P. 1
kult_esei

kult_esei

|Views: 937|Likes:
Published by Darko Stefanoski

More info:

Published by: Darko Stefanoski on Apr 22, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

12/18/2012

pdf

text

original

Sections

  • METOD I BOLKA
  • POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA
  • KON DIONIZISKA OBNOVA NA KNI@EVNATA TEORIJA
  • Ferid Muhi}
  • TELOTO NA DISKURSOT
  • DOKTOR FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO
  • AH, TIE BALKANCI!
  • FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST
  • COGITO, [AMAN SUM!
  • BORN TO BE BALKAN
  • MEDITERANSKIOT INTERTEKST VO MAKEDONSKATA PROZA OD 80- TITE I 90-TITE GODINI
  • ASPEKTI NA KULTURNIOT IDENTITET
  • PROBLEMATIKATA NA INTERTEKSTUALNOSTA
  • TRANZICIJA I(LI) DEKONSTRUKCIJA
  • NOMADIZMOT - POETSKI KOPNE@ I
  • METOD I PRO[ETKA
  • KOMPARATIVISTIKATA NIZ POST-MODERNO OKO
  • OPSEDNAT SO TU\A DU[A1
  • TANCOT NA EROS I TANATOS
  • DA SE BIDE ILI NE!
  • TRI OBLIKA SAMOTIJA
  • (NE)QUBOV I OBLICI
  • PISMO I RIZIK

METOD I BOLKA (kon avtobiografsko "tetovirawe# na kni`evnata teorija)

†Literaturata e prostor, kade{to pra{awata za prirodata na li~niot identitet, se najprovokativno artikulirani#. Endrju Benet / Nikolas Rojl †Nema vsu{nost teorija, koja {to ne e gri`livo podgotven oddel na nekoja avtobiografija#. Pol Valeri Pome|u pismoto (literaturata) i samootkrivaweto, vospostavuvaweto na subjektot, otsekoga{ postoela, pomalku ili pove}e otkriena, a sepak dlaboka, imanentna proniknatost i povrzanost, posebno intrigantna za filosofite, a denes, s¢ pove}e, i za teoreti~arite na literaturata. Vo znamenitata rasprava †Za gramatologijata# (1967 g.), vo celost posvetena na problematikata na pismoto, kako poa|ali{te na edna nova interpretacija na filosofskata i kulturnata tradicija, obrazlo`uvaj}i ja apokalipti~nata teleologija i testamentarniot, zavetniot karakter na Biblijata (Svetoto pismo), @ak Derida go zasega problemot, za konstitutivnoto zna~ewe na pismoto za subjektot, vo procesot na vospostavuvaweto na svesta za smrtta, vrz ~ija{to osnova, pismoto go ozna~uva vospostavuvaweto i na subjektivitetot, kako svest za li~nite granici i mo`nosti. Upatuvajki na damne{nata praktika na starite Grci, sozdavaweto bele`nici (hypomnenata), od fragmentite, od li~nite se}avawa, nau~enite, pro~itanite ili ~uenite mudrosti ili zapisi, ~ija {to cel bila - pottiknuvaweto i vostanovuvaweto na jastvoto, preku askezis (u~ewe za sebesi preku sebe) i postignuvawe posovr{en odnos kon sebesi i Mi{el Fuko, od svoja strana, vo instancata na pismoto razotkriva edna †tehnologija na jastvoto#, dotolku pozna~ajna, {to e oblagorodena so opredeleni (avto) terapevtski sodr`ini, mo`nosti i u~inoci (†Pismoto go razgonuva vnatre{niot mrak#), koi re~isi se grani~at i so nekoi {amanski ve{tini i misterii (blagodarenie na pismoto, ~ovekot stanuva vra~ samiot na sebesi, se samoizlekuva i samopoznava, bele`ejki gi svoite vnatre{ni promeni, zreewa, sostojbi). Dokolku si pripomnime na edno intrigantno tolkuvawe na Platon, za ambivalentnata priroda na pismoto kako farmakon (lek, koj{to, zavisno od 3

Elizabeta [eleva MAGOR doziranata koli~ina, mo`e da prerasne i vo - otrov), toga{, stanuva neophodno da uka`eme na faktot, deka niza filosofi, vo pismoto na filosofijata otkrivaat svoeviden oblik na avto biografska ispoved, soteriolo{ki (spasitelski) vrednosti, predizvik i povod za li~na transformacija, so toa odbivaj}i go nadmeniot imperativ i predominacijata na sistemskiot um. Koga vo svojot esej †Zboguvaweto so filosofijata#, Emil Sjoran }e napi{e: †£ go svrtev grbot na filosofijata, koga uvidov, deka e nevozmo`no da otkrijam kaj Kant, nikakva ~ove~ka slabost, nikakva vistinska traga na tagata, kaj Kant i site filosofi#, toga{ neminovno, vo se}avaweto, iskrsnuvaat srodni~kite opredelbi i imiwa na [openhauer, Kerkegor, Ni~e, Bewamin, Buber - koi{to, tokmu vo priznakot na avtobiografi~nosta, gledaat ontolo{ki garant i preduslov na samoto postoewe i priznavawe na pismoto; odnosno na negovata transformativna, preobrazuva~ka, transcedira~ka mo} i funkcija. Sojuzni~koto, kooperativnoto (namesto soperni~koto, konfliktno) zna~ewe na iskustvoto, vo oblikuvaweto i prodlabo~uvaweto na filosofskoto soznanie, pregnantno go iska`uva najnapred Ni~e, na prvite stranici od †Veselata nauka#: †Nie nemame pravo da ja odvojuvame du{ata od teloto, u{te pomalku du{ata od duhot. Nie ne sme `abi so studena utroba, ne sme aparati za objektivirawe i registrirawe, nie sekoga{ morame, na{ite misli da gi ra|ame od na{ite bolki, i kako majka da im davame s¢ od sebe, od krv i od meso, od ogan, zadovolstvo, strasti, maka, sovest, sudbina i zla kob#. Koga eden filosof vnesuva tolku strast, entuzijazam, vqubenost doka`uvajki ja integralnosta na telesnoto i na du{evnoto iskustvo (kopne`ot, radosta, bolkata, ekstati~nosta), vo korpusot na filosofskoto soznanie i pismo - toga{, mo`eme da nasetime vitalni naznaki na edna `estoka pobuna protiv otu|eniot um, protiv apstraktna suvoparnost na znaeweto, protiv tiranijata na studeniot metod i nakonteniot akademizam...
†S¢ mi e dozvoleno, no s¢ ne mi e polezno# Sveti Avgustin †Mo`ebi, ne go sakam ona {to go znam, i go sakam ona, {to ne go znam Marsilio Fi~ino †Soznanieto go ubiva deluvaweto# Fridrih Ni~e 4

Pogolemiot broj na novite pretstavnici na kni`evnata teorija, kon sredinata na 80-tite godini, ja po~ustvuvaa i potcrtaa raste~kata nelagoda, pred dotoga{ {iroko rasprostranetata redukcija i sveduvaweto na kriti~kio - teoriskiot subjekt, isklu~ivo vo ramkite i do nivoto na eden apstrakten soznava~ki subjekt, (anonimna, bezosetna, otu|ena kni`evna kompetencija), kade pridobivkite na konkretniot, empiriski ~itatel, negovoto egzistencijalno iskustvo, strasta, janyata, qubovta... poradi svojata navodna nenau~nost, gubat sekakov validitet i legitimitet. Neo~ekuvaniot uvid, vo paradoksalniot u~inok na kni`evno - teoriskoto znaewe, ~ij{to buren raste` i akumulacija ja obele`i najnovata etapa od razvojot na kni`evnata nauka; seriozno uka`a i predupredi na toa, deka, paralelno so svoite pozitivni, prosvetitelski pridobivki, takvoto znaewe sepak mo`e ponekoga{ da deluva neproduktivno - zadu{uvaj}i go i ubivaj}i go, vo literaturnata nauka, neophodniot zanes, kreativnosta, avtenti~nosta - dotolku pove}e, dokolku slepo i nekriti~ki se poveduvame po ne retko totalitarnite predznaci i barawa na scientisti~kite metodi (kako, na primer, strukturalisti~kata, so nejzinata simptomati~na maksima, za smrtta na ~ovekot / subjektot i posledovatelniot triumf na sistemot / jazikot). Razni{anata doverba vo apsolutnata nadmo} na kni`evnata teorija (onakva, kakva {to do sega voglavno preovladuva{e), nejzinite sovremeni eksponenti gi dovede vo sostojba, sli~na na onaa, vo koja se najde M. Fi~ino, koga, otfrlaj}i go ve}e poznatoto nasledstvo i predanie, zapo~na da kopnee po, da me~tae za - s¢u{te nepoznatoto, nedoprenoto - zo{to da ne, zabranetoto znaewe... Vo takvi uslovi, dojde do neminovnata †razgradba na teoriskata meta - naracija#, so ogled na koja, analiti~arite govorat za tkn. †antropologiskiot presvrt#, odnosno, †postkolonijalnost# na kni`evnata teorija, mislej}i imeno tokmu na buntovni~koto sprotivstavuvawe kon tiranijata na metodot (na †totalitetot#), {to taa go vospostavi kako svoj dominanten modus na odnesuvawe, nasprema neporekliviot avtoritet i avtoritarnite streme`i na tradicionalnata kni`evna nauka (i teorija). Bi bile me|utoa, nepravedni, dokolku ne go spomneme i faktot, deka vo rasteweto i podgrevaweto na somne`ot, vo celesoobraznosta i opravdanosta na apsolutiziranoto znaewe, odnosno na hipertrofiraniot racionalizam, svoj pridones imaa nekoi konvergentni iskustva i soznanija, proizlezeni od po{irokiot kulturen kontekst, na denes aktuelnite procesi vo domenot na epistemologijata (filozofijata na naukata), ideologijata, politikata i kulturata. Vo entropiskiot napliv i razmno`uvaweto na †beskone~niot tekst# na znaeweto, tekst koj{to posebno e voo~liv vo opkru`uvaweto na tkn. kiberkultura; avtobiografskiot †sdvig# / presvrt vo kritikata i teorijata, daleku od 5

Elizabeta [eleva MAGOR toa da bide slu~aen i proizvolen; poprvo e preventiven, spasuva~ki zafat, pred mo`nosta za neveselo tonewe na edinkata vo paranoidniot (s¢prisuten, odnapred zadaden, progonuva~ki) sistem na beskone~noto, nedoseglivoto kulturno znaewe i pametewe. Soo~en so neporeklivata nesomerlivost pome|u op{toto kolektivnoto i li~noto, poedine~noto znaewe, sovremeniot teoreti~ar, dopolnitelno optovaren so kulturolo{ki sozdadenata kriza na identitetot; re~isi e prinuden na prevzemawe i redovno praktikuvawe na anarhisti~ki gestovi, zaradi odr`uvawe i vospostavuvawe na svoja samo -legitimaciska osnova i raspoznatlivost. Toj se nao|a vo eden vid edipovska situacija, kako {to ubavo zabele`uva Tomas Kevan, mislej}i imeno na paternalisti~kiot nadzor i mentorskiot odnos, {to redovno se vospostavuva pome|u institucionalnoto znaewe, od edna - i teoreti~arot pretendent, od druga strana. Me|utoa, ne samo uvidot vo entropiskiot rast i nesomerlivosta na znaeweto, tuku mo`ebi i u{te pove}e, razotkrivaweto na ideolo{kata pozadina i instrumentalizacija na znaeweto (vo instituciite na obrazovniot sistem), dopolnitelno ja motivira i potkrepuva epistemolo{kata rezerva i pretpazlivost, svojstvena tokmu na privrzanicite na avtobiografskata kritika i teorija. Dokolku se zemat predvid i se respektiraat uka`uvawata na pragmatikata odn. teorijata na iskazot (tekstot), ili metalingvistikata (kako {to u{te ja narekuvaat), toga{, stanuva izvesno toa, deka sekoj eden iskaz, vklu~itelni nau~niot; neminovno podle`i na imanentna, hermenevti~ka i retori~ka prerabotka, proekcija, preobrazba, odn. avtorizacija, soodvetno na kontekstualnite faktori i okolnosti, {to go opkru`uvaat komunikaciskiot sistem (tekst). So drugi zborovi, duri i zad navidum strogiot, neutralen, impersonalen ton, svojstven na tradicionalniot model na nau~niot diskurs, se krijat i razobli~uvaat ideolo{kite konturi i pozicii na eden konkreten subjekt na iska`uvaweto. So toa, od edna strana, se demaskira ideolo{kata zadnina, ne samo na politi~kiot, tuku, u{te pove}e, na kni`evno - teoriskiot govor, negovite mo`ni ambicii i pretenzii kon mo}ta i nejzinoto dosegawe, odn. sproveduvawe vo delo, eventualnata `edba kon institucionalizacijata (instalacijata) na postoe~kiot model na znaewe i kon odr`uvaweto na dostignatoto epistemolo{ko status kvo. Navistina, manipulativnite mehanizmi i pretenzii, duri i na gri`livo pedanteriskata, i zad kulisite na neporo~nata nau~nost, lucidno prebojadisana terija, voop{to ne se mali, nitu za potcenuvawe! Kako {to nepogre{livo dijagnosticira Mi{el Fuko: †Sekoj obrazoven sistem e politi~ki na~in da se so~uva ili da se promeni prisvojuvaweto na diskursite , znaewata i mo}ta, koja {to tie ja nosat so sebesi#. (1992:21)
6

Manipulativnata zloupotreba na teorijata, zatskriena zad navidum strogo nau~nite motivi i kriteriumi na rigoroznosta, ni pomalku, ni pove}e, upatuva na inaku mo{ne profanite (no zatoa daleku pomo}nite) sodr`ini od sferata na politi~kite (kolonizatorsko - imperijalni, gospodare~ki) ambicii... Iskustvata na pragmatikata, osven {to se polezni i dragoceni, za razobli~uvaweto na ideolo{ko - institucionalnite mehanizmi, strategii i rasporeduvawa na Znaeweto, od druga strana, go razgoruvaat qubopitstvoto, odnosno interesot kon aktuelizacijata i identifikacijata na iskazniot subjekt, vo na{iot slu~aj, kon avtorskiot subjekt na teoreti~arot i kriti~arot. Sledej}i ja tragata na genijalniot vtemeluva~ na metalingvistikata - Mihail Bahtin - Osvald Dikro proniklivo uka`uva na toa, deka, nitu samiot proces na prenesuvaweto na znaewata, inaku su{testven za nau~niot iskaz, ne e (nitu bi mo`el da bide); ~isto, dezinteresirano, isklu~ivo didakti~ko posreduvawe: so ogled na toa, {to †prenesuvaweto# (naj~esto praktikuvano vo forma na citirawe) isto taka, podle`i na suptilnite mehanizmi i filtri na dijalogi~nata, smislovna i retori~ka preobrazba, odnosno personalisti~kiot kontekst i †arhitektonika#. Avtobiografskiot presvrt vo teorijata, odnosno podemot na teoriskata avtobiografija, so ogled na toa, ne ja razotkriva samo †socijalnata, politi~kata i klasnata dimenzija na teorijata# (Biti), tuku u{te pove}e, partikularnata instanca i avtorizacija, {to ja modelira i razgrani~uva kreativnata postapka na kriti~arot, negovata avtenti~nost, †anarhi~nost#, †asketskiot# samoopit, li~nata preobrazba niz znaeweto (i u{te pove}e u~eweto), emancipirano od avtoritarnosta (ne samo od tu|ata, tuku i od svojata); razotu|uvaweto od instrumentalniot um i †egzistencijalnoto tetovirawe# (Peter Sloterdajk), so neodoliviot {arm i †za~in# na `ivotnoto iskustvo i istorijata. Pokraj ve}e spomenatite entropiski karakteristiki, odnosno ideolo{kite prerogativi i instrumentalizacijata na znaeweto, vrz podemot na †avtobiografskata teorija# (Laura Markus), ne mala uloga ima{e u{te edna golema, vo istorijata na filosofijata, vo nekolku navrati, apostrofirana nesomerlivost: nesomerlivosta, odnosno nesvodlivosta na `ivotot, realnosta protekot, †fluksot#, pulsaciite na umetnosta - na nekakvi apriorni (bez razlika na toa kolku dobronamerni i elasti~ni) epistemolo{ki obrasci i eksplanatorni modeli. Sovremenata kni`evna teorija, kako da se najde vo pozicijata na Dedal, mitskiot anti - junak i neuspe{en graditel, onaka kako {to lucidno go tolkuva hermenevtikata na Pol Dil, gledajki vo nego `rtva na sopstveniot (izopa~en, 7

vo teoriskiot pristap kon literaturata . {to. a da ne raspoznaam refleksii. {to se nayira. odnosno preferiraat kvalitetite na li~noto znaewe. imeno. institucionalno vostanovena tradicija na predanija. fluktualnoto. odnosno pretstavuva izvor na mo}. ekstati~noto iskustvo. pri neodamne{noto ~itawe na novoobjaveniot roman od srpskiot pisatel Vladislav Bajac †Druidot od Sindidunum#. ili nauka. vo kogo samiot }e se zarobi. Vo nea. se uka`uva na interesniot podatok. deka kaj Druidite postoi i takov vid (grupa) znaewa. se vbrojuvaat me|u elementite na heuristi~koto soznanie). i odgovornosta kon znaeweto kaj Druidite. zajakne i opstoi avtoritetot i vlasta na znaeweto . Konceptot na li~noto znaewe. koi imaat neprenosliv karakter. Na edno mesto vo romanot. spored kogo: †Da se poseduva klu~ot na interpretacijata .vo pozadinata na svoite streme`i. isto kako {to se istaknuvaat na~elnite pote{kotii i nevozmo`nosti za ostvaruvawe idealen transfer (prevod.e tokmu ona. vo so~eluvaweto so literaturata.a onie koi (sli~no na strukturalistite i site drugi . †connaitre# odnosno mudrost. Ne tolku znaeweto samo po sebe. okolu statusot i funkcionalnosta na znaeweto. intuitivniot uset. vrzan so poimaweto na.toa e mo}# (1995:60). }e se soglasime. a ne kon hermenevti~koto samorazbirawe i estetskoto samooblikuvawe. tajni. se rehabilitiraat. da se zapra{a . da se sozdade. atopi~noto. prenos) * na znaeweto. Glavniot lik se osvrnuva na toa. bez da postoi pri toa. ili pak toa se dol`i i e proizvod i rezultat na edna nadli~na. glavniot lik se drznuva da pomisli.Elizabeta [eleva MAGOR izobli~en) intelekt. li~ni. tuku procesot na negovata institucionalna verifikacija. ja imaat vsu{nost borbata i `edbata kon Mo}ta. sosema bliski do duhot i opredelbata na sega{nata rasprava. od i kon izbranite (druidskite sve{tenici). za razlika od intelektualnoto znaewe. da se posomneva. ne mo`ev. Na drugo mesto vo romanot na Bajac.dali druidskoto znaewe samoto po sebe donesuva. od edna strana. koi se (i ostanuvaat do krajot) intimni. kopne`ot. kako teleolo{ki princip i ideal na avtobiografskata kritika. †savoir# vo osnova blisko do razli~nite misteriski.isti) uporno ja zagovaraat ortodoksnosta. misti~ki (gnosti~ki) pristapi . Vo samata teorija. navistina e soodvetna na konstataciite na italijanskiot semioti~ar Umberto Eko. {to soumee da napravi samo ve{ta~ki krilja za letnuvawe i zatvorski lavirint. Pod naplivot na vakvi i sli~ni dilemi. koi. i zna~at privilegija na onoj {to gi steknal. vo na~elo se smetaat za neprenoslivi i idionsikrati~ni kategorii na neizreklivoto. Dilema. pridonesuva za toa. obvrska za nivnoto ponatamo{no razdavawe. transfer (prenos) ili predavawe (poduka). 8 . vo igra vleguvaat i libidinalnite mehanizmi i osnovi na soznajnoto iskustvo (do`ivuvaweto. isto taka.

kon strogo obrazovnite.kako protivte`a na †zakoravenosta vo dosada. so toa. avtokritika# @an Starobinski †Ako vo ime na naukata i nau~noto. zna~i da se tolkuva{ samiot sebesi. Zaedno so vtemelenosta vo ekstati~noto poa|ali{te na kni`evnoto do`ivuvawe. namesto niv. 1994 :114). vrzani so kone~nata cel i smisla na znaeweto i vo literaturata. zemaj}i ja predvid idiografskata priroda (nemo`nosta kni`evnata nauka da se podredi na prerogativite na nomoteti~koto. poso~uvajki ja alternativata na samovospituvaweto. intelektualnata nadmenost# (Vitold Gombrovi~ . tuku i na neobi~nost. dokolku i vo kni`evnata teorija. tuku kon samoosoznavawe. protivte`a na opasnosta od nivelacija i obezli~uvawe. od problematskiot pristap kon teorijata (†Go predavate vsu{nost ona po koe {to tragate. tokmu literaturata e ona povlasteno podra~je. dokolku e to~no (ili barem prifatlivo) stojali{teto. so polno pravo. od druga strana. {to e esencijalno# Anri Lefevr Navistina. go eliminirate ona.Poa|aj}i. univerzalno soznanie). zagovornicite na avtobiografizmot vo teorijata. kade najintenzivno se vkrstuvaat i prelomuvaat problemite na li~niot identitet. i u{te pove}e. se otkrijat intencionalni streme`i ili naznaki. vo posledno vreme. samooblikuvaweto i zadovolstvoto vo tekstot .@il Delez. o~uduvawe. inkorporiran me|u ostanatite kni`evni `anri? Zarem e tolku ~udno i neo~ekuvano. ne samo na retori~ki {arm. zo{to. na koja otporano predupreduva{e i Ni~e. nedru`equbivosta. spored koe. vie nastojuvate da ja eliminirate dramata. da pravi{ avtoportret. te`neeweto kon sebesi. avtobiografskiot model ne gi zaobikoluva nitu dilemite. propedevti~ki celi na teorijata. ja vospostavuvaat i neguvaat skepsata. inventivnost . s¢ pove}e i s¢ poprovokativno. toga{. avtoterapevtskite pridobivki. a ne ona. ne pove}e kon samoponi{tuvawe. {to ve}e go znaete# . estetizmot. bi ja isklu~uvale kni`evnata kritika i teorija. na eden na~in.{to dosega do granicite na `anrovskata 9 . od taa premisa. kon samosvoen na~in na ~itawe (tolkuvawe) i iska`uvawe. kon avtenti~niot pristap i stil.od dnevnikot). postavena i oblikuvana kako svoeviden `anr. †Da se tolkuva edno delo.

ne samo na drevnoto misti~ko .odnosno tendencija kon gola deskripcija.kabalisti~ko. no. transcendencijata# (Vernik. subjektot. sekoj raboti za sebe. Aktuelnoto nesoglasuvawe so pozitivisti~kata orientacija . Biti. vo pravec na edna sekoga{ vozbudliva i neizvesna. i oportunisti~kata status quo orientacija. ne mora da zna~i simptom na nedozvoleno skr{nuvawe od. govori na sledniot na~in: †Sega. denes se pi{uva i praktikuva kni`evna teorija. antologiite na citati). egzistencijalna hermenevtika. mo`ebi korenito. vo opredelena smisla. na prv pogled paradoksalna. svojot `anr. stanuva jasno. deka. ~ii{to klu~ni pridobivki i kategorii pretstavuvaat "svesta. svojot pat.koja{to e majka. i radikalna iznevera na esencijalnata priroda na teorijata. {to teorijata ja prenaso~uva kon zapostaveniot kontekst na †transformisti~kata misla#. Sledejki gi navodite na U. teorijata gi vozobnovuva svoite najdlaboki somne`i gi potkopuva svoite fundamenti i traga po novite modaliteti na natamo{noto opstojuvawe. za teorijata kako †}erka na hermenevtikata# (1995). Bez ogled na nekoi . i koherentna so razvojnite tekovi na teorijata. predo~eni niz `anrovskite modaliteti na dramskiot dijalog. So ogled na toa. otu|uvaweto. vo nea. za sostojbite vo sovremenata francuska kritika. dnevni~kite zapisi. vo Fekete. afirmacija i. kvantitativno natrupuvawe na faktite (i znaewata). prvi~no proizleguva i e nasledena vsu{nost od samata hermenevtika . Eko. koi. @erar @enet. kni`evna dotolku pove}e. vlijaat vrz menuvaweto na kni`evno . denes isto taka aktuelni tendencii vo duhovnata sfera. pismata. svojata potraga. mo`ebi najevidentno go potvrduva izjavata na edniot od negovite porane{ni gorlivi privrzanici. tuku i na modernoto. institucionalizacija. 1984).Elizabeta [eleva MAGOR inovativnost (praktikata na sovremenata kritika ve}e uka`uva na primeri na kriti~ki tekstovi. dokolku se zeme predvid. dokolku {to. namesto klasi~nata teorija na literaturata. za specifikacija za {kolata# (1995:101). deka proektivnata metoda. fakti~ki go nalo`uva hermenevti~kiot (proektivniot) princip na samopromisluvawe. Po izminuvaweto na eden dolg i trnliv pat za sopstvenata legitimacija. sekoj na svoj na~in. 1997:V). koga toj. se podvlekuva konstatacijata. kone~no. avtobiografskite se}avawa. svojstvena tokmu na avtobiogravskata kriti~ko . Slabeeweto na epistemolo{kiot rigorizam na kni`evnata teorija. svojata etika i estetika na samosozdavawe. bez golema gri`a za metodolo{ka determinacija. sepak. sekoj go izbira (ja nosi odgovornosta za) svojot itinerer (V.teoriska orientacija. deka praktikata na proektirawe na sopstvenite misli vo (bibliskite) tekstovi. teorisko iskustvo. transformisti~kata misla go poddr`uva pravoto i smislata na person10 .teoriskiot modus.

toa {to se raboti# Paulo Koeqo †Apokalipti~koto. obvrskata za †homeopatsko inficirawe# na teorijata. odmeruvaweto na negoviot potencijalen balast. opredmetuvawe i umrtvuvawe na neporeklivata `ivotnost i pulsacijata na egzistencijalnoto iskustvo. golemoto otkrivawe. mo`ebi predni~at zastapnicite na feministi~kata kritika i dekonstrukcijata).objekt odnosite. gladta po sebesi# @ak Derida Egzistencijalno obuslovena. ili so drugi zborovi. †nalogot#) . so predizvicite i isku{enijata na svoeto sovremie (Peter Sloterdajk). (vo {to. kako i probiv odnosno protkaenost na kni`evnata teorija so predizvicite i aspektite na egzistencijalnata hermenevtika. no ne pomalku zna~aen aspekt ili nivo na odgovornost: odgovornosta pred znaeweto. preispituvaweto iprevrednuvaweto na konkretnite. ponatamu. bi zna~elo. takvoto transformisti~ko naso~uvawe na kni`evnata teorija. ja razotkriva vsu{nost. vo prv plan bi gi imalo i istaknalo intersubjektivnite odnosi (odnosite me|u jas i drugite. †Potrebno e da se `ivee. denes s¢ porasprostranetoto avtobiografizirano teorisko pismo).da se iska`at. latenten. pra{awa od univerzalna va`nost za sekoj poedinec. {to ja ovozmo`uva i zagovara pismoto (a vo tie ramki. isto taka. bi bila odgovornosta: odgovornosta pred kompleksot na tkn. heuristi~ki dostreli. isto kako i odgovornosta (ili poprvo zada~ata. soop{tat ili objavat †stravotnosta ili ekstati~nite potencijali na sopstvenoto vreme#. budnoto sledewe na negovata mo`na alienacija (otu|uvawe) od i iznevera na pojdovniot imperativ na samoosvetluvaweto (samoizlekuvaweto). se aktivira i tretiot. Na toj na~in. koi neminovno zavr{uvaat vo reifikacija. razotu|uvawe od rigidniot um i od strogiot epistemologizam.alisti~koto dejstvuvawe. vo oblasta na kni`evnata teorija. U{te pokonkretno ka`ano. od edna strana. {to. {to se proektira i vrz relacijata me|u ~itatelot i tekstot. Edna od sto`ernite to~ki na teorijata kako avtobiografiziran diskurs. †smrtni pra{awa# (Tomas Nejgel). namesto subjekt . mo`nosti i granici na eden opredelen nau~en metod ili {kola. ja razotkriva po malku zapostavenata i nepravedno potturnata koncepcija na kritikata .kako 11 . dlabokata potreba za hermenevtikata na samorazbiraweto.

{to e naso~en kon voobli~uvaweto. negovata avtenti~na.avtobiografskata teorija denes. samosozdavawe). Cvetan Todorov. od informacija (deskripcija). telosot na znaeweto. ima takov profil. igrata (za smetka na materijalniot princip: rigoroznosta. se prenaso~uva kon li~na transformacija (generativnost. {to najtesno se vrzuva za iskustvoto i opusot na pretstavnicite na egzistencijalisti~kata kritika (ili. podvlekuvaj}i go. od edna strana. i predominacijata na energetskiot princip na preskokot.. za sevkupnata egzistencijalna modifikacija. dolovuvaweto i osoznavaweto na intelektualnata biografija na kriti~arot. i se napojuva so telesnoto i duhovnoto samoinvestirawe na svojot avtor vo pismoto. fundamentalnoto zna~ewe na teorijata. ostavaj}i traga i konturi. intelektualnite avtobiografii na Rolan Bart. praktika. bez soodvetna i neophodna kompetencija od kni`evno-teoriski karakter . razvojot i oblikot na svoite interesi. intelektualno-eruditiven pristap. so svojata koncepcija za kritikata kako egzistencijalna psihoanaliza). kako {to se na primer. avtobiografskata teorija neizbe`no se potpira vrz. pak. samooblikuvaweto i samovospituvaweto.svet i kako praksis (odnosno. kako egzistencijalni korektivi na suvata teoriska paradigma na kni`evnata nauka. Vo ramkite na vaka postavenata kriti~ko-teoriska aktivnost. svedo~at za gorlivata potreba na teoreti~arot.Elizabeta [eleva MAGOR pogled . So drugi zborovi. Vo taa smisla. da go voobli~i so posredstvo na testimonijalniot zapis. Mihail Bahtin so svoite iskazi za arhitektonskata vkorenetost i nepovtorlivost na sekoj hermenevti~ki ~in. blagodarenie na †li~nata trauma# i †tetoviranata povest#.. dlaboko li~na traektorija na sozrevaweto. na toj na~in. prestapot.na . na toj na~in. Emil Sjoran. krutosta) od druga strana. za sledewe i raspoznavawe ne samo na negoviot li~en (i epistemolo{ki) identitet. iska`ani vo eden neobvrzen. nadminati postapki na impresionisti~kata kritika. singularna. ili Ser` Dubrovski. nim bliskite avtori. {to se sozdava. †Dali e antropologijata proizvod na egzistencijalniot izbor ili pak vokacija?# Xo{ua Harari Ne obiduvaj}i se povtorno da se navrati kon anahronite. naj~esto izvedeni vo forma na banalni preraska`uvawa na li~nite vpe~atoci od deloto. tuku i na predizvicite i is12 . {to e nerazdelna od sevkupnosta na `ivotnoto i duhovnoto iskustvo na kriti~arot). kako koncepcija.

scientisti~ki model. prethodno spomenati pristapi. vo svoite krajni implikacii. neo~ekuvano. {to go sledat sekoj duhoven i kni`evno-teoriski potfat. svojstveni na ovie dva. kako atopi~no ({to }e re~e.teoriskata praktika. do {to povisok stepen na duhovnoto i kreativnoto sovr{enstvo (naslada). mo`e da zna~i.vokacija (sudbina). vpi{uvawe i rehabilitacija na bolkata . se polarizirani dva. li~noto znaewe (mudrosta) i samovozvi{uvaweto. od †zadocnetata evolucija# iskompleksiran. blagodarenie na postoe~kata. li~no. Pridvi`uvaweto na makedonskata kritika. {to gi sodr`i i gi nudi aktuelniot trend na post . koj se fa}a vo kostec so zamkite na pismoto. i zatoa intrigantno. inovativno. se ~ini. nekompetenten. za kreativno. heuristi~ka strategija i pulsira~ki intertekst ({to e eksplicitno naglasen kaj Emil Sjoran). za svoja primarna doblest. kon sferata na misti~kite iskustva i posvetenost. intencionalna naso~enost kon aktuelizacija. so svoj osoben. i . tuku u{te pove}e. kon predizvicite i mo`nostite. podednakvo ekstremni modela: nedopustlivo labaviot. Da zaklu~ime: podemot na avtobiografskata teorija.negoviot †surov# oponent: rigidniot.kako . dopadliv jazik i stil. trivijaliziran impresionisti~ki pristap.modernisti~kite teoriski avtobiografii. mo`nost (doega nedovolno ili voop{to neispitana). do sega.ku{enijata. od profesija. vozbudlivo preispi{uvawe na teorijata. imeno. ne samo sovladuvawe i premostuvawe na poedine~nite ograni~uvawa i ekstremite. denes. 13 . kade{to. sve`. vodi kon dobli`uvaweto na kriti~ko . prerasnuva ili se pretvora vo . disperzivno hibridno. Takvite streme`i. mo`at da stanat plodotvorni i zna~ajni vo kontekstot na makedonskata kritika i teorija. koga pismoto. `anrovski neprinudeno) pismo. smetaj}i go. {armanten.metod. pretenciozen. ~ii{to inicijalni potvrdi i zastapnici ve}e postojat i vo na{ata sredina.

pravci. dijalogizam i eklekticizam . Teoriska era Notoren e faktot..nastapuva i svoevidnata "in14 .ja obele`uvaat aktuelnata razvojna faza na kni`evnata nauka. be{e predupreduvaweto na otec Florenski. deka. Sostojbata na rivalitet pome|u razli~nite kni`evni teorii i {koli. religija na teorijata. deka od 1968 godina navamu. paradoksalno. ako toj ne e monolitna celina. I ne samo toa. osobeno koga se ima predvid razvojniot period od poslednite 30 godini. so ogled na toa. ako protivre~i na sebesi samiot nie ne treba da se prepravame deka toa ne e taka Pavel Florenski Obiduvaj}i se da progovorime za aktuelnite sostojbi vo kni`evnata teorija i metodologija.vo kni`evnata sfera se oformuva edna nova religija. odnosno epistemolo{kiot pluralizam.Elizabeta [eleva POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA (pred aktuelnite problemi na kni`evnata teorija) MAGOR Ako soznava~kiot razum e podelen. postojanite vzaemni debati. kontinuitetot pome|u navidum arhai~nite i recentnite epistemolo{ki na~ela. deka. kni`evnata nauka se soo~uva so podemot i naplivot na tn. neminovno u~estvuva i eden (aspekt) segment na apofati~koto. teoriska era (V. nesvodlivoto iskustvo. prvoto ne{to koe ni dojde na um. 1997). {koli vo kni`evnata nauka. Biti. {to "teorijata na literaturata popu{tila pred naletot na teorijata na kritikata# (1997:5) . podra~jeto na kni`evnata teorija. posebno e podatlivo tokmu na ovoj apofati~ki princip. {to. {to zna~i. 1. vo oblikuvaweto na sekoe znaewe. se ~ini.. odnosno. Vo svojot komentar kon ovie procesi. H. konflikti. so ogled na zgolemeniot broj epistemolo{ki presvrti. so predominacijata i naglaseniot podem na epistemolo{kiot impuls vo kni`evnata nauka. Od pove}e komplementarni pri~ini. terminolo{ki transformacii i metodolo{ki opcii. vo kontekstot na denes aktuelnite struewa. Felpern konstatira. uka`uva na postoeweto ili obnovata na vitalnata vrska.

. Foks-Genoveze: "Epistemolo{kata kriza na na{eto vreme ja otslikuva krizata na gra|anskoto op{testvo. u{te poprecizno. postoi vrska pome|u rascutot na teorijata i te{kite politi~ki vremiwa#. 1995). krizata na svesta. ne pomalku. razmisluva. "Dekadencija na ~etivoto# Kni`evnata nauka. hierarhijata i materijalno vtemelenite op{testveni odnosi# (1989:219). Talak.formati~ka trauma# (M. odnosno. kako E.. se dol`i na pove}e pri~ini: imanentno. Ekspanzijata na kni`evnata teorija. inaku. nare~ena i kulturolo{ka kritika. 15 . s¢opfatna. denes. (paranoidno) go nabquduva ~itatelot# (Z. Slobodata (i. K. tuku. kompetentnosta) na ~itatelot. odnosno teorija na tekstot (D. 1998:192). Ro{ko. Sosredoto~ena vrz isklu~itelno zanimlivite problemi na identitetot. Ep{tajn. e naso~ena kon rastvorawe. ja objasnuva na sledniot na~in: "Teorijata od visok rang te`nee da se pojavi toga{. "slobodata. Ili. po povod na toa. odnosno entropiskoto razmno`uvawe i uslo`nuvawe. stanuva opasno zagrozena od nesovladliviot napliv na metateoriskite novini. vo prilog na po{irokiot epistemolo{ki oblik "kriti~ka teorija#. deka. "Verojatno. }e zapadne vo }orsokak. koga rutinskata op{testvena ili intelektualna praktika. kulturna antropologija. nevolji i zatoa itno bara da se preispita#. Iglton (1996:3). Noris (1995:1). vo debnee~ka opasnost i nesonica. dlaboko provokativni manifestacioni oblici. no i kontekstualno (duhovno-istoriski) zasnovani. kako rezultat na koe. neophodni za primerno raspolagawe so kulturnata tradicija. znaeweto poka`uva tendencija da prerasne vo neprijatel. vo poslednite decenii. desupstancijalizacija na svojot predmet. vo site nejzini. s¢ pove}e se potisnuva. vlasta i kapitalot tradicionalnata terminolo{ka opredelba "kni`evna teorija#. pove}e ne pretstavuva isklu~ivo kni`evno-umetni~kata literatura. So drugi zborovi. 1998). nejzina prioritetna analiti~ka cel. vrz aspektite i modalitetite na raspredelbata na mo}ta. {to ozna~uva podem na edna nova. humanitarna metadisciplina. korpusot na impersonalnoto znaewe i kulturnata tradicija. rasko{nata lepeza na kulturata. se ~ini. da bide sojuznik i ute{itel. namesto. Istoriskata obuslovenost i socio-kulturnata vkorenetost na kni`evnata teorija. vo rival. od s¢ pogolemiot i poobemniot fond znaewa. 2. sigurnosta. T.

programski kontinuirano zamislenite izvedbi. 1995). 1984:48). {to. voved vo tajnite . sistemati~no. idiopatska sklonost i poten16 . i poradi vladeeweto na principot na "falsifikacija#. pluralnost na individualnite gledni (tolkovni) perspektivi. pome|u viduvaweto. da se osvrneme nanazad. poto~no. rasvetluvaweto na ovie.Elizabeta [eleva MAGOR Paraleno so taa dekadencija na ~etivoto (za koja. kreativnata "mistagogija# (ili. 1998:4).srednovekovnata hermenevtika (U. istoriskiot prethodnik na teorijata . za taa cel. Od druga strana. kon etiologijata na teoriskiot `anr. Vo teorijata. go rasvetluva inherentnoto svojstvo i upatenost na teorijata kon potencijalnata beskone~nost na interpretaciite. inaku govori H. od drugata strana. upatuva na prosvetluva~kiot karakter na znaeweto i so samoto toa. Toga{.@ak Derida. Eko. kako ve{tina na tolkuvawe na bibliskite tekstovi. modifikacija i zamena na postoe~kite. uvidot. {to ja sledat ekspanzijata i dominacijata na masovnite mediumi. 1995) . na potencijalno otvorenata mo`nost za dopolnuvawe. Neophodno e da se vratime kon imanentnite motivi na burniot teoriski razvoj i.odnosno. so nekoi novi. }e rezultira so oformuvawe i artikulacija na specifi~na teoriska {kola. osudeni na samoukinuvaweto kako svoj zavr{en i imanenten ~in! Me|u drugoto. ne e mo`no samo od aspektot na aktuelnite socio-kulturni procesi. dlaboko presvrtni~ki procesi. vo slu~ajot na konsekventno. potencijalnata mno`estvenost. nesomneno "okularnata etimologija# na terminot teorija (D. t. Korenite na teorijata Me|utoa. alternativni "uvidi#. odnosno dalekuse`nata kriza na sovremenata kultura. od edna strana. kako zaedni~ka karakteristika na site meta-teorii (^. iskustvoto go poso~uva principot na samouni{tuvaweto (self-consumption). Levin. so mo`nostite za radikalna samokritika i dekonstrukcija na samiot poim na teoriskiot metod. kni`evnata nauka se soo~uva i so razmno`uvaweto na metodite. Od edna strana. Kolar. otsekoga{ e prisutno i zadr`ano edno paradoksalno sodejstvo. postoi i edna "nasledna#. Teoriite se. odnosno `anr. zbogatuvawe. bez isklu~ok. imaj}i go predvid podemot i dominacijata na masovnite mediumi vo sovremenata kultura). Blum.e. 3. {to se slu~uvaat vo ramkite na aktuelnata teorija. od edna strana-isto kako {to. vremenskoto korodirawe i erodirawe na informacijata.

odnosno niza filozofski {koli. Na{eto pra{awe. na impersonalna opredelba za literaturata. a pred s¢. beskone~ni u~eni raspravi. sovremenata kritika i teorija se svrtuvaat kon tn. nedvosmisleno soop{tuvaj}i go pravoto i privilegijata na denes aktuelnata teorija. £ otstapuva prostor na "umetni~kata#.veli T. "Moeto pi{uvawe e pove}e erotika. samocelna erudicija. vrzana za bilo koja referenca# . lud17 . se javuva terminot "tekst#. 1995). tantri~ki ~itawa. za samocelno prou~uvawe i tipolo{ka opredelba na "teoretskiot iskazen subjekt# (K. prerasnuva vo conditio sine qua non na sovremenata kni`evna teorija. Namesto prethodnite fiksaciski. {to samiot nejzin izraz poka`uva deka navistina se slu~ilo. otkolku logika na tekstot# . isto tolku go ~uvstvuva imperativot na vnatre{noto. kreativni. subjektot na kni`evnata teorija (teoreti~arot). na "jastvoto na kni`evnata teorija# (Andrea Zlatar. glasi: vo koja mera i vo kakov oblik mo`e da opstojuva teorijata denes. So ogled na recentnoto samorazvlastuvawe na subjektot vo sovremenata filozofija i psihologija. Najnapred. fluidni. poprvo nalikuva na platonovskiot tip avtobiografija (Mihail Bahtin. sovremenata kni`evna teorija. odnosno. teoreti~arot prerasnuva vo "mesto na odgovornosta za koherentnosta i zna~eweto#. denes. zabavnata. kon potpolno razli~nata funkcija na spoznavaweto na jazi~nata sloboda. Po definicija isklu~ena i nezamisliva vo klasi~niot protokol na kni`evnata teorija. Kon post-teorija (teorijata kako `anr) "Zborot "teorija# se pomesti od funkcijata na avtenti~nost na ona. do izraz dojde dosega nepostoe~kiot (i nedozvolen) interes. 1989:247). prekrasnata. me|utoa. koga vo ulogata na klu~en kni`evno-teoriski imenitel. Vo vremeto. imanentno samopodvojuvawe. vo koi ortodoksnosta na metodot. Minuvaj}i niz pove}e razvojni etapi i duhovni stadiumi.veli sovremeniot teoreti~ar Peter Sloterdajk. ili poprvo postteorija? 4. vo sklad so podemot na pragmatikata. Kevan (1997:34). parodiski.cijalna (dosega prili~no ~esto zloupotrebuvana) opasnost od sholasti~ko mudruvawe. Hamburger). krizi i prerodbi. "ekskluzivnata prednost na teoreti~arot#.. silni "strong# ~itawa. odo{to na rigidna i doktrinarna. itn.. i dali taa poprvo ne e meta-teorija.

ili. kako spasonosen krik. postmodernisti~kata. kako eden od aktuelnite. ili. sogovornici vo komunikativniot ~in). {amanski zanes! Teorijata kako inicijacija. filozofijata. Porano poznata predimno kako propedevti~ka disciplina. {to go razjaduva sovremeniot ~ovek. denes. li~na (personalna) kritika (L. Verojatno pod vlijanie i na Ni~eanskata entuzijasti~ka poetika. teoriska avtobiografija (M. metodite-neophodni vo so~eluvaweto so. isto taka. definiraj}i se sebesi kako metod na preotkrivawe na vrodenata. 18 . So ogled na toa. preveduvaweto. tekstot. Peter Sloterdajk. Od edna strana. za smetka na lingvistikata kako rigorozna nauka. so-znanieto (naukata) i pri-znanieto (umetnosta). ili "sofija#. znaeweto. u~eweto. transfer ili predavstvo? Podemot na filozofijata na jazikot. ne se povrzuvaat samo so svojot tradicionalen prosvetitelskiot moment (demistifikacijata). inicijaciski. 1992). pred ~eli~nata stega na apokalipti~nata civilizaciska trauma. nepovtorlivata izvedbenost). propedevti~ki proces i ~in na predavaweto. od edna strana. imanentno svrzan so prenosot.go prenaso~ija vnimanieto na sovremenata teorija kon fundamentalnoto pra{awe na metodot. vo dosluh so platonovskiot pristap. 1997) . tuku. Markus. kako i metodolo{kiot relativizam i pluralizam. vospituvaweto.. geopoetikata na Kenet Vajt. {to go inducira podemot na anti-esencijalizmot vo filozofijata (dekonstrukcijata na @ak Derida). naukata. itn. @il Delez. 5. teorijata i nejziniot iskazen subjekt.kade. dosegnata so pomo{ta na vnatre{noto oko). kako i svojot ekstati~ki tanc (povtorno. umetnosta.kako vo primerite na Rolan Bart. [uvakovi}. transferot na iskustvata. kreativno se vkrstuvaat. i so svojot iskonski. kako {to veli Vilem Fluser (1997:126). se nao|aat kontroverzite na samiot. pragmatikata (interesot za neposrednite i konkretni u~esnici. i analiti~kata prosudba na. poimite. ispovedni~kata.. {to ramnopravno go prisvojuva svoeto mistagogisko poa|ali{te. znaewata.Elizabeta [eleva MAGOR isti~kata performativnost (avtenti~nata. smetaj}i ja tokmu nea za najgolema doblest na kriti~ko-teoriskiot tekst. konfesionalnata filozofija-kako-pismo na Emil Sioran.. Predavaweto. teorijata na literaturata sega odnovo se promovira. pak. Cvetan Todorov. od druga strana . hibridna teorija . se sozdava relacionalnata. vnatre{nata mudrost. Julija Kristeva. li~noto iskustvo. Toa go pottiknuva sozdavaweto na tn. no.. kni`evnoumetni~ki `anri. kako voved vo iskustvoto na vnatre{nata janya.

odnosno za op{testvenoto prisvojuvawe i raspolagawe so mo}ta. `iva.n. premestuvaweto. Kako povtorno da se vra}a na scena. impersonalen) prevod. koga. post-kolonijalnata kritika. vo kni`evnata nauka i teorija. 1994). izvedeno so posredstvo na diskursot na obrazovanieto. mo`at sebesi da si dozvolat da bidat oslobodeni od kritika i od konceptualna analiza. opravdanost. kako originalen jazik. 19 . se sozdavaat nekolku komplementarni {koli. Koleva. ne{to kako idealen (~ist. {to se nao|aat pod nivnata vlast. kulturnite studii. zasegnatost. "zakonot na divoto pismo#.. od druga strana . postojano deluva tn. ne postoi takvo ne{to. obete strani se podlo`eni na promena na ulogite.Kako {to umesno predupreduva Derida. istoriska dimenzija. onie. i ednata na drugata si pomagaat vo makotrpnata i neizbe`na zada~a na samovospituvaweto. koi{to vladeat. sovremenata teorija se {potvrduva i kako "{kola na nezadovolstvoto# (H. odnosno pomestuvaweto. voznemirenost pred akutnite socio-kulturni fenomeni i egzistencijalni problemi na literaturata. razbran kako vospituva~ i prosvetlen gospodar. nezapirlivata intralingvisti~ka aktivnost i semanti~kata interferencija. i so samoto toa. koga "u~eweto ne e predavawe ili prodavawe na znaeweto. "Onie. 6. Blum.se menuva. derivativno ustrojstvo na jazikot kako medium. vtemelenost i opravdanost. So drugi zborovi. {to nastapuva vo kni`evnata teorija. 1996: 10). egzistencijalna vtemelenost. 1994:19). toa ne go mo`at# (T. iako odnapred nepredvidlivi semanti~ki promeni. tuku e vzaemno samoispituvawe# (E. feministi~kata kritika. pretstaven kako vospitanik i neprosvetlen sluga. vo 80-tite godini. platonovskiot ideal na mudrosta. vo kogo. taka {to. transferot. So ogled na imanentnoto. a taa. kako {to se: Noviot istoricizam. dislokacijata. uslo`nuvawa. najdobro se potvrduva vo t. kulturata i ~ove{tvoto. vo prilog na demokratskiot model na kreativniot Dijalog. Iglton. neminovno se prosledeni so opredeleni. modifikacii. od edna strana i U~enikot. antropolo{ki presvrt.elitizam ili potreba? Teorijata nesomneno ima svoja povesna. Tipi~no kolonijalnata zabluda i ostrata razlika pome|u U~itelot. vo zakrilata na post-strukturalizmot. metaforizacii. no. bela mitologija. ja doka`uva svojata vitalna.. mo`ebi. Razmisluvaj}i ponaglaseno za politi~koto zna~ewe (i politi~kata borba na nivoto na) na teorijata. Zo{to teorija .

teorijata e megdan za odmeruvawe na dioniziskata ekstaza so kreativno oblagorodenata izvedba i konfesionalno naso~enata. pove}e od bilo koga. kriti~ka teorija) . povrzan so kultot na smrtta# (R..bez ogled na toa.. op{testvoto e prinudeno da ja izmisli tradicijata. negoviot duh i qubopitstvo.. nare~en teorija. }e opstojuvaat s¢ dotoga{. fundamentalni ramkovni opredelbi . vo svoite najdobri i najradikalni primeri. Mo~nik. 1997). A. Pra{aweto na teorijata (bez razlika na toa. mi li~i na tanc so erosot na vistinata i tajnata. Namesto dosadnoto i suvoparno predavawe i nametnuvawe na sterilnite dogmi. pome|u drugoto. I.. s¢ pove}e. egzibicionisti~ka erudicija na teoreti~arot-{aman. vo koj od svoite oblici. denes. imanentno svrzana so arhai~niot kult na smrtta: "za da ja osigura svojata reprodukcija. 20 . toa e najdobroto {to mo`e da £ se slu~i na bilo koja aktivnost.. kni`evna teorija.ostanuva pra{awe na opstanokot i osmisluvaweto na ~ovekoviot tvore~ki (intelektualen) potfat.. taa se nao|a i se realizira. teorijata denes. dali kako: teorija na kni`evnosta.Elizabeta [eleva MAGOR Nejzinata smisla i neophodnost. obrazovanieto-siot simboli~ki register. teorija na kritikata. {to go zagovaraat oddelnite nekadarni epigoni. dodeka socio-kulturnite neramnomernosti go zasegaat i obespokojuvaat ~ove~koto bitie. pra{awe na bukvalniot. kakvi natamo{ni transformacii go o~ekuvaat fenomenot. Vo tie i takvi. fizi~kiot opstanok i konzervacijata na kulturnata tradicija. S¢ pove}e me provocira. ne pomalku.

grani~ni sostojbi i smrtni (fatalni) pra{awa. ve}e dolgo vreme pretstavuva i teoretska tema par ekselans. da bide "iskustvo. negovata kamasutra Rolan Bart Sakam s¢ {to znam D-r Falus. qubovta. minuva i e podlo`na na nekolku transformacii: spored svojot oblik. pak. Sudej}i spored najdlabokite filozofski uvidi. qubovta kako fenomen. agape (kako kaj religioznite isku{enici). opredeluva~ki za ~ovekovata egzistencija tokmu so ogled na ~ovekovata fatalna zadadenost i sudbonosna kone~nost.ili. katarzi~na. odnosno univerzalna kosmi~ka qubov . vo svetot.# na Dejan Dukovski Iako pojdovno obele`ana so svojot apofati~ki. spored svojot predmet.utopiska konotacija i mo}! Ovozmo`uvaj}i razli~ni nivoi na podelba. qubovta. dotolku pove}e {to. Oktavio Paz. na qubovta £ se prepi{uva odredena hermenevtika na prestapot i transcendencijata. svetotvorna i duri . {to egzaltira kako strast Fridrih Ni~e Pi{uvaweto e nauka za nasladite na jazikot. racionalno neobjasniv karakter. mo`e da 21 .KON DIONIZISKA OBNOVA NA KNI@EVNATA TEORIJA Samata interpretacija e oblik na voljata za mo}. nesoop{tlivo so idei#. ili pak misti~en zanes. Vo toj apokalipti~en kontekst. taa mo`e da bide strast.. prerasnuva i vo svoevidna institucija. zaedno so sotiriolo{kata (spasitelska).. qubovta e vbroena me|u metafizi~kite kvaliteti. kako {to svedo~i eden od nejzinite nesomneni poznava~i. po~nuvaj}i so trubadurskata poezija. taa. neizrekliv. ekstaza. filija (kako kaj Tristan i Izolda). heuristi~na. lik od dramata "MME. so svoeto konstituitivno svojstvo. nirvana. taa mo`e da bide apstraktna qubov kon qubovta bespredmetna.

vo nedogled sporej}i okolu nejzinite modaliteti. na svoeviden rizik podgotveni. kosmi~ka (s¢op{ta)svadba. na svojata avtokontekstualizacija. potopena vo mra~ni. vo koja{to. neizbe`na. Koga go velime ova. Sli~na na sokratovskata. lucidni i. nosej}i i odredeni demonski aspekti na teloto i telesnosta. potvrdena na nivo na praksisot. Sudbonosna. kon edna svoevidna. {to go nadminuva sekoj predmet# (1992:55). vpro~em i ne e cel na ovoj prilog. na{ata ambicija se sostoi vo toa. performativna (izvedena i doka`ana. kakva {to e. }e pretpo~ita strasni. samodovolna tokmu na nivoto na jazikot). potvrda i nerazdelnost. "erotska anamneza# (Peter Sloterdajk. Biti. pred s¢ modalitetot na libidiranata po`ednost. so opredelen ~in. ili pak qubovta mo`e da bide dejstvitelna sila. qubovta da bide (da prerasne vo) PRISTAP kon literaturata. {to te`nee kon soedinuvawetp. sekoj e osuden na toa "samiot da go odbira svojot `anr i vo nego. vo sekoga{ neizvesnata avantura na tekstot. da bide imanentno vgradena VO diskursot. nejzina manifestacija. deka qubovta voobi~aeno egzistira kako tema. {to go pravi aktuelnata post-teorija. aktuelisti~ko poa|ali{te . povod. ne samo {to "se vra}a vo kopne`ot. Osudenosta na sebe. vqubenici. nepredvidliva struja. siboliziran preku sakanoto lice.. kako takov. samo`rtva. koi qubovta ja tretiraat kako svoja TEMA. ~estvuvawe. kon nekoe ili nekolku su{testva naso~ena i isklu~iva qubov. egzistencijalno . srede fundamentalnata kriza i preispituvawe na temelite. pretstavuva nejzino meta-nivo.ekstati~na inficiranost i intoniranost na teoretskiot pristap i u{te pove}e .vakavata estetizirana post-teorija. kopne`ot (kako dlaboko soznatelen. potentni. koja pozitivno gi prevrednuva pridobivkite na individualnoto do`ivuvawe na tekstot. sopstveniot itinerer# (V. harmonija na edinkata so svetot. eti~ko delo.. i heuristi~ki mo}en). objavena na nivo na leksisot. vodi kon inicijaciski model na kni`evna teorija. reafirmiraj}i gi vrednostite na homeopatskiot. 1997:V). Za razlika od mno`estvoto prilozi. so svoeto vulkanski `ivo i pulsira~ko. se stisnuva i nad epistemolo{kiot horizont na 22 . koja{to. iracionalni pobudi. namesto mediokritetski poslu{nici kon rigiden teoriski sistem. stilizirana ili kategorija imeno na stilot. Ne navleguvaj}i ponatamu vo ova isklu~itelno delikatno i slo`eno podra~je na razmisluvawe. qubovta e mo`ebi prvenstveno ili pred s¢ (al)hemiska pojava.govor! Mislime na s¢ ponaglasenoto i ve}e neporeklivo ESTETSKO zna~ewe na sovremenata teorija. koj bi bil. fatalna. magiski princip na zarazenost. 1992:55). dodeka kni`evniot diskurs. mislime na epistemolo{ki rez/prelom.Elizabeta [eleva MAGOR bide konkretna. spored na~inot na svoeto iska`uvawe. kako diskurs Za qubovta. teleologijata i simbolika. tuku. sakavme da podvle~eme. koe. problem. qubovta mo`e da bide deklarativna. sintezisot.

taa go gradi i ~uva svojot artisti~ki {arm. odnosno. u`ivaweto vo tekstot. "Teorija kako umetnost# (Fransoa Liotar). dotolku pove}e {to. do toj stepen. svetski princip). igrata. samonadgradba. estetizmot. legnuvaweto na po~inka itn. dopadlivost. divertismenot. {to otvoreno se imenuva "ubava teorija# (Elizabet Brus). askezisot (samootkrivaweto i samooblikuvaweto.pismoto. Vo duhot na Ni~eanskite tradicii na intelektualnata umetnost. kreativen {arm i avtenti~nost.imaj}i ja tokmu li~nata samopreobrazba. postapkata na o~uduvawe (do skoro svojstvena samo na umetni~kata literatura). post-teoriskoto pismo). Poa|aj}i. pome|u drugoto. Nejzinata vtemelenost vo qubovta kako pojdoven modus na op{teweto so literaturata. se prepoznava vo indikativnata opredelba na ~itaweto kako transfer. me|u drugoto. kritikata. predizvik. isto taka. strasni priznaci i kvaliteti. mu pripa|a na.ideal . i se vkotvuva vo . kade centralno zna~ewe zavzema tokmu qubovniot ispit . Terminolo{ki sosema nalik na ovoj starofrancuski `anr ESEJOT iziskuva edno isto tolku ritualno. da mu parira so svojata sopstvena ubost. post-teorijata kako svoi legitimni sostavki gi implicira i hedonizmot. i deka takvata imanentna tekstovna qubov i afinitet. e. zna~i. obiduvaj}i se i samiot da go dopolni. So ogled na toa. iskrenat na nivoto na ontolo{ki.kni`evnata nauka. so pomo{ na intertekstualniot trud i teoriskata aktivnost). od qubovta kako pretpostavka na dijalogot (a istiot toj. kolku i qubovno posvetuvawe i taktalen odnos kon kni`evnoumetni~kiot tekst. obele`en so niza erotski. efektot na estetskata poentiranost. ja otkrivame na nivo na etimolo{ka sli~nost: vo tradicijata na trubadurskata lirika i erotika. "teoriska fikcija# (@an Belmen Noel). za kone~en ishod i zo{to da ne . vsu{nost. ~itaweto. dijalogot. motivaciska osnova na vkrstenoto. vklu~itelno doteruvaweto. @ak Derida }e napi{e deka "eden tekst saka / qubi drug#. spored u~eweto na Bahtin. paradigmati~no za metodata na dekonstrukcija na pismoto (vo slu~ajov. a koj podrazbira ritualna inicijacija i ritualno posvetuvawe na sakanata `ena. vo site etapi od nejzinoto sekojdnevie. intertekstovno ~itawe. dosetkata. soblekuvaweto. 23 .assai (na provansalski). "malcinskata umetni~ka forma# (Teri Iglton).

sudbonosna.Elizabeta [eleva MAGOR II QUBOV VO DISKURSOT. panvitalisti~koto struewe i kru`ewe na energijata. pulsira~koto. smelo i strastveno isprovocirana vo spisite na Ni~e. ODVNATRE razbivaj}i go. Brukner / A. treba da ja o`ivotvori neraskinlivata sprega pome|u qubovta i teorijata. fatalna strategija na postoeweto. denes o~igledno. qubovta kon tekstot. kakva {to e sredbata so i do`ivuvaweto na literaturata. tokmu poradi toa) heuristi~ka. Pred ova. OPASNA. Sozdavaweto i Uni{tuvaweto . ne sokrivaj}i gi i ne preoblekuvaj}i gi. literaturata. so studeno meta-jazi~no obleklo. ontologizacijata na `elbata. no istovremeno (mo`ebi. Streme`ot na Ni~e za sozdavawe na edna anarhi~na i samoispovedna. {to n¢ inficiral site nas. progresivno. nesopirlivo LADEWE na svetot. tvore~ka. pismoto. da go afirmira erotskiot pristap kon tvore{tvoto. neskrotliva vo zadaden ili kone~en oblik. QUBOV ZA TEKSTOT †Da se ostane vo sistemot. koi u~estvuvame vo sekoga{ aktuelnata drama na qubovta.. "fluksot# (Delez i Gatari). koj svoite zalo`bi gi pi{uva{e "so svojata krv# (@or` Bataj). svoite "radosti i svoite bolki# naprotiv. difuznata obzemenost i pretopenost.. post-torijata.# P. taktilnost. egzistencijalnoto. kreativna. streme`. otkriva~ka. mo`ebi daleku poprikladna da bide PRISTAP. spoznatelna. voobi~aenata za filozofite. Finkilkrojt Ekstati~na. Prepoznatliva niz hermenevtikata na optekot. metaforikata na nomadstvoto i skitni{tvoto. raste potrebata za obnova na taktilnosta kon tekstot. otade. plodnoto. ~itatelskiot eros. strast. principite na body criticism-ot. artisti~ka (protiv)nauka. {to se odviva so posredstvo na kompjuterskite monitori. srede ironi~no imenuvanata "ekstaza na komunikacijata# (@an Bodrijar). pove}e od bilo koga. oblikotvorena. virtuelnata realnost i tehno-estetikata i tehno-retorikata.qubovta e nepredvidliva. vo podemot i nezale~livoto vlijanie na patolo{ki platonizam (kako {to Ernesto Sabato ja narekuva. vo koja se sosredo~uvaat komplementarnite principi na @ivotot i Smrtta. meandriraweto niz edna misti~na ekstaza. `enskoto. so potpis na aktuelnata poetika na androginiot in24 . nelagoda pred telesnoto. odo{to tema na izlagaweto.

kriti~arot neminovno e eden od zastapnicite na don-`uanskiot mit (kako {to ubavo. zadadenost. kolku i slavata na pismoto. filozofijata e sostojba na vqubenost# Ferid Muhi} Sakal da go priznae toa ili ne. vo POHOTATA gledaj}i ja slavata na `ivotot. Brukner. vo nea otkrivaj}i go fatumot na edna sekoga{-ve}e prisutnost. da ja barame vo magi~noto skrivali{te na tajnite (intertekstulani) {epotewa. imanentna nevernost (i nenasitnost) samo od eden tekst (ili teoriski metod) . post-kriti~arot pove}e ne se stesnuva. vkodiranost: "Ja poznavam qubovta pred da ja do`iveam. neizreklivoto. vo erotolo{kite arhepi i {ifri na kultura. osven {to go nudi programskoto nadminuvawe na binarnata logika i ma{ko-`enskata sprotivstavenost. {to fenomenot na qubovta. od toa {to. crni dupki na znaeweto i naukata. Znaej}i za golemiot. izvesnosta na sakaweto sekoga{ e vo prepoznavaweto# (P. ekstati~noto. evolutivnata ontologija i geneologija na qubovta. III †Pred s¢. na momenti. Citira~kiot karakter na qubovta (efektno poentiran od strana na lucidniot Umberto Eko. n¢ predupreduva. no ne isklu~ivo vo ramkite na tekstot). zavodlivo pora~uva Akile Boniot Oliva). dali i nad s¢. blokiraweto na transparentniot um i podemot na paralogiite vo domenot na dosega egzaktnite nauki. Dotolku pove}e. narasnuva~ki kompleks na tkn. vo negovata postmoderna vertira na klasi~nata qubovna izjava).ter(s)-(t)ekstualen identitet na tekstot. post-teorijata go sogleduva i tolkuva imeno niz prizmata na intertekstualnosta. tangencijalno se dopira so sferata na mistikata. isto taka nastojuva. 1989:110). vo svojata osudenost na qubov (kon. 25 . so svojata vrodena. tekstot da go spoi so svetot / kosmosot. kriti~arot nomadski se prepu{ta na poligamnite nasladi. {to podatlivo mu gi predo~uva i prepora~uva pismoto. Ako qubovta e kategorija na izborot. ili srami. pome|u drugoto.

taka i nie treba da go pravime. predimstvo na tipi~no erotskite (tantri~ki) tehniki na prekinot. 26 . da ja neguvame i pottiknuvame. sozdavaj}i povisoko edinstvo. na sjajnata pouka. treba da se mol~i#. erosot kon deloto namesto sterilniot. a ne vojna# so tekstovite. Vo svojot govor i pismo za qubovta. vo eden od svoite posledni zapisi. toa zna~i "da vodime qubov. pothranuvame tekstovnata qubov. kola`ot i monta`ata. Ne zaboravaj}i pri toa. I taa e . {to. zadu{uva~ki. za koe{to eve denes i ovde sme sobrani da zboruvame.Elizabeta [eleva MAGOR Ako Ludvig Vitgen{tajn solomonski pora~uva. ona {to go veli# (Gregori Ulmer.#.. denes. @ak Derida. deka: "Za ona. 1983 ) so svoite esei. |avolesto ja izrekuva {armantniot Danilo Ki{: "Ne dozvoluvajte literaturata da vi ja zameni qubovta. aroganten i rigiden (kvazi) scientisti~ki. qubovta .opasna. inkvizatorski odnos.. Ne dozvoluvaj}i da izbledne ili is~ezne primarniot imperativ na egzistencijalniot erotizam. za koe ne mo`e da se zboruva. "go pravi. ovozmo`uvaj}i im suprema-cija. ona. interpuktivnosta i odlagaweto. so literaturata. Niz edna mala parafraza na kultniot hipi slogan. so magijata na umetni~kiot oblik.taa kvintesencija na postoeweto i vrven zalog na `ivotnata alhemija (svadba) vo koja protivre~nostite vzaemno se privlekuvaat. odnosno vovedeme vo ramkite na svojot praksis.

e vsu{nost bibliotekar i korektor. model na kriti~kot-teoriskiot diskus. gi istaknuva imeno erotskite vrednosti i aspekti na tekstualnata praktika. subverzivnoto energetsko deluvawe. koja{to. homeopatskiot. dvi`eweto . vo vremeto koe gi osporuva i decentrira transcedentalnite (falogocentri~ni) ozna~iteli i vrednosti: kako svoj epistemolo{ki pandan i korelat.TELOTO NA DISKURSOT Aleksandriskiot ~ovek.gledaj}i vo vistinata. pluralitetot na u`ivawata vo tekstot (podednakvo na ~itaweto. teloto go implicira principot na zadovolstvo. †postoeweto na svetot biduva opravdano samo kako estetski fenomen# (Ni~e. so ogled na kogo. 1983). gi reafirmira. regenerativno podmladuvawe i provokacija na klasi~niot. preku metaforata (i metaforizacijata) na teloto. u`ivaweto. celej}i kon osve`uvawe. do`ivuvaweto). zagatkite i provokaciite na edna †artisti~ka protivnauka#. 27 . razotkriva i reinkarnira polivalentnite aspekti i kvaliteti na Teloto. bedno oslepen od kni`nata pra{ina i pe~atnite gre{ki. difuznoto. fluksusot. samoopitot. pred se. protekot. Vospostaveno kako (nov) ontolo{ki garant za izvornosta na soznanieto (poto~no. niz meandrite na svoevidniot epistemolo{ki skandal i svojata zavodliva penetrantnost. senzualnosta. †egzistencijalnoto tetovirawe#. bazi~nata plodnost i taktilnost. negova komasutra# Rolan Bart Po~nuvaj}i so ekstati~kite zapisi na Ni~e. vo modernata kritika i teorija. matejazi~no i metafizi~ki orientiran. preskok. so voobli~uvaat konturite. nasladata. kreativen predizvik. eden inventiven Tanc. pulzionelnoto. presvrt. †opasnoto razmisluvawe# (Peter Sloterdajk). samoinvestiraweto. inicijaciski model. Otvoraj}i se sebesi vo nasoka na dioniziskoto.# Fridrih Ni~e †Pismoto e nauka za nasladite na jazikot. ovaa †artisti~ka protivnauka#.

od naukata i metodot . subjektivnosta. zatvorena hermenevtika.veli Bart. Ne odbegnuvaj}i go svoevidniot egzibicionizam na kriti~arot (negovoto javno hipostazirawe i supstancijalizacija). obnovuvaj}i go majeuti~kiot negativizam na Sokrat. prv vo kni`evnata teorija i antropologija. na toj na~in. proto~nosta. {to nikoga{ nema da se napi{e# . cenzorskata. nomadsko. potentna dimenzija. staratelskata. samiot ~estopati povikuvaj}i se na radikalnite premisi na Ni~e. so haos povrzano. decidno se ograduva od †frigidniot tekstdrdorko#. 28 . Kenet Vajt ja apostrifira mitskata prikazna za Metis. Rolan Bart. mo`eme da govorime za izvesno razlikuvawe (omeknuvawe) na logocentri~niot model na kriti~ko-teoretskiot diskurs i negova dekonstrukcija koja{to konsekventno vodi kon edno polimorfno. atopija. zadovolstvoto. pulzionelnoto na~elo. {to vo sebe gi obedinuva obete zna~enski konotacii na latinskiot zbor †korpus# . tantri~kata kritika se sostoi vo samata †predigra i odlagawe# (Xon O’Nil). transkodirawa. so~nosta. sepak. sonuvaj}i tokmu za takov †nevozmo`en#. so ogled na svojata oktopodijalna difuznost i lizgavost. difuznosta. Otade. koja bila vodena i mnogulika (androgina). uka`a na revolucionernite potencijali na materijalnotelesniot princip vo narodnata (karnevalska) kultura na (mra~noto) Srednovekovie. fluktualnosta na diskursot. znaej}i pove}e od kogo bilo na svetot. †Sekoj tekst za zadovolstvoto sekoga{ samo }e zaobikoluva. Toj }e bide voved vo ona. Taka na primer. †neodr`liv# tekst. provokacija. Peter Sloterdajk ja istaknuva negovata mudra (i vo podocne`nata filozofska tradicija zapostavena) orijentacija kon maj~instvoto.vo ime i vo prilog na interpretacijata kako strast. odnosno na @or` Bataj. Zagatnata vo trudovite na Julija Kristeva. skandal. po`ednosta na i kon tekstot. zemaj}i go predvid prvenstveno subverzivnite u~inoci na `enskoto. od pedagogijata. †branovidno#. {to postojano predizvikuva imanentni preobrazbi. intencionalno naso~eno kon suzbivaweto na telesnosta i u`ivaweto vo ovozmo`enite zadovolstva. hedonisti~kiot pristap. semioti~koto. negovata libidinalna. Re~isi kulten pretstavnik (poto~no pripadnik) na vakvata erotizirana †kritika#. inkonkluzivnosta. deka Mihail Bahtin. †vtorostepeno# mislewe (Kenet Vajt). `enata i bo`ica-majka. kako nov parametar na ~itatelskata penetracija vo tekstot. Sosema sli~no. intertekstualnosta svedo~i tokmu za kinet~nosta. koe rakovodi so pismoto.Elizabeta [eleva MAGOR kako i na pi{uvaweto). Da ne zaboravime. kon poroduvaweto (i osloboduvaweto) od teoriskata naduenost. korporalnite stilski odliki. sledej}i go imperativot na fragmentarnosta.teloto i tekstot. avantura. transmutacii. preoptovarenost. od puritanskata. zagrozenost.

s¢ pove}e. kako kulturen interpretant. zabraneta. nesomneno se nao|a vo opredelen dosluh so imanentnite pottici od estetskata sfera. opskurna.) . od svoja strana. da gi so~uva kvalitetite na fragmentiranata. Provokacijata na teloto. Bahtin ne se stesnuva od toa vo personalisti~kata oboenost na epistemolo{kiot tekst. sledime podem na eden seksualiziran diskurs. kako posledna bariera na li~niot identitet i kako pokazatel na 29 . karneval). kako smisleno tkaewe i sozdavawe. Alen Finkelkrojt. tabuzirana terminologija: re~nikot na seksualnite verbalni nasladi. dvi`eweto so simptomati~no ime . blagodarenie i na udelot na teoretskata psihoanaliza na Lakan. {to se potvrduva i na nivoto na t. vzaemnosta. Verojatno.n. hibridnost. Taka.jazi~no-ideolo{koto zaveduvawe.Fluksus. ne mo`eme da odre~eme postoewe na opredelena opsesija so telesnosta. govor. korelativnosta. diskursot sosredoto~en okolu libidinalnite dobivki i aspekti na sovremenata kultura (vo koja ne malo zna~ewe dobiva problemot na zaveduvaweto . koi gi istra`uvaat i artikuliraat transformaciite. odnesuvawe.ovojpat. kon virtualnata idnina naso~eno. isto taka. vospostaveno bukvalno kako objekt. umno`en subjekt-vo teloto. @il Delez. Povikuvaj}i se na iskustvata od perforamnsot. apofati~kata. itn. Tokmu so ogled na Bahtinovata. ili teloto kako provokacija na aktuelnata teorija. [o{ana Felman. hepening. selsko. egzistencijalno †tetoirana# izvedba. odnosno dijalogi~nosta pome|u egzistencijalnoto iskustvo (`ivotot kako tekst) i kreativniot tekstualen zapis (tekstot kako `ivot. mislej}i imeno na kreativnite potencijali za samosozdavawe i proektualno. no i za osloboduvawe na lascivnata. dijalo{ka proekcija na dijalogi~nost.pretvoraj}i go teloto vo efektna metafora za o`ivotvoruvawe na epikurejskata dimenzija na kritikata. materijal i medium na umetni~kiot izraz. parisko. dejstvuvawe. oblikuvawe. za razlika od klasi~noto telo na umetnosta. emotivno. raznojazi~nost. retorikata i pismoto na teloto . Moris Merlo Ponti. teloto go interpretira kako praktika. Julija Kristeva). telesnata umetnost. mo`eme da razgatneme svojstva na eden svoeviden intertekst. multimedijalno vtemelena umetni~ka praktika. nedofatlivata. vo teorijata. kako dominantni kvaliteti na modernata proza. preobrazbite na tkn. zaedno so site negovi manifestacii (gestovi. protiv-sistematska. jakne predizvikot. nesamoidenti~en. javno itn. elaboriran od strana na @an Bodrijar. t. no i kako proekt. Rolan Bart. Mi{el Fuko.Afirmiraj}i ja interaktivnosta.e.) kako eden Tekst. Semioti~koto tolkuvawe na teloto kako znak. pak. ovozmo`uva samoto telo da go razgleduvame. kreativno telo. pove}estilnost. Osobeno vo post-avangardnata. govori za pluralnoto telo (setilno.

gi pottiknuva denes vitalnite pra{awa i problemi na identitetot. prirodnosta migovnosta. nepredvidlivosta. e subjekt. ili diskursot razbien kako telo: po`elno. libidinalno i nomadsko telo. sozdavawe i preferirawe na rascepkano. koi{to. ~ie{to telo e integralno na negoviot identitet# (Teri Iglton. niz prizmata na kreativnoto (ne retko bolno) samooblikuvawe i samoizlagawe. Post-metafizi~kata estetika na teloto. preovladuva esencijalisti~kiot koncept na `elbata. so teloto. Vo postmodernata epoha. afirmiraj}i ja svoevidnata poetika na bolkata (ili u`itokot) kako metod. postapuva radikalno. najtesno povrzani so homeopatskiot. na fakti~ki opasnosti. 30 . Od druga strana. naso~eni kon pretolkuvawe na poimot na subjektivitetot. odnosno body criticism). vo prv plan. za `ivotna umetnost. zavodlivo. pismoto na teloto. opsesijata od sopstvenata biologija. odnosno rehabilitira. hipertrofijata. fragmentirano. decentrirana egzistencija na posakuvawe. {to go preferira erotizmot na slu~ajot. pulsira~ko.aspekti. so svojata nostalgija kon setilnite sodr`ini i kvaliteti na zborot i jazikot.Elizabeta [eleva MAGOR edna darba za `iveewe. upatno e da se prosledi i vo po{irokiot duhoven kontekst na postmodernisti~kite strategii. kako {to svedo~at i primerite od sovremenata teatarska praktika. teloto e izlo`eno na visoki rizici. konkretnosta. anti-epistemolo{ki fenomeni vo kni`evnata i kulturnata teorija. so ogled na kogo. {to go nadminuva redukcionizmot na kartezijanskite opredelbi i izedna~uvawa na subjektot so svesta/kogito. za razlika od svojot dekartovski predok. na ekstremni (†krvavi#) potezi i zafati. lokalnosta. telesen princip na do`ivuvaweto i poistovetuvaweto na metodot so sudbina. intimno. so nego. osobeno rasprostraneto i zna~ajno za praktikata na `enite-umetnici. odnosno telesna ili seksualna razlika). gi pomestuva i poso~uva. setilnosta. svojstvena na istata postmoderna duhovnost. odnatre go potvrduvaat identitetot na bolkata i zapisot za/od nea. Sledej}i go sodejstvoto na takvite. Kni`evno-teoretskata afirmacija na telesniot princip i teloto. anarhisti~kata epistemologija. seksipilno. 1997). kvalitetite na intimnosta. procesualnosta. po`edno. doa|a do †voskresnuvawe na individuata vo estetizirana `elee~ka monada# (1996:403). Teri Iglton upotrebuva edna dobredojdena i polezna sintagma-koja gi obedinuva razli~nite vidovi pismo za teloto (me|u niv i feministi~kata kritika. Novata somatika. Ne sekoga{ imuno na isku{enijata na biolo{kiot esencijalizam (apsolutizacijata. †Postmoderniot subjekt. kako {to konstatiraat analiti~arite Stiven Best i Daglas Kelner. sozdava edna navidum paradoksalna hibridizacija: teloto na diskursot. izvornosta na soznanieto .

ludizmot. patrijarhalnite propedevti~ki streme`i za proizveduvawe nekreativni epigoni-post-kritika (vo ~ii ramki pripa|a i feministi~kata kritika). rigidno voobli~eno. go zastapuva takviot model na ~itaweto kako quboven odnos. vlastoqubivite implikacii i ishodi na nau~noto znaewe. libidinalen) identitet na postmodernata kritika. Metafori~noto razmno`uvawe na paradigmatikata na teloto. kreativno nesuzbienite predizvici na oslobodenata †poligrafska praktika. rezot) i pomestuvaweto (atopiskoto skr{nuvawe na zadovolstvoto) kon vozbudlivite. ovaa kritika i nejziniot rodona~alnik. i se sprotivstavuva na. preoptovarenosta so metajazi~ni. mobilnata anagramska demonta`a. za vozvrat ja afirmiraat ontolo{kata Igra. govori za tekstot kako feti{.{to go implicira i udelot na nepredvidlivoto. vo domenot na teoretskiot meta-govor. so intencionalnata polimorfornost. kone~no go gubi tekstot kako hermenevti~ki objekt za prou~uvawe. taktilnoto do`ivuvawe na tekstot. duhovno nomadstvo. polimorfen kulturen znak . vo Procepot (puknatinata. Orfejskiot (raspar~en. So svojata odbivnost kon principot na reprezentacijata. i ludisti~kiot princip. na primer. Vospostavena pod nesomneno vlijanie na Fridrih Ni~e. odnosno objekt na po`ednost). senzualizmot . generativnata igra. haoti~noto. teloto zadobiva konotacii na raspr{en. pozitivno znaewe. kon transkodirawe na konkretniot.svedo~i za. taa. post-kritika. upatno e da go postavime vo po{irokiot epistemolo{ki kontekst na tkn.Takvoto. falogocentrizmot (odnosno falokratskite predispozicii na teoretskiot diskurs). soo~eni so nepostoeweto na transcedentnite avtoriteti. fragmentiran. so svojata preferencija kon difuznoto. prkosno gledaj}i ja naukata niz optikata na umetnikot). so ogled na koe. neopredelivoto. intenzitet. koga samata †prezentacija na u`itokot# zdobiva supstancijalna vrednost i zna~ewe! (nasproti cenzorskite mehanizmi na †teoretskata kultura#. ostanuva taka vo nezale~iv dosluh so prestapot na klasi~nite mitski zabrani i tabui: ne uspevaj}i da go preodolee strasnoto isku{enie na pogledot. {to gi zajaknuva avtoeroti~nite aspekti na relacijata ~itatel-tekst (Bart. setilen. Tantri~kiot pristap vo kritikata.vodi kon seksualizacija i na kni`evno-teoretskiot diskurs. †igrata na svetot#. vo polza na difuznata magma na erotskoto posakuvawe. so naglasenata konvergencija pome|u egzistencijalnoto i teoretskoto (poeti~koto) iskustvo . kone~no i androginata (biseksualna) proekcija na tekstot (pismoto). niz eksperimentot. slu~ajnoto. pulzionelnoto. senzualen jazik na erotskoto do`ivuvawe. sozdadeno niz diseminacijata (raseju- 31 . kako bazi~en epistemolo{ki stav i kako nova privilegija na analiti~kiot subjekt. zadu{uva~ki sistemi i principot na materijalno. †psihosomatsko viduvawe na tekstot# (Jovica A}in). hiperteoretizirani. P. vo zavodlivata igra (lizgawe i proizveduvawe) na razlikite. †Intelektualnata umetnost# (Bart). rastvarawe na subjektot). S. nomadski. @ak Derida.

ovoj tekst }e vklu~i i avtorefleksivna rasprava. deka. dominacija. tuku i po najdlabokite i transgresivni razmisli za politikata na znaeweto. kastracija. "~itawe na eden tekst vo ramkite na drug tekst#). ovoj tekst predo~uva edno alternativno promisluvawe na odnosot pome|u znaeweto. "studija na konkreten slu~aj#).. kade{to e primenet intertekstualniot metod (ili. vo kratkata analiza na eden izbran. postkolonijalen pro~it. alienacija. 32 .#. Iako naslovot na ovoj del. t. Primenetata interdisciplinarna metodologija. vrz osnova na postmodernisti~koto podrivawe i prevrednuvawe na fundamentite na falogocentrizmot.. indikativen za pretstavuvaweto na. so ogled na sodr`nata na dramskiot konflikt.Elizabeta [eleva MAGOR vaweto). Kone~no. najcenetiot model na Znaeweto. metafizi~kata tradicija na zapadnata misla .Dejan Dukovski (1969). kola`ot (kalmeweto) i monta`ata (erotskoto spojuvawe) na heterogenite. Otade.. primenetata politika na znaeweto seto toa. edukacijata i `ivotnoto iskustvo.e. telesno vpi{uvawe. interseksualni fragmenti . narativ. tretiot del od dramata "MME. ~itaweto ni poka`uva. i isto tolku provokativen. i soo~uvaweto so..pri toa . kako i za soodvetnata ideolo{ka mo} na znaeweto. DOKTOR FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO (post-kolonijalno ~itawe na "MME. t. kako metod na vzaemno rasvetluvawe i eksplikacija na dva ili pove}e tekstovi. nekoi recentni poimawa na znaeweto kako zaveduvawe. }e go pro~itame "Vera#. odnosno vkrstenoto analiti~ko ~itawe na dramata. za samite poimi na: predava~kiot metod.# od Dejan Dukovski) Primenuvaj}i go denes aktuelniot. Tekstot pretstavuva primer na "case study# (ili.e. posegnuva ne samo po soodvetnata kni`evna interpretacija. figurata na U~itelot. trgnuvaj}i od aktuelnata subverzija i preispituvawe na falogocentrizmot. odnosno zapadnoevropskata metafizi~kata tradicija. egzemplaren fragment od poslednata drama "MME# (1997) na momentno najeksponiraniot dramski avtor od Makedonija . i za znaeweto kako svoevidno (neokolonijalno) `igosuvawe. od razli~ni disciplinarni sferi. Spored toa..se podrazbiraat. duri i cini~en). toj naslov e ironi~en (pa. glasi "Vera#. kako egzemplarna prikazna..

33 . obu~enost. deka vo ovaa drama se zastapeni pove}e referenci kon meta-teatarot. Taka. post-moderen idiom. pretstavnici na opredeleni i zaokru`eni sistemi na poimawa i vrednosti. odnosno pogolem broj avtoreferencijalni praktiki i postapki. Faust identitet Epistemolo{ki U~itel identitet (volja za mo}) Mladiot Heteroseksualec Makedonec Balkanec Lik od Bildungs-roman Student (volja za znaewe) Otade.i Mladiot (anonimen dojdenec i student. po{iroko. {iroko prifateni. obzemen od svojata "voqa za znaewe#.e. pazarite. t. koi ja potpomagaat dijalogi~nata individualizacija na ~ovekot). Falus (lik. ili. pretstavnici na opredeleni identitarni ulogi. i da bide U~itelot. odnosno radikalnoto prevrednuvawe na osnovnite. so svoi opredeleni socijalni ulogi. glavniot lik od istoimenata poema na Gete) . koj so ogled na svojata kompetentnost.Dr. plo{tadite i sl. Falus e onoj.Dejstvieto se slu~uva vo eden specifi~en hronotop. opredeleni (i indikativni) kulturni i imagolo{ki referenci. opredelen od metafizi~kiot nihilizam. dodeka drugiot . Tie poseduvaat pove}ekratni.e. koi u~estvuvaat vo ovoj fragment. kako i od bazi~no erotskiot mit za potraga). Od druga strana. Glavnite likovi. Falus Seksualen identitet Homoseksualec i orientacija travestit Nacionalen Germanec identitet Kulturen identitet Evropjanin Intertekstualen Dr. iskustvo .treba da rakovodi so toj proces na inicijacija. Nivniot vzaemen odnos bi mo`el da se opi{e kako inicijacija . odnosno. zaedno so napr. saemite. naporedni identiteti. zafrlenata germanska kr~ma "Crno prase# (ako gi sledime uka`uvawata na Mihail Bahtin. Obata lika se ideolo{ki sinegdohi.spa|a me|u onie hronotopi. Isto taka. .Mladiot. dramata "MME# e napi{ana vo eden specifi~en. koi vklu~uvaat raznovidni citati od semioti~kata tradicija na dramata i teatarot. so mnogu indikativno ime. t. koe podocna se razotkriva kako efektivna. dramskiot dijalog nesomneno mo`e da se sledi i kako simulacija na edna socijalna komunikacija. na primer. mo`e da se iscrta slednata "{ema#: Dr. kr~mata. poseben tip interaktiven konflikt. zapadni kulturni vrednosti i tradicii. vkrsteni. paronomasti~ka i intertekstualna referenca kon Faust. interesno e da se podvle~e toa. se: Dr.

telesnoto. i toa. vklu~uva i podrazbira izvesen stepen na telesna bolka. upatuva tokmu na neizbe`nata (i. Spored Platon. procesot na podu~uvawe e mnogu sli~en na procesot na transfer (prenos. ili podobro re~eno.. religiozen i filozofski vid. obele`anost i `rtva). e medium za steknuvawe nadmo} nad Drugiot (provociraj}i ja i budej}i ja negovata `elba.Elizabeta [eleva MAGOR se nao|a vo ulogata na aspirant. za smetka na senzualnoto.podnaslovot na "MME# paranoja). tuku i vo uloga na Zavodnik. Taka se pokrenuva rasprava za mo`nosta od ideo-politi~ka zloupotreba i manipulacija so znaeweto vo ramkite na falogocentri~niot model . kako {to e poznato. site tie. u{te vo bibliskiot mit za progonstvoto na Adam i na Eva od rajot . No. koj treba da mine niz inicijaciskiot ritual (koj{to. 34 . Spored teoreti~arite. Sledej}i gi tolkuvawata na Derida. Pome|u drugite. da se vratime na Dr.transferot. pak. figurite na u~itelite i instruktorite ispolnuvaat vsu{nost falokratski.. odnosno duhovnata ignorancija.poradi nivnata neposlu{nost. koga }e po~ne da se zakostenuva vo sistem (interesno sovpa|awe. niz poimot na edukacijata kako telesno vpi{uvawe. nivnata zaguba na seksualnata nevinost. Vo 17 vek. `edba i u`ivawe). vo vremeto na prosvetitelstvoto. neminovno. sloboda) i libertenskoto dvi`ewe. iskustvo. vo na{iot slu~aj e . Falus! Toj ne se nao|a samo vo uloga na majstor i u~itel. da ne go ispu{time od predvid Ni~e. daleku od toa da bide samo prikladna hipoteti~na konstrukcija na Derida.a. kako i celinata na negoviot opus. kako i novi argumenti za na{eto prou~uvawe na bliskite vrski pome|u znaeweto i erotizmot. Stanuva zbor za qubovta. Ovaa dlaboka bliskost pome|u znaeweto i erotizmot. koj e inkorporiran i vo osnovniot psihoanaliti~kiot ~in . mo`at da bidat sogledani kako svoevidna apologija na ekstati~niot filozofski subjekt. se isto taka. prosledeni so eden odnos. odamna e voo~ena. sepak. kastrira~ki. i poimot "erotska ironija# na Tomas Man. kastrira~ki ulogi. `ivotno pulsira~kto. poni`uva~ka i podredena) uloga na duhovnoto. ~ij{to poim "vesela nauka#. Zatoa. {to gi ostvaruva znaeweto. Sekako. nasilni~ki (kakvi {to se vpro~em i vo ovaa drama). duri i paranoidni (dekomponira~ki) efekti. na momenti. edipizira~ki. otu|uva~ki. ma{ki Drug. kako i iskustvata od misti~en. nie stanuvame svesni (predupredeni) za penetrantnite. erotizmot podednakvo gi vklu~uva telesnite iskustva.. zaveduvaweto ne e cel samoto za sebe cel: tuku.e. mo`ebi. Spored Delez. prvenstveno. U~itelot e golemiot. predavawe) i na prevod (adaptacija) na odreden korpus znaewa .. ima edna mo{ne provokativna situacija: koga nao|ame sovpa|awe me|u etimologijata na zborot kniga (libre t.

ili doa|awe do znaeweto. negovoto u~ewe. Toj simboli~ki prostor operira so sekoga{-ve}e prisutni. deka tie se 35 . tuku i mo}ta (manipuliraweto.Evropa. samoto opstojuvawe na ovoj jaz. Spored postoe~kite imagolo{ki standardi. pat (od svoja strana. inter-kulturalnata oska. kompetentnite) i Niv (Jugoisto~no-evropjanite. pripi{uvaat . i . intrakulturalnata. so~uva ili promeni usvojuvaweto na diskursite. se krie u{te ne{to? Sekako. prilagodeno na propi{anite evropski modeli i o~ekuvawa. kolonijalendodeka Mladiot. {to e predmet na na{iot interes. Evropa e pozitivnata referentna grupa. balkanskiot. patuvawe. kako i procesot. {to tie ja nosat so sebe#. znaeweto i mo}ta. neizbe`ni kulturni predrasudi. kako da se za{titi.e. vo ovaa drama. odnosno na~inot na steknuvawe i akumulirawe na znaewata. kako i na vertikalnata. tuku. kon koja Mladiot go naso~uva svoeto aspirativno Jas. So drugi zborovi. voop{to ne treba da se zanemaruvaat. Zatoa {to. provokacija za potraga po nekoi alternativi na falogocentri~niot sistem na obrazovanie.ne samo znaeweto po sebe. od drugata strana. i istovremeno. post-kolonijalen subjekt. za sozdavawe i konstruirawe na identiteti (A. i ne treba voop{to da bide premosten. interkulturna opozicija pome|u Balkanot i Evropa: vo ramkite na toj dramatur{ki East-West diskurs. Se krie . se aktuelizira. liberalnite. neupatenite). opredelenata politika na znaeweto. ~ii{to ideo-politi~ki konotacii. Vo dramskiot fragment. A takvi homotopii. Falus go pretstavuva evropskiot. dojdencite. Toa. Istovremeno. od ednata. odnosno. vladeeeweto so drugite). da. t. potvrduvaat. pak. dlaboko dejstvuva~ki. znaewe i poduka-pome|u drugoto.Takvata manipulacija e podednakvo vozmo`na na horizontalnata. Dr.homotopija: simboli~en prostor. represijata. ]osev). na Zapadno-evropskite golemi maestra im go ovozmo`uva i ~uva ekskluzivnoto pravo da go proglasuvaat. od druga strana zna~i. No. deka: ovoj interkulturen jaz ne samo {to ne mo`e. doma}inite. t. se tokmu Balkanot. Tie go proizveduvaat fundamentalniot strukuralen rascep pome|u Nas (Zapadno-evropjanite. n¢ potsetuva na axilak. deka ma`estvenosta i demokratijata se po priroda nespoivi)? Dali. neminovno gi vklu~uvaat strategiite na mo}ta.e. sekoe znaewe. ~uvaat. neliberalnite. zad seto toa.binarnata. se postavuva slednoto pra{awe: dali posakuvaniot transfer na znaeweto e voop{to vozmo`en? Dali e toj recipro~en ili pak asimetri~en? Dali e vtemelen na ma`estvenot ili na demokrati~nost (interesna e zabele{kata na Tomas Man. vlijanieto. Ne samo vo ovaa drama.preku patuvawata i avanturite). Spored uka`uvaweto na Mi{el Fuko. dosta blisko do anti~kite praktiki na samospoznavaweto i samoedukacijata . denes n¢ ubeduvaat. "sekoj edukativen sistem e politi~ki na~in.

svojstveni na tn.. prazen. Dr. ja imenuva kako "kuromantija#... nekoj da se poistoveti. da bide i ostane plove~ko. seto ona {to go znam#.. najvpe~atliv iskaz glasi.. ne samo kon postojnoto anamnesti~ko. pismoto (vo na{iot slu~aj -znaeweto). A. Falus. sledej}i go [openhauer. spored @an Bodrijar e. No. so i preku drugite.. pora~uva i Cvetan Todorov. koj prvenstveno ja igra ulogata na zavodnik. spored mene. razo~aran.kako Drug). A. telesno soznavawe. zaroben. onoj. ako vovedeme poinakov vid znaewe (pottiknuvaj}i ja negovata erotska su{tina). kvantitativno naso~en . mo`eme da ja izbegneme golemata zloupotreba na znaeweto? Ili. Svojata nauka. vo svojata opredelba za dijalo{kata kritika: "Pove}e sakam da tragam po vistinata.kako fatalna strategija. barem.da gi rakovodat. za koe se zastapuva Peter Sloterdajk? Nekoi od aktuelnite misliteli ve}e se svrteni kon vrednostite. polnopraven segment i duri garant na smislata i opravdanosta na znaeweto. dr. Taka i tradicionalniot tip na znaewe e kumulativen. da se obideme da gi nadmineme negovite o~iledni limiti? Mo`ebi. kon erotskite mo`nosti na Dr. otkolku da ja imam 36 . deka: "Jas go sakam. koe e legitimen. Nikoga{ definitivno (da) ne sme nau~eni! [to n¢ vra}a kon Lakanovata formula za frustriranoto pismo. u{te edna od va`nite osobini na zaveduvaweto. Mladiot sekoga{ biduva uloven. treba da se svrtime kon poinakov vid znaewe. da se vratime nazad..naj~esto nemo}en da postigne zadovolitelen u~inok vrz subjektot. reproduktivno-tuku i kon ekstati~noto. neuspe{en. negovoto veli~estvo. na{ata dlaboka predodredenost e da kopneeme po znaeweto. vtoroklasni balkanski zemji. soodvetno na svoite sopstveni i egoisti~ni interesi . znaeweto postojano nedostasuva. Negoviot. namesto za znaewe. `igosan (da se potsetime. i ne zavr{uva. konsumentski. Dodeka. nomadsko. deka identifikacijata zna~i. vpro~em.. {to e osudeno da ne ja dostigne svojata vistinska cel. (mentalno) siluvan. poprvo treba da govorime za alternativata na li~na mudrost? Ili. Falus sekoga{ ispa|a nezadovolen. Falus se potsmeva so tradicionalniot poim i slika na znaeweto .. Sekako e neobi~en u~itel. treba vo pogolema mera da gi po~ituvame prednostite na "egzistencijalnoto tetovirawe#.Elizabeta [eleva MAGOR privilegirani.. vtorostepeni.toj avtoironi~no se deklarira kako kompleksna kurva. fluidno. Zatoa. kreativno samo-spoznavawe? Mo`ebi. Dali. vo znaeweto poprvo bi trebalo da gledame medium na samootkrivaweto i li~na soteriologija? Mo`ebi. subverzijata na mo}ta i avtoritetot na sistemite. Kako {to. Dodeka. naso~uvaat ili ureduvaat idnite razvojni procesi vo tn. kako zakanuva~ka sila i iskustvo.

Fuko. gledaj}i ja bizarnata fotografija na tehno-dizajniraniot @an Bodrijar. Taka i predavaweto (podu~uvaweto) ne e samo transfer (prenos) i prevod (adaptacija). i ne mu se obra}a samo na razumot..na svoe raspolagawe#.svoeto vnatre{no drugo (samokriti~noto znaewe). A vo toa mo`eme da se uverime. ovde. i nie. lokalizira. Taka. Taa kritika. na Letnata {kola. snimen vo kazinoto vo Las Vegas. bi mo`ele malku i samite sebesi da se analizirame. za koi govori M. doka`uva. deka op{testvoto e vo situacija da go isklu~i. i vakvite letni {koli se del od tn. i tokmu toa. vrz tn. Sposobno da ja izvr{uva svojata heterotopi~na funkcija. Zatoa. "drugi (isklu~eni) heterotopi~ni prostori#. Mo`ebi. znaeweto e vo sostojba da se dekonstruira duri i samoto sebesi. tuku i na imaginacijata. tuku i transgresija (preskok otade) znaeweto. pokraj edna "zaja~ica#. Dijalo{kiot princip. razgovara so tekstovite. 37 . i zasnovan vrz iskustvenata podloga na humanistikata. imeno. dokolku go prifatime dijalo{kiot pristap kako predizvik. e mo`ebi edna od pri~inite na negovata primamlivost. za vreme na svoeto mnogu poseteno predavawe .. samoto postoewe na vakvi mesta. `ivotna "arhitektura# na analiti~arot -ja odbiva pred s¢ sopstvenata reifikacija... ograni~i. vtemelen vo deloto na Bahtin.

tkn. nasprema kategorijata †Istok#. onie. bolna podelba (polarizacija) na svetot na Nie i Tie. koi{to upravuvaat mo`at da si dozvolat. Vo kontekstot na recentnite procesi. ili opozicija. deka samiot toj rascep. daleku od toa da bide samo geo-strate{ko. ne-evropski.Osudeni na analiza 1. za nas u{te i frustrira~ka. {to go karakteriziraat tkn. vo kulturnata istorija (ve}e) iskompromitiran evropocentri~en diskurs. vo osnova. ili kulturi od tkn. dodeka. `igosuvawe. vsu{nost. vrz osnova na `igosuvaweto. od svoja strana. da bidat oslobodeni od kritika i od konceptualna analiza. se zema kako argumentaciona osnova za vospostavuvawe. od druga strana (N.toa ne go mo`at#. †balkanizam#. kni`evnata nauka se zbogati 38 . TIE BALKANCI! ili-diskursot na dekolonizacijata (slu~aj: Makedonija) "Onie. vo kni`evnata i kulturnata teorija. vgradeni vo akademskiot diskurs i prou~uvaweto. na tkn. ili esencijalizira spomenatiot antagonizam. U{te pokonkretno. so pomo{ta na koi. se esencijalizira u{te edna stigmatizacija. ve}e stanuva jasno. koe. tret svet. implementira eden.). Teri Iglton (1996) Prv del . da gi revidira skrienite imperijalisti~ki predrasudi i tendencii. 1997). isklu~uvaweto na Drugiot. Od druga strana. Po~nuvaj}i so knigata na Edvard Said †Orientalizam# (1978 g. dekompozicija. Vo posledno vreme. vtemelen vrz arogantnata distinkcija me|u varvarite od edna. nov svetski poredok i podemot na neo-liberalizmot. od edna strana. stanuva eden od za{titno-odbrambenite mehanizmi. se stabilizira i odr`uva. otfrlaweto. se etablira. svedoci sme na edna dlaboka. neo-kolonijalisti~ka podelba me|u Nie i Tie.Elizabeta [eleva MAGOR AH. koi se pod nivna uprava . no. {to te`nee kon toa. i civiliziranite. odr`uvawe i opravduvawe na edna. poslednive dve decenii se afirmira edna opredelba. pretpostavuva ideolo{ko (ideologizira~ko) stojali{te: vo ramkite na koe. od drugata strana. hegemonisti~kata neprikosnovenost i uloga na kategorijata †Zapad#. A{erson. a pak taa.

Govedi}. vo dramite. od robuvaweto kon gotovite i kruti. so ogled na site svoi karakteristiki i pokazateli. vo literaturnite dela. ne samo vo sociopoliti~kata smisla. mo`e da se razbere i vo naj{irokata epistemolo{ka konotacija. no sigurno. Spored moe mislewe. politi~kata. odnosno pravoto na pot~inetite za zdobivawe so "akademska glasnost# vo naukata i vo teorijata (N. Otade. mali narodi i kulturi. no. posebno. stati~na. blagodarenie na kompleksnite post-fundamentalisti~ki prestrojuvawa vo post-modernata teorija. Ovaa nasoka na akademskite prou~uvawa dade silen zamav za podemot na tkn. zna~i. se slu~uva. manipulacija. ideolo{kite deformacii vo) kni`evnata nauka . kulturolo{ki. Vo toj kontekst. za soo~uvawe so. vo prilog i vo polza na konstruktivisti~kata teorija za identitetot. so toa. sopstvenite imagolo{ki zabludi.za podocna. {to go pretrpuvaat tkn. od statusot na nejziniot avtor i raska`uva~. vo pogled na bukvalnoto osloboduvawe na umot. kulturnata eksploatacija. navleguva. potragata po avtohtonosta. vo posledno vreme. deka sekoja naracija za identitetot. no. 1999). samo-osoznavaweto i samo-afirmiraweto. koja. odnosno. "kolonijalni# i kolonizirani kulturi. Diskursot na post-kolonijalnata emancipacija. poleka. so polna svest. vo novinarskite esei. Biti.zna~i. i drugite `anri. pred s¢. i inicijalnite naznaki za etno-kulturnata rehabilitacija i predvrednuvawe i na kategorijata na tkn. i duri pove}e. pod pra{awe se dovede esencijalisti~kata. vo kolumnite. so podemot na post-kolonijalnata kritika. nao|a svoe mesto i reprezenti. ovoj fenomen zaslu`uva posebno vnimanie. kako {to. Denes. bidej}i. sopstvenite manipulatorski avtokonstrukcii. Tret svet. koi se odnesuvaat na razotkrivaweto na strukturata na implicitnite mehanizmi i procesi na ekonomskata. isto taka. neminovno e obuslovena od egzistencijalnata pozicija. {to ja promovira{e sintagmata "zarobeniot um# (^eslav Milo{). isto taka. s¢ pove}e. vo publicistikata. {to podrazbira "opirawe na umot sprema tiranijata na totalitetot# (V. toj nesomneno svedo~i za 39 . da opfati i po{iroki aspekti na sociokulturnata emancipacija. no. vo ramkite i na makedonskiot kni`even i kulturen prostor . tuku. atributot postkolonijalen. post-kolonijalna kritika. fiksna koncepcija na identitetot. i epistemolo{ki stereotipi. vo prvo vreme. ne samo na kulturite od tkn. pot~inuvaweto. 1998). predupreduva na toa. vo sovremenata kritika i teorija. koja. i revidirawe na.u{te so edna epistemolo{ka mo`nost. meta-kriti~ki go prosuduva{e samiot diskurs na (imagolo{kite i. se aktueliziraat problemite na samo-identifikacijata i samo-legitimizacijata.

`igosuvawe na edinkata. vo raspon od skoro cela decenija. zna~i odvojuvawe od primarnoto simbioti~ko opkru`uvawe (so drugi zborovi. pred s¢.) identitet. Dnevnik.e. a potoa. "idealna# celina. . no. imperativ. i kulturen identitet. odnosno. april-maj 1999). Makedonija e soo~ena u{te so eden. Zo{to traumati~en i zo{to kompleksen? Kako {to uka`uvaat soznanijata od psihologijata. sindrom na kompulsivno "menuvawe. od strana na nejzinite neposredni sosedi .e. hipostaziran vo likot na op{testvoto. Balkani. Od edna strana. so ogled na toa. korekcija# na postoe~kite i "vra}awe# vo domenot na (posakuvanite. post-komunisti~ki zemji. Istovremeno. princip na subjektivacijata. kako {to se: semejstvoto. Identitarniot proces. t. kako i site isto~no-evropski. ili kolektiven-odnosno-nacionalen.incestuoznata simbioza. za sopstveno (i povtorno. Taa. Makedonija s¢u{te se nao|a vo edna latentna (neo-kolonijalisti~ka) opasnost. da go nadmine pojdovnoto 40 . isto tolku dramati~en. Na toj na~in. kako socijalisti~koto samoupravuvawe. socio-ekonomsko i socio-politi~ko opkru`uvawe. go vklu~uva i go podrazbira Drugiot. idealnite) tkn. identitarniot proces. tipi~no balkanskiot mentalitet. vo takvata slo`ena i delikatna postavenost. se ogleduva seta egzistencijalna dramatika na subjektot. pred s¢. se nao|a vo akuten i. itn. pretpolaga i ~in na separacija. zemjata itn. Od druga strana.Elizabeta [eleva MAGOR emancipatorskite uvidi na makedonskite intelektualci. odvojuvawe. neo-kolonijalno) prestrojuvawe i prisposobuvawe kon barawata na noviot svetski poredok i bezuslovnite zalo`bi na neo-liberalnata demokratija. jazi~ki. zaradi akutnoto osporuvawe i zagrozenosta na nejziniot nacionalen. t. na sopstvenoto osoznavawe i legitimirawe. nadminuvawe na "najsilnoto nivo na fiksacija# . koj e primoran da se ottrgne od najbliskoto. po odnos na nekoj Drug. za nivoto na postojnata socio-kulturna samosvest. 1996:93).koe opstojuva poradi postoe~kiot. proces na tranzicija: otprvin.Erih From. plemeto. vo novite uslovi. kulturen. vo isklu~itelno kompleksnoto. i so nejzinite natamo{ni ekvivalenti i instanci. sovladuvawe. procesot na steknuvaweto na ne~ij (li~en. polov. so ogled na koe. odvojuvawe (@an Mari Domenak) od nekoja prethodna. izleguvaj}i od institucionalnite ramki na federativnata dr`avna celost na SFRJ. Delez/F. a. potoa. prirodni granci (Qubi{a Georgievski. nacijata. sekoga{. i od ramkite na edno socio-politi~ko ureduvawe. kako i stigmatizacija. Gatari). podednakvo traumati~en i kompleksen. so likot na majkata. govorime i za opredelena trauma na identitetot. koja sebesi se obiduva da se locira. tuku i kako konstitutiven. odnosno. ne samo kako kontrastiven. za traumati~noto iskustvo na inicijacija (@.

ekonomskiot-zab. i kako Druga . dozvoleno pre~ekoruvawe na zakonot i denes opstojuva i e delotvorno. {to zna~i. nasproti site deklarativni zalo`bi na neoliberalizmot.prestap. tokmu blagodarenie na rascepot. ne samo kako Razlika. pokrenuva i aktuelizira niza pra{awa. se opravduva so sozdavawe i konstrurawe na tkn. Drugoto se postavuva "od onaa strana# na institucionaliziranite op{testveni zakoni.identitarno okru`uvawe. kako {to neodamna. kako konstitutiven za 41 . diskriminirano.. odnosno vladea~kata "tiranija na (ovojpat. se opravduva so samiot fakt na isklu~uvaweto . Osudenosta na sloboda. kako "mala kultura#. Toa razgrani~uvawe. ili antagonizmot. kako zemja od "periferijata#. Japonija?# (1998). kako del od Balkanot. vo domenot na odnapred dogovoreniot i so toa . Poznato e deka tokmu od periodot na renesansata navamu. odnosno. koj model na identifikacija treba da se pretpo~ita i do koja merka? Dali potpolno ili delumno? Dali kriti~ki ili podani~ki? Takvite dilemi na identitetot posebno ja zasegaat Makedonija. zapo~nuva nesopirliviot proces na socio-kulturno razgrani~uvawe. tuku. pak. elitniot pretstavnik na liberalnata demokratija i istovremeno golem donator.dozvoleniot . intelektualno. e eden od osnovnite motivi na aktuelnata postkolonijalna kritika. na izborot): koja paradigma. i da se ostvari sebesi. Takvoto sankcionirano. otvoreno gi iska`a svoite stravuvawa po odnos na posledicite. odnosno. Tokmu takvata sloboda za oddeluvawe od nekakva "tiranija na totalitetot#. pred s¢ zasegnata od pragmati~kite interesi za sopstvenoto samoodr`uvawe. I toa. stratifikacija na svetot. Drugoto e vo domenot na razgrani~enoto. koe. marginalizirano. kako dr`ava vo tranzicija.poradi koe. od svoja strana. za da uspee da dojde do. Vo kontekstot na vakvite razmisluvawa. moja) totalitet#. vo prilog na sopstvenoto (duhovno. "isklu~eno Drugo#. tokmu od krugot na etikata (odnosno. go otslikuva negovoto negoduvawe protiv identitarnata tiranija na Zapadot.~ie{to onepravduvawe i manipulacija. od svoja strana. negoviot status na edinstven vrednosen parametar za aktuelnite kulturni dvi`ewa i pridobivki. kulturno) osloboduvawe i emancipacija. {to proizleguvaat od momentno vladea~kiot trend na pazarniot fundamentalizam. duri i Xorx Soros. i kako Pravo na razlika. fakti~ki. kompromitirano Drugo . odnosno. Isto.. kako sostaven del na socio-politi~kite strategii na mo}ta. 2. mo`eme da go razbereme i pra{aweto na golemiot ruski re`iser Nikita Mihalkov: "Zo{to morame bezuslovno da se sporeduvame so Zapad? Zo{to ne so Kina.

deka mo`e da postoi ~isto.e. nauka). Otade. Samiot ~in na "`igosuvaweto# (odnosno.e. oskudicata. libidinalen potencijal.Elizabeta [eleva MAGOR samiot oblik na liberalnata demokratija (Slavoj @i`ek. pri toa. {to se sproveduva za smetka na nekoj drug. kako {to poka`uvaat istra`uvawata. kognitivniot (sozdavawe na sterotipi) i biheivioralniot (sproveduvaweto socijalna kontrola nad povedenieto). deka celta na podelbata e dlaboko-konzervativna i pragmati~na: socio-kulturnata "~istota#. taa go sogleduva kako imagolo{ka (ideologizira~ka) kategorija i strategija.EU. se sostoi vo negovata silna (i. od svoja strana. sr`ta na site socio-kulturni usilbi vo svetot denes (vklu~uvaj}i ja i Makedonija). Zna~i. koj ni uka`uva na toa. poseduva svoja intrigantna. nadvor od kogo vladee samo ta`niot (no isto taka i dozvolen) princip na Prestapot. treba da se ima predvid i sociolo{ki aspekt na `igosuva~kata podelba Nie-Tie.potisnuvaweto i uni{tuvaweto na Drugiot. ili "onaa strana na zakonot#: haosot. ~ie{to razobli~uvawe i raspoznavawe vleguva vo domenot tokmu na postkolonijalnata kritika. se sproveduva "op{testvena partikularizacija na ona. razgrani~uvaweto. Iglton. pretstavuva mo}no sredstvo za instrumentalizacija na.e. ili. nepredvidliv. zna~i. za smetka na siroma{nite. i da ja naturalizira eksploatacijata (T. Biti. NATO). odnosno. aspekti. esencijalen poim na identitetot. preglednost. ~ove~kite individui i op{testva (Marija Todorova. negoviot nedosegliv. s¢mo}en "vi{ok na u`ivaweto# (Slavoj @i`ek). Otade. i imperijalizatorski) tendencii. t. vo post-kolonijalnata kritika. 1999). {to be{e univerzalen teoriski subjekt# (V. samorazbirliviot. t. diskurzivnoto proizveduvawe na Drugosta). zastra{uva~ki. nesomneno. ne samo sociolo{ka.nepravda). potsvesno) integrativna. Vospostavuvaweto na grupnata narcisoidnost (Erih From).fundamentalnata socijalna neednakvost i opozicija. 1996:39). kako cel go ima . funkcionalnata opravdanost na samiot ~in na op{testveniot prestap (~itaj . 1996). egzistencijalno i ideolo{ki neposreduvano znaewe (odnosno. privilegijata na bogatite (Gospodarite). Takvata kulturna segmentacija. se sveduva na navidum apsurdnata. Spored nekoi psihoanaliti~ki soznanija. blagodarenie na svoite tri inherentni aspekti: afektivniot (predizvikuvawe na strav). vo ramkite i vo granicite na toj poredok na liberalnata demokratija (~itaj . treba da ja ozakoni . tuku i psiho-patolo{ka struktura i dimenzija. nasilstvoto. {to istiot ja ostvaruva. kohezivna uloga. utopiska "borba za mesto vnatre#. pot~inetite (slugite). od edna strana. So ogled na toa. Zna~i. isto tolku. do42 . i strategii). vo samiot identitaren proces. se vgradeni i dejstvuvaat pove}e instrumentalizira~ki (no. grupniot fantazam. i manipulacija so. i. odnosno. 1999:38) i se ras~istuva so predrasudata. t.

vo najgolema mera.e. ja jakne skepti~nata rezerva kon takvite (makro) tipologizacii i nivnata soodvetnost vo lokalni uslovi . intertekstualno se prepletuvaat: 43 . se razotkrivaat tokmu manipulativnite strategii i ambivalentnite u~inoci na tkn.ili. kolonizira~ki ambicii i dostreli. ni se ~inea samorazbirlivi. produciraj}i pove}e soznajni predrasudi. vo golema mera. takvo tolkuvawe i vrednuvawe na Balkanot. teoriski ja sproveduva) postkolonijalnata pozicija . od druga strana. koi. Balkanot e preoptovaren od istorijata. se odnesuva na edna ista. od drugata strana. 1999) "Velat. analogna pojava na apriorna ideologizacija. vo osnovata. Vtor del . go kompromitira i go diskriminira svojot analiti~ki predmet. za vozvrat. metropolitenska nauka. "univerzalniot teoriski subjekt#. toa. nejzinite skrieni. za imagolo{koto i interkulturnoto prou~uvawe na golemite kulturni i regionalni kategorizacii i celosti. imperijalnite) kulturolo{ki termini i tipologizacii. imagolo{ki diskurs.Demonskiot pohod na razlikata . A. ograni~enost) na vlijatelnite (poto~no. †mali# narodi i kulturi. sosredoto~en na samata egzistencijalna asimetrija i bitnata razlika. Od edna strana. sovremenite kulturni antropolozi otkrivaat i fantazmati~en. t. prakti~no ja `ivee) i onoj {to ja objavuva (odnosno.pred s¢. kaj malite narodi. Pristapot na postkolonijalnata kritika. pome|u onoj {to ja podnesuva (odnosno. s¢ dosega. im dava golem zamav na interesite. koe{to. za neminovno kontekstualnata priroda ({to zna~i. razobli~uvawe na balkanizmot "Balkanot -toa se drugite# (Rastko Mo~nik. i respektot kon. pokraj neporeklivite socio-istoriski i kulturni fakti. po odnos na naukata i kulturata na potisnatite. sledstveno na toa. vodi smetka.deka. koj. pak.legitimni. na Balkanot ne e mo`no da se rodi{ i da umre{ vo ista dr`ava# (Goran Stefanovski) Vo korpusot na studiite i delata za Balkanot. imenuvan so pove}e razli~ni termini i sintagmi. od istoriskite traumi i se}avawa (vo toj kontekst. iskustveno vtemeleni i so toa . blagodarenie na vladea~kite pretpostavki za postoeweto na. Seto toa. odnosno.

nelagodnoto. ja iznesuva mo{ne provokativnata teza. manipulativni.e. tekstot na Dejvid Glover. Ne{to porano. go izveduva. spored na{e mislewe. krizni podra~ja i problemi. So ogled na svojata opravdana `elba za korektna i iscrpna legitimizacija i prezentacija pred svetot. nesomnenata "idealizacija na Sredna Evropa#. narod ili kultura. taka {to samiot proces na sozdavawe homotopii. voznemiruva~koto-koe. Aleksandar ]osev (1995). Vo toj kontekst i vo prilog na toa. tokmu na takvite proektivni ideologii na Zapadot (1994). kade se proektira "potsvesta na Evropa#. pretstavuva re~isi idealno "zamor~e#. prou~uvawe i vrednuvawe-bugarskata istori~arka Marija Todorova. nere{eni. denes. po soodvetstvo so fukojanskiot termin "heterotopija#. Balkanot. vakvite sliki se razobli~uvaat kako "mira`i# (prividi). deformirani. vo me|uvreme. od kade poteknuva vampirot Drakula: toa e Transilvanija. Stravot od nepoznatoto. zasega edinstvena od toj vid) studija "Imaginaren Balkan# (1996). ve}e prifateniot. deka. za razlika od nego.Elizabeta [eleva MAGOR ironi~niot iskaz na britanskiot dr`avnik ^er~il: "Balkanot proizveduva pove}e istorija. kako za "homotopija#. Romanija. "Drakula#. Od druga strana. mo`e da se povikame na u{te na eden luciden i zanimliv prilog. e u~inok i rezultat na postoeweto i opstojuvaweto. gore{ti. ideolo{ki proekcii vo diskursot na balkanisti~koto prou~uvawe. ne slu~ajno e podvle~eno mestoto. vo o~ite na zapadniot svet. ekstremni. vo Balkanot se raspoznava homotopija so visoko "eroti~en i temen potencijal#.e. t. Kako {to n¢ predupreduva Biti. oformen pod vlijanieto na tipi~no evropocentri~nite strategii na percepcija. Blagodarenie na soznanijata od komparativnata kni`evna nauka. go ima tokmu nivnoto disciplinirawe i kontrola. me|u prvite go prevzede hrvatskiot teoreti~ar Vladimir Biti. pojdovno napi{an. t. sakaj}i. nejziniot sonarodnik i kulturen antropolog. na angliski jazik objavena i. Po analogija so vostanoveniot termin "orientalizam#. ideologizirani pretstavi za eden region.e. ideolo{ka proekcija i mesto za proizvodstvo na identiteti. 44 . Razotkrivaweto na vakvite skrieni. kako i stihovite na makedonskiot poet Z. termin "balkanizam#. da uka`e na postoeweto na u{te eden imagolo{ki fenomen. Vrz osnova na toa. istra`uva~ka provokacija za post-kolonijalnata kritika. vo svojata (za prv pat. Balkanot go opsednuvaat i mnogute aktuelni. An~evski: "Od premnogu minato/ni mir/ni sega{nost ima#). t. proizlezena od smelata pretpostavka. Iako. po povod filmot na Martin Skorsiz. edna od nedovolno poznatite (isto~ni) zemji. so ogled na svojata Drugost. otkolku {to mo`e da konsumira#. nasproti neumolivata "satanizacija# i ocrnuvaweto na Balkanot. so evropska reputacija. za Balkanot govori. za svoja kone~na cel i funkcija.

vpro~em i denes nametnatiot.. ~ija{to pozadina se krie vo nacionalisti~kite i rasisti~kite diskursi na Zapadnata. maliot drug). pak. vostanoven so epistemolo{kiot podem na prioritetniot. po "definicija#. odbrambeniot stav kon tu|oto s¢ poizrazen. {to vladee po negovata horizontalna i vertikalna oska: na prvata. kako fantazmati~no "mesto na zabraneta naslada#.ili. Inaku. govori za balkanizmot kako za "ideologija na borci za severnata granica#. od vi{okot na u`ivawe. morbidnata imagolo{ka proekcija) na Balkanot. arievska ideologija na "krvta. spored Glover.s¢ polesno# (1999). Ideolo{kata strukturiranost na balkanizmot. za koe e sposoben i {to mu e svojstven samo na balkanskiot Drug? Dali se raboti za strav na Zapadot. dali "balkanizmot# e. bi dodale nie .inakvost. i zaradi toa . Sledej}i gi nasokite na teoriskata psihoanaliza. vo vrska so ovaa problematika. odn.t.ksenofobija. golemiot Drug). so ogled na toa. e samata vrednosna asimetrija i hipokrizija. Kolku e toj poblisku. istovremeno. nedosti`no. ja manifestira svojata servilnost. lucidni i relevantni uvidi. dodeka. vzaemno protivre~ni tendencii (ksenofobijata i ksenomanijata) i istite gi promovira vo faktor na svojot opstanok! 45 .demonizacija.ili.ksenomanija.traumati~no? Na krajot. od sopstvenata `edba kon balkanskiot Istok. Vo svojot najnov. puristi~ki diskurs na etnokratite. samoponi`uvawe i laska~ko dodvoruvawe . za razlika od toa. e {izoidna: taa. vo nego otkrivaj}i delotvoren primer (ili. mo`eme da go postavime slednoto pra{awe i pretpostavka. razvieni od strana na u~eweto na Slavoj @i`ek.. rezultat na deluvaweto na fantazmatskiot strav na Zapadot. ideologijata na balkanizmot redovno se izrazuva i se temeli na neprijatelstvo. slovene~kiot sociolog i antropolog Rastko Mo~nik. vo duhot na istiot imagolo{ki princip. e po`elno. napnatost i odbivnost .e. vklu~uva dve. mo`e da go kontaminira zapadniot ureden svet. posebno intrigantno svojstvo na balkanizmot. vsu{nost. proizleguva tokmu od demonizacijata (odnosno. kulturniot diferencijalizam. sozdavaweto negativni stereotipi za drugiot . bi dodale nie . razlikite stanuvaat s¢ postresni. Istokot .konceptot na Razlikata. Aleksandar Prokopiev zaklu~uva: "povlastenosta na stranecot raste so geografskata oddale~enost. oskata na odnosite kon i so sosedite (ili. post-strukturalisti~ki koncept . `rtva) na diferencijalisti~kiot rasizam (1999:177). na vertikalnata ili oskata na odnosite-kon i so Evropa (Zapadot . no isto taka i zakanuva~ko: lizgavo. vo eden od poslednite. eseiziran raskaz. po~vata i potekloto#. Kako. koe.

Za razlika od scientisti~ki naso~enite ambicii i impersonalnite obra}awa na egzaktnata (strukturalisti~ko-semioti~ka) metodologija. afektivna. ja poso~uva afirmiraniot bugarski antropolog Ivajlo Di~ev (1999). ostvaruva dvosmisleni. Mefistofelovska-kolonizacija. tokmu poradi svojata vtemelenost vo traumati~noto egzistencijalno iskustvo. naprotiv. neo-kolonizatorska i manipulativna ideolo{ka strategija. isklu~ivo ostvaruvaweto na Faustovskata emancipacija. podvoeno jastvo .e. 1998:192). isto taka. istovremeno. neprijatelski `igosuvawa na svojot sopstvenproblemati~en. imagolo{ki stereotipi) . zaradi presudata na istorijata# (Homi Baba. i dali tie. 1998). treba da za~uduva toa. mo`ebi. zaedno so sloganite za multikulturnosta i operativniot poim na identitetot. slikovito i efektno go poentira dvosmisleniot (a. samokriti~ki sudovi i negativni. pot~inuvaweto na tkn. raskolen identitet i kultura? A. pri nekriti~koto so~eluvawe na malite evropski kulturi. tokmu vo olicetvoruvaweto na takvoto "melanholi~no#. se motivirani od celite na edna mo}na. duri i samata. ambivalentni celi: zna~i. ponekoga{ i perverzen) u~inok. individualizirana. polni so 46 . metodi. od sigurnosta). Tokmu takvata. latentna dimenzija na nau~niot imperijalizam. I.gledame svedo{tvo za svoevolnoto prifa}awe na paranoidnata pozicija. fragmentarna. Dr. na "onie koi stradale. u~inokot na nevidlivata. od strana na Balkancite. koi "go zavzemaat mestoto na Drugiot vo svojot sopstven pogled# (Zoran Ro{ko. go zememe predvid daruvaweto znaewa (vo oblik na opfatni teoriski sistemi. bez pri toa da se zapra{aat. no i tekovni. pod prvata stavka . krizen. periferni kulturi. Falus (lik od dramata "MME# na Dejan Dukovski). t. od robuvaweto kon tiranijata na re~eni~niot i epistemolo{kiot totalitet. takvata fizionomija na "afektivnoto pi{uvawe#.daruvaweto.Elizabeta [eleva MAGOR Zarem. ne. "metropolitenska# po svoeto poteklo nauka. koga govori za zakonomernata povrzanost na procesite na daruvaweto i koloniziraweto: dokolku. kakva e eventualnata soobrazenost i prikladnost . tekstualnata praktika na post-kolonijalnata kritika e. toga{. fakti~ki zainteresirana za negovoto dolgoro~no i efikasno (samo) pot~inuvawe. Zavr{nata replika na evropejskiot u~en. {to avtoimagolo{kite pretstavi na Balkancite izobiluvaat so ambivalentni i melanholi~ni ~uvstva. kako i aktuelizacijata na "op{testvenata teorija na bolkata i stradaweto#. i.toga{. kako {to dosega se veruva{e. tuku. gi pretstavuva paradigmati~nite svojstva i zalo`bi na samata post-kolonijalna kritika. od pedago{kata predvidlivost. "von-sentenciozna# (dekolonizirana i oslobodena. imeno.na denes aktuelnite kulturolo{ki stereotipi za Balkanot. {to imperijalnata nauka i kultura go ostvaruva.

Falus (mo`ebi. vo diskursot na etno-centri~nite politi~ki partii (posebno. namesto kon me|ukulturna tolerancija i so`ivot. izvezuvawe i nametnuvawe na "sopstvenite teorii#. sprotivni od pojdovnite. Toa e. nominalni zalo`bi za multikulturnosta. zapadni ideolo{ki floskuli. sepak.za potoa. U~itelot znae s¢. baraj}i celosna identifikacija na subjektot so kulturnata zaednica. ne i . 1999). doveduva do efekti. zabele`itelni i vo diskursot na balkanizmot.tokmu kako bezobyirno i kolonizira~ko. na krajot.monokulturnosta. albanski blok). kakov {to go imame i kaj nas. kako i na opasnosta od (paradoksalnoto) samo-asimilirawe vo uvezenite. poprvo sozdava "specimeni# (Rada Ivekovi}. perverzno da go primeni i bukvalizira svojot iskaz. Faust. taa e pove}e restriktivna .i. Taa uka`uva na toa. podvojuvawe. onie od tkn. vo koja{to toj. avtomatski. nekakov dopolnitelen prostor ili mo`nost za kompleksnost. tokmu toj ofanziven (i povr{en) oblik na multikulturalizmot. dojdi da te nau~i malku u~itelot! Znaewe? Gledaj kako vleguva znaewe vo tebe?!#. ve}e go razobli~uva kako vid mr{ojadstvo. tipi~ni prestavnici na tipi~ni identiteti (so svojata kompetentnost na eks-jugoslovenski intelektualec vo egzil. intertekstualen anagram na Dr.iluzii za nea. Takvata politika na identitetot. a tokmu taa pretstavuva edna od opasnostite na nekriti~ki uvezenite i ekstremizirani zapadni slogani za identitetot. Ti treba dobar u~itel. Ofanzivniot multikulturalizam. Na takvata. "promovirawe na tu|ata nesre}a# (1999). individualen izbor na identitetot. e samo prividno i povr{no multikulturalisti~ka . gi izdvojuva i duri gi apsolutizira razlikite sami po sebe. "intelektualno porno#. ednoto od niv. takvoto voajeristi~ko producirawe na traumati~ni prikazni za identitetot. pove}estranost. {to. vodi tokmu kon secesija. odnosno egzistencijalni iskustva i nesre}i. Sega }e ti poka`e ne{to u~itelot. "kolateralna# {teta. siluvaj}i go mladiot dojdenec od Makedonija. kon . ]e nau~i{ ne{to. koe se poka`uva kako ekstremno i ofanzivno. predviduva). 47 . po sekoja cena gi prenaglasuva. Vo svoeto obra}awe kon Mladiot (balkanski stipendist). biolo{ki (no. deka i multikulturalizmot mo`e da ima pove}e lica. od nekriti~koto apsorbirawe. vo kr~mata "Crno prase#. vrz osnova na parazitiraweto vrz "tu|ite podatoci#. {to Gajatri Spivak. predupreduva i Agne{ Heler. Dubravka Ugre{i}. evropskiot simbol na demonskata glad po znaewe) najnapred veli: "Tebe ti treba znaewe. Spored soznanijata na Heler. Dr. namesto da ja brani dadenata kultura i edinka od diskriminacija i asimilacija. so ogled na toa. vsu{nost. vodi kon svojata sprotivnost. ne ostava (nitu. pak. totaliziraniot koncept na razlikata.vo svoite krajni zalo`bi. go osuduva . Od druga strana.isklu~ivo) pripa|a.

ili kako edna od biv{ite ju-republiki. prosto. kako {to. samo kako geografska odrednica.vo famozniot "problem so imeto#.jazi~niot. Pove}e od o~igledno e.ili postoi. uka`uva Aleksandar Bo{kovi}. koga se raboti za makedonskata kulturna sfera. ne £ e sudeno da izleze od temniot vilaet na istoriskite imagolo{ki zabludi. no. nacionalnata pripadnost) na govornikot. difuzna. na Makedonija. Pred s¢. intencionalno se osporuva.e. {to taa go "ima# so Grcija). t. {to Makedonija go do`ivuva vo pove}e razli~ni sferi: kako nacija. Dodu{a. prikazna. Na primer. kultura. kriti~en prostor (Pol 48 . Makedonija figurira. drugozemec Frenec li si ili Nemec Ti ne gibaj naravi na{i S kleti ludi modi va{i Rajko @inzifov "Drugozemec# No.kafez Bogomil \uzel "High tea. dr`ava. hibridna. ili. iskomplikuvana so brojni specijaliteti od lokalen karakter. a {to se odnesuva do nejzinata nacionalna i kulturna klasifikacija. konkretnata pozicija (pred s¢. ne £ e dozvoleno nitu duri da bide soodvetno identifikuvana kako takva. no i samata po sebe). Makedonija spa|a vo redot na hiperrealnoto vo zavisnost od glednata to~ka. na dve-tri mesta. kako i s¢ drugo. se negira vo nekoj od nejzinite oddelni aspekti (na primer .Elizabeta [eleva Tret del: Slu~ajot Makedonija MAGOR Drugoverec. po i za sebe. Balkanizmot. ili. odnosno. pa duri i onomasti~kiot . (zaedno so u{te nekoi balkanski dr`avi). e prikazna. odnovo. Richmond# 1. dr`avniot. deka (kako del od Balkanot. pak. zanimliv (ako ne i unikaten) e tretmanot. Makedonija . (kako {to e obi~aj vo bugarskite nau~ni krugovi). stanuva i so tivok kikot vo sebe go yirna niz mene Balkanot . Ili. duri i vo recentnata studija "Imaginarniot Balkan#. taa e krajno zamaglena. nacionalniot. Makedonija e tipi~en primer na tkn.

smetaat deka noviot "suveren#. treba da go sankcionira nepostoeweto na demokrati~nost. politi~ko ednoumie. vo ramkite na svoite obidi za samoosoznavawe. Smetaj}i go istiot za odnadvor nametnata. istovremeno. nevralgi~ni to~ki. oznaka. i go pretstavuvaat ona. kriti~nata razlika i granica. odnosno.da go nametne kulturniot samozaborav kako imperativ. i vo toj kontekst. vo ovaa prilika. {to. liberalnost. 1995). namesto prostornata. Tokmu. Od druga strana. Na sli~en na~in. kade. geopoliti~ka-preovladuva vremenskata. od socijalizam vo kapitalizam). konspirativen proizvod i rezultat od postoeweto na nekakov komunisti~ki. 49 . ve}e go poreknuva i samoto postoewe na makedonskiot nacionalen i kulturen identitet. e eden od na~inite za ostvaruvaweto. stradaat od dve. samolegitimizacija. od edna strana i kritikata i otfrlaweto na tkn. Del od na{ite intelektualci. 1997). dodeka. {to se narekuva "kulturen diskurs# (Agne{ Heler. otvorenost za etablirawe na pove}e alternativni politi~ki opcii. treba . Tie go sozdavaat. poluvekoven period na vladeewe na komunisti~kata ideologija. postojani osporuvawa na svojot identitet . ili premin (od federativna kon avtonomna dr`ava. makedonskite intelektualci. "samokolonizira~kiot# `ar. prethodniot. stanuva mo{ne indikativen i avtoimagolo{kiot tretman na Makedonija. vo posledno vreme. ovoj diksurs. vo nekoi od publicisti~kite ili kni`evno-umetni~kite tekstovi na makedonskite intelektualci. za nas. ili da gi otkriva faktite. diskursi . taa go narekuva "makedonizam#. problemati~nosta na istoriskiot identitet. od edna strana. So ogled na dvojniot tranzicionen proces. Namesto da gi re{ava problemite.Makedonija. od druga strana. aktuelizacijata i podemot na kolumnite kako momentno najvirulenten `anr vo na{ata publicistika. denes. eden del od etabliranata makedonska inteligencija. Takviot streme`. vo aktuelniot ideo-politi~ki `argon. vospostavuvawe na svojot kulturen diskurs. za oformuvawe na noviot kulturen diskurs. kako i na ve}e poslovi~nite. "traumati~ni to~ki#: sindromot na potisnuvawe i osporuvawe na svoeto. se `igosuva kako "ednoumie#. poprvo gi problematizira i gi sozdava pra{awata#. makedonski identitet }e bide ostvaren i potvrden. so prisustvoto na u{te poradikalni. hronopoliti~ka opredelba. ofanzivni i (paradoksalno!) samokolonizira~ki nastojuvawa: ponesena od apsurdniot. "po pat na preispituvawe. dobiva i novi dimenzii. od druga strana. nelegitimna impostacija. "kominternovski zagovor#. no. partii.Virilio. spored niv.vo ramkite na toj period. odnosno. kako i argument za postoeweto na plodotvorniot predizvik. eks-jugoslovensko iskustvo. tokmu vrz osnova na negiraweto i zaboravot na ovie dve.

t.. i Sloveni.somnitelna) zarabotuva~ka? 2. ja praktikuvaat postapkata na samoodrekuvawe i licitacija so svoeto minato. No. {to podrazbira nepokoleblivo osporuvawe. palanka. Od edna strana. Vo uslovi na epohalni. da bidat sinonim za evropska periferija. Toa. osiroma{en makedonski intelektualec. ja doka`uva kulturnata samosvest i kriti~kata distanca na ovie lu|e.e. ve}e opasno demoraliziraniot. vo golema mera. kako i otfrlawe na s¢vkupnoto kulturno iskustvo i pametewe. odbivaat da bidat postaveni i sogledani samo vo ulogata na balkanski "specimeni#. krizisni. kowukturni modeli na globalizacija. Toj se nadeva. principot na negativen identitet i primenata na dobrovolnata samo-kolonizacija. Kako {to mo`e da se zabele`i.. Toj nastojuva da se rastovari od istoriskata "vina# i odgovornost. odbivaat da bidat izmanipulirani od postojnite (avto) imagolo{ki proekcii i predrasudi za Balkanot. preku samoodrekuvaweto i samonegiraweto. dali nekriti~kata apologija na uvoznite. Po~nuvaj}i so pogore citiranata pesna na Rajko @inzifov. vklu~itelno. kako porazitelna svest za sopstvenata dislociranost i osudenost na toa. provincija (Ivan Dorovski. postapkata na samozaborav. patosot na bezgre{nosta. defetisti~ki nastroen. pragmati~ki naso~eni i novope~eni ideolozi i politi~ari. deprimiran.Elizabeta [eleva MAGOR poto~no. ili e samo individualno svojstvo na nekoi. Vo posledno vreme. 1998). preku no} i po sekoja cena. i. i samoponi{tuvawe. pa s¢ do dramskite hitovi na Dejan Dukovski "Bure barut# (1995) i "MME. re~isi kaj site pozna~ajni intelektualci i tvorci vo Makedonija. pred s¢. (uslovno da ja nare~eme) post-kolonijalna kriti~ka perspektiva. vrzano so koordinatite na toj (ideolo{ki inkriminiran) period. e op{t simptom na kulturniot diskurs vo Makedonija. avtoimagolo{ki kompleks na predgradieto. pred s¢. s¢ pove}e.# 50 . koi odbivaat da mu se pot~inat na terorizmot na razlikata. na isku{enieto za samorasproda`ba. vozbudliva. pred s¢. delotvoren kaj pove}eto Balkanci. se filtriraat naznakite za oblikuvaweto na edna lucidna. pottiknata. na nivniot pat kon brzata (i naj~esto . kako da im podlegnuva na prividno oportunite re{enija. i od sopstveniot egzistencijalen opit. toa se dol`i na vkorenetiot. da se protne vo vozot na evropskata integracija i globalizacija. del od makedonskite intelektualci. "Drugozemec#. konfesionalna. rezigniran. socio-kulturni provokacii.

stripot †Malcinstvata na realnosta# (1998-9) od Aco Stefanovski . Na sli~en na~in. Mislam deka se kae. redovnite napisi na "alternativecot# Nikola Gelevski. distanca. vo edna scena od dramata "Slovenski kov~eg# (1998) na Venko Andonovski. 13. Nema 51 . Vo temnite odai na na{ata svest. se slu~uvaat samo me|ugeneraciski bitki me|u pokolenijata i sekoga{ koga }e otvorite plakar. Ve posvoi.(1997) i Venko Andonovski "Slovenski kov~eg# (1998). sozreva poinakva. reflektiraat i izrazuvaat na{ite umetnici i intelektualci. pra{uva "Ka`ete eden slovenski bog? Ne znaete. zabele`uva: "Na{ata pravoslavna ortodoksija e edna kolektivisti~ka vertikala. Aleksandar Prokopiev "Dale~nite stranci i nie# (1999).1999).. prozata †Balkanski klu~# (1995) od Luan Starova. vo svoeto obra}awe kon balkanskiot dojdenec Kukla.vo na{iot kulturen prostor. vo filmot "Pred do`dot# . vo koja{to `iveat istovremeno site ~ukundedovci. Eftim Kletnikov "Poet na sma~kano pleme# (1999). odnosno. inaku Avstriec po poteklo. do cini~nite stihovi za Balkanot na Zoran An~evski: "Kloaka e na eresi / i eretici / {to Evropa gi pali / i gi gasne po svoite kladi# . Bogomil \uzel "Haos# (1998) ili Zoran An~evski "Balkanska rakatka" (1998). Goran Stefanovski "Balkanskite senki na zaboravenite pretci" (1998) i "Prikazni od Diviot Istok# (1999). kako i vo celata na{a literatura. resko sprotivstaveni (spored iska`uvaweto na G. nitu potreba od `enski prava. samosvesna pozicija. dramskiot pisatel Goran Stefanovski. preku romanite na Slavko Janevski za Kukulinskiot ciklus. tolerancija i demokratija" (Forum. dramskiot lik Zmija. Mart 1999).1994) . Hristos vi e vtor bog. prilozite na likovniot kriti~ar i istori~ar Neboj{a Vili} "Po yidot# i "Na pustinskata {ir# (1999) ili poslednite intervjua na re`iserot Mil~o Man~evski (avtor na eklatantno "balkanisti~kiot# avtoima`. posebno: "Ve~niot Orvel# i "Lagata kako politika# . raskazite na Dragi Mihajlovski "Tripolskata kapija# (1999). vklu~uvaj}i gi tuka i kolumnite na Qubi{a Georgievski "Balkani# (1999). kon aktuelnoto vostoli~uvawe na dvete. poezijata na Bla`e Koneski. me|u memlivite jambolii kle~at senkite na zaboravenite pretci. tatkovci i sinovi.ponatamu.se ocrtuva traektorijata na duhovniot i kreativniot revolt. {to go ~uvstvuvaat. Vo vakviot svet nema nitu prostor. me|u niv. Stefanovski) "masternaracii#: onaa na Istokot i onaa na Zapadot.. koj ve}e 7 godini `ivee vo Britanija. kreativnite esei na Jordan Plevne{ "Evropa i Balkanot: me|u tragedijata i samotijata# (1997). edna ma{ka oska. dedovci. pradedovci. Od gnevnite stihovi na Bla`e Koneski: "Taka rika{e makata vo mene / oti sum roden vo sma~kano pleme#. Vo svoeto najnovo intervju. vo magazinot "Forum# (a.

Edno od svojstvata na mediteranskite (vklu~itelno i na balkanskite) narodi e tokmu "epskiot nagon. i "sekoj ima pravo da satanizira sekogo# ("Balkani#.. site avtori podednakvo gi `igosuvaat i osuduvaat samorazornosta. kako {to lucidno uviduva i politi~ki aktivniot tetarski re`iser. site moraat da bidat podednakvo mali# . ovojpat. najafirmiraniot makedonski filmski re`iser. "Mali sme i nemo}ni. (Eftim Kletnikov. Mil~o Man~evski.. mu go pripi{uva genetskoto i fantazerskoto ludilo. Se razbira. izjavuva: "Nie sme frustrirani. granicite pretstavuvaat "odmazda vrz etni~kata logika#. fakti~ki £ pripa|aat na sopstvenata. neargumentiranosta.pi{uva Darko Markovi}. Pokraj negoduvaweto zaradi konstantniot me|ugeneraciski sudir i samozaborav. vo "Denes#. kako i nekolkumina drugi umetnici. i. da se identifikuvaat vo mitskoto i istoriskoto minato. fatalizmot. 1999). "Poet na sma~kano pleme#. kako i 52 . Povtorno. se osvrnuva na slabite to~ki na balkano-slovenskiot mentalitet: "na{eto pasivno-agresivno odnesuvawe. Na Balkanot. I samite na sebe ne sme si prijateli. Vie sekoga{ izbirate duhoven tatko. isto~en separatizam# i poseduvaweto svoj "rezerven svet#.Dnevnik. 1999. I toj. imanentni na balkanskiot mentalitet. no. Za nas istorijata e s¢u{te janya#. a so toa da ja doka`at sopstvenata superiornost i avtohtonost#. neosnovaniot strav pred tu|incite. site ovie atributi na slovensko-balkanskoto bitie. Dnevnik.Elizabeta [eleva MAGOR drugo pleme na zemjava. Biolo{kiot go otfrlate#. dodeka. ni nadvor. od eden transgredienten (iskosen) agol. od Zapad introicirana i usvoena. na Slovenite i na Istokot. negoduva poradi kolektivisti~kiot mentalitet. ovoj dramski lik. Nemame sigurni prijateli ni vnatre. 1999). (avto)imagolo{ka pretstava na balkanskiot Sloven. sept. nedostigot od fokus. frustrira~koto dejstvo na sredinata po odnos na ambicioznite nastojuvawa na poedinecot ("vo malata sredina. "istorijata i geografijata se skarani na krv i no`#. kako i nezdravata balkanska strast po intimnoto sogoluvawe i "poka`uvawe na utrobata#. Tokmu zaradi toa. 1999). ponatamu. nedovolniot respekt kon individualnosta. vo koj ~ovek ne mo`e da se realizira i postepeno stanuva zol# . kultniot rok-muzi~ar Risto Vrtev. "drskiot. iako izleguvaat od poganata "usta# na stranecot. poradi sozdadeniot sistem. 16. i bez razlika na sopstvenata ideo-politi~ka ili partiska opredelba i pripadnost. "straotnata slovenska redukcija# na svetot i vostoli~uvaweto na sonot kako ideologija. "plemenskata kultura#. avtodestruktivnosta. Za vas ne e va`no koj ve rodil. avtor na provokativniot tekst za pesnata "Uber Makedonische#. 1999). Qubi{a Georgievski. oktomvri. Dnevnik. paralizira~kata mrza# (Dnevnik. koe tolku si gi mrazi predcite. {to (verojatno) mu go ovozmo`uva tokmu negoviot dolgogodi{niot prestoj i rabota vo SAD.

pristojnosta. {to. kako svoj sopstven del#. dodeka. tuku i . {to izminative meseci go demonstrira Zapad. Besplatno sirewe ima samo vo stapicata za gluvci. 1998:240). Ra|aweto. Vo ekot na kosovskata vojna. Nikola Gelevski. so ironi~en prkos. ima dvoslojna struktura. Imaj}i ja predvid ovaa karakteristika. `ivee vo "dobrovolen egzil#. vzaemnata tolerancija. {to dominiraat na Balkanot. lu|e. deka taa e ~ista evropska izmislica.. {to sovremenite specijalisti za tragedija."toa se. pod svojot voobi~aen psevdonim: Koqa Mrakovski. za da go so~uva pravoto na monopol nad tragedijata. mora da se registrira za pamet i za skepsa. perfidnost i sebi~nost. zakonot. lucidniot kolumnist na magazinot "Forum#. ra|aweto i tradicijata. dve nasoki: ednata e samokriti~no svrtena kon sebe (odnosno. bidej}i Evropa e rodena na Balkanot. koj ja osporuva aktuelnata "{engenska# dislokacija na Balkanot. go u`iva politikata! Sepak. kako element na balkanskata simptomatologija. Evropa }e mora da go tretira Balkanot. inaku omileniot retori~ki trend vo vladea~kata idelogija na Zapadot . denes. kon atavizmite na sopstvenoto "pleme#. za{to ovoj revoltot za kogo raspravame.protiv hipokrizijata i totalitarizmot. koj. po pravilo. koja nesomneno dade va`en pottik za postkolonijalnata identifikacija na golem del od makedonskite intelektualci. negoduva ne samo protiv etnonacionalisti~kite koncepti.pi{uva Katica ]ulavkova ("Pripadnosta na makedonskata kni`evnost na tn mediteranska kulturna sfera#. e pribli`no poukata {to 53 . prodol`uva . licemerno odnesuvawe i ignorirawe na Balkanot). dramskiot pisatel Jordan Plevne{. balkanski prostor). moralot. 1997). na primer. koi go ignoriraat i mu se sprotivstavuvaat na poredokot. odnosno "nedorazbiraweto kako konstanta# . bez somnenie. na ovie prostori. "No. vo na{ite kolumni ve}e se "ozakoni# i se upotrebuva sintagmata "balkanski kurnazi#: {to se odnesuva na onie. kakva {to e Francija . so nezadovolstvo go prepoznavaat i pri toa go osporuvaat pregolemiot udel i povlasteniot status. tvrdat. Taka. Od druga strana."dramskiot streme` da se bide konfliktno prisuten vo sega{nosta#. So ogled na faktot. vo donesuvaweto na kone~nite zaklu~oci. stepenot na manipulativnost. eden del od makedonskite kulturni dejci.. drugata e upatena kon "evropskiot# Drug (odnosno. negovoto potcenuva~ko. i nativniot.i vedna{ potoa. podolgo vreme. {to fakti~ki se otkrivaat zad `argonot na politi~kata korektnost.se pra{uva: "{to najmnogu gi vrzuva Evropa i Balkanot?# . vo edna od imperijalnite evropski kulturi. treba da se bide vnimatelen. (vo zbornikot "Kni`evni istra`uvawa#.

kako i negovoto izlagawe za postkolonijalizmot i nomadizmot (od simpoziumot na SVP '99). pred s¢. vrskata me|u znae54 . taka ponizno kleknati pred golemiot Zapadwak. Sekade sme degradirani majmuni.) na Branislav Sarkawac. karakteristi~ni za postkolonijalniot diskurs: za etni~kite konflikti. najizveduvaniot makedonski dramski avtor: koj bukvalno veli: "]e staneme mutanti. vo juli i avgust 1999 g. Dukovski ja na~nuva traumati~nata tema za besprimernata izolacija i degradacija na makedonskite i voop{to balkanskite patnici na Zapad. programski tekst (objaven vo nedelnikot "Denes# od 4. se odr`a tokmu vo Skopje. Poln e so indignacija i kratkiot iskaz na Dejan Dukovski. inaku filozof). ve}e mo`eme da govorime i za naznaki na akademskata recepcija aktuelizacija i primena na post-kolonijalnata kritika. Avtorkata na ovoj tekst. za zemjata kako po~va. struja. Duri i koga }e dobie{ viza. od poslednata kniga raskazi na Dragi Mihajlovski: koja e. 1998 g. Taa ednostavno pa|a od nebo# (1999:188). Na{ite paso{i va`at samo vo Bugarija i Srbija. za jazikot. Ne premol~uvaj}i go svojot gor~liv revolt. {to. po~nuvaj}i. i na nekoi od postkolonijalnite) problemi. Kolku zaludno potro{eni pari za amerikanski profesori. eksplozii se slu{aat do Skopje. Inaku. vo Makedonija. tatkovina. 06. odr`a predavawe za postkolonijalniot pro~it (pove}ekratnosta na identitetite. nesomneno. oktomvri. sekako. (Dnevnik. za nasilstvoto. a nivnata kultura mo`ela prakti~no i besplatno da se u~i.. za hibridnosta na znaeweto i identifikacijata. 3. iska`ana pod vlijanieto na voenata intervencija na NATO. Svoj prilog kon rasvetluvaweto na imagolo{kite (vo toj kontekst. na spomenatiot sobir. "postkomunisti~ki postkolonijalizam#. stra{niot sopstvenik na {areni staklenca# (21. falocentri~nata politika na znaeweto. Ne pomalku zajadliva e i konstatacijata na eden lik. vo na{ata sredina.: "tie bombardiraat. opozicijata Balkan-Zapad. vo Evropa. a nie vovedovme amerikanski kulturolo{ki studii i gi stimulirame decata toa da go u~at.Elizabeta [eleva MAGOR mo`eme da ja izvle~eme. dade i Prvata me|unarodna letna {kola "Slikata na Drugiot#. Za prv pat i vo eksplicitna forma. inaku. go nabele`uva svoeto o~ekuvawe za nastap na tkn. od koja ne se po{tedeni nitu eminentnite umetnici i kulturni dejci. 1999). }e te stavat na posebna lenta#. maj 1999). vo proletta 1999 g. vklu~uvaj}i gi tuka i temite. ziroksi. pod rakovodstvoto na kuratorkata m-r Suzana Milevska. ovoj teoreti~ar (po svoeto obrazovanie. od interdisciplinaren aspekt. od kratkiot.

plodotvorni za imagolo{kata i interkulturnata hermenevtika. sekako. od balkanisti~kite predrasudi i frustracii za svojata navodna inferiornost. za aktuelizacijata na noviot (eufemisti~ki) naziv: Jugoisto~na Evropa (voveden. za uvidot vo eventualnite me|u-kulturni sudiri.. treba da se odbele`i i sobirot. po~nuvaj}i od sredinata na 60-tite godini.e. a ne determinacija. zaboravenost. {to. izoliranost. spored \ur~inov. po~nuva afirmacijata na mediteranizmot. Vo 1995 g. "kako mo`en pristap. t. ne pomalo zna~ewe za aktuelnite epohalni predizvici. 1998) kade{to posebno mesto zavzema koncepcijata na francuskiot filozof @an Mari Domenak. so koi e soo~ena i Makedonija. osniva~ot na makedonskata komparativistika. duhovna provincijalnost... Bahtinovite zalo`bi za dijalogizmot. za smetka na stariot. i na sistematski na~in. "kompromitira~ki# poim Balkan). nudi interesni i intrigantni sogledbi.#. vo Skopje i koj obedini 16 akademici od razli~ni zemji. a. za identitetot kako vokacija. vo ramkite na mediteranskata kultura. Brojni soznanija.. be{e predo~ena mo`nosta za po{iroko. vo na{ata literatura.. Zbornikot trudovi od ovoj sobir. bea izneseni i na me|unarodniot nau~en sobir. Milan \ur~inov. otkrivaweto na istoriskata zadnina na jazot 55 . da raspravaat za mo{ne aktuelnata tema: "Naukata i kulturata za zaedni~kata idnina na Jugoisto~na Evropa#. ~ija{to su{testvena cel vo vremeto na negovoto pojavuvawe. \ur~inov govori za principot na kulturniot pluralizam. koj se odr`a po povod 30-godi{niot jubilej na MANU. vo 1997 g. Pokraj toa. zna~ajni za tolkuvaweto na kategorijata nacionalen i kulturen identitet. se sostoela vo .. kako op{t kulturen model. Taka. vo oktomvri 1996 g. kako nov i kompenzatoren mit. kaj nas objaven prilog.. ponatamu. imaat i negovite sogleduvawa za raspnatosta na Evropa me|u planetarizacijata i getoizacijata. go rakovode{e akad. aktueliziraj}i gi za prvpat kaj nas. za prvpat. pod institucionalnata zakrila na MANU. na gorespomenatiot nau~en sobir. interkulturno osoznavawe na makedonskiot kulturen identitet. toj se javi i kako avtor na prviot. Zna~i. vrz primerot na dramata na Dejan Dukovski "MME.weto i instituciite na mo}ta).. nejzinoto avtoimagolo{ko osloboduvawe. U{te vo 1992 g. posveten na problematikata na kulturniot identitet (dvata teksta mo`at da se najdat vo knigata "Komparativni studii#. "Makedonskata literatura i kultura vo kontekstot na mediteranskata kulturna sfera#. spored uka`uvawata na Vlada Uro{evi}.. objaven vo 1998 g. vo 21. Vek. pri objasnuvaweto na fenomenite na balkanskiot kni`even i kulturen prostor#.emancipiraweto na makedonskata literatura od "prokletstvoto# na balkanizmot.

aktueliziraj}i go tokmu utopiskiot i `ivotvorniot aspekt ili fenomen na qubovta. dadena pred nekolku godini. indikativno e tokmu razmisluvaweto na akad.{to. kon ovie tradicionalno. kako takvo . Vo tie ramki. od strana na makedonskiot izdava~ "Kultura#. tuku i site drugi nacii i zemji# (1998:61). ovde i kaj nas.Elizabeta [eleva MAGOR me|u Slovenite i Evropa itn. kako modalitet na duhovnata alternativa i otpor. \ur~inov uka`uva na konstruktivnata mo`nost. vo koe konfliktot na pripadnosta. vo soglasnost so koncepcijata za identitetot kako vokacija (Domenak). fakti~ki e konvergentno i komplementarno. {to tvore~ki ja zbogatuva ne samo sopstvenata. {to £ se upatuvaat na postkolonijalnata kritika. ne se afirmira isklu~iviot i ograni~uva~ki nacionalizam. potopeni prostori. \ur~inov. stanuva opsesija i e pova`en. odnosno "ofanzivniot multikulturalizam#: "Ova e ta`no vreme. tuku kreativniot i humanisti~ki patriotizam: ili. koe gi zasega i nekoi od klu~nite zabele{ki.e polezno za nejzinata natamo{na primena. . primenuvaj}i ja lucidnata distinkcija na Isidora Sekuli}. so osnovnite nejzini zalo`bi. prilo`i dosega nezasegnati oblici na promisluvawe na balkanskata kulturna sfera i umetni~koto tvore{tvo. povle~ena pome|u patriotizmot i nacionalizmot. pod naslov: "Fenomenot qubov vo balkanskite literaturi i kulturi# (Skopje.koj. vo koe kulturniot i kreativniot dijalog e sveden na etni~kosta. Koga sme kaj qubovta i sorabotkata. {to osloboduva i vodi kon sorabotka so drugite narodi i ima doverba vo niv. iako eksplicitno ne govori za metodot i pristapot na postkolonijalna kritika. vo Bitola. pretstavuva i inicijativata. isto taka. 1999 g. Povtorno vo duhot na bahtinovskite opredelbi za me|ukulturniot dijalog. eden od zna~ajnite pottici za vospostavuvawe i osvedo~uvawe na mostovite na balkanskata kulturna sorabotka. 1998 g..) . za vostanovuvawe na kni`evnata nagrada "Balkanika#. †takviot vid qubov kon ne~ij narod i zemja. kako {to se: apsolutiziraweto na etni~kata razlika. etni~kosta da se sfati kako pra{awe na vokacijata i kretivniot stimulans. Verojatno. kako i objaveniot zbornik trudovi.. etnokratijata. Vo toj slu~aj. vo omrazata. postulati i opredelbi i. s¢ zaedno. pod rakovodstvo na d-r Aleksandar Prokopiev i vo organizacija na Institutot za makedonska liteartura. vo vrska so oddelni nejzini ekstremi. vredi da se odbele`i odr`uvaweto na nau~niot sobir.. od pra{aweto za vrednosta# (1998:60). Zaklu~ok: dvojniot lik na dekolonizacijata 56 .

na krajot. Od druga strana. fatalno gi zagrozuva drugite. nov svetski poredok. bi go poso~ile zanimliviot i prv od toj vid prilog. posebno e naglasen vo dramati~nite i krizisni okolnosti. zna~i i kritika na multinacionalniot i globalniot kapitalizam. mimikrijata na stranskite nazivi itn. preokupiranosta i vremeto {to se tro{i za realiziraweto na taa potreba. Vo izvesna smisla.1. {to se sozdavaat. koi se vo tranzicija. postkolonijalnata kritika. od strana na svojot najglasen kriti~ar. ve}e do`ivuva ostri kriti~ki zabele{ki (pred s¢. kade se poso~uvaat efektite na globalizacijata vo na{iot socio-kulturen prostor: podemot na {oping-kulturata. za odr`uvawe na postoe~kata kulturna i neokolonijalna marginalizacija na Balkanot: 57 . Sveduvaj}i se na prinuda za evtino otstapuvawe na sopstvenite resursi. 199). vo svetot. ovoj koncept. odnosno. Zna~ajno e pri toa da se odbele`i. Mo~nik).i pretstavuva prirodno (iako zadocneto) zaokru`uvawe na procesot na evropskite dr`avo-formotovorni nacii. vostoli~uvaweto na trgovskite centri vo kulturni i komunikativni sredi{ta. Noam ^omski). deka. stoi i soznanieto.. za smetka na eksploatacijata i "uslu`livosta#. dominantna vo aktuelniot javen diskurs na balkanskite narodi. Od druga strana. so ogled na vospostavuvaweto na tkn. deka opsesivnata potreba za samodoka`uvawe na sopstvenata avtohtonost. kako takva. vo svoite fundamentalni zalo`bi za zgolemuvawe na profitot. odnosno. za toa. duri izleguva. kako {to se vide i od primerite vo makedonskiot kulturen prostor. "polo{a od izolacijata# (R. od Dona Kolar-Panov (Kulturen `ivot. Aplikativniot potencijal na postkolonijalniot diskurs. osobeno zemjite. zaradi toa {to vodi kon novo zasiluvawe na kolonijalisti~kite tendencii. damne{nost i "odbranost#. tkn. I koga sme tuka. koj. kon ekonomski neo-kolonijalizam i ekspanzija na golemite zapadni multinacionalni korporacii. vrz primerot na najnoviot skopski centar "Beverli Hils#. koja mu e nametnata na tradicionalno poslabo razvieniot Jug. globalizacija. za nedovolno ravienite zemji. e vsu{nost "uvezena# odnadvor . tolku posakuvanata integracija so Zapadot. im odi vo prilog na manipulativnite stategii na Zapadot.

}e gi zaboravime praznite stomaci i nema da zabele`ime. 15. odnosno zad globalnite civilizaciski zalo`bi za ostvaruvaweto na ekonomski i drug vid progres. koj{to ve}e stanal. ne treba da se zaboravi faktot. na krajot. maj 1999). opsednatosta so dijahronijata (opsesivnoto kopawe po nacionalnite koreni. koga }e ja zememe predvid.. vo tie ramki. podednakvo soo~eni so imperijalizmot. "Da se dekolonizira od sebe samiot. mali literaturi.predupreduva Mirjana Naj~evska (Po praznikot. postavuvaj}i go i pra{aweto za tkn. mali nauki za literaturata. vo silniot napliv na sebeotkrivaweto.Elizabeta [eleva MAGOR "Dodeka nie se zamajuvame so fundamentalnite i traumati~ni pra{awa na identitetot i negovoto iznao|awe. kako {to se diskursot za identitetot i avtohtonosta.Armando Wi{i (1999). 2. na{ata. Vo promisluvaweto na svoite klu~ni kategorii. interesot za me|ukulturnite vrski i prou~uvawa itn. kako n¢ odminuva civilizacijata# . makedonska literatura. Pred s¢. tekstualizacijata na znaeweto. mo`ebi. deka potekloto i nastanuvaweto na post-kolonijalnata kritika e vo dlaboka i neraskinliva vrska so edna od komparativisti~kite disciplini.. 58 . za prvpat. Pome|u post-kolonijalnata kritika i komparativnata kni`evnost postojat pove}e zaedni~ki mostovi i komplementarni istra`uva~ki modaliteti. odnosno zaedni~ka solidarnost. za eden evropski nau~nik zna~i da ja prifati komparativisti~kata asketska logika na ednakvost i reciprocitet duri i koga ne e komparativist po profesija-zaedno so toj {to se dekolonizira od Evropa vo eden svet. ovojpat. najzna~ajniot od nejzinite aspekti. postoeweto na "nepremostlivite diskriminatorski prepreki za malite literaturi#. bugarskiot u~en Nikola Georgiev pledira za nivno demokratsko povrzuvawe so golemite literaturi. "postkolonijalen#. rezultira so zapostavuvawe ili zaostanuvawe zad sinhronijata. So drugi zborovi.. . Voo~uvaj}o go vo svojata posledna kniga "Jazovi i mostovi na me|utekstovnosta# (1999). na bo`emno nadnacionalnata kni`evno-nau~na "teorija# itn. Dnevnik. postkolonijalnata kritika e nu`no upatena i povrzana so teoriskite dostreli na komparativistikata. e tokmu aktuelizacijata i potcrtuvaweto na problemot na tkn. No. kako {to e imagologijata. etnokratijata).

Kon ova bi go dodale slednoto uka`uvawe. Tokmu mo`ebi zaradi toa. subjekt. zaedno so u{te nekoi drugi aktuelni teorii. imeno. spa|a. vo ramkite na antropolo{kiot pristap) se etiketira kako "{kola na nezadovolstvoto# (Harold Blum). {to soznanijata za balkanisti~kiot diskurs kako isklu~ivo ma{ki. deka. {to gi oblikuvaat umetni~kite dela od ovie prostori. vo dosega{nite teoriski sogledbi. 59 . {to. za vozvrat. Stanuva zbor za potrebata. izleguvaj}i nadvor od epistemolo{kiot krug na raspravi. ponatamu. koj e zato~en vo svojata Drugost. razgleduvaweto na toj problem. vrz osnova na s¢stranata analiza na "mestoto na tolkuvaweto#. duhovito opi{ana i vo statijata na Nikos Dimu "Nesre}ata da si Grk#: "Dodeka Grkot treba da se bori za da se oslobodi od sebesi. kako takvi. {to. dekolonizacijata od samite Nas. tuku i kako za edna od balkanskite literaturi i kulturi. zapadniot auditorium. za traumati~nata premol~anost. Potoa. post-kolonizatorski ili de-kolonizatorski rakurs kaj nas. Otade. Makar {to. takvite avotimagolo{ki pretstavi. iziskuva poseben prilog i podetalen tretman. {to tokmu za nas.. isklu~ivo svrzani "so pra{awata na teoriskiot metod# (Teri Iglton). Kone~no. ne samo kako za edna od "malite#. Zapadot). i ne slu~ajno.. a koi. pravoto za samopretstavuvawe) e tolku opse`no i kompleksno. tuku isto taka i sopstvenata dekolonizacija. neretko im povladuvaat tokmu na vladea~kite imagolo{ki i kulturni stereotipi za Balkanot. Kako {to. taa da se bori so sebesi# (1996). me|u celite na na{ata dekolonizacija (ovojpat. vo tekstot. kako "specimeni#): potajno o~ekuva da gi vidi i da gi nagraduva. ili usporenata valorizacija na teoriskiot pridones na `enite vo javniot kulturen prostor. kako takvi (zna~i. bezdrugo. se prezentiraat pred svetskata javnost. na neminovniot zaklu~ok. treba da go pottikne pokrenuvaweto na pra{aweto. P. gi nadminuva mo`nostite na ovoj prilog. fakti~ki e izlo`ena na dvojna koloniziranost. Dotolku pove}e. da bide potkrepena so kriti~koto prevrednuvawe na avtoimagolo{kite pretstavi.S. ne ostvaruvaj}i ja mo`nosta za sopstven glas. Grkinkata treba da vojuva. utvrdiv i jas. }e dojde vremeto. primenata na postkolonijalnata pozicija kaj nas. me|u imperativite na postkolonijalnata kritika. go potvrduva svojot neskrien interes za delotvoren. postkolonijalnata kritika. kulturolo{ki i emancipatorski anga`man. Pokraj drugoto. od sebesi samite) spa|a i samokriti~koto razobli~uvawe (pa duri i osloboduvaweto) od aktuelnite imagolo{ki sterotipi. odnosno. od prosta pri~ina. ve}e postoi svest za kompatibilnosta na postkolonijalisti~kata i feministi~kata kritika. koja. Diskusijata zna~i i natamu prodol`uva . da se oslobodi od Grkot. prisustvoto i delotvornosta na tkn. vklu~uvaj}i ja tuka i rodnata pripadnost na istra`uva~kiot subjekt. zaobikolenost. `enata na Balkanot. upatuvaat. ne samo dekolonizacijata od Drugiot (vo slu~ajot. {to pra{aweto za `enata kako koloniziran subjekt ({to bi zna~elo. {to samite nie gi sozdavame i gi poddr`uvame. stanuva s¢ pove}e aktuelno. posveten na poetikata na balkanskiot film.

toga{ do|ame do konstatacijata deka †vnatre{nata organizacija na umetni~kata kni`evnost (vo ovoj primer . Vo na{iov slu~aj toa zna~i. no isto taka. e postulirana premislata za izomorfizmot me|u kni`evnosta. poimot na kulturata se zema kako po~eten. zab. 60 .veli akademikot Zoran Konstantinovi}. moja) se traga po izomorfnite svojstva i karakteristiki. po analogija so kni`evniot. kako {to tvrdi Jurij Lotman. Prezemaj|i go. i kulturolo{ki. na modelativniot sistem na konkretno dadeniot film.filmot od edna i kulturata od druga strana. istoriskiot pli nekoj drug vid filmski `anr. od druga strana. vo slu~ajov . i metodolo{koto ramni{te na komparativnata kni`evna nauka. doa|ame do vtorata metodolo{ka nasoka. regionalen ili `anrovski# . Ako filmskiot tekst. `anrovskiot sistem na akcioniot. moja) e izomorfna na kulturata kako takva. {to vo sebe obedinuva mnogubrojni komponenti: geopoliti~ki. go sfatime kako podvid na tekstot na kulturata. a vo strukturnata organizacija na umetni~kiot tekst (film. deka makedonskiot film.edna nacionalna kinematografija. bilo da e toa epohalen.Elizabeta [eleva FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST MAGOR Glavnata metodolo{ka to~ka. †Sekoja nacionalna kni`evnost e monoliteraturen sistem za sebe. po analogija . relevantna za na{iot pristap kon makedonskiot film: teorija za polisistematskata pripadnost na umetni~kite fenomeni od edna nacionalna kni`evnost. epohalniot sistem na postmodernata kultura. no re~isi sekoja pojava mo`e da bide prisutna i vo drug sistem.e. t. a pod nesomnenoto vlijanie i pottik na Mihail Bahtin kako najzna~aen filozof na literaturata i kulturata vo XX vek. osven na svojata mati~na nacionalna kinematografija. i kone~no na regionalniot sistem na Balkanot. koi uka`uvaat na dlabokata i neporekliva kulturolo{ka obuslovenost na umetni~kiot model.e.na filmot. t. eminenten evropski komparativist od Insbruk. zab. istovremeno mo`e da im pripa|a i na nekoi drugi sistemi: na primer. Taka. sostaven od pove}e razli~ni semioti~ki sistemi. kako kompleksen Tekst. gi povtoruva op{tite principi na nejzinata organizacija#. ili koja bilo druga umetnost. od koja poa|a ovoj tekst proizleguva od semioti~ko-tipolo{kiot pristap na Tartuskata semioti~ka {kola vo ~ii ramki.

poednostaveno. toga{ }e ka`eme deka makedonskiot film treba da se posmatra i prou~uva intertekstualno. so ogled na na{iot analiti~ki zafat. bidej}i Balkanskiot Poluostrov pretstavuva ne samo posebna geografska.n.). so ogled na toa {to nejzin predmet se pojavite od pove}e razli~ni kulturni sferi. 61 . oblikuvano spored metodolo{kite reperi na Noviot istoricizam: †Ovoj proekt (se misli na kulturnata poetika. ako gi prou~uvame izolirano. vo ramkite na pokomleksniot sistem na Balkanskata kultura. a mo`at da bidat izrazeni preku razli~ni mediumi: na primer. So toa. stilot. eden od vode~kite pretstavnici na ovaa {kola. odnosot na poedinecot sprema razli~nite institucii na sekojdnevniot `ivot (brakot. 2. {to ja oblikuvaat kolektivnata svest i sledstveno. †mitovite. zamenuvaj}i go dijahroniskiot tekst na avtonomnata kni`evna istorija. {to se vklu~uva vo na{iot tekst: podra~jeto na imagologijata. Vo domenot na ovaa oblast se rekonstruiraat strukturite na svesta. Ako se obideme toa povtorno da go formulirame. tuku i istoriska i kulturna celina# . ili kulturalnata kritika. ~ii{to fundamentalni toposi izomorfno go predo~uva i gi modelira. religijata. a denes i po{iroko kulturolo{ka oblast. kone~no go precizirame i poslednoto epistemolo{ko ramni{te vklu~eno vo na{iot tekst. ideologiite i utopiite. teoreti~arot Luis Montrous. onaa na pisatelot#. umetni~kiot `anr. Imalogijata. vo po{irokiot kontekst na ovaa poseopfatna poetika na kulturata. ja prenaso~uva oskata na intertekstualnosta. ili. spored svojot epistemolo{ki profil. Navleguvaj}i vo podra~jeto na kulturolo{kite studii i interkulturalnite prou~uvawa {to gi nalo`uva edna takva kompleksna pojava.smeta ~e{kiot komparativist od makedonsko poteklo.†Nema da go sfatime nitu eden balkanski narod. so sinhroniskiot tekst na kulturniot sistem# veli vo svojot programski naso~en tekst. poetika na kulturata. ramni{teto na t. ili etni~ka grupa i nivnata literatura i kultura. nekoga{ isklu~ivo komparativisti~ka. zab. moja). ili pak po{iroko na balkanskiot kulturen sindrom. nacija. op{testvoto itn. nare~ena mentality research (prou~uvawe na mentalitetot). odnosno mentality research. akademikot Ivan Dorovski. e nu`no interdisciplinarna. bez zemawe predvid i celobalkanskoto miqe. oblikuvaj}i go specifi~niot fenomen na balkanskiot film. kakva {to e Balkanot. go aktualizirame i tretoto relevantno metodolo{ko izvori{te.

najnapred se uka`uva na specifi~nata kulturna hibridizacija. obi~aite. long term history. Imenuvan so terminologijata na Fernan Brodel. koe{to ima naglaseno temen eroti~ki potencijal. sozdadeni kako rezultat na ednostranite proektivni ideologii na Zapadot.ja ozna~uva t. ili poradi samiot fakt na polietni~kata i polikulturnata rascepkanost na ovoj prostor. hrvatskiot teoreti~ar Vladimir Biti.Elizabeta [eleva MAGOR Dalekuse`nata misla na Aleksandar Blok deka †~ovekot e proizvod na Mestoto. Kako rezultat. Taka. urbanite i. kako i kulturnata semioza. neciviliziranite strasti. narod. ili kultura. i prepoln so paradoksi. vo ramkite na koi. provincija. t. odnosno deka †sekoj go ima seteno negoviot jarem vrz svojata sudbina#. nelagodnosta. izrazen i vo sintagmata †temen balkanski subjekt#: †Balkanot e institucionaliziran vo zapadnite masovni mediumi kako potsvest na Evropa.n. nasprema nesomnenata †idealizacija na Sredna Evropa#. formata na istoriskiot razvitok. ili sopstvenata pretstava za Balkanot . sramnite `elbi i povesnite grevovi na Evropa# (]osev. se sproveduva neumolivata †satanizacija na Balkanot#. na primer. kako prostor (homotopija) n Drugosta. za kogo e svojstvena istorijata so baven ritam i so dolgo traewe (da se potsetime samo na vladeeweto i dolgoto opstojuvawe na vizantiskoto carstvo ili pak na Otomanskata imperija) .kako evropsko predgradie. izdignata na nivo na globalnata metafora za ozna~uvawe na su{tinskata dimenzija ne samo na urbanite celosti. toj vid istoriski razvitok. so polna metakti~ka svest. Prezemaj}i ja inicijalnata teza na ova iska`uvawe. me{awe. se sozdava i †avtoima`ot#. Balkanot e homotopija. Kako {to potvrduvaat imagolo{kite ili homotopskite istra`uvawa na bugarskiot teoreti~ar Aleksandar ]osev (praveni spored epistemolo{kiot urnek na francuskiot istra`uva~ na menatalitetot Mi{el Fuko). senzibilitetot. i negov pretstavnik me|u lu|eto#. tuku i na samiot kulturenistoriski model na razvitokot. ostanuvat i natamu zaedni~kite svojstva na ovoj mentalitet. {to ja voobli~uva i pravi prepoznatliva i osobena paradigmatika na ovoj multikulturen. periferiska naselba. voop{to. ili mesto za sozdavawe identiteti. mo`ebi nikade ne e tolku prakti~no potvrdena. prostor. 1995:146). ikonografskite aspekti. ekstremni pretstavi za eden region. odbivnosta. so elementite i reliktiite na paganskata kultura. gi razobli~uva vakvite †mira`i#. zaemnite me|u~ove~ki odnosi. objektnosta. folklornoto tvore{tvo. kako vo slu~ajot so balkanskata topografija na prokletstvoto. na taa stroga neizdiferenciranost na kulturnite identiteti na ovoj prostor. i voop{to palanka. No. istorija na dolgi 62 . duri i ako se i izostavat imagolo{kite ekstremi vo predo~uvaweto na Balkanot. demoniziranata istorija. deformirani. preto~uvawe i prepletuvawe na vizantisko-orientalnite civilizaciski temeli.e. Vo toa evropsko Es se potisnuvaat site stravovi.

podrazbira dijalo{ka proekcija na filmot. vsu{nost. na na~in {to e izomorfen. tegobnost.e. na smrtta. natamu. omrazata sprema drugiot. vo nea u~estvuva. koj od edna strana. }e go zememe predvid osven spomenatiot kulturolo{ki. svrzan so nesposobnost za nadminuvawe i preovladuvawe na sopstvenoto minato (Vladimir Biti). na koj bez ostatok se sveduva i mu pripa|a (Ivan Dorovski). fatalizmot. i kako komplementarno del~e od mozaikot ja dopolnuva. neprifatlivost. rekovme. kostimografski). korenskiot mentalitet. . pak. klaustofobi~nost. po koj se ra|a i podgreva konfliktnosta. Seto toa. gor~liva melanholija. netrpelivosta.dodeka. ~uvstvoto na napu{tenost. odnosno ja prezentira. vo koi umetni~koto delo. prepu{tenosta kon porocite: kon alkoholot i kon kartite. kultura) . blagodarenie tokmu na svojot sinkreti~ki i sinteti~ki karakter. So aktuelizacijata. `elba za zaminuvawe vo drug svet (Predrag Palavestra). kopne`ot po drugite po{iroki prostori i horizonti. so predo~uvaweto na kompletnite ikonografski aspekti (arhitektonski. plasti~en i kompleksen kulturolo{ki presek. so izborot na muzi~kata podloga itn. samorazornosta. oblikuva i sozdava. identifikacijata na ~ovekot so geografskiot region. jazi~noretori~ki modeli. Ako gi sledime implikaciite na ontolo{kiot pristap kon umetnosta. otfrlenost. Palavestra). se vklopuva. fakti~ki ovozmo`uva idealen. prezentacijata na opredelenite verbalni. tvori i umetni~ki ja proizveduva samata taa stvarnost#. proma{enost. sovpadliv so dadenata †strukturna organizacija na svetot# (t. stilovi i iskazi (idiolekti. istovremeno se postulira kako †izraz na stvarnosta# . vo prou~uvaweto na fenomenot na makedonskiot film. ontolo{ki aspekt. mo`ebi vo najgolem obem. uvid vo paradigmata na eden vremenski period ili daden geopoliti~ki i sociokulturen prostor. ksenofobijata (P. 63 . etnikumot. dlabokata nostalgija i neizle~ivata. paralizata na voqata. vo sporedba so preostanatite umetnosti. isto taka i ovoj. enterierni. so nacionalnata zaednica. pretvoraj}i se vo †grade`en element na toj svet# . poto~no navodite na ~e{kiot teoreti~ar karel Kosik. kako semioti~ki fenomen. islku~ivosta.filmot. kako i samodestrukcijata. svrzani so opredelen vreme-prostor (ili hronotop. se reperkuira vo poleto na kulturnata samosvest i otade se javuvaat celi nizi zaemno obuslovuva~ki konsekvenci: traumati~niot fatalizam (Leh Mjodinski). i samiot toj. sociolekti).no i kako ne{to {to †ja sozdava.toga{. ima modelativna sposobnost da gi preslikuva paradigmati~nite elementi i odnosi.(bavni) otse~ki. od druga strana. kako {to bi rekol Mihail Bahtin). erotizacijata na terminanta. no isto taka stra{nata frustracija. Toa. osoznavawe i prepoznavawe na distinktivnite semioti~ki fenomeni (i rituali).

duhovni {timunzi i strukturi na svesta. [to se odnesuva do aktancijalnata {ema na filmot.koi samite po sebe se ~isti.e. Mil~o Man~evski. promisluvawe na Balkanotkako-Predgradie. ovojpat kako svoja sopstvena avtoimagolo{ka tvorba.) . arhetipski porivi. su{testveniot topos na balkanskata kultura. tipi~noto poluurbano mesto †nekade na Balkanot#. olicetvoren vo umetni~kiot hronotop. ili nekakva uslovno nare~ena balkanska {kola. sepak.a sudej}i spored pove}e zastapeni toposi vo nea.negovo vkrstuvawe so mitovite na eden drug. seto ona {to se odigruva vo ramkite na ovoj hronotop mo`eme da go smetame za metonimski imenitel na provincijalnosta. Vovedniot kadar i {picata na filmot pretstavuvaat simboli~na najava na su{testvenite problemi ili predmetnosti okolu koi se fokusira ova delo: od edna strana. preovladuva homologiskiot princip na karakterizacija . naslovnata sintagma †ne~ista krv#. atavisti~ki nagoni . socio-kulturen poredok. i zemaj}i predvid nekolku primeri. Od aspekt na scenaristi~kata predlo{ka na filmot. a spored pove}e svoi svojstva. prirodni impulsi. Ademir Kenovi}. eklatantno se vrzuva i umetni~ki ja modelira imagolo{ki voobi~aenata slika na Balkanot. belite kowi i nivnoto nepre~eno slobodno dvi`ewe niz prostorot . Znaej}i za imagolo{koto lokalizirawe na Balkanot kako periferija po odnos na evropskite civilizaciski centri. spored koi mo`e da govorime za poetika na balkanskiot film. do toj stepen {to ja repetira. filmovi koi im pripa|aat na pove}e nacionalni kinematografii (filmovite na Emir Kusturica. romasierskata proza †Ne~ista krv#. zlokobno upatuva na pretstojnoto valkawe. kako nositel na opredelena poetika na kulturata. Tom~o). me{awe. umetni~ki postapki i avtorski poetiki. naru{uvawe na toj primaren i idili~en paganski red . mo`eme da ja nasetime dlabokata kulturolo{ka vtemelenost na ova delo: kulturolo{ka osnova na balkanskiot model na svetot. t. kvintesencija na balkanskoto Predgradie. †temniot vilaet# i temniot balkanski subjekt vo nego. divi. vo osnovata. stihijni. Stojan Stoji~i} i dr. vo koja se prepletuvaat srodni tematski preokupacii. bi sakale da ja zagatneme mo`nosta za prou~uvawe i osoznavawe na semiotikata na balkanskiot film.aluzivno se vrzuvaat za pretstavata na primordijalnite.Elizabeta [eleva MAGOR Tokmu zatoa. Od druga strana. iako se govori za nekolku sto`erni likovi (efendi Mita. od Borisav Stankovi} . provincijata. Kako paradigmati~en primer i najsoodveten argumentaciski materijal za ovaa prigoda go izbravme filmot {to momentno se nao|a na na{iot repertoar.podvle~en vo 64 . umetni~ki i kulturolo{ki obedineta celost. Sofka. gazda Marko. Agim. pra{aweto za postoewe i funkcionirawe na edna posebna.vo ovoj tekst. neizvalkani.

vo samo aluzivnite. Vo tie i takvi rituali. svekrva. ritualot na opivaweto so ha{i{ itn. ritualniot imperativ na krvnata odmazda. na `rtvata vo sudbina. Gazda Marko e.ovoj princip. `rtva na novoto vreme koe doa|a. a od druga. konstitutiven element na filmskata postapka e samata poetika na sonot. koristej}i gi. na eden neumoliv na~in gi potvrduva fatalisti~kata proekcija. ve~noto vra}awe i povtoruvawe na istoto. rezignacijata i defetizmot. nasproti svojata otmenost i povlasteniot socijalen status. obzemeni od iskonskoto zna~ewe na drevnite rituali (ritualnoto kapewe na Sofka. koja ja pretstavuva zavr{nata {pica ili umetni~kata ramka na deloto . kako {to. ja vtemeluva paradigmata na zaludno potro{enata. utehata na retrospektivata. li~niot neizle~iv raskol. komu strasta sprema parite i steknuvaweto imoti. zajdi jasno Sonce#. soprugot i vo isto vreme dete Tom~o. koj{to ja odbiva. sepak. prisvoena. Sofka e i (tipi~no balkanska) sopru`ni~ka `rtva na Tom~o. Efendi Mita.muzi~kiot semiozis na pesnata †Zajdi. od edna strana na sopstvenite poroci i bolesta na voqata. otu|ena mladost. mu narasnuva do taa mera. Sofka e `rtva na patrijarhalniot kulturen poredok. vremeto na robusnite. posakuva i prisvojuva Sofka kako `rtva na sopstvenite nagonski porivi i `elbi sprema setilnata.). ja dograduvaat paganskata simbolika i magiskiot fluid. Marko. Neslu~ajno. nejzinite prislu`ni~ki. e toa i nejzinata majka. probivnost. odnosno mu ja prodava na prezreniot. isto taka. mladosta i qubovta na svojot sin. zaedni~ki za egzistencijalnata drama na site likovi. me~tata. bezobyirnost. {to zna~i deka tokmu principot na `rtvenosta e izdignat do nivoto na univerzalen kulturolo{ki obrazec. {to go so~inuvaat tatko £ Mita. nedokvakani skoroevci.circulus vitiosus. Kone~no. nedoprena mladost. doma}inski kvaliteti. so svojot nadrealen naboj i visok erotski potencijal. nostalgi~nata bolka i se}avaweto. Imperativot na sebepretvoraweto vo `rtva. ubava. sekoj i sekomu barem po edna{ e @rtva. ~uvstvoto na li~na nerealiziranost i proma{enost. ja do`ivuvame kako pove}ekraten sparagmos. ritualot na zbratimuvaweto. koi. `rtven zalog. i na krajot. {to incestuozno posega po `ivotot. vo qubovniot ~etiriagolnik. vo kogo ma|epsaniot krug . nesomneno. e `rtva. `rtva: `rtva na svojata egzaltiranost. Sofka e klu~nata `rtvena figura. pohotliviot brat po krv Agim. konfuznosta na individualnite identiteti. Ili. od svoja strana ja zema. obiduvaj}i se odnovo da go ukrade nepovratno izgubenoto vreme na kopne`ot i bolkata. vo kogo plovat likovite. pak. robusen tu|inec.vtor tatko i qubovnik Marko. vpro~em. so kogo tatkoto gi pla}a svoite rasipni~ki dolgovi. no dovolno zlokobni nagovestuvawa i 65 . pritoa. svekorot . kopne`ot. ignorira i poni`uva kako `ena. `rtveniot ritual na ven~avkata. Tokmu toj e prezreniot dojdenec i natrapnik od planinite. Nea.

Vo balkanskiot kulturen prostor. naru{uvaweto na mestata vo semejnata konfiguracija. Valdes). ima isto taka i zna~itelni i dalekuse`ni simboli~ni i socijalni posledici i implikacii: pred s¢. kulturnite i socijalnite ulogi. ima duri i po{tetni posledici od klasi~nite primeri na incest. po malku ubla`eno. Odnosot {to se razviva me|u Sofka i tatkoto na nejziniot soprug Marko e primer tokmu za ovoj incest od vtor tip. ma`ite. Tokmu Tatkovcite se tie. se narekuva rozovo geto (pink geto . a sepak. pokraj bio-fiziolo{ki. osven asimetrijata vo me|upolovite relacii i aktancijalnite ulogi. bidej}i vo nego †supstancijata i identietot na tatkoto ja dopira i posega po supstancijata i identitetot na sinot. ja prisvojuvaat nivnata egzistencijalna uloga. se ograni~eni i svedeni na onoj tesen doma{en prostor. zna~i (bezglasen) objekt na tu|ite potrebi i posegawa.M. Transferot na ovie supstancii me|u tatkoto i sinot.Elizabeta [eleva MAGOR malata }erka Sofija. ja prisvojuva i idninata na Sinovite. pre~ekoruvaweto na granicite na li~niot identitet. gi premestuvaat erotsko-`elbenite porivi. incestuoznosta od vtor tip. so posredstvoto ili preku zaedni~kiot quboven partner#. a go so~inuvaat koordinatite na kujnata i spalnata. Za razlika od klasi~nite primeri na incestuoznost. na ova pomestuvawe i naru{uvawe na semjnite. ovde. Vo romanot i vo filmot. spored †konfuzijata na identitetite# i simboli~koto naru{uvawe na semjanite konfiguracii. {to ja vr{at i za koja re{avaat drugite. {to negovoto re{avawe vo sebe ja implicira smrtta na edniot od rivalite veli Natali Ajni{). so ogled na toa. vrzani za †mra~niot predmet na setilnite `elbi#. potomcite. balkanskata kultura ja karakterizira u{te edno. spored svoite posledici. Marko go `ivee `ivotot na 66 .incestuoznosta! poto~no. ili simboli~no sredstvo za razmena. koga Totemot (tatkoto na rodot). biduvaj}i `eni. i obratno. kako i pra{aweto na rivalstvoto (kako klu~no vo razbiraweto na problemot na incestot. {to vo †Ne~ista krv#. mo`ebi u{te podalekuse`no. mo`ebi. na onaa klasi~na frojdovska situacija. koj{to. dovolno silno i vpe~atlivo. posredno. incestuozno posegaat po istorijata i sudbinata na svoite deca. a dosega nedovolno argumentirano i istaknato. implicitno. spored navodite na francuskata teoreti~arka Fransoaz Eretier. dvete prostorii. rodoskrnaveweto se odviva indirektno. na ova nesogledivo melan`irawe i kontaminirawe na personalnite granici i identiteti. Site tie. indikativno nasloveni so sintagmata †ne~ista krv# se aludira imeno na ovoj incestuozen soodnos. koj denes. mladite. na koi im e dadena privilegijata da raspolagaat so glasot na Drugiot i vo ime na drugiot. No. Sofka e samo `ena. potoa. svojstvo .

vrz sve`ata opojnost na mladosta i soni{tata. go gubi pravoto i temelot na sopstveniot identitet.Tom~o. ne vrzuvaj}i se pritoa za nitu edna intimna i cvrsta egzistencijalna okosnica. pretvorena od svojata bavnost. moja). i odnesuvaweto na Tom~o. pritoa zemaj}i ja prozata na Bora Stankovi} za svoj scenaristi~ki obrazec. {to svojata potkrepa ja dobiva mo`ebi. ~ist. ne~ist. Indikativno e. aluzivnot karakter i podloga na paganskite rituali na plodnosta. namerno i samorazorno. svojstveni na semiotikata i poetikata na 67 . vo toa ~ekawe dovikuvaj}i go latentno incestuozniot dijalog od detstvoto. azilantizam). Ta`no sledeej}i go neumoliviot ~ekor na Vremeto. A Sofka e taa. od re~isi. isto kako. re`iserot na filmot †Ne~ista krv#. Blok. Ako e to~na pretpostavkata na A. kopne`ot za neostvarena qubov. tokmu od predo~enata i dlaboko vkoreneta incestuoznost od †vtor tip#. vo manirot na endemski rasprostranetata melanholi~na rezignacija. {to go ispi{uva svojot plasti~en reqef vrz ~ove~kite lica. simboli~ki. opsesivno da se repetiraat i forsiraat fundamentalnite kulturolo{ki pretpostavki i arhetipski obrasci. isto tolku.toga{. defetizam. svojstvena na homo i femina Balcanica. incestuoznoto me{awe i prelevawe na levantinsko-orientalnite kulturni elementi vo konfliktniot prostor na balkanskata palanka. vo tie ramki. svedo~i za `ilavata opstojnost na †kultnite# balkanski simboli i toposi. u{te edna{ go ispi{uva mra~niot erotski potencijal na imagolo{kite pretstavi za Balkanot. kako {to toa porano go storil negoviot tatko. Taka odnovo li{ena od cvrsto. {to se vodel pome|u nea i tatkoto: †^ija si ti? Tatina. {to ~eka{e Frosina (heroinata na prviot makedonski film . Tom~o go `ivee Ni{toto i go propagira Ni{toto. koga toj dovolno }e sozree za da gi uvidi simboli~kite posledici i promeni na ovoj incestuozen odnos od vtor tip. Kulturolo{kata paradigma {to ovoj film tolku plasti~no i prepoznatlivo ja modelira. se vle~ka po voenite frontovi i po kafeanite (kafeanite . koja n¢ †osudila na izbor# . }e otkrieme i prepoznaeme pove}e od edna potsvesna prinuda. koja{to samo ~eka. deka imeno kulturata e onaa. vo avtorskata poetika na re`iserot Stojan Stoji~i}. izvoren i bolnoto soo~uvawe so svojot aktuelen. Sofka go minuva svojot `ivot vo somnabulnoto obnovuvawe na svojot nekoga{en. od `rtvenata simbolika. za mentalitetot. isto taka. A ~ija }e stane{? Ni~ija#. Tom~o pove}e ne ja ~uvstvuva svojata supstancijalnost. bolkata po Drugoto. ednozna~no i uspokojuva~ko egzistencijalno upori{te. na toj na~in {to ja obqububa i oploduva negovata `ena Sofka.kako metafori~en imenitel na balkanskiot eskapizam. naru{en identitet.zab.

atavisti~ki i anahroni impulsi. Vakvoto prou~uvawe. epistemolo{kata poenta na ova istra`uvawe i prou~uvawe na su{testvenite semioti~ki ({to }e re~e kulturolo{ki i ontolo{ki) pretpostavki na fenomenot nare~en balkanski film. frustrira~ki. i †mirages# {to gi prizveduvaat i samite umetni~ki dela . koi so posredstvoto na umetni~kite dela. sprema dadenoto kulturno podra~je ili nacionalen entitet. nasilni~ki. svrzani za negoviot navodno opskuren. kulturi i regioni. vrednuvaweto i produciraweto na imgolo{kite modeli za odredeni narodi. }e go ima osoznavaweto. vo privilegirano skrivali{te samo na temnite. Vo uslovi koga Balkanot so svoite disperzira~ki i divergentni tendencii. so bogati imagolo{ki konotacii. 68 . }e treba da dovede do neophodnoto kriti~ko prevrednuvawe i preodoluvawe ne samo na imagolo{kite. komu doprva mu pretstoi poseriozno i po{iroko prou~uvawe od ovoj tip. tuku i na avtoimagolo{kite pretstavi.Elizabeta [eleva MAGOR sovremeniot balkanski film. devijanten.pretvoraj}i go Balkanot. traumati~en efekt. se vgraduvaat i gi predodreduvaat individualnite odnosi i pretstavi na lu|eto. pritoa evidentno zadobivaj}i go statusot na kulturna metafora. me|u svoite analiti~ki celi. bitno go naru{uva procesot na unifikacija na evropskiot kulturen i politi~ki prostor.

{to ovde. [AMAN SUM! (me|u akademskiot fakt i gore{tata realnost) Razmisluvame. e dijalo{ki predizvik i debata so sovremieto. Si go postavuvame intrigantnoto pra{awe. si go postavuvame pra{aweto za ontolo{kata smisla. ^etivoto. so neskriena teskoba i neizvesnost. kon akademskoto teorisko nasledstvo i nadmeniot negov manir na 69 . i podemot na cini~niot odnos (potsmevot. samo vrz osnova na povredite. ili pak. za nadomestok (suplement) na denes izgubenata. Otade.traumirani su{testva.COGITO. iscelitelska funkcija na znaeweto. vo soo~uvaweto so site dvosmisleni u~inoci na op{testveniot razvoj . pretstava. vrz osnova na svojata gluvost. dali i vo koja merka. vo ramkite i vo oblikot na interdiskursot. predominantna metoda i epistemologija. te{ko mo`eme da go klasificirame. Toa. Mos i Levi-Stros. poraka i sudbina na teorijata denes. tuku. vo fatalniot pregrab na edna nova (bez razlika na toa. a toj pak e postaven vo ulogata na nostalgi~en epistemolo{ki fantazam. Ortega i Gaset Ne sme li nie . mo`bi u{te pove}e. za da uspeeme da se odr`ime i pre`iveeme. ne e samo meta-kriti~ki komentar na epistemolo{kite paradigmi na Dirkem. isklu~itelno dramati~nite socio-istoriski slu~uvawa na Balkanot denes. so ovoj dene{en mig. {to e pred nas. nespososbnosta da sakame i razbirame? Mihail Ep{tajn Dodeka gi spodeluvame. go ispi{uva Rastko Mo~nik. so Balkanijadata. koi{to taa ni gi nanesuva. rezervata). slepotija. se razbira.. Hermenevti~kiot pristap na Mo~nik najsoodvetno se realizira i potvrduva sebesi. teorijata e denes na{iot sojuznik. taa. samo na edna. distancata. kako aktuelna kulturna metafora. vo †Teorija za dene{no vreme#. spektakl i (zo{to da ne) apokalipti~na scena. sposobni da sudat za realnosta. kolku sofisticirana) vojna. is~eznatata {amanisti~ka.. samo na edna akademska disciplina. u{te pomalku. da £ go pripi{eme. pove}e od bilo koga.

Elizabeta [eleva MAGOR vkalapuvawe na individualniot stav, od edna strana - kako i epistemolo{koto prevrednuvawe (rehabilitacijata) na "primitivnite#, arhai~nite, odn. setilnoiskustvenite (duri - i telesni) oblici na mudrosta i samospoznavaweto - od druga strana! Sovremeniot ~ovek, konstantno izlo`en na na~elnata nesigurnost, proverka, preispituvawe na sopstveniot identitet, postojano i bolno svesen za aporiite (nepomirlivite protivre~nosti) koi go konstituiraat (i isto tolku, subverzivno go potkopuvaat) nego, kako bitie - nesomneno e izlo`en na edna akutna opasnost od du{evni bolesti i poremetuvawa, tokmu zaradi taa inherentna neuskladivost, disfunkcija i vkrstuvawe na simboli~kite registri, postojano e izlo`en na opasnosta od {izoidno raspa|awe i atomizirawe do anomija, neprepoznatlivost (tuka, kako na dopolnitelen argument, mo`e da se povikame na deloto na Delez i Gatari, "Anti-Edip#, koe {izofrenijata ja interpretira, kako inherentna posledica na kapitalizmot) . Tokmu vo taa to~ka na naglaseniot aktuelizam, deloto na Mo~nik se poka`uva pove}e od opravdano: toa, od edna strana, ja zastapuva tkn. agonska teorija (Manfred Frank), odnosno uveruvaweto, deka strukturnite konflikti, podelbi, klasni borbi, sudiri, imaat, vo osnovata, integrativna funkcija za op{testvoto vo celina. Toa delo od druga strana, ja izvr{uva onaa neophodna {amanska funkcija, prosvetluva~ko dejstvo, preventivno deluvawe - po odnos na {izoidniot u~inok na docniot kapitalizam, t.e. psihopatogenoto dejstvo na op{testvoto vrz poedincite, koi go so~inuvaat. Vo taa smisla, namesto da bide samo konstativna, aposteriorna - epistemologijata na Mo~nik, se poka`uva poinakva, levi~arski nastroena, aktivna, rezistentna, prkosna - pred traumati~niot pritisok na socio-istoriskite okolnosti i slu~uvawa - {to, delumno, mo`ebi, se dol`i i na toa, {to "u~itelite#, na koi{to toj ovde se povikuva, Dirkem, Mos, Levi-Stros - isto taka, se nao|ale vo sli~na pozicija, pred re~isi sli~ni egzistencijalno-epistemolo{ki isku{enija, traumati~ni vojni, ideolo{ki i kulturni presvrti, razo~aruvawa i potresi. Teorijata, sepak, ne e (nitu, ne samo spored moeto mislewe, smee da bide) napolno imuna tokmu na tie i takvi dramati~ni predizvici, na koi fakti~ki im go dol`i svojot motiv i postoewe. Analogiite se, kako {to rekovme, pove}e od o~igledni i istovremenopredupreduva~ki. Respektiraj}i go prvenstveno hermenevti~koto stojali{te na sega{nosta i kriti~kiot aktuelizam, Mo~nik uspeva vo toa, mo}nite dostreli na francuskite kulturno-antropolo{ki teorii, da gi aplicira, potvrdi i dopolni - vrz ilustrativniot materijal na - "Balkanijadata#, nesomneno gore{ta, akutna i traumati~na konstanta na `itelite od ovie (ne samo eks, i ne samo JU) prostori.
70

Na mo{ne luciden i bespo{teden na~in, razotkrivaj}i go Balkanot, pred s¢, kako proektivna ideologija ("Balkanot, toa se drugite#), Mo~nik, u{te edna{, ja potvrduva otporano osoznaenata topi~nost na op{testvenite registri, neizbe`noto lizgawe na realnoto, konstitutivnata potreba za opozicii, vo i pome|u, op{testvata, funkcionalnata neophodnost od nacijata, kako "nulta institucija#, integrativen simboli~ki ozna~itel. Analiziraj}i go diskursot na balkanskite ideologii, Mo~nik vo balkanizmot sogleduva varijanta na "kulturniot diferencijalizam#, potvrden vo dvete svoi, bolno protivre~ni dimenzii: vertikalnata - koja podrazbira servilno odnesuvawe kon pomo}niot, evropski adresat; i horizontalnata- koja manifestira neprijatelstvo i konfliktnost, kon neposredniot, balkanski sosed. Neporeklivo ubedeni vo opravdanosta i vtemelenosta na ovaa struktura na relacii, {to, spored Mo~nik, ja konstituira balkanskata matrica - ne mo`eme, a da ne se soglasime so konstatacijata deka, mitot za Evropa, kako "ideologija na granicata# - dramati~no go zasega, obespokojuva i onepravduva tokmu balkanskiot prostor vo celina, nametnuvaj}i mu gi "standardite# na edna vtorostepena, marginalna, primitivna i vremenska, vrednosna (a ne samo prostorna) zona, od "onaa strana# na pravoto i ramnopravnosta. Balkanot, so drugi zborovi, denes prvenstveno funkcionira kako "homotopija# (Aleksandar ]osev), {to zna~i, kako konzervativen i za Zapadot plodotvoren imagolo{ki konstrukt, koj gi "opravduva# mnogubrojnite zapadno-evropski implementacii na arogantnata logika na onoj identitet, koj mora da ostane (da se zadr`i) "od onaa strana# na {engenskata granica, okovan vo "balkanskata zarobeni~ka dilema# (kako {to ironi~no zaklu~uva Mo~nik, vo tragedijata, izbor imate, samo dokolku nemate nikakov izbor). Poentata na Mo~nik, vo ovoj slu~aj, se sostoi vo demaskiraweto, sogoluvaweto, razotkrivaweto na skrienata, komplementarna struktura, vrz ~ija{to osnova funkcioniraat mitovite za Balkanot i Evropa: pri toa, pretstavata na Balkanot ("toa se drugite#) ja ima tokmu ulogata na preventiven stereotip, t.e. "dopolnitelna distanca#, {to ja konzervira, osiguruva, simboli~ki ja markira granicata, razlikata, neprikosnovenosta, superiornosta na mitot za Evropa {to, denes, }e si dozvolime edna vakva pretpostavka, mo`ebi zna~i, po~etok i najava na eden nov, globalen, aktuelen proces na transponirawe (prenos, prevod) na klasnite konflikti (borba), t.e. intra-kulturnite - vo domenot na interkulturnite opozicii, sprotivstavenosti, sudiri i konflikti.

71

Elizabeta [eleva MAGOR Kako {to ve}e spomenavme, pridonesot na Mo~nik e relevanten vo pove}e disciplini (ili, kako {to bi rekol toj, registri) - taka, ovoj konkreten primer so balkanskata imagologija e posebno zna~aen, vo ramkite na komparativnata kni`evna nauka, vo aktuelniot trend na interkulturnata hermenevtika, koja go prou~uva i rasvetluva, tokmu dijalo{kiot soodnos i komplementarnata priroda na imagolo{kite pretstavi i stereotipi na razli~nite kulturi, koi, osobeno denes, ne ostanuvaat "mirni#, usidreni isklu~ivo vo neutralniot i virtuelen domen na literaturata.
Edna od nesomnenite prednosti na eksplikacijata na Mo~nik, pretstavuva kriti~kiot aktuelizam, odbivaweto da se ostane "imun#, pred gorlivite procesi na sega{ninata. Druga, i ne pomalku zna~ajna negova pridobivka, e metodolo{kiot pluralizam, meta-kriti~kata distanca kon isklu~ivosta na bilo koja teoriska doktrina, hibridnoto vkrstuvawe na razli~nite epistemolo{ki pozicii - so ogled na toa, strukturalisti~koto antropolo{ko nasledstvo na Dirkem, Mos, Levi-Stros - e kooptirano so komplementarnite vrednosti na istoriskiot materijalizam (i relativizam). Ne e bezna~ajno da se uka`e i na toa, deka stilot na Mo~nik (mo`ebi, i kako posledica na negovite bliski dopiri i iskustva so dekonstruktivizmot), izobiluva so parentezi, zagradi, prekini, asocijativni skr{nuvawa (i provokacii). Mo`ebi bi bilo najsoodvetno, imaj}i go predvid nesomneniot is~ekor od disciplinarnite ograni~uvawa, kako i negovoto neskrieno, (nomadsko), duhovno qubopitstvo, vo soglasnost so nekoi recentni terminolo{ki re{enija, metodot na Mo~nik, da go vbroime vo ramkite na tkn. kriti~ka teorija (Daglas Talak), odnosno prkosniot interdiskurs (prkosen, bidej}i, podednakvo ostanuva nepokoren i nepodlo`en, na epistemolo{kiot konformizam i slepoto poveduvawe po nekoj privilegiran epistemolo{ki urnek, odnosno na sterilnite barawa za suv akademizam, "operiran# od traumatskite dejstva na realnosta). Na krajot, u{te nekoi temelni, humanisti~ki dilemi: koja ,kakva i {to e, vsu{nost, zada~ata, celta na humanistikata? So svojot nepobitno qubopiten luciden, pronikliv, kriti~ki pristap, samiot Rastko Mo~nik, n¢ naveduva, odgovorot da go barame otade samozadovolniot akademski patos na nadmenata nauka (kvazi-nau~nost), tamu, kade{to prestojuva, onaa, vo svojata osnova, blagorodna, pottiknuva~ka alternativa na egzistencijalnata hermenevtika. Mo`ebi, misijata na humanistikata se sostoi tokmu vo toa, tragaj}i po opskurnite zakoni, ritualnata zadnina i predistorija na sovremenoto op{testvo i kultura, da iznajde nasoki kon edna (subverzivna) kriti~ka hermenevtika na socio-kulturnata trauma na ~ove{tvoto, istovremeno, nadevaj}i se, i aktivno rabotej}i na toa, nasproti vladeja~kite stereotipi na poslu{nosta i insti72

voskresnuvaat zakanite i predupreduvawata. re`imi de`urni "sponzoru{i#). horizonti i opredelbi? Zo{to i kako. destruktivnata upotreba na visokata tehnologija. deka za na{iot tretman vo svetot. so bitno po{iroki aspiracii. BORN TO BE BALKAN Dodeka. re`imi. do ekstrem se zajaknati tokmu nemilosrdnite razlaki na identitetot . podednakvo neprifatlivi i neprimerni alternativi: a) apokalipti~nata obzemenost so istorijata i mitot (apsolutiziraweto na minatoto i abdiciraweto na idninata). denovive.dali e premnogu ereti~no i neseriozno . da gi vozobnovi. duri i "izbranosta#. koi. subjektite i eksponentite na edna kultura i duhovnost.. iskrsnuvaat dve. sovr{eno telematiziranite (~itaj . pak. so ~ie{to ime. post-industriski (globalen) kapitalizam. vostoli~i i reafirmira svoite nesomneni {amanski potencijali.. sebesi etimolo{ki i epistemolo{ki se samoopredeluva. po~venosta. re~isi. hipertrofijata na etni~koto samodefinirawe i samodovolnosta. vo ime na "analiti~kiot predmet# . potentnosta i revoltot na Duhot. 73 . tuku poprvo onoj Drug "duh#. b) isto tolku ksenofobi~niot. baraj}i argumenti vo diskursot na avtohtonosta. site nie."bespilotni#) performansi. koi gi naseluvame balkanskite prostori. frustrira~ka determinanta "mali narodi# (~itaj: marionetski strukturi i. grani~at so ikonografijata na SF filmovite . negoviot lakom (Delez bi rekol . afirmiraweto na Silata kako pravo.tucionalniot feti{izam (na op{testvoto. Pred mojata generacija. dosega nevideni i neisprobani voeno-tehnolo{ki dostreli. Kade sme tuka samite nie. Kako retko do sega. ili. Balkanot stanuva privilegiran "izlo`ben prostor# (spektakl) na najnovite.^ovekot.deteritorijalizira~ki) pohod.da se pra{ame: kako se ~uvstvuva i dali voop{to opstojuva kreativniot nepokor. kosmopolitsko poa|ali{te.re~isi. preku no}. podednakvo kako i na teorijata). Naedna{. ne tolku onoj bezimen i univerzalen. sme osudeni da go revidirame svoeto potencijalno "univerzalisti~ko#. bez ostatok. spored morfolo{kite i. osobeno. zaroben vo i osuden na nelaskavata kategorijalna opredelba "mal narod#. Seto toa vo ime na reintegrativnite perspektivi na denes razlomeniot (i obezdomen) subjekt. primarna stanuva tokmu bolnata. vo duhovniot horizont na kulturnata istorija i logika.

gi ukinuvame site drugi preostanati modaliteti na identifikacija? [to se slu~uva so. deka se soobrazuva so proekcijata na eden progresiven. so taa generacija pozitivno a-dresirani Umovi? Edno desetina godini nanazad. prekarot fakti~ki ja demaskira nivnata izmislena. bez da se svesni za toa. vo zavisnost od toa . na proletta? Zo{to. Toa zna~i. odedna{. human. raspa|aweto na centralno. akumuliraweto na erudicijata kako duhoven kapital (za {to e.. {to se slu~uva. podemot na piljarsko-{leperskata kasta. primame komplicirani i pretrupani nara~ki za "apsorpcija#. neli. generacija. u{te podobro. toa predviduva({e) neograni~ena i neprikosnovena povodlivost i prilagodlivost (pokornost). Toa feti{isti~ko "vrednuvawe#. na primer. kako svoja edinstvena socio-kulturna varijanta. daleku pobliskiot na~in i oblik na generaciska identifikacija? Jas.imaat). vxa{uva~ka redukcija na na{iot rasko{en policentri~en. kanadskiot pisatel Daglas Kopland). na primer. No. povampiruvaweto na plemenskite animoziteti. 74 . dali osven etni~kite. iskompleksirana. pred s¢.kolku i {to ima{). su{tinskite vrednosti na Erosot. "svetski# duh? Kade is~ezna stilot od na{ata percepcija? Dali voop{to nekoj godinava ovde ja zabele`a i £ se nasladuva{e. £ pripa|am na tkn. natrupuvaweto na znaewata. Servilnosta. kon evro-atlantskata japi-birokratija. so postuliraweto na potro{uva~kite imperativi kako vrvni kriteriumi za ne~ija prosudba (kako ~ovek si zna~aen i vredi{. odo{to. del od generacijata X bezrezervno im se predade i na duhovnite konsumentstva. generacija X (nare~ena taka. objaven vo 1995. Nemaj}i poinakva cel od trivijalno .potro{uva~kata . sistematski naso~uvana kon toa da go neguva konformisti~kiot i istovremeno konsumentskiot mentalitet. fasaderska priroda .Elizabeta [eleva MAGOR dojde do taa neverojatna. na tranziciskata trauma na post-komunizmot (promenata na socio-ekonomskiot poredok. u{te vo vremeto na socijalizmot. najde svoi pandani i kaj nas: komi~no-arogantnata socijalna kategorija na tkn. Sepak. ubedena vo toa.zavisno od svoite kapaciteti. Vo implicitna smisla.a toj {lag se vika: NATOalhemija. od mojot vrsnik. vsu{nost. be{e osigurana so mnogu ve{ti i suptilni mehanizmi: pred s¢. spored istoimeniot kulten roman.i isto~no-evropskite dr`avi. prvenstveno. stanaa periferni vo sporedba so Tanatosot? Ili. odnosno stil na `ivot. od svoja strana. kako po obi~aj. na primer. nov svetski poredok. pak. turbo-provincijalizmot) . sega i ovde. neophodno investirawe na prili~no golem napor i vreme).tie pove}e {minkaat.. {minkeri (verojatno. {lagot doa|a posleden .

deka site nie sme samo pasivni objekti na svetskiot poredok (bez razlika na pozitivno proklamiranite negovi zalo`bi). sega se pretplati i stana `rtva na poinakov tip konsumentstvo. zalo`bi i dejstvuvawe.). Makedoncite . pretstava. n¢ osudija na `ivot bez ostatok. beskrupulozno i od obete strani. ideolo{ko samoopravduvawe i konstruktivna zavr{nica na nasilstvoto. @anrot na vestite se pretvori vo egzistencijalen rekvizit. samo dokolku nemate izbor# (R. makedonija. da ja podnesuvame raste~kata bespomo{nost. anonimen. Podlegnuvame na kolektivnoto paranoidno tolkuvawe . itn.vo egzodusot i raseluvaweto. deka paradoksalnata retorika na NATO (urnisaj. srbija). imaginativen vi{ok. bugarija. isto taka. Siot `ivot. i presuda. sekoga{ . pa gradi!) e edinstvenata balkanska alternativa i proekcija. Mo~nik).vo etni~koto. ja igraat ulogata na kompenzatoren mit. obnova. Za nea (i ne samo za nea).. {to bezuspe{no mu parira na imperijalnoto istorisko iskustvo na golemite evropski i svetski sili. Tie. nigredo).. kako fundamentalen "grev# na Balkancite. sekoj.e. 75 . tokmu takvite balkanski seni{ta i fantazmi za Golemite (no..Kazneti sme da veruvame vo toa. Mo`ebi. tie go svedoa i go izedna~ija so sega{nosta. istorijata ja sogleduvame kako eshatologija. celosno spaluvawe-pocrnuvawe (t. prohibirani) dr`avi (kako {to se: Golema albanija. nitu pak legnuvame na spiewe. Ona {to mo`eme e samo voajerski da u~estvuvame vo svetot.deka istorijata ja kroi nekakov monstruozen. re~isi fatalno deluva eksplicitno s¢u{te neizre~eniot imperativ "Balkanci od site zemji. nezavisen od li~nite i individualnite ubeduvawa. ideolo{ki zloupotrebena i izmanipulirana generacija X. ili. na sebe svojstven na~in: Srbite . so ubistvenoto "ovde i sega#. no. ritualen otkup.. Tokmu zatoa. od strana na me|unarodnata zaednica. kako hiper-potro{uva~ na TV vesti. Nebare se raboti za vrvna erotska tehnika na odlo`ena kulminacija (orgazam).. {to go potkrepuva defetisti~kiot hijazam "izbor imate. bez kogo{to pove}e ne izleguvame od doma. a potoa. deka s¢ e ve}e odnapred proigrano i predodredeno... prvin pogrebete se! .vo razru{enata zemja. Mojata. bez simboli~en ili alegoriski. Odedna{. sendvi~-komprimirawe. Kapitalot nemilosrdno ja kaznuva nesinhroniziranosta. Albancite . tie vojnata ja razbiraat i tolkuvaat kako alhemija: prvin. a sega{ninata kako ve}e-istorija. grcija. deka istorijata e fatalen. obnovete se!# (no. dolga predigra.dodu{a. masonski zagovor. i spodeluvaj}i ja traumatologijata na "izbranite# narodi ili prostori. "Mar{alov# plan.. vestite.ve}e predodreden mehanizam. vestite stanaa prvostepen "spektakl. preventivno. kako "odlo`eno dobrodetelstvo#.

"vladea~kata gerontokratija# (P... "i. a posebno hronotop na strasta i vrelinata (otade. etimolo{ki: centar na svetot. bezobzirno go obeshrabruva. etikata (Leh Mjodinski). veli~estveniot mitski zavodnik Don @uan e ro`ba na 76 . pagansko pribe`i{te od inhibiciite. deka sekoja vojna pretstavuva triumfalen pohod i kompenzacija za kreativno impotentnite tolpi. raznojazi~nosta i nomadizmot. privilegiran prostor na setilno pijanstvo i haosot na brojnite senzacii. Mediteranot. {to ja ovozmo`uva denes aktuelnata hermeneutika na centarot i na marginata. ili# logika na isklu~uvaweto. osueteni epistemolo{ki proekcii . topolo{ki: se poistovetuva so patuvaweto. †rodno mesto# na tragedijata (Fridrih Ni~e). paradigmati~en logos za filozofijata. bezute{no ostanuva vo stadiumot na obidot. egzotikata. rehabilitacijata na marginata. Generacija. kulturolo{ki gledano: univerzalen civilizaciski obrazec (Pol Valeri). ~ij{to prkosen kopne`. bezna~ajna. religijata.so siot svoj baga` na sega ve}e iskompromitirani. {to zapadnata post-teorija {iroko ja afirmira{e polivalentnata. od antropolo{ki aspekt: prostor na dioniziskoto. "navle~ena# na "kafi}i#. duri! Toj e svoeviden geopoeti~ki simbol (Kenet Vajt). Mediteranot. apologijata na Razlikata. vo interpretativniot klu~ na post-modernata diseminaciska kultura na raznoobrazieto. libidinalniot potencijal na generacijata X. Mediteranot. progonstvoto.... za smetka na kreativno mobilnite i potentni poedinci. Tokmu onaka..smeam da tvrdam. na istiov prostor.. †Verovci#. Krstev).Elizabeta [eleva MAGOR Kapitalot ja poznava samo binarnata "ili. bezrabotna marioneta. Osudena da bidam (i da ostanam na) Balkanot . kako {to. i ostanati (digitalni) protezi. paganstvoto. imanentno zastapena i vo Hamletovskoto "da se bide ili-ne#. dolgo godini. bez razlika na toa. "Tineksi#. MEDITERANSKIOT INTERTEKST VO MAKEDONSKATA PROZA OD 80TITE I 90-TITE GODINI Mediteranot. vo nepravedno skamenetiot tanc na senkite bez idnina. lulka na evropskata kultura i umetnost. nomadstvoto. ne slu~ajno. potcenuva i blokira. ekstati~nosta. i# logika.. pretvoraj}i ja vo bezopasna.

i od druga strana .od edna strana.so drugi zborovi: Mediteranot. Ako ja prifatime tezata. kako podra~je na studeniloto. ve~no vra}awe. Vo ramkite na komparativnata kni`evna nauka.mediteranskoto. koi preku literaturata sozdavaat odredeni sliki za drugi prostori.n.e.) So ogled brojnosta na vo nego situiranite kulturi. bujnata vegetacija. vo kulturalno obuslovenite pretstavi vo mentalitetot na lu|eto. melanholijata . nare~en rasa. deka: †Kni`evnosta e prostor. Mediteranot. kni`evni likovi i postapki. imaginativnite me~taewa. mo`e da se situira na nekolku problemski ili epistomolo{ki ramni{ta: a) Da se prou~uva kako vid na tipolo{ka analogija od klimatski vid: da se izdvojat karakteristikite na toploto podnebje. energii i sokovi. toa se slu~uva so cirkulatornoto dvi`ewe na apoloniskiot i dioniziskiot duhoven princip. kako analiti~ki topos. prostorot na opozitnite struewa. Tuka spa|a i znamenitata. mrakot. vo tipi~no mediteranskiot mit za t. za atlantizmot i mediteranizmot. so postojani branuvawa.toga{. postmodernisti~ki studii. kulturni. koi vlijaat na oblikuvaweto soodveten tip literatura ili umetnost. biolo{kite predodredenosti na podnebjeto. tuku i po{iroko. strastveno podnebje). {to obuslovuva i soodvetni karakteristiki na kni`evno-umetni~kiot senzibilitet (poglednato od aspekt na teorijata na Ipolit Ten. b) Mediteranot da se situira vo oblasta na nare~ena imagologija. Vo tie ramki. kulturolo{ki plan. me|u koi oscilira ni{aloto na kni`evnata istorija i poeti~kata modelativnost. gledan od epistemolo{ki aspekt. t. Mediteranot. toa bi bil faktorot. kako dve duhovno-povesni konstanti na evropskite literaturi. umetni~ki itn. {to spored koncepcijata na Mi{el Fuko zna~i mesto za proizvodstvo na identiteti (psiholo{ki.Jugot. maglite. Mediteranot slobodno mo`e da se opredeli kako inter-kulturen entitet. burnite vetri{ta. kulturi. tokmu prou~uvaweto na mediteranskite 77 . koj{to osobeno dobiva vo zna~ewe vo sovremenite ne samo komparativisti~ki. zna~i. kako {to i na po{irok. odnosno istoriskata stilistika. nejzinata romanti~arski oboena i imagolo{ki vtemelena opozicija pome|u Severot. iako skr`avo izvedena tipolo{ka diferencijacija na Danilo Ki{. vleguvaat inicijalnite distinkcii na Madam de Stal. e eden eminenten komparativisti~ki problem. proniknuvawa i prelevawa . v) Mediteranot e tipi~en komparativisti~ki problem i od aspektot na prou~uvaweto na kulturniot identitet. kako polikulturna celost. literaturi. soni{tata. 1995) . vo kogo{to pra{awata za prirodata na li~niot identitet se najprovokativno artikulirani# (Benet/Rojl. kako homotopija. ozra~eno i obele`ano so prisustvo na toploto more. mit koj{to se preselil i vo ramkite na istoriografijata. Kone~no. na primer. antropolo{ki.

mediteranskite literaturi. interkulturalni studii. regionalni kni`evnosti ili centrizmi. a posebno se karakterizira so hibridniot spoj pome|u vizantiskata tradicija i orientalnite elementi (Gerhard Gezeman.. blagodarej}i mu na svoeto raznoobrazno specifi~no bogatstvo. implicira uvid vo interkulturnata priroda na ovoj. so ogled na svojata geografska polo`ba ili pak kulturno-istoriska situiranost. 1989:107). se doa|a do sledniot neizbe`en zaklu~ok: †Na{iot kulturen identitet e na{ intertekst.n. odnosno ju`no-amerikanskite literaturi. nare~en Mediteran. no pred s¢ na dinami~niot tek i nezavr{enost na sekoga{ novoto vospostavuvawe na intertekstualniot identitet. inkonkluzivnata. i dijalektikata me|u provincijata i centarot# ([truc/Cima. ili literaturite na Balkanot. srednoevropskite literaturi. se osoznava dijalogi~nata. mediteranskoto podnebje go karakteriziraat pove}e mitovi. mnogukraten idenitet na istite. Denes. itn. koga se potcrtuva negovata procesualna dinamika i otvorenost. Dodeka sme kaj o~evidno najbogatoto epistemolo{ko ramni{te vo prou~uvaweto na mediteranskite kulturi. kade mo`ebi ponaglaseno inklinira i na{ata kultura i umetnost. pokraj seto toa. sekoga{ odnovo se vospostavuva niz neprestajniot dijalog so drugite literaturi# (Jola [kuq. da vospostavime i potvrdime postoewe na dvokulturni ili polikulturni literaturi. koi zaedni~ki sou~estvuvaat vo nego i go izgraduvaat kako takov. i imaj}i go predvid komparativisti~koto svrtuvawe kon pogolemite kni`evni entiteti i zaedni{tva. i koga. mo`e da se tretiraat i prou~uvaat kako primer na t. bi sakale da go spomeneme Levantot. pa pokraj ve}e poznatite primeri za dvodomni pisateli ili poeti. n¢ upatuva na mnogu aktuelnoto i va`no razotkrivawe na policentri~niot. Vrz primerot na Mediteranot. kulturniot identitet na dadenata nacionalna literatura. proniknuvawe vo imanentnata dijalogi~nost i na~elna ramnopravnost na razli~nite kulturi. koga na{iroko se problematizira i preispituva samata kategorija ili premisite na identitetot. postoi †zaedni~kiot problem na utvrduvawe na jazi~nite i kulturnite granici i identiteti. da spomneme. kako specifi~na potcelost. {to s¢ pove}e dobiva renome me|u komparativistite od sovremenata proveniencija. vo kulturolo{ka smisla. fakti~ki.Elizabeta [eleva MAGOR aspekti na oddelnite nacionalni literaturi od ovoj region. edna nacionalna literatura istovremeno da pripa|a na pove}e vakvi regionalni entiteti. 1995:140). vo duhot na anticipativnite Bahtinovi sogledbi. polifoni~na priroda na poimot identitet. Tokmu za regionalnite literaturi. deka. toa. da re~eme. A vo nego. mo`nosta. Vo toj kontekst. Nie ovde bi ja dodale.n. o~igledno ne samo geopoliti~ki poimi. 1992:23). imeno ramni{teto na t. isto~niot Mediteran. pokraj. toga{. me|u koi Ivo Vidan gi izdvo78 ..

politi~kiot mit za vtemeluvaweto na Gradot (iska`ano vo †Eneida#) i erotskiot mit za potraga ili progonstvo (olicetvoreno vo †Odiseja#). tipi~nite mediteranski toposi se: patuvaweto. progonstvoto. analogii kni`evni prosedi. koi mo`at da se prou~uvaat vo mediteranskite literaturi: ve}e postoi i e prifateno misleweto za ironijata. krvavo i nespokojno podnebje. generi~ki. ponatamu moreto. kako i metafora na metafizi~kata `edba po beskrajot. verojatno i so ogled na †demonot na istorijata#. varvarstvoto . misti~no ili apofati~ko. par~osuvaweto na junakot. {to e vozmo`no vo prou~uvaweto na Mediteranot: toa e ramni{teto na komparativnata poetika. i na negoviot model na arhetipskata kritika. potragata. more. Dvojnata. odnosno neminovno za bo`jiot sin Isus Hristos. Dalibor Cvitan zaklu~uva deka za 79 . sekoga{ burno. {to gi sodr`i i emanira bogatata paradigmatika na Mediteranot. poeti~ki modeli. ne ja fascinira samo kontemplativnata priroda na Pol Valeri. 1980). otsutni ili dezorganizirani. na vtemeluvaweto. stilisti~ko-retori~ki izvedbi. No. po~nuvaj}i od Oziris. anarhija# (Nortron Fraj. `anrovski modaliteti. toa {to go narekov ~isti elementi na denot. nomadstvoto. buen i neskrotliv topos. probuden od rasko{nata priroda. 1979:192). preobilna podvi`nost# (Pol Valeri. poimite kako beskrajnost. vetri{tata. g) Tokmu ovde mo`e da se vpu{time vo slednoto epistemolo{ko ramni{te. soznavawe na svetot. odnosno `anrovski analogii. tuku i postoeweto na sli~ni. sonce. {to fatalno se nadvi{uva nad ova. vo svetot vladeat zbrka. kako posebno zna~ajni i univerzalni po svojot karakter. odnosno prosleduvaweto na tipolo{kite analogii me|u poedine~nite temi ili toposi vo kni`evno-umetni~kata elaboracija. pozastapen odo{to drugite. a koi sekoga{ se predmeti na metafizikata. Jugot. vo kompleksot na mediteranskata literatura. seto ona {to e duhovno. ni gi sugeriraa i nametnaa na na{ite duhovi. †Toa nebo. neskrotena. i deka so ogled na toa. plovidbata. prostranstvo. `e{tinata. tuku i na seta umetnost. paradoksalna priroda na Mediteranot da bide ednovremeno. arhetipska tema na ironijata i satirata. kako generi~ki. produktivna vitalnost i energija na po~etocite. posega po onie neiscrpni konotacii. Kako {to ve}e spomenavme.juva. postojat i drugi. Sledej}i go kontinuitetot na kanibalskata tradicija na Mediteranot. koja svesno ili ne. `anrovski mit.vo smisla na diva. pokraj topi~kite. Spored plodotvornite soznanija na Nortrop Fraj. dlabo~ina. pretstavuva †sparagmosot ili ~uvstvoto deka heroizmot i delotvornata akcija se osudeni na propa|awe. po onostranoto i nedosti`noto. sudbinski nameneto i na gr~kiot pevec Orfej. erotskiot nemir i lamte`. ~ie{to poteklo go gledam vo prisutnosta na edna svetlina. toplinata.

hibridna tvorba. so polifoni~en karakter. nesoodvetni na aktivisti~kiot odnos. odnosno defitisti~kiot odnos kon mo`nostite za podvig i herojstvo. ~uvstvoto na fatalnata predodredenost od istorijata. {to gi obedinuva popularnata/narodnata i umetni~kata literatura.n. Servantesoviot †Don Kihot#). vo edna vozbudliva. 1978:24).anatomija). spored ona {to go tvrdi Mihail Bahtin. odnosno `anrovskite oblici i retori~kite modaliteti. proizlezen od mediteranskite literaturi. 1996) odnosno pozitivisti~koto tragawe po izvorite i filijaciite (Zoran Konstantinovi}. iako ne strada od takvata kauzalisti~ka metodologija. nedostatni. prou~uvaweto na vlijanijata (Miodrag Radovi}. Se raboti za t. opsednatosta so postoeweto na mitot na ironijata# (D. sepak. Cvitan. tuku i od duhoven. ili ru{eweto na utvrdenite socio-kulturni avtoriteti. tuku i neophodno soobrazuvawe i primena na predelen metodolo{ki pristap. ne samo izbor i precizirawe na analiti~kiot predmet. {to tvore{tvoto.Elizabeta [eleva MAGOR kni`evnata svest na Mediteranot e karakteristi~na †opsednatosta so eden kni`even ritual. mo`ebi. `anrovski mitovi i oblici. 1984) denes. ne samo od politi~ki ili istoriski. Volteroviot †Kandid# pretstavuva egzemplaren. nitu pak mo`e 80 . menipejata ja osiguruva cikli~nata obnova na mitskite si`ei. a vo tie ramki. a posebno na romanot kako `anr. tie istra`uvawa se zadovoluvaat so prosto nivno registrirawe. {to nim im soodvetstvuvaat. plodotvorno bi bilo istra`uvaweto i prou~uvaweto na ironijata. po sebe. Predlo`eniot mitsko-antropolo{ki pristap. me|utoa. prou~uvaweto i hermenautikata na sparagmosot. zaklu~uvame i nie. za poeti~kata obnova na modernata literatura. re~isi mehani~ko vospriemawe na vlijanijata. no vo drug `anrovski domen. Svedeni na pasivno. ne e dovolen. go pretpostavuva. me|u`anr. vredi da se istakne u{te eden paradigmati~en `anr. lovewe i narupuvawe. nezaboraven primer. menipeja (vo terminolo{kiot aparat na Fraj ozna~ena kako . Spored aktuelnite priliki vo komparativistikata. literaturata i filozofijata. interliterarnosta. i isklu~itelno vitalen. potsmevaweto kon avtoritetite. u{te edna{ ja posvedo~uva zna~ajnata uloga na mediteranskite impulsi. kreativna sorabotka i modifikacija. posebno. se smetaat za ednostrani. Zasnovana vrz na~eloto na karnevalzacijata. vo sklad so osnovnite prirodni ritmi. d) Prou~uvawata vo komparativnata kni`evna nauka podrazbiraat. Vo tie ramki. ostavaj}i go na strana procesot na vzaemna. vo slu~ajov: mediteranskite kultni toposi. kako {to e. intelektualen vid (za koe{to. dijalogi~na transformacija. kako paradigmati~en `anrovski modalitet na mediteranskite literaturi. i na toj na~in. samiot po sebe. Vo duhot na takvite genolo{ki sogledbi.

pokompleksni aspekti na sporedbata: imeno. ne{to pomalku vo prozata i vo kritikata.hibridizacii. 2. Zatoa.pi{uva Vlada Uro{evi}. kone~no. Kulturolo{kata svest za Mediteranot i. {to nego go sledat. i vo ramkite na koi doa|a do transkodirawe. vo globalnata poeti~ka struktura! II Koga sme soo~eni so konkretniot primer na makedonskata literatura. vo tie ramki. operacii i `anrovi. treba da se istaknat nekolku va`ni momenti: 1. odnosno prevozmognuvawe na prvi~nite zna~enski registri. Prodiraweto na mediteranskiot duh. najeksponiraniot zastapnik na meditarizmot vo 1961 g.ne pomalku prokletstvo! †Is~eznuva ~uvstvoto za balkanskiot fatum. poradi pripadnosta kon duhovnata provincija. nitu vidlivi oblici na soodnosi me|u mediteranskite literaturi. nastojuvaat kreativno da go prevozmognat fatumot na balkanskiot provincijalizam. deka `iveeme vo zatvoren. tuku i od mno`estvoto na generativno-transformativni procesi. hipertekstualni praktiki. duhot na Mediteranot vleguva niz site vrati vo pezijata# . ili kako {to toa go narekuva @erar @enet. pokraj tematskite srodnosti. podemot na poeti~kiot kosmopolitizam. odigra kurativna uloga. `anrovski ne sekoga{ imenlivi. vo daleku pogolema merka. nie ovde go predlagame. Od druga strana. kako najkompleksen intertekstualniot pristap: toj. Is~eznuva ~uvstvoto za inferiornost. izoliran. so pojavata na tretata kni`evna generacija. {to se od centralno zna~ewe za pozitivisti~kata etapa na komparatistikata (etapa na Stoffgeschichte). so planini zagraden i so mitovi tabuiziran. niven preod i vidoizmenuvawe od edni vo drugi. vo poezijata. zad grb frlen vilaet. svoja po{iroka potvrda nao|a vo 60-tite godini. niz kogo makedonskata literatura i kultura. vo aktivnata rehabilitacija na kulturnata svest na makedonskite avtori. transgresija. gi zasegaat drugite. vo stilisti~ko-retori~kite izvedbi. poluuspien. srodnostite vo kni`evnite postapki. pred s¢ vo nivnoto avto-imagolo{ko osloboduvawe od predra81 . vo `anrovskite modaliteti i posebno . so ogled na ova iska`uvawe. ne samo {to vitalno e zasegnat od dijalogizmot i aktivnoto proniknuvawe na tekstovite.da bide edinstven. iako otporano nagovesten. intertekstualnite prou~uvawa. Prisustvoto na mediteranskiot mit ima funkcionalna uloga na kompenzatoren kulturen mit. vo otkrivaweto na bogatite. izolacionizam i .

kosmopolitskata orientacija i inspiriranost od ino-nacionalnite poeti~ki prosedei. Aspektite na mediteranskiot mit. Podemot na prozata vo makedonskata literatura vo 80-tite godini. 1985. vo najizrazita i programska smisla kaj Aleksandar Prokopiev vo †Mladiot majstor na igrata#. eksplicitno gi posvedo~uva dlabokite sovpa|awa pome|u duhot na aktuelnata i onoj na helenisti~kata kni`evnost. post-modernisti~ka epoha. nacijata). ponatamu. preku afirmiraweto. isklu~iv. so vkupnite poeti~ki pridvi`uvawa na aktuelnata. svetlinata. hibridizacija. pridonesoa mediteranskiot kontekst na makedonskata literatura. i egzem82 . da dobie novi oblici. Ova mo`e da se argumentira preku avtorskite postapki na Mitko Manxukov vo †Me|ata na svetot#. ~ij su{tinski izvor pretstavuva Bibliotekata. kon intertekstualnata igra so tradicijata. vo †Slovo za zmijata#. deka mu pripa|aat samo na eden. fragmentacija. odnosno svrtenost kon sebesi. evidenten prvenstveno kako hronotop. kult kon poeti~kata erudicija. od edna strana. 1992. ili pak plodonosnoto zra~ewe na nadrealisti~kata poetika. odnosno literatura. i soobrazno na toa. na moreto. {to nikoga{ ne go smetale za dale~en i tu|. ploveweto ili preku svoite bogati mitski konotacii. sledewe na anatomijata na pismoto. sofisticiranost i retori~ka prefinetost. pokraj ve}e osvedo~enata zastapenost na mitskite matrici. se odlikuva so poinakov vid prisustvo vo makedonskata literatura. 1987. dlaboka predanost na Gradot (pove}e. ve}e vo 80-tite godini. neguvaweto i sozdavaweto na literatura. povtorno se o`ivotvoruvaat. vodoploven i kulturen prostor.. razvivaweto na poinakvi tehniki i formi na gradewe i eruditsko sozdavawe na naracijata. pak. odo{to na poapsraktnite kolektivni simboli: na dr`avata ili. 1983. {to. i urneci. kako proces mo`ebi. se nao|a vo nesomnen sklad so aleksandriskata poetika na u~enost. urbanoto nomadstvo ili samosvesnata. Mediteranot. intertekstualni igri. naprotiv! Vo po~etokot. gri`livata preokupacija so tekstot i sledeweto na procesite na negovoto kreativno sozdavawe i pretopuvawe. fatalen i †temen vilaet#. eseizam. darelovski respekt kon polikulturnite estetski vrednosti. kade post-modernisti~kata poetika na pove}estilnost. vo 1994 g.Elizabeta [eleva MAGOR sudite. si`ei ili junaci. ima svoja kontekstualna potkrepa i relacija. a potoa i vo nivnoto arhetipsko priklu~uvawe kon onoj velikolepen. pome|u poeti~kiot izvor na post-modernata literatura . vo ovie godini. ili aspekti: pred s¢. potoa. eklekticizam. koja{to mo`eme da ja prepoznaeme kako aleksandriska literatura. a so ogled na svojata bogata avtorska samosvest Prokopiev. se javi i so eseisti~kata kniga †Dali Kalimah be{e postmodernist#. vo †Plovidba na Jug#. Jugot. Ne slu~ajno. kon poliretori~kite strategii na pismoto. ~ij{to programski naslov.Borhes.

se sosredoto~uva na mediteranskite toposi.Kalimah. referencijalen i konkreten vreme-prostor. se obiduva da ispi{e kreativna i avtenti~na kni`evnoumetni~ka proza. pri toa. †Golemiot egzarh#. svrzan so helenisti~kata epoha. koi se vklu~eni vo procesot na imaginativnata i spekulativnata kni`evno-umetni~ka rekonstrukcija na duhovniot profil na vizantiskata epoha. isto taka. vo †Plovidba kon Jug#. Vo raskazite †Qubovnikot na ledi Alkaforida#. vrz kreativnite pottici na borhesovskata metafizi~ka fantastika. i slobodnata igra na intertekstualnite odeci. freskoslikarstvoto. Aspektite na o`ivotvoruvaweto na mediteranskiot kompleks. ispolnet so retori~nost. vo konceptualno strogo osmislenata i kompoziciski skladno postavenata prozna kniga †Freski i groteski#. pismoto. otkolku kako mimeti~ki preslikan. od druga strana. samoto hristijanstvo. ja sre}avame i vo ne{to podocna objavenite prozni knigi. videna pove}e kako virtuelen. negoviot dale~en srodnik i prethodnik.niz edna borhesovski vdahnovena postapka na mistifikacija na izvorniot istoriografski materijal. pa s¢ do †Svantovid#. vo na{ata proza. figuriraat sliki i pretstavi za nekoj hipoteti~en sreden vek. Ermis Lafazanovski. Andonovski ja gradi svojata narativna postapka vrz principite na eruditivnata poetika. posebno vo raskazite †Isku{enieto na Amfilehij#. †Krovovi bez ku}i# . me~tatelna neobi~nost. in83 . po~nuvaj}i od †Odaja za du{ata#. pome|u faktot i kni`evno-umetni~kata mitologija. †Posledniot makedonski rektor# itn. azijanisti~ki stilski postapki i duh. Venko Andonovski. †Medaljonot od Pela#. hipoteti~nite figuri na arhetipskite graditeli i eruditi. Vizantija kako umetni~ki hronotop. vo kogo skladno pulsiraat kulturolo{kata boja i ornamentalna specifika na dale~nata magiska Vizantija. {to go zasega opskurniot period na vizantiskoto carstvo. objavena 1993 g. vo †Polovina bo`ilak# (1992). duhovniot `ivot na ovie prostori. kakov {to e Simeon Macedonijan.. kako idealen prostor za eruditski intertekstualni podigravki pome|u istorijata i umetni~kata ironija.plarniot pretstavnik na aleksandrizmot . protkaen so voznemiruva~ki paganski relikti i rituali. gi sledime vo pojavata na u{te eden. †Smrtta na Evtihij#. imeno so maniristi~kiot son. vo †Slovoto za zmijata#. Nastojuvaj}i da dopre do podlabokite metafizi~ki koreni na makedonskata kultura. za eden o~uden umetni~ki hronotop. komplementaren so prviot trend. imagolo{ki prostor. So toa na ramni{teto na stilot se potvrduva bliskosta so u{te eden mediteranski element. pome|u dokumentot i bogatata retori~ka orkestracija. sekoga{ zadr`uvaj}i ja svojata ironiska distanca i pravoto na otstapka od nekoga{ dominantnite narativni obrasci na pateti~na evokacija na istorijata..

potoa romanot †Krstot na Bogomil# od Boris Vi{inski itn). kon koja{to se izrazuva nesomnen kreativen voshit. vo nedovolno poznatata i prou~uvana kniga †Pustini i oazi# od Vidoe Podgorec.Elizabeta [eleva MAGOR dikativnoto razmno`uvawe na †istoriski roman#. odnosno tragi na individualna semioti~ka obrabotka i naracija. 1984 g. vo koi vibrira edna `anrovski apartna mikstura na intimniot zapis. †Aleksandar# maliot roman so bogati istoriski konotacii kon sovremieto †Odisej#. †Sekoga{ odime niz odamna sonuvaniot son.. na intertekstualnite tragi i zapisi. odnosno †Aldebaran# od Vlada Uro{evi}.. suverenoto pravo na romansierot da go meta-tekstualizira. tipi~no mediteranski `anr. Zastapen u{te vo 1971 god. {to kanadskata teoreti~arka Linda Ha~ion go imenuva so sintagmata istoriografska metafikcija. patepisot. Toa. ~ija tematika se odnesuva na helenisti~kata. lirski patopis. po samiot ~in na plovidbata i paganskoto osloboduvawe od urbanite stegi.) ponatamu. e tokmu primenata na novi.. patepisniot `anr. na ve}e videnoto i preku imaginacijata do`iveanoto iskustvo. vo tipi~no mediteranskiot duh na déja vu. romanite na Slavko Janevski so koi fakti~ki i zapo~na ovoj trend: †Mirakulite na grozomorata#. romanot na Zoran Kova~evski: romnot na Bla`e Minevski †Crn perduv#. gledaj}i i vo nego elementi od ne~ija tu|a interpretativna postapka. na primer. debitantskiot roman na Venko Andonovski †Azbuka za neposlu{nite# od 1994. esejot. Kako tret oblik na prisutnost na mediteranskiot intertekst vo makedonskata litertura vo 80-tite godini. respekt ili kopne` .vo ovie romaneskni dela. na ve~noto vra}awe i povtoruvawe 84 . Pokraj inovantnoto i intrigantno posegawe po re~isi nedoprenata helenska ili vizantiska epoha i duhovnost. sakaj}i da go ozna~i tokmu kreativnoto prepletuvawe i prenaso~uvawe. od Danilo Kocevski. specifi~ni strategii na relativizacija i tekstualizacija na istoriskata predlo{ka. (1991). qubopitstvoto i kopne`ot po egzoti~noto. kreativnata igra i preto~uvawe me|u realnosta i imaginacijata. maliot roman na Manxukov. treba da go izdvoime t. romanot †Aleksandar i smrtta# na Slobodan Mickovi}. kon edna ve}e videna slika# veli Uro{evi}. kako i suverenata uigranost na intelektot i igrata. hibridizacijata pome|u istoriografskiot i kni`evno-umetni~kiot tekst.n. zbogati i modificira dokumentarniot materijal. od 1993 g. vo kogo se sodr`i i iska`uva interesot. {to ovie romani gi izdvojuva od poznatata `anrovska odrednica na istoriskiot roman. ili pak na vizantiskata epoha (toa se. pasti{iraweto na arhai~ni stilovi odnosno leksika. za prv pat. 1992 g. do`ivuva vistinska revalorizacija vo delata †Pat za Arka{on# od Danilo Kocevski (1989). svesnoto posegawe po soodvetni retori~ki modaliteti. go raspoznavame toa.

Pri toa. za tvore~koto napojuvawe i osve`uvawe na na85 . so mediteranskiot nomadizam. letoto i poetot. e sodr`an tokmu vo nejzinata bogata vizuelna vrednost. sinata slika# (Uro{evi}). Edinstveni boi: belata na branovite belata na brodot. i so kultniot odnos kon vodata i son~evata svetlina. na skr{eni amfori. vo likovnosta kako neodvoiv del od retori~kata struktura vo hromatskoto pismoslikarstvo. funkcionira kako metafora na Jugot i mediteranskite opsesii. svojstven na mediteranskite narodi. pove}e virtuelno i simboli~no more. Mo`ebi tokmu zatoa. Nebo bez boja: varovni. ovozemni radosti. more od filigran. pottiknuvawe. protkaena so brojni `anrovski elementi i †za~ini#. ba{larovskata opsednatost od ognot kako praelement. no samo koga }e gi zatvorime o~ite. Ju`nata yvezda. ne retko. Uro{evi} prepoznava i fakti~ki elementi na pripadnost i soglasnost na eden od na{ite gradovi . odnosno son za oslobodenata kreativnost i spiritualna energija. vo ova delo. na kovano srebro. Vo ramkite na taka do`iveanoto. ima oniri~en karakter: †Vo dopir so moreto. ne znaeme na koj predmet mu pripa|a. Zatoa i Kocevski govori. Aldebaran. aspektot na klimatogenoto ili geopoeti~koto vlijanie i zra~ewe. zbogatuvawe. kako vistinski simbol na post-modernata era na vavilonski umno`enite govori i kulturi. Toj e vistinska potvrda na tezata deka Drugosta. so mediteranskiot duhoven i kulturen areal. †Mediteran: kujunxisko more. rustikalnata mitologija. na koja vo 1960 g. za. `iveeweto vo migot. a sekoga{ vo bleskaviot krug na letoto i vo temperaturata na negovata violetova treska. se nasetuva o`ivotvoruvawe i vospevawe na telesnite.Ohrid. I srebrenata. more na kamen. vrednostite na detskata razigrana optika i neskrotenost. Mediteranot ja potkrepuva bahtinovskata vizija na kulturite vo neprestajno dijalo{ko proniknuvawe. ne samo za vistinskoto. deka denes. £ e posvetena pesna. vrzana za urbanata teskobnost na Orfej#. otstapuva pred bogatstvoto na kulturolo{kata paradigma i intertekstualnata asocijativnost na Mediteranot. poetite najsilno go do`ivuvaat ekstati~koto osloboduvawe od otu|enosta. indigoto na moreto. e nezamenliva inspirativna slika. `ivini. pergament od koj e izbri{ana. fakti~koto. mo`eme da zabele`ime. posilnoto i potemelno dejstvuvawe na imaginarnite plovidbi i patuvawa. Vo zaklu~okot na ova izlagawe. ponekoga{ pove}e virtuelno.na ne{tata. vrtoglavicata i zbesnatosta pred letoto. Moreto ima zna~ewe na arhetipski motiv. kalajni isparuvawa. na kulturolo{ki plan. veli~aweto na plodnosta. mo`ebi. Dominantniot kvalitet na ovaa proza. istriena so voda. Sogledan kako prostor na sudbinski razliki i prelevawa. vrskata pome|u moreto. tuku i za †nematerijalnoto patuvawe#.

polovite. Dualniot koncept na identitetot. simboli i tradicii. razli~nosta / heteroglosijata nad homogenosta. upatuva ve}e na ramni{teto i vo ramkite na samiot subjekt. zatoa. vo slabeeweto na identitetot. od kogo poa|aat i procesite na sovremenata evropska integracija. nemo`nosta za negovata samoopredelba e isto tolku surova. sinkretizmot i paganskoto soobrazuvawe so vremeto i prostorot. so zavodlivite vetuvawa na nezapirliviot. mo`eme da raspoznaeme nekoi aspekti na procesot na smrtta i odumiraweto.razliki. prou~uva i istaknuva pred s¢ . podvojuvawa. vo svetlinata na dijalo{kata filosofsko-politi~ka opcija. depersonalizacijata i derealizacijata. {to od iskoni go ma|epsuval i vdahnovuval tvore{tvoto. edinstvenosta. na toj na~in. ASPEKTI NA KULTURNIOT IDENTITET Postoeweto i osoznavaweto na kulturniot identitet nesomneno pretstavuva edna od bazi~nite ~ovekovi potrebi. odnosno. le`at vistinskite neuni{tlivi izvori na mediteranskata magija. da gi sogledame vnatre{nite razliki. Tokmu vo polifonijata. nepoznat i dotolku pove}e privle~en duhoven prostor. amorfnosta.Elizabeta [eleva MAGOR cionalnata kni`evnost i kultura. denes e zameneta so ideologijata. inkonkluzivnost. se smeta deka krizata na identitetot. kako i fizi~kata zagrozenost na edinkata. totalitarnata i avtoritarnata ideologija na celosta. so pravo. so prirodata i kosmosot. Zatoa. Vo toj kontekst. etni~kite. kako nov epistemolo{ki fakt.Vo rasplinuvaweto. raslojuvawa. koja gi poso~uva. principot na identitetot koincidira so principot na dijalogi~nost. koi go redefiniraat poimot na kulturniot identitet. slobodata nad prinudata na identitetot. sekako. ja vrednuva tolerancijata nad supresijata. kulturalnite . umno`uvawa. So drugi zborovi. so po{irokite kulturolo{ki vredenosti. monologizmot i ednoglasnosta. Od druga strana. na mediteranskiot kult. nivnata konstitutivna nu`nost i kompleksnost. multipliciranost i. denes sme soo~eni so takvi epistemolo{ki predizvici. 86 . drugost.

marginalni ili vtorostepeni na svetskata kulturna i politi~ka scena: i tie. nedominantni narodi nema da se ~uvstvuvaat inferiorni. ~esto se potpiral vrz principot na koegzistentnost. 87 . vo op{testvo kade ne se poreknuva ili zagrozuva ne~ij kulturen identitet. umno`ena i splotena so komponentite na Drugosta. poradi svojata nedovolna brojnost. ~esto podveduvan pod pra{awe. naj~esto sosedni dr`avi. toga{. oslabnee i neutralizira ~uvstvoto na zagrozenost kaj nedominantnite narodi i kulturi . e od posebno zna~ewe tokmu za grupata na tkn. kon eden globalen identitet. da potpa|aat pod dominacijata i vlasta na posilnite. tuku istata ja razbira vo polifoni~na smisla: imanentno rasloena. Zo{to.Analiti~ki interes Novata orientacija kon komplementarniot identitet vo evropskite integracioni procesi. da govorat na svoj jazik. mo`at da ja poka`at. deka "borbata na ~ovekot protiv mo}ta (vlasta) e borba na pameteweto protiv zaboravot#. prirodno }e bide nadminato so po visokoto na~elo na kosmopolitizam-~uvstvoto na pripadnost kon svetot. Prinudeni. me|u koi pripa|a i Makedonija. virulentnata ideja i koncept na nacionalizmot kako kulturna ideologija. tolerancija i interkulturalnost. Od svoja strana. so toa. koj nim. kako i drugite. da go potisne. produktivno doka`uvawe na kulturnite potencijali na sekoj nacionalen entitet. Ako ja postulirame samata kultura kako na~elo na identitetot. ovie narodi stanale vistinski paradigmi za dijalogizmot. So ogled na toa. koj{to me|utoa ne ja bri{e i potira individualnata razlika i specifika. denes i ovde. avtomatski e neracionalno. potvrdat i odbranat svojata kreativna i duhovna potencija. Od druga strana. {to £ se dodeluva na kulturata (a koe se potvrduva vo Izve{tajot dobien od ON). deklarira ili pak instrumentalizira. na~eloto na nacionalizam i {ovinizam. vo kulturite na nedominantnite narodi mo`e da go prepoznaeme toj mnemotehni~ki efekt. podgotvenosta na novata evropska politika da ja prifati i respektira Razlikata.vo presudna mera }e vlijae na toa. Ako ja sledime mislata na Milan Kundera. toa pametewe na svojot kulturen identitet. toga{ nitu tkn. Nacionalniot subjektivitet na ovie narodi. golemoto i odlu~uva~ko zna~ewe i mesto. da `iveat spored nasledstvoto na svojata kultura. im go dava pravoto da postojat pod svoe ime. da go apsolvira apstraktniot i egocentri~en poim na subjektot i. svojata avtenti~nost i postoewe. toj glasno da se nametnuva. osporuvan i zagrozuvan vo nivniot buren istoriski razvoj i iskustvo. da se namali agresivnata. ovozmo`uva maksimalno razvivawe i kreativno. nedominantni narodi i kulturi.

se samorealizira. Mihail Bahtin. otstranet od granicata. Takvoto procesualno vospostavuvawe. ima dve va`ni implikacii: Prvata se sostoi vo priznavaweto i prifa}aweto na ontolo{kata raznozna~nost na svetot. ostanuva ispraznet. kulturnite studii. koi taa. steknuvawe i povtoruvawe na kulturniot identitet na nedominantnite narodi. kulturen. vo sredi{teto na analiti~kiot interes. se izroduva i umira#. kako konstituitiven princip na sekoe ~ove~ko su{testvo. kulturizam i tekstualizam. iako samiot najmalku mo`e{e da u`iva vo nego: "Sekoj kulturen akt su{testveno `ivee na granicata. ja sogleduva edinstvenata mo`nost za dosegawe na sopstveniot identitet. epohalen. trendot na tkn. u{te pova`no. postoeweto na eden subjektivitet (povesen. ireduktibilnosta na individualnoto kulturno nasledstvo-upatuvaat na dinami~kiot proces. Nie £ postavuvame na tu|ata kultura novi pra{awa. imanentnata kritika na monologisti~kiot koncept. dijalogi~na sredba me|u dve kulturi. dvi`ewata vo sovremenata teorija i filosofija. spored svoeto mesto. kako uto~i{te na univerzalniot jazik#. tokmu vo dijalogizmot. toj e sekoga{ relacionalen ili pak komparativen! Zatoa. Takvata delokalizacija na marginite i na drugiot. na 88 . vo vid na kulturen i neporekliv monument. "Tu|ata kultura samo vo o~ite na drugata kultura se otkriva sebesi pocelosno i podlaboko. ogledalo na identitetot. tuku sekoja go so~uvuva svoeto edinstvo i otvorena celost. koj{to siot svoj `ivot mu go posveti na dijalogizmot. Vtorata implikacija. tie ne se slevaat i me{aat. samobendisan. kulturata ostanuva nezamenliva sila ili. potvrduvaat deka †kako zaedni~ka su{tina na ~ove~nosta. vo koe se reflektira i. vreme i okolnosti. vo neophodnata potreba od raspoznavawe na pretpostavkite i elementite na tu|iot kulturen identitet. kako oaza na humanite vrednosti. koi ja podr`uvaat kulturnata samoidentifikacija kako univerzalno pravo i vrednost. samata sebesi ne si gi postavila. vo opkru`uvaweto na neoprosvetitelskite struewa na evropskite integrativni procesi. poto~no. kosmi~ki). vo toa e negovata serioznost i zna~ewe. transgredientnosta ili egzotopi~nosta. a vzaemno se zbogatuvaat#.Elizabeta [eleva Komparativen identitet MAGOR Od svoja strana. Identitetot ne e apsoluten. toj ja gubi po~vata pod sebe. Pri takvata. tuka zaslu`uvaat da se spomenat proro~kite zalo`bi na ruskiot filosof na kulturata.

treba da ja do`iveat svojata na~elna potvrda i ramnopravnost. nezapirliva. vo sklad so univerzalnite humanisti~ki normi. na toj na~in. Bez razlika na toa. {to go vostanovuva. vo ramkite na svoite preokupacii. tolerantnost. proto~niot.kako . optekot. vo sozdavaweto na noviot evropski poredok. dali interesot se javuva od aksiolo{ki. otvoreniot.rasteweto na interesot kon nedominantnite kulturi. postojano delotvorna. vo naporite za soo~uvawe i odr`uvawe na svojot kulturen identitet. vo metodologijata na humanitarnite nauki voop{to. Globalnite procesi.nedominantnite narodi tokmu sega ja imaat edinstvenata i nepovtorliva mo`nost-da ja potvrdat svojata komplementarna uloga i va`nost. Aktiviraj}i krug pra{awa. otsekoga{ im bile svojstveni. oslobodeni od prinudata postojano da go samopotvrduvaat i branat svojot kulturen identitet. da go prodlabo~i. procesualen tek. do nivoto na edna fundamentalna po etika. nepovratno zagubeni vo svojata 89 . no i nomadska bitijnost. pretstavuva integralen element od po{irokata filosofema na dijalogizmot.kako . imanentna poetika. na nesvodlivata. zasnovan vrz principite na interaktivnost. efmati~ki ja naglasuva instancata i problematikata na Drugosta / Drugiot. {to ozna~uva i stremi kon pokrupen epistemolo{ki prelom / rez. aktuelniot (ob)lik na kni`evnata teorija i metodologija. dijalogi~nost.tekst. PROBLEMATIKATA NA INTERTEKSTUALNOSTA Problematikata na intertekstualnosta. na ovie narodi. se samo dve lica na istata dijalo{ka iskaznost. kako imanentna. poetologemata na intertekstualnosta. {to e daleku po{irok i poambiciozen od onoj. daleku od toa da bide samo del od trendovskata retorika na kni`evnata teorija i metodologija. za prv pat. imeno. epistemolo{ki. vo zakrilata na novite integrativni procesi.svet i svetot . imaat neprocenlivo zna~ewe tokmu za nedominantnite narodi koi.nau~noto prou~uvawe.principi koi. ili drugi pobudi . {to treba da se iskoristi kako strate{ki koncept od nivnoto vitalno zna~ewe. odnosno postulira prethode~kata. kosmopolitizam . dinami~en. sosredoto~ena. "fluksot#. inkonkluzivna igra na identitetite i temporalnite dimaenzii. odnosno etika na kni`evno . nastojuva. ostvarena vo ramkite na kru`eweto. koi gi pottiknuvaat vakvite vrednosti. imanentni i neophodni. potencijalna. "demonska#. Tekstot . {to. od militantnite i neprijatelski nastroeni sili.

buewe.tekstot i na tekstot . paganskoto samosozdavawe i samorasnewe na `ivotot . koja nema za cel. Problematikata na intertekstualnosta. sekoga{ ve}e tekstovi . neiska`livoto. osloboduvawe od "zloto na teoriskata kultura# (kakvo {to zagovara{e u{te Ni~e). kolku {to se do`ivuva~ki.scientisti~kiot moral. znakot i tekstot. pot~inuvawe na umot i vladeewe so (protiv) nego. dlaboko soznatelni. filosofemata. intertekstualnosta go zastapuva imanentnoto predimstvo na `ivotot. kako iskustvo. dokraj neizreklivata i nesoop{tlivata) vistina i metodologija. me|utekstovno . implicitno ja predo~uva dehierarhizacijata na logocentri~nite poimi na jastvoto. kako {to smeta Bahtin. odnosno na hiper . vo me|ubitijnosta. kako eshatolo{ka metafora. osuden na toa. potvrduvaj}i go svoeto pagansko (mnogubo`e~ko. Intertekstualnosta.ve}e umetnost / Tekst). raspetluvawe na krutite. mnoguobli~no) bitie. vsu{nost. divata mudrost. isto tolku mudronosni.kalemi. probiv vo sferite na misti~noto. epistemologemata i poetologemata na intertekstualnosta. koi se. da bitisuva samo vo prostorot "pome|u#.umetnosta (vo `ivotot sogleduvaj}i.`ivotot. kako potvrda na ni~eanskiot instinkt na dionizisko rasto~uvawe. `ivotnoto stradawe. Jas i Ti. vo prilog na fluidniot. so ogled na {to. vo koja. hipoteti~en prostor na me|usebnosta. vo teloto i duhot na aktuelnite. tuku. Bitieto na tekstot. dioniziskata nezauzdanost. isto taka. sozdavaj}i ja konstitutivnata amplituda na intersubjektivniot entitet.vo i niz . tuku i spored svojot sintakti~ki stroe`. koj go du{i i go sterilizira ekstati~noto bitie na literaturata. dvojstveno. nesamoidenti~en. nejzinoto su{tinsko svojstvo na transcedencija. maksimalno natopen so te`inata i vistinata na intimnoto iskustvo. se menuvaat i osciliraat. nezale~ivo razlomen vo sebe samiot.vo . grani~nosta. monolo{ki. {to se preto~uva . protek. Epistemologemata na intertekstualnosta. apofati~koto. osoznaeno kako androgino. ramki. Kako epistemologema. princip i potvrda na tekstualnata reinkarnacija. odnosno sekoga{ . rabnosta. monadolo{ki sistemi . odnosno intertekstovno. svoeviden poezis. dvopolovo. kolku i spasonosni. Intertekstualnosta. 90 .iracionalnoto. modaliteti. rasto~en. premavnuvawe na voobli~enite granici.ostanuva nesvodlivo vo ramkite samo na edna (monolo{ka) opredelba. mo`nost za povtorno vozniknuvawe na du{ata / glasot na prethode~kite tekstovi. steknuva opredeleni karakteristiki i na apofati~kata (racionalno.Elizabeta [eleva MAGOR mre`olikost. promena.mu se sprotivstavuva na kvazi -. kako apologija i emfaza na difuznoto. ne samo spored svojot semanti~ki.vo .

Intrtekstualnosta. P. afirmiraj}i ja idejata za "napu{tenoto delo#. za seksualnite (i so toa. povtorno . Povikuvaj}i se na analogni uka`uvawa na @. odnosno "etikata na pismoto. vitalnost. pove}e ne mo`e da se oddeli nitu od eden vid ili oblik na tekstualna / diskurzivna praktika. so ostra indignacija. poradi visokiot udel i dominacijata na tehnologijata (elektronskite mediumi). Aksiomot na intertekstualnosta. koi{to gi sozdal / isfrlil od sebesi# (1996:128). podvi`nost. "kosmogoniskoto sozdavawe e simbolizirano so ~inot na tkaeweto: koga Tvorecot . vo tkivoto na samata kni`evna teorija i metodologija.kultura. pred s¢ na avtorot. definiran. dobiva svoi za~uduva~ki. go osporuva paternalisti~kiot nadzor i privilegija. so samoto toa. a ne pove}e stati~en nau~en predmet. umrtven. takva vo koja dominira principot na avtoregulacija na tekstot. kako i animisti~kite dimenzii i metafori~ni konotacii. vrzani za kosmogoniskite procesi na nastanuvaweto na svetot. proto~nost.tkaja~. s¢ u{te nepodredeniot svet). So 91 . nepredvidliviot. filosofskite. kako interpretator (diktator). {to ja proniknuva i paradigmata na dijalogizmot i intertekstualnosta. nare~ena tehnokultura. vo vremeto. {to mu se pripi{uvaat. kao auktor. zaedno so opravdanosta i smislovnosta na arhetipskite veruvawa vo generativnite.teoriskite aspekti i relacii pome|u jazikot. isto taka.Intertekstualnosta. realizacii i olicetvoruvawa. Spored soznanijata na Mir~a Elijade.politi~kite. nepodredenoto. opravdanosta) na aksiomatikata na intertekstualizmot. znaeweto i mo}ta. {to poimot tekst pottiknuva (i e proizlezen od) sferata na arhai~nite mitolo{ki proekcii. kako kritika na sopstvenosta# (Levin. od diskursot sozdavaat Telo. gi otkrivame i podlabokite koreni. kako u{te edno premostuvawe na potesnite kni`evno teoriski prou~uvawa. Mo`ebi. koga se afirmira eden oblik na kultura. aplikabilnosta (primenlivosta. naprotiv: svojstvoto na kineti~nost. sozdatelskite potencijali na Haosot (amorfniot. a potoa i na ~itatelot. so nevidlivi konci. slu~ajnoto. t. 1984 :202). vo Fekete. Vernan. odnosno kiber . intertekstualisti~kata kritika i teorija. na denes razvikanata i aktuelna topolo{ka geometrija (teorija na katastrofite i haosot). kako uvid vo generativnite potencijali na haosot. kriti~ko .e. znaeweto i institucionalnite ramki / oblici / barieri). materijalni argumenti. za sebe gi vrzuva svetovite i su{testvata. ne e slu~ajno. Ne slu~ajno nare~ena kiberneti~ka. Tokmu denes. no i kako implikacija na indeterminiranosta. koj ostanuva nezale~ivo krut. dinami~nost. vo prilog na po{irokite kulturolo{ki studii i interpretacii (promisluvawa na socio .svetotvorni) konotacii na ~inot na tkaeweto.

samiot proces na sozdavaweto novi. kako i na tekstot. se ramnopravni pojavni determinanti na po{irokoto hipertekstualno pole. ontologema. Me|u vode~kite teoreti~ari na intertekstualizmot. Na toj na~in. u{te podramati~no ja podvlekuva. za dijalo{ko ustrojstvo na svetot. deka taa. vo erata na mre`ite. ~ie{to postoewe radikalno gi menuva pretpostavkite i okolnostite na tradicionalnata. intertekstualnosta imame pravo da ja sogleduvame i kako ontologema. modalitetot na hipertekstot. interaktivnoto pismo voop{to). taa ponekoga{ zapa|a vo solipsizmot na avtoreferencijalnosta (Fekete. fakti~ki. vo koja {to nepovratno e vpi{an i osoznaen nesvodliviot raskol pome|u `ivotot i poimot. razgrani~uvawe) na srodnite modaliteti: intertekstot i hipertekstot. 1984:XVII). tkn. odnosno Majkl Rifater "Intertekstualnosta vs. Bodrijar uka`uva na toa. "humanisti~ka# percepcija i recepcija na kni`evnite dela. interaktiven model. na ~ovekot. povratniot odgovor (fidbekot). na literaturata a. agonot. ili zapostavi faktot. deka `iveeme vo vremeto na "ekstaza na komunikacijata#.Elizabeta [eleva MAGOR ne{to posovremen re~nik. koja vo sebe komprimira i brojni filosofski konotacii i implikacii. potoa. ne smee da se zaboravi. vo svoevidna magma. odnosno.kon noviot. imanentno vgraden vo sekoja metateorija. Otade. odnosno fatalizam. pome|u iskustvoto i znakot. totalitarna indetermiranost i fluidnost. Vo svoite radikalni izvedbi. vo opredelbata na dijalogizmot. odo{to e onoj na Bahtin (koj namerno go odbiva{e jazikot na in`inerite i tehni~arite. kulturolo{kata predodredenost na pismoto. sovremeniot germanski filosof Peter Sloterdajk. re~isi. vo re~isi site svoi relevantni crti. hipertekstualnosta#. od druga strana. sogleduvawe i uramnote`uvawe so entropskiot porast i bueweto na informaciite (tekstovite) vo prenaseleniot kulturen. preminot . na tekstot. ili pak ednodimenzionalna. ili poprvo . od edna strana. najmalku e edinstvena.kiber prostor. novata tehnologija na pi{uvaweto i ~itaweto (hipertekstot). govori za egzistencijalnoto "tetovirawe# na pismoto i na 92 . odnosno. se potvrduva samouni{tuva~kiot potencijal. paradigmatikata na intertekstualizmot. podednakvo tekstot. be{e zacrtana od strana na Mihail Bahtin. promenata na oblikot na ~itawe. kako i ~itatelot. zbunuva~ka i. kade. raste i interesot za tipolo{ko prou~uvawe (i. zapo~na i. Sepak. potrebata za kriti~ko soo~uvawe. Proniknat so duhot na takvite sogledbi. hiperpoezijata. so~eluvaweto so kompjuterskiot ekran (interaktivnosta). u{te edna{. koj{to eksplicitno ja vklu~uva borbata. so ogled na toa. Vo nikoj slu~aj. eksperimentalni kni`evni `anri (kiberpankot. vklu~uvaj}i ja i intertekstualisti~kata. vo svojot govor za literaturata). Sudej}i spored prilozite na Xorx Hilis Miler "Etikata na hipertekstot#. izborot. po mo`nost.

otu|enosta i nejzinata transcedencija. centraliziranata dominacija. ispi{an i tetoviran so krvavi tragi . {irej}i go svojot interes kon po{irokite politi~ki i filosofski promisluvawa . Na toj na~in. za pretstojnoto i imperativnoto "vra}awe kon Bahtin#. koja{to ja supsumira samata kni`evna teorija. gi proniknuva prirodnite nauki. odnosno kon neapsolviranite vrednosti i potencijali na dijalogizmot. kako metadisciplina.teoriskoto vnimanie. gledaj}i. utopisti~koto iskustvo i proekcija. za neophodnata kriti~ka distanca kon poredokot. vo koi opstojuva dadena kultura. gi zagatna i gi ovozmo`i dvete golemi meta teoriski struewa: od edna strana. kulturata. 1984:131). i zo{to da ne. Prenaso~uvaj}i go kriti~ko . socioistoriski i drugi uslovi. koja go pottiknuva reaktiviraweto.konceptualnoto i filosofskoto jadro na poetikata na intertekstualnosta. postoi mesto i dostoinstvo za singularnoto.umetni~ko nivo. 93 . u~estvoto i sou~estvoto na kategoriite na subjektot.avtorot.teorijata na intertekstualnosta. kako {to vo 1995 g. da se dolovat i potesno da se kontekstualiziraat konkretnite materijalni. Muhi}. "golemiot kod i programa#.disperziranata. kako {to pripadnicite na likovnoto dvi`ewe FLUKSUS. koga na globalnoto geopoliti~ko. blagodarenie na svojot {irok eksplikativen potencijal. ednokratnoto. obnovata. solipsisti~ka . programski ja zagovaraa. podednakvo . a ne samo potesnoto kulturno .od druga strana. svesta. vo `ivotot. na slogovite i zapisite. onaka. da se vrati) vo ramkite na transformisti~kata misla (praktika) . ja imenuva britanskiot teoreti~ar Daglas Talak). vo polna merka gi opravduvaat i revitaliziraat na{ite soznanija. odnosno Kniga (kniga na `ivotot). kako napor. 1995). Delez i Gatari . Vra}aweto. jakne potrebata i imperativot za generalizacija na Dijalogot {to zna~i "pretvorawe na Svetot vo sogovornik#. vo emancipatorskite zalo`bi i strategii. dijalogizmot. obnovata. povtorno }e mo`e da se priklu~i (odnosno. kade s¢u{te. kulturnite studii. sekoga{ ve}e vre`anost ) na znacite i tekstovite. kako {to poka`uvaat Fuko. zaokru`en.(Vernik. Smislata na Bahtinovskiot dijalogizam stanuva posebno aktuelna (da ne re~eme akutna) tokmu denes.Tekst. vo Fekete. presozdavaweto na edna "sou~esni~ka teorija za svetot# kakva {to. "voveduvawe na site ne{ta vo svetot vo temata na Razgovorot# (F. od edna strogo elitisti~ka. kako i Bahtin. zastapuvaa i oblikuvaa "umetnosta na `iveeweto#. kon svetot na ontolo{kite odluki . difuznata) Mo}. {to "od po~etokot gi sobira sekoj eden `ivot# (1992:10). kriti~kata teorija. svoeviden. od svetot na ~isto diskurzivnite. kako i aktuelnata humanitaristika (ili kriti~ka teorija. totali-tarnata (no isto tolku. za egzistencijalnata i kulturolo{ka tetoviranost (obele`anost.

prestanuva da bide samo edno od mo`nite humanitarni ishodi{ta na nere{livite.Elizabeta [eleva MAGOR U{te pove}e. denes. spekulativni. "metafizi~ki#. so dalekuse`no (dramati~no) istorisko zna~ewe.so samiot razvoj na aktuelnite socio-istoriski nastani vo svetot. taa dijalogizacija na svetot steknuva status na edna akutna. teoriski problemi . prakti~na. 94 . egzistencijalna perspektiva. dijalogizacijata na svetot.

predzna~uvawe na site duhovni tvorbi. koja nastapuva vo ramkite na postmodernata epohalna svest i duhovnost. odnosno imanentnata dekonstrukcija na poimite moda i moderno. Fransoa Liotar: Intelektualni modi Osnovna cel na ovoj prilog. bele`i pove}e razli~ni modaliteti na pojava. {irewe i opredelba. antinomiite i nesvodlivite pojmovni identiteti. niz istorijata na literaturata. kako {to se veli i na~in na odnesuvawe na masa. Na{ata namera. izvedeni vrz osnova na polivalentnata logika na protivre~nostite. se sostoi vo toa. Taa ne se sostoi samo vo naro~noto vnimanie. principot na edno "sekoga{ . kako tipolo{ki poim. ili na~in na mislewe. me|utoa. od gledna to~ka. i vo perspektiva. ovde.MODA. svrteno kon idninata. aporiite. bele`ewe.ve}e# deluvawe. Modernosta e na~in na edno vreme. na toj na~in. prerasnal vo predmet na analiti~ki interesi vo domenot na komparativnata kni`evna nauka. so ogled na koi. da ja poka`eme paradoksalnata semanti~ka evolucija. kako iterativna struktura. Klasikata ne e biv{a. na denes aktuelnite teoriski raspravi i tolkuvawa. vtemelena vrz fundamentalniot. POSTMODERNA I PARADOKSITE NA TEKSTUALNOSTA †Sprotivnosta me|u modernoto i klasi~noto ne e hronolo{ka. modernosta e klasika. soobrazenosta so sovremenoto i novoto. Poimot moda. a postoi i tradicija na novoto#. i ne pomalku paradoksalen princip. pretstavuva prevrednuvaweto na modata. so poimaweto na modata kako moment na povtoruvawe. 95 . odnosno tekstovi. postoewe. etimolo{ki vrzan so kvalifikativot na modernosta. rezultiraj}i.

nesvodlivost. odnosno avangardisti~kite. kon kriteriumskata opredelba na modata i modernoto.toga{. dela i presvrti. izvedena vrz osnova na romanti~arskite. kako spoj na arhai~noto so sovremenoto. re~isi zaboravena obredna forma. s¢ i sekoga{ e ve}e vpi{ano. tradicijata. pluralnost. iskazi. posebno onie od sferata na tvore{tvoto. razbrana ne pove}e niz retorikata na prelomot i rupturata. na prvo mesto na vrednosnata skala. kako poetologema i filisofema na nezale~ivata mre`olikost. bilo na potekloto. ubedeni vo negovata. glasi i porakata na Venecijanskoto bienale.. re~isi apsolutna tvore~ka nadmo}. vo kogo "interacijata i repeticijata dominiraat vo svetot na umetni~kata kreativnost# (Umberto Eko). dijalogi~en pristap. o~uduvaweto. prvenstveno ikonoklasi~ki opredelbi. dvosmisleno postaven koncept. bilo na samiot identitet na stvarite. go ustoli~uvaat Avtorot. spored navodite na Mihail Bahtin (vo mnogu ne{ta sovmesen so aktuelniot. vo karnevalskata kultura . vpro~em. otstapuva od voobi~enata interpretacija na ovie poimi. meta96 . Iskreno nadevaj}i se i posakuvaj}i. vo 1980 god. avtorot da gradi ex nihilo (po~nuvaj}i od Ni{toto). podredeno i predvideno. Dokolku. kako potvrda na cikli~niot princip na ve~noto vra}awe (vtemelen od strana na F. sinkreti~ki prnicip na reintegracija na minatoto so sovremenosta (kako {to. paradoksalna priroda i kontradiktorna pojavnost. namesto toa. kulturnata enciklopedija. Implicirani od dlabokata kriza na esencijalisti~kite i transcendentalnite avtoriteti. vo ~ii ramki. polifoni~en roman. modata implicitno zadobiva status na grani~en. otstapkata. modalitetite na modernata esteti~ka samosvest. vo virtualniot prostor na neminlivosta. na ~ii polici. posmodernata ja karakterizira takov pristap. poimot na modernoto. ovojpat. vo neporeklivata izvornost na negovite postapki. evolutivniot koren na moderniot. predimstvo na intertekstualizmot. prvobitnosta. Ni~e). i primer na eden eks-centri~en model na obnova. vo literaturata se zakrepnuva veruvaweto. bo`estvenosta na tvore{tvoto. vo golema merka. davaj}i mu. univerzalna Biblioteka. mo`eme da go postulirame isklu~ivo preku optikata na eden hibriden. gi istaknuvaat kvalitetite na prestapot. protolkuvano.Elizabeta [eleva MAGOR I samata biduvaj}i proniknata so svojata heterogena retorika. na mestoto na mrtviot ili osporeniot bog. toj. Vo eksplicitna forma po~nuvaj}i od Borhes. postmodernata inicira eden dijalogi~en poim na modata. izvornosta. se nao|a tokmu vo edna arhai~na. na toj na~in. "prezentnost/prisustvo na minatoto#). modernisti~kite sogledbi. iznenadata! Kako period. postmodernisti~ki pristap kon literaturata). {okot. gradej}i ja. za prefiguracijata na sekoe delo. tuku niz reanimacijata na minatoto. Takviot. {to go kritikuva i osporuva poimot na originalnosta.

tekst zapisnik . za Derida. implicitni na modata. se doveduva pod pra{awe to~kata na kreacija. bezimen. imanentnoto prisustvo na Tragata. na beskone~nata niza na reminiscencii. i vo kni`evnata teorija. simuliranoto tvore{tvo. sekoga{ ve}e modaliteti. pi{uva: "Fikcijata na kreativniot subjekt. odn. ako pesnata ne e pi{uvawe. monstruozno s¢opfaten. Poimite na originalnosta. Sprotivno na hristijanskite koncepti za apsolutna pozicija na bo`estvenoto tvorewe.ve}e posredni{tvoto. metatekstualna opser97 . Na soodveten na~in. Bodrijar ja zastapuva alternativnata retorika na simulakrumite. sogledno sekoga{ i isklu~ivo niz prizmata na sekoga{ . sledej}i gi radikalnite navodi na Bart. temata. osobeno vo semiotikata. taka {to. Niedna nova kultura ne se sozdava poinaku. Sli~no na toa.arhiva. Eko). Dokolku za Eko e sosema prifatlivo paradoksalnoto edinstvo na povtoruvaweto i inovacijata. prekinot i radikalniot rez. periodot. bezizvornoto. Daglas Krimp. Taka. Lotman). dominantno zna~ewe po~nuva da zazema tokmu estetikata na povtoruvaweto (J. U{te poskepti~en i vozdr`an e stavot na amerikanskiot teoreti~ar i komparativist Xorx Stajner: "Poimot pravewe novo e komparativen po logika i supstanca. Namesto retorikata na rupturata. dodeka. vo kni`evnata teorija jaknat anafori~kite i cikli~nite modeli na kni`evnata evolucija. Poa|aj}i od Bahtin. £ otstapuva mesto na ~istata konfiskacija. prepoznavaweto i enciklopedi~nosta (M. na anamnezata. oznakata na originalnosta i beskone~noto bogatstvo na skrieni zna~ewa#. katalog . zapo~nuva svoeviden kult i mesijanizam na pismoto. akumulasijata i repeticijata na ve}e postoe~kite sliki. Rifater. konvenciite i presupoziciite (X. u~estvoto i udelot na Drugiot.krstozbor . samorefleksijata. nema ni{to vistinski singularno#. vo osnovata dijalogi~na proekcija i koncepcija na novoto. osven vrz fonot na starata#. kako {to pora~uva H. Eko decidno tvrdi: "Semiozata nikoga{ ne izrasnuva ex novo i ex nihilo. podlo`ena na principot na ve~noto vra}awe. citiraweto. se soo~uvame so edna. edinstvoto na deloto. seni{en zapis. ekscepcijata. tuku pre-pi{uvawe. {to i samata po sebe i vo sebe. prividite i konceptot na hiperrealnoto. Zastapena i vo imanentnite ramki na sovremenata literatura i umetnost. Mi{el Fuko ka`uva: "Zaedno so poimite na subjektivnata svest i kontinuitetot (kako koherten entitet). Novo. U.fornata na beskone~niot. kako ostatok i potvrda na eden sekoga{ ve}e prethode~ki. na primer. vo spredba so {to? Duri i najtvrdoglavata viso~ina na revolucionernoto. avtenti~nosta i prisustvoto se potceneti#. kako iterativna struktura. toga{. samata postapka na avtomatizacijata. Kaler). Blum.

novovekoven .toga{. tranzitivnosta. intertekstualni prinudi i pridobivki.Elizabeta [eleva MAGOR vacija. spekulacija. me|u drugoto zagatnata od apokalipti~nata. odnosno postmoderno. nie ovde bi go poso~ile neo~ekuvanoto sovpa|awe pome|u srednovekovnata i postmodernata hermenevtika. antiteti~ka logika.ve}e prefiguracija. Taka. denes ne retko. so monolo{ki koncept na identitetot . pronao|ame radikalna druga. se nao|a vo neraskinliv i nerazla~iv tekstualen dosluh so arhai~noto. spored koe tokmu kriti~ko-teoriskiot diskurs e vo moda. Novoto denes e. odnosno vo Pismoto. naporedno gi sodr`i i poddr`uva nostalgi~noto (past) i destruptivnoto (post) iskustvo i vrednuvawe na 98 . potisnuvaj}i go. metajazi~na kultura? Dokolku. niz prizmata na anafori~kata. samoizedna~liv poim. vo korpusot na bezimenata tekstualnost. tradicijata. kako "koncept na preodot#. vo paradoksalnata evolucija na ovoj koncept. atributot na modernoto proizleguva od zborot modernus. deka: "medium na postmodernata literatura e kriti~kiot tekst. I navistina. svrzan so esencijalisti~kata proekcija na tvore{tvoto. Vo svojata paradoksalna. poimot na modata se razobli~uva kako relikt na flagocentri~nite koncepti i zabludi. postmodernata. tokmu toa. tradicijata se tolkuva kako sistem na vzaemni. etimolo{ki gledano. {to se kalemi so kulturnata memorija i predanieto. biduvaj}i metafizi~ki poim. vkodiranost i vpi{anost. sinkreti~no. vo osnova. avtorefleksivnata. raste~ka "nelagoda na kulturata#. umetni~ka literatura. vo koja. sega bi trebalo da raspravame za kni`evnata teorija kako moda. ili za modata na teorijata vo kontekstot na posmodernata. nekoga{ primarnoto mesto na tkn. So ogled na takvoto prevrednuvawe na novoto. mo`ebi. razbrano kako medium na kulturanata memorija i anamneza. {to ja sledime vo postmodernite raspravi za identitetot na delata. Ona {to e denes sovremeno. denes. sled koi. ednopolen. sekoga{ . Ne navleguvaj}i vo takva post-hegelijanska rasprava. napi{an vo paraliteraturna forma#. novoto e aporeti~no. ideolo{ka poenta. }e se sretne misleweto. no i kako branik. eklekti~no. preminot (Kenet Vajt). duri i kraj) na umetnosta. vo ~itatelskata recepcija. So drugi zborovi. gi nazna~uva konturite na aktuelnata kriza (mo`ebi. nastapuva izvesno teologizirawe na teorijata. postoe~kite kni`evno-umetni~ki paradigmi. dodeka Rozalind Kraus eklatantno tvrdi. {to zna~i sovremen. vo onaa to~ka. Hauard Felpern predupreduva na aktuelnata "religija na teorijata#. protiv bilo{kata efemernost na ~ove~koto op{testvo. dali.kako neprotivre~en vo sebesi. pred s¢. opstojuva tolkuvaweto na kni`evnosta.

kulturata (Linda Ha~ion); ostavaj}i n¢ re~isi napolno zbuneti, iznenadeni i nemo}ni - dokolku i nea ja vrednuvame, spored kriteriumite na binarnata, aristotelovska, monolo{ka vistina i proekcija na svetot. No zo{to sme voop{to (post)moderni? Od kade proizleguva taa iskonska potreba ili imperativ? Dokolku, vo srednovekovnata estetika, osnovnata cel se sostoela vo toa, da se postigne soobrazuvawe so bo`estvenata volja vo ve~nosta; toga{, {to mo`e deneska, vo erata na ontolo{ki skepticizam, da pretstavuva soliden argument i motiv na sozdavaweto? Ili, pak, na modernosta, vo site nejzini (vklu~itelno sufiksalni) modaliteti? Dali mo`ebi, odgovorot go sodr`i `estokata parabola na Ki{, za Majstorot i U~enikot; parabola, koja tvore{tvoto go samoosporuva i razobli~uva, kako oblik na sueta i samodopadlivost? Ili, pak, mo`ebi, vo voznemiruva~kiot, tegoben trepet na vremenitosta, koja lakomo gi soxvakuva site novopojaveni, a tolku stari bukvi, tragi i zapisi na bezute{niot krik na ~ovekot; zapadnat vo nepremostliviot megdan so smrtnosta i prazninata? So drugi zborovi, dali mo`ebi postmodernata ne e u{te edna itro{tina na ~ove{tvoto, so pomo{ta na cikli~niot princip na ve~noto vra}awe i sekoga{ ve}e predodredenosta; postojano da kopnee i me~tae, po nedoseglivata zakrila na sakralnoto i ve~noto, prkosej}i mu taka, na principot na novoto i modernoto; imeno, tokmu poradi negovata relativnost, privremenost, istori~nost? Za{to, kako inaku bi go objasnile podemot na hibridniot poim na modata vo postmodernata epoha; koga taa, modata, pove}e ne se potpira vrz centarot (sovremenosta), tuku obratno, vrz marginata (minatoto); preku dominantniot kvalitet i aspekt na redundantosta, - ostavaj}i pred s¢ kontradiktoren, aporeti~en, reverzibilen, repetitiven, i ne pomalku misti~no fundiran fenomen? Ili, podobro, eden nere{liv, interogativen, epistemolo{ki modus, obzemen od nepredvidlivata igra na eshatologijata so arheologijata!

99

Elizabeta [eleva
TRANZICIJA I(LI) DEKONSTRUKCIJA

MAGOR

Kako i sekoe drugo vpi{uvawe, i vpi{uvaweto na poimot tranzicija ne e nimalku nedol`no, ednozn~no, ili ednostavno - bidej}i specifi~nata "logika# na ova vpi{uvawe predizvikuva svoevidna neodlu~livost: dali ovoj poim isklu~ivo }e go sfatime vo bukvalna i op{testveno-istoriska smisla, ili, pak, }e odime ponatamu - vo vitelnoto retori~ko trupawe na asocijativnite, metafori~ni konotacii? Od edna strana, tranzicijata upatuva na eden op{testveno-ideolo{ki fenomen, vrzan za epohalnata struktura na postmodernata kultura. Tranzicijata pretstavuva proekt, no i fakti~ka sostojba. Proekt, dotolku - {to gi opfa}a op{testvenite pridvi`uvawa kon kapitalizmot, vo zemjite na nekoga{niot socijalisti~ki blok. Sostojba, vo smisla na vospostavuvawe na postindustriskoto op{testvo na hipertrofiranite elektronski mediumi, vo zapadnata kulturna sfera. Poimot i proektot na tranzicijata implicitno povlekuva nekakov premin, raskin, preod, presvrt kon ne{to drugo, alternativno, virtuelno, s¢u{te nedefinirano, pa sepak, na ramni{teto na tekstot i pismoto, sekoga{ ve}e vpi{ano i zabele`ano. Poimot i proektot na tranzicijata, vo ko-ekstenzivnoto opkru`uvawe na duhovno-istoriskite tendencii na postmodernata, uka`uva na aktuelnata i akutnata kriza na esencijalnite koncepti, vrednosti i avtoriteti, koja predizvikuva metafizi~ki nihilizam, ontolo{ki somne` i raskol, a, neminovno se reflektira i na podra~jeto na teoriskoto promisluvawe na kni`evnosta - vo podemot na teorijata na intertekstualnosta. Vtemelena vrz fundamentalnite premisi na Bahtinoviot dijalogizam, novata kni`evno-nau~na spekulacija, vo prv plan gi istaknuva tokmu semioti~kite procesi na preminot, prevodot, transferot, transkodiraweto, transpozicijata - kako ~initeli, koi go redefiniraat poimot na kni`evniot tekst so pomo{ na modelot na intertekstualnosta - odnosno, infinitezimalnata, latentna produktivnost; dijalogi~nata svrtenost kon drugiot; nesvodlivata, inkonkluzivna i polivalentnata logika i konceptot na pove}ekratniot identitet. Poa|aj}i od aksiomot na nesvodlivoto, a-originalno poteklo, izvor i identitet na kni`evniot tekst, izveden od edna paradoksalna, sekoga{-ve}e vpi{ana, nadli~na i nadmo}na tekstualnost - epistemolo{kiot proekt na in100

tertekstualizmot, ja gradi svojata fizionomija vrz osnova na antiteti~nata retorika na preminot, marginata, procesualnosta - na toj na~in, reflektiraj}i go tranzicioniot imperativ i na samata kni`evno-nau~na teorija i metodologija. Vo vremeto, koga, edna pokraj druga, se sre}avaat i opstojuvaat dve epistemolo{ki tendencii: od edna strana, tehno-esteti~kata i od druga, iracionalisti~kata (misti~kata), navistina e nevozmo`no da se somnevame vo dijalogi~noto bitie na teorijata, kako {to e sosem anahrono i iluzorno, da me~taeme za vospostavuvaweto na edinstvena, ednozna~na, u{te pomalku, rigidna, ezuitska metodolo{ka paradigma. Tehno-estetikata, pottiknata od aktuelnite tehnolo{ko-informati~ki dostreli, nastojuva da gi predvidi novite implikacii, koi se odnesuvaat na novoto (virtuelno ili sajber) oblikuvawe i opkru`uvawe na literaturata; fascinantnite mo`nosti za sozdavaweto na tn. hipertekstualna (sajber) umetnost. Vo toj kontekst, ve}e i od stranata na pro~ueni akademski avtoriteti, kako Majkl Rifater ili Xorx Hilis Miler, se postavuvaat pra{awa za problemite na novata performativnost, interaktivnosta, "vtorata oralnost#, serijalnosta, virtuelnoto avtorstvo, internet-nomadstvoto i sl. Kontroverznoto, tranziciono lice na sovremenata teorija, bi bilo, me|utoa, nepotpolno bez vlogot na aporeti~nata tradicija, zastapena vo trudovite na Derida i Kristeva, a koi redovno se povikuvaat na inspirativnoto nasledstvo na Ni~e i Hajdeger. Povtornata sakralizacija na kritikata i teorijata- najavena so krizata na naukata, za koja, na po~etokot na vekot, inspirativno govori Edmund Huserl-svedo~i za pritaeniot kopne` na postmodernata epoha, povtorno da se do`ivee iskustvoto na Svetoto (sepak, kako {to uka`uva Tine Hribar, toa e svetoto bez bo`estvo), koga site granici, oblici, diskursi se stopuvaat vo eden fluiden prostor, zasnovan na apofati~kata teleologija na nedolovlivosta i neiska`livosta. Misti~kata (iracionalisti~kata) struja vo kni`evnata teorija, postavuva poinakvi epistemolo{ki kriteriumi, poto~no, svoevidna epistemolo{ka anarhija - koja, pred s¢, go respektira kreativnoto, li~noto, avtenti~noto kni`evno-teorisko pismo. Takvo, kakvo {to, na primer, postoi vo ramkite na aktuelnata geopoeti~ka "{kola# na {kotskiot poet i teoreti~ar - Kenet Vajt, pottiknat od duhovnoto paganstvo, nomadskiot princip, obnovata na arhetipskata relacija pome|u ~ovekot i prirodata. Poimot na tranzicijata se vgraduva vo denes aktuelnata retorika, koja ja istaknuva vrednosta na interkulturniot dijalog, problematikata na drugotnosta, nadminuvaweto na ksenofobijata i evropocentri~nata arogancija. Noviot koncept na identitetot, {to denes preovladuva vo kulturniot diskurs, odi kon nadminuvawe (tranzicija) na logocentri~nite, monologi~nite, proekcii na kulturniot identitet-a vo prilog na polivalentniot, kompleksen 101

Ili. I da zaklu~ime: od edna strana. tranzicijata. magiskata zamajnost. i na epistemolo{kite pomestuvawa kon noviot teoriski model. bitie na tranzicijata. moja). mo`ebi.zab. koi {to gi poznava isto~nata (i vo toj kontekst. nejzinata nedolovliva tainstvenost. procesot. sme patuva~ki izveduva~i. Tranzicijata . Na krajot.. re~itata ti{ina i mol~ewe. so vekovi. koe ja osporuva i dekonstruira logocentri~nata tradicija na zapadnoevropskata misla. ortodoksnata) tradicija. na samonadminuvaweto kako uslov na svojot opstanok? Vo koja mera. koj. bitieto na kni`evnosta ne e trajno vrzano i osudeno na Tranzicija. bi ja iska`ala svojata dilema i zapra{anost: dali. konstatacijata na kanadskiot bahtinolog Klajv Tomson. Sekoga{ vo tranzicija. so po{iroki aspekti i konotacii. predizvikot. mo`e da se postulira i kako tipolo{ki (univerzalen) fenomen. poimot.{to }e re~e .. im se sprotivstavuva na nespretnite obidi za kone~noto osvojuvawe na nejzinata tajna i ubavina. tranzicija). Sekoga{ vo me|uprostorot. Sepak. vo tie ramki. gi afirmira vrednostite na li~noto do`ivuvawe i nesvodlivoto kni`evno iskustvo. preod.Elizabeta [eleva MAGOR model na pove}ekratniot identitet (kako {to veli teoreti~arkata Jola [kuq: "na{iot kulturen identitet e na{iot intertekst# . tranzicijata kako procesualnost. namesto hiperteoretizmot i prenaglaseniot akademizam. temata za tranzicijata i kni`evnosta e vo osnova univerzalna (a ne samo denes aktuelna) tema? Zarem mo`e da se izostavi isku{enieto. Vo taa smisla.premin. vrzan so edno konkretno istorisko razdobje. nepredvidliva. proektot na tranzicijata e vo vistinska smisla primeren na vremeto. a. kni`evnosta. vo dinamikata na temporalnosta i razvojnosta.: "Nie (se misli na kriti~arite i teoreti~arite . Demonot stanuva vtoro ime (vtoro lice ili mo`ebi samiot obrazec) na kni`evnosta. navistina e paradigmati~en model.vo prilog na aporeti~nite koncepti. sekoga{ vo tranzit#. na prevrednuvaweto na op{testveno-politi~kite i kulturni promeni na krajot od 80-tite godini. osven kako op{testveno-istoriski fenomen. Dotolku pove}e e lucidna. preminot -koj se nao|a vo sr`ta na kreativniot ~in? Edna{ protolkuvan kako "bitie na preminot# (Isaija Berlin). i pravoslavnata. artisti. Nedofatliva. kreativna zapoved. Mo`ebi. uteha. 102 . za opis na globalnite epohalni tekovi.kako na{a sudbina. opasno bliska do polovite na sopstvenoto samoporeknuvawe. intimnata pobuna i skepsa kon "granicite na teorijata#.

irskiot poet [ejmas Hini. sekoga{ zavisi od pomneweto#. kaj dvajca sovremeni poeti: edniot od niv. ~ija{to cel e za{titata na informacijata od zaboravot. vsu{nost. pretstavuva terapevtska anamneza. e smrtonosno. no. isto taka. se }erki tokmu na Mnemosina (Memorijata). eden vid umetnost. entropijata. Toa. Dlabokata vrska pome|u pi{uvaweto i se}avaweto. intuitivno e nasetena i eden od drug nezavisno iska`ana.DIJALEKTIKA NA PAMETEWETO I ZABORAVOT VO POSTMODERNATA EPOHA "Ja otvorivme Planinata So pomnewe So star Fat zborovi tajni# Jordan Danilovski Pome|u pismoto i kulturnata memorija otsekoga{ postoela imanentna vrska: pismoto e eden od instrumentite za konzervacija. Eden od negovite stihovi glasi:"Velat: ne umira. koj e. bog na jazicite i na pismoto. mo`e da se argumentira so arhai~nata figura (i misija) na staroegipetskiot bog Tot. kako da go opravduva i misleweto na Harold Blum. Toa uveruvawe. odnosno. bog na mrtvite. vo "Gutembergovskite# metafori na Mar{al Makluan. deka i za{titni~kite na umetnosta kaj starite Grci. anamnezata ja proglasuva za eden od 4 modusi na pi{uvaweto. pome|u drugoto. I mrtov pameti poetot#. vo estetskiot kontekst. i za{titnik. pi{uvaweto poezija. kaj pretstavnicite na Torontskata {kola. smrtta. 103 . deka pameteweto e. i deka tokmu toa pretstavuva fundamentalen instrument za literaturnata kritika: " Da se zaboravi. istovremeno. bidej}i poznavaweto i znaeweto vo kritikata. deka umetnosta e op{tewe so damninite vo sebe i vozobnovuvawe na zborovite. pak. posebno. kako {to smeta toj. Muzite. toa e edno od mnemoni~kite sredstva. Pismoto ima svoja funkcionalna osnova. iska`ano vo negovata posledna kniga "Zapadniot Kanon#. Da ne zaboravime pri toa. Makedonskiot poet Ante Popovski ka`uva. odr`uvawe i so~uvuvawe na pameteweto i takvata negova mo} stanuva poseben predmet na interes.

Xefri Hartman. mo`eme da zabele`ime sozdavawe i dominacija tokmu na tkn. Vo kontekst na toa. pak. taa ponatamu. govori za "egzistencijalnoto tetovirawe#. {to e bolen tokmu od. spa|aat: iskustvoto. deka procesot na individualnata inicijacija (vklu~uvawe i integrirawe) na ~ovekot vo op{tesvenata zaednica (i telo). opstojuva i dejstvuva. na nekolku ramni{ta. traumati~ni u~inoci i efekti. deka "klu~ot na politi~kata borba na 20. {to ja so~inuvaat "knigata# na individualniot `ivot. Frojdovata psihoanaliza fakti~ki prestavuva nauka za se}avaweto.se}avaweto na prvobitniot proces na op{testvenoto "`igosuvawe# (Delez/Gatari. imaj}i gi predvid site onie nastani. ja istaknuvaat pove}e misliteli: na primer. {to se zaokru`uva so smrtta. kako na svoj ultimativen princip) (v. odi tokmu po pat na edna traumati~na inskripcija (vpi{uvawe na bolnite. {to. kognitivno (sozdavaj}i gi po`elnite. anamnesti~ki model. I da ne zaboravime. tuku isto 104 . vo Marija Todorova). stereotipite i predrasudite. isto taka se istaknuva. takvoto tolkuvawe vo svojata argumentaciona osnova. histerijata. emociite. i poradi svoite se}avawa. socio-antropolo{ko ramni{te. pameteweto ne e samo akumulator (~uvar). vrz osnova i blagodarenie na se}avaweto . vo sodr`inata na psiholo{kiot poim na se}avaweto. bukvalno veli: "Mojot um zaborava. odnosno kolektivniot identitet. Teloto e krvote~na istorija#. odnosno histerikot se opi{uva kako ~ovek {to strada. Peter Sloterdijk. a.Elizabeta [eleva MAGOR Na po{irokoto psiholo{ko nivo. Tokmu vakviot eti~ki imperativ. mislej}i tokmu na postoe~kite istoriski traumi i nepravdi. vo idnina. vrednosni stereotipi na odnesuvaweto) i biheivioralno (upatuvaj}i na socijalnata kontrola. kulturno pametewe: spored ovaa koncepcija. vo procesot na oformuvaweto na individualniot. A. kako i za negovite mo`ni. vek e borbata na se}avaweto protiv zaboravot#. no moeto telo gi ~uva luznite. poa|a od pretstavata za teloto kako tekst. vrz podocne`niot razvoj i odnesuvawe na edinkata. Vo kni`evnata i vo kulturnata teorija. odnosno medium za vpi{uvawe na pe~ati i tragovi od strana na `ivotot. Na u{te po{iroko. {to go istaknuva kompleksniot karakter na tkn. vo 80-tite godini od ovoj vek. Funkcionalnata delotvornost na telesnoto pametewe. vlijae vrz individualnoto dejstvuvawe i odnesuvawe: afektivno (predizvikuvaj}i preventiven strav). kako esencija na se}avaweto go poentira i znamenitata misla na Milan Kundera. Ervin Gofman). traumati~ni `igovi na identitetot). e vostanoveno soznanieto za konstitutivnata i konstruktivna uloga i funkcija na se}avaweto. dodeka.

vo tkn. vrz osnova na generi~koto se}avawe. kreativen (a ne samo imitatorski. me|u razli~nite kulturi. t. centar. deka literaturnite dela se udvoeni zapisi. deka samoto pismo e traga. Julija Kristeva }e go promovira noviot klu~en termin na kni`evnata teorija i kritika.e. vkrstuvaweto i kru`eweto na brojnite odjeci. vo edna od kategoriite na intertekstualnosta. Taa. referenci. odnosno sloeviti prerabotki i se}avawa na svoite prethodnici. istaknuvaj}i ja premisata za inkonkluzivniot. nezavr{en i nepredvidliv dijalog me|u kni`evnite dela. Kako ilustracija na Bahtinovite stojali{ta za sekoga{-so-se}avawave}e-kontaminiraniot proces na estetskoto sozdavawe. deka zasekoga{ }e ostaneme plenici i podanici na se}avaweto (i nostalgijata). Imaj}i gi predvid vakvite presvrtni~ki stojali{ta za dijalogi~niot karakter na kni`evno-umetni~koto i kulturnoto sozdavawe. site nejzini eminentni pretstavnici. no i me|u razli~nite vremenski dimenzii. zna~enski mre`i. duhovni registri i avtorski potpisi. {to dosega daleku ponazad. dodeka. {to se "zaslu`ni# za aktuelnata "smrt na avtorot# vo ime na fantomskoto se}avawe. odnosno esencijalnata figura. [to se odnesuva do post-strukturalisti~kata teorija. na primer. fluidno i difuzno i deka denes. ~ija{to su{testvena poraka se sodr`i vo soznanieto. 105 . vo `anrot na sokratovskiot dijalog i menipejata. vo sredinata na 6otite godini. {to e zaslu`no za produkcijata na zna~ewata vo noviot. za razmno`uvaweto. polifoniski roman (Dostoevski). poto~no. vo edna ili druga terminolo{ka forma ili metafora. @ak Derida toa go pravi so pomo{ na kategorijata "traga#. neinventiven) mehanizam na estetskoto sozdavawe. koe{to iscelo se zasnova na premisata za generi~koto pametewe ne samo vo literaturata. nedoseglivo. anamnesti~kiot model vo kni`evnata teorija. fakti~ki nikoga{ nema da mo`eme da dopreme do toa posakuvano te`i{te. Potpren na platonisti~kata koncepcija na ideite kako se}avawa. Vo duhot na takvite razmisluvawa. Rolan Bart govori za edna demonska intertekstualnost. vo anti~kata epoha. otisok na ne{to tainstveno. epigonski.taka i generator (sozdava~). genotekst go raspoznava onoj vid se}avawe. @erar @enet ja upotrebuva metaforata za "palimpsestot#. tuku i vo kulturata. citati.izvor ili sredi{te na svetot (i na pismoto).e. svojot genijalen predvesnik go ima vo deloto na Mihail Bahtin. vo vremeto koga e osporeno postoeweto na boga. isto taka go poddr`uvaat anamnesti~kiot koncept na kni`evnoto sozdavawe. t. za da podvle~e. bi mo`ele ovde da go navedeme primerot so sozdavaweto na moderniot. aktuelen tekst. terminot intertekstualnost.

zaboravot. duri. odnosno dioniziski princip na postojanata obnova. toj se sosredoto~uva na eden va`en fenomen. kako sostojba na "kopne`. sledej}i i dorazvivaj}i gi soznanijata na Bahtin. Jurij Lotman. kako kulten topos na besmrtnata i apsolutna mudrost. i na toj na~in. Navistina. {to ja izvlekuva Renate Lahman: deka vo kulturata. kako tipi~no mediteranski. prethodni sostojbi. ili. informati~ka trauma.anamnesti~kiot model ili {kolata na se}avaweto vo aktuelnata kni`evna teorija go svrtuva na{eto vnimanie kon kategorijata na estetskata anamneza (po analogija so kategorijata "erotska anamneza# na Sloterdijk. Vo toj kontekst. so pomo{ na tkn. kako rezultat na koe. Negoviot eklatanten pretstavnik Horhe Luis Borhes. Motiviran od imanentno poeti~kite. na déja vu (ve}e videnoto) . kako metafora na s¢opfatnoto znaewe. cikli~en koncept na istorijata. od svoja strana. na koja e podlo`en i od koja strada sovremeniot ~ovek. ne e vozmo`en! Zasnovan vrz ni~eanskiot. dinami~no da se razvivaat i da se menuvaat. prerasnuva vo eden od neodminlivite konstitutenti i kvaliteti na kni`evniot talent i estetska vrednost. kako "nekropoetika# (ili igra na posmrtnite avtorsksi maski). vodi kon dalekuse`nata konsekvenca. toa svojstvo. feti{izacija na Bibliotekata. Jerkov). isto taka. svojata poeti~ka programa i avtorska prepoznatlivost ja izgradi tokmu vrz modalitetot na "golemoto se}avawe# (Sol Jurkjevi~). ekumenska fantastika. se obiduva da gi otkrie i po{irokite motivaconi pri~ini za nejzinoto sozdavawe i postoewe. ednostavno. elementot na pisatelskata erudicija (~itaj-asimiliranata kulturna memorija). enciklopediski model (A. 106 .Elizabeta [eleva MAGOR Na sli~en na~in. paradigmati~en za sovremenoto kulturno (i ne samo kulturno) `iveewe: toa e. svojstvena na epohata na postmodernizmot. odnosno "kulturno-informativnata# preoptovarenost i. tekstot prerasnuva vo svoeviden spomenik. i vrz principot na ve~noto vra}awe. no. imeno. ovoj model. motiviran i od po{irokite. Vo toj kontekst. ovoj vid literatura. A pak. so izvesna doza na cinizam. zadu{enost. Opi{uvaj}i go. kon poimaweto na se}avaweto kako poeti~ko-esteti~ki princip. svojata osnova ja nao|a vo ideolo{kata sakralizacija i. {to go nadminuva sekoj konkreten predmet#). akutnoto dejstvo na tkn. duri. ja afirmira kategorijata "kulturna memorija#: su{testvenata karakteristika na sistemite vo kulturata e tokmu nivnata sposobnost da se se}avaat na site svoi. kulturolo{ki pretpostavki. so ogled na enormniot porast na kulturnata tradicija. vo sovremenata literatura ve}e se zboruva za podem na tkn. Mihail Ep{tajn.

imeno. uka`uva na fenomenot na hipersemiozata. haos. fluidna.samoto se}avawe.entropija. {to. koja kako nadredena. kako potesna. strukturata na se}avaweto se potvrduva kako eminentno narativna strategija. u{te Platon predupredi na toa. so ogled na spomenatite problemi na identifikacijata i lociraweto na preobemnoto kulturno se}avawe. deka izumot na pismoto. uka`uva na su{testvenata metateza na ulogite i posledovatelnoto otu|uvawe na Bibliotekata. transcendentna senka. ~ija{to eminentna. verbalno pretstavena. Od edna strana. koja. jakne stojali{teto na edna apokalipti~na vizija na literaturata i kulturata: po analogija so opredelbite na Bodrijar. duri. da predizvika zaboravnost (nie. kon fatalnite i destruktivnite u~inoci i efekti na pameteweto. ja voo~uvaat i nekoi drugi analiti~ari. od druga strana. so sebe ja nosi i taa opasnost. oblikuvana i izrazena struktura. Toa soznanie ni ovozmo`uva da si gi pretstavime. programska i generi~ka konstanta e . pak. {to kru`at vo na{ata kulturna sredina (R. prenatrupanost) vo du{ite. s¢ pove}e. kako {to se: selekcijata (izborot). se nadvisnuva i demne nad ~ovekot: namesto bibliotekata da mu slu`i na ~ovekot. go prenaso~uva na{eto vnimanie i zagri`enost. ovde bi ka`ale . onoj fantomski i nedosti`en intertekst ili traga. nepretstavliva struktura. denes.Ovaa sostojba. situacijata e obratna. mo`eme da go pretstavime i vo ramkite na kategorijata na 107 . i da se identifikuva preku nea. objasnime i locirame nekoi od zna~ajnite manifestacii i fenomeni. Lahman). t.i se}avaweto. konkretizirana. Toa go potvrduva i postoeweto na posebniot kni`even `anr. za koi pogore zboruvavme. za kogo govorat sovremenite teoreti~ari na kulturata . Sovremenata semiotika. pregolemata kompleksnost i umno`enost na semioti~kite strategii. globalna. pome|u pameteweto. Me|u prvite. perspektivata (glednata to~ka i. od edna . toj. Vo sovremeneta kulturna antropologija. ~ovekot. I tokmu tuka e mesto. voop{to. Vilem Fluser. ja predlagaat nekoi teoreti~ari: distinkcijata. digitalni mediumi. sega. kako latentna. stojali{teto). vo samiot Tekst se otkriva dejstvuvaweto na edna fatalna strategija. so poinakov jazik. manifestna. pre-ozna~enosta. hierarhizacijata (podreduvaweto po va`nost). neskrotlivo metastazirawe i umno`uvawe na informaciite. da progovorime za edna korisna distinkcija. mehanizam na nezapirlivo. Poznatiot teoreti~ar i kriti~ar na novite. patem ka`ano. Proizlezena tokmu od primenata na opredeleni zakoni (Dona Kolar-Panov). odnosno. denes. memoarite. sozdavaweto kauzalni vrski i paradigmati~ni obrasci (osmisluvaweto i oblikuvaweto na smislovni celosti).e. vsu{nost.blagodarenie na ovaa distinkcija. se nao|a vo situacija da £ slu`i na Bibliotekata i sebesi.

Pameteweto e. Ili. vsu{nost. zna~i. sledstveno. za vakvata pojava na postojano i isklu~ivo `iveewe vo minatoto i. deka nie. 108 .nekrofilija. Dokolku ne e zdru`eno so proektivnite kapaciteti na imaginarnoto. pona~esto se bolni. ili boleduvaat od se}avawa. taka. se razobli~uva i uslovnata. Dokolku teleologijata na pameteweto se sostoi vo ostvaruvaweto na op{testvenata inicijacija i integracija. ka`uva Sloterdijk. kako i prevrednuvaweto tokmu na vostanovenite naracii (i eventualni. ambivalentna uloga: konstruktivna. kako {to po malku fatalisti~ki. se}avawa i pretstavi za istoriskoto minato. onoj "na{#. mo`e da ima dvojna. tuku. deka "na lu|eto im se poka`uva ne ona {to bile. kako ideologija. Mo`nite ideolo{ki manipulacii so modalitetite na istoriskoto se}avawe. ne treba da zaboravime tokmu na latentnite. od kogo nema begstvo. Poznatiot i avtoriteten psihoanaliti~ar Erih From. ideolo{ki naso~uvani.Elizabeta [eleva MAGOR pameteweto. {to imanentno ja nalo`uva i {to e zastapena vo modalitetot na istoriskoto se}avawe. stanuvaat posebno pokazatelni i polezni za takvi podra~ja. no i destruktivna. razgrani~eno i. odnosno. kako kulturna Drugost. toga{. nie ne ja poseduvame tradicijata. tie. {to pri toj proces ja sproveduvaat neminovnata selekcija (izbor) i negacija (otfrlawe) na seto ona {to. kakov {to e Balkanot. {to moraat da zapomnat deka bile#. voveduva edna u{te poradikalna (i zagri`uva~ka) dijagnoza . pameteweto stanuva nevroti~na ili patolo{ka fiksacija za minatoto. vsu{nost. Dokolku. po pravilo. Pameteweto. lu|eto na Balkanot stradaat od bolesta na pameteweto. selektivni. stanuva mnogu zna~ajno . odnosno prikazna. imame apriori dirigirani. Od druga strana. Kako {to lu|eto. obespraveno. regulativni. veli Pol Virilio. mo`e da bide nepo`elno. no i restriktivni socio-kulturni mehanizmi. stradaat od bolesta na zaboravot. tuku. konstitutivna. ili. razorna.manipulacii) za na{eto istorisko minato (~itaj pametewe). fikcionalna priroda na istorijata kako vid (pred s¢. vo krajna linija. taa n¢ poseduva nas. politi~ko) se}avawe.kriti~koto so~eluvawe so uslovnite zna~ewa i intepretacii. Tvore~kata konstrukcija (a ne samo anamnesti~kata re-konstrukcija). jadrovito ja razobli~uva Mi{el Fuko: koj predupreduva. sekoga{-ve}e latenten i prednazna~en intertekst. {to gi sodr`i i {to nam ni gi nudi Istorijata kako prikazna. zapostavuvawe na idninata. vo romanot na Markes "Sto godini samotija#. sekoe se}avawe e produkt na postoeweto i primenata na edna opredelena narativna strategija.

vo region kakov {to e Balkanot. utopisti~ko Vetuvawe za nekakov nov. no tokmu tvorecot na filosofskiot koncept na ve~noto vra}awe). koj{to. Fridrih Ni~e vo zaboravot gleda "`ivotna neophodnost i preduslov za zdravjeto na edinkata. Ili. kako {to poetski se pra{uva Bogomil \uzel: "ima li prokletstvo i izgon od se}avaweto / za vinovnikot i gre{nikot#. pri toa. no.. vo retrospektivnata i retrogradnata. dijalekti~ka ramnote`a. koj{to. makar na privremeniot zaborav. }e si dozvolime da dodademe i nie. umetnosta . pro~ueniot pesimist i insomni~ar Emil Sioran.svoeto ishodi{te go nao|aat tokmu vo zaboravot. mo`niot izlez od balkanskiot sindrom i nekrofilija. vo na{iot tekst. Dali.. da se poslu`ime so omilenata strukturalisti~ka opozicija. Sli~no na nego. Mo`ebi. nasproti fundamentalisti~kata sprega na se}avaweto i teri109 . vo vremeto na informati~kata trauma i nekrofilskata opsednatost so se}avaweto. e ubeden vo toa. kulturata#. proektivna i kreativna strategija. po~ist po~etok. se pretvora vo smrt .. i denes aktuelnite milenaristi~ki koncepti na post-modernata. i zaostanuvawe zad. treba i mo`e da se bara vo promoviraweto i afirmiraweto na metaforata na Nomadot. neumitno. rezultira{e so negovo zapostavuvawe na. otkolku {to konsumira#. nalik na alhemi~arskoto nigredo ("nultata sostojba# i po~nuvawe od po~etok) e oblagoroden od zavodlivoto.smrtta na se}avaweto? Pove}e misliteli ja poso~uvaat terapevtskata uloga na zaboravot. mo`ebi. i nasproti s¢. zaboravot. koja postojano gi pothranuva tokmu paranoidnite somne`i i predrasudi kon Drugiot.Pameteweto. narodot. tokmu vo zaboravot prepoznava edna neophodna. Ottuka. Ili. Pol Virilio. kako {to vo cini~en manir toa go zabele`uva Vinston ^er~il: "Balkanot proizveduva pove}e istorija. i poredok. vrz osnova na eden paradoksalen navod od Borhes (koj. zaradi odr`uvaweto na neophodnata. opsednatosta so dijahronijata na Balkanot. (izgleda ~udno. sinhronijata (~itaj svetot).spas i izlez treba da pobarame vo . osven konzervatorskata. mo`e (kako {to dramati~no ni potvrduva iskustvoto od poslednata decenija) da odigra prvenstveno konzervativna (represivna) funkcija. da se zapra{ame: dali. kako i prognozite za "krajot na. neophodno e sega da se aktivira vtorata komponenta od naslovot. deka `ivotot mo`e da se podnesuva samo vo diskontinuitet i deka ulogata na ~ovekoviot son e tokmu vo takvoto obezbeduvawe. poleka.# ~ovekot. pri toa. se}avaweto go proglasi za svoj poeti~ki koncept). istorijata. Taka. i.. koga toa. paraliziraj}i go umot i proektualnoto razmisluvawe. nekrofilska opsednatost so minatoto.

. avtonomna individua. poetski duh. {im{ir porti. vo ovie pregnantni poetski iskazi -go afirmira idealot na nomadizmot. denes kultna. ku}a cel svet bratski mi e. vkorenetosta samo vo edna po~va.POETSKI KOPNE@ I ANTROPOLO[KA KONSTANTA "Do kade sum ja pronesol svojata qubov do tamu e mojata tatkovina#. paradigmati~ni stihovi mo`e da se raspoznae i primerno da se rastolkuva imanentnata priroda i raznostranosta na aktelnata tema na ovoj na{ sobir. ~ij{to avtor e osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska poezija. Iska`ani so proro~kata lucidnost na eden avtenti~en kreativen. vo toj kontekst.#. ku}a. ja zagovara alternativata na "slobodna. Za razlika od principot na ogni{teto. stihovi od pesnata "Tatun~o#. nacija. so nekolku stihovi. podednakvo vklu~uvaj}i gi obete dimenzii na nomadstvoto: prostornata. eden teoreti~ar neodamna se poslu`i so sintagmata "nomadskata kultura na postmodernata# (Mi{ko [uvakovi}. 1995). napi{ani. mnogu godini pred promoviraweto na ovaa. kultura. epistemolo{ka i esteti~ka kategorija.lirskiot subjekt. vo ovie. me|utoa. NOMADIZMOT . odnosno.Elizabeta [eleva MAGOR torijalnosta. kako i vremenskata. Nie. ajdutinot Tatun~o. taa. vo ime na pravoto i mo`nosta. bez minato# (Delez/Gatari).za sebe. bi sakale da zapo~neme. koj opfa}a takov vid egzistencija. Ko~o Racin: "Ako ku}a ne napraviv so visoki. tokmu kako individua da re{ava i da tvori .. odnosno idealot na avtohtonosta. {to se odviva vo 110 . Bla`e Koneski Vo nastojuvaweto jadrovito da go imenuva i opredeli duhovniot profil na sovremenata kulturna epoha. kako {to ovde i dolikuva.

kaleidoskopska mre`a i me|nica na razli~ni kulturi i kulturni tradicii. dom. ili nomadizmot e edna od antropolo{kite konstanti. streme`i i kopne`i. Toa stojali{te. soodvetstvuvaat na negovoto samodo`ivuvawe kako nomad i mistik. Takvoto apostrofirawe ili pretpo~itawe na svetot kako svoj dom. kako fundamentalna poetika na svetot. t. varvarin i vra~: "Nekoga{ gi galev Skutovite od treva I palev sekakov obid i pomisla Da se kreva ni{to`na ku}a Dom bezli~en i nejak Nasproti ~istata ubavina Dvi`ewa#. kako vrven estetski i tvore~ki predizvik. iska`ani vo sredinata na 70-tite godini. na predominacijata na edna od imanentnite ~ovekovi potrebi: kako {to uka`uva {panskiot filozof Ortega i Gaset. kade svetot se vospriema kako integralna celost i kako bratski entitet.ku}a. vo oblikot na edna priem~iva poetika i estetika na `iveeweto. Sli~na poetska evokacija na nomadizmot. edna od poslednite pesni na Jordan Danilovski. {aman. preselni{tvoto. go neguva principot na kosmopolitizmot. svetot. zatopluvawe. odnosno. voda. mno`estvena. tuku kon mnogustrana.otsustvo na postojano mesto za prestoj. namesto toa. dvi`ewe. upatuva. koe postojano ostanuva raspnato i osudeno na ovozemnite (materijalni) i na onostranite (duhovni) potrebi. iznenaduva~ki koincidira so principielnite zalo`bi. koga lirskiot subjekt odbiva da bide vdomen vo nekoja efemerna ~ove~ka gradba . svoja ku}a. Ili . naso~enosta i ~uvstvoto na pripadnost. Taka. vo vrska so geopoetikata kako o`ivotvoruvawe na globalnite koncepti. presretliva zaednica. vo ~ii ramki planetata Zemja se vospriema i tolkuva kako univerzalen imenitel za ~ovekoviot dom. kaj ~ovekot postoi i potreba za preselbi. svojstveni za ~ovekovoto bitie.go afirmira do`ivuvaweto na svetot kako svoj Dom. duhovnata otvorenost. odbiraj}i gi veli~estvenite stepski prostranstva. i sozdavawe na. na koj ~ovekot go zasniva svoeto postoewe vo. sovladuvawe na prostorni rastojanija. vsu{nost. kako dobronamerna. pokraj potrebata za hrana. i kako takva. zabele`uvame i vo "Azija#. od strana na {kotskiot poet i teoreti~ar Kenet Vajt. ~ekorewe. 111 . od svoja strana.e. {to. ne samo kon edna edinstvena. odnosno na~in.

vrzani so `ivotot na edno od osvedo~enite nomadski plemiwa . po{iroko poznata blagodarenie na avtorski stiliziranata izvedba na Marko Cepenkov. istovremeno. ja obmisluva i Arnold Tojnbi. deka: "Vistinskite nomadi se tokmu onie. odnosno. kako rezultat na patuvaweto g) {to. interno patuvawe . Takviot. ~uvstvuvame potreba da poso~ime u{te na edno sovpa|awe na makedonskata prikazna.Skitite. prevospituvaweto). Vo toj kontekst. duri i `anrovski profilirani tvorbi-po~nuvaj}i od "Zlatnoto magare# na Apulej. neminovno patuvaweto go predo~uva kako "figura# na samoidentifikacijata. kako "Easy rider# ili "Krajot na svetot#. Nil A{erson. re~isi inicijaciski karakter na patuvaweto. Taa gi sodr`i re~isi site semanti~ki i simboli~ki distinktivni obele`ja na eden eklatantno nomadisti~ki diskurs za samo-soznanieto: a) vnatre{niot imperativ na patuvaweto (ili. Vo vrska so tretiot. kako {to duhovito se veli: Patuvam. vo filmskiot `anr. A{erson gleda primer i primena na ekstati~niot princip. go vbrojuva i -u`ivaweto na kanabisot ("skitskata uteha i zadovolstvo#. nadvore{na. intelektualno. Vo nego. Tokmu ovaa metafori~na konotacija na nomadizmot. ili. umetni~ki e osoznaen i oblikuvan vo pove}e raznovidni. 1997). pa s¢ do romanesknite bestseleri na Paulo Koeqo. nare~en road movie. razbrano kako duhovna samopotraga i mobilizacija.Elizabeta [eleva MAGOR Tokmu vo redot na takvite. meta-fizi~ka. svojstven na nomadskite kulturi i 112 b) . {to makedonskata usna kni`evnost isto taka ima svoj pretstavnik vo "`anrot# na nomadisti~kite narativi: toa e. i prvata fanstasti~na makedonska prikazna "Siljan [trkot#. onie. koi ne se pomestuvaat#. zna~i mislam) inicijaciskiot karaker i zna~ewe na patuvaweto (varijacija na temata `ivotot-kako-pat) v) transformativnite efekti (metamorfozata. za nas posebno interesno i pokazatelno e toa. vo i niz kulturnata i duhovnata traektorija na hermenevti~kiot dijalog so tradicijata. kade{to pripa|aat antologiskite dela. fizi~ka. spa|a i potrebata za patuvawe. vnatre{na smisla. koga veli. ovde poso~en aspekt.vo i niz sebesi. no ne samo i ne isklu~ivo vo bukvalna. tuku i vo prenosna. pome|u svojstvata i navikite. so iskustvoto i praktikata na "istoriskite nomadi#: vo svojot prilog "Za varvarite i civiliziranite#. pak. s¢ zaedno. predimno duhovni potrebi. koi prevzemaat prvenstveno duhovno.

sodr`an vo te`nenieto. tokmu kako ve~no nedoseglivo. odnosno po~vata. izdvoeni od pesnata "Oltar# na Ante Popovski. Kako {to veli na{iot. nedostapna za geografskite atlasi.no. za razlika od antejskiot princip na privrzanosta kon domot. za prv pat. ja poseduva mo}ta. avtenti~na. prethodno citiran poet. kulturolo{ki implikacii na konceptot na nomadizmot. toj "ima svoja geometrija#. taka me uni{ti#. Ovie nekolku stihovi. povrzana so traeweto na ~ovekovata egzistencija.. mapi i kartografii. mamka. relativizirawe na granicite. pretstavuva tokmu erotskiot mit za potragata. duhovna i du{evna. vo prilog na vplovuvaweto i ostvaruvaweto na imaginarnite patuvawa. inventivna i kreativna. da go napu{ti i transcendira teloto. poentata i imenitelot na ~ovekoviot `ivot. {to go istra`uva celiot svet. No. "patot (nie bi dodale . da se vratime na prikaznata od Cepenkov: vo ime na povisokite celi na duhovnata poduka i sozrevawe. vo slu~ajov. od svoja strana. kako kopne`. principot na nomadizmot mo`e imanentno da se povrze so kategorijata na estetskiot kopne`. Toa. negovite biolo{ki ograni~uvawa i barieri. {to se vrzuva so rodovskiot . koja{to. ili.model `enata). nedoodlivo isku{enie. "Ti me ostavi da skitam po pati{tata So site da te baram i nigde da ne te najdam Taka me razdade. zemjata. nespodeliva. Siljan e "razre{en# od prangite na ~ove~koto telo i pretvoren vo ptica. deka eden od tipi~no mediteranskite toposi. oti.. po~vata. za sovladuvawe na ~ovekovata prikovanost za tloto. n¢ potsetuva na iskustvoto i telosot na misti~nata ekstaza. kako i na negovata aporeti~na priroda. 113 . Taka. Patot. Vo kni`evnata nauka se veli. kako {to e protolkuvan kaj Kjerkegor: imeno.a ne~ovekot). principot na ahasverskiot nemir i talkawe. na s¢vkupnoto) poni{tuvawe. upatuvaat na fundamentalnoto zna~ewe na patot i patuvaweto. makar i privremeno. predizvik.princip na ma{kosta. kako strast koja ne mo`e da se smiri i zadovoli. olicetvoren vo likot na Odisej (i vo tradicionalnite i patrijarhalni kulturni sterotipi duri izedna~en so samiot rodovski-gender. kako {to bi dodale nie: strast-asimptota. znae s¢ sebesi#. doa|ame i do nekoi po{iroki.gender . makar i metafori~no. onaka. osporuvawe. spored svojata prirodna zadadenost. e imeno.tokmu zaradi pocelosnoto osloboduvawe na duhot. pak. Patot . taa geometrija e prevoshodno li~na. nedogatlivo.sodr`an vo principielnoto osporuvawe na granicite. telesnite granici i ramki . Tokmu vo taa to~ka na s¢stranoto (ili.

dosega do pretvorawe nanomdstvoto vo kulten imenitel na seta sovremena epoha. postaveni me|u Evropa. od drugata (i vtorostepena) strana. Levantinecot va`i. pretstavuvaat povod za imagolo{ka "inkarnacija na haosot. Tie. za imagolo{ka proekcija na Drugoto. i vostanovenata pretstava za balkanskiot (odnosno. A{erson). se kompenzira so (mo`ebi. socio-istoriski fenomeni. se afirmira konceptot na rascepkanoto. nomadstvoto prerasna vo edna intrigantna i produktivna. svojata podloga ja nao|a vo opredelenite. mo`ebi. za vozvrat.. za Evropjanite. ili na kosmi~koto bezredie# (N. mediteranskiot) identitet. proizleguvaat od prakti~niot. kulturen mit: toa se odnesuva. od ednata. imagologijata uka`uva na edna simptomati~na pojava: sozdavaweto i postoeweto na svoevidniot "evropski ko{mar i strav.. vo koi{to samiot nomadskiot princip se steknal status i zna~ewe na (samo)legitimaciski.Elizabeta [eleva MAGOR Vo imagologijata. za prv pat. no cvrsti i. da poso~ime samo na eden fragment od recentnata i ve}e dosta poznatata imagolo{ka studija na Marija Todorova "Imaginarniot Balkan#.. odbivnoto. kako {to se poka`a. Vo vrska so prou~uvaweto na kulturnite pretstavi i stereotipi. odnosno. samo povr{nata i ~isto retori~ka) apologija kon figurata i kategorijata na nomadstvoto. {to. re~isi. vo stara Grcija gi narekuvale nomadite) .. objavena. otpadnik od sebe samiot. kako svoja pojdovna motivacija. Po~nuvaj}i nekade vo 80-tite godini. isto taka. pred site narodi. apologija. post-moderna tema. Tokmu ovaa predrasuda opstojuva i deluva denes. libidinalno telo. kako pandan na imagolo{kite prou~uvawa na "orientalizmot# od strana na Edvard Said: za Balkanecot. Takvoto te`nenie. Kako ilustracija na ova. so pojavuvaweto na programskata kniga "Traktat po nomadologija# od francuskite filozofi @il Delez i Feliks Gatari. kako {to uka`uva avtorkata. za smetka na tiranijata na ugnetuva~kiot identitet. politi~ki strav na Zapadot od "nedofatlivite# (kako {to. na slikata za talka~kiot Evrein. kako temelna struktura na deteritorijalizacija. od edna strana. vrzani so nomadskite narodi i kulturi. kako integralna sostavka na komparativnata kni`evna nauka. vo teorijata. (na Zapad) vostanovenoto mislewe. kako prete`no-nomadski. go ima tokmu ne114 . docen kapitalizam ili neoliberalizam vo svetot. i Balkanot.{to. no. pottiknati so razvojot na tkn. ve}e se izdeleni nekolku kulturni regioni ili oddelni kulturi. na primer. kako epistemolo{ka metafora i kako kreativna praktika. vo kontekst na nevidlivite. vreme e da se vratime na nomadizmot. besku}nik# (1999:218). {to kako {to vidovme na po~etokot od ovoj tekst. zakanuva~koto. abjektnoto. pak. Zatoa. koi se dvi`at# i tokmu zaradi toa. fatalni imagolo{ki granici. so pomo{ta na koja. deka toj e "vo duhovna smisla.

predvid proro~koto. pred arogantnite teoriski refleksii i okovi. vlijanie na "estetikata na egzistencijata#.K. se potvrduva i so postoeweto na nomadisti~kiot esteti~ki koncept. naukata. nare~en "intelektualen nomadizam# (Kenet Vajt). nitu za barawe na odrazot na ne{tata. ne stanuva zbor za razrabotuvawe na nekoe u~ewe. koe ne podlegnuva na kodovi. za septemvri 1999 g. Od druga strana. "Ra|aweto na tragedijata#. Stanuva zbor za edno dvi`ewe na mislata.. {to mo`e da se nare~e nomadska. vo prv plan. gi imame predvid kreativnite primeri i li~nite iskustva na nekolku poznati avtori: kako {to e eden Bodler. Taka. kako i neizostavnoto u~estvo.tokmu Luksemburg. vo koe {to. zna~i. e rezultat i na nekoi vnatre{ni. nomadologijata povtorno n¢ potsetuva na toa. pasa`i. za vzaemno (denes. pome|u naukite. toj ereti~ki se zastapuva{e.. razmno`uvaweto na "divite poimi# (nepodlo`nosta na krutite epistemolo{ki obrasci). nomadisti~koto ishodi{te na sovremenata nauka. talkaweto po zafrlenite gradski uli~ki. primatot na neograni~enoto duhovno qubopitstvo). tipi~no urbani strasti: flaneur-ijata.nomadsko) obedinuvawe na filozofijata. se planira odr`uvaweto na grupnata izlo`ba pod naslov "Grani~ni premini#. Go imame. vo domenot i na vizuelnite umetnosti . Pri toa. Takvoto sodejstvo. koja ne podlegnuva na sistemi" (1995:363).. isto tolku. metodite. skita~i i traga~i. terminite. i. Vo nea. deka svojot regulativen horizont. se istaknuvaat i vrednuvaat pridobivkite na metodot. za edna geografija na duhot. nostalgi~ni mesta. taa go prepoznava tokmu vo umetnosta. odnosno. samorazvojni tekovi vo domenot na kulturnata tradicija. Vajt) kniga. nitu za sledewe utvrdeni pateki. u{te pred eden vek. se afirmira pravoto na "anarhi~nata metodologija# (odnosno. kolku {to toa go dozvoluva fleksibilniot duh na nejziniot avtor . "Vo onaa kni`evnost.pre~enoto dvi`ewe i samooploduvawe na kapitalot. Taka. nesomneno zna~aen za imenuvaweto i predvestuvaweto na edna od sovremenite. mo`ebi. klasi~noto delo na Fridrih Ni~e. odnosno vo nejziniot potvrden imunitet. metodot na hibridnoto vkrstuvawe i na mo`nite konvergencii. blagodarenie tokmu na tie i takvi "teoriski vagabonti#. nitu za ka`uvawe prikazni. ~ija{to fundamentalna opredelba pretstavuva 115 . nie bi rekle . umetnosta i `ivotot. kultura i duhovnost. ednostavno naslovena kako "Nomadskiot duh#. nastapuva podrivaweto na fiksnite op{testveni ideniteti (Slavoj @i`ek). denes. Vo takvite svoi nastojuvawa. denes. odnosno. imanentni. doa|ame i do pottiknuva~kata (i programska-no samo onolku. sled koe.

bez nikakvo somnevawe. da se bide poinakov. da ja rastolkuvame ednata od presvrtni~kite kni`evno-teoriski {koli. n¢ potsetuva i amerikanskiot teoreti~ar Harold Blum. u{te vo 30-tite godini od ovoj vek. da se povikame na. marginalni. vo svojata koncepcija za dijalogizmot. na toj na~in. eksplicitno ka`uva. koi talkaat i se obnovuvaat. pretstavuva eden slo`en fenomen. Rolan Bart. Blagodarenie na vnimanieto.). implicitno zagatnuvaj}i ja idejata za nomadskiot fatum i ahasverskoto bitie na pismoto. ja nametnuvaat i novata vizija za literaturata kako nomadski intertekst. deka: "pismoto ne prestojuva vo sebe samoto#. ~ii{to semanti~ki ramni{ta opfa}aat pove}e mo`ni konotacii i opredelbi: I. Umberto Eko i dr. nomadizmot. vrzano so postoe~kata praktika na starite. na Bahtinoviot udel. otkrivaj}i deka revolucionernite kulturni procesi. nomadski kulturi. tvrdi. nomadski i `anrovski vremeplov. potoa. po pravilo. kolonizirani. nezavisno od trendovskite opredelbi za nomadizmot. istorisko i egzistencijalno iskustvo. koj. pome|u drugite. se odvivaat tokmu po dol`ina na samite kulturni granici/margini. Vo potesnite. I tokmu na ova mesto. Edniot od nejzinite eminentni vtemeluva~i @ak Derida.i vo tie ramki: 116 . Majkl Rifater. u{te pred da se razgorat takvite i sli~ni nastojuvawa. ~ii{to ubedeni zastapnici (Julija Kristeva. vsu{nost.Elizabeta [eleva MAGOR tokmu preminuvaweto i osporuvaweto na granicite pome|u tradicionalnite likovni kategorii. delumno mu go dol`i i pojavuvaweto na sopstveniot interes i fasciniranost. deka toj. po traektorijata na temporalniot (inter-istoriskiot) nomadizam. ideja. deka: "glavniot pokrenuva~ na kni`evnosta e `elbata da se bide drugade#. {to go razotkri Bahtin. nomadisti~ki oboena svetlina. redno e da zaklu~ime. Po iznesenite uvidi vo problematikata na nomadizmot. ili. ja zagatnuva i razrabotuva genijalniot Mihail Bahtin. denes. nomadizmot kako metafora. nomadsko preto~uvawe na `anrovskite obrasci. Na bliskata. {to toj mu go posveti na zna~eweto na interkulturniot dijalog. imame pravo i obvrska. nomadizmot kako konkretno. imeno. kako inherenten. se dol`i na neprestajnoto (inkonkluzivno). korelativna povrzanost pome|u umetnosta i nomadskiot princip. kulturnata antropologija vo svetot. vo eden od svoite posledni prilozi ({to e. "varvarski# plemiwa i kulturi II. tokmu od Drugite. poeti~ki ramki. {kolata na intertekstualnoto nomadstvo. i vo novata. nomadizmot vo prenosna smisla . Takvata decentrirana pretstava za literaturata. preveden i kaj nas).

kako del od sekojdnevnata `ivotna praktika. protiv ona {to erih From go narekuva "incestuozna fiksacija" so majkata i nejzinite ekvivalenti. s¢ pove}e. ideo-politi~ka strategija i kako mo`en. namesto za renesansniot model na centralnost.e. Sepak. nad s¢. odnosno poni{tuvaweto na konkretniot. spasonosen izlez od ma|epsaniot krug. tokmu duhot na nomadizmot e toj. virtuelen ili sajber-nomadizam. zatvoreni. vo vreme. t. regioni. paranoi~ni kulturi# (M. krvta. no. paradoksalnata kategorija na ne-mesto (Mitko Haxi Puqa) i za sozdavaweto na elektronskite urbani zaednici na "modernite nomadi# (Aneta Hristova) d) nomadizmot kako imagolo{ka kategorija. pojdovno motivirano od `elbata i potrebata "da se bide drugade#. So svojata bitna odredenost. fizi~ki prostor. 117 g) . etni~ki grupi. na Balkanot. sozrevawe. blagodarenie na novite tehnologii. delokalizacija. Aco [opov v) nomadizmot kako epistemolo{ki (i vo tie ramki kni`evno-teoriski) princip i metoda. nacijata . svrzana so pretpostavenoto "realno# iskustvo na nekoi kulturi. Tokmu vo vrska so toa.koga stanuva zbor za kriznite `ari{ta vo svetot. regresivni tendencii za postignuvawe simbioti~ko edinstvo so spomenatite "maj~inski ekvivalenti#. se govori i se nametnuva tkn. na prv pogled. koga.a) b) nomadizmot kako ontolo{ka zadadenost na ~ovekot. posistemati~no da se prosledi i razotkrie prisustvoto na nomadskiot duh vo sovremenata makedonska poezija. Bogomil \uzel. 1998). vo svojata su{tina. ~ovekoviot `ivot kako pat. [uvakovi}. kako i primerite. a. vo ekstremno izrazenite i opasni. se govori za. i fatalno patuvawe ustremeno kon poslednata destinacija. {to i denes vladee. {to mo`e da poslu`i. bi bilo interesno. kako {to se: semejstvoto. {to gi predo~uva lirikata na Radovan Pavlovski. kako alternativna. nomadizmot prvenstveno im e "neprijatel na malite. na vzaemno kreativno vkrstuvawe na razli~nite nau~ni i filozofski podra~ja nomadizmot kako kulturolo{ka oznaka na sovremenata epoha na globalizmot i tkn.smrtta nomadizmot kako imanentno i vrvno esteti~ko i poeti~ko kredo na umetni~koto iskustvo. koga. zemjata.

sosema na krajot. kako svoj fundamentalen orientir. izgleda sosema opravdano. koi `iveat samo so fermentite na egzistencijata#. dokolku se soglasime so ontolo{kiot koncept na nomadizmot. dokolku nema. politi~ka korektnost. i so prikaznata za `ivotot kako patuvawe. nikoga{ onie. a nikoga{ lokalnite kulturi. kolku i enigmati~en nomad Karlos Kastaneda. "samo# toa. izbori i postapki. spored kogo: tokmu "univerzalnata kultura mo`e da izleze na kraj so svetot. {to gi prevzemame vo tekot na `ivotot. toj pat e dobar. a koe se odnesuva na sekogo od nas. zaludno e da go ar~i{ `ivotot na takov pat#. 118 . go istaknuva tokmu principot na multikulturalizmot# (Marxori Perlof). Zna~i.Elizabeta [eleva MAGOR namesto toa. koja. za razlika od "mononacionalizmot. na~eloto na nomadizmot da se prepoznae i vo denes aktuelnata retorika na tkn. afirmiraj}i go produktivnoto. I. na na{ite pati{ta. ni preostanuva samo da zavr{ime so su{testvenoto predupreduvawe. da se soo~i so. sekomu od nas mu preostanuva. isto tolku pro~uen. Vo taa smisla. i da si odgovori na. Tokmu na toa se odnesuva i sledniot navod od Vitold Gombrovi~. slednovo pra{awe: "Ima li ovoj pat srce? Dokolku ima. kosmopolitsko stojali{te za "svetot kako tatkovina# i modelot na univerzalnata kultura. iska`ano od strana na eden.

kako . mudrost {to mo`e da se ozna~i so terminot diasofija . a opstanokot . kako posebno moduliran pogled na svet. trgneme od filozofskite pretpostavki na germanskiot postmodernisti~ki filozof Peter Sloterdijk. go otkrivaat svetot kako zaedni~ka avantura. fluktacii. tuku i globalen pogled na svet. bitieto i fundamentalnite odliki na komparativizmot go nadminuvaat i pojdovnoto (potesnoto) epistemolo{ko podra~je na samata nauka za literaturata. neporekliva nauka (kakva {to svoevremeno be{e tokmu biologijata.neprivrzana samo kon eden edinstven lokus. komparativnata kni`evna nauka.govorot). me|u koi. itnosta. "Da se zboruva sega za svetskata kni`evnost. Poniknata vo duhovnata zakrila na prosvetitelskiot kosmopolitizam. nejzinata na~elna sprotivstavenost sprema izolacijata. }e go otkrieme podlabokoto filozofsko izvori{te i na komparativistikata. da se dosegnat statusot i idealot na pozitivnata. marginalnite. tretiot i pettiot). dvi`eweto po rabnite. 1992:92). Vo ramkite na vaka zacrtanata koncepcija na svetot . scenata (i. potoa.so ogled na koi. odlo`uvaweto.kako egzodus i eksperimentum mundi. toga{. Zemaj}i gi predvid pojdovnoto stojali{te na komparativistikata. toa mo`e da zna~i deka }e gi razvivame po~etocite na kriti~kata teorija na svetot. sred vladeja~kata ideologija na mondijalizmot. za po~etok. i poniknata vo to~kata na presek. kako poezija i kako vetuvawe# (Peter Sloterdijk. vo novite topolo{ki konotacii {to toj mu gi pripi{uva na Geteoviot poim za svetskata kni`evnost. odnosno Darvinovata teorija za potekloto na vidovite). provincijali119 . Sloterdijk govori za postoeweto na pet apriorni gestovi: poroduvaweto. Dokolku.n. inicijativata. prese~nite podra~ja i to~ki. vo epohata na globalnite duhovni presvrti. denes. dopolneta so soodvetni epistemolo{ki streme`i. kako kreativno bitisuvawe i sozdavawe.poezija. steknuva nenaseteni epistemolo{ki razmeri. argumenti . neparni gestovi (prviot. Komparativizmot kako pogled na svet "Komparativizmot ne e samo sevkupnost na disciplini. poto~no kako poetika. 1992:513). sodejstvo me|u pove}e polimorfni i zaemno nesvodlivi lokusi na literaturata i kulturata#. diasofijata. kako {esti . t.METOD I PRO[ETKA (komparativistikata denes) 1. (Vitorio Strada.

i za produktivnite samorazvojni mehanizmi na kulturata neophodna . Bahtin na komparativnata kni`evna nauka £ ostavi heuristika. se izroduva i umira# (Bahtin. {to gi favorizira "vtorostepenoto#. ja preosmisli hermenevtikata na marginata. so s¢u{te neiscrpeni aplikativni i eksplanatorni potencijali. se vklopuva vo (ili ja podrazbira) tokmu komparativistikata. Postavuvaj}i go principot na dijalogizmot. vo toa se sodr`at negovata serioznost i negovoto zna~ewe. toj ja gubi po~vata pod sebe.pretpostavka. Bahtin. sinkreti~no. Imanentnosta na prodlabo~enata komparativisti~ka epistemologija eklatantno se razotkriva vo dijalogi~nata opredelba na literaturata i kulturata.Elizabeta [eleva MAGOR zacijata. kosmoegzistencijalna perspektiva. so-bitieto i so-bitijnosta. britanskiot teoreti~ar na literaturata. iako napolno samostoen i nezavisen na~in. zatvoraweto samo vo eden nacionalen. poezijata# (1997:31) geopoetikata prvenstveno ozna~uva edna fundamentalna poetika. 1975:25). kako funkcionalna matrica na svesta (a. zastapena vo intrigantnite predavawa na Sloterdijk. Prevrednuvaj}i gi vo edna ontologizirana svetlina. filozofijata. po definicija . kako kulturolo{ki. na nivo na op{t imenitel na fenomenite. proekt. koi ja karakteriziraat ~ovekovata egzistencija i sledstveno. zaemnosta. Principot na dijalogi~nosta. vo ramkite na bogatoto u~ewe na ruskiot teoreti~ar Mihail Bahtin. poimite (i fenomenite) na sredbata. sredbata. polimorfno. "arhai~en i anarhisti~ki pristap#. poet i slikar Kenet Vajt pi{uva za geopoetikata "dvi`ewe {to se odnesuva na samiot na~in na koj ~ovekot go zasnova svoeto postoewe na zemjata# (1997:17). "Sekoj kulturen akt su{testveno `ivee na granicata. granicata. Na mnogu sli~en. kako i preferencijata sprema site vidovi i oblici na hibridno. dijalogot. tartuskiot semioti~ar Jurij Lotman go izdignuva do nivoto na edna op{ta. go nasetuvame vozbudlivoto. odnosno "poleto na potencijalni konvergencii.nomadska perspektiva i opredelba.a so samoto toa. raznobojno. stanuva ispraznet. difuzno preto~uvawe na komparativisti~kata i "mondijalisti~kata# epistemologija. epistemologijata na humanitarnite nauki. Otstranet od granicata. 120 . odnosno aspektite i vrednostite na me|ukulturnata disperzija i difuzija . interdisciplinarno vkrstuvawe i zaemno oploduvawe. kulturen ili epistemolo{ki model i domen. sliki i znaci# . na tekstot i na kulturata. nastapuvaj}i vo sodejstvo so Bahtinovite tolkuvawa.na na~in {to su{testveno se sovpa|a so aksiomite na komparativizmot. odnosno antropolo{ki stav. samobendisan. branovidno mislewe i vklu~uvaweto na "divite poimi. koe izbiva od naukata. me|u drugoto. vo ovaa aksiomatski zacrtana "poetika na svetot#. mno`estveno. Imaj}i go kako svoj metodolo{ki modalitet "intelektualniot nomadizam#. op{teweto. rabnosta. kako globalen tekst). potoa.

nomadsko. Dijalogi~nata. monadolo{ki (id)entiteti. 1997:11). metafizi~kite pretpostavki za samoidenti~nosta. egzistencijalno proniknata metodologija na samoopitot i samoispi{uvaweto na analiti~kiot subjekt. kako i vo kriloto na aktuelnite postmodernisti~ki interpretacii. pograni~no dvi`ewe i opstojuvawe. (Rada Ivekovi}. odnosno identifikacija . vsu{nost. smrtta na Drugiot."Za da raboti. davaj}i £ so toa u{te posilen duhovno-povesen i kulturolo{ki argument na komparativistikata. interkulturnosta. taa sredba na kulturite vnatre. vgraden vo komparativizmot i vo negovite nastojuvawa da ostvari sloboda. me|ukulturna podelenost na sovremeniot ~ovek. porano ili podocna. interaktivna proekcija i koncepcija na poimot na identitetot. Spojot. pove}ejazi~no opkru`uvawe. apatrid. dosega nezasegnata teoretizacija na komplementarniot Drug. iako vo neednakvi stepeni. Monovalentnite."mentalniot pejza`# na postmodernata gi dis-locira. vo multikulturnoto. logocentri~nite. gi pomestuva i gi dehierarizira. drugata li~nost. svesta ima potreba od druga svest. kako imanenten aspekt na individualnata i kulturolo{kata samo-opredelba. "Vo komparativistikata spa|a kako virtuoznosta taka i tagata na opredelena progoneta egzistencija. (Cvetan Todorov. ovoj pat osoznaena i kako soodvetna. vo samiot sebesi: site nie sme plod na vkrstuvawa#. Istaknuvaj}i ja vnatre{nata disperzija na kulturnite identiteti.pi{uva amerikanskiot teoreti~ar Xorx [tajner (1996:6) bezdrugo aludiraj}i na egzistencijalniot patos. drugiot pol. imanentnata sredba. so fundamentalno zasnovanata poetika na svetot kako poezija i vetuvawe. neprinudenost. drugata kultura.so samoto toa. falocentri~noto i etnocentri~noto privilegirawe na metafizi~kiot subjekt . ja implicira sopstvenata smrt. Todorov. dijalog i prepletuvawe na kulturite. ja ovozmo`uva (i ja nalo`uva) komparativisti~kata perspektiva na internatalnosta. mas-mediumsko. kulturata . a ne monisti~kiot solipsizam. ne-esencijalisti~ka. kulturno ili prirodno. so ogled na svojata {iroko zacrtana prob121 . Korespondentna so aktuelniot duhoven predizvik na mondijalizmot. interesencijalnosta! "Bidej}i nu`no sme rodeni od Drugiot. podednakvo zacrtana vo genijalnite anticipacii na Bahtin. niz fatumot na vkrstuvaweto i hibridizacijata. tuku i neminovnata. na edna vnatre{na dijaspora# . ovozmo`uva edna nova. gostin). monologi~nite. ja univerzalizira ne samo svojata (bolna) egzistencijalna obele`anost (da bide i da ostane postojano Drug.(potreba) od druga kultura# (1981). 1997: 140). tekstot ima potreba od drug tekst. bez ogled na visokata cena (i hrabrost) neophodna za takvoto "diasofi~no#. e plodotvoren#. "Sekoj ja `iveel. so nomadskiot princip na geopoetikata. {to se odviva vo bitieto na sekoj ~ovek.

nesvodlivo "opasno znaewe#. taa podocna se svrtuva kon inter122 . so svojata neskriena egzistencijalna motiviranost. Vo svojata prva faza. gi nadminuva duri i samite granici na nau~nosta. pomalku odo{to na drugite filolo{ki disciplini. vkrsteni sferi . 2. so svojata ne-ortodoksna teoriska perspektiva. zaemno sopostaveni nacionalni literaturni /kulturni tradicii i nau~ni paradigmi. rigidna nauka. nepostoeweto edinstvena referencijalna ramka (predmet i metodi na prou~uvawe). isto kako i na sokratovskata neprivrzanost samo kon eden epistemolo{ki "lokus# ili sistem). Na~elnata epistemolo{ka otvorenost na komparativnata kni`evna nauka. t. koga e vo pra{awe opredelbata na nejziniot predmet. akademsko znaewe.na razli~nite. do `ivotot.Elizabeta [eleva MAGOR lematika (koja gi opfa}a problemite na identitetot. Komparativnata kni`evnost. odnosno filozofskite aspekti na ~ovekovoto domuvawe i patuvawe vo svetot. sodr`ana vo proektot na egzistencijalnata hermenevtika. lebdeweto vo grani~nite. koj denes pomalku zavr{uva na granicite na literaturata na eden jazik#. So svoeto nastojuvawe da gi relativizira imperativite i granicite na specijaliziranoto. strogo akademskata. komparativnata kni`evnost probiva vo domenot na fundamentalnata epistemolo{ka aksiomatika. odnosno disciplina. £ se zakanuva specijalizacijata. i mnoguobrazno. Komparativistika / problemi i pra{awa za epistemolo{kiot status †Komparativistikata ima zada~a da gi prevede nau~nite rezultati vo horizontot na `ivotot i da go izbegne specijalisti~koto zakostenuvawe. vo prilog na kulturnoanaliti~kite antropolo{ki raspravi ~ija{to ambiciozna cel. do kni`evniot `ivot.e. pridonesuvaat za toa. odnosno na (f)rigidniot scientisti~ki aparat. naso~ena kon prou~uvaweto na interliteraturnite sovpa|awa i vkrstuvawa me|u razli~nite nacionalni literaturi. a pobliska e. (Jano{ Ris. nepodlo`no na sholasti~kata otu|enost. definitivna. 1990:283). prese~ni. s¢u{te ne mo`e da se smeta za definirana. i Drugosta. komparativnata kni`evnost . rigidna nauka da ja procenuva nea (komparativistikata) kako svoevidna epistemolo{ka zakana. napu{taj}i gi porane{nite (pojdovnite) koordinati na kni`evnata nauka. Nejze. odnosno metodologija na prou~uvaweto.pretstavuva implicitna kritika i problematizacija na samite epistemolo{ki pretpostavki na kni`evnata nauka. proniknatost i "tetoviranost# (Sloterdijk). vo sporedba so niv. radikalno/poinakvo mislewe.

so ogled na toa. koi toa gi opfa}a. so strogo utvrden predmet i metodi na prou~uvaweto. ostvaruvaj}i go principot na dijalogizmot.se {iri i se vkrstuva so srodnite komplementarni analiti~ki predmeti. bezli~en objektivizam i "monologizam#. nesvodliva na rigidnite pretpostavki na pozitivniot scientizam. pridonesuva za toa. kon t. Ne smee. no isto tolku i na samata "religija na teorijata# (Felpern.n. e podlo`en na pogolem broj modeli. so 123 . komparativnata kni`evna nauka. odnosno ortodoksnata epistemolo{ka perspektiva. t. "Podra~jeto na komparativnata kni`evnost iziskuva primena ne samo na eden tuku na pove}e metodi. Osporuvaj}i gi apsolutiziraweto i privilegira-weto samo na edno teoriskometodolo{ko ishodi{te. kako {to zabele`uva i [tajner. naprotiv! Spored soznanijata na pogolem broj analiti~ari. kako osnoven princip na sekoj akt na razmisluvawe. epistemolo{koto zbogatuvawe i hibridizacija. da se zaklu~i deka komparativistikata e ateoriska. a ne poseben del od op{tata nauka za kni`evnosta: "Komparativistikata e neprestajno preokupirana so teoriskite obrazlo`uvawa na sopstvenite osnovi i so razgleduvaweto na metodite. 1997). metodolo{kiot pluralizam da prerasne vo su{testvena crta na komparativnata kni`evna nauka. Od druga strana. kako primer na logocentri~en nau~en model. "nomadska# aktivnost.disciplinarnite studii (vo toj pogled. (Klaudio Giqen. ~itawe . dijalo{ka vo golema mera egzistencijalno motivirana. bidej}i ogromniot raspon na pojavi. odnosno kulturolo{kata kritika). difuzna. {to prerasnuva vo integralen. me|utoa. za kone~no. da se naso~i kon kulturnoanaliti~kata opservacija i interpretacija. fundamentalnata (iako ne i edinstvena. taa iska`uva tolku silen interes sprema teorijata. ostanuva ponastrana od pridobivkite na rigidniot scientizam. zacrtan vo opredelbite na formalnata i apstraktnata lingvistika. vo su{testvena mera. so koi se slu`i.i kako na~in za identifikacija na pojavite. a ne samo na eden#. 198:25). vospriemawe. dinami~na samorefleksivna. sodr`ana vo sporedbata. Poprvo odo{to disciplina. najtesno upatena kon aspektite i na komparativnata estetika). bele`i ekstenziven rast . Vakviot nejzin meandri~en epistemolo{ki razvoj uka`uva na toa deka predmetot na komparativnite prou~uvawa vo dosluh so intenzivniot razvoj na kni`evnoteoriskata sfera i so samiot podem na kulturolo{kiot interes i kulturolo{kite istra`uvawa. ili dovolna) epistemolo{ka i metodolo{ka opredelba na komparativistikata. so samoto svoe bitie.e. komparativnata kni`evnost pretstavuva {iroko zacrtano pole na interesi. interkulturni istra`uvawa (vo golema mera dobli`uvaj}i se do kulturnata antropologija. na toj na~in. vo ponovo vreme.

na izvonreden na~in korespondiraat so denes aktuelniot model na difuzno nazna~ena. deka mora da se preispitaat nejzinata upotreblivost i korisnost. tuku i vo domenot na prirodnite. nesvodliva. aplicira (ponekoga{ i samata producira) takvi poimni i terminolo{ki kategorii. korenito go menuvaat. aktuelni. inkorporiranosta) na komparativistikata. princip {to ja aksiomatizira ontolo{kata i temporalnata pluralnost. odnosno transcendentalniot ozna~itel) i so samoto toa. komparativistikata denes asimilira. mnogukraten identitet na †stvarite#. go resemantiziraat. kakva {to se praktikuva i se afirmira ne samo vo domenot na humanitarnite. go prevrednuvaat samiot poim na literaturata. identitetot. vo procesot na univerzitetskata nastva#. policentri~en. osovremenuvaweto na terminolo{kiot aparat na kompara124 . heterodoksna. nesvodlivost. Koga sme kaj aktuelnite kni`evnoteoriski struewa. izvorot. Takvoto pluralno bitie i epistemolo{ko stojali{te na komparativistikata.n. a-originalnost. vo sodejstvo i vo soglasnost so postmodernisti~kite poeti~ki presvrti. "meka nauka# (K. (Jano{ Ris. nedostapnost na za~etokot (potekloto. 1997:32). Ovoj princip. geopoeti~kiot nomadizam.Elizabeta [eleva MAGOR polna svest deka sekoj istoriski mig mora odnovo da gi definira svojot predmet i metodi. koi. so ogled i na nejzinata tipolo{ka evolucija kon kulturno-antropolo{kiot komparativizam. odnosno t. Komparativistikata vo kontekst na postkritikata Vrz osnova na toa. Vajt. fluidni. vrska. sodr`ana vo idejata za postoeweto latentna metaliteraturna zaemnost. inherenten na postmodernisti~kata poetika i estetika. nekoga{ egzaktni i rigorozni nauki. sosema umesno se poka`uva nastojuvaweto komparativnata kni`evnost da ja postavime i da ja sogledame vo po{irokiot duhoven i epistemolo{ki kontekst na postmodernata kultura. Dilemite okolu epistemolo{kiot status (avtonomijata. dopolnitelno ja zacvrstuva epistemolo{kata argumentacija na komparativistikata. treba da go registrirame menuvaweto. 1999 :281). indeterministi~ka. proniknatost na fenomenite od kni`evnoto i kulturnoto tvore{tvo. Toa prvenstveno se odnesuva i go zasega postmodernisti~kiot princip "sekoga{ ve}e#.vo golema mera ostanuvaat otvoreni. postkritika. od svoja strana. fluktualna. ~ii soznajni dostreli vo poslednite 20 godini se grani~at so vrtoglavite estetski imaginativni proekcii. ili fundamentalnata poetika na svetot kako vetuvawe . Na~elno vrzana za dvigatelnite pottici vo kni`evnata i kulturolo{kata teorija. deka e potrebno usoglasuvawe so sosednite nau~ni disciplini. 3. nu`no rasloeniot.

odnosno sporedlivosta na tekstot. produktivna recepcija. od druga strana. pretpostaven (Rifater. Vo ramkite na t. svojstvoto na intertekstualnost go izdignuva do nivo na edna op{ta aksiomatska. vo koja se vgradeni pridonesite na poststrukturalisti~kata kritika. vo ponovite svoi projavi. Razbran kako korpus tekstovi. izvorot. vo tradicionalnata komparativistika. komparativistikata preminuva kon i ja aplicira problematikata na dijalogizmot. kako primer na emanacionata paradigma). intertekstualnosta se vospostavuva kako conditio sine qua non na samata esteti~nost. reformirana komparativistika. mo{ne se razlikuva od onaa {to se praktikuva pri detekcijata na izvorite i vlijanijata. od edna strana. duri i koga ne postojat prira~ni indicii za postoeweto na nekoj konkreten. poeti~nost. intertekstot. vo soglasnost so pridobivkite na poststrukturalizmot. ~itatelska. spored uka`uvawata na poststrukturalisti~kata kritika. komparativistikata be{e sosredoto~ena vrz fenomenite na interliteraturnosta (prou~uvaweto na vlijanieto. se zameneti so eden op{t i soodveten termin. Namesto deterministi~kiot poim na vlijanieto kako ednonaso~na relacija. eden od denes aktuelnite poimi. citatot. dotoga{. potoa reproduktivna. porano vlijatelnite i rasprostraneti poimi na vlijanieto. recepcija od strana na kritikata i na krajot. aktueliziran. aluzijata i sl. recepcijata. dodeka. kako bazi~na hipoteti~na sostojba na sekoj tekst. semioti~nost na kni`evnoumetni~koto delo. 125 . ostvarena vo samiot medium na literaturnoto delo). so svoite podvi`ni. vo svojot po~eten stadium. dozvoluva uvid vo recipro~nite. 1980:626). eden teoreti~ar razlikuva tri vida recepcija: pasivna. osobeno vo slu~aite koga negoviot intertekst ostanuva da postoi samo kako potencijalna veli~ina. dijalo{ki aspekti na kni`evno-umetni~kata komunikacija. ostanuva potencijalno beskone~en. na primer. otvoren. recepcijata i intertekstualizmot. naprotiv. Dodeka. presupoziciska. poznat intertekst. so ogled na koja. obligatorna osnova na tekstualnosta. Trgnuvaj}i od premisata deka: "tekstot postoi kako literaturen artefakt samo dokolku (go) dopolnuva drug tekst# (Majkl Rifater). analiti~koto ~itawe zapo~nuva so edna bazi~na pretpostavka na intertekstualnosta. labavo zacrtani granici. intertekstualnosta.tivistikata. Taa. Vo taa smisla se govori duri i za nulta-intertekstualnost. argumentacija za postoewe neposreden kontakt me|u avtorot i negovite prethodnici (ili sledbenici). kreativnite implikacii na receptivniot proces vo umetni~kata literatura (taka. gi nadminuva kauzalno-deterministi~kiot pristap i neophodnosta od doka`uvawe. Identifikacijata na intertekstot. pronao|awe. bifokalni.n.

Elizabeta [eleva MAGOR "Mo`nosta za povrzuvawe ili sopostavuvawe na tekstovite, sepak, ne proizleguva samo od povr{inskite sli~nosti na zborovite ili temata, dva ili pove}e paragrafi se sporedlivi kako tekst i intertekst samo ako tie se varijanti na ista struktura#. (Rifater, 1980:627). Postuliraj}i go postoeweto na intertekstualnite vrski na nivoto na strukturnata identi~nost, odnosno latentnite strukturi - reformiranata komparativistika otvora {irok manipulativen, heuristi~ki, kreativen prostor, za instancata na ~itatelot - od kogo direktno zavisi voo~uvaweto, otkrivaweto, kone~no, i povrzuvaweto na dva ili pove}e tekstovi. Spored uka`uvawata na Rifater, sekoe ~itawe, spored svojata su{tina, sodr`i sporedbeni elementi - ne samo komparativnoto, intertekstualnoto ~itawe, tuku isto taka i udvoenoto, silepsi~ko ~itawe; obete, naso~eni kon razre{uvaweto na agramati~nostite, so pomo{ta i na nivoto na intertekstot, kako povisoka gramatikalnost, na koja se povikuva i se razotkriva tekstot. Pridonesot, vlogot na poststrukturalisti~kata kritika vo epistemolo{koto o`ivotvoruvawe na komparativistikata e re~isi o~igleden: nastrana od pozitivisti~kite, mehani~ki, deterministi~ki istra`uvawa na genezata (potekloto, izvorite, vlijanijata) na kni`evno-umetni~koto delo, kako proces od primarno heuristi~ko zna~ewe denes se tretira samata interpetacija na (inter)tekstot; probivot vo imanentnite zakonitosti na kni`evnoumetni~kata struktura; otkrivaweto i podvlekuvaweto na alteritetot, transformativnite mehanizmi, otstapkata, inovativnoto pomestuvawe i prevrednuvawe; svojstveno/vgradeno vo intertekstot, kako interpretant na tekstot - urnek. Uvidot vo dlabinskite, generativni potencijali na kni`evno-umetni~kiot dijalog, poso~uvaweto na aktivniot so-odnos me|u samite kni`evnoumetni~ki tekstovi, samoto razotkrivawe na imanentniot, vnatre{en dijalogizam na umetni~kata re~, kako i inicijalnoto voobli~uvawe na modalitetite na kni`evnoumetni~kiot dijalogizam - kni`evnata teorija mu gi dol`i na ruskiot genij Mihail Bahtin, bez kogo nema{e da postoi, nitu mo`e{e da se zamisli i samata poetika (paradigmatika) na intertekstualnosta. Makar {to za procenuvaweto i osoznavaweto na negoviot nesomnen pridones i vkupno zna~ewe za komparativistikata bi bil neophoden pogolem, nezavisen prilog, vo ovaa prigoda, dovolno intrigantna e i zalo`bata na italijanskiot teoreti~ar Vitorio Strada, za povtornoto aktivizirawe na Bahtinoviot poimen instrumentarium, koj se poka`uva superioren, vo sporedba so podocne`noto, poststrukturalisti~ko opkru`uvawe. Dodeka poimot na intertekstualnosta poprvo se postulira kako mehani~ki vid soodnos me|u tekstovite, {to ne retko se sveduva i se iscrpuva so faktot na
126

elementarnoto prisustvo na eden tekst vo drug; dotoga{, poimot na dijalogot, spored misleweto na Strada, e dinami~en, sporeduva~ki, nesimetri~en; toj vklu~uva aktiven diskurziven odnos na pra{awe i odgovor, kako i nezanemarliv, intersubjektiven udel. Da zaklu~ime so konstatacijata deka, blagodarenie na Bahtin i na negovata koncepcija na dijalogi~niot, udvoeniot identitet na tekstovite - vo komparativnata kni`evna nauka, kvalitetot na zaemnosta, so-bitijnosta i sou~estvoto me|u kni`evno-umetni~kite dela; od slu~aen, nadvore{en, povremen, prerasna vo zakonomeren, imanenten, obligatoren, prvenstveno vnatre{en princip, vrz ~ija osnova funkcioniraat polifoni~noto bitie i procesualnosta na tekstot.

4. Kulturno-analiti~ki komparativizam "Tu|ata kultura, samo vo o~ite na drugata kultura, se otkriva sebesi pocelosno i podlaboko... Pri vakvata dijalo{ka sredba na dve kulturi, tie ne se slevaat i ne se me{aat, tuku sekoja gi so~uvuva svoeto edinstvo i otvorena celost, taka {to zaemno se zbogatuvaat#. (Mihail Bahtin, 1986:345). Istaknuvaj}i gi stimulativnite vrednosti i heuristi~kite imperativi na me|ukulturniot dijalog i disperzija; zna~eweto na egzotopijata, transgredientnosta, vnenahodimosta; rabnosta i voop{to grani~nosta, kako alternativen i isto tolku generativen, produktiven kulturen prostor, Bahtinoviot dijalogizam, vo su{testvena mera, ja proniknuva i najnovata razvojna linija na komparativnite prou~uvawa, od 80-tite godini navamu. Podemot na kulturnite i interkulturnite studii svedo~i za narasnatiot interes sprema problemite i aspektite, koi go nadminuvaat domenot na kni`evno-umetni~kite fenomeni, {irej}i se kon aspektite na me|ukulturnata komunikacija, multikulturalizmot, kulturnata antropologija i filozofijata na kulturata. "Kulturniot identitet na dadenata nacionalna literatura sekoga{ odnovo se vospostavuva, niz neprestajniot dijalog so drugite... Na{iot kulturen identitet e na{ "intertekst#. (Jola [kuq, 1992:23). Vrz osnova na Bahtinoviot dijalogi~en poim na identitetot, kulturniot identitet, kako kategorija od primaren interes za aktuelnite kulturolo{ki prou~uvawa, vo domenot na komparativisti~kiot diskurs, se razotkriva vo eden neesencijalisti~ki, interaktiven, dinami~en, procesualen oblik i modalitet. 127

Elizabeta [eleva MAGOR So novite teoriski izvedbi, osvedo~eni vo sodejstvo na pove}e {koli, kako {to se: Noviot istoricizam (i negovata zalo`ba za oformuvawe na poetikata na kulturata na edno razdobje); feministi~kata kritika (so svoite kriti~ki razobli~uvawa na socio-kulturnite stereotipi i proekcii na seksualniot pol); postkolonijalisti~kata kritika (sosredoto~ena vrz kulturolo{ki obuslovenata recepcija na Drugiot); geopoetikata (so svojot blagonaklonet odnos sprema pridobivkite i prednostite na inter-kulturniot transfer); problematikata i hermenevtikata na kulturniot identitet, gi potvrduvaat inherentnosta i implantiranosta na komparativisti~kiot diskurs, vo rasvetluvaweto na fenomenite na intra i interkulturnata komunikacija i interferencija. Toa, pred s¢, mo`ebi, se odnesuva, i ja opfa}a problematikata na kulturnite transferi; prou~uvaweto i istorijata na mentalitetite; imagolo{kite proekcii za Drugite vo kulturniot i kni`evniot prostor; recepcijata i hermenevtikata na Drugosta voop{to. Ona podra~je od kni`evnata komparativistika, koe porano se narekuva{e imagologija (sveduvaj}i se na pretstavite za drugite narodi vo dadena nacionalna literatura); denes evoluira vo edna po{iroka i provokativna hermenevtika, koja, pred s¢, nastojuva da gi revidira diskriminatorskite aspekti na liberalno-humanisti~kata kultura, nejziniot problemati~en tretman i pristap kon Drugosta. Prilozite na Edvard Said "Orientalizam# (1978), Cvetan Todorov "Nie i drugite# (1982), "Osvojuvaweto na Amerika#; ili, pak, imagolo{kite istra`uvawa vrzani za kulturniot region na Sredna Evropa, odnosno Balkanot ili Mediteranot, svedo~at za podemot i plodotvornosta na kulturnoanaliti~kata interpretacija, koja, vo sredbata, kontaktot i zaemnoto so~eluvawe i zapoznavawe na razli~nite kulturi i kulturni regioni, gleda fakt od prvenstven nau~en i spoznaen interes. Za razlika od prethodno vladeja~kiot evropocentri~en, puristi~ki kulturolo{ki pristap; teoreti~arite, denes, so najgolemo vnimanie se odnesuvaat i gi respektiraat drugosta, otstapkata i razlikata; otkrivaj}i vo nivnoto postoewe fundamentalen eksplanatoren motiv, za principot na kulturniot pluralizam i za vrednuvaweto na kulturnata diferencijacija. Tuka vredi povtorno da se spomene primerot na ruskiot semioti~ar Jurij Lotman, koj, dvi`ej}i se po tragata na Bahtinovite iskustva, doa|a do zanimlivi i korisni pomestuvawa i prevrednuvawa na kulturniot pridones na t.n. primitivni kulturi. Spored Lotman, kulturata treba da se nabquduva kako "otvoreno okno#, sledej}i gi stimulativnoto zna~ewe i produktivniot del na haosot, slu~ajot, fluktuaci128

navamu.e. primitivni. Na toj na~in. povtorno. vo oformuvaweto na kulturata kako polimorfno kodiran. praktikuva i Kenet Vajt. nesvodlivo vlijanie na transkulturalnoto zna~ewe . istoriskiot nomadizam. za vnatre{niot mehanizam na kulturniot samorazvitok. se potvrduva preku tragi~noto iskustvo na poslednata balkanska vojna {to se vode{e vo 90-tite godnini. doa|a do oformuvawe i primena na edna apriorna imagolo{ka proekcija na Istokot kako varvarska sostojba. vo ramkite na kulturno-antropolo{kiot komparativizam. vrednuvaweto i samotolkuvaweto na t. kako imperativen faktor na kulturnoto samosoznavawe i samosozdavawe .Lotman pozitivno gi vrednuva iskustvata na tu|ata kultura (odnosno inokultura. haoti~ni svetovi. vo najnovo vreme. kako nepomirlivi imagolo{ki proekcii. Delotvornosta na dijalogizmot. otvoreno. po~nuvaj}i od helenskata kultura. na primer. ima sredbata so t. So svoeto dinami~no ustrojstvo. kako {to samiot ja narekuva). ednostavnata . poradi koja se aktiviraat odbranbenite mehanizmi. Poso~uvaj}i go haoti~noto. Fatalnata delotvornost na vakvite kulturolo{ki obusloveni apriorizmi i atribucii na navodno varvarskite svojstva i dejstvuvawa na Drugiot. Kako {to poka`uvaat i tolkuvawata na Nil A{erson. na prostorite na biv{a Jugoslavija. ednostavni kulturi# (1981 ). poliglotski 129 .vo prilog na edno decentrirano. vo promisluvaweto na sopstvenite kulturni stojnosti. mali literaturi. polimorfni.n. nekulturni. }e ja pottikne ili pronikne drugata kultura.komparativistikata se nao|a vo situacija {to go nadminuva telosot na neposrednoto nau~no samodoka`uvawe i afirmacija.n. humanisti~ka zalo`ba i perspektiva na dijalo{koto so .jata. blagodarenie na {to }e ja oplodi. poliglotski makrotekst. sekoja kultura. dijalo{ko stojali{te. tolerancija i proniknuvawe na razli~nite kulturni diskursi.mo`e da ostvari ekspanzivno. me|u "varvarite# i "civiliziranite#. e osobeno zna~ajna za pristapot. tolerantno. vo prilog na edna utopisti~ka. pod znakot na edna obnovena krstonosna polarizacija. "Osnoven istoriski stimul. ksenofobi~nite reakcii i predrasudi na zapadnata kultura. kakvo {to. Za razlika od toa. me|u Istokot i Zapadot.tvorewe. povratno. t. arhai~nata. gledaj}i ja realnosta na me|ukulturniot dijalog. odnosno mentaliteti. nepredvidlivo. vo svojata geopoeti~ka rehabilitacija i prevrednuvawe na kulturolo{kiot pridones na nomadskoto iskustvo. arhai~ni. aplikacijata na Lotmanovite kulturnoanaliti~ki postapki ovozmo`uva da se nadmine i da se razobli~i na Zapad vkorenetata "hermenevtika na varvarstvoto# . inovativno dvi`ewe i probiv. odnosno hibridni. vklu~itelno i primitivnata.

kako {to e i makedonskata. tokmu vo komparativisti~kiot pristap i priod kon problematikata na kulturniot identitet. gi afirmiraat i im odat vo prilog na singularnoto iskustvo i razlika na t. So toa {to go decentriraat. 130 . vrzan za iskustvoto na imperijalnite sili. sotvoreweto i so-bitijnosta. ja nao|aat mo`nosta i {ansata da se oslobodat od predrasudite za svojata provincijalnost. za vozvrat. hibridna. tegobnost. Vo toj kontekst. su{testveno zasnovan vrz principot na dijalogi~nosta. problemati~nost. tranzitivna. rigidna metodologija na prou~uvaweto. so tradicionalisti~ki nastroenite filolo{ki otseci. deprivilegiraat. mo`e. svojot nezamenliv vlog. rivalstva.nasproti postoe~kite akademski rezervi.n. presvrtni~ki kulturni pridvi`uvawa. koi ~esto bile generatori na krupni. utopisti~ki potencijal. Ovie literaturi i kulturi. sovremenite dijalo{ki opredelbi na identitetot kako dinami~na. sepak. mali literaturi. osporuvawa. osobeno onie {to lokalnata kni`evnonacionalna tradicija hermeti~no ja zatvoraat vo edna edinstvena. obezvlastuvaat stati~niot apsolutiziran model na kulturniot identitet. gledaj}i vo niv ramnopravni u~esnici i graditeli na globalniot kulturen razvitok. nasproti skepticizmot na Rene Velek. humanisti~ki. premol~eni i otvoreni konfliktualni raspravi.Elizabeta [eleva MAGOR kulturi. da go ostvari svojot nenaseten emancipatorski. zafrlenost. {to mnogukratno }e go potvrdi i }e go doka`e komparativisti~kiot raison d'être . makar i na teoretski plan. veruvame deka komparativizmot. intertekstualna kategorija.

e. ili pak za nedore~enost. primena na interdisciplinaren princip na istra`uvawe. komparatistikata se afirmira kon krajot na 19 vek. no i kako realnost (ili zakon na zatvoraweto. imeno. Komparativnata kni`evnost. ~ie zna~ewe i pridones. metafori~na smisla. takvata otvorenost nie ne ja smetame za metodolo{ki hendikep. Bez ogled na oddelnite zabele{ki na normativisti~ki naso~enite komentatori. ne se javuva samo kako problem na oddelni geografskoop{testveni determinanti. Na kni`evno-istoriski plan. kako. Za razlika od toa. Provincijata. izolacijata). Sledstveno na toa. ne samo vo epistemolo{ka.KOMPARATIVISTIKATA NIZ POST-MODERNO OKO Komparativnata kni`evnost e edna od onie nauki. Taa e sinonim seto ona. monopolizacija samo na eden. 131 . imanentna na samiot nejzin nau~en predmet. vo onoj moment. i kako univerzalen oblik na ~ovekovata duhovnost. ili. t. i pojdovna duhovna otvorenost i qubopitstvo kon drugite umetnosti i kulturi vo svetot. nametnuvaj}i si sebesi poinakvi. {to e tu|o i dlaboko sprotivstaveno na duhot na avtenti~noto (duhovno i umetni~ko) tvore{tvo. pak. tuku i vo kulturolo{ka smisla. koga kni`evnata nauka se zasituva od faktografskata euforija na pozitivizmot. potrebno e mno`estvo teoretsko-metodolo{ki pristapi. komparatistikata se legitimira preku na~eloto na pluralizmot. provincijata bi zna~ela redukcija i mistifikacija na poimot na nacionalnata kni`evnost. zaradi principielnata otvorenost. s¢edno dali vo osnovnata. istovremeno. daleku po{iroki horizonti vo kni`evnoto prou~uvawe. vo vrednuvaweto i opredelbata na fenomenot na nacionalnata kni`evna tradicija. vo dopolnitelnata. pred s¢. dodeka kni`evnosta se promisluva dvostrano: kako semioti~ki model na odreden kulturno-istoriski sistem: no. edinstven metod na kni`evno prou~uvawe. Istoriski gledano.zatvorawe. socio-kulturna opredelba. Zo{to e toa taka? Pred s¢. kako i na metodolo{kite pristapi. dodeka na kni`evno-epistemolo{ki plan . evidentno raste. kako metafora. e zna~ajna tokmu poradi svojot otvoren intelektualen predizvik i osporuvaweto na provincijalizacijata.

pozitivisti~ki oboenata kni`evna nauka. mo{ne vlijatelniot vo svetski ramki. taka i vo interdisciplinarnite sferi. teoreti~ar Mihail Bahtin. Od druga strana. kako vo teoriskite paradigmi na samata kni`evna nauka. raznovidnosta i {irokata prifatenost na kritikata i teorijata denes e tolkava i nedvosmisleno izrazena. teorija i metodologija. Tatuska {kola: Lotman. filozofijata i sl. Osobeno blisko na zastapnicite na post-modernata teorija. se nao|aat kaj. davaj}i mu predimstvo na kompleksnoto. taa stanuva osoben i dominanten predmet na teoriskiot interes na post-strukturalisti~kata kritika (vtemelena od strana na Rolan Bart vo programskata statija "Teorija na tekstot#). istoriskite. ~ij paradigmati~en poim pretstavuva intertekstualnosta. vidlivo bea i s¢u{te se zanemareni. Uspenski. prisustvoto. ~ii dela na evropskata javnost £ gi predo~ija negovite sledbenici i. vo makedonskata akademska sredina) e podemot i jakneweto na kni`evnata kritika. Edna od nesomnenite zaslugi na komparatistikata (vidliva. me|utoa. para-kni`evnost. potceneti. prenabregnati. sitni~avoto. s¢ do pojavata na komparativnata kni`evnost. privrzanicite na kni`evnata semiotika od tkn. onie disciplini. Rene Velek. ~itan i vreden. bele`ewe fakti). ne be{e nitu dovolno. sekako. metodolo{kite i drugi me|i! Objektivno (ili imanentno)prisutna vo samite kni`evni dela. vo kni`evnata praktika. 132 . deka komparatistikata ne treba da se povede po isku{enieto da mu slu`i na "kulturniot imperijalizam# (da ja potkrepuva kni`evnata s¢mo} na edna vlijatelna kni`evnost). "raznore~ie#). bespolezno od kni`even aspekt. nitu pak soodvetno nau~no prou~ena. estetikata. denes ugledni teoreti~ari od bugarsko poteklo. {to tokmu vo tradicionalnata. ova mislewe logi~no proizleze od pojdovnite principi tokmu na komparatistikata. Me|utoa. tkn. Denes. Od druga strana. predmetnite. komparativnata kni`evnost go verifikuva imperativot za s¢strana upatenost na istra`uva~ot. osobeno. sinteti~ko poznavawe na kni`evnosta. nacionalnite. kako i onoj na umetni~kata literatura (beletristikata).Elizabeta [eleva MAGOR Kako {to }e istakne eden od vtemeluva~ite na sovremenata kni`evnonau~na metodologija. intertekstualnosta. Nasproti toa. Ivanov . korenite na intertekstualnata koncepcija na kni`evnosta. ili pak na "kulturnoto knigovodstvo# (revnosnoto tragawe po isforsiranite analogii. pak. odnosno konceptualnata zalo`ba za premostuvawe na `anrovskite. istaknata ili vrednuvana. mu dol`at na Bahtin odredeno teorisko vlijanie. {to govori za sozdavaweto novo kni`evno pismo.isto taka. Velek uka`uva na toa. Cvetan Todorov i Julija Kristeva (konkretno zaslu`na za kone~nata terminolo{ka elaboracija na izvorniot Bahtinov termin "dijalogi~nost# odn. ~ij duhoven i kreativen predznak e podednakvo atraktiven.

slikata ostanuva ista: otporot kon sovremenata teorija. vo nastojuvawata. so principielnata opredelba protiv sekakvo zatvorawe vo lokalnoto. nitu pak na~elo na lebde~ka s¢prisutnost. registriraweto na tekstualnite podudarnosti. Velek so negoduvawe reagira na prenaglasenata izolacija na filolo{kite otseci. vo ramkite {to gi opredeluva konzervativniot epistemolo{ki priod. t. komparatistikata. inaku dolgogodi{en gostin na Seminarot za makedonski jazik. obele`an od podemot na disciplini kako {to se semiotikata. le`at i pri~inite za otporot protiv komparatizmot. koga vo svetot preovladuva edna demokratska ideologija. U{te vo 1963 g. avtori za akademsko prou~uvawe. pragmatizmot i konformizmot vo kni`evnite prou~uvawa. t. Denes. interesot kon malite i nedovolno poznatite kulturi i literaturi. Od druga strana. vo ponovo vreme i vo nam pobliskite sredini.osobeno. otpor {to ne e samo "na{a maka#. taka i so favoriziraweto na oddelna grupa interesi (porano toa bea ideolo{kite. otkako go nadmina "lovot na vlijanija" odn. tuku e imanenten na novoto vreme. sega se na red nacionalnite). Otade. estetskite vrednosti od nacionalnata kni`evnost. dela. komparatizmot ne e samo rabota na proizvolniot.e. konstitucionalnata ome|enost. Podvrgnati na eden procesualen vrednuva~ki ~in. komparatistikata ima svoe mesto vo afirmiraweto na takvite literaturi 133 . teorijata na informacii i komunikacii..e. optovareni kako so tradicionalni barieri me|u nau~nite pristapi.Vo sovremeniot mig na vkupniot epistemolo{ki razvoj. Stru{kite ve~eri i drugi nau~ni sobiri vo Makedonija. kni`evnosta da se prou~uva kako (kako inter) kulturen fenomen. prerasnuvaat vo konstituenti na eden tipolo{ki (ne samo hronolo{ki) kni`even poredok. go steknuva svojot polnozna~en lik i renome. izborot na tekstovi. pred s¢ duhoven stav! Tuka nekade. nau~en) plan. vo duhot na proro~kata Geteova zamisla na op{tata (svetska literatura). sozdavaat stru~waci so "bibliografsko znaewe# ili "starinska specijalnost#. kibernetikata. a koi vlijaat na kni`evnata "kowukturnost#. li~en izbor. potvrduva misleweto na evropski afirmiraniot komparatist vo Insbruk. raste~kiot interes kon razlikite i otstapkite od dominantniot model na mislewe. smeta Konstatinovi}. hrvatskiot u~en Vladimir Biti go objasnuva so nejzinata subverzivna mo}. Zoran Konstantinovi}. Zaradi toa. na toj na‘~in. Deka e komparatizmot nerazdelen od sovremenite tekovi na metodolo{ki (odn. dobivaat vo svojot povesen dignitet. komparatistikata ponudi redefinirawe na poimot na "nacionalna kni`evnost# vo globalni estetski parametri. bez vozbudliviot dopir so razli~nite kulturi i so sovremieto. R. koi resko gi podvojuvaat nacionalnite literaturi i teoriskite pristapi proizlezeni od sekoja od niv i.

Frederik Xejmson). ~ie zna~ewe. hermeti~na disciplina so ograni~en kabinetski dostrel. {to ima dinami~en. mo`at da vodat kon istra`uvawa od poop{t karakter. komparativistikata denes. literaturata se prou~uva ne samo kako oddelen predmet. ami i kako funkcija. ~ii komponenti vzaemno se prepletuvaat. komparatistikata ima novi viduvawa i na procesot na kni`evnata transmisija: blagodarenie na slova~kiot u~en Dioniz \uri{in. bidej}i kako glaven filter i presuden ~initel vo probivot na samoto vlijanie. koj{to vo okru`uvaweto na ostanatite umetnosti i podemot na masovnite mediumi. egzoti~na. Poniknata kako `elba da se sovladaat soznajnite i vrednosnite ograni~uvawa na pozitivisti~kiot model na nacionalnata kni`evnost. gi {iri svoite ambicii kon sferata na op{tata kulturologija. Vakvite pojdovni istra`uvawa. Sozdavaweto na eden globalen kulturen sistem. So ogled na toa. motivacijata. dopolneti so novi soznanija za karakterot. vo vrska so komunikativnosta i priem~ivosta.Elizabeta [eleva MAGOR (kakva {to e makedonskata) i takva uloga. Pokraj toa. 134 . komparatistikata ovozmo`uva i re-semantizacija na poimot "kni`evnost#. soobrazliv so razli~ni diskurzivni sferi (me|u koi ne se isklu~uva duri nitu video-artot. go menuva nekoga{ povlasteniot recepciski i predmeten status. daleku go nadminuva domenot na ~isto nacionalnite disciplini. "vlijanieto# stanuva pokazatel na kulturniot identitet. na tipologojata i na priem~ivosta tokmu na literaturatareceptor. na oblikot na kni`evnata tradicija. sega taa nastapuva vo uloga na aktiva i tvore~ka strana na procesot. vo {to predni~at anglo-saksonskite teoreti~ari na post-modernata (Teri Iglton. funkcijata na kni`evno estetskiot transfer. kako sostavka na sovremenoto kreativno iskustvo). £ odi vo prilog na komparativistikata. promenliv karakter. ~ija posledna `elba e: da bide marginalna. Kone~no. kako antropolo{ki kategorii (dalekuse`no poso~eni od Bahtin).

imanentno se vgraduva vo temelnata preobrazba na Arhidej. mojot kutar `ivot. koja se obezvredni so ovaa smrt. posilen subjektivitet. proizlezeno prvenstveno od objavata i mo}ta na smrtta. vo procesot na samonabquduvawe e vme{an i drug u~esnik. naratotrot na romanot. romanot "Aleksandar i smrtta# od Aleksandar Mickovi}. koj ve}e nemam {to da bidam vo `ivotot. Naslovot na ovoj tekst e naveden spored edna formulacija na Mihail Bahtin od deloto: Autor i junak u estetskoj aktivnosti. 35). na taa neizmerna proma{enost. se postulira "viduvaweto na sebesi kako drug#. opsednat sum so tu|a du{a# (s. koja poniknuva vo procesot na depersonalizacija na moderniot subjektivitet i ja otkriva negovata nemo} za separacija od Roditelot-poredok. fiktivniot drug. ili "golemite prikazni# i idei: praznina. kako oru`ar i pridru`nik na carot. so krizata na identitetot: kako kriza. Beograd. Politika do`ivljaja. a i ne smeam da po~nuvam da biduvam ne{to. ne sum sam koga se nabquduvam sebesi vo ogledalo. "Na vrvot na seta taa ogromna zaludnost. ~uvstvo na praznina i ni{to`nost. 1 135 ... koja ima eshatolo{ki u~inok. {to ja obele`uva obespokojuva~koto iskustvo na drugosta. dali mo`am da go napu{tam Aleksandar#? Iskustvoto na Drugosta. 1977 i egzistencijalnofenomenolo{kite osnovi na naukata za li~nosta. i u{te pove}e. Bahtin govori i za nabquduvaweto vo ogledalo: "Vo ovoj slu~aj. ne samo biolo{kata smrt na Aleksandar i negovovto telo. 1991. "Mo`am li da otidam nekade jas. tuku i simboli~kata smrt na Arhidej. Pri toa. komunicira so kulturolo{kiot model na postmodernata.. 2 Za sostojbata. nare~ena "primarna onolo{ka nesigurnost#. ja ra|a tkn. Novi Sad. da se konsultira knigata na Ronald Leng: Podeljeno Ja. mojata pusta `ivea~ka. kako preduslov na eti~kata i estetskata objektivacija.OPSEDNAT SO TU\A DU[A1 Otkrivaj}i go do`ivuvaweto na prazninata.. {to zad sebe go sozdava biolo{kata i duhovnata smrt na golemite avtoriteti. na su{testven na~in.. i go naso~uva patot na negovata nova individualizacija. bev jas. kade {to. Krizata na identitetot kaj Arhidej.2 sostojba na zagrozenost pred svetot i pred drugite lu|e prosledena so. Kako nekoj drug da go `iveel mojot `ivot. kako podanik na eden sistem. koj pomina vo senka. primarna ontolo{ka nesigurnost.. {to dosega ne sum bil. mesto mene#. ovde ne e izrazena edna i edinstvena du{a. strav od pretopuvawe i vtopuvawe vo nekoj drug.

koja obezli~uva i uni{tuva. koja se provlekuva otporano. toj konstatira: "Be{e toa prikazna. 136 . Bahtin. koe se poistovetuva so imbecilniot brat na Aleksandar.. onostrana hermeneuti~ka perspektiva. so prazninata na svoeto bitie (bidej}i se imenuva kako "senka na senkata#). {to ja napi{al nekoj Arhidej Potivov.e.. posleden izlegov od prestolnata sala.. ja pogubi i golemata ideja za harmonijata. zagubeno vo svojata beda i nesre}a#. raslojuvaweto na negovite identifikacioni upori{ta. vo sudot. "A sega koga umre Aleksandar se soo~iv so samata smrt. toj postepeno se preobrazuva vo jas-za-sebesi. "Da. Arhidej ja do`ivuva i egzistencijalnata zakana: sebeviduvaweto niz optikata na Drugiot. nepoznat za sebesi#. biografskite i kni`evnite tekstovi od razli~na tipolo{ko-stilska proveniencija. ili. no vkupniot negov odnos e mnogu poslo`en. go ubi i carstvoto. 1988. {to Arhidej go ima i za sebesi samiot. a nikoga{en oru`ar#). e 3 4 M. Arhidej ja iska`uva i dlabokata po~it kon vladetelot.Elizabeta [eleva MAGOR Ka`ano so zborovite na Bahtin. preminot od eden vo drug personalen modalitet: od jas-za-drugite. koga site se razotidoa i jas. probiv na nekakva onostrana sila (kako smrtta).. kako (intertekstualen) junak par excellence. delo. Taa podvoenost. nav. vedna{ toa go pomisliv. Vrednosnata perspektiva i transgrediendnata mo} na Drugiot (pogled. zastapen podednakvo vo istoriografskite. Vo toj odnos. Mnogu godini. pri toa soo~uvaj}i se so sopstvenata neavtenti~nost ("porane{en. 203. {to bitno }e go destabilizira vostanoveniot svet. Oti ovaa smrt. sud. singularen mit#4 za Aleksandar.. poto~no od negoviot fingiran dijalog so Burhard [mit. ja sproveduva su{tinskata transformacija na "apsolutniot. strategija zaborava. i so vistinata na smrtta. najzabele`itelnata crta e tokmu ambivalentnosta. so principielnite pretpostavki na seto golemo carstvo i na svetskiot poredok. mu ja donesuva diseminancijata na negoviot identitet. Kategorijalnata odrednica na Drugosta ima zna~ewe na postojana zakana. odnos) e dlaboko obmislena: romanot. po ~itaweto na svojot zapis. go sopre presozdavaweto na svetot#. zbuneto i vxa{eno ~ove~e. "taga na individualizacijata#. istovremeno. Distinkcijata me|u singularen ili monomit i polimitska perspektiva ja prevzemame od Odo Markard. so frustracijata ve~no da bide "metajazi~en junak#. Pokraj su{tinskata zakana na smrtta. bev ve}e nekoj drug.3 t. avtorot na knigata Postmoderna.. Izedna~uvaj}i ja li~nosta na Aleksandar. s. nositel na imeto. Arhidej ja do`ivuva tkn. Zagreb. mit.

kako svoevidna odmazda na naratorot Arhidej. e polimitska. kako za Aleksandar. deka gi prestoruva vo ne{to. samo na edna vistina. kukla podlo`ena na obezli~uvaweto. koja vo sebe komprimira privrzanost. razvlastena od seta porane{na vlast i mo}. {to gi vozmutuva do dnoto na bitieto. na podgotvitelnata {minka za ve~nosta. bitnite epizodi. bitie na zakanata. po~it. Pris.. Po svojot karakter. takva {to go razgraduva monomitskiot avtoritet samo na edna prikazna. prezir i zazor. Aleksandar e. od moderen vo post-moderen junak. Toj siot `ivot go pomina kako barawe na ne{to#. vo deloto: Discours du recit. Mo`ebi najizrazena crta vo taa negativna hermenevtika. odbivnost. pretstavuva iskazot. indikacija za karakterot na negoviot premin.indikacija za profilot na Arhideeveta samosvest i individualizacija.1972. mnogu pove}e 5 Analepsata. da gi menuva. vo Makedonija. vo romanot e toj mnogu pove}e funkcija na primarnata ontolo{ka nesigurnost.5 vr{i selekcija na. drugata po nego. vestitel na samoomrazata. onoj koj pobuduva nepoznati transformacii. koj "so strav gospodare{e vrz lu|eto#. raspadlivost e posebno istaknata. Soznanieto za Aleksandar e interesno i paradoksalno: golemiot imperator. ja imenuva @erar @enet. voshit.. minlivost. sprotivstaveni. po pat na analepsa. Ednata napred. dlaboka omraza. osuda. da znae. proekcija. sodr`i nesomnena ironija: toj e samo mumija. Nastapuvaj}i vo uloga na negov interpretator pred Aristotela i pred ~itatelskiot auditorium. onoj {to ja razotkriva fundamentalnata rasloenost na li~nosta. pravi individualno obuslovena proekcija na ovoj istoriski lik. koj {to nitu samiot ne e imun na {izoidnite rascepi: "Ponekoga{ so nego odea dve senki. Kako i da e Aleksandar e samo mrtvo telo i figura na se}avaweto. Arhidej. pak ne go ostavaat na mir#. zna~i demonot na Drugosta. {to taa praznina go razbuduva vo potragata po neznajnoto Drugo: ovde. mo`ebi. i na toj na~in. i. isto tolku. zna~i. {to nim im e omrznato i stra{no. Zamina.toj ne se vrati vo svojata Itaka. deka Aleksandar uspeal "da gi kr{i lu|eto. spored nego. Arhidej. ka`ano so terminot na Odo Markard. odn. ovaa proekcija. mo`ebi kako bo`ja opomena pred neumerenite ambiciii. pi{uva: ". No eve. 137 . da gi op~inuva i da gi pot~inuva da ~uvstvuva. Drugosta-kako sila na kopne`ot i qubopitnoto tragawe ili otkrovenie. Ne{to ponatamu. taka i za vkupnata smisla na istoriskite tekovi i pridobivki. zaluta i ne se najde pove}e sebesi. detronizacija. {to gi spoulavuva#. e isto tolku su{testvo na onolo{kata praznina i na kopne`ot. Aleksandar e vsu{nost otsuten od romanot: sostojbata vo koja simbolot na svetskiot kopne` i nemir e predo~en. Otade. pravej}i intertekstualna sporedba me|u nego i Odisej. Negovata telesnost. zna~i narativno vra}awe vo minatoto.

"ne trpi ovaa materija nepovikani#). za `ivotnata uloga i patot na Arhidej. nepoznat mrtovec.Elizabeta [eleva MAGOR povod. Figure. zo{to e izvr{eno so pomo{ na evokativnite opisi i zo{to ima eshatolo{ko zna~ewe). vo negoviot od nego#. kni`evnite i drugi spisi. vo izvesna smisla-samiot tekst. zad koja stoi konkreten avtor. deka duri sega po~nuva negoviot `ivot. da se predo~i edna nova i li~na hermeneutika. reakciite na dvorjanite Arhideevoto budewe na identitetot. Beograd. pretstavuva "odmazda#. duri po svojata smrt. postojat najmalku dve instanci na fikcionalnoto jas: do`ivuva~koto jas i 6 Za ornamentalniot zapis. i . vo koja dominira ~inot na mumificiraweto. davaj}i mu poinakov "tekst#: imeno.se}avawata za Aleksandar. Toj tekst e konstituiran kako dvojna povest: od edna strana . za kogo treba da se gri`am. obele`eno so krizata na avtoritetot i anti-normativnata ideologija. vo posredna smisla. besmrtnosta. vo predanijata i istoriskite. Podocna. Duri smrtta ja ovozmo`uva neophodnata sloboda. Deka sega doprva }e se vidi {to stana so nego. 138 . toj povtorno go vospostavuvaa svoeto vladeewe. Vo romaneskniot tekst. 1985. Podgotovkite na Aleksandar za pogrebot so~inuvaat golem del od romanesknoto si`e: nivniot opis e ornamentalen. "A ovoj Aleksandar {to sega le`i vo Vavilon. Arhidej veli: "Imam nekoe matno i stra{no ~uvstvo. Nepostoe~kiot car mi ja povela vistinata. post-istorisko vreme. kako da e nepostoe~ki ili kako da e nekoj drug. so seto svoe dlaboko protivre~no. ovojpat. Spored mene. retrospektivnata povest . isto kako {to smrtta stanuva presudniot ~initel i motiv . negovoto svedo{tvo za smrtta.e aktuelnata. onaa po smrtta na Aleksandar. obo`uvan a omrazen.od druga strana. Zatoa. onaa vistina. Aleksandar e zaokru`en kako ambivalenten junak: nemo}en a stra{en. na nov na~in go osvetluva fenomenot na samiot `ivot. So ogled na toa. taka {to. od druga strana. da se vidi @erar @enet: Granice pripovedanja. taka i e#. so smrtta. negovoto telo minuva niz raznite etapi na minlivosta. nad nekoga{ neprikosnoveniot vladatel. {to Arhidej dolgo ja potisnuval vo sebe. Smrtta kako drugost. nemo}ta. No taka be{e. Aleksandar postoi kako mumija. razgradbata. ritualnoto ubistvo na kralot (ritualno. kako svet ~in i sveto vreme.Arhidej da go zapo~ne samoto pi{uvawe na svojot tekst. kako postapka.6 vrzan za ramni{teto diskursot. e karnevalskiot duh na preminot `ivot-smrt-`ivot (sodr`an vo samata etiologija na mumifikacijata. deka raska`uva~kiot tekst e pi{uvan vo prvo lice. tie ja prestavuvaat ritualnata osnova na deloto: od edna strana e. koga novite generacii osoznavaat za podvizite i slavata na imperatorot. da se ka`e vistinata za Aleksandar. obezli~uvaweto. a ne na prikaznata. odnosno.

8 Potragata po "zreloto jas#. na momenti. nav. sekomu. Beograd. Detalnite opisi na mumijata i procesot na nejzinoto podgotvuvawe. [to bi razbral Aristotel od sevo ova. se}avaweto na izminatite nastani. za ontolo{kata priroda na tvore{tvoto. Za epistolarniot `anr. negovoto iskustvo. Seto toa go pi{uvav zo{to mene me zasegnalo. Pripovjedni tekst u prvom i u tre}em licu. kako forma na dijalog. ja istaknuva teoreti~arot Franc [tancl kako eden od temelnite motivi na prikaznata vo prvo lice. Zo{to niz site tie bolki i stradawa se osloboduvav od Aleksandar#. da se vidi kaj: Klaudio Giljen: Knji`evnost kao sistem. odmeren pogled kon smrtta. Iska`uvaweto na metajazi~nata svest za smislata na pi{uvaweto voop{to. a vistinskiot nejzin motiv e potrebata za sreduvawe i smiruvawe. ne samo na ramni{teto na negovata znakovno-ideolo{ka. Republika. stanuvaat svoi avtori. za karakterot na kni`evno-istoriskata vistina. "Da. Ottuka. delo. 1984. problemot na identitetot vo ovoj roman se eksponira i na metajazi~noto nivo na naracijata. v. ovoj hibriden roman vo sebe gi sodr`i elementite na pet `anrovski modeli: na istoriskiot roman.9 samite estetski go osmisluvaat svojot `ivot i taka. onoj {to najsilno go do`ivuva i ~uvstvuva otsustvoto. priem~iv. Prezemaj}i i nekoi elementi od epistolarniiot `anr. Pri samoto pi{uvawe na Arhidej. 4. komu mu se obra}a onoj {to ne{to pi{uva? Nikomu. Arhidej spa|a vo onaa grupa junaci. proizleguva i stilot na negovoto pi{uvawe: toa e transparenten. zemena e vo predvid aperceptivnata pozadina na adresatot i negovoto naso~eno razbirawe na prikaznata. 1982. Bahtin.. se vo funkcija na dosegawe na stalo`eniot. 9 Tipologizacijata na junacite poteknuva od M. potragata po "zreloto jas#. No. verojatno.. so kogo kni`evnata komunikacija dobiva svoj odreden tek: povremeno. koi{to. jas samiot sebesi si pi{uvav.deka ni{to ne sum mu soop{til iako toa mi bila namera. niz neposrednite obra}awa do Aristotel. sega. zaedni~kiot u~itel na Aleksandar i Arhidej.. taa se odviva vo vtoro lice. blizok do usniot govor. Mi se ~ini. dnevnikot.7 koja e negova eksplicitna i `anrovski imanentna osobina. mudrosta. za su{tinskata smisla i celite na kni`evno-umetni~kata komunikacija.. siot tekst ima i svoj ekspliciten adresat vo Aristotel. Kone~no. br. povtorno. se odlikuva so dijalogi~nost. tuku i na ramni{teto na `anrovsko-retori~kata struktura. epistolarnata forma. komunikativen stil. ovoj roman. u~itelu. Imeno. vistinskiot predmet na prikaznata poprvo e Arhidej. Zagreb. Kako {to od ovie nekolku re~enici mo`e da se vidi. No.. vsu{nost. me|u drugoto. zo{to jas sum bil prisuten. hronikata i romanot.raska`uva~koto jas.. 7 139 .8 ispolnuvaweto na egzistencijalnata prikazna i groza na naratorot Arhidej. spored Bahtin. od napi{anovo? Ne znam. jas toa sum go do`ivuval.

delo. Leng.12 Vo taa smisla. pretstavuvaat vid umetni~ki konvencii. Gi pro~ituvam. Beograd. svedo~i za pripadnosta na ova delo. Kaler. "Lagata. bri{ej}i gi site pretenzii za svoe institucionalno deluvawe. Kaler. raska`uva~koto jas se nadgraduva so u{te edna svoja modifikacija: meta-jazi~koto jas. 12 R. toa Jas tvrdi: "Toj be{e Aleksandar i za nego treba da se pi{uva poinaku od seto ona {to e napi{ano#. i samite.Elizabeta [eleva MAGOR pretstavuvaat posebni doblesti i dopolnitelen prilog za kompleksnata struktura na ova delo. Leng: spored koja. 11 X. isto taka la`no i neto~no. me|utoa. kako siot moj `ivot. kako i nezadovolstvoto od artificielnosta na umetni~kiot tekst. nav.10 vakvite oblici na skepsa ili samoomalova`uvawe. neotelotvoreno (ontolo{ki nesigurno) Jas. Na po~etokot. 140 . Iskazot na Arhidej. prvpat sega. nesigurnosta za idninata na tvore~kiot rezultat. Iska`aniot somne` vo verodostojnosta i komunikaciskata neophodnost na ovoj tekst. kakvo {to sega mi stoi ova {to jas sum go storil. vsu{nost. povtorno ovozmo`uva da povle~eme tangenta so teorijata na R. iako se odnesuva prvenstveno na negovite spisi. vo knigata: Strukturalisti~ka poetika. delo. vo poglavjeto: Konvencija i naturalizacija. otkako razbrav za tvojata smrt.11 dilemata pred napi{anoto. poinaku .vo smisla pokom10 Za ulogata i funkcioniraweto na kni`evnite kompetencii. vo koi najmalku go ima Aleksandar#. sevo ova {to sum go pi{uval. navistina deluva mo{ne spontano. zo{to duri jas pi{uvav za Aleksandar. Toa se se}avawa. nav. Mi se ~ini kako da gi pi{uvala tu|a raka. kone~no. Arhidej }e go napi{e slednovo: "Komu sega da se obra}am? Ovie trabi papirus ve}e nikomu ne mu pripa|aat. go dolovuva vnatre{niot govor ne samo na naratorot. proniklivo govori Xonatan Kaler. I sega gledam deka trebalo da pi{uvam poinaku i podrugo#. t. kontrola i kritika#.e. ~ij iskazen predmet e samosvoen i razli~en od ostanatite. edna od su{testvenite crti na tkn. tuku i na implicitniot avtor. vo ovie dva dena. nego ve}e go zaboravile ili go pametat. kon sovremenata kni`evno-umetni~ka paradigma. i. Ovoj obid za "naturalizacija na tekstot#. mi stanala edinstvena vistina. koi. Po smrtta na Aristotel. pretstavuva hipersvesnosta. na mo{ne suptilen na~in. ne treba voop{to da se tolkuvaat bukvalno: kako {to proniklivo upatuva X. "sveduvaweto na site svoi funkcii na opservacija. A laga e sevo. koja go problematizira samoto svoe postoewe i funkcija.. nastojuvaat da se steknat so "dopolnitelen avtoritet# pred ~itatelite. 1990..

vo deloto na V. a samo minal niz nego. niz toa nepostoe~ko carstvo. koj{to se dopolnuva so starozavetnoto u~ewe za Jehova. kako i na trite Aleksandrovi `eni.#. Kriti~kiot odnos kon vnatre{niot govor. redovno go menuva predmetot na prevedeniot iskaz. Arhidej go manifestira vo lucidnite komentari na pogrebnite slova i natprevaruvawa na velikodostojnicite. Po poteklo Vavilonec. 1980. imeno. "mislata mu be{e matna. odo{to na soodvetstvoto so vistinata. krunski dokaz za principielnata nemo`nost na taka zamislenoto carstvo: junak na ras~ekorot i pogre{nata intonacija. opa~en lik. psiholo{koto (vo Arhidej). da le`i tamu ona raskinato telo. Odbiraj}i go kako hermeneuti~ka perspektiva. romanot raskrstuva so Mitot za prisustvoto. stanuva paradigmati~en za raspoznavaweto na oblikot na istoriskata revizija. Arhidej negoduva i poradi sopstvenata vozbudenost i o~aenost. iska`an vo vrska so prividot na istoriskite veli~ini. kako bo`estven tatko na carstvoto.. Kriti~kiot stav na Arhidej. `anrovskoretori~koto. ima figurata na poliglotot Alkalez.pleksno. Volo{inov / Bahtin Marksizam i filozofija jezika. A sepak. Poseben udel vo toa soznanie. i polikulturniot identitet na makedonskoto carstvo. vo negoviot zarodi{. koe mislel oti go sozdal. i istovremeno negov ironi~en. {to romanot na Mickovi} kreativno ja soop{tuva. ja otkriva mitolo{ko-ritualnata dimenzija na moderniot identitet.nudi globalno prevrednuvawe na kategorijata na identitetot i pove}e ramni{ta na negovata dekonstrukcija: istoriskoto (vo likot na Aleksandar). "I zo{to seto toa? Za. 13 Za kategorijata "vnatre{en govor#.13 ne samo kon svojot. koj{to mnogu pove}e £ slu`i na strategijata na retori~kata maska. tuku e pove}esloen fenomen. poradi haosot i "celosnata par~osanost na mojata psiha#. Alkalez e metafori~na figura na raznojazi~ieto. kako {to }e mu se raskine carstvoto. na krajot. Jazikot ne e povr{inski.. tuku i kon onoj na drugite dvorjani. Romanot. kako suveren kaznuva~i nagraduva~ (vo samo-osporuvaweto na romanesknata vistina). ontolo{ko-egzistencijalnoto (vo objavata na smrtta). so edna pogolema doza na li~na do`iveanost. ~ija{to neuskladena intonacija. 141 . gi sledi istoriskite pretpostavki za ra|aweto na moderniot identitet. anti-junak na razlikata. kako na site onie koi znaat mnogu jazici#. Beograd. namesto nego . stanovi{teto na sega{nosta. Likot na Aleksandar.

"kulturni referenci. ~ovek ili utopiska prikazna). s. koga po~nuva subverzivno da prosuduva za poredokot. {to kako i sekoj hipertekst. 18 Vo svoeto poznato delo Palimsestes. 17 Za kulturniot vraisemblance. no sekako go pretpostavuva. 3/4. da go izneseme misleweto na Semjuel Veber. Seuil. koga. 11-12. 16 Vo prilog na ova tvrdewe. Tre}i program RTB br. univerzalen karakter. krizata na falogocentri~niot poredok. 212. da se vidi istoimenoto poglavje od navedenata kniga na X. £ pripa|a tokmu na tekstualnata praktika. Otade. Toa ~itawe.Elizabeta [eleva MAGOR Arhidej. opfa}a "niza kulturni stereotipi. Republika. nastapuva duri toga{. 15 Terminot e na Cvetko Milawa: Iscrpljenost modernisti~ke paradigme. nezavisno od faktot. Terminot "komplementaren identitet# e prevzemen od razgovorot od Radoman Kordi} so Qubi{a Jeremi}.tuku vo Aleksandar. se javuva kako nositel na "komplementaren identitet#14 takov {to neposredno se naslonuva na drugiot i od nego ja crpe svojata gra|a. rezultat na transformacija. posveten na prozata na srpskiot romansier Vidosav Stevanovi}. sledstveno na toa. Zagreb. Vo ovoj slu~aj. {to umetni~kiot hronotop e konkretno opredelen so aleksandriskata epoha. specifi~en za post-modernata duhovnost: otsustvoto na Transcedentalniot ozna~itel (s¢edno dali e toa bo`estvo. stanuva zbor za aktueliziraweto na eden kulturolo{ki model. A najgolemata zasluga za toa. 1990.15 svoeto samodo`ivuvawe preku sinxirot na Ozna~itelite (oru`ar. vedna{ upatuva na modalitetot na transformacija. otkriva. 14 142 . od druga strana. zasegaj}i vo problemi od s¢vremenski. Paris 1982. pridru`nik. br. s. 46. Makedonec). deka. 27.17 so svojata sovremenost. otkriva pove}enaso~ni teoriski uvidi. specifi~ni za edno razdobje#. vsu{nost. vo hermeneuti~kiot klu~ na identitetot i Drugosta. prvo. vo osnova post-moderna personalizacija. i objaven vo rubrikata: Knjige. deka "edinstveno pismoto mo`e da ja artikulira onaa radikalna neprisutnost na subjektot#. @erar @enet pi{uva. samiot tekst dostignuva visok stepen na kulturen vraisemblance. deka hipertekst e delo "izvedeno od nekoe prethodno umetni~ko delo#. koi se usvoeni kako vraisemblable vo edna odredena kultura#. negovoto sredi{te ne se nao|a vo negovoto jastvo. v. otfrlaj}i ja prethodno "normativnata individualnost#. i za transcedentalnite ozna~iteli i avtoriteti. toj i nema svoja supstancijalnost. po~nuva da ja gradi svojata. Vaka naso~enoto ~itawe. so drugi zborovi. Ovoj termin. taka i ovoj roman18 nu`no ja vklu~uva. koja e privilegiranoto mesto za osoznavaweto i iska`uvaweto na subverzivnata Drugost i na bolnata nepremostivost na Razlikata. s.16 Da zaklu~ime: ~itaweto na romanot "Aleksandar i smrtta#. da ne zaboravime. koja ne mora nu`no da zboruva za svojot prethodnik . Kaler. 1992. Arhidej e primer za decentriran junak. 1980. Negovoto vistinsko ra|awe. i krizata na identitetot voop{to. Urez. in: Bahtin i drugi (zbornik). pak.

Egzempl kao pri~a.19 ovoj roman e dvojno ~itliv i relevanten: ne samo vo sintagmatska (odnosno povesna). br. 19 Za egzemplot kako `anr. primarnata ontolo{ka nesigurnost. 1984. 5. spored ka`uvawata na Karl Hajnc [trile. 143 . da se vidi statijata na Karl Hajnc [tirle: Pri~a kao egzempl. koja go zacvrstuva modelot na post-metafizi~kiot svet. decentriranosta.sli~no kako i srednovekovniot egzempl. preku perspektivite na Otsustvoto i Polimorfnosta. Republika. tuku i vo paradigmatska (moralno-filosofska) smisla.

kaznata na smrtta. zna~i da se bide za Drugiot. koja. i. Ili. e bog na smrtta i upravitel na jazicite. †Qubovta i smrtta ne se objasnuvaat.dve inicijaciski iskustva. kako proekcija.Tanatosot. do kraj neprenoslivi. ja predizvikuva . progoneti od rajot i od ve~nosta. Da se op{ti. heuristi~ki komponenti. Smrtta (nebitieto) e nesoslu{anost. preku nego. od svoja strana. a tokmu vo kopne`ot. da se hrani i neguva kopne`ot po drugiot. staro-egipetskiot bog . vkusuvaweto na seksualnoto (erotskoto) iskustvo. nerazbranost. toa zna~i. toa zna~i. sovremenata epistemologija ja pronao|a ednata od svoite delotvorni.Tot. kako granica. jazi~no nesvodlivi. pa sepak. koi go zaokru`uvaat po~etokot i krajot na komunikaciskiot (dijalo{kiot) krug. zna~i da se op{ti. pak. da se bide upaten kon ne{to. povtorno. kako svoja vozvratna reakcija. Dejan Dukovski Eros i Tanatos . kako kazna. U{te od bibliskite vremiwa. Da se op{ti. da se proba qubovta.su{testveno e povrzan so svojot komplement . otsekoga{ postoi pome|u kopne`ot. n¢ vra}a kon bibliskiot mit za Adam i Eva: odnosno. Tie se nesoop{tlivi. Spored bibliskiot mit. Da se op{ti. kon vrskata. A toa. Mora da se probaat#. da se ostane od onaa strana na molkot. Da se bide. Ili. istovremeno. preku nemu imanentniot ~in na prestapot. Erosot. zna~i da se vkusi i smrtta. kako posleden horizont. znaeweto i smrtta. otade zaboravot i amnezijata. da bidat obi~ni smrtnici. da se bide za sebe#. zaradi koja{to Adam i Eva }e bidat kazneti. 144 . e pri~inata.Elizabeta [eleva MAGOR TANCOT NA EROS I TANATOS (nekolku primeri od makedonskata lirika) 1. kako {to voop{tuva Bahtin: "Da se bide. zna~i-da se znae. konsumiraweto. Tokmu kopne`ot po zabranetoto (ovo{je na soznanieto).

za rastrgnuvaweto na Dionis. kogo. qubovta go vklu~uva i e nezamisliva bez ~inot na prestapot. se †ra|a# tragedijata. vsu{nost. kaj Sabato. vo filmskata umetnost). Imanentniot erotizam na smrtta. i nesomneno erotska ekstaza. go ubivaat razbesnetite menadi. nie. Efemernosta. po "definicija#. od mitolo{kite . gi zasegaat tkn. od koi ponatamu se sozdava ili. s¢ do dene{ni dni (i. vo samiot akt na `iveeweto. za fatalnata bliskost i zaemnata privle~nost. dokolku. i vo qubovta. kako fenomen. zabraneta qubov i deka. Temata za qubovta i smrtta e eden od najplodotvornite kni`evnoumetni~ki toposi: i so pravo. preku krvo`ednite ape`i. zavr{uvaat so smrt#. ja sledime ovaa razmisla: "Qubovta kopnee po apsolutot i. u{te podelotvorno go zacvrstuva soznanieto. dlaboko gi proniknuva filosofite od fenomenolo{kata proveniencija (posebno Hajdeger). tuka e i poznatiot mediteranski mit. vo koi se preispituvaat fundamentalnite aspekti na ~ovekovata egzistencija. naru{uvawe na poredokot? A. podemot na edna. i vozvratniot tanatizam na qubovta. Vo ponovo vreme. u{te pove}e. folklorno-fantasti~na figura. prizivawe i zaraza so smrtta? 2. vo svojata pomamena. posebno. obete komponenti od ovaa tema. i predizvikuvawe na smrtta. kakva {to e vampirot (Drakula). tro{nosta na ~ovekovata egzistencija i telesnost. koi prisustvoto na smrtta go otkrivaat vo sekoj moment od `ivotot.postepeno i delotvorno navleguva i vo kni`evnoumetni~kite. dali toga{. site golemi qubovi se tragi~ni i tie. a da ne bide hibris. grani~ni situacii. taa ne mo`e. privremenosta. deka sekoja qubov e. zarazata na smrtta. kogo neminovno go sledi seksualno-zavodni~kata komponenta. fascinantna. od svoja strana. kako {to veli Ni~e. deka tancot na erosot i tanatosot. odnosno `anrovski profiliranite tekstovi. Dokolku.Mitologijata navistina plasti~no ja izrazuva interferentnosta na qubovta i smrtta: pokraj bibliskiot. 145 . na nekoj na~in. poradi taa pri~ina. sledstveno. ovde smeeme da zaklu~ime. upatuva na toa. najcelishodno se potvrduva tokmu vo likot na vampirot (povratnikot od svetot na mrtvite). spored nu`nosta na svojata priroda. me|u erosot i tanatosot. demonskiot erotizam. Periodi~noto odr`uvawe na dioniziskite sve~enosti. i. {to vampirot im ja prenesuva na svoite partneri. toj prestap se sostoi tokmu vo takvoto posegawe i kone` po "apsolutot#. U{te podocna. so samoto toa.

vo ramkite na estetikata na grdoto. Tokmu vo ramkite na takvite dekadentni nastroenija i raspolo`bi. fatalna predanost kon idealot na qubovta. korelativnata vrska pome|u Erosot i Tanatosot. Asketskoto samoodrekuvawe od `ivotot. Ako se navratime kon literaturata. odnosno dela. povraten nagon. koja se kaznuva so smrt. vlijatelna kni`evnoumetni~ka paradigma. Erih From. bezrezervna. prodol`uva da vlijae i ponatamu. koi se sosredoto~eni vrz vozbudlivoto prepletuvawe i dualizmot na qubovta i smrtta. koj. verojatno osen~eni so melanholi~niot duh na krajot na vekot. ekstravagantno go prednazna~uva modernisti~kiot dualizam na qubovta i smrtta. Dokolku se potsetime na pro~uenata balada "Gavranot# od Edgar Alan Po. vklu~uvaj}i vo nea pove}e raznovidni primeri. Takvata paradoksalna qubov kon smrtta. deka vo nea izobiluvaat takvi primeri. Po~nuvaj}i.Frojd. duhoven 146 . vo sonetite na kontroverzniot [arl Bodler. za pretpo~itawe na smrtta. neminovno }e zabele`ime. slikarot Vinsent Van Gog. evropskite literaturi. imeno. Vo vrska so takvata fanati~na. sozreva i edna radikalna filozofija na tvore{tvoto. {to definira eden svoevidno opredelen. 1992:61). koja re{itelno go zastapuva predimstvoto na (tvore~kiot) eros. koga qubovnite "divani# gi sporeduva i izedna~uva so "grobnica#. poeti~ki kult. pa s¢ do Geteoviot "hit# .temata za zabranetata ili nevozmo`nata qubov. ja tretiraat temata za zlokobnata obuslovenost me|u qubovta i smrtta.samoubiec Verter.Elizabeta [eleva MAGOR U{te prethodno. vo ime na povisokiot. treba da umre{ za sebe# . tatkoto na psihoanalizata . "Za da tvori{ vo ovoj svet. beskompromisniot devstvenik. pretstavena preku "kultot na mrtvata sakana#. nasproti `ivotniot eros i libido. za smetka na samo`rtvuvaweto i odrekuvaweto od sopstveniot `ivot. uka`a na inherentniot. poprvo bi sakale da umrat od qubov. eden kriti~ar duhovito zaklu~uva: "Nekoi pisateli. vo sozdavaweto na poetikata na simbolizmot. neosporen e vpe~atokot za su{testveniot udel na ovaa "nekrofilska" estetika ili nekropoetika. koja go podrazbira i se doka`uva preku nekakov oblik na li~na `rtva. vo oblikuvaweto na novata. so ne malo krativno zadovolstvo i so golem recepciski uspeh. stanuva konstanta. koj dejstvuva "od onaa strana na principot na zadovolstvoto#. Posebno omilena i podatliva e vo toj kontekst . a vo prilog na razgradbata i uni{tuvaweto. ja narekuva nekrofilija. Po~nuvaj}i od srednovekovniot roman za Tristan i Izolda.mu pi{uva na svojot brat Teo. Taa. podocna. preku renesansnata drama za Romeo i Julija. so romanti~arite. otkolku qubovta da umre# (@il Ernst.

ova navidum paradoksalno ravenstvo i poeti~ka dijalektika na qubovta i smrtta. 3. lirskiot subjekt. svedo~i za nadmo}nata vitalnost na erotizmot: "i mrtov sepak sum glad#. grani~na situacija. gor~livata lucidnost i li~nata samo`rtva na poetot: ". ~ija{to transcendentalna sila. na sli~en na~in. sega. so nemu svojstvenata erotizacija na demonizmot. koe go praktikuvaat nekolku pro~ueni "ve~ni ergeni#. Ti i taa pred oltar/jas kiten svat pod oltar#. bi sakale da poso~ime nekolku paradigmati~ni primeri. Vo pesnata "Bolen Pejo#. pri toa.. a koi. ja dokosnuva temata na tvore~koto prokletstvo. vo koi neretko tokmu smrtta go igrala svojot pobedni~ki tanc. Vo pesnata "Igra za trojca#. vo make147 . Kafka . za kreativno promisluvawe na relacijata Eros-Tanatos vo balkanskite literaturi. kako svoevidna poeti~ka konstanta. inaku poznat {egobiec od usnata kni`evnost.yverot na qubovta# Bogomil \uzel Vo vrska so na{ata.upatuva u{te na edna od mo`nostite. Obzemen so istoriskite traumi na Balkanskiot prostor. vo prv red opstojuva tvore{tvoto na Slavko Janevski. Flober. Janevski se vpu{ta vo smel dvoboj so temata ili so personifikacijata na Smrtta.. inaku isklu~itelno pottiknuva~ka tema. ovojpat postaven vo sosema poinakva. Ako. denes ja parafrazirame. ti i jas. taa bi govorela vaka: "umri mlad.. Vo "Ricarot i alhemiskata ru`a#. onoj {to go ima sonceto naizust v glava Nemu re~ta mu ja se~e ustata Ostavaj}i mu crvena ru`a v zabi I gor~liva para pod jazik#.eros na tvore{tvoto. i bidi ubav avtor#. se prestoruva vo apologet na kopne`ot i strasta. makedonskiot poet Bogomil \uzel.. ovaa predubedenost za su{tinskata "prokolnatost# na poetot. "Koj patuva? . lirskiot subjekt veli: "Ajde da si poigrame/ Smrtta. vo duhot na eden poznat rok' en' rol slogan. uka`uvaat na frapantnoto sovpa|awe me|u Erosot i Tanatosot. Vo ovoj. Ako go nabquduvame vo ramkite i so ogled na s¢vkupniot tvore~ki opus. kako Kerkegor. koi poteknuvaat od sovremenata makedonska poezija.

Morni~aviot paralelizam. Andreevski "Lakrimarij#. otvoren poetski dans makabr. Edna~eweto na pu{kata i ven~anata `ena. ja oblikuva kako modalitet na fatalniot dualizam me|u erosot i tanatosot. zave{tanija i pretskazanija za smrtta. Otade. za samo-soo~uvaweto so opasnata blizina na smrtta. svedo~i za predominantno epskiot karakter i vrednosen kod na na{ata sovremena kultura. samouni{tuva~ko bitie: "Stomakot neumorno sebesi se xvaka/}e se zasiti i pre`eden. me|u intimizmot na svadbenoto za~nuvawe i intimizmot na smrtnoto "iskustvo#. i vo edna od pesnite. Trepetnata bliskost me|u qubovta i smrtta e izrazena i vo lirikata na Bla`e Koneski. e prisuten otporano. go podvlekuva intimnoto so`ivuvawe na junacite so oru`jeto. od druga strana. Takviot duhoven sklop. preku impresivnata poetska slika na svadbata me|u vol~icata i vrkolakot. vo koja otkrivame frapantna sli~nost i sovpa|awe so paralelizmot na Koneski. prosleduvaj}i ja minlivosta i tro{nosta na vremeto i teloto. a. me|utoa. Vo ramkite na temata za imanentniot spoj me|u `ivotot i smrtta. Tie stihovi. go potvrduvaat postoeweto na edna retko hrabra. intonirani vo vid na edno prodol`itelno prostuvawe od sebesi i od `ivotot. koj pretsmrtnata `elba na slavniot balkanski junak Marko Krale. stoi~ka samosvest i podgotvenost na poetskiot subjekt. verojatno edinstven. posveteni na Marko Krale. od edna strana. koja ja zabele`uvame i vo negovite prozni dela: taa govori za takvo edno viduvawe na ~ovekot kako samorazorno. smrtta e povikana kako u~esni~ka vo erotskiot tanc i e povrzana so simboli~kiot predmet na svadbata. svedo~i za spregata me|u qubovta i demonskite sili. 148 . kade{to smrtta e personificirana vo likot na hazarderot. A. Sli~en prkos e sodr`an i vo pesnata so indikativen naslov "Poker so smrtta#. ~ovekot e `rtva na sopstvenata lakomost. svrzan so opojnoto i ritualno prisustvo na smrtta.oltarot (kako i vo pesnata "Su{i#: "Svadba e/Gladot pred oltar /smrtta ja poveduva/rumena od `itata usviteni#). qubov moja/}e si ja izloka splinkata/so jazikot na kopne`ite#. "Pesjo brdce#: "Samo nikoj da neja vidi mojata smrt/da bidam sam so nea/kako so nevesta vo no} na zatrudnuvawe#. gi pi{uva kako svoevidni poetski testamenti.Elizabeta [eleva MAGOR donskata poezija. vo poslednata stihozbirka na Petre M. Ne{to podocna. vo igrata na `ivotot (erosot) i smrtta. a vo kodot na kopne`ite neminovno e vpi{ana {ifrata na fatalnata glad. Pesnata "Vol~a svadba#. postoi poetska slika. koj{to svoite posledni knigi. Janevski iska`uva edna samosvojna poetska antropologija. isto taka. odnosno za qubovta kako demonolo{ki fenomen. koj mu e soigra~ na lirskiot subjekt. svedo~i za trevo`nata i prodorna lucidnost na poetot. {to gi povrzuva nevestata i smrtta: "le`at so pu{kite/dopreni do obrazot/kako da budat telo/na ven~ana `ena#.

lirskiot subjekt aktivno se postavuva kon nea. otvoreno ja povikuva. libidinalno?) da go osposobi Doj~ina. balkanska erotizacija na smrtta i nejzinite metafori~ni korelati: oru`jeto. vojuvaweto. Mile pop Jordanov }e se "posvr{i# za svojata zemja. so podvig. Kako i da e. qubovta navistina pretpostavuva dobrovolna smrt na pre149 . duri i neophodno sebe-sogoruvawe: spored nekoi sovremeni psiholo{ki tolkuvawa. "da se svetuva zna~i da se sogoruva#. "sudniot podvig#. metafizi~ki (zna~i. no dopolnuvaj}i go istiot izvesni. kako soedinuvawe) i (dali. vpu{taj}i se vo poetski megdan so nea. `enata. ponatamu ostanuva intrigantna razmislata za ~esto morbidnata. kosmi~ka dijalektika na ognot i sogoruvaweto. kako i nejzinoto doa|awe. postavuvaj}i se sebesi vo ramkite na po{irokata. edinstvena na svetot#.kako {to vo epskite kulturi voobi~eano i biduva. tuku i vo realnata praktika. kako sojuznik ja bara `enata. Stanuva zbor za eden od folklornite toposi vo juna~kite pesni: taka.posegnuvaj}i tokmu po oploduva~koto iskustvo na alhemijata. Bolen Doj~in. a. Re~isi na identi~en na~in. i tie go slavat pred s¢.veli Doj~in. "Jas kopneam grob temen i studen/ nema kraj bez mojot podvig suden# . erotski. mora da se zaslu`i. t. metafori~en korelat. za negoviot posleden boj so zloto. smrtta. da go sostavi (vo {to go otkrivame simbolizmot na erosot. temna lirika. vo svojata realizacija. spored koja smrtta prestavuva samo povod za nov po~etok i neophoden preduslov za pro~istuvaweto na materijata. `estoka. Povtorno vo vrska so u{te eden kulten lik na juna~kiot patos.e. koj vo makedonskata lirika go inicira{e simbolizmot na alhemijata i negovoto proniknuvawe so poezijata. "Pro~isti gi. osven {to eksplicitno se kopnee po smrtta i se dovikuva grobot. Vo niv. na primer. Ovojpat. vo svojata oporita. i Ante Popovski eksplicitno gi izedna~uva samo`rtvenite postapki na alhemijata i qubovta: "Tie niz smrtta-nie niz niv/taka ja izu~uvavme qubovta/taka pravevme jaglen od sebesi#. Vo ovaa pesna. ma{koto prijatelstvo. e neposredno obuslovena od (erotskoto) sostavuvawe. isto kako i Janevski. lirikata na Koneski ja tematizira bliskosta na `ivotot i smrtta. (kako i qubovta) glavno imaat funkcija na zgoden. smrtta e osloboduvawe. bitkata. Ovoj poet. manifestira prkosen bunt kon smrtta. dovikuvaj}i ja ponatamu "nepoznatata `ena. nagrada po koja se kopnee. od obvrzniot udel i u~estvo na `enata. no koja. univerzalni) konotacii. duri i vo duhot na edna ritualna mantra. Onti~kiot imperativ na qubovta i smrtta e lapidarno iska`an i vo stihovite na Bogomil \uzel. Qubovta e dobrovolno i posakuvano. odmazdata. omrazata. ne samo vo domenot na ezoterijata. drugarstvo i zaemnost. }e zagine vo borbata za Makedonija. pro~isti gi plamenu na{ite `ivoti/eden ogan postoi za da bide goltnat od drug# . tie se prevoshodno patrijarhalni.

t. tokmu vo ovaa fatalna pohota i pohod na temnoto. i na pismoto. koristej}i gi prepoznatlivite alhemiski simboli (nultata zemja . V`e{teno govorej}i za pohotata. erotska pohota. vremeto: se otkriva fundamentalnata. smrtta povtorno. Takvoto do`ivuvawe na smrtta. ili. ~ij{to tvore~ki eros prodol`uva da zra~i i po biolo{kata smrt: "Velat. se javuva vo uloga na osloboditelna sila.kako poetska paralela na nigredo. {to ja pro~istuva istorijata i vremeto. kako afirmacija i objava na `ivotot).i go najavuva bipolarniot ciklus na posledovatelni ra|awa i umirawa). isto tolku treskavi~en. I groba/Vodoskokot niz grobovite/ Mrtvi tela nosi/Vo ova ludo leglo. ovaa lirika go poentira mo}noto sozvu~je i ma|epsaniot tanc na dvata principi: Eros i Tanatos. smrtta. smrtonosna pohota. kako i kaj Koneski. "Koj se nasmevna/Koj/Grobovite gi otvori? Za{to smrtta tamu ne e? Za{to taa tlee? Vo sekoe strastno dvi`ewe#.Elizabeta [eleva MAGOR thodnoto. Vo tie ramki. ovaa lirika go otkriva tokmu nejziniot dvosmislen. i ontolo{ko zaokru`uvawe na slobodata: "samo vo smrtta }e bide{ avtonomen#. verojatno. mrakot i haosot. kolku demonski. su{testvena smisla i golemata pri~ina na poetskata egzistencija.e. I vsekoj udar raste/ Velikiot kov~eg/[to }e n¢ dvoi/Dodeka ~itam/ Od usnite tvoi/I smrtta/Ja ottrgam no}e#. vo prilog na vostoli~uvaweto na edna povisoka. ne umira. nejziniot strasen i sekoga{ zagado~en megdan so smrtta. pohota na Temninata i uni{tuvaweto. aporeti~en lik: taa e qubovna. od druga strana. samo`ivo i isklu~ivo ego. so otkrivaweto na arhetipskite {ifri na prirodata i besmrtnosta na nejzinite elementi. e odnovo -pismoto! Sepak. altruisti~ka zaemnost na Nie. svojstven na lirikata na Popovski. I mrtov pameti poetot#. samodovolno. poto~no. vo ime i slava na `ivotot (so samoto toa. isto tolku i demonska. egzistencija. poetot pretstavuva edna besmrtna egistencija. Eksplicitnoto proniknuvawe me|u erosot i tanatosot go zabele`uvame i vo vo knigite na Jordan Danilovski. apokalipti~en ton i ritam. e vo dosluh so panteisti~kiot duh. "Ludoto leglo# i "Mistik#. Vo edna druga pesna. "Vreme e/ Na 'rtewe/Od nultata zemja/Kade s¢ {to e vo nas/Raste i is~eznuva/Vo drugo#. dodeka. Napi{ana vo eden. ambivalenten. amorfna i destruktivna protiv-sila na `ivotot. ~ij{to nositel. 150 . egzaltiran.

dionizisko svetlo: uli~kite prepolni so lu|e. koe dominira vo tekstot. Poto~no. pra{awa. samo fusnota vo tekstot. po malku pekolno. se potpira na ona op{to. napi{an 1938 g. }e bide sosredoto~en vrz edno konkretno kni`evno delo: vo koe. od britanskiot pisatel-nomad Malkolm Lauri. Go odbravme romanot "Pod vulkanot#. op{tata opienost od podnebjeto i `ivotnata pulsacija. halucinantno-delirantno do`ivuvawe. prisustvoto na mitskite isku{enija. Meksiko e prika`an vo svoeto rasko{no. za `ivotot govorat kako za pate{estvie. se vtopuvame. koja stanuva dominanta na negoviot li~en `ivot: toa e strastvenata potreba i zavisnosta od alkoholot. ~ie{to kulturno zra~ewe i dlaboko nespokojstvo. Umetni~kiot hronotop vo romanot. koi gi raska`uva kinoto.. se soedinivat su{tinskite poklopuvawa na relacijata tvore{tvo i `ivotno iskustvo. kako 151 . nie site zaedno go delime i ~uvstvuvame. stranec vo klimatski i kulturolo{ki dale~nata zemja. toj factum brutum. koi se bolni i za na{ata epoha. postojat nekolku klu~ni i bolni pra{awa ne samo za negovata. smrtta. Tekstot e pate{estvieto. potreba. kako ~itateli. No. Klaus Krajmaer Analiti~kiot interes na ovoj tekst. blizinata i navestuvaweto na vulkanskiot ogan. na eden po malku misti~en i intriganten na~in. sozdavaj}i retori~ka i semanti~ka vrtoglavica. celoto opkru`uvawe. Xefri Fermin. gore{tinite koi go rastopuvaat mozokot. vo koe mora da se umre. vo koe se opi{uva posledniot den od `ivotot na britanskiot konzul Xefri Fermin vo Meksiko. Xefrievata egzistencija. nomad.e sporedna pojava. vo koja i nie samite. tuku i po{iroko. praznicite (Denot na mrtvite). koja toj. obele`en e so edna posebna strast. Vo ova kompleksno strukturirano delo. diplomatski pretstavnik. vo edna sredina i pozicija "pome|u#. tokmu vo Kanada.DA SE BIDE ILI NE! (za poeti~kiot nalog i lekovitosta) Site prikaski.

Na ovoj plan. gledaj}i preku vodata#. {to £ slu`i kako garant. cel ili identitet. pome|u svetot. vo ovoj razgovor. alkoholot.Elizabeta [eleva MAGOR kni`even junak. Za razlika od Meksiko. koja sepak pokajni~ki mu se vra}a. kako i makar samo za odr`uvawe na postoe~kiot. a koja se vode{e na imeto Xefri Fermin#. ubedenost. za taa severna paradigma na potragata po izgubeniot raj. svojot identitet go do`ivuva kako svoeviden tovar: toj bi sakal da se oslobodi i razre{i od "tiranijata na sopstvenoto jas#. vsu{nost. koja zaedno so celiot amerikanski kontinent. presudna uloga. te`neat kon ona biblisko sozdavawe na svetot. Kako i mnogu drugi intelektualci. Napu{ten. vo eden moment. vo koj fakti~ki `ivee i onoj. izbegnuvaj}i se taka samiot sebesi i svojata osudenost na jastvo. kade. stoime na balkonot na taa ku}a. vera. vo mo`nosta i opravdanosta na takov son i proekt. duhovni nedoumici. izbor. koja be{e prinuden da ja nosi na svojot grb. {to £ dava smisol ili karakter. so pomo{ na ~a{kata. progresot i nade`ta. na{ata ku}a izgradena nad zalivot. kon rodona~elnata zaednica pome|u ma`ot i `enata. na onaa u`asna. se vrzuva za toposot na noviot po~etok. kon sozdavaweto. Xefri Fermin. zemja na planini. Xefri i Ivona. "^inam. pred s¢. gledam kako `iveeme vo edna severna zemja. bezrezerven anga`man i podr{ka. odnovo bi go zapo~nale i sozdale svojot `ivot. svojot dom. kako {to samite se nadevaat. ognot ili. }e ima prisustvoto i silata na samata vera. duri. mitsko-kosmolo{ko nivo na temata za mitot na sozdavaweto . vzaemno usre}eni. koi se odnesuvaat na nivnoto (ne)prifa}awe na odredeniot `ivoten i kulturen identitet. Za sozdavawe na eden nov svet.tie. od svojata sopruga Ivona. deka toj svet zaslu`uva takov li~en. go aktueliziraat ona po~etno. cvrstata li~na uverenost. seto ona {to £ gi ovozmo`uva sredstvata za vlez i izlez. potrebna e. toj sonuva za Kanada. Xefri go obrazlo`uva svojot son za vetenata zemja. do`ivuvaat nekoi dlaboki li~ni. odnosno. zemjata koja ja simbolizira pekolnata me{anica na lu|eto. vsu{nost. od nomadskiot impuls i vetuvaweto na sre}ata. vo neprestajno treperewe pome|u minatoto i sega{nosta. Naro~no. Xefri (delumno i Ivona). vo koe. za mestoto kade {to tie. sekoga{ nao|aj}i se vo vnatre{en raskol. 152 . Obzemeni od vol{ebnata slika na golemoto prostranstvo. pa edna ve~er. drugiot svet. za zemjata. "S¢ neka odi bestraga. prokleta mora. vpro~em. ridovi i modri vodi. mentalno sa naseluva. vsu{nost ja "deli# so svojot avtor. mo`ebi i samiot kulturogen poim za Jugot.

kogo{to. ne samo vrz na{eto telo. spored lucidnata zabele{ka na slovene~kiot teoreti~ar Janko Kos. toj uspeal da go sozdade ovoj roman. barem privremeno. ili identitet. za razlika od nego.akumuliraj}i ogromna energija i tvore~ka koncentracija. "Ponekoga{. bil pouspe{en . Mi{el Fuko. pred s¢. prazninata. kako da se vpu{ti vo beznade`niot dijalog so temninata. tvore~ki pekol. vo toj kontekst. za sebesi si mislam vaka: kako za golem traga~. kako da mu se odolee na "sjajot na crnoto sonce#. {to taa zemja se vika pekol. @ak Lakan. alkoholi~arski. kako op{ta duhovna sostojba. toj ne e vo Meksiko. zasegnati od problemot na osporuvaweto. {to gi aktivira na{ata postmoderna duhovnost. koj ne bi bil samo spekulativen. Lauri implicitno gi postavuva. smrtta. tuku. svoeto "oru`je# vo pieweto. da saka (oti toj. kako da se nadmine opojnata privle~nost na Ni{toviloto. mnogu pove}e. socijalniot i moralniot nihilizam#. @il Delez. egzistencijalen? Kako da se `ivee vo svet. sekako. decentriraweto i preispituvaweto na mo`nostite za vospostavuvawe na edinstven. A. racio-centri~en identitet. ova nepovtorlivo i avtenti~no svedo{tvo za edna neobi~na zemja (Meksiko). bolno ja saka svojata `ena). soznajniot. voop{to: tuka mislam na Mihail Bahtin. i na svetot. Se razbira. sli~no na eden drug. vo koj e osuden da `ivee. i pokraj s¢. 153 . Sosema to~no nasetuvajki ja opasnata blizina na svojot fizi~ki kraj. anticipiraat ne samo nekoi od poznatite egzistencijalisti~ki enigmi i dilemi. daleku popoznat nihilist vo kni`evnosta: Bazarov. melanholijata (Julija Kristeva). ne e blizok. na Xefri. na celiot korpus problemi. kako i za "pekolot# . koja. tuku i cela edna struja filosofi. tuku vo srceto#. Navistina. tuku. i u{te pove}e pogubno. od koja nema da uspee da se vrati. nema da mu uspee da "se vrati#. koj ne e na{. nesvesno samiot uspe{no go dovikuva. monolo{ki. ne e ednostaven? Pra{awata. koj{to otkril nekoja neobi~na zemja. na{ata verba i na{iot um. da se se}ava i da go bara svoeto upori{te.li~en. koi vo svojot roman. demne vrz na{ata du{a. Kako da se dosegne sebesi? Postoi li smisol za takov podvig. Pisatelot M. avtodestruktivnosta na Xefri ima podlabok koren. za da mu go podari svoeto znaewe na svetot: samo. @ak Derida. svojata za{tita. za kogo vo romanot se veli deka e (paradoksalno) ~ovek so "abnormala snaga i gradba#.Kako {to mo`e da se vidi od negovoto bespo{tedno samosoo~uvawe. vo na~elnoto neprifa}awe na samiot sebe si. Lauri. vo ovaa epoha dominira meta-fizi~kiot nihilizam: "postmodernata e poslednoto literaturno otelotvoruvawe na metafizi~kiot.

vo erupcija e.ova ne e vulkan.. evropskata.go obele`uva duhovniot horizont na XX vek. iscrpno go pretstavuva vozniot red na E. se ru{i . decentriraniot subjekt. @anrovskiot identitet na romanot pripa|a vo kategorijata na takanare~enite menipejski strukturi. samiot svet se rasprskuva. koja.Elizabeta [eleva MAGOR "No ni{to nema: ni vrvovite. rafiniranata i snobovska kultura. ni `ivotot.. nema cvrsta osnova. za krajot na ~ovekot.i elitnata. tekstot od turisti~kiot prospekt. zapretani vo dekadencija i avtodestrukcija. alhemiskite i egzoti~nite pijaloci. menito od eden restoran. so svoite dlaboko nere{livi aporii na identitetot. mora.na nivoto na sozdavaweto i do`ivuvaweto na li~niot (i kulturniot) identitet. tuka e mitskiot hronotop. jazici. sepak. koj vo negoviot roman. razli~nite kanonski `anrovski formi i oblici. vo koi se vkrsteni filosofijata. vo izvorniot menipejski duh (i ruvo) pomesteni se. silno e izrazena i karnevalizacijata: prepletuvaweto i vzaemnata interferencija me|u narodnata. Potoa. Sam). me|u`anrovski i poliretori~en. dela. Nitu ovoj presti` e vistinskiot presti`: toj nema su{tina. drama. 154 . razorniot nihilizam i apokalipti~nite vizii. na zakanuva~kite vulkani i pra{umi. razgalenite Angli~ani.#. Koga sme na tretoto nivo na zna~enskite konotacii za mitot na sozdavaweto. Vo kola`nata stuktura na romanot "Pod vulkanot#. prazni~na. spored nomenklaturata na kanadskiot teoreti~ar Nortrop Fraj. identitetot na ovoj roman e intertekstualen. {to i da e. potoa. no. Stanuva zbor za dela. reklamnite turisti~ki panoi. kolebliviot. pa|a vo ~elusta na vulkanot. zaumnite mesta i predanija. ne . So drugi zborovi. podocna. sekojdnevieto. stravotno. dela. sozdadeni po pat na hibridizacija na `anrovi. dela {to gi obele`uvaat poliretori~nosta i pove}estilnosta. koi gi kombiniraat `anrovsko-retori~kite i predmetnite iskazi od razli~na proveniencija. se rasprskuva vo crni mlazevi sela. Meksiko. na primer. Marlou. ~ii nositeli se belcite. koga vo u{ite gi ~uv-stvuva tatne`ite na lavata. neoficijalnata kultura na doma{nite `iteli Meksikancite . kako zemja na iskonskite energii.dodeka toj pa|a. svetot i kosmosot . ni ugorninata. Se tro{i. stilovi. isfrleni vo kosmosot. novinskoto izvestie za anti-semitizmot. po malku blaziranata. vo vrska so ovoj roman. romanot na Lauri ja pretstavuva potresnata drama na necelosniot. vozniot red na avtobusite i vozovite (da se prisetime na Danilo Ki{. kako i citatite od "Faust# na K. Taka. Pokraj spomenatite elementi. se otvoraat i nekoi od slednite sogleduvawa. odnosno anatomii. isku{enijata. kako {to gi narekuva Mihail Bahtin. na vtoroto semanti~ko nivo na temata za mitot na sozdavaweto . da se iska~il. istorijata.

Postoi li i mit na sozdavaweto. koi sme nie samite. sudbinski. Da se nau~i kako da se bide . nepodnoslivata odora na kulturata . vo kontekstot na literaturata. nekoi teoreti~ari.vzaemno se prepletuvaat i obuslovuvaat? Da gi spomeneme. deka "Ni~e pi{uval so krvta.t. ludiloto. go rehabilitira avtobiografskiot ton i {arm. Patuva~ki akademski performans-artisti. kogo{to. qubovta. vo fatalna doza se proniknuvaat avtobiografskite iskustva. taa bi ostanala preoptovarena. prosuduvaj}i gi Drugite. Vo knigata za Ni~e. da go napravi istoto#. 155 . erudicijata . takov e vsu{nost. traumi).Od druga strana. koja i samata e arena na razli~ni kulturni tradicii i identiteti. sebesi se oformuva po urnekot na amerikanskiot (a ne na francuskiot) intertekst. Sovremenata kritika i teorija. ovojpat. koj ne e samo teoriski ili eruditski? Vlogot. pri toa. Bez odredi{te. prinudi i normi . u{te podobro. koj. vo golema mera. so odbivniot. vo vrska so toa.e. smislata. denes se ispi{uvaat. isto taka. zemjata. li~en. duhovnite struewa. toj izri~no naglasi. }e treba. kako {to toa Bataj lucidno go naseti. Knigite. isku{enijata na ambisot. ostanuvaj}i imuni na dijalo{kite predizvici (mo`ebi. vo ovoj roman. paganskiot i dioniziskiot haos vo koj. e subjektiven. site granici. nie . bez opredeluvawe. samiot `ivot. za vozvrat. `ivotnoto iskustvo i kreativnata energija. nastojuvaj}i da gi raspoznae konturite na sopstveniot poredok. nametnuvaj}i u{te edno pra{awe za filosofijata na sozdavaweto: pra{aweto. da go do`ivee. onoj koj }e saka nego da go tolkuva ili. ramki. kanadskiot teoreti~ar i bahtinolog Klajv Tomson. so koi kni`ev-nite dela. neprestajno n¢ soo~uvaat. slu~ajot i primerot so ovoj roman na Lauri: toj e bespo{tedno otvoren kon radikalnite pra{awa za verbata. (inappropriated) Navistina. spored misleweto na Bataj. bez ~ie{to blagotvorno prisustvo. a. otvora u{te edno isku{enie. individualnoto. koja. Zatoa. vo samata kni`evna kritika i teorija: dali i tie. taka {to. zborovite na @or` Bataj. Napi{ana vo Kanada. duri go smetaat za prethodnik na poststrukturalizmot. po odnos na sopstvenoto "jas#. begstvoto i omrazata. da nastapuvame od nekakva cvrsta ili upori{na pozicija. knigata na Lauri. decidno veli: "Nie sekoga{ se nao|ame pome|u. neporekliv.prestanuvaat da va`at. se pi{uvaat so svojot `ivot. naso~eno kon samata kni`evna kritika i teorija. prvenstveno. vo koja merka.kni`evnite kriti~ari i analiti~ari? Imame li pravo. kako {to i porano rekovme.neopredelen#. navidum akademski disciplini. ovoj pat. blagodarej}i mu na `ivotniot vlog na avtorot. odn. kako posledno "uto~i{te# i izgovor. avtoritativen nastap.

kon temata za mitot na sozdavaweto. fizi~kata dimenzija? Dali. deka avtorot (teoreti~arot). Ogromniot i neograni~en svet na drugo(tno)sta go konstituira temelnoto dejstvie na postoeweto na na{iot kulturen identitet#. duhovni i mentalni raskoli. mo`e da se ~ita i kako vozbudlivo pismo za su{tinskata i neizle~ivata ~ove~ka osamenost. i kako {to ja narekuva Lauri . kako da gi ilustrira i klu~nite dostreli na sovremenata teorija.dijalo{ki. me~taewa i prividenija pod dejstvo na alkohol: vo duhot i retorikata na xojsovskata bravurozna proza. dokolku i toa "jas# po~nalo da se raspa|a i samoosporuva. neizvesno patuvawe. tuku i vo celokupnata literatura na XX-tiot vek. se pridodava edna klu~na. ne samo vo romanot na Lauri. koja se nao|a vo fokusot na interesiraweto. e: "subjekt vo tranzit#. kade {to. koe. a potoa (i ne nu`no). napi{an od avtor. pred s¢.. razli~nite. sme nomadi na svojata iskonska. vsu{nost. kon buntovni~kite imperativi na svoeto jas#. vo svojot esej za hipsterot. no i egzistencijalen predizvik. toga{. deka "ne postoi subjekt.romanot "Pod vulkanot#. {to ja opsednuva ne samo literaturata. Dali. deka vsu{nost. postojano se nao|ame na Pat. romanot "Pod vulkanot#. Problemot na raspa|aweto i samouni{tuvaweto na subjektivitetot .. "Kako i sekoja individualnost.vo svojata `elba da go odr`at i sozdadat samosvojniot. go pominal `ivotot vo nemirni pate{estvija i talka~ki (ne)zadovolstva . ne postoi objekt vo dijalo{kiot na~in i oblik#. napi{an na kanadskata po~va. pisatelot Norman Majler. kulturniot identitet e ste~i{te na brojni intelektualni vlijanija. na edno pate{estvie."bezizvorna# taga? Ako e taka. koj i samiot. antropolo{ka odrednica. `ivo se prepletuvaat. nomadski kulturi . `ivot bez koren. Na{iot kulturen identitet e na{ intertekst. koja e dotolku 156 . deka "sozdavaweto na kulturniot identitet e nalik na pate{estvie#. Sozdaden vrz osnova na dijalo{ki prepletuvawa na razli~ni sostojbi na svesta. mo`e da se prifati (i da se `ivee so) soznanieto. Namesto "sporoto umirawe vo konformizmot#. reminiscenci i asocijacii. pora~uva bahtinovski vdahnoveniot tekst na slovene~kata teoreti~arka Jola [kuq.Elizabeta [eleva MAGOR Znaej}i. ja podrazbira duhovnata. kako {to pora~uva Tomson. tuku i site duhovni nauki. predlaga "raskinuvawe so op{testvoto.e tvore~ki. Taka. kanadski "koren# .

"sovr{ena# samotija na ~ove~koto bitie . osnovna.zna~i da se odolee#. e sposobno. ogin.mene mi e nametnat natrapnik. od `ivotot da se napravi i ne{to pove}e od li~niot `ivot. premol~eno iska`ana mo} na tvore~kata transcedencija. Umetnosta. zadobiva u{te nekoi. istrajnost i transcedencija. ne sme aparati za objektivirawe i registrirawe nie morame postojano da gi ra|ame na{ite misli od na{ite bolki i kako majka da im davame s¢. tamu. koja mnogu pove}e ja podvlekuva sovr{enata samotija i ~ove~kata otfrlenost vo svetot. od krv. Da se sozdava . umetnosta. anonimni ~ove~ki mete`i. koga (kako {to e toa slu~aj vo ova delo). upatuva kon i svedo~i za (kako {to ja imenuva Ni~e) kreativnata "transfiguracija#. ja opi{uva kako potopenost vo samiot sebe. za vitalnoto sovladuvawe i vozdignuvawe 157 . Vo ~inot na pi{uvaweto. So ogled na taa. koja {to bugarskiot filosof Kalin Janakiev. da ja izdvojuvame du{ata od duhot. deka moeto bitie .pred s¢. hermenevtikata na mitot za sozdavaweto. u{te pomalku. ~uvstvo.toga{. istrajuvawe. strast. do`ivuvawe na samiot sebesi kako vnatre{na zandana. pana-|urskite vrevi i praznotijata na sekojdnevniot `ivot. sudbina i zla kob#. kako nomadsko zasolni{te na duhot . Samoto prisustvo na deloto. za koja{to tvore~koto bitie. se ogleduva i komponentata na stamenost. iska`ani i vo sledniot izvod od Ni~eovata "Vesela nauka#: "Nie filosofite. Ako prisustvoto na bolkata i samotijata e konstituitivna neophodnost i neizbe`nost vo tvore~kiot ~in. koj doa|a kako nadgradba ili barem privremeno preovladuvawe na taa bazi~na. koi{to samo mislat. vo edno od svoite posledni intervjua. so svoeto pametewe i so bolestite. srce. se do`ivuvaat vo edna egzoti~na zemja i kultura. francuskiot filosof @il Delez dava vakov sud: "Ne pi{uvame samo so svoeto jas. zadovolstvo. prisuten e obidot. {to imame vo nas. tragi~no oboeni metafizi~ki kvaliteti. `ivotot da se oslobodi od ona {to go zarobuva. makar i privremeno zale~uvawe na ranite od ~ove~koto postoewe. a u{te pomalku (go prepoznava) Drugiot. kade{to nikoj pove}e ne se prepoznava sebesi. kako soo~uvawe so temelnite ~ove~ki iskustva: so bolkata. sovest.po`estoka i neminovna. Od toj agol. nemame sloboda da ja izdvojuvame du{ata od teloto. mo`ebi zna~i otpornost. tu|ina. kako premostuvawe na prostorno-vremenskite i telesnite granici i prepreki. Nie ne sme `abi so ladni utrobi. osamenosta i smrtnosta. maka. s¢op{tite. vo mitot na sozdavaweto. isto taka. Toa e tokmu onoj tip samotija.

Elizabeta [eleva MAGOR nad sekojdnevnata drama na ~ovekoviot `ivot i individualnoto iskustvo. sozdavaweto pretstavuva eden vid soteriologija. 158 .pred s¢. koe. istovremeno. So drugi zborovi. kako i ishodi{na to~ka na tvore~kiot rizik. svoeviden lek i na~in na prezdravuvawe . e preduslov. blagodarej}i mu na na{eto "sopstveno transformirawe "i "samoisku{enie#.

od trepereweto na `anrovski nedofatnite spoevi me|u `ivotot i sonot. Kadare pi{uva: †Nikakva dokumentacija. dali i kolku ja tvori Vistinata. proniknuva vo srcevinata na tvore~kiot nemir. {to nea ja legitimira i isku{uva. Eshil zapa|a vo u{te eden stepen na samota: nesvesni za svojot xagor. tvore~ki ili besploden. istorijata i literaturata. iako taa. nekoi od niv tolku se preoblekuvaa. {to ne bea daleku od snovidenija#. kako da se izleze od Eshilovata {uma na snovidenijata? Vaka postaven.TRI OBLIKA SAMOTIJA (istorija. u{te pomalku pokraj nego. {to tatkoto na tragedijata postojano go ma~el. bez par za sporedba. Vo ~udovi{niot ambient na Eshilovata rabotna soba. Kadare ja gleda magijata na po~etokot. Eshil stanuva pratatko i na sovremenata skepsa. negovite sovremenici minuvaat pokraj nego kako senki. Predvorje na tvore~kite janyi Me|u mno`estvoto tekstovi za Eshil. isto kako i problemot na vrednosnata prosudba ili odluka: dali rizikot e {amanski. ne gi fiksira{e nastanite {to se odigrale eden mesec porano. za osvojuvaweto nov prostor . {to tvorecot na noviot kni`even oblik. Tvore~ki sam. tokmu izborot od izobilstvoto na duhovni i tekstualni predizvici e onoj ~in. moral da ja ima. pred svesta deka nitu zad.~ii granici lebdat pome|u mitot. no i veli~estven. spored metodot. Kako da se vleze u{te pove}e. koj ne samo poradi mrsnata hartija na prozorskite okna e opskuren i teskoben. poto~no za provokacija na nemu ramniot. Eshil go sozdava Novoto. 159 . ne postoi duhovna poddr{ka. ispolneta so samo nekolku glineni plo~ki. Veli~estven. fotografija ili identikt. duri nedela ili eden den porano. no ne pomalku e i samiot toj senka za niv. fragmentirani reprezenti na toga{ dostignatata svetska kni`evna tradicija. proma{en. vo isto vreme. @rtvi na fantazijata i se~ie interpretirawe. Do`ivuvaweto na janya pred istoriskata praznina. Fasciniran tokmu od oniri~kata dimenzija na ovoj kulturen period. e sprotivna na anti~kata! Imeno. Gladen za pottik. vdahnoveniot esej na Ismail Kadare. poradi hrabrosta. li~en agol i pismo) 1. po~etok. istorijata i fantazijata. deka rizikot {to govori prv e samo negov. za da se osmeli na ~ekor vo Nepoznatoto. prepu{ten na Somne`ot: dali i kolku e vo pravo.

kako i vo vrevata na mnoguglasjeto .. so knigi koi dolgo i bezuspe{no ~ekaat da ja vidat svetlinata me|u koricite. no i za konkretniot vremeprostor . Pogoden od bolkata {to mu ja nanesuva aktuelnata istoriska konstelacija.. svojot luciden zanes. Sepak. †Me~taewata. kako kon svetot. Optovaren so ~uvstvo na apsurd.vo fundamentalnata samota. striktno gledano. po silata na biolo{kite priliki. i dvete janyi imaat ista cel: sozdavawe i neguvawe na Li~niot integritet. pottiknati od {irokit krug na protivnici. na~in. po malku go ispostuva svojot zanes kon svetot. rastrevo`ena. pred s¢ . kako i sekoj golem avtor. vrednosen sistem. 64-godi{en ~ovek. nemirot i neizvesnosta na sekodnevieto. Ovaa janya e polifoni~na. sobata na sovremeniot avtor e zadu{uva~ka biblioteka. do nivoto na filozofski uvid . koj. taka i kon samiot sebesi. avtorot realnosta. Vo toj pogled. a u{te pove}e i do idninata.Elizabeta [eleva MAGOR Za razlika od imaginarnata soba na Eshil. povodlivost i nezadovolstvo. Ruso ja univerzalizira svojata rezignacija. I ne samo toa: sred hipertrofiranta (samo)svest za postojnite dela vrednosti i dostreli . komu potragata po vistinata. Prkos pred ~ove~kiot zakon †Me~taewata na osameniot talka~# pretstavuvaat kni`even testament na @an @ak Ruso. zato~ena vo ve{tite diskurzivni ramki.da se opredeli neophodnata merka na intelektualna sigurnost. proizleguva od mno`estvo na glasovi i krici. na eden.treba sekoga{ odnovo za sebe. †najdragocenata od site dobra#. nedvojbenost i prepoznatlivost.no dali e navistina taka? Sozdadeni vo eden retrospektiven hermeneuti~ki `ar. Kategorijata na duhovnite tvorci. Kade e i kako mo`e da se pronajde to~niot diskurziven predmet. {to mo{ne ja uslo`nuvaat motivaciskata podloga za odr`uvawe postojan tvore~ki razvoj. od aktuelniot ôd na istorijata. sovremeniot avtor e soo~en so takvi procesi na kulturnata transformacija. mu donesuva daleku posodr`ajni vrednosti odo{to hedonisti~koto kooptirawe so op{testvoto. Ruso ja ustoli~uva kako fatum na treperliviot i kopne`liv individuum. al~nosta na mediumite. koi treba da se rasporedat vo edna edinstvena glava. vo ramkite na tradicionalnite 160 . tvore~ki duh. pokraj s¢. ~ovekot-tvorec.# se pretvoraat vo ispovedna poslanica na avtorot do samiot sebe.da se osvojuva smislata na tvore~kiot ~in. duri i mazohisti~ki. vsadena vo nego. Podednakvo e te{ko: vo molkot na bezglasjeto. ja vosprema kako privid. {to gi ~uvstvuva. 2. ili pak `anrovskiot imenitel na ova delo? Sekako ne. kako i so soznanieto deka †s¢ e ve}e re~eno#.

{to bi mo`el da mu se pripi{e od konvencionalen agol. kako {to potvrduva i primerot na Ruso. negovata osamenost ne e samo pra{awe na otporot. razotkrivaj}i ja svojata duhovna priem~ivost kako sila {to go odvlekuva duri i od obvrskata kon sebesi i svojot psihi~ki integritet. prvenstveno zaradi faktot {to. kako i vo poistovetuvaweto so prirodata#. sli~no na Eshil.vo faktite da se vtisne kreativniot pe~at na li~nosta . Motivot na znaeweto kako samospoznavawe. bolno svesen za svojot kopne` po nedofatlivoto. {to lu|eto bi mo`ele da storat za moja sre}a#. tuku i pra{awe na li~niot izbor i stav. politi~kata. kako poedinec pred Mno`estvoto. vo predadenosta kon †sistemot na Bitieto. na ~ovekot. od dene{en (post-modernisti~ki?) aspekt se izdignuva vo negov aktuelen kvalitet. kako i mo`nosta . †Grevot na nedoslednosta#. postaven.genolo{ki {emi. narod. vo nego neupatenite. poradi preto~uvaweto na me~tata i memorijata. efemernost na ~ove~kata edinka i taa simboli~ki se osloboduva od janyata na istori~nosta. koja ne strahuva od samo-soo~uvaweto. Istorijata-kako-sudbina se transformira vo nov. Predizvikot go so~inuva imeno: samata mo} na subjektivnoto preosmisluvawe na konkretnite istoriski dadenosti. paradoksalnata vistina. toa izvira od magmata na neposrednoto `ivotno. †Me~taewata. iskustvo. zra~at duhovnata sve`est na mladosta. se potvrduva vo razgatnuvaweto na li~nata enigma. bez razlika dali istoto se imenuva tradicija. so popa|awe vo edna kone~na i nesovladliva osama. blagoroden oblik na Istorija .so {to se pobeduva biolo{kata.# nezavisno od nivniot nevesel motiv. {to mo`e nepovratno da go obzeme ili pak pred 161 . samouvereniot polet na vitalnata strast. Ruso veli: †[to mi nedostasuva deneska za da bidam najsre}niot od site smrtnici? Ni{to od ona. op{testvo. Otade i Ruso smelo ja govori vistinata za ~isto formalniot karakter na pove}eto op{testveni konvencii. tvorecot. Odbivaj}i ja pokornosta pred op{testvenite institucii. koj svojata lucidnost kako i pristapot do bo`estvenite tajni.kako . Na toj na~in. Otade. ja pla}a so gubitok na li~nata sre}a. @rtvuvaj}i ja svojata udobnost i sigurnost. od seto ona {to neotpoviklivo ja ograni~uva vo poredokot na samo ednoto vreme-prostor. tvorecot se ispre~uva pred yidot na ludiloto. pi{uva Ruso. so izop{tenost od katarzi~nite kolektivni obredi-praznici. {to ja so~inuva i transcedentnata. {to mu go iska`uva na nesocijalnata sredina. socijalnata i dr. inaku sum igra~ka na site {to me okru`uvaat#. religija. nasproti na znaeweto {to manipulatorski gi pot~inuva drugite. no i iscelitelska priroda na tvoreweto. †Sebesi si pripa|am edinstveno kaga sum sam... bo`estveno prosvetluvawe.hermeneuti~ki) izbor. nerazla~no od bolkata. ne mo`e a da ne se najde vo ulogata na †`rtven jarec#.

i negovoto prevrednuvawe vo figura na nepokorot i avtenti~nosta. vo neramnopravnata presmetka sama protiv site . Toj simbol e @enata. od prepoznatliv simbol na mra~niot. modernata kni`evna svest. za~nata vo romantizmot. modernata svest go poddr`uva duhot na otstapkata. delo koe doa|a i se vra}a od edna ni~ija zemja. od neimenuvana `anrovska sfera. Od druga strana. sozdavaj}i asocijativno pole. Mi{le vostoli~uva i eden vonvremenski simbol na metafizi~kiot bunt. po pat na metaforizacija. Ve{terkata pove}e nema pravo. Zastapuvaj}i go ne samo pravoto na izbor. vtemelen vo ~ovekot. ne samo kako vrven protagonist na zloto. mnogu po{iroko od tekstot na istorijata. vo krajna instanca. bezverni~ki vo svojata izvorna potreba. vo svojot diskurziven nomadizam. bi rekle. @rtva na svojata op{testvena marginalnost i nesopirliviot poriv da se bide Drug-a. kako.Elizabeta [eleva MAGOR yidot na beskrajot. ami i pravoto na radikalnost. fatalna privle~nost. Smetaj}i se sebesi povikana za preispituvawe na normata. Pretvoraj}i ja Ve{terkata. kako dijaboli~na predanost. {to pleni so svojata studena. poblisko do duhot na postmoderniot diskurs. Imeno. mo{ne ume{no i. Za{to osamenosta e pred s¢ .da zavr{i surovo i vo morbidna izolacija. junakot na individualniot nepokor. Isku{enieto da se bide drug †Sistemot# na osameni~ki janyi bi bil necelosen bez †Ve{terkata# na @il Mi{le. dlaboko povrzano so svojot predmet-Ve{terkata. Vo tie ramki opstojuva i primerot na Mi{leovata ve{terka. makar i vo 162 . edna{ proka`ana. Branej}i se pred probivot na zabranetite `elbi. nejzinata smisla i opravdanost. inkvizitorski nastroen Sreden vek. kolektivot ja izbira kako ritualna `rtva. da se sovlada bolnata samouverenost na realnosta. kako bitie na duhovniot is~ekor i nomadizam. iskustvo koe se vtopuva i rastvora edinstveno vo sebe samoto. nastojuva da gi razobli~i principite na oficijalnoto (hristijansko) Dobro. nitu mo`nost da ja doka`e svojata nevinost. principi na Granicata. vo sostavka na romanti~arskiot kult na Lucifer. koj e ere-ti~ki. i so misteriozniot govor. ~ie olicetvorenie e tokmu taa. ami i na kopne`ot. preku vospevaweto na Lucifer. Mi{le gi splotuva bogatite dokumentarni izvori so talentiranta kni`evna izvedba. iako nejzinoto iskustvo e nesoop{tlivo. i.Odgovornost! 3. kako simbol na tvore~ka sloboda.

da se poso~i Ve{terkata kako zalog na kolektivnoto osloboduvawe od fatumot na li~nata vina. s¢ dodeka.opa~ina. taka i za `enskiot. ili pak da gre{at! Veli~estvenata ognena scena na `enata. za obata pola na kreacijata i slobodata. nameneti na Zazorniot subjekt. da go opfati svetot na site negovi janyi? Koj mo`e da go razre{i od vekovno vsadenata Vina? Da mu ja zale~i nezasitnosta pred sebesi. P. samo dokolku i op{testvoto (a ne samo nekoi poedinci vo nego) e postojano podgotveno . No. seksualnata i moralnata ne~istotija / grev . ne go vospostavi ramnopravniot kriterium. tuku i pred \avolot. vo mra~nata pregratka na \avolot-Um. mo`at da se prenaso~at vo kreativna smisla. ve{terkata da se priznae kako interen princip.ontolo{kata (kone~nata. 163 .zaradi .tvore{tvo koe{to e inaku privilegija na ma{kiot tvorec. so eden zbor ili jazik. za kogo otsekoga{ va`at Drugi zakoni. {to bi go osporile ili ismeale poredokot i negovata maska. ja dobivaat seta predupreduva~ka sila i te`ina. da se soo~i so op{testveno prifatenata persona i vo eden poramnomeren odnos da se proceni pulsira~kata dvojnost na ~ovekot.zloto da se eksteriorizira vo nekoj lik ili osobina. tradicijata ili neboto? Lesno e i zatoa voobi~aeno . osamena vo pravoto na ludost . vo krajna linija. istite. tie i ne se podatni na nikakva eksteriorna prinuda i neutralizacija.Ve{terkata e del od posebnata mitologija na ~ovekot-`ena. skrien. temelno raskoleniot svet na ~ove~kite vrednosti. vo soodvetna mera.kriti~ki da go sogleda sopstveniot dijaboli~ki mehanizam. vtorata (na Ruso) bi bila duhovnata. No mnogu e pote{ko.obrednata mignovenost. i. pretsmrtnata). tretata (na Ve{terkata) . ne samo pred Boga. vsu{nost srodni. osamena vo kopne`ot po nepoznatoto i bezgrani~noto. Nejzinata kazna e preventivna po priroda .ima za cel da gi obeshrabri mo`nite sledbenici. da go prifati ne samo svoeto lice. Povrzana so religiskite prokletstva na teloto. Navidum slobodno izbranite. iako vo edna vnatre{na perspektiva na esejot. prerasnuva vo refleksija na moderniot ~ovek. manifestaciite na onoj mra~en. me|utoa. kako za ma{kiot. vo zaedni~koto pravo da sozdavaat. tuku i . Samo na toj na~in. nema da se ottrgne od svojot {izoiden lik. Taa e osamena vo svojot Pol (~ija istorija ja pravele i potpi{uvale tu|i pera). S. Stivnati do stepen na edna latentna energija. pravila i principi. no sepak delotvoren del od ~ove~kata psiha. Koj mo`e. nepriznaen. oblicite na osamata poka`uvaat tri dimenzii: prvata (na Eshil) bi bila tvore~kata.

kako ~ist kopne` po ~istata zaemnost so drugiot. vo svojata predsoznajna sostojba. monotona do beskraj. deka seksualnata apstinencija. {to treperi tokmu vo Deteto. da ima razorni posledici. Tretata e ve}e definitivna.. Deteto e. pretstavuva most me|u nepodneslivosta na `ivotot i prifa}aweto na nebitieto. Biten e vo takviot kontekst i tragi~niot kraj na ovaa `ena posvetena na erotsko-estetskata ti{ina: vo 60-tata godina od `ivotot. slika. so ogled na nespokojstvoto {to vo sebe go krie. sre}a na op{testvoto. so xebovi polni kamewa udavena vo rekata. najpo`elna bi bila prvata. a nea ja steknuva podeluvaj}i se nadve: na Dete i na Ma`.Elizabeta [eleva MAGOR Me|u niv. Dali mitot za V. toa se soglasuva so prividnata sloga.`enskiot? Za{to. kako nova uteha ili pateka. vsu{nost zna~i iznevera na najdlabokata ~ove~ka su{nost: na iskrenosta i doverbata. Vulf ja doka`uva nemo`nosta na detskiot kopne` po duhovna ~istota ili pak upatuva samo na edniot. kako metafora na prirodata. se zagatnuva temata na ve~noto detstvo. za{to i Montew veli: †Onoj {to se nau~il da misli za smrtta. Virxinija Vulf kako da ja potvrduva zlovolnata vistinitost na hipotezata. se poso~uva postoeweto na seksofobi~nosta. n¢ osloboduva od sekoja pot~inetost i prinuda#. iako mo`e. Za edna od najzna~ajnite romansieri na 20 vek. Pred fakti~kiot Yid na nemo}ta. Vtorata. ili }e se bide magi~no i natprirodno @ensko ili prosto siva doma}inka na jaloviot sistem. nejzinite relacii so ma`ite {to bile (samo) tvore~ki po karakater. imeno. i ne samo toa. negovata sudbina ima samo edna alternativa. soo~uvaj}i se so `enata. za vozvrat. gi potencira instiktite na Tanatos.. fizi~koto is~eznuvawe i Ni{totnost ne postoi pove}e izbor. daleku po~esno i porazbirlivo kon svetot i kon sebe. bo`estvoto. Obnovuvaj}i go se}avaweto (ili mitot) na samodovolniot nemir. nitu zbor! (NE)QUBOV I OBLICI Vo edna od `anrovski neporedelivite knigi na ^eslav Milo{. Milo{ poka`uva deka navleguvaweto vo (seksualno) upateniot krug na Vozrasnite. 164 . kako svoeviden hendikep {to go naru{uva nejziniot aurati~en lik. Toa {to znaeme deka }e umreme. se odu~il od robuvawe. na vnatre{no i nadvore{no bitie. na samo-uni{tuvaweto. sekako. deprivilegiran vo ovaa smisla pol .

imeno. religiska ili druga priroda. sopruga na polskiot pisatel P{ibi{evski i qubovnica na Strinberg . Pabst. {to Klod Levi Stros ja otkriva vo arhai~nata postapka na †zamena na `enite#. na prkosot. ednoliniska egzistencija. Oblikot na osuetena qubov. {to ja tolkuva Lulu vo filmot na G. Preventivnata funkcija na brakot. a potoa i likot na artistkata Lujze Bruks. {to umetni~ki se udvojuva: najprvin e toa likot na Dagni Juel. pretstavuvaat perfiden op{testven mehanizam za manipulacija so edna od najsilnite ~ove~ki energii.brakot. spored nego. Kultot na ~istata seksualnost ne pomalku ja razgoruva prvi~nata gordost na kopne`ot. iako vo svojot privid. stvarnosna zakana. koncept {to ja pododreduva i sudbinata na poznatite mitski i kni`evni obrasci. kako glavna pri~ina @enata da se oddale~i (otu|i. svedo~i vsu{nost za incestuozniot zazor. †Jas sum `ena {to nikoj ne ja poseduval# . ~ie alibi za nadzemnata qubov mu se pripi{uva na dejstvoto na vol{ebnata napivka. †zonite na kontroliranata seksualnost#. za toga{nite poimawa na seksualnata sloboda. edna od fatalnite simboli na filmskoto platno i `enski ili pak sovremen pandan na Don @uan. na samobitnosta. potoa.Da go zememe i primerot na `enata-zavodni~ka od edna avtenti~na prikazna. preku mitot za Tristan i Izolda. Na toj na~in antropologijata go proektira bitieto na brakot kako bitie na prinuda i manipulacija. ve~nata qubov le`i pod no`ot na nadvore{nata. tuku nemo}ta i otfrlaweto na ednozna~nata. promiskuitetnata Lujze Bruks.. `rtva na op{testveniot egzorcizam. melodramskata prikazna za Romeo i Julija. seedno dali od ekonomska.samosvesno izjavuva. progonet i kastriran poradi qubovta kon Heloiza. principot na Don @uan samo ja poso~uva izvornata vrednost na kopne`ot po prvobitnata. tragi~en kraj me|u besnite menadi. Po~nuvaj}i od neuspe{nata misija na gr~kiot pevec Orfej vo pekolot i negoviot podocne`en. problemot na Don @uan ne e nemo`nosta da se uspokoi so edna `ena. {to fundamentalno go osporuva statusot na brakot vo iskustvo na avtenti~nata qubov. Sodr`an vo kone~nata nemo} da se dolovi polnozna~nata vrednost na duhovniot i du{evniot apsolut. e analognen na konceptot na osuetena doverba vo i me|u lu|eto po{iroko. Za{to. toj mo`e da nalikuva na svoevolen ~in i na ostvaren izbor. rastrgnati od nepomirlivosta na socijalnite i smejnite konvencii. prozvu~uvaat tezite na Mi{el Fuko: imeno. obid taa da se neutralizira tokmu niz prividot na neograni~enata seksualna sloboda. taa e. Sli~no na toa. s¢ do fakti~kata tragedija na u~eniot Pjer Abelar. iskonska ~istota me|u ma`ot i `enata. prosledena i so soodveten materijalen nadomest.. 165 . na negoviot dejstven model. No ovoj progon ne go zasega oblikot na institucionalizirana ili dopu{tena qubov . pak. otstrani) vo Drug dom.koja stanuva prototip za †Lulu#.

otu|enoto op{testvo prika~uva etiketi so moralna osuda na protagonistite na qubovniot bez-bog. qubovta e prevashodno filosofska kategorija. spored Armanini. paradoksalno se ~ini otkritieto deka korenite na seksualniot mit se dlaboko povrzani so sistemot na potro{uva~koto op{testvo. sakanoto su{testvo e providnost na svetot. koga individualnite oblici se stremat kon op{to poistovetuvawe so bo`estvenoto. {to e praktika ne samo na poedine~nite. banalen. ~ie oko e vpereno vo iskonskite damnini na prvobitniot ~ovek. balans i sudir so Ne-bitieto. na malogra|anskite. a kako univerzalen somne` vo svetot. †grani~na sostojba#. vo nas samite. mehaniziran svet. Otade. duri i samata aspiracija kon vistinata nosi priznaci na prestap: taa bara pomestuvawe na granicite vo prostor. e ramno na destrukcija. vo osnova sterilni i ne-potentni op{testva. toa e ednakvo na vistinata na Bitieto#. me|u seksot i smrtta. i se motivira niz potrebata da se pobegne od sebe. e i zna~i bunt protiv kli{eto. poznat po strogata sistemati~nost na svoite teoretski izvedbi i po ortodoksniot pristap. Vo toj i takov svet. istiot onoj mislitel. nie bi rekle: toa e potvrda na ravenkata me|u Eros i Tanatos. {to se odviva vo eden. pak. Pretvoraweto na seksot vo svoevidna religija. toj veli †Za qubovnikot. na edena neoblagorodenost so kreacija. Erotizmot e nositel i na sakralni elementi: toj te`nee kon edno sakralno vreme ili †vreme na prestapot#. Qubovta. tuku i na celoto op{testveno †telo#. tvore~ko ili `ivotno iskustvo. sveduvaj}i ja sre}ata samo na eden od nejzinite aspekti. qubovta e istovremeno soznajna sila: gi budi zaspanite duhovni setila na nova budnost i osetlivost. Samoza{titen mehanizam. tie restriktivno ja opredeluvaat grani~nata linija na erotskoto.Elizabeta [eleva MAGOR No. koe{to od op{tiot kult na li~nata sre}a pravi feti{isti~ka redukcija. na do`ivuvawe na ve~nosta prosledeno so trepet i nemo}. kako i tvore{tvoto. sepak. Ne mo`ej}i da go podnese megdanot so avtenti~nata sloboda na qubovta. vsu{nost. taa na nepovtorliv na~in go pro-svetluva individualnoto traewe. simboli~no predadeni do stepenot na svoeto is~eznuvawe. prvoto i mo`ebi najubavo 166 . pra{aweto na qubovta i tvore{tvoto e pra{awe na vistinata za koja se `ivee i(li) umira. svojot nemir i †nesre}na svest#. osporuvawe na granicite. kako i na licemerstvoto. ima dlaboko nevroti~na priroda: taa zna~i osudenost na Sebesi vo svetlinata na edna u`asuva~ka praznina. odnosno zakrilata vo socijalnata nemo} i tvore~kata frustriranost. taa doveduva pod pra{awe. spored Ante Armanini. Za @or` Bataj. {to nesposobnite za qubov go proglasuvaat kako `ivoten normativ. Qubovta e. Potpomognati so monolo{kata svest na religiozniot (kako vo sredniot vek) ili ideolo{kiot sistem (kako vo totalitarnite op{testva). A \er| Luka~. stanuva la`niot puritanizam. Osudenosta na seks.

qubov. do tolkava mera se ottrgnuva od klasi~nite kategorii i odnosi. toa e pra{aweto koe implicitno proizleguva od ovoj esej. qubov koja zna~ela ne samo kopne` po sakanoto su{testvo. Luka~ gi ispi{uva rastreperenite do`ivuvawa povrzani ne samo za neobi~nata sudbina na slavniot prethodnik. 167 . grandiozna po svojot zamav i re{enost. Vo esejot za Kjerkegor i Regina Olsen. Taa qubov. tuku i otkrovenie na najzna~ajnite filosofski delemi. za vinata i kaeweto {to go progonuvale po tragi~nata smrt na Irma. †vo sebe sekoga{ sodr`i ne{to asketsko#.pat kon sovr{enstvoto.da ja nadmine prakti~nata (ne)vozmo`nost na qubovta so daleku po~istiot Kopne`. veli~estveno vtkaena vo eden `ivot. onaa golemata. Dajte £ samo predmet na mojata qubov#. I obete . toj i samo toj e zaslu`en ne samo za postoeweto na besmrtnite qubovi.toa e edinstvenoto vo koe{to se razbiram. Dali e pogolema poezijata. †Da sakam . onoj kopne` {to se izedna~uva so kosmi~ki princip. kako {to i tvore{tvoto e oblik na qubovta. ispi{ana ili izdvoena na hartija od poezijata. {to po~nuva da pravi oblik od ona {to e osudeno na amorfnost. s¢ so `elba . tuku i eden tip lu|e za koi qubovta. vo ovie paradoksalni zborovi na Kjerkegor se nayira ne samo du{evniot profil na negoviot tolkuva~. tuku mnogu pove}e za negoviot li~en Izbor. A odgovorot e nedvosmisleno afirmativen vo polza na Kopne`ot: imeno. tuku i za sozdavawe na tvore~kite oblici . slikarkata Irma Zajdler.avtenti~nata qubov e izvorno tvore~ka. od `ivoto.svoe delo £ go posvetuva na svojata najgolema (dali i edinstvena).

fundamentalnite protivre~nosti i isku{enija. neverojatni prikazni. kon umetnosta i kon pismoto. Ki{. ili.ili pak. kako neumoliv ontolo{ki imperativ. pristapuva kako apostol. 1988:32). samodovolnost.buntovnik i preselnik . L. Jerkov. ne ostanuva ramnodu{en nitu kon primarniot predizvik na `iveeweto i `ivotnoto iskustvo. toa e edinstvenata dilema Danilo Ki{ Strasven. pak. kako i od poetolo{koesteti~kite dilemi. ja izrazuva so nemu svojstvena darba za voo~uvawe na nere{livite. ~istota od i pred ovozemniot. podednakvo veruvaj}i vo toa. beznade`nost. ili da sedne{ pokraj ma{inata za pi{uvawe. hrabrata poeti~ka ravenka pome|u `ivotot i pismoto. deka i samiot `ivot e-ve}e-pismo (odnosno Tekst.Elizabeta [eleva PISMO I RIZIK MAGOR Pi{uvaweto e ~in na o~ajanie. vo isto vreme. Otade. vo Evropa. Ki{ me|utoa. `estok i provokativen. zasegnat. od dlabokite egzistencijalno-ontolo{ki. olicetvoruvawe na duhovnata i kreativnata ubavina . izvor na kobni zastranuvawa i proma{uvawa. Dali e po~ove~no od pi{uvaweto i mudruvaweto da se `ivee svojot `ivot do dnoto? Kade po~nuva ednoto i kade drugoto se zavr{uva? So drugi zborovi. vo duhot na starogr~kite hedonisti. deka vo nego ve}e se sodr`at mnogubrojni kni`evni fakti i fantasti~ni. Vospriemaj}i ja umetnosta. 168 . neporekliva eres kon imanentnata mudrost i vrednost na `ivotot? Poesis ili pak askesis? Objava vo i preku ruvoto na zborovite. minliv i prividen svet? Ponesenost od vrevata na `ivotot. po{iroko poznat i priznat jugoslovenski pisatel. so ogled na nomadskata predodredenost od svojata evrejska krv . koj{to pokraj Ivo Andri}. tihuvawe. dali vrvnata i avtetni~na vrednost na postoeweto e bitusuvaweto-vo-tekstot (A. od vrevata na istorijata i na bes~esnosta (kako {to u{te ja narekuva{e negoviot golem poeti~ki urnek H. be{e prviot. Knigata e isto tolku potencijalen nositel na opasnosta i zloto. kako nemiren ve~en isku{enik. kako {to bi ka`al Mihail Bahtin). Da si navle~e{ sebesi jamka okolu vratot.Danilo Ki{.

kako paradigmati~en mit na tvore~kata egzistencija voop{to . niz ovaa parabola. se demonstrira preku prikaznata za eden talentiran umetnik i duhovnik. niz kakvo gode tvore{tvo. da se odi do krajot. ili avtopoeti~ko ogledalo. 2. toa nakratko ja predo~uva trnlivata duhovna rastrganost i aristokratskiot nemir na Ki{.. no tvore~ki i duhovno ograni~en Je{uas Krohal. Prikaznata za majstorot i u~enikot. so toa. do posledniot zdiv (kako {to iziskuva{e i toga{ kultniot film na Godar).Borhes) ili pak metafizi~ka i misti~ka izvi{enost vo sferata na ve~nite bolki. ironi~no da si poigra so mitot za Pigmalion. otporano iska`ani i poznati avtopoeti~ki nedoumici. no dalekuse`en opus na Ki{. }e gi pre~isti naslojkite na negovata efemerna li~nost. Ben Haas. na smrtnosta i bo`estvenosta . koi od nea sozdavaat paradigmati~na parabola. edna od parabolite objaveni vo poslednata kniga Enciklopedija na mrtvite (1983) ja sod`i seta dlabo~ina i nespokoj na dolgogodi{nite ma~ni godini na samopotraga. aporeti~na umetnost na Ki{. niz vaka postavenata raska`uva~ka situacija. povr{nost i glupavost. na toj na~in. komu. {to od o~igledno sterilniot rakopis na mladiot kvazi-avtor. tuku i kon sopstvenite.sosredoto~en. od edna strana. rastajnuvaj}i gi pri~inite za negovoto odbivawe na monologisti~kite `ivotni i poeti~ki koncepti. Umetnosta kako problem na verata Vo najgolemiot. na nekolkute ramni{ta. mu pa|a na um. da se opravda besmislata na `iveeweto. neretko do`iveana. negovoto nastojuvawe i pusta `elba. pri slu~ajnata sredba so slavoqubiviot. probdeana vo za~adenite kafeanski prostori i natopena so zavodliviot zdiv na alkoholot. Ironi~en do kraen stepen. danilo Ki{. vo ona prkosno nastoj~ivo barawe. Pretstavata za umetnosta kako oblik na religiozno isku{enie odnosno isku{enie na verata. odnosno. so bogati i dlaboki kni`evni i u{te pove}e metafizi~ki presupozicii. Prvoto od niv se sostoi vo polemi~kata i parodiska problematizacija na mitot za Pigmalion. taa da se pretvora vo `ivot! 169 . pretvorj}i se vo edinstvena sinteza.ete. od umetnosta do se sozdava `ivot. negovata samobendisanost. ne samo kon postapkite na svoite kni`evni likovi. gi preispituva i povtorno gi preispi{uva klu~nite duhovni i kreativni dilemi na Ki{.. za osoznavawe na globalnite vrednosti i dostreli na samosvojnata. implicitno otvora nekolku latentni nivoi na rasprava. vrz pretpostavkite i mo`nostite. do dnoto.

odnosno preispituvaweto i baraweto na vrednostite. toj suveren duhoven u~itel i poznava~. od druga strana. ovojpat. dokumentarni . ramno na religioznite isku{enija na prvite pustinski otci: isku{enie. makar toa da e i Svetoto Slovo. e samata `elba na Majstorot Ben Haas. otkolku {to e kr{eweto na zabranata zadobiena od toa Slovo. koi. vo samata verba deka tie navistina postojat i mo`at da bidat ostvareni: Da mu se veruva na zborot. izlo`eno vo knigata Letoto i pustinata. Od edna strana stoi t. istoriski. na svetite knigi. pome|u poeti~kiot i eti~kiot imperativ. hedonisti~ki pretpostavki. eti~ki imperativ. se nametnuva isku{enieto. empiriski. namesto da bidat sploteni vo svojata pogibelna sprega. }e se odvojat vo razli~ni nasoki. nad opasnoto monolo{ko zra~ewe na knigata (posebno. ovoj mit go razotkriva i svoeto latentno zna~ewe. so seta silina na moralniot imperativ.n.Elizabeta [eleva MAGOR Taka postaven. pomalku vredniot i nadaren U~enik. prikazni i niz dioniziskata perspektiva na Ni~e: Umetnosta e soznanie. poka`uvaj}i ja negovata opa~ina. ovoj iskaz na Ben Haas. doa|a do neobjasniv presvrt. kako izvori na ednozna~no ili ednostrano sfateno u~ewe). nadvremeni. da go spasi i izdigne Drugiot. Od druga strana. vrz neminovniot udel na `ivotnite. univerzalni. odnosno suetata. samoqubivo i gladno za uspeh lice na Je{ua Krohal. niz sopstvenite korekcii i udel. somne`ot. ve~no raskinata pred protivre~nata igra na razli~nite isku{enija. }e se soo~i so nepredvidlivata pateka na slu~ajot. univerzalni. na zanimliv na~in. vtemelen vrz dragocenosta na sekoe iskustvo. poeti~ki imperativ. 170 . sodr`ano vo prekumernosta na voshitot kon sebesi i kon sopstvenata umetnost. a soznanieto e bezpolovo. tuku i Ki{ovata poetika voop{to. se nao|a t. Predvoden od edna ereti~ka ili misti~ka proekcija na tekstualnite avtoriteti i voop{to na avtoritetot na Knigata (ili Biblijata kako kniga). i metafizi~ki. {to mu se zakanuva na sekoe tvore{tvo. ja vospostavuva nadmo}ta na li~nata skepsa i li~nata presudba na vrednostite. koga Ben Haas. me|utoa. kako vrvno. anegdotski. predhodno ve}e zaveden i zatruen od primamlivoto u~ewe na Ben Haas. povrzuvaj}i ja androginosta so amoralnosta. Tesno povrzana so takvoto nastojuvawe. samodopadlivosta i nekriti~koto samovospevawe.n. sodr`an vo neumolivata uloga i va`nost na skepsata.od ednata. {to }e re~e imoralno pi{uva Ben Haas vo svoeto delo. kako kvalitativnen priznak na umetni~koto sozdavawe. vo sebe krie opasnost od mnogu pote`ok moralen pad. Tokmu vo toa delo se sodr`ani fundamentalnite motivi ne samo na ova neobi~no u~ewe. vo ~ii ramki. Vo migot. so nedokvakanoto.

kni`evnata kritika obrnala vnimanie na opsesivnoto prisustvo i zna~eweto na ogledaloto. ovaa razvrska. da se ogleda sopstvenoto lice. vo vrska so odredeni eshatolo{ki ili pak spiritisti~ki motivi na paralelnoto postoewe na svetovite. otrovniot predizvik na Knigata. Do`ivuvaj}i slava po objavuvaweto na bo`emno negoviot trud Pat vo Kanaan. sodr`i vo sebe i edna metafizi~ka dimenzija ili poenta. vo obidot da se spasi ili da se oblikuva i izgradi Drugiot. na ve~noto vra}awe i kru`ewe na vremeto. bidej}i i toa e samobendisanost. me|u drugoto. hermenevtikata na slavata-kako-zlo. kako {to lucidno poentira Ki{. vo nea. pritoa. se osvedo~uva vo raspletot. Taka. pokraj empiriskata. odnosno rizikot na pismoto. zavidliv i agresiven . poto~no vo naravou~enieto na parabolata za Majstorot i U~enikot. Kroha javno se odrekuva od svojot u~itel.e. odnosno na bitisuvaweto-vo-tekstot i tekstualnata egzistencija. vo imenuvanata parabola. Ironijata na ogledalnoto udvojuvawe i samosoo~uvawe.e sepak pomalku zna~aen i fatalen. opasnoto lice na umetnosta. t. na strana od pove}eto analogii so istoriskite zbidnuvawa (prikaznata za Cezar i Brut). doveduvaj}i go. odnosno na smislata na tekstot. vo eklatantna forma. kako na dnoto od bunarot. sodr`an vo nastojuvaweto. da bide ogor~en. a nad s¢ . Demne`ot na ogledaloto Vo nekolku navrati. Opasno e da se navednuva nad tu|ata praznina. i samiot stanuva pokazatel na suetnoto. vo sporedba so eden drug. osuden. so pomo{ na umetnosta. na toj na~in. da se sovlada besmislenosta na `iveeweto. ogledaloto prerasnuva vo su{testven. `elbata za parodirawe na mitot na Pigmalion. vo sojuz so protivnicite na Ben Haas. vo pusta `elba. 171 . ontolo{ki i poeti~ki princip na izvedba na tekstot. Sueta nad suetite.fatalnosta na samozadovolstvoto. Rizikot da se bide izneveren. Na strana na edipovskata podloga na ovoj konflikt me|u Majstorot i U~enikot.3. da se nadmine udelot na slu~ajnosta. da go ispolni so smisla ponorot i praznotijata. so ogled na svojata nedovetnost i kreativnost. ontolo{ki rizik. vo celinata na Ki{ovoto delo. postapuvaj}i kako Juda. Obidot na Majstorot. se pretvora vo nesakana i nesvesna avtoparodija. tokmu na toa. Navistina. samoqubivoto zadovolstvo. na krajot. paradoksalno zatvoraj}i go krugot ili ogledaloto na ve~noto povtoruvawe. poka`uvaj}i go nenaivnoto. koga }e go obvini za truewe na du{ite i za {arlatanstvo. kako i neminovnosta na smrtta.

na egzistencijalno nivo. ili tonewe vo bezdna. iziskuva dopolnitelno pojasnuvawe i dopolnuvawe od strana na ~ovekot. tonewe vo beskraj. nadmena sueta. so posredstvo na umetnosta i na U~itelot. Mnogu pogolema i poopasna od suetata na u~enikot. Majstorot zapa|a vo zamkata na povratnata struktura i ve~noto vra}awe. taka i na nivoto na raska`uva~kata struktura. na edno nivo. toj prv se pobiva i izneveruva sebesi. e nare~ena mise en abyme. {to umetnosta (U~itelot) saka da ja vospostavi i da ja pronajde vo optimalna merka. toa i }e se pravi. Ramnote`ata pome|u kosmosot i haosot. poentata na ovaa parabola ne se sostoi samo vo nedoslednosta na u~enikot. imanentna smisla na `ivotot. ja sledime prikaznata i komentarite na raska`uva~ot. Tie. vtemeleno vrz pogibelnata sprega na protivre~nite. pred s¢. u~ewe. Sli~no na drugite. pome|u redot i neredot. ogledalnata proekcija i cikli~noto dvi`ewe. kone~no. koja. e samata nezale~iva sueta na U~itelot. opstojuvaat vo na~eloto na ve~noto povtoruvawe. citatite i soznanijata za Ben Haas. ogledanosta na umetnosta i pismoto. so seta rezignacija i nihilisti~ki otpor kon istorijata: Seto ona {to bilo. vo `elbata za ispolnuvawe na prazninata: ne samo vo osrednoto delo na u~enikot. kako soznanie. zaboravaj}i na strogosta. smislata na `ivotot da bide opravduvana. tuku i vo svetot voop{to. popu{taj}i £ na la`livata. samokriti~nosta. i ovoj raskaz na Ki{ tone vo sebesi. a na tretoto nivo. antilogi~nost. na sekoga{ ve}e postoeweto i vpi{anosta vo svetot i vo tekstot. 172 . 1988:164) Kako {to. Majstorot stanuva `rtva na sopstvenoto isku{enie. i ni{to nema novo pod ova sonce. se potvrduva so gor~livoto soznanie za zaludnosta na u~eweto na Majstorot. se poka`uva kako nere{liva i kobna aporija. poeti~ki i moralni sili. u~eni dela. se pomesteni izvodite od hronikata na Haim Franklin. ogledalnosta na ~ovekot i. vo parabolata na Ki{. Dodeka.Elizabeta [eleva MAGOR Onaka kako {to Ki{ go iska`a svojot somne`. kako dvosmislenost od onaa strana na dobroto i zloto. iska`ano u{te vo bibliskata Kniga na propovednikot. tuku pred s¢ vo problemati~nosta na o~ekuvaweto i nade`ta. so ogled na toa. spored logikata na postapkata. vo kni`evnata teorija. koja{to e izvor na ovaa prikazna. Iterativnosta kako fatum na ~ovekovata istorija i li~noto iskustvo. metodi~noto o~ajanie. nebare istata taa. toa i }e bide. beskrajno pobogat i pozna~aen od site individualni (suetni) osmisluvawa-vo-tekst! Ogledalnosta na svetot. (Ale{ Debeqak. so ogled na toa. i ona {to se pravelo. na vtoroto nivo. dvosmislenost. se potvrduvaat kako su{testveni ontolo{ki principi i pokazateli na nesvodlivata dijalogi~nost. aporeti~nost. na krajot. pome|u pismoto i `ivotot. go sledime hronolo{kiot princip na povratnost. Nasproti negovite dlabokoumni.

kon Knigata. 1987). pismoto e svoevidno ogledalo na dokumentot. se svrtuva kon inkorporiraweto i nadgradbata na dokumentarnite izvori. napisi i izvori. ima svoe zakonomerno poa|ali{te. negov demonski dvojnik i prorok. 1993:158). Ki{. organskata isprepletenost. nesklon kon samozatvorawe vo kakvi bilo duhovni. negov alter-ego. negov zavodliv partner. Ki{. lavirintna pletkanica. spored mene. Dlaboko uveren vo nenadomestliviot udel i pridones na li~noto. aktuelna skepsa kon Zborot. isku{enieto i verata. ereti~nosta i eroti~nosta. koe ja negira singularnata vrednost na egzistencijata na ~ovekot. kako po{irok. vo opasnata dijalogi~nost. tekstot na prikaznata e rasloen na tri sub-tekstovi. Od druga strana. vzaemno prepleteni vo edna zbunuva~ka. sodr`ano vo dlabokata fasciniranost na avtorot od bizarnata. ve}e o~udena i kni`evna podloga na `ivotot. na stvarnosta i iskustvenata realnost. s¢ se slu~uva sekoga{ i nikoga{. sintetizirana. Vo raskazot Enciklopedija na mrtvite toj veli: Nikoga{ ni{to ne se povtoruva vo istorijata na ~ove~kite su{testva. povratniot. s¢ se povtoruva beskrajno i nepovtrolivo. Dijalogi~nosta kako sudbina Na edno mesto. me|utoa. 173 . bi trebalo da se nadopolni so u{te eden uvid. vrz diajalogot so nasledstvoto na svetskata literatura (Zoran Konstantinovi}. pri {to. se ispi{uva sopstvenata teorija na prozata (Mihajlo Panti}. i natamu ja neguva retori~kata ubavina i bleskotnosta na stilot. 4. edvaj da e sli~no. so poln respekt. simultanata koegzistencija na primarnoto pi{uvawe i metodi~noto o~ajanie. so~eluvaj}i go tokmu toj ~ovek so ironi~nata povtorlivost i zaludnost na site dosega{ni negovi istoriski i duhovni potfati. egzistencijalen i poeti~ki kredo na ovoj avtor. potem. vo spisite na Ki{. opstojuva i na poeti~ko nivo: kade {to. kon Golemite prikazni. Vo dosluh so narasnatata. Toa svojstvo na ve~no navra}awe i kru`ewe me|u pismoto i svetot. To~nosta na ova iska`uvawe. Ki{ vo osnova ostanuva eretik vo vremeto. nihilizmot i utopizmot na vrednostite. za tvore{tvoto na Ki{ se veli deka e vtemeleno vrz dijalo{kiot princip. sekoj ~ovek e yvezda za sebe. ogledalen princip na raska`uva~kata postapka na Ki{. kon Tekstot. seto ona {to na prv pogled se ~ini podednakvo. paralelno so razvojot na prikaznata.Taka. vo koi se krijat latentnite vrednosti na umetni~kata kreativnost i imaginativnost. u{te pomalku tvore~ki rezervati. Otade.

misteriozna paja`ina. Taa fatalno go ~uvstvuva imperativot za tvore~ko samoopredeluvawe. so misticizmot na li~noto do`ivuvawe i iskustvo. toga{ koga. Frustrirana? Da. dali Majstorot se izneveril sebesi i vlegol vo kobnata zamka/zabluda. ili univerzalna `ena-i-ma`. da yuri vo beskone~niot ponor na umetnosta. so edna morbidna zrelost. za{to od nekade ja sobrav idejata. na krajot na krai{tata.. anarhi~en. Ponesena od svojata potreba. `enata koja }e go obele`i kultniot model na sovremenata amerikanska poezija. deka taka mo`am da go opravdam `ivotot.pi{uva. Ne mo`am da se zadovolam so kolosalnata zada~a na prostoto `ivurkawe . nitu da bide zaslepen pred krvotokot na morni~avata istorija. mo`ebi samata Kritika (ili homo kritikusot). ne se pojavuva na vrvot od site... Sakam najcelosno da go izrazam svoeto su{testvo. dali. samiot po sebe ocenet kako nedostatno.. nesvodliv. nesamocelno opredeluvawe i ispolnuvawe.. vo ramkite samo na edno duhovno ili poeti~ko opredeluvawe.. 5. kako kriti~ar. Zo{to? Bidej}i e nevozmo`no da bideme Bog. antinomi~en. da ja razotkriva i raspletuva nejzinata nedosegliva. sueti i pogibelni protivre~nosti? Poto~no. dosega rastolkuvani i poso~eni samoqubivi. dali mo`ebi. insuflicientno. 174 . Post skriptum Re~ta e moeto ogledalo i mojata kazna za drugite Silvija Plat Umetni~koto iskustvo na Ki{ vo opredelena smisla e sporedlivo so primerot na amerikanskata poetesa Silvija Plat i niza fakti od nejziniot `ivot i iskazi od dnevni~kite bele{ki.Elizabeta [eleva MAGOR Branej}i se od otrovot na knigite. Ava Makarie. voznemiruva~ki. posegnal po tu|oto delo? Bez ogled na soblaznitelnite nameri. za da go spasi{ drugiot. eden od pustinskite otci rekol: Nemoj da se izgubi{ sebesi. Ki{ ne dozvoluva nitu da bide zatrupan pod nanesite na svojata o~evidna aleksandriska erupcija. Ki{ re{ava da bide i ostanuva dijalogi~en. za pronao|awe tvore~ko alibi vo `ivotot..

so posredstvoto na Drugiot. Umetnosta e traurna procesija. so ogled na koja. koga. vo koja vrtoglavo is~ezna i zavodlivata suptilnost na Majstorot? 175 . koja gi sozdala: {to zna~i. ne-erotsko razmno`uvawe. so svojot stil na `ivot i smrt (kako {to lucidno go narekuva Robert Louel). {to go opravduva. postojano.). bezdna. Iluzijata na samovosproizveduvaweto.. deka vo ontolo{kite uslovi. krie u{te edna zagatka. starata zabluda za vegetativnoto. koga s¢ ostanuva predodredeno i veteno na smrtta. argumentira samoto negovo postoewe niz i vo `ivotot? I {to. isto taka. za negovo samoopravduvawe i samoosmisluvawe? Za Silvija Plat se veruva deka ~inot na samoubistvoto go izvr{ila i se re{ila. samoubistvoto. neramnopravnata borba na Majstorot i U~enikot.Taa. do kolku religiozniot ~in na pi{uvaweto otvora bezdna. mo`no li e vo pismoto da se krie neute{nata potraga na umetnikot po negoviot su{testven identitet. A toa ne e dovolno. osuden. toga{. na samogeneriraweto.. dava potresno svedo{tvo za nezale~ivata drama na umetnikot. tokmu beznade`nosta vodi do radosnoto ~estvuvawe na sega{nosta. pome|u bo`estvenoto vdahnovenie i bolkata na negovoto otsustvo. pomalku talentiran i produhoven rakopis. mnogupati podlaboka i pozna~ajna od frustraciite na sekojdnevnata `ivea~ka. koga }e go prifati predizvikot na samoproizveduvawe. tokmu vo migot koga nejzinite poetski zborovi pove}e ne se nao|ale vo nikakva vrska so li~nosta. radosniot ishod na umetnosta. vo sebe. nevolno izvr{uva samoubistvo. dokolku sledej}i go tokmu stilot na `ivot i smrt. da oscilira pome|u polovite na Majstorot i na U~itelot. Majstorot od prikaznata na Ki{. pome|u religijata i nihilizmot.veli sovremeniot francuski filozof na beznade`nosta Andre Kont Sponvil. Sepak. Dokolku zastra{uva~kata re~enica na Silvija Plat e to~na (Jas sum jas. {to. koja mo`e da ja ima za cel samo radosta . pome|u zrelosta i nezadovolstvoto. zborovite ja gubat avtenti~nata vrska so onoj {to gi ispi{al. koga do{lo do ras~ekor i raspa|awe na vrskata pome|u jazikot i li~nosta. vtemeluva. suicidnosta zadobiva status na logi~na i neminovna razre{nica. aludiraj}i na toa. na kontinuiranite napori na umetnikot. do radosnoto okon~uvawe.

Primerjalna knji`evnost Ljubljana. Uzarevi}) Zagreb 1995. Podgorica. 1997. temat. in: Avtobiografski diskurs. John Fekete. 13. ed. Tomas: Granice teorije. BITI. oktobar 1996. EP[TAJN. 2. 7. br. 8. Podgorica. DERIDA. Elena: Protagora. Misli. 1998. Sremski Karlovci. Mihail: O romanu. 1991. Beograd. Bo{ko: Prema nultom stupwu kwi`evne teorije. oktobar. vo: Lettre Interationale. Umberto: Simbol. 9. 2. 13. FLORENSKI. 1995. 4. Biti. 1996. Ljubljana. EKO. juli 1997. LEVIN. Skopje. 15. Vilem: Odgovornost i sloboda. A. diskurs i dijalog. Mi{el: Genealogija na modernostta. Emil: Ogled za raspa|aeto. 1994. vo: Trag i razlika (ur. 1. Skopje. London. Beograd. 1996. in: Margina. Beograd. 1996. Podgorica. april 1998. in: Ovdje. EKO. V. Zagreb. in: Platon: Dijalozi. FLUSER. 1995. Skopje. 7. Mi{ko: Postmodernizam. 1989. 1989. Podgorica. in: Na{e pismo. vo Ovdje. 1984. Veeser. KOLAR. London. 1995. KEVAN. br. br. 1992. in: Ovdje. 6. Ovdje. usvojenom nedavno u filozofiji. 1992. IGLTON. 14. FELPERN. MARCUS. Charles: in: The Structural Allegory.. Elisabeth: in: New Historicism. 8. Laura: Literatura. FOX-GENOVESE. POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA 1. Laura: Literatura in identiteta. Sofija 1992. 3. Teri: Stawe u teoriji. 1997. SJORAN. Beograd. IGLTON. br. in: Ovdje. 9. 1997. Skopje 1996. Pavel: Protivre~ie. 4. 1995. Dona: Elektronski se}avawa. BAHTIN. Mihail: Postmodernizam. april. januar. DIL. 1. ZLATAR. 6. sre{cu sebesi. br. KOLEVA. Beograd. 1998. [UVAKOVI]. Ovdje. 1. Vladimir: Pojmovnik suvremene knji`evne teorije. Pol: Simbolika u gr~koj mitologiji. @ak: O apokalipti~nom tonu. Umberto: Simbol. Sofija. ed.Elizabeta [eleva LITERATURA MAGOR METOD I BOLKA 1. 176 . in: Kulturen `ivot. 4. Teri: Stawe u teoriji. MARCUS. FUKO. Andrea "Ja" knji`evne teorije. 5. i Dosije Sjoran. 1997. J. 11. TOMA[EVI]. identiteta in avtobiografski diskurs. in: Primerjalna knji`evnost. 10. juli. 12. 5. Podgorica.. 3. Hauard: Izvan teorije. sofist-u~itel na mudrost ili doksomimet (predgovor).

2. 1-2. KI[. 1997. 1996. Rolan (1975): Zadovoljstvo u tekstu. in Tre}i program RTB. STOREJDIK. predgovor in Rolan Bart: Zadovoljstvo u tekstu. 20. Beograd. 18. Zagreb. 6. BRUKNER. Beograd. 1978. br. Skopje. 1992. ur. br. Zagreb. 1975. 1975. br. Hal Foster). 1989. Jovica: Tekst i njegovo telo. OCTAVIO. 3. Ni{. V.16. Qubov i alhemija (kon dioniziska obnova na kni`evnata teorija). Zoran: Eksplozivna implozija: digitalne inkunabule i tehnolo{ki {amanizam. Fridrih: Putnik i njegova senka. NI^E. Beograd. Ni{. in Sum. Skopje. 1998. [tip. Podgorica. 1983. QUBOV I ALHEMIJA 1. 1997. 177 . in Anti-Aesthetic (ed. Teri: Stawe u teoriji. 9. 1995. dospeti u jezik. 1992. Zagreb. London. FUKO. Rastko: The Neandertal's Whistle. 17. [ELEVA. Biti: Pojmovnik suvremene knji`evne teorije. 36 Ni{. 1994. in Republika. 1989. A]IN. 8. 1998. noemvri. in: Republika. Ferid: Jazikot na filozofijata. Elizabeta: Metod i bolka. 2. Biti et alii). BART. Zagreb. BART. 1995. br. april. Pas: Dama i svetica. in: Na{e pismo. Skopje. Zagreb. RO[KO. Mi{ko: Defikcionalizacija autobiografije. br. 1997. [UVAKOVI]. ULMER. jul. in: Trag i razlika (ur. in: Ovdje. Douglas: Critical Theory. Peter: Do}i na svijet. 22. MO^NIK. Sofiя.. 1998. (1975): Zadovoljstvo u tekstu. 1995. Skopje. Ljubljana. in Ovdje. 5. 21. Mi{el: Geneologija na modernosta. THALLACK. Danilo: Lautata i belezite. ZLATAR. IGLTON. TELOTO NA DISKURSOT 1. 9/10. Paskal / Alen Finkilkraut: Novi ljubavni nered. 4. Kata ]ulafkova. 1998. MUHI]. in: Mladina. Rolan: Fragmenti ljubavnog govora. 7. Oktobar (427). 24. 19. 1996. 10. in: Feministi~ki strategii (tantri~kiot princip vo kni`evnata kritika). VLADIMIR. 23. Diskursot na teloto-teloto na diskursot. in: Na{e pismo. 16 (zima). Gregory: The Object of Post-Criticism. Andrea: †Ja# knji`evne teorije. Podgorica.

n. Sremski Karlovci. Dr. 1997. DUBOST. Jacques: Living On. 1977. in: Hal Foster (ed. Beograd. 1984. 3. Teri: Iluzije postmodernizma. 1995. in: Republika. BRUKNER. Zagreb. in: Deconstruction and Deconstruction.Elizabeta [eleva 3.Vlasta Delinar in: Pro femina. BEST. Venko: Mitot za Piemont vo kni`evnosta i kulturite na ju`nite i zapadnite Sloveni. Skopje. in: Lettre internationale. in: “John Fekete: The Structural Allegory”. Skopje. Vladimir: Intertekstualnost spram kontekstualnosti. 8. Vladimir: Teorija i postkolonijalno stanje. Stiven/Daglas Kelner: Posmoderna teorija. 1996. Skopje. 1997. Podgorica. 12. Novi Sad. 2. Paskal/Alen Finkilkraut: Novi ljubovni nered. Zagreb. 10. 1994. 7. 1997. ed. Feliks: Anti-Edip. SUVAKOVI]. Homi: Postkolonijalni autoritet i postmoderna krivica. Mi{ko: Feti{i i ma{ine jezika pola . in: Republika. 1995. Minneapolis. 4. BABA. 1983. in: Literaturen vestnik. VALENT. IGLTON. (1997): Peewata na vremeto vo Lettre international. 6. Beograd. Gregory: The object of the Post-Criticism. DERRIDA. 1997. Zagreb. br. NIETZCHE. DELEZ. BITI. 5. 2. Zagreb. 9. in: Upletanje nere~enog. MAGOR 5. Jacques: Libertinage and rationality. 5-6. dospeti u jezik. SLOTERDIJK. 2. br. 3. 94. KOS. 8. in: Godi{en zbornik na Filolo{kiot fakultet. 1989. Gatari & Gatari. O’NIL. 1979. 4. br. 1997. 1992. 6. AH. Zagreb. 1997. in: Margina. 1983. in: Yale French Studies. Nil: Za varvarite i civiliziranite. Skopje. Fridrich: Ro|enje tragedije. New York. Mirko: Krvavi eurokaz. ULMER. Seattle. in OVDJE. SofiÔ. 1997. Barthes and the Literary body. VAJT. in: Republika. (1997). BITI. 1998. 178 . A[ERSON. 1997. 343-345. 5. 1990. br. [ejla: Fundamentite na nacionalizmot. Washington. Harold Bloom et alii. br. Zagreb. Borderline. BENHABIB. 5. Defikcionalizacija autobiografije. 7. FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO 1. Janko: Na poti v postmoderno. Aleksandar: Homotopija i heterotopija. br. br.): The Anti-Aestetic. Novi Sad. Peter: Do}i na svijet. TIE BALKANCI 1. Ljubljana. Skopje. BITI. Vladimir: Teorija i postkolonijalno znanje. 9-10. 6-7. 1977. ANDONOVSKI. Kenet: Visoravan albatrosa (uvod u geopoetiku). br. 19 dekemvri. br. in: TRANS. 11. 1998. 11. 4. KIOSSEV. 1998. 6. Beograd. John: Breaking the signs: R.

31. 5-6. WI[I. 26.XII. 1996. br. Zagreb. Elizabeta: Mediteranskiot intertekst vo makedonskata proza. 23. in: Lettrte internationale. Zoran: Digitalne inkunabule i tehnolo{ki {amanizam. Zagreb. IVEKOVI]. DELEZ. IGLTON. Ivajlo: Darot v epohata na negovata tehni~eska v sproizvodimost. Petar/Ivan Krstev: Refleksii vrz balkanskiot model. Beograd. br. Slavoj: Metastaze u`ivanja. GEORGIEV. 24. 1999. in: Literaturen vestnik. 1996. Skopje. in: Kinopis. 33. 11-12. in: Pro femina. 1993. 1-2. 18. Skopje. 34. 19. Aleksandar: Multikulturnosta i krajot na istorijata. Nata{a: Politi~ka korektnost kao suvremena utopija. 1999. 20. 32. [ELEVA.kulturni izazov. br. 12. 34. 1996. 1997. Marija: Imaginarni Balkan. nomadi: Jelena Dimitrijevi}. 1997. 1991. Rastko: Teorija za dene{no vreme. 1996. br. br. 1998. 29. Branko: Nomadizam i postkolonijalizam. Skopje. Beograd. Beograd. [ELEVA. 1990. 1999. ^OMSKI. br. SLAP[AK. Svetlana: Haremi. GLOVER. 1998. fall. Teri: Stawe u teoriji. @I@EK. br. in: Republika. 23 juli 1999. 27. br. ]OSEV. Falus kako figura na znaeweto (postkolonijalno ~itawe na †MME# od D. Rada: Prikazni za identitetite. 1999. DOROVSKI. BITI. Skopje. MO^NIK. 1998. DI^EV. maj. Cvetan: Odrodeniot ~ovek. 19. BO[KOVI]. Elizabeta: Born to be Balkan. [ELEVA. [ELEVA. Zagreb. Vladimir: Pam}enje i kulturni studiji. SARKAWAC. 21. 1998. in: Discourse. 1999. in: Republika. TODOROVA. 3. Ivan: Literary Theory in the Third Millenium. Beograd. 2. 1998. in: Science and Culture for the Joint Future of South Europe. Dukovski). Armando: Komparativnata kni`evnost kako disciplina na dekolonizacijata. @il/Feliks Gatari: Anti-Edip (kapitalizam i {izofrenija). Sofija. in: Margina. DOMENAK. 9. 1996.7. in: Ovdje. in: Makedonskata literatura i kultura vo mediteranskata kulturna sfera (zbornik) MANU. Podgorica. 1998. KRASCEV. TODOROV.1995. 3-4. 8. 1999. 1999. Sremski Karlovci. Myths of Blood. Agne{: Lica multikulturalizma. intervju. Skopje. Skopje. HELER. 15-16. 30. Struga. Aleksandar: Heterotopija i homotopija. GOVEDI]. MANU. 10. 179 . 13. 11. in: Margina. 16. HESP. 13-14. 1999. RO[KO. br. David: Myths of Origins. 17. in: Republika. Skopje. in: Re~. 22. Noam: Konturite na svetskiot poredok. Nikola: Propasti i mostove na me`dutekstovosta. Elizabeta: Makedonskiot film vo balkanskiot kulturen kontekst. in: Lettre internationale. 14. br. Skopje. FROM. 22. in:Kni`even kontekst. 16. 1999. in: Dnevnik. Skopje. 1999. 25. Plovdiv. Erih: ^ovekovoto srce. 28. Elizabeta: Dr. Simpozium na SVP' 99. @an-Mari: Evropa . in: Na{e pismo. Skopje. Beograd. 2. br. Sofija. oktobar/decembar. 15.

br. in: Upletanje nere~enog. Krle`a). 4. socijalen topos ili region. 5. Vladimir: Intertekstualnost spram kontekstualnosti. 1996. 1994. FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST 1. Radomir: Filozofija palanke. Criticism and Theory. 3. 1967. 15. 2. New York. odnosno implicitno vrednuva~ko. [ELEVA. Zoran: Od imagologije do prou~avanja mentaliteta. in: Kulturen kontekst. Œriñ: O soder`anii i strukture ponÔtiÔ †hudo`estvenaÔ literatura#. MANU. br. \ur~inov. in: Postmodernism in Literature and Culture of Central and Eastern Europe. 1989. 2. in: Critique. Nathalie: L’inceste du deuxieme type et les avatars du simbolique. London. Mihail: O romanu. 11. BAHTIN. 14. vo: Stranskite vlijanija vo makedonskata literatura i kultura vo 50 i 60 godini. br. Kova~ et alii) Sarajevo. Ivan: Me|uliteraturnite centrizmi vo balkanskite literaturi. Paris. BA[I]. 1. 2. kako {to veli ]osev: †geopoliti~ki. 7. 12. BENNET Andrew/ROYLE Nicholas: An Introduction to Literature. BLOK. Beograd.X. 8. 10. Aleksandar: Rodnoto mesto kako sudbina. Skopje. Katowice. LOTMAN.1995. 6. Zagreb. simpozium †Makedonskata literatura i umetnost vo kontekstot na Mediteranskata kultura#. Prentice Hall. 1995. 1989. SofiÔ. deka sekoe lokalizira~ko iska`uvawe e ve}e ideologizira~ko#. 5-6. Karel: Dijalektika konkretnog. (Zbornik). N. Skopje. Beograd. BITI. 180 . New York. 19. MEDITERANSKIOT INTERTEKST. Katowice. Fokner. KONSTANTINOVI]. Louis: Proffesing the renaissance: The Poetics and Politics of culture in: New Historicism (ed. KONSTANTINOVI]. proektivno i na odreden na~in interpretativno. 1996. in: Moderna tuma~enja knji`evnosti (M. Maria Elena: A Feminist Analysis of Postmodern Intertextuality. Predrag: Tu|ina i samo}a u balkanskom svetu kulture. Homotopijata ozna~uva. London. AleksandÏr KÏsev: HeterotopiÔ i homotipiÔ. Lettre internationale. 1981. Skopje. 1989. Zagreb. Umjetnost rije~i.XII. in: Republika. Zagreb. decembre 1995. so kvantitativna i kvalitativna homogenost#.1996. Od druga strana. 1996.. Fokkema). Sonja: Vampir povijesti (D`ojs. 9. Literaturen vestnik. MANU. MIODYNSKI. 24. HEINICH. Elizabeta: Komparativizmot denes. Janaszek / D. 1999. PALAVESTRA. ]osev predupreduva na faktot. 13. H. 1986. in: Postmodernism in Literature and Culture of Central and Eastern Europe) ed. Aaram Veeser). Beograd. MAGOR 35. MONTROSE. 1996. br. tokmu vrz primerot so Balkanot.Elizabeta [eleva 3. DOROVSKI.. 1996. KOSIK. Lech: The New Radicalism of Macedonian Literature. DE VALDES.

Literatura. 1988. vo svojot tekst: †Mihail Bahtin i korenite na intertekstualnosta#. Dalibor: Mediteranski sparagmos. br. Skopje.n. za prv pat vo na{ata akademska sredina. Umjetnost rije~i. vo: Republika. br. 21. Dioniz: Teorija na sporedebenoto prou~uvawe na literaturata. Beograd. vo: Tekstovi u kontekstu. KONSTANTINOVI]. Skopje. 1992. Zoran: Uvod u uporedno prou~avawe kwi`evnosti. Gerard: Palimsestes. 2. [KULJ. 1980. Zoran: Od imagologije do istra`ivawa mentaliteta. 16. vo: Literaturen vestnik. 181 . Jola: Kulturna identiteta kot dialogizem. KÃSEV. Skopje. Beograd.III. MANU. Ivo: Mediteranska ~e`nja engleske knji`evnosti. MJODINSKI. RADOVI] Miodrag: †Uticaj# kao kategorija transtekstualnosti. 103. KI[. Pol: Mediteranska nadahnu}a. vo: Pesni~ko iskustvo. VAJT. 20. 1989. vo: Homo poetikus. ja apostrofira{e Milan \ur~inov. Zagreb. Zagreb. Primerijalna knji`evnost. Zagreb. Nastapuvaj}i od stojali{teto na komparativnata kni`evna nauka. Danilo: Mediteranizam i Zlatno runo. Tabernakul. interkulturni studii. vo: Republika. 1990. 1996. Aleksandar: HeterotopiÔ i homotopiÔ (kÏm edna fukoÔanska tipologiÔ na modernite toposi). SofiÔ. Leh: Poetskata paradigma na kulturata vo makedonskiot i vo polskiot neoklasicizam. 4. ~ij{to predmet na interes pretstavuva ne samo imanentno kni`evniot. br.1995.XII. 1994. Problematikata na kulturniot identitet vo makedonskata kni`evnost i po{iroko kultura. parodija i diskursi povjesti. FRAJ. 17. NI^E. Paris. GENETTE. Fridrih: Ro|enje tragedije. br. temat: Srednja Evropa. 8. VALERI. 3. objaven vo Sovremenost. 1979. 19. \ur~inov fakti~ki se priklu~i kon denes dominantniot trend na t. 5. i vo soglasnost so poso~enite stavovi na slovene~kata teoreti~arka Jola [kuq. Zagreb. Zagreb. tuku i kulturolo{kiot aspekt na prou~uvaweto. 1980. 1995. 1986. predavawe. 1. BAHTIN. 9/10. Sarajevo. KONSTANTINOVI]. Zagreb. 7. 102 za 1993 g. 1984. 14. 13-19. br. 13. \URI[IN.2. Mihail: Problemi poetike Dostojevskog. 12. 11. 15. 1975. CVITAN. 18. HUTCHEON. vo: Stranskite vlijanija vo makedonskata literatura vo 50-tite i 60-tite godini (zbornik na trudovi od nau~niot sobir). ParazitniÔt Balkanec. GEZEMAN. 10. 1980. SofiÔ.1996. Gerhard: KÏm harakterologiÔta na SlavÔnite. Kenet: Nomadskiot duh. 1. Beograd. 9. 1967. STRUTZ/ZIMA. 6. vo: Zgranut pred zlom. VIDIN. vo kontekstot i vo duhot na izvornite Bahtinovski opredelbi i tolkuvawa na ovaa problematika. Nortrop: Anatomija kritike. 1982. 14. Skopje. 1995. Linda: Intertekstualnost.

Beograd. Moskva. FLUSER. 1979. n. GILJEN. BITI. Renate: Text als Mnemotechnik. PH 2. 3. LACHMANN. 5. br. Skopje. @il/Feliks Gatari: Anti-Edip. 8. 1-2. 1. 1999. in: Republika. 7. br. Vladimir: Pam}enje i kulturni studiji. 1998. Ivailo: Machines of Forgetting. 12. KOLAR. Seattle. The Image of the Other. in: Lettre internationale. nav. RIFFATERRE. JERKOV. br. BAUDRILLARD. (1992). nacionalizmot i vojnata. EP[TAJN. Peter: Do}i na svijet. Sremski Karlovci.. 1997. 1. Beograd. in: Kulturen `ivot. Mihail: VoprosiÎ literaturiÎ i estetikiÎ. Skopje. 1983. n. 6. in: Ovdje. 1982. ed. FELPERN. Jurij: Tekst v tekste. Hal Foster. 1997. in: Anti-Aesthetics. Skopje. 4. 1990. 4. Mihail: Postmodernizam. 2. predavawe na Prvata letna {kola na Soros. Moskva. 1999. temat: Intekst 1981. 3. LOTMAN. diskurs i dijalog. Nil: Za "varvarite# i "civiliziranite#. IVEKOVI]. RIS. in: Metodolo{ka misao. Skopje. Pol: Kriti~ni prostor. METOD I PRO[ETKA 1. 1998. BAHTIN. 11. maj. 1998. (1980): Syllepsis. Washington.Elizabeta [eleva MAGOR DIJALEKTIKA NA PAMETEWETO. Zagreb. 1990. 4. 182 . in: Lettre internationale. Aleksandar: Roman i tekst. Michael: Semiotique intertextuelle. br. (1986): Estetika slovesnogo tvor~estva. Todorova: Imaginarni Balkan. in: Critical Inquiry. Beograd. Jano{: Odgovornost komparatistike danas. Viliem: Odgovornost i sloboda. Dona: Elektronski se}avawa. in: Margina. ^a~ak. 6. br. 4. Jean: Ecstasy of Communication. in: Rievue d´esthetique. 3-4. 9.. 7. 2. 10. spored Vladimir Biti. 5-6. Beograd. 1999. jun. 1997. Rada: @enite. VIRILIO. 1997. DI^EV. in: Trudi po znakovim sistemam VI. Beograd. 7. 8. MARIJA. 1991. Zagreb. DELEZ. SLOTERDIJK. ibid. april. 5. 1975. Klaudio: Knji`evnost kao sistem. A[ERSON. do}i do jezika. Hauard: Izvan teorije. Podgorica. 1997.

11. da bide `ivotvoren. 16. HUTCHEON. THOMSON. 12. 1992. 1967. ne mu zna~i ni{to. 1983. Jola: Kulturna identiteta kot dijalogizem.. (Hal Foster. ULMER. TODOROV. za da bide ~ovek i {to nemu. Linda: A Poetics of Postmodernism. Lotmana. M. New York/London. VAJT. STRADA. 1995. Beograd. Kenet: Nomadskiot duh. ULMER. Skopje.. Xorx: Muzikata na mislite. 11. Janko: Na poti v postmoderno. Odrodeniot ~ovek.. 2.). in: Primerjalna knji`evnost. 1989. Anne Marie: Dialogism and American intertexts in the Quebecois Novel. ibid. 5-6. London. 3. Culture and the Dialogic. Skopje. Zagreb. THOMSON. 15. Nortrop: Anatomija kritike. Beograd. HRISTI]. Œ. Beograd. 1966. in: The Anti-Aesthetics. Tartu. dlaboko vo du{ata. Mihail: Problemi poetike Dostojevskog.. nav. spored Kenet Vajt. poimi. Pred s¢. 1995.3. Toj mora da `ivee samiot od sebe. SLOTERDIJK. in: Lettre internationale. 1992. Clive: Dialogism and Cultural Criticism. dospjeti u jezik. in: Ispod vulkana. Skopje. 183 . Da go navedeme ovde i srodnoto mislewe na Viktor Segalen: "Treba da umeeme da razbereme. London. 2. da jade i da se reproducira. delo: 254 10. Clive Thomson/ Hans Raj Dua. i od toj moment. in: New Literary History. 13. 6. {to s¢u{te nemaat ime. ona {to e korisno i ute{no za drugite. NI^E. KOS. 1979. 1. 1982. MIRAGLIA. da ima opredeleni fizi~ki obele`ja. toj treba da `ivee. DA SE BIDE ILI NE! 1. br. Fridrih: Vesela nauka. in: Sbornik statei k 70-letino prof. br. FRAJ. in: Dialogism and Cultural Criticism. 1996.# cit. Canada. toj mora da se izbori so razni sili. Cvetan. sepak. in: Lettre internationale. 1997. Gregory: The Object of Post-criticism. ed. Baltimore. in: Dialogism and Cultural Criticism. Jovan: Malkolm Lauri (pogovor).. Canada. Ljibljana. Gregory: Of a Parodic Tone Recently Adopted in Criticism. No.. vo {to e monstruozniot `ivot na umetnikot i {to sudbinata od nego bara. 7. 1992. zna~ewa. Beograd. br. Zagreb. [TAJNER.. ed. 4. 14. 1997. [KULJ. Vitorio: ^itatÎ i sravnivatÎ. n. Ljubljana. umetnikot go zapostavuva i go izbegnuva ona.. {to e od su{testvena va`nost. VAJT. 9. 8. 1988. BAHTIN. Kenet: Visoravan albatrosa (uvod u geopoetiku). Petr: Do}i na svijet. Clive: Dialogue. 10. 5. Seattle. za nego ne e ni{-to. 1995.9. 1995.

I siot `ivot taka sum rabotel. Novi Sad. janvier. DELEZ. KRAJMAER. @ak Derida. 1995.Elizabeta [eleva 12. MSU. Kalin: Filosofski obidi vrhu samotata i nade`data. ili Herzkammerton Kino. Zagreb. in: Quorum. le chien et la flute. 1. 16. {to go pravam. @il: Znakovi i doga|aji. Ne me interesira akademskiot status na ona. Artur [openhauer. Za sovremenata. br. kako i site lu|e. Julija: Crno sunce. in: Ovdje. Jas go pretstavuva samiot oblik na sprotivstavuvaweto. 1996. Podgorica. voop{to bi sakal da ima identitet ili ne. 1996. No. 1994. KRISTEVA. MAGOR 13. Paris. na koe i samiot mu se sprotivstavuvam. 17. JANAKIEV. scientisti~ki izobli~ena kni`evna teorija.Neka "ludost# mora bdjeti nad misli (interview). vsu{nost. kinej}i se okolu edno nevozmo`no ne{to. Na pra{aweto. da se vidi kaj: Michel Onfray: Bouddha. 1996. in: Magazine litteraire. Za ispovedniot i soteriolo{kiot karakter na filozofskata misla kaj prethodnikot na modernite filosofski opredelbi. odgovara vaka: "Da. 15. 1994. br. 184 . 3-4. mo{ne e upaten sledniot fragment od intervjuto na Mi{el Fuko: "Rabotam kako ku~e. Klaus: Svetot kako filmsko ateqe. Sofija. n. in: Quorum. vo nemu svojstveniot aporeti~en manir. 1994. 18. . vo: Vim Venders. mojot problem e mojata sopstvena preobrazba#. 14. dali.

Kon dioniziska obnova na kni`evnata teorija. vo: Na{e pismo. 1993. vo: Kni`even kontekst. Mediteranskiot intertekst vo makedonskata proza na 80-tite godini. 23 juli 1999 (do sega neobjaven). Teloto na diskursot. 23. vo: Dnevnik. Soros. br. Opsednat so tu|a du{a. 12. br. 24.(pogovor). Ah. 8 maj 1996.referat od Simpoziumot na Kni`evniot novosadski krug "Tranzicija i nova lica kwi`evnosti#. 11. 13. 19. br. 1993. vo: Razgledi. vo Rastko Mo~nik: Teorija za dene{no vreme. 1991. vo: Kinopis. 2. 9. tie Balkanci . Filmot vo balkanskiot intertekst. vo: Na{e pismo. 1998 (za prv pat se objavuva na makedonski jazik). 1998. Skopje. 2.BIBLIOGRAFSKI PODATOCI ZA TEKSTOVITE 1. Skopje.. 7. postmoderna i paradoksite na tekstualnosta . br. 7/8. 29.referat od Simpoziumot na Racinovi sredbi 1998. 22. ur. 16. 18. Falus kako figura na znaeweto. 1998. Komparativistikata niz postmoderno oko. 6.vo: Kulturen `ivot. Aspekti na kulturniot identitet. 1999. 1999. 9-10. 1998. referat od Pettata regionalna konferencija na Pen centrite vo Ohrid. 16. diskursot na teloto.. vo: Lik. 3-4. 1996. vo: Na{e pismo. 15. 1996. [tip. br. Tancot na Eros i Tanatos . 8. Sigmapres. 1998. 10. Metod i pro{etka. vo: Na{e pismo.referat od simpoziumot na Racinovite sredbi ' 99. 3. Skopje. 1997/98. 2. ur. 1998. odr`an 5 i 6 septemvri 1997 g. vo: Feministi~ki strategii (zbornik). br. 4. Magor. Pismo i rizik. referat od Simpoziumot na SVP '99. Born to be Balkan. 1999. Metod i bolka. Moda. 22. 1999. MANU. br. 185 . 103. vo: Lik. Skopje. br. vo: Kulturen `ivot. 20 april 1994. 18. Dr. Dijalektika na pameteweto. br. vo: Sovremenost. vo: Mediteranskiot kontekst na makedonskata literatura i kultura (zbornik). Kata ]ulafkova. 3. br. Cogito . 21. vo: Na{e pismo. 1999. 17. maj 1999. 1999. Tranzicija i(li) dekonstrukcija . (Ne)qubov i oblici. Post-teorija. Milan \ur~inov.{aman sum . br. vo: Na{e pismo. 16. 5. Novi Sad..referat od simpoziumot na Dru{tvoto za literatura i kultura KanadaJugoslavija "Mit stvarawa u kanadskoj kwi`evnosti#. 20. Da se bide ili ne . br. vo: Impuls K21K. Novi Sad.. Tri oblika samotija. vo: Razgledi. br. Nomadizmot-antropolo{ka konstanta i poetski predizivik. vo: SUM. 14. 28. predavawe od Prvata letna {kola "Slikata na Drugiot#. 1992. 21. 23.

Od 1998 g. 1997 g. kolumnist na vesnikot "Dnevnik#. 1997.. e urednik na spisanieto za literatura i kultura "Na{e pismo#. 186 . Sande Stoj~evski "Golemata bukva# (izbor poezija). Raboti kako docent na predmetot Teorija i metodologija na prou~uvawe na literaturata. 2000. Od 22 januari 2000 g.rodena 1961 g. U~estvuvala na 4o simpoziumi vo zemjata i stranstvo (Qubqana. 1992.. Bogomil \uzel "Ona# (poema). na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad. Kni`evno-teoriski studii (Matica makedonska. 1993 i "Ludoto leglo# (poema). 1994. Skopje. Bila ~len i pretsedatel na komisiite za simpozium na Racinovite sredbi 1992 i 1993.Elizabeta [eleva MAGOR Elizabeta [eleva . e ~len na Nezavisnite pisateli na Makedonija. vo Ohrid.. Avtor na pogovorite.. e pretsedatel na Dru{tvoto za komparativna kni`evnost na Makedonija.. i na Stru{kite ve~eri na poezijata 1996. e ~len makedonskiot Pen-centar. MTV i pove}e doma{ni i stranski spisanija za literatura i kultura. Bratislava. Od 1996 g. Skopje. Skopje... Aleksandar Prokopiev "Antiupatstva za li~na upotreba# (prozni zapisi). vo knigite: Katica ]ulafkova "Kopne` po sistem# (izbor na esei). Belgrad. Vo 1998 g. 1996). Od fevruari 1999 g. pri Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. 1997. Aktivno i kontinuirano sorabotuva so Kinotekata na Makedonija. Jordan Danilovski "Vev# (izbor poezija). 1998. Postdiplomski studii zavr{ila 1989 g. vo ramkite na Simpoziumot na teatarskite igri "Vojdan ^ernodrinski# za 1998 i 1999 g. so temata †Od dijalogizam do intertekstualnost#. 2000.) kako stru~en sekretar i u~esnik vo proektot "Komparativno prou~uvawe na makedonskata literatura i kultura vo 20 vek#. Skopje. 1990 i 1998 g. tri (1996. Liljana Dirjan "Te{ka svila# (izbor poezija). 1997 i 1999 g. 1997). studii) vo periodikata. Dosega rabotela na pove}e nau~ni proekti: tri (1989. doktorira na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Od 1994 g. Skopje. kako u~esnik vo teatrolo{kiot proekt na Jelena Lu`ina. Diplomira na Grupata za op{ta i komparativna kni`evnost vo Skopje. Skopje. Novi Sad). Se bavi so prevod: od slovene~ki jazik (Rastko Mo~nik: Teorija za dene{no vreme) i angliski jazik (Gigi Tevadze: Znaci na idninata). Avtor e na knigite: Komparativna poetika (Feniks.) za Institutot za makedonska literatura. i dva. Zagreb.. Skopje. Objavila nad 100 trudovi (esei.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->