P. 1
Angelina Markus - Aristotel Make Done Cot

Angelina Markus - Aristotel Make Done Cot

|Views: 320|Likes:
Published by pelister makedon

More info:

Published by: pelister makedon on Apr 26, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/27/2013

pdf

text

original

ANGELINA MARKUS

ARISTOTEL MAKEDONECOT

EDICIJA KLEA

Skopje, Makedonija, 2007

Izdava~: Angelina Markus Za izdava~ot: “MAKFORM” - Skopje

Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: Bojan Simovski

Pe~at: “Bims kompani” - Skopje

ANGELINA MARKUS

ARISTOTEL MAKEDONECOT

ristotel pretstavuva olicetvorenie na naslednosta vo Makedonija. Naslednost na dinastiite, obi~aite, imotite... se povrzuvaat so carskite lu|e kako del od carskite lekari, filozofi, umetnici, oratori i zanaeti vo tajfi, {koli, biblioteki. Aristotel e presek na taa naslednost so site va`ni li~nosti od Makedonija. @ivotot go spodeluval so carevite, carskite drugari, so u~enicite i u~itelite, so familijata i prijatelite, so celiot narod. Celta mi e da gi sogledame tie silni vrski na negovite sorabotnici so koi se sozdadeni i so~uvani najgolemite postignuvawa vo naukite i filozofijata so makedonsko avtorstvo (nasledstvo) na generacii od Makedonija.

A

TESTAMENTOT NA ARISTOTEL
Aristotel e Makedonec, filozof, nau~nik i najgolem mislitel, proizlezen od cel red vredni i mo}ni lu|e na makedonskiot rod. Ne mo`eme da gi nabroime site avtori koi pi{uvale za Aristotel. Bezbrojni redakcii i prepi{uva~i samo ja reduciraat negovata originalna misla. Prepravki ima i vo negovite originalni spisi a ne samo vo komentarite. Dveipol iljadi godini site se napregaat da go nakalemat kako da bil „Grk“. „Fr~at“ sprotivnite argumenti za negovite neuni{tlivi koreni so poteklo od Makedonija. Diogen, Laercie i Milo{ \uri} vo svoite dela najdobro nè naso~uvaat kon tie argumenti za vnimatelno koristewe. Testamentot na Aristotel ni razotkriva mnogu argumenti, za toa kakov `ivot, obi~ai i zakoni imale Makedoncite toga{, zadr`ani i sega, glavno vo praven nasleden sistem. „Interesen e testamentot na Aristotel od kogo zra~i direktna gri`a za najbliskite so ne`na, re~isi sentimentalna toplina i ~ove~nost“, }e pi{uva \uri} i vedna{ vo narednata re~enica pravi gre{ka velej}i deka kako i site testamenti od ona vreme taka be{e si bil pi{uvan i Aristoteloviot. Toa ne e taka zatoa {to voobi~aeno vo Antikata i sega, testamentot ima li~en karakter za semejno nasledstvo. Testamentot na Aristotel, isto kako i testamentot na Aleksandar imaat dr`avni~ki karakter. Toa }e go vidime citiraj}i go spored Laercie:

6

Angelina Markus

• „Sè }e bide dobro; ako ne{to se slu~i, Aristotel
odlu~i vaka. Izvr{itel vo sè da bide Antipatar. Dodeka Nikanor stasa, da se gri`at Aristomen, Timarh, Hiparh, Diotel i Teofrast (ako saka i ako za toa ima mo`nost) za decata i za Herpilida i za sè {to zad sebe ostavam. Koga devojkata }e porasne da se oma`i za Nikanor; no ako na deteto ne{to mu se slu~i - ne dal Bog, i nema da se slu~i pred nejziniot brak ili od koga }e se oma`i, a deca nema rodeno, toga{ Nikanor neka bide staratel i za deteto i za sè ostanato i neka upravuva so dostoinstvo koe prilega i na nego samiot i na nas. Nikanor neka se gri`i, (da se stara) i za devojkata i za sinot Nikomah, taka kako {to e najarno za niv vo sekoj pogled, kako tatko i brat. Ako na Nikanor ne{to mu se slu~i - da ne dade Bog - ili pred da ja oma`i devojkata ili otkako e oma`ena pred da dojdat deca neka va`i sè ona kako {to e naredeno. Ako Teofrast saka da `ivee so nea, negovite prava }e bidat isti kako onie na Nikanor. Vo podrug slu~aj staratelite }e upravuvaat spogodbeno so Antipatar, {to se odnesuva do }erkata i mom~eto, da bide sè onaka kako {to e najdobro. Staratelite i Nikanor se}avaj}i se na mene i Herpilida, kako sekoga{ mi bila verna i odana vo sekoj pogled, da se pogri`at ako posaka da se oma`i da ne bide za nekoj nedostoen ~ovek. Osven toa {to go ima primeno da i se dade eden talant srebro od nasledstvoto i tri sluginki {to }e gi zadr`i, devojkata {to ja ima i slugata Pirej. Ako saka da se naseli vo Halkida da dobie stan vo gradinata, a ako saka da `ivee vo Stagira da i se dade ku}ata

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

7

na mojot tatko. Koja bilo ku}a od moite da izbere, staratelite da ja opremat so name{taj po svoj izbor i kako {to na samata Herpilida i odgovara. Nikanor da se pogri`i za mom~eto Mirmeks, da se odvede kaj negovite onaka kako {to mi dolikuva mene, zaedno so sè ona {to od nego sme go primile. Ambrakida da se oslobodi i na denot na svadbata na mojata }erka da i se dadat 500 drahmi i devojkata koja i sega ja ima. Na Tali pokraj devojkata {to ja ima da i se dadat 1000 drahmi i u{te edna devojka. Na Simon, osven onie pari koi porano mu bea dodeleni, da dobie u{te eden sluga ili da mu se dodade u{te nekoja suma pari. Tihon, Filon i Olimpie da se otpu{tat koga mojata }erka }e se oma`i. Site moi slugi {to me slu`ele da se zadr`at i koga }e dojdat vo soodvetni godini da se otpu{tat, ako toa go sakaat. Moite starateli, isto taka, }e se pogri`at slikite (bisti) koi mu bea dovereni na Grilion da gi dovr{i i da se izlo`at i toa taa na Nikanor, Proksen koi jas sam imav namera da gi izvr{am i slika na Nikanorovata majka. Tie }e go izlo`at dovr{eniot kip na Arimnest kako spomenik, po{to umre bez deca; isto taka da i posvetat statua na mojata majka na Demetra vo Nemeja ili kade {to tie sami }e odlu~at. Bilo kade da mi podignat grob tamu da gi stavat i koskite na Pitijada kako {to taa sama }e odredi. Vo spomen na sre}noto vra}awe na Nikanor, kako {to vo negovo ime se zavetuvav, da se postavi vo Stagira statua na spasitelot Yevs i Atina i toa vo prirodna golemina, visoki ~etiri lakta“. •

8

Angelina Markus

Aristotel - rezba izrabotena od Aleksandar Batkovski od Ohrid

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

9

I vo testamentot na Teofrast, Aristoteloviot u~enik, sorabotnik i naslednik, ima zna~ajni podatoci i za Aristotel, i za {kolite i za samite filozofi.

• Hiparh i drugite filozofi {to gi odredil Aristotel prodol`ile i natamu da se gri`at za imotot i filozofskite {koli niz Makedonija. Taka i Teofrast go zadol`uva Hiparh so poseben fond, da gi isplati tro{ocite spored testamentot (V51, 52 po Laercie). Prvo da se dovr{i Muzejot so statui na boginki i da se dodade sè {to e za razubavuvawe. Potoa, vo hramot da se postavi Aristotelova statua-bista, zaedno so ostanatite zavetni darovi koi {to porano bile smesteni vo hramot. Potoa povtorno da se podigne mal hodnik so stolbovi pokraj Muzejot za da bide ubav kako porano, i na dolgiot hodnik da se postavat tabli so mapi na zemjata. Natamu, da se popravi oltarot, da bide sovr{en i otmen. Sakal i da se dovr{i Nikomahovata statua za da odgovara na prirodnata golemina. Nagrada za izrabotka na statuata dadena mu e na Praksitel, a eventualni tro{oci da se dopolnat od spomnatite sredstva. Statuata da se postavi na pogodno mesto za toa. Taka da se izvr{i sè okolu hramot i zavetnite darovi. Imaweto (imotot) {to go imam vo Stagira go ostavam i go podaruvam na Kalin. Celokupnata biblioteka mu ja ostavam na Nelej. Gradinata, {etali{teto i zgradite okolu gradinata, sè zaedno, im gi poklonuvam na onie moi prijateli {to i ponatamu }e se zanimavaat so filozofija i }e `iveat vo drugarstvo kako {to im dolikuva i da ne prodavaat ni{to. Taa zaednica da bide sostavena od

10

Angelina Markus

Hiparh, Nelej, Straton, Kalin, Demotin, Demarat, Kalisten, Melant, Pankreoen, Nikip. Neka sinot na Metrodor i Pitijada – Aristotel, ako saka, da mu se dozvoli da se zanimava so filozofija a vo toa da go podu~uvaat najstarite, so najgolemo vnimanie, za da napreduva {to podobro vo filozofijata. … Mene da me sohranat vo gradinata… i potoa sè {to e vo testamentot od koga }e se ispolni, na Pamfil da mu se predade na uprava, otkako Hiparh gi podmiri site tro{oci. • Testamentot vo tri primeroci bil zape~aten so pe~atniot prsten na Teofrast. Ete, tie se dvata, dovedeni do perfekcionizam, testamentite od koi{to mo`eme da go sogledame makedonskoto imotnopravno zakonodavstvo na dr`avata, obrazovanieto i familiite. Od testamentite se gleda dr`avniot karakter na imotite na filozofite. Aristotel, Teofrast i drugite filozofi se gri`at ne samo za familijata, u~enicite, tuku i za slugite. Tie drugi filozofi se mnogu poznati imiwa: Proksen so sinot Nikanor, Korisko so sinot Hiparh, Nelej, Straton, Kalin, Kalisten, Demarat,… Metrodor – zet na Aristotel, i tie {to filozofijata ja prenele vo Aleksandrija i ja prodol`ile nau~nata rabota vo Aleksandriskata biblioteka. Nikade ne se spomnuva Atina i Peripati~kata filozofija na Aristotel tamu {to e potvrda deka Aristotel e vo Makedonija a ne vo Atina. Od testamentot se gleda deka Liceumot i Gimnaziumot se podigale na mesta na starite Apolonovi svetili{ta i zatoa gi ima vo Dion, Ege, Pela, Olint, Amfipol, Tas(os),

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

11

Stagira, Abdera, Troja, Hefes, Milet, Aleksandrija i Stobi, Herakleja, Stibera i t.n. Liceumot vo Atina isto taka e Apolonovo svetili{te podignat otkako Atina e okupirana od Makedonija. Site gradovi i reki vo Makedonija nosat imiwa na Bogovi i kralevi. Vo site niv ima razni {koli. Vo Atina oratorite, stranci, predavawata gi dr`ele po ulici i na plo{tadite sèdodeka ne do{le Makedoncite da im gi izgradat instituciite. Za niv filozofijata bila bez tatkovina i barala prestoj za vdomuvawe, nadvor od yidovite na Atina. Toa e pri~ina za da gi ubivaat, za da ne im platat. Duri i Aristotelovata {kola ja narekle Peripatakos {to zna~i svet pat po koj {to se dvi`ele Makedonci, {to, vsu{nost bile makedonski {koli i svetili{ta zaedno. Tamu kade {to ima teatar i svetili{te so stadion vo blizina se znae deka tie gradovi se makedonski ili se gradeni po makedonski planovi. Toa se ve`bali{ta i sobiri na falangata i narodot, za proslavi. Vo istite gradovi ima Liceumi kako {koli za carskite deca i idnite voeni i politi~ki upraviteli podgotveni da upravuvaat i da ja ~uvaat vlasta i dr`avata na Makedoncite. Toa se {koli za posvetenite. Od spisocite na tie {koli Aleksandar ja postavuvaval upravnata posada vo site gradovi do kade {to vladeele Makedoncite. Gimnazionot go daval po{irokoto obrazovanie, a Simpozionot kako institucija gi sobirala naju~enite lu|e, site ramni na sebe po znaewa. Pokraj seto toa {to go sretnuvame vo opisite i arheolo{kite nao|ali{ta za Makedonija neodr`livo e misleweto deka bila nepismena i varvarska zemja. Ako Filip II sobral ov~ari od planinite i gi pu{til po svetot da vojuvaat, neka ni objasnat kako taa ista falanga gi izgradila site svetski ~uda so pati{ta, gradovi i so gra-

12

Angelina Markus

Gimnazionot vo Stibera

ditelski ~uda kako Mavzolejot, Artemidiniot hram, Faros, nasipot na Tir, Aleksandriite i podocna Carigrad so Sv. Sofija, tvrdinite, crkvite so freski i mozaici. Seto toa go sozdale carevite so svoite u~eni filozofi, so Makedoncite. Od testamentite se gleda kakov bil toj famozen grad Stagira, grad na makedonskite {koli i filozofi, ne samo na Aristotel i Teofrast, tuku na site imiwa {to se spomnuvaat toga{ i {to podocna u~estvuvale vo sreduvawe na Aristotelovite spisi. Toa {to Filip II go ka`uva za Stagira a Teofrast go opi{uva vo testamentot, li~i na grad so sli~no ime Stibera, so site tie svetili{ta, statui, {koli. Vozmo`no li e da postoele pove}e gradovi so isto ime kako {to se Aleksandriite? Vozmo`no li e vo centarot na Pelagonija da postoel toj filozofski grad, tolku bogato ukrasen so statui i svetili{ta?

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

13

Ako e Stibera rodnoto mesto na Aristotel poznat kako Stagira normalno e grad so tolku oltari i {koli da bide opkolen so prsten od strate{ki gradovi, nekoi bliski do

Rotonda ili Tolos, go ima vo site gradovi niz Makedonija kako makedonsko svetili{te.

14

Angelina Markus

niv kako Pelagonija, Alkomena, Link a drugite na 17 kilometri kako Herakleja, Keramide, Hiskana. Taa rotonda od pelagoniskite gradovi ja {titela celata generacija na Aleksandar i negovite carski drugari za vreme na nivnata obuka i steknuvawe na znaewa vo periodot dodeka Filip II ja obezbeduval i zajaknuval Makedonija podgotvuvaj}i se za ona {to potoa sledelo. U~enik na Aristotel ne bil samo Aleksandar tuku bile Linkestidskite princovi, Pejton, od Alkomena, Kasandar-sinot na Antipatar, Filota sinot na Parmenion, Atalovite sinovi, Ptolomeite. Familijarnata vrska na Filipovite generali postoi i kaj nivnite sinovi koi se generali na Aleksandar so isto makedonsko poteklo i obrazovanie. Tie podocna stanale carevi na makedonskite dr`avi i po 300 godini vladeewe ja prenesuvale Aristotelovata filozofija od Aleksandrija nasekade po svetot. Bez Aristotelovoto znaewe lesno i dolgo, so stoletija, ne }e mo`ele da vladeat Makedoncite. Svetot bil trajno osvoen so Aristotel u{te pred da trgne Aleksandar vo pohodot niz aziskite zemji. Toa bilo {irewe na makedonskata kultura i ostavawe na makedonskite obi~ai po svetot. Sè{to se spomnuva vo testamentot ne go izmislil Aristotel tuku go nasledil od svoite pretci. Na primer imiwata na svoite deca Makedoncite gi davale po imiwata na svoite roditeli. Taka tatkoto i sinot na Aristotel se vikaat Nikomah. I Aristotel dobil vnuk, so isto ime Aristotel, - sinot na }erka mu Pitijada i isto taka stanal filozof vo istata {kola vo Liceumot na dedo mu, slavniot Aristotel. Nasledniot red na imiwa, imoti i profesii go ima kaj site makedonski familii, a najizrazen kaj carskite familii. Nivnite imiwa se povtoruvaat niz mnogu generacii kako Filip II, Kleopatra VII, Konstantin XIV i mnogu

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

15

carevi so ime Aleksandar, Perdika, Aminta. Nikoj od niv, nitu od dinastijata, nitu od filozofijata, nemaat vrska so atinskata demokratija i nema zo{to da vojuvaat za Atina ili da {irat elinizam. Naukite, carevite, narodot... se borele za sebe so dlaboki koreni od minatoto za idninata na Makedonija, za nas sega. Nivnite nameri gi ostvarija Filip II i Aristotel. Site nau~nici i filozofi gi finansirala makedonskata dr`ava. Golem broj od filozofiite vo Makedonija bile so carsko poteklo od prvosve{tenici. Takov e primerot so Aristotel ~ii pretci bile carski lekari, carski filozofi, carski umetnici. Ne e ni ~udo {to Teofrast go zape~atil svojot testament so svoj prsten kako {to e prstenot pe~at vo pismata na makedonskite dinastii ili prstenot na Aleksandar so {to Filip II go ovlastil sinot da vladee u{te kako mlad princ na 16 godini. Toa {to go gledame od testamentot e opisot na makedonskoto pogrebuvawe sli~no kako vo grobnicata na Filip II so zasvoduvawe, so hodnik, so zavetni predmeti i so statui na Bogovi i site ~lenovi vo familiite na Proksen, Nikanor, `enata Herpilida, majkata na Aristotel - Festijada, sinot Nikomah. Od pogrebuvaweto i ukrasuvaweto se gledal statusot na Aristotel, negovata familija i negovite sorabotnici. Vo Stibera se otkopani bisti i statui kako {to se veli vo testamentot: ne pogolemi od ~etiri lakti. Samo statuite na Bogovi mo`ele da bidat povisoki od statuite nare~eni „Herkulanki“ od Stibera, namesto Makedonki. Merniot i broj~aniot sistem vo Makedonija nasekade doa|a do izraz kako odnos na zlaten presek, osobeno vo gradbite na rotondi, vo svetili{tata na Apolon i teatrite, kolonadite, bistite. Na Praksitel mu bile pora~ani i plateni bisti; toa e toj, skulptorot na Aleksandar kako i Leohar,

16

Angelina Markus

Aristotel kako ideja na Roden za „Golemiot mislitel“

Skopas i Lisip, carskiot portretist. Praksitel trebalo da ja dovr{i statuata na Nikomah, sinot na Aristotela, mo`ebi tatko mu Nikomah; - nè izvestuva Teofrast vo testamentot. Praksitel so sinovite Timarh i Kofisodot, Lisip, Leohar i Skopas, site carski skulptori na Aleksandar, ostavile trajni tragi i vlijanija vrz bogatite skulpturi otkopani vo Sto-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

17

bi, Stibera, Herakleja, Lihnida, Skupi... Toj prototip slu`el podocna vo istorijata od nego da se pravat kopii vo Atina i Rim. Originalot e makedonski, potvrduva Aristotel vo testamentot isto kako i proporciite na bistite i skulpturite. Makedoncite imale svoj meren sistem spored proporciite na teloto. Tie merki u{te se zadr`ani kaj Makedoncite terzii, trgovci i drugi zanaet~ii. Toa se eden prst, ~etiri prsti, ~eparok, peda, stapalo, lakt, ~ekor, ~elo (tretina od liceto) za glava povisoko, boj ili osten, za rast. Vsu{nost toa se merni vrednosti na dvi`ewe vo golemini i odredeno vreme. Koga Aristotel ostava amanet pora~uvaj}i da se podigne statua na Yevs od ~etiri lakti, ja naglasuva goleminata na Bogot nad dva metra viso~ina i vo isto vreme go naglasuva sre}noto vra}awe na Nikanor vo Muzejot vo Stagira. Vo Stibera e otkrieno postolje so natpis Nikanor kako Gimnazijarh kako i svetili{te na Yevs i Asklepio pokraj svetili{teto na Tiha, so mnogu `enski statui kako {to s opi{ano za vreme na gradeweto na Muzejot. Verojatno imiwata na Nemeja i Demetra podocna se prepraveni i dodadeni vo testamentot namesto Tiha i Artemida, pa taka imame Nemeja-Tiha, Izida-Tiha vo Dion. Toa ne se Herkulanki tuku makedonski boginki, izrazeni so makedonski proporcii, so ist makedonski stil. Potekloto na Aristotel se utvrduva i so soznanieto deka i Proksen bil od Stagira, bil filozof i bil staratel na Aristotel, bil rodnina {to se gri`el za obrazovanieto na Aristotel isto onaka kako {to site se gri`ele za Nikanor, sinot na Proksen, posinet od Aristotel. Filozofski familii. Deka site rodnini i prijateli bile bliski do carskoto semejstvo ni zboruva za va`nosta na Aristotel i na lu|eto na koi im se podigaat statuite. Na obi~nite lu|e ne im se

18

Angelina Markus

posvetuvalo takvo vnimanie, kako na decata i roditelite na Aristotel: Nikanor, Nikomah, Pitijada. Najgolema gri`a i qubov Aristotel poka`al za }erkata Pitijada, za koja naredil posebno obezbeduvawe, a koskite na nejzinata majka gi posakal vo zaedni~ka grobnica. Toa se rodnini na Hermija od Atarneja, kade {to na filozofite im go podaril mestoto As i kade {to Aristotel i Teofrast imale filozofski {koli a potoa oti{le vo Mitilena isto taka vo filozofska {kola, od kade {to zaminale za Pela kaj Filip II, da go u~at Aleksandar so makedonski principi na obrazovanie. Kaj Hermija bil zatoa {to Filip prethodno sklu~il dogovor za sorabotka i Atarneja se pretvorila vo pretstra`a i baza za napadi kon Persija. Koga Hermija bil ubien od Persijcite, Aristotel `alel i mu posvetil himna i obele`je vo Delfi, bidej}i pokraj drugoto so Hermija preku Pitijada bil i vo krvna rodninska vrska. Filipovata strategija kon Persija bila trasirana so stari kulturni i filozofski vrski kraj Belomorskoto krajbre`je ne samo so Atarneja tuku i Halikarnas, Mavzol i drugi vladeteli ja poddr`uvale politikata na Filip II. Tie gradovi {iroko gi otvorile vratite pred doa|aweto na Aleksandar, zatoa {to prethodnica bile filozofite i generalite na Filip II. Logistikata e ista i za Aleksandar. Taka postapile i Vavilon i Memfis. Deka bil mnogu golem brojot na onie {to go sledele i {to se {koluvale vo golemite Gimnazioni na Aristotel ima i drugi podatoci vo Testamentot. Na primer toj go zadol`uva Nikanor da go odvede mom~eto Mirmeks kaj negovite so sè ona {to imale primeno od nego. Ako toa bogato mom~e do{lo da se obrazuva kaj Aristotel mo`eme samo da pretpostavuvame {to sè Filip II dal za da mu se obrazuva sinot Aleksandar i u{te kolku davale drugite za obrazova-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

19

nie na carskite i generalski deca, za da se sozdadat celi gradovi so {koli za u~ewe, `iveewe i praktika vo laboratorii, svetili{ta i palati so parkovi, carski uredeni, kako sovr{eni obrazovni centri, bogato ukraseni so dela od site umetnosti. Za uslovite na idnite vladeteli Makedonci od pridru`bata na Aleksandar ni{to ne se {tedelo. Na primer Teofrast vo Gimnazionite dr`el predavawa pred 2000 u~enici. Zatoa vo testamentot naglasuva deka i ne mo`ele da se soberat site na edno mesto i zatoa vo sekoj makedonski grad otkopuvame tolku {koli i drugi gradbi vo funkcija na cvrstite principi vo obrazovanieto na Makedoncite, zatoa i falangata tolku bila izdr`liva i sposobna da gradi i da {iri makedonska kultura. Zatoa Filip II mu pora~al na Aristotel sinot da mu go vospita spored makedonskite principi vo {koluvaweto. Aristotel dr`el predavawa dvapati na den, za posvetenite stru~ni i nau~ni, kako i za obi~nite lu|e. Toj princip bil zastapen mnogu porano kaj Pitagorejcite i vo dvorot na makedonskite dinastii od Arhelaj do Aleksandar pa i potoa. Na tradicijata na pokolenija {koluvani nau~nici im pripa|a Aristotel koj {to sistemot na naukite i obrazovanieto go dovel do sovr{enstvo so poddr{ka na makedonskite dinastii, Aminta, Filip II i Aleksandar. Site predavawa na Aristotel vo site {koli i gradovi, vo sredena sostojba, se so~uvani zaedno so celokupnata sistematizacija na naukite. So~uvani se i site dela {to ja prodol`ile istra`uva~kata dejnost i na drugite filozofi. Od testamentot gledame kolku imot i bogatstvo imal na raspolagawe Aristotel, a sepak, neprocenlivoto bogatstvo se bibliotekite so ~ii spisi sè u{te se slu`ime. Dion, Pela, Stagira, Stibera, Mitilena, As i mnogu drugi grado-

20

Angelina Markus

vi kade {to `iveel i rabotel Aristotel, so familijata i filozofite, ne se vo Atina. Aminta, Filip i Aleksandar od carskata blagajna go finansirale Aristotela a posledni od 335 do 323 godina toa go pravele Antipatar i Olimpija. Vo Testamentot ne se spomenuva nitu Atina nitu Platon. Deka toj testament e od postaro vreme se gleda i po imenuvaweto na vnukot Kalisten od Olint, ubien vo pohodot. Pismata do Filip II, do Aleksandar i do Antipatar zboruvaat za tesnata povrzanost na Aristotel so kralevite na nau~no, filozofsko i politi~ko pole. Aristotel e skoro vrsnik so Filip II, umrel so Aleksandar Makedonski a `iveel za vreme na vladeeweto na Aminta, Argej, Aleksandar II, Perdika III, Filip II i Aleksandar III Makedonski.

Bista na Aristotel

@IVOTOPISOT NA ARISTOTEL
Za Aristotel, kako za Makedonec, retko se spomnuva negovoto poteklo za da ne se utvrdat site argumenti na negovite makedonski koreni. Nekomu ne mu e draga nitu vistinata nitu prijatelstvoto. Aristotel roden od tatko Nikomah od Stagira, carski lekar vo Pela i majka Festijada, od Olint ili Halkida, vo sekoj slu~aj od makedonskoto plemstvo i so samoto toa {to `iveela vo carskite palati vo Pela kade {to i ma`ot, svekorot i pretcite do petto koleno bile carski lekari na makedonskite dinastii. Imotite na roditelite Aristotel gi spomnuva vo testamentot vo Stagira i Halkida. Festijada ne bila razvedena od Nikomah za da bide ispratena na nekoe drugo mesto za da go rodi Aristotela i pak da se vrati vo Pela za da `iveat site zaedno. Toa zna~i deka i Aristotel kako i Filip II, vrsnici, vo isto vreme `iveele vo Pela i ja delele istata sudbina so site Makedonci. Aminta i Nikomah niz cela Makedonija gradele gradovi i {koli za idnite generacii, za svoite sinovi, za Filip i Aristotel, za svoite vnuci. Od makedonskoto krajbre`je gradovite sè pove}e se gradele ponasever. Pristani{tata vo Abdera, Amfipol, Olint, Potideja, Ege, Pind, Dion bile napa|ani od piratski floti na stogodi{nata vojna na grad-dr`avi~kite so cel da ja zagrozat makedonskata monarhija, dr`ava i narod koi stanuvale sè posilni. Vo toj period, se udreni temelite na novi gradovi niz Pelagonija, po~nuvaj}i od Pela, Ber, Voden, Stobi, Hera-

22

Angelina Markus

Filip II vo pomladite godini

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

23

kleja, Stibera, Lihnida sè do Filipi, Skupi i u{te mnogu drugi gradovi. Filip II e najgolemiot graditel i za{tinik na Makedoncite. Aristotel, negoviot vrsnik e idejniot kreator na makedonskata politika vo sklad so filozofijata, blesnal so naukite vo eden totalitaren sistem na kosmopolitski svet. Vo toj IV v. p. Hr. blesna Makedonija kako edinstvena svetska sila i dr`ava, prva Imperija {to podocna poslu`ila kako terk za site ostanati dr`avi. Od ra|aweto do smrtta na Aristotel se slu~ile najva`ni nastani za Makedonija. Se obedinile site plemiwa i narodi vo Filipovata dr`ava me|u vodite na Jadransko, Egejsko i Crno More do Dunav kako prirodni granici. Potoa se sozdade Aleksandrovata imperija. Takva dr`ava so falanga i Makedonci go konsolidira svetot so pomo{ na filozofijata i naukite na Aristotel, za da mo`e da se sfati prirodata kako hrana na narodite, kako resursi i kako mesto za ubavo `iveewe, pottik za umetni~ko tvore{tvo i graditelstvo, so usoglasenost i primena na univerzalni zakoni na logikata. Taka kralevite i filozofite od Makedonija go vovedoa napredokot vo cel svet do koj {to stignale pod zakrila na Alovata Hlamida i zlatnite zraci na sonceto. Atina ne ja sfatila ulogata na filozofijata, zatoa gi ubivala filozofite, umetnicite i nau~nicite, stranci metoci vo Atina. Makedonija se dvi`ela vo druga pohumana progresivna nasoka. Zatoa Aristotel Makedonecot mo`e da se razbere so analiza na `ivotot na Filip II Makedonecot ili najsilniot ma` od Evropa, kako {to za nego }e napi{e negoviot carski istori~ar Teopomp vo svojata makedonska istorija, pi{uvana vo Pela. Za Filip II se znae `ivotot; car naslednik na dolga loza vladeteli na makedonskata monarhija, silen voin so

24

Angelina Markus

`estok karakter koj{to diplomatijata ja pu{tal da vrvi pred kopjata na falangata i potoa da gi ras~isti urnatinite na gradovite za da niknat novi makedonski gradbi so poznatite {koli Liceumi, Gimnaziumi, Stadiumi, Megaroni, palati kade {to Aristotel gi realiziral site nau~ni i obrazovni celi. Predispozicijata i na Filip i na Aristotel se poka`aa vo detstvoto i makedonskoto nasledstvo. Nasledstvoto ne e samo testamentot tuku toa e riznica od kultura, istorija, tvore{tvo... na site poliwa. Nikomah, tatkoto na Aristotel poteknuva od stara lekarska loza ~ija profesija pominuvala od koleno na koleno, ~ie nasledstvo se vle~e od Mahaon, sinot na Asklepio, opean vo Ilijada. Isto i Hipokrat, carski lekar na Aminta i Perdika vo Pela, poteknuva od asklepijadska familija i slu`i na pokolenija makedonski carski dinasti~ki lozi, kako i dedo mu Hipokrat, kako i sinovite Tesal i Drakon, zetot Tesal. Site Makedonci vo slu`ba na makedonskata nauka. Aristotel i Filip II od najrano detstvo vo Pela bile {koluvani vo {kolite, vo carskite palati so drugite carski drugari. Prvi u~iteli im bile carskite lekari, oratori i filozofi {to e prastara tradicija vo Makedonija u{te od neolitot. Prv u~itel na Aristotel bil tatko mu Nikomah koj go vovel vo prirodnite nauki preku medicinata. Toa se gleda od „Nikomahova etika“ od Aristotel, delo posveteno na site doblesti {to gi poseduvale site Makedonci, od carevi, lekari i filozofi do narodot. Taka Aristotel navlegol vo eti~ka metoda i materijalisti~ka orientacija vo filozofijata, kako i Asklepijadskite principi vo medicinata u{te od detstvoto doma. Od isti familii se carskite lekari i filozofi od Arhelaj, Aminta, Filip i Aleksandar do Kleopatra. Normalno e sinot na Hipokrat,

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

25

Aristotel od tatko si Nikomah i majka Festijada, `ena Herpilida, sin Nikomah, }erka Pitijada, posinok Nikanor (gimnazijarh na Gimnazionot) vnuk na Aristotel i Kalisten, mnogu pretci i potomci od familijata, u~itelite, u~enicite, filozofite i oratorite, site tie go so~inuvale inteligentnoto jadro na Makedonscite, zaslu`ni kolku za nas tolku za celiot ~ove~ki rod i rodoslovie vo nasleden gen. Aristotel vernosta kon naukite, narodot i svetot gi steknal vo makedonskata familija i dr`ava za da gi pro{iri vo idninata. Sekoja godina od makedonskite familii desetina iljadi {koluvani mladi regruti se priklu~uvale kon falangata na Filip II i Aleksandar. Niv so znaewa gi podgotvuval Aristotel pa vo nasledstvo na mnogu narodi im go ostavil makedonskiot jazik, obi~aite, kulturata... Tesal, da bide lekar na Aleksandar i sinot na Nikomah Aristotel da bide negov carski filozof so site svoi tajfi na lekarskite i filozofski familii {to so vekovi opstojuvale zaedno so carskite dinastii vo {kolite po site makedonski gradovi. Naukite i dinastiite vo Makedonija me|usebno se usloveni so povratno dejstvo za napredok ponudeno kako politika vo kosmopolitizam. Na Aristotel i negovite filozofi sorabotnici im bila dostapna jonskata, elejskata i sofisti~kata filozofija. Se gleda bliskost i kontinuitet so celata taa plejada na filozofi {to za prv pat Aristotel gi sredil, imenu-

26

Angelina Markus

Heraklit

val, gi obrazlo`il, sobrani kako istorija na filozofijata i razvitok na filozofskata misla nadopolneta so celosen sistem na filozofskite problemi od samiot Aristotel. Seto toa mu go ovozmo`il Filip II so priklu~uvawe na makedonskite gradovi od Egejskoto krajbre`je i ostrovite kon makedonskata dr`ava. So napreduvaweto na Filip II napreduvale naukite i spisite na Aristotel i stanuvale sè podostapni na site filozofi i nau~nici vo slu`ba na Makedonija. Toa e pri~inata {to tie spisi tolku mnogu se umno`uvale i se prepi{uvale. Pitagora od Sam prebegnal vo Tarent na Sicilija kade {to e ubien so 40-te u~enici. Kral, filozof, matemati~ar, kako i mnogu drugi Jonski filozofi (Heraklit, Demokrit, Anaksagora, Empedokle), se posvetile na filozofijata. Nivnite u~ewa gi prodol`uva Aristotel.

Demokrit

Pitagora

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

27

Eden drug moment od `ivotot na Aristotel povrzan e so filozofijata, {to ni e poznato od tesamentot e toa {to po smrtta na tatko mu Nikomah na Aristotel mu bil odreden staratelot Proksen od Atarneja pod uprava na Hermija, prijatel na Filip. Tie zaedno so Filip od Atarneja napravile makedonska predstra`a i baza kade {to podocna Parmenion odvel 10.000 od makedonskata falanga, podgotveni za napad na Persija. Tamu, kaj Hermija, oti{ol Aristotel i so Teofrast, Erasto i Karisko i nivnite sinovi go dobile As kako mesto za filozofska {kola, pod uprava na Statuata posvetena na eden gimnazijarh po ime Nikanor, pronajdena e vo Gimnazionot vo Stibera. Dali e toa statuata za Nikanor {to ja spomnuva Aristotel vo testamentot, ili e samo slu~ajno sovpa|awe, ne znaeme. Sepak, nikoj dosega ne gi prou~il imiwata i pripadnosta na site gimnazijarsi otkopuvani vo Gimnaziumite niz Makedonija.

Empedokle

Diogen

Hiparh

28

Angelina Markus

vladetel filozof, kakvi {to bile vo su{tina site u~eni makedonski vladeteli. Za vreme na prestojot kaj Hermija Aristotel se o`enil so negova rodnina i povtorno se povrzal so plemstvo od koj brak e rodena }erkata Pitijada, koja {to rodila sin Aristotel, isto taka posveten vo filozofijata. Koga Persijci go ubile Hermija, Aristotel `alel kako za rodnina i prijatel. Hermija umrel i ne go predal Filipa. Aristotel mu posvetil himna i obele`je vo Delfi. Toa Atina ne mu go prostila i mu ponudile kukuta kako na makedonski filozof, dojden vo Atina so okupatorskata falanga na Aleksandar, po uni{tuvaweto na Teba i vospostavuvaweto makedonski garnizoni za uprava na Atina i site drugi gradovi pod hegemonija na Makedoncite. Pomo{ta za istra`uvawe vo naukite i posebno vo filozofijata {to ja primal Aristotel od tatko mu Nikomah, Hipokrat, Aminta, Filip II i Aleksandar, od Proksen, Hermija, Teofrast, Hiparh, Nelej, Eshin i drugite filozofi spomnati vo testamentite ne se od Atina, tuku od Makedonija, so svoi {koli, u~enici i u~iteli vo site gradovi od damnina. Vidovme kako vo tie {koli se odvivalo obrazovanieto so me|usebni obvrski so u~enite lu|e od Makedonija. Po smrtta na Proksen, Aristotel stanal staratel na negoviot sin Nikanor i go posinil, go odredil kako naslednik na bibliotekata i kako upravnik gimnazijarh na Gimnazionot. Toa zna~i od svojata 17-ta godina od 366 do 346 g. pr. Hr. do smrtta na Platon, Aristotel ne mo`el da bide vo Atina od pove}e pri~ini. Vo tie dvaeset godini Filip II gi proteruval atinskite doselenici od site gradovi na makedonskoto krajbre`je, a kakvi bile odnosite me|u Atina i Makedonija najdobro ni posvedo~uvaat Demostenovite

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

29

„Filipiki“. Vo tie nemirni vremiwa nitu Atina nitu Platon ne mo`ele da mu obezbedat na Aristotel takvi Gimnazioni i drugi {koli za da mo`e Aristotel da gi sozdava naukite i da gi pi{uva filozofskite dela. Ako Atina bila sposobna i bogata kako Makedonija i ako navistina Aristotel bil tamu da u~i od Platon, u{te toga{ }e imalo Licej vo Atina, a ne po trieset godini koga Atina potpadna pod hegemonija na Makedoncite. Platon bil siromav do tolku {to koga patuval so la|i do Egipet i Sirakuza {vercuval smokvi, a koga Dionisie mu otka`al gostoprimstvo i go prodal kako rob go otkupil u~enikot Anikeris. Vo toa vreme vo Atina nemalo filozofi kako Aristotel za da mo`e od nekoj tamu ne{to da u~i. Kompelacijata na Platon od Sokratovite i sofisti~ki filozofii podocna e filuvana, potkraduvaj}i po ne{to i od Aristotelovite nauki. Aristotel nemal ni{to zaedni~ko so Platon. Zatoa na vreme go iskritikuval i go otfrlil. Toa {to vlijaelo vrz Aristotela, toa bile jonskite i elejskite filozofi. Pred sè Heraklit, Miletskite i Pitagorejskite u~ewa, Sofistite i Demokrit, a site tie bile bliski do makedonskiot dvor i go dale pravoto nau~no i filozofsko orientirawe. Eden Makedonec, eden nau~nik kako Aristotel ne mo`el da `ivee i da raboti vo Atina bez za{tita na Filip i Aleksandar i falangata, prisutna vo Atina po Heroneja, {to izgradile i {koli i teatar kako uslov za preispituvawe ne samo na ustav i zakoni na grad dr`avite tuku i za preispituvawe na site filozofski u~ewa. Taka, so {irok i dlabok um Aristotel, tatko na site nauki, ne zaslu`il tu`ba od Atiwanite za „bezbo`nost“, kako i na drugite filozofi, ne bil metok vo makedonskata Atina tuku carski ~ovek so makedonska misija.

30

Angelina Markus

Kukuta (comium maculatua) e mnogu rasprostraneta bilka vo Makedonija. Raste kraj buni{tata. Ima krupni listovi, inkasti kremovi cvetovi, so {uplivi ~etvrtasti stebla, so miris na amonijak i kafeno-crveni pegi. Pretstavuva silen otrov od listot, cvetot i korenot. Ekstrakt na otrovot vo gusta `oltenikava te~nost ima brzo dejstvo kako i zmiski otrov. U~enicite na Sokrat prisutni na usmrtuvaweto go opi{ale dejstvoto na kukutata na tragi~niot nastan. Ksenofon i drugite gi opi{ale toa vaka: Prvo na Sokrat po ispivaweto na otrovot mu se zdrvile nozete i racete, pa mu se zdebelil i zdrvil jazikot i na krajot mu otka`al mozokot. Sokrat celo vreme zboruval i na kraj pora~al da se `rtvuva petel na Asklepio za zdravje na drugite. Vo Stibera, vo eden od oltarite, najdena e pepel i koski od petel. @rtvata bila upatena kon Makedoncite.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

31

Aristotel so pismo go izvestil Antipatar deka mu bila nudena kukuta kako i na Sokrat. Svoj ~ovek ne se ubiva taka. Otrovot so kukuta Atina go praktikuvala mnogu dolgo vrz intelektualniot svet, strancite, metocite, Makedoncite. Toj otrov brzo ja zgusnuval krvta kako piftija i go blokiral krvotokot so sigurna smrt. Ete toa e ona {to Atina mu go podgotvi i na Aristotel. Ajde naivno da poveruvame i deka Aristotel e „Grk“ samo zatoa {to vo poslednite godini bil vo Atina no, zo{to Filip II da bide „Grk“ koga ne stapnal vo Atina, zastanal na Heroneja i ja upatil falangata da ja sprovedat voljata na Hegemonot. Samo za toa li {to gi pokori go obo`uvaat, go prisvojuvaat, go pravat „Elin“, iako `ivotot go pominal vo borba protiv Elinite, {to se imenuvani kako „Grci“, za da izgleda deka Atina bila pogolema, a ne samo grad dr`avi~ka. Aristotel so ni{to ne pripa|a vo taa sredina ni toga{ ni sega. Aristotel vo Makedonija imal od kogo da u~i i kako da gi nau~i idnite generacii. Kukutata trebalo da bide simbolot na Atina a ne utot. Kukutata e prvata inkvizicija. Za `ivotot na Aristotel mnogu e va`na disciplinata na umot {to ja gledal vo Carskiot dvor i falangata pa ja primenil vo istra`uva~kiot sistem na naukite. Toa {to najrano vo detstvoto go sretnal Aristotel i se soo~il bil specijalniot na~in na `ivot na Makedonskata monarhija. Toa bilo rasko{ot na paradnoto oru`je, kruna, skiptar, purpurni nametki i Hlamida na carot, prsten pe~at. Toa e kral so prezime Makedonec i dogovori potpi{uvani so kralot i Makedoncite, so kralot i falangata, sovetnici na kralot i drugari, sovet na starci poznati u{te kaj Homer i Herodot i kral {to upravuva spored zakonite i povik na carot „Makedonci moi“. Toa se Makedoncite. Nim im pripa|a Aristotel.

32

Angelina Markus

Zakoni za nasledstvo i starateli, gri`a na generaciite za obrazovanieto i postoewe na razni {koli vo site makedonski gradovi. Kralot vo obredi, obra}awe kon kralot, insignaciite, simbolite, paradno oru`je, ukrasi so simboli na sonce, lav za {titot, na {lemot, na gradnik, likot na kralot, i imeto na kralot na monetite odbele`ani so Makedonon i Vasilevs, so lenta na glava. Vasilevs e titula na car {to vo makedonska varijanta se sretnuva i vo pismata i na parite okolu iljada godini i pretstavuva car nad carevite, titula {to od Aleksandar pominale vo makedonskata dinastija od makedonska Vizantija i predadena e vo Rusija kako makedonsko nasledstvo. Vasilevs ili Golem knez se odnesuva i na Vladika kako funkcija od najvisok rang vo religijata. Koga se zboruva za kral toa pove}e se odnesuva na plemenski voda~ od nasleden red. Vo Makedonija kralot se proglasuval so udari so kopje po {titovite kako fanfari, isto kako i pobedata na bojnoto pole. Carot i Vladikata se edinstveni i priznati od site drugi kralevi i narodi. Unikatnosta na kralot i narodot, zakonite, upravata, pogrebuvaweto i fresko dekoracijata na mogilite kako i makedonskite megaroni vo carskite palati, seto toa mu bilo dostapno na Aristotel kako naslednik na pravata vo makedonskite familii. Zatoa i Aristotel go imal pravoto na ~lenovi na celata svoja familija da podignat statui vo hramovite carski prava na filozofite carevi na naukite, kakvo {to bilo pravoto na carskite familii. Na statutata {to Teofrast ja podignal za Aristotel rasko{no bil pretstaven i ukrasen kako kral. Taa sega e vo Minhen. Toa se pri~ini zaradi koi{to Aristotel ne mo`el da `ivee vo Atina pred tamu da stignat Makedoncite i da vospostavat red. Aristotel toa go storil tri godini po Heroneja

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

33

vo 335 godina koga bil izgraden Gimnazion za da go vospostavi vo Atina makedonskiot obrazoven sistem, i site uslovi za rabota kakvi {to gi imal vo Makedonija, vo golemi imoti, kade {to se {koluvale carskite deca, idnite vladeteli na svetot so makedonsko poteklo. @ivotot na Filip i `ivotot na Aristotel na isto podra~je, se odvivale ostvaruvaj}i zaedni~ki celi za afirmirawe na Makedonija vo svetot. Deneska sekoj znae deka najumnite i najslavnite imiwa doa|aat od Makedonija vo politikata, naukite, religijata na koi im prethodi mitologijata i gi prati umetnosta, kako tvore{tvo na site podPrimitivnite vladeewa sozdavaat primitivna religija i mitologija. Makedonskata carska dr`ava sozdala napredna nauka, filozofija, i umetnost vo slu`ba na nova, ponapredna op{testvena ideologija, potkrepena so ideite, etikata i zakonite na Aristotelovite nauki. Toa e voved vo Hristijanstvoto ~ii teolo{ki koreni vodat (poteknuvaat) od filozofijata na Aristotel i Stoicizmot. Taka i carskite proslavi na pobedite se preto~uvaat vo slavewe na hristijanskite narodni praznici. Makedonskite carevi se proglasuvani za `ivi bogovi so pravo da kovaat pari so svojot lik i pravo da podigaat bisti po svetili{tata kako freskite vo crkvite {to prodol`ile da gi neguvaat site obi~ai so koi se veli~aat svetcite, drevnina do denes. Seto toa e makedonsko istorisko nasledstvo kako podloga, fundament za svetskata kultura.

34

Angelina Markus

Aristotel

ra~ja. Rasko{niot carski `ivot na Aristotel bil uslov, od filozofijata da napravi carica na naukite i potoa da se izdifenciraat site znaewa vo nauki kakvi {to se sega. Zatoa so pravo se veli deka Aristotel so naukite go osvoi svetot pred Aleksandar.

ARISTOTEL I PLATON
Ima ne{to zaedni~ko i voop{teno pome|u medicinata i filozofijata. Toa ne e samo po mestoto kade {to nastanale, po makedonskite carski ku}i. Nitu po lu|eto od Makedonija {to gi sozdavale i zbogatuvale naukite. Vrskata na sè postoe~ko od kosmosot do ~ovekot i od materijalnoto do duhovnoto, kako princip i zakon, e taa dlaboka vrska vo filozofijata na Aristotel i medicinata na Hipokrat. Carskata makedosnka dinastija e pokrovitel davaj}i gi uslovite za rabota vo neprekinat dolg period na sevkupnosta na napredokot na nau~nosta. Se pro{iruva dr`avata, se pro{iruva dinasti~koto vladeewe, se pro{iruva i makedonskoto vlijanie, se ovozmo`uvaat nau~ni otkritija, napredok vo se. Mnogu narodi {to ja prifatile makedonskata kultura se odlu~ile na prisvojuvawe, grabawe, kradewe i falsifikuvawe na sè {to Makedoncite go poka`ale kako unikatno. Sega te{ko }e go iskorenime i }e go is~istime makedonskoto blagorodno tkivo od site virusni napadi. Mo`ebi e dovolno samo da uka`eme {to ni pravat ne so vekovi tuku so mileniumi, ama ako treba i }e se borime da opstaneme kako Makedonci. Na primer neodr`livo e li~nosta na Aristotel da se podreduva pod Platon. Se znae deka Platon begal od Atina, nesiguren za svojot `ivot, da deluva kako da ne ‹ pripa|a na tajfata na Sokrat. Se znae deka site dela pod negovo ime nosat ime na: Sofist, \or|ija, Fedar, Fedon, Protagora, Timej i t.n. [tom }e go snema filozofot nastapuva Atina

36

Angelina Markus

Platon (428-348 g. pr, Hr.) Kompilacija na Sofisti~kite u~ewa i ideolog na grad -dr`avi~kata Atina. Se dru`el so Sokrat i metocite, zboruval pelazgski jazik kako i drugite metoci. Po smrtta na Sokrat bega od Atina. Naj~esto go povrzuvaat so Aristotel iako nema nikakvi dopirni to~ki so nego i negovoto u~ewe.

Platon

so Platonovi plagijati. Toj po delata na Pitagora tri pati odel na Sicilija dodeka ne bil prodaden kako rob. Sokrat bil negov u~itel, pa kako ostanal `iv po ubistvata i progonot na tolku Sokratovci vo Atina. Toj na dr`avata ‹ podaril stranska filozofija distanciraj}i se od plagijatot, vo bo`emni dijalozi so filozofite. Em gi prisvoil nivnite u~ewa, em si sozdal ime so tu|a slava. Nedorasnat do Aristoteloviot um go proglasuvaat za u~itel i duri potoa po~nuva prepravaweto na Aristotelovata filozofija. „Mil mi e Platon, pomila mi e vistinata“ - e taa pro~uena nepostoe~ka re~enica {to pretstavuva voved vo vovlekuvaweto na Platon vo Aristotelovata logika i metodologija. Nikomah, tatko mu na Aristotel, e negoviot prv u~itel. Aristotel vo svoeto delo „Ni-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

37

komahova etika“ go iska`al svojot stav {to pogre{no se parafrazira. Toj glasi vaka: „…Tie {to gi sozdale ideite se moi prijateli. Sekako treba da se smeta poispravno, kako dol`nost, koga e vo pra{awe da se so~uva vistinata, da se otfrli prijatelstvoto ako treba, a toa pred sèva`i za filozofite: zatoa {to i ednoto i drugoto (vistinata i prijatelite) ni se dragoceni, sveta dol`nost }e bide da ‹ se dade prednost na vistinata“- spored M. \uri}. Vo Nikomahovata etika, vo citiranata re~enica, Aristotel ne ni spomnuva „idei“ – tie se dodadeni vo zagrada namesto zborovite za poimot „najop{to dobro“. Taka Platon se dovede do Aristotela iako, nitu prostorno, nitu generaciski, nitu idejno ne se bliski.

Sokrat (470-399 g. pr. Hr.), eden od u~itelite na Platon. Toj i mnogu drugi filozofi, nau~nici i umetnici se ubieni so kukuta vo Atina kade {to bil centarot na makedonskite krugovi, metoci, strancite.

38

Angelina Markus

Prepravaweto na Aristotelovite sfa}awa e o~igledno. Ovaa re~enica ne se odnesuva na Platon nitu se spomnuva toj tuku so nea se saka da se ubla`i, da se omekne Aristotelovata argumentirana kritika na sè {to Platon zastapuval. Aristotel se sprotivstavil na site sferi na filozofskoto zastapuvawe, ne samo ideite kaj Platon. Toa {to Aristotel vo mno`ina se obra}al kon filozofite za poimite (ideite), se odnesuva kon Heraklit, Anaksagora, Demokrit, i drugite filozofi, od koi Aristotel u~el i gi nasledil. Aristotel tatkoto na logikata ne pravel logi~ki gre{ki, tuku gi ispraval. Platon ne mu e prijatel na Aristotel ni po status ni po disparantno gledi{te kon filozofskite problemi. Aristotel prv ka`al deka delata na raznite filozofi ne se Platonovi dela. Toa se gleda i od tamu {to nema dela od Protagora, Sokrat, Diogen, Antisten, Heraklit. Sèe izgubeno, samo po nekoi fragmenti se so~uvani {to Platon ne mo`el da gi iskoristi. Toa e ona {to Aristotel go citiral vo sistematizacijata na filozofijata. Kaj Platon se zgolemuvale delata otkako spisite na pove}e filozofi gi snemuvalo. Se doka`uva deka Sokrat zboruval, a Platon zapi{uval, kako {to Demosten pi{uval Filipiki a Filip II mol~el; (pa ne bil pismen ne mo`el da odgovori)! Se gleda kako se sozdavalo „gr~ko pismo“, ili „gr~ka filozofija“. Aristotel, koj {to `iveel za filozofijata i so nea, go vle~ka Platona prika~en preku sporedbeni interpretacii niz seta sovremena literatura. Pogre{no se citira, pogre{no se tolkuva, pogre{no se sporeduva Platon so Aristotela. Aristotel blesnuva so svojata originalnost i raznovidnost baraj}i ne{to zaedni~ko vo filozofskata problematika. Platon se prika~uva kon logikata, kon etikata, kon politikata na Aristotela iako nema nieden validen filozofski stav. Aristotel gi uvidel i gi

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

39

prevozijdel site negovi nedostatoci kako stavot za „ideite“ i „prijateli“. I gi otfrlil. I pokraj toa, sovremenive Grci si pravat filozofija od Aristotelovite {koli pripi{uvaj}i mu gi na Platona, edinstveniot „atinski filozof“. Dali e tokmu taka, u{te treba da se ispita negovoto poteklo. Atina nemala carevi, nemala prava da kova pari, nemala lozi na nau~nici pod za{tita na dr`avata kako {to toa go imala Makedonija. Taa, navidum demokratija, vo vremeto na Perikle se sovpa|a vo postojani vojni so Persija, Teba, Arg, Sparta. Makedonija e pri~inata za Peloponeskite triesetgodi{ni vojni, za Maraton, za Delfi i za Heroneja. Vo site tie slu~ai Atina za porazite razviva tezi kako za pobeda. Nemaj}i svoe, tu|oto go prisvojuvaat. Atina nemala voda za piewe. Aristotel ka`uva deka najdobro bil platen ~uvarot na edinstveniot bunar vo Atina. Upotrebata na voda bilo kontrolirano, brojot na gra|anite isto taka, prekubrojnite ne smeele da `iveat vo Atina tuku vo logori vo Pirej. Ete zo{to tolku ~esto stradale od kolera. Imale heteri, homoseksualci, kukuta i nasilie ostvaruvano preku kolonizacija na jonskite i makedonskite krajbre`ja, do Sicilija, dopolnitelno narekuvaj}i ja „Golema Grcija“. Ako ne bilo prisutno piratstvoto nemale {to da jadat, a vo takvi uslovi ne mo`ela da se razviva naukata i filozofijata. [to e najinteresno, nemale svoi istori~ari pa zatoa prisvojuvaweto se {iri na mnogu po{iroki podra~ja, na sè makedonsko. Me|u Aristotel i Platon nema nikakvi dopirni to~ki, nema ni neutralna zona na sprotivstavenite filozofski u~ewa za svetogled. Vaka izgleda idejata za bitie kaj Platon: prirodata e kopie, senka na sovr{enata ideja kako osnova na sè. Ne pos-

40

Angelina Markus

toi ubavo, samo ubava mo`e da bide mislata za ubavina. Dobroto e ideja za dobrina. Na dr`avata ne ‹ se potrebni umetnici, da se proteraat nadvor od yidinite na dr`avata, da ne pravat kopirawe na kopijata. Idealnata qubov e na homoseksualcite, opi{ana od Platon vo „Gozba“. Spoznavaweto e mo`no kaj filozofite koga mislat se se}avaat i so toa ‹ se dobli`uvaat na idejata vo carstvoto na postoewe. Platon realniot svet go zamenil so mislovna apstrakcija, za da ja opravda dr`avi~kata Atina so site amoralni postapki. Zatoa vo praktikata dobroto, ubavoto, vistinata ne se dostapni za site, tie se samo senki na nedosti`nata ideja. Do vistinata se dobli`uva samo filozofot, zatoa toj, filozofot car, treba da upravuva so dr`avata. Taka Platon nesvesno prizna deka samo Makedonija e idealna dr`ava so koja rakovodi car filozof – Filip i Aristotel. Vo isto vreme ja potvrdi politikata na Atina zo{to gi proteruvala umetnicite nadvor od yidinite na dr`avata i gi ubivala. Site tie silni lu|e kako Fidie, Sokrat, Protagora, Agaton, Evripid, Tukidit i mnogu drugi, bea metoci, stranci i protivnici na jalovata filozofija za dr`ava, {to pod demokratija ja praktikuva{e Atina. Toa Platon go pi{uva vo „Dr`ava“. Takvata tu|a ideologija, pokraj Filip II i Aristotel, ne mo`e{e da se nametne vo Makedonija koja {to ima{e svoja vitalna filozofska misla, mo}na monarhija, oratori, umetnici na mnogu {iroki prostori, okolu site moriwa. Aristotel mora{e da go pobie Platona i da go otfrli so mnogu razlo`nata kritika na idealizmot. Mladiot Aristotel, kako da mu bil u~itel na stariot Platon, mu ja odr`al najlogi~kata lekcija i go nagovestil golemiot nastap na Makedonija na svetskata scena, so edna kosmopolitska, a totalitarna vizija na nauki-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

41

te i filozofijata, lekarite, oratorite i vrvni dinastii. Kako {to se razlikuva Atina od makedonskata dr`ava taka se razlikuva Platon od filozofijata na Aristotel. Aristotel mu uka`a na slabostite na Platona, go iskritkuva, go pobi i go otfrli. Zatoa Platon, sovremenik na Arhelaj i Filip II vo najgolemiot nejzin uspon, nikade ne ja spomnuva Makedonija iako li~no go poznavale makedonskite filozofi i oratori, sofistite ~ii dela gi prisvojuval. Toj se pritajuval pokraj nivnite misli i gi prika`uval kako svoi. Zatoa tri pati patuval vo Sicilija i li~no ne mo`el da go vidi Aristotela vo Atina, duri i da bil tamu vo toa vreme. Aristotel temelno go iskritikuval Platona, velej}i deka Platon vr{i podvostru~uvawe na svetot na idei i na prirodata kako senki, na nesovr{eni kopii. - Platon ne go razbral dvi`eweto i go isklu~il vo korist na umrtvenata ideja, za da ne se nakrni ako se dvi`i. Ne sfatil deka idejata e odraz na prirodata a ne obratno, pa taka sozdal naopa~ka slika za svetot. - Spoznavaweto ne mo`e da bide se}avawe na du{ata na carstvoto na idei kade {to se vra}a po smrtta. So toa najavuva gnoseolo{ki nihilizam, nasproti Aristoteloviot racionalizam. - Ako osnova na sèpostoe~ko e sovr{enata ideja, toga{ kade se ideite za lo{o, grdo, zlo. Zarem postojat lo{i i grdi idei? Ako e taka, uka`uva Aristotel, mora ne{to da nedostasuva kaj idealnosta na ideite ili kaj idejata za senkite. - Ako nadvor od ~ovekot i negovata svest, postoi ubavo i dobro, samo vo ideja, kako toa mo`e da bide ubavo i dobro za site lu|e i site vremiwa, bez realen dopir za samite lu|e. So idejata za dr`ava Platon go opravda proteruvawe na umetnicite od Atina za da gi pribira Arhelaj i Aminta.

42

Angelina Markus

Bista na Aristotel del od postavkata vo muzejot vo Luvr - Francija

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

43

Aristotel vo „Poetika“ go istakna zna~eweto na site umetnosti primeneti vo Makedonija, so {to poka`a kolku e Makedonija na sigurniot izvor na tvore{tvoto na site podra~ja. Prilog – bogatstvo na artefakti. Pod to~kata razno }e napomeneme deka ovaa kritika {to ja napravil Aristotel e navestuvawe na negoviot sistem i klasifikacija na naukite {to ‹ ovozmo`i na Makedonija, so novata vizija za dr`ava, nauka i filozofija da prosperira vo svetski razmeri. Poznavaweto na Aristotel pretstavuva poznavawe na Makedoncite, {to ostvaruvale politika, vo sklad so filozofijata. Odvoenoto razgleduvawe na Filip II i Aristotel i nivnoto vzaemno nadopolnuvawe ima za cel da se nanesuva {teta na uspehot na Makedoncite i {teta na nau~nata vistina. Povrzuvaweto na Platon so Aristotel e nevozmo`no, neodr`livo vo sprotivstavenosta. Progresot i idninata ostana na makedonska strana. Atina ima{e takva dr`ava kakva {to ima{e filozofija. I dvete zaedno propadnaa. Za toa e mnogu zaslu`en i Demosten. Odej}i po toj princip treba da se razjasni zo{to Platon koj zboruval pelazgiski, deminutivno, kitnesto i se dvi`el vo makedonskite krugovi vo Atina se proglasuva za „Grk“ vo Elada. U{te toga{ Atina grabala lu|e so se filozofija, adaptivni na nejzinite demokratski uslovi. Se znae za potekloto na filozofite od plemstvoto. Koj nema plemstvo nema filozofi. Pra{aweto e zo{to Platon od Makedonec stana atinski gra|anin. Atina preku Platon pravela demokratska ideologija za da se dopre do makedonskata kralska filozofija.

44

Angelina Markus

Slavata na Makedonija se temelela na Aristotelovata nauka, filozofija i {kolite. Aristotel e svrznoto tkivo od minatoto kon idninata. Toj vo makedonskata dr`ava trajno vtemelil model na obrazoven proces i sistem i go naso~il kon site idni carstva, da go sproveduvaat na ist na~in. Toj makedonski model e zastapen i kaj Persej i kaj Antioh i kaj Kleopatra a i ponatamu kaj vernite prodol`uva~i na makedonskite tradicii vo naukata, umetnosta, filozofijata... Aristotel poseduval o{tra i brza misla, dlabok um i memorativnost vo gradeweto na nau~nata metodologija za da mo`e da gi sogleda i povrze zakonite za svetot vo celina. Taka, im slu`el za edinstvo me|u carot, falangata i narodot, naukite i umetnostite, na toj svet, kade {to pripa|al, kako Makedonec. Makedoncite od site strani na svetot sobirale podatoci za Aristotela, za negovoto nau~no istra`uvawe. Aristotel i Aleksandar ostavile vo nasledstvo baza za da prodol`i da se razviva filozofijata, naukata i obrazovanieto. Site makedonski filozofski {koli se povrzani so makedonskite carevi od Aleksandar, Ptolomej, Seleuk, Antigon Gonat, Demetrie, Kasandar do Marko Avrelie, samiot car „mecena i filozof“. Istata tradicija prodol`uva kaj Persej, Justinijan i pravoslavnite makedonski carski ku}i vo srednovekovieto. Site tie se del od Aristotelovata nau~na misla.

ISTORI^ARITE NE SE OD ATINA
Herodot, Ksenofon, Tukidid, Teopomp, Plutarh, Polibie, ne se „Grci“, ni Elini, ni atinski gra|ani. Herodot go pravat „grk od Atina“ zatoa {to edna{ patot go vodel natamu i samo edna{ ja spomnuva Atina. Dovolno e da se vidat naslovite vo sodr`inata na dvotomnata istorija i da se sfati istata postapka kako i kon filozofite. Ako atinski brodovi pominat pokraj nekoi gradovi i ostrovi vedna{ toa e nivno, so naznaka za site u~eni lu|e ako pominale kraj Atina deka tie bile Atiwani, verojatno i „rodeni“ vo Atina, velat. Ksenofon napi{al kniga „Kirovoto vospitanie“ i poznat e {to im priteknal na pomo{ na Persijcite so 10.000 vojska, poradi {to bil proteran vo Sparta bez pravo da stapne vo Atina. Mu se prigovara deka pristrasno gi opi{al Peloponeskite vojni zastanuvaj}i na stranata na Sparta i Persija.

Herodot

Plutarh

Ksenofon

46

Angelina Markus

Ksenofon e onoj filozof {to ja napi{al Odbrana na Sokrat koga Atina go otrula Sokrata. Atina, pa Elada, pa Grcija, pa sè makedonsko kako gr~ko. Sega, Makedonija bila gr~ka. Navika za prisvojuvawe. Tukidid isto taka bil progonuvan i mal smrtni zakani ako stapne vo Atina poradi grevot {to mu se pripi{uva vo vrska so Amfipol. Tukidid samo gi soprel atinskite brodovi pokraj Amfipol za da ne gi ograbat i Pangajskite zlatni rudnici vo sopstvenost na Tukidid, nasledeni od negoviot rod. Zaedno so Evripid i drugi lica od makedonskite krugovi vo Atina dojden e vo Pela kaj Arhelaj, da rabotat i da pi{uvaat vo mnogu posigurnata makedonska sredina. Tuka vo Pela, vo Makedonija `iveele i umrele: Evripid, Tukidid, Hipokrat, Agaton, i mnogu generali od makedonskata falanga i zaedno so svoite vladeteli se pogrebani vo carskite grobnici. Popusto i se pripi{uvaat na Atina. Istorijata na Herodot, na Kseonofon, na Tukidid. Posebno istorijata na Teopomp i Polibie tie se istorii za Makedoncite. Vo tie istorii se spomnuvaat makedonskite lu|e, dr`ava, gradovi i vojski. Ni po bilo koj osnov ne ‹ pripa|aat na Elinizacijata ili na sega{nive Grci. Se elinizira ne{to {to ne bilo elinsko. Makedonskoto bilo, makedonsko e i nema potreba da se makedonizira kako {to ne nabeduvaat. Da gi vidime i drugite takanare~eni gr~ki istori~ari. Polibie kako komandant na gardata na Persej bil zaroben i so celo plemstvo i umetni~ki plen bil odveden vo Rim. Celi 12 godini bil rob staven pod staratelstvo na Scipion samo da ostane poblisku do makedonskata istorija vo arhivite ograbena od Rimjanite, na ist na~in kako i ograbuvaweto na bibliotekata vo Aleksandrija so knigite na Aristotel. Polibie kako nov gra|anin vo Rim od Make-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

47

Tukidid, proteran od Atina vo Pela kaj Arhelaj, pi{uva istorija vo krajot na V vek pr. Hr. vo sorabotka so kralot Mecena, Evripid, \or|ija, Hipokrit i drugi so familiite {to `iveele i tvorele na makedonskiot carski dvor. donija nemal prava isto kako metocite vo Atina. Vo tie dva toma od istorijata na Polibie otstraneti se spisite za Makedoncite za da mo`e sè drugo da se preprava. Polibie (200-118 g. pr. Hr.) Zaroben so Persej i celoto makedonsko plemstvo vo 168 g. pr. Hr. po poslednata makedonsko -rimska vojna. Bil rob 12 godini (Novum civitae) kako metocite, strancite vo Atina. Pod staratelstvo na Scipion pi{uval istorija od makedonska carska arhiva vo 40 toma vo Rim.
Polibie

Tukidid

48

Angelina Markus

Taka Polibie stana „rimski istori~ar“ {to na „gr~ki“ ja pi{uval makedonskata istorija. Toa {to go ima kaj Plutarh bara pogolemo razgrani~uvawe i }e go prika`eme posebno i poop{irno. Taka Makedoncite bile prisvojuvani i vo filozofijata i vo istoriskite nauki, a Platon pogre{no se citira do deneska, dodavaj}i mu po ne{to od Aristotelovata filozofija. Zo{to Platon ne go spomnuva Filipa kako negov sovremenik? Pa Filip II ja ostvaril negovata idealna dr`ava vo Makedonija kako spoj na vlast i filozofija. Mnogu e citirana pismenata komunikacija na Filip II i Aristotel. Po carskiot protokol Filip ispratil pokana do Aristotel da mu bide u~itel na Aleksandra. I Aristotel mu odgovoril deka e sre}en {to `ivee vo Filipovo vreme i so zadovolstvo }e go podu~uva Aleksandar po makedonski na~in. Toa e doa|awe od Mitilena na Lezb, zaedno so Teofrast, Menon i drugite sorabotnici kako vospituva~i na site carski deca vo Pela. Vo Pela, Mieza, Stagira ili Stibera se odvival najdobriot obrazoven sistem {to carskite drugari podocna go prenele po cel svet. Aristotel ne do{ol vo Pela od Atina zotoa {to si bil vo Makedonija kade {to se odvivala najplodnata nau~na istra`uva~ka rabota vo negovata zrela vozrast, so viden uspeh. Koga Aristotel ja zavr{il obrazovno-vospitnata dejnost vo Makedonija bil ispraten vo Atina da im ja podobri sostojbata so makedonski {koli i u~iteli, izgradeni na prestarite Apolonovi svetili{ta, po~ituvani od prastarite makedonski pretci-Pelazgite. Spomnavme samo nekoi argumenti za Aristotel Makedonecot {to ‹ pripa|a na makedonskata kultura, narod i istorija. Za Platon doprva treba da se utvrdi dokolku bi

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

49

bil Atiwanin i dali grad-dr`avi~kata storila ne{to za nego kako {to makedonskata dr`ava toa go pravela za svoite u~eni lu|e. Kolku pove}e go sogleduvame `ivotot na Filip i Aristotel me|usebno povrzani, tolku pove}e stanuva apsurdna taa vrska so Platon. Po smrtta na Platon vo 347 g. pr. Hr. mu se pripi{uvaat idei, misli i dela {to Aristotel gi pi{uval podocna i toj ne mo`el da znae za niv za da gi vklopuva kako svoi, kako {to go napravil toa so Protagora, Sokrat i drugite Sofisti. Zabludite vneseni od Atina od porano vo pi{uvawe na istorijata se potkrepuvaat i denes so isti arguemnti. Posegnuvaj}i po filozofijata sakale da se napravat poumni. Posegnuvaj}i po Aristotel sakale da skinat kotelec za da se rasplete lanecot od najdolgata lista na li~nosti {to Makedonija im gi dava na svetot. Ta ne se samo Filip II i Aristotel Makedonci od Antikata, tuku i Aleksandar Makedonski, carot so prezime na Bogot Makedon i zemjata Makedonija. Ne ni prili~i ni Bog Grk, ni car, ni zemjata gr~ka. Nie si imame identitet i ime Makedonija {to i vo tu|ite granici, bleska so svojata ve~nost. Aristotel taka `iveel i rabotel so svojata mudrost a i mrtov si obezbedil odbrana. „Tie {to la`at, pravat da ne im se veruva i koga }e ka`at nekoja vistina“, kako da sakal Aristotel so toa da ka`e da ne im veruvame na gr~ki podaroci so trojanski kowi. Tie se Danajski. I najmnogu od sè da gi razobli~ime istori~arite {to ne znaat vistinito da gi iska`at faktite za Makedonija i da go odredat nejzinoto mesto vo istorijata so makedonski na~in na mislewe i pi{uvawe. Treba sami, nie Makedoncite, da si ja napi{eme svojata istorija. Toa ne e ni smelo ni ludo tuku potreba da gi spomnuvame i da gi povikame pretcite doma, vo makedonskata istorija, vo nivnoto vistinsko mesto.

50

Angelina Markus

Filozofot Aristotel mu be{e kako vtor tatko na Aleksandar Makedonski i celiot `ivot go podu~uva{e vo sè.

ARISTOTEL VO NAUKITE I FILOZOFIJATA
Aristotel e ~ovekot {to vladeel so site nauki vo negovoto vreme. Pretstaven ni e kako filozof, nau~nik, poet na odi, besednik, istoriograf so golema snaga na izrazuvawe, so jasnost, u~enost, stil. Predaval retorika vo svoite {koli. Toa mu e nasledeno od dijalo{kite razgovori na sofistite i dramite na Evripid. Govorite i predavawata mu bile sovr{eni. Go interesirala politikata, a teatrologijata, umetnosta, pravoto i zakonite, sè vo smisla na enciklopedisko znaewe obraboteno vo univerzalen sistem. Naukata i filozofijata ne bile izdiferencirani i mu ovozmo`ile na Aristotel izobilstvo od poedine~ni predmeti i pojavi od fizika, meterologija, biologija, poetika, u~ewe za dr`avata, za moralot, za ekonomijata, vo korelacijata so filozofskite u~ewa i filozofskite disciplini kako logika, etika, estetika. Tuka Aristotel ja zavr{il najgolemata sistematizacija na celokupnoto ~ovekovo soznanie so {to stana tatko na naukite. Gi izdvoi srodnite gradiva i gi podredi pod stepen na va`nost i samostojnost. Potoa ‹ se posveti na filozofijata da go sredi toj raznoviden materijal kaj prethodnite filozofi. Gi sistematizira po srodnost na problemi a ne po toa {to pominale kraj Atina ili begale od otrovot kukuta. Aristotel se potrudil na sekoj filozof da mu go odredi mestoto i pripadnosta na filozofskata {kola i pridonesot za razvojot na filozofskite u~ewa za svetot, ~ove-

52

Angelina Markus

kot i misleweto. Po sistematizacijata sledi sinteza vo razvojnosta na filozofskite problemi. Vo taa obemna rabota Aristotel e prv od filozofite {to gi tolkuva razli~nite u~ewa i so toa stavi temel na istorija na filozofijata. Uka`a i kakvi se vlijanijata, na razli~nite filozofski u~ewa, za{to filozofijata e izraz i odraz na vremeto i uslovite vo koi{to filozofite `iveat. Dali filozofski u~ewa }e se izlo`at problematski ili sistematski, tie mora da bidat povrzani so vremeto vo koe se pojavile. Toa ne va`i za izlo`uvawe na zakoni vo prirodnite nauki. Ne e potreben redosled na nekoj zakon od fizikata, toj si va`i avtonomno; vo filozofijata ne e taka. Aristotel najde ne{to zaedni~ko vo raznovrsnosta na svetot, a toa e bitie kako praosnova na svetot kaj miletskite, elejskite filozofi, kaj Heraklit i Demokrit, Empedokle i Anaksagora. Toa e vodata, vozduhot i apejronot (neodredenost) kaj Tales, Anaksimen i Anaksimandar, oganot kaj Heraklit, homemeriite (gi imenuval Aristotel) kaj Anaksagora, a bile objasneti kako semina na stvarite {to kaj Demokrit preminale vo atomi. Taka materijata kako bitie, su{tina, osnova na svetot vo raznovidnost se konsolidira kako entelehija kaj Aristotel. Toa e po~etna, prva, prosta faza na materijata prisutna kako zemja, voda, vozduh i ogan so pettiot element eter, – dvi`e~kata sila ili duhovnost. Aristotel vo filozofijata go vovel materijalnoto i dvi`e~koto pod dejstvo na sila {to se oformuva bez da mu {teti na materijalnoto postoewe na pojavnosta. Idejata za eterot kaj Aristotel doa|a od dvi`eweto na bitieto kako sprotivnost, kako wus kaj Anaksagora, {to bila sila da gi tlasa materijalnite ~esti~ki vo prvo pridvi`uvawe ili mo}ta na privlekuvawe i odbivawe, na sli~no i razli~no,

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

53

zastapeno kaj Empedokle. Materijalisti~kata linija na bitieto {to se dvi`i kaj site spomnati filozofi od prostorite na makedonskata dr`ava ni pretstavuvaat edinstvo na svetot vo Aristotelovata seopfatna filozofija, otelotvorena vo makedonskata dr`ava. Vo taa smisla Aristotel so filozofijata i naukite pretstavuva idejno osvojuvawe na svetot pred Aleksandar. Kako {to Aristotel gi sozdava{e knigite, spisite, bibliotekite, taka Aleksandar gi sozdava{e gradovite Aleksandrii i se {ire{e makedonskiot duh i kultura kako osnova za novi civilizacii vo svetot. Sepak i Aristotel i Aleksandar pred sè, bile i se Makedonci, naslednici na svojot narod i pretci na nas Makedoncite. Aleksandar ne samo {to se gri`el za naukite i samiot bil nau~nik. Aristotel bil nau~nik i car na filozofijata kakvi {to se i pove}eto filozofi so carsko poteklo na ~elo na narod kako prvosve{tenici, kralevi, duhovni voda~i. Koga vo raka }e se zemat originalnite dela na Aristotel, sosema e ne{to drugo otkolku {to se pi{uva, komentira ili se sporeduva so Platon vo u~ebnicite. Izvornite dela na Aristotel, so toa {to se ka`uva za nego, mnogu se razlikuvaat od interpretaciite. Taka se gubi i smislata i ja~inata na stilot i su{tinskata sodr`ina na mislovnosta. Toa {to se nudi vo skratena forma, nepovrzano so uslovite i mo`nostite na tvore{tvoto za genijalnite razjasnuvawa, sogleduvawe i vosostavuvawe na zakonite vo site nauki, ja obezvrednuva Aristotelovata misla. Sega se sveduva Aristotel na toa dali bil Makedonec, a ne dali Aleksandar im pripa|a na site narodi {to gi pokoril i so samoto toa gi vozdignal ponatamu vo istorijata. Samo toa e zaslugata na Grcive – so obezvrednuvaweto i zapostavuvaweto na nivnite dela za da se istisne istoriskoto mesto na Makedoncite.

54

Angelina Markus

Ako sakame da gi nabroime site spisi od Aristotel vo milion redovi, ili knigi pove}e od 450.000 primeroci, treba da napi{eme nova kniga samo za toa i povtorno da doka`uvame deka i arapskata i evropskata nauka sozdadeni se i razneseni po svetot od Makedonija, od Aristotelovite spisi. Bibliotekite goreni i kraProtagora deni od site makedonski gradovi, ne samo od Aleksandrija, svedo~at za vistinskoto varvarstvo na „kulturnite narodi“. Prvata inkvizicija napravena e vo Atina so gorewe na knigite na filozofot Protagora, a toj sofist – u~itel po filozofija, do{ol da gi opismeni demokratite, `elni za vlast i vladeewe so nauki i znaewe vo nasoka na ograbuvawe i ozakonuvawe na tu|oto. Sudirot na Antisten filozofite vo Atina ima golemo zna~ewe kako sudir na razli~ni ideologii. Prezirot kon Atina go iska`al i Heraklit, vo eden fragment: „vlasta na demokratite li~i na detska igra so kam~ina“. Se otka`al od upravata kako kral na Efes i go zadr`al prvosve{tenstvoto posvetuvaj}i ‹ se na filozofijata. Aristotel, pou~en od sudbinite na filozofite kon krajot na V vek vo Atina, se ~uval da ne posegnat i po negoviot `ivot. Sepak, na kraj i posegnale. Blagodarenie na sistemot, pomo{ta i organiziranosta na makedonskata dr`ava, Aristotel pravilno go odredil mestoto i ulogata na pret-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

55

hodnite i sovremenicite filozofi. Od site niv u~el, samo od Platon nemalo {to da nau~i, edinstveno nego go kritikuval. Aristotelovata kritika na Platonovite idei se kritika na neodr`livosta na idealizmot voop{to, }e primeti Lenin vo knigata „Filozofskite tetratki“. Taa kritika e edinstvenata vrska, a mo`ebi i poradi nea Platon ne go spomnuva nitu Aristotela nitu Filipa. Atina i deneska go vozdiga i go saka Aristotel so site nauki i celoto makedonsko carstvo. Vo devetnaesettiot vek, vo Egipet, vo grobot so edna mumija, vo papirusi, najdeno e deloto na Aristotel za „Ustavite na dr`avite“. Toj e papirus kako onie drugi 840.000 vo Aleksandriskite biblioteki. Vedna{ pogre{no e prevedeno kako da e delo za atinski ustav. Aristotel gi istra`uval ustavite na 46 gradovi dr`avi za da gi sporedi so zakonite na Makedonskata dr`ava. Od toa delo „Atinski ustav“ (?) mo`e da se napi{e vistinskata istorija za Makedonija, pi{uvana vo vreme koga Aristotel so falangata i neograni~enata vlast na Antipatar, prv pat prestojuvale vo Atina. Vo Egipet, vo makedonskite grobovi na Ptolomeite se nao|aat papirusi od makedonski filozofi, po tradicii vo pogrebuvaweto, kako {to se pronajdeni i paradnoto oru`je, aplikaciite na sonce, monetite i sè drugo {to mu pripa|alo na Filip II i carskata loza vo grobnicite vo Ege i Pela. Stelite, obeliskot, gradbite i celata arheologija so kamenot Rozeta i pismoto im pripa|aat na Makedoncite, filozofite i carot. Ako zememe vo raka koe bilo drugo delo od Aristotel po pro~ituvaweto ne iznenaduva mislovnosta i sodr`inata, kolku e razli~na od izvornoto zna~ewe. Na primer, deloto „Nikomahova Etika“ izobiluva so analiza na site moralni normi {to va`at za carot i narodot. Tie moralni normi,

56

Angelina Markus

Aristotel tatko na etika i estetika, taka gi izlo`il {to dobile op{to~ove~ko zna~ewe so neograni~na primena vo noviot zavet i bur`oaskiot moral. Prijatelstvoto, dobroto, pravednosta, vistinitosta, hrabrosta i site drugi doblesti, ne samo teoretski, tuku vo i od praktika se crpeni od makedonskata realnost. Grcite denes se lepat za Makedonci i pak ostanuvaat bez doblest. Agresivno se zakanuvaat, navreduvaat i na site amoralni na~ini gi ru{at principite na me|unarodnoto pravo, vospostaveno od Filip II niz makedonskoto iskustvo i nau~no obrazlo`eno od Aristotel, vo Etika i Biblijata, kako priznanie za Makedonija - bibliska zemja. Ako se zeme vo race i se pro~ita „Poetika“ }e se vidi kolku Aristotel mislel i pi{uval na makedonski na~in. Poetika ne e apstraktno filozofsko delo, tolku jasno Aristotel ne naso~uva na ~uvawe na kontinuitet na drevnosta do sega{noto `iveewe i ne e vo nas ni{to tu|o da go prifatime negovoto vlijanie i eve, da go izrazuvame vo pi{uvawe. Vo „Poetika“ za prv pat do{lo do izraz estetskoto kako teoretsko obrazlo`uvawe vo umetni~koto izrazuvawe na delata od bilo koja granka na tvore{tvoto. Aristotel napravil najopse`na analiza na Ilijada i Odiseja i gi naso~uva Evripida, Eshila, Aristofana da se izveduvaat dramite po makedonskite teatri, podostapni za site sloevi na narodot, ne samo za Aleksandar, da zaspiva vrz Ilijadata kako vrz pernica, {to go potsetuvalo na Makedonstvoto do Indija. Odite, ritamot, celokupniot folklor, peeweto, proslavite, od toga{, od Aristotel opi{ani, gi vle~at korenite na makedonskite umetnosti. Poetika e najrasprostraneta i najizu~uvana od bilo koi drugi traktati za umetnosta, - pi{uva vo Literaturnaja enciklopedija tom I, Moskva 1930 g. vidi pod Aristotel. Najgolem broj raspravi {to se pi{uvani ne samo

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

57

Homer

Homer vo poemite „Ilijada“ i „Odiseja“ go preslika `ivotot na istite prostori, zemji i pati{ta kade {to Aristotel gi postigna site dostreli vo naukite i filozofijata odbele`uvaj}i go makedonskiot slaven IV vek. pr. Hr. kako vek na progres na svetot.

vo Rusija tuku i vo cela Evropa se odnesuvaat za tragedijata, onaka kako {to gi vnel Aristotel vo teorijata i vo prakti~nata izvedba. So toa „Poetika“ na Aristotel pretstavuva sovremen u~ebnik po dramaturgija. Vo deloto na Aristotel „Politika“ se zboruva za site vidovi na vladeewe i ja akcentira monarhijata od Makedonija proslavena vo cel svet. Vo nea, vo makedonskoto carstvo pripa|a Aristotel kako ideen voda~ i predhodnica na Aleksandrovata makedonska dr`ava.

58

Angelina Markus

Delata: „Ustavi“, „Nikomahova etika“, „Poetika“ i „Politika dostapni“ se za ~itatelite vo izvorna forma. Drugite dela od oblasta na logikata, prirodnite nauki, ekonomijata, psihologijata, sociologijata… pretstavuvaat sostaven del na u~ebnicite vo site tri obrazovni kruga na obrazovanieto {to gi vospostavil u{te Aristotel vo svoite {koli, kako koncentri~ni krugovi, {to se pro{iruvaat do vrvot na nau~noto tvore{tvo na teoretskite nauki i nivnata prakti~na primena. Golem e obemot na Aristotelovite spisi. ]e nabroime nekoi naslovi klasificirani vo ~etiri grupi: Organon-logika, za prirodata - Fizika, Metafizika za filozofija i spisi eti~ki, politi~ki, ekonomski i esteti~ki. „Logi~kite spisi“ poznati kako „Organon“, kako orudie za mislewe. Aristotel gi smetal za najva`ni, gi obrabotil vo {est dela so 16 spisi. Logikata od Aristotel se izu~uva vo celost duri so istite primeri od negovo vreme so dve premisi i konkluzno. (Site lu|e se smrtni, Sokrat e ~ovek, Sokrat e smrten). Gi obrazlo`il kategoriite, re~enicite, zaklu~uvaweto, za dokazot i definicijata, indukcijata i sofizmite i paralogizmite kako gre{ki od pogre{no pretstavenite premisi. Vo logi~kiot kvadrat uka`uva deka nema vistinitost ako se trgne od univerzalno pozitiven kon partikularno negativen sud. Uka`uva na kontrarnost, disjunktivnost i hipoteti~nost na postavenite sudovi i stavovi od koi odnapred se znae kakvo }e bide dvi`eweto na misleweto. Dali od poimot mo`e da se izvede sud i dali zaklu~okot }e pretstavuva nov poim, vistina, novo soznanie. Kategoriite kako najop{ti poimi ne mo`e da se definiraat kako drugite poimi so podreduvawe pod obem i sodr`ina. Aristotel gi nabroil desette kategorii i gi definiral doveduvaj}i gi do me|usebni vrski.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

59

Materija e postoewe vo prostor i dvi`ewe vo vreme. Nema dvi`ewe bez materija i nema materija {to ne se dvi`i, kako apsolutnost na postoeweto i relativnost na miruvaweto.I toa na ovoj na~in: Ajn{tajn, zapra{an kako bi ja definiral materijata, odgovoril deka nema ni formula ni definicija za materijata i deka toa treba da go storat filozofi. I Ajn{tajn bil svesen za kontemplativnoto ponirawe na Aristotel kon apstrakciite isto kako kon ~ulnata realnost. Vo „Fizika“ ili „Priroda“ vo osum knigi Aristotel ja napravil najdobrata klasifikacija. Poimot za fizika kaj Aristotel e mnogu po{irok od moderniot poim i sodr`i drugi 14 podra~ja so u{te pogolem broj na knigi vo sekoj del od niv vklopuvaj}i ja i kosmologijata. Pi{uva za neboto i astronomijata, hemijata, meteorologijata (kometite, vetrovite, zemjotresite, morskite pojavi). Za Aristotelovite spisi za vselenata se misli deka se od Posidonie (Posejdon) od I-ot v. pr. Hr. od stoi~kata filozofija vo vreme koga se preklasificirale i prepi{uvale delata na Aristotel za bibliotekite. Kosmosot bil vo centarot na site filozofi u{te pred Aristotel. Vo delot za zoologija vo 10 knigi pi{uva za anatomija i fiziologija, oblast dobro poznata od medicinata na tatko mu vo Pela koga Nikomah bil li~en lekar na Aminta i prv u~itel na Aristotela. Vo delata za `ivotnite i bilkite vo 13 knigi, Aristotel napravil sistematizacija na 800 `ivotni i mnogu bilki za koi se znae deka is~eznale, gi znaeme spored toa kako gi opi{uval Aristotel. Vo spisite za du{ata spa|aat razni raspravi od oblasta na psihologijata so ista terminologija vo upotreba i vo dene{nite nauki kako percepcija, inervacija i karakteri, sangvinik, kolerik,

60

Angelina Markus

flegmatik, melanholik. Fiziolo{kata podloga na karakter ja doveduva vo vrska so psiholo{kata sostojba na karakterot na glumcite vo tragediite, igrani vo makedonskite teatri. Maskata za Aristotel e li~nost {to go izrazuva ~uvstvoto kaj glumecot, simbol za do`ivuvawe na karakterite. Posebni knigi ima za pameteweto i se}avaweto, sonot i drugo. Spisi za fizionomiite, za boite, vestite, govorite i site gi povrzuva so teatrite. Vo zbornikot za razni pra{awa ima 38 knigi so razni temi: prirodonau~ni, matemati~ki, literaturni, muzi~ki, spisi za mehanika, za geometrija, za sè{to se manifestira kako priroda. Aristotel go nabrojal i obrazlo`il seto toa {to pretstavuva sodr`ina vo mnogu nauki vo sovremenite u~ebnici. Vo tretata grupa spisi, kaj Aristotel imenuvani kako Prva filozofija, Andronik vo zbornikot gi narekol Metafizika, toa {to doa|a po fizikata, vo nea se izlo`eni filozofskite principi vo sklad i so logi~ki i so spisite od prirodata, eti~kite, estetskite, politi~kite spisi. Celokupnata povrzanost na svetot kaj Aristotel doa|a vo filozofijata za da poka`i deka zaedni~ki se zakonite i vo prirodata i za prirodata i ~ovekot. Sè se dvi`i kon vistinata obrazlo`ena vo logikata kako nauka za misleweto. Vo ovaa grupa na spisi Aristotel gi sredil u~ewata na site prethodni filozofi i pobivaweto na Platonovite idei. (kritikata) Vo celata taa obemnost na istra`uva~kata dejnost, Aristotel vo spisite za filozofijata, nai{ol na najte{kiot del zaradi mnogubrojnite aporii, nere{livi protivre~nosti, {to gi zatapuvale i negovite prethodnici. Tie 12 knigi od oblasta na filozofijata gi ras~istile site problemi i ne ostavile ni{to {to ne bilo opfateno od Aristotel. Tuka, so Aristotel, zavr{uva originalnoto

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

61

filozofsko sfa}awe na svetot i prodol`uva ekletika, svojstvena na op{testva vo propa|awe. Progresot na makedonskata dr`ava go odbele`a napredokot so golemi sistemi zastapeni vo naukite i filozofijata. Niv gi sozdade Aristotel so Makedoncite. Vo ~etvrtata grupa na Aristotelovite knigi spa|aat „Eti~kite spisi“, voglavno deset knigi za Nikomahova etika i sedum knigi na etika na Evrem koj {to bil Aristotelov u~enik i gi izdaval knigite na Aristotela. Toa go rabotele vo Gimnazionite i mnogu drugi negovi u~enici kako Teofrast, Menon, Nelej; site tie rabotele pod rakovodstvo na svojot u~itel Aristotel {to go naso~uval i obrazovanieto i nau~noto istra`uvawe vo Makedonija i svetot. Spisite od „Politika“ vo osum knigi ve}e ni se dobro poznati. Vo testamentot Aristotel go iska`al makedonskoto familijarno i nasledno pravo kako osnova za dr`avata, prethodnite dr`avi, ustavite, zakonite i politi~kata sigurnost i za{tita na op{testveniot `ivot na site sloevi vo Makedonija, kako „zemja bez robovi“, kako {to ja narekol Demosten vo ogor~enite govori - „Filipiki“. Spisite za ekonomijata ni davaat osnovni poimi za stoka, trgovija, monetite, cenej}i go ~ove~kiot trud kako zaedni~ka mera za razli~nite upotrebni vrednosti i nivno izedna~uvawe vo razmenata. Koga Filip II napravil monetaren udar od svetski srazmeri Aristotel toa najdbro go razbral i vo dvete knigi za makedonskata ekonomija gi dal teoretskite potkrepi, prvi od takov vid vo anti~kiot svet, za zna~eweto na ekonomijata vo ostvaruvaweto na politikata na dr`ava {to brzo i silno zajaknuva, kakva {to bila Makedonija. Kako mo`elo da se obezedi hrana za tolku narod, kako mo`elo da se proizveduva tolku kopja i {titovi, kako

62

Angelina Markus

mo`elo da se izgradat tolku gradovi bez ekonomija i naukite na Aristotela? Nezamislivo, neostvarlivo. Lesno mu bilo na Aleksandar da go osvojuva svetot so podgotvenosta i sre}ata {to mu ja dale Filip i Aristotel. Bogatstvata vo Makedonija se dol`at na proizvodstvoto na sekoj ~ovek, familiite i dr`avata, koristej}i go izobilnoto na prirodnoto bogatstvo. Aristotelovata zasluga se sostoi vo toa {to go sovetuval Filipa so parite da go zgolemuva bogatstvoto. Tie zlatni stateri na Filip II i Aleksandar gi pokrile potrebite za razmena vo svetski ramki. Marks mu oddava priznanie na genijalnosta na Aristotel

Parmenid

Zenon

Elejcite Ksenofon, Parmenid, Zenon so Protagora i \or|ija ja {irele materijalisti~kata filozofska misla od Sicilija do site makedonski gradovi so Gimnaziumi. Ja neguvale retorikata, govorni{tvoto, besedite so ubedlivost.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

63

{to prv ja sogledal ednakvosta na vrednosta na razli~nite proizvodi. Na taa genijalnost na Aristotel e izgradena ekonomskata i politi~kata mo} na site makedonski dr`avi, vo prodol`enoto egzistirawe na mileniumskoto Makedonstvo. „^ovekot po priroda e politi~ko bitie“. Aristotel so toa ja naglasil potrebata na edinkata da `ivee vo zaednica so dr`avata i ne vo bilo koja dr`ava tuku na Aleksandrovata makedonska ikumenska dr`ava. So Esteti~ki spisi }e ja zaokru`ime celinata na pozna~ajnite dela na Aristotel spored popisite ostanati od negovite sledbenici Teofrast, Nelej, Ptolomej, Andronik, Hermip, Evrebie i mnogu drugi filozofi. Tuka spa|aat tri knigi od Retorika, dve od Pesni~kata umetnost i sè {to se odnesuva na deloto Poetika, site estetski normi i maksimi kako i pogovorkite rasprostraneti kako pogovorki sobrani od Marko Cepenko, narodnoto tvore{tvo. Toa se izdanoci od Aristotelovite koreni na celokupnoto svesno tvore{tvo vo Makedonija, so umot na Makedonicte. Pogr~uvaweto na Aristotel nevozmo`no e da go doka`uvaat celosno ili etapno, zatoa izbrale najlesen prazen na~in so prisvojuvawe na imeto. Toa ne zna~i deka }e gi prigrabat site makedonski pridobivki {to ni gi ostavil nam so site argumenti {to ni pripa|aat. Logikata ni ja dal Aristotel i ne potsetil deka e sveta dol`nost da se dade prednost na vistinata. Nie ja zastapuvame i logikata i vistinata kako svoe makedonsko nasledstvo. Za da se afirmira makedonskata filozofija potrebno e da se is~isti Aristotel od site tu|i naslagi, tiwa. Zaradi obemnosta na rabotata treba da se anga`iraat pove}e lu|e od site podra~ja do kaj{to se prostira nau~nata aktivnost na Aristotel i prostiraweto na makedonskata dr`a-

64

Angelina Markus

va na Aleksandar. Samo taka }e si go odbranime imeto, znameto, dr`avata, narodot, sega koga najmnogu sakaat da ne izbri{at so site zna~ajni nastani vo svetskata istorija so se poimot Makedonija. Mnogu filozofi, istori~ari i nau~nici od razni zemji se zanimavaat so prou~uvawe i preveduvawe na delata na Aristotel. Spored testamentot, Aristotel bibliotekata mu Teofrast, izvr{itel ja zavetuva na Teofrast, ovoj na testamentot na Nelej, (sinot na Korisko) na Aristotel i naslednik na {kolite i bibliotekite. i dolgo ja kriele no, sepak, knigite na Aristotel stignale vo Atina. Tamu, kako {to naveduva \uri}, bile prepi{uvani i popolnuvani na pogre{en na~in. Toga{ i Platon prv pat se doveduva vo vrska so Aristotel. Od Atina Aristotelovite dela vo Rim gi odnel Sula kade {to pretrpele nova „redakcija„ na prepravawe {to ne e zaprena sè u{te do denes. Drugata, poverojatna verzija e deka od Nelej site Aristotelovi spisi gi otkupil Ptolomej Filadelf, osnova~ na Aleksandriskata biblioteka i gi smestil tamu. Po Strabon i Plutarh (Sula 26) osnova za Aristotelovite dela {to gi publikuval Andronik od Rod, bile tie dela na Aristotel so koi se slu`ele site Peripatei~ari i filozofite Stoi~ari,

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

65

Gravura na bibliotekata vo Aleksandrija

do Lukrecie Kar i Marko Avrelie preku Epiktet, koj {to od Aleksandrija vo Rim, gi odnel spisite vo original. Vo sekoj slu~aj sudbinata na Aristotelovite spisi e da se najdat vo katalogot {to go izrabotil Hermip vo Aleksandriskata biblioteka i kako pripadnik i sledbenik na Aristotelovata filozofija da gi {iri negovite dela po site biblioteki vo Aleksandriite i drugite makedonski gradovi. Do ~ist, izvoren Aristotel treba da se traga so kriti~en stav. Kratok e ~ove~kiot `ivot da go posvetime samo na prou~uvawe na Aristotel, potrebni se generacii da pro-

66

Angelina Markus

Vistinskoto nasledstvo na Aristotelovata filozofija i nauka ja stekna Aleksandrija, makedonskata prestolnina i svetskiot obrazoven centar. Site granki na naukata, {kolite, umetnostite, filozofijata... si najdoa mesto vo Aleksandriskata biblioteka. Vo Aleksandrija e pi{uvan Noviot zavet od Biblijata. Tuka i Evreite na „koine“ jazikot-slu`ben jazik na Makedoncite, si napi{ale Solomonovi psalmi i mudrosti pod vlijanie na Aristotelovata aleksandriska filozofija. Tuka i Rimjanite se {koluvaat za da sozdadat latinski jazik. Pod makedonsko vlijanie i Arapite si sozdadoa religija i Koran (sveta kniga kako Biblijata). Pod pokrovitelstvo na Ptolomeite prodol`ila da se razviva Aristotelovata filozofija so idei za Stoi~kata hristijanska izdr`livost, se pojavile i novi imiwa, vo novata hristijanska filozofija. Toa se Origen, Evsebie, Polidonas, Plotin, Amonis, Porfirie, Epiktet i carot Marko Avrelie ako ne i samiot Avrelie Avgust koj vo „Bo`jata dr`ava“ ja opi{uva makedonskat dr`ava so site drevni tradicii na car bogotvoren u{te vo tekot na `ivotot kako {to bile site carstva vo Makedonija. dol`uvaat vo takvo istra`uvawe. Makedonci da go pravat toa, da se pokrene lavina so uni{tuva~ka energija naso~ena kon samoza{tita. Najzborlivi se samite dela na Aristotel koi gi polnele svetskite biblioteki i se u{te pretstavuvaat baza za bilo koe nau~no istrauvawe vo bilo koja sovremena nau~na disciplina.

\OR\IJA I NEGOVITE U^ENICI PO ORATORSTVO
Na retorikata i besedni{tvoto treba da im posvetime posebno vnimanie kako na Aristotel i site filozofi {to go opkru`uvale. Tie se obnoveni rapsodi od Ilijada i Odiseja. Tie mo`ele da ja izlo`at filozofijata kako predavawa, mo`ele da gi nau~at carskite drugari kako da dr`at govori pred falangata i narodot, pred bitki i pred sve~enost so govori i besedi. Makedoncite trgnuvale so svojot car ako umeel da gi ubedi vo svoite argumenti so ubavo odr`ani govori. Na Hidasp vo Indija Aleksandar ne ja ubedil vojskata da go prodol`i patot po sonceto tuku generalot Krater go ubedil Aleksandra za da se vrati falangata vo Makedonija. Darbite za govorni{tvo im pripa|ala na kralevite prvosve{tenici, na u~itelite, na filozofite, Sofistite, sve{tenstvoto. Od tamu taa dolga tradicija na besedni{tvo vo Makedonija. Aristotel, samiot bil retor, mnogu nau~il za stilot, za celta, za na~inot kako da se iska`at problemite so jasnost i vistinitost. Potoa, toa soznanie go prenel na site {to filozofijata ja izlo`uvale so govorni{tvo. Napi{al i kniga za Retorika. Vo Makedonija otsekoga{ bil prisuten sistem na naselbi i gradovi so narod, vojska, pravo, nauka, religija, umetnost, filozofija. Toj organiziran sistem na `ivot vo Makedonija go nasledil, go `iveel i go predal na idnite generacii Aristotel vo organizacija na samata makedonska dr`ava. Prviot ~ekor {to Aristotel go storil e vo re-

68

Angelina Markus

torskata {kola vo Larisa i Pela, zaedno so Filip i generacijata idndi Filipovi generali. Aristotel trgnal po tragite na najpro~ueniot govornik \or|ija koj {to `iveel 108 godini i gi u~el vo govorni{tvo site sofisti, filozofi, kralevi i generali, gi u~el glumcite kako da gi iska`uvaat ~uvstvata na scena. \or|ija zastapuval teza deka ne e va`no {to tuku kako treba da se ka`e tezata za da ima ubeditelna mo}, da ostavi vpe~atok i da deluva. Zatoa tolku bil omilen \or|ija i site brzale da go slu{aat i da u~at od nego, da gi izlo`uvaat mislite najdboro {to mo`at. Negovi u~enici bile Isokrat, Eshin, Proksen, Menon i mnogu drugi promakedonci i vo Atina, vo Sicilija, Belomorieto, vo cela Makedonija. Isokrat, isto stogodi{nik, kako Demokrit e istiot toj govornik {to go povikuva{e Filipa da dojde vo Atina i docna gi sfati namerite na Makedoncite, umre na denot na Heroneja, ispla{en od mo}ta na Filipa. Govornikot Eshin igra{e golema uloga vo misijata na makedonskoto politi~ko krilo vo Atina. Eshin be{e voda~ na politi~kata partija na Makedoncite vo Atina koja mu se sprotivstavu{e na Demosten za nevistinite vo negovite govori i obvinuvawa kon Makedoncite. Koga Filoksen, Eshin i Demosten, kako delegacija vo Pela do{le da odr`at la`en mir za Atina, Eshin, voodu{even od Filipa ostanal vo Makedonija. Demosten podnel tu`ba, obvinuvaj}i go i Eshina i Filoksena, za predavstvo na Atina kaj Makedoncite, za zlato. Od toa vreme ostanala bista, bistata na Eshin od Herakleja, otkopana vo Bitola po Prvata svetska vojna {to ja odnel konzulot vo London. Tamo{nite arheolozi utvrdile deka bistata na Eshin e od Filipovoto vreme. Na{ite arheolozi vr{at antidatirawe i sèmu pripi{uvaat na rimskiot period. Eshin e zna~ajna

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

69

Bistata na Eshin (389-315 g. pr. Hr.) od Heraklea, sega vo London, ja odnel konzulot od Bitola vo 1928 godina. M. Baber ja datira me|u 340 i 330 g. pr. Hr. a mo`ebi i porano koga se gradel teatarot. Eshin bil glumec, orator, diplomat, protivnik na Demosten i voda~ na Makedonskata politi~ka partija vo Atina, prijatel na Filip II i u~itel na Aristotel. Doa|al vo Pela so Filokratovata delegacija. Po dogovorot so Filokrat ostanal kaj Filip II.
Lisie Isokrat

li~nost od makedonskata politika, ne samo od retorikata toj mu bil u~itel na Aristotel. Proksen, staratelot na Aristotel isto taka bil u~enik na \or|ija, bil u~itel po filozofija i retorika na Aristotel u{te od vremeto koga tatkoto Nikomah go podu~uval sinot Aristotela od oblasta na prirodnite nauki i medicinata.

Eshin

70

Angelina Markus

Isokrat, Eshin, Proksen se zaslu`ni za retorskoto obrazovanie na Aristotel, tie se generaciski i metodolo{ki povrzani. Se znae deka Eshin imal eden u~enik, po primerot na \or|ija. Toa bil Aristotel, nare~en mit. Na talentiranite u~enici vo Makedonija mu se posvetuvalo pogolemo i posebno vnimanie vo podu~uvaweto i toa pominuvalo vo nasledstvo isto kako i imotot i pravoto na golemite lu|e i familii da podigaat statui vo svetili{tata. Testamentot na Aristotel ni ovozmo`uva da napravime rekonstrukcija na drevniot na~in na `iveewe vo Makedonija. Nasledniot red se odr`uval i vo filozofijata. Nikomah i Proksen na svoite imoti go u~ele Aristotela, a toj go u~el sinot na Proksen, Nikanor. Mo`ni se rodninski vrski me|u dvete familii i dinastijata, posebno so Hermija od Atarneja kaj Troja. Generalite na Filip, zaedno so sinovite, prodol`ile da slu`at i kaj Aleksandar. Parmeninon, Atal, Antipatar, Molosite i Linkestidite so svoite sinovi go pridru`uvale Aleksandar kako drugari i rodnini i site se povrzani preku filozofijata na Aristotel, site bile Aristotelovi u~enici. Kasandar isto taka bil u~enik na Aristotel, otkako se o`enil so Filipovata }erka Tesalonika, sestra na Aleksandar, tie, Antipatar i Kasandar se vklu~ile vo nasledniot red na makedonskite vladeteli. Kasandar vo ~est na Filipovata }erka Tesalka go izgradil gardot Solun - Tesalonika kako prestolnina na Makedoncite. Nasledstvoto vo naukite i filozofijata brzo se odvivale kako {to se gleda i vo Aleksandrija. Naukata prva go osvoi i obedini svetot. Vlijanieto na \or|ija e isto kako ona {to go napravil Aristotel. Govorni{tvoto ja unapredi filozofijata, ja napravi podostapna. So besprekornata retorika Aristotel gi odr`a predavawata zapi{ani, kako osnova na site nauki.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

71

\or|ija iako e prisvoen od Platona, ostanuva kako nenadminat u~itel i orator. \or|ija gi u~el i Menon od Larisa i Antistena, kako {to ka`uva Ksenofon, i Diogena, {to moral da `ivee vo bureto i od sonceto. Kaj Sofistite {to gi povrzuval \or|ija postoi filozofska genetska vrska so temel vo obrazovanieto, etikata, politikata, retorikata. Se `lebele kanali so {irina na vizija za svetot do prostorite na izgrejsonceto po site makedonski gradovi so {koli. Toa e vizijata za svetot na \or|ija, prodol`ena kaj Aristotel, ostvarena kaj Aristotelovite u~enici, kralskite drugari na Aleksandar. Makedoncite ja sozdale istorijata na filozofijata – Isus na istite prostori ja sozdal religijata. \or|ija bil prviot apostol, go propovedal govorni{tvoto, razgovorite, dijalozite. U~enicite na Aristotel vr{ele ista misija kako apostolite. Toa im uspevalo so retorikata {to ja dobile od \or|ija kako i so brojnosta na negovite u~enici, koi gi imalo mnogu. Prvo be{e zborot, glagoleweto, filozofiraweto za spoznavawe na svetot, potoa kosmpolitizmot vo makedonskata politika. Nedoverbata kon strancite vo Atina proizleguvala od toa {to nim ne im bilo do mudrosta i vistinite tuku pove}e do praktikata za sproveduvawe na la`en moral i pridobivawe korista {to ja steknuvale so grabe`i. Taka oratorstvoto vo Atina {iroko se primenuvalo kako parni~ewe na logopeti. Nim im pripa|a i Demosten. Ne im bila mila ni vistinata ni prijatelite. Vo toa predni~el Demosten so obvinuvawa i tu`bi, celiot `ivot nagovaraj}i ja Atina na vojna so Makedonija. Filip II }e re~e: ne se boram so Atina tuku so Demosten. \or|ija be{e ne{to drugo. Fidanka od makedonski soj, so purpurna nametka, silen na zbor i ubeduvawe, stigna edna{

72

Angelina Markus

vo Atina na pregovori so Sicilija i po~na \or|ieweto na negovite govori. Iako samiot kralski bogat, so dve zlatni bisti od masivno zlato vo svetili{eto na Apolon vo Delfi i Olimpija, toj vo Atina skapo go naplati sekoj zbor od oratorskite govori. Toa se slu~ilo vo vremeto na Perikle koga gi sobiral u~enite lu|e za da gi koristat vo obrazovanieto i da prespivaat nadvor od yidinite na Atina. \or|ija ne bil metok, bil so diplomatski imunitet, uspe{en i vlijatelen me|u Makedoncite vo Atina. Tamu, vo logori, `iveele i sinovite na Perikle rodeni od heteri. Perikle stanal svesen za potrebite od nauka otkako so svoite priprosti mornari se sudril so brodovite na filozfot Melis koj {to upravuval so ostrovot Sam, rodno mesto na Pitagora. Melis bil u~enik na Protagora i u~en sofist. Perikle bil u~esnik vo taa bitka 442 g. pr. Hr. i bil v~udoviden od taktikata na Melis, od spremnosta i znaewata na Melisovite mornari. Tie gi vratile zarobenite, `igosani so utka kako pirati. Toj `ig, utkata, e simbol na Atina. Potoa Perikle se zdal vo sobirawe na Sofistite vo Atina da ja napravi u~ena i uspe{na, da ja ukrasi i da izgleda kako makedonski grad prestolnina. Vodej}i gi Persiskite i Peloponeskite vojni ne uspea vo toa i ne gi za{titi filozofite i umetnicite, gi pogubija vo Atina. Mecenstvoto se neguva{e vo Makedonija. Od kolera umre Perikle i celata negova familija. Hipokrat ne im pritekna na pomo{. „Gr~kiot lekar“ kratko im pora~a da go izgorat gradot i da odr`uvaat higiena a ne e jasno kako go mo`ele toa koga vo Atina postoel samo eden bunar. Vo makedonskite carski palati ima{e izobilie na topla i ladna voda, ima{e mnogu lekari pa zatoa nema{e zarazni bolesti. Taka \or|ija se dvi`e{e niz Makedonija siguren za svojot dolg `ivot od vremeto na Perikle, Arhelaj, do Aminta, vo tie 108 godini `iveewe.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

73

\or|ija rabotel i go {irel oratorstvoto so filozofija nasekade po gradovite so makedonski {koli. Vo Pela, Larisa, Arg, Delfi, Olimpija, Halkidik, vo Sicilija, vo makedonskata naselba od Halkidik, Leontina na Sicilija. Imal brat Herodik, lekar, prijatel na Empedokle i Pitagorejcite so purpurni nametki. Taka filozofijata i medicinata odele pak zaedno i so \or|ija i brat mu Herodik kako kaj Aristotela, kako prvosve{tenstvo vo vrska i so Elejcite od Kolofon, pro~uenite Ksenofon, Parmenid i Zenon. Niv ~esto gi parafraziral \or|ija za nivnoto bitie {to ne postoi i ne se dvi`i, a dvi`eweto e kako nebitie. Vo vrska so toa e pra{aweto na \or|ija: „Kako mo`e da postoi toa {to go nema, a da ne postoi toa {to e“? I Diogen go poddr`uval \or|ija so nemi dokazi protiv nedvi`ewe. Ednostavno Diogen se dvi`el okolu bureto. Skipele argumentite vo filozofskite u~ewa od razni sprotivstavuvawa, za da re~e Sokrat deka majeutika e porodilna bolka na vistinata. Vo takva sostojba Aristotel ja prezel filozofskata problematika, ednostavno ja nasledil filozofijata, taka ubavo da ja sredi i da ja predade na pokolenijata vo naj~ista forma na sevkupna raznovidnost. Tuka se izvr{eni site prevozijduvawa, kritiki i otfrlawe na {tetni vlijanija za da se obezbedi razvojnosta i usovr{uvanosta na Aristotelovata misla. \or|ija bil vo postojani vrski i so filozofite i so najslavnite lu|e na vekot vo koj `iveel vo V i IV vek. Vo Pela se sretnuval so Arhelaj, so Hipokrat, Nikomah, Evripid, Tukidid, Proksen, Antisten i mnogu drugi negovi u~enici, vo {kolite za govorni{tvo i preku site niv izvr{il vlijanie na Aristotel. Mnogu patuval da dr`i govori i da gi podu~uva lu|eto so najdobrto i najlo{o oru`je – zboruvaweto. „Zborot e vlastodr`ec so najmal organ - jazikot, so koj se

74

Angelina Markus

postignuvaat ~udesni dela“, velel oratorot, filozofot, so kralsko poteklo od Makedonija, \or|ija.Toj, \or|ija e svrzuva~koto filozofsko tkivo na koe {to se nadovrza Aristotel, prvo so govorni{tvo, pa so medicina i filozofija. \or|ija pretstavuva predhodnica na Aristotelovite nauki i filozofija pove}e od 100 godini kontaktiral so istaknatite lu|e od Makedonija. Toa bile kralevite, filozofite, lekarite {to gi sobiral da gi u~i na oratorstvo od najoddale~eni kraevi. Od nego se voodu{evuvale Teofrast od Lezb, Evrem od Rod, Aristoksen od Tarent, Dilearh od Mesenija, Straton od Lampsak, Demetrie Falereon i mnogu poznatite Sofisti, oratori, logopedi, koi{to i samite se poznati kako govornici. Za site {to }e gi spomneme postojat dokazi deka tie vo Atina bile stranci, metoci u~iteli po retorika, progoneti i ubavini i vmesto prezime po rod ka`uvale od koj grad od Makedonija proizlegle za da gi osprovuvaat, razedinuvaat, progonuvaat i ubivaat. Takov bil odnosot na Atina kon naukata. - Isokrat (436-338 g.) – ostanale pisma i poslanie (poraka) do Filip II. U~iteli mu bile Prodik i Protagora, \or|ija, Arhin, Sokrat i dr. U~enici mu bile Efor, Eshin, Teopomp, Timotej i dr. Teopomp drugar na Filip II i negov carski istori~ar go povrzuval Isokrat so Filip II. Isokrat - Filipovoto poslanie (poraka) od 346 g. pr. Hr. ja ispratil po Filokratovata delegacija kako pokana do Filip da dojde vo Atina, da se smirat Arg, Teba i Sparta i toj da im bide voda~ na site. Filip II toa ve}e go pravel na site frontovi. - Protagora – ubien e vo Atina koga sakal da pobegne vo Sicilija kako toa {to go storil Eshil, dramskiot pisatel. Imal mnogu u~enici me|u koi i Melis, vladetelot na Sam. Spisite na Protagora se izgoreni vo Atina, kako {to gorele eretici vo inkvizacijata.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

75

- Lisie bil metok, nemal pravo na politika i javni nastapi, podu~uval mladi demokrati kako da u~estvuvaat vo vlasta. - Isej – poznat u~itel na Demosten, dr`el besedi za nasledstvo. Metok vo Atina. - Antisten, u~enik na Sokrat i Agaton, u~itel na Diogen. - Diogen od Sinops se poznaval i se sretnuval so Filip II i Aleksandar i Aristotel. - Antifon – (go ceni Tukidid) – stranec, ubien vo Sparta so delegacija za pregovori, privrzanik na \or|ija. - Kalikle, Hipija, Prodik, Trazimah poznati Sofisti i oratori so svoite {koli i u~enici kako i Andokid po primerot na \or|ija se dvi`ele po Pelopones, Tesalija, Sicilija, Helespont, Jonija i Egejskite ostrovi kade {to podocna i Filip II pra}al oratori i filozofi kako prethodnica na makedonskiot streme` za obedinuvawe na svoite plemiwa. - Kritija – vujko na Platon, vodi~ na triesetminata tirani vo Atina, ja sproveduval filozofijata na \or|ija. Vo Atina postoela silna makedonska politi~ka partija, preku nea Filip II ja sproveduval svojata politika. Voda~i bile Eshin, Filokrat i znaten broj filozofi i oratori. - Proksen – bil u~enik na \or|ija, Sofist i staratel na Aristotel vo Pela i Stagira, poznato od testamentot. \or|ija ni gi komentira i site premol~eni vrski so drugite filozofi ~ii dela mu se pripi{uvaat na Platon za da mo`at da go povrzuvaat i Aristotela so Platona. Postoi, vnatre{na i dlaboka nasledna vrska pome|u Aristotel i filozofite {to gi poznaval, gi prou~uval, gi razbiral i go sredil nivnoto mesto vo naukite. Se premol~uva deka u~enikot na \or|ija, Proksen, retor i sofist, mu bil odreden za staratel i za u~itel na Aristotel od dvorot na makedonskite vladeteli.

76

Angelina Markus

Se premol~uva isto taka, deka, u~enikot na \or|ija, Eshin, mu bil u~itel na Aristotela po retorika i deka Aristotel go predaval toj predmet so svoj u~ebnik pred carskite deca, drugari i {irum po Gimnazionite niz Makedonija. Se premol~uva deka Filip II go ispratil Aristotela so Misija vo Atarneja kaj kralot Hermija, za da otvori filozofski {koli vo As kaj Troja, Mitilena na Lezb i drugi mesta. Se premol~uva deka Teofrast, Nelej i drugite od testamentot, so Aristotel se poznavale i rabotele vo Makedonija od mnogu porano, pred da stignat vo makedonska misija vo Atina, posle Heroneja. Ne se znae od {to se pogolemi {tetite, od premol~uvaweto ili od prepravaweto. ]e navedeme samo eden primer kako se pravelo i se pravi sè u{te da se prepravaat podatoci vo vrska so Platon. Toj se rodil 427 godina i ve}e kako bebe vo 426 g. se borel za Atina vo Tanagra i 424 g. i vo Delion koga imal 3 godini. Celata la`na biografija na Platon se preraska`uva i se doteruva vmetnuvaj}i se i vo makedonskata istorija. \uri} raska`uva deka Perdika koga do{ol na vlast 365-360 g. pr. Hr. bil nagovoren od Platon, na Filipa da mu se dade da rakovodi so nekoja pokraina. Izgleda deka Platon do{ol od Sirakuza, ili kako prodaden rob, vo kontakt so makedonskite kralevi, da vr{i vlijanie, da se dobli`i do Filip II i Aristotel. Platon kako da ne znael za Demostena i „filipikite“. Vo toa vreme Filip II ve}e upravuval so Pelagonija vo rodnoto mesto na Evridika, majka mu na Filip II i baba na Aleksandar, pa nikakvi preporaki ne mo`el Platon da upatuva ni za Pelagonija, ni za Hermija i drugite makedonski bazi kade {to Filip II go pra}al Aristotela za da go organizira makedonskoto obrazovanie. Vakvi sitnici ni davaat nepobitni argumenti za vistinskata sostojba vo anti-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

77

kata. Taka Kritija, vujko na Platon, filozof i u~enik na \or|ija bil voda~ na triesetminata tirani {to izvr{ile kole` vo Atina. Ksenofon op{irno go opi{uva nastanot vo istorijata. Platon go kritikuval Kritija deka primenil „pravo na posilniot“ od filozofijata na \or|ija. Kogo sega brani Platon i kade pripa|a? Ako se saka da se prika`e so plemstvo od kade {to poteknuvaat site filozofi, ne se znae zo{to zastanuva na strana na demokratite, {to go ubija Sokrata i navodno ispla{en za sebe Platon ja napu{til Atina. Mnogu kolebliva politika i filozofija. Ja kr{i svojata pripadnost za da se upotrebi kako ideolog na grad-dr`avi~ata Atina od kade {to se izbrkani umetnicite i drugite umni lu|e kako {to se pi{uva vo negovata idealna dr`ava. Treba da go pretstavime Aristotel vo centar na svetskata nauka i filozofija, izgleda }e mora da go simneme Platona od la`niot piedestal, na koj{to go izdigaat Grcive deneska, sakaj}i od Atina da napravat makedonska imperija, {to e nevozmo`no, nemaat takvi lu|e kako Makedoncite. Preku `ivotot naAristotel ja otkrivame istorijata na Makedonija. Silnata li~nost na Aristotel mu ovozmo`ila pravilno da gi opfati i naso~i prethodnite i idnite nauki. Gi povrzal po srodnost i naslednost {kolite i filozofite. Taka pravoto na posilniot kaj \or|ija ne go sfatil kako nasilie tuku kako kosmpolitizam ili sloboda na narodite, primeneta od Aleksandar Makedonski. U{te pove}e {to i Antisten i Diogen bile u~enici i privrzanici na \or|ija i tie neposredno vr{ele vlijanie na Aristotel i Aleksandar so etika, humanost i kosmopolitizam vo filozofijata, da go obedinat svetot do granici na sonceto vo izgrev, na istok do kaj{to pristignale Makedoncite so falangata, carot i filozofijata.

78

Angelina Markus

Ovaa fotografija na bistata na Aristotel kako da e prototip za likot na carevite, filozofite, istori~arite, dramskite pisateli, site lu|e od Makedonija. So blag izraz na liceto, so ubavo uredena brada i kosa rasturena po ~eloto kako listovi od perunika. Taka se modelirani genetskite predispozicii kaj Makedoncite od tajfite majstori.

ARISTOTEL I ORATORSTVOTO, FILOZOFIJATA I NEGOVI VLIJANIJA
Oratorstvoto vo Makedonija e tradicija prodol`ena od Ilijada. Toa e podgotovka na vladetelot preku govor da go ubedi narodot i falangata vo svoite nameri. Zatoa Aristotel go u~el Aleksandar i carskite drugari i site svoi u~enici, prvo na govorni{tvo potoa na sè drugo. Aleksandar pred sekoja bitka ja hrabrel falangata so ubeduvawe vo pobeda. Na toa go u~el Aristotel ubavi govori da se slu{ale na proslavi i na obra}aweto na makedonskiot car kon narodot. Makedonski izum se dijalozite, razgovornata metoda, pra{awa i odgovori vo Dioniziskite pohodi, vo dramite, vo obrazlo`uvaweto na temite kaj Aristotel i Sofistite, koi ja imale mo}ta daja doka`uvaat vistinata niz oratorstvo. Semeto na retorika vo monolog, dijalog, drama i dijalektika bilo raseano od Sicilija do jonskite krajbre`ja i najmnogu vo centarot na Makedonija, vo Pela i Pelagonija, kade {to postojat svetili{tata, rotondite, teatrite, kade {to u~ele, rabotele i propovedale podednakvo carot, oratorot i nau~nikot filozofot. I apostolite podocna ja vr{ele istata rabota kako {to toa go pravele Aristotelovite u~enici i na istite mesta niz Makedonija. \or|ija so svoite sve~eni govori vr{el golemo vlijanie vrz dramite na Evripid, Agaton, govorite na oratorite, pi{uvaweto na Tukidit i celata elita od Makedonija. Toa e jazikot na Aristotel i Aleksandar kako koine na koj{to zboruvala falangata i ja razbirale site narodi po svetot. Atina se

80

Angelina Markus

navrtela na oratorite i filozofite, i eden dijalekt se nametnuva i pusto{i so „gr~ki“ nasilstva i so jazikot. \or|ija imal golem broj {koli i u~enici nasekade niz Makedonija, kako i Aristotel podocna, {to go usovr{il toj sistem na obrazovanie so site makedonski karakteristiki. Golem e spisokot na vidnite lu|e i u~enici so koj se gledal \or|ija vo vremeto na Arhelaj i Aminta. Istite \or|iini u~enici se Aristotelovite u~iteli a pogolem e brojot na u~enicite na Aristotel niz Makedonija me|u kralevite od Egipet do Ermenija i Sicilija. Me|u niv nema nieden u~enik od Platon, ni od Atina. Samata Sicilija bila del od makedonskoto carstvo i tradicija so Dion i Dionisie, nare~en tiranin od Atina zaradi, Platon {to ne mo`el da vr{i propaganda na dvorot i \or|iinite u~enici i Elejcite tamu. Sicilija i Pela bila sobirali{te na filozofi progoneti od Atina kao stranci, metoci. Nikoj ne se pra{uva zo{to Atina go protera Alkibijad i zo{to negoviot pohod vo Sicilija propadna i toj isto kako Tukidid, dojde vo Makedonija i go prodol`i dru`eweto so makedonskite filozofi i politi~ari. Toj tuka pripa|a{e i vo vremeto na Sokratovata smrt koga Atina posega{e po site inteligentni metoci. Alkibijad prodol`i da se dru`i i so Tukidid i so Evripid. Za toa mo`eme da najdeme potvrda vo `ivotopisite kaj Plutarh. Raska`uvaj}i za `ivotot na politi~arite toj ne mo`e da gi zaobikoli `ivotite na filozofite i govornicite. Celata taa gra|a vo Rim proizleguva od arhivite vo Makedonija i Aleksandrija, zatoa me|u redovite blesnuva po nekoj fakt so celata vistinitost kako {to e toa i kaj Plutarh, Polibie, Laercie, Ruf, Ciceron i drugite. Takvite odblesoci gi koristam ovde za da se objasni slikata na makedonskiot mozaik so Aristotel i negovite sovremenici.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

81

Vremeto vo Antikata go odbele`uva Makedonskoto carstvo, oratorite, filozofite i najslavnite lu|e so enciklopedisko znaewe kako \or|ija, Demokrit, Aristotel vo sorabotka so Arhelaj, Filip i Aleksandar. Site drugi filozofski {koli samo ja prodol`uvaat istata tradicija vo pro{irenoto vladeewe na Makedoncite vo Aleksandrija, Pergam, Antiohija i niz Evropa. Celiot sreden vek vo sholasti~kata, teorijata ili teologijata vo crkovnite {koli, go tretira Aristotela kako avtoritet zo{to nema poprikladna argumentacija da ja obrazlo`i religijata. Gi prezema govorite, propovedite na \or|ija, kako peewe na sve{tenstvoto vo crkvite, novi megaroni od makedonskite carski gradovi. Renesansata bila vozobnovuvawe. Na {to? Na makedonskoto prosvetitelstvo, Sofistite oratori, Aristotelovite nauki za fizika ili priroda, potsetuvawe na kategoriite, posebno supstancijata od Aristotel, razrabotuvawe i kaj empiristite i kaj racionalistite. Kako u~eweto za supstancija e razraboteno od Dekart, Spinoza Lajbnic, toa ni ja dava potrebata za razvoj na naukite i tehnologijata vo razvojot na kapitalizmot. Bur`oazijata se nadovrza na Aristotelovite metodi za da go razbere stokovoto proizvodstvo. Na logikata i metodite se najdoa novi tolkuva~i na toa {to Aristotel vo svoite spisi go vospostavi. Se iskopaa originali od zagubenata biblioteka na Aristotel. Koj znae po koj pat delata bea goreni. Se vrati i inkvizacijata od Atina za tie {to gi baraa dokazite, vistinite, analizite, sintezite, indukcijata i dedukcijata, duri i analogijata i intuicijata od Aristotel. Tie vo ~ista forma im gi ostavi Aristotel za da se poslu`at site op{testva, vo site vremiwa koga baraat pat kon progresot vo politikata i ekonomijata.

82

Angelina Markus

Aristotel ni go pretstavi makedonskoto orignalno u~ewe vo site oblasti i toa ne zastaruva. Renesansa e sekoe navra}awe kon izvornoto tolkuvawe za svetot vo celina {to niz naukite go pretstavi Aristotel, toj „Aleksandar Makedonski vo naukite“, kako {to go narekol Marks. Aristotelovata logika, do Lajbnic i Kant, stignala nepromeneta i Kant rekol: Od Aristotel ne smee da se napravi ni ~ekor nazad ni ~ekor napred. Sepak ~ekor napred e napraven vo informatikata deneska, koga se iskoristeni zakonite na mislewe od Aristotel vo formalnata logika kako identitet, neprotivre~nost i isklu~uvawe na tretoto. Ovie Aristotelovi zakoni se koristat za da se poka`e deka vo dvi`eweto na misleweto postoi relativna konstantnost na poimite za da mo`at da se izrazat niz kompjuterskoto programirawe. Hegel rekol: Najdboroto sè do najnovo vreme – toa e ona {to go imame od Aristotela. Metodata na trijadi Hegel ja prezel od Makedoncite i ja vnel kako teza, antiteza i sinteza. Toa e dijalektika na dijalozite. Engels vo Anti-Diring rekol: Aristotel e najuniverzalnata glava, gi prou~il najbitnite formi na dijalekti~koto mislewe. Formata na dijalozi postoe{e kaj Sokrat, Sofistite, dramite na Evripid i se zdobi so sovr{enstvo vo tezite i govorite na Aristotel pred filozofite, kralevite, generalite i site u~enici. Golem e brojot i na u~itelite i na u~enicite na Aristotel. Tie go pokrivaat mnogu pogolemoto podra~je i vremenski i teritorijalno od etni~kite granici na Makedonija. Zatoa ne treba da se razgleduva odvoeno toa {to go postignaa zaedno makedonskite kralevi, oratori, filozofi, tuku zaedno so Filip i Aristotel.

ARISTOTEL I FILIP II
Vo sovremenata istorija i filozofija i enciklopediska literatura ne se namaluva interesot za dvajcata Makedonci, za Filipa II i Aristotela. Filip II ja kreiral makedonskata dr`avnost, a Aristotel logikata kako orudie na umot za da se sfatat naukite. Dvajcata vrsnici, drugari, sorabotnici ja afirmirale Makedonija na site poliwa. Vo isto vreme se pravat obidi da se bri{e nivnata uloga i zasluga za svetot istisnuvaj}i ja Makedonija od nejzinata rodna zemja. Vo sredinata na dvaesettiot vek branot egzistencijalisti~ka filozofija ja zafati Evropa so odek vo cel svet. Toa se izrazi so edna rezigniranost, pasivnost, bezidejnost kaj mladiot svet, za podocna da eruptira vo protesti, militarizam, samozapaluvawe i samoraznesuvawe kaj muslimanskiot svet. Toa predizvikuva mnogu teror i `rtvi. Ja nema makedonskata eti~ka i kosmopolitska filozifija na Aristotela da gi obzeme site sloevi na op{testvoto. Egzistencijalisti~ka filozofija na pasivna bezidejnost i prifa}aweto na odmazni~ki terorizam gi dezintegrira mladite lu|e a `rtvi bea kako poedinci taka i celi narodi. Namesto vra}awe kon etikata, logikata i naukite na Aristotel naidovme na zapostavuvawe. Duri i eden @an Pol Sartr gi ubeduva{e studentite deka Aristotel bil „administrator“ koj dr`el predavawa vo Atina. To~no e deka Aristotel do{ol vo Atina so makedonska administracija da sprovede obrazovanie i da formira Liceum vo Atina, koga Atina stanala del od makedonskata dr`ava. Administrator be{e Antipatar

84

Angelina Markus

Van~e Stoj~ev, „Voena istorija na Makedonija“, prikaz na bitkata kaj Gaugamela.

Makedonskata imperija vo vremeto na Aleksandar Makedonski

so neograni~eni prava na vladeewe dobieni od Aleksandar. Aristotel vo Atina, kako {to rabote{e i vo Makedonija, go primenuva{e nau~niot sistem. Toj odli~no ja odigra svojata uloga sproveduvaj}i a makedonskata politika vo Atina.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

85

Spored knigata na Van~o Stoj~ev „Voenata istorija na Makedonija“ i pi{uvawata za taa kniga na Spase [uplinoski, hronolo{ki se prosledeni vo traewe od 28 vekovi site vojni, vostanija, bitki i drugi operacii {to gi vodel makedonskiot narod. Samo od edna skica vo taa kniga se gleda kolku nauka od Aristotelovoto {koluvawe na falangata e primeneto. To se matemati~ki presmetki na prostorot, konfiguracijata na terenot, silite i dvi`ewata kako taktika za vojnite {to i denes se vodat po istiot makedonski princip. Navra}aweto kon imeto na Aristotel e otvorawe porti na nau~en progres od minatoto kon idninata. Svetot odsekoga{ bil zavisen od Makedoncite. Sovremenoto pi{uvawe za Filip II i Aristotel poka`uva tendencioznost i vmetnuvawe na neto~ni tolkuvawa. Toa go pravat pove}e avtori. ]e se zadr`am na Juxin Borza vo knigata „Vo senkata na Olimp pojavata na Makedon“. Samiot naslov na knigata ja vra}a Makedonija na mitolo{ki sferi a se odnesuva na period na vladeewe na Filip. Moite zabele{ki na negovoto pi{uvawe se mnogu poseriozni. Borza ja poddr`uva „gr~kata“ politika na dr`ava kakva {to toga{ ja nemalo. - Se obiduva Aristotel preku Stagira da go prika`e kako Trakiec. - Se naprega od sega okupiraniot del na Makedonija da pravi „gr~ki“ granici na oblasti. - Od lista na {eesetina vladeteli na makedonski dinastii pravi ograni~uvawe na samo pet od niv, od Aleksandar I do Filip II - bile Argeadi so „gr~ko“ pedigre.

86

Angelina Markus

Moneti

- Ne gi spomnuva Heraklidite so lavot apliciran na nametkata, parite, mozaicite... - Makedoncite se doselile bez staro plemensko ime. Trakijcite, Ilirite, Molosite bile kolonizirani od Grcite - od Halkidik do Bosfor. Makedonci nemalo. - Gi zaborava plemiwata od Aksij i Erigon {to se borele vo Troja, a koi gi opeal Homer. - Makedonskata prestolnina (Ege) bila slabo naselena. Ne ni ka`uva od kade doa|aa tolku silni makedonski kralski semejstva so falanga, ovekove~eni vo skulpturite, mozaicite, {titovite, palatite, grobnicite. - Borza nè upatuva na izvori od Herodot i Tukidid za voved na Elinizam pred elinizacijata. Pomaga za nau~en masakar vrz makedonskata istorija. - Vnesuvaj}i go imeto Balkan, namesto Makedonija, go provira imeto Grcija namesto Atina. U{te pove}e, vnesuva poim „atinska imperija“ na grad-dr`avi~kata, namesto Makedonska prva svetska imperija na cel ikumen. - Zboruva za gr~ki plemiwa na Zapad od primitven vid, pa gr~ka Tesalija, pa gr~ki glavni gradovi na jugot. Ne gi

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

87

spomnuva Sparta, Arg i Teba, dr`avi~ki vo postojan sudir i vojni so Atina, ve~ni neprijateli i nivnite povremeni sojuzi so Makedonija. - Site materijalni dokazi od kralskite grobnici zboruvaat za sosema podruga civilizacija od gr~kata, re~e Andronikos i umre. Borza u~estvuval pri otkopuvaweto na Filipovata grobnica so nau~na aparatura, da zabele`i, kako go ukrale kopjeto dolgo dva metra, dinasti~kiot `ezol, makedonskite kruni... a carskite koski se rasturaat po svetot kako gr~ki. - Zboruva za gr~ki dobra so estetski standardi vo Makedonija ili gr~ko kulturno ramni{te. [to li si zamisluva? - Nema gr~ki carevi, ni carski grobnici ni gr~ki pari - tie se makedonski. - Nema gr~ko pismo vo grobnicite na Makedonskoto blagorodni{tvo toa e unicijalnoto pismo pi{uvano na karpite, stelite, parite, kamenot Rozeta. Neka nau~i ne{to od Du{ko Aleksovski, Vasil Iqov, Odisej Bel~evski, akademik Tome Bo{evski i profesor Aristotel Tentov koi go objasnuvaat makedonskiot jazik i pismo. Neka prestane da se pravi sme{en pred Makedoncite pravej}i plagijat od makedonski originali. Neka ne im pomaga na Grcite doprva da se prika`uvaat Anti~ki Makedonci so na{i artefakti. - Neka ne gi podla`uva svetskite eksperti so pogrebuvaweto na Argeadite od V i IV vek. Makedonskata dinastijata se smeta od Karan do Persej, Kleopatra, Filip VI Aleksandar VI i ima dolg kontinuitet do denes, kaj site evropski ku}i kako {to toa go doka`a Aleksandar Donski. Angliskata kralica Elizabeta II mu se zablagodari za uka`uvaweto na makedonskiot koren na svoite pretci i potomci. Toa Borza treba da go znae ili da go nau~i ako ne go znae.

88

Angelina Markus

Pismoto od kamenot Rozeta, drevno makedonsko pismo, vtisnato i na drugi kamewa, isto i na makedonskite pari-moneti.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

89

Na mermernite stolbovi, obeliscite, po kamewata i karpite, izdlabeni se zapisi za pova`nite nastani od `ivotot na Makedoncite, krunisuvaweto na carevite, pobedite, proslavite... a seto toa pak e eden voved vo Olimpiskite igri i vo slaveweto na svetcite vo Hristijanstvoto. Preku tie odbele`ani nastani se dvi`i naukata niz Bibijata i go osvedo~uva obrazovnoto vlijanie na Aristotel. Taka e i so kamenot Rozeta i u{te podaleku vo istorijata do zapisite od Neolitot kako makedonska pismenost. Vo Makedonskoto pismo, na kamenot Rozeta makedonskite nau~nici go pro~itaa bogot na obrazovanieto Ho koj {to e vedna{ do vrhovnite bo`estva. I u{te pro~itaa deka postoi danok za obrazovanie, nezavisen od dr`avniot danok za drugi nameni. Zatoa Aristoteel go posvetil `ivotot vo u~ewe na u~enici i vo nau~ni istra`uvawa, upravuval so biblioteki i podigal bisti na bogovite, iu~itelite i familiite. Aristotel bil obvrzan od bogot Ho i danokot, nezavisno i namenski da go organizira u~eweto na site lu|e vo Makedonija, za mladite princovi, za falangata, za narodot. Od tamu e toa sovr{enstvo i na naukite i na {kolite i na uspehot na drevnite Makedonci. Toj tvrd zapis na kamenot Rozeta za Bog na pismenosta i danokot za pismenost ni objasnuva sè za mo}ta na nau~nite i filozofskite dostreli na Aristotel i rezultatite vo obrazovanieto na Makedoncite.

90

Angelina Markus

Transkripcija od kamenot Rozeta kade {to se spomenuva bogot na obrazovanieto Ho.

- Kako mo`e da pi{uva za Makedonija kako za primitivno gr~ko pleme koga samiot ka`uva kolku Makedonija bila bogata so {umi, metali, hrana za da izvezuva vo zavisnite grad -dr`avi~ki. Site okolni narodi se grabale i se u{te se grabaat da prigrabat {to pogolem del od bogatstvata na Makedonija. - I ne e samo Borza vo prote`iraweto na gr~kite lobi-interesi, toa go pravat Hamond, Lemb, Sartr i site politi~ari {to go ostavale da se odmori makedonskoto etni~ko pra{awe vmesto da se re{i, ili da metamorfozira od gr~ki crv vo makedonskata filigranska peperutka. - Analiziraj}i ja Makedonija, vo sega{na Grcija i se odzema postoeweto, kontinuitetot, naslednosta, vo skapi knigi {to Grcija gi finansira da i se napi{e istorija, {to nikoga{ ja nemala, na {teta na makedonskite dinastii i na narodot. Principot kako priod kon Makedonija bil razdeli, vladej, ograbuvaj, uni{tuvaj. Toa trae do denes.

IZVORI
Postojat mnogu izvori za makedonskata istorija. Eden od najzna~ajnite e Plutarh. Toj imal sre}a da ja koristi makedonskata arhiva vo Rim. Taka, ponekade se dr`i do originalnite dokazi vo biografiite na golemite lu|e od Antikata. Vo `ivopisot za Aleksandar ima to~ni navodi za istoriskite nastani, makedonskata kultura, filozofite, skulptorite. Ponekoga{ izgleda deka nekoi izvori ne se mnogu va`ni. Dovolno e toa {to ne teraat na razmisluvawe, kako ovie primeri: - Vo Faselida Aleksandar mu oddal po~it so venec na spomenikot na Teodent. So nego se zapoznal preku Aristotel i filozofijata. Ako se znae deka Aleksandar go sovetuvale i filozofite Anaksarh, Onesikrit, Kalisten, Kalan, od nego doznavame znaeme deka i filozofot Teodent i u{te mnogu drugi, kako Diogen, prviot kosmopolit, ~ija filozofija (da se bide gra|anin na svetot) ja sproveduval Aleksandar, isto taka bile negovi sovetnici. Kako filozofite i generalite Nearh, Ptolomej, Evmen ostavile dovolen kvantum na dokumenti {to mu poslu`ile na Arijan, Ruf, Strabon, Livie, Polibie i Plutarh. Za filozofot Kalisten, besednik i istori~ar na Aleksandar, Plutarh ka`uva kako go opi{al patot niz pustinata do Siva Amonovoto svetili{te, vodeni od gavranite i osve`eni so do`d nasrede pustina. Festijada, majkata na Aristotel imala sestra vo Olint, kade Heroja go rodila Kalistena, ~ij vujko Aristotel rano

92

Angelina Markus

go vklu~il vo {kolite so Aleksandar i carskite drugari. Vrskata so filozofite Aleksandar ja odr`uval preku Aristotel so generaciska naslednost. Za `al Kalisten, Klito, Filota i Parmenion idejno se oddale~ile i mu se sprotivstavile na Aleksandar poradi primenata na persiskite obi~ai vneseni me|u qubomornite makedonci. Obvineti za predavstvo ili zavera bile ubieni ovie najbliskite lu|e na carot, edniot filozof, telohranitelot, Filipoviot general i negovite sinovi. Bezbednosta na carot i dr`avata barala brzi merki i brzi presudi. Da go spomeneme i Harpal, rizni~arot vo Vavilon koj ukral 500 talanti ili 15.000 kg. vo zlato i so trieset brodovi pobegnal vo Atina. Tamu makedonskoto bogatstvo go razdaval kako mito. Toj i Demostena go napravil „~ovek so zlaten pehar” – pa i dvajcata bea ubieni. Iako Aleksandar `alel za zagubata na Makedonci, Hefestiona ne mo`el da go pre`ali i pokraj veli~estveniot pogreb vo Vavilon, so natprevari kako vo Ilijada opeani od Homer za sli~ni povodi. Glauk, li~niot lekar na Hefestion ne uspeal da mu go so~uva `ivotot. Perdika mu ostanal najsilnata potkrepa, zatoa {to Krater gi vratil vo Makedonija ostarenite voini. Aleksandar so pismo mu naredil na Antipatar da se gri`i za borcite i da odredi starateli za siracite so site beneficii. Aristotel kako {to gi povrzuval naukite vo {iroko rasprostranetata mre`a na obrazovanie taka gi prifa}al Makedoncite vo makedonskiot na~in na {koluvawe, vo site oblasti, za da se so~uva makedonskata tradicija vo vojuvawe, proslavuvawe i umetni~ko profilirawe na lu|eto od naukata, bliski do carot. Iako Aleksandar imal i mnogu drugi u~iteli kako Leonid, Lizimah, sovetnici i carevi drugari, pove}e od stotina, Aristotel bil najva`en ne samo za carot

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

93

tuku i za site Makedonci. Nasekade go ima silnoto Aristotelovo vlijanie. Pokraj site izvori koga se pi{uva za Makedonija i Makedoncite treba da se zemat vo predvid pismata od Aristotel do Filip II, Aleksandar, Antipatar, pismata na Aleksandar do Olimpija, Antipatar, Darie kako i {irokata komunikacija so raznite institucii, gradovi, naredbite i dogovorite. Iako nasledstvoto se protega niz celiov tekst u{te edna{ }e go naglasime nasledstvoto na profesiite od tatko na sin, genetski istaknat vo Makedonija kako izvor koga se nasleduva carot, lekarot, filozofot, umetnikot... niz idnite generacii. - Filip i sinot Aleksandar - Aristotel so tatko i sin Nikomah - Hipokrat so sinot Tesal i Drakon, zetot Polib, lekarite Glauk, Filip i drugi. - Proksen so sinot Nikanor - Korisko so sinot Nelej - Onesikrit so sinot Filisko i Andrasten - Praksitel so sinovite Timarh i Kofisodot - Parmenion so trite sina vo falangata - Antipatar i Kasandar, zet na Filip koj gi obnovil gradovite Teba i Potideja i go izgradil Solun, bil u~enik kaj Aristotel. Za site niv Aristotel e sto`erot na familijarnata i nau~na naslednost vo Makedonija. Site niv gi {koluval i gi povrzuval Aristotel, seto toa nadopolneto so najmo}niot izvor na skulptura na carevite, filozofite, bogovite i muzite. Plutarh ni dava podatoci pove}e da go svrti vnimanieto kako atraktivnost, nesvesen za toa {to nie kako Makedonci si go prepoznavame svoeto.

94

Angelina Markus

Praksitel, Skopas, Lisip pravele skulpturi na Filip II, Aristotel i Aleksandar kako i na nivnite rodnini i sorabotnici. Samo Lisip izrabotil 1500 umetni~ki dela. Lisip bil carskiot skulptor na Aleksandar {to mo`el da ja izrazi vo bronza i mermer silnata li~nost na carot. Apel stanal carski slikar so pravo da go slika Aleksandar. Toj so u~itelot Efor i sorabotnikot Pamfil do{le vo Pela na dvorot kaj Filipa i ostanale so svojata tajfa da slikaat kako {to Zavskid od Herakleja do{ol kaj Arhelaj i izrabotil freski kakvi {to se tie od grobnicata na Filip i od drugite arheolo{ki nao|ali{ta.

Dioskurid od Sam, voen lekar, gi prou~uval bilkite okolu 100-ta g. pr. Hr. Vo Pompeja go izrabotil mozaikot so likot na Aleksandar Makedonski na yidot na vilata - Paun, so pretstava na bitkata so Darie.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

95

Mermerna statua na Potos izrabotena od skulptorot Skopas.

Bista na Aleksandar izrabotena od skulptorot Lisip.

Apel go naslikal Aleksandra so molwa vo raka i za toa dobil 524 kg. zlato. Go slikal Klito, Antigon, Menander i drugi od carskite drugari na Aleksandar. Leohar i Lisip vo bronza ja prika`ale borbata na Aleksandar so lavot i Krater od strana kako mu pomaga vo taa borba. Toj bronzen zaveten podarok bil postaven vo Delfi kade {to stoele zlatnite bisti na \or|ija, Filip II i drugi Makedonci. Makedonskata dr`ava so danokot za obrazovanie mu ovozmo`uvala na Aristotel da gi razviva i {kolite za umetni~ko tvore{tvo isto kako {kolite za filozofija, medi-

96

Angelina Markus

cina, oratorstvo i voenite {koli. Aristotel e zaslu`en za koordinirawe na site obrazovni aktivnosti so evidentni rezultati. Umetni~kite postignuvawa na Makedoncite, Aristotel gi obrazlo`il vo knigata Poetika. Toa e edinstveno delo so teoriska analiza za teatrite, glumcite, maskite, muzikata, poemite. Izvori od Aristotel vo izobilstvo, od negovite knigi, predavawa, besedi, pisma. Izvori od iskopanite Gimnazioni, od skulpturite, od samite istoriski nastani. Toa e materija {to ne is~eznuva, kako zlatoto neuni{tivo se javuva vo oblik na nakit, pari, sadovi, bisti, i sekoga{ „sjaat“. Takva e Makedonija, ako ja trgneme pepelta pak }e zasjai izvorno so svojata svetost. Postoeweto na raznovidnite Aristotelovi {koli mu ovozmo`ile na Aleksandar da obezbedi i trgne vo pohodot so visoko-obrazovni Makedonci od oblasta na matematikata, fizikata i geodezijata. Geometrite go merele patot i rastojanijata i so svoite prou~uvawa ja izmenile slikata na svetot. Tie zaedno izmerile kolkavo e rastojanieto me|u Pela i Aleksandrija {to so Vavilon pravat dve kateti kade {to kako hipotenuza se pojavuva rastojanieto od Vavilon do Pela i nad toa rastojanie novi kateti i novi temiwa na triagolnici, vo strate{ki postavenite gradovi {to gi gradele Makedoncite na presek na triagolnici, kvadrati i dijametri na krugovi niz zemjinata topka. Vrz tie geometriski figuri zasnovani se pati{tata i samata struktura na falangata. Gradovite povrzani so pati{ta kako da se povrzani so son~evi zraci, podolgi i pokratki, spored rastojanieto od naselbata. Taa karakteristika go so~inuva careviot pat Apolonija do Troja i do krajot na svetot. Toa e primena na postari nau~ni soznanija prime-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

97

Ostatoci na edna od mnogute {koli organizirani i vodeni od Aristotel a finansirani so poseben danok.

Site makedonski {koli na Aristotel, povrzani se so makedonskite carevi i go prenesuvaat vo nasledstvo obrazovanieto vo vladeeweto na Aleksandar, Ptolomeite, Seleucite i Antigonite. Posebno Stoi~kata filozofija izrazena vo mecenstvoto kako zakon od Antigon Gonat i drugite, Antigon I do Antigon Epifan IV koj go neguva oratorstvoto, vozobnoveno kako „vtora sofistika“. Nim isto kako na Aristotela im bila potrebna {kola za govori za da se {koluvaat idnite makedonski carevi i kako oratori koi }e se obra}aat kon narodot. Na taa tradicija se nadovrzuvaat i sve{tenicite vo Pravoslavieto so svoite propovedi i molitvite.

98

Angelina Markus

nuvani i od Persej. Zatoa i Polibie vo svojata geografija ne potsetuva na principite {to prodol`ile niz vremiwata na makedonskite carstva. Ni{to nema deneska vo nau~niot svet {to ne mu bilo poznato na Aristotel i Makedoncite. Na toa, na naukite, se dol`i makedonskata slava kako zaokru`ena celina. Nikoj dosega ne gi razgleduval povrzano `ivotot na Filip II i Aristotel kako povrzanost na kralevite, nau~nicite, filozofite, za da ne se sogleda nivnata pripadnost kon makedonskiot na~in na `iveewe i mislewe. Makedonskata dr`ava ne bila predizvikuva~ na vojni za hrana i resursi. Makedonskata monarhija uspe{no go organizirala narodot i dr`avata za da gradi gradovi pod Olimp kako {to se Dion, Ege, Pidna, Metona, Olint, Aleksandrija, Antigona, Ber, Pela, Atos, Stagira, Amfipol, Abdera, Krenida, Filipi, Kavala. Za pogolema sigurnost od ograbuvawata gradovite se povlekuvale podlaboko vo vnatre{nosta vrz neolitski gradbi i svetili{ta kako Voden, Ptolomeida, Apolonija, Dodona, Kilkis, Stobi, Lihnida, Herakleja, Stibera, Alkomena, Link, Hiskana, Keramide, Pelagonija, Perseida, Skupi, Vilazora. Golem broj od makedonskite carski gradovi se pogr~uvaat sega so asimilacija. Toa te{ko se ostvaruva zo{to imiwata na gradovite, rekite, planinite gi nosat imiwata na makedonskite bogovi i kralevi. Grobovite dlaboko od pod zemja ja pi{uvaat so koskite istorijata na makedonskiot narod. Samite imiwa izgledaat vaka imenuvani po bogovi i imiwa od kralevi: Makedonija od Makedon Pelagonija od Pelagon Persija od Persej Dardanija od Dardan

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

99

Ilirijada od Ilij Tesalija od Tesal Pierija od Pier itn. Ili imiwa na re~nite bogovi: Aksij, Erigon, Asterion, Egej... Gradovite kolku da se preimenuvani ne mo`at da is~eznat imiwata na bogovi i makedonski kralevi. Taka imame: Apolonija od Apolon Aratemizija od Artemida Filipi od Filip II Aleksandrija od Aleksandar Ptolomeida od Ptolomej Antigona od Antigon Makedonskite gradovi, sega na teritorija na Grcija, vo 1926 godina so zakon se preimenuvani so asimilatorska cel na makedonskiot narod od tie prostori. Toa se Filipovite gradovi me|u koi se Kutle{ i Postol, (Prestol). Nare~enata „gr~ka Vergina“ so otkopanite makedonski carski grobnici ne im dava pravo na prisvojuvawe da go narekuvaat toa nepregledno bogatstvo „gr~ko po tradicija“ samo zatoa {to sega se nao|a na novoimenuvanata gr~ka dr`ava od 1830 godina. Anti~kata tradicija i vistinsko ime so seta istorija i toponimija e makedonska, svrzana so imeto na Filip II i Aristotel, zatoa i niv gi prisvojuvaat. Sè pove}e se gubat originalnite zapisi od opisite na Evmen, Ptolomej, Kalisten, Nearh i drugite negovi sovremenici {to pi{uvale za pohodot na Aleksandar. Tie fakti delumno se preto~uvaat vo podocna pi{uvanite knigi na drevnite avtori Ruf, Arijan, Diodor, Justin, Plutarh. Vo tie stari izvori ne se spomnuvaat „Grci“.

100

Angelina Markus

Vo tie knigi se zboruva za visokoobrazovani lu|e, Makedonci. Toa e potvrda deka na makedonskiot dvor tvorele nau~nici, pisateli, umetnici, lekari, filozofi pod vodstvo na prvosve{tenici od makedonskata dinastija. Tie verodostojni avtori pi{uvaat za makedonskata kultura - obi~ai, nosii, pravo, naslednost, pismo, govor, gradovi. Kvant Kurcie Ruf (VIII-6,2) pi{uva za makedonskoto blagorodni{tvo deka „...imale obi~aj svoite sinovi da gi ispra}aat so nivnite kralevi kako negova pridru`ba vo lov, bitki, i pokraj sè bea visokoobrazovani...“ za toa go prika`uvame zaedno Filip II i Aristotel, zaradi toa visoko obrazovanie na Makedoncite vo nivnoto vreme podignato do sovr{enstvo. Vo sega{na Grcija site arheolo{ki iskopini na teatrite, skulpturite, arhitekturata, grobovite, monetite, hramovite i svetili{tata... sè e od vremeto koga tie teritorii bile makedonski. Vo Kutle{ se najdeni dokazite za visokoobrazovanata civilizacija na Makedoncite, za koi pi{uvale drevnite avtori. Vo Kutle{ se dokazite za avtenti~noto umetni~ko tvore{tvo, arhitektura, skulpturi, makedonsko pogrebuvawe, oru`je, orudija i predmeti so koi se slu`ele Makedoncite. Drugo e pra{aweto {to nagolemo se naplastuvaat gr~ki, rimski, turski, vizantiski sloevi i od ponovo srpsko, bugarsko i albansko prigrabuvawe i raspar~uvawe na makedonskoto `ivo tkivo. Niv gi interesira plenot a ne kakva i kolkava bila Makedonija pred toa i sega. I strancite stavaat usviten `ig na prisvojuvawe preku svoi lovxii so „nau~na aparatura“. Se zariva dlabok rez na izmislena sudbina za samouni{tuvawe na Makedoncite. Dinasti~kata borba za prevlast ne e toa. Ako mo`e brzo i lesno da se izbri{e sè {to e makedonsko, prigrabenoto }e go legaliziraat kako

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

101

svoe. Vo Wujork ~ekaat za prika`uvawe 5.200 „rimski“ i "gr~ki“ umetni~ki predmeti. Mnogu pove}e se vo Anglija, Germanija, Francija, Srbija, Bugarija i kade u{te ne. Se rastura i prisvojuva makedonskoto kulturno nasledstvo od tie {to ne mo`at da bidat naslednici po niedna osnova, so izgovor deka go so~uvale. Duri bez nikakvi skrupuli na Atina i se vra}aat: makedonska carska kruna, makedonska bronza, makedonski pari, kako da se nivni a ne na{i makedonski. Sprotivno na istoriskite i arheolo{ki dokazi deka i po ime kotiraat kako makedonski. Nie svoeto so pravo go iznesuvame na videlina kako logi~no vistinito mislewe i samo da se potsetime za Filip II i Aristotel na depoa polni so argumenti. Tie dvajca drugari, vrsnici, sorabotnici, rodeni vo Pela so sre}no detstvo tie se pravi pretstaviteli na visokoobrazovnite Gimnazioni vo Makedonija. Zaedno se {koluvaa so bra}ata na Filip II, Aleksandar II i Perdika III, so carskite drugari Antipatar, Perdika, Evmen, Atal, Krater, Parmenion. Tie podocna stanale generali na Filip II i Aristotel, zaedno so svoite sinovi. Filip II predvodel armija na {koluvano plemstvo. Aristotel rakovodel generacii. Armija na {koluvani oratori, filozofi, nau~nici, umetnici, so koi se obnovuvala falangata, za da se sozdade noviot svet so isti nameri na site dinasti~ki vladeteli od Arhelaj, do Filip II, Persej i Kleopatra. Vo vrska so Arhelaj, Borza zboruva, deka se kupuvale gr~ki nau~nici vo Pela da se razviel „makedonski elinizam“. Perikle kupuval makedonski nau~nici i im pla}al so progon i smrt. Toa bile uvezenite metoci {to Arhelaj gi vra}al doma, vo Pela, za da mo`e Evripid da gi pi{uva dramite i Tukidid istorijata, \or|ija govorite. Aleksandar I,

102

Angelina Markus

Arhelaj, Aminta i Perdika ja turkale Atina i drugite graddr`avi~ki vo vojna so Persija so namera da ja uni{tat i taka ja zajaknuvale Makedonija. Taa namera ja ostvarile Filip II i Aleksandar. Pobedata nad neprijatelskite dr`avi~ki, Atina i persiskoto carstvo sozdade kosmopolitsko carstvo na Makedoncite. Toa {to Filip II go sozdade so falangata i carskite drugari Aristotel go postigna so u~itelite i u~enicite vo nau~noto soznanie. Namerite i ideite na oratorite: \or|ija, Isokrat, Eshin, Proksen i sofistite: Protagora, Hiparh, Kalikle, Hipija, Prodik, Trazimah, Kalisten... kone~no gi realiziral Aristotel. Nau~niot tim {to go predvodel Aristotel bil celosno povrzan, finansiran i na site mo`ni na~ini potpomagan od makedonskite dinastii. Site tie zaedno gi jaknele poziciite na Makedonija vodej}i ja kon siguren uspeh kako gospodarka na svetot. Vremeto vo koe {to rastele i Filip II i Aristotel bilo nemirno. Site makedonski kralevi se borele za opstanok na Makedonija. Sekoga{ Atina poka`uvala agresija vklu~uvaj}i i drugi grad dr`avi~ki. Toa se slu~uvalo i za vreme na vladeeweto na Aminta. Atina sakala da gi kolonizira Pind, Potideja i Olint na Halkidik. Aminta ja povikal Sparta (sojuznik na Persija protiv Atina). Se vklu~ila i Teba. Site ja sakale Makedonija kako plodno zemji{te so raznovidni resursi. Od toa vreme Aminta im ostavil na site sinovi te{ko nasledstvo za ras~istuvawe na statusot vo Makedonija. Filip II ostanal vo zalo`ni{tvo kaj Epaminonda vo Teba. Mladiot princ bil cvrsto re{en da ‹ vrati na Makedonija sè {to ‹ pripa|a, so sè Atina. Sozrevala idejata za obedinuvawe na Makedonija so vizija za silna dr`ava {to }e gi re{i site natalo`eni promlemi me|u plemiwa-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

103

ta i grad dr`avi~kite. Ve}e Aminta so sinovite Aleksandar i Perdika taktizirale so Teba zaradi Filip II. Ja snabduvale so drvo za gradba na brodovi protiv Atina. Atina bila direktno zagrozena od Perdika so pomo{ta {to ja daval na Amfipol. Vo 360 g. Filip II na vozrast od 18 godini, od brat mu Perdika ja dobil na upravuvawe Linkestida. Koga po edna godina Filip II se iska~il na makedonskiot prestol po~nal da ja sreduva Makedonija i voeno i kulturno. Vo toa vreme i Aristotel imal zagubi. Po smrtta na tatko mu Nikomah za staratel go dobil filozofot Proksen koj se gri`el za obrazovanieto i imotot na Aristotel. Linkestida i Pelagonija bile oblasti daleku od primorskite gradovi kade {to se zasolnuvalo makedonskoto plemstvo. Vo tie godini Atina bila najnesigurnoto mesto za `iveewe na Aristotel, u{te pove}e koga neprijatelstvata i sudirite gi zgolemi Filip II. Vo tie dvaeset godini Filip kako car mu sozdal najpogodni uslovi za rabota na Aristotela. I dvajcata prvin se osposobile vo oratorstvo. Filip u~el kako da dr`i govori pred falangata i diplomatijata. Aristotel preku oratorstvoto nau~il kako da gi dr`i predavawata vo Gimnazionite i Liceumite pred carskite drugari i u~enicite, makedonski filozofi. Spored Plutarh, Teokrit od Hij go prekoruval Aristotela {to ne sakal da `ivee vo Atina tuku vo Barbaros, kraj reka i kal. Se bara mestoto okolu Pela a toa e vo Pelagonija so gradovi okolu Erigon. Barbaros i sega se vika taka vo Makedonija i se povrzuva so vodi vo Prilep. Filip II u~el oratorstvo od Aristotel, Aristotel od Eshin, Eshin od Isokrat, Isokrat od \or|ija... site vle~ele koreni od Adamot od Govrlevo kaj Skopje od pred 6000 godini pr. Hr. U{te toga{ si upatuvale poraki i zborovi preku pe~atite od glina. Tradicijata si e makedonska, na{a,

104

Angelina Markus

Filipova i Aristotelova, so govor i pismo, jasno da se upati mislata kako generaciska poraka od pretcite do potomcite. Toa se testamentite. Nasledstvoto. Li~nosta na Filip II, div, poln so energija i idei, `estok vo borbi gi primal od Aristotel znaewata, etikata, mera vo sè, za da bide voda~ na Makedoncite kakov {to bil. Umno sproveduval taktika i strategija kako {to go sovetuval Aristotel. Aristotel dominira{e so logikata i naukite. Kaj Filip II doa|a{e do izraz fizikata. Vo toj del od naukata Aristotel go podu~il Filipa II kako da pravi katapulti, da opsaduva yidini, da gi koristi metalite za pravewe na orudija, oru`je i kovawe pari so site makedonski simboli. Istata taa fizika mu pomogna na Filip II da gradi pati{ta, teatri, palati, {koli kako makedonski primer za gradewe. Bez Aristotelovite nauki ne mo`elo da se postigne uspeh. Filip II prv ja imal taa sre}a da raspolaga i da gi primenuva Aristotelovite znaewa vo tehnolo{ki novini.

Falangata

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

105

Filip II ja koristel Aristotelovata etika koga piel, se veselel ili ~ekal sre}a vo kriti~ni situacii. Sreduvaweto na ekonomijata, proizvodstvoto, koristeweto na resursi, praveweto na dogovori so nasledna va`nost isto taka se dela na primeneta nauka vo Filipovoto vladeewe vo sorabotka so Aristotel. Vo makedonskata dr`ava vladeel red, zakon, plan i sorabotka na sekoe pole. Vo tie godini tie bile nerazdelni. Vo Atina od golema va`nost e deluvaweto na partijata na Makedoncite predvodena od Eshin orator, glumec filozof i prijatel na Filip II i Aristotel. Toj zaedno so Isokrat, Filokrat, Zemed, Piteja, Hegemon, Stratokle Aristogiton, Fokion, Evbul i mnogu drugi vodel borba so Demosten. Politi~kata struja (partija) na Makedoncite vo Atina bila mnogu mo}na. Po filokratoviot dogovor Filip II bogato gi nagradil Eshina i Filokrata, a Demosten podnel tu`ba protiv niv. Filipikite bile u{te po`estoki koga Filip II gi zaprel korabite so `ito i po~nal da ja kontrolira atinskata flota. Mnogu krugovi na lu|e se vrzuvale vo jazli okolu Filip II i Aristotel niz mnogu mesta. Od Atina, Delfi, Larisa, Molosite, Tesalcite, Pelagoncite do Hermija od Atarneja i Mavzol od Halikarnas, site tie go po~ituvale i go pomagale Filipa so rasteweto na negovata mo}. Za toa vreme Aristotel so pomo{ na Filip II i celoto makedonsko blagorodni{tvo gradel Gimnazioni, dr`el predavawa i gi pi{uval filozofskite knigi. So~uvani se site negovi predavawa od site oblasti vo toj najploden period od negoviot `ivot. Obedinuvaweto na makedonskata dr`ava, se odviva so sistematizacijata na naukite kako zaedni~ka rabota na Filip II i Aristotel i kako filozofska ideologija na kos-

106

Angelina Markus

Olimpija, majkata na Aleksandar.

mopolitizam. Toa e vizija na makedonski kralevi {to ja realizira Aleksandar Makedonski. Aristotel go ostvaruval obrazovniot proces niz Makedonija.Toa ni go poka`uvaat otkopite na Gimnazioni so ista golemina i namena. So svoite sorabotnici Teofrast, Korisko, Hiparh, sozdal takvi {koli vo As kaj Troja, Mitilena na Lezb i drugi mesta. Od tamu vo 348 g. pr. Hr. se vratil vo Pela da go u~i Aleksandar so celata carska pridru`ba. Taa godina Filip gi izgradi teatrite vo Epidaur i Herakleja kako i Gimnaziumot i teatarot vo Stibera. Deset godini podocna Aristotel stigna za prv pat vo Atina koga taa za Hegemon go dobi Filip II preku Heroneja i Korintskata liga. Aleksandar otide po svoite nas-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

107

ledni prava da ‹ poka`e na Atina kako }e pomine ako ne gi po~ituva zaedni~kite interesi. Na Aristotel mu be{e ovozmo`eno da ja prodol`i misijata na obrazovanie so otvoraweto na liceum voAtina vo 334 g. pr. Hr. Site dopirni to~ki vo `ivotot na Filip II i Aristotel ovozmo`uvale primena na makedonskoto testamentalno pravo na site podra~ja, na dr`aven i li~en plan. Toa e pravoto na nasleduvawe na prvorodeniot sin, pravo na nasledstvo na imot, semejstvo, obrazovanie, tituli, voeni po~esti, po~ituvawe na zakonite i dogovorite itn. - Filip II, se `enel sedum pati so cel preku brakovi da gi zacvrsti plemenskite vrski vo edinstvena makedonska dr`ava. Drugi dr`avi na kralevi nemalo kako vo Makedonija. So Filip II makedonskata dinastija stanala univerzalna. Poznati se zakonskite brakovi i deca na Filip II od pove}e izvori, kaj Satir tie se so pocelosno izlo`uvawe. - Filip II se o`enil so Audata-Ilirka, im se rodila }erka Kina. - Fila bila sestra na Derda. - Nikesipola od Fera ja rodila Tesalonika. - Filina od Larisa go rodila Aridej. - Olimpija od Epir go rodila Aleksandar. - Meda od Trakija ja donel so miraz tatko ‹ Kotela. - Kleopatra, Atalova vnuka, rodi }erka Evropa. Taka so carsko posvatuvawe, rodninski vrski i porod Filip II gradel mir. Vo Atina ne mo`elo da se najde `ena dostojna da se vnese vo makedonskata carska ku}a. Filip II za Atina imal plan za dolgotrajna eliminacija. Ne sakal da se `eni so hetera kako Perikle ~ii nezakonski sinovi ne `iveele so nego vo Atina tuku vo logorite vo Pireja, so site {to gi smetale za stranci.

108

Angelina Markus

Aristotel se o`enil so Herpilida od ugledno semejstvo vo Olint. taa mu go rodila sinot Nikomah. Vo testamentot Aristotel i ja namenil tatkovata ku}a vo Stagira poradi nejzinata vernost i poddr{ka. Se o`enil i so Pitijada, rodnina na vladetelot Hermija od Atarneja, prijatel na Filip II rodila }erka so isto ime Pitijada, a taa mu rodila vnuk naslednik na Aristotela koj isto taka se vikal Aristotel. Familijarnite vrski, naslednosta i prijatelstvoto i kaj filozofite bilo kako kaj kralevite i drugite profesionalni tajfi. Gri`ata me|u filozofite se gleda i preku staratelstvo kaj Proksen kon Aristotel, Aristotel kon Nikanor, Teofrast, Hiparh, Nelej {to testamentalno gi zastapuval. ^esto e mecenstvo kon oratorite, filozofite, umetnicite, graditelite i drugi slavni lu|e od site oblasti vo okru`uvaweto na carot i sostavot na falangata. Taa naslednost e potvrdena i vo Hipokratovata zakletva kako familijaren testament. Vo kamenot Rozeta se opi{uvaat naslednite imiwa na kralevi niz carska testamentalnost so ceremonija na `ivi bogovi, makedonskite carevi vo Egipet. Toa e ve}e makedonska tradicija nasekade potvrdena. Aristotel, tatkoto na site nauki so Filip II sakale da modeliraat Makedonec kako silna eti~ka li~nost i uspeale vo toa. Tie dvajcata ja modelirale kolektivnata svest za zaedni~ki `ivot na Makedoncite vo falangata i vo {kolite. Filip II `iveel i se hranel vo falangata na zaedni~ka trpeza. Sve~enostite so cel narod vo teatrite i palatite traele cela nedela. Se slavele praznici, pobedi, svadbi i so toa se odr`uvala bliska vrska so narodot, vojskata i plemstvoto. Zatoa slu`ele tolkavi teatri i palati so tolku raznovidni

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

109

sadovi za hrana i vino. Taka se slavel praznik Ksantika i Dionisiite, Daisija, (Zadu{nica) i drugi. Aristotel isto taka `iveel i se hranel na zaedni~ka trpeza so u~enicite i sorabotnicite. Postojat spisoci vo Gimnazionite od 200 u~enici vo Stibera do 2000 po Teofrastovo uka`uvawe. Ako se znae za carskata pridru`ba deka broela 100 u~enici so predavawa za posvetenite na tajnite knigi,
Aristotel ja sledel filozofijata i ja prenel za izu~uvawe na idnite generacii zaedno so naukite. Toa e najgolemoto i nenadminato dostignuvawe vo makedonskite nau~ni sferi {to mu e dadeno na svetot vo obrazovanieto.

110

Angelina Markus

brojkata za popularnite predavawa sigurno bila pove}e od 2000 slu{ateli na generacija vo sekoj makedonski grad. Predavawata bile vo smeni i nivniot broj dvojno se zgolemuval. Toa se brojki na u~enite Makedonci {to kako regruti zaminuvale vo falangata. Aristotel sozdal stepeni na obrazovanie na generaciite {to nalikuvaat na dene{niot obrazoven sistem. Laercie, opi{uvaj}i go `ivotot na filozofite, za Aristotel ka`uva deka toj li~no pravel lista za ishranata i go nadgleduval podgotvuvaweto. Toa go pravel ne samo koga go u~el i hranel Aleksandar so carskite drugari tuku i za site Makedonci vo utvrden sistem i merka. Filip II i Aristotel vrz nau~na osnova ja organizirale ishranata, da bide lesna i energetska, za da bidat podgotveni Makedoncite lesno da podnesat napori koga trebalo da se izlo`at na te{ko u~ewe, sport i ve`bi vo falangata. Makedonskata trpeza ima dolga tradicija. Taa e semejna, trpeza za proslavi, carska i narodna, trpeza za apostolite i manastirska trpeza, posna ili bogata za praznici, slavi, svadbi i trpeza za pomeni i zadu{nici. [to e toa {vedska masa vo sporedba so makedonskata trpeza, gostoprimstvo i veselewe so filozofsko kosmopolitsko zna~ewe vo ishranata i pri~esta so leb i vino. Ni{to ne ostanalo neodbele`ano od naukite na Aristotel vo `iveeweto na Makedoncite, nivnoto umetni~ko tvorewe, gradewe kako izraz na znaewe i darba na unikatna drevna civilizacija. Carskite grobnici vo Kutle{ go ostavija bez zdiv igo v~udonevidoa celiot svet potvrduvaj}i go golemoto bogatstvoto i izobilstvoto vo koe `iveel i bil pogreban Filip II. Takov bogat i rasko{en `ivot `iveel i Aristotel. Za toa zboruvaat carski ukrasuvanite

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

111

bisti. Vrz korenite na lu|eto od makedonskata civilizacija se kalemat istorii na site novi narodi. Originalot opstanuva i se potvrduva vo makedonskata testamentalnost. Filip II se falel so svojata besedni~ka ve{tina kako da bil sofist – u~itel po filozofija iako bil talentiran voda~ kako car na Makedoncite. Se falel so pobedata na olimpijadata, pa duri ja stavil na moneta pobedni~kata kola ovekove~ena kako remek delo na slavniot serijal na makedonskata numizmatika. Sepak najmnogu se falel so svojot sin, naslednikot Aleksandar Makedonski kogo cel `ivot go podgotvuval kako svoja dostojna zamena na prestolot. Sprotivno od Filipa, Aristotel bil skromen, smiren, so sitni o~i, so slabi noze i poslaba fizi~ka kondicija. Mu bil drugar, sovetnik i u~itel na Filipa. Odli~no go osposobil za besedni{tvo, so {to Filip se falel, a imal i zo{to. Toj so taa ve{tina odli~no komanduval so falangata i narodot za da go sledat vo site potfati, ubedeni vo toa {to go zboruval. Samiot Aristotel bil poslab govornik od Filipa zatoa {to imal pote{kotii so izgovor na bukvata „r“. Denta koga Aristotel se rodil nare~nicite tolku go obdarile pa zaboravile da ja spre~at taa mala maana pokriena so site drugi sposobnosti izrazeni vo naukata. Filip jadel lubenici so falangata za da ja spre~i `edta i zamorenosta od sekojdnevnite ve`bi. Aristotel bil umeren vo sî za da ja kontrolira energijata, naso~ena kon istra`uvawe, duri i ne piel vino kako drugite Makedonici. Aristotel ostanal nedosti`en vo naukite, vo najdobrata trka po koja se zdale site nau~nici, vo natprevar so Makedonecot za negoviot model vo metodot i logi~nosta, nepostoe~ki dotoga{ vo svetot.

112

Angelina Markus

Aleksandar Makedonski.

ARISTOTEL I ALEKSANDAR
Filip II ja zavr{i najgolemata rabota za Makedonija. Zamina samo kako eden od Makedoncite. Aleksandar vedna{ mu poka`a na svetot deka e takov sinot kakov {to e tatkoto. Aleksandar ja izvr{i istata rabota vo svetski razmeri kako {to toa go prave{e Filip II vo Makedonija. Aristotel, Teofrast i Eshin mu podgotvija na Aleksandar lista na filozofi, umetnici, glumci, nau~nici od razni oblasti {to treba{e da go pridru`uvaat vo pohodot kako patuva~ka nau~na laboratorija za istra`uvawe na svetot. Taa lista se pravela od spisocite vo Gimnazionite niz Makedonija. Takvi listi pronajdeni se i vo Stibera. Sovremeni maturanti. Filozofite {to patuvaa so falangata bea: Kalisten, Onesikrit, Anaksarh, Pirho i vo Indija im se pridru`i Kalan. Skulptorite Lisip, Leohar, Skopas, Praksitel so sinovite i mnogu drugi koi zaedno so Dinokrat i in`enerite go izgradija i ukrasija hramot na Artemida vo Efes, grobnicata na Mavzol, Aleksandriite i mnogu drugi svetski ~uda. Nivniot prethodnik be{e Fidie kogo go ubija vo Atina. Lekari bea Filota, Tesal, Drakon i drugi. Aristotel so site niv se poznaval i sorabotuval kako so Aleksandar i princevite. Site tie pominale niz Aristotelovo vospituvawe i obrazovanie. Sekoja prolet Aristotel zaedno so Antipatar od Makedonija ispra}ale novi {koluvani i obu~eni kadri i regruti za falangata.

114

Angelina Markus

Aleksandar gi rasporeduval i Makedoncite vo upravata na gradovite i Aristotelovite knigi vo bibliotekite na Aleksandriite, deka site se gradele kako tip na makedonski grad so palati, {koli, biblioteki, teatri i stadioni za ve`bawe na falangata. Obrazovanieto i istra`uvaweto so makedonskite timovi ja menuvale slikata za svetot. Se sozdavaa strate{ki makedonski gradovi po granicata na svetot. So najbrza po{ta Aleksandar ispra}al do Aristotel sè {to bilo nepoznato kako bilki, `ivotni, minerali, semi-

Skulpturite od Stibera, Stobi, Herakleja, Pela, Dion, Aleksandrija, nasekade se isti, poteknuvaat od Makedonci.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

115

wa za prou~uvawe. Taka nau~nite otkritija se pro{iruvale so novi soznanija me|u Aristotel i Aleksandar, me|u Makedonija i svetot. Legendite za Heraklo, Dionis, Ilijada dramite na Evripid i najmnogu Aristotelovata filozfijata na se {irele po svetot. Aleksandar ja {irel makedonskata kultura so makedonskite timovi i mu pra}al na Aristotel nov nau~en materijal za sistematizirawe. Aristotel nao|al vreme vo umno`uvawe na spisite da gi objavi i knigite za posvetenite vo tajni izu~uvawa. Aleksandar reagiral na toa i Aristotel mu odgovoril deka i bez toa niv ne mo`e da gi razberat neposvetenite vo tajnite. Tie tajni predanija se odnesuvale na misteriite, na kosmi~koto i kosmopolitsko u~ewe kaj Makedoncite. Sorabotkata me|u Aristotel i Aleksandar traela cel `ivot, na toa se dol`i makedonskiot uspeh. Preku niv se odr`uvala vrskata na site nau~nici i umetnici vo Aleksandrija i site gradovi po svetot. Ako Filip II bil sre}en deka Aristotel go u~el Aleksandra, ako Aristotel bil sre}en {to `iveel vo Filipovo vreme, Aleksandar bil najsre}en so tatkoto Filip II i u~itelot Aristotel. Toa e period vo koj{to Makedonija postignala najgolem uspeh vo svetot. So Aristotel se oformuva avtenti~noto logi~no mislewe i potoa prodol`uva interpretacija i eklektika na poznatoto. Od toga{ mnogu narodi se turkaat da gi istisnat rezultatite {to Makedoncite gi sozdale. So Aleksandar zavladea kosmopolitizmot vo svetot, potoa se javuvaat plagijati na imperii so porobuva~ki nameri. Makedoncite ostanaa nedosti`ni vo sè {to sozdadoa. Bukvata „A“ vo imeto na Aristotel i Aleksandar kako da e retka funkcija na voda~, prvenec, glaven prv vo-

116

Angelina Markus

da~. Taka po~nuvaat i imiwata na Ahil, Apolon, Artemida, Alkomena, Arhelaj, Aminta, Agesilaj, Agaton, Anaksagora, Anaksimen, Anaksimandar, Aristokle, Andronik, Angel... Site imiwa na bogovi, kralevi, gradovi, filozofi vo svoeto ime nosat ne{to sveto, slavno, Makedonsko kako Aristotel i Aleksandar.

Diogen go sovetuva Aleksandar Makedonski. Eksponat na Muzejot vo Luvr-Francija

BIBLIOTEKITE SO KNIGI OD ARISTOTEL
Nau~nata rabota na Aristotel vklu~uvala golem broj lu|e vo prepi{uvawe na knigite i nivno smestuvawe vo bibliotekite po svetot. I Filip II i Aleksandar pomagale vo izgradba na gradovi so bibliteki, go pomagale vo obrazovniot proces vo Makedonija i vo Svetot. Familijata na Aristotel, so u~iteli i u~enici, so generacii bila prisutna vo carski palati kade {to se planirala izgradbata na {kolite i bibliotekite vo niv. Ne postojat biblioteki od makedonski tip samo tamu kade {to ne oti{le Makedoncite. Vo Aleksandrija bila najgolemata biblitoeka na svetot, kade {to se ~uvale preku 800.000 knigi, papirusi, pergami, plo~i... Od toa kulturno `ari{te patuvale knigite na Aristotel do Pergam, Efes, Carigrad, po Pravoslavnite manastiri na Atos, Meteori, Ohrid, Kiev, Rim... Vatikan stana trezor na knigite od makedonskite biblioteki po rimskoto ograbuvawe od Aleksandrija. Atina se pretvori vo skrivali{te na umetni~kite dela od Makedonija, posebno so raskopuvaweto na makedonskite carski grobnici. Site gi prekrojuvaa Aristotelovite knigi koj za Kanon, koj za jazik i pismo i najmnogu za teolo{ki potrebi na Katoli~kata crkva. Samo edna{ Vatikan gi podotvori vratite za da bukne Renesansata i inkvizacijata vo Italija i vo svetot. Pri~ina za inkvizacijata i vo Atina i dve iljadi godini podocna, vo Rim, bea makedonskite knigi i progresot kako pottik za smena na op{testvoto. Taka propadnalo i ropstvoto i srednovekovieto. Pokraj sè

118

Angelina Markus

toa, Aristotelovite dela, so klasificirani nau~ni sodr`ini, pre`iveale vo bibliotekite vo original.Tolku pati goreni, zabranuvani, uni{tuvani, pre`iveale zo{to se raznesuvale i se ~uvale vo makedonskite gradovi i pred Aleksandar i potoa. Ako Makedonija ja pi{uvala i prekrojuvala svetskata istorija i kultura so najslavnite imiwa od Antikata, so svoi simboli, falanga, gradbi, se postavuva pra{aweto kako toa go postignala bez svoe pismo. Vo Makedonija postojat opservatorii, karpesti poraki i pisma, pe~ati od neolit, koine jazik, unicijalnoto pismo, Aristotelovite knigi pi{uvani na papirusi, pergamenti, glineni plo~ki, festoskiot disk od Krit, Velesovata kniga, steli, obelisk, pari so imiwa i monogrami na makedonskite carevi, obele`ani pati{ta, kamenot Rozeta i mnogu drugi artefakti koi smisleno i pogre{no se de{ifriraat kako „gr~ko pismo“.

Sv. Kliment

Sv. Naum

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

119

Vo Biblijata rodoslovieto se prenesuva zaedno so nastanite osobeno Noviot zavet. Makedonskoto rodoslovie e postaro, toa po~nuva od mitologijata preku cela lista na carevi i familii.

Sepak Ilijadata, Biblijata, crkovnite knigi se znae deka bile pi{uvani na makedonski jazik i zatoa tolku se pro{irile kako jazik i pismo kaj Pravoslavniot svet. Gr~kiot jazik nema srodnost so nieden drug jazik. Zatoa ne uspeal da se pro{iri? Sakaat da nè zakovaat so „slovenstvoto“ kako Prometeja, so svetlinata na oganot kako pismo, za kazna {to go prosvetil ~ove~kiot rod. Kiril i Metodij, Kliment, Gorazd, Naum... so u~enicite ja prodol`uvaat istata metoda na opismenuvawe na svetot kako {to toa go prave{e Aristotel. Na{ata kirilica opslu`uva golem del od svetot. Srodnosta na jazicite proizleguva od srodnosta na rodovskite zaednici i plemiwa {to po srodnost gi obedinuval Filip II vo edna dr`ava so cvrsti etni~ki vrski. So logikata na Aristotel, kako metod, filozofijata ja zacrta globalata na svetot, na Makedoncite so

120

Angelina Markus

edna dr`ava na eden narod, so eden car, edna religija i eden jazik, primer za formirawe i na bur`oaskata dr`ava podocna. Toa e istiot jazik i pismo na koj {to zboruvale Filip II i Aristotel pred stotina razli~ni narodi kako {to toa se slu~uvalo vo Trojanskata vojna, opi{ana vo Ilijada. Jazikot i pismoto kako `iva materija se menuva, usovr{uva i vo ne{to su{tinsko ostanuva isto, za da se razbereme so drugite jazici od drugi srodni grupi. Profesorot Aristotel Tentov re~e deka mo`e da go razbere jazikot na Aleksandar ispi{an na Kamenot Rozeta. Toj e istiot jazik na koj{to zboruvaat dene{nite Makedonci. I jas mo`am da go razberam svetot objasnet so zakoni na misleweto vo Aristotelovata nauka i filozofijata kako nauka voditelka. Makedoncite vo Atina vr{ele silno vlijanie so svoj Liceum, teatar, umetnost, malku e ~udno, kako toa Makedoncite so tolku nauki i u~eni lu|e da nemaat jazik i pismo, da {irat elinizacija. Po sè izgleda gr~kiot jazik so sufiks „os“ divergiral od makedonskata pismenost vo sega{no, za nikogo nerazbirlivo govorewe, i zatvorenost vo sebe. Se forsira „gr~ki“ i od makedonskite nau~nici. Na spomenici so makedonski natpis vo zagrada dodavaat „os“ za da bilo original gr~ko, taka trebalo. Za sre}a golem e brojot na Makedonci {to imaat pravilen pristap kon Makedonistikata. Na{eto prirodno nasledno pravo so site makedonski karakteristiki ako pravilno se primeni }e se ispraznat evropskite muzei, Vatikanskite trezori, gr~kite riznici, pogre{no etiketirani. Treba da se sogleda vo nova makedonska svetlina toa {to go sozdade Aristotel vo naukite, Filip II so falangata i site makedonski kralevi i carevi na kowi {to nosele sloboda kultura i pismo po svetot. I ne e samo pismoto vo pra{awe, tuku kontinuitet na site vidovi umetni~ko tvore{-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

121

tvo, {to go otslikuva `ivotot i li~nostite od Makedonija, spomnati so Filip II i Aristotel pred i po niv. Makedonski koreni vo umetnosta i monetokovawe se original i samo se prisvojuvaat, ne se falsifikuvaat. Da se potsetime na bistite na bogovite, carevite i ostanatite Makedonci. Statui i bisti na Zevs, Apolon, Muzite, Tiha, Afrodita, Artemida, Dionis, Heraklo. Bisti na Filip II vo Delfi, vo Atina, vo Ege i Pela. Najubavite i naj~esto modelirani se skulpturite i mozaicite na Aleksandar. Cel tim na carski umetnici se zanimale so otslikuvawe na najslavniot ~ovek na Svetot. Lisip i Praksitel so dvata sina skulptori bile zadol`eni za carskite umetni~ki dela. Lisip gi napravil i statutite na site zaginati borci vo bitkata kaj Granik postaveni vo Dion. Poznati se zlatnite bisti na \or|ija vo Delfi i Olimpija. Skopas izrabotil bista na Aristotel vo alabaster so ~udesen sjaj isto kako i bistata na Aleksandar. Aristotel bil ovekove~en so pove}e bisti. Vo testamentot opfatena e celata Aristotelova familija na koi imoti i svetili{ta bile postaveni spomenici na roditelite, decata, filozofite i prijatelite na Aritotel. Postojat dve bisti od Eshin, Filipoviot drugar. Ednata e od Heraklea odnesena vo London, drugata vo Vatikan. Se iskopuvaat skulpturi na poeti, filozofi, zaslu`ni gra|ani na po{irok prostor od Sicilija, Dion, Stibera do Pergam, Efes i Aleksandrija so ista fizionomija i bogati nabori na obleka vo mermer. Mnogubrojnite statui se bez glavi i race za da ne se otkrie rodot i svitokot so pismo {to go nosele po svetot li~nostite od Makedonija. Postoi ne{to zaedni~ko vo skulpturite i svetcite vo freskite. Toa e pismoto. Aleksandar na kowot i site makedon-

122

Angelina Markus

ski carevi nalikuvaat na Arhan|el, Sv. Dimitrija, Sv. \or|ija i drugite angeli. Se odr`al kontinuitet na umetni~koto tovre{tvo so sli~ni likovi i imiwa na Makedoncite od Ilijada, dramite, Biblijata, `itijata i istoriskite nastani. Najmnogu od sè vo memorijata na Makedoncite se zadr`ale Filip i Aristotel vo centarot na makedonsko rodoslovie.

Evangelija na drevnomakedonski crkoven jazik vo upotreba vo celiot pravoslaven svet.

LISTA NA KRALEVI, ORATORI I FILOZOFI VO MAKEDONIJA POVRZANI SO ARISTOTEL
To~nata godina na ra|aweto na mnogu li~nosti ne se znae. ^esto se napomenuva deka zrelo vreme na `iveewe bilo na olimpiskata godina, a toa mo`e da bide ~etiri godini podocna ili porano. Zatoa ima otstapuvawe vo godinite na ra|awe kaj nekoi lica. I za mestoto na smrtta na proteranite i osudenite filozofi, umetnici i nau~nici {to Atina gi tamanela ne se znae so pregolema to~nost. Prezimiwata i familiite se gubat za da se skrie potekloto. Naj~esto tie se opredeluvaat po gradovi kade {to `iveat, kako na pr. Pitagora od ostrovot Sam ili Pitagora od Tarent, Sicilija. Duri i imeto na Aleksandar Makedonski se preprava kako Veliki. Listata na Makedonci vladeteli cvrsto e utvrdena, pa zatoa spored nea treba da se odreduva koi sovremenici `iveele vo nivnoto vladeewe. Se znae deka vo Pela kaj Arhelaj okolu 400 g. pr. hr. se sobrale golem broj slavni li~nosti Ako se trgne samo od toj fakt mnogu poto~no }e se napi{e makedonskata istorija. Site zagrozeni li~nosti prodol`ile da `iveat i rabotat kaj Arhelaj. ARHELAJ I NEGOVITE SOVREMENICI Tukidid – proteran od Atina ja napi{al istorijata vo Makedonija. Evripid – po smrtta na Sokrat prodol`il da tvori kaj Arhelaj vo Makedonija

124

Angelina Markus

Agaton – glumec i tragi~ar, prijatel na Alkibijad i Sokrat, do{ol so Evripid vo Pela. Hipokrat – carski lekar so cela familija sozdaval asklepijadi vo gradovite, gi le~el site Makedonci, kako Demokrit, Perdika i dr. \or|ija – orator, politi~ar, filozof, ostvaruval sorabotka so site od Sicilija, do Jonija, podu~uvaj}i gi Sofistite od Makedonija. Zevskid – od Herakleja gi ukrasuval palatite i grobnicite so akvareli, so~uvani vo carskata grobnica od Kutle{, Palatica, Ege. Patuva~kite u~iteli i lekari, umetnici i nau~nici zavr{ile vo Pela kaj Arhelaj. Tamu se nivnite grobovi i statui so bogovi zaedno. Prou~uvaweto na najgolemoto makedonsko svetili{te pod Olimp vo gradot Dion najdobro }e ni raska`e zo{to bile tolku palati, teatri, sali so mozaici, hramovi so bisti i statui i najmnogu gradbi i aktivno-

Evripid

Hipokrat

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

125

sti za samite makedonski dinastii. Site makedonski kralevi i carevi bile meceni za bilo koe tvore{tvo i sè zaedno. Aminta – so site tri sinovi: Aleksandar II, Perdika III i Filip II pokraj postojanite vojni vo borba za makedonskata dr`ava, kako i Arhelaj, nao|ale vreme za gradewe, pravewe pati{ta, obezbeduvawe napredok vo naukite, filozofijata i umetnosta. Kralevite u~ele vo {kolite, se ve`bale so falangata po stadionite i ostanuvale prijateli i sorabotnici celiot `ivot so naju~enite lu|e na svojot narod. Toa se potvrduva i so `ivotot na Filip II, Aristotel i golem broj carski drugari na princevite i nivnite u~iteli i u~enici. Dolga e listata na nasledenata vrska vo obrazovanieto vo Makedonija koe {to ne niknalo so pojava na Aristotel. Stotina godini nanazad bile oratori i filozofi {to vr{ele vlijanie vrz Aristotel nekoj posredno, nekoj direktno, kako negovi u~iteli. Kako {to imotite vo Makedonija se prenesuvaat so testament, kako {to vladeeweto se nasleduvalo taka naukite, filozofijata i umetnosta se odvivala vo familijarni nasledni tajfi. Toa se gleda vo testamentot na Aristotel i Hipokratovata zakletva i najmnogu vo vrskite na mnogubrojnite u~iteli i u~enici {to go odreduvale obrazovaniot sistem na najvisoko nivo vo Makedonija. U^ITELI I U^ENICI NA ARISTOTEL Lu|eto {to go opkru`uvale Aristotel cel `ivot bile carski lu|e od dvorot na makedonskata dinastija i lu|e od najvisokite nau~ni krugovi. Kako Filip II ja {irel makedonskata dr`ava obedinuvaj}i gi srodnite narodi taka krugot na {kolite i naukite gi {irel i gi gradel Aristotel. Prvi u~iteli mu bile nau~nicite od Pela:

126

Angelina Markus

Nikomah – tatkoto na Aristotela mu gi prenel site znaewa od prirodnite nauki i medicinata vo trajno nasledstvo. Vo negova ~est Aristotel ja napi{al Nikomahova etika. Hipokrat – so sinovite Drakon, Tesal, isto taka carski lekari, pokraj medicinata mu gi prenele u~ewata na Demokrit od Jonskoto podra~je so materijalisti~ka orientacija od filozofijata na Tales i Heraklit. \or|ija – preku svoite u~enici mu ovozmo`il dopir so site filozofi i oratori od Sicilija, od Elejcite i Empedokle i Anaksagora (carski filozofi). Eshin – samiot rekol deka po primerot na svojot u~itel \or|ija podu~uval pokraj {kolite i eden u~enik. Toa bil Aristotel, nare~en Mit. Proksen – filozof i orator go zgri`il Aristotela kako staratel po smrtta na tatko mu Nikomah. Aristotel na Proksen, `enata i sinot Nikanor im postavil statui vo svetili{tata vo Stagira i vo Stibera. Aminta – so site svoi sinovi, gi obezbeduval {koluvaweto i `ivotot na Aristotela, obezbeduvaj}i mu rasko{en `ivot vo imotite niz Makedonija. Filip II go pra}al Aristotela vo razni misii so obrazovni celi vo bazite, vo blizina na strate{kite gradovi kade {to ima Gimnazioni i stadioni za obuka na falangata. Proksen go pridru`uval vo Atarneja kaj Troja, Mitilena, As, Mieza, Stagira i drugi mesta. Aristotel imal golem broj u~enici so koi odr`uval vrski. Toa se Filipovite generali Antipatar, Atal, Parmenion, Krater i nivnite sinovi. Aleksandar Makedonski e najslavniot Aristotelov u~enik so site dvanaeset carski drugari. Toa se: Ptolomej, Nearh, Perdika, Klito, Filota, Hefestion, Evmen, Krater, Lizimah... site se Aristotelovi u~enici. Tie zastanale na

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

127

Filip II Makedonecot

Moneta so likot na Persej

~elo na makedonskite dr`avi vo Egipet, Ahaja, Antiohija i gi vospostavile makedonskite tradicii vo novite centri Aleksandrii, so istite u~iteli Gimnazioni i Aristotelovite spisi. Site drugi u~enici, filozofi, sorabotnici go prodol`ile i go pro{irile Aristotelovoto u~ewe. Kalisten, Menen, Korisko so sinot Nelej, Nikanor, Ksenokrat, Erast, posebno Evrem gi izdaval Aristotelovite spisi. Site tie u{te mnogu drugi negovi u~enici sorabotnici i sledbenici imaat zasluga za naukite i filozofijata na Aristotel. Hermil izrabotil katalog na knigite od Aristotel. Toj katalog ne dozvolil izmeni i zagubi na knigite i pokraj toa {to bile paleni, kradeni, prepravani... Najzaslu`ni od site niv bile Teofrast i Menon. Niv Aristotel gi imenuval za naslednici na Gimnazionite i bibliotekata so site knigi. Tie bile dolgogodi{ni sorabotnici na Aristotel i ja prodol`ile istra`uva~kata dejnost prenesuvaj}i ja preku Hiparh i Nelej vo bibliotekata vo Aleksandrija i od tamu po cel svet. Teofrast (372-287g.) bil najomileniot u~enik i sorabotnik na Aristotela koj vo testamentot go imenuval za

128

Angelina Markus

upravnik na {kolite so site imoti i biblioteki. Teofrast uspe{no go zamenil i upravuval celi 44 godini. Dr`el predavawa isto kako Aristotel i na istite mesta vo gradovite niz Makedonija, gi razvival naukite i gi polnel bibliotekite so prepisi na Aristotelovite spisi. Teofrast gi odr`uval vrskite so istite lu|e od Aristotelovoto okru`uvawe i na ist na~in se gri`el za idnite generacii filozofi i carski naslednici. Kalisten – rodnina na Aristotel go pridru`uval Aleksandra kako istori~ar na pohodot i uspesite na falangata i Makedoncite. Rodninskite vrski na filozofi se mnogu ~esto zastapeni. Korisko so Teofrast, Ksenokrat i Aristotel ja formirale filozofskata {kola vo As pod za{tita na Hermija. Tamu Aristotel se o`enil, se srodil so vladetelot Hermija i mu se rodila }erkata Pitijada. I Korisko go vnel sinot Nelej vo Aristotelovata filozofija, za podocna da ja so~uva nasledenata biblioteka {to ja otkupil Ptolomej vo Aleksandrija. Ima u{te mnogu u~enici i sorabotnici na Aristotel familijarno povrzani rodnini. Proksen so sinot Nikanor, Aristotel so sinot - Nikomah, Korisko so sinot Nelej i mnogu drugi povrzani so makedonskiot nasleden gen i vo carskite i vo filozofskite familii. Filozofijata na Aristotel i vo teorijata i vo praksata e racionalna. Tie koreni se izvle~eni u{te od mitologijata vo Makedonija. Bogovite se simnuvale na zemja da ja poka`at i prakti~nata strana. Taka Zevs so molwa im go dava oganot na narodot. Sonceto dava plodorodie i se obo`ava od Makedoncite. Artemida lovi. Dionis pravi vino. Hermes kova orudija. Orfej sviri i pee. Muzite igraat oro. Seto toa go pravi makedonskiot narod. Pravi orudija, se slu`i so ogan, lovi, pravi vino i leb i se veseli. Toa se na-

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

129

Aristotel

sledenite makedonski koreni {to Aristotel gi razvil vo nauki i Aleksandar gi raznel po svetot. Da se potsetime samo na imiwata {to Aristotel gi spomnuva vo testamentot: Proksen, Nikanor, Nikomah, Hipar, Grilion, Nelej, Teofrast, Antipatar, Praksitel, Straton, Kalin, Kalisten, Nakip, Metrodor i dr. Testamentot e pi{uvan vo Filipovo vreme koga vnukot Kalisten u{te bil u~enik kaj Aristotel. Testamentot na Teofrast e pi{uvan vo Aleksandrovo vreme koga Aleksandar gi obnovuval razru{enite od Filip gradovi pa Muzeumot, se veli, trebalo da bide obnoven isto kako {to bil porano.

130

Angelina Markus

Zna~eweto na Makedonija so fenomenalna pojava na site nejzini trajni vrednosti proizleguva od: - Makedonskoto plemstvo so nasleden red vo cvrsta monarhija so Filip II. - Naslednosta so profesiite i naukata izrazeni kaj Aristotel. - Povrzanost na {kolite (Gimnazioni, liceiumi, simpoziumi) i bibliotekite od Makedonija so vlijanie vo obrazovniot sistem vo svetot. - Plejada (yvezdi) na slavni li~nosti me|u kralevite, nau~nicite, umetnicite, svetcite od Biblijata site Makedonci. - Artefaktite od arheolo{kite nao|ali{ta ja davaat potvrdata za makedonskite gradovi so mnogu dokazi za makedonskata istorija i `ivotot na Makedoncite vo mileniumski kontinuitet. - Makedonskiot neolit, makedonskata bronza, makedonskite teatri, makedonskite moneti, makedonskata falanga sostaven del se od Filip II,Aristotel i Aleksandar ovekove~eni vo makedonskata pismenost i isklu~itelna umetnost. - ^udno e kako na apsurden na~in se negira ili prisvojuva sè makedonsko. Makedonskite dokazi se aksiomatski i pokraj toa {to svetot se zala`uva deka zaradi kosmopolitskata politika Makedoncite im pripa|aat na site. Makedoncite se prvo Makedonci si pripa|aat prvo na sebe samite. - Velika e Makedonija, nasekade dopre, Aristotel i Aleksandar Makedonski se na{i po karakter i po nasledstvo. Makedoncite nema zo{to da se borat i da doka`uvaat bilo {to za sebe. Toa so logikata go stori Aristotel najumniot Makedonec na site vremiwa.

PREDBIBLISKO RODOSLOVIE NA MAKEDONCITE
Zevs go rodi Makedon, Magnet, Skit. Makedon, go rodil Apolon, Orfej, Lin. Apolon go rodi Asklepie. Asklepio go rodi Mahaon, Polidajron, Higija.. Od Mahaon poteknuva Hipokrat so sin Nebrid i vnuk Hipokrat. Hipokrat go rodi Tesal i Drakon. Nikomah go rodi Aristotel. Aristotel go rodi Nikomah i Pitijada. Pitijada go rodi Aristotela, vnukot. Rodoslovieto od toa vreme vo Makedonija se nasleduva od tatko na sin kaj pove}e vidni filozofski familii. Proksen go rodi Nikanor. Korisko go rodi Nelej. Nikanor, Nelej i Teofrast gi nasledija Aristotelovite {koli i biblioteki. Nelej ja odnese bibliotekata kaj Ptolomej. Ptolomej I do Ptolomej XIV i Kleopatra VII se makedonsko carsko rodoslovie vo Aleksandrija. Rodoslovie na makedonskata carska dinastija so nasledno vladeewe po~na so Karan vo 9 v. pr. Hr. Koin go nasledi Karana. Pirim go nasledi Koina, potoa Perdika I, pa Argej I. Filip vladee po niv. Evrop I go nasledi Filipa. Alketa I, Aleksandar I po nego vladee Perdika II pa Arhelaj I, potoa Orest, Evrop II, Pavzanie, Aminta II, Aminta III, Argej II, Perdika III, Filip II i Aleksandar II poznati od Biblijata. Pred Filip II vladee{e Aminta IV. Aleksandar II go nasledi Filip III i Aleksandar IV. Kasandar vladee{e preku Tesalonika, Filipovata }erka. Filip IV, Antipatar I, Aleksandar V, Dimitrija I, Pir, Simon, Ptolo-

132

Angelina Markus

VO MAKEDONIJA NAJDOLGO VLADEELE NAJSTARITE KRALEVI. Vo dolgogodi{nata istorija na anti~kata makedonska dr`ava najdolgo vladeel nejziniot osnova~, kralot Perdika I. Listata na kralevite koi najdolgo bile na prestolot izgleda vaka (site pred na{ata era): Perdika I (707-645) 62 godini Aleksandar I (498-454) 44 godini Aminta I (540-498) 42 godini Perdika II (454-413) 41 godini Aminta III (393-369) 24 godini Filip II Makedonski (359-336) 23 godini Aleksandar III Makedonski (336-323) 13 godini Vo tie trinaeset godini Aleksandar Makedonski sozdal dr`ava {to i denes spa|a me|u najgolemite vo istorijata na ~ove{tvoto.

mej, Melan, Antipatar II, Osten, Gone II, Dimitrija II, Gone III, Filip V go nasledi Persej, Filip VI i Aleksandar VI od 142 g. Vo rodoslovieto na makedonskata dinastija isti imiwa na kralevi se povtoruvaat do {estto i ~etirinaesetto koleno. Vo Aleksandrija kaj Ptolomej do petnaesetto koleno na kralsko faraonsko vladeewe. Isto taka od Konstantin I lozata na nasleduvawe se dvi`i do Konstantin XIV.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

133

Kleopatra VII

Potoa se rodi Isus Hristos i gi sobra apostolite kako carska pridru`ba kaj makedonskite carevi i na sli~en na~in se preto~ija makedonskite tradicii vo Pravoslavieto vo pro{iruvaweto na gradbite na crkvite i umetnosta na kopani~arite i freskopiscite.

134

Angelina Markus

Vo noviot zavet evangelijata potsetuvaat na Aristotelovite spisi. Vo Biblijata prodol`uva rodot na Makedoncite kako svetci i ma~enici od Ermenija do Egipet i Carigrad - grad prestolnina na Konstantin i Justinijan, kralevi imperatori od makedonskata dinastija. Potoa Lav i Marija gi rodija Kiril i Metodija vo Solun i gi pratija vo misija na opismenuvawe vo Evropa so Kliment, Naum, Gorazd i golem broj u~enici kako vo Aristotelovite {koli. Vasil II vo Carigrad, car od makedonskata dinastija na brat mu Nikola mu dade na uprava oblasti vo Solun, Ohrid, Prilep, Serdika, Nais, Skopje Larisa kade {to se obnovi makedonskoto carstvo. Nikola go rodi Samoil, Aron, Mojsej, David. Samoil go rodi Gavril, Gavril go rodi Deljan. Trista godini podocna Volka{in so Evrosima rodi ~etiri sina Marko, Jovan Andreja i Dimitrija i }erkite Olivera, Deva... Toa e poznatiot Krale Marko so gradba na manastiri i tvrdini niz cela Makedonija. Sekoj Makedonec go znae svoeto rodoslovie i rodoslovieto na carstvoto postaro od Biblijata i pobogato so nastani vo istorijata, umetnosta, religijata i pismenosta. Ubavinata, goleminata, ve~nosta sekoj Makedonec si ja nosi vo sebe i ja ~uva kako tajna na potekloto i `iveeweto na Makedoncite, so najslavniot Makedonec Aristotel. Toj e prviot osnovopolo`nik na naukite, enciklopedist, univerzalen um, filozof od Makedonija.

ZNA^EWE
Govorni{tvoto, logikata, naukite, medicinata, filozofijata, obrazovnite institucii, metodite i bogatata umna mislovnost e na{e nasledstvo, nasledeno od Aristotel, koe {to e nasledeno od najslavnite lu|e Makedonci {to `iveele so Aristotel, pred nego i po nego. Vrskata na lu|eto vo naukata e istata nasledna vrska na kralevite povrzani so narodot iska`ani kako nasledstvo so testament i ednostavno po srodnost. Makedonskite carevi imale imiwa {to po iljada godini se povtoruvale na prestol. Imale i prezime – Makedonski, kako Aleksandar Makedonski. So udirawe po {titot so kopje se proglasuval vladetelot od dinastijata. Na ist na~in se proglasuvala i pobedata. Kralot vo Makedonija upravuva spored zakoni. Kralskite drugari, sovetnicite i sovetot na starcite kaj Makedoncite isti se kako {to gi sretnuvame kaj Homer i Herodot. Kralot kako prvosve{tenik rakovodi so svetili{tata kako Filip so Anfiktionite vo Delfi. Toj e naju~eniot ~ovek i najdobriot govornik, orator za da mo`e da go ubedi narodot za pravilna primena na vlasta, vo zakonite i obi~aite. Zatoa filozofijata na Aristotel se dela na posveteni, tajni u~ewa, za kralskite drugari i obi~nite {koli, za narodot i falangata kako osnovno i visoko obrazovanie. Toa makedonstvo go {irel Aleksandar i zatoa vo sekoj grad za upravnik ostaval Makedonec i makedonska uprava, ostaval knigi od Aristotel. Kralot Makedonec dogovorite gi potpi{uval so svoe ime, na primer: - Kralot i Makedoncite. - Kralot i falangata.

136

Angelina Markus

Koga se izrekuvala smrtna kazna po makedonski na~in toa bilo kamenuvawe. Sudeweto bilo na kralot so Makedoncite. Narodot imal pravo da mu se obrati direktno na kralot i preku sovetnicite, carskite drugari, u~itelite gardata. Dvorskata ceremonija imala svoi pravila vo sve~enostite, proslavite, lovot, prosledeni so site makedonski insignacii, simboli na sonceto, purpurot, dijademite, krunite, paradnoto oru`je i sepak, site makedonski kralevi i carevi, `iveele vo falangata obele`ani so lenta na glavata. Mnogu slo`ena organizacija primenuvale Makedoncite za da se odr`i visok stepen na obrazovanie i uve`banost na falangata. Toa ni ja otslikuva povrzanosta na carskite lu|e so lu|eto od naukata i makedonskite {koli za sekoja namena. Toa e povrzanosta na Filip II i Aristotel. Toa e caruvaweto povrzano so filozofijata i naukite {to obezbedilo visoka tehnologija na oru`jeto, monetite so likot na carot, statui na carevite i filozofite po svetili{tata na Apolon i Artemida, vo gradovite so teatri, parkovi, {koli, site bogato ukraseni so stolbovi, mozaici, freski. Makedonskite gradbi, pati{ta, gradovi sami zboruvaa za svojot rasko{ i go pretstavuvaat makedonskiot tvore~ki um vo site oblasti. Makedonskoto pogrebuvawe vo arheolo{kite iskopini go potvrduva istoto, so site artefakti na pokojnikot so zlatni maski, oru`je, sadovi, moneti i kov~e`e so sonce, {esnaesetkrakoto makedonsko sonce. Rasko{nite imoti opi{ani vo testamentot na Aristotel i lu|eto, familijata, gradovite i dr`avata ni ja potvrduvaat povrzanosta na filozfite so carevite i vo obrazovanieto i vo ekonomskoto obezbeduvawe. Arhelaj, Aminta, Filip II, Aleksandar, znaele deka investicijata vo obrazovanieto dava trajni rezultati. Makedonija toa go pravela za sebe i za idnite generacii vo svetot. Za da ne priznavaat deka Filip II e Makedonec i Aristotel e Makedonec, deka

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

137

makedonskata istorija e Makedonska. Treba da potsetime na specijalnata metoda da se bri{e prezimeto na makedonskite filozofi, so toa {to se obele`uvaat po gradovi. Taka Aristotel e od Stagira, Heraklit od Efes, Demokrit od Abdera… i ako site gradovi zaedno so Atina bile Makedonija, podocna svetska imperija na Makedoncite, od koi {to proizlegle site drevni koreni za svetskite dr`avi i civilizacii so makedonska naslednost. Grcite sega bile mnogu ~uvstvitelni na imeto Makedonija i maka ma~at da go pretstavat toa ime kako „gr~ko“. Aristotel na vreme toa go srabotil. Kolku e plitko i kolku sme{no koga sakaat da ja ubedat Evropa so surogati na ne{to koga taa raspolaga so originalite od Makedonija no gi prika`uva. Vo edna prilika Diogen rekol: „Vidi, vidi, golemite kradci fatile mal kradec“. Evropa raspolaga so pismoto na makedonskite carevi, Ptolomei, so rozetata, stelite, obeliscite, so makedonskata bronza, monetite, nakitot, so seto neprocenlivo bogatstvo od Makedonija. Ikonite, freskite, evangelijata, kirilicata pretvorena vo latinica, hristijanstvoto vo katolicizam, so razni sekti, seto toa e ograbeno od Makedonija. Site argumenti na Atina se da i se dade legitimet od onie {to ja podelija Makedonija i ‹ dadoa gradovi i zemja da i potvrdat deka i lu|eto Makedonci i celoto kulturno nasledstvo vo Makedonija da i se priznae kako nejzino. Kako ne sfa}a deka Francija, Anglija i Germanija nemaat kolonii kako nekoga{. Sega se na red makedonskite resursi vo ograbuvawe, pod izgovor, deka nekoga{ }e ne primat i }e ne priznaat vo svoite institucii po drevno makedonski na~in uredeni. Evropa e vo Makedonija, dojdena so Grcija zaedno i so site na{i neprijateli da soberat u{te ne{to {to ostanalo. Du{ite i gor~inata ne ni

138

Angelina Markus

ja gibaat, taa e {iroko rasprostraneta po svetot do kade {to ima Makedonci. Na{eto duhovno bogatstvo i gordosta {to otpove}e ja imame ne krepi za ve~nost.Toa se dol`i na dolgata istorija, makedonskite dinastii, umnite lu|e i neuni{tlivosta na narodot, na Makedonecot, reprezentativniot primerok od ~ove~kiot rod, Aristotel i Filip II. Vlijanieto {to Makedonija go izvr{ila vo svetot kako sveta misija ostanala do denes. Prvi vo svetot, Makedoncite go povrzaa kosmosot so mitologijata, so materijata i duhovnoto umetni~ko tvore{tvo, so dr`avata i narodot, so son~eviot simbol, so sè postoe~ko, so makedonski koreni. [kolite od Makedonija, opservatoriite, mermernite palati, pati{tata, simbolite, svetili{tata, slavnite lu|e od naukite i filozofijata so pismoto, makedonskite carevi, seto toa ja dalo nadgradbata vo sovremenite nauki kako atomisti~kata i kompjuterizacijata. Aristotel go ovozmo`il razvitokot na naukite so metodite obrazlo`eni vo logikata. Aristotel najumniot ~ovek na site vremiwa, bil i ostanal Makedonec, izdanok od bogatata genetska naslednost na kralevi, filozofi, plemiwa i narodi srodni so Makedoncite od Makedonija i od svetot. Vo ovaa kniga se opfateni site poznati li~nosti od Makedonija bliski do Aristotel, povrzani so prijatelstvo i rodninski vrski na plemstvoto i nau~nata elita. So site niv `ivee{e i rabote{e Aristotel za da go prenese kulturnoto nasledstvo od svoite pretci na potomcite - Makedonci. So niv Aristotel ja izgradi makedonskata nau~na imperija sodr`ana vo testamentot i rodoslovieto na Aristotel i Makedoncite. Ne e samo testamentot nasledstvo. Makedonskoto nasledstvo e vo site segmenti na `ivotot od istorijata do sega{nosta, a na krajot toa e najgolemoto istoriskoto i kosmopolitsko dostignuvawe {to go sozdadoa i mu go podarija na svetot Makedoncite.

POLIBIE ZA MAKEDONSKITE KRALEVI
Koj e Polibie? Vo Enciklopedija Britanika pi{uva deka e toj gr~ki dr`avnik i istori~ar. Roden 200 g. pr. hr. do 118 g. Zaradi nelojalnost kon Rim bil deportiran vo 168 g., bil vospituva~ na Scipion. Napi{al istorija vo 40 toma, ostanale pet. Vo Hrvatskata enciklopedija se veli deka bil gr~ki istori~ar, vo Rim bil ispraten so 1000 zalo`nici zaradi simpatii za Makedoncite. Vo 149 g. Scipion go vodel vo Kartagina pri razurnuvaweto. Vo 146 g. Rimjanite go razurnale Korint i go razbile Ahajskiot Sojuz, Polibie ja ubla`uva sostojbata na svojot narod. Od dvete knigi Istorija od Polibie, prevedena na srpski vo 1988 g. so redakcija na d-r Gavela dobivame drugi podatoci. Polibie bil komandant na kowicata na Persej i bil zaroben vo poslednata rimsko-makedonska vojna. Bil odnesen vo Rim so Persej i celoto makedonsko plemstvo. Polibie 12 godini bil rob ili kako {to gi vikale novum civitas, isto kako metocite vo Atina. Taka Polibie so site Makedonci kako visokoobrazovani lu|e stanale robovi, u~iteli kaj nepismenite Rimjani, bez gra|anski prava i imot. Polibie ostanal pod staratelstvo na Scipion Afrikanecot, podocna i prijatel, samo da ostane poblisku do makedonskata bogata arhiva za pi{uvawe na istoriskite nastani od 220-146 g. {to ja ograbile Rimjanite. Zna~i, Polibie ne bil ni Grk ni Rimjanin, zatoa knigite mu se izgubeni a

140

Angelina Markus

pi{uvaweto mu go interpretiraat Strabon, Plutarh, Apijan i dr. Polibie ni dava odli~ni podatoci za Makedoncite i pokraj site razli~ni tolkuvawa. Za nas e va`no {to Polibie pravej}i sporedbeni iska`uvawa uspeva da vmetne avtenti~ni karakteristiki za vojuvawata na Makedoncite, za falangata, za pregovorite so kralevite, imiwata na gradovite i mnogu ~esto spomnuvawe na Tiha vrz sudbinata na makedonskiot narod kako bogiwa, za{titnica, so rogot na izobilie vo raka. Vo Stibera otkrieno e bogato svetili{te na Tiha kraj Gimnazionot so golem broj statui. Tiha ~esto se zamenuva i so drugi imiwa kako Izida, Fortuna, Nemeza, Demetra. Polibie poka`a deka taa e samo makedonsko bo`estvo. Za makedonskite kralevi, se znae u{te od Aminta i Filip deka sklu~uvale dogovori so nasledno pravo. Filip vo Korint sklu~il takov dogovor i Aleksandar trgnal da si go ostvari toa pravo. Po pat ja kazni Teba, kako {to Filip go kaznil Olint kako opomena da ne se „pipka“ vo makedonskoto nasledstvo. Polibie toa go znael i go istaknuval ka`uvaj}i vo vtorata kniga za sli~nosti. Filip II planiral kako da ja sovlada Persija i Aleksandar go realiziral toa. Filip V imal ista namera kon Rimjanite a Persej gi vodel vojnite. Potoa veli deka Tiha im pomognala na Makedoncite pri razurnuvaweto na persiskite gradovi. „...Nitu Persija nitu Makedondija nitu nivnite carevi ne veruvale deka }e go snema imeto na Persija koi vladeele so cel svet i na nivno mesto }e dojdat Makedoncite na koi porano ni imeto ne im se znaelo…“ Polibie voo~uva deka Filip II i Aleksandar vojuvale nadvor od gradovite za da gi so~uvaat i obedinat. Filip V

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

141

i Persej razurnuvale i pusto{ele sè pred sebe na ist na~in kako Rimjanite. Postoi izraz „pusta Ilirija“ - sè bilo ograbeno za da ne padne vo drugi race, rimski. Polibie raska`uva za Paul kako uni{til 70 gradovi vo Makedonija i Epir koj bil otsekoga{ prijatel so Makedoncite, zarobil 150.000 lu|e i Ilirot Gencie isto taka bil zaroben so sè deca i odnesen vo Rim kade {to se slavelo 30 dena so izlo`uvawe so jarem na vrat na carot, semejstvoto i plemstvoto od Makedonija. Emilio bil poznat kako ~ovek {to na Rim im donel ogromno bogatstvo od riznicite od Makedonija a Scipion bil poznat po razurnuvaweto na Kartagina. Ignacio se proslavil so imenuvawe na makedonskiot carski pat so svoeto ime. Polibie seto toa objektivno go prika`al pa zatoa istorijata mu se „gubi“, mu ja „snemuva“. Eratosten, Teopomp i drugi nau~nici go privlekuvale vnimanieto na Polibie, kako i Ilijadata, koi ~esto gi citiral - „Teopomp kako istori~ar do{ol vo Pela kaj Filipa i vo svojata istorija za Makedoncite go opi{uva Filipa kako drzok, alkoholi~ar, izbuvliv, a mu bil prijatel“, pi{uva Polibie. Filip V imal sli~en karakter dodeka Persej nemal nikakvi poroci. Za Makedonskata falanga citiran e konzulot Lucie koj raska`uval deka porano ne videl falanga tuku prv pat ja videl koga se sretnal so Persej. Priznal pred prijatelite vo Rim, deka ni{to nema postra{no i pou`asno od makedonska falanga. - Filip II gi prepla{i site vo Trakija i Tesalija. - Aleksandar go nasledi vo sè, za strategijata se spomnuvaat opisite {to Kalisten gi komentira po bitkite. - Antipatar se poka`a vo Lamiskata borba.

142

Angelina Markus

Kasandar, Demetris, Antigon, Gonat na ist na~in voveduvaa garnizoni po cela makedonska teritorija, sporeduva Polibie. - Pomorskite bitki kaj Hij i Rod {to gi vodi Atal se so makedonski na~in na vojuvawe. - Borbite na Filip V se isti borbi na hrabrite Makedonci {to pobeduvaat. Za bitkite na Makedoncite zboruvaat i drugi filozofi osven Kalisten, toa se Zenon, Antisten, Teopomp. - Filip V go opsednuva Abid za Aziski vojuvawe i e potresen od samoubistveniot napad na naselenieto. - Rimjanite se zainteresirani za Makedoncite i sè pove}e pra}aat poraki, diplomatski pratenici i posreduvawe za dogovori i prisustvo vo zapadnite granici na Makedonija. - Od Atina na Filip mu pora~uvaat da ne vojuva so niedna dr`ava i da nadomesti {teti. Istoto im go ka`aa Rimjanite i na Epir, na Antioh i Ptolomej (im posreduvaa za mir). Toa go ~ine{e Antioh 15.000 talanti. Od kontrolata Rim ima{e korist i se podgotvuva{e preku sojuzi da deluva u{te pove}e protiv Makedonija. Mnogu gradovi kako Rod i Hij sakale i imale hrabrost da se opredelat za Persej i Makedoncite, gledaj}i deka Rim saka da go porobi celiot svet, imalo i koleblivost. - Demetrija, sinot na Filip, sklu~il dogovor so Rim i bil odli~no primen. Po vra}awe vo Makedonija bil ubien. Filip e voznemiren. Podgotvuva o~istuvawe na oklopena vojska pred bogot Keant i svoe smiruvawe. Polibie go opi{uva makedonskiot praznik Ksantika so koj se slavi proletta so crvenobelite boi, martinki, za zgolemuvawe na duhovnosta, pred se na vojnicite od falangata pred i po vojna.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

143

Persej po mirot so Rim saka da gi vrati begalcite, i izdal povik po niv vo Delfi. Za li~nosta na Persej, Polibie ka`uva deka e dorasnat na kralskata polo`ba. Seriozen, umeren, dostojno se pretstavuva na parite so site makedonski simboli. Se `eni so Laodika, }erka na Seleuk IV, preku Rod. Persej gi pobeduva Rimjanite i dobil otkup za zarobenite. Tiha go poddr`uva Perseja i kon Epir. Ispratil delegacija vo Rim i vo Stibera. Go rasprodal plenot i zarobenite, ja odmoril vojskata od borbite so Rim, Dardanija, Ilirija. Atina so Ahaja se opredelila za Rim. Persej ostvaril brz pohod na Hiskana trgnuvaj}i od Stibera. Ne sakal da potplatuva sojuzi, veruval vo nepobedlivosta na Makedonija. Polibie pratenik na Pelepones nema pismeno ovlastuvawe i ne saka da odgovara na pra{awa od senatot. Persej bil samouveren i ja vodel politikata na Filip II so ista pridru`ba i istiot na~in na vojuvawe. Persej planiral so Antioh da ja osvoi Aleksandrija. Toa bilo opasno za planovite na Rim. Evmen, Apoloviot sin se dogovaral so Persej za neutralnost ili posreduvawe za mir, za 500 i 1500 talanti. Ne se spogodile. Rimjanite se vo Makedonija i presudnata bitka se vodi na Pidna. Persej iscrpen od naporite, iako beskrajno hrabar se povlekol. Site makedonski kralstva se zagrozeni. Rimjanite poka`uvaat surova politika kon Persej i ograbuvaaweto na Makedonija. Persej umira 162 g. a potoa i negovite deca koi se pogrebani vo Rim. Nikoj ne veruval deka mo`e Makedoncite da bidat pobedeni, nitu Persej. Toa sepak se slu~ilo. Polibie zboruva za odu{evenosta na Emilio od umetnosta. Sè se dvi`i kon Rim. Vo Dion, Persej podigal stol-

144

Angelina Markus

bovi a Emilio na niv staval svoi statui. I bistite, {to po pora~ka na Aleksandar, Lisip gi izrabotil za borcite padnati na Granik toga{ se premesteni vo Rim. Ne samo Dion, se pusto{ele site svetili{ta, palati, biblioteki. Se preseluvala makedonskata kultura, se asimilira za rimski potrebi. Potoa Polibie se posvetuva na geografijata, gi opi{uva pati{tata, mestata na bitkite, rasporedot na gradovite, prostorite opeani vo Ilijada i skitaweto na Odisej, seto toa i od sekoga{, {to se vikalo makedonsko carstvo dr`ava, cel svet. Najva`no e toa za nas {to Polibie go opi{a carskiot pat so patokazi, a Ignacio si go stava svoeto ime na gotovo i do denes toj pat se vika Via Ignacia. Makedonskiot carski pat dobi rimsko ime. Od Apolonija toj pat odi na istok vo Makedonija do Lihnida, pa niz Heraklea, Linkestida, Eordija, Edesa, Pela, Tesalonika. Po toj pat za posleden pat niz Makedonija se dvi`e{e Persej. Blagodarenie na Polibie gi dobivme faktite, povodite i pri~inite na borbite na makedonskite kralevi na site prostori od Aleksandrovata makedonska dr`ava, izrazeni vo naporite na Persej da ja so~uva taa Makedonija. [to da se napravi? Da se izbri{e tekstot za Persej kako posleden makedonski kral. Site rimski imperatori se so makedonsko poteklo i turskite sultani do Ataturk. I angliskata kralica e Makedonka po gen. Da se vrati imeto Makedonski carski pat namesto Via Ignacija. Da se is~isti makedonskoto kulturno nasledstvo od elinizam.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

145

Da se vratat koskite na carskoto semejstvo vo Heraklea ili Stibera kade {to tie bea najsigurni za `iveewe. Da se podigne spomenik na Persej vo Perseida. Polibie gi bele`i sporedbeno kulturnite i dr`avnite nastani vo Makedonija, vo vremenska ramka od 150 godini, vremeto od Filip II do Filip V. Vo Rim bea odneseni 150 iljadi intelektualci od Makedonija da go primenat Aristoteloviot makedonski obrazoven sistem. Od toa vreme ostanala pogovorkata: „Site Makedonci - generali, site Rimjani prosti vojnici“. Nabrzo site generali se vra}aat vo Makedonija za da gi obnovat sedumdesette gradovi {to Rimjanite gi razurnaa. Rim prodol`i da kopira se {to e makedonsko, procvetaa naukite od Aristotel i na krajot Rimskiot konglomerat propadna. Makedonija prodol`i kako u~itelka na svetot da go nametnuva svoeto sovr{enstvo vo site podra~ja, posebno vo pismenosta. [to baraat grobovite na Persej. Polibie, Sv. Kiril vo Rim? [to baraat Aristotelovite i Klimentovite spisi vo Vatikan? Neka ni gi vratat, barem da znaat deka znaeme {to se toa Makedonski koreni vo cel svet rasposlani, Makedonci moi. Visokoobrazovanite lu|e od Makedonija, celoto plemstvo, se pojavija kako robovi da gi opismenuvaat Rimjanite so naukite na Aristotel kako {to vo Atina se opismenuvaa so Sofistite. Makedonskite biblioteki vo Aleksandrija, Pergam, Antiohija, so Kleopatra nastradaa na ist na~in kako Persej. Ostanaa samo naukite so filozofijata na Aristotel. Tie se vozobnovuvaat, neuni{tlivo gradivo na originalot {to se odr`a da svedo~i za Makedonstvoto vo svetskata istorija, za silite na umot, za najumniot ~ovek, za Aristotel - Makedonecot. Toa {to e Aristotel za Filip II toa e

146

Angelina Markus

Polibie za Persej, toa e Kliment za Samoila. Site apostoli za site kralevi i carevi od Makedonija, kako obrazoven kontinuitet do denes. Trista godini od Filip II do Persej se e istovetno vo makedonskata dr`ava.

Makedonskite {koli so Aristotelovite nauki prodol`uvaat vo site makedonski carstva i preku Konstantin i Justinijan stignuvaat do Klimentoviot Univezitet vo Ohrid, so prevodite na Biblijata, evangelijata i gradbite na crkvite koi po Makedonski terk se gradeni i `ivopisani vo celiot pravoslaven svet.

ARISTOTEL – MAKEDONECOT

147

Bele{ka za avtorot
Angelina Markus diplomiran profesor po filozofija na makedonskata javnost i e poznata po desette objaveni knigi od drevnosta na Makedonija. Vo niv pi{uva za site vrednosti od razli~ni oblasti, za makedonskata drevna medicina, teatrite, mitologijata, carstvata, parite, filozofijata, Filip II Makedonecot i sega za Aristotel. Nejzinite prikazni… za Makedon i Makedoncite… predizvika golem mediumski interes. ^esto e prisutna na razni tribini, Makedonskoto radio, elektornskite mediumi i pe~atot. Pi{uva recenzii i sorabotuva so site {to na bilo koj na~in se zanimavaat so Makedonizmot i ja sakaat Makedonija, rabotat i mislat MAKEDONSKI.

KORISTENA LITERATURA
D. Laercie @ivot i mislewe na golemite filozofi Aristotel Poetika Aristotel Politika Aristotel Nikomahova etika Aristotel Ustavi na dr`avite (Atinski ustav) M. \uri} Istorija na Helenskata kni`evnost M. \uri} Helenska etika Plutarh Slavni anti~ki likovi A. Mi{ulin Istorija na stariot vek G. Grinevi~ Praslovenska pismenost Justin Filipova istorija Juxin Borza Vo senkata na Olimp - pojava na Makedonija Sime Pandovski Makedonija Tome Bo{evski, Aristotel Tentov Po tragite na pismoto i na jazikot na anti~kite Makedonci

SODR@INA
TESTAMENTOT NA ARISTOTEL...................................................................................5 @IVOTOPISOT NA ARISTOTEL.............................................................................21 ARISTOTEL I PLATON........................................................................................................35 ISTORI^ARITE NE SE OD ATINA........................................................................45 ARISTOTEL VO NAUKITE I FILOZOFIJATA.......................................51 \OR\IJA I NEGOVITE U^ENICI PO ORATORSTVO...................... 67 ARISTOTEL I ORATORSTVOTO, FILOZOFIJATA I NEGOVI VLIJANIJA.........................................................................................................79 ARISTOTEL I FILIP II.......................................................................................................83 IZVORI....................................................................................................................................................91 ARISTOTEL I ALEKSANDAR......................................................................................113 BIBLIOTEKITESO KNIGI OD ARISTOTEL...........................................117 LISTA NA KRALEVI, ORATORI I FILOZOFI VO MAKEDONIJAPOVRZANI SO ARISTOTEL.....................................123 PREDBIBLISKO RODOSLOVIE NA MAKEDONCITE...................131 ZNA^EWE............................................................................................................................................135 POLIBIE ZA MAKEDONSKITE KRALEVI.................................................139

CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski” - Skopje 1-05 Aristotel 94(381)“-0384/-0322“ MARKUS, Angelina Aristotel Makedonecot / Angelina Markus. - Skopje ; Markus A., 2007. -152 str. ; ilustr. ; 20 sm Bibliografija: str. 147 ISBN 978-9899-2461-4-2 a) Aristotel (384-322 g.p.n.e) b) Makedonija, anti~ka - Istorija - 384-322 g.p.n.e COBISS.MK-ID 69705994

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->