P. 1
ekoloska, pravni principi za zastita na zivotnata sredina

ekoloska, pravni principi za zastita na zivotnata sredina

|Views: 426|Likes:
Published by anaboko

More info:

Published by: anaboko on Apr 14, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

07/02/2014

pdf

text

original

Ekolo{ka kriminalistika

Sodr`ina:

1. Voved ................................................................... ............... str. 2 2. Me|unarodni principi za za{tita na `ivotnata sredina 2.1. Principi OON ............................................ na str. 4

2.2. Principi na ostanati organizacii ................ str. 7 3. Principi vo prevencijata i borbata protiv ekolo{kiot kriminalitet ............................................. str. 9 3.1. Principi na istragata ....................................... str. 10 na

3.2. Utvrduvawe povrzanost ................................. str. 10

3.3. Ulogata na organite za sproveduvawe na zakonot ................................................... ................... str. 11 4. Zaklu~ok ............................................................... ................ str. 12

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina

. kako na samata dr`ava.........Voved ^ovekoviot civilizaciski razvoj. za da se za{titi `ivotnata sredina bi im nanele odreden finansiski tro{ok.... polesen i pogolem profit e premnogu mo}en za da za{titata na `ivotnata okolina se ostavi edinstveno na ~ovekovata kolektivna svest....... Me|utoa. fakt e deka motivot za ostvaruvawe na pobrz... 1...... taka i na del od nejzinite gra|ani? Ovaa Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 2 ....Ekolo{ka kriminalistika 5. 13 Koristena ..... vodej}i se prvenstveno od svesta i potrebata za za{tita na sebe si i na svojata zadnica........ Potoa... Poradi toa.... se utvrdi deka e nu`na formalna i normativna za{tita na `ivotnata sredina.. kone~no zapo~na da doa|a da to~kata na sfa}awe deka okolinata i sekoj fragment od nea e sostaven i su{tinski del od taa zaednica. se postavuva u{te edno pra{awe: “Dali svesta na edna oddelna dr`ava e poinakva od svesta na oddelni indivitui koi bi ja `rtvuvale `ivotnata sredina za ostvaruvawe na profit?” So drugi zborovi .. literatura str.. }e ima individui koi }e bidat podgotveni da ja `rtvuvaat `ivotnata okolina za ostvaruvawe na toj profit........dali dr`avata bi imala dolno voqa da donese nacionalni legislativni normi koi. bidej}i sekoga{ vo taa “kolektvna svest”..

me|unarodnata zaednica se re{i za{titata na `ivotnata sredina da ja svede. Ekolo{ka kriminalistika. i }e se otvori patot kon evrointegracijata. 1 D-r Marina Mali{ Sazdovska. a da ne navleze seriozno vo suverenitetot na samata dr`ava? Poradi toa. poradi samiot fakt {to na{eto op{testvo ve}e podolg period se nao| a vo sostojba na tranzicioni promeni. a "samata tranzicija pravej}i gi tie promeni opfa}a brojni sferi na op{testvento `iveewe.do koj stepen mo`e da se vme{a me| unarodnata zaednica. vklu~uvaweto na me|unarodnata zaednica vo kreiraweto na normatina legislativa za za{tita na `ivotnata sredina postavi nov problem .naveduvawe i analiza na osnovnite me|unarodni principi za za{tita na `ivotnata sredina. str.Ekolo{ka kriminalistika pretpostavka go podigna ova pra{awe na me|unarodno nivo. vo najgolem del na postavuvawe na op{ti pravni principi kon koi treba da se pridr`uvaat oddelnite dr`avi.promena na vrednosnata orientacija na op{testvoto"1. Seto ova e od osobena va`nost za Republika Makedonija. Toa zna~i deka na{ata dr`ava mora {to e mo`no pobrzo da gi prifati i sprovede obvrskite nametnati od me|unarodnata zaednica koi se odnesuvaat na za{titata na `ivotnata sredina. Me|utoa. so {to poefikasno }e se nadmine tranzicioniot proces. dodeka konkretnata regulacija ja ostavi vo racete na nacionalnoto zakonodavstvo.76 Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 3 . kako i zamena na plnskoto so pazarnoto op{testvo. me|u koi: o politi~kiot sistem-premin od ednopartiski na politi~ki pluralizam o ekonomski sistemprestruktuirawe na ekonomskiot sistem preku napu{tawe na op{testvenata sopstvenost i dominacijata na privatnata sopstvenost. so {to celata me|unarodna zaednica se vklu~i vo negovoto re{avawe. o Vrednosniot sistem. i nivna primena od ekolo{ko-kriminalisti~ki aspekt. Gorenavedenoto ne vodi kon celta na ovoj tekst . Skopje 2007 godina.

1. koj predstavuva svoevidna ramka i temel na koj se nadograduvaat site podocne`ni. vo ovoj del od tekstot re{ivme da gi prezentirame prvenstveno principite od OON. Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 4 . nacionalni i me|unarodni. Stockholm. Vo Preambulata na ovoj dokuent. OON prvpat ~ovekot go gledaat 2 ili se rezultat tokmu na The United Nations Conference on the Human Enviorument 21-st Plenary weeting. Me|unarodni principi za za{tita na `ivotnata sredina 2. proizleguvaat principite na OON. june. Osnoven dokument na OON. Principi na OON Pri~inata poradi koja. e poradi toa {to site drugi legislativni instrumenti za za{tita na `ivotnata sredina. e Deklkaracijata na Obedinetite Nacii za ^ovekovata Okolina od 1972 godina2.Ekolo{ka kriminalistika 2. 1972.

osloboduvaweto od toksi~ni substanci i osloboduvaweto na toplina vo kvantitet ili koncentracija koja go nadminuva kapacitetot na prirodata da se spravi so niv.3.. vo ovaa Deklaracija se navedeni vo dvaeset i {est osnovni principi za za{tita i odnesuvawe kon ~ovekovata okolina. so obvrska da ne predizvikuvaat {teta na sredinata vo svojata ili vo drugi dr`avi. ( princip 21). Naredniot zna~aen ~ekor koj go pravi OON vo poleto na za{titata na `iovotnata sredina e Svetskata Povelba za Prirodata od 3 Principle 6. Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 5 . deka sekoja Vlada pri ekonomskoto planirawe mora da vodi smetka za so~uvuvaweto na prirodata. .. i deka od ovie procesi (koristewe na resursite i ekonomsko planirawe). Va`no e da se napomene deka ovoj tekst e osnovata od koja podocna }e se oformat . 2. mora da bide napraveno na na~in za da se osigura deka nema da bide napraveno na na~in za da se osigura deka nema da bide pri~ineta seriozna i ireparabilna {teta na ekosistemite. se posvetuva vnimanie na menaxiraweto so odpadot. kako .. Tie dol`nosti. Poradi toa... se deklarira deka . }e obezbedat ednakvi {ansi za benefit na celoto ~ove{tvo (Principi 2-5). Ponatamu. od Preambulata). me| udrugoto e posveteno na faktot deka prirodnite resursi. taka I za idnite generacii. pa duri i na samoto pravo na `ivot. Declaration of the UN on the Human Euviorument. Imeno. (t. i sl. so toa {to detalite gi ostavaat na .Ekolo{ka kriminalistika kako ....konkretni principi. 1. Narednite principi na~elno gi reguliraat na~inite na re{avawe na ovie pra{awa.vnatre{noto pravo ..).. . kako takvi se iscrplivi i deka pri nivnoto koristewe mora da se vodi smetka kako za sega{nite.. Stockholm... 1972. Osnovnoto vnimanie. i sposobnostite za toa .kreirawe. no i kreira~ na na svojata okolina. e urgentna potreba i `elba na lu|eto od celiot svet i dol`nost na site Vladi (t..su{testvo.. na okolinata go uviduvaat kako mo`no zagrozuvawe na ~ovekovite prava i slobodi. zagaduva~ot pla}a...princip na odr`liv razvoj..za{titata i unapreduvaweto na ~ovekovata okolina ..

5. OON za{titata na prirodata ja povrzuva so svojata osnovna cel . Rio de Janeiro. Siote oblasyi na zemjata }e bidat podlo`ni na ovie principi. }e bidat koristeni na takov na~in so koj }e se postigne i odr`i optimalna odrr`liva produktivnost. kako i zemjenite. vodnite i atmosferskite resursi koi gi koristat lu|eto. populaciskite nivoa na site `ivotni formi. Genetskata varjabilnost na zemjata nema da kompremirana. Prirodata }e bide obezbedena od degradacija predizvikana od vojuvawe ili drugi neprijatelski aktivnosti. 3. IBID 6 United Nations Declararation on Enviorunment end Development. Sledniot. 2.n. Posebno e interesen faktot {to u{te so samata Preambula na ovaa povelba. vospostavuvawe na prijatelski odnosi pome|u naciite i me|unarodna sorabotka vo re{avawe na problemite od me| unaroden karakter. nadograduvawe i 4 5 World Charter for Nature. divi ili doma{ni. Ponatamo{en fakt koj ja pravi ovaa Povelba tolku zna~ajna. e podignata na nivo na Rezolucija na OON. General Assembly Couference 151/26. no ne na na~in na koj }e se zagrozi integritetot na drugite ekosistemi so koi tie koegzistiraat. koja predstavuva. koja iako ne e tolku precizna kako Deklaracijata od 1972 godina. i zatoa. Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 6 . Vo toj kontekst naveduva samo pet osnovno principi za postapuvawe vo prirodata: 5 1. mo`ebi i najzna~aen ~ekor e t. August 1992.vospostavuvawe i oddr`uvawe me|unaroden mir. UN General Assembly Resolution 37/7. 28 October. e toa {to ova e prv dokument koj detalno ja razbratuva implementacijata na ovie principi (Glava III od Povelbata). mora vo najmala mera da bide dovolna za niven opstanok. spored samata Preambula. Ekosistemite i organizmite. potrebnata sredina }e bide odr`uvana. specijalna za{tita }e bide na unikatni oblasti koi prezentiraat razli~ni tipovi na ekosistemi ili `ivotna sredina na retki ili zagrozeni vidovi. so {to ima mnogu pogolema pravna sila. Deklaracijata od Rio6. 4.Ekolo{ka kriminalistika 1982 godina4. Prirodata }e bide po~ituvana i nejzinite esencijalni procesi nema da bidat naru{eni. 1982.

. Potoa. u{te vo prviot princip se deklarira deka samiot ~ovek predstavuva centar na za{titata na odr`liviot razvoj. Na primer. Ostanatiot del se odnesuva na sorabotka pome|u dr`avite vo re{avaweto na pra{awata za za{tita na `ivotnata sredina i odr`liv razvoj. so toa {to. e toa {to vo najgolema mera. e mnogu va`na novina od viktimolo{ki aspekt. Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 7 . Drugi novini vo ovaa Deklaracija se deka posvetuva vnimanie na namaluvawe na siroma{tijata na nivo na cel svet. no na mnogu podetalen i precizen na~in. tuku i na lu|eto kako individui (Princip 5). vo vrska so materijata na koja se odnesuva ovaa Deklaracija }e bide re{en soglasno Povelbata na OON. vo Principot 16.2. Novina vo ovoj slu~aj e Izve{tajot 7 za ovaa Deklaracija. kompenzacijata za `rtvite na zagaduvaweto i druga {teta vrz `ivotnata sredina. i deka bilo koj spor. 2. Principi na ostanati organizacii Pri~inata poradi koja vo ovoj del od tekstot nema da posvetime vnimanie na dokumentite od drugi me|unarodni vladini organizacii. stanuva zbor za dvaeset i sedum principi koi ja obrabotuvaat istata materija i istite generalni principi. posvetuvaj}I posebno vnimanie na zemjite vo razvoj (Princip 6).~lenki. potoa deka. tie gi sodr`at principite na 7 Non-legally binding statemont and report of principles for a global consensus on the management and conservation of the enviorument and sustainsledevelment. Vo su{tina. nivnite Vladi da gi implementiraat i sprovedat ovie principi. taa se pro{iruva ne samo na site dr`avi.Ekolo{ka kriminalistika doprecizacija na principite sodr`ani vo Deklaracijata od 1972 godina. a so toa i na `ivotnata sredina. navedeno vo Principot 13.zagaduva~ot pla}a. samiot mir e nedeliv od za{titata na okolinata i nejziniot razvoj (Princip 25). 1999. Ponatamu.. soglasno OON. vo su{tina se povtoruva obvrskata za vospostavuvawe odr`liv razvoj. Unatid Nations Department of Economic and Social Affairs.e. na koja se nadovrzuva kone~nata i finalna normativna regulacija na principot . t. kade {to ima direktni upatstva kako Dr`avite .

osnovno ~ovekovo pravo na sekoj ~ovek e deka `ivee vo sredina adekvatna za nivnoto zdravje.se bara detalna procenka na bilo koja aktivnost koja zna~ajno mo`e da vlijae na prirodata. Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 8 . Princip na osnovno ~ovekovo pravo . 8 Summary of proposed legal principles for enviorumental protection and sostaible development. bidej}i NVO sektorot. 3. WCED.Ekolo{ka kriminalistika OON. Predmet na analiza }e bidat ovie dokumenti. Predhodni ekolo{ki procenki . }e bidat analizirani dokumenti koi se odnesuvaat na ovaa materija. adaptirani na nivnite individualni specifiki i karakteristiki. Princip na odr`uvawe i odr`liva upotreba . Poradi toa.predviduva mo`nost za za{tita za site lu|e na koi zna~ajno }e vlijae planiranata aktivnost. 4. Vo nivniot pregled na predlo`enite pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina i odr`liv razvoj 8.pri koristewe na sredinata i nejzinite resursi. San Jose. osobeno toj del koj se zanimava so za{tita na `ivotnata sredina. Pristap do praven proces . 1996.obvrska za vospostavuvawe standardi i monitoring na nacionalno nivo za kvalitetot na sredinata i koristeweto na resursite. Costa Rica.vo su{tina ovoj princip e ist kako I predhodno navedeniot princip za optimalna odr`liva produktivnost za koristewe na resursite vo Povelbata za Prirodata na OON od 1982 godina. 2. 6. 5. vo preden plan ja stava tokmu za{titata na sredinata. a ~ie poteklo e od NVO sektorot. Najdobra i najdetalna analiza na principite za za{tita na `ivotnata sredina imaat ponudeno Svetskata Komisija za Sredinata i Razvojot (WCED). Inter-generaciska ednakvost . Princip na ekolo{ki standardi i monitoring . tie gi naveduvaat i analiziraat slednite principi: 1. mora da se vodi smetka i za benifitot na idnite generacii. a ne suverenitetot na dr`avata. koi vo svojata organizaciona struktura imaat posebna grupa eksperti koi se zanimavaat so pra{awa od oblasta na ekolo{koto pravo.

}e vodi smetka za nejzinata odr`livost. posebni zemjite vo razvoj. postojat organizacii koi se zanimavaat I svojot fokus go postavuvaat tokmu na eden medium. Zakon za za{tita na prirodata i Zakonot za Kvalitet na vozduhot. Generalna obvrska za sorabotka me|u dr`avite vo sproveduvaweto na ovie principi. Avstralija vo 2004 godina. Position Statements 1-5 Sidney. 11 Do 2006g. Principles for the Ecological Restoration of Aqatic Resourses. }e napomeneme samo deka najgolemo vnimanie posvetuvaat na predviduvaweto i menaxiraweto na posledicite od koristeweto na vodata i vodnite resursi. toa ne e na{ osnoven problem. 10 Enviormental Protection Autority of australia. ~ii principi se usvoeni od oficijalnata administracija na SAD za za{tita na sredinata9. taka na primer vo 5-tata izjava. USWPA (Agencija za za{tita na vodite na Soedinetite Dr`avi).Ekolo{ka kriminalistika 7. 8. so detalna analiza za nivnata implementacija i strukturite vo vlasta odgovorni za toj proces. Washington. [to se odnesuva do na{ata nacionalna legistlativa. Odr`liv razvoj i pomo{ . kako na primer.koja se odnesuva na zemjenite resursi navedeni se site osum zakoni koi se odnesuvaat na taa tema. i }e pru`i pomo{ na drugi dr`avi vo toj proces. Zakon za upravuvawe so otpad. Me|utoa. Bez da navleguvame vo detalna analiza na sekoj od ovie devetnaeset principi. {to vodi kon 9 USEPA. Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 9 . 2000. Ponatamu. Zakonot za @ivotna Sredina. zakoni koi bea vo sila od ovaa oblast se KZ na RM (glava HHI). D. [to se odnesuva do drugi komparativni nacionalni legistlativi od oblasta na ekolo{koto pravo. objavi 5 oficijalni Izjavi10 od vlastite za za{tita na sredinata vo koi detalno se analiziraat site pravni instrumenti i nivnata aplikacija i implementacija vo Avstraliskiot nacionalen sistem vo odnos na razli~ni mediumi i resursi. Enverumentalprotection and Ecological Sustanabiliti. 2004. nie nemame vkupno osum zakoni koi se odnesuvaat na celata oblast na za{tita na `ivotnata sredina11. Problemot se sostoi vo podelbata na nadle`nost za pmplementirawe na principite sodr`ani vo ovie zakoni.C. ESPA 841-F00-003.sekoja dr`ava pri planiraweto i implementiraweto na bilo koja razvojna aktivnost.

najnovite dela od ovaa oblast. i predstavuvaat krivi~ni dela protiv `ivotnata sredina . Mali{-Sazdovska. 3. „Ekolo{ka Kriminalistika”. Jadranka Ivanova. go definiraat ekolo{kiot kriminalitet kako . 2007.1. Ohrid. vo studentskata god. Skopje.Principi vo prevencijata i borbata protiv ekolo{kiot kriminalitet Osnovniot problem e. ovaa problematika be{e samo povr{no obrabotena vo makedonskata kriminalisti~ka literatura. kako gostin predava~ be{e g-a Jadranka Ivanova.onie krivi~ni dela koi se regulirani odnosno inkriminirani vo Glava HHII od Krivi~niot Zakonik na Republika Makedonija. vo ramkite na predmetot Ekolo{ka Kriminalistika. za za{titata na `ivotnata sredina.. osnovnite pravni principi. D-r M. no i prekr{ocite od oblasta na za{titata na `ivotnata sredina predvideni vo drugi zakonski propisi. Rakovoditel na oddelenieto za pravni pra{awa pri Inspektoratot za `ivotna sredina. a so toa i do visoka temna brojka na ekolo{kiot kriminalitet. Head of Department for Legislaiton. Principi na istragata:  Identifikacijaa na mo`ni opasnosti. koga se primenuvaat na poleto na borbata i spre~uvaweto na ekolo{kiot kriminalitet se naso~eni kon tri poliwa i toa13: 3.Ekolo{ka kriminalistika brojni pravni praznini (de facto). 2006 12 13 Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 10 . Spored nea. 2006/07. No. 26 The role of the judges and the prosecutor in fighting enviormental crimes and their cooperation with the activity carried out by the enviormental inspectors. str.  Identifikacija na zagadenata materija.12 Na predavaweto koe be{e odr`ano na ovaa tema na Policiskata Akademija. {to do mnogu skoro.

Ekolo{ka kriminalistika  Identifikacija na potencijalnata zagadena materija i procenka na rizik. od krucijalna va`nost e sproveduvawe na slednite ~ekori i utvrduvawe na nivnata povrzanost: • Utvrduvawe na karakteristikite na izvorot: poteklo i na~in na {irewe. zemawe primeroci. procesi koi vlijaat i na koncentracijata transfer na na kontaminantot.2. tip na medium. • Utvrduvawe na karakteristikite na patekata na zagaduvawe: dol`ina.  Determinirawe na prirodata i pro{iruvaweto na kontaminantot (zagaduva~ot). Utvrduvawe na povrzanost PATEKA NA ZAGADUVAWE CEL POVRZANOST Vo ovaa faza. pra{awa povrzani so op{toto zdravje. • Utvrduvawe na karakteristrikite na celta . kontaminantot.recptot: utvrduvawe na tipot na receptot (animatni ili inanimatni strukturi). lokacija. IZVOR 3. fizi~ki i hemiski karakteristiki.  Zemawe vo predvid na posledicite .menaxirawe so rizik.  Evidencija i procenka na naodite i procenkata na rizik. predviduvawe ponatamo{ni merki. interakcija potencijalen Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 11 .

pa prodol`uvaj}i so ekolo{kata kriminalistika. zapo~nuvaj}i od ekolo{koto pravo. uka`uvaat na toa deka na istite tie principi ne treba da se gleda kako na zakoni.  Menaxirawe na rizikot od zagaduvaweto. Nivnata cel e edinstveno tie principi da bidat sfateni kako esencijalni vrednosti na celata ~ovekova civilizacija. kako pravna granka. kako na obvrzuva~ki normi. sega ve}e analizirani od aspekt na pravnite principi koi se vo samoto jadro na ovie dve nauki. kako posebna kriminalisti~ka disciplina.  Otstranuvawe na posledicite od zagaduvaweto. kako za procesot na progon. va`no e da se spomene deka celata ovaa materija. bez razlika dali se vr{i od strukturi na MVR ili drugi vladini entiteti e mnogu slo`ena. no i krucijalna. identifikacija i gonewe na odgovorniot entitet za zagaduvaweto. a `ivotnata kako sostaven Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 12 .  Kontrola na rizikot od zagaduvaweto. Toa nikoga{ ne ni bila osnovnata cel na tie koi gi kreirale.3. taka i za neutralizirawe ili minimizirawe na posledicite od delata od oblasta na ekolo{kiot kriminalitet i se sostoi od:  Procenka na rizikot od zagaduvaweto.  Utvrduvaweto. Precizno utvrduvawe na ulogata na organite za sproveduvawe na zakonot od ovaa oblast. 4. ~ie kr{ewe nosi i sankcija. Ovaa uloga.Ekolo{ka kriminalistika 3. Zaklu~ok Zaklu~no.

2. sama po sebe prtstavuva pove}e od zbir na resursi. Edinstveno ostanuva otvoreno pra{aweto. Ohrid. I samata `ivotna sredina so site nejzini elementi e resurs. Ekolo{ka kriminalistika. bidej}i taa. koj e iscrpliv. od ne{to od koe mo`eme da kreirame profit i zadovolstvo. 4. The role of the judges and the prosecutor in fighting enviormental crimes and their cooperation with the activity carried out by the enviormental inspectors. Jadranka Ivanova. The United Nations Conference on the Human Environment. i kako takov. D-r Marina Mali{ . 1972. (2007). i kolku od toj resurs }e ostane dodeka ovie op{ti principi ne se pretvorat vo li~ni vrednosti na sekoja individua? 5.Koristena literatura 1. ima rok na traewe. 2006 3.Ekolo{ka kriminalistika i nedelliv del od tie vrednosti. World Charter for nature.Sazdovska. 1982. Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 13 . Resolution 27/7. 21-st Plenary Meeting. UN General Assembly. Stockholm. kolku vreme }e pomine. Skopje. Head of Department for Legislaiton.

C. 9. Rio de Jeneiro. Principles for the Ecological Restoration of Aqatic Resourses. Costa Rica. 2004. 1999. Position Statements 1-5 Sidney. UN Declaration on Environment and Development. San Jose. 8. Enverumentalprotection Ecological Sustanabiliti. 1992. Summary of proposed legal principles for enviorumental protection and sostaible development. General Assembly Conference 151/26. 1996. Washington. 7.Ekolo{ka kriminalistika 5. D. ESPA 841-F-00-003. 2000. Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 14 . Enviormental Protection Autority and of australia. 6. USEPA. WCED. Non-legally binding statemont and report of principles for a global consensus on the management and conservation of the enviorument and sustainsledevelment. Unatid Nations Department of Economic and Social Affairs.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->