Angelina Markus

ANGELINA MARKUS
ARISTOTEL
MAKEDONECOT
EDICIJA
KLEA
Skopje, Makedonija, 2007

Izdava~:
Angelina Markus
Za izdava~ot:
“MAKFORM” - Skopje
Kompjuterska obrabotka
i podgotovka za pe~at:
Bojan Simovski
Pe~at:
“Bims kompani” - Skopje
ANGELINA MARKUS
ARISTOTEL
MAKEDONECOT
A ristotel pretstavuva olicetvorenie
na naslednosta vo Makedonija. Nasled-
nost na dinastiite, obi~aite, imoti-
te... se povrzuvaat so carskite lu|e ka-
ko del od carskite lekari, filozofi,
umetnici, oratori i zanaeti vo tajfi,
{koli, biblioteki. Aristotel e presek na taa nas-
lednost so site va`ni li~nosti od Makedonija.
@ivotot go spodeluval so carevite, carskite drugari,
so u~enicite i u~itelite, so familijata i prijate-
lite, so celiot narod. Celta mi e da gi sogledame tie
silni vrski na negovite sorabotnici so koi se sozdade-
ni i so~uvani najgolemite postignuvawa vo naukite i
filozofijata so makedonsko avtorstvo (nasledstvo)
na generacii od Makedonija.
TESTAMENTOT NA ARISTOTEL
Aristotel e Makedonec, filozof, nau~nik i najgolem

mislitel, proizlezen od cel red vredni i mo}ni lu|e na ma-
kedonskiot rod.
Ne moème da gi nabroime site avtori koi pi{uvale
za Aristotel. Bezbrojni redakcii i prepi{uva~i samo ja
reduciraat negovata originalna misla. Prepravki ima i vo
negovite originalni spisi a ne samo vo komentarite. Dve-
ipol iljadi godini site se napregaat da go nakalemat kako da
bil „Grk“. „Fr~at“ sprotivnite argumenti za negovite neu-
ni{tlivi koreni so poteklo od Makedonija. Diogen, Laer-
cie i Milo{ \uri} vo svoite dela najdobro nè naso~uvaat
kon tie argumenti za vnimatelno koristewe.
Testamentot na Aristotel ni razotkriva mnogu argu-
menti, za toa kakov ìvot, obi~ai i zakoni imale Makedonci-
te toga{, zadràni i sega, glavno vo praven nasleden sistem.
„Interesen e testamentot na Aristotel od kogo zra-
~i direktna grià za najbliskite so ne`na, re~isi sentimen-
talna toplina i ~ove~nost“, }e pi{uva \uri} i vedna{ vo
narednata re~enica pravi gre{ka velej}i deka kako i site
testamenti od ona vreme taka be{e si bil pi{uvan i Aris-
toteloviot. Toa ne e taka zatoa {to voobi~aeno vo Antika-
ta i sega, testamentot ima li~en karakter za semejno nasled-
stvo. Testamentot na Aristotel, isto kako i testamentot
na Aleksandar imaat dràvni~ki karakter. Toa }e go vidi-
me citiraj}i go spored Laercie:
6 Angelina Markus
• „Sè }e bide dobro; ako ne{to se slu~i, Aristotel

odlu~i vaka. Izvr{itel vo sè da bide Antipatar. Dodeka
Nikanor stasa, da se griàt Aristomen, Timarh, Hiparh,
Diotel i Teofrast (ako saka i ako za toa ima mo`nost)
za decata i za Herpilida i za sè {to zad sebe ostavam.
Koga devojkata }e porasne da se omaì za Nikanor;
no ako na deteto ne{to mu se slu~i - ne dal Bog, i nema da se slu-
~i pred nejziniot brak ili od koga }e se omaì, a deca ne-
ma rodeno, toga{ Nikanor neka bide staratel i za dete-
to i za sè ostanato i neka upravuva so dostoinstvo koe
prilega i na nego samiot i na nas. Nikanor neka se griì,
(da se stara) i za devojkata i za sinot Nikomah, taka kako
{to e najarno za niv vo sekoj pogled, kako tatko i brat.
Ako na Nikanor ne{to mu se slu~i - da ne dade Bog - ili
pred da ja omaì devojkata ili otkako e omaèna pred da
dojdat deca neka vaì sè ona kako {to e naredeno. Ako
Teofrast saka da ìvee so nea, negovite prava }e bidat
isti kako onie na Nikanor. Vo podrug slu~aj staratelite
}e upravuvaat spogodbeno so Antipatar, {to se odnesuva
do }erkata i mom~eto, da bide sè onaka kako {to e najdo-
bro. Staratelite i Nikanor se}avaj}i se na mene i Herpi-
lida, kako sekoga{ mi bila verna i odana vo sekoj pogled,
da se pogriàt ako posaka da se omaì da ne bide za nekoj
nedostoen ~ovek. Osven toa {to go ima primeno da i se
dade eden talant srebro od nasledstvoto i tri sluginki
{to }e gi zadrì, devojkata {to ja ima i slugata Pirej.
Ako saka da se naseli vo Halkida da dobie stan vo gradi-
nata, a ako saka da ìvee vo Stagira da i se dade ku}ata
ARISTOTEL – MAKEDONECOT 7
na mojot tatko. Koja bilo ku}a od moite da izbere, stara-

telite da ja opremat so name{taj po svoj izbor i kako {to
na samata Herpilida i odgovara.
Nikanor da se pogriì za mom~eto Mirmeks, da se
odvede kaj negovite onaka kako {to mi dolikuva mene, zaed-
no so sè ona {to od nego sme go primile. Ambrakida da se
oslobodi i na denot na svadbata na mojata }erka da i se
dadat 500 drahmi i devojkata koja i sega ja ima. Na Tali
pokraj devojkata {to ja ima da i se dadat 1000 drahmi i
u{te edna devojka. Na Simon, osven onie pari koi porano
mu bea dodeleni, da dobie u{te eden sluga ili da mu se do-
dade u{te nekoja suma pari. Tihon, Filon i Olimpie da se
otpu{tat koga mojata }erka }e se omaì. Site moi slugi
{to me sluèle da se zadràt i koga }e dojdat vo soodvet-
ni godini da se otpu{tat, ako toa go sakaat. Moite sta-
rateli, isto taka, }e se pogriàt slikite (bisti) koi
mu bea dovereni na Grilion da gi dovr{i i da se izloàt
i toa taa na Nikanor, Proksen koi jas sam imav namera da
gi izvr{am i slika na Nikanorovata majka. Tie }e go izlo-
àt dovr{eniot kip na Arimnest kako spomenik, po{to
umre bez deca; isto taka da i posvetat statua na mojata
majka na Demetra vo Nemeja ili kade {to tie sami }e odlu-
~at. Bilo kade da mi podignat grob tamu da gi stavat i
koskite na Pitijada kako {to taa sama }e odredi. Vo spo-
men na sre}noto vra}awe na Nikanor, kako {to vo negovo
ime se zavetuvav, da se postavi vo Stagira statua na spa-
sitelot Yevs i Atina i toa vo prirodna golemina, viso-
ki ~etiri lakta“. •
8 Angelina Markus
Aristotel - rezba izrabotena od

Aleksandar Batkovski od Ohrid
I vo testamentot na Teofrast, Aristoteloviot u~e-

nik, sorabotnik i naslednik, ima zna~ajni podatoci i za Aris-
totel, i za {kolite i za samite filozofi.
• Hiparh i drugite filozofi {to gi odredil Aris-

totel prodolìle i natamu da se griàt za imotot i fi-
lozofskite {koli niz Makedonija. Taka i Teofrast go za-
dolùva Hiparh so poseben fond, da gi isplati tro{ocite
spored testamentot (V51, 52 po Laercie). Prvo da se dovr-
{i Muzejot so statui na boginki i da se dodade sè {to e
za razubavuvawe. Potoa, vo hramot da se postavi Aristo-
telova statua-bista, zaedno so ostanatite zavetni da-
rovi koi {to porano bile smesteni vo hramot. Potoa pov-
torno da se podigne mal hodnik so stolbovi pokraj Muzejot
za da bide ubav kako porano, i na dolgiot hodnik da se pos-
tavat tabli so mapi na zemjata. Natamu, da se popravi
oltarot, da bide sovr{en i otmen. Sakal i da se dovr{i
Nikomahovata statua za da odgovara na prirodnata gole-
mina. Nagrada za izrabotka na statuata dadena mu e na
Praksitel, a eventualni tro{oci da se dopolnat od spomna-
tite sredstva. Statuata da se postavi na pogodno mesto
za toa. Taka da se izvr{i sè okolu hramot i zavetnite da-
rovi. Imaweto (imotot) {to go imam vo Stagira go osta-
vam i go podaruvam na Kalin. Celokupnata biblioteka mu
ja ostavam na Nelej. Gradinata, {etali{teto i zgradite
okolu gradinata, sè zaedno, im gi poklonuvam na onie moi
prijateli {to i ponatamu }e se zanimavaat so filozofi-
ja i }e ìveat vo drugarstvo kako {to im dolikuva i da
ne prodavaat ni{to. Taa zaednica da bide sostavena od
10 Angelina Markus
Hiparh, Nelej, Straton, Kalin, Demotin, Demarat,

Kalisten, Melant, Pankreoen, Nikip. Neka sinot na
Metrodor i Pitijada – Aristotel, ako saka, da mu se doz-
voli da se zanimava so filozofija a vo toa da go podu~u-
vaat najstarite, so najgolemo vnimanie, za da napreduva
{to podobro vo filozofijata.
… Mene da me sohranat vo gradinata… i potoa sè
{to e vo testamentot od koga }e se ispolni, na Pamfil
da mu se predade na uprava, otkako Hiparh gi podmiri site
tro{oci. •
Testamentot vo tri primeroci bil zape~aten so pe-

~atniot prsten na Teofrast.
Ete, tie se dvata, dovedeni do perfekcionizam, testa-
mentite od koi{to moème da go sogledame makedonskoto
imotnopravno zakonodavstvo na dràvata, obrazovanieto i
familiite. Od testamentite se gleda dràvniot karakter
na imotite na filozofite. Aristotel, Teofrast i drugite
filozofi se griàt ne samo za familijata, u~enicite, tuku
i za slugite. Tie drugi filozofi se mnogu poznati imiwa:
Proksen so sinot Nikanor, Korisko so sinot Hiparh, Nelej,
Straton, Kalin, Kalisten, Demarat,… Metrodor – zet na
Aristotel, i tie {to filozofijata ja prenele vo Aleksan-
drija i ja prodolìle nau~nata rabota vo Aleksandriskata
biblioteka. Nikade ne se spomnuva Atina i Peripati~kata
filozofija na Aristotel tamu {to e potvrda deka Aristotel
e vo Makedonija a ne vo Atina.
Od testamentot se gleda deka Liceumot i Gimnaziumot
se podigale na mesta na starite Apolonovi svetili{ta i za-
toa gi ima vo Dion, Ege, Pela, Olint, Amfipol, Tas(os),
Stagira, Abdera, Troja, Hefes, Milet, Aleksandrija i Sto-

bi, Herakleja, Stibera i t.n. Liceumot vo Atina isto taka
e Apolonovo svetili{te podignat otkako Atina e okupira-
na od Makedonija. Site gradovi i reki vo Makedonija nosat
imiwa na Bogovi i kralevi. Vo site niv ima razni {koli.
Vo Atina oratorite, stranci, predavawata gi drèle po uli-
ci i na plo{tadite sèdodeka ne do{le Makedoncite da im gi
izgradat instituciite. Za niv filozofijata bila bez tatko-
vina i barala prestoj za vdomuvawe, nadvor od yidovite na
Atina. Toa e pri~ina za da gi ubivaat, za da ne im platat.
Duri i Aristotelovata {kola ja narekle Peripatakos {to
zna~i svet pat po koj {to se dvièle Makedonci, {to, vsu{-
nost bile makedonski {koli i svetili{ta zaedno.
Tamu kade {to ima teatar i svetili{te so stadion vo
blizina se znae deka tie gradovi se makedonski ili se grade-
ni po makedonski planovi.
Toa se ve`bali{ta i sobiri na falangata i narodot,
za proslavi. Vo istite gradovi ima Liceumi kako {koli za
carskite deca i idnite voeni i politi~ki upraviteli podgot-
veni da upravuvaat i da ja ~uvaat vlasta i dràvata na Make-
doncite. Toa se {koli za posvetenite.
Od spisocite na tie {koli Aleksandar ja postavuvaval
upravnata posada vo site gradovi do kade {to vladeele Make-
doncite. Gimnazionot go daval po{irokoto obrazovanie, a
Simpozionot kako institucija gi sobirala naju~enite lu|e,
site ramni na sebe po znaewa. Pokraj seto toa {to go sretnu-
vame vo opisite i arheolo{kite nao|ali{ta za Makedonija
neodr`livo e misleweto deka bila nepismena i varvarska
zemja. Ako Filip II sobral ov~ari od planinite i gi pu{til
po svetot da vojuvaat, neka ni objasnat kako taa ista falanga
gi izgradila site svetski ~uda so pati{ta, gradovi i so gra-
12 Angelina Markus
Gimnazionot vo Stibera
ditelski ~uda kako Mavzolejot, Artemidiniot hram, Faros,
nasipot na Tir, Aleksandriite i podocna Carigrad so Sv. So-
fija, tvrdinite, crkvite so freski i mozaici. Seto toa go
sozdale carevite so svoite u~eni filozofi, so Makedoncite.
Od testamentite se gleda kakov bil toj famozen grad
Stagira, grad na makedonskite {koli i filozofi, ne samo
na Aristotel i Teofrast, tuku na site imiwa {to se spomnu-
vaat toga{ i {to podocna u~estvuvale vo sreduvawe na Aris-
totelovite spisi. Toa {to Filip II go kaùva za Stagira a
Teofrast go opi{uva vo testamentot, li~i na grad so sli~no
ime Stibera, so site tie svetili{ta, statui, {koli. Voz-
mo`no li e da postoele pove}e gradovi so isto ime kako {to
se Aleksandriite? Vozmo`no li e vo centarot na Pelagoni-
ja da postoel toj filozofski grad, tolku bogato ukrasen so
statui i svetili{ta?
Ako e Stibera rodnoto mesto na Aristotel poznat ka-

ko Stagira normalno e grad so tolku oltari i {koli da bi-
de opkolen so prsten od strate{ki gradovi, nekoi bliski do
Rotonda ili Tolos, go ima vo site gradovi niz Makedonija

kako makedonsko svetili{te.
14 Angelina Markus
niv kako Pelagonija, Alkomena, Link a drugite na 17 kilo-

metri kako Herakleja, Keramide, Hiskana. Taa rotonda od
pelagoniskite gradovi ja {titela celata generacija na Alek-
sandar i negovite carski drugari za vreme na nivnata obuka
i steknuvawe na znaewa vo periodot dodeka Filip II ja obez-
beduval i zajaknuval Makedonija podgotvuvaj}i se za ona
{to potoa sledelo. U~enik na Aristotel ne bil samo Alek-
sandar tuku bile Linkestidskite princovi, Pejton, od Alko-
mena, Kasandar-sinot na Antipatar, Filota sinot na Par-
menion, Atalovite sinovi, Ptolomeite. Familijarnata
vrska na Filipovite generali postoi i kaj nivnite sinovi
koi se generali na Aleksandar so isto makedonsko poteklo i
obrazovanie. Tie podocna stanale carevi na makedonskite
dràvi i po 300 godini vladeewe ja prenesuvale Aristote-
lovata filozofija od Aleksandrija nasekade po svetot. Bez
Aristotelovoto znaewe lesno i dolgo, so stoletija, ne }e mo-
èle da vladeat Makedoncite. Svetot bil trajno osvoen so
Aristotel u{te pred da trgne Aleksandar vo pohodot niz
aziskite zemji. Toa bilo {irewe na makedonskata kultura
i ostavawe na makedonskite obi~ai po svetot.
Sè{to se spomnuva vo testamentot ne go izmislil Aris-
totel tuku go nasledil od svoite pretci. Na primer imiwa-
ta na svoite deca Makedoncite gi davale po imiwata na
svoite roditeli. Taka tatkoto i sinot na Aristotel se vi-
kaat Nikomah. I Aristotel dobil vnuk, so isto ime Aris-
totel, - sinot na }erka mu Pitijada i isto taka stanal filo-
zof vo istata {kola vo Liceumot na dedo mu, slavniot
Aristotel. Nasledniot red na imiwa, imoti i profesii go
ima kaj site makedonski familii, a najizrazen kaj carskite
familii. Nivnite imiwa se povtoruvaat niz mnogu genera-
cii kako Filip II, Kleopatra VII, Konstantin XIV i mnogu
carevi so ime Aleksandar, Perdika, Aminta. Nikoj od niv,

nitu od dinastijata, nitu od filozofijata, nemaat vrska so
atinskata demokratija i nema zo{to da vojuvaat za Atina ili
da {irat elinizam. Naukite, carevite, narodot... se borele
za sebe so dlaboki koreni od minatoto za idninata na Make-
donija, za nas sega. Nivnite nameri gi ostvarija Filip II i
Aristotel. Site nau~nici i filozofi gi finansirala ma-
kedonskata dràva. Golem broj od filozofiite vo Makedo-
nija bile so carsko poteklo od prvosve{tenici. Takov e
primerot so Aristotel ~ii pretci bile carski lekari, car-
ski filozofi, carski umetnici. Ne e ni ~udo {to Teofrast
go zape~atil svojot testament so svoj prsten kako {to e prs-
tenot pe~at vo pismata na makedonskite dinastii ili prste-
not na Aleksandar so {to Filip II go ovlastil sinot da vla-
dee u{te kako mlad princ na 16 godini.
Toa {to go gledame od testamentot e opisot na make-
donskoto pogrebuvawe sli~no kako vo grobnicata na Filip II
so zasvoduvawe, so hodnik, so zavetni predmeti i so statui na
Bogovi i site ~lenovi vo familiite na Proksen, Nikanor,
ènata Herpilida, majkata na Aristotel - Festijada, sinot
Nikomah. Od pogrebuvaweto i ukrasuvaweto se gledal sta-
tusot na Aristotel, negovata familija i negovite sorabot-
nici. Vo Stibera se otkopani bisti i statui kako {to se
veli vo testamentot: ne pogolemi od ~etiri lakti. Samo
statuite na Bogovi moèle da bidat povisoki od statuite
nare~eni „Herkulanki“ od Stibera, namesto Makedonki.
Merniot i broj~aniot sistem vo Makedonija nasekade
doa|a do izraz kako odnos na zlaten presek, osobeno vo grad-
bite na rotondi, vo svetili{tata na Apolon i teatrite, ko-
lonadite, bistite. Na Praksitel mu bile pora~ani i plate-
ni bisti; toa e toj, skulptorot na Aleksandar kako i Leohar,
16 Angelina Markus
Aristotel
kako ideja
na Roden za
„Golemiot mislitel“
Skopas i Lisip, carskiot portretist. Praksitel trebalo da

ja dovr{i statuata na Nikomah, sinot na Aristotela, moèbi
tatko mu Nikomah; - nè izvestuva Teofrast vo testamentot.
Praksitel so sinovite Timarh i Kofisodot, Lisip, Leohar
i Skopas, site carski skulptori na Aleksandar, ostavile traj-
ni tragi i vlijanija vrz bogatite skulpturi otkopani vo Sto-
bi, Stibera, Herakleja, Lihnida, Skupi... Toj prototip sluèl

podocna vo istorijata od nego da se pravat kopii vo Atina i
Rim. Originalot e makedonski, potvrduva Aristotel vo tes-
tamentot isto kako i proporciite na bistite i skulpturite.
Makedoncite imale svoj meren sistem spored propor-
ciite na teloto. Tie merki u{te se zadràni kaj Makedonci-
te terzii, trgovci i drugi zanaet~ii. Toa se eden prst, ~eti-
ri prsti, ~eparok, peda, stapalo, lakt, ~ekor, ~elo (tretina od
liceto) za glava povisoko, boj ili osten, za rast. Vsu{nost
toa se merni vrednosti na dvièwe vo golemini i odredeno vre-
me. Koga Aristotel ostava amanet pora~uvaj}i da se podigne
statua na Yevs od ~etiri lakti, ja naglasuva goleminata na Bo-
got nad dva metra viso~ina i vo isto vreme go naglasuva sre}-
noto vra}awe na Nikanor vo Muzejot vo Stagira. Vo Stibera
e otkrieno postolje so natpis Nikanor kako Gimnazijarh kako
i svetili{te na Yevs i Asklepio pokraj svetili{teto na
Tiha, so mnogu ènski statui kako {to s opi{ano za vreme na
gradeweto na Muzejot. Verojatno imiwata na Nemeja i Demet-
ra podocna se prepraveni i dodadeni vo testamentot namesto
Tiha i Artemida, pa taka imame Nemeja-Tiha, Izida-Tiha vo
Dion. Toa ne se Herkulanki tuku makedonski boginki, izra-
zeni so makedonski proporcii, so ist makedonski stil.
Potekloto na Aristotel se utvrduva i so soznanieto
deka i Proksen bil od Stagira, bil filozof i bil stara-
tel na Aristotel, bil rodnina {to se grièl za obrazova-
nieto na Aristotel isto onaka kako {to site se grièle za
Nikanor, sinot na Proksen, posinet od Aristotel. Filo-
zofski familii.
Deka site rodnini i prijateli bile bliski do carsko-
to semejstvo ni zboruva za va`nosta na Aristotel i na lu|e-
to na koi im se podigaat statuite. Na obi~nite lu|e ne im se
18 Angelina Markus
posvetuvalo takvo vnimanie, kako na decata i roditelite na

Aristotel: Nikanor, Nikomah, Pitijada. Najgolema grià
i qubov Aristotel pokaàl za }erkata Pitijada, za koja na-
redil posebno obezbeduvawe, a koskite na nejzinata majka gi
posakal vo zaedni~ka grobnica. Toa se rodnini na Hermija od
Atarneja, kade {to na filozofite im go podaril mestoto As
i kade {to Aristotel i Teofrast imale filozofski {koli
a potoa oti{le vo Mitilena isto taka vo filozofska {kola,
od kade {to zaminale za Pela kaj Filip II, da go u~at Alek-
sandar so makedonski principi na obrazovanie. Kaj Hermija
bil zatoa {to Filip prethodno sklu~il dogovor za sorabot-
ka i Atarneja se pretvorila vo pretstraà i baza za napadi
kon Persija. Koga Hermija bil ubien od Persijcite, Aris-
totel àlel i mu posvetil himna i obele`je vo Delfi, bi-
dej}i pokraj drugoto so Hermija preku Pitijada bil i vo
krvna rodninska vrska. Filipovata strategija kon Persija
bila trasirana so stari kulturni i filozofski vrski kraj
Belomorskoto krajbre`je ne samo so Atarneja tuku i Hali-
karnas, Mavzol i drugi vladeteli ja poddrùvale politikata
na Filip II. Tie gradovi {iroko gi otvorile vratite pred
doa|aweto na Aleksandar, zatoa {to prethodnica bile filo-
zofite i generalite na Filip II. Logistikata e ista i za Alek-
sandar. Taka postapile i Vavilon i Memfis.
Deka bil mnogu golem brojot na onie {to go sledele
i {to se {koluvale vo golemite Gimnazioni na Aristotel
ima i drugi podatoci vo Testamentot. Na primer toj go za-
dolùva Nikanor da go odvede mom~eto Mirmeks kaj nego-
vite so sè ona {to imale primeno od nego. Ako toa bogato
mom~e do{lo da se obrazuva kaj Aristotel moème samo da
pretpostavuvame {to sè Filip II dal za da mu se obrazuva
sinot Aleksandar i u{te kolku davale drugite za obrazova-
nie na carskite i generalski deca, za da se sozdadat celi

gradovi so {koli za u~ewe, ìveewe i praktika vo labora-
torii, svetili{ta i palati so parkovi, carski uredeni, ka-
ko sovr{eni obrazovni centri, bogato ukraseni so dela od
site umetnosti.
Za uslovite na idnite vladeteli Makedonci od prid-
ru`bata na Aleksandar ni{to ne se {tedelo. Na primer
Teofrast vo Gimnazionite drèl predavawa pred 2000 u~e-
nici. Zatoa vo testamentot naglasuva deka i ne moèle da se
soberat site na edno mesto i zatoa vo sekoj makedonski grad
otkopuvame tolku {koli i drugi gradbi vo funkcija na
cvrstite principi vo obrazovanieto na Makedoncite, za-
toa i falangata tolku bila izdr`liva i sposobna da gradi
i da {iri makedonska kultura. Zatoa Filip II mu pora~al na
Aristotel sinot da mu go vospita spored makedonskite prin-
cipi vo {koluvaweto. Aristotel drèl predavawa dvapati
na den, za posvetenite stru~ni i nau~ni, kako i za obi~nite
lu|e. Toj princip bil zastapen mnogu porano kaj Pitagorej-
cite i vo dvorot na makedonskite dinastii od Arhelaj do
Aleksandar pa i potoa. Na tradicijata na pokolenija {ko-
luvani nau~nici im pripa|a Aristotel koj {to sistemot na
naukite i obrazovanieto go dovel do sovr{enstvo so poddr{-
ka na makedonskite dinastii, Aminta, Filip II i Aleksandar.
Site predavawa na Aristotel vo site {koli i grado-
vi, vo sredena sostojba, se so~uvani zaedno so celokupnata
sistematizacija na naukite. So~uvani se i site dela {to ja
prodolìle istraùva~kata dejnost i na drugite filozofi.
Od testamentot gledame kolku imot i bogatstvo imal
na raspolagawe Aristotel, a sepak, neprocenlivoto bogat-
stvo se bibliotekite so ~ii spisi sè u{te se sluìme. Dion,
Pela, Stagira, Stibera, Mitilena, As i mnogu drugi grado-
20 Angelina Markus
vi kade {to ìveel i rabotel Aristotel, so familijata i

filozofite, ne se vo Atina. Aminta, Filip i Aleksandar
od carskata blagajna go finansirale Aristotela a posledni
od 335 do 323 godina toa go pravele Antipatar i Olimpija.
Vo Testamentot ne se spomenuva nitu Atina nitu Platon.
Deka toj testament e od postaro vreme se gleda i po imenuva-
weto na vnukot Kalisten od Olint, ubien vo pohodot. Pisma-
ta do Filip II, do Aleksandar i do Antipatar zboruvaat za
tesnata povrzanost na Aristotel so kralevite na nau~no, fi-
lozofsko i politi~ko pole. Aristotel e skoro vrsnik so
Filip II, umrel so Aleksandar Makedonski a ìveel za vreme
na vladeeweto na Aminta, Argej, Aleksandar II, Perdika III,
Filip II i Aleksandar III Makedonski.
Bista na Aristotel
@IVOTOPISOT NA ARISTOTEL
Za Aristotel, kako za Makedonec, retko se spomnuva

negovoto poteklo za da ne se utvrdat site argumenti na nego-
vite makedonski koreni. Nekomu ne mu e draga nitu vistina-
ta nitu prijatelstvoto.
Aristotel roden od tatko Nikomah od Stagira, car-
ski lekar vo Pela i majka Festijada, od Olint ili Halkida,
vo sekoj slu~aj od makedonskoto plemstvo i so samoto toa {to
ìveela vo carskite palati vo Pela kade {to i maòt, sve-
korot i pretcite do petto koleno bile carski lekari na ma-
kedonskite dinastii.
Imotite na roditelite Aristotel gi spomnuva vo tes-
tamentot vo Stagira i Halkida. Festijada ne bila razvedena
od Nikomah za da bide ispratena na nekoe drugo mesto za da
go rodi Aristotela i pak da se vrati vo Pela za da ìveat site
zaedno. Toa zna~i deka i Aristotel kako i Filip II, vrsni-
ci, vo isto vreme ìveele vo Pela i ja delele istata sudbina
so site Makedonci. Aminta i Nikomah niz cela Makedoni-
ja gradele gradovi i {koli za idnite generacii, za svoite
sinovi, za Filip i Aristotel, za svoite vnuci. Od make-
donskoto krajbre`je gradovite sè pove}e se gradele ponase-
ver. Pristani{tata vo Abdera, Amfipol, Olint, Potideja,
Ege, Pind, Dion bile napa|ani od piratski floti na sto-
godi{nata vojna na grad-dràvi~kite so cel da ja zagrozat
makedonskata monarhija, dràva i narod koi stanuvale sè
posilni. Vo toj period, se udreni temelite na novi gradovi
niz Pelagonija, po~nuvaj}i od Pela, Ber, Voden, Stobi, Hera-
22 Angelina Markus
Filip II vo pomladite godini

kleja, Stibera, Lihnida sè do Filipi, Skupi i u{te mnogu

drugi gradovi.
Filip II e najgolemiot graditel i za{tinik na Make-
doncite. Aristotel, negoviot vrsnik e idejniot kreator na
makedonskata politika vo sklad so filozofijata, blesnal so
naukite vo eden totalitaren sistem na kosmopolitski svet.
Vo toj IV v. p. Hr. blesna Makedonija kako edinstvena svetska
sila i dràva, prva Imperija {to podocna posluìla kako
terk za site ostanati dràvi.
Od ra|aweto do smrtta na Aristotel se slu~ile naj-
va`ni nastani za Makedonija. Se obedinile site plemiwa i
narodi vo Filipovata dràva me|u vodite na Jadransko, Egej-
sko i Crno More do Dunav kako prirodni granici. Potoa se
sozdade Aleksandrovata imperija. Takva dràva so falanga
i Makedonci go konsolidira svetot so pomo{ na filozofija-
ta i naukite na Aristotel, za da moè da se sfati prirodata
kako hrana na narodite, kako resursi i kako mesto za ubavo
ìveewe, pottik za umetni~ko tvore{tvo i graditelstvo, so
usoglasenost i primena na univerzalni zakoni na logikata.
Taka kralevite i filozofite od Makedonija go vovedoa nap-
redokot vo cel svet do koj {to stignale pod zakrila na Alo-
vata Hlamida i zlatnite zraci na sonceto. Atina ne ja sfati-
la ulogata na filozofijata, zatoa gi ubivala filozofite,
umetnicite i nau~nicite, stranci metoci vo Atina. Makedo-
nija se dvièla vo druga pohumana progresivna nasoka. Zatoa
Aristotel Makedonecot moè da se razbere so analiza na ì-
votot na Filip II Makedonecot ili najsilniot ma` od Evropa,
kako {to za nego }e napi{e negoviot carski istori~ar Teo-
pomp vo svojata makedonska istorija, pi{uvana vo Pela.
Za Filip II se znae ìvotot; car naslednik na dolga
loza vladeteli na makedonskata monarhija, silen voin so
24 Angelina Markus
èstok karakter koj{to diplomatijata ja pu{tal da vrvi

pred kopjata na falangata i potoa da gi ras~isti urnatini-
te na gradovite za da niknat novi makedonski gradbi so poz-
natite {koli Liceumi, Gimnaziumi, Stadiumi, Megaroni,
palati kade {to Aristotel gi realiziral site nau~ni i
obrazovni celi. Predispozicijata i na Filip i na Aristo-
tel se pokaàa vo detstvoto i makedonskoto nasledstvo.
Nasledstvoto ne e samo testamentot tuku toa e riznica od kul-
tura, istorija, tvore{tvo... na site poliwa.
Nikomah, tatkoto na Aristotel poteknuva od stara
lekarska loza ~ija profesija pominuvala od koleno na ko-
leno, ~ie nasledstvo se vle~e od Mahaon, sinot na Asklepio,
opean vo Ilijada. Isto i Hipokrat, carski lekar na Aminta
i Perdika vo Pela, poteknuva od asklepijadska familija i
sluì na pokolenija makedonski carski dinasti~ki lozi,
kako i dedo mu Hipokrat, kako i sinovite Tesal i Drakon,
zetot Tesal. Site Makedonci vo slu`ba na makedonskata nauka.
Aristotel i Filip II od najrano detstvo vo Pela bile
{koluvani vo {kolite, vo carskite palati so drugite carski
drugari. Prvi u~iteli im bile carskite lekari, oratori i
filozofi {to e prastara tradicija vo Makedonija u{te od
neolitot. Prv u~itel na Aristotel bil tatko mu Nikomah
koj go vovel vo prirodnite nauki preku medicinata.
Toa se gleda od „Nikomahova etika“ od Aristotel,
delo posveteno na site doblesti {to gi poseduvale site Ma-
kedonci, od carevi, lekari i filozofi do narodot. Taka Aris-
totel navlegol vo eti~ka metoda i materijalisti~ka ori-
entacija vo filozofijata, kako i Asklepijadskite principi
vo medicinata u{te od detstvoto doma. Od isti familii se
carskite lekari i filozofi od Arhelaj, Aminta, Filip i
Aleksandar do Kleopatra. Normalno e sinot na Hipokrat,
Aristotel od tatko si Nikomah i majka Festijada,

èna Herpilida, sin Nikomah, }erka Pitijada, posinok
Nikanor (gimnazijarh na Gimnazionot) vnuk na Aris-
totel i Kalisten, mnogu pretci i potomci od fami-
lijata, u~itelite, u~enicite, filozofite i oratori-
te, site tie go so~inuvale inteligentnoto jadro na
Makedonscite, zaslu`ni kolku za nas tolku za celiot
~ove~ki rod i rodoslovie vo nasleden gen.
Aristotel vernosta kon naukite, narodot i svetot
gi steknal vo makedonskata familija i dràva za da gi
pro{iri vo idninata.
Sekoja godina od makedonskite familii desetina ilja-
di {koluvani mladi regruti se priklu~uvale kon falan-
gata na Filip II i Aleksandar. Niv so znaewa gi podgot-
vuval Aristotel pa vo nasledstvo na mnogu narodi im
go ostavil makedonskiot jazik, obi~aite, kulturata...
Tesal, da bide lekar na Aleksandar i sinot na Nikomah

Aristotel da bide negov carski filozof so site svoi tajfi
na lekarskite i filozofski familii {to so vekovi opsto-
juvale zaedno so carskite dinastii vo {kolite po site make-
donski gradovi. Naukite i dinastiite vo Makedonija me|u-
sebno se usloveni so povratno dejstvo za napredok ponudeno
kako politika vo kosmopolitizam.
Na Aristotel i negovite filozofi sorabotnici im
bila dostapna jonskata, elejskata i sofisti~kata filozo-
fija. Se gleda bliskost i kontinuitet so celata taa plejada
na filozofi {to za prv pat Aristotel gi sredil, imenu-
26 Angelina Markus
val, gi obrazloìl, sobrani kako

istorija na filozofijata i razvi-
tok na filozofskata misla nado-
polneta so celosen sistem na fi-
lozofskite problemi od samiot
Aristotel. Seto toa mu go ovozmo-
ìl Filip II so priklu~uvawe na
makedonskite gradovi od Egejsko-
to krajbre`je i ostrovite kon ma-
kedonskata dràva. So napredu-
Heraklit
vaweto na Filip II napreduvale
naukite i spisite na Aristotel i
stanuvale sè podostapni na site
filozofi i nau~nici vo slu`ba
na Makedonija. Toa e pri~inata
{to tie spisi tolku mnogu se umno-
ùvale i se prepi{uvale.
Pitagora od Sam prebegnal vo

Demokrit Tarent na Sicilija kade {to
e ubien so 40-te u~enici.
Kral, filozof, matemati~ar,
kako i mnogu drugi Jonski fi-
lozofi (Heraklit, Demokrit,
Anaksagora, Empedokle), se pos-
vetile na filozofijata.
Nivnite u~ewa gi prodolù-
va Aristotel.
Pitagora
Eden drug moment od ìvo-

tot na Aristotel povrzan e so fi-
lozofijata, {to ni e poznato od
tesamentot e toa {to po smrtta na
tatko mu Nikomah na Aristotel mu
bil odreden staratelot Proksen od
Atarneja pod uprava na Hermija,
prijatel na Filip. Tie zaedno so
Filip od Atarneja napravile make-
donska predstraà i baza kade {to
Empedokle
podocna Parmenion odvel 10.000
od makedonskata falanga, podgot-
veni za napad na Persija. Tamu, kaj
Hermija, oti{ol Aristotel i so Teo-
frast, Erasto i Karisko i nivnite
sinovi go dobile As kako mesto za
filozofska {kola, pod uprava na
Statuata posvetena na eden

gimnazijarh po ime Nikanor,
Diogen
pronajdena e vo Gimnazionot
vo Stibera. Dali e toa sta-
tuata za Nikanor {to ja
spomnuva Aristotel vo tes-
tamentot, ili e samo slu~aj-
no sovpa|awe, ne znaeme. Sepak,
nikoj dosega ne gi prou~il imi-
wata i pripadnosta na site
gimnazijarsi otkopuvani vo
Gimnaziumite niz Makedonija.
Hiparh
28 Angelina Markus
vladetel filozof, kakvi {to bile vo su{tina site u~eni

makedonski vladeteli. Za vreme na prestojot kaj Hermija
Aristotel se oènil so negova rodnina i povtorno se povrzal
so plemstvo od koj brak e rodena }erkata Pitijada, koja {to
rodila sin Aristotel, isto taka posveten vo filozofijata.
Koga Persijci go ubile Hermija, Aristotel àlel ka-
ko za rodnina i prijatel. Hermija umrel i ne go predal Fi-
lipa. Aristotel mu posvetil himna i obele`je vo Delfi.
Toa Atina ne mu go prostila i mu ponudile kukuta kako na
makedonski filozof, dojden vo Atina so okupatorskata fa-
langa na Aleksandar, po uni{tuvaweto na Teba i vosposta-
vuvaweto makedonski garnizoni za uprava na Atina i site
drugi gradovi pod hegemonija na Makedoncite.
Pomo{ta za istraùvawe vo naukite i posebno vo fi-
lozofijata {to ja primal Aristotel od tatko mu Nikomah,
Hipokrat, Aminta, Filip II i Aleksandar, od Proksen, Her-
mija, Teofrast, Hiparh, Nelej, Eshin i drugite filozofi
spomnati vo testamentite ne se od Atina, tuku od Makedo-
nija, so svoi {koli, u~enici i u~iteli vo site gradovi od dam-
nina. Vidovme kako vo tie {koli se odvivalo obrazovanieto
so me|usebni obvrski so u~enite lu|e od Makedonija.
Po smrtta na Proksen, Aristotel stanal staratel na
negoviot sin Nikanor i go posinil, go odredil kako nasled-
nik na bibliotekata i kako upravnik gimnazijarh na Gim-
nazionot.
Toa zna~i od svojata 17-ta godina od 366 do 346 g. pr.
Hr. do smrtta na Platon, Aristotel ne moèl da bide vo
Atina od pove}e pri~ini. Vo tie dvaeset godini Filip II
gi proteruval atinskite doselenici od site gradovi na ma-
kedonskoto krajbre`je, a kakvi bile odnosite me|u Atina
i Makedonija najdobro ni posvedo~uvaat Demostenovite
„Filipiki“. Vo tie nemirni vremiwa nitu Atina nitu Pla-

ton ne moèle da mu obezbedat na Aristotel takvi Gimna-
zioni i drugi {koli za da moè Aristotel da gi sozdava
naukite i da gi pi{uva filozofskite dela. Ako Atina bila
sposobna i bogata kako Makedonija i ako navistina Aris-
totel bil tamu da u~i od Platon, u{te toga{ }e imalo Li-
cej vo Atina, a ne po trieset godini koga Atina potpadna
pod hegemonija na Makedoncite. Platon bil siromav do tol-
ku {to koga patuval so la|i do Egipet i Sirakuza {vercu-
val smokvi, a koga Dionisie mu otkaàl gostoprimstvo i go
prodal kako rob go otkupil u~enikot Anikeris. Vo toa vre-
me vo Atina nemalo filozofi kako Aristotel za da moè
od nekoj tamu ne{to da u~i. Kompelacijata na Platon od
Sokratovite i sofisti~ki filozofii podocna e filuvana,
potkraduvaj}i po ne{to i od Aristotelovite nauki. Aris-
totel nemal ni{to zaedni~ko so Platon.
Zatoa na vreme go iskritikuval i go otfrlil.
Toa {to vlijaelo vrz Aristotela, toa bile jonskite i
elejskite filozofi. Pred sè Heraklit, Miletskite i Pita-
gorejskite u~ewa, Sofistite i Demokrit, a site tie bile
bliski do makedonskiot dvor i go dale pravoto nau~no i fi-
lozofsko orientirawe. Eden Makedonec, eden nau~nik kako
Aristotel ne moèl da ìvee i da raboti vo Atina bez za{-
tita na Filip i Aleksandar i falangata, prisutna vo Ati-
na po Heroneja, {to izgradile i {koli i teatar kako uslov
za preispituvawe ne samo na ustav i zakoni na grad dràvi-
te tuku i za preispituvawe na site filozofski u~ewa. Taka,
so {irok i dlabok um Aristotel, tatko na site nauki, ne za-
sluìl tu`ba od Atiwanite za „bezbo`nost“, kako i na dru-
gite filozofi, ne bil metok vo makedonskata Atina tuku
carski ~ovek so makedonska misija.
30 Angelina Markus
Kukuta (comium maculatua) e mnogu rasprostraneta bil-

ka vo Makedonija. Raste kraj buni{tata. Ima krupni
listovi, inkasti kremovi cvetovi, so {uplivi ~etvr-
tasti stebla, so miris na amonijak i kafeno-crveni
pegi. Pretstavuva silen otrov od listot, cvetot i
korenot. Ekstrakt na otrovot vo gusta òltenika-
va te~nost ima brzo dejstvo kako i zmiski otrov. U~e-
nicite na Sokrat prisutni na usmrtuvaweto go opi-
{ale dejstvoto na kukutata na tragi~niot nastan.
Ksenofon i drugite gi opi{ale toa vaka: Prvo na Sok-
rat po ispivaweto na otrovot mu se zdrvile nozete i
racete, pa mu se zdebelil i zdrvil jazikot i na krajot
mu otkaàl mozokot. Sokrat celo vreme zboruval i
na kraj pora~al da se `rtvuva petel na Asklepio za
zdravje na drugite. Vo Stibera, vo eden od oltarite,
najdena e pepel i koski od petel. @rtvata bila upate-
na kon Makedoncite.
Aristotel so pismo go izvestil Antipatar deka mu bi-

la nudena kukuta kako i na Sokrat. Svoj ~ovek ne se ubiva taka.
Otrovot so kukuta Atina go praktikuvala mnogu dolgo
vrz intelektualniot svet, strancite, metocite, Makedonci-
te. Toj otrov brzo ja zgusnuval krvta kako piftija i go bloki-
ral krvotokot so sigurna smrt. Ete toa e ona {to Atina mu go
podgotvi i na Aristotel. Ajde naivno da poveruvame i deka
Aristotel e „Grk“ samo zatoa {to vo poslednite godini bil
vo Atina no, zo{to Filip II da bide „Grk“ koga ne stapnal vo
Atina, zastanal na Heroneja i ja upatil falangata da ja spro-
vedat voljata na Hegemonot. Samo za toa li {to gi pokori go
oboùvaat, go prisvojuvaat, go pravat „Elin“, iako ìvotot
go pominal vo borba protiv Elinite, {to se imenuvani kako
„Grci“, za da izgleda deka Atina bila pogolema, a ne samo grad
dràvi~ka. Aristotel so ni{to ne pripa|a vo taa sredina ni
toga{ ni sega. Aristotel vo Makedonija imal od kogo da u~i
i kako da gi nau~i idnite generacii. Kukutata trebalo da bide
simbolot na Atina a ne utot. Kukutata e prvata inkvizicija.
Za ìvotot na Aristotel mnogu e va`na disciplinata
na umot {to ja gledal vo Carskiot dvor i falangata pa ja
primenil vo istraùva~kiot sistem na naukite.
Toa {to najrano vo detstvoto go sretnal Aristotel i
se soo~il bil specijalniot na~in na ìvot na Makedonska-
ta monarhija. Toa bilo rasko{ot na paradnoto oru`je, kru-
na, skiptar, purpurni nametki i Hlamida na carot, prsten
pe~at. Toa e kral so prezime Makedonec i dogovori potpi-
{uvani so kralot i Makedoncite, so kralot i falangata, so-
vetnici na kralot i drugari, sovet na starci poznati u{te
kaj Homer i Herodot i kral {to upravuva spored zakonite i
povik na carot „Makedonci moi“. Toa se Makedoncite. Nim im
pripa|a Aristotel.
32 Angelina Markus
Zakoni za nasledstvo i starateli, grià na genera-

ciite za obrazovanieto i postoewe na razni {koli vo site
makedonski gradovi. Kralot vo obredi, obra}awe kon kral-
ot, insignaciite, simbolite, paradno oru`je, ukrasi so sim-
boli na sonce, lav za {titot, na {lemot, na gradnik, likot
na kralot, i imeto na kralot na monetite odbeleàni so
Makedonon i Vasilevs, so lenta na glava. Vasilevs e titu-
la na car {to vo makedonska varijanta se sretnuva i vo pis-
mata i na parite okolu iljada godini i pretstavuva car nad
carevite, titula {to od Aleksandar pominale vo makedon-
skata dinastija od makedonska Vizantija i predadena e vo
Rusija kako makedonsko nasledstvo. Vasilevs ili Golem
knez se odnesuva i na Vladika kako funkcija od najvisok
rang vo religijata. Koga se zboruva za kral toa pove}e se
odnesuva na plemenski voda~ od nasleden red. Vo Makedo-
nija kralot se proglasuval so udari so kopje po {titovite
kako fanfari, isto kako i pobedata na bojnoto pole. Carot
i Vladikata se edinstveni i priznati od site drugi krale-
vi i narodi. Unikatnosta na kralot i narodot, zakonite,
upravata, pogrebuvaweto i fresko dekoracijata na mogilite
kako i makedonskite megaroni vo carskite palati, seto toa
mu bilo dostapno na Aristotel kako naslednik na pravata
vo makedonskite familii. Zatoa i Aristotel go imal
pravoto na ~lenovi na celata svoja familija da podignat
statui vo hramovite carski prava na filozofite carevi na
naukite, kakvo {to bilo pravoto na carskite familii. Na
statutata {to Teofrast ja podignal za Aristotel rasko{no
bil pretstaven i ukrasen kako kral. Taa sega e vo Minhen.
Toa se pri~ini zaradi koi{to Aristotel ne moèl da ì-
vee vo Atina pred tamu da stignat Makedoncite i da vospos-
tavat red. Aristotel toa go storil tri godini po Heroneja
vo 335 godina koga bil izgraden Gimnazion za da go vospos-

tavi vo Atina makedonskiot obrazoven sistem, i site uslovi
za rabota kakvi {to gi imal vo Makedonija, vo golemi imoti,
kade {to se {koluvale carskite deca, idnite vladeteli na
svetot so makedonsko poteklo.
@ivotot na Filip i ìvotot na Aristotel na isto
podra~je, se odvivale ostvaruvaj}i zaedni~ki celi za afir-
mirawe na Makedonija vo svetot. Deneska sekoj znae deka
najumnite i najslavnite imiwa doa|aat od Makedonija vo
politikata, naukite, religijata na koi im prethodi mito-
logijata i gi prati umetnosta, kako tvore{tvo na site pod-
Primitivnite vladeewa sozdavaat primitivna reli-

gija i mitologija. Makedonskata carska dràva sozda-
la napredna nauka, filozofija, i umetnost vo slu`ba
na nova, ponapredna op{testvena ideologija, potkrepe-
na so ideite, etikata i zakonite na Aristotelovite
nauki. Toa e voved vo Hristijanstvoto ~ii teolo{ki
koreni vodat (poteknuvaat) od filozofijata na Aris-
totel i Stoicizmot. Taka i carskite proslavi na po-
bedite se preto~uvaat vo slavewe na hristijanskite
narodni praznici. Makedonskite carevi se proglasuvani
za ìvi bogovi so pravo da kovaat pari so svojot lik i
pravo da podigaat bisti po svetili{tata kako fres-
kite vo crkvite {to prodolìle da gi neguvaat site
obi~ai so koi se veli~aat svetcite, drevnina do denes.
Seto toa e makedonsko istorisko nasledstvo kako pod-
loga, fundament za svetskata kultura.
34 Angelina Markus
Aristotel
ra~ja. Rasko{niot carski ìvot na Aristotel bil uslov,

od filozofijata da napravi carica na naukite i potoa da
se izdifenciraat site znaewa vo nauki kakvi {to se sega.
Zatoa so pravo se veli deka Aristotel so naukite go osvoi
svetot pred Aleksandar.
ARISTOTEL I PLATON
Ima ne{to zaedni~ko i voop{teno pome|u medici-

nata i filozofijata. Toa ne e samo po mestoto kade {to nas-
tanale, po makedonskite carski ku}i. Nitu po lu|eto od
Makedonija {to gi sozdavale i zbogatuvale naukite. Vrska-
ta na sè postoe~ko od kosmosot do ~ovekot i od materijalno-
to do duhovnoto, kako princip i zakon, e taa dlaboka vrska
vo filozofijata na Aristotel i medicinata na Hipokrat.
Carskata makedosnka dinastija e pokrovitel davaj}i gi
uslovite za rabota vo neprekinat dolg period na sevkupnos-
ta na napredokot na nau~nosta. Se pro{iruva dràvata, se
pro{iruva dinasti~koto vladeewe, se pro{iruva i make-
donskoto vlijanie, se ovozmoùvaat nau~ni otkritija, nap-
redok vo se. Mnogu narodi {to ja prifatile makedonskata
kultura se odlu~ile na prisvojuvawe, grabawe, kradewe i
falsifikuvawe na sè {to Makedoncite go pokaàle kako
unikatno. Sega te{ko }e go iskorenime i }e go is~istime
makedonskoto blagorodno tkivo od site virusni napadi.
Moèbi e dovolno samo da ukaème {to ni pravat ne so ve-
kovi tuku so mileniumi, ama ako treba i }e se borime da
opstaneme kako Makedonci.
Na primer neodr`livo e li~nosta na Aristotel da se
podreduva pod Platon. Se znae deka Platon begal od Atina,
nesiguren za svojot ìvot, da deluva kako da ne ‹ pripa|a na
tajfata na Sokrat. Se znae deka site dela pod negovo ime
nosat ime na: Sofist, \or|ija, Fedar, Fedon, Protagora,
Timej i t.n. [tom }e go snema filozofot nastapuva Atina
36 Angelina Markus
so Platonovi plagijati.
Platon (428-348 g. pr, Hr.) Toj po delata na Pitagora
Kompilacija na Sofisti~- tri pati odel na Sicilija
kite u~ewa i ideolog na grad dodeka ne bil prodaden ka-
-dràvi~kata Atina. ko rob. Sokrat bil negov
Se druèl so Sokrat i meto- u~itel, pa kako ostanal
cite, zboruval pelazgski ja- ìv po ubistvata i pro-
zik kako i drugite metoci. gonot na tolku Sokratov-
Po smrtta na Sokrat bega ci vo Atina. Toj na drà-
od Atina. vata ‹ podaril stranska
Naj~esto go povrzuvaat so filozofija distanciraj}i
Aristotel iako nema nikak- se od plagijatot, vo boèm-
vi dopirni to~ki so nego i ne- ni dijalozi so filozofite.
govoto u~ewe. Em gi prisvoil nivnite
u~ewa, em si sozdal ime so
tu|a slava. Nedorasnat do
Aristoteloviot um go pro-
glasuvaat za u~itel i duri
potoa po~nuva preprava-
weto na Aristotelovata
filozofija. „Mil mi e
Platon, pomila mi e vis-
tinata“ - e taa pro~uena ne-
postoe~ka re~enica {to
pretstavuva voved vo vov-
lekuvaweto na Platon vo
Aristotelovata logika
i metodologija. Nikomah,
tatko mu na Aristotel, e
negoviot prv u~itel. Aris-
Platon
totel vo svoeto delo „Ni-
komahova etika“ go iskaàl svojot stav {to pogre{no se

parafrazira. Toj glasi vaka: „…Tie {to gi sozdale ideite se
moi prijateli. Sekako treba da se smeta poispravno, kako
dol`nost, koga e vo pra{awe da se so~uva vistinata, da se
otfrli prijatelstvoto ako treba, a toa pred sèvaì za filo-
zofite: zatoa {to i ednoto i drugoto (vistinata i prijate-
lite) ni se dragoceni, sveta dol`nost }e bide da ‹ se dade pred-
nost na vistinata“- spored M. \uri}. Vo Nikomahovata etika,
vo citiranata re~enica, Aristotel ne ni spomnuva „idei“ –
tie se dodadeni vo zagrada namesto zborovite za poimot „naj-
op{to dobro“. Taka Platon se dovede do Aristotela iako, nitu
prostorno, nitu generaciski, nitu idejno ne se bliski.
Sokrat
(470-399 g. pr. Hr.),
eden od u~itelite
na Platon.
Toj i mnogu drugi
filozofi,
nau~nici i
umetnici se
ubieni so kukuta
vo Atina
kade {to bil
centarot
na makedonskite
krugovi, metoci,
strancite.
38 Angelina Markus
Prepravaweto na Aristotelovite sfa}awa e o~igledno.

Ovaa re~enica ne se odnesuva na Platon nitu se spomnuva toj
tuku so nea se saka da se ublaì, da se omekne Aristotelovata
argumentirana kritika na sè {to Platon zastapuval. Aris-
totel se sprotivstavil na site sferi na filozofskoto
zastapuvawe, ne samo ideite kaj Platon.
Toa {to Aristotel vo mnoìna se obra}al kon filo-
zofite za poimite (ideite), se odnesuva kon Heraklit, Anak-
sagora, Demokrit, i drugite filozofi, od koi Aristotel u~el
i gi nasledil. Aristotel tatkoto na logikata ne pravel logi~ki
gre{ki, tuku gi ispraval. Platon ne mu e prijatel na Aristotel
ni po status ni po disparantno gledi{te kon filozofskite
problemi. Aristotel prv kaàl deka delata na raznite filo-
zofi ne se Platonovi dela. Toa se gleda i od tamu {to nema
dela od Protagora, Sokrat, Diogen, Antisten, Heraklit. Sèe
izgubeno, samo po nekoi fragmenti se so~uvani {to Platon
ne moèl da gi iskoristi. Toa e ona {to Aristotel go citi-
ral vo sistematizacijata na filozofijata. Kaj Platon se zgo-
lemuvale delata otkako spisite na pove}e filozofi gi sne-
muvalo. Se dokaùva deka Sokrat zboruval, a Platon zapi{uval,
kako {to Demosten pi{uval Filipiki a Filip II mol~el; (pa
ne bil pismen ne moèl da odgovori)! Se gleda kako se sozda-
valo „gr~ko pismo“, ili „gr~ka filozofija“. Aristotel, koj
{to ìveel za filozofijata i so nea, go vle~ka Platona pri-
ka~en preku sporedbeni interpretacii niz seta sovremena li-
teratura. Pogre{no se citira, pogre{no se tolkuva, pogre{-
no se sporeduva Platon so Aristotela. Aristotel blesnuva so
svojata originalnost i raznovidnost baraj}i ne{to zaedni~ko
vo filozofskata problematika. Platon se prika~uva kon lo-
gikata, kon etikata, kon politikata na Aristotela iako nema
nieden validen filozofski stav. Aristotel gi uvidel i gi
prevozijdel site negovi nedostatoci kako stavot za „ideite“ i

„prijateli“. I gi otfrlil. I pokraj toa, sovremenive Grci si
pravat filozofija od Aristotelovite {koli pripi{uvaj}i
mu gi na Platona, edinstveniot „atinski filozof“. Dali e
tokmu taka, u{te treba da se ispita negovoto poteklo. Atina
nemala carevi, nemala prava da kova pari, nemala lozi na na-
u~nici pod za{tita na dràvata kako {to toa go imala Make-
donija. Taa, navidum demokratija, vo vremeto na Perikle se
sovpa|a vo postojani vojni so Persija, Teba, Arg, Sparta.
Makedonija e pri~inata za Peloponeskite triesetgo-
di{ni vojni, za Maraton, za Delfi i za Heroneja. Vo site tie
slu~ai Atina za porazite razviva tezi kako za pobeda. Nemaj-
}i svoe, tu|oto go prisvojuvaat. Atina nemala voda za pie-
we. Aristotel kaùva deka najdobro bil platen ~uvarot na
edinstveniot bunar vo Atina. Upotrebata na voda bilo
kontrolirano, brojot na gra|anite isto taka, prekubrojnite
ne smeele da ìveat vo Atina tuku vo logori vo Pirej. Ete
zo{to tolku ~esto stradale od kolera. Imale heteri, homo-
seksualci, kukuta i nasilie ostvaruvano preku kolonizacija
na jonskite i makedonskite krajbre`ja, do Sicilija,
dopolnitelno narekuvaj}i ja „Golema Grcija“.
Ako ne bilo prisutno piratstvoto nemale {to da jadat,
a vo takvi uslovi ne moèla da se razviva naukata i filo-
zofijata. [to e najinteresno, nemale svoi istori~ari pa
zatoa prisvojuvaweto se {iri na mnogu po{iroki podra~ja,
na sè makedonsko.
Me|u Aristotel i Platon nema nikakvi dopirni to~-
ki, nema ni neutralna zona na sprotivstavenite filozof-
ski u~ewa za svetogled.
Vaka izgleda idejata za bitie kaj Platon: prirodata
e kopie, senka na sovr{enata ideja kako osnova na sè. Ne pos-
40 Angelina Markus
toi ubavo, samo ubava moè da bide mislata za ubavina. Dob-

roto e ideja za dobrina. Na dràvata ne ‹ se potrebni umetni-
ci, da se proteraat nadvor od yidinite na dràvata, da ne
pravat kopirawe na kopijata.
Idealnata qubov e na homoseksualcite, opi{ana od
Platon vo „Gozba“. Spoznavaweto e mo`no kaj filozofite
koga mislat se se}avaat i so toa ‹ se dobliùvaat na idejata
vo carstvoto na postoewe.
Platon realniot svet go zamenil so mislovna apstrak-
cija, za da ja opravda dràvi~kata Atina so site amoralni
postapki. Zatoa vo praktikata dobroto, ubavoto, vistinata ne
se dostapni za site, tie se samo senki na nedosti`nata ideja.
Do vistinata se dobliùva samo filozofot, zatoa toj, filo-
zofot car, treba da upravuva so dràvata. Taka Platon nes-
vesno prizna deka samo Makedonija e idealna dràva so koja
rakovodi car filozof – Filip i Aristotel. Vo isto vreme ja
potvrdi politikata na Atina zo{to gi proteruvala umetni-
cite nadvor od yidinite na dràvata i gi ubivala. Site tie
silni lu|e kako Fidie, Sokrat, Protagora, Agaton, Evripid,
Tukidit i mnogu drugi, bea metoci, stranci i protivnici na
jalovata filozofija za dràva, {to pod demokratija ja prak-
tikuva{e Atina. Toa Platon go pi{uva vo „Dràva“. Takvata
tu|a ideologija, pokraj Filip II i Aristotel, ne moè{e da
se nametne vo Makedonija koja {to ima{e svoja vitalna fi-
lozofska misla, mo}na monarhija, oratori, umetnici na mno-
gu {iroki prostori, okolu site moriwa. Aristotel mora{e
da go pobie Platona i da go otfrli so mnogu razlo`nata kri-
tika na idealizmot. Mladiot Aristotel, kako da mu bil u~i-
tel na stariot Platon, mu ja odràl najlogi~kata lekcija i
go nagovestil golemiot nastap na Makedonija na svetskata
scena, so edna kosmopolitska, a totalitarna vizija na nauki-
te i filozofijata, lekarite, oratorite i vrvni dinastii.

Kako {to se razlikuva Atina od makedonskata dràva taka
se razlikuva Platon od filozofijata na Aristotel. Aris-
totel mu ukaà na slabostite na Platona, go iskritkuva, go
pobi i go otfrli. Zatoa Platon, sovremenik na Arhelaj i
Filip II vo najgolemiot nejzin uspon, nikade ne ja spomnuva
Makedonija iako li~no go poznavale makedonskite filozofi
i oratori, sofistite ~ii dela gi prisvojuval. Toj se pritaju-
val pokraj nivnite misli i gi prikaùval kako svoi. Zatoa
tri pati patuval vo Sicilija i li~no ne moèl da go vidi
Aristotela vo Atina, duri i da bil tamu vo toa vreme.
Aristotel temelno go iskritikuval Platona, velej}i
deka Platon vr{i podvostru~uvawe na svetot na idei i na
prirodata kako senki, na nesovr{eni kopii.
- Platon ne go razbral dvièweto i go isklu~il vo
korist na umrtvenata ideja, za da ne se nakrni ako se dviì.
Ne sfatil deka idejata e odraz na prirodata a ne obratno,
pa taka sozdal naopa~ka slika za svetot.
- Spoznavaweto ne moè da bide se}avawe na du{ata
na carstvoto na idei kade {to se vra}a po smrtta. So toa
najavuva gnoseolo{ki nihilizam, nasproti Aristoteloviot
racionalizam.
- Ako osnova na sèpostoe~ko e sovr{enata ideja, toga{
kade se ideite za lo{o, grdo, zlo. Zarem postojat lo{i i grdi
idei? Ako e taka, ukaùva Aristotel, mora ne{to da ne-
dostasuva kaj idealnosta na ideite ili kaj idejata za senkite.
- Ako nadvor od ~ovekot i negovata svest, postoi ubavo
i dobro, samo vo ideja, kako toa moè da bide ubavo i dobro
za site lu|e i site vremiwa, bez realen dopir za samite lu|e.
So idejata za dràva Platon go opravda proteruvawe
na umetnicite od Atina za da gi pribira Arhelaj i Aminta.
42 Angelina Markus
Bista na Aristotel
del od postavkata vo muzejot vo Luvr - Francija
Aristotel vo „Poetika“ go istakna zna~eweto na site umet-

nosti primeneti vo Makedonija, so {to pokaà kolku e Ma-
kedonija na sigurniot izvor na tvore{tvoto na site pod-
ra~ja. Prilog – bogatstvo na artefakti.
Pod to~kata razno }e napomeneme deka ovaa kritika
{to ja napravil Aristotel e navestuvawe na negoviot sistem
i klasifikacija na naukite {to ‹ ovozmoì na Makedonija,
so novata vizija za dràva, nauka i filozofija da prospe-
rira vo svetski razmeri. Poznavaweto na Aristotel pret-
stavuva poznavawe na Makedoncite, {to ostvaruvale po-
litika, vo sklad so filozofijata. Odvoenoto razgleduvawe
na Filip II i Aristotel i nivnoto vzaemno nadopolnuvawe
ima za cel da se nanesuva {teta na uspehot na Makedoncite
i {teta na nau~nata vistina. Povrzuvaweto na Platon so
Aristotel e nevozmo`no, neodr`livo vo sprotivstaveno-
sta. Progresot i idninata ostana na makedonska strana.
Atina ima{e takva dràva kakva {to ima{e filozofija.
I dvete zaedno propadnaa. Za toa e mnogu zasluèn i Demo-
sten. Odej}i po toj princip treba da se razjasni zo{to Pla-
ton koj zboruval pelazgiski, deminutivno, kitnesto i se
dvièl vo makedonskite krugovi vo Atina se proglasuva za
„Grk“ vo Elada. U{te toga{ Atina grabala lu|e so se filo-
zofija, adaptivni na nejzinite demokratski uslovi. Se znae
za potekloto na filozofite od plemstvoto. Koj nema plem-
stvo nema filozofi. Pra{aweto e zo{to Platon od Make-
donec stana atinski gra|anin. Atina preku Platon pravela
demokratska ideologija za da se dopre do makedonskata kral-
ska filozofija.
44 Angelina Markus
Slavata na Makedonija se temelela na Aristotelo-

vata nauka, filozofija i {kolite. Aristotel e svrz-
noto tkivo od minatoto kon idninata. Toj vo make-
donskata dràva trajno vtemelil model na obrazoven
proces i sistem i go naso~il kon site idni carstva, da
go sproveduvaat na ist na~in. Toj makedonski model e
zastapen i kaj Persej i kaj Antioh i kaj Kleopatra a i
ponatamu kaj vernite prodolùva~i na makedonskite
tradicii vo naukata, umetnosta, filozofijata...
Aristotel poseduval o{tra i brza misla, dlabok um

i memorativnost vo gradeweto na nau~nata metodo-
logija za da moè da gi sogleda i povrze zakonite za sve-
tot vo celina. Taka, im sluèl za edinstvo me|u carot,
falangata i narodot, naukite i umetnostite, na toj
svet, kade {to pripa|al, kako Makedonec. Makedonci-
te od site strani na svetot sobirale podatoci za
Aristotela, za negovoto nau~no istraùvawe.
Aristotel i Aleksandar ostavile vo nasledstvo baza
za da prodolì da se razviva filozofijata, naukata
i obrazovanieto. Site makedonski filozofski {koli
se povrzani so makedonskite carevi od Aleksandar, Pto-
lomej, Seleuk, Antigon Gonat, Demetrie, Kasandar do
Marko Avrelie, samiot car „mecena i filozof“.
Istata tradicija prodolùva kaj Persej, Justinijan
i pravoslavnite makedonski carski ku}i vo srednove-
kovieto. Site tie se del od Aristotelovata nau~na
misla.
ISTORIÂRITE
NE SE OD ATINA
Herodot, Ksenofon, Tukidid,

Teopomp, Plutarh, Polibie, ne se
„Grci“, ni Elini, ni atinski gra|a-
ni. Herodot go pravat „grk od Ati-
Herodot
na“ zatoa {to edna{ patot go vodel
natamu i samo edna{ ja spomnuva
Atina. Dovolno e da se vidat nas-
lovite vo sodrìnata na dvotom-
nata istorija i da se sfati istata
postapka kako i kon filozofite.
Ako atinski brodovi pominat po-
kraj nekoi gradovi i ostrovi ved-
na{ toa e nivno, so naznaka za site
u~eni lu|e ako pominale kraj Ati-
na deka tie bile Atiwani, verojat- Plutarh
no i „rodeni“ vo Atina, velat.
Ksenofon napi{al kniga
„Kirovoto vospitanie“ i poznat e
{to im priteknal na pomo{ na
Persijcite so 10.000 vojska, pora-
di {to bil proteran vo Sparta bez
pravo da stapne vo Atina. Mu se pri-
govara deka pristrasno gi opi{al
Peloponeskite vojni zastanuvaj}i
na stranata na Sparta i Persija. Ksenofon
46 Angelina Markus
Ksenofon e onoj filozof {to ja napi{al Odbrana na Sok-

rat koga Atina go otrula Sokrata. Atina, pa Elada, pa Grci-
ja, pa sè makedonsko kako gr~ko. Sega, Makedonija bila gr~ka.
Navika za prisvojuvawe.
Tukidid isto taka bil progonuvan i mal smrtni zaka-
ni ako stapne vo Atina poradi grevot {to mu se pripi{uva
vo vrska so Amfipol. Tukidid samo gi soprel atinskite bro-
dovi pokraj Amfipol za da ne gi ograbat i Pangajskite zlat-
ni rudnici vo sopstvenost na Tukidid, nasledeni od negovi-
ot rod. Zaedno so Evripid i drugi lica od makedonskite
krugovi vo Atina dojden e vo Pela kaj Arhelaj, da rabotat i
da pi{uvaat vo mnogu posigurnata makedonska sredina.
Tuka vo Pela, vo Makedonija ìveele i umrele: Evri-
pid, Tukidid, Hipokrat, Agaton, i mnogu generali od make-
donskata falanga i zaedno so svoite vladeteli se pogrebani
vo carskite grobnici. Popusto i se pripi{uvaat na Atina.
Istorijata na Herodot, na Kseonofon, na Tukidid. Posebno
istorijata na Teopomp i Polibie tie se istorii za Makedon-
cite. Vo tie istorii se spomnuvaat makedonskite lu|e, drà-
va, gradovi i vojski. Ni po bilo koj osnov ne ‹ pripa|aat na
Elinizacijata ili na sega{nive Grci. Se elinizira ne{to
{to ne bilo elinsko. Makedonskoto bilo, makedonsko e i ne-
ma potreba da se makedonizira kako {to ne nabeduvaat.
Da gi vidime i drugite takanare~eni gr~ki istori~ari.
Polibie kako komandant na gardata na Persej bil za-
roben i so celo plemstvo i umetni~ki plen bil odveden vo
Rim. Celi 12 godini bil rob staven pod staratelstvo na
Scipion samo da ostane poblisku do makedonskata istori-
ja vo arhivite ograbena od Rimjanite, na ist na~in kako i
ograbuvaweto na bibliotekata vo Aleksandrija so knigite
na Aristotel. Polibie kako nov gra|anin vo Rim od Make-
Tukidid, proteran od Atina vo

Pela kaj Arhelaj, pi{uva isto-
rija vo krajot na V vek pr. Hr.
vo sorabotka so kralot Mece-
na, Evripid, \or|ija, Hipokrit
i drugi so familiite {to ì-
veele i tvorele na makedonski-
ot carski dvor.
donija nemal prava isto kako me-

tocite vo Atina. Vo tie dva toma
Tukidid
od istorijata na Polibie otstra-
neti se spisite za Makedoncite za
da moè sè drugo da se preprava.
Polibie (200-118 g. pr. Hr.)

Zaroben so Persej i celoto ma-
kedonsko plemstvo vo 168 g. pr.
Hr. po poslednata makedonsko
-rimska vojna. Bil rob 12 go-
dini (Novum civitae) kako meto-
cite, strancite vo Atina.
Pod staratelstvo na Scipi-
on pi{uval istorija od make-
donska carska arhiva vo 40 to-
ma vo Rim.
Polibie
48 Angelina Markus
Taka Polibie stana „rimski istori~ar“ {to na „gr~ki“ ja

pi{uval makedonskata istorija. Toa {to go ima kaj Plu-
tarh bara pogolemo razgrani~uvawe i }e go prikaème
posebno i poop{irno.
Taka Makedoncite bile prisvojuvani i vo filozofi-
jata i vo istoriskite nauki, a Platon pogre{no se citira
do deneska, dodavaj}i mu po ne{to od Aristotelovata filo-
zofija. Zo{to Platon ne go spomnuva Filipa kako negov
sovremenik? Pa Filip II ja ostvaril negovata idealna dr-
àva vo Makedonija kako spoj na vlast i filozofija.
Mnogu e citirana pismenata komunikacija na Filip II
i Aristotel. Po carskiot protokol Filip ispratil pokana
do Aristotel da mu bide u~itel na Aleksandra. I Aristo-
tel mu odgovoril deka e sre}en {to ìvee vo Filipovo vre-
me i so zadovolstvo }e go podu~uva Aleksandar po makedon-
ski na~in. Toa e doa|awe od Mitilena na Lezb, zaedno so
Teofrast, Menon i drugite sorabotnici kako vospituva~i
na site carski deca vo Pela. Vo Pela, Mieza, Stagira ili
Stibera se odvival najdobriot obrazoven sistem {to car-
skite drugari podocna go prenele po cel svet.
Aristotel ne do{ol vo Pela od Atina zotoa {to si bil
vo Makedonija kade {to se odvivala najplodnata nau~na is-
traùva~ka rabota vo negovata zrela vozrast, so viden uspeh.
Koga Aristotel ja zavr{il obrazovno-vospitnata dejnost
vo Makedonija bil ispraten vo Atina da im ja podobri sostoj-
bata so makedonski {koli i u~iteli, izgradeni na prestari-
te Apolonovi svetili{ta, po~ituvani od prastarite make-
donski pretci-Pelazgite.
Spomnavme samo nekoi argumenti za Aristotel Make-
donecot {to ‹ pripa|a na makedonskata kultura, narod i
istorija. Za Platon doprva treba da se utvrdi dokolku bi
bil Atiwanin i dali grad-dràvi~kata storila ne{to za

nego kako {to makedonskata dràva toa go pravela za svoite
u~eni lu|e. Kolku pove}e go sogleduvame ìvotot na Filip
i Aristotel me|usebno povrzani, tolku pove}e stanuva ap-
surdna taa vrska so Platon. Po smrtta na Platon vo 347 g.
pr. Hr. mu se pripi{uvaat idei, misli i dela {to Aristo-
tel gi pi{uval podocna i toj ne moèl da znae za niv za da
gi vklopuva kako svoi, kako {to go napravil toa so Prota-
gora, Sokrat i drugite Sofisti. Zabludite vneseni od Ati-
na od porano vo pi{uvawe na istorijata se potkrepuvaat i
denes so isti arguemnti. Posegnuvaj}i po filozofijata
sakale da se napravat poumni. Posegnuvaj}i po Aristotel
sakale da skinat kotelec za da se rasplete lanecot od naj-
dolgata lista na li~nosti {to Makedonija im gi dava na
svetot. Ta ne se samo Filip II i Aristotel Makedonci od
Antikata, tuku i Aleksandar Makedonski, carot so prezi-
me na Bogot Makedon i zemjata Makedonija. Ne ni prili~i
ni Bog Grk, ni car, ni zemjata gr~ka. Nie si imame iden-
titet i ime Makedonija {to i vo tu|ite granici, bleska so
svojata ve~nost. Aristotel taka ìveel i rabotel so svoja-
ta mudrost a i mrtov si obezbedil odbrana. „Tie {to laàt,
pravat da ne im se veruva i koga }e kaàt nekoja vistina“,
kako da sakal Aristotel so toa da kaè da ne im veruvame
na gr~ki podaroci so trojanski kowi. Tie se Danajski. I
najmnogu od sè da gi razobli~ime istori~arite {to ne znaat
vistinito da gi iskaàt faktite za Makedonija i da go
odredat nejzinoto mesto vo istorijata so makedonski na~in
na mislewe i pi{uvawe. Treba sami, nie Makedoncite, da
si ja napi{eme svojata istorija. Toa ne e ni smelo ni ludo
tuku potreba da gi spomnuvame i da gi povikame pretcite
doma, vo makedonskata istorija, vo nivnoto vistinsko mesto.
50 Angelina Markus
Filozofot Aristotel mu be{e kako vtor tatko

na Aleksandar Makedonski i celiot ìvot
go podu~uva{e vo sè.
ARISTOTEL VO NAUKITE
I FILOZOFIJATA
Aristotel e ~ovekot {to vladeel so site nauki vo ne-

govoto vreme. Pretstaven ni e kako filozof, nau~nik, poet
na odi, besednik, istoriograf so golema snaga na izrazuvawe,
so jasnost, u~enost, stil.
Predaval retorika vo svoite {koli. Toa mu e naslede-
no od dijalo{kite razgovori na sofistite i dramite na
Evripid. Govorite i predavawata mu bile sovr{eni. Go inte-
resirala politikata, a teatrologijata, umetnosta, pravoto i
zakonite, sè vo smisla na enciklopedisko znaewe obraboteno
vo univerzalen sistem. Naukata i filozofijata ne bile izd-
iferencirani i mu ovozmoìle na Aristotel izobilstvo od
poedine~ni predmeti i pojavi od fizika, meterologija, bio-
logija, poetika, u~ewe za dràvata, za moralot, za ekonomija-
ta, vo korelacijata so filozofskite u~ewa i filozofskite
disciplini kako logika, etika, estetika. Tuka Aristotel ja
zavr{il najgolemata sistematizacija na celokupnoto ~oveko-
vo soznanie so {to stana tatko na naukite. Gi izdvoi srod-
nite gradiva i gi podredi pod stepen na va`nost i samostoj-
nost. Potoa ‹ se posveti na filozofijata da go sredi toj
raznoviden materijal kaj prethodnite filozofi. Gi siste-
matizira po srodnost na problemi a ne po toa {to pominale
kraj Atina ili begale od otrovot kukuta.
Aristotel se potrudil na sekoj filozof da mu go odre-
di mestoto i pripadnosta na filozofskata {kola i prido-
nesot za razvojot na filozofskite u~ewa za svetot, ~ove-
52 Angelina Markus
kot i misleweto. Po sistematizacijata sledi sinteza vo

razvojnosta na filozofskite problemi. Vo taa obemna
rabota Aristotel e prv od filozofite {to gi tolkuva raz-
li~nite u~ewa i so toa stavi temel na istorija na filozo-
fijata. Ukaà i kakvi se vlijanijata, na razli~nite filo-
zofski u~ewa, za{to filozofijata e izraz i odraz na
vremeto i uslovite vo koi{to filozofite ìveat. Dali
filozofski u~ewa }e se izloàt problematski ili sis-
tematski, tie mora da bidat povrzani so vremeto vo koe se
pojavile. Toa ne vaì za izloùvawe na zakoni vo prirod-
nite nauki. Ne e potreben redosled na nekoj zakon od
fizikata, toj si vaì avtonomno; vo filozofijata ne e taka.
Aristotel najde ne{to zaedni~ko vo raznovrsnosta na sve-
tot, a toa e bitie kako praosnova na svetot kaj miletskite,
elejskite filozofi, kaj Heraklit i Demokrit, Empedokle
i Anaksagora. Toa e vodata, vozduhot i apejronot (neodre-
denost) kaj Tales, Anaksimen i Anaksimandar, oganot kaj
Heraklit, homemeriite (gi imenuval Aristotel) kaj Anak-
sagora, a bile objasneti kako semina na stvarite {to kaj
Demokrit preminale vo atomi. Taka materijata kako bitie,
su{tina, osnova na svetot vo raznovidnost se konsolidira
kako entelehija kaj Aristotel. Toa e po~etna, prva, prosta
faza na materijata prisutna kako zemja, voda, vozduh i ogan
so pettiot element eter, – dviè~kata sila ili duhovnost.
Aristotel vo filozofijata go vovel materijalnoto i dvi-
è~koto pod dejstvo na sila {to se oformuva bez da mu {te-
ti na materijalnoto postoewe na pojavnosta. Idejata za
eterot kaj Aristotel doa|a od dvièweto na bitieto kako
sprotivnost, kako wus kaj Anaksagora, {to bila sila da gi
tlasa materijalnite ~esti~ki vo prvo pridviùvawe ili
mo}ta na privlekuvawe i odbivawe, na sli~no i razli~no,
zastapeno kaj Empedokle. Materijalisti~kata linija na

bitieto {to se dviì kaj site spomnati filozofi od pros-
torite na makedonskata dràva ni pretstavuvaat edinstvo
na svetot vo Aristotelovata seopfatna filozofija, otelo-
tvorena vo makedonskata dràva. Vo taa smisla Aristotel
so filozofijata i naukite pretstavuva idejno osvojuvawe na
svetot pred Aleksandar. Kako {to Aristotel gi sozdava{e
knigite, spisite, bibliotekite, taka Aleksandar gi sozda-
va{e gradovite Aleksandrii i se {ire{e makedonskiot duh
i kultura kako osnova za novi civilizacii vo svetot. Sepak
i Aristotel i Aleksandar pred sè, bile i se Makedonci,
naslednici na svojot narod i pretci na nas Makedoncite.
Aleksandar ne samo {to se grièl za naukite i samiot bil
nau~nik. Aristotel bil nau~nik i car na filozofijata
kakvi {to se i pove}eto filozofi so carsko poteklo na ~e-
lo na narod kako prvosve{tenici, kralevi, duhovni voda~i.
Koga vo raka }e se zemat originalnite dela na Aris-
totel, sosema e ne{to drugo otkolku {to se pi{uva, komen-
tira ili se sporeduva so Platon vo u~ebnicite. Izvornite
dela na Aristotel, so toa {to se kaùva za nego, mnogu se raz-
likuvaat od interpretaciite. Taka se gubi i smislata i ja-
~inata na stilot i su{tinskata sodrìna na mislovnosta.
Toa {to se nudi vo skratena forma, nepovrzano so uslovite
i mo`nostite na tvore{tvoto za genijalnite razjasnuvawa,
sogleduvawe i vosostavuvawe na zakonite vo site nauki, ja
obezvrednuva Aristotelovata misla. Sega se sveduva Aristo-
tel na toa dali bil Makedonec, a ne dali Aleksandar im
pripa|a na site narodi {to gi pokoril i so samoto toa gi
vozdignal ponatamu vo istorijata. Samo toa e zaslugata na
Grcive – so obezvrednuvaweto i zapostavuvaweto na nivnite
dela za da se istisne istoriskoto mesto na Makedoncite.
54 Angelina Markus
Ako sakame da gi nabroime

site spisi od Aristotel vo milion
redovi, ili knigi pove}e od 450.000
primeroci, treba da napi{eme no-
va kniga samo za toa i povtorno da
dokaùvame deka i arapskata i ev-
ropskata nauka sozdadeni se i raz-
neseni po svetot od Makedonija, od
Aristotelovite spisi.
Bibliotekite goreni i kra-
deni od site makedonski gradovi, ne Protagora
samo od Aleksandrija, svedo~at za
vistinskoto varvarstvo na „kultur-
nite narodi“. Prvata inkvizicija
napravena e vo Atina so gorewe na
knigite na filozofot Protagora,
a toj sofist – u~itel po filozofija,
do{ol da gi opismeni demokratite,
èlni za vlast i vladeewe so nauki
i znaewe vo nasoka na ograbuvawe i
ozakonuvawe na tu|oto. Sudirot na Antisten
filozofite vo Atina ima golemo zna~ewe kako sudir na raz-
li~ni ideologii. Prezirot kon Atina go iskaàl i Heraklit,
vo eden fragment: „vlasta na demokratite li~i na detska igra so
kam~ina“. Se otkaàl od upravata kako kral na Efes i go za-
dràl prvosve{tenstvoto posvetuvaj}i ‹ se na filozofijata.
Aristotel, pou~en od sudbinite na filozofite kon
krajot na V vek vo Atina, se ~uval da ne posegnat i po negoviot
ìvot. Sepak, na kraj i posegnale. Blagodarenie na siste-
mot, pomo{ta i organiziranosta na makedonskata dràva,
Aristotel pravilno go odredil mestoto i ulogata na pret-
hodnite i sovremenicite filozofi. Od site niv u~el, samo

od Platon nemalo {to da nau~i, edinstveno nego go kriti-
kuval. Aristotelovata kritika na Platonovite idei se kri-
tika na neodr`livosta na idealizmot voop{to, }e primeti
Lenin vo knigata „Filozofskite tetratki“. Taa kritika e
edinstvenata vrska, a moèbi i poradi nea Platon ne go
spomnuva nitu Aristotela nitu Filipa.
Atina i deneska go vozdiga i go saka Aristotel so si-
te nauki i celoto makedonsko carstvo.
Vo devetnaesettiot vek, vo Egipet, vo grobot so edna mu-
mija, vo papirusi, najdeno e deloto na Aristotel za „Ustavi-
te na dràvite“. Toj e papirus kako onie drugi 840.000 vo Alek-
sandriskite biblioteki. Vedna{ pogre{no e prevedeno kako
da e delo za atinski ustav. Aristotel gi istraùval ustavite
na 46 gradovi dràvi za da gi sporedi so zakonite na Makedon-
skata dràva. Od toa delo „Atinski ustav“ (?) moè da se na-
pi{e vistinskata istorija za Makedonija, pi{uvana vo vreme
koga Aristotel so falangata i neograni~enata vlast na Anti-
patar, prv pat prestojuvale vo Atina. Vo Egipet, vo makedon-
skite grobovi na Ptolomeite se nao|aat papirusi od make-
donski filozofi, po tradicii vo pogrebuvaweto, kako {to
se pronajdeni i paradnoto oru`je, aplikaciite na sonce, mo-
netite i sè drugo {to mu pripa|alo na Filip II i carskata
loza vo grobnicite vo Ege i Pela. Stelite, obeliskot, grad-
bite i celata arheologija so kamenot Rozeta i pismoto im
pripa|aat na Makedoncite, filozofite i carot.
Ako zememe vo raka koe bilo drugo delo od Aristotel
po pro~ituvaweto ne iznenaduva mislovnosta i sodrìnata,
kolku e razli~na od izvornoto zna~ewe. Na primer, deloto
„Nikomahova Etika“ izobiluva so analiza na site moralni
normi {to vaàt za carot i narodot. Tie moralni normi,
56 Angelina Markus
Aristotel tatko na etika i estetika, taka gi izloìl {to

dobile op{to~ove~ko zna~ewe so neograni~na primena vo no-
viot zavet i buròaskiot moral. Prijatelstvoto, dobroto,
pravednosta, vistinitosta, hrabrosta i site drugi doblesti,
ne samo teoretski, tuku vo i od praktika se crpeni od makedon-
skata realnost. Grcite denes se lepat za Makedonci i pak
ostanuvaat bez doblest. Agresivno se zakanuvaat, navreduva-
at i na site amoralni na~ini gi ru{at principite na me|u-
narodnoto pravo, vospostaveno od Filip II niz makedonsko-
to iskustvo i nau~no obrazloèno od Aristotel, vo Etika i
Biblijata, kako priznanie za Makedonija - bibliska zemja.
Ako se zeme vo race i se pro~ita „Poetika“ }e se vidi
kolku Aristotel mislel i pi{uval na makedonski na~in.
Poetika ne e apstraktno filozofsko delo, tolku jasno Aris-
totel ne naso~uva na ~uvawe na kontinuitet na drevnosta do
sega{noto ìveewe i ne e vo nas ni{to tu|o da go prifatime
negovoto vlijanie i eve, da go izrazuvame vo pi{uvawe.
Vo „Poetika“ za prv pat do{lo do izraz estetskoto ka-
ko teoretsko obrazloùvawe vo umetni~koto izrazuvawe na
delata od bilo koja granka na tvore{tvoto. Aristotel nap-
ravil najopse`na analiza na Ilijada i Odiseja i gi naso~uva
Evripida, Eshila, Aristofana da se izveduvaat dramite po
makedonskite teatri, podostapni za site sloevi na narodot,
ne samo za Aleksandar, da zaspiva vrz Ilijadata kako vrz per-
nica, {to go potsetuvalo na Makedonstvoto do Indija. Odite,
ritamot, celokupniot folklor, peeweto, proslavite, od to-
ga{, od Aristotel opi{ani, gi vle~at korenite na make-
donskite umetnosti. Poetika e najrasprostraneta i najizu-
~uvana od bilo koi drugi traktati za umetnosta, - pi{uva vo
Literaturnaja enciklopedija tom I, Moskva 1930 g. vidi pod
Aristotel. Najgolem broj raspravi {to se pi{uvani ne samo
Homer
Homer vo poemite „Ili-
jada“ i „Odiseja“ go
preslika ìvotot na
istite prostori,
zemji i pati{ta kade
{to Aristotel gi
postigna site
dostreli vo naukite
i filozofijata
odbeleùvaj}i go
makedonskiot slaven
IV vek. pr. Hr. kako vek
na progres na svetot.
vo Rusija tuku i vo cela Ev-

ropa se odnesuvaat za tra-
gedijata, onaka kako {to gi
vnel Aristotel vo teorijata
i vo prakti~nata izvedba. So
toa „Poetika“ na Aristotel
pretstavuva sovremen u~eb-
nik po dramaturgija.
Vo deloto na Aristotel „Politika“ se zboruva za si-
te vidovi na vladeewe i ja akcentira monarhijata od Make-
donija proslavena vo cel svet. Vo nea, vo makedonskoto car-
stvo pripa|a Aristotel kako ideen voda~ i predhodnica na
Aleksandrovata makedonska dràva.
58 Angelina Markus
Delata: „Ustavi“, „Nikomahova etika“, „Poetika“ i „Po-

litika dostapni“ se za ~itatelite vo izvorna forma. Drugite
dela od oblasta na logikata, prirodnite nauki, ekonomijata,
psihologijata, sociologijata… pretstavuvaat sostaven del na
u~ebnicite vo site tri obrazovni kruga na obrazovanieto {to
gi vospostavil u{te Aristotel vo svoite {koli, kako koncen-
tri~ni krugovi, {to se pro{iruvaat do vrvot na nau~noto tvo-
re{tvo na teoretskite nauki i nivnata prakti~na primena.
Golem e obemot na Aristotelovite spisi. ]e nabroime
nekoi naslovi klasificirani vo ~etiri grupi: Organon-logi-
ka, za prirodata - Fizika, Metafizika za filozofija i
spisi eti~ki, politi~ki, ekonomski i esteti~ki.
„Logi~kite spisi“ poznati kako „Organon“, kako oru-
die za mislewe. Aristotel gi smetal za najva`ni, gi obrabo-
til vo {est dela so 16 spisi. Logikata od Aristotel se izu-
~uva vo celost duri so istite primeri od negovo vreme so
dve premisi i konkluzno. (Site lu|e se smrtni, Sokrat e ~o-
vek, Sokrat e smrten). Gi obrazloìl kategoriite, re~eni-
cite, zaklu~uvaweto, za dokazot i definicijata, indukci-
jata i sofizmite i paralogizmite kako gre{ki od pogre{no
pretstavenite premisi. Vo logi~kiot kvadrat ukaùva deka
nema vistinitost ako se trgne od univerzalno pozitiven
kon partikularno negativen sud. Ukaùva na kontrarnost, dis-
junktivnost i hipoteti~nost na postavenite sudovi i stavovi
od koi odnapred se znae kakvo }e bide dvièweto na misle-
weto. Dali od poimot moè da se izvede sud i dali zaklu~o-
kot }e pretstavuva nov poim, vistina, novo soznanie.
Kategoriite kako najop{ti poimi ne moè da se de-
finiraat kako drugite poimi so podreduvawe pod obem i
sodrìna. Aristotel gi nabroil desette kategorii i gi de-
finiral doveduvaj}i gi do me|usebni vrski.
Materija e postoewe vo prostor i dvièwe vo vreme.

Nema dvièwe bez materija i nema materija {to ne
se dviì, kako apsolutnost na postoeweto i relativnost na
miruvaweto.I toa na ovoj na~in:
Ajn{tajn, zapra{an kako bi ja definiral materija-
ta, odgovoril deka nema ni formula ni definicija za materi-
jata i deka toa treba da go storat filozofi. I Ajn{tajn bil
svesen za kontemplativnoto ponirawe na Aristotel kon
apstrakciite isto kako kon ~ulnata realnost.
Vo „Fizika“ ili „Priroda“ vo osum knigi Aristotel
ja napravil najdobrata klasifikacija. Poimot za fizika
kaj Aristotel e mnogu po{irok od moderniot poim i sodr-
ì drugi 14 podra~ja so u{te pogolem broj na knigi vo sekoj
del od niv vklopuvaj}i ja i kosmologijata. Pi{uva za neboto
i astronomijata, hemijata, meteorologijata (kometite, vet-
rovite, zemjotresite, morskite pojavi).
Za Aristotelovite spisi za vselenata se misli deka se
od Posidonie (Posejdon) od I-ot v. pr. Hr. od stoi~kata filo-
zofija vo vreme koga se preklasificirale i prepi{uvale
delata na Aristotel za bibliotekite. Kosmosot bil vo cen-
tarot na site filozofi u{te pred Aristotel.
Vo delot za zoologija vo 10 knigi pi{uva za anatomi-
ja i fiziologija, oblast dobro poznata od medicinata na tat-
ko mu vo Pela koga Nikomah bil li~en lekar na Aminta i
prv u~itel na Aristotela. Vo delata za ìvotnite i bilki-
te vo 13 knigi, Aristotel napravil sistematizacija na 800
ìvotni i mnogu bilki za koi se znae deka is~eznale, gi
znaeme spored toa kako gi opi{uval Aristotel. Vo spisite
za du{ata spa|aat razni raspravi od oblasta na psihologija-
ta so ista terminologija vo upotreba i vo dene{nite nauki
kako percepcija, inervacija i karakteri, sangvinik, kolerik,
60 Angelina Markus
flegmatik, melanholik. Fiziolo{kata podloga na karakter

ja doveduva vo vrska so psiholo{kata sostojba na karakterot
na glumcite vo tragediite, igrani vo makedonskite teatri.
Maskata za Aristotel e li~nost {to go izrazuva ~uvstvoto
kaj glumecot, simbol za doìvuvawe na karakterite.
Posebni knigi ima za pameteweto i se}avaweto, sonot
i drugo. Spisi za fizionomiite, za boite, vestite, govorite
i site gi povrzuva so teatrite.
Vo zbornikot za razni pra{awa ima 38 knigi so razni
temi: prirodonau~ni, matemati~ki, literaturni, muzi~ki,
spisi za mehanika, za geometrija, za sè{to se manifestira kako
priroda. Aristotel go nabrojal i obrazloìl seto toa {to pret-
stavuva sodrìna vo mnogu nauki vo sovremenite u~ebnici.
Vo tretata grupa spisi, kaj Aristotel imenuvani kako
Prva filozofija, Andronik vo zbornikot gi narekol Meta-
fizika, toa {to doa|a po fizikata, vo nea se izloèni filo-
zofskite principi vo sklad i so logi~ki i so spisite od pri-
rodata, eti~kite, estetskite, politi~kite spisi. Celokupnata
povrzanost na svetot kaj Aristotel doa|a vo filozofijata za
da pokaì deka zaedni~ki se zakonite i vo prirodata i za pri-
rodata i ~ovekot. Sè se dviì kon vistinata obrazloèna vo
logikata kako nauka za misleweto. Vo ovaa grupa na spisi
Aristotel gi sredil u~ewata na site prethodni filozofi i
pobivaweto na Platonovite idei. (kritikata)
Vo celata taa obemnost na istraùva~kata dejnost,
Aristotel vo spisite za filozofijata, nai{ol na najte{-
kiot del zaradi mnogubrojnite aporii, nere{livi protiv-
re~nosti, {to gi zatapuvale i negovite prethodnici.
Tie 12 knigi od oblasta na filozofijata gi ras~isti-
le site problemi i ne ostavile ni{to {to ne bilo opfateno
od Aristotel. Tuka, so Aristotel, zavr{uva originalnoto
filozofsko sfa}awe na svetot i prodolùva ekletika,

svojstvena na op{testva vo propa|awe. Progresot na make-
donskata dràva go odbeleà napredokot so golemi siste-
mi zastapeni vo naukite i filozofijata. Niv gi sozdade
Aristotel so Makedoncite.
Vo ~etvrtata grupa na Aristotelovite knigi spa|aat
„Eti~kite spisi“, voglavno deset knigi za Nikomahova eti-
ka i sedum knigi na etika na Evrem koj {to bil Aristotel-
ov u~enik i gi izdaval knigite na Aristotela. Toa go rabo-
tele vo Gimnazionite i mnogu drugi negovi u~enici kako
Teofrast, Menon, Nelej; site tie rabotele pod rakovodst-
vo na svojot u~itel Aristotel {to go naso~uval i obrazova-
nieto i nau~noto istraùvawe vo Makedonija i svetot.
Spisite od „Politika“ vo osum knigi ve}e ni se dobro
poznati. Vo testamentot Aristotel go iskaàl makedon-
skoto familijarno i nasledno pravo kako osnova za drà-
vata, prethodnite dràvi, ustavite, zakonite i politi~kata
sigurnost i za{tita na op{testveniot ìvot na site sloe-
vi vo Makedonija, kako „zemja bez robovi“, kako {to ja nare-
kol Demosten vo ogor~enite govori - „Filipiki“.
Spisite za ekonomijata ni davaat osnovni poimi za
stoka, trgovija, monetite, cenej}i go ~ove~kiot trud kako
zaedni~ka mera za razli~nite upotrebni vrednosti i nivno
izedna~uvawe vo razmenata. Koga Filip II napravil moneta-
ren udar od svetski srazmeri Aristotel toa najdbro go raz-
bral i vo dvete knigi za makedonskata ekonomija gi dal teo-
retskite potkrepi, prvi od takov vid vo anti~kiot svet, za
zna~eweto na ekonomijata vo ostvaruvaweto na politikata
na dràva {to brzo i silno zajaknuva, kakva {to bila Make-
donija. Kako moèlo da se obezedi hrana za tolku narod, ka-
ko moèlo da se proizveduva tolku kopja i {titovi, kako
62 Angelina Markus
moèlo da se izgradat tolku gradovi bez ekonomija i nauki-

te na Aristotela? Nezamislivo, neostvarlivo. Lesno mu
bilo na Aleksandar da go osvojuva svetot so podgotvenosta
i sre}ata {to mu ja dale Filip i Aristotel.
Bogatstvata vo Makedonija se dolàt na proizvod-
stvoto na sekoj ~ovek, familiite i dràvata, koristej}i go
izobilnoto na prirodnoto bogatstvo. Aristotelovata zaslu-
ga se sostoi vo toa {to go sovetuval Filipa so parite da go
zgolemuva bogatstvoto. Tie zlatni stateri na Filip II i
Aleksandar gi pokrile potrebite za razmena vo svetski ramki.
Marks mu oddava priznanie na genijalnosta na Aristotel
Parmenid Zenon
Elejcite Ksenofon, Parmenid, Zenon so Protagora i

\or|ija ja {irele materijalisti~kata filozofska
misla od Sicilija do site makedonski gradovi so Gim-
naziumi. Ja neguvale retorikata, govorni{tvoto, bese-
dite so ubedlivost.
{to prv ja sogledal ednakvosta na vrednosta na razli~nite

proizvodi. Na taa genijalnost na Aristotel e izgradena eko-
nomskata i politi~kata mo} na site makedonski dràvi, vo
prodolènoto egzistirawe na mileniumskoto Makedonstvo.
„ôvekot po priroda e politi~ko bitie“. Aristotel so
toa ja naglasil potrebata na edinkata da ìvee vo zaednica
so dràvata i ne vo bilo koja dràva tuku na Aleksandrovata
makedonska ikumenska dràva.
So Esteti~ki spisi }e ja zaokruìme celinata na
pozna~ajnite dela na Aristotel spored popisite ostanati od
negovite sledbenici Teofrast, Nelej, Ptolomej, Andronik,
Hermip, Evrebie i mnogu drugi filozofi.
Tuka spa|aat tri knigi od Retorika, dve od Pesni~kata
umetnost i sè {to se odnesuva na deloto Poetika, site estet-
ski normi i maksimi kako i pogovorkite rasprostraneti kako
pogovorki sobrani od Marko Cepenko, narodnoto tvore{tvo.
Toa se izdanoci od Aristotelovite koreni na celokupnoto
svesno tvore{tvo vo Makedonija, so umot na Makedonicte.
Pogr~uvaweto na Aristotel nevozmo`no e da go doka-
ùvaat celosno ili etapno, zatoa izbrale najlesen prazen
na~in so prisvojuvawe na imeto. Toa ne zna~i deka }e gi pri-
grabat site makedonski pridobivki {to ni gi ostavil nam
so site argumenti {to ni pripa|aat. Logikata ni ja dal Aris-
totel i ne potsetil deka e sveta dol`nost da se dade pred-
nost na vistinata. Nie ja zastapuvame i logikata i vistina-
ta kako svoe makedonsko nasledstvo.
Za da se afirmira makedonskata filozofija potrebno
e da se is~isti Aristotel od site tu|i naslagi, tiwa. Zara-
di obemnosta na rabotata treba da se angaìraat pove}e
lu|e od site podra~ja do kaj{to se prostira nau~nata ak-
tivnost na Aristotel i prostiraweto na makedonskata drà-
64 Angelina Markus
va na Aleksandar. Samo taka

}e si go odbranime imeto,
znameto, dràvata, narodot,
sega koga najmnogu sakaat da
ne izbri{at so site zna~aj-
ni nastani vo svetskata is-
torija so se poimot Makedo-
nija.
Mnogu filozofi, is-
tori~ari i nau~nici od raz-
ni zemji se zanimavaat so pro-
u~uvawe i preveduvawe na
delata na Aristotel.
Spored testamentot,
Aristotel bibliotekata mu Teofrast, izvr{itel
ja zavetuva na Teofrast, ovoj na testamentot
na Nelej, (sinot na Korisko) na Aristotel i naslednik na
i dolgo ja kriele no, sepak, {kolite i bibliotekite.
knigite na Aristotel stig-
nale vo Atina. Tamu, kako {to naveduva \uri}, bile prepi-
{uvani i popolnuvani na pogre{en na~in. Toga{ i Platon
prv pat se doveduva vo vrska so Aristotel.
Od Atina Aristotelovite dela vo Rim gi odnel Sula
kade {to pretrpele nova „redakcija„ na prepravawe {to ne
e zaprena sè u{te do denes.
Drugata, poverojatna verzija e deka od Nelej site Aris-
totelovi spisi gi otkupil Ptolomej Filadelf, osnova~ na
Aleksandriskata biblioteka i gi smestil tamu. Po Strabon
i Plutarh (Sula 26) osnova za Aristotelovite dela {to gi
publikuval Andronik od Rod, bile tie dela na Aristotel so
koi se sluèle site Peripatei~ari i filozofite Stoi~ari,
Gravura na bibliotekata
vo Aleksandrija
do Lukrecie Kar i Marko Avrelie preku Epiktet, koj {to od

Aleksandrija vo Rim, gi odnel spisite vo original.
Vo sekoj slu~aj sudbinata na Aristotelovite spisi e
da se najdat vo katalogot {to go izrabotil Hermip vo Alek-
sandriskata biblioteka i kako pripadnik i sledbenik na
Aristotelovata filozofija da gi {iri negovite dela po si-
te biblioteki vo Aleksandriite i drugite makedonski gra-
dovi. Do ~ist, izvoren Aristotel treba da se traga so kri-
ti~en stav. Kratok e ~ove~kiot ìvot da go posvetime samo
na prou~uvawe na Aristotel, potrebni se generacii da pro-
66 Angelina Markus
Vistinskoto nasledstvo na Aristotelovata filo-

zofija i nauka ja stekna Aleksandrija, makedonskata
prestolnina i svetskiot obrazoven centar. Site gran-
ki na naukata, {kolite, umetnostite, filozofija-
ta... si najdoa mesto vo Aleksandriskata biblioteka.
Vo Aleksandrija e pi{uvan Noviot zavet od Biblija-
ta. Tuka i Evreite na „koine“ jazikot-slu`ben jazik
na Makedoncite, si napi{ale Solomonovi psalmi i mud-
rosti pod vlijanie na Aristotelovata aleksandri-
ska filozofija. Tuka i Rimjanite se {koluvaat za da
sozdadat latinski jazik. Pod makedonsko vlijanie i
Arapite si sozdadoa religija i Koran (sveta kniga ka-
ko Biblijata). Pod pokrovitelstvo na Ptolomeite
prodolìla da se razviva Aristotelovata filozo-
fija so idei za Stoi~kata hristijanska izdr`livost,
se pojavile i novi imiwa, vo novata hristijanska fi-
lozofija. Toa se Origen, Evsebie, Polidonas, Plotin,
Amonis, Porfirie, Epiktet i carot Marko Avrelie
ako ne i samiot Avrelie Avgust koj vo „Bo`jata drà-
va“ ja opi{uva makedonskat dràva so site drevni
tradicii na car bogotvoren u{te vo tekot na ìvo-
tot kako {to bile site carstva vo Makedonija.
dolùvaat vo takvo istraùvawe. Makedonci da go pravat

toa, da se pokrene lavina so uni{tuva~ka energija naso~e-
na kon samoza{tita. Najzborlivi se samite dela na Aristo-
tel koi gi polnele svetskite biblioteki i se u{te pretsta-
vuvaat baza za bilo koe nau~no istrauvawe vo bilo koja
sovremena nau~na disciplina.
\OR\IJA I NEGOVITE UÊNICI
PO ORATORSTVO
Na retorikata i besedni{tvoto treba da im posvetime

posebno vnimanie kako na Aristotel i site filozofi {to go
opkruùvale. Tie se obnoveni rapsodi od Ilijada i Odiseja.
Tie moèle da ja izloàt filozofijata kako predavawa, mo-
èle da gi nau~at carskite drugari kako da dràt govori
pred falangata i narodot, pred bitki i pred sve~enost so go-
vori i besedi. Makedoncite trgnuvale so svojot car ako umeel
da gi ubedi vo svoite argumenti so ubavo odràni govori. Na
Hidasp vo Indija Aleksandar ne ja ubedil vojskata da go pro-
dolì patot po sonceto tuku generalot Krater go ubedil
Aleksandra za da se vrati falangata vo Makedonija. Darbite
za govorni{tvo im pripa|ala na kralevite prvosve{tenici,
na u~itelite, na filozofite, Sofistite, sve{tenstvoto.
Od tamu taa dolga tradicija na besedni{tvo vo Makedonija.
Aristotel, samiot bil retor, mnogu nau~il za stilot,
za celta, za na~inot kako da se iskaàt problemite so jas-
nost i vistinitost. Potoa, toa soznanie go prenel na site
{to filozofijata ja izloùvale so govorni{tvo. Napi{al
i kniga za Retorika.
Vo Makedonija otsekoga{ bil prisuten sistem na
naselbi i gradovi so narod, vojska, pravo, nauka, religija,
umetnost, filozofija. Toj organiziran sistem na ìvot vo
Makedonija go nasledil, go ìveel i go predal na idnite
generacii Aristotel vo organizacija na samata makedons-
ka dràva. Prviot ~ekor {to Aristotel go storil e vo re-
68 Angelina Markus
torskata {kola vo Larisa i Pela, zaedno so Filip i gene-

racijata idndi Filipovi generali.
Aristotel trgnal po tragite na najpro~ueniot govor-
nik \or|ija koj {to ìveel 108 godini i gi u~el vo govorni{-
tvo site sofisti, filozofi, kralevi i generali, gi u~el
glumcite kako da gi iskaùvaat ~uvstvata na scena.
\or|ija zastapuval teza deka ne e va`no {to tuku kako
treba da se kaè tezata za da ima ubeditelna mo}, da ostavi
vpe~atok i da deluva. Zatoa tolku bil omilen \or|ija i site
brzale da go slu{aat i da u~at od nego, da gi izloùvaat mis-
lite najdboro {to moàt. Negovi u~enici bile Isokrat,
Eshin, Proksen, Menon i mnogu drugi promakedonci i vo
Atina, vo Sicilija, Belomorieto, vo cela Makedonija.
Isokrat, isto stogodi{nik, kako Demokrit e istiot
toj govornik {to go povikuva{e Filipa da dojde vo Atina
i docna gi sfati namerite na Makedoncite, umre na denot
na Heroneja, ispla{en od mo}ta na Filipa.
Govornikot Eshin igra{e golema uloga vo misijata na
makedonskoto politi~ko krilo vo Atina. Eshin be{e voda~
na politi~kata partija na Makedoncite vo Atina koja mu se
sprotivstavu{e na Demosten za nevistinite vo negovite govo-
ri i obvinuvawa kon Makedoncite. Koga Filoksen, Eshin i
Demosten, kako delegacija vo Pela do{le da odràt laèn mir
za Atina, Eshin, voodu{even od Filipa ostanal vo Makedoni-
ja. Demosten podnel tu`ba, obvinuvaj}i go i Eshina i Filok-
sena, za predavstvo na Atina kaj Makedoncite, za zlato. Od toa
vreme ostanala bista, bistata na Eshin od Herakleja, otkopana
vo Bitola po Prvata svetska vojna {to ja odnel konzulot vo
London. Tamo{nite arheolozi utvrdile deka bistata na Eshin
e od Filipovoto vreme. Na{ite arheolozi vr{at antidatira-
we i sèmu pripi{uvaat na rimskiot period. Eshin e zna~ajna
Bistata na Eshin (389-315 g.

pr. Hr.) od Heraklea, sega vo
London, ja odnel konzulot od
Bitola vo 1928 godina. M. Ba-
ber ja datira me|u 340 i 330 g.
pr. Hr. a moèbi i porano ko-
ga se gradel teatarot.
Eshin bil glumec, orator, dip-
lomat, protivnik na Demos- Isokrat
ten i voda~ na Makedonskata
politi~ka partija vo Ati-
na, prijatel na Filip II i u~i-
tel na Aristotel.
Doa|al vo Pela so Filokrato-
vata delegacija. Po dogovor-
ot so Filokrat ostanal kaj
Filip II.
Lisie
li~nost od makedonskata politika,
ne samo od retorikata toj mu bil
u~itel na Aristotel.
Proksen, staratelot na Ari-
stotel isto taka bil u~enik na \or-
|ija, bil u~itel po filozofija i
retorika na Aristotel u{te od vre-
meto koga tatkoto Nikomah go podu-
~uval sinot Aristotela od oblasta
na prirodnite nauki i medicinata. Eshin
70 Angelina Markus
Isokrat, Eshin, Proksen se zaslu`ni za retorskoto obrazo-

vanie na Aristotel, tie se generaciski i metodolo{ki povr-
zani. Se znae deka Eshin imal eden u~enik, po primerot na
\or|ija. Toa bil Aristotel, nare~en mit. Na talentiranite
u~enici vo Makedonija mu se posvetuvalo pogolemo i poseb-
no vnimanie vo podu~uvaweto i toa pominuvalo vo nasledstvo
isto kako i imotot i pravoto na golemite lu|e i familii da
podigaat statui vo svetili{tata. Testamentot na Aristotel
ni ovozmoùva da napravime rekonstrukcija na drevniot
na~in na ìveewe vo Makedonija. Nasledniot red se odrùval
i vo filozofijata. Nikomah i Proksen na svoite imoti go
u~ele Aristotela, a toj go u~el sinot na Proksen, Nikanor.
Mo`ni se rodninski vrski me|u dvete familii i dinastijata,
posebno so Hermija od Atarneja kaj Troja. Generalite na Filip,
zaedno so sinovite, prodolìle da sluàt i kaj Aleksandar.
Parmeninon, Atal, Antipatar, Molosite i Linkestidite so
svoite sinovi go pridruùvale Aleksandar kako drugari i
rodnini i site se povrzani preku filozofijata na Aristotel,
site bile Aristotelovi u~enici. Kasandar isto taka bil
u~enik na Aristotel, otkako se oènil so Filipovata }erka
Tesalonika, sestra na Aleksandar, tie, Antipatar i Kasandar
se vklu~ile vo nasledniot red na makedonskite vladeteli.
Kasandar vo ~est na Filipovata }erka Tesalka go izgradil
gardot Solun - Tesalonika kako prestolnina na Makedonci-
te. Nasledstvoto vo naukite i filozofijata brzo se odvivale
kako {to se gleda i vo Aleksandrija. Naukata prva go osvoi i
obedini svetot.
Vlijanieto na \or|ija e isto kako ona {to go napravil
Aristotel. Govorni{tvoto ja unapredi filozofijata, ja na-
pravi podostapna. So besprekornata retorika Aristotel gi
odrà predavawata zapi{ani, kako osnova na site nauki.
\or|ija iako e prisvoen od Platona, ostanuva kako

nenadminat u~itel i orator.
\or|ija gi u~el i Menon od Larisa i Antistena, kako
{to kaùva Ksenofon, i Diogena, {to moral da ìvee vo
bureto i od sonceto. Kaj Sofistite {to gi povrzuval \or-
|ija postoi filozofska genetska vrska so temel vo obrazo-
vanieto, etikata, politikata, retorikata.
Se `lebele kanali so {irina na vizija za svetot do
prostorite na izgrejsonceto po site makedonski gradovi so
{koli. Toa e vizijata za svetot na \or|ija, prodolèna kaj
Aristotel, ostvarena kaj Aristotelovite u~enici, kralski-
te drugari na Aleksandar. Makedoncite ja sozdale istorija-
ta na filozofijata – Isus na istite prostori ja sozdal
religijata. \or|ija bil prviot apostol, go propovedal govor-
ni{tvoto, razgovorite, dijalozite. U~enicite na Aristotel
vr{ele ista misija kako apostolite. Toa im uspevalo so
retorikata {to ja dobile od \or|ija kako i so brojnosta na
negovite u~enici, koi gi imalo mnogu. Prvo be{e zborot,
glagoleweto, filozofiraweto za spoznavawe na svetot, po-
toa kosmpolitizmot vo makedonskata politika. Nedoverba-
ta kon strancite vo Atina proizleguvala od toa {to nim ne
im bilo do mudrosta i vistinite tuku pove}e do praktikata
za sproveduvawe na laèn moral i pridobivawe korista {to
ja steknuvale so grabeì. Taka oratorstvoto vo Atina
{iroko se primenuvalo kako parni~ewe na logopeti. Nim
im pripa|a i Demosten. Ne im bila mila ni vistinata ni pri-
jatelite. Vo toa predni~el Demosten so obvinuvawa i tu`bi,
celiot ìvot nagovaraj}i ja Atina na vojna so Makedonija.
Filip II }e re~e: ne se boram so Atina tuku so Demosten.
\or|ija be{e ne{to drugo. Fidanka od makedonski soj,
so purpurna nametka, silen na zbor i ubeduvawe, stigna edna{
72 Angelina Markus
vo Atina na pregovori so Sicilija i po~na \or|ieweto na ne-

govite govori. Iako samiot kralski bogat, so dve zlatni bisti
od masivno zlato vo svetili{eto na Apolon vo Delfi i Olim-
pija, toj vo Atina skapo go naplati sekoj zbor od oratorskite
govori. Toa se slu~ilo vo vremeto na Perikle koga gi sobiral
u~enite lu|e za da gi koristat vo obrazovanieto i da prespi-
vaat nadvor od yidinite na Atina. \or|ija ne bil metok, bil so
diplomatski imunitet, uspe{en i vlijatelen me|u Makedonci-
te vo Atina. Tamu, vo logori, ìveele i sinovite na Perikle
rodeni od heteri. Perikle stanal svesen za potrebite od nauka
otkako so svoite priprosti mornari se sudril so brodovite na
filozfot Melis koj {to upravuval so ostrovot Sam, rodno
mesto na Pitagora. Melis bil u~enik na Protagora i u~en so-
fist. Perikle bil u~esnik vo taa bitka 442 g. pr. Hr. i bil v~u-
doviden od taktikata na Melis, od spremnosta i znaewata na
Melisovite mornari. Tie gi vratile zarobenite, ìgosani so
utka kako pirati. Toj ìg, utkata, e simbol na Atina. Potoa
Perikle se zdal vo sobirawe na Sofistite vo Atina da ja nap-
ravi u~ena i uspe{na, da ja ukrasi i da izgleda kako makedonski
grad prestolnina. Vodej}i gi Persiskite i Peloponeskite
vojni ne uspea vo toa i ne gi za{titi filozofite i umetnici-
te, gi pogubija vo Atina. Mecenstvoto se neguva{e vo Make-
donija. Od kolera umre Perikle i celata negova familija.
Hipokrat ne im pritekna na pomo{. „Gr~kiot lekar“ kratko
im pora~a da go izgorat gradot i da odrùvaat higiena a ne e jas-
no kako go moèle toa koga vo Atina postoel samo eden bunar. Vo
makedonskite carski palati ima{e izobilie na topla i ladna
voda, ima{e mnogu lekari pa zatoa nema{e zarazni bolesti.
Taka \or|ija se dviè{e niz Makedonija siguren za
svojot dolg ìvot od vremeto na Perikle, Arhelaj, do Amin-
ta, vo tie 108 godini ìveewe.
\or|ija rabotel i go {irel oratorstvoto so filozo-

fija nasekade po gradovite so makedonski {koli. Vo Pela,
Larisa, Arg, Delfi, Olimpija, Halkidik, vo Sicilija, vo
makedonskata naselba od Halkidik, Leontina na Sicilija.
Imal brat Herodik, lekar, prijatel na Empedokle i Pita-
gorejcite so purpurni nametki. Taka filozofijata i medi-
cinata odele pak zaedno i so \or|ija i brat mu Herodik kako
kaj Aristotela, kako prvosve{tenstvo vo vrska i so Elejcite
od Kolofon, pro~uenite Ksenofon, Parmenid i Zenon. Niv
~esto gi parafraziral \or|ija za nivnoto bitie {to ne pos-
toi i ne se dviì, a dvièweto e kako nebitie. Vo vrska so toa
e pra{aweto na \or|ija: „Kako moè da postoi toa {to go ne-
ma, a da ne postoi toa {to e“? I Diogen go poddrùval \or-
|ija so nemi dokazi protiv nedvièwe. Ednostavno Diogen
se dvièl okolu bureto. Skipele argumentite vo filozof-
skite u~ewa od razni sprotivstavuvawa, za da re~e Sokrat
deka majeutika e porodilna bolka na vistinata. Vo takva sos-
tojba Aristotel ja prezel filozofskata problematika, ed-
nostavno ja nasledil filozofijata, taka ubavo da ja sredi i
da ja predade na pokolenijata vo naj~ista forma na sevkupna
raznovidnost. Tuka se izvr{eni site prevozijduvawa, kriti-
ki i otfrlawe na {tetni vlijanija za da se obezbedi razvo-
jnosta i usovr{uvanosta na Aristotelovata misla.
\or|ija bil vo postojani vrski i so filozofite i so
najslavnite lu|e na vekot vo koj ìveel vo V i IV vek. Vo Pe-
la se sretnuval so Arhelaj, so Hipokrat, Nikomah, Evripid,
Tukidid, Proksen, Antisten i mnogu drugi negovi u~enici,
vo {kolite za govorni{tvo i preku site niv izvr{il vli-
janie na Aristotel. Mnogu patuval da drì govori i da gi
podu~uva lu|eto so najdobrto i najlo{o oru`je – zboruvawe-
to. „Zborot e vlastodrèc so najmal organ - jazikot, so koj se
74 Angelina Markus
postignuvaat ~udesni dela“, velel oratorot, filozofot, so

kralsko poteklo od Makedonija, \or|ija.Toj, \or|ija e svrzu-
va~koto filozofsko tkivo na koe {to se nadovrza Aristotel,
prvo so govorni{tvo, pa so medicina i filozofija.
\or|ija pretstavuva predhodnica na Aristotelovite
nauki i filozofija pove}e od 100 godini kontaktiral so is-
taknatite lu|e od Makedonija. Toa bile kralevite, filozofi-
te, lekarite {to gi sobiral da gi u~i na oratorstvo od najodda-
le~eni kraevi. Od nego se voodu{evuvale Teofrast od Lezb,
Evrem od Rod, Aristoksen od Tarent, Dilearh od Mesenija,
Straton od Lampsak, Demetrie Falereon i mnogu poznatite
Sofisti, oratori, logopedi, koi{to i samite se poznati kako
govornici. Za site {to }e gi spomneme postojat dokazi deka
tie vo Atina bile stranci, metoci u~iteli po retorika, progo-
neti i ubavini i vmesto prezime po rod kaùvale od koj grad od
Makedonija proizlegle za da gi osprovuvaat, razedinuvaat, pro-
gonuvaat i ubivaat. Takov bil odnosot na Atina kon naukata.
- Isokrat (436-338 g.) – ostanale pisma i poslanie
(poraka) do Filip II. U~iteli mu bile Prodik i Protagora,
\or|ija, Arhin, Sokrat i dr. U~enici mu bile Efor, Eshin,
Teopomp, Timotej i dr. Teopomp drugar na Filip II i negov
carski istori~ar go povrzuval Isokrat so Filip II.
Isokrat - Filipovoto poslanie (poraka) od 346 g. pr. Hr.
ja ispratil po Filokratovata delegacija kako pokana do Filip
da dojde vo Atina, da se smirat Arg, Teba i Sparta i toj da im bi-
de voda~ na site. Filip II toa ve}e go pravel na site frontovi.
- Protagora – ubien e vo Atina koga sakal da pobegne
vo Sicilija kako toa {to go storil Eshil, dramskiot pisa-
tel. Imal mnogu u~enici me|u koi i Melis, vladetelot na
Sam. Spisite na Protagora se izgoreni vo Atina, kako {to
gorele eretici vo inkvizacijata.
- Lisie bil metok, nemal pravo na politika i javni nas-

tapi, podu~uval mladi demokrati kako da u~estvuvaat vo vlasta.
- Isej – poznat u~itel na Demosten, drèl besedi za
nasledstvo. Metok vo Atina.
- Antisten, u~enik na Sokrat i Agaton, u~itel na Diogen.
- Diogen od Sinops se poznaval i se sretnuval so Fi-
lip II i Aleksandar i Aristotel.
- Antifon – (go ceni Tukidid) – stranec, ubien vo Spar-
ta so delegacija za pregovori, privrzanik na \or|ija.
- Kalikle, Hipija, Prodik, Trazimah poznati Sofis-
ti i oratori so svoite {koli i u~enici kako i Andokid po
primerot na \or|ija se dvièle po Pelopones, Tesalija, Si-
cilija, Helespont, Jonija i Egejskite ostrovi kade {to podoc-
na i Filip II pra}al oratori i filozofi kako prethodnica
na makedonskiot streme` za obedinuvawe na svoite plemiwa.
- Kritija – vujko na Platon, vodi~ na triesetminata
tirani vo Atina, ja sproveduval filozofijata na \or|ija.
Vo Atina postoela silna makedonska politi~ka partija,
preku nea Filip II ja sproveduval svojata politika. Voda~i
bile Eshin, Filokrat i znaten broj filozofi i oratori.
- Proksen – bil u~enik na \or|ija, Sofist i staratel
na Aristotel vo Pela i Stagira, poznato od testamentot.
\or|ija ni gi komentira i site premol~eni vrski so
drugite filozofi ~ii dela mu se pripi{uvaat na Platon
za da moàt da go povrzuvaat i Aristotela so Platona.
Postoi, vnatre{na i dlaboka nasledna vrska pome|u
Aristotel i filozofite {to gi poznaval, gi prou~uval, gi
razbiral i go sredil nivnoto mesto vo naukite.
Se premol~uva deka u~enikot na \or|ija, Proksen, re-
tor i sofist, mu bil odreden za staratel i za u~itel na Aris-
totel od dvorot na makedonskite vladeteli.
76 Angelina Markus
Se premol~uva isto taka, deka, u~enikot na \or|ija,

Eshin, mu bil u~itel na Aristotela po retorika i deka Aris-
totel go predaval toj predmet so svoj u~ebnik pred carskite
deca, drugari i {irum po Gimnazionite niz Makedonija.
Se premol~uva deka Filip II go ispratil Aristotela so
Misija vo Atarneja kaj kralot Hermija, za da otvori filo-
zofski {koli vo As kaj Troja, Mitilena na Lezb i drugi mesta.
Se premol~uva deka Teofrast, Nelej i drugite od tes-
tamentot, so Aristotel se poznavale i rabotele vo Makedo-
nija od mnogu porano, pred da stignat vo makedonska misija
vo Atina, posle Heroneja.
Ne se znae od {to se pogolemi {tetite, od premol~u-
vaweto ili od prepravaweto. ]e navedeme samo eden primer
kako se pravelo i se pravi sè u{te da se prepravaat podatoci
vo vrska so Platon. Toj se rodil 427 godina i ve}e kako bebe
vo 426 g. se borel za Atina vo Tanagra i 424 g. i vo Delion koga
imal 3 godini. Celata la`na biografija na Platon se pre-
raskaùva i se doteruva vmetnuvaj}i se i vo makedonskata
istorija. \uri} raskaùva deka Perdika koga do{ol na vlast
365-360 g. pr. Hr. bil nagovoren od Platon, na Filipa da mu
se dade da rakovodi so nekoja pokraina. Izgleda deka Platon
do{ol od Sirakuza, ili kako prodaden rob, vo kontakt so
makedonskite kralevi, da vr{i vlijanie, da se dobliì do
Filip II i Aristotel. Platon kako da ne znael za Demostena
i „filipikite“. Vo toa vreme Filip II ve}e upravuval so Pe-
lagonija vo rodnoto mesto na Evridika, majka mu na Filip II
i baba na Aleksandar, pa nikakvi preporaki ne moèl Pla-
ton da upatuva ni za Pelagonija, ni za Hermija i drugite ma-
kedonski bazi kade {to Filip II go pra}al Aristotela za da
go organizira makedonskoto obrazovanie. Vakvi sitnici ni
davaat nepobitni argumenti za vistinskata sostojba vo anti-
kata. Taka Kritija, vujko na Platon, filozof i u~enik na

\or|ija bil voda~ na triesetminata tirani {to izvr{ile
kole` vo Atina. Ksenofon op{irno go opi{uva nastanot vo
istorijata. Platon go kritikuval Kritija deka primenil
„pravo na posilniot“ od filozofijata na \or|ija. Kogo sega
brani Platon i kade pripa|a? Ako se saka da se prikaè so
plemstvo od kade {to poteknuvaat site filozofi, ne se znae
zo{to zastanuva na strana na demokratite, {to go ubija
Sokrata i navodno ispla{en za sebe Platon ja napu{til Ati-
na. Mnogu kolebliva politika i filozofija. Ja kr{i svoja-
ta pripadnost za da se upotrebi kako ideolog na grad-drà-
vi~ata Atina od kade {to se izbrkani umetnicite i drugite
umni lu|e kako {to se pi{uva vo negovata idealna dràva.
Treba da go pretstavime Aristotel vo centar na svet-
skata nauka i filozofija, izgleda }e mora da go simneme Pla-
tona od la`niot piedestal, na koj{to go izdigaat Grcive
deneska, sakaj}i od Atina da napravat makedonska imperija,
{to e nevozmo`no, nemaat takvi lu|e kako Makedoncite.
Preku ìvotot naAristotel ja otkrivame istorija-
ta na Makedonija. Silnata li~nost na Aristotel mu ovoz-
moìla pravilno da gi opfati i naso~i prethodnite i id-
nite nauki. Gi povrzal po srodnost i naslednost {kolite
i filozofite. Taka pravoto na posilniot kaj \or|ija ne go
sfatil kako nasilie tuku kako kosmpolitizam ili slobo-
da na narodite, primeneta od Aleksandar Makedonski.
U{te pove}e {to i Antisten i Diogen bile u~enici
i privrzanici na \or|ija i tie neposredno vr{ele vlijanie
na Aristotel i Aleksandar so etika, humanost i kosmopoli-
tizam vo filozofijata, da go obedinat svetot do granici na
sonceto vo izgrev, na istok do kaj{to pristignale Makedon-
cite so falangata, carot i filozofijata.
78 Angelina Markus
Ovaa fotografija na bistata na Aristotel kako da e pro-

totip za likot na carevite, filozofite, istori~arite,
dramskite pisateli, site lu|e od Makedonija.
So blag izraz na liceto, so ubavo uredena brada i kosa
rasturena po ~eloto kako listovi od perunika.
Taka se modelirani genetskite predispozicii
kaj Makedoncite od tajfite majstori.
ARISTOTEL I ORATORSTVOTO,
FILOZOFIJATA I NEGOVI VLIJANIJA
Oratorstvoto vo Makedonija e tradicija prodolèna

od Ilijada. Toa e podgotovka na vladetelot preku govor da
go ubedi narodot i falangata vo svoite nameri. Zatoa Aris-
totel go u~el Aleksandar i carskite drugari i site svoi u~e-
nici, prvo na govorni{tvo potoa na sè drugo. Aleksandar
pred sekoja bitka ja hrabrel falangata so ubeduvawe vo pobe-
da. Na toa go u~el Aristotel ubavi govori da se slu{ale na
proslavi i na obra}aweto na makedonskiot car kon narodot.
Makedonski izum se dijalozite, razgovornata metoda,
pra{awa i odgovori vo Dioniziskite pohodi, vo dramite, vo
obrazloùvaweto na temite kaj Aristotel i Sofistite, koi
ja imale mo}ta daja dokaùvaat vistinata niz oratorstvo.
Semeto na retorika vo monolog, dijalog, drama i dijalektika
bilo raseano od Sicilija do jonskite krajbre`ja i najmnogu
vo centarot na Makedonija, vo Pela i Pelagonija, kade {to
postojat svetili{tata, rotondite, teatrite, kade {to u~ele,
rabotele i propovedale podednakvo carot, oratorot i nau~-
nikot filozofot. I apostolite podocna ja vr{ele istata
rabota kako {to toa go pravele Aristotelovite u~enici i
na istite mesta niz Makedonija.
\or|ija so svoite sve~eni govori vr{el golemo vlija-
nie vrz dramite na Evripid, Agaton, govorite na oratorite,
pi{uvaweto na Tukidit i celata elita od Makedonija. Toa e ja-
zikot na Aristotel i Aleksandar kako koine na koj{to zboru-
vala falangata i ja razbirale site narodi po svetot. Atina se
80 Angelina Markus
navrtela na oratorite i filozofite, i eden dijalekt se namet-

nuva i pusto{i so „gr~ki“ nasilstva i so jazikot. \or|ija imal
golem broj {koli i u~enici nasekade niz Makedonija, kako i
Aristotel podocna, {to go usovr{il toj sistem na obrazova-
nie so site makedonski karakteristiki. Golem e spisokot na
vidnite lu|e i u~enici so koj se gledal \or|ija vo vremeto na
Arhelaj i Aminta. Istite \or|iini u~enici se Aristotelo-
vite u~iteli a pogolem e brojot na u~enicite na Aristotel
niz Makedonija me|u kralevite od Egipet do Ermenija i Sici-
lija. Me|u niv nema nieden u~enik od Platon, ni od Atina.
Samata Sicilija bila del od makedonskoto carstvo i tradici-
ja so Dion i Dionisie, nare~en tiranin od Atina zaradi, Pla-
ton {to ne moèl da vr{i propaganda na dvorot i \or|iinite
u~enici i Elejcite tamu. Sicilija i Pela bila sobirali{te
na filozofi progoneti od Atina kao stranci, metoci.
Nikoj ne se pra{uva zo{to Atina go protera Alki-
bijad i zo{to negoviot pohod vo Sicilija propadna i toj
isto kako Tukidid, dojde vo Makedonija i go prodolì dru-
èweto so makedonskite filozofi i politi~ari. Toj tuka
pripa|a{e i vo vremeto na Sokratovata smrt koga Atina
posega{e po site inteligentni metoci. Alkibijad prodol-
ì da se druì i so Tukidid i so Evripid. Za toa moème
da najdeme potvrda vo ìvotopisite kaj Plutarh. Raskaù-
vaj}i za ìvotot na politi~arite toj ne moè da gi zaobi-
koli ìvotite na filozofite i govornicite. Celata taa
gra|a vo Rim proizleguva od arhivite vo Makedonija i Alek-
sandrija, zatoa me|u redovite blesnuva po nekoj fakt so
celata vistinitost kako {to e toa i kaj Plutarh, Polibie,
Laercie, Ruf, Ciceron i drugite. Takvite odblesoci gi
koristam ovde za da se objasni slikata na makedonskiot mo-
zaik so Aristotel i negovite sovremenici.
Vremeto vo Antikata go odbeleùva Makedonskoto car-

stvo, oratorite, filozofite i najslavnite lu|e so enciklo-
pedisko znaewe kako \or|ija, Demokrit, Aristotel vo
sorabotka so Arhelaj, Filip i Aleksandar. Site drugi fi-
lozofski {koli samo ja prodolùvaat istata tradicija vo
pro{irenoto vladeewe na Makedoncite vo Aleksandrija,
Pergam, Antiohija i niz Evropa. Celiot sreden vek vo sholas-
ti~kata, teorijata ili teologijata vo crkovnite {koli, go
tretira Aristotela kako avtoritet zo{to nema popriklad-
na argumentacija da ja obrazloì religijata. Gi prezema govo-
rite, propovedite na \or|ija, kako peewe na sve{tenstvoto
vo crkvite, novi megaroni od makedonskite carski gradovi.
Renesansata bila vozobnovuvawe. Na {to? Na make-
donskoto prosvetitelstvo, Sofistite oratori, Aristotelo-
vite nauki za fizika ili priroda, potsetuvawe na katego-
riite, posebno supstancijata od Aristotel, razrabotuvawe
i kaj empiristite i kaj racionalistite. Kako u~eweto za
supstancija e razraboteno od Dekart, Spinoza Lajbnic, toa
ni ja dava potrebata za razvoj na naukite i tehnologijata vo
razvojot na kapitalizmot. Buròazijata se nadovrza na
Aristotelovite metodi za da go razbere stokovoto proiz-
vodstvo. Na logikata i metodite se najdoa novi tolkuva~i
na toa {to Aristotel vo svoite spisi go vospostavi. Se is-
kopaa originali od zagubenata biblioteka na Aristotel.
Koj znae po koj pat delata bea goreni. Se vrati i inkvizaci-
jata od Atina za tie {to gi baraa dokazite, vistinite, ana-
lizite, sintezite, indukcijata i dedukcijata, duri i analo-
gijata i intuicijata od Aristotel. Tie vo ~ista forma im gi
ostavi Aristotel za da se posluàt site op{testva, vo site
vremiwa koga baraat pat kon progresot vo politikata i
ekonomijata.
82 Angelina Markus
Aristotel ni go pretstavi makedonskoto orignalno

u~ewe vo site oblasti i toa ne zastaruva. Renesansa e sekoe
navra}awe kon izvornoto tolkuvawe za svetot vo celina
{to niz naukite go pretstavi Aristotel, toj „Aleksandar
Makedonski vo naukite“, kako {to go narekol Marks.
Aristotelovata logika, do Lajbnic i Kant, stignala
nepromeneta i Kant rekol: Od Aristotel ne smee da se na-
pravi ni ~ekor nazad ni ~ekor napred. Sepak ~ekor napred
e napraven vo informatikata deneska, koga se iskoristeni
zakonite na mislewe od Aristotel vo formalnata logika
kako identitet, neprotivre~nost i isklu~uvawe na treto-
to. Ovie Aristotelovi zakoni se koristat za da se pokaè
deka vo dvièweto na misleweto postoi relativna kons-
tantnost na poimite za da moàt da se izrazat niz kompju-
terskoto programirawe.
Hegel rekol: Najdboroto sè do najnovo vreme – toa e
ona {to go imame od Aristotela. Metodata na trijadi Hegel
ja prezel od Makedoncite i ja vnel kako teza, antiteza i sin-
teza. Toa e dijalektika na dijalozite.
Engels vo Anti-Diring rekol: Aristotel e najuni-
verzalnata glava, gi prou~il najbitnite formi na dija-
lekti~koto mislewe. Formata na dijalozi postoe{e kaj
Sokrat, Sofistite, dramite na Evripid i se zdobi so sovr-
{enstvo vo tezite i govorite na Aristotel pred filozof-
ite, kralevite, generalite i site u~enici. Golem e brojot
i na u~itelite i na u~enicite na Aristotel. Tie go pokri-
vaat mnogu pogolemoto podra~je i vremenski i teritori-
jalno od etni~kite granici na Makedonija. Zatoa ne treba
da se razgleduva odvoeno toa {to go postignaa zaedno make-
donskite kralevi, oratori, filozofi, tuku zaedno so Filip
i Aristotel.
ARISTOTEL I FILIP II
Vo sovremenata istorija i filozofija i enciklope-

diska literatura ne se namaluva interesot za dvajcata Ma-
kedonci, za Filipa II i Aristotela. Filip II ja kreiral
makedonskata dràvnost, a Aristotel logikata kako orudie
na umot za da se sfatat naukite.
Dvajcata vrsnici, drugari, sorabotnici ja afirmi-
rale Makedonija na site poliwa. Vo isto vreme se pravat
obidi da se bri{e nivnata uloga i zasluga za svetot istis-
nuvaj}i ja Makedonija od nejzinata rodna zemja.
Vo sredinata na dvaesettiot vek branot egzistenci-
jalisti~ka filozofija ja zafati Evropa so odek vo cel svet.
Toa se izrazi so edna rezigniranost, pasivnost, bezidejnost
kaj mladiot svet, za podocna da eruptira vo protesti, mili-
tarizam, samozapaluvawe i samoraznesuvawe kaj musliman-
skiot svet. Toa predizvikuva mnogu teror i `rtvi. Ja nema
makedonskata eti~ka i kosmopolitska filozifija na Aris-
totela da gi obzeme site sloevi na op{testvoto. Egzisten-
cijalisti~ka filozofija na pasivna bezidejnost i prifa}a-
weto na odmazni~ki terorizam gi dezintegrira mladite lu|e
a `rtvi bea kako poedinci taka i celi narodi. Namesto vra-
}awe kon etikata, logikata i naukite na Aristotel naidov-
me na zapostavuvawe. Duri i eden @an Pol Sartr gi ubeduva-
{e studentite deka Aristotel bil „administrator“ koj
drèl predavawa vo Atina. To~no e deka Aristotel do{ol
vo Atina so makedonska administracija da sprovede obrazo-
vanie i da formira Liceum vo Atina, koga Atina stanala
del od makedonskata dràva. Administrator be{e Antipatar
84 Angelina Markus
Van~e Stoj~ev, „Voena istorija na Makedonija“, prikaz na

bitkata kaj Gaugamela.
Makedonskata imperija vo vremeto na Aleksandar Makedonski
so neograni~eni prava na vladeewe dobieni od Aleksandar.

Aristotel vo Atina, kako {to rabote{e i vo Makedonija,
go primenuva{e nau~niot sistem. Toj odli~no ja odigra svo-
jata uloga sproveduvaj}i a makedonskata politika vo Atina.
Spored knigata na Van~o Stoj~ev „Voenata istorija

na Makedonija“ i pi{uvawata za taa kniga na Spase
[uplinoski, hronolo{ki se prosledeni vo traewe od 28
vekovi site vojni, vostanija, bitki i drugi operacii
{to gi vodel makedonskiot narod. Samo od edna skica
vo taa kniga se gleda kolku nauka od Aristotelovoto
{koluvawe na falangata e primeneto. To se matemati-
~ki presmetki na prostorot, konfiguracijata na te-
renot, silite i dvièwata kako taktika za vojnite
{to i denes se vodat po istiot makedonski princip.
Navra}aweto kon imeto na Aristotel e otvorawe porti na

nau~en progres od minatoto kon idninata. Svetot odsekoga{
bil zavisen od Makedoncite. Sovremenoto pi{uvawe za Filip
II i Aristotel pokaùva tendencioznost i vmetnuvawe na
neto~ni tolkuvawa. Toa go pravat pove}e avtori.
]e se zadràm na Juxin Borza vo knigata „Vo senka-
ta na Olimp pojavata na Makedon“. Samiot naslov na kniga-
ta ja vra}a Makedonija na mitolo{ki sferi a se odnesuva
na period na vladeewe na Filip. Moite zabele{ki na nego-
voto pi{uvawe se mnogu poseriozni.
Borza ja poddrùva „gr~kata“ politika na dràva kak-
va {to toga{ ja nemalo.
- Se obiduva Aristotel preku Stagira da go prikaè
kako Trakiec.
- Se naprega od sega okupiraniot del na Makedonija
da pravi „gr~ki“ granici na oblasti.
- Od lista na {eesetina vladeteli na makedonski di-
nastii pravi ograni~uvawe na samo pet od niv, od Aleksan-
dar I do Filip II - bile Argeadi so „gr~ko“ pedigre.
86 Angelina Markus
Moneti
- Ne gi spomnuva Heraklidite so lavot apliciran na
nametkata, parite, mozaicite...
- Makedoncite se doselile bez staro plemensko ime.
Trakijcite, Ilirite, Molosite bile kolonizirani od Grci-
te - od Halkidik do Bosfor. Makedonci nemalo.
- Gi zaborava plemiwata od Aksij i Erigon {to se bo-
rele vo Troja, a koi gi opeal Homer.
- Makedonskata prestolnina (Ege) bila slabo naselena.
Ne ni kaùva od kade doa|aa tolku silni makedonski kral-
ski semejstva so falanga, ovekove~eni vo skulpturite, moza-
icite, {titovite, palatite, grobnicite.
- Borza nè upatuva na izvori od Herodot i Tukidid za
voved na Elinizam pred elinizacijata. Pomaga za nau~en ma-
sakar vrz makedonskata istorija.
- Vnesuvaj}i go imeto Balkan, namesto Makedonija, go
provira imeto Grcija namesto Atina. U{te pove}e, vnesuva
poim „atinska imperija“ na grad-dràvi~kata, namesto Make-
donska prva svetska imperija na cel ikumen.
- Zboruva za gr~ki plemiwa na Zapad od primitven vid,
pa gr~ka Tesalija, pa gr~ki glavni gradovi na jugot. Ne gi
spomnuva Sparta, Arg i Teba, dràvi~ki vo postojan sudir i

vojni so Atina, ve~ni neprijateli i nivnite povremeni soju-
zi so Makedonija.
- Site materijalni dokazi od kralskite grobnici zbo-
ruvaat za sosema podruga civilizacija od gr~kata, re~e
Andronikos i umre. Borza u~estvuval pri otkopuvaweto na
Filipovata grobnica so nau~na aparatura, da zabeleì, ka-
ko go ukrale kopjeto dolgo dva metra, dinasti~kiot èzol,
makedonskite kruni... a carskite koski se rasturaat po sve-
tot kako gr~ki.
- Zboruva za gr~ki dobra so estetski standardi vo Make-
donija ili gr~ko kulturno ramni{te. [to li si zamisluva?
- Nema gr~ki carevi, ni carski grobnici ni gr~ki pa-
ri - tie se makedonski.
- Nema gr~ko pismo vo grobnicite na Makedonskoto
blagorodni{tvo toa e unicijalnoto pismo pi{uvano na kar-
pite, stelite, parite, kamenot Rozeta. Neka nau~i ne{to od
Du{ko Aleksovski, Vasil Iqov, Odisej Bel~evski, akade-
mik Tome Bo{evski i profesor Aristotel Tentov koi go
objasnuvaat makedonskiot jazik i pismo. Neka prestane da
se pravi sme{en pred Makedoncite pravej}i plagijat od ma-
kedonski originali. Neka ne im pomaga na Grcite doprva da
se prikaùvaat Anti~ki Makedonci so na{i artefakti.
- Neka ne gi podlaùva svetskite eksperti so pogrebu-
vaweto na Argeadite od V i IV vek. Makedonskata dinastija-
ta se smeta od Karan do Persej, Kleopatra, Filip VI Alek-
sandar VI i ima dolg kontinuitet do denes, kaj site evropski
ku}i kako {to toa go dokaà Aleksandar Donski. Anglis-
kata kralica Elizabeta II mu se zablagodari za ukaùvaweto
na makedonskiot koren na svoite pretci i potomci. Toa Bor-
za treba da go znae ili da go nau~i ako ne go znae.
88 Angelina Markus
Pismoto od kamenot Rozeta, drevno makedonsko pismo,

vtisnato i na drugi kamewa,
isto i na makedonskite pari-moneti.
Na mermernite stolbovi, obeliscite, po kamewata i

karpite, izdlabeni se zapisi za pova`nite nastani od
ìvotot na Makedoncite, krunisuvaweto na carevite,
pobedite, proslavite... a seto toa pak e eden voved vo
Olimpiskite igri i vo slaveweto na svetcite vo Hris-
tijanstvoto. Preku tie odbeleàni nastani se dviì
naukata niz Bibijata i go osvedo~uva obrazovnoto vli-
janie na Aristotel. Taka e i so kamenot Rozeta i u{-
te podaleku vo istorijata do zapisite od Neolitot
kako makedonska pismenost.
Vo Makedonskoto pismo, na kamenot Rozeta makedon-
skite nau~nici go pro~itaa bogot na obrazovanieto
Ho koj {to e vedna{ do vrhovnite boèstva. I u{te
pro~itaa deka postoi danok za obrazovanie, nezavisen
od dràvniot danok za drugi nameni. Zatoa Aristo-
teel go posvetil ìvotot vo u~ewe na u~enici i vo na-
u~ni istraùvawa, upravuval so biblioteki i podigal
bisti na bogovite, iu~itelite i familiite. Aris-
totel bil obvrzan od bogot Ho i danokot, nezavisno i
namenski da go organizira u~eweto na site lu|e vo Make-
donija, za mladite princovi, za falangata, za narodot.
Od tamu e toa sovr{enstvo i na naukite i na {koli-
te i na uspehot na drevnite Makedonci.
Toj tvrd zapis na kamenot Rozeta za Bog na pismenosta
i danokot za pismenost ni objasnuva sè za mo}ta na
nau~nite i filozofskite dostreli na Aristotel i
rezultatite vo obrazovanieto na Makedoncite.
90 Angelina Markus
Transkripcija od kamenot Rozeta kade {to se spomenuva

bogot na obrazovanieto Ho.
- Kako moè da pi{uva za Makedonija kako za primi-

tivno gr~ko pleme koga samiot kaùva kolku Makedonija bila
bogata so {umi, metali, hrana za da izvezuva vo zavisnite grad
-dràvi~ki. Site okolni narodi se grabale i se u{te se grabaat
da prigrabat {to pogolem del od bogatstvata na Makedonija.
- I ne e samo Borza vo proteìraweto na gr~kite lo-
bi-interesi, toa go pravat Hamond, Lemb, Sartr i site poli-
ti~ari {to go ostavale da se odmori makedonskoto etni~ko
pra{awe vmesto da se re{i, ili da metamorfozira od gr~ki
crv vo makedonskata filigranska peperutka.
- Analiziraj}i ja Makedonija, vo sega{na Grcija i se
odzema postoeweto, kontinuitetot, naslednosta, vo skapi kni-
gi {to Grcija gi finansira da i se napi{e istorija, {to ni-
koga{ ja nemala, na {teta na makedonskite dinastii i na na-
rodot. Principot kako priod kon Makedonija bil razdeli,
vladej, ograbuvaj, uni{tuvaj. Toa trae do denes.
IZVORI
Postojat mnogu izvori za makedonskata istorija. Eden

od najzna~ajnite e Plutarh. Toj imal sre}a da ja koristi make-
donskata arhiva vo Rim. Taka, ponekade se drì do original-
nite dokazi vo biografiite na golemite lu|e od Antikata.
Vo ìvopisot za Aleksandar ima to~ni navodi za istoriskite
nastani, makedonskata kultura, filozofite, skulptorite.
Ponekoga{ izgleda deka nekoi izvori ne se mnogu va`ni.
Dovolno e toa {to ne teraat na razmisluvawe, kako
ovie primeri:
- Vo Faselida Aleksandar mu oddal po~it so venec na
spomenikot na Teodent. So nego se zapoznal preku Aristo-
tel i filozofijata.
Ako se znae deka Aleksandar go sovetuvale i filozofi-
te Anaksarh, Onesikrit, Kalisten, Kalan, od nego doznavame
znaeme deka i filozofot Teodent i u{te mnogu drugi, kako
Diogen, prviot kosmopolit, ~ija filozofija (da se bide gra-
|anin na svetot) ja sproveduval Aleksandar, isto taka bile ne-
govi sovetnici. Kako filozofite i generalite Nearh, Ptolo-
mej, Evmen ostavile dovolen kvantum na dokumenti {to mu
posluìle na Arijan, Ruf, Strabon, Livie, Polibie i Plutarh.
Za filozofot Kalisten, besednik i istori~ar na Alek-
sandar, Plutarh kaùva kako go opi{al patot niz pustinata
do Siva Amonovoto svetili{te, vodeni od gavranite i osve-
èni so do`d nasrede pustina.
Festijada, majkata na Aristotel imala sestra vo Olint,
kade Heroja go rodila Kalistena, ~ij vujko Aristotel rano
92 Angelina Markus
go vklu~il vo {kolite so Aleksandar i carskite drugari.

Vrskata so filozofite Aleksandar ja odrùval preku Aris-
totel so generaciska naslednost.
Za àl Kalisten, Klito, Filota i Parmenion idejno
se oddale~ile i mu se sprotivstavile na Aleksandar poradi
primenata na persiskite obi~ai vneseni me|u qubomornite
makedonci. Obvineti za predavstvo ili zavera bile ubieni
ovie najbliskite lu|e na carot, edniot filozof, telohrani-
telot, Filipoviot general i negovite sinovi. Bezbednosta
na carot i dràvata barala brzi merki i brzi presudi. Da go
spomeneme i Harpal, rizni~arot vo Vavilon koj ukral 500
talanti ili 15.000 kg. vo zlato i so trieset brodovi pobeg-
nal vo Atina. Tamu makedonskoto bogatstvo go razdaval kako
mito. Toj i Demostena go napravil „~ovek so zlaten pehar” –
pa i dvajcata bea ubieni. Iako Aleksandar àlel za zaguba-
ta na Makedonci, Hefestiona ne moèl da go preàli i
pokraj veli~estveniot pogreb vo Vavilon, so natprevari
kako vo Ilijada opeani od Homer za sli~ni povodi. Glauk,
li~niot lekar na Hefestion ne uspeal da mu go so~uva ìvo-
tot. Perdika mu ostanal najsilnata potkrepa, zatoa {to Kra-
ter gi vratil vo Makedonija ostarenite voini. Aleksandar
so pismo mu naredil na Antipatar da se griì za borcite i da
odredi starateli za siracite so site beneficii.
Aristotel kako {to gi povrzuval naukite vo {iroko
rasprostranetata mreà na obrazovanie taka gi prifa}al
Makedoncite vo makedonskiot na~in na {koluvawe, vo site
oblasti, za da se so~uva makedonskata tradicija vo vojuvawe,
proslavuvawe i umetni~ko profilirawe na lu|eto od nauka-
ta, bliski do carot. Iako Aleksandar imal i mnogu drugi
u~iteli kako Leonid, Lizimah, sovetnici i carevi drugari,
pove}e od stotina, Aristotel bil najvaèn ne samo za carot
tuku i za site Makedonci. Nasekade go ima silnoto Aristo-

telovo vlijanie.
Pokraj site izvori koga se pi{uva za Makedonija i Ma-
kedoncite treba da se zemat vo predvid pismata od Aristotel
do Filip II, Aleksandar, Antipatar, pismata na Aleksandar
do Olimpija, Antipatar, Darie kako i {irokata komunikacija
so raznite institucii, gradovi, naredbite i dogovorite.
Iako nasledstvoto se protega niz celiov tekst u{te
edna{ }e go naglasime nasledstvoto na profesiite od tatko
na sin, genetski istaknat vo Makedonija kako izvor koga se
nasleduva carot, lekarot, filozofot, umetnikot... niz idnite
generacii.
- Filip i sinot Aleksandar
- Aristotel so tatko i sin Nikomah
- Hipokrat so sinot Tesal i Drakon, zetot Polib, le-
karite Glauk, Filip i drugi.
- Proksen so sinot Nikanor
- Korisko so sinot Nelej
- Onesikrit so sinot Filisko i Andrasten
- Praksitel so sinovite Timarh i Kofisodot
- Parmenion so trite sina vo falangata
- Antipatar i Kasandar, zet na Filip koj gi obnovil
gradovite Teba i Potideja i go izgradil Solun, bil u~enik
kaj Aristotel.
Za site niv Aristotel e stoèrot na familijarnata
i nau~na naslednost vo Makedonija. Site niv gi {koluval i
gi povrzuval Aristotel, seto toa nadopolneto so najmo}niot
izvor na skulptura na carevite, filozofite, bogovite i
muzite. Plutarh ni dava podatoci pove}e da go svrti vni-
manieto kako atraktivnost, nesvesen za toa {to nie kako
Makedonci si go prepoznavame svoeto.
94 Angelina Markus
Praksitel, Skopas, Lisip pravele skulpturi na Fi-

lip II, Aristotel i Aleksandar kako i na nivnite rodnini i
sorabotnici. Samo Lisip izrabotil 1500 umetni~ki dela.
Lisip bil carskiot skulptor na Aleksandar {to moèl da ja
izrazi vo bronza i mermer silnata li~nost na carot.
Apel stanal carski slikar so pravo da go slika Alek-
sandar. Toj so u~itelot Efor i sorabotnikot Pamfil do{-
le vo Pela na dvorot kaj Filipa i ostanale so svojata tajfa
da slikaat kako {to Zavskid od Herakleja do{ol kaj Arhelaj
i izrabotil freski kakvi {to se tie od grobnicata na Filip
i od drugite arheolo{ki nao|ali{ta.
Dioskurid
od Sam,
voen lekar,
gi prou~uval
bilkite okolu
100-ta g. pr. Hr.
Vo Pompeja
go izrabotil
mozaikot
so likot
na Aleksandar
Makedonski
na yidot na
vilata - Paun,
so pretstava
na bitkata
so Darie.
Mermerna statua Bista na Aleksandar

na Potos izrabotena od izrabotena od skulptorot
skulptorot Skopas. Lisip.
Apel go naslikal Aleksandra so molwa vo raka i za toa

dobil 524 kg. zlato. Go slikal Klito, Antigon, Menander i dru-
gi od carskite drugari na Aleksandar.
Leohar i Lisip vo bronza ja prikaàle borbata na
Aleksandar so lavot i Krater od strana kako mu pomaga vo
taa borba. Toj bronzen zaveten podarok bil postaven vo Del-
fi kade {to stoele zlatnite bisti na \or|ija, Filip II i
drugi Makedonci.
Makedonskata dràva so danokot za obrazovanie mu
ovozmoùvala na Aristotel da gi razviva i {kolite za umet-
ni~ko tvore{tvo isto kako {kolite za filozofija, medi-
96 Angelina Markus
cina, oratorstvo i voenite {koli. Aristotel e zasluèn za

koordinirawe na site obrazovni aktivnosti so evidentni
rezultati. Umetni~kite postignuvawa na Makedoncite,
Aristotel gi obrazloìl vo knigata Poetika. Toa e edin-
stveno delo so teoriska analiza za teatrite, glumcite, mask-
ite, muzikata, poemite.
Izvori od Aristotel vo izobilstvo, od negovite kni-
gi, predavawa, besedi, pisma. Izvori od iskopanite Gimna-
zioni, od skulpturite, od samite istoriski nastani. Toa e
materija {to ne is~eznuva, kako zlatoto neuni{tivo se javu-
va vo oblik na nakit, pari, sadovi, bisti, i sekoga{ „sjaat“.
Takva e Makedonija, ako ja trgneme pepelta pak }e zasjai
izvorno so svojata svetost.
Postoeweto na raznovidnite Aristotelovi {koli mu
ovozmoìle na Aleksandar da obezbedi i trgne vo pohodot
so visoko-obrazovni Makedonci od oblasta na matematika-
ta, fizikata i geodezijata. Geometrite go merele patot i
rastojanijata i so svoite prou~uvawa ja izmenile slikata na
svetot. Tie zaedno izmerile kolkavo e rastojanieto me|u
Pela i Aleksandrija {to so Vavilon pravat dve kateti kade
{to kako hipotenuza se pojavuva rastojanieto od Vavilon do
Pela i nad toa rastojanie novi kateti i novi temiwa na
triagolnici, vo strate{ki postavenite gradovi {to gi
gradele Makedoncite na presek na triagolnici, kvadrati i
dijametri na krugovi niz zemjinata topka.
Vrz tie geometriski figuri zasnovani se pati{tata
i samata struktura na falangata. Gradovite povrzani so pa-
ti{ta kako da se povrzani so son~evi zraci, podolgi i pok-
ratki, spored rastojanieto od naselbata. Taa karakteristi-
ka go so~inuva careviot pat Apolonija do Troja i do krajot
na svetot. Toa e primena na postari nau~ni soznanija prime-
Ostatoci na edna od mnogute {koli organizirani i

vodeni od Aristotel a finansirani so poseben danok.
Site makedonski {koli na Aristotel, povrzani se so

makedonskite carevi i go prenesuvaat vo nasledstvo
obrazovanieto vo vladeeweto na Aleksandar, Ptolo-
meite, Seleucite i Antigonite. Posebno Stoi~kata
filozofija izrazena vo mecenstvoto kako zakon od
Antigon Gonat i drugite, Antigon I do Antigon Epi-
fan IV koj go neguva oratorstvoto, vozobnoveno kako
„vtora sofistika“. Nim isto kako na Aristotela im
bila potrebna {kola za govori za da se {koluvaat idni-
te makedonski carevi i kako oratori koi }e se obra}a-
at kon narodot. Na taa tradicija se nadovrzuvaat i
sve{tenicite vo Pravoslavieto so svoite propovedi
i molitvite.
98 Angelina Markus
nuvani i od Persej. Zatoa i Polibie vo svojata geografija ne

potsetuva na principite {to prodolìle niz vremiwata na
makedonskite carstva.
Ni{to nema deneska vo nau~niot svet {to ne mu bilo
poznato na Aristotel i Makedoncite. Na toa, na naukite, se
dolì makedonskata slava kako zaokruèna celina.
Nikoj dosega ne gi razgleduval povrzano ìvotot na
Filip II i Aristotel kako povrzanost na kralevite, nau~ni-
cite, filozofite, za da ne se sogleda nivnata pripadnost
kon makedonskiot na~in na ìveewe i mislewe.
Makedonskata dràva ne bila predizvikuva~ na vojni
za hrana i resursi. Makedonskata monarhija uspe{no go or-
ganizirala narodot i dràvata za da gradi gradovi pod
Olimp kako {to se Dion, Ege, Pidna, Metona, Olint, Alek-
sandrija, Antigona, Ber, Pela, Atos, Stagira, Amfipol,
Abdera, Krenida, Filipi, Kavala. Za pogolema sigurnost od
ograbuvawata gradovite se povlekuvale podlaboko vo vna-
tre{nosta vrz neolitski gradbi i svetili{ta kako Voden,
Ptolomeida, Apolonija, Dodona, Kilkis, Stobi, Lihnida,
Herakleja, Stibera, Alkomena, Link, Hiskana, Keramide,
Pelagonija, Perseida, Skupi, Vilazora. Golem broj od make-
donskite carski gradovi se pogr~uvaat sega so asimilacija.
Toa te{ko se ostvaruva zo{to imiwata na gradovite, rekite,
planinite gi nosat imiwata na makedonskite bogovi i krale-
vi. Grobovite dlaboko od pod zemja ja pi{uvaat so koskite
istorijata na makedonskiot narod. Samite imiwa izgledaat
vaka imenuvani po bogovi i imiwa od kralevi:
Makedonija od Makedon
Pelagonija od Pelagon
Persija od Persej
Dardanija od Dardan
Ilirijada od Ilij
Tesalija od Tesal
Pierija od Pier itn.
Ili imiwa na re~nite bogovi:
Aksij, Erigon, Asterion, Egej...
Gradovite kolku da se preimenuvani ne moàt da is~ez-
nat imiwata na bogovi i makedonski kralevi. Taka imame:
Apolonija od Apolon
Aratemizija od Artemida
Filipi od Filip II
Aleksandrija od Aleksandar
Ptolomeida od Ptolomej
Antigona od Antigon
Makedonskite gradovi, sega na teritorija na Grcija,
vo 1926 godina so zakon se preimenuvani so asimilatorska cel
na makedonskiot narod od tie prostori. Toa se Filipovite
gradovi me|u koi se Kutle{ i Postol, (Prestol). Nare~e-
nata „gr~ka Vergina“ so otkopanite makedonski carski grob-
nici ne im dava pravo na prisvojuvawe da go narekuvaat toa
nepregledno bogatstvo „gr~ko po tradicija“ samo zatoa {to
sega se nao|a na novoimenuvanata gr~ka dràva od 1830 godi-
na. Anti~kata tradicija i vistinsko ime so seta istorija i
toponimija e makedonska, svrzana so imeto na Filip II i
Aristotel, zatoa i niv gi prisvojuvaat.
Sè pove}e se gubat originalnite zapisi od opisite na
Evmen, Ptolomej, Kalisten, Nearh i drugite negovi sovre-
menici {to pi{uvale za pohodot na Aleksandar.
Tie fakti delumno se preto~uvaat vo podocna pi{u-
vanite knigi na drevnite avtori Ruf, Arijan, Diodor, Jus-
tin, Plutarh. Vo tie stari izvori ne se spomnuvaat „Grci“.
100 Angelina Markus
Vo tie knigi se zboruva za visokoobrazovani lu|e, Ma-

kedonci. Toa e potvrda deka na makedonskiot dvor tvorele
nau~nici, pisateli, umetnici, lekari, filozofi pod vodst-
vo na prvosve{tenici od makedonskata dinastija. Tie vero-
dostojni avtori pi{uvaat za makedonskata kultura - obi~ai,
nosii, pravo, naslednost, pismo, govor, gradovi. Kvant Kurcie
Ruf (VIII-6,2) pi{uva za makedonskoto blagorodni{tvo deka
„...imale obi~aj svoite sinovi da gi ispra}aat so nivnite
kralevi kako negova pridru`ba vo lov, bitki, i pokraj sè bea
visokoobrazovani...“ za toa go prikaùvame zaedno Filip II
i Aristotel, zaradi toa visoko obrazovanie na Makedoncite
vo nivnoto vreme podignato do sovr{enstvo.
Vo sega{na Grcija site arheolo{ki iskopini na te-
atrite, skulpturite, arhitekturata, grobovite, monetite,
hramovite i svetili{tata... sè e od vremeto koga tie terito-
rii bile makedonski.
Vo Kutle{ se najdeni dokazite za visokoobrazovanata
civilizacija na Makedoncite, za koi pi{uvale drevnite av-
tori. Vo Kutle{ se dokazite za avtenti~noto umetni~ko tvo-
re{tvo, arhitektura, skulpturi, makedonsko pogrebuvawe,
oru`je, orudija i predmeti so koi se sluèle Makedoncite.
Drugo e pra{aweto {to nagolemo se naplastuvaat gr-
~ki, rimski, turski, vizantiski sloevi i od ponovo srpsko,
bugarsko i albansko prigrabuvawe i raspar~uvawe na make-
donskoto ìvo tkivo. Niv gi interesira plenot a ne kakva
i kolkava bila Makedonija pred toa i sega. I strancite sta-
vaat usviten ìg na prisvojuvawe preku svoi lovxii so „na-
u~na aparatura“. Se zariva dlabok rez na izmislena sudbi-
na za samouni{tuvawe na Makedoncite. Dinasti~kata borba
za prevlast ne e toa. Ako moè brzo i lesno da se izbri{e sè
{to e makedonsko, prigrabenoto }e go legaliziraat kako
svoe. Vo Wujork ~ekaat za prikaùvawe 5.200 „rimski“ i

"gr~ki“ umetni~ki predmeti. Mnogu pove}e se vo Anglija,
Germanija, Francija, Srbija, Bugarija i kade u{te ne.
Se rastura i prisvojuva makedonskoto kulturno nas-
ledstvo od tie {to ne moàt da bidat naslednici po nied-
na osnova, so izgovor deka go so~uvale.
Duri bez nikakvi skrupuli na Atina i se vra}aat:
makedonska carska kruna, makedonska bronza, makedonski
pari, kako da se nivni a ne na{i makedonski. Sprotivno na
istoriskite i arheolo{ki dokazi deka i po ime kotiraat
kako makedonski.
Nie svoeto so pravo go iznesuvame na videlina kako lo-
gi~no vistinito mislewe i samo da se potsetime za Filip II
i Aristotel na depoa polni so argumenti. Tie dvajca drugari,
vrsnici, sorabotnici, rodeni vo Pela so sre}no detstvo tie
se pravi pretstaviteli na visokoobrazovnite Gimnazioni vo
Makedonija. Zaedno se {koluvaa so bra}ata na Filip II, Alek-
sandar II i Perdika III, so carskite drugari Antipatar, Perdi-
ka, Evmen, Atal, Krater, Parmenion. Tie podocna stanale
generali na Filip II i Aristotel, zaedno so svoite sinovi.
Filip II predvodel armija na {koluvano plemstvo. Aristotel
rakovodel generacii. Armija na {koluvani oratori, filo-
zofi, nau~nici, umetnici, so koi se obnovuvala falangata,
za da se sozdade noviot svet so isti nameri na site dinasti~ki
vladeteli od Arhelaj, do Filip II, Persej i Kleopatra.
Vo vrska so Arhelaj, Borza zboruva, deka se kupuvale
gr~ki nau~nici vo Pela da se razviel „makedonski elini-
zam“. Perikle kupuval makedonski nau~nici i im pla}al so
progon i smrt. Toa bile uvezenite metoci {to Arhelaj gi
vra}al doma, vo Pela, za da moè Evripid da gi pi{uva dra-
mite i Tukidid istorijata, \or|ija govorite. Aleksandar I,
102 Angelina Markus
Arhelaj, Aminta i Perdika ja turkale Atina i drugite grad-

dràvi~ki vo vojna so Persija so namera da ja uni{tat i
taka ja zajaknuvale Makedonija. Taa namera ja ostvarile Fi-
lip II i Aleksandar. Pobedata nad neprijatelskite dràvi~-
ki, Atina i persiskoto carstvo sozdade kosmopolitsko carst-
vo na Makedoncite. Toa {to Filip II go sozdade so falangata
i carskite drugari Aristotel go postigna so u~itelite i
u~enicite vo nau~noto soznanie.
Namerite i ideite na oratorite: \or|ija, Isokrat,
Eshin, Proksen i sofistite: Protagora, Hiparh, Kalikle,
Hipija, Prodik, Trazimah, Kalisten... kone~no gi realizi-
ral Aristotel. Nau~niot tim {to go predvodel Aristotel
bil celosno povrzan, finansiran i na site mo`ni na~ini
potpomagan od makedonskite dinastii.
Site tie zaedno gi jaknele poziciite na Makedonija
vodej}i ja kon siguren uspeh kako gospodarka na svetot.
Vremeto vo koe {to rastele i Filip II i Aristotel
bilo nemirno. Site makedonski kralevi se borele za opsta-
nok na Makedonija. Sekoga{ Atina pokaùvala agresija
vklu~uvaj}i i drugi grad dràvi~ki. Toa se slu~uvalo i za
vreme na vladeeweto na Aminta. Atina sakala da gi kolo-
nizira Pind, Potideja i Olint na Halkidik. Aminta ja po-
vikal Sparta (sojuznik na Persija protiv Atina). Se vklu~ila
i Teba. Site ja sakale Makedonija kako plodno zemji{te so
raznovidni resursi. Od toa vreme Aminta im ostavil na si-
te sinovi te{ko nasledstvo za ras~istuvawe na statusot vo
Makedonija. Filip II ostanal vo zalo`ni{tvo kaj Epami-
nonda vo Teba. Mladiot princ bil cvrsto re{en da ‹ vrati
na Makedonija sè {to ‹ pripa|a, so sè Atina. Sozrevala ide-
jata za obedinuvawe na Makedonija so vizija za silna dràva
{to }e gi re{i site nataloèni promlemi me|u plemiwa-
ta i grad dràvi~kite. Ve}e Aminta so sinovite Aleksandar

i Perdika taktizirale so Teba zaradi Filip II. Ja snabduva-
le so drvo za gradba na brodovi protiv Atina. Atina bila di-
rektno zagrozena od Perdika so pomo{ta {to ja daval na
Amfipol. Vo 360 g. Filip II na vozrast od 18 godini, od brat
mu Perdika ja dobil na upravuvawe Linkestida. Koga po edna
godina Filip II se iska~il na makedonskiot prestol po~nal
da ja sreduva Makedonija i voeno i kulturno.
Vo toa vreme i Aristotel imal zagubi. Po smrtta na
tatko mu Nikomah za staratel go dobil filozofot Proksen
koj se grièl za obrazovanieto i imotot na Aristotel. Lin-
kestida i Pelagonija bile oblasti daleku od primorskite
gradovi kade {to se zasolnuvalo makedonskoto plemstvo. Vo
tie godini Atina bila najnesigurnoto mesto za ìveewe na
Aristotel, u{te pove}e koga neprijatelstvata i sudirite gi
zgolemi Filip II. Vo tie dvaeset godini Filip kako car mu
sozdal najpogodni uslovi za rabota na Aristotela. I dvajca-
ta prvin se osposobile vo oratorstvo. Filip u~el kako da dr-
ì govori pred falangata i diplomatijata. Aristotel preku
oratorstvoto nau~il kako da gi drì predavawata vo Gimna-
zionite i Liceumite pred carskite drugari i u~enicite,
makedonski filozofi. Spored Plutarh, Teokrit od Hij go
prekoruval Aristotela {to ne sakal da ìvee vo Atina tuku
vo Barbaros, kraj reka i kal. Se bara mestoto okolu Pela a
toa e vo Pelagonija so gradovi okolu Erigon. Barbaros i sega
se vika taka vo Makedonija i se povrzuva so vodi vo Prilep.
Filip II u~el oratorstvo od Aristotel, Aristotel
od Eshin, Eshin od Isokrat, Isokrat od \or|ija... site vle-
~ele koreni od Adamot od Govrlevo kaj Skopje od pred 6000
godini pr. Hr. U{te toga{ si upatuvale poraki i zborovi
preku pe~atite od glina. Tradicijata si e makedonska, na{a,
104 Angelina Markus
Filipova i Aristotelova, so govor i pismo, jasno da se upa-

ti mislata kako generaciska poraka od pretcite do potom-
cite. Toa se testamentite. Nasledstvoto.
Li~nosta na Filip II, div, poln so energija i idei,
èstok vo borbi gi primal od Aristotel znaewata, etikata,
mera vo sè, za da bide voda~ na Makedoncite kakov {to bil.
Umno sproveduval taktika i strategija kako {to go sove-
tuval Aristotel.
Aristotel dominira{e so logikata i naukite. Kaj
Filip II doa|a{e do izraz fizikata. Vo toj del od naukata
Aristotel go podu~il Filipa II kako da pravi katapulti,
da opsaduva yidini, da gi koristi metalite za pravewe na
orudija, oru`je i kovawe pari so site makedonski simboli.
Istata taa fizika mu pomogna na Filip II da gradi pati{ta,
teatri, palati, {koli kako makedonski primer za gradewe.
Bez Aristotelovite nauki ne moèlo da se postigne
uspeh. Filip II prv ja imal taa sre}a da raspolaga i da gi
primenuva Aristotelovite znaewa vo tehnolo{ki novini.
Falangata
Filip II ja koristel Aristotelovata etika koga piel, se ve-

selel ili ~ekal sre}a vo kriti~ni situacii.
Sreduvaweto na ekonomijata, proizvodstvoto, koris-
teweto na resursi, praveweto na dogovori so nasledna va`nost
isto taka se dela na primeneta nauka vo Filipovoto vlade-
ewe vo sorabotka so Aristotel.
Vo makedonskata dràva vladeel red, zakon, plan i so-
rabotka na sekoe pole. Vo tie godini tie bile nerazdelni.
Vo Atina od golema va`nost e deluvaweto na partija-
ta na Makedoncite predvodena od Eshin orator, glumec fi-
lozof i prijatel na Filip II i Aristotel. Toj zaedno so
Isokrat, Filokrat, Zemed, Piteja, Hegemon, Stratokle Aris-
togiton, Fokion, Evbul i mnogu drugi vodel borba so Demos-
ten. Politi~kata struja (partija) na Makedoncite vo Atina
bila mnogu mo}na. Po filokratoviot dogovor Filip II boga-
to gi nagradil Eshina i Filokrata, a Demosten podnel
tu`ba protiv niv. Filipikite bile u{te poèstoki koga
Filip II gi zaprel korabite so ìto i po~nal da ja kontro-
lira atinskata flota.
Mnogu krugovi na lu|e se vrzuvale vo jazli okolu Filip
II i Aristotel niz mnogu mesta. Od Atina, Delfi, Larisa, Mo-
losite, Tesalcite, Pelagoncite do Hermija od Atarneja i
Mavzol od Halikarnas, site tie go po~ituvale i go pomagale
Filipa so rasteweto na negovata mo}. Za toa vreme Aristo-
tel so pomo{ na Filip II i celoto makedonsko blagorod-
ni{tvo gradel Gimnazioni, drèl predavawa i gi pi{uval
filozofskite knigi. So~uvani se site negovi predavawa od
site oblasti vo toj najploden period od negoviot ìvot.
Obedinuvaweto na makedonskata dràva, se odviva so
sistematizacijata na naukite kako zaedni~ka rabota na
Filip II i Aristotel i kako filozofska ideologija na kos-
106 Angelina Markus
Olimpija,
majkata na
Aleksandar.
mopolitizam. Toa e vizija na makedonski kralevi {to ja

realizira Aleksandar Makedonski.
Aristotel go ostvaruval obrazovniot proces niz Ma-
kedonija.Toa ni go pokaùvaat otkopite na Gimnazioni so ista
golemina i namena. So svoite sorabotnici Teofrast, Korisko,
Hiparh, sozdal takvi {koli vo As kaj Troja, Mitilena na Lezb i
drugi mesta. Od tamu vo 348 g. pr. Hr. se vratil vo Pela da go u~i
Aleksandar so celata carska pridru`ba. Taa godina Filip gi
izgradi teatrite vo Epidaur i Herakleja kako i Gimnaziumot
i teatarot vo Stibera. Deset godini podocna Aristotel stigna
za prv pat vo Atina koga taa za Hegemon go dobi Filip II preku
Heroneja i Korintskata liga. Aleksandar otide po svoite nas-
ledni prava da ‹ pokaè na Atina kako }e pomine ako ne gi po-

~ituva zaedni~kite interesi. Na Aristotel mu be{e ovoz-
moèno da ja prodolì misijata na obrazovanie so otvorawe-
to na liceum voAtina vo 334 g. pr. Hr.
Site dopirni to~ki vo ìvotot na Filip II i Aristo-
tel ovozmoùvale primena na makedonskoto testamentalno
pravo na site podra~ja, na dràven i li~en plan. Toa e pra-
voto na nasleduvawe na prvorodeniot sin, pravo na nasled-
stvo na imot, semejstvo, obrazovanie, tituli, voeni po~esti,
po~ituvawe na zakonite i dogovorite itn.
- Filip II, se ènel sedum pati so cel preku brakovi
da gi zacvrsti plemenskite vrski vo edinstvena makedons-
ka dràva. Drugi dràvi na kralevi nemalo kako vo Make-
donija. So Filip II makedonskata dinastija stanala univer-
zalna. Poznati se zakonskite brakovi i deca na Filip II od
pove}e izvori, kaj Satir tie se so pocelosno izloùvawe.
- Filip II se oènil so Audata-Ilirka,
im se rodila }erka Kina.
- Fila bila sestra na Derda.
- Nikesipola od Fera ja rodila Tesalonika.
- Filina od Larisa go rodila Aridej.
- Olimpija od Epir go rodila Aleksandar.
- Meda od Trakija ja donel so miraz tatko ‹ Kotela.
- Kleopatra, Atalova vnuka, rodi }erka Evropa.
Taka so carsko posvatuvawe, rodninski vrski i porod
Filip II gradel mir. Vo Atina ne moèlo da se najde èna
dostojna da se vnese vo makedonskata carska ku}a. Filip II
za Atina imal plan za dolgotrajna eliminacija. Ne sakal da
se èni so hetera kako Perikle ~ii nezakonski sinovi ne
ìveele so nego vo Atina tuku vo logorite vo Pireja, so
site {to gi smetale za stranci.
108 Angelina Markus
Aristotel se oènil so Herpilida od ugledno semej-

stvo vo Olint. taa mu go rodila sinot Nikomah. Vo testamen-
tot Aristotel i ja namenil tatkovata ku}a vo Stagira pora-
di nejzinata vernost i poddr{ka.
Se oènil i so Pitijada, rodnina na vladetelot Her-
mija od Atarneja, prijatel na Filip II rodila }erka so isto
ime Pitijada, a taa mu rodila vnuk naslednik na Aristote-
la koj isto taka se vikal Aristotel.
Familijarnite vrski, naslednosta i prijatelstvoto
i kaj filozofite bilo kako kaj kralevite i drugite pro-
fesionalni tajfi. Griàta me|u filozofite se gleda i
preku staratelstvo kaj Proksen kon Aristotel, Aristotel
kon Nikanor, Teofrast, Hiparh, Nelej {to testamentalno
gi zastapuval. êsto e mecenstvo kon oratorite, filozofi-
te, umetnicite, graditelite i drugi slavni lu|e od site
oblasti vo okruùvaweto na carot i sostavot na falanga-
ta. Taa naslednost e potvrdena i vo Hipokratovata zaklet-
va kako familijaren testament.
Vo kamenot Rozeta se opi{uvaat naslednite imiwa
na kralevi niz carska testamentalnost so ceremonija na
ìvi bogovi, makedonskite carevi vo Egipet. Toa e ve}e
makedonska tradicija nasekade potvrdena. Aristotel, tat-
koto na site nauki so Filip II sakale da modeliraat Make-
donec kako silna eti~ka li~nost i uspeale vo toa. Tie dvaj-
cata ja modelirale kolektivnata svest za zaedni~ki ìvot
na Makedoncite vo falangata i vo {kolite.
Filip II ìveel i se hranel vo falangata na zaedni~ka
trpeza. Sve~enostite so cel narod vo teatrite i palatite tra-
ele cela nedela. Se slavele praznici, pobedi, svadbi i so toa
se odrùvala bliska vrska so narodot, vojskata i plemstvoto.
Zatoa sluèle tolkavi teatri i palati so tolku raznovidni
sadovi za hrana i vino.

Taka se slavel praznik
Ksantika i Dionisii-
te, Daisija, (Zadu{ni-
ca) i drugi.
Aristotel isto
taka ìveel i se hra-
nel na zaedni~ka trpe-
za so u~enicite i sora-
botnicite. Postojat
spisoci vo Gimnazio-
nite od 200 u~enici vo
Stibera do 2000 po Teo-
frastovo ukaùvawe.
Ako se znae za carska-
ta pridru`ba deka
broela 100 u~enici so
predavawa za posvete-
nite na tajnite knigi,
Aristotel ja sledel
filozofijata i ja
prenel za izu~uvawe
na idnite generacii
zaedno so naukite.
Toa e najgolemoto i
nenadminato
dostignuvawe vo
makedonskite nau~ni
sferi {to mu e
dadeno na svetot
vo obrazovanieto.
110 Angelina Markus
brojkata za popularnite predavawa sigurno bila pove}e od

2000 slu{ateli na generacija vo sekoj makedonski grad.
Predavawata bile vo smeni i nivniot broj dvojno se zgole-
muval. Toa se brojki na u~enite Makedonci {to kako regru-
ti zaminuvale vo falangata. Aristotel sozdal stepeni na
obrazovanie na generaciite {to nalikuvaat na dene{niot
obrazoven sistem.
Laercie, opi{uvaj}i go ìvotot na filozofite, za
Aristotel kaùva deka toj li~no pravel lista za ishranata
i go nadgleduval podgotvuvaweto. Toa go pravel ne samo koga
go u~el i hranel Aleksandar so carskite drugari tuku i za
site Makedonci vo utvrden sistem i merka. Filip II i Aris-
totel vrz nau~na osnova ja organizirale ishranata, da bide
lesna i energetska, za da bidat podgotveni Makedoncite
lesno da podnesat napori koga trebalo da se izloàt na te{-
ko u~ewe, sport i ve`bi vo falangata.
Makedonskata trpeza ima dolga tradicija. Taa e semej-
na, trpeza za proslavi, carska i narodna, trpeza za aposto-
lite i manastirska trpeza, posna ili bogata za praznici,
slavi, svadbi i trpeza za pomeni i zadu{nici.
[to e toa {vedska masa vo sporedba so makedonskata
trpeza, gostoprimstvo i veselewe so filozofsko kosmopo-
litsko zna~ewe vo ishranata i pri~esta so leb i vino.
Ni{to ne ostanalo neodbeleàno od naukite na Ari-
stotel vo ìveeweto na Makedoncite, nivnoto umetni~ko
tvorewe, gradewe kako izraz na znaewe i darba na unikat-
na drevna civilizacija. Carskite grobnici vo Kutle{ go
ostavija bez zdiv igo v~udonevidoa celiot svet potvrduvaj}i
go golemoto bogatstvoto i izobilstvoto vo koe ìveel i
bil pogreban Filip II. Takov bogat i rasko{en ìvot ì-
veel i Aristotel. Za toa zboruvaat carski ukrasuvanite
bisti. Vrz korenite na lu|eto od makedonskata civilizacija

se kalemat istorii na site novi narodi. Originalot opsta-
nuva i se potvrduva vo makedonskata testamentalnost.
Filip II se falel so svojata besedni~ka ve{tina kako
da bil sofist – u~itel po filozofija iako bil talentiran
voda~ kako car na Makedoncite. Se falel so pobedata na
olimpijadata, pa duri ja stavil na moneta pobedni~kata kola
ovekove~ena kako remek delo na slavniot serijal na make-
donskata numizmatika. Sepak najmnogu se falel so svojot sin,
naslednikot Aleksandar Makedonski kogo cel ìvot go pod-
gotvuval kako svoja dostojna zamena na prestolot.
Sprotivno od Filipa, Aristotel bil skromen, smiren,
so sitni o~i, so slabi noze i poslaba fizi~ka kondicija. Mu
bil drugar, sovetnik i u~itel na Filipa. Odli~no go osposo-
bil za besedni{tvo, so {to Filip se falel, a imal i zo{to.
Toj so taa ve{tina odli~no komanduval so falangata i nar-
odot za da go sledat vo site potfati, ubedeni vo toa {to go
zboruval. Samiot Aristotel bil poslab govornik od Filipa
zatoa {to imal pote{kotii so izgovor na bukvata „r“. Denta
koga Aristotel se rodil nare~nicite tolku go obdarile pa
zaboravile da ja spre~at taa mala maana pokriena so site
drugi sposobnosti izrazeni vo naukata.
Filip jadel lubenici so falangata za da ja spre~i èdta
i zamorenosta od sekojdnevnite ve`bi. Aristotel bil umeren
vo sî za da ja kontrolira energijata, naso~ena kon istraùvawe,
duri i ne piel vino kako drugite Makedonici. Aristotel osta-
nal nedostièn vo naukite, vo najdobrata trka po koja se zdale
site nau~nici, vo natprevar so Makedonecot za negoviot model
vo metodot i logi~nosta, nepostoe~ki dotoga{ vo svetot.
112 Angelina Markus
Aleksandar
Makedonski.
ARISTOTEL I ALEKSANDAR
Filip II ja zavr{i najgolemata rabota za Makedonija.

Zamina samo kako eden od Makedoncite. Aleksandar vedna{
mu pokaà na svetot deka e takov sinot kakov {to e tatkoto.
Aleksandar ja izvr{i istata rabota vo svetski razmeri ka-
ko {to toa go prave{e Filip II vo Makedonija.
Aristotel, Teofrast i Eshin mu podgotvija na Alek-
sandar lista na filozofi, umetnici, glumci, nau~nici od
razni oblasti {to treba{e da go pridruùvaat vo pohodot
kako patuva~ka nau~na laboratorija za istraùvawe na sve-
tot. Taa lista se pravela od spisocite vo Gimnazionite niz
Makedonija. Takvi listi pronajdeni se i vo Stibera. Sovre-
meni maturanti.
Filozofite {to patuvaa so falangata bea: Kalisten,
Onesikrit, Anaksarh, Pirho i vo Indija im se pridruì
Kalan. Skulptorite Lisip, Leohar, Skopas, Praksitel so
sinovite i mnogu drugi koi zaedno so Dinokrat i inèneri-
te go izgradija i ukrasija hramot na Artemida vo Efes,
grobnicata na Mavzol, Aleksandriite i mnogu drugi svet-
ski ~uda. Nivniot prethodnik be{e Fidie kogo go ubija vo
Atina. Lekari bea Filota, Tesal, Drakon i drugi. Aristo-
tel so site niv se poznaval i sorabotuval kako so Aleksan-
dar i princevite. Site tie pominale niz Aristotelovo
vospituvawe i obrazovanie.
Sekoja prolet Aristotel zaedno so Antipatar od Make-
donija ispra}ale novi {koluvani i obu~eni kadri i regru-
ti za falangata.
114 Angelina Markus
Aleksandar gi rasporeduval i Makedoncite vo upra-

vata na gradovite i Aristotelovite knigi vo bibliotekite
na Aleksandriite, deka site se gradele kako tip na makedon-
ski grad so palati, {koli, biblioteki, teatri i stadioni za
ve`bawe na falangata. Obrazovanieto i istraùvaweto so
makedonskite timovi ja menuvale slikata za svetot. Se soz-
davaa strate{ki makedonski gradovi po granicata na svetot.
So najbrza po{ta Aleksandar ispra}al do Aristotel
sè {to bilo nepoznato kako bilki, ìvotni, minerali, semi-
Skulpturite
od Stibera,
Stobi,
Herakleja,
Pela, Dion,
Aleksandrija,
nasekade se
isti,
poteknuvaat
od Makedonci.
wa za prou~uvawe. Taka nau~nite otkritija se pro{iruvale

so novi soznanija me|u Aristotel i Aleksandar, me|u Make-
donija i svetot. Legendite za Heraklo, Dionis, Ilijada dra-
mite na Evripid i najmnogu Aristotelovata filozfijata
na se {irele po svetot. Aleksandar ja {irel makedonska-
ta kultura so makedonskite timovi i mu pra}al na Aristo-
tel nov nau~en materijal za sistematizirawe.
Aristotel nao|al vreme vo umnoùvawe na spisite da
gi objavi i knigite za posvetenite vo tajni izu~uvawa.
Aleksandar reagiral na toa i Aristotel mu odgovoril deka
i bez toa niv ne moè da gi razberat neposvetenite vo taj-
nite. Tie tajni predanija se odnesuvale na misteriite, na
kosmi~koto i kosmopolitsko u~ewe kaj Makedoncite. Sora-
botkata me|u Aristotel i Aleksandar traela cel ìvot, na
toa se dolì makedonskiot uspeh. Preku niv se odrùvala
vrskata na site nau~nici i umetnici vo Aleksandrija i site
gradovi po svetot.
Ako Filip II bil sre}en deka Aristotel go u~el Alek-
sandra, ako Aristotel bil sre}en {to ìveel vo Filipovo
vreme, Aleksandar bil najsre}en so tatkoto Filip II i u~i-
telot Aristotel. Toa e period vo koj{to Makedonija pos-
tignala najgolem uspeh vo svetot.
So Aristotel se oformuva avtenti~noto logi~no
mislewe i potoa prodolùva interpretacija i eklektika
na poznatoto. Od toga{ mnogu narodi se turkaat da gi istis-
nat rezultatite {to Makedoncite gi sozdale.
So Aleksandar zavladea kosmopolitizmot vo svetot,
potoa se javuvaat plagijati na imperii so porobuva~ki na-
meri. Makedoncite ostanaa nedosti`ni vo sè {to sozdadoa.
Bukvata „A“ vo imeto na Aristotel i Aleksandar
kako da e retka funkcija na voda~, prvenec, glaven prv vo-
116 Angelina Markus
da~. Taka po~nuvaat i imiwata na Ahil, Apolon, Artemida,

Alkomena, Arhelaj, Aminta, Agesilaj, Agaton, Anaksagora,
Anaksimen, Anaksimandar, Aristokle, Andronik, Angel...
Site imiwa na bogovi, kralevi, gradovi, filozofi vo svoe-
to ime nosat ne{to sveto, slavno, Makedonsko kako Aris-
totel i Aleksandar.
Diogen go sovetuva Aleksandar Makedonski.

Eksponat na Muzejot vo Luvr-Francija
BIBLIOTEKITE
SO KNIGI OD ARISTOTEL
Nau~nata rabota na Aristotel vklu~uvala golem broj

lu|e vo prepi{uvawe na knigite i nivno smestuvawe vo bib-
liotekite po svetot. I Filip II i Aleksandar pomagale vo iz-
gradba na gradovi so bibliteki, go pomagale vo obrazovniot
proces vo Makedonija i vo Svetot.
Familijata na Aristotel, so u~iteli i u~enici, so gene-
racii bila prisutna vo carski palati kade {to se planirala
izgradbata na {kolite i bibliotekite vo niv. Ne postojat
biblioteki od makedonski tip samo tamu kade {to ne oti{le
Makedoncite. Vo Aleksandrija bila najgolemata biblitoeka na
svetot, kade {to se ~uvale preku 800.000 knigi, papirusi, per-
gami, plo~i... Od toa kulturno àri{te patuvale knigite na
Aristotel do Pergam, Efes, Carigrad, po Pravoslavnite mana-
stiri na Atos, Meteori, Ohrid, Kiev, Rim... Vatikan stana
trezor na knigite od makedonskite biblioteki po rimskoto
ograbuvawe od Aleksandrija. Atina se pretvori vo skrivali{-
te na umetni~kite dela od Makedonija, posebno so raskopuva-
weto na makedonskite carski grobnici. Site gi prekrojuvaa
Aristotelovite knigi koj za Kanon, koj za jazik i pismo i naj-
mnogu za teolo{ki potrebi na Katoli~kata crkva. Samo edna{
Vatikan gi podotvori vratite za da bukne Renesansata i inkvi-
zacijata vo Italija i vo svetot. Pri~ina za inkvizacijata i
vo Atina i dve iljadi godini podocna, vo Rim, bea makedonski-
te knigi i progresot kako pottik za smena na op{testvoto.
Taka propadnalo i ropstvoto i srednovekovieto. Pokraj sè
118 Angelina Markus
toa, Aristotelovite dela, so klasificirani nau~ni sodrìni,

preìveale vo bibliotekite vo original.Tolku pati goreni,
zabranuvani, uni{tuvani, preìveale zo{to se raznesuvale i
se ~uvale vo makedonskite gradovi i pred Aleksandar i potoa.
Ako Makedonija ja pi{uvala i prekrojuvala svetskata
istorija i kultura so najslavnite imiwa od Antikata, so svoi
simboli, falanga, gradbi, se postavuva pra{aweto kako toa
go postignala bez svoe pismo.
Vo Makedonija postojat opservatorii, karpesti poraki i
pisma, pe~ati od neolit, koine jazik, unicijalnoto pismo,
Aristotelovite knigi pi{uvani na papirusi, pergamenti,
glineni plo~ki, festoskiot disk od Krit, Velesovata kniga,
steli, obelisk, pari so imiwa i monogrami na makedonskite
carevi, obeleàni pati{ta, kamenot Rozeta i mnogu drugi
artefakti koi smisleno i pogre{no se de{ifriraat kako
„gr~ko pismo“.
Sv. Kliment Sv. Naum

Vo Biblijata rodoslovieto se prenesuva zaedno so nastanite

osobeno Noviot zavet.
Makedonskoto rodoslovie e postaro, toa po~nuva od
mitologijata preku cela lista na carevi i familii.
Sepak Ilijadata, Biblijata, crkovnite knigi se znae
deka bile pi{uvani na makedonski jazik i zatoa tolku se
pro{irile kako jazik i pismo kaj Pravoslavniot svet. Gr~ki-
ot jazik nema srodnost so nieden drug jazik. Zatoa ne uspeal
da se pro{iri? Sakaat da nè zakovaat so „slovenstvoto“ ka-
ko Prometeja, so svetlinata na oganot kako pismo, za kazna
{to go prosvetil ~ove~kiot rod.
Kiril i Metodij, Kliment, Gorazd, Naum... so u~eni-
cite ja prodolùvaat istata metoda na opismenuvawe na sve-
tot kako {to toa go prave{e Aristotel. Na{ata kirilica
opsluùva golem del od svetot. Srodnosta na jazicite proi-
zleguva od srodnosta na rodovskite zaednici i plemiwa {to
po srodnost gi obedinuval Filip II vo edna dràva so cvrsti
etni~ki vrski. So logikata na Aristotel, kako metod, filo-
zofijata ja zacrta globalata na svetot, na Makedoncite so
120 Angelina Markus
edna dràva na eden narod, so eden car, edna religija i eden

jazik, primer za formirawe i na buròaskata dràva po-
docna. Toa e istiot jazik i pismo na koj {to zboruvale Fi-
lip II i Aristotel pred stotina razli~ni narodi kako {to
toa se slu~uvalo vo Trojanskata vojna, opi{ana vo Ilijada.
Jazikot i pismoto kako ìva materija se menuva, uso-
vr{uva i vo ne{to su{tinsko ostanuva isto, za da se razbe-
reme so drugite jazici od drugi srodni grupi.
Profesorot Aristotel Tentov re~e deka moè da go razbe-
re jazikot na Aleksandar ispi{an na Kamenot Rozeta. Toj e is-
tiot jazik na koj{to zboruvaat dene{nite Makedonci. I jas mo-
àm da go razberam svetot objasnet so zakoni na misleweto vo
Aristotelovata nauka i filozofijata kako nauka voditelka.
Makedoncite vo Atina vr{ele silno vlijanie so svoj
Liceum, teatar, umetnost, malku e ~udno, kako toa Makedon-
cite so tolku nauki i u~eni lu|e da nemaat jazik i pismo, da
{irat elinizacija. Po sè izgleda gr~kiot jazik so sufiks
„os“ divergiral od makedonskata pismenost vo sega{no, za
nikogo nerazbirlivo govorewe, i zatvorenost vo sebe. Se
forsira „gr~ki“ i od makedonskite nau~nici. Na spomenici so
makedonski natpis vo zagrada dodavaat „os“ za da bilo origi-
nal gr~ko, taka trebalo. Za sre}a golem e brojot na Makedonci
{to imaat pravilen pristap kon Makedonistikata.
Na{eto prirodno nasledno pravo so site makedonski
karakteristiki ako pravilno se primeni }e se ispraznat evrop-
skite muzei, Vatikanskite trezori, gr~kite riznici, pogre{no
etiketirani. Treba da se sogleda vo nova makedonska svetlina
toa {to go sozdade Aristotel vo naukite, Filip II so falangata
i site makedonski kralevi i carevi na kowi {to nosele slo-
boda kultura i pismo po svetot. I ne e samo pismoto vo
pra{awe, tuku kontinuitet na site vidovi umetni~ko tvore{-
tvo, {to go otslikuva ìvotot i li~nostite od Makedonija,

spomnati so Filip II i Aristotel pred i po niv. Makedonski
koreni vo umetnosta i monetokovawe se original i samo se
prisvojuvaat, ne se falsifikuvaat. Da se potsetime na bis-
tite na bogovite, carevite i ostanatite Makedonci.
Statui i bisti na Zevs, Apolon, Muzite, Tiha, Afrodi-
ta, Artemida, Dionis, Heraklo.
Bisti na Filip II vo Delfi, vo Atina, vo Ege i Pela.
Najubavite i naj~esto modelirani se skulpturite i
mozaicite na Aleksandar. Cel tim na carski umetnici se
zanimale so otslikuvawe na najslavniot ~ovek na Svetot.
Lisip i Praksitel so dvata sina skulptori bile zadolèni
za carskite umetni~ki dela. Lisip gi napravil i statutite
na site zaginati borci vo bitkata kaj Granik postaveni vo
Dion. Poznati se zlatnite bisti na \or|ija vo Delfi i
Olimpija. Skopas izrabotil bista na Aristotel vo alabas-
ter so ~udesen sjaj isto kako i bistata na Aleksandar.
Aristotel bil ovekove~en so pove}e bisti. Vo testa-
mentot opfatena e celata Aristotelova familija na koi
imoti i svetili{ta bile postaveni spomenici na rodite-
lite, decata, filozofite i prijatelite na Aritotel. Pos-
tojat dve bisti od Eshin, Filipoviot drugar. Ednata e od
Heraklea odnesena vo London, drugata vo Vatikan.
Se iskopuvaat skulpturi na poeti, filozofi, zaslu`-
ni gra|ani na po{irok prostor od Sicilija, Dion, Stibera
do Pergam, Efes i Aleksandrija so ista fizionomija i bogati
nabori na obleka vo mermer. Mnogubrojnite statui se bez
glavi i race za da ne se otkrie rodot i svitokot so pismo {to
go nosele po svetot li~nostite od Makedonija.
Postoi ne{to zaedni~ko vo skulpturite i svetcite vo
freskite. Toa e pismoto. Aleksandar na kowot i site makedon-
122 Angelina Markus
ski carevi nalikuvaat na Arhan|el, Sv. Dimitrija, Sv. \or-

|ija i drugite angeli. Se odràl kontinuitet na umetni~ko-
to tovre{tvo so sli~ni likovi i imiwa na Makedoncite od
Ilijada, dramite, Biblijata, ìtijata i istoriskite nastani.
Najmnogu od sè vo memorijata na Makedoncite se zadràle
Filip i Aristotel vo centarot na makedonsko rodoslovie.
Evangelija na drevnomakedonski crkoven jazik vo upotreba

vo celiot pravoslaven svet.
LISTA NA KRALEVI, ORATORI
I FILOZOFI VO MAKEDONIJA
POVRZANI SO ARISTOTEL
To~nata godina na ra|aweto na mnogu li~nosti ne se

znae. êsto se napomenuva deka zrelo vreme na ìveewe bilo
na olimpiskata godina, a toa moè da bide ~etiri godini
podocna ili porano. Zatoa ima otstapuvawe vo godinite na
ra|awe kaj nekoi lica. I za mestoto na smrtta na proteranite
i osudenite filozofi, umetnici i nau~nici {to Atina gi
tamanela ne se znae so pregolema to~nost. Prezimiwata i fa-
miliite se gubat za da se skrie potekloto. Naj~esto tie se opre-
deluvaat po gradovi kade {to ìveat, kako na pr. Pitagora
od ostrovot Sam ili Pitagora od Tarent, Sicilija. Duri i
imeto na Aleksandar Makedonski se preprava kako Veliki.
Listata na Makedonci vladeteli cvrsto e utvrdena,
pa zatoa spored nea treba da se odreduva koi sovremenici
ìveele vo nivnoto vladeewe.
Se znae deka vo Pela kaj Arhelaj okolu 400 g. pr. hr. se sob-
rale golem broj slavni li~nosti Ako se trgne samo od toj fakt
mnogu poto~no }e se napi{e makedonskata istorija. Site zagro-
zeni li~nosti prodolìle da ìveat i rabotat kaj Arhelaj.
ARHELAJ I NEGOVITE SOVREMENICI
Tukidid – proteran od Atina ja napi{al istorijata

vo Makedonija.
Evripid – po smrtta na Sokrat prodolìl da tvori kaj
Arhelaj vo Makedonija
124 Angelina Markus
Agaton – glumec i tragi~ar, prijatel na Alkibijad i

Sokrat, do{ol so Evripid vo Pela.
Hipokrat – carski lekar so cela familija sozdaval
asklepijadi vo gradovite, gi le~el site Makedonci, kako
Demokrit, Perdika i dr.
\or|ija – orator, politi~ar, filozof, ostvaruval so-
rabotka so site od Sicilija, do Jonija, podu~uvaj}i gi Sofis-
tite od Makedonija.
Zevskid – od Herakleja gi ukrasuval palatite i grob-
nicite so akvareli, so~uvani vo carskata grobnica od Kut-
le{, Palatica, Ege. Patuva~kite u~iteli i lekari, umetnici
i nau~nici zavr{ile vo Pela kaj Arhelaj. Tamu se nivnite gro-
bovi i statui so bogovi zaedno. Prou~uvaweto na najgolemoto
makedonsko svetili{te pod Olimp vo gradot Dion najdobro
}e ni raskaè zo{to bile tolku palati, teatri, sali so moza-
ici, hramovi so bisti i statui i najmnogu gradbi i aktivno-
Evripid Hipokrat
sti za samite makedonski dinastii. Site makedonski krale-

vi i carevi bile meceni za bilo koe tvore{tvo i sè zaedno.
Aminta – so site tri sinovi: Aleksandar II, Perdika
III i Filip II pokraj postojanite vojni vo borba za makedon-
skata dràva, kako i Arhelaj, nao|ale vreme za gradewe,
pravewe pati{ta, obezbeduvawe napredok vo naukite, filo-
zofijata i umetnosta. Kralevite u~ele vo {kolite, se ve`-
bale so falangata po stadionite i ostanuvale prijateli i
sorabotnici celiot ìvot so naju~enite lu|e na svojot narod.
Toa se potvrduva i so ìvotot na Filip II, Aristotel
i golem broj carski drugari na princevite i nivnite u~ite-
li i u~enici. Dolga e listata na nasledenata vrska vo obra-
zovanieto vo Makedonija koe {to ne niknalo so pojava na
Aristotel. Stotina godini nanazad bile oratori i filozo-
fi {to vr{ele vlijanie vrz Aristotel nekoj posredno, nekoj
direktno, kako negovi u~iteli. Kako {to imotite vo Make-
donija se prenesuvaat so testament, kako {to vladeeweto se
nasleduvalo taka naukite, filozofijata i umetnosta se od-
vivala vo familijarni nasledni tajfi. Toa se gleda vo tes-
tamentot na Aristotel i Hipokratovata zakletva i najmnogu
vo vrskite na mnogubrojnite u~iteli i u~enici {to go odredu-
vale obrazovaniot sistem na najvisoko nivo vo Makedonija.
UÎTELI I UÊNICI NA ARISTOTEL
Lu|eto {to go opkruùvale Aristotel cel ìvot bile

carski lu|e od dvorot na makedonskata dinastija i lu|e od
najvisokite nau~ni krugovi. Kako Filip II ja {irel make-
donskata dràva obedinuvaj}i gi srodnite narodi taka kru-
got na {kolite i naukite gi {irel i gi gradel Aristotel.
Prvi u~iteli mu bile nau~nicite od Pela:
126 Angelina Markus
Nikomah – tatkoto na Aristotela mu gi prenel site

znaewa od prirodnite nauki i medicinata vo trajno nasled-
stvo. Vo negova ~est Aristotel ja napi{al Nikomahova etika.
Hipokrat – so sinovite Drakon, Tesal, isto taka car-
ski lekari, pokraj medicinata mu gi prenele u~ewata na
Demokrit od Jonskoto podra~je so materijalisti~ka orien-
tacija od filozofijata na Tales i Heraklit.
\or|ija – preku svoite u~enici mu ovozmoìl dopir
so site filozofi i oratori od Sicilija, od Elejcite i Empe-
dokle i Anaksagora (carski filozofi).
Eshin – samiot rekol deka po primerot na svojot u~i-
tel \or|ija podu~uval pokraj {kolite i eden u~enik. Toa
bil Aristotel, nare~en Mit.
Proksen – filozof i orator go zgriìl Aristotela
kako staratel po smrtta na tatko mu Nikomah. Aristotel
na Proksen, ènata i sinot Nikanor im postavil statui vo
svetili{tata vo Stagira i vo Stibera.
Aminta – so site svoi sinovi, gi obezbeduval {kolu-
vaweto i ìvotot na Aristotela, obezbeduvaj}i mu rasko-
{en ìvot vo imotite niz Makedonija.
Filip II go pra}al Aristotela vo razni misii so obra-
zovni celi vo bazite, vo blizina na strate{kite gradovi ka-
de {to ima Gimnazioni i stadioni za obuka na falangata.
Proksen go pridruùval vo Atarneja kaj Troja, Mitilena,
As, Mieza, Stagira i drugi mesta.
Aristotel imal golem broj u~enici so koi odrùval
vrski. Toa se Filipovite generali Antipatar, Atal, Par-
menion, Krater i nivnite sinovi.
Aleksandar Makedonski e najslavniot Aristotelov
u~enik so site dvanaeset carski drugari. Toa se: Ptolomej,
Nearh, Perdika, Klito, Filota, Hefestion, Evmen, Krater,
Lizimah... site se Aristotelovi u~enici. Tie zastanale na
Filip II Makedonecot Moneta so likot na Persej

~elo na makedonskite dràvi vo Egipet, Ahaja, Antiohija
i gi vospostavile makedonskite tradicii vo novite centri
Aleksandrii, so istite u~iteli Gimnazioni i Aristotelo-
vite spisi. Site drugi u~enici, filozofi, sorabotnici go
prodolìle i go pro{irile Aristotelovoto u~ewe.
Kalisten, Menen, Korisko so sinot Nelej, Nikanor,
Ksenokrat, Erast, posebno Evrem gi izdaval Aristotelovi-
te spisi. Site tie u{te mnogu drugi negovi u~enici sorabot-
nici i sledbenici imaat zasluga za naukite i filozofijata
na Aristotel. Hermil izrabotil katalog na knigite od
Aristotel. Toj katalog ne dozvolil izmeni i zagubi na kni-
gite i pokraj toa {to bile paleni, kradeni, prepravani...
Najzaslu`ni od site niv bile Teofrast i Menon. Niv Aris-
totel gi imenuval za naslednici na Gimnazionite i biblio-
tekata so site knigi. Tie bile dolgogodi{ni sorabotnici
na Aristotel i ja prodolìle istraùva~kata dejnost pre-
nesuvaj}i ja preku Hiparh i Nelej vo bibliotekata vo Alek-
sandrija i od tamu po cel svet.
Teofrast (372-287g.) bil najomileniot u~enik i so-
rabotnik na Aristotela koj vo testamentot go imenuval za
128 Angelina Markus
upravnik na {kolite so site imoti i biblioteki. Teofrast

uspe{no go zamenil i upravuval celi 44 godini. Drèl pre-
davawa isto kako Aristotel i na istite mesta vo gradovite
niz Makedonija, gi razvival naukite i gi polnel biblio-
tekite so prepisi na Aristotelovite spisi. Teofrast gi
odrùval vrskite so istite lu|e od Aristotelovoto okru-
ùvawe i na ist na~in se grièl za idnite generacii filo-
zofi i carski naslednici.
Kalisten – rodnina na Aristotel go pridruùval
Aleksandra kako istori~ar na pohodot i uspesite na falan-
gata i Makedoncite. Rodninskite vrski na filozofi se
mnogu ~esto zastapeni.
Korisko so Teofrast, Ksenokrat i Aristotel ja for-
mirale filozofskata {kola vo As pod za{tita na Hermi-
ja. Tamu Aristotel se oènil, se srodil so vladetelot Her-
mija i mu se rodila }erkata Pitijada. I Korisko go vnel
sinot Nelej vo Aristotelovata filozofija, za podocna da
ja so~uva nasledenata biblioteka {to ja otkupil Ptolomej
vo Aleksandrija. Ima u{te mnogu u~enici i sorabotnici
na Aristotel familijarno povrzani rodnini. Proksen so
sinot Nikanor, Aristotel so sinot - Nikomah, Korisko so
sinot Nelej i mnogu drugi povrzani so makedonskiot nasle-
den gen i vo carskite i vo filozofskite familii.
Filozofijata na Aristotel i vo teorijata i vo prak-
sata e racionalna. Tie koreni se izvle~eni u{te od mitolo-
gijata vo Makedonija. Bogovite se simnuvale na zemja da ja
pokaàt i prakti~nata strana. Taka Zevs so molwa im go
dava oganot na narodot. Sonceto dava plodorodie i se obo-
àva od Makedoncite. Artemida lovi. Dionis pravi vino.
Hermes kova orudija. Orfej sviri i pee. Muzite igraat oro.
Seto toa go pravi makedonskiot narod. Pravi orudija, se
sluì so ogan, lovi, pravi vino i leb i se veseli. Toa se na-
Aristotel
sledenite makedonski koreni {to Aristotel gi razvil vo

nauki i Aleksandar gi raznel po svetot. Da se potsetime
samo na imiwata {to Aristotel gi spomnuva vo testamen-
tot: Proksen, Nikanor, Nikomah, Hipar, Grilion, Nelej,
Teofrast, Antipatar, Praksitel, Straton, Kalin, Kalis-
ten, Nakip, Metrodor i dr. Testamentot e pi{uvan vo Fi-
lipovo vreme koga vnukot Kalisten u{te bil u~enik kaj
Aristotel. Testamentot na Teofrast e pi{uvan vo Alek-
sandrovo vreme koga Aleksandar gi obnovuval razru{enite
od Filip gradovi pa Muzeumot, se veli, trebalo da bide ob-
noven isto kako {to bil porano.
130 Angelina Markus
Zna~eweto na Makedonija so fenomenalna pojava na

site nejzini trajni vrednosti proizleguva od:
- Makedonskoto plemstvo so nasleden red vo cvrsta
monarhija so Filip II.
- Naslednosta so profesiite i naukata izrazeni kaj
Aristotel.
- Povrzanost na {kolite (Gimnazioni, liceiumi,
simpoziumi) i bibliotekite od Makedonija so vlijanie vo
obrazovniot sistem vo svetot.
- Plejada (yvezdi) na slavni li~nosti me|u kralevite,
nau~nicite, umetnicite, svetcite od Biblijata site Makedonci.
- Artefaktite od arheolo{kite nao|ali{ta ja davaat
potvrdata za makedonskite gradovi so mnogu dokazi za make-
donskata istorija i ìvotot na Makedoncite vo mileni-
umski kontinuitet.
- Makedonskiot neolit, makedonskata bronza, make-
donskite teatri, makedonskite moneti, makedonskata fa-
langa sostaven del se od Filip II,Aristotel i Aleksandar
ovekove~eni vo makedonskata pismenost i isklu~itelna
umetnost.
- ûdno e kako na apsurden na~in se negira ili prisvo-
juva sè makedonsko. Makedonskite dokazi se aksiomatski i
pokraj toa {to svetot se zalaùva deka zaradi kosmopolit-
skata politika Makedoncite im pripa|aat na site. Makedon-
cite se prvo Makedonci si pripa|aat prvo na sebe samite.
- Velika e Makedonija, nasekade dopre, Aristotel i
Aleksandar Makedonski se na{i po karakter i po nasled-
stvo. Makedoncite nema zo{to da se borat i da dokaùvaat
bilo {to za sebe. Toa so logikata go stori Aristotel najum-
niot Makedonec na site vremiwa.
PREDBIBLISKO RODOSLOVIE
NA MAKEDONCITE
Zevs go rodi Makedon, Magnet, Skit. Makedon, go ro-

dil Apolon, Orfej, Lin. Apolon go rodi Asklepie. Askle-
pio go rodi Mahaon, Polidajron, Higija.. Od Mahaon potek-
nuva Hipokrat so sin Nebrid i vnuk Hipokrat. Hipokrat
go rodi Tesal i Drakon. Nikomah go rodi Aristotel. Aris-
totel go rodi Nikomah i Pitijada. Pitijada go rodi Aris-
totela, vnukot.
Rodoslovieto od toa vreme vo Makedonija se nasledu-
va od tatko na sin kaj pove}e vidni filozofski familii.
Proksen go rodi Nikanor. Korisko go rodi Nelej. Ni-
kanor, Nelej i Teofrast gi nasledija Aristotelovite {ko-
li i biblioteki. Nelej ja odnese bibliotekata kaj Ptolomej.
Ptolomej I do Ptolomej XIV i Kleopatra VII se makedonsko
carsko rodoslovie vo Aleksandrija. Rodoslovie na make-
donskata carska dinastija so nasledno vladeewe po~na so
Karan vo 9 v. pr. Hr.
Koin go nasledi Karana. Pirim go nasledi Koina, po-
toa Perdika I, pa Argej I. Filip vladee po niv. Evrop I go na-
sledi Filipa. Alketa I, Aleksandar I po nego vladee Perdika
II pa Arhelaj I, potoa Orest, Evrop II, Pavzanie, Aminta II,
Aminta III, Argej II, Perdika III, Filip II i Aleksandar II poz-
nati od Biblijata. Pred Filip II vladee{e Aminta IV. Alek-
sandar II go nasledi Filip III i Aleksandar IV. Kasandar
vladee{e preku Tesalonika, Filipovata }erka. Filip IV,
Antipatar I, Aleksandar V, Dimitrija I, Pir, Simon, Ptolo-
132 Angelina Markus
VO MAKEDONIJA NAJDOLGO VLADEELE

NAJSTARITE KRALEVI.
Vo dolgogodi{nata istorija na anti~kata makedon-
ska dràva najdolgo vladeel nejziniot osnova~, kral-
ot Perdika I.
Listata na kralevite koi najdolgo bile na prestolot
izgleda vaka (site pred na{ata era):
Perdika I (707-645) 62 godini
Aleksandar I (498-454) 44 godini
Aminta I (540-498) 42 godini
Perdika II (454-413) 41 godini
Aminta III (393-369) 24 godini
Filip II Makedonski (359-336) 23 godini
Aleksandar III Makedonski (336-323) 13 godini
Vo tie trinaeset godini Aleksandar Makedonski soz-
dal dràva {to i denes spa|a me|u najgolemite vo
istorijata na ~ove{tvoto.
mej, Melan, Antipatar II, Osten, Gone II, Dimitrija II, Gone III,
Filip V go nasledi Persej, Filip VI i Aleksandar VI od 142 g.
Vo rodoslovieto na makedonskata dinastija isti imi-
wa na kralevi se povtoruvaat do {estto i ~etirinaesetto
koleno. Vo Aleksandrija kaj Ptolomej do petnaesetto
koleno na kralsko faraonsko vladeewe.
Isto taka od Konstantin I lozata na nasleduvawe se
dviì do Konstantin XIV.
Kleopatra VII
Potoa se rodi Isus Hristos i gi sobra apostolite kako

carska pridru`ba kaj makedonskite carevi i na sli~en na-
~in se preto~ija makedonskite tradicii vo Pravoslavieto
vo pro{iruvaweto na gradbite na crkvite i umetnosta na
kopani~arite i freskopiscite.
134 Angelina Markus
Vo noviot zavet evangelijata potsetuvaat na Aristo-

telovite spisi. Vo Biblijata prodolùva rodot na Make-
doncite kako svetci i ma~enici od Ermenija do Egipet i
Carigrad - grad prestolnina na Konstantin i Justinijan,
kralevi imperatori od makedonskata dinastija. Potoa Lav
i Marija gi rodija Kiril i Metodija vo Solun i gi pratija
vo misija na opismenuvawe vo Evropa so Kliment, Naum, Go-
razd i golem broj u~enici kako vo Aristotelovite {koli.
Vasil II vo Carigrad, car od makedonskata dinastija
na brat mu Nikola mu dade na uprava oblasti vo Solun, Oh-
rid, Prilep, Serdika, Nais, Skopje Larisa kade {to se ob-
novi makedonskoto carstvo.
Nikola go rodi Samoil, Aron, Mojsej, David. Samoil go
rodi Gavril, Gavril go rodi Deljan. Trista godini podocna
Volka{in so Evrosima rodi ~etiri sina Marko, Jovan Andreja
i Dimitrija i }erkite Olivera, Deva... Toa e poznatiot Krale
Marko so gradba na manastiri i tvrdini niz cela Makedonija.
Sekoj Makedonec go znae svoeto rodoslovie i rodo-
slovieto na carstvoto postaro od Biblijata i pobogato so
nastani vo istorijata, umetnosta, religijata i pismenosta.
Ubavinata, goleminata, ve~nosta sekoj Makedonec si
ja nosi vo sebe i ja ~uva kako tajna na potekloto i ìveewe-
to na Makedoncite, so najslavniot Makedonec Aristotel.
Toj e prviot osnovopolo`nik na naukite, enciklopedist,
univerzalen um, filozof od Makedonija.
ZNAÊWE
Govorni{tvoto, logikata, naukite, medicinata, filo-

zofijata, obrazovnite institucii, metodite i bogatata umna
mislovnost e na{e nasledstvo, nasledeno od Aristotel, koe
{to e nasledeno od najslavnite lu|e Makedonci {to ìveele
so Aristotel, pred nego i po nego. Vrskata na lu|eto vo naukata
e istata nasledna vrska na kralevite povrzani so narodot is-
kaàni kako nasledstvo so testament i ednostavno po srodnost.
Makedonskite carevi imale imiwa {to po iljada go-
dini se povtoruvale na prestol. Imale i prezime – Make-
donski, kako Aleksandar Makedonski. So udirawe po {ti-
tot so kopje se proglasuval vladetelot od dinastijata. Na
ist na~in se proglasuvala i pobedata. Kralot vo Makedonija
upravuva spored zakoni. Kralskite drugari, sovetnicite i
sovetot na starcite kaj Makedoncite isti se kako {to gi
sretnuvame kaj Homer i Herodot. Kralot kako prvosve{te-
nik rakovodi so svetili{tata kako Filip so Anfiktioni-
te vo Delfi. Toj e naju~eniot ~ovek i najdobriot govornik,
orator za da moè da go ubedi narodot za pravilna prime-
na na vlasta, vo zakonite i obi~aite. Zatoa filozofijata
na Aristotel se dela na posveteni, tajni u~ewa, za kralski-
te drugari i obi~nite {koli, za narodot i falangata kako
osnovno i visoko obrazovanie. Toa makedonstvo go {irel
Aleksandar i zatoa vo sekoj grad za upravnik ostaval Make-
donec i makedonska uprava, ostaval knigi od Aristotel.
Kralot Makedonec dogovorite gi potpi{uval so svoe
ime, na primer:
- Kralot i Makedoncite.
- Kralot i falangata.
136 Angelina Markus
Koga se izrekuvala smrtna kazna po makedonski na~in

toa bilo kamenuvawe. Sudeweto bilo na kralot so Makedon-
cite. Narodot imal pravo da mu se obrati direktno na kralot
i preku sovetnicite, carskite drugari, u~itelite gardata.
Dvorskata ceremonija imala svoi pravila vo sve~enos-
tite, proslavite, lovot, prosledeni so site makedonski insig-
nacii, simboli na sonceto, purpurot, dijademite, krunite, pa-
radnoto oru`je i sepak, site makedonski kralevi i carevi,
ìveele vo falangata obeleàni so lenta na glavata. Mnogu
sloèna organizacija primenuvale Makedoncite za da se odrì
visok stepen na obrazovanie i uve`banost na falangata. Toa
ni ja otslikuva povrzanosta na carskite lu|e so lu|eto od nau-
kata i makedonskite {koli za sekoja namena. Toa e povrzanos-
ta na Filip II i Aristotel. Toa e caruvaweto povrzano so fi-
lozofijata i naukite {to obezbedilo visoka tehnologija na
oru`jeto, monetite so likot na carot, statui na carevite i
filozofite po svetili{tata na Apolon i Artemida, vo gra-
dovite so teatri, parkovi, {koli, site bogato ukraseni so stol-
bovi, mozaici, freski. Makedonskite gradbi, pati{ta, gradovi
sami zboruvaa za svojot rasko{ i go pretstavuvaat makedon-
skiot tvore~ki um vo site oblasti. Makedonskoto pogrebuvawe
vo arheolo{kite iskopini go potvrduva istoto, so site arte-
fakti na pokojnikot so zlatni maski, oru`je, sadovi, moneti
i kov~eè so sonce, {esnaesetkrakoto makedonsko sonce.
Rasko{nite imoti opi{ani vo testamentot na Aris-
totel i lu|eto, familijata, gradovite i dràvata ni ja pot-
vrduvaat povrzanosta na filozfite so carevite i vo obra-
zovanieto i vo ekonomskoto obezbeduvawe. Arhelaj, Aminta,
Filip II, Aleksandar, znaele deka investicijata vo obrazo-
vanieto dava trajni rezultati. Makedonija toa go pravela
za sebe i za idnite generacii vo svetot. Za da ne priznavaat
deka Filip II e Makedonec i Aristotel e Makedonec, deka
makedonskata istorija e Makedonska. Treba da potsetime

na specijalnata metoda da se bri{e prezimeto na makedon-
skite filozofi, so toa {to se obeleùvaat po gradovi.
Taka Aristotel e od Stagira, Heraklit od Efes, Demokrit
od Abdera… i ako site gradovi zaedno so Atina bile Make-
donija, podocna svetska imperija na Makedoncite, od koi
{to proizlegle site drevni koreni za svetskite dràvi i
civilizacii so makedonska naslednost.
Grcite sega bile mnogu ~uvstvitelni na imeto Make-
donija i maka ma~at da go pretstavat toa ime kako „gr~ko“.
Aristotel na vreme toa go srabotil. Kolku e plitko
i kolku sme{no koga sakaat da ja ubedat Evropa so surogati
na ne{to koga taa raspolaga so originalite od Makedonija
no gi prikaùva.
Vo edna prilika Diogen rekol: „Vidi, vidi, golemite
kradci fatile mal kradec“.
Evropa raspolaga so pismoto na makedonskite carevi,
Ptolomei, so rozetata, stelite, obeliscite, so makedonskata
bronza, monetite, nakitot, so seto neprocenlivo bogatstvo od
Makedonija. Ikonite, freskite, evangelijata, kirilicata
pretvorena vo latinica, hristijanstvoto vo katolicizam, so
razni sekti, seto toa e ograbeno od Makedonija. Site argu-
menti na Atina se da i se dade legitimet od onie {to ja po-
delija Makedonija i ‹ dadoa gradovi i zemja da i potvrdat
deka i lu|eto Makedonci i celoto kulturno nasledstvo vo
Makedonija da i se priznae kako nejzino. Kako ne sfa}a deka
Francija, Anglija i Germanija nemaat kolonii kako nekoga{.
Sega se na red makedonskite resursi vo ograbuvawe, pod izgovor,
deka nekoga{ }e ne primat i }e ne priznaat vo svoite insti-
tucii po drevno makedonski na~in uredeni. Evropa e vo Make-
donija, dojdena so Grcija zaedno i so site na{i neprijateli da
soberat u{te ne{to {to ostanalo. Du{ite i gor~inata ne ni
138 Angelina Markus
ja gibaat, taa e {iroko rasprostraneta po svetot do kade {to

ima Makedonci. Na{eto duhovno bogatstvo i gordosta {to
otpove}e ja imame ne krepi za ve~nost.Toa se dolì na dol-
gata istorija, makedonskite dinastii, umnite lu|e i neuni{-
tlivosta na narodot, na Makedonecot, reprezentativniot
primerok od ~ove~kiot rod, Aristotel i Filip II.
Vlijanieto {to Makedonija go izvr{ila vo svetot
kako sveta misija ostanala do denes. Prvi vo svetot, Make-
doncite go povrzaa kosmosot so mitologijata, so materijata
i duhovnoto umetni~ko tvore{tvo, so dràvata i narodot,
so son~eviot simbol, so sè postoe~ko, so makedonski koreni.
[kolite od Makedonija, opservatoriite, mermernite pala-
ti, pati{tata, simbolite, svetili{tata, slavnite lu|e od
naukite i filozofijata so pismoto, makedonskite carevi,
seto toa ja dalo nadgradbata vo sovremenite nauki kako ato-
misti~kata i kompjuterizacijata. Aristotel go ovozmoìl
razvitokot na naukite so metodite obrazloèni vo logika-
ta. Aristotel najumniot ~ovek na site vremiwa, bil i osta-
nal Makedonec, izdanok od bogatata genetska naslednost na
kralevi, filozofi, plemiwa i narodi srodni so Makedon-
cite od Makedonija i od svetot. Vo ovaa kniga se opfateni
site poznati li~nosti od Makedonija bliski do Aristotel,
povrzani so prijatelstvo i rodninski vrski na plemstvoto
i nau~nata elita. So site niv ìvee{e i rabote{e Aristo-
tel za da go prenese kulturnoto nasledstvo od svoite pretci
na potomcite - Makedonci. So niv Aristotel ja izgradi make-
donskata nau~na imperija sodràna vo testamentot i
rodoslovieto na Aristotel i Makedoncite. Ne e samo testa-
mentot nasledstvo. Makedonskoto nasledstvo e vo site seg-
menti na ìvotot od istorijata do sega{nosta, a na krajot
toa e najgolemoto istoriskoto i kosmopolitsko dostignuva-
we {to go sozdadoa i mu go podarija na svetot Makedoncite.
POLIBIE
ZA MAKEDONSKITE KRALEVI
Koj e Polibie?
Vo Enciklopedija Britanika pi{uva deka e toj gr~ki
dràvnik i istori~ar. Roden 200 g. pr. hr. do 118 g. Zaradi
nelojalnost kon Rim bil deportiran vo 168 g., bil vospituva~
na Scipion. Napi{al istorija vo 40 toma, ostanale pet.
Vo Hrvatskata enciklopedija se veli deka bil gr~ki
istori~ar, vo Rim bil ispraten so 1000 zalo`nici zaradi
simpatii za Makedoncite. Vo 149 g. Scipion go vodel vo Kar-
tagina pri razurnuvaweto. Vo 146 g. Rimjanite go razurna-
le Korint i go razbile Ahajskiot Sojuz, Polibie ja ubla-
ùva sostojbata na svojot narod.
Od dvete knigi Istorija od Polibie, prevedena na
srpski vo 1988 g. so redakcija na d-r Gavela dobivame drugi
podatoci. Polibie bil komandant na kowicata na Persej
i bil zaroben vo poslednata rimsko-makedonska vojna. Bil
odnesen vo Rim so Persej i celoto makedonsko plemstvo.
Polibie 12 godini bil rob ili kako {to gi vikale novum
civitas, isto kako metocite vo Atina. Taka Polibie so site
Makedonci kako visokoobrazovani lu|e stanale robovi, u~i-
teli kaj nepismenite Rimjani, bez gra|anski prava i imot.
Polibie ostanal pod staratelstvo na Scipion Afri-
kanecot, podocna i prijatel, samo da ostane poblisku do ma-
kedonskata bogata arhiva za pi{uvawe na istoriskite nas-
tani od 220-146 g. {to ja ograbile Rimjanite. Zna~i, Polibie
ne bil ni Grk ni Rimjanin, zatoa knigite mu se izgubeni a
140 Angelina Markus
pi{uvaweto mu go interpretiraat Strabon, Plutarh, Api-

jan i dr. Polibie ni dava odli~ni podatoci za Makedon-
cite i pokraj site razli~ni tolkuvawa.
Za nas e va`no {to Polibie pravej}i sporedbeni iska-
ùvawa uspeva da vmetne avtenti~ni karakteristiki za
vojuvawata na Makedoncite, za falangata, za pregovorite
so kralevite, imiwata na gradovite i mnogu ~esto spomnu-
vawe na Tiha vrz sudbinata na makedonskiot narod kako
bogiwa, za{titnica, so rogot na izobilie vo raka. Vo Sti-
bera otkrieno e bogato svetili{te na Tiha kraj Gimnazio-
not so golem broj statui. Tiha ~esto se zamenuva i so drugi
imiwa kako Izida, Fortuna, Nemeza, Demetra. Polibie po-
kaà deka taa e samo makedonsko boèstvo.
Za makedonskite kralevi, se znae u{te od Aminta i
Filip deka sklu~uvale dogovori so nasledno pravo. Filip
vo Korint sklu~il takov dogovor i Aleksandar trgnal da
si go ostvari toa pravo. Po pat ja kazni Teba, kako {to Filip
go kaznil Olint kako opomena da ne se „pipka“ vo make-
donskoto nasledstvo.
Polibie toa go znael i go istaknuval kaùvaj}i vo
vtorata kniga za sli~nosti. Filip II planiral kako da ja
sovlada Persija i Aleksandar go realiziral toa. Filip V
imal ista namera kon Rimjanite a Persej gi vodel vojnite.
Potoa veli deka Tiha im pomognala na Makedoncite pri ra-
zurnuvaweto na persiskite gradovi. „...Nitu Persija nitu
Makedondija nitu nivnite carevi ne veruvale deka }e go
snema imeto na Persija koi vladeele so cel svet i na nivno
mesto }e dojdat Makedoncite na koi porano ni imeto ne im
se znaelo…“
Polibie voo~uva deka Filip II i Aleksandar vojuvale
nadvor od gradovite za da gi so~uvaat i obedinat. Filip V
i Persej razurnuvale i pusto{ele sè pred sebe na ist na-

~in kako Rimjanite. Postoi izraz „pusta Ilirija“ - sè bilo
ograbeno za da ne padne vo drugi race, rimski.
Polibie raskaùva za Paul kako uni{til 70 gradovi
vo Makedonija i Epir koj bil otsekoga{ prijatel so Make-
doncite, zarobil 150.000 lu|e i Ilirot Gencie isto taka
bil zaroben so sè deca i odnesen vo Rim kade {to se slave-
lo 30 dena so izloùvawe so jarem na vrat na carot, semej-
stvoto i plemstvoto od Makedonija.
Emilio bil poznat kako ~ovek {to na Rim im donel
ogromno bogatstvo od riznicite od Makedonija a Scipion
bil poznat po razurnuvaweto na Kartagina. Ignacio se pro-
slavil so imenuvawe na makedonskiot carski pat so svoe-
to ime. Polibie seto toa objektivno go prikaàl pa zatoa
istorijata mu se „gubi“, mu ja „snemuva“.
Eratosten, Teopomp i drugi nau~nici go privleku-
vale vnimanieto na Polibie, kako i Ilijadata, koi ~esto
gi citiral - „Teopomp kako istori~ar do{ol vo Pela kaj
Filipa i vo svojata istorija za Makedoncite go opi{uva
Filipa kako drzok, alkoholi~ar, izbuvliv, a mu bil prija-
tel“, pi{uva Polibie. Filip V imal sli~en karakter do-
deka Persej nemal nikakvi poroci.
Za Makedonskata falanga citiran e konzulot Lucie
koj raskaùval deka porano ne videl falanga tuku prv pat
ja videl koga se sretnal so Persej. Priznal pred prijate-
lite vo Rim, deka ni{to nema postra{no i pouàsno od ma-
kedonska falanga.
- Filip II gi prepla{i site vo Trakija i Tesalija.
- Aleksandar go nasledi vo sè, za strategijata se spom-
nuvaat opisite {to Kalisten gi komentira po bitkite.
- Antipatar se pokaà vo Lamiskata borba.
142 Angelina Markus
Kasandar, Demetris, Antigon, Gonat na ist na~in vo-

veduvaa garnizoni po cela makedonska teritorija, spore-
duva Polibie.
- Pomorskite bitki kaj Hij i Rod {to gi vodi Atal
se so makedonski na~in na vojuvawe.
- Borbite na Filip V se isti borbi na hrabrite Ma-
kedonci {to pobeduvaat. Za bitkite na Makedoncite zbo-
ruvaat i drugi filozofi osven Kalisten, toa se Zenon,
Antisten, Teopomp.
- Filip V go opsednuva Abid za Aziski vojuvawe i e
potresen od samoubistveniot napad na naselenieto.
- Rimjanite se zainteresirani za Makedoncite i sè
pove}e pra}aat poraki, diplomatski pratenici i posredu-
vawe za dogovori i prisustvo vo zapadnite granici na Ma-
kedonija.
- Od Atina na Filip mu pora~uvaat da ne vojuva so
niedna dràva i da nadomesti {teti. Istoto im go kaàa
Rimjanite i na Epir, na Antioh i Ptolomej (im posreduvaa
za mir). Toa go ~ine{e Antioh 15.000 talanti. Od kontro-
lata Rim ima{e korist i se podgotvuva{e preku sojuzi da
deluva u{te pove}e protiv Makedonija. Mnogu gradovi ka-
ko Rod i Hij sakale i imale hrabrost da se opredelat za Per-
sej i Makedoncite, gledaj}i deka Rim saka da go porobi ce-
liot svet, imalo i koleblivost.
- Demetrija, sinot na Filip, sklu~il dogovor so Rim i
bil odli~no primen. Po vra}awe vo Makedonija bil ubien.
Filip e voznemiren. Podgotvuva o~istuvawe na oklopena
vojska pred bogot Keant i svoe smiruvawe. Polibie go opi-
{uva makedonskiot praznik Ksantika so koj se slavi prolet-
ta so crvenobelite boi, martinki, za zgolemuvawe na duhov-
nosta, pred se na vojnicite od falangata pred i po vojna.
Persej po mirot so Rim saka da gi vrati begalcite, i

izdal povik po niv vo Delfi.
Za li~nosta na Persej, Polibie kaùva deka e doras-
nat na kralskata polo`ba. Seriozen, umeren, dostojno se
pretstavuva na parite so site makedonski simboli. Se è-
ni so Laodika, }erka na Seleuk IV, preku Rod. Persej gi po-
beduva Rimjanite i dobil otkup za zarobenite. Tiha go pod-
drùva Perseja i kon Epir. Ispratil delegacija vo Rim i vo
Stibera. Go rasprodal plenot i zarobenite, ja odmoril voj-
skata od borbite so Rim, Dardanija, Ilirija. Atina so Aha-
ja se opredelila za Rim. Persej ostvaril brz pohod na His-
kana trgnuvaj}i od Stibera. Ne sakal da potplatuva sojuzi,
veruval vo nepobedlivosta na Makedonija. Polibie prate-
nik na Pelepones nema pismeno ovlastuvawe i ne saka da
odgovara na pra{awa od senatot. Persej bil samouveren i ja
vodel politikata na Filip II so ista pridru`ba i istiot
na~in na vojuvawe.
Persej planiral so Antioh da ja osvoi Aleksandrija.
Toa bilo opasno za planovite na Rim. Evmen, Apoloviot
sin se dogovaral so Persej za neutralnost ili posreduva-
we za mir, za 500 i 1500 talanti. Ne se spogodile.
Rimjanite se vo Makedonija i presudnata bitka se
vodi na Pidna. Persej iscrpen od naporite, iako beskrajno
hrabar se povlekol. Site makedonski kralstva se zagroze-
ni. Rimjanite pokaùvaat surova politika kon Persej i
ograbuvaaweto na Makedonija. Persej umira 162 g. a potoa
i negovite deca koi se pogrebani vo Rim. Nikoj ne veruval
deka moè Makedoncite da bidat pobedeni, nitu Persej.
Toa sepak se slu~ilo.
Polibie zboruva za odu{evenosta na Emilio od umet-
nosta. Sè se dviì kon Rim. Vo Dion, Persej podigal stol-
144 Angelina Markus
bovi a Emilio na niv staval svoi statui. I bistite, {to po

pora~ka na Aleksandar, Lisip gi izrabotil za borcite pad-
nati na Granik toga{ se premesteni vo Rim. Ne samo Dion, se
pusto{ele site svetili{ta, palati, biblioteki. Se preselu-
vala makedonskata kultura, se asimilira za rimski potrebi.
Potoa Polibie se posvetuva na geografijata, gi opi-
{uva pati{tata, mestata na bitkite, rasporedot na grado-
vite, prostorite opeani vo Ilijada i skitaweto na Odisej,
seto toa i od sekoga{, {to se vikalo makedonsko carstvo -
dràva, cel svet.
Najva`no e toa za nas {to Polibie go opi{a carski-
ot pat so patokazi, a Ignacio si go stava svoeto ime na
gotovo i do denes toj pat se vika Via Ignacia. Makedon-
skiot carski pat dobi rimsko ime. Od Apolonija toj pat odi
na istok vo Makedonija do Lihnida, pa niz Heraklea, Lin-
kestida, Eordija, Edesa, Pela, Tesalonika. Po toj pat za
posleden pat niz Makedonija se dviè{e Persej.
Blagodarenie na Polibie gi dobivme faktite, povo-
dite i pri~inite na borbite na makedonskite kralevi na
site prostori od Aleksandrovata makedonska dràva, iz-
razeni vo naporite na Persej da ja so~uva taa Makedonija.
[to da se napravi?
Da se izbri{e tekstot za Persej kako posleden make-
donski kral.
Site rimski imperatori se so makedonsko poteklo i
turskite sultani do Ataturk. I angliskata kralica e Ma-
kedonka po gen.
Da se vrati imeto Makedonski carski pat namesto
Via Ignacija.
Da se is~isti makedonskoto kulturno nasledstvo od
elinizam.
Da se vratat koskite na carskoto semejstvo vo Heraklea

ili Stibera kade {to tie bea najsigurni za ìveewe.
Da se podigne spomenik na Persej vo Perseida.
Polibie gi beleì sporedbeno kulturnite i dràv-
nite nastani vo Makedonija, vo vremenska ramka od 150 go-
dini, vremeto od Filip II do Filip V.
Vo Rim bea odneseni 150 iljadi intelektualci od Ma-
kedonija da go primenat Aristoteloviot makedonski obra-
zoven sistem. Od toa vreme ostanala pogovorkata: „Site
Makedonci - generali, site Rimjani prosti vojnici“. Na-
brzo site generali se vra}aat vo Makedonija za da gi obno-
vat sedumdesette gradovi {to Rimjanite gi razurnaa. Rim
prodolì da kopira se {to e makedonsko, procvetaa nau-
kite od Aristotel i na krajot Rimskiot konglomerat pro-
padna. Makedonija prodolì kako u~itelka na svetot da go
nametnuva svoeto sovr{enstvo vo site podra~ja, posebno
vo pismenosta. [to baraat grobovite na Persej. Polibie,
Sv. Kiril vo Rim? [to baraat Aristotelovite i Klimen-
tovite spisi vo Vatikan? Neka ni gi vratat, barem da zna-
at deka znaeme {to se toa Makedonski koreni vo cel svet
rasposlani, Makedonci moi.
Visokoobrazovanite lu|e od Makedonija, celoto plem-
stvo, se pojavija kako robovi da gi opismenuvaat Rimjanite
so naukite na Aristotel kako {to vo Atina se opismenuvaa
so Sofistite. Makedonskite biblioteki vo Aleksandrija,
Pergam, Antiohija, so Kleopatra nastradaa na ist na~in ka-
ko Persej. Ostanaa samo naukite so filozofijata na Aris-
totel. Tie se vozobnovuvaat, neuni{tlivo gradivo na origi-
nalot {to se odrà da svedo~i za Makedonstvoto vo svetskata
istorija, za silite na umot, za najumniot ~ovek, za Aristo-
tel - Makedonecot. Toa {to e Aristotel za Filip II toa e
146 Angelina Markus
Polibie za Persej, toa e Kliment za Samoila. Site aposto-

li za site kralevi i carevi od Makedonija, kako obrazoven
kontinuitet do denes. Trista godini od Filip II do Persej se
e istovetno vo makedonskata dràva.
Makedonskite {koli so Aristotelovite nauki

prodolùvaat vo site makedonski carstva i preku
Konstantin i Justinijan stignuvaat do Klimentoviot
Univezitet vo Ohrid, so prevodite na Biblijata,
evangelijata i gradbite na crkvite koi po Makedonski
terk se gradeni i ìvopisani vo celiot pravoslaven svet.
Bele{ka za avtorot
Angelina Markus diplomiran profesor po filozo-

fija na makedonskata javnost i e poznata po desette objave-
ni knigi od drevnosta na Makedonija. Vo niv pi{uva za site
vrednosti od razli~ni oblasti, za makedonskata drevna medi-
cina, teatrite, mitologijata, carstvata, parite, filozofi-
jata, Filip II Makedonecot i sega za Aristotel.
Nejzinite prikazni… za Makedon i Makedoncite…
predizvika golem mediumski interes. êsto e prisutna na
razni tribini, Makedonskoto radio, elektornskite mediu-
mi i pe~atot. Pi{uva recenzii i sorabotuva so site {to na
bilo koj na~in se zanimavaat so Makedonizmot i ja sakaat
Makedonija, rabotat i mislat MAKEDONSKI.
KORISTENA LITERATURA
D. Laercie
@ivot i mislewe na golemite filozofi
Aristotel
Poetika
Aristotel
Politika
Aristotel
Nikomahova etika
Aristotel
Ustavi na dràvite (Atinski ustav)
M. \uri}
Istorija na Helenskata knièvnost
M. \uri}
Helenska etika
Plutarh
Slavni anti~ki likovi
A. Mi{ulin
Istorija na stariot vek
G. Grinevi~
Praslovenska pismenost
Justin
Filipova istorija
Juxin Borza
Vo senkata na Olimp - pojava na Makedonija
Sime Pandovski
Makedonija
Tome Bo{evski, Aristotel Tentov
Po tragite na pismoto i na jazikot na anti~kite Makedonci
SODR@INA
TESTAMENTOT NA ARISTOTEL...................................................................................5
@IVOTOPISOT NA ARISTOTEL.............................................................................21
ARISTOTEL I PLATON........................................................................................................35
ISTORIÂRITE NE SE OD ATINA........................................................................45
ARISTOTEL VO NAUKITE I FILOZOFIJATA.......................................51
\OR\IJA I NEGOVITE UÊNICI PO ORATORSTVO...................... 67
ARISTOTEL I ORATORSTVOTO, FILOZOFIJATA
I NEGOVI VLIJANIJA.........................................................................................................79
ARISTOTEL I FILIP II.......................................................................................................83
IZVORI....................................................................................................................................................91
ARISTOTEL I ALEKSANDAR......................................................................................113
BIBLIOTEKITESO KNIGI OD ARISTOTEL...........................................117
LISTA NA KRALEVI, ORATORI I FILOZOFI
VO MAKEDONIJAPOVRZANI SO ARISTOTEL.....................................123
PREDBIBLISKO RODOSLOVIE NA MAKEDONCITE...................131
ZNAÊWE............................................................................................................................................135
POLIBIE ZA MAKEDONSKITE KRALEVI.................................................139
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka
“Sv. Kliment Ohridski” - Skopje
1-05 Aristotel
94(381)“-0384/-0322“
MARKUS, Angelina
Aristotel Makedonecot / Angelina Markus. - Skopje ; Markus
A., 2007. -152 str. ; ilustr. ; 20 sm
Bibliografija: str. 147
ISBN 978-9899-2461-4-2
a) Aristotel (384-322 g.p.n.e) b) Makedonija, anti~ka - Istorija

- 384-322 g.p.n.e
COBISS.MK-ID 69705994

Angelina Markus - Aristotel Make Done Cot

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Angelina Markus - Aristotel Make Done Cot

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Skopje, Makedonija, 2007

Aristotel e Makedonec, filozof, nau~nik i najgolem

• „Sè }e bide dobro; ako ne{to se slu~i, Aristotel

na mojot tatko. Koja bilo ku}a od moite da izbere, stara-

Aristotel - rezba izrabotena od

I vo testamentot na Teofrast, Aristoteloviot u~e-

• Hiparh i drugite filozofi {to gi odredil Aris-

Hiparh, Nelej, Straton, Kalin, Demotin, Demarat,

Testamentot vo tri primeroci bil zape~aten so pe-

Stagira, Abdera, Troja, Hefes, Milet, Aleksandrija i Sto-

Ako e Stibera rodnoto mesto na Aristotel poznat ka-

Rotonda ili Tolos, go ima vo site gradovi niz Makedonija

niv kako Pelagonija, Alkomena, Link a drugite na 17 kilo-

carevi so ime Aleksandar, Perdika, Aminta. Nikoj od niv,

Skopas i Lisip, carskiot portretist. Praksitel trebalo da

bi, Stibera, Herakleja, Lihnida, Skupi... Toj prototip slu`el

posvetuvalo takvo vnimanie, kako na decata i roditelite na

nie na carskite i generalski deca, za da se sozdadat celi

vi kade {to `iveel i rabotel Aristotel, so familijata i

Za Aristotel, kako za Makedonec, retko se spomnuva

Filip II vo pomladite godini

kleja, Stibera, Lihnida sè do Filipi, Skupi i u{te mnogu

`estok karakter koj{to diplomatijata ja pu{tal da vrvi

Aristotel od tatko si Nikomah i majka Festijada,

Tesal, da bide lekar na Aleksandar i sinot na Nikomah

val, gi obrazlo`il, sobrani kako

Pitagora od Sam prebegnal vo

Eden drug moment od `ivo-

Statuata posvetena na eden

vladetel filozof, kakvi {to bile vo su{tina site u~eni

„Filipiki“. Vo tie nemirni vremiwa nitu Atina nitu Pla-

Kukuta (comium maculatua) e mnogu rasprostraneta bil-

Aristotel so pismo go izvestil Antipatar deka mu bi-

Zakoni za nasledstvo i starateli, gri`a na genera-

vo 335 godina koga bil izgraden Gimnazion za da go vospos-

Primitivnite vladeewa sozdavaat primitivna reli-

ra~ja. Rasko{niot carski `ivot na Aristotel bil uslov,

Ima ne{to zaedni~ko i voop{teno pome|u medici-

komahova etika“ go iska`al svojot stav {to pogre{no se

Prepravaweto na Aristotelovite sfa}awa e o~igledno.

prevozijdel site negovi nedostatoci kako stavot za „ideite“ i

toi ubavo, samo ubava mo`e da bide mislata za ubavina. Dob-

te i filozofijata, lekarite, oratorite i vrvni dinastii.

Aristotel vo „Poetika“ go istakna zna~eweto na site umet-

Slavata na Makedonija se temelela na Aristotelo-

Aristotel poseduval o{tra i brza misla, dlabok um

Herodot, Ksenofon, Tukidid,

Ksenofon e onoj filozof {to ja napi{al Odbrana na Sok-

Tukidid, proteran od Atina vo

donija nemal prava isto kako me-

Polibie (200-118 g. pr. Hr.)

Taka Polibie stana „rimski istori~ar“ {to na „gr~ki“ ja

bil Atiwanin i dali grad-dr`avi~kata storila ne{to za

Filozofot Aristotel mu be{e kako vtor tatko

Aristotel e ~ovekot {to vladeel so site nauki vo ne-

kot i misleweto. Po sistematizacijata sledi sinteza vo

zastapeno kaj Empedokle. Materijalisti~kata linija na

Ako sakame da gi nabroime

hodnite i sovremenicite filozofi. Od site niv u~el, samo

Aristotel tatko na etika i estetika, taka gi izlo`il {to

vo Rusija tuku i vo cela Ev-

Delata: „Ustavi“, „Nikomahova etika“, „Poetika“ i „Po-

Materija e postoewe vo prostor i dvi`ewe vo vreme.