P. 1
Ishranata Na Drevnite Makedonci

Ishranata Na Drevnite Makedonci

5.0

|Views: 4,999|Likes:
Published by pelister makedon

More info:

Published by: pelister makedon on Apr 26, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

09/12/2014

pdf

text

original

ANGELINA MARKUS

ISHRANATA NA D R E V N I T E MAKEDONCI

Skopje, Makedonija, 2006

E D I C I J A

KLEA

Sponzori na knigata: Marko Gulev, “Via Ignacija”-Veles Du{ko Damjanoski, Skopje Izdava~: Angelina Markus Korica: @ivko Popovski Prepro~ital: Kokan Stoj~ev - novinar Daktilograf: Zorica Kmetovska Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: “MAKFORM” - Skopje Pe~at: “Invest trejd” - Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv Kliment Ohridski” - Skopje 792(3) MARKUS, Angelina Makedonskite drevni teatri / Angelina Markus, - Skopje : Markus A., 2005. - 108 str. : ilustr. vo boja ; 20 sm. - (Edicija KLEA) Prilog kon dememoriraweto / Spase [uplinovski: str. 89-99. Bele{ka za avtorot: str. 103. - Bibliografija: str. 102 ISBN 9989-2461-0-6 a) Anti~ki teatar b) Teatar - Makedonija, anti~ka COBISS.MK-ID 61866762

ANGELINA MARKUS

ISHRANATA NA D R E V N I T E MAKEDONCI

Skopje, 2006

KAKO PREDGOVOR BEZ NASLOV Po~etokot na vekov obele`an e so su{i, zemjotresi, uragani, vojni {to pusto{at golemi prostori na cela zemjina povr{ina. Terorizmot divee. Milijarda lu|e gladuvaat, boluvaat i umiraat. Se brojat stotici iljadi ubieni i deset pati pove}e raneti {to isto taka umiraat. Ostanatite go pominuvaat `ivotot zamotani vo siroma{tija, lu|e {to nema kade da `iveat i {to da jadat. Ne se vodat vojnite za `eni tuku za hrana. Se sproveduva `ivotinski zakon na posilniot. Stradaat lu|e na site kontinenti. Nasilija na bogatite da se doograbi {to ostanalo od kolonijalizmot. Kutri narodi ni, zemjata ne gi krepi. Da gi ostavat, da ne gi zala`uvaat }e pre`iveat kako vo davnina niz ikumenot. Vo Makedonija trieset nasto familii se bez rabota, bez zemja, bez pravo na `ivot i vkrsteno gi negiraat Makedoncite vo sopstvenata zemja vo sopstvenata dr`ava. So moite knigi, sakam da gi potsetam Makedoncite na dostoinstvoto, da ne o~ajuvaat i da se borat za lebot {to od usta im se zema. Me pra{uvaat dali site moi knigi bile povrzani edni so drugi, sekako, im velam, gi povrzuva Makedonstvoto. Ima dlaboka vrska istorijata na carevite so naukite na Aristotel, so makedonskata ishrana, ishrana i medicina, so makedonskata kultura, teatri, gradbi. Me pra{uvaat za podatocite za sekoja tema od kade sum gi zemala, - od zenicite na tie {to trepkaat za da ne gi vidat im

6

Angelina Markus

velam. Neka ~itaat so pamet ne napamet da go citiraat sprotivnoto. Ja po~ituvam izjavata na Xorx Atanasoski: “Ima samo edna partija - Makedonija”. Za taa Makedonija pi{uvam, za narod {to ni zemjata ne go krepi. [to jadele Makedoncite vo drevnina - isto {to i sega. Aj bidete `ivi i zdravi Makedonci mili moi. Avtorot

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

7

PO^ETOK - ARHE Milionite godini raznovidno i dramati~no go oformuvale dene{niot svet. @ivej i daj im na drugite da `iveat. Fotosintezata sozdava zelenilo. Legendite go baraat sozdavaweto na `ivotot vo voda. Da ne se zaborava son~evata energija. Agolot na kosmi~koto zra~ewe najpovolen e okolu ~etiriesettiot stepen na koordinatata, okolu Sredozemjeto. Tuka se za~nalo sè. Toj kru`en pojas okolu zemjata e po~va na prapo~etok. Narodi, rasi, vrsti, vojni, arhitektura, hrana, nauka, religii, zemjotresi, uragani. Sè {to se slu~uvalo kako istorija za ~ove{tvoto sè e tuka. Zemjinata oska e nakloneta i zatoa patot e elipsa. Golemi visinski razliki poka`uvaat isti klimatski uslovi {to doveduva do sli~nosta na `ivot od pod Himalai do Makedonija. Na tie podra~ja naiduvame na sveti zemji. Sveti kako svetski, kako sonce, kako kosmi~ko zra~ewe, sveti kako svetski centri. Ako potonala Atlantida, ako bil potop i ledeno doba, povtorno mo`eme da o~ekuvame kataklizmi ako se ispravi zemjata od kosiot agol pod koj potpa|a Makedonija vo nejzinata mestopolo`ba. Toa bi bilo ramnewe na visinski koti {to bi go izmenile i presozdale `iviot svet. Od vremeto na po~etokot vo Makedonija ostanale unikatni pojavi na gradbi, pati{ta, palati, nauka, umet-

8

Angelina Markus

nost, pismo, orudija, oru`jeto so golemo vlijanie i kaj drugi narodi od toa vreme i podocna. Toa se odnesuva na medicinata i na ishranata. Lebot, vinoto kako pri~est, jabolkoto od rajot, ve{ta~kiot mamec za lovewe ribi, sadovite od glina, bronza, srebro, ~aevite od lekovitite bilki, makedonskata salata i makedonskiot sladoled, prvi takvi {to ja pravele vojnicite po osvoenite prostori, sètoa zaedno se neizbri{livi tragi i vlijanija vrz drugi narodi koi primile po ne{to od nas. - Nikoj nema ekskluzivno pravo na imeto Makedonija, ni pora~uvaat, makedonska zemja imalo i vo drugi dr`avi. Taka e, }e im odgovorime: - Nikoj nema pravo nad Makedonija osven Makedoncite. Ako ni vra}aat nema samo zemjata da ni ja vratat, ima da ni vratat sè {to sme imale: ime, istorija, crkva, jazik. Aleksandar najslavniot Makedonec trebalo da im pripa|a na site narodi za da bide celosno prisvoen, samo nivni. Surogati. Neka si ostane Makedonija kakva {to si bila i kakva {to treba da bide. Turbulencii ne se po`elni ni vo prirodata, ni vo istorijata, ni vo opstanokot. Ne mo`at da sozdadat so klonirawe modificirana Deenka, nema drugi kako drevnite Makedonci osven nsledniot gen. Religiite imaat svoe tolkuvawe za sozdavaweto na svetot, izgleda nau~nite sfa}awa te{ko }e se revidiraat za eliminacija na Makedoncite po osvojuvaweto na svetot, po toa {to go storile za narodite. Energijata na vulkanite, uraganite, epidemiite te{ko }e se zauzdaat. Pri~insko posledi~nite odnosi na ~ovekot i na svetot se uslovuvaat me|usebno, sekoja pojava kako alka vr{i povrzuvawe i na poznatoto i na nepoznatoto.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

9

Kineweto na atmosferskata obvivka u{te ne znaeme {to }e ni donese i kakvi posledici }e nè snajdat. Ako se skine edna alka na povrzanost na svetot, prirodata i ~ovekot mnogu vidovii }e is~eznat. Ako gi snema planktonite nema {to da jadat ribite, }e se zagrozat pticite i `ivotnite, pa i ~ovekot. Ne znaeme kako toga{ sekoj }e `ivee za da im ovozmo`uva i na drugite da `iveat. Ramnote`ata na `iviot svet zavisi od son~evata energija, kosmi~koto zra~ewe, hranata, zdravjeto, pa napredokot. Potoa se hipoteti~kite objasnuvawa za potekloto i slavata na ovie i na onie. Mnogu tajni i misterii okolu nastanokot, `ivotot i opstanokot nè opkru`uvaat. Nemame odgovor ni lek za obi~en virus kamo li za ne{to poslo`eno. U{te ne go znaeme seto toa {to im bilo poznato na drevnite Makedonci i fenomenot na svetskite ~uda. Qubopitnosta kaj ~etirigodi{nite deca go nadminuva toa kaj vozrasen ~ovek. Deteto ~ekori vo nepoznatiot svet, razmisluva, istra`uva, bara odgovori i o~ekuva mnogu pove}e od vozrasnite osven {to im davaat jadewe. Na pra{aweto na mojata ~etirigodi{na }erka kako se rodila se obidov da objasnam so edna ruska pesni~ka vo pra{alna forma: zo{to babata na kosa ima pavlaka, za{to `abite spijat bez pernica, zo{to pticite ne nosat narakvi~ki, zo{to majkite na lice imaat jami~ki, zatoa i velam, deka nema katanci za ustata na decata da ne pra{uvaat za sè. Sepak }erka mi saka{e odgovor i da ja izostavam prikaznata za {trkot deka toa go slu{nala. I raska`uvav kako sme oti{le vo bolnica na eden {alter i sestrata ni podade bebe. Mene me interesira {to se slu~uvalo do tamu, za toa ka`i mi. - Bara{e odgovor za po~etokot na `ivotot.

10

Angelina Markus

Potoa mol~evme po toa pra{awe, so jami~ki na liceto. Ve}e vo idnata generacija ne veruvaa decata deka se ra|aat kako sliki na kompjuter, znaat pove}e od nas za svetot i `ivotot. Ra|aweto e najlesen i najte`ok problem vo taa golema zbrka na `iveewe na lu|eto. Kako nastanal `ivotot, kolku e povrzan so kosmosot, ima li lu|e na drugi planeti, kako da im odgovorime na ~etirigodi{nite deca koga ne znaeme ni{to za nas i si `iveeme kako {to znaeme i umeeme. Golemoto pra{awe mi go postavi nekoga{niot moj u~enik Du{ko Damjanovski sega donator na moite knigi, toa be{e “[to jadele drevnite Makedonci”? Odedna{ se otvorija mnogu temi. [to jadele drevnite Makedonci si velev, isto {to i sega, mo`ebi vo po~isti prirodni uslovi. Sega se nametna pra{awe kolku bile zdravi, zo{to bile tolku izdr`livi, zo{to pravele tolku sadovi, pa kako gi upotrebuvale. Se poka`a deka ne samo za sebe ~ovekot i za drugite `ivi vrsti e glavnata alka vo sinxirot na prirodnata selekcija, Darvinovata teorija i Mendeleeviot sistem na elementite. Ima edna pogovorka “Ako znam {to jade{ }e znam kakov si”. Vkusovi kako i samiot ~ovek: luti, gor~livi, slatki, soleni. Bolest e bolka kako refleksija na bolesta a taa e bezbolna. Seto toa zaviselo od ishranata. I hrana i lek ako se pogodi spored potrebata na organizmot. Potoa ~itav {to smee a {to ne smee da se jade. Sekoj ~ovek imal svoja bilka i ako ne ja upotrebuva }e se razboli ili samo so nea mo`e da se izle~i. Knigite na vitamini i proteini, za krvnite grupi i soodvetnata ishrana, horoskopot, lekovite, dieti, terapii, kontrola na energijata i mnogu takvi napisi i gri`a za ~ovekot ne

MAKEDONSKITE DREVNI TEATRI

11

mi dadoa podatoci da mo`e da se objasni toj fenomen na Makedoncite i nivnoto slavno postoewe vrz osnova na jadewata. Toa me natera da se svrtam na predistorijata i arheologijata i da gi analiziram site otkritija vo smisla na upotreba na raznite predmeti vo kujnata na drevnite Makedonci i od tamu rekonstrukcija na `ivotot i ishranata, povrzana so celi rituali vo kontinuitet na site epohi. TERAKOTNI I KERAMI^KI SADOVI Niz cela Makedonija se utvrduvaat arheolo{ki lokaliteti. Gi ima okolu pet iljadi i u{te kojznae kolku drugi. Se iskopuvaat grnci, ~ini, ~a{i, glineni bo~vi, ukrasi i celi ku}i i yidini. Se kopa stotina godini na toa {to niz Makedonija bilo vo upotreba 5-6 iljadi godini pr. Hr. Od zemja

Golemi vr~vi se otkopuvaat nasekade vo Makedonija.

12

Angelina Markus

niknuvaat par~iwa na ispokr{eni sadovi po nivite, ridovite i na sekoj ~ekor koga se kopa, kako arheolozite }e re~at se naiduva na slu~aen ili osamen naod. Ve}e i ne se obrnuva vnimanie na kupovite crep po oraweto. Iskr{eni sadovi, ra~ki, grla, dno vo razni golemini i boi, pogolemi i pomali. Ponekoga{ celi glineni bo~vi ima vo dvorovite

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

13

po selata niz Pelagonija. Gi ima vo Topol~ani, Bela Crkva, Loznani, Bu~in, Krivoga{tani. So nekoj i se slikav zaradi nivnata golemina. Pogolemi bea od mene. Vo seloto Bu~in, vo dvorot na crkvata toj }up kako golema kaca kako i drugite se zatvorale so kapak. Se potka~iv na eden kamen kako na skala i na ubavo izvrteniot rab pro~itav: Alkomena. Otidovme nad seloto nad edna mala viso~ina na rit~e da go vidime mestoto na iskopuvaweto. Nepobiten dokaz za lokalitetot na gradot Alkomena kako i plo~ata so pismo za Alkomena, sega vgradena vo crkvata vo s. Bela Crkva zaedno so drugi desettina plo~i so pismo i isprskani so cement. Mestoto vo Bu~in se vika Tupalo. Koga }e tropne{ so noga se odziva ekot kako i od golemite sadovi. Na celiot prostor na Tupalo, na drevnata Alkomena bezbroj luzni od divi kopa~i i razna iskr{ena keramika {to nikoj ne ja esapi. Vo moda se mermerni statui, po niv e potraga i trgovija. I mermerot se nao|a po dvorovite. Najmnogu odat pari~kite, ukrasite, bronzata iako seto toa e del od istorijata na Makedonija. Sosedite strvni po sè {to e makedonsko ja pothranuvaat strvnosta i po evropskite zemji. Lu|e od site tertipi snovaat niz Makedonija prou~uvaj}i do kade se reformite za pat vo Evropa. Za Makedonija se znae nema mesto vo Evropa ni kako dr`ava ni kako narod. Sè e zafateno od na{ite artefakti tamu, mo`ebi nema da nè primat da ne si gi prepoznaeme, da ne si gi pobarame. @elezna zavesa od vizi za Makedoncite i sloboden vlez na site so se kriminal i tu|i znamiwa na dr`avi {to ne nè priznavaat. Lebot od usta im go zemaat na Makedoncite. Se rasprodadoa i ukradoa.

14

Angelina Markus

Ni ja sobiraat kulturata od predcite {to ni potvrduva kako `iveele, {to jadele, vo {to veruvale. Civilizacija niknata na zemja i od zemja niz Makedonija, a ni{to ne ni ostavaat. I samata zemja ni ja rasprodadoa. Me voshituvaat iskr{enite keramiki so crte`i i pismo. I takvi tie go ispi{uvaat `ivotot i opstanokot na Makedoncite od samiot prapo~etok. Deka e taka aj neka yirnat po naselbite kako ostatok po patot na Aleksandar, }e gi najdat istite makedonski artefakti i terakotni sadovi celi i vo sekojdnevna upotreba, ne kako kr{enica {to nè zatrupuvaat.

Ukrasuvawe i pismo na sadovite.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

15

Naslednici od makedonskata vojska {to upravuvale so Aleksandriite ostanale tamu pod Himalaite od Hinduku{ do Penxab i Pamir kako Kala{i i Hanzi. Tamu ni{to ne se kr~ka kako ovde. Tamu vo sekoja ku}a 2300 godini se ~uvaat terakotnite sadovi, vezovite, simbolite i po~ituvawe na pretcite Makedonci. Go zadr`ale i jadeweto i gotveweto i site obi~ai. Spomen za avtenti~nost kako `iva bitnost postoi nasekade kade {to odat i `iveat Makedoncite. Pominuvam po patot za Negotino i gledam vo parkot na restoran~eto “Crna Reka” takov ist }up kako vo Bu~in. Se ~udev i se pra{uvav {to ~uvale Makedoncite vo tolku golemi i raznovvidni sadovi. Koja hrana, `ito, masla ili vino im slu`ela za rezerva za vreme na vojni, proslavi ili nepogodi. Aj neka se najde majstor da napravi od zemja tolku ubavi, golemi zemjeni sadovi za mileniumska upotreba. Tropnav so nokt i od dlabinite na dnoto zayvoni temen, dlabok zvuk na arheolo{ka praznina. Stoev na pragot na predistorijata, se ~udev i se pra{uvav, sama si davav odgovor za narodot {to `iveel na ovie prostori, imal stil i darba, so znaewe da najde re{enija i model, da mu ponudi na svetot primeri za `iveewe. Site makedonski naselbi se vo podno`je na ridovi, zapliskuvani od reki i pred sebe pole za izobilstvo na hrana. Kaj da kopne{ }e skr{i{ grne i vo nego duhot na pretcite nè vxa{uva da go objasnuvame i da go sakame sopstveniot gen. Zemjanite sadovi, terakoti i keramika, zapo~nale da se upotrebuvaat u{te od pronao|awe na ognot. Od toga{ Makedonija bila centar na svetot za koe ni zboruva koncentracija na kr{ vo site sloevi na arheolo{ki naodi. Toa e vremeto koga e napraven najvisokiot skok vo razvitokot

16

Angelina Markus

na ~ovekot, vreme vo koe smisluval kako da go upotrebi ognot. Ako ~ovek sonuva izgasnat ogan po~nuvale obredi ne daj Bo`e toa da se slu~i i ogni{teto da se zapusti. Ognot gi nateral da pravat sadovi od glina i vo niv da varat hrana.Toa gi nateralo da gi upotrebuvaat i metalite za kalewe na oradija. So niv podobar lov i pove}e hrana i pove}e proteini za ishrana na mozokot, za podobro da misli i da izmisluva do lanecot na gu{a za ukras na `enata, za ubavina, za privle~enost, za zdravje i za ra|awe. Sè po~nuva so hranata. Site pronajdoci i vojni se za hrana. Zatoa tolkav koncentrat na sadovi vo Makedonija. Toa ni zboruva za intelektualniot razvitok i bogatstvata od hrana. Toa zna~i progres preku sadovite do razli~nite tehnologii za proizvodstvo i organizacija na `iveewe i pove}e vreme za kultovi. Od raka na sè toa im odele klimatskite uslovi za zemjodelie, lov, ribolov, presti`. Izrabotkata na sadovi za doma}instvo diktirala izgradba na pogolemi `iveali{ta, ku}i, palati, tvrdini, novo oru`je za za{tita i rasko{. Seto toa odelo preku ishranata za da se misli nau~no i filozofski. Poinaku misli onoj {to `ivee vo koliba od onoj {to `ivee vo palata. Kolku podobro se `ivee tolku podobro se misli i se po~ituvaat redot, obi~ajot, zakonot. Gladnite lu|e si go rasipuvaat mirot so gnev i razbojni{tvo. Deneska toa e profesija na celi narodi. So hrana }e se re{i genocidot vrz ~ove{tvoto. So proizvodstvo: vrabotuvawe, plata, kupuvawe, potro{uva~ka, kapitali, novi ekonomski merki za kru`noto dvi`ewe i ciklusite za bogatewe i osiroma{uvawe. Ogni{tata, grncite, ~iniite, ~a{ite nosat makedonski beleg na sebe. Grne so edna i dve ra~ki napraveno vo vid

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

17

na afion (mak), na pe~urka, `ivotinski glavi, na telo ili amfora vo vid na `ena ili `enski gradi. Kakva imaginacija: da pie voda od sad vo forma na gradi i da go zamisluva maj~inoto mleko. Da pie vino od ~a{a so grafemi na pismo ili makedonski {tit so stilizirani sonca. Ne se znae koj

Sadovi vo vid na glavi od `ivotni.

18

Angelina Markus

bil pogolem umetnik, toj {to go sozdaval ili toj {to go koristel predmetot koga se jade ili pie. Okolu ogni{teto kult na predmeti. Predmeti za ukras i za hrana. Samoto ogni{te ograduvano so kamewa em ukras em funkcija. Poprskani so voda toplite kamewa ja zagrevaat neolitskata ku}a kako so parno greewe i toa e videno vo Makedonija. Vremeto na keramikata ni go pretstavuva tvore~kiot um vo vid na geometriski {ari, crte`i od `ivotot na zemjodelieto, lovot, bo`estvata i kosmografijata. Imame sadovi vo forma na ptici ili crte`i na ptici, bilki i drugi `ivotni. Znacite, simbolite, porakite gi povrzuvale lu|eto vo edna makedonska nadarenost so ista kujna {to go izrazuva celoto `iveewe. Sè bilo obmisleno, sinhrono da deluva kako kalendar za polski raboti, praznuvawe i nazdravuvawe. Obi~aite so mileniumi sozdavani prisut-

Del od postavkata na Muzejot na Makedonija.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

19

ni se nasekade. Po arheolo{kite iskopuvawa izobilstvo od keramika i po nekoe grne so pari~ki. Vo edni isti depoa isti pari, isto oru`je: me~, kopje, {tit, Drevno {lem na makedonogni{te i ski voini, isti sape~ka so sadovi. dovi za ista namena, ista grn~arija od racete na istite Makedonci. Golema e vozbudata za soznanieto na toa {to e arho, arheolo{ko, anti~ko nasledstvo na drevnite Makedonci. Golema e vozbudata so o~i da gi vidi{, so race da gi dopre{ predmetite na na{ite lu|e {to gi pravele i upotrebuvale niz dolgiot period na istorijata. Nekoi takvi predmeti isti se so dene{nite i na isti na~in se upotrebuvaat vo sekoja makedonska ku}a. Ne treba da gi barame po muzeite sè e vre`ano vo na{eto iskonsko se}avawe i dene{noto `iveewe. Mnogu drevni recepti niz generacii stignale do nas, nè doprele i nè osvoile. Sinxirot se dol`i i obnovuva sekoi 200 godini. Toa {to sum go slu{ala od dedo mi Vele za tatko mu Risto i dedo mu Dimko im go raska`uvam na moite deca i vnuci. Toa e znaewe prenesuvano od 7-8 generacii, toa se imiwa generaciski povtoruvani od Biblijata vo sekoja familija. Baba mi Mitra kisele{e mleko vo grne i bez da ja izmie majata utredenta sipa{e novo mleko i taka vkusot si

20

Angelina Markus

ostanuva{e sekoj den ist. Gi pametam receptite od baba mi i veruvam deka tie po pat na se}avawe doprele od davnina. Znam da ja napravam ~orbata so koprivi. Toj recept mi e od detstvoto: Rano naprolet odevme da sobirame pol`avi duri se zape~ateni da ne se ligavat. Potoa sekoe dete ja dopolnuva{e torbata so vrvovi od mlada kopriva. Vo kotle na pirustija tivko se varat is~istenite pol`avi. Se dodava malku oriz i mleko a na kraj se dodava koprivata. Se preliva so izmateni jajca vo kiselo mleko i se ostava da ostini. Od crepna se vadi poga~a i se ru~a so toa {to dal Gospod. Doma}inkata e toj Gospod vo ku}ata. Nasledeno i e znaeweto kako da se hranat zdravi generacii. I seu{te se gotvi vo glineni sadovi. Ponekoga{ od loznica }e skinam laster, }e go izlupam i }e go izedam. Toa mi ostana od detstvoto, koga nè nosea na lozje. Sednati na ~ergi~e, decata mali za rabota, gi lupevme i gi jadevme lasterite so leb i presno sirewe. Potkr{uvaweto na lozjata se pravi za da zavrzi rodot, da ne bega silata. Ajde jadete, ni velea, }e rastite kako loza i ne odete vo dolot vo koj plivnala zmiska treva, da ne se rasonilo nekoe `ivin~e (zmija). Site spomeni od detstvoto mi se sve`i, zatoa sega mo`am da sproreduvam za principot vo ishranata na

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

21

Makedoncite deka bila ista, sve`a i gotvena i poslu`uvana vo sli~ni sadovi. Sè bilo vo osnova na varewe vo grnci i druga keramika, kako i sega koga se podgotvuva tav~e grav~e ili selsko meso. Sve`oto ovo{je kako i sega se jadelo kako: grozje so leb, domat so leb, lubenica so leb, diwa so leb, slivi so leb za da ne boli stomak. Smokvite i maslinkite se jadele taka, bez ni{to, ni vareni, ni pe~eni, ni storeni. Mnogu sliki, mozaici, crte`i, sadovi i oradija ni raska`uvaat za toa koja tradicija bila ishranata. Na edno mesto se otkopuva kamena sekira, terakota i keramika, bronzeni i srebreni kotliwa, tepsii, kompletni escajzi, zlatni tawiri, ~a{i i bokali {to gi upotrebuvale Makedoncite i drugi narodi {to bile vo atarot na Makedonija. Aukciskite ku}i trguvaat po svetot so makedonski artefakti. Sekoj predmet prijaven od nepzonat lokalitet vreska: “Od Makedonija sum od centarot na svetskata kultura”. Statui, stakla, moneti, nakit, ikoni, keramika, si gi znaeme na{i se, gi pritajuvale za {itkawe, mo`ebi eden den sè }e se obelodeni. Dovolno e da se priznae. HRANATA VO DREVNA MAKEDONIJA Ako sakame da zboruvame za zdrava hrana {to dava energija za decata vo rastewe, za voinot i narodot treba da identifikuvame {to imalo toga{ za jadewe od drevnina do sega. [to is~eznalo, {to pre`ivealo, {to se izmenilo. Osnova na se vo ishranata bilo i e lebot i vinoto, toa {to od Makedonija oti{lo kako pri~est vo hristijan-

22

Angelina Markus

skiot svet. Toa zna~i `itatata i ovo{jeto. Da ne ja zaboravime i ribata vo Tajnata ve~era na apostolite. Toa zna~i jaglenohidrati, vitamini, minerali i proteini, kakov {to e sostavot i na dene{nite jadewa. Vo mnogu neolitski nao|ali{ta kraj ogni{tata vo sadovi se nao|a `ito. Vo mnogu gradovi, isto taka, `itoto e prisutno kako hrana za na onoj svet. Treba da se razjasnat i mnogute votivni sadovi prisutni vo grobnicata na Filip II. Nekoga{ grobovite raska`uvaat za profesijata na lu|eto, za bolestite, za hranata, za religijata. Vo grobovite na voinite ima oru`je, kaj lekarite instrumenti, kaj decata igra~ki i kaj site tragi od hrana {to viree na tie prostori. Na nadgrobnite spomenici pokraj likovi na celi familii se gledaat sadovi za napivka, po nekoe drvo, cvetovi i reljefot na kowot, ku~eto i zmijata. Licata se od belata rasa, od Makedoncite {to `iveele na trite kontineti. Vireele site `itarki; p~enicata, orizot, ovesot, r`ta, sojata i razni drugi zrnesti bilki od koi se pravele bra{na za ka{i i leb i dodatok vo manxi.

Prigotvuvawe na lebot.

MAKEDONSKITE DREVNI TEATRI

23

Interesen e podatokot deka p~enicata bila hrana za robovite i slugite a so oves se hranelo plemstvoto i carskite familii. Zob od site `ita bila hrana za kowite. Ku~iwata i ma~kite grickale koski okolu trpeza i ~esto se go{tevale i so ponekoja ulovena ptica. Najbogati opisi za hranata i najdobri dokazi ni dava Homer. Kako se ora zemjata za posev, kako se `nee `itoto, kako se mele ili tol~i zrnoto, kako se pe~e lebot i vo ko{nica se nosi kaj argatite vo pole. I so arheologijata doznavame mnogu za ishranata. Opisot na bilkite i ovo{jeto se ~est motiv vo mozaicite, na vencite i postamentot na skulpturite i vo razni artefakti kade {to lovorot, lozata i cvetovite se ~esto prisutni. Toa ni kaTava za pr`ewe jajca 2000 `uva za mestoto i ulogata na godini vo upotreba. lozata, kako pijalok, za lovorot i kako za~in a cvetovite kako lek i napivka. Mozaikot so Flora e predaden so najgolem sjaj na boi i cvetovi pod vlijanie na makedonskite muzi vo Pompeja. Pod pepelot na

24

Angelina Markus

Vezuv vo palatata na Paunot so~uvan e mozaikot na Aleksandar so falangata vo borba so Darie, edinstven portret kako yidna freska, pre`ivean od toa vreme. Vo prvite godini po Hrista site rimski gradovi isti se kako i makedonskite. Tie prezele se od Makedonija pa koga zboruvame za Pompeja se {to e konzervirano i so~uvano go potvrduva makedonskite karakteristiki na `iveewe. Isti se palatite, parkovite, kujnite, sadovite, mozaicite, bilkite, `ivotnite. Koga Kosidovski ja opi{uva Pompeja kako da se {etal po makedonskite prestolnini od Pela do Aleksandrija. Opisite na rajskata gradina i kov~egot na Noe vo bliblijata kako da pravat popis za sè {to vireelo, rastelo i se hranelo po poteklo od Makedonija. Lu|eto, nivniot izgled, carevite i voinite najdobro niz toa se gleda kako se hranale i kako rabotele i na {to mislele Makedoncite so site svoi izumi za podobar `ivot na lu|eto. Aristotel tatkoto na site nauki i na biologijata prv ja registriral ishranata na Makedoncite. Napi{aniot zbor i opis ostanati vo golemata i prva takva sistematizacija na naukite od Aristotel vo deloto “Fizika” ili za prirodata ni dava pravo da sogledame {to sme imale od toga{ dosega za jadewe. Teofrast u~enikot naslednik na Aristotelovata nau~na misla ja prodol`il rabotata na popis na site `ivotni i bilki od Makedonija. Lekovitite bilki posebno bile tretirani kako i kaj Hipokrat. Taka sega site enciklopedii, prira~nici za medicina i razni spisanija mo`at da se slu`at so makedonskite izvori za recepti za medicina i ishrana, pijaloci. Evropskata nauka po biologija i botanika }e be{e

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

25

mnogu posiroma{na bez Aristotelovite istra`uvawa. Prvi opisi na raznovrsniot `ivotinski i botani~ki svet napraven e na makedonsko podnebje i prvite recepti se praveni za makedonskiot narod potoa se pro{iruvala nivnata primena. Hranata bila i ostanala kako lek, preventiva i imunitet i zatoa, retko {to e izostaveno vo upotreba. U{te pove}e se pro{iruvale so Aleksandrovite patuvawa niz svetot i so toa se zbogatuvale Aristotelovite laboratorii vo liceumite niz Makedonija. Taka se steknuvale novi vrski na pokvalitetni jadewa na {to rabotela cela falanga nosej}i novini i tamu i vamu. Od tamu makedonskata kujna e sli~na so kujnite na mnogu narodi do Indija. Ne se pravele hibridi kako sega, site primeroci se zadr`ale vo original. Originalni bile semiwata {to gi raznesuvala vojskata. Dolga e listata na razmena i opstanok na bilkite, `ivotnite, `itata, ovo{jeto, za~inite, zelen~ukot, zaedno so receptite na jadewe. Nema {to nema vo Makedonija. Bivoli, stoka, bilbili, planinski kowi, istoto {to gi ima i vo Indija. Makedonija kako zemja so mnogu son~evi denovi, izobilstvo na voda od rekite i ezerata e pogodna po~va za vireewe na raznovidni rastenija. Lukot, kromidot, morkovot, zelkata, razni salati, ovo{je ja vrzuvale ednata so drugata sezona. Niz {umite rastela leska, badem, orev, kosten kako rezervoar za minerali. Jabolkoto, duwata, grozjeto, razni napivki slu`ele za hrana i sokovna napivka. Pokraj vinoto se koristelo i pivo i mineralna voda vo mnogubrojnite svetili{ta so po nekolku bawi. Vo enciklopedija pi{uva deka Afionot (makot) od Makedonija so liljakova boja bil najkvaliteten vo svetot. Od nego se pravele so slaba doza napivki za nama-

26

Angelina Markus

luvawe na bolka, zabobolki, pora|awa, hirur{ki intervencii. Alkoholot slu`el za dezinfencija na grloto, ranite i racete, kako prevencija od infekcii. isto kako i denes. Gri`ata za lekovitost na hranata se dol`ela na visokiot stepen na razvitok na naukite vo Makedonija. Predimstvo vo ishranata bila najkalori~na hrana za da ja odr`uva energijata i zdravjeto. Drevnite Makedonci bile krupni, plavi, zdravi lu|e so golema umetni~ka i voena darba. I kako da ne bile tolku sposobni koga se hranale so ~ista proteinska hrana od raznoviden dive~. Elenot, zajakot, kozite, volot i pticite ovekove~eni se vo mozaici po site gradovi niz Makedonija, Vo Stobi, Herakleja, Lihnida, Pela, Dion, Efes... Opisi za toa kako lovele i {to jadele Makedoncite vo Biblijata, vo Ilijada, vo zapisite na Aleksandrovite generali kaj Nearh, Ptolomej, Evmen. Od niv najdobro doznavame kako jadela i kako piela makedonskata vojska na banketite po bitkite. Na site statui Artemida e vo pridru`Naslikana scena od lov ba na elenot, vo site svetili{ta koga se slavela plodnost. @rtvenoto jare poznato ni e od mitologijata i gozbite so `rtvi od 100 `ivotni {to trebalo da se izedat za sre}a i uspeh na sekoj praznik. Se znae so tolku meso kolku vino }e se ispie, kolku leb }e

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

27

se izede, kolku salati i ovo{je }e se poslu`i. Ahil sam go podgotvuval mesoto. Otkako }e se pomolele so `rtvi na Bogovite po~nuvalo jadewe, piewe, peewe i natprevari so denovi. Taka mitologijata, istorijata i hranata se najduvala na ista masa. Takvi narodni veselbi i deneska se pravat za svadbi i crkovni praznici. Poga~a, vino i bogat ru~ek za sekoj patron se obezbeduva vo manastirskite konaci. Taka bratot Zlate od R `anovce kaj Kumanovo za denot Sveti Jovan sekoja godina nahranuva i po dve iljadi gosti. Liturgija, pri~est, blagoslov i veselba cel den me|u narodnite nosii izlo`eni kako i tie da igraat oro narodno. Site tie proslavi kako da ja obnovuvaat energijata za cela godina. Narodot znae {to da zgotvi za posni denovi i kako ponekoga{ se poslu`uva cel vol na manastirskata trpeza. Na Sv. Bogorodica vo Berovo vo 100 kazani se gotvi hrana za narodot. I vo mnogu opo`areni mesta sega narodot se vra}a, barem edna{ godi{no, za praznik na crkvata za da prosti za rasturaweto na ogni{tata i na trpezata da im prostat na teroristite, pomiluvanite za nivnoto diveewe niz selata vo Makedonija. Ritualot na masovno proslavuvawe se odr`al pove}e iljadi godini vo memorijata na makedonskite lu|e. Tie se slavat bilo kade da se vo svetot. Ni vojni, ni grabe`i, ni{to nema da gi spre~at da si gi slavat praznicite so najubavi momenti na `iveewe. Najtesno povrzana so tie gozbi e trpezata. Na bogata trpeza Arhelaj vo Pela go sobiral celiot umetni~ki svet. Zaedno lovele divi sviwi i zaedno sednuvale edno do drugo koj od koj poslavni lu|e kako Tukidid, Evripid, Agaton, \or|ija i mnogu princevi od Makedonskata carska ku}a. Vo takov

28

Angelina Markus

lov Odisej se zdobil so luzna vo nogata. Vo takov lov se sobirala careva hrana za voinite i narodot. [umite bile prepolni so dive~ i site ja sakale zdravata hrana i lekovitoto ovo{je i bilki. Znaele Makedoncite za kalori~ni jadewa, kontrolirana izdr`livost i raspolo`enie kaj vojskata kako uslov za dobra borba i uspeh. Dive~ot po makeE`ot i pol`avite gi ima niz donskite {umi bil ne- dvorovite, ogradite i dolinite broen. Divata sviwa, eleniz cela Makedonija. not, zajakot, e`ot, `el-

Aplikacija na sonce i ribi na kerami~ki sad.

Servirawe na prepelica so zelen~uk.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

29

kata, pol`avot i deneska se specijaliteti a doma{nite `ivotni sekojdnevna ishrana. Divite guski i pajki, misirkite, koko{kite, prepelicite, najmnogu si go na{le mestoto vo moazici i crte`i po tawirite i drugite sadovi. Ribite gi lovele Razni i gi podgotvuvale na mirudii. razni na~ini i gi imalo preku cela godina. Mnogu ribari po svetot ne znaat kade e Makedonija a znaat kako Makedoncite prv pat izumile ve{ta~ki mamec. Vodata bila ~ista za pastrmkite od rekata Bistrica kako i od Ohridskoto Ezero kade {to se sobrale tolku endemiti {to gi nema nikade na svetot (jagulata i ohridskata pastrmka). Reka {to te~e niz grad se smeta za sveta. Site reki vo Makedonija se takvi. Takov e Aksij, na{iot Vardar {to nosi ime na re~en Bog, za razlika od Posejdon - bog na moriwata. Aksij ima i svoe crkovno ime povrzano so kr{tevaweto. Go narekuvaat vtor Jordan vmesto prv zatoa {to e mnogu postar, posvet i pro~uen. Crkvata go dala imeto za Aksij kako reka Dostojna i Dobrina, za kr{tevawe i pokrstuvawe. @ivotnite, pticite, ribite se glavnite proteini, vareni so mnogu zelen~uk i mirudii, mlekoto i ovo{jeto gi davale kalori~nite vrednosti vo hranata na Makedoncite. Toa e hrana soodvetna na naporite i izdr`livosta {to

30

Angelina Markus

gi pravi Makedoncite tolku poznati i slavni vo svetskata istorija. @rtvenoto jare, pri~esta, postot so riba go davale ritualniot ton na snagata na lu|eto od Makedonija. Lu|eto borci od bujniot Aksij crvenkosi, li~ni, dobro vooru`eni, kako {to gi opi{uva Homer, toa se Makedoncite od site plemiwa dojdeni vo Ilij deset godini da go branat od naemnite vojski. Nekoga{ tie plemiwa preminale kon istoto krajbre`je pod drugi imiwa kako Brigi, Lidijci, Paflagonci, Karijci, Etrurci sli~ni so Makedoncite po kultura, pismo, bogatstva vo hrana i oru`je. Po Trojanskata vojna tie se vra}aat doma, okolu Jadranskite vodi, za podocna toj silen gen vo vremeto na Aleksandar, da dominira niz celiot toga{en poznat svet, ikumen. Elejskiot filozof Ksenofon vo eden fragment gi opi{uva tie lu|e: “Plavite lu|e so sini o~i i plavi dolgi kosi imaat bogovi sli~ni na niv, kaj Epiopjanite i bogovite se crni, so tapi nosovi i gruguravi kosi. ”Koga i volovite bi imale bogovi i tie bi bile volovi”. Zabele`ani se kaj Indijancite i Afrikancite beli bogovi, svetli, albini, kako kaj Makedoncite {to se angelite, beli i mo}ni sveti voini. Bikot vo Krit, Egipet, Vavilon se bogotvori i se jade. Toa e verba kaj mnogu narodi da kasnat od naforata i od `rtvata za da zajaknat. Bikot statua, stra`a na gradovite. Makedonskata falanga pominala vo ritualna procesija niz portite na Vavilon pome|u redovi spomenici i krilesti bikovi. Toa bile kultovi izme{ani so Mitologija i hrana. Taka Makedoncite se dvi`ele niz svetot ostavaj}i nasekade hrana, obi~ai, kultura. Sè {to ima vo Makedonija i {to donela falangata ja napravile Makedonija ogledna botani~ka gradina, rajskata gradina od Biblijata.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

31

Nema hrana {to ne uspeva vo Makedonija. Eve sega golem napliv na plodorodie od kivi i japonskoto jabolko. Sepak, najdobro e site da si se hranat so toa {to viree vo sopstvenata sredina zaradi naslednata adaptivnost i imunitet. ISHRANA NA MAKEDONSKATA VOJSKA Vojnicite od sekoga{ bile posebna vrsta kaj sekoj narod. Toa e izdr`liv, treniran ~ovek, sposoben vo sekoja sredina. So golema qubov majkata mu go dava oru`jeto na Patroklo, na Ahil i na mnogu poznati borci vklu~uvaj}i gi i amazonkite. Oru`jeto za vojnikot e kako nakitot na devojka stokmena za svadba. I za vojnikot se upotrebuva ist zbor nakiten so oru`je. Majkata na Spartanecot mu go dava {titot so zborovite: “So nego ili na nego”. Oru`jeto e dobro poznato i mnogu slaveno. Nikoj ne zboruva za vojni~kata torba so hrana, a tokmu taa go spasuva `ivotot na vojnikot koga e ranet ili pobednik. Prirodata ima mnogu stapici za osvojuva~ite na nepoznati tereni. Sekoj mora da gi znae site taktiki za pre`ivuvawe so postapno priviknuvawe, do toga{ sojuznik mu e torbata so rezerva na energetska hrana. Edna{ pro~itav deka vojna tajna bil ru~ekot na vojnikot. Za toa {to e vojna tajna se raspravav so eden u~enik. Tri dena mi bega{e od ~asovi, se {eta{e po gradot i u`iva{e vo nekakva sloboda duri drugite u~ea. Kade be{e, mu velam i kako od pu{ka isfrli: “Na regrutacija bev”. Mu pobarav izvinuvawe “Vojna tajna” - bilo toa a vojnikot ne smeelo da se raspra{uva, raportira i si sedna pobedni~ki. [tama trae{e cel ~as, ne di{ea, im gi slu{av srcata. Koga

32

Angelina Markus

gi pravdav izostanocite eksplodira smea. Im popu{tiv na idnite generacii vojnici, tie stanaa `rtvi na bezbednost, na terorizam, na neza{titenost. Se rasturija za ovie 15 godini, koj znae dali povtorno }e se sobere celata generacija vo eden klas, se stutkale vo svoite vojni tajni Makedoncite barem da ka`at ne{to, da napi{at ili da se nasmeat. Siroma{tijata ne e nikakva tajna, gi stega, gi pla{i, gi zagrozuva `ivotite na site Makedonci so glad. Poimot za vojska vo svetot e makedonskata falanga. Voin {to go oblagorodi svetot be{e Aleksandar, se rodi, `ivee{e i se bore{e za Makedonija. Poim i mit za kosmopolit. Se gri`e{e i odlu~uva{e za sekoj vojnik. Torbata na Makedonecot vo dolgite pohodi be{e polna so hrana. Sekoj vojnik nose{e bra{no, voda, suvo ovo{je, semki, suvo meso, riba i za~ini. Pogolemata rezerva so hrana se dvi-

Aleksandar i falangata.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

33

`e{e vo kolite na krajot na falangata i se podgotvuva{e hrana za site po zalogoruvaweto. Koga Makedoncite zapo~naa da gi osvojuvaat persiskite teritorii, generalite go sovetuvaa Darij da gi zapali `itata, da ja uni{ti hranata za da umrat Makedoncite gladni na nivna teritorija. I da im uspee{e toj plan, pak }e bea pobedeni, so toa, persiskoto naselenie }e izumre{e gladno. Palewe na hranata i begaweto na naselenieto e poznato i ~esto primenuvano. Taka Napolen vo 1812 godina vleze vo praznata Moskva. Gladna i izmrznata francuskata vojka ne se vrati doma. Napoleon ne mu be{e dorasnat na makedonskiot gen iako go imitira{e Aleksandra. Gladot i belata smrt gi pokosi Francuzite na ruska zemja so sibirski stud. Falangata na Aleksandar gi izdr`a Himalajskite studovi so rezervnata hrana od vojni~kite torbi. Drevnite Makedonci bile izdr`livi, imale i znaewa i sre}a za uspeh. Francuzite ne znaele da se spravat so ruskiot stud. Nave~er zaspivale iljadnici se razbuduvale samo stotina od niv. Ruskata zemja i klima mu se osveti i na Hitler. Francuzite i Germancite ne se Makedonci za da vladeat so ogromni prostori so golem nau~en potencijal i iskustvo. Makedonskata energija na vojskata se dol`e{e na trening, ishrana i silna psihofizi~ka konstitucija. Lekarite, filozofite, glumcite bea zadol`eni da go so~uvaat zdravjeto i duhot na vojskata. Samiot Aleksandar od detstvoto ima{e sovetnici za hrana i svoeto iskustvo i rezultati gi primenuva{e na vojskata. Pokraj tolku generali, princovi i specijalisti za sekoja struka Aleksandar sam odlu~uva{e koga i {to treba da jadat i pijat vojnicite. Sekoe utro posednata vojska go ~eka{e svojot pospan car da se razbudi za da po-

34

Angelina Markus

jaduvaat zaedno. Toa e zapi{ano od site anali, kako Aleksandar go kontroliral zakrepnuvaweto od dolgite mar{evi ili bitki. Poznato e kako Aleksandar gi hrabrel, kako gi le~el, kako nazdravuval so vojnicite i kako gi sovetuval da ja odr`uvaat energijata. Aloeto i smiqot bil obrok za imunitet i brzo zazdravuvawe na rani. Slatkoto makedonsko drvce ja spre~uvala `edta i do osum dena niz pustinite. Patuvaj}i so nedeli vojnicite vo usta dr`ele jatka od ovo{je ili korka leb za da se la~at sokovi, ja ubla`uvale `edta dodeka ne se ispita vodata i hranata od nepoznato poteklo. Taka ne se gubi te~nosta od organizmot tuku plunkata se golta i temperaturata na teloto bila ista i vo toplo i vo ladno vreme. Posle sekoj obrok xvakale listovi od nane, magdonos i bosilek za ~istewe na zabite i zdivot. Aleksandar go delel i posledniot zalak i poslednata kapka voda so vojnicite. Pove}e avtori i biografi pi{uvaat za slu~ka vo pustinata kako na Aleksandar mu podale voda i toj ja isturil vo pesokta ne sakaj}i da pie pred `ednite vojnici. Toa {to mo`e da go podnese i izdr`i carot mo`at site makedonski vojnici. So veselbata, pieweto, jadeweto i peeweto se odlikuvaat Makedoncite. Toa vo nasledstvo vo krvta im e preneseno u{te od Dionisiskite povorki i procesii niz Makedonija. Koga po patot na falangata naiduvale na vinovata loza, Makedoncite se veselele potsetuvaj}i se na lozovite nasadi grozdoberi i natpivawe so vino od polnite me{ini vo svojata rodna zemja. Mnogu ~esto Homer i vo Ilijada i vo Odiseja pi{uva za grozjeto i vinoto kako za hrana, lek i okrepuva~ka napivka. Taka kiklopot Polifem be{e oslepen otkako Odisej go

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

35

ispijanil. Zemale ov~o sirewe, ovci i ovo{je za na pat so brodot niz Egejot. Feni~anite na Odisej mu go napolnija brodot so mnogu darovi, obleka, hrana i vino za na pat do Itaka. Tamu zasednale strojnici i ergeni baraj}i ja Penelopa za `ena, pa mu izele sviwi, stada ovci, mnogu ovo{je i seto vino go ispile razni natrapnici {to mora{e da gi ubie da go za{titi narodot i da ja so~uva hranata. Vinoto vo Makedonija se pielo pove}e od voda. Sekoja godina so regrutite od Pela trgnuvale karavani i brodo-

Sadovi za vino i maslo.

36

Angelina Markus

vi polni so hrana i vino za falangata. Vo iskopinite i potonatite brodovi se so~uvale redovi na }upovi, amfori, me{ini terakotni i zlatni pehari od koi{to Makedoncite nazdravuvale so vino. Tie proslavi vo ~est na bogovite, carevite, heroite brzo se pro{irile kako rastot na vinovata loza i taka brzo lozata si go na{la mestoto vo umetnosta. Listot od vinovata loza i grozdot izvajani ili izdlabeni se okolu site statui na Dionis {to stoele po teatrite i palatite. Gi ima po ritualnite sadovi, {titovite, freskite, ikonostasite, drvorezot, nakitot, sadovi od razni metali, nasekade tie se potpis i pe~at vtisnat za da svedo~at za makedonskoto bogato `iveewe. Vinoto svrzano so proslavi se pie od `ed, navika, za metabolizam, za zagrevawe, otpornost, nastinka. Se pie kako {ira, brlivo vino, mlado vino, otstoeno, skiseleno, preraboteno, stopleno, pre-se~eno, vino za veselewe. Aj da ne gi u~ime znaat Makedoncite kako vinoto da go pravat i da go pijat. Malo dete na pri~est vkusuva vino i cel `ivot ne go zaborava. Tie {to ja napu{tile Makedonija nostalgi~ni se po poliwata so lozja, pa zare`uvawata na Sv. Tripun, grozdoberot i vinoto. Aj da se napieme za zdravje na site i za du{a na branitelite na Makedonija. Nema kraj na vinskata tema i grozje. Rano grozje, zimsko, grozje od stara loza, belogrozje, crno, komiwa, jagurina. Kakvo e grozjeto takvo e vinoto. Manastirsko vino, vino za kana~ka, za ru~ek so riba, so jagne, so prase i so sekoe jadewe se pie vo Makedonija. Jas ne sum go probala, ne do{lo na red od tolku pija~ki {to ni gi ostavile drevnite Makedonci od ovo{je, od mleko, od med.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

37

Medot e priroden dar od p~elite i pretstavuva slatka hrana i mo}en lek. Na liceto na carot na zlatnata maska od Trebeni{te mu sletala p~ela u{te od pred 2500 godini. Ja gledame p~elata i vo zlatnite kruni vo cvetovi od Filipovata grobnica. Ja ima i na stari pari. Ja ima p~elata po {umite, pe{terite, dvorovite rabotliva kako narod, organizirana kako dr`ava za roewe i kooperativna e so lu|eto i so prirodata. Ni dava medovina kako napivka so voda, so ~aj, so vino, so mleko. Gi hranela Makedoncite odsekoga{. Medot vo grne so godini ne fermentira i ne gubi od energetskata vrednost. Vo analite za smrtta na Aleksandar zapi{ano e deka bil staven vo sandak so med. Medot kako konzervans za podolgo stoewe na testenini i kola~i {titi od muvla i ako i taa ne e {tetna kako prethodnik na penicilinot. Ubodot od p~ela re~isi e pove}e korisen odo{to {teten. Le~i reuma, zasladuva, imunizira bez vakcini, spre~uva epidemii i nastinki. Sepak na {trek da se alergi~nite. Deset ubodi od p~ela ravni se na kasnuvawe od zmija. Mo`e da le~i i da usmrti i p~elata i bilkite. Sobira~ite na hrana od sekoga{ znaele da se za{titat bez da gi uni{tat p~elite. P~elinok ili mati~wak raste vo blizina na ko{nici so p~eli. Mirisot na p~elinok ja namamuva maticata da gi zbere p~elite pri roewe. Nekoga{ toa mo`e da bide i ~ove~kata raka. Toga{ p~elite ne go kasnuvaat ~ovekot i ako se slu~i toa nema da ote~i, da pomodri ili da se onesvesti zo{to takov ~ovek ima vdi{ano od lekovitata mo} na medot i p~elata, imuniziran e. P~elata, toj mal insekt od polenot na cvetovite pravi nektar i ambrozium za dolgove~nost i besmrtnost. Da se zadovolime so obi~nata upotreba na medot. Makedonskata vojska znaela

38

Angelina Markus

kako da go upotrebi medot, za{to samiot pohod bil edna golema nau~na ekspedicija i ne ja prekinuvala vrskata so tatkovinata. Makedoncite ne samo medot tuku seta hrana ja upotrebuvale ako bila sli~na na doma{nata kako semiwa, salati, mirudii, pe~urki, ovo{je, pa potoa sè drugo. Sè e tolku povrzano vo svetot i toa treba da se znae i da se po~ituva. Kvalittot na hranata od cvetovite, trevite i ovo{nite gradini, a seto toa od plodnata zemja i sonceto za da bidat Makedoncite takvi kakvi {to bile so svojot ekskluzivitet. U{te treba da yirneme vo vojni~kite torbi na Makedoncite. Nosele i su{eno ovo{je od smokvi, slivi, kajsii, grozje, kru{i i jabolka vo mali koli~ini kako energetska rezerva, dopolneto so semki od ko{tano ovo{je. Kru{ata i jabolkata vo Makedonija se se~ela na polovina i so sè semki se stavala na provev da svene pa na sonce da dehidrira. Isto taka, i kajsiite i slivata so sè koski se su{ele i ostanuvale meki i vkusni. I koskite se jadele i slu`ele za rasad na mnogu ovo{ja {to nekoi narodi i deneska go su{at ovo{jeto kako {to pravela makedonskata vojska. Taka pejsa`ite okolu Aleksandriite vo Azija osamnale so novi ovo{ni gradini kako makedonskite. Pred triesettina godini od Ki{iwev u~itelot donese 10 godi{no dete da pee na “Zlatno slavej~e” i osvoi prva nagrada. Ni bea na gosti i kako {to e redot ni podarija su{ena kajsija ista kako na{ite. Od semkata porasna drvo so ist vkus na kajsijata kako i na{ite. Po dve ipol iljadi godini kajsijata se vrati doma po istiot pat kako {to falangata go odnela ovo{jeto kaj Amur Darja. Nie im podarivme xemperi od ra~no predena i pletena volna. Tie gi pomirisaa i rekoa deka i nivnite ovci taka mirisaat “pa krvta ne e vo-

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

39

da” rekoa mislej}i na Aleksandar. Svetot e tolku mal, lu|eto se tolku bliski kako od v~era. Zemjata e kako to~ka na kvadraten hamer sporedena so golemina na galaksijata, zatoa se normalni site sli~ni raboti {to ni se slu~uvaat. Zemjata e tolku mala vo kosmi~ki razmeri {to soznanijata za sli~ni obi~ai, recepti, vojni i idei pre`iveale so nekoja mala etni~ka specifika. Ako Makedoncite vladeele so svetot ne e ~udo {to mnogu pronajdoci poteknuvaat od Makedonija. Eve eden primer za nastanuvawe na prviot sladoled {to go podgotvile Alekandrovite vojnici pod Himalaite: “Slatko suvo ovo{je od grozje, smokvi i kajsii se me{a so podmrznat sneg. Se dodava med ili slatko makedonsko drvce za da stane hrana i osve`uvawe”. Ovoj sladoled se upotrebuval koga nemalo meso i vino. Pri podolgo logoruvawe vojnicite si pravele leb i varivo od grav i le}a zajaknato so merudi. Gravot se odgleduval vo niva kako i deneska. Poznat ni e opisot kako Pitagorinite filozifi nastradale nesakaj}i da ja izgazat nivata so grav. Le}ata, orizot, konopot se odgleduvale vo Makedonija. Lenenite i pamu~nite obleki na dvorjanite ni zboruvaat preku rasko{nite nabori na diplite isklesani vo mermerni statui. Rastitelnoto na oblekata i ishranata se nadopolnuvaat. Od ovcata se koristi mesoto, mlekoto, sireweto i volnata. Ko`ata od ovcata i od drugite `ivotni se koristela za tapani, {titovi, remeni, sandali, eleci, sedla. Go znaeme runoto na ovenot i ko`ata na

40

Angelina Markus

lavot preku ramoto na Heraklo, rasprostraneti od Makedonija do Kolhida. Vo runata se isplaknuvalo zlato od rekite privle~ena od elektricitet na volnata. Od zlato se pravi rasko{en nakit: maski, kruni, ~a{i i drugi sadovi za hrana. So zlatnite pari se kupuvala hrana i se zatvoral krugot na bionika kako stil za gradbi, orudija i sadovi so biomorfna i homeomorfna forma. Pokraj hranata se vodelo smetka i za posteweto kako forma za ~istewe na organizmot od {tetni naslagi (post). Od tamu i zabrani za jadewe na nekoja hrana. Od sekoga{ se znalo {to smee da se jade. Ima sveta zemja, sveta reka, sveta pesna, sveta ptica, sveto drvo, sveta hrana {to treba ili ne da se koristi ili da ne se skrnavi. Za nas sveta hrana e lebot i vinoto, naforata, za pred sekoe jadewe da se pomolime za da go imame. Toa e kako zakletva na vojskata, za vernost na narodot i zemjata da se krepat i ~uvaat za svetost. Energetskata hrana vo torbata na vojnikot od makedonskata falanga e ramna na energetskata hrana na kosmonauite vo vselenata.
Bilkite na mermerno kopani~arstvo vo Stobi.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

41

SVE^ENOSTI I SVADBI SO BOGATA TRPEZA Ako ne postoel matrijarhatot vo Makedonija osvedo~en so kult na Golemata majka i Artemida boginka na plodnosta sigurno pre`ivuvaweto na lu|eto bi bilo zagrozeno od nedostatok na hrana. Krvnata vrska ovozmo`uva ramnopravna podelba do posledniot zalak. Ako nema za site nema za nikogo. Majkata stanala glavna li~nost vo familijata i rodot koga go prona{la `itoto, go pravela lebot, pitomela `ivotni i ja spu{tala ko`ata kako zatvorena vrata na kolibata pred ma`ot koj ne ulovil ni{to. Nesposobniot tatko go brkale i decata. Rodnini bile samo po linija na majka. Taa odgovarala za decata, za hranata, za ogni{teto. I deneska e taka. Na toa se dol`i netrpelivosta na svekrvata i snaata. Niedna `ena ne go prepu{ta mestoto vo kujna. Generaciskite sudiri imaat drevni korewa. Mladite bile neposlu{ni, ne po~ituvale tradicija i napadno se oblekuvale i jadele. Treba{e da pominat 1000 godini za Justinijan da go zacvrsti tatkovskoto pravo kako glava na familija (paters familias). Kako da se obrabotuva zemjata, kako da se obele`at granicite, kako da se sobira plodorodieto, kako da se pravi zimnica so sè toa rakovodi tatkoto na familijata. Tatkoto ja odreduva hranata spored sezonata i rezervite kako i sega koga doma}in rakovodi so ekonomijata vo ku}ata. - [to }e im pravite na lubenicive, pra{uvam, ni{to mi velat, im pomina sezonata, sega se jade grozje. Justinijanoviot zakonik predvidel sè za regulirawe na odnosite me|u lu|eto od Skopje, Makedonija od kade {to

42

Angelina Markus

poteknuva i ako go vikaat rimski ili evropski toj pred sèbara re{enija na sèona {to se slu~uvalo na na{e podra~je i sèu{te e aktuelno vo zemjodelieto. Ako izrasne drvo na me|a kako samonik nikoj ne smee da go giba. Ako frla senka na nivata na sosedot toj ima pravo da gi sobira plodovite od grankite Justinijan na negova strana. Ne smee da se~e granki bez odobrenie. Se bara soglasnost za pat na sosedot, za otvorawe prozor, za kapajca. Ako kom{ijata pozajmil krava i taa se otelila dali }e go vrati teleto so kravata i.t.n. “Ne e va`en bikot teleto e sekoga{ na{e”, re~e Bla`e Koneski edna{ vo odnos na sopstvenosta i naslednost na imoti. Imotot na `enata ili na ma`ot, naslednost na decata poznati se od najstari vremiwa vo Makedonija. Sè po~nuva so svadbata. U{te vo “Ilijada” i vo obi~ajnoto pravo sè e op{irno, pojasneto. Se znae deka najgolem nastap za sekoj ~ovek e svadbata. Devojkata se odvojuva od familijata i odi da `ivee vo druga familija. Tamu se drugi lu|e, drugi karakteri, drug red, druga trpeza. Potoa }e se rodi dete i pove}e obvrski. Taka sè po~nuva odnovo do idnata svadba na idnata generacija.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

43

Me|uvreme roditelite se podgotvuvaat na sekoja etapa od `ivotot za deteto so razni proslavi. Svadbata gi zasenuva site proslavi so najbogata trepza. Za devojkata raboti cela familija, drugarkite, roditelite, postarite `eni da go podgotvuvaat ~eizot. Se tkae, se veze, se ukrasuva sekoja obleka, a posebno nevestinskata ruba i taa za zetot, bov~aloci za svekrvata i svekorot, za deverite i zolvite. Mlado`encite treba da blesnat so ubavina i veselost pred svadbarska trpeza se najvkusni jadewa so koi se poka`uvaat Makedoncite. Koga Filip II se `ene{e i Kleopatra }erka mu se ma`e{e vo Ege po sedum dena be{e postavena trpeza. Po site carski i narodni obi~ai, da se pee, da se sviri i da se igra makedonsko oro kako {to e obi~aj na svadbite kaj nas. Trpezata se polni so razni mesa, manxi, poga~i, vino, ovo{je za site da ima jadewe i piewe koj kako {to saka da kasne. Takvi gozbi za~esteni se u{te od prvata sredba na viduvawe, pa svr{uva~kata, ~estitawata, ve}e trpezata ne se prazni. Drevnite MakedoPred pedeset godini na Nade nci so svoeto bo- Popova, sega Igouseva vo Bitola, ja gatstvo i bogatite pogotvuvavme za nevesta. I vezev rekolti mo`ele milence. da si dozvolat ta- Go ~uvam navezenoto i mi e drag kvi gozbi kako sim- spomen od toa vreme, mi re~e neobol za sre}en `i- damna. Me potsetuva na mominskite vot na mlado`encite. [to }e im denovi, na studentskite denovi, na bile tolku gline- dru`ewto, na tebe, na knigite, na ni sadovi, amfo- celiot `ivot. ri, kaci, ~a{i,

44

Angelina Markus

kotli, crpalki ako ne da se poslu`at gostite. Site se oblekle vo novo da se poka`at i da gi vidat darovite. Agamemnon mu dava{e golem miraz na Ahil za da se o`eni so }erka mu i toa devet trono`ni stola, 20 kotli srebreni, 12 trka~ki kowi, 10 zlatni talanti (trista kila zlato), sedum naseleni gradovi i mnogu drugi raboti vo obleka, oru`je i hrana. Od darovite se gleda kolku iljadi gosti trebal da nahrani vo dvaeset golemi kotli, Ahil, kolku ovo{je razno da iznese, kolku me{ini i }upovi vino da se ispie. Homer pak za svadbite ni pi{uva: “Vino medeno slatko, snaga da okrepi od umor na ~ovek, zo{to od vinoto najdobro se oporavuva”. Makedonskata trpeza za `etva, za grozdober, za svadbi i razni slavewa od iskona isto se podgotvuva. Kako {to redot nosi za svadbi i nazdravuvawa se baralo dolgo podgotvuvawe. Koga }e se rodi ma{ko dete vujkoto zakopuva od prvata berba grozje vo dlabok pesok da stoi do svadba vinoto. Za svadbata se pravele dolgi podgotovki, svadbarski pesni, svadbarska trpeza so site svadbarski obi~ai pre`iveani do deneska. Cve}e za radost i sre}a, zakiteni svadbari so kitki od son~evi zraci po trpezite za site slavewa na Makedoncite. Listovi, boi, zvuci, milina... Veselbata za svadba po~nuva kaj mom~eto koga se pre~ekuvaat drugarite i rodninite i odat po nevestata i site zaedno slavele vo teatri-te, vo palatite, vo dvorovite kako {to sega se odi vo restorani. Znaeme kolku narod sobirale teatrite, kolku narod sednuval na trpeza. Za decata se

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

45

slu`ele mle~ni proizvodi i slatki, za postarite vareni manxi so mnogu meso i zelen~uk, za mladite se slu`elo da go jadat najjakoto meso so mngou za~ini od ruzmarin, lovor, kleka, divo nane. So vino i pivo, medovina i so~no ovo{je se polevaat so denovi. Veselbi, muzika, obredi. Kakva {to e Gali~kata svadba, takvi se svadbite vo Makedonija od sekoga{. Kanonot vo crkvite pod pogled na ikonostasite, rezbite, freskite go pravi veli~estven i svet brakot kako i vo drevnosta koga svadbite go pridru`uvale bogati formi od site umetnosti na makedonsko tvore{tvo, so mozaici vo bazilikite i salite na palatite, kolonadi po patekite, statui na sekade. Seto toa nadopolneto so bogata trpeza ja ispolnuva du{ata so vozvi{eno ~uvstvo na pripadnost na narod koj {to umee ubavo i bogato da `ivee i da go prenesuva primerot niz generacii za da se so~uva tradicijata na svadbi i slavewe. Spomnavme {to sèAgamemnon dava{e za ma`ewe na svojata }erka. Na Ahil ne mu be{e do toa tuku do Briseida. Qubovta e uslov za seta taa blagosostojba {to se maGali~ka svadba nifestira kako

46

Angelina Markus

na sekoj na~in i vo site sloevi kaj narodot od Makedonija. Sega{niot zbor za svadba kako glamur ja nagrduva svetosta. Veridbata kako verba vo idninata, veselbata, poka`uvawe na imotot, trpezata sè e vtkaeno vo `elbata da se zapametat ubavinite i da se prenesuvaat niz generaciite. Opisot na prenesuvawe na ~eizot na Olimpija sosema e sli~en i deneska kaj devojkite od Makedonija, osobeno vo ruralni sredini. Toa izgleda vaka: Se {to srabotila devojkata go izlo`uva niz ku}a i dvorot, da go vidat site i da go sledat primerot vo sekoja prigoda. Kolite se pokrivaat so kilimi i drugi volneni i leneni, tkaeni i vezeni prekrivki. Yevgarot so volovi vo sprega isto taka, se pokriva so kilimi i se kiti so cve}e i kolani so monista. Site svatovi se kitat no kiteweto na zetot i kiteweto na kowot podednakvo se skapi, da se vidi i zavidi. Nevestata sekoj saka da ja vidi i da ja zapameti. Taa gi ispolnila kaselite so darovi, obleka i sè{to }e i treba za v ku}a. Drugarkite gi polnat kolite so ~eizot, go redat, go ukrasuvaat i najubavite raboti na race gi prenesuvaat naredeni edno do drugo okolu nevestinskata kola. Narod po ulici i sednat pred porti go ispra}a odeweto od doma... “^ere{a se od koren korne{e moma se od majka dele{e”... se pee svadbarskata pesna. Orata, trpezata, igrite i se {to se pravi mi li~i na hrabrewe na majkata da ne pla~e koga i se kornat decata od doma isto kako za sinot koga odi vo vojska. Vo taa centralna sve~enost po~nuvaat da se ra|aat decata, taka treba da im odgovorime na pra{awata na ~etirigodi{nite deca. Tuka se sozdava novo ogni{te, nova trpeza, novo generacisko biolo{ko i kulturolo{ko nasledstvo. Jakne instikt za opstojuvawe. Makedonci.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

47

Za potrebite vo ishranata ni svedo~at arhai~ni sadovi {to nosat na sebe pe~at na umetni~ko tvore{tvo i kultura na `iveewe kaj site Makedonci. Ako znaeme so {to se slu`ele {to jadele i piele Makedoncite }e znaeme kako `iveele. Sega mo`eme da vidime {to imale vo posed

Ukrasuvawe na kerami~ki sadovi..

48

Angelina Markus

Kerami~ki sadovi izlo`eni vo Muzejot na Makedonija.

Raznovidni svetilki na maslo od Stobi.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

49

za da znaeme kako se hranele i kako se slu`ele so site sadovi, alati, orudija. Tolku sitni i golemi grnci, amfori, }upovi od keramika, od bronza, srebro i zlato ukraseni so pismo, znaci, crte`i ni ja ka`uvaat mo}ta na Makedoncite. Dobro i zdravo se hranele, umni, dobri, borbeni i sposobni da go organiziraat `iveeweto i raboteweto so golemo obezbeduvawe i za{tita po zdravjeto i sre}ata na sekoj ~ovek, na familijata i narodot. Znaele {to da iznesat na makedonska trpeza.

Listot i grozjeto oblikuvani vo raznovidni izrabotki od makedonskite umetnici.

PRIORITETI Lebot, vinoto i medot se naj~esti produkti vo ishranata na Makedoncite. Toa ne ja iscrpuva cela paleta na izbor na drugi prioriteti na hrana od toa {to raste i `ivee niz Makedonija. Na nekoi proizvodi }e im posvetime pove}e vnimanie zaradi nivnata specifi~nost. Maslinkite, smokvata, kostenot, dabot so svojata dolgove~nost i dlaboki iljada godi{ni korewa gi crpat site retki minerali za da go snabdat i ojaknat organizmot na ~oveka za cel `ivot.

50

Angelina Markus

Za koristewe na maslinkata ima mnogu dokazi. Sliki na ~inii, na vazni, na crte`i kako lu|e ka~eni na drvo so stap udiraat po grankite a drugite gi sobiraat maslinkite. Sliki od smokvi i maslinki vo terakotni sadovi na trpeza. Smokvi i grozje vo racete na lu|e. Ima slika na presa za vadewe na masla od maslinki. Golem broj na amfori naredeni vo skladovi ili na potonati brodovi se otkrieni okolu Egejot i ostrovite kade {to `iveele Makedoncite. Masla za masa`a na sportistite se ~uvale vo sadovi vo site gradovi so stadioni i svetili{ta. Vo Stibera do Topol~ani najdeni se spisoci na tie {to daruvale masla. Mnogu svetilki na masla se otkopani od Herakleja, Stobi, Lihnida i site makedonski gradovi prestolnini kako Pela, Dion, Solun do Krit i Aleksandrija. Na tie svetilki gledame umetni~ki formi vo vid na glava, maska ili ukrasni crte-

Maslinka

Gulab

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

51

`i na kandilcata upotrebuvani po site `iveali{ta. Pokraj terakotnite praveni se i kandila od site metali, podocna i sve}nici. Osvetluvaweto se zasiluvalo so pravewe na fosforni cvetovi po yidovite. Maslinkite ne se samo hrana tuku i arhivi za istoriski podatoci. Maslinovoto gran~e e simbol na mirot i ve~nosta. ^esto pati e ukras na vazni, venci i generalski epoleti. Znam deka nevernite Tomi }e mi re~at deka toa go ima i na drugi mesta. Sekako deka go ima do kaj {to go odnele Makedoncite i do kaj {to se gleda vlijanieto od makedonski stil. Neli Aleksandar ja odnese falangata do krajot na svetot i nasekade ostavi po ne{to makedonsko od simboli do semki od ovo{je. Vo eden od simbolite kako i maslinovo

Dab i `elad vo rezba, ~est motiv vo Makedonija

52

Angelina Markus

gran~e spa|a i gulabot na Noe, vesnik na `ivot i mir. Gulabot vo race na devoj~e na statua od Stibera i Dion. Gulabot po{tar i vesnik od vojnite. Gulabot na crte`ot od Pikaso, zlatni obetki so gulab, gulabot vo nacrt na Obedinetite nacii. Gulabot vo sekoj dvor na makedonskata ku}a. Greota e gulab da se ubie, du{a e. “Makedonski dab” e drvo od Makedonija” pi{uva vo enciklopedija. Pre`iveal mileniumi, go ima na Bistra i na Ko`uv, vo sekoe selo za senka vo letnite `e{tini. Listot i `eladot bile keltski znaci. Kako da ne, bile simbol na krunite od filipovata grobnica. Mo`ebi Keltite go prenele od Dodona i ostanal kako palmeta da se rezbarat po evropskite dvorovi. Nekoi cvetovi oti{le podalkeu, nevenot stignal da bide pe~at vo japonskite paso{i i vizi. Neka ka`at i tie ne{to od kade im se simbolite. Dabovite gran~iwa na Badnik se vnesuvaat vo sekoja makedonska ku}a. Ro{kite od dabot preraboteni vo }umur ostanale vo ogni{ta pod grncite od glina. @eladot e glavna hrana na divite sviwi a tie glavna hrana na lu|eto od drevnina. @eladot se melel i se upotrebuval kako bra{no i kako lek. Se najde junak da se~i petstogodi{en dab. So prvata granka si ja prese~e nogata. Ostanaa osakateni i dabot i ~ovekot. Sveto drvo na pretcite ne se giba, greota e. Te{ko na site {to ja sakatat Makedonija. Znaat deka e bibliska i sveta zemja i narod. Sè da ni zemat }e se pre`ivee. Xabe se grabaat. Od podaleku pove}e ne po~ituvaat. Devojki od Mali od Afrika bea dojdeni vo Kilimarata vo Skopje na praksa i po godini na na{ reporter mu rekov: “Nie jadevme makedonski leb, nikoga{ nema toa da go zaboravime”. Kamo sre}a site {to kasnale makedonski leb da

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

53

ne frlaat drvja i kamewa po nas. ]e se najde nekoj da zapla~e i da prokolne. Odamna vo Makedonija kostenot i tikvata bile hrana za posiroma{nite. Otkako e zabele`ana hranlivosta kako ubaviot i zdrav izgled zapo~nala pogolemata upotreba na ovie produkti {to dolgo vireat na na{eto podnebje. Tikvata ne e ni ovo{je na zarzavat a gi zamenuva i dvata proizvodi vo ishranata. Lesno se ~uva, ne mrzni, dolgo trae, hrana e za `ivotnite i na razni specijaliteti so {iroka upotreba vo doma}instvoto. Poznata e pe~enata tikva vo furna, slatko od tikva, pita so tikvi, pr`eni tikvi~ki, semki od tikva sve`i i pe~eni kako gricki kaj semkarite pred kinata, diskata, stadionite. Eve (vo ramkata) eden star recept so tikvi {to se vika “turi potpe~i”. Tikvata se podvaruva, se ~isti od korata i semkite, se gme~i vo kotle, se dodava mleko, jajca, sirewe i troa bra{no. Vo crepna se stava tepsija (tava), se sipuva od sme{ata i se pokriva so vr{nik. Se prema~kuva so bela kravja mast od butim sobrana i pak se sipa od sme{ata na ist na~in u{te nekolku pati. Na sinija posednati decata ~ekaat da dobijat u{te ne ostinato par~e. Drugata tura se pravi za postarite. Vkusot i mirisot trae cel `ivot kako i miris na pokosena livada, kako ru~ek na argatite, kako mirisot na matenicata so topla poga~a, istol~en luk vo kiselina.

54

Angelina Markus

Prirodata, hranata i ~ovekot go uskladile i uslovile svoeto postoewe. Zdrava piroda, zdrava hrana, zdrav ~ovek, Ciklusot na ishrana kaj Makedoncite rotira vo prirodni uslovi. Mo`e da se nabrojat produkti ostanati isti od davnina i pokraj zagaduvawe na vodata, vozduhot i zemjata. Rastenija i lu|eto imaat nekoj svoj odbranben sistem izgraden so od niz vremeto. Sinxirot na povrzuvawe mo`e da izabi nekoja alka i na mestoto da buknat epidemii i da se le~at so lekoviti spasonosni bilki. Sekoj ~ovek ima svoja bilka, svoe drvo, svoja hrana. Ne mo`e ni da se izbrojat ni da se klasificiraat site primeroci zatoa }e nabroime nekoi prioriteti. Imame primeri spored upotreba na sadovite, spored opisi vo literaturata, iskustvoto, crte`ite na karpite, keramikata, freskite, frizovite na gradbite, ogni{tata i li~nite sogleduvawa po pat na analizi i intuicija. Taka imame hrana od meso i mleko, hrana od ovo{je, hrana od zelen~uk i bilki, hrana od `ita i semki so kombinacija napitok {to ostanale nepromeneti od najdrevni vremiwa. Lovot na divite sviwi, zajacite, sitni ptici, erebici, patki Istata hrana od riba i dive~ i i jata guski {to go spadenes se upotrebuva. sile Rim i {to bile

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

55

site na meni na makedonskata trpeza vo tipi~nite makedonski ku}i so `ivi ogni{ta kade {to `iveele i sè u{te `iveat Makedonci po svetot i sè u{te gi gotvat jadewata so jariwa, jagniwa, prasiwa i mnogu riba dekorirani so jajca sirewe i varen zelen~uk. So hranata se so~uvale i starite recepti za skiseluvawe na mleka i napivki. Na sli~en na~in se pravi i potkvas za lebot koga od testoto se ostava maja za narednoto mesewe. Kaj nekoi narodi se upotrebuvaat bezkvasnite lebovi. Makedoncite od sekoga{ rabotele na princip na zbufnuvawe, potkvasuvawe, potkiseluvawe, fermentirawe kako {to pravele boza, pivo i alkoholi zelka so luti koreni. Taka bilo olesneto konsumirawe na hranata vo `eludnik. Za podolgo ~uvawe hranata od site vidovi se

Pak recept za pravewe sirewe: Naesen koga se povlekuvaat ovcite od planina `ol~kata od jagne izme{ana so mleko vo zemjen sad se zakopuva vo zemja da prezimi. Naprolet so toa se potkiseluva sirutka se cedi vo platna i od cvikata se vari urda. Vidov slika kako toa se rabotelo pred nekolku iljadi godini, istoto go znaat i go pravat po ba~ilata do deneska vo Makedonija.

Renot se renda na sitno. Se stava vo tegli~ka so kiselo mleko i stoi so meseci. Se dodava na pe~eno meso, na manxi i supi sosema malku. Go zamenuva lukot i lutiot piper. Nama~kan na zalak lep~e udira na nos do bolka i le~i nastinka. Gi ~isti di{nite organi od virusi.

56

Angelina Markus

potsu{uvala i dimela nad ogni{tata. Osnova na gotveweto bilo kisnewe i varewe, poretko pe~ewe. Mesoto, ribite, ovo{jeto i zelen~ukot su{eni najdolgo traele kako rezervi na hrana za vojskata, narodot i masovnite proslavi i ako mo`ele da se najdat kako sve`i vo sekoe vreme. Od zelen~ukot poznata bila zelkata, morkovot, asparagusot, patlixan i piper, kopriva, zelje vo razni divi vidovi, kako me~kina {epa, kiselec, luk, ren i drugi luti vkusovi {to gi lutele i kiselele lu|eto i go jadele za zdravje. Diviot luk na Ko`uv go ima kako listovi so u{te posilen miris i lut vkus. Tuka se i drugi mirudii i bilki za sekoja manxa ili listovi za ukrasuvawe na mesata. Golema bila upotrebata na lovorot, ruzmarniot, magdonosot, `alfijata, list i cvet od divoto nane, boliva~ot kako gran~iwa za nadopolnuvawa na vkusot ili su{eni perca i list od site lekoviti bilki opi{ani kaj Hipokrat. So poznatite ra~ni melnici od toa vreme se melele semiwa od mak, susam, biber i drugi semiwa {to se dodavale vo ka{i, ~orbi i ~aevi. Site ovo{ja {to zreat pod makedonsko sonce se upotrebuvale od sezona do sezona. Diwata, lubenicata, tivkata, narot, duwata sami traele do kasna esen. Jabolkata, slivite, kajsiite grozjeto se su{ele za zimnica kade {to stoele zaedno so maslinkite, smokvite, orevite, le{nikot i `itata. Ponekoga{ magacinite bile poRecept: svarena smokva vo mleko u{te `e{ka se stava na apces, ~ir, ote~en zab za brzo sozrevawe i ru{ewe na gnojni mesta. Rani~ki se prema~kuvale so med koga ispuka ustata.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

57

golemi od ku}ite. Medot bil za site sezoni i site vozrasti, kako energetska hrana i lek. Da go spomneme i makedonskoto slatko drvce, ima i latinsko ime {to go koristela falangata vo pustinite i ne bile `edni po osum dena patuvawe. Sè bilo ekonomi~no, racionalno za odr`uvawe na kondicijata i imunitetot. Ne se iscrpeni nabrojuvawata na produktite za ishrana na drevnite Makedonci, Indirektnite indicii na sadovite krijat u{te mnogu tajni; za {to slu`ele, kako se upotrebuvale i tolku dolgo traele bez izmena da stignat do nas. Prou~uvawata na pepli{tata na Vezuv i Etna skamenile sè {to toga{ `ivo i mrtvo se nao|alo vo Pompeja, sè toa ima makedonski koreni so naseluvawe na Jadranot po Trojanskata vojna i {irewe na rimjanite so vojska pod komanda na Makedonci generali i imperatori. Nanosi na rekite, pe{terite, otkopuvaweto na grobovite i gradovite ni go dava vistinskiot dokaz. Za~uduva~ki se receptite za jadewa i lekuvawe od koj znae i od koga do sega. Sekoja generacija gi sakala jadewata na baba i taka sme gi nasledile od pred nekolku iljadi godini ne vo sli~nost tuku istovetnost. Makedonskata salata, ajvarot, tavite so jadewa, sirewata od Makedonija gi patentiraat drugi. [to da im pravime koga tolku gi okupiral makedonskiot duh, neka nè slavat neka nè sakaat, ne samo jadewata, tuku celiot folklor, muzikata, oblekata, natavrena nevesta }e gi pre~eka kaj polna trpeza. Neka povelat neka i baknat raka na nevestata, neka probaat sol i leb i potoa sè {to e izlo`eno na trpezata {to jadele drevnite Makedonci i jadewa {to gi jadat i sega Makedoncite.

58

Angelina Markus

Plodorodie vo dvorot

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

59

ISHRANATA I TVORE[TVOTO Mnogu e bliska povrzanosta na proizvodstvo na hrana i praveweto na ku}i, orudije, nakit, sadovi, svetilki i nivnoto ukrasuvawe. Isto podnebje, ista zemja, isti lu|e {to jadele toa i }e jadat. Neiscrpno e obnovuvaweto na `ivotnata sila na generacii rodovi od bilki do lu|e. Is~ekor napred e storen koga son~evata svetlina e zameneta so elektri~na energija. Taka e zameneto kopjeto so raketa. Sè drugo e isto kako {to si bilo. Doma}inot go baknuva lebot i mu podava par~e na sekoe dete kako sve{tenikot {to ka`uva molitva kako blagodarnost za hranata na trpeza. i poddava nafora. Taka pravel Isus Hristos, taka pravat makedonskite doma}ini dve iljadi godini. Drugo e pra{aweto za {etawe niz kosmosot za nurkaweto vo dlabo~ini, letawe pod sokolovo oko na sateliti. Toa e koristewe samo na onie deset na sto od potencijalot na ~ovekoviot mozok. Narodot seu{te na ~ekor od civiliziranite gradovi `ivee kraj ogni{te i pokraj oxakot se redat sadovite: grne, |um~e, kotle, tepsija, satar, sekira, srp, ko{nici i ve{ali od grozje, p~enka, cel dragor suvomesnati ple{ki. Zimnicata naredena so kaca zelka, ka~e sirewe, kanta med, stakla so slatka, {i{iwa so sokovi i nizi piperki. Nema nikakva razlika vo materijalot za sadovi. Tie se od zemja, od drvo, od bronza, od staklo. Umetni~koto tvore{tvo pravi ~uda vo oblikuvaweto na formite na predmetite so koj{to se slu`i vo `iveeweto. Da se `ivee treba da se hrani a so toa da se bide blizok so hranata izvorna do prirodata. Taka ~ovekot vo obliku-

60

Angelina Markus

vaweto na predmetite gi crtal bilkite, plodovite, pticite, `ivotnite i samiot ~ovek. Invencijata izvira od podsvesta na prvobitnite lu|e kako generi~no pomnewe do dene{nite kreacii. Opasnosta od lovot izrazena vo pe{terskite crte`i kako ~ovekot stoi me|u stado kowi, eleni ili bizoni, so naboj na ~uvstva za nadmo}. Lovot na lav naslikan na mozaicite go veli~a ~ovekot i carot. Slikite na plemstvoto okru`eni so kowi, rtovi i ubieni `ivotni vo srednovekovieto ne e ni{to drugo tuku potvrda za vkusot na hranata i na~inot kako se stignuvalo do nea. Navikata da se lovi dive~ ne stivnuva i ako vo sekoja ku}a na selo se {etaat prerduvesti ptici. Sekoja nedela pukotnici po zajacite i erebicite, istite vidovi {to mnogu mileniumi se {etale niz makedonskite {umi i dolini. Otsekoga{ ~ovekot {to sobiral hrana ne zaboraval da go odbele`i toa na bilo koj na~in. Hranata bila povrzana i so izrabotka na predmeti od ko`a, od koski, od tkaenini. Od koskite na elen napraven ~e{el i na nego nacrtani eleni. Od ko`ata na bravot napravena gajda, tapan, dajre i naslikan ~ovek {to sviri na kaval. Gradnikot na sekoj vojnik od falangata se ukrasuval so razni simboli od `ivotot na Makedoncite. Naj~est motiv e sonceto. Neolitska ku}a vo vid na sonce, sonce kako amblem, kako potpis na statuite i mozaciite, sonce na ikonostasite, freskite i ~eloto na Bogorodica. Celiot `iv svet, bujnata vegetacija, hranata i lu|eto vo Makedonija mu go dol`at na sonceto, son~ev narod so sonce na znameto. Vo makedonskata arheologija mnogu predmeti ne potsetuvaat na tvore~kiot duh na Makedonecot kako umeel da go odbele`i toa {to bilo preokupiranost vi `ivotot. @enata majka, rodilka, svetica - `ena {to ja prigotvuva

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

61

hranata kako da ne bide nagradena so najubav nakit od najskap materijal. Terakotnite majki ukraseni se so gerdani, belegzii, prsteni, ubavi frizuri so pletenki i rasko{ni obleki od len i krzno kako i sega. Na site makedonski pari (moneti) go gledame carot ili bogot, kowanikot i do negovite noze pismo, amblem. Na drugata strana lav, orel, sonce, krava so tele, arslan, dab, {lem i {tit. Na stelite redovno pokraj drvo se pojavuva zmijata, ku~eto i kowanikot. Polnata oprema na falangistot ni otkriva cela tehnologija na proizvodstvo i ishrana vo makedonskoto stopanstvo od toa vreme do sega{nosta. [arite na monetite i na {titovite, cvetovite i obrabuvaweto na kilimite ni ja otkrivaat povrzanosta na umetni~koto tvore{tvo za sekoga{. Vo Makedonija do neodamna se odgleduva{e mak, len, pamuk kako sirovina i hrana i lek. Nivite so len pokraj reka vo leto se `neat i prvo se is~ukuva semeto. Zrnata gi jadea site i `ivotnite i pticite. Snopovite se potopuvale vo reka pokrieni so kamewa. Po edna nedela se su{at i se is~ukuvaat, se tresat dolgite vlakna i pominuvaat niz greben. Od lenot se su~at ja`iwa za samari, ortomi, se tkaat platna i postelnini. Sekoja ku}a si ~uva kadela za zategnuvawe na gvintovi. Ov~arite so konop gi zavrzuvaat {inatite noze na ovcite. So konop se vrzuvale lakovite na falangistite. So konop se zategnuvale uzdite i uzengiite. So konopni kolani se stegale sedlata na makedonskata kowica. So konop se pravele mre`ite za ribolov. So konopno ja`e se vrzuvale grankite na drvata da ne se iskr{at od rod koga preroduvaat, deka lenot od vlaga ne popu{ta, se stega. Korenite na drevnite zanaeti opstojuvaat. Tie se prirodni i dobri izumi i za sega{no proizvodstvo. Indirektno

62

Angelina Markus

seto toa e napraveno za obezbeduvawe na dobrata ishrana vo Makedonija vo slo`ena povrzanost na site segmenti na proizvodstvo, upotreba i rezervi od hrana od zemjodelieto, lovot, ribolovot, ovo{jeto, prirodnite darovi od vodata i zemjata. Toa {to go znaeme za ishranata na drevnite Makedonci va`i i za site narodi {to go imaat prezemeno do kaj{to stapnala makedonska noga i ostanalo vlijanie od Evropa do Indija. Seto toa go potvrduvale niz umetni~koto tvore{tvo zabele`ano ili naslikano so makedonski simboli, cvetovi, `ivotni, oradija i lu|e od Makedonija. Pra{aweto za toa {to jadele Makedoncite se sodr`i vo toa {to go ostavile kako traga na `iveewe {to stignalo do nas naslednici na sè {to e makedonsko. Morame toa da go prou~ime i da go ostavime na idnite makedonski generacii, dobro da se hranat so najraznovrsni produkti kako {to toa go pravele na{ite predci, Makedoncite. Omileno jadewe: tava so bel oriz. Se vari koko{kata. Vo tavata se sipa `iv oriz, eden prema tri se poleva so supata, se dodava malku dafinka da ne se ubie vkusot so za~ini. Malku limon da ostanat zrnata na orizot celi, se redi mesoto i se pe~e. Od supata se vadat sitnite par~iwa da se iseckaat. Vo eden pjat se stava la`ica mast, edno jajce i so matewe se dodava griz. Knedlite od malo laj~e zbuvnuvaat kolku tupanica. Vo tavata i vo knedlite dominira vkusot na doma{na koko{ka i ne treba da se dodava ni{to. Se pie sok od drenki. Za ve~era se pr`i bu~inski kromid so jajca i xmirinki posoleno so bukovka. Se pie ~aj od maj~ina du{ica.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

63

PODATOCI OD HOMER VO ILIJADA I ODISEJA Ako se raska`uva na delovi od toa {to go opi{uva Homer, sekoj }e pomisli deka toa e raska`uvawe za dene{nite prostori vo Makedonija, za bilkite, `ivotnite, obi~aite, ishranata i za lu|eto isti onakvi kakvi {to bile nekoga{. Homer od pred tri iljadi godini go ovekove~il sega{noto sekojdnevie. Zatoa i naj~esto niz knigava se navra}am na Homer kako glaven izvor za ishranata. Kako da go gledame i `iveeme `ivotot na makedonskite familii vo golemi nepodeleni zaednici za obrabotuvawe na zemjata, ~uvawe na stoka sobirawe na plodorodieto, podgotvuvawe na hrana. Ako se napravi sporedba na `ivotot na Ahil i Odisej so `iveeweto na Makedoncite od Parnas i Ftija do Samotraki a i Trojanskite plemiwa seu{te mo`at da se sogledaat sli~nosti. Toa se pati{ta od beli kamewa {to vodat do ku}i od re`an kamen i plo~i gradeni na dva sprata do ogradi od lupeni dabovi kolci i pokraj niv bel glog i drugi grmu{ki nasadeni. Vo sekoj dvor ku~iwa da go ~uvaat imotot, sviwarnici, trla, pitomi beli guski i druga `ivina {to ja imaat golemite dvorovi. Od opisite na Homer doznavame deka sviweto bile belozabi i na mladite momci na oro fateni zabite im svetkale vo nasmevka, pukale od zdravje. Se natprevaruvale da zajaknat vo trki, skok, borewe i frlawe kamen. Ubavo oble~eni i so guna nametnati da se gledaat kolanite i me~ot so srebro i zlato opkaveni. Ribari sede-

64

Angelina Markus

le na breg so predolg stap i na krajot so kuka svitkana gi mamele ribite, potoa vol so rogovi vo voda gi brkal da se zberat vo inka od platno i da se prpelkaat na zemja duri gi sobiraat vo ko{nici. Mnogu ve{tini primenuvale vo lovot na divi sviwi i eleni kako `rtvi za bogovite i hrana za gosti po sedum dena slavewe, jadewe, piewe i peewe. Koga }e se pre~ekorel pragot od jasen na dvokrilnite vrati zatvorani so rezina i ko`ni remeni, duri toga{ imalo {to da se vidi vo ku}ata. Se gledaat golemi odai so masi i stolovi postaveni, so kilimi i ko`i prekrieni, po yidovite kovano oru`je so srebro opkovano, po zemja ko`i od div bradest jarec poslani i ov~i krzna za pomeko sednuvawe. Mnogu meso i mnogu vino se poslu`uva, a ovo{je, leb i sirewe vo ko{nici ne se dojaduva. Ima `eni {to go melat beliot ja~men i p~enica, drugi {to u{te od zori lebot go mesat i tie {to poslu`uvaat znaat kolku da zgotvat site da se nahranat. @enite vo ubava tenka obleka so zlato i jantar nakit ukraseni, so sjajni kosi neguvani blesnuvaat kraj trpeza kade {to svira~ na farminta gi razveseluva site. Toj `ivot e odraz na bogatstvoto od drevnina steknato so rabota. Niz cela Makedonija krda od kowi pasele i vitorogi spori goveda, kozi, ovci i sviwi ne mo`ele site {tali da gi soberat ni golemite dvorovi. Seta hrana {to se ~uvala vo zlatni i srebreni sadovi, vo nivi poseani, lozja i ovo{tarnici bile bogatstva za pokolenie do desetto koleno da se hrani, pi{uva Homer za familiite od Itaka i Ftija, rodnite mesta na Odisej i Ahil. U{te pogolemo bi-

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

65

lo bogatstvoto {to se razgrabuvalo od Pelagonija i Troja. Te`ok bil patot na vojuvawe za plen. Razni pirati ograbuvale i po more i po zemja duri drugi familii sozdavale za pokolenija kako {to toa go pravele Makedoncite. Najmnogu {to mo`e da se postigne so Homerovite opisi e toa {to mo`e da se identifikuva istata hrana i deneska vo Makedonija. Mo`e da nabroime {to toga{ postoelo i deneska opstojuva kako bilki, `ivotni, sirovini i znaeweto na lu|eto da go koristat toa, da se hranat i ubavo da `iveat. Od drvjata poznati se i do den deneska gi ima: dabot, borot, brestot, jasenot, drenot, topolite, vrbata, elata, smrekata, leskata, kostenot, orevot i mnogu drugi drvja i grmu{ki {to se upotrebuvale za gredi, kopja, katarki, sidra, brodovi, vesla i cela oprema za doma}instvata. Ovo{jata se jadele sve`i i se su{ele na sonce kako hrana za zima. Imalo smokvi, grozje, slivi, jabolka, kru{i, maslinki, diwi, lubenici i bobinki {to gi opi{uva Homer. Od `ita najmnogu se cenel beliot {iroko klasen ja~men, mo`ebi vid p~enka (carevka), potoa p~enicata, ovesot, prosoto, orizot, semki od tikva, konop, anason, son~ogled, mak {to slu`ele za leb i masla. Od zelen~ukot poznati bile razni zelja, zelki, luk, kromid, morkov, ren, slatki i luti koreni. Zaradi golemata upotreba na mesa i ribi se dodavale razni mirizlivi za~ini i ukrasni liv~iwa od magdonos, ruzmarin, lovor ili dafinovo liv~e, nane, `alfija, palma, boliva~ divi i pitomi maslinki, smiq, bosilek i zrna. Mnogu bile upotrebuvani maslata od riba, od maslinka i razni semiwa. Masla za gotvewe, za osvetluvawe, za ma~-

66

Angelina Markus

kawe po kapewe i mirizlivi masla. hranata, higienata i negata gi pravela lu|eto ubavi i zdravi. Taka se odlikuvale i vo patuvawe i vo vojni so golema izdr`livost i sve`ina. Ako gi znaeme bilkite, ako gi znaeme glinenite sadovi, pa srebrenite kotli i |umci, tavi, orudija, oru`je, mo`eme da znaeme zo{to slu`ele i kako se upotrebuvale. So toa Homer ni pretstavuva glaven izvor za ishranata vo drevnina, za receptite, za upotreba na sirovini od negibnata priroda i za obi~aite i tradiciite kaj Makedoncite. Neverojatno slikovito vo Ilijadata e pretstaveno oraweto na nivite, `neeweto, veeweto na `itoto, bereweto na grozjeto, paseweto na govedata, lovot i slavjeto na trpeza isto onaka kako {to se pravi toa i deneska vo Makedonija.

Receptot na Kirka: Zlatest med, so drobeno sirewe se stava vo vino i se pome{uva so ~udesni trevki (opium-mak). Koj }e proba }e se zamae i ne saka da si odi doma. Na Odisej napivkata ne deluvala deka kasnal od bilkata so crn koren i beli cvetovi (raste vo Makedonija).

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

67

DODATOK Pokraj Aristotel za sistematizacijata na prirodnite nauki zaslu`eno mesto vedna{ do nego zasednal negoviot najdobar u~enik i sorabotnik Teofrast. I dvajcata od kako Filip i Aleksandar ja uredija vlasta vo Atina, Aristotel i Teofrast - Bo`estveniot govornik, ja prodol`ile svojata nau~na rabota na cela makedonska teritorija kako i vo Atina i Aleksandrija i celiot toga{en svet {to i pripa|al na Makedonija. Od toa vreme pokraj Metafizikata od Aristotel poznati ni se sociolo{kite istra`uvawa za ustavite na dr`avite, a Teofrast raboti pokraj popisot na bilkite, lekovite i kako prodol`enie na Aristotelovata “Poetika” go pravi popisot na karakterite. Do nas dojdeni se opisi na negativni tipovi i ne znaeme dali imalo spisi i so pozitivni ili tragi~ni lica. “Karakteri” e naslovot na knigata od Teofrast. Vo nea se otslikani lu|e od Atina so doza na ironija. Od niv }e gi poka`eme samo onie osobini {to se odnesuvaat na ishranata. Dodvoruva~. Toj kupuva sitnici od `enski pazar. Za decata kupuva jabolki i kru{i koga odi na gosti i im gi dava pred roditelit e za da se poka`e dare`liv. Go fali vinoto, kujnata, ku}ata, nivite duri i portretot na doma}inot deka se e uspe{no. Lesen, plitok karakter. Raska`uva so prazni zborovi po red {to mu dale za ru~ek da jade, za cena na p~enicata i za do`dot ako zavrni. Prostak. Pie ~orba od zelka pred da odi vo teatar i ka`uva deka kiselata zelka poubavo mirisa od parfemite.

68

Angelina Markus

Po ulica se zagleduva vo goveda, magariwa, jarci. Sam zema hrana. Ne gi me{a vinoto so voda. I pomaga na sluginkata da somelat `ito. Ja otvora portata zaedno so ku~eto da poka`e koj ja ~uva ku}ata. Ako dade na zaem plug, kosa ili torba ne mo`e da spie duri ne si gi vrati. Se raspra{uva za cenata na ko`ata i solenata riba i koga ne kupuva. Pee vo bawa. Dodvoruva~. Ako go pokanat na ru~ek gi vika decata da ka`e deka bile sli~ni na tatkoto kako dve kapki voda. Igra so decata dodeka ne zaspijat od umor kraj nego (gladni). Nestrpliv. Se kocka, se kara, se kolne. Nosi dokumenti pod mi{ka i dava pari na zaem so 25% kamata dnevno. Sam ja sobira lihvata po kr~mite i prodavnicite na presna i su{ena riba. Brbliviot. Zboruva i raska`uva do uspivawe. Vo teatar ti pre~i da gleda{, na ru~ek ti pre~i da jade{ od zboruvawe. Spletkar. Raska`uva bez argumenti i bara da mu veruvaat. ^ovekot {to znae sè, do{ol od Makedonija i pet dena go krijatj vo nekoja ku}a. Bezobrazen. Ako zakoli `ivotno za `rtva go posoluva i odi da ru~a kaj drug, tamu i robovite si gi nahranuva. Vo mesarnica visi nad kantarot za nekoe par~e meso pove}e ili koska za supa. Ako nekoj kupil eftina hrana bara da mu dadat malku. Stipsa. Ako sluga skr{i grne ili ~inija mu odbiva od hranata. Ne dava smokva da se skine od gradina, ni da se pomine niz dvor, ni da se digne od zemja padnata maslinka ili urma. Odi na pazar i ne kupuva ni{to. Ne dava na zaem sol, fitil, `ito, vrvki, ni voda za piewe. Kov~ezite so hrana mu fa}aat muvla od {tedewe.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

69

Aroganten. Koga na pazar e navalica od tezgite si zema za proba orevi i plodovi. Pazaruva so svira~i za da vidat {to kupil. Vo teatar pleska koga drugite prestanale, gi isvirkuva uspe{nite artisti za da se istakne sebe si. Netakti~en. Ako go vika{ za svedok kasni. Na svadba zboruva protiv `enite. ^ovek se vratil od dolg pat toj go vika na pro{etka. Na praznik gi izramnuva tro{ocite. Koga mu se igra go vika sosedot i toj da igra a ~ovekot u{te ne se iznapil. Nedoverliv. Ako lekar zabranil vino na bolen toj }e go iznapie za da ja proveri {tetnosta po zdravje od pieweto. Zabegan. Ne znae da ra~una, zaboraven e, vo teatar zaspiva. Vo zima bara krastavici. Ako gotvi le}a v pole (za argati) ja presoluva, da ne se izedi. Nam}or. Na pozdrav ne odgovara. Za poklon veli deka dobil i toj da dade ne{to za vozvrat. Ne se izvinuva, ne trpi nikogo, ni pee, ni igra. Sueveren. Ne pominuva ma~ka kade {to pominala. Zaobikoluva kamen na krstopat. Ako glu{ec mu izgrizi torba za bra{no bara o~istuvawe na prokletstvoto. Na sekoj ~etvrti vo mesecot topli vino i kadi so temjan i mirta. Bara tolkuvawe na sonovite. Ako vidi bolen se poplukuva vo pazuva. Se o~istuva so luk i malo ku~e. Pesimist. Ako zavrne se luti {to porano ne zavrnalo. Ako mu pratat jadewe se luti {to ne go pokanile na ~orba i vino, kako {to o~ekuval. Somnitelen. Patuva i gi prebrojuva parite. Legnuva otkako }e gi zaklu~i sandacite so srebreni sadovi, parite

70

Angelina Markus

i kov~e`iwata so hrana. Ne~ist. Krastav, so li{ai, so crno pod nokti, so rani i tvrdi deka toa mu e nasledeno od tatko i dedo. [mrka koga jade i se ligavi, valkan e i ne mu e sram. Dosaden. Ako e pokanet na ru~ek raska`uva kako doma ima cisterna so ladna voda, gradina so sve` zelen~uk, dobar kuvar, golema ku}a polna so prijateli {to ne mo`e da gi doiznapie. Sueten. Ako zakole vol, rogovite so pandelki gi stava nad vrata, da gi vidat site. Menuva obleki, se namirisuva, pra}a maslinki vo Vizant, med vo Rod, ku~iwa vo Kizik, i raska`uva za toa na site. Ima fazani, gulabi od Sicilija, {i{iwa od Turija, bastuni od Sparta, gobleni so Persijci i palestra za nastap na filozofi, oratori, muzikanti za da mo`e so sè da se fali. Siromav. Koga pravi svadba za }erka go prodava mesoto. Bara najadena posluga za da za{tedi. Zakrpeni konduri bile kako kopita. Vo teatar nosi partal mesto perni~e. Sam mete i mesti po ku}a da ne pla}a slugi (da ne gi hrani). Falbaxija. Veli deka vojuval so Aleksandar ramo do ramo i dobil mnogu ~a{i ukraseni so skapoceni kamewa. Se fali kako Antipatar tri pati go vikal vo Makedonija so dozvola da izvezuva drvo bez carina a toj se otka`al da ne re~at deka e blizok so Makedoncite. Koga bilo kriza potro{il mnogu pari za gladnite, za oprema na brodovite i teatrite. Voobrazen. Ne prifa}a dol`nosti oti e prezafaten. Ne posetuva nikogo prv. Pokanuva prijatel na ru~ek i ne

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

71

jade so nego od nadmenost. Stra{liv. Po more bara brodot da ne odi daleku od bregot. Vo borba go krie me~ot i se preprava kako da go bara. Spasil ranet so svoi race, si gi iskrvaril ali{tata. Bara nagrada. Oligarh. Go citira Homer. “Lo{a e vlasta na mnogu lu|e, eden da bide gospodar.” Podmladen. Na 60 godini u~i poezija na pamet i ako ne uspeva. Saka so mom~iwa da tr~a vo {tafeta. Sedi na pretstavi pove}e pati so cel da go nau~i tekstot. Se zaka~a so heteri i ako sopernicite go pretepuvaat. U~i so deca kako se frla strela i kopje. U~i da igra i si svirka sam. Lo{. Po priroda nemalo dobri, site se ednakvi. Lo{iot nema predrasudi. Koristoqubiv. Pravi gozba so malku leb. Bara zaem od gostin. Ako deli meso na op{ta trpeza za sebe zema duplo. Trguva so vino razredeno so voda i za prijatelite. Vo teatar odi so decata da ne pla}a karta. Koga se pravi svadba patuva za da ne kupi poklon. Na gostite im pravi smetka za drva, le}a, ocet, sol, maslo za lambite i drugi sitnici. Vo karakterite od Teofrast gledame izvori za na~inot na `iveewe na lu|eto vo vremeto na vladeeweto na Aleksandar i site negativni osobini na poedinci {to Makedoncite gi ismevale vo Atina deka otstapuvale od vospostaveniot moral na odnesuvawe vo teatarot, na pazarite i gozbite. Ne bile dostojni kako Makedoncite da slu`at za primer vo ishranata i kulturata.

72

Angelina Markus

Vlez vo restoranot “Markoj kuli”. Se pove}e lavot i sonceto kako simboli na ku}ite niz Makedonija-povrzuvawe na drevnoto so sega{noto `iveewe.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

73

NAMESTO ZAKLU^OK Vo otkrienite pe{teri, neolitiski ku}i tumbi niz Makedonija pronajdeni se razni kerami~ki sadovi od pe~ena i nepe~ena glina od pre~istena i nepre~istena od podebela i mnogu tenka glina zajaknata so siten pesok. So ramni ili izvrteni obodi na ~ii povr{ini se nao|aat ukrasi od nakit i ukrasi so vtisnati prsti, bockawe i lenti. Na razni mesta od Skopje do Ohrid i preku cela Pelagonija gi nao|ame sadovite vo siva, kafeava, crvenikava so crna boja i crtani so bela boja ili crvena boja {to se bri{e. Ve{tite race na `enata ostanale vrz sadovite i statuetkite, ~iniite, pepelta vo ogni{tata i kremenot, orudie zaedno so invecijata od umot na na{ite pretci. Se e povrzano. Sadovite od glina se redele na roguzina za da se potsu{at na sonce pred pe~ewe i zadr`ale tragi od slamki na sebe. Rogozinata se pletela od `itni rastenija kako {to se plete kosa vo pletenki na doma}inkata. Taka doterani, ukraseni im prio|ale na `itata za da ja podgotvat trpezata kako uslov za zdrav i dolg `ivot na lu|eto od Makedonija. Kujnata, hranata, poslu`uvaweto i gostoprimstvoto vo Makedonija vle~at koreni od drevnina. Zatoa i ni ostanale tolku sadovi od najrazli~en materijal za da svedo~at za nas i obi~aite vo spremawe na makedonska trpeza so neodminlivi rituali. Isti sadovi nasekade za ista upotreba raska`uvaat za toa kako `iveele i kako rabotele Makedoncite. Kalapi za svetilki, kalapi za menadi, kalapi za Vini~kite ikoni, kalapi za leewe na metalite, kalapi za kr-

74

Angelina Markus

stovi, site se odovde i slu`at kako kalap za izvoz na makedonska kultura po svetot. Kulturata na ishrana, proizvodstvoto i umetni~koto tvore{tvo gi opkru`uva i gi potvrduva Makedoncite. Nema poubavo “dobre dojde” za ma`ite od rakija so meze i za `enite lokum ili slatko so ~a{a voda i potoa site specijaliteti na trpeza za go{tevawe. I poseta na bolniot se pravi so ponuda. [e}er~iwa za decata {to gi frla nevestata i kumot na svadba. Seto toa na{iroko e poznato sekade kade {to `iveat Makedonci i strogo se pridr`uvaat do obi~aite, gostoprimstvoto i ugostitelstvoto poneseno od rodnite ogni{ta i vo najdale~ni mesta na zemjata. Raska`uva postara `ena kako so preseluvaweto vo Avstralija odnele semiwa od sè pomalku i sega pravat rasad za na{ite lu|e za piperki, luk, kromid, praz, loboda, salati, grav za da mo`at da jadat isto kako doma. Treta generacija pravi gradini so bosilek i xunxule, si pravat svoja naselba, makedonski maala po svetot. Si imaat crkvi, kulturni domovi i slavi. Za edna kr{tevka na dete {to ne go poznavaat Makedonci patuvaat po stotina kilometri za da sednat na manastirska trpeza, da poslu{aat muzika, pesna i zbor makedonski. I oroto ne e nostalgija tuku sostaven del od `ivotot na Makedoncite kakov {to bil i vo Homerovo vreme. Ne e ni{to ~udno {to potomcite na Aleksandrovite vojnici tret milenium od pod Himalaite u{te gi neguvaat bilkite i obi~aite za da gi ~uvstvuvaat mirisot i vkusot na makedonskite jadewa: “Nie sme Makedonci, velat isti sme, beli sme”. Tokmu zatoa Makedoncite ja imaat univerzalnosta vo svoeto postoewe, se menuvaat i

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

75

ostanuvaat isti vo sopstvenoto prevozijduvawe i ovekove~uvawe na `iveeweto, kade i da se niz svetot, kakvi {to se ovde vo Makedonija. Makedonskata kujna i ishranata ima mnogu arhai~nost vo sebe i go nosi delot od makedonskata istorija avtenti~no izrazena vo se ona {to im pripaa|a na Makedoncite vo svetskata civilizacija. Avtorot

76

Angelina Markus

ISHRANATA NA VOJSKATA Od onie malku podatoci, {to stignale do nas, a se pi{uvani pred dva mileniuma, mo`e da se naseti so {to se hranele makedonskite vojnici vo vremeto na Filip II i Aleksandar Treti Makedonski. X. R. Elis vo “Makedonskiot imperializam” (1975), vo vrska so pobedite na Filip Makedonski, go akceptira i izobilnoto i sigurno snabduvawe so hrana: “Neophodnite raspolo`livi sredstva ne se zanemareni, golemata raspolo`liva ~ove~ka sila, izobilnoto i sigurno snabduvawe so hrana i ve}e pove}e od skromnite rezervi na bakar i lim, zlato i srebro” (str. 8). Za kakva hrana stanuva zbor? U{te “tatkoto na istorijata”, Herodot, vo svojata Istorija (kn. 8, gl. 137) indirektno soop{tuva kakva hrana imal kralot, ~ie ime ne go naveduva, {to vladeel pred Perdika za kogo smeta smeta deka “go osnoval makedonskoto kralstvo”. Herodot pi{uva: “Trojca potomci na Temen, bra}ata Gauan, Aerop i Perdika od Arg pobegnaa vo Ilirija, a od Ilirija vo gorna Makedonija i dojdoa vo gradot Lebeja. Tuka se glavija da mu slu`at na kralot. Edniot ~uva{e kowi, drugiot goveda, a najmladiot od niv, Perdika, ~uva{e kozi i ovci. Be{e toa vreme koga i kralevite, a ne samo narodot, bea siroma{ni i nemaa pari. Leb im mese{e i pe~e{e samata kralica. No, sekoga{ koga pe~ela leb za najmladiot ov~ar, Perdika, lebot narastuval dvojno. I bidej}i istoto se povtoruvalo sekoga{, taa go izvesti svojot ma`. [tom go ~ul toa kralot, se seti deka bi mo`elo da e nekoe ~udno znamenie i da pretska`uva ne{to va`no. Toj gi povi-

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

77

ka trojcata slugi i im naredi da ja napu{tat negovata zemja. Ovie, pak, mu soop{tija deka vedna{ }e si odat, {tom }e ja primat platata {to ja zaslu`ile. A koga kralot ~u deka baraat plata, stra{no se naluti. I, bidej}i sonceto gi frla{e svoite zraci vo ku}ata niz otvorot na pokrivot kade {to minuva{e ~adot, im re~e - bidej}i bo`estvoto go navede na taa ludost - poka`uvaj}i so rakata kon sonceto: “Ete, toa e platata {to ste ja zaslu`ile i koja jas vam vi ja davam”. Gauan i Aerop bea zaprepasteni {tom go ~uja toa, a najmladiot, koj slu~ajno imal me~, re~e: “Se soglasuvame, kralu, da go primime toa {to ni go dava{“, pa so no` go nacrta son~eviot zrak na podot i, otkako go nacrta, gi zagrabi tripati son~evite zraci vo svojot skut, a potoa si zamina so onie so nego”. Ako vnimatelno se analizira Herodotovoto soop{tenie, se gleda deka Makedoncite imale za hrana kozi, ovci, krupen dobitok i mesele leb, se razbira od `ito. U{te, dodatno, se spomenuva Sonceto, koe dava plodovi i koe e po~ituvano. Plutah soop{tuva deka Aleksandar Makedonski od po~it kon Sonceto mu podnesuval `rtvi. Son~eva Makedonija davala izobilstvo hrana od plodnata zemja so izobilstvo od voda. Interesno e {to vo makedonskite muzei se nao|aat pove}e primeroci afionski ~u{ki od bronza najdeni na pove}e arheolo{ki nao|ali{ta. Afionot, kako {to e poznato, viree na son~evina i ne e nemo`no, koristen vo mali koli~estva, da bil energetski stimulans. Plutarh soop{tuva moment na jadewe riba koja podgotvena za negoviot drugar Hefestion bila smetana za specijalitet. Verojatno imalo i drugi specijaliteti, kako, na primer, kozjo, ov~jo i kravjo bieno sirewe ili ne-

78

Angelina Markus

{to nalik na toa koe mo`e da se nosi od vojnik li~no. Me|utoa, poznato e deka vojskata na Aleksandar imala svoja komora. Taa, na primer, bila zagrozena pri bitkata kaj Gavgamela, pa generalot Parmenion go izvestil Aleksandra za opasnosta. Vo izvornite knigi za Aleksandar ima podatoci za logisti~kata poddr{ka na vojskata {to e predmet na istra`uvawe i denes, osobeno od Amerikancite. Aleksandar ostaval svoi voeni ekipa`i na odredeni mesta, tvrdini, so Makedonci komandant i blagajnik, bidej}i toj pribiral danok i vo hrana. Na pove}e mesta se sretnuva izvestuvawe deka imalo komunikacija na Aleksandrovata vojska so tatkovinata. Toj gi ispra}al vojnicite da zimuvaat doma i, kako {to bukvalo se soop{tuva, da pravat deca, a potoa da se vratat. Vo pokrainata Persida “gotovi pari na{ol isto tolku kolku vo Susa, a velat deka za prevoz na drugiot baga` i bogatstvo upotrebil 10.000 ~ifta maski i 5.000 kamili” (Plutarh, Al. 37). Sigurno deka tie ili barem del od niv se vratile na istok. Numeri~kite pokazateli upatuvaat i na retka zadu{nica. Po pogrebot na najbliskiot drugar, Aleksandar “prv prinese `rtva i rasko{no go nagosti narodot, taka {to za `rtva bile prineseni 10.000 razni `ivotni” (Diodor, Istoriska biblioteka, kn. 17, fr. 115). Diodor soop{tuva deka stado kozi go odvele Perdika vo Ege, a Justin, pak, deka stado kozi po do`d go odvele kralot Karan (825 - 778 g. pr. Hr.). Zna~i, kozi imalo i pred osnovaweto na Makedonija od prvite nejzini kralevi. Obidot da se utvrdi so {to se hranele Makedoncite vo anti~ko vreme kolku i da e hipoteti~en ne e nerealen.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

79

Primenetata analogija, potkrepena so arheolo{ki naodi, kako, vpro~em, i za drugi vrednosti, dava mo`nost natamu da se doistra`uva ovaa problematika na koja dosega ne se obrnuva{e vnimanie. Spase [uplinovski

80

Angelina Markus

Prirodata vo Makedonija e dar i ubavina. Mnogubrojnite drvja, grmu{ki i bilki se tesno povrzani so ishranata. Vo prolet bogato cvetaat a potoa gi oblikuvaat plodovite. Cvetovite se ru`i i ukrasi povorovite i poliwata. Od ist rod se ru`i i ru`i~ki na {ipot, kajsiite, slivite, jabolkata, kru{ite, vi{nite, duwite, kalinkite, jagodite, kapinkite, malinite, afionot (makot) i drugi cvetovi vo razni boi i mirisi. Iljadnici sliki so tie cvetovi gi slika i gi podaruva @ivko Popovski. Tie go obikoluvaat svetot i se nao|aat vo domovite na mnogu istaknati li~nosti pod imeto “Cve}e na mirot”. Tie se otkinat del od ubavinite na Makedonija a si go najdoa svoeto mesto i na koricite na ovaa kniga.

ISHRANATA NA DREVNITE MAKEDONCI

81

BELE[KA ZA AVTOROT Angelina Markus rod. [uplinoska Profesor po filozofija vo penzija, rodena e vo s. Topol~ani kraj Prilep. Rabotniot vek go pominala kako profesor po filozofija. Po penzioniraweto vo 1990 po~nuvaat nejzinite pointenzivni istra`uvawa za drevnite vrednosti na Makedonija. Nastapuva na pove}e tribini niz gradovite {irum Makedonija a ~esto se pojavuva so svoi osvrti vo makedonskite pi{uvani i elektronski mediumi. Pi{uva recenzii, promovira knigi i objavuva statii so istata tematika vo makedonskiot pe~at. Gi ima objaveno knigite: • Po tragite na Slavnite Makedonci - 1998 g.; • Makedonski drevni vrednosti - 2001 g.; • Makedonski drevni vrednosti II - 2003 g.; • Poemi za Makedonskite carevi - 2003 g.; • Makedonija na Makedoncite - 2004 g.; • Filip II Makedonecot - 2005 g. (zaedno so Risto Popovski) • Makedonska drevna medicina - 2005 g.; • Makedonskite drevni teatri - 2005 g.;

LITERATURA:
1. Aristotel - Fizika 2. Homer - Ilijada i Odiseja 3. Mi{ulin - Istorija na stariot vek 4. U. Vilhem - Aleksandar Makedonski 5. A. Stojkovi} - Filozofija 6. Sejmon Xemjs - Drevnij mir 7. Kosidovski - Koga sonceto be{e Bog. 8. A. Markus - Makedonskata drevna medicina. 9. Enciklopedii - Leksikografski zavod - Zagreb 10. Istorija na makedonskiot narod.

SODR@INA
1. Po~etok - arhe..........................................................................................................................7 2. Terakotni i kerami~ki sadovi..........................................................................11 3. Hranata vo drevna Makedonija..........................................................................21 4. Ishranata na makedonskata vojska.................................................................31 5. Sve~enosta i svadbi so bogata trpeza........................................................41 6. Prioriteti...............................................................................................................................49 7. Ishranata i tvore{tvoto........................................................................................59 8. Podatoci od Homer vo Ilijada i Odiseja.............................................63 9. Dodatok..........................................................................................................................................67 10. Recenzija- Ishranata na vojskata....................................................................76 11. Bele{ka za avtorot.........................................................................................................81 12. Literatura.................................................................................................................................82

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->