Ishranata Na Drevnite Makedonci

ANGELINA MARKUS
ISHRANATA
NA D R E V N I T E
MAKEDONCI
Skopje, Makedonija, 2006
E D I C I J A
KLEA
Sponzori na knigata:
Marko Gulev, Via Ignacija-Veles
Du{ko Damjanoski, Skopje
Izdava~:
Angelina Markus
Korica:
@ivko Popovski
Prepro~ital:
Kokan Stoj~ev - novinar
Daktilograf:
Zorica Kmetovska
Kompjuterska obrabotka
i podgotovka za pe~at:
MAKFORM - Skopje
Pe~at:
Invest trejd - Skopje
CIP - Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka
Sv Kliment Ohridski - Skopje
792(3)
MARKUS, Angelina
Makedonskite drevni teatri / Angelina Markus, - Skopje :
Markus A., 2005. - 108 str. : ilustr. vo boja ;
20 sm. - (Edicija KLEA)
Prilog kon dememoriraweto / Spase [uplinovski: str. 89-99. -
Bele{ka za avtorot: str. 103. - Bibliografija: str. 102
ISBN 9989-2461-0-6
a) Anti~ki teatar b) Teatar - Makedonija, anti~ka
COBISS.MK-ID 61866762
ANGELINA MARKUS
ISHRANATA
NA D R E V N I T E
MAKEDONCI
Skopje, 2006
KAKO PREDGOVOR BEZ NASLOV
Po~etokot na vekov obeleàn e so su{i, zemjotresi,

uragani, vojni {to pusto{at golemi prostori na cela zem-
jina povr{ina. Terorizmot divee. Milijarda lu|e gladuva-
at, boluvaat i umiraat. Se brojat stotici iljadi ubieni i
deset pati pove}e raneti {to isto taka umiraat. Ostanati-
te go pominuvaat ìvotot zamotani vo siroma{tija, lu|e
{to nema kade da ìveat i {to da jadat. Ne se vodat vojnite
za èni tuku za hrana. Se sproveduva ìvotinski zakon na
posilniot. Stradaat lu|e na site kontinenti. Nasilija na
bogatite da se doograbi {to ostanalo od kolonijalizmot.
Kutri narodi ni, zemjata ne gi krepi. Da gi ostavat, da ne
gi zalaùvaat }e preìveat kako vo davnina niz ikumenot.
Vo Makedonija trieset nasto familii se bez rabota,
bez zemja, bez pravo na ìvot i vkrsteno gi negiraat Make-
doncite vo sopstvenata zemja vo sopstvenata dràva. So
moite knigi, sakam da gi potsetam Makedoncite na dosto-
instvoto, da ne o~ajuvaat i da se borat za lebot {to od usta
im se zema. Me pra{uvaat dali site moi knigi bile povrza-
ni edni so drugi, sekako, im velam, gi povrzuva Makedon-
stvoto. Ima dlaboka vrska istorijata na carevite so nau-
kite na Aristotel, so makedonskata ishrana, ishrana i
medicina, so makedonskata kultura, teatri, gradbi. Me pra-
{uvaat za podatocite za sekoja tema od kade sum gi zemala,
- od zenicite na tie {to trepkaat za da ne gi vidat im
6 Angelina Markus
velam. Neka ~itaat so pamet ne napamet da go citiraat

sprotivnoto. Ja po~ituvam izjavata na Xorx Atanasoski:
Ima samo edna partija - Makedonija. Za taa Makedonija
pi{uvam, za narod {to ni zemjata ne go krepi. [to jadele
Makedoncite vo drevnina - isto {to i sega. Aj bidete ìvi
i zdravi Makedonci mili moi.
Avtorot
ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI 7
POÊTOK - ARHE
Milionite godini raznovidno i dramati~no go ofor-

muvale dene{niot svet. @ivej i daj im na drugite da ì-
veat. Fotosintezata sozdava zelenilo. Legendite go baraat
sozdavaweto na ìvotot vo voda. Da ne se zaborava son~e-
vata energija.
Agolot na kosmi~koto zra~ewe najpovolen e okolu
~etiriesettiot stepen na koordinatata, okolu Sredozemje-
to. Tuka se za~nalo sè. Toj kruèn pojas okolu zemjata e
po~va na prapo~etok. Narodi, rasi, vrsti, vojni, arhitek-
tura, hrana, nauka, religii, zemjotresi, uragani. Sè {to se
slu~uvalo kako istorija za ~ove{tvoto sè e tuka.
Zemjinata oska e nakloneta i zatoa patot e elipsa.
Golemi visinski razliki pokaùvaat isti klimatski
uslovi {to doveduva do sli~nosta na ìvot od pod Himalai
do Makedonija. Na tie podra~ja naiduvame na sveti zemji.
Sveti kako svetski, kako sonce, kako kosmi~ko zra~ewe,
sveti kako svetski centri. Ako potonala Atlantida, ako
bil potop i ledeno doba, povtorno moème da o~ekuvame
kataklizmi ako se ispravi zemjata od kosiot agol pod koj
potpa|a Makedonija vo nejzinata mestopolo`ba. Toa bi bi-
lo ramnewe na visinski koti {to bi go izmenile i pre-
sozdale ìviot svet.
Od vremeto na po~etokot vo Makedonija ostanale
unikatni pojavi na gradbi, pati{ta, palati, nauka, umet-
8 Angelina Markus
nost, pismo, orudija, oru`jeto so golemo vlijanie i kaj dru-

gi narodi od toa vreme i podocna. Toa se odnesuva na medi-
cinata i na ishranata.
Lebot, vinoto kako pri~est, jabolkoto od rajot, ve{-
ta~kiot mamec za lovewe ribi, sadovite od glina, bronza,
srebro, ~aevite od lekovitite bilki, makedonskata salata i
makedonskiot sladoled, prvi takvi {to ja pravele vojnicite
po osvoenite prostori, sètoa zaedno se neizbri{livi tragi
i vlijanija vrz drugi narodi koi primile po ne{to od nas.
- Nikoj nema ekskluzivno pravo na imeto Makedonija,
ni pora~uvaat, makedonska zemja imalo i vo drugi dràvi.
Taka e, }e im odgovorime:
- Nikoj nema pravo nad Makedonija osven Makedon-
cite. Ako ni vra}aat nema samo zemjata da ni ja vratat, ima
da ni vratat sè {to sme imale: ime, istorija, crkva, jazik.
Aleksandar najslavniot Makedonec trebalo da im pripa|a
na site narodi za da bide celosno prisvoen, samo nivni.
Surogati. Neka si ostane Makedonija kakva {to si bila i
kakva {to treba da bide. Turbulencii ne se poèlni ni vo
prirodata, ni vo istorijata, ni vo opstanokot. Ne moàt
da sozdadat so klonirawe modificirana Deenka, nema dru-
gi kako drevnite Makedonci osven nsledniot gen. Religii-
te imaat svoe tolkuvawe za sozdavaweto na svetot, izgleda
nau~nite sfa}awa te{ko }e se revidiraat za eliminacija
na Makedoncite po osvojuvaweto na svetot, po toa {to go
storile za narodite.
Energijata na vulkanite, uraganite, epidemiite te{-
ko }e se zauzdaat. Pri~insko posledi~nite odnosi na ~ove-
kot i na svetot se uslovuvaat me|usebno, sekoja pojava kako
alka vr{i povrzuvawe i na poznatoto i na nepoznatoto.
Kineweto na atmosferskata obvivka u{te ne znaeme {to

}e ni donese i kakvi posledici }e nè snajdat.
Ako se skine edna alka na povrzanost na svetot, pri-
rodata i ~ovekot mnogu vidovii }e is~eznat. Ako gi snema
planktonite nema {to da jadat ribite, }e se zagrozat pti-
cite i ìvotnite, pa i ~ovekot. Ne znaeme kako toga{ sekoj
}e ìvee za da im ovozmoùva i na drugite da ìveat.
Ramnoteàta na ìviot svet zavisi od son~evata energija,
kosmi~koto zra~ewe, hranata, zdravjeto, pa napredokot.
Potoa se hipoteti~kite objasnuvawa za potekloto i slava-
ta na ovie i na onie. Mnogu tajni i misterii okolu nas-
tanokot, ìvotot i opstanokot nè opkruùvaat. Nemame
odgovor ni lek za obi~en virus kamo li za ne{to posloè-
no. U{te ne go znaeme seto toa {to im bilo poznato na
drevnite Makedonci i fenomenot na svetskite ~uda.
Qubopitnosta kaj ~etirigodi{nite deca go nadminu-
va toa kaj vozrasen ~ovek. Deteto ~ekori vo nepoznatiot
svet, razmisluva, istraùva, bara odgovori i o~ekuva mnogu
pove}e od vozrasnite osven {to im davaat jadewe. Na pra-
{aweto na mojata ~etirigodi{na }erka kako se rodila se
obidov da objasnam so edna ruska pesni~ka vo pra{alna
forma: zo{to babata na kosa ima pavlaka, za{to àbite
spijat bez pernica, zo{to pticite ne nosat narakvi~ki, zo-
{to majkite na lice imaat jami~ki, zatoa i velam, deka ne-
ma katanci za ustata na decata da ne pra{uvaat za sè. Sepak
}erka mi saka{e odgovor i da ja izostavam prikaznata za
{trkot deka toa go slu{nala. I raskaùvav kako sme oti-
{le vo bolnica na eden {alter i sestrata ni podade bebe.
Mene me interesira {to se slu~uvalo do tamu, za toa kaì
mi. - Bara{e odgovor za po~etokot na ìvotot.
10 Angelina Markus
Potoa mol~evme po toa pra{awe, so jami~ki na lice-

to. Ve}e vo idnata generacija ne veruvaa decata deka se ra-
|aat kako sliki na kompjuter, znaat pove}e od nas za svetot
i ìvotot.
Ra|aweto e najlesen i najteòk problem vo taa gole-
ma zbrka na ìveewe na lu|eto. Kako nastanal ìvotot, kol-
ku e povrzan so kosmosot, ima li lu|e na drugi planeti, kako
da im odgovorime na ~etirigodi{nite deca koga ne znaeme
ni{to za nas i si ìveeme kako {to znaeme i umeeme.
Golemoto pra{awe mi go postavi nekoga{niot moj
u~enik Du{ko Damjanovski sega donator na moite knigi,
toa be{e [to jadele drevnite Makedonci? Odedna{ se
otvorija mnogu temi. [to jadele drevnite Makedonci si
velev, isto {to i sega, moèbi vo po~isti prirodni uslovi.
Sega se nametna pra{awe kolku bile zdravi, zo{to bile
tolku izdr`livi, zo{to pravele tolku sadovi, pa kako gi
upotrebuvale. Se pokaà deka ne samo za sebe ~ovekot i za
drugite ìvi vrsti e glavnata alka vo sinxirot na prirod-
nata selekcija, Darvinovata teorija i Mendeleeviot sis-
tem na elementite. Ima edna pogovorka Ako znam {to
jade{ }e znam kakov si. Vkusovi kako i samiot ~ovek: luti,
gor~livi, slatki, soleni. Bolest e bolka kako refleksija
na bolesta a taa e bezbolna. Seto toa zaviselo od ishrana-
ta. I hrana i lek ako se pogodi spored potrebata na orga-
nizmot. Potoa ~itav {to smee a {to ne smee da se jade.
Sekoj ~ovek imal svoja bilka i ako ne ja upotrebuva
}e se razboli ili samo so nea moè da se izle~i. Knigite
na vitamini i proteini, za krvnite grupi i soodvetnata
ishrana, horoskopot, lekovite, dieti, terapii, kontrola
na energijata i mnogu takvi napisi i grià za ~ovekot ne
MAKEDONSKITE DREVNI TEATRI 11
mi dadoa podatoci da moè da se objasni toj fenomen na

Makedoncite i nivnoto slavno postoewe vrz osnova na jade-
wata. Toa me natera da se svrtam na predistorijata i arhe-
ologijata i da gi analiziram site otkritija vo smisla na
upotreba na raznite predmeti vo kujnata na drevnite Make-
donci i od tamu rekonstrukcija na ìvotot i ishranata,
povrzana so celi rituali vo kontinuitet na site epohi.
TERAKOTNI I KERAMI^KI SADOVI
Niz cela Makedonija se utvrduvaat arheolo{ki loka-

liteti. Gi ima okolu pet iljadi i u{te kojznae kolku drugi.
Se iskopuvaat grnci, ~ini, ~a{i, glineni bo~vi, ukrasi i ce-
li ku}i i yidini. Se kopa stotina godini na toa {to niz Ma-
kedonija bilo vo upotreba 5-6 iljadi godini pr. Hr. Od zemja
Golemi vr~vi se otkopuvaat nasekade vo Makedonija.

12 Angelina Markus
niknuvaat par~iwa na ispokr{eni sadovi po nivite, rido-

vite i na sekoj ~ekor koga se kopa, kako arheolozite }e re-
~at se naiduva na slu~aen ili osamen naod. Ve}e i ne se obrnu-
va vnimanie na kupovite crep po oraweto. Iskr{eni sado-
vi, ra~ki, grla, dno vo razni golemini i boi, pogolemi i
pomali. Ponekoga{ celi glineni bo~vi ima vo dvorovite
po selata niz Pelagonija. Gi ima vo Topol~ani, Bela

Crkva, Loznani, Bu~in, Krivoga{tani. So nekoj i se slikav
zaradi nivnata golemina. Pogolemi bea od mene. Vo selo-
to Bu~in, vo dvorot na crkvata toj }up kako golema kaca
kako i drugite se zatvorale so kapak. Se potka~iv na eden
kamen kako na skala i na ubavo izvrteniot rab pro~itav:
Alkomena. Otidovme nad seloto nad edna mala viso~ina na
rit~e da go vidime mestoto na iskopuvaweto.
Nepobiten dokaz za lokalitetot na gradot Alkomena
kako i plo~ata so pismo za Alkomena, sega vgradena vo crk-
vata vo s. Bela Crkva zaedno so drugi desettina plo~i so
pismo i isprskani so cement. Mestoto vo Bu~in se vika Tu-
palo. Koga }e tropne{ so noga se odziva ekot kako i od go-
lemite sadovi. Na celiot prostor na Tupalo, na drevnata
Alkomena bezbroj luzni od divi kopa~i i razna iskr{ena
keramika {to nikoj ne ja esapi. Vo moda se mermerni sta-
tui, po niv e potraga i trgovija. I mermerot se nao|a po
dvorovite. Najmnogu odat pari~kite, ukrasite, bronzata
iako seto toa e del od istorijata na Makedonija. Sosedite
strvni po sè {to e makedonsko ja pothranuvaat strvnosta i
po evropskite zemji.
Lu|e od site tertipi snovaat niz Makedonija prou~u-
vaj}i do kade se reformite za pat vo Evropa. Za Makedonija
se znae nema mesto vo Evropa ni kako dràva ni kako narod.
Sè e zafateno od na{ite artefakti tamu, moèbi nema da
nè primat da ne si gi prepoznaeme, da ne si gi pobarame.
@elezna zavesa od vizi za Makedoncite i sloboden vlez na
site so se kriminal i tu|i znamiwa na dràvi {to ne nè
priznavaat. Lebot od usta im go zemaat na Makedoncite. Se
rasprodadoa i ukradoa.
14 Angelina Markus
Ni ja sobiraat kulturata od predcite {to ni potvr-

duva kako ìveele, {to jadele, vo {to veruvale. Civiliza-
cija niknata na zemja i od zemja niz Makedonija, a ni{to
ne ni ostavaat. I samata zemja ni ja rasprodadoa. Me voshi-
tuvaat iskr{enite keramiki so crteì i pismo. I takvi tie
go ispi{uvaat ìvotot i opstanokot na Makedoncite od
samiot prapo~etok. Deka e taka aj neka yirnat po naselbite
kako ostatok po patot na Aleksandar, }e gi najdat istite
makedonski artefakti i terakotni sadovi celi i vo seko-
jdnevna upotreba, ne kako kr{enica {to nè zatrupuvaat.
Ukrasuvawe i pismo na sadovite.

Naslednici od makedonskata vojska {to upravuvale so

Aleksandriite ostanale tamu pod Himalaite od Hinduku{
do Penxab i Pamir kako Kala{i i Hanzi. Tamu ni{to ne
se kr~ka kako ovde. Tamu vo sekoja ku}a 2300 godini se
~uvaat terakotnite sadovi, vezovite, simbolite i po~ituva-
we na pretcite Makedonci. Go zadràle i jadeweto i gotve-
weto i site obi~ai. Spomen za avtenti~nost kako ìva bit-
nost postoi nasekade kade {to odat i ìveat Makedoncite.
Pominuvam po patot za Negotino i gledam vo parkot
na restoran~eto Crna Reka takov ist }up kako vo Bu~in.
Se ~udev i se pra{uvav {to ~uvale Makedoncite vo tolku
golemi i raznovvidni sadovi. Koja hrana, ìto, masla ili
vino im sluèla za rezerva za vreme na vojni, proslavi ili
nepogodi. Aj neka se najde majstor da napravi od zemja tolku
ubavi, golemi zemjeni sadovi za mileniumska upotreba.
Tropnav so nokt i od dlabinite na dnoto zayvoni temen,
dlabok zvuk na arheolo{ka praznina. Stoev na pragot na
predistorijata, se ~udev i se pra{uvav, sama si davav odgo-
vor za narodot {to ìveel na ovie prostori, imal stil i
darba, so znaewe da najde re{enija i model, da mu ponudi na
svetot primeri za ìveewe. Site makedonski naselbi se
vo podno`je na ridovi, zapliskuvani od reki i pred sebe
pole za izobilstvo na hrana. Kaj da kopne{ }e skr{i{ grne
i vo nego duhot na pretcite nè vxa{uva da go objasnuvame i
da go sakame sopstveniot gen.
Zemjanite sadovi, terakoti i keramika, zapo~nale da
se upotrebuvaat u{te od pronao|awe na ognot. Od toga{
Makedonija bila centar na svetot za koe ni zboruva kon-
centracija na kr{ vo site sloevi na arheolo{ki naodi. Toa
e vremeto koga e napraven najvisokiot skok vo razvitokot
16 Angelina Markus
na ~ovekot, vreme vo koe smisluval kako da go upotrebi og-

not. Ako ~ovek sonuva izgasnat ogan po~nuvale obredi ne
daj Boè toa da se slu~i i ogni{teto da se zapusti. Ognot
gi nateral da pravat sadovi od glina i vo niv da varat hra-
na.Toa gi nateralo da gi upotrebuvaat i metalite za kalewe
na oradija. So niv podobar lov i pove}e hrana i pove}e pro-
teini za ishrana na mozokot, za podobro da misli i da izmis-
luva do lanecot na gu{a za ukras na ènata, za ubavina, za
privle~enost, za zdravje i za ra|awe. Sè po~nuva so hrana-
ta. Site pronajdoci i vojni se za hrana. Zatoa tolkav kon-
centrat na sadovi vo Makedonija. Toa ni zboruva za intelek-
tualniot razvitok i bogatstvata od hrana. Toa zna~i progres
preku sadovite do razli~nite tehnologii za proizvodstvo
i organizacija na ìveewe i pove}e vreme za kultovi.
Od raka na sè toa im odele klimatskite uslovi za
zemjodelie, lov, ribolov, presti`. Izrabotkata na sadovi
za doma}instvo diktirala izgradba na pogolemi ìveali{-
ta, ku}i, palati, tvrdini, novo oru`je za za{tita i rasko{.
Seto toa odelo preku ishranata za da se misli nau~no i fi-
lozofski. Poinaku misli onoj {to ìvee vo koliba od onoj
{to ìvee vo palata. Kolku podobro se ìvee tolku podo-
bro se misli i se po~ituvaat redot, obi~ajot, zakonot. Glad-
nite lu|e si go rasipuvaat mirot so gnev i razbojni{tvo.
Deneska toa e profesija na celi narodi. So hrana }e se
re{i genocidot vrz ~ove{tvoto. So proizvodstvo: vrabo-
tuvawe, plata, kupuvawe, potro{uva~ka, kapitali, novi
ekonomski merki za kru`noto dvièwe i ciklusite za
bogatewe i osiroma{uvawe.
Ogni{tata, grncite, ~iniite, ~a{ite nosat makedon-
ski beleg na sebe. Grne so edna i dve ra~ki napraveno vo vid
na afion (mak), na pe~urka, ìvotinski glavi, na telo ili

amfora vo vid na èna ili ènski gradi. Kakva imaginacija:
da pie voda od sad vo forma na gradi i da go zamisluva
maj~inoto mleko. Da pie vino od ~a{a so grafemi na pismo
ili makedonski {tit so stilizirani sonca. Ne se znae koj
Sadovi vo vid na glavi od ìvotni.

18 Angelina Markus
bil pogolem umetnik, toj {to go sozdaval ili toj {to go

koristel predmetot koga se jade ili pie. Okolu ogni{teto
kult na predmeti. Predmeti za ukras i za hrana. Samoto
ogni{te ograduvano so kamewa em ukras em funkcija. Po-
prskani so voda toplite kamewa ja zagrevaat neolitskata
ku}a kako so parno greewe i toa e videno vo Makedonija.
Vremeto na keramikata ni go pretstavuva tvore~kiot
um vo vid na geometriski {ari, crteì od ìvotot na zem-
jodelieto, lovot, boèstvata i kosmografijata. Imame
sadovi vo forma na ptici ili crteì na ptici, bilki i
drugi ìvotni. Znacite, simbolite, porakite gi povrzuva-
le lu|eto vo edna makedonska nadarenost so ista kujna {to
go izrazuva celoto ìveewe. Sè bilo obmisleno, sinhrono
da deluva kako kalendar za polski raboti, praznuvawe i
nazdravuvawe. Obi~aite so mileniumi sozdavani prisut-
Del od postavkata na Muzejot na Makedonija.

ni se nasekade. Po
arheolo{kite is-
kopuvawa izobil-
stvo od keramika i
po nekoe grne so pa-
ri~ki. Vo edni is-
ti depoa isti pa-
ri, isto oru`je:
me~, kopje, {tit,
{lem na makedon- Drevno
ogni{te i
ski voini, isti sa- pe~ka so sadovi.
dovi za ista name-
na, ista grn~arija od racete na istite Makedonci. Golema
e vozbudata za soznanieto na toa {to e arho, arheolo{ko,
anti~ko nasledstvo na drevnite Makedonci. Golema e vozbu-
data so o~i da gi vidi{, so race da gi dopre{ predmetite
na na{ite lu|e {to gi pravele i upotrebuvale niz dolgiot
period na istorijata. Nekoi takvi predmeti isti se so
dene{nite i na isti na~in se upotrebuvaat vo sekoja make-
donska ku}a. Ne treba da gi barame po muzeite sè e vreàno
vo na{eto iskonsko se}avawe i dene{noto ìveewe. Mnogu
drevni recepti niz generacii stignale do nas, nè doprele
i nè osvoile. Sinxirot se dolì i obnovuva sekoi 200 godi-
ni. Toa {to sum go slu{ala od dedo mi Vele za tatko mu
Risto i dedo mu Dimko im go raskaùvam na moite deca i
vnuci. Toa e znaewe prenesuvano od 7-8 generacii, toa se
imiwa generaciski povtoruvani od Biblijata vo sekoja
familija.
Baba mi Mitra kisele{e mleko vo grne i bez da ja iz-
mie majata utredenta sipa{e novo mleko i taka vkusot si
20 Angelina Markus
ostanuva{e sekoj den ist. Gi pametam receptite od baba mi

i veruvam deka tie po pat na se}avawe doprele od davnina.
Znam da ja napravam ~orbata so koprivi. Toj recept mi e od
detstvoto:
Rano naprolet odevme da sobirame

polàvi duri se zape~ateni da ne se lig-
avat. Potoa sekoe dete ja dopolnuva{e
torbata so vrvovi od mlada kopriva. Vo
kotle na pirustija tivko se varat
is~istenite polàvi. Se dodava malku
oriz i mleko a na kraj se dodava kopriva-
ta. Se preliva so izmateni jajca vo kise-
lo mleko i se ostava da ostini. Od crep-
na se vadi poga~a i se ru~a so toa {to
dal Gospod. Doma}inkata e toj Gospod vo
ku}ata.
Nasledeno i e znaeweto kako da se hranat zdravi gen-

eracii. I seu{te se gotvi vo glineni sadovi. Ponekoga{
od loznica }e skinam laster, }e go izlupam i }e go izedam.
Toa mi ostana od detstvoto, koga nè nosea na lozje. Sednati
na ~ergi~e, decata mali za rabota, gi lupevme i gi jadevme
lasterite so leb i presno sirewe. Potkr{uvaweto na loz-
jata se pravi za da zavrzi rodot, da ne bega silata. Ajde
jadete, ni velea, }e rastite kako loza i ne odete vo dolot
vo koj plivnala zmiska treva, da ne se rasonilo nekoe ì-
vin~e (zmija). Site spomeni od detstvoto mi se sveì, zatoa
sega moàm da sproreduvam za principot vo ishranata na
Makedoncite deka bila ista, sveà i gotvena i posluùva-

na vo sli~ni sadovi. Sè bilo vo osnova na varewe vo grnci
i druga keramika, kako i sega koga se podgotvuva tav~e
grav~e ili selsko meso.
Sveòto ovo{je kako i sega se jadelo kako: grozje so
leb, domat so leb, lubenica so leb, diwa so leb, slivi so
leb za da ne boli stomak. Smokvite i maslinkite se jadele
taka, bez ni{to, ni vareni, ni pe~eni, ni storeni.
Mnogu sliki, mozaici, crteì, sadovi i oradija ni
raskaùvaat za toa koja tradicija bila ishranata. Na edno
mesto se otkopuva kamena sekira, terakota i keramika,
bronzeni i srebreni kotliwa, tepsii, kompletni escajzi,
zlatni tawiri, ~a{i i bokali {to gi upotrebuvale Make-
doncite i drugi narodi {to bile vo atarot na Makedonija.
Aukciskite ku}i trguvaat po svetot so makedonski arte-
fakti. Sekoj predmet prijaven od nepzonat lokalitet vres-
ka: Od Makedonija sum od centarot na svetskata kultura.
Statui, stakla, moneti, nakit, ikoni, keramika, si gi znae-
me na{i se, gi pritajuvale za {itkawe, moèbi eden den sè
}e se obelodeni. Dovolno e da se priznae.
HRANATA VO DREVNA MAKEDONIJA
Ako sakame da zboruvame za zdrava hrana {to dava

energija za decata vo rastewe, za voinot i narodot treba
da identifikuvame {to imalo toga{ za jadewe od drevni-
na do sega. [to is~eznalo, {to preìvealo, {to se izme-
nilo. Osnova na se vo ishranata bilo i e lebot i vinoto,
toa {to od Makedonija oti{lo kako pri~est vo hristijan-
22 Angelina Markus
skiot svet. Toa zna~i ìtatata i ovo{jeto. Da ne ja zabo-

ravime i ribata vo Tajnata ve~era na apostolite. Toa zna~i
jaglenohidrati, vitamini, minerali i proteini, kakov {to
e sostavot i na dene{nite jadewa.
Vo mnogu neolitski nao|ali{ta kraj ogni{tata vo
sadovi se nao|a ìto. Vo mnogu gradovi, isto taka, ìtoto e
prisutno kako hrana za na onoj svet. Treba da se razjasnat i
mnogute votivni sadovi prisutni vo grobnicata na Filip II.
Nekoga{ grobovite raskaùvaat za profesijata na lu|eto,
za bolestite, za hranata, za religijata.
Vo grobovite na voinite ima oru`je, kaj lekarite
instrumenti, kaj decata igra~ki i kaj site tragi od hrana
{to viree na tie prostori. Na nadgrobnite spomenici
pokraj likovi na celi familii se gledaat sadovi za napiv-
ka, po nekoe drvo, cvetovi i reljefot na kowot, ku~eto i
zmijata. Licata se od belata rasa, od Makedoncite {to ì-
veele na trite kontineti. Vireele site ìtarki; p~enica-
ta, orizot, ovesot, r`ta, sojata i razni drugi zrnesti bilki
od koi se pravele bra{na za ka{i i leb i dodatok vo manxi.
Prigotvuvawe na
lebot.
MAKEDONSKITE DREVNI TEATRI 23
Interesen e podatokot
deka p~enicata bila hrana za
robovite i slugite a so oves
se hranelo plemstvoto i car-
skite familii. Zob od site
ìta bila hrana za kowite.
Ku~iwata i ma~kite grickale
koski okolu trpeza i ~esto se
go{tevale i so ponekoja ulo-
vena ptica. Najbogati opisi
za hranata i najdobri dokazi
ni dava Homer. Kako se ora
zemjata za posev, kako se `nee
ìtoto, kako se mele ili tol-
~i zrnoto, kako se pe~e lebot
i vo ko{nica se nosi kaj arga-
tite vo pole. I so arheologi-
jata doznavame mnogu za ishra-
nata. Opisot na bilkite i
ovo{jeto se ~est motiv vo mo-
zaicite, na vencite i posta-
mentot na skulpturite i vo
razni artefakti kade {to
lovorot, lozata i cvetovite
se ~esto prisutni. Toa ni ka-
Tava za prèwe jajca 2000
ùva za mestoto i ulogata na godini vo upotreba.
lozata, kako pijalok, za lovo-
rot i kako za~in a cvetovite kako lek i napivka. Mozaik-
ot so Flora e predaden so najgolem sjaj na boi i cvetovi pod
vlijanie na makedonskite muzi vo Pompeja. Pod pepelot na
24 Angelina Markus
Vezuv vo palatata na Paunot so~uvan e mozaikot na Alek-

sandar so falangata vo borba so Darie, edinstven portret
kako yidna freska, preìvean od toa vreme.
Vo prvite godini po Hrista site rimski gradovi isti
se kako i makedonskite. Tie prezele se od Makedonija pa
koga zboruvame za Pompeja se {to e konzervirano i so~u-
vano go potvrduva makedonskite karakteristiki na ìvee-
we. Isti se palatite, parkovite, kujnite, sadovite, moza-
icite, bilkite, ìvotnite. Koga Kosidovski ja opi{uva
Pompeja kako da se {etal po makedonskite prestolnini od
Pela do Aleksandrija.
Opisite na rajskata gradina i kov~egot na Noe vo
bliblijata kako da pravat popis za sè {to vireelo, raste-
lo i se hranelo po poteklo od Makedonija. Lu|eto, nivniot
izgled, carevite i voinite najdobro niz toa se gleda kako
se hranale i kako rabotele i na {to mislele Makedoncite
so site svoi izumi za podobar ìvot na lu|eto. Aristotel
tatkoto na site nauki i na biologijata prv ja registriral
ishranata na Makedoncite.
Napi{aniot zbor i opis ostanati vo golemata i prva
takva sistematizacija na naukite od Aristotel vo deloto
Fizika ili za prirodata ni dava pravo da sogledame {to
sme imale od toga{ dosega za jadewe.
Teofrast u~enikot naslednik na Aristotelovata
nau~na misla ja prodolìl rabotata na popis na site ìvotni
i bilki od Makedonija. Lekovitite bilki posebno bile tre-
tirani kako i kaj Hipokrat. Taka sega site enciklopedii,
prira~nici za medicina i razni spisanija moàt da se sluàt
so makedonskite izvori za recepti za medicina i ishrana,
pijaloci. Evropskata nauka po biologija i botanika }e be{e
mnogu posiroma{na bez Aristotelovite istraùvawa. Prvi

opisi na raznovrsniot ìvotinski i botani~ki svet napra-
ven e na makedonsko podnebje i prvite recepti se praveni za
makedonskiot narod potoa se pro{iruvala nivnata prime-
na. Hranata bila i ostanala kako lek, preventiva i imunitet
i zatoa, retko {to e izostaveno vo upotreba. U{te pove}e se
pro{iruvale so Aleksandrovite patuvawa niz svetot i so
toa se zbogatuvale Aristotelovite laboratorii vo liceu-
mite niz Makedonija. Taka se steknuvale novi vrski na pok-
valitetni jadewa na {to rabotela cela falanga nosej}i novi-
ni i tamu i vamu. Od tamu makedonskata kujna e sli~na so
kujnite na mnogu narodi do Indija. Ne se pravele hibridi
kako sega, site primeroci se zadràle vo original. Original-
ni bile semiwata {to gi raznesuvala vojskata. Dolga e lis-
tata na razmena i opstanok na bilkite, ìvotnite, ìtata,
ovo{jeto, za~inite, zelen~ukot, zaedno so receptite na jade-
we. Nema {to nema vo Makedonija. Bivoli, stoka, bilbili,
planinski kowi, istoto {to gi ima i vo Indija.
Makedonija kako zemja so mnogu son~evi denovi, izo-
bilstvo na voda od rekite i ezerata e pogodna po~va za
vireewe na raznovidni rastenija. Lukot, kromidot, morko-
vot, zelkata, razni salati, ovo{je ja vrzuvale ednata so dru-
gata sezona. Niz {umite rastela leska, badem, orev, kosten
kako rezervoar za minerali.
Jabolkoto, duwata, grozjeto, razni napivki sluèle
za hrana i sokovna napivka. Pokraj vinoto se koristelo i
pivo i mineralna voda vo mnogubrojnite svetili{ta so po
nekolku bawi. Vo enciklopedija pi{uva deka Afionot
(makot) od Makedonija so liljakova boja bil najkvaliteten
vo svetot. Od nego se pravele so slaba doza napivki za nama-
26 Angelina Markus
luvawe na bolka, zabobolki, pora|awa, hirur{ki interven-

cii. Alkoholot sluèl za dezinfencija na grloto, ranite
i racete, kako prevencija od infekcii. isto kako i denes.
Griàta za lekovitost na hranata se dolèla na visokiot
stepen na razvitok na naukite vo Makedonija. Predimstvo
vo ishranata bila najkalori~na hrana za da ja odrùva ener-
gijata i zdravjeto.
Drevnite Makedonci bile krupni, plavi, zdravi lu|e
so golema umetni~ka i voena darba. I kako da ne bile tol-
ku sposobni koga se hranale so ~ista proteinska hrana od
raznoviden dive~. Elenot, zajakot, kozite, volot i pticite
ovekove~eni se vo mozaici po site gradovi niz Makedonija,
Vo Stobi, Herakleja, Lihnida, Pela, Dion, Efes...
Opisi za toa kako
lovele i {to jadele Ma-
kedoncite vo Biblijata,
vo Ilijada, vo zapisite na
Aleksandrovite generali
kaj Nearh, Ptolomej,
Evmen. Od niv najdobro
doznavame kako jadela i
kako piela makedonskata
vojska na banketite po
bitkite. Na site statui
Artemida e vo pridru`-
Naslikana scena od lov
ba na elenot, vo site sve-
tili{ta koga se slavela plodnost. @rtvenoto jare pozna-
to ni e od mitologijata i gozbite so `rtvi od 100 ìvotni
{to trebalo da se izedat za sre}a i uspeh na sekoj praznik.
Se znae so tolku meso kolku vino }e se ispie, kolku leb }e
se izede, kolku salati i ovo{je }e se posluì. Ahil sam go

podgotvuval mesoto. Otkako }e se pomolele so `rtvi na
Bogovite po~nuvalo jadewe, piewe, peewe i natprevari so
denovi. Taka mitologijata, istorijata i hranata se najdu-
vala na ista masa. Takvi narodni veselbi i deneska se pra-
vat za svadbi i crkovni praznici.
Poga~a, vino i bogat ru~ek za sekoj patron se obezbe-
duva vo manastirskite konaci. Taka bratot Zlate od R à-
novce kaj Kumanovo za denot Sveti Jovan sekoja godina na-
hranuva i po dve iljadi gosti. Liturgija, pri~est, blagoslov
i veselba cel den me|u narodnite nosii izloèni kako i
tie da igraat oro narodno. Site tie proslavi kako da ja
obnovuvaat energijata za cela godina.
Narodot znae {to da zgotvi za posni denovi i kako
ponekoga{ se posluùva cel vol na manastirskata trpeza.
Na Sv. Bogorodica vo Berovo vo 100 kazani se gotvi hrana
za narodot. I vo mnogu opoàreni mesta sega narodot se
vra}a, barem edna{ godi{no, za praznik na crkvata za da
prosti za rasturaweto na ogni{tata i na trpezata da im
prostat na teroristite, pomiluvanite za nivnoto diveewe
niz selata vo Makedonija. Ritualot na masovno proslavu-
vawe se odràl pove}e iljadi godini vo memorijata na ma-
kedonskite lu|e. Tie se slavat bilo kade da se vo svetot.
Ni vojni, ni grabeì, ni{to nema da gi spre~at da si gi
slavat praznicite so najubavi momenti na ìveewe. Najte-
sno povrzana so tie gozbi e trpezata. Na bogata trpeza Ar-
helaj vo Pela go sobiral celiot umetni~ki svet. Zaedno
lovele divi sviwi i zaedno sednuvale edno do drugo koj od
koj poslavni lu|e kako Tukidid, Evripid, Agaton, \or|ija
i mnogu princevi od Makedonskata carska ku}a. Vo takov
28 Angelina Markus
lov Odisej se zdobil so

luzna vo nogata. Vo ta-
kov lov se sobirala ca-
reva hrana za voinite i
narodot. [umite bile
prepolni so dive~ i site
ja sakale zdravata hrana
i lekovitoto ovo{je i
bilki. Znaele Makedon-
cite za kalori~ni jade-
wa, kontrolirana izdr-
`livost i raspoloènie
kaj vojskata kako uslov
za dobra borba i uspeh.
Dive~ot po make-
Eòt i polàvite gi ima niz
donskite {umi bil ne- dvorovite, ogradite i dolinite
broen. Divata sviwa, ele- niz cela Makedonija.
not, zajakot, eòt, èl-
Aplikacija na sonce i ribi Servirawe na prepelica so

na kerami~ki sad. zelen~uk.
kata, polàvot i denes-

ka se specijaliteti a
doma{nite ìvotni se-
kojdnevna ishrana. Di-
vite guski i pajki, mi-
sirkite, koko{kite,
prepelicite, najmnogu
si go na{le mestoto vo
moazici i crteì po
tawirite i drugite sa-
dovi. Ribite gi lovele Razni
i gi podgotvuvale na mirudii.
razni na~ini i gi ima-
lo preku cela godina.
Mnogu ribari po svetot ne znaat kade e Makedonija a znaat
kako Makedoncite prv pat izumile ve{ta~ki mamec. Voda-
ta bila ~ista za pastrmkite od rekata Bistrica kako i od
Ohridskoto Ezero kade {to se sobrale tolku endemiti {to
gi nema nikade na svetot (jagulata i ohridskata pastrmka).
Reka {to te~e niz grad se smeta za sveta. Site reki vo
Makedonija se takvi. Takov e Aksij, na{iot Vardar {to nosi
ime na re~en Bog, za razlika od Posejdon - bog na moriwata.
Aksij ima i svoe crkovno ime povrzano so kr{tevaweto. Go
narekuvaat vtor Jordan vmesto prv zatoa {to e mnogu postar,
posvet i pro~uen. Crkvata go dala imeto za Aksij kako reka
Dostojna i Dobrina, za kr{tevawe i pokrstuvawe.
@ivotnite, pticite, ribite se glavnite proteini,
vareni so mnogu zelen~uk i mirudii, mlekoto i ovo{jeto
gi davale kalori~nite vrednosti vo hranata na Makedonci-
te. Toa e hrana soodvetna na naporite i izdr`livosta {to
30 Angelina Markus
gi pravi Makedoncite tolku poznati i slavni vo svetska-

ta istorija. @rtvenoto jare, pri~esta, postot so riba go
davale ritualniot ton na snagata na lu|eto od Makedonija.
Lu|eto borci od bujniot Aksij crvenkosi, li~ni, dobro
vooruèni, kako {to gi opi{uva Homer, toa se Makedonci-
te od site plemiwa dojdeni vo Ilij deset godini da go
branat od naemnite vojski. Nekoga{ tie plemiwa premi-
nale kon istoto krajbre`je pod drugi imiwa kako Brigi,
Lidijci, Paflagonci, Karijci, Etrurci sli~ni so Make-
doncite po kultura, pismo, bogatstva vo hrana i oru`je. Po
Trojanskata vojna tie se vra}aat doma, okolu Jadranskite
vodi, za podocna toj silen gen vo vremeto na Aleksandar,
da dominira niz celiot toga{en poznat svet, ikumen.
Elejskiot filozof Ksenofon vo eden fragment gi
opi{uva tie lu|e: Plavite lu|e so sini o~i i plavi dolgi
kosi imaat bogovi sli~ni na niv, kaj Epiopjanite i bogovite
se crni, so tapi nosovi i gruguravi kosi. Koga i volovite
bi imale bogovi i tie bi bile volovi. Zabeleàni se kaj
Indijancite i Afrikancite beli bogovi, svetli, albini,
kako kaj Makedoncite {to se angelite, beli i mo}ni sveti
voini. Bikot vo Krit, Egipet, Vavilon se bogotvori i se
jade. Toa e verba kaj mnogu narodi da kasnat od naforata i
od `rtvata za da zajaknat. Bikot statua, straà na gradovite.
Makedonskata falanga pominala vo ritualna pro-
cesija niz portite na Vavilon pome|u redovi spomenici i
krilesti bikovi. Toa bile kultovi izme{ani so Mitologi-
ja i hrana. Taka Makedoncite se dvièle niz svetot osta-
vaj}i nasekade hrana, obi~ai, kultura. Sè {to ima vo Make-
donija i {to donela falangata ja napravile Makedonija
ogledna botani~ka gradina, rajskata gradina od Biblijata.
Nema hrana {to ne uspeva vo Makedonija. Eve sega go-

lem napliv na plodorodie od kivi i japonskoto jabolko. Se-
pak, najdobro e site da si se hranat so toa {to viree vo sop-
stvenata sredina zaradi naslednata adaptivnost i imunitet.
ISHRANA NA MAKEDONSKATA VOJSKA
Vojnicite od sekoga{ bile posebna vrsta kaj sekoj na-

rod. Toa e izdr`liv, treniran ~ovek, sposoben vo sekoja sre-
dina. So golema qubov majkata mu go dava oru`jeto na Pat-
roklo, na Ahil i na mnogu poznati borci vklu~uvaj}i gi i
amazonkite. Oru`jeto za vojnikot e kako nakitot na devojka
stokmena za svadba. I za vojnikot se upotrebuva ist zbor -
nakiten so oru`je. Majkata na Spartanecot mu go dava {ti-
tot so zborovite: So nego ili na nego. Oru`jeto e dobro
poznato i mnogu slaveno. Nikoj ne zboruva za vojni~kata tor-
ba so hrana, a tokmu taa go spasuva ìvotot na vojnikot koga
e ranet ili pobednik. Prirodata ima mnogu stapici za osvo-
juva~ite na nepoznati tereni. Sekoj mora da gi znae site tak-
tiki za preìvuvawe so postapno priviknuvawe, do toga{
sojuznik mu e torbata so rezerva na energetska hrana. Edna{
pro~itav deka vojna tajna bil ru~ekot na vojnikot.
Za toa {to e vojna tajna se raspravav so eden u~enik.
Tri dena mi bega{e od ~asovi, se {eta{e po gradot i uì-
va{e vo nekakva sloboda duri drugite u~ea. Kade be{e, mu
velam i kako od pu{ka isfrli: Na regrutacija bev. Mu
pobarav izvinuvawe Vojna tajna - bilo toa a vojnikot ne
smeelo da se raspra{uva, raportira i si sedna pobedni~ki.
[tama trae{e cel ~as, ne di{ea, im gi slu{av srcata. Koga
32 Angelina Markus
gi pravdav izostanocite eksplodira smea. Im popu{tiv na

idnite generacii vojnici, tie stanaa `rtvi na bezbednost,
na terorizam, na neza{titenost. Se rasturija za ovie 15 go-
dini, koj znae dali povtorno }e se sobere celata generacija
vo eden klas, se stutkale vo svoite vojni tajni Makedoncite
barem da kaàt ne{to, da napi{at ili da se nasmeat. Siro-
ma{tijata ne e nikakva tajna, gi stega, gi pla{i, gi zagrozu-
va ìvotite na site Makedonci so glad.
Poimot za vojska vo svetot e makedonskata falanga.
Voin {to go oblagorodi svetot be{e Aleksandar, se rodi,
ìvee{e i se bore{e za Makedonija. Poim i mit za kosmo-
polit. Se griè{e i odlu~uva{e za sekoj vojnik. Torbata
na Makedonecot vo dolgite pohodi be{e polna so hrana.
Sekoj vojnik nose{e bra{no, voda, suvo ovo{je, semki, su-
vo meso, riba i za~ini. Pogolemata rezerva so hrana se dvi-
Aleksandar i falangata.
è{e vo kolite na krajot na falangata i se podgotvuva{e

hrana za site po zalogoruvaweto.
Koga Makedoncite zapo~naa da gi osvojuvaat persis-
kite teritorii, generalite go sovetuvaa Darij da gi zapali
ìtata, da ja uni{ti hranata za da umrat Makedoncite glad-
ni na nivna teritorija. I da im uspee{e toj plan, pak }e bea
pobedeni, so toa, persiskoto naselenie }e izumre{e glad-
no. Palewe na hranata i begaweto na naselenieto e pozna-
to i ~esto primenuvano. Taka Napolen vo 1812 godina vleze
vo praznata Moskva. Gladna i izmrznata francuskata vojka
ne se vrati doma. Napoleon ne mu be{e dorasnat na make-
donskiot gen iako go imitira{e Aleksandra. Gladot i be-
lata smrt gi pokosi Francuzite na ruska zemja so sibirski
stud. Falangata na Aleksandar gi izdrà Himalajskite stu-
dovi so rezervnata hrana od vojni~kite torbi. Drevnite
Makedonci bile izdr`livi, imale i znaewa i sre}a za uspeh.
Francuzite ne znaele da se spravat so ruskiot stud. Nave-
~er zaspivale iljadnici se razbuduvale samo stotina od niv.
Ruskata zemja i klima mu se osveti i na Hitler. Francuzite
i Germancite ne se Makedonci za da vladeat so ogromni
prostori so golem nau~en potencijal i iskustvo. Makedon-
skata energija na vojskata se dolè{e na trening, ishrana
i silna psihofizi~ka konstitucija. Lekarite, filozofi-
te, glumcite bea zadolèni da go so~uvaat zdravjeto i duhot
na vojskata. Samiot Aleksandar od detstvoto ima{e sovet-
nici za hrana i svoeto iskustvo i rezultati gi primenuva-
{e na vojskata. Pokraj tolku generali, princovi i specija-
listi za sekoja struka Aleksandar sam odlu~uva{e koga i
{to treba da jadat i pijat vojnicite. Sekoe utro posedna-
ta vojska go ~eka{e svojot pospan car da se razbudi za da po-
34 Angelina Markus
jaduvaat zaedno. Toa e zapi{ano od site anali, kako Alek-

sandar go kontroliral zakrepnuvaweto od dolgite mar{evi
ili bitki. Poznato e kako Aleksandar gi hrabrel, kako gi
le~el, kako nazdravuval so vojnicite i kako gi sovetuval
da ja odrùvaat energijata. Aloeto i smiqot bil obrok za
imunitet i brzo zazdravuvawe na rani. Slatkoto makedon-
sko drvce ja spre~uvala èdta i do osum dena niz pustinite.
Patuvaj}i so nedeli vojnicite vo usta drèle jatka
od ovo{je ili korka leb za da se la~at sokovi, ja ublaù-
vale èdta dodeka ne se ispita vodata i hranata od nepozna-
to poteklo. Taka ne se gubi te~nosta od organizmot tuku
plunkata se golta i temperaturata na teloto bila ista i
vo toplo i vo ladno vreme. Posle sekoj obrok xvakale lis-
tovi od nane, magdonos i bosilek za ~istewe na zabite i
zdivot. Aleksandar go delel i posledniot zalak i posledna-
ta kapka voda so vojnicite.
Pove}e avtori i biografi pi{uvaat za slu~ka vo pus-
tinata kako na Aleksandar mu podale voda i toj ja isturil
vo pesokta ne sakaj}i da pie pred èdnite vojnici. Toa {to
moè da go podnese i izdrì carot moàt site makedonski
vojnici. So veselbata, pieweto, jadeweto i peeweto se od-
likuvaat Makedoncite. Toa vo nasledstvo vo krvta im e
preneseno u{te od Dionisiskite povorki i procesii niz
Makedonija. Koga po patot na falangata naiduvale na vino-
vata loza, Makedoncite se veselele potsetuvaj}i se na lozo-
vite nasadi grozdoberi i natpivawe so vino od polnite
me{ini vo svojata rodna zemja.
Mnogu ~esto Homer i vo Ilijada i vo Odiseja pi{uva
za grozjeto i vinoto kako za hrana, lek i okrepuva~ka napiv-
ka. Taka kiklopot Polifem be{e oslepen otkako Odisej go
ispijanil. Zemale ov~o sirewe, ovci i ovo{je za na pat so

brodot niz Egejot. Feni~anite na Odisej mu go napolnija
brodot so mnogu darovi, obleka, hrana i vino za na pat do
Itaka. Tamu zasednale strojnici i ergeni baraj}i ja Pene-
lopa za èna, pa mu izele sviwi, stada ovci, mnogu ovo{je i
seto vino go ispile razni natrapnici {to mora{e da gi ubie
da go za{titi narodot i da ja so~uva hranata.
Vinoto vo Makedonija se pielo pove}e od voda. Seko-
ja godina so regrutite od Pela trgnuvale karavani i brodo-
Sadovi za vino i maslo.

36 Angelina Markus
vi polni so hrana i vino za falangata. Vo iskopinite i

potonatite brodovi se so~uvale redovi na }upovi, amfori,
me{ini terakotni i zlatni pehari od koi{to Makedon-
cite nazdravuvale so vino. Tie proslavi vo ~est na bogo-
vite, carevite, heroite brzo se pro{irile kako rastot na
vinovata loza i taka brzo lozata si go na{la mestoto vo
umetnosta.
Listot od vinovata loza i grozdot izvajani ili iz-
dlabeni se okolu site statui na Dionis {to stoele po tea-
trite i palatite. Gi ima po ritualnite sadovi, {titovite,
freskite, ikonostasite, drvorezot, nakitot, sadovi od raz-
ni metali, nasekade tie se potpis i pe~at vtisnat za da sve-
do~at za makedonskoto bogato ìveewe. Vinoto svrzano so
proslavi se pie od èd, navika, za metabolizam, za zagre-
vawe, otpornost, nastinka. Se pie kako {ira, brlivo vino,
mlado vino, otstoeno, skiseleno, preraboteno, stopleno,
pre-se~eno, vino za veselewe. Aj da ne gi u~ime znaat Make-
doncite kako vinoto da go pravat i da go pijat. Malo dete
na pri~est vkusuva vino i cel ìvot ne go zaborava.
Tie {to ja napu{tile Makedonija nostalgi~ni se po
poliwata so lozja, pa zareùvawata na Sv. Tripun, grozdo-
berot i vinoto. Aj da se napieme za zdravje na site i za du{a
na branitelite na Makedonija.
Nema kraj na vinskata tema i grozje. Rano grozje, zim-
sko, grozje od stara loza, belogrozje, crno, komiwa, jaguri-
na. Kakvo e grozjeto takvo e vinoto. Manastirsko vino, vi-
no za kana~ka, za ru~ek so riba, so jagne, so prase i so sekoe
jadewe se pie vo Makedonija. Jas ne sum go probala, ne do{-
lo na red od tolku pija~ki {to ni gi ostavile drevnite
Makedonci od ovo{je, od mleko, od med.
Medot e priroden dar od p~elite i pretstavuva slat-

ka hrana i mo}en lek. Na liceto na carot na zlatnata maska
od Trebeni{te mu sletala p~ela u{te od pred 2500 godini.
Ja gledame p~elata i vo zlatnite kruni vo cvetovi od Fili-
povata grobnica. Ja ima i na stari pari. Ja ima p~elata po
{umite, pe{terite, dvorovite rabotliva kako narod, orga-
nizirana kako dràva za roewe i kooperativna e so lu|eto
i so prirodata. Ni dava medovina kako napivka so voda, so
~aj, so vino, so mleko. Gi hranela Makedoncite odsekoga{.
Medot vo grne so godini ne fermentira i ne gubi od ener-
getskata vrednost. Vo analite za smrtta na Aleksandar
zapi{ano e deka bil staven vo sandak so med. Medot kako
konzervans za podolgo stoewe na testenini i kola~i {titi
od muvla i ako i taa ne e {tetna kako prethodnik na peni-
cilinot. Ubodot od p~ela re~isi e pove}e korisen odo{to
{teten. Le~i reuma, zasladuva, imunizira bez vakcini,
spre~uva epidemii i nastinki. Sepak na {trek da se aler-
gi~nite. Deset ubodi od p~ela ravni se na kasnuvawe od
zmija. Moè da le~i i da usmrti i p~elata i bilkite.
Sobira~ite na hrana od sekoga{ znaele da se za{ti-
tat bez da gi uni{tat p~elite. P~elinok ili mati~wak
raste vo blizina na ko{nici so p~eli. Mirisot na p~eli-
nok ja namamuva maticata da gi zbere p~elite pri roewe. Ne-
koga{ toa moè da bide i ~ove~kata raka. Toga{ p~elite ne
go kasnuvaat ~ovekot i ako se slu~i toa nema da ote~i, da po-
modri ili da se onesvesti zo{to takov ~ovek ima vdi{ano
od lekovitata mo} na medot i p~elata, imuniziran e. P~e-
lata, toj mal insekt od polenot na cvetovite pravi nektar
i ambrozium za dolgove~nost i besmrtnost. Da se zadovolime
so obi~nata upotreba na medot. Makedonskata vojska znaela
38 Angelina Markus
kako da go upotrebi medot, za{to samiot pohod bil edna go-

lema nau~na ekspedicija i ne ja prekinuvala vrskata so ta-
tkovinata. Makedoncite ne samo medot tuku seta hrana ja
upotrebuvale ako bila sli~na na doma{nata kako semiwa,
salati, mirudii, pe~urki, ovo{je, pa potoa sè drugo. Sè e
tolku povrzano vo svetot i toa treba da se znae i da se po~i-
tuva. Kvalittot na hranata od cvetovite, trevite i ovo{nite
gradini, a seto toa od plodnata zemja i sonceto za da bidat
Makedoncite takvi kakvi {to bile so svojot ekskluzivitet.
U{te treba da yirneme vo vojni~kite torbi na Make-
doncite. Nosele i su{eno ovo{je od smokvi, slivi, kajsii,
grozje, kru{i i jabolka vo mali koli~ini kako energetska
rezerva, dopolneto so semki od ko{tano ovo{je. Kru{ata
i jabolkata vo Makedonija se se~ela na polovina i so sè
semki se stavala na provev da svene pa na sonce da dehidri-
ra. Isto taka, i kajsiite i slivata so sè koski se su{ele i
ostanuvale meki i vkusni. I koskite se jadele i sluèle za
rasad na mnogu ovo{ja {to nekoi narodi i deneska go su{at
ovo{jeto kako {to pravela makedonskata vojska. Taka pej-
saìte okolu Aleksandriite vo Azija osamnale so novi
ovo{ni gradini kako makedonskite.
Pred triesettina godini od Ki{iwev u~itelot done-
se 10 godi{no dete da pee na Zlatno slavej~e i osvoi prva
nagrada. Ni bea na gosti i kako {to e redot ni podarija su-
{ena kajsija ista kako na{ite. Od semkata porasna drvo so
ist vkus na kajsijata kako i na{ite. Po dve ipol iljadi godi-
ni kajsijata se vrati doma po istiot pat kako {to falangata
go odnela ovo{jeto kaj Amur Darja. Nie im podarivme xem-
peri od ra~no predena i pletena volna. Tie gi pomirisaa i
rekoa deka i nivnite ovci taka mirisaat pa krvta ne e vo-
da rekoa mislej}i na Aleksandar. Svetot e tolku mal, lu|e-

to se tolku bliski kako od v~era. Zemjata e kako to~ka na
kvadraten hamer sporedena so golemina na galaksijata, zatoa
se normalni site sli~ni raboti {to ni se slu~uvaat. Zemja-
ta e tolku mala vo kosmi~ki razmeri {to soznanijata za sli-
~ni obi~ai, recepti, vojni i idei preìveale so nekoja mala
etni~ka specifika. Ako Makedoncite vladeele so svetot
ne e ~udo {to mnogu pronajdoci poteknuvaat od Makedonija.
Eve eden primer za nastanuvawe na prviot sladoled
{to go podgotvile Alekandrovite vojnici pod Himalaite:
Slatko suvo ovo{je od grozje, smokvi i

kajsii se me{a so podmrznat sneg. Se
dodava med ili slatko makedonsko drvce
za da stane hrana i osveùvawe.
Ovoj sladoled se upotrebuval koga nemalo meso i

vino. Pri podolgo logoruvawe vojnicite si pravele leb i
varivo od grav i le}a zajaknato so merudi. Gravot se odgle-
duval vo niva kako i deneska. Poznat ni e opisot kako Pi-
tagorinite filozifi nastradale nesakaj}i da ja izgazat
nivata so grav. Le}ata, orizot, konopot se odgleduvale vo
Makedonija. Lenenite i pamu~nite obleki na dvorjanite
ni zboruvaat preku rasko{nite nabori na diplite iskle-
sani vo mermerni statui. Rastitelnoto na oblekata i is-
hranata se nadopolnuvaat. Od ovcata se koristi mesoto,
mlekoto, sireweto i volnata. Koàta od ovcata i od drugi-
te ìvotni se koristela za tapani, {titovi, remeni, san-
dali, eleci, sedla. Go znaeme runoto na ovenot i koàta na
40 Angelina Markus
lavot preku ramoto na Heraklo, rasprostraneti od Make-

donija do Kolhida. Vo runata se isplaknuvalo zlato od reki-
te privle~ena od elektricitet na volnata. Od zlato se pra-
vi rasko{en nakit: maski, kruni, ~a{i i drugi sadovi za
hrana. So zlatnite pari se kupuvala hrana i se zatvoral
krugot na bionika kako stil za gradbi, orudija i sadovi so
biomorfna i homeomorfna forma. Pokraj hranata se vode-
lo smetka i za posteweto kako forma za ~istewe na orga-
nizmot od {tetni naslagi (post). Od tamu i zabrani za ja-
dewe na nekoja hrana. Od sekoga{ se znalo {to smee da se
jade. Ima sveta zemja, sveta reka, sveta pesna, sveta ptica,
sveto drvo, sveta hrana {to treba ili ne da se koristi ili
da ne se skrnavi. Za nas sveta hrana e lebot i vinoto, nafo-
rata, za pred sekoe jadewe da se pomolime za da go imame.
Toa e kako zakletva
na vojskata, za ver-
nost na narodot i
zemjata da se krepat
i ~uvaat za svetost.
Energetskata
hrana vo torbata
na vojnikot od ma-
kedonskata fala-
nga e ramna na ene-
rgetskata hrana
na kosmonauite
vo vselenata.
Bilkite na mermerno kopani~arstvo

vo Stobi.
SVEÊNOSTI I SVADBI SO BOGATA TRPEZA
Ako ne postoel matrijarhatot vo Makedonija osve-

do~en so kult na Golemata majka i Artemida boginka na
plodnosta sigurno preìvuvaweto na lu|eto bi bilo zag-
rozeno od nedostatok na hrana. Krvnata vrska ovozmoùva
ramnopravna podelba do posledniot zalak. Ako nema za
site nema za nikogo. Majkata stanala glavna li~nost vo
familijata i rodot koga go prona{la ìtoto, go pravela
lebot, pitomela ìvotni i ja spu{tala koàta kako zatvo-
rena vrata na kolibata pred maòt koj ne ulovil ni{to.
Nesposobniot tatko go brkale i decata. Rodnini bile samo
po linija na majka. Taa odgovarala za decata, za hranata, za
ogni{teto. I deneska e taka. Na toa se dolì netrpeli-
vosta na svekrvata i snaata. Niedna èna ne go prepu{ta
mestoto vo kujna. Generaciskite sudiri imaat drevni kore-
wa. Mladite bile neposlu{ni, ne po~ituvale tradicija i
napadno se oblekuvale i jadele. Treba{e da pominat 1000
godini za Justinijan da go zacvrsti tatkovskoto pravo kako
glava na familija (paters familias). Kako da se obrabotuva
zemjata, kako da se obeleàt granicite, kako da se sobira
plodorodieto, kako da se pravi zimnica so sè toa rakovodi
tatkoto na familijata. Tatkoto ja odreduva hranata spored
sezonata i rezervite kako i sega koga doma}in rakovodi so
ekonomijata vo ku}ata. - [to }e im pravite na lubenicive,
pra{uvam, ni{to mi velat, im pomina sezonata, sega se jade
grozje.
Justinijanoviot zakonik predvidel sè za regulirawe
na odnosite me|u lu|eto od Skopje, Makedonija od kade {to
42 Angelina Markus
poteknuva i ako go vi-

kaat rimski ili ev-
ropski toj pred sèbara
re{enija na sèona {to
se slu~uvalo na na{e
podra~je i sèu{te e ak-
tuelno vo zemjodelie-
to. Ako izrasne drvo
na me|a kako samonik
nikoj ne smee da go gi-
ba. Ako frla senka na
nivata na sosedot toj
ima pravo da gi sobira
plodovite od grankite Justinijan
na negova strana. Ne
smee da se~e granki bez
odobrenie. Se bara soglasnost za pat na sosedot, za otvorawe
prozor, za kapajca. Ako kom{ijata pozajmil krava i taa se
otelila dali }e go vrati teleto so kravata i.t.n. Ne e vaèn
bikot teleto e sekoga{ na{e, re~e Blaè Koneski edna{
vo odnos na sopstvenosta i naslednost na imoti.
Imotot na ènata ili na maòt, naslednost na deca-
ta poznati se od najstari vremiwa vo Makedonija. Sè po~-
nuva so svadbata. U{te vo Ilijada i vo obi~ajnoto pravo
sè e op{irno, pojasneto. Se znae deka najgolem nastap za se-
koj ~ovek e svadbata. Devojkata se odvojuva od familijata
i odi da ìvee vo druga familija. Tamu se drugi lu|e, dru-
gi karakteri, drug red, druga trpeza. Potoa }e se rodi de-
te i pove}e obvrski. Taka sè po~nuva odnovo do idnata svad-
ba na idnata generacija.
Me|uvreme roditelite se podgotvuvaat na sekoja eta-

pa od ìvotot za deteto so razni proslavi. Svadbata gi za-
senuva site proslavi so najbogata trepza.
Za devojkata raboti cela familija, drugarkite, rodi-
telite, postarite èni da go podgotvuvaat ~eizot. Se tkae,
se veze, se ukrasuva sekoja obleka, a posebno nevestinskata
ruba i taa za zetot, bov~aloci za svekrvata i svekorot, za de-
verite i zolvite. Mladoèncite treba da blesnat so ubavina
i veselost pred svadbarska trpeza se najvkusni jadewa so koi
se pokaùvaat Makedoncite. Koga Filip II se ène{e i
Kleopatra }erka mu se maè{e vo Ege po sedum dena be{e
postavena trpeza. Po site carski i narodni obi~ai, da se
pee, da se sviri i da se igra makedonsko oro kako {to e
obi~aj na svadbite kaj nas. Trpezata se polni so razni mesa,
manxi, poga~i, vino, ovo{je za site da ima jadewe i piewe koj
kako {to saka da kasne. Takvi gozbi za~esteni se u{te od prva-
ta sredba na viduvawe, pa svr{uva~kata, ~estitawata, ve}e trpe-
zata ne se prazni.
Drevnite Makedo- Pred pedeset godini na Nade
nci so svoeto bo- Popova, sega Igouseva vo Bitola, ja
gatstvo i bogatite pogotvuvavme za nevesta. I vezev
rekolti moèle milence.
da si dozvolat ta- - Go ~uvam navezenoto i mi e drag
kvi gozbi kako sim- spomen od toa vreme, mi re~e neo-
bol za sre}en ì- damna.
vot na mladoèn- Me potsetuva na mominskite
cite. [to }e im denovi, na studentskite denovi, na
bile tolku gline- druèwto, na tebe, na knigite, na
ni sadovi, amfo- celiot ìvot.
ri, kaci, ~a{i,
44 Angelina Markus
kotli, crpalki ako ne da se posluàt gostite. Site se

oblekle vo novo da se pokaàt i da gi vidat darovite.
Agamemnon mu dava{e golem miraz na Ahil za da se
oèni so }erka mu i toa devet trono`ni stola, 20 kotli
srebreni, 12 trka~ki kowi, 10 zlatni talanti (trista kila
zlato), sedum naseleni gradovi i mnogu drugi raboti vo
obleka, oru`je i hrana.
Od darovite se gleda kolku iljadi gosti trebal da na-
hrani vo dvaeset golemi kotli, Ahil, kolku ovo{je razno da
iznese, kolku me{ini i }upovi vino da se ispie. Homer pak
za svadbite ni pi{uva: Vino medeno slatko, snaga da okre-
pi od umor na ~ovek, zo{to od vinoto najdobro se oporavuva.
Makedonskata trpeza za ètva, za grozdober, za svad-
bi i razni slavewa od iskona isto se podgotvuva. Kako {to
redot nosi za svadbi i nazdravuvawa se baralo dolgo pod-
gotvuvawe. Koga }e se rodi ma{ko dete vujkoto zakopuva od
prvata berba grozje vo dlabok pesok da stoi do svadba vino-
to. Za svadbata se pravele dolgi podgotovki, svadbarski
pesni, svadbarska trpeza so site svadbarski obi~ai preì-
veani do deneska.
Cve}e za radost i sre}a, zakiteni svadbari so kitki

od son~evi zraci po trpezite za site slavewa na
Makedoncite. Listovi, boi, zvuci, milina...
Veselbata za svadba po~nuva kaj mom~eto koga se pre-

~ekuvaat drugarite i rodninite i odat po nevestata i site
zaedno slavele vo teatri-te, vo palatite, vo dvorovite kako
{to sega se odi vo restorani. Znaeme kolku narod sobirale
teatrite, kolku narod sednuval na trpeza. Za decata se
sluèle mle~ni proizvodi i slatki, za postarite vareni

manxi so mnogu meso i zelen~uk, za mladite se sluèlo da
go jadat najjakoto meso so mngou za~ini od ruzmarin, lovor,
kleka, divo nane. So vino i pivo, medovina i so~no ovo{je
se polevaat so denovi. Veselbi, muzika, obredi. Kakva {to
e Gali~kata svadba, takvi se svadbite vo Makedonija od
sekoga{. Kanonot vo crkvite pod pogled na ikonostasite,
rezbite, freskite go pravi veli~estven i svet brakot kako
i vo drevnosta koga svadbite go pridruùvale bogati for-
mi od site umetnosti na makedonsko tvore{tvo, so mozaici
vo bazilikite i salite na palatite, kolonadi po patekite,
statui na sekade. Seto toa nadopolneto so bogata trpeza ja
ispolnuva du{ata so vozvi{eno ~uvstvo na pripadnost na
narod koj {to umee ubavo i bogato da ìvee i da go prenesu-
va primerot niz
generacii za da se
so~uva tradicija-
ta na svadbi i
slavewe.
Spomnavme
{to sèAgamemnon
dava{e za maè-
we na svojata }er-
ka. Na Ahil ne mu
be{e do toa tuku
do Briseida. Qu-
bovta e uslov za
seta taa blagoso-
stojba {to se ma- Gali~ka svadba
nifestira kako
46 Angelina Markus
na sekoj na~in i vo site sloevi kaj narodot od Makedonija.

Sega{niot zbor za svadba kako glamur ja nagrduva sveto-
sta. Veridbata kako verba vo idninata, veselbata, pokaù-
vawe na imotot, trpezata sè e vtkaeno vo èlbata da se zapa-
metat ubavinite i da se prenesuvaat niz generaciite.
Opisot na prenesuvawe na ~eizot na Olimpija sose-
ma e sli~en i deneska kaj devojkite od Makedonija, osobeno
vo ruralni sredini. Toa izgleda vaka: Se {to srabotila
devojkata go izloùva niz ku}a i dvorot, da go vidat site i
da go sledat primerot vo sekoja prigoda. Kolite se pokri-
vaat so kilimi i drugi volneni i leneni, tkaeni i vezeni
prekrivki. Yevgarot so volovi vo sprega isto taka, se po-
kriva so kilimi i se kiti so cve}e i kolani so monista.
Site svatovi se kitat no kiteweto na zetot i kiteweto na
kowot podednakvo se skapi, da se vidi i zavidi.
Nevestata sekoj saka da ja vidi i da ja zapameti. Taa
gi ispolnila kaselite so darovi, obleka i sè{to }e i treba
za v ku}a. Drugarkite gi polnat kolite so ~eizot, go redat,
go ukrasuvaat i najubavite raboti na race gi prenesuvaat
naredeni edno do drugo okolu nevestinskata kola. Narod po
ulici i sednat pred porti go ispra}a odeweto od doma...
êre{a se od koren korne{e moma se od majka dele{e...
se pee svadbarskata pesna. Orata, trpezata, igrite i se {to
se pravi mi li~i na hrabrewe na majkata da ne pla~e koga i
se kornat decata od doma isto kako za sinot koga odi vo vojs-
ka. Vo taa centralna sve~enost po~nuvaat da se ra|aat deca-
ta, taka treba da im odgovorime na pra{awata na ~etiri-
godi{nite deca. Tuka se sozdava novo ogni{te, nova trpe-
za, novo generacisko biolo{ko i kulturolo{ko nasledstvo.
Jakne instikt za opstojuvawe. Makedonci.
Za potrebite vo ishranata ni svedo~at arhai~ni sa-

dovi {to nosat na sebe pe~at na umetni~ko tvore{tvo i
kultura na ìveewe kaj site Makedonci. Ako znaeme so
{to se sluèle {to jadele i piele Makedoncite }e znaeme
kako ìveele. Sega moème da vidime {to imale vo posed
Ukrasuvawe na kerami~ki sadovi..

48 Angelina Markus
Kerami~ki sadovi izloèni vo Muzejot na Makedonija.
Raznovidni svetilki na maslo od Stobi.

za da znaeme kako se hranele i kako se

sluèle so site sadovi, alati, orudija.
Tolku sitni i golemi grnci, amfori,
}upovi od keramika, od bronza, srebro
i zlato ukraseni so pismo, znaci, crte-
ì ni ja kaùvaat mo}ta na Makedon-
cite. Dobro i zdravo se hranele, umni,
dobri, borbeni i sposobni da go orga-
niziraat ìveeweto i raboteweto so
golemo obezbeduvawe i za{tita po
zdravjeto i sre}ata na sekoj ~ovek, na
familijata i narodot.
Znaele {to da iznesat na make-
donska trpeza.
Listot i grozjeto
oblikuvani vo raznovidni izrabotki
od makedonskite umetnici.
PRIORITETI
Lebot, vinoto i medot se naj~esti produkti vo ishra-

nata na Makedoncite. Toa ne ja iscrpuva cela paleta na iz-
bor na drugi prioriteti na hrana od toa {to raste i ìvee
niz Makedonija. Na nekoi proizvodi }e im posvetime pove-
}e vnimanie zaradi nivnata specifi~nost. Maslinkite,
smokvata, kostenot, dabot so svojata dolgove~nost i dlabo-
ki iljada godi{ni korewa gi crpat site retki minerali za
da go snabdat i ojaknat organizmot na ~oveka za cel ìvot.
50 Angelina Markus
Za koristewe na maslinkata ima mnogu dokazi. Sliki

na ~inii, na vazni, na crteì kako lu|e ka~eni na drvo so
stap udiraat po grankite a drugite gi sobiraat maslinkite.
Sliki od smokvi i maslinki vo terakotni sadovi na trpeza.
Smokvi i grozje vo racete na lu|e. Ima slika na presa za
vadewe na masla od maslinki. Golem broj na amfori nare-
deni vo skladovi ili na potonati brodovi se otkrieni oko-
lu Egejot i ostrovite kade {to ìveele Makedoncite.
Masla za masaà na sportistite se ~uvale vo sadovi vo si-
te gradovi so stadioni i svetili{ta. Vo Stibera do Topol-
~ani najdeni se spisoci na tie {to daruvale masla. Mnogu
svetilki na masla se otkopani od Herakleja, Stobi, Lihni-
da i site makedonski gradovi prestolnini kako Pela, Dion,
Solun do Krit i Aleksandrija. Na tie svetilki gledame
umetni~ki formi vo vid na glava, maska ili ukrasni crte-
Maslinka Gulab
ì na kandilcata upotre-
buvani po site ìveali-
{ta. Pokraj terakotnite
praveni se i kandila od
site metali, podocna i
sve}nici. Osvetluvaweto
se zasiluvalo so pravewe
na fosforni cvetovi po
yidovite. Maslinkite ne
se samo hrana tuku i arhi-
vi za istoriski podatoci.
Maslinovoto gran~e
e simbol na mirot i ve~-
nosta. êsto pati e ukras
na vazni, venci i gener-
alski epoleti. Znam deka
nevernite Tomi }e mi re-
~at deka toa go ima i na
drugi mesta. Sekako deka
go ima do kaj {to go odne-
le Makedoncite i do kaj
{to se gleda vlijanieto
od makedonski stil. Neli
Aleksandar ja odnese fa-
langata do krajot na sve-
tot i nasekade ostavi po
ne{to makedonsko od sim-
boli do semki od ovo{je.
Vo eden od simbo- Dab i èlad vo rezba, ~est
lite kako i maslinovo motiv vo Makedonija
52 Angelina Markus
gran~e spa|a i gulabot na Noe, vesnik na ìvot i mir. Gula-

bot vo race na devoj~e na statua od Stibera i Dion. Gulabot
po{tar i vesnik od vojnite. Gulabot na crteòt od Pikaso,
zlatni obetki so gulab, gulabot vo nacrt na Obedinetite
nacii. Gulabot vo sekoj dvor na makedonskata ku}a. Greota
e gulab da se ubie, du{a e.
Makedonski dab e drvo od Makedonija pi{uva vo
enciklopedija. Preìveal mileniumi, go ima na Bistra i
na Koùv, vo sekoe selo za senka vo letnite è{tini.
Listot i èladot bile keltski znaci. Kako da ne, bile sim-
bol na krunite od filipovata grobnica. Moèbi Keltite
go prenele od Dodona i ostanal kako palmeta da se rezbarat
po evropskite dvorovi. Nekoi cvetovi oti{le podalkeu,
nevenot stignal da bide pe~at vo japonskite paso{i i vizi.
Neka kaàt i tie ne{to od kade im se simbolite.
Dabovite gran~iwa na Badnik se vnesuvaat vo sekoja
makedonska ku}a. Ro{kite od dabot preraboteni vo }umur
ostanale vo ogni{ta pod grncite od glina. @eladot e glav-
na hrana na divite sviwi a tie glavna hrana na lu|eto od
drevnina. @eladot se melel i se upotrebuval kako bra{no
i kako lek. Se najde junak da se~i petstogodi{en dab. So
prvata granka si ja prese~e nogata. Ostanaa osakateni i da-
bot i ~ovekot. Sveto drvo na pretcite ne se giba, greota e.
Te{ko na site {to ja sakatat Makedonija. Znaat deka e bib-
liska i sveta zemja i narod. Sè da ni zemat }e se preìvee.
Xabe se grabaat. Od podaleku pove}e ne po~ituvaat. Devoj-
ki od Mali od Afrika bea dojdeni vo Kilimarata vo
Skopje na praksa i po godini na na{ reporter mu rekov:
Nie jadevme makedonski leb, nikoga{ nema toa da go zab-
oravime. Kamo sre}a site {to kasnale makedonski leb da
ne frlaat drvja i kamewa po nas. ]e se najde nekoj da

zapla~e i da prokolne.
Odamna vo Makedonija kostenot i tikvata bile hrana
za posiroma{nite. Otkako e zabeleàna hranlivosta kako
ubaviot i zdrav izgled zapo~nala pogolemata upotreba na
ovie produkti {to dolgo vireat na na{eto podnebje.
Tikvata ne e ni ovo{je na zarzavat a gi zamenuva i dvata
proizvodi vo ishranata. Lesno se ~uva, ne mrzni, dolgo trae,
hrana e za ìvotnite i na razni specijaliteti so {iroka
upotreba vo doma}instvoto. Poznata e pe~enata tikva vo
furna, slatko od tikva, pita so tikvi, prèni tikvi~ki,
semki od tikva sveì i pe~eni kako gricki kaj semkarite
pred kinata, diskata, stadionite. Eve (vo ramkata) eden
star recept so tikvi {to se vika turi potpe~i.
Tikvata se podvaruva, se ~isti od ko-

rata i semkite, se gme~i vo kotle, se
dodava mleko, jajca, sirewe i troa bra{no.
Vo crepna se stava tepsija (tava), se sipu-
va od sme{ata i se pokriva so vr{nik. Se
prema~kuva so bela kravja mast od butim
sobrana i pak se sipa od sme{ata na ist
na~in u{te nekolku pati.
Na sinija posednati decata ~ekaat da dobijat u{te

ne ostinato par~e. Drugata tura se pravi za postarite.
Vkusot i mirisot trae cel ìvot kako i miris na pokose-
na livada, kako ru~ek na argatite, kako mirisot na mateni-
cata so topla poga~a, istol~en luk vo kiselina.
54 Angelina Markus
Prirodata, hranata i ~ovekot go uskladile i uslovi-

le svoeto postoewe. Zdrava piroda, zdrava hrana, zdrav ~o-
vek, Ciklusot na ishrana kaj Makedoncite rotira vo pri-
rodni uslovi. Moè da se nabrojat produkti ostanati isti
od davnina i pokraj zagaduvawe na vodata, vozduhot i zem-
jata. Rastenija i lu|eto imaat nekoj svoj odbranben sistem
izgraden so od niz vremeto. Sinxirot na povrzuvawe moè
da izabi nekoja alka i na mestoto da buknat epidemii i da
se le~at so lekoviti spasonosni bilki. Sekoj ~ovek ima
svoja bilka, svoe drvo, svoja hrana. Ne moè ni da se izbrojat
ni da se klasificiraat site primeroci zatoa }e nabroime
nekoi prioriteti.
Imame primeri spored upotreba na sadovite, spored
opisi vo literaturata, iskustvoto, crteìte na karpite, ke-
ramikata, freskite, frizovite na gradbite, ogni{tata i
li~nite sogleduvawa po
pat na analizi i intu-
icija. Taka imame hrana
od meso i mleko, hrana
od ovo{je, hrana od ze-
len~uk i bilki, hrana
od ìta i semki so kom-
binacija napitok {to
ostanale nepromeneti
od najdrevni vremiwa.
Lovot na divite
sviwi, zajacite, sitni
ptici, erebici, patki
i jata guski {to go spa- Istata hrana od riba i dive~ i
sile Rim i {to bile denes se upotrebuva.
site na meni na makedon-

skata trpeza vo tipi~nite Pak recept za pravewe
makedonski ku}i so ìvi sirewe: Naesen koga se po-
ogni{ta kade {to ìveele vlekuvaat ovcite od plan-
i sè u{te ìveat Makedon- ina òl~kata od jagne iz-
ci po svetot i sè u{te gi me{ana so mleko vo zemjen
gotvat jadewata so jariwa, sad se zakopuva vo zemja da
jagniwa, prasiwa i mnogu prezimi. Naprolet so toa
riba dekorirani so jajca se potkiseluva sirutka se
sirewe i varen zelen~uk. cedi vo platna i od cvika-
So hranata se so~uvale i sta- ta se vari urda. Vidov sli-
rite recepti za skiseluva- ka kako toa se rabotelo
we na mleka i napivki. pred nekolku iljadi godini,
Na sli~en na~in se istoto go znaat i go pra-
pravi i potkvas za lebot koga vat po ba~ilata do denes-
od testoto se ostava maja za ka vo Makedonija.
narednoto mesewe. Kaj nekoi
narodi se upotrebuvaat bez-
kvasnite lebovi. Makedon- Renot se renda na sit-
cite od sekoga{ rabotele no. Se stava vo tegli~ka so
na princip na zbufnuvawe, kiselo mleko i stoi so
potkvasuvawe, potkiselu- meseci.
vawe, fermentirawe kako Se dodava na pe~eno me-
{to pravele boza, pivo i so, na manxi i supi sosema
alkoholi zelka so luti ko- malku. Go zamenuva lukot i
reni. Taka bilo olesneto lutiot piper.
konsumirawe na hranata vo Nama~kan na zalak lep~e
èludnik. udira na nos do bolka i le-
Za podolgo ~uvawe ~i nastinka. Gi ~isti di-
hranata od site vidovi se {nite organi od virusi.
56 Angelina Markus
potsu{uvala i dimela nad ogni{tata. Osnova na gotveweto

bilo kisnewe i varewe, poretko pe~ewe. Mesoto, ribite,
ovo{jeto i zelen~ukot su{eni najdolgo traele kako rezervi
na hrana za vojskata, narodot i masovnite proslavi i ako
moèle da se najdat kako sveì vo sekoe vreme. Od zelen-
~ukot poznata bila zelkata, morkovot, asparagusot, patlix-
an i piper, kopriva, zelje vo razni divi vidovi, kako me~kina
{epa, kiselec, luk, ren i drugi luti vkusovi {to gi lutele i
kiselele lu|eto i go jadele za zdravje. Diviot luk na Koùv
go ima kako listovi so u{te posilen miris i lut vkus. Tuka
se i drugi mirudii i bilki za sekoja manxa ili listovi za
ukrasuvawe na mesata. Golema bila upotrebata na lovorot,
ruzmarniot, magdonosot, àlfijata, list i cvet od divoto
nane, boliva~ot kako gran~iwa za nadopolnuvawa na vkusot
ili su{eni perca i list od site lekoviti bilki opi{ani kaj
Hipokrat.
So poznatite ra~ni melnici od toa vreme se melele
semiwa od mak, susam, biber i drugi semiwa {to se dodava-
le vo ka{i, ~orbi i ~aevi. Site ovo{ja {to zreat pod make-
donsko sonce se upotrebuvale od sezona do sezona. Diwata,
lubenicata, tivkata, narot, duwata sami traele do kasna
esen. Jabolkata, slivite, kajsiite grozjeto se su{ele za zim-
nica kade {to stoele zaedno so maslinkite, smokvite, ore-
vite, le{nikot i ìtata. Ponekoga{ magacinite bile po-
Recept: svarena smokva vo mleko u{te è{ka se stava

na apces, ~ir, ote~en zab za brzo sozrevawe i ru{ewe na
gnojni mesta. Rani~ki se prema~kuvale so med koga ispu-
ka ustata.
golemi od ku}ite. Medot bil za site sezoni i site vozrasti,

kako energetska hrana i lek.
Da go spomneme i makedonskoto slatko drvce, ima i
latinsko ime {to go koristela falangata vo pustinite i
ne bile èdni po osum dena patuvawe. Sè bilo ekonomi~no,
racionalno za odrùvawe na kondicijata i imunitetot. Ne
se iscrpeni nabrojuvawata na produktite za ishrana na
drevnite Makedonci, Indirektnite indicii na sadovite
krijat u{te mnogu tajni; za {to sluèle, kako se upotrebu-
vale i tolku dolgo traele bez izmena da stignat do nas.
Prou~uvawata na pepli{tata na Vezuv i Etna skamenile
sè {to toga{ ìvo i mrtvo se nao|alo vo Pompeja, sè toa
ima makedonski koreni so naseluvawe na Jadranot po Tro-
janskata vojna i {irewe na rimjanite so vojska pod koman-
da na Makedonci generali i imperatori.
Nanosi na rekite, pe{terite, otkopuvaweto na gro-
bovite i gradovite ni go dava vistinskiot dokaz. Za~udu-
va~ki se receptite za jadewa i lekuvawe od koj znae i od
koga do sega. Sekoja generacija gi sakala jadewata na baba
i taka sme gi nasledile od pred nekolku iljadi godini ne
vo sli~nost tuku istovetnost.
Makedonskata salata, ajvarot, tavite so jadewa, sire-
wata od Makedonija gi patentiraat drugi. [to da im pravi-
me koga tolku gi okupiral makedonskiot duh, neka nè slavat
neka nè sakaat, ne samo jadewata, tuku celiot folklor, mu-
zikata, oblekata, natavrena nevesta }e gi pre~eka kaj pol-
na trpeza. Neka povelat neka i baknat raka na nevestata,
neka probaat sol i leb i potoa sè {to e izloèno na trpe-
zata {to jadele drevnite Makedonci i jadewa {to gi jadat
i sega Makedoncite.
58 Angelina Markus
Plodorodie vo dvorot
ISHRANATA I TVORE[TVOTO
Mnogu e bliska povrzanosta na proizvodstvo na hrana

i praveweto na ku}i, orudije, nakit, sadovi, svetilki i niv-
noto ukrasuvawe. Isto podnebje, ista zemja, isti lu|e {to
jadele toa i }e jadat. Neiscrpno e obnovuvaweto na ìvot-
nata sila na generacii rodovi od bilki do lu|e. Is~ekor
napred e storen koga son~evata svetlina e zameneta so elek-
tri~na energija. Taka e zameneto kopjeto so raketa. Sè dru-
go e isto kako {to si bilo. Doma}inot go baknuva lebot i
mu podava par~e na sekoe dete kako sve{tenikot {to kaù-
va molitva kako blagodarnost za hranata na trpeza. i pod-
dava nafora. Taka pravel Isus Hristos, taka pravat make-
donskite doma}ini dve iljadi godini. Drugo e pra{aweto za
{etawe niz kosmosot za nurkaweto vo dlabo~ini, letawe pod
sokolovo oko na sateliti. Toa e koristewe samo na onie deset
na sto od potencijalot na ~ovekoviot mozok. Narodot seu{te
na ~ekor od civiliziranite gradovi ìvee kraj ogni{te i
pokraj oxakot se redat sadovite: grne, |um~e, kotle, tepsija,
satar, sekira, srp, ko{nici i ve{ali od grozje, p~enka, cel
dragor suvomesnati ple{ki. Zimnicata naredena so kaca
zelka, ka~e sirewe, kanta med, stakla so slatka, {i{iwa so
sokovi i nizi piperki. Nema nikakva razlika vo materijalot
za sadovi. Tie se od zemja, od drvo, od bronza, od staklo.
Umetni~koto tvore{tvo pravi ~uda vo oblikuvaweto
na formite na predmetite so koj{to se sluì vo ìveewe-
to. Da se ìvee treba da se hrani a so toa da se bide blizok
so hranata izvorna do prirodata. Taka ~ovekot vo obliku-
60 Angelina Markus
vaweto na predmetite gi crtal bilkite, plodovite, pticite,

ìvotnite i samiot ~ovek. Invencijata izvira od podsves-
ta na prvobitnite lu|e kako generi~no pomnewe do dene{-
nite kreacii. Opasnosta od lovot izrazena vo pe{terskite
crteì kako ~ovekot stoi me|u stado kowi, eleni ili bizo-
ni, so naboj na ~uvstva za nadmo}. Lovot na lav naslikan na
mozaicite go veli~a ~ovekot i carot. Slikite na plem-
stvoto okruèni so kowi, rtovi i ubieni ìvotni vo sred-
novekovieto ne e ni{to drugo tuku potvrda za vkusot na hra-
nata i na~inot kako se stignuvalo do nea. Navikata da se
lovi dive~ ne stivnuva i ako vo sekoja ku}a na selo se {e-
taat prerduvesti ptici. Sekoja nedela pukotnici po zajaci-
te i erebicite, istite vidovi {to mnogu mileniumi se {e-
tale niz makedonskite {umi i dolini. Otsekoga{ ~ovekot
{to sobiral hrana ne zaboraval da go odbeleì toa na bilo
koj na~in. Hranata bila povrzana i so izrabotka na predme-
ti od koà, od koski, od tkaenini. Od koskite na elen napra-
ven ~e{el i na nego nacrtani eleni. Od koàta na bravot
napravena gajda, tapan, dajre i naslikan ~ovek {to sviri na
kaval. Gradnikot na sekoj vojnik od falangata se ukrasuval
so razni simboli od ìvotot na Makedoncite. Naj~est mo-
tiv e sonceto. Neolitska ku}a vo vid na sonce, sonce kako
amblem, kako potpis na statuite i mozaciite, sonce na iko-
nostasite, freskite i ~eloto na Bogorodica. Celiot ìv
svet, bujnata vegetacija, hranata i lu|eto vo Makedonija mu
go dolàt na sonceto, son~ev narod so sonce na znameto.
Vo makedonskata arheologija mnogu predmeti ne pot-
setuvaat na tvore~kiot duh na Makedonecot kako umeel da
go odbeleì toa {to bilo preokupiranost vi ìvotot.
@enata majka, rodilka, svetica - èna {to ja prigotvuva
hranata kako da ne bide nagradena so najubav nakit od najskap

materijal. Terakotnite majki ukraseni se so gerdani, beleg-
zii, prsteni, ubavi frizuri so pletenki i rasko{ni oble-
ki od len i krzno kako i sega. Na site makedonski pari (mon-
eti) go gledame carot ili bogot, kowanikot i do negovite
noze pismo, amblem. Na drugata strana lav, orel, sonce, krava
so tele, arslan, dab, {lem i {tit. Na stelite redovno pokraj
drvo se pojavuva zmijata, ku~eto i kowanikot. Polnata opre-
ma na falangistot ni otkriva cela tehnologija na proizvod-
stvo i ishrana vo makedonskoto stopanstvo od toa vreme do
sega{nosta. [arite na monetite i na {titovite, cvetovite
i obrabuvaweto na kilimite ni ja otkrivaat povrzanosta na
umetni~koto tvore{tvo za sekoga{.
Vo Makedonija do neodamna se odgleduva{e mak, len,
pamuk kako sirovina i hrana i lek. Nivite so len pokraj
reka vo leto se `neat i prvo se is~ukuva semeto. Zrnata gi
jadea site i ìvotnite i pticite. Snopovite se potopuvale
vo reka pokrieni so kamewa. Po edna nedela se su{at i se
is~ukuvaat, se tresat dolgite vlakna i pominuvaat niz gre-
ben. Od lenot se su~at jaìwa za samari, ortomi, se tkaat
platna i postelnini. Sekoja ku}a si ~uva kadela za zategnu-
vawe na gvintovi. Ov~arite so konop gi zavrzuvaat {ina-
tite noze na ovcite. So konop se vrzuvale lakovite na fa-
langistite. So konop se zategnuvale uzdite i uzengiite. So
konopni kolani se stegale sedlata na makedonskata kowi-
ca. So konop se pravele mreìte za ribolov. So konopno
jaè se vrzuvale grankite na drvata da ne se iskr{at od rod
koga preroduvaat, deka lenot od vlaga ne popu{ta, se stega.
Korenite na drevnite zanaeti opstojuvaat. Tie se prirod-
ni i dobri izumi i za sega{no proizvodstvo. Indirektno
62 Angelina Markus
seto toa e napraveno za obezbeduvawe na dobrata ishrana

vo Makedonija vo sloèna povrzanost na site segmenti na
proizvodstvo, upotreba i rezervi od hrana od zemjodelieto,
lovot, ribolovot, ovo{jeto, prirodnite darovi od vodata
i zemjata. Toa {to go znaeme za ishranata na drevnite Ma-
kedonci vaì i za site narodi {to go imaat prezemeno do
kaj{to stapnala makedonska noga i ostanalo vlijanie od
Evropa do Indija. Seto toa go potvrduvale niz umetni~ko-
to tvore{tvo zabeleàno ili naslikano so makedonski
simboli, cvetovi, ìvotni, oradija i lu|e od Makedonija.
Pra{aweto za toa {to jadele Makedoncite se sodrì vo
toa {to go ostavile kako traga na ìveewe {to stignalo
do nas naslednici na sè {to e makedonsko. Morame toa da
go prou~ime i da go ostavime na idnite makedonski gene-
racii, dobro da se hranat so najraznovrsni produkti kako
{to toa go pravele na{ite predci, Makedoncite.
Omileno jadewe: tava so bel oriz.
Se vari koko{kata. Vo tavata se sipa ìv oriz, eden

prema tri se poleva so supata, se dodava malku dafinka
da ne se ubie vkusot so za~ini. Malku limon da ostanat
zrnata na orizot celi, se redi mesoto i se pe~e. Od supa-
ta se vadat sitnite par~iwa da se iseckaat. Vo eden pjat
se stava laìca mast, edno jajce i so matewe se dodava griz.
Knedlite od malo laj~e zbuvnuvaat kolku tupanica. Vo
tavata i vo knedlite dominira vkusot na doma{na ko-
ko{ka i ne treba da se dodava ni{to. Se pie sok od dren-
ki. Za ve~era se prì bu~inski kromid so jajca i xmirinki
posoleno so bukovka. Se pie ~aj od maj~ina du{ica.
PODATOCI OD HOMER
VO ILIJADA I ODISEJA
Ako se raskaùva na delovi od toa {to go opi{uva

Homer, sekoj }e pomisli deka toa e raskaùvawe za dene{-
nite prostori vo Makedonija, za bilkite, ìvotnite,
obi~aite, ishranata i za lu|eto isti onakvi kakvi {to bile
nekoga{. Homer od pred tri iljadi godini go ovekove~il
sega{noto sekojdnevie. Zatoa i naj~esto niz knigava se
navra}am na Homer kako glaven izvor za ishranata.
Kako da go gledame i ìveeme ìvotot na makedon-
skite familii vo golemi nepodeleni zaednici za obrabotu-
vawe na zemjata, ~uvawe na stoka sobirawe na plodorodie-
to, podgotvuvawe na hrana. Ako se napravi sporedba na ì-
votot na Ahil i Odisej so ìveeweto na Makedoncite od
Parnas i Ftija do Samotraki a i Trojanskite plemiwa se-
u{te moàt da se sogledaat sli~nosti. Toa se pati{ta od
beli kamewa {to vodat do ku}i od reàn kamen i plo~i
gradeni na dva sprata do ogradi od lupeni dabovi kolci i
pokraj niv bel glog i drugi grmu{ki nasadeni.
Vo sekoj dvor ku~iwa da go ~uvaat imotot, sviwarni-
ci, trla, pitomi beli guski i druga ìvina {to ja imaat
golemite dvorovi.
Od opisite na Homer doznavame deka sviweto bile
belozabi i na mladite momci na oro fateni zabite im
svetkale vo nasmevka, pukale od zdravje. Se natprevaruvale
da zajaknat vo trki, skok, borewe i frlawe kamen.
Ubavo oble~eni i so guna nametnati da se gledaat
kolanite i me~ot so srebro i zlato opkaveni. Ribari sede-
64 Angelina Markus
le na breg so predolg stap i na krajot so kuka svitkana gi

mamele ribite, potoa vol so rogovi vo voda gi brkal da se
zberat vo inka od platno i da se prpelkaat na zemja duri gi
sobiraat vo ko{nici.
Mnogu ve{tini primenuvale vo lovot na divi sviwi
i eleni kako `rtvi za bogovite i hrana za gosti po sedum
dena slavewe, jadewe, piewe i peewe.
Koga }e se pre~ekorel pragot od jasen na dvokril-
nite vrati zatvorani so rezina i ko`ni remeni, duri
toga{ imalo {to da se vidi vo ku}ata. Se gledaat golemi
odai so masi i stolovi postaveni, so kilimi i koì pre-
krieni, po yidovite kovano oru`je so srebro opkovano, po
zemja koì od div bradest jarec poslani i ov~i krzna za
pomeko sednuvawe.
Mnogu meso i mnogu vino se posluùva, a ovo{je, leb
i sirewe vo ko{nici ne se dojaduva. Ima èni {to go me-
lat beliot ja~men i p~enica, drugi {to u{te od zori lebot
go mesat i tie {to posluùvaat znaat kolku da zgotvat site
da se nahranat. @enite vo ubava tenka obleka so zlato i
jantar nakit ukraseni, so sjajni kosi neguvani blesnuvaat
kraj trpeza kade {to svira~ na farminta gi razveseluva
site. Toj ìvot e odraz na bogatstvoto od drevnina stekna-
to so rabota.
Niz cela Makedonija krda od kowi pasele i vitoro-
gi spori goveda, kozi, ovci i sviwi ne moèle site {tali
da gi soberat ni golemite dvorovi. Seta hrana {to se ~u-
vala vo zlatni i srebreni sadovi, vo nivi poseani, lozja i
ovo{tarnici bile bogatstva za pokolenie do desetto kole-
no da se hrani, pi{uva Homer za familiite od Itaka i
Ftija, rodnite mesta na Odisej i Ahil. U{te pogolemo bi-
lo bogatstvoto {to se razgrabuvalo od Pelagonija i Tro-

ja. Teòk bil patot na vojuvawe za plen. Razni pirati ogra-
buvale i po more i po zemja duri drugi familii sozdavale
za pokolenija kako {to toa go pravele Makedoncite.
Najmnogu {to moè da se postigne so Homerovite
opisi e toa {to moè da se identifikuva istata hrana i
deneska vo Makedonija. Moè da nabroime {to toga{ po-
stoelo i deneska opstojuva kako bilki, ìvotni, sirovini
i znaeweto na lu|eto da go koristat toa, da se hranat i uba-
vo da ìveat.
Od drvjata poznati se i do den deneska gi ima: dabot,
borot, brestot, jasenot, drenot, topolite, vrbata, elata,
smrekata, leskata, kostenot, orevot i mnogu drugi drvja i
grmu{ki {to se upotrebuvale za gredi, kopja, katarki, sid-
ra, brodovi, vesla i cela oprema za doma}instvata.
Ovo{jata se jadele sveì i se su{ele na sonce kako
hrana za zima. Imalo smokvi, grozje, slivi, jabolka, kru{i,
maslinki, diwi, lubenici i bobinki {to gi opi{uva Homer.
Od ìta najmnogu se cenel beliot {iroko klasen ja~-
men, moèbi vid p~enka (carevka), potoa p~enicata, ovesot,
prosoto, orizot, semki od tikva, konop, anason, son~ogled,
mak {to sluèle za leb i masla.
Od zelen~ukot poznati bile razni zelja, zelki, luk,
kromid, morkov, ren, slatki i luti koreni. Zaradi golema-
ta upotreba na mesa i ribi se dodavale razni mirizlivi za-
~ini i ukrasni liv~iwa od magdonos, ruzmarin, lovor ili
dafinovo liv~e, nane, àlfija, palma, boliva~ divi i pito-
mi maslinki, smiq, bosilek i zrna.
Mnogu bile upotrebuvani maslata od riba, od maslin-
ka i razni semiwa. Masla za gotvewe, za osvetluvawe, za ma~-
66 Angelina Markus
kawe po kapewe i mirizlivi masla. hranata, higienata i

negata gi pravela lu|eto ubavi i zdravi. Taka se odlikuvale
i vo patuvawe i vo vojni so golema izdr`livost i sveìna.
Ako gi znaeme bilkite, ako gi znaeme glinenite sado-
vi, pa srebrenite kotli i |umci, tavi, orudija, oru`je, mo-
ème da znaeme zo{to sluèle i kako se upotrebuvale. So
toa Homer ni pretstavuva glaven izvor za ishranata vo
drevnina, za receptite, za upotreba na sirovini od negibna-
ta priroda i za obi~aite i tradiciite kaj Makedoncite.
Neverojatno slikovito vo Ilijadata e pretstaveno
oraweto na nivite, `neeweto, veeweto na ìtoto, berewe-
to na grozjeto, paseweto na govedata, lovot i slavjeto na
trpeza isto onaka kako {to se pravi toa i deneska vo
Makedonija.
Receptot na Kirka: Zlatest med, so

drobeno sirewe se stava vo vino i se pome-
{uva so ~udesni trevki (opium-mak). Koj
}e proba }e se zamae i ne saka da si odi do-
ma. Na Odisej napivkata ne deluvala deka
kasnal od bilkata so crn koren i beli cve-
tovi (raste vo Makedonija).
DODATOK
Pokraj Aristotel za sistematizacijata na prirodni-

te nauki zasluèno mesto vedna{ do nego zasednal negoviot
najdobar u~enik i sorabotnik Teofrast. I dvajcata od kako
Filip i Aleksandar ja uredija vlasta vo Atina, Aristotel
i Teofrast - Boèstveniot govornik, ja prodolìle svoja-
ta nau~na rabota na cela makedonska teritorija kako i vo
Atina i Aleksandrija i celiot toga{en svet {to i
pripa|al na Makedonija. Od toa vreme pokraj Metafizika-
ta od Aristotel poznati ni se sociolo{kite istraùvawa
za ustavite na dràvite, a Teofrast raboti pokraj popisot
na bilkite, lekovite i kako prodolènie na Aristotelo-
vata Poetika go pravi popisot na karakterite.
Do nas dojdeni se opisi na negativni tipovi i ne zna-
eme dali imalo spisi i so pozitivni ili tragi~ni lica.
Karakteri e naslovot na knigata od Teofrast. Vo nea se
otslikani lu|e od Atina so doza na ironija. Od niv }e gi po-
kaème samo onie osobini {to se odnesuvaat na ishranata.
Dodvoruva~. Toj kupuva sitnici od ènski pazar. Za
decata kupuva jabolki i kru{i koga odi na gosti i im gi da-
va pred roditelit e za da se pokaè dare`liv. Go fali vi-
noto, kujnata, ku}ata, nivite duri i portretot na doma}in-
ot deka se e uspe{no.
Lesen, plitok karakter. Raskaùva so prazni zborovi
po red {to mu dale za ru~ek da jade, za cena na p~enicata
i za do`dot ako zavrni.
Prostak. Pie ~orba od zelka pred da odi vo teatar i
kaùva deka kiselata zelka poubavo mirisa od parfemite.
68 Angelina Markus
Po ulica se zagleduva vo goveda, magariwa, jarci. Sam zema

hrana. Ne gi me{a vinoto so voda. I pomaga na sluginkata da
somelat ìto. Ja otvora portata zaedno so ku~eto da pokaè
koj ja ~uva ku}ata. Ako dade na zaem plug, kosa ili torba ne
moè da spie duri ne si gi vrati. Se raspra{uva za cenata na
koàta i solenata riba i koga ne kupuva. Pee vo bawa.
Dodvoruva~. Ako go pokanat na ru~ek gi vika decata da
kaè deka bile sli~ni na tatkoto kako dve kapki voda. Igra
so decata dodeka ne zaspijat od umor kraj nego (gladni).
Nestrpliv. Se kocka, se kara, se kolne. Nosi doku-
menti pod mi{ka i dava pari na zaem so 25% kamata dnevno.
Sam ja sobira lihvata po kr~mite i prodavnicite na pres-
na i su{ena riba.
Brbliviot. Zboruva i raskaùva do uspivawe. Vo tea-
tar ti pre~i da gleda{, na ru~ek ti pre~i da jade{ od zbo-
ruvawe.
Spletkar. Raskaùva bez argumenti i bara da mu veru-
vaat. ôvekot {to znae sè, do{ol od Makedonija i pet dena
go krijatj vo nekoja ku}a.
Bezobrazen. Ako zakoli ìvotno za `rtva go posolu-
va i odi da ru~a kaj drug, tamu i robovite si gi nahranuva.
Vo mesarnica visi nad kantarot za nekoe par~e meso pove}e
ili koska za supa. Ako nekoj kupil eftina hrana bara da
mu dadat malku.
Stipsa. Ako sluga skr{i grne ili ~inija mu odbiva
od hranata. Ne dava smokva da se skine od gradina, ni da se
pomine niz dvor, ni da se digne od zemja padnata maslinka
ili urma. Odi na pazar i ne kupuva ni{to. Ne dava na zaem
sol, fitil, ìto, vrvki, ni voda za piewe. Kov~ezite so
hrana mu fa}aat muvla od {tedewe.
Aroganten. Koga na pazar e navalica od tezgite si

zema za proba orevi i plodovi. Pazaruva so svira~i za da
vidat {to kupil. Vo teatar pleska koga drugite prestanale,
gi isvirkuva uspe{nite artisti za da se istakne sebe si.
Netakti~en. Ako go vika{ za svedok kasni. Na svadba
zboruva protiv ènite. ôvek se vratil od dolg pat toj go
vika na pro{etka. Na praznik gi izramnuva tro{ocite.
Koga mu se igra go vika sosedot i toj da igra a ~ovekot u{te
ne se iznapil.
Nedoverliv. Ako lekar zabranil vino na bolen toj
}e go iznapie za da ja proveri {tetnosta po zdravje od
pieweto.
Zabegan. Ne znae da ra~una, zaboraven e, vo teatar
zaspiva. Vo zima bara krastavici. Ako gotvi le}a v pole
(za argati) ja presoluva, da ne se izedi.
Nam}or. Na pozdrav ne odgovara. Za poklon veli deka
dobil i toj da dade ne{to za vozvrat. Ne se izvinuva, ne
trpi nikogo, ni pee, ni igra.
Sueveren. Ne pominuva ma~ka kade {to pominala.
Zaobikoluva kamen na krstopat. Ako glu{ec mu izgrizi
torba za bra{no bara o~istuvawe na prokletstvoto. Na
sekoj ~etvrti vo mesecot topli vino i kadi so temjan i mir-
ta. Bara tolkuvawe na sonovite. Ako vidi bolen se poplu-
kuva vo pazuva. Se o~istuva so luk i malo ku~e.
Pesimist. Ako zavrne se luti {to porano ne zavrna-
lo. Ako mu pratat jadewe se luti {to ne go pokanile na
~orba i vino, kako {to o~ekuval.
Somnitelen. Patuva i gi prebrojuva parite. Legnuva

otkako }e gi zaklu~i sandacite so srebreni sadovi, parite
70 Angelina Markus
i kov~eìwata so hrana.
Ne~ist. Krastav, so li{ai, so crno pod nokti, so rani
i tvrdi deka toa mu e nasledeno od tatko i dedo. [mrka
koga jade i se ligavi, valkan e i ne mu e sram.
Dosaden. Ako e pokanet na ru~ek raskaùva kako do-
ma ima cisterna so ladna voda, gradina so sve` zelen~uk,
dobar kuvar, golema ku}a polna so prijateli {to ne moè
da gi doiznapie.
Sueten. Ako zakole vol, rogovite so pandelki gi sta-
va nad vrata, da gi vidat site. Menuva obleki, se namirisu-
va, pra}a maslinki vo Vizant, med vo Rod, ku~iwa vo Ki-
zik, i raskaùva za toa na site.
Ima fazani, gulabi od Sicilija, {i{iwa od Turija,
bastuni od Sparta, gobleni so Persijci i palestra za nas-
tap na filozofi, oratori, muzikanti za da moè so sè da
se fali.
Siromav. Koga pravi svadba za }erka go prodava meso-
to. Bara najadena posluga za da za{tedi. Zakrpeni konduri
bile kako kopita. Vo teatar nosi partal mesto perni~e.
Sam mete i mesti po ku}a da ne pla}a slugi (da ne gi hrani).
Falbaxija. Veli deka vojuval so Aleksandar ramo do
ramo i dobil mnogu ~a{i ukraseni so skapoceni kamewa.
Se fali kako Antipatar tri pati go vikal vo Makedonija
so dozvola da izvezuva drvo bez carina a toj se otkaàl da
ne re~at deka e blizok so Makedoncite. Koga bilo kriza
potro{il mnogu pari za gladnite, za oprema na brodovite
i teatrite.
Voobrazen. Ne prifa}a dol`nosti oti e prezafaten.

Ne posetuva nikogo prv. Pokanuva prijatel na ru~ek i ne
jade so nego od nadmenost.

Stra{liv. Po more bara brodot da ne odi daleku od
bregot. Vo borba go krie me~ot i se preprava kako da go ba-
ra. Spasil ranet so svoi race, si gi iskrvaril ali{tata.
Bara nagrada.
Oligarh. Go citira Homer. Lo{a e vlasta na mnogu
lu|e, eden da bide gospodar.
Podmladen. Na 60 godini u~i poezija na pamet i ako
ne uspeva. Saka so mom~iwa da tr~a vo {tafeta. Sedi na
pretstavi pove}e pati so cel da go nau~i tekstot. Se zaka~a
so heteri i ako sopernicite go pretepuvaat. U~i so deca
kako se frla strela i kopje. U~i da igra i si svirka sam.
Lo{. Po priroda nemalo dobri, site se ednakvi. Lo-
{iot nema predrasudi.
Koristoqubiv. Pravi gozba so malku leb. Bara zaem
od gostin. Ako deli meso na op{ta trpeza za sebe zema dup-
lo. Trguva so vino razredeno so voda i za prijatelite. Vo
teatar odi so decata da ne pla}a karta. Koga se pravi svad-
ba patuva za da ne kupi poklon. Na gostite im pravi smetka
za drva, le}a, ocet, sol, maslo za lambite i drugi sitnici.
Vo karakterite od Teofrast gledame izvori za na~i-
not na ìveewe na lu|eto vo vremeto na vladeeweto na Alek-
sandar i site negativni osobini na poedinci {to Makedon-
cite gi ismevale vo Atina deka otstapuvale od vospostave-
niot moral na odnesuvawe vo teatarot, na pazarite i
gozbite. Ne bile dostojni kako Makedoncite da sluàt za
primer vo ishranata i kulturata.
72 Angelina Markus
Vlez vo restoranot Markoj kuli. Se pove}e lavot i son-

ceto kako simboli na ku}ite niz Makedonija-povrzuvawe
na drevnoto so sega{noto ìveewe.
NAMESTO ZAKLUÔK
Vo otkrienite pe{teri, neolitiski ku}i tumbi niz

Makedonija pronajdeni se razni kerami~ki sadovi od pe-
~ena i nepe~ena glina od pre~istena i nepre~istena od po-
debela i mnogu tenka glina zajaknata so siten pesok. So
ramni ili izvrteni obodi na ~ii povr{ini se nao|aat
ukrasi od nakit i ukrasi so vtisnati prsti, bockawe i
lenti. Na razni mesta od Skopje do Ohrid i preku cela
Pelagonija gi nao|ame sadovite vo siva, kafeava, crvenika-
va so crna boja i crtani so bela boja ili crvena boja {to
se bri{e.
Ve{tite race na ènata ostanale vrz sadovite i sta-
tuetkite, ~iniite, pepelta vo ogni{tata i kremenot,
orudie zaedno so invecijata od umot na na{ite pretci. Se
e povrzano. Sadovite od glina se redele na roguzina za da
se potsu{at na sonce pred pe~ewe i zadràle tragi od
slamki na sebe. Rogozinata se pletela od ìtni rastenija
kako {to se plete kosa vo pletenki na doma}inkata. Taka
doterani, ukraseni im prio|ale na ìtata za da ja podgot-
vat trpezata kako uslov za zdrav i dolg ìvot na lu|eto od
Makedonija. Kujnata, hranata, posluùvaweto i gosto-
primstvoto vo Makedonija vle~at koreni od drevnina.
Zatoa i ni ostanale tolku sadovi od najrazli~en materi-
jal za da svedo~at za nas i obi~aite vo spremawe na make-
donska trpeza so neodminlivi rituali. Isti sadovi
nasekade za ista upotreba raskaùvaat za toa kako ìveele
i kako rabotele Makedoncite.
Kalapi za svetilki, kalapi za menadi, kalapi za Vi-
ni~kite ikoni, kalapi za leewe na metalite, kalapi za kr-
74 Angelina Markus
stovi, site se odovde i sluàt kako kalap za izvoz na make-

donska kultura po svetot.
Kulturata na ishrana, proizvodstvoto i umetni~koto
tvore{tvo gi opkruùva i gi potvrduva Makedoncite. Ne-
ma poubavo dobre dojde za maìte od rakija so meze i za
ènite lokum ili slatko so ~a{a voda i potoa site speci-
jaliteti na trpeza za go{tevawe.
I poseta na bolniot se pravi so ponuda. [e}er~iwa
za decata {to gi frla nevestata i kumot na svadba. Seto
toa na{iroko e poznato sekade kade {to ìveat Makedon-
ci i strogo se pridrùvaat do obi~aite, gostoprimstvoto
i ugostitelstvoto poneseno od rodnite ogni{ta i vo najda-
le~ni mesta na zemjata.
Raskaùva postara èna kako so preseluvaweto vo
Avstralija odnele semiwa od sè pomalku i sega pravat
rasad za na{ite lu|e za piperki, luk, kromid, praz, lobo-
da, salati, grav za da moàt da jadat isto kako doma. Treta
generacija pravi gradini so bosilek i xunxule, si pravat
svoja naselba, makedonski maala po svetot. Si imaat crkvi,
kulturni domovi i slavi. Za edna kr{tevka na dete {to ne
go poznavaat Makedonci patuvaat po stotina kilometri za
da sednat na manastirska trpeza, da poslu{aat muzika,
pesna i zbor makedonski. I oroto ne e nostalgija tuku
sostaven del od ìvotot na Makedoncite kakov {to bil i
vo Homerovo vreme. Ne e ni{to ~udno {to potomcite na
Aleksandrovite vojnici tret milenium od pod Himalaite
u{te gi neguvaat bilkite i obi~aite za da gi ~uvstvuvaat
mirisot i vkusot na makedonskite jadewa: Nie sme Make-
donci, velat isti sme, beli sme. Tokmu zatoa Makedoncite
ja imaat univerzalnosta vo svoeto postoewe, se menuvaat i
ostanuvaat isti vo sopstvenoto prevozijduvawe i ovekove-

~uvawe na ìveeweto, kade i da se niz svetot, kakvi {to se
ovde vo Makedonija. Makedonskata kujna i ishranata ima
mnogu arhai~nost vo sebe i go nosi delot od makedonskata
istorija avtenti~no izrazena vo se ona {to im pripaa|a na
Makedoncite vo svetskata civilizacija.
Avtorot
76 Angelina Markus
ISHRANATA NA VOJSKATA
Od onie malku podatoci, {to stignale do nas, a se pi-

{uvani pred dva mileniuma, moè da se naseti so {to se
hranele makedonskite vojnici vo vremeto na Filip II i
Aleksandar Treti Makedonski. X. R. Elis vo Makedon-
skiot imperializam (1975), vo vrska so pobedite na Filip
Makedonski, go akceptira i izobilnoto i sigurno snabdu-
vawe so hrana: Neophodnite raspolo`livi sredstva ne se
zanemareni, golemata raspolo`liva ~ove~ka sila, izobil-
noto i sigurno snabduvawe so hrana i ve}e pove}e od skrom-
nite rezervi na bakar i lim, zlato i srebro (str. 8). Za
kakva hrana stanuva zbor?
U{te tatkoto na istorijata, Herodot, vo svojata
Istorija (kn. 8, gl. 137) indirektno soop{tuva kakva hrana
imal kralot, ~ie ime ne go naveduva, {to vladeel pred Per-
dika za kogo smeta smeta deka go osnoval makedonskoto
kralstvo. Herodot pi{uva: Trojca potomci na Temen, bra-
}ata Gauan, Aerop i Perdika od Arg pobegnaa vo Ilirija,
a od Ilirija vo gorna Makedonija i dojdoa vo gradot Lebeja.
Tuka se glavija da mu sluàt na kralot. Edniot ~uva{e
kowi, drugiot goveda, a najmladiot od niv, Perdika, ~uva{e
kozi i ovci. Be{e toa vreme koga i kralevite, a ne samo na-
rodot, bea siroma{ni i nemaa pari. Leb im mese{e i pe~e-
{e samata kralica. No, sekoga{ koga pe~ela leb za najmla-
diot ov~ar, Perdika, lebot narastuval dvojno. I bidej}i
istoto se povtoruvalo sekoga{, taa go izvesti svojot ma`.
[tom go ~ul toa kralot, se seti deka bi moèlo da e nekoe
~udno znamenie i da pretskaùva ne{to va`no. Toj gi povi-
ka trojcata slugi i im naredi da ja napu{tat negovata zemja.

Ovie, pak, mu soop{tija deka vedna{ }e si odat, {tom }e ja
primat platata {to ja zasluìle. A koga kralot ~u deka
baraat plata, stra{no se naluti. I, bidej}i sonceto gi fr-
la{e svoite zraci vo ku}ata niz otvorot na pokrivot kade
{to minuva{e ~adot, im re~e - bidej}i boèstvoto go na-
vede na taa ludost - pokaùvaj}i so rakata kon sonceto:
Ete, toa e platata {to ste ja zasluìle i koja jas vam vi
ja davam. Gauan i Aerop bea zaprepasteni {tom go ~uja toa,
a najmladiot, koj slu~ajno imal me~, re~e: Se soglasuvame,
kralu, da go primime toa {to ni go dava{, pa so no` go na-
crta son~eviot zrak na podot i, otkako go nacrta, gi zagra-
bi tripati son~evite zraci vo svojot skut, a potoa si zami-
na so onie so nego.
Ako vnimatelno se analizira Herodotovoto soop-
{tenie, se gleda deka Makedoncite imale za hrana kozi,
ovci, krupen dobitok i mesele leb, se razbira od ìto.
U{te, dodatno, se spomenuva Sonceto, koe dava plodovi i
koe e po~ituvano. Plutah soop{tuva deka Aleksandar Ma-
kedonski od po~it kon Sonceto mu podnesuval `rtvi.
Son~eva Makedonija davala izobilstvo hrana od plodna-
ta zemja so izobilstvo od voda. Interesno e {to vo make-
donskite muzei se nao|aat pove}e primeroci afionski
~u{ki od bronza najdeni na pove}e arheolo{ki nao|ali{-
ta. Afionot, kako {to e poznato, viree na son~evina i ne
e nemo`no, koristen vo mali koli~estva, da bil energet-
ski stimulans. Plutarh soop{tuva moment na jadewe riba
koja podgotvena za negoviot drugar Hefestion bila smeta-
na za specijalitet. Verojatno imalo i drugi specijaliteti,
kako, na primer, kozjo, ov~jo i kravjo bieno sirewe ili ne-
78 Angelina Markus
{to nalik na toa koe moè da se nosi od vojnik li~no. Me-

|utoa, poznato e deka vojskata na Aleksandar imala svoja
komora. Taa, na primer, bila zagrozena pri bitkata kaj Gav-
gamela, pa generalot Parmenion go izvestil Aleksandra
za opasnosta. Vo izvornite knigi za Aleksandar ima poda-
toci za logisti~kata poddr{ka na vojskata {to e predmet
na istraùvawe i denes, osobeno od Amerikancite. Alek-
sandar ostaval svoi voeni ekipaì na odredeni mesta, tvr-
dini, so Makedonci komandant i blagajnik, bidej}i toj pri-
biral danok i vo hrana.
Na pove}e mesta se sretnuva izvestuvawe deka imalo
komunikacija na Aleksandrovata vojska so tatkovinata.
Toj gi ispra}al vojnicite da zimuvaat doma i, kako {to
bukvalo se soop{tuva, da pravat deca, a potoa da se vratat.
Vo pokrainata Persida gotovi pari na{ol isto tolku
kolku vo Susa, a velat deka za prevoz na drugiot baga` i
bogatstvo upotrebil 10.000 ~ifta maski i 5.000 kamili
(Plutarh, Al. 37). Sigurno deka tie ili barem del od niv
se vratile na istok.
Numeri~kite pokazateli upatuvaat i na retka zadu{-
nica. Po pogrebot na najbliskiot drugar, Aleksandar prv
prinese `rtva i rasko{no go nagosti narodot, taka {to za
`rtva bile prineseni 10.000 razni ìvotni (Diodor,
Istoriska biblioteka, kn. 17, fr. 115). Diodor soop{tuva
deka stado kozi go odvele Perdika vo Ege, a Justin, pak, de-
ka stado kozi po do`d go odvele kralot Karan (825 - 778 g.
pr. Hr.). Zna~i, kozi imalo i pred osnovaweto na Makedo-
nija od prvite nejzini kralevi.
Obidot da se utvrdi so {to se hranele Makedoncite
vo anti~ko vreme kolku i da e hipoteti~en ne e nerealen.
Primenetata analogija, potkrepena so arheolo{ki naodi,

kako, vpro~em, i za drugi vrednosti, dava mo`nost natamu
da se doistraùva ovaa problematika na koja dosega ne se
obrnuva{e vnimanie.
Spase [uplinovski
80 Angelina Markus
Prirodata vo Makedonija e dar i ubavina. Mnogu-

brojnite drvja, grmu{ki i bilki se tesno povrzani so is-
hranata. Vo prolet bogato cvetaat a potoa gi oblikuva-
at plodovite. Cvetovite se ruì i ukrasi povorovite i
poliwata. Od ist rod se ruì i ruì~ki na {ipot, kajsi-
ite, slivite, jabolkata, kru{ite, vi{nite, duwite, ka-
linkite, jagodite, kapinkite, malinite, afionot (mak-
ot) i drugi cvetovi vo razni boi i mirisi.
Iljadnici sliki so tie cvetovi gi slika i gi podaru-
va @ivko Popovski. Tie go obikoluvaat svetot i se nao|a-
at vo domovite na mnogu istaknati li~nosti pod imeto
Cve}e na mirot. Tie se otkinat del od ubavinite na
Makedonija a si go najdoa svoeto mesto i na koricite na
ovaa kniga.
BELE[KA
ZA AVTOROT
Angelina Markus
rod. [uplinoska
Profesor po filozo-
fija vo penzija, rodena e vo
s. Topol~ani kraj Prilep. Ra-
botniot vek go pominala ka-
ko profesor po filozofija.
Po penzioniraweto vo
1990 po~nuvaat nejzinite po-
intenzivni istraùvawa za drevnite vrednosti na Make-
donija. Nastapuva na pove}e tribini niz gradovite {irum
Makedonija a ~esto se pojavuva so svoi osvrti vo makedon-
skite pi{uvani i elektronski mediumi. Pi{uva recenzii,
promovira knigi i objavuva statii so istata tematika vo
makedonskiot pe~at.
Gi ima objaveno knigite:
Po tragite na Slavnite Makedonci - 1998 g.;
Makedonski drevni vrednosti - 2001 g.;
Makedonski drevni vrednosti II - 2003 g.;
Poemi za Makedonskite carevi - 2003 g.;
Makedonija na Makedoncite - 2004 g.;
Filip II Makedonecot - 2005 g.
(zaedno so Risto Popovski)
Makedonska drevna medicina - 2005 g.;
Makedonskite drevni teatri - 2005 g.;
LITERATURA:
1. Aristotel - Fizika
2. Homer - Ilijada i Odiseja
3. Mi{ulin - Istorija na stariot vek
4. U. Vilhem - Aleksandar Makedonski
5. A. Stojkovi} - Filozofija
6. Sejmon Xemjs - Drevnij mir
7. Kosidovski - Koga sonceto be{e Bog.
8. A. Markus - Makedonskata drevna medicina.
9. Enciklopedii - Leksikografski zavod - Zagreb
10. Istorija na makedonskiot narod.
SODR@INA
1. Po~etok - arhe..........................................................................................................................7
2. Terakotni i kerami~ki sadovi..........................................................................11
3. Hranata vo drevna Makedonija..........................................................................21
4. Ishranata na makedonskata vojska.................................................................31
5. Sve~enosta i svadbi so bogata trpeza........................................................41
6. Prioriteti...............................................................................................................................49
7. Ishranata i tvore{tvoto........................................................................................59
8. Podatoci od Homer vo Ilijada i Odiseja.............................................63
9. Dodatok..........................................................................................................................................67
10. Recenzija- Ishranata na vojskata....................................................................76
11. Bele{ka za avtorot.........................................................................................................81
12. Literatura.................................................................................................................................82

Ishranata Na Drevnite Makedonci

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ishranata Na Drevnite Makedonci

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ANGELINA MARKUS

Skopje, Makedonija, 2006

CIP - Katalogizacija vo publikacija

Po~etokot na vekov obele`an e so su{i, zemjotresi,

velam. Neka ~itaat so pamet ne napamet da go citiraat

Milionite godini raznovidno i dramati~no go ofor-

nost, pismo, orudija, oru`jeto so golemo vlijanie i kaj dru-

Kineweto na atmosferskata obvivka u{te ne znaeme {to

Potoa mol~evme po toa pra{awe, so jami~ki na lice-

mi dadoa podatoci da mo`e da se objasni toj fenomen na

TERAKOTNI I KERAMI^KI SADOVI

Niz cela Makedonija se utvrduvaat arheolo{ki loka-

Golemi vr~vi se otkopuvaat nasekade vo Makedonija.

niknuvaat par~iwa na ispokr{eni sadovi po nivite, rido-

po selata niz Pelagonija. Gi ima vo Topol~ani, Bela

Ni ja sobiraat kulturata od predcite {to ni potvr-

Ukrasuvawe i pismo na sadovite.

Naslednici od makedonskata vojska {to upravuvale so

na ~ovekot, vreme vo koe smisluval kako da go upotrebi og-

na afion (mak), na pe~urka, `ivotinski glavi, na telo ili

Sadovi vo vid na glavi od `ivotni.

bil pogolem umetnik, toj {to go sozdaval ili toj {to go

Del od postavkata na Muzejot na Makedonija.

ostanuva{e sekoj den ist. Gi pametam receptite od baba mi

Rano naprolet odevme da sobirame

Nasledeno i e znaeweto kako da se hranat zdravi gen-

Makedoncite deka bila ista, sve`a i gotvena i poslu`uva-

HRANATA VO DREVNA MAKEDONIJA

Ako sakame da zboruvame za zdrava hrana {to dava

skiot svet. Toa zna~i `itatata i ovo{jeto. Da ne ja zabo-

Vezuv vo palatata na Paunot so~uvan e mozaikot na Alek-

mnogu posiroma{na bez Aristotelovite istra`uvawa. Prvi

luvawe na bolka, zabobolki, pora|awa, hirur{ki interven-

se izede, kolku salati i ovo{je }e se poslu`i. Ahil sam go

lov Odisej se zdobil so

Aplikacija na sonce i ribi Servirawe na prepelica so

kata, pol`avot i denes-

gi pravi Makedoncite tolku poznati i slavni vo svetska-

Nema hrana {to ne uspeva vo Makedonija. Eve sega go-

ISHRANA NA MAKEDONSKATA VOJSKA

Vojnicite od sekoga{ bile posebna vrsta kaj sekoj na-

gi pravdav izostanocite eksplodira smea. Im popu{tiv na

`e{e vo kolite na krajot na falangata i se podgotvuva{e

jaduvaat zaedno. Toa e zapi{ano od site anali, kako Alek-

ispijanil. Zemale ov~o sirewe, ovci i ovo{je za na pat so

Sadovi za vino i maslo.

vi polni so hrana i vino za falangata. Vo iskopinite i

Medot e priroden dar od p~elite i pretstavuva slat-

kako da go upotrebi medot, za{to samiot pohod bil edna go-

da rekoa mislej}i na Aleksandar. Svetot e tolku mal, lu|e-

Slatko suvo ovo{je od grozje, smokvi i

Ovoj sladoled se upotrebuval koga nemalo meso i

lavot preku ramoto na Heraklo, rasprostraneti od Make-

Bilkite na mermerno kopani~arstvo

SVE^ENOSTI I SVADBI SO BOGATA TRPEZA

Ako ne postoel matrijarhatot vo Makedonija osve-

poteknuva i ako go vi-

Me|uvreme roditelite se podgotvuvaat na sekoja eta-

kotli, crpalki ako ne da se poslu`at gostite. Site se

Cve}e za radost i sre}a, zakiteni svadbari so kitki

Veselbata za svadba po~nuva kaj mom~eto koga se pre-

slu`ele mle~ni proizvodi i slatki, za postarite vareni

na sekoj na~in i vo site sloevi kaj narodot od Makedonija.

Za potrebite vo ishranata ni svedo~at arhai~ni sa-

da rekoa mislej}i na Aleksandar. Svetot e tolku mal, lu|e-

Slatko suvo ovo{je od grozje, smokvi i

Vlez vo restoranot Markoj kuli. Se pove}e lavot i son-