Европска унија

Ovaa bro{ura i drugi kratki, jasni objasnuvawa za EU se dostapni na veb stranicata

ec.europa.eu/publications/

Evropska komisija
Generalen direktorat za komunikacii
Publikacii
B-1049 Brisel

Rakopisot e zavr{en vo maj 2005 godina

Ilustracija na naslovnata i na poglavjata: Izvestuva~i

Evropskata komisija im se zablagodaruva na vrabotenite i u~enicite na Evropskoto

u~ili{te od Voluve (Belgija), za nivniot pridones kon ovaa publikacija.

Luksemburg: Kancelarija za slu`beni izdanija na Evropskite zaednici, 2006

ISBN 978-92-79-04818-0

Evropski zaednici, 2005

Dozvolena e reprodukcija.

Pe~ateno vo porane{na jugoslovenska Republika Makedonija

 DA JA ISTRA@UVAME

EVROPA!
Zdravo! Dobre dojde vo Evropa - na{iot dom.

Taa e prekrasno mesto i mnogu raboti se slu~uvaat vo nea.

Kolku znae{ za nea?

Dojdi so nas da ja istra`uvame Evropa zaedno! Toa }e bide pat poln so avanturi niz
prostorot i vremeto i }e otkrie{ mnogu interesni raboti.

Vo tekot na patuvaweto, testiraj se sebesi za da vidi{ kolku si nau~il/a. Pojdi na na{ata

veb stranica europa.eu.int/europago/explore/ i obidi se da odgovori{ na pra{awata za
sekoe poglavje.

Mo`e{ da se zabavuva{ so igrawe igri i so drugi aktivnosti {to gi ima na veb-stranicata

“Europa Go” http://europa.eu.int/europago/welcome.jsp

Podgotven/a si? Ajde da zapo~neme!

1
 [to sodr`i ovaa kniga?

stranica

Kontinent za otkrivawe 3

Pro{etka 6

Klima i priroda 8

Zemjodelstvo 11

More 14

Patuvawe niz vremeto 18

^etiriesetmina poznati li~nosti, od A do [ 27

Jazici vo Evropa 30

Semejstvo na narodi 31

Zbli`uvawe na semejstvoto:
prikaznata za Evropskata unija 32

[to pravi EU 36

Evropskata unija i nejzinite sosedi 39

Kako EU donesuva odluki 42

Utre . . . i potoa 44

2
 Kontinent za otkrivawe

Evropa e eden od sedumte kontinenti na svetot. Drugite se: Afrika,

Amerika, Antarktik, Arktik, Azija, Avstralija i Okeanija.

Evropa se prostira duri od Arktikot na sever do Sredozemnoto More na jug, i od Atlantskiot

Okean na zapad do Azija na istok. Ima mnogu reki, ezera i planinski masivi. Kartata (str. 4)
ti gi dava imiwata na najgolemite od niv.

Najvisokata
Naj planina vo Evropa e planinata
Elbrus, vo Kavkaskite Planini, {to se nao|a
Elb
na granicata me|u Rusija i Gruzija. Nejziniot
najvisok vrv dostignuva 5 642 metri
na
nadmorska viso~ina.
na

Najvisok vrv vo Zapadna Evropa e Mon Blan,

N
kkoj se nao|a na Alpite na granicata me|u
is
Media/Corb

Francija i Italija. Toj se izvi{uva do

4 800 metri nadmorska viso~ina.
© Van Parys

o Evropa.
isokata planina v
Elbrus, najv

Na Alpite se nao|a i @enevskoto Ezero

o-
najgolemoto prirodno ezero vo Zapadna Evropa. Se
prostira me|u Francija i [vajcarija, dostignuva
va

ch
dlabo~ina od 310 metri i sodr`i 89 trilioni i

ss-image.
litri voda..

ne: ST/swi
ism By-li
land Tour
© Switzer

@enevsko
to ezero
, na Alpi
te.

Najgolemoto ezero vo Centralna Evropa e Balaton

Najg
{to se nao|a vo Ungarija. Dolgo e 77 kilometri
ippokriva povr{ina od okolu 600 kvadratni
kilometri (km2). Severna Evropa ima u{te
ki
pogolemi
po ezera, me|u niv se Saima vo Finska
(1 147 km2) i Vanern vo [vedska
((nad 5 500 km2).
nen
Hämäläi
© Arto

ka.
aima, vo Fins
Ezeroto S
3
4
© Map: Lowell Johns Ltd. Bathymetry: The British Oceanographic Data Centre

Kontinentot Evropa (karta)

 Edn od najdolgite reki vo Evropa e Dunav.
Edna
Iz
Izvira vo regionot na Crnata [uma i te~e
kon istok. Vo svojot tek pominuva niz
ko
10 zemji (Germanija, Avstrija, Slova~ka,
Ungarija, Hrvatska, Srbija, Bugarija,
Un
Romanija, Moldavija i Ukraina) s$ do
Ro
Romanija, kade {to formira delta na
R
kkrajbre`jeto na Crnoto More. Od svojot
is

izvor do svojata utoka minuva rastojanie

i
Media/Corb

od okolu 2 850 kilometri.

© Van Parys

manija.
unavskat a delta, Ro
Pe likani na D

Drugi golemi reki se: Rona (dolga okolu

lu
1 320 km), Elba (okolu 1 170 km) i Loaraa
(nad 1 000 km). Mo`e{ li da gi pronajde{{
na kartata??

is
Media/Corb
© Van Parys
Dolinata
na rekata
Loara e pozn
ata po uba
vite zamoc
i.

Golemite reki se mnogu korisni za

Gole
vr{ewe transport na razni ne{ta.
vr{
Sekakov vid stoka se tovari na golemi
Sek
brodovi, a se prevezuvaat gore-dolu
br
po rekite, me|u evropskite morski
pristani{ta i gradovite {to se
pr
nao|aat dlaboko na kopnoto.
n
Corbis
rys Media/
© Van Pa

ajna.
uva po rekata R
o va re n brod pat
Nat

5
 Pro{etka
Za pro{etka niz Evropa, pati{tata i `eleznicite se mnogu
pokorisni
r otkolkuu rekite.
r

Dali
Da znae{ deka `elezni~kite linii za
prv
pr pat bile postaveni vo Evropa? Xorx
Stivenson
St go vovel prviot patni~ki voz vo
1825
18 godina. Vozot bil nare~en “Raketa” i
dostignuval
d brzina od 25 kilometri na ~as
- brzina koja za toa vreme bila navistina
golema.
g
is
Media/Corb
© Van Parys

ata”
z – “Raket
t i va za p atni~ki vo
omo
Prvata lok
ve n so n.
na Sti
Dene{nite brzi elektri~ni vozovi se mnogu porazli~ni od prvite parni ma{ini.
Sovremenite vozovi se mnogu udobni i se dvi`at so brzina do 330 km/~ na specijalno
konstruirani {ini. Postojano se gradat novi linii, so cel da im se ovozmo`i na lu|eto da
patuvaat {to e mo`no pobrzo od eden do drug golem grad vo Evropa.

Pati{tata i `eleznicite ponekoga{ moraat da minuvaat preku planinski masivi, {iroki

reki, pa duri i preku more. Za taa cel in`enerite izgradile mnogu dolgi mostovi i tuneli.
Najdolgiot suvozemen tunel vo Evropa e tunelot “Laerdal”, {to se nao|a vo Norve{ka, me|u
Bergen i Oslo. Toj e dolg nad 24 kilometri i bil pu{ten vo upotreba vo noemvri 2000
godina.

Najdolgiot `elezni~ki tunel vo Evropapa

e tunelot {to minuva pod kanalot La
Man{. Niz nego se dvi`at “evrostar””
brzite vozovi i toa od Kale voo
Francija do Folkstoun vo Anglija..
Dolg e nad 50 km.
Corbis
rys Media/
© Van Pa

Vozovite
“Evrosta
r” na sta
nicata V
aterlo (
London).

6
Najvisokiot most na svetot (dostignuva viso~ina od 245 metri) e Viaduktot Milo vo
Francija. Pu{ten e vo upoteba vo dekemvri 2004 godina.

Dvata
Dv najdolgi mosta vo Evropa se: Oresund,
paten
pa i `elezni~ki most (dolg 16 km) me|u
Danska
Da i [vedska, i Vasko de Gama, paten
most
m (nad 17 km dolg) preku rekata Tagus vo
Portugalija.
P Mostot Vasko de Gama go dobil
imeto
i spored slavniot istra`uva~, a za
nego
n mo`e{ da pro~ita{ pove}e vo [estoto
s
Media/Corbi

poglavje.
© Van Parys

t – Via duktot
so ki o t m o st vo sveto
Najvi
ija).
Milo (Franc

Lu|eto patuvaat niz Evropa i so avion bidej}i za

kuso vreme minuvaat golemi rastojanija. Eden od
najdobrite avioni vo svetot e izgraden vo Evropa.
a.
Toa e avionot “erbas”. Vo mnogu zemji od Evropaa
se gradat razli~nite delovi na ovoj vid avion,,
a potoa tim od in`eneri go sostavuva letaloto.
Najgolemiot patni~ki avion vo svetot e “erbas

Corbis
rys Media/
A380”, proektiran taka {to mo`e da prenesuva 840
patnici.
c Prv
r pat poletal vo april
r 2005 godina.

© Van Pa
Najgolem
iot pat
“Erbas A3 ni~ki av
80”. ion vo sv
etot -

“Konkord”,
“Kon najbrziot avion izgraden dosega, bil proektiran
od strana
s na tim od francuski i britanski in`eneri. Toj
mo`e{e
mo` da leta so brzina od 2 160 km/~ - dva pati pogolema
brzina
brz od brzinata na zvukot - i mo`e{e da go mine
Atlantikot za pomalku od tri ~asa! (Na pove}eto vidovi
Atl
avioni im treba okolu osum ~asa.)
av

Pobrzi od koi bilo avioni se raketite. Raketata “Arijana”

P
e zaedni~ki proekt na stru~waci od nekolku evropski
zzemji. So ovaa raketa ne patuvaat lu|eto: taa se koristi
za lansirawe sateliti potrebni za televiziskite mre`i
i mre`ite na mobilnata telefonija, kako i za nau~ni
© ESA

nsira
“ Ar i ja na 5” la istra`uvawa i drugo. Pove}eto sateliti vo svetot denes
a
Raketat o vselenata. se lansiraat so pomo{ na ovie evropski raketi.
e l i t iv
sat

Uspesite na ovie letala, “konkord”, “erbas” i “Arijana” poka`uva {to s$ mo`e da se postigne
koga sorabotuvaat razli~ni evropski zemji.

7
 Klima i priroda
Pogolemiot del od Evropa ima umerena klima - nitu e premnogu toplo
nitu e premnogu studeno. Najstudenite mesta se nao|aat na dale~niot
sever i na visokite planini kade {to temperaturite zime mo`at da padnat
i do -40 stepeni Celziusovi. Najtoplite mesta se nao|aat na jug i jugoistok, kade {to
dnevnite temperaturi vo tekot na letoto mo`at da dostignat i do +40 stepeni Celziusovi.

Vremeto e najtoplo i najsuvo vo leto (glavno od juni do septemvri), a najstudeno vo zima

(glavno od dekemvri do mart). No, vo Evropa vremeto e i mnogu promenlivo i vo mnogu
regioni mo`e da vrne vo koe bilo vreme od godinata.

Spravuvawe so zimata

Divite `ivotni vo studenite predeli obi~no imaat debeli krzna ili gusti perduvi za da im
bide toplo, a nivnite krzna ~esto se beli za da se prikrijat vo snegot. Nekoi od niv zimata
ja minuvaat vo spiewe za da za{tedat energija. Ovaa pojava se narekuva hibernacija.

orbis
© Van Parys Media/C
s
Media/Corbi
© Van Parys

...i sne`niot bu
v mo`at dobro da
a... kamufliraat. se
Arkti~kata lisic
© Van Parys Media/Corbis
s
ia/Corbi
rys Med
© Van Pa

...i evropskite crni me~ki `iveat

vo planinite,
kade {to go minuvaat svojot zimski
Mrmo tot.... son.

8
Mnogu vidovi ptici se hranat so insekti i sitni vodni `ivotni, ili so druga hrana do koja
ne mo`at lesno da dojdat vo tekot na studenite zimski meseci. Zatoa tie naesen se selat
na jug i ne se vra}aat s$ do proletta. Nekoi od niv minuvaat iljadnici kilometri, preku
Sredozemnoto More i pustinata Sahara, za da ja minat zimata vo Afrika. Ova sezonsko
patuvawe se narekuva migracija.

orbis
© Van Parys Media/C
Corbis
rys Media/
© Van Pa

...pa, duri i flam

ingosite naprolet
doa|aat vo Evropa
e... .
it
Lastovic

U`ivawe vo proletta i letoto

Koga proletta }e pristigne vo Evropa (od mart do maj), temperaturata zapo~nuva da se

zgolemuva. Snegot i mrazot se topat. Mladite rip~iwa i larvite od insektite se pojavuvaat
vo potocite i barite. Pticite preselnici se vra}aat za da gi svijat svoite gnezda i da gi
odgledaat svoite semejstva. Cvetovite rascutuvaat, a p~elite go prenesuvaat polenot od edno
do drugo rastenie.

Na drvjata se pojavuvaat novi listovi, so

koi tie ja vpivaat son~evata svetlina i ja
koristat nejzinata energija za rastewe. Voo
dia/Corbis

planinskite predeli zemjodelcite go nosatt

© Van Parys Me

svojot dobitok na povisokite livadi kade {to o

ima izobilie od sve`a treva.
a.

ite livadi.
o e prijatno na planinsk
Letot

9
 Ladnokrvnite `ivotni, kako {to se
vle~ugite, imaat ista takva potreba od
sonceto koe im dava energija. Vo letoto,
osobeno vo ju`na Evropa, ~esto mo`ete da
vidite kako se son~aat gu{teri i da
slu{nete pesna na {turci i skakulci.
ck
Speybroe
© Jeroen

me.
loto vre
aat top
te go sak
Gu{teri

Esen: vreme na promeni

Na krajot od letoto i na po~etokot od esenta

denovite stanuvaat s$ pokratki, a no}ite
posve`i. Mnogu vkusni plodovi zreat vo ovoj
period od godinata i zemjodelcite se zafateni

ia/Corbis
so nivnata berba. I le{nicite zreat naesen, a
ververi~kite gi sobiraat i gi skladiraat za vo

© Van Parys Med

zima.
I osite go saka
at ovo{jeto!

Naesen mnogu drvja gi otfrlaat svoite listovi

zatoa {to nema dovolno son~eva svetlina za
tie da im bidat od polza. Tie postepeno ja
menuvaat bojata od zelena vo nijansi na `olta,
crvena, zlatna i kafeava. Potoa listovite
pa|aat, pokrivaj}i ja zemjata so naj{aren
kilim. Padnatite listovi se raspa|aat i ja
ia/Corbis

zbogatuvaat po~vata i obezbeduvaat hrana za

© Van Parys Med

slednite generacii rastenija.

vo zima.
bira at le{nici za
Ververicite so

Ovoj ciklus na godi{ni vremiwa i promenite {to gi

nosi gi pravat evropskite predeli ona {to se: ubavi
i mo{ne `ivopisni.
ia/Corbis
© Van Parys Med

Esenta gi prekri
10 va {umite so ra
znovidni boi.
 Zemjodelstvo

Na visokite planini i vo dale~niot sever na

Evropa zemjodelstvoto e nevozmo`no zatoa
{to e premnogu studeno za da mo`at da rastat
rastenijata. No, vo studenite zimi mo`at da
pre`iveat iglolisnite drvja, kako {to se
borovite i elite. Zatoa najstudenite predeli na
Evropa se pokrieni so zimzeleni {umi. Lu|eto
gi koristat steblata od ovie {umi za izrabotka
s
Media/Corbi

na mnogu proizvodi od drvo - od ku}i i mebel do

hartija i karton za pakuvawe.
© Van Parys

e{ka.
vo Bergen, Norv
Drveni ku}i

Na jugot od Evropa se nao|a pogolemiot del od

obrabotlivoto zemji{te. Na nego se odgleduvaat razli~ni
vidovi kulturi, vklu~uvaj}i `ito, p~enka, {e}erna repa,
kompiri i sekakov vid ovo{je i zelen~uk.

© Getty Images
Portokalite se
odgleduvaat vo
kako {to e [pa topli zemji
nija. Tie se dobr
zdravje bidej}i i za na{eto
se bogati so vi
tamin C.
Onamu kade {to ima mnogu son~evi denovi i
re~isi nema slana (blizu do Sredozemnoto More,
na primer), zemjodelcite odgleduvaat portokali,
limoni, grozje i maslinki. Maslinkite sodr`at
bogato maslo {to mo`e da se iscedi od niv, a
potoa da se koristi za prigotvuvawe hrana.
Grozjeto se gme~i za da se dobie sok od koj potoa
mo`e da se napravi vino. Evropa e poznata
L
R ZAVORA

po svoite mnogu dobri sortni vina {to se

prodavaat niz celiot svet.
OTO / LIBO
© EPA PH

publika.
r vo Чe{kata Re
Grozdobe
© Getty Images

Od ova grozje }e se do
bie crveno vino. 11
 Zemjodelcite od Sredozemnomorskite zemji
odgleduvaat i mnogu drugi vidovi ovo{je i
zelen~uk. Domatite, na primer, mo{ne dobro vireat
na ju`noto sonce. No, zelen~ukot bara mnogu voda,
zatoa zemjodelcite vo toplite, suvi oblasti ~esto
moraat da gi navodnuvaat svoite kulturi. Toa
zna~i deka pravat kanali za navodnuvawe od
rekite ili crpat voda od dlabo~inata na zemjata.
Corbis
rys Media/
© Van Pa

e predeli
lturi vo su{nit
ku
elskite
Na zemjod no navodnuvawe.
reb
im e pot

Trevata raste onamu kade {to ima dovolno

do`d, duri i koga zemjata e posna i ne e mnogu
plodna. Mnogu evropski farmeri odgleduvaat
dobitok - kako na primer kravi, ovci ili
kozi. Tie, pak, im obezbeduvaat mleko i meso,

orbis
no od niv se koristat i volnata i ko`ata.

© Van Parys Media/C

Ovci na pasi{tat
a vo [panija.

Mnogu farmeri ~uvaat i sviwi i koko{ki. Ovie `ivotni

mo`at da se odgleduvaat re~isi sekade zatoa {to mo`at
da se ~uvaat i vo zatvoreni prostori kade {to im se dava
specijalna hrana. Koko{kite obezbeduvaat, pokraj mesoto,
i jajca, a nekoi farmeri sekojdnevno prodavaat iljadnici
jajca.
s
Media/Corbi
© Van Parys

va at vo
`at da se ~u
Sviwite mo
rostorija.
zatvorena p
© Zefa

Koko{kite
proizveduv
mnogu prot aat jajca, k
eini i ni p oi sodr`at
omagaat da
bideme zdr
avi.

12
Vo Evropa farmite se so razli~ni golemini, od mnogu
golemi do mnogu mali. Nekoi od niv poseduvaat
golemi poliwa, a za tolkavi golemi obrabotlivi
povr{ini potrebni im se golemi ma{ini {to }e
ovozmo`at da se sobere `etvata. Drugi, na primer
vo ridestite predeli, mo`e da imaat mali poliwa.
So postavuvaweto yidovi ili ogradi me|u nivite
se ovozmo`uva da se spre~i vetrot i do`dot da ja
odnesat zemjata, a tie se dobri i za divite `ivotni

is
{to `iveat vo tie predeli.

Media/Corb
© Van Parys
Kola` od r
aznobojni p
oliwa vo E
vropa.

Mnogumina {to `iveat vo golemite gradovi

sakaat vikendite i praznicite da gi minuvaat
vo priroda, da u`ivaat vo pejza`ite, mirot,
ti{inata i sve`iot vozduh. Nie site treba da
se gri`ime prirodata da ja odr`uvame ubava
i ~ista.
Corbis
rys Media/
© Van Pa

da
site da mo`at
t a e s o z dadena za
Priroda
vo nea.
u`ivaat

13
 Moreto
Evropa ima iljadnici kilometri prekrasno morsko krajbre`je,
{to prirodata go oblikuvala na razni na~ini. Ima visoki kameni
ridovi i prekrasni pla`i so pesok ili raznoboen ~akal {to moreto go formiralo so
mnoguvekovno zaplisnuvawe na vodata.
s
Media/Corbi

© Van Parys Media/Corbis

© Van Parys

a.
valo ovie karpi od kred
Moreto gi obliku
Gle~erite go izrezbale ovoj fjord.

Vo Norve{ka gle~erite go izrezbale krajbre`jeto vo dolini so strmni ridovi {to se

narekuvaat fjordovi. Vo nekoi drugi zemji moreto i veterot go trupaat pesokot vo dini.
Najvisokata dina vo Evropa (visoka 117 metri) e dinata na Pila, blizu Aran{on vo
Francija.
Corbis
rys Media/
© Van Pa

– Pila.
vo Evropa
© Bios

n a d i n a
at a peso~
Najvisok Edno od najretkite `i
votni vo
Evropa – fokata “Monk”
– `ivee vo
Sredozemnoto more.

14
Mnogu vidovi morski `ivotni i ribi `iveat vo vodite na evropskoto krajbre`je. Tie se
hrana za morskite ptici i cica~i, kako {to se fokite. Onamu kade {to rekite dotekuvaat
vo moreto, koga nastapuva oseka, jata barski ptici doa|aat da se hranat so `ivotnite {to
`iveat vo kalta.
es.com
© Bill Paton/www.rspb-imag

images.com
© Andrew Ross/www.rspb-
ngvin) se vgnezduva
“Puffin” (poseben vid pi
ulovi riba.
vo karpite i nurka za da Jata barski ptici baraa
t hrana vo re~nite predel
i.
Lu|eto i moreto

Moreto e va`no i za lu|eto. Sredozemnoto More bilo mnogu va`no i za starite Rimjani {to
go narekuvale Mare nostrum: Na{e More. Vra}ajki se niz vekovite, Evropejcite plovele
po moriwata na svetot, gi otkrivale drugite kontinenti, gi istra`uvale, ja razvivale
trgovijata i gradele svoi domovi tamu. Vo poglavjeto “Patuvame niz vremeto” mo`e{ da
pro~ita{ pove}e za ovie golemi patuvawa i otkritija.

Tovarnite brodovi od site strani na svetot

ot
prevezuvaat sekakov vid tovar (naj~esto
o
spakuvan vo kontejneri) do evropskitee
pristani{ta. Tamu stokata se pretovaruva voo
vozovi, kamioni i {leperi. Potoa brodovitee
se tovarat so proizvodi {to se proizvedeni
ia/Corbis

vo evropskite zemji, a se prodavaat na drugi

kontinenti.
© Van Parys Med

Brodovi kont
ejneri nosat st
Evropa. oka vo i nadvor
od

15
 Nekoi od najdobrite brodovi na svetot see
gradat vo Evropa. Eden od niv e i brodott
“Kvin Meri 2”- najgolemiot patni~ki brodd
na svetot. Ovoj brod go realizira{e svoeto
prvo prekumorsko patuvawe vo januari 2004
godina.

© Andrew Ross
Najgolemiot pa
tni~ki brod na
– Kralica Mer svetot
i 2.

Evr
Evropskite krajbre`ni letuvali{ta se odli~ni mesta
za odmor. Mo`e{ da u`iva{ vo razni vidovi vodeni
sp
sportovi, od surfawe i plovewe do skijawe na voda i
nurkawe.
nu Ili, ednostavno, mo`e{ da se opu{ti{ - da se
son~a{
s na pla`ite i da se razladuva{ vo moreto.
Corbis
rys Media/
© Van Pa

Malta.
e`nite vodi na
u r k awe vo krajbr
N

Ribolov

Ribolovot otsekoga{ bil mnogu va`en za lu|eto vo Evropa..

Izgradeni se golemi gradovi okolu pristani{tata i
iljadnici lu|e zarabotuvaat od lov i proda`ba na ribaa
ili od drugi dejnosti {to se povrzani so ribarite i so
ia/Corbis

nivnite semejstva.
© Van Parys Med

Evropjanite ja
dat razni vido
Tunata e edna od vi riba.
najgolemite!

So modernite ribarski brodovi, kako {to se

brodovite-fabriki,
br mo`at da se ulovat ogromen broj
ribi.
ri So cel da se osiguri deka }e ima bogat riben
fond, evropskite zemji dogovorile pravila za toa
f
kkolku ribi mo`at da se ulovat i za upotrebata na
mre`i za ribolov {to ovozmo`uvaat mladite ribi
m
dda izbegaat.
rs
© Reporte

(Holandija).
r i k a vo Roterdam
brod-fab
Moderen
16
Drug na~in da se obezbedi ribniot fond e ribata da se odgleduva. Na krajbre`jata na
Severna Evropa lososot se odgleduva vo golemi kafezi postaveni vo moreto. Nekoi mekoteli
i lu{parite, kako {kolkite, ligwite i rakovite, mo`at da se odgleduvaat na ist na~in.

Corbis
rys Media/
© Van Pa
Mo`ete
da odite
na ribolo
v i bez br
od!
© Zefa

losos vo [kotska.
Odgleduvawe na

Za{tita na evropskoto krajbre`je

Evropskoto krajbre`je i moriwata {to ja opkru`uvaat se va`ni za `ivotinskiot svet i za

lu|eto. Zatoa nie morame da se gri`ime za niv. Treba da go spre~ime nivnoto zagaduvawe od
otpadnite vodi od fabrikite i gradovite. Na tankerite za nafta ~estopati im se slu~uvaat
havarii pri {to ispu{taat ogromni koli~estva nafta vo moreto. Ova mo`e da gi pocrni
pla`ite i da ubie iljadnici morski ptici.
tici.

Evropskite zemji dejstvuvaat zaedno

no
so cel da spre~at vakvi raboti i da
obezbedat na{eto krajbre`je da ostane
ne
ubavo i idnite generacii da mo`at da
u`ivaat vo nego.
o.
Corbis
rys Media/
© Van Pa

Portugal
ija – na za
padniot
kraj na Ev
ropa.
17
 Patuvawe niz vremeto
Vo tekot na iljadnici godini Evropa zna~itelno se izmenila.
Toa e fascinantna prikazna! No e i mnogu dolga, pa zatoa ovde davame samo nekoi glavni
momenti od nea.

Kameno doba

Pr
Prvite Evropejci bile lovci i `iveele vo
pe{teri.
pe Na yidovite od nekoi pe{teri ima
prekrasni crte`i na sceni od lov. So tekot
p
na
n vremeto, toe nau~ile i da odgleduvaat
`ivotni,
` rastenija i po~nale da `iveat vo
naselbi.
n
ia/Corbis
© Van Parys Med

{tera vo
e` i vo prai storiskata pe
Цrt
ja.
Lasko, Franci

Svoeto oru`je i alatite gi pravele od

© Van Parys Media/Corbis

kamen - so ostrewe par~iwa kremen, na
primer.

Primitivno oru`je od kamenoto dob

a.
Koristewe na metalite - Bronzeno i `elezno doba

Nekolku iljadi godini pred na{ata era (pred

n.e. - pred ra|aweto na Isus Hristos), lu|eto
otkrile kako se dobivaat razli~ni metali
er Museum

preku zagrevawe razni vidovi kamewa na

© Dumfries and Galloway Council - Stranra

mnogu silen ogan. Bronzata - me{avina od

bakar i kalaj - bila dovolno cvrsta za da
se pravat alatki i oru`je od nea. Zlatoto i
srebroto bile meki metali, no imale mnogu
ubav sjaj i mo`ele da bidat modelirani kako
ukrasi.

Se~ivo na bronzena sekira.

Podocna bil otkrien u{te pocvrst metal: `elezoto. Najdobroto `elezo bil ~elikot, koj bil
cvrst i ne se kr{el lesno, i od nego se pravele mnogu dobri me~ovi. No, bilo mo{ne te{ko
da se dobie ~elikot, pa zatoa dobrite me~ovi bile retki i skapoceni!

18
 Stara Grcija - nekade od 2.000 do 200 pred n. e.

Vo Grcija, pred okolu 4.000 godini, lu|eto

po~nale da gradat gradovi. Na po~etokot so niv
upravuvale kralevi. Podocna, okolu 500 godini
pred n. e., gradot Atina ja vovel ‘demokratijata‘
{to zna~i ‘upravuvawe na narodot‘. (Namesto da
© Van Parys Media/Corbis

imaat kral, lu|eto od Atina donesuvale odluki

so glasawe). Demokratijata e va`no evropsko
otkritie koe se pro{irilo niz svetot.

postoi
Hram od anti~ka Grcija koj i denes
(vo Atina).

Nekoi drugi raboti {to ni gi dale starite Grci se:

• Prekrasni prikazni za bogovi i heroi, vojni i avanturi;

• Drevni hramovi, mermerni statui i prekrasni grn~arski proizvodi;
• Olimpiskite igri;
• Ubavo izgradeni teatri i golemi pisateli ~ii{to drami i den-denes se izveduvaat;
• U~iteli, kako Sokrat i Platon, koi gi u~ele lu|eto kako logi~no da razmisluvaat;
• Matemati~ari, kako Evklid i Pitagora, koi gi formulirale modelite i pravilata vo
matematikata;
• Nau~nici, kako Aristotel (koj gi prou~uval rastenijata i `ivotnite) i Eratosten
(koj doka`al deka Zemjata e topka i presmetal kolku e golema).
s
ia/Corbi
rys Med

ia/Corbis
© Van Pa

got
a na bo
© Van Parys Med

slik
r ~ k a vazna so
a g
Anti~k
Eros .
Platon, eden
od najgolemit
svetski mislit e
eli.

19
 Rimskata Imperija - od okolu 500 godina pred n. e do 500 god. od n. e.
(n.e. ozna~uva na{a era)

R na po~etokot bil samo grad vo Italija.

Rim
No,
N Rimjanite bile mnogu dobro organizirani,
nivnata
n armija bila mnogu ve{ta vo borbite
i postepeno gi osvoila site zemji okolu
Sredozemnoto
S More. So tekot na vremeto,
Rimskata Imperija se pro{irila od severna
© Van Parys Media/Corbis

Anglija
A do pustinata Sahara i od Atlantskiot
Okean do Azija.

e
Del od stariot Rim – i kako izgledal
rimskite vojnici.

Eve nekolku raboti {to ni gi dale Rimjanite:

• Dobri, pravi pati{ta {to gi povrzuvale site delovi na Imperijata;

• Prekrasni ku}i so dvorovi i podovi pokrieni so mozaici;
• Cvrsti mostovi i akvadukti (za prenesuvawe voda na dolgi rastojanija);
• Polukru`ni svodovi - {to gi pravele nivnite zdanija cvrsti i trajni;
• Novi grade`ni materijali, kako {to se cementot i betonot;
• Novi oru`ja, kako {to e katapultot;
• Va`ni zakoni, koi mnogu evropski zemji gi koristat i denes;
• Latinskiot jazik;
• Golemi pisateli kako Ciceron i Vergilie.
Media/Corbis
© Van Parys Media/Corbis
i

ia/Corbis
© Van Parys Med

Rimski akvedu
s

kt koj postoi
Media/Corbi

vo Francija. i denes: Gardsk

iot most
© Van Parys

itologijata.
i mozaik so li~nost od m
Rimsk
20
Sreden vek - od okolu 500 do 1.500 godina od n. e.

Koga Rimskata Imperija propadnala, razli~ni delovi na Evropa bile prezemeni od razli~ni
plemiwa. Na primer od...

Keltite. Nivnite potomci denes glavno `iveat vo Bretawa

(Francija), Kornvol (Anglija), Galicija ([panija), Irska, [kotska
i Vels. Vo ovie delovi na Evropa keltskite jazici i kultura vo
golema mera se prisutni i denes.

ia/Corbis
© Van Parys Med
Keltska umet
nost od 700-t
godina od n.e. a

Germanskite narodi. Ne se naselile site od niv vo

Germanija:
• Anglite i Saksoncite oti{le vo Anglija i upravuvale
so nea do 1066 godina.
• Frankite osvoile golem del od Evropa, vklu~uvaj}i
ja i Francija, me|u 500 i 800 godina od n. e. Nivniot
najpoznat kral bil Karlo Veliki.
ia/Corbis

• Gotite (Vizigoti i Ostrogoti) formirale kralstva

vo [panija i Italija.
© Van Parys Med

• Vikinzite `iveele vo Skandinavija. Vo 800 i 900

godini od n. e. tie po more stignuvale do drugi zemji,
kradele bogatstva, trguvale i se naseluvale onamu
tolku dobri
Vikinzite bile ignat kade {to }e na{le dobra zemja za obrabotka.
mornari {t o uspeale da st
o, nikomu ne
i do Amerika (n
!)
ka`ale za toa

Normanite, ili “severnite lu|e”, bile

Vikinzi koi se naselile vo Francija (vo
oblasta {to nie ja narekuvame Normandija),
a potoa ja osvoile Anglija vo 1066 godina.
Na edna poznata normanska tapiserija se
prika`ani sceni od ova osvojuvawe. Taa se
ia/Corbis

~uva vo Muzejot vo gradot Bajo.

© Van Parys Med

Scena so borbi
prika`ana na
tapiserijata
Bajo.
2211
 Slovenite se naselile vo mnogu delovi od Isto~na Evropa i se predci na dene{nite
narodi {to gi zboruvaat slovenskite jazici. Me|u niv se: belorusite, bugarite, hrvatite,
makedoncite, poljacite, ~esite, rusite, srbite, slovacite, slovencite i ukraincite.

Ungarcite (Maxarite) se naselile vo Isto~na Evropa i go osnovale Kralstvoto Ungarija vo

900 godina od n. e. Nivnite potomci denes `iveat vo Ungarija i vo drugi sosedni zemji.

Vo tekot na sredniot vek, kralevite i

blagorodnicite od Evropa ~esto se karale
i zatoa izbuvnuvale mnogu vojni. (Ova bilo
vreme koga vitezite, oble~eni vo oklopi, se
borele javaj}i na kow). Za da se odbranat od
napadite, kralevite i blagorodnicite ~esto
`iveele vo cvrsti zamoci, so debeli kameni
yidovi. Nekoi od ovie zamoci bile tolku
cvrsti {to uspeale da opstojat do denes.

Corbis
rys Media/
© Van Pa
Srednove
kov
za{tita nite zamoci bil
od nepri e gradeni
jateli. za

Hristijanstvoto stanalo glavna religija vo Evropa vo tekot

na sredniot vek, a nasekade se gradele crkvi. Nekoi od
niv se mnogu vpe~atlivi - osobeno golemite katedrali, so
nivnite visoki kuli i prozorci so raznobojno staklo.
ia/Corbis
© Van Parys Med

tektura (kako vo
“Gotskata” arhi m izum
artr) be{e gole
katedralata [
na Sredniot vek.

Vo ju`na [panija, kade {to islamot bil

glavna religija, vladetelite izgradile
prekrasni xamii i minariwa. Denes,
ia/Corbis

najpoznati se: Xamijata vo Kordoba i

© Van Parys Med

Hiralda minareto vo Sevilja.

Del od golema
ta srednoveko
([panija). vna xamija vo
Kordoba

22
Renesansa - okolu 1.300 do 1.600 godina od n. e.

Vo tekot na sredniot vek pove}eto lu|e ne umeele da ~itaat

ili da pi{uvaat, a go znaele samo ona {to }e go nau~ele vo
crkva. Samo nekolkumina pametni u~iteli na univerzitetite
imale kopii od knigite {to gi napi{ale starite Grci i
Rimjanite. No, vo 1300 i 1400 godina studentite po~nale
povtorno da gi otkrivaat anti~kite knigi. Tie bile
voshiteni od golemite idei i znaewata {to gi na{le vo
niv, i vestite po~nale da se {irat.
Bogatite i u~eni lu|e, na primer vo Firenca (Italija),
mnogu se zainteresirale za niv. Tie mo`ele da kupat
knigi - osobeno otkako se otkrilo pe~atarstvoto vo

ia/Corbis
Evropa (1445 godina) - i tie se vqubile vo Stara Grcija

© Van Parys Med

i Rim. Gi gradele svoite domovi spored modelot na
rimskite palati, a im pla}ale na talentiranite umetnici
i skulptori da gi dekoriraat so sceni od gr~kite i
Edna od najpozna
rimskite prikazni i so statui na nivnite bogovi, heroi i tite svetski
statui: David
imperatori. od Mikelanxelo
.

Nebare povtorno se rodil eden izguben svet na ubavina i mudrost. Tokmu zatoa ovoj period
nie go narekuvame renesansa ({to zna~i “povtorno ra|awe”). Taa na svetot mu dala:

• Golemi slikari i skulptori, kako Mikelanxelo i Boti~eli;

• Talentirani arhitekti, kako Brunele{i;
• V~udoneviduva~kiot izumitel i umetnik Leonardo da Vin~i;
• Golemi misliteli, kako Tomas Mor, Erazmo i Montew;
• Nau~nici, kako Kopernik i Galilej (koj otkril deka Zemjata i drugite planeti se dvi`at
okolu Sonceto);
• Prekrasni zdanija, kako {to se zamocite vo dolinata na Loara;
• Nov interes za toa {to s$ mo`e ~ovekot da postigne.
rbis
© Van Parys Media/Co

is
Media/Corb
© Van Parys

Edna od na
ovoj “helikopter” jpoznatit
nacrta Boti~eli. e renesansn
Leonardo da Vin~i go i sliki: V
enera od
pred 500 godini.
23
 Golemi otkritija i novi idei - od 1500 do 1900 godina od n. e.
Vo vremeto na renesansata trgovijata so dale~nite zemji
stanala mnogu va`na dejnost za evropskite trgovci.
Tie prodavale dobra vo Indija i ottamu nosele vredni
za~ini i skapoceni kamewa. No, patuvaweto po kopno
bilo mnogu te{ko i traelo mnogu dolgo, taka {to
trgovcite sakale da pronajdat na~in da odat vo Indija
preku more. Problemot bil vo toa {to Afrika im bila
na patot - i bila mnogu golema!

Sepak, dokolku svetot e navistina trkalezen (kako {to

po~nale lu|eto da veruvaat), evropskite brodovi bi
trebalo da mo`at da dojdat do Indija dokolku trgnat

is
Media/Corb
kon zapad. Taka, vo 1492 godina, Kristofer Kolumbo
i negovite mornari isplovile od [panija i go

© Van Parys
minale Antlantskiot Okean. No, namesto da stignat
vo Indija, tie gi otkrile Bahamskite Ostrovi Kopija na
brodovite
(ostrovi vo Karipskoto More, blizu krajbre`jeto na Kolumbo. na Kristo
fer
Amerika).

Drugi istra`uva~i naskoro trgnale po nivnite stapki. Vo 1497-1498

Vasko de Gama- portugalski pomorski oficer bil prviot Evropeec
{to stignal vo Indija plovej}i okolu Afrika. Vo 1519-1522, drug
portugalski istra`uva~ - Ferdinand Magelan, bil prviot ~ovek {to
plovel okolu svetot!
ia/Corbis
© Van Parys Med

k {to
– prviot ~ove
Vasko de Gama
ia/Corbis

ropa vo I nd ij a.
otplovil od Ev
© Van Parys Med

Nabrgu potoa Evropejcite se zafatile so

istra`uvawe na Karipskite Ostrovi i Dodo, pticat
a koja ne leta,
Amerika (koi tie gi narekuvale ‘Nov svet‘) i vo Indiskiot `iveela na os
Okean. Taa bila trov
tamu osnovale kolonii. So drugi zborovi, go strana na evro istrebena od
pskite koloni
prezele upravuvaweto so teritoriite, tvrdej}i sti.
deka tie im pripa|aat na nivnite tatkovini vo Evropa. Taka, na novite
teritorii, gi prenele i svoite veruvawa, obi~ai i jazici - denes angliskiot i francuskiot
jazik se glavni jazici {to se zboruvaat vo Severna Amerika, a {panskiot i portugalskiot se
zboruvaat vo Centralna i Ju`na Amerika.

Kako {to minuvalo vremeto, Evropejcite prodol`ile da plovat s$ podaleku- stignale do

Kina, Japonija, Jugoisto~na Azija, Avstralija i Okeanija. Moreplovcite {to se vra}ale
od dale~nite zemji zboruvale deka videle ~udni su{testva, mnogu porazli~ni od onie vo
Evropa. Vakvite informacii gi pottiknale nau~nicite da zaminuvaat kon tie predeli, da
gi istra`uvaat ovie mesta, i ottamu da nosat `ivotni i rastenija za evropskite muzei. Vo
prvite godini od devetnaesettiot vek, evropskite istra`uva~i navlegle dlaboko vo Afrika
i do 1910 godina evropskite narodi go kolonizirale celiot afrikanski kontinent.
24
 Vo me|uvreme, vo Evropa nau~nicite s$ pove}e i pove}e
doznavale kako funkcionira univerzumot. Geolozite, {to gi
prou~uvaat kamewata i fosilite, po~nale da si go postavuvaat
pra{aweto za toa kako nastanala planetata Zemja i kolku e
stara. Dvajca golemi nau~nici, @an Batist Lamark i ^arls
Darvin so tekot na vremeto zaklu~ile deka `ivotnite i

orbis
rastenijata ‘evoluirale’- se menuvale od eden vo drug vid vo

© Van Parys Media/C

tekot na milioni i milioni godini.

^arls Darvin ja ob
javi svojata teor
za evolucijata vo ija
1859 godina.

Vo prvite decenii od osumnaesettiot vek lu|eto si

postavuvale i drugi va`ni pra{awa - kako treba da
upravuvaat so dr`avite i kakvi prava i slobodi treba da
imaat lu|eto. Francuskiot pisatel @an @ak Ruso rekol deka
site lu|e treba da bidat ednakvi. Drug francuski pisatel,
Volter, rekol deka svetot bi bil podobar koga razumot i
znaeweto bi gi zamenile neznaeweto i sueverieto.

Ova vreme na novi idei bilo nare~eno ‘prosvetitelstvo’

i dovelo do revolucii vo nekoi zemji - na primer
Francuskata revolucija se slu~ila vo 1789 godina, i toga{
ia/Corbis

na kralot i kralicata, kako i na mnogu blagorodnici im

© Van Parys Med

bile otse~eni glavite.

teli od
er, ed en od golemite pisa
Vo lt voto.
osvetitelst
periodot na pr

Industriska revolucija - od 1750 do 1880 godina od n. e.

Pred okolu 250 godini vo Evropa se slu~ila drug vid
‘revolucija’ - revolucija vo svetot na industrijata. S$
zapo~nalo so edna energetska kriza. Iljadnici godini lu|eto
gorele drva. No, vo toa vreme, mnogu predeli od Evropa poleka
ostanuvale bez {umi! [to drugo mo`elo da se koristi kako
gorivo?
ia/Corbis

Odgovorot bil: jaglenot. Go imalo vo izobilie vo Evropa, pa

© Van Parys Med

rudarite po~nale da go iskopuvaat. Jaglenot bil gorivoto

za novopronajdenite parni ma{ini. Mo`el i da se pe~e i da
stane ‘koks ‘, koj e po~isto gorivo - idealno za pravewe `elezo
i ~elik. Henri Besemer
– pronao|a~ot
moderniot na na
~in za proizved
~elik. uvawe
Pred okolu 150 godini, eden ~ovek po ime Henri Besemer ja
izmislil ‘visokata pe~ka’ so koja mo`elo da se proizveduva golemi
koli~estva ~elik i toa mo{ne evtino. Naskoro Evropa po~nala da proizveduva ogromni
koli~estva ~elik, i so toa se promenil svetot! So evtiniot ~elik zapo~nale da se gradat
oblakoderi, ogromni mostovi, prekuokeanski brodovi, avtomobili, fri`ideri... No, isto
taka, i mo}no oru`je i bombi.
25
 Moderniot svet - od 1880 do denes

Drugi evropski pronajdoci od sedumdesettite godini na 19 vek pa do denes, pomognale da se

sozdade svetot onakov kakov {to denes go poznavame.
Na primer:
Telefonot 1875 Televizija i avtopati 1920-tite
Motorot na benzin 1886 Radarot i penkaloto 1935
Prvata radioporaka 1901 Instant kafe 1937
Bakelitot, prvata plastika 1909 Prviot mlazen avion 1939
Neonsko svetlo 1912 Prviot kompjuter 1940-tite

Denes, okolu ~etvrtina od lu|eto {to rabotat vo

Evropa proizveduvaat proizvodi {to mu se potrebni
na moderniot svet: hrana i pijaloci; mobilni
telefoni i kompjuteri; obleka i mebel; ma{ini za
perewe i televizori; avtomobili, avtobusi, kamioni
i mnogu drugi ne{ta.

Okolu sedummina od sekoi 10 evropski rabotnici

imaat rabotno mesto {to e zavedeno pod poimot
‘uslu`na dejnost’. So drugi zborovi, tie rabotat

ia/Corbis
vo prodavnici i po{ti, banki i osiguritelni

© Van Parys Med

kompanii, hoteli i restorani, bolnici i u~ili{ta,
itn. - ili prodavaat ili obezbeduvaat uslugi {to
im se potrebni na lu|eto. Prviot telef
on – izum na {
Aleksander Gr kotlan|anecot
aham Bel.
U~ewe od istorijata
Za `al, prikaznata za Evropa ne e sostavena samo od golemite dostignuvawa na koi mo`eme
da bideme gordi. Ima i mnogu ne{ta od koi treba da se sramime. Niz vekovite evropskite
narodi vodele u`asni vojni edni protiv drugi. Ovie vojni obi~no se vodele za mo}, imot
ili poradi religija.

Evropskite kolonizatori ubile milioni od domorodnoto naselenie na drugite kontinenti

- vo borba so niv ili poradi lo{iot odnos sprema niv neposredno preku slu~ajno
prenesuvawe evropski bolesti me|u niv.
Evropejcite donele vo Evropa milioni lu|e od
Afrika da rabotat kako robovi.

Treba da se u~i od ovie u`asni zlodela.

Trgovijata so robovi vo Evropa bila ukinata na
po~etokot od devetnaesettiot vek. Koloniite
se zdobile so sloboda vo dvaesettiot vek.
ia/Corbis

I, kone~no, mirot zavladeal vo Evropa. Za

© Van Parys Med

da doznae{ kako, pro~itaj go poglavjeto:

“Zbli`uvawe na semejstvoto: prikaznata za
ja). Samo vo Evropskata unija”.
t a vo F landers (Belgi
Voeni grob i{ ve}e od osum
svet sk a vojn a po~inale po
Prvata
i.
26 milioni vojnic
 ^etiriesetmina slavni
lica, od A do [
Mnogumina od golemite svetski umetnici, kompozitori, peja~i,
inovatori, nau~nici i sportisti poteknuvaat od Evropa. Nekolkumina od niv spomenavme
vo prethodnite poglavja. Nevozmo`no e site da gi vklu~ime vo knigava, pa zatoa vi
pretstavuvame u{te samo 40-mina od niv, naredeni po azbu~en red i od razli~ni evropski
zemji, so fotografii od nekoi od niv.

Ostavivme prazno mesto na 29 stranica za da go popolni{ po sopstven izbor. Mo`e toa da

bide nekoe poznato lice od tvojata zemja, ili, pak, tvojot omilen evropski sportski tim ili
pop-grupa. Mo`e{ da najde{ i slika od niv, da ja zalepi{ na praznoto mesto i da vnese{
nekoi podatoci za niv.

Ime Nacionalnost [to napravile

Abba [ve|ani Pop-grupa: nivnite pesni bea hitovi niz svetot

vo 1970-tite godini.

[tefan Bani} Slovak Izumitel: toj go izmislil padobranot vo 1913.

Bitlsi Britanci Pop-grupa: nivnite pesni bile golemi hitovi

© CERN
niz svetot vo 1960-tite godini.
Tim Berners-L
Henri Bekerel Francuzin Nau~nik: toj ja otkril radioaktivnosta vo 1896. i

Ludvig van Betoven Germanec Kompozitor: napi{al prekrasna muzika.

Odata na radosta (evropskata himna) doa|a od
negovata Devetta simfonija.

Tim Berners-Li Britanec Izumitel: toj go izmislil World Wide Web, na

koj se zasnova Internetot.

Nils Bor Danec Nau~nik: dobil Nobelova nagrada za fizika

vo 1922 godina za negovite otkritija okolu
strukturata na atomite.

orbis
© Van Parys Media/C
Robert Bojl Irec Nau~nik: poznat po svoite eksperimenti so
gasovi i otkrivaweto na Bojloviot zakon.

^arli ^aplin Britanec Filmski re`iser i eden od najsme{nite svetski

akteri. Me|u negovite filmovi se vbrojuva i Nadja Komane~i
Moderni vremiwa.

Fridrih [open Poljak Kompozitor i pijanist: napi{al mnogu

kompozicii za pijano, a me|u niv se negovite
slavni Preludiumi.

Nadja Komane~i Romanka Sportistka: prvata gimnasti~arka {to uspeala

da dobie maksimum bodovi (10 od 10) na
ys Media/Corbis

Olimpiskite igri vo 1976 godina.

Marija Kiri Polja~ka Nau~nik: so nejziniot soprug Pjer taa go otkrila

© Van Par

(Marija Sklodovska) radiumot - radioaktiven metal. Tie dobile

Nobelova nagrada za fizika vo 1903 godina.

Salvador Dali [panec Umetnik: poznat po svoite ~udni sliki, sli~ni Marija Kiri
na sonovi vo nadrealisti~ki stil.

27
 Ime Nacionalnost [to napravile

ia/Corbis
Marlen Ditrih Germanka Akterka: taa igrala vo mnogu filmovi,

© Van Parys Med

vklu~uvaj}i ja i originalnata verzija na Pat
okolu svetot za 80 dena.

Antonin Dvor`ak ^eh Kompozitor: me|u negovite golemi dela e Marlen Ditrih
Novata svetska simfonija.

Albert Ajn{tajn Germanec Nau~nik: toj ja otkril ‘relativnosta’- so

drugi zborovi, kako materijata, energijata i
vremeto se me|usebno povrzani.

orbis
Federiko Felini Italijanec Filmski re`iser: me|u negovite golemi

© Van Parys Media/C

filmovi e filmot Ulicata, za koj dobil pet
nagradi “Oskar”.

Milo{ Forman ^eh Filmski re`iser: dobil “Oskar” za negovite

filmovi Amadeus i Let nad kukavi~inoto
Albert Ajn{tajn
gnezdo.

Zigmund Frojd Avstriec Psihijatar: toj ja izmislil psihoanalizata

- na~in da se objasni kako funkcionira
na{iot um.

Xastin Anin Belgijka Teniserka: osvoi zlaten medal na

is
Olimpiskite igri vo 2004 godina.

Media/Corb
Herge (Xorx Remi) Belgiec Umetenik i pisatel: toj gi sozdade avanturite

© Van Parys
na Tintin i mnogu drugi stripovi.
Federiko F
Hajnrih Herc Germanec Nau~nik: vo 1888 doka`al deka postojat elini
radiobranovite.

Xorx-Henri Lemetr Belgiec Nau~nik: vo 1933 ja postavi ‘Big beng’

teorijata, so koja se objasnuva kako nastanal
univerzumot.

Franc List Ungarec Kompozitor: gi napi{al edni od

najte{kite tvorbi za pijano, kako {to se
Transcedentalni studii.
© Reuters

Klod Mone Francuzin Umetnik: poznat po svojot impresionisti~ki

stil na slikawe, vklu~uvaj}i ja i serijata Xastin Anin-Harden
Vodeni krinovi.

Volfgang Amadeus Avstriec Kompozitor: napi{al prekrasna muzika,

Mocart vklu~uvaj}i ja i operata Vol{ebnata flejta.

Isak Wutn Britanec Nau~nik: vo 1600-tite otkril kako dejstvuva

gravitacijata i kako planetite se dvi`at niz
is
© Van Parys Media/Corb

vselenata.

Franc List

28
 rbis
Ime Nacionalnost [to napravile

© Van Parys Media/Co

Alfred Nobel [ve|anec Nau~nik: toj go otkril dinamitot vo 1866
i ja osnoval Nobelovata nagrada za golemi
dostignuvawa.

Erki Nol Estonec Sportist: osvoil zlaten medal vo dekatlon na Pablo Pikaso
Olimpiskite igri od 2000 godina.

Luj Paster Francuzin Nau~nik: otkril deka bakteriite

predizvikuvaat mnogu bolesti i vo 1862
godina ja izmislil pasterizacijata, na~in na
ubivawe bakterii vo hranata.

orbis
© Van Parys Media/C
Pablo Pikaso [panec Umetnik: poznat po svoite sliki vo
kubisti~ki stil, me|u niv Gospo|icite na
Aviwon.

Marko Polo Hrvat/ Golem istra`uva~: pred pove}e od 700 godini U2

Venecijanec patuval preku Azija do Kina i nazad.

Rembrant Holan|anec Umetnik: poznat po koristeweto bogati boi,

svetlina i senka. Me|u negovite poznati

rbis
sliki e i slikata “Bdeewe”.

© Van Parys Media/Co

Mihael [umaher Germanec Voza~ na formula: toj go osvojuval Svetskiot
{ampionat nekolku godini po red.

Jan Sibelius Finec Kompozitor: me|u negovite golemi dela se

Zinedin Zidan
vbrojuva Finlandija.

U2 Irci Rok-grupa: nivnite pesni se golemi svetski

hitovi od 1980 godina.

Vinsent van Gog Holan|anec Umetnik: negovite mnogubrojni sliki

vklu~uvaat i nekolku sliki Son~ogledi.

Antonio Vivaldi Italijanec Kompozitor: napi{al mnogu dela, vklu~uvaj}i

go i ^etirite godi{ni vremiwa.

Alesandro Volta Italijanec Nau~nik: okolu 1799 godina ja izmislil

elektri~nata baterija.

Zinedin Zidan Francuzin Fudbaler: izbran za najdobar igra~ vo 1998 i

2000 godina.

U[TE EDEN:
MOJOT IZBOR

Mojot izbor
29
 Jazici vo Evropa
Lu|eto vo Evropa zboruvaat mnogu razli~ni jazici. Pove}eto
od niv im pripa|aat na tri golemi grupi ili semejstva: germanska,
slovenska i romanska. Jazicite vo sekoja grupa imaat odreleni sli~nosti zatoa {to
poteknuvaat od ista grupa jazici. Na primer, romanskite jazici poteknuvaat od latinskiot
jazik {to go zboruvale Rimjanite.

Eve kako se veli “Dobro utro” ili “Zdravo” na nekolku od ovie jazici.

Germanska grupa Romanska grupa

Danski God morgen Francuski Bonjour

Angliski Good morning Italijanski Buon giorno
Holandski Goedemorgen Portugalski Bom dia
Germanski Guten Morgen [panski Buenos días
[vedski God morgon

Slovenski

^e{ki Dobre rano

Polski Dzień dobry
Slova~ki Dobré ráno
Slovene~ki Dobro jutro

Ne e te{ko da se vidi sli~nosta na ovie jazici preku dadenite primeri. No, ima i drugi
evropski jazici koi ne se tolku bliski ili nemaat nikakvi sli~nosti me|u sebe.
Eve kako se veli “Dobro utro” ili “Zdravo” na nekolku od ovie jazici.

Baskiski Egun on Ungarski Jó reggelt

Bretonski Demat Irski Dia dhuit
Estonski Tere hommikust Letonski Labrīt
Finski Hyvää huomenta Litvanski Labas Rytas
Galski ({kotski ) Madainn mhath Malte{ki Bonju
Gr~ki Kalimera Vel{ki Bore da

Na jazikot na Romite, koi `iveat vo mnogu delovi od Evropa, “Dobro utro” e Lasho dyes.

U~eweto jazici mo`e da bide mnogu zabavno i va`no na eden kontinent kako na{iot.
Mnogumina od nas u`ivaat da odat na odmor vo drugi evropski zemji, da gi zapoznavaat
lu|eto {to `iveat tamu. Toa e odli~na mo`nost za praktikuvawe na izrazite {to sme gi
nau~ile na razli~nite jazici.

30
 Semejstvo na narodi

Nie, Evropejcite, pripa|ame na mnogu razli~ni zemji so

razli~ni jazici, tradicii, obi~ai i veruvawa. Sepak, nie si pripa|ame
eden na drug, kako edno golemo semejstvo, i toa od razni pri~ini. Eve nekoi od niv.

• Nie go spodeluvame ovoj kontinent ve}e iljadnici godini.

• Na{ite jazici ~esto se povrzani edni so drugi.
• Vo sekoja od evropskite zemji ima mnogu lu|e koi poteknuvaat od drugi evropski zemji.
• Na{ite tradicii, obi~ai i festivali ~esto imaat isto poteklo.
• Nie gi spodeluvame i u`ivame vo muzikata i umetnosta, vo mnogute drami i prikazni {to
lu|eto od Evropa ni gi dale vo tekot na vekovi.
• Re~isi site vo Evropa veruvame vo ne{tata kako {to se: fer igra, dobrososedstvo,
sloboda da ima{ sopstveno mislewe, po~it sprema drugiot i gri`a za lu|eto vo nevolja.

Zna~i, nie u`ivame vo ona {to e razli~no i posebno za na{ata zemja i region oddelno, no
isto taka u`ivame vo ona {to go imame zaedni~ko kako Evropejci.

Vojna i mir

Za `al, imalo i mnogu raspravii vo ramkite na evropskoto semejstvo. ^esto tie izbuvnuvale
poradi sporovite {to se vodele okolu toa koj treba da upravuva so nekoja zemja, ili okolu
toa koja zemja {to poseduva. Ponekoga{ nekoj vladetel sakal da se zdobie so pogolema mo}, a
toa go pravel preku osvojuvawe teritorii na svoite sosedi.

Vaka ili onaka, vo tekot na stotici godini se

vodele stravotni vojni vo Evropa. Vo 20 vek,
dve golemi vojni zapo~nale na ovoj kontinent,
koi se pro{irile i vklu~ile zemji od
ostanatiot del na svetot. Tokmu zatoa i bile
nare~eni svetski vojni. Vo niv bile ubieni
dia/Corbis

milioni lu|e, a Evropa ja osiroma{ile i

razurnale.
© Van Parys Me

45 godina.
Evropa vo 19

Mo`e li ne{to da se napravi za da se spre~i povtorno da se slu~i takvo ne{to? Dali

Evropejcite }e nau~at da sednat zaedno i da gi prodiskutiraat ne{tata namesto da vojuvaat?
Odgovorot e: “da”. Toa e temata na na{eto sledno poglavje: prikaznata na Evropskata unija.

31
 Zdru`uvawe na semejstvoto:
prikaznata za Evropskata unija
Vtorata svetska vojna zavr{ila vo 1945 godina. Toa bilo vreme
na stravotni razurnuvawa i ubivawa, a zapo~nala vo Evropa.
Kako mo`ele voda~ite na evropskite zemji da spre~at takvi u`asni ne{ta povtorno da se
slu~at? Im bil potreben navistina dobar plan, kakov {to nemalo dotoga{.

Sosem nova ideja

Eden Francuzin, koj se vikal @an Mone, mnogu

razmisluval za ova. Sfatil deka ima dve ne{ta
{to na edna zemja & se potrebni za da zapo~ne
vojna: `elezo, za proizvodstvo na ~elik (za da
pravi tenkovi, topovi, bombi i taka natamu), i
jaglen za da obezbedi energija za fabrikite
i `eleznicite. Evropa ima mnogu jaglen i
~elik: zatoa evropskite zemji lesno mo`ele
da sozdadat oru`je i da povedat vojni.
©EC

@an Mone

Taka, @an Mone do{ol do edna nova i mnogu smela ideja. Negovata ideja bila vladite
na Francija i Germanija - a mo`ebi i drugi evropski zemji - da ne gi vodat sami svoite
industrii za jaglen i ~elik. Namesto toa, ovie industrii da bidat organizirani od strana
na lu|e od site zemji, i tie da sednat na masa, da diskutiraat i da gi re{avaat rabotite
zaedno. Na toj na~in vojna me|u niv bi bila nevozmo`na!

@an Mone smetal deka negoviot plan mo`e da vrodi so plod

samo dokolku evropskite lideri poka`at podgotvenost
da se obidat da go storat toa. Zboruval za negovata ideja
so svojot prijatel Robert [uman, koj bil minister vo
francuskata vlada. Robert [uman smetal deka idejata
e brilijantna, i ja najavil vo eden va`en govor {to go
odr`al na 9 maj 1950 godina.
©EC

Rober [uman

32
Odr`aniot govor gi ubedil ne samo francuskite i germanskite voda~i tuku i voda~ite na
Belgija, Italija, Luksemburg i Holandija. Tie site re{ile da gi zdru`at svoite industrii
na jaglen i ~elik i da formiraat klub {to go narekle Evropska zaednica za jaglen i ~elik
(EZJ^). Se zalo`ile taa da raboti za miroqubivi celi i da pomogne da se obnovi Evropa od
razurnuvawata na vojnata. EZJ^ bila formirana vo 1951 godina.

Zaedni~ki pazar

[este zemji tolku dobro sorabotuvale {to re{ile da osnovaat drug klub, nare~en Evropska
ekonomska zaednica (EEZ). EEZ e formirana vo 1957 godina.

‘Ekonomski‘ zna~i ‘vo vrska so ekonomijata‘ - so drugi zborovi: vo vrska so pari, biznis,
rabota i trgovija.
Edna od glavnite idei bila zemjite na EEZ da
delat ‘zaedni~ki pazar‘ so cel da si ja olesnat
trgovijata me|u sebe. Dotoga{ kamionite,
vozovite i {leperite prevezuvale stoka
od edna do druga zemja i sekoga{ morale
da zapiraat na grani~nite premini, im se
proveruvale patnite dokumenti i se pla}ale
dava~ki nare~eni ‘carina‘. Ova gi zabavuvalo
rabotite, a proizvodite od stranstvo
poskapuvale.
© Keystone

granica... Celta na zaedni~kiot pazar bila da se

od zd od ev no st ~ekaj}i na
Zamoreni a porano bea oslobodat od site proverki i zastoi na
ovoj na slikat
Redovite kako t `ivot vo granicite, kako i od carinskite dava~ki, i
na sekojdnevnio
sostaven del da im se ovozmo`i na zemjite da trguvaat
Evropa. me|u sebe kako da se edna edinstvena zemja.
Hrana i zemjodelstvo

Vtorata svetska vojna dovela do toa da bide mnogu te{ko da se proizveduva hrana vo Evropa
ili, pak, da uvezuva od drugite kontinenti. Evropa imala nedostig od hrana u{te vo ranite
pedesetti godini. Taka, EEZ odlu~ila da sklu~at dogovor so zemjodelcite da proizveduvaat
pove}e hrana, i vo isto vreme da im obezbedi mo`nost da ostvarat pristojna zarabotuva~ka
od zemjata {to ja obrabotuvaat.

Ovoj dogovor bil nare~en ‘Zaedni~ka

zemjodelska politika ‘ (ili ZZP). So dogovorot
se postignale dobri rezultati. Tolku dobri {to
zemjodelcite i sto~arite na krajot po~nale
da proizveduvaat premnogu hrana, i dogovorot
moral da bide izmenet! Denes KAP glavno
is

im pla}a na zemjodelcite da se gri`at za

Media/Corb

poliwata.
© Van Parys

Ma{inita
ka
upotrebuv ko kombajnot na sli
aat za `n kata se
kulturi. eewe `it
o i drugi `
itni 33
 Od EEZ do Evropska unija

Zedni~kiot pazar naskoro im go olesnil

`ivotot na lu|eto od EEZ. Tie imale pove}e
pari za tro{ewe, pove}e hrana za jadewe i
poraznovidna stoka vo svoite prodavnici.
Sosednite zemji go sogledale toa i vo
{eesetite godini po~nale da pra{uvaat dali
i tie mo`at da mu se pridru`at na klubot. Po
dolgogodi{ni diskusii, Velika Britanija,

©EC
Danska i Irska se priklu~ile vo 1973 Priklu~uv
awe na klu
godina. Potoa, vo 1981 godina se priklu~ila D anska se p bot. Na ov
otpi{uva aa slika,
za ~lenst
Grcija. Po nea, vo 1986 godina se priklu~ile vo vo EU.
Portugalija i [panija, a Avstrija, Finska i [vedska vo 1995 godina.
Taka, klubot dostignal 15 ~lenovi.

So tekot na vremeto, klubot se menuval. Na

krajot na 1992 godina ja zavr{il izgradbata
na ‘edinstveniot pazar‘ (i kako takov stanal
poznat), a ostvaruval i niza drugi aktivnosti.
Na primer, zemjite na EEZ rabotele zaedno na
za{titata na prirodnata sredina, kako i na
izgradbata na podobri pati{ta i `eleznici
niz Evropa. Pobogatite zemji im pomagale na
posiroma{nite pri izgradbata na pati{tata,
no i pri drugi va`ni proekti.
©EC

esuva i
sr e d ina se odn
a na `ivot
n a t a t – na
na vozduho
Za{titat eto na zagadenosta oristi za
vaw o`e da se k
na namalu dv e t e rot m
ergijata o nergija.
primer, en na elektri~na e
dst vo
proizvo

So cel da im se olesni `ivotot na patnicite,

pove}eto zemji gi ukinale grani~nite
kontroli. Edno lice {to `ivee vo edna zemja-
~lenka mo`elo slobodno da odi da `ivee
i raboti vo koja bilo druga zemja-~lenka.
Vladite razgovarale i za drugi novi idei
- na primer, kako policajcite od razli~nite
zemji bi mo`ele da si pomagaat vo goneweto
© Eurekaslide

kriminalci, {verceri so droga i teroristi.

Policaec i ne
govoto ku~e pr
vo kuferot im overuvaat dali
a droga

Nakuso, klubot stanal mnogu porazli~en i poobedinet, taka {to vo 1992 godina re{il da si
go smeni imeto vo ‘Evropska unija‘ (EU).

34
Zbli`uvawe na semejstvoto

Vo me|uvreme vozbudlivi ne{ta se slu~uvale nadvor od granicite na EU. Dolgo vreme,

isto~nite i zapadnite delovi na Evropa bile odvoeni. Ne bile vo vojna, tuku nivnite
voda~i zna~itelno ne se soglasuvale. Voda~ite na isto~niot del veruvale vo sistemot na
upravuvawe nare~en ‘komunizam‘, koj ne im daval golema sloboda na lu|eto. Poradi na~inot
na koj bile upravuvani, ovie zemji bile siroma{ni vo sporedba so onie od Zapadna Evropa.

Podelbata na Istok i Zapad bila tolku silna {to ~esto bila opi{uvana i kako ‘`elezna
zavesa‘. Na mnogu mesta granicata bila obele`ana so visoki ogradi ili visok yid, kako onoj
{to bil podignat niz gradot Berlin i ja delel Germanija na dve. Bilo mnoguu te{ko da se
dobie dozvola za preminuvawe na ovaa granica.

Kone~no, vo 1989 godina podelbite i nesoglasuvawata

zavr{ile. Berlinskiot yid bil urnat i ‘`eleznata zavesa‘
prestanala da postoi. Naskoro i Germanija bila obedineta.
Lu|eto od Isto~na Evropa izbrale novi vladi so koi se
oslobodile od stariot, strog komunisti~ki sistem. Tie
kone~no bile slobodni! Toa bilo prekrasno vreme za
proslavuvawe.

Zemjite koi se steknale so sloboda po~nale da se pra{uvaat

za toa dali mo`at da & se priklu~at na Evropskata unija, pa
naskoro se napravila dolga lista od zemji ‘kandidatki‘ za
~lenstvo vo EU.

© Reuters
Pred da & se pridru`i edna zemja na Evropskata unija,
nejzinata ekonomija mora dobro da funkcionira. Taa,
isto taka, mora da bide demokratska - so drugi zborovi, 1989 godina: ur
ivawe na Berlin
skiot yid.
nejzinite lu|e mora da imaat sloboda da izbiraat koj }e
upravuva so niv. Mora i da gi po~ituva ~ovekovite prava. (^ovekovite
prava vklu~uvaat pravo da se ka`e {to se misli, pravoto da ne se bide staven vo zatvor bez
pravedno sudewe, pravoto da ne se bide izma~uvan, i mnogu drugi podednakvo va`ni prava).

Zemjite-kandidatki naporno rabotele na site ovie ne{ta, i po nekolku godini deset od niv
bile podgotveni. Tie & se priklu~ile na EU na 1 maj 2004 godina. Tie se: Kipar, ^e{kata
u
Republika, j Ungarija,
Estonija, r j Letonija,
j Litvanija, Malta, Polska, Slova~ka i Slovenija.

Ni
Nikoga{ prethodno tolku mnogu zemji ne & se
pr
priklu~ile na EU vo isto vreme, zatoa ovoj nastan
se smetal za poseben. Lu|eto bile osobeno sre}ni
za
zatoa {to toa bilo vistinska ‘semejna sredba‘, na
ko
koja kone~no se zdru`ile isto~nite i zapadnite
ddelovi od Evropa.
© Reuters

a na eden
004 godina: proslav
1 maj 2
n.
poseben de 35
 [to pravi EU
EU se obiduva da go podobri `ivotot na `itelite na razni na~ini.
Eve nekoi od niv...

@ivotna sredina

@ivotnata sredina im pripa|a na site, zatoa zemjite

mora da rabotat zaedno za nejzinata za{tita. EU
ima strogi pravila za spre~uvawe na zagaduvaweto
i za za{titata na, na primer, divite ptici. Ovie
pravila se primenuvaat vo site zemji- ~lenki i
nivnite vladi mora da osiguraat ovie pravila da
se po~ituvaat.
© Reuters

icite, zatoa
et o gi preminuva gran a
Zagaduva w na za{titat
it e od EU ra botat zaedno
zemj
a sredina.
na `ivotnat

Rabotni mesta

Va`no e lu|eto da imaat rabota od koja se zadovolni i

vo koja se dobri. Del od parite {to gi zarabotuvaat odat
za izgradba na bolnici, u~ili{ta i za gri`a za stari
lica. Zatoa EU vlo`uva golemi napori za otvorawe na
novi i podobri rabotni mesta za sekoj {to mo`e i saka
da raboti. Im pomaga na lu|eto da otvorat novi biznisi,
no obezbeduva i pari za obuka na lu|eto za novi vidovi
© Getty Images

rabota.

Obu~uvaweto
Sloboda! za novi rabot
mesta e mnogu ni
va`no.

Lu|eto koi `iveat vo EU se slobodni da `iveat,

rabotat ili u~at vo koja bilo zemja na EU {to }e ja
odberat, i EU pravi s$ {to mo`e da go poednostavi
preseluvaweto od edna vo druga zemja. Koga gi
minuva{ granicite me|u zemjite-~lenki na EU ve}e
ne ti treba paso{. EU gi pottiknuva studentite i
is
Media/Corb

mladite lu|e da minat nekoe vreme vo u~ewe ili

obuka vo nekoja druga evropska zemja.
© Van Parys

i~ni zemji
enti te od razl
ga na stud
EU im poma o.
aat zaedn
da studir

36
Evroto

Vo tekot na izminatite godini sekoja zemja vo Evropa imala svoi sopstveni pari ili
‘valuti‘. Sega ima samo edna valuta, a toa e evroto, koja site zemji na EU mo`at da ja kori-
stat dokolku sakaat. So voveduvaweto na edna valuta se olesnuva raboteweto, patuvaweto i
trgovijata niz celata Evropska unija, a pritoa nema potreba da se menuvaat parite od edna
vo druga valuta.

Bile potrebni devet godini naporna rabota i vnimatelno plani-

rawe za da se vovede evroto. Banknotite i monetite po~naa da se
upotrebuvaat od 1 januari 2002 godina. Evroto gi zameni starite
valuti vo 12 zemji-~lenki na EU. Drugite s$ u{te ne go koristat.
Ako gi sporedite monetite na evroto }e zabele`ite deka od ed-
nata strana ima crte` koj ja pretstavuva zemjata vo koja e naprav-
ena monetata. Drugata strana e ista za site zemji.

ia/Corbis
© Van Parys Med
Evroto se kori
sti vo mnogu
zemji na EU.
Pomo{ za regionite {to imaat pote{kotii

@ivotot ne e podednakvo lesen za site `iteli vo Evropa. Vo nekoi mesta nema dovolno
rabotni mesta za lu|eto, zatoa {to se zatvoraat rudnici ili fabriki. Vo nekoi oblasti zem-
jodelstvoto e nerazvieno poradi klimata, ili trgovijata te{ko se realizira zatoa {to nema
dovolno pati{ta ili `eleznici.

EU se spravuva so ovie problemi preku sobirawe

pari od site zemji-~lenki za pomo{ na regionite
koi imaat pote{kotii. Na primer, pomaga da se
izgradat novi pati{ta i `elezni~ki vrski, a, isto
taka, im pomaga na kompaniite da obezbedat novi
rabotni mesta za lu|eto.
IO
© EC/REG

{ta.
na novi pati
zgradba
dava pari za i
EU

37
 Pomo{ za siroma{nite zemji

Vo mnogu zemji niz svetot lu|eto umiraat ili `iveat mnogu

te{ko od razni pri~ini: vojni, bolesti, prirodni katastro-
fi kako su{i ili poplavi... ^esto pati, ovie zemji nemaat
dovolno pari za izgradba na novi u~ili{ta, bolnici,
pati{ta i domovi {to im se potrebni na nivnite `iteli.

EU na ovie zemji im dava pomo{ vo pari, ispra}a u~iteli,

doktori, in`eneri i drugi stru~waci da rabotat tamu.
Isto taka, kupuva i mnogu raboti {to gi proizveduvaat
siroma{nite zemji bez da im naplatuva carina. Na toj
na~in siroma{nite zemji mo`at da zarabotat pove}e pari.
© EC/ECHO

to na
m d e l i hrana na lu|e
EU i a.
e potrebn
koi taa im

Mir

Evropskata unija zbli`ila i sprijatelila mnogu evropski zemji. Tie ne se soglasuvaat

sekoga{ za s$, no toa e normalno. (Dali ~lenovite od tvoeto semejstvo sekoga{ za s$ se so-
glasuvaat?) Dobro e {to liderite na zemjite na EU sekoga{ sednuvaat na masa i razgovaraat
za toa kako da gi re{at svoite nesoglasuvawa namesto me|usebno da vojuvaat.

Taka, sonot na @an Mone i Robert [uman se ostvari: EU donese mir me|u svoite ~lenki.
Raboti i na traen mir so svoite sosedi i po{iroko vo svetot. Na primer, vojnici i policaj-
ci na EU pomagaat da se odr`i mirot vo zemjite na porane{na Jugoslavija, kade {to ne mnogu
odamna ima{e `estoki vojni.

Ova se samo nekoi od rabotite {to gi pravi Evropskata unija, no ima u{te mnogu drugi.
Vsu{nost, da se bide vo Evropskata unija nosi mo`nost za napredok vo site sferi na na{iot
`ivot.

Evropa ima svoe zname i svoja sopstvena himna

- kako himna e zemena Odata na radosta od Devet-
tata simfonija na Betoven. Originalnite zbo-
rovi se na germanski, no koga taa se koristi kako
evropska himna nema zborovi - se slu{a samo
muzikata. Mo`e{ da ja slu{ne{ na Internet:
http://europa.eu.int/abc/symbols/anthem/in-
dex_en.htm
© EC

Evropskot
o zname.
38
 Evropskata unija i
nejzinite sosedi

Klu~:
Oboenite zemji se zemji-~lenki na Evropskata unija (EU).
Zemjite so linii & se priklu~ija na Evropskata unija vo 2007 godina.
Drugite zemji, vklu~uvaj}i gi i onie {to se prika`ani so mal krug, se sosedi na EU.
To~kite poka`uvaat kade se glavnite gradovi.

Gradot Vatikan e vo Rim.

Nekoi ostrovi i drugi teritorii {to im pripa|aat na Francija, Portugalija i [panija se,
isto taka, del od EU. No, bidej}i tie se daleku od evropskoto kopno gi stavivme vo posebna
tabela (gore desno).

39
 Zemjite na evropskata unija

Zemjite se dadeni po azbu~en red, vo zavisnost od toa kako zemjata se narekuva na nejziniot
jazik ili jazici (kako {to e prika`ano me|u zagradite).

Zname Др`ава Glaven grad Население

Belgija Brisel 10,4 milioni

(België; Belgique) (Brussel; Bruxelles)

^e{ka Republika Praga 10,2 milioni

(Ceska Republika) (Praha)

Danska Kopenhagen 5,4 milioni

(Danmark) (Kobenhavn)

Germanija Berlin 82,5 milioni

(Deutschland) (Berlin)

Estonija Talin 1,4 milioni

(Eesti) (Tallinn)

Grcija Atina 11 milioni

(Ελλάδα/Ellada) (Αθήνα/Athinai)

[panija Madrid 40,7 milioni

(España) (Madrid)

Francija Pariz 59,6 milioni

(France) (Paris)

Irska Dablin 4 milioni

(Ireland; Eire) (Dublin; Baile Atha Cliath)

Italija Rim 57,3 milioni

(Italia) (Roma)

Kipar Nikozija 0,7 milioni

(Κύπρος/Kypros) (Λευκωσία/Lefkosia)
(Kibris) (Lefkosa)

Letonija Riga 2,3 milioni

(Latvija) (Riga)

Litvanija Vilnus 3,5 milioni

(Lietuva) (Vilnius)

40
 Zname Др`ава Glaven grad Население

Luksemburg Luksemburg 0,5 milioni

(Luxembourg) (Luxembourg)

Ungarija Budimpe{ta 10,1 milioni

(Magyarország) (Budapest)

Malta Valeta 0,4 milioni

(Malta) (Valletta)

Holandija Амстердам 16,2 milioni

(Nederland) (Amsterdam)

Avstrija Viena 8,1 milioni

(Österreich) (Wien)

Polska Var{ava 38,2 milioni

(Polska) (Warszawa)

Portugalija Lisabon 10,4 milioni

(Portugal) (Lisboa)

Slovenija Qubqana 2 milioni

(Slovenija) (Ljubljana)

Slova~ka Bratislava 5,4 milioni

(Slovensko) (Bratislava)

Finska Helsinki 5,2 milioni

(Suomi; Finland) (Helsinki; Helsingfors)

[vedska Stokholm 8,9 milioni

(Sverige) (Stockholm)

Obedineto kralstvo(*) London 59,3 milioni

(United Kingdom) (London)

(*) Celosnoto ime na ovaa zemja e ‘Obedineto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska‘, no pove}eto lu|e
ja narekuvaat skrateno Britanija, Obedinetoto Kralstvo ili UK (jukej).

Brojot na naselenieto datira od 1 januari 2004 godina.

Izvor: Eurostat

41
 Kako EU donesuva odluki?
Kako {to mo`ete da si zamislite, potrebni se golemi napori od
mnogumina za da se organizira EU i da se ovozmo`i s$ da funkcionira. Koj go pravi toa?

Evropskata komisija

Vo Brisel, 27 `eni i ma`i (po eden pretstavnik od sekoja zemja na EU) se sre}avaat sekoja
sreda za da prodiskutiraat {to treba natamu da se pravi. Ovie lu|e se vikaat ‘komesari‘, i
zaedno tie ja so~inuvaat Evropskata komisija. Nivnata rabota se sostoi vo toa da razmis-
luvaat za toa {to e najdobro za EU kako celina i da predlagaat novi zakoni {to }e se
sproveduvaat nasekade vo EU. Vo nivnata rabota im pomagaat stru~waci, pravnici, sekretari,
preveduva~i itn.

Otkako
Ot edna{ }e se soglasat okolu toa koj
zakon
za da se predlo`i, svojot predlog go
ispra}aat
i do Evropskiot parlament i do
Sovetot
S na Evropskata unija.
© EC

atel na
ja , } e b i d e Pretsed
ugali
so, od Port 2009 godina.
G-din Baro ja do
a komisi
Evropskat

Evropskiot parlament

Evropskiot parlament gi pretstavuva site lu|e vo EU. Sekoj

mesec odr`uva golema sredba vo Strazbur, za da gi prodis-
kutira novite zakoni {to gi predlaga Evropskata komisija.
Dokolku na Parlamentot ne mu se dopa|a nekoj predlog
zakon, baraat od Komisijata da go menuva s$ dodeka Parla-
mentot ne se uveri deka se raboti za dobar zakon.
ent

Evropskiot parlament ima 732 ~lena. Tie se izbiraat

© European Parliam

na sekoi pet godini, na izbori na koi site polnoletni

gra|ani na EU imaat mo`nost da glasaat.
G-din Borel Font
el, od [panija, }e
bide Pretsedatel
na Evropskiot
parlament do 2007
godina.
42
Sovetot na Evropskata unija

^lenovite na Evropskiot parlament ne se edinstvenite lu|e koi re{avaat za usvojuvawe na

novite zakoni na EU. Tie isto taka treba da bidat prodiskutirani i od strana na vladinite
ministri na site zemji-~lenki na EU. Koga se odr`uvaat sredbite na ministrite, tie se na-
rekuvaat Sovet na Evropskata unija.

Otkako
Otk }e prodiskutiraat za nekoj opredelen
predlog,
pre Sovetot glasa za nego. Ima pravila za
toa kolku glasovi ima sekoja zemja, no i kolku
glasovi se potrebni za da bide donesen eden
gl
zakon. Vo nekoi slu~ai pravilata velat deka
za
eden zakon se usvojuva samo so soglasnost na
ed
ssite ~lenovi na Sovetot.
n Union
the Europea

Otkako Sovetot i Parlamentot }e usvojat nov

zakon, vladite na zemjite-~lenki na EU mora
© Council of

da osiguraat toj zakon da se po~ituva vo

at za
i na EU se sre}ava nivnite zemji.
i st r i o d site vlad
Min EU.
zakoni za
da odobrat

Sudot na pravdata

Dokolku nekoja zemja-~lenka ne go primeni soodvetno opredeleniot zakon, Evropskata

komisija }e ja predupredi, a mo`e za toa da se po`ali na Evropskiot sud na pravdata, {to se
nao|a vo Luksemburg. Rabota na sudot e da obezbedi po~ituvawe na zakonite na EU i nivna
podednakva primena nasekade niz EU. Sudot ima po eden sudija, pretstavnik od sekoja zemja-
~lenka na EU.

Ima i drugi grupi (komiteti na eksperti i drugi)

gi)
vklu~eni vo procesot na donesuvawe odluki zatoa oa
{to e va`no odlukite da bidat pravilni. Akoko
saka{ pove}e da doznae{ za ovie lu|e i za nivna-a-
ta rabota, obidi se da ja pro~ita{ bro{urataa
Kako raboti Evropskata unija, naa
.
justice C.E

europa.eu.int/comm/publications/booklets/
eu_glance/53/index_en.htm
que Cour de

Nameneta e za vozrasni, no ne e te{ka za

© Photothè

~itawe.
Sudot se gr
i`i site
tretman da imaat
vo ramkit podednako
e na zakon v
ite na EU.

43
 Utre.. . i potoa
Svetot denes so soo~uva so mnogu golemi predizvici. Na primer:

• Kako da se spre~i zagaduvaweto so koe se menuva klimata vo svetot?

• Kako mo`eme da gi za{titime {umite i drugite prirodni sredini vo svetot?
• Kako mo`eme da go podobrime `ivotot na siroma{nite i gladnite lu|e vo svetot?
• Kako mo`eme da doneseme mir nasekade vo svetot?
• Kako da izlezeme na kraj so terorizmot?

EU se zanimava so ovie problemi, no ne mo`e sama da gi re{i. Taa treba da sorabotuva so

drugite zemji od svetot. I, se razbira, nejzinite voda~i treba
eba zaedni~ki da se soglasat {to e
toa {to treba da se napravi.

[to bi sakal ti da napravi EU vo vrska so najgolemite

problemi vo svetot?
Dali ima{ nekakvi idei za toa kako da se odvivaat rabotite
te
podobro?
Zo{to ne bi gi prodiskutiral/a svoite idei so svoeto
semejstvo, prijatelite i profesorite...

Nie sme dene{nite deca na Evropa: mo{ne brzo }e staneme

vozrasni Evropejci.

ia/Corbis
Za idninata treba nie da donesuvame odluki - zaedno!

© Van Parys Med

Idninata e vo
tvoi race...

44
Drugi informacii vo vrska so Evropskata unija

Informacii na site oficijalni jazici na Evropskata unija se dostapni na veb

stranicata Europa: europa.eu

Niz cela Evropa postojat stotici lokalni informativni centri na EU.

Adresata na najbliskiot informativen centar }e ja najdete na veb stranicata:
europa.eu.int/comm./relays/index_en.htm

EVROPA DIREKT e slu`ba koja odgovara na va{ite pra{awa za Evropskata unija.

Mo`ete da stapite vo kontakt preku besplatniot telefonski broj: 00 800 6 7 8 9
10 11 (ili nadvor od EU na telefonot {to se pla}a: (32-2) 299 96 96), ili po pat na
ekektronska po{ta preku europedirect.europa.eu
Informacii i izdanija za Evropskata unija na angliski, makedonski i albanski jazik mo`ete da dobiete na
slednive adresi:

Informativen centar na Evropskata unija Informativna to~ka na EU - Kavadarci

Mar{al Tito, 12 Mar{al Tito bb
1000 Skopje 1430 Kavadarci
Tel. 02/3248-531 Tel. 043/416-107
Faks.02/3248-501 Faks. 043/416-107
Internet: www.delmkd.cec.eu.int E-mail: opka@mt.net.mk
E-mail: delegation-fyrmacedonia-info@ec.europa.eu
Informativna to~ka na EU - Bitola
Informativna to~ka na EU - Gostivar 1 Maj bb
Bra}a Ginovski 61 7000 Bitola
1230 Gostivar Tel. 047/232-800
Tel. 042/218-167 Faks. 047/232-800
Faks. 042/218-167 E-mail: bitola@cig.org.mk
E-mail: gostivar@cig.org.mk
Informativna to~ka na EU - Tetovo
Informativna to~ka na EU - Ko~ani JNA bb
Rade Kratovce 1 1200 Tetovo
2300 Ko~ani Tel. 044/333-910
Tel. 033/274-045 Faks. 044/333-910
Faks. 033/279-962 E-mail: info@tetovo.gov.mk
E-mail: info@kocani.gov.mk
Evropski dokumentacionen centar
Informativna to~ka na EU - Kumanovo Ekonomski Fakultet,
11 Oktomvri bb Univerzitet ”Sv. Kiril i Metodij”
1300 Kumanovo Krste Misirkov bb
Tel. 031/432-650 1000 Skopje
Faks. 031/432-650 Tel. 02/3286-835
E-mail: kumanovo@cig.org.mk Faks. 02/3118-701
Internet: www.eccf.ukim.edu.mk
Informativna to~ka na EU - Veles E-mail: valentina@eccf.ukim.edu.mk
Panko Bra{nar 1
1400 Veles
Tel. 043/232-406; lok. 226
Faks. 043/232-966
E-mail: veles@cig.org.mk

Pretstavni{tva na Evropskata komisija i kancelarii na Evropskiot parlament ima vo site zemji na

Evropskata unija. Isto taka, Evropskata komisija ima delegacii i vo drugite delovi na svetot.

45
MK

Evropa e prekrasen kontinent so fascinantna istorija. Od nea poteknuvaat mnogu svetski poznati
nau~nici, inovatori, umetnici i kompozitori, kako i popularni peja~i i uspe{ni sportisti.

Mnogu vojni i podelbi so vekovi ja pusto{ele Evropa. No, vo poslednite {eesetina godini zemjite
na ovoj star kontinent kone~no se splotuvaat vo mir, prijatelstvo i zaedni{tvo, i rabotat zaedno za
podobra Evropa i podobar svet.

Ovaa kniga e nameneta za deca na vozrast od 9 do 12 godini i ja raska`uva prikaznata na mo{ne

ednostaven i jasen na~in. Polna e so interesni fakti i vpe~atlivi ilustracii, nudi `ivopisen
pregled na Evropa i nakuso objasnuva {to e Evropska unijata i kako taa funkcionira.

Sekoe poglavje e povrzano so onlajn-kviz, a na veb-stranicata “Europe Go” ima i igri

(http://europa.eu.int/europago/welcome.jsp)

Zabavuvajte se vo istra`uvaweto!

ISBN 978-92-79-04818-0

NA-59-04-540-MK-C