Ekolo{ka kriminalistika

Sodr`ina:

1. Voved .................................................................................. str. 2

2. Me|unarodni principi za za{tita na `ivotnata sredina

2.1. Principi na OON ............................................ str. 4

2.2. Principi na ostanati organizacii ................ str. 7

3. Principi vo prevencijata i borbata protiv

ekolo{kiot kriminalitet ............................................. str. 9

3.1. Principi na istragata ....................................... str. 10

3.2. Utvrduvawe na povrzanost ................................. str. 10

3.3. Ulogata na organite za sproveduvawe na

zakonot ...................................................................... str. 11

4. Zaklu~ok ............................................................................... str. 12

5. Koristena literatura ........................................................ str. 13

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina

 Ekolo{ka kriminalistika

1.Voved

^ovekoviot civilizaciski razvoj, vodej}i se prvenstveno od svesta i potrebata

za za{tita na sebe si i na svojata zadnica, kone~no zapo~na da doa|a da to~kata na
sfa}awe deka okolinata i sekoj fragment od nea e sostaven i su{tinski del od taa
zaednica. Me|utoa, fakt e deka motivot za ostvaruvawe na pobrz, polesen i pogolem
profit e premnogu mo}en za da za{titata na `ivotnata okolina se ostavi edinstveno na
~ovekovata kolektivna svest, bidej}i sekoga{ vo taa “kolektvna svest”, }e ima
individui koi }e bidat podgotveni da ja `rtvuvaat `ivotnata okolina za ostvaruvawe na
toj profit. Poradi toa, se utvrdi deka e nu`na formalna i normativna za{tita na `ivotnata
sredina. Potoa, se postavuva u{te edno pra{awe: “Dali svesta na edna oddelna dr`ava e
poinakva od svesta na oddelni indivitui koi bi ja `rtvuvale `ivotnata sredina za
ostvaruvawe na profit?” So drugi zborovi - dali dr`avata bi imala dolno voqa da
donese nacionalni legislativni normi koi, za da se za{titi `ivotnata sredina bi im nanele
odreden finansiski tro{ok, kako na samata dr`ava, taka i na del od nejzinite gra|ani?
Ovaa pretpostavka go podigna ova pra{awe na me|unarodno nivo, so {to celata me|
unarodna zaednica se vklu~i vo negovoto re{avawe.
Me|utoa, vklu~uvaweto na me|unarodnata zaednica vo kreiraweto na
normatina legislativa za za{tita na `ivotnata sredina postavi nov problem - do koj
stepen mo`e da se vme{a me|unarodnata zaednica, a da ne navleze seriozno vo
suverenitetot na samata dr`ava?
Poradi toa, me|unarodnata zaednica se re{i za{titata na `ivotnata sredina da ja
svede, vo najgolem del na postavuvawe na op{ti pravni principi kon koi treba da se
pridr`uvaat oddelnite dr`avi, dodeka konkretnata regulacija ja ostavi vo racete na
nacionalnoto zakonodavstvo.
Gorenavedenoto ne vodi kon celta na ovoj tekst - naveduvawe i analiza na
osnovnite me|unarodni principi za za{tita na `ivotnata sredina, i nivna primena od
ekolo{ko-kriminalisti~ki aspekt.
Seto ova e od osobena va`nost za Republika Makedonija, poradi samiot fakt
{to na{eto op{testvo ve}e podolg period se nao|a vo sostojba na tranzicioni promeni,
a "samata tranzicija pravej}i gi tie promeni opfa}a brojni sferi na op{testvento
`iveewe, me|u koi:

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 2

 Ekolo{ka kriminalistika

o politi~kiot sistem-premin od ednopartiski na politi~ki pluralizam

o ekonomski sistem- prestruktuirawe na ekonomskiot sistem preku
napu{tawe na op{testvenata sopstvenost i dominacijata na privatnata
sopstvenost, kako i zamena na plnskoto so pazarnoto op{testvo.
o Vrednosniot sistem- promena na vrednosnata orientacija na
op{testvoto"1.
Toa zna~i deka na{ata dr`ava mora {to e mo`no pobrzo da gi prifati i sprovede
obvrskite nametnati od me|unarodnata zaednica koi se odnesuvaat na za{titata na
`ivotnata sredina, so {to poefikasno }e se nadmine tranzicioniot proces, i }e se otvori
patot kon evrointegracijata.

2. Me|unarodni principi za za{tita

na `ivotnata sredina

2.1. Principi na OON

1
D-r Marina Mali{ Sazdovska, Ekolo{ka kriminalistika, Skopje 2007 godina, str.76

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 3

 Ekolo{ka kriminalistika

Pri~inata poradi koja, vo ovoj del od tekstot re{ivme da gi prezentirame

prvenstveno principite od OON, e poradi toa {to site drugi legislativni instrumenti za
za{tita na `ivotnata sredina, nacionalni i me|unarodni, proizleguvaat ili se rezultat
tokmu na principite na OON.
Osnoven dokument na OON, koj predstavuva svoevidna ramka i temel na koj
se nadograduvaat site podocne`ni, e Deklkaracijata na Obedinetite Nacii za
^ovekovata Okolina od 1972 godina2. Vo Preambulata na ovoj dokuent, OON prvpat
~ovekot go gledaat kako ,,su{testvo, no i kreira~ na na svojata okolina,, (t. 1.), i
sposobnostite za toa ,,kreirawe,, na okolinata go uviduvaat kako mo`no zagrozuvawe
na ~ovekovite prava i slobodi, pa duri i na samoto pravo na `ivot. Poradi toa, se
deklarira deka ,,za{titata i unapreduvaweto na ~ovekovata okolina ... e urgentna
potreba i `elba na lu|eto od celiot svet i dol`nost na site Vladi (t. 2. od Preambulata).
Tie dol`nosti, vo ovaa Deklaracija se navedeni vo dvaeset i {est osnovni
principi za za{tita i odnesuvawe kon ~ovekovata okolina. Va`no e da se napomene
deka ovoj tekst e osnovata od koja podocna }e se oformat ,,konkretni principi,,
kako ,,princip na odr`liv razvoj,, ,, zagaduva~ot pla}a,, i sl. Osnovnoto vnimanie, me|
udrugoto e posveteno na faktot deka prirodnite resursi, kako takvi se iscrplivi i deka
pri nivnoto koristewe mora da se vodi smetka kako za sega{nite, taka I za idnite
generacii, deka sekoja Vlada pri ekonomskoto planirawe mora da vodi smetka za
so~uvuvaweto na prirodata, i deka od ovie procesi (koristewe na resursite i
ekonomsko planirawe), }e obezbedat ednakvi {ansi za benefit na celoto ~ove{tvo
(Principi 2-5).
Ponatamu, se posvetuva vnimanie na menaxiraweto so odpadot. Imeno,
,,osloboduvaweto od toksi~ni substanci i osloboduvaweto na toplina vo kvantitet ili
koncentracija koja go nadminuva kapacitetot na prirodata da se spravi so niv, mora da
bide napraveno na na~in za da se osigura deka nema da bide napraveno na na~in za
da se osigura deka nema da bide pri~ineta seriozna i ireparabilna {teta na
ekosistemite,,3. Narednite principi na~elno gi reguliraat na~inite na re{avawe na ovie
pra{awa, so toa {to detalite gi ostavaat na ,,vnatre{noto pravo ... so obvrska da ne
predizvikuvaat {teta na sredinata vo svojata ili vo drugi dr`avi,, ( princip 21).

2
The United Nations Conference on the Human Enviorument 21-st Plenary weeting,
Stockholm, june, 1972.
3
Principle 6, Declaration of the UN on the Human Euviorument, Stockholm, 1972.

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 4

 Ekolo{ka kriminalistika

Naredniot zna~aen ~ekor koj go pravi OON vo poleto na za{titata na

`iovotnata sredina e Svetskata Povelba za Prirodata od 1982 godina 4, koja iako ne e
tolku precizna kako Deklaracijata od 1972 godina, e podignata na nivo na Rezolucija
na OON, so {to ima mnogu pogolema pravna sila. Posebno e interesen faktot {to u{te
so samata Preambula na ovaa povelba, OON za{titata na prirodata ja povrzuva so
svojata osnovna cel - vospostavuvawe i oddr`uvawe me|unaroden mir,
vospostavuvawe na prijatelski odnosi pome|u naciite i me|unarodna sorabotka vo
re{avawe na problemite od me|unaroden karakter. Vo toj kontekst naveduva samo pet
osnovno principi za postapuvawe vo prirodata: 5
1. Prirodata }e bide po~ituvana i nejzinite esencijalni procesi nema da bidat
naru{eni;
2. Genetskata varjabilnost na zemjata nema da kompremirana; populaciskite
nivoa na site `ivotni formi, divi ili doma{ni, mora vo najmala mera da bide
dovolna za niven opstanok, i zatoa, potrebnata sredina }e bide odr`uvana;
3. Siote oblasyi na zemjata }e bidat podlo`ni na ovie principi; specijalna
za{tita }e bide na unikatni oblasti koi prezentiraat razli~ni tipovi na
ekosistemi ili `ivotna sredina na retki ili zagrozeni vidovi;
4. Ekosistemite i organizmite, kako i zemjenite, vodnite i atmosferskite resursi
koi gi koristat lu|eto, }e bidat koristeni na takov na~in so koj }e se postigne i
odr`i optimalna odrr`liva produktivnost, no ne na na~in na koj }e se zagrozi
integritetot na drugite ekosistemi so koi tie koegzistiraat.
5. Prirodata }e bide obezbedena od degradacija predizvikana od vojuvawe ili
drugi neprijatelski aktivnosti.
Ponatamo{en fakt koj ja pravi ovaa Povelba tolku zna~ajna, e toa {to
ova e prv dokument koj detalno ja razbratuva implementacijata na ovie principi
(Glava III od Povelbata).
Sledniot, mo`ebi i najzna~aen ~ekor e t.n. Deklaracijata od Rio 6, koja
predstavuva, spored samata Preambula, nadograduvawe i doprecizacija na principite
sodr`ani vo Deklaracijata od 1972 godina. Vo su{tina, stanuva zbor za dvaeset i
sedum principi koi ja obrabotuvaat istata materija i istite generalni principi, no na
mnogu podetalen i precizen na~in.

4
World Charter for Nature, UN General Assembly Resolution 37/7, 28 October, 1982.
5
IBID
6
United Nations Declararation on Enviorunment end Development, General Assembly
Couference 151/26, August 1992, Rio de Janeiro.

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 5

 Ekolo{ka kriminalistika

Na primer, u{te vo prviot princip se deklarira deka samiot ~ovek predstavuva

centar na za{titata na odr`liviot razvoj, a so toa i na `ivotnata sredina. Ponatamu, vo
su{tina se povtoruva obvrskata za vospostavuvawe odr`liv razvoj, so toa {to, taa se
pro{iruva ne samo na site dr`avi, tuku i na lu|eto kako individui (Princip 5). Drugi
novini vo ovaa Deklaracija se deka posvetuva vnimanie na namaluvawe na
siroma{tijata na nivo na cel svet, posvetuvaj}I posebno vnimanie na zemjite vo razvoj
(Princip 6). Potoa, kompenzacijata za `rtvite na zagaduvaweto i druga {teta vrz
`ivotnata sredina, navedeno vo Principot 13, e mnogu va`na novina od viktimolo{ki
aspekt, na koja se nadovrzuva kone~nata i finalna normativna regulacija na
principot ,,zagaduva~ot pla}a,, vo Principot 16. Ostanatiot del se odnesuva na
sorabotka pome|u dr`avite vo re{avaweto na pra{awata za za{tita na `ivotnata sredina
i odr`liv razvoj, potoa deka, soglasno OON, samiot mir e nedeliv od za{titata na
okolinata i nejziniot razvoj (Princip 25), i deka bilo koj spor, vo vrska so materijata na
koja se odnesuva ovaa Deklaracija }e bide re{en soglasno Povelbata na OON.
Novina vo ovoj slu~aj e Izve{tajot 7 za ovaa Deklaracija, kade {to ima direktni
upatstva kako Dr`avite - ~lenki, t.e. nivnite Vladi da gi implementiraat i sprovedat
ovie principi.

2.2. Principi na ostanati organizacii

Pri~inata poradi koja vo ovoj del od tekstot nema da posvetime vnimanie na

dokumentite od drugi me|unarodni vladini organizacii, e toa {to vo najgolema mera,
tie gi sodr`at principite na OON, adaptirani na nivnite individualni specifiki i
karakteristiki. Poradi toa, }e bidat analizirani dokumenti koi se odnesuvaat na ovaa
materija, a ~ie poteklo e od NVO sektorot. Predmet na analiza }e bidat ovie
dokumenti, bidej}i NVO sektorot, osobeno toj del koj se zanimava so za{tita na
`ivotnata sredina, vo preden plan ja stava tokmu za{titata na sredinata, a ne
suverenitetot na dr`avata.
Najdobra i najdetalna analiza na principite za za{tita na `ivotnata sredina imaat
ponudeno Svetskata Komisija za Sredinata i Razvojot (WCED), koi vo svojata
organizaciona struktura imaat posebna grupa eksperti koi se zanimavaat so pra{awa

7
Non-legally binding statemont and report of principles for a global consensus on the
management and conservation of the enviorument and sustainsledevelment, Unatid Nations
Department of Economic and Social Affairs, 1999.

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 6

 Ekolo{ka kriminalistika

od oblasta na ekolo{koto pravo. Vo nivniot pregled na predlo`enite pravni principi za

za{tita na `ivotnata sredina i odr`liv razvoj 8, tie gi naveduvaat i analiziraat slednite
principi:
1. Princip na osnovno ~ovekovo pravo - osnovno ~ovekovo pravo na sekoj
~ovek e deka `ivee vo sredina adekvatna za nivnoto zdravje;
2. Inter-generaciska ednakvost - pri koristewe na sredinata i nejzinite resursi,
mora da se vodi smetka i za benifitot na idnite generacii;
3. Princip na odr`uvawe i odr`liva upotreba - vo su{tina ovoj princip e ist kako I
predhodno navedeniot princip za optimalna odr`liva produktivnost za
koristewe na resursite vo Povelbata za Prirodata na OON od 1982 godina;
4. Princip na ekolo{ki standardi i monitoring - obvrska za vospostavuvawe
standardi i monitoring na nacionalno nivo za kvalitetot na sredinata i
koristeweto na resursite;
5. Predhodni ekolo{ki procenki - se bara detalna procenka na bilo koja aktivnost
koja zna~ajno mo`e da vlijae na prirodata;
6. Pristap do praven proces - predviduva mo`nost za za{tita za site lu|e na koi
zna~ajno }e vlijae planiranata aktivnost;
7. Odr`liv razvoj i pomo{ - sekoja dr`ava pri planiraweto i implementiraweto na
bilo koja razvojna aktivnost, }e vodi smetka za nejzinata odr`livost, i }e pru`i
pomo{ na drugi dr`avi vo toj proces, posebni zemjite vo razvoj;
8. Generalna obvrska za sorabotka me|u dr`avite vo sproveduvaweto na ovie
principi.
Ponatamu, postojat organizacii koi se zanimavaat I svojot fokus go
postavuvaat tokmu na eden medium, kako na primer, USWPA (Agencija za za{tita na
vodite na Soedinetite Dr`avi), ~ii principi se usvoeni od oficijalnata administracija na
SAD za za{tita na sredinata 9. Bez da navleguvame vo detalna analiza na sekoj od ovie
devetnaeset principi, }e napomeneme samo deka najgolemo vnimanie posvetuvaat na
predviduvaweto i menaxiraweto na posledicite od koristeweto na vodata i vodnite
resursi.

8
Summary of proposed legal principles for enviorumental protection and sostaible
development, WCED, San Jose, Costa Rica, 1996.
9
USEPA, 2000, Principles for the Ecological Restoration of Aqatic Resourses, ESPA 841-F-
00-003, Washington, D.C.

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 7

 Ekolo{ka kriminalistika

[to se odnesuva do drugi komparativni nacionalni legistlativi od oblasta na

ekolo{koto pravo, Avstralija vo 2004 godina, objavi 5 oficijalni Izjavi 10 od vlastite za
za{tita na sredinata vo koi detalno se analiziraat site pravni instrumenti i nivnata
aplikacija i implementacija vo Avstraliskiot nacionalen sistem vo odnos na razli~ni
mediumi i resursi, taka na primer vo 5-tata izjava,koja se odnesuva na zemjenite
resursi navedeni se site osum zakoni koi se odnesuvaat na taa tema, so detalna analiza
za nivnata implementacija i strukturite vo vlasta odgovorni za toj proces.
[to se odnesuva do na{ata nacionalna legistlativa, nie nemame vkupno osum
zakoni koi se odnesuvaat na celata oblast na za{tita na `ivotnata sredina 11. Me|utoa,
toa ne e na{ osnoven problem. Problemot se sostoi vo podelbata na nadle`nost za
pmplementirawe na principite sodr`ani vo ovie zakoni, {to vodi kon brojni pravni
praznini (de facto), a so toa i do visoka temna brojka na ekolo{kiot kriminalitet.

3.Principi vo prevencijata i borbata

protiv ekolo{kiot kriminalitet

Osnovniot problem e, {to do mnogu skoro, ovaa problematika be{e samo

povr{no obrabotena vo makedonskata kriminalisti~ka literatura. No, najnovite dela od
ovaa oblast, go definiraat ekolo{kiot kriminalitet kako ,,onie krivi~ni dela koi se
regulirani odnosno inkriminirani vo Glava HHII od Krivi~niot Zakonik na Republika
Makedonija, i predstavuvaat krivi~ni dela protiv `ivotnata sredina , no i prekr{ocite
od oblasta na za{titata na `ivotnata sredina predvideni vo drugi zakonski propisi.12
Na predavaweto koe be{e odr`ano na ovaa tema na Policiskata Akademija, vo
studentskata god. 2006/07, vo ramkite na predmetot Ekolo{ka Kriminalistika, kako
gostin predava~ be{e g-a Jadranka Ivanova, Rakovoditel na oddelenieto za pravni
pra{awa pri Inspektoratot za `ivotna sredina. Spored nea, osnovnite pravni principi, za

10
Enviormental Protection Autority of australia, 2004, Enverumentalprotection and Ecological
Sustanabiliti, Position Statements 1-5 Sidney.
11
Do 2006g. zakoni koi bea vo sila od ovaa oblast se KZ na RM (glava HHI), Zakonot za @ivotna
Sredina, Zakon za upravuvawe so otpad, Zakon za za{tita na prirodata i Zakonot za Kvalitet na
vozduhot.
12
D-r M. Mali{-Sazdovska, 2007, „Ekolo{ka Kriminalistika”, Skopje, str. 26

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 8

 Ekolo{ka kriminalistika

za{titata na `ivotnata sredina, koga se primenuvaat na poleto na borbata i

spre~uvaweto na ekolo{kiot kriminalitet se naso~eni kon tri poliwa i toa13:

3.1. Principi na istragata:

 Identifikacijaa na mo`ni opasnosti;

 Identifikacija na zagadenata materija;
 Identifikacija na potencijalnata zagadena materija i procenka na rizik;
 Determinirawe na prirodata i pro{iruvaweto na kontaminantot (zagaduva~ot);
 Evidencija i procenka na naodite i procenkata na rizik;
 Zemawe vo predvid na posledicite - menaxirawe so rizik;

3.2. Utvrduvawe na povrzanost

CEL
IZVOR
PATEKA NA ZAGADUVAWE

POVRZANOST

Vo ovaa faza, od krucijalna va`nost e sproveduvawe na slednite ~ekori i

utvrduvawe na nivnata povrzanost:
 Utvrduvawe na karakteristikite na izvorot: poteklo i na~in na {irewe, lokacija,
fizi~ki i hemiski karakteristiki, zemawe primeroci;
 Utvrduvawe na karakteristikite na patekata na zagaduvawe: dol`ina, procesi
koi vlijaat na koncentracijata na kontaminantot, interakcija i potencijalen
transfer na kontaminantot;
13
The role of the judges and the prosecutor in fighting enviormental crimes and their cooperation with
the activity carried out by the enviormental inspectors, Jadranka Ivanova, Head of Department for
Legislaiton, Ohrid, 2006

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 9

 Ekolo{ka kriminalistika

 Utvrduvawe na karakteristrikite na celta - recptot: utvrduvawe na tipot na

receptot (animatni ili inanimatni strukturi), tip na medium, pra{awa povrzani
so op{toto zdravje, predviduvawe ponatamo{ni merki.

3.3. Precizno utvrduvawe na ulogata na organite za sproveduvawe na

zakonot od ovaa oblast.
Ovaa uloga, bez razlika dali se vr{i od strukturi na MVR ili drugi vladini entiteti e
mnogu slo`ena, no i krucijalna, kako za procesot na progon, taka i za neutralizirawe ili
minimizirawe na posledicite od delata od oblasta na ekolo{kiot kriminalitet i se sostoi
od:
 Procenka na rizikot od zagaduvaweto;
 Menaxirawe na rizikot od zagaduvaweto;
 Kontrola na rizikot od zagaduvaweto;
 Otstranuvawe na posledicite od zagaduvaweto;
 Utvrduvaweto, identifikacija i gonewe na odgovorniot entitet za
zagaduvaweto.

4. Zaklu~ok

Zaklu~no, va`no e da se spomene deka celata ovaa materija, zapo~nuvaj}i od

ekolo{koto pravo, kako pravna granka, pa prodol`uvaj}i so ekolo{kata kriminalistika,
kako posebna kriminalisti~ka disciplina, sega ve}e analizirani od aspekt na pravnite
principi koi se vo samoto jadro na ovie dve nauki, uka`uvaat na toa deka na istite tie
principi ne treba da se gleda kako na zakoni, kako na obvrzuva~ki normi, ~ie kr{ewe
nosi i sankcija. Toa nikoga{ ne ni bila osnovnata cel na tie koi gi kreirale. Nivnata cel
e edinstveno tie principi da bidat sfateni kako esencijalni vrednosti na celata
~ovekova civilizacija, a `ivotnata kako sostaven i nedelliv del od tie vrednosti, bidej}i

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 10

 Ekolo{ka kriminalistika

taa, sama po sebe prtstavuva pove}e od zbir na resursi, od ne{to od koe mo`eme da
kreirame profit i zadovolstvo. I samata `ivotna sredina so site nejzini elementi e
resurs, koj e iscrpliv, i kako takov, ima rok na traewe. Edinstveno ostanuva otvoreno
pra{aweto, kolku vreme }e pomine, i kolku od toj resurs }e ostane dodeka ovie op{ti
principi ne se pretvorat vo li~ni vrednosti na sekoja individua?

5.Koristena literatura

1. D-r Marina Mali{ - Sazdovska, (2007), Ekolo{ka kriminalistika,

Skopje;
2. The role of the judges and the prosecutor in fighting
enviormental crimes and their cooperation with the activity
carried out by the enviormental inspectors, Jadranka
Ivanova, Head of Department for Legislaiton, Ohrid, 2006
3. The United Nations Conference on the Human Environment,
21-st Plenary Meeting, Stockholm, 1972;
4. World Charter for nature, UN General Assembly, Resolution
27/7, 1982;
5. UN Declaration on Environment and Development, General
Assembly Conference 151/26, Rio de Jeneiro, 1992;

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 11

 Ekolo{ka kriminalistika

6. Non-legally binding statemont and report of principles for a

global consensus on the management and conservation of
the enviorument and sustainsledevelment, Unatid Nations
Department of Economic and Social Affairs, 1999.
7. Summary of proposed legal principles for enviorumental
protection and sostaible development, WCED, San Jose,
Costa Rica, 1996.
8. USEPA, 2000, Principles for the Ecological Restoration of
Aqatic Resourses, ESPA 841-F-00-003, Washington, D.C.
9. Enviormental Protection Autority of australia, 2004,
Enverumentalprotection and Ecological Sustanabiliti,
Position Statements 1-5 Sidney.

Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 12