treba da bidat prodiskutirani i od strana na vladinite ministri na site zemji-~lenki na EU. Koga se odr`uvaat sredbite na ministrite, tie se narekuvaat Sovet na Evropskata unija.

the Europea

n Union

Otkako }e prodiskutiraat za nekoj opredelen Otk predlog, Sovetot glasa za nego. Ima pravila za pre toa kolku glasovi ima sekoja zemja, no i kolku glasovi se potrebni za da bide donesen eden gl zakon. Vo nekoi slu~ai pravilata velat deka za eden ed zakon se usvojuva samo so soglasnost na site ~lenovi na Sovetot. s Otkako Sovetot i Parlamentot }e usvojat nov zakon, vladite na zemjite-~lenki na EU mora da osiguraat toj zakon da se po~ituva vo nivnite zemji.

© Council of

a EU te vladi n istri od si za EU. Min zakoni da odobrat

at za se sre}ava

Sudot na pravdata
Dokolku nekoja zemja-~lenka ne go primeni soodvetno opredeleniot zakon, Evropskata komisija }e ja predupredi, a mo`e za toa da se po`ali na Evropskiot sud na pravdata, {to se nao|a vo Luksemburg. Rabota na sudot e da obezbedi po~ituvawe na zakonite na EU i nivna podednakva primena nasekade niz EU. Sudot ima po eden sudija, pretstavnik od sekoja zemja~lenka na EU.

Sudot se gr i`i site da imaat tretman podednako vo ramkit v e na zakon ite na EU.

© Photothè

Ima i drugi grupi (komiteti na eksperti i drugi) gi) vklu~eni vo procesot na donesuvawe odluki zatoa oa {to e va`no odlukite da bidat pravilni. Ako ko saka{ pove}e da doznae{ za ovie lu|e i za nivnaata rabota, obidi se da ja pro~ita{ bro{urata a Kako raboti Evropskata unija, na a europa.eu.int/comm/publications/booklets/ eu_glance/53/index_en.htm Nameneta e za vozrasni, no ne e te{ka za ~itawe.

que Cour de

justice C.E

.

43

Utre.. . i potoa
Svetot denes so soo~uva so mnogu golemi predizvici. Na primer: • • • • • Kako da se spre~i zagaduvaweto so koe se menuva klimata vo svetot? Kako mo`eme da gi za{titime {umite i drugite prirodni sredini vo svetot? Kako mo`eme da go podobrime `ivotot na siroma{nite i gladnite lu|e vo svetot? Kako mo`eme da doneseme mir nasekade vo svetot? Kako da izlezeme na kraj so terorizmot?

EU se zanimava so ovie problemi, no ne mo`e sama da gi re{i. Taa treba da sorabotuva so drugite zemji od svetot. I, se razbira, nejzinite voda~i treba zaedni~ki da se soglasat {to e eba toa {to treba da se napravi. [to bi sakal ti da napravi EU vo vrska so najgolemite problemi vo svetot? Dali ima{ nekakvi idei za toa kako da se odvivaat rabotite te podobro? Zo{to ne bi gi prodiskutiral/a svoite idei so svoeto semejstvo, prijatelite i profesorite... Nie sme dene{nite deca na Evropa: mo{ne brzo }e staneme vozrasni Evropejci. Za idninata treba nie da donesuvame odluki - zaedno!
ia/Corbis

Idninata e vo

tvoi race...

44

© Van Parys Med

Drugi informacii vo vrska so Evropskata unija
Informacii na site oficijalni jazici na Evropskata unija se dostapni na veb stranicata Europa: europa.eu Niz cela Evropa postojat stotici lokalni informativni centri na EU. Adresata na najbliskiot informativen centar }e ja najdete na veb stranicata: europa.eu.int/comm./relays/index_en.htm EVROPA DIREKT e slu`ba koja odgovara na va{ite pra{awa za Evropskata unija. Mo`ete da stapite vo kontakt preku besplatniot telefonski broj: 00 800 6 7 8 9 10 11 (ili nadvor od EU na telefonot {to se pla}a: (32-2) 299 96 96), ili po pat na ekektronska po{ta preku europedirect.europa.eu
Informacii i izdanija za Evropskata unija na angliski, makedonski i albanski jazik mo`ete da dobiete na slednive adresi:

Informativen centar na Evropskata unija Mar{al Tito, 12 1000 Skopje Tel. 02/3248-531 Faks.02/3248-501 Internet: www.delmkd.cec.eu.int E-mail: delegation-fyrmacedonia-info@ec.europa.eu Informativna to~ka na EU - Gostivar Bra}a Ginovski 61 1230 Gostivar Tel. 042/218-167 Faks. 042/218-167 E-mail: gostivar@cig.org.mk Informativna to~ka na EU - Ko~ani Rade Kratovce 1 2300 Ko~ani Tel. 033/274-045 Faks. 033/279-962 E-mail: info@kocani.gov.mk Informativna to~ka na EU - Kumanovo 11 Oktomvri bb 1300 Kumanovo Tel. 031/432-650 Faks. 031/432-650 E-mail: kumanovo@cig.org.mk Informativna to~ka na EU - Veles Panko Bra{nar 1 1400 Veles Tel. 043/232-406; lok. 226 Faks. 043/232-966 E-mail: veles@cig.org.mk

Informativna to~ka na EU - Kavadarci Mar{al Tito bb 1430 Kavadarci Tel. 043/416-107 Faks. 043/416-107 E-mail: opka@mt.net.mk Informativna to~ka na EU - Bitola 1 Maj bb 7000 Bitola Tel. 047/232-800 Faks. 047/232-800 E-mail: bitola@cig.org.mk Informativna to~ka na EU - Tetovo JNA bb 1200 Tetovo Tel. 044/333-910 Faks. 044/333-910 E-mail: info@tetovo.gov.mk Evropski dokumentacionen centar Ekonomski Fakultet, Univerzitet ”Sv. Kiril i Metodij” Krste Misirkov bb 1000 Skopje Tel. 02/3286-835 Faks. 02/3118-701 Internet: www.eccf.ukim.edu.mk E-mail: valentina@eccf.ukim.edu.mk

Pretstavni{tva na Evropskata komisija i kancelarii na Evropskiot parlament ima vo site zemji na Evropskata unija. Isto taka, Evropskata komisija ima delegacii i vo drugite delovi na svetot.

45

MK

Evropa e prekrasen kontinent so fascinantna istorija. Od nea poteknuvaat mnogu svetski poznati nau~nici, inovatori, umetnici i kompozitori, kako i popularni peja~i i uspe{ni sportisti. Mnogu vojni i podelbi so vekovi ja pusto{ele Evropa. No, vo poslednite {eesetina godini zemjite na ovoj star kontinent kone~no se splotuvaat vo mir, prijatelstvo i zaedni{tvo, i rabotat zaedno za podobra Evropa i podobar svet. Ovaa kniga e nameneta za deca na vozrast od 9 do 12 godini i ja raska`uva prikaznata na mo{ne ednostaven i jasen na~in. Polna e so interesni fakti i vpe~atlivi ilustracii, nudi `ivopisen pregled na Evropa i nakuso objasnuva {to e Evropska unijata i kako taa funkcionira. Sekoe poglavje e povrzano so onlajn-kviz, a na veb-stranicata “Europe Go” ima i igri (http://europa.eu.int/europago/welcome.jsp) Zabavuvajte se vo istra`uvaweto!

ISBN 978-92-79-04818-0

NA-59-04-540-MK-C

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->