P. 1
Filip_II_Makedonecot

Filip_II_Makedonecot

|Views: 75|Likes:
Published by pelister makedon

More info:

Published by: pelister makedon on Apr 26, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

04/26/2011

pdf

text

original

ANGELINA MARKUS • RISTO POPOVSKI

FILIP

II –

MAKEDONECOT

Skopje, Makedonija, 2005 k n i g a 19

Knigata ja sponzoriraa: @an Mitrev Risto Popovski Du{ko Damjanovski Qubi{a Jazaxievski Fotografija i korica: Risto Popovski Prepro~ital: Kokan Stoj~ev - novinar Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: “MAKFORM” - Skopje Pe~at: “Invest trejd” - Skopje
CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv Kliment Ohridski” - Skopje 94(381”-0382/-0336” 32-05 Filip II Makedonski Markus, Angelina Filip II-Makedonecot/Angelina Markus, Risto Popovski.Skopje : Kulturen centar “Skrb i uteha”, 2005. 88 str. : ilustr. vo boja ; 20 sm. - (Edicija Liceum ; kn. 19) Bele{ka za avtorot: str. 86. ISBN 9989-2213-3-2 1. Popovski, Risto 2. Filip II a) Filip II kral na anti~ka Makedonija (382-336 g.p.n.e) b) Makedonija, anti~ka - Istorija - 382-336 g.p.n.e COBISS.MK-ID 60309002

ANGELINA MARKUS • RISTO POPOVSKI

FILIP

II

MAKEDONECOT

Kartata na Makedonija, izdadena vo Petrograd vo 1913 godina od g. D. D. Pavle -^upovski, so dimenzija od 60,8h39 santimetri.

Golemata majka od Makedonija

Makedonija, majka – zbor so isto zna~ewe na site jazici. Makedonija kako majka, kako zemja, kako Golemata majka od terakota, bo`ica, rodilka, ~uvar na ku}ata i ozarenik od sonce. Prirodata Majka i nejzinoto dionizisko obnovuvawe. Artemida – sestra na son~eviot Apolon. Olimpija – majkata na Aleksandar. Marija – majkata na Isus. Majkata na Konstantin – caricata Elena, Teodora, Ana Komnen, Sirma Vojvoda, Zlata Meglenska i site majki koi rodile sinovi Makedonci. Ma~enici. Prerodbenici, Braniteli. Angeli i Apostoli. Site ~uvari na svetata zemja Makedonija. Za niv }e pi{uvame, za pokolenijata. Za Filip II – Makedonecot, koj {to bil i ostanal vo fokusot na svetskata istorija, vo sredina na vladeteli od makedonskata dinastija i car na site Makedonci. Carot koj `ivotot go pomina so falangata, nosej}i gi luznite

od site bitki za Makedonija, toa e toj, Filip – Makedonecot, {to so `ivot ja plati slavata na Makedoncite i ja napravi gorda Makedonija – za navek. Za toj na{ Filip, ima u{te nenapi{ani knigi, ima u{te nerazjasneti vistini, ima u{te Makedonci `elni za istra`uvawe, za niv, }e pi{uvame i ako treba, svetot naopaku }e go prevrtime do neutrinsko kristalizirawe za da zasveti misla svetitelna za Makedonija, kakva {to bila vo Filipovoto vreme. Nastanite, delata, lu|eto, falangata, drugarite, narodot go odbele`aa vekot. Pra{aweto za Makedonija e kompleksno kakov {to e i nejziniot car Filip II – Makedonecot. Avtorite

MITOLO[KITE KORENI NA MAKEDONSKIOT NAROD
Mitologijata e eden prefinet na~in niz koj memorijata se prenesuva pove}e mileniumi od koleno na koleno kaj narodite, zaradi starosta, kako na~in da go sfatat svetot i `ivotot. Identifikacijata so prirodata i bo`estvata im dava sila da pre`iveat. Podvigot na nekoj heroj e toj pottik na motivirana dvi`e~ka sila za navra}awe i objasnuvawe na nepoznatoto i opasnoto. Za{titata od bogovite e garancija za uspehot, nade`ta i sovladuvaweto na sili od neboto, zemjata ili od drugi lu|e. Narod bogat so mitologija ima u{te pobogata istorija. Toj {to ja nema, ja krade od drugite. Ne smee ni{to da se zanemari: ni Bogot, ni bo`estvata, ni bogo~ovekot, ni ulogata na samiot ~ovek. I ne se znae {to inspirira pove}e, dali herojstvata vo `ivotot ili herojskata smrt. Sekoj spoznaen nastan ispra}a poraki. Vnimatelno so sonceto, so lovot, so hranata. Neprijatelot demne. Da go prepoznaeme, da go pobarame vo temninata, vo zloto, vo vojnata. Pokolenijata u~at podednakvo i od uspehot i od neuspehot. Makedonskiot narod pominal niz site fazi na sozdavawe i `iveewe i ostavil tragi za ~ove{tvoto. Vo neolitot najmnogu, a tie seu{te ne se ograbeni. Zatoa vo Makedonija ima taka golem koncetrat na karpesta umetnost, najgolem centar vo svetot. Toa se simboli, znaci, crte`i, poraki pismo od lu|eto za yvezdite i nastanite. Tie prastari makedonski lu|e umeele da se orientiraat vo pro-

8

Angelina Markus • Risto Popovski

storot, da ja koristat energijata i da bele`at poraki koi{to duri sega pristignuvaat do nas. Neolitskite ku}i, Golemata majka i Adamot od Govrlevo, ukrasite na terakotnite sadovi, slaveweto na plodnosta i sre}ata, idolite i veruvawata, sè toa ni uka`uva na identi~niot na~in na `iveewe so dene{nite ruralni naselbi niz Makedonija. Kontinuitet e vkorenet vo mitologijata koja {to trae kako nasledstvo. Makedonskata civilizacija im dava po ne{to na drugite narodi, a tie nikako da i se oddol`at kako {to dolikuva. Gi koristat tie sloevi od mitologija, sloevi i artefakti od predistorijata, sloevi od carskite makedonski dinastii, sloevi od pravoslavieto, kirilicata, istorijata, voenite li~nosti i narod na Makedonecot. Seto toa treba da se znae koga se zboruva i pi{uva za Makedoncite – Feniks. Dve i pol iljadi godini ne prisvojuvaat, ne pqa~kosuvaat, uni{tuvaat, i pak, od pepel sme vozobnoveni. Svet narod. Son~eva dinastija. Si go barame: Sonceto. Svetlinata. Dobrinata. Tvore{tvoto. Umot i razumot. Verbata vo tragite na pretci-

Herakle go osloboduva Prometej. Ranoanti~ki krater 610 g. pr. Hr.

FILIP II – MAKEDONECOT

9

te i bogovite. Si go barame Makedonecot kako ~ovek i Bog, kako nau~nik i filozof, kako graditel i umetnik, kako obi~en ~ovek – Makedonec, koj {to }e objasni deka Makedonija poteknuva od mitologijata i od realnosta. Koga Leta gi rodila bliznacite Apolon i Artemida, bo`anski ~eda, bile posveteni na Sonceto, svetlinata, medicinata i pismoto. Site svetili{ta okolu Egejot i dlaboko vo makedonskite zemji im bile posveteni nim. Artemida za{titni~ka na plodorodieto i lovot, vo pridru`ba na svetiot elen, lakot i strelata, bogato gi ukrasuva svetli{tata so statui i carskite baziliki so mozaici. Svetli{ta nasekade: Delfi, Dodona, Dion, Stobi, Stibera, Herakleja, Epidaur. Na Apolon mu e posveteno svetili{teto vo Delfi so Pitijskoto proro{tvo. Kadmo, baraj}i ja sestrata Evropa, grabnata od vrhovniot bog Zevs, imal videnie da go sovlada pitonot, da go oslobodi izvorot i da go izgradi hramot. Tuka Semela go rodila Dionis. Potoa tie neizmeni~no upravuvale, a Pitija pretska`uvala, lakonski i dvosmisleno: “Ako zapo~ne{ vojna, }e propadne golema dr`ava i kral” - ne mu ka`ala deka toj kral }e zagine i negovata dr`ava }e propadne. Taka i bilo. I Aleksandar baral pretska`uvawe. Ja vle~el Pitija kon Delfi vo vreme koga nemala videnie. Na pol pat Pitija izvikala: “Ti si nesovladliv”. Aleksandar ja oslobodil zadovolen so ka`anoto, a na Delfiskata sve{tenica i porasnal ugledot. Makedonskata istorija tesno e povrzana so mnogu mitolo{ki nastani. Od Makedonija trgnale Argonautite na istok do Kolhida po zlatnoto runo. I Dionis niz Azija ja ostavil vinovata loza i bahanaliite. Herakle na istite prostori gi izvr{il site 12 herojstva i go spasil okova-

FILIP II – MAKEDONECOT

11

niot Prometej, kaznet od bogovite za oganot i svetlinata. Za seto toa mitolo{ko vreme Atlant na svoite ple}i ja dr`el zemjata, a bogovite gi pridru`uvale lu|eto vo pohodite. Posejdon go skrotuval Egejot. Toa e patot na Argonautite, Herakle, Dionis, Prometej, Atlant, Posejdon, Trojanskite vojni, Aleksandrovite pohodi, patot na Apostolite niz Makedonija i Samoilovata vojska, toa e istiot pat na Krstonosnite vojni. Toa e patot na sonceto po koj krstosuvaat Makedoncite, isto kako i mitolo{kite pretci. Makedonskata dr`ava gi crtala granicite na legendarnite prethodnici, podednakvo va`ni i kaj carskite dinastii i kaj mitolo{kite slu~uvawa. Paralelen svet na bogovi i lu|e. Paralelni sudbini na bo`estva i herojstva. Nemi svedoci za toa se istite lica na bogovi i lu|e na mermernite statui i freskite po makedonskite drevni gradovi. Isti se gradbite i na palatite i na hramovite. Makedonskite carevi se Heraklidi. Heraklo so lavjata ko`a preku ramo go nosi i stapot tirs. Tirsot stanal heraklidski potpis na parite kaj makedonskite carevi do srednovekovieto. Pod nego pi{uva “MAKEDON”. Lavjata ko`a vrz glavata na Aleksandar. Glava na lav ili {epi na carskite kov~e`iwa, obetkite od Dion, Stobi, Solun, Ohrid, Trebeni{te. ne se nikakov import, ne se import kako {to objasnuvaat na{ive arheolozi. Toa se heraklidski simboli vkoreneti kaj Makedoncite. Prisutni se i u{te mnogu drugi simboli. Sonceto, zlatnite maski, lavot, orelot, dabot, nevenot, {titot kako son~ev disk, falangata, crvenozlatnata boja i hlamidata se potvrda na identitetot na s# {to e makedonsko i anti~ko. Posveteni na misteriite, na svetili{tata, na tradiciite, makedonskite

12

Angelina Markus • Risto Popovski

kralevi, gi izvr{uvale obredite na posvetenost i go odr`uvale duhot na makedonskite voini i makedonskiot narod. Taa e su{tinata, bitot, karakaterot na Makedoncite, da ja neguvaat mitologijata, dodeka ne ja pretvorat so stvarnost, kako {to toa go postignale vo IV vek pred Hrista. Herakloviot zlaten jazol vo grobot na Filip ni simoblizira iljadi zavrzani kraevi. Toa ne e Gordiev jazol {to so me~ot go prese~e Aleksandar. Makedonskiot jazol treba da se razvrzuva so logi~ki argumenti. Toa treba da se pravi i tie tro{ki niz istorijata, da se povrzat vo eden golem mozaik, vo vistinska slika za site postignuvawa na Makedonecot.

MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA
Makedonci po~naa da ja pi{uvaat svojata istorija so edno svoe vistinsko viduvawe. Vo svetot dosega svesno, nesvesno ili neuko se objasnuva{e Makedonstvoto. So prepravawe i uni{tuvawe na dokazite na makedonskoto veli~ie, sosedite, neprijatelite i svetot {to ne saka da ne priznae, ne mo`at da ni go odzemat najsilnoto oru`je - logikata. Aristotelovata logika e oru`je ili “orudie na umot”, kako {to veli samiot toj za naukata, za zakonite na vistinitoto mislewe kaj lu|eto, sega i kaj kompjuterite. - Aristotel e Grk, mi velat, ako bil Makedonec ne mo`el da odi vo Atina, }e go ubiele. - Ako Aristotel bil “Grk” ne mo`el da `ivee vo Pela, im velam, Makedoncite }e go ubiele od isti pri~ini. Filip na Aristotela mu go doveril sinot, so site drugi princovi, na vospituvawe. Aristotelovata filozofija e idninata na Filipovata ideologija i pobedi. Duri potoa Aristotel vlegol vo Atina so okupatorskata makedonska falanga. Zarem za toa go pravat “Grk”. Zarem Demosten ne bil vo Pela so se Filipiki da moli mir za Atina? Nikoj Demosten za toa ne go pravi Makedonec. Morame sogleduvawata da gi filtrirame i “falcot” da go otfrlame. Postojat razni verzii za toa dali postoime ili ne, dali imame car ili ne, kaj sme i kakvi sme, od kade sme? Tie sme! Vo eden prekrasen den, vo grobot na eden Makedonec vo Egipet (Egejot) pronajden e “Atinskiot

14

Angelina Markus • Risto Popovski

ustav”. Eden nepobiten fakt deka Aristotel ne pi{uval za Atina, tuku gi prou~uval ustavite na 130 gradovi–dr`avi~ki za da znaat makedonskite carevi kako da gi osvojuvaat i kako so niv da makedonstvuvaat, pove}e od trista godini. I u{te eden fakt. Pred triesetina godini, slu~ajno vo iskr{eni grnci pronajdeni se Kumranskite rakopisi i vo niv kompleten popis na Makedonskata dinastija na carevi vo kontinuitet, od Karan 825 g. pr. Hr. do Persej. I vo Vavilon e najdena plo~ka so ispi{uvani makedonski kralevi na Selsukidite, Antiohite, Ptolomeite sè do Kleopatra VIII. Tie hronologii ne se negiraat. Tie pomagaat da se identifikuva sè drugo {to go sozdavale Makedoncite na ikumenskite prostori. Vo eden papirus vo Egipet sve{tenicite napi{ale kako Aleksandar e proglasen za faraon. Mnogu zapisi, dogovori, steli, patokazi, bisti, moneti ni soop{tuvaat po ne{to. Da ja prilo`ime tabelata na makedonskite carevi, objavena vo knigata “Aleksandar Makedonski - Makedonizam” - od Kosturski i Popovski. Spored Kumranskite rakopisi Filip II e na 23-to mesto po tatko mu Aminta. Vo centarot na tabelata Filip kako da e vo centarot na svetskite zbidnuvawa od toga{ do deneska. Mnogu podatoci za Makedonskata dinastija se siroma{ni. Se znae za sli~noto ureduvawe na toa {to go opi{uva Homer vo Ilijada i Odiseja. Vo Makedonija nemalo ropstvo, tuku rodovsko ureduvawe so plemenski voda~i. Narodnoto sobranie go so~inuvale site Makedonci, sposobni da nosat oru`je i obu~uvani vo voeni ve{tini. Plemstvoto, vojskata, slobodnite selani i narodot se upravuvale spored makedonskite zakoni. Koga Engels go pi{uval

FILIP II – MAKEDONECOT

15

deloto “Poteklo na privatnata sopstvenost, familijata, dr`avata”, kako vo predvid da go imal tokmu makedonskoto op{testvo. Toj proces se odvival so pogolemi familii zdru`eni vo bratstva, nekolku bratstva bile rodovi i nekolku rodovi go so~inuvale plemeto i narodot na ~elo so plemstvoto i plemenskata aristokratija. Site pomali ili pogolemi grupi bile krvno povrzani so zaedni~ki Argeadov gen (star, arhai~en, arheolo{ki, aro ili Arhelo). Toj proces na sozdavaweto golema dr`ava na makedonskite kralevi go zavr{il Filip II so obedinuvawe na site plemiwa na teritorijata na Makedonija. Pred toa, isto takva politika, sproveduvale site prethodni kralstva so zaedni~ki interes na site Makedonci. Site sklu~uvale sojuzi, dogovori, trgovski vrski so Argejskiot rod na Heraklidite - Makedonci. Site koristele uslugi i se obiduvale da gibnat vo Makedonskata nezavisnost. Toa e pri~inata za golemata voinstvenost na Makedoncite. Poznato e deka u{te Aminta I im daval “zemja i voda” na Persijcite, odnosno pat za napad na Atina i drugite grad dr`avi~ki do Pelopones. Kaj Polibie vo II kniga opi{an e slu~aj kako Sparta postapila kon persiskite pratenici koga od niv pobarale “voda i zemja”. Pratenicite bile frleni vo bunar i zatrupani so zemja. Vo Persija bil praten odgovor deka go zadovolile nivnoto barawe. Tie vojni traele 150 godini i ne bile samo persisko - atinski, tuku bile vovlekuvani u{te Teba, Arg i Sparta i site edni sprema drugi. Za toa vreme, makedonskata dr`ava, monarhija, so nasleden kralski rod jaknela i se podgotvuvala za svojot najgolem nastap na politi~kata scena, za obedinuvawe na narodite.

16

Angelina Markus • Risto Popovski

Za Aleksandar I se znae vo svetot po negovite zlatni moneti so vrven kvalitet, izgraviran kowanik so kopje. Od toga{, po tradicija, site Makedonci na vladetelskiot tron, monetokovanieto go dovele do nenadminato sovr{enstvo so svoj lik na parata i dr`avni belezi na opa~inata. Vo toa vreme Atina ne bila monarhija i nemala pravo da kova pari. Podocna se pojavila “utkata” Moneta od vremeto na Aleksandar I kako predvestie za kobnite porazi i is~eznuvaweto na taa dr`ava. Aleksandar I poznat e spored Herodot, po toa {to na Persija ne samo {to i dal “voda i zemja”, tuku i li~no u~estvuval protiv Atina vo prvite borbeni redovi. Go narekuvaat Filhelen, demek prijatel na Helenite, zo{to no}e, go napu{til logorot (taborot) i oti{ol da gi predade persiskite i makedonskite vojski na atiwanite. La`irawe na istorijata, bez poznavawe na moralot na carevite. I Solonovite zakoni se “mre`a za sitnite komarci” - krupnite yverki te{ko se fa}aat i ne so zakoni i paja`ina. Od drugi izvori se znae deka carskite dinastii imale sorabotka i razbirawe i krvni vrski vo monarhiite od Persija do Makedonija. Pred krajot na V v. pr. Hr. so persiska pomo{ zavr{eni se Peloponeskite vojni me|u Sparta i Atina. Vo toa vreme vo Makedonija vladee Arhelaj I. Toj so svoite reformi postignal uspeh {to ne mo`ele da go postignat ni 8 carevi pred nego i 10 drugi po nego, sè do vladeeweto na Filip II. ALEKSANDAR I VLADEE 495-454 g. pr. Hr.

FILIP II – MAKEDONECOT

17

Arhejlaj I vo svoeto vladeewe so Makedonija poznat e po gradeweto, kako i pove}eto makedonski monarsi niz svetot do krajot na toj milenium i podolgo vreme. Arhelaj izgradi mnogu gradovi, pati{ta, svetili{ta i teatri kako tie vo Dion, Ege, Pela. Ja izgradi Pela i ja premesti carskata prestolnina od Ege. Vo toa vreme zapo~na da gi gradi makedonskite gradovi ponasever, podaMoneta od vremeto na Arhelaj I leku od krajbre`noto piratsko ograbuvawe i kolonizirawe od strana na atiwanite. Taka niknuvaat makedonski gradovi okolu Stobi, Ber, Voden, Krenida, Olimp, Pidna, Larisa i onie gradovi {to sega se iskopuvaat okolu Vardarski rid, Valandovo po dol`ina na carskiot pat {to gi povrzuval makedonskite plemiwa vo edna makedonska dr`ava. Nekoj ne se u{te otkrieni. Toj pat odel od Apolonija na Jadran do Crno more i do Persepol i Suza na persiska strana. Po toj pat Arhelaj i Kir razmenuvale stoki, delegacii, pohodi. Po toj ist pat Persija ja napa|ala Atina. Po toj carski pat Filip ja {irel Makedonija a po nego pominala i falangata na Aleksandar na svojot pat kon istok. Ostatoci od carskiot pat niz Makedonija se zabele`livi i do deneska so adaptivno ime “Via ignacija”. Po toj pat od dvete strani niz Makedonija se zbieni Apolonovite svetili{ta i tipi~nite makedonski gradovi so ulici pod prav agol, {to kako model prodol`uva vo Aleksandriite. ARHELAJ I VLADEE 419-399 g. pr. Hr.

18

Angelina Markus • Risto Popovski

Makedonskite carski gradovi imaat ne{to zaedni~ko. Site se gradeni na pregledna viso~inka. Tip na palata so kolonadi, statui, mozaici. Me|u palatite - sredi{te plo{tad. Vo blizina Liceum – carska {kola za blagorodnici, Muzeum, Stadium – za ve`bi na regrutite, pa svetili{te na Apolon, Artemida ili Asklepio so izvor vo sredi{teto – rotonda. Potoa, na istoto mesto, za isti nameni, niknuvaat bazilikite – carskite krstilnici i le~ili{ta. Najva`en od sè bil teatarot, sozdaden za slava na pobedi, pretstavi, svadbi, za celiot javen `ivot, {to se odvival pred carot i narodot. Takov bil rasko{ot po makedonskite gradovi kade {to `iveelo plemstvoto. Toa ni go poka`uvaat site iskopini kade {to postoela neolitska gradba, potoa kralski ku}i, srednovekovni tvrdini i sovremeni gradovi. Sè toa postoelo od 9 do 5 v. pr Hr. kakvi {to se iskopinite vo Trebeni{te, Lihnid, Heraklea, Stibera, Stobi, Nerezi, Marvinci, Dion, Ege, Kabul... Dokazite za makedonskata kultura zastapeni se vo site periodi pred i po Filip i Aleksandar i tie se tvorbi, zamisli i ostvaruvawa na Makedonecot. Arhelaj so pravo se narekuva mecena. Vo svoite carski palati, teatri, biblioteki imalo mesto za li~ni carski lekari, arhitekti, filozofi, glumci, poeti, slikari, istori~ari i razni sovetnici od site oblasti. Carskoto bogatstvo mo`elo toa da si go dozvoli, a ne grad–dr`avi~kite, Arhelaj gi sobral vo svojot dvor najvidnite lu|e od toa vrme i im ovozmo`il mirni uslovi za rabota. Toa se Evropid, Tukidid, Agaton, Herim, Timotej, \or|ija, Hipokrat, Zevksid... Samo Aleksandar okolu sebe imal mnogu pogolem broj na nau~nici i umetnici. Zaedno so kral-

FILIP II – MAKEDONECOT

19

skite drugari i falangata toa bila najgolemata patuva~ka `iva laboratorija vo svetot, {to go ostavila makedonskiot duh da zra~i. Vo svetskata literatura pohodot na Aleksandar go narekuvaat ekspedicija. So pravo toa i bilo, nau~na ekspedicija, {to ja promenila slikata za svetot i narodite. Tvore~kiot duh na site pridru`nici Aleksandar bogato go nagraduva. Toa go pravel i Arhelaj. Koga Evripid i Agaton pobegnale od Atina po ubistvoto na Fidie, Sokrat, Protagora... Arhelaj gi primil vo Pela i im ovozmo`il uslovi za rabota. Za po~etok im daval po dva talanta, a toa iznesuvalo 60 kilogrami zlato. Umetnicite u`ivale vo rasko{ot na carskiot dvor isto kako i samoto carsko semejstvo. Arhelaj vo svoeto dvaeset godi{no vladeewe gi pro{iril granicite na Makedonija do Pidna i Larisa vo Tesalija. Ja zacvrstil centralnata vlast. Ja zajaknal vojskata i vooru`uvaweto. Na Atina i prodaval hrana, grade`en materijal, drvo za brodovi, vesla, katran i smola i sè drugo {to go nemalo vo Atina. Makedonija izobiluvala vo bogatstva od {umite, dolinite, lovi{tata, rudite. Za toa ni svedo~i visokiot stepen na izgradba i izrabotka na orudija, sadovi, nakit. Apetitot na Atina po makedonskite sirovini rastel, kako i deneska, {to ni go pusto{i stopanstvoto (mermerite, rudite, tutunot, zemjodelieto). Toa doveduvalo do postojani sudiri so posegawe po makedonskoto krabre`je na Egejot i ostrovite. Toa go doznavame i od borbata na drugite makedonski monarsi.

20

Angelina Markus • Risto Popovski

Po smrtta na Arhelaj, za deset godini vo Makedonija, se smenile trojca vladeteli. Arhelaj II, Aminta II i Pausanie. Vo toa vreme nekoi plemenski voda~i vo Makedonija se obiduvale da se otcepat od centralnata vlast na makedonskata dr`ava. Sepak, ulogata na carot kako prvosve{tenik na misteriite i obredite vo Apolonovite svetili{ta, Dionisiskite proslavi i Olimpiskite Moneta so likot igri ne go dozvoluvale toa. I pokraj na Aminta III neredite od Arhelaj I do Aminta III site makedonski pokraini na Ilirite, Tesalcite, Halkidicite, Trakite, Lihnidite, Peoncite, Argejcite, Pelagoncite si ostanale makedonski. Vo po~etokot na IV vek pred Hr. Makedonija bele`i razvoj i rasko{na gradba na gradovi. Atina edvaj pre`ivuvala. Vodela o~ajna borba za odr`uvawe na pomorskiot pat na `ito, patot od Atina do Crnomorieto. Povremenata agresija vrz makedonskoto krajbre`je }e go razre{uva i Filip II. Mnogu sudiri, sojuzi, dogovori i diplomatija i pokraj toa {to idninata i progresot na svetot se nayiraat vo makedonskata monarhija a ne vo grad–dr`avi~kite. Aminta III so doa|aweto na vlast gi smiril vnatre{nite nemiri. Zel nevesta od Linkestida, princezata Evridika. Taa mu rodila tri sina: Alekandar II, Perdika III i Filip II i }erka Rina. Zel i druga `ena Gigeja i taa mu rodila tri sina: Arhelaj, Aridej, Menelaj. Na golema dr`ava so golema teritorija i treba golema carska familija AMINTA III od 390 - 369 g.pr. Hr. Tatkoto na FILIP II

FILIP II – MAKEDONECOT

21

da se bori i da vladee vo site gradovi. Aminta III imal buren `ivot i postojana borba vo tekot na celoto svoe vladeewe. Takva e sudbinata na site makedonski carevi. Borbata koja ja vode{e Arhelaj I za zacvrstuvawe na centralnata vlast na makedonskata monarhija mu se replicira i na Aminta. Istorijata se povtoruva. Ilirskoto pleme se obiduva da se osamostoi i ja napa|a Linkestida. Ne e jasno zo{to vo Pelagonija se smestuvaat: Peonci, Iliri, Linkestidi i dr. plemiwa koga se znae deka tie ne se dr`ava, tuku oblasti, sostaven del od edinstvenata makedonska dr`ava. Aminta ne mo`el da se otka`e od Linkestida, dobil pomo{ od Tesalija i Halkidik, gi ograni~il Ilirite, gi odbranil roditelite, bra}ata, narodot na caricata Evridika. Linkestida, Pelagonija, Orestija, ... bile centarot na Makedonija. Ilirite, Dardancite, Trakite, Tesalcite kako periferni plemiwa se vklopuvale vo Makedonija i ako povremeno pod tu|o vlijanie sakale da se osamostojat. Makedonskite kralevi gi odr`uvala edinstvoto nekoga{ so sojuzi, dogovori ili odr`uvawe na nekoi lokalni prava. Site plemiwa davale vojska (kako Tesalskata kowica) gi po~ituvale son~evite simboli i gi poddr`uvale reformite. Duri na Avdoleon, od Peonija, mu bilo dozvoleno da kova moneti so simboli i pismo kako makedonskoto. Za da ja isprobaat silata na sekoj vostoli~en vladetel nekoi plemiwa se buntuvale i zatoa makedonskite kralevi na ist na~in postapuvale: nekade so borba, nekade so dogovori, nekade so pogolemi prava. Taka i Aminta napravil voen sojuz so Halkidik vo traewe od 50 godini. Gradot Olint pobaral toj sojuz da se pro{iri na celoto krajbre`je na makedonskite gradovi. Toa bi zna~elo pogo-

22

Angelina Markus • Risto Popovski

lemo vlijanie na Atina preku halkidi~kite gradovi. Aminta se sprotivstavil na toa i ja povikal Sparta na pomo{. Vo 382 g. p Hr. godina Sparta go zazela Olint so svoja vojska i po~nala brzo da napreduva kon makedonskite krajbre`ni gradovi. Toga{ Atina po povik na Aminta, do{la da se bori protiv Sparta. Dvata polisa kako da ja prodol`ile Peloponeskata vojna, sega, na makedonska teritorija. Aleksandar II prodol`il so istata politika – da se odr`i pro{iruvaweto na Makedonija, se upatil vo Tesalija da go protera Aleksandar Ferski od Larisa. Tesalcite ja povikale Teba so vojskata na Pelopida za da gi proteraat Makedoncite. Vo 368 g.pr. Hr. Aleksandar II bil ubien po {to e sklu~en dogovor i Mir na {teta na Makedonija. Filip odveden vo zalo`ni{tvo vo Teba. Mladiot 12 godi{en princ od blizu i od vnatre gi do`ivuval opasnite demokratii na grad–dr`avi~kite, ja prou~il svetata ~eta od Delfi. Li~nosta na Filip se gradela vrz soznanieto za nepravdite nad Makedonija. Re{en seto toa da go ispravi i da go kazni, dolgo razmisluval i ja planiral idninata na Makedonija i svetot. ALEKSANDAR II SINOT NA AMINTA PERDIKA III se poka`al kako dalePERDIKA III kuvid i sposoben vladetel nalik na 365 - 360 g. pr. Hr. negovite pretci. Borbata na Atina so Halkidik, koja ja iniciral u{te Aminta, Perdika ja poddr`al, sakaj}i da go oslabi Olint. Koga Atina se zasilila i posakala da go osvoi Amfipol, Perdika se premislil i javno iska`al neprijatelstvo kon

FILIP II – MAKEDONECOT

23

Atina, ispratil voena pomo{ i go za{titil Amfipol i celoto makedonsko krajbre`je. Konfliktite za Olint, Larisa, Amfipol i Apolonovite svetili{ta dolgo traele i se povtoruvale, i se prenesuvale sè do Filip. Perdika gi smiruval obidiMoneta so likot te za nemiri, gi obedinuval plemina Perdika III wata, ja zasiluval nadvore{nata politika i mu gi prenel na Filip site nere{eni prolemi kako zapletkan jazol okolu Makedonija. Otkako go vratil Filipa od zalo`ni{tvoto vo Teba, Perdika mu ja dal Linkestida na uprava. Pet godini podocna Filip II stanuva car na Makedonija, priznat od site drugi kralevi i dr`avi.

Moneta so likot na Filip V

Moneta so likot na Persej

24

Angelina Markus • Risto Popovski

Portret na Filip II

FILIP II MAKEDONECOT
Vo godinite na celiot IV vek pr. Hr. vo Makedonija prodol`uva nevideniot razvoj. @iveele i rabotele najmo}ni lu|e. Vo vremeto na Filip rodeni se Aristotel i Demosten. @iveel i Platon koj{to ne napi{al nitu eden red ni za Filip ni za Makedoncite. Ne mo`eme ni da gi nabroime site {to go odbele`ale vekot so nastani od Makedonija, so borba i pi{uvawe. Vo Pela `iveel i pi{uval carskiot istori~ar Teopomp. Kade se tie 40 knigi za Filip? I 40 - te knigi od Polibie za makedonskata istorija. Od Tukidid, od Biblijata i evangelijata, od Ruf, od Diodar, od Plutarh, od Justin, od Arijan, od Laercie i od samiot Aristotel? Kaj site niv, koga se zboruva za Makedonecot, odedna{ spisite is~eznuvaat ili se prerabotuvaat. Za Demosten sè {to rekol i napi{al protiv Filip i Makedonija se ~uva i se preveduva. Kako da ne znaat deka negacijata e mnogu dobra afirmacija. I deneska mnogu u~eni lu|e go umno`uvaat plagijatot. So koj um i so koj razum? Ni da vidat ni da sfatat so logikata koja im ja dal Aristotel na lu|eto kako osnova i za informatikata. Nikako da go sfatat Filip – Makedonecot, ni negovite dela. U{te vo negovo vreme Teopomp }e re~e: “Filip e najsilniot ma` vo Evropa”. Eve sme vo dilema so {to da otpo~neme da pi{uvame za Filip. Dali za Filip kako ~ovek, Filip - carot i voinot, Filip i falangata. Filip i gradbite, teatrite, gradovite? Filip vo mirovnite dogovori i sojuzi. Filip vo Olint,

26

Angelina Markus • Risto Popovski

Fokida, Lokrida, Amfiktionite ili Heroneja? Za sè mora da se opfati kako za sistem, kako za nauka, tvore{tvo. So {to da go dopreme Filip, go gledame vo sprega na vrvna filozofija i vrvna organizirana dr`ava na Makedoncite. Koga Filip se rodi kako tret sin na Aminta i Evridika ima{e sè {to mo`e da imaat carskite sinovi vo Pela, od rasko{ do obrazovanie. Filip u{te kako dete go nasledi pravoto na prvosve{tenstvoto. So voveduvaweto vo makedonskite misterii, raste{e kako div, nadmen, umen, presretliv na sudbinata na posvetenite carski sinovi. Rano gi isproba blagodetite na Dionosiskite ~estvuvawa. Na vinoto mu ostana veren kako i site Makedonci. Vinovata loza se {irela po makedonskite teritorii niz svetot. Kakov pronajdok za nazdravuvawe! Da ne bil toa ambrozium na Bogovite i Dionis? Ako ne e zo{to toga{ pretstavuva pri~est vo hristijanstvoto? Vino ne pijat ni muslimanite, ni Evreite, ni budistite. Kolku samo pehari, grnci, iznapravile Makedoncite! Kolku grozdovi i vinova loza gledame isklesani vo na{ite statui na Dionisa! Aj na zdravje, Makedonci. Mladiot Filip bil posveten i na Samotra~kite misterii, bahanalite i Apolonovite svetili{ta. So niv rakovodele sve{tenici od carska loza. Tamu se sretnuvale carskite naslednici. Tamu Filip ja zapoznal Olimpija i se o`enil so nea. Na Samotri~kite misterii im bil posveten Herodot, Orfej, Pitagora, a posebno `enite od Makedonija, ~ii sve~enosti se odr`uvale vo ~est na Artemida. Duri Filip bil vo zalo`ni{tvo vo Teba ne mu bile skrateni FILIP OD PRINC DO VOIN

FILIP II – MAKEDONECOT

27

amfiktionite vo Apolonovoto svetili{te vo Delfi. Sè toa vlijaelo vrz formiraweto na cvrstiot karakter na Filip i negovata re{enost kako da go osvoi rakovodeweto i za{titata na svetili{tata. Pa gi osvoil site pati{ta i po zemja i po voda od Heroneja do Pelopones. Potoa, otkako brat mu Perdika go vrati od zalo`ni{tvo dobi uprava vo Pelagonija i Linkestida na 17 godi{na vozrast. Go ostvari toa {to go ostvari. Go razvrzuva{e makedonskiot jazik i ja turka{e Atina me|u spilite i moreto, tamu kade {to pripa|a. Pove}e od sto godini Atina gi vovlekuvala i drugite gradovi vo pomorski sojuzi, Filipiki i sveti vojni. Pove}e od sto godini Atina pravela primirja so sekoj Makedonski kral od Arhelaj do Aleksandar Makedonski. Sto godini Atina gi napa|ala makedonskite gradovi. Filip toa go sfati ne kako ogor~enost, ne kako odmazda, tuku kako potreba da se stavi kraj na tie povtorni ograbuvawa. Sfati deka presmetkata so Atina treba da bide temelna i kone~na ja sfati svojata uloga vo toa i po~na da se podgotvuva. ^eka{e, planira{e, prou~uva{e edna izvonredno dobro smislena taktika: postepeno da napreduva i da pridobiva grad po grad. I pokraj sè Filip - ~ovekot sedum - osum pati se `ene{e, se vesele{e, go nazdravuva{e ra|aweto na svoite deca i ja {ire{e makedonskata krvna vrska za pocvrsto obedinuvawe so srodnite rodovi. Se o`eni so Tesalka, so Molo{ka, Makedonka, samo ne so atinska hetera. Vnimava{e. Makedonskata familija i makedonskata `ena, kako Golemata Majka, da go ~uva ~isto ogni{teto, ku}ata, potomstvoto. Na site poliwa treba{e da se afirmira Makedonija so otstranuvawe na pri~inite, a ne posledicite na sostojbite {to gi zatekna i gi nasledi Filip.

28

Angelina Markus • Risto Popovski

Makedonija po Arhelaj I, Aminta III i Perdika III se najde vo ista politi~ka sostojba kako pred 50 godini. Zna~i na Filipa mu pretstoe{e istoto preureduvawe, jaknewe i pro{iruvawe na Makedonija. Filip znae{e deka toa mora da go napravi sam, so svojot narod, za svojata Makedonija. Prvo {to prezede mladiot 22 godi{en car pobara priznavawe od site kralevi i plemenski voda~i na svojata teritorija. Vo Pela go dovede celoto plemstvo od site provincii. Im ovozmo`i carski `ivot vo palatite. Site plemenski voda~i gi vovede vo armijata i dvorskite ceremonii. So toa gi oslabna nivnite plemenski pozicii za eventualni separatisti~ki idei. Gi pridobi Molosite od Epir so `enewe na }erkata Olimpija od Neoptolomen. Podocna toj go postavi za kral na Epir, bratot na Olimpija, Aleksandar Molos. So toa na Filip mu be{e obezbedena poddr{ka, pa duri edno vreme Makedonija dobi Molo{ki car od Pir. Toj ja brane{e Makedonija od Rimjanite. Poznata e “Pirovata pobeda” i zborovite: “So u{te edna vakva pobeda }e ne snema”. Filipovata taktika vo borbite be{e so {to pomali `rtvi na falangata. Koga toa be{e potrebno `estokiot car `estoko udira{e. FILIP II 359 - 336 g. pr. Hr. CAR NA MAKEDONIJA Najgolemoto proslavuvawe na MakeFILIP II donija Filip go napravi so makeI FALANGATA donskata falanga. Falangata poznata u{te od Homer, Filip ja prou~i kaj Pelopida i Leonid vo Teba, koga be{e zalo`nik. So organizacija na svojata falanga Filip se nadmina samiot sebe. Prvo ja sozdade armijata na slobodni selani.

FILIP II – MAKEDONECOT

29

Makedonija nema{e robovi da se vklu~at vo vojni. Toa go iska`a i Demosten deka od Makedonija ne mo`elo da se kupi ni rob. Na Filip mu trebaa slobodni lu|e, kakvi {to bea Makedoncite, posveteni i na `ivotot i na borbite. Filip najgolemo vnimanie posveti na kowicata na kralskite drugari, regrutirani od plemstvoto vo Pela so poteklo od Arg, Tesalija, Epir, Pelagonija... Toa se Filipovite rodnini i generali: Parmenion, Perdika, Aleksandar Link, Antipatar, Aleksandar Molos. Nekoi od niv rakovodele i so Aleksandrovata falanga. Mnogu od niv stanale kralevi i faraoni vo novite makedonski dr`avi na tri kontinenti. Falangata so dolgi kopja gusto zbiena kako yid be{e za davawe otpor protiv napad. Kowicata napa|a, a levoto krilo zaobikoluva zad grb na neprijatelot, Kopjanicite i {titonoscite se alka pome|u kowicata i drugite rodovi vo falangata. Frla~ite na kopja zbunuvaat so svojata preciznost i sejat smrt kaj neprijatelot, koj nema kade da bega. Ponekoga{ Filip vnesuval i platenici za zlatni stateri. Site razni rodovi se koordinirale so ve`bi i

30

Angelina Markus • Risto Popovski

mar{evi, zime i lete, podgotveni za sekoe vreme i za sekoj teren. Na ~elo na kowicata odel Filip, komanduval i go {tedel sekoj borec. Ja usovr{uval falangata i oru`jeto za opsada na gradovi so katapulti, ovnovi, kuli, |uliwa. Sepak najgolemoto oru`je bila taktikata. So vakva vojska na site Makedonci im bila obezbedena pobedata, falangata, mo`ela da se nafrli vrz gradovite i brzo da osvoi. Taktikata bila da se izbegnuvaat gradovite i {to pomalku da se razurne i ubie. Vo gradovite trebalo i ponatamu da se `ivee. Borbite se vodele na izbran teren vo pole. Makedonskite carevi prvo nudele mir i ~ekale do tri dena. Nudele uslovi, davale procenka i potoa stra{en sudir i pobedi. Koga Filip procenil rizik kaj Termopilite, prviot pat, ja povlekol falangata, a koga se sozdadoa uslovi, bez borba, slobodno i niv gi osvoi. So taa taktika lesno gi prisoedini Trakija i Tesalija i gi smiri Ilirite i Tribalite. Toa go olesnilo i sli~nosta na tie plemiwa so Makedoncite. Samo tri grada se sprotivstavile na falangata i propadnale. Toa se Olint, Teba i Tir. So Atina Filip taktiziral za da pomislat deka porobuvaweto zna~i sojuz i sloboda. Kruna na toa ubeduvawe e Heroneja. Vo taa smisla Diodor }e napi{e: “So takva falanga na Aleksandar ne mu trebaa nikakvi sojuzi”. La`nite sojuzi na Filip so Atina mu slu`ea da zajakne falangata i da se pro{iruva Makedonija. Kolku e spomenot i silata na makedonskata falanga so~uvan imame dokaz kaj Polibie II kn. str. 406 vo vrska so Persej so rimskata vojska kaj Pidna vo prvata polovina na II vek pr. Hr. Imeno, konzulot Lucie dotoga{ ne videl falanga, tuku prv pat so nea se sretnal vo bitkata so Persej. Potoa ~esto im raska`uval na pri-

FILIP II – MAKEDONECOT

31

jatelite vo Rim deka ne videl ni{to postra{no i pou`asno od makedonskata falanga, iako prisustvuval i komanduval pred toa so tolku bitki. Za Filip falangata e samo edno obele`je na makedonskata dr`ava. So kolku u{te takvi odliki }e se sretne Makedonecot, za da ne nè zaboravaat, zavisi od nas, od Makedoncite. Na{ite pi{uvawa i objasnuvawa na ulogata na Makedonija vo svetskata istorija pretstavuva tkaewe jazli, na fenomenot i likot na Filipa i Makedonija. Toj ne ostavi nitu edno }o{e neprou~eno, nerasvetleno, nepodignato na povisoko nivo. Dobro podgotveni od naukata na Pitagora, Demokrit i Aristotel, Filip vo matemati~ki dostreli go planira{e organiziraweto na falangata, gradeweto na gradovite i teatrite i primenata na metod i sistem vo site svoi aktivnosti. Ne trpe{e zagubi. So akumulirana energija go sledea narodi i vojski, prijateli i nau~nici vo pobeda i uspeh. Filip be{e nasekade vo pridru`ba so najvernite borci vo falangata. Gordo gi nose{e site luzni od ranuvawa po teloto, so primer za Makedoncite, kako da se sozdava dr`ava i kako da se brani narodot vo Makedonija. “[to ako se ubie Filip? Zboruvaa vo Atina, samo eden ~ovek pomalku i vedna{ po nego }e dojde nekoj drug Makedonec kako nego”. Sekako, po Filip dojde eden drug Makedonec - Aleksandar i u{te podaleku ja odnese falangata i slavata po svetot.

32

Angelina Markus • Risto Popovski

Otkako za kratko vreme vo vojna na Filip mu zaginaa i dvata brata, Aleksandar i Perdika, vojskata so tropawe po {titot go proglasi, na makedonski na~in, svojot najborben car Filip vo na{ata dolga istorija na dr`avnost, so mileniumi isto ime i narod Makedonija. Mnogu voini potoa se borat so ista taktika i na istite mesta za slobodata na makedonskiot narod. Od Konstatin I do Konstatin XIV, iljada godini, site Konstantini, vojuvale i gradele tvrdini od Jadran do Azija i od Dunav do Egipet (Egejot). Niz urnatinite na tie tvrdini yirka istorijata na srednovekovnata makedonska dinastija. Isto taka, iljada godini, niz teatrite i pati{tata vo Antikata se bele`at granicite na Makedonija. Vo istite tie makedonski zemji Justinijan i Samoil, Krale Marko, Karpo{, Kiril i Metodij, Kliment i Naum Prerodbenicite, Ilindencite, Partizanite - Makedoncite, site go nosat genot na Filipa. Genot ne is~eznuva. Taa struktura na DNK od Filipovite koski deneska go trese svetot. Go barame Makedonecot. Gi barame koskite na Filipovite generali, gi barame koskite na Persej i negovite deca, Sv. Petar i Pavle, Sv. Kiril i drugite svetii vo Rim, vo Vatikan, vo Erusalim, vo Aleksandriite. Taa loza od DNK e neuni{tiva. Toa e kodot i vistinata za Makedonija. Taa e Filipovoto nasledstvo, Filipovoto vojuvawe, Filipoviot nov po~etok za Makedonija. Sega treba i gluvite da slu{nat i slepite da progledaat i da gi ostavat Makedoncite da si `iveat i da rabotat za dobroto na site lu|e vo svetot, kako {to bilo otsekoga{. Tuka sme vo 359 g. pr. Hr. koga Filip II na 22 godini stana car na Makedonija. Ne zdivna, vedna{ se vturna vo FILIP II I VOJUVAWATA

FILIP II – MAKEDONECOT

33

vitelot na site zbidnuvawa vo Makedonija i mnogu po{iroko. Dvaeset i ~etiri godini od svojot `ivot gi upotrebi site znaewa i iskustva za sreduvawe na Makedonija. U{te od prvite dve godini na vlast ja zajakna falnagata i gi napravi prvite diplomatski ~ekori. Si gi pribra teritoriite {to im pripa|aa na Makedoncite u{te od vremeto na Aleksandar I, Arhelaj I i Aminta II. Tamu kade {to tie se borele i ginele Filip primeni druga taktika. Trakijcite gi podmiti, gi zadovoli i gi usre}i, {to gi proglasi zasekoga{ Makedonci. So Epircite se posvati i tie dobija povisok rang vo carskoto semejstvo. Peoncite gi pretopi vo legura. Dardancite gi potpla{i i sami se smirija ili se pokorija. Najmnogu, kako site Makedonci i Peoncite bea gordi {to od pleme stanaa del od dr`ava, duri i so pravo da kovaat pari. Stanaa vistinski Makedonci, kakvi {to bea samo Ilirite, isto kako i za vreme na Aminta, sakaa da si ja isprobaat silata i se upatija kon Lihnida, Filip gi presretna, im ponudi sojuz so Makedonija vo 358 g. pr. Hr. i potoa gi porazi. Va po~etokot, vo prvite dve godini od vladeeweto Makedonija se pro{iri so Trakija, Peonija, Epir i Ilirija. Ostana presmetka so jugot kon Tesalija i krajbre`jeto, no toa be{e dolgoto taktizirawe so Atina. So site uspesi vo prvite godini na vojuvawe i so silata na makedonskata falanga, Filip mo`e{e vedna{ da ja pokori i Atina, kako {to toa go stori kaj Heroneja dvaeset godini podocna, no Filip gleda{e podaleku, smeta{e na posledicite, saka{e vistinska ideolo{ka hegemonija. Napreduva{e na site strani i ja ostava{e Atina za desert. Nejzinite kamewa i gi udira{e po glava. Sozdava{e sojuzi so site gradovi–dr`avi. I ponudi sojuz i na Atina, da go

34

Angelina Markus • Risto Popovski

osvoi Amfipol i da i go predade na Atina vo trampa za Pidna. So toj dogovor go zazede Amfipol i go zadr`a za sebe. Demosten se lute{e na Atina zo{to ne im pratila pomo{ na Amfipolskite lu|e, tuku im veruvale na mo`nite vetuvawa na varvarite. Spored Istorijata na Kolistov (Moskva 1956 g. str. 478) citiran e opis na taa slu~ka, deka Filip so gra|anite postapil ~ovekoqubivo, a carskite neprijateli bile proterani. Amfipol, so bogatata okolina, Pantijskite zlatni rudnici i strate{ko mesto za celoto makedonsko krajbre`je ja zgolemi mo}ta na Makedonija. Mnogu pati i atiwanite i spartancite se sopnuvaa okolu Amfipol, a kolku gradot bil makedonski ni zboruva edna plo~a so natpis od 357 g. pr. Hr. otkopana vo 18 vek. Taa bila odluka na sobranieto na Amfipol so koja narodot zasekoga{ go proteral Stratoklo vo Atina i nekoj si Filon so nivnite deca. Imotot im bil konfiskuvan. Ovoj mal dokaz zboruva so kolku malku lu|e Atina gi prisvojuvala makedonskite drevni gradovi so ogromno kulturno i materijalno bogatstvo. Ovoj dokaz ni zboruva zo{to Filip tolku lesno ja konsolidira{e Makedonija. So Amfipol zasekoga{ e re{en problemot. Na Amfipol na isto~en Halkidik, kako i vo Dion vo Tesaliskiot zaliv, makedonskite carevi go proslavuvale praznikot Ksantika, kako praznik na duhovno pro~istuvawe, kako praznik na proletta i po~etok na proletnite vojuvawa. Od Amfipol trgnale Argonautite, od Amfipol trgnal i Aleksandar Makedonski vo svetski poznatiot pohod. Filip i so Olint postapil itro kako so Atina. Na Olint mu go vetil gradot Potideja. Proteral nekoj atiwani, go ispraznil gradot i go predal na Olint. Previrawata

FILIP II – MAKEDONECOT

35

na Halkidi~kite gradovi, dva po dva, gi sredi mirno i trgna kon Krenida. Tie sami go povikale Filip da gi za{titi. Na toa mesto go izgradi Filipi, so nedostapna tvrdina i preglednost na cela Trakija. Gradot go naseli so Makedonci, go zacvrsti so bedemi za da go obezbedi zlatoto od Pangaj. Nekoga{ tie bile sopstvenost na Tukidid, a toj bil proteran od Atina na 20 godini, zo{to ne se borel za Amfipol, tuku se priklu~il so sè posedite kon Arhelaj. Vo Pela ja pi{uval istorijata {to sega ja pravat gr~ka. Zlatoto od Pangajskite rudnici na Filip mu obezbeduvale pove}e od 1000 talanti ili okolu 40 tona ~isto zlato. Filip gi koval poznatite zlatni stateri so {to Makedonija napravila ekonomski udar vo celoto sredozemje. Go istisnale i persiskiot zlaten darik. Persiskite carevi zlatoto go ~uvale vo svoite rudnici. Filip, zlatnite stateri, gi pu{til vo promet. Sè pla}al so zlato. Gradel brodovi, vrbuval naemnici, potplatuval, trguval. Koga stoela falangata pred portite na opsednat grad go pra{ale Filipa {to da pravat, a toj se po{eguval pra{uvaj}i, dali u{te ne go pu{tile magareto tovareno so zlato. Zlatoto na Filip gi otvoralo site porti. Diodor zabele`al i `alel za zagubeniot patriotizam kaj mnogu lakomi predavnici me|u Helenite. I @ebeqev pi{uva vo toj smislol: Sovetnicite mu ka`uvale na Filipa za Demosten kako go napa|a - “Ostavete go, rekol, Demostena. Toj ima pravo da zboruva {to saka. Poglednete vo mojata kniga za zadol`eni, samo negovoto ime go nema”. Sepak, Demosten si ja ogre{i du{ata so makedonsko zlato. Harpal go potkupil so edna zlatna ~a{a od Aleksandrovata riznica. Potoa Antipatar gi ispratil Makedoncite po negovata glava.

36

Angelina Markus • Risto Popovski

Atina so strav go sledi jakneweto na Makedonija i bara od sosedite na Makedonija zaedni~ki da se sprotivstavat. Taka vo juli 356 g. pr. Hr. atinskoto sobranie potpi{alo dogovor so Ilirite, Peoncite i Trakite za borba protiv Makedonija. Toa Filip go spre~il nabrzina. Vo istata godina Filip potpi{al dogovor {to svedo~i za toa kako Makedonija prodrela vo Delfiskoto proro~i{te. So promakedonskata politika vo Delfi, Filip direktno gi zasegnuval atinskite interesi i ja dobival upravata na Amfiktionite. Atina gi gube{e halkidi~kite i tra~kite gradovi, a postoe{e opasnost za prezemawe na Helespont (Pont), {to i }e se slu~i. Vo samata Atina postoe{e Makedonskata partija. Isokrat, Evbul, Eshin i drugi privrzanici na Filipovata politika, se sprotivstavuvale na Demostenovite govori - Filipki. Odamna Isokrat go povikuva{e Filipa i so govori i so pisma. Ja ubeduva{e Atina deka samo Filip e ~ovekot {to }e gi obedini site grad–dr`avi~ki. Koga toa Filip go postigna, stogodi{niot orator iznenaden vo o~ekuvawata, vedna{ po Heroneja po~ina. Sfati deka Filip ja obedini Makedonija za sebe. Atina se voznemiruva, a Demosten ne sfa}a deka ulogata na Makedonija e progresivna kako monarhija so jaka centralna vlast, nasproti grad–dr`avi~kite so prenesuvawe na prevlast od edni na drugi. Filip gi obedinuva{e plemiwata ekonomski, teritorijalno, kulturno i religiski. Filip odvaj ~eka{e da gi re{ava nivnite konflikti, se razbira, vo prilog na makedonskite interesi. Teba protiv Fokida vode{e desetgodi{na sveta vojna za Delfiskoto svetili{te. Fokida bespravno koristela vakavsko zemji{te. Filip odvnatre i odnadvor gi

FILIP II – MAKEDONECOT

37

znae{e pri~inite i kolkavo zna~ewe ima seto za Makedonija. Na Teba (kade {to be{e zalo`nik kako dete) i objasni deka }e se bori protiv “ograbuva~i na hramovi” i slobodno si vleze vo Tesalija za da go {titi hramot na Apolon vo 353 g. pr. Hr. Nikoj ne o~ekuva{e da se slu~i takvo ne{to. Filip ja rastura{e Fokida. Go ubi Onomarh “za primer”, potsmev. Vo site gradovi vo Tesalija Filip ostavi makedonski garnizoni i vlast na Makedoncite. Vo 352 g. pr. Hr. se upati kon Termpoilite i otkako go vide atinskiot raspored bez borba se povle~e. Demosten gi povikuva{e site neprijateli protiv Makedonija. Vo 351 g. pr. Hr.Filip gi zazede Termopilite, si otvori pat kon Pelopones, Korint i Atina. Vo 349 g. pr. Hr. Filip go ubeduva Olint vo prijatelstvo, a gi osvojuva{e site okolni gradovi i tvrdini. Odr`uva{e formalen mir i sklu~uva{e sojuzi so site osvoeni teritorii. Istoto go prave{e i so Atina kade {to i pokraj predupreduvawata na Demosten, nikoj ne ja ~ustvuva{e opasnosta {to doa|a{e od strana na Makedoncite i Filip II. Vo 348 g. pr. Hr. Atina se odlu~i da isprati pomo{ na Olint i zadocni po more i kopno. Komandantite na Olintskata kowica mu predadoa na Filip 500 kowanici i Olint ne mo`e{e da se brani. Olint be{e razurnat tolku mnogu {to pove}e ne mo`e{e da se odbrani ili da se obnovi celi dva i pol mileniumi. Vo Olint ima{e stari atinski ostatoci {to mora{e da se uni{tat. Naselenieto be{e rasprodadeno, plenot podelen a gradot e iskopan i prou~en duri vo1928 godina. Na red be{e Evbeja, ostrovot {to Atina saka{e i ne uspea da go zadr`i. Filip pak be{e pobrz, a so toa, si obezbedi prevlast niz site pomorski pati{ta.

38

Angelina Markus • Risto Popovski

Vo 348 g. pr. Hr. Atina gi isprati Eshin, Demosten i Filokrat vo Pela da sklu~at dogovor za mir, poznat kako Filokratov mir. Dodeka se vodea pregovorite za mir Filip se pro{iri preku Trakija do Propontida. Toj mir be{e zaguba za Atina. Na Filip mu bea priznati site osvoeni teritorii okolu Halkidik i Trakija. Mirot se odnesuva{e na atinskiot pomorski sojuz. Dodeka Demosten go obvinuva{e deka go kr{i mirot, Filip bara{e: ve}e koga ima vojska vo sekoj grad, barem da stavi makedonski brod pokraj sekoj atinski, za da gi ~uva od pirati. Namerata mu be{e na mudar na~in da ja kontrolira i koristi celata atinska flota. Sojuzot pome|u Atina i Makedonija Filip go narekuva{e odbranben sojuz so neograni~eno traewe. Demosten na toa odgovora{e deka takov mir bil `elba za porobuvawe i na idnite pokolenija. Sekako, Filip saka{e da se podgotvi sam da ostane protiv Atina kako i Atina sama, bez porane{nite sojuzi. Kakvi se pravata na Makedoncite se gleda so Fokida. Na povik na Teba Filip razori 22 grada. Im go odzema oru`jeto i kowite. Ja stavi Fokida pod Delfiska amfiktionija (uprava), a na Filip mu pripadnaa nejzinite glasovi. Ja zadol`i Fokida da gi vrati parite vo Delfi. Spored Diodar (XVI), pla}aweto na Fokida, po 60 talanti godi{no, potvrdeno e so edna mramorna plo~a. Na nea bilo zapi{ano deka tie tolku pla}ale se do 338 g. pr. Hr., koga Filip im ja namalil na 10 talanti godi{no. Toa go pla}ale sè do 322 g. pr. Hr. Verojatno carskiot glas i zakon se po~ituval za vreme na Filip, sè do smrtta na Aleksandar. Toa zboruva deka sè {to vospostavil Filip va`elo i za pokolenijata. Deka toa bilo taka dokaz ni e Teba, koja koga

FILIP II – MAKEDONECOT

39

ne ja po~ituvala Filipovata Korintska liga, Aleksandar ja razurnal do temel, kako primer za drugite. Makedoncite se steknale so golemi po~esti vo Delfi, a Filip stanal gospodar na svetili{teto {to mu dolikuva kako na car vo ceremoniite. Toj stanuva arhont (voda~) na Tesaliskiot sojuz. Site prava na Atina ili se izgubeni ili zagrozeni. Zatoa podigaat tu`ba protiv Eshin i Filokrat so obvinenie deka se potkupeni od Filipa. Tie od Filipa baraat da go izmeni Dogovorot i da im dozvoli da vladeat so nekoi teritorii kako pred toa. Filip site predlozi gi otfrla i vo 343 g. pr. Hr. Eshin e osloboden od obvinenieto, odnosno Fokion i Evbej so potkup la`no svedo~ele. I tie bile zadol`eni vo knigite na Filipa, kako i site ~lenovi na makedonskata partija vo Atina, {to toj gi finansiral. Vo me|uvreme Makedonija bele`i novi uspesi. U{te vo 344 g. pr. Hr. Filip na Pelopones gi pridobi Arg, Mesenija i Arkadija. Toj sloboden pat preku Termopilite i Korint mu ovozmo`i na Filip da sozdade baza, za vrska so Egipet, za borba so Persija. Toga{ e izgraden Epidaur so tipi~nite makedonski gradbi, teatar i Asklepievoto svetili{te i bolnica. Demosten li~no be{e iznenaden od Makedoncite, kako gi razubeduva Peloponezite da go raskinat sojuzot so Filip, no, tie bea zadovolni od Filipa, {to gi pritesni Spartancite da vratat nekoi teritorii na Arhidaja i Mesenija. Mu ostanaa verni i na Filip i na Aleksandar. Spartancite nezadovolni so Filipovite re{enija ne se priklu~ija na Korintskata liga po Heroneja. Nivnata razvrska so Makedocnite ja zavr{i Antipatar so Lamijskata vojna. Sparta ja snema od politi~kata scena. Teba ja snema so Aleksandar i Atina so Heroneja. Site gole-

40

Angelina Markus • Risto Popovski

mi sili na grad–dr`avite {to si igraaa osvojuvawe na makedonski gradovi, gi snema vo isto vreme po naletot na Filip. Otpor dava{e samo Demosten. Vo 343 g. pr. Hr. Filip prodol`uva kon Trakija i Tesalija i kako na Pelopones gradi gradovi: Herakleja, Stobi, Stibera, Alkolena Sv. Vra~ i dr. Site tie gradovi dobivaat edinstveni akusti~ki teatri i liceumi, stadioni, Gimnaziumi, Muzeumi za obrazovanie i ve`bawe na falangata. Toa se u~enite generacii Makedonci koi }e rakovodat so mnogu narodi. Vo Epir go postavi za kral na Molosite bratot na Olimpija, Aleksandar. Ne samo pro{iruvawe na Makedonija, tuku na razni na~ini i zacvrstuvawe. Vo Tesalija ja zasili vojskata so vonrednata Tesaliska kowica. Vo 342 g. pr. Hr. Filip postavi vo upravata na Trakija Makedonci. Vo Pela go ovlasti 15 godi{niot Aleksandar da go zamenuva i toj iako seu{te tolku mlad - gi bele`i prvite uspesi i manifestira carska darba za vladeewe. Aleksanar, kako i tatko mu Filip, dobro znae{e deka ne zavr{uva sè so osvojuvaweto na nekoj grad ili narod. Znae{e deka treba da se raboti na toa, tie da se odr`at, da se privrzat kon Makedoncite. Vo taa rana mladost, mladiot princ, noviot gospodar na svetot, Aleksandar vo pridru`ba na kralskite drugari krstarea niz Makedonija, u`ivaj}i vo toa {to go postigna Filip. Toa bea princovi, blagorodnici od makedonski rod. Toa be{e naju~enata generacija. Tie rastea zaedno, u~ea kaj najdobrite filozofi i vo `ivo go sledea primerot na Filip. Zaedno gi vodea najgolemite bitki i ja delea slavata na Makedonija. Toa bea Klito, Krater, Hefestion, Perdika, Ptolomej, Filota,

FILIP II – MAKEDONECOT

41

Aleksadar Link, Harpal, Parmenion, Lizimah, Kalisten i mnogu drugi Makedonci povrzani so vernost i Makedonstvo. Filip ja podgotvuva{e elitnata zamena, za koi, ne samo Makedonija, tuku i svetot stanal mal. Eden gen, nadarenost na belata rasa, prodira{e na site ~etiri strani od centarot, od Makedonija, so sonceto na ~elo, so svetosta na prosvetuvawe na narodite i silata na lavovi. Vo 342 g. pr. Hr. Filip povtorno se upati kon Trakija. Ovoj pat vo ime na sojuzot da gi osloboduva gradovite od tu|i vlijanija. I odnovo, kako vo Amfipol, Olint i Krenida, Filip toa go prave{e za sebe i za Makedonija, a ne za Atina. Vo Trakija se nametnati mnogu danoci, sobrana e vojska od pokorenite plemiwa, izgradeni se mnogu novi makedonski gradovi i naseleni so makedonski gra|ani i vojska. Atina se prela`a i pomisli ako e vo sojuz so Filip deka }e gi kontrolira gradovite i ostrovite, koi porano bile vo sojuz so nea. Tie sega bea makedonski. Previduvaj}i go toa Atina si dozvoli da napla}a carini od brodovite, koi pominuvale vo tesnecot kaj Hersones. Gi zaboravile pri~inite za Trojanskata vojna. Toa be{e taa pri~ina: koj na toj prostor }e napla}a carina i danoci. Atina otide tolku daleku {to si dozvoli da ograbuva makedonski gradovi. Kako da veruva{e deka Filip navistina se bori za nea. Vo 341 g. pr. Hr. so tretata Filipika, Demosten bezobyirno, arogantno, sè pove}e gi napa|a{e i Filip i Makedonija. Toj tolku veruva{e vo toa {to duri si dozvoli pat za podbucnuvawe niz Trakija, Tesalija, Ilirija i Peloponez. Gi bara{e ostrovite Hios, Rod i Sam, kako i Vizant. Vode{e o~ajna borba za obezbeduvawe na patot za `ito po more, no ne kako orator, tuku kako

42

Angelina Markus • Risto Popovski

dr`aven pretstavnik, go bara{e toa {to Filip ne go dozvoluva{e. Posledniot o~ajni~ki ~ekor koj go prezede Demosten be{e baraweto pomo{ protiv Makedonija od persiskiot car Artakserks. Artakserks ne saka{e da ja vooru`uva Atina. Toj isprati podaroci za nekoi Atiwani i go nagradi Demostena so 3.000 darici te{ki po osum i pol grama zlato. Dali toa be{e li~na nagrada za pogrdnite Filipiki ili vozdr`anost, Persija da ne go predizvikuva Filipa? Negovata namera im be{e poznata. Na ostrovot Evbeja, vo gradovite so makedonska posada, Atina poka`a sila i go prezede so antimakedonski sojuzi, {to gi obnovuva{e Demosten. Go napa|a{e Filipa deka go prekr{uva sojuzot so Atina, a koga Atina bara{e sojuzi so makedonskite neprijateli toa kako da be{e nejzino pravo. Filip prodol`i da napreduva kon Propontida vo 341 g. pr. Hr. Grbot vo Makedonija go {titi Aleksandar, go poddr`uva i se voodu{evuva od Filipovite dobro isplanirani akcii. Istite metodi }e prodol`i da gi primenuva i samiot, ne samo vo Makedonija, i ne samo toga{. Toa }e se primenuva vo idnite vremiwa i site prostori. Primerot na tatkoto i na sinot vo borbite }e ostane kako primer steknat od Makedonecot. Toa {to Filip go napravi za Makedonija, Aleksandar go napravi za svetot, sekoj so posebna te`ina. Sega nasekade se zboruva za Aleksandar: filmovi, napisi, knigi, diskusii. Eve go pra{aweto na desetgodi{no dete: “Ako Aleksandar Makedonski im pripa|a na site narodi, dali site narodi se Makedonci?” - Kako da ne, makedonskoto se izdvojuva kaj site narodi {to ne{to na{e prifatile i od Filipa i od Aleksandra. Samo svesta za

FILIP II – MAKEDONECOT

43

Makedonecot ostanuva kako nade` za narodite vo site civilizacii. A Filip napreduva. Podu~eni od primerot na Olint nikoj ne se sprotivstavuva. Modelot na prijatelstvo i sojuzi Filip go primenuva i so Skitite. So nivniot kral Atej se dogovori za pomo{ vo poslednite crnomorski gradovi Perint i Vizant. Vo 340 g. pr. Hr. zapo~na da go opsaduva Perint. Yidinite na toj grad zavr{uvaa so drveni {ilci. Filip se odlu~i za kula od 80 lakti visina, ja nadvi{i sekoja tvrdina i zapo~na da ru{i. Ista takva kula so vnatre{ni tuneli napravi Aleksandar za vleguvawe vo Tir. Perint pobara pomo{ od Vizant i od Persija. Persijcite se pla{ea od pribli`uvaweto na Filip kon nivnite gradovi. Persijcite ispratija vojska, oprema i pari, a Atina brodovi, zaedni~ki koj znae po koj pat da se borat protiv Makedonija. Koj }e im poveruva na atiwanite deka Makedonija vo toa vreme i pod takvi uslovi }e se bori vo Persija za niv? Vo site borbi vo Persija Makedoncite vojuvale so atinski platenici. Mnogu dolgo Filip gi opsednuva{e i Perint i Vizant. Pomo{ta po more, od atinskite i persiski zdru`eni vojski ne se smaluva{e. Filip vtor pat vo svojot `ivot se povle~e. Prviot pat be{e na Termopilite. Ovoj pat se upati na sever da proveri, da prou~i zo{to Skitite ne mu priteknaa na pomo{ pri opsadata na gradovite. Lut na toa {to Atej ne gi ispolni uslovite od prethodno dogovorenoto, koga treba{e da pratat pomo{ za Vizant, Filip zavojuva protiv Skitite, pri {to zagina i samiot skitski kral Atej. Na Filip mu pripadna ogromen voen plen, duri 20 iljadi kowi. Na vra}awe kon Makedonija, Tribalite vo Tra-

44

Angelina Markus • Risto Popovski

kija go napadnaa, go ranija Filipa i mu odzedoa del od skitskiot plen. Taka Makedoncite se vratija bez dovr{ena rabota na severoistok, bez priklu~uvawe na Perint i Vizant kon Makedonija. Za sè toa be{e vinovna Atina koja podmolno prave{e intrigi i si ja bara{e heronejskata sudbina. Ne ostana mnogu vreme do 338 g. pr. Hr. Samo edna godina treba{e da se pri~eka za dovr{uvawe na Filipovata zamisla. [ansite za vojuvawe izlegoa so vtorata “Sveta vojna”. Vo 340 g. pr. Hr. Atina za svoj pretstavnik na Amfiktionot vo Delfi go odredi Eshin, stariot dobar prijatel na Filip. Eshin predlo`i da se objavi “Sveta vojna” na Amfis vo Lokrida. Tie ja preorale Hrisijskata zemja. Taa zemja pod za{tita na Hris, Apolonov sve{tenik, ne mo`el nikoj da ja vrati, osven Filip kako vrhoven komandant na sojuzni~kite sili. Filip samo {to se vrati od pohodite na sever i odvaj ~eka{e takvo ne{to. Edna{ so Fokida odli~no gi sredi svetite raboti, zatoa lesno i brzo stigna vo Elateja. So toa se zagrozija i Teba i Atina. Makedoncite baraa od Teba pat kon Atina, a taa bara{e sojuz so Teba da se za{titat od Makedoncite. So tie predlozi dvete delegacii se sretnaa vo Teba. Makedoncite baraa samo premin kon Atina za nagrada od bogat plen. Atina bara{e sojuz od Teba za da go spre~i Filipa od uprava vo Delfiskoto svetili{te. Atina ja vovle~e Teba protiv Makedonija, kako i na vremeto protiv Aminta, koga Filip be{e zemen kako zalo`nik. Se “kr~ka{e” Heroneja. Filip ponudi mir, a Demosten agitira{e vojna. So~uvana e besedata “Za venecot” {to ja odr`al Demosten pred ~lenovite na senatot: “Be{e ve~er, nekoj stigna so vest za zazemaweto na Elapeja. Edni stanaa i gi zapalija drven-

FILIP II – MAKEDONECOT

45

ite du}ani so ogan da gi izvestat drugite delovi na gradot, a drugi gi povikaa stratezite i truba~ot, se sobraa site i mnogu narod pred Sobranieto. Potoa glasnikot raska`a sè. Pra{aweto: koj saka da zboruva? be{e pove}e pati povtoreno. Se krena samo Demosten i predlo`i sojuz so Teba za vojna. Filip ne saka{e prv da po~ne. Veren be{e na zborot za sorabotkata so Atina. Sega be{e predizvikan, napadnat i re{i da se brani. Sè u{te va`e{e praviloto deka za nanesena nepravda site }e go obvinat prviot {to posegna po oru`je i zakana so nasilie. Datumot e izbran na golem makedonski praznik. Na Ilinden. Makedonskata armija od 30.000 pe{adija i 2.000 kowica so vidni i iskusni Makedonci vo presudna i posledna bitka, bitka za dr`avata, za familiite, za domovite, za site slavni Makedonci. Na drugata strana Atina nabrzo sobra vojska od logorite rodeni od neatinski gra|ani i robovi. Tebanskata sveta ~eta izgina do posleden. Atina dade 1000 `rtvi i 2.000 zarobeni. Drugite se razbegaa. Filip se iska~i na edna viso~inka i zaigra oro makedonsko, povtoruvaj}i vo takt:“Demosten ova go bara{e”. Na toa mesto se vrza u{te eden jazol od Filipovoto vreme na Heraklidite. Ostana spomenikot na sednat lav, ist onakov kako i vo Amfipol za da potsetuva na makedonskite pobedi. Zadovolstvo go obzede Filipa. Toa li e Teba {to go ~uva{e Filip vo zalo`ni{tvo. Toa li e taa Teba na Leonid {to na Aminta mu arbitrira{e so poddr{kata na Atina i na Sparta. Taa Teba, taa amorfna masa, ne mo`e{e pove}e da se ni{a te na edna, te na druga strana. Im propadnaa HERONEJSKATA BITKA 1. 8. 338 g. pr. Hr.

46

Angelina Markus • Risto Popovski

`elbite za hegemonija na grad–dr`avi~kite, {to pominuvaa preku makedonska zemja i gi ograbuvaa, gi pusto{ea makedonskite gradovi. Od ovoj den na Ilinden ima samo eden hegemon - Makedonecot. Za Atina mu be{e u{te pomilo. Sojuzot, iako be{e formalen, tie go prekr{uvaa, a Filipa go obvinuvaa. Koga Filip se odlu~i da gi sru{i vo Olint atinskite dogradbi okolu gradot, dotr~a atinskata flota. Zadocni. Za toa vreme Filip go istrebi seto ona zaostanato atinsko seme vo gradot za potoa nikoga{ pove}e da ne r’ti. Zatoa tolku nastrada gradot, do temeli. Demosten be{e zateknat na Pelopones kako se obiduva da gi svrti pelopone`anite protiv Makedonija. Pak zadocni. Filip ve}e za Arkadija, Arg i Mesanija tolku stori kolku {to Atina i Sparta zaedno im na{tetile. Sparta luta poradi izgubenite pozicii ne mu dojde na Filipa vo Korint. Za vreme na opsadata na Perint, Demosten od Artakseris vo Persija dobi pari za borba protiv Makedoncite. I vo Teba makedonska delegacija go sretna Demosten vo agitacija za vojna, koga Filip nude{e mir. Kade e sega Demosten. Prv ja napu{ti Heroneja. Duri i {titot na koj be{e napi{ano “So sre}a” go ostavi frlen na drvo. Nema sre}a vrz tu|a nesre}a. Demosten go poznava{e i go razbira{e Filipa, ja znae{e negovata cel. Ne mo`e{e ni{to da spre~i. Se razminuvaa politikite na zastarenoto op{testvo i novoto, progresivno. Filip stapnuva{e na svetskata scena podgotveno, organizirano, sigurno, a Atina mu pre~e{e. Heroneja be{e bleskava bitka za koja Filip se podgotvuva{e celiot `ivot.

FILIP II – MAKEDONECOT

47

Tekot na bitkata kaj Heroneja e model za site drugi bitki na Makedoncite. Seopfatnost, izdr`anost, is~ekuvawe i slava. So postavenosta na falangata i prviot sudir kowicata izvede neviden manevar. Prvo Filip simulira{e begawe, za vojskata na Atina da go goni. Potoa gi zaobikolija. Kako tatkoto taka i sinot Aleksandar u{te pouspe{no ja obikoli svetata ~eta. Po taa bitka nikoj ne se obide ne{to da bara, a da ne ja ima na um Heroneja. Posledicite, sepak ne bea tolku lo{i. Vo site gradovi se vovede makedonski poredok. Vo Teba, na Kadmeja, be{e smesten makedonski garnizon za kontrola na svetili{teto i celata teritorija. Vo ostrovot Evbeja, Korint i Atina vo upravata vladeat promakedonci. Na Atina i se ponudi mir ako gi oslobodi metocite i robovite, mobilizirani za Heroneja. Demada go napravi dogovorot. Atinskata zarobena vojska se oslobodi bez otkup. Porano za site zarobeni atinski vojnici kaj Olint, Pidna i Metona be{e pla}an golem otkup. Atina e samostojna pod makedonska uprava. Odzemeni i se site gradovi na Halkidik, Trakija i Hersones kade flotata se ukotvuvala za prevoz na hrana. Se raspu{ti II pomorski sojuz. Site gradovi i Atina, od Makedonija dobivaa hrana, politika i filozofija. Filip ne saka{e so Atina da postapi kako so Olint. Toa }e zna~e{e odmazda za site vojni {to gi vode{e Filip kako da bea vodeni samo so Atina, iako vsu{nost taka i be{e. Vo Atina `ivee{e prastaro makedonsko pleme so svoi hramovi i Makedonskata partija po~na da gi sproveduva i zastapuva makedonskite interesi. Zaradi toa Atina ne be{e razru{ena. Filip gi {tede{e gradovite za{to mu

48

Angelina Markus • Risto Popovski

trebaa za `iveewe. Gradovite {to sami go povikaa Filip da gi osvoi se ~udea na negovata blaga postapka kon Atina. Na Filipa vo centarot na agorata mu podignaa spomen bista od blagodarnost a mnogu podocna bista mu be{e postavena i na Demosten so natpis: “Da be{e tvojata sila Demostene ednakva na tvojot um, makedonskiot osvojuva~ nema{e da vladee so Elinite”. Demosten so sekoj govor potsvesno gi naglasuva{e kvalitetite i mo}ta na Filip, pa i vo natpisot toa se gleda. Iako sporedni, tie izvori se isto taka va`ni. Od edna strana uka`uvaat na nepomirlivost so Makedoncite, od druga strana potreba da se prika`e kako Makedoncite se obedinuvaat za vojni za Atina i da ja {irat nejzinata kultura ili da {titat nejzini interesi. Vo 337 g.pr. Hr. Filip go svika Korintskiot kongres so pretstavnici na site polisi, se formira “zaedni~ko sobranie” pod makedonska vlast, za da se sozdade traen mir. Takov mir Aminta sklu~i za Olint vo traewe od 50 godini. Atina go naru{i. Porano i Filip za Olint ima{e ist mir so nasledno pravo. Trajniot mir vo Korint go garantira{e Filip so seta svoja mo} i slava. Deka navistina Korintskiot mir ima{e forma na nasledni prava go poka`a Aleksandar so Teba. Korintskiot kongres, kako makedonski model, pretstavuva prethodnik na site dene{ni me|unarodni institucii, kako Obedineti nacii, Evropska unija, NATO. Celiot sovremen svet ja konceptuira Makedonskata politika od IV v. pr. Hr. Makedonskata hegemonija so Korint pravi otstapki i samostojno u~estvo vo sojuzen sovet so koj rakovodi Filip. Filip rakovodi so celokupnata nadvore{na poli-

FILIP II – MAKEDONECOT

49

tika. Toj predlo`i vojna protiv Persija so makedonsko vodstvo na falangata. U~estvoto na drugite vojski e selektivno, osobeno za Atina, da ne se bori samo protiv sebe, zaradi golemiot broj na atinski platenici vo persiskata vojska. I pokraj toa Atina isprati delegati so podaroci za Darie, ~estitaj}i mu pobeda. Otkako Aleksandar gi zarobi razbraa za pobedata na Aleksandar kaj Granik. Ne mo`e da im se veruva ako go zastapuvaat persizmot, a sakaat Makedoncite za niv da se borat. I Filip i Aleksandar {irea samo makedonska kultura. Filip ne ostavi ni{to, a da ne go vklopi vo makedonskata dr`ava. Na povidok be{e golema presmetka. Ne zatoa {to persiskite carevi ~esto koristea makedonska “zemja i voda”, tuku da zavr{i so satrapii okolu Makedonija. So Atina be{e gotovo. So Persija po~nuva{e. Vo proletta 336 g. pr. Hr. Filip pobara Persija da gi oslobodi site gradovi na Jonskoto krajbre`je. Po odbivaweto Filip prefrli vojska vo Mala Azija. Parmenion i Atal so 10.000 vojnici izviduvaa, procenuvaa i agitiraa za idnata makedonsko - persiska vojna. Vo Kizik i Hij, Makedoncite bea pre~ekani kako osloboditeli. Taka gi do~ekuvaa i na drugi mesta kade {to Filip ima{e svoi privrzanici, promakedonci kako {to gi ima{e i vo Atina na vremeto pred i po Heroneja. Na Filip ne mu be{e sudeno da ja vodi taa vojna. Na Aleksandar mu se ostvari predviduvaweto od tatko mu: “Makedonija e mala zemja za tvojata mo} Aleksandre”. Aleksandar na Makedoncite im go dade celiot svet: “Makedonci moi za vas go osvoiv svetot po Arijan” - vo toj svet Alek-

50

Angelina Markus • Risto Popovski

sandar vnese sè {to nau~i od Filip i Makedoncite. Politikata na Filip, prodol`eni od Aleksandar trae. Mnogu aspekti posle Heroneja i Gavgamela treba da se pojasnuvaat. Kako na primer, dali Aleksandar po `eneweto na Filip so Kleopatra oti{ol vo Ilirija i dali toa zna~i toj da ne se smeta za Makedonec. Aleksandar oti{ol kaj Aleksandar od Linkestida i Aleksandar od Pir. Site trojca Aleksandri se bliski krvni rodnini - bratu~edi. Site trojca so drugite carski drugari go pretstavuvaat makedonskiot duh i sekoga{ zaedno se {koluvale i borele, se {etale i `iveele po site prestolnini na Makedonija. So brak makedonskite kralevi se povrzuvale so drugite plemiwa i taa tradicija od Makedonija e prenesena i poprisutna po dene{nite kralski ku}i vo Evropa. Edinstveno makedonskata dr`ava se oformila kako dr`ava i vo nejzin sostav se Ilir, Tesal, Trakiec - sè toa bil Makedonec. Etimolo{koto zna~ewe na Ilir e ilion - sonce, Tesal e pak sonce, Solun i Solin gradovi. Makedonskoto sonce e simbol na celiot narod. Vo Kutle{, vo grobnicite na makedonskite carevi pronajdena e potvrda na unikatno makedonsko umetni~ko tvore{tvo. Toa doka`uva deka makedonskata civilizacija nitu e diva nitu e varvarska. Ako bilo taka, kako {to gi potcenuvaat Makedoncite, zarem }e postoelo takvo tvore{tvo? Pronajdeni se bezbroj zlatni, `elezni, bronzeni ukrasi... Pronajdeni se bezbroj {lemovi, bezbroj makedonski {titovi so sonca bezbroj {titnici za noze i gradnici. Sekoj vojnik vo falangata nosel oprema, me~evi i razni spravi za borba. Seto toa nekoj go izrabotuval, a toa bil make-

FILIP II – MAKEDONECOT

51

donskiot ~ovek, vo makedonskata dr`ava za makedonskiot narod. Tolku pati{ta, tolku gradovi, tolku hramovi izgradile Makedoncite. Kako rezultat na toa, kakvi sposobni i nadareni lu|e bile tie {to go opkru`uvale svojot car i ne samo Filip i Aleksandar. Kolku se postari makedonskite vladeteli tolku podolgo bile na ~elo na svojot narod, ponekoga{ i po 40 - 50 godini. Site tie mnogu pove}e tvorele i sozdavale bogatstva i sre}a za svojot narod. Mnogu makedonski tradicii se proFILIP viraat niz vremeto i ja prenesuvaat I GRADOVITE makedonskata odlika. Takva edna makedonska tradicija e davaweto imiwa na gradovite spored bogovite, a potoa i spored carevite. Gradovite na Apolon - Apolonija (tri vo Makedonija). Gradovi spored imiwata na Herakle - Heraklea, isto taka gi ima tri, od Sicilija, preku Linkestida do Trakija. Gradovite na Filip - Filipi. Gradovite na Aleksandar Aleksandrii. Tie se i najmnogubrojni, rasporedeni na tri kontinenti gradeni i posle Aleksandar. Gradovite na Antioh, na Seleuk, na Ptolomej ja prodol`uvaat taa tradicija. Isto e i so Konstantinopol i Justinijana. Ruskite gradovi kako i makedonskite gi nosat imiwata na carevi i voda~i. Toa se Petrovgrad, Leningrad, Stalingrad, Kirovsk, Sverdlov i drugi dol` Sibir i Kina. Do tamu stignala makedonskata kirilica, crkvi, freski, obi~ai so ista tradicija i koreni na pravoslavnite narodi, istoriski povrzani so Slavnite Makedonci. Makedon-

52

Angelina Markus • Risto Popovski

stvoto viree pove}e na tie prostori otkolku {to Aleksandar go iniciral po rabovite na srednoaziskite granici. Nekoi od tie narodi u{te go koristat ruskiot jazik vo makedonsko kirili~no pismo. Drugo nemaat. Spomenot za Aleksandar, sè do Indija se ~uva i se po~ituva i vo u~ili{tata se izu~uva. Tie narodi u{te odat po istite pati{ta i `iveat vo istite gradovi {to Aleksandar im gi izgradil. Drugi nemaat. Tie gradovi na strategiski mesta si go `iveat mileniumskiot `ivot vo vrvovite na Hinduku{ i Kavkaz. Takvi gradovi nema kade {to ne stignale Makedonci. Vo tie gradovi gledame isti planovi vo funkcii, dosega: carski palati i carski gradbi, muzei, liceumi, stadioni, svetili{ta so sveti vodi za obredite. Makedonskite gradovi i reki se sveti mesta na koi se vr{elo o~istuvawe i kr{tevawe. Takov grad e Skupi (zbir, ku}i) niz kogo te~at sedum reki i rekata Aksion - ime na bog na rekite. Taa reka gi povrzuva gradovite Vilazora, Dober, Stobi, Pela, Solun. Bujnostrujniot Aksion te~e niz srceto na Makedonija i kako sekoj bog si gi ~uva svetite drevni gradovi. Vo Jordan i Erusalim - da ne sme nie toa? Erigon e reka na “zvezdeni gradovi”, na Herakleja, Stibera, Alkomena, Stobi, Keramide, Pelagonija. Vo site tie gradovi `iveat istite lu|e {to `iveele odsekoga{, beli, sveti nadareni - Makedonidi. Ne im pre~ime na tie {to sakaat da se poistovetat so makedonskiot ~ovek. Nema ni da dozvolime da se raznebituva Makedonija. Nekoi samo go rasipuvaat makedonskiot gen. I Filip i Aleksandar gi privlekuvaa lu|eto od razli~ni rasi, i Negroidi i Mongoloidite, duri i mulatiziranite, da se dobli`at do slavata na Makedoncite. Kade

FILIP II – MAKEDONECOT

53

se bogovite da ja so~uvaat Makedonija svetata zemja. Makedonija treba da se razbere kako zemja na po~etna civilizacija, mitologija, carstvo, tvore{tvo, pismo, Biblija, zemja na evangelija i hristijanstvo, seto toa sinhronizirano niz na{eto `iveewe. Ima ne{to zaedni~ko za site gradovi vo Makedonija. Naedna{ site se razurnati, vo isto vreme i na ist na~in. @ivotot vo gradovite zavr{il vo III vek. Spored poslanijata na Pavle se znae za poseta i sobiri na Hristijanite vo Makedonija. Toa bilo vo teatrite na tie gradovi: Filipi, Lihnid, Herakleja, Stobi, Solun, Dion, Korint, Skupi. Vo site ovie gradovi {to gi gradel Filip i Arhelaj ima teatri. Hristijanstvoto se {irelo po istite pati{ta i se vgnezduvalo vo istite drevni svetili{ta. Vedna{ do teatrite vo site ovie gradovi, se iskopuvaat prekrasni baziliki so mozaici, so likovi od biblijata i sliki od prirodata. Vo site teatri bistite padnale na ist na~in, vo blizina na stoeweto. Arheologijata i po dva mileniuma ili mol~i za pri~inite ili dezorientira. Od site ovie gradovi najgolemo zna~ewe ima Stibera. Najgolem i najbogat carski grad. So svetili{te kako vo Herakleja i Epidaur. Statui na Asklepio, Dionis, Apolon, Artemida, Tiha... Gimnizium, Stadion, Muzeum... Stotina statui, plo~i so natpisi, steli. Isti planovi, gradbi, ukrasi, pismo. Vo site ovie plo~i pismoto e isto, ni gr~ko ni rimsko. Da ne e toa makedonskoto pismo od IV vek pr. Hr. vo Makedonija? Da ne se toa Filipovite gradovi niz makedonskite dr`avi? Gradovite na strate{ki mesta kako bazi za falangata? Ni{to ne e prou~eno za Alkomena, duri ne e ni iskopana. Toa se svetite makedonski gradovi.

54

Angelina Markus • Risto Popovski

Deneska kako nikoga{ dosega se iskopuvaat makedonskite drevni gradovi ne so cel da se prou~uvaat, tuku za da se ograbuvaat. Vesta za edna slu~ka ja citiram: “Vo Marvinci kaj div kopa~ najdena e ‘arheologija’, nakit i predmeti so neprocenliva umetni~ka vrednost za makedonskoto kulturno nasledstvo od VIII do VI vek pr. Hr. Otkrieni se zlatni obetki {to zavr{uvaat so lavovski glavi, ukraseni so figuri od bo`estva, zlatni moneti, bronzeni i srebreni, nekoi od rimsko vreme, prsteni od bronza, golem broj sadovi, lambi, kantariosi, ~inii, solznici terakoti so golema umetni~ka vrednost, kako i ubav staklen sad i rariteten fragment od t.n. fidonsko staklo”. Nasekade niz Makedonija se iskopuvaat dokazi za vrednosta i postignuvawata na makedonskite kralevi od IX vek pr. Hr. do deneska. I monetite od Vardarski rid vo depoa zastapeni se od VI vek pr. Hr. od Aleksandar I do site vladeteli pove}e {est veka. Zarem toa ne se dovolno da se vidi deka od toa ni{to ne e elinisti~ko, ni rimsko, tuku na{e - Makedonsko. Ako ima tolku makedonska arheologija po svetot, mo`e li tamu kade {to stoi “gr~ko” da se zameni so vistinskoto - makedonsko. Vo posledno vreme gr~kite obo`avateli na sè makedonsko stavija tabli so “Dobredojdovte vo Makedonija”. Priznaa, a na drugata tabla “Najva`nite Makedonci od IV vek pr. Hr. se Filip, Aleksandar, Aristotel i Demokrit”. Pak priznaa. Sakaj}i da postignat “gr~ki efekt”se izla`aa. Site znaat deka Filipovata politika e osnova na sovremenite ekonomski i politi~ki institucii vo svetot. Znaat deka se makedonski. Site znaat deka Aleksandro-

FILIP II – MAKEDONECOT

55

vata politika e model za Amerika vo vojnite na istok {to sega gi vodat. Site znaat deka logikata na Aristotel e osnova na informatika. A go znaat i toa deka seopfatniot sistem vo filozofijata be{e ideologija na makedonskata dr`ava. Site znaat deka bez Demokrit ne }e mo`e{e da se razvie nuklearnata fizika i atomistikata. Site znaat za mitologija, bo`estva, heroi, muzi, svetiteli, prosvetiteli. Takvi pretstaviteli “grci” nema so mileniumi. Kako da e toa golema genetska razlika ili samo pakost i omraza na tie {to tolku mnogu prezemale makedonsko, i sakaat sè. Ako na Gorgona i ja prese~e{ ednata glava, vedna{ niknuvaat sto drugi. Feniks. Neuni{tivost. Makedonsko. Olint mnogu pati bil vo sredi{te na borbenite aktivnosti i na Filip i na Aminta. Atina go merka{e, go osvojuva{e i prisvojuva{e. Ne mo`e{e poinaku, mora{e da se uni{ti. Koga Filip go napravi toa efektot za Halikidik be{e pogolem otkolku Heroneja za grad–dr`avite. Po toj primer nitu eden drug grad od Hersones do Pelopones ne se sprotivi na priklu~uvaweto kon Filipovata Makedonija. Olint be{e problemati~en u{te od vremeto na Arhelaj. Toj grad be{e kako porta za vlez vo Makedonija. Sekoj bara{e “zemja i voda”, a potoa zasednuva{e. Baraa nekoi prava i svoi interesi. Persija, Sparta i Atina sekoj za sebe si pravea maraton okolu Olint. Taka se ufrluvaa vojski kon Amfipol, Stagira, Potideja, Metona, Pidna, Dion so namera da gi osvojat makedonskite prestolnini vo Ege, Pela, Voden, Ber, so zagrozuvawe na celi oblasti kon Trakija, Ilirija i Peonija. OLINT - RAZURNATIOT GRAD

56 Mozaik od Olint

Angelina Markus • Risto Popovski

FILIP II – MAKEDONECOT

57

Strukturata na celata dr`ava zavise{e od utvrduvawe na pati{tata okolu Olint. Toa be{e Gordieviot jazol za Makedonija. Olint zavr{i kako {to im e poznato na site brzo i efikasno. Najmnogu se potrese Demosten i odr`a luti Filipiki. Potoa dojde vo Pela so EsRa~ka za vrata so alka vo ustata na lavot. hin i Filokrit da go sklu~at poznatiot Filokratov mir so Atina. Eshin ne saka{e ni da se vrati vo Atina. Mu se dopadna Herakleja vo Linkestida. Tamu Filip mu postavi statua za uspehot na makedonskata opozicija vo atinskoto sobranie {to Eshin ja vode{e duri podobro od Filokrat (pretsedatel na Atinskoto sobranie).

Vrv od kopje so natpis “Od Filip”.

58

Angelina Markus • Risto Popovski

Pusto{eweto na Olint be{e stra{no. Urnatinite, kako visok breg ka`uvaa deka toa mesto pove}e nema da slu`i za ni{to. Duri po celi 2276 godini, vo 1928 godina, Olint po~na da gi otkriva arheolo{kite tajni. Raskopaniot grad poka`a deka e od ist tip kako makedonskite gradovi, so ulici pod prav agol, so palati i visoki ku}i. Vo Olint e najdena ulica so ku}i tesno zbieni edna do druga, siroma{ni, mali. Toa se ku}ite {to gi dograduvale atinskite kolonisti. Zaradi niv Filip go uni{ti gradot. Gradot ja otkopa makedonskata istorija od Arhelaj ili mo`ebi od Aleksanadar I. Otkopani se ku}i na katovi so mnogu sobi. Luksuzot vo tie ku}i ni raska`uva za `ivotot na makedonskoto plemstvo. Mnogu ku}i imale kupatila so kadi od terakota, ~e{mi, bazeni i odvodi. Zidovite se oboeni so `ivi boi od bela, `olta do sina i crvena. Vo sve~enite sali na carskite megaroni podot e ukrasen so rasko{ni mozaici od makedonskiot mitolo{ki period. Taka vo edna ku}a mozaikot ni gi poka`uva Dionis na dvokolka so Satir i 18 menadi vo igra. Na drug mozaik e pretstaven Ahil kako ja prima opremata od Tetida i dve nereidi - Visokiot kvalitet na tie mozaici e od krajot na V vek pr. Hr. do prvata polovina na IV vek pr. Hr. (vremeto od Arhelaj do Aminta i Filip). Zanaetite na visoko nivo razvieni. Ubava keramika i izrabotki od bronza, `elezo i zlato. Pronajdeni se ra~ki za vrati so alki vo usta na lav, kakvi {to i deneska gi ima niz Makedonija. Luksuznite predmeti od makedonskoto plemstvo vo Olint, e isto kako vo Kutle{, vo Trebeni{te kaj Ohrid, vo Nerezi kaj Skopje. Toa e od isto vreme i od ist narod. Najdeni se moneti od site halkidi~ki grado-

FILIP II – MAKEDONECOT

59

vi od vremeto na Aleksandar I so Filip II. Celata trgovija na makedonskite carevi se odvivala preku Olint. Interesno e i toa {to pri iskopuvaweto se pronajdeni olovni topki i vrvovi na kopja so natpis “Od Filip”. Vo ~isteweto na ostatoci na atinsko vlijanie nastrada i Stagira. Filip brzo go obnovi gradot na Aristotela i ja vrati od Pela celata nau~na elita da istra`uva. Tatkoto na Aristotel, Nikola kako li~en carski lekar imal imot po site makedonski gradovi, gradej}i gi Asklepijadite kako svetili{ta i bolnici za vojskata i narodot. Aristoel isto taka go pridru`uval i Filipa. Ima podatoci za istra`uvawa vo Lokrida, Mieza, Pela. Ni{to ne e ~udno edna od tie ku}i so 14 sobi na prv kat da bila vo sopstvenost na medicinskata familija. Majkata na Aristotel od Olint bila pripadnik na Olintskoto plemstvo za da go rodi Aristotel vo carski krugovi, i da `ivee carski. Aristotel, drugarot na Filip se rodi vo ista godina so Filip (382 g. pr Hr.) a umre so Aleksadar vo 322 g. pr Hr. Arheologijata ni ja pi{uva istorijata. Pred krajot na HH vek vo Kutle{ se otkopuvaat carski grobnici na Makedonskata dinastija od pred 2500 godini pred Hristos. Golema potvrda za Makedonskoto carstvo i bogatstvo. Blesna son~eva svetlina od pod zemja. Carski grobovi na carici i carski deca. Filip II mo`ebi i Aridej. Se voznemiruvaat koskite. Atina ostana neprijatel. Ja prodol`uva borbata i so mrtvite kako i so `ivite Makedonci. Skvernavi sveta zemja. Graba. FILIP II I CARSKATA GROBNICA VO KUTLE[

60

Angelina Markus • Risto Popovski

Se otvora kov~e`eto na Filip II. Rariteti dotoga{ nevideni. Blesnuva {esnaesetkrakoto sonce. Prastar simbol, gi odu{evi site Makedonci po svetot. Sonceto kako zname i deneska magi~no privlekuva, vo dene{nata dr`ava Republika Makedonija. Vo kov~e`eto posmrtna kruna na piton kako carska lenta {to Makedoncite ja nosele za da go nazna~at carskiot gen. Od vnatre pi{uva “Od Heraklidie”. Medaqon i moneti so likot na Herakle, ja simboliziraat mo}ta na Filip II. Potoa Herakloviot jazol simbol na cvrsta povrzanost na Makedoncite, Heraklidite. Carstvoto na ~ekor od mitolo{kite heroi i bogovi. Se otkopuvaat zlani kruni so dabovi lisja i `eladi, simbol na drevnost i svatovskata vrska so Dodona vo Epir. Dabot za gradewe

FILIP II – MAKEDONECOT

61

Posmrtna kruna na piton

62

Angelina Markus • Risto Popovski

na brodot na Argonautite. Drvo na `ivotot i zdravjeto. Zlatni kruni. Site drugi nakiti so filigran i granulacija vo zlato. Zlatoto na Filip od Ko`uv do Pangaj. Gradnik so zlatni lenti i kop~iwa vo vid na lavja glava. Potkolenici razli~ni po golemina, praveni po merka za obolenata od rani noga na carot. Razni sadovi od terakota do zlato za potrebite pri pogrebuvaweto. Oru`jeto. Me~ot i {lemot. Rasko{na zlatna torba izgravirana so motivi od `ivotot i vojnite vo koja se ~uvale streli. Ista takva Filip II mu podaril na Atej vo Skitija, sega e vo Kiev. Ima sè {to treba da ima vo edna takva grobnica. Na dnoto na kov~e`eto nedostasuva zapis vo zlatna kniga spored makedonskite obi~ai. Svojata istorija i istorijata na narodot nekoi vladeteli ja pi{uvale na pergament, nekoi na papirus, nekoi na glineni plo~ki. Spored bogatstvoto, makedonskite carevi, svojata geneologija i istorija ja zapi{uvale vo zlatni knigi. Kade se tie? Grobnicata, bistite, freskite ili akvarelite, palmetite, rabovite na preplet poka`uvaat u{te edna{ kolku bile bliski mitolo{kite temi vo `ivotot na Makedoncite. Po yidovite na Grobnicata naslikan e ~etvorospreg na Bogot Sonce ili Sveti Ilija ili kako {to se slika Arhan|el po makedonskite hramovi, so boi na Sonceto. Tie koli so ~etvorospreg i Makedonecot tr~aat po site palati niz evropskite prestolnini kako ukras od mermer na pokrivite, a sega se spomeni od makedonskite temi. Vlijanie vo kulturata na evropskite novi narodi. Eden Makedonec me sovetuva: “Nemoj da se pozdravuva{ so Grk, }e ostane{ bez prsti. Tie nerodeno dete od majkata }e ukradat, a ne zlato od carska grobnica”. Ne se ra-

FILIP II – MAKEDONECOT

63

boti za bogatstvoto. I sè da ni odzemat du{ata }e ni ostane, ubavite misli i qubovta za Makedoncite. Sè {to e najdeno vo carskata grobnica tolku e tipi~no za Makedoncite i razli~no od bilo koj drugi, sosema e dovolno, da ja potvrdi na{ata ekskluzivnost i `ivotot na Filip II. Ama ne bil toa toj. Kompjuterskata simulacija go potvrdi likot na Filip II vo prilogot. Vo Muzejot na Makedonija antropologot Fanija Veljanoska priredi izlo`ba na svojot trud. Toa se rekonstrukcii na 12 skeleti, stari 6500 godini. Taa za 20 godini prou~ila 8500 skeleti, belki toa }e go napravi u{te edna{. Potoa }e mol~ime site. ]e ja ostavime arheologijata i antorpologijata sama da zboruva i da go potvrduva na{iot identitet. Makedonija, taa Golema Majka, ubavinata i bogatstvata, nikoj ne mo`e da ni gi ottrgne od du{ata. Filip II - Makedonecot gi stavi temelite na Makedonija so takva cvrstina {to i deneska traat. Sè {to sme postignale i {to sme, mu dol`ime na Filipa. Makedonija `iva i zdrava vozobnovena vo spomen na Filip II za navek. Najdobro i najverno za istorijata na eden narod i eden car zboruvaat i raska`uvaat monetite. Toa par~e blagoroden metal od pred 2.600 godini go potvrduva makedonskiot gen. Zlatoto e neuni{tivo. Se topi, se pretopuva, se prerabotuva i pak sjae. Makedonec. Porakata na monetite i od dvete strani, vtisnata e za ve~nost. Vo po~etok na V vek pr. Hr., Aleksandar I ja kova monetata so pro~ueniot kowanik so dve sarisi vo raka. Toa e Ares, bogot na vojnata, na voinstvenite Makedonci. FILIP II I MONETITE

64

Angelina Markus • Risto Popovski

Moneta so likot na Filip II

Na opa~inata vtisnati se: jarecot, risot, orelot, tirsot, {lemot i imeto na carot. Tie simboli kaj site makedonski monarsi odat sè do Persej celi 400 godini. Taa simbolika kaj Filip II go postigna seto sovr{enstvo na mo}ta na Makedonskata dr`ava. Filipovite zlatni stateri i site drugi moneti go simboliziraat Makedonskoto carstvo. Na tie moneti se gleda kako likot na bogovite se zamenuva so likot na carot - bogotvorewe po zasluga, u{te poizrazeno vo monetite na Aleksandar. Vo Filipovite moneti se sretnuva natpisot “Filipoj”, zbor ist kako i na kopjeto od Olint. Dali toa zna~i “od Filip e”, ne e razjasneto.

FILIP II – MAKEDONECOT

65

Monetite na Filip II i po ubavinata i po vrednosta dominiraat nasekade, bilo da se zlatni, srebreni ili bronzeni. Kaj site niv se zastapuva heraldika od `ivotot, bogovite, carot i dr`avata. Vo 356 g. pr. Hr. izdaden e poznatiot zlaten stater od 8,64 gr. vo ~est na ra|aweto na Aleksandar i pobedata na Olimpijadata. Monetokovaweto vo Pela i Amfipol neprekinato gi zadovoluvuvaat potrebite na site vo prostorite i opkru`uvaweto na Makedonija. I posthumno izdavanite Filipovi moneti u{te dolgo cirkuliraat preku Dunav i Egejot, dol` Pelopones i ostrovite. Vo site arheolo{ki iskopuvawa, od site makedonski prostori se vle~kaat grniwa so stari makedonski pari po muzeite na svetot. I pak gi imame, na{i se, tie raska`uvaat za nas, za Makedoncite. Pokraj Pela i Amfipol ima i moneti od ne tolku afirmirana kova~nica, bele`ana kako Pelagonija. Po sè izgleda vo tajnite na Stibera se krie najgolemoto monetokovawe vo Makedonija. Vo Bakarno gumno, vo depo od 1917 g. vo seloto Topol~ani otkrieni se i pitamoneti, 200 zlatni stateri od Filip II i Aleksandar II. ^etiri primeroci se vo muzejot vo Sofija. Balkanskite i svetskite vojni vo Makedonija se i arheolo{ki. Taka ni gi ograbija i zlatnite maski i skulptutrite. Vo niv e o~igledna makedonskata istorija. Vo knigata na [aldarov i Lil~i} “Kralevite na anti~ka Makedonija i monetite” se zboruva za u{te eden drug u{te pobogat naod od 1968 g. prodaden vo Sotbi, London. Toj sodr`el zlatni i srebreni stateri, okolu 2.000 primeroci, na Filip II Aleksandar II, Aridej, Likej, Patraj. Ilegalnoto iznesuvawe na monetite od Makedonija cveta.

66

Angelina Markus • Risto Popovski

Ne e va`no, iako e `alno. Dovolen e samo eden, edinstven primerok na moneta od Filip II (prilo`ena fotografija). Taa ubavo i verno ja raska`uva istorijata na Makedonija. Monetite kako pe~at na vremeto, monetite vo razmenata, kako ukras, kako zlatna rezerva i sekako kako merka, merilo. Toa e makedonskiot talant te`ok 29,6 kilogrami vo zlato. Toa se Filipovite i site carski moneti od Makedonija.

HRONOLOGIJA NA NASTANI OD ARHELAJ I DO ALEKSANDAR III MAKEDONSKI
419-399 g. pr. Hr. Arhelaj ja izgradi Pela, nova prestolnina na idnite makedonski vladeteli. Gi povika proteranite Makedonci od Atina: Evripid, Tukidid, Agiton, \or|ija... 399-390 g. pr. Hr. Vladeat Arhelaj II, Aminta II, Pausanie 390-369 g. pr. Hr. Aminta III. Aminta se `eni so Evridika od Linkestida 382 g. pr. Hr. Se rodija Filip I,I Aristotel i Demosten 380 g. pr. Hr. Oratorot Isokrat dr`i promakedonski govori 368 g. pr. Hr. Aleksandar II ubien 365-360 g. pr. Hr. Perdika na vlast 365 g. pr. Hr. Osloboden Filip II od zalo`ni{tvo vo Teba 360 g. pr. Hr. Filip II vo Linkestida kaj vujkovcite 359 g. pr. Hr. Filip II car na Makedonija 359 g. pr. Hr. Sreduvawe na dr`avata i falangata. Borba za makedonskite eritorii. Ubien Kotie vo Trakija 358 g. pr. Hr. Uspe{ni napadi vo Ilirija i Peonija 358 g. pr. Hr. Pohod vo Tesalija. [irewe na makedonskata dr`ava

68

Angelina Markus • Risto Popovski

357 g. pr. Hr. 357 g. pr. Hr. 356 g. pr. Hr. 356 g. pr. Hr. 356 g. pr. Hr. 355 g. pr. Hr. 354 g. pr. Hr. 353 g. pr. Hr. 352 g. pr. Hr.

351 g. pr. Hr. 350 g. pr. Hr. 349 g. pr. Hr.

Sojuz na Filip II protiv Atina. Go vetuva Amfipol za Pidna. Gi osvoi i dvata grada. Filip II se `eni so Olimpija po zaedni~ko u~estvo vo samotra~kite misterii na posvetenite carski semejstva. Filip II ja prisoedinuva Potideja, Krenida, Pangaj Go gradi Filipi kako strate{ki grad po carskite pati{ta Se ra|a Aleksandar. Pobeda nad Ilirite i pobeda na Olimpijada (tri sre}i) Po~etok na svetite vojni i sloboden pat kon Amfiktionite. Uprava so Delfi. Prisoedinuvawe na Metona Poseta na Tesalija i Trakija. Filip II povikan vo Tesalija. Vojna i pobeda nad Onomarh. Ja prezema upravata so Delfi Se vra}a od Termopilite bez borba Sojuz na Atina so Olint protiv Makedonija. Filip na Halkidik gi pribira krajbre`nite makedonski gradovi. Gi zazema Termopilite Filip II - Poseta i potkrepa od Epir. Filip II na Halkidik, poblisku do Olint.

FILIP II – MAKEDONECOT

69

348 g. pr. Hr. Atina go zazela ostrovot Evbeja Razurnat i uni{ten Olint zasekoga{ Pohod i pobeda na Evbija i atinskite sojuznici 347 g. pr. Hr. Pregovori so Atina za mir 346 g. pr. Hr. Filokratov mir (Filokrat, Eshin i Demosten vo Pela) Kraj na svetite vojni 345 g. pr. Hr. Filip vo poseta na Ilirite 344 g. pr. Hr. Filip na Pelopones - Sojuz so Arg, Mesenija i Arkadija. Go gradi Epidaur za potrebite na falangata. Izgradeni kompleks gradovi vo Pelagonija i Trakija. Teatri vo sekoj grad niz Makedonija. 343 g. pr. Hr. Primirje na Atina pod nepovolni uslovi - “fr~at” Filipiki 342 g. pr. Hr. Filip II vo Epir go proglasi Aleksandar Molos za kral na Epir. Filip bara kontrola nad atinskata flota 342 g. pr. Hr. Aristotel u~itel na Aleksandar i kralskite drugari. Obnovena Stagira i Mieza. 342 g. pr. Hr. Filip vo pohod kon Trakija i Hersones Atina sobira danoci i ograbuva gradovi. 341 g. pr. Hr. Demosten od Darie bara pari za borba protiv Makedonija 341 g. pr. Hr. Filip II vo Trakija i sojuz so Skitite za pomo{ i opsednuvawe na Perint 340 g. pr. Hr. Filip II gi opsednuva Perint i Vizant Atina i Persija vo borba so Filip

70

Angelina Markus • Risto Popovski

339 g. pr. Hr.

Filip II gi napa|a Skitite, ubien Atej. Plenot ograben od plemeto Gegi. Filip ranet od Tribalite. Se vra}a vo Pela. 338 g. pr. Hr. Filip II povikan od Amfiktionite gi prisoedinuva Amfis i Elateja. 338 g. pr. Hr. Bitkata kaj Heroneja 337 g. pr. Hr. Filip na Pelopones. Ja sozdade Korintskata liga. 337 g. pr. Hr. Parmeninon i Atal vo izviduvawe za vojna vo Persija. 337 g. pr. Hr. Filip se `eni, po sedmi pat, so Kleopatra. Ubien e Filip. 336 g. pr. Hr. Aleksandar car na Makedonija Pohod na sever do Dunav Ja razoruva Teba do temeli Sobir vo Korint 334 g. pr. Hr. Aleksandar na pohod vo Persija ja osvojuva celata ikumena. 323/322 g. pr. Hr. Smrt na Aleksandar, Aristotel, Diogen i Demosten. 322 - 164 g. pr. Hr. Makedonski carstva na Dijadohite. 30 g. pr. Hr. Kleopatra VII posledna makedonska carica vo srodstvo so Filip II i Aleksandar

REZIME
Soznanijata od prou~enata literatura za Filip II ni ovozmo`ija novi sogleduvawa za Makedonija. Celoto Egejsko krajbre`je i ostrovite bile naseleni so Makedonci i plemiwa od ist rod. So vreme me|u makedonskite naselbi se zabele`uvaat nekoi tu|i neprijatelski grupi na lu|e. Tie bile otpadnici, lu|e bez koren i svoja kultura, odbegnati robovi, pirati i razni kriminalci. Napa|ale grabele i zasednuvale vo grad–dr`avi~kite. Podocna tie im slu`ele za me|usebni borbi i napadi vrz makedonskite gradovi. Atina predni~ela vo toa. Zboruva za sloboda i demokratija a od druga strana gi organizira doselenicite vo logori, vo predgradijata. Duri, Perikle, donese zakon so koj se zabrani vleguvawe vo Atina na lu|e {to ne se rodeni od dvajcata atinski gra|ani. I sega im va`i zakonot “grk po rod” - so koj gi proteraa Makedoncite od rodnite ogni{ta. Razmenata na naselenieto, vsu{nost e proteruvawe i ograbuvawe na starosedelskoto naselenie, Atina toa seu{te go praktikuva. Doselenicite od logorite po potreba gi pra}ala da se naseluvaat i da se borat za kolonii {to }e go obezbeduvaat patot na `itoto. Po toj na~in vo celoto krajbre`je i vo samata Atina se terorizira makedonskoto naselenie. Toa se pri~inite za ~estite sudiri na grad–dr`avi~kite i borbite na site Makedonski vladeteli do Filip II i natamu. Na toa se dol`at ubistvata na celi semejstva vo makedonskite

72

Angelina Markus • Risto Popovski

carski dvorovi. Na toa se dol`i skratuvawe na vladeeweto od 40 na 20 godini na makedonskite carevi. Toa e zagovor za ograbuvawe i teror na Makedonskite bogati oblasti. Nekolku stotini godini site makedonski kralevi vodele borbi da ja za{titat Makedonskata dr`ava vo svoite granici. Ubistvata za~estvuvaat. Arhelaj I ubien e od platenicite na lov. Site negovi naslednici se ubieni. Site sinovi na Aminta se ubieni. Zaverata trae, se odr`uva i prodol`uva. Se {iri mislewe deka vo Makedonija voobi~aeno e da se ubivaat carevite me|u sebe vo borba za prestolot - zo{to toga{ postarite kralevi vladeele po 40 - 50 godini i umirale so prirodna smrt? Toa se istite carski semejstva. Ne se znae kako odedna{ dobile ubistven gen. Toa ne im e svojstveno na Makedoncite. Toa vo doselenicite go vnesoa tu|i elementi. Borbata za prevlast postoela me|u grad dr`avi~kite {to niknuvale niz Makedonskata zemja. Se napa|ale, se zdru`uvale i se delele za plenot {to Makedoncite go gubele po sekoj sudir i odnovo gradele i proizveduvale da gi zadovolat piratite od logorite. Edno vreme na Atina i zatrebaa u~eni lu|e i po~na da gi uvezuva filozofite Sofisti. Otkako }e zavr{ea so prosvetata gi proglasuvaa za metoci, stranci, robovi i za da ne im platat gi ubivaa. Taka nastradaa Sokrat, Fidie, Alkibijad, Temistokle, Protagora, Anaksagora, Eshin, Pitagora, Aristotel so site nivni u~enici i sledbenici. Proteranite Tukidid, Agaton, Evripid, Ksenofon se spasija vo Pela kaj Arhelaj i Filip II. Mnogu, mnogu e dolg spisokot na `rtvite, ubienite, proteranite i ograbenite od krvaviot zagovor na problemati~nite doselenici {to gi life-

FILIP II – MAKEDONECOT

73

ruva{e Atina da ubivaat, ne samo vo toj grad, tuku nasekade niz Makedonija. Posegnaa i po svetili{tata da ograbuvaat. Tamu makedonskoto plemstvo bogato daruva{e. Toa se pri~ini na vojuvawa na isti mesta i pati{ta niz makedonskata drevna dr`ava. Od isti pri~ini Filip II po Heroneja ne saka{e i ne treba{e da ja razori Atina kako Olint. Taa treba{e samo da bide onesposobena i stavena pod makedonska kontrola. Na Filip II kako i na site prethodni makedonski vladeteli, mu be{e potrebno da se presmeta so kolonistite od Atina. So edna nesfatlivo golema energija Filip II ne miruva{e. Celiot `ivot go upotrebi da gi kontrolira site makedonski oblasti, site plemiwa, site gradovi, da ja pro{iruva dr`avata i neprekinato da gradi tipi~no carski makedonski gradovi i tvrdini. Da ja {titi Makedonija. Zaverite na otpadnicite, doselenicite, piratite od Atina ne sopiraa. Se obiduvaa da mu go remetat planot na Filipa no toj sekoga{ be{e pobrz. Toj sè predviduva{e i gi spre~uva{e da se me{aat vo makedonskite raboti. Iako atinskata politika be{e markirana na Demostenovite dejstva vo toa u~estvuvaa site neprijateli na Makedoncite. Filip `ivi gi fa}a{e atinskite pratenici vo podbucnuva~ki akcii. Toa se slu~i vo Olint, kaj Termopilite, vo Pelopones, vo Perint, vo Teba. Atinskata vojska nabrzina sobrana od metoci i robovi se raspr{ti vo Heroneja. Vo prethodnite slu~ai Filip ne saka{e da ja rizikuva falangata. Go {tede{e sekoj makedonski ~ovek. Tie {to pravea zagovor navremeno bea otkrivani, proteruvani i kaznuvani. Filip od Makedonija sozdade takva dr`ava {to besprekorno funkcionira{e. Prvo ja zajakna ekonomska-

74

Angelina Markus • Risto Popovski

ta proizvodna funkcija kako baza na sè drugo. Ovozmo`i reprodukcija so rapiden rast. Vnatre{no gi zajakna obrazovanieto, kulturata, sozdade kadri od site profili. Mnogu obnovi i go izgradi toa {to be{e opusto{eno. Filip milozlivo postapuva{e so naselenieto. Im ja vra}a{e slobodata i sigurnosta. Zatoa mnogu gradovi vo Tesalija i Trakija sami go povikaa da gi prisoedini. Nadvore{nata funkcija ja manifestira{e so falangata. Vojskata, granicite, diplomatijata, pretstavuvaa vistinska afirmacija na makedonskata dr`ava. Filip II vo toa ne be{e sam. Cela plejada najslavni lu|e go opkru`uvaa i go odbele`aa vekot na negovoto vreme. Aristotel na nau~en plan go napravi toa {to Filip go stoi na politi~ki plan. Taa sistematizacija, temelnost, na poleto na naukata vrodi isti rezultati vo carskata dr`ava. Toj tim odli~no sorabotuva{e i se nadopolnuva{e. Aristotel vo site makedonski gradovi go organizira{e obrazovniot sistem vo Liceumite (Umot na liceto). Toj so svoite u~enici i filozofi gi izdvoi posebnite nauki i go zaslu`i imeto “Tatko na naukite”. Ja oformi filozofijata, logikata, psihologijata, biologijata, fizikata, etikata, estetikata, politi~kata ekonomija. Samo medicinata na ist na~in, za potrebite na carskite dvorovi vo Makedonija ja sistematizira Hipokrat. Seta taa obemna nau~na rabota be{e rezultat na carskite uslovi za rabota niz Makedonija. Site se slu`ea so ista metoda. Toa bea naju~enite lu|e vo Makedonija. Podednakvo se istaknuvaa naukite, umetni~koto tvore{tvo, gradbite, politikata. Podemot podednakvo se ostvaruva na site poliwa. Filip II ima{e carski filozof, carski lekar, carski arhitekt,

FILIP II – MAKEDONECOT

75

carski umetnici, carski sovetnici i carski istori~ar, Teopomt, koj seto toa dobro da go zabele`i. So site tie lu|e Filip II go planira{e novoto ureduvawe na svetot po primerot od Makedonija. Sepak, Filip be{e ubien kako i site carski lu|e {to se ubivaa celi 100 godini vo zaverata na doselenicite. Koj go ubi Filipa? Komu toj najmnogu mu pre~e{e? Koj od nego najmnogu se pla{e{e i go mraze{e? Ima mnogu osomni~eni. Zaverata potajno se ostvaruva{e. Atina u~estvuva{e najaktivno. Trkala{e otrovno i ladno oru`je kon teatarot na Ege. Atina ima{e i motiv i isksutvo vo prolevaweto na krv. Terorizmot zapo~nuva so nezadovolstvoto i zagubata. Toa e odmazda. Seto toa be{e vngezdeno vo Atina, so cel da go spre~i Filipa da vojuva za Makedonija. Daleku e od umot deka Makedoncite }e vojuvale za nekoja grad–dr`avi~ka. Po smrtta na Filip II Makedonija podnese golemi `rtvi, progoni, ubistva, teror. Od toga{ so Makedonija se pazarat tu|ite sili. Razni dr`avi pod razni imiwa se identifikuvaat so Makedonija. Od toga{ se nametnuvaat anti~ki dr`avi, rimski, vizantiski, turski, bugarski, srpski, gr~ki kako makedonski da se, kako da imaat pravo na makedonskite riznici na duhovnoto nasledstvo. Makedonskiot narod opstoi pod razni stegi, a duhot opstojuva i udira pe~at na Makedonstvoto. Nasproti realnosta na Filip II, Aleksandar Makedonski e duh, ideja, rasturena po svetot. Sekoj si ja razbira kako {to saka makedonskata dr`ava. Makedonskata dr`ava ja sozdade Filip II i toa ne mo`e da se preina~uva. Filip e osnova i za postoewe na sega{na Makedonija kako dr`ava i ako nekoga{nite makedonski plemiwa stanaa

76

Angelina Markus • Risto Popovski

Ima samo tri krvni grupi i tri rasi: Makedonidi, Mongoloidi i Negridi. Site drugi se mulati.

FILIP II – MAKEDONECOT

77

dr`avi i sega sè u{te si ja delat Makedonija i prezemaat od nejzinata svetost. Makedonskata DNK, na Makedonidite, na belata rasa {to im dala najslavni lu|e na ~ove{tvoto ja najdoa vo koskite na Filip. Nema potreba da ne kloniraat, i pod najgolem pritisok, od vreme na vreme izbiva genot so celoto svoe sovr{enstvo na Makedonecot. Justin ni go opi{uva likot i karakterot na Filip II i se u{te ja istra`uvame vistinata za toj umen, itar i sposoben Makedonec. Filip Makedonski stanal kral na 22-23 godi{na vozrast, a po~inal vo 47-ta godina od `ivotot. Vladeel

Ima samo tri krvni grupi i tri rasi: Makedonidi, Mongoloidi i Negridi. Site drugi se mulati.

78

Angelina Markus • Risto Popovski

od 359 g. pr. Hr. do avgust 336 g. pr. Hr. So tan~erkata Larosaja imal sin Aridaj, koj po smrtta na Aleksandar vladeel izvesno vreme. Imal i mnogu drugi deca od sedum razni, glavno dinasti~ki, brakovi, koi delumno zaginale od sudbinata, delumno od me~. Kako {to raska`uva Justin, toj bil kral koj pove}e go sakal rasko{ot na oru`jeto, odo{to gozbite. Negovo najgolemo bogatstvo bile orudijata za vojuvawe. Poopiten bil vo steknuvawe bogatstvo, odo{to vo negovoto so~uvuvawe. Poradi toa, pokraj sekojdnevnite grabe`i, bil siromav. Toj podednakvo bil milosrden i lukav. Za nego nieden na~in na pobeda ne bil sramen. Bil podednakvo umilen i podlec vo zboruvaweto. Pove}e vetuval, odo{to ispolnuval; bil umetnik i za seriozni raboti i za {egi; prijatelstvoto go neguval od interes, a ne od qubov i doverba. Vo omrazata se prepraval deka ~uvstvuva naklonost, a vo naklonosta simuliral navreda; me|u onie {to bile slo`ni predizvikuval omraza, a baral naklonost i kaj ednite i kaj drugite; imal obi~aj da pravi proslavi a za vreme na proslavite se odlikuval so re~itost; govorot mu bil ispolnet so ostroumnost i itrina, taka {to poseduval lesnotija vo ukrasuvaweto na govorot, ume{nost vo taa lesnotija i ubavina vo taa ume{nost. Nego go nasledil sin mu Aleksandar, koj go nadminal tatka si vo hrabrost i vo maanite. Tatkoto go prikrival gnevot, a naj~esto i go sovladuval i bil poumen vo donesuvaweto odluki, a sinot bil poveli~estven. Obajcata premnogu go sakale vinoto. Tatkoto od gozba juri{al protiv neprijatelot, vleguval vo bitka gradi v gradi, pa ~esto od bitkite se vra}al ranet. Tatkoto pove}e sakal da bide quben i bil poitar. Na zbor i govor Filip bil poumen i bil pove}e oddaden

FILIP II – MAKEDONECOT

79

na {tedlivost. So svoite ve{tini Filip gi postavil temelite na carstvoto na svetot, a sinot Aleksandar ja sobral slavata na celoto delo, zaklu~uva Justin pred okolu 2.000 godini. Vo svoe vreme Filip bil najumniot ma` vo Evropa. Negovata diplomatija i denes se izu~uva vo diplomatskite {koli vo svetot. Toj so porobenite ili dobrovolno sojuzenite sklu~uval mir od nasledno zna~ewe. Spored mostrata od Korintskiot mir, potpisnicite ja priznavale vrhovnata vlast na kralot i negovata komandantska funkcija. Sojuznicite pla}ale danok kolku prethodno; bile obvrzani da dadat kvota vojnici i da ja snosat za niv izdr{kata i vooru`uvaweto; zemal zalo`nici od najvidnite li~nosti, obi~no nivnite sinovi, so izgovor da se obu~uvaat za kralski i komandantski dol`nosti. Sekoj potpisnik bil dol`en da se bori protiv tie {to eventualno }e se odmetnat i }e krenat oru`je protiv kralot, {to bilo najstrogo kaznivo (nemilosrdni ubistva, proda`ba vo ropstvo, sramnuvawe na `iveali{tata do temel i podelba na zemjata i imotot me|u vernite sojuznici). Toa bilo primeneto kaj Heronea (nekolku iljadi ubieni) vo 338 g. pr. Hr., kaj Teba (6.000 ubieni, 30.000 vo ropstvo) vo 335 g. pr. Hr. i kaj Megalopol na Pelopones (5.300 ubieni) vo 331 g. pr. Hr. So takvo zastra{uvawe Filip, Aleksandar i makedonski kralevi {to sledele po niv gi dr`ele uslovno ka`ano Helenite vo ropstvo 190 godini, do doa|aweto na Rimjanite po tri, odnosno ~etiri makedonsko - rimski v o j n i . I site drugi vojni ne vra}aat vo spomenite na Filip II carot na Slavnite Makedonci.

80

Angelina Markus • Risto Popovski

RECENZIJA
Avtorite Angelina Markus i Risto Popovski-Kec o~igledno pravat samo prikaz na isklu~itelnoto makedonsko dinasti~ko nasledstvo. Dobrite poznava~i na predmetnata problematika, a takvi verojatno ima samo nekolkumina, mo`at da stavat zabele{ki za nepreciznosti, nedore~enosti i beglo minuvawe preku suptilnostite. Prikazot e namenet na opredelena kategorija ~itateli, ~ie interesirawe za drevnoto minato e pottiknato ne samo od qubopitstvo. Primenetata populisti~ka naracija ima za cel da go pottikne ~itatelot vo eden zdiv da se zdobie so soznanie za koli~estvoto istoriski vrednosti za koi nema mo`nost da dojde do niv na drug na~in. Ona {to e kaj nas dosega objaveno za Makedonija vo anti~ko vreme, {to e vredno, se trite knigi: Arijan, Kvint Kurtij Ruf i Justin, a za `al Plutarh i Diodor u{te ~ekaat izdava~. Ovie pet knigi, pi{uvani pred okolu 2.000 godini, se dragocen pridones vo makedonskata nauka zatoa {to mo`at da se smetaat verodostojni. Bitno e {to se prevedeni na makedonski od Makedonci i {to prevodot od originali e od pe~ateni knigi pred sozdavaweto na prvata gr~ka dr`ava vo 1832 godina, t. e. vo vremeto koga se u{te nemalo tendencija na falsifikuvawe, bidej}i Grcite se smetaa sebe si za slavni potomci na Leonida i Temistokle. Niv gi prevede Institutot za klasi~ni studii na Filozofskiot

82

Angelina Markus • Risto Popovski

fakultet. Tie }e ovozmo`at makedonski pogled vrz Filip i Aleksandar, ako nekoj saka da se zanimava so nau~na metodologija. Me|utoa, pette knigi e te{ko odedna{ da se razberat, bidej}i ne se za ~itawe, tuku za sistematsko komparativno studirawe. De`urnite kriti~ari, optovareni so edukativni nevistini od obrazovnite ednonaso~enosti od minatite decenii, bi bilo dobro da se pozanimavaat so onie desetina iljadi interpretacii napi{ani vrz osnova na pette spomenati avtori od pred dva mileniuma. Ako sakaat u{te pove}e da se prodlabo~at vo baraweto la`ni vistini, mo`at da poglednat na Internet. Na Internet do skoro ima{e 23.983 fajla za Aleksandar Makedonski, a vo negova senka i za tatko mu Filip. Ako gi ignorirame interpretaciite na Vasil Tupurkovski, bidej}i se pi{uvani vrz osnova na popularni izdanija na prevodi i na interpretacii pred da se pojavat prevodite od makedonskite eksperti od Institutot za klasi~ni studii, se ~uvstvuva nedostig od literatura za Makedonija i Makedoncite vo anti~ko vreme. Taa i natamu }e se ~uvstvuva zatoa {to Makedonija e okean od istoriski bogatstva: po prostor i dlabo~ina. Sostavka na istorijata na Makedonija se istoriite na site narodi od preku Dunav na sever, do izvorite na Nil na jug i od Italija na zapad do Kina na istok. Preku Dunav, na sever, Aleksandar gi pobedil Gotite i Keltite i so niv sklu~il miroven dogovor vo koj e vgradena obvrskata za ~uvawe na granicata na imperijata. Vo Italija se borel Aleksandar Epirski. Arijan izvestuva deka makedonskite vojnici se iska~ile na Himalaite na viso~ini na koi ne bilo mo`no da se di{e. I vo istoriite na tie narodi i dr-

FILIP II – MAKEDONECOT

83

`avi {to so sila ili dobrovolno vlegle vo makedonskata svetska imperija na Aleksandar e neizbe`na Makedonija kako sostavka. Iran, Irak, Avganistan, Pakistan i Indija mo{ne korektno go priznavaat toa. Aleksandar bil i niven car, {ah, maharaxa i {to li ne. Vpro~em, nelogi~no e, na primer, balkanskite narodi da ja bri{at od svojata istorija Romeija (Vizantija) ili Otomanskata imperija. Problemot {to go imaat Grcite so imeto Makedonija e ottamu {to veruvaat vo skore{ni prevodi na drevni izvori i na interpretacii so namenska umisla. I tie gi ~itaat istite knigi, no vo niv ne pi{uva isto. Izvornite poimi za tatkovinski obi~ai na Makedoncite se prevedeni kako gr~ki obi~ai, svoite ili makedonski bogovi kako gr~ki, a sledstveno na anti~kite filozofi, lekari, slikari, skulptori, dramski pisateli i umetnici itn., spored inercija, im se stava prefiks gr~ki, iako vo izvornata varijanta nema takva odrednica. Vo popularnoto izdanie na Plutarh, na primer, neto~no stoi dodavka “zemete go” na izjava na Aleksandar za ostrovot Samos po “jas ne bi vi go dal…” D-r Margarita Buzalkovska - Aleksova vo Aleksandrovata anabaza od Arijan poso~uva vo fusnota skore{en falsifikat pri prevodot na originalot “ne ~ekaa da im se pribli`i vojskata na Aleksandar” ( kn.1, 6, str.8). “Vojskata na Aleksandar” e prevedeno so “The Greeks”. Prevodot e na E. Iliff Robson, B. D. , Loeb, London & Harvard 1961. Vo makedonskoto izdanie na Biblijata (Prva kniga Makabejci) neto~no stoi: “Aleksandar Makedonski, sinot na Filipa, izleze od zemjata Hetejska i go pobedi Darija, persiskiot i indiskiot car i se zacari mesto nego vo Elada” (1 Mak. 1). Istoto na hrvatski glasi: “Aleksandar Makedonac,

84

Angelina Markus • Risto Popovski

sin Filipov - tada ve} gospodar Gr~ke - provali iz zemlje Kitima i potu~e Darija, kralja persijskog i medijskog, i zakralji se namjesto njega” (1 Mak.1, Kr{}anska sada{njost, 1976). Vo makedonskoto izdanie na Biblijata u{te druga neto~nost glasi: “… Aleksandar, sinot na Filipa, makedonskiot car, koj prv se zacari nad Egipet” (1 Mak. 6,2). Vo hrvatskoto izdanie istiot del e: “… Filipov sin Aleksandar, koji je prvi vladao nad Grcima”. Makedonskoto izdanie e prevod od Britanskoto i inostrano biblisko dru{tvo - Svindon, a kopiring pravata se na United Bible Societies - Reading, 1990. Knigata {to ja imate nema za cel da isprava vakvi grubi gre{ki, vo seriozni univerzitetski ili crkovni izdanija, tuku da pobudi zgolemeno interesirawe za zapostavuvanata drevnina za eden den da imame idni kadri {to }e se zafatat vo kostec so nepravdite {to ni se pravele i(li) pravat so tu|o prisvojuvawe na na{eto. Spase [uplinovski

LITERATURA 1. Aleksandar Makedonski - II Kosturski. J. Popovski 2. Makedonski drevni vrednosti 3. Istorija II - Polibie 4. Stara Grcija - Institut po istorija na Akademijata na SSSR 1956 g. 5. Demosten - @ebeqev 6. Atinski ustav - Aristotel 7. Politika - Aristotel 8. Slavni anti~ki likovi - Plutarh 9. Gr~ka i rimska mitologija - S. Osvald 10. Ilijada - Homer 11. Istorija na Stariot svet - A. Mi{ulin 12. Istorija na elinskata umetnost - M. \uri} 13. Istorija na elinskata etika - M. \uri} 14. Filipova istorija - Justin 15. Istorija na Aleksandar (so prilozi od Diodor i Justin) - Kvin K. Ruf 16. Filip II - J. Korvisie

Bele{ka za Avtorite Angelina Mrkus, profesor po filozofija vo penzija, rodena e vo s. Topol~ani kraj Prilep. Poznata e po prou~uvaweto na razni kulturni nastani svrzani so Makedonija. Toa go opi{uva vo knigite: • Po tragite na Slavnite Makedonci - 1998 g.; • Makedonski drevni vrednosti - 2001 g.; • Poemi za Makedonskite carevi - 2003 g.; • Makedonija na Makedoncite - 2004 g... Risto Popovski `ivee i raboti vo stranstvo. Poseduva najgolema arhiva za Makedonija i biblioteka so pove}e od 10 000 knigi, dostapni do sekoj Makedonec {to se zanimava so istra`uvawe na sevkupnoto istorisko i kulturno nasledstvo od Makedonija. Mnogu dragocena e pomo{ta {to toj im ja pru`a na golem broj avtori vo pi{uvaweto na knigite. Taka nastana i ovaa kniga za Filip II - Makedonecot. Vo 2000 godina izdadena e knigata • “Aleksandar Makedonski - Makedonizam” od P. Kosturski i R. Popovski. So sre}a i neka se mno`at knigite posveteni na Makedoncite.

SODR@INA
Mitolo{ki koreni kaj makedonskiot narod.................................7 Makedonska carska dinastija.......................................................13 Aleksandar I 495-454 g. pr. Hr. ......................................16 Arhelaj I 419-399 g. pr. Hr. ..............................................17 Aminta III 390 - 369 g.pr. Hr. Tatkoto na Filip II...................20 Aleksandar II sinot na Aminta..........................................22 Perdika III 365 - 360 g. pr. Hr. .............................................22 Filip II Makedonecot.....................................................................25 Filip od princ do voin.......................................................26 Filip II 359 - 336 g. pr. Hr. Car Makedonija......................28 Filip II i falangata............................................................28 Filip II i vojuvawata...........................................................32 Heronejskata bitka 1. 8. 338 g. pr. Hr. ................................45 Filip i gradovite.................................................................51 Olint - razurnatiot grad.....................................................55 Filip II i Carskata grobnica vo Kutle{.................59 Filip II i monetite...............................................................63 Hronologija na nastani od Arhelaj I do Aleksandar Makedonski...........................................................67 Rezime...............................................................................................71 Recenzija...........................................................................................81 Literatura........................................................................................85

“Filip II e krvotokot na Makedonija” - @an Mitrev

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->