Kult Esei

METOD I BOLKA
(kon avtobiografsko "tetovirawe# na

knièvnata teorija)
†Literaturata e prostor,
kade{to pra{awata za prirodata na li~niot
identitet, se najprovokativno artikulirani#.
Endrju Benet / Nikolas Rojl
†Nema vsu{nost teorija, koja {to ne e

gri`livo podgotven oddel na nekoja avtobiografija#.
Pol Valeri
Pome|u pismoto (literaturata) i samootkrivaweto, vospostavuvaweto na

subjektot, otsekoga{ postoela, pomalku ili pove}e otkriena, a sepak dlaboka,
imanentna proniknatost i povrzanost, posebno intrigantna za filosofite, a
denes, s¢ pove}e, i za teoreti~arite na literaturata.
Vo znamenitata rasprava †Za gramatologijata# (1967 g.), vo celost pos-
vetena na problematikata na pismoto, kako poa|ali{te na edna nova interpre-
tacija na filosofskata i kulturnata tradicija, obrazloùvaj}i ja apokali-
pti~nata teleologija i testamentarniot, zavetniot karakter na Biblijata (Sve-
toto pismo), @ak Derida go zasega problemot, za konstitutivnoto zna~ewe na
pismoto za subjektot, vo procesot na vospostavuvaweto na svesta za smrtta, vrz
~ija{to osnova, pismoto go ozna~uva vospostavuvaweto i na subjektivitetot,
kako svest za li~nite granici i mo`nosti.
Upatuvajki na damne{nata praktika na starite Grci, sozdavaweto
bele`nici (hypomnenata), od fragmentite, od li~nite se}avawa, nau~enite,
pro~itanite ili ~uenite mudrosti ili zapisi, ~ija {to cel bila - pottiknu-
vaweto i vostanovuvaweto na jastvoto, preku askezis (u~ewe za sebesi preku
sebe) i postignuvawe posovr{en odnos kon sebesi i Mi{el Fuko, od svoja
strana, vo instancata na pismoto razotkriva edna †tehnologija na jastvoto#,
dotolku pozna~ajna, {to e oblagorodena so opredeleni (avto) terapevtski
sodrìni, mo`nosti i u~inoci (†Pismoto go razgonuva vnatre{niot mrak#), koi
re~isi se grani~at i so nekoi {amanski ve{tini i misterii (blagodarenie na
pismoto, ~ovekot stanuva vra~ samiot na sebesi, se samoizlekuva i samopoznava,
beleèjki gi svoite vnatre{ni promeni, zreewa, sostojbi).
Dokolku si pripomnime na edno intrigantno tolkuvawe na Platon, za am-
bivalentnata priroda na pismoto kako farmakon (lek, koj{to, zavisno od
3
Elizabeta [eleva MAGOR
doziranata koli~ina, moè da prerasne i vo - otrov), toga{, stanuva neophodno
da ukaème na faktot, deka niza filosofi, vo pismoto na filosofijata
otkrivaat svoeviden oblik na avto biografska ispoved, soteriolo{ki
(spasitelski) vrednosti, predizvik i povod za li~na transformacija, so toa od-
bivaj}i go nadmeniot imperativ i predominacijata na sistemskiot um.
Koga vo svojot esej †Zboguvaweto so filosofijata#, Emil Sjoran }e
napi{e: †£ go svrtev grbot na filosofijata, koga uvidov, deka e nevozmo`no da
otkrijam kaj Kant, nikakva ~ove~ka slabost, nikakva vistinska traga na tagata,
kaj Kant i site filosofi#, toga{ neminovno, vo se}avaweto, iskrsnuvaat
srodni~kite opredelbi i imiwa na [openhauer, Kerkegor, Ni~e, Bewamin,
Buber - koi{to, tokmu vo priznakot na avtobiografi~nosta, gledaat ontolo{ki
garant i preduslov na samoto postoewe i priznavawe na pismoto; odnosno na ne-
govata transformativna, preobrazuva~ka, transcedira~ka mo} i funkcija.
Sojuzni~koto, kooperativnoto (namesto soperni~koto, konfliktno)
zna~ewe na iskustvoto, vo oblikuvaweto i prodlabo~uvaweto na filosofskoto
soznanie, pregnantno go iskaùva najnapred Ni~e, na prvite stranici od
†Veselata nauka#: †Nie nemame pravo da ja odvojuvame du{ata od teloto, u{te
pomalku du{ata od duhot. Nie ne sme àbi so studena utroba, ne sme aparati za
objektivirawe i registrirawe, nie sekoga{ morame, na{ite misli da gi ra|ame
od na{ite bolki, i kako majka da im davame s¢ od sebe, od krv i od meso, od ogan,
zadovolstvo, strasti, maka, sovest, sudbina i zla kob#.
Koga eden filosof vnesuva tolku strast, entuzijazam, vqubenost -
dokaùvajki ja integralnosta na telesnoto i na du{evnoto iskustvo (kopneòt,
radosta, bolkata, ekstati~nosta), vo korpusot na filosofskoto soznanie i
pismo - toga{, moème da nasetime vitalni naznaki na edna èstoka pobuna
protiv otu|eniot um, protiv apstraktna suvoparnost na znaeweto, protiv ti-
ranijata na studeniot metod i nakonteniot akademizam...
†S¢ mi e dozvoleno, no s¢ ne mi e polezno#

Sveti Avgustin
†Moèbi, ne go sakam ona {to go znam,

i go sakam ona, {to ne go znam
Marsilio Fi~ino
†Soznanieto go ubiva deluvaweto#

Fridrih Ni~e
4
Pogolemiot broj na novite pretstavnici na knièvnata teorija, kon
sredinata na 80-tite godini, ja po~ustvuvaa i potcrtaa raste~kata nelagoda, pred
dotoga{ {iroko rasprostranetata redukcija i sveduvaweto na kriti~kio - teo-
riskiot subjekt, isklu~ivo vo ramkite i do nivoto na eden apstrakten
soznava~ki subjekt, (anonimna, bezosetna, otu|ena knièvna kompetencija), kade
pridobivkite na konkretniot, empiriski ~itatel, negovoto egzistencijalno
iskustvo, strasta, janyata, qubovta... poradi svojata navodna nenau~nost, gubat
sekakov validitet i legitimitet.
Neo~ekuvaniot uvid, vo paradoksalniot u~inok na knièvno - teoriskoto
znaewe, ~ij{to buren raste` i akumulacija ja obeleì najnovata etapa od razvo-
jot na knièvnata nauka; seriozno ukaà i predupredi na toa, deka, paralelno so
svoite pozitivni, prosvetitelski pridobivki, takvoto znaewe sepak moè pone-
koga{ da deluva neproduktivno - zadu{uvaj}i go i ubivaj}i go, vo literaturnata
nauka, neophodniot zanes, kreativnosta, avtenti~nosta - dotolku pove}e, do-
kolku slepo i nekriti~ki se poveduvame po ne retko totalitarnite predznaci i
barawa na scientisti~kite metodi (kako, na primer, strukturalisti~kata, so
nejzinata simptomati~na maksima, za smrtta na ~ovekot / subjektot i posle-
dovatelniot triumf na sistemot / jazikot).
Razni{anata doverba vo apsolutnata nadmo} na knièvnata teorija
(onakva, kakva {to do sega voglavno preovladuva{e), nejzinite sovremeni ekspo-
nenti gi dovede vo sostojba, sli~na na onaa, vo koja se najde M. Fi~ino, koga,
otfrlaj}i go ve}e poznatoto nasledstvo i predanie, zapo~na da kopnee po, da
me~tae za - s¢u{te nepoznatoto, nedoprenoto - zo{to da ne, zabranetoto znaewe...
Vo takvi uslovi, dojde do neminovnata †razgradba na teoriskata meta - na-
racija#, so ogled na koja, analiti~arite govorat za tkn. †antropologiskiot
presvrt#, odnosno, †postkolonijalnost# na knièvnata teorija, mislej}i imeno
tokmu na buntovni~koto sprotivstavuvawe kon tiranijata na metodot (na
†totalitetot#), {to taa go vospostavi kako svoj dominanten modus na odnesu-
vawe, nasprema neporekliviot avtoritet i avtoritarnite stremeì na tradi-
cionalnata knièvna nauka (i teorija).
Bi bile me|utoa, nepravedni, dokolku ne go spomneme i faktot, deka vo
rasteweto i podgrevaweto na somneòt, vo celesoobraznosta i opravdanosta na
apsolutiziranoto znaewe, odnosno na hipertrofiraniot racionalizam, svoj
pridones imaa nekoi konvergentni iskustva i soznanija, proizlezeni od
po{irokiot kulturen kontekst, na denes aktuelnite procesi vo domenot na epis-
temologijata (filozofijata na naukata), ideologijata, politikata i kulturata.
Vo entropiskiot napliv i razmnoùvaweto na †beskone~niot tekst# na
znaeweto, tekst koj{to posebno e voo~liv vo opkruùvaweto na tkn. kiber-
kultura; avtobiografskiot †sdvig# / presvrt vo kritikata i teorijata, daleku od
5
toa da bide slu~aen i proizvolen; poprvo e preventiven, spasuva~ki zafat, pred
mo`nosta za neveselo tonewe na edinkata vo paranoidniot (s¢prisuten, od-
napred zadaden, progonuva~ki) sistem na beskone~noto, nedoseglivoto kulturno
znaewe i pametewe.
Soo~en so neporeklivata nesomerlivost pome|u op{toto kolektivnoto i
li~noto, poedine~noto znaewe, sovremeniot teoreti~ar, dopolnitelno op-
tovaren so kulturolo{ki sozdadenata kriza na identitetot; re~isi e prinuden
na prevzemawe i redovno praktikuvawe na anarhisti~ki gestovi, zaradi
odrùvawe i vospostavuvawe na svoja samo -legitimaciska osnova i raspoznat-
livost. Toj se nao|a vo eden vid edipovska situacija, kako {to ubavo zabeleùva
Tomas Kevan, mislej}i imeno na paternalisti~kiot nadzor i mentorskiot odnos,
{to redovno se vospostavuva pome|u institucionalnoto znaewe, od edna - i teo-
reti~arot pretendent, od druga strana.
Me|utoa, ne samo uvidot vo entropiskiot rast i nesomerlivosta na
znaeweto, tuku moèbi i u{te pove}e, razotkrivaweto na ideolo{kata pozadina
i instrumentalizacija na znaeweto (vo instituciite na obrazovniot sistem),
dopolnitelno ja motivira i potkrepuva epistemolo{kata rezerva i pret-
pazlivost, svojstvena tokmu na privrzanicite na avtobiografskata kritika i
teorija. Dokolku se zemat predvid i se respektiraat ukaùvawata na pragmati-
kata odn. teorijata na iskazot (tekstot), ili metalingvistikata (kako {to u{te
ja narekuvaat), toga{, stanuva izvesno toa, deka sekoj eden iskaz, vklu~itelni
nau~niot; neminovno podleì na imanentna, hermenevti~ka i retori~ka
prerabotka, proekcija, preobrazba, odn. avtorizacija, soodvetno na kontekstu-
alnite faktori i okolnosti, {to go opkruùvaat komunikaciskiot sistem
(tekst). So drugi zborovi, duri i zad navidum strogiot, neutralen, impersonalen
ton, svojstven na tradicionalniot model na nau~niot diskurs, se krijat i ra-
zobli~uvaat ideolo{kite konturi i pozicii na eden konkreten subjekt na
iskaùvaweto.
So toa, od edna strana, se demaskira ideolo{kata zadnina, ne samo na
politi~kiot, tuku, u{te pove}e, na knièvno - teoriskiot govor, negovite
mo`ni ambicii i pretenzii kon mo}ta i nejzinoto dosegawe, odn. sproveduvawe
vo delo, eventualnata èdba kon institucionalizacijata (instalacijata) na
postoe~kiot model na znaewe i kon odrùvaweto na dostignatoto episte-
molo{ko status kvo. Navistina, manipulativnite mehanizmi i pretenzii, duri i
na gri`livo pedanteriskata, i zad kulisite na neporo~nata nau~nost, lucidno
prebojadisana terija, voop{to ne se mali, nitu za potcenuvawe! Kako {to nepo-
gre{livo dijagnosticira Mi{el Fuko: †Sekoj obrazoven sistem e politi~ki
na~in da se so~uva ili da se promeni prisvojuvaweto na diskursite , znaewata i
mo}ta, koja {to tie ja nosat so sebesi#. (1992:21)
6
Manipulativnata zloupotreba na teorijata, zatskriena zad navidum strogo
nau~nite motivi i kriteriumi na rigoroznosta, ni pomalku, ni pove}e, upatuva
na inaku mo{ne profanite (no zatoa daleku pomo}nite) sodrìni od sferata na
politi~kite (kolonizatorsko - imperijalni, gospodare~ki) ambicii...
Iskustvata na pragmatikata, osven {to se polezni i dragoceni, za ra-
zobli~uvaweto na ideolo{ko - institucionalnite mehanizmi, strategii i
rasporeduvawa na Znaeweto, od druga strana, go razgoruvaat qubopitstvoto, od-
nosno interesot kon aktuelizacijata i identifikacijata na iskazniot subjekt,
vo na{iot slu~aj, kon avtorskiot subjekt na teoreti~arot i kriti~arot.
Sledej}i ja tragata na genijalniot vtemeluva~ na metalingvistikata - Mi-
hail Bahtin - Osvald Dikro proniklivo ukaùva na toa, deka, nitu samiot
proces na prenesuvaweto na znaewata, inaku su{testven za nau~niot iskaz, ne e
(nitu bi moèl da bide); ~isto, dezinteresirano, isklu~ivo didakti~ko posredu-
vawe: so ogled na toa, {to †prenesuvaweto# (naj~esto praktikuvano vo forma na
citirawe) isto taka, podleì na suptilnite mehanizmi i filtri na dija-
logi~nata, smislovna i retori~ka preobrazba, odnosno personalisti~kiot kon-
tekst i †arhitektonika#.
Avtobiografskiot presvrt vo teorijata, odnosno podemot na teoriskata
avtobiografija, so ogled na toa, ne ja razotkriva samo †socijalnata,
politi~kata i klasnata dimenzija na teorijata# (Biti), tuku u{te pove}e, par-
tikularnata instanca i avtorizacija, {to ja modelira i razgrani~uva kreativ-
nata postapka na kriti~arot, negovata avtenti~nost, †anarhi~nost#, †asket-
skiot# samoopit, li~nata preobrazba niz znaeweto (i u{te pove}e u~eweto),
emancipirano od avtoritarnosta (ne samo od tu|ata, tuku i od svojata); ra-
zotu|uvaweto od instrumentalniot um i †egzistencijalnoto tetovirawe# (Peter
Sloterdajk), so neodoliviot {arm i †za~in# na ìvotnoto iskustvo i istori-
jata.
Pokraj ve}e spomenatite entropiski karakteristiki, odnosno
ideolo{kite prerogativi i instrumentalizacijata na znaeweto, vrz podemot na
†avtobiografskata teorija# (Laura Markus), ne mala uloga ima{e u{te edna go-
lema, vo istorijata na filosofijata, vo nekolku navrati, apostrofirana ne-
somerlivost: nesomerlivosta, odnosno nesvodlivosta na ìvotot, realnosta -
protekot, †fluksot#, pulsaciite na umetnosta - na nekakvi apriorni (bez
razlika na toa kolku dobronamerni i elasti~ni) epistemolo{ki obrasci i ek-
splanatorni modeli.
Sovremenata knièvna teorija, kako da se najde vo pozicijata na Dedal,
mitskiot anti - junak i neuspe{en graditel, onaka kako {to lucidno go tolkuva
hermenevtikata na Pol Dil, gledajki vo nego `rtva na sopstveniot (izopa~en,
7
izobli~en) intelekt, {to soumee da napravi samo ve{ta~ki krilja za letnuvawe
i zatvorski lavirint, vo kogo samiot }e se zarobi.
Pod naplivot na vakvi i sli~ni dilemi, okolu statusot i funkcional-
nosta na znaeweto, vo so~eluvaweto so literaturata, pri neodamne{noto
~itawe na novoobjaveniot roman od srpskiot pisatel Vladislav Bajac †Druidot
od Sindidunum#, ne moèv, a da ne raspoznaam refleksii, sosema bliski do duhot
i opredelbata na sega{nata rasprava.
Na edno mesto vo romanot, glavniot lik se drznuva da pomisli, da se po-
somneva, da se zapra{a - dali druidskoto znaewe samoto po sebe donesuva, od-
nosno pretstavuva izvor na mo}, ili pak toa se dolì i e proizvod i rezultat na
edna nadli~na, institucionalno vostanovena tradicija na predanija, od i kon
izbranite (druidskite sve{tenici). Dilema, {to, }e se soglasime, navistina e
soodvetna na konstataciite na italijanskiot semioti~ar Umberto Eko, spored
kogo: †Da se poseduva klu~ot na interpretacijata - toa e mo}# (1995:60). Ne tolku
znaeweto samo po sebe, tuku procesot na negovata institucionalna verifi-
kacija, pridonesuva za toa, da se sozdade, zajakne i opstoi avtoritetot i vlasta
na znaeweto - a onie koi (sli~no na strukturalistite i site drugi - isti) uporno
ja zagovaraat ortodoksnosta, vo teoriskiot pristap kon literaturata - vo po-
zadinata na svoite stremeì, ja imaat vsu{nost borbata i èdbata kon Mo}ta, a
ne kon hermenevti~koto samorazbirawe i estetskoto samooblikuvawe.
Na drugo mesto vo romanot na Bajac, se ukaùva na interesniot podatok,
vrzan so poimaweto na, i odgovornosta kon znaeweto kaj Druidite. Glavniot lik
se osvrnuva na toa, deka kaj Druidite postoi i takov vid (grupa) znaewa, koi se (i
ostanuvaat do krajot) intimni, li~ni, tajni, koi imaat neprenosliv karakter, i
zna~at privilegija na onoj {to gi steknal, bez da postoi pri toa, obvrska za niv-
noto ponatamo{no razdavawe, transfer (prenos) ili predavawe (poduka).
Konceptot na li~noto znaewe, †connaitre# odnosno mudrost, za razlika od
intelektualnoto znaewe, ili nauka, †savoir# vo osnova blisko do razli~nite mis-
teriski, misti~ki (gnosti~ki) pristapi - e tokmu ona, {to se nayira, kako
teleolo{ki princip i ideal na avtobiografskata kritika. Vo nea, imeno, se
rehabilitiraat, odnosno preferiraat kvalitetite na li~noto znaewe, isto kako
{to se istaknuvaat na~elnite pote{kotii i nevozmo`nosti za ostvaruvawe
idealen transfer (prevod, prenos) * na znaeweto. Vo samata teorija, od edna
strana, vo igra vleguvaat i libidinalnite mehanizmi i osnovi na soznajnoto
iskustvo (doìvuvaweto, intuitivniot uset, kopneòt, isto taka, se vbrojuvaat
me|u elementite na heuristi~koto soznanie), koi, vo na~elo se smetaat za ne-
prenoslivi i idionsikrati~ni kategorii na neizreklivoto, atopi~noto, flu-
ktualnoto, ekstati~noto iskustvo.
8
Poa|aj}i, od druga strana, od problematskiot pristap kon teorijata (†Go
predavate vsu{nost ona po koe {to tragate, a ne ona, {to ve}e go znaete# - @il
Delez, 1994 :114), avtobiografskiot model ne gi zaobikoluva nitu dilemite,
vrzani so kone~nata cel i smisla na znaeweto i vo literaturata.
Zaedno so vtemelenosta vo ekstati~noto poa|ali{te na knièvnoto
doìvuvawe, zemaj}i ja predvid idiografskata priroda (nemo`nosta
knièvnata nauka da se podredi na prerogativite na nomoteti~koto, univer-
zalno soznanie), zagovornicite na avtobiografizmot vo teorijata, so polno
pravo, ja vospostavuvaat i neguvaat skepsata, kon strogo obrazovnite,
propedevti~ki celi na teorijata, namesto niv, poso~uvajki ja alternativata na
samovospituvaweto, te`neeweto kon sebesi, avtoterapevtskite pridobivki, es-
tetizmot, samooblikuvaweto i zadovolstvoto vo tekstot - kako protivteà na
†zakoravenosta vo dosada, nedruèqubivosta, intelektualnata nadmenost# (Vi-
told Gombrovi~ ,od dnevnikot), i u{te pove}e, protivteà na opasnosta od nive-
lacija i obezli~uvawe, na koja otporano predupreduva{e i Ni~e.
†Da se tolkuva edno delo,

zna~i da se tolkuva{ samiot sebesi, na eden na~in,
da pravi{ avtoportret, avtokritika#
@an Starobinski
†Ako vo ime na naukata i nau~noto,

vie nastojuvate da ja eliminirate
dramata, so toa, go eliminirate ona,
{to e esencijalno#
Anri Lefevr
Navistina, dokolku e to~no (ili barem prifatlivo) stojali{teto, spored

koe, tokmu literaturata e ona povlasteno podra~je, kade najintenzivno se
vkrstuvaat i prelomuvaat problemite na li~niot identitet, toga{, zo{to, od
taa premisa, bi ja isklu~uvale knièvnata kritika i teorija, vo posledno vreme,
s¢ pove}e i s¢ poprovokativno, postavena i oblikuvana kako svoeviden ànr, in-
korporiran me|u ostanatite knièvni ànri?
Zarem e tolku ~udno i neo~ekuvano, dokolku i vo knièvnata teorija, se
otkrijat intencionalni stremeì ili naznaki, ne pove}e kon samoponi{tuvawe,
tuku kon samoosoznavawe, kon avtenti~niot pristap i stil, kon samosvoen na~in
na ~itawe (tolkuvawe) i iskaùvawe, ne samo na retori~ki {arm, tuku i na
neobi~nost, o~uduvawe, inventivnost - {to dosega do granicite na ànrovskata
9
inovativnost (praktikata na sovremenata kritika ve}e ukaùva na primeri na
kriti~ki tekstovi, predo~eni niz ànrovskite modaliteti na dramskiot dija-
log, dnevni~kite zapisi, avtobiografskite se}avawa, pismata, antologiite na
citati).
So ogled na toa, se podvlekuva konstatacijata, deka, namesto klasi~nata
teorija na literaturata, denes se pi{uva i praktikuva knièvna teorija,
knièvna dotolku pove}e, dokolku {to, vo nea, sekoj go izbira (ja nosi odgovor-
nosta za) svojot itinerer (V. Biti, 1997:V), svojot pat, svojata potraga, svojot
ànr, svojata etika i estetika na samosozdavawe.
Slabeeweto na epistemolo{kiot rigorizam na knièvnata teorija,
moèbi najevidentno go potvrduva izjavata na edniot od negovite porane{ni
gorlivi privrzanici, @erar @enet, koga toj, za sostojbite vo sovremenata
francuska kritika; govori na sledniot na~in: †Sega, sekoj raboti za sebe, sekoj
na svoj na~in, bez golema grià za metodolo{ka determinacija, za specifi-
kacija za {kolata# (1995:101). Po izminuvaweto na eden dolg i trnliv pat za
sopstvenata legitimacija, afirmacija i, kone~no, institucionalizacija; teori-
jata gi vozobnovuva svoite najdlaboki somneì gi potkopuva svoite fundamenti
i traga po novite modaliteti na natamo{noto opstojuvawe, koi, moèbi ko-
renito, vlijaat vrz menuvaweto na knièvno - teoriskiot modus, vo pravec na
edna sekoga{ vozbudliva i neizvesna, egzistencijalna hermenevtika, na prv po-
gled paradoksalna, no, sepak, vo opredelena smisla, i koherentna so razvojnite
tekovi na teorijata.
Sledejki gi navodite na U. Eko, za teorijata kako †}erka na hermenevti-
kata# (1995), stanuva jasno, deka proektivnata metoda, svojstvena tokmu na avto-
biogravskata kriti~ko - teoriska orientacija, ne mora da zna~i simptom na ne-
dozvoleno skr{nuvawe od, i radikalna iznevera na esencijalnata priroda na te-
orijata, dokolku se zeme predvid, deka praktikata na proektirawe na
sopstvenite misli vo (bibliskite) tekstovi; prvi~no proizleguva i e nasledena
vsu{nost od samata hermenevtika - koja{to e majka, ne samo na drevnoto
misti~ko - kabalisti~ko, tuku i na modernoto, teorisko iskustvo.
Aktuelnoto nesoglasuvawe so pozitivisti~kata orientacija ,odnosno
tendencija kon gola deskripcija, kvantitativno natrupuvawe na faktite (i
znaewata), i oportunisti~kata status quo orientacija, fakti~ki go naloùva
hermenevti~kiot (proektivniot) princip na samopromisluvawe, {to teorijata
ja prenaso~uva kon zapostaveniot kontekst na †transformisti~kata misla#,
~ii{to klu~ni pridobivki i kategorii pretstavuvaat "svesta, subjektot,
otu|uvaweto, transcendencijata# (Vernik, vo Fekete, 1984).
Bez ogled na nekoi , denes isto taka aktuelni tendencii vo duhovnata
sfera, transformisti~kata misla go poddrùva pravoto i smislata na person-
10
alisti~koto dejstvuvawe, {to, vo oblasta na knièvnata teorija, bi zna~elo, od
edna strana, razotu|uvawe od rigidniot um i od strogiot epistemologizam, kako
i probiv odnosno protkaenost na knièvnata teorija so predizvicite i aspek-
tite na egzistencijalnata hermenevtika.
U{te pokonkretno kaàno, takvoto transformisti~ko naso~uvawe na
knièvnata teorija, vo prv plan bi gi imalo i istaknalo intersubjektivnite
odnosi (odnosite me|u jas i drugite, namesto subjekt - objekt odnosite, koi nemi-
novno zavr{uvaat vo reifikacija, opredmetuvawe i umrtvuvawe na neporekli-
vata ìvotnost i pulsacijata na egzistencijalnoto iskustvo, {to se proektira i
vrz relacijata me|u ~itatelot i tekstot.
Edna od stoèrnite to~ki na teorijata kako avtobiografiziran diskurs,
ponatamu, isto taka, bi bila odgovornosta: odgovornosta pred kompleksot na
tkn. †smrtni pra{awa# (Tomas Nejgel), pra{awa od univerzalna va`nost za se-
koj poedinec, isto kako i odgovornosta (ili poprvo zada~ata, †nalogot#) - da se
iskaàt, soop{tat ili objavat †stravotnosta ili ekstati~nite potencijali na
sopstvenoto vreme#, obvrskata za †homeopatsko inficirawe# na teorijata, so
predizvicite i isku{enijata na svoeto sovremie (Peter Sloterdajk).
Na toj na~in, se aktivira i tretiot, latenten, no ne pomalku zna~aen
aspekt ili nivo na odgovornost: odgovornosta pred znaeweto, odmeruvaweto na
negoviot potencijalen balast, budnoto sledewe na negovata mo`na alienacija
(otu|uvawe) od i iznevera na pojdovniot imperativ na samoosvetluvaweto (samo-
izlekuvaweto), preispituvaweto iprevrednuvaweto na konkretnite, heu-
risti~ki dostreli, mo`nosti i granici na eden opredelen nau~en metod ili
{kola, (vo {to, moèbi predni~at zastapnicite na feministi~kata kritika i
dekonstrukcijata).
†Potrebno e da se ìvee, toa {to se raboti#

Paulo Koeqo
†Apokalipti~koto, ili so drugi

zborovi, golemoto otkrivawe,
ja razotkriva vsu{nost, gladta po sebesi#
@ak Derida
Egzistencijalno obuslovena, dlabokata potreba za hermenevtikata na

samorazbiraweto, {to ja ovozmoùva i zagovara pismoto (a vo tie ramki, denes
s¢ porasprostranetoto avtobiografizirano teorisko pismo), ja razotkriva po
malku zapostavenata i nepravedno potturnata koncepcija na kritikata - kako -
11
pogled - na - svet i kako praksis (odnosno, praktika, {to e nerazdelna od sevkup-
nosta na ìvotnoto i duhovnoto iskustvo na kriti~arot), kako koncepcija, {to
najtesno se vrzuva za iskustvoto i opusot na pretstavnicite na egzistencijal-
isti~kata kritika (ili, pak, nim bliskite avtori, kako {to se na primer, Mi-
hail Bahtin so svoite iskazi za arhitektonskata vkorenetost i nepovtorlivost
na sekoj hermenevti~ki ~in, ili Ser` Dubrovski, so svojata koncepcija za
kritikata kako egzistencijalna psihoanaliza).
Vo ramkite na vaka postavenata kriti~ko-teoriska aktivnost, telosot na
znaeweto, od informacija (deskripcija), se prenaso~uva kon li~na transforma-
cija (generativnost, samosozdavawe), podvlekuvaj}i go, na toj na~in, fundamen-
talnoto zna~ewe na teorijata, za sevkupnata egzistencijalna modifikacija, od
edna strana, i predominacijata na energetskiot princip na preskokot, presta-
pot, igrata (za smetka na materijalniot princip: rigoroznosta, krutosta) od
druga strana.
So drugi zborovi, avtobiografskata teorija neizbe`no se potpira vrz, i
se napojuva so telesnoto i duhovnoto samoinvestirawe na svojot avtor vo pis-
moto, {to se sozdava, blagodarenie na †li~nata trauma# i †tetoviranata
povest#, kako egzistencijalni korektivi na suvata teoriska paradigma na
knièvnata nauka.
†Dali e antropologijata proizvod na

egzistencijalniot izbor ili pak vokacija?#
Xo{ua Harari
Ne obiduvaj}i se povtorno da se navrati kon anahronite, nadminati

postapki na impresionisti~kata kritika, naj~esto izvedeni vo forma na ba-
nalni preraskaùvawa na li~nite vpe~atoci od deloto, iskaàni vo eden
neobvrzen, intelektualno-eruditiven pristap, bez soodvetna i neophodna kom-
petencija od knièvno-teoriski karakter - avtobiografskata teorija denes, ima
takov profil, {to e naso~en kon voobli~uvaweto, dolovuvaweto i osoznavaweto
na intelektualnata biografija na kriti~arot, negovata avtenti~na, singularna,
dlaboko li~na traektorija na sozrevaweto, samooblikuvaweto i samovospitu-
vaweto.
Vo taa smisla, intelektualnite avtobiografii na Rolan Bart, Cvetan To-
dorov, Emil Sjoran... svedo~at za gorlivata potreba na teoreti~arot, razvojot i
oblikot na svoite interesi, da go voobli~i so posredstvo na testimonijalniot
zapis, na toj na~in, ostavaj}i traga i konturi, za sledewe i raspoznavawe ne samo
na negoviot li~en (i epistemolo{ki) identitet, tuku i na predizvicite i is-
12
ku{enijata, {to go sledat sekoj duhoven i knièvno-teoriski potfat, koj se
fa}a vo kostec so zamkite na pismoto.
Takvite stremeì, ~ii{to inicijalni potvrdi i zastapnici ve}e postojat
i vo na{ata sredina, se ~ini, moàt da stanat plodotvorni i zna~ajni vo kontek-
stot na makedonskata kritika i teorija, kade{to, do sega, se polarizirani dva,
podednakvo ekstremni modela: nedopustlivo labaviot, nekompetenten, trivijal-
iziran impresionisti~ki pristap, i - negoviot †surov# oponent: rigidniot, pre-
tenciozen, od †zadocnetata evolucija# iskompleksiran, scientisti~ki model.
Pridviùvaweto na makedonskata kritika, kon predizvicite i
mo`nostite, {to gi sodrì i gi nudi aktuelniot trend na post - modern-
isti~kite teoriski avtobiografii, moè da zna~i, ne samo sovladuvawe i pre-
mostuvawe na poedine~nite ograni~uvawa i ekstremite, svojstveni na ovie dva,
prethodno spomenati pristapi, tuku u{te pove}e, mo`nost (doega nedovolno ili
voop{to neispitana), za kreativno, inovativno, li~no, vozbudlivo
preispi{uvawe na teorijata, kako atopi~no ({to }e re~e, disperzivno hi-
bridno, ànrovski neprinudeno) pismo, so svoj osoben, sve`, {armanten, dopad-
liv jazik i stil.
Da zaklu~ime: podemot na avtobiografskata teorija, denes, blagodarenie
na postoe~kata, intencionalna naso~enost kon aktuelizacija, vpi{uvawe i re-
habilitacija na bolkata - kako - metod, heuristi~ka strategija i pulsira~ki in-
tertekst ({to e eksplicitno naglasen kaj Emil Sjoran), neo~ekuvano, i zatoa
intrigantno, vo svoite krajni implikacii, vodi kon dobliùvaweto na
kriti~ko - teoriskata praktika, kon sferata na misti~kite iskustva i pos-
vetenost, koga pismoto, od profesija, prerasnuva ili se pretvora vo - vokacija
(sudbina), za svoja primarna doblest, smetaj}i go, imeno, li~noto znaewe (mudro-
sta) i samovozvi{uvaweto, do {to povisok stepen na duhovnoto i kreativnoto
sovr{enstvo (naslada).
13
POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA

(pred aktuelnite problemi na knièvnata teorija)
Ako soznava~kiot razum e podelen,

ako toj ne e monolitna celina,
ako protivre~i na sebesi samiot -
nie ne treba da se prepravame deka toa ne e taka
Pavel Florenski
Obiduvaj}i se da progovorime za aktuelnite sostojbi vo knièvnata te-

orija i metodologija, prvoto ne{to koe ni dojde na um, be{e predupreduvaweto
na otec Florenski, deka, vo oblikuvaweto na sekoe znaewe, neminovno u~estvuva
i eden (aspekt) segment na apofati~koto, nesvodlivoto iskustvo...
Od pove}e komplementarni pri~ini, podra~jeto na knièvnata teorija, se
~ini, posebno e podatlivo tokmu na ovoj apofati~ki princip, osobeno koga se
ima predvid razvojniot period od poslednite 30 godini, {to, paradoksalno,
ukaùva na postoeweto ili obnovata na vitalnata vrska, odnosno, kontinuite-
tot pome|u navidum arhai~nite i recentnite epistemolo{ki na~ela, vo kon-
tekstot na denes aktuelnite struewa, pravci, {koli vo knièvnata nauka.
1. Teoriska era
Notoren e faktot, deka od 1968 godina navamu, knièvnata nauka se

soo~uva so podemot i naplivot na tn. teoriska era (V. Biti, 1997), {to zna~i, so
predominacijata i naglaseniot podem na epistemolo{kiot impuls vo
knièvnata nauka.
Sostojbata na rivalitet pome|u razli~nite knièvni teorii i {koli,
postojanite vzaemni debati, konflikti, odnosno epistemolo{kiot pluralizam,
dijalogizam i eklekticizam - ja obeleùvaat aktuelnata razvojna faza na
knièvnata nauka.
Vo svojot komentar kon ovie procesi, H. Felpern konstatira, deka, so
ogled na toa, {to "teorijata na literaturata popu{tila pred naletot na teori-
jata na kritikata# (1997:5) - vo knièvnata sfera se oformuva edna nova re-
ligija, religija na teorijata.
I ne samo toa, so ogled na zgolemeniot broj epistemolo{ki presvrti, ter-
minolo{ki transformacii i metodolo{ki opcii- nastapuva i svoevidnata "in-
14
formati~ka trauma# (M. Ep{tajn, 1998); odnosno entropiskoto razmnoùvawe i
uslo`nuvawe, kako rezultat na koe, se ~ini, deka, korpusot na impersonalnoto
znaewe i kulturnata tradicija, odnosno, "slobodata, (paranoidno) go nabquduva
~itatelot# (Z. Ro{ko, 1998:192). Slobodata (i, ne pomalku, kompetentnosta) na
~itatelot, stanuva opasno zagrozena od nesovladliviot napliv na metateo-
riskite novini, od s¢ pogolemiot i poobemniot fond znaewa, neophodni za pri-
merno raspolagawe so kulturnata tradicija. So drugi zborovi, znaeweto poka-
ùva tendencija da prerasne vo neprijatel, vo rival, vo debnee~ka opasnost i
nesonica... namesto, da bide sojuznik i ute{itel.
Ekspanzijata na knièvnata teorija, inaku, se dolì na pove}e pri~ini:
imanentno, no i kontekstualno (duhovno-istoriski) zasnovani.
"Verojatno, postoi vrska pome|u rascutot na teorijata i te{kite
politi~ki vremiwa#, razmisluva, po povod na toa, K. Noris (1995:1).
Istoriskata obuslovenost i socio-kulturnata vkorenetost na knièvnata
teorija, T. Iglton (1996:3), ja objasnuva na sledniot na~in: "Teorijata od visok
rang te`nee da se pojavi toga{, koga rutinskata op{testvena ili intelektualna
praktika, }e zapadne vo }orsokak, nevolji i zatoa itno bara da se preispita#.
Ili, u{te poprecizno, kako E. Foks-Genoveze: "Epistemolo{kata kriza na
na{eto vreme ja otslikuva krizata na gra|anskoto op{testvo, krizata na svesta,
sigurnosta, hierarhijata i materijalno vtemelenite op{testveni odnosi#
(1989:219).
2. "Dekadencija na ~etivoto#
Knièvnata nauka, vo poslednite decenii, e naso~ena kon rastvorawe, de-

supstancijalizacija na svojot predmet; nejzina prioritetna analiti~ka cel, de-
nes, pove}e ne pretstavuva isklu~ivo knièvno-umetni~kata literatura, tuku,
rasko{nata lepeza na kulturata, vo site nejzini, dlaboko provokativni mani-
festacioni oblici.
Sosredoto~ena vrz isklu~itelno zanimlivite problemi na identitetot,
vrz aspektite i modalitetite na raspredelbata na mo}ta, vlasta i kapitalot -
tradicionalnata terminolo{ka opredelba "knièvna teorija#, s¢ pove}e se po-
tisnuva, vo prilog na po{irokiot epistemolo{ki oblik "kriti~ka teorija#,
{to ozna~uva podem na edna nova, s¢opfatna, humanitarna metadisciplina, nare-
~ena i kulturolo{ka kritika, kulturna antropologija, odnosno teorija na tek-
stot (D. Talak, 1995).
15
Paraleno so taa dekadencija na ~etivoto (za koja, inaku govori H. Blum,
imaj}i go predvid podemot i dominacijata na masovnite mediumi vo sovremenata
kultura), knièvnata nauka se soo~uva i so razmnoùvaweto na metodite,
poto~no, so mo`nostite za radikalna samokritika i dekonstrukcija na samiot
poim na teoriskiot metod, odnosno ànr.
Od edna strana, iskustvoto go poso~uva principot na samouni{tuvaweto
(self-consumption), kako zaedni~ka karakteristika na site meta-teorii (^. Levin,
1984:48). Teoriite se, bez isklu~ok, osudeni na samoukinuvaweto kako svoj
zavr{en i imanenten ~in! Me|u drugoto, i poradi vladeeweto na principot na
"falsifikacija#, t.e. vremenskoto korodirawe i erodirawe na informacijata.
3. Korenite na teorijata
Me|utoa, rasvetluvaweto na ovie, dlaboko presvrtni~ki procesi, {to se

slu~uvaat vo ramkite na aktuelnata teorija, ne e mo`no samo od aspektot na ak-
tuelnite socio-kulturni procesi, {to ja sledat ekspanzijata i dominacijata na
masovnite mediumi, odnosno dalekuse`nata kriza na sovremenata kultura.
Neophodno e da se vratime kon imanentnite motivi na burniot teoriski
razvoj i, za taa cel, da se osvrneme nanazad, kon etiologijata na teoriskiot
ànr.
Toga{, od edna strana, nesomneno "okularnata etimologija# na terminot
teorija (D. Kolar, 1998:4), upatuva na prosvetluva~kiot karakter na znaeweto i
so samoto toa, na potencijalno otvorenata mo`nost za dopolnuvawe, zbogatu-
vawe, modifikacija i zamena na postoe~kite, so nekoi novi, alternativni
"uvidi#.
Od druga strana, istoriskiot prethodnik na teorijata - srednovekovnata
hermenevtika (U. Eko, 1995), kako ve{tina na tolkuvawe na bibliskite tek-
stovi; go rasvetluva inherentnoto svojstvo i upatenost na teorijata kon poten-
cijalnata beskone~nost na interpretaciite, {to, vo slu~ajot na konsekventno,
sistemati~no, programski kontinuirano zamislenite izvedbi; }e rezultira so
oformuvawe i artikulacija na specifi~na teoriska {kola.
Vo teorijata, otsekoga{ e prisutno i zadràno edno paradoksalno sode-
jstvo, pome|u viduvaweto, uvidot, kreativnata "mistagogija# (ili, voved vo ta-
jnite - @ak Derida, 1995) - odnosno, potencijalnata mnoèstvenost, pluralnost
na individualnite gledni (tolkovni) perspektivi, od edna strana-isto kako
{to, od drugata strana, postoi i edna "nasledna#, idiopatska sklonost i poten-
16
cijalna (dosega prili~no ~esto zloupotrebuvana) opasnost od sholasti~ko
mudruvawe, beskone~ni u~eni raspravi, samocelna erudicija, itn...
Na{eto pra{awe, me|utoa, glasi: vo koja mera i vo kakov oblik moè da
opstojuva teorijata denes, i dali taa poprvo ne e meta-teorija, ili poprvo post-
teorija?
4. Kon post-teorija (teorijata kako ànr)
"Zborot "teorija# se pomesti od funkcijata na avtenti~nost na ona, {to

samiot nejzin izraz pokaùva deka navistina se slu~ilo, kon potpolno
razli~nata funkcija na spoznavaweto na jazi~nata sloboda, vrzana za bilo koja
referenca# - veli T. Kevan (1997:34).
Po definicija isklu~ena i nezamisliva vo klasi~niot protokol na
knièvnata teorija; "ekskluzivnata prednost na teoreti~arot#, denes,
prerasnuva vo conditio sine qua non na sovremenata knièvna teorija. Vo vremeto,
koga vo ulogata na klu~en knièvno-teoriski imenitel, se javuva terminot
"tekst#, teoreti~arot prerasnuva vo "mesto na odgovornosta za koherentnosta i
zna~eweto#.
Najnapred, vo sklad so podemot na pragmatikata, do izraz dojde dosega ne-
postoe~kiot (i nedozvolen) interes, za samocelno prou~uvawe i tipolo{ka
opredelba na "teoretskiot iskazen subjekt# (K. Hamburger), odnosno, na "jast-
voto na knièvnata teorija# (Andrea Zlatar, 1995). Minuvaj}i niz pove}e razvo-
jni etapi i duhovni stadiumi, odnosno niza filozofski {koli, krizi i pre-
rodbi; sovremenata knièvna teorija, poprvo nalikuva na platonovskiot tip
avtobiografija (Mihail Bahtin, 1989:247), odo{to na rigidna i doktrinarna, a
pred s¢, na impersonalna opredelba za literaturata. So ogled na recentnoto
samorazvlastuvawe na subjektot vo sovremenata filozofija i psihologija, sub-
jektot na knièvnata teorija (teoreti~arot), isto tolku go ~uvstvuva impera-
tivot na vnatre{noto, imanentno samopodvojuvawe.
"Moeto pi{uvawe e pove}e erotika, otkolku logika na tekstot# - veli
sovremeniot teoreti~ar Peter Sloterdajk, nedvosmisleno soop{tuvaj}i go pra-
voto i privilegijata na denes aktuelnata teorija. Namesto prethodnite fik-
saciski, silni "strong# ~itawa; sovremenata kritika i teorija se svrtuvaat kon
tn. fluidni, kreativni, parodiski, tantri~ki ~itawa, vo koi ortodoksnosta na
metodot, £ otstapuva prostor na "umetni~kata#, prekrasnata, zabavnata, lud-
17
isti~kata performativnost (avtenti~nata, nepovtorlivata izvedbenost),
smetaj}i ja tokmu nea za najgolema doblest na kriti~ko-teoriskiot tekst. Po-
rano poznata predimno kako propedevti~ka disciplina, teorijata na literatu-
rata sega odnovo se promovira, no, kako eden od aktuelnite, knièvno-
umetni~ki ànri...
Verojatno pod vlijanie i na Ni~eanskata entuzijasti~ka poetika, se soz-
dava relacionalnata, hibridna teorija - kade, li~noto iskustvo, naukata, filo-
zofijata, umetnosta; ili, kako {to veli Vilem Fluser (1997:126), so-znanieto
(naukata) i pri-znanieto (umetnosta), kreativno se vkrstuvaat. Toa go pot-
tiknuva sozdavaweto na tn. li~na (personalna) kritika (L. Markus, 1992); post-
modernisti~kata, teoriska avtobiografija (M. [uvakovi}, 1997) - kako vo
primerite na Rolan Bart, Julija Kristeva, Cvetan Todorov; geopoetikata na
Kenet Vajt; ili, pak, ispovedni~kata, konfesionalnata filozofija-kako-pismo
na Emil Sioran, Peter Sloterdajk, @il Delez, itn.
So ogled na toa, {to ramnopravno go prisvojuva svoeto mistagogisko
poa|ali{te, kako i svojot ekstati~ki tanc (povtorno, vo dosluh so pla-
tonovskiot pristap, definiraj}i se sebesi kako metod na preotkrivawe na
vrodenata, vnatre{nata mudrost, ili "sofija#; dosegnata so pomo{ta na vna-
tre{noto oko); teorijata i nejziniot iskazen subjekt, denes, ne se povrzuvaat
samo so svojot tradicionalen prosvetitelskiot moment (demistifikacijata);
tuku, isto taka, i so svojot iskonski, inicijaciski, {amanski zanes! Teorijata
kako inicijacija; kako voved vo iskustvoto na vnatre{nata janya, {to go
razjaduva sovremeniot ~ovek; kako spasonosen krik, pred ~eli~nata stega na
apokalipti~nata civilizaciska trauma...
5. Predavaweto, transfer ili predavstvo?
Podemot na filozofijata na jazikot, pragmatikata (interesot za nepos-

rednite i konkretni u~esnici, sogovornici vo komunikativniot ~in), za smetka
na lingvistikata kako rigorozna nauka, od edna strana; kako i metodolo{kiot
relativizam i pluralizam, {to go inducira podemot na anti-esencijalizmot vo
filozofijata (dekonstrukcijata na @ak Derida), od druga strana - go pre-
naso~ija vnimanieto na sovremenata teorija kon fundamentalnoto pra{awe na
metodot, u~eweto, znaeweto, vospituvaweto.
Od edna strana, se nao|aat kontroverzite na samiot, propedevti~ki proces
i ~in na predavaweto, imanentno svrzan so prenosot, preveduvaweto, transferot
na iskustvata, znaewata, poimite, metodite-neophodni vo so~eluvaweto so, i
analiti~kata prosudba na, tekstot.
18
Kako {to umesno predupreduva Derida, transferot, dislokacijata,
premestuvaweto, odnosno pomestuvaweto, neminovno se prosledeni so opre-
deleni, iako odnapred nepredvidlivi semanti~ki promeni, modifikacii, uslo-
`nuvawa, metaforizacii... So drugi zborovi, ne postoi takvo ne{to, kako
originalen jazik, i so samoto toa, ne{to kako idealen (~ist, impersonalen) pre-
vod. So ogled na imanentnoto, derivativno ustrojstvo na jazikot kako medium, vo
knièvnata nauka i teorija, postojano deluva tn. bela mitologija, nezapirlivata
intralingvisti~ka aktivnost i semanti~kata interferencija, "zakonot na
divoto pismo#.
Tipi~no kolonijalnata zabluda i ostrata razlika pome|u U~itelot, raz-
bran kako vospituva~ i prosvetlen gospodar, od edna strana i U~enikot, pret-
staven kako vospitanik i neprosvetlen sluga, od druga strana - se menuva, vo
prilog na demokratskiot model na kreativniot Dijalog; vo kogo, obete strani se
podloèni na promena na ulogite, i ednata na drugata si pomagaat vo ma-
kotrpnata i neizbe`na zada~a na samovospituvaweto.
Kako povtorno da se vra}a na scena, platonovskiot ideal na mudrosta, koga
"u~eweto ne e predavawe ili prodavawe na znaeweto, tuku e vzaemno samoispi-
tuvawe# (E. Koleva, 1994:19).
6. Zo{to teorija - elitizam ili potreba?
Teorijata nesomneno ima svoja povesna, istoriska dimenzija, vtemelenost

i opravdanost; a taa, moèbi, najdobro se potvrduva vo t.n. antropolo{ki
presvrt, {to nastapuva vo knièvnata teorija, vo 80-tite godini, koga, vo zakri-
lata na post-strukturalizmot, se sozdavaat nekolku komplementarni {koli,
kako {to se: Noviot istoricizam, kulturnite studii, feministi~kata kritika,
post-kolonijalnata kritika.
"Onie, koi{to vladeat, moàt sebesi da si dozvolat da bidat oslobodeni
od kritika i od konceptualna analiza; no, onie, {to se nao|aat pod nivnata
vlast, toa ne go moàt# (T. Iglton, 1996: 10).
Razmisluvaj}i ponaglaseno za politi~koto zna~ewe (i politi~kata borba
na nivoto na) na teorijata, odnosno za op{testvenoto prisvojuvawe i raspola-
gawe so mo}ta, izvedeno so posredstvo na diskursot na obrazovanieto; sov-
remenata teorija se {potvrduva i kako "{kola na nezadovolstvoto# (H. Blum,
1994), taka {to, ja dokaùva svojata vitalna, ìva, egzistencijalna vtemelenost,
opravdanost, zasegnatost, voznemirenost pred akutnite socio-kulturni
fenomeni i egzistencijalni problemi na literaturata, kulturata i ~ove{tvoto.
19
Nejzinata smisla i neophodnost, pome|u drugoto, }e opstojuvaat s¢
dotoga{, dodeka socio-kulturnite neramnomernosti go zasegaat i obespokoju-
vaat ~ove~koto bitie, negoviot duh i qubopitstvo. Pra{aweto na teorijata (bez
razlika na toa, vo koj od svoite oblici, taa se nao|a i se realizira, dali kako:
teorija na knièvnosta, knièvna teorija, teorija na kritikata, kriti~ka te-
orija) - ostanuva pra{awe na opstanokot i osmisluvaweto na ~ovekoviot
tvore~ki (intelektualen) potfat...
I, ne pomalku, pra{awe na bukvalniot, fizi~kiot opstanok i konzervaci-
jata na kulturnata tradicija, imanentno svrzana so arhai~niot kult na smrtta:
"za da ja osigura svojata reprodukcija, op{testvoto e prinudeno da ja izmisli
tradicijata, obrazovanieto-siot simboli~ki register, povrzan so kultot na
smrtta# (R. Mo~nik, 1997).
Vo tie i takvi, fundamentalni ramkovni opredelbi - bez ogled na toa,
kakvi natamo{ni transformacii go o~ekuvaat fenomenot, nare~en teorija; de-
nes, pove}e od bilo koga, teorijata e megdan za odmeruvawe na dioniziskata ek-
staza so kreativno oblagorodenata izvedba i konfesionalno naso~enata, eg-
zibicionisti~ka erudicija na teoreti~arot-{aman. Namesto dosadnoto i su-
voparno predavawe i nametnuvawe na sterilnite dogmi, {to go zagovaraat od-
delnite nekadarni epigoni; vo svoite najdobri i najradikalni primeri, teori-
jata denes, s¢ pove}e, mi li~i na tanc so erosot na vistinata i tajnata... S¢
pove}e me provocira...
A, toa e najdobroto {to moè da £ se slu~i na bilo koja aktivnost.
20
KON DIONIZISKA OBNOVA NA
KNI@EVNATA TEORIJA
Samata interpretacija e oblik na voljata za mo}, {to egzaltira kako

strast
Fridrih Ni~e
Pi{uvaweto e nauka za nasladite na jazikot,

negovata kamasutra
Rolan Bart
Sakam s¢ {to znam

D-r Falus; lik od dramata "MME...# na Dejan Dukovski
Iako pojdovno obeleàna so svojot apofati~ki, neizrekliv, racionalno

neobjasniv karakter; so svoeto konstituitivno svojstvo, da bide "iskustvo, ne-
soop{tlivo so idei#; qubovta, kako {to svedo~i eden od nejzinite nesomneni
poznava~i, Oktavio Paz; ve}e dolgo vreme pretstavuva i teoretska tema par ek-
selans, dotolku pove}e {to, po~nuvaj}i so trubadurskata poezija, taa, qubovta,
prerasnuva i vo svoevidna institucija.
Sudej}i spored najdlabokite filozofski uvidi, qubovta e vbroena me|u
metafizi~kite kvaliteti, grani~ni sostojbi i smrtni (fatalni) pra{awa;
opredeluva~ki za ~ovekovata egzistencija tokmu so ogled na ~ovekovata fatalna
zadadenost i sudbonosna kone~nost, vo svetot. Vo toj apokalipti~en kontekst, na
qubovta £ se prepi{uva odredena hermenevtika na prestapot i transcendenci-
jata; zaedno so sotiriolo{kata (spasitelska), katarzi~na, heuristi~na, svetot-
vorna i duri - utopiska konotacija i mo}! Ovozmoùvaj}i razli~ni nivoi na po-
delba, qubovta kako fenomen, minuva i e podlo`na na nekolku transformacii:
spored svojot oblik, taa moè da bide strast, ekstaza, filija (kako kaj Tristan i
Izolda), ili pak misti~en zanes, nirvana, agape (kako kaj religioznite
isku{enici); spored svojot predmet, taa moè da bide apstraktna qubov kon
qubovta bespredmetna; odnosno univerzalna kosmi~ka qubov - ili, pak, moè da
21
bide konkretna, kon nekoe ili nekolku su{testva naso~ena i isklu~iva qubov;
spored na~inot na svoeto iskaùvawe, qubovta moè da bide deklarativna, ob-
javena na nivo na leksisot, stilizirana ili kategorija imeno na stilot, per-
formativna (izvedena i dokaàna, samodovolna tokmu na nivoto na jazikot), ili
pak qubovta moè da bide dejstvitelna sila, potvrdena na nivo na praksisot, so
opredelen ~in, samo`rtva, eti~ko delo. Sudbonosna, fatalna, neizbe`na, kakva
{to e, nosej}i i odredeni demonski aspekti na teloto i telesnosta; potopena vo
mra~ni, iracionalni pobudi, qubovta e moèbi prvenstveno ili pred s¢ (al)he-
miska pojava, nepredvidliva struja, {to te`nee kon soedinuvawetp, sintezisot;
kon edna svoevidna, kosmi~ka (s¢op{ta)svadba, ~estvuvawe, harmonija na ed-
inkata so svetot, siboliziran preku sakanoto lice...
Ne navleguvaj}i ponatamu vo ova isklu~itelno delikatno i sloèno po-
dra~je na razmisluvawe, koe, vpro~em i ne e cel na ovoj prilog; sakavme da pod-
vle~eme, deka qubovta voobi~aeno egzistira kako tema, povod, problem; dodeka
knièvniot diskurs, kako diskurs Za qubovta, pretstavuva nejzino meta-nivo.
Za razlika od mnoèstvoto prilozi, koi qubovta ja tretiraat kako svoja
TEMA, vo nedogled sporej}i okolu nejzinite modaliteti, teleologijata i sim-
bolika; na{ata ambicija se sostoi vo toa, qubovta da bide (da prerasne vo)
PRISTAP kon literaturata, da bide imanentno vgradena VO diskursot, koj bi
bil, kako takov, nejzina manifestacija, potvrda i nerazdelnost.
Koga go velime ova, mislime na epistemolo{ki rez/prelom, {to go pravi
aktuelnata post-teorija, reafirmiraj}i gi vrednostite na homeopatskiot,
magiski princip na zarazenost; egzistencijalno - ekstati~na inficiranost i
intoniranost na teoretskiot pristap i u{te pove}e - govor! Mislime na s¢ po-
naglasenoto i ve}e neporeklivo ESTETSKO zna~ewe na sovremenata teorija, vo
koja{to, srede fundamentalnata kriza i preispituvawe na temelite, sekoj e
osuden na toa "samiot da go odbira svojot ànr i vo nego, sopstveniot itinerer#
(V. Biti, 1997:V).
Osudenosta na sebe, na svojata avtokontekstualizacija, koja pozitivno gi
prevrednuva pridobivkite na individualnoto doìvuvawe na tekstot; pred s¢
modalitetot na libidiranata poèdnost, kopneòt (kako dlaboko soznatelen, i
heuristi~ki mo}en), vodi kon inicijaciski model na knièvna teorija; koja{to,
namesto mediokritetski poslu{nici kon rigiden teoriski sistem, }e pret-
po~ita strasni, potentni, lucidni i, na svoeviden rizik podgotveni, vqubenici,
vo sekoga{ neizvesnata avantura na tekstot.
Sli~na na sokratovskata, "erotska anamneza# (Peter Sloterdajk, 1992:55),
so svoeto vulkanski ìvo i pulsira~ko, aktuelisti~ko poa|ali{te - vakavata
estetizirana post-teorija, ne samo {to "se vra}a vo kopneòt, {to go nadminuva
sekoj predmet# (1992:55), tuku, se stisnuva i nad epistemolo{kiot horizont na
22
knièvnata nauka; za kone~en ishod i zo{to da ne - ideal - imaj}i ja tokmu
li~nata samopreobrazba, samonadgradba, askezisot (samootkrivaweto i samoob-
likuvaweto, so pomo{ na intertekstualniot trud i teoriskata aktivnost).
Poa|aj}i, zna~i, od qubovta kako pretpostavka na dijalogot (a istiot toj,
dijalogot, spored u~eweto na Bahtin, iskrenat na nivoto na ontolo{ki, svetski
princip), post-teorijata kako svoi legitimni sostavki gi implicira i hedoniz-
mot, uìvaweto vo tekstot, ~itaweto, kritikata; igrata, odnosno, estetizmot, do
toj stepen, {to otvoreno se imenuva "ubava teorija# (Elizabet Brus), "Teorija
kako umetnost# (Fransoa Liotar), "malcinskata umetni~ka forma# (Teri Igl-
ton); "teoriska fikcija# (@an Belmen Noel).
Vo duhot na Ni~eanskite tradicii na intelektualnata umetnost, taa go gradi i
~uva svojot artisti~ki {arm, postapkata na o~uduvawe (do skoro svojstvena samo
na umetni~kata literatura); divertismenot, dosetkata, efektot na estetskata
poentiranost.
Nejzinata vtemelenost vo qubovta kako pojdoven modus na op{teweto so
literaturata, me|u drugoto, se prepoznava vo indikativnata opredelba na
~itaweto kako transfer, obeleèn so niza erotski, strasni priznaci i
kvaliteti. So ogled na toa, @ak Derida }e napi{e deka "eden tekst saka / qubi
drug#, i deka takvata imanentna tekstovna qubov i afinitet, e, vsu{nost, moti-
vaciska osnova na vkrstenoto, intertekstovno ~itawe; paradigmati~no za meto-
data na dekonstrukcija na pismoto (vo slu~ajov, post-teoriskoto pismo), pome|u
drugoto, ja otkrivame na nivo na etimolo{ka sli~nost: vo tradicijata na
trubadurskata lirika i erotika, kade centralno zna~ewe zavzema tokmu qu-
bovniot ispit - assai (na provansalski), a koj podrazbira ritualna inicijacija i
ritualno posvetuvawe na sakanata èna, vo site etapi od nejzinoto sekojdnevie,
vklu~itelno doteruvaweto, soblekuvaweto, legnuvaweto na po~inka itn. Termi-
nolo{ki sosema nalik na ovoj starofrancuski ànr ESEJOT iziskuva edno isto
tolku ritualno, kolku i qubovno posvetuvawe i taktalen odnos kon knièvno-
umetni~kiot tekst, predizvik, obiduvaj}i se i samiot da go dopolni, da mu
parira so svojata sopstvena ubost, dopadlivost, kreativen {arm i avtenti~nost,
dotolku pove}e {to, isto taka, mu pripa|a na, i se vkotvuva vo - pismoto.
23
II
QUBOV VO DISKURSOT, QUBOV ZA TEKSTOT
†Da se ostane vo sistemot,

ODVNATRE razbivaj}i go...#
P. Brukner / A. Finkilkrojt
Ekstati~na, neskrotliva vo zadaden ili kone~en oblik; sudbonosna, fatalna

strategija na postoeweto, vo koja se sosredo~uvaat komplementarnite principi
na @ivotot i Smrtta, Sozdavaweto i Uni{tuvaweto - qubovta e nepredvidliva,
OPASNA, no istovremeno (moèbi, tokmu poradi toa) heuristi~ka,
spoznatelna, otkriva~ka, kreativna, tvore~ka, oblikotvorena; otade, moèbi
daleku poprikladna da bide PRISTAP, odo{to tema na izlagaweto.
Pred ova, denes o~igledno, progresivno, nesopirlivo LADEWE na svetot,
{to se odviva so posredstvo na kompjuterskite monitori; srede ironi~no
imenuvanata "ekstaza na komunikacijata# (@an Bodrijar), virtuelnata realnost
i tehno-estetikata i tehno-retorikata; vo podemot i nezale~livoto vlijanie na
patolo{ki platonizam (kako {to Ernesto Sabato ja narekuva, voobi~aenata za
filozofite, nelagoda pred telesnoto, ènskoto, plodnoto, pulsira~koto, egzis-
tencijalnoto, pove}e od bilo koga, raste potrebata za obnova na taktilnosta kon
tekstot, literaturata, pismoto, taktilnost, smelo i strastveno isprovocirana
vo spisite na Ni~e, koj svoite zalo`bi gi pi{uva{e "so svojata krv# (@or`
Bataj), ne sokrivaj}i gi i ne preoblekuvaj}i gi, so studeno meta-jazi~no obleklo,
svoite "radosti i svoite bolki# naprotiv. Stremeòt na Ni~e za sozdavawe na
edna anarhi~na i samoispovedna, artisti~ka (protiv)nauka; streme`, {to n¢
inficiral site nas, koi u~estvuvame vo sekoga{ aktuelnata drama na qubovta;
treba da ja oìvotvori neraskinlivata sprega pome|u qubovta i teorijata, da go
afirmira erotskiot pristap kon tvore{tvoto; qubovta kon tekstot; ~ita-
telskiot eros, strast; difuznata obzemenost i pretopenost; meandriraweto niz
edna misti~na ekstaza, kakva {to e sredbata so i doìvuvaweto na literaturata.
Prepoznatliva niz hermenevtikata na optekot, "fluksot# (Delez i Ga-
tari), panvitalisti~koto struewe i kruèwe na energijata, ontologizacijata na
èlbata, metaforikata na nomadstvoto i skitni{tvoto, principite na body
criticism-ot; post-torijata, so potpis na aktuelnata poetika na androginiot in-
24
ter(s)-(t)ekstualen identitet na tekstot, osven {to go nudi programskoto nad-
minuvawe na binarnata logika i ma{ko-ènskata sprotivstavenost, isto taka
nastojuva, tekstot da go spoi so svetot / kosmosot, vo POHOTATA gledaj}i ja
slavata na ìvotot; kolku i slavata na pismoto.
Dotolku pove}e, {to fenomenot na qubovta, post-teorijata go sogleduva i
tolkuva imeno niz prizmata na intertekstualnosta; vo nea otkrivaj}i go fatu-
mot na edna sekoga{-ve}e prisutnost, zadadenost, vkodiranost: "Ja poznavam
qubovta pred da ja doìveam, izvesnosta na sakaweto sekoga{ e vo pre-
poznavaweto# (P. Brukner, 1989:110).
Citira~kiot karakter na qubovta (efektno poentiran od strana na lucidniot
Umberto Eko, vo negovata postmoderna vertira na klasi~nata qubovna izjava),
pome|u drugoto, n¢ predupreduva, evolutivnata ontologija i geneologija na
qubovta, da ja barame vo magi~noto skrivali{te na tajnite (intertekstulani)
{epotewa, vo erotolo{kite arhepi i {ifri na kultura.
III
†Pred s¢, dali i nad s¢,

filozofijata e sostojba na vqubenost#
Ferid Muhi}
Sakal da go priznae toa ili ne, so svojata vrodena, imanentna nevernost (i nena-
sitnost) samo od eden tekst (ili teoriski metod) - kriti~arot neminovno e eden
od zastapnicite na don-ùanskiot mit (kako {to ubavo, zavodlivo pora~uva
Akile Boniot Oliva).
Ako qubovta e kategorija na izborot, vo svojata osudenost na qubov (kon,
no ne isklu~ivo vo ramkite na tekstot), kriti~arot nomadski se prepu{ta na
poligamnite nasladi, {to podatlivo mu gi predo~uva i prepora~uva pismoto.
Znaej}i za golemiot, narasnuva~ki kompleks na tkn. crni dupki na znaeweto i
naukata, blokiraweto na transparentniot um i podemot na paralogiite vo
domenot na dosega egzaktnite nauki; post-kriti~arot pove}e ne se stesnuva, ili
srami, od toa {to, na momenti, tangencijalno se dopira so sferata na mistikata,
neizreklivoto, ekstati~noto.
25
Ako Ludvig Vitgen{tajn solomonski pora~uva, deka: "Za ona, za koe ne
moè da se zboruva, treba da se mol~i#; denes, @ak Derida, "go pravi, ona {to go
veli# (Gregori Ulmer, 1983 ) so svoite esei, ovozmoùvaj}i im suprema-cija,
predimstvo na tipi~no erotskite (tantri~ki) tehniki na prekinot,
interpuktivnosta i odlagaweto, kolaòt i montaàta.
Vo svojot govor i pismo za qubovta, taka i nie treba da go pravime, odnosno
vovedeme vo ramkite na svojot praksis, ona, za koe{to eve denes i ovde sme
sobrani da zboruvame.
Niz edna mala parafraza na kultniot hipi slogan, toa zna~i "da vodime qubov, a
ne vojna# so tekstovite, so literaturata, so magijata na umetni~kiot oblik; da ja
neguvame i pottiknuvame, pothranuvame tekstovnata qubov, erosot kon deloto -
namesto sterilniot, zadu{uva~ki, aroganten i rigiden (kvazi) scientisti~ki,
inkvizatorski odnos.
Ne zaboravaj}i pri toa, na sjajnata pouka, {to, vo eden od svoite posledni
zapisi, |avolesto ja izrekuva {armantniot Danilo Ki{: "Ne dozvoluvajte
literaturata da vi ja zameni qubovta. I taa e - opasna...#.
Ne dozvoluvaj}i da izbledne ili is~ezne primarniot imperativ na
egzistencijalniot erotizam; qubovta - taa kvintesencija na postoeweto i vrven
zalog na ìvotnata alhemija (svadba) vo koja protivre~nostite vzaemno se
privlekuvaat, sozdavaj}i povisoko edinstvo.
26
TELOTO NA DISKURSOT
Aleksandriskiot ~ovek, e vsu{nost

bibliotekar i korektor, bedno oslepen
od kni`nata pra{ina i pe~atnite gre{ki.#
Fridrih Ni~e
†Pismoto e nauka za nasladite na jazikot,

negova komasutra#
Rolan Bart
Po~nuvaj}i so ekstati~kite zapisi na Ni~e, vo modernata kritika i te-

orija, so voobli~uvaat konturite, zagatkite i provokaciite na edna
†artisti~ka protivnauka#, koja{to, niz meandrite na svoevidniot epistemo-
lo{ki skandal i svojata zavodliva penetrantnost, gi reafirmira, razotkriva i
reinkarnira polivalentnite aspekti i kvaliteti na Teloto; preku metaforata
(i metaforizacijata) na teloto, celej}i kon osveùvawe, regenerativno
podmladuvawe i provokacija na klasi~niot, matejazi~no i metafizi~ki orien-
tiran, model na kriti~kot-teoriskiot diskus.
Vospostaveno kako (nov) ontolo{ki garant za izvornosta na soznanieto
(poto~no, doìvuvaweto); vo vremeto koe gi osporuva i decentrira transceden-
talnite (falogocentri~ni) ozna~iteli i vrednosti: kako svoj epistemolo{ki
pandan i korelat, teloto go implicira principot na zadovolstvo, nasladata,
uìvaweto, samoinvestiraweto, samoopitot, homeopatskiot, inicijaciski
model, senzualnosta, †egzistencijalnoto tetovirawe#, †opasnoto razmisluvawe#
(Peter Sloterdajk).
Otvoraj}i se sebesi vo nasoka na dioniziskoto, difuznoto, pulzionelnoto,
subverzivnoto energetsko deluvawe, fluksusot, protekot, dvièweto - gledaj}i
vo vistinata, pred se, eden inventiven Tanc, presvrt, preskok, kreativen prediz-
vik, so ogled na kogo, †postoeweto na svetot biduva opravdano samo kako estet-
ski fenomen# (Ni~e, 1983); ovaa †artisti~ka protivnauka#, gi istaknuva imeno
erotskite vrednosti i aspekti na tekstualnata praktika; bazi~nata plodnost i
taktilnost; pluralitetot na uìvawata vo tekstot (podednakvo na ~itaweto,
27
kako i na pi{uvaweto); hedonisti~kiot pristap; poèdnosta na i kon tekstot;
negovata libidinalna, potentna dimenzija.
Re~isi kulten pretstavnik (poto~no pripadnik) na vakvata erotizirana
†kritika#, Rolan Bart, samiot ~estopati povikuvaj}i se na radikalnite premisi
na Ni~e, odnosno na @or` Bataj; decidno se ograduva od †frigidniot tekst-
drdorko#; od puritanskata, cenzorskata, staratelskata, zatvorena hermenevtika;
od pedagogijata; od naukata i metodot - vo ime i vo prilog na interpretacijata
kako strast, atopija, skandal, avantura, provokacija.
†Sekoj tekst za zadovolstvoto sekoga{ samo }e zaobikoluva. Toj }e bide voved vo
ona, {to nikoga{ nema da se napi{e# - veli Bart, sonuvaj}i tokmu za takov †ne-
vozmoèn#, †neodr`liv# tekst, {to vo sebe gi obedinuva obete zna~enski kono-
tacii na latinskiot zbor †korpus# - teloto i tekstot.
Ne odbegnuvaj}i go svoevidniot egzibicionizam na kriti~arot (negovoto
javno hipostazirawe i supstancijalizacija), tantri~kata kritika se sostoi vo
samata †predigra i odlagawe# (Xon O’Nil), sledej}i go imperativot na frag-
mentarnosta, inkonkluzivnosta, korporalnite stilski odliki, so~nosta, subjek-
tivnosta, zadovolstvoto, kako nov parametar na ~itatelskata penetracija vo
tekstot.
Otade, moème da govorime za izvesno razlikuvawe (omeknuvawe) na logo-
centri~niot model na kriti~ko-teoretskiot diskurs i negova dekonstrukcija -
koja{to konsekventno vodi kon edno polimorfno, †branovidno#, nomadsko, so
haos povrzano, †vtorostepeno# mislewe (Kenet Vajt). Taka na primer, obnovu-
vaj}i go majeuti~kiot negativizam na Sokrat, Peter Sloterdajk ja istaknuva ne-
govata mudra (i vo podocne`nata filozofska tradicija zapostavena) ori-
jentacija kon maj~instvoto; kon poroduvaweto (i osloboduvaweto) od teoriskata
naduenost, preoptovarenost, zagrozenost. Sosema sli~no, Kenet Vajt ja apostri-
fira mitskata prikazna za Metis, ènata i boìca-majka, koja bila vodena i
mnogulika (androgina), znaej}i pove}e od kogo bilo na svetot, so ogled na svojata
oktopodijalna difuznost i lizgavost.
Zagatnata vo trudovite na Julija Kristeva, intertekstualnosta svedo~i
tokmu za kinet~nosta, proto~nosta, difuznosta, fluktualnosta na diskursot,
zemaj}i go predvid prvenstveno subverzivnite u~inoci na ènskoto, semi-
oti~koto, pulzionelnoto na~elo, koe rakovodi so pismoto, na toj na~in, {to
postojano predizvikuva imanentni preobrazbi, transmutacii, transkodirawa.
Da ne zaboravime, sepak, deka Mihail Bahtin, prv vo knièvnata teorija i
antropologija, ukaà na revolucionernite potencijali na materijalno-
telesniot princip vo narodnata (karnevalska) kultura na (mra~noto) Sredno-
vekovie, intencionalno naso~eno kon suzbivaweto na telesnosta i uìvaweto
vo ovozmoènite zadovolstva.
28
Afirmiraj}i ja interaktivnosta, vzaemnosta, korelativnosta, odnosno di-
jalogi~nosta pome|u egzistencijalnoto iskustvo (ìvotot kako tekst) i krea-
tivniot tekstualen zapis (tekstot kako ìvot, t.e. karneval), {to se potvrduva i
na nivoto na t.n. raznojazi~nost, pove}estilnost, hibridnost, kako dominantni
kvaliteti na modernata proza, Bahtin ne se stesnuva od toa vo personal-
isti~kata oboenost na epistemolo{kiot tekst, da gi so~uva kvalitetite na
fragmentiranata, apofati~kata, nedofatlivata, protiv-sistematska, egzisten-
cijalno †tetoirana# izvedba.
Tokmu so ogled na Bahtinovata, dijalo{ka proekcija na dijalogi~nost, ne-
samoidenti~en, umnoèn subjekt-vo teloto, isto taka, moème da razgatneme svo-
jstva na eden svoeviden intertekst. Semioti~koto tolkuvawe na teloto kako
znak, kako kulturen interpretant, ovozmoùva samoto telo da go razgleduvame,
zaedno so site negovi manifestacii (gestovi, odnesuvawe, govor, oblikuvawe,
itn.) kako eden Tekst, kako smisleno tkaewe i sozdavawe.
Taka, Moris Merlo Ponti, teloto go interpretira kako praktika, no i
kako proekt, mislej}i imeno na kreativnite potencijali za samosozdavawe i
proektualno, kon virtualnata idnina naso~eno, dejstvuvawe.
Rolan Bart, pak, od svoja strana, govori za pluralnoto telo (setilno,
emotivno, parisko, selsko, javno itn.) - pretvoraj}i go teloto vo efektna meta-
fora za oìvotvoruvawe na epikurejskata dimenzija na kritikata, no i za oslo-
boduvawe na lascivnata, zabraneta, opskurna, tabuzirana terminologija:
re~nikot na seksualnite verbalni nasladi.
Verojatno, blagodarenie i na udelot na teoretskata psihoanaliza na
Lakan, vo teorijata, sledime podem na eden seksualiziran diskurs, Mi{el Fuko,
@il Delez, Alen Finkelkrojt; diskursot sosredoto~en okolu libidinalnite
dobivki i aspekti na sovremenata kultura (vo koja ne malo zna~ewe dobiva
problemot na zaveduvaweto - jazi~no-ideolo{koto zaveduvawe, elaboriran od
strana na @an Bodrijar, [o{ana Felman, Julija Kristeva). Provokacijata na
teloto, ili teloto kako provokacija na aktuelnata teorija, nesomneno se nao|a
vo opredelen dosluh so imanentnite pottici od estetskata sfera, koi gi is-
traùvaat i artikuliraat transformaciite, preobrazbite na tkn. kreativno
telo.
Osobeno vo post-avangardnata, multimedijalno vtemelena umetni~ka prak-
tika, s¢ pove}e, jakne predizvikot, retorikata i pismoto na teloto - ovojpat,
za razlika od klasi~noto telo na umetnosta, vospostaveno bukvalno kako objekt,
materijal i medium na umetni~kiot izraz. Povikuvaj}i se na iskustvata od per-
foramnsot, telesnata umetnost, dvièweto so simptomati~no ime - Fluksus,
hepening, ne moème da odre~eme postoewe na opredelena opsesija so
telesnosta, kako posledna bariera na li~niot identitet i kako pokazatel na
29
edna darba za ìveewe, za ìvotna umetnost, {to go preferira erotizmot na
slu~ajot, nepredvidlivosta, prirodnosta migovnosta, procesualnosta.
Post-metafizi~kata estetika na teloto, so nego, so teloto, postapuva
radikalno; kako {to svedo~at i primerite od sovremenata teatarska praktika,
teloto e izloèno na visoki rizici, na fakti~ki opasnosti, na ekstremni
(†krvavi#) potezi i zafati; koi{to, intimno, odnatre go potvrduvaat identite-
tot na bolkata i zapisot za/od nea, afirmiraj}i ja svoevidnata poetika na bol-
kata (ili uìtokot) kako metod.
Ne sekoga{ imuno na isku{enijata na biolo{kiot esencijalizam (apsolu-
tizacijata, hipertrofijata, opsesijata od sopstvenata biologija, odnosno tele-
sna ili seksualna razlika), pismoto na teloto, osobeno rasprostraneto i
zna~ajno za praktikata na ènite-umetnici, gi pottiknuva denes vitalnite
pra{awa i problemi na identitetot, niz prizmata na kreativnoto (ne retko
bolno) samooblikuvawe i samoizlagawe.
†Postmoderniot subjekt, za razlika od svojot dekartovski predok, e sub-
jekt, ~ie{to telo e integralno na negoviot identitet# (Teri Iglton, 1997).
Knièvno-teoretskata afirmacija na telesniot princip i teloto, upatno
e da se prosledi i vo po{irokiot duhoven kontekst na postmodernisti~kite
strategii; naso~eni kon pretolkuvawe na poimot na subjektivitetot; {to go
nadminuva redukcionizmot na kartezijanskite opredelbi i izedna~uvawa na sub-
jektot so svesta/kogito.
Vo postmodernata epoha, kako {to konstatiraat analiti~arite Stiven
Best i Daglas Kelner, preovladuva esencijalisti~kiot koncept na èlbata, so
ogled na kogo, doa|a do †voskresnuvawe na individuata vo estetizirana
èlee~ka monada# (1996:403); decentrirana egzistencija na posakuvawe; sozda-
vawe i preferirawe na rascepkano, fragmentirano, libidinalno i nomadsko
telo.
Od druga strana, anarhisti~kata epistemologija, svojstvena na istata
postmoderna duhovnost; vo prv plan, gi pomestuva i poso~uva, odnosno reha-
bilitira; kvalitetite na intimnosta, lokalnosta, setilnosta, konkretnosta,
izvornosta na soznanieto - aspekti, najtesno povrzani so homeopatskiot, telesen
princip na doìvuvaweto i poistovetuvaweto na metodot so sudbina.
Sledej}i go sodejstvoto na takvite, anti-epistemolo{ki fenomeni vo
knièvnata i kulturnata teorija, Teri Iglton upotrebuva edna dobredojdena i
polezna sintagma-koja gi obedinuva razli~nite vidovi pismo za teloto (me|u niv
i feministi~kata kritika, odnosno body criticism). Novata somatika, so svo-
jata nostalgija kon setilnite sodrìni i kvaliteti na zborot i jazikot, sozdava
edna navidum paradoksalna hibridizacija: teloto na diskursot, ili diskursot
razbien kako telo: poèlno, poèdno, zavodlivo, seksipilno, pulsira~ko.
30
Takvoto, †psihosomatsko viduvawe na tekstot# (Jovica A}in), so svojata
preferencija kon difuznoto, pulzionelnoto, taktilnoto doìvuvawe na tek-
stot; so naglasenata konvergencija pome|u egzistencijalnoto i teoretskoto (po-
eti~koto) iskustvo - {to go implicira i udelot na nepredvidlivoto, slu~ajnoto,
haoti~noto, neopredelivoto; so intencionalnata polimorfornost, intenzitet,
duhovno nomadstvo; niz eksperimentot, ludizmot, senzualizmot - svedo~i za, i se
sprotivstavuva na, preoptovarenosta so metajazi~ni, hiperteoretizirani, zadu-
{uva~ki sistemi i principot na materijalno, rigidno voobli~eno, pozitivno
znaewe.
Metafori~noto razmnoùvawe na paradigmatikata na teloto, so ogled na
koe, teloto zadobiva konotacii na raspr{en, nomadski, polimorfen kulturen
znak - vodi kon seksualizacija i na knièvno-teoretskiot diskurs; kon transko-
dirawe na konkretniot, setilen, senzualen jazik na erotskoto doìvuvawe, vo
domenot na teoretskiot meta-govor; {to gi zajaknuva avtoeroti~nite aspekti na
relacijata ~itatel-tekst (Bart, na primer, govori za tekstot kako feti{, od-
nosno objekt na poèdnost).
Orfejskiot (raspar~en, fragmentiran, libidinalen) identitet na post-
modernata kritika, ostanuva taka vo nezale~iv dosluh so prestapot na
klasi~nite mitski zabrani i tabui: ne uspevaj}i da go preodolee strasnoto
isku{enie na pogledot; taa, kone~no go gubi tekstot kako hermenevti~ki objekt
za prou~uvawe; vo polza na difuznata magma na erotskoto posakuvawe, vo zavod-
livata igra (lizgawe i proizveduvawe) na razlikite, vo Procepot (puknatinata,
rezot) i pomestuvaweto (atopiskoto skr{nuvawe na zadovolstvoto) kon vozbud-
livite, kreativno nesuzbienite predizvici na oslobodenata †poligrafska
praktika, koga samata †prezentacija na uìtokot# zdobiva supstancijalna vred-
nost i zna~ewe! (nasproti cenzorskite mehanizmi na †teoretskata kultura#,
prkosno gledaj}i ja naukata niz optikata na umetnikot).
P. S. Tantri~kiot pristap vo kritikata, upatno e da go postavime vo po{irokiot

epistemolo{ki kontekst na tkn. post-kritika. Vospostavena pod nesomneno vlijanie na
Fridrih Ni~e, ovaa kritika i nejziniot rodona~alnik, @ak Derida, soo~eni so nepostoeweto
na transcedentnite avtoriteti, za vozvrat ja afirmiraat ontolo{kata Igra, †igrata na sve-
tot#, i ludisti~kiot princip, kako bazi~en epistemolo{ki stav i kako nova privilegija na
analiti~kiot subjekt.
So svojata odbivnost kon principot na reprezentacijata; falogocentrizmot (odnosno
falokratskite predispozicii na teoretskiot diskurs); vlastoqubivite implikacii i ishodi
na nau~noto znaewe; patrijarhalnite propedevti~ki stremeì za proizveduvawe nekreativni
epigoni-post-kritika (vo ~ii ramki pripa|a i feministi~kata kritika), go zastapuva tak-
viot model na ~itaweto kako quboven odnos, rastvarawe na subjektot); generativnata igra.
†Intelektualnata umetnost# (Bart); mobilnata anagramska demontaà; kone~no i androgi-
nata (biseksualna) proekcija na tekstot (pismoto); sozdadeno niz diseminacijata (raseju-
31
vaweto), kolaòt (kalmeweto) i montaàta (erotskoto spojuvawe) na heterogenite, intersek-
sualni fragmenti - pri toa - se podrazbiraat...
DOKTOR FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO

(post-kolonijalno ~itawe na "MME...#
od Dejan Dukovski)
Primenuvaj}i go denes aktuelniot, i isto tolku provokativen, postkolonijalen

pro~it, vo kratkata analiza na eden izbran, egzemplaren fragment od posled-
nata drama "MME# (1997) na momentno najeksponiraniot dramski avtor od
Makedonija - Dejan Dukovski (1969), ovoj tekst predo~uva edno alternativno
promisluvawe na odnosot pome|u znaeweto, edukacijata i ìvotnoto iskustvo.
Tekstot pretstavuva primer na "case study# (ili, "studija na konkreten
slu~aj#), kade{to e primenet intertekstualniot metod (ili, "~itawe na eden
tekst vo ramkite na drug tekst#), kako metod na vzaemno rasvetluvawe i ek-
splikacija na dva ili pove}e tekstovi, od razli~ni disciplinarni sferi. Pri-
menetata interdisciplinarna metodologija, odnosno vkrstenoto analiti~ko
~itawe na dramata, posegnuva ne samo po soodvetnata knièvna interpretacija,
tuku i po najdlabokite i transgresivni razmisli za politikata na znaeweto,
kako i za soodvetnata ideolo{ka mo} na znaeweto.
Otade, trgnuvaj}i od aktuelnata subverzija i preispituvawe na falogocentriz-
mot, t.e. metafizi~kata tradicija na zapadnata misla - ovoj tekst }e vklu~i i
avtorefleksivna rasprava, za samite poimi na: predava~kiot metod, figurata na
U~itelot, najcenetiot model na Znaeweto, primenetata politika na znaeweto -
seto toa, vrz osnova na postmodernisti~koto podrivawe i prevrednuvawe na
fundamentite na falogocentrizmot, odnosno zapadnoevropskata metafizi~kata
tradicija. Kone~no, i za znaeweto kako svoevidno (neokolonijalno) ìgosuvawe.
Spored toa, }e go pro~itame "Vera#, tretiot del od dramata "MME...#, kako eg-
zemplarna prikazna, t.e. narativ, indikativen za pretstavuvaweto na, i soo~uva-
weto so, nekoi recentni poimawa na znaeweto kako zaveduvawe, telesno
vpi{uvawe, alienacija, kastracija, dominacija.
Iako naslovot na ovoj del, glasi "Vera#, ~itaweto ni pokaùva, deka, so ogled na
sodr`nata na dramskiot konflikt, toj naslov e ironi~en (pa, duri i cini~en).
32
Dejstvieto se slu~uva vo eden specifi~en hronotop, t.e. zafrlenata germanska
kr~ma "Crno prase# (ako gi sledime ukaùvawata na Mihail Bahtin, kr~mata,
zaedno so napr. pazarite, saemite, plo{tadite i sl. - spa|a me|u onie hronotopi,
koi ja potpomagaat dijalogi~nata individualizacija na ~ovekot).
Od druga strana, dramata "MME# e napi{ana vo eden specifi~en, post-moderen
idiom, opredelen od metafizi~kiot nihilizam, odnosno radikalnoto pre-
vrednuvawe na osnovnite, {iroko prifateni, zapadni kulturni vrednosti i tra-
dicii. Isto taka, interesno e da se podvle~e toa, deka vo ovaa drama se zastapeni
pove}e referenci kon meta-teatarot, odnosno pogolem broj avto-
referencijalni praktiki i postapki, koi vklu~uvaat raznovidni citati od
semioti~kata tradicija na dramata i teatarot.
Glavnite likovi, koi u~estvuvaat vo ovoj fragment, se: Dr. Falus (lik, so mnogu
indikativno ime, koe podocna se razotkriva kako efektivna, paronomasti~ka i
intertekstualna referenca kon Faust, glavniot lik od istoimenata poema na
Gete) - i Mladiot (anonimen dojdenec i student, obzemen od svojata "voqa za
znaewe#, kako i od bazi~no erotskiot mit za potraga).
Obata lika se ideolo{ki sinegdohi, t.e. pretstavnici na opredeleni i
zaokruèni sistemi na poimawa i vrednosti, pretstavnici na opredeleni iden-
titarni ulogi, ili, po{iroko, opredeleni (i indikativni) kulturni i ima-
golo{ki referenci. Tie poseduvaat pove}ekratni, vkrsteni, naporedni iden-
titeti. Taka, na primer, moè da se iscrta slednata "{ema#:
Dr. Falus Mladiot

Seksualen identitet Homoseksualec Heteroseksualec
i orientacija travestit
Nacionalen Germanec Makedonec
identitet
Kulturen identitet Evropjanin Balkanec
Intertekstualen Dr. Faust Lik od
identitet Bildungs-roman
Epistemolo{ki U~itel Student
identitet (volja za mo}) (volja za znaewe)
Otade, dramskiot dijalog nesomneno moè da se sledi i kako simulacija na

edna socijalna komunikacija, odnosno, poseben tip interaktiven konflikt, so
svoi opredeleni socijalni ulogi.
Nivniot vzaemen odnos bi moèl da se opi{e kako inicijacija - Dr. Falus e
onoj, koj so ogled na svojata kompetentnost, obu~enost, iskustvo - treba da rako-
vodi so toj proces na inicijacija, i da bide U~itelot; dodeka drugiot - Mladiot,
33
se nao|a vo ulogata na aspirant, koj treba da mine niz inicijaciskiot ritual
(koj{to, kako {to e poznato, neminovno, vklu~uva i podrazbira izvesen stepen
na telesna bolka, obeleànost i `rtva).
Sledej}i gi tolkuvawata na Derida, procesot na podu~uvawe e mnogu sli~en na
procesot na transfer (prenos, predavawe) i na prevod (adaptacija) na odreden
korpus znaewa - a, pak, site tie, se isto taka, prosledeni so eden odnos, koj e in-
korporiran i vo osnovniot psihoanaliti~kiot ~in - transferot. Stanuva zbor
za qubovta.
Ovaa dlaboka bliskost pome|u znaeweto i erotizmot, daleku od toa da bide samo
prikladna hipoteti~na konstrukcija na Derida, odamna e voo~ena, i toa, mo-
èbi, u{te vo bibliskiot mit za progonstvoto na Adam i na Eva od rajot - po-
radi nivnata neposlu{nost, ili podobro re~eno, nivnata zaguba na seksualnata
nevinost, odnosno duhovnata ignorancija.
Spored Platon, erotizmot podednakvo gi vklu~uva telesnite iskustva, kako i
iskustvata od misti~en, religiozen i filozofski vid.
Vo 17 vek, vo vremeto na prosvetitelstvoto, ima edna mo{ne provokativna
situacija: koga nao|ame sovpa|awe me|u etimologijata na zborot kniga (libre -
t.e. sloboda) i libertenskoto dvièwe, kako i novi argumenti za na{eto
prou~uvawe na bliskite vrski pome|u znaeweto i erotizmot.
Sekako, da ne go ispu{time od predvid Ni~e, ~ij{to poim "vesela nauka#, kako i
celinata na negoviot opus, moàt da bidat sogledani kako svoevidna apologija
na ekstati~niot filozofski subjekt...
Pome|u drugite, i poimot "erotska ironija# na Tomas Man, upatuva tokmu na
neizbe`nata (i, na momenti, sepak, poniùva~ka i podredena) uloga na duhov-
noto, za smetka na senzualnoto, telesnoto, ìvotno pulsira~kto... iskustvo.
No, da se vratime na Dr. Falus!
Toj ne se nao|a samo vo uloga na majstor i u~itel, tuku i vo uloga na Zavodnik.
Spored teoreti~arite, zaveduvaweto ne e cel samoto za sebe cel: tuku, prven-
stveno, e medium za steknuvawe nadmo} nad Drugiot (provociraj}i ja i budej}i ja
negovata èlba, èdba i uìvawe).
Spored Delez, figurite na u~itelite i instruktorite ispolnuvaat vsu{nost
falokratski, edipizira~ki, kastrira~ki ulogi. U~itelot e golemiot, kas-
trira~ki, ma{ki Drug. Zatoa, niz poimot na edukacijata kako telesno
vpi{uvawe, nie stanuvame svesni (predupredeni) za penetrantnite, otu|uva~ki,
nasilni~ki (kakvi {to se vpro~em i vo ovaa drama), duri i paranoidni (dekom-
ponira~ki) efekti, {to gi ostvaruva znaeweto, koga }e po~ne da se zakostenuva
vo sistem (interesno sovpa|awe, vo na{iot slu~aj e - podnaslovot na "MME# -
paranoja). Taka se pokrenuva rasprava za mo`nosta od ideo-politi~ka zloupot-
reba i manipulacija so znaeweto vo ramkite na falogocentri~niot model .
34
Takvata manipulacija e podednakvo vozmo`na na horizontalnata, t.e. intra-
kulturalnata, kako i na vertikalnata, t.e. inter-kulturalnata oska. Spored
ukaùvaweto na Mi{el Fuko, "sekoj edukativen sistem e politi~ki na~in, kako
da se za{titi, so~uva ili promeni usvojuvaweto na diskursite, znaeweto i
mo}ta, {to tie ja nosat so sebe#. So drugi zborovi, sekoe znaewe, kako i
procesot, odnosno na~inot na steknuvawe i akumulirawe na znaewata, nemi-
novno gi vklu~uvaat strategiite na mo}ta, ~ii{to ideo-politi~ki konotacii,
voop{to ne treba da se zanemaruvaat.
Vo dramskiot fragment, {to e predmet na na{iot interes, i istovremeno,
provokacija za potraga po nekoi alternativi na falogocentri~niot sistem na
obrazovanie, znaewe i poduka-pome|u drugoto, se aktuelizira- binarnata, in-
terkulturna opozicija pome|u Balkanot i Evropa: vo ramkite na toj drama-
tur{ki East-West diskurs, Dr. Falus go pretstavuva evropskiot, kolonijalen-
dodeka Mladiot, balkanskiot, post-kolonijalen subjekt.
Spored postoe~kite imagolo{ki standardi, Evropa e pozitivnata refer-
entna grupa, kon koja Mladiot go naso~uva svoeto aspirativno Jas, prilagodeno
na propi{anite evropski modeli i o~ekuvawa.
Istovremeno, negovoto u~ewe, ili doa|awe do znaeweto, n¢ potsetuva na axilak,
patuvawe, pat (od svoja strana, dosta blisko do anti~kite praktiki na
samospoznavaweto i samoedukacijata - preku patuvawata i avanturite).
No, se postavuva slednoto pra{awe: dali posakuvaniot transfer na znaeweto e
voop{to vozmoèn? Dali e toj recipro~en ili pak asimetri~en? Dali e vte-
melen na maèstvenot ili na demokrati~nost (interesna e zabele{kata na
Tomas Man, deka maèstvenosta i demokratijata se po priroda nespoivi)? Dali,
zad seto toa, se krie u{te ne{to?
Sekako, da. Se krie - homotopija: simboli~en prostor, za sozdavawe i konstrui-
rawe na identiteti (A. ]osev). Toj simboli~ki prostor operira so sekoga{-ve}e
prisutni, dlaboko dejstvuva~ki, neizbe`ni kulturni predrasudi.
A takvi homotopii, vo ovaa drama, se tokmu Balkanot, od ednata, i - Evropa, od
drugata strana. Tie go proizveduvaat fundamentalniot strukuralen rascep
pome|u Nas (Zapadno-evropjanite, doma}inite, liberalnite, kompetentnite) i
Niv (Jugoisto~no-evropjanite, dojdencite, neliberalnite, neupatenite). Ne
samo vo ovaa drama, denes n¢ ubeduvaat, deka: ovoj interkulturen jaz ne samo {to
ne moè, tuku, i ne treba voop{to da bide premosten.
Zatoa {to, samoto opstojuvawe na ovoj jaz, na Zapadno-evropskite golemi
maestra im go ovozmoùva i ~uva ekskluzivnoto pravo da go proglasuvaat,
potvrduvaat, ~uvaat, pripi{uvaat - ne samo znaeweto po sebe, tuku i mo}ta (ma-
nipuliraweto, represijata, vlijanieto, vladeeeweto so drugite), odnosno, opre-
delenata politika na znaeweto. Toa, pak, od druga strana zna~i, deka tie se
35
privilegirani, soodvetno na svoite sopstveni i egoisti~ni interesi - da gi
rakovodat, naso~uvaat ili ureduvaat idnite razvojni procesi vo tn.
vtorostepeni, vtoroklasni balkanski zemji.
No, da se vratime nazad, kon erotskite mo`nosti na Dr. Falus. Negoviot, spored
mene, najvpe~atliv iskaz glasi, deka: "Jas go sakam, seto ona {to go znam#.
Sekako e neobi~en u~itel, onoj, koj prvenstveno ja igra ulogata na zavodnik. A,
u{te edna od va`nite osobini na zaveduvaweto, spored @an Bodrijar e, sub-
verzijata na mo}ta i avtoritetot na sistemite. Dali, ako vovedeme poinakov vid
znaewe (pottiknuvaj}i ja negovata erotska su{tina), moème da ja izbegneme go-
lemata zloupotreba na znaeweto? Ili, barem, da se obideme da gi nadmineme ne-
govite o~iledni limiti?
Moèbi, treba da se svrtime kon poinakov vid znaewe, ne samo kon postojnoto
anamnesti~ko, reproduktivno-tuku i kon ekstati~noto, kreativno samo-spoz-
navawe? Moèbi, namesto za znaewe, poprvo treba da govorime za alternativata
na li~na mudrost? Ili, sledej}i go [openhauer, vo znaeweto poprvo bi trebalo
da gledame medium na samootkrivaweto i li~na soteriologija? Moèbi, treba
vo pogolema mera da gi po~ituvame prednostite na "egzistencijalnoto tetovi-
rawe#, za koe se zastapuva Peter Sloterdajk?
Nekoi od aktuelnite misliteli ve}e se svrteni kon vrednostite, svojstveni na
tn. telesno soznavawe, koe e legitimen, polnopraven segment i duri garant na
smislata i opravdanosta na znaeweto.
Dr. Falus se potsmeva so tradicionalniot poim i slika na znaeweto - toj av-
toironi~no se deklarira kako kompleksna kurva. Svojata nauka, ja imenuva kako
"kuromantija#. Taka i tradicionalniot tip na znaewe e kumulativen, kon-
sumentski, kvantitativno naso~en - naj~esto nemo}en da postigne zadovolitelen
u~inok vrz subjektot. Zatoa, dr. Falus sekoga{ ispa|a nezadovolen, razo~aran,
prazen...
Dodeka, Mladiot sekoga{ biduva uloven, zaroben, neuspe{en, (mentalno) silu-
van, ìgosan (da se potsetime, deka identifikacijata zna~i, nekoj da se pois-
toveti, so i preku drugite- kako Drug).
A, negovoto veli~estvo, znaeweto postojano nedostasuva... i ne zavr{uva...
Dodeka, na{ata dlaboka predodredenost e da kopneeme po znaeweto...kako
fatalna strategija, kako zakanuva~ka sila i iskustvo...
Nikoga{ definitivno (da) ne sme nau~eni!
[to n¢ vra}a kon Lakanovata formula za frustriranoto pismo, pismoto (vo
na{iot slu~aj -znaeweto), {to e osudeno da ne ja dostigne svojata vistinska cel,
da bide i ostane plove~ko, fluidno, nomadsko.
Kako {to, vpro~em, pora~uva i Cvetan Todorov, vo svojata opredelba za
dijalo{kata kritika: "Pove}e sakam da tragam po vistinata, otkolku da ja imam
36
na svoe raspolagawe#. Taa kritika, imeno, razgovara so tekstovite, i ne mu se
obra}a samo na razumot, tuku i na imaginacijata. Dijalo{kiot princip, vte-
melen vo deloto na Bahtin, i zasnovan vrz iskustvenata podloga na humanisti-
kata, vrz tn. ìvotna "arhitektura# na analiti~arot -ja odbiva pred s¢ sopstve-
nata reifikacija.
Zatoa, dokolku go prifatime dijalo{kiot pristap kako predizvik, i nie, ovde,
na Letnata {kola, bi moèle malku i samite sebesi da se analizirame. Moèbi,
i vakvite letni {koli se del od tn. "drugi (isklu~eni) heterotopi~ni pros-
tori#, za koi govori M. Fuko. Taka, samoto postoewe na vakvi mesta, dokaùva,
deka op{testvoto e vo situacija da go isklu~i, lokalizira, ograni~i- svoeto
vnatre{no drugo (samokriti~noto znaewe).
Sposobno da ja izvr{uva svojata heterotopi~na funkcija, znaeweto e vo
sostojba da se dekonstruira duri i samoto sebesi, i tokmu toa, e moèbi edna od
pri~inite na negovata primamlivost... Taka i predavaweto (podu~uvaweto) ne e
samo transfer (prenos) i prevod (adaptacija), tuku i transgresija (preskok
otade) znaeweto.
A vo toa moème da se uverime, gledaj}i ja bizarnata fotografija na te-
hno-dizajniraniot @an Bodrijar, snimen vo kazinoto vo Las Vegas, pokraj edna
"zaja~ica#, za vreme na svoeto mnogu poseteno predavawe ...
37
AH, TIE BALKANCI!

ili-diskursot na dekolonizacijata
(slu~aj: Makedonija)
"Onie, koi{to upravuvaat moàt da si dozvolat, da bidat

oslobodeni od kritika i od konceptualna analiza, no, onie, koi
se pod nivna uprava - toa ne go moàt#.
Teri Iglton (1996)
Prv del - Osudeni na analiza
1. Vo posledno vreme, svedoci sme na edna dlaboka, za nas u{te i frus-

trira~ka, bolna podelba (polarizacija) na svetot na Nie i Tie. Vo kontekstot
na recentnite procesi, {to go karakteriziraat tkn. nov svetski poredok i po-
demot na neo-liberalizmot, ve}e stanuva jasno, deka samiot toj rascep, dekom-
pozicija, ili opozicija, stanuva eden od za{titno-odbrambenite mehanizmi, so
pomo{ta na koi, vrz osnova na ìgosuvaweto, otfrlaweto, isklu~uvaweto na
Drugiot, od edna strana, se etablira, ili esencijalizira spomenatiot antagoni-
zam, dodeka, od drugata strana, se stabilizira i odrùva, hegemonisti~kata ne-
prikosnovenost i uloga na kategorijata †Zapad#, nasprema kategorijata †Istok#.
U{te pokonkretno, se esencijalizira u{te edna stigmatizacija, ìgosu-
vawe, koe, daleku od toa da bide samo geo-strate{ko, vsu{nost, pretpostavuva
ideolo{ko (ideologizira~ko) stojali{te: vo ramkite na koe, tkn. †balkanizam#,
se zema kako argumentaciona osnova za vospostavuvawe, odrùvawe i opravdu-
vawe na edna, vo osnova, neo-kolonijalisti~ka podelba me|u Nie i Tie, a pak taa,
od svoja strana, implementira eden, vo kulturnata istorija (ve}e) iskompro-
mitiran evropocentri~en diskurs, vtemelen vrz arogantnata distinkcija me|u
varvarite od edna, i civiliziranite, od druga strana (N. A{erson, 1997).
Od druga strana, vo knièvnata i kulturnata teorija, poslednive dve dece-
nii se afirmira edna opredelba, {to te`nee kon toa, da gi revidira skrienite
imperijalisti~ki predrasudi i tendencii, vgradeni vo akademskiot diskurs i
prou~uvaweto, na tkn. ne-evropski, ili kulturi od tkn. tret svet. Po~nuvaj}i so
knigata na Edvard Said †Orientalizam# (1978 g.), knièvnata nauka se zbogati
38
u{te so edna epistemolo{ka mo`nost, za soo~uvawe so, i revidirawe na,
sopstvenite imagolo{ki zabludi, sopstvenite manipulatorski avto-
konstrukcii. Ovaa nasoka na akademskite prou~uvawa dade silen zamav za pode-
mot na tkn. post-kolonijalna kritika, koja, vo prvo vreme, meta-kriti~ki go
prosuduva{e samiot diskurs na (imagolo{kite i, so toa, ideolo{kite deforma-
cii vo) knièvnata nauka - za podocna, da opfati i po{iroki aspekti na socio-
kulturnata emancipacija, koi se odnesuvaat na razotkrivaweto na strukturata
na implicitnite mehanizmi i procesi na ekonomskata, politi~kata, kulturnata
eksploatacija, manipulacija, odnosno, pot~inuvaweto, {to go pretrpuvaat tkn.
"kolonijalni# i kolonizirani kulturi.
Denes, blagodarenie na kompleksnite post-fundamentalisti~ki prestro-
juvawa vo post-modernata teorija, atributot postkolonijalen, moè da se raz-
bere i vo naj{irokata epistemolo{ka konotacija, {to podrazbira "opirawe na
umot sprema tiranijata na totalitetot# (V. Biti, 1998), zna~i, ne samo vo socio-
politi~kata smisla, {to ja promovira{e sintagmata "zarobeniot um# (êslav
Milo{), tuku, pred s¢, vo pogled na bukvalnoto osloboduvawe na umot, od robu-
vaweto kon gotovite i kruti, kulturolo{ki, no, isto taka, i epistemolo{ki
stereotipi.
Vo toj kontekst, pod pra{awe se dovede esencijalisti~kata, stati~na,
fiksna koncepcija na identitetot, vo prilog i vo polza na konstruktiv-
isti~kata teorija za identitetot, koja, so polna svest, predupreduva na toa, deka
sekoja naracija za identitetot, neminovno e obuslovena od egzistencijalnata
pozicija, od statusot na nejziniot avtor i raskaùva~.
Otade, so podemot na post-kolonijalnata kritika, vo sovremenata kritika
i teorija, s¢ pove}e, se aktueliziraat problemite na samo-identifikacijata i
samo-legitimizacijata, odnosno pravoto na pot~inetite za zdobivawe so
"akademska glasnost# vo naukata i vo teorijata (N. Govedi}, 1999), potragata po
avtohtonosta, samo-osoznavaweto i samo-afirmiraweto, ne samo na kulturite od
tkn. Tret svet; no, kako {to, vo posledno vreme, se slu~uva, i inicijalnite
naznaki za etno-kulturnata rehabilitacija i predvrednuvawe i na kategorijata
na tkn. mali narodi i kulturi.
Diskursot na post-kolonijalnata emancipacija, poleka, no sigurno, nav-
leguva, nao|a svoe mesto i reprezenti, vo ramkite i na makedonskiot knièven i
kulturen prostor - zna~i, vo literaturnite dela, vo dramite, no, isto taka, i
duri pove}e, vo publicistikata, vo novinarskite esei, i drugite ànri, posebno,
vo kolumnite.
Spored moe mislewe, ovoj fenomen zasluùva posebno vnimanie, bidej}i,
so ogled na site svoi karakteristiki i pokazateli, toj nesomneno svedo~i za
39
emancipatorskite uvidi na makedonskite intelektualci, za nivoto na posto-
jnata socio-kulturna samosvest, koja sebesi se obiduva da se locira, vo
isklu~itelno kompleksnoto, socio-ekonomsko i socio-politi~ko opkruùvawe.
Taa, vo raspon od skoro cela decenija, se nao|a vo akuten i, isto tolku
dramati~en, proces na tranzicija: otprvin, izleguvaj}i od institucionalnite
ramki na federativnata dràvna celost na SFRJ; a, potoa, i od ramkite na edno
socio-politi~ko ureduvawe, kako socijalisti~koto samoupravuvawe. Od edna
strana, vo novite uslovi, Makedonija s¢u{te se nao|a vo edna latentna (neo-ko-
lonijalisti~ka) opasnost, zaradi akutnoto osporuvawe i zagrozenosta na nejzin-
iot nacionalen, jazi~ki, i kulturen identitet, pred s¢, od strana na nejzinite
neposredni sosedi - koe opstojuva poradi postoe~kiot, tipi~no balkanskiot
mentalitet, odnosno, sindrom na kompulsivno "menuvawe, korekcija# na
postoe~kite i "vra}awe# vo domenot na (posakuvanite, idealnite) tkn. prirodni
granci (Qubi{a Georgievski, Balkani, Dnevnik, april-maj 1999). Od druga
strana, kako i site isto~no-evropski, t.e. post-komunisti~ki zemji, Makedonija
e soo~ena u{te so eden, podednakvo traumati~en i kompleksen, imperativ, za
sopstveno (i povtorno, neo-kolonijalno) prestrojuvawe i prisposobuvawe kon
barawata na noviot svetski poredok i bezuslovnite zalo`bi na neo-liberalnata
demokratija.
Zo{to traumati~en i zo{to kompleksen?
Kako {to ukaùvaat soznanijata od psihologijata, procesot na steknu-
vaweto na ne~ij (li~en, ili kolektiven-odnosno-nacionalen, polov, kulturen,
itn.) identitet, pretpolaga i ~in na separacija, odvojuvawe (@an Mari
Domenak) od nekoja prethodna, "idealna# celina, odvojuvawe, so ogled na koe, go-
vorime i za opredelena trauma na identitetot, odnosno, za traumati~noto is-
kustvo na inicijacija (@. Delez/F. Gatari), kako i stigmatizacija, ìgosuvawe
na edinkata, po odnos na nekoj Drug, hipostaziran vo likot na op{testvoto.
Identitarniot proces, so ogled na toa, zna~i odvojuvawe od primarnoto
simbioti~ko opkruùvawe (so drugi zborovi, sovladuvawe, nadminuvawe na "na-
jsilnoto nivo na fiksacija# - incestuoznata simbioza, pred s¢, so likot na ma-
jkata, a potoa, i so nejzinite natamo{ni ekvivalenti i instanci, kako {to se:
semejstvoto, plemeto, nacijata, zemjata itn. - Erih From, 1996:93). Na toj na~in,
identitarniot proces, sekoga{, go vklu~uva i go podrazbira Drugiot, no, ne
samo kako kontrastiven, tuku i kako konstitutiven, princip na subjektivaci-
jata, t.e. na sopstvenoto osoznavawe i legitimirawe. Istovremeno, vo takvata
sloèna i delikatna postavenost, se ogleduva seta egzistencijalna dramatika na
subjektot, koj e primoran da se ottrgne od najbliskoto, da go nadmine pojdovnoto
40
identitarno okruùvawe, za da uspee da dojde do, i da se ostvari sebesi. I toa, ne
samo kako Razlika, tuku, i kako Pravo na razlika.
Tokmu takvata sloboda za oddeluvawe od nekakva "tiranija na totalite-
tot#, vo prilog na sopstvenoto (duhovno, intelektualno, kulturno) oslobodu-
vawe i emancipacija, e eden od osnovnite motivi na aktuelnata post-
kolonijalna kritika. Vo kontekstot na vakvite razmisluvawa, moème da go
razbereme i pra{aweto na golemiot ruski reìser Nikita Mihalkov:
"Zo{to morame bezuslovno da se sporeduvame so Zapad? Zo{to ne so Kina,
Japonija?# (1998); koe, fakti~ki, go otslikuva negovoto negoduvawe protiv
identitarnata tiranija na Zapadot, odnosno, negoviot status na edinstven vred-
nosen parametar za aktuelnite kulturni dvièwa i pridobivki. Isto, kako {to
neodamna, duri i Xorx Soros, elitniot pretstavnik na liberalnata demokratija
i istovremeno golem donator, otvoreno gi iskaà svoite stravuvawa po odnos na
posledicite, {to proizleguvaat od momentno vladea~kiot trend na pazarniot
fundamentalizam, odnosno vladea~kata "tiranija na (ovojpat, ekonomskiot-zab.
moja) totalitet#.
Osudenosta na sloboda, pak, od svoja strana, pokrenuva i aktuelizira niza
pra{awa, tokmu od krugot na etikata (odnosno, na izborot): koja paradigma, koj
model na identifikacija treba da se pretpo~ita i do koja merka? Dali potpolno
ili delumno? Dali kriti~ki ili podani~ki?
Takvite dilemi na identitetot posebno ja zasegaat Makedonija, kako del
od Balkanot, kako dràva vo tranzicija, kako "mala kultura#, kako zemja od
"periferijata#, i kako Druga ...
2. Poznato e deka tokmu od periodot na renesansata navamu, zapo~nuva ne-
sopirliviot proces na socio-kulturno razgrani~uvawe, odnosno, stratifi-
kacija na svetot, kako sostaven del na socio-politi~kite strategii na mo}ta,
pred s¢ zasegnata od pragmati~kite interesi za sopstvenoto samoodrùvawe. Toa
razgrani~uvawe, od svoja strana, se opravduva so sozdavawe i konstrurawe na
tkn. "isklu~eno Drugo#, odnosno, diskriminirano, marginalizirano, kompro-
mitirano Drugo - ~ie{to onepravduvawe i manipulacija, se opravduva so samiot
fakt na isklu~uvaweto - poradi koe, Drugoto se postavuva "od onaa strana# na
institucionaliziranite op{testveni zakoni. Drugoto e vo domenot na
razgrani~enoto, {to zna~i, vo domenot na odnapred dogovoreniot i so toa - doz-
voleniot - prestap.
Takvoto sankcionirano, dozvoleno pre~ekoruvawe na zakonot i denes op-
stojuva i e delotvorno, nasproti site deklarativni zalo`bi na neoliberaliz-
mot, tokmu blagodarenie na rascepot, ili antagonizmot, kako konstitutiven za
41
samiot oblik na liberalnata demokratija (Slavoj @ièk, 1996:39). Otade, sr`ta
na site socio-kulturni usilbi vo svetot denes (vklu~uvaj}i ja i Makedonija), se
sveduva na navidum apsurdnata, i, isto tolku, utopiska "borba za mesto vnatre#,
zna~i, vo ramkite i vo granicite na toj poredok na liberalnata demokratija
(~itaj - EU, NATO), nadvor od kogo vladee samo ta`niot (no isto taka i dozvo-
len) princip na Prestapot, ili "onaa strana na zakonot#: haosot, nasilstvoto,
oskudicata.
Takvata kulturna segmentacija, kako {to pokaùvaat istraùvawata,
poseduva svoja intrigantna, ne samo sociolo{ka, tuku i psiho-patolo{ka struk-
tura i dimenzija. Spored nekoi psihoanaliti~ki soznanija, funkcionalnata
opravdanost na samiot ~in na op{testveniot prestap (~itaj - nepravda), {to se
sproveduva za smetka na nekoj drug, se sostoi vo negovata silna (i, pri toa, pots-
vesno) integrativna, kohezivna uloga, {to istiot ja ostvaruva. Vos-
postavuvaweto na grupnata narcisoidnost (Erih From), t.e. grupniot fantazam,
od svoja strana, kako cel go ima - potisnuvaweto i uni{tuvaweto na Drugiot, t.e.
negoviot nedosegliv, zastra{uva~ki, s¢mo}en "vi{ok na uìvaweto# (Slavoj
@ièk), odnosno, nepredvidliv, libidinalen potencijal. Samiot ~in na "ìgo-
suvaweto# (odnosno, razgrani~uvaweto, ili, diskurzivnoto proizveduvawe na
Drugosta), blagodarenie na svoite tri inherentni aspekti: afektivniot
(predizvikuvawe na strav), kognitivniot (sozdavawe na sterotipi) i bi-
heivioralniot (sproveduvaweto socijalna kontrola nad povedenieto), nesom-
neno, pretstavuva mo}no sredstvo za instrumentalizacija na, i manipulacija so,
~ove~kite individui i op{testva (Marija Todorova, 1999).
Zna~i, treba da se ima predvid i sociolo{ki aspekt na ìgosuva~kata po-
delba Nie-Tie, koj ni ukaùva na toa, deka celta na podelbata e dlaboko-konzer-
vativna i pragmati~na: socio-kulturnata "~istota#, t.e. preglednost; treba da ja
ozakoni - fundamentalnata socijalna neednakvost i opozicija, i da ja natural-
izira eksploatacijata (T. Iglton, 1996), odnosno, privilegijata na bogatite
(Gospodarite), za smetka na siroma{nite, pot~inetite (slugite).
Zna~i, vo samiot identitaren proces, se vgradeni i dejstvuvaat pove}e in-
strumentalizira~ki (no, i imperijalizatorski) tendencii, aspekti, i strate-
gii), ~ie{to razobli~uvawe i raspoznavawe vleguva vo domenot tokmu na post-
kolonijalnata kritika. Otade, samorazbirliviot, esencijalen poim na iden-
titetot, taa go sogleduva kako imagolo{ka (ideologizira~ka) kategorija i
strategija.
So ogled na toa, vo post-kolonijalnata kritika, od edna strana, se sprov-
eduva "op{testvena partikularizacija na ona, {to be{e univerzalen teoriski
subjekt# (V. Biti, 1999:38) i se ras~istuva so predrasudata, deka moè da postoi
~isto, egzistencijalno i ideolo{ki neposreduvano znaewe (odnosno, nauka), do-
42
deka, sledstveno na toa, od drugata strana, se razotkrivaat tokmu manipulativ-
nite strategii i ambivalentnite u~inoci na tkn. metropolitenska nauka, od-
nosno, nejzinite skrieni, kolonizira~ki ambicii i dostreli, po odnos na nau-
kata i kulturata na potisnatite, †mali# narodi i kulturi.
Seto toa, im dava golem zamav na interesite, za imagolo{koto i interkul-
turnoto prou~uvawe na golemite kulturni i regionalni kategorizacii i ce-
losti, koi, blagodarenie na vladea~kite pretpostavki za postoeweto na, i re-
spektot kon, "univerzalniot teoriski subjekt#, s¢ dosega, ni se ~inea samoraz-
birlivi, iskustveno vtemeleni i so toa - legitimni.
Pristapot na postkolonijalnata kritika, vo najgolema mera, sosredoto~en
na samata egzistencijalna asimetrija i bitnata razlika, pome|u onoj {to ja pod-
nesuva (odnosno, prakti~no ja ìvee) i onoj {to ja objavuva (odnosno, teoriski ja
sproveduva) postkolonijalnata pozicija - pred s¢, vodi smetka, za neminovno
kontekstualnata priroda ({to zna~i, ograni~enost) na vlijatelnite (poto~no,
imperijalnite) kulturolo{ki termini i tipologizacii. A, pak, toa, od druga
strana, kaj malite narodi, za vozvrat, ja jakne skepti~nata rezerva kon takvite
(makro) tipologizacii i nivnata soodvetnost vo lokalni uslovi .
Vtor del - Demonskiot pohod na razlikata - ili,

razobli~uvawe na balkanizmot
"Balkanot -toa se drugite#

(Rastko Mo~nik, 1999)
"Velat, na Balkanot ne e mo`no da se rodi{ i da

umre{ vo ista dràva#
(Goran Stefanovski)
Vo korpusot na studiite i delata za Balkanot, pokraj neporeklivite

socio-istoriski i kulturni fakti, sovremenite kulturni antropolozi
otkrivaat i fantazmati~en, imagolo{ki diskurs, koj, imenuvan so pove}e
razli~ni termini i sintagmi, vo osnovata, se odnesuva na edna ista, analogna
pojava na apriorna ideologizacija, t.e. takvo tolkuvawe i vrednuvawe na Balka-
not, koe{to, produciraj}i pove}e soznajni predrasudi, vo golema mera, go kom-
promitira i go diskriminira svojot analiti~ki predmet.
Od edna strana, Balkanot e preoptovaren od istorijata, od istoriskite
traumi i se}avawa (vo toj kontekst, intertekstualno se prepletuvaat:
43
ironi~niot iskaz na britanskiot dràvnik êr~il: "Balkanot proizveduva
pove}e istorija, otkolku {to moè da konsumira#, kako i stihovite na makedon-
skiot poet Z. An~evski: "Od premnogu minato/ni mir/ni sega{nost ima#). Od
druga strana, Balkanot go opsednuvaat i mnogute aktuelni, gore{ti, nere{eni,
krizni podra~ja i problemi. So ogled na svojata opravdana èlba za korektna i
iscrpna legitimizacija i prezentacija pred svetot, spored na{e mislewe, Bal-
kanot, pretstavuva re~isi idealno "zamor~e#, t.e. istraùva~ka provokacija za
post-kolonijalnata kritika.
Po analogija so vostanoveniot termin "orientalizam#, sakaj}i, za razlika
od nego, da ukaè na postoeweto na u{te eden imagolo{ki fenomen, oformen
pod vlijanieto na tipi~no evropocentri~nite strategii na percepcija,
prou~uvawe i vrednuvawe-bugarskata istori~arka Marija Todorova, vo svojata
(za prv pat, na angliski jazik objavena i, zasega edinstvena od toj vid) studija
"Imaginaren Balkan# (1996), go izveduva, denes, ve}e prifateniot, termin "bal-
kanizam#.
Ne{to porano, nejziniot sonarodnik i kulturen antropolog, so evropska
reputacija, Aleksandar ]osev (1995), po soodvetstvo so fukojanskiot termin
"heterotopija#, za Balkanot govori, kako za "homotopija#, t.e. ideolo{ka proek-
cija i mesto za proizvodstvo na identiteti. Vrz osnova na toa, vo Balkanot se
raspoznava homotopija so visoko "eroti~en i temen potencijal#, kade se proek-
tira "potsvesta na Evropa#, taka {to samiot proces na sozdavawe homotopii, za
svoja kone~na cel i funkcija, go ima tokmu nivnoto disciplinirawe i kontrola.
Razotkrivaweto na vakvite skrieni, manipulativni, ideolo{ki proekcii
vo diskursot na balkanisti~koto prou~uvawe, me|u prvite go prevzede hrvat-
skiot teoreti~ar Vladimir Biti. Blagodarenie na soznanijata od komparativ-
nata knièvna nauka, vakvite sliki se razobli~uvaat kako "miraì# (prividi),
t.e. ekstremni, deformirani, ideologizirani pretstavi za eden region, narod
ili kultura. Kako {to n¢ predupreduva Biti, nesomnenata "idealizacija na
Sredna Evropa#, nasproti neumolivata "satanizacija# i ocrnuvaweto na Balka-
not, vo o~ite na zapadniot svet, e u~inok i rezultat na postoeweto i opstoju-
vaweto, tokmu na takvite proektivni ideologii na Zapadot (1994).
Vo toj kontekst i vo prilog na toa, moè da se povikame na u{te na eden
luciden i zanimliv prilog. Iako, pojdovno napi{an, po povod filmot na Mar-
tin Skorsiz, "Drakula#, tekstot na Dejvid Glover, vo me|uvreme, ja iznesuva
mo{ne provokativnata teza, proizlezena od smelata pretpostavka, deka, ne
slu~ajno e podvle~eno mestoto, od kade poteknuva vampirot Drakula: toa e Tran-
silvanija, Romanija, edna od nedovolno poznatite (isto~ni) zemji. Stravot od
nepoznatoto, nelagodnoto, voznemiruva~koto-koe, so ogled na svojata Drugost,
44
inakvost, moè da go kontaminira zapadniot ureden svet, spored Glover, proiz-
leguva tokmu od demonizacijata (odnosno, morbidnata imagolo{ka proekcija) na
Balkanot, Istokot - demonizacija, ~ija{to pozadina se krie vo nacional-
isti~kite i rasisti~kite diskursi na Zapadnata, arievska ideologija na "krvta,
po~vata i potekloto#. Kako, vpro~em i denes nametnatiot, puristi~ki diskurs
na etnokratite...
Sledej}i gi nasokite na teoriskata psihoanaliza, razvieni od strana na
u~eweto na Slavoj @ièk, moème da go postavime slednoto pra{awe i pret-
postavka; dali "balkanizmot# e, vsu{nost, rezultat na deluvaweto na fan-
tazmatskiot strav na Zapadot, od vi{okot na uìvawe, za koe e sposoben i {to
mu e svojstven samo na balkanskiot Drug? Dali se raboti za strav na Zapadot, od
sopstvenata èdba kon balkanskiot Istok, kako fantazmati~no "mesto na
zabraneta naslada#, koe, po "definicija#, e poèlno, no isto taka i zakanuva~ko:
lizgavo, nedosti`no, i zaradi toa - traumati~no?
Na krajot, vo eden od poslednite, lucidni i relevantni uvidi, vo vrska so
ovaa problematika, slovene~kiot sociolog i antropolog Rastko Mo~nik, govori
za balkanizmot kako za "ideologija na borci za severnata granica#, vo nego
otkrivaj}i delotvoren primer (ili, `rtva) na diferencijalisti~kiot rasizam
(1999:177), odn. kulturniot diferencijalizam, vostanoven so epistemolo{kiot
podem na prioritetniot, post-strukturalisti~ki koncept - konceptot na
Razlikata. Inaku, posebno intrigantno svojstvo na balkanizmot, e samata vred-
nosna asimetrija i hipokrizija, {to vladee po negovata horizontalna i verti-
kalna oska: na prvata, oskata na odnosite kon i so sosedite (ili, maliot drug),
ideologijata na balkanizmot redovno se izrazuva i se temeli na neprijatelstvo,
napnatost i odbivnost - ili, bi dodale nie - ksenofobija; dodeka, pak, na verti-
kalnata ili oskata na odnosite-kon i so Evropa (Zapadot - t.e. golemiot Drug),
za razlika od toa, ja manifestira svojata servilnost, samoponiùvawe i las-
ka~ko dodvoruvawe - ili, bi dodale nie - ksenomanija.
Vo svojot najnov, eseiziran raskaz, vo duhot na istiot imagolo{ki prin-
cip, Aleksandar Prokopiev zaklu~uva: "povlastenosta na stranecot raste so
geografskata oddale~enost. Kolku e toj poblisku, razlikite stanuvaat s¢
postresni, odbrambeniot stav kon tu|oto s¢ poizrazen, sozdavaweto negativni
stereotipi za drugiot - s¢ polesno# (1999).
Ideolo{kata strukturiranost na balkanizmot, so ogled na toa, e
{izoidna: taa, istovremeno, vklu~uva dve, vzaemno protivre~ni tendencii
(ksenofobijata i ksenomanijata) i istite gi promovira vo faktor na svojot op-
stanok!
45
Zarem, toga{, treba da za~uduva toa, {to avtoimagolo{kite pretstavi na
Balkancite izobiluvaat so ambivalentni i melanholi~ni ~uvstva, samok-
riti~ki sudovi i negativni, neprijatelski ìgosuvawa na svojot sopstven-
problemati~en, krizen, raskolen identitet i kultura?
A, imeno, takvata fizionomija na "afektivnoto pi{uvawe#, kako i ak-
tuelizacijata na "op{testvenata teorija na bolkata i stradaweto#, zaedno so
sloganite za multikulturnosta i operativniot poim na identitetot, gi pretsta-
vuva paradigmati~nite svojstva i zalo`bi na samata post-kolonijalna kritika.
Za razlika od scientisti~ki naso~enite ambicii i impersonalnite obra}awa
na egzaktnata (strukturalisti~ko-semioti~ka) metodologija, tekstualnata
praktika na post-kolonijalnata kritika e, naprotiv, afektivna, individual-
izirana, fragmentarna, "von-sentenciozna# (dekolonizirana i oslobodena, od
robuvaweto kon tiranijata na re~eni~niot i epistemolo{kiot totalitet, od
pedago{kata predvidlivost, od sigurnosta), tokmu poradi svojata vtemelenost
vo traumati~noto egzistencijalno iskustvo, na "onie koi stradale, zaradi pre-
sudata na istorijata# (Homi Baba, 1998).
I, tokmu vo olicetvoruvaweto na takvoto "melanholi~no#, podvoeno
jastvo - gledame svedo{tvo za svoevolnoto prifa}awe na paranoidnata pozicija,
od strana na Balkancite; koi "go zavzemaat mestoto na Drugiot vo svojot
sopstven pogled# (Zoran Ro{ko, 1998:192), bez pri toa da se zapra{aat, kakva e
eventualnata soobrazenost i prikladnost - na denes aktuelnite kulturolo{ki
stereotipi za Balkanot, i dali tie, moèbi, se motivirani od celite na edna
mo}na, neo-kolonizatorska i manipulativna ideolo{ka strategija, fakti~ki
zainteresirana za negovoto dolgoro~no i efikasno (samo) pot~inuvawe.
Tokmu takvata, latentna dimenzija na nau~niot imperijalizam, ja poso~uva
afirmiraniot bugarski antropolog Ivajlo Di~ev (1999), koga govori za zakono-
mernata povrzanost na procesite na daruvaweto i koloniziraweto: dokolku, pod
prvata stavka - daruvaweto, go zememe predvid daruvaweto znaewa (vo oblik na
opfatni teoriski sistemi, metodi, no i tekovni, imagolo{ki stereotipi) - to-
ga{, duri i samata, "metropolitenska# po svoeto poteklo nauka, ostvaruva dvos-
misleni, ambivalentni celi: zna~i, ne, kako {to dosega se veruva{e, isklu~ivo -
ostvaruvaweto na Faustovskata emancipacija, tuku, istovremeno, i, u~inokot na
nevidlivata, Mefistofelovska-kolonizacija, t.e. pot~inuvaweto na tkn.
periferni kulturi, isto taka.
Zavr{nata replika na evropejskiot u~en, Dr. Falus (lik od dramata
"MME# na Dejan Dukovski), slikovito i efektno go poentira dvosmisleniot (a,
ponekoga{ i perverzen) u~inok, {to imperijalnata nauka i kultura go ostva-
ruva, pri nekriti~koto so~eluvawe na malite evropski kulturi, polni so
46
iluzii za nea. Vo svoeto obra}awe kon Mladiot (balkanski stipendist), vo
kr~mata "Crno prase#, Dr. Falus (moèbi, intertekstualen anagram na Dr.
Faust, evropskiot simbol na demonskata glad po znaewe) najnapred veli: "Tebe
ti treba znaewe. Ti treba dobar u~itel. U~itelot znae s¢. Sega }e ti pokaè
ne{to u~itelot. ]e nau~i{ ne{to. dojdi da te nau~i malku u~itelot! Znaewe?
Gledaj kako vleguva znaewe vo tebe?!#- za potoa, perverzno da go primeni i buk-
valizira svojot iskaz, siluvaj}i go mladiot dojdenec od Makedonija.
Na takvata, "kolateralna# {teta, od nekriti~koto apsorbirawe, kako i na
opasnosta od (paradoksalnoto) samo-asimilirawe vo uvezenite, zapadni
ideolo{ki floskuli, predupreduva i Agne{ Heler. Taa ukaùva na toa, deka i
multikulturalizmot moè da ima pove}e lica, ednoto od niv, koe se pokaùva
kako ekstremno i ofanzivno, so ogled na toa, {to, po sekoja cena gi prena-
glasuva, gi izdvojuva i duri gi apsolutizira razlikite sami po sebe, na krajot,
doveduva do efekti, sprotivni od pojdovnite, nominalni zalo`bi za multikul-
turnosta. Ofanzivniot multikulturalizam, kakov {to go imame i kaj nas, vo
diskursot na etno-centri~nite politi~ki partii (posebno, onie od tkn. alban-
ski blok), namesto kon me|ukulturna tolerancija i soìvot, vodi tokmu kon se-
cesija, podvojuvawe, baraj}i celosna identifikacija na subjektot so kulturnata
zaednica, vo koja{to toj, avtomatski, biolo{ki (no, sepak, ne i - isklu~ivo)
pripa|a.
Takvata politika na identitetot, e samo prividno i povr{no multikul-
turalisti~ka - vo svoite krajni zalo`bi, taa e pove}e restriktivna - i, namesto
da ja brani dadenata kultura i edinka od diskriminacija i asimilacija, poprvo
sozdava "specimeni# (Rada Ivekovi}, 1999), tipi~ni prestavnici na tipi~ni
identiteti (so svojata kompetentnost na eks-jugoslovenski intelektualec vo eg-
zil, Dubravka Ugre{i}, takvoto voajeristi~ko producirawe na traumati~ni
prikazni za identitetot, ve}e go razobli~uva kako vid mr{ojadstvo, "intelek-
tualno porno#, "promovirawe na tu|ata nesre}a# (1999). Toa e, vsu{nost, izvezu-
vawe i nametnuvawe na "sopstvenite teorii#, vrz osnova na parazitiraweto vrz
"tu|ite podatoci#, odnosno egzistencijalni iskustva i nesre}i, {to Gajatri
Spivak, go osuduva - tokmu kako bezobyirno i kolonizira~ko.
Od druga strana, totaliziraniot koncept na razlikata, ne ostava (nitu,
pak, predviduva), nekakov dopolnitelen prostor ili mo`nost za kompleksnost,
pove}estranost, individualen izbor na identitetot. Spored soznanijata na
Heler, tokmu toj ofanziven (i povr{en) oblik na multikulturalizmot, vodi kon
svojata sprotivnost, kon - monokulturnosta, a tokmu taa pretstavuva edna od
opasnostite na nekriti~ki uvezenite i ekstremizirani zapadni slogani za iden-
titetot, zabeleìtelni i vo diskursot na balkanizmot.
47
Tret del: Slu~ajot Makedonija
Drugoverec, drugozemec
Frenec li si ili Nemec
Ti ne gibaj naravi na{i
S kleti ludi modi va{i

Rajko @inzifov "Drugozemec#
No, stanuva i so tivok kikot vo sebe

go yirna niz mene Balkanot - kafez
Bogomil \uzel "High tea, Richmond#
1.
Balkanizmot, koga se raboti za makedonskata kulturna sfera, kako i s¢

drugo, e prikazna, po i za sebe, prikazna, iskomplikuvana so brojni speci-
jaliteti od lokalen karakter.
Pred s¢, zanimliv (ako ne i unikaten) e tretmanot, {to Makedonija go
doìvuva vo pove}e razli~ni sferi: kako nacija, kultura, ili, prosto, dràva.
Na primer, duri i vo recentnata studija "Imaginarniot Balkan#, na Makedonija,
odnovo, ne £ e sudeno da izleze od temniot vilaet na istoriskite imagolo{ki
zabludi, ne £ e dozvoleno nitu duri da bide soodvetno identifikuvana kako
takva. Dodu{a, na dve-tri mesta, Makedonija figurira, no, samo kako geografska
odrednica, ili kako edna od biv{ite ju-republiki, a {to se odnesuva do nejzi-
nata nacionalna i kulturna klasifikacija, (kako {to e obi~aj vo bugarskite
nau~ni krugovi), taa e krajno zamaglena, difuzna, hibridna. Ili, kako {to,
ukaùva Aleksandar Bo{kovi}, (zaedno so u{te nekoi balkanski dràvi),
Makedonija spa|a vo redot na hiperrealnoto vo zavisnost od glednata to~ka, t.e.
konkretnata pozicija (pred s¢, nacionalnata pripadnost) na govornikot, Make-
donija - ili postoi, ili, pak, intencionalno se osporuva, odnosno, se negira vo
nekoj od nejzinite oddelni aspekti (na primer - jazi~niot, nacionalniot,
dràvniot, pa duri i onomasti~kiot - vo famozniot "problem so imeto#, {to taa
go "ima# so Grcija). Pove}e od o~igledno e, deka (kako del od Balkanot, no i
samata po sebe), Makedonija e tipi~en primer na tkn. kriti~en prostor (Pol
48
Virilio, 1997), kade, namesto prostornata, geopoliti~ka-preovladuva vremen-
skata, hronopoliti~ka opredelba, kriti~nata razlika i granica, problem-
ati~nosta na istoriskiot identitet.
Od druga strana, za nas, vo ovaa prilika, stanuva mo{ne indikativen i av-
toimagolo{kiot tretman na Makedonija, vo nekoi od publicisti~kite ili
knièvno-umetni~kite tekstovi na makedonskite intelektualci. Tie go sozda-
vaat, no, istovremeno, i go pretstavuvaat ona, {to se narekuva "kulturen
diskurs# (Agne{ Heler, 1995). Namesto da gi re{ava problemite, ili da gi
otkriva faktite, ovoj diksurs, "po pat na preispituvawe, poprvo gi problema-
tizira i gi sozdava pra{awata#. Tokmu, aktuelizacijata i podemot na kolumnite
kako momentno najvirulenten ànr vo na{ata publicistika, e eden od na~inite
za ostvaruvaweto, kako i argument za postoeweto na plodotvorniot predizvik,
za oformuvawe na noviot kulturen diskurs.
So ogled na dvojniot tranzicionen proces, ili premin (od federativna
kon avtonomna dràva; od socijalizam vo kapitalizam), kako i na ve}e
poslovi~nite, postojani osporuvawa na svojot identitet - Makedonija, i vo toj
kontekst, makedonskite intelektualci, denes, vo ramkite na svoite obidi za
samoosoznavawe, samolegitimizacija, odnosno, vospostavuvawe na svojot kultu-
ren diskurs, stradaat od dve, "traumati~ni to~ki#: sindromot na potisnuvawe i
osporuvawe na svoeto, eks-jugoslovensko iskustvo, od edna strana i kritikata i
otfrlaweto na tkn. politi~ko ednoumie, od druga strana.
Del od na{ite intelektualci, smetaat deka noviot "suveren#, makedonski
identitet }e bide ostvaren i potvrden, tokmu vrz osnova na negiraweto i zabo-
ravot na ovie dve, spored niv, nevralgi~ni to~ki.
Takviot streme`, vo posledno vreme, dobiva i novi dimenzii, so prisust-
voto na u{te poradikalni, ofanzivni i (paradoksalno!) samokolonizira~ki
nastojuvawa: ponesena od apsurdniot, "samokolonizira~kiot# àr, eden del od
etabliranata makedonska inteligencija, ve}e go poreknuva i samoto postoewe
na makedonskiot nacionalen i kulturen identitet. Smetaj}i go istiot za odnad-
vor nametnata, nelegitimna impostacija, taa go narekuva "makedonizam#, od-
nosno, konspirativen proizvod i rezultat od postoeweto na nekakov komu-
nisti~ki, "kominternovski zagovor#.
Na sli~en na~in, prethodniot, poluvekoven period na vladeewe na komu-
nisti~kata ideologija, vo aktuelniot ideo-politi~ki àrgon, se ìgosuva kako
"ednoumie#; oznaka, {to, od edna strana, treba da go sankcionira nepostoeweto
na demokrati~nost, liberalnost, otvorenost za etablirawe na pove}e alterna-
tivni politi~ki opcii, partii, diskursi - vo ramkite na toj period; dodeka, od
druga strana, treba - da go nametne kulturniot samozaborav kako imperativ,
49
poto~no, patosot na bezgre{nosta, {to podrazbira nepokoleblivo osporuvawe,
kako i otfrlawe na s¢vkupnoto kulturno iskustvo i pametewe, vrzano so koor-
dinatite na toj (ideolo{ki inkriminiran) period.
Kako {to moè da se zabeleì, del od makedonskite intelektualci, ja
praktikuvaat postapkata na samoodrekuvawe i licitacija so svoeto minato,
postapkata na samozaborav, i samoponi{tuvawe.
Od edna strana, toa se dolì na vkorenetiot, avtoimagolo{ki kompleks na
predgradieto, delotvoren kaj pove}eto Balkanci, vklu~itelno, i Sloveni, kako
porazitelna svest za sopstvenata dislociranost i osudenost na toa, da bidat si-
nonim za evropska periferija, palanka, provincija (Ivan Dorovski, 1998).
Vo uslovi na epohalni, krizisni, socio-kulturni provokacii, ve}e opasno
demoraliziraniot, rezigniran, defetisti~ki nastroen, deprimiran, i, s¢
pove}e, osiroma{en makedonski intelektualec, kako da im podlegnuva na priv-
idno oportunite re{enija, pred s¢, na isku{enieto za samorasproda`ba. Toj
nastojuva da se rastovari od istoriskata "vina# i odgovornost. Toj se nadeva,
preku samoodrekuvaweto i samonegiraweto, t.e. principot na negativen iden-
titet i primenata na dobrovolnata samo-kolonizacija, preku no} i po sekoja
cena, da se protne vo vozot na evropskata integracija i globalizacija.
No, dali nekriti~kata apologija na uvoznite, kowukturni modeli na glob-
alizacija, e op{t simptom na kulturniot diskurs vo Makedonija, ili e samo in-
dividualno svojstvo na nekoi, pred s¢, pragmati~ki naso~eni i novope~eni
ideolozi i politi~ari, na nivniot pat kon brzata (i naj~esto - somnitelna)
zarabotuva~ka?
2.
Vo posledno vreme, re~isi kaj site pozna~ajni intelektualci i tvorci vo

Makedonija, se filtriraat naznakite za oblikuvaweto na edna lucidna, vozbud-
liva, vo golema mera, konfesionalna, i od sopstveniot egzistencijalen opit,
pottiknata, (uslovno da ja nare~eme) post-kolonijalna kriti~ka perspektiva.
Toa, pred s¢, ja dokaùva kulturnata samosvest i kriti~kata distanca na ovie
lu|e, koi odbivaat da mu se pot~inat na terorizmot na razlikata, odbivaat da
bidat postaveni i sogledani samo vo ulogata na balkanski "specimeni#, odbivaat
da bidat izmanipulirani od postojnite (avto) imagolo{ki proekcii i predra-
sudi za Balkanot.
Po~nuvaj}i so pogore citiranata pesna na Rajko @inzifov, "Drugozemec#,
pa s¢ do dramskite hitovi na Dejan Dukovski "Bure barut# (1995) i "MME...#
50
(1997) i Venko Andonovski "Slovenski kov~eg# (1998), preku romanite na
Slavko Janevski za Kukulinskiot ciklus, poezijata na Blaè Koneski, Bogomil
\uzel "Haos# (1998) ili Zoran An~evski "Balkanska rakatka" (1998), raskazite
na Dragi Mihajlovski "Tripolskata kapija# (1999), prozata †Balkanski klu~#
(1995) od Luan Starova, stripot †Malcinstvata na realnosta# (1998-9) od Aco
Stefanovski - ponatamu, kreativnite esei na Jordan Plevne{ "Evropa i Balka-
not: me|u tragedijata i samotijata# (1997), Eftim Kletnikov "Poet na sma~kano
pleme# (1999), Goran Stefanovski "Balkanskite senki na zaboravenite pretci"
(1998) i "Prikazni od Diviot Istok# (1999); Aleksandar Prokopiev "Dale~nite
stranci i nie# (1999), vklu~uvaj}i gi tuka i kolumnite na Qubi{a Georgievski
"Balkani# (1999), redovnite napisi na "alternativecot# Nikola Gelevski, vo
magazinot "Forum# (a, me|u niv, posebno: "Ve~niot Orvel# i "Lagata kako
politika# - 1999), prilozite na likovniot kriti~ar i istori~ar Neboj{a Vili}
"Po yidot# i "Na pustinskata {ir# (1999) ili poslednite intervjua na
reìserot Mil~o Man~evski (avtor na eklatantno "balkanisti~kiot# avto-
ima`, vo filmot "Pred do`dot# - 1994) - vo na{iot kulturen prostor, sozreva
poinakva, samosvesna pozicija, odnosno, distanca, kon aktuelnoto vos-
toli~uvawe na dvete, resko sprotivstaveni (spored iskaùvaweto na G. Ste-
fanovski) "masternaracii#: onaa na Istokot i onaa na Zapadot.
Od gnevnite stihovi na Blaè Koneski: "Taka rika{e makata vo mene / oti
sum roden vo sma~kano pleme#, do cini~nite stihovi za Balkanot na Zoran
An~evski: "Kloaka e na eresi / i eretici / {to Evropa gi pali / i gi gasne po
svoite kladi# - se ocrtuva traektorijata na duhovniot i kreativniot revolt,
{to go ~uvstvuvaat, reflektiraat i izrazuvaat na{ite umetnici i intelektu-
alci.
Vo svoeto najnovo intervju, dramskiot pisatel Goran Stefanovski, koj
ve}e 7 godini ìvee vo Britanija, zabeleùva: "Na{ata pravoslavna ortodok-
sija e edna kolektivisti~ka vertikala, edna ma{ka oska, vo koja{to ìveat is-
tovremeno site ~ukundedovci, pradedovci, dedovci, tatkovci i sinovi... Vo tem-
nite odai na na{ata svest, kako i vo celata na{a literatura, se slu~uvaat samo
me|ugeneraciski bitki me|u pokolenijata i sekoga{ koga }e otvorite plakar,
me|u memlivite jambolii kle~at senkite na zaboravenite pretci. Vo vakviot
svet nema nitu prostor, nitu potreba od ènski prava, tolerancija i demok-
ratija" (Forum, 13. Mart 1999).
Na sli~en na~in, vo edna scena od dramata "Slovenski kov~eg# (1998) na
Venko Andonovski, dramskiot lik Zmija, inaku Avstriec po poteklo, vo svoeto
obra}awe kon balkanskiot dojdenec Kukla, pra{uva "Kaète eden slovenski
bog? Ne znaete. Hristos vi e vtor bog. Ve posvoi. Mislam deka se kae. Nema
51
drugo pleme na zemjava, koe tolku si gi mrazi predcite... Za vas ne e va`no koj ve
rodil. Vie sekoga{ izbirate duhoven tatko. Biolo{kiot go otfrlate#.
Pokraj negoduvaweto zaradi konstantniot me|ugeneraciski sudir i samo-
zaborav, ovoj dramski lik, ponatamu, na Slovenite i na Istokot, mu go
pripi{uva genetskoto i fantazerskoto ludilo, "drskiot, isto~en separatizam#
i poseduvaweto svoj "rezerven svet#, "straotnata slovenska redukcija# na svetot
i vostoli~uvaweto na sonot kako ideologija, kako i nezdravata balkanska strast
po intimnoto sogoluvawe i "pokaùvawe na utrobata#. Se razbira, site ovie
atributi na slovensko-balkanskoto bitie, iako izleguvaat od poganata "usta# na
stranecot, fakti~ki £ pripa|aat na sopstvenata, od Zapad introicirana i us-
voena, (avto)imagolo{ka pretstava na balkanskiot Sloven.
Povtorno, no, ovojpat, od eden transgredienten (iskosen) agol, {to (vero-
jatno) mu go ovozmoùva tokmu negoviot dolgogodi{niot prestoj i rabota vo
SAD, najafirmiraniot makedonski filmski reìser, Mil~o Man~evski, se
osvrnuva na slabite to~ki na balkano-slovenskiot mentalitet: "na{eto
pasivno-agresivno odnesuvawe, neosnovaniot strav pred tu|incite, nedostigot
od fokus, neargumentiranosta, paralizira~kata mrza# (Dnevnik, 16. sept. 1999).
I toj, kako i nekolkumina drugi umetnici, negoduva poradi kolektiv-
isti~kiot mentalitet, "plemenskata kultura#, nedovolniot respekt kon indi-
vidualnosta, frustrira~koto dejstvo na sredinata po odnos na ambicioznite
nastojuvawa na poedinecot ("vo malata sredina, site moraat da bidat podednakvo
mali# - pi{uva Darko Markovi}, vo "Denes#, 1999; dodeka, kultniot rok-muzi~ar
Risto Vrtev, i, avtor na provokativniot tekst za pesnata "Uber Makedonische#,
izjavuva: "Nie sme frustrirani, poradi sozdadeniot sistem, vo koj ~ovek ne
moè da se realizira i postepeno stanuva zol# - Dnevnik, oktomvri, 1999).
Tokmu zaradi toa, i bez razlika na sopstvenata ideo-politi~ka ili parti-
ska opredelba i pripadnost, site avtori podednakvo gi ìgosuvaat i osuduvaat
samorazornosta, avtodestruktivnosta, fatalizmot, imanentni na balkanskiot
mentalitet.
"Mali sme i nemo}ni. Nemame sigurni prijateli ni vnatre, ni nadvor. I
samite na sebe ne sme si prijateli. Za nas istorijata e s¢u{te janya#. (Eftim
Kletnikov, "Poet na sma~kano pleme#, Dnevnik, 1999).
Na Balkanot, kako {to lucidno uviduva i politi~ki aktivniot tetarski
reìser, Qubi{a Georgievski, "istorijata i geografijata se skarani na krv i
no`#, granicite pretstavuvaat "odmazda vrz etni~kata logika#, i "sekoj ima
pravo da satanizira sekogo# ("Balkani#, Dnevnik, 1999).
Edno od svojstvata na mediteranskite (vklu~itelno i na balkanskite)
narodi e tokmu "epskiot nagon, da se identifikuvaat vo mitskoto i istoriskoto
minato, a so toa da ja dokaàt sopstvenata superiornost i avtohtonost#, kako i
52
"dramskiot streme` da se bide konfliktno prisuten vo sega{nosta#, odnosno
"nedorazbiraweto kako konstanta# - pi{uva Katica ]ulavkova ("Pripadnosta
na makedonskata knièvnost na tn mediteranska kulturna sfera#, 1998:240).
Imaj}i ja predvid ovaa karakteristika, vo na{ite kolumni ve}e se "oza-
koni# i se upotrebuva sintagmata "balkanski kurnazi#: {to se odnesuva na onie,
lu|e, koi go ignoriraat i mu se sprotivstavuvaat na poredokot, zakonot, pristo-
jnosta, moralot, vzaemnata tolerancija...
Od druga strana, eden del od makedonskite kulturni dejci, kako element na
balkanskata simptomatologija, so nezadovolstvo go prepoznavaat i pri toa go
osporuvaat pregolemiot udel i povlasteniot status, {to, na ovie prostori, go
uìva politikata!
Sepak, vo donesuvaweto na kone~nite zaklu~oci, treba da se bide vni-
matelen, za{to ovoj revoltot za kogo raspravame, po pravilo, ima dvoslojna
struktura, dve nasoki: ednata e samokriti~no svrtena kon sebe (odnosno, kon
atavizmite na sopstvenoto "pleme#; i nativniot, balkanski prostor); dodeka,
drugata e upatena kon "evropskiot# Drug (odnosno, negovoto potcenuva~ko, li-
cemerno odnesuvawe i ignorirawe na Balkanot).
Taka, na primer, dramskiot pisatel Jordan Plevne{, koj, podolgo vreme,
ìvee vo "dobrovolen egzil#, vo edna od imperijalnite evropski kulturi, kakva
{to e Francija - se pra{uva: "{to najmnogu gi vrzuva Evropa i Balkanot?# - i
vedna{ potoa, so ironi~en prkos, koj ja osporuva aktuelnata "{engenska# dislo-
kacija na Balkanot, prodolùva - "toa se, bez somnenie, ra|aweto i tradicijata.
Ra|aweto, bidej}i Evropa e rodena na Balkanot. So ogled na faktot, {to
sovremenite specijalisti za tragedija, tvrdat, deka taa e ~ista evropska izmis-
lica, za da go so~uva pravoto na monopol nad tragedijata, Evropa }e mora da go
tretira Balkanot, kako svoj sopstven del#. (vo zbornikot "Knièvni is-
traùvawa#, 1997).
Vo ekot na kosovskata vojna, koja nesomneno dade vaèn pottik za postko-
lonijalnata identifikacija na golem del od makedonskite intelektualci, lu-
cidniot kolumnist na magazinot "Forum#, Nikola Gelevski, pod svojot
voobi~aen psevdonim: Koqa Mrakovski, negoduva ne samo protiv etno-
nacionalisti~kite koncepti, {to dominiraat na Balkanot, tuku i - protiv hi-
pokrizijata i totalitarizmot, {to fakti~ki se otkrivaat zad àrgonot na
politi~kata korektnost, denes, inaku omileniot retori~ki trend vo
vladea~kata idelogija na Zapadot .
"No, stepenot na manipulativnost, perfidnost i sebi~nost, {to izmina-
tive meseci go demonstrira Zapad, mora da se registrira za pamet i za skepsa.
Besplatno sirewe ima samo vo stapicata za gluvci, e pribli`no poukata {to
53
moème da ja izvle~eme, taka ponizno kleknati pred golemiot Zapadwak,
stra{niot sopstvenik na {areni staklenca# (21. maj 1999).
Ne pomalku zajadliva e i konstatacijata na eden lik, od poslednata kniga
raskazi na Dragi Mihajlovski: koja e, nesomneno, iskaàna pod vlijanieto na
voenata intervencija na NATO, vo proletta 1999 g.: "tie bombardiraat, ek-
splozii se slu{aat do Skopje, a nie vovedovme amerikanski kulturolo{ki
studii i gi stimulirame decata toa da go u~at. Kolku zaludno potro{eni pari za
amerikanski profesori, struja, ziroksi, a nivnata kultura moèla prakti~no i
besplatno da se u~i. Taa ednostavno pa|a od nebo# (1999:188).
Poln e so indignacija i kratkiot iskaz na Dejan Dukovski, inaku, vo Ev-
ropa, najizveduvaniot makedonski dramski avtor: koj bukvalno veli: "]e staneme
mutanti. Na{ite paso{i vaàt samo vo Bugarija i Srbija. Sekade sme de-
gradirani majmuni. Duri i koga }e dobie{ viza, }e te stavat na posebna lenta#.
(Dnevnik, oktomvri, 1999). Ne premol~uvaj}i go svojot gor~liv revolt, Dukovski
ja na~nuva traumati~nata tema za besprimernata izolacija i degradacija na
makedonskite i voop{to balkanskite patnici na Zapad, od koja ne se po{tedeni
nitu eminentnite umetnici i kulturni dejci.
3.
Inaku, ve}e moème da govorime i za naznaki na akademskata recepcija

aktuelizacija i primena na post-kolonijalnata kritika, vo na{ata sredina,
po~nuvaj}i, pred s¢, od kratkiot, programski tekst (objaven vo nedelnikot "De-
nes# od 4. 06. 1998 g.) na Branislav Sarkawac, kako i negovoto izlagawe za post-
kolonijalizmot i nomadizmot (od simpoziumot na SVP '99). Za prv pat i vo ek-
splicitna forma, ovoj teoreti~ar (po svoeto obrazovanie, inaku filozof), go
nabeleùva svoeto o~ekuvawe za nastap na tkn. "postkomunisti~ki postkoloni-
jalizam#, vo Makedonija, vklu~uvaj}i gi tuka i temite, karakteristi~ni za post-
kolonijalniot diskurs: za etni~kite konflikti, za jazikot, za zemjata kako
po~va, tatkovina, za hibridnosta na znaeweto i identifikacijata, za na-
silstvoto.
Svoj prilog kon rasvetluvaweto na imagolo{kite (vo toj kontekst, i na
nekoi od postkolonijalnite) problemi, od interdisciplinaren aspekt, sekako,
dade i Prvata me|unarodna letna {kola "Slikata na Drugiot#, {to, vo juli i
avgust 1999 g., se odrà tokmu vo Skopje, pod rakovodstvoto na kuratorkata m-r
Suzana Milevska. Avtorkata na ovoj tekst, na spomenatiot sobir, odrà preda-
vawe za postkolonijalniot pro~it (pove}ekratnosta na identitetite, opozici-
jata Balkan-Zapad, falocentri~nata politika na znaeweto, vrskata me|u znae-
54
weto i instituciite na mo}ta), vrz primerot na dramata na Dejan Dukovski
"MME...#.
Brojni soznanija, plodotvorni za imagolo{kata i interkulturnata herme-
nevtika, bea izneseni i na me|unarodniot nau~en sobir, "Makedonskata litera-
tura i kultura vo kontekstot na mediteranskata kulturna sfera#, {to, vo ok-
tomvri 1996 g., pod institucionalnata zakrila na MANU, go rakovode{e akad.
Milan \ur~inov, osniva~ot na makedonskata komparativistika. U{te vo 1992 g.,
aktueliziraj}i gi za prvpat kaj nas, Bahtinovite zalo`bi za dijalogizmot, kako
op{t kulturen model, \ur~inov govori za principot na kulturniot pluralizam,
"kako moèn pristap... pri objasnuvaweto na fenomenite na balkanskiot
knièven i kulturen prostor#. Vo 1995 g., toj se javi i kako avtor na prviot, kaj
nas objaven prilog, posveten na problematikata na kulturniot identitet (dvata
teksta moàt da se najdat vo knigata "Komparativni studii#, 1998) kade{to
posebno mesto zavzema koncepcijata na francuskiot filozof @an Mari
Domenak, za identitetot kako vokacija, a ne determinacija; a, spored \ur~inov,
ne pomalo zna~ewe za aktuelnite epohalni predizvici, so koi e soo~ena i Make-
donija, imaat i negovite sogleduvawa za raspnatosta na Evropa me|u planetari-
zacijata i getoizacijata.
Zna~i, na gorespomenatiot nau~en sobir, za prvpat, i na sistematski
na~in, be{e predo~ena mo`nosta za po{iroko, interkulturno osoznavawe na
makedonskiot kulturen identitet, vo ramkite na mediteranskata kultura. Taka,
po~nuvaj}i od sredinata na 60-tite godini, vo na{ata literatura, po~nuva
afirmacijata na mediteranizmot, kako nov i kompenzatoren mit, ~ija{to su{-
testvena cel vo vremeto na negovoto pojavuvawe, spored ukaùvawata na Vlada
Uro{evi}, se sostoela vo - emancipiraweto na makedonskata literatura od
"prokletstvoto# na balkanizmot, t.e. nejzinoto avtoimagolo{ko osloboduvawe,
od balkanisti~kite predrasudi i frustracii za svojata navodna inferiornost,
duhovna provincijalnost, izoliranost, zaboravenost.
Pokraj toa, sekako, treba da se odbeleì i sobirot, koj se odrà po povod
30-godi{niot jubilej na MANU, vo 1997 g., vo Skopje i koj obedini 16 akademici
od razli~ni zemji, da raspravaat za mo{ne aktuelnata tema: "Naukata i kul-
turata za zaedni~kata idnina na Jugoisto~na Evropa#. Zbornikot trudovi od
ovoj sobir, objaven vo 1998 g., nudi interesni i intrigantni sogledbi, zna~ajni za
tolkuvaweto na kategorijata nacionalen i kulturen identitet, ponatamu, za ak-
tuelizacijata na noviot (eufemisti~ki) naziv: Jugoisto~na Evropa (voveden, za
smetka na stariot, "kompromitira~ki# poim Balkan), za uvidot vo eventualnite
me|u-kulturni sudiri, vo 21. Vek, otkrivaweto na istoriskata zadnina na jazot
55
me|u Slovenite i Evropa itn. - {to, s¢ zaedno, iako eksplicitno ne govori za
metodot i pristapot na postkolonijalna kritika, fakti~ki e konvergentno i
komplementarno, so osnovnite nejzini zalo`bi, postulati i opredelbi i, kako
takvo - e polezno za nejzinata natamo{na primena, ovde i kaj nas.
Vo tie ramki, indikativno e tokmu razmisluvaweto na akad. \ur~inov, koe
gi zasega i nekoi od klu~nite zabele{ki, {to £ se upatuvaat na postkolonijal-
nata kritika, vo vrska so oddelni nejzini ekstremi, kako {to se: apsolu-
tiziraweto na etni~kata razlika, etnokratijata, odnosno "ofanzivniot multi-
kulturalizam#:
"Ova e ta`no vreme, vo koe kulturniot i kreativniot dijalog e sveden na
etni~kosta, vo koe konfliktot na pripadnosta, stanuva opsesija i e povaèn, od
pra{aweto za vrednosta# (1998:60).
Povtorno vo duhot na bahtinovskite opredelbi za me|ukulturniot dijalog,
vo soglasnost so koncepcijata za identitetot kako vokacija (Domenak), primenu-
vaj}i ja lucidnata distinkcija na Isidora Sekuli}, povle~ena pome|u patri-
otizmot i nacionalizmot, \ur~inov ukaùva na konstruktivnata mo`nost,
etni~kosta da se sfati kako pra{awe na vokacijata i kretivniot stimulans. Vo
toj slu~aj, ne se afirmira isklu~iviot i ograni~uva~ki nacionalizam, tuku
kreativniot i humanisti~ki patriotizam: ili, †takviot vid qubov kon ne~ij
narod i zemja, {to osloboduva i vodi kon sorabotka so drugite narodi i ima do-
verba vo niv... {to tvore~ki ja zbogatuva ne samo sopstvenata, tuku i site drugi
nacii i zemji# (1998:61).
Koga sme kaj qubovta i sorabotkata, vredi da se odbeleì odrùvaweto na
nau~niot sobir, vo Bitola, 1998 g., kako i objaveniot zbornik trudovi, pod
naslov: "Fenomenot qubov vo balkanskite literaturi i kulturi# (Skopje, 1999
g.) - koj, pod rakovodstvo na d-r Aleksandar Prokopiev i vo organizacija na In-
stitutot za makedonska liteartura, isto taka, priloì dosega nezasegnati
oblici na promisluvawe na balkanskata kulturna sfera i umetni~koto
tvore{tvo, aktueliziraj}i go tokmu utopiskiot i ìvotvorniot aspekt ili
fenomen na qubovta, kako modalitet na duhovnata alternativa i otpor, kon ovie
tradicionalno, vo omrazata, potopeni prostori.
Verojatno, eden od zna~ajnite pottici za vospostavuvawe i osvedo~uvawe
na mostovite na balkanskata kulturna sorabotka, pretstavuva i inicijativata,
dadena pred nekolku godini, od strana na makedonskiot izdava~ "Kultura#, za
vostanovuvawe na knièvnata nagrada "Balkanika#.
Zaklu~ok: dvojniot lik na dekolonizacijata
56
1.
Aplikativniot potencijal na postkolonijalniot diskurs, kako {to se

vide i od primerite vo makedonskiot kulturen prostor, posebno e naglasen vo
dramati~nite i krizisni okolnosti, {to se sozdavaat, so ogled na vos-
postavuvaweto na tkn. nov svetski poredok.
Zna~ajno e pri toa da se odbeleì, deka, vo svetot, ovoj koncept, ve}e
doìvuva ostri kriti~ki zabele{ki (pred s¢, od strana na svojot najglasen
kriti~ar, Noam ômski), zaradi toa {to vodi kon novo zasiluvawe na koloni-
jalisti~kite tendencii, odnosno, kon ekonomski neo-kolonijalizam i ekspanzija
na golemite zapadni multinacionalni korporacii, za smetka na eksploatacijata
i "uslu`livosta#, koja mu e nametnata na tradicionalno poslabo razvieniot Jug.
Vo izvesna smisla, postkolonijalnata kritika, zna~i i kritika na multi-
nacionalniot i globalniot kapitalizam, koj, vo svoite fundamentalni zalo`bi
za zgolemuvawe na profitot, fatalno gi zagrozuva drugite, osobeno zemjite, koi
se vo tranzicija. Sveduvaj}i se na prinuda za evtino otstapuvawe na sopstvenite
resursi, za nedovolno ravienite zemji, tkn. globalizacija, odnosno, tolku posa-
kuvanata integracija so Zapadot, na krajot, duri izleguva, "polo{a od izolaci-
jata# (R. Mo~nik).
I koga sme tuka, bi go poso~ile zanimliviot i prv od toj vid prilog, od
Dona Kolar-Panov (Kulturen ìvot, 199), kade se poso~uvaat efektite na glob-
alizacijata vo na{iot socio-kulturen prostor: podemot na {oping-kulturata,
vostoli~uvaweto na trgovskite centri vo kulturni i komunikativni sredi{ta,
mimikrijata na stranskite nazivi itn., vrz primerot na najnoviot skopski cen-
tar "Beverli Hils#.
Od druga strana, stoi i soznanieto, za toa, deka opsesivnata potreba za
samodokaùvawe na sopstvenata avtohtonost, damne{nost i "odbranost#, domi-
nantna vo aktuelniot javen diskurs na balkanskite narodi, e vsu{nost "uvezena#
odnadvor - i pretstavuva prirodno (iako zadocneto) zaokruùvawe na procesot
na evropskite dràvo-formotovorni nacii. Od druga strana, preokupiranosta i
vremeto {to se tro{i za realiziraweto na taa potreba, kako takva, im odi vo
prilog na manipulativnite stategii na Zapadot, za odrùvawe na postoe~kata
kulturna i neokolonijalna marginalizacija na Balkanot:
57
"Dodeka nie se zamajuvame so fundamentalnite i traumati~ni pra{awa na
identitetot i negovoto iznao|awe, vo silniot napliv na sebeotkrivaweto, }e gi
zaboravime praznite stomaci i nema da zabeleìme, kako n¢ odminuva civili-
zacijata# - predupreduva Mirjana Naj~evska (Po praznikot, Dnevnik, 15. maj
1999).
So drugi zborovi, opsednatosta so dijahronijata (opsesivnoto kopawe po
nacionalnite koreni, etnokratijata), na krajot, rezultira so zapostavuvawe ili
zaostanuvawe zad sinhronijata, odnosno zad globalnite civilizaciski zalo`bi
za ostvaruvaweto na ekonomski i drug vid progres, odnosno zaedni~ka solidar-
nost.
2.
"Da se dekolonizira od sebe samiot, za eden evropski nau~nik zna~i da ja

prifati komparativisti~kata asketska logika na ednakvost i reciprocitet -
duri i koga ne e komparativist po profesija-zaedno so toj {to se dekolonizira
od Evropa vo eden svet, koj{to ve}e stanal... "postkolonijalen#. - Armando
Wi{i (1999).
Pome|u post-kolonijalnata kritika i komparativnata knièvnost posto-
jat pove}e zaedni~ki mostovi i komplementarni istraùva~ki modaliteti.
Pred s¢, ne treba da se zaboravi faktot, deka potekloto i nastanuvaweto na
post-kolonijalnata kritika e vo dlaboka i neraskinliva vrska so edna od kom-
parativisti~kite disciplini, kako {to e imagologijata. Vo promisluvaweto na
svoite klu~ni kategorii, kako {to se diskursot za identitetot i avtohtonosta,
tekstualizacijata na znaeweto, interesot za me|ukulturnite vrski i prou~uvawa
itn., postkolonijalnata kritika e nu`no upatena i povrzana so teoriskite do-
streli na komparativistikata. No, moèbi, najzna~ajniot od nejzinite aspekti,
koga }e ja zememe predvid, na{ata, makedonska literatura, e tokmu aktuelizaci-
jata i potcrtuvaweto na problemot na tkn. mali literaturi. Voo~uvaj}o go vo
svojata posledna kniga "Jazovi i mostovi na me|utekstovnosta# (1999),
postoeweto na "nepremostlivite diskriminatorski prepreki za malite litera-
turi#, bugarskiot u~en Nikola Georgiev pledira za nivno demokratsko povrzu-
vawe so golemite literaturi, vo tie ramki, za prvpat, postavuvaj}i go i
pra{aweto za tkn. mali nauki za literaturata, podednakvo soo~eni so imperi-
jalizmot, ovojpat, na boèmno nadnacionalnata knièvno-nau~na "teorija# itn.
58
Kon ova bi go dodale slednoto ukaùvawe, {to tokmu za nas, ne samo kako
za edna od "malite#, tuku i kako za edna od balkanskite literaturi i kulturi,
stanuva s¢ pove}e aktuelno. Stanuva zbor za potrebata, prisustvoto i delotvor-
nosta na tkn. post-kolonizatorski ili de-kolonizatorski rakurs kaj nas, da bide
potkrepena so kriti~koto prevrednuvawe na avtoimagolo{kite pretstavi, {to
gi oblikuvaat umetni~kite dela od ovie prostori, a koi, kako takvi, ponatamu,
se prezentiraat pred svetskata javnost. Kako {to, vo tekstot, posveten na po-
etikata na balkanskiot film, utvrdiv i jas, takvite avotimagolo{ki pretstavi,
neretko im povladuvaat tokmu na vladea~kite imagolo{ki i kulturni stereo-
tipi za Balkanot, {to, imeno, zapadniot auditorium, kako takvi (zna~i, kako
"specimeni#): potajno o~ekuva da gi vidi i da gi nagraduva.
Otade, me|u imperativite na postkolonijalnata kritika, spa|a, ne samo
dekolonizacijata od Drugiot (vo slu~ajot, Zapadot), tuku isto taka i sopstve-
nata dekolonizacija, dekolonizacijata od samite Nas. Pokraj drugoto, me|u
celite na na{ata dekolonizacija (ovojpat, od sebesi samite) spa|a i samok-
riti~koto razobli~uvawe (pa duri i osloboduvaweto) od aktuelnite ima-
golo{ki sterotipi, {to samite nie gi sozdavame i gi poddrùvame.
Tokmu moèbi zaradi toa, i ne slu~ajno, postkolonijalnata kritika,
zaedno so u{te nekoi drugi aktuelni teorii, vo ramkite na antropolo{kiot
pristap) se etiketira kako "{kola na nezadovolstvoto# (Harold Blum), koja,
izleguvaj}i nadvor od epistemolo{kiot krug na raspravi, isklu~ivo svrzani "so
pra{awata na teoriskiot metod# (Teri Iglton), za vozvrat, go potvrduva svojot
neskrien interes za delotvoren, kulturolo{ki i emancipatorski anga`man.
Diskusijata zna~i i natamu prodolùva ...
P.S. Makar {to, vo dosega{nite teoriski sogledbi, ve}e postoi svest za kompatibil-
nosta na postkolonijalisti~kata i feministi~kata kritika, razgleduvaweto na toj problem,
gi nadminuva mo`nostite na ovoj prilog, od prosta pri~ina, {to pra{aweto za ènata kako
koloniziran subjekt ({to bi zna~elo, subjekt, koj e zato~en vo svojata Drugost, ne ostvaru-
vaj}i ja mo`nosta za sopstven glas, odnosno, pravoto za samopretstavuvawe) e tolku opse`no i
kompleksno, {to, bezdrugo, iziskuva poseben prilog i podetalen tretman. Dotolku pove}e,
{to soznanijata za balkanisti~kiot diskurs kako isklu~ivo ma{ki, upatuvaat, na neminov-
niot zaklu~ok, deka, ènata na Balkanot, fakti~ki e izloèna na dvojna koloniziranost;
duhovito opi{ana i vo statijata na Nikos Dimu "Nesre}ata da si Grk#: "Dodeka Grkot treba
da se bori za da se oslobodi od sebesi, Grkinkata treba da vojuva, da se oslobodi od Grkot. Po-
toa, }e dojde vremeto, taa da se bori so sebesi# (1996).
Kone~no, primenata na postkolonijalnata pozicija kaj nas, vrz osnova na s¢stranata
analiza na "mestoto na tolkuvaweto#, vklu~uvaj}i ja tuka i rodnata pripadnost na is-
traùva~kiot subjekt, treba da go pottikne pokrenuvaweto na pra{aweto, za traumati~nata
premol~anost, zaobikolenost, ili usporenata valorizacija na teoriskiot pridones na ènite
vo javniot kulturen prostor.
59
FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST
Glavnata metodolo{ka to~ka, od koja poa|a ovoj tekst proizleguva od semi-

oti~ko-tipolo{kiot pristap na Tartuskata semioti~ka {kola vo ~ii ramki, a
pod nesomnenoto vlijanie i pottik na Mihail Bahtin kako najzna~aen filozof
na literaturata i kulturata vo XX vek, e postulirana premislata za izomor-
fizmot me|u knièvnosta, ili koja bilo druga umetnost, vo slu~ajov - filmot
od edna i kulturata od druga strana, kako kompleksen Tekst, sostaven od pove}e
razli~ni semioti~ki sistemi.
Ako filmskiot tekst, po analogija so knièvniot, go sfatime kako podvid na
tekstot na kulturata, kako {to tvrdi Jurij Lotman, toga{ do|ame do konstataci-
jata deka †vnatre{nata organizacija na umetni~kata knièvnost (vo ovoj primer
- na filmot, zab. moja) e izomorfna na kulturata kako takva, t.e. gi povtoruva
op{tite principi na nejzinata organizacija#.
Taka, poimot na kulturata se zema kako po~eten, a vo strukturnata organizacija
na umetni~kiot tekst (film, zab. moja) se traga po izomorfnite svojstva i
karakteristiki, koi ukaùvaat na dlabokata i neporekliva kulturolo{ka obus-
lovenost na umetni~kiot model, t.e. na modelativniot sistem na konkretno
dadeniot film.
Prezemaj|i go, od druga strana, i metodolo{koto ramni{te na komparativnata
knièvna nauka, doa|ame do vtorata metodolo{ka nasoka, relevantna za na{iot
pristap kon makedonskiot film: teorija za polisistematskata pripadnost na
umetni~kite fenomeni od edna nacionalna knièvnost, po analogija - edna na-
cionalna kinematografija.
†Sekoja nacionalna knièvnost e monoliteraturen sistem za sebe, no re~isi
sekoja pojava moè da bide prisutna i vo drug sistem, bilo da e toa epohalen, re-
gionalen ili ànrovski# - veli akademikot Zoran Konstantinovi}, eminenten
evropski komparativist od Insbruk.
Vo na{iov slu~aj toa zna~i, deka makedonskiot film, osven na svojata mati~na
nacionalna kinematografija, istovremeno moè da im pripa|a i na nekoi drugi
sistemi: na primer, epohalniot sistem na postmodernata kultura, ànrovskiot
sistem na akcioniot, istoriskiot pli nekoj drug vid filmski ànr, i kone~no
na regionalniot sistem na Balkanot, {to vo sebe obedinuva mnogubrojni kompo-
nenti: geopoliti~ki, no isto taka, i kulturolo{ki.
60
†Nema da go sfatime nitu eden balkanski narod, nacija, ili etni~ka grupa i
nivnata literatura i kultura, ako gi prou~uvame izolirano, bez zemawe predvid
i celobalkanskoto miqe, bidej}i Balkanskiot Poluostrov pretstavuva ne samo
posebna geografska, tuku i istoriska i kulturna celina# - smeta ~e{kiot kom-
parativist od makedonsko poteklo, akademikot Ivan Dorovski.
Navleguvaj}i vo podra~jeto na kulturolo{kite studii i interkulturalnite
prou~uvawa {to gi naloùva edna takva kompleksna pojava, kakva {to e Balka-
not, go aktualizirame i tretoto relevantno metodolo{ko izvori{te, {to se
vklu~uva vo na{iot tekst: podra~jeto na imagologijata, nekoga{ isklu~ivo
komparativisti~ka, a denes i po{iroko kulturolo{ka oblast, nare~ena mentality
research (prou~uvawe na mentalitetot).
Vo domenot na ovaa oblast se rekonstruiraat strukturite na svesta, †mitovite,
ideologiite i utopiite, {to ja oblikuvaat kolektivnata svest i sledstveno,
onaa na pisatelot#, a moàt da bidat izrazeni preku razli~ni mediumi: na
primer, umetni~kiot ànr, stilot, ili, poednostaveno, odnosot na poedinecot
sprema razli~nite institucii na sekojdnevniot ìvot (brakot, religijata, op-
{testvoto itn.).
Imalogijata, odnosno mentality research, e nu`no interdisciplinarna, spored svo-
jot epistemolo{ki profil, so ogled na toa {to nejzin predmet se pojavite od
pove}e razli~ni kulturni sferi.
So toa, kone~no go precizirame i poslednoto epistemolo{ko ramni{te
vklu~eno vo na{iot tekst, ramni{teto na t.n. poetika na kulturata, ili kul-
turalnata kritika, oblikuvano spored metodolo{kite reperi na Noviot is-
toricizam: †Ovoj proekt (se misli na kulturnata poetika, zab. moja), ja pre-
naso~uva oskata na intertekstualnosta, zamenuvaj}i go dijahroniskiot tekst na
avtonomnata knièvna istorija, so sinhroniskiot tekst na kulturniot sistem# -
veli vo svojot programski naso~en tekst, eden od vode~kite pretstavnici na ovaa
{kola, teoreti~arot Luis Montrous.
Ako se obideme toa povtorno da go formulirame, so ogled na na{iot analiti~ki
zafat, toga{ }e kaème deka makedonskiot film treba da se posmatra i prou-
~uva intertekstualno, vo ramkite na pokomleksniot sistem na Balkanskata
kultura, vo po{irokiot kontekst na ovaa poseopfatna poetika na kulturata,
~ii{to fundamentalni toposi izomorfno go predo~uva i gi modelira, obliku-
vaj}i go specifi~niot fenomen na balkanskiot film, ili pak po{iroko na
balkanskiot kulturen sindrom.
2.
61
Dalekuse`nata misla na Aleksandar Blok deka †~ovekot e proizvod na Mestoto,
i negov pretstavnik me|u lu|eto#, odnosno deka †sekoj go ima seteno negoviot
jarem vrz svojata sudbina#, moèbi nikade ne e tolku prakti~no potvrdena, kako
vo slu~ajot so balkanskata topografija na prokletstvoto.
Kako {to potvrduvaat imagolo{kite ili homotopskite istraùvawa na bugar-
skiot teoreti~ar Aleksandar ]osev (praveni spored epistemolo{kiot urnek na
francuskiot istraùva~ na menatalitetot Mi{el Fuko), Balkanot e homo-
topija, ili mesto za sozdavawe identiteti, koe{to ima naglaseno temen
eroti~ki potencijal, izrazen i vo sintagmata †temen balkanski subjekt#:
†Balkanot e institucionaliziran vo zapadnite masovni mediumi kako potsvest
na Evropa. Vo toa evropsko Es se potisnuvaat site stravovi, neciviliziranite
strasti, sramnite èlbi i povesnite grevovi na Evropa# (]osev, 1995:146).
Prezemaj}i ja inicijalnata teza na ova iskaùvawe, hrvatskiot teoreti~ar
Vladimir Biti, so polna metakti~ka svest, gi razobli~uva vakvite †miraì#,
t.e. deformirani, ekstremni pretstavi za eden region, narod, ili kultura, soz-
dadeni kako rezultat na ednostranite proektivni ideologii na Zapadot, vo ram-
kite na koi, nasprema nesomnenata †idealizacija na Sredna Evropa#, se spro-
veduva neumolivata †satanizacija na Balkanot#, kako prostor (homotopija) n
Drugosta, objektnosta, odbivnosta, nelagodnosta, demoniziranata istorija.
No, duri i ako se i izostavat imagolo{kite ekstremi vo predo~uvaweto na Bal-
kanot, ostanuvat i natamu zaedni~kite svojstva na ovoj mentalitet, obi~aite,
senzibilitetot, zaemnite me|u~ove~ki odnosi, folklornoto tvore{tvo, urban-
ite i, voop{to, ikonografskite aspekti, formata na istoriskiot razvitok,
kako i kulturnata semioza, {to ja voobli~uva i pravi prepoznatliva i osobena
paradigmatika na ovoj multikulturen, i prepoln so paradoksi, prostor.
Taka, na primer, najnapred se ukaùva na specifi~nata kulturna hibridizacija,
me{awe, preto~uvawe i prepletuvawe na vizantisko-orientalnite civiliza-
ciski temeli, so elementite i reliktiite na paganskata kultura. Kako rezultat,
na taa stroga neizdiferenciranost na kulturnite identiteti na ovoj prostor,
ili poradi samiot fakt na polietni~kata i polikulturnata rascepkanost na
ovoj prostor, se sozdava i †avtoimaòt#, ili sopstvenata pretstava za Balkanot
- kako evropsko predgradie, periferiska naselba, i voop{to palanka, pro-
vincija, izdignata na nivo na globalnata metafora za ozna~uvawe na
su{tinskata dimenzija ne samo na urbanite celosti, tuku i na samiot kulturen-
istoriski model na razvitokot.
Imenuvan so terminologijata na Fernan Brodel, toj vid istoriski razvitok, za
kogo e svojstvena istorijata so baven ritam i so dolgo traewe (da se potsetime
samo na vladeeweto i dolgoto opstojuvawe na vizantiskoto carstvo ili pak na
Otomanskata imperija) - ja ozna~uva t.n. long term history, istorija na dolgi
62
(bavni) otse~ki. Seto toa, pak, se reperkuira vo poleto na kulturnata samosvest
i otade se javuvaat celi nizi zaemno obuslovuva~ki konsekvenci: traumati~niot
fatalizam (Leh Mjodinski), korenskiot mentalitet, svrzan so nesposobnost
za nadminuvawe i preovladuvawe na sopstvenoto minato (Vladimir Biti), iden-
tifikacijata na ~ovekot so geografskiot region, so nacionalnata zaednica, et-
nikumot, na koj bez ostatok se sveduva i mu pripa|a (Ivan Dorovski), kopneòt
po drugite po{iroki prostori i horizonti, dlabokata nostalgija i
neizle~ivata, gor~liva melanholija, ~uvstvoto na napu{tenost, neprifat-
livost, otfrlenost, èlba za zaminuvawe vo drug svet (Predrag Palavestra), no
isto taka stra{nata frustracija, tegobnost, proma{enost, klaustofobi~nost,
po koj se ra|a i podgreva konfliktnosta, omrazata sprema drugiot, netrpe-
livosta, islku~ivosta, ksenofobijata (P. Palavestra), kako i samodestrukci-
jata, samorazornosta, erotizacijata na terminanta, na smrtta, fatalizmot,
paralizata na voqata, prepu{tenosta kon porocite: kon alkoholot i kon kar-
tite.
Ako gi sledime implikaciite na ontolo{kiot pristap kon umetnosta, poto~no
navodite na ~e{kiot teoreti~ar karel Kosik, vo koi umetni~koto delo, is-
tovremeno se postulira kako †izraz na stvarnosta# - no i kako ne{to {to †ja
sozdava, tvori i umetni~ki ja proizveduva samata taa stvarnost#, pretvoraj}i se
vo †gradeèn element na toj svet# - toga{, vo prou~uvaweto na fenomenot na
makedonskiot film, }e go zememe predvid osven spomenatiot kulturolo{ki,
isto taka i ovoj, ontolo{ki aspekt.
Toa, vsu{nost, podrazbira dijalo{ka proekcija na filmot, koj od edna strana,
rekovme, ima modelativna sposobnost da gi preslikuva paradigmati~nite ele-
menti i odnosi, na na~in {to e izomorfen, sovpadliv so dadenata †strukturna
organizacija na svetot# (t.e. kultura) - dodeka, od druga strana, i samiot toj, kako
semioti~ki fenomen, vo nea u~estvuva, se vklopuva, i kako komplementarno
del~e od mozaikot ja dopolnuva, oblikuva i sozdava, odnosno ja prezentira,
moèbi vo najgolem obem, vo sporedba so preostanatite umetnosti, blagodarenie
tokmu na svojot sinkreti~ki i sinteti~ki karakter.
So aktuelizacijata, prezentacijata na opredelenite verbalni, jazi~no-
retori~ki modeli, stilovi i iskazi (idiolekti, sociolekti), natamu, so
predo~uvaweto na kompletnite ikonografski aspekti (arhitektonski, enteri-
erni, kostimografski), so izborot na muzi~kata podloga itn. - filmot,
fakti~ki ovozmoùva idealen, plasti~en i kompleksen kulturolo{ki presek;
uvid vo paradigmata na eden vremenski period ili daden geopoliti~ki i socio-
kulturen prostor; osoznavawe i prepoznavawe na distinktivnite semioti~ki
fenomeni (i rituali), svrzani so opredelen vreme-prostor (ili hronotop, kako
{to bi rekol Mihail Bahtin).
63
Tokmu zatoa, i zemaj}i predvid nekolku primeri, t.e. filmovi koi im pripa|aat
na pove}e nacionalni kinematografii (filmovite na Emir Kusturica, Ademir
Kenovi}, Mil~o Man~evski, Stojan Stoji~i} i dr.) - vo ovoj tekst, bi sakale da
ja zagatneme mo`nosta za prou~uvawe i osoznavawe na semiotikata na balkan-
skiot film, pra{aweto za postoewe i funkcionirawe na edna posebna,
umetni~ki i kulturolo{ki obedineta celost, vo koja se prepletuvaat srodni
tematski preokupacii, duhovni {timunzi i strukturi na svesta, umetni~ki
postapki i avtorski poetiki, spored koi moè da govorime za poetika na bal-
kanskiot film, ili nekakva uslovno nare~ena balkanska {kola, kako nositel na
opredelena poetika na kulturata.
Kako paradigmati~en primer i najsoodveten argumentaciski materijal za ovaa
prigoda go izbravme filmot {to momentno se nao|a na na{iot repertoar, a spo-
red pove}e svoi svojstva, eklatantno se vrzuva i umetni~ki ja modelira ima-
golo{ki voobi~aenata slika na Balkanot, do toj stepen {to ja repetira, ovojpat
kako svoja sopstvena avtoimagolo{ka tvorba.
Od aspekt na scenaristi~kata predlo{ka na filmot, romasierskata proza
†Ne~ista krv#, od Borisav Stankovi} - a sudej}i spored pove}e zastapeni toposi
vo nea, moème da ja nasetime dlabokata kulturolo{ka vtemelenost na ova delo:
kulturolo{ka osnova na balkanskiot model na svetot, †temniot vilaet# i tem-
niot balkanski subjekt vo nego.
Vovedniot kadar i {picata na filmot pretstavuvaat simboli~na najava na
su{testvenite problemi ili predmetnosti okolu koi se fokusira ova delo: od
edna strana, belite kowi i nivnoto nepre~eno slobodno dvièwe niz prostorot
- aluzivno se vrzuvaat za pretstavata na primordijalnite, arhetipski porivi,
prirodni impulsi, atavisti~ki nagoni - koi samite po sebe se ~isti, neizval-
kani, stihijni, divi. Od druga strana, naslovnata sintagma †ne~ista krv#,
zlokobno upatuva na pretstojnoto valkawe, me{awe, naru{uvawe na toj prima-
ren i idili~en paganski red - negovo vkrstuvawe so mitovite na eden drug,
socio-kulturen poredok, olicetvoren vo umetni~kiot hronotop, tipi~noto po-
luurbano mesto †nekade na Balkanot#, su{testveniot topos na balkanskata kul-
tura, provincijata.
Znaej}i za imagolo{koto lokalizirawe na Balkanot kako periferija po odnos
na evropskite civilizaciski centri, seto ona {to se odigruva vo ramkite na
ovoj hronotop moème da go smetame za metonimski imenitel na provincijal-
nosta, kvintesencija na balkanskoto Predgradie, promisluvawe na Balkanot-
kako-Predgradie.
[to se odnesuva do aktancijalnata {ema na filmot, iako se govori za nekolku
stoèrni likovi (efendi Mita, gazda Marko, Sofka, Agim, Tom~o), vo osnovata,
sepak, preovladuva homologiskiot princip na karakterizacija - podvle~en vo
64
muzi~kiot semiozis na pesnata †Zajdi, zajdi jasno Sonce#, koja ja pretstavuva
zavr{nata {pica ili umetni~kata ramka na deloto - ovoj princip, zaedni~ki za
egzistencijalnata drama na site likovi, ja vtemeluva paradigmata na zaludno
potro{enata, prisvoena, otu|ena mladost; li~niot neizle~iv raskol; kon-
fuznosta na individualnite identiteti, ~uvstvoto na li~na nerealiziranost i
proma{enost, nostalgi~nata bolka i se}avaweto, utehata na retrospektivata.
Neslu~ajno, konstitutiven element na filmskata postapka e samata poetika na
sonot, kopneòt, me~tata, koi, so svojot nadrealen naboj i visok erotski poten-
cijal, ja dograduvaat paganskata simbolika i magiskiot fluid, vo kogo plovat
likovite, obzemeni od iskonskoto zna~ewe na drevnite rituali (ritualnoto
kapewe na Sofka, `rtveniot ritual na ven~avkata, ritualniot imperativ na
krvnata odmazda, ritualot na zbratimuvaweto, ritualot na opivaweto so ha{i{
itn.).
Vo tie i takvi rituali, sekoj i sekomu barem po edna{ e @rtva, {to zna~i deka
tokmu principot na `rtvenosta e izdignat do nivoto na univerzalen kultur-
olo{ki obrazec, vo kogo ma|epsaniot krug - circulus vitiosus, ve~noto vra}awe i
povtoruvawe na istoto, na eden neumoliv na~in gi potvrduva fatalisti~kata
proekcija, rezignacijata i defetizmot. Imperativot na sebepretvoraweto vo
`rtva. Ili, na `rtvata vo sudbina.
Efendi Mita, nasproti svojata otmenost i povlasteniot socijalen status, e
`rtva, od edna strana na sopstvenite poroci i bolesta na voqata, a od druga,
`rtva na novoto vreme koe doa|a, vremeto na robusnite, nedokvakani skoroevci.
Gazda Marko e, isto taka, `rtva: `rtva na svojata egzaltiranost, probivnost,
bezobyirnost. Tokmu toj e prezreniot dojdenec i natrapnik od planinite, komu
strasta sprema parite i steknuvaweto imoti, mu narasnuva do taa mera, {to in-
cestuozno posega po ìvotot, mladosta i qubovta na svojot sin, obiduvaj}i se
odnovo da go ukrade nepovratno izgubenoto vreme na kopneòt i bolkata.
Sofka e klu~nata `rtvena figura, vo qubovniot ~etiriagolnik, {to go
so~inuvaat tatko £ Mita, svekorot - vtor tatko i qubovnik Marko, soprugot i vo
isto vreme dete Tom~o, pohotliviot brat po krv Agim. Nea, nesomneno, ja
doìvuvame kako pove}ekraten sparagmos, `rtven zalog, so kogo tatkoto gi pla}a
svoite rasipni~ki dolgovi, odnosno mu ja prodava na prezreniot, robusen
tu|inec. Marko, pak, od svoja strana ja zema, posakuva i prisvojuva Sofka kako
`rtva na sopstvenite nagonski porivi i èlbi sprema setilnata, ubava, nedo-
prena mladost. Kone~no, Sofka e i (tipi~no balkanska) sopru`ni~ka `rtva na
Tom~o, koj{to ja odbiva, ignorira i poniùva kako èna, koristej}i gi, pritoa,
sepak, nejzinite prislu`ni~ki, doma}inski kvaliteti. Sofka e `rtva na patri-
jarhalniot kulturen poredok, kako {to, vpro~em, e toa i nejzinata majka, svek-
rva, i na krajot, vo samo aluzivnite, no dovolno zlokobni nagovestuvawa i
65
malata }erka Sofija. Site tie, biduvaj}i èni, se ograni~eni i svedeni na onoj
tesen doma{en prostor, koj denes, po malku ublaèno, se narekuva rozovo geto
(pink geto - M. Valdes), a go so~inuvaat koordinatite na kujnata i spalnata, dvete
prostorii, vrzani za †mra~niot predmet na setilnite èlbi#. Vo balkanskiot
kulturen prostor, Sofka e samo èna, zna~i (bezglasen) objekt na tu|ite pot-
rebi i posegawa, ili simboli~no sredstvo za razmena, {to ja vr{at i za koja
re{avaat drugite, maìte, na koi im e dadena privilegijata da raspolagaat so
glasot na Drugiot i vo ime na drugiot.
No, osven asimetrijata vo me|upolovite relacii i aktancijalnite ulogi, bal-
kanskata kultura ja karakterizira u{te edno, moèbi u{te podalekuse`no, a
dosega nedovolno argumentirano i istaknato, svojstvo - incestuoznosta! -
poto~no, incestuoznosta od vtor tip.
Za razlika od klasi~nite primeri na incestuoznost, ovde, rodoskrnaveweto se
odviva indirektno, posredno, implicitno, a sepak, dovolno silno i vpe~atlivo,
spored svoite posledici, spored †konfuzijata na identitetite# i simboli~koto
naru{uvawe na semjanite konfiguracii.
Odnosot {to se razviva me|u Sofka i tatkoto na nejziniot soprug Marko e
primer tokmu za ovoj incest od vtor tip, koj{to, spored navodite na
francuskata teoreti~arka Fransoaz Eretier, ima duri i po{tetni posledici
od klasi~nite primeri na incest, bidej}i vo nego †supstancijata i identietot na
tatkoto ja dopira i posega po supstancijata i identitetot na sinot, i obratno, so
posredstvoto ili preku zaedni~kiot quboven partner#.
Transferot na ovie supstancii me|u tatkoto i sinot, pokraj bio-fiziolo{ki,
ima isto taka i zna~itelni i dalekuse`ni simboli~ni i socijalni posledici i
implikacii: pred s¢, naru{uvaweto na mestata vo semejnata konfiguracija; po-
toa, pre~ekoruvaweto na granicite na li~niot identitet; kako i pra{aweto na
rivalstvoto (kako klu~no vo razbiraweto na problemot na incestot, so ogled na
toa, {to negovoto re{avawe vo sebe ja implicira smrtta na edniot od rivalite -
veli Natali Ajni{).
Vo romanot i vo filmot, indikativno nasloveni so sintagmata †ne~ista krv# se
aludira imeno na ovoj incestuozen soodnos, na ova pomestuvawe i naru{uvawe na
semjnite, kulturnite i socijalnite ulogi, na ova nesogledivo melanìrawe i
kontaminirawe na personalnite granici i identiteti, moèbi, na onaa
klasi~na frojdovska situacija, koga Totemot (tatkoto na rodot), ja prisvojuva i
idninata na Sinovite, potomcite, mladite.
Tokmu Tatkovcite se tie, {to vo †Ne~ista krv#, incestuozno posegaat po is-
torijata i sudbinata na svoite deca, ja prisvojuvaat nivnata egzistencijalna
uloga, gi premestuvaat erotsko-èlbenite porivi. Marko go ìvee ìvotot na
66
Tom~o, simboli~ki, na toj na~in {to ja obqububa i oploduva negovata èna
Sofka, isto taka, kako {to toa porano go storil negoviot tatko.
Indikativno e, vo tie ramki, i odnesuvaweto na Tom~o, koga toj dovolno }e soz-
ree za da gi uvidi simboli~kite posledici i promeni na ovoj incestuozen odnos
od vtor tip. Tom~o pove}e ne ja ~uvstvuva svojata supstancijalnost, go gubi pra-
voto i temelot na sopstveniot identitet, namerno i samorazorno, se vle~ka po
voenite frontovi i po kafeanite (kafeanite - kako metafori~en imenitel na
balkanskiot eskapizam, defetizam, azilantizam). Tom~o go ìvee Ni{toto i go
propagira Ni{toto, ne vrzuvaj}i se pritoa za nitu edna intimna i cvrsta egzis-
tencijalna okosnica.
A Sofka e taa, koja{to samo ~eka, isto kako, {to ~eka{e Frosina (heroinata na
prviot makedonski film - zab. moja), vo toa ~ekawe dovikuvaj}i go latentno in-
cestuozniot dijalog od detstvoto; {to se vodel pome|u nea i tatkoto: †îja si
ti? Tatina. A ~ija }e stane{? Ni~ija#. Taka odnovo li{ena od cvrsto, ed-
nozna~no i uspokojuva~ko egzistencijalno upori{te, Sofka go minuva svojot
ìvot vo somnabulnoto obnovuvawe na svojot nekoga{en, ~ist, izvoren i bol-
noto soo~uvawe so svojot aktuelen, ne~ist, naru{en identitet, vo manirot na
endemski rasprostranetata melanholi~na rezignacija, svojstvena na homo i
femina Balcanica.
Ta`no sledeej}i go neumoliviot ~ekor na Vremeto, {to go ispi{uva svojot
plasti~en reqef vrz ~ove~kite lica, vrz sveàta opojnost na mladosta i
soni{tata, reìserot na filmot †Ne~ista krv#, u{te edna{ go ispi{uva
mra~niot erotski potencijal na imagolo{kite pretstavi za Balkanot, pritoa
zemaj}i ja prozata na Bora Stankovi} za svoj scenaristi~ki obrazec. Kultur-
olo{kata paradigma {to ovoj film tolku plasti~no i prepoznatlivo ja mod-
elira, svedo~i za ìlavata opstojnost na †kultnite# balkanski simboli i to-
posi, za mentalitetot, {to svojata potkrepa ja dobiva moèbi, tokmu od
predo~enata i dlaboko vkoreneta incestuoznost od †vtor tip#, od `rtvenata
simbolika, aluzivnot karakter i podloga na paganskite rituali na plodnosta, od
re~isi, isto tolku, incestuoznoto me{awe i prelevawe na levantinsko-ori-
entalnite kulturni elementi vo konfliktniot prostor na balkanskata palanka,
pretvorena od svojata bavnost, bolkata po Drugoto, kopneòt za neostvarena
qubov.
Ako e to~na pretpostavkata na A. Blok, deka imeno kulturata e onaa, koja n¢
†osudila na izbor# - toga{, vo avtorskata poetika na reìserot Stojan
Stoji~i}, }e otkrieme i prepoznaeme pove}e od edna potsvesna prinuda, opse-
sivno da se repetiraat i forsiraat fundamentalnite kulturolo{ki pret-
postavki i arhetipski obrasci, svojstveni na semiotikata i poetikata na
67
sovremeniot balkanski film, komu doprva mu pretstoi poseriozno i po{iroko
prou~uvawe od ovoj tip.
Vakvoto prou~uvawe, me|u svoite analiti~ki celi, }e go ima osoznavaweto,
vrednuvaweto i produciraweto na imgolo{kite modeli za odredeni narodi,
kulturi i regioni, koi so posredstvoto na umetni~kite dela, se vgraduvaat i gi
predodreduvaat individualnite odnosi i pretstavi na lu|eto, sprema dadenoto
kulturno podra~je ili nacionalen entitet.
Vo uslovi koga Balkanot so svoite disperzira~ki i divergentni tendencii,
bitno go naru{uva procesot na unifikacija na evropskiot kulturen i
politi~ki prostor, pritoa evidentno zadobivaj}i go statusot na kulturna meta-
fora, so bogati imagolo{ki konotacii, svrzani za negoviot navodno opskuren,
nasilni~ki, devijanten, frustrira~ki, traumati~en efekt, epistemolo{kata
poenta na ova istraùvawe i prou~uvawe na su{testvenite semioti~ki ({to }e
re~e kulturolo{ki i ontolo{ki) pretpostavki na fenomenot nare~en balkan-
ski film, }e treba da dovede do neophodnoto kriti~ko prevrednuvawe i preodo-
luvawe ne samo na imagolo{kite, tuku i na avtoimagolo{kite pretstavi, i
†mirages# {to gi prizveduvaat i samite umetni~ki dela - pretvoraj}i go Balka-
not, vo privilegirano skrivali{te samo na temnite, atavisti~ki i anahroni
impulsi.
68
COGITO, [AMAN SUM!
(me|u akademskiot fakt i gore{tata realnost)
Razmisluvame, za da uspeeme da se odrìme i preìveeme.
Ortega i Gaset
Ne sme li nie - traumirani su{testva, sposobni da sudat za realnosta,

samo vrz osnova na povredite, koi{to taa ni gi nanesuva, vrz osnova na svojata
gluvost, slepotija, nespososbnosta da sakame i razbirame?
Mihail Ep{tajn
Dodeka gi spodeluvame, so neskriena teskoba i neizvesnost, isklu~itelno

dramati~nite socio-istoriski slu~uvawa na Balkanot denes, vo fatalniot pre-
grab na edna nova (bez razlika na toa, kolku sofisticirana) vojna, pove}e od
bilo koga, si go postavuvame pra{aweto za ontolo{kata smisla, poraka i sud-
bina na teorijata denes. Si go postavuvame intrigantnoto pra{awe, dali i vo
koja merka, taa, teorijata e denes na{iot sojuznik, vo soo~uvaweto so site dvos-
misleni u~inoci na op{testveniot razvoj ...
êtivoto, {to e pred nas, te{ko moème da go klasificirame, ili pak, da £ go
pripi{eme, samo na edna akademska disciplina, u{te pomalku, samo na edna,
predominantna metoda i epistemologija. Toa, {to ovde, vo †Teorija za dene{no
vreme#, go ispi{uva Rastko Mo~nik, ne e samo meta-kriti~ki komentar na epis-
temolo{kite paradigmi na Dirkem, Mos i Levi-Stros, tuku, mo`bi u{te pove}e,
e dijalo{ki predizvik i debata so sovremieto, so ovoj dene{en mig, so Balkani-
jadata, kako aktuelna kulturna metafora, pretstava, spektakl i (zo{to da ne)
apokalipti~na scena.
Hermenevti~kiot pristap na Mo~nik najsoodvetno se realizira i potvrduva se-
besi, vo ramkite i vo oblikot na interdiskursot, a toj pak e postaven vo ulogata
na nostalgi~en epistemolo{ki fantazam, za nadomestok (suplement) na denes
izgubenata, is~eznatata {amanisti~ka, iscelitelska funkcija na znaeweto.
Otade, se razbira, i podemot na cini~niot odnos (potsmevot, distancata, rezer-
vata), kon akademskoto teorisko nasledstvo i nadmeniot negov manir na
69
vkalapuvawe na individualniot stav, od edna strana - kako i epistemolo{koto
prevrednuvawe (rehabilitacijata) na "primitivnite#, arhai~nite, odn. setilno-
iskustvenite (duri - i telesni) oblici na mudrosta i samospoznavaweto - od
druga strana!
Sovremeniot ~ovek, konstantno izloèn na na~elnata nesigurnost, proverka,
preispituvawe na sopstveniot identitet, postojano i bolno svesen za aporiite
(nepomirlivite protivre~nosti) koi go konstituiraat (i isto tolku, sub-
verzivno go potkopuvaat) nego, kako bitie - nesomneno e izloèn na edna akutna
opasnost od du{evni bolesti i poremetuvawa, tokmu zaradi taa inherentna
neuskladivost, disfunkcija i vkrstuvawe na simboli~kite registri, postojano e
izloèn na opasnosta od {izoidno raspa|awe i atomizirawe do anomija, nepre-
poznatlivost (tuka, kako na dopolnitelen argument, moè da se povikame na
deloto na Delez i Gatari, "Anti-Edip#, koe {izofrenijata ja interpretira,
kako inherentna posledica na kapitalizmot) .
Tokmu vo taa to~ka na naglaseniot aktuelizam, deloto na Mo~nik se pokaùva
pove}e od opravdano: toa, od edna strana, ja zastapuva tkn. agonska teorija (Man-
fred Frank), odnosno uveruvaweto, deka strukturnite konflikti, podelbi,
klasni borbi, sudiri, imaat, vo osnovata, integrativna funkcija za op{testvoto
vo celina. Toa delo od druga strana, ja izvr{uva onaa neophodna {amanska
funkcija, prosvetluva~ko dejstvo, preventivno deluvawe - po odnos na {izoid-
niot u~inok na docniot kapitalizam, t.e. psihopatogenoto dejstvo na
op{testvoto vrz poedincite, koi go so~inuvaat.
Vo taa smisla, namesto da bide samo konstativna, aposteriorna - epistemologi-
jata na Mo~nik, se pokaùva poinakva, levi~arski nastroena, aktivna, rezisten-
tna, prkosna - pred traumati~niot pritisok na socio-istoriskite okolnosti i
slu~uvawa - {to, delumno, moèbi, se dolì i na toa, {to "u~itelite#, na
koi{to toj ovde se povikuva, Dirkem, Mos, Levi-Stros - isto taka, se nao|ale vo
sli~na pozicija, pred re~isi sli~ni egzistencijalno-epistemolo{ki
isku{enija, traumati~ni vojni, ideolo{ki i kulturni presvrti, razo~aruvawa i
potresi. Teorijata, sepak, ne e (nitu, ne samo spored moeto mislewe, smee da
bide) napolno imuna tokmu na tie i takvi dramati~ni predizvici, na koi
fakti~ki im go dolì svojot motiv i postoewe.
Analogiite se, kako {to rekovme, pove}e od o~igledni i istovremeno-
predupreduva~ki. Respektiraj}i go prvenstveno hermenevti~koto stojali{te na
sega{nosta i kriti~kiot aktuelizam, Mo~nik uspeva vo toa, mo}nite dostreli
na francuskite kulturno-antropolo{ki teorii, da gi aplicira, potvrdi i do-
polni - vrz ilustrativniot materijal na - "Balkanijadata#, nesomneno gore{ta,
akutna i traumati~na konstanta na ìtelite od ovie (ne samo eks, i ne samo JU)
prostori.
70
Na mo{ne luciden i bespo{teden na~in, razotkrivaj}i go Balkanot, pred
s¢, kako proektivna ideologija ("Balkanot, toa se drugite#), Mo~nik, u{te
edna{, ja potvrduva otporano osoznaenata topi~nost na op{testvenite registri,
neizbe`noto lizgawe na realnoto, konstitutivnata potreba za opozicii, vo i
pome|u, op{testvata, funkcionalnata neophodnost od nacijata, kako "nulta in-
stitucija#, integrativen simboli~ki ozna~itel.
Analiziraj}i go diskursot na balkanskite ideologii, Mo~nik vo bal-
kanizmot sogleduva varijanta na "kulturniot diferencijalizam#, potvrden vo
dvete svoi, bolno protivre~ni dimenzii: vertikalnata - koja podrazbira ser-
vilno odnesuvawe kon pomo}niot, evropski adresat; i horizontalnata- koja
manifestira neprijatelstvo i konfliktnost, kon neposredniot, balkanski so-
sed.
Neporeklivo ubedeni vo opravdanosta i vtemelenosta na ovaa struktura na
relacii, {to, spored Mo~nik, ja konstituira balkanskata matrica - ne moème,
a da ne se soglasime so konstatacijata deka, mitot za Evropa, kako "ideologija na
granicata# - dramati~no go zasega, obespokojuva i onepravduva tokmu balkan-
skiot prostor vo celina, nametnuvaj}i mu gi "standardite# na edna vtorostepena,
marginalna, primitivna i vremenska, vrednosna (a ne samo prostorna) zona, od
"onaa strana# na pravoto i ramnopravnosta. Balkanot, so drugi zborovi, denes
prvenstveno funkcionira kako "homotopija# (Aleksandar ]osev), {to zna~i,
kako konzervativen i za Zapadot plodotvoren imagolo{ki konstrukt, koj gi
"opravduva# mnogubrojnite zapadno-evropski implementacii na arogantnata
logika na onoj identitet, koj mora da ostane (da se zadrì) "od onaa strana# na
{engenskata granica, okovan vo "balkanskata zarobeni~ka dilema# (kako {to
ironi~no zaklu~uva Mo~nik, vo tragedijata, izbor imate, samo dokolku nemate
nikakov izbor).
Poentata na Mo~nik, vo ovoj slu~aj, se sostoi vo demaskiraweto, sogolu-
vaweto, razotkrivaweto na skrienata, komplementarna struktura, vrz ~ija{to
osnova funkcioniraat mitovite za Balkanot i Evropa: pri toa, pretstavata na
Balkanot ("toa se drugite#) ja ima tokmu ulogata na preventiven stereotip, t.e.
"dopolnitelna distanca#, {to ja konzervira, osiguruva, simboli~ki ja markira
granicata, razlikata, neprikosnovenosta, superiornosta na mitot za Evropa -
{to, denes, }e si dozvolime edna vakva pretpostavka, moèbi zna~i, po~etok i
najava na eden nov, globalen, aktuelen proces na transponirawe (prenos, prevod)
na klasnite konflikti (borba), t.e. intra-kulturnite - vo domenot na inter-
kulturnite opozicii, sprotivstavenosti, sudiri i konflikti.
71
Kako {to ve}e spomenavme, pridonesot na Mo~nik e relevanten vo pove}e
disciplini (ili, kako {to bi rekol toj, registri) - taka, ovoj konkreten primer
so balkanskata imagologija e posebno zna~aen, vo ramkite na komparativnata
knièvna nauka, vo aktuelniot trend na interkulturnata hermenevtika, koja go
prou~uva i rasvetluva, tokmu dijalo{kiot soodnos i komplementarnata priroda
na imagolo{kite pretstavi i stereotipi na razli~nite kulturi, koi, osobeno
denes, ne ostanuvaat "mirni#, usidreni isklu~ivo vo neutralniot i virtuelen
domen na literaturata.
Edna od nesomnenite prednosti na eksplikacijata na Mo~nik, pretstavuva
kriti~kiot aktuelizam, odbivaweto da se ostane "imun#, pred gorlivite procesi
na sega{ninata. Druga, i ne pomalku zna~ajna negova pridobivka, e me-
todolo{kiot pluralizam, meta-kriti~kata distanca kon isklu~ivosta na bilo
koja teoriska doktrina, hibridnoto vkrstuvawe na razli~nite epistemolo{ki
pozicii - so ogled na toa, strukturalisti~koto antropolo{ko nasledstvo na
Dirkem, Mos, Levi-Stros - e kooptirano so komplementarnite vrednosti na is-
toriskiot materijalizam (i relativizam). Ne e bezna~ajno da se ukaè i na toa,
deka stilot na Mo~nik (moèbi, i kako posledica na negovite bliski dopiri i
iskustva so dekonstruktivizmot), izobiluva so parentezi, zagradi, prekini, aso-
cijativni skr{nuvawa (i provokacii). Moèbi bi bilo najsoodvetno, imaj}i go
predvid nesomneniot is~ekor od disciplinarnite ograni~uvawa, kako i nego-
voto neskrieno, (nomadsko), duhovno qubopitstvo, vo soglasnost so nekoi re-
centni terminolo{ki re{enija, metodot na Mo~nik, da go vbroime vo ramkite
na tkn. kriti~ka teorija (Daglas Talak), odnosno prkosniot interdiskurs
(prkosen, bidej}i, podednakvo ostanuva nepokoren i nepodloèn, na episte-
molo{kiot konformizam i slepoto poveduvawe po nekoj privilegiran episte-
molo{ki urnek, odnosno na sterilnite barawa za suv akademizam, "operiran# od
traumatskite dejstva na realnosta).
Na krajot, u{te nekoi temelni, humanisti~ki dilemi: koja ,kakva i {to e,
vsu{nost, zada~ata, celta na humanistikata? So svojot nepobitno qubopiten
luciden, pronikliv, kriti~ki pristap, samiot Rastko Mo~nik, n¢ naveduva,
odgovorot da go barame otade samozadovolniot akademski patos na nadmenata
nauka (kvazi-nau~nost), tamu, kade{to prestojuva, onaa, vo svojata osnova,
blagorodna, pottiknuva~ka alternativa na egzistencijalnata hermenevtika.
Moèbi, misijata na humanistikata se sostoi tokmu vo toa, tragaj}i po opskur-
nite zakoni, ritualnata zadnina i predistorija na sovremenoto op{testvo i
kultura, da iznajde nasoki kon edna (subverzivna) kriti~ka hermenevtika na
socio-kulturnata trauma na ~ove{tvoto, istovremeno, nadevaj}i se, i aktivno
rabotej}i na toa, nasproti vladeja~kite stereotipi na poslu{nosta i insti-
72
tucionalniot feti{izam (na op{testvoto, podednakvo kako i na teorijata), da
gi vozobnovi, vostoli~i i reafirmira svoite nesomneni {amanski potencijali.
Seto toa vo ime na reintegrativnite perspektivi na denes razlomeniot (i obez-
domen) subjekt, vo ime na "analiti~kiot predmet# - ôvekot, so ~ie{to ime, se-
besi etimolo{ki i epistemolo{ki se samoopredeluva, vo duhovniot horizont na
kulturnata istorija i logika.
BORN TO BE BALKAN
Dodeka, denovive, Balkanot stanuva privilegiran "izlo`ben prostor#

(spektakl) na najnovite, dosega nevideni i neisprobani voeno-tehnolo{ki
dostreli, koi, spored morfolo{kite i, re~isi, sovr{eno telematiziranite
(~itaj - "bespilotni#) performansi, grani~at so ikonografijata na SF fil-
movite - dali e premnogu ereti~no i neseriozno - da se pra{ame: kako se
~uvstvuva i dali voop{to opstojuva kreativniot nepokor, potentnosta i revol-
tot na Duhot, ne tolku onoj bezimen i univerzalen, tuku poprvo onoj Drug "duh#,
zaroben vo i osuden na nelaskavata kategorijalna opredelba "mal narod#...
Kako retko do sega, do ekstrem se zajaknati tokmu nemilosrdnite razlaki
na identitetot - re~isi, bez ostatok, preku no}, site nie, koi gi naseluvame bal-
kanskite prostori, sme osudeni da go revidirame svoeto potencijalno "univer-
zalisti~ko#, kosmopolitsko poa|ali{te, baraj}i argumenti vo diskursot na av-
tohtonosta, po~venosta, duri i "izbranosta#.
Naedna{, voskresnuvaat zakanite i predupreduvawata, deka za na{iot tretman
vo svetot, primarna stanuva tokmu bolnata, frustrira~ka determinanta "mali
narodi# (~itaj: marionetski strukturi i, osobeno, reìmi, ili, pak, reìmi -
deùrni "sponzoru{i#).
Pred mojata generacija, iskrsnuvaat dve, podednakvo neprifatlivi i ne-
primerni alternativi:
a) apokalipti~nata obzemenost so istorijata i mitot (apsolutiziraweto na
minatoto i abdiciraweto na idninata), hipertrofijata na etni~koto samode-
finirawe i samodovolnosta;
b) isto tolku ksenofobi~niot, post-industriski (globalen) kapitalizam, nego-
viot lakom (Delez bi rekol - deteritorijalizira~ki) pohod, destruktivnata
upotreba na visokata tehnologija, afirmiraweto na Silata kako pravo.
Kade sme tuka samite nie, subjektite i eksponentite na edna kultura i du-
hovnost, so bitno po{iroki aspiracii, horizonti i opredelbi? Zo{to i kako,
73
dojde do taa neverojatna, vxa{uva~ka redukcija na na{iot rasko{en policen-
tri~en, "svetski# duh? Kade is~ezna stilot od na{ata percepcija? Dali voop{to
nekoj godinava ovde ja zabeleà i £ se nasladuva{e, na primer, na proletta?
Zo{to, odedna{, su{tinskite vrednosti na Erosot, stanaa periferni vo
sporedba so Tanatosot?
Ili, u{te podobro, dali osven etni~kite, gi ukinuvame site drugi preostanati
modaliteti na identifikacija? [to se slu~uva so, na primer, daleku po-
bliskiot na~in i oblik na generaciska identifikacija?
Jas, na primer, £ pripa|am na tkn. generacija X (nare~ena taka, spored is-
toimeniot kulten roman, objaven vo 1995, od mojot vrsnik, kanadskiot pisatel
Daglas Kopland).
Toa zna~i, generacija, sistematski naso~uvana kon toa da go neguva kon-
formisti~kiot i istovremeno konsumentskiot mentalitet, odnosno stil na
ìvot, kako svoja edinstvena socio-kulturna varijanta. Vo implicitna smisla,
pak, toa predviduva({e) neograni~ena i neprikosnovena povodlivost i pri-
lagodlivost (pokornost), prvenstveno, kon evro-atlantskata japi-birokratija.
Servilnosta, od svoja strana, be{e osigurana so mnogu ve{ti i suptilni meha-
nizmi: pred s¢, so postuliraweto na potro{uva~kite imperativi kako vrvni
kriteriumi za ne~ija prosudba (kako ~ovek si zna~aen i vredi{, vo zavisnost od
toa - kolku i {to ima{). Toa feti{isti~ko "vrednuvawe#, u{te vo vremeto na
socijalizmot, najde svoi pandani i kaj nas: komi~no-arogantnata socijalna kate-
gorija na tkn. {minkeri (verojatno, bez da se svesni za toa, prekarot fakti~ki ja
demaskira nivnata izmislena, iskompleksirana, fasaderska priroda - tie
pove}e {minkaat, odo{to, vsu{nost- imaat).
Nemaj}i poinakva cel od trivijalno - potro{uva~kata - zavisno od svoite ka-
paciteti, del od generacijata X bezrezervno im se predade i na duhovnite kon-
sumentstva, natrupuvaweto na znaewata, akumuliraweto na erudicijata kako du-
hoven kapital (za {to e, neli, neophodno investirawe na prili~no golem napor
i vreme), ubedena vo toa, deka se soobrazuva so proekcijata na eden progresiven,
human, nov svetski poredok.
No, {to se slu~uva, sega i ovde, so taa generacija pozitivno a-dresirani Umovi?
Edno desetina godini nanazad, primame komplicirani i pretrupani
nara~ki za "apsorpcija#, pred s¢, na tranziciskata trauma na post-komunizmot
(promenata na socio-ekonomskiot poredok, raspa|aweto na centralno- i
isto~no-evropskite dràvi, povampiruvaweto na plemenskite animoziteti, po-
demot na piljarsko-{leperskata kasta, turbo-provincijalizmot) ...
Sepak, kako po obi~aj, {lagot doa|a posleden - a toj {lag se vika: NATO-
alhemija.
74
Kazneti sme da veruvame vo toa, deka paradoksalnata retorika na NATO
(urnisaj, pa gradi!) e edinstvenata balkanska alternativa i proekcija.
Nebare se raboti za vrvna erotska tehnika na odloèna kulminacija (or-
gazam), tie vojnata ja razbiraat i tolkuvaat kako alhemija: prvin, dolga predi-
gra, celosno spaluvawe-pocrnuvawe (t.e. nigredo), a potoa, "Mar{alov# plan,
ili, obnova, kako "odloèno dobrodetelstvo#, ritualen otkup, ideolo{ko
samoopravduvawe i konstruktivna zavr{nica na nasilstvoto.
Mojata, beskrupulozno i od obete strani, ideolo{ki zloupotrebena i iz-
manipulirana generacija X, sega se pretplati i stana `rtva na poinakov tip
konsumentstvo; kako hiper-potro{uva~ na TV vesti. Za nea (i ne samo za nea),
vestite stanaa prvostepen "spektakl, pretstava, no, isto taka, i presuda...
@anrot na vestite se pretvori vo egzistencijalen rekvizit, bez kogo{to pove}e
ne izleguvame od doma, nitu pak legnuvame na spiewe. Tie, vestite, n¢ osudija na
ìvot bez ostatok, bez simboli~en ili alegoriski, imaginativen vi{ok. Siot
ìvot, tie go svedoa i go izedna~ija so sega{nosta, so ubistvenoto "ovde i sega#,
{to go potkrepuva defetisti~kiot hijazam "izbor imate, samo dokolku nemate
izbor# (R. Mo~nik). Odedna{, istorijata ja sogleduvame kako eshatologija, a
sega{ninata kako ve}e-istorija. Ona {to moème e samo voajerski da u~es-
tvuvame vo svetot, i spodeluvaj}i ja traumatologijata na "izbranite# narodi ili
prostori, da ja podnesuvame raste~kata bespomo{nost.
Moèbi, tokmu takvite balkanski seni{ta i fantazmi za Golemite (no, od
strana na me|unarodnata zaednica, prohibirani) dràvi (kako {to se: Golema
albanija, bugarija, grcija, makedonija, srbija), ja igraat ulogata na kompenza-
toren mit, {to bezuspe{no mu parira na imperijalnoto istorisko iskustvo na
golemite evropski i svetski sili...
Podlegnuvame na kolektivnoto paranoidno tolkuvawe - deka istorijata ja kroi
nekakov monstruozen, masonski zagovor, deka s¢ e ve}e odnapred proigrano i
predodredeno, deka site nie sme samo pasivni objekti na svetskiot poredok (bez
razlika na pozitivno proklamiranite negovi zalo`bi), deka istorijata e fa-
talen, anonimen, sekoga{ - ve}e predodreden mehanizam... nezavisen od li~nite i
individualnite ubeduvawa, zalo`bi i dejstvuvawe...
Tokmu zatoa, re~isi fatalno deluva eksplicitno s¢u{te neizre~eniot
imperativ "Balkanci od site zemji, obnovete se!# (no, preventivno, prvin
pogrebete se! - dodu{a, sekoj, na sebe svojstven na~in: Srbite - vo razru{enata
zemja, Albancite - vo egzodusot i raseluvaweto, Makedoncite - vo etni~koto,
sendvi~-komprimirawe, itn.).
Kapitalot nemilosrdno ja kaznuva nesinhroniziranosta, kako fundamen-
talen "grev# na Balkancite.
75
Kapitalot ja poznava samo binarnata "ili... ili# logika na isklu~uvaweto, ima-
nentno zastapena i vo Hamletovskoto "da se bide ili-ne#, bez razlika na toa,
{to zapadnata post-teorija {iroko ja afirmira{e polivalentnata, "i... i#
logika, apologijata na Razlikata, rehabilitacijata na marginata...
Osudena da bidam (i da ostanam na) Balkanot - so siot svoj baga` na sega ve}e
iskompromitirani, osueteni epistemolo{ki proekcii - smeam da tvrdam, deka
sekoja vojna pretstavuva triumfalen pohod i kompenzacija za kreativno impo-
tentnite tolpi, za smetka na kreativno mobilnite i potentni poedinci.
Tokmu onaka, kako {to, na istiov prostor, dolgo godini, "vladea~kata
gerontokratija# (P. Krstev), bezobzirno go obeshrabruva, potcenuva i blokira,
libidinalniot potencijal na generacijata X, pretvoraj}i ja vo bezopasna,
bezna~ajna, bezrabotna marioneta, "navle~ena# na "kafi}i#, "Tineksi#,
†Verovci#... i ostanati (digitalni) protezi.
Generacija, ~ij{to prkosen kopne`, bezute{no ostanuva vo stadiumot na
obidot, vo nepravedno skamenetiot tanc na senkite bez idnina.
MEDITERANSKIOT INTERTEKST VO MAKEDONSKATA PROZA OD 80-

TITE I 90-TITE GODINI
Mediteranot, etimolo{ki: centar na svetot, {to ja ovozmoùva denes ak-

tuelnata hermeneutika na centarot i na marginata, vo interpretativniot klu~
na post-modernata diseminaciska kultura na raznoobrazieto, raznojazi~nosta i
nomadizmot.
Mediteranot, kulturolo{ki gledano: univerzalen civilizaciski obrazec
(Pol Valeri), paradigmati~en logos za filozofijata, religijata, etikata (Leh
Mjodinski), lulka na evropskata kultura i umetnost.
Mediteranot, od antropolo{ki aspekt: prostor na dioniziskoto, pagan-
sko pribeì{te od inhibiciite, privilegiran prostor na setilno pijanstvo i
haosot na brojnite senzacii, †rodno mesto# na tragedijata (Fridrih Ni~e).
Mediteranot, topolo{ki: se poistovetuva so patuvaweto, progonstvoto,
paganstvoto, nomadstvoto, ekstati~nosta, egzotikata, duri! Toj e svoeviden geo-
poeti~ki simbol (Kenet Vajt), a posebno hronotop na strasta i vrelinata
(otade, ne slu~ajno, veli~estveniot mitski zavodnik Don @uan e ro`ba na
76
mediteranskoto, strastveno podnebje). Kone~no, Mediteranot, kako homotopija,
{to spored koncepcijata na Mi{el Fuko zna~i mesto za proizvodstvo na iden-
titeti (psiholo{ki, antropolo{ki, kulturni, umetni~ki itn.) So ogled bro-
jnosta na vo nego situiranite kulturi, Mediteranot slobodno moè da se opre-
deli kako inter-kulturen entitet, kako polikulturna celost, so postojani
branuvawa, proniknuvawa i prelevawa - so drugi zborovi: Mediteranot, gledan
od epistemolo{ki aspekt, e eden eminenten komparativisti~ki problem.
Vo ramkite na komparativnata knièvna nauka, Mediteranot, kako
analiti~ki topos, moè da se situira na nekolku problemski ili episto-
molo{ki ramni{ta:
a) Da se prou~uva kako vid na tipolo{ka analogija od klimatski vid: da
se izdvojat karakteristikite na toploto podnebje, ozra~eno i obeleàno so
prisustvo na toploto more, burnite vetri{ta, bujnata vegetacija, {to obus-
lovuva i soodvetni karakteristiki na knièvno-umetni~kiot senzibilitet (po-
glednato od aspekt na teorijata na Ipolit Ten, toa bi bil faktorot, nare~en
rasa, zna~i, biolo{kite predodredenosti na podnebjeto, koi vlijaat na obliku-
vaweto soodveten tip literatura ili umetnost.
b) Mediteranot da se situira vo oblasta na nare~ena imagologija, t.e. vo
kulturalno obuslovenite pretstavi vo mentalitetot na lu|eto, koi preku lit-
eraturata sozdavaat odredeni sliki za drugi prostori, kulturi, literaturi,
knièvni likovi i postapki. Vo tie ramki, na primer, vleguvaat inicijalnite
distinkcii na Madam de Stal, nejzinata romanti~arski oboena i imagolo{ki
vtemelena opozicija pome|u Severot, kako podra~je na studeniloto, maglite,
mrakot, soni{tata, imaginativnite me~taewa, melanholijata - od edna strana, i
od druga strana - Jugot, prostorot na opozitnite struewa, energii i sokovi.
Tuka spa|a i znamenitata, iako skràvo izvedena tipolo{ka diferencijacija na
Danilo Ki{, za atlantizmot i mediteranizmot, kako dve duhovno-povesni
konstanti na evropskite literaturi, me|u koi oscilira ni{aloto na
knièvnata istorija i poeti~kata modelativnost; kako {to i na po{irok, kul-
turolo{ki plan, toa se slu~uva so cirkulatornoto dvièwe na apoloniskiot i
dioniziskiot duhoven princip, vo tipi~no mediteranskiot mit za t.n. ve~no
vra}awe, mit koj{to se preselil i vo ramkite na istoriografijata, odnosno is-
toriskata stilistika.
v) Mediteranot e tipi~en komparativisti~ki problem i od aspektot na
prou~uvaweto na kulturniot identitet, koj{to osobeno dobiva vo zna~ewe vo
sovremenite ne samo komparativisti~ki, tuku i po{iroko, postmodernisti~ki
studii. Ako ja prifatime tezata, deka: †Knièvnosta e prostor, vo kogo{to
pra{awata za prirodata na li~niot identitet se najprovokativno artiku-
lirani# (Benet/Rojl. 1995) - toga{, tokmu prou~uvaweto na mediteranskite
77
aspekti na oddelnite nacionalni literaturi od ovoj region, n¢ upatuva na mnogu
aktuelnoto i va`no razotkrivawe na policentri~niot, mnogukraten idenitet
na istite. Denes, koga na{iroko se problematizira i preispituva samata kate-
gorija ili premisite na identitetot, i koga, vo duhot na anticipativnite
Bahtinovi sogledbi, se osoznava dijalogi~nata, inkonkluzivnata, polifoni~na
priroda na poimot identitet, koga se potcrtuva negovata procesualna dinamika
i otvorenost, toga{, se doa|a do sledniot neizbeèn zaklu~ok: †Na{iot kul-
turen identitet e na{ intertekst... kulturniot identitet na dadenata nacion-
alna literatura, sekoga{ odnovo se vospostavuva niz neprestajniot dijalog so
drugite literaturi# (Jola [kuq, 1992:23).
Vrz primerot na Mediteranot, toa, fakti~ki, implicira uvid vo in-
terkulturnata priroda na ovoj, o~igledno ne samo geopoliti~ki poimi;
proniknuvawe vo imanentnata dijalogi~nost i na~elna ramnopravnost na raz-
li~nite kulturi, koi zaedni~ki sou~estvuvaat vo nego i go izgraduvaat kako ta-
kov, blagodarej}i mu na svoeto raznoobrazno specifi~no bogatstvo, no pred s¢
na dinami~niot tek i nezavr{enost na sekoga{ novoto vospostavuvawe na in-
tertekstualniot identitet, nare~en Mediteran.
A vo nego, kako specifi~na potcelost, bi sakale da go spomeneme Levan-
tot, isto~niot Mediteran, kade moèbi ponaglaseno inklinira i na{ata kul-
tura i umetnost, a posebno se karakterizira so hibridniot spoj pome|u vizan-
tiskata tradicija i orientalnite elementi (Gerhard Gezeman, 1995:140).
Vo toj kontekst, i imaj}i go predvid komparativisti~koto svrtuvawe kon
pogolemite knièvni entiteti i zaedni{tva, mediteranskite literaturi, moè
da se tretiraat i prou~uvaat kako primer na t.n. regionalni knièvnosti ili
centrizmi, pokraj, da re~eme, srednoevropskite literaturi, ili literaturite na
Balkanot, odnosno ju`no-amerikanskite literaturi, itn. Tokmu za regionalnite
literaturi, postoi †zaedni~kiot problem na utvrduvawe na jazi~nite i kultur-
nite granici i identiteti, i dijalektikata me|u provincijata i centarot#
([truc/Cima, 1989:107). Nie ovde bi ja dodale, pokraj seto toa, mo`nosta, edna
nacionalna literatura istovremeno da pripa|a na pove}e vakvi regionalni en-
titeti, so ogled na svojata geografska polo`ba ili pak kulturno-istoriska si-
tuiranost, pa pokraj ve}e poznatite primeri za dvodomni pisateli ili poeti, da
vospostavime i potvrdime postoewe na dvokulturni ili polikulturni lit-
eraturi.
Dodeka sme kaj o~evidno najbogatoto epistemolo{ko ramni{te vo
prou~uvaweto na mediteranskite kulturi, imeno ramni{teto na t.n. interkul-
turalni studii, {to s¢ pove}e dobiva renome me|u komparativistite od sovre-
menata proveniencija, da spomneme, deka, vo kulturolo{ka smisla, mediteran-
skoto podnebje go karakteriziraat pove}e mitovi, me|u koi Ivo Vidan gi izdvo-
78
juva, kako posebno zna~ajni i univerzalni po svojot karakter, politi~kiot mit
za vtemeluvaweto na Gradot (iskaàno vo †Eneida#) i erotskiot mit za potraga
ili progonstvo (olicetvoreno vo †Odiseja#).
g) Tokmu ovde moè da se vpu{time vo slednoto epistemolo{ko ramni{te,
{to e vozmo`no vo prou~uvaweto na Mediteranot: toa e ramni{teto na kom-
parativnata poetika, odnosno prosleduvaweto na tipolo{kite analogii me|u
poedine~nite temi ili toposi vo knièvno-umetni~kata elaboracija, tuku i
postoeweto na sli~ni, analogii knièvni prosedi, ànrovski modaliteti, stil-
isti~ko-retori~ki izvedbi, poeti~ki modeli.
Kako {to ve}e spomenavme, tipi~nite mediteranski toposi se: patu-
vaweto, nomadstvoto, progonstvoto, potragata, varvarstvoto - vo smisla na diva,
neskrotena, produktivna vitalnost i energija na po~etocite, na vtemeluvaweto;
ponatamu moreto, plovidbata, Jugot, toplinata, è{tinata, vetri{tata, erot-
skiot nemir i lamte`, probuden od rasko{nata priroda.
†Toa nebo, sonce, more, toa {to go narekov ~isti elementi na denot, ni gi
sugeriraa i nametnaa na na{ite duhovi, poimite kako beskrajnost, dlabo~ina,
soznavawe na svetot, a koi sekoga{ se predmeti na metafizikata, ~ie{to po-
teklo go gledam vo prisutnosta na edna svetlina, prostranstvo, preobilna
podvi`nost# (Pol Valeri, 1980).
Dvojnata, paradoksalna priroda na Mediteranot da bide ednovremeno, buen
i neskrotliv topos; kako i metafora na metafizi~kata èdba po beskrajot, po
onostranoto i nedosti`noto, seto ona {to e duhovno, misti~no ili apofati~ko,
ne ja fascinira samo kontemplativnata priroda na Pol Valeri, tuku i na seta
umetnost, koja svesno ili ne, posega po onie neiscrpni konotacii, {to gi
sodrì i emanira bogatata paradigmatika na Mediteranot.
No, pokraj topi~kite, postojat i drugi, generi~ki, odnosno ànrovski
analogii, koi moàt da se prou~uvaat vo mediteranskite literaturi: ve}e
postoi i e prifateno misleweto za ironijata, kako generi~ki, ànrovski mit,
pozastapen odo{to drugite, vo kompleksot na mediteranskata literatura.
Spored plodotvornite soznanija na Nortrop Fraj, i na negoviot model na
arhetipskata kritika, arhetipska tema na ironijata i satirata, pretstavuva
†sparagmosot ili ~uvstvoto deka heroizmot i delotvornata akcija se osudeni na
propa|awe, otsutni ili dezorganizirani, i deka so ogled na toa, vo svetot vlad-
eat zbrka, anarhija# (Nortron Fraj, 1979:192).
Sledej}i go kontinuitetot na kanibalskata tradicija na Mediteranot,
par~osuvaweto na junakot, po~nuvaj}i od Oziris, sudbinski nameneto i na
gr~kiot pevec Orfej, odnosno neminovno za bo`jiot sin Isus Hristos; vero-
jatno i so ogled na †demonot na istorijata#, {to fatalno se nadvi{uva nad ova,
sekoga{ burno, krvavo i nespokojno podnebje, Dalibor Cvitan zaklu~uva deka za
79
knièvnata svest na Mediteranot e karakteristi~na †opsednatosta so eden
knièven ritual, opsednatosta so postoeweto na mitot na ironijata# (D. Cvi-
tan, 1978:24).
Vo duhot na takvite genolo{ki sogledbi, zaklu~uvame i nie, plodotvorno
bi bilo istraùvaweto i prou~uvaweto na ironijata, kako paradigmati~en àn-
rovski modalitet na mediteranskite literaturi, a vo tie ramki, posebno,
prou~uvaweto i hermenautikata na sparagmosot, ~uvstvoto na fatalnata pre-
dodredenost od istorijata, odnosno defitisti~kiot odnos kon mo`nostite za
podvig i herojstvo, potsmevaweto kon avtoritetite, ne samo od politi~ki ili
istoriski, tuku i od duhoven, intelektualen vid (za koe{to, moèbi,
Volteroviot †Kandid# pretstavuva egzemplaren, nezaboraven primer, kako {to
e, no vo drug ànrovski domen, Servantesoviot †Don Kihot#).
Vo tie ramki, vredi da se istakne u{te eden paradigmati~en ànr, pro-
izlezen od mediteranskite literaturi, i isklu~itelno vitalen, spored ona {to
go tvrdi Mihail Bahtin, za poeti~kata obnova na modernata literatura, a
posebno na romanot kako ànr.
Se raboti za t.n. menipeja (vo terminolo{kiot aparat na Fraj ozna~ena
kako - anatomija), me|uànr, {to gi obedinuva popularnata/narodnata i
umetni~kata literatura; literaturata i filozofijata; odnosno ànrovskite
oblici i retori~kite modaliteti, {to nim im soodvetstvuvaat, vo edna vozbud-
liva, hibridna tvorba, so polifoni~en karakter. Zasnovana vrz na~eloto na
karnevalzacijata, ili ru{eweto na utvrdenite socio-kulturni avtoriteti,
menipejata ja osiguruva cikli~nata obnova na mitskite sièi, vo sklad so os-
novnite prirodni ritmi, i na toj na~in, u{te edna{ ja posvedo~uva zna~ajnata
uloga na mediteranskite impulsi.
d) Prou~uvawata vo komparativnata knièvna nauka podrazbiraat,
me|utoa, ne samo izbor i precizirawe na analiti~kiot predmet, vo slu~ajov:
mediteranskite kultni toposi, ànrovski mitovi i oblici, tuku i neophodno
soobrazuvawe i primena na predelen metodolo{ki pristap.
Spored aktuelnite priliki vo komparativistikata, interliterarnosta,
prou~uvaweto na vlijanijata (Miodrag Radovi}, 1996) odnosno pozitivisti~koto
tragawe po izvorite i filijaciite (Zoran Konstantinovi}, 1984) denes, se
smetaat za ednostrani, nedostatni, nesoodvetni na aktivisti~kiot odnos, {to
tvore{tvoto, po sebe, go pretpostavuva. Svedeni na pasivno, re~isi mehani~ko
vospriemawe na vlijanijata, tie istraùvawa se zadovoluvaat so prosto nivno
registrirawe, lovewe i narupuvawe, ostavaj}i go na strana procesot na vzaemna,
dijalogi~na transformacija, kreativna sorabotka i modifikacija.
Predloèniot mitsko-antropolo{ki pristap, iako ne strada od takvata
kauzalisti~ka metodologija, sepak, samiot po sebe, ne e dovolen, nitu pak moè
80
da bide edinstven, vo otkrivaweto na bogatite, ànrovski ne sekoga{ imenlivi,
nitu vidlivi oblici na soodnosi me|u mediteranskite literaturi.
Zatoa, nie ovde go predlagame, kako najkompleksen intertekstualniot
pristap: toj, ne samo {to vitalno e zasegnat od dijalogizmot i aktivnoto
proniknuvawe na tekstovite, tuku i od mnoèstvoto na generativno-trans-
formativni procesi, {to nego go sledat, i vo ramkite na koi doa|a do transko-
dirawe, transgresija, odnosno prevozmognuvawe na prvi~nite zna~enski regis-
tri, niven preod i vidoizmenuvawe od edni vo drugi, ili kako {to toa go nare-
kuva @erar @enet, hipertekstualni praktiki, operacii i ànrovi.
Od druga strana, pokraj tematskite srodnosti, {to se od centralno
zna~ewe za pozitivisti~kata etapa na komparatistikata (etapa na
Stoffgeschichte), intertekstualnite prou~uvawa, vo daleku pogolema merka,
gi zasegaat drugite, pokompleksni aspekti na sporedbata: imeno, srodnostite vo
knièvnite postapki, vo stilisti~ko-retori~kite izvedbi, vo ànrovskite mo-
daliteti i posebno - hibridizacii, kone~no, vo globalnata poeti~ka struk-
tura!
II
Koga sme soo~eni so konkretniot primer na makedonskata literatura,

treba da se istaknat nekolku va`ni momenti:
1. Kulturolo{kata svest za Mediteranot i, vo tie ramki, podemot na po-
eti~kiot kosmopolitizam, iako otporano nagovesten, svoja po{iroka potvrda
nao|a vo 60-tite godini, so pojavata na tretata knièvna generacija, vo poezi-
jata, ne{to pomalku vo prozata i vo kritikata.
2. Prisustvoto na mediteranskiot mit ima funkcionalna uloga na kompen-
zatoren kulturen mit, niz kogo makedonskata literatura i kultura, nastojuvaat
kreativno da go prevozmognat fatumot na balkanskiot provincijalizam, izola-
cionizam i - ne pomalku prokletstvo!
†Is~eznuva ~uvstvoto za balkanskiot fatum, deka ìveeme vo zatvoren,
izoliran, poluuspien, so planini zagraden i so mitovi tabuiziran, zad grb
frlen vilaet. Is~eznuva ~uvstvoto za inferiornost, poradi pripadnosta kon
duhovnata provincija, duhot na Mediteranot vleguva niz site vrati vo pezijata#
- pi{uva Vlada Uro{evi}, najeksponiraniot zastapnik na meditarizmot vo 1961
g.
Prodiraweto na mediteranskiot duh, so ogled na ova iskaùvawe, odigra
kurativna uloga, vo aktivnata rehabilitacija na kulturnata svest na makedon-
skite avtori, pred s¢ vo nivnoto avto-imagolo{ko osloboduvawe od predra-
81
sudite, deka mu pripa|aat samo na eden, isklu~iv, fatalen i †temen vilaet#; a
potoa i vo nivnoto arhetipsko priklu~uvawe kon onoj velikolepen, vodoploven
i kulturen prostor, {to nikoga{ ne go smetale za dale~en i tu|, naprotiv!
Vo po~etokot, evidenten prvenstveno kako hronotop, na moreto, Jugot,
svetlinata, ploveweto ili preku svoite bogati mitski konotacii, sièi ili
junaci, Mediteranot, ve}e vo 80-tite godini, se odlikuva so poinakov vid pri-
sustvo vo makedonskata literatura, {to, kako proces moèbi, ima svoja kon-
tekstualna potkrepa i relacija, so vkupnite poeti~ki pridviùvawa na aktuel-
nata, post-modernisti~ka epoha.
Aspektite na mediteranskiot mit, vo ovie godini, povtorno se
oìvotvoruvaat, preku afirmiraweto, neguvaweto i sozdavaweto na literatura,
koja{to moème da ja prepoznaeme kako aleksandriska literatura, odnosno
literatura, ~ij su{tinski izvor pretstavuva Bibliotekata, kosmopolitskata
orientacija i inspiriranost od ino-nacionalnite poeti~ki prosedei, urbanoto
nomadstvo ili samosvesnata, dlaboka predanost na Gradot (pove}e, odo{to na
poapsraktnite kolektivni simboli: na dràvata ili, pak, nacijata); ponatamu,
gri`livata preokupacija so tekstot i sledeweto na procesite na negovoto krea-
tivno sozdavawe i pretopuvawe, sledewe na anatomijata na pismoto.
Podemot na prozata vo makedonskata literatura vo 80-tite godini, raz-
vivaweto na poinakvi tehniki i formi na gradewe i eruditsko sozdavawe na na-
racijata, pridonesoa mediteranskiot kontekst na makedonskata literatura,
pokraj ve}e osvedo~enata zastapenost na mitskite matrici, ili pak plodonos-
noto zra~ewe na nadrealisti~kata poetika, da dobie novi oblici, ili aspekti:
pred s¢, darelovski respekt kon polikulturnite estetski vrednosti, i urneci, i
soobrazno na toa, kult kon poeti~kata erudicija, kon intertekstualnata igra so
tradicijata, kon poliretori~kite strategii na pismoto.
Ova moè da se argumentira preku avtorskite postapki na Mitko Manxu-
kov vo †Me|ata na svetot#, 1985, potoa, vo najizrazita i programska smisla kaj
Aleksandar Prokopiev vo †Mladiot majstor na igrata#, 1983; vo †Plovidba na
Jug#, 1987, vo †Slovo za zmijata#, 1992, kade post-modernisti~kata poetika na
pove}estilnost, hibridizacija, fragmentacija, eklekticizam, eseizam, in-
tertekstualni igri, se nao|a vo nesomnen sklad so aleksandriskata poetika na
u~enost, sofisticiranost i retori~ka prefinetost, odnosno svrtenost kon se-
besi.
Ne slu~ajno, a so ogled na svojata bogata avtorska samosvest Prokopiev, vo
1994 g., se javi i so eseisti~kata kniga †Dali Kalimah be{e postmodernist#,
~ij{to programski naslov, eksplicitno gi posvedo~uva dlabokite sovpa|awa
pome|u duhot na aktuelnata i onoj na helenisti~kata knièvnost, pome|u po-
eti~kiot izvor na post-modernata literatura - Borhes, od edna strana, i egzem-
82
plarniot pretstavnik na aleksandrizmot - Kalimah, negoviot dale~en srodnik i
prethodnik, od druga strana.
So toa na ramni{teto na stilot se potvrduva bliskosta so u{te eden
mediteranski element, imeno so maniristi~kiot son, ispolnet so retori~nost,
me~tatelna neobi~nost, azijanisti~ki stilski postapki i duh.
Vo raskazite †Qubovnikot na ledi Alkaforida#, vo †Plovidba kon Jug#,
vo †Slovoto za zmijata#, figuriraat sliki i pretstavi za nekoj hipoteti~en
sreden vek, za eden o~uden umetni~ki hronotop, vo kogo skladno pulsiraat kul-
turolo{kata boja i ornamentalna specifika na dale~nata magiska Vizantija,
videna pove}e kako virtuelen, imagolo{ki prostor, protkaen so vozne-
miruva~ki paganski relikti i rituali, otkolku kako mimeti~ki preslikan,
referencijalen i konkreten vreme-prostor.
Vizantija kako umetni~ki hronotop, kako idealen prostor za eruditski
intertekstualni podigravki pome|u istorijata i umetni~kata ironija, pome|u
faktot i knièvno-umetni~kata mitologija, pome|u dokumentot i bogatata re-
tori~ka orkestracija, ja sre}avame i vo ne{to podocna objavenite prozni knigi.
Ermis Lafazanovski, vo †Polovina boìlak# (1992), posebno vo raskazite
†Isku{enieto na Amfilehij#, †Golemiot egzarh#, †Krovovi bez ku}i# - niz edna
borhesovski vdahnovena postapka na mistifikacija na izvorniot istoriograf-
ski materijal, se obiduva da ispi{e kreativna i avtenti~na knièvno-
umetni~ka proza, {to go zasega opskurniot period na vizantiskoto carstvo, du-
hovniot ìvot na ovie prostori, hipoteti~nite figuri na arhetipskite gra-
diteli i eruditi, kakov {to e Simeon Macedonijan, pri toa, sekoga{
zadrùvaj}i ja svojata ironiska distanca i pravoto na otstapka od nekoga{
dominantnite narativni obrasci na pateti~na evokacija na istorijata.
Venko Andonovski, vo konceptualno strogo osmislenata i kompoziciski
skladno postavenata prozna kniga †Freski i groteski#, objavena 1993 g., isto
taka, se sosredoto~uva na mediteranskite toposi, po~nuvaj}i od †Odaja za
du{ata#, †Medaljonot od Pela#, svrzan so helenisti~kata epoha, pa s¢ do
†Svantovid#, †Smrtta na Evtihij#, †Posledniot makedonski rektor# itn., koi se
vklu~eni vo procesot na imaginativnata i spekulativnata knièvno-umetni~ka
rekonstrukcija na duhovniot profil na vizantiskata epoha. Nastojuvaj}i da do-
pre do podlabokite metafizi~ki koreni na makedonskata kultura, pismoto,
freskoslikarstvoto, samoto hristijanstvo, Andonovski ja gradi svojata nara-
tivna postapka vrz principite na eruditivnata poetika, vrz kreativnite pot-
tici na borhesovskata metafizi~ka fantastika, i slobodnata igra na inter-
tekstualnite odeci.
Aspektite na oìvotvoruvaweto na mediteranskiot kompleks, vo na{ata
proza, gi sledime vo pojavata na u{te eden, komplementaren so prviot trend, in-
83
dikativnoto razmnoùvawe na †istoriski roman#, ~ija tematika se odnesuva na
helenisti~kata, ili pak na vizantiskata epoha (toa se, na primer, romanite na
Slavko Janevski so koi fakti~ki i zapo~na ovoj trend: †Mirakulite na grozo-
morata#, 1984 g.) ponatamu, romanot †Aleksandar i smrtta# na Slobodan Mick-
ovi}, od 1993 g., maliot roman na Manxukov; †Aleksandar# maliot roman so
bogati istoriski konotacii kon sovremieto †Odisej#, 1992 g., od Danilo Ko-
cevski, debitantskiot roman na Venko Andonovski †Azbuka za neposlu{nite# od
1994, romanot na Zoran Kova~evski: romnot na Blaè Minevski †Crn perduv#,
potoa romanot †Krstot na Bogomil# od Boris Vi{inski itn).
Toa, {to ovie romani gi izdvojuva od poznatata ànrovska odrednica na
istoriskiot roman, e tokmu primenata na novi, specifi~ni strategii na rela-
tivizacija i tekstualizacija na istoriskata predlo{ka, kreativnata igra i
preto~uvawe me|u realnosta i imaginacijata, svesnoto posegawe po soodvetni
retori~ki modaliteti, pasti{iraweto na arhai~ni stilovi odnosno leksika,
kako i suverenata uigranost na intelektot i igrata.
Pokraj inovantnoto i intrigantno posegawe po re~isi nedoprenata helen-
ska ili vizantiska epoha i duhovnost, kon koja{to se izrazuva nesomnen krea-
tiven voshit, respekt ili kopne` - vo ovie romaneskni dela, za prv pat, go
raspoznavame toa, {to kanadskata teoreti~arka Linda Ha~ion go imenuva so
sintagmata istoriografska metafikcija, sakaj}i da go ozna~i tokmu kreativ-
noto prepletuvawe i prenaso~uvawe, na intertekstualnite tragi i zapisi, hi-
bridizacijata pome|u istoriografskiot i knièvno-umetni~kiot tekst, su-
verenoto pravo na romansierot da go meta-tekstualizira, zbogati i modificira
dokumentarniot materijal, gledaj}i i vo nego elementi od ne~ija tu|a interpre-
tativna postapka, odnosno tragi na individualna semioti~ka obrabotka i na-
racija.
Kako tret oblik na prisutnost na mediteranskiot intertekst vo makedon-
skata litertura vo 80-tite godini, treba da go izdvoime t.n. lirski patopis,
tipi~no mediteranski ànr, vo kogo se sodrì i iskaùva interesot,
qubopitstvoto i kopneòt po egzoti~noto, po samiot ~in na plovidbata i pa-
ganskoto osloboduvawe od urbanite stegi.
Zastapen u{te vo 1971 god., vo nedovolno poznatata
i prou~uvana kniga †Pustini i oazi# od Vidoe Podgorec, patepisniot ànr,
doìvuva vistinska revalorizacija vo delata †Pat za Arka{on# od Danilo Ko-
cevski (1989), odnosno †Aldebaran# od Vlada Uro{evi}, (1991), vo koi vibrira
edna ànrovski apartna mikstura na intimniot zapis, esejot, patepisot.
†Sekoga{ odime niz odamna sonuvaniot son, kon edna ve}e videna slika#
veli Uro{evi}, vo tipi~no mediteranskiot duh na déja vu, na ve}e videnoto i
preku imaginacijata doìveanoto iskustvo, na ve~noto vra}awe i povtoruvawe
84
na ne{tata. Aldebaran, Ju`nata yvezda, na koja vo 1960 g. £ e posvetena pesna, vo
ova delo, funkcionira kako metafora na Jugot i mediteranskite opsesii. Pri
toa, vrskata pome|u moreto, letoto i poetot, ne retko, ima oniri~en karakter:
†Vo dopir so moreto, ponekoga{ pove}e virtuelno, a sekoga{ vo bleskaviot krug
na letoto i vo temperaturata na negovata violetova treska, poetite najsilno go
doìvuvaat ekstati~koto osloboduvawe od otu|enosta, vrzana za urbanata
teskobnost na Orfej#.
Moreto ima zna~ewe na arhetipski motiv, odnosno son za oslobodenata
kreativnost i spiritualna energija. Zatoa i Kocevski govori, ne samo za
vistinskoto, fakti~koto, tuku i za †nematerijalnoto patuvawe#, za, moèbi,
posilnoto i potemelno dejstvuvawe na imaginarnite plovidbi i patuvawa.
Dominantniot kvalitet na ovaa proza, protkaena so brojni ànrovski
elementi i †za~ini#, e sodràn tokmu vo nejzinata bogata vizuelna vrednost; vo
likovnosta kako neodvoiv del od retori~kata struktura vo hromatskoto pis-
moslikarstvo. †Mediteran: kujunxisko more, more od filigran, more na kamen,
na skr{eni amfori, na kovano srebro. Edinstveni boi: belata na branovite be-
lata na brodot, indigoto na moreto. I srebrenata, no samo koga }e gi zatvorime
o~ite, ne znaeme na koj predmet mu pripa|a. Nebo bez boja: varovni, ìvini,
kalajni isparuvawa, pergament od koj e izbri{ana, istriena so voda, sinata
slika# (Uro{evi}).
Vo ramkite na taka doìveanoto, pove}e virtuelno i simboli~no more, se
nasetuva oìvotvoruvawe i vospevawe na telesnite, ovozemni radosti, ìvee-
weto vo migot, vrtoglavicata i zbesnatosta pred letoto, ba{larovskata opsed-
natost od ognot kako praelement, veli~aweto na plodnosta, rustikalnata mi-
tologija, vrednostite na detskata razigrana optika i neskrotenost.
Moèbi tokmu zatoa, Uro{evi} prepoznava i fakti~ki elementi na pri-
padnost i soglasnost na eden od na{ite gradovi - Ohrid, so mediteranskiot du-
hoven i kulturen areal, so mediteranskiot nomadizam, i so kultniot odnos kon
vodata i son~evata svetlina, svojstven na mediteranskite narodi.
Vo zaklu~okot na ova izlagawe, moème da zabeleìme, deka denes, aspek-
tot na klimatogenoto ili geopoeti~koto vlijanie i zra~ewe, otstapuva pred
bogatstvoto na kulturolo{kata paradigma i intertekstualnata asocijativ-
nost na Mediteranot. Sogledan kako prostor na sudbinski razliki i prelevawa,
kako vistinski simbol na post-modernata era na vavilonski umnoènite govori
i kulturi, Mediteranot ja potkrepuva bahtinovskata vizija na kulturite vo ne-
prestajno dijalo{ko proniknuvawe, zbogatuvawe, pottiknuvawe.
Toj e vistinska potvrda na tezata deka Drugosta, na kulturolo{ki plan, e
nezamenliva inspirativna slika, za tvore~koto napojuvawe i osveùvawe na na-
85
cionalnata knièvnost i kultura, so po{irokite kulturolo{ki vredenosti,
simboli i tradicii.
Tokmu vo polifonijata, sinkretizmot i paganskoto soobrazuvawe so
vremeto i prostorot, so prirodata i kosmosot, leàt vistinskite neuni{tlivi
izvori na mediteranskata magija, na mediteranskiot kult, {to od iskoni go
ma|epsuval i vdahnovuval tvore{tvoto, so zavodlivite vetuvawa na nezapir-
liviot, nepoznat i dotolku pove}e privle~en duhoven prostor.
ASPEKTI NA KULTURNIOT IDENTITET
Postoeweto i osoznavaweto na kulturniot identitet nesomneno pretsta-

vuva edna od bazi~nite ~ovekovi potrebi. Zatoa, so pravo, se smeta deka krizata
na identitetot, nemo`nosta za negovata samoopredelba e isto tolku surova, kako
i fizi~kata zagrozenost na edinkata.Vo rasplinuvaweto, amorfnosta, vo sla-
beeweto na identitetot, sekako, moème da raspoznaeme nekoi aspekti na
procesot na smrtta i odumiraweto, depersonalizacijata i derealizacijata.
Od druga strana, denes sme soo~eni so takvi epistemolo{ki predizvici,
koi go redefiniraat poimot na kulturniot identitet, vo svetlinata na di-
jalo{kata filosofsko-politi~ka opcija. Vo toj kontekst, principot na iden-
titetot koincidira so principot na dijalogi~nost, drugost, inkonkluzivnost,
multipliciranost i, na toj na~in, upatuva ve}e na ramni{teto i vo ramkite na
samiot subjekt, da gi sogledame vnatre{nite razliki, podvojuvawa, umnoùvawa,
raslojuvawa. So drugi zborovi, totalitarnata i avtoritarnata ideologija na
celosta, edinstvenosta, monologizmot i ednoglasnosta, denes e zameneta so ideo-
logijata, koja gi poso~uva, prou~uva i istaknuva pred s¢ - polovite, etni~kite,
kulturalnite - razliki, odnosno, nivnata konstitutivna nu`nost i kom-
pleksnost. Dualniot koncept na identitetot, kako nov epistemolo{ki fakt, od
kogo poa|aat i procesite na sovremenata evropska integracija, zatoa, ja vred-
nuva tolerancijata nad supresijata; razli~nosta / heteroglosijata nad ho-
mogenosta; slobodata nad prinudata na identitetot.
86
Analiti~ki interes
Novata orientacija kon komplementarniot identitet vo evropskite inte-

gracioni procesi, e od posebno zna~ewe tokmu za grupata na tkn. nedominantni
narodi i kulturi, me|u koi pripa|a i Makedonija. Nacionalniot subjektivitet
na ovie narodi, ~esto podveduvan pod pra{awe, osporuvan i zagrozuvan vo niv-
niot buren istoriski razvoj i iskustvo, ~esto se potpiral vrz principot na
koegzistentnost, tolerancija i interkulturalnost. Prinudeni, poradi svojata
nedovolna brojnost, da potpa|aat pod dominacijata i vlasta na posilnite,
naj~esto sosedni dràvi, ovie narodi stanale vistinski paradigmi za dijalogiz-
mot.
Od svoja strana, podgotvenosta na novata evropska politika da ja prifati
i respektira Razlikata, da go apsolvira apstraktniot i egocentri~en poim na
subjektot i, so toa, da go potisne, oslabnee i neutralizira ~uvstvoto na zagroze-
nost kaj nedominantnite narodi i kulturi - vo presudna mera }e vlijae na toa, da
se namali agresivnata, virulentnata ideja i koncept na nacionalizmot kako
kulturna ideologija. Zo{to, vo op{testvo kade ne se poreknuva ili zagrozuva
ne~ij kulturen identitet, avtomatski e neracionalno, toj glasno da se namet-
nuva, deklarira ili pak instrumentalizira.
Od druga strana, golemoto i odlu~uva~ko zna~ewe i
mesto, {to £ se dodeluva na kulturata (a koe se potvrduva vo Izve{tajot dobien
od ON), ovozmoùva maksimalno razvivawe i kreativno, produktivno doka-
ùvawe na kulturnite potencijali na sekoj nacionalen entitet. So ogled na toa,
na~eloto na nacionalizam i {ovinizam, prirodno }e bide nadminato so po vi-
sokoto na~elo na kosmopolitizam-~uvstvoto na pripadnost kon svetot, kon eden
globalen identitet, koj{to me|utoa ne ja bri{e i potira individualnata
razlika i specifika, tuku istata ja razbira vo polifoni~na smisla: imanentno
rasloena, umnoèna i splotena so komponentite na Drugosta. Ako ja pos-
tulirame samata kultura kako na~elo na identitetot, toga{ nitu tkn. nedomi-
nantni narodi nema da se ~uvstvuvaat inferiorni, marginalni ili vtorostepeni
na svetskata kulturna i politi~ka scena: i tie, kako i drugite, moàt da ja
pokaàt, potvrdat i odbranat svojata kreativna i duhovna potencija, svojata av-
tenti~nost i postoewe.
Ako ja sledime mislata na Milan Kundera, deka
"borbata na ~ovekot protiv mo}ta (vlasta) e borba na pameteweto protiv zabo-
ravot#, toga{, vo kulturite na nedominantnite narodi moè da go prepoznaeme
toj mnemotehni~ki efekt, toa pametewe na svojot kulturen identitet, koj nim,
denes i ovde, im go dava pravoto da postojat pod svoe ime, da govorat na svoj
jazik, da ìveat spored nasledstvoto na svojata kultura.
87
Komparativen identitet
Od svoja strana, dvièwata vo sovremenata teorija

i filosofija, kulturnite studii, trendot na tkn. kulturizam i tekstualizam,
potvrduvaat deka †kako zaedni~ka su{tina na ~ove~nosta, kako oaza na humanite
vrednosti, kako uto~i{te na univerzalniot jazik#, kulturata ostanuva
nezamenliva sila ili, poto~no, ogledalo na identitetot, vo koe se reflektira
i, u{te pova`no, se samorealizira, vo vid na kulturen i neporekliv monument,
postoeweto na eden subjektivitet (povesen, kulturen, epohalen, kosmi~ki).
Takvoto procesualno vospostavuvawe, steknuvawe i
povtoruvawe na kulturniot identitet na nedominantnite narodi, vo op-
kruùvaweto na neoprosvetitelskite struewa na evropskite integrativni
procesi, koi ja podrùvaat kulturnata samoidentifikacija kako univerzalno
pravo i vrednost, ima dve va`ni implikacii:
Prvata se sostoi vo priznavaweto i prifa}aweto
na ontolo{kata raznozna~nost na svetot, kako konstituitiven princip na sekoe
~ove~ko su{testvo, spored svoeto mesto, vreme i okolnosti. Vtorata
implikacija, tokmu vo dijalogizmot, vo neophodnata potreba od raspoznavawe na
pretpostavkite i elementite na tu|iot kulturen identitet, ja sogleduva ed-
instvenata mo`nost za dosegawe na sopstveniot identitet. Identitetot ne e ap-
soluten, toj e sekoga{ relacionalen ili pak komparativen!
Zatoa, tuka zasluùvaat da se spomenat proro~kite
zalo`bi na ruskiot filosof na kulturata, Mihail Bahtin, koj{to siot svoj
ìvot mu go posveti na dijalogizmot, iako samiot najmalku moè{e da uìva vo
nego: "Sekoj kulturen akt su{testveno ìvee na granicata, vo toa e negovata se-
rioznost i zna~ewe, otstranet od granicata, toj ja gubi po~vata pod sebe, osta-
nuva ispraznet, samobendisan, se izroduva i umira#.
"Tu|ata kultura samo vo o~ite na drugata kultura se
otkriva sebesi pocelosno i podlaboko. Nie £ postavuvame na tu|ata kultura
novi pra{awa, koi taa, samata sebesi ne si gi postavila. Pri takvata, dija-
logi~na sredba me|u dve kulturi, tie ne se slevaat i me{aat, tuku sekoja go
so~uvuva svoeto edinstvo i otvorena celost, a vzaemno se zbogatuvaat#.
Takvata delokalizacija na marginite i na drugiot,
vo sredi{teto na analiti~kiot interes, imanentnata kritika na monolo-
gisti~kiot koncept, transgredientnosta ili egzotopi~nosta, ireduktibilnosta
na individualnoto kulturno nasledstvo-upatuvaat na dinami~kiot proces, na
88
rasteweto na interesot kon nedominantnite kulturi, {to treba da se iskoristi
kako strate{ki koncept od nivnoto vitalno zna~ewe.
Bez razlika na toa, dali interesot se javuva od aksiolo{ki, episte-
molo{ki, ili drugi pobudi - nedominantnite narodi tokmu sega ja imaat ed-
instvenata i nepovtorliva mo`nost-da ja potvrdat svojata komplementarna
uloga i va`nost, vo sozdavaweto na noviot evropski poredok, zasnovan vrz prin-
cipite na interaktivnost, tolerantnost, dijalogi~nost, kosmopolitizam - prin-
cipi koi, na ovie narodi, otsekoga{ im bile svojstveni, imanentni i neophodni,
vo naporite za soo~uvawe i odrùvawe na svojot kulturen identitet.
Globalnite procesi, koi gi pottiknuvaat vakvite
vrednosti, imaat neprocenlivo zna~ewe tokmu za nedominantnite narodi koi,
oslobodeni od prinudata postojano da go samopotvrduvaat i branat svojot kul-
turen identitet, od militantnite i neprijatelski nastroeni sili, vo zakrilata
na novite integrativni procesi, za prv pat, treba da ja doìveat svojata na~elna
potvrda i ramnopravnost, vo sklad so univerzalnite humanisti~ki normi.
PROBLEMATIKATA NA INTERTEKSTUALNOSTA
Problematikata na intertekstualnosta, daleku od toa da bide samo del od tren-

dovskata retorika na knièvnata teorija i metodologija, pretstavuva inte-
gralen element od po{irokata filosofema na dijalogizmot, {to ozna~uva i
stremi kon pokrupen epistemolo{ki prelom / rez, vo metodologijata na humani-
tarnite nauki voop{to.
Aktiviraj}i krug pra{awa, {to e daleku po{irok i poambiciozen od onoj,
{to go vostanovuva, odnosno postulira prethode~kata, imanentna poetika; poe-
tologemata na intertekstualnosta, nastojuva, aktuelniot (ob)lik na knièvnata
teorija i metodologija, da go prodlabo~i, do nivoto na edna fundamentalna po -
etika, odnosno etika na knièvno - nau~noto prou~uvawe; na toj na~in, {to, vo
ramkite na svoite preokupacii, efmati~ki ja naglasuva instancata i problem-
atikata na Drugosta / Drugiot; kako imanentna, postojano delotvorna, potenci-
jalna, "demonska#, no i nomadska bitijnost; ostvarena vo ramkite na kruèweto,
optekot, "fluksot#, proto~niot, otvoreniot, dinami~en, procesualen tek.
Tekstot - kako - svet i svetot - kako - tekst, se samo dve lica na istata dijalo{ka
iskaznost; sosredoto~ena, imeno, na nesvodlivata, nezapirliva, inkonkluzivna
igra na identitetite i temporalnite dimaenzii; nepovratno zagubeni vo svojata
89
mreòlikost, vo koja, Jas i Ti, se menuvaat i osciliraat, sozdavaj}i ja konstitu-
tivnata amplituda na intersubjektivniot entitet; nezale~ivo razlomen vo sebe
samiot, rasto~en, nesamoidenti~en; osuden na toa, da bitisuva samo vo prostorot
"pome|u#, vo me|ubitijnosta.
Problematikata na intertekstualnosta, implicitno ja predo~uva dehierarhi-
zacijata na logocentri~nite poimi na jastvoto, znakot i tekstot; vo prilog na
fluidniot, hipoteti~en prostor na me|usebnosta, rabnosta, grani~nosta; so
ogled na {to, filosofemata, epistemologemata i poetologemata na in-
tertekstualnosta, vsu{nost, steknuva opredeleni karakteristiki i na apo-
fati~kata (racionalno, dokraj neizreklivata i nesoop{tlivata) vistina i me-
todologija.
Bitieto na tekstot, ne samo spored svojot semanti~ki, tuku i spored svojot sin-
takti~ki stroe`, osoznaeno kako androgino, dvopolovo, dvojstveno, odnosno in-
tertekstovno, me|utekstovno - ostanuva nesvodlivo vo ramkite samo na edna
(monolo{ka) opredelba; potvrduvaj}i go svoeto pagansko (mnoguboè~ko, mno-
guobli~no) bitie.
Epistemologemata na intertekstualnosta, kako potvrda na ni~eanskiot
instinkt na dionizisko rasto~uvawe, raspetluvawe na krutite, monolo{ki, mo-
nadolo{ki sistemi - mu se sprotivstavuva na kvazi -, odnosno na hiper - scien-
tisti~kiot moral, koj go du{i i go sterilizira ekstati~noto bitie na litera-
turata; nejzinoto su{tinsko svojstvo na transcedencija, premavnuvawe na
voobli~enite granici, ramki, modaliteti.
Kako epistemologema, intertekstualnosta go zastapuva imanentnoto predimstvo
na ìvotot, kako iskustvo, promena, buewe, protek; dioniziskata nezauzdanost,
{to se preto~uva - vo i niz - umetnosta (vo ìvotot sogleduvaj}i, kako {to
smeta Bahtin, svoeviden poezis, odnosno sekoga{ - ve}e umetnost / Tekst).
Intertekstualnosta, kako apologija i emfaza na difuznoto, paganskoto samo-
sozdavawe i samorasnewe na ìvotot - vo - tekstot i na tekstot - vo - ìvotot;
maksimalno natopen so teìnata i vistinata na intimnoto iskustvo, ìvotnoto
stradawe, divata mudrost; koja nema za cel, pot~inuvawe na umot i vladeewe so
(protiv) nego, tuku, osloboduvawe od "zloto na teoriskata kultura# (kakvo {to
zagovara{e u{te Ni~e), probiv vo sferite na misti~noto,
neiska`livoto,iracionalnoto, apofati~koto; koi se, isto taka, dlaboko
soznatelni, kolku {to se doìvuva~ki; isto tolku mudronosni, kolku i spa-
sonosni.
Intertekstualnosta, kako eshatolo{ka metafora, princip i potvrda na
tekstualnata reinkarnacija, mo`nost za povtorno vozniknuvawe na du{ata /
glasot na prethode~kite tekstovi, vo teloto i duhot na aktuelnite, sekoga{ -
ve}e tekstovi - kalemi.
90
Intertekstualnosta, kako uvid vo generativnite potencijali na haosot, nepo-
dredenoto, slu~ajnoto, no i kako implikacija na indeterminiranosta, vo
tkivoto na samata knièvna teorija i metodologija.
Intrtekstualnosta, kako u{te edno premostuvawe na potesnite knièvno -
teoriski prou~uvawa, vo prilog na po{irokite kulturolo{ki studii i inter-
pretacii (promisluvawa na socio - politi~kite, filosofskite, kriti~ko - teo-
riskite aspekti i relacii pome|u jazikot, znaeweto i mo}ta; znaeweto i insti-
tucionalnite ramki / oblici / barieri).
Ne slu~ajno nare~ena kiberneti~ka, t.e. takva vo koja dominira principot
na avtoregulacija na tekstot, intertekstualisti~kata kritika i teorija, so os-
tra indignacija, go osporuva paternalisti~kiot nadzor i privilegija, pred s¢ na
avtorot, kao auktor, a potoa i na ~itatelot, kako interpretator (diktator); so
samoto toa, afirmiraj}i ja idejata za "napu{tenoto delo#, odnosno "etikata na
pismoto, kako kritika na sopstvenosta# (Levin, vo Fekete, 1984 :202).
Aksiomot na intertekstualnosta, pove}e ne moè da se oddeli nitu od eden
vid ili oblik na tekstualna / diskurzivna praktika, naprotiv: svojstvoto na ki-
neti~nost, proto~nost; kako i animisti~kite dimenzii i metafori~ni kono-
tacii, {to mu se pripi{uvaat; od diskursot sozdavaat Telo, podvi`nost, vital-
nost, dinami~nost; a ne pove}e stati~en nau~en predmet, koj ostanuva nezale~ivo
krut, umrtven, definiran.
Moèbi, isto taka, ne e slu~ajno, {to poimot tekst pottiknuva (i e pro-
izlezen od) sferata na arhai~nite mitolo{ki proekcii, vrzani za kosmogon-
iskite procesi na nastanuvaweto na svetot. Spored soznanijata na Mir~a Eli-
jade, "kosmogoniskoto sozdavawe e simbolizirano so ~inot na tkaeweto: koga
Tvorecot - tkaja~, so nevidlivi konci, za sebe gi vrzuva svetovite i su{testvata,
koi{to gi sozdal / isfrlil od sebesi# (1996:128).
Povikuvaj}i se na analogni ukaùvawa na @. P. Vernan, za seksualnite (i so
toa, povtorno - svetotvorni) konotacii na ~inot na tkaeweto; zaedno so
opravdanosta i smislovnosta na arhetipskite veruvawa vo generativnite, soz-
datelskite potencijali na Haosot (amorfniot, nepredvidliviot, s¢ u{te nepo-
dredeniot svet); gi otkrivame i podlabokite koreni, na denes razvikanata i ak-
tuelna topolo{ka geometrija (teorija na katastrofite i haosot), {to ja
proniknuva i paradigmata na dijalogizmot i intertekstualnosta.
Tokmu denes, vo vremeto, koga se afirmira eden oblik na kultura, poradi
visokiot udel i dominacijata na tehnologijata (elektronskite mediumi),
nare~ena tehnokultura, odnosno kiber - kultura; aplikabilnosta (pri-
menlivosta, opravdanosta) na aksiomatikata na intertekstualizmot; dobiva
svoi za~uduva~ki, materijalni argumenti, realizacii i olicetvoruvawa. So
91
ne{to posovremen re~nik, odo{to e onoj na Bahtin (koj namerno go odbiva{e
jazikot na inìnerite i tehni~arite, vo svojot govor za literaturata); Bodrijar
ukaùva na toa, deka ìveeme vo vremeto na "ekstaza na komunikacijata#, vo er-
ata na mreìte, povratniot odgovor (fidbekot), so~eluvaweto so kompjuter-
skiot ekran (interaktivnosta), novata tehnologija na pi{uvaweto i ~itaweto
(hipertekstot).
Me|u vode~kite teoreti~ari na intertekstualizmot, so ogled na toa, raste
i interesot za tipolo{ko prou~uvawe (i, po mo`nost, razgrani~uvawe) na srod-
nite modaliteti: intertekstot i hipertekstot; potoa, potrebata za kriti~ko
soo~uvawe, sogleduvawe i uramnoteùvawe so entropskiot porast i bueweto na
informaciite (tekstovite) vo prenaseleniot kulturen, ili poprvo - kiber
prostor; ~ie{to postoewe radikalno gi menuva pretpostavkite i okolnostite
na tradicionalnata, "humanisti~ka# percepcija i recepcija na knièvnite dela;
odnosno, samiot proces na sozdavaweto novi, eksperimentalni knièvni ànri
(kiberpankot, hiperpoezijata, interaktivnoto pismo voop{to).
Sudej}i spored prilozite na Xorx Hilis Miler "Etikata na hipertek-
stot#, odnosno Majkl Rifater "Intertekstualnosta vs. hipertekstualnosta#;
modalitetot na hipertekstot, u{te podramati~no ja podvlekuva, od edna strana,
kulturolo{kata predodredenost na pismoto, na tekstot, na literaturata a, od
druga strana, preminot - kon noviot, tkn. interaktiven model, koj{to eksplic-
itno ja vklu~uva borbata, agonot, izborot; odnosno, promenata na oblikot na
~itawe, kade, podednakvo tekstot, kako i ~itatelot, se ramnopravni pojavni de-
terminanti na po{irokoto hipertekstualno pole.
Na toj na~in, u{te edna{, se potvrduva samouni{tuva~kiot potencijal,
odnosno fatalizam; imanentno vgraden vo sekoja metateorija, vklu~uvaj}i ja i
intertekstualisti~kata. Vo svoite radikalni izvedbi, taa ponekoga{ zapa|a vo
solipsizmot na avtoreferencijalnosta (Fekete, 1984:XVII), vo svoevidna magma,
zbunuva~ka i, re~isi, totalitarna indetermiranost i fluidnost.
Sepak, paradigmatikata na intertekstualizmot, najmalku e edinstvena,
ili pak ednodimenzionalna. Vo nikoj slu~aj, ne smee da se zaboravi, ili
zapostavi faktot, deka taa, fakti~ki, zapo~na i, vo re~isi site svoi relevantni
crti, be{e zacrtana od strana na Mihail Bahtin, vo opredelbata na dijalogiz-
mot, koja vo sebe komprimira i brojni filosofski konotacii i implikacii.
Otade, intertekstualnosta imame pravo da ja sogleduvame i kako on-
tologema, za dijalo{ko ustrojstvo na svetot, na ~ovekot, kako i na tekstot; on-
tologema, vo koja {to nepovratno e vpi{an i osoznaen nesvodliviot raskol
pome|u ìvotot i poimot, pome|u iskustvoto i znakot.
Proniknat so duhot na takvite sogledbi, sovremeniot germanski filosof
Peter Sloterdajk, govori za egzistencijalnoto "tetovirawe# na pismoto i na
92
avtorot; za egzistencijalnata i kulturolo{ka tetoviranost (obeleànost, se-
koga{ ve}e vreànost ) na znacite i tekstovite, na slogovite i zapisite; {to
"od po~etokot gi sobira sekoj eden ìvot# (1992:10); vo ìvotot, gledaj}i, kako i
Bahtin, svoeviden, zaokruèn, ispi{an i tetoviran so krvavi tragi - Tekst, od-
nosno Kniga (kniga na ìvotot); onaka, kako {to pripadnicite na likovnoto
dvièwe FLUKSUS, programski ja zagovaraa, zastapuvaa i oblikuvaa "umet-
nosta na ìveeweto#.
Prenaso~uvaj}i go kriti~ko - teoriskoto vnimanie, od svetot na ~isto
diskurzivnite, kon svetot na ontolo{kite odluki - konceptualnoto i filosof-
skoto jadro na poetikata na intertekstualnosta, dijalogizmot; blagodarenie na
svojot {irok eksplikativen potencijal, gi zagatna i gi ovozmoì dvete golemi
meta teoriski struewa: od edna strana, kriti~kata teorija; kako metadisci-
plina, koja{to ja supsumira samata knièvna teorija, {irej}i go svojot interes
kon po{irokite politi~ki i filosofski promisluvawa - od druga strana, kul-
turnite studii; kako napor, da se dolovat i potesno da se kontekstualiziraat
konkretnite materijalni, socioistoriski i drugi uslovi, vo koi opstojuva
dadena kultura.
Na toj na~in, od edna strogo elitisti~ka, solipsisti~ka - teorijata na in-
tertekstualnosta, povtorno }e moè da se priklu~i (odnosno, da se vrati) vo
ramkite na transformisti~kata misla (praktika) - (Vernik, vo Fekete,
1984:131); koja go pottiknuva reaktiviraweto, obnovata, u~estvoto i sou~estvoto
na kategoriite na subjektot, svesta, otu|enosta i nejzinata transcedencija, vo
emancipatorskite zalo`bi i strategii.
Vra}aweto, obnovata, presozdavaweto na edna "sou~esni~ka teorija za sve-
tot# kakva {to, podednakvo , gi proniknuva prirodnite nauki, kako i aktuelnata
humanitaristika (ili kriti~ka teorija, kako {to vo 1995 g. ja imenuva britan-
skiot teoreti~ar Daglas Talak), vo polna merka gi opravduvaat i revital-
iziraat na{ite soznanija, za pretstojnoto i imperativnoto "vra}awe kon
Bahtin#, odnosno kon neapsolviranite vrednosti i potencijali na dijalogizmot,
kade s¢u{te, postoi mesto i dostoinstvo za singularnoto, ednokratnoto, i
zo{to da ne, utopisti~koto iskustvo i proekcija; za neophodnata kriti~ka dis-
tanca kon poredokot, kulturata, "golemiot kod i programa#, centraliziranata
dominacija, totali-tarnata (no isto tolku, kako {to pokaùvaat Fuko, Delez i
Gatari - disperziranata, difuznata) Mo}.
Smislata na Bahtinovskiot dijalogizam stanuva posebno aktuelna (da ne re~eme
akutna) tokmu denes, koga na globalnoto geopoliti~ko, a ne samo potesnoto kul-
turno - umetni~ko nivo, jakne potrebata i imperativot za generalizacija na Di-
jalogot {to zna~i "pretvorawe na Svetot vo sogovornik#, "voveduvawe na site
ne{ta vo svetot vo temata na Razgovorot# (F. Muhi}, 1995).
93
U{te pove}e, dijalogizacijata na svetot, prestanuva da bide samo edno od
mo`nite humanitarni ishodi{ta na nere{livite, "metafizi~ki#, spekulativni,
teoriski problemi - so samiot razvoj na aktuelnite socio-istoriski nastani vo
svetot, denes, taa dijalogizacija na svetot steknuva status na edna akutna,
prakti~na, egzistencijalna perspektiva, so dalekuse`no (dramati~no) is-
torisko zna~ewe.
94
MODA, POSTMODERNA I PARADOKSITE
NA TEKSTUALNOSTA
†Sprotivnosta me|u modernoto i klasi~noto ne e hronolo{ka.
Klasikata ne e biv{a. Modernosta e na~in na edno vreme; kako
{to se veli i na~in na odnesuvawe na masa; ili na~in na
mislewe. Taa ne se sostoi samo vo naro~noto vnimanie, svrteno
kon idninata, modernosta e klasika, a postoi i tradicija na no-
voto#.
Fransoa Liotar: Intelektualni modi
Osnovna cel na ovoj prilog, pretstavuva prevrednuvaweto na modata, kako ti-

polo{ki poim, od gledna to~ka, i vo perspektiva, na denes aktuelnite teoriski
raspravi i tolkuvawa; izvedeni vrz osnova na polivalentnata logika na
protivre~nostite, aporiite, antinomiite i nesvodlivite pojmovni identiteti.
Poimot moda, etimolo{ki vrzan so kvalifikativot na modernosta, soobraze-
nosta so sovremenoto i novoto; niz istorijata na literaturata, beleì pove}e
razli~ni modaliteti na pojava, {irewe i opredelba; so ogled na koi, prerasnal
vo predmet na analiti~ki interesi vo domenot na komparativnata knièvna
nauka.
Na{ata namera, ovde, me|utoa, se sostoi vo toa, da ja pokaème paradoksalnata
semanti~ka evolucija, odnosno imanentnata dekonstrukcija na poimite moda i
moderno; koja nastapuva vo ramkite na postmodernata epohalna svest i duhov-
nost, rezultiraj}i, na toj na~in, so poimaweto na modata kako moment na povto-
ruvawe, kako iterativna struktura; vtemelena vrz fundamentalniot, i ne po-
malku paradoksalen princip; principot na edno "sekoga{ - ve}e# deluvawe,
postoewe, beleèwe, predzna~uvawe na site duhovni tvorbi, odnosno tekstovi.
95
I samata biduvaj}i proniknata so svojata heterogena retorika, paradoksalna
priroda i kontradiktorna pojavnost, postmodernata inicira eden dijalogi~en
poim na modata, kako spoj na arhai~noto so sovremenoto; kako potvrda na
cikli~niot princip na ve~noto vra}awe (vtemelen od strana na F. Ni~e); i
primer na eden eks-centri~en model na obnova; ovojpat, razbrana ne pove}e niz
retorikata na prelomot i rupturata; tuku niz reanimacijata na minatoto, tra-
dicijata, kulturnata enciklopedija.
Dokolku, spored navodite na Mihail Bahtin (vo mnogu ne{ta sovmesen so ak-
tuelniot, postmodernisti~ki pristap kon literaturata), evolutivniot koren na
moderniot, polifoni~en roman, se nao|a tokmu vo edna arhai~na, re~isi zabo-
ravena obredna forma, vo karnevalskata kultura - toga{, poimot na modernoto,
moème da go postulirame isklu~ivo preku optikata na eden hibriden, sink-
reti~ki prnicip na reintegracija na minatoto so sovremenosta (kako {to,
vpro~em, glasi i porakata na Venecijanskoto bienale, vo 1980 god., "prezent-
nost/prisustvo na minatoto#), vo ~ii ramki, modata implicitno zadobiva status
na grani~en, dvosmisleno postaven koncept.
Takviot, dijalogi~en pristap, kon kriteriumskata opredelba na modata i mod-
ernoto; vo golema merka, otstapuva od voobi~enata interpretacija na ovie po-
imi, izvedena vrz osnova na romanti~arskite, odnosno avangardisti~kite,
prvenstveno ikonoklasi~ki opredelbi.
Implicirani od dlabokata kriza na esencijalisti~kite i transcenden-
talnite avtoriteti; modalitetite na modernata esteti~ka samosvest; na mestoto
na mrtviot ili osporeniot bog; go ustoli~uvaat Avtorot; ubedeni vo negovata,
re~isi apsolutna tvore~ka nadmo}; vo neporeklivata izvornost na negovite
postapki, iskazi, dela i presvrti. Iskreno nadevaj}i se i posakuvaj}i; toj, avto-
rot da gradi ex nihilo (po~nuvaj}i od Ni{toto); modernisti~kite sogledbi, na
prvo mesto na vrednosnata skala, gi istaknuvaat kvalitetite na prestapot, ot-
stapkata, o~uduvaweto, {okot, iznenadata!
Kako period, vo kogo "interacijata i repeticijata dominiraat vo svetot na
umetni~kata kreativnost# (Umberto Eko), posmodernata ja karakterizira takov
pristap; {to go kritikuva i osporuva poimot na originalnosta, prvobitnosta,
izvornosta, boèstvenosta na tvore{tvoto; davaj}i mu, namesto toa, predimstvo
na intertekstualizmot, kako poetologema i filisofema na nezale~ivata
mreòlikost, pluralnost, nesvodlivost; bilo na potekloto, bilo na samiot
identitet na stvarite; posebno onie od sferata na tvore{tvoto.
Vo eksplicitna forma po~nuvaj}i od Borhes; vo literaturata se zakrepnuva
veruvaweto, za prefiguracijata na sekoe delo, vo virtualniot prostor na ne-
minlivosta, univerzalna Biblioteka; na ~ii polici, s¢ i sekoga{ e ve}e
vpi{ano, protolkuvano, podredeno i predvideno; gradej}i ja, na toj na~in, meta-
96
fornata na beskone~niot, monstruozno s¢opfaten, katalog - krstozbor - tekst -
zapisnik - arhiva.
Na soodveten na~in, i vo knièvnata teorija, zapo~nuva svoeviden kult i mesi-
janizam na pismoto, kako iterativna struktura, {to i samata po sebe i vo sebe,
podloèna na principot na ve~noto vra}awe, na anamnezata, na beskone~nata
niza na reminiscencii, odn. sekoga{ ve}e modaliteti.
Taka, na primer, Mi{el Fuko kaùva: "Zaedno so poimite na subjektivnata
svest i kontinuitetot (kako koherten entitet), se doveduva pod pra{awe
to~kata na kreacija, edinstvoto na deloto, periodot, temata, oznakata na origi-
nalnosta i beskone~noto bogatstvo na skrieni zna~ewa#.
Sli~no na toa, Daglas Krimp, sledej}i gi radikalnite navodi na Bart, pi{uva:
"Fikcijata na kreativniot subjekt, £ otstapuva mesto na ~istata konfiskacija,
citiraweto, ekscepcijata, akumulasijata i repeticijata na ve}e postoe~kite
sliki. Poimite na originalnosta, avtenti~nosta i prisustvoto se potceneti#.
Namesto retorikata na rupturata, prekinot i radikalniot rez, implicitni na
modata, Bodrijar ja zastapuva alternativnata retorika na simulakrumite, pri-
vidite i konceptot na hiperrealnoto, bezizvornoto, simuliranoto tvore{tvo.
Poa|aj}i od Bahtin, vo knièvnata teorija jaknat anafori~kite i cikli~nite
modeli na knièvnata evolucija, taka {to, osobeno vo semiotikata, dominantno
zna~ewe po~nuva da zazema tokmu estetikata na povtoruvaweto (J. Lotman), kon-
venciite i presupoziciite (X. Kaler), prepoznavaweto i enciklopedi~nosta
(M. Rifater, U. Eko).
Sprotivno na hristijanskite koncepti za apsolutna pozicija na boèstvenoto
tvorewe, Eko decidno tvrdi:
"Semiozata nikoga{ ne izrasnuva ex novo i ex nihilo. Niedna nova kultura
ne se sozdava poinaku, osven vrz fonot na starata#.
U{te poskepti~en i vozdràn e stavot na amerikanskiot teoreti~ar i kompara-
tivist Xorx Stajner: "Poimot pravewe novo e komparativen po logika i sup-
stanca. Novo, vo spredba so {to? Duri i najtvrdoglavata viso~ina na
revolucionernoto, nema ni{to vistinski singularno#.
Dokolku za Eko e sosema prifatlivo paradoksalnoto edinstvo na povtoru-
vaweto i inovacijata; dodeka, za Derida, imanentnoto prisustvo na Tragata,
kako ostatok i potvrda na eden sekoga{ ve}e prethode~ki, bezimen, seni{en
zapis; ako pesnata ne e pi{uvawe, tuku pre-pi{uvawe, kako {to pora~uva H.
Blum; toga{, se soo~uvame so edna, vo osnovata dijalogi~na proekcija i koncep-
cija na novoto, sogledno sekoga{ i isklu~ivo niz prizmata na sekoga{ - ve}e
posredni{tvoto, u~estvoto i udelot na Drugiot.
Zastapena i vo imanentnite ramki na sovremenata literatura i umetnost,
samata postapka na avtomatizacijata, samorefleksijata, metatekstualna opser-
97
vacija, spekulacija, me|u drugoto zagatnata od apokalipti~nata, raste~ka "ne-
lagoda na kulturata#; gi nazna~uva konturite na aktuelnata kriza (moèbi, duri
i kraj) na umetnosta.
Ne navleguvaj}i vo takva post-hegelijanska rasprava, nie ovde bi go poso~ile
neo~ekuvanoto sovpa|awe pome|u srednovekovnata i postmodernata hermenev-
tika, vo onaa to~ka, vo koja, tradicijata se tolkuva kako sistem na vzaemni, in-
tertekstualni prinudi i pridobivki, sled koi, nastapuva izvesno teologizirawe
na teorijata.
I navistina, denes ne retko, }e se sretne misleweto, spored koe tokmu
kriti~ko-teoriskiot diskurs e vo moda, potisnuvaj}i go, vo ~itatelskata recep-
cija, nekoga{ primarnoto mesto na tkn. umetni~ka literatura. Hauard Felpern
predupreduva na aktuelnata "religija na teorijata#, dodeka Rozalind Kraus ek-
latantno tvrdi, deka: "medium na postmodernata literatura e kriti~kiot tekst,
napi{an vo paraliteraturna forma#.
So drugi zborovi, dali, moèbi, sega bi trebalo da raspravame za knièvnata
teorija kako moda, ili za modata na teorijata vo kontekstot na posmodernata,
avtorefleksivnata, metajazi~na kultura?
Dokolku, etimolo{ki gledano, atributot na modernoto proizleguva od zborot
modernus, {to zna~i sovremen, novovekoven - toga{, vo paradoksalnata
evolucija na ovoj koncept, {to ja sledime vo postmodernite raspravi za iden-
titetot na delata, pronao|ame radikalna druga, ideolo{ka poenta.
Ona {to e denes sovremeno, odnosno postmoderno, se nao|a vo neraskinliv i
nerazla~iv tekstualen dosluh so arhai~noto. Novoto denes e, pred s¢, ek-
lekti~no, sinkreti~no; novoto e aporeti~no; tokmu toa, {to se kalemi so kul-
turnata memorija i predanieto; tradicijata; postoe~kite knièvno-umetni~ki
paradigmi.
So ogled na takvoto prevrednuvawe na novoto, poimot na modata se razobli~uva
kako relikt na flagocentri~nite koncepti i zabludi; vo osnova, biduvaj}i
metafizi~ki poim, svrzan so esencijalisti~kata proekcija na tvore{tvoto; so
monolo{ki koncept na identitetot - kako neprotivre~en vo sebesi, ednopolen,
samoizedna~liv poim.
Taka, denes, opstojuva tolkuvaweto na knièvnosta, niz prizmata na ana-
fori~kata, sekoga{ - ve}e prefiguracija, vkodiranost i vpi{anost, vo korpusot
na bezimenata tekstualnost; odnosno vo Pismoto; razbrano kako medium na kul-
turanata memorija i anamneza; no i kako branik, protiv bilo{kata efemernost
na ~ove~koto op{testvo.
Vo svojata paradoksalna, antiteti~ka logika; postmodernata, kako "koncept na
preodot#, tranzitivnosta, preminot (Kenet Vajt); naporedno gi sodrì i pod-
drùva nostalgi~noto (past) i destruptivnoto (post) iskustvo i vrednuvawe na
98
kulturata (Linda Ha~ion); ostavaj}i n¢ re~isi napolno zbuneti, iznenadeni i
nemo}ni - dokolku i nea ja vrednuvame, spored kriteriumite na binarnata, aris-
totelovska, monolo{ka vistina i proekcija na svetot.
No zo{to sme voop{to (post)moderni?
Od kade proizleguva taa iskonska potreba ili imperativ?
Dokolku, vo srednovekovnata estetika, osnovnata cel se sostoela vo toa, da se
postigne soobrazuvawe so boèstvenata volja vo ve~nosta; toga{, {to moè de-
neska, vo erata na ontolo{ki skepticizam, da pretstavuva soliden argument i
motiv na sozdavaweto? Ili, pak, na modernosta, vo site nejzini (vklu~itelno
sufiksalni) modaliteti?
Dali moèbi, odgovorot go sodrì èstokata parabola na Ki{, za Majstorot i
U~enikot; parabola, koja tvore{tvoto go samoosporuva i razobli~uva, kako ob-
lik na sueta i samodopadlivost? Ili, pak, moèbi, vo voznemiruva~kiot, te-
goben trepet na vremenitosta, koja lakomo gi soxvakuva site novopojaveni, a
tolku stari bukvi, tragi i zapisi na bezute{niot krik na ~ovekot; zapadnat vo
nepremostliviot megdan so smrtnosta i prazninata?
So drugi zborovi, dali moèbi postmodernata ne e u{te edna itro{tina na
~ove{tvoto, so pomo{ta na cikli~niot princip na ve~noto vra}awe i sekoga{
ve}e predodredenosta; postojano da kopnee i me~tae, po nedoseglivata zakrila na
sakralnoto i ve~noto, prkosej}i mu taka, na principot na novoto i modernoto;
imeno, tokmu poradi negovata relativnost, privremenost, istori~nost?
Za{to, kako inaku bi go objasnile podemot na hibridniot poim na modata vo
postmodernata epoha; koga taa, modata, pove}e ne se potpira vrz centarot
(sovremenosta), tuku obratno, vrz marginata (minatoto); preku dominantniot
kvalitet i aspekt na redundantosta, - ostavaj}i pred s¢ kontradiktoren,
aporeti~en, reverzibilen, repetitiven, i ne pomalku misti~no fundiran fe-
nomen?
Ili, podobro, eden nere{liv, interogativen, epistemolo{ki modus, obze-
men od nepredvidlivata igra na eshatologijata so arheologijata!
99
TRANZICIJA I(LI) DEKONSTRUKCIJA
Kako i sekoe drugo vpi{uvawe, i vpi{uvaweto na poimot tranzicija ne e ni-

malku nedol`no, ednozn~no, ili ednostavno - bidej}i specifi~nata "logika# na
ova vpi{uvawe predizvikuva svoevidna neodlu~livost: dali ovoj poim
isklu~ivo }e go sfatime vo bukvalna i op{testveno-istoriska smisla, ili, pak,
}e odime ponatamu - vo vitelnoto retori~ko trupawe na asocijativnite, meta-
fori~ni konotacii?
Od edna strana, tranzicijata upatuva na eden op{testveno-ideolo{ki
fenomen, vrzan za epohalnata struktura na postmodernata kultura. Tranzicijata
pretstavuva proekt, no i fakti~ka sostojba. Proekt, dotolku - {to gi opfa}a
op{testvenite pridviùvawa kon kapitalizmot, vo zemjite na nekoga{niot so-
cijalisti~ki blok. Sostojba, vo smisla na vospostavuvawe na post-
industriskoto op{testvo na hipertrofiranite elektronski mediumi, vo zapad-
nata kulturna sfera.
Poimot i proektot na tranzicijata implicitno povlekuva nekakov pre-
min, raskin, preod, presvrt kon ne{to drugo, alternativno, virtuelno, s¢u{te
nedefinirano, pa sepak, na ramni{teto na tekstot i pismoto, sekoga{ ve}e
vpi{ano i zabeleàno.
Poimot i proektot na tranzicijata, vo ko-ekstenzivnoto opkruùvawe na
duhovno-istoriskite tendencii na postmodernata, ukaùva na aktuelnata i
akutnata kriza na esencijalnite koncepti, vrednosti i avtoriteti, koja prediz-
vikuva metafizi~ki nihilizam, ontolo{ki somne` i raskol, a, neminovno se
reflektira i na podra~jeto na teoriskoto promisluvawe na knièvnosta - vo
podemot na teorijata na intertekstualnosta.
Vtemelena vrz fundamentalnite premisi na Bahtinoviot dijalogizam,
novata knièvno-nau~na spekulacija, vo prv plan gi istaknuva tokmu semi-
oti~kite procesi na preminot, prevodot, transferot, transkodiraweto, trans-
pozicijata - kako ~initeli, koi go redefiniraat poimot na knièvniot tekst so
pomo{ na modelot na intertekstualnosta - odnosno, infinitezimalnata, la-
tentna produktivnost; dijalogi~nata svrtenost kon drugiot; nesvodlivata, in-
konkluzivna i polivalentnata logika i konceptot na pove}ekratniot identitet.
Poa|aj}i od aksiomot na nesvodlivoto, a-originalno poteklo, izvor i
identitet na knièvniot tekst, izveden od edna paradoksalna, sekoga{-ve}e
vpi{ana, nadli~na i nadmo}na tekstualnost - epistemolo{kiot proekt na in-
100
tertekstualizmot, ja gradi svojata fizionomija vrz osnova na antiteti~nata re-
torika na preminot, marginata, procesualnosta - na toj na~in, reflektiraj}i go
tranzicioniot imperativ i na samata knièvno-nau~na teorija i metodologija.
Vo vremeto, koga, edna pokraj druga, se sre}avaat i opstojuvaat dve episte-
molo{ki tendencii: od edna strana, tehno-esteti~kata i od druga, iracionalis-
ti~kata (misti~kata), navistina e nevozmo`no da se somnevame vo dijalogi~noto
bitie na teorijata, kako {to e sosem anahrono i iluzorno, da me~taeme za
vospostavuvaweto na edinstvena, ednozna~na, u{te pomalku, rigidna, ezuitska
metodolo{ka paradigma.
Tehno-estetikata, pottiknata od aktuelnite tehnolo{ko-informati~ki
dostreli, nastojuva da gi predvidi novite implikacii, koi se odnesuvaat na
novoto (virtuelno ili sajber) oblikuvawe i opkruùvawe na literaturata; fas-
cinantnite mo`nosti za sozdavaweto na tn. hipertekstualna (sajber) umetnost.
Vo toj kontekst, ve}e i od stranata na pro~ueni akademski avtoriteti,
kako Majkl Rifater ili Xorx Hilis Miler, se postavuvaat pra{awa za prob-
lemite na novata performativnost, interaktivnosta, "vtorata oralnost#, seri-
jalnosta, virtuelnoto avtorstvo, internet-nomadstvoto i sl.
Kontroverznoto, tranziciono lice na sovremenata teorija, bi bilo,
me|utoa, nepotpolno bez vlogot na aporeti~nata tradicija, zastapena vo tru-
dovite na Derida i Kristeva, a koi redovno se povikuvaat na inspirativnoto
nasledstvo na Ni~e i Hajdeger. Povtornata sakralizacija na kritikata i teori-
jata- najavena so krizata na naukata, za koja, na po~etokot na vekot, inspira-
tivno govori Edmund Huserl-svedo~i za pritaeniot kopne` na postmodernata
epoha, povtorno da se doìvee iskustvoto na Svetoto (sepak, kako {to ukaùva
Tine Hribar, toa e svetoto bez boèstvo), koga site granici, oblici, diskursi
se stopuvaat vo eden fluiden prostor, zasnovan na apofati~kata teleologija na
nedolovlivosta i neiska`livosta. Misti~kata (iracionalisti~kata) struja vo
knièvnata teorija, postavuva poinakvi epistemolo{ki kriteriumi, poto~no,
svoevidna epistemolo{ka anarhija - koja, pred s¢, go respektira kreativnoto,
li~noto, avtenti~noto knièvno-teorisko pismo. Takvo, kakvo {to, na primer,
postoi vo ramkite na aktuelnata geopoeti~ka "{kola# na {kotskiot poet i teo-
reti~ar - Kenet Vajt, pottiknat od duhovnoto paganstvo, nomadskiot princip,
obnovata na arhetipskata relacija pome|u ~ovekot i prirodata.
Poimot na tranzicijata se vgraduva vo denes aktuelnata retorika, koja ja
istaknuva vrednosta na interkulturniot dijalog, problematikata na drugot-
nosta, nadminuvaweto na ksenofobijata i evropocentri~nata arogancija.
Noviot koncept na identitetot, {to denes preovladuva vo kulturniot
diskurs, odi kon nadminuvawe (tranzicija) na logocentri~nite, monologi~nite,
proekcii na kulturniot identitet-a vo prilog na polivalentniot, kompleksen
101
model na pove}ekratniot identitet (kako {to veli teoreti~arkata Jola [kuq:
"na{iot kulturen identitet e na{iot intertekst# - {to }e re~e - premin,
preod, tranzicija).
I da zaklu~ime: od edna strana, poimot, procesot, proektot na tranzici-
jata e vo vistinska smisla primeren na vremeto, koe ja osporuva i dekonstruira
logocentri~nata tradicija na zapadnoevropskata misla- vo prilog na
aporeti~nite koncepti, koi {to gi poznava isto~nata (i vo toj kontekst, i pra-
voslavnata, ortodoksnata) tradicija.
Vo taa smisla, tranzicijata kako procesualnost, navistina e paradig-
mati~en model, za opis na globalnite epohalni tekovi, na prevrednuvaweto na
op{testveno-politi~kite i kulturni promeni na krajot od 80-tite godini, a, vo
tie ramki, i na epistemolo{kite pomestuvawa kon noviot teoriski model, koj,
namesto hiperteoretizmot i prenaglaseniot akademizam, gi afirmira vrednos-
tite na li~noto doìvuvawe i nesvodlivoto knièvno iskustvo, intimnata
pobuna i skepsa kon "granicite na teorijata#.
Sepak, tranzicijata, osven kako op{testveno-istoriski fenomen, vrzan so
edno konkretno istorisko razdobje; moè da se postulira i kako tipolo{ki
(univerzalen) fenomen, so po{iroki aspekti i konotacii.
Na krajot, bi ja iskaàla svojata dilema i zapra{anost: dali, moèbi,
bitieto na knièvnosta ne e trajno vrzano i osudeno na Tranzicija, na samonad-
minuvaweto kako uslov na svojot opstanok? Vo koja mera, temata za tranzicijata
i knièvnosta e vo osnova univerzalna (a ne samo denes aktuelna) tema? Zarem
moè da se izostavi isku{enieto, predizvikot, preminot -koj se nao|a vo sr`ta
na kreativniot ~in?
Edna{ protolkuvan kako "bitie na preminot# (Isaija Berlin), bitie na
tranzicijata, Demonot stanuva vtoro ime (vtoro lice ili moèbi samiot
obrazec) na knièvnosta, nejzinata nedolovliva tainstvenost, magiskata za-
majnost, re~itata ti{ina i mol~ewe. Nedofatliva, nepredvidliva, opasno
bliska do polovite na sopstvenoto samoporeknuvawe, knièvnosta, so vekovi,
im se sprotivstavuva na nespretnite obidi za kone~noto osvojuvawe na nejzinata
tajna i ubavina.
Dotolku pove}e e lucidna, konstatacijata na kanadskiot bahtinolog Klajv
Tomson,: "Nie (se misli na kriti~arite i teoreti~arite - zab. moja), sme patu-
va~ki izveduva~i, artisti. Sekoga{ vo me|uprostorot, sekoga{ vo tranzit#.
Sekoga{ vo tranzicija, vo dinamikata na temporalnosta i razvojnosta.
Tranzicijata - kako na{a sudbina. Moèbi, uteha. Ili, kreativna
zapoved...
102
DIJALEKTIKA NA PAMETEWETO I
ZABORAVOT VO POSTMODERNATA EPOHA
"Ja otvorivme Planinata

So pomnewe
So star
Fat zborovi tajni#
Jordan Danilovski
Pome|u pismoto i kulturnata memorija otsekoga{ postoela imanentna

vrska: pismoto e eden od instrumentite za konzervacija, odrùvawe i
so~uvuvawe na pameteweto i takvata negova mo} stanuva poseben predmet na in-
teres, kaj pretstavnicite na Torontskata {kola, posebno, vo "Gutember-
govskite# metafori na Mar{al Makluan. Pismoto ima svoja funkcionalna os-
nova, toa e edno od mnemoni~kite sredstva, ~ija{to cel e za{titata na infor-
macijata od zaboravot, entropijata, smrtta. Toa uveruvawe, pome|u drugoto,
moè da se argumentira so arhai~nata figura (i misija) na staroegipetskiot
bog Tot, koj e, istovremeno, bog na mrtvite, no, isto taka, i za{titnik, odnosno,
bog na jazicite i na pismoto. Da ne zaboravime pri toa, deka i za{titni~kite na
umetnosta kaj starite Grci, Muzite, se }erki tokmu na Mnemosina (Memorijata).
Dlabokata vrska pome|u pi{uvaweto i se}avaweto, intuitivno e nasetena
i eden od drug nezavisno iskaàna, kaj dvajca sovremeni poeti: edniot od niv,
irskiot poet [ejmas Hini, anamnezata ja proglasuva za eden od 4 modusi na
pi{uvaweto, pi{uvaweto poezija, kako {to smeta toj, pretstavuva terapevtska
anamneza. Makedonskiot poet Ante Popovski kaùva, deka umetnosta e op{tewe
so damninite vo sebe i vozobnovuvawe na zborovite. Eden od negovite stihovi
glasi:"Velat: ne umira. I mrtov pameti poetot#. Toa, pak, kako da go opravduva i
misleweto na Harold Blum, iskaàno vo negovata posledna kniga "Zapadniot
Kanon#, deka pameteweto e, vsu{nost, eden vid umetnost, i deka tokmu toa pret-
stavuva fundamentalen instrument za literaturnata kritika: " Da se zaboravi,
vo estetskiot kontekst, e smrtonosno, bidej}i poznavaweto i znaeweto vo kriti-
kata, sekoga{ zavisi od pomneweto#.
103
Na po{irokoto psiholo{ko nivo, e vostanoveno soznanieto za konstitu-
tivnata i konstruktivna uloga i funkcija na se}avaweto, vo procesot na ofor-
muvaweto na individualniot, odnosno kolektivniot identitet. Frojdovata psi-
hoanaliza fakti~ki prestavuva nauka za se}avaweto, kako i za negovite mo`ni,
traumati~ni u~inoci i efekti, vrz podocne`niot razvoj i odnesuvawe na edin-
kata. Vo kontekst na toa, histerijata, odnosno histerikot se opi{uva kako ~ovek
{to strada, {to e bolen tokmu od, i poradi svoite se}avawa. A, vo sodrìnata
na psiholo{kiot poim na se}avaweto, spa|aat: iskustvoto, emociite, stereo-
tipite i predrasudite.
Na u{te po{iroko, socio-antropolo{ko ramni{te, isto taka se istak-
nuva, deka procesot na individualnata inicijacija (vklu~uvawe i integrirawe)
na ~ovekot vo op{tesvenata zaednica (i telo), odi tokmu po pat na edna trau-
mati~na inskripcija (vpi{uvawe na bolnite, traumati~ni ìgovi na identite-
tot), a, pak, taa ponatamu, opstojuva i dejstvuva, vrz osnova i blagodarenie na
se}avaweto - se}avaweto na prvobitniot proces na op{testvenoto "ìgosuvawe#
(Delez/Gatari, Ervin Gofman), {to, vo idnina, na nekolku ramni{ta, vlijae vrz
individualnoto dejstvuvawe i odnesuvawe: afektivno (predizvikuvaj}i preven-
tiven strav), kognitivno (sozdavaj}i gi poèlnite, vrednosni stereotipi na od-
nesuvaweto) i biheivioralno (upatuvaj}i na socijalnata kontrola, kako na svoj
ultimativen princip) (v. vo Marija Todorova). I da ne zaboravime, takvoto
tolkuvawe vo svojata argumentaciona osnova, poa|a od pretstavata za teloto
kako tekst, odnosno medium za vpi{uvawe na pe~ati i tragovi od strana na
ìvotot.
Funkcionalnata delotvornost na telesnoto pametewe, ja istaknuvaat
pove}e misliteli: na primer, Peter Sloterdijk, imaj}i gi predvid site onie
nastani, {to ja so~inuvaat "knigata# na individualniot ìvot, {to se
zaokruùva so smrtta, govori za "egzistencijalnoto tetovirawe#, dodeka, Xefri
Hartman, mislej}i tokmu na postoe~kite istoriski traumi i nepravdi, bukvalno
veli: "Mojot um zaborava, no moeto telo gi ~uva luznite. Teloto e krvote~na is-
torija#. Tokmu vakviot eti~ki imperativ, kako esencija na se}avaweto go poen-
tira i znamenitata misla na Milan Kundera, deka "klu~ot na politi~kata borba
na 20. vek e borbata na se}avaweto protiv zaboravot#.
Vo knièvnata i vo kulturnata teorija, vo 80-tite godini od ovoj vek,
moème da zabeleìme sozdavawe i dominacija tokmu na tkn. anamnesti~ki
model, {to go istaknuva kompleksniot karakter na tkn. kulturno pametewe:
spored ovaa koncepcija, pameteweto ne e samo akumulator (~uvar), tuku isto
104
taka i generator (sozdava~), kreativen (a ne samo imitatorski, epigonski, nein-
ventiven) mehanizam na estetskoto sozdavawe.
Potpren na platonisti~kata koncepcija na ideite kako se}avawa, anam-
nesti~kiot model vo knièvnata teorija, svojot genijalen predvesnik go ima vo
deloto na Mihail Bahtin, koe{to iscelo se zasnova na premisata za
generi~koto pametewe ne samo vo literaturata, tuku i vo kulturata, istaknu-
vaj}i ja premisata za inkonkluzivniot, nezavr{en i nepredvidliv dijalog me|u
knièvnite dela, me|u razli~nite kulturi, no i me|u razli~nite vremenski di-
menzii. Kako ilustracija na Bahtinovite stojali{ta za sekoga{-so-se}avawa-
ve}e-kontaminiraniot proces na estetskoto sozdavawe, bi moèle ovde da go
navedeme primerot so sozdavaweto na moderniot, polifoniski roman (Dosto-
evski), vrz osnova na generi~koto se}avawe, {to dosega daleku ponazad, vo
anti~kata epoha, poto~no, vo ànrot na sokratovskiot dijalog i menipejata.
Imaj}i gi predvid vakvite presvrtni~ki stojali{ta za dijalogi~niot
karakter na knièvno-umetni~koto i kulturnoto sozdavawe, vo sredinata na 6o-
tite godini, Julija Kristeva }e go promovira noviot klu~en termin na
knièvnata teorija i kritika, terminot intertekstualnost. Taa, na primer, vo
edna od kategoriite na intertekstualnosta, vo tkn. genotekst go raspoznava onoj
vid se}avawe, {to e zaslu`no za produkcijata na zna~ewata vo noviot, aktuelen
tekst.
[to se odnesuva do post-strukturalisti~kata teorija, site nejzini emi-
nentni pretstavnici, vo edna ili druga terminolo{ka forma ili metafora,
isto taka go poddrùvaat anamnesti~kiot koncept na knièvnoto sozdavawe.
@ak Derida toa go pravi so pomo{ na kategorijata "traga#, ~ija{to su{testvena
poraka se sodrì vo soznanieto, deka samoto pismo e traga, otisok na ne{to
tainstveno, nedoseglivo, fluidno i difuzno i deka denes, vo vremeto koga e
osporeno postoeweto na boga, odnosno esencijalnata figura, fakti~ki nikoga{
nema da moème da dopreme do toa posakuvano teì{te, centar,izvor ili
sredi{te na svetot (i na pismoto), deka zasekoga{ }e ostaneme plenici i po-
danici na se}avaweto (i nostalgijata).
Vo duhot na takvite razmisluvawa, Rolan Bart govori za edna demonska
intertekstualnost, t.e. za razmnoùvaweto, vkrstuvaweto i kruèweto na bro-
jnite odjeci, citati, referenci, t.e. zna~enski mreì, duhovni registri i avtor-
ski potpisi, {to se "zaslu`ni# za aktuelnata "smrt na avtorot# vo ime na fan-
tomskoto se}avawe; dodeka, @erar @enet ja upotrebuva metaforata za "palimp-
sestot#, za da podvle~e, deka literaturnite dela se udvoeni zapisi, odnosno slo-
eviti prerabotki i se}avawa na svoite prethodnici.
105
Na sli~en na~in, Jurij Lotman, sledej}i i dorazvivaj}i gi soznanijata na
Bahtin, ja afirmira kategorijata "kulturna memorija#: su{testvenata karak-
teristika na sistemite vo kulturata e tokmu nivnata sposobnost da se se}avaat
na site svoi, prethodni sostojbi, i na toj na~in, dinami~no da se razvivaat i da
se menuvaat. A pak, toa svojstvo, od svoja strana, vodi kon dalekuse`nata konsek-
venca, {to ja izvlekuva Renate Lahman: deka vo kulturata, zaboravot, ed-
nostavno, ne e vozmoèn!
Zasnovan vrz ni~eanskiot, cikli~en koncept na istorijata, i vrz prin-
cipot na ve~noto vra}awe, kako tipi~no mediteranski, odnosno dioniziski
princip na postojanata obnova, ili, na déja vu (ve}e videnoto) - anamnesti~kiot
model ili {kolata na se}avaweto vo aktuelnata knièvna teorija go svrtuva
na{eto vnimanie kon kategorijata na estetskata anamneza (po analogija so kate-
gorijata "erotska anamneza# na Sloterdijk, kako sostojba na "kopne`, {to go
nadminuva sekoj konkreten predmet#), kon poimaweto na se}avaweto kako po-
eti~ko-esteti~ki princip, kako rezultat na koe, tekstot prerasnuva vo svoevi-
den spomenik.
Navistina, vo sovremenata literatura ve}e se zboruva za podem na tkn. en-
ciklopediski model (A. Jerkov). Negoviot eklatanten pretstavnik Horhe Luis
Borhes, so pomo{ na tkn. ekumenska fantastika, svojata poeti~ka programa i
avtorska prepoznatlivost ja izgradi tokmu vrz modalitetot na "golemoto
se}avawe# (Sol Jurkjevi~). Motiviran od imanentno poeti~kite, no, so ogled na
enormniot porast na kulturnata tradicija, motiviran i od po{irokite, kultur-
olo{ki pretpostavki, ovoj model, svojata osnova ja nao|a vo ideolo{kata sak-
ralizacija i, duri, feti{izacija na Bibliotekata, kako metafora na s¢op-
fatnoto znaewe, kako kulten topos na besmrtnata i apsolutna mudrost. Vo toj
kontekst, elementot na pisatelskata erudicija (~itaj-asimiliranata kulturna
memorija), prerasnuva vo eden od neodminlivite konstitutenti i kvaliteti na
knièvniot talent i estetska vrednost, isto taka.
Opi{uvaj}i go, so izvesna doza na cinizam, ovoj vid literatura, svojstvena
na epohata na postmodernizmot, kako "nekropoetika# (ili igra na posmrtnite
avtorsksi maski), Mihail Ep{tajn, se obiduva da gi otkrie i po{irokite moti-
vaconi pri~ini za nejzinoto sozdavawe i postoewe. Vo toj kontekst, toj se sosre-
doto~uva na eden vaèn fenomen, paradigmati~en za sovremenoto kulturno (i ne
samo kulturno) ìveewe: toa e, imeno, akutnoto dejstvo na tkn. informati~ka
trauma, odnosno "kulturno-informativnata# preoptovarenost i, duri,
zadu{enost, na koja e podloèn i od koja strada sovremeniot ~ovek.
106
Ovaa sostojba, koja, patem kaàno, ja voo~uvaat i nekoi drugi analiti~ari,
go prenaso~uva na{eto vnimanie i zagriènost, kon fatalnite i destruktiv-
nite u~inoci i efekti na pameteweto. Me|u prvite, u{te Platon predupredi na
toa, deka izumot na pismoto, so sebe ja nosi i taa opasnost, da predizvika zabo-
ravnost (nie, denes, so poinakov jazik, ovde bi kaàle - entropija, haos, prena-
trupanost) vo du{ite. Sovremenata semiotika, pak, ukaùva na fenomenot na
hipersemiozata, t.e. pre-ozna~enosta, pregolemata kompleksnost i umnoènost
na semioti~kite strategii, {to kruàt vo na{ata kulturna sredina (R. Lahman).
Poznatiot teoreti~ar i kriti~ar na novite, digitalni mediumi, Vilem Fluser,
ukaùva na su{testvenata metateza na ulogite i posledovatelnoto otu|uvawe na
Bibliotekata, koja kako nadredena, transcendentna senka, se nadvisnuva i demne
nad ~ovekot: namesto bibliotekata da mu sluì na ~ovekot, denes, situacijata e
obratna, imeno, toj, ~ovekot, se nao|a vo situacija da £ sluì na Bibliotekata i
sebesi, duri, i da se identifikuva preku nea.
Vo sovremeneta kulturna antropologija, s¢ pove}e, jakne stojali{teto na
edna apokalipti~na vizija na literaturata i kulturata: po analogija so opre-
delbite na Bodrijar, vo samiot Tekst se otkriva dejstvuvaweto na edna fatalna
strategija, odnosno, mehanizam na nezapirlivo, neskrotlivo metastazirawe i
umnoùvawe na informaciite.
I tokmu tuka e mesto, da progovorime za edna korisna distinkcija, {to, so
ogled na spomenatite problemi na identifikacijata i lociraweto na preobem-
noto kulturno se}avawe, ja predlagaat nekoi teoreti~ari: distinkcijata, pome|u
pameteweto, kako latentna, fluidna, globalna, nepretstavliva struktura, od
edna - i se}avaweto, kako potesna, manifestna, konkretizirana, verbalno pret-
stavena, oblikuvana i izrazena struktura, od druga strana. Proizlezena tokmu od
primenata na opredeleni zakoni (Dona Kolar-Panov), kako {to se: selekcijata
(izborot), perspektivata (glednata to~ka i, voop{to, stojali{teto), hierarhi-
zacijata (podreduvaweto po va`nost), sozdavaweto kauzalni vrski i paradig-
mati~ni obrasci (osmisluvaweto i oblikuvaweto na smislovni celosti), struk-
turata na se}avaweto se potvrduva kako eminentno narativna strategija. Toa go
potvrduva i postoeweto na posebniot knièven ànr, memoarite, ~ija{to emi-
nentna, programska i generi~ka konstanta e - samoto se}avawe.
Toa soznanie ni ovozmoùva da si gi pretstavime, objasnime i locirame
nekoi od zna~ajnite manifestacii i fenomeni, za koi pogore zboruvavme. Od
edna strana, onoj fantomski i nedostièn intertekst ili traga, za kogo govorat
sovremenite teoreti~ari na kulturata - blagodarenie na ovaa distinkcija, sega,
vsu{nost, moème da go pretstavime i vo ramkite na kategorijata na
107
pameteweto. Pameteweto e, vsu{nost, onoj "na{#, sekoga{-ve}e latenten i
prednazna~en intertekst, od kogo nema begstvo. Ili, kako {to po malku fatal-
isti~ki, kaùva Sloterdijk, nie ne ja poseduvame tradicijata, tuku, taa n¢ pose-
duva nas. Od druga strana, se razobli~uva i uslovnata, fikcionalna priroda na
istorijata kako vid (pred s¢, politi~ko) se}avawe. Dokolku, po pravilo, sekoe
se}avawe e produkt na postoeweto i primenata na edna opredelena narativna
strategija, toga{, stanuva mnogu zna~ajno - kriti~koto so~eluvawe so uslovnite
zna~ewa i intepretacii, kako i prevrednuvaweto tokmu na vostanovenite nara-
cii (i eventualni- manipulacii) za na{eto istorisko minato (~itaj -
pametewe), {to gi sodrì i {to nam ni gi nudi Istorijata kako prikazna, od-
nosno, kako ideologija.
Tvore~kata konstrukcija (a ne samo anamnesti~kata re-konstrukcija), {to
imanentno ja naloùva i {to e zastapena vo modalitetot na istoriskoto
se}avawe, jadrovito ja razobli~uva Mi{el Fuko: koj predupreduva, deka nie,
vsu{nost, imame apriori dirigirani, ideolo{ki naso~uvani, selektivni,
se}avawa i pretstavi za istoriskoto minato, deka "na lu|eto im se pokaùva ne
ona {to bile, tuku, {to moraat da zapomnat deka bile#.
Mo`nite ideolo{ki manipulacii so modalitetite na istoriskoto
se}avawe, odnosno prikazna, stanuvaat posebno pokazatelni i polezni za takvi
podra~ja, kakov {to e Balkanot. Kako {to lu|eto, vo romanot na Markes "Sto
godini samotija#, stradaat od bolesta na zaboravot; taka, lu|eto na Balkanot
stradaat od bolesta na pameteweto, ili, tie, pona~esto se bolni, ili boleduvaat
od se}avawa.
Dokolku ne e zdruèno so proektivnite kapaciteti na imaginarnoto, veli
Pol Virilio, pameteweto stanuva nevroti~na ili patolo{ka fiksacija za
minatoto. Poznatiot i avtoriteten psihoanaliti~ar Erih From, za vakvata po-
java na postojano i isklu~ivo ìveewe vo minatoto i, sledstveno, zapostavuvawe
na idninata, voveduva edna u{te poradikalna (i zagriùva~ka) dijagnoza - nek-
rofilija.
Pameteweto, zna~i, moè da ima dvojna, ambivalentna uloga: konstruk-
tivna, konstitutivna, no i destruktivna, razorna. Dokolku teleologijata na
pameteweto se sostoi vo ostvaruvaweto na op{testvenata inicijacija i inte-
gracija, ne treba da zaboravime tokmu na latentnite, regulativni, no i restrik-
tivni socio-kulturni mehanizmi, {to pri toj proces ja sproveduvaat neminov-
nata selekcija (izbor) i negacija (otfrlawe) na seto ona {to, kako kulturna
Drugost, moè da bide nepoèlno, razgrani~eno i, vo krajna linija, obesprav-
eno.
108
Pameteweto, osven konzervatorskata, vo region kakov {to e Balkanot,
moè (kako {to dramati~no ni potvrduva iskustvoto od poslednata decenija) da
odigra prvenstveno konzervativna (represivna) funkcija, paraliziraj}i go umot
i proektualnoto razmisluvawe, vo retrospektivnata i retrogradnata, nekro-
filska opsednatost so minatoto, koja postojano gi pothranuva tokmu paranoid-
nite somneì i predrasudi kon Drugiot. Taka, da se posluìme so omilenata
strukturalisti~ka opozicija, opsednatosta so dijahronijata na Balkanot, rezul-
tira{e so negovo zapostavuvawe na, i zaostanuvawe zad, sinhronijata (~itaj -
svetot). Ili, kako {to vo cini~en manir toa go zabeleùva Vinston êr~il:
"Balkanot proizveduva pove}e istorija, otkolku {to konsumira#. Ili, kako {to
poetski se pra{uva Bogomil \uzel: "ima li prokletstvo i izgon od se}avaweto /
za vinovnikot i gre{nikot#.
Ottuka, zaradi odrùvaweto na neophodnata, dijalekti~ka ramnoteà, vo
na{iot tekst, neophodno e sega da se aktivira vtorata komponenta od naslovot,
zaboravot, i, pri toa, da se zapra{ame: dali, moèbi, vo vremeto na infor-
mati~kata trauma i nekrofilskata opsednatost so se}avaweto, koga toa, poleka,
no, neumitno, se pretvora vo smrt - spas i izlez treba da pobarame vo - smrtta na
se}avaweto?
Pove}e misliteli ja poso~uvaat terapevtskata uloga na zaboravot;
(izgleda ~udno, no tokmu tvorecot na filosofskiot koncept na ve~noto
vra}awe), Fridrih Ni~e vo zaboravot gleda "ìvotna neophodnost i preduslov
za zdravjeto na edinkata, narodot, kulturata#. Sli~no na nego, pro~ueniot pesi-
mist i insomni~ar Emil Sioran, e ubeden vo toa, deka ìvotot moè da se pod-
nesuva samo vo diskontinuitet i deka ulogata na ~ovekoviot son e tokmu vo tak-
voto obezbeduvawe, makar na privremeniot zaborav. Pol Virilio, vrz osnova na
eden paradoksalen navod od Borhes (koj, se}avaweto go proglasi za svoj poeti~ki
koncept), tokmu vo zaboravot prepoznava edna neophodna, proektivna i krea-
tivna strategija.
Moèbi, }e si dozvolime da dodademe i nie, i denes aktuelnite milenar-
isti~ki koncepti na post-modernata, kako i prognozite za "krajot na...# ~ovekot,
istorijata, umetnosta - svoeto ishodi{te go nao|aat tokmu vo zaboravot, koj{to,
nalik na alhemi~arskoto nigredo ("nultata sostojba# i po~nuvawe od po~etok) e
oblagoroden od zavodlivoto, i nasproti s¢, utopisti~ko Vetuvawe za nekakov
nov, po~ist po~etok... i poredok.
Dali, pri toa, mo`niot izlez od balkanskiot sindrom i nekrofilija,
treba i moè da se bara vo promoviraweto i afirmiraweto na metaforata na
Nomadot, koj{to, nasproti fundamentalisti~kata sprega na se}avaweto i teri-
109
torijalnosta, ja zagovara alternativata na "slobodna, avtonomna individua, bez
minato# (Delez/Gatari); vo ime na pravoto i mo`nosta, taa, tokmu kako indi-
vidua da re{ava i da tvori - za sebe.
NOMADIZMOT - POETSKI KOPNE@ I

ANTROPOLO[KA KONSTANTA
"Do kade sum ja pronesol svojata qubov -

do tamu e mojata tatkovina#.
Blaè Koneski
Vo nastojuvaweto jadrovito da go imenuva i opredeli duhovniot profil na

sovremenata kulturna epoha, eden teoreti~ar neodamna se posluì so sintag-
mata "nomadskata kultura na postmodernata# (Mi{ko [uvakovi}, 1995), vo toj
kontekst, podednakvo vklu~uvaj}i gi obete dimenzii na nomadstvoto: prostor-
nata, kako i vremenskata.
Nie, me|utoa, bi sakale da zapo~neme, kako {to ovde i dolikuva, so ne-
kolku stihovi, napi{ani, mnogu godini pred promoviraweto na ovaa, denes
kultna, epistemolo{ka i esteti~ka kategorija, stihovi od pesnata "Tatun~o#,
~ij{to avtor e osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska poezija, Ko~o
Racin:
"Ako ku}a ne napraviv

so visoki, {im{ir porti,
ku}a cel svet bratski mi e...#.
Iskaàni so proro~kata lucidnost na eden avtenti~en kreativen, poet-

ski duh, vo ovie, paradigmati~ni stihovi moè da se raspoznae i primerno da se
rastolkuva imanentnata priroda i raznostranosta na aktelnata tema na ovoj na{
sobir.
Za razlika od principot na ogni{teto, odnosno idealot na avtohtonosta,
vkorenetosta samo vo edna po~va, ku}a, nacija, odnosno, kultura- lirskiot sub-
jekt, ajdutinot Tatun~o, vo ovie pregnantni poetski iskazi -go afirmira
idealot na nomadizmot, koj opfa}a takov vid egzistencija, {to se odviva vo
110
otsustvo na postojano mesto za prestoj, odnosno, dom, i kako takva, go neguva
principot na kosmopolitizmot, t.e. duhovnata otvorenost, naso~enosta i ~uv-
stvoto na pripadnost, ne samo kon edna edinstvena, tuku kon mnogustrana,
mnoèstvena, kaleidoskopska mreà i me|nica na razli~ni kulturi i kulturni
tradicii. Ili - go afirmira doìvuvaweto na svetot kako svoj Dom, svoja ku}a,
vo oblikot na edna priem~iva poetika i estetika na ìveeweto, kade svetot se
vospriema kako integralna celost i kako bratski entitet, kako dobronamerna,
presretliva zaednica.
Sli~na poetska evokacija na nomadizmot, kako vrven estetski i tvore~ki
predizvik, zabeleùvame i vo "Azija#, edna od poslednite pesni na Jordan
Danilovski, koga lirskiot subjekt odbiva da bide vdomen vo nekoja efemerna
~ove~ka gradba - ku}a, namesto toa, odbiraj}i gi veli~estvenite stepski pros-
transtva, {to, soodvetstvuvaat na negovoto samodoìvuvawe kako nomad i
mistik, {aman; varvarin i vra~:
"Nekoga{ gi galev
Skutovite od treva
I palev sekakov obid i pomisla
Da se kreva ni{to`na ku}a
Dom bezli~en i nejak
Nasproti ~istata ubavina
Dvièwa#.
Toa stojali{te, od svoja strana, iznenaduva~ki koincidira so prin-

cipielnite zalo`bi, iskaàni vo sredinata na 70-tite godini, od strana na
{kotskiot poet i teoreti~ar Kenet Vajt, vo vrska so geopoetikata kako oì-
votvoruvawe na globalnite koncepti, kako fundamentalna poetika na svetot,
odnosno na~in, na koj ~ovekot go zasniva svoeto postoewe vo, i sozdavawe na,
svetot, vo ~ii ramki planetata Zemja se vospriema i tolkuva kako univerzalen
imenitel za ~ovekoviot dom.
Takvoto apostrofirawe ili pretpo~itawe na svetot kako svoj dom,
upatuva, vsu{nost, na predominacijata na edna od imanentnite ~ovekovi pot-
rebi: kako {to ukaùva {panskiot filozof Ortega i Gaset, pokraj potrebata za
hrana, voda, zatopluvawe, kaj ~ovekot postoi i potreba za preselbi, ~ekorewe,
dvièwe, sovladuvawe na prostorni rastojanija. Taka, preselni{tvoto, ili no-
madizmot e edna od antropolo{kite konstanti, svojstveni za ~ovekovoto bitie,
koe postojano ostanuva raspnato i osudeno na ovozemnite (materijalni) i na
onostranite (duhovni) potrebi, stremeì i kopneì.
111
Tokmu vo redot na takvite, predimno duhovni potrebi, spa|a i potrebata
za patuvawe, no ne samo i ne isklu~ivo vo bukvalna, fizi~ka, nadvore{na; tuku i
vo prenosna, meta-fizi~ka, vnatre{na smisla. Tokmu ovaa metafori~na kono-
tacija na nomadizmot, ja obmisluva i Arnold Tojnbi, koga veli, deka: "Vistin-
skite nomadi se tokmu onie, koi ne se pomestuvaat#, odnosno, onie, koi prevze-
maat prvenstveno duhovno, intelektualno, interno patuvawe - vo i niz sebesi; vo
i niz kulturnata i duhovnata traektorija na hermenevti~kiot dijalog so tra-
dicijata.
Takviot, re~isi inicijaciski karakter na patuvaweto, razbrano kako du-
hovna samopotraga i mobilizacija, umetni~ki e osoznaen i oblikuvan vo pove}e
raznovidni, duri i ànrovski profilirani tvorbi-po~nuvaj}i od "Zlatnoto ma-
gare# na Apulej, pa s¢ do romanesknite bestseleri na Paulo Koeqo, ili, pak, vo
filmskiot ànr, nare~en road movie, kade{to pripa|aat antologiskite dela,
kako "Easy rider# ili "Krajot na svetot#.
Vo toj kontekst, za nas posebno interesno i pokazatelno e toa, {to make-
donskata usna knièvnost isto taka ima svoj pretstavnik vo "ànrot# na no-
madisti~kite narativi: toa e, istovremeno, i prvata fanstasti~na makedonska
prikazna "Siljan [trkot#, po{iroko poznata blagodarenie na avtorski stil-
iziranata izvedba na Marko Cepenkov. Taa gi sodrì re~isi site semanti~ki i
simboli~ki distinktivni obele`ja na eden eklatantno nomadisti~ki diskurs za
samo-soznanieto:
a) vnatre{niot imperativ na patuvaweto (ili, kako {to duhovito se
veli: Patuvam, zna~i mislam)
b) inicijaciskiot karaker i zna~ewe na patuvaweto (varijacija na te-

mata ìvotot-kako-pat)
v) transformativnite efekti (metamorfozata, prevospituvaweto), kako
rezultat na patuvaweto
g) {to, s¢ zaedno, neminovno patuvaweto go predo~uva kako "figura# na
samoidentifikacijata.
Vo vrska so tretiot, ovde poso~en aspekt, ~uvstvuvame potreba da
poso~ime u{te na edno sovpa|awe na makedonskata prikazna, so iskustvoto i
praktikata na "istoriskite nomadi#: vo svojot prilog "Za varvarite i civi-
liziranite#, Nil A{erson, pome|u svojstvata i navikite, vrzani so ìvotot na
edno od osvedo~enite nomadski plemiwa - Skitite, go vbrojuva i -uìvaweto na
kanabisot ("skitskata uteha i zadovolstvo#, 1997). Vo nego, A{erson gleda
primer i primena na ekstati~niot princip, svojstven na nomadskite kulturi i
112
sodràn vo principielnoto osporuvawe na granicite, vo slu~ajov, telesnite
granici i ramki - tokmu zaradi pocelosnoto osloboduvawe na duhot, vo prilog
na vplovuvaweto i ostvaruvaweto na imaginarnite patuvawa.
No, da se vratime na prikaznata od Cepenkov: vo ime na povisokite celi na
duhovnata poduka i sozrevawe, Siljan e "razre{en# od prangite na ~ove~koto
telo i pretvoren vo ptica, koja{to, spored svojata prirodna zadadenost, ja pose-
duva mo}ta, za sovladuvawe na ~ovekovata prikovanost za tloto, po~vata, zem-
jata. Toa, pak, od svoja strana, makar i metafori~no, n¢ potsetuva na iskustvoto
i telosot na misti~nata ekstaza, sodràn vo te`nenieto, makar i privremeno, da
go napu{ti i transcendira teloto, negovite biolo{ki ograni~uvawa i barieri.
Tokmu vo taa to~ka na s¢stranoto (ili, na s¢vkupnoto) poni{tuvawe,
osporuvawe, relativizirawe na granicite, principot na nomadizmot moè ima-
nentno da se povrze so kategorijata na estetskiot kopne`, onaka, kako {to e
protolkuvan kaj Kjerkegor: imeno, kako kopne`, {to go istraùva celiot svet;
kako strast koja ne moè da se smiri i zadovoli; ili, kako {to bi dodale nie:
strast-asimptota.
"Ti me ostavi da skitam po pati{tata

So site da te baram i nigde da ne te najdam
Taka me razdade, taka me uni{ti#.
Ovie nekolku stihovi, izdvoeni od pesnata "Oltar# na Ante Popovski,

upatuvaat na fundamentalnoto zna~ewe na patot i patuvaweto, kako i na ne-
govata aporeti~na priroda, povrzana so traeweto na ~ovekovata egzistencija.
Patot, e imeno, poentata i imenitelot na ~ovekoviot ìvot. Patot - no, tokmu
kako ve~no nedoseglivo, nedogatlivo, nedoodlivo isku{enie, predizvik, mamka.
Kako {to veli na{iot, prethodno citiran poet, "patot (nie bi dodale - a ne-
~ovekot), znae s¢ sebesi#, toj "ima svoja geometrija#, nedostapna za geografskite
atlasi, mapi i kartografii... oti, taa geometrija e prevoshodno li~na, nespode-
liva, avtenti~na, duhovna i du{evna, inventivna i kreativna.
Vo knièvnata nauka se veli, deka eden od tipi~no mediteranskite toposi,
pretstavuva tokmu erotskiot mit za potragata, za prv pat, olicetvoren vo likot
na Odisej (i vo tradicionalnite i patrijarhalni kulturni sterotipi duri
izedna~en so samiot rodovski-gender- princip na ma{kosta, principot na ahas-
verskiot nemir i talkawe, za razlika od antejskiot princip na privrzanosta
kon domot, odnosno po~vata, {to se vrzuva so rodovskiot - gender - model
ènata). Taka, doa|ame i do nekoi po{iroki, kulturolo{ki implikacii na kon-
ceptot na nomadizmot.
113
Vo imagologijata, kako integralna sostavka na komparativnata knièvna
nauka, ve}e se izdeleni nekolku kulturni regioni ili oddelni kulturi, vo
koi{to samiot nomadskiot princip se steknal status i zna~ewe na (sa-
mo)legitimaciski, kulturen mit: toa se odnesuva, na primer, na slikata za
talka~kiot Evrein, no, isto taka, i vostanovenata pretstava za balkanskiot (od-
nosno, mediteranskiot) identitet, kako prete`no-nomadski.
Kako ilustracija na ova, da poso~ime samo na eden fragment od recentnata
i ve}e dosta poznatata imagolo{ka studija na Marija Todorova "Imaginarniot
Balkan#, za prv pat, objavena, kako pandan na imagolo{kite prou~uvawa na "ori-
entalizmot# od strana na Edvard Said: za Balkanecot, Levantinecot vaì, kako
{to ukaùva avtorkata, (na Zapad) vostanovenoto mislewe, deka toj e "vo du-
hovna smisla, otpadnik od sebe samiot, besku}nik# (1999:218).
Vo vrska so prou~uvaweto na kulturnite pretstavi i stereotipi, vrzani so
nomadskite narodi i kulturi, imagologijata ukaùva na edna simptomati~na po-
java: sozdavaweto i postoeweto na svoevidniot "evropski ko{mar i strav, pred
site narodi, koi se dviàt# i tokmu zaradi toa, za Evropjanite, pretstavuvaat
povod za imagolo{ka "inkarnacija na haosot, ili na kosmi~koto bezredie# (N.
A{erson); odnosno, za imagolo{ka proekcija na Drugoto, zakanuva~koto, ab-
jektnoto, odbivnoto...
Tokmu ovaa predrasuda opstojuva i deluva denes, vo kontekst na nevid-
livite, no cvrsti i, re~isi, fatalni imagolo{ki granici, postaveni me|u Ev-
ropa, od ednata, i Balkanot, od drugata (i vtorostepena) strana. Tie, moèbi,
proizleguvaat od prakti~niot, politi~ki strav na Zapadot od "nedofatlivite#
(kako {to, vo stara Grcija gi narekuvale nomadite) - {to, pak, vo teorijata, za
vozvrat, se kompenzira so (moèbi, samo povr{nata i ~isto retori~ka)
apologija kon figurata i kategorijata na nomadstvoto, apologija, {to kako {to
vidovme na po~etokot od ovoj tekst, dosega do pretvorawe nanomdstvoto vo
kulten imenitel na seta sovremena epoha.
Zatoa, vreme e da se vratime na nomadizmot, kako epistemolo{ka meta-
fora i kako kreativna praktika... Po~nuvaj}i nekade vo 80-tite godini, so poja-
vuvaweto na programskata kniga "Traktat po nomadologija# od francuskite
filozofi @il Delez i Feliks Gatari, nomadstvoto prerasna vo edna in-
trigantna i produktivna, post-moderna tema, so pomo{ta na koja, za smetka na
tiranijata na ugnetuva~kiot identitet, se afirmira konceptot na rascepkanoto,
libidinalno telo.
Takvoto te`nenie, kako {to se pokaà, od edna strana, svojata podloga ja
nao|a vo opredelenite, socio-istoriski fenomeni, pottiknati so razvojot na
tkn. docen kapitalizam ili neoliberalizam vo svetot, kako temelna struktura
na deteritorijalizacija, {to, kako svoja pojdovna motivacija, go ima tokmu ne-
114
pre~enoto dvièwe i samooploduvawe na kapitalot, sled koe, nastapuva po-
drivaweto na fiksnite op{testveni ideniteti (Slavoj @ièk).
Od druga strana, nomadisti~koto ishodi{te na sovremenata nauka, kultura
i duhovnost, e rezultat i na nekoi vnatre{ni, imanentni, samorazvojni tekovi
vo domenot na kulturnata tradicija.
Pri toa, gi imame predvid kreativnite primeri i li~nite iskustva na ne-
kolku poznati avtori: kako {to e eden Bodler, nesomneno zna~aen za imenu-
vaweto i predvestuvaweto na edna od sovremenite, tipi~no urbani strasti: fla-
neur-ijata, odnosno, talkaweto po zafrlenite gradski uli~ki, pasaì, nos-
talgi~ni mesta. Go imame, isto tolku, predvid proro~koto, i, denes, klasi~noto
delo na Fridrih Ni~e, "Ra|aweto na tragedijata#, vo koe {to, u{te pred eden
vek, toj ereti~ki se zastapuva{e, za vzaemno (denes, nie bi rekle - nomadsko)
obedinuvawe na filozofijata, naukata, umetnosta i ìvotot. Taka, blago-
darenie tokmu na tie i takvi "teoriski vagabonti#, skita~i i traga~i, denes, vo
prv plan, se istaknuvaat i vrednuvaat pridobivkite na metodot, nare~en "in-
telektualen nomadizam# (Kenet Vajt), metodot na hibridnoto vkrstuvawe i na
mo`nite konvergencii, pome|u naukite, metodite, terminite...
Taka, doa|ame i do pottiknuva~kata (i programska-no samo onolku, kolku
{to toa go dozvoluva fleksibilniot duh na nejziniot avtor - K. Vajt) kniga, ed-
nostavno naslovena kako "Nomadskiot duh#.
"Vo onaa knièvnost, {to moè da se nare~e nomadska, ne stanuva zbor za
razrabotuvawe na nekoe u~ewe, nitu za kaùvawe prikazni, nitu za barawe na
odrazot na ne{tata, nitu za sledewe utvrdeni pateki. Stanuva zbor za edno
dvièwe na mislata, koe ne podlegnuva na kodovi, za edna geografija na duhot,
koja ne podlegnuva na sistemi" (1995:363).
Vo nea, zna~i, se afirmira pravoto na "anarhi~nata metodologija# (od-
nosno, primatot na neograni~enoto duhovno qubopitstvo), razmnoùvaweto na
"divite poimi# (nepodlo`nosta na krutite epistemolo{ki obrasci), kako i
neizostavnoto u~estvo, odnosno, vlijanie na "estetikata na egzistencijata#.
Vo takvite svoi nastojuvawa, nomadologijata povtorno n¢ potsetuva na
toa, deka svojot regulativen horizont, taa go prepoznava tokmu vo umetnosta,
odnosno vo nejziniot potvrden imunitet, pred arogantnite teoriski refleksii
i okovi.
Takvoto sodejstvo, moèbi, se potvrduva i so postoeweto na no-
madisti~kiot esteti~ki koncept, vo domenot i na vizuelnite umetnosti - tokmu
Luksemburg, za septemvri 1999 g., se planira odrùvaweto na grupnata izlo`ba
pod naslov "Grani~ni premini#, ~ija{to fundamentalna opredelba pretstavuva
115
tokmu preminuvaweto i osporuvaweto na granicite pome|u tradicionalnite
likovni kategorii.
Na bliskata, korelativna povrzanost pome|u umetnosta i nomadskiot
princip, pome|u drugite, n¢ potsetuva i amerikanskiot teoreti~ar Harold
Blum, koj, nezavisno od trendovskite opredelbi za nomadizmot, vo eden od svoite
posledni prilozi ({to e, preveden i kaj nas), bez nikakvo somnevawe, tvrdi,
deka: "glavniot pokrenuva~ na knièvnosta e èlbata da se bide drugade#, da se
bide poinakov.
I tokmu na ova mesto, imame pravo i obvrska, da se povikame na, i vo
novata, nomadisti~ki oboena svetlina, da ja rastolkuvame ednata od pres-
vrtni~kite knièvno-teoriski {koli, {kolata na intertekstualnoto nomad-
stvo. Edniot od nejzinite eminentni vtemeluva~i @ak Derida, eksplicitno
kaùva, deka: "pismoto ne prestojuva vo sebe samoto#, na toj na~in, implicitno
zagatnuvaj}i ja idejata za nomadskiot fatum i ahasverskoto bitie na pismoto,
ideja, ~ii{to ubedeni zastapnici (Julija Kristeva, Rolan Bart, Majkl Rifater,
Umberto Eko i dr.), potoa, ja nametnuvaat i novata vizija za literaturata kako
nomadski intertekst.
Takvata decentrirana pretstava za literaturata, kako inherenten, no-
madski i ànrovski vremeplov, u{te pred da se razgorat takvite i sli~ni nasto-
juvawa, u{te vo 30-tite godini od ovoj vek, ja zagatnuva i razrabotuva genijal-
niot Mihail Bahtin, vo svojata koncepcija za dijalogizmot. Vo potesnite, po-
eti~ki ramki, nomadizmot, {to go razotkri Bahtin, se dolì na neprestajnoto
(inkonkluzivno), nomadsko preto~uvawe na ànrovskite obrasci, koi talkaat i
se obnovuvaat, po traektorijata na temporalniot (inter-istoriskiot) nomadi-
zam. Blagodarenie na vnimanieto, {to toj mu go posveti na zna~eweto na in-
terkulturniot dijalog, otkrivaj}i deka revolucionernite kulturni procesi, po
pravilo, se odvivaat tokmu po dolìna na samite kulturni granici/margini,
kulturnata antropologija vo svetot, denes, imeno, na Bahtinoviot udel, delumno
mu go dolì i pojavuvaweto na sopstveniot interes i fasciniranost, tokmu od
Drugite, marginalni, kolonizirani, nomadski kulturi.
Po iznesenite uvidi vo problematikata na nomadizmot, redno e da
zaklu~ime, deka toj, vsu{nost, pretstavuva eden sloèn fenomen, ~ii{to se-
manti~ki ramni{ta opfa}aat pove}e mo`ni konotacii i opredelbi:
I. nomadizmot kako konkretno, istorisko i egzistencijalno iskustvo,
vrzano so postoe~kata praktika na starite, "varvarski# plemiwa i kulturi
II. nomadizmot kako metafora, ili, nomadizmot vo prenosna smisla - i vo
tie ramki:
116
a) nomadizmot kako ontolo{ka zadadenost na ~ovekot, t.e. ~ovekoviot
ìvot kako pat, sozrevawe, no, i fatalno patuvawe ustremeno kon
poslednata destinacija- smrtta
b) nomadizmot kako imanentno i vrvno esteti~ko i poeti~ko kredo na
umetni~koto iskustvo, pojdovno motivirano od èlbata i potrebata
"da se bide drugade#. Tokmu vo vrska so toa, bi bilo interesno, posis-
temati~no da se prosledi i razotkrie prisustvoto na nomadskiot duh
vo sovremenata makedonska poezija, kako i primerite, {to gi
predo~uva lirikata na Radovan Pavlovski, Bogomil \uzel, Aco [opov
v) nomadizmot kako epistemolo{ki (i vo tie ramki knièvno-teoriski)

princip i metoda, na vzaemno kreativno vkrstuvawe na razli~nite
nau~ni i filozofski podra~ja
g) nomadizmot kako kulturolo{ka oznaka na sovremenata epoha na glob-
alizmot i tkn. delokalizacija, odnosno poni{tuvaweto na kon-
kretniot, fizi~ki prostor, vo vreme, koga, blagodarenie na novite
tehnologii, s¢ pove}e, se govori i se nametnuva tkn. virtuelen ili sa-
jber-nomadizam, kako del od sekojdnevnata ìvotna praktika, koga,
namesto za renesansniot model na centralnost, se govori za, na prv po-
gled, paradoksalnata kategorija na ne-mesto (Mitko Haxi Puqa) i za
sozdavaweto na elektronskite urbani zaednici na "modernite nomadi#
(Aneta Hristova)
d) nomadizmot kako imagolo{ka kategorija, svrzana so pretpostavenoto
"realno# iskustvo na nekoi kulturi, etni~ki grupi, regioni.
Sepak, nad s¢, nomadizmot prvenstveno im e "neprijatel na malite, zat-
voreni, paranoi~ni kulturi# (M. [uvakovi}, 1998). So svojata bitna odredenost,
protiv ona {to erih From go narekuva "incestuozna fiksacija" so majkata i
nejzinite ekvivalenti, kako {to se: semejstvoto, krvta, zemjata, nacijata - koga
stanuva zbor za kriznite àri{ta vo svetot, tokmu duhot na nomadizmot e toj,
{to moè da posluì, kako alternativna, ideo-politi~ka strategija i kako
moèn, spasonosen izlez od ma|epsaniot krug, {to i denes vladee, na Balkanot,
vo ekstremno izrazenite i opasni, a, vo svojata su{tina, regresivni tendencii
za postignuvawe simbioti~ko edinstvo so spomenatite "maj~inski ekvivalenti#,
117
namesto toa, afirmiraj}i go produktivnoto, kosmopolitsko stojali{te za "sve-
tot kako tatkovina# i modelot na univerzalnata kultura. Tokmu na toa se odne-
suva i sledniot navod od Vitold Gombrovi~, spored kogo: tokmu "univerzalnata
kultura moè da izleze na kraj so svetot, a nikoga{ lokalnite kulturi, nikoga{
onie, koi ìveat samo so fermentite na egzistencijata#.
Vo taa smisla, izgleda sosema opravdano, na~eloto na nomadizmot da se
prepoznae i vo denes aktuelnata retorika na tkn. politi~ka korektnost, koja, za
razlika od "mononacionalizmot, kako svoj fundamentalen orientir, go istak-
nuva tokmu principot na multikulturalizmot# (Marxori Perlof).
I, sosema na krajot, dokolku se soglasime so ontolo{kiot koncept na no-
madizmot, i so prikaznata za ìvotot kako patuvawe, ni preostanuva samo da
zavr{ime so su{testvenoto predupreduvawe, iskaàno od strana na eden, isto
tolku pro~uen, kolku i enigmati~en nomad Karlos Kastaneda, a koe se odnesuva
na sekogo od nas, na na{ite pati{ta, izbori i postapki, {to gi prevzemame vo
tekot na ìvotot. Zna~i, sekomu od nas mu preostanuva, "samo# toa, da se soo~i
so, i da si odgovori na, slednovo pra{awe: "Ima li ovoj pat srce? Dokolku ima,
toj pat e dobar; dokolku nema, zaludno e da go ar~i{ ìvotot na takov pat#.
118
METOD I PRO[ETKA
(komparativistikata denes)
1. Komparativizmot kako pogled na svet
"Komparativizmot ne e samo sevkupnost na disciplini, tuku i globalen pogled

na svet, mudrost {to moè da se ozna~i so terminot diasofija - neprivrzana
samo kon eden edinstven lokus, i poniknata vo to~kata na presek, sodejstvo me|u
pove}e polimorfni i zaemno nesvodlivi lokusi na literaturata i kulturata#.
(Vitorio Strada, 1992:513).
Poniknata vo duhovnata zakrila na prosvetitelskiot kosmopolitizam,
dopolneta so soodvetni epistemolo{ki stremeì, da se dosegnat statusot i
idealot na pozitivnata, neporekliva nauka (kakva {to svoevremeno be{e tokmu
biologijata, odnosno Darvinovata teorija za potekloto na vidovite), kompara-
tivnata knièvna nauka, denes, vo epohata na globalnite duhovni presvrti, sred
vladeja~kata ideologija na mondijalizmot, steknuva nenaseteni epistemolo{ki
razmeri, fluktacii, argumenti - so ogled na koi, bitieto i fundamentalnite
odliki na komparativizmot go nadminuvaat i pojdovnoto (potesnoto) episte-
molo{ko podra~je na samata nauka za literaturata.
Dokolku, za po~etok, trgneme od filozofskite pretpostavki na ger-
manskiot postmodernisti~ki filozof Peter Sloterdijk, toga{, vo novite to-
polo{ki konotacii {to toj mu gi pripi{uva na Geteoviot poim za svetskata
knièvnost, }e go otkrieme podlabokoto filozofsko izvori{te i na kompara-
tivistikata, kako posebno moduliran pogled na svet.
"Da se zboruva sega za svetskata knièvnost, toa moè da zna~i deka }e gi raz-
vivame po~etocite na kriti~kata teorija na svetot, kako poezija i kako vetu-
vawe# (Peter Sloterdijk, 1992:92).
Vo ramkite na vaka zacrtanata koncepcija na svetot - kako - poezija, poto~no
kako poetika, kako kreativno bitisuvawe i sozdavawe, Sloterdijk govori za
postoeweto na pet apriorni gestovi: poroduvaweto, itnosta, inicijativata,
odloùvaweto, scenata (i, kako {esti - govorot), me|u koi, t.n. neparni gestovi
(prviot, tretiot i pettiot), go otkrivaat svetot kako zaedni~ka avantura, a op-
stanokot - kako egzodus i eksperimentum mundi.
Zemaj}i gi predvid pojdovnoto stojali{te na komparativistikata, di-
asofijata, dvièweto po rabnite, marginalnite, prese~nite podra~ja i to~ki,
potoa, nejzinata na~elna sprotivstavenost sprema izolacijata, provincijali-
119
zacijata, zatvoraweto samo vo eden nacionalen, kulturen ili epistemolo{ki
model i domen, kako i preferencijata sprema site vidovi i oblici na hibridno,
sinkreti~no, interdisciplinarno vkrstuvawe i zaemno oploduvawe; vo ovaa ak-
siomatski zacrtana "poetika na svetot#, zastapena vo intrigantnite preda-
vawa na Sloterdijk, go nasetuvame vozbudlivoto, difuzno preto~uvawe na kom-
parativisti~kata i "mondijalisti~kata# epistemologija.
Na mnogu sli~en, iako napolno samostoen i nezavisen na~in, britanskiot teo-
reti~ar na literaturata, poet i slikar Kenet Vajt pi{uva za geopoetikata -
"dvièwe {to se odnesuva na samiot na~in na koj ~ovekot go zasnova svoeto
postoewe na zemjata# (1997:17).
Imaj}i go kako svoj metodolo{ki modalitet "intelektualniot nomadi-
zam#, odnosno "poleto na potencijalni konvergencii, koe izbiva od naukata,
filozofijata, poezijata# (1997:31) geopoetikata prvenstveno ozna~uva edna
fundamentalna poetika, proekt, kosmoegzistencijalna perspektiva, "arhai~en i
anarhisti~ki pristap#, {to gi favorizira "vtorostepenoto#, polimorfno, mno-
èstveno, raznobojno, branovidno mislewe i vklu~uvaweto na "divite poimi,
sliki i znaci# - a so samoto toa, se vklopuva vo (ili ja podrazbira) tokmu kom-
parativistikata, po definicija - nomadska perspektiva i opredelba.
Imanentnosta na prodlabo~enata komparativisti~ka epistemologija ek-
latantno se razotkriva vo dijalogi~nata opredelba na literaturata i kulturata,
vo ramkite na bogatoto u~ewe na ruskiot teoreti~ar Mihail Bahtin. Postavu-
vaj}i go principot na dijalogizmot, sredbata, zaemnosta, na nivo na op{t
imenitel na fenomenite, koi ja karakteriziraat ~ovekovata egzistencija i
sledstveno, epistemologijata na humanitarnite nauki, Bahtin na komparativ-
nata knièvna nauka £ ostavi heuristika, so s¢u{te neiscrpeni aplikativni i
eksplanatorni potencijali. Prevrednuvaj}i gi vo edna ontologizirana svet-
lina, poimite (i fenomenite) na sredbata, op{teweto, dijalogot, so-bitieto i
so-bitijnosta, Bahtin, me|u drugoto, ja preosmisli hermenevtikata na margi-
nata, granicata, rabnosta; odnosno aspektite i vrednostite na me|ukulturnata
disperzija i difuzija - na na~in {to su{testveno se sovpa|a so aksiomite na
komparativizmot, kako kulturolo{ki, odnosno antropolo{ki stav.
"Sekoj kulturen akt su{testveno ìvee na granicata, vo toa se sodràt negovata
serioznost i negovoto zna~ewe. Otstranet od granicata, toj ja gubi po~vata pod
sebe, stanuva ispraznet, samobendisan, se izroduva i umira# (Bahtin, 1975:25).
Principot na dijalogi~nosta, kako funkcionalna matrica na svesta (a,
potoa, na tekstot i na kulturata, kako globalen tekst); nastapuvaj}i vo sodejstvo
so Bahtinovite tolkuvawa, tartuskiot semioti~ar Jurij Lotman go izdignuva do
nivoto na edna op{ta, i za produktivnite samorazvojni mehanizmi na kulturata
neophodna - pretpostavka.
120
"Za da raboti, svesta ima potreba od druga svest, tekstot ima potreba od
drug tekst, kulturata - (potreba) od druga kultura# (1981).
Dijalogi~nata, ne-esencijalisti~ka, interaktivna proekcija i koncepcija
na poimot na identitetot, podednakvo zacrtana vo genijalnite anticipacii na
Bahtin, kako i vo kriloto na aktuelnite postmodernisti~ki interpretacii;
ovozmoùva edna nova, dosega nezasegnata teoretizacija na komplementarniot
Drug, kako imanenten aspekt na individualnata i kulturolo{kata samo-opre-
delba, odnosno identifikacija - so samoto toa, ja ovozmoùva (i ja naloùva)
komparativisti~kata perspektiva na internatalnosta, interkulturnosta, in-
teresencijalnosta!
"Bidej}i nu`no sme rodeni od Drugiot, drugiot pol, drugata li~nost, drugata
kultura, smrtta na Drugiot, porano ili podocna, ja implicira sopstvenata smrt.
Spojot, a ne monisti~kiot solipsizam, kulturno ili prirodno, e plodotvoren#.
(Rada Ivekovi}, 1997: 140).
Monovalentnite, monologi~nite, logocentri~nite, monadolo{ki (id)entiteti,
metafizi~kite pretpostavki za samoidenti~nosta, falocentri~noto i etnocen-
tri~noto privilegirawe na metafizi~kiot subjekt - "mentalniot pejza`# na
postmodernata gi dis-locira, gi pomestuva i gi dehierarizira, davaj}i £ so toa
u{te posilen duhovno-povesen i kulturolo{ki argument na komparativisti-
kata, ovoj pat osoznaena i kako soodvetna, egzistencijalno proniknata me-
todologija na samoopitot i samoispi{uvaweto na analiti~kiot subjekt.
"Sekoj ja ìveel, iako vo neednakvi stepeni, taa sredba na kulturite vnatre, vo
samiot sebesi: site nie sme plod na vkrstuvawa#. (Cvetan Todorov, 1997:11).
Istaknuvaj}i ja vnatre{nata disperzija na kulturnite identiteti, imanentnata
sredba, dijalog i prepletuvawe na kulturite, {to se odviva vo bitieto na sekoj
~ovek; niz fatumot na vkrstuvaweto i hibridizacijata, Todorov, vsu{nost, ja
univerzalizira ne samo svojata (bolna) egzistencijalna obeleànost (da bide i
da ostane postojano Drug, apatrid, gostin), tuku i neminovnata, me|ukulturna
podelenost na sovremeniot ~ovek, vo multikulturnoto, mas-mediumsko, pove}eja-
zi~no opkruùvawe.
"Vo komparativistikata spa|a kako virtuoznosta taka i tagata na opredelena
progoneta egzistencija, na edna vnatre{na dijaspora# - pi{uva amerikanskiot
teoreti~ar Xorx [tajner (1996:6) bezdrugo aludiraj}i na egzistencijalniot pa-
tos, vgraden vo komparativizmot i vo negovite nastojuvawa da ostvari sloboda,
neprinudenost, bez ogled na visokata cena (i hrabrost) neophodna za takvoto
"diasofi~no#, nomadsko, pograni~no dvièwe i opstojuvawe.
Korespondentna so aktuelniot duhoven predizvik na mondijalizmot, so
fundamentalno zasnovanata poetika na svetot kako poezija i vetuvawe, so no-
madskiot princip na geopoetikata; so ogled na svojata {iroko zacrtana prob-
121
lematika (koja gi opfa}a problemite na identitetot, i Drugosta, odnosno filo-
zofskite aspekti na ~ovekovoto domuvawe i patuvawe vo svetot; isto kako i na
sokratovskata neprivrzanost samo kon eden epistemolo{ki "lokus# ili sistem);
komparativnata knièvnost probiva vo domenot na fundamentalnata episte-
molo{ka aksiomatika, napu{taj}i gi porane{nite (pojdovnite) koordinati na
knièvnata nauka, vo prilog na kulturnoanaliti~kite antropolo{ki raspravi -
~ija{to ambiciozna cel, sodràna vo proektot na egzistencijalnata hermenev-
tika, gi nadminuva duri i samite granici na nau~nosta.
2. Komparativistika / problemi i pra{awa za epistemolo{kiot status
†Komparativistikata ima zada~a da gi prevede nau~nite rezultati vo

horizontot na ìvotot i da go izbegne specijalisti~koto zakostenuvawe. Nejze,
pomalku odo{to na drugite filolo{ki disciplini, £ se zakanuva specijali-
zacijata, a pobliska e, vo sporedba so niv, do ìvotot, t.e. do knièvniot ìvot,
koj denes pomalku zavr{uva na granicite na literaturata na eden jazik#. (Jano{
Ris, 1990:283).
Na~elnata epistemolo{ka otvorenost na komparativnata knièvna nauka, ne-
postoeweto edinstvena referencijalna ramka (predmet i metodi na prou~u-
vawe), lebdeweto vo grani~nite, prese~ni, vkrsteni sferi - na razli~nite,
zaemno sopostaveni nacionalni literaturni /kulturni tradicii i nau~ni para-
digmi; pridonesuvaat za toa, strogo akademskata, rigidna nauka da ja procenuva
nea (komparativistikata) kako svoevidna epistemolo{ka zakana, radi-
kalno/poinakvo mislewe, i mnoguobrazno, nesvodlivo "opasno znaewe#; ne-
podlo`no na sholasti~kata otu|enost, odnosno na (f)rigidniot scientisti~ki
aparat.
So svoeto nastojuvawe da gi relativizira imperativite i granicite na speci-
jaliziranoto, akademsko znaewe; so svojata ne-ortodoksna teoriska perspektiva;
so svojata neskriena egzistencijalna motiviranost, proniknatost i "tetovi-
ranost# (Sloterdijk); komparativnata knièvnost - pretstavuva implicitna
kritika i problematizacija na samite epistemolo{ki pretpostavki na
knièvnata nauka.
Komparativnata knièvnost, koga e vo pra{awe opredelbata na nejziniot pred-
met, odnosno metodologija na prou~uvaweto, s¢u{te ne moè da se smeta za de-
finirana, definitivna, rigidna nauka, odnosno disciplina. Vo svojata prva
faza, naso~ena kon prou~uvaweto na interliteraturnite sovpa|awa i vkrstu-
vawa me|u razli~nite nacionalni literaturi, taa podocna se svrtuva kon inter-
122
disciplinarnite studii (vo toj pogled, najtesno upatena kon aspektite i na kom-
parativnata estetika), za kone~no, vo ponovo vreme, da se naso~i kon kulturno-
analiti~kata opservacija i interpretacija, kon t.n. interkulturni is-
traùvawa (vo golema mera dobliùvaj}i se do kulturnata antropologija, od-
nosno kulturolo{kata kritika).
Vakviot nejzin meandri~en epistemolo{ki razvoj ukaùva na toa deka predme-
tot na komparativnite prou~uvawa vo dosluh so intenzivniot razvoj na knièv-
noteoriskata sfera i so samiot podem na kulturolo{kiot interes i kultur-
olo{kite istraùvawa, beleì ekstenziven rast - se {iri i se vkrstuva so
srodnite komplementarni analiti~ki predmeti, na toj na~in, vo su{testvena
mera, ostvaruvaj}i go principot na dijalogizmot, t.e. epistemolo{koto zbogatu-
vawe i hibridizacija.
"Podra~jeto na komparativnata knièvnost iziskuva primena ne samo na eden
tuku na pove}e metodi, bidej}i ogromniot raspon na pojavi, koi toa gi opfa}a, e
podloèn na pogolem broj modeli, a ne samo na eden#. (Klaudio Giqen, 198:25).
Poprvo odo{to disciplina, so strogo utvrden predmet i metodi na
prou~uvaweto, komparativnata knièvnost pretstavuva {iroko zacrtano pole
na interesi; dinami~na samorefleksivna, dijalo{ka vo golema mera egzistenci-
jalno motivirana, difuzna, "nomadska# aktivnost, so samoto svoe bitie, nesvod-
liva na rigidnite pretpostavki na pozitivniot scientizam, bezli~en objek-
tivizam i "monologizam#.
Od druga strana, fundamentalnata (iako ne i edinstvena, ili dovolna)
epistemolo{ka i metodolo{ka opredelba na komparativistikata, sodràna vo
sporedbata, kako osnoven princip na sekoj akt na razmisluvawe, vospriemawe,
~itawe - i kako na~in za identifikacija na pojavite, pridonesuva za toa, meto-
dolo{kiot pluralizam da prerasne vo su{testvena crta na komparativnata kni-
èvna nauka.
Osporuvaj}i gi apsolutiziraweto i privilegira-weto samo na edno teorisko-
metodolo{ko ishodi{te, no isto tolku i na samata "religija na teorijata#
(Felpern, 1997), odnosno ortodoksnata epistemolo{ka perspektiva; kompara-
tivnata knièvna nauka, kako {to zabeleùva i [tajner, ostanuva ponastrana
od pridobivkite na rigidniot scientizam, zacrtan vo opredelbite na formal-
nata i apstraktnata lingvistika, kako primer na logocentri~en nau~en model.
Ne smee, me|utoa, so ogled na toa, da se zaklu~i deka komparativistikata e a-
teoriska, naprotiv! Spored soznanijata na pogolem broj analiti~ari, taa is-
kaùva tolku silen interes sprema teorijata, {to prerasnuva vo integralen, a
ne poseben del od op{tata nauka za knièvnosta:
"Komparativistikata e neprestajno preokupirana so teoriskite obrazloùvawa
na sopstvenite osnovi i so razgleduvaweto na metodite, so koi se sluì, so
123
polna svest deka sekoj istoriski mig mora odnovo da gi definira svojot predmet
i metodi, deka e potrebno usoglasuvawe so sosednite nau~ni disciplini, deka
mora da se preispitaat nejzinata upotreblivost i korisnost, vo procesot na uni-
verzitetskata nastva#. (Jano{ Ris, 1999 :281).
Dilemite okolu epistemolo{kiot status (avtonomijata, identitetot, inkor-
poriranosta) na komparativistikata, so ogled i na nejzinata tipolo{ka
evolucija kon kulturno-antropolo{kiot komparativizam, geopoeti~kiot no-
madizam, ili fundamentalnata poetika na svetot kako vetuvawe - vo golema mera
ostanuvaat otvoreni, fluidni, aktuelni.
Takvoto pluralno bitie i epistemolo{ko stojali{te na komparativisti-
kata, od svoja strana, na izvonreden na~in korespondiraat so denes aktuelniot
model na difuzno nazna~ena, fluktualna, heterodoksna, nesvodliva, indeter-
ministi~ka, "meka nauka# (K. Vajt, 1997:32), kakva {to se praktikuva i se afir-
mira ne samo vo domenot na humanitarnite, tuku i vo domenot na prirodnite, ne-
koga{ egzaktni i rigorozni nauki, ~ii soznajni dostreli vo poslednite 20
godini se grani~at so vrtoglavite estetski imaginativni proekcii.
3. Komparativistikata vo kontekst na postkritikata
Vrz osnova na toa, sosema umesno se pokaùva nastojuvaweto komparativ-

nata knièvnost da ja postavime i da ja sogledame vo po{irokiot duhoven i
epistemolo{ki kontekst na postmodernata kultura, odnosno t.n. postkritika.
Na~elno vrzana za dvigatelnite pottici vo knièvnata i kulturolo{kata te-
orija, komparativistikata denes asimilira, aplicira (ponekoga{ i samata pro-
ducira) takvi poimni i terminolo{ki kategorii, koi, vo sodejstvo i vo soglas-
nost so postmodernisti~kite poeti~ki presvrti, korenito go menuvaat, go rese-
mantiziraat, go prevrednuvaat samiot poim na literaturata.
Toa prvenstveno se odnesuva i go zasega postmodernisti~kiot princip "se-
koga{ ve}e#, princip {to ja aksiomatizira ontolo{kata i temporalnata plu-
ralnost, nesvodlivost, a-originalnost, nedostapnost na za~etokot (potekloto,
izvorot, odnosno transcendentalniot ozna~itel) i so samoto toa, nu`no ra-
sloeniot, policentri~en, mnogukraten identitet na †stvarite#.
Ovoj princip, inherenten na postmodernisti~kata poetika i estetika, dopol-
nitelno ja zacvrstuva epistemolo{kata argumentacija na komparativistikata,
sodràna vo idejata za postoeweto latentna metaliteraturna zaemnost, vrska,
proniknatost na fenomenite od knièvnoto i kulturnoto tvore{tvo.
Koga sme kaj aktuelnite knièvnoteoriski struewa, treba da go regis-
trirame menuvaweto, osovremenuvaweto na terminolo{kiot aparat na kompara-
124
tivistikata, vo soglasnost so pridobivkite na poststrukturalizmot. Dodeka,
vo svojot po~eten stadium, komparativistikata be{e sosredoto~ena vrz
fenomenite na interliteraturnosta (prou~uvaweto na vlijanieto, kako primer
na emanacionata paradigma), dotoga{, vo ponovite svoi projavi, komparativ-
istikata preminuva kon i ja aplicira problematikata na dijalogizmot, recepci-
jata i intertekstualizmot.
Namesto deterministi~kiot poim na vlijanieto kako ednonaso~na
relacija, eden od denes aktuelnite poimi, recepcijata, naprotiv, dozvoluva uvid
vo recipro~nite, bifokalni, dijalo{ki aspekti na knièvno-umetni~kata ko-
munikacija, kreativnite implikacii na receptivniot proces vo umetni~kata
literatura (taka, na primer, eden teoreti~ar razlikuva tri vida recepcija: pa-
sivna, ~itatelska, potoa reproduktivna, recepcija od strana na kritikata i na
krajot, produktivna recepcija, ostvarena vo samiot medium na literaturnoto
delo).
Vo ramkite na t.n. reformirana komparativistika, vo koja se vgradeni
pridonesite na poststrukturalisti~kata kritika, porano vlijatelnite i ras-
prostraneti poimi na vlijanieto, izvorot, citatot, aluzijata i sl. se zameneti
so eden op{t i soodveten termin, intertekstualnosta. Taa, od edna strana, gi
nadminuva kauzalno-deterministi~kiot pristap i neophodnosta od dokaùvawe,
pronao|awe, argumentacija za postoewe neposreden kontakt me|u avtorot i nego-
vite prethodnici (ili sledbenici); dodeka, od druga strana, svojstvoto na in-
tertekstualnost go izdignuva do nivo na edna op{ta aksiomatska, presu-
poziciska, obligatorna osnova na tekstualnosta.
Trgnuvaj}i od premisata deka: "tekstot postoi kako literaturen artefakt
samo dokolku (go) dopolnuva drug tekst# (Majkl Rifater), intertekstualnosta se
vospostavuva kako conditio sine qua non na samata esteti~nost, poeti~nost,
semioti~nost na knièvnoumetni~koto delo, so ogled na koja, analiti~koto
~itawe zapo~nuva so edna bazi~na pretpostavka na intertekstualnosta, odnosno
sporedlivosta na tekstot, duri i koga ne postojat prira~ni indicii za
postoeweto na nekoj konkreten, aktueliziran, poznat intertekst.
Vo taa smisla se govori duri i za nulta-intertekstualnost, kako
bazi~na hipoteti~na sostojba na sekoj tekst, osobeno vo slu~aite koga negoviot
intertekst ostanuva da postoi samo kako potencijalna veli~ina. Razbran kako
korpus tekstovi, intertekstot, so svoite podvi`ni, labavo zacrtani granici,
ostanuva potencijalno beskone~en, otvoren, pretpostaven (Rifater, 1980:626).
Identifikacijata na intertekstot, spored ukaùvawata na poststruktural-
isti~kata kritika, mo{ne se razlikuva od onaa {to se praktikuva pri detekci-
jata na izvorite i vlijanijata, vo tradicionalnata komparativistika.
125
"Mo`nosta za povrzuvawe ili sopostavuvawe na tekstovite, sepak, ne pro-
izleguva samo od povr{inskite sli~nosti na zborovite ili temata, dva ili
pove}e paragrafi se sporedlivi kako tekst i intertekst samo ako tie se vari-
janti na ista struktura#. (Rifater, 1980:627).
Postuliraj}i go postoeweto na intertekstualnite vrski na nivoto na
strukturnata identi~nost, odnosno latentnite strukturi - reformiranata
komparativistika otvora {irok manipulativen, heuristi~ki, kreativen pros-
tor, za instancata na ~itatelot - od kogo direktno zavisi voo~uvaweto,
otkrivaweto, kone~no, i povrzuvaweto na dva ili pove}e tekstovi.
Spored ukaùvawata na Rifater, sekoe ~itawe, spored svojata su{tina,
sodrì sporedbeni elementi - ne samo komparativnoto, intertekstualnoto
~itawe, tuku isto taka i udvoenoto, silepsi~ko ~itawe; obete, naso~eni kon
razre{uvaweto na agramati~nostite, so pomo{ta i na nivoto na intertekstot,
kako povisoka gramatikalnost, na koja se povikuva i se razotkriva tekstot.
Pridonesot, vlogot na poststrukturalisti~kata kritika vo episte-
molo{koto oìvotvoruvawe na komparativistikata e re~isi o~igleden:
nastrana od pozitivisti~kite, mehani~ki, deterministi~ki istraùvawa na
genezata (potekloto, izvorite, vlijanijata) na knièvno-umetni~koto delo, kako
proces od primarno heuristi~ko zna~ewe denes se tretira samata interpetacija
na (inter)tekstot; probivot vo imanentnite zakonitosti na
knièvnoumetni~kata struktura; otkrivaweto i podvlekuvaweto na alterite-
tot, transformativnite mehanizmi, otstapkata, inovativnoto pomestuvawe i
prevrednuvawe; svojstveno/vgradeno vo intertekstot, kako interpretant na
tekstot - urnek.
Uvidot vo dlabinskite, generativni potencijali na knièvno-umetni~kiot di-
jalog, poso~uvaweto na aktivniot so-odnos me|u samite knièvnoumetni~ki tek-
stovi, samoto razotkrivawe na imanentniot, vnatre{en dijalogizam na
umetni~kata re~, kako i inicijalnoto voobli~uvawe na modalitetite na
knièvnoumetni~kiot dijalogizam - knièvnata teorija mu gi dolì na ruskiot
genij Mihail Bahtin, bez kogo nema{e da postoi, nitu moè{e da se zamisli i
samata poetika (paradigmatika) na intertekstualnosta.
Makar {to za procenuvaweto i osoznavaweto na negoviot nesomnen pridones i
vkupno zna~ewe za komparativistikata bi bil neophoden pogolem, nezavisen
prilog, vo ovaa prigoda, dovolno intrigantna e i zalo`bata na italijanskiot
teoreti~ar Vitorio Strada, za povtornoto aktivizirawe na Bahtinoviot po-
imen instrumentarium, koj se pokaùva superioren, vo sporedba so po-
docne`noto, poststrukturalisti~ko opkruùvawe.
Dodeka poimot na intertekstualnosta poprvo se postulira kako mehani~ki vid
soodnos me|u tekstovite, {to ne retko se sveduva i se iscrpuva so faktot na
126
elementarnoto prisustvo na eden tekst vo drug; dotoga{, poimot na dijalogot,
spored misleweto na Strada, e dinami~en, sporeduva~ki, nesimetri~en; toj
vklu~uva aktiven diskurziven odnos na pra{awe i odgovor, kako i nezanemarliv,
intersubjektiven udel.
Da zaklu~ime so konstatacijata deka, blagodarenie na Bahtin i na ne-
govata koncepcija na dijalogi~niot, udvoeniot identitet na tekstovite - vo
komparativnata knièvna nauka, kvalitetot na zaemnosta, so-bitijnosta i
sou~estvoto me|u knièvno-umetni~kite dela; od slu~aen, nadvore{en, povre-
men, prerasna vo zakonomeren, imanenten, obligatoren, prvenstveno vnatre{en
princip, vrz ~ija osnova funkcioniraat polifoni~noto bitie i procesualnosta
na tekstot.
4. Kulturno-analiti~ki komparativizam
"Tu|ata kultura, samo vo o~ite na drugata kultura, se otkriva sebesi pocelosno

i podlaboko... Pri vakvata dijalo{ka sredba na dve kulturi, tie ne se slevaat i
ne se me{aat, tuku sekoja gi so~uvuva svoeto edinstvo i otvorena celost, taka
{to zaemno se zbogatuvaat#. (Mihail Bahtin, 1986:345).
Istaknuvaj}i gi stimulativnite vrednosti i heuristi~kite imperativi na
me|ukulturniot dijalog i disperzija; zna~eweto na egzotopijata, transgredient-
nosta, vnenahodimosta; rabnosta i voop{to grani~nosta, kako alternativen i
isto tolku generativen, produktiven kulturen prostor, Bahtinoviot dijalogi-
zam, vo su{testvena mera, ja proniknuva i najnovata razvojna linija na kompara-
tivnite prou~uvawa, od 80-tite godini navamu. Podemot na kulturnite i in-
terkulturnite studii svedo~i za narasnatiot interes sprema problemite i
aspektite, koi go nadminuvaat domenot na knièvno-umetni~kite fenomeni,
{irej}i se kon aspektite na me|ukulturnata komunikacija, multikulturalizmot,
kulturnata antropologija i filozofijata na kulturata.
"Kulturniot identitet na dadenata nacionalna literatura sekoga{ odnovo se
vospostavuva, niz neprestajniot dijalog so drugite... Na{iot kulturen identitet
e na{ "intertekst#. (Jola [kuq, 1992:23).
Vrz osnova na Bahtinoviot dijalogi~en poim na identitetot, kulturniot
identitet, kako kategorija od primaren interes za aktuelnite kulturolo{ki
prou~uvawa, vo domenot na komparativisti~kiot diskurs, se razotkriva vo eden
neesencijalisti~ki, interaktiven, dinami~en, procesualen oblik i modalitet.
127
So novite teoriski izvedbi, osvedo~eni vo sodejstvo na pove}e {koli,
kako {to se: Noviot istoricizam (i negovata zalo`ba za oformuvawe na po-
etikata na kulturata na edno razdobje); feministi~kata kritika (so svoite
kriti~ki razobli~uvawa na socio-kulturnite stereotipi i proekcii na seksu-
alniot pol); postkolonijalisti~kata kritika (sosredoto~ena vrz kultur-
olo{ki obuslovenata recepcija na Drugiot); geopoetikata (so svojot blagonak-
lonet odnos sprema pridobivkite i prednostite na inter-kulturniot transfer);
problematikata i hermenevtikata na kulturniot identitet, gi potvrduvaat in-
herentnosta i implantiranosta na komparativisti~kiot diskurs, vo rasvetlu-
vaweto na fenomenite na intra i interkulturnata komunikacija i interferen-
cija.
Toa, pred s¢, moèbi, se odnesuva, i ja opfa}a problematikata na kulturnite
transferi; prou~uvaweto i istorijata na mentalitetite; imagolo{kite pro-
ekcii za Drugite vo kulturniot i knièvniot prostor; recepcijata i hermenev-
tikata na Drugosta voop{to.
Ona podra~je od knièvnata komparativistika, koe porano se narekuva{e
imagologija (sveduvaj}i se na pretstavite za drugite narodi vo dadena nacion-
alna literatura); denes evoluira vo edna po{iroka i provokativna hermenev-
tika, koja, pred s¢, nastojuva da gi revidira diskriminatorskite aspekti na lib-
eralno-humanisti~kata kultura, nejziniot problemati~en tretman i pristap
kon Drugosta.
Prilozite na Edvard Said "Orientalizam# (1978), Cvetan Todorov "Nie i
drugite# (1982), "Osvojuvaweto na Amerika#; ili, pak, imagolo{kite is-
traùvawa vrzani za kulturniot region na Sredna Evropa, odnosno Balkanot
ili Mediteranot, svedo~at za podemot i plodotvornosta na kulturno-
analiti~kata interpretacija, koja, vo sredbata, kontaktot i zaemnoto
so~eluvawe i zapoznavawe na razli~nite kulturi i kulturni regioni, gleda
fakt od prvenstven nau~en i spoznaen interes.
Za razlika od prethodno vladeja~kiot evropocentri~en, puristi~ki kultur-
olo{ki pristap; teoreti~arite, denes, so najgolemo vnimanie se odnesuvaat i gi
respektiraat drugosta, otstapkata i razlikata; otkrivaj}i vo nivnoto postoewe
fundamentalen eksplanatoren motiv, za principot na kulturniot pluralizam i
za vrednuvaweto na kulturnata diferencijacija.
Tuka vredi povtorno da se spomene primerot na ruskiot semioti~ar Jurij
Lotman, koj, dvièj}i se po tragata na Bahtinovite iskustva, doa|a do zanimlivi
i korisni pomestuvawa i prevrednuvawa na kulturniot pridones na t.n. primi-
tivni kulturi.
Spored Lotman, kulturata treba da se nabquduva kako "otvoreno okno#, sledej}i
gi stimulativnoto zna~ewe i produktivniot del na haosot, slu~ajot, fluktuaci-
128
jata, vo oformuvaweto na kulturata kako polimorfno kodiran, poliglotski
makrotekst.
"Osnoven istoriski stimul, za vnatre{niot mehanizam na kulturniot samoraz-
vitok, ima sredbata so t.n. nekulturni, primitivni, haoti~ni svetovi, arhai~ni,
ednostavni kulturi# (1981 ).
Poso~uvaj}i go haoti~noto, nepredvidlivo, nesvodlivo vlijanie na tran-
skulturalnoto zna~ewe - Lotman pozitivno gi vrednuva iskustvata na tu|ata
kultura (odnosno inokultura, kako {to samiot ja narekuva).
So svoeto dinami~no ustrojstvo, sekoja kultura, vklu~itelno i primitivnata,
arhai~nata, ednostavnata - moè da ostvari ekspanzivno, povratno, inovativno
dvièwe i probiv, blagodarenie na {to }e ja oplodi, }e ja pottikne ili proni-
kne drugata kultura.
Na toj na~in, aplikacijata na Lotmanovite kulturnoanaliti~ki postapki
ovozmoùva da se nadmine i da se razobli~i na Zapad vkorenetata "hermenev-
tika na varvarstvoto# - vo prilog na edno decentrirano, tolerantno, ot-
voreno, dijalo{ko stojali{te; kakvo {to, na primer, praktikuva i Kenet Vajt,
vo svojata geopoeti~ka rehabilitacija i prevrednuvawe na kulturolo{kiot
pridones na nomadskoto iskustvo, t.e. istoriskiot nomadizam.
Kako {to pokaùvaat i tolkuvawata na Nil A{erson, vo promisluvaweto na
sopstvenite kulturni stojnosti, po~nuvaj}i od helenskata kultura, navamu, doa|a
do oformuvawe i primena na edna apriorna imagolo{ka proekcija na Istokot
kako varvarska sostojba, poradi koja se aktiviraat odbranbenite mehanizmi,
ksenofobi~nite reakcii i predrasudi na zapadnata kultura.
Fatalnata delotvornost na vakvite kulturolo{ki obusloveni apriorizmi i
atribucii na navodno varvarskite svojstva i dejstvuvawa na Drugiot, vo najnovo
vreme, se potvrduva preku tragi~noto iskustvo na poslednata balkanska vojna
{to se vode{e vo 90-tite godnini, na prostorite na biv{a Jugoslavija, pov-
torno, pod znakot na edna obnovena krstonosna polarizacija, me|u Istokot i Za-
padot, me|u "varvarite# i "civiliziranite#, kako nepomirlivi imagolo{ki
proekcii.
Za razlika od toa, gledaj}i ja realnosta na me|ukulturniot dijalog, kako im-
perativen faktor na kulturnoto samosoznavawe i samosozdavawe - komparativ-
istikata se nao|a vo situacija {to go nadminuva telosot na neposrednoto nau~no
samodokaùvawe i afirmacija; vo prilog na edna utopisti~ka, humanisti~ka
zalo`ba i perspektiva na dijalo{koto so - tvorewe, tolerancija i proniknu-
vawe na razli~nite kulturni diskursi, odnosno mentaliteti.
Delotvornosta na dijalogizmot, vo ramkite na kulturno-antropolo{kiot
komparativizam, e osobeno zna~ajna za pristapot, vrednuvaweto i samotolku-
vaweto na t.n. mali literaturi, odnosno hibridni, polimorfni, poliglotski
129
kulturi, kako {to e i makedonskata. Ovie literaturi i kulturi, koi ~esto bile
generatori na krupni, presvrtni~ki kulturni pridviùvawa, tokmu vo kompara-
tivisti~kiot pristap i priod kon problematikata na kulturniot identitet, ja
nao|aat mo`nosta i {ansata da se oslobodat od predrasudite za svojata pro-
vincijalnost, zafrlenost, tegobnost, problemati~nost.
So toa {to go decentriraat, deprivilegiraat, obezvlastuvaat stati~niot apso-
lutiziran model na kulturniot identitet, vrzan za iskustvoto na imperijalnite
sili; sovremenite dijalo{ki opredelbi na identitetot kako dinami~na, tran-
zitivna, hibridna, intertekstualna kategorija, za vozvrat, gi afirmiraat i im
odat vo prilog na singularnoto iskustvo i razlika na t.n. mali literaturi, gle-
daj}i vo niv ramnopravni u~esnici i graditeli na globalniot kulturen razvi-
tok.
Vo toj kontekst, nasproti skepticizmot na Rene Velek, veruvame deka kom-
parativizmot, su{testveno zasnovan vrz principot na dijalogi~nosta, so-
tvoreweto i so-bitijnosta, sepak, moè, makar i na teoretski plan, da go ostvari
svojot nenaseten emancipatorski, humanisti~ki, utopisti~ki potencijal; svojot
nezamenliv vlog, {to mnogukratno }e go potvrdi i }e go dokaè komparativ-
isti~kiot raison d'être - nasproti postoe~kite akademski rezervi, osporuvawa,
rivalstva, premol~eni i otvoreni konfliktualni raspravi, so tradicional-
isti~ki nastroenite filolo{ki otseci, osobeno onie {to lokalnata knièvno-
nacionalna tradicija hermeti~no ja zatvoraat vo edna edinstvena, rigidna me-
todologija na prou~uvaweto.
130
KOMPARATIVISTIKATA NIZ
POST-MODERNO OKO
Komparativnata knièvnost e edna od onie nauki, ~ie zna~ewe i pridones,

ne samo vo epistemolo{ka, tuku i vo kulturolo{ka smisla, evidentno raste.
Zo{to e toa taka? Pred s¢, zaradi principielnata otvorenost, imanentna
na samiot nejzin nau~en predmet, kako i na metodolo{kite pristapi. Bez ogled
na oddelnite zabele{ki na normativisti~ki naso~enite komentatori, takvata
otvorenost nie ne ja smetame za metodolo{ki hendikep, ili pak za nedore~enost.
Komparativnata knièvnost, imeno, e zna~ajna tokmu poradi svojot otvoren in-
telektualen predizvik i osporuvaweto na provincijalizacijata, s¢edno dali vo
osnovnata, socio-kulturna opredelba, ili, pak, vo dopolnitelnata, metafori~na
smisla.
Provincijata, kako metafora, no i kako realnost (ili zakon na zat-
voraweto, izolacijata), ne se javuva samo kako problem na oddelni geografsko-
op{testveni determinanti. Taa e sinonim seto ona, {to e tu|o i dlaboko
sprotivstaveno na duhot na avtenti~noto (duhovno i umetni~ko) tvore{tvo. Na
knièvno-istoriski plan, provincijata bi zna~ela redukcija i mistifikacija
na poimot na nacionalnata knièvnost, dodeka na knièvno-epistemolo{ki
plan - zatvorawe, monopolizacija samo na eden, edinstven metod na knièvno
prou~uvawe.
Za razlika od toa, komparatistikata se legitimira preku na~eloto na
pluralizmot, dodeka knièvnosta se promisluva dvostrano: kako semioti~ki
model na odreden kulturno-istoriski sistem: no, istovremeno, i kako univer-
zalen oblik na ~ovekovata duhovnost. Sledstveno na toa, potrebno e mnoèstvo
teoretsko-metodolo{ki pristapi, t.e. primena na interdisciplinaren princip
na istraùvawe; kako, i pojdovna duhovna otvorenost i qubopitstvo kon drugite
umetnosti i kulturi vo svetot.
Istoriski gledano, komparatistikata se afirmira kon krajot na 19 vek, vo
onoj moment, koga knièvnata nauka se zasituva od faktografskata euforija na
pozitivizmot, nametnuvaj}i si sebesi poinakvi, daleku po{iroki horizonti vo
knièvnoto prou~uvawe, pred s¢, vo vrednuvaweto i opredelbata na fenomenot
na nacionalnata knièvna tradicija.
131
Kako {to }e istakne eden od vtemeluva~ite na sovremenata knièvno-
nau~na metodologija, Rene Velek, davaj}i mu predimstvo na kompleksnoto, sin-
teti~ko poznavawe na knièvnosta, komparativnata knièvnost go verifikuva
imperativot za s¢strana upatenost na istraùva~ot, kako vo teoriskite para-
digmi na samata knièvna nauka, taka i vo interdisciplinarnite sferi, esteti-
kata, filozofijata i sl. Od druga strana, Velek ukaùva na toa, deka kompara-
tistikata ne treba da se povede po isku{enieto da mu sluì na "kulturniot im-
perijalizam# (da ja potkrepuva knièvnata s¢mo} na edna vlijatelna
knièvnost), ili pak na "kulturnoto knigovodstvo# (revnosnoto tragawe po is-
forsiranite analogii; sitni~avoto, bespolezno od knièven aspekt, beleèwe
fakti).
Edna od nesomnenite zaslugi na komparatistikata (vidliva, osobeno, vo
makedonskata akademska sredina) e podemot i jakneweto na knièvnata kritika,
teorija i metodologija, onie disciplini, {to tokmu vo tradicionalnata,
pozitivisti~ki oboenata knièvna nauka, vidlivo bea i s¢u{te se zanemareni,
potceneti, prenabregnati.
Nasproti toa, prisustvoto, raznovidnosta i {irokata prifatenost na
kritikata i teorijata denes e tolkava i nedvosmisleno izrazena, {to govori za
sozdavaweto novo knièvno pismo, tkn. para-knièvnost, ~ij duhoven i krea-
tiven predznak e podednakvo atraktiven, ~itan i vreden, kako i onoj na
umetni~kata literatura (beletristikata). Osobeno blisko na zastapnicite na
post-modernata teorija, ova mislewe logi~no proizleze od pojdovnite principi
tokmu na komparatistikata, ~ij paradigmati~en poim pretstavuva intertekstu-
alnosta, odnosno konceptualnata zalo`ba za premostuvawe na ànrovskite,
predmetnite, nacionalnite, istoriskite, metodolo{kite i drugi me|i!
Objektivno (ili imanentno)prisutna vo samite knièvni dela, vo
knièvnata praktika, intertekstualnosta, me|utoa, s¢ do pojavata na kompara-
tivnata knièvnost, ne be{e nitu dovolno, nitu pak soodvetno nau~no prou~ena,
istaknata ili vrednuvana. Denes, pak, taa stanuva osoben i dominanten predmet
na teoriskiot interes na post-strukturalisti~kata kritika (vtemelena od
strana na Rolan Bart vo programskata statija "Teorija na tekstot#).
Me|utoa, korenite na intertekstualnata koncepcija na knièvnosta,
sekako, se nao|aat kaj, mo{ne vlijatelniot vo svetski ramki, teoreti~ar Mihail
Bahtin, ~ii dela na evropskata javnost £ gi predo~ija negovite sledbenici i,
denes ugledni teoreti~ari od bugarsko poteklo, Cvetan Todorov i Julija
Kristeva (konkretno zaslu`na za kone~nata terminolo{ka elaboracija na iz-
vorniot Bahtinov termin "dijalogi~nost# odn. "raznore~ie#). Od druga strana,
privrzanicite na knièvnata semiotika od tkn. Tatuska {kola: Lotman, Uspen-
ski, Ivanov - isto taka, mu dolàt na Bahtin odredeno teorisko vlijanie,
132
osobeno, vo nastojuvawata, knièvnosta da se prou~uva kako (kako inter) kul-
turen fenomen. Deka e komparatizmot nerazdelen od sovremenite tekovi na me-
todolo{ki (odn. nau~en) plan, potvrduva misleweto na evropski afirmiraniot
komparatist vo Insbruk, Zoran Konstantinovi}, inaku dolgogodi{en gostin na
Seminarot za makedonski jazik, Stru{kite ve~eri i drugi nau~ni sobiri vo
Makedonija.Vo sovremeniot mig na vkupniot epistemolo{ki razvoj, obeleàn
od podemot na disciplini kako {to se semiotikata, teorijata na informacii i
komunikacii, kibernetikata, so principielnata opredelba protiv sekakvo zat-
vorawe vo lokalnoto, komparatistikata, smeta Konstatinovi}, go steknuva svo-
jot polnozna~en lik i renome. Otade, komparatizmot ne e samo rabota na proiz-
volniot, li~en izbor, nitu pak na~elo na lebde~ka s¢prisutnost, tuku e imanen-
ten na novoto vreme, pred s¢ duhoven stav!
Tuka nekade, vo ramkite {to gi opredeluva konzervativniot episte-
molo{ki priod, leàt i pri~inite za otporot protiv komparatizmot, otpor
{to ne e samo "na{a maka#. U{te vo 1963 g., R. Velek so negoduvawe reagira na
prenaglasenata izolacija na filolo{kite otseci, koi resko gi podvojuvaat na-
cionalnite literaturi i teoriskite pristapi proizlezeni od sekoja od niv i, na
toj na‘~in, sozdavaat stru~waci so "bibliografsko znaewe# ili "starinska
specijalnost#, bez vozbudliviot dopir so razli~nite kulturi i so sovremieto.
Od druga strana, vo ponovo vreme i vo nam pobliskite sredini, slikata ostanuva
ista: otporot kon sovremenata teorija, hrvatskiot u~en Vladimir Biti go ob-
jasnuva so nejzinata subverzivna mo}, konstitucionalnata ome|enost, pragma-
tizmot i konformizmot vo knièvnite prou~uvawa, optovareni kako so tradi-
cionalni barieri me|u nau~nite pristapi, taka i so favoriziraweto na oddelna
grupa interesi (porano toa bea ideolo{kite, sega se na red nacionalnite), a koi
vlijaat na knièvnata "kowukturnost#, t.e. izborot na tekstovi, dela, avtori za
akademsko prou~uvawe.
Zaradi toa, otkako go nadmina "lovot na vlijanija" odn. registriraweto na
tekstualnite podudarnosti, komparatistikata ponudi redefinirawe na poimot
na "nacionalna knièvnost# vo globalni estetski parametri. Podvrgnati na
eden procesualen vrednuva~ki ~in, estetskite vrednosti od nacionalnata
knièvnost, dobivaat vo svojot povesen dignitet, prerasnuvaat vo konstituenti
na eden tipolo{ki (ne samo hronolo{ki) knièven poredok, vo duhot na
proro~kata Geteova zamisla na op{tata (svetska literatura).
Denes, koga vo svetot preovladuva edna demokratska ideologija, t.e.
raste~kiot interes kon razlikite i otstapkite od dominantniot model na
mislewe, interesot kon malite i nedovolno poznatite kulturi i literaturi,
komparatistikata ima svoe mesto vo afirmiraweto na takvite literaturi
133
(kakva {to e makedonskata) i takva uloga, ~ie zna~ewe, daleku go nadminuva
domenot na ~isto nacionalnite disciplini.
Pokraj toa, komparatistikata ima novi viduvawa i na procesot na
knièvnata transmisija: blagodarenie na slova~kiot u~en Dioniz \uri{in,
"vlijanieto# stanuva pokazatel na kulturniot identitet, na oblikot na kni-
èvnata tradicija, na tipologojata i na priem~ivosta tokmu na literaturata-
receptor, bidej}i kako glaven filter i presuden ~initel vo probivot na samoto
vlijanie, sega taa nastapuva vo uloga na aktiva i tvore~ka strana na procesot.
Vakvite pojdovni istraùvawa, dopolneti so novi soznanija za karakterot, mo-
tivacijata, funkcijata na knièvno estetskiot transfer, moàt da vodat kon
istraùvawa od poop{t karakter, vo vrska so komunikativnosta i
priem~ivosta, kako antropolo{ki kategorii (dalekuse`no poso~eni od
Bahtin).
Kone~no, komparatistikata ovozmoùva i re-semantizacija na poimot
"knièvnost#, koj{to vo okruùvaweto na ostanatite umetnosti i podemot na
masovnite mediumi, go menuva nekoga{ povlasteniot recepciski i predmeten
status. So ogled na toa, literaturata se prou~uva ne samo kako oddelen predmet,
ami i kako funkcija, {to ima dinami~en, promenliv karakter, soobrazliv so
razli~ni diskurzivni sferi (me|u koi ne se isklu~uva duri nitu video-artot,
kako sostavka na sovremenoto kreativno iskustvo). Sozdavaweto na eden
globalen kulturen sistem, ~ii komponenti vzaemno se prepletuvaat, £ odi vo
prilog na komparativistikata, ~ija posledna èlba e: da bide marginalna, eg-
zoti~na, hermeti~na disciplina so ograni~en kabinetski dostrel.
Poniknata kako èlba da se sovladaat soznajnite i vrednosnite
ograni~uvawa na pozitivisti~kiot model na nacionalnata knièvnost, kom-
parativistikata denes, vo {to predni~at anglo-saksonskite teoreti~ari na
post-modernata (Teri Iglton, Frederik Xejmson), gi {iri svoite ambicii kon
sferata na op{tata kulturologija.
134
OPSEDNAT SO TU\A DU[A1
Otkrivaj}i go doìvuvaweto na prazninata, {to zad sebe go sozdava

biolo{kata i duhovnata smrt na golemite avtoriteti, ili "golemite prikazni#
i idei: praznina, koja ima eshatolo{ki u~inok, koja poniknuva vo procesot na
depersonalizacija na moderniot subjektivitet i ja otkriva negovata nemo} za
separacija od Roditelot-poredok; romanot "Aleksandar i smrtta# od Aleksandar
Mickovi}, na su{testven na~in, komunicira so kulturolo{kiot model na post-
modernata, so krizata na identitetot: kako kriza, {to ja obeleùva obespoko-
juva~koto iskustvo na drugosta.
Krizata na identitetot kaj Arhidej, naratotrot na romanot, ja ra|a tkn.
primarna ontolo{ka nesigurnost,2 sostojba na zagrozenost pred svetot i pred
drugite lu|e prosledena so, ~uvstvo na praznina i ni{to`nost, strav od preto-
puvawe i vtopuvawe vo nekoj drug, posilen subjektivitet.
"Moàm li da otidam nekade jas... koj ve}e nemam {to da bidam vo ìvotot,
a i ne smeam da po~nuvam da biduvam ne{to, {to dosega ne sum bil... dali moàm
da go napu{tam Aleksandar#?
Iskustvoto na Drugosta, proizlezeno prvenstveno od objavata i mo}ta na smrtta,
ne samo biolo{kata smrt na Aleksandar i negovovto telo, tuku i simboli~kata
smrt na Arhidej, kako oruàr i pridru`nik na carot, i u{te pove}e, kako po-
danik na eden sistem; imanentno se vgraduva vo temelnata preobrazba na
Arhidej, i go naso~uva patot na negovata nova individualizacija.
"Na vrvot na seta taa ogromna zaludnost, na taa neizmerna proma{enost, bev jas,
mojot kutar ìvot, koj pomina vo senka, mojata pusta ìvea~ka, koja se obez-
vredni so ovaa smrt. Kako nekoj drug da go ìveel mojot ìvot, mesto mene#.
1
Naslovot na ovoj tekst e naveden spored edna formulacija na Mihail Bahtin od deloto:
Autor i junak u estetskoj aktivnosti, Novi Sad, 1991, kade {to, kako preduslov na eti~kata i estet-
skata objektivacija, se postulira "viduvaweto na sebesi kako drug#. Pri toa, Bahtin govori i
za nabquduvaweto vo ogledalo: "Vo ovoj slu~aj, ovde ne e izrazena edna i edinstvena du{a, vo
procesot na samonabquduvawe e vme{an i drug u~esnik, fiktivniot drug... ne sum sam koga se
nabquduvam sebesi vo ogledalo, opsednat sum so tu|a du{a# (s. 35).
2
Za sostojbata, nare~ena "primarna onolo{ka nesigurnost#, da se konsultira knigata na
Ronald Leng: Podeljeno Ja. Politika doìvljaja, Beograd, 1977 i egzistencijalno-
fenomenolo{kite osnovi na naukata za li~nosta.
135
Kaàno so zborovite na Bahtin. Arhidej ja doìvuva tkn. "taga na individuali-
zacijata#,3 t.e. preminot od eden vo drug personalen modalitet: od jas-za-drugite,
toj postepeno se preobrazuva vo jas-za-sebesi, pri toa soo~uvaj}i se so sopstve-
nata neavtenti~nost ("porane{en, a nikoga{en oruàr#), so prazninata na
svoeto bitie (bidej}i se imenuva kako "senka na senkata#), so frustracijata
ve~no da bide "metajazi~en junak#, nositel na imeto, koe se poistovetuva so im-
becilniot brat na Aleksandar.
Pokraj su{tinskata zakana na smrtta, koja obezli~uva i uni{tuva, Arhidej ja
doìvuva i egzistencijalnata zakana: sebeviduvaweto niz optikata na Drugiot,
mu ja donesuva diseminancijata na negoviot identitet, raslojuvaweto na nego-
vite identifikacioni upori{ta.
"Da, koga site se razotidoa i jas, posleden izlegov od prestolnata sala...
bev ve}e nekoj drug, nepoznat za sebesi#. Mnogu godini, po ~itaweto na svojot
zapis, toj konstatira: "Be{e toa prikazna, {to ja napi{al nekoj Arhidej Po-
tivov, zbuneto i vxa{eno ~ove~e, zagubeno vo svojata beda i nesre}a#.
Kategorijalnata odrednica na Drugosta ima zna~ewe na postojana zakana;
probiv na nekakva onostrana sila (kako smrtta); ili, onostrana hermeneuti~ka
perspektiva, {to bitno }e go destabilizira vostanoveniot svet. Vrednosnata
perspektiva i transgrediendnata mo} na Drugiot (pogled, mit, sud, odnos) e dla-
boko obmislena: romanot, ja sproveduva su{tinskata transformacija na "apso-
lutniot, singularen mit#4 za Aleksandar, kako (intertekstualen) junak par excel-
lence, zastapen podednakvo vo istoriografskite, biografskite i knièvnite
tekstovi od razli~na tipolo{ko-stilska proveniencija.
"A sega koga umre Aleksandar se soo~iv so samata smrt... i so vistinata na
smrtta... Oti ovaa smrt, vedna{ toa go pomisliv, go ubi i carstvoto, ja pogubi i
golemata ideja za harmonijata, go sopre presozdavaweto na svetot#.
Izedna~uvaj}i ja li~nosta na Aleksandar, so principielnite pretpostavki na

seto golemo carstvo i na svetskiot poredok, Arhidej ja iskaùva i dlabokata
po~it kon vladetelot, no vkupniot negov odnos e mnogu posloèn. Vo toj odnos,
najzabeleìtelnata crta e tokmu ambivalentnosta, koja se provlekuva otporano,
vo sudot, {to Arhidej go ima i za sebesi samiot. Taa podvoenost, istovremeno, e
3
M. Bahtin, nav. delo.
4
Distinkcijata me|u singularen ili monomit i polimitska perspektiva ja prevzemame od Odo
Markard, poto~no od negoviot fingiran dijalog so Burhard [mit, avtorot na knigata Post-
moderna, strategija zaborava, Zagreb, 1988, s. 203.
136
indikacija za profilot na Arhideeveta samosvest i individualizacija, indi-
kacija za karakterot na negoviot premin, od moderen vo post-moderen junak.
Moèbi najizrazena crta vo taa negativna hermenevtika, pretstavuva iskazot,
deka Aleksandar uspeal "da gi kr{i lu|eto, da gi menuva, da gi op~inuva i da gi
pot~inuva da ~uvstvuva, da znae, deka gi prestoruva vo ne{to, {to nim im e om-
rznato i stra{no, {to gi vozmutuva do dnoto na bitieto, {to gi spoulavuva#.
Aleksandar e, zna~i demonot na Drugosta, onoj koj pobuduva nepoznati trans-
formacii, onoj {to ja razotkriva fundamentalnata rasloenost na li~nosta,
bitie na zakanata, vestitel na samoomrazata, koj {to nitu samiot ne e imun na
{izoidnite rascepi: "Ponekoga{ so nego odea dve senki, sprotivstaveni. Ednata
napred, drugata po nego. No eve, pak ne go ostavaat na mir#. Ne{to ponatamu,
Arhidej, pravej}i intertekstualna sporedba me|u nego i Odisej, pi{uva: "...toj ne
se vrati vo svojata Itaka, vo Makedonija. Zamina, zaluta i ne se najde pove}e se-
besi. Toj siot ìvot go pomina kako barawe na ne{to#.
Soznanieto za Aleksandar e interesno i paradoksalno: golemiot imperator, koj
"so strav gospodare{e vrz lu|eto#, e isto tolku su{testvo na onolo{kata praz-
nina i na kopneòt, {to taa praznina go razbuduva vo potragata po neznajnoto
Drugo: ovde, zna~i, Drugosta-kako sila na kopneòt i qubopitnoto tragawe ili
otkrovenie.
Nastapuvaj}i vo uloga na negov interpretator pred Aristotela i pred
~itatelskiot auditorium, Arhidej, po pat na analepsa,5 vr{i selekcija na,
spored nego, bitnite epizodi, i na toj na~in, pravi individualno obuslovena
proekcija na ovoj istoriski lik; proekcija, koja vo sebe komprimira privr-
zanost, po~it, voshit, i, isto tolku, odbivnost, osuda, detronizacija, dlaboka
omraza, prezir i zazor. Po svojot karakter, ovaa proekcija, kaàno so terminot
na Odo Markard, e polimitska, takva {to go razgraduva monomitskiot avtoritet
samo na edna prikazna, odn. samo na edna vistina, kako za Aleksandar, taka i za
vkupnata smisla na istoriskite tekovi i pridobivki.
Otade, Aleksandar e vsu{nost otsuten od romanot: sostojbata vo koja simbolot
na svetskiot kopne` i nemir e predo~en, sodrì nesomnena ironija: toj e samo
mumija, razvlastena od seta porane{na vlast i mo}, kukla podloèna na
obezli~uvaweto, na podgotvitelnata {minka za ve~nosta. Negovata telesnost,
minlivost, raspadlivost e posebno istaknata, moèbi, kako svoevidna odmazda
na naratorot Arhidej, moèbi kako bo`ja opomena pred neumerenite ambiciii.
Kako i da e Aleksandar e samo mrtvo telo i figura na se}avaweto, vo romanot e
toj mnogu pove}e funkcija na primarnata ontolo{ka nesigurnost, mnogu pove}e
5
Analepsata, zna~i narativno vra}awe vo minatoto, ja imenuva @erar @enet, vo deloto: Dis-
cours du recit, Pris,1972.
137
povod, da se predo~i edna nova i li~na hermeneutika, zad koja stoi konkreten
avtor, so seto svoe dlaboko protivre~no, post-istorisko vreme, obeleèno so
krizata na avtoritetot i anti-normativnata ideologija.
"A ovoj Aleksandar {to sega leì vo Vavilon, kako da e nepostoe~ki ili
kako da e nekoj drug, nepoznat mrtovec, za kogo treba da se griàm. Ne-
postoe~kiot car mi ja povela vistinata. No taka be{e, taka i e#.
Podgotovkite na Aleksandar za pogrebot so~inuvaat golem del od romanesknoto
siè: nivniot opis e ornamentalen,6 vrzan za ramni{teto diskursot, a ne na
prikaznata. Spored mene, tie ja prestavuvaat ritualnata osnova na deloto: od
edna strana e, ritualnoto ubistvo na kralot (ritualno, zo{to e izvr{eno so
pomo{ na evokativnite opisi i zo{to ima eshatolo{ko zna~ewe), od druga
strana, e karnevalskiot duh na preminot ìvot-smrt-ìvot (sodràn vo samata
etiologija na mumifikacijata, kako postapka, kako svet ~in i sveto vreme, "ne
trpi ovaa materija nepovikani#).
Vo romaneskniot tekst, Aleksandar postoi kako mumija, negovoto telo minuva
niz raznite etapi na minlivosta, nemo}ta, razgradbata, obezli~uvaweto, taka
{to, vo izvesna smisla-samiot tekst, odnosno, negovoto svedo{tvo za smrtta,
pretstavuva "odmazda#, nad nekoga{ neprikosnoveniot vladatel. Podocna, koga
novite generacii osoznavaat za podvizite i slavata na imperatorot, toj pov-
torno go vospostavuvaa svoeto vladeewe, besmrtnosta, ovojpat, vo posredna
smisla, vo predanijata i istoriskite, knièvnite i drugi spisi. Zatoa, Arhidej
veli: "Imam nekoe matno i stra{no ~uvstvo, deka duri sega po~nuva negoviot
ìvot, so smrtta. Deka sega doprva }e se vidi {to stana so nego, vo negoviot od
nego#.
Smrtta kako drugost, na nov na~in go osvetluva fenomenot na samiot ìvot, da-
vaj}i mu poinakov "tekst#: imeno, duri po svojata smrt, Aleksandar e zaokruèn
kako ambivalenten junak: nemo}en a stra{en, oboùvan a omrazen. Duri smrtta
ja ovozmoùva neophodnata sloboda, da se kaè vistinata za Aleksandar, onaa
vistina, {to Arhidej dolgo ja potisnuval vo sebe, isto kako {to smrtta stanuva
presudniot ~initel i motiv - Arhidej da go zapo~ne samoto pi{uvawe na svojot
tekst.
Toj tekst e konstituiran kako dvojna povest: od edna strana - e aktuelnata,
onaa po smrtta na Aleksandar, vo koja dominira ~inot na mumificiraweto,
reakciite na dvorjanite Arhideevoto budewe na identitetot; i - od druga strana,
retrospektivnata povest - se}avawata za Aleksandar, za ìvotnata uloga i pa-
tot na Arhidej. So ogled na toa, deka raskaùva~kiot tekst e pi{uvan vo prvo
lice, postojat najmalku dve instanci na fikcionalnoto jas: doìvuva~koto jas i
6
Za ornamentalniot zapis, da se vidi @erar @enet: Granice pripovedanja, Figure, Beograd, 1985.
138
raskaùva~koto jas. No, siot tekst ima i svoj ekspliciten adresat vo Aristotel,
zaedni~kiot u~itel na Aleksandar i Arhidej, so kogo knièvnata komunikacija
dobiva svoj odreden tek: povremeno, taa se odviva vo vtoro lice, niz neposred-
nite obra}awa do Aristotel, negovoto iskustvo, mudrosta, se}avaweto na izmi-
natite nastani. Pri samoto pi{uvawe na Arhidej, zemena e vo predvid apercep-
tivnata pozadina na adresatot i negovoto naso~eno razbirawe na prikaznata.
Prezemaj}i i nekoi elementi od epistolarniiot ànr, ovoj roman, me|u drugoto,
se odlikuva so dijalogi~nost,7 koja e negova eksplicitna i ànrovski imanentna
osobina, ne samo na ramni{teto na negovata znakovno-ideolo{ka, tuku i na ram-
ni{teto na ànrovsko-retori~kata struktura. Imeno, ovoj hibriden roman vo
sebe gi sodrì elementite na pet ànrovski modeli: na istoriskiot roman,
dnevnikot, epistolarnata forma, hronikata i romanot.
Kone~no, vistinskiot predmet na prikaznata poprvo e Arhidej, a vistin-
skiot nejzin motiv e potrebata za sreduvawe i smiruvawe, potragata po "zreloto
jas#,8 ispolnuvaweto na egzistencijalnata prikazna i groza na naratorot
Arhidej, onoj {to najsilno go doìvuva i ~uvstvuva otsustvoto. Ottuka, vero-
jatno, proizleguva i stilot na negovoto pi{uvawe: toa e transparenten,
priem~iv, komunikativen stil, na momenti, blizok do usniot govor. Detalnite
opisi na mumijata i procesot na nejzinoto podgotvuvawe, povtorno, se vo funk-
cija na dosegawe na staloèniot, odmeren pogled kon smrtta. Arhidej spa|a vo
onaa grupa junaci, koi{to, spored Bahtin,9 samite estetski go osmisluvaat svo-
jot ìvot i taka, vsu{nost, stanuvaat svoi avtori.
"Da, jas samiot sebesi si pi{uvav. [to bi razbral Aristotel od sevo ova, od
napi{anovo? Ne znam. Mi se ~ini, sega,deka ni{to ne sum mu soop{til iako toa
mi bila namera... No, u~itelu, komu mu se obra}a onoj {to ne{to pi{uva?
Nikomu, sekomu... Seto toa go pi{uvav zo{to mene me zasegnalo, zo{to jas sum
bil prisuten, jas toa sum go doìvuval... Zo{to niz site tie bolki i stradawa se
osloboduvav od Aleksandar#.
Kako {to od ovie nekolku re~enici moè da se vidi, problemot na identitetot
vo ovoj roman se eksponira i na metajazi~noto nivo na naracijata. Iska-
ùvaweto na metajazi~nata svest za smislata na pi{uvaweto voop{to, za karak-
terot na knièvno-istoriskata vistina, za su{tinskata smisla i celite na kni-
èvno-umetni~kata komunikacija, za ontolo{kata priroda na tvore{tvoto,
7
Za epistolarniot ànr, kako forma na dijalog, da se vidi kaj: Klaudio Giljen: Knjièvnost kao
sistem, Beograd, 1982.
8
Potragata po "zreloto jas#, ja istaknuva teoreti~arot Franc [tancl kako eden od temelnite
motivi na prikaznata vo prvo lice, v. Pripovjedni tekst u prvom i u tre}em licu, Republika, Za-
greb, br. 4, 1984.
9
Tipologizacijata na junacite poteknuva od M. Bahtin, nav, delo.
139
pretstavuvaat posebni doblesti i dopolnitelen prilog za kompleksnata struk-
tura na ova delo.
Iskaàniot somne` vo verodostojnosta i komunikaciskata neophodnost na
ovoj tekst, me|utoa, ne treba voop{to da se tolkuvaat bukvalno: kako {to
proniklivo upatuva X. Kaler,10 vakvite oblici na skepsa ili samooma-
lovaùvawe, kako i nezadovolstvoto od artificielnosta na umetni~kiot tekst,
i samite, vsu{nost, pretstavuvaat vid umetni~ki konvencii, koi, na mo{ne sup-
tilen na~in, nastojuvaat da se steknat so "dopolnitelen avtoritet# pred
~itatelite, bri{ej}i gi site pretenzii za svoe institucionalno deluvawe.
Po smrtta na Aristotel, Arhidej }e go napi{e slednovo: "Komu sega da se
obra}am? Ovie trabi papirus ve}e nikomu ne mu pripa|aat. Gi pro~ituvam,
prvpat sega, vo ovie dva dena, otkako razbrav za tvojata smrt. Mi se ~ini kako da
gi pi{uvala tu|a raka... I sega gledam deka trebalo da pi{uvam poinaku i
podrugo#.
Ovoj obid za "naturalizacija na tekstot#,11 dilemata pred napi{anoto, ne-
sigurnosta za idninata na tvore~kiot rezultat, navistina deluva mo{ne spon-
tano, go dolovuva vnatre{niot govor ne samo na naratorot, tuku i na implicit-
niot avtor, i, kone~no, svedo~i za pripadnosta na ova delo, kon sovremenata
knièvno-umetni~ka paradigma, koja go problematizira samoto svoe postoewe i
funkcija.
"Lagata, sevo ova {to sum go pi{uval, mi stanala edinstvena vistina. A laga e
sevo, kako siot moj ìvot, zo{to duri jas pi{uvav za Aleksandar, nego ve}e go
zaboravile ili go pametat, isto taka la`no i neto~no, kakvo {to sega mi stoi
ova {to jas sum go storil. Toa se se}avawa, vo koi najmalku go ima Aleksandar#.
Iskazot na Arhidej, iako se odnesuva prvenstveno na negovite spisi, pov-
torno ovozmoùva da povle~eme tangenta so teorijata na R. Leng: spored koja,
edna od su{testvenite crti na tkn. neotelotvoreno (ontolo{ki nesigurno) Jas,
pretstavuva hipersvesnosta, t.e. "sveduvaweto na site svoi funkcii na opser-
vacija, kontrola i kritika#.12
Vo taa smisla, raskaùva~koto jas se nadgraduva so u{te edna svoja modi-
fikacija: meta-jazi~koto jas, ~ij iskazen predmet e samosvoen i razli~en od
ostanatite. Na po~etokot, toa Jas tvrdi: "Toj be{e Aleksandar i za nego treba
da se pi{uva poinaku od seto ona {to e napi{ano#, poinaku - vo smisla pokom-
10
Za ulogata i funkcioniraweto na knièvnite kompetencii, proniklivo govori Xonatan
Kaler, vo poglavjeto: Konvencija i naturalizacija, vo knigata: Strukturalisti~ka poetika,
Beograd, 1990.
11
X. Kaler, nav. delo.
12
R. Leng, nav, delo.
140
pleksno, so edna pogolema doza na li~na doìveanost. A sepak, Arhidej negoduva
i poradi sopstvenata vozbudenost i o~aenost, poradi haosot i "celosnata
par~osanost na mojata psiha#.
Kriti~kiot odnos kon vnatre{niot govor,13 ne samo kon svojot, tuku i kon
onoj na drugite dvorjani, Arhidej go manifestira vo lucidnite komentari na
pogrebnite slova i natprevaruvawa na velikodostojnicite, kako i na trite
Aleksandrovi èni. Jazikot ne e povr{inski, tuku e pove}esloen fenomen,
koj{to mnogu pove}e £ sluì na strategijata na retori~kata maska, odo{to na
soodvetstvoto so vistinata. Poseben udel vo toa soznanie, ima figurata na
poliglotot Alkalez, ~ija{to neuskladena intonacija, redovno go menuva pred-
metot na prevedeniot iskaz. Po poteklo Vavilonec, "mislata mu be{e matna,
kako na site onie koi znaat mnogu jazici#, Alkalez e metafori~na figura na
raznojazi~ieto, i polikulturniot identitet na makedonskoto carstvo, i is-
tovremeno negov ironi~en, opa~en lik; krunski dokaz za principielnata
nemo`nost na taka zamislenoto carstvo: junak na ras~ekorot i pogre{nata in-
tonacija, anti-junak na razlikata.
"I zo{to seto toa? Za, na krajot, da leì tamu ona raskinato telo, kako {to }e
mu se raskine carstvoto, koe mislel oti go sozdal, a samo minal niz nego, niz toa
nepostoe~ko carstvo...#.
Kriti~kiot stav na Arhidej, iskaàn vo vrska so prividot na istoriskite
veli~ini, stanuva paradigmati~en za raspoznavaweto na oblikot na istoriskata
revizija, {to romanot na Mickovi} kreativno ja soop{tuva.
Odbiraj}i go kako hermeneuti~ka perspektiva, stanovi{teto na
sega{nosta, romanot raskrstuva so Mitot za prisustvoto; namesto nego - nudi
globalno prevrednuvawe na kategorijata na identitetot i pove}e ramni{ta na
negovata dekonstrukcija: istoriskoto (vo likot na Aleksandar), psiholo{koto
(vo Arhidej), ontolo{ko-egzistencijalnoto (vo objavata na smrtta), ànrovsko-
retori~koto.
Romanot, imeno, gi sledi istoriskite pretpostavki za ra|aweto na moderniot
identitet. Likot na Aleksandar, kako boèstven tatko na carstvoto, ja otkriva
mitolo{ko-ritualnata dimenzija na moderniot identitet, vo negoviot zarodi{,
koj{to se dopolnuva so starozavetnoto u~ewe za Jehova, kako suveren kaznuva~i
nagraduva~ (vo samo-osporuvaweto na romanesknata vistina).
13
Za kategorijata "vnatre{en govor#, vo deloto na V. Volo{inov / Bahtin Marksizam i filo-
zofija jezika, Beograd, 1980.
141
Arhidej, pak, se javuva kako nositel na "komplementaren identitet#14 ta-
kov {to neposredno se naslonuva na drugiot i od nego ja crpe svojata gra|a.
Arhidej e primer za decentriran junak, negovoto sredi{te ne se nao|a vo nego-
voto jastvo,tuku vo Aleksandar, sledstveno na toa, toj i nema svoja supstancijal-
nost.
Negovoto vistinsko ra|awe, nastapuva duri toga{, koga po~nuva sub-
verzivno da prosuduva za poredokot, i za transcedentalnite ozna~iteli i av-
toriteti, koga, so drugi zborovi, po~nuva da ja gradi svojata, vo osnova post-mo-
derna personalizacija, otfrlaj}i ja prethodno "normativnata individual-
nost#,15 svoeto samodoìvuvawe preku sinxirot na Ozna~itelite (oruàr,
pridru`nik, Makedonec).
A najgolemata zasluga za toa, da ne zaboravime, £ pripa|a tokmu na tekstualnata
praktika, koja e privilegiranoto mesto za osoznavaweto i iskaùvaweto na sub-
verzivnata Drugost i na bolnata nepremostivost na Razlikata.16
Da zaklu~ime: ~itaweto na romanot "Aleksandar i smrtta#, vo herme-
neuti~kiot klu~ na identitetot i Drugosta, otkriva pove}enaso~ni teoriski
uvidi. Toa ~itawe, prvo, otkriva, deka, nezavisno od faktot, {to umetni~kiot
hronotop e konkretno opredelen so aleksandriskata epoha, samiot tekst dostig-
nuva visok stepen na kulturen vraisemblance,17 so svojata sovremenost, zasegaj}i
vo problemi od s¢vremenski, univerzalen karakter.
Vaka naso~enoto ~itawe, od druga strana, vedna{ upatuva na modalitetot
na transformacija, {to kako i sekoj hipertekst, taka i ovoj roman18 nu`no ja
vklu~uva. Vo ovoj slu~aj, stanuva zbor za aktueliziraweto na eden kulturolo{ki
model, specifi~en za post-modernata duhovnost: otsustvoto na Transcedental-
niot ozna~itel (s¢edno dali e toa boèstvo, ~ovek ili utopiska prikazna); kri-
zata na falogocentri~niot poredok, i krizata na identitetot voop{to. Otade,
14
Terminot "komplementaren identitet# e prevzemen od razgovorot od Radoman Kordi} so
Qubi{a Jeremi}, posveten na prozata na srpskiot romansier Vidosav Stevanovi}, i objaven
vo rubrikata: Knjige, Tre}i program RTB br, 46, 1980.
15
Terminot e na Cvetko Milawa: Iscrpljenost modernisti~ke paradigme, Republika, br. 3/4, 1990.
16
Vo prilog na ova tvrdewe, da go izneseme misleweto na Semjuel Veber, deka "edinstveno
pismoto moè da ja artikulira onaa radikalna neprisutnost na subjektot#, v. Urez, in: Bahtin i
drugi (zbornik), Zagreb, 1992. s. 27.
17
Za kulturniot vraisemblance, da se vidi istoimenoto poglavje od navedenata kniga na X.
Kaler. Ovoj termin, vsu{nost, opfa}a "niza kulturni stereotipi, specifi~ni za edno raz-
dobje#, "kulturni referenci, koi se usvoeni kako vraisemblable vo edna odredena kultura#, s.
212.
18
Vo svoeto poznato delo Palimsestes, Seuil, Paris 1982, @erar @enet pi{uva, deka hipertekst e
delo "izvedeno od nekoe prethodno umetni~ko delo#, rezultat na transformacija, koja ne
mora nu`no da zboruva za svojot prethodnik , no sekako go pretpostavuva, s. 11-12.
142
sli~no kako i srednovekovniot egzempl, spored kaùvawata na Karl Hajnc
[trile,19 ovoj roman e dvojno ~itliv i relevanten: ne samo vo sintagmatska (od-
nosno povesna), tuku i vo paradigmatska (moralno-filosofska) smisla, koja go
zacvrstuva modelot na post-metafizi~kiot svet, preku perspektivite na
Otsustvoto i Polimorfnosta; decentriranosta; primarnata ontolo{ka ne-
sigurnost.
19
Za egzemplot kako ànr, da se vidi statijata na Karl Hajnc [tirle: Pri~a kao egzempl. Eg-
zempl kao pri~a, Republika, br. 5, 1984.
143
TANCOT NA EROS I TANATOS

(nekolku primeri od makedonskata lirika)
1.
†Qubovta i smrtta ne se objasnuvaat.
Mora da se probaat#.
Dejan Dukovski
Eros i Tanatos - dve inicijaciski iskustva, koi go

zaokruùvaat po~etokot i krajot na komunikaciskiot (dijalo{kiot) krug. Tie
se nesoop{tlivi, jazi~no nesvodlivi, do kraj neprenoslivi, pa sepak, staro-egi-
petskiot bog - Tot, istovremeno, e bog na smrtta i upravitel na jazicite.
Ili, kako {to voop{tuva Bahtin: "Da se bide,
zna~i da se op{ti. Smrtta (nebitieto) e nesoslu{anost, nerazbranost. Da se
bide, zna~i da se bide za Drugiot, i, preku nego, da se bide za sebe#.
Da se op{ti, toa zna~i, da se ostane od onaa strana
na molkot, otade zaboravot i amnezijata. Da se op{ti, toa zna~i, da se hrani i
neguva kopneòt po drugiot, a tokmu vo kopneòt, sovremenata epistemologija
ja pronao|a ednata od svoite delotvorni, heuristi~ki komponenti.
Da se op{ti, pak, od svoja strana, zna~i-da se znae, da se bide upaten kon
ne{to. A toa, povtorno, n¢ vra}a kon bibliskiot mit za Adam i Eva: odnosno,
kon vrskata, koja, otsekoga{ postoi pome|u kopneòt, znaeweto i smrtta. Tokmu
kopneòt po zabranetoto (ovo{je na soznanieto), e pri~inata, zaradi koja{to
Adam i Eva }e bidat kazneti, da bidat obi~ni smrtnici, progoneti od rajot i od
ve~nosta. Spored bibliskiot mit, konsumiraweto, vkusuvaweto na seksualnoto
(erotskoto) iskustvo, kako svoja vozvratna reakcija, ja predizvikuva - kaznata na
smrtta. Ili, Erosot, preku nemu imanentniot ~in na prestapot- su{testveno e
povrzan so svojot komplement - Tanatosot.
U{te od bibliskite vremiwa, da se proba qubovta,
zna~i da se vkusi i smrtta, kako granica, kako kazna, kako proekcija, kako posle-
den horizont.
144
Mitologijata navistina plasti~no ja izrazuva interferentnosta na
qubovta i smrtta: pokraj bibliskiot, tuka e i poznatiot mediteranski mit, za
rastrgnuvaweto na Dionis, kogo, vo svojata pomamena, i nesomneno erotska ek-
staza, go ubivaat razbesnetite menadi. Periodi~noto odrùvawe na dion-
iziskite sve~enosti, od koi ponatamu se sozdava ili, kako {to veli Ni~e, se
†ra|a# tragedijata, od svoja strana, upatuva na toa, deka tancot na erosot i tana-
tosot, od mitolo{kite - postepeno i delotvorno navleguva i vo knièvno-
umetni~kite, odnosno ànrovski profiliranite tekstovi.
U{te podocna, podemot na edna, s¢ do dene{ni dni (i, posebno, vo film-
skata umetnost), fascinantna, folklorno-fantasti~na figura, kakva {to e
vampirot (Drakula), u{te podelotvorno go zacvrstuva soznanieto, za fatalnata
bliskost i zaemnata privle~nost, me|u erosot i tanatosot. Imanentniot eroti-
zam na smrtta, i vozvratniot tanatizam na qubovta, najcelishodno se potvrduva
tokmu vo likot na vampirot (povratnikot od svetot na mrtvite), kogo neminovno
go sledi seksualno-zavodni~kata komponenta, demonskiot erotizam, zarazata na
smrtta, {to vampirot im ja prenesuva na svoite partneri, preku krvoèdnite
apeì.
Vo ponovo vreme, kaj Sabato, ja sledime ovaa raz-
misla: "Qubovta kopnee po apsolutot i, poradi taa pri~ina, site golemi qubovi
se tragi~ni i tie, na nekoj na~in, zavr{uvaat so smrt#.
Dokolku, po "definicija#, qubovta go vklu~uva i e
nezamisliva bez ~inot na prestapot; dokolku, toj prestap se sostoi tokmu vo
takvoto posegawe i kone` po "apsolutot#; dali toga{, nie, ovde smeeme da
zaklu~ime, deka sekoja qubov e, vsu{nost, zabraneta qubov i deka, spored
nu`nosta na svojata priroda, taa ne moè, a da ne bide hibris, naru{uvawe na
poredokot? A, so samoto toa, i predizvikuvawe na smrtta, i, u{te pove}e,
prizivawe i zaraza so smrtta?
2.
Temata za qubovta i smrtta e eden od najplodotvornite knièvno-

umetni~ki toposi: i so pravo, obete komponenti od ovaa tema, gi zasegaat tkn.
grani~ni situacii, vo koi se preispituvaat fundamentalnite aspekti na ~ove-
kovata egzistencija. Efemernosta, privremenosta, tro{nosta na ~ovekovata eg-
zistencija i telesnost, dlaboko gi proniknuva filosofite od fenome-
nolo{kata proveniencija (posebno Hajdeger), koi prisustvoto na smrtta go
otkrivaat vo sekoj moment od ìvotot, vo samiot akt na ìveeweto, sledstveno,
i vo qubovta, kako fenomen.
145
U{te prethodno, tatkoto na psihoanalizata - Frojd, ukaà na inherent-
niot, povraten nagon, koj dejstvuva "od onaa strana na principot na zado-
volstvoto#, a vo prilog na razgradbata i uni{tuvaweto. Takvata paradoksalna
qubov kon smrtta, Erih From, podocna, ja narekuva nekrofilija, vklu~uvaj}i vo
nea pove}e raznovidni primeri, za pretpo~itawe na smrtta, nasproti ìvotniot
eros i libido.
Ako se navratime kon literaturata, neminovno }e
zabeleìme, deka vo nea izobiluvaat takvi primeri, odnosno dela, koi se sosre-
doto~eni vrz vozbudlivoto prepletuvawe i dualizmot na qubovta i smrtta.
Posebno omilena i podatliva e vo toj kontekst - temata za zabranetata ili
nevozmo`nata qubov, koja se kaznuva so smrt. Po~nuvaj}i od srednovekovniot
roman za Tristan i Izolda, preku renesansnata drama za Romeo i Julija, pa s¢ do
Geteoviot "hit# - samoubiec Verter, evropskite literaturi, so ne malo kra-
tivno zadovolstvo i so golem recepciski uspeh, ja tretiraat temata za zlokob-
nata obuslovenost me|u qubovta i smrtta.
Vo vrska so takvata fanati~na, bezrezervna, fa-
talna predanost kon idealot na qubovta, koja go podrazbira i se dokaùva preku
nekakov oblik na li~na `rtva, eden kriti~ar duhovito zaklu~uva: "Nekoi pisa-
teli, poprvo bi sakale da umrat od qubov, otkolku qubovta da umre# (@il
Ernst, 1992:61).
Po~nuvaj}i, imeno, so romanti~arite, korelativnata vrska pome|u Erosot
i Tanatosot, stanuva konstanta, {to definira eden svoevidno opredelen, po-
eti~ki kult. Dokolku se potsetime na pro~uenata balada "Gavranot# od Edgar
Alan Po, neosporen e vpe~atokot za su{testveniot udel na ovaa "nekrofilska"
estetika ili nekropoetika, vo oblikuvaweto na novata, vlijatelna knièvno-
umetni~ka paradigma, pretstavena preku "kultot na mrtvata sakana#.
Taa, prodolùva da vlijae i ponatamu, vo sozda-
vaweto na poetikata na simbolizmot, vo sonetite na kontroverzniot [arl
Bodler, koj, vo ramkite na estetikata na grdoto, ekstravagantno go pred-
nazna~uva modernisti~kiot dualizam na qubovta i smrtta, koga qubovnite "di-
vani# gi sporeduva i izedna~uva so "grobnica#.
Tokmu vo ramkite na takvite dekadentni nastroenija i raspolo`bi, vero-
jatno osen~eni so melanholi~niot duh na krajot na vekot, sozreva i edna radi-
kalna filozofija na tvore{tvoto, koja re{itelno go zastapuva predimstvoto na
(tvore~kiot) eros, za smetka na samo`rtvuvaweto i odrekuvaweto od sopstven-
iot ìvot.
"Za da tvori{ vo ovoj svet, treba da umre{ za sebe#
- mu pi{uva na svojot brat Teo, beskompromisniot devstvenik, slikarot Vinsent
Van Gog. Asketskoto samoodrekuvawe od ìvotot, vo ime na povisokiot, duhoven
146
eros na tvore{tvoto, koe go praktikuvaat nekolku pro~ueni "ve~ni ergeni#,
kako Kerkegor, Flober, Kafka - upatuva u{te na edna od mo`nostite, za krea-
tivno promisluvawe na relacijata Eros-Tanatos vo balkanskite literaturi.
Vo "Ricarot i alhemiskata ruà#, makedonskiot
poet Bogomil \uzel, na sli~en na~in, ja dokosnuva temata na tvore~koto prok-
letstvo, gor~livata lucidnost i li~nata samo`rtva na poetot:
"... onoj {to go ima sonceto naizust v glava

Nemu re~ta mu ja se~e ustata
Ostavaj}i mu crvena ruà v zabi
I gor~liva para pod jazik#.
Ako, ovaa predubedenost za su{tinskata "prokolnatost# na poetot, denes ja

parafrazirame, vo duhot na eden poznat rok' en' rol slogan, taa bi govorela
vaka: "umri mlad, i bidi ubav avtor#.
3.
"Koj patuva? - yverot na qubovta#
Bogomil \uzel
Vo vrska so na{ata, inaku isklu~itelno pottiknu-

va~ka tema, sega, bi sakale da poso~ime nekolku paradigmati~ni primeri, koi
poteknuvaat od sovremenata makedonska poezija, a koi, pri toa, ukaùvaat na
frapantnoto sovpa|awe me|u Erosot i Tanatosot.
Ako go nabquduvame vo ramkite i so ogled na s¢vkupniot tvore~ki opus,
ova navidum paradoksalno ravenstvo i poeti~ka dijalektika na qubovta i
smrtta, vo prv red opstojuva tvore{tvoto na Slavko Janevski, kako svoevidna
poeti~ka konstanta. Obzemen so istoriskite traumi na Balkanskiot prostor, vo
koi neretko tokmu smrtta go igrala svojot pobedni~ki tanc, so nemu svojstve-
nata erotizacija na demonizmot, Janevski se vpu{ta vo smel dvoboj so temata ili
so personifikacijata na Smrtta. Vo pesnata "Bolen Pejo#, lirskiot subjekt,
inaku poznat {egobiec od usnata knièvnost, ovojpat postaven vo sosema
poinakva, grani~na situacija, se prestoruva vo apologet na kopneòt i strasta,
~ija{to transcendentalna sila, svedo~i za nadmo}nata vitalnost na erotizmot:
"i mrtov sepak sum glad#.
Vo pesnata "Igra za trojca#, lirskiot subjekt veli: "Ajde da si poigrame/
Smrtta, ti i jas... Ti i taa pred oltar/jas kiten svat pod oltar#. Vo ovoj, vo make-
147
donskata poezija, verojatno edinstven, otvoren poetski dans makabr, smrtta e
povikana kako u~esni~ka vo erotskiot tanc i e povrzana so simboli~kiot pred-
met na svadbata- oltarot (kako i vo pesnata "Su{i#: "Svadba e/Gladot pred oltar
/smrtta ja poveduva/rumena od ìtata usviteni#). Sli~en prkos e sodràn i vo
pesnata so indikativen naslov "Poker so smrtta#, kade{to smrtta e personifi-
cirana vo likot na hazarderot, koj mu e soigra~ na lirskiot subjekt, vo igrata na
ìvotot (erosot) i smrtta. Pesnata "Vol~a svadba#, preku impresivnata poetska
slika na svadbata me|u vol~icata i vrkolakot, isto taka, svedo~i za spregata
me|u qubovta i demonskite sili, odnosno za qubovta kako demonolo{ki
fenomen, svrzan so opojnoto i ritualno prisustvo na smrtta. Vo ramkite na te-
mata za imanentniot spoj me|u ìvotot i smrtta, Janevski iskaùva edna samos-
vojna poetska antropologija, koja ja zabeleùvame i vo negovite prozni dela: taa
govori za takvo edno viduvawe na ~ovekot kako samorazorno, samouni{tuva~ko
bitie: "Stomakot neumorno sebesi se xvaka/}e se zasiti i preèden, qubov
moja/}e si ja izloka splinkata/so jazikot na kopneìte#. Otade, ~ovekot e `rtva
na sopstvenata lakomost, a vo kodot na kopneìte neminovno e vpi{ana
{ifrata na fatalnata glad.
Trepetnata bliskost me|u qubovta i smrtta e izrazena i vo lirikata na
Blaè Koneski, koj{to svoite posledni knigi, gi pi{uva kako svoevidni poet-
ski testamenti, zave{tanija i pretskazanija za smrtta. Tie stihovi, intonirani
vo vid na edno prodolìtelno prostuvawe od sebesi i od ìvotot, prosleduvaj}i
ja minlivosta i tro{nosta na vremeto i teloto, go potvrduvaat postoeweto na
edna retko hrabra, stoi~ka samosvest i podgotvenost na poetskiot subjekt, za
samo-soo~uvaweto so opasnata blizina na smrtta. Takviot duhoven sklop,
me|utoa, e prisuten otporano, i vo edna od pesnite, posveteni na Marko Krale,
"Pesjo brdce#: "Samo nikoj da neja vidi mojata smrt/da bidam sam so nea/kako so
nevesta vo no} na zatrudnuvawe#.
Morni~aviot paralelizam, me|u intimizmot na
svadbenoto za~nuvawe i intimizmot na smrtnoto "iskustvo#, svedo~i za
trevo`nata i prodorna lucidnost na poetot, koj pretsmrtnata èlba na slav-
niot balkanski junak Marko Krale, ja oblikuva kako modalitet na fatalniot
dualizam me|u erosot i tanatosot.
Ne{to podocna, vo poslednata stihozbirka na Petre M. Andreevski "Lak-
rimarij#, postoi poetska slika, vo koja otkrivame frapantna sli~nost i sov-
pa|awe so paralelizmot na Koneski, {to gi povrzuva nevestata i smrtta: "leàt
so pu{kite/dopreni do obrazot/kako da budat telo/na ven~ana èna#.
Edna~eweto na pu{kata i ven~anata èna, od edna strana, go podvlekuva intim-
noto soìvuvawe na junacite so oru`jeto; a, od druga strana, svedo~i za pre-
dominantno epskiot karakter i vrednosen kod na na{ata sovremena kultura. A,
148
kako {to vo epskite kulturi voobi~eano i biduva, tie se prevoshodno patri-
jarhalni, i tie go slavat pred s¢, ma{koto prijatelstvo, drugarstvo i zaemnost.
Vo niv, ènata, (kako i qubovta) glavno imaat funkcija na zgoden, metafori~en
korelat.
Stanuva zbor za eden od folklornite toposi vo juna~kite pesni: taka, na
primer, Mile pop Jordanov }e se "posvr{i# za svojata zemja, }e zagine vo bor-
bata za Makedonija. Kako i da e, ponatamu ostanuva intrigantna razmislata za
~esto morbidnata, balkanska erotizacija na smrtta i nejzinite metafori~ni
korelati: oru`jeto, "sudniot podvig#, omrazata, vojuvaweto, odmazdata, bitkata.
Povtorno vo vrska so u{te eden kulten lik na juna~kiot patos, Bolen
Doj~in, no dopolnuvaj}i go istiot izvesni, metafizi~ki (zna~i, univerzalni)
konotacii, lirikata na Koneski ja tematizira bliskosta na ìvotot i smrtta.
Ovojpat, smrtta e osloboduvawe, nagrada po koja se kopnee, no koja, so podvig,
mora da se zasluì, a, vo svojata realizacija, kako sojuznik ja bara ènata. "Jas
kopneam grob temen i studen/ nema kraj bez mojot podvig suden# - veli Doj~in,
dovikuvaj}i ja ponatamu "nepoznatata èna, edinstvena na svetot#, da go sostavi
(vo {to go otkrivame simbolizmot na erosot, kako soedinuvawe) i (dali, erot-
ski, t.e. libidinalno?) da go osposobi Doj~ina, za negoviot posleden boj so
zloto. Vo ovaa pesna, osven {to eksplicitno se kopnee po smrtta i se dovikuva
grobot; smrtta, kako i nejzinoto doa|awe, e neposredno obuslovena od (erot-
skoto) sostavuvawe, od obvrzniot udel i u~estvo na ènata.
Onti~kiot imperativ na qubovta i smrtta e lapidarno iskaàn i vo sti-
hovite na Bogomil \uzel, "da se svetuva zna~i da se sogoruva#. Ovoj poet, koj vo
makedonskata lirika go inicira{e simbolizmot na alhemijata i negovoto
proniknuvawe so poezijata, vo svojata oporita, èstoka, temna lirika, isto kako
i Janevski, manifestira prkosen bunt kon smrtta, vpu{taj}i se vo poetski meg-
dan so nea. "Pro~isti gi, pro~isti gi plamenu na{ite ìvoti/eden ogan postoi
za da bide goltnat od drug# - posegnuvaj}i tokmu po oploduva~koto iskustvo na
alhemijata, spored koja smrtta prestavuva samo povod za nov po~etok i neophoden
preduslov za pro~istuvaweto na materijata, lirskiot subjekt aktivno se posta-
vuva kon nea, duri i vo duhot na edna ritualna mantra, otvoreno ja povikuva,
postavuvaj}i se sebesi vo ramkite na po{irokata, kosmi~ka dijalektika na og-
not i sogoruvaweto.
Re~isi na identi~en na~in, i Ante Popovski eksplicitno gi izedna~uva
samo`rtvenite postapki na alhemijata i qubovta: "Tie niz smrtta-nie niz
niv/taka ja izu~uvavme qubovta/taka pravevme jaglen od sebesi#. Qubovta e do-
brovolno i posakuvano, duri i neophodno sebe-sogoruvawe: spored nekoi
sovremeni psiholo{ki tolkuvawa, ne samo vo domenot na ezoterijata, tuku i vo
realnata praktika, qubovta navistina pretpostavuva dobrovolna smrt na pre-
149
thodnoto, samodovolno, samoìvo i isklu~ivo ego, vo prilog na vos-
toli~uvaweto na edna povisoka, altruisti~ka zaemnost na Nie.
Vo edna druga pesna, smrtta povtorno, kako i kaj Koneski, se javuva vo
uloga na osloboditelna sila, i ontolo{ko zaokruùvawe na slobodata: "samo vo
smrtta }e bide{ avtonomen#. Takvoto doìvuvawe na smrtta, verojatno, e vo
dosluh so panteisti~kiot duh, svojstven na lirikata na Popovski, so
otkrivaweto na arhetipskite {ifri na prirodata i besmrtnosta na nejzinite
elementi. Vo tie ramki, poetot pretstavuva edna besmrtna egistencija, ili,
poto~no, egzistencija, ~ij{to tvore~ki eros prodolùva da zra~i i po
biolo{kata smrt: "Velat, ne umira. I mrtov pameti poetot#.
Eksplicitnoto proniknuvawe me|u erosot i tanatosot go zabeleùvame i
vo vo knigite na Jordan Danilovski, "Ludoto leglo# i "Mistik#.
"Koj se nasmevna/Koj/Grobovite gi otvori? Za{to
smrtta tamu ne e? Za{to taa tlee? Vo sekoe strastno dvièwe#.
I groba/Vodoskokot niz grobovite/ Mrtvi tela nosi/Vo ova ludo leglo.
I vsekoj udar raste/ Velikiot kov~eg/[to }e n¢ dvoi/Dodeka ~itam/ Od us-
nite tvoi/I smrtta/Ja ottrgam no}e#.
"Vreme e/ Na 'rtewe/Od nultata zemja/Kade s¢ {to e vo nas/Raste i
is~eznuva/Vo drugo#.
Napi{ana vo eden, isto tolku treskavi~en, egzaltiran; kolku demonski,
apokalipti~en ton i ritam; koristej}i gi prepoznatlivite alhemiski simboli
(nultata zemja - kako poetska paralela na nigredo, t.e. mrakot i haosot, {to ja
pro~istuva istorijata i vremeto- i go najavuva bipolarniot ciklus na posle-
dovatelni ra|awa i umirawa), ovaa lirika go poentira mo}noto sozvu~je i
ma|epsaniot tanc na dvata principi: Eros i Tanatos.
Vè{teno govorej}i za pohotata; ovaa lirika go
otkriva tokmu nejziniot dvosmislen, ambivalenten, aporeti~en lik: taa e
qubovna, erotska pohota, vo ime i slava na ìvotot (so samoto toa, i na pismoto,
kako afirmacija i objava na ìvotot); dodeka, od druga strana, isto tolku i de-
monska, smrtonosna pohota; pohota na Temninata i uni{tuvaweto; amorfna i
destruktivna protiv-sila na ìvotot, ~ij{to nositel, e odnovo -pismoto!
Sepak, tokmu vo ovaa fatalna pohota i pohod na
temnoto, smrtta, vremeto: se otkriva fundamentalnata, su{testvena smisla i
golemata pri~ina na poetskata egzistencija; nejziniot strasen i sekoga{ za-
gado~en megdan so smrtta.
150
DA SE BIDE ILI NE!
(za poeti~kiot nalog i lekovitosta)
Site prikaski, koi gi raskaùva kinoto, za ìvotot govorat kako za

pate{estvie, vo koe mora da se umre. No, smrtta, toj factum brutum,e sporedna
pojava. Poto~no, samo fusnota vo tekstot. Tekstot e pate{estvieto.
Klaus Krajmaer
Analiti~kiot interes na ovoj tekst, }e bide sosredoto~en vrz edno konk-

retno knièvno delo: vo koe, na eden po malku misti~en i intriganten na~in, se
soedinivat su{tinskite poklopuvawa na relacijata tvore{tvo i ìvotno
iskustvo.
Go odbravme romanot "Pod vulkanot#, od britanskiot pisatel-nomad
Malkolm Lauri, napi{an 1938 g., tokmu vo Kanada. Vo ova kompleksno struk-
turirano delo, vo koe se opi{uva posledniot den od ìvotot na britanskiot
konzul Xefri Fermin vo Meksiko, postojat nekolku klu~ni i bolni pra{awa ne
samo za negovata, Xefrievata egzistencija, tuku i po{iroko, pra{awa, koi se
bolni i za na{ata epoha, ~ie{to kulturno zra~ewe i dlaboko nespokojstvo, nie
site zaedno go delime i ~uvstvuvame.
Umetni~kiot hronotop vo romanot, Meksiko e prikaàn vo svoeto
rasko{no, po malku pekolno, dionizisko svetlo: uli~kite prepolni so lu|e,
praznicite (Denot na mrtvite), gore{tinite koi go rastopuvaat mozokot, op-
{tata opienost od podnebjeto i ìvotnata pulsacija, prisustvoto na mitskite
isku{enija, blizinata i navestuvaweto na vulkanskiot ogan; celoto opkru-
ùvawe, se potpira na ona op{to, halucinantno-delirantno doìvuvawe, koe
dominira vo tekstot, sozdavaj}i retori~ka i semanti~ka vrtoglavica, vo koja i
nie samite, kako ~itateli, se vtopuvame.
Xefri Fermin, diplomatski pretstavnik, nomad, stranec vo klimatski i
kulturolo{ki dale~nata zemja, vo edna sredina i pozicija "pome|u#; obeleèn e
so edna posebna strast, koja stanuva dominanta na negoviot li~en ìvot: toa e
strastvenata potreba i zavisnosta od alkoholot, potreba, koja toj, kako
151
knièven junak, vsu{nost ja "deli# so svojot avtor. Napu{ten, vo eden moment,
od svojata sopruga Ivona, koja sepak pokajni~ki mu se vra}a, Xefri go
obrazloùva svojot son za vetenata zemja, za mestoto kade {to tie, kako {to sa-
mite se nadevaat, odnovo bi go zapo~nale i sozdale svojot ìvot, svojot dom. Za
razlika od Meksiko, zemjata koja ja simbolizira pekolnata me{anica na lu|eto,
alkoholot, ognot ili, duri, moèbi i samiot kulturogen poim za Jugot, toj
sonuva za Kanada, za taa severna paradigma na potragata po izgubeniot raj, za
zemjata, koja zaedno so celiot amerikanski kontinent, se vrzuva za toposot na
noviot po~etok, progresot i nade`ta.
"înam, gledam kako ìveeme vo edna severna zemja, zemja na planini, ri-
dovi i modri vodi, na{ata ku}a izgradena nad zalivot, pa edna ve~er, vzaemno
usre}eni, stoime na balkonot na taa ku}a, gledaj}i preku vodata#.
Obzemeni od vol{ebnata slika na golemoto prostranstvo, pred s¢, od no-
madskiot impuls i vetuvaweto na sre}ata, Xefri i Ivona, vo ovoj razgovor, go
aktueliziraat ona po~etno, mitsko-kosmolo{ko nivo na temata za mitot na soz-
davaweto - tie, vpro~em, te`neat kon ona biblisko sozdavawe na svetot, kon ro-
dona~elnata zaednica pome|u maòt i ènata; kon sozdavaweto, vo koe, presudna
uloga, vsu{nost, }e ima prisustvoto i silata na samata vera, vo mo`nosta i
opravdanosta na takov son i proekt.
Za sozdavawe na eden nov svet, kako i makar samo za odrùvawe na
postoe~kiot, potrebna e, vsu{nost, vera; ubedenost, cvrstata li~na uverenost,
deka toj svet zasluùva takov li~en, bezrezerven anga`man i podr{ka.
Na ovoj plan, Xefri (delumno i Ivona), doìvuvaat nekoi dlaboki li~ni,
duhovni nedoumici, koi se odnesuvaat na nivnoto (ne)prifa}awe na odredeniot
ìvoten i kulturen identitet, odnosno, izbor.
Kako i mnogu drugi intelektualci, Xefri Fermin, svojot identitet go
doìvuva kako svoeviden tovar: toj bi sakal da se oslobodi i razre{i od "ti-
ranijata na sopstvenoto jas#, sekoga{ nao|aj}i se vo vnatre{en raskol, vo ne-
prestajno treperewe pome|u minatoto i sega{nosta, pome|u svetot, vo koj
fakti~ki ìvee i onoj, drugiot svet, kade, so pomo{ na ~a{kata, mentalno sa
naseluva, izbegnuvaj}i se taka samiot sebesi i svojata osudenost na jastvo.
"S¢ neka odi bestraga. Naro~no, seto ona {to £ gi ovozmoùva sredstvata
za vlez i izlez, {to £ sluì kako garant, {to £ dava smisol ili karakter, cel
ili identitet, na onaa uàsna, prokleta mora, koja be{e prinuden da ja nosi na
svojot grb, a koja se vode{e na imeto Xefri Fermin#.
152
Kako {to moè da se vidi od negovoto bespo{tedno samosoo~uvawe, avto-
destruktivnosta na Xefri ima podlabok koren, vo na~elnoto neprifa}awe na
samiot sebe si, vo toj kontekst, sekako, i na svetot, vo koj e osuden da ìvee, da
saka (oti toj, i pokraj s¢, bolno ja saka svojata èna), da se se}ava i da go bara
svoeto upori{te, svojata za{tita, svoeto "oru`je# vo pieweto.
Kako da se dosegne sebesi? Postoi li smisol za takov podvig, koj ne bi bil
samo spekulativen, tuku, mnogu pove}e, egzistencijalen? Kako da se ìvee vo
svet, koj ne e na{, ne e blizok, ne e ednostaven? Pra{awata, koi vo svojot roman,
Lauri implicitno gi postavuva, anticipiraat ne samo nekoi od poznatite egzis-
tencijalisti~ki enigmi i dilemi, tuku i cela edna struja filosofi, zasegnati
od problemot na osporuvaweto, decentriraweto i preispituvaweto na
mo`nostite za vospostavuvawe na edinstven, monolo{ki, racio-centri~en iden-
titet, ili identitet, voop{to: tuka mislam na Mihail Bahtin, @ak Lakan, Mi-
{el Fuko, @ak Derida, @il Delez, na celiot korpus problemi, {to gi aktivira
na{ata postmoderna duhovnost.
A, spored lucidnata zabele{ka na slovene~kiot teoreti~ar Janko Kos,
kako op{ta duhovna sostojba, vo ovaa epoha dominira meta-fizi~kiot nihili-
zam: "postmodernata e poslednoto literaturno otelotvoruvawe na meta-
fizi~kiot, soznajniot, socijalniot i moralniot nihilizam#.
Navistina, kako da se nadmine opojnata privle~nost na Ni{toviloto,
kako da mu se odolee na "sjajot na crnoto sonce#, melanholijata (Julija
Kristeva), kako da se vpu{ti vo beznade`niot dijalog so temninata, prazninata,
smrtta, koja, ne samo vrz na{eto telo, tuku, pred s¢, i u{te pove}e pogubno,
demne vrz na{ata du{a, na{ata verba i na{iot um.
"Ponekoga{, za sebesi si mislam vaka: kako za golem traga~, koj{to
otkril nekoja neobi~na zemja, od koja nema da uspee da se vrati, za da mu go po-
dari svoeto znaewe na svetot: samo, {to taa zemja se vika pekol. Se razbira, toj
ne e vo Meksiko, tuku vo srceto#.
Sosema to~no nasetuvajki ja opasnata blizina na svojot fizi~ki kraj,
kogo{to, sli~no na eden drug, daleku popoznat nihilist vo knièvnosta: Ba-
zarov, nesvesno samiot uspe{no go dovikuva; na Xefri, za kogo vo romanot se
veli deka e (paradoksalno) ~ovek so "abnormala snaga i gradba#, nema da mu uspee
da "se vrati#. Pisatelot M. Lauri, za razlika od nego, barem privremeno, bil
pouspe{en - akumuliraj}i ogromna energija i tvore~ka koncentracija, toj uspeal
da go sozdade ovoj roman, ova nepovtorlivo i avtenti~no svedo{tvo za edna
neobi~na zemja (Meksiko), kako i za "pekolot# - li~en, alkoholi~arski,
tvore~ki pekol.
153
"No ni{to nema: ni vrvovite, ni ìvotot, ni ugorninata. Nitu ovoj
presti` e vistinskiot presti`: toj nema su{tina, nema cvrsta osnova. Se
tro{i, {to i da e, se ru{i - dodeka toj pa|a, pa|a vo ~elusta na vulkanot, mora,
sepak, da se iska~il, koga vo u{ite gi ~uv-stvuva tatneìte na lavata, stravotno,
vo erupcija e, no, ne - ova ne e vulkan, samiot svet se rasprskuva, se rasprskuva vo
crni mlazevi sela, isfrleni vo kosmosot...#.
Taka, na vtoroto semanti~ko nivo na temata za mitot na sozdavaweto - na
nivoto na sozdavaweto i doìvuvaweto na li~niot (i kulturniot) identitet,
romanot na Lauri ja pretstavuva potresnata drama na necelosniot, kolebliviot,
decentriraniot subjekt; drama, koja, so svoite dlaboko nere{livi aporii na
identitetot, razorniot nihilizam i apokalipti~nite vizii, za krajot na
~ovekot, svetot i kosmosot - go obeleùva duhovniot horizont na XX vek.
Koga sme na tretoto nivo na zna~enskite konotacii za mitot na sozda-
vaweto, vo vrska so ovoj roman, se otvoraat i nekoi od slednite sogleduvawa.
@anrovskiot identitet na romanot pripa|a vo kategorijata na ta-
kanare~enite menipejski strukturi, kako {to gi narekuva Mihail Bahtin, od-
nosno anatomii, spored nomenklaturata na kanadskiot teoreti~ar Nortrop
Fraj. Stanuva zbor za dela, sozdadeni po pat na hibridizacija na ànrovi, sti-
lovi, jazici; dela, koi gi kombiniraat ànrovsko-retori~kite i predmetnite
iskazi od razli~na proveniencija; dela, vo koi se vkrsteni filosofijata, is-
torijata, sekojdnevieto, razli~nite kanonski ànrovski formi i oblici; dela
{to gi obeleùvaat poliretori~nosta i pove}estilnosta. Vo kola`nata stuk-
tura na romanot "Pod vulkanot#, vo izvorniot menipejski duh (i ruvo) pomesteni
se, na primer, menito od eden restoran, reklamnite turisti~ki panoi, tekstot
od turisti~kiot prospekt, vozniot red na avtobusite i vozovite (da se
prisetime na Danilo Ki{, koj vo negoviot roman, podocna, iscrpno go pretsta-
vuva vozniot red na E. Sam), potoa, novinskoto izvestie za anti-semitizmot,
kako i citatite od "Faust# na K. Marlou.
So drugi zborovi, identitetot na ovoj roman e intertekstualen,
me|uànrovski i poliretori~en. Pokraj spomenatite elementi, silno e izra-
zena i karnevalizacijata: prepletuvaweto i vzaemnata interferencija me|u
narodnata, prazni~na, neoficijalnata kultura na doma{nite ìteli Meksikan-
cite - i elitnata, po malku blaziranata, evropskata, rafiniranata i snobovska
kultura, ~ii nositeli se belcite, razgalenite Angli~ani, zapretani vo
dekadencija i avtodestrukcija. Potoa, tuka e mitskiot hronotop, Meksiko, kako
zemja na iskonskite energii, na zakanuva~kite vulkani i pra{umi, alhemiskite
i egzoti~nite pijaloci, isku{enijata, zaumnite mesta i predanija.
154
Od druga strana, kako {to i porano rekovme, vo ovoj roman, vo fatalna
doza se proniknuvaat avtobiografskite iskustva, nametnuvaj}i u{te edno
pra{awe za filosofijata na sozdavaweto: pra{aweto, vo koja merka, individu-
alnoto, ìvotnoto iskustvo i kreativnata energija, odn. erudicijata - vzaemno
se prepletuvaat i obuslovuvaat? Da gi spomeneme, vo vrska so toa, zborovite na
@or` Bataj, kogo{to, nekoi teoreti~ari, duri go smetaat za prethodnik na
poststrukturalizmot. Vo knigata za Ni~e, toj izri~no naglasi, deka "Ni~e
pi{uval so krvta, taka {to, onoj koj }e saka nego da go tolkuva ili, u{te podo-
bro, da go doìvee, }e treba, za vozvrat, da go napravi istoto#. Knigite, spored
misleweto na Bataj, se pi{uvaat so svojot ìvot, a, takov e vsu{nost, slu~ajot i
primerot so ovoj roman na Lauri: toj e bespo{tedno otvoren kon radikalnite
pra{awa za verbata, qubovta, smislata, ludiloto, kako posledno "uto~i{te# i
izgovor; begstvoto i omrazata, po odnos na sopstvenoto "jas#; isku{enijata na
ambisot, paganskiot i dioniziskiot haos vo koj, site granici, ramki, prinudi i
normi - t.e. nepodnoslivata odora na kulturata - prestanuvaat da vaàt.
Napi{ana vo Kanada, zemjata, koja i samata e arena na razli~ni kulturni
tradicii i identiteti; vo kontekstot na literaturata, koja, nastojuvaj}i da gi
raspoznae konturite na sopstveniot poredok, sebesi se oformuva po urnekot na
amerikanskiot (a ne na francuskiot) intertekst; knigata na Lauri, otvora u{te
edno isku{enie, ovoj pat, naso~eno kon samata knièvna kritika i teorija.
Sovremenata kritika i teorija, vo golema mera, go rehabilitira avto-
biografskiot ton i {arm, bez ~ie{to blagotvorno prisustvo, taa bi ostanala
preoptovarena, so odbivniot, avtoritativen nastap.
Zatoa, kanadskiot teoreti~ar i bahtinolog Klajv Tomson, decidno veli:
"Nie sekoga{ se nao|ame pome|u. Patuva~ki akademski performans-artisti. Bez
odredi{te, bez opredeluvawe. Da se nau~i kako da se bide - neopredelen#. (inap-
propriated)
Navistina, koi sme nie samite, nie - knièvnite kriti~ari i
analiti~ari? Imame li pravo, prosuduvaj}i gi Drugite, da nastapuvame od ne-
kakva cvrsta ili upori{na pozicija, pri toa, ostanuvaj}i imuni na dijalo{kite
predizvici (moèbi, traumi), so koi knièv-nite dela, duhovnite struewa,
samiot ìvot, isto taka; neprestajno n¢ soo~uvaat. Postoi li i mit na soz-
davaweto, ovojpat, vo samata knièvna kritika i teorija: dali i tie, navidum
akademski disciplini, kako {to toa Bataj lucidno go naseti, denes se
ispi{uvaat, blagodarej}i mu na ìvotniot vlog na avtorot, koj ne e samo teo-
riski ili eruditski?
Vlogot, koj, prvenstveno, e subjektiven, li~en, sudbinski, neporekliv.
155
Znaej}i, deka avtorot (teoreti~arot), kako {to pora~uva Tomson, e: "sub-
jekt vo tranzit#, deka "sozdavaweto na kulturniot identitet e nalik na pate-
{estvie#, deka "ne postoi subjekt, ne postoi objekt vo dijalo{kiot na~in i ob-
lik#.
Sozdaden vrz osnova na dijalo{ki prepletuvawa na razli~ni sostojbi na
svesta, duhovni i mentalni raskoli, reminiscenci i asocijacii, me~taewa i
prividenija pod dejstvo na alkohol: vo duhot i retorikata na xojsovskata bra-
vurozna proza; napi{an na kanadskata po~va, kade {to, razli~nite, nomadski
kulturi - vo svojata èlba da go odràt i sozdadat samosvojniot, kanadski "ko-
ren# - dijalo{ki, ìvo se prepletuvaat; napi{an od avtor, koj i samiot, go po-
minal ìvotot vo nemirni pate{estvija i talka~ki (ne)zadovolstva - romanot
"Pod vulkanot#, kako da gi ilustrira i klu~nite dostreli na sovremenata te-
orija.
"Kako i sekoja individualnost, kulturniot identitet e ste~i{te na brojni
intelektualni vlijanija... Na{iot kulturen identitet e na{ intertekst.
Ogromniot i neograni~en svet na drugo(tno)sta go konstituira temelnoto
dejstvie na postoeweto na na{iot kulturen identitet#, pora~uva bahtinovski
vdahnoveniot tekst na slovene~kata teoreti~arka Jola [kuq.
Taka, kon temata za mitot na sozdavaweto, se pridodava edna klu~na, an-
tropolo{ka odrednica, koja se nao|a vo fokusot na interesiraweto, ne samo vo
romanot na Lauri, tuku i vo celokupnata literatura na XX-tiot vek. Problemot
na raspa|aweto i samouni{tuvaweto na subjektivitetot - e tvore~ki, no i egzis-
tencijalen predizvik, {to ja opsednuva ne samo literaturata, tuku i site du-
hovni nauki.
Namesto "sporoto umirawe vo konformizmot#, pisatelot Norman Majler,
vo svojot esej za hipsterot, predlaga "raskinuvawe so op{testvoto, ìvot bez
koren, neizvesno patuvawe, kon buntovni~kite imperativi na svoeto jas#.
Dali, dokolku i toa "jas# po~nalo da se raspa|a i samoosporuva, moè da se
prifati (i da se ìvee so) soznanieto, deka vsu{nost, postojano se nao|ame na
Pat; na edno pate{estvie, koe, pred s¢, ja podrazbira duhovnata, a potoa (i ne
nu`no), fizi~kata dimenzija?
Dali, vsu{nost, sme nomadi na svojata iskonska, i kako {to ja narekuva
Lauri - "bezizvorna# taga?
Ako e taka, toga{, romanot "Pod vulkanot#, moè da se ~ita i kako voz-
budlivo pismo za su{tinskata i neizle~ivata ~ove~ka osamenost, koja e dotolku
156
poèstoka i neminovna, koga (kako {to e toa slu~aj vo ova delo), s¢op{tite,
anonimni ~ove~ki meteì; pana-|urskite vrevi i praznotijata na sekojdnevniot
ìvot, se doìvuvaat vo edna egzoti~na zemja i kultura, koja mnogu pove}e ja
podvlekuva sovr{enata samotija i ~ove~kata otfrlenost vo svetot, tamu,
kade{to nikoj pove}e ne se prepoznava sebesi, a u{te pomalku (go prepoznava)
Drugiot. Toa e tokmu onoj tip samotija, koja {to bugarskiot filosof Kalin
Janakiev, ja opi{uva kako potopenost vo samiot sebe, doìvuvawe na samiot se-
besi kako vnatre{na zandana, tu|ina, ~uvstvo, deka moeto bitie - mene mi e
nametnat natrapnik.
Od toj agol, hermenevtikata na mitot za sozdavaweto, zadobiva u{te nekoi,
tragi~no oboeni metafizi~ki kvaliteti, iskaàni i vo sledniot izvod od
Ni~eovata "Vesela nauka#:
"Nie filosofite, nemame sloboda da ja izdvojuvame du{ata od teloto,
u{te pomalku, da ja izdvojuvame du{ata od duhot. Nie ne sme àbi so ladni
utrobi, koi{to samo mislat, ne sme aparati za objektivirawe i registrirawe -
nie morame postojano da gi ra|ame na{ite misli od na{ite bolki i kako majka
da im davame s¢, {to imame vo nas, od krv, srce, ogin, zadovolstvo, strast, maka,
sovest, sudbina i zla kob#.
Ako prisustvoto na bolkata i samotijata e konstituitivna neophodnost i
neizbe`nost vo tvore~kiot ~in, koj doa|a kako nadgradba ili barem privremeno
preovladuvawe na taa bazi~na, osnovna, "sovr{ena# samotija na ~ove~koto bitie
- toga{, vo mitot na sozdavaweto, se ogleduva i komponentata na stamenost, is-
trajnost i transcedencija, za koja{to tvore~koto bitie, isto taka, e sposobno.
So ogled na taa, premol~eno iskaàna mo} na tvore~kata transcedencija,
vo edno od svoite posledni intervjua, francuskiot filosof @il Delez dava va-
kov sud: "Ne pi{uvame samo so svoeto jas, so svoeto pametewe i so bolestite. Vo
~inot na pi{uvaweto, prisuten e obidot, od ìvotot da se napravi i ne{to
pove}e od li~niot ìvot, ìvotot da se oslobodi od ona {to go zarobuva. Da se
sozdava - zna~i da se odolee#.
Umetnosta, kako premostuvawe na prostorno-vremenskite i telesnite
granici i prepreki; kako soo~uvawe so temelnite ~ove~ki iskustva: so bolkata,
osamenosta i smrtnosta; umetnosta, kako nomadsko zasolni{te na duhot - pred s¢,
moèbi zna~i otpornost, istrajuvawe, makar i privremeno zale~uvawe na ranite
od ~ove~koto postoewe.
Samoto prisustvo na deloto, upatuva kon i svedo~i za (kako {to ja imenuva
Ni~e) kreativnata "transfiguracija#; za vitalnoto sovladuvawe i vozdignuvawe
157
nad sekojdnevnata drama na ~ovekoviot ìvot i individualnoto iskustvo. So
drugi zborovi, sozdavaweto pretstavuva eden vid soteriologija, svoeviden lek i
na~in na prezdravuvawe - pred s¢, blagodarej}i mu na na{eto "sopstveno trans-
formirawe "i "samoisku{enie#, koe, istovremeno, e preduslov, kako i
ishodi{na to~ka na tvore~kiot rizik.
158
TRI OBLIKA SAMOTIJA
(istorija, li~en agol i pismo)
1. Predvorje na tvore~kite janyi
Me|u mnoèstvoto tekstovi za Eshil, vdahnoveniot esej na Ismail Kadare,

proniknuva vo srcevinata na tvore~kiot nemir, {to tatkoto na tragedijata
postojano go ma~el. Doìvuvaweto na janya pred istoriskata praznina, pred
svesta deka nitu zad, u{te pomalku pokraj nego, ne postoi duhovna poddr{ka,
deka rizikot {to govori prv e samo negov, isto kako i problemot na vrednosnata
prosudba ili odluka: dali rizikot e {amanski, tvore~ki ili besploden,
proma{en. Kako da se vleze u{te pove}e, kako da se izleze od Eshilovata {uma
na snovidenijata? Vaka postaven, Eshil stanuva pratatko i na sovremenata
skepsa, iako taa, spored metodot, e sprotivna na anti~kata! Imeno, tokmu iz-
borot od izobilstvoto na duhovni i tekstualni predizvici e onoj ~in, {to nea ja
legitimira i isku{uva.
Vo ~udovi{niot ambient na Eshilovata rabotna soba, ispolneta so samo
nekolku glineni plo~ki, fragmentirani reprezenti na toga{ dostignatata
svetska knièvna tradicija, Kadare ja gleda magijata na po~etokot, po~etok,
koj ne samo poradi mrsnata hartija na prozorskite okna e opskuren i teskoben,
no i veli~estven, vo isto vreme. Veli~estven, poradi hrabrosta, {to tvorecot
na noviot knièven oblik, moral da ja ima, za da se osmeli na ~ekor vo Nepozna-
toto, za osvojuvaweto nov prostor - ~ii granici lebdat pome|u mitot, istorijata
i literaturata. Fasciniran tokmu od oniri~kata dimenzija na ovoj kulturen pe-
riod, od trepereweto na ànrovski nedofatnite spoevi me|u ìvotot i sonot,
istorijata i fantazijata, Kadare pi{uva: †Nikakva dokumentacija, fotografija
ili identikt, ne gi fiksira{e nastanite {to se odigrale eden mesec porano,
duri nedela ili eden den porano. @rtvi na fantazijata i se~ie interpretirawe,
nekoi od niv tolku se preoblekuvaa, {to ne bea daleku od snovidenija#.
Gladen za pottik, poto~no za provokacija na nemu ramniot, Eshil zapa|a vo
u{te eden stepen na samota: nesvesni za svojot xagor, negovite sovremenici
minuvaat pokraj nego kako senki, no ne pomalku e i samiot toj senka za niv.
Tvore~ki sam, bez par za sporedba, Eshil go sozdava Novoto, prepu{ten na
Somneòt: dali i kolku e vo pravo, dali i kolku ja tvori Vistinata.
159
Za razlika od imaginarnata soba na Eshil, sobata na sovremeniot avtor e
zadu{uva~ka biblioteka, so knigi koi dolgo i bezuspe{no ~ekaat da ja vidat
svetlinata me|u koricite. Ovaa janya e polifoni~na, proizleguva od mnoèstvo
na glasovi i krici, koi treba da se rasporedat vo edna edinstvena glava,
rastrevoèna, pokraj s¢, od aktuelniot ôd na istorijata, nemirot i neizvesnosta
na sekodnevieto, al~nosta na mediumite.
Sepak, striktno gledano, i dvete janyi imaat ista cel: sozdavawe i negu-
vawe na Li~niot integritet, vrednosen sistem, tvore~ki duh. Podednakvo e
te{ko: vo molkot na bezglasjeto, kako i vo vrevata na mnoguglasjeto - da se opre-
deli neophodnata merka na intelektualna sigurnost, nedvojbenost i prepoznat-
livost.
I ne samo toa: sred hipertrofiranta (samo)svest za postojnite dela vred-
nosti i dostreli - treba sekoga{ odnovo za sebe, no i za konkretniot vreme-
prostor - da se osvojuva smislata na tvore~kiot ~in. Vo toj pogled, sovremeniot
avtor e soo~en so takvi procesi na kulturnata transformacija, {to mo{ne ja
uslo`nuvaat motivaciskata podloga za odrùvawe postojan tvore~ki razvoj. Op-
tovaren so ~uvstvo na apsurd, kako i so soznanieto deka †s¢ e ve}e re~eno#, avto-
rot realnosta, zato~ena vo ve{tite diskurzivni ramki, ja vosprema kako privid.
2. Prkos pred ~ove~kiot zakon
†Me~taewata na osameniot talka~# pretstavuvaat knièven testament na

@an @ak Ruso, 64-godi{en ~ovek, koj, po silata na biolo{kite priliki, po
malku go ispostuva svojot zanes kon svetot, svojot luciden zanes, pred s¢ - no
dali e navistina taka?
Sozdadeni vo eden retrospektiven hermeneuti~ki àr, pottiknati od
{irokit krug na protivnici, †Me~taewata...# se pretvoraat vo ispovedna
poslanica na avtorot do samiot sebe, a u{te pove}e i do idninata. Pogoden od
bolkata {to mu ja nanesuva aktuelnata istoriska konstelacija, kako i sekoj go-
lem avtor, Ruso ja univerzalizira svojata rezignacija, do nivoto na filozofski
uvid - vo fundamentalnata samota, povodlivost i nezadovolstvo, {to gi
~uvstvuva, kako kon svetot, taka i kon samiot sebesi, ~ovekot-tvorec. Kategori-
jata na duhovnite tvorci, Ruso ja ustoli~uva kako fatum na treperliviot i ko-
pne`liv individuum, komu potragata po vistinata, †najdragocenata od site do-
bra#, vsadena vo nego, na eden, duri i mazohisti~ki, na~in, mu donesuva daleku
posodràjni vrednosti odo{to hedonisti~koto kooptirawe so op{testvoto.
Kade e i kako moè da se pronajde to~niot diskurziven predmet, ili pak
ànrovskiot imenitel na ova delo? Sekako ne, vo ramkite na tradicionalnite
160
genolo{ki {emi, prvenstveno zaradi faktot {to, toa izvira od magmata na ne-
posrednoto ìvotno, nerazla~no od bolkata, iskustvo. †Grevot na nedosled-
nosta#, {to bi moèl da mu se pripi{e od konvencionalen agol, poradi
preto~uvaweto na me~tata i memorijata, od dene{en (post-modernisti~ki?)
aspekt se izdignuva vo negov aktuelen kvalitet.
Predizvikot go so~inuva imeno: samata mo} na subjektivnoto pre-
osmisluvawe na konkretnite istoriski dadenosti; kako i mo`nosta - vo faktite
da se vtisne kreativniot pe~at na li~nosta - so {to se pobeduva biolo{kata,
politi~kata, socijalnata i dr. efemernost na ~ove~kata edinka i taa sim-
boli~ki se osloboduva od janyata na istori~nosta, od seto ona {to neotpovik-
livo ja ograni~uva vo poredokot na samo ednoto vreme-prostor.
Na toj na~in, Istorijata-kako-sudbina se transformira vo nov,
blagoroden oblik na Istorija - kako - hermeneuti~ki) izbor, {to ja so~inuva i
transcedentnata, no i iscelitelska priroda na tvoreweto. †Me~taewata...# neza-
visno od nivniot nevesel motiv, zra~at duhovnata sveèst na mladosta, samou-
vereniot polet na vitalnata strast, paradoksalnata vistina, koja ne strahuva od
samo-soo~uvaweto.
Ruso veli: †[to mi nedostasuva deneska za da bidam najsre}niot od site
smrtnici? Ni{to od ona, {to lu|eto bi moèle da storat za moja sre}a#. Otade,
negovata osamenost ne e samo pra{awe na otporot, {to mu go iskaùva na neso-
cijalnata sredina, tuku i pra{awe na li~niot izbor i stav, na ~ovekot, bolno
svesen za svojot kopne` po nedofatlivoto, boèstveno prosvetluvawe.
†Sebesi si pripa|am edinstveno kaga sum sam, inaku sum igra~ka na site
{to me okruùvaat#, pi{uva Ruso, razotkrivaj}i ja svojata duhovna priem~ivost
kako sila {to go odvlekuva duri i od obvrskata kon sebesi i svojot psihi~ki in-
tegritet. @rtvuvaj}i ja svojata udobnost i sigurnost, tvorecot, kako {to
potvrduva i primerot na Ruso, ne moè a da ne se najde vo ulogata na †`rtven ja-
rec#, koj svojata lucidnost kako i pristapot do boèstvenite tajni, ja pla}a so
gubitok na li~nata sre}a, so popa|awe vo edna kone~na i nesovladliva osama, so
izop{tenost od katarzi~nite kolektivni obredi-praznici.
Motivot na znaeweto kako samospoznavawe, nasproti na znaeweto {to ma-
nipulatorski gi pot~inuva drugite, vo nego neupatenite, se potvrduva vo razgat-
nuvaweto na li~nata enigma, vo predadenosta kon †sistemot na Bitieto, kako i
vo poistovetuvaweto so prirodata#. Otade i Ruso smelo ja govori vistinata za
~isto formalniot karakter na pove}eto op{testveni konvencii, postaven,
sli~no na Eshil, kako poedinec pred Mnoèstvoto, bez razlika dali istoto se
imenuva tradicija, narod, religija, op{testvo.
Odbivaj}i ja pokornosta pred op{testvenite institucii, tvorecot se is-
pre~uva pred yidot na ludiloto, {to moè nepovratno da go obzeme ili pak pred
161
yidot na beskrajot, {to pleni so svojata studena, fatalna privle~nost. Za{to -
osamenosta e pred s¢ - Odgovornost!
3. Isku{enieto da se bide drug
†Sistemot# na osameni~ki janyi bi bil necelosen bez †Ve{terkata# na

@il Mi{le, delo koe doa|a i se vra}a od edna ni~ija zemja, od neimenuvana àn-
rovska sfera.
Pretvoraj}i ja Ve{terkata, po pat na metaforizacija, od prepoznatliv
simbol na mra~niot, inkvizitorski nastroen Sreden vek, vo sostavka na roman-
ti~arskiot kult na Lucifer, junakot na individualniot nepokor, Mi{le vos-
toli~uva i eden vonvremenski simbol na metafizi~kiot bunt, vtemelen vo
~ovekot, kako bitie na duhovniot is~ekor i nomadizam. Toj simbol e @enata, ne
samo kako vrven protagonist na zloto, ami i na kopneòt, kako dijaboli~na pre-
danost.
Od druga strana, mo{ne ume{no i, bi rekle, poblisko do duhot na post-
moderniot diskurs, Mi{le gi splotuva bogatite dokumentarni izvori so talen-
tiranta knièvna izvedba, i so misteriozniot govor, sozdavaj}i asocijativno
pole, mnogu po{iroko od tekstot na istorijata, i, vo svojot diskurziven nomadi-
zam, dlaboko povrzano so svojot predmet-Ve{terkata, kako simbol na tvore~ka
sloboda.
Zastapuvaj}i go ne samo pravoto na izbor, ami i pravoto na radikalnost,
modernata knièvna svest, za~nata vo romantizmot, preku vospevaweto na
Lucifer, i negovoto prevrednuvawe vo figura na nepokorot i avtenti~nosta,
nastojuva da gi razobli~i principite na oficijalnoto (hristijansko) Dobro,
kako, vo krajna instanca, principi na Granicata. Smetaj}i se sebesi povikana za
preispituvawe na normata, nejzinata smisla i opravdanost, modernata svest go
poddrùva duhot na otstapkata, koj e ere-ti~ki, bezverni~ki vo svojata izvorna
potreba.
Vo tie ramki opstojuva i primerot na Mi{leovata ve{terka, iako nejzi-
noto iskustvo e nesoop{tlivo, iskustvo koe se vtopuva i rastvora edinstveno vo
sebe samoto. Imeno, edna{ prokaàna, Ve{terkata pove}e nema pravo, nitu
mo`nost da ja dokaè svojata nevinost. Branej}i se pred probivot na zabranet-
ite èlbi, ~ie olicetvorenie e tokmu taa, kolektivot ja izbira kako ritualna
`rtva, vo neramnopravnata presmetka sama protiv site - da zavr{i surovo i vo
morbidna izolacija.
@rtva na svojata op{testvena marginalnost i nesopirliviot poriv da se
bide Drug-a, da se sovlada bolnata samouverenost na realnosta, makar i vo
162
obrednata mignovenost, Taa e osamena vo svojot Pol (~ija istorija ja pravele i
potpi{uvale tu|i pera), osamena vo kopneòt po nepoznatoto i bezgrani~noto,
osamena vo pravoto na ludost - zaradi - tvore{tvo koe{to e inaku privilegija
na ma{kiot tvorec.
Povrzana so religiskite prokletstva na teloto, seksualnata i moralnata
ne~istotija / grev - Ve{terkata e del od posebnata mitologija na ~ovekot-èna,
za kogo otsekoga{ vaàt Drugi zakoni, pravila i principi, nameneti na Za-
zorniot subjekt.
No, temelno raskoleniot svet na ~ove~kite vrednosti, nema da se ottrgne
od svojot {izoiden lik, s¢ dodeka, za obata pola na kreacijata i slobodata, kako
za ma{kiot, taka i za ènskiot, ne go vospostavi ramnopravniot kriterium, ne
samo pred Boga, tuku i pred \avolot, vo zaedni~koto pravo da sozdavaat, ili pak
da gre{at!
Veli~estvenata ognena scena na ènata, vo mra~nata pregratka na
\avolot-Um, prerasnuva vo refleksija na moderniot ~ovek. Koj moè, so eden
zbor ili jazik, da go opfati svetot na site negovi janyi? Koj moè da go razre{i
od vekovno vsadenata Vina? Da mu ja zale~i nezasitnosta pred sebesi, tradici-
jata ili neboto?
Lesno e i zatoa voobi~aeno - zloto da se eksteriorizira vo nekoj lik ili
osobina, da se poso~i Ve{terkata kako zalog na kolektivnoto osloboduvawe od
fatumot na li~nata vina. Nejzinata kazna e preventivna po priroda - ima za cel
da gi obeshrabri mo`nite sledbenici, {to bi go osporile ili ismeale poredo-
kot i negovata maska.
No mnogu e pote{ko, ve{terkata da se priznae kako interen princip, da
se soo~i so op{testveno prifatenata persona i vo eden poramnomeren odnos da
se proceni pulsira~kata dvojnost na ~ovekot. Samo na toj na~in, mani-
festaciite na onoj mra~en, skrien, nepriznaen, no sepak delotvoren del od
~ove~kata psiha, ja dobivaat seta predupreduva~ka sila i teìna; vo krajna
linija, tie i ne se podatni na nikakva eksteriorna prinuda i neutralizacija.
Stivnati do stepen na edna latentna energija, istite, me|utoa, moàt da se
prenaso~at vo kreativna smisla, samo dokolku i op{testvoto (a ne samo nekoi
poedinci vo nego) e postojano podgotveno - kriti~ki da go sogleda sopstveniot
dijaboli~ki mehanizam, i, vo soodvetna mera, da go prifati ne samo svoeto lice,
tuku i - opa~ina.
P. S. Navidum slobodno izbranite, iako vo edna vnatre{na perspektiva na esejot,

vsu{nost srodni, oblicite na osamata pokaùvaat tri dimenzii: prvata (na Eshil) bi bila
tvore~kata, vtorata (na Ruso) bi bila duhovnata, tretata (na Ve{terkata) - ontolo{kata (ko-
ne~nata, pretsmrtnata).
163
Me|u niv, sekako, najpoèlna bi bila prvata, iako moè, so ogled na nespokojstvoto
{to vo sebe go krie, da ima razorni posledici. Vtorata, pretstavuva most me|u nepodnes-
livosta na ìvotot i prifa}aweto na nebitieto, boèstvoto, kako nova uteha ili pateka.
Tretata e ve}e definitivna, za{to i Montew veli: †Onoj {to se nau~il da misli za smrtta, se
odu~il od robuvawe. Toa {to znaeme deka }e umreme, n¢ osloboduva od sekoja pot~inetost i
prinuda#.
Pred fakti~kiot Yid na nemo}ta, fizi~koto is~eznuvawe i Ni{totnost ne postoi
pove}e izbor, nitu zbor!
(NE)QUBOV I OBLICI
Vo edna od ànrovski neporedelivite knigi na êslav Milo{, se zagatnuva te-

mata na ve~noto detstvo, kako ~ist kopne` po ~istata zaemnost so drugiot. Ob-
novuvaj}i go se}avaweto (ili mitot) na samodovolniot nemir, {to treperi
tokmu vo Deteto, Milo{ pokaùva deka navleguvaweto vo (seksualno) upateniot
krug na Vozrasnite, vsu{nost zna~i iznevera na najdlabokata ~ove~ka su{nost:
na iskrenosta i doverbata. Deteto e, imeno, vo svojata predsoznajna sostojba,
daleku po~esno i porazbirlivo kon svetot i kon sebe; soo~uvaj}i se so ènata,
kako metafora na prirodata, toa se soglasuva so prividnata sloga, slika, sre}a
na op{testvoto, a nea ja steknuva podeluvaj}i se nadve: na Dete i na Ma`, na vna-
tre{no i nadvore{no bitie.
Za edna od najzna~ajnite romansieri na 20 vek, kako svoeviden hendikep
{to go naru{uva nejziniot aurati~en lik, se poso~uva postoeweto na seksofo-
bi~nosta, nejzinite relacii so maìte {to bile (samo) tvore~ki po karakater,
i ne samo toa. Biten e vo takviot kontekst i tragi~niot kraj na ovaa èna pos-
vetena na erotsko-estetskata ti{ina: vo 60-tata godina od ìvotot, so xebovi
polni kamewa udavena vo rekata, Virxinija Vulf kako da ja potvrduva zlo-
volnata vistinitost na hipotezata, deka seksualnata apstinencija, za vozvrat, gi
potencira instiktite na Tanatos, na samo-uni{tuvaweto. Dali mitot za V. Vulf
ja dokaùva nemo`nosta na detskiot kopne` po duhovna ~istota ili pak upatuva
samo na edniot, deprivilegiran vo ovaa smisla pol - ènskiot? Za{to, negovata
sudbina ima samo edna alternativa, monotona do beskraj; ili }e se bide magi~no
i natprirodno @ensko ili prosto siva doma}inka na jaloviot sistem...
164
Da go zememe i primerot na ènata-zavodni~ka od edna avtenti~na pri-
kazna, {to umetni~ki se udvojuva: najprvin e toa likot na Dagni Juel, sopruga na
polskiot pisatel P{ibi{evski i qubovnica na Strinberg - koja stanuva pro-
totip za †Lulu#, a potoa i likot na artistkata Lujze Bruks, {to ja tolkuva Lulu
vo filmot na G. Pabst. Kultot na ~istata seksualnost ne pomalku ja razgoruva
prvi~nata gordost na kopneòt, na prkosot, na samobitnosta. †Jas sum èna {to
nikoj ne ja poseduval# - samosvesno izjavuva, za toga{nite poimawa na seksual-
nata sloboda, promiskuitetnata Lujze Bruks, edna od fatalnite simboli na
filmskoto platno i ènski ili pak sovremen pandan na Don @uan, na negoviot
dejstven model. Sodràn vo kone~nata nemo} da se dolovi polnozna~nata vred-
nost na duhovniot i du{evniot apsolut, principot na Don @uan samo ja poso~uva
izvornata vrednost na kopneòt po prvobitnata, iskonska ~istota me|u maòt i
ènata. Za{to, problemot na Don @uan ne e nemo`nosta da se uspokoi so edna
èna, tuku nemo}ta i otfrlaweto na ednozna~nata, ednoliniska egzistencija...
Oblikot na osuetena qubov, pak, e analognen na konceptot na osuetena do-
verba vo i me|u lu|eto po{iroko, koncept {to ja pododreduva i sudbinata na
poznatite mitski i knièvni obrasci. Po~nuvaj}i od neuspe{nata misija na
gr~kiot pevec Orfej vo pekolot i negoviot podocneèn, tragi~en kraj me|u bes-
nite menadi; potoa, melodramskata prikazna za Romeo i Julija, rastrgnati od
nepomirlivosta na socijalnite i smejnite konvencii, preku mitot za Tristan i
Izolda, ~ie alibi za nadzemnata qubov mu se pripi{uva na dejstvoto na
vol{ebnata napivka, s¢ do fakti~kata tragedija na u~eniot Pjer Abelar,
progonet i kastriran poradi qubovta kon Heloiza, ve~nata qubov leì pod
noòt na nadvore{nata, stvarnosna zakana, taa e, imeno, `rtva na
op{testveniot egzorcizam.
No ovoj progon ne go zasega oblikot na institucionalizirana ili
dopu{tena qubov - brakot, iako vo svojot privid, toj moè da nalikuva na svo-
evolen ~in i na ostvaren izbor. Preventivnata funkcija na brakot, {to Klod
Levi Stros ja otkriva vo arhai~nata postapka na †zamena na ènite#, prosle-
dena i so soodveten materijalen nadomest, svedo~i vsu{nost za incestuozniot
zazor, kako glavna pri~ina @enata da se oddale~i (otu|i, otstrani) vo Drug dom.
Na toj na~in antropologijata go proektira bitieto na brakot kako bitie na
prinuda i manipulacija, seedno dali od ekonomska, religiska ili druga priroda,
{to fundamentalno go osporuva statusot na brakot vo iskustvo na avtenti~nata
qubov. Sli~no na toa, prozvu~uvaat tezite na Mi{el Fuko: imeno, †zonite na
kontroliranata seksualnost#, spored nego, pretstavuvaat perfiden op{testven
mehanizam za manipulacija so edna od najsilnite ~ove~ki energii, obid taa da se
neutralizira tokmu niz prividot na neograni~enata seksualna sloboda.
165
No, paradoksalno se ~ini otkritieto deka korenite na seksualniot mit se
dlaboko povrzani so sistemot na potro{uva~koto op{testvo, koe{to od op{-
tiot kult na li~nata sre}a pravi feti{isti~ka redukcija, sveduvaj}i ja sre}ata
samo na eden od nejzinite aspekti. Osudenosta na seks, spored Ante Armanini,
ima dlaboko nevroti~na priroda: taa zna~i osudenost na Sebesi vo svetlinata
na edna uàsuva~ka praznina, na edena neoblagorodenost so kreacija. Pret-
voraweto na seksot vo svoevidna religija, {to e praktika ne samo na
poedine~nite, tuku i na celoto op{testveno †telo#, i se motivira niz potrebata
da se pobegne od sebe; svojot nemir i †nesre}na svest#, spored Armanini, e ramno
na destrukcija, nie bi rekle: toa e potvrda na ravenkata me|u Eros i Tanatos,
me|u seksot i smrtta.
Samoza{titen mehanizam, pak, na malogra|anskite, vo osnova sterilni i
ne-potentni op{testva, stanuva la`niot puritanizam, odnosno zakrilata vo so-
cijalnata nemo} i tvore~kata frustriranost. Potpomognati so monolo{kata
svest na religiozniot (kako vo sredniot vek) ili ideolo{kiot sistem (kako vo
totalitarnite op{testva), tie restriktivno ja opredeluvaat grani~nata linija
na erotskoto, tvore~ko ili ìvotno iskustvo. Ne moèj}i da go podnese megda-
not so avtenti~nata sloboda na qubovta, otu|enoto op{testvo prika~uva
etiketi so moralna osuda na protagonistite na qubovniot bez-bog.
Otade, pra{aweto na qubovta i tvore{tvoto e pra{awe na vistinata za
koja se ìvee i(li) umira, taa na nepovtorliv na~in go pro-svetluva individu-
alnoto traewe, {to se odviva vo eden, sepak, banalen, mehaniziran svet.
Qubovta, kako i tvore{tvoto, e i zna~i bunt protiv kli{eto, osporuvawe na
granicite, kako i na licemerstvoto, {to nesposobnite za qubov go proglasuvaat
kako ìvoten normativ. Vo toj i takov svet, duri i samata aspiracija kon visti-
nata nosi priznaci na prestap: taa bara pomestuvawe na granicite vo prostor.
Za @or` Bataj, ~ie oko e vpereno vo iskonskite damnini na prvobitniot
~ovek, qubovta e prevashodno filosofska kategorija, toj veli †Za qubovnikot,
sakanoto su{testvo e providnost na svetot, toa e ednakvo na vistinata na Biti-
eto#. Erotizmot e nositel i na sakralni elementi: toj te`nee kon edno sakralno
vreme ili †vreme na prestapot#, koga individualnite oblici se stremat kon
op{to poistovetuvawe so boèstvenoto, simboli~no predadeni do stepenot na
svoeto is~eznuvawe.
Qubovta e, vsu{nost, †grani~na sostojba#, balans i sudir so Ne-bitieto,
taa doveduva pod pra{awe, a kako univerzalen somne` vo svetot, vo nas samite,
qubovta e istovremeno soznajna sila: gi budi zaspanite duhovni setila na nova
budnost i osetlivost, na doìvuvawe na ve~nosta prosledeno so trepet i nemo}.
A \er| Luka~, istiot onoj mislitel, poznat po strogata sistemati~nost na
svoite teoretski izvedbi i po ortodoksniot pristap, prvoto i moèbi najubavo
166
svoe delo £ go posvetuva na svojata najgolema (dali i edinstvena), qubov, slikar-
kata Irma Zajdler, qubov koja zna~ela ne samo kopne` po sakanoto su{testvo,
tuku i otkrovenie na najzna~ajnite filosofski delemi.
Vo esejot za Kjerkegor i Regina Olsen, Luka~ gi ispi{uva rastreperenite
doìvuvawa povrzani ne samo za neobi~nata sudbina na slavniot prethodnik,
tuku mnogu pove}e za negoviot li~en Izbor, za vinata i kaeweto {to go
progonuvale po tragi~nata smrt na Irma, s¢ so èlba - da ja nadmine
prakti~nata (ne)vozmo`nost na qubovta so daleku po~istiot Kopne`, onoj
kopne` {to se izedna~uva so kosmi~ki princip.
†Da sakam - toa e edinstvenoto vo koe{to se razbiram. Dajte £ samo pred-
met na mojata qubov#, vo ovie paradoksalni zborovi na Kjerkegor se nayira ne
samo du{evniot profil na negoviot tolkuva~, tuku i eden tip lu|e za koi
qubovta, onaa golemata, †vo sebe sekoga{ sodrì ne{to asketsko#. Taa qubov,
grandiozna po svojot zamav i re{enost, do tolkava mera se ottrgnuva od
klasi~nite kategorii i odnosi, {to po~nuva da pravi oblik od ona {to e
osudeno na amorfnost, od ìvoto. Dali e pogolema poezijata, ispi{ana ili
izdvoena na hartija od poezijata, veli~estveno vtkaena vo eden ìvot, toa e
pra{aweto koe implicitno proizleguva od ovoj esej.
A odgovorot e nedvosmisleno afirmativen vo polza na Kopneòt: imeno,
toj i samo toj e zasluèn ne samo za postoeweto na besmrtnite qubovi, tuku i za
sozdavawe na tvore~kite oblici - avtenti~nata qubov e izvorno tvore~ka, kako
{to i tvore{tvoto e oblik na qubovta.
I obete - pat kon sovr{enstvoto.
167
PISMO I RIZIK
Pi{uvaweto e ~in na o~ajanie, beznade`nost. Da si

navle~e{ sebesi jamka okolu vratot, ili da sedne{ pokraj
ma{inata za pi{uvawe, toa e edinstvenata dilema
Danilo Ki{
Strasven, èstok i provokativen, so ogled na nomadskata predodredenost

od svojata evrejska krv - buntovnik i preselnik - Danilo Ki{, kon umetnosta i
kon pismoto, pristapuva kako apostol; kako nemiren ve~en isku{enik, zasegnat,
vo isto vreme, od dlabokite egzistencijalno-ontolo{ki, kako i od poetolo{ko-
esteti~kite dilemi.
Vospriemaj}i ja umetnosta, kako neumoliv ontolo{ki imperativ, Ki{
me|utoa, ne ostanuva ramnodu{en nitu kon primarniot predizvik na ìveeweto
i ìvotnoto iskustvo; vo duhot na starogr~kite hedonisti, podednakvo veruvaj}i
vo toa, deka i samiot ìvot e-ve}e-pismo (odnosno Tekst, kako {to bi kaàl
Mihail Bahtin), deka vo nego ve}e se sodràt mnogubrojni knièvni fakti i
fantasti~ni, neverojatni prikazni.
Otade, Ki{, koj{to pokraj Ivo Andri}, be{e prviot, vo Evropa,
po{iroko poznat i priznat jugoslovenski pisatel, hrabrata poeti~ka ravenka
pome|u ìvotot i pismoto, ja izrazuva so nemu svojstvena darba za voo~uvawe na
nere{livite, fundamentalnite protivre~nosti i isku{enija.
Dali e po~ove~no od pi{uvaweto i mudruvaweto -
da se ìvee svojot ìvot do dnoto? Kade po~nuva ednoto i kade drugoto se
zavr{uva?
So drugi zborovi, dali vrvnata i avtetni~na vrednost na postoeweto e
bitusuvaweto-vo-tekstot (A. Jerkov, 1988:32), ili, pak, Knigata e isto tolku
potencijalen nositel na opasnosta i zloto, izvor na kobni zastranuvawa i
proma{uvawa, neporekliva eres kon imanentnata mudrost i vrednost na
ìvotot?
Poesis ili pak askesis? Objava vo i preku ruvoto na zborovite, olicet-
voruvawe na duhovnata i kreativnata ubavina - ili pak, samodovolnost, tihu-
vawe, ~istota od i pred ovozemniot, minliv i prividen svet?
Ponesenost od vrevata na ìvotot, od vrevata na istorijata i na
bes~esnosta (kako {to u{te ja narekuva{e negoviot golem poeti~ki urnek H. L.
168
Borhes) ili pak metafizi~ka i misti~ka izvi{enost vo sferata na ve~nite
bolki, na smrtnosta i boèstvenosta - ete, toa nakratko ja predo~uva trnlivata
duhovna rastrganost i aristokratskiot nemir na Ki{, rastajnuvaj}i gi pri-
~inite za negovoto odbivawe na monologisti~kite ìvotni i poeti~ki kon-
cepti.
2. Umetnosta kako problem na verata
Vo najgolemiot, no dalekuseèn opus na Ki{, edna od parabolite objaveni

vo poslednata kniga Enciklopedija na mrtvite (1983) ja sodì seta dlabo~ina i
nespokoj na dolgogodi{nite ma~ni godini na samopotraga, neretko doìveana,
probdeana vo za~adenite kafeanski prostori i natopena so zavodliviot zdiv na
alkoholot, vo ona prkosno nastoj~ivo barawe, da se odi do krajot, do dnoto, do
posledniot zdiv (kako {to iziskuva{e i toga{ kultniot film na Godar)...
Prikaznata za majstorot i u~enikot, na nekolkute ramni{ta, gi
preispituva i povtorno gi preispi{uva klu~nite duhovni i kreativni dilemi
na Ki{, na toj na~in, pretvorj}i se vo edinstvena sinteza, so bogati i dlaboki
knièvni i u{te pove}e metafizi~ki presupozicii, koi od nea sozdavaat para-
digmati~na parabola, ili avtopoeti~ko ogledalo, za osoznavawe na globalnite
vrednosti i dostreli na samosvojnata, aporeti~na umetnost na Ki{.
Pretstavata za umetnosta kako oblik na religiozno isku{enie odnosno
isku{enie na verata, niz ovaa parabola, se demonstrira preku prikaznata za
eden talentiran umetnik i duhovnik, Ben Haas, komu, pri slu~ajnata sredba so
slavoqubiviot, no tvore~ki i duhovno ograni~en Je{uas Krohal, mu pa|a na um,
ironi~no da si poigra so mitot za Pigmalion, so toa, {to od o~igledno steril-
niot rakopis na mladiot kvazi-avtor, }e gi pre~isti naslojkite na negovata
efemerna li~nost, negovata samobendisanost, povr{nost i glupavost, negovoto
nastojuvawe i pusta èlba, niz kakvo gode tvore{tvo, da se opravda besmislata
na ìveeweto.
Ironi~en do kraen stepen, ne samo kon postapkite na svoite knièvni
likovi, tuku i kon sopstvenite, otporano iskaàni i poznati avtopoeti~ki ne-
doumici, danilo Ki{, niz vaka postavenata raskaùva~ka situacija, implicitno
otvora nekolku latentni nivoi na rasprava.
Prvoto od niv se sostoi vo polemi~kata i parodiska problematizacija na mi-
tot za Pigmalion, kako paradigmati~en mit na tvore~kata egzistencija voop-
{to - sosredoto~en, od edna strana, vrz pretpostavkite i mo`nostite, od umet-
nosta do se sozdava ìvot, odnosno, taa da se pretvora vo ìvot!
169
Taka postaven, ovoj mit go razotkriva i svoeto latentno zna~ewe, sodràno vo
prekumernosta na voshitot kon sebesi i kon sopstvenata umetnost, {to mu se za-
kanuva na sekoe tvore{tvo, pokaùvaj}i ja negovata opa~ina, odnosno suetata,
samodopadlivosta i nekriti~koto samovospevawe.
Tesno povrzana so takvoto nastojuvawe, e samata èlba na Majstorot Ben Haas,
niz sopstvenite korekcii i udel, da go spasi i izdigne Drugiot, pomalku vred-
niot i nadaren U~enik, predhodno ve}e zaveden i zatruen od primamlivoto
u~ewe na Ben Haas, izloèno vo knigata Letoto i pustinata.
Tokmu vo toa delo se sodràni fundamentalnite motivi ne samo na ova
neobi~no u~ewe, tuku i Ki{ovata poetika voop{to, ve~no raskinata pred
protivre~nata igra na razli~nite isku{enija; empiriski, istoriski, univer-
zalni, anegdotski, dokumentarni - od ednata, i metafizi~ki, nadvremeni, uni-
verzalni, od druga strana.
Od edna strana stoi t.n. poeti~ki imperativ, vtemelen vrz dragocenosta na se-
koe iskustvo, vrz neminovniot udel na ìvotnite, hedonisti~ki pretpostavki,
prikazni i niz dioniziskata perspektiva na Ni~e:
Umetnosta e soznanie, a soznanieto e bezpolovo, {to }e re~e imoralno -
pi{uva Ben Haas vo svoeto delo, na zanimliv na~in, povrzuvaj}i ja androginosta
so amoralnosta, kako kvalitativnen priznak na umetni~koto sozdavawe.
Od druga strana, me|utoa, se nao|a t.n. eti~ki imperativ, sodràn vo neumoli-
vata uloga i va`nost na skepsata, somneòt, odnosno preispituvaweto i bara-
weto na vrednostite, vo samata verba deka tie navistina postojat i moàt da
bidat ostvareni:
Da mu se veruva na zborot, makar toa da e i Svetoto Slovo, vo sebe krie opas-
nost od mnogu poteòk moralen pad, otkolku {to e kr{eweto na zabranata
zadobiena od toa Slovo.
Predvoden od edna ereti~ka ili misti~ka proekcija na tekstualnite avtoriteti
i voop{to na avtoritetot na Knigata (ili Biblijata kako kniga), ovoj iskaz na
Ben Haas, so seta silina na moralniot imperativ, ja vospostavuva nadmo}ta na
li~nata skepsa i li~nata presudba na vrednostite, nad opasnoto monolo{ko
zra~ewe na knigata (posebno, na svetite knigi, kako izvori na ednozna~no ili
ednostrano sfateno u~ewe).
Vo migot, koga Ben Haas, toj suveren duhoven u~itel i poznava~, }e se soo~i so
nepredvidlivata pateka na slu~ajot, so nedokvakanoto, samoqubivo i gladno za
uspeh lice na Je{ua Krohal, doa|a do neobjasniv presvrt, vo ~ii ramki, kako
vrvno, se nametnuva isku{enieto, ramno na religioznite isku{enija na prvite
pustinski otci: isku{enie, pome|u poeti~kiot i eti~kiot imperativ, koi, ovo-
jpat, namesto da bidat sploteni vo svojata pogibelna sprega, }e se odvojat vo
razli~ni nasoki.
170
3. Demneòt na ogledaloto
Vo nekolku navrati, knièvnata kritika obrnala vnimanie na opsesivnoto

prisustvo i zna~eweto na ogledaloto, vo celinata na Ki{ovoto delo, dovedu-
vaj}i go, pritoa, vo vrska so odredeni eshatolo{ki ili pak spiritisti~ki mo-
tivi na paralelnoto postoewe na svetovite, t.e. na ve~noto vra}awe i kruèwe
na vremeto.
Navistina, vo imenuvanata parabola, ogledaloto prerasnuva vo su{testven, on-
tolo{ki i poeti~ki princip na izvedba na tekstot, odnosno na smislata na tek-
stot. Ironijata na ogledalnoto udvojuvawe i samosoo~uvawe, vo eklatantna
forma, se osvedo~uva vo raspletot, poto~no vo naravou~enieto na parabolata za
Majstorot i U~enikot. Doìvuvaj}i slava po objavuvaweto na boèmno negoviot
trud Pat vo Kanaan, Kroha javno se odrekuva od svojot u~itel, koga }e go obvini
za truewe na du{ite i za {arlatanstvo, me|u drugoto, postapuvaj}i kako Juda, vo
sojuz so protivnicite na Ben Haas.
Na strana na edipovskata podloga na ovoj konflikt me|u Majstorot i U~enikot;
na strana od pove}eto analogii so istoriskite zbidnuvawa (prikaznata za Cezar
i Brut); ovaa razvrska, pokraj empiriskata, sodrì vo sebe i edna metafizi~ka
dimenzija ili poenta.
Opasno e da se navednuva nad tu|ata praznina, vo pusta èlba, vo nea, kako na
dnoto od bunarot, da se ogleda sopstvenoto lice, bidej}i i toa e samobendis-
anost. Sueta nad suetite.
Obidot na Majstorot, da go ispolni so smisla ponorot i praznotijata, kako {to
lucidno poentira Ki{, i samiot stanuva pokazatel na suetnoto, samoqubivoto
zadovolstvo, na toj na~in, paradoksalno zatvoraj}i go krugot ili ogledaloto na
ve~noto povtoruvawe, hermenevtikata na slavata-kako-zlo; otrovniot predizvik
na Knigata, odnosno na bitisuvaweto-vo-tekstot i tekstualnata egzistencija.
Taka, èlbata za parodirawe na mitot na Pigmalion, na krajot, se pretvora vo
nesakana i nesvesna avtoparodija, pokaùvaj}i go nenaivnoto, opasnoto lice na
umetnosta, odnosno rizikot na pismoto, a nad s¢ - fatalnosta na samozado-
volstvoto.
Rizikot da se bide izneveren, vo obidot da se spasi ili da se oblikuva i izgradi
Drugiot, osuden, so ogled na svojata nedovetnost i kreativnost, tokmu na toa, da
bide ogor~en, zavidliv i agresiven - e sepak pomalku zna~aen i fatalen, vo
sporedba so eden drug, ontolo{ki rizik, sodràn vo nastojuvaweto, so pomo{ na
umetnosta, da se sovlada besmislenosta na ìveeweto, da se nadmine udelot na
slu~ajnosta, kako i neminovnosta na smrtta.
171
Onaka kako {to Ki{ go iskaà svojot somne`, poentata na ovaa parabola ne se
sostoi samo vo nedoslednosta na u~enikot, tuku pred s¢ vo problemati~nosta na
o~ekuvaweto i nade`ta, smislata na ìvotot da bide opravduvana, so posredstvo
na umetnosta i na U~itelot, nebare istata taa, imanentna smisla na ìvotot,
iziskuva dopolnitelno pojasnuvawe i dopolnuvawe od strana na ~ovekot.
Ramnoteàta pome|u kosmosot i haosot, pome|u redot i neredot, pome|u pismoto
i ìvotot, {to umetnosta (U~itelot) saka da ja vospostavi i da ja pronajde vo
optimalna merka, na krajot, se pokaùva kako nere{liva i kobna aporija, kako
dvosmislenost od onaa strana na dobroto i zloto.
Mnogu pogolema i poopasna od suetata na u~enikot, so ogled na toa, e samata
nezale~iva sueta na U~itelot, vo èlbata za ispolnuvawe na prazninata: ne
samo vo osrednoto delo na u~enikot, tuku i vo svetot voop{to, beskrajno pobogat
i pozna~aen od site individualni (suetni) osmisluvawa-vo-tekst!
Ogledalnosta na svetot, ogledalnosta na ~ovekot i, kone~no, ogledanosta na
umetnosta i pismoto, so ogled na toa, se potvrduvaat kako su{testveni on-
tolo{ki principi i pokazateli na nesvodlivata dijalogi~nost, dvosmislenost,
antilogi~nost, aporeti~nost.
Tie, pred s¢, opstojuvaat vo na~eloto na ve~noto povtoruvawe, na sekoga{ ve}e
postoeweto i vpi{anosta vo svetot i vo tekstot, kako soznanie, iskaàno u{te
vo bibliskata Kniga na propovednikot, so seta rezignacija i nihilisti~ki ot-
por kon istorijata: Seto ona {to bilo, toa i }e bide, i ona {to se pravelo,
toa i }e se pravi, i ni{to nema novo pod ova sonce.
Iterativnosta kako fatum na ~ovekovata istorija i li~noto iskustvo, vo
parabolata na Ki{, se potvrduva so gor~livoto soznanie za zaludnosta na u~e-
weto na Majstorot, u~ewe, vtemeleno vrz pogibelnata sprega na protiv-
re~nite, poeti~ki i moralni sili. Nasproti negovite dlabokoumni, u~eni
dela, Majstorot stanuva `rtva na sopstvenoto isku{enie, toj prv se pobiva i
izneveruva sebesi, popu{taj}i £ na la`livata, nadmena sueta, zaboravaj}i na
strogosta, samokriti~nosta, metodi~noto o~ajanie. (Ale{ Debeqak,
1988:164)
Kako {to, na egzistencijalno nivo, Majstorot zapa|a vo zamkata na povratnata
struktura i ve~noto vra}awe, taka i na nivoto na raskaùva~kata struktura, go
sledime hronolo{kiot princip na povratnost, ogledalnata proekcija i
cikli~noto dvièwe. Sli~no na drugite, i ovoj raskaz na Ki{ tone vo sebesi,
spored logikata na postapkata, koja, vo knièvnata teorija, e nare~ena mise en
abyme, ili tonewe vo bezdna, tonewe vo beskraj.
Dodeka, na edno nivo, ja sledime prikaznata i komentarite na raskaùva~ot; na
vtoroto nivo, se pomesteni izvodite od hronikata na Haim Franklin, koja{to e
izvor na ovaa prikazna; a na tretoto nivo, citatite i soznanijata za Ben Haas.
172
Taka, tekstot na prikaznata e rasloen na tri sub-tekstovi, vzaemno prepleteni
vo edna zbunuva~ka, sintetizirana, lavirintna pletkanica.
Toa svojstvo na ve~no navra}awe i kruèwe me|u pismoto i svetot, vo spisite na
Ki{, ima svoe zakonomerno poa|ali{te, sodràno vo dlabokata fasciniranost
na avtorot od bizarnata, ve}e o~udena i knièvna podloga na ìvotot, na stvar-
nosta i iskustvenata realnost.
Otade, Ki{, so poln respekt, se svrtuva kon inkorporiraweto i nadgradbata na
dokumentarnite izvori, napisi i izvori, vo koi se krijat latentnite vrednosti
na umetni~kata kreativnost i imaginativnost, pri {to, pismoto e svoevidno
ogledalo na dokumentot; negov alter-ego; negov demonski dvojnik i prorok; negov
zavodliv partner.
Od druga strana, povratniot, ogledalen princip na raskaùva~kata postapka na
Ki{, opstojuva i na poeti~ko nivo: kade {to, paralelno so razvojot na pri-
kaznata, se ispi{uva sopstvenata teorija na prozata (Mihajlo Panti}, 1987),
organskata isprepletenost, simultanata koegzistencija na primarnoto
pi{uvawe i metodi~noto o~ajanie.
4. Dijalogi~nosta kako sudbina
Na edno mesto, za tvore{tvoto na Ki{ se veli deka e vtemeleno vrz dijalo{kiot

princip, vrz diajalogot so nasledstvoto na svetskata literatura (Zoran Kon-
stantinovi}, 1993:158).
To~nosta na ova iskaùvawe, spored mene, bi trebalo da se nadopolni so u{te
eden uvid, vo opasnata dijalogi~nost, kako po{irok, egzistencijalen i poeti~ki
kredo na ovoj avtor, nesklon kon samozatvorawe vo kakvi bilo duhovni, u{te
pomalku tvore~ki rezervati.
Vo raskazot Enciklopedija na mrtvite toj veli: Nikoga{ ni{to ne se povto-
ruva vo istorijata na ~ove~kite su{testva, seto ona {to na prv pogled se
~ini podednakvo, edvaj da e sli~no, sekoj ~ovek e yvezda za sebe, s¢ se slu~uva se-
koga{ i nikoga{, s¢ se povtoruva beskrajno i nepovtrolivo.
Dlaboko uveren vo nenadomestliviot udel i pridones na li~noto, Ki{ vo osnova
ostanuva eretik vo vremeto, koe ja negira singularnata vrednost na egzistenci-
jata na ~ovekot, so~eluvaj}i go tokmu toj ~ovek so ironi~nata povtorlivost i
zaludnost na site dosega{ni negovi istoriski i duhovni potfati.
Vo dosluh so narasnatata, aktuelna skepsa kon Zborot, kon Tekstot, kon Kni-
gata, kon Golemite prikazni, Ki{, me|utoa, i natamu ja neguva retori~kata uba-
vina i bleskotnosta na stilot, potem, ereti~nosta i eroti~nosta, isku{enieto i
verata, nihilizmot i utopizmot na vrednostite.
173
Branej}i se od otrovot na knigite, so misticizmot na li~noto doìvuvawe i
iskustvo, Ki{ ne dozvoluva nitu da bide zatrupan pod nanesite na svojata
o~evidna aleksandriska erupcija; nitu da bide zaslepen pred krvotokot na
morni~avata istorija.
Ki{ re{ava da bide i ostanuva dijalogi~en, antinomi~en, nesvodliv, vo ramkite
samo na edno duhovno ili poeti~ko opredeluvawe, anarhi~en, voznemiruva~ki...
5.
Ava Makarie, eden od pustinskite otci rekol: Nemoj da se izgubi{ sebesi, za da

go spasi{ drugiot.
Ponesena od svojata potreba, da yuri vo beskone~niot ponor na umetnosta, da ja

razotkriva i raspletuva nejzinata nedosegliva, misteriozna pajaìna, dali
moèbi, na krajot na krai{tata, dali, moèbi samata Kritika (ili homo kriti-
kusot), ne se pojavuva na vrvot od site, dosega rastolkuvani i poso~eni samo-
qubivi, sueti i pogibelni protivre~nosti?
Poto~no, dali Majstorot se izneveril sebesi i vlegol vo kobnata zamka/zabluda,
toga{ koga, kako kriti~ar, posegnal po tu|oto delo? Bez ogled na soblaznitel-
nite nameri...
Post skriptum
Re~ta e moeto ogledalo i
mojata kazna za drugite
Silvija Plat
Umetni~koto iskustvo na Ki{ vo opredelena smisla e sporedlivo so primerot na

amerikanskata poetesa Silvija Plat i niza fakti od nejziniot ìvot i iskazi od
dnevni~kite bele{ki. Taa fatalno go ~uvstvuva imperativot za tvore~ko samoopre-
deluvawe, za pronao|awe tvore~ko alibi vo ìvotot, samiot po sebe ocenet kako
nedostatno, insuflicientno, nesamocelno opredeluvawe i ispolnuvawe.
Frustrirana? Da. Zo{to? Bidej}i e nevozmo`no da bideme Bog, ili univerzalna
èna-i-ma`... Sakam najcelosno da go izrazam svoeto su{testvo, za{to od nekade
ja sobrav idejata, deka taka moàm da go opravdam ìvotot.. Ne moàm da se zado-
volam so kolosalnata zada~a na prostoto ìvurkawe - pi{uva, so edna morbidna
zrelost, ènata koja }e go obeleì kultniot model na sovremenata amerikanska
poezija.
174
Taa, so svojot stil na ìvot i smrt (kako {to lucidno go narekuva Robert Louel),
dava potresno svedo{tvo za nezale~ivata drama na umetnikot, osuden, postojano, vo
sebe, da oscilira pome|u polovite na Majstorot i na U~itelot, pome|u zrelosta i
nezadovolstvoto, pome|u boèstvenoto vdahnovenie i bolkata na negovoto otsustvo,
pome|u religijata i nihilizmot.
Dokolku zastra{uva~kata re~enica na Silvija Plat e to~na (Jas sum jas. A toa ne e
dovolno.), toga{, mo`no li e vo pismoto da se krie neute{nata potraga na umet-
nikot po negoviot su{testven identitet, {to go opravduva, vtemeluva, argumentira
samoto negovo postoewe niz i vo ìvotot?
I {to, dokolku sledej}i go tokmu stilot na ìvot i smrt, neramnopravnata borba
na Majstorot i U~enikot, krie u{te edna zagatka, so ogled na koja, samoubistvoto,
suicidnosta zadobiva status na logi~na i neminovna razre{nica, na kontinuiranite
napori na umetnikot, za negovo samoopravduvawe i samoosmisluvawe?
Za Silvija Plat se veruva deka ~inot na samoubistvoto go izvr{ila i se re{ila,
tokmu vo migot koga nejzinite poetski zborovi pove}e ne se nao|ale vo nikakva
vrska so li~nosta, koja gi sozdala: {to zna~i, koga do{lo do ras~ekor i raspa|awe na
vrskata pome|u jazikot i li~nosta.
Majstorot od prikaznata na Ki{, isto taka, nevolno izvr{uva samoubistvo, koga }e
go prifati predizvikot na samoproizveduvawe, so posredstvoto na Drugiot, pomalku
talentiran i produhoven rakopis. Iluzijata na samovosproizveduvaweto, na samo-
generiraweto, starata zabluda za vegetativnoto, ne-erotsko razmnoùvawe... koga,
zborovite ja gubat avtenti~nata vrska so onoj {to gi ispi{al.
Umetnosta e traurna procesija, koja moè da ja ima za cel samo radosta - veli
sovremeniot francuski filozof na beznade`nosta Andre Kont Sponvil,
aludiraj}i na toa, deka vo ontolo{kite uslovi, koga s¢ ostanuva predodredeno i
veteno na smrtta, tokmu beznade`nosta vodi do radosnoto ~estvuvawe na sega{nosta,
do radosnoto okon~uvawe, radosniot ishod na umetnosta.
Sepak, {to, do kolku religiozniot ~in na pi{uvaweto otvora bezdna, mnogupati
podlaboka i pozna~ajna od frustraciite na sekojdnevnata ìvea~ka, bezdna, vo koja
vrtoglavo is~ezna i zavodlivata suptilnost na Majstorot?
175
LITERATURA
METOD I BOLKA
1. MARCUS, Laura: Literatura in identiteta; in: Avtobiografski diskurs, Primerjalna knjièvnost

Ljubljana, br. 1, 1992.
2. ZLATAR, Andrea "Ja" knjièvne teorije, vo: Trag i razlika (ur. V. Biti, J. Uzarevi}) Zagreb
1995.
3. [UVAKOVI], Mi{ko: Postmodernizam, Beograd, 1995.
4. IGLTON, Teri: Stawe u teoriji, Ovdje, Podgorica, oktobar 1996.
5. TOMA[EVI], Bo{ko: Prema nultom stupwu kwièvne teorije, Ovdje,
Podgorica, april 1998.
6. SJORAN, Emil: Ogled za raspa|aeto, Skopje 1996; Misli, sre{cu sebesi, vo: Lettre
Interationale, Sofija, br. 13, 1996; i Dosije Sjoran, temat, vo Ovdje, juli 1997.
7. FUKO, Mi{el: Genealogija na modernostta, Sofija 1992.
8. DIL, Pol: Simbolika u gr~koj mitologiji, Sremski Karlovci, 1991.
9. EKO, Umberto: Simbol, Beograd, 1995.
POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA
1. BITI, Vladimir: Pojmovnik suvremene knjièvne teorije, Zagreb, 1997.

2. BAHTIN, Mihail: O romanu, Beograd, 1989.
3. EKO, Umberto: Simbol, Beograd, 1995.
4. EP[TAJN, Mihail: Postmodernizam, Beograd, 1998.
5. DERIDA, @ak: O apokalipti~nom tonu, usvojenom nedavno u filozofiji, Pod-
gorica, 1995.
6. FELPERN, Hauard: Izvan teorije, in: Ovdje, Podgorica, april, 1997.
7. FLUSER, Vilem: Odgovornost i sloboda, diskurs i dijalog, in: Margina, Skopje, br.
1, 1997.
8. FLORENSKI, Pavel: Protivre~ie, in: Na{e pismo, Skopje, juli, 1996.

9. FOX-GENOVESE, Elisabeth: in: New Historicism, ed. A. Veeser, London, 1989.
10. IGLTON, Teri: Stawe u teoriji, in: Ovdje, oktobar, 1996.
11. KEVAN, Tomas: Granice teorije, in: Ovdje, Podgorica, januar, 1997.
12. KOLAR, Dona: Elektronski se}avawa, in: Kulturen ìvot, br. 4., 1998.
13. KOLEVA, Elena: Protagora, sofist-u~itel na mudrost ili doksomimet
(predgovor), in: Platon: Dijalozi, Skopje, 1994.
14. LEVIN, Charles: in: The Structural Allegory, ed. John Fekete, London, 1984.
15. MARCUS, Laura: Literatura, identiteta in avtobiografski diskurs, in: Primerjalna knjièvnost,
Ljubljana, br, 1., 1992.
176
16. MO^NIK, Rastko: The Neandertal's Whistle, in: Mladina, Ljubljana, april, 1997.
17. NIÊ, Fridrih: Putnik i njegova senka, Beograd, 1996.
18. RO[KO, Zoran: Eksplozivna implozija: digitalne inkunabule i tehnolo{ki {amanizam, in:
Republika, Zagreb, br. 1-2., 1998.
19. [UVAKOVI], Mi{ko: Defikcionalizacija autobiografije, in: Ovdje,

Podgorica, jul, 1997.
20. [ELEVA, Elizabeta: Metod i bolka, in: Na{e pismo, Skopje, noemvri, 1998.
21. Qubov i alhemija (kon dioniziska obnova na knièvnata teorija), in: Na{e pismo,
Skopje, 1998.
22. Diskursot na teloto-teloto na diskursot, in: Feministi~ki strategii (tan-

tri~kiot princip vo knièvnata kritika), ur. Kata ]ulafkova, Skopje, 1998.
23. THALLACK, Douglas: Critical Theory, London, 1995.
24. ZLATAR, Andrea: †Ja# knjièvne teorije, in: Trag i razlika (ur. V. Biti et alii), Zagreb, 1995.
QUBOV I ALHEMIJA
1. OCTAVIO, Pas: Dama i svetica, in Republika, Zagreb, br. 9/10, 1994.

2. VLADIMIR, Biti: Pojmovnik suvremene knjièvne teorije, Zagreb, 1997.
3. STOREJDIK, Peter: Do}i na svijet, dospeti u jezik, Zagreb, 1992.
4. FUKO, Mi{el: Geneologija na modernosta, Sofiя, 1992.
5. IGLTON, Teri: Stawe u teoriji, in Ovdje, Podgorica, br. Oktobar (427), 1996.
6. BRUKNER, Paskal / Alen Finkilkraut: Novi ljubavni nered, Beograd, 1989.
7. MUHI], Ferid: Jazikot na filozofijata, Skopje, 1995.
8. ULMER, Gregory: The Object of Post-Criticism, in Anti-Aesthetic (ed. Hal Foster), 1983.
9. KI[, Danilo: Lautata i belezite, in Sum, [tip, br. 16 (zima), 1989.
10. BART, Rolan: Fragmenti ljubavnog govora, Beograd; in Tre}i program RTB, br. 36 Ni{;
(1975): Zadovoljstvo u tekstu, 1978.
TELOTO NA DISKURSOT
1. A]IN, Jovica: Tekst i njegovo telo, predgovor in Rolan Bart: Zadovoljstvo u tekstu, Ni{, 1975.
2. BART, Rolan (1975): Zadovoljstvo u tekstu, Ni{, 1975.
177
3. BEST, Stiven/Daglas Kelner: Posmoderna teorija, Skopje, 1996.
4. BRUKNER, Paskal/Alen Finkilkraut: Novi ljubovni nered, Beograd, 1989.
5. IGLTON, Teri: Iluzije postmodernizma, Novi Sad, 1997.
6. O’NIL, John: Breaking the signs: R. Barthes and the Literary body, in: “John Fekete: The Structural
Allegory”, Minneapolis, 1984.
7. NIETZCHE, Fridrich: Ro|enje tragedije, Zagreb, 1983.
8. SLOTERDIJK, Peter: Do}i na svijet, dospeti u jezik, Zagreb; (1997): Peewata na vremeto vo
Lettre international, Skopje, br. 8, 1992.
9. SUVAKOVI], Mi{ko: Feti{i i ma{ine jezika pola - Vlasta Delinar in: Pro femina, Beograd, br.
11, 1997; (1997); Defikcionalizacija autobiografije, in OVDJE, Podgorica, br. 343-345, 1997.
10. ULMER, Gregory: The object of the Post-Criticism, in: Hal Foster (ed.): The Anti-Aestetic,
Seattle, Washington, 1983.
11. VAJT, Kenet: Visoravan albatrosa (uvod u geopoetiku), Beograd, 1997.
12. VALENT, Mirko: Krvavi eurokaz, 1997, in: Republika, Zagreb, br. 9-10, 1997.
Dr. FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO
1. BITI, Vladimir: Teorija i postkolonijalno znanje, in: Republika, Zagreb, br. 5-6, 1997.
2. DELEZ, Gatari & Gatari, Feliks: Anti-Edip, Sremski Karlovci, 1990.
3. DERRIDA, Jacques: Living On. Borderline, in: Deconstruction and Deconstruction, ed. Har-
old Bloom et alii, New York, 1979.
4. DUBOST, Jacques: Libertinage and rationality, in: Yale French Studies, n. 94, 1998.
5. KIOSSEV, Aleksandar: Homotopija i heterotopija, in: Literaturen vestnik, SofiÔ, 19
dekemvri, 1995.
6. KOS, Janko: Na poti v postmoderno, Ljubljana, 1995.
AH, TIE BALKANCI
1. ANDONOVSKI, Venko: Mitot za Piemont vo knièvnosta i kulturite na

ju`nite i zapadnite Sloveni, in: Godi{en zbornik na Filolo{kiot fakultet, Skopje, 1977.
2. A[ERSON, Nil: Za varvarite i civiliziranite, in: Lettre internationale, Skopje,
br. 7, 1977.
3. BABA, Homi: Postkolonijalni autoritet i postmoderna krivica, in: TRANS, Novi Sad, br. 6-7,
1998.
4. BENHABIB, [ejla: Fundamentite na nacionalizmot, in: Margina, Skopje, br. 2,
1997.
5. BITI, Vladimir: Intertekstualnost spram kontekstualnosti, in: Upletanje nere~enog, Zagreb,
1994.
6. BITI, Vladimir: Teorija i postkolonijalno stanje, in: Republika, Zagreb, br. 5, 1998.
178
7. BITI, Vladimir: Pam}enje i kulturni studiji, in: Republika, Zagreb, br. 3-4, 1998.
8. BO[KOVI], Aleksandar: Multikulturnosta i krajot na istorijata, in: Mar-
gina, br. 2, 1997.
9. GEORGIEV, Nikola: Propasti i mostove na me`dutekstovosta, Plovdiv, 1999.
10. GLOVER, David: Myths of Origins, Myths of Blood, in: Discourse, fall, 1993.
11. GOVEDI], Nata{a: Politi~ka korektnost kao suvremena utopija, in: Republika, Zagreb, br. 3-
4, 1999.
12. DELEZ, @il/Feliks Gatari: Anti-Edip (kapitalizam i {izofrenija), Sremski Karlovci, 1990.
13. DIÊV, Ivajlo: Darot v epohata na negovata tehni~eska v sproizvodimost,
Sofija, 1999.
14. DOMENAK, @an-Mari: Evropa - kulturni izazov, Beograd, 1991.
15. DOROVSKI, Ivan: Literary Theory in the Third Millenium, in: Science and Culture for the
Joint Future of South Europe, MANU, Skopje, 1998.
16. @I@EK, Slavoj: Metastaze uìvanja, Beograd, 1996.
17. IGLTON, Teri: Stawe u teoriji, in: Ovdje, Podgorica, oktobar/decembar, 1996.
18. IVEKOVI], Rada: Prikazni za identitetite, intervju, in: Lettre internationale,
Skopje, br. 13-14, 1999.
19. KRASCEV, Petar/Ivan Krstev: Refleksii vrz balkanskiot model, in: Na{e
pismo, Skopje, 1998.
20. MO^NIK, Rastko: Teorija za dene{no vreme, Skopje, 1999.
21. WI[I, Armando: Komparativnata knièvnost kako disciplina na dekoloni-
zacijata, in:Knièven kontekst, br. 3, 1999.
22. RO[KO, Zoran: Digitalne inkunabule i tehnolo{ki {amanizam, in: Republika, Zagreb, br. 1-2,
1998.
23. SARKAWAC, Branko: Nomadizam i postkolonijalizam, Simpozium na SVP' 99,
Struga, 1999.
24. SLAP[AK, Svetlana: Haremi, nomadi: Jelena Dimitrijevi}, in: Pro femina, Beograd, br. 15-16,
1998.
25. TODOROV, Cvetan: Odrodeniot ~ovek, in: Lettrte internationale, Skopje, br. 5-6, 1997.
26. TODOROVA, Marija: Imaginarni Balkan, Beograd, 1999.
27. ]OSEV, Aleksandar: Heterotopija i homotopija, in: Literaturen vestnik,
Sofija, 19.XII.1995.
28. FROM, Erih: ôvekovoto srce, Skopje, 1996.
29. HELER, Agne{: Lica multikulturalizma, in: Re~, Beograd, br. 11-12, 1998.
30. ÔMSKI, Noam: Konturite na svetskiot poredok, in: Margina, Skopje, br. 2,
1999.
31. [ELEVA, Elizabeta: Makedonskiot film vo balkanskiot kulturen kontekst,
in: Kinopis, Skopje, br. 16, 1996.
32. [ELEVA, Elizabeta: Mediteranskiot intertekst vo makedonskata proza, in:
Makedonskata literatura i kultura vo mediteranskata kulturna sfera (zbornik) MANU,
Skopje, 1996.
33. [ELEVA, Elizabeta: Born to be Balkan, in: Dnevnik, 22, maj, 1999.
34. [ELEVA, Elizabeta: Dr. Falus kako figura na znaeweto (postkolonijalno
~itawe na †MME# od D. Dukovski), HESP, Skopje, 23 juli 1999.
179
35. [ELEVA, Elizabeta: Komparativizmot denes, in: Kulturen kontekst, Skopje, br.
3, 1999.
FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST
1. LOTMAN, Œriñ: O soderànii i strukture ponÔtiÔ †hudoèstvenaÔ literatura#, in:

Moderna tuma~enja knjièvnosti (M. \ur~inov, N. Kova~ et alii) Sarajevo, 1981.
2. KONSTANTINOVI], Zoran: Od imagologije do prou~avanja mentaliteta, Umjetnost rije~i, Zagreb,
br. 2, 1986.
3. DOROVSKI, Ivan: Me|uliteraturnite centrizmi vo balkanskite literaturi, vo:
Stranskite vlijanija vo makedonskata literatura i kultura vo 50 i 60 godini, (Zbornik),
MANU, Skopje, 1996.
4. MONTROSE, Louis: Proffesing the renaissance: The Poetics and Politics of culture in: New Histori-
cism (ed. Aaram Veeser), New York, London, 1989.
5. BLOK, Aleksandar: Rodnoto mesto kako sudbina, Lettre internationale, br. 2, 1996; Alek-
sandÏr KÏsev: HeterotopiÔ i homotipiÔ, Literaturen vestnik, SofiÔ, 19.XII.1995.
6. BITI, Vladimir: Intertekstualnost spram kontekstualnosti, in: Upletanje nere~enog, Zagreb, 1994.
7. Homotopijata ozna~uva, kako {to veli ]osev: †geopoliti~ki, socijalen topos ili region,
so kvantitativna i kvalitativna homogenost#. Od druga strana, tokmu vrz primerot so Balka-
not, ]osev predupreduva na faktot, deka sekoe lokalizira~ko iskaùvawe e ve}e ideolo-
gizira~ko#, odnosno implicitno vrednuva~ko, proektivno i na odreden na~in interpreta-
tivno.
8. MIODYNSKI, Lech: The New Radicalism of Macedonian Literature, in: Postmodernism in Literature
and Culture of Central and Eastern Europe) ed. H. Janaszek / D. Fokkema), Katowice, 1996.
9. PALAVESTRA, Predrag: Tu|ina i samo}a u balkanskom svetu kulture, simpozium †Makedonskata
literatura i umetnost vo kontekstot na Mediteranskata kultura#, MANU, Skopje, 24.X.1996.
10. KOSIK, Karel: Dijalektika konkretnog, Beograd, 1967.
11. KONSTANTINOVI], Radomir: Filozofija palanke, Beograd, 1989.
12. HEINICH, Nathalie: L’inceste du deuxieme type et les avatars du simbolique, in: Critique, Paris, de-
cembre 1995.
13. DE VALDES, Maria Elena: A Feminist Analysis of Postmodern Intertextuality, in: Postmodernism in
Literature and Culture of Central and Eastern Europe, Katowice, 1996.
14. BAHTIN, Mihail: O romanu, Beograd, 1989.
15. BA[I], Sonja: Vampir povijesti (Dòjs, Fokner, Krleà), in: Republika, Zagreb, br. 5-6, 1996.
MEDITERANSKIOT INTERTEKST...
1. BENNET Andrew/ROYLE Nicholas: An Introduction to Literature, Criticism and Theory,

Prentice Hall, London, New York, 1995.
180
2. RADOVI] Miodrag: †Uticaj# kao kategorija transtekstualnosti, vo: Stranskite vlijanija
vo makedonskata literatura vo 50-tite i 60-tite godini (zbornik na trudovi od nau~niot
sobir), MANU, Skopje, 1996.
3. VIDIN, Ivo: Mediteranska ~e`nja engleske knjièvnosti, vo:
Tekstovi u kontekstu, Zagreb, 1975.
4. VALERI, Pol: Mediteranska nadahnu}a, vo: Pesni~ko iskustvo,
Beograd, 1980.
5. NIÊ, Fridrih: Ro|enje tragedije, Zagreb, 1980.
6. KI[, Danilo: Mediteranizam i Zlatno runo, vo: Homo poetikus,
Sarajevo, 1990.
7. VAJT, Kenet: Nomadskiot duh, Tabernakul, Skopje, 1995.
8. KÃSEV, Aleksandar: HeterotopiÔ i homotopiÔ (kÏm edna fukoÔanska tipologiÔ
na modernite toposi), vo: Literaturen vestnik, SofiÔ, 13-19.XII.1995.
9. KONSTANTINOVI], Zoran: Uvod u uporedno
prou~avawe kwièvnosti, Beograd, 1984.
10. KONSTANTINOVI], Zoran: Od imagologije do istraìvawa mentaliteta, Umjetnost rije~i,
br. 2, 1986.
11. [KULJ, Jola: Kulturna identiteta kot dialogizem, Primerijalna
knjièvnost, br. 1, 1992.
12. CVITAN, Dalibor: Mediteranski sparagmos, vo: Zgranut pred
zlom, Zagreb, 1980.
13. FRAJ, Nortrop: Anatomija kritike, Zagreb, 1979.
14. HUTCHEON, Linda: Intertekstualnost, parodija i diskursi povjesti, vo: Republika, Zagreb,
br. 103, 1994.
15. \URI[IN, Dioniz: Teorija na sporedebenoto
prou~uvawe na literaturata, Skopje, 1988.
16. BAHTIN, Mihail: Problemi poetike Dostojevskog, Beograd,
1967.
17. GEZEMAN, Gerhard: KÏm harakterologiÔta na
SlavÔnite. ParazitniÔt Balkanec, Literatura, SofiÔ, 1, 1995.
18. STRUTZ/ZIMA, vo: Republika, Zagreb, temat: Srednja Ev-
ropa, br, 9/10, 1989.
19. MJODINSKI, Leh: Poetskata paradigma na kulturata vo makedonskiot i vo
polskiot neoklasicizam, predavawe, 14.III.1996, Skopje.
20. GENETTE, Gerard: Palimsestes, Paris, 1982.
21. Problematikata na kulturniot identitet vo makedon-
skata knièvnost i po{iroko kultura, vo kontekstot i vo duhot na izvornite Bahtinovski
opredelbi i tolkuvawa na ovaa problematika, i vo soglasnost so poso~enite stavovi na slo-
vene~kata teoreti~arka Jola [kuq, za prv pat vo na{ata akademska sredina, ja apostro-
fira{e Milan \ur~inov, vo svojot tekst: †Mihail Bahtin i korenite na intertekstual-
nosta#, objaven vo Sovremenost, br. 102 za 1993 g. Nastapuvaj}i od stojali{teto na kompara-
tivnata knièvna nauka, \ur~inov fakti~ki se priklu~i kon denes dominantniot trend na
t.n. interkulturni studii, ~ij{to predmet na interes pretstavuva ne samo imanentno
knièvniot, tuku i kulturolo{kiot aspekt na prou~uvaweto.
181
DIJALEKTIKA NA PAMETEWETO...
1. BITI, Vladimir: Pam}enje i kulturni studiji, in: Republika, Zagreb, br. 3-4, 1999.
2. BAUDRILLARD, Jean: Ecstasy of Communication, in: Anti-Aesthetics, ed. Hal Foster, Seat-
tle, Washington, 1983.
3. DELEZ, @il/Feliks Gatari: Anti-Edip, Sremski Karlovci, 1990.
4. DIÊV, Ivailo: Machines of Forgetting, Skopje, predavawe na Prvata letna {kola na So-
ros, The Image of the Other, 1999.
5. EP[TAJN, Mihail: Postmodernizam, Beograd, 1998.
6. FLUSER, Viliem: Odgovornost i sloboda, diskurs i dijalog, in: Margina, Skopje,
br. 1, 1997.
7. JERKOV, Aleksandar: Roman i tekst, PH 2, Beograd, 1998.
8. KOLAR, Dona: Elektronski se}avawa, in: Kulturen ìvot, Skopje, br. 4, 1998.
9. LACHMANN, Renate: Text als Mnemotechnik, nav. spored Vladimir Biti, ibid, 1991.
10. SLOTERDIJK, Peter: Do}i na svijet, do}i do jezika, Zagreb, (1992).
11. MARIJA, Todorova: Imaginarni Balkan, Beograd, 1999.
12. VIRILIO, Pol: Kriti~ni prostor, â~ak, 1997.
METOD I PRO[ETKA
1. A[ERSON, Nil: Za "varvarite# i "civiliziranite#, in: Lettre internationale,

Skopje, br. 7, 1997.
2. BAHTIN, Mihail: VoprosiÎ literaturiÎ i estetikiÎ, Moskva; (1986): Estetika
slovesnogo tvor~estva, Moskva, 1975.
3. FELPERN, Hauard: Izvan teorije, in: Ovdje, Podgorica, br. april, maj, jun, 1997.
4. GILJEN, Klaudio: Knjièvnost kao sistem, Beograd, 1982.
5. IVEKOVI], Rada: @enite, nacionalizmot i vojnata, in: Lettre internationale,
5-6, 1997.
6. LOTMAN, Jurij: Tekst v tekste, in: Trudi po znakovim sistemam VI, temat:
Intekst 1981.
7. RIFFATERRE, Michael: Semiotique intertextuelle, in: Rievue désthetique, n. 1-2. (1980):
Syllepsis, in: Critical Inquiry, n. 4, 1979.
8. RIS, Jano{: Odgovornost komparatistike danas, in: Metodolo{ka misao, Beograd, 1990.
182
9. SLOTERDIJK, Petr: Do}i na svijet, dospjeti u jezik, Zagreb, 1992.
10. STRADA, Vitorio: îtatÎ i sravnivatÎ, in: Sbornik statei k 70-letino prof.
Œ. M. Lotmana, Tartu, 1992.
11. THOMSON, Clive: Dialogism and Cultural Criticism, London, Canada, 1995.
12. TODOROV, Cvetan, Odrodeniot ~ovek, in: Lettre internationale, Skopje, br. 5-6,
1997.
13. [KULJ, Jola: Kulturna identiteta kot dijalogizem, in: Primerjalna knjièvnost, Ljubljana, br. 1,
1992.
14. [TAJNER, Xorx: Muzikata na mislite, in: Lettre internationale, Skopje, br. 2,
1996.
15. ULMER, Gregory: The Object of Post-criticism, in: The Anti-Aesthetics, (Hal Foster, ed.),
Seattle, 1983.
16. VAJT, Kenet: Visoravan albatrosa (uvod u geopoetiku), Beograd, 1997.
DA SE BIDE ILI NE!
1. FRAJ, Nortrop: Anatomija kritike, Zagreb, 1979.

2. HUTCHEON, Linda: A Poetics of Postmodernism, New York/London, 1988.
3. MIRAGLIA, Anne Marie: Dialogism and American intertexts in the Quebecois Novel, in: Dia-
logism and Cultural Criticism, ed. Clive Thomson/ Hans Raj Dua, London, Canada, 1995.
4. ULMER, Gregory: Of a Parodic Tone Recently Adopted in Criticism, in: New Literary History,
Baltimore, 1982, n.3.
5. THOMSON, Clive: Dialogue, Culture and the Dialogic, in: Dialogism and Cultural Criticism,
ibid.
6. KOS, Janko: Na poti v postmoderno, Ljibljana, 1995.
7. VAJT, Kenet: Nomadskiot duh, Skopje, 1995.
8. BAHTIN, Mihail: Problemi poetike Dostojevskog, Beograd, 1967.
9. Da go navedeme ovde i srodnoto mislewe na Viktor Segalen: "Treba da umeeme da
razbereme, vo {to e monstruozniot ìvot na umetnikot i {to sudbinata od nego bara. Pred
s¢, toj treba da ìvee, da bide ìvotvoren, da ima opredeleni fizi~ki obele`ja, da jade i da
se reproducira... No, umetnikot go zapostavuva i go izbegnuva ona, {to e od su{testvena
va`nost, za da bide ~ovek i {to nemu, sepak, ne mu zna~i ni{to... i od toj moment, ona {to e
korisno i ute{no za drugite, za nego ne e ni{-to. Toj mora da ìvee samiot od sebe... dlaboko
vo du{ata, toj mora da se izbori so razni sili, poimi, zna~ewa, {to s¢u{te nemaat ime...# -
cit. spored Kenet Vajt, nav. delo: 254
10. HRISTI], Jovan: Malkolm Lauri (pogovor), in: Ispod vulkana, Beograd, 1966.
11. NIÊ, Fridrih: Vesela nauka, Beograd, 1989.
183
12. DELEZ, @il: Znakovi i doga|aji, in: Quorum, Zagreb, br. 3-4, 1994.
13. Na pra{aweto, dali, vsu{nost, voop{to bi sakal da ima identitet ili ne, @ak De-
rida, vo nemu svojstveniot aporeti~en manir, odgovara vaka: "Da, kako i site lu|e. No, kinej}i
se okolu edno nevozmo`no ne{to, na koe i samiot mu se sprotivstavuvam, Jas go pretstavuva
samiot oblik na sprotivstavuvaweto. - Neka "ludost# mora bdjeti nad misli (interview), in:
Quorum, br. 1, 1994.
14. Za ispovedniot i soteriolo{kiot karakter na filozofskata misla kaj prethod-
nikot na modernite filosofski opredelbi, Artur [openhauer, da se vidi kaj: Michel Onfray:
Bouddha, le chien et la flute, in: Magazine litteraire, Paris, 1995, n. janvier.
15. Za sovremenata, scientisti~ki izobli~ena knièvna teorija, mo{ne e upaten sled-
niot fragment od intervjuto na Mi{el Fuko: "Rabotam kako ku~e. I siot ìvot taka sum
rabotel. Ne me interesira akademskiot status na ona, {to go pravam, mojot problem e mojata
sopstvena preobrazba#, in: Ovdje, Podgorica, 1996.
16. KRAJMAER, Klaus: Svetot kako filmsko ateqe, ili Herzkammerton Kino, vo: Vim
Venders, MSU, 1996.
17. JANAKIEV, Kalin: Filosofski obidi vrhu samotata i nade`data, Sofija, 1996.
18. KRISTEVA, Julija: Crno sunce, Novi Sad, 1994.
184
BIBLIOGRAFSKI PODATOCI ZA TEKSTOVITE
1. Metod i bolka, vo: Na{e pismo, br. 23, 1998.

2. Cogito - {aman sum - (pogovor), vo Rastko Mo~nik: Teorija za dene{no vreme, Magor,
Skopje, 1999.
3. Born to be Balkan, vo: Dnevnik, 22. maj 1999.
4. Post-teorija..., vo: Kulturen ìvot, br. 2, 1999.
5. Dr. Falus kako figura na znaeweto, predavawe od Prvata letna {kola "Slikata na
Drugiot#, Soros, Skopje, 23 juli 1999 (do sega neobjaven).
6. Dijalektika na pameteweto, referat od Pettata regionalna konferencija na Pen centrite
vo Ohrid, vo: Na{e pismo, br. 28, 1999.
7. Nomadizmot-antropolo{ka konstanta i poetski predizivik, referat od Simpoziumot na
SVP '99, vo: Na{e pismo, br. 29, 1999.
8. Ah, tie Balkanci - vo: Kulturen ìvot, br. 3-4, 1999.
9. Filmot vo balkanskiot intertekst, vo: Kinopis, br. 16, 1996.
10. Kon dioniziska obnova na knièvnata teorija, vo: Na{e pismo, br. 21, 1998.
11. Teloto na diskursot, diskursot na teloto, vo: Feministi~ki strategii (zbornik), ur. Kata
]ulafkova, Sigmapres, Skopje, 1998.
12. Moda, postmoderna i paradoksite na tekstualnosta - referat od Simpoziumot na Racinovi
sredbi 1998, vo: Na{e pismo, br. 18, 1998.
13. Tranzicija i(li) dekonstrukcija - referat od Simpoziumot na Knièvniot novosadski
krug "Tranzicija i nova lica kwièvnosti#, odràn 5 i 6 septemvri 1997 g., vo: Impuls K21K,
Novi Sad, br. 2, 1998 (za prv pat se objavuva na makedonski jazik).
14. Mediteranskiot intertekst vo makedonskata proza na 80-tite godini, vo: Mediteranskiot
kontekst na makedonskata literatura i kultura (zbornik), ur. Milan \ur~inov, MANU,
Skopje, 1998.
15. Tancot na Eros i Tanatos - referat od simpoziumot na Racinovite sredbi ' 99.
16. Da se bide ili ne - referat od simpoziumot na Dru{tvoto za literatura i kultura Kanada-
Jugoslavija "Mit stvarawa u kanadskoj kwièvnosti#, Novi Sad, 1996, vo: Na{e pismo, br. 24,
1999.
17. Opsednat so tu|a du{a, vo: Razgledi, br. 7/8, 1993.
18. Pismo i rizik, vo: SUM, [tip, br. 16, 1997/98.
19. Tri oblika samotija, vo: Razgledi, 103, 1991.
20. (Ne)qubov i oblici, vo: Sovremenost, 9-10, 1992.
21. Metod i pro{etka, vo: Knièven kontekst, br. 3, 1993.
22. Aspekti na kulturniot identitet, vo: Lik, 8 maj 1996.
23. Komparativistikata niz postmoderno oko, vo: Lik, 20 april 1994.
185
Elizabeta [eleva - rodena 1961 g., vo Ohrid. Diplomira na Grupata za op{ta i kom-
parativna knièvnost vo Skopje. Postdiplomski studii zavr{ila 1989 g., na Filolo{kiot
fakultet vo Belgrad. Vo 1998 g., doktorira na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, so temata
†Od dijalogizam do intertekstualnost#. Raboti kako docent na predmetot Teorija i me-
todologija na prou~uvawe na literaturata.
Od 1994 g., e ~len na Nezavisnite pisateli na Makedonija. Od 1996 g., e pretsedatel na
Dru{tvoto za komparativna knièvnost na Makedonija. Od 1998 g., e urednik na spisanieto za
literatura i kultura "Na{e pismo#. Od fevruari 1999 g., e ~len makedonskiot Pen-centar. Od
22 januari 2000 g., kolumnist na vesnikot "Dnevnik#.
Dosega rabotela na pove}e nau~ni proekti: tri (1989, 1990 i 1998 g.) za Institutot za
makedonska literatura; tri (1996, 1997, 1997 g.) kako stru~en sekretar i u~esnik vo proektot
"Komparativno prou~uvawe na makedonskata literatura i kultura vo 20 vek#, pri Makedon-
skata akademija na naukite i umetnostite; i dva, kako u~esnik vo teatrolo{kiot proekt na
Jelena Luìna, vo ramkite na Simpoziumot na teatarskite igri "Vojdan êrnodrinski# za
1998 i 1999 g.
Bila ~len i pretsedatel na komisiite za simpozium na Racinovite sredbi 1992 i 1993, i
na Stru{kite ve~eri na poezijata 1996, 1997 i 1999 g. U~estvuvala na 4o simpoziumi vo zemjata
i stranstvo (Qubqana, Belgrad, Zagreb, Bratislava, Novi Sad).
Aktivno i kontinuirano sorabotuva so Kinotekata na Makedonija, MTV i pove}e
doma{ni i stranski spisanija za literatura i kultura.
Se bavi so prevod: od slovene~ki jazik (Rastko Mo~nik: Teorija za dene{no vreme) i
angliski jazik (Gigi Tevadze: Znaci na idninata).
Avtor na pogovorite, vo knigite: Katica ]ulafkova "Kopne` po sistem# (izbor na
esei), Skopje, 1992; Jordan Danilovski "Vev# (izbor poezija), Skopje, 1993 i "Ludoto leglo#
(poema), Skopje, 1998; Sande Stoj~evski "Golemata bukva# (izbor poezija), Skopje, 1994; Lil-
jana Dirjan "Te{ka svila# (izbor poezija), Skopje, 1997; Aleksandar Prokopiev "Anti-
upatstva za li~na upotreba# (prozni zapisi), Skopje, 2000; Bogomil \uzel "Ona# (poema),
Skopje, 2000.
Objavila nad 100 trudovi (esei, studii) vo periodikata.
Avtor e na knigite: Komparativna poetika (Feniks, 1996); Knièvno-teoriski studii
(Matica makedonska, 1997).
186

Kult Esei

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Kult Esei

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

METOD I BOLKA

(kon avtobiografsko "tetovirawe# na

†Nema vsu{nost teorija, koja {to ne e

Pome|u pismoto (literaturata) i samootkrivaweto, vospostavuvaweto na

†S¢ mi e dozvoleno, no s¢ ne mi e polezno#

†Mo`ebi, ne go sakam ona {to go znam,

†Soznanieto go ubiva deluvaweto#

†Da se tolkuva edno delo,

†Ako vo ime na naukata i nau~noto,

Navistina, dokolku e to~no (ili barem prifatlivo) stojali{teto, spored

†Potrebno e da se `ivee, toa {to se raboti#

†Apokalipti~koto, ili so drugi

Egzistencijalno obuslovena, dlabokata potreba za hermenevtikata na

†Dali e antropologijata proizvod na

Ne obiduvaj}i se povtorno da se navrati kon anahronite, nadminati

POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA

Ako soznava~kiot razum e podelen,

Obiduvaj}i se da progovorime za aktuelnite sostojbi vo kni`evnata te-

Notoren e faktot, deka od 1968 godina navamu, kni`evnata nauka se

Kni`evnata nauka, vo poslednite decenii, e naso~ena kon rastvorawe, de-

Me|utoa, rasvetluvaweto na ovie, dlaboko presvrtni~ki procesi, {to se

4. Kon post-teorija (teorijata kako `anr)

"Zborot "teorija# se pomesti od funkcijata na avtenti~nost na ona, {to

5. Predavaweto, transfer ili predavstvo?

Podemot na filozofijata na jazikot, pragmatikata (interesot za nepos-

6. Zo{to teorija - elitizam ili potreba?

Teorijata nesomneno ima svoja povesna, istoriska dimenzija, vtemelenost

Samata interpretacija e oblik na voljata za mo}, {to egzaltira kako

Pi{uvaweto e nauka za nasladite na jazikot,

Sakam s¢ {to znam

Iako pojdovno obele`ana so svojot apofati~ki, neizrekliv, racionalno

QUBOV VO DISKURSOT, QUBOV ZA TEKSTOT

†Da se ostane vo sistemot,

Ekstati~na, neskrotliva vo zadaden ili kone~en oblik; sudbonosna, fatalna

†Pred s¢, dali i nad s¢,

Aleksandriskiot ~ovek, e vsu{nost

†Pismoto e nauka za nasladite na jazikot,

Po~nuvaj}i so ekstati~kite zapisi na Ni~e, vo modernata kritika i te-

P. S. Tantri~kiot pristap vo kritikata, upatno e da go postavime vo po{irokiot

DOKTOR FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO

Primenuvaj}i go denes aktuelniot, i isto tolku provokativen, postkolonijalen

Dr. Falus Mladiot

Otade, dramskiot dijalog nesomneno mo`e da se sledi i kako simulacija na

AH, TIE BALKANCI!

"Onie, koi{to upravuvaat mo`at da si dozvolat, da bidat

Prv del - Osudeni na analiza

1. Vo posledno vreme, svedoci sme na edna dlaboka, za nas u{te i frus-

Vtor del - Demonskiot pohod na razlikata - ili,

"Balkanot -toa se drugite#

"Velat, na Balkanot ne e mo`no da se rodi{ i da

Vo korpusot na studiite i delata za Balkanot, pokraj neporeklivite

Tret del: Slu~ajot Makedonija

S kleti ludi modi va{i

No, stanuva i so tivok kikot vo sebe

Balkanizmot, koga se raboti za makedonskata kulturna sfera, kako i s¢

Vo posledno vreme, re~isi kaj site pozna~ajni intelektualci i tvorci vo

Inaku, ve}e mo`eme da govorime i za naznaki na akademskata recepcija

Aplikativniot potencijal na postkolonijalniot diskurs, kako {to se

"Da se dekolonizira od sebe samiot, za eden evropski nau~nik zna~i da ja

FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST

Glavnata metodolo{ka to~ka, od koja poa|a ovoj tekst proizleguva od semi-

Razmisluvame, za da uspeeme da se odr`ime i pre`iveeme.

Ne sme li nie - traumirani su{testva, sposobni da sudat za realnosta,